www.impol.si2 9-12

PRILOGA: OBRTNIŠKE NOVICE

Razpisi, koristne informacije in nasveti za obrtnike in podjetnike.

POJDITE Z NAMI

NA POTEP

Neokrnjena narava, slikovita pokrajina severozahodnega dela Haloz, rahle meglice nad hudourniško reko Dravinjo ...

oglas_stajerski_84 x 20

www.stajerskival.si

leto XXXII • številka 17 (1491) • cena 2,20 EUR • Slovenska Bistrica, 29. aprila 2021 • poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica

INTERVJU TEDNA: Staš Grah, soustanovitelj podjetja Grah UVTECH, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo tehničnih sredstev za dezinfekcijo

NAJVEC

NOVICLOKALNIH

(Foto: Arhiv Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica)

AvtoMobilno zavarovanje

Več kot avtomobilsko zavarovanje.

tiskan_oglas_AvtoMobilno_85x43.indd 1tiskan_oglas_AvtoMobilno_85x43.indd 1 05/02/2021 12:2205/02/2021 12:22

1/2021 • Priloga tednika Panorama • 29. april 2021

obrtniške noviceSlovenskobistriške

10

Razpis za letovanje 2021Objavljamo razpis za letovanje za leto 2021. Če se boste odločili letovati v katerem izmed objektov naše zbornice, izpolnite prija-vnico in jo vrnite na sedež Območne obrtno-podjetniške zbornice vključno do srede, 5. maja 2021 med 7. in 15. uro (ob sredah do 17. ure). Po tem datumu prijav ne bomo več sprejemali!Prednost pri odobritvi letovanja bodo imeli tisti, ki v naših počitniških enotah niso nikoli letovali, niti zimovali in pa tisti, ki že več let čakajo, da pridejo na vrsto.Najemnino odobrene počitniške enote bo potrebno plačati TAKOJ po prejemu odobritve. Pri morebitni odpovedi si Območna obrtno-podjetniška zbornica pridržuje pravico zadržati 30 odstotkov vplačanega zneska, v kolikor izmena ostane neizkoriščena, v drugem primeru pa 10 odstotkov.Izmene so na Malem Lošinju in v Banjolah ob 10. uri; v Čateških toplicah, Moravskih toplicah, Kranjski Gori ob 12. uri; na Rogli pričetek ob 17. uri, konec letovanja pa ob 16. uri.Najmanjši možni najem je štiri dni.

BRUNARICA V »TERMAH ČATEŽ« V ČATEŠKIH TOPLICAH

Bivanje v brunarici v Čateških toplicah je mogo-če skozi vso leto. Brunarica ima večjo dnevno sobo, ki je hkrati kuhinja in jedilnica, eno spal-nico za dve osebi ter še eno majhno sobico, primerno za dve osebi in kopalnico s tušem ter WC-jem. Prenočite lahko tudi na galeriji, ki je nad dnevno sobo. V brunarici lahko biva 6 oseb, kopalne karte pa pripadajo največ 4 osebam.Možen je tudi najem brez kart po predhodnem dogovoru na zbornici. Brunarica je ogrevana z električnimi radiatorji.Pred brunarico je pergola, ki nudi ugodno senco za avtomobil. Čateške toplice vam ponujajo ve-liko načinov preživljanja prostega časa: Na po-letni Termalni rivieri z več kot 10.000 m2 vodnih površin, obilico možnosti plavanja na prostem, kopanja v bazenu z valovi, spuščanja po brzicah hitre reke, sproščanja s pomočjo whirlpoolov in vodnih masaž.Zahtevnejši se lahko preizkusijo v prenovljenem olimpijskem bazenu; GUSARSKI OTOK: veliko igralo sredi bazena s tobogani, vodnimi curki, visečimi vrvnimi potmi, prelivnimi vedri, kjer se vsaki dve minuti zalije vodni slap, skratka pravi raj za otroke. To je edinstvena atrakcija v tem delu Evrope;• V SAVNA PARKU prenovljene zimske Ter-

malne riviere so ponudbi dodali še osmo, tako imenovano “indijansko savno” na pros-tem;

• za aktivni prosti čas si lahko privoščite raz-gibavanje na umetnem jezeru, po katerem se lahko popeljete s čolni na pedala ali ve-sla; poleg jezera je tudi igrišče za odbojko na mivki; otroci pa se lahko kratkočasijo na trampolinih;

• posebne ponudbe storitev - zdravstvenih, športnih in rekreativnih;

• skupaj z lokalno turistično organizacijo, Za-vodom za turizem Občine Brežice pripravljajo ponudbe izletov v Občini Brežice.

APARTMAJI NA MALEM LOŠINJU

Imamo tri bivalne enote: A-3 in A-4 so predvi-dene za bivanje treh do štirih oseb, v A-5 lahko letujejo štiri osebe, ima pa A-5 ločeno spalnico.Vsaka garsonjera ima mini kuhinjo, TWC in klimo. Oddaljenost od plaže Čikat je 10 do 15 minut hoje, oddaljenost od mesta pa okoli 200 metrov.Otok Mali Lošinj je najbolj privlačen zaradi zelo ugodne klime, ki ima ugoden vpliv predvsem na astmatike.

BIVALNI KONTEJNER V KAMPU INDIJE V BANJOLAH PRI PULJU

Možnost bivanja v kontejnerju je za štiri osebe oziroma za pet oseb, če je zraven majhen otrok.

APARTMA V APARTMAJSKEM NASELJU V MORAVSKIH TOPLICAH

Bivalna enota je v neposredni bližini pokritih ba-zenov. Ogrevana je s centralno kurjavo. V njej lahko biva pet oseb, kopalne karte pa pripa-dajo največ dvema osebama. S tema kartama je možno kopanje v vseh TERMAH in zunanjih bazenih, razen v hotelu AJDA in LIVADA, upo-rabljate pa lahko tudi v celoti obnovljeno savno v Hotelu Termal.Ponudba Moravskih toplic zajema tudi bazenski kompleks - TERME 3000.Tako ima zdravilišče Moravske toplice skupaj 5000 kvadratnih metrov vodnih površin, saj je na voljo kar 28 bazenov, pokritih in na prostem. Tukaj lahko izbirate med divjo reko, gejzirji, sla-povi, masažami, vodnimi tokovi, 22 metrskim stolpom s toboganom dolžine 170 in 140 metrov z vizualnimi in zvočnimi efekti. Ob bazenih so prostrane travnate površine, ki nudijo obilo na-ravne sence.Bogato kopališko in zdraviliško ponudbo Mora-vskih toplic pa zaokrožujejo še športni park na umetni travi, peščena teniška igrišča, golf, trim steza, izposoja koles za individualno raziskova-nje okolice ali organizirane kolesarske izlete ter številna druga ponudba, kot so poleti z balonom ali športnim letalom, jahanje, čolnarjenje, ribolov in številni izleti v prelepo okolico.

BRUNARICA NA ROGLI

Brunarica leži v neposredni bližini smučišč. Na-menjena je za bivanje ene družine.Rogla leži na višini 1517 m in je s svojo edin-stveno klimo pravi raj za vse, ki se hočejo sprostiti. Rogla se pozimi spremeni v pravi beli paradiž, kjer se lahko na 80 hektarjih umetno zasneženih smučarskih površinah, ob odlični kulinarični ponudbi in zimskih radostih, naužije vsa družina. Tukaj se lahko preizkusijo v smu-čanju začetniki, kot tudi boljši smučarji in pa tudi zelo dobri smučarji, saj je Rogla že deset let prizorišče tekmovanj FIS in evropskega pokala.Prav tako se z malo poguma lahko preizkusite na 1.360 metrov dolgi vijugasti progi na udobnih saneh, ki je za vsakega prav posebej nepozab-no adrenalinsko doživetje.Vso to bogato ponudbo Rogle pa odlično do-polnjuje zdravilišče Terme Zreče z novo športno dvorano. Seveda se zraven smučanja in kopa-nja lahko odločite še za krajše in daljše izlete po lepi okolici.

APARTMA V KRANJSKI GORI V NASELJU ČIČARE

Garsonjera je v apartmajskem bloku, v Čičarah v Kranjski Gori. Možnost letovanja oziroma zi-movanja v garsonjeri je za pet oseb.Garsonjera ima dva balkona, iz enega je lep pogled na žuborečo Savo Dolinko (tu je Sava še potok), iz drugega, večjega balkona pa na dvorišče in na gore (Prisojnik, Mojstrovko, vrh Slemena …). Garsonjera v Kranjski Gori ima dva prostora, tako da je spalnica ločena od dnevnega prostora, na tleh pa je položena tekstilna talna obloga, ki hkrati služi kot zvočna izolacija.Kranjska Gora je vas, ki leži na nadmorski višini nekaj nad 800 metrov in ima izredno čist zrak ter dobro pitno vodo. Zaradi značil-nih gorskih zračnih struj ima Kranjska Gora le redkokdaj meglo. V tem lepem delu alpskega sveta je lepo v vseh letnih časih. Tisti, ki si brez kopanja oziroma plavanja ne morejo zamisliti dopusta, si te užitke lahko privoščijo v hotelu KOMPAS, z aqualandom v hotelu LARIX, pa tudi v hotelu LEK imajo prenovljene bazene.In v tej Kekčevi deželi je v vseh letnih časih lepo. Pozimi na številnih smučiščih, ki za-doščajo tako vrhunskim smučarjem kot za-četnikom, pomladi na čistem zraku in krajših sprehodih, poleti in jeseni pa na izletih v hribe, gorske doline in gore.

LETOVANJE V BRUNARICI NA TREH KRALJIHObveščamo vas, da kljub prodaji brunarice na Treh Kraljih imate kot člani zbornice možnost leto-vati po ugodni ceni od 35,00€ na dan, če so prazniki in vikend je cena višja, oziroma če je krajši čas letovanja je cena višja. Za najem pokličete na mobilno številko 041 636 954 ali pišete na e-naslov: brunaricatrijekralji@gmail.com

V kontejnerju imate mini kuhinjo, zakonsko pos-teljo, pograd, TWC in klimo.

Zunaj je pokrita terasa. Kontejner ima kuhinjo na terasi in tako pridobite prostor v samem kon-tejnerju.S pokrite terase kontejnerja imate čudovit pog-led na morje. Do plaže je okoli 50 metrov.

Praznovanje Praznovanje 1. maja 1. maja

med drugo med drugo svetovno svetovno

vojnovojno

Majsko drevo so med drugo svetovno vojno postavili Majsko drevo so med drugo svetovno vojno postavili pred mestno hišo v Slovenski Bistrici.pred mestno hišo v Slovenski Bistrici.

Zasaditev drevesa je najmanj, kar lahko naredimo

Trgovina za vse, ki želijo kupovati slovensko hrano

stran 6stran 6

stran 6stran 6

2 • 29. april 2021 www.tednikpanorama.si

UVODNIK

MED NAMI

»Najpo-membnejši

nauk zgodovine je, da se ljudje ničesar ne na-učijo iz zgodo-

vinskih resnic.«

Aldius Huxley

ISKRICA

UJETO V OBJEKTIV (Fotografija: Marija Peršuh)

Pomlad na ribniku Pragersko

OBLIKUJEMO OBLIKUJEMO IN TISKAMOIN TISKAMO

041 688 476041 688 476vinske etikete, nalepke, vizitke, vinske etikete, nalepke, vizitke,

priznanja, letake, brošure, knjige, priznanja, letake, brošure, knjige, reklamne-obvestilne-svetlobne table,reklamne-obvestilne-svetlobne table,

ceradna platna, roll-up stojalaceradna platna, roll-up stojalaveliki plakati , avto grafike, eko vrečke veliki plakati , avto grafike, eko vrečke

To je kraj, ki ga sonce vsako jutro poljubi preko razkuštrane Donačke gore in se poslovi za kar lepo počesanim Bočem. Z vami bo z veseljem šel pred-stavnik Turističnega društva Makole in predstavil vse po-membnejše posebnosti kraja, lahko pa se popotnik nameni kar sam in uživa v gostoljubju haloške pokrajine. Za takšen »podvig« predstavljamo nekaj turističnih in kulturnih zanimivosti, ki se vam bodo kot obiskovalcu zagotovo vtis-nile v spomin.

Peš ali s turističnim vlak-cem lahko osvojimo 10 km dolgo s čez 200 umetniški-mi skulpturami posejano Pot Forma vive in si na koncu poti ogledamo še bogato in raznovrstno zbirko kiparskih in slikarskih del v Galeriji Dvoršak v Dežnem. Grad Štatenberg nas bo z griča nad Makolami spremljal skorajda

povsod, kjer bomo pohajali. Zasluži si naš daljši postanek. Na lepo obnovljenem trgu v Makolah se je ob obnovljeni župnijski cerkvi sv. Andreja ter cerkvi sv. Lenarta zago-tovo potrebno ustaviti v ma-kolskem Lodnu in obiskati vinsko fontano v njem. Tu si boste ob pokušanju izbranih štirih sort vin in prigrizku ha-loških domačih dobrot nabrali energijo za nadaljevanje poti. Tudi Društvo vinogradnikov ima svoje prostore na trgu, tukaj je Kulturni in krajev-ni dom Anice Černejeve in še kaj zanimivega se najde v občinskem središču. Neda-leč od trga se na griču košati Kavklerjeva domačija. Težko se boste ločili od njenega gos-toljubnega dvorišča. Popotnika bi opozorili še na presenetlji-vo jamo Belojača, saj je ena najdaljših prehodnih kraških jam v Halozah. Nedaleč stran

Turistično društvo Makole

Pojdite z nami na potepNeokrnjena narava, slikovita pokrajina severozahod-nega dela Haloz, rahle meglice nad hudourniško reko Dravinjo, skrivnostni šepet podzemne jame , vse to in še veliko več lahko doživimo na potepu po širši okolici kraja ob Dravinji – v Makolah.

Rudnik Šega – zares arhivski posnetekPrebujanje iz zimskega spanja – pogled na grad Štatenberg

Jama Belojača skriva v sebi občudovanja vredne kapnike in predstavlja eno najpo-membnejših bivališč in zatočišč netopirjev v slovenskem in evropskem prostoru

Cerkev sv. Lenarta z griča iz pozne gotike nadzoruje središče občine z danes že obnovljeno občinsko stavbood jame je vreden ogleda tudi opuščen rudnik Šega. Okrog 20 minut hoje od tod nas bo v deževnem obdobju s svojim glasnim šumenjem nagradil slap Šoštarica. Za pohodnike je zanimiv tudi vzpon na grič k ruševinam starega gradu,

predhodnika gradu Štaten-berg v Starem gradu. Še veliko zanimivega čaka obiskovalce naših krajev, od koder ne bodo šli žejni in ne lačni. Zato velja iskreno vabilo članov Turistič-nega društva Makole, da pridi-te in spoznajte naše čudovite

kraje, ljudi, kulturne in narav-ne znamenitosti, se družite z nami ter se napolnite s tukajš-njo pozitivno energijo.

(Foto: Milan Sternad)Turistično društvo

Makole, Karolina Jarc

Franci MotalnFranci MotalnGSM: 041 615 961GSM: 041 615 961

- servisno vzdrževanje- potrošni material- VREČKE, KOBOSAN- PRODAJA APARATOV

Brezplačna dostavaBrezplačna dostavaGLOBINSKI ČISTILNI APARATIGLOBINSKI ČISTILNI APARATI

Maj, najlepši mesec

Na pragu najlepšega me-seca v letu smo. Maja vse cve-ti, maja vse dehti ... Ne glede na letošnje muhavo vreme, veliko dežja, vetra, hladne noči in dneve je čutiti, da se bliža toplejši del leta. Žal ga ne doživljamo kot bi si to želeli. Epidemija je še vedno razglašena in kroji naša dru-ženja in dogodke. Mlaji bodo zagotovo še vedno krasili našo krajino, a ne bo druženj ob postavljanjih in večer-nih kresovih, ni vsakoletnih pohodov in proslav ob pra-znikih. Škoda. Smo pa v teh dneh zagotovo že spili ka-vico na kakšni terasi ali vrtu restavracije in uživali. Zani-mivo je doživeti občutke, ko se znamo veseliti drobnih stvari, o katerih včasih sploh nismo razmišljali. In kako se radostimo odhoda na izlet, počitnice! Kot včasih mali otroci, ko iz vznemirjenja pred lepim dogodkom niso zaspali celo noč, samo da bi čimprej prišlo jutro!

Ja, epidemija je zelo spre-menila naša življenja in so-očanje z virusom res postaja stalnica. O pomoči proti tej tegobi današnjega časa piše-mo tudi v tokratnem inter-vjuju. Inovativno podjetje iz Slovenske Bistrice in njegovi strokovnjaki so se spopadli z razvojem novih sodobnih tehnologij na področju raz-kuževanja. V središču Slo-venske Bistrice se odpira nova trgovina z domačimi prehrambenimi proizvodi in s tem močno prehajamo »od besed k dejanjem«. Jej-mo dobro, domače, zdravo ... Ljudje se vedno bolj zaveda-mo pomena zdrave prehrane in lokalne oskrbe. Prav je tako, nikoli ni prepozno za tovrstno preobrazbo naših navad in prioritet.

Za nami je praznik upora proti okupatorju, pred nami praznik dela, 1. maj. Prazni-ki, ki imajo že tradicionalno velik pomen in so zasidra-ni v spominu in srcih širših množic naših državljanov. Seveda se vse spreminja in tudi odnos do teh dni iz naše polpretekle zgodovine se je v zadnjem času spremenil. A v bistvu preko njih ostaja spomin, predvsem pa želja po lepši bodočnosti.

Lepo praznujte 1. maj in ga pospremite z veseljem! Kot včasih na prvomajskih srečanjih!

29. april 2021 • 3www.tednikpanorama.si INTERVJU TEDNA

Kolodvorska 37a, 2310 Slovenska BistricaT: +386 2 80 50 500 / www.emmi.si / info@emmi.si

Aluminiju dajemo sijaj

Staš GrahIzobrazba: strojni inženirPoklic: razvojnikHobiji: letalstvo – pilot, modeliranje, košarkaŽivljenjski moto: »En trenutek lahko spremeni dan, en dan lahko spremeni življenje in eno življenje lahko spremeni svet.« (Buddha)

* Grah UVTECH je mlado podjetje. Kako bi ga predstavi-li? S čim se ukvarjate?

»Visokotehnološko podjetje Grah UVTECH sestavlja ekipa strokovnjakov iz področij UV tehnologije, proizvodnje elek-tronike, proizvodnje svetlobne tehnike in marketinga. Strokov-njaki Grah UVTECH imajo že več kot 20 let izkušenj na speci-aliziranih področjih.

Lastno znanje in izkušnje smo v sodelovanju z različnimi institucijami ter zunanjimi stro-kovnjaki združili v razvoj no-vega produkta na področju UV dezinfekcije in nastal je profesi-onalni ročni sterilizator NUV-TON®, ki površine razkužuje s pomočjo UV-C sevanja. Gre za izjemno hitro, elektronsko, brez-kontaktno prenosno napravo za suho dezinfekcijo, ki razkužuje

brez uporabe kemičnih sredstev. Naš glavni cilj so uporabni-ki, ki so za razkuževanje doslej uporabljali alkohol oziroma ke-mična sredstva in tisti, ki zaradi občutljivosti na svojih delovnih površinah ne morejo uporabljati tekočine. Prednost razkuževa-nja z UV-C tehnologijo je tudi to, da nima ostrega vonja, ki ga imajo kemična sredstva, hkrati pa uničuje neprijeten vonj, ki ga povzročajo bakterije. Z razvojem naprave NUVTON® smo želeli dezinfekcijsko moč sonca, ki so jo poznali že naši predniki, ujeti v profesionalno ročno napravo za razkuževanje, ki je prijazna do uporabnikov in okolja. Klasična mokra dezinfekcija s kemični-mi sredstvi povzroča škodo na opremi in zdravju uporabni-kov, saj škodljivi kemični hlapi povzročajo težave z dihanjem,

Staš Grah, soustanovitelj podjetja Grah UVTECH, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo tehničnih sredstev za dezinfekcijo

»Brez UV tehnologije svet, kot ga poznamo, ne bi obstajal«UV tehnologija je ena od najstarejših in hkrati ena naj-novejših tehnologij za razkuževanje. Metoda temelji na naravnem dezinfekcijskem delovanju sončnih žarkov. UV-C germicidne sterilizacijske sijalke posnemajo ul-travijolične mikrobiološke žarke, le tisočkrat močnej-še. Usmerjeno sevanje uničuje bakterije, viruse, plesni in spore na površinah ter predmetih in je učinkovito sredstvo za dezinfekcijo. O novi tehnologiji razkuževa-nja, o delovanju podjetja v obdobju epidemije in njego-vih načrtih za prihodnost smo se pogovarjali s Stašem Grahom, soustanoviteljem podjetja Grah UVTECH.

glavoboli in dražijo kožo. Naba-va kemičnih sredstev predstavlja tudi ponavljajoč strošek in zaradi rednega transporta ter kopičenja embalaže negativno vpliva na okolje. Z uporabo UV-C teh-nologije za dezinfekcijo se vse-mu temu izognemo, hkrati pa je način ročne elektronske dezin-fekcije z ustreznimi napravami hitrejši in dokazano bolj učin-kovit.«

* Razkuževanje je v zad-njem obdobju aktualnejše kot kadarkoli prej. Je vaš produkt primeren tudi za širšo uporabo?

»S partnerji v tujini smo NUVTON® predstavili tudi nekaterim bolnišnicam, kjer so bili nad doseženimi učinki naših naprav zelo pozitivno presene-čeni. Ob kreiranju naše naprave smo imeli v mislih predvsem širšo uporabo, na vseh točkah in mestih, kjer se uporablja mokra kemična dezinfekcija (v dana-šnjih časih skoraj povsod) in tudi v vseh primerih, kjer mokra ke-mična dezinfekcija sploh ne pri-de v poštev (elektronske naprave, oblačila / tekstil, notranjost vo-zil,…)Danes glavnino površin razkužujemo s kemičnimi sred-stvi, kljub množični uporabi pa le-ta za dezinfekcijo niso pov-sem učinkovita. Da S kemičnimi preparati dosežemo enako učin-kovitost kot z UV tehnologijo, bi jih morali na površini pustiti delovati 70 sekund ter popol-noma enakomerno razpršiti, kar je za marsikaterega uporabnika nemogoče. Razpršeni alkohol je kapljevina in če bi poškropljeno površino pogledali pod lupo, bi ugotovili, da le-ta nikoli ni pov-sem pokrita, kar zopet vpliva na učinkovitost preparata.

Prednost UV tehnologi-je je tudi v tem, da je praktično nemogoče, da bi bakterije in mikroorganizmi nanjo razvili toleranco. V tem trenutku raz-iskujemo možnost, ali bi z UV razkuževanjem na globalni ravni pripomogli tudi k delovanju an-tibiotikov, na katere so nekateri organizmi že razvili toleranco. V času epidemije, ko se je začelo prekomerno razkuževanje z al-koholom, so nekatere bakterije nanj že razvile tolikšno toleran-co, da je alkohol zanje kot kami-lični čaj.«

* Uporaba UV sevanja za razkuževanje bi se morda komu zdela kot znanstvena fantasti-ka. Kako ste razvili svojo idejo?

»Tehnologija UV-C na po-dročju razkuževanja je preizku-šena, v medicine se uporablja že več kot 70 let in ni nastala z izbruhom koronavirusa. Idejo o razvoju ročnega sterilizatorja smo razvijali že leto dni pred pandemijo. Znotraj področja proizvodnje produktov, ki kot osnovo uporabljajo svetlobno tehniko, smo raziskovali potrebe trga. Analize so pokazale veliko potrebo po novih inovativnih pristopih na področju dezin-fekcije predvsem z uporabo UV svetlobe. Ob poglobljenem raz-iskovanju uporabe UV tehno-logije smo našli pomanjkljivosti

obstoječe tehnologije in odkrili številne možnosti za izboljša-ve in nadaljnji razvoj naprav, ki svetlobno tehniko uporabljajo za razkuževanje površin. Nastanek NUVTONA® je spodbudilo tudi dejstvo, da za razkuževanje samo v Sloveniji porabimo mili-jone ton alkohola, kar ima uni-čujoče posledice za okolje in na zdravje ljudi. «

* Gre za povsem slovenski izdelek …

»NUVTON® je inovativni produkt, proizvod kompleksne-ga inženiringa celotne ekipe Grah UVTECH. Ne le, da je produkt v celoti narejen in sestavljen v Sloveniji, slovenskih je tudi 70 odstotkov sestavnih delov. Nismo pristaši cenenih delov iz Kitajske. Ceno nizko kakovostne ponudbe kitajske industrije namreč plačujemo vsa evropska podjetja. Proizvodnja, ki se seli na Kitajsko, tja odnese tudi evropski denar. Da je Ki-tajska tovarna sveta, terja tudi ekološki davek. Onesnažen zrak pa potem dihamo vsi. V želji po varovanju okolja in zdravja smo počasi razvijali svojo idejo. Na-kar je izbruhnila epidemija, ki je razvoj našega produkta še pospe-šila in nam dala dodaten zagon.«

* Poslovanje podjetij je v preteklem obdobju močno za-znamovala epidemija. Kako je, glede na to, da ste razvili pro-dukt, ki je danes še posebej po-memben, vplivala na vas?

»Kot marsikaterem podjetju tudi nam sedanje razmere pred-stavljajo velik izziv. Produkt je zelo dober, preizkušen, certifici-ran z vsemi potrebnimi potrdili, ampak iz tedna v teden zaradi sedanjih nepredvidljivih razmer ostajamo v negotovosti. Kot druga podjetja po državi se sre-čujemo z določenimi omejitvami v dobavah, logistiki ter s proble-matiko zapiranja in odpiranja določenih dejavnosti ter držav. Epidemija je tako neugodno vplivala tudi na nas, kljub temu da imamo produkt, ki je idealna rešitev za trenutno situacijo. Pro-blem je tudi v tem, da ljudje UV tehnologije ne poznajo. Nezna-nje pa sproža nezaupanje.«

* UV sevanje splošna jav-nost pozna predvsem v kon-tekstu negativnih posledic pretiranega sončenja. Koliko je uporaba vašega produkta varna?

»Sonce ima veliko pozitivnih učinkov na zdravje ljudi in brez sonca ni življenja, kljub temu pa je prekomerna in neodgo-vorna izpostavljenost sončnim žarkom zdravju škodljiva. Kot je pomembna UV zaščita pri iz-postavljenosti sončnim žarkom, je pomembna tudi odgovorna uporaba ročnega sterilizatorja. Najpomembnejše je, da se pro-dukt uporablja v skladu z navo-dili, zato smo izdali zelo obse-žen priročnik za uporabo. Če se NUVTON® uporablja v skladu s priporočili (zaščita oči in kože) ni nobene nevarnosti. Napra-va ni primerna za razkuževanje ljudi, rastlin in živali. Ljudje po-

zabljajo, da je pri razkuževanju s kemičnimi sredstvi prav tako potrebno zaščititi oči, kožo in predvsem dihalne poti.«

* V kolikih odstotkih UV tehnologija uniči viruse in bak-terije?

»To je odvisno od vrste viru-sov in bakterij ter namembnosti uporabe produkta. Tako mora biti faktor dezinfekcije v bolni-šnici višji kot na primer v fitnes centru. Ta enota se podaja v odstotkih in logaritmih. Log1 pomeni 90-odstotno učinkovi-tost, log2 pomeni 99-odstotno, log3 99,9-odstotno, log4 99,99 in tako naprej. Dezinfekcija se začne pri 99,9 odstotkih, pri manjšem odstotku ne govori-mo o dezinfekciji, temveč samo o redukciji. O sterilizaciji go-vorimo pri log6 to je 99,9999 odstotno uničenje prisotnih mi-kroorganizmov. Zelo podobno kot pri kemični dezinfekciji je vse odvisno od aplikacije. V la-boratorijih smo opravili meritve na dejanskih mikroorganizmih in ugotovili, da je v večini pri-merov za dezinfekcijo potrebno površino ali predmet z NUV-TONOM® preskenirati dva do trikrat.«

* Kolikšna je življenjska doba vašega produkta in kak-šen je strošek vzdrževanja?

»UV-C izvorna germicidna sijalka ima približno 2000 ur efektivne življenjske dobe. Če 2000 ur pretvorimo v dezin-fekcijo, je to ogromno. Učinek dezinfekcije z NUVTONOM® dosežemo že v 2-3 sekundah in če upoštevamo, da bi napravo za efektivno dezinfekcijo uporab-ljali 3600 sekund v dnevu in bi se uporabljala vse dni v letu, bo UV-C svetilno telo zdržalo prib-ližno pet let. Potem je UV-C iz-vorno sijalko potrebno zamenja-ti in izdelek se lahko uporablja naprej. Z izjemo normalnega čiščenja naprave, vzdrževanja skoraj ni. Servis nudimo mi ozi-roma naši distributerji. Grah UVTECH je proizvodno pod-jetje, s prodajo se ukvarjajo naši distributerji. V Sloveniji za pro-

dajo skrbi distributer podjetje SLOLUKS, d.o.o.«

* Če se ozreva naprej, kaj si za vaše podjetje in produkte že-lite v prihodnosti?

»Naše poslanstvo oziroma vizija je, da na področju UV de-zinfekcije v Evropi postanemo vodilno tehnološko in proizvo-dno podjetje. Dezinfekcija je zelo široko področje. Poleg ročne sterilizacije obstaja tudi podro-čje avtomatske in napredne in-dustrijske dezinfekcije, ki ga že raziskujemo. V prihodnosti nam je zanimiva tudi možnost razku-ževanja vode, kar postaja vedno večji trend tudi pri nas. Evropa vodo že dezinficira z UV tehno-logijo. Američani imajo v New Yorku največjo napravo z UV-C tehnologijo za vsakodnevno raz-kuževanje vode že od leta 1970. Z razvojem in proizvodnjo UV tehničnih sredstev za dezinfek-cijo vode se ukvarja že mnogo podjetij, je pa v tem segmentu še veliko prostora za tehnične izboljšave in inovacije.

Glede našega produkta NUVTON® pa si želimo, da postane industrijski standard ročne elektronske brezkontaktne dezinfekcije.«

* Je UV tehnologija priho-dnost?

»Zavedati se moramo, da UV sevanje, sončna energija, daje življenje. Na UV tehnologiji pa temelji tudi tehnološki svet. S pomočjo UV izdelujejo čipe, brez katerih ne bi bilo mobite-lov, računalnikov in večine ele-ktronskih proizvodov. Večina printerjev, tudi 3D printerji za delovanje uporabljajo UV teh-nologijo, brez katere svet, kot ga poznamo, ne bi obstajal.UV tehnologija se na področju de-zinfekcije uporablja že 70 let. Obstaja pa še veliko področij, kjer bi lahko UV tehnologi-jo uporabili v dobro človeštva. UV je preizkušena tehnologija sedanjosti, hkrati pa ponuja ne-skončne možnosti za razvoj v prihodnosti.

(Foto: Grah UVTECH)Ines Kresnik

4 • 29. april 2021 www.tednikpanorama.siKULTURNI RAZPIS

DERMATOLOGINJA: 5. in 19. 5. 2021

ORTOPED: 6. in 18. 5. 2021

Za naročilo in termin pokličite02 843 20 68

02 843 20 6802 843 20 68

Vabljeni v GEA industrijskoprodajalno na Trgu svobode 3

v Slovenski Bistrici.

ponedeljek - petek: 8.30 - 15.30sobota: 8.00 - 12.00

Najboljši par

Do občinskih sredstev so upravičena kulturna društva in zveze kulturnih društev, registrirana v skladu z do-ločili Zakona o društvih, ter skladi in agencije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju ljubi-teljske kulture.

Na razpisu lahko uspeš-no kandidirajo le izvajalci in nosilci neprofitnih kultur-nih dejavnosti, ki v občini Slovenska Bistrica delujejo najmanj eno leto in imajo materialne, kadrovske in or-ganizacijske pogoje za izva-janje dejavnosti na področju ljubiteljske kulture.

Izvajalci neprofesional-nih kulturnih programov, ki pogoje izpolnjujejo, vendar se na razpis ne bodo prijavili ali pa bodo oddali nepopol-ne vloge, v letu 2021 ne bodo upravičeni do namenskih sredstev iz proračuna Občine

Slovenska Bistrica.Za ljubiteljsko kulturo bodo namenili 117.000 evrov

Za programe neprofesi-onalne in neprofitne kultu-re bodo v občini Slovenska Bistrica letošnje leto skupno namenili 117.000 evrov pro-računskih sredstev. Od tega za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture in nji-hovih zvez 86.530 evrov, za materialne stroške nosilcev kulturne dejavnosti 16.470 evrov in za prostore, na-menjene ljubiteljski kulturi 14.000 evrov.

Vsak izmed prijavljenih programov bo sofinanciran glede na število udeležen-cev in nastope na določenih območnih, medobmočnih, republiških in mednarodnih revijah v letu 2020. Samo-stojne sekcije ali društva ljubiteljske kulture lahko

Javni razpis za sofinanciranje kulture v Slovenski Bistrici

Sofinanciranje glede na število udeležencev in nastopovObčina Slovenska Bistrica je na svoji spletni strani objavila javni razpis za sofinanci-ranje ljubiteljske kulture. Za področje, ki zajema vse oblike ustvarjanja posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske, video, razstavne in knjižnične dejavnosti, ki se izvaja neprofesional-no in neprofitno, bodo v občini namenili 117.000 evrov. Rok za prijave je 17. 5. 2021.

pridobijo povrnjenih tudi 30 odstotkov stroškov za obleke, instrumente, rekvizite za gle-dališke in lutkovne skupine, ki so bili kupljeni v lanskem letu. Stroški potrošnega ma-teriala kot so barve, platna in čopiči za likovnike in notni material za glasbenike niso predmet sofinanciranja.

Do občinskih sredstev so upravičeni pevski zbori in komorne skupine, ki izvajajo program z najmanj 40 urami vaj na leto in so lani izvedli najmanj en samostojni kon-cert ali vsaj tri krat javno nastopili. Občina Slovenska Bistrica bo sofinancirala tudi godbe na pihala in tambura-ške skupine, ki so izvedle vsaj 40 ur vaj letno in so v letu 2020 priredili najmanj en sa-mostojni koncert ali vsaj tri - krat javno nastopili.

Ljudski pevci in god-ci, bodo na razpisu uspešno kandidirali, če v okviru svo-jega programa vadijo vsaj 20 ur na leto in so lani izvedli najmanj en samostojni na-stop ali vsaj tri - krat javno nastopili. Izvedba njihovega programa pa vključuje tudi

raziskovanje narodne noše in beleženje izvirnih ljudskih pesmi iz lokalnega območja.

Razpis je namenjen tudi folklornim skupinam, ki raz-iskujejo običaje in plese iz svojega avtentičnega okolja, izvajajo program z najmanj 45 ur vaj letno in so v letu 2020 izvedli najmanj en sa-mostojni ali vsaj tri javne na-stope. Enaki pristopni pogoji veljajo za mažoretke.

Za pridobitev občinskih sredstev morajo gledališke in lutkovne skupine v okviru svojega programa izvesti naj-manj 40 ur vaj letno. Pogoj za

Po zadnji predstavi komedije Ščuke pa ni slovenjebistriških ljubiteljev gledališča

Za prireditev ob podelitvi Romihovih priznanj 1400 evrovZveze kulturnih društev bodo za izvedbo ene priredi-tve, kjer se je predstavilo najmanj 75 odstotkov vseh članov, prejele 250 evrov. Za organizacijo in za pri-javo na strokovne izobraževalne programe so zveze društev upravičene do 1600 evrov, ki se med upravi-čence razdelijo glede na število društev, financiranih iz proračuna v letu 2020. Zveza kulturnih društev Slovenska Bistrica bo za izvedbo prireditve Romiho-va priznanja prejela 1400 evrov.

V okviru razpisa lahko kulturna društva pridobijo tudi sofinanciranje organizacije prireditev ob okroglih obletnicah. Prireditev ob 10., 20. in 30. obletnici delovanja kulturnega društva bo občina sofinancirala s 120 evri. Za slovesnost ob 40. in 50. obletnici delovanja bo Občina namenila 180 evrov, za prireditev ob 60., 70., 80. in 90. obletnici neprekinjenega delovanja 280 evrov in za društva, ki slavijo že 100 ali več let delovanja 360 evrov.

Kandidati na razpisu morajo svojo prijavo podati na iz-polnjenih obrazcih razpisne dokumentacije in priložiti vse potrebne priloge. Vsi kandidati izpolnijo najmanj obrazec 1, ostale obrazce pa glede na svojo dejavnost. Vlogo je potrebno izpolniti za vsako posamezno skupino.

»Če delujeta moški in ženski zbor v društvu, se mora obrazec 2 izpolniti dvakrat in pri vsakem obrazcu priložiti po vrsti, kot je navedeno v obrazcu tudi potrebna dokazila. V kolikor je dokazilo objava v časopisu ali publikaciji, je potreb-no podčrtati tekst, ki dokazuje, da je društvo oziroma sekcija program izvedla, prav tako mora biti viden datum izvedbe. Pri vsakem obrazcu sekcije je potrebno priložiti tudi poimen-ski seznam članov navedene sekcije,« so pojasnili na Občini Slovenska Bistrica.

sofinanciranje je tudi izvedba vsaj ene premierne predsta-ve ali najmanj treh javnih nastopov s predstavami iz preteklega obdobja.

Kandidati za pridobitev sredstev sofinanciranja so tudi recitatorske skupine, ki jih sestavlja najmanj 5 čla-nov in delujejo kot samo-stojna sekcija društva ali sa-mostojno društvo in izvajajo program z najmanj 20 ur vaj letno ter so v preteklem letu pripravili vsaj eno samos-tojno literarno predstavo, v katero je bila vključena vsaj polovica članov.

Sofinanciranje svoje de-javnosti lahko pridobi tudi likovna, keramičarska, foto-grafska in video dejavnost, ki vključuje najmanj 5 članov, ki se vsaj enkrat mesečno sreču-jejo ob nastajajočih in konča-nih delih posameznih članov in so v letu 2020 z vsaj po-lovico članov izvedli vsaj eno

samostojno skupno razstavo. Delovanje društev se so-

financira glede na število aktivnih članov in aktivnih sekcij društva, na podlagi do-kazila o plačilu članarine, ki mora znašati minimalno 2 evra na člana. Delovanje zvez se sofinancira glede na število aktivnih društev, članov zve-ze, v letu 2020.

Na podlagi fotokopij ra-čunov bodo v okviru razpisa Območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne de-javnosti Slovenska Bistrica odobrili največ 10.000 evrov proračunskih sredstev za iz-vedbo revij in tekmovanj v soorganizaciji Javnega sklad RS za kulturne dejavnosti. Za materialne stroške pro-storov JSKD, elektriko, vodo, čiščenje, bo Občina Sloven-ska Bistrica namenila največ 700 evrov.

(Foto: Bistriški teater)Ines Kresnik

Čestitamo ob mednarodnem prazniku dela!

Uredništvo Tednika Panorama

29. april 2021 • 5www.tednikpanorama.si AKTUALNO / GRAJSKI STOLPEC

UREJA: SILVO HUSU

1233

Odprto!

Sobota, 1. maj 2021, praznik dela.

Izšel je Biografski leksikon Slovenske Bistrice, razširjena in dopolnjena izdaja po-membnih oseb. Identiteta Slovenske Bistrice, njenih krajev in ljudi.

ALI STE VEDELI?

Praznovanje 1. maja med drugo svetovno vojno. Slovesnost je potekala na Glavnem trgu (Trg Svobode).

V začetku aprila so bistri-ški gasilci posredovali v števil-nih požarih.

»Četrtek, 8. aprila zvečer požar na Osankarici, v petek prav tako požar na objektu v centru Spodnje Polskave. Nedelja ni menila brez inter-vencije. V dopoldanskem času smo posredovali pri požaru v naravi. Popoldan smo se od-zvali klicu na dimniški požar. Zaradi hitrega posredovanja in pravočasne prijave sosedov smo uspeli rešiti objekt pred razvitjem požara,« so sporoči-li iz prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica. Pred kratkim pa je zagorelo tudi na Kostanjevcu in v Im-polu Slovenska Bistrica. Za uspešno delo je učinkovita gasilna oprema še posebej po-membna.

Obstoječe gasilsko vozilo ALK iz leta 1985, ki ga upo-rablja PGD Slovenska Bistri-ca, je nujno potrebno zame-njave.

»Glede na starost vozila ne gre izključiti in preprečiti nadaljnjih večjih okvar vozila, ki bi povzročile visoke stroške in neoperativnost vozila ter s tem nezmožnost reševanja in gašenja na višini. Zaradi sta-rosti vozila je tudi kakršnokoli vlaganje v navedeno gasilsko

vozilo neekonomično,« je na-ložbo v projektni dokumen-taciji pojasnil Razvojno in-formacijski center Slovenska Bistrica.

Investicija v novo gasilsko vozilo s košaro in pregibnim lestvenikom bo Prostovoljne-mu gasilskemu društvu Slo-venska Bistrica omogočila učinkovito gašenje objektov v višjih etažah, objektov z večjo površino ter reševanje z vi-šin. Novo gasilsko vozilo pa bo prispevalo k večji varnosti prebivalcev in premoženja ter k izboljšani kakovosti življenja na območju občin Slovenska

Bistrica in Oplotnica. Vrednost investicije z 12 -

letnimi servisi je ocenjena na 764.775,30 evrov. Občina Slo-venska Bistrica bo za naložbo predvidoma pridobila 250.000 evrov nepovratnih sredstev Požarnega sklada Republike Slovenije. Za nakup novega gasilnega vozila bo Občina Oplotnica prispevala 50.000 evrov, preostalih 464.775,30 evrov pa bo iz lastnih prora-čunskih sredstev zagotovila Občina Slovenska Bistrica.

(Foto: PGD Slovenska Bistrica)

Ines Kresnik

Novo gasilsko vozilo PGD Slovenska Bistrica

Za gasilsko vozilo 250.000 evrov nepovratnih sredstevObčina Slovenska Bistrica je na svoji spletni strani objavila javno naročilo za izde-lavno in dobavo novega gasilnega vozila za reševanje iz višin. Ponudbe je treba oddati najkasneje do 18.5.2021.

Gasilci PGD Slovenska Bistrica so v letošnji pomladi posre-dovali v številnih požarih

»S sloganom »Pusti nam ža-reti«  želimo prikazati pozitiven vpliv študentskih klubov v lo-kalni skupnosti, hkrati pa osve-tliti tudi problematiko tega, da s takimi odločitvami, kot jih tre-nutno sprejema vlada, naše de-lovanje počasi ugaša. Študentski klubi tega ne bomo dopustili in bomo  žareli  še naprej, saj se predobro zavedamo svoje vloge in odgovornosti do študentov po celi Sloveniji,« so sporočili iz bi-striškega Kluba študentov.

Tekom akcije bodo v Klubu študentov Slovenska Bistrica med drugim osvetlili problem mobilnosti dijakov in študentov ter bivanjsko problematiko, s ka-tero se soočajo v obdobju zaprtja študentskih domov med epide-mijo. Z organizacijo kampanje »Pusti nam žareti« pa želijo opozoriti tudi na izključevanje, ki so ga študentski klubi in osta-

le študentske organizacije delež-ne s strani vlade.

»Na tak način želimo ključ-ne informacije prenesti do štu-dentov in jih informirati do te mere, da se lahko tudi sami ak-tivno odzovejo na različne aktu-alne tematike. Predvsem pa želi-mo, da študentje stopimo skupaj in se zavzamemo za svojo pri-hodnost. Najprej želimo osvetli-ti problematiko, ki se je odprla z odločbo ZIPRS2122 o omejitvi sredstev, ki bo močno prizade-la delovanje študentski klubov. Trenutna koalicija zmanjšuje financiranje študentskih organi-zacij, s čimer bodo neposredno oškodovani študenti. Lokalni študentski klubi, med drugim tudi Klub študentov Slovenska Bistrica, smo pogosto edini or-ganizatorji in izvajalci projektov in aktivnosti za mlade v svoji lokalni skupnosti, s tem pa raz-

vijamo tudi družabno življenje in najpomembneje, povezujemo skupnost. Zato je pomembno, da se našega delovanja ne slabi, temveč da se zavemo dodane vrednosti, ki jo delovanje štu-dentskih klubov prinaša štu-dentom,« so pojasnili na Klubu študentov Slovenska Bistrica in poudarili, da je kampanja Pusti nam žareti  ena od ključnih de-javnosti za aktivacijo mladih.

»Prihodnost države je v ro-kah mladih, zato je skrajni čas, da stopimo skupaj in Vladi Re-publike Slovenije pokažemo, da to ni prihodnost, ki bi si jo že-leli,« so prepričani člani Kluba študentov Slovenska Bistrica.

Ines Kresnik

Klub študentov Slovenska Bistrica

»Pusti nam žareti«Študenti po državi, nezadovoljni zaradi izključenosti iz socialnega dialoga in odločitev vlade, ki določajo njihovo prihodnost, so problematiko vzeli v svoje roke. Z organi-zacijo enotne akcije »Pusti nam žareti« želijo osvetliti te-žave, s katerimi se trenutno srečujejo študenti, študentski klubi inštudentske organizacije.

Požar v Impolu

Močan temen dim zasenčil del Bistrice20. aprila je v večernih urah v podjetju Impol Slovenska Bistrica prišlo do gorenja in močnega dimljenja. Vzrok je bil v nenadzorovanem vžigu surovine v fazi taljenja, so objavili na spletni strani podjetja in zapisali, da sam dogodek k sreči ni povzročil škode in je bil hitro obvladovan.

Na poziv so se od-zvali PGD Slovenska Bistrica, PGD Zgornja Bistrica in IGE IM-POL Slovenska Bistrica. Gasilci so zaprli dovod plina, pregledali okolico peči in okolico objekta. Gasilci IGE IMPOL so okolico hladili s CO2 in prevzeli nadzor ter ga-silsko stražo, je na svo-ji spletni strani objavil Urad RS za zaščito in reševanje.

PGD Zgornja Bi-strica pa je objavil, da so se na poziv odzvali s 24 gasilci in štirimi vozili. Na srečo je prišlo samo do prekomernega sproščanja dimnih plinov pri taljenju materiala v peči, tako da posredovanje ni bilo potrebno.

»Razmere sicer niso zahtevale posredovanja gasilcev, vendar so se le-ti takoj odzvali in prispeli na lokacijo dogodka, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hkrati se opravičujemo vsem okoliškim prebival-cem za neljub dogodek,« so v izjavi za javnost še zapisali na spletni strani.

Niko Turk

6 • 29. april 2021 www.tednikpanorama.siLOKALNO, AKTUALNO

Posaditev drevesa ob dnevu Zemlje

»Zasaditev drevesa je najmanj, kar lahko naredimo«V četrtek, 22. aprila, na dan Zemlje, so člani jogijskega centra Om iz Slovenske Bi-strice v sodelovanju s podjetjem Komunala posadili drevo. Bukev, ki jo je priskrbelo bistriško komunalno podjetje, so jogisti posadili v parku pri zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici.

»Danes, ko so časi za mar-sikoga težki ter ob zavedanju nevarnosti naravnih katastrof, ki nam pretijo, vsi duhovni učitelji na svetu spodbujajo k pogozdovanju. Mati narava nas venomer nagovarja in če smo v stiku z njo, čutimo, kaj

nam sporoča. Če z njo delamo grdo, nam to slej kot prej tudi vrne. Zasaditev drevesa je res najmanj kar lahko naredimo, da naravi povrnemo dobroto. Vzgled nam je, nas hrani, nam daje prostor za življenje in nam nudi vso blaginjo. Dobro

Mesto zasaditve in vrsto drevesa so izbrali strokovnjaki

V okviru humanitarne akcije so skupno posadili 15 dreves

Praznik zemlje so obeležili tudi s skupinskim petjem mantre

je, da se ljudje tega vsake toli-ko časa zavemo in naravi iz-kažemo hvaležnost,« je pove-dala učiteljica joge in akrojoge Manica Maček.

Člani jogijskega centra so se ob dnevu Zemlje ponovno povezali s podjetjem Komu-nala Slovenska Bistrica in organizirali posaditev dreves, tokrat na številnih lokacijah v lokalnem okolju. Nova bukev tako raste tudi v parku med osnovno šolo Pohorskega Od-reda in zdravstvenim domom. Mesto zasaditve in vrsto dre-vesa so izbrali strokovnjaki s kulturo-varstvenega področja.

»S podjetjem Komunalo zelo dobro sodelujemo. Ob dnevu Zemlje so k sajenju dreves vključili med drugim tudi šole in vrtce. Skupaj smo tako na ta dan posadili 15 dreves. Delavci podjetja Komunala bodo s stebrički uredili tudi mesto zasaditve vsakega posajenega drevesa,«

je pojasnila Manica Maček.Praznik zemlje so bistriški

jogisti obeležili tudi z duhov-nim programom, z vadbo joge in s skupinskim petjem man-tre OM (OM Chanting).

»V duhu mednarodnega dne matere Zemlje smo iz-vedli tudi OM Chanting. Več tisoč let staro tehniko, ki je bila namenjena ravno temu, da pomagamo materi Zemlji. Znotraj nje vzpostavimo OM Chanting krog, zdravilno toč-ko, kjer udeleženci skupaj po-jemo mantro OM. S tem pa zdravimo tako mater Zemljo kot tudi naravo, živali in ljudi, ter prinašamo dobro vibracijo v vso stvarstvo,« je pojasnila Rosanda Verglez, učiteljica BabajiSuryaNamaskariz jo-gijskega centra Om.

V okviru humanitarnega dogodka je bila predvidena tudi vadba joge. S pozdravom Soncu, najbolj poznanim se-tom jogijskih položajev, so se bistriški jogisti v okviru čaš-čenja Zemlje priklonili tudi Soncu.

Tekst in foto:Ines Kresnik

Naš živilski trg preplavlja poceni uvoz. Police v velikih trgovskih centrih polnijo za-mrznjeni kosi zalog, ki se v tujini praznijo pred potekom roka. Proizvodi, označeni kot slovenski, so v večini le prepa-kirani v Sloveniji. Sledljivosti ni. Slovenski kmetje s kako-vostnimi izdelki pa z njimi ne morejo konkurirati nizki ceni, ki jo za podobne proizvode ponujajo trgovski centri.

»Ljudje danes bolj kot prodajalcem zaupajo svojim sosedom, vedo, s čim ti kr-mijo svoje živali in raje kot v trgovini kupijo pri njih. Pri izdelkih, ki jih uvrščam na

police v svoji trgovini, je zelo pomembna sledljivost, zlasti pri mesu. Ob informacijah, da trgovski centri iz drugih držav dobijo svinjsko meso po en evro, če je zamrznjeno, še ceneje, nakup res sproža pomisleke. Ob kvalitetni reji, ki terja svoj strošek, mesa ni-kakor ni mogoče dobiti tako poceni,« je povedala Barbara Grahel, ki je idejo za trgovino z izključno slovenskimi izdel-ki dobila na domači kmetiji.

»Kot otrok sem rastla na kmetiji. Doma smo imeli me-šano rejo, pitance bikov, praši-če, krave in kokoši. Deset let nazaj sem začela razmišljati o

Bistriška špajza je odprta

Trgovina za vse, ki želijo kupovati slovensko hranoV četrtek, 22. aprila, je v Slovenski Bistrici vrata odprla nova trgovina z živili izključ-no iz slovenskih kmetij. O ideji za dobavo domače hrane iz kmetije neposredno do potrošnikov smo se pogovarjali z Barbaro Grahel, lastnico trgovine Bistriška špajza.

tem, kako spraviti izdelke iz kmetije na police. Naj si bo z bučami ali mesom, želela sem najti neposredno pot do končnega potrošnika. To me je gnalo.«

V Bistriški špajzi je tako mogoče najti proizvode slo-venskih kmetov, ki imajo registrirane dopolnilne de-javnosti. Nabor izdelkov vključuje zelenjavo, ki se pri-dela pri nas, seneno govedino, svinjsko meso, mesne izdelke, olja, testenine, moko, jajca, sokove, vložnine, mlečne iz-delke. Eksotičnih vrst sadja in zelenjave, ki pri nas ne uspeva, v trgovini ne bo mogoče najti.

»Iz Prekmurja je gibanica, iz Primorske olivno olje. Da je olje vrhunske kakovosti, je obrane olive potrebno iztisniti v 24 urah. Tako v primeru, ko transport oliv traja več dni ali tednov, olje ne more biti enake kakovosti. Tudi sama sem šele pred kratkim ugotovila, da ima pravo sončnično olje vonj in okus,« je vztrajanje pri iz-ključno slovenskih sestavinah vseh izdelkov, ki jih prodaja, pojasnila Barbara Grahel, ki je pred odprtjem svoje trgovi-ne delala v trgovini Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica.Tržnica v trgovini

Prodaja proizvodov slo-venskih kmetij se je v bližnjih mestih že uveljavila. Na Ptu-

ju tako delujeta že dva Ptu-jska škrnicla, zelo obiskan je mestni avtomat za meso in zelenjadar, ki ponuja domačo zelenjavo.

»V Slovenski Bistrici po-dobne trgovine še ni, tržnica pa je zelo obiskana, tako da je povpraševanje po podobnih izdelkih tudi v našem okolju,« je prepričana Barbara Grahel, ki je ob obisku drugih po-dobnih trgovin po Sloveniji v mislih že začela polniti police svoje trgovine.

Pot do odprtja lastne tr-govine pa vendarle ni povsem preprosta.

»Ko začenjaš na čistem začetku, si moraš pridobiti zaupanje ponudnikov. Pot do kontaktov je bila zanimiva, povsod so me pozitivno spre-jeli. Šele ob obisku kmetije, na degustacijah, sem dobila predstavo o tem, koliko dela je v proizvodnji enega samega kozarčka lešnikovega namaza. Ne gre za serijsko proizvodnjo in ne za prehrambno industri-jo. Sami se ukvarjamo s pride-lavo bučnega olja, ki ga pod 18 evrov na liter ne morem pro-dati. Kilogram bučnic stane 4 evre, za liter olja porabimo tri kilograme, cena predelave znaša 3 evre, kupiti je potreb-no steklenico, zamašek, etike-to, izdelek transportirati. Tako za delo in trud proizvajalec ne dobi več kot en evro. Zato so cene kakovostnejše hrane viš-je in zato v moji trgovini ne bo akcijskih znižanj,« je poja-

Ponudba vključuje tudi domače sokove

Lastnica trgovine Barbara Grahel je nad zanimanjem Bistri-čanov za domačo hrano prijetno presenečena

snila Barbara Grahel.V sodobnosti izvor hrane

in kakovost, ki jo zagotavljajo lokalni pridelovalci, v zahte-vah kupcev dobivata na velja-vi. Ekološka usmerjenost pa spodbuja tudi miselnost nične-ga onesnaževanja z embalažo.

»Zanimiv mi je tudi kon-cept prodaje izdelkov brez em-balaže. Jajca bodo prvo živilo, ki ga bom poskušala prodajati brez embalaže. Vsaka stranka bo lahko prišla s svojo škatlo in si nabrala jajca. Škatel se nabere ogromno in zdi se mi povsem nepotrebno, da bi vsa-kič kupovali novo,« je povedala Barbara Grahel.

Bistriška špajza v Slovenski Bistrici stoji ob piceriji Para-dajz, nasproti trgovskega cen-tra Mercator. Pri odločitvi za odprtje trgovine je pomembno vlogo igrala tudi lokacija.

»Prostor za trgovino sem našla čisto naključno. Primer-na lokacija prostorov za na-

jem ni vedno na voljo. Iskala sem prostor v centru mesta, s svojim parkiriščem, v bližini trgovskih centrov. Ob trgovini je tudi gostinski lokal. Ko bo ta enkrat odprt, bodo stranke lahko skočile v Bistriško špaj-zo še po domačo solato,« je prepričana lastnica trgovine z domačimi izdelki, ki je že ob odprtju med Bistričani sproži-la veliko zanimanja.

»Otvoritev je povsem pre-segla moja pričakovanja. Od-prtja trgovine nisem posebej oglaševala in na predvečer sem bila prepričana, da jo bo prvi dan obiskal zgolj kakšen na-ključen radovednež. Že v prvih dveh urah pa se je v trgovini izmenjalo okrog 35 ljudi in vesela sem, da je zanimanje za kakovostno, domačo hra-no tudi v našem okolju zelo živo.«

Tekst in foto:Ines Kresnik

29. april 2021 • 7www.tednikpanorama.si NASVETI / ZANIMIVOSTI

Ko razmišljamo o zamenjavi vira ogrevanja, nas hitro navduši podatek o nizki ceni ogre-valne naprave in ne pomislimo na kasnejše visoke stroške ogrevanja. Prav to je zaznati v zadnjem času - precejšen porast zanimanja za ogrevala, kjer se kot energent uporablja elek-trična energija.

Zaradi nizke investicije so zelo zanimivi elek-trični radiatorji in termo akumulacijske peči, ki pa so primernejše, v kolikor imamo dvotarifni števec in toplotno energijo akumuliramo v cenejši tarifi. Prav tako se je razširila uporaba IR ogrevalnih plošč / panelov, ki delujejo kot sonce (infrardeči žarki) s sevalnim prenosom toplote. Ugodje v pro-storu je pri sevalnem gretju boljše. Temperatura v prostoru je lahko nižja za 1 ali 2 stopinji, s tem pa prihranimo tudi pri električni energiji. Temperaturni profil ogrevanja je blizu idealnemu.

Vse našteto so lokalna električna ogrevala, primerna za posamične prostore. Uporaba nače-loma da, vendar le izjemoma, ko ni druge izbire oziroma kot dopolnilno ogrevanje.

V zadnjem času pa se je povečala tudi upo-raba električnih toplovodnih kotlov, ki služijo za centralno ogrevanje stavb. Poglejmo nekaj argu-mentov za in proti, da ugotovimo, ali je to pravilna odločitev, ko se odločamo o izbiri novega ener-genta oz. nove ogrevalne naprave za centralno ogrevanje.Za ogrevanje z električno energijo:- investicija je cenovno ugodna;- dopolnitev osnovnemu ogrevanju za pokri-

vanje konic.Proti ogrevanju z električno energijo:- ogrevanje z električno energijo ni gospodar-

no, saj je električna energije »prekvalitetna« energija za neposredno spreminjanje v to-plotno energijo, upravičena uporaba je le tam, kjer druge možnosti ogrevanja ni;

- precejšnji del električne energije pri nas pro-izvedemo v termoelektrarnah in je zato to okoljsko nesprejemljiva varianta;

- raba električne energije ni energijsko učin-kovita, saj izgube med primarno in koristno energijo znašajo približno 2/3 proizvedene električne energije;

- stroški ogrevanja so zelo visoki;- ocene strokovnjakov, pa tudi samih dobavi-

teljev električne energije za gospodinjstva kažejo, da je cena električne energije pod-cenjena, zato se napovedujejo podražitve;

- ugodnih ekoloških kreditov in nepovratnih sredstev za te namene ni;

- potrebna je višja priključna moč, kar je pove-zano z višjimi stročki ogrevanja.

Če na kratko povzamemo ogrevanje stavb z električno energijo:- ni gospodarno (približno četrtino električne

energije uvažamo), - ni obetavno (kakšne bodo cene električne

energije v prihodnje),- ni ekološko sprejemljivo (termoelektrarne),

in zato ni priporočljivo.

Dopustno je le izjemoma, ko ni druge boljše izbire, kjer ni daljinskega ogrevanja, kjer ni ze-meljskega plina in kjer ni možno ogrevanje s tr-dimi ali drugimi gorivi (ni dimnikov, ni možnosti skladiščenja energenta, ipd).

Za več informacij vas vabimo, da nas obiščete v svetovalni pisarni Slovenska Bistrica, v prosto-rih Razvojnega informacijskega centra - RIC, Trg svobode 5, Slov. Bistrica, vsak četrtek med 16.00 do 18.00. Svetovanje poteka po predhodnem dogovoru. Naročite se po telefonu: 02 843 02 46 ali 02 620 22 71. Občanom nudimo individualno, brezplačno, neodvisno energetsko svetovanje glede ukrepov učinkovite rabe energije in obnovlji-vih virov energije.

Svetovanje v času COVID razmer je preu-smerjeno na elektronsko pošto in/ali telefon. Vaše vprašanje za svetovalce mreže ENSVET Sloven-ska Bistrica lahko pošljete na e - poštni naslov tomaz.pristovnik@ric-sb.si, lahko pa tudi pokličite po telefonu na 02 620 22 71, kjer vas bodo preu-smerili do prostega svetovalca.

V svojem elektronskem sporočilu podrobno opišite:

energetsko situacijo (način ogrevanja, starost stavbe, število stanovalcev, tip goriva ipd.);

problem ali dilemo za vašo obstoječo stano-vanjsko stavbo ali za planirano novogradnjo;

zastavite konkretno vprašanje; v kolikor želite svetovanje z izbranim energet-

skim svetovalcem, ki ste ga spoznali na preda-vanju ali ob prebiranju člankov, nam to prav tako navedite v sporočilu;

navedite tudi vaše osebne podatke (ime in pri-imek, naslov, kontaktni telefon).

Jagoda Martina Lenčić, energetska svetovalka mreže ENSVET

Več o mreži ENSVET, spodbudah in kreditih Eko sklada za okoljske naložbe na

www.ekosklad.si.

Ogrevanje z električno energijo

SVETOVNI DNEVI V APRILU (4. DEL)

Potujoča akademija kreativnega turizma je projekt, ki deležnikom s področja kul-ture, kulturne dediščine, obrti, gostinstva in turizma nudi brezplačna izobraževa-nja na različne teme in tako spodbuja razvoj in povezovanje kreativnega turizma v Vzhodni kohezijski regiji. Po uspešni izvedbi v preteklem letu z zanimanjem spremljamo letošnje nadaljevanje projekta in se veselimo novih zanimivih in upo-rabnih vsebin.

Projekt, ki poteka v partnerstvu Hiše! z lokalnimi partnerji in s Centrom za kreativno-st kot del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost, sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Omenjeni partnerji so aktivno-sti zasnovali z namenom opolnomočenja in povezovanja sicer nepovezanih akterjev iz Vzhodne regije.

Nova sezona Potujoče akademije prinaša šest enodnevnih izobraževanj, t. i. laboratorijev na temo kreativnega turizma, mesečna srečanja mreže kreativnega turizma in spletno bazo podat-kov in znanj. Ta je dostopna tudi izven izobraževanj in spodbuja izmenjavo izkušenj in dobrih praks med udeleženci in ekipo izkušenih mentorjev s področja turizma. Projektni partnerji načrtujejo, da bodo na podlagi vzpostavitve mreže regionalnih ponudnikov kreativnega tu-rizma že naslednjo sezono nastali novi skupni trajnostni turistični produkti.

Radgonski sejmarji so bil aktivni tudi v letošnjem obdobju

Sejmi v drugi polovici leta Pomurski sejem iz Gornje Radgone je v četrtek, 22.aprila,preko spleta pripravil no-vinarsko konferenco. Direktor uprave Janez Erjavec poudaril, da so zaradi ukrepov korone pripravili zadnji sejem pred 20. meseci. Tudi letošnjih spomladanskih sejmov ni bilo.

Radgonski sejmarji pa v tem času niso čisto mirova-li. Podaljšali so mandat 24. vinski kraljici Slovenije Ani Pavlin za leto 2021. Sode-lovali so tudi pri ustanovitvi Zbornice industrijskih sej-mov in srečanj. Ustanovitev je bila 31. marca. Ob tem je Janez Erjavec poudaril, da do ustanovitve zbornice ni prišlo le zaradi ukrepov in izredno težke situacije, pove-zane z epidemijo, ampak tudi zato, da ta opozori javnost in politiko, kako pomembna je industrija sejmov in srečanj za gospodarstvo in družbo kot celoto. Med glavnimi na-logami zbornice je zastopanje skupnih interesov članov, spre-jemanje standardov, kriterijev, predpisov in določil, povezo-vanje in partnersko sodelova-nje na področju zakonodaje z organi oblasti, vzpostavitev mednarodne mreže znanja in partnerstev, spremljanje razvo-je stroke, izdelava analitičnih podatkov za posamezne vse-binske dejavnosti, vzpostavitev enotne točke industrije sejmov in srečanj in morda ta trenutek najpomembnejše - ohranitev, zagon in obnovitev dejavnosti

28. april – SVETOVNI DAN VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

Leta 2003 je mednarodna organizacija dela (ILO) raz-glasila svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Ker vsako delo predstavlja določeno tveganje, je namen tega dne osredotoči-

ti se na obseg problema varnosti in zdravja ter spodbuditi varnost in zdravstveno kulturo pri delu. Mednarodna konferenca svobodnih sin-dikatov je namenila 28. april tudi vsem umrlim ali poškodovanim delavcem in žrtvam poklic-nih bolezni. Z uvedbo preventivnih varnostnih ukrepov se v veliki meri zmanjšajo nezgode pri delu. Delodajalec je dolžan poskrbeti za varnost in zdravje, delavci pa so dolžni spoštovati pravila o varnosti ter izvajati preventivne ukrepe. Ne smemo pozabiti, da je vsak najprej sam odgovo-ren za lastno varnost. Varno in zdravju primerno delovno mesto je prvi pogoj za uspešnost podje-tja. Evropska konferenca sindikatov opozarja na gromozanske številke; kar tri milijone nezgod na delovnih mestih, skoraj štiri tisoč smrti na delovnem mestu in na več kot 200 tisoč umrlih zaradi poklicnih bolezni, od tega preko 700 tudi v Sloveniji. Lansko leto je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu v središče reševanja postavil izbruh pandemije COVID 19. Letos pa je ILO

skrb posvetila duševnemu zdravju na delovnem mestu, saj se s težavami v duševnem zdravju tre-nutno srečujejo tako delodajalci kot delavci.

29. april – SVETOVNI DAN PLESALeta 1982 je Medna-

rodni gledališki inštitut pri UNESCU sprejel pobudo Slovenca, plesalca, režiserja in koreografa - baletno le-gendo dr. Henrika Neuba-uerja, da 29. april proglasi

za svetovni dan plesa. Na ta dan po vsem svetu organizirajo posebne plesne prireditve, svet pa obkroži poslanica, ki jo napiše pomembna ples-na osebnost. Ples je jezik gibov, kjer ni potrebno besed. Je duhovna vaja v telesni obliki. Ples je vir lepote in boljšega poznavanja človeka. Ples omogoča ustvarjalnost, razmišljanje in izvajanje. Naše telo služi izražanju in to spoznanje osvoba-ja ustvarjalnost, ki je dar in bistvo vsake umetno-sti. Ples ustvarjajo ljudje in zamisli. V Sloveniji imamo Plesno zvezo, v katero je vključenih okoli 150 plesnih vaditeljev, učiteljev in trener-jev z licencami. V okviru zveze deluje preko 80 društev in plesnih klubov. Nekatere plesne de-javnosti delujejo tudi zunaj zveze, samostojno. Ne pozabite zaplesati tudi doma ...

Zdenka Detiček Opič

med in po pandemiji.V letošnjem letu so rad-

gonski sejmarji opravili številne aktivnosti za 42. mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, 35. mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, 25. mednarodno oce-njevanje sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, 47. odprto državno ocenjevanje vin “Vino Slovenija Gornja Radgona”, za 11. odprto dr-žavno ocenjevanje BIO vin, za 3. ITC International Traminer Challenge , za 19. ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo in za 40. mednarodno ocenje-vanje kmetijske mehanizacije in opreme.

V dosedanjem obdobju

letošnjega leta so pri Pomur-skem sejmu namenili tudi ve-liko pozornosti pripravam na sejme - 59. Mednarodni kme-tijsko-živilski sejem Agra, ki bo med 21. in 26. avgustom, 8. Mednarodni sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja Sobra, ki bo med 23. - 25. septembrom in na 4. Medna-rodni sejem sodobnega zdra-vstva Medical, ki bo istočasno kot sejem Sobra. O tem, ali bodo organizirani sejmi v ro-kih, kot jih načrtujejo, bodo odločali v juniju ali pozneje. To bo namreč odvisno predvsem od epidemije in ukrepov, ki jih bo določala država v zvezi s tem.

Franci Klemenčič

8 • 29. april 2021 www.tednikpanorama.siSOSED, ZNANEC / ANKETA

PANORAMINA ANKETA - KAJ PA VI MENITE?

O delu na črno?Epidemija je spodbudila razmah dela na črno. Zaradi zaprtja gostinskih lokalov, fri-zerskih in kozmetičnih salonov so posamezniki svoje storitve nudili na črno. O tem kako dojemajo področje sive ekonomije v lokalnem okolju smo povprašali tudi naše anketirance.

Tina Trefalt iz Makol»Epidemija je spodbudila sti-sko ljudi, tudi manjših podje-tnikov, ki so čez noč ostali brez možnosti opravljanja svojega dela in tako brez zaslužka, z odprtimi računi in krediti. Če bi rekla, da podpiram delo na črno, bi bila to velika laž in ne-smisel. Sama sem samostojna podjetnica 10 let in vem, da je bila ena od mojih prioritet in obljub sebi, da bom delovala transparentno in, da če ne bo šlo tako, bom podjetje zapr-la. Preveč rada mirno spim. V času takratne krize sem se podala na pot podjetništva. Z veliko mero odrekanja, vo-lje in pozitivne naravnanosti, željna novega znanja, polna idej v vseh teh letih gradim več ali manj uspešno poslov-no pot. Epidemija je ustavila delo v moji primarni panogi, a sem se v tem času osredo-točila na sekundarne poslovne poti. Mnogi te možnosti za-radi naravnanosti dela nima-jo, zato sem prepričana, da je do stisk in posledično dela na črno prihajalo ravno zaradi

tega. Kdo pa smo, da sodimo nekoga, ki mora preživeti in nahraniti lačna usta? V tem primeru, ko ti nekdo one-mogoči delati, ne bi rekla, da je to delo na črno ampak za mnoge le misija preživetja.«

Ludvik Repolusk iz Slo-

venske Bistrice»Minister za delo Janez

Cigler Kralj se je  jeseni 2020 hvalil, kako so z interventni-mi ukrepi ohranili  300.000 delovnih mest. Ja, katera le?  Banka Slovenije je namreč v decembrski napovedi 2020 glede makroekonomskih gi-banj ocenila, da so vladni ukrepi ohranili zgolj 16.000 delovnih mest. Zdaj   pa dej-stva. Zapisal sem že, da je bila največja škoda zaradi nesorazmernosti posameznih ukrepov v času pandemije poleg naših otrok narejena malim podjetnikom kot   so gostinci, frizerke, kozmeti-čarke in drugi. Ti so svojo dejavnost    odpirali,    zapirali, odpirali. Sedaj pa se sprašuje-mo, ali so posamezniki delali

na črno? Zapišem lahko, da so se mnogi mali podjetniki borili z najemninami, banč-nimi posojili, pomanjkanjem sredstev za nakazila nadome-stil zaposlenim  na čakanju na domu. Pomoč države že, samo ne tem malim, ampak veli-kim in pa tujim korporacijam, ki sedaj po prejetju državne pomoči delavce enostavno odpuščajo. Na eni strani siva ekonomija za preživetje, na drugi pa nerazumno trošenje javnih sredstev v nedogled s strani države. Kdo naj bo zdaj tu pameten?«

Janko Predan iz Sloven-ske Bistrice»V situaciji, ko si danes od-prt in delaš normalno, jutri zaprt, pojutrišnjem pa delno odprt s potrdilom, izdanim na sončni upravi, je situacija odlična. Očitno smo že nava-jeni umiranja na obroke. Biti pošten, medtem ko vsi ostali ribarijo v kalnem, se tokrat morda že zdi nesmiselno.«

Ines Kresnik

Prav lovci in gozdarji vas bodo na Pohorju seznanili z mnogimi manj znanimi pot-mi in kotički, ki jih poznajo le oni. Njihovo prijazno pomoč smo že večkrat potrebovali, ko smo raziskovali Pohorje. Poleg tega pa poznajo fantje zelene bratovščine mnogo zanimivih zgodb o svojem lovskem revirju. Mednje sodi Vinko Dovnik starejši, eden največjih poznavalcev svojega kraja in okoliških pohorskih gozdov. Kako tudi ne, saj je kot revirski lovski čuvaj tu-kaj poklicno preživel dobršen del svojega življenja. Njegovo revirsko območje je obsega-lo kar pet tisoč hektarov po-horskih gozdov, ki jih je dob-ro poznal, saj je po njih vodil mnoge tuje lovce.

Vinko se je rodil na Bo-žičevi domačiji na Ošlju. Pri Dovnikovih je bilo osem ot-rok, od katerih živijo poleg

Vinko Dovnik, starosta iz Šmartnega na Pohorju

Lovec, gostinec, predvsem pa Pohorc z dušoŽe od nekdaj je veljalo, da mora imeti vsak pomemben kraj cerkev, šolo in dobro ošta-rijo. Cenjeni so bili župnik, učitelj in župan, ki je bil po navadi tudi gostilničar. V vaški gostilni so se v posebni sobi zbirale izbrane družbe, med katere so zagotovo sodili tudi lovci. Tudi Šmartno, prijeten pohorski kraj, vse to premore. Poleg zelo aktivnih društev imajo tudi lovce.

Preša s kmečkim orodjem

Vinka še štiri sestre. Na kme-tiji nadaljuje rod in uspešno kmetuje Vlado, sin brata Ju-rija. Kot mnogi je tudi Vinko odšel za zaslužkom po svetu. Živel je v Ribnici na Pohorju, kjer je spoznal ženo Štefko. Preselila sta se v Oplotni-co, leta 1970 pa sta prevze-la Dom na Osankarici in ga uspešno vodila okrog šest let, ko sta otroka, hčerka Štefka in sin Vinko dorasla za osnovno šolo in se je bilo potrebno se-liti v dolino.

Štefka in Vinko sta za-čutila v gostinstvu svoje pos-lanstvo. Že takrat pa sta se za-vedala, da na Osankarici sredi gozdov ne bosta mogla živeti. Gozdne ceste so bile v večini primerne le za vprežno živino, dom pa so poleg pohodnikov obiskovali predvsem gozdni delavci in domačini iz uro od-daljenih domačij. Zato sta že leta 1972 kupila v Šmartnem

Oče in sin Vinko Dovnik

zemljišče in začela graditi novi dom. Štiri leta kasneje sta odprla gostilno, ki jo še danes uspešno vodi sin Vinko z ženo Majdo.

Kot pripoveduje Vinko, je bil leta 1986 kar zajeten "sto kilogramski lovec", ko je ne-varno zbolel. Želodčne težave so ga priklenile za tri mesece v bolniško posteljo in ko so že mislili, da mu ni več pomoči, je čudežno ozdravel.

Na Osankarici je bila sta-rejša kuharica Milka Vidmar, ki je Vinku poslala recept do-mačega pripravka iz aloje vere in še nekaterih sestavin, ki ga je dobila iz Rusije. Vidno shujšan in hudo bolan Vinko je začel uživati ta pripravek, ki ga je povsem pozdravil, da so se čudili celo zdravniki. Vinko si še danes pripravlja ta napi-tek in ga uživa že 34 let. Pravi, da ne ve, če mu še kaj pomaga, a počuti se zelo dobro, kar se vidi tudi po njegovi odlični ži-vljenjski kondiciji.

Vinko je ponosen na svoje otroke: na Vinka, ki nosi nje-govo ime, Štefko po mami-nem imenu in predzakonsko hčerko Danico, ki ima svoj frizerski salon v Šoštanju. Sin Vinko z ženo nadaljuje z go-stilno, ki je znana daleč okrog. Posebno je zanimiva lovska soba, kako tudi ne, saj je Vin-ko še vedno lovec z vso dušo. S sinom sta postavila pred hišo tudi manjši muzej kmeč-kega orodja s prešo, kar daje občutek, da imajo etnološki smisel za obujanje nekdanjega življenja na Pohorju.

Vinko je že 60 let član lo-vske družina v Šmartnem na Pohorju in se rad spominja časov, ko je družba več pri-spevala za njihovo dejavnost. Tudi po sto ton hrane je bilo namenjene za divjad, danes

pa nekateri celo menijo, da si mora divjad pozimi sama najti hrano za preživetje.

Kot večina lovcev tudi Vinko sodi med tiste prijazne ljudi, ki te očarajo s svojim pripovedovanjem. Po lovskih

dogodivščinah in divjem pe-telinu, ki še v redkih primerih vedno poje tod naokoli, ga nismo upali spraševati, kajti tega bi bilo zagotovo za celo povest.

Marjan Mally

70 let skupnega življenja Nežke in Tončeka

Ohranila spoštovanja vredno miselno in telesno kondicijoSedemdeset let življenja ni za nekatere ljudi nič posebnega, za koga je žal nedoseglji-

vo. Posebna milost pa je, če skupaj preži-viš v zakonu 70 let. To sta doživela Nežka in Tonček Robar, saj sta skupno pot zače-la 23. aprila 1951.

Takrat sta si zvestobo v Šmartnem na Po-horju obljubila komaj 18- letna Nežka Frešer iz Kalš in 18-letni Tonček Robar iz Gaberni-ka. Nevesta je bila iz družine s šestimi otroki, on pa je po smrti staršev ostal sam na kmetiji Lacnejevih. Nevesta se je preselila k možu in začela sta skupno pot, po kateri hodita že pol-nih sedemdeset let.

Rodili sta se jima hčerki Milka in Mateja. Veselita se druženja s šestimi vnuki in šestimi pravnuki. Zadovoljno živita na domačiji v Ga-berniku s hčerko Matejo in njeno družino.

Imela sta drug drugega, si zaupala in se imela rada. Zaradi neizmernega optimizma sta kljub starosti ohranila spoštovanja vredno miselno in telesno kondicijo. Vsi, ki ju pozna-mo, jima iskreno čestitamo in želimo zdravja.

Jožica Ravš

29. april 2021 • 9www.tednikpanorama.si DAN ZEMLJE

10 • 29. april 2021 www.tednikpanorama.siDAN ZEMLJE

29. april 2021 • 11www.tednikpanorama.si DAN ZEMLJE

12 • 29. april 2021 www.tednikpanorama.siŠPORT

SVETOVNI DNEVI V APRILU (2)

29. april 2021 • 13www.tednikpanorama.si ŠPORT

Footgolf

Dvojne stopničke za Polskavčane

V Radencih se je začela letošnja slovenska footgolf sezona. V prvem krogu državnega prvenstva so bili us-pešni tudi polskavski tekmovalci, člani Sport kluba M.

Nastopilo je kar 65 igralcev iz vseh koncev Slovenije. Na zahtevnem igrišču in maratonski progi so kar dvakrat stopili na stopničke. V mladinski kategoriji je suvereno slavil lankoletni državni prvak v kategoriji U16, Anžej Kvas. Med seniorji je slavil Vasja Kovač iz Bovca, tretje mesto je osvojil Nani Franc Matjašič, ki je v doigravanju premagal lanskoletnega viceprva-ka države, Sandija Mertelja iz Ptuja. V članski konkurenci je zmagal Ian Emeršič - FG Ptuj, v ženski pa Nika Gerbec FG Posočje Bovec.

(ur)

Dober začetek nove sezone, Anžej Kvas in Nani Matjašič

Enaindvajsetletno dekle, ki prihaja iz 8 - članske družine iz majhnega hri-bovskega kraja Delnice v Poljanski doli-ni, je skozi sezono 2020/21 prikazovala konstantne vrhunske dosežke. Tako je kot prva slovenska smučarka skakalka prejela veliki kristalni globus za zmago v svetovnem pokalu. Že tako blesteči sezoni je dodala še srebrno in bronasto

medaljo na svetovnem prvenstvu. Nika nam je v intervjuju predstavila življe-nje mlade profesionalne športnice, ki je, ko je to potrebno, navajena poprijeti za delo. Med drugimi nam je razkrila tudi, da si stresne trenutke pred in med tekmo krajša z igranjem video iger na telefonu. Skozi pogovor in bogate ter iskrene od-govore je dokazala, da ni samo vrhunska

športnica ampak je tudi vredna osebnost. V pogovoru je večkrat omenila njen moto življenja »Nikoli ne nehaj sanjati«. Prav ta misel predstavlja Nikino osebnost in v tem letu je dokazala, da s trdim delom in željo lahko dosežeš na pogled še tako nemogoče stvari.

Žiga Pipenbaher

Nika Križnar na Srednji šoli Slovenska Bistrica

Blesteči sezoni dodala še srebrno in bronasto medaljoNa Srednji šoli Slovenska Bistrica smo v petek, 23.aprila 2021, v okviru predmeta ITS družboslovje organizirali spletno srečanje, ki se je začelo ob 19. uri. Gostja večera je bila najuspešnejša slovenska smučarska, skakalka Nika Križnar.

Kegljaški klub Impol

Klub dobil novo vodstvoLigaška tekmovanja v kegljanju so zaradi dogajanj s Covid – 19 sicer začasno prekinjena, medtem ko po-samezna tekmovanja na državni ravni potekajo ne-moteno. Sicer težko razumljivo, ravno nasprotno pa je z vzpostavitvijo novega vodstva v vrhu kluba.

Na mestu predsednika kluba, ki deluje nemoteno od leta 1978, je Danijela Papotnika zamenjal Anton Detiček, nek-danji dolgoletni predsednik, ki bo skušal stvari popeljati na bolje tudi v moški konkurenci. Moška članska ekipa nastopa v tretji ligi vzhod in trenutno zaseda 5. mesto. V ekipi, ki jo trenira Silvo Kunčič, nastopata Primož in Marko Topolšek, ki sta še kadeta in sta s svojimi predstavami tudi kandidata za kadetsko reprezentanco Slovenije. Oba sta v torek nasto-pila na finalu DP za posameznike v konkurenci U-18 (zaradi predčasne zaključitve redakcije bomo rezultate objavili v pri-hodnji številki).

Popolnoma nasprotna je situacija v ženski članski ekipi, ki je v lanski sezoni s sijajnimi predstavami pred pojavom Covida – 19 zasedala fantastično 3. mesto v prvoligaški kon-kurenci, kar je nadaljevanje uspešne sezone leto pred tem, ko so osvojile 4. mesto in si priigrale nastop na evropskem poka-lu. Ta je zaradi Covida – 19 prestavljen na letošnji oktober in se bo odvijal v Nemčiji. Ekipa se ponaša z dvema članskima reprezentantkama in sicer Majo Plavčak ter Barbaro Juran-čič, njima ob bok pa je mladinska reprezentantka Špela Kun-čič. Ob omenjeni trojici je vsekakor potrebno omeniti Majo Raner, kadetsko reprezentantko, ki vsekakor mnogo obeta in je že del članske ženske ekipe.

Damijan DRAME

Marcel Pušnik je v začet-ku 3. minute sodnikovega po-daljška s sijajnim predložkom s kota na drugi vratnici našel Martinčiča, ki je z glavo žogo v loku poslal v levi kot sicer zanesljivega vratarja gostov Lan Vunderla ter poskrbel za nepopisno veselje na bistriški klopi.

V prvem polčasu smo vi-deli izenačen dvoboj obeh pretendentov za drugoligaško kategorijo, v katerem so si več priložnosti priigrali nogome-taši Kety Emmija. V 7. minuti je prvič posredoval Vunderl, ko je oster predložek z des-ne strani poslal Enej Kapun. Gostje so resno zapretili med 17. in 22. minuto, ko so David Ferčec, Mitja Rešek in Goran Čuček z glavo streljali mimo vrat Jake Dabanoviča. Nato so sledile minute domače prevla-

de. V 34. minuti je z roba kazenskega prostora streljal Nejc Bračko, vendar je žoga zletela preko gola. Pet minut kasneje je z glavo poskusil Jan Kristl, vendar je strel pred go-lovo črto zaustavila gostujo-ča obramba. Gostje so imeli imenitno priložnost v 42. mi-nuti, a je pravočasno posredo-val odlični Lan Vidmar in tik pred črto žogi preprečil pot v mrežo.

Gostje so povedli v 61. minuti iz prve prave akci-je v drugem polčasu, strelec zadetka pa je bil Alen Ploj. Nekdanji igralec Maribora in večih poljskih klubov, ki je okrepil vrste Rogaške med zimskim premorom, je lepo izigral domačo obrambo ter z roba 16-metrskega prostora zadel levi spodnji kot Daba-novičevih vrat. Le tri minute

kasneje bi gostje lahko tehtni-co dokončno obrnili na svojo stran, a je Ploj na srečo streljal tik mimo desne vratnice. Sle-dila je reakcija bistriške klopi in Simon Dvoršak je v dvojni menjavi v igo poslal Andraža Korošca ter Jašo Martinčiča. S Korošcem so Bistričani prido-bili na igri v zraku, z Martin-čičem pa – točko. Gostje so se v nadaljevanju srečanja opirali predvsem na čvrsto igro v ob-rambi, ki je na trenutke mejila na grobost, kar je imelo za po-sledico, da je rumeno »videlo« kar šest gostujočih igralcev. Nogometaši Kety Emmija so iskali pot do zadetka, vendar neuspešno. V 74. minuti je po desni prodrl Aljaž Polegek, vendar je njegov strel s parado obranil Vunderl. V 77. minu-ti je s kota podal Pušnik, a je strel Roka Rozmana končal

nad gostujočimi vrati. V 82. minuti je s protim strelom z 20 m poskusil Martinčič, ven-dar je njegov strel z leve strani končal v desni vratnici Vun-derla. Na nasprotni strani je v 86. minuti s prostega strela s 25 metrov streljal Stefan Andjelić, žoga pa je zletela tik nad stičiščem prečke in leve vratnice vratarja Dabanoviča.

Sledila je 93. minuta in Martinčičev strel s filigran-sko natančnostjo, s katero so nogometaši Kety Emmija oh-ranili pet točk naskoka pred najbližjimi zasledovalci – Ro-gaško.

V 11. krogu bodo bistriški nogometaši gostovali v Halo-zah, kjer se bodo pomerili s četrtouvrščeno ekipo Cirku-lan.

(Foto: Drago Jovič)Damijan DRAME

Martinčič v 93. minuti zadel za delitev točkKety Emmi Bistrica – Rogaška 1:1 (0:0)Slovenska Bistrica, stadion v športnem parku Slovenska Bistrica, gledalcev: 1. Sodniki: Tkalčič, Sužnik, Bombač.Strelci: 0:1 Ploj (61), 1:1 Martinčič (90+3).Kety Emmi Bistrica: Dabanovič, Pušnik, Rozman, Vidmar, Ribič, Horvat (An. Korošec), Kristl, Bračko, Polegek, Ko-vačič (Šlak), Kapun (Martinčič). Trener: Simon Dvoršak

Nogomet., 3. SNL, 10. krog

Jaša Martinčič je dosegel v zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva zadnji zadetek za Kety Emmi Bistrica, na derbiju z Rogaško pa je svojo nalogo z odliko opravil v 3. minuti (!) sodnikovega podaljška. Zaradi poškodbe je v igro vstopil šele v 65. minuti, vendar ga to ni odvrnilo od opravila, ki ga najraje počne – doseganje zadetkov.

Jaša Martinčič je dosegel gol v sodnikovem podaljšku.

14 • 29. april 2021 www.tednikpanorama.siJUBILEJI / POLICIJSKA KRONIKA

Pri opravljanju del in nalog od 19. do 26. aprila 2021 smo policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obravna-vali naslednje dogodke in pojave:

METKIN KOTIČEK ZA ZDRAVJE IZ NARAVE

POLICIJSKA KRONIKA

Poškodovali kapelico in lovsko prežo

Marjetica (Bellis perennis)Za vsako bolezen rožca raste. Pa ne samo za fizične tegobe,

ki jih izraža naše fizično telo, temveč tudi za vse druge težave, ki jih občutimo v katerikoli fizični dimenziji. In rožic je veliko vrst.

Marjetica je vsesplošno poznana in videna rastlina, zato je ni potrebno na široko opisovati. Praviloma je poznana skoraj vsem, tako otrokom kot odraslim. V starih zeliščarskih knjigah beremo, da je marjetica stara germanska zdravilna rastlina. V nordijski mitologiji je bila marjetica posvečena boginji pomla-di. Pripisovali so ji zdravilno moč zoper vse bolezni ob koncu zime. Že v srednjem veku je bila zelo cenjeno zdravilno zelišče, zato je tudi v današnjem času ne smemo zanemariti.

Sprejela jo je tudi krščanska mitologija; ko je Marija bežala v Egipt, so iz njenih solz zrasle marjetice. Marjetica je čudež-na rastlina, cvete od prvih pomladnih dni do prvih jesenskih mrazov.Uporabnost marjetice

Nabiramo cvetne koške in liste, zlasti spomladi, lahko pa še do konca meseca septembra. Kvalitetno posušeno rastlino dobimo, če jo čim prej posušimo v senci in na prepihu. Ta skro-mna in mila rastlina ima v sebi veliko zdravilnih snovi in učinkovin.Zdravilnost

Marjetice ni na seznamu zdravil, vendar se je njena zdravil-nost že zdavnaj izkazala. Odlična je za čiščenje krvi in jo pri-poročamo za spomladansko kuro. Za spomladansko zdravljenje naberemo mlade poganjke. Uživamo lahko tudi sok, stisnjen iz cele rastline (brez korenine). Sok se pripravlja vsak dan spro-ti. Uživamo eno do tri velike žlice soka na dan s polovico vode. Sveži sok lahko zmešamo tudi z medom in ga uživamo pri boleznih dihal. Sveži sok pomešan z nekaj vinskega žganja hitro učinkuje, če ga vtiramo pri mišičnih obolenjih.

Marjetičin čaj (eno do dve čajni žlički cvetoče rastline prelijemo s skodelico vroče vode) je odličen pri prehladnih obolenjih, obolenjih dihal, vnetju poprsnice, pri notranjih kr-vavitvah, pri vnetjih v želodcu in črevesju, pri sluzničnih katar-jih, črevesnih krčih, zaprtju, saj deluje odvajalno, mehča sluzi, pomirja krče, deluje pri jetrnih motnjah ter boleznih ledvic in mehurja. Deluje proti slabokrvnosti, zlatenici in tvoravosti.

Mazilo iz marjetic deluje proti bolečinam v sklepih, pri ar-tritisu in revmatizmu.

Če uspemo razširiti zavest in gledati s srcem, najdemo od-govore v sebi, ki jih potrebujemo, kajti vsi v sebi smo zdravilci, samo prebuditi je potrebno notranje moči.

V mnogih vzhodnih deželah je zeliščarstvo sestavni del vsakdana. Tamkajšnji tradicionalni podeželski zdravnik ima lekarno kar ob poti. Posnemajmo ga, kajti narava je naša naj-boljša zelena lekarna.

Kot se spominja, je kar štiri leta služil vojsko v No-vem Sadu, postal podoficir in v vojski učil vojake pisati in računati. Med tem časom mu je umrla mama, stara komaj 52 let, oče pa jih je zapustil čez dvajset let, star 72 let. Življenje v tistih časih ni bilo ravno rožnato. Bili so taki časi, da na kmetiji zaradi takratne poli-tične propagande ni bilo per-spektive, zato se je Jože zapos-lil na železnici v Jesenicah kot premikač. Kasneje je bil pre-meščen v Celje. Ves čas je ve-del, da vse življenje ne bo ostal tako, brez prave izobrazbe. Ko je bila priložnost in tudi denar, saj si je moral celotno izobra-ževanje plačati sam, je najprej na Ljudski univerzi zaključil gimnazijski program, nadalje-val pa nato v Ljubljani na višji prometni šoli, kjer se je izob-razil za prometnika. Kasneje je bil premeščen v Slovensko Bistrico in je v Mariboru op-ravil tudi ekonomsko šolo. Iz-obraževal se je ob delu. Najprej je bil prometnik v Slovenski Bistrici, nato pa premeščen v Poljčane, kjer je do upokojitve opravljal delo prometnika kar 27 let.

Že v Celju je spoznal svojo ženo Betko, s katero sta se po-ročila leta 1962. V Poljčanah sta si ustvarila dom in dobila sina Jožeta in hčerko Ireno. Jožef in Betka sta vse življenje živela v slogi in ljubezni. Red-

ko je, da se dve sorodni duši najdeta za vse življenje in da plamenček, ki je luč skupnega življenja, gori ves čas. Jože je zelo hvaležen, da je našel tako prijetno, skrbno, in uglajeno družico, ki z njo uživa tudi je-sen življenja. Jože je bil vse živ-ljenje deloven, pošten in miro-ljuben. Težko je razumel, da se nekdo razjezi za stvari, ki niso življenjskega pomena. Težko razume, da se mož in žena prepirata, da so starši jezni na svoje otroke in podobno. V njegovem srcu za takšna čustva ni prostora. Tudi Betka je zelo mila in ljubeča žena, mama, babica in prababica. Zato pri Stojanovih vlada osrečujoče vzdušje, ki se ga človek kar na-leze. Seveda to ne pomeni, da nikoli ni težav ali kakšne bo-lečine. So, tako kot povsod, le odnos do življenja imata Jože in Betka plemenit in spoštljiv, da tudi težki trenutki niso vi-deti tako težki.

Jože nam je z veseljem po-vedal, da je v njegovih najbolj »plodnih« letih povsem sam zgradil hišo za svojo družino, izdelal tudi okna in vrata, polo-žil keramiko... Skratka, njegova hiša je delo njegovih rok. Po službi je keramiko polagal tudi drugim, prijateljem in znan-cem. Opravljal je tudi vsa druga dela, od elektrike, vodovoda in še marsikaj. Ko je umrla Betki-na mama, je tudi na Virštanju sam zgradil še eno hišo.

Jožef Stojan iz Poljčan je praznoval 90 let

Delo, razumevanje in sloga so ga vodili skozi življenjeDanes si težko predstavljamo, da bi se v družini rodilo kar štirinajst otrok. Jožef Stojan iz Spodnjih Poljčan je bil član tako velike družine. Bil je deseti otrok, ki se je rodil v Spodnjih Selcah v Šentvidu pri Grobelnem. Da-nes od tako velike družine živita še samo Jožef in njego-va sestra.

Jožetu je delo in ustvarja-nje pomenilo veliko, čeprav je Betka pripomnila, da pa niko-li ni rad hodil po zabavah ali izletih. Jože je rad ustvarjal, preostali čas pa užival doma in spremljal dogajanje na politič-nem področju. To rad počne še danes. Čeprav je nekoliko ža-losten, ker slabo vidi in sliši, je vendar z vsem na tekočem. Kot je povedal je do 88. leta še vozil avto, potem ga je prodal, denar pa razdelil na štiri dele in ga podaril svojim vnukom. Jože in Betka sta srečna v krogu svoje družine. V veliko veselje so jima pridni vnuki Klemen, Nadja, Tjaša in Matic in štirje pravnuki Žana, Taja, David in Marko.

Jožetovo življenje teče mir-no in lepo. Betka je zelo skrbna in pazi nanj, on pa ji hvaležno dela družbo. Čas preživljata

kvalitetno, mirno, z veliko lju-bezni.

Jože rad spremlja politiko in njegov komentar k trenu-tnemu stanju v svetu je sledeč: »Tako kot je, sedaj, ni bilo ni-koli. Tako nespoštljiv odnos med poslanci in ministri, vse je na tako nizki ravni, da nimam besed. Škoda, da svet gleda, kakšna je politična kultura pri nas.« Čeprav so ga večkrat po-skušali zvabiti v kakšno stran-ko, jim ni uspelo, saj meni, da je med politiki preveč sov-raštva in neiskrenosti, to je pa preveč oddaljeno od njegovih vrednot življenja, kajti on je človek povezovanja, sožitja in razumevanja. Ob njegovem visokem jubileju so ga obiska-le tudi prostovoljke KO RK Poljčane.

Zdenka Detiček Opič

KAZNIVA DEJANJA: Obravnavali smo 15 kaznivih dejanj; 4 kazniva dejanja tatvine, 7 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, kaznivo dejanje grož-nje, 2 kaznivi dejanji izsiljevanja in kaznivo dejanje hude telesne poškodbe. 20. 4., PragerskoObveščeni smo bili, da je neznani storilec v času med 17. in 18. 4. na parkirnem prostoru železniške postaje Pragersko namerno z ostrim predmetom poškodoval parkirano vozilo in z dejanjem lastnika oškodoval za najmanj 150 evrov. 21. 4., Slovenska BistricaObveščeni smo bili, da je neznani storilec v času od 20. do 21. 4. med 21.30 in 5.30 uro na enem od parkirnih prostorov s parkiranega osebnega avtomobila odtujil več delov karoserije. Z dejanjem je lastnik oškodovan za najmanj 3500 evrov. 22. 4., Spodnja PolskavaObveščeni smo bili, da je NN storilec od v času od 21. do 22. 4. namerno poškodoval lovsko prežo. Z dejanjem je lovska družina oškodovana za 200 evrov. 23. 4., KrasnaObveščeni smo bili, da je neznani storilec v času od 21. do 23. 4. iz gozda odtujil 5 m3 zloženih drv. Z dejanjem je lastnik oško-dovan za najmanj 300 evrov.

24. 4., Zgornja PolskavaObveščeni smo bili, da je neznani storilec v noči iz 23. na 24. 4. na poljski poti namerno poškodoval spominsko kapelico. Z dejanjem je lastnik kapelice oškodovan za najmanj 200 evrov.PROMETNA VARNOST:Obveščeni smo bili o 18 prometnih nesrečah, od tega smo obravnavali 2 prometni nesreči III. kategorije, v kateri sta se udeleženca hudo telesno poškodovala, 4 prometne nesreče I. ka-tegorije, v katerih je nastala samo materialna škoda, v 11 prime-rih smo odstopili od ogleda kraja prometne nesreče in udeležen-cu izdali pisno obvestilo, eno prometno nesrečo smo zaključili z uradnim zaznamkom. Zaradi povzročitve prometne nesreče smo 6 povzročiteljem izdali plačilni nalog. Enemu vozniku smo začasno odvzeli vozniško dovoljenje.JAVNI RED IN MIR:Zaradi kršitev javnega reda in miru smo opravili 9 intervencij in sicer smo obravnavali 5 intervencij na javnem kraju in 4 v zasebnem prostoru. Zaradi kršitve smo 2 kršiteljema javnega reda in miru izdali plačilni nalog, v 7 primerih smo interven-cijo zaključili z uradnim zaznamkom, saj niso bili ugotovljeni elementi prekrška.Obravnavali smo še požar in iskali pogrešano osebo, ki je bila najdena.

Prijeten, uspešen in varen prihodnji teden vam želimo policisti PP Slovenska Bistrica.

Bojan Požeg, dežurni PP

Betka in Jožef Stojan

29. april 2021 • 15www.tednikpanorama.si ZANIMIVOSTI / SPOROČILA

TEDNIK PANORAMA – izhaja ob četrtkih, neodvisni časopis za občane občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole. Prva številka izšla 8. decembra 1990. Maloprodajna cena: 2,20 EUR, v ceno je vštet 5 % DDV. Časopis je vpisan pod zaporedno številko 269 v razvidu medijev Ministrstva RS za kulturo in 880 v evidenci javnih glasil. Izdajatelj: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska ulica 24, 2310 Slovenska Bistrica, tel.: 02/805 00 74, e-mail: urednistvo@tednikpanorama.si, davčna številka izdajatelja: 28614682; poslovna sekretarka Sonja Sedenik. Naročnina se poravnava mesečno ali po dogovoru na transakcijski račun PANORAMA SB, d.o.o.: SI56 0443 0000 3566 998, Nova KBM, podružnica Slovenska Bistrica. Odpoved naročnine upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja, s pisno odpovedjo. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne honoriramo. Odgovorna urednica: Jelka Sinič, uredniški odbor: Tomaž Ajd, Niko Turk, Zdenka Detiček Opič, Marjan Mally, grafično oblikovanje: Jurij Moličnik (041 688 476), marketing 02/805 00 74, marketing@tednikpanorama.si, križanke: Peter Skrbiš. Tisk: Evrografis d.o.o., Maribor.

PRAVNI NASVETI

ALI STE VEDELI?PANORAMIN HOROSKOPBIK (21. 4. - 21. 5.)

Imate občutek, da vam drugi za-vidajo vašo novo situacijo. To je za vas moteče, a nikar ne skrbite pre-več, saj ste si vse to prislužili. Vsi, ki bi radi bili na vašem mestu, bodo morali ponovno ovrednotiti svoje cilje in se zanje tudi potruditi. DVOJČKA (22. 5. - 22. 6.)

Zdi se, kot da vse pada narazen. Stvari se bodo tudi izboljšale, a za to boste morali najprej zapreti nekaj vrat. S tem boste dovolili, da se bodo druga vrata odprla. Pustite, da se zgodijo spremembe in vedite, da je pred vami srečnej-ši in boljši čas.RAK (22. 6. - 22. 7.)

Videti je, kot da zadnje čase stopate dva koraka naprej in tri nazaj. Najverjetneje je kriv vaš pristop, ki vam ne pomaga. Pog-lejte na svoje življenje z razdalje, če se je kje pojavila kakšna spre-memba. Za vsako odločitev, ki jo sprejmete, obstaja enakovredna in nasprotna reakcija. LEV (23. 7. - 23. 8.)

Sanje, ki ste jih pričeli uresničeva-ti pred časom, kažejo dobre zna-ke in ste na poti k uresničitvi. Sli-šali ste nekaj dobrih novic, ki vam bodo pomagale pri napredovanju z vašimi načrti. Novice, ki ste jih prejeli, bodo naredile velike teža-ve nepomembne.

DEVICA (24. 7. - 22. 9.)

To bo čas, ko boste posvetili veli-ko časa skrbi o denarju in vidne-mu pomanjkanju tega. Čeprav je pravilo palca vedno dobro za kontrolo nad porabo, bodite previdni, saj bi lahko nepričako-vano šli na napačno pot in ostali praznih žepov.TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.)

Vaša avtoriteta je že nekaj časa oslabljena. Videli boste, kako je, če nimate popolnega nadzo-ra. To bo dober test za vas. Ne-zmožnost, da predate krmilo nekomu drugemu, bi lahko os-labila vaš položaj na dolgi rok. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.)

Izvedeli boste nekaj novic, ki vas bodo pretresle. Informacija bo sicer napačna, a drugi bodo mis-lili, da je resnična. Čeprav boste to dokazali, to ne bo zmanjšalo dejstva, da boste razburjeni za-radi napačne informacije. STRELEC (23. 11. - 21. 12.)

Pozornost bo kar sijala od vas. To bo nekaj, kar ste pričakovali že nekaj tednov. Končno se vam bo uresničila želja. Morda boste morali druge vprašati za novice, saj jih bodo skrivali pred vami. Tudi če ne boste izvedeli ničesar, se nikar ne obremenjujte.

KOZOROG (22. 12. - 20. 1.)

Čas bo pravi, da razmislite o sebi. Premislite, česa si resnično želite v življenju. Če imate teža-ve, bo vaš partner pripravljen, da se pogovorite z njim o vaših najglobljih in najbolj zaupnih skrbeh. Povejte vse lepo počasi. VODNAR (21. 1. - 18. 2.)

Opazili boste, da so drugi pri-jazni do vas. Vračali vam bodo, ker ste sami prijazni do njih kar desetkratno. To vas bo opomni-lo, kako močne in dobrodošle so lahko prijazne besede v ključnih trenutkih. RIBI (19. 2. - 20. 3.)

Ker boste bolj odsotni pri delu, bodo temu primerni tudi rezul-tati. Nikakor se ne boste mogli ujeti s sodelavci, vendar boste toliko bolj čutili svojo notranjo harmonijo. Pazite, da se nerazu-mevanje s sodelavci ne bo vleklo v nedogled. OVEN (21. 3. - 20. 4.)

Izrazito nervozni boste in po glavi se vam bodo podile najbolj mračne misli ter strahovi. Ko se boste umirili, boste videli situa-cijo brez utvar, brez lažnih upanj in strahov. Zavedati se boste za-čeli, da vas čaka dolga pot in da vas strah le ovira. Operater spremembe

Operater mi je v obdobju vezave enostransko zvišal mesečno naročnino. Ali je do tega upravičen?

Razmerje med ponudnikom storitev in naročnikom ima naravo pogodbenega razmerja z med-sebojnimi pravicami in obveznostmi. V primeru časovne vezave za določeno obdobje se ponudnik storitev načeloma zaveže, da bo naročniku nudil posamezne storitve po določeni ceni in določe-nih pogojih. Načeloma zato, ker si v običajnem obsegu poslovanja in sklepanja tovrstnih pogod-benih razmerij ponudnik storitev v okviru splošnih pogojev pridrži pravico do enostranskih spre-memb, najpogosteje spremembe cene naročnine. Slednje se v praksi iz njegove strani argumentira z nepredvidljivimi tržnimi okoliščinami. Za naročnika gre za zavezujoče pogoje oz. obveznosti, ki pa lahko v tem primeru od pogodbenega razmerja kljub časovni vezavi odstopi. V tem primeru je potrebno izpostaviti, da mora naročnik poravnati vse zapadle obveznosti po pogodbi in v primeru morebitnega subvencioniranja elektronske naprave ali opreme poravnati tudi razliko do redne prodaje cene. Ukrepanje z namenom odstopa od pogodbenega razmerja se mora prav tako izvršiti v razumnem roku, sicer se lahko šteje, da se je naročnik s spremenjenimi pogoji strinjal.

Jaka SVATINA LORENCIOdvetnik v odvetniški pisarni BERKOVIČ-LORENCI

Polna rodnost orehov po 30. letih*Da pride navaden oreh, ki ljubi sončne lege, ne ustrezajo pa mu pomladanske zmrzali in hladen veter, v rodnost komaj po desetih letih, v polno rodnost pa po tridesetih letih. Oreh rad raste skupaj s travo, saj črpa vodo iz globin, trava pa zgolj iz zgornjega dela. Pod orehom uspeva malo drugih rastlin. Orehove liste lahko uporabljamo za odganjanje uši, bolh in nekaterih drugih žuželk. Izvleček iz orehovih listov pa odvrača oziroma ubija pršice.

Prva spletna stran Rimsko katoliške cerkve v Sloveniji *Da je bila prva spletna stran Rimsko katoliške cerkve v Sloveniji ustanovljena ob prvem obisku svetega očeta Janeza Pavla II, torej pred 25 leti. Papežev prvi obisk v Sloveniji je bil opravljen med 17. in 19. majem 1996.

Želodčne težave nastanejo zaradi različnih vzrokov*Da nastanejo želodčne težave kot so driska, napenjanje, napihovanje in zaprtost zaradi različnih vzro-kov. Med te sodijo stres in jemanje določenih zdravil. A daleč najpogostejši dejavnik, na katerega imamo vpliv, je hrana. To se še posebno pokaže ob praznikih, ko si radi privoščimo okusne, a običajno manj zdrave in težje prebavljive jedi. Sicer pa jejmo počasi in jedi dobro prežvečimo in prej navedenih težav bo manj.

Prva številka revije Poti k Bogu*Da je prva številka revije Poti k Bogu, ki jo izdaja Škofija Murska Sobota, izšla ob veliki noči leta 1993, torej 13 let pred ustanovitvijo tukajšnje škofije. Ob letošnjih velikonočnih praznikih je bila izdana že 109. številka revije Poti k Bogu.

Botanični vrt Arboretum razglašen za kulturni spomenik državnega pomena*Da je bil botanični vrt Arboretum Volčji Potok v občini Kamnik leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Na 85 hektarih površine tukajšnjega arboretuma raste preko tisoč sort vrtnic in 2 milijona tulipanov. Na ogled je tudi razstava dinozavrov in kitov ter tropskih metuljev.

41 kilometrov dolga krožna kolesarsko pot je imenovana Sladka pot*Da v Prekmurju namenjajo kolesarjenju veliko pozornosti. Med drugim je tu tudi 41 kilometrov dolga krožna kolesarsko pot, imenovana Sladka pot. Start te poti je v Moravskih Toplicah in vodi mimo Ivanov-cev, Prosenjakovcev mimo Bukovniškega jezera nazaj do Moravskih Toplic. Je srednje težka in precej razgibana pot. Med vožnjo si lahko tu ogledamo številne čebelnjake, spoznamo rokodelce in poskusimo sladke izdelke medičarjev.

Ameriška Slovenka Lila Lapanje*Da je ameriška Slovenka Lila Lapanje, ki se je letos vrnila med dobitnice točk svetovnega smučarskega pokala, sezono sklenila z naslovom državne prvakinje v veleslalomu in kombinaciji. Njen oče Vojko La-panje je doma iz okolice Tržiča, rojen 1971 leta, ki je Evropo zapustil leta 1991. Vojko spada v smučarsko generacijo Jureta Koširja in Mitja Kunca.

Doprsni kip bistriškega rojaka, duhovnika Martina Gabrca*Da je postavitev doprsnega kipa bistriškega rojaka duhov-nika Martina Gabrca v aleji velikih pod cerkvijo Svetega Petra v Gornji Radgoni, ki je bil prva žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji, prenesena v poletni čas. Na dan 80. oble-tnice njegove krute smrti so na župnijskem domu v Gornji Radgoni brez vsake slovesnosti odkrili spominsko ploščo

Franci Klemenčič

16 • 29. april 2021 www.tednikpanorama.siMALI OGLASI / SPOROČILA

Živali:Razno:

O D K U P U J E M O KOSTANJEVE DROGO-VE (za elektrogospodarstvo), dolžine 9 – 11 m (tudi obelje-ne). Tel.: 041 86 55 96; SES d. o. o., Maribor. (3)

JARKICE - mlade kokoši nesnice. Trenutno so na vo-ljo rjave v začetku nesnosti. V juniju pa bodo na voljo tudi grahaste, črne in marogaste. Vse pri nas vzrejene jarkice so zdrave in zaščitene proti osmim boleznim. Brezplačna dostava je možna v Slovensko Bistrico, po dogovoru tudi drugam. Kmetija Šraj, Ča-dramska vas 19, Poljčane. Tel.: 031 751 675 (0)

SPOMIN, ZAHVALAMALI OGLASI - TEL.: 02 80 50 074

Odlične cene bele tehnike in elektromaterialaOdlične cene bele tehnike in elektromaterialaTRGOVINA I:TRGOVINA I: BELA TEHNIKA TEL:02/843-20-20

TRGOVINA II:TRGOVINA II: ELEKTROMATERIAL TEL:02/843-20-19, 11

TRGOVINA III:TRGOVINA III: nova prodajalna v Mariboru na Lackovi cesti 47. Tel: 059 023 703, 059 023 704.

Naročila malih oglasov za objavo v Panorami za naslednjo šte-vilko sprejemamo do TORKA do 9. ure na telefonski številki (02) 80 50 074 oziroma v uredništvu (Partizanska ulica 24, Slovenska Bistrica), naročniki jih lahko oddajo tudi prek sple-ta (www.tednikpanorama.si). Za naročnike so objave malih oglasov brezplačne (pogoj: poravnana naročnina).

Spomine in zahvale za objavo v Panorami sprejemamo najpozneje do TORKA do 9. ure v uredništvu tednika Panorama. Cene so odvisne od velikosti, naročniki imajo 20 % popusta. Fotografije vračamo po objavi. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: (02) 80 50 074.

S. Gaber s.p. Mlače 7, 3215 Loče

BARVANJE FASAD IN NAPUŠČEV.

Barvanje fasad in napuščev - od 5 evrov dalje. / Kitanje in

beljenje 2 x na belo – 5 evrov. / Polaganje knaufa.

Tel.: 031-588-097

Prodam bukova in mešana drva. Dostava na dom, možna tudi razrez in spravilo. Informacije: 040 736 184. (0)

Prodam, kupim: Prodam siloskombajn za

koruzo za simbolično ceno. Tel.: 031 467 107. (2)

Ugodno prodam odlično domače, polsuho belo vino laški rizling, sladek zeleni sil-vanec in sauvignon. Tel.: 040 680 800 (por 15. uri). (1)

BUKOVA DRVA PRO-DAM. Možen razrez in dosta-va. Drva so zložena na paleto ali v rifnuzi. Informacije na tel. št.: 041 504 987. (10)

Prodam OPEL REKORD, letnik 1982, starodobnik v vo-znem stanju, registriran do 30.6.2021, limuzina, pet pre-stav, moč motorja 74. Cena po dogovoru. Tel.: 041 221 196. (1)

Ugodno prodam belo vino laški rizling in rdeče modro frankinjo. Tel.: 041 539 573. (9)

Kupim mulčer za Tomo Vinkoviča. Cena po dogovoru. Tel.: 041 527 013. (1)

Prodam dve kovinski cis-terni 1000 litrov. Cena po do-govoru. Tel.: 041 527 013. (1)

Prodam plastično cister-no za kurilno olje 1000 litrov. Cena po dogovoru. Tel.: 041 527 013. (1)

Prodam dve plastični cis-terni za vodo. Cena po dogo-voru. Tel.: 041 527 013. (1)

Prodam peč Wesiman z gorilnikom. Cena po dogovo-ru. Tel.: 041 527 013. (1)

Prodam kombi Renault Master letnik 2012 in Vol-kswagen Caddy letnik 2013. Tel.: 041 565 005. (1)

Prodam trosilec SIP štiri valji, sadilec koruze OLT in pluge IMT. Tel.: 031 839 678.

Nepremičnine:POGREBNO PODJETJE

24 UR 041/353 160, 041/722 655OSMRTNICE - na spletni strani www.panek.si

Ko ugasne luč svetlobe niste sami, ampak smo mi z vami!

Obiščite nas v poslovalnici na Ljubljanski cesti 12, zraven Centra za Socialno delo v Slovenski Bistrici.

(1) Prodam rotacijsko kosil-

nico 165 SIP in štirivretenski obračanik, širine cca. 3,7 m. Tel.: 031 207 280. (1)

Prodam obračalni plug Re-gent in električno invalidsko posteljo. Tel.: 041 818 398. (1)

Prodam lepo ohranjen osebni avto VW Passat, mod-re barve. Motor 130 konjev, 6 stopenjski menjalnik, registri-ran do julija. Ostalo po dogo-voru. Tel.: 031 207 280. (1)

Prodam razne elektromo-torje z reduktorji ali brez. Tel.: 041 565 005. (0)

Prodam naravni jabolčni sok, brez sladil iz domačih me-šanih vrst sadja starih sort (ne-škopljena) in domači jabolčni kis. Tel.: 064 125 821. (1)

Odkupujemo vse vrste hlo-dovine, lahko tudi na panju (hrast, bukev, smreka, jesen itd.) Takojšnje plačilo. Tel.: 041 857 098. (1)

Naprodaj so kvalitetni eko-loški pridelki, krompir, kore-nje in rdeča pesa. Tel.: 031 572 795. (1)

Prodam bukova in meša-na drva. Izvajamo tudi posek in spravilo lesa. Tel.: 040 958 477. (0)

Prodam bukova in me-šana cepana drva, bukova: 60 €/m, mešana: 45 €/m. Količin-ski popust. Prodam tudi hlode, možna dostava. Tel.: 040 243 648. (0)

Nesnice, mlade jarkice, rjave HITEX, v začetku nesnosti, opravljena vsa potrebna cepljenja. Proda-ja vsak dan od 8.30 do 17. ure. Kmetija Soršak Jožica, Podlože 1, Ptujska gora. Tel.: 041 694 124. (0)

Prodamo bukova in mešana drva, možnost pre-voza in razreza. Tel.: 031 520 300. (0)

PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 27 do 170 kg, prodam. Kočno pri Polskavi. Tel. 031 794 940. (0)

V Slovenski Bistrici kupim garsonjero ali enosobno ali dvo-sobno stanovanje. Tel.: 041 857 098 (1)

Kupim gradbeno parcelo v okolici Slovenske Bistrice. Tel. : 041 490 485. (1)

Kupim manjšo hišo v Sloven-ski Bistrici ali okolici. Tel.: 041 490 485. (1)

Kupim stavbno parcelo v Slovenski Bistrici. Kličite po 13. uri. Tel.: 02 620 19 14. (11)

Prodam parcelo v Peroju pri Puli, blizu obale. Tel.: 070 797 752. (3)

V Hrastovcu pod Bočem pro-dam zidanico s 1040 m2 zem-ljišča (vinograd, sadovnjak, vrt), skupaj z vso opremo. Tel.: 070 833 021. (0)

Kolodvorska ulica 31 b, Slovenska BistricaTel.: 02 80 50 410

e-pošta: trgovina@megatekstil.siwww.megatekstil.si

Delovni čas trgovine:vsak delovnik od 8. do 17. ure,

ob sobotah od 8. do 12. ure

MESO IZDELKI FINGUŠT JOŽE s.p.02/80-39-150

www.fingust.siKupujte dobro in poceni, kupujte mesnine FINGUŠT.

Mizarstvo OgrizekLeskovec 37, 2331 Pragersko

041 790 988• IZDELAVA NOTRANJE OPREME

PO NAROČILU (kuhinje, spalnice, predsobe, vrata, stopnice …),

vhodna vrata;• FURNIRANJE IN BRUŠENJE

PLOŠČ

Nepremičninska družba ZORO d.o.o., Trg svobode 25, Slovenska Bistrica, www.zoro.si, Tel.: 02 8183 053 Mob.: 041 543 478

ŽELITE HITRO PRODATI HIŠO, STANOVANJE ALI ZEMLJIŠČE?

Nudimo ODKUP ali POSREDOVANJE pri prodaji. Z vami že od leta 2006!

ŽE OD LETA 2006

Izvajam vsa zemeljska dela z mini bagrom, manjši izkopi, polaganje odtokov, tlakovcev, plošč, prevozi oseb, posoja raznih strojev (vibro plošč, žabe, vibro igla, stroj za rezanje tlakovcev,…), posoja kombija, za prevoz oseb. Rezanjebetona,

armiranega betona in asfalta. Prevoz manjših količin razsutega tovora (kiper), do 2,5 ton. Izdelava raznih konstrukcij, nadstreškov, jeklenih ali lesenih. Za zabave vam ozvočim prireditev z vso opremo in poskrbim za glasbo. Informacije: Branko – 041 488 012

Brezplačni ogledi – svetovanje.e-mail: emil.pintaric@agenti-nep.si / www.agenti-nep.si

PRODAMOODDAMO

040 818 849

Agenti nepremičnine in okoljski programhiše, stanovanja, posesti, poslovni prostori

Prodam očiščene piščance. Cena 3 eur/kg. Tel.: 041 590 403. (1)

Prodam telico, črno belo, in angus za zakol. Zamenjam tudi za drugo govedo, tudi z doplači-lom. Tel.: 041 512 475. (1)

Prodam telico RJ, težko 350 kg ali menjam za kravo. Tel.: 041 876 001. (1)

Njihove izdelke lahko kupite naNjihove izdelke lahko kupite na kmetiji Vidnar kmetiji Vidnar v Novakahv Novakah ali naali na TRŽNICITRŽNICI v Slovenski Bistrici v Slovenski Bistrici

VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE!VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE!

Z vami na potiZ vami na potido zdravjado zdravja

www.lekarna-slb.siwww.lekarna-slb.si

CVETLIČARNA CVETLIČARNA ROŽICAROŽICA

Žolgarjeva ulica 8, Slovenska BistricaT: 059 979 755, M: 041/951 846M: 041/951 846* Aranžiranje * Darila * Šopki * Izdelava

vencev in aranžmajev * Poroke * Prodaja cipres in drevnin * Svetovanje

in zasaditev okolice

Nudim pomoč pri učenju angleščine za osnovne in sre-dnje šole. Tel.: 040 452 342 (1)

SPOMIN23. aprila je minilo dvajset let, odkar je za vedno odšel

od nas dragi mož, ati, tast in dedek

RUDI KNEZ iz Čadramske vasi.

Iskreno se zahvaljujem vsem , ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali poklonite lepo misel.

Vsi tvoji

ZAHVALAOb boleči izgubi dragega

JOŽETA TOMAŽIČAiz Visol 155

se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za darovano cvetje in sveče, za besede sočutja in sožalja,

za spoštljiv obred, gospe Jožici Repnik za ganljiv nagovor v poslednje slovo, za Zvenove lepe pesmi ter opravljen

pogreb podjetja Negra. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.

V globoki žalosti: žena Pavla, sinova Boštjan z družino in Blaž

Ljubezen, delo in trpljenjebilo tvoje je življenje,nam ostaja zdaj prazninain velika bolečina.

Spomin na srečo,ki je minila,je najhujša bolečina.

(C. Dickens)

SPOMIN

Mineva pet let, odkar se je poslovila naša draga žena, mama in babica

ADELA DUŠEJ Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite

ob njenem grobu.  

Njeni najdražji

Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubila nekoč.

(T. Pavček)

29. april 2021 • 17www.tednikpanorama.si

1491 POLOŽAJ, SITUACIJA

NIHALO PRI URI

PREBI- VALKA IRSKE

INDIJSKI PISATELJ (RADJA)

JAMA, GROHAR

ALI JAKOPIČ

IT. PEVKA BERTE

VRSTA BAKTERIJE

7

MESTO V SR. ITALIJI

22 CIRILSKA

ČRKA 16

BLAGO- SLOV: . . . .

ET ORBI

NA DAN PLAČAN

KMETIJSKI DELAVEC

PIANIST (GEZA)

5 RENIJ RADKO POLIČ

SOCIOLOG (OTHMAR)

PANO- RAMA

SB PRAVIL- NOST

SL. SLIKAR,

MARINIST (ALBERT)

UDOR, UDORINA 21

TELOVADNI ELEMENT 1

ATLETINJA (ALINA)

REKA EVROTAS

VZREJA- LIŠČE PSOV

13 NEPRAVI KROG

14

ŠVICARSKI DRAMATIK

OTROŠKA RISBA

2

DELOVNO

PODROČJE MINISTRA

ALKIMIST (JANEZ)

10

SLIKAR (ŽARG.) ZELO

OZKA POT 19 EGIPT.

KRALJICA 20

PLES STEP

avtor: PETER SKRBIŠ

TOČKA VEZISTOV

17

MIŠIČAST

MOŠKI

15

NEZNANEC LOPA,

SENČNICA 24 UR RIM. BOG

SMRTI ZEN PRI KITAJCIH

IZBOČEN DEL

KLOBUKA, ŠTULA

4 BISTVO; PREDNOST

6 URIN

IGOR UMEK

VLADO NOVAK

RAJKO GRLIĆ

IRENA AVBELJ

VEČNI POPOTNIK

9 18

PROZAIK 12

MAJHNA AZIJSKA

POLOPICA

11

PANO- RAMA

SB

IZSTRELEK ARTILE- RIJSKIH OROŽIJ

8

3

ŠOLA / NAGRADNA KRIŽANKA

IZŽREBANEC NAGRADNE KRIŽANKE (1489):

ZLATKA PAVOKOVIČ

PRVOMAJSKA 3, SLOV. BISTRICA

1491. KUPON Rešitev gesla:

Čestitamo! Izžrebanec prejme obvestilo o načinu prevzema nagrade po pošti!

Rešitev nagradne križanke št. 1489:Vodoravno: plošča, Robert, Dejan Ka(lan), osel, O.L., jeans, alga, omrežje, Arn, Paer, aga, svit, Karmen Sadek, Z.A., Paraiba, Lorre, Burns, Izza, nočnik, očnik, Cipci, Koti, dnika, avans, Alah.Nagradno geslo: OHRANIMO NAŠ PLANET

ČIST IN LEP

NAGRADNI RAZPISNagrajenec križanke št. 1491 bo prejel

nagrado pokrovitelja križanke!REŠITEV pošljite na dopisnicah

do 8. 5. 2021 na naslov: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, Slovenska Bistrica.

1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12

13 14 15 16 17 18

19 20 21 22

Tudi letos je bila želja po vnovičnem uspehu učencev naše šole, predvsem pa k doprinosu k turističnemu razvoju domačega kraja zelo velika. V času šolanja na daljavo so ustvarili turistično nalogo Ognjiščna potica z Bistr‘ške-ga, v kateri so združili svoja znanja in tradicionalni recept ognjiščne potice obogatili s pridihom sodobnosti.

Pot do končnega turističnega »produkta« je zajemala tri korake. V prvem so s pomočjo starih staršev zapisali recept za tradicionalno ognjiščnico ter predstavili njeno ozadje, preteklost in simboliko.

V drugem so jed obogatili s sestavinami, ki jo naredijo še bolj bogato in okusno, v tretjem koraku pa so se povezali z lokalno slaščičarko in lastni-co priljubljene kavarne Cuker kuhna, Pijo Debeljak. Z njeno pomočjo so ustvarili ognjiščnico s ščepcem sodobnosti, ki so ji dodali rdečo peso, maline

35. državni festival Turizmu pomaga lastna glava

Ognjiščna potica z Bistr‘škegaMinuli teden se je za učence Turističnega krožka Osnovne šole Po-horskega odreda Slovenska Bistrica odvil vrhunec 35. državnega fe-stivala Turizmu pomaga lastna glava, predstavitev naloge na spletni tržnici. V projektu je sodelovalo 63 šol iz vse Slovenije, ki so to šol-sko leto ustvarjali na temo Moj kraj, moj »chef«. Z njim je Turistična zveza Slovenije osnovnošolsko mladino vključila v vseslovenski projekt Slovenija - evropska gastronomska regija 2021.

in matcho – te ji dajejo privlačnej-šo barvo, za boljši okus, manj drob-ljivosti in lažjo prebavljivost pa so v testo dodali še droži. »In kaj pravijo babice na ta sodoben recept?« se je glasilo vprašanje komisije. »So bile

kar navdušene.« je bil jasen odgovor učencev.

Poskrbeli so tudi za embalažo iz recikliranega kartona, jo opremili z izvirnim logotipom in zgodbo. O rezultatih tekmovanja vas obvestimo

takoj, ko bodo znani. Čestitke vsem sodelujočim pri pripravi naloge. Hvala za vaš trud, prizadevnost in srčnost.

Mentorici Patricija Simrajh in Jasna Jančič

Kontakt za naročila individualnih svetovanj: Barbara Köveš – 040 644 759 oziroma preko maila

barbara.terapevt@gmail.com 

18 • 29. april 2021 www.tednikpanorama.si

1210. PABERKI1410. PLANINSKA PANORAMA Ureja: Marjan MALLYUreja: Marjan MALLY

Modre misli

Lepota duše je ljubezen.Sv. Avguštin,

teolog in filozof

Iz ljudske zakladnice

Vsako leto se sprašu-jemo, kakšno bo vreme ob prvomajskih praznikih. Standardni odgovor je: muhasto. Takšnega lah-ko pričakujemo tudi letos. Še vedno pa velja da: Ko-liko pred Markom (25.) bodo žabe regljale, toliko po Marku bodo molčale. Oglašanje žab je že pra-va redkost. So temu krive štorklje?

Ali ste vedeli?

Pred dvajsetimi leti do-bijo Poljčane novo restavra-cijo pri železniški postaji, v Makolah pa si makolski vinogradniki na gradu Šta-tenberg uredijo grajsko klet za promocijo svojih vin.

Znanci iz naših krajev

PLANINSTVO / PABERKI

Ime in priimek: ....................................................

Naslov: .................................................................

Pošta: ...................................................................

Tel.: ..................................

NAROČILNICA na

Naročilnico pošljite na naslov PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, 2310 Slovenska Bistrica

Naročite se lahko tudi na tel.: 02 805 00 74 ali na spletni strani

www.tednikpanorama.si

Alojz Topolčnik iz Kovače vasi

Evropska pešpot je dolga okoli 350 kilometrov in Loj-zek jo je prehodil kar dvak-rat. Prvič na ogledu poti in potem, ko je vodil skupino planincev. Še vedno je tudi vodja bistriških planinskih veteranov.

Leta 2006 sva se z Lojze-tom Topolčnikom na pobudo Uroša Vidoviča iz Ptuja odlo-čila s poljčanskimi in bistri-škimi planinci začeti pohod po evropski pešpoti od avstrijske meje do morja. Takrat se nis-va zavedala, da se podajava na tvegano pot, ki nama je po dveh letih uspela. Bila sva prva v Slo-veniji, ki sva uspela organizirati neprekinjen množični pohod (z avtobusom) po celotni trasi. Ob zaključku je pohodnikom s sponzorjem časopisa Panora-ma predsednik KEUPS-a Jože Prah podelil priznanja. Navzoči sta bili tudi predstavnici pla-ninskih društev Poljčane, Dra-

gica Onič in Slovenske Bistrice, Poldka Lorenci.

Evropskih pešpoti je kar 11 v dolžini šestdeset tisoč kilo-metrov. Preko Slovenije vodi-jo le tri. E6 od avstrijske meje do Jadrana, E7 od italijanske meje do Hodoša na madžarski meji in E12 od italijanske meje (Škofije) do hrvaške meje (Se-čovlje).

Celotna E6 od Baltika do Jadrana je dolga okoli šest ti-soč kilometrov, od tega skozi Slovenijo okrog 350 kilome-trov, ki smo jih mi prehodili po etapah v dveh letih. Na pot smo stopili v avstrijskem Ivni-ku (Eibiswald), prečkali Kozjak

Poljčanski in bistriški planinci med legendami evropskih pešpoti

Zaključek poti v Piranu

Zadovoljna organizatorja v Piranu

Alojz Topolčnik, Jože Prah in Jože Težak na Muri (E7)

in Pohorje, Mozirsko hribovje, Trojane in dalje čez Limbarsko goro v Moravče, čez Zasavsko hribovje na Janče in dalje v Grosuplje, Turjak, Snežnik, Slavnik, Hrastovlje, Kubed, do morja v Piranu.

Na poti smo doživeli mnogo lepih stvari in prehodili kraje, ki jih sicer ne bi nikoli v življenju. Žal je nekaj naših po-hodnikov že preminulih.

Prepotoval sem mnoge kraje širom Evrope, a tako prijetnega počutja, kot je hoja po domači zemlji, ko se sreču-ješ z domačini, ki te prijazno sprejmejo, nisem doživel nikjer. Enakega mnenja so bili mnogi naši pohodniki. Najlepše do-godivščine sva doživela z Loj-zetom in prijatelji na oglednih turah. Najina pot se je zaradi slabih oznak pogosto podvoji-la, kljub temu pa nama je bilo prijetno.

Zanimiv je primer, ko smo se na Iškem, sredi gozdov med-vedov, izgubili. Z nama sta bila Edi Kolar in Ivan Pristovnik. Večerilo se je že, ko smo razmi-šljali, da bomo morda prenočili kar v gozdu. Pa smo končno še v mraku našli pot v dolino in je potem Edi odšel še na uro oddaljen Krim po avto. Takrat smo bili v zagati, kasneje pa je

ostal lep spomin na doživetje. Žal Edija ni več. Podobnih do-živetij je bilo še kar nekaj.

Po uspešno prehojeni poti slovenskega dela E 6 smo na-daljevali po Avstriji, kjer vodi pot po njihovi planinski oznaki 505. Za oglede teh poti je bil najzaslužnejši Johan Berglez. Glavnino poti sta na ogledih sodelovala tudi Lojzek To-polčnik in Ivan Pristovnik. Kljub temu, da so te poti na višini okrog dva tisoč metrov visoko, so lahko prehodne. Prišli smo vse do Eisenerza in prehodili še posamezne vrho-ve vse do Mariazell, kjer smo se povzpeli na Gemeidealpe (1626 m). Za te izlete smo zlahka napolnili avtobus. Bili so zares prijetni pohodi, na katerih smo doživeli veliko le-pega po nam neznanih krajih. Nato pa se je pojavila ekonom-ska kriza, ko naši planinci niso zmogli na dražje oddaljenejše poti.

Vrnili smo se na domačo pot E7. Na pot smo stopili v obratni smeri od madžarske meje proti zahodu. Hodoš – Gornji Petrovci je bila prva etapa, ki je navdušila naše planince, da smo nadaljevali in prišli vse do Sv. Vida nad Cerknico. Za ogled poti sva bila sama z Lojzetom in pre-vozom Marčela Okoviča. Pri-šel je čas daljšega počitka za skupinske pohode in upati je, da bo kmalu napočil čas, ko bomo lahko nadaljevali pot proti italijanski meji, kjer je za-ključek slovenskega dela poti.

Za omenjene poti imamo obširno dokumentacijo, ki jo bomo posredovali KEUPSu, kjer bo etnologinja Dušica Kunaver uvrstila naše pohode v zgodovinski zapis pod nas-lovom: Legende na evropskih pešpoteh v Sloveniji. Da, tudi planinci iz našega območja smo legende evropske pešpoti.

Komisija za evropske pešpoti Slovenije (KEUPS) ob svoji 50. obletnici obstoja raz-pisuje prijavo pohodnikov, ki so prehodili evropskidel pešpoti po Sloveniji pod nas-lovom Legende na evropskih pešpoteh v Sloveniji, ki bodo predstavljeni 15. oktobra 2021 v Planinskem muzeju v Mojstrani. Predsednik KEUPS-a Jože Prah nas je po-vabil k sodelovanju.

Visoka laporska greda

Zadnje čase so v porastu visoke vrtne grede. Umislili so si jo tudi pri stanovanjski zgradbi, kjer ima sedež KS Laporje. Krajani so nas obvestili, da na strehi raste namesto solate gr-movje. Predsednik KS nam pojasni, da so že zdavnaj obvestili občinskega lastnika. Pa nič. Morda so odgovorni za sanacijo strehe preveč obremenjeni s covidom.

Tudi mladi so hodili po E6

Pred skoraj petnajstimi leti so bili z nami na evropski pešpoti tudi mladi, ki imajo danes že svoje družine. Morda bodo tudi njihovi otroci kdaj pohodniki?

29. april 2021 • 19www.tednikpanorama.si KNJIŽNICA / SPOROČILA

419. VOŠNJAKOV KOTIČEK Ureja: Tanja Jakolič, višja knjižničarka

MISEL IZ KNJIŽNICEZ rednim branjem si bogatite duha in vračate voljo do življenja.

(Lewis Timberlake)

Narcise na GoliciMILANOVE FOTOGRAFIJE (Fotografije: Milan Sternad)

5

Spletna knjižna priporočila

Vabljeni med virtualne knjižne police,

kjer si lahko izposodite elektronsko ali zvočno knjigo.

Erna Starovasnik je nav-dih za svoje literarno ustvar-janje našla med vsakdanjimi, preprostimi stvarmi. Snov za svoja dela je črpala iz resnič-nega življenja, iz povezano-sti med ljudmi in okoljem, z željo opisovati življenje in doživetja preprostega člove-

Potopisno predavanje

Južna Koreja in TajvanZoran Furman nas je v ponedeljek, 19. aprila, virtualno popeljal čez bogato kulturo Južne Koreje in Tajvana.

Njegovo potovanje se je pričelo v Korejski prestol-nici Seoul, kjer je naletel na bogato kulturo in zahodnjaški vpliv. Svojo pot je nadalje-val proti vzhodni obali, kjer je obiskal Nacionalni park. Posebej so mu v spominu os-tali zanimiva narava in inten-zivne jesenske barve rastlin. Kot sam pravi, je navdušenec nad olimpijskimi igrami in iz tega razloga je obiskal Pyeon-gchang, kjer so potekale zim-ske olimpijske igra leta 2018 in se v Seoulu sprehodil po

olimpijskem parku, ki je pos-večen poletnim olimpijskim igram, ki jih je Seoul gostil leta 1988.

Predstavil nam je njiho-vo tradicionalno življenje in posebej izpostavil pisano po-nudbo njihovih tržnic.

Taipe, prestolnica Tajva-na, ga je presenetila s povsem drugačno kulturo in energijo, ki jo je čutil v Južni Koreji. Državi, ki sta vplivali oziro-ma še vplivata na to otoško državo, sta Kitajska in Japon-ska. Sam pravi, da je tukaj

začutil Azijo. Tako v načinu življenja kot v uličnem utripu. Na otoku je obiskal še mnoge naravne znamenitosti, ki so se mu vtisnile v spomin.

Ob zanimivem predavanju in čudovitih fotografijah smo virtualno potovali tudi mi.

Tanja Jakolič

Prvi majPred nami je mesec maj. Mesec, ki zaradi prebujajoče se in cvetoče narave velja za najlepši mesec v letu. Lite-rarni ustvarjalci pa najdejo navdih za svoje delo povsod okoli sebe.

ka izpod Boča. Erna Staro-vasnik je objavila preko 300 prispevkov in pet samostoj-nih del: Ukradena mladost, Oveneli nageljni, Odločilno leto in Plačani računi, Spo-meniki na tujem, Regratova lučka. Povest Zibka pa teče je literarna ustvarjalka v ro-kopisu oddala v uredništvu Kmečkega glasa, kjer je izšla posthumno. Med njeno bo-gato zakladnico pesmi, novel, črtic, pravljic, je tudi pesem o prvem maju.

Prvi maj je mednaro-dni  praznik  delavstva, ki se vsako leto praznuje v veči-ni držav sveta, redka izjema so  ZDA. Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu  1886  s  Haymarketskim izgredom, ko je Federacija or-ganiziranih obrti in delavskih zvez  zahtevala več delavskih

Prvi majPrvi maj, to je praznik sreče.Prvi maj,to je praznik radostnih oči.Prvi maj,to so tisti lepi,dobri dnevi,ko se človek,ker je delavec – razvedri.

Ves ponosensvoje delo razkazuje,delo, ki z rokami ga ali z umom kuje.

Prvi maj,to je praznik sreče,ker je praznikdelovnih ljudi.

Erna Starovasnik

pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik.V Sloveniji se prvi maj obeležuje s tradicionalnim kurje-

njem kresov in postavljanjem mlajev.

Pa še dve zanimivosti:• 1. maja 1959 je po združitvi Slovenskega poročevalca

in Ljudske pravice izšla prva številka časnika Delo. • 1. maja 2004 postane Slovenija s skupino desetih držav

članica Evropske unije. Natalija Stegne

20 • 29. april 2021 www.tednikpanorama.siZADNJA STRAN

KARIKATURA: UROŠ ČOŽ

679. IZSVEDRANKA

Prispevek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva!

AvtoMobilno zavarovanje

Več kot avtomobilsko zavarovanje.

PANORAMINI OBRAZI (763)

Molk ni vedno zlata vredenPiše, rovari in spletkari: Drago ČOŽ

Oblikuje: Jurij Moličnik 6161

Moja soproga hoče pri šestdesetih poskusiti svingerstvo. Kako naj jo odvrnem od tega, po naravi sem namreč zelo sramežljiv?1. Zahtevaj, da se

pogasijo vse luči, preden začnete svingati. (kresnička)

2. Pri svingerstvu je najprej treba od-ložiti predsodke, šele potem oblači-la. (seksologinja Mici)

3. V našem svinger klubu smo sami šestdesetletniki, tako da je od zaš-čite potrebna le zaščitna maska. (nihče te ne bo prepoznal)

4. Svingerji veljamo za poštenjake. Pri nas nihče ne skriva premoženja. (čisti računi)

5. Ne želi tujega žene, zakaj bi lajšal mu gorje. (Menartov Janez)

VI SPRAŠUJETE, MI ODGOVARJAMO!

Tudi jaz imam raje cviček.

Novela Zakona o vodah ne pije vode!

SUPER MARIO»Jaz ne bom nikoli Bog,

niti ne nadangel«,bil je kar pošteno strog,

tale naš Fafangel.

Naša stroka je sedaj,luknja na piščali,

pihali bi, Bog ne daj,vanjo le vazali.

»Nihče ni nezamenljiv«,brž pripomni Ivan.

»Kdo je Fafangelu kriv,leže naj na divan.«

ZAMENJAL JE POL DUCATA POLITIČNIH

STRANK, A SE JE NAPOSLED LE USTALIL.

PRI MAFIJI.

KLOFUTANJE DREKA JE POGOSTO

OPRAVILO POLITIKOV. ZAUDARJAMO NA

ŽALOST DRŽAVLJANI.

Ko politik se napije,in se usede za volan,

se potem takoj razkrije,da je bil zasledovan.

Naj ga spremlja policija,

ko odpelje se domov,prav zares je svinjarija,se za njim podati v lov.

Vsak politik se žrtvuje,da je lepši naš vsakdan,naj mu zakon dovoljuje,kak odvečni maligan.

Ja, naj raje drugič pokliče mamo, da ga odpelje domov.Madona, tvoji so pred kratkim

ustavili mojega poslanca…

Tako, občani Oplotnice in njene okolice smo po zaslu-gi občinske uprave in župana končno le bili deležni uradne razjasnitve štorije, ki se nana-ša na dokaj sporno zadevo - o nameri o ponovnem odprtju in širitvi kamnoloma na Brinjevi gori, namreč. Kot je razvidno iz njihove natančne in strokovne objasnitve, ki je bila objavljena tako na spletni strani Občine Oplotnica, kot tudi v vseh meni znanih lokalnih časopisih, so se za ta korak odločili predvsem zaradi neresnic, neutemeljenih obtožb in žaljivih zapisov, ki so zaokrožili po družbenih in soci-alnih omrežjih. Če bi hotel biti vsaj malo ciničen, bi lahko zapi-sal, da so se za ta korak odločili iz užaljenosti nad nerazumeva-njem, zgroženostjo in jezo eko-loško osveščenih občanov.

Strela, ko bi le vedeli, s kakšno skrbjo in grozo sem pre-biral uvodne besede k članku Kamnolom Brinjeva gora s pod-pisom Občina Oplotnica, bi se vam vsaj malo zasmilil. Najmanj petkrat sem jih prebral, preden sem bil povsem siguren, da se nobena od obtožb ne nanaša na Svedra, s čimer bi bila vsaj po-sredno ogrožena tudi Panorama. No, na koncu sem bil celo malo razočaran, da me ni med obtože-nimi. Vsaj nekaj zaslug za: »Oce-nili smo, da je zaradi korektnega (sprotnega so pozabili napisati!) obveščanja javnosti nujno treba pojasniti resnično dogajanje v zvezi s kamnolomom Brinjeva gora«, vendar pripada tudi meni

in mojim trem sestavkom, ki so, kot vse kaže, bili deležni kar precej pozornosti. Glede na to, da Panorama objavlja prispevke predvsem o aktualnih dogodkih, bi se namreč prav lahko zgodilo, da omenjeni članki sploh ne bi ugledali luči sveta, če bi bilo ob-veščanje občanov zares korek-tno, predvsem pa sprotno.

Kar se tiče družbenih omre-žij, lahko ponovim le to, kar sem pred ne tako davnim časom že zapisal: Po družabnih omrežjih se včasih pretakajo zares pravi potoki gnojnice, čeprav je res, da vsaj občasno priplava tudi kakšna zares zanimiva, uporab-na in sveža novica. Jaz osebno bi raje videl, da bi jih dobival iz prve roke, se pravi od tistih, ki so odgovorni za obveščanje ob-čank in občanov, državljank in državljanov. A le pod pogojem, da zagledajo luč sveta še preden se na družbenih omrežjih oku-žijo z jezo, napačnimi razlagami, neresnicami, obtoževanji, podti-kanji, vulgarizmi, nerazumeva-njem in občasno tudi s povsem neprimernimi, da ne rečem celo nesramnimi natolcevanji. Kljub temu bi uporabo družabnih omrežji priporočil tudi nekate-rim javnim ustanovam, med ka-tere spadajo tudi občine. Zadeva z Brinjevo goro je namreč vsaj na družabnih omrežjih občasno prešla meje dobrega okusa in kulture, a je po drugi strani ob-rodila uspeh, kakršnega se niso nadejali niti najbolj kulturni in dobro misleči občani. To, kar me je pri vsem najbolj motilo,

je bilo dejstvo, da med številni-mi komentarji na to temo ni-sem zasledil niti enega s strani občinskih svetnikov in ostalih občinskih funkcionarjev. Molk vendar ni vedno zlata vreden, še posebej tedaj, ko se poraja sum, da nam hoče nekdo nekaj za-molčati. Seveda s tem ne ciljam na našo občino, občinske funk-cionarje ter občinske svetnike. Ne, tako črnogled pa le nisem. A to še zdaleč ne pomeni, da odobravam njihovo užaljenost nad vsem, kar se je »dogajalo« na družbenem omrežju.

Strela, saj res – prazniki so tik pred vrati! In terase gostin-skih lokalov so tudi odprte! Kaj pa če si bi končno le privoščil malo sprostitve ob kavici v druž-bi s tistimi neprepoznavnimi za-maskiranci iz pravkar preteklega obdobja? Me kar zanima, če se še znajo pogovarjati tudi druga-če, kot le po telefonu in interne-tu!

Sveder

Mike Orešar iz Črešnjevca

Ko te glasba ohranja večno mladegaKo se jutrišnji spomladanski april poslavlja, hkrati naznanja življenjsko prelomnico našega domačina in vrhunskega glasbenika Mika Orešarja, ki s svojim mladostnim videzom skriva kar nekaj pomladi. Rojen Slovenec v Kanadi že dobro polovico svo-jega življenja odlično krmari na slovenski glasbeni sceni in pušča velik pečat v slove-njebistriški kulturi.

Videli in slišali smo ga lahko v preteklosti v mnogo slovenskih glasbenih zasedbah kot ki-tarista in vokalista. S svojim talentom in delavnostjo se je dokazal v narodno-zabavni glasbi, predvsem v ansamblu Igor in zlati zvoki, kot tudi v zabavni glasbi. Še vedno je član priložnostnih glasbenih sestavov, kot so The Golden dixie boys ter Diamanti, s katerimi zadnje mesece popestri-jo petkove večere na nacionalni televiziji. Rad ustvarja tudi v lokalnem okolju skupaj z odličnimi domačimi glasbenimi kolegi, ko nas vsake toliko časa pobožajo z nastopi ob veselem decembru,

v Big bandu Slovenska Bistrica ter skupnih projektih s Tadejo Pančič.

Čeprav je današnje obdobje izredno težko za vse vrste nastopov v javnosti, s svojim ustvarjanjem in delom dobro kljubuje času. Ne-izmerno uživa v svojem domačem snemalnem studiu, v katerem je posnel mnogo skladb z odmevnimi imeni slovenske estrade. Ostaja tudi zvest baritonist Okteta Planika, s katerim optimistično pripravlja program za letošnje poletne nasto-pe. Ob njegovem osebnem prazni-ku mu mnogi prijatelji in znanci želimo čim lažji korak v bodoče dni s pridihom njegove mladostne neu-morne odrske energije.

Niko Turk