LIST ZA INTERESE DELAVSKEG-A LJUDSTVA.

Stev.5 (>o. 5). Oliieag-o, >Inj, 1907 Leto II. (Vol. II.)PRVI MAJNIK.

J. Logacan.

Zopet je napocil <delavski praznik,kaiterega ni dolocil kia'k bog, prerok,papez, cesar alii predsednik, tomvecpraznik, ktaiterega so si dekuvci sanii¦dblacili na xnednarodnem dielavskemkor.-gres.ti v Pariau; leta 1889, praz-nik, ki nsavdaja iKusxxlujoce sloje s

strahom in grozo, trpece in izkori-scane sloje <]>a z nipomi iin nado, kervkfijo v njem znaimenje. v kateremzniaimenju se lx> vrsila poslednjabitfka otkxI izkori<oevalci in izkori-scanci.Xa prvi ntajn-fk zalitevajo delav-

ci saino izven parlaimenta socialnihprevxnov, sploh prectortait damwtrje-driizbe v social isticno, 11a nestevil-.nih shod ill v raznih dezelah in dr-zavah.

In vprav to, da ta akcija izhajaiz delavsike niase same, dtuje tudi de-lavski iimaisi monailicen pogum, jooziv»lja in vzpoclbitja za ideate: svo-boda, enaikost in bratstvo. Ysaka setako aniaJjihna preosmova v koristprod'uktivniim slojem, katcro si jedelaviski.D masa z odiprtim nastopomsama prborila, vcinkuje agitatoric-tio se 11a nezavcdne tovarise-delav-ce. obenem ipins ti^di razodeva delav-ski masi, kaksntai velikansfca sila jev nji, ako jo ob pravem ca.su vpo-rafoi sebi v ikorist. Darovi. katereprimasajo mog<ocnezi sami detavskirrteisi iz strahur in bojaan.i v potola-zenje iso minilo vredni. Taki daroviso vada. s Tcatcro hocejo kapitali-sti vspavati delavsfloo gibanje, pori-niti, potisniti gta s socialisticno-re-voluc:onarne poti na polzevo potreform." Poeclin delavec ic v navadinemzivljenjw nicH. Kako ?*> naj samvpne kaoitalistam. ki fcustiijejo vsaprodlukttvna sredstva? Yse drugoje. ako <feWci nastaptaio oreran i-zirani v mfcisah, kcr sc tu ma jlinecote zffruzi io v veHkartsko, mogoc-no in nopremintgljivo vojsko, kaker-9ni kapita'listi. Ivrici in drwgi najetimorilci niso kos. V ta'kiih trenotkihs|>oznajo <Iolavci se le s-vojo moc.

Vsled te^a so pa tirdi kinputalistomv?si nastopi, 'kier stopa mi piano <le-lavstvo v -maisah, trn v peti, katereskiiftaijo dasti'krat taikoj -v pooetktrvduSifi z najpod'lejsiini in najgrsi-mi sredlstvi. V takih trenotkih sektaipita'isti, butrzoaziia stoloh poslu-zijo ni.njostiK?nejsepfa sredstva :morjenjia mirnih, medolin ih l'nsdi.m

Ako je treba, tedaj jjokajo puske,brzostrelmi topovi, mitreljeze, ako.cJelavska maisa ni .nastopila ze taikoodlocno in v ta'kein steviki, da se

burzoaizija boji vporaSbiti takihsredstev proti nji.Xa prvega majnika prtaznujejo

dielavci svoj lastni praznik. Ne dabi rabili 'kaika nas-ilina sred'stva, usta-vijo iiiabineri jo proiizvod<stviai Tvor-niski diirmiki nc pcusidjaijo svojegasmndljivegia dima proti nefou, kerjc to volja delavcev, ker na prvegainainika delavci nocejo iti na tkiko.S tern rsastojpoim pa delaivci dokjatze-jo. da so delavci gospodarji pro-dtokcije, cc delavci nocejo delati,da morajo kapitalisti vzlic polmimblagajnaim zlata hoditi bosi in nap:i,|kouicno |>a zalo&tuo poginki liakote.

Proti tenun nastopu delavcev sokapitalisti brezinocni, ker ne mo¬rejo izpreti vsch dclavcev, ker bijih ]x>tcin doletela zelo i^lostna oso-(bi*, <fc!iaivci bi pa amagah na vsicrti.

Prvi inajnik nam .kaze shko, da ieves proizvodni ajxirat odvisen le o<lrazredno zavedtaega delavstva. da seb!iza vcdtno hitreje dan, ko se bov'pix Hpiarsit i lira danasmja clovesk drnz-ba. ki temelji na krivicah in nasilju,na nje razvalinah pa zgradila soc:a-listicrta. v katcri ne bo gosipodarjev,ne hilapcev. v kiateri .bodo ziveli vsijjiukjje srecno v svolxxli. enakosti inbratstvu.

UTOK SRECNIH.

Pravtlj ica.J. Gaulke.

Xa saanotncm otoku je zivelapescica ljuwli. Inieli so malo potreb-scin, njih wjive in gozdi so jih papreskrreli z vsam potrefonim. Ce sohi Li kicni, so vzivali sadcz, ki jczrastcl na ipolju, cc so bi'ii zejni, sose 1*11 napilt ciste studenoice. Akoso billi tnidni lcj^li k pocitku v

svojje 'koce, ki so bile z^rajene izbicevja. Za drugo se niso brigali.Bili so srecni, kaikor ljawljc splohsreoni monejo biti. Imcli so casa<fc)velj za ziivljenje in samijarotvje.

X«kcga due so sc izlkraatli tia oto¬ku lmdjc. ki so prisli dalcc prckovelike vod'e iz tuje deielc.Domacini so vTprasB&i tirjce, comuprisli. Tujci 90 rekli:"Prisli snn«». da snx> vain pninesliIcu'ltirro. Yi stc rlo!.pfo sanjali, treba

j<\ da prionetc d'elati."Domacini jih niso razntincli in

postnehovali so se njih govorom.

Sedaj je stojiil uiaprej imoz, oblecenv dolgo crno suknjo. Price! je pri-digovati m jeziti se.

"\'i' ste narod brez tnortale in od-.nosajev, ipravi gresniki, ki zive kotzival, da se jih mora u'smiliti bog.Tako ne more jiaprej. Ucil vas bomrnoliti in delat-i, kaikor se spodobiza bogu ipodobna bitjia. "Za <hihovnikom ie pricel ucitelj :"Vi ste bedaki. Jaz sem prisel,

da 1x>m raasvefclil vak) paxnet. Ucilvas bom pis«ati, citati in naounati.

Ucitelju sta sledila kroiac increvljar. l^zela sta domacinom me-ro. mejtem pa pripovedovada o sia-bih casih in dolimiDcUi . Domacini jnwso ittneli, pac so se pa veselili inzmejaii, kakor otroci novum igra-caan. ko ^tta jih roktnlelca merila.

Xastopil je sexlaij stavben.k : Yizivite v takih kocah, kot zivali.Zgradil vam bom liise iz zeleza, o-

]K^ke in knimnia, da tx^lete ziveli kotljaitfje." Domacini tndi njega n-isoraznmevi. dasi jinn je dobro hotel.

Stavbenikir je sledil bri'vec. Toje bil lep gosjxxK Kedar je govoril,je mhihal z rokaroi in nogaimi.

"Jaz som pravi pionir kitltoure,"je hitel pripovedo-vaiti domacinomin jim ponujal milo. mazifa. cesala,foritve in lasivl'ie. Mcnil je, da so terec: neolbhodno |x>trehne za knltur-nega clove'ka. Za njiin se jc prikazia'lvojak, ki je brivca porinil zaniclji-vo v strati in trdil. da je on glavnisteber kultnre. Narod, ki lioce bitimog-ocen. mora zmati predrsein sn-kati orozje ! Tsto je potricval tudipoli<cftij, ki je ve<lno spremljeval vsodruzbo, <l'aisi nihoe ni vodel, cetmi

je on tulkaj.Kulturonosci raznih vrat so pri:

hajali drni£f za drupimi. Tn so bili :f i?r >t . i^luimac. filozof, a^ent in se

drup. \ sink je povukirial, da je nai-vaznejsi clan kniltnrne drnabe intiwli krxtij na ve.s glas.

Dmiiacini so sc pa sme ja«Li tcinctrdakocn. Duihovinik ji,m je vbivalvsa'lvi dtin inoralo v glavo uciteljjih je nici'l plsati. citaiti in nacuniti,krojac in cevliar sta jini naprta'v laobleko in obuva'a.stavlneniik je ztcra-dil lepe liise. brivec jih ie vsaki danbriil in fflbliva1! z disecitni olji, vo-jak jih je ncil konalkati, rabiti pu-ske in topove. Profesor naroclneekonornije jc prertacnmit vrednostnj'ih delav.no sile in govoril o vzvi-senosti dela.Ko je minol mesec, so pa tttjci

refkli : "Xaucili smo vas innogo ko-ristnih stvari m vas naredili zaIcnltntrne tljuwlf, radi tega stt-e nam

dolzni vracilia. Od sedaj ne bo vecsaVi'ez mat |)oljih in v gozdih samovas, ampak delili ^ra bodete z nami,kakor smo mi delili z vami."Tc zavitc govorice zopet dotma

cini n-iso natzanmeli in sli so po svetk juristiv. Le-ta jiim j<e pa rekel :"Ako profctovoljno ne pliacate, !karste dnugim dolini, Mais boaii dalpravtnian potom po sod'njiskem biri-cu zaru'biti."

. Gutlo je, da kristjanje castesvojegtai lezjwsa. tiaobratno pa pre-gainjtaljo lijtwli. ki zive po njegovihnaiulkih. IVevec ciflditi glede tegia senam ]>a tu<li ni treba, ker ogromnavecina kristjanov ne spolimje vecnadkov s>vojega odreiseniika. Mordani v Ohicagi d'whovniikia, 'ki veria<niev tisocleMio kraljestvo, tali ki misli,da je pamotuio, da se ne skrbi za

jjri'hod'nji dam, ali da se ni trobabran ti, ce z!o rabi silo.

ln> to je rajhrze tmdi vzrok, <1&ogrotti-na veona kristjanov le castiKrista, -poleg pa krnto pregia»nja vsetiste. ki zive jx> njegovih naiutkiih.. Socialisti so preknciidr., brez-

verci, presestni'ki, nasilniiki, izvrzekc.ovestva itd. " Taiko pisejo pogosto-krat mescamski oaisniiki o socialistihn s priznic jim pa pritrdaiijejo dai-hovniki razlicnih ver, dasi sociali¬st: nee vpnav nasprotno.

Socialisti se malo brigamo za to:.nfamino obrckovanje, iker smo pre-pricami, da bo socializem zmagal.kak<*r je zmagala se vselej vsdkavisofka ideja.

Ilenrik Heine, nemski pesni'k,ie svoje dni tozil :

. Xavrzenci, lei nas liocejo zaziiba-ti filozoficnim ]X>tom v milo suz-nosit, so vec gpostovanja vredni, ka-k< >r zavrzenci, ki v aa-govor despo¬tic!na no ralbiijo paimetnih vzrokov,tenivec pa zagovariajo z zgodcmnokot zaiko.n navade, kateremiu so se

1 j'i'i 1 jo tetkoni casa privtadi'.i, radicesir jo pravomocen in nepredru-gaclijiv."

Ali je dandanes 1>olje? £e danda¬nes se oj^hsuiejo placani hlapci 1110.^otecv na vseli vognliili, da so dia-nasnje raizmere v cloveski dnuzbipra\T*n**cne. ker so ze leta in letav praiksi in ljudje. ki so preleni mi-sliti s svojimii mozgami, ji,m pa plo-¦skajo.

Pfegovor : "jiaundtu je zeleznasmjea."' kmaijo dandanes se vednotaki ljudje v cislih, ki vsled navade.fcvmiih sebe j^o'l jtinfajo za zivljensikosreco.

PR V I S V IB A N Jmed ju narod ni radnički praznik.

Osam sati rada! Eto tim riečima pokrivena naša crvena zastava, koja nam inspirira nadu na skorašnje oslobodjenje proletarijata'.

1 onda, kada se preli radničkim kolonama ta zastava gordo leprša, kada,- obasjana proljetnim zracima, postaje izvor nove svjetlosti, koja, obasjavajući naša izmučena i blieda lica. obasjava uas zracima proljeća proletarskog blagostanja, tada ve­lim. zaustavimo se za trenutak, nebi li kucanje našeg srca bilo slobodni­je. podignimo našu dječicu neka ih pogled na zastavu zadalme dubom novog života, koji nam bliska bu­dućnost sprema i opomenimo se značaja, koji ima, za nas današnji dan. dan. kada proletarci cieloga svieta uzimaju svoje alate i idu, ne u tvornicu, gdje ih stroj čeka da iz njih iris© svaku kap krvi, da uzdr­ma svaki živac, da istegli svaku mi­šicu. već sa čekićem, testerom ili rendetom na ramenu idu u kolone z kojih će se ćuti umilni zvuci pje­

sama namicnjenih prazniku rada.Dana« viče uosc brzojave Evropi,

Australiji i Americi, brzojave pune duha, pune osjećaja, koji trebaju da pojačaju živce onih, koji vječito ra­de bilo u polju jx> ljetnoj žezi ili zimujem mrazni, bilo pak u zaguš- livoj radionici, svih, svili proletara, te da se i ovi vječito pogureni mo­gu gordo ispraviti i smjelo pogle­dati oko sebe; danas se drugovi sa­kupljeni “ začudjeno zapitkavaju zašto onoliki broj žandara okolo njihovih kolona, na š*a dobijaju l e- pe odgovore, da policija žrtvuje po jedan dan u godini kada svoju uslu­gu ukazuje radnicima dajući im sjajnu svitu” . Danas se još po kad- kad neko iz buržoaskih gomilica ustrašeno zapitkuje, kao dobri kralj I-oaiis X V I., da li nije ovo skuplja­nje radnika spremanje za bunu, na

‘ šta se iz prelet arskih kolona dovi­kuje; "ne. ne buna, jer je krv ljud­ska skupocjena, a naše >u ruke ne­moćne da zabadaju nož u prsa. koje nam vi svakodnevno podmećete, — ne buna, već znak nove revolucije u istorijskom društvu, revolucije, koja se može izvršiti i u glasačkim kutijama, — — ko zna, a mi pro­roci nismo!" Danas "soldati su u ratnoj opremi; sve su kuće pozatvo- rene; svaki ćuti u svojoj sobi, kao pri kakvoj obsađi; svo su jioslovi napušteni; žene i djeca nesmijn na ulicu . .

Čudnovata bura. koja ušhićava i straši u isto vricm e!

Straši! Koga ?Grozno! Ncpomljiva komedija,

čudnovato strahovanje! I zašto sve to?

Zato što radnik pada od umora sbog dugog i teškog dnevnog rada, zato što “ vrativši se u večer umo­ran sa rada on neima vremena ni da se odmori dovoljno samo zato, da bi sutra dan bio u radionici u odredjeno vriemc". I vi filantropi, pa čak i vi pobornici Kristovi, svi vi čijih mišica izvire sve bogatstvo ljudsko; u čije ime radite to onda, kada radnik hoće da odahne od sil­nog posla? Da li u ime Krista koji govoraše: "slicđite primjeni polj­skog krta, on ne radi niti prede, pa ipak, vjerujte, i sam Solomon u svom svojem čarkom sjaju nije liepšc obučen!”

t

Ne, ne tako!Današnjom, koliko mirnom toli­

ko i sjajnom manifestacijom radnik hoće da se zakonom zabrani radni dan od 14 pa i 16 sati, a da se uve­de radni dan za odrasle od 8 sati.

To i ništa više.I to je neolihodno j>otrebno onda,

kada zagušljive radionice ubijaju fizičku sr.agu i tjeraju radnika u grob prije vremena; onda, kada ve­će radionice, — ne zagušljive, to je istina — snalKljevene savršenijim strojevima, stvaraju od radnika prost mehanizam koji nema volje već se podčinjava volji i zapovjesti strojeva, ubijajući 11a taj način nje­gove sposobnosti za umni im razvi- čem; onda. kada pojedine industrije svojom opasnošću unštaivajar naj­bolje snage bilo slx>g satne prirode |x)s!a ili >lx>g krajnjeg ubrzavanja strojeva, koje kazne svakog trenut­ka smrću >vaki nepravilan pokret radnikov; onda — i time neka se jx)- inosi "viek civilizacije", — kada jx.>ljski rad, sbog svog nečovječnog produžavanja do 15 i 17 sati prieti da masu naroda stvori blesavom i kada je to oglup'.j i vrulje seoskog radnika i sistematski j>odi>oma/.e, — omLa velim: smije li koji sklopiti oči preii ovim pravednim zahtje­vom i pokazati mu bajunete kao od­govor?

Smiije i biva i jx>red toga što se zna« da kraći radni dan daje i sa­mom kapitalistu više profita, jer radniku prurža više odmora, pa ga dakle i sposobnijim za rad stvar.

Smije i biva i jx>red toga što se zna da. industrijske krize uništaju svake godine ogromne količine ro­be, kojima su prenatrpane pijace, upropašćujući u isto vrienie mili­june uložene u proizvodnju istih, rasipajući 11a taj način radnu snagu i ]x>red toga što već svatko uočava i pojima, da danasnije više pitanje: "na koji način da se proizvodnjom zadovolje ljudske potrebe" već "ka. ko da se proda sve ono što se pro­izvede !”

No mi nemamo |K>trebc za sada da navodimo sve razloge koji idu u korist osamsatncig radnog dana. Mi se ovdje malo dotakosino nekih, ne- hi li se sto bolji pojam imao o trima osmicama sa čijom je povjesti n svezi i proslava 1. svibnja.

* * *Praznik rada datira još od 1656.

god. C VI tada je on upravo u intim­noj svezi sa osamsatnim radnim da>. nom. I* naseobini Victorija. u Au­straliji, ovaj je praznik padao 21. aprila kao dana. kada je osamsatni radni dan zakonom bio uveden.

I ’ sjevero-američkim saveznim državama najprije njemački radni­ci, a. docnije i englezki, organizova. hu s vremena na vricme. više puta preko godine, manifestacije čas radi povišavania nadnice, čas pak radi ]>olx»lisanja, zdravstvenih uslova u radionicama, a naročito radi svodje- na radnog dana na osam sati. N a j­zad sve se ove manifestacije sliše u jedan dan, koji postade godišnji praznik, i to isti bješe prvog ponc- deljka mjeseca rujna. Od tog vre­mena je već oko 20 godina.

1884. god. pak, Federated Tradcs ( zanatlijski savez) u Cikagtt bje­še donjeo odluku da se od 1. svib uja 1886. god. i-tavi osamsatni rad­ni dan. Iste godine ovaj savez bješe oflbio prcdlng za političku organiza čiju stranke, osnivajući svoju borbu

jedino na ekonomskom zemljištu. Suština odluke njihovog kongresa bješe tla <c od 1. svibnja 1886. radni dan svede na osam sati, a u slučaju da bi se poslodavci ovome protivili, to <la se odmah oglasi štrajk (krz­manje). No treba markirati, da sc ovdje zahtjevi istavljaju neposred­no kapitalistima, a ne zakonodavcu. Ove su manifestacije dale samo da­tum za praznik rada. ali ideje, koje -u inspirirale ovaki oblik tt>ga praz­nika kakvog ga <lauas imamo, po­nikle su u Francuskoj i to docnije, kao što ćemo odmah v (ljeti.

Jean Dormov, član ođlx>ra rail- n'čke stranke u Francuskoj, a pred­sjednik obćinc u Mont’ucon-u ( Francuskoj I. glavni je inicijator za ustanovljenje onoga dana, kada krv ključa u žilama radničkim.

Jean Dormov je iedan od najiz- vrstnijih boraca. Platonske agita­cije ne sviidj :.hu mu >e i dovadjalvu ga u očajanje. Narodni savez si,ti«Ii- •kata i korporativnih radničkih gru. pa u Francuskoj, koji jc konstitui­rati 188Ć). god., formulirao je već ml više godina svoje zahtjeve ( re- venđikac'ijc) na kongresima, čije su rezoliK*ije periotlično predavane zakonodavcu, i koje ovaj sa svoje strane još periodičnijic bacaše u peć. < tvakovo Iragatelisamje radnič- k h interesa trajaše tlngo vricme. ono bješe zanimljiva igra vladaju- eih klasa.

" ( >ni nas neće ni da čuju. povika Dormov 11a kongresu 1888. god., bez sumnje hoće da im mi i irši otvorimo!" I 11a trećem kongresu ovog saveza, koji se držaše u Bor- dcau-Buuscat-u rečene godine, jk>- lucije o pitanjima, koja su bila na dnevnom redu. Dormov napomenu da ovog jnita nije rieć više <• reso- lucijama. koje ostaju samo 11a papi­ru, već Ih treba utisnuti u mozak onih, kojima je stavljeno u dužnost, da odpravljaj'U društvene stvari. Njegov bješe predlog ovakov :

"Istog dana 1 istog časa, jedno- vreineno dakle, organizovat će se u svima mjestima Francuske, gdje­god postoji radnički pokret, narod­ne manifestacije, kojima će se dr­žavna. uprava primorati, da donese riešenje 11a zahtjeve, koje kongres istavlja. Izaslanici mjestnih radnič- kitli sindikata predstavit će se pred­stavnicima državne vlast t predat! će kn u ruke jedan prmjerak ovih zahtjeva s najiomeiiom, <ia će javno pozvati radi ovoga. Neka bude -ta bude!” . . .

I ’ resoluciji samoj, koju kongres bješe donjeo, odredjen je bio 10. veljače kao dan. kad se imaju re- vcndi'kacijc predati, a 24. veljače, kad sc ]x> odgovor ima- ići, priredji- vajući hi isto vriemc i manifestaciju.

Manifestiralo se dakle, kao što hi zaključena 10. veljače. Izaslanici radničkih organizacija i socijaliste predadošc revendikacije za svodje- nje radnog dana na osam sati i u- tvrdjivanjc najmanje nadnice, vla­stima u ruke. a zatim, dvie nedclje docnije. 24. veljače, u pratnji mno­gobrojnih gradjana, o<loše da traže odgovor. < )sim l ’ariza, manifestira­lo sc još u više o«l šesdeset mjesta Francuske.

Posljedice ove manifestacije bje­hu više očaravajuće nego što sc i mislilo. Čitavi bataljuni vojske i policija bjehu na nogama, no ipak zato nikakvih sukoba nije bilo, iz­uzimajući omanje svađjc, koje po­

lio1 ja sama prouzrokovaše. Ciela štampa : Evrope i Amerike govo­raše a istoj nekoliko dana. Buržo­azija drhtašc. misleći, da jc kruna revolucija na pragu.

Iz ove je, sa ovako krasnim u­spjehom, manifestacije ponikla ide­ja «!a ista postane internacionalna.

Na internacionalnom kongresu u Parizu, koji se držaše 1889. god. gradjanin Ravrmmid Lavigne, se­kretar narodnog kongresa france- skog saveza sindikata radničkih, |x*lne>e ovakov ]>red!og:

‘ ‘Odredjenog datuma organizo­vat će se velika mternacionalna ma. nifestacija .na taj način, da u svim zemljama i u svim mjestima istog«, dana radnici primoravaju javnu vlast. «la radni dan svede na osam sati i da u zakon i i druge rezolucije donjete na intemaconahiom kon­gresu u Parizu."

Dan odredjen za ovu manifesta­ciju bješe I svibanj.

Budući da njemačke socijaliste bjehu baš u vricme kongresa, u hr- djavim političkim! okolnostima (ob- sadno stanje bješe tada zbog soci­jalista). to uticajcm 1 .icbknechta i Bebcla bješe ovom paragrafu <lo- data sljedeća primjedba: "Radnici raznih zemalja '/.vrs t će ovu mani- fcstaciju onako, kako im s|K*cijalne okolnosti njihove zemlje dozvolja­vaju."

No riešenje ovog kongresa od i8«8<). bješe samo da se manifestira 1. >vihnia i8«*>. go«l. Svakogodiš- njc jx.navijanje ove manifestacije odlučeno je t;a internacionalnom radničkom kongresu od <32. koiovo. za 1891. god., ođržatom u Bruseliu. Evo riešenje toga kongresa:

"D a hi >«• prvom svibnju sačuvao njegov pravi ekonomski karakter zahtjevan ja osamsatnog radnog da- da i ispoljavanja staležne borbe, kongres riešava <la s\ i radnici sviju zemalja demonstriraju 1. svibnja i d -v uda. gdje god je moguće, pre­kinu rad toga dana.”

Zatim je ova periodičnost detalj­nije riešena 11a nacionalnim kongrc. - ma jiojedinih zemalja, budući da <e je uspjeh ovakve manifestacije odmah primjetio.

Tako jc kongres socijaldemo­krata austrougarskih održat u Bu- . 1:.]»ešti 7 i 8. prosinca 1890. donjeo txllnku da 1 svibanj bude svake go­dine radnički praznik.

• • •Eto |x)vjesti ovog praznika, ko­

jim se realizira:“ Proletari sviju zemalja, sjedi­

nite sa!” koje nam Marks i Engels >pi' še 11a našim zastavama. Kapi­

talistička buržoazija, dribajući, pru­ža prst na nas toga dana, davajući nam razne epitete, za koje joj mi praštamo kao i svakom, koji je osu- djen na smrt i u agoniji gubi razum. Mi smo uvjereni, da idemo putem najix»!jiim za ostvarenje ideala čo- vjeć. nskog. Eksploatacija, ko:u čo­vjek nad čovjekom vrši. mora naj­zad da iščezne ispred eksploatacije nad prirodom. < >gromne prirodne snage, bilo vodene, parne, električ­ne. itd. već i đnas pružaju više sna. ge za rad. nego li i cielo čovječan­stvo. 1 u mjesto da se 11a taj način rad radnika olakša i smanji, on na protiv postaje gori i čemerniji. Ne­kada je radnik morao da troši o­gromnu snagu služeći sc prostiti- jim alatima; danas pak ti su se alati pretvorili u mašine, ogromne dži-

nove, koje se služe radnikom i tje­raju ga, tla se kreće po njihovoj vo­lji. 1 umjesto da mu olakšaju rad, one su postale ugodnija sredstva za eksploatisanje. Ali posljednji čas odkucava modernoj buržoaziji, i ona će u skoro morati <la odstupi >a bojnog ekonomskog polja i da iščezne sa društvene pozornice.

•

I’ rolctari. vi imate mnogo koje­kakvih narodnih i vjerskih prazni­ka, zašto nebi imali takodje i jedan svoj praznik? 1 kada. često puta mo/ rate da prolazite građom sa bukti­njama u čast rodicu dana toga i onoga, zašto tubi mogli u mirnim kolonama defiiovati gradom prvoj svibnja? A kada vas u radonicama skupljaju po stotinama | k m 1 jedam i'ti krov, zašto vam nebi dozvolili <!a -f jednog dana tt eodini skupite u kolone, u kojima srce drugačije kuca. u kojima sc zaKiravlja jad i nevolja. I najzad kada vam se ne­prestano preporučuje da nedeljom idete u crkvu, gdje ćete čuti besje­de o “ moralu", zašto vam nebi do- bvolili da svakog dana imate do­voljno skibodnog vremena, da bi mogli u|x>znati blagodati znanja?

( )vo su pitanja čiji su odgovori već u:\npricd prevučeni ccnzurskom pisaljkom. Mi ih ostavljamo da ih tretiramo ne u brošuri, ne tr glasi­lima. nego — manifestaciijama. Svako od njih očekuje svoje ricšc- njc u 'nternacionalnoj manifestaciji. To ni-u socijalistički zahtjevi, niti točke socijalističkog programa, to su zahtjevi, koje nam čovječnost istavljn. Ali čovječnost se sastoji u ckploatisaniu radnika samo zato da bi po konjušnicama bilo jx> stotina­ma bezposlenih i gojenih konja, sa- nvi zato. đ> bi se psima mogli kola­či bacati, samo z a to ... ali šta da redjam! Zora sviće i dan se pribiji- žava kad će i “ ka lja li" seljak i “ ga­ravi" radnik podvrkmiti "u ovoj sam kući ja gospodar!"

SOCI J A LI S T lC K I ID EA L.

Nema danas za cijelo više nijed­nog zakutka u kulturnoj Evropi, ne­ma gotovo nijednog kontinenta na cijeloj zemaljskoj kruglji, kud još ne bi doprla misao jx*bjedonosnog sociijalizma. Milijoni radništva pružnju si ruke u duhu socijalistič­k o g ideala. Radnici tvornički, rađ- n ci podzemni, radnici svili zanata i sa svih strana — cijelo privredno čovječanstvo — prožeto je jednom mišlju, jednim osjećajem. Socijali­zam, kao nova proljetna zora ispun­java srca potlačen h i irgnjetenih svježom nadom u njihovo skoro o- s!olxxljcnjc.

Socijalizam kao daleki ideal ljud­ske sreće krije se već n idealistič­kom shvaćanju starili filozofa. Ve­liki mislioci, koji sni živjeli usred nevolje i stradanja, čeznuli su za nekim drugim životom, gdje će vladati zadovoljstvo i sreća. Silom svoje inteligencije dizali su se oni nad surovi i nesmiljeni život robova i daleko u fantaziji zazmišljali naj­ljepši i najsavršeniji ideal čovje­čanstva. 1 taj ideal ljudske sreće i ljubavi uznosio je u nedosežne vi­sine velike umove i mnoga pleme­nita srca. koja su težila za sretni­jim. savršenijim i pravednijim ži­votom. Historija je zapisala mnogo herojskih pokreta, ali život, život robova i patnika, ostao je i nadalje surov i okrutan.

Široke narodne mase trajale susvoje dane u oskudici i siromaštvu, i kad je njihovo nezadovoljstvo do­šlo tlo krajnjih granica, ustali bi, da se silom opru nepravdi i osvete za v jeko vječno ropstvo. No skoro bi se opet utišali i iz jednoga rop­stva padali u drugo ropstvo, u dru­ge okove. Tako su slijedili u histo­riji tijekovi, jedni ispunjeni grob­nim mukom potlačenog ljudstva, a drugi natopljeni suzama i krvlju pobunjenog robija. Samo jedan raz­red stajao je nad narodima, jedan privilegovaoi razred, koji je prisvo. j <> sve plodove |x>vjesnog razvoja i sve koroti od muhe radnoga na­roda. Historijski napredak, izvoj- šten silama svekolikog čovječanstva, nije donio ništa - rok im narodnim slojevima do nove bijedo i novog izrabljivanja.

Dok je socijalistički ideal živio samo u mašti zanesenih idealista, dok su sc narodne mase pod teži­nom svoga pritiska samo iz tiha bu­nile i dizale, da sc opet umire i klo­nu noseći i dalje teške svoje lance, dotle je historija društva b la histo­rija nasilja i bespnavlja. Samo kat­kada hljcsnula je u vjekovnoj tmini svjetla misao oslohodjenja iz rop­stva, samo katkada odjeknu© ie svi­jetom gromorni glas narodnih usta­naka. I poslije je oj>et sve zamrlo u grobnoj tišini. Reakcija i nasilje stavili su opet krvavu pobjedu-

No zadrijemali gorostas budi se iz nova u radničkoj klasi. Ali taj puta se budi. da više nikada ne za­spi. Snažan i silan je izrasao, ispu­nio sve strane, proniknuo čitavo društvo, obuhvatio cijelu zemlju. Iz dubine života diže se proletarijat, raste svakim časom i svaki njegov |xikrct drma temeljima današnjega društva. Raste i jača se taj gigant u samim njedrima kapitalističke družile i tako je već osilio, da nema više nijednog sredstva, nijedne mo­ć:. koja lii zaustavila njegov korak.

Socijalistički ideal prestaje da bude pusta želja, te jiostajc krv i meso proletarijata, ispunjava sve njegove borbe i (Laje im jedan slož­ni i zajednčki cilj — razredno o- slobodienje radnoga naroda. Kao crvena nit proteže se taj ideal kroz cijeli historijski razvoj proletarija­ta i sve njegove želje, sve težnje, svi pokret: slijevaju >e u taj jedan ojveni cilj socijalizma. Proletarijat sc hiri upravo u prvim redovitna protiv svakog tlačenja i izrahldva- nja i od sloge svojih liorioca. od pohjeda rad svojim protivnicima, od vlastitih svojih jioraza jxistaje >ve jačim i osvjedočenijim o neodo- ljivosti socijalističkog ideala. Pro- ctarijnt duboko vjeruje u uspjeh

svoje berbe, neustrašivo sc hori i mora pobiijediti.

Proletarijat smjelo sc zgrče pod zastavu mcdjunarođtiog socijaliz­ma. Njegove legije postaju sve ve­će, a solidarnost njegove Kirhc sve je lnorltišnija. Proletarijat osjeća svoju snagu i pred tom se silom Tcć trc>u zidovi na kapitalističkoj ba- stili.

Socijalistički ideal baca svjetle zrake u kaos društvenih odnošaja i razbija tamu. koja je od vijekova ležala nad skučenim radničkim mnn. štvom. Socija'istički ideal osvjetlja­va strme putove, koji će izvesti rad­ničku klasu, a zajedno s njome i ci­jelo čovječanstvo, na vrhove prave sreće, jeduakosp i bratstva. I nije

već daleko vrijeme, kad će proleta­rijat slomljenu i pognutu šiju po­nosno dignuti i jiostati bogatim dio­nikom svih plodova svoje veličajne borbe. Sunce socijalizma raspršuje gustu maglu, koja sc slegla na rad­ničke mozgove, a u očima proletar­ca blista već spoznaja njegove hi- storičke zadaće, jer vjeruje u soci­jalistički ideal, vjeruje u konačnu njegovu pobjedu.

S T V A R JE N JE Č L O V E K A .

Jože Zavetrnih.

Se dandanes verjame ogromna večina ljudstva, da se je stvarjenje človeka završilo tako, kakor se gla­se pravljice o stvarjenju raznih ver.

Naš narod prijazna v svoji o­gromni večini (<j) odstotkov), da se je stvarjenje sveta ih človeka ta­ko zvršilo. kakor je zapisano v sve­tem p srnu. Poglavje, ki se peča v svetem pismu s stvarjenjem, je pa izvleček iz prve Mojzesove knjige.

To pravljico o stvarjenju so pred 150 leti razni učenjaki naravoslovci jemali za podlago pri znanstvenem raziskovanju. Še /nameniti švedski naravoslovec Karel Linne, ki je špe- cifiral živali in rastline, sc je skliče­va’ pri utemeljevanju svojih na­ukov ma sveto pismo. Linne ie po­znal le živali in rastline, ‘ki so egzi­stirale. ni pa imel pojma o praživa- ih. ki ‘o ž:vc!c na zemeljskem

ohln v raznih prarlohah.Začetkom ic>- stoletja je naravo­

slovec Cavrier še le objavil s\ojo znamenito knjigo o praživalih, v kateri je povdarial. da so razne pe­riode v razvoju zemlje rodile tudi različne živali. AH tudi Cuvicr sc jc strogo držal Lune je v ega nauka,radi tegu je trdil, da so pri vsaki zemeljski revoluciji poginile vse ži­vali. S t«» trditvijo je j>a Cuvicr pod­piral Kijko o Noetov' ladji, sploh čudežno stvarjenje svetu in člove­ku Radi tega ni čudo. da so do Dar- \vina nosili duhovnik: s svojimi pravljicami ponosno svoje glave, ker ni hi bilo nikogar, da bi na pod­lagi znanstvenih mziskuvanj ovrgel verske Klike o stvarjenju sveta.

Ko je leta 185») Danvin objavil svojo znamenito knjigo "O nastan­ku pasem v živalstvu in rastlinstvu potom naravnega vzdrževanju po- pok ejšiih ras \ boju za “obstanek", so duhovniki zaznali. <!a bajkam o stvarjenju sveta jx>jc mrtvaški zvon. S tem. da jc Danvin razvil teorijo o naravne mraz vojn ras. je b'!o tudi vprašanje rešeno, kako jc bil ustvarjen človek.

Danvin« pogostokrat očitajo duhovniki, da je odprto in kar na­vadno trdil, dn se jc človek razvil z opice. To je |ovseni napačno. Že pred Danvinoin je Lamarck trdil, da je človek 'c razvit scsavoc. koje­ga pradede je treba tam iskati, ka- kojega pradede je treKi tam iskati, kar drugih kostnjakov. On je tudi trdil, da bi >e dalo znaiistveno dokazati, da jc človek jiotouicc opi­ce. kot najbolj razvitega sesavca.

Danvin je o teni razpravljal v jako fini znanstveni obliki še le leta 1871 Njegovo znainstvcno raziska- vanje sta pa jiotrdiln znamenita u­čenjaka Huxley in CiegenKmr, kas­nejše pa E. Hneckl.

Nb |iodlagi teh znanstvenih raz- iskavanj jm zaključujemo, da se jc najprvo razvila mutasta opice in

iz nje j«, govoreči človek, kakeršniživi dandanes.

Duhovniki pobijajo ta nauk z vso silo, posebno pa jezuitje, ki soznanstveni temelj katoliški cerkvi. Znani jezuit Wasntaun, ki se je že večkrat meril z Haecklotn, pa vselej txxllegel, priznava naravni razvoj za živalstvo, ne pa za človeka, ker še niso našit okostnjaka, ki bi bil napol človek napo! opica, ki bi imel živeti v tretji dobi. katero teolo­gi imenujejo 6. dan stvarjenja.

Duhovniki bodo morali hote alf nehote ugrizniti v to kislo jabolko, kor se resnice, ki so produkt nara­voslovnega znanstvenega raziskava­ma. ne diajo pohiti s čudodelnimi pravljicami.

Reformirati bodo morali sveto pismo, ako Im do hoteli še v j>rihod- nje trditi, da je K>g ustvaril nebo in zemljo in vse, kar je nn nji iz nič.

O ST A R EM IN NO VEM S V E ­TO V N EM NAZORU.

Vsaka dobra stvar na svetu potre­buje časa, tako tudi razvoj novih ved. Klerikalizem — ne le rimski, temveč klerikalizem sploh — jc bil že od nekdaj nejvečji nasprotnik naravoslovja — geologije, medici­ne. zvezdoznanstva. fizike, kemije i.t.d. — in eksaktne vede sploh. V preganjanju resnice jia si je Rim prizadel največ. Veliki zvezdozna- nec (lalilei je moral pred rimsko gosjmdo pri seči. češ, da se zemlja nc suče, in vendar je bil v svoji no. traninsti trdno prejmričan, da teka zemlja okolo solnca in ne sobice o­kolo zemlje, kakor ie učil stari krš­čanski nazor.

< iiordano Bruno jc ta nauk še Kilj razvil, nauk, k v ga danes jiri- poznava tudi rimski klerikalizem. Rimska cerkev je bila. ki je v Ri­mu pred papeževo palačo sežgala Bruna kot "krivoveret", zakaj cer­kev se je držala starega nauka, da -e zemlja ne suče.

Kaj nas uči n. pr. zvezdoznan- stvo? t'č i nas. da jc naša zemlja okrogla, da sc suče okoli svoje osi n teka okrog solnca. To vse so

stvari, ki se jih sedaj irčc učenci 'jiulske šole! Vesoljna katoliška cerkev pa je učila, da jc zemlja ploš­čata in da se solnce suče okoli zem­ljo Ver<ki nazor ie bojeval zoper znanost z mečem in ognjem! Ako bv bilo katoliški cerkvi za resnici in nc le za njeno nad vlado, bi nc bila preganjala ljudi, ki so z daljnogle­di in drugimi pripomočki raziska­vah vseniirje. marveč bi se bila sa­ma poprej prepričala o resnici, pre­den se je uprla novemu svetovne­mu nazoru. Zvezdoznanstvo je iz­računalo. kako se giblje solnce. me­sec in neštevilno drugih za človeka pomembn h planetov. Te ncštcvilnc tnale zvezdice so v resnici veliki sve­tovi, ki krožijo po vsemirju po toč­no določenih jx>t:h.

Mnogo predaleč hi zašli, če bi ho. teli obširneje razpravljati o zvezdo- znanstvu. omeniti pa moramo ven­dar, da te nebesne lučice, imenova­ne zvezde, v roti ci niso zvezde in tudi niso na ndxi jiripetc — kakor ir svoje dni učila katoliška cerkev — marveč sc prav tako prosto suče­jo j« vsetniriu kakor naša zemlja.

Naša zemlja je res okrogla, o tem se je p n i prepričal španski kapitan Magelhaons. ki je zemljo prepoto-

t Dalje na 7. strani.)

'PROLETAREC'1List za interese delavskega ljudstva.Izhaja enkrat v mesecu.

Izdajatelj:Juiroslovanska socialistiina Zveza

v Armriki.Naro£nina za celo leto v Ameriki. . .50cZa Avstrijo 3 krone

Naslov: "PROLETAREC",959 W. 21st Place, Chicago, 111.

'PROLETAREC'Devoted to the interests of the

Laboring classes.

Published monthly by the "SlovenianSocialist Association of America,"at 959 W. 21st Place, Chicago, 111.

Subscribtion rates 50c « year.Advertisements on agreement.

Entered us second-class matter January 11th 19o6at the Post < )fllce at Chicago, 111,, under the act of

Congress of March 3, 1879.

VERA IN JEDNOTA.

Zadmje tedr.c se je v ncloaterihs.o\ ensikih casniki'lr, ki so ktaitoliski,:nn;\i»o pisalo o "Slovensfki niairodiniixx'/pcwni jed'ioti c!a ie brez\ersika,da je dames unmzantti pred vsoni slo,vetisikim fcatoliskinri slvetom v Ame-r Iki.

Doloazi so hili jaiko prirniitivni,navaduii ; foili so osebni, ali so se paopirali iia staMke, katere so ncktatericlani jednote izustili, ali pa obja>-vili v kalkemi 'istuv.

Ysi ti prirmtivni dokaz so natpra-vili irrwwxjo lumipa, razbuiri'i so diu-hove. dbkaznili pa nic, Iker j m pri-nianljikiivje lo^ke. X dunige strani pazo-pet dokaaujejo, <la rimslkoiloatoli-^ki- duliovnifka, vsaj neikateri modnjrnii, tie vedo, kaj je brezvorstvo.

Mi *snio ipricGikoi\aili s strani dn-hovmikav <vsaj dwhovite kritiike, ceze lie opravflcene, kor dhhovniiki sa.niiih set>e j>ristevajo in t el igen torn.Krit'ka o brezverstvu v S.. X. P.J. je pa- dokaznla. da sm> > gohjaifalisaani-h sefoe, iko smo upali. da je v

armer'skiii duiliovnilkiidi vec inteligen-cije. Joilkor doma na Sloven sikem.I 'a. nic ne de!

Cuili sTTio zopet stairo pesen, kisc sliisi taiko kakor dorna, kcdair li-bemlci in kleriikalci ustvafjajo poli-tetio zivljenje na Sloveivsikem. Sli-sa!i smo konlrastc, protislovjia', in daso ti kontTOSti b : 1 i se g-lobocjd. se je(joseglo se v d»ru'/.insiko zk 'ienjc i>o-sameznih clanov jedr.ote. Stara na-

vada, ki vse t''s»te trdo oklepa kotzeleana «<m>jca. ki sami'h sebe irnetni-jejo inteligentom.Kot doktaiz so navedli, da so nekia.

teri clani "Slo-vensike narodme jx>d-jedtiote" prelomi'li . cujte

in stinnite . sesto bozjo za-povedri<msiko4catol iisikega vcroizpoveda-nja, ker so ci'vilaio jjoiroceni. Kaik-vio protiskwje !S tein doikazam so diihovnilki svo-

ie 'asttnc toMaritse-^Cnihovn ":kc irne-novali brezive>rce, ki so ^resili zoperomenjeno aa|po»ved bo/.jo.

Rimsko-katoHi3ka cerfkev j i:u na-\adno take gresnike priipozna legresnikoro. jxxlcli ii-m radodantioochezo, ce lc ne taje boga. To so

pripoznali tudi r.ia razniih cenkveniihzborovanjMi voditcljr rim.4co-<kiato-lielke cenkve. Pa pirstkno to. ker tu-di'imi venno, dlai so vsi tjaudje na sve.tan ine cflerle na sipoK iwrodmost, veroi it stan pod l-ozo krvavi.

Du'hovnilki so bili se ved>no v za-

d*regi, kedtar je bilo trdba znanstve- j

no doikaa.iti. da je lor.fica dirzava.strnnica ali tfnnstvo breavcrsiko. Izje-1110 so vecfno dela'li le j ezuiti-e, kiso na podtapi kaznistike gnmeli pro-ti drzavam, strankam, drustvam,ki niso hoteli iqiogMiiti svoj tilii 9kpre<d rimsko-katolksfloo liiratrhijo, na-zj- Hnje «|>a lu.li vedino zeli i>oraz, ka-kor tisti <hiliovnilki, /ki so se poshi-zili mamj znanstvenih in kazuistic-niii dokazov.Y stari doanovini raTtemnjejo d«u-

hovnilki sociahio - demoikraticnostranko kot farezvcrsko, ker smatravoro zntsebm > stvar in ker zahtevaIocitev cerfovc <xl d<rzave. Tuidi fnan-cosiki <!<rzav: so zalncnu. da je brez-vorslka, p:;cr ne priznava n<~*bene dr-zavne vere.

Oglejmo si, ce so take d.rzave,!"tTanke. dnnsttva res brezvcrska. kisumtinaljo ven> za zasebno stvoir. Xc!

Drrava* stranka ali <liri*stvo hinikdlair eaia oscba. to |x»vc zc imejasro in dolocno. V vsaiki drzavi,stn.nnki ali dranstAiu je vec osab. Ince so to osebe razlioneg»3- veroiz]>o-vec'ir.m ja. pa ometiiene or^n-nizaicije priznajo versko preprica-nje vsakeufa posaaneznega clana aaznsobno zadevn, tedai niso brczver-ske. ne verske. pac pa so medver-wke.Dmhovniki so jednoti ptnjx"dnotm

neoprav 'ccrno octali. dla je brezvcr¬ska. '^Slovensika naroc!»na ixxl-pornajednota " ni ka1<a ver.4ci:i druaba, patuidi tie brezvorsikia. Sp'oli pa nobe-na j>>d!jx»rna jednota v Ameriki r.emore biti ver.-'ka dinnziba. ker bi biloto v prot:s!oviu z amerr.3ko nstavo.

\ se kato.i'ske jednote. ki se i-ine-imjejo taiko. ki siliijo svoje ckmie,da predo k s.povedi. in jinn prete z

izolKcnjein radi 0:110:1 jene cerkvenedo'lznosti, so prnt nistavne. In ce bidotcne jedrote radi aaneinarjenjacertkvoni'h do'.iznosrti iakWicile kak-snetja c'.atia. bi 11111 morale pladatizavarovalnino, ce bi jo dor.cni clamzaihtciva! pri sod i sen, ker so talkajednotina pm-vila v protisfovj.u z

ameri-^ko ii'stavo. Taksno izobcenjeje nasi'.ije. je omejitev osebne svo-lxxle.

"Sloveivska narolna |x>dpornaje:lnoti3t" sc pcv nocc ponizati na n4-zino katolitikili ieclnot, noce mncje-vi :it i osdbno s-voNxlo j> rsamexniSka,radi tcga jo cl»n4iovniiki iimemijejobrezversiko. To jx>ve vse !

Hrakticno zrvljenje te-rja od clo-veka v > j u zaobstanek t^otovc mo-'ralnc ]K><jojc. katcre clovek le to-kn .it laMko sjx »!mitje. ako so v so-

glasiir. z njegov<> vcstjo itn cc '1113pamcfne j*>jane <> sveto'vnem nazi-ranjtit

Svct ni raztleljen v (ha razlicnadeV:; : v fiziciv >. materwdnega, innv »ra 1110. ivematciriclnegn'. RjikH tegavemo. da >e da Ijivbczen <lo samega

it;-. t|< svojega bliznjc^a harmo-ivcno adnuziti.To >ta d'va 'lxiravm- zrlkona. ki £ta

abscvliitnn jjoKreibma. aiko liocejo lju-cljc ziveti v redtni clovc^ki drtuzbi.Xaravni zalkon satn si li c'.oveka, dasc tic ozi'itv le nn do'foro za ^ebc, tcm-vcc gw >i1i, d'a akitibi tivdi za dobrosvoiega b!izmjega v clo^-cski diruz-bi. Ta nam'k Ivvmo sktisali vcepiti tti-di dtntt£im> clanrrm "Slotvonslke na-rolTie fvwiiponio jcdnotc" v serce imnaj nam ocitajo dtriiovniki sc tia.ko.dto brezverci.Mi «c tic zimcniimo za to. Mi ia-

1 p- mm napffe j ! ! !F. Podlipec

SLABO CAiSOPISJE.Pod tean naslavom je priobcil"Amerkamki Slovenec"', sfcrogo ka-

toliwki lis*. dalijsi elandk o ameri-skeni ansopisju.

I'daril je jx> vseh casmikih, kiclela'jo mfalcno propa^a/iulo za kiato-licizenn. Kar kato 1 'ski list amemvjevero. Posebro si je ]>a privoscilbrezverslke listc.Ko sum citali naslov, smo naj-

prtvo inislili. dm. jc ivre-dnifke "Aine-r'kansikega Slovencn." srecala nc h<5-te pamet. adi <La hoceio < 4>tnc I i t i ia-ven kes iiv priznati. ikoli-ko je pro-vzn>c:lo katolisko casopisje ze z la7.a vse clovestvo.

I'jTi'i smo. <Ja fxxlo ozigosali vsekcto'iskc casmiike, ki so jx>rocali, daje (jx'.pez Lev XI IT. v j>ose<bni atvdi-jonci sipre'icl Leo Taksila. naiostird-nejvse^a |x>r'no^raficr.e^a pisatelja.11 mm ixxleli1. se posobni M.Tgoslov.So -o nam v sflxnnvn'U n'jcgovi svitij-siki anti'kleriknlini spisi : "Les a>-mowrs secretes de Pie io. "Lesliivres secrets <ios seini'naLres" itd.,I' a'kor tuirii .njegovi prot'framazon-^ki sp'si, v (kateirili v vlaoiiparskomtonit pise o satariskem karltu pro-

.-rjev. o hnKlicu P»itrui», ki jev ;x»'!ol)i krokod'la ifjral na p^so-v-iir. <> sitciri atiatori an k-rista itd.Xic o tern !

PricaJkovali snm, da bomo citali,da ic vse katolsk< > ca«*pisje slnbo,ker - piravljicarni o rajsikean veseljaiix> sm.nt . jjoljnfa ljiwli od rojstvado grolra, ker laze. <!»::. ic bil<> vednona svctm tak<>. ka'kor ic dandnnes,da so bili rcvoki in bogatini. taki,k: zavedujcijo. in taki. ki .Vbogaijo.M "sli'i s<mo. (hi lioitio citali: Xe-

sr::i!ivva lav ie. kiitero trobijo v svetkatol ski casniki. da je tako ne-

vsnviltjc'!!. rhi je dovolil svojega !ast-nejjfat svr.a pribiti na kiriz. da bi od-resi! ljiwli. /.a kntere je ze pri stvar-:enju vedel. da Jxxlo gresili. ker ielx>^ vse£vi<veden. Xic o tern !

" American ski Slovcnec" si ieirrivn^cil le l>rezvcrs»ke 'iste. kcr pi-sejo restiico in kcr noccio neikate-ri-ni katolisikim listom slcditi tia por-n< >iuaficn< » f* >' je.K atol'sk i ! i 1>oli. <la brezversfki

list: trdiijo in dolkazejo. <!.» ;e nauk"ljaiibi svojcyfi blionije^a knkor sa-

mega h^k'" nc.iravni zakon. kcr ieclove'k d»mza'bna xival. Ta nauk so

prexl mislecern Kristoin. y.c oznanjc-vali dru^i nrslcci. Konfucij. zna-men t kitajski filozof, iki je zrvel500 let prcd Kr. ri. in teijil osetbne-ijfa 4>o£n in ncivmcriocnost dutse jeluci! : "Stori vsakcrmt <Tmujeirrn. karzelis, iVii Iki on* tcbi storil : i«n nest«>ri d-m^emu nic, kar zelks. da ontcbi 11c 1)o storil. Ti potrcbujes le tazakon : 011 je podlaga vsem d'rug'iimzafkonom." Xristoteles, pjrski modri-jan, jc ucil : '"Mi se moramo proti(Jriwcfiim talko obna'.s&iti. lcakor zelinio.da se bodo<l'rngi >proti nam oibraisa.li." Pitaikos. grski rnislee. ie ncil :"Xe stori s^ojeimn> bliznjerriu to, zakar H ti zaincril."

'* Xmerilkainski Slovcnec" se jezi,kcr socialiMi-brezvcrei trdi jo in do-ka/.ci<>, da imnmo po ntama-vmemi za¬kon it \*.s? lj'ivdie cnake zivljenskepmvice. da ne sine c'Tme'k vladatic'ovcka.

'* Ameriikanslkega Slovenca" lmulopcce. kcr socialist cni brezverskicasni.ki piscjo in dokrrzejo. dim dni-liovnOki vsch vcr le radi tega zrvev itzobilijn. kcr je ljiwpstrvo prele.noza razmisljavati o pravliioaih. kate-

ire iTtir dhiihovniki priporocajo za ci-sto resnico.

"Aoiorikaiius!kega Slovenoa" splahzgv, dia> sc vsled socialistionega ca-sopisja vedno lx>'l j 'krci ceta, ki s!c-po verjatne, <la so danhovniki bozjinamestnifki, "ki sinejo n^anjati, karhoceijo.Kdor to razume, bo ved'el, zaikaj

jc "Amerilkanski Slovenes ' ocitaldfriug:<m casnikom, da so stoibi.

SploJi iinoj pa " Aineriikanski Slo¬venes" tiwl-i ipravico, da blami-ra sa-mega, (kolikor hoce, 'ker 'Was to to-liko vztiemirja. kakor ce tyi psi lajaliv kmo.

Omega.DROBTINICE IZ VEL1KE

FRANCOSKE REVO-LUCIJE.

Sestavil J. Z k.

Polom kraljcstva.Dvorna katmrila jc j>o i>onesre-

cencm Ix^u pos>ku'sila vse, da bifrancoski marod zazitoala zopct v

ipreskrbno spanje.Najlepsc prazne obljubc so bile

zopet na dnevmom rodu, da bi fran-coski imrocf knaljai in njega prista-sem.Dm* 14. j ul. . oblctnica prazno-

vanjta pobratimstva se je kraljto slavnosiri udelezi! s svojo druzi-;::o. Pod oblcko jc nosil oklep, kersc je bal. dm. bi gra kdo zavratno nc

napade!.Vprizorjeria komedija 11a slavno-

¦^ti. kralj je prise^el zvestobo 11austavo vprico fnancoskega naroda. ni imela zazeilienega vspeha.

Ljudstvo jc bilo sestradano, izsc-sano in tudi svecanostne komedijc»o izpfivbilc j>ri mijemiu priivlacno silo.

Kma.lj je cul marsikatero (pikroo-pazko iz sredine ljudstva. Xekdoje zaklical kralj it. rraj ziapali drevo,na katerem so visela dostojainstve¬na znajnienja in prbi kraljestvta,plemstva in duihovscine. Ntarod jetakoj ponovil tav klic. kralj je pamolcec in sila klavern odsel po stop-njicah imzdol, kcr je spoznal, da jcbilia ta kcxmedija tudi le uclarec i>ovodi, od katcre jc toliko pricakoval.

1 ).s.ibna kraljica Marija A/ntoni-jcta ic jeze spremin jeva/la barve na

svojcm lien, ko je na lastna niUisacub. ka4or> narod javno norcujeiz kralia. plemstva in duhovscine.Xa colli sc ji citalo kako dela tcinnenacrtc za kazmovtarnje nancxla, kiocvtno lyrije no>rce iz kralja, kntere-Cfa je bajc sann bog- postavil Ijud-stvu. da ga: izscsava. pije niegasreno kri.

Ali ti maorti kraljicc so ostali ze-

lje. d-ruzega nic.Prrblizral sc je 10. avgust. Ljuid-

st\» >e jc zbiralo na ulicah, trgih.kavarnah in gostilnah, kcr se jezvedelo, dn se jc mnogo prognanihiplemiccv vrnalo iz tn.nj:nie v Pariz vtanamen, dii bi v skicaj u- ngodmepri-like ud'arili tra liudstvo.

Okoli polnoci so se priceli og-la-sati zvonovi in bobni. ki so klioaliParizanc k orozju, dn za-dajo krn-ljestru zadnjo uidarec. Tudi kra-ljevski privrzenci niso drzali k«ri-zem rok. ko so slisrali cflas zvomovin bobnov, ki so oznamjevali nevih-to. Od vseli strani so hiteli v Tu-ljerc. da pozeno ljudstvo s krvavimiSflavnmi ribmov.

Proti iutru je 1 j'lidstvo zasedlovse vhode proti Tuljer.am. Kraljica,videvsi prozno ljiwtoko silo, je sve-

tovala kraljiii, naj se pokaze jud-stvu in gia z frazaani potolaii. Kraljje ubogal.

Yojraiki, ki so stali na dvoriscn,so ga poziclravili. "2ivel knalj !"Ko je pai kralj sto|«l na severno

teraso, taikrat je pa ipovsod', zagr-mek>: "Mi nimamo knalj a! Procz monarhijo ! 2i<ve 1 narod !"

Kralj je postal smrtnobled. Ne-kateri vojaki so inn zugaii s pest-ini.

Krali je hotel govoriti. Zaman !Lj'iidstvo je kricalo: "Proc s kra-Ijem. OdstavJjenje ali sunt!"

\* teni kriticnem trenotkn je svc-toval genenalni prok.nra.tor kralj'u,(h. je najtooljse, iniko iz.roci sebe insvojo druzino v varstvo zbornici inda se odpove kraljestvu. Kraljicaje sikt oponirala tenm predlogu.Xji nikakor ni slo v glavo, dia bi se

kralj moral odpovediaiti zivljenjn natrmske inaroda.Ljndska sila okoli palace je vid-

nonarascala in kralj je -skleiiil vzlicopoziciji kralj ice oditi v zbornico inj)oprositi jo za varstvo.V zbornici so ze vedfeli m prihod

kmlja. 24 clanov zbornice 11111 je<lo nasprot. da ga varuje prcd ljud.stvom.

Zborn-ica je sjprejela kralja z tno!-eanjem. Nobedcn poslancev se nidvrgnil s svojega sedeza, ko je kraljvstopil. Yhdala ie tihotia.Ko je krali vstopil v zbornico

in se nekoliko ojacil, je pricel :"V Tuljerah bi Mbi'li nieiie in m<~>-

jo drnzir.o. Radi tega smo pr tnv.a-li sem v vase varstvo."

Predsednik mti je obljubil var¬stvo. zl*>rnica je pa pricela debato

o odsbavljenje kralja in odstninitvimonarlvije.

Zopet je kralj cnl marsikateroresnicno in iieljubo bescdo. Ali onse ni zmemil mno^o za to. Lice senui jc razjasnilo se lc, ko m<n jesltiffa line prinesel iz bliznje rev-

stavracije dobro juzino. Ta jc bilapac vec vrcdYita, kot kralj estvo.

Kralj ioa je pa jcze jokala, ker se

je v zbortv.ci o kralj u t.tko malen-kostno in nespostljivo govorilo.

^e le po noci ol> <1 veil ie bn la de-Ixita koncana in zbornica je sprc-jcla formelno predion, dn se kralj aodistavi .

\' samostamm F.ruillant so cxika-zp.li nietixi in njegovi zacasno sta-novanje.Mej tern ko so poslanci v zborni-

ci debatinali o odstavljenju kraljia,ie pa ljudstvo jo hudcm in vrocc.nibo jn zasedle Tnljere.

Kralj je bankrotinal !

U KARLU MARKSU IN NJ E-GOVIH DELIH.

Manksovo glavno delo je. da jez matenra-ticno natancnostjo na jkkK

lapfi nairkov prvilh veljakov narod-ticga gospodars»tva odkril naravo

kapitalistiske druzbe. Marksovotcorijo se mora raziinneti v celotmsesfca-v i . cc se hoce razaimeti posa-meznc za'kljivcke njegovega nairka.

Socialistska misel se je izreklav modroslovin preje nego v gospo-darstvu. I«n> Marks je bil, ki je s

svojo spretno roko prcnesel sociali.zem iz modroslovja v narodno-go-spodarrko vedo in s tern dal socializ-rnii trdno nrnterielno podlago. Vsvoji mladositi je bil vcren pri^tasnem>kcga modroslovca Hegja. a

pozr.eje jc za'vr^el idealisticni tc-

rnelj tega modroslovja in vzprejelmaterializem.To ga je privedlo na novo pot.Xa svojem imterialisticnem tcnie-

1 j ii jc jx) Heglju raizlagal svoj nazoro svetu 'ii zivljenjuv. Sam trdi v uvo-ciu knjige "Kapital ' poletn zujoc znekim rivskiin listom: "Moja dialek-ticna motoda se v temeljiu lie lc raz-

likaije od Hegljeve, temvec njcj di-rcktno nasprotuje." Marks<u niidea«lno nic dripgega, kakor v clovc-kovi glavi preobrnjeno in prestav-ljer.o matericlno! \ se, kar obstoji,je le tvar, materia. idealno (misli,cuti) je <e ]x)sebem |X) jav na tej ma-teriji. Ta materializem. razlagan s

pomocjo Hegljeve tlialekitike, pra-vi, da sc tvar. niaterija razviia pre-ko vsefli mofgociih protislovij. Tarazvoj daje nove oblike in iz tc obli.ke se vedno rodi ze tiul' njen na-sprotr.ik. ki jo unici i. t. d. Torej ve¬cen razvoj in vecen l>>i. Ko je bilMarks en'krat tako dalec. ic tvl tudigotov, da je mogocc s tem matcria-lizmom uprizoriti j*>|X)lno gos|xvdars'ko in thisevno revohtcijo. Kajtistalnosti ni. nobena stvar. instituci-ja ni vecna. temvec vse sc vedno iz-preminjti in razvija. Xo'ben zakonni vecen, kaiti vecna protislovja soona s la. ki vedno razdirajo in na-

pravljajo razvoj vecen in inepretr-gan. Xa po l'atri te razln^c je nnicilMarks vse prcjsnje razlajjc o svetuin zivljenjai in jc vedel posebnokrscansko svetovno naziranje v

brezmisselnost.Po tem naziranjtu je logicno pri-

sel do spoznania, da ni ne P>oga.ne <lu>e. Zakaj bivstvenega razlockamed clovekom in zivalmi in ra^tli-r.nm: ni : vse ic le izpsemin juiocasc materija. Mis'- o nadzemskih mo-ceb. ki jiifa imenujemo vcrske. so lcfr.ntasticen odsev te materije v c!o-veskili glavah. .

Pa, prvi del Marksove f'lozofiiepa je rodil drugi del matcrialistiskozgodovinsko naziranje.

Striri narodi m> : mcli driujacnenvsli o rodbini, nravnosti, oravu.vcri kot pa srednii vek. Srednii vek

je imel zopct drajjacne misli ka-kor mi. Kako si naj to razlagamo?Y, , ,(. e primerjamo posameznega cln.veka >tire dobe s clovekom sedanjedobe. vidinio pac razlike med nji-ma. a te razlike prouciti. se pjavi-eci W>c;e v zivljorje raznih do*b.Tai se je Marks m-prl indivldualiz-mu in poiidarjal socialnost. druzab-nost. Posameznik je jx> njegovemnoavku le proizvod druzbe, zato mo.ramo poznati dnrzlx*. ce hocemorazmneti ]X)<ameznika. Ysaka idejacloveka je sad tvarnega (material-nejja) razvoja. C'e je clovek sred-njega veka imel drugacne jx>jme o

z'vljeniu. so ti jK>jmi, ideje !e sadtedrcijega ^nKjxwlarskcga zivljenja.X meojavanjem gospodarskili, eko.nomicn h razmer se menjajo tudimisli. ideje cuti : gospodars?ke raz-mere vsake dotx* se zrcaliio v njc-nem znnanje-m zivljenjur. Dusevnozivljcnje je pro'zvod dnnzabnegazivljenja, k:. ima svoj temelj v CfO-sjjodarstvit. M:>rksiu so dolocevalnicinitclji \ sega cloveskega zivljenjavsakoca^ne nnteriekie produktivne

( proizvaja.ne ) moci in produktiv-tx> (proizvajalno) razmerje lindi.Produkci jski nacin (nacin proizva-i 'lija) materielnega zivljenja do!o-c:i socialni, politieni in dnsevni ziv-ljc:'siki proces sploh. Y "Kritikipoliticne ekonomije" (predgovor)trdi ; Xa gotovi stopnii svojega raz-

voja prihajajo materielne proizva-jalne nioci druzbe v nasprotje z ob-stojecimi proizvajalnimi razmcra-mi,ali kar se le z juristicuim izrazompravi. z lastninskimi razmerami, vkaterih okviru sc glbljejo. Iz raz-

vojnih ob'ik proizvajalnib moci raz-

bijia-jo tc razniere v njihovih okovib.Xastane epoba soc alne revolncije.

X izprcmenitvijo gospodarsfkega tc-melja. se izprcinoni tudi vsa tlnu^az^radba pravnib i ti poli'tisk'ih nrc-cK'b in sicer pocasneje ali hitrejc . . .

Dosedanja razlaga z^odovinc.jxdna inien knezov in ccsarjev. vscbnio^oeli letnic rojstva in kronanjtcr |H)lna slucajcv in ju.nastev po-sanicztiika, je z nastopom tc^a ma-

t e rial i st:cno -zj^odov inskcpa n a z i ra-nja iapfubila vso vrednost. V ztjodo-vinski vcdi si ic to naziranie prido-b:lo veliko veljavo. Prciskati c!o-vesko zgodovino razlicni'h casov, scpravi. proivciti itcdanje pfospodarskerazniere. Xic ni shicajincga', \-se, karsc z^odi ali sc jc z^odilo, je biloutemelieno v razvojn, potrebi. Go¬'spodarske razniere vsake dobc pavajanja. sc pravi zopet prciskovatigospodarsko in s tern tudi vse drngov vlicnjc. Danasnja druzba se n. pr.imenujc kapitalistiska. kcr je nacfnproizvaianja kapitalisticen (-zdclo-vanjc s stroji i. t. d.^ . Pravictio-^tT same sploh ni ; ona ic lc zuinar.iiizr >z t^<is|xxl:;rskc^a po'ozaia. Zatoic sklicevain'c na pravico brczmi^c'-r.o: lc moc vclja in ta moc ic pin-vica. (V bi «c proletariat zanasal napravico. l,i bi'o njetjovo stremljcnj?lc prazn-i pcna: proletariat sc mo atorej zana>ati le 11a svojo 1110c. Rcil.Pfija ic isto tako le gospodarski oj-sev v cloves-kill glavali. Zgodovmaclovcskcga rodn je slara vc-c sto.i-si c ct 1'ocasi sc je clovek razvijaldo sedan!e ix.|x>lno3ti. Mlavno za-slujjo inva pri tern dc!o. izv rajocc;z ]>otrebe. kakor je se dancs tcir.clj

\ >cija zivljenja de!o. Kngels pravi:T>e!o je U'stvarilo cloveka !Marks ustanovitelj tc^a mate.

rialist:c;io-zfjodov:nskega nazira<nja :on ga je le privede! do sedanie do-vrsenosti. Xjegovi precMiodni'ki natern poljn so zlasti : \* angieski litc-nvturi. 'zhajajoce iz revohicijc v sc.

demnaj-stem stoletju, sta posebnoznamenita T. Ilobbes in James liar,rington ; posebno zadnji jc hi f>o-men'jiv. \a Franeos'kem je bil po-sebno znamenit modroslovec M. D.Montesqnio tcr mladi Francoz Rar-nnve iz < irenobla. sonstanovitelj Ta-k< binskega kV.-ba ob casn velikctrancoske revohveje v Parizn.

I'osebno pa je na Marksa uplivalv tem ozirn Anglez Tomaz Hodg-<kin (i/^A. katerega spisctnpatam tudi navaja v ''Kap'talnXa tcin zgodovin>kem materia-

Izmn. katcrega zal tu ne moremonatarcr.eie 'razloziti. itemelji Mark-so v qfosj^odars'ki nank. Nan'k o raz-retlnem boju splob. in med proleta-riatom in bnrzoaz:jo sc posebej. on:vd vrednosti z nankom o proizva-jalnom nacimv mcscanske drnzbc inv tcm ntemeljene evolucijske ten-dc::ce to drnzbe . to so glavniznanstveni cinitelji marlcsizma. te-mcleci na mattcrialistiskem zgodo-vinskein naziranju.Marks je zidal svoja gospodarska

nacela na materia! istisko modroslo-vje. Docela je fcvolncioniral" narod-no gospodnrsiko vedo in potisiv!vlada'oce Smiriiovo liberalno gospo-dar«tvo v ozadje.

Vse gospodarsko zivljenje svetase zircali v merejavanju stvark Do-locitev vrednosti menjavanih stvarije torej v gospodarstvw velike vai-nosti. Vrcdnost pa jed'vojna: rabnain mcnjalna. Rabna vrcdnost, praviMarks, jc koristnost ali sposobnostkake stvari za osebtio rafoo clove-kpvo. Mcnjalna vrcdnost pa se*jav-Ij a v sposobnosti stvari za mcnjavonapram druigi.A potrebuje crevljc, ki jih izdc-

lnjc B. Ta B pa zopet ra4>i klobu'k,(<i jili pa izdelwje A. Oba sta torcjprimorana svojc izdelke zamcnjatis stvanni, ki imajo za nju rabnovrcdnost Y nasem primeru pred-stavlja B-jcv klobuk, ki pa je izde-lal A, zanj ral»no vrcdnost, in obrat-no imajo crcvlji B-jevi mcnjalnovrcdnost. Scdai je izvcdeti, kolikoso crcvlji vcc vredni od klobuk a.Kako je ceniti ta dva proizvoda?Marks odgovarja' : Po casu, ki se

jc porabil, da sc jc izdelal proizvod(crcvlji, klobuk i. t. d.). Ona stvar,za katcro smo porabili vec casa> da^mo jo dodelali, je torej tudi vocvrcdna. Iz tcga pa izhaja se nekajdrugega ! t'c *c ta pro:' vod ccni pocasn, ki ic bil potrefcen za delo, dasc jc 'zvrsilo. jc torcj tisti, ki jeizvrsil, tivdi lastniik svojega izdelka.Dclavec je torcj c< 1 i n i lastnik tega,kar izdcla1. Xasprotno pa1 lahko vi-dimo vsak hip. da dclavec dancsni lastnik svojega izdelka, temvecpodjetnik, tvornicar, kapitalist. Toprihaja odtod, ker so proizvaja'nasrcdstva (orodje. kapital, masine)v zasebni lasti. Dclavec ima svojodelavno nine, kapitalist pa proizva-jalna sredstva. Sklencta pogodbo.Dclavec dcla. kapitalist pa da proiz-vajalna sredstva in placa delavcuniezdo. Y sokost mezde (placc) scrama |>o tcm, ko'.iko delavne moci( delavcev) sc ponuja v dclo. Ce ji«hje pre vcc. ie placa nizka, ce ji'h pri-manjkuje. pa jc visja.

Delavec. ki dela za pogoieno mc-zdo. mora napraviti gotovo vred-nost v dolocenem casu. Mezda je pamanrjsa. kakor napravljena vred-nost. Dc!o, ki ga tore j napravi de¬lavec n. pr. na dan. Capitalist, pod-jetnik razdeli : en del oddiv delavcu,ta tvori delavcevo mezdo, drngi delpa vzaine kapltalist zase, za pokri-tje stroskov. oibra'bo orodja i. t. d.Ta del vsakdanjega dela delavce-vega imenuje Marks nadvrednost(Melmvert- in od te nadvrednostise podjetnik. kapitalist, tvornicarlxifjati . 11a skodo delavcevo. Vseto pa omo^ocuje zasebna last, karsmo ze povedali.To je temelj virov. po katerih se

kap tal tnnozi. ali kakor ljudstvopravi : "Denar sam rase!"Samo »»1) sebi je umevno. da ima

kapitalist tern vec dobicka, cim vecima delavcev. za<kaj od vsakega imadobicek; (nadvrednost). S tern, ce

kapitalist stevilo svoiih delavcevpomnozi. pomnoii tudi nadvred¬nost . doh'cekv Nadalje zvisa kapi¬talist delavni eas, ne pa tuidi mezde,in tako zopet pomnozi dohodke, kij ill ima i*"> de'avcih : na'knpi novein holj^e stroje. ki v krai-em casudovrse vec dela. Seveda «edaj ne

potrebuje vec toliko delavcev, U\za-to jiih odpnsca.

Vsled tepa se mnozi in raste kon*-stamtni kapital (stojeci kat ital), kiie nalozen v proizvajalnih >»redstvi,,>strojili, tvornieah. nasprotro pa [>a-da izpretnin jajoci kapital (tekoci

kfpital), <ki je nalozen v delavnitixjc (mezdah i. t. c!.)- Kolikor boljse razvija tehnika in se zboljsa oro-

dje, toliko bolj pada izpreminjajo-ci kapital, ker je potrebnih delav-cev cimdalje manj, nasprotno paraste konstantnS kapital, ker je za

j)ovisanje dobicka- treba vcdno vec

in 'boljsih strojev. Tako postajajostroji v prok'etstvo Ijudstva, vkljubteimi. da1 so namenjeni clovcskemublagostaivjii sploh.

Boj med delom in kapitalom sc

zrcali v bojiv za "nadvrednost De-lavec hoce to nadvrednost zmanjsa-ti, Capitalist pa zvisatk Boj za

skrajsanje delavnega casa. za bnljsotnezdo i. t. d., je boj za "nadvred¬nost".

Kapitalist pa1 ix>bija tudi drupekapitaliste. Ker sJkusa prodati koli¬kor naivec mogotce in sebi zagotovi-ti trzis-ce, nastane med kapitalistisatnimi konkwrenca. Ye'iki kapita*-list prodaj.a ceneje kakor ma'.i, kerima vec dohodkov, vec dobicka,"nadvrednosti". Mali podjetnik nc

more s cenami tako nizko, kakorveliki podjetniki. Mali kapitalistpropade in veliki je zopet bogatejsi.Ta mali kapitalist je obrtnik, kinet^i; t. (I., ki propade med maso prole-tariata. Kolikor bolj narasca kapi¬tal v rokah posamezmka. toliko boljse pomnozuje proletariat. Istotakopa. kakor smo ze omenili, skusa ka¬pitalist zvrsati proizvaialno silo; onsi nabavlja vedno najnovejse stro-

je. delavistva je vedno oclvec in i*>lnja dkrog, ker ne dob: dela. nasta¬ne proletarska rezervnw armada, kitlaci mezde se nizje; splosna bedanastane.

Kapitalist |>a izdelitje vedno vec

in ne izdeluje radi te^a, ker so tella!i onili izdelkov toliko in toliko|x>t rebnie, rabi. temvec zairadi svo-

jcga dobicka. Cim vcc proda (za-menia). tern vcc ima dob oka. tem

vecje je njegovo bogastvo. On iscevedno novih trzisc. Dr/.ava tnn pri¬de na pomoc, gre s svojimi vojakiv daljne kraie, kier se nimajo ni-kake industry je, ker ne poznajotvornic. Vojastvo in ivradnistvo papripravljata v tell krajih nova trzi-sca za kapitali/sta. oziroma za one

izdelke, ki j ill ne more prodati do-ma. aiko na'staja kolonialna (nasel-binslka) politika narodov. odnosnodrzav. Xarodnostno stremljcnjedandanes je torej le tekmovanjemed kapitalistii.Ker se o^romne mnozunc izdela-

nega blaiga ne morejo razpecati. na-

stanejo krize; beda Taste in ljudlstvonima tlenarja. da bi kai kupo-valo. Tvornice za k raj si all daljsicas wstavijo obrat in delavci se od-p.iscajo ter pomnoze "rezervno ar-

mado", to je stevilo delavcev, ki ])iradi delali, pai ne dobijo dela. .Denar !)n bogastvo se cimdalje Ix »1 izc'rirzi v rokc malega stevila o^rom-no bogati'h pod'jetnikov. kcipitali-stov. in tafko se cinwlalje potnnozu-ie proletariat.To mora privesti do poloma ka-

ptaiistiske druzbe, in delavci bodona njenih razvalinah nlstanovilri no¬vo druzfbo, v kateri bodo proizva-j a 1 n 3' sredstva last drnzbe : vsi bododelali in vsi tudi nzivali svojedelo.

Delavec mora torej pojiti raz-rcdino zavest. Razlocevati mora lenv.'d zatiralci in zatiranci. Za mo-

dernega delavca danes ni nic dru-y.aga ! Gojiti narodno sovrastvo, se

pravi bit-i slcpo orodje v rokah ka-pitalistov. Vera nima s tern nic o-

pravitr in napenjamie chihovenstvazamazati razredno zarest delavcu,je le blagoslovljena voda. s kateroh'adi pop aristokratovo jezo.

PnMx>ritev politicne moci je gl-av-no stremljenje mednarodaejra pro-letariata. Proletariat niora priti dozafconodajstva Ono mora pocasiprevzeti vodistvo vse cloveske druz-be. Kaipitalisti se bodo morali od-rec: svoj i lasti na korist celoti. Za-druznistvo nastane v najpopolnejsiobl kh ker ne ixi vec razlike med!<judmi, tiudi politictie rnoci ne bovec. ker ne lx> nobenega ipovuda zatnedsebojno nasprotovanje. Social¬ist revolncfja 1x> zadmja revolucija.Novo razdobje za clovestvo tia-l>o*5i.S ponosom in s pravico se tore)

iir»enuje moderno delavsko g:'b^nje.slonece na znanstvenih temeljiliniarksizma :

Mednarodna. revolucvjska .-.cial-na demokracija !

VSTAJENJE.Polled v bodocnost.

J. Zavcrtnik.

"Sic feicrn die Autersteliutig(1'os llerrn Den Sie sink.1 selheraitferstanden, Aus niedrigerlliiuscr dmnpfcn ( iemiichern,aus I landwerks und ( iewerbes-liivnden. aus dem Druck von

(liebeln urd Diicberii, aus derStrassen t|uctscliender Engc.aus tlier Kirdicn elirwirdigcrXaclit Sir.d sic au s Liclitgebrachb."

Teh besedi Faiv.sta scan se spoili¬ng na prvcga mainika. s katerimipozdra\"lja na velikotiocno jutro

I -rebujc)!1je uaraivc. ko scan iz Me'd-lhi£ti dospcl na Ring. upkxkivsi ne-stcvilno Ijtwisko vojsko v raznictii

< oleki. /. nd'ecuni klincki 11a b'.uzahin joipic'li.

Zamolktio so odmevali korakiljuds'ke vojske jx> tlakovaneni Rin-gu. ki jc korakala v saiieri protizbornici. ok«»li katcrc so stoli |>oli-caji tako na pesto. <ltii bi tudi misne iprodrla toga ]x>licajskcga kor-dona.

"Do!i z v'.ado. cnakc pravicc indolznosti za vsc! "Tako jc oriloroogocno iz ljiwl'skc vojske, ki sc jcproko zbornice pomikaliai proti Pra-tru v tiedoglcihii ceti.

Policfi'ji. koj:ni sc jc citala boja-zen na obrazlh. so cmerno zrli 11aljudsko vojsko, ki jc bila tako sme-la. d*a jc vsprico pozvanili vzxlrze-vateljev ininu v ivnifonnab g'asnooz; .iujcvalia v sveit svoje pittitarskeini>li 11 nazore. Leseanir.tje sc ic tiu-ii vcscljiT zablisnilo v oeeb kakegapolicaja. ki sc jc zavcdal. da jc Ma-pec nui lcrnili siiznodrzcev, ko somodern i suznji oznanjcvali na glas,da so s ti snizr.osti, tfcioanstva.

Ali ti poiavi med ]k> icaj i so bill!e posevmezni. ki so tako naglo za-nirli. kakor so se pojav 'Y\ ki so zgi-II i 1 i kakor morska pena na razibur-fkanib vafovih. ce polczc vilv r. ( i'c-d'ali so zopct srepo in cmerno ljud¬sko rn»3«o. k: jc kona>kiala m mon j ill. ko se jc v

*

n j ill sreib og!a.silaclovesica rediteljska zver. Vrgli sood sebe cloveske pojiaivc, postal i so

zopet ic zver. zver, ki hrepeni, da

se napije cloveske krvi, gorke krvinaivisjega bitja na svetn.

A4i 1 jud'ska voj ska se ni oziralanti; cmerne in &repe pogledte unifor-m i ran ill vanvhov suiznostk Zave-dala se je. dm so puske-repet rke,samok resi. toixni in sabljc ivnifor-niiranih h'.apcev v shuzbi suanodrz-cev ij> stali brezmoctii ]yr<>ti nji, ker<fejan>ki prazriuje v resnici prvi(km vstajetija, prvi <lnn zapricetesplosne stavke, ki ibo zdrobila vte<Toc'bveka nad clovdkom v prazen niczversko-clovesko druzlx) pa prero-dila v olovesko.Cmerno ie delnxar gkxtal tudi

kupouc. ikajti jc*ti i Mi r.i nx>gcl,njegova so; r<><ja pai kuhati ni znala,v rcvstmricijadi in go-stilnali pa tudini i)il<» dobiti r\ jesti. ljmlstvo jepraznovalo v>tajenie. Teziio je ogle-lava! preiiiojjarski baron nakupice-ni premo^ in vsklikni'l : "Xe jx>nia-

mi denar. me ipremop. Umretil>om moral lakote, r.tko ljud.stvo mi-,sli res-no s svoj :m vstajenjem."

Zncu<lcno je vprasal profesor naPratersternu. "A'i ljudstvo res ncmi<li vcc dvlati ?"

"Xe." je zagrmelo iz tisocerihyfrl. "dokler ne bodemo sami uzi-\a!i sadov svoiej^a <lela. ne pr me¬mo m <lelo."

IJiud'stvo je praznovalo vstaje-nie. zmciijo tlacenih. zatircunih, iz-kori^o mill, vsitajeivje. k i ni 1»ilo n:cjx>dobno pniznovanju vstajenjaKr:sta. katerega jxuboznjtaiki ti-¦x'ftnit !zdali : praznovalo je vsta-ien;e x>o a!izma. vstajenje cloveskei'mizbe iz zversko-elove>ke, torejpr vo vstajenje.

. VOJXI SOD.

Crta.

Jo~c Z.k.

So predno je solnce pokazalosvojc ioarno lice izza morskc ravani,so ro<jovi tr<»benit»acev n a vseh la-djah eskadre peli z-ntaino pescn :"Col tie 11a bojno pot. zja izkrcanje."

Ta'ko sc glasi v mornarskcm to-1111 v vojni monianrici kratko pove-ljc, da odidejo mornarji oborozctiiv colnih nn sivlio k vaiam, k poradiali pa da naskocijo sovraznika tin

suliem.Knmaj so je zgnbi! zailmji, zate^.

njetii jjflas trobonte preko iiedo-gledne morskc ravani. mrgolelo jcnrt vseli lad jali, knkor v mravljiscu.

Mornarji, oborozec sc. so hitcliv colnc, katcrc so voditclji colnovze spustili v morjc. Po pet ill mi-niitali so bili oolni zbrani jk> ladjaliv odde'.kc in cakali nadaljnih i»o-vclj z ladjc arimirafta."Parnc barkose naj poteguiejo

coltic pro4i sevcrovzliodu in izkrca-jo niornarjc na jxvmol D. C.." takoso mznanicvala znamenjia z admi¬ral s'ke ladijc.

Colni so od'phvli, za njinii jc paplnla vclika barkasa admiralske lia-dijc. Y 11 ii jc scdclo 14 pomorsca-kov z nasajcnimi bajoneti. auditor,pomorski kapl'an, pomorski 1-ajtnant,ki jc bil prcdscdnik vojneirvu sod'n.*rcdi pa nilad. komaj 21 let starmornar. t>ol<vPf niejyov pa profos.

Ohorozcni mornarji so srepO zrlipred sc, tiwli <lrngim je bila citatinckinka rcsnoba na njili licili. Lej)oiiK>rski kaptan je nekaj pripovar-ja! mladcmn monnarju, cegtar po¬lled1 so bili obrncni proti vzbodn.kjer hi sc moralo pokazati izza trior.

skc ravani vseozivljujoce solnce.Nekak satiricen usrncv je bil opia-ziti o'koli njegovih listen, kakor dabi' hotel reci : "Gospod pomorskikaplan, \m pojcfi ti mesto mene vsnrrt iti uzival 1>os rajsko veselje."'

Colni so prip>kili Ho pomola,tnornarji so se uvr>tili in v kom-panijskh kolomah * .dkorakaH protistreliscw.Na celir so kornkali mornarji ob-

orozoni kot pe>ci, za njimi je pasledilo pomorsko topnistvo. V vsmktop je trio vprezenih deset mormar-

jev, <».)) stratieh vsakega to-pa staicoraQcala dva m<;r: t^rjiat, za to}x>mpi jjomorski .jjodcastnik. Topnistvuje pa sledilo 14 mornarjev z riasa-

jeniini bajoneti, srecli njih pa rrviadimornar, nosec po 'konci svojo glavo,ki ie niel za jwmorskega kaplanale satiricem usmev. Za nj mi so zo-

pet sli auditor, profos im d'ritgi takiljudje, ki izvrsujejo mesarsko obrtkar direktno na Hudeh.Ko so prve cete poir.orscakov

dosle na strelisce. so na poveljeeastivkov kakor brezmiselni auto-mati prieele formirati v oetirikot, kije bil proti zatjxad'ni strani odprt.ker era je formiraW strnna, skororravpicrua skala, katera ie ob strel-n:h vajali branila jnrski»nim krog-Ijam daljso pot.

Prod to skalo je prikon tkialo tirdi14 |x>morscakov z nasajenimi bajo¬neti, sredi njih pa mlad mornar.

Rogovi so zapeli. Nastala je ti-hota. kakor na stone pred lwdo uro.Auditor je stop 1 waprei in s t illimglasom eital. da so ga komaj raz-nmel; v obV.zjn.1 , da je mornar N. N.II. nazreda obsojen k sinrti, ker jev vojnem casu udaril ijxxloastnikaK. K. s pest jo, dasi K"a je ta ze pre-ie d viakrat udaril."Obsodbo ic ;x>trdilo vojno mi*

n sterstvo. katcra sc ima danes zvr--it: pred1 solnctrtn vzliodotn v na-vzocnosti vsega. mostvia skadre, " ictiho korcnl auditor.

Ro*yrv\ i so zopct zapeli ! Frofo*je pristopil k obsoiencu. I'pmsal£ja ic jx> zadnji zelji.

"Pustitc me umret: z nezaveza-nirni octni in dajte mi ^e cno ciga-reto," jo glasno odgovoril mladimorna r. tako da so era culi tudimornarjr, ki so tvorili tri zive stro¬ll: cctirikcta okoli njepfa.

Podcnstnik. ki jc bil uvrscen priprvcm eksekucii skem pe'.ctonu, mmic nas^lo pomolil svojo tobacnico "!iniv.i.nalicc. Obsojemcc jc mchanicno-ccjel ;]*"> nji, kakor jc to storil mor-da zc stokrat v svojem zivljenjit.

Zvil jc cigareto, zapalil jo in od-<cl proti ska'nati stem, ob knteri jeimel umrcti.

Cigareta jc gincvato pocasi, ka¬kor bczi zivljcnie jctcnega clovc.kazadnjc dm. Mornarjcm v cctirokotuso bil: ti trcmotki vccnost.Drzal jc lc sc kmtek ogorck v ro-

k;. potcgnil ic sc enkrat in ga ztalu-cal pro(: peletoavu. ki je stal desetkorakov od njega.

I'prl jc m trenotck svojc oci v

ogorek, ki ic imc! vsaki hip ugas-iv'ti. jK»tcm jx\ pogledial proti vzho-dti. kjcr sc jc ncbo zariilo ob soln-cem vzhod'ii. Satiricen tisanev je zo-

pct znigral okoli njegovih listen.Zamalmil jc z roko kakor da bi ho¬tel pozdraviti zadarj :krat vzhw jajocesolncc. v torn jc pa mabnil s sabljotudi eksckucijski pclcton zapoveduujoci castnik. Pirske so pocilc, mladimorn a r sc ic zgrudil mrtcv nn tla.Mornariem v cetiro kotn, ki sc

niso bali grotnenjia valov, ne mocividiarja, so zaigra/le seize v oceh.Nji-h iovaris, ki ni zakrivil nic, ki jezvrsil, kar bi stori.1 vsak clovek v

samoobrambr, je lezal s prestrelje-no ghavo in prsi pirecJ njimi.Le trenotek je cutil, da je elovek

kakor drugi, ko ga je podoastniktepel. In to zavedanje je moral pla-oati s svojim zivljenjem.O irotrija. Verski in liberalm hi-

navci pojdite se sol it s svojimi fra-zami o cloveskenn dostojanstvu, v"menu katerejya morite druge ljudi,kakor mesia;r nerazumno zivino.

MLAD1 JUNAK

Zgodovinska crta.

/. Z.k.

Pariz je zavit v ernikasto si\*omeglo. Gnni in bliska se, kakor diaU preko njega drvila ruaj4iujsa me-vihta. Topovi, mitreljeze m puskel>oiejo smrtno posem.Xa brarikadi, ki brani vliod vlad-

nim cctam v predmestje St. I>enis,stoji se nckaj komunardov. Rarikta-da, je razstreljena, le sredi ulice jese groblja kamenja, ometatia na de-belo s prstjo. s katere posilja edinse neposkodovain. top svoje sniirto-nosnc kroglje mcd Ye.rzeljce.

Okolr njega je le se pescion ko-munardov, ki sc je odlocila, zabra-niti vhod sovrazniku v mesto, aliixi urnrcti na lyarikadi za svobodo.Ysi so nanjeni. loajti kroglje iz tni-trcljez se osiipajo tako gosto rnednjc, da bi sc miis ne otekla snirti.kaj sc le ljudje.Med branitelji barikade je tudi

krwnaj dvanajst let star bosonog de-eek. Krog-ljo za kropfljo posiija medsoYiraarika, ki se pripravlja, da znaskokom vznme barikado. Pesciz nasajenimi bajoneti pod zascitomitreliez in topov sc pomikajo ved-110 blizje in blizje.

Odd-al jeni so komaj |>ctdcset ko-rakov. Sedaj stirideset. Decek se nezmeni za to. Strel zn strelom posi¬ija me<d pesce. kakor da bi bi'li setisoe korakov oddhljeni. Priblizaliso sc na dvajset korakov.Dccck se ozre po svojih tovari-

sih. Sedai se le zapazi. da ie edinibnanitclj barikade. leaj t i mjegovi to¬rn risi so jainasko uintrli. vrsili sosvojo dolznos* do zndnjega.

Okoli topa. cigar smrtomosno zre-10 ie bilo obrncno grozece proti na-skokujocim ipescem, je lezalo kareel kup mrtvecev. Sredi med niiniije lezal Picre. dvaiset let star kova-ski pomocnik. V destiici je drzal tle-co hmto. z levico je pa kazsal nabliaajoce se pesoc. kakor dta bi ho¬tel reci, kam je t>reba pos'lati zad-11 ji strel.Le trenotek jc pomislil decek.

Plairil jc k Pieru, iz>drl mil tlecohrnto iz desnice in zapalil top. dasijo krofflje pele znano pesem okolfnjegovih uses: "Sss.zizi.sss-zi."Vcinek je bil frozen, top je bil

r.aba«ian s lcartccami. Kiaikor trava.kedar koscc zamafane s koso, se jezgriwHla ccla vrsta peseev na tla.njih kri jc ])a pobirvalia rdece uma-zani pmriski tlak. Pesci v zadnjihvrstah so obsupinili, spreletel jihje strah in videti ie bilo, kakor dahocejo v divjem begii' isikati resi-tve.V tein osodepolncm trenotku je

r.ekdo zakrical : "Tcga decka tije-rnite zivega!"

Ko so sc prvi |>esci pridrvili na

grobljo kiamenja, je decka zgrabilodcset >rok, ki sc je trudil, da znovanabase top.

Pel jali so ga pred mladega jx>-rocni'ka, ki je bil edini castivik, ko-jemuti so pri na&kokiujoceinu oddelkupescev priaanesle kartece.

" Postav ite ga ob zid1 in vstrelitej^a," je dejal hladnokrvno (jjoroonik"lV>ve1je se glasi, da se vstreli vsa-

kega puntarja, ne glede 11a starostin mjhjI. ce se j^a zajame z orozjemv roki."

"K110 prosnjo imnm se p. j>oroc-ni'k," je dejal decek. "L'pam, da nn

jo dovolite, ker sem obsojen ksunrti."

"Govori, g»a je prekinil poroc-ni'k."Ta zepna ura je spom-in moje-

gia oceta, ki je unirl, ko sem bil dveleti star." je pricel dedek. "Dovolite,da jo poaiesem k svoji nvateri, kistanuje v ti liisi tukajle im> da svojomater se enknai objaanein, prednonmrjem.''

Porocnik je primikimal. Mislilje, d*a decek to priliko uiporabilin ivtekel, njeniu pa ne bode trebazvrsiti smrtne obsodte nad otrokom.Decek je 1cakor bl i sic od'hitel. A

ni mir.olo pet mi nut, ze je stal predporocnikom, rekoc :

"Tnkaj sein! Mirno pricakujemsedaj smrti."

Postavili so pa ob zid."Dobm merite suznji," je zakri-

cal decek. "Zi vela >\<>lxxla, enakost:m bratstvo!"

Porocnik je zamabnil s sabljo,puske so jjocile in mladi jtvnak jeizdihmil . . .

LJUBICA IX MOJE LJl'BICE.Crta.

Xapisal L) r.

Zc nekaj tiicsecev je gavorila, daiirj .im vec ljnfbic.

Ljudje so ji baje jovetlali tako,in <>na. ki ne i>oznsai liu<l<*bnegw >vc-ta, jo virjJa.

( )<1 tedaj 11 K' je pri vsalki prildiki(ira/.ila stean in sicer iresmo tlira-/ila, :«n vsalkn beseda je bila zamerezkia>. osornbLDa ine liiubi, o tem scin bil pre-

iprican : venuar pa vslod tc^a iiiseinv/.i'val ti still zaulpr.owti pri njej, kibi jib bil sicor '.ab'ko. To ime je 1x>-velo. /.alkaj ljtubil scin Marto iz dimsvoijc^a srea in chlse in < Hal bi aa

njo <svoic Imm-ho zivl'jenjc, ce bi bilotreba.

C'laveik sicetr r.orac! zrtvuije zivlje-11 je v talkc -namene, todai v toll slnca-jih so i^jenne.

Kido nc pozna i'litrij* v zi-vltjenju,ki ; ill vstvairjiajo vcasi'h na>sl najibolj.-i pnjrjtelji, <li:n oteiikocijo '/ivljenjein nam ikale ci'lje? IVav tako je v

ljr.<bczni. C"e je le mogoce se skaisaprVki o&whi ljaiibezni grenko toko-eino, da prm zroca clovokni grenketrc.uvtke ob nje strui]>enem zaru. .

Marta ne jxjzna rat'minanosti in nevicl-i na prviiiHaih zlolbne inakane 1 jm -

di. *ki se ii v o-braz dobr'lkajo, za

bipbtoni pa smejejo in prav to jebil vet'.no vzrok, d'a iiui je ocitalianekaj, kar sama ni tnogla zapopa-sti ktaH naj bi tisto bilo in kd<> sotiste }j<ubicc ; kiaj'ti vedcla je, da odl:a.r oboujem zmjo, .nisem zahtajal v

nj<> ne ipoansane dnuizbe.Trpeki je Marta in tr,pel scm jaz.

Comerno srva sedela ob vecerih ob

mizi in ure so bile tezke ; po-gveda i z njenega ocesa so bili ncza-U'jini ; >i« njib so je c'talii toaba in.karanje, za!ost jm je ikaa::la svitlasolvit, ki se je lcsketa'ltai v ocesu kotbrijjant.

1 law It > mi je bi!t> in masem si znalpomagia-ti.

\ si u^ovi iri t) budobmb jozik 'liniso |Mjma.^ali nicesar; zivekv je v.trduii veri. <la imam vec ljai'lvc.

Xckej^a veeera jo povaib'tn v nio-

je stanovanje. "\ klehi lxe> mioje !jn-hice," sem j'i dejal. Yse ti polkazcm,cii j'i ill spoznas . . .

StrcsLa sc je Mart a in zadflbteloje njcno te'o. tako, da scnn se pre-stras.'l.

"1'a zaJoatj si tajil <lo setlaj," tnc

je naj*t>vt>rila z za'.ostnian in trepc-tnljtvc m glasom."Xjc nisem taji'l. dtraigica, le jx>-

rniri ^e. vsc bo dobro. l>ames Ti ho-ccan potkazviti mt>je !j uibice. da jibsi»z. ias in jilt s-prejmcs za svojeprijatel'jice. zakaj j>ostcnc so invre-dne, da i Mi sprejmes za svoje."

Xaplalkala je Martin :n svetle sol-zc <kot bisctri so se v!ile na unodiripredy>asnilk.

Preje! scm ;o za ramo in jo ho¬tel < -ibjcti. toda odrinila me je z vsosilo ol sebe; mikirlia; je obraz v

prcid-pasn k '<n je iihtelm glasno.Zniraj sc ic stori! rnrak in kitci so

l)r'clc v svetiilcaib ob ces-ti, ko jevstala Marta izza miize. Oci jcmela motne, ^l<>lx>ko vdrte v ia-micab in rdece. Xje.ni !epi dolgiInsjc so plnvali veliciaistno nad ce-lomi in zdelo sc mi je. da vidian |>redsclxjj simJjo}, bog:nje svobode.

Za»nicli'A' ix~>£lcd use je rodil v

njenih oceb, ki jc bil i"prt narav-nost v im*.

Po^le la! sem jo prosece, ljnbez-njivo. To je |x Miia^a'.o.

( )zirla >e je za.lovolneje in txlslav stransko sobo.

*

Ko sva stopiki z Marto na- ulico,je bi!a ze trda tenia. J up je neprijet-n<» mesa! p< nko atmiosfero in sem-

tortje pc je za vopaloun vzd pn 'lonckoliko pra'lni v zrak. pa pa* neslov vrtincu naprej j>o cesti. Zavila sva

po R. cesti. ki je l>olj v zatisjai. dase op-neva pralvu in zoperni jtiznisapi.

Hodila sCa naplo in malone mol-ceca : edino Marta me je spomnilana ljubce. Konecno prideva do sta-

novanja. IVed vrati sva se se ozrla|x> prasni cesti. potem pa vstopila.

Mcvjluna je mojta solxi ; lunuvalniik.per ill ua cxmara, po^te'-i, en stol in nc-

kaj kljivk po zidu, vla<ki skoro eelp»ros4or v sObi. Cloveik se .mora mai-

iit'i olkoli tc'li predmietov ku kacaolko'li zidu. cc h<ncc, da pride cxl ene

stvairi <1<> <lrii!pe. Marta je sedla na

stol iin vzela v r< >k e 11a onori lezecio-.snik iiz stare d<<noviiK\ Popledalapa je ini pa je o<lloziltar.

"Ivje so linljicc . Ti ? ! "

Xanvwznil fccm se in st< »p: 1 scmv kot k i>ostc!ji.Y kotn je s-tfil polep vzplavja

rdece 'barvan ]*n:ii|x>r. siani>ol iz nekcmaslkairaide, in na njam je bilo z le-pimi belimi cr/kaimii aapsntno: svo-

boda. jednakost :'ii bratstvo !kazmotal scan prajx>r in nazprnil

pa ta'ko, da se jc blisikal napis na

nwlecem (bln|pn.To-le. dnapa. je ,noia Ijnilbiica. Na

torn pna-i>orj'iii pti .so se tri ljuib'ee, toje l^nilm'ca eivakost. Ijiu/bica svolxxlain IjMbljeroo ibratst\o.Zacndeno je gledala Marta rde,-

co zas'tavo in zacudano je tnotrilano njej lepi beli napis.

Ali je U> resnica, kar govoris .Ti? . PrisegtWii Marta, da govo-ri'in cisto resnico.To so moje ljuibice, . druzih po-

leg Tefbe <tie jx>zmini . . .

Xa njeneni obrazit je biilo zai>a-ziti vracujoco zadovoljnost, 11 ven-dar iM..nia mi znala od kml je to pri-s'.o. \Ve je jxrislo samo o»b sebi . . .

Pogledala je Ijtuibeznjivo Martiiui .<»!»::. brezvarocnega veselja jezaigirala v njeniii oceh.

I'rivil sem jo na lahnoik se/bi, pri-tisni! na u stnico in vroce poljubil.llilia s-va zo-jx't sracna . . .

Ko s\iaj <xUiajala 11a njen doni semi jc iz srca smejala . nevem pa,a'.i njeni razocaramosti. ali l'judem,ki s<> hojobn iji ne prrvowciijo d«ru-g?m srece . . .

(I z 3. strani.)val. \a>a zcmlja pa tudi ni b:la ta-ka. kakrsna je dan-es ; ona se jc raz-

vijala iz pHna v tekocino in gore-ciplanet liki so',nee. a je dandanes ze

preziveli planet. Kakor ima vsakastvarca, vsako bitje svoj jiocetek,ziv'jenje, smrt ali konec bit ja, takoje tu<li s platiet:; tirdi ti se poraja-jo, tndi ti zive in izmnirajo. Razli-ka med ]K>.sameznimi dobami |>oro-da. zivljenja in smrti pa je obseznav veli'kosti in razlicnosti sestave indrivgi-h okolnosti tele?. Milsea zivile par minut. clovek dozivi 70 invec let irti planeti miljarde let. Iz tp-ga razlaganja vede o {>ostanku sve.tov, pa je padla svetopisemska prav-ljica, ces. svet je bil uistvarjen v se-strh dneh. Trebalo je milijone let,da je nasa zemlja zadobila trdoskorjo. <la se je priceia na njej da-nasnja prekrasna flora in fav»na. PoSvctem pisnm naj bi bila zemlja sta-ra katkih 4000 do 5000 let. Eksaktnaveda je >tari nazor zavrgla kakormarsikaj v praznoverstvu, carov-nistvo, citdeze i.t.d. Svet ni ome-

jen prostor. temvec je neskoncen vvelikvm in malem. Xa tisoce jesolnc. na milijone zvezd in drugihplanetov. V tern velikanskem pro-storu so osolncja, eno. okrog kate-rega se vrtita dve solnci sparoma.Imamo v vsemirjui zemlje, ki irna-jo dva solncna vzlioda. Drugoosolncje je s >tirinii solnci, a vsaka.tero ima drugo barvo. Po zatiodnrdecega solr.ca izide bledo, poteinono s smaragdno barvo in zatenipride solnce barve kakor safin. Tar.eizmerni nmiverzimi je poln zivlje¬nja in gibanja. Tn propad zivljenja,tarn porod. Ustvarjenje je veono inse nikdor ne nelia Nizje oblike pre-hajajo v visje in jxvpolnejse. Jeze-ra izginjajo in na-stajajo drugod.Vccen je razvoj in vecen napredekin ni sile.kib: ga nstavi'.a. Tudi clo-vek 'ii i bil koj izjxicetka tak kot jedanes. Kaksen je 1>:1 tisti clovek. kiga it- Sveto pisnio krstilo za Ada-ma? Divjaky ma otoku IV>rneo, jnz-nomorski otocani . tn imate tisteAdatne; nagi so. na pol' zivalski, in|v>je<lo . twl'i svoje^a bliznjega,In vendar so te neljirbe temne stvar.ce napredovale od svoj ill .nekdanjihpradedov. Ce!o v tej prijx>sti mani-festaciji civil zacije je potrebovaldiviak milijone let, da je postal tak,kakor je dandanes. Napredek je premo^ocen , da bi ga bilo mozno uta-jiti. Sveto pismo, koran i.t.d. so leproizvodi svojeg-a casa, ze davno u-

mrlih in zastarelih vtiskov, starihkulturmh razmer. Stanovitna inzvesta je sainonarava Bozanstvo jenastalo iz nevednosti, s tplmacen-jeni prirode in njenih pojavov.Danes nam daljnogled (teleskop,kakrsnega sv posluzejo zvezdoznan.ci) odkriva ncbo. resnicni svet, isti-nito stalisce clovekovo in zemlje v

naravi. \ eda jo ix>tisnila clovekuscalpell v roke in razkropila ori^a-nizeni clovekov, ki obstoji iz bilio-v celic in tisoc clelov, kateri skivtpnopredstavljajo jxxlobo harinonijc.Mikroakop nas povede v svet u-

metnnske lepote. Y prahn ti razkrijcmikroskop najvecje cudo vse u-

stvarjajoce narave.

Nasprotno pa uci verski tiazor

stvari, ki se nc dado dokazati. stva-ri, ki j Mi je treba !e verovati in kiso v dianietralnem nasprostvu z do-kazaro vedo. Veda je iz]>odbila ver¬

ski nazor. unicila pckel in nebesa v

plavah nwsleci'h ljiuli, privedla c'o-vestvo k stiidencu spoznania. Vcr-ski fanatizem je identicen z neved-nostjo, in kdor danes veruje v vcdoin njen razvoj, ta ne more verova¬

ti starini verskim naziranjem, vcr-skim dog-main, tcinvec vzprcjcti leto. kar je dokazano in iz cesar na-

staja novi svctovni .nazor. J. S.

POZOR SLOVENCIIN HRVATJEM!

Slavnemu ob£instvu v Chica^vi inoko-lici naznanjava, da sva odprla na

623 So. THROOP ST.,novourejeno pekarijo,

kjer pefeva najokusneja raznovrstnapeciva Za sreie pegivo in solidno po-strezbo jamCiva. Bratje, pod pi rajteedino doma<5e podjetje v tej stroki!Z odliCnim spoStovanjem

JUR. CURlfc & ALEX. IV&EC623 So. Throop St., Chicago.

Joze Sabathadvokat in pravtii zastopnik v ka.

zenskih in civilnlh zadevah.PiSite slovenski!

1628-1638 Unity Building79 Dearborn St., Chicago, 111

Res. 5155 Prairie Ave.Phone Drexel 7271.

Ko&icek BratjeDobro pivo, wiskey, likere, vino,

izvrstne smodke in prigrizek.Oglaslte sena Cetitrl !

SLOVENSKA GOSTILNA

FRANK CECHU.Slovencem in Hrvatom naznanjain, da

sem odprl slovensko gosrilno, v kterejto£im vedno dobro pivo in doma£e vino,kjer imam vedno dobri in svezi prigrizekPotujoti rojaki dobe stanovanje in hranoZa obilen obisk se priporo£amspoStovanjem FRANK ( ECU ,

968 Center Ave., Chicago, III

Podpisani nazaanjam Hrvatomin Slovencem v Chicagi in okolici,ra to£im najboljSa raznovrstnavdna po primirni ceni.

Pridite, pripeljite znance inijatelje, <la se prepriCate.

ip Z vsem spoStovanjem

316 W, 18th St. Chicago.

SALOON !

pri .

Rojaki SlovenciCitajte novo obSirno knjigo .ZDRAVJE"

Knjiga .ZDRAVJE"XJatora krnlkoin izido <><1 slnvn<^«>n int znanoj^a:

Dr. E. C. COLLINS M. I.

Novih50.000

se zastonjrazdelimed

Slovence

Iz nje bodctc razvidili, da vain je on edini prijatelj, kateri vam zamore in ho£e po-magati v vsakem slucaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tusu in barvi tcr je na-pisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv nacin, iz katcre za more vsaki mnogokoristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejgi svetovalec zamoza in zeno, za mladenica in deklico.Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremuje natanko znana sestava cloveskega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini,zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele(kronicue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.

Citajte p.ekaj najnovejsih zahval. s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:Cenj^ni gospod Collins M. I.

Vain naznanjatn da sem popolnoma zdrav in se Vam presrdno zah-valiin za Va&a zdravila ki sie mi jih poiiljalt in to Vam redem, da ta-kega zdravnika ca ni, kakor ste Vi in Ya$a zdravila so res najboljSa,ki so mi pravfino nucala. Jaz sem si dosti nrizadev.tl pri druzih zdrav*nikfli, paminiso nic poniacali. Toiaj, kateri n» verjainc, naj se do me-ne obrne in jaz mil bodem natanfno pojasnii, da ste Vi res en izkuienzdravtiik. da taceca nima ved svet."*> Toraj to pisemce kondam ter Vam ostajatn hvalcien do hladncgaeroba.

ANTON M1HELICH12 H. 30tb St. N. L.

Clevelan, O.

Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.Ja z se Vam naiprvo lepo rahvaljujem za Va5a zdravila in V'atn vc.

selo sporodnjem. da sem zdrav. ne Cutim nobenih bolefin vec in tudilahko detain vsako delo Vam naznaniin £astiti gospod da iaz sem poVaiih zdravilili zadobil prvotno zdravje in mofi nazaj, kar se nisemtro^tal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih rdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi. a ie bilo vse zama.t samoda so mi Jep<- praznili. Scle potein sem se na Vas obrml. ko sem uvi.del, da mi drugi ne motejo pomacali. Jaz Vas bodeiu vsakemu bolnikupriporofal, da naj se do Vas obrue. .

Sedaj se Vam Se enkrat lepo zabvalim ter ostanemVaS iskreni prijateli

J. LOWSHA.Jenny Lind. Ark.

Na razpola^ro imamo £e mnopo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne mo*remo priob&ili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravni&ke pomo£i»praSajte nas za svet, predno se obrnete na druzt.'^a zdravnika, ali pisite po novo obSirno knjigo ZDRAVJEkatero dobite zastonj, ako pismu prilozite nckoliko znamk za postnino. l'isnia naslavljajte na slcdeii naslov

DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,-SO WEST ST., NEW YORK, N. Y.Potem smete z mirno duso biti prcpri£ani v kratkem popolnega ozdravljenja.Za one, kateri ho£ejo osebno priti v t;i zavod, ji> isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 urepopohulne. V torek, sredo, fcetrtek in petek tudi od 7.8 z ve£er. Ob nedeljih in praznikih od 10. Ipopoludne.

FOZOR! SLOVENC1! l'OZOK!SALOONz modernlm kegljiscem

SveXe pivo v sodekih ia butelj-kah in drugc raznovrstne pijaceter unijske smodke. I'otniki dobeiedno preno£i!»£e za nizko ceno

Postrezba toctia 1 n Izborna.Vsem Slovencem in drugim Slo-

vanom se toplo priporoiaMartin Potokar

564- So Center Ave., Chicago.

Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.zdravtilk za notranje boteznl

itt ranoceltiik.

ZdravniSka prelskava brezplaCno.plnCatl je le/dravlla. 647 In 649 Blue Island Ave., ChicagoUradns ure: od I do 3 popol. Od7 do 9 /.vrC«>rIzven Chicane £ivo£l Wolniki naj piSelo alovcniki

SLOVEN C E M IN HRVATOMpriporocam svojo

gostilno, dvorano za veselicein drust. zadeve.

Tocim izbomo pivo .'Magnet", fina namiznaimportirana in domaca vina, izvrstno 5ganje itd.Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaj! .

JO£e POLA6EK,635 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.

Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu-jemo raznovrstne

<@B!l£E«Ei§-po najnovej'Sem kroju. Unijsko delo: trpeino in licno. V zalogiimamo tudi razne druge potreb&cine, ki spadajo v delokrog

oprave . oblek. Pridite in oglejte si na5oizloibo. Z vsem spoStovanjem

j. j &r. co.598-600 Blue Island Ave Chicago.