Ljubo BrovčSlovenski akademski slikar

POKLON SVOJEMU ČASU,

SOČLOVEKU IN TOLMINSKI

Ljubo BrovčSlovenski akademski slikar

Janez Kavčič

POKLON SVOJEMU ČASU,

SOČLOVEKU IN TOLMINSKI

Ljubo BrovčSlovenski akademski slikar

POKLON SVOJEMU ČASU, SOČLOVEKU IN TOLMINSKI

Avtor: Janez Kavčič

Uredniški odbor: Janez Kavčič, Jasna Brovč Potokar, Marica Brovč, Silvester Gaberšček

Besedila uredila in jezikovno pregledala: Tanja Svenšek

Povzetek prevedli: Helena Marko (angleški jezik) Lothar Orel (nemški jezik) Katja Benevol Gabrijelčič (italijanski jezik)

Fotografske reprodukcije oljnih slikarskih del in naslovne fotografije na str. 11, 292, 314, 320: Aleksander Lilik

Oblikoval in tehnično uredil: Gorazd Rogelj, o3

Tisk: Evrografis d. o. o., Maribor

Naklada: 500 izvodov

Izdano v samozaložbi, Marica Brovč

Tolmin 2014Prva izdaja

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

75(497.4):929Brovč L.

KAVČIČ, Janez, 1943- Ljubo Brovč : slovenski akademski slikar : poklon svojemu času, sočloveku in Tolminski / Janez Kavčič ; [povzetek prevedli Helena Marko, Lothar Orel, Katja Benevol Gabrijelčič]. - Tolmin : samozal. M. Brovč, 2014

ISBN 978-961-283-170-7

276447488

Knjigi na pot

Izdaja pričujoče monografije želi poravnati dolg do zaslužnega moža, ki mu

pripada vidno mesto v galeriji znamenitih osebnosti s Tolminskega. Obsežno, ra-

znovrstno in kakovostno umetniško delo Ljuba Brovča doslej še ni bilo celovito pred-

stavljeno, predvsem pa ni bilo ustrezno ovrednoteno. Knjiga nedvomno zapolnjuje

omenjeno vrzel in prispeva pomemben kamen v mozaik kulturne podobe zgornjega

Posočja. Izid knjige je dobrodošlo darilo poznavalcem, raziskovalcem in ljubiteljem

tolminske umetnostne dediščine, obenem pa razveseljuje številne generacije nekda-

njih tolminskih učiteljiščnikov in gimnazijcev, ki ohranjajo Ljuba Brovča v trajnih in

hvaležnih spominih.

V monografiji objavljena besedila, dokumentacija in smiselno urejen bogat iz-

bor slikovnega gradiva prepričljivo dokazujejo, da je bil akademski slikar in grafik,

tolminski srednješolski profesor in vzgojitelj ter neutrudni javni delavec Ljubo Brovč

– ob vseh značajskih vrlinah in delovnih obveznostih – v svojem intimnem miselnem

in čustvenem svetu predvsem subtilna umetniška duša. Dokaj rutinirano je obvla-

doval širšo paleto risarskih, grafičnih in slikarskih tehnik, jih likovno izpopolnjeval

in vsebinsko bogatil z iskreno izpovedjo. V preteklosti ni bilo in tudi danes ni veliko

slikarjev, ki bi – podobno kot Brovč – enakovredno gojili dokumentarno risbo, akte,

figuraliko, portretiranje, tihožitja, vedute, krajine in še marsikaj.

Podobno kot Brovčeva življenjska in slikarska odisejada je tudi vsebina mono-

grafije zaokrožena s prikazom najpomembnejšega slikarjevega ciklusa, ki mu pritiče

naslov Poklon Tolminski. Osrednje sporočilo omenjenega ciklusa je zgoščeno v pri-

spodobi: z domačo zemljo, s svojimi rojaki in z vsem življem ob Soči, Bači in Tolminki

je bil zraščen kot viharnik, ki kljubuje vetrovom in oblakom, v sončnih dneh pa se

razgleduje po planinah, dolinah, bistrih vodah in prijaznih seliščih.

Iz Brovčeve umetniške zapuščine, ki jo ta knjiga razkriva širši javnosti, dihata

globoka domovinska ljubezen in spoštljiv odnos do sočloveka – vrednoti, ki bi ju ve-

ljalo postaviti kot kažipota iz sedanjih zagatnih kriznih časov in razmer.

Kazalo

Umetniško delo slikarja Ljuba Brovča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Poklon svojemu času, sočloveku in Tolminski. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Ljubo Brovč kot osebnost in umetnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Akademija, delovne brigade – risbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Akademijska grafika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

Akademijski akti in figuralika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

Portreti in avtoportreti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .127

Tihožitja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .177

Akademijsko brigadirski akvareli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .185

Poklon Tolminski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207

Pestra ustvarjalnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .275

Iz zapisov po umetnikovi smrti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293

Življenje in delo akademskega slikarja profesorja Ljuba Brovča, Janez Dolenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295

Slikar Tolminske – Ljubo Brovč, Jože Hudeček. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307

Ljubo Brovč, slikar in še mnogo več, Silvester Gaberšček . . . . . . . . . . . . . . .311

Spomini dijakov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 315

Na obdobje srednješolskega izobraževanja na učiteljišču v Tolminu ..., Peter Blažej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .317

Gimnazijski profesor likovnega in tehničnega pouka Ljubo Brovč ..., dr. Silvo Torkar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .318

Zahvala, Marica Brovč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 321

Ljubo Brovč, the Slovene academic painter, abstract . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 323

Ljubo Brovč, slowenischer Kunstmaler, Zusammenfassung . . . . . . . . . . .327

Ljubo Brovč, pittore academico sloveno, Riassunto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .331

Kazalo umetniških del . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 335

5

Akademski slikar in grafik Ljubo Brovč se je rodil 4. septembra 1919 v vasi Koritnica

v Baški grapi na Tolminskem. Obiskoval je italijansko osnovno šolo in že kot otrok

izkazoval risarsko nadarjenost. V mladosti je opravljal razna priložnostna dela, do-

kler ni bil leta 1940 mobiliziran v italijansko vojsko. Po razpadu fašistične Italije se

je vključil v jugoslovansko osvobodilno gibanje. Študij slikarstva je pričel v Beogradu

(1945–1946) in ga nadaljeval v Ljubljani, kjer je leta 1949 diplomiral iz slikarstva

in grafike. Po letu 1951 je bil stalno nameščen v Tolminu kot srednješolski profesor

likovnega in tehničnega pouka in kot upravnik dijaškega doma. Ob redni službi je bil

vsestransko dejaven v društvenem in kulturnem življenju, prosti čas pa je namenil

umetniškemu ustvarjanju. Umrl je 2. marca 1974.

Osebnost Ljuba Brovča so izoblikovali mladostni odpor proti italijan-

skemu fašističnemu raznarodovanju, osvobodilni boj med drugo svetov-

no vojno, študij na likovni akademiji v Ljubljani (1946–1949), sodelovanje

v mladinskih delovnih brigadah (1946–1947) ter četrtstoletno požrtvo-

valno prosvetno službovanje in javno delovanje v Tolminu (1951–1974).

Brovča so odlikovali prirojen likovni dar, ročne spretnosti, smisel

za oblikovanje in tehnična inovativnost. Čeprav je do prezgodnje smrti

nesebično razdajal svoje znanje in energijo na področjih izobraževanja in

vzgoje mladine, je kljub preobilici delovnih zadolžitev ustvaril bogat in

raznovrsten opus umetniških stvaritev.

Ni se hotel prepustiti izzivom tokov slikarskega modernizma, tem-

več je vztrajal v zvestobi lastni samobitnosti in želel ostajati razumljiv

svojim rojakom in najširši javnosti. Predvsem je občudoval lepote rodne

Tolminske ter jih mojstrsko in doživeto upodabljal.

Umetniško delo slikarja Ljuba Brovča

Ljubo Brovč, Koritnica, 1973 (fotoarhiv: Marica Brovč)

7

V letih akademijskega študija se je Brovč uvrščal med najbolj per-

spektivne študente in opozarjal nase z izjemno ustvarjalnostjo. Zavedal

se je bistvenega pomena umetelne strukture potez, zato je veliko skici-

ral in risal širok izbor motivov, odkrival zakonitosti upodabljanja mno-

žice in posameznika, se usmerjal k vedutam in krajinam ter raziskujoče

portretiral.

Zavestno se je udeleževal povojnih mladinskih delovnih akcij ter

s svinčnikom, tušem in grafikami spoštljivo in verodostojno izrisal ko-

pico dogajanj, prizorov in epizod iz razgibanega brigadirskega življenja,

obenem pa pozorno beležil bosansko pokrajino in njeno etnološko iden-

titeto. Izostrene risbe je pogosto spretno kombiniral s plastičnim in sli-

kovitim osenčenjem, bogatil konture z zgoščenim šrafiranjem, mehčal

ostrine z laviranjem, poudarjal dinamične poze delavcev, odpiral diago-

nalne prostorske smeri in približeval risbo slikarskemu videzu.

Brovčeva ljubljanska študijska leta (1946–1949) so ostala vidno do-

kumentirana tudi s sklopom kakovostnih del reproduktivne grafike. Po-

dobno kot drugi izdelovalci »klasičnih« grafičnih matric je izvajal gravure

na ploščah večinoma po predhodnih risarskih predlogah. V tehnikah le-

soreza, linoreza, jedkanice in suhe igle je upodabljal predvsem brigadir-

ske prizore, ob njih pa še domačo vas Koritnico v Baški grapi ter nekaj

vedut, tihožitij, portretov in avtoportretov.

Zelo obsežen in raznovrsten je Brovčev akademijski ciklus moških

in ženskih aktov ter figuralike v različnih tehnikah. Fenomen človeškega

telesa je interpretiral s svinčnikom, tušem in ogljem, pa tudi z akvareli,

grafikami in olji na iverki, kartonu in platnu. Razvijal in dosegal je izo-

stren smisel za najrazličnejše poze golih in oblečenih ženskih in moških

figur. V množici aktov in »kiparsko« prezentiranih teles prihajajo do iz-

raza: solidno obravnavanje anatomije, dinamične postavitve figur, pre-

gibi in zasuki trupa in udov ter dodatno plastično modeliranje na risbah

z ogljem. Med figuralnimi motivi v olju na platnu prednjači Škafar: sedeči

moški, ki si v škafu umiva nogi, je prepričljivo razgiban, vizualno »izkle-

san« in izstopa iz slikarske ploskve z izjemno osvetlitvijo.

Pozornost in nedvomno priznanje zasluži Brovčeva zapuščina por-

tretov in avtoportretov. Vsakemu človeku je pozorno, razumevajoče in

»globinsko« pogledal v obraz in si v mislih skušal oblikovati vtise o no-

tranjem svetu portretiranca kot sogovornika. Spogledoval se je tudi

sam s seboj, se poglabljal v lastni »jaz« in občasno odstiral zavese svoje

duševnosti. Kot spreten vodnik svinčnika, peresa ali čopiča je upodo-

bil pisano množico človeških likov, moških in ženskih, raznih stanov in

poklicev, odraslih, ostarelih in otrok. Zanesljivo je izpostavljal obrazne

8

tipike posameznih oseb in zunanjemu videzu portretiranca pridružil

tudi čustveno konotacijo. Portretno serijo s prevladujočim »družinskim«

pečatom je ustvarjal postopoma od prve polovice petdesetih do sredine

šestdesetih let prejšnjega stoletja: občuteno je ponazoril like očima Jane-

za, svoje žene Marice in hčera Ljube, Duške in Jasne. Vzporedno je slikar-

sko sestopal vase in se soočal z lastno podobo.

Upodabljanju tihožitij se je Brovč posvečal bolj poredko, v predahih

med opravljanjem službenih dolžnosti, ko je našel nekaj dragocenih tre-

nutkov za intimni ustvarjalni dialog z miniaturnim svetom naravne le-

pote. Prav v tihožitjih, čeprav maloštevilnih, je subtilno izrazil lirično

podstat svojega značaja. V tihožitne kompozicije je vključeval sadeže in

poljske pridelke, knjige in steklenice, najraje pa vaze z razkošjem živo-

barvnih cvetov.

Brovčevo nagnjenje do krajinske tematike se je prvič ustvarjalno

razmahnilo v prikupni seriji akademijsko brigadirskih akvarelov (1946–

1947), ki prikazujejo panoramske razglede, brigadirske motive in bo-

sanske vasi. Avtor je v polni meri upošteval vizualni značaj akvarelne

tehnike in izrabil njene izrazne možnosti, saj je dosegel vzdušje vedri-

ne, topline, barvite poezije in optimističnega razpoloženja. Pretanjeno

je niansiral in mehko prelival akvarelne barve ter izvrstno soočal ostrine

linij z lahkotno igrivostjo čopiča in zračno slikovitostjo. Dokazal je, da je

mogoče tudi v navidezno prozaični vsakdanjosti odkrivati pašo za oči in

pesem za dušo.

Himnični vrhunec Brovčeve ustvarjalnosti in obenem dosežek traj-

ne vrednosti pa vsekakor predstavlja njegov slikarski slavospev tolminski

pokrajini in naselbinski kulturi v zgornjem Posočju. Z vsem znanjem in

iskreno ljubeznijo se je posvetil barviti vizualizaciji domačijskih priro-

dnih lepot in prijaznim seliščem svojih rojakov ob Bači, Soči in Tolminki.

Ponekod se zazdi, kot da je na svojih krajinskih slikah tudi sam neposre-

dno »prisoten« med starožitnimi domovanji, drevesi, senenimi kopami in

košenicami ali na obrežjih bistrih voda, nad katerimi bedijo gorski masi-

vi. V naročju krajine, pogosto upodobljene s širokimi in temperamentni-

mi barvnimi nanosi, so zaselki zasidrani kot varna človeška gnezda, ki še

vedno ohranjajo pretežno izvirno podobo, usklajeno z naravnim okoljem.

Brovčev opus pejsažov in vedut, naslikan v olju in deloma v akvarelu, pre-

more obsežno barvno skalo, ki se je z leti spreminjala od umirjenih toplih

tonov do svežine pomladnih razpoloženj ali do žarečih odtenkov jesenske

krajinske preobleke. Njegovo slogovno partituro in vsebinsko sporočilni

repertoar je možno opredeliti kot inačico poetičnega realizma. Med mo-

tivi izstopajo Most na Soči, prepadna Tolminska korita, obrežja in vodne

9

gladine Soče in Tolminke, pogledi na mestne predele v samem Tolminu

ter upodobitve iz širšega okoliša Tolminskega. Malo pred iztekom svoje

slikarske poti je Brovč v letih 1972 in 1973 upodobil še Nemški Rut nad

Baško grapo.

Akademskega slikarja Ljuba Brovča so kot učitelja, vzgojitelja ter jav-

nega in kulturnega delavca zaposlovala še mnoga področja ustvarjalnosti.

Med drugim je v dogovoru z Založbo Lipa v Kopru izdelal grafiko in ilu-

stracije za drugo izdajo Gregorčičevih pesmi. Vrsto let je sodeloval s tol-

minskim gledališčem in pomagal pri šolskih predstavah in prireditvah,

zlasti z izdelavo scenerij in plakatov. Načrtoval je oblike in postavitve

nekaterih partizanskih spomenikov in obeležij na Tolminskem. Najbolj

prepričljiv je spomenik padlim borcem v domači Koritnici leta 1972, za

katerega je skiciral serijo idejnih osnutkov, izdelal idejno zasnovo z ma-

keto in izvajal nadzor izdelave spomenika. Vitek in visok spomenik se

z dinamično eleganco dviga proti nebu – postavljen v čast žrtvam boja za

svobodo, za vaščane pa tudi spomin na zaslužnega rojaka Ljuba Brovča.

10

Perice; Akademija, 1946; risba, tuš, 29 x 21 cm

72

Dekle na hlevskem pragu; Akademija, 1947; risba, tuš, 21 x 28 cm

73

74

Akademijska grafika

Brovčeva ljubljanska študijska leta so ostala vidno dokumentirana

tudi s sklopom kakovostnih del reproduktivne grafike. Nedvomno je na to-

vrstno ustvarjalnost nadarjenega in prizadevnega študenta odločilno vpli-

val vsestranski mojster grafike Božidar Jakac, ki je hitro opazil in usmerjal

Brovčeve risarske sposobnosti. Podobno kot drugi izdelovalci grafičnih

matric je tudi Brovč izvajal svoje gravure na ploščah po predhodnih risar-

skih predlogah. Jakčeva šola je v povojnih letih gojila predvsem štiri kla-

sične grafične tehnike, to je lesorez, linorez, jedkanico in suho iglo, zato je

Brovč takrat in še pozneje prakticiral omenjene veščine. Pravzaprav se je

z grafiko načrtno ukvarjal le na Akademiji, pozneje pa – spričo življenjskih

in delovnih okoliščin – samo v sklopu likovnega pouka, sprva na tolmin-

skem učiteljišču in nato na gimnaziji. Lahko upravičeno predpostavljamo,

da bi v ugodnejših razmerah najbrž dosegel znatno odmevnejše rezultate.

Odtisi Brovčevih linorezov, lesorezov, suhih igel in jedkanic nosijo pe-

čat tistega časa ter odražajo avtorjevo zanimanje in udejstvovanje. Tako je

vrsto motivov z mladinskih delovnih akcij (ali še partizanskih), ki jih je naj-

prej beležil z zgovornimi in kakovostnimi dokumentarnimi risbami, zatem

obdeloval in likovno modificiral v prej naštetih grafičnih tehnikah. Za pri-

mer naj bodo navedena naslednja dela: Partizani na počitku, Delovne brigade

– kopanje kamnov, Vhod v rudnik, Delovne brigade – čiščenje soteske, Delovne

brigade – pogled na reko, Brigadirji, Delo na mladinski progi, Vranduk in še

nekaj sorodnih naslovov. Poleg brigadirskih prizorov so v Brovčevi grafiki

prisotne še upodobitve domače vasi Koritnice, posamezne vedute in tiho-

žitja ter kmečko delo – Setev na polju. Po kakovosti se odlikujejo jedkanice,

posvečene človeškim likom, na primer Avtoportret, Študent, Portret, Delavec

in druge. O njih več v poglavju o Brovčevih portretih in avtoportretih. Delovne brigade, pogled na reko;

Akademija, 1946; jedkanica, 24 x 28,5 cm

75

Brovčeve grafike so uspela »dodana vrednost« njegovega obsežnega

risarskega opusa. Podobno kot risbe jih opredeljujejo naslednje likovne

karakteristike: skrbna in deskriptivna izdelava detajlov, tehniki prilago-

jena kontura, zaokrožen prizor v interieru ali v naravi, zanesljiva poglo-

bitev perspektive ter učinkoviti kontrasti med osvetlitvami, senčenjem in

teminami. Nekateri najboljši odtisi jedkanic in suhih igel se približujejo

»slikarski« vizualizaciji in značaju.

Tihožitje z vrčem in sadjem; Akademija, 1946; lesorez, 10 x 12 cm

76

Partizani pri počitku; Akademija, 1946; linorez, 22 x 15 cm

77

Proslava po osvoboditvi; Akademija, 1945; jedkanica, 41 x 30 cm

79

Portret akad. slikarja Maksima Sedeja; Akademija, 1946–49; olje na kartonu, 36 x 50 cm

Akademski slikar Maksim Sedej; Akademija, 1946–49; olje na lesonitu, 55 x 67 cm

153

Poklon Tolminski

Himnični finale Brovčevega slikarskega popotovanja predstavlja

njegov slavospev tolminski pokrajini in naselbinski kulturi v zgornjem

Posočju. Potem ko je prejadral skozi mnoge valove svoje življenjske odi-

sejade, se je z vsem znanjem in iskreno ljubeznijo posvetil slikarskemu

»opevanju« domačijskih prirodnih lepot in vrednot. Z domačo »zemljo«,

svojimi rojaki in vsem življem ob Soči, Bači in Tolminki je bil zraščen kot

viharnik, ki kljubuje vetrovom in oblakom, v sončnih dneh pa se razgle-

duje po planinah, dolinah, bistrih vodah in prijaznih seliščih. Ponekod se

zazdi, kot da je na svojih krajinskih slikah tudi sam neposredno »priso-

ten« med drevesi, senenimi kopami in košenicami ali na obrežjih »bistre

Malica ob žetvi; Akademija, 1946–49; olje na kartonu, 58 x 44 cm

Lovriševa hiša v Gasi, Tolmin; 1963–65; olje na platnu, 45 x 60 cm

207

hčere planin«, nad katerimi bedijo gorski masivi. V naročju krajine, po-

gosto upodobljene s širokimi in temperamentnimi barvnimi nanosi, so

zaselki zasidrani kot združbe/družine in varna gnezda človeških bivališč,

ki še vedno ohranjajo (pretežno) izvirno arhitekturno in urbanistično po-

dobo, usklajeno z naravnim okoljem.

Brovčev opus tolminskih pejsažov in vedut, naslikan v olju (karton,

platno, lesonit, iverka) in nekajkrat v akvarelu, ohranjen v družinski la-

sti, vsebuje okrog 60 podob. Opus pripoveduje, kako očarano je bil slikar

zagledan v svoj matični svet. Njegova duša se je vzneseno izpevala v so-

zvočju z lepotami in čudesi predalpske krajine, se sproščala v perspek-

tivnih razsežnostih panoram in se kot bajeslovni Narcis spogledovala

s tajinstvenim zrcaljenjem vodnih gladin. S toplo in živahno barvitostjo,

sončno osvetlitvijo in linijami senc je Brovč modeliral fiziognomijo upo-

dobljenih stavb, njihovih kubusov, sten, streh in detajlov. Pri pejsažih je

Pri Mlinarju, Koritnica I.; 1948–50; akvarel, 28 x 36 cm

208

z leti spreminjal barvno skalo od umirjenih toplih tonov do svežine in ve-

drine pomladnih razpoloženj ali do žarečih odtenkov jesenske krajinske

preobleke. Njegovo slogovno partituro in vsebinsko sporočilni repertoar

je možno opredeliti kot inačico poetičnega realizma.

Sprehodimo se zdaj skozi galerijo Brovčevih oljnih podob. Iz študij-

skega obdobja v Ljubljani (1946–1949) je ohranjena slika Malica ob že-

tvi, ki izpričuje avtorjevo spoštovanje do kmečkih ljudi in njihovega dela,

obenem pa potrjuje njegovo obvladovanje različnih figuralnih poz in za-

sukov. Na postojnskih motivih (1950–1952) je dvakrat izrazito prisotno

vzdušje zimskega mraza, enkrat pa barvito kontrastiranje s svetlobo. Dve

upodobitvi Sužida (1954) nas po šestdesetih letih povabita v središče do-

mačijskega ambienta v milje starožitnih stavb in pritiklin ter nam po-

nazorita nekdanji življenjski utrip vaškega vsakdanjika, kakršen se (žal)

izgublja v »etnološko« preteklost. Pri Mlinarju, Koritnica II.; 1949–50;

olje na platnu, 46 x 35 cm

209

Nedvomno privlačen se je Brovču zdel Most na Soči, kjer je moč sli-

karsko zaobjeti reko, jezero, naselje, hribovje in gore. Najprej (1960–1965)

je izbral zanimiv pogled od zgoraj, nato pa v vodoravni linearni perspek-

tivi. V drugi fazi (1965–1968) se je odločil za slikanje iz daljave čez je-

zersko gladino, ko je variiral intenzivnost kolorita od izrazitejših do bolj

umirjenih tonov in lovil odseve naselja na vodni površini.

V slikovito in prelestno divjo samoto Tolminskih korit je večkrat za-

hajal in enkratno naravno, geološko in vodno čudo nekajkrat interpreti-

ral (v šestdesetih in začetku sedemdesetih let). Vsakokrat se je odločil za

drugačno snovno, barvno in svetlobno varianto. Slikal je od blizu, sredi

skalnih sten, v ozki soteski pod prepadnim skalovjem in se čudil elemen-

tarni lepoti prvobitnega okolja.

Postojna; 1950–52; olje na kartonu, 30 x 44 cm

Zimski motiv, Postojna I.; 1950–52; olje na kartonu, 42 x 57 cm

211

Med slikarsko najkakovostnejša, izpovedno občutena in vabljivo gle-

dljiva Brovčeva dela sodijo vsekakor upodobitve Soče in Tolminke s po-

gostimi letnimi in atmosferskimi spremembami bližnje in daljne okolice.

Niz soških in obsoških motivov, naslikanih pod Tolminom, pod volčan-

skim mostom, pri tolminskem dijaškem domu in največkrat pri Prapetnem

(ali pod njim), je okvirno datiran z letnicami od 1960 do 1968. Brovč je

prav mojstrsko niansiral odseve vodnih gladin Soče in pritokov, tako da

nam vzbuja asociacije na pesniški »gregorčičevski« kolorit. Na akvarelih

Tolminka pod Tolminom in Tolminka s pogledom na Tolmin je najprej nani-

zal močne poudarke v kontrastu z mehkobo, zatem pa lahkotno in zračno

barve dobesedno »raztopil« v svetlobi. V okolju prikazana Soča pod vol-

čanskim mostom se odlikuje s tonskimi prelivi, ustvarjenimi z vehemen-

tnimi barvnimi potezami. Soča pri Prapetnem, obravnavana v kar sedmih

oljih (platno, lesonit), je slikana pod odlično izbranimi zornimi koti, Zimski motiv, Postojna II.; 1950–52;

olje na kartonu, 47 x 36 cm

212

v različnih svetlobnih in barvnih razpoloženjih, s sprostitvijo čopiča in

slikovitostjo, značilno za določen letni čas. Pogled na Klanec je kompo-

zicijsko razgrnjen po prostorskih planih. Tolminka v Ločah pod Tolminom

izžareva vizualno razkošje in poetično barvitost narave ob reki v jesen-

skem in spomladanskem vegetacijskem ciklusu.

Razumljivo je, da so v Brovčevi zapuščini oljnih podob najštevilne-

je zastopana dela s tematiko Tolmina in okolice, saj je Tolminu podaril

in žrtvoval četrt stoletja predanega dela in žal tudi prezgodaj izgorel.

Naslovi slik od sredine petdesetih do izteka šestdesetih let: Pogled na

dijaški dom (akvarel), Dijaški dom (dvakrat), Dijaška ulica (štirikrat), Park

pri učiteljišču – Tolmin, Stari del Tolmina (dvakrat), Večerni pogled na hotel

Krn (akvarel), Klanec, Izpod Cvetja – Tolmin, Drevo – pogled proti Logarju,

Tolmin iz Podbrajde, Park v Tolminu in Pogled na Tolmin iz Ljubinja. Ob koritu v Sužidu; 1954;

olje na kartonu, 45 x 34 cm

213

214

Sužid; 1954; olje na platnu, 92 x 75 cm

215

Most na Soči; 1960–65; olje na platnu, 75 x 58 cm

Pogled na Most na Soči; 1960–65; olje na platnu, 54 x 69 cm

243

Tolminka, Loče pri Tolminu, pomlad; 1960–65; olje na platnu, 51 x 68 cm

252

Tolminka, Loče pri Tolminu, jesen; 1960–65; olje na platnu, 42 x 57 cm

253

Prapetno, Tolmin; 1965–68; olje na platnu, 68 x 55 cm

262

Tolminka, Loče pri Tolminu; 1965–68; olje na platnu, 63 x 50 cm

263

Tolminska korita III.; 1965–70; olje na platnu, 45 x 60 cm

Tolminska korita IV.; 1972; olje na platnu, 49 x 78 cm

270

Nemški Rut II.; 1973; olje na platnu, 70 x 55 cm

273

274

Pestra ustvarjalnost

Ljubo Brovč je kot akademski slikar, učitelj, vzgojitelj ter javni in kul-

turni delavec svoje znanje in sposobnosti razvijal in širokogrudno podar-

jal na mnogih področjih ustvarjalnosti. Njegovi raznovrstni dejavnosti je

botrovalo več okoliščin. Poleg likovnih veščin so ga bogatili in usmerjali

vedoželjnost, smisel za tehnične postopke in praktične rešitve, iznajdlji-

vost in domiselnost pri dizajnu, ob vsem naštetem pa še čut odgovornosti

do šole, društev, raznih organizacij in najširše javnosti. Ker je bil splošno

poznan po svoji delavnosti in prizadevnosti, so ga z raznih naslovov in

krajev vedno znova vabili k sodelovanju in prosili za usluge in pomoč.

Založba Lipa v Kopru je leta 1953 izdala Gregorčičeve Izbrane pesmi

z Brovčevo grafiko na prvi strani, v letih 1965 do 1968 pa se je pripravlja-

la na drugo izdajo Gregorčičevih Poezij, ki jih je uredil Marjan Urbančič.

Brovča so nagovorili za izdelavo likovnih prilog in nedvomno je vabljivo

in odgovorno nalogo brez oklevanja sprejel. S peresom in tušem je izri-

sal niz ilustracij, ki se nanašajo na pesnikovo življenje in delo, zlasti na

njegove najbolj priljubljene (celo ponarodele) verze. V povezavi s pesmijo

Kmetski hiši je upodobil svet samotnih domačij in gorato skalnato pokra-

jino pod Krnom. Uporabil je zelo zgoščeno in slikarsko slikovito risarsko

tehniko. Interpretiral je mladostni Gregorčičev portret ter motive iz pe-

smi Veseli pastir, Izgubljeni cvet, Moje gosli in še pomenljivo drevesno dvo-

jico – Hajdukova oporoka. V teh primerih se je poslužil ostrejše linearne

poteze, sicer pa z občutkom sledil pesnikovim sporočilom. Pastirski »kralj

na planini visoki« je resnično tak, kot si ga ob branju pesmi predstavlja-

mo, razočarano hribovsko dekle žaluje za »izgubljenim cvetom« pod ove-

nelimi nageljni; spodaj po polju odhajajoči »nekdo« s torbo pod pazduho

pa očitno ni kmečkega stanu.

Vrsno; priloga za drugo izdajo Gregorčičevih pesmi (pred prvim ciklom), 1973; risba, tuš, 23 x 32 cm

Ob 260. obletnici tolminskega punta; 1973; risba, tuš, 6 x 8 cm

275