97

70

35

26

66

01

8

65 let Gorenjski asnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

TOREK, 14. avgusta 2012

Leto LXV, t. 65, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica: Marija Voljak asopis izhaja ob torkih in petkih info@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

Cveto Zaplotnik

Bled Sporni volk domuje na Zgornjem Gorenjskem ve kot tiri leta, prvi so ga opazili ob koncu leta 2007, spomladi naslednjega leta je pokonal e prvo ovco, ki jih je napadal tudi v naslednjih treh letih. Letos je na Pokljuki pokonal dve ovci, ob koncu julija se je verjetno zaradi nemira, ki ga povzroajo vse bolj tevilni obiskovalci, preselil v Karavanke, kjer je na planinah med Belco in Kranjsko Goro nael najpomembneje mir in trope,

v katerih je tristo slovenskih in dvesto avstrijskih ovc. V zadnjem asu se je na tem obmoju zelo povealo tevilo kodnih primerov. Najhuje je na planinah nad Srednjim Vrhom na planinah Grajca, Stara planina in Voca, kjer je volk v zadnjih desetih dneh v ve loenih napadih pokonal najmanj sedemnajst ovc in jagnjet. tevilo je verjetno e vije, saj vseh ovc niso nali. Ovce so po napadih volka mono prestraene in se razkropijo na ve manjih tropov, ki jih je teko kontrolirati, saj ob

klicih beijo tudi od rejcev, pravi Bla erne, vodja odseka za gozdne ivali in lovstvo v blejski obmoni enoti zavoda za gozdove, in dodaja: Najvejo kodo so utrpeli rejci s Srednjega Vrha, med pokonanimi pa so tudi avstrijske ovce.

V zavodu za gozdove po vsakem napadu poskuajo zbrati dokaze, na podlagi katerih lahko potlej na ministrstvo za kmetijstvo in okolje tudi naslovijo zahtevke za izplailo odkodnine.

Volk pobija ovce v KaravankahVolk je predvsem na planinah nad Srednjim Vrhom v zadnjih desetih dneh pokonal sedemnajst ovc. Medved je na bohinjski planini Polana pobil kravo in e dve ranil.

Ena od pokonanih ovc s planine nad Srednjim Vrhom / Foto: Bla erne, ZGS-OE Bled418. stran

Mateja Rant

Bohinjska Bistrica Ker nimajo ve namena vlagati v to drubo, so se delniarji odloili, da premoenje prodajo, je razloil direktor Drube za spodbujanje razvoja TNP Ivan Novak in dodal, da nameravajo drubo, v kateri ima drava 51odstotni dele, postopoma ukiniti. Raunajo, da bodo s prodajo vsega premoenja v lasti drave iztrili okrog 3,5 milijona evrov. Razpis za prodajo okrepevalnice Savica, skoraj 17odstotnega lastnikega delea v drubi inice Vogel Bohinj in dobrih tri tiso kvadratnih metrov veliko gradbeno parcelo

v Ukancu so objavili minuli teden, do sredine septembra pa so podaljali tudi razpis

za prodajo trietrtinskega delea v podjetju port hotel Pokljuka. Po besedah Ivana

Novaka se za nakup port hotela zanimajo kupci iz tujine. Zaveda se, da bodo na domaem trgu bolj teko nali kupca za hotel, za katerega priakujejo dva milijona evrov. Objekti so bili pred asom tudi s pomojo evropskih sredstev v celoti obnovljeni. Do 30. septembra pa bodo prek razpisa iskali tudi kupce za okrepevalnico Savica, dele v inicah Vogel Bohinj in zemljie v Ukancu. Za okrepevalnico Savica, ki zajema tudi objekt prenoi Savica, garae ter manji lesen montani objekt, priakujejo 550 tiso evrov.

Drava prodaja dele v drubi TNPDruba za spodbujanje razvoja TNP poskua najti kupce za port hotel Pokljuka, okrepevalnico Savica, zemljie v Ukancu in svoj dele v inicah Vogel.

Za nakup okrepevalnice Savica se zanima bohinjska obina. 42. stran

Joe Konjek

Kranj eprav je bila verska resnica o Marijinem vnebovzetju razglaena ele leta 1950, pod vladavino papea Pija XII., sega praznovanje Marijinega odhoda s sveta (ali Marijinega zaspanja) dale nazaj v 5. stoletje. Zato ni nenavadno, da je Marijinemu vnebovzetju po svetu posveenih veliko cerkva (v Sloveniji po podatkih Francija Petria kar 85 op. p.), te cerkve pa so veinoma tudi najstareja romarska sredia (Blejski otok, Lesce, Primskovo).

Jutri, na praznini dan, bo najbolj slovesno v cerkvah,

posveenih temu prazniku. Najveji obisk priakujejo na Brezjah, kjer bo ob 10. uri maeval ljubljanski nadkof metropolit Anton Stres. Ker sta se tako drava kot slovenska katolika Cerkev znali v primeu materialnih in moralnih problemov, utegne nadkof povedati cerkveno stalie do njih. V Lescah, kjer so leta 1983 znova zaeli prirejati romarske shode, bo velikomarnska slovesnost jutri ob 17. uri. Na Primskovem se bo praznovanje velikega marna zaelo e drevi ob 19.30 z mao in procesijo, nadaljevalo pa jutri.

Jutri veliki marenJutri, v sredo, bo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki maren, ki je tudi dela prost dan. Poleg katolianov ga praznujejo tudi pravoslavni verniki.

42. stran

AKTUALNO

Peter in njegovi RomiV tednu pred velikim marnom in na sam praznini dan prihaja na Brezje obiajno veliko Romov. Zad nji dve leti so zanje uredili po-seben prostor v gozdiku na r-nivcu. Letos imajo v taboru poseb-nega gosta: upnika Petra Kokot-ca, doma s Primskovega.

2

ZANIMIVOSTI

Koa na Dobri je koa z duoTaknega mnenja so tevilni pla-ninci, ki so Koo na Dobri pred dnevi izglasovali na najbolj prija-zno planinsko koo pri nas. S im navduijo svoje goste, smo na 1478 metrih visoko preverili tudi sami.

20

ZANIMIVOSTI

Z dobrodelno riko na morje Ekipa Max bara se je z Jesenic z riko podala na morje v Pineto, da so predali ek za 3260 evrov za letovanje otrok v mladinskem leto-viu. Riko sta posebej za to izde-lala Milo Jenkole in njegov oe Joe.

21

ZADNJA

Strojev objekt na prepovedani zemljiPodjetnik Franci Stroj vztraja, da je na skalnatem obmoju pod Dobro najprimerneja lokacija za testiranje novih tehnologij, v zavodu za goz-dove pa ugotavljajo, da njegov (vno-vi) nelegalen objekt stoji na obmo-ju varovalnega gozda.

24

VREME

Danes, jutri in v etrtek bo prevladovalo sonno vreme. V etrtek zveer in v noi na petek bodo mone krajevne nevihte.

12/27Cjutri: preteno sonno

AKTUALNO info@g-glas.si2 Gorenjski glastorek, 14. avgusta 2012

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izrebanemu naroniku asopisa

Knjigo prejme OLGA MOHORI z Bleda.

Prihajajo Novi fosiliV soboto, 1. septembra, bo ob 20.30 v ljubljanskih Kriankah nastopila legendarna hrvaka skupina Novi fosili. V 43 letih delovanja so izdali 22 albumov in s simpatino pevko Sanjo Doleal obnoreli vse generacije. Maja letos je za posledicami moganske kapi umrl 65-letni bobnar Nenad ari, Sanjin mo, ki je poleg 49-letne ene zapustil tudi dva otroka, osem-najstletnega Luko in petnajstletno Leo. Po nekajmesenem premoru se Sanja spet vraa na odre in nastopa ob Rajku Dujmiu, Vladimirju Koiu Zecu in Marinku Colnagi z nji-hovimi venimi uspenicami, kot so Za dobra stara vremena, Najdrae moje, Milena generacijo, Ja sam za ples, Reci mi tiho, Koulja plava, E moj Saa. Trije naroniki Gorenjskega glasa boste prejeli po dve vstopnici za ogled koncerta. Nagradno vpraanje pa se glasi: Katerega leta je nastala skupina Novi fosili? Odgovore s svojimi podatki poljite najkasneje do po-nedeljka, 20. avgusta, na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj ali na: koticek@g-glas.si.

KOTIEK ZA NARONIKE

Za nakup se zanima Ob-ina Bohinj, zato so v ob-inski upravi pripravili pre-dlog, da se odkup Savice iz-vede v okviru obstojeega ali novoustanovljenega tu-ristinega podjetja, prek

katerega bi najeli posojilo. Zemljie v Ukancu Dru-ba za spodbujanje razvoja TNP prodaja za 220 tiso evrov, za 17-odstoten las-tniki dele v inicah Vo-gel Bohinj pa naj bi po pri-akovanjih iztrili osemsto tiso evrov.

Drava prodaja dele v drubi TNP31. stran

Na Blejskem otoku bo pra-znina maa jutri ob 17. uri. Prevoz na otok bo brezpla-en. Najvejega Marijinega praznika se bodo spomni-li tudi v gorah. V kapelici na Kredarici, ki je nae najvi-je leee svetie in je sicer posveeno Mariji Sneni, bo prva praznina maa drevi

ob 19. uri, druga pa jutri, na praznini dan, ob 11. uri.

Romarji iz Slovenije pa so jutri vabljeni na Otok na Vrb-skem jezeru/Maria Woerth na Korokem, kjer je zadnja leta v cerkvi Primoa in Fe-licijana znova slovenska maa. Zaela se bo ob 10.30. Daroval jo bo kofijski vikar Joe Marketz, pel pa bo up-nijski zbor iz Hodi.

Jutri veliki maren31. stran

Joe Konjek

Brezje V tednu pred veli-kim marnom in na sam praznini dan prihaja na Brezje obiajno veliko Ro-mov. Sprva so si uredili za-asna, neurejena bivalia v osebnih avtomobilih, priko-licah in otorih v okolici bazi-like, zadnji dve leti pa so za-nje uredili poseben prostor v gozdiku na rnivcu, pri od-cepu ceste za Brezje. Letos imajo v taboru posebnega gosta, upnika Petra Kokot-ca, doma s Primskovega pri Kranju, ki ga je duhovnika sluba zanesla v rnomelj v Beli krajini, kjer e dodatno skrbi za pastoralo Romov, ne le v svoji upniji, ampak je najodgovorneji za to po-droje v Slovenski kofov-ski konferenci. Zato ni ni udnega, e je rae, kot se po romsko ree duhovniku, v petek za svoj osebni avto-mobil pripel bivalno prikoli-co in se pridruil Romom v taboru na rnivcu.

e nekaj let smo ugotav-ljali, da je treba na Brezjah za Rome, ki zaradi velike-ga spotovanja do Marije v dneh okrog velikega mar-na na veliko prihajajo na Brezje, nekaj storiti. Za dru-ge romarje je poskrbljeno, zanje, ki tudi niso poueni o vseh stvareh, pa ne. Letos smo jih drugi namestili na ta prostor in zanje pripravili

poseben program, kjer mi pomagajo prostovoljci. Sam sem priel z njimi. Tu-kaj prebivam in spim, z nji-mi jem, sem med njimi, kar jim ogromno pomeni. V petek zveer je prila pred mojo prikolico cela proce-sija otrok preverjat, ali sem res tukaj. Ko so videli, da sem, so postali e bolj pri-jateljski, odprti, zaupljivi, zgovorni, je v nedeljo po-poldne opisoval svoje vtise bivanja na Brezjah upnik Peter. Ko obiskujem dru-ine, ki so s kombiji in pri-kolicami prile na Brezje, se pogovarjamo o problemih

njihovega ivljenja, o veri, o vzgoji otrok, o povsem vsak-danjih reeh. Danes (nede-lja) zveer bom v baziliki blagoslovil otroke in star-em povedal, kako je treba skrbeti zanje, da jih je tre-ba, e so bolni, peljati tudi k zdravniku. Jutri (ponede-ljek) bo tradicionalna pro-cesija z lukami. Lanske se je udeleilo nad tiristo Ro-mov. Peli in molili bomo po slovensko in po romsko, po romane . S policijo se dogo-varjamo za sodelovanje pri torkovi (dananji) blagoslo-vitvi osebnih vozil Romov, v sredo, pred odhodom

domov, pa bomo sodelova-li pri glavni mai.

Romi, pri katerih duhov-nik Peter obuduje prepro-stost in neposrednost, so globoko verni. e posebej astijo Marijo ali Marijico. Zanje je Boja mati, Daj dev-leskari po romsko, upanje za pomo v teavah. Da bi jim lahko e bolj pomagal in ra-zumel njihove stiske in e-lje, se ui njihovega jezika. Materni jezik je materni je-zik, ne glede za kateri narod ali dravo gre, pravi Peter Kokotec, romski rae iz rnomlja s koreninami na Primskovem.

Peter in njegovi RomiPeter Kokotec s Primskovega, ki je upnik v rnomlju in skrbi tudi za pastoralo Romov, je e od petka v njihovem taboru na Brezjah.

upnik Peter Kokotec z romskimi otroki pred svojo prikolico na rnivcu

Mateja Rant

Kranj V skladu z zakonom o uveljavljanju pravic iz jav-nih sredstev namre denar-ni prejemek, torej tudi dr-avna tipendija, upravi-encu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vloitvi vloge, o emer cen-ter za socialno delo odloa za vsako novo olsko ozi-roma tudijsko leto pose-bej, pojasnjujejo pri minis-trstvu za delo, druino in socialne zadeve. Za odda-jo vloge za pridobitev Zoi-sove tipendije imajo dijaki as do 5. septembra, tuden-ti pa do 10. oktobra, in sicer na Sklad za razvoj kadrov in tipendije.

Pri ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve dijakom svetujejo, naj vlo-go za dodelitev dravne ti-pendije vloijo v avgustu, da bodo ob izpolnjevanju po-gojev do dravne tipendije upravieni s 1. septembrom. tudentje pa morajo vlogo oddati najkasneje do konca septembra, e elijo tipen-dijo prejemati od 1. oktobra. V primeru, da bodo vloge oddali kasneje, bodo upravi-enci prejemali dravno ti-pendijo kraji as, saj popla-ila za nazaj ni, so opozori-li pri ministrstvu in dodali, da lahko dijaki in tudenti na pristojni center za socialno delo vloijo tudi nepopolno vlogo v primeru, da se zaradi

vpisnih rokov posameznih izobraevalnih ustanov e ne bodo mogli vpisati v av-gustu oziroma septembru. Zaradi sprememb, ki sta jih prinesla zakon o uveljav-ljanju pravic iz javnih sred-stev in zakon za uravnotee-nje javnih financ, bodo hkra-ti vloene vloge za uveljavi-tev pravice do razlinih vrst tipendij, to je dravne, Zoi-sove, kadrovske ter tipendi-je za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, ree-vali tako, da bodo vse druge vloge po tem, ko bodo dode-lili eno izmed tipendij, za-vrnili z razlogom, da je vla-gatelj e upravien do druge tipendije. e dijak ali tu-dent e prejema dravno ali

drugo tipendijo v tekoem olskem oziroma tudij-skem letu in eli v prihod-njem letu za viji letnik iste-ga programa pridobiti Zoi-sovo ali drugo tipendijo, se mora prvi tipendiji najprej odpovedati, so poudarili na ministrstvu in obenem opo-zorili, da v primeru odpove-di dravni tipendiji posa-meznik te tipendije za isto olsko oziroma tudijsko leto ne more ve uveljavljati.

Prejemniki Zoisovih ti-pendij po novem ne bodo ve upravieni do dodatka na dohodek v druini tipendis-ta in dodatka za prevoz v pri-mestnem ali medkrajevnem prometu za izobraevanje zunaj stalnega prebivalia. Dijaki in tudenti, ki biva-jo zunaj kraja stalnega biva-lia, pa bodo e vedno lah-ko uveljavljali dodatek za bi-vanje, prav tako ostajajo ne-spremenjeni dodatki k ti-pendiji za uni oziroma tu-dijski uspeh, za vrsto in po-droje izobraevanja ter za posebne potrebe, so e poja-snili pri ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve.

Za dijake je as za oddajo vlog za tipendijePo novem sicer roka za oddajo vlog za uveljavljanje pravice do dravne tipendije ni ve, a e jih bodo dijaki eleli prejemati e od septembra naprej, imajo as za oddajo vloge do konca avgusta.

Kriie dravne in obinske ceste na rnivcu so prejnji teden zaasno preuredili v kroie. Kot so spremembo pojasnili na obini Radovljica, so krajani Brezij in rnivca e vse od dogra-ditve avtoceste opozarjali na nevarno ureditev omenjenega kriia, od koder vodi tudi cesta do bazilike na Brezjah. Po nekajletnih prizadevanjih se je obini z vzdrevalcem ceste uspelo dogovoriti, da pripravi projekt zaasne spremembe prometnega reima v tem kriiu. Na projekt zaasne spre-membe prometne ureditve je podala soglasje tudi Direkcija RS za ceste in tako je od 7. avgusta v tem kriiu urejeno zaasno kroie, uporabnike ceste in krajane pa opozarjamo, naj bodo v prvih dneh uporabe kroia e posebej pozorni na spremenjen prometni reim, je povedala Manca etina Mikli z obine Radovljica. M. A.

Brezje

Na rnivcu postavili zaasno kroie

AKTUALNO info@g-glas.si 3Gorenjski glastorek, 14. avgusta 2012

OdgOvOrna urednica Marija voljak

naMestnika OdgOvOrne urednicecveto Zaplotnik, danica Zavrl lebir

urednitvOnOvinarji - uredniki:

Marjana ahai, Maja Bertoncelj, Botjan Bogataj, alenka Brun, ana Hartman, igor kavi, suzana P. kovai, jasna Paladin,

ura Peternel, Mateja rant, vilma stanovnik, simon ubic, ana voljak, cveto Zaplotnik, danica Zavrl lebir;

stalni sodelavci: Matja gregori, joe konjek, Milena Miklavi, Miha nagli

OBLikOvna ZasnOvajernej stritar, ilovarstritar d.o.o.

teHnini urednikgrega Flajnik

FOtOgraFija tina dokl, gorazd kavi

LektOrica Marjeta vozli

vOdja OgLasnega trenjaMateja viaj

gOrenjski gLas (issn 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod t. 9771961 pri uradu rs za intelektualno lastnino. ustanovitelj in izdajatelj: gorenjski glas, d.o.o., kranj / direktorica: Marija voljak / naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 kranj / tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pota: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / delovni as: ponedeljek, torek, etrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / redne priloge: Moja gorenjska, Letopis gorenjska (enkrat letno), tv okno in osemnajst lokalnih prilog / tisk: delo, d. d., tiskarsko sredie / naronina: tel.: 04/201 42 41 / cena izvoda: 1,50 eur, letna naronina 2012: 157,50 eur; redni planiki (fizine osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vraunan ddv po stopnji 8,5 %; naronina se upoteva od tekoe tevilke asopisa do pisnega preklica, ki velja od zaetka naslednjega obraunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trenje: tel.: 04/ 201 42 48.

Dunja iler

Kranj Kot je pojasnila Ka-tarina Bremec Slani iz ka-drovske slube e-tudent-skega servisa, je e od zaet-ka recesije ponudba del bis-tveno manja, prosta dela, ki so za tudente e posebej za-nimiva, pa se oddajo e v ne-kaj urah. Varevalni zako-ni so letos prinesli e ome-jitev zaposlovanja tudentov v javni upravi, zviala pa se je tudi koncesijska dajatev od tudentskega dela. Ker se je s tem delo za deloda-jalce podrailo za priblino 10 odstotkov, je ponudba del obutno upadla. Podraitev dela naj se ne bi poznala na plaah tudentov, ta znaa v povpreju 4,3 evra na uro. Veina delodajalcev je rav-nala odgovorno in strokov zvianja koncesijske dajatve ni prevalila na tudente, je povedala Bremec Slanie-va in dodala, da se bodo tu-dentskim servisom s 1. janu-arjem 2013 priznani stroki zniali za 18 odstotkov.

E-tudentski servis ima na Gorenjskem poslovalni-ce v Kranju, kofji Loki, Ra-dovljici in na Jesenicah. Na Gorenjskem je poleti v pri-merjavi z drugimi regijami

nekoliko ve ponudb za delo v planinskih domovih. Najve ponudb za delo je si-cer v strebi ter na podro-jih prodaje, dela s stranka-mi in trenja. Delodajalci so pri zaposlovanju tudentov med drugim dolni izvajati ukrepe, povezane z varnos-tjo in zdravjem pri delu. Za primer pokodbe pri delu in poklicne bolezni plau-jejo pavalni prispevek, ki

trenutno znaa 4,53 evra na mesec.

Veliko dijakov in tuden-tov se poleti odloa za delo na bencinskih servisih, kjer pomagajo pri brisanju stekel in podobnih drobnih opra-vilih za stranke. Na Petrolu so povedali, da je povprae-vanje mladih za delo vsako leto izredno veliko. Na enem od bencinskih servisov v Ra-dovljici e drugo poletje

zapored dela dijakinja Ta-mara Kreft. Povedala je, da je urna postavka za brisanje stekel na nekaterih bencin-skih servisih en evro na uro, na drugih pa ni. Kreftova je plaana le od napitnin, ven-dar od tega dobro zaslui: V poletni sezoni lahko v estih urah dela z napitninami za-sluim tudi 45 evrov ali ve. Povpreno dobim na uro okoli est evrov.

Vse manj tudentskega delatudentov in dijakov, ki predvsem poleti iejo delo, je veliko, ponudba dela pa iz leta v leto manja. na e-tudentskem servisu priakujejo, da bo letos glede na lani manja do polovice.

Na Petrolovem bencinskem servisu v enurju opravlja poitniko delo tudi Katja Likozar.

Marjana Ahai

Kranjska Gora Apartmaj-ski projekt ob jezeru Jasna v Kranjski Gori vsaj za zdaj e ne bo prodan Italijanom, saj potencialni kupec oitno ni imel dovolj denarja, da bi do roka nakazal prvi del kupni-ne, eprav je e imel pripra-vljene narte za preureditev kompleksa na elitni lokaciji v Kranjski Gori.

Po teh nartih naj bi leta 2005 po poaru na novo zgrajeni objekt, ki obsega 935 kvadratnih metrov neto tlori-snih povrin na skoraj deset tiso kvadratnih metrih zem-ljia, delno preuredili in pri-tlije namenili gostinski de-javnosti, uredili pa naj bi tudi obalo in kopalie. Potenci-alni novi lastniki so v juniju celo e zaeli delati; med dru-gim so odstranili ograjo, s ka-tero so dosedanji lastniki av-gusta lani obiskovalcem pre-preili dostop do objekta, po-lovice jezera in parkiria.

Italijanski kupci so e ve-dno zelo zainteresirani, tudi veliko napora so vloili v pro-jekt, a do realizacije posla nato s finannega vidika ni prilo. Zato smo se odloili, da po-skusimo e drugje, pojasnju-je lastnik in direktor Jasne

Damjan Toman. Zdaj smo e na zaetku novih pogajanj in usklajevanj in teko je na-povedati, kako se bo vse sku-paj izteklo. Nekaj asa smo a-kali, zdaj bomo sklenili posel s tistim, ki bo prej ponudil aro. eleli bi si, da bi bili to kupci,

s katerimi smo se dogovarjali to pomlad, ker poznamo nji-hov projekt in vemo, da je do-ber, z vizijo in razvojnim pla-nom. Seveda bi bilo laje, e bi kompleks prodajali po delih, a bi vendarle radi, da ostane v ce-loti enemu lastniku.

Italijani e ne bodo kupili Jasnenapovedana prodaja apartmajskega objekta ob jezeru jasna v kranjski gori za zdaj ni uspela, saj kupec do roka ni nakazal prvega dela kupnine.

Prodaja Jasne za zdaj ni uspela, leta 2005 zgrajeni objekt na elitni lokaciji v Kranjski Gori ostaja zaprt. / Foto: tina dokl

Foto

: tin

a d

okl

Danica Zavrl lebir

Preddvor Zamisel se je ro-dila dr. Miri Delavec, pozna-valki in preuevalki prve slo-venske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Ur-bani Turnograjske.

Tudi navdih je dobila pri njej, pravzaprav pri ljube-zenskih pismih med Josi-pino in njenim zaroencem Lovrom Tomanom. Ta velja-jo za najvejo ohranjeno ko-respondenco v slovenskem jeziku, saj obsegajo ve kot 1066 pisem, dolgih od 15 do 35 strani. Delaveva jih je prouevala za svoje diplom-sko delo, pozneje pa je na tej osnovi nastala knjiga Nedol-nost in sila. Prouevanje Turnograjske je nadaljeva-la tudi za doktorsko diser-tacijo, e vedno pa se veliko ukvarja s to prezgodaj umr-lo slovensko literatko, ki se je rodila na gradu Turn v Preddvoru, umrla pa v Grad-cu. Danes za njen grob skr-bi prav Mira Delavec. Ljube-zensko pismo za nateaj naj bo izdelano rono, poljubne-ga formata in barve, vsi dru-gi dodatki naj bodo izdelek avtorja pisma. Obsega naj od 500 do najve 1500 be-sed, napisano je lahko rono ali s pomojo raunalnika.

Vsebina mora biti v jedru vezana na ljubezensko te-matiko. Za najbolja tri lju-bezenska pisma bodo prejeli nagrade, podeljene pa bodo oktobra na prireditvi ajan-ka pri Josipini Turnograjski. Izdelki naj bodo naslovlje-ni na Kulturno drutvo Jo-sipine Turnograjske (Mae 1, Preddvor) s pripisom Naj ljubezensko pismo. Poseb-na ocenjevalna komisija, ki jo bodo sestavljale pisatelji-ca, akademska slikarka in ki-parka, publicistka, bodo iz-delke, poslane 10. oktobra, ocenile z literarnega in obli-kovnega vidika. Zanimivo jih bo brati in ugotavljati, ali se dananja mladina e zna sporazumevati s pismi ali se pogovarjajo samo e prek sms-sporoil in facebooka.

Res je, da mladi danes posegajo po drugih oblikah komuniciranja, vendar sem v svoji pedagoki praksi na-redila sama e poskus s pi-sanjem pisem in naletela na zelo pozitiven odziv, prav-zaprav si mladi elijo tovr-stnega naina kot literarne-ga ustvarjanja, pravi Mira Delavec in dodaja, da zaradi zanimanja odraslih razmi-ljajo o tem, da bi prihodnje leto razpis razirili tudi na odrasle.

Nateaj za naj ljubezensko pismokulturno drutvo josipine turnograjske razpisuje nateaj za najbolje ljubezensko pismo, v katerem naj sodelujejo uenci vijih razredov osnovnih ol in srednjeolci.

info@g-glas.si4 Gorenjski glas

torek, 14. avgusta 2012

TUR

ISTI

N

O D

RU

T

VO D

AV

A, D

AV

A 2

2,

ELE

ZN

IKI

Mateja Rant

Preddvor Nov preddvorski vrtec so zgradili v neposredni bliini starega, ki so ga e poruili. Uradno ga bodo sicer odprli konec septembra, ko bodo dokonali e ureditev okolice in namestili igrala, otrokom pa bodo vrata odprli e v zaetku septembra. Vrtevski otroci namre ta as gostujejo v prostorih nijih razredov osnovne ole, tako da jih bodo morali preseliti najkasneje do zaetka pouka. V novem vrtcu bodo otroke razporedili v sedem oddelkov.

Direktor obinske uprave Marko Bohinec je pojasnil, da je naloba v nov vrtec vredna 2,5 milijona evrov. Gre za pasivno gradnjo, za katero je obini uspelo pridobiti 420 tiso evrov nepovratnih sredstev EKO sklada, ki jim je odobril tudi posojilo v viini 750 tiso evrov, posojilo v viini milijon evrov pa so po besedah Marka Bohinca pod zelo ugodnimi pogoji najeli

e prek Slovenskega regionalnega razvojnega sklada Ribnica. Z novim vrtcem bodo reili teave s pomanjkanjem prostora v vrtcih, saj doslej za otroke, mlaje od 18 mesecev, sploh ni bilo prostora. Konec avgusta naj bi odprli tudi nov venamenski informacijski center nasproti obine. Ureditev informacijskega centra je po besedah Marka Bohinca vredna

425 tiso evrov, za kar jim je uspelo pridobiti tudi evropska sredstva na razpisu kmetijskega ministrstva. V nove prostore bodo preselili turistini informacijski center, v njih pa bodo uredili e novo knjinico s italnico in raunalnikim kotikom. Konec septembra pa naj bi konali e gradnjo kroia na srednji Beli, v sklopu katerega bodo obnovili tudi most na

Zgornji Beli, ki ga je pokodovalo zimsko neurje. Dela potekajo po nartih, prejeli pa smo kar nekaj pritob, ker je bilo zaradi del treba zapirati cesto od Srednje Bele do Bobovka, je razloil Marko Bohinec. Vrednost gradbenih del pri gradnji kroia so ocenili na dobrih tristo tiso evrov, e dodatnih 84 tiso evrov pa bodo odteli za obnovo mostu.

Dela na preddvorskih gradbiih gredo h koncuKonec avgusta naj bi dokonali gradnjo novega vrtca in informacijskega centra v Preddvoru, do konca septembra pa naj bi konali tudi gradnjo kroia in mostu na Srednji Beli.

V zaetku septembra bodo odprli vrata novega vrtca v Preddvoru. / Foto: Tina Dokl

Vilma Stanovnik

Tri NK Tri 2012 je sicer mlad klub (ustanovna skupina je bila letos 6. junija, uradno pa so se registrirali 14. junija), ki pa hitro pridobiva lanstvo, saj je lanov od minule sobote e okoli 380. eprav bodo z mladimi selekcijami U8, U10 in U12, ki so jih prijavili za tekmovanja pri NZS, na zaetku e morali biti domaini v gosteh, pa jim nartov za delo ne manjka.

Veseli smo, da je zanimanje za nogomet v Triu ostalo, dokaz za to pa je, da imamo e tako tevilno lanstvo, pa tudi danes smo dobili tako nove lane kot nove igralce. Prek dvajset igralcev imamo e registriranih, e nekaj ve jih aka na registracijo. Do sedaj so morali stari otroke voziti na treninge drugam in veliko talentiranih igralcev je prav zaradi prevozov prenehalo igrati. Sedaj to ne bo ve problem, saj bomo po 20. avgustu zaeli trenirati tu, v Triu,

oziroma pri oli v Bistrici, je povedal predsednik kluba Goran Novkovi, ki je bil navduen nad dejstvom, da je bil kljub poitnikemu asu sobotni trni dan v Triu iv in da so ga prav nogometai dodatno popestrili s svojo predstavitvijo.

Na prvi cilj je doseen, saj smo dokazali, da zanimanje za nogomet je. Sedaj potrebujemo le e bolje razmere za delo. Poleg malega igria elimo, da do sezone 2014/15 dobimo e veliko igrie, je tudi povedal Novkovi, ki je

preprian, da bi z uspenim delom v dobrih razmerah lahko v petih do estih letih imeli ekipo za tretjo slovensko ligo, kasneje pa tudi za drugo. Trenutno pa je najpomembneje, da se po dobrih desetih letih v Triu spet igra nogomet.

Sredi Tria tudi nogometaiTrni dan so minulo soboto obiskali tudi nogometai, saj imajo v Triu spet iv nogometni klub.

Sobotni trni dan so v Triu s predstavitvo popestrili tudi nogometai. / Foto:Matej Slabe

Tjaa Krinik

Podnart Podjetje Map trade je letos spomladi e zaelo izvajati pripravljalna dela za obnovo mostu, vendar jih je prekinilo. Potrebne so bile dodatne preiskave stanja betona in armature prekladne konstrukcije. Rezultati so pokazali, da se obnova zaradi slabega stanja mostu in prevelikih tresljajev pri vonji tovornjakov ezenj ne more izvajati pod polovino zaporo ceste, je povedala Helena Petrina z direkcije za ceste in dodala, da bi popolna zapora ceste oteila dostop do podjetij na desnem bregu Save. Na cesti LesceKamna GoricaLipnica, kjer bi bil moen obvoz, je zaradi slabega stanja podpornih in opornih zidov e polovina zapora ceste,

preusmerjen promet pa bi lahko povzroil veji prometni zamaek, je pojasnila. Prav zaradi tega je bila na sestanku predstavnikov direkcije in Obine Radovljica sprejeta reitev za postavitev montanega mostu, prek katerega bo promet potekal izmenino enosmerno in brez omejitve nosilnosti.

V direkciji za ceste trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo za vzpostavitev obvoza prek zaasnega mostu in pridobivajo soglasje agencije za okolje za posege v strugo reke Save ter soglasje Slovenskih eleznic. Zakljuek obnove je odvisen od vremenskih razmer in pridobitve soglasij, predviden pa je za konec leta. Pogodbena vrednost del znaa 650 tiso evrov, ves denar pa bo zagotovila direkcija.

Med obnovo prek montanega mostuV drugi polovici avgusta bodo izvajalci obnove mostu ez Savo pri Podnartu nadaljevali dela. Za neoviran potek prometa bodo postavili nadomesten montani most.

info@g-glas.si5Gorenjski glas

torek, 14. avgusta 2012

INVESTICIJSKO BANNITVO

UPRAVLJANJE PREMOENJA BORZNO POSREDOVANJE

INVESTICIJSKO SVETOVANJE PREKNJIBE, DEDOVANJA IN ZASTAVE

KORPORATIVNE FINANCE

Nalobe v finanne instrumente so tvegane. Donosi iz preteklih let ne zagotavljajo prihodnjih donosov,

pogoj za oblikovanje ustrezne investicijske odloitve pa je seznanitev z vsemi oblikami tveganja.Ta oglas je

namenjen iremu krogu oseb in ne upoteva izkuenj, finannih monosti in namenov posameznika v zvezi z

nalobami v finanne instrumente.

dodatne informacije: o1 / 230 66 14 ali www.factorb.si

Brezplano vam odpremo trgovalni raun ob prenosu vrednostnih papirjev do 31.8.2012.

Fact

or b

anka

d.d

., T

ivol

ska

48, 1

000

Lju

blja

na

ad +

d Za

dru

ga, r

isba

Milj

enko

Lic

ul

Alenka Brun

Jezersko Ovarski bal na Jezerskem je najstareja slo-venska etnografsko priredi-tev, kjer so spet prikazali sta-re obiaje ivljenja na plani-ni, prigon ovc v dolino ter dela, povezana s predelavo ovje volne od strienja, pre-denja, cvirnanja do pletenja nogavic. Obiskovalci bala so

lahko uivali v domaih in tipinih planarskih dobro-tah, kjer je najve povprae-vanja vedno po masovneku in kislem zelju z ganci. Va-bile so e ovje peenice, pe-ena jagnjetina, kislo mleko in sladki krofi ter svei, do-mai kvaeni flancati, za ka-tere je na kraju samem s svo-jo ekipo Jezerskih punc skr-bel Mlinarjev Toma iz Zg.

Bele. Letos pravi, da je nare-dil testo iz osemdesetih kilo-gramov moke, e preden pa se je uradno bal sploh zael, so prvi nadebudnei e spra-evali po njih.

Ovarski bal so s skupni-mi momi organizirali Go-stie ob jezeru, TD Jezer-sko, Drutvo rejcev ovc je-zersko-solavske pasme in PGD Jezersko. Obiskovalci

so lahko prisluhnili harmo-niki, spremljali folklorni nastop, na blinjih stojni-cah izbirali med tevilnimi domaimi izdelki, metali podkve, kegljali za ovco se-veda jezersko-solavske pa-sme. V popoldanskem delu pa je s svojimi napevi za pri-jetno nadaljevanje bala po-skrbel ansambel Roka lin-dre.

Dober obisk ovarskega balaV nedeljo je lepo vreme na e 54. tradicionalni ovarski bal na Jezerskem privabilo mnoico ljudi. V dolini je bilo namre oblano, Jezersko pa je bilo dobesedno obsijano s soncem. Prav vabilo je v svoje nedrje, kar so izkoristili tevilni kolesarji in motoristi, ki smo jih sreali na poti iz Preddvora pa do Planarskega jezera, kjer se bal tradicionalno odvija.

Vsaki Jezerjani uprizorijo tudi pogovor med gospodarjem na kmetiji in pastirji. / Foto: Tina Dokl

Bistvo in vrhunec ovarskega bala prav gotovo predstavlja prikaz prigona ovc s planine. / Foto: Tina Dokl

Matja Gregori

Luine Tradicionalna avto-mobilska gorsko hitrostna dirka na cesti med Todra-em in Luinami je e nekaj let ena najvejih portnih prireditev v Sloveniji, sloves pravega avtomobilsko dirka-kega spektakla pa si je pri-dobila tudi med najhitreji-mi evropskimi mojstri vo-lana. Med drugim je padel tudi rekord proge iz lanske-ga leta, ki ga je letos s asom dobrih dveh minut in tirih sekund postavil vekratni italijanski in evropski prvak Denny Zardo.

Letonjo dirko je ob izdatni podpori obine Gorenja vas - Poljane, tevilnih sponzorjev in prostovoljcev, ki so poma-gali pri pripravi, organiziralo Avto moto drutvo zvezda iz Ljubljane, potem ko je doma-emu Moto klubu Buhc po lanski prireditvi pola sapa. Za spopad s 3950 metrov dol-go progo z dvesto metri viin-ske razlike se je prijavilo 93 voznikov iz Slovenije, Avstri-je, Italije, Hrvake in eke, dirka pa je tela tudi za evrop-ski pokal in centralno evrop-ski pokal ter za avstrijsko in slovensko dravno prvenstvo.

Potem ko so vozniki s svo-jimi dirkalniki e v petek

opravili verifikacijo in teh-nine preglede, se je v sobo-to z vonjami za trening zae-lo zares. Po prvi vonji, ko je bil s svojo formulo najhitrej-i Avstrijec Hermann Waldy stareji in mu je le z majhnim zaostankom sledil na Patrik Zajelnik, je drugi trening tik pred nastopom najhitrejih

prekinil de in direktor dirke Samo Golobi je zaradi var-nosti odredil prekinitev.

Kako prav je imel, se je pokazalo e v nedeljski prvi tekmovalni vonji, v kateri sta zaradi tekmovalne vne-me na ovinkastem delu pro-ge v ograjo treila Aleksan-der Zajelnik in nato e eki

voznik Lubor Novy, tako da se je prvi del zakljuil ele po de-belih dveh urah, brez vejih teav pa je lo do konca dirke. Po priakovanjih je slavil fa-vorizirani Denny Zardo, dru-gi v skupni razvrstitvi je bil odlien na Patrik Zajelnik, tretja stopnika pa je pripadla ehu Vaclavu Janiku.

Vikend grmenja in hlapovNa gorsko hitrostni dirki Luine 2012 so se pomerili najhitreji evropski in slovenski avtomobilisti.

tevilne gledalce so najbolj navduili vozniki formul, med najhitrejimi je bil tudi Patrik Zajelnik.

Vilma Stanovnik

Kranj - Prvi del poitnikih dejavnosti je e za nami, drugi del pa se bo zael 16. avgusta in konal ob koncu meseca. V tem asu bomo plavali, kuhali, ustvarjali, hodili na izlete in e mar-sikaj. Poitnike dejavnosti so za udeleence brezpla-ne oziroma je za posame-zne izlete potrebno manje doplailo, pravi vodja kr-lovca Polona Ovsenar in dodaja, da jim tevilne de-javnosti uspe organizirati s pomojo Mestne obine Kranj, Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve, Zavodom MOVIT NA Mla-dina in donatorji.

Tako bodo e ta etrtek organizirali plavanje na kranjskem letnem kopa-liu (zbor ob 9.15), e bo vreme slabo, pa vabijo v krlovec na domai kino. Kopali se bodo tudi v pe-tek, v ponedeljek pa bo ob 9.30 v prostorih krlovca potekala kulinarina delav-nica. V torek je na sporedu izlet preseneenja (zbor ob 8. uri), v sredo bo v VDC Kranj ustvarjalna delav-nica (zbor ob 9.15), v etr-tek pa bo v okolici Kranja

potekala multikulturna de-lavnica (zbor ob 9.15). V pe-tek bo spet na vrsti kopanje oziroma v primeru slabega vremena domai kino.

Zanimivo bo tudi v zad-njem poitnikem tednu, ko bo v ponedeljek, 27. av-gusta, organiziran pohod na Krino goro, ki mu bo sledila ustvarjalna delavni-ca v VDC kofja Loka. V to-rek se bodo poitnikarji od-pravili na kopanje v Stru-njan, obiskali pa bodo tudi koljie, v sredo bo znova kulinarina delavnica, v e-trtek zakljuni piknik tako za otroke kot stare oziro-ma skrbnike na Visokem, v petek pa bo e zadnje ko-panje.

Kot tudi opozarja Polona Ovsenar, se je za posamezne aktivnosti mogoe prijaviti po telefonu (vsak delovnik med 10. in 14. uro) 04/23-73-515 ali 040/190 560 ter po e-poti info@skrlovec.net, v krlovcu, ve informacij pa dobite na spletni strani www.skrlovc.net.

Mladim tudi avgusta ne bo dolgasPri dnevnem centru za mlade in druine krlovec, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj, tudi med letonjimi poitnicami skrbijo, da mladim ni dolgas in da se hkrati zabavajo ter kaj koristnega nauijo.

REKREACIJA miroslav.cvjeticanin@g-glas.si6 Gorenjski glastorek, 14. avgusta 2012

Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi Dovanova soteskaObina Tri obvea javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o obinskem podrobnem prostorskem nartu za obmoje naravnega spomenika z oznako 6 T1 Dolina Dovanova soteska in okoljskega poroila. Javno naznanilo je objavljeno na spletni strani Obine Tri http://www.trzic.si/, v asopisu Trian in na oglasni deski Obine Tri.Obi

na T

ri

, Trg

svo

bode

18,

Tr

i

Miroslav Cvjetianin

Vsaki, ko se kona tako ogromen portni dogodek, kot so olimpijske igre, se po-stavi vpraanje: Kje so meje portnih dosekov in uspe-hov? Vpraanje je oguljeno in nerodno priblino tako kot tisto, ko vpraamo portnika, kakni so njegovi obutki ob uspehu ali neuspehu. Kaj se lahko odgovori? Glede mej ne moremo tono odgovori-ti, ker nihe ne more videti v prihodnost. Torej lahko le ugibamo. Glede obutkov pa vemo, kako je: e tekmovalec zmaga, so fenomenalni, e izgubi, pa so katastrofalni. Pa vendar: spet so izjeme. Michael Phelps, plavalec, ki ima v svoji vitrini 22 olim-pijskih kolajn, od tega kar 18 zlatih, je izjavil, da so nje-govi obutki ob pogledu na vse medalje isto obiajni, pravzaprav vsaki, ko jih po-gleda ne pogleda jih skoraj nikoli ima obutek, da je isto normalno, da so v njego-vi lasti. Izgubil je obutek za vrednost zlate olimpijske me-dalje. Urka olnir ima samo eno zlato olimpijsko kolajno in ima verjetno obutek, da ji ves svet lei na dlani. Meje? Strokovnjaki pravijo, da je Phelpsa nemogoe dohiteti, da bo on za vedno na vrhu po tevilu osvojenih medalj na olimpijskih igrah. Deloma se strinjam z njimi, deloma pa ne, ker e gre verjeti tistim, ki e ne vidijo konnih mej portnih dosekov, bomo e v blinji prihodnosti videli spet kakega portnika ali portni-co, ki bo mono presegel mo-goe oz. dosegel nemogoe.

Olimpijska medalja spre-meni portnikovo ivljenje veliko bolj kot vse druge me-dalje. Ko sem se pozanimal, kako zelo ga spremenijo, so mi nekateri dobitniki odgovo-rili, da zelo, kar so tudi pri-akovali. Od medalje nimajo

samo osebnega zadovoljstva, temve imajo tudi spreme-njen poloaj v drubi. Od trenutka, ko jo dobijo okoli vratu, niso ve tisto, kar so bili. Razumljivo. Finanno si opomorejo zgolj za nekaj me-secev, e dale ne, da bi bili preskrbljeni do konca ivlje-nja in naprej. Razumljivo. Pa vendar je ve kot denar po-membno to, da se portniku ob osvojeni olimpijski medalji ivljenje spremeni na bolje, ne samo finanno, ampak na vse druge mone naine, ki jih pravzaprav sami niti ne opazijo. Na primer: dobijo bolje razmere za svoje delo. Dobijo bolje razmere za delo po portni karieri, dobijo ne-katere privilegije, ki jih kot navadni Zemljani pa ne bi imeli. Dovolj ugodnosti, da bi si vsi, prav vsi morali priznati, da ni vse v denarju, da je nekaj tudi v uspehu, ki so ga dosegli. In na koncu ve-sele zgodbe pride lahko tudi alosten zakljuek. Poleg do-bitnikov medalj, ki dosegajo in premikajo meje, so tudi taki, ki jim to za las ni uspe-lo. Recimo tisti, ki so dosegli samo etrto, peto, sedmo, enajsto mesto na olimpij-skih igrah. Bili so tako blizu, pa nimajo ni od tega, razen osebnega razoaranja. Opa, ni nujno lahko so povsem zadovoljni ali celo navdueni nad recimo enajstim mestom, ker vedo, da je to fantastien uspeh. Na alost pa se tega ne zavedamo vsi, in to ni prav. Prav vsak olimpijec, ne samo olimpioniki in drugi dobitniki kolajn, bi moral e s samim nastopom na tako pomembni (komercialno) portni prireditvi zasluiti za celo ivljenje Denar ali pa vse druge nevidne ugodno-sti ali pa oboje. Zakaj? Zato, ker so olimpijske igre zadnja meja, ki jo portnik lahko do-see, torej diploma z najvi-jim univerzitetnim nazivom.

Meje in mejai

gi baJ Te se z namiMiroslav Braco Cvjetianin

Miroslav Cvjetianin

Klemen je gorski teka, sicer lan turno smuarske reprezentance ter lan PD TSK Olimpik, ultramaratonec, oboevalec slovenskih gora, po poklicu je ivilski tehnik, trenutno dela kot pismonoa. Slovenska planinska pot bo prihodnje leto praznovala 60. obletnico ustanovitve. Slovenska planinska pot je dalja od 600 km in e vedno niso tono izmerjeni viinski metri. Dobro pripravljen planinec porabi za ve kot 600 km dolgo pot priblino 4 tedne, e hoe slovensko planinsko pot v celoti prehoditi. Dosedanji rekord imata Franc Kaui Kavka in Marko Dovjak e iz leta 1983 in znaa 10 dni, in to brez spremstva torej z nahrbtniki z vso opremo na sebi in nabavljanjem hrane in pijae kar na poti. Lani pa je kot prva in edina Slovenka pot zmogla Ruth Re. Slovenska planinska pot ali transverzala je uradno zartana in oznaena od Maribora do Ankarana. Kdor jo prehodi, spozna skoraj ves slovenski gorski svet. Na poti prekate Pohorje, Kamniko Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe vse prek jugozahodnega goratega dela drave do Ankarana na morju. Ivan umljak, starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in 20 let naelnik markacijskega odseka PD Maribor Matica, je leta 1953 zartal slovensko planinsko pot, ki je bila pravzaprav takrat e prva in edina tovrstna transverzalna pot v Evropi. Pot prek slovenskih gora ne odkriva samo njenih lepot, temve planinca popelje vse od panonskih niin prek planot in griev do slovenske obale.

Etape Klemenovega podviga:

Sobota, 4. avgusta: od Maribora do Andrejevega doma na SlemenuNedelja, 5. avgusta: od Slemena do Zoisove koe na Kokrkem sedluPonedeljek, 6. avgusta: od Kokrkega sedla do ZeleniceTorek, 7. avgusta: od Zelenice do Poganikovega doma na Krikih podihSreda, 8. avgusta: od Krikih podov do Koe pri Triglavskih jezerihetrtek, 9. avgusta: od Triglavskih jezer do Petrovega BrdaPetek, 10. avgusta: od Petrovega Brda do Iztokove koe pod Golaki

Sobota, 11. avgusta: od Iztokove koe do kocjanskih jamNedelja, 12. avgusta: od kocjanskih jam do Ankarana

e etrti dan po planu, izjemno uspeno, 14 ur od Zelenice do Poganikovega doma na Krikih podih, kjer poiva. Spremljevalci Bojan Ambroi, Mirko Janjatovi in Janez Udovi so opravili svoj posel. al slaba vidljivost megla na vrhu Triglava in obilica uljev, toda volja in sveina na izjemno visoki ravni. Jutri tart ob 6h skupaj s Francijem Teraem vrhovi Razor, Prisank in Jalovec. Predvidoma ob 9h na Vriu (kjer je polovica poti), popoldne tek skozi Trento, spanje pri Triglavskih jezerih

Klemen je pravo kalvarijo doivel v sredo zveer. Ko mu je pedikerka pri Izviru Soe oskrbela ulje na vseh desetih prstih, je pri vzponu na Prehodavce imel take boleine, da je e mislil poklicati helikopter na pomo in odstopiti. Toda s pelino pomojo se je privlekel do Koe pri Triglavskih jezerih po planu Veraj pa je kot feniks zjutraj oddrvel naprej in suvereno deloval skoraj ves dan. Proti veeru pa je zaradi spremenjenega naina hoje in teka (zaradi uljev) oitno preobremenil druge miice in ena stegenska miica ga je vedno bolj zategovala, tako da je v solzah priel na Petrovo Brdo po planu, mislil je namre, da zaradi pokodbe ne bo ve mogel nadaljevati poti. Hudo mu je, ker je tako

dobro pripravljen, da bi lahko odtekel ne samo ravnino in spuste, temve celo klance, sedaj pa vse te pokodbe in ulji Zjutraj krene iz Ljubljane fizioterapevtka, ki mu bo bandairala obolelo in pokodovano miico, in zgolj upamo, da bo lahko nadaljeval ... Sicer pa je Klemenova izjava: e bo treba, grem do konca po tirih! Tako nam je med Klemenovim podvigom v ivo poroal Uro Feldin, eden od lanov spremljevalne ekipe, ki je do sedaj e sedemkrat prehodil to transverzalo.

Klemenu Trilerju je uspelo. Poljubil je tablo, ki oznauje mesto Ankaran, pozabil na boleine tisti hip, ko se je zavedel, kaj je prestal, kaj je zmogel v do zdaj najkrajem monem, rekordno hitrem asu. Z natrgano miico stegnenice in uljavimi stopali je zmogel dosei zastavljeni cilj. Premaknil je meje v svetu gorskih tekaev, dosegel je mejo, nedosegljivo za amaterskega portnika, poslal je izziv vsem tistim, ki jim je ekstremizem blizu oz. nain ivljenja. V portnem svetu ta uspeh odmeva kot eden od najbolj neverjetnih portnih dosekov v Sloveniji na sploh. al ta disciplina ni ne olimpijska ne kakrnakoli drugana razen ekstremna. Pa vendar je Klemen Triler dokazal, da se z mono voljo kljub osemurnemu delavniku na svoje stroke in s finanno ter vzpodbudno pomojo prijateljev ter ljubiteljev gorskega teka da v prostem asu storiti marsikaj Tudi pretei in prehoditi eststo kilometrov ez planine, gore, grebene in doline.

Izredni podvig Klemena TrilerjaKlemen Triler, 33-letni gorski teka s Police pri Naklem, je postavil nov neverjeten rekord. V osmih dneh, 14 urah in 45 minutah je pretekel in prehodil Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana.

Klemen Triler je postavil nov asovni rekord Slovenske planinske poti. / Foto: turni.si

Klemen v Ankaranu z natrgano miico in netetimi ulji. Sreen in ponosen s slovensko zastavo. / Foto: turni.si

vilma.stanovnik@g-glas.si 7Gorenjski glastorek, 14. avgusta 2012

Vilma Stanovnik

Kranj Konec tedna so bili v Londonu e zadnji obrauni XXX. olimpijskih iger, na prizoriih pa so bili tudi nai portniki. Tako sta v soboto na krosu gorskih kolesark nastopili Blaa Klemeni iz Bukovice v Selki dolini in Tanja akelj iz Ledin nad Idrijo. Blaa se je pogumno spopadla s progo, a na koncu omagala in pristala na 23. mestu, odlien rezultat pa je uspel Tanji akelj, ki je osvojila 10. mesto. Prav tako se je na nedeljskem maratonu izkazal Primo Kobe, ki je osvojil 46. mesto, v prvinski olimpijski kategoriji pa je zmagal Stephen Kiprotich iz Ugande.

Po zadnjih obraunih v ekipnih portih je zveer sledila zakljuna slovesnost, na kateri je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge poudaril, da je organizacijski

odbor ob dravni podpori odlino opravil svoje delo, da so se Britanci izkazali z gostoljubnostjo in da so bile

olimpijske igre v Londonu lepe in zmagovite.

V Londonu bodo konec avgusta in v prvi polovici

septembra e paraolimpijske igre, olimpijska zastava pa je medtem e v brazilskih rokah, saj bo enaintridesete olimpijske igre ez tiri leta gostil Rio de Jeneiro.

e prej bodo v nacionalnih olimpijskih komitejih opravili analizo londonskih nastopov. e sedaj pa je jasno, da so bile igre uspene za veino naih portnikov, najbolj dobre volje pa so domov prili vsi nosilci olimpijskih odliij: od zlate judoistke Urke olnir, srebrnega metalca kladiva Primoa Kozmusa do bronastega strelca Rajmonda Debevca in seveda tistih, na katere smo najbolj ponosni Gorenjci, bronastih veslaev Iztoka opa in Luka pika.

Danes nae olimpijce aka najprej sprejem pri predsedniku drave Danilu Trku na Brdu pri Kranju, od 20. ure naprej pa se bodo skupaj na igre in nastope e enkrat spomnili na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Danes e olimpijsko rajanjeV nedeljo so se v Londonu konale tridesete olimpijske igre, slovenske olimpijce pa danes najprej aka sprejem na Brdu pri Kranju, nato pa rajanje z navijai na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Iztok op in Luka pik sta se tudi iz Londona vrnila z olimpijskima medaljama. / Foto: Tina Dokl

Vilma Stanovnik

Bled - Poletna hokejska liga Rudi Hiti je zadnja leta v Sloveniji postala tradicionalen uvod v hokejsko sezono. Tudi letos bo tako, saj se bo od etrtka do nedelje na Bledu na tekmah pomerilo

est ekip, ki bodo razdeljene v dve skupini. V skupni A so motva hrvakega Medveaka, avstrijskega Beljaka in norveka ekipa Stavanger Oilers, v skupini B pa Telemach Olimpija, Acroni Jesenice in amerika ekipa NAU. Prvi tekmi bosta

v etrtek, ko se bosta ob 16. uri najprej pomerili ekipi Stavanger Oilers in Medveak, ob 19.30 pa Acroni Jesenice in NAU. V petek bo ob 16. uri tekma med ekipama Stavanger Oilers in VSV Villach, ob 19.30 pa bosta prvi v tej sezoni nasproti

stali ekipi Acronija Jesenic in Telemacha Olimpije. V soboto ob 16. uri bo tekma med Telemachom Olimpijo in NAU, ob 19, pa e med Medveakom in VSV Villachom. Odloilne tekme za razvrstitev bodo v nedeljo popoldne in zveer.

Od etrtka poletna hokejska liga

Vilma Stanovnik

Kranj Po uspehu slovenske reprezentance, ki je lani na evropskem prvenstvu osvojila srebrno odlije, se je v zaetku tega meseca na klubskem evropskem prvenstvu v softballu, v kategoriji slowpitch, izkazala tudi kranjska ekipa Lisik, ki je nastopila v Pardubicah na ekem. Na njem so nastopile tudi ekipe iz Nemije, Belgije, Avstrije, eke, Irske in Anglije, prav zmage nad angleko ekipo Chromies pa bile najbolj sladke, saj so Anglei naslov evropskih prvakov osvojili e trikrat.

To je bilo nae prvo evropsko prvenstvo, zmaga, zlasti v finalu nad Anglei, ko smo jih

premagali s 6 : 4, pa je bila senzacionalna. Na cilj je bil, da se na prvenstvu skuamo uvrstiti med najbolje tiri ekipe,

e po rednem delu tekmovanja pa smo si priborili medaljo, je po vrnitvi domov povedal vodja ekipe, kofjeloan

Grega Valani in dodal, da so si s tem neposredno zagotovili vstopnico za naslednje evropsko prvenstvo.

Lisike bolje celo od AngleevV Pardubicah na ekem se je ekipa Lisik prvi veselila naslova evropskih prvakov v tako imenovanem slowpitchu, saj so bili dekleta in fantje bolji celo od Angleev.

Slowpitch, ki se igra v meani postavi fantov in deklet, je pri nas popularen zadnjih pet let, naslov evropskih prvakov pa je bil za ekipo Lisik velik podvig. Konec minulega tedna je v nizozemskem mestu Goes pote-

kalo evropsko prvenstvo za mladince in mlaje lane. e prvi dan se je izkazal Savan Matej Mohori, ki je z odlino pred-stavo v vonji na as osvojil 3. mesto. Tudi na cestni dirki za mladince sta se izkazala Matej Mohori in Gaper Katranik, ki sta osvojila 4. in 5. mesto. Za konec prvenstva pa je piko na i slovenskim uspehom postavil Idrijan Jan Tratnik, ki je osvojil naslov evropskega prvaka na cestni dirki mlajih lanov. V. S.

Kranj

Uspeni mladi kolesarji

Joe Marinek

Kranj V prvi slovenski nogometni ligi sta bila tokrat na sporedu kar dva derbija, seveda tisti za Slovenijo najzanimiveji v ljubljanskih Stoicah, ko sta se v soboto pomerila domaa Olimpija in branilec naslova Maribor. Sreanje se je konalo brez zmagovalca in brez zadetkov. V nedeljo pa sta se v portnem centru Kranja v gorenjskem obraunu pomerila domai Triglav in Domale. Do edinega zadetka na sreanju, ko je v 42. minuti dosegel Rudi Poeg Vanca, so se vrstile prilonosti na obeh straneh. Po vodstvu Domal so Kranj

ani zaigrali e bolj ofenzivno, a se gostujoi vratar Nejc Vidmar ni pustil presenetiti. Po tekmi je trener domaih nogometaev Sinia Brki povedal: Vedeli smo, kaj nas aka na tej tekmi. Imeli smo prilonosti, al pa jih nismo izkoristili in zadetek je ves as visel v zraku. Domale so izkoristile eno od prilonosti in povedle. V drugem delu smo zaigrali veliko bolje in estitam fantom za tak pristop. Njegov kolega na drugi strani, pomonik trenerja Luka Elsner, pa

je povedal: Tekma je bila priakovano zelo teka. Zdrali smo pritisk in veseli odhajamo domov s tremi osvojenimi tokami in tako nadaljujemo niz zbiranja tok na gostovanjih.

Na tekmovalni lestvici vodi Maribor z 11 tokami, na etrtem mestu so Domale z devetimi tokami, Triglav z tirimi pa je osmi.

V drugi slovenski nogometni ligi je bila e v petek odigrana tekma drugega kroga v Zavru, kjer je Krka s tremi zadetki nekdanjega Triglavana Dejana Burgarja z 2 : 3 premagala Zavr. V soboto je martno 1928 presenetilo Dravinjo Kostroj in zmagalo z 2 : 4, Roltek Dob

pa je moral na svojem igriu priznati premo ampiona Celja, ki je zmagal z 0 : 2. V nedeljo je Garmin enur gostoval v Krkem in igral neodloeno 3 : 3. V rnomlju sta se pomerila Bela krajina in Kalcer Radomlje, zmaga z 2 : 1 pa je pripadla domaemu motvu. Po drugem krogu vodi Krka s estimi tokami, Garmin enur s tirimi tokami je na tretjem mestu, Roltek Dob je s tremi tokami peti, Kalcer Radomlje brez osvojene toke pa je na osmem mestu.

Gorenjski derbi Domalam

Kljub mnogim prilonostim domaih so v Kranju slavili Domalani. / Foto: Tina Dokl

Slovenski padalci so na peti tekmi svetovnega pokala v skokih na cilj v Bellunu po treh dneh in osmih serijah tekmovanja znova navduili. Ekipa Elana v postavi Roman Karun, Uro Ban, Senad Salki, Borut Erjavec in Domen Vodiek je e v prvi seriji zbrala le dva centimetra. Povsem na dlani je bilo, da so v Dolomite prili po nov ekipni uspeh, ki so ga na koncu tudi dosegli z zmago, k temu pa so dodali e zmago Senada Salkia med mokimi in tretje mesto Maje Sajovic med dekleti. Z. R.

Belluno

Elan ugnal vso konkurenco

simon.subic@g-glas.si8 Gorenjski glas

torek, 14. avgusta 2012

Simon ubic

Domale, Kamnik Preisko-valni sodnik je pred dnevi odredil dvomeseni pripor zoper 35-letnega Kamnia-na, ki so ga policisti zaradi suma storitve vloma oziro-ma ropa iskali dva meseca.

e v zaetku junija je Kam nian v zgodnjih ju-tranjih urah zamaskiran in oboroen vlomil v stano-vanjsko hio v okolici Dom-al. Pri tem ga je presenetil eden od stanovalcev, ki je po sreanju z vlomilcem pobe-gnil iz hie. 35-letnika ni to prav ni zmotilo in je vlom nadaljeval. Med drugim je odel v vije nadstropje hie, kjer je nael in vzel ve deset tiso evrov gotovine. V tem asu se je v hio zaradi boja-zni, da bo vlomilec napadel

stanovalko, ki je tedaj spala v zgodnjih prostorih, vrnil stanovalec in odel za vlo-milcem. Med njima je prilo do prerivanja, med katerim je 35-letnik s pitolo ustre-lil proti okodovancu. Na-zadnje je vlomilec pobegnil, vendar je med begom izgu-bil veji del denarja.

Na podlagi vseh zbranih obvestili so ljubljanski kri-minalisti po dveh mesecih osumljenca izsledili. Minuli etrtek popoldne so ga pripa-dniki specialne enote polici-je prijeli v marini Izola. Od-vzeli so mu prostost in ga s kazensko ovadbo privedli na zaslianje k preiskovalne-mu sodniku, ki je zanj odre-dil pripor. Kamniana so po-licisti v preteklosti e obrav-navali zaradi razlinih pre-moenjskih deliktov.

Vlomilca odkrili v izolski mariniPetintridesetletnega Kamniana, osumljenega ropa, so v izolski marini prijeli pripadniki specialne enote policije.

Dva gosta kampa obec se letonjega dopusta ne bosta z veseljem spominjala. Neki nepridiprav jima je namre ukradel ribiko opremo, ki sta jo imela shranjeno v baldahinu. Policiji sta sporoila, da imata za 2100 evrov kode. S. .

obec

Prikrajana sta za ribolov

Neznani storilec je pred dnevi vlomil v trgovino v Kranju ter ukradel ve poronih oblek, skupaj vrednih priblino deset tiso evrov. S. .

Kranj

Kmalu bo poroka

Nekaj noi nazaj so se tatovi prikradli na gradbie na Jeseni-cah in odtujili ve eleznih palic. koda bo znana po opravljeni inventuri. S. .

Jesenice

Tatovi na gradbiu

Simon ubic

Kranj Minuli konec tedna so se planinci znova mnoi-no podali v gore, kar je spet pomenilo ve dela za gor-ske reevalce. Po poroanju Uprave RS za zaito in ree-vanje so v nedeljo posredo-vali tirikrat, od tega dvakrat tudi deurna ekipa gorske reevalne slube na Brniku.

Pomo gorskih reevalcev sta najprej potrebovala alpi-nista, ki sta se pokodovala v Nemki smeri Triglavske se-verne stene. Do njiju so pri-plezali reevalci iz Mojstra-ne, ju oskrbeli in pripravili za dvig v helikopter Slovenske vojske, s katerim se je z brni-kega letalia pripeljala de-urna ekipa gorske reeval-ne slube. Odpeljali so ju v jeseniko bolninico. Deur-na ekipa je istega dne pole-tela tudi na Komaro, kjer je planinka padla v globel. Prvi so ji pomagali bohinjski re-evalci, nato so jo s helikop-terjem prepeljali v jeseniko bolninico. V nedeljo dopol-dne se je na poti na Krino goro pokodovala planinka, katero so gorski reevalci iz kofje Loke prenesli do ree-valnega vozila Nujne medi-cinske pomoi kofja Loka. Popoldne pa je pet planincev

pri sestopu s Ciprnika v do-lino Pinice zalo na staro nevzdrevano pot, kjer zara-di nevarnosti zdrsa niso mo-gli nadaljevati poti. V dolino so jih pospremili pripadniki GRS Kranjska Gora.

V soboto pa so policisti iz gorske enote vnovi patru-ljirali. Prvo kontrolno to-ko so postavili e v Vratih, drugo v Luknji za smer Ple-menice in naprej proti Tri-glavu ter tretjo pod Krikimi

podi. Medtem ko so se mi-nulo nedeljo v dolino vrnili brez vejih pripomb, pa so bili tokrat manj zadovoljni. Tudi tokrat so sicer ugoto-vili, da le majhen dele po-hodnikov ne uporablja pri-merne opreme, prav ni ve-seli pa niso bili pogleda na druino, v kateri so bili star-i ustrezno obuti, ne pa tudi otroci, eprav jih je pot vo-dila po meliu z ostrim ka-menjem. Med potjo je bilo

e nekaj takih izjem, med-tem ko so bili tisti, ki so se po polplezalnih smereh od-pravljali proti Triglavu, do-bro opremljeni, je vtise po-licistov strnil tiskovni pred-stavnik Policijske uprave Kranj Leon Keder. S polici-stoma je v preventivni akciji znova sodeloval tudi nadzor-nik Triglavskega narodnega parka (TNP), ki je e posebej preal na morebitne kritve pravil v TNP.

Helikopter dvakrat v gorahV severni steni Triglava sta se v nedeljo pokodovala alpinista, na Komari pa je s poti v globino padla planinka. Policisti v soboto ponovili preventivno akcijo med obiskovalci gora.

S pomojo helikopterja so iz Triglavske severne stene reili pokodovana alpinista (slika je simbolina). / Foto: Matej Slabe

Domalski policisti so zaradi domnevne preprodaje droge podali kazensko ovadbo zoper 34-letnika iz okolice Domal. Do njih je prila informacija, da osumljeni goji in preprodaja konopljo, zato so pridobili sodno odredbo in opravili hino preiskavo. V njegovi stanovanjski hii so nali prostor, pri-rejen za gojenje konoplje, v njem pa okoli 25 sadik, ki so jih seveda zasegli. Hkrati so na policijsko postajo odnesli tudi pripomoke za gojenje (ventilatorje, timerje ipd.), nekaj e posuenih rastlin konoplje, semena, mobilne telefone, PVC embalao za pakiranje droge. S. .

Domale

Doma gojil konopljo

Tatovi so pred dnevi obiskali zobozdravstveno ordinacijo v Kranju. Niso potrebovali popravila zob, ali pa, saj so prili v noi na sredo in ukradli za pet tiso evrov zobozdravstvenega materiala. S. .

Kranj

Tatovi pri zobozdravniku

V soboto dopoldne se je na Dovjem zgodila prometna nesrea, v kateri se je 69-letni motorist huje ranil. Policisti so ugotovi-li, da je 69-letnemu francoskemu dravljanu prednost izsilil 73-letni voznik osebnega avtomobila, ki se je z neprednostne ceste vkljueval na prednostno. Motorist se je trenju sicer izognil, vendar je grdo padel po tleh in se huje ranil. S. .

Dovje

Motoristu izsilil prednost

Simon ubic

Szczecin V poljskem Szcze cinu je bil minuli ko-nec tedna e 5. Mednarodni festival pirotehnike in glas-be, ki si ga vsako leto ogle-da ve deset tiso obisko-valcev. V okviru festivala so pripravili tudi gasilsko tek-movanje Firefighter Com-bat Challenge, na katerem so svojo vzdrljivost, mo in spretnost merili gasilci iz eke, Francije, Litve, Veli-ke Britanije, ZDA, Poljske in Slovenije. Slovenske bar-ve je uspeno zastopalo de-vet gasilcev iz PGD Begunje na Gorenjskem, Moste pri Komendi, Lesce, Radovljica in Gorenja vas.

Natejmo samo najvidnej-e doseke gorenjskih gasil-cev. Sestri Veronika in Ma-teja Pretnar (PGD Lesce) sta bili v dvojicah drugi, Ma-teja med posameznicami prav tako druga, sestra Ve-ronika pa je za nekaj sekund

zgreila tretje mesto. Ve-ronika je poleg tega z Do-mnom Pavliem (PGD Be-gunje) osvojila prvo mesto, Mateja pa z Rokom Ribiem (PGD Radovljica) tretje. Ma-tic Zupan (PGD Moste pri Komendi) je dosegel tretje mesto, Ane Habjan (PGD Radovljica) in Gregor Stano-nik (PGD Gorenja vas) pa sta bila v mokih dvojicah, fan-tje so ekipno osvojilo srebr-no medaljo.

Firefighter Combat Chal-lenge ali Najteji dve minu-ti v portu je tekmovanje iz gasilskih vein. Tekmo-valec mora v polni gasilski opremi, teki okoli 20 kilo-gramov, tei v 3. nadstropje z 20 kilogramov teko cevjo na ramenih, na vrh mora po-tegniti e enako teko cev, s kladivom potoli klado, po-tegniti cev pod pritiskom in s curkom zbiti taro ter sko-zi ciljno ravnino potegniti 80-kilogramskega ponesre-enca.

Gorenjci uspeni na PoljskemV poljskem mestu Szczecin so se na gasilskem tekmovanju Firefighter Combat Challenge pomerili gasilci iz eke, Francije, Litve, Velike Britanije, Zdruenih drav Amerike, Poljske in Slovenije.

Najbolji tekmovalci v Firefighter Combat Challengeu se bodo med 21. in 23. pomerili tudi na dravnem in evropskem tekmovanju na Bledu. / Foto: ekipa FCC Slovenija

TORE

K_14

. 08.

2012KULTURA

Bled utripal v etno ritmih oKarineNa Bledu se je v soboto s koncertom Vlada Kreslina in Beltinke bande kon-al 22. festival Okarina, ki je v desetih dneh z zanimivimi koncerti etno glas-be privabil tevilne obiskovalce.

11

gLAsov odeR

Gostovanja ohranjajo prijateljstvaFolklorna skupina Sava Kranj je go-stovala v rni gori, Preddvorani pa so raziskovali Bratislavo. / Foto: arhiv skupine

10

LJUdJe

slavKi je lo doBro od roKSpet smo se odpravili na obisk v oko-lico Celja, al se z Jezersko kraljico tokrat nismo zapeljali, smo se pa v Termah Dobrna strano zabavali ob petju gorenjskih pesmi, ki jih kar ni in ni hotelo biti konec. / Foto: AB

16

V p

etek

so

izle

tnik

i Gor

enjs

kega

gla

sa z

nova

obi

skal

i Dob

rno.

Ve

na

stra

ni 1

6 /

Foto

: AB

10

GLASOV ODER

TOREK_14. 08. 2012

PLANET TU, KRANJ

Torek, 14. 8.18.25, 21.00 POPOLNI SPOMIN16.10, 18.20 MADAGASKAR 3, sinh.15.00, 17.10, 18.00, 19.20 MADAGASKAR 3, 3D, sinhroniziran20.30 VZPON VITEZA TEME20.10 NEVERJETNI SPIDERMAN21.30 NEVERJETNI SPIDERMAN, 3D16.05, 18.30, 20.50 TED16.15 LEDENA DOBA 4, sinhroniziran16.00 LEDENA DOBA 4, 3D, sinhroniziran

Sreda, 15. 8.18.25, 21.00 POPOLNI SPOMIN16.10, 18.20 MADAGASKAR 3, sinh.15.00, 17.10, 18.00, 19.20 MADAGASKAR 3, 3D, sinhroniziran20.30 VZPON VITEZA TEME20.10 NEVERJETNI SPIDERMAN21.30 NEVERJETNI SPIDERMAN, 3D16.05, 18.30, 20.50 TED16.15 LEDENA DOBA 4, sinhroniziran16.00 LEDENA DOBA 4, 3D, sinhroniziran

KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)

Torek, 14. 8.16.00, 18.00, 20.00, 22.00 MADAGASKAR 3, 3D, sinhroniziran17.00, 19.00, 23.30 NA VARNEM21.00 PETLETNA ZAROKA20.30, 23.00 PROMETEJ16.30, 18.30 LEDENA DOBA 4, sinh.

Sreda, 15. 8.12.00, 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 MADAGASKAR 3, 3D, sinhroniziran13.00, 15.00, 17.00, 19.00 NA VARNEM21.00 PETLETNA ZAROKA20.30 PROMETEJ12.30, 14.30, 16.30, 18.30 LEDENA DOBA 4, sinhroniziran

etrtek, 16. 8.18.00, 21.45 LARINA IZBIRA: IZGUBLJENI PRINC16.20, 21.00 V ISKANJU PRAVICE

16.00, 19.50 MADAGASKAR 3, 3D, sinh.18.30 PETLETNA ZAROKA20.40 PROMETEJ16.40, 18.40 LEDENA DOBA 4, sinh.

Petek, 17. 8.18.00, 21.45, 23.35 LARINA IZBIRA: IZGUBLJENI PRINC16.20, 21.00, 23.20 V ISKANJU PRAVICE16.00, 19.50 MADAGASKAR 3, 3D, sinh.18.30 PETLETNA ZAROKA20.40, 23.10 PROMETEJ16.40, 18.40 LEDENA DOBA 4, sinh.

Sobota, 18. 8.18.00, 21.45, 23.35 LARINA IZBIRA: IZGUBLJENI PRINC14.10, 16.20, 21.00, 23.20 V ISKANJU PRAVICE12.00, 14.00, 16.00, 19.50 MADAGASKAR 3, 3D, sinhroniziran18.30 PETLETNA ZAROKA20.40, 23.10 PROMETEJ12.40, 14.40, 16.40, 18.40 LEDENA DOBA 4, sinhroniziran

Nedelja, 19. 8.18.00, 21.45 LARINA IZBIRA: IZGUBLJENI PRINC14.10, 16.20, 21.00 V ISKANJU PRAVICE12.00, 14.00, 16.00, 19.50 MADAGASKAR 3, 3D, sinhroniziran18.30 PETLETNA ZAROKA20.40 PROMETEJ12.40, 14.40, 16.40, 18.40 LEDENA DOBA 4, sinhroniziran

KINO SORA, KOFJA LOKA

etrtek, 16. 8.20.30 VROI MIKE

Petek, 17. 8.20.30 NEVERJETNI SPIDERMAN

Sobota, 18. 8.18.00 NEVERJETNI SPIDERMAN20.30 VROI MIKE

KINO SPORED

Orga

nizat

orji fi

lmsk

ih pr

edsta

v si p

ridru

jejo p

ravic

o do s

prem

embe

prog

ram

a.

Navodilo za reevanje: v kvadrate vpiite tevila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno tevilo ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F.

TEJI SUDOKU

Reitev:

sudoku_LAZJI_12_63NALOGA

5428669343175

29517824

5713361782947485

sudoku_LAZJI_12_63

REITEV

531974286679258143482361795823495617167832459954716832396147528215683974748529361

Reitev:

LAJI SUDOKU

sudoku_TEZJI_12_65NALOGA

3 26 9 4

8 3 73 7 5

5 8 7 4 94 7 6

9 6 31 2 4

3

sudoku_TEZJI_12_65

REITEV

3 9 4 7 5 6 2 1 86 2 7 9 1 8 5 4 31 8 5 4 2 3 7 9 69 6 2 8 3 4 1 7 55 3 8 2 7 1 4 6 94 7 1 5 6 9 3 8 22 5 9 6 4 7 8 3 17 1 6 3 8 2 9 5 48 4 3 1 9 5 6 2 7

sudoku_LAZJI_12_65NALOGA

7 1 4 21 3 5

4 5 8 2 76 3 4 7 8

52 4 9 1 7

7 8 4 6 91 9 3

2 6 5 3

sudoku_LAZJI_12_65

REITEV

7 1 3 4 9 5 2 6 82 8 9 1 6 7 4 3 54 6 5 3 8 2 7 9 16 3 4 7 1 9 5 8 29 7 1 2 5 8 3 4 65 2 8 6 3 4 9 1 73 5 7 8 4 1 6 2 91 9 6 5 2 3 8 7 48 4 2 9 7 6 1 5 3

sudoku_TEZJI_12_65NALOGA

32694

837375

58749476

963124

3

sudoku_TEZJI_12_65

REITEV

394756218627918543185423796962834175538271469471569382259647831716382954843195627

sudoku_LAZJI_12_65NALOGA

7142135

4582763478

524917

78469193

2653

sudoku_LAZJI_12_65

REITEV

713495268289167435465382791634719582971258346528634917357841629196523874842976153

Alenka Brun

Folklorna skupina Sava Kranj letos be-lei e stopetdeseto gostovanje v tujini, petdeseto na medna-

rodnih folklornih festivalih in 40. obletnico prvega gostova-nja na CIOFF-ovem medna-rodnem folklornem festivalu. Tokrat so se odpravili v rno goro. Na to letonje gostova-nje smo bili Savani povablje-ni kot posebni gostje ob dese-ti obletnici naega prvega go-stovanja na prvem Mednaro-dnem festivalu na Cetinju, in kot dobri prijatelji, saj prija-teljstvo gojimo e vseh deset let, pove vodja folklornikov Zvonko Gantar.

Na Mednarodni folklor-ni festival Cetinje 2012 se je tako odpravila aktivna za-sedba FS Sava z devetimi pari plesalcev, tirimi tam-burai in tirimi godci ter vodjo skupine. Na tridnev-nem festivalu so nastopi-li vsak veer, vsaki z drugi-mi plesi. Predstavili so se z dvema koreografijama go-renjskih; tajerskimi, prek-murskimi in belokranjski-mi plesi ter tudi z novo kore-ografijo, kostelsko ohcetjo, za kar so prejeli tevilne e-stitke. Poleg plesa pa so pri-bliali udeleencem festiva-la tudi gorenjsko kulinariko. Tako so ti spoznali domao zaseko, potico, suho salamo, kranjsko klobaso, kruh z orehi in slovensko kapljico.

S savskimi folklorniki se je festivala na Cetinju udele-ila tudi Magdalena Tovor-nik, predsednica Zveze ljud-skih tradicijskih skupin Slo-venije, ki je pohvalila raznovr-stnost in kvaliteto programa FS Sava. Folklorniki so se veda okusili tudi turistino r no goro, stareji lani skupine pa

so imeli ast, da so na gostova-nju krstili tiri nove lane.

Zvone Gantar je e po-vedal, da skupina trdo dela skozi vse leto. Njihov zimski projekt, kjer so se predstavili z belokranjskimi plesi, je bil pri ljudeh dobro sprejet, sep-tembra pa pripravljajo celo-veerni program, nastop v Kranjski Gori. September je tudi mesec, ko vpisujejo nove lane. Pripravljajo pa tudi nov projekt, in sicer ve-er tajerske folklore.

Aktivno pa je tudi Folklor-no drutvo Preddvor. Uspe-no so izpeljali festival in pra-znovanje 60-letnice drutva, potem pa so se julija lani od-rasle sekcije folklornega dru-tva odpravili e na mednaro-dni folklorni festival Slova-kia Folk 2012 v Bratislavo. Si-cer je vonja do cilja potekala brez zapletov, medtem ko na-mestitev v hotelu ni bila rav-no tisto, kar so priakovali, a jim to dobre volje in razpolo-enja ni pokvarilo. Ker je bil

festival za Preddvorane tek-movalne narave, jih je seveda poleg spoznavanja dnevnega in nonega ivljenja mesta, po njihovem nastopu najbolj zanimala razglasitev rezulta-tov. Prejeli so zlato plaketo, kar je lep uspeh.

To pomeni, da je tirilan-ska mednarodna komisija ocenila, da je bil na nastop odlien, in tokovno smo do-segli zgornjo mejo, e doda Mateja Nosan, umetnika vod-ja odrasle sekcije FD Preddvor.

GOSTOvANJA USTvARJAJO IN OhRANJAJO PRIJATELJSTvAFolklorna skupina Sava Kranj je gostovala v rni gori, Preddvorani pa so raziskovali Bratislavo.

Folklorno drutvo Preddvor je gostovalo v Bratislavi. / Foto: arhiv drutva

Preddvorani so z vsakim plesom navduili, Kranjani pa so v rni gori predstavili tudi gorenjsko kulinariko.

Folklorna skupina Sava Kranj je nastopila na Mednarodnem folklornem festivalu Cetinje 2012. Fo

to: a

rhiv

sku

pin

e F

oto:

arh

iv d

rut

va in

sku

pin

e

11

KULTURA

TOREK_14. 08. 2012

lani Foto kluba Kamnik bodo v okviru letonjega Kam-festa v sredo, 15. avgusta, zveer odprli kar dve svoji raz-stavi. V Domu kulture Kamnik bodo na ogled fotografije o prostovoljnem delu pri nas in v tujini mladega fotografa Tomaa Zajelnika, ki je ve let preivel na prostovoljnih delovnih taborih. Na Glavnem trgu pa bo od 15. avgusta do 4. septembra na ogled e tradicionalna razstava ka-mnikih fotografov Oko Kamnika. Tokrat se estnajst la-nov predstavlja s triptihi tremi vsebinsko povezanimi fotografijami z razlinimi, bolj ali manj znanimi motivi, ki prikazujejo kamniko urbano kulturo ali naravno dedi-ino. J. P.

Kamnik

Razstavi kamnikih fotografovV drugem nadstropju Medobinskega muzeja Kamnik je to poletje na ogled zanimiva razstava Andreja Schlegla, ki je razstavil svoje kamn ane oz. drobne plastike iz ka-mna in kamenkov, ki jih je nabral na svojih poitnicah in potovanjih po razlinih koncih sveta. Andrej Schlegel, veini Kamnianov znan po svojem slikarskem ateljeju v srediu mesta, se s svojimi malimi kamnitimi skulp-turami poigrava s simboliko mesta Kamnik, kamn ani pa kot poudarja le e akajo, da jih obiskovalci vza-mejo s seboj. Slikar, ki priznava, da ga navdihuje prav vsak material, bo svoje kamn ane razstavljal e do konca septembra. J. P.

Kamnik

Kamn'ani ali figure iz kamna

Samo Lesjak

V kranjski Mali galeriji so odpr-li razstavo dveh lanov Likovne-ga drutva Kranj

svoja dela razstavljata Bra-ne Kreuzer in Toma e-brek. Na odprtju se je zbralo zavidljivo tevilo obiskoval-cev, ki jih je uvodoma poz-dravil predsednik drutva Nej Slapar, ki je nato pred-stavil oba umetnika, sicer dejavna e desetletja.

Brane Kreuzer je diplo-miral na Visoki oli za risa-nje in slikanje v Ljubljani ter sodeloval na ve koloni-jah in razstavah. Pri ustvar-janju se posluuje tehni-nega eklekticizma, pri e-mer mu kot osnova veino-ma slui akvarel. Tega nato skozi navdihujoi, svobodni akt subjektivnega ustvarja-nja dopolnjuje tako formal-no olje, akril, kolana teh-nika, itd. kot vsebinsko, saj s povsem konkretnimi mo-tivi dosega uinek surrealiz-ma. Z razstavljenimi deli pa Kreuzer dokazuje tudi, da je risba enakovredna sliki.

Toma ebrek svojo osnovno likovno dejavnost posvea grafiki. Primarno sicer deluje na podroju ki-parstva v zaetku septem-bra se obeta slavnostno od-kritje njegovega kipa pred kranjsko Mestno knjini-co. Prisotnost v likovni umetnosti razume kot ne-zakljueno podroje izo-braevanja in raziskovanja. Njegova razstavljena dela so prav tako tehnino ra-znovrstna, saj se avtor po-sluuje krede, tua, oljnih barv, itd. Poglaviten mo-tiv njegovih del je gledal-ca vznemiriti do te mere, da se bo skozi komponento prostora/asa zael zaveda-ti dejanskih dimenzij sveta, ki ga obdaja. Rezultat e-brekove umetnike inter-pretacije sveta, polne izra-zitih chiaroscuro kontra-stnih natannih linij ter pa-sov, ki jih avtor seka z zele-no oljno barvo, so podobe, ki gledalcu tako kot tudi Kreuzerjeva dela ponuja-jo novo dimenzijo vpogleda v urejeni kaos in obenem irijo eljo po spraevanju o temeljnih podstateh so-dobnega sveta.

PODOBE urEjEnEga kaOsa

Toma ebrek in Brane Kreuzer razstavljata v Mali galeriji.Fo

to: S

amo

Lesj

ak

Samo Lesjak

Pester glasbeni spo-red je prvi teden festivala potekal na Blejskem gra-du, kjer so se zvr-

stili aboridinski kantavtor iz Avstralije Yamma, ma-darski priznani duo em-balistov Kalman & Miklos, mongolska folklorna skupi-na Khukh ter slovenska pev-ka Klarisa Jovanovi s spre-mljavo skupine Della Se-godba, ki jo sestavljajo zna-ni multiinstrumentalisti Va-sko Atanasovski, Luka Ro-pret in iga Golob.

Dogajanje se v naslednjem tednu preselilo v idilien Zdraviliki park, kjer so e-trtkov poletni veer ob jezeru razgibali glasbeniki iz Fran-cije, Cipra, Estonije, kot-ske in Slovenije s projek-tom Folk it up!, ki e tri leta po vsej Evropi predstavljajo ljudsko glasbo, kar je v ve kot dveh desetletjih namen tudi festivala Okarina. Za coun try-folk ritme je v petek poskrbela amerika skupina

Ahab, festival pa je v sobo-to zakljuil legendarni Vla-do Kreslin s skupinama Bel-tinka banda ter Mali bogo-vi, medtem ko je nastop ru-skih kozakov s tradicionalno glasbo in plesi prestavljen na september. Okarina etno fe-stival tako ostaja pomemben kamenek v mozaiku blejske poletne kulturne ponudbe in prepriani smo, da nas bodo kakovostni glasbeniki razva-jali tudi v prihodnje.

BlED utriPal v EtnO ritmih OkarinENa Bledu se je v soboto s koncertom Vlada Kreslina in Beltinke bande konal 22. festival Okarina, ki je v desetih dneh z zanimivimi koncerti etno glasbe privabil tevilne obiskovalce.

Glasbeniki iz petih evropskih drav so navduili z ljudsko glasbo, zdrueno v projektu Folk it up!. / Foto: Nadja Stare

Festival Okarina je tudi tokrat na Bled privabil mnoge poslualce etno glasbe. / Foto: Nadja Stare

Vstopnice: TIC Radovljica, prodajna mesta Eventima, koncertna prizori{~aNa spletu: www.eventim.si BREZPLA^NI FESTIVALSKI AVTOBUS

I RADOVLJICA I VELESOVO I

www.festival-radovljica.si

4. 19. avgust

Pre`ivite poletje v objemu stare glasbe!

14. 8. I musica cubicularis

16. 8. I Musica Favola, Stephan van Dyck

17. 8. I Dialogos in Kantaduri

19. 8. I The Dowland Project, John Potter

DR

U

TVO

LJU

BIT

ELJ

EV

STA

RE

GL

AS

BE

RA

DO

VLJ

ICA

, LIN

HA

RTO

V TR

G 1

, RA

DO

VLJ

ICA

12

VREME IN POUTJE

TOREK_14. 08. 2012

Samo Lesjak

Letonje poletje bo oitno drugo najbolj vroe v zadnjih sto in ve letih, medtem ko bo najbolj vroe

sicer ostalo poletje 2003. Kot pojasnjuje meteorolog Branko Gregori, lei vzrok v prevladujoi jugozahodni smeri vetrov, ki iznad severne Afrike in Sredozemlja k nam prinaajo zelo topel in suh zrak, prodori bolj vlanega in hladnejega atlantskega zraka proti Alpam pa so zelo redki. Tako je npr. na junem Primorskem nazadnje obilneje deevalo v prvi polovici meseca junija, v vejem delu Slovenije pa med 11. in 15. julijem. Priakujemo e en vroinski val e etrti to poletje, in sicer predvidoma med 15. in 22. avgustom.

Najdlje sune razmere trajajo na Primorskem, kjer e od oktobra ni bilo obilnejega deja. Skromne so bile padavine v tem obdobju tudi na vejem delu osrednje Slovenije ter v pasu proti jugovzhodnem delu, kjer jih je padlo od 50 do 100 mm. Padavinska slika v tem obdobju je nekoliko bolja proti severu in severovzhodu drave.

Nekatere manje reke in potoki v osrednji in na irem obmoju june Slovenije so se presuile. Stanje vodne zaloge v kmetijskih tleh je e vedno najbolj problematino na Primorskem in Gorikem. Razmere se poslabujejo tudi povsod tam, kjer majhna koliina deja stanja ni popravila. Tudi drugod po dravi so vroina, mono izhlapevanje in suho vreme mono izrpali talni vodni rezervoar. Povsod tam, kjer je bila

preskrbljenost tal in kmetijskih rastlin z vodo slaba, rastline trpijo suni stres in potrebujejo dodatno oskrbo z vodo. Razmere e poslabujeta vroinski stres in visoko izhlapevanje, ki se bosta v prihodnjih dneh e poveala.

Razen nekaj krajevnih ploh, omembe vrednih padavin vsaj do 20. avgusta ne bo. Spet bo pritisnila vroina, najvije temperature bodo po niinah nad 30 C. Zaradi opisanih razmer velja

opozorilo vsem prebivalcem, da s svojim ravnanjem ne poslabujejo koliinskega in kakovostnega stanja voda, e zlasti na najbolj ranljivih obmojih. Obilnega deja oitno ne bo e lep as, nikakor ne prej kot morda ele zadnji teden avgusta. Pred tem bomo deleni le kakne vroinske nevihte. Priporoamo sprotno spremljanje razmer na spletnih straneh www.meteo.si in upotevanje izdanih opozoril, e opozarja Gregori.

KonKretnih padavin e ne boV zadnjem mesecu pri nas skoraj ni deevalo, sune razmere pa so se e zaostrile. Konec julija in v prvi polovici avgusta je Slovenijo zajel letos e tretji moneji vroinski val, pria smo sui in poarom, omembe vrednih padavin pa e ni na obzorju.

Posledice sue se kaejo tudi na Planarskem jezeru na Jezerskem. / Foto: Tina Dokl

14. 8. tor. Demetrij korenina 6.00 20.12

15. 8. sre. Marija, Marijino vnebozetje korenina do 17h, cvet od 18h 6.01 20.10

16. 8. et. Rok cvet 6.03 20.08

17. 8. pet. Pavel list, prazna luna ob 18h 6.04 20.07

18. 8. sob. Helena list 6.05 20.05

19. 8. ned. Ljudevit list do 12h, plod od 13h 6.06 20.03

20. 8. pon. Bernard plod 6.08 20.02

tedenska vremenska napoved

setveni koledar obremenitev vzhod zahod

desetdnevna napovedTorek Sreda etrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda etrtek 14. 8. 15. 8. 16. 8. 17. 8. 18. 8. 19. 8. 20. 8. 21. 8. 22. 8. 23. 8.

14/29 C 16/30 C 17/32 C 16/29 C 15/30 C 14/30 C 15/31 C 14/29 C 13/27 C 12/25 C

n n n n n

n n n n n

n n n n n

n n n n n

n n n n n

n n n n n

n n n n n

VREMENSKE ZANIMIVOSTI

Biovremenska napoved

Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sonnim vremenom spodbuden. UV-indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po niinah 8 in v visokogorju 9. V navedenih vrednostih ni upo-tevan odbiti del UV-sevanja, ki lahko v skrajnih primerih celo podvoji prejeto dozo. UV-indeks je brezdimenzijska mera za mo UV-sonnega sevanja. Ob jasnem vremenu je najviji okoli 13. ure. Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost ve-lika; zaitimo se s pokrivalom, sonnimi oali, uporabimo zaitno kremo, med 11. in 15. uro se izogibamo izpostavljanju soncu. Pri vrednostih 10 in ve je najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro izognemo, e to ni mono, uporabimo vsa zaitna sredstva.

Napoved za gorski svet

V gorah bo delno jasno z obasno poveano spremenljivo oblanostjo. Popoldne bodo mone posamezne plohe. Pihali bodo ibki lokalni vetrovi. Temperatura na 1500 m bo ez dan okoli 13, na 2500 m pa okoli 5 stopinj C.

Veliki maren brez deja, sladko vince bo doma.

PREGOVOR

Avgust je mesec, ki tako astronome kot romantike v ja-snih poletnih noeh razveseljuje s pravim meteorskim dejem. Za ta as je namre znailen meteorski de Per-zeidov, imenovan tudi Solze svetega Lovrenca. Zemlja namre na svoji poti okoli Sonca v tem obdobju preka oblak delcev, ki jih za seboj pua komet Swift Tuttle. Ti delci ob vstopu v Zemljino atmosfero zaarijo in so prava paa za ljubiteljske opazovalce nonega neba. V ustreznih razmerah je mogoe v eni uri videti tudi ve kot petdeset tovrstnih meteorjev, najve pa jih je na spregled prav v teh dneh. Utrinke opazujemo s pro-stimi omi, najbolje z odprtega prostora ravnine. V topli avgustovski noi se uleemo v naslonja ali pa na primerno urejeno vodoravno leie v smeri severjug, glavo imamo na severu. Umirimo se, poakamo kaknih petnajst minut, da se oi privadijo teme, nato pa za-nemo opazovati. Lahko samo uivamo, ko zagledamo utrinke, lahko pa tudi ugotavljamo, koliko jih vidimo ozi-roma natejemo na uro, pravi strokovnjak za astrono-mijo Marijan Prosen. S. L.

Razgibano nono nebo

www.gorenjskiglas.si

Zdravljenje z bioenergijo - po metodi Zdenka Domania

Knjiga je namenjena vsem, ki vas zanimajo uinki bioenergije na dobro poutje, na zdravje in na bolezni. Namenjena je mladim in starim obeh spolov, ne glede na stopnjo izobrazbe, vernim in nevernim, revnim in bogatim, zdravim in bolnim. V knjigi zdravnik uradne medicine skua razloiti bioenergijo in odgovoriti na vpraanja o ivljenjski energiji. Za-nimivo in pouno branje!

Knjigo lahko kupite ali naroite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naroite po tel. t.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Zdravljenje z bioenergijo - Zdravljenje z bioenergijo - Zdravljenje z

po metodi bioenergijo - po metodi bioenergijo -

Zdenka po metodi Zdenka po metodi

Domania

Knjiga je namenjena vsem, ki vas zanimajo uinki bioenergije na dobro

Redna cena trdo vezane knjige je 20 EUR, mehka vezava 15 EUR. e knjigo kupite ali naroite na Gorenjskem glasu, je cena za trdo vezavo 17 EUR + potnina.

Knjiga je namenjena vsem, ki vas zanimajo uinki bioenergije na dobro

+ potnina.

+ potnina

17 Etrda veza

va

13

PRAZNOVANJA

TOREK_14. 08. 2012

Redna cena knjige je 12,50 EUR. e knjigo kupite ali naroite na Gorenjskem glasu, je cena le

Knjigo lahko kupite ali naroite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naroite po telefonski tevilki: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

+ potnina

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

9,90 EUR

Za svoje najdraje in prijatelje s pomojo prironika pripravite biskvitno testo za torto, rolado, ustvarite slastne kreme za nadeve, okoladne glazure in okrasite sladice s figuricami iz marcipana. Poigrajte se s peko otroke torte, minjonov ali prazninih keksov ...

Predprodaja vstopnic: PETROL servisi,KOMPAS poslovalnice, BIG BANG,MERCATOR M holidays, Hie vstopnicCitypark LJ, Europark MB in Citycenter CE,

Internetna prodaja: SLOKONCERTI.SI,EVENTIM.SITelefonska prodaja: 01 420 5000

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Minuli teden je na Go-renjskem na svet prijo-kalo 45 novorojenkov.V Kranju se je rodilo 17 deklic in 13 dekov. Naj-teji je bil deek,ki je teh-tal 3780 gramov, najlaji deklici pa je tehtnica po-kazala 2860 gramov.Na Jesenicah je prvi za-jokalo 11 dekov in 4 de-klice. Najteji je bil eden izmed dekov, tehtal je 4200 gramov, najlaji deklici pa je babica na-tehtala 2980 gramov.

Novorojenki

V Preddvoru so se 4. avgusta poroili Rok imar in Breda Komrlj, Matic Pelcel in Damjana Dobravec, na Brdu pri Kranju Robert Petelinek in Tanja Bratun, na Zgornjem Brniku pa Botjan Celar in Lea Rihtari. V kofji Loki so se 11. avgusta poroili: Primo Gortnar in Katja Pornik, Ale Kokalj in Mojca Poljanec ter Janez Burja in Tea Plazar.

Mladoporoenci

Alenka Brun

Vaani Sr. Bele so razmiljali, da mogoe ne bi bilo slabo, e bi organizirali sre-

anje za vse vaane in va-anke, kjer bi se lahko med seboj spoznali in dodobra utrdili vezi. Na sreanje pa so povabili tudi vse tiste, ki so neko iveli na Sr. Beli, pa jih je ivljenjska pot vodi-la drugam. Seveda pa imajo tudi nekaj takih, ki so se v vas priselili, poroili oziroma so se primoile.

Po besedah Joeta tefeta in Danila Ekarja je bil odziv

dober. Poslali so kakih 120 vabil, odzvalo pa se je lepo tevilo ljudi. Sreali so se v nedeljo na igriu Pregrat za Gostilno Bizjak na Zg. Beli. Za glasbeno podlago je skrbel Edo Snedec, sicer pevec in klaviaturist Fantov z vasi, stresanje al in pove-zovanje programa mu tudi leita. Predstavili so dru-ine, nekaj pesmi so zape-le sestre Prahove po do-mae; Joe je prebral pe-sem o domaem kraju, ki jo je sam spisal; ugotovili so, da ima njihova vas 81 hi pa da pravzaprav o njej vaa-ni kar nekaj vedo; ponaajo pa se tudi z zbiralcem ljud-skih pesmi in literarnim

zgodovinarjem Matijem Valjavcem. Laen in ejen ni bil nihe, tako odrasli kot

otroci pa so izkoristili prilo-nost za prijetno nedeljsko druenje.

Sreanje na vaSiNa Srednji Beli pri Preddvoru imajo svoj praznik sicer septembra, a so prili na idejo, da bi morda imeli na vasi e kaknega.

Sreanje vaanov Sr. Bele pri Preddvoru/ Foto: Tina Dokl

Dobre volje, hrane in pijae ni manjkalo./ Foto: Tina Dokl

Skupinica tistih, ki so se iz Sr. Bele odselili, so se pa sreanja vaanov udeleili./ Foto: Tina Dokl

AM

C S

TUD

IO D

.O.O

., D

UN

AJS

KA

C. 1

58

, LJU

BLJ

AN

A

14

AVTOMOBILIZEM

TOREK_14. 08. 2012

Matja Gregori

Japonski Mitsubishi je zaustavil proizvodnjo elektrinih malkov Peugeota iOn in Ci-trona C-Zero, ki sta klona njihovega modela i--Miev. Vzrok za zaustavitev proizvodnje so slabe prodaj-ne tevilke, ukrep pa naj bi bil zaasen, kot pravijo pri kon-cernu PSA Peugeot Citron, vendar ne navajajo, kdaj bi se proizvodnja lahko znova za-ela.

Po podatkih podjetja Jato Dynamics, ki se ukvarja z

raziskovanjem avtomobil-skih trgov, so v letonjem pr-vem polletju pri Citronu pro-dali 935 primerkov C-Zera in pri Peugeotu 852 iOnov, kar je bistveno manj od priako-vanj. Od zaetka proizvodnje modela i-Miev v letu 2009, ki sta se mu leto kasneje pridru-ila e C-Zero in iOn, so pri Mitsubishiju izdelali 28 tiso primerkov vseh treh malkov skupaj, kar je prav tako manj, kot so nartovali.

V Sloveniji je bil med tre-mi znamkami lani najuspe-neji Peugeot s tirimi regis-tracijami modela iOn, pri Ci-tronu so nali kupce za tri

avtomobile C-Zero, pri Mi-tsubishiju pa dva za i-Miev. V letonjem prvem polletju

sta po enega elektrinega malka prodala le Citron in Peugeot.

Zaasen konec Za elektrikoMitsubishi zaustavil proizvodnjo elektrinih malkov za Peugeot in Citron.

Premalo kupcev za Citroen C-Zero in Peugeot iOn zaustavilo proizvodnjo.

Matja Gregori

Romunska Dacia, del francoskega Re-naulta, postaja vse pomembneji igra-lec na svetovnem

avtomobilskem trgu, kar do-kazuje tudi z novimi modeli. Prihodnji mesec tudi na slo-venske ceste prihaja Lodgy, ve-likoprostorsko zasnovani mo-del, ki bo nadomestil ostareli in neprepriljivi Logan Van in se vmeal tudi med avtomobi-le s sedmimi sedei.

Lodgy bo namre na voljo v izvedbah s petimi ali sedmimi sedei, od tevila potnikov pa bo odvisna tudi velikost prtlja-nika, ki sega od 207 do 2607 litrov prostora. Avtomobil z dolino 4,49 mera, ki se zara-di zadrane zunanjosti ne bo meril na lepotnih lestvicah, bo bolj prepriljiv s prostornostjo

in udobjem, poleg tega pa so mu namenili tudi nov multi-medijski sistem z zaslonom na vrhu sredinske konzole, ki bo med drugim lahko vkljue-val tudi navigacijsko napravo.

Lodgyju sta namenjena dva bencinska in dva dizelska mo-torja. Osnovni pogonski stroj je 1,6-litrski atmosferski tirivalj-nik, ki razvije 60 kilovatov (82 KM), pridruuje pa se mu so-dobneji 1,2-litrski, ki s pomo-jo prisilnega polnjenja iztisne iz sebe 85 kilovatov (115 KM). Oba turbodizelska motorja imata 1,5 litra gibne prostorni-ne in zmogljivost 66 oziroma 79 kilovatov (90 oziroma 107 KM). Prenos na pogonski ko-lesi opravlja petstopenjski, pri monejem turbodizlu pa est-stopenjski roni menjalnik.

Oprema je razdeljena na tri nivoje, cena za osnovno izved-bo bo 9.500, za najdrajo pa 14.900 evrov.

Ve prostoraDacia poilja na ceste velikoprostorski model Lodgy.

Matja Gregori

Kritiki pred desetlet-jem opravljene re-inkarnacije Volks-wagnovega legen-darnega hroa se

morajo s prihodom nove ge-neracije tega avtomobila naj-br ugrizniti v jezik. Spretni trni strategi iz Wolfsburga imajo namre v rokah mo-no oroje, takno, ki spomi-nja na originalno izvedbo in je hkrati prilagojeno smer-nicam sodobnega asa.

Pri novem Beetlu so si namre oblikovalci dovolili precej ve kot pri prejnjem, kar pomeni, da so verjetno prerisovali silhueto svoje-ga slavnega predhodnika in jim je prvinske detajle uspe-lo spojiti z moderno okrogli-nasto venostjo. Zato novi-nec spominja na nostalgine ase, v katerih je bila Volks-wagnova legenda ne samo prevozno sredstvo, ampak kar kultni objekt tevilnih generacij. Poleg tega so pri

Volkswagnu dali na izbiro e celo vrsto dodatkov, s kateri-mi si je mogoe avtomobil narediti bolj oseben in uni-katen.

Tudi v notranjosti se pre-pletata zgodovina in priho-dnost, bolje reeno, avtomo-bilska sedanjost. Znameni-te vazice, v katero je bilo e pri prejnji generaciji mo-goe postaviti vrtnico ali ka-ken drug cvet, zdaj ni ve, ohranjena pa je osnovna ideja postavitve armatur-ne ploe, eprav so zdaj na njej sodobni merilniki in e-prav tudi na sredinski kon-zoli ni kaknih sledi nostal-gije. Na volanskem obrou, ki ima tako kot instrumen-tna ploa in vrata okraske v barvi karoserije, so stikala za upravljanje radijskega siste-ma, ki seveda zna vse tisto, kar se spodobi za te ase.

Potnika kabina se ne raz-daja s prostornostjo, kajti Beetle je e vedno bolj name-njen dvema uivaema kot tirilanski druini. Prosto-ra za noge je zadaj sicer ve, kot ga je bilo v predhod niku, a za dostop do zadnjih dveh sedeev je treba biti vsaj malce giben. Prostornin-ski prirastek gre torej zvei-ne na raun udobja voznika in sopotnika na desnem se-deu, nekaj je pridobil tudi prtljanik, ki je po velikosti na ravni spodnjega srednje-ga razreda.

eprav motorna izbira ni tako iroka kot pri drugih Volkswagnovih modelih, odloitev ni teka. Odloitev za bencinski 1,2-