Slovenska tiskovna agencija d.o.o., Ljubljana

LETNO POROČILO 2014

April 2015

1

Kazalo vsebine

1. OSEBNA IZKAZNICA......................................................................................52. KDO JE KDO...................................................................................................53. ORGANIZIRANOST........................................................................................74. NAGOVOR DIREKTORJA..............................................................................95. POROČILO NADZORNEGA SVETA.............................................................116. DEJAVNOST SLOVENSKE TISKOVNE AGENCIJE....................................16

6.1. Opredelitev javne službe..................................................................166.2. Tržna dejavnost STA........................................................................176.3. Financiranje dejavnosti STA.............................................................176.4. Upravljanje in nadzor Slovenske tiskovne agencije.........................17

7. STORITVE STA.............................................................................................19

I. POSLOVNO POROČILO.........................................................................................231. STRATEŠKI CILJI IN USMERITVE...............................................................232. UREDNIŠKE AKTIVNOSTI V LETU 2014....................................................27

2.1. Pregled aktivnosti po organizacijskih enotah uredništva..................303. MARKETINŠKE AKTIVNOSTI V LETU 2014................................................364. NABAVA IN IZVAJANJE JAVNIH NAROČIL.................................................405. TEHNIČNA SREDSTVA IN INFORMATIKA..................................................406. RAZVOJ PROGRAMSKIH ORODIJ ............................................................407. UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI...........................................................438. SKRB ZA OKOLJE........................................................................................459. KAZALCI POSLOVANJA...............................................................................4610. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE...........................................................5111. OBVLADOVANJE TVEGANJ .....................................................................53

11.1. Notranja revizija .............................................................................55

II. RAČUNOVODSKO POROČILO............................................................................581. BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2014.......................................................582. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA od 1.1.2014 do 31.12.2014............................593. MNENJE NEODVISNEGA REVIZORJA.......................................................604. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM.............................................62

4.1. Podlage za sestavo računovodskih izkazov.....................................624.2. Računovodske usmeritve.................................................................624.3. Pojasnila postavk v bilanci stanja.....................................................69

4.3.1. Neopredmetena sredstva....................................................694.3.2. Opredmetena osnovna sredstva.........................................704.3.3. Odloženi davki.....................................................................714.3.4. Finančne naložbe................................................................714.3.5. Kratkoročne poslovne terjatve.............................................714.3.6. Popravek vrednosti terjatev.................................................724.3.7. Starostna struktura terjatev..................................................724.3.8. Denarna sredstva................................................................724.3.9. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve ...........................724.3.10. Kapital................................................................................734.3.11. Bilančni dobiček.................................................................734.3.12. Rezervacije........................................................................744.3.13. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve ........................744.3.14. Kratkoročne poslovne obveznosti......................................754.3.15. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve .....................754.3.16. Izvenbilančna evidenca .................................................764.3.17. Delitev bilance stanja na splošno in tržno dejavnost ........76

4.4. Pojasnila postavk izkaza poslovnega izida......................................774.4.1. Poslovni prihodki..................................................................77

2

4.4.2. Stroški porabljenega materiala............................................784.4.3. Stroški storitev.....................................................................784.4.4. Stroški dela..........................................................................794.4.5. Odpisi vrednosti...................................................................794.4.6. Drugi poslovni odhodki........................................................804.4.7. Finančni prihodki..................................................................804.4.8. Finančni odhodki..................................................................804.4.9. Davek od dohodkov pravnih oseb.......................................804.4.10. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja ........................814.4.11. Delitev izkaza poslovnega izida na javno in tržno dejavnost 81

5. DRUGA RAZKRITJA.....................................................................................83

3

4

1. OSEBNA IZKAZNICA

Družba: Slovenska tiskovna agencija d.o.o., LjubljanaSkrajšano ime družbe: STA d.o.o. LjubljanaSedež: Tivolska cesta 50, 1000 LjubljanaTelefon: +386 1 24 10 100Faks: +386 1 434 29 69E-pošta: desk@sta.siSpletna stran: www.sta.siDejavnost: 63.910 - Dejavnost tiskovnih agencijPravna oblika: družba z omejeno odgovornostjoMatična številka: 5488745Davčna številka: 73929948Identifikacijska številka za DDV: SI73929948Vpis v sodni register: Okr. sod. v Lj., št. reg. vl. 1/12427/00 z dne 3. 6. 1991Osnovni kapital: 46.466 EURDatum ustanovitve: 24. 5. 1991Družba ni povezana oseba.

2. KDO JE KDO

Bojan VeselinovičDirektorTelefon: +386 (0)1 24 10 122El. naslov: bojan.veselinovic@sta.si

Barbara ŠtrukeljOdgovorna urednicaTelefon: +386 (0)1 24 10 150El. naslov: barbara.strukelj@sta.si

Mojca ZorkoUrednica notranjepolitičnega uredništvaTelefon: +386 (0)1 24 10 134E-pošta: mojca.zorko@sta.si

Sergeja Kotnik ZavrlUrednica zunanjepolitičnega uredništvaTelefon: +386 (0)1 24 10 112E-pošta: sergeja.kotnik@sta.si

Jernej ŠmajdekUrednik gospodarskega uredništvaTelefon: +386 (0)1 24 10 140E-pošta: jernej.smajdek@sta.si

Eva HorvatUrednica angleškega servisaTelefon: +386 (0)1 24 10 108E-pošta: eva.horvat@sta.si

5

Leon RosaUrednik športnega uredništvaTelefon: +386 (0)1 24 10 155E-pošta: leon.rosa@sta.si

Alenka VesenjakUrednica kulturnega uredništvaTelefon: +386 (0)1 24 10 149E-pošta: alenka.vesenjak@sta.si

Nadja PodobnikUrednica za dopisnike in dodatne vsebineTelefon: +386 (0)1 24 10 110E-pošta: nadja.podobnik@sta.si

Nejc KastnerVodja foto oddelkaTelefon: +386 (0)1 24 10 151E-pošta: nejc.kastner@sta.si

Rada BatageljVodja finančno-računovodske službeTelefon: +386 (0)1 24 10 125E-pošta: rada.batagelj@sta.si

Robert HrovatVodja tehnične službeTelefon: +386 (0)1 24 10 106E-pošta: robert.hrovat@sta.si

Peter PenkoVodja marketingaTelefon: +386 (0)1 24 10 126E-pošta: peter.penko@sta.si

6

3. ORGANIZIRANOST

Slovenska tiskovna agencija je strukturno razdeljena na novinarski sektor in upravni sektor.

Novinarski sektor je organiziran v sedem uredništev:− notranjepolitično uredništvo,− gospodarsko uredništvo,− zunanjepolitično uredništvo,− kulturno uredništvo,− športno uredništvo,− angleški servis in− uredništvo za dopisnike in dodatne vsebine.

Podporne službe v upravnem sektorju so:- finančno-računovodska služba,- služba za informacijsko tehnologijo in- služba za marketing.

Slovensko tiskovno agencijo vodi direktor agencije.

7

8

4. NAGOVOR DIREKTORJA

Slovenska tiskovna agencija (STA) je tudi v poslovnem letu 2014 spoštovala osnovno vodilo zagotavljanja objektivnih, verodostojnih in ažurnih vsebin. Ohranitev neodvisnega in avtonomnega položaja STA znotraj zapletenih razmer v medijski panogi je ključnega pomena zaradi izzivov, ki jih vsem medijskim hišam prinaša razvoj tehnologije z razmahom interneta in z internetom povezanih mobilnih naprav ter hkratna svetovna gospodarska kriza. Ti dve okoliščini celotno panogo silita v prestrukturiranje, ki gre v smeri zmanjševanja stroškov, razvoja novih produktov in prilagajanja poslovnih modelov.

Vodstvo družbe je na predlog nadzornega sveta STA zato že pred časom pripravilo Strategijo razvoja družbe do leta 2016, v letu 2014 pa še Medijsko analizo o delu tiskovnih agencij v tujini in o razmerah na domačem medijskem trgu ter položaju STA in Digitalno strategijo STA 2015-2017 kot strateški dokument razvoja za področje IKT.

Krčenje prihodkov od prodaje oglasnega prostora v medijski krajini in z druge strani zaradi večje učinkovitosti zahteve po vse bolj ciljanem oglaševanju; korenito spreminjanje navad končnih uporabnikov medijskih vsebin; pojav socialnih omrežij kot vsebinskega in oglaševalskega tekmeca spletnim in tradicionalnim medijem ter poplava vsebin na spletu, ki je povzročila spopad za pozornost razmeroma omejenega števila bralcev - vse to vpliva tudi na tiskovne agencije. Medtem ko so v svojem dolgoletnem delovanju svoje klasične produkte uspele prodati tako rekoč vsem potencialnim strankam, zdaj pri teh produktih ne morejo več računati na nadaljnjo rast. Zaradi finančne stiske njihovih medijskih naročnikov je tako uspeh že ohranjanje doseženega obsega prihodkov. Tako je bila tudi STA prisiljena v iskanje novih priložnosti oziroma prilagajanje svoje ponudbe novim potrebam na trgu.

Že vse od leta 2008 se nadaljuje trend zmanjševanja obsega sredstev za opravljanje javne službe. V letu 2014 smo za financiranje javne službe dobili 2,8 % manj sredstev kot leto prej, prvič pa se je tudi zgodilo, da je delež javnih prihodkov iz naslova pogodbe s financerjem javne službe predstavljal le še polovico celotnih poslovnih prihodkov, medtem ko je bil leta 2013 52,4 %. Družba je poslovno leto kljub temu končala pozitivno, z 2.222 EUR dobička, kar pomeni, da smo s tržno dejavnostjo zagotovili manjkajoča sredstva, potrebna za delovanje agencije kot celote in pri tem za pokrivanje izgube, ki nastaja pri opravljanju javne službe, saj je nadomestilo zanjo manjše od stroškov, ki pri tem nastajajo. Ob tem poudarjamo, da gre za tržne prihodke iz naslova sodelovanja pri raznih projektih in organizaciji dogodkov, saj dodatnih prilivov na račun prodaje agencijskega servisa ni mogoče zagotoviti.

Pri tem se zavedamo, da je pri večanju prihodkov iz tržnih dejavnosti treba paziti na vsebine STA kot javnega servisa, kar je naše temeljno poslanstvo. Ob tem pa poudarjamo, da zdajšnjega obsega storitev ne bo mogoče ohraniti brez popolnega posluha financerja javne službe, ki bo moral zanjo zagotavljati zadostna sredstva in jih ne zmanjševati.

V uredniškem delu STA je leto 2014 s produkcijskega vidika zaznamovala visoka zgoščenost posebnih projektov ali izrednih dogodkov, med katerimi velja izpostaviti trikratne volitve, zimske olimpijske igre, naravne katastrofe, obletnici vstopa Slovenije v evro-atlantske integracije ter začetka prve svetovne vojne, ki je občutno vplivala na sicer običajno bolj utečeno dinamiko dogajanja v politiki, gospodarstvu in širši družbi. Na mednarodnem področju so bili v ospredju ukrepi za gospodarsko oživitev evrskega območja, ukrajinsko-ruska kriza in vzpon Islamske države. Raven celotne produkcije servisov STA je primerljiva z letom prej, pri čemer je v slovenskem servisu višja za 1,2 %, v angleškem pa nekoliko nižja. Priprava vesti v servisih je temeljila na temeljiti in avtonomni novinarsko-uredniški presoji ter agencijskih standardih. Uredništvo je pozornost namenjalo krepitvi ažurnosti poročanja, večji strukturiranosti servisa, predvsem pa je v letu 2014 zasledovalo cilj krepitve dodatnih vsebin, ki servisu prinašajo večjo dodano vrednost in uporabnost za odjemalce.

9

V začetku leta 2014 smo pripravili specializirani servis agencijskih vsebin za zimske olimpijske igre v Sočiju. V okviru večletnega partnerstva z Evropskim parlamentom smo v prvi polovici leta 2014 izvedli projekt Tvoja Evropa – Tvoj glas. V tem poslovnem letu smo sklenili tudi triletno partnersko sodelovanje z Institutom Jožef Štefan (IJS) v projektu X-like.

Potem ko že v letu 2013 ni bila uresničena napoved o zagotovitvi prostorov v lasti Republike Slovenije (RS), primernih za opravljanje dejavnosti nacionalne tiskovne agencije, je oktobra 2014 po obilnem deževju v poslovne prostore družbe vdrla meteorna voda. Po maju 2013, ko so zaradi nenavadnega tresenja stolpnice na Tivolski 50, kjer so najeti poslovni prostori STA, zaposleni v strahu zapustili vrhnji nadstropji stolpnice, je bil to že drugi izredni dogodek, ki kliče po trajnejši rešitvi prostorskega vprašanja nacionalne tiskovne agencije. Čeprav je konec leta 2014 zasebni investitor začel gradnjo objekta v več let odprti gradbeni jami v neposredni soseščini stolpnice, kar bi lahko pripomoglo k izboljšanju statike zgradbe, v kateri ima najete prostore STA, sta tako vodstvo družbe kot nadzorni svet STA prepričana, da bi bila dolgoročnejša rešitev edinole zagotovitev nadomestnih prostorov v lasti RS v obliki stvarnega dokapitalizacijskega vložka, s čimer bi se v prihodnje izognili tudi plačevanju stroškov najemnine.

Poslovanje STA v letu 2014 lahko ocenimo kot uspešno. Doseženi poslovni izidi kažejo, da je družba poslovno leto končala pozitivno, z 2.222 EUR dobička, in ustvarila 1,852 mio EUR poslovnih prihodkov iz naslova opravljanja tržne dejavnosti, kar je 7,4 % več kot v letu 2013. Poslovni prihodki gledano v celoti so bili leta 2014 za 2 % višji kot leta 2013. Na drugi strani so bili predvsem zaradi optimizacije nabavnih procesov za 2,5% nižji tudi materialni stroški, za spoznanje nižji kot v letu 2013 pa tudi stroški storitev. Ob tem smo stroške dela zadržali znotraj začrtanih 75 % vseh odhodkov, kar je bil eden izmed merljivih ciljev za leto 2014. Regres je bil izplačan v višini minimalne plače. Plače, izplačane na podlagi kolektivne pogodbe, se na STA ne usklajujejo vse od leta 2008 in so nižje kot v vseh drugih medijih z nacionalno pokritostjo, zato smo ob sodelovanju s svetom delavcev in podpori nadzornega sveta STA skušali storiti vse za čim boljše motivacijsko ozračje v kolektivu.

Za nami so vsa potrebna opravila za sklenitev procesa prenove spletne strani STA, saj je po njenem testnem delovanju v letu 2014 vse nared za prenos agencijskih vsebin na novo spletno stran, ki smo jo po oblikovalski plati skupaj z nujno prilagoditvijo uredniškega sistema STA razvili z lastnim znanjem.

V primerjavi z drugimi državami je slovenski medijski trg zelo specifičen (majhnost glede na število populacije, velika razdrobljenost, majhno jezikovno območje, zaradi lastniških povezav je vtis o visoki stopnji konkurenčnosti trga navidezen), zaradi česar je vloga nacionalne tiskovne agencije še posebej pomembna, saj prispeva k večji uravnoteženosti medijskega trga. To svoje poslanstvo pa lahko odigra edinole kot avtonomni in neodvisni javni medij, za katerega dejavnost mora ustanoviteljica zagotoviti zadostna finančna sredstva in s tem zmanjšati tveganja, ki jih prinašajo negotove razmere na medijskem trgu.

Bojan VeselinovičDirektor STA d.o.o. Ljubljana

10

5. POROČILO NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet so 31. 12. 2014 sestavljali:

I. člani, imenovani v Državnem zboru RS:

1. dr. Marko Hočevar, predsednik nadzornega sveta- član, imenovan v DZ RS kot ekonomsko-finančni strokovnjak,- zaposlen na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani kot redni profesor za računovodstvo in revizijo.

2. dr. Aleš Živkovič, član in podpredsednik nadzornega sveta- član, imenovan v DZ RS kot strokovnjak za informatiko,- zaposlen na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštituta za informatiko kot izredni profesor za informatiko.

3. mag. Martin Mlakar, član nadzornega sveta- član, imenovan v DZ RS kot pravni strokovnjak,- zaposlen kot pooblaščenec poslovodstva Pošte Slovenije d.o.o.

4. Zlata Krašovec, članica nadzornega sveta- članica, imenovana v DZ RS kot strokovnjakinja za medije,- upokojena novinarka.

II. član, izvoljen s strani Sveta delavcev STA kot predstavnik delavcev:

5. Aljoša Rehar- član, imenovan s strani Sveta delavcev STA,- zaposlen kot novinar na STA. V Sodni register so vpisani vsi člani NS STA, direktor STA in Akt o ustanovitvi STA d.o.o, ki je v skladu z ZSTAgen objavljen tudi v Uradnem listu RS št. 27/12 z dne 13. 4. 2012.

Člani NS STA imajo t. i. enotni mandat, ki se vsem članom izteče štiri leta po konstituiranju (9. 12. 2015) ne glede na to, kdaj je bil vanj posamezni član dejansko tudi imenovan.

NS STA se je v letu 2014 sešel na šestih rednih sejah in eni korespondenčni seji. Vodstvo družbe je NS STA sproti seznanjalo z zaostrenimi finančnimi razmerami, ki so vplivale na poslovanje STA, in s predlaganimi ukrepi. Člani so podprli prizadevanje vodstva družbe za ustvarjanje čimbolj stimulativnega ozračja v družbi, pri čemer že vse od leta 2008 s presežki pri tržnih dejavnostih pokriva izgubo, ki nastaja pri pri opravljanju javne službe, saj dobljeno nadomestilo iz proračuna RS ne pokriva stroškov, ki pri tem nastajajo.

Upoštevaje načela korporativnega upravljanja so se člani NS STA z vodstvom družbe dogovorili za sprotno pisno poročanje o poslovanju na podlagi mesečnih izkazov poslovnega izida ter redno spremljali kazalnike uspešnosti poslovanja. V skladu s svojimi pristojnostmi so nadzorovali poslovanje in vodenje družbe. O najbolj pomembnih dokumentih je NS STA odločal dvostopenjsko in s tem nadaljeval prakso, uveljavljeno v minulih letih, tako da je Letno poročilo STA d.o.o. Ljubljana za leto 2014 in Poslovni načrt družbe za leto 2015 dokončno sprejel po obravnavi na dveh sejah. Na podoben način sta bila sprejeta tudi dva dokumenta: »Medijska analiza o delu tiskovnih agencij v tujini in o razmerah na domačem medijskem trgu ter položaju STA« in »Strategija IKT - Digitalna strategija STA 2015-2017«.

11

Predsednik NS STA in direktor družbe sta 28. 5. 2014 sodelovala na predstavitvi letnega poročila STA d.o.o. za leto 2013 v Državnem zboru RS. Odbor državnega zbora za kulturo je soglasno sprejel sklep, da se je seznanil z dokumentom. Predsednik NS STA dr. Hočevar in direktor Veselinovič, ki sta se udeležila obeh sej, sta opozorila predvsem na prostorsko problematiko in dejstvo, da javnih sredstev za STA ne bi smeli zmanjševati. Poslanci so v razpravi pohvalili samo vsebino Letnega poročila, delovanje STA po vsebinski plati in poslovanje s pozitivnim izidom.

Letno poročilo STA d.o.o. za leto 2013 je še pred tem 21. 5. 2014 obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Tudi v Državnem svetu RS po seznanitvi z letnim poročilom nanj ni bilo pripomb. V razpravi je bilo prav tako zaznavna podpora prizadevanju za ohranjanje ustreznega deleža proračunskih sredstev za financiranje STA, da bi agencija lahko še naprej zagotavljala visoko kakovost izvajanja javne službe.

Tudi v letu 2014 je bila prostorska problematika STA d.o.o. kot nacionalne tiskovne agencije v lasti RS še naprej redno na dnevnem redu sej NS STA. Že v letu pred tem ni bila uresničena napoved o zagotovitvi prostorov v lasti RS, primernih za opravljanje dejavnosti nacionalne tiskovne agencije. Po nenavadnem tresenje stolpnice na Tivolski 50, kjer so najeti poslovni prostori STA, zaradi česar so zaposleni maja leta 2013 v strahu zapustili vrhnji nadstropji stolpnice, o čemer so intenzivno poročali mediji, je oktobra 2014 po obilnem deževju v poslovne prostore družbe vdrla meteorna voda. Izvedena so bili nujni sanacijski ukrepi, škoda pa povrnjena iz zavarovalnih polic. Konec leta 2014 je zasebni investitor odkupil več let odprto gradbeno jamo v neposredni soseščini stolpnice in začel gradnjo, kar bi lahko pripomoglo k izboljšanju statike zgradbe, v kateri ima najete prostore STA. NS STA je vendarle mnenja, da bi veljalo nadaljevati prizadevanja za pridobitev ustreznih prostorov v lasti RS, pri čemer pa po razpoložljivih podatkih pristojnega direktorata ni na voljo primernih nepremičnin, s katerimi bi država kot lastnica prek stvarnega vložka lahko dokapitalizirala družbo STA.

NS STA je v skladu z določbami STAgen tudi potrdil predlog vodstva hiše za izbor revizijske hiše za revidiranje računovodskih izkazov STA d.o.o. za leto 2014 in zunanjega izvajalca notranje revizije v letu 2014 (preveritev vsebine prejetih in izdanih računov in vsebine vseh listin, pomembnih za obračun in plačilo DDV ter odbitek DDV z vidika DDV ter pravočasnosti in pravilnosti obračunavanja DDV).

Vodstvo družbe je pripravilo informacijo o cenah tržnih dejavnosti, na podlagi česar je NS STA dal soglasje k cenam tržnih dejavnosti.

NS STA se je seznanil z letnim poročilom Sveta delavcev STA za leto 2014.

Vodstvo družbe je tudi v tem letu sproti (v rednih četrtletnih poročilih o izvajanju javne službe in namenski uporabi proračunskih sredstev) opozarjalo ustanovitelja, da javno službo lahko STA zagotavlja edinole prek prihodkov iz tržne dejavnosti. O tem je bil sproti seznanjen tudi NS STA.

V luči napovedi Vlade RS, da bo v začetku leta 2015 sprejet rebalans Proračuna RS za leto 2015, je NS STA decembra 2014 sprejel Poslovni načrt STA d.o.o. 2015, kar je bil pogoj za sklenitev letne pogodbe z UKOM o (so)financiranju STA prek nadomestila za opravljanje javne službe v letu 2015. Ker v sprejetem proračunu RS za leto 2015 za STA odmerjena sredstva niso zagotavljala stabilnega poslovanja družbe in nemotenega opravljanja njene javne službe, je bil sprejet dokument z neizravnanim poslovnim izidom. S strani ustanoviteljice je bilo družbi ob tem izkazano razumevanje za nastali položaj, v katerem se je znašla STA tako kot vse druge tiskovne agencije po svetu, tako da bo v skladu z zmožnostmi na podlagi rebalansa državnega proračuna spomladi 2015 sprejet tudi rebalans poslovnega načrta STA. V njem bo upoštevana na novo odmerjena višina nadomestila za opravljanje javne službe in povečana tržna dejavnost STA.

NS STA opozarja, da družba praktično nima več nikakršnega manevrskega prostora za dodatna

12

stroškovna krčenja, ki bi ne okrnila agencijske ponudbe. To bi privedlo do destabilizacije poslovanja nacionalne tiskovne agencije in njenega poslanstva ažurnega, verodostojnega in nepristranskega obveščanja domače in tuje javnosti v slovenskem in angleškem jeziku.

Člani NS so delovali v skladu s pravili o varovanju poslovne skrivnosti ter ravnanju v primeru nasprotnih interesov. Nadzor poslovanja družbe se je izvajal v skladu s pooblastili in pristojnostmi, ki jih ob ZSTAgen temeljno opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), dodatno pa še Akt o ustanovitvi družbe ter Poslovnik o delu NS STA. Pri izvajanju svoje funkcije so člani v družbo vpeljevali in implementirali dobre prakse nadzorništva.

NS se je seznanil tudi z odgovorom Službe za lokalno samoupravo Vlade RS na vprašanje o morebitni nezdružljivosti funkcije enega izmed članov NS STA po izvolitvi za člana sveta ene od mestnih občin v Sloveniji. Vladna služba v odgovoru pojasnjuje, da nezdružljivost članstva v nadzornem svetu STA s funkcijo mestnega svetnika ni podana, saj v ZSTAgen in tudi v Zakonu o lokalni samoupravi tak primer ni izrecno naveden kot primer možne nezdružljivosti funkcij.

Dosledno so bila spoštovana Merila za plačila članom organov nadzora družb s kapitalskimi naložbami države in Kodeks upravljanja družb v državni lasti, ki ga je družba sklenila prostovoljno uporabljati že od poslovnega leta 2010 naprej. V celoti je spoštovana vladna Uredba o sejninah in povračilih stroškov predsedniku in članom NS STA, katera predpisuje znižane sejnine za člane (100 EUR bruto) in predsednika (130 EUR bruto). Članom NS STA niso izplačevana t. i. plačila za opravljane funkcije, čeprav v nobenem od veljavnih dokumentov, ki urejajo to področje, ne piše, da bi ob sejninah ne smeli dobivati tudi plačila za opravljanje funkcije.

V skladu s spremenjenim zakonom o dostopu do informacij javnega značaja so na spletni strani STA objavljeni zahtevani podatki.

Na podlagi zakonske novele, po kateri so tudi člani organov nadzora gospodarskih družb, v katerih ima država večinski delež ali prevladujoč vpliv, zavezanci za nadzor nad premoženjskim stanjem po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, so vsi člani NS STA prijavili svoje premoženjsko stanje pristojni komisiji (KPK).

NS je upošteval Zakon o prejemkih poslovodnih oseb družbe v državni lasti (ZPPOGD) v zvezi s plačami predsednikov uprav družb v večinski lasti države. NS STA je soglašal tudi s predlogom direktorja o podaljšanju veljavnosti 10-odstotnega zmanjšanja njegovega osnovnega plačila (prvič uvedenega za poslovno leto 2013), o čemer sta s predsednikom NS STA podpisala aneks k pogodbi o zaposlitvi in poslovodenju, veljaven od začetka leta 2015 naprej.

Revizijska družba VALUTA družba za revizijo d.o.o. je revidirala računovodsko poročilo družbe STA d.o.o. Razvidno je, da je revizijska družba revidirala računovodske izkaze, ki jih sestavljajo bilanca stanja na dan 31. 12. 2014 ter izkaz poslovnega izida za tedaj končano leto ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe.

Po mnenju revizorja so navedeni računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja STA d.o.o. na dan 31. 12. 2014 in njenega poslovnega izida v tedaj končanem letu ter v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Prav tako je mnenje revizorja, da je poslovno poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Tudi nadzorni svet je zavzel pozitivno stališče do mnenja revizorja.

NS STA je Letno poročilo STA d.o.o. za leto 2014 obravnaval na 24. redni seji, dne 14. 4. 2015. Na osnovi temeljitega pregleda in preveritve revidiranega Letnega poročila družbe STA d.o.o. je nadzorni svet ugotovil:● da je vsebina poročil realen prikaz poslovanja in finančnega položaja družbe,● da je letno poročilo jasno, pregledno in sestavljeno v skladu z določili ZSTAgen in ZGD-1● da letno poročilo omogoča natančno preveritev finančnega stanja in izida poslovanja družbe,

13

● da so po mnenju revizorja računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja STA d.o.o. na dan 31. 12. 2014, njenega poslovnega izida za leto 2014 ter v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.

Nadzorni svet je na podlagi vseh navedenih ugotovitev in pozitivnega mnenja revizijske družbe potrdil Letno poročilo družbe STA d.o.o. za leto 2014.

Hkrati s potrditvijo Letnega poročila družbe STA d.o.o. za leto 2014 je nadzorni svet potrdil tudi predlog uporabe bilančnega dobička. Nadzorni svet potrjuje predlog direktorja o uporabi bilančnega dobička za leto 2014, da se bilančni dobiček ugotovljen za leto 2014 v višini 2.222,00 EUR razporedi v druge rezerve iz dobička. Na podlagi navedenega direktor predlaga nadzornemu svetu družbe, da se bilančni dobiček za poslovno leto 2014 v višini 2.222,00 EUR razporedi v druge rezerve iz dobička. Nadzorni svet meni, da je bil glede na zaostreno in zahtevno poslovno okolje, ki ga je zaznamovala predvsem finančna in globalna kriza ter gospodarska recesija, cilj stabilnega in uspešnega poslovanja družbe STA d.o.o., uspešno dosežen.

Nadzorni svet je to poročilo soglasno sprejel na 24. redni seji 14. 4. 2015.

dr. Marko HočevarPredsednik NS STA

14

15

6. DEJAVNOST SLOVENSKE TISKOVNE AGENCIJE

STA je bila ustanovljena leta 1991 in organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo.

STA je sprva delovala na podlagi Akta o ustanovitvi družbe STA d.o.o., sprejetega na Vladi RS. Od 12. 7. 2011 uveljavljenega novega Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen), ki je bil sprejet 15. 6. 2011 (objavljen v Uradnem listu RS št. 50, 27. 6. 2011) pa STA deluje z zakonsko podlago. Za vprašanja, ki niso urejena z ZSTAgen, velja zakonska določba iz tega zakona, po kateri se uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe. Družba je ustanovljena za nedoločen čas in tudi po sprejetju ZSTAgen deluje kot d.o.o. Edini ustanovitelj in družbenik STA je Republika Slovenija.

V skladu z Zakonom o STA (ZSTAgen), Aktom o ustanovitvi STA d.o.o. (Ur. l. RS št. 27/12) in zakonom, ki ureja področje medijev, STA opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Republiki Sloveniji, Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah v slovenskem jeziku ter o dogajanju v Republiki Sloveniji za potrebe medijev in javnosti v Republiki Sloveniji in zunaj meja Republike Slovenije v angleškem jeziku.

ZSTAgen opredeljuje obseg in vsebino javne službe, režim izvajanja javne službe ter vsebino dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo (tržna dejavnost). Z opredelitvijo pojmov ZSTAgen opredeli obseg in vsebino javne službe. Zakon vsebuje tudi posebno določbo, da je vsebina javne službe STA na voljo vsem potencialnim uporabnikom pod enakimi pogoji. S tem je uveden zakonski okvir javne službe. Ker pa STA opravlja še nekatere druge dejavnosti, ki ne sodijo v javno službo, zakon posebej opredeljuje, katere so te dejavnosti, ter določa, da za te dejavnosti lahko STA zaračunava storitve svojim uporabnikom.

ZSTAgen določa tudi, da je STA izdajatelj medija v skladu z zakonom, ki ureja področje medijev.

6.1. Opredelitev javne službe

STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v Republiki Sloveniji in po svetu v slovenskem jeziku iz naslednjih področij: politika, gospodarstvo, kultura, izobraževanje, zdravstvo, kronika, šport, dogodki iz sveta, znanost, prostovoljsko delo in nevladne organizacije, razvedrilne in druge vsebine.

STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v Republiki Sloveniji v angleškem jeziku iz naslednjih področij: politika, gospodarstvo, šport, zdravstvo, kultura, izobraževanje, znanost, kronika in druge vsebine.

STA v okviru javne službe objavlja tudi besedila radijskih novic, prirejenih za objavo v radijskem mediju in avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih.

STA mora v okviru javne službe zagotavljati vsebine o delovanju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine o delovanju romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v okviru dnevnega angleškega servisa vsebine za tujo javnost v Republiki Sloveniji.

Vsebine v okviru javne službe STA brezplačno razširja prek svoje spletne strani in so dostopne vsem pod enakimi pogoji.

16

6.2. Tržna dejavnost STA

STA poleg opravljanja javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, prek katere si zagotavlja pomemben delež prihodkov za svoje delovanje. Tržne dejavnosti, ki jih opravlja STA in ne spadajo v okvir javne službe, so trženje razširjenih novinarskih vsebin, zlasti zbirnih novic, tematskih in analitičnih novinarskih besedil, biografij, intervjujev, kronologij, trženje oglaševalskega prostora v tistem delu portala, ki ne sodi v javno službo, ustvarjanje in posredovanje specializiranih servisov, tržne storitve, vključno s tržnimi interaktivnimi vsebinami in storitvami, organizacija javnih dogodkov, zagotavljanje posredovanja originalnih tekstovnih sporočil STA, založniška dejavnost v delu, ki je namenjena izključni komercialni uporabi na trgu, komercialno razpolaganje z arhivskim gradivom in druge dejavnosti, katerih opravljanje dovoljuje akt o ustanovitvi STA.

6.3. Financiranje dejavnosti STA

STA v skladu z ZSTAgen od leta 2012 za svoje delo pridobiva sredstva iz državnega proračuna v obliki mesečnega nadomestila za opravljanje javne službe na podlagi letne pogodbe med ustanoviteljem in STA ter iz opravljanja tržne dejavnosti, iz sponzoriranja in donatorstva ter drugih virov v skladu z ZSTAgen in aktom o ustanovitvi.

ZSTAgen določa zakonsko dolžnost ustanovitelja, da zagotovi institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA in primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA.

Novi način financiranja, ki je določen z ZSTAgen tako predvideva, da STA za opravljanje javne službe prejme finančna sredstva v obliki nadomestila, ki po tolmačenju DURS ni obdavčeno z davkom na dodano vrednost, in sicer na podlagi letne pogodbe, ki predvideva vsakomesečne zahtevke za izplačilo nadomestila za opravljanje javne službe.

STA spoštuje zakonsko načelo finančne preglednosti pri opravljanju javne službe in pri tem zagotavlja jasno, pregledno in primerno ločevanje dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti. Notranji računovodski izkazi za dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti so ločeni. V skladu z zakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti je NS STA sprejel splošna pravila računovodstva in pravila stroškovnega računovodstva, po katerih se vodijo ločeni računi za dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti. Pri tem upoštevamo določilo Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1), katero kot normativ za pripravo sodil, ki so namenjena razporejanju posrednih stroškov po dejavnostih, določa metodo ABC (ActivityBasedCosting – t. i. Metodo sestavin dejavnosti). Če aktivnosti ni mogoče določiti, je dovoljena uporaba metode deleža neposrednih stroškov.

Z novim, zakonsko urejenim načinom financiranja STA tako upošteva tudi pravila evropskega prava, ki zahtevajo, da se sredstva državnega proračuna uporablja za financiranje javne službe, ki mora biti vnaprej jasno definirana.

6.4. Upravljanje in nadzor Slovenske tiskovne agencije

Zakon jasno opredeli pravice ustanovitelja, ki hkrati skrbi za javni nadzor nad delom STA ter za za zagotavljanje kvalitetnega in objektivnega izvajanja dejavnosti javne službe, ter za novinarsko in strokovno avtonomijo STA.

Zakon ureja organe STA, in sicer nadzorni svet, ki je glavni predstavniški ter nadzorni organ (predstavlja javnost in stroko), ter direktorja, ki upravlja in vodi STA.Člani nadzornega sveta, ki ne smejo biti politični funkcionarji, podrobno pa so navedene tudi druge

17

zakonske omejitve glede konflikta interesov, se imenujejo za dobo štirih let in so lahko še enkrat ponovno izvoljeni na ta položaj. Urejeni so postopki izbire članov NS STA in t.i. nadomestnih članov, zakonsko pa je tudi določeno, da so lahko razrešeni le zaradi točno navedenih razlogov, kar pomeni, da zakon ne dopušča »političnih« razrešitev članov nadzornega sveta, kar krepi njihovo avtonomijo in reprezentativnost. Zanje se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti, kot jih za člane organov vodenja oz. nadzora v delniških družbah določa ZGD.

Nadzorni svet STA ima pet članov. Štiri člane nadzornega sveta imenuje Državni zbor RS z večino glasov vseh poslancev, s čemer je zajamčena samostojnost in nevtralnost dela STA. Pri sestavi nadzornega sveta je velik poudarek dan strokovnosti tega organa, zato zahteva, da v njem sedijo strokovnjaki za področje medijev, prava, ekonomije oz. financ ter informacijski strokovnjaki. Enega člana nadzornega sveta STA izvoli svet delavcev.

NS STA imenuje direktorja družbe, v zakonu pa so opredeljene tudi zakonske možnosti za njegovo razrešitev. Direktor je imenovan za dobo petih let. Direktor tako kot nadzorni svet odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo povzroči s svojim delom STA.

Z ZSTAgen in medijsko zakonodajo je zavarovana tudi novinarska avtonomija uredništva, odgovornega urednika in ostalih urednikov. Direktor STA ne more mimo volje kolektiva sam imenovati odgovornega urednika, ta pa urednikov uredništev. Mandat odgovornega urednika traja štiri leta. Odločanje NS STA pri imenovanju odgovornega urednika je predvideno v primeru, če bi direktor družbe nameraval imenovati odgovornega urednika, ne da bi pred tem dobil pozitivno mnenje novinarskega kolektiva.

Mandat članov NS STA je začel teči z dnem konstituiranja nadzornega sveta (9. 12. 2011) in traja štiri leta, razen v primeru, ko gre za nadomestnega člana. Člani NS STA imajo t.i. enotni mandat, ki se vsem članom izteče štiri leta po konstituiranju ne glede na to, kdaj je bil vanj posamezni član dejansko tudi imenovan.

Petletni mandat direktorja STA se je v skladu z ZSTAgen in sklepom NS STA začel 30. 12. 2011, saj je prejšnji v skladu z določili ZSTAgen trajal do imenovanja novega direktorja in predčasno prenehal.

Že ob začetku veljavnosti ZSTAgen je Vlada sredi leta 2011 naložila tedanji Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN), da iz »Strategije upravljanja kapitalskih naložb do leta 2015« izloči STA d.o.o. To se je s sklepom Vlade RSz dne 30. 6. 2011 tudi zgodilo, tako da se zakonska ureditev upravljanja kapitalskih naložb države in v zvezi s tem položaj STA d.o.o. ni spremenil niti po sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) kot naslednika ukinjenega AUKN. ZSTAgen sicer jasno določa, da člane NS STA imenuje Državni zbor RS. Tudi letno poslovno poročilo STA pošlje v seznanitev Državnemu zboru RS.

18

7. STORITVE STA

STA je bila ustanovljena leta 1991 in se v tem času razvila v sodobno medijsko družbo z razvejano ponudbo vsebin. STA je s svojimi storitvami eden ključnih virov dnevnih informativnih vsebin za slovenske medije in prek njih za celotno slovensko javnost. Servisi STA so namenjeni tudi državnim ustanovam, poslovni javnosti, veleposlaništvom in drugim zainteresiranim javnostim. Hkrati je STA edini ponudnik dnevnih novic v angleškem jeziku za tujegovoreče skupnost v Sloveniji, poleg tega pa je glavni vir informacij o dogajanju v Sloveniji za tuje tiskovne agencije in mednarodno javnost. Ponudba STA se iz leta v leto širi in obsega nekatere izrazito tržno naravnane storitve, prilagojene sodobnim tehnološkim zahtevam in spreminjajočim se potrebam uporabnikov. Na ta način se STA prilagaja čedalje bolj konkurenčnemu okolju in si s širitvijo ponudbe zagotavlja dodatne vire prihodkov.

Splošni servis STA v slovenskem jeziku

Splošni servis STA v slovenskem jeziku je eden osnovnih in najbolj izčrpnih informativnih virov o dogajanju v Sloveniji in po svetu. V okviru splošnega servisa v slovenskem jeziku STA vsak dan posreduje do 300 novic, ki jih pripravljajo novinarji notranjepolitičnega, gospodarskega, zunanjepolitičnega, evropskega, kulturnega in športnega uredništva ter dopisniki po Sloveniji in v tujini. Novice in drugi prispevki v okviru splošnega servisa so razdeljeni v kategorije Slovenija, Evropska unija, svet, gospodarstvo, kultura, šport, zdravstvo, izobraževanje in znanost, kronika ter zanimivosti.

Poleg tega splošni servis vključuje še dnevne in tedenske napovedi dogodkov, dnevne in tedenske preglede dogodkov, sporočila uredništvom, pregled tiska, aktualne prometne informacije o stanju na slovenskih cestah in najnovejše informacije o vremenskih razmerah v Sloveniji in v Evropi.

Splošni servis STA v angleškem jeziku

Servis STA v angleškem jeziku je vodilni in edini dnevni vir poročanja o aktualnih dogodkih, povezanih s Slovenijo, v angleškem jeziku. Ekipa novinarjev in prevajalcev pripravi dnevno do 50 novic, tem, intervjujev, pregledov tiska in drugih prispevkov, ki ponujajo celovit in sproten vpogled v dogajanje v politiki, gospodarstvu, družbi, znanosti, kulturi in športu.

Poleg dogajanja v Sloveniji servis spremlja mednarodno dejavnost Slovenije, še posebej v okviru Evropske unije, jugovzhodne Evrope in mednarodnih organizacij. Velik poudarek namenja tudi gospodarski politiki Slovenije in aktivnosti slovenskih podjetij na domačem in tujih trgih.

Fotoservis STA

Fotoservis dnevno zagotavlja fotografije najpomembnejših političnih, gospodarskih, kulturnih in športnih dogodkov v državi ter fotografije s področja zabave in zanimivosti. Fotografije zagotavljajo izkušeni fotografi STA in dopisniki STA iz Slovenije in tujine. STA ima vzpostavljeno tudi širšo mrežo izmenjave fotografij z nekaterimi tujimi partnerskimi agencijami.

Celotna ponudba fotografij je dostopna na spletni strani foto.sta.si, ki uporabniku omogoča pregleden, funkcionalen in prijazen način iskanja fotografij ter možnost njihovega nakupa po prilagojenem cenovnem modelu.

Ponudbo fotoservisa poskušamo v zadnjih letih dopolniti tudi s produkcijo video vsebin na podlagi individualnih dogovorov in z upoštevanjem naročnikovih želja.

19

Radijski servis STA-R

STA-R omogoča naročnikom dostop do tekstovnih in avdio novic, prilagojenih zahtevam radijskih postaj. Avdio servis pokriva vse ključne informativne dogodke iz notranje in zunanje politike, gospodarstva, kulture, športa ter ostalih področij in dopolnjuje obstoječi dnevni servis STA. Servis STA-R ustvarjajo novinarji STA s pomočjo dopisniške mreže. Cilj projekta STA-R je zagotoviti radijskim postajam dostop do kakovostnih in uravnoteženih informativnih vsebin, oblikovanih na način, ki je primeren za radijski medij.

STAnapoved

STAnapoved je najnovejša storitev STA, ki uporabnikom ponuja vpogled v najbolj celovit nabor napovedanih dogodkov za medije in širšo javnost, hkrati pa omogoča zelo enostavno razvrščanje dogodkov po izbranih kategorijah. Storitev je namenjena vsem, ki želijo imeti celovit pregled prihajajočega dogajanja, hkrati pa omogoča lažje načrtovanje lastnih dogodkov ter omogoča vpogled v aktivnosti drugih organizacij.

STA mobilni servis (STA-M)

Z razvojem sodobnih aplikacij za dostop do vsebin STA prek pametnih telefonov in tabličnih računalnikov je tudi STA vstopila na področje mobilnih tehnologij. STA-M je namenjen vsem, ki želijo biti prek svojih mobilnih naprav v stiku z najpopolnejšimi, zanesljivimi in ažurnimi informacijami. Uporabniki STA-M tako lahko dostopajo do vseh novic, ki jih ponuja splošni servis STA. Prednosti uporabe STA-M so takojšen dostop do vsebin STA, intuitiven in pregleden grafični vmesnik, prirejen za uporabo na majhnih zaslonih ter nastavitev sprotnega obveščanja o novih novicah dneva, nujnih novicah, sporočilih uredništvom ali napovedih. Aplikacijo smo nadgradili še s funkcionalnostjo, ki vključuje sprotne povzetke vseh pomembnejših dnevno-informativnih oddaj elektronskih medijev ter povzetke najpomembnejših vesti STA.

Spletna stran STAkrog

Krizno ogledalo je spletna stran, ki smo jo zagnali že leta 2009, vsebinsko in oblikovno pa prenovili v letu 2014. STAkrog je spletni portal Slovenske tiskovne agencije z vsebinami o slovenskih razvojnih dosežkih in geslom "Ko razvoj okrepi gospodarstvo". Portal dnevno prinaša novice o dosežkih slovenskega gospodarstva oziroma podjetij, mladih zagonskih podjetij oziroma startupov ter drugih razvojno usmerjenih aktivnosti v družbi nasploh, kot so denimo izumi inovatorjev.

Poleg tega portal spremlja tudi razvoj slovenskih medijev, pri čemer je osredotočen na razvoj na področju informativnih vsebin oziroma produktov. Na spletni strani, katere vsebina je v celoti dostopna vsem spletnim uporabnikom, so za bralce na voljo tudi intervjuji z vidnejšimi gospodarstveniki in drugimi akterji, tako ali drugače povezanimi z razvojno tematiko.

Elektronski bilten STAkrog predstavlja nadgradnjo spletne strani. Bilten vsak teden v prenovljeni obliki razpošljemo na naslove prejemnikov, njegova vsebina pa povzema najpomembnejše aktualne teme s spletne strani.

Spletna stran Misli

Spletna stran Misli je poseben spletni portal, ki je v celoti posvečen dogajanju v kulturi. Kulturne vsebine so v celoti dosegljive najširšemu krogu spletnih uporabnikov. Stran vključuje napovednike dogodkov v kulturi, novice, intervjuje, predstavitve knjižnih novosti, ankete, statistične podatke in druge zanimivosti, dopolnjujejo pa jo še foto vsebine. Poleg tega bralce strani vsak teden obvestimo o novih vsebinah s posebnim elektronskim biltenom, ki povzema najaktualnejše vsebine

20

na spletni strani in ga prek elektronske pošte pošljemo širšemu krogu naslovnikov.

Dnevni bilten STA

Dnevni bilten STA vsebuje strnjen in informativen pregled najaktualnejšega dogajanja doma in v svetu, tematske prispevke o ključnih dogodkih dneva, napovedi dogodkov v Sloveniji in svetu za prihodnji dan ter pregled pisanja tiska in poročanja tujih tiskovnih agencij o Sloveniji. Izhaja v elektronski obliki šestkrat tedensko.

Servis originalnih sporočil za javnost O-STA

V servisu O-STA, ki je ločen od splošnega servisa, objavljamo sporočila za javnost v izvirni obliki, namenjen pa je podjetjem in organizacijam, ki želijo domači in tuji javnosti sporočiti novosti ali jih obvestiti o spremembah v svoji dejavnosti, izdelkih ali storitvah. Vsa obvestila so arhivirana in torej dostopna v vsakem trenutku. STA ima kot edina ponudnica v Sloveniji tudi možnost posredovati ta obvestila v tujino oziroma na ciljne trge naročnika, saj je STA s projektom O-STA vključena v mednarodno mrežo OTS. V servisu O-STA nudimo poleg posredovanja obvestil tudi možnost objave fotografij, preglednic in logotipa organizacije z možnostjo povezave na stran pošiljatelja. Sprejem obvestil O-STA je brezplačen. Obvestila objavljamo v angleškem in slovenskem jeziku, na željo naročnika lahko obvestilo tudi prevedemo.

STA Klub

STA Klub predstavlja projekt, pod okriljem katerega organiziramo javne dogodke in okrogle mize, ki se osredotočajo na najrazličnejše aktualne teme in so namenjeni različnim ciljnim javnostim. Na ta način želimo dejavno prispevati h konstruktivnemu javnemu dialogu in boljši osveščenosti celotne slovenske javnosti glede pomembnih vprašanj. Poleg tega poskušamo s pomočjo STA Kluba še okrepiti prepoznavnost STA in se približati javnosti, saj nam tovrstni dogodki ponujajo neposreden stik z gosti in udeleženci.

Kliping STA

Kliping STA je storitev, ki vsebinsko temelji na splošnem dnevnem servisu vesti. Deluje tako, da si naročnik sam izbere ključne besede, o katerih želi biti obveščen, in na podlagi teh besed se filtrirajo novice, ki jih naročnik prejme na svoj elektronski naslov. Glavne ciljne javnosti so predstavniki za odnose z javnostmi večjih podjetij in ministrstev, ki jim čas obveščenosti predstavlja ključno komponento pri njihovem delu, ter podjetja, ki jim storitev klipinga drugih specializiranih ponudnikov predstavlja previsok strošek.

Informativni blok in spletna pasica STA-AND (Agencijske Novice Dneva)

Informativni blok STA-AND je vsebinska obogatitev programske zasnove TV medijev in digitalnih oglasnih zaslonov. S pomočjo informativnega bloka lahko ponudniki svojim gledalcem oz. uporabnikom ponudijo ažurne, kratke, jedrnate in točne informacije o aktualnih dogodkih doma in po svetu. Poleg tega kratke informativne vsebine lahko povečajo tudi atraktivnost komercialnih sporočil in posledično njihovo večjo učinkovitost.

Spletna pasica STA-AND je tehnološko napredna storitev, namenjena vsebinski obogatitvi spletnih strani z vedno svežimi, aktualnimi novicami dneva, ki jih pripravljajo novinarji STA. Namenjena je spletnim mestom, ki želijo svojim obiskovalcem ponuditi ažurne, kratke in jedrnate informacije o aktualnih dogodkih doma in po svetu in s tem povečati obisk ter informativnost svojega spletnega mesta.

21

22

I. POSLOVNO POROČILO

1. STRATEŠKI CILJI IN USMERITVE

Okolje, v katerem deluje STA, se naglo spreminja, zato se mora agencija nenehno prilagajati spremenljivim tržnim, družbenim, gospodarskim in tehnološkim spremembam. Pomemben korak k zagotovitvi dolgoročne stabilnosti STA je bila zakonska ureditev njenega položaja, natančna opredelitev vloge STA pri opravljanju javne službe in tržne dejavnosti ter nenazadnje zakonska ureditev njenega financiranja.

V skladu z našim osrednjim poslanstvom: zagotavljanje ažurnih, objektivnih in verodostojnih informacij, ki prispevajo k širši in boljši informiranosti ter ozaveščenosti slovenske in tuje javnosti, smo v poslovnem letu 2014 v STA kot nacionalna tiskovna agencija sledili vsem ključnim strateškim ciljem družbe, začrtanim v Strategiji STA za obdobje 2012–2016. Merljive cilje, oblikovane v Poslovnem načrtu STA za leto 2014, smo dosegli. Tako smo med drugim povečali prihodke iz naslova tržne dejavnosti za več kot 7 %, predvsem na račun novih projektov, aktivnejšega trženja obstoječih storitev in pridobivanja novih naročnikov. Ohranili smo razmerja z vsemi najpomembnejšimi naročniki.

Vlado po drugi strani že tretje leto zapored sproti, na podlagi četrtletnih in letnih poročil opozarjamo, da sredstva namenjena za opravljanje javne službe ne pokrivajo vseh stroškov, ki pri tem nastajajo. V letu 2014 smo dobili 1,846 mio EUR nadomestila za opravljanje javne službe, kar je za 2,8 % manj kot v letu 2013. Iz leta v leto se zmanjšuje tudi delež s strani proračuna RS zagotovljenih sredstev za delovanje STA. Tako se je v letu 2014 prvič zgodilo, da je delež javnih prihodkov iz naslova pogodbe z UKOM predstavljal le še polovico celotnih poslovnih prihodkov, medtem ko je bil leta 2013 52,4 %, zmanjševal pa se je vse od leta 2008, ko je bil več kot 61 %.

Graf 1: Gibanje prihodkov iz naslova tržne dejavnosti in javne službe

Doseženi poslovni rezultati, po katerih so bili v letu 2014 poslovni prihodki v celoti za 2 % višji kot leto pred tem in pozitivni poslovni izid sta zato vsekakor velika dosežka. Po drugi strani pa je na mestu opozorilo NS STA, da bi kakršnokoli nadaljnje krčenje sredstev za opravljanje javne službe

23

2008 2011 2012 2013 20140,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

tržni prihodki

javni prihodki

povzročilo popolno destabilizacijo delovanja nacionalne tiskovne agencije in onemogočilo tudi zdajšnjo »rešitev«, po kateri se izguba iz naslova opravljanja javne službe pokriva s presežki prihodkov iz naslova tržne dejavnost. Povsem načet bi bil tudi motivacijski dejavnik, saj je kolektiv ob plačah, ki se niso usklajevale vse od leta 2008, uresničil vse zastavljene cilje, ki zadevajo optimizacijo delovanja uredništva.

Nastalim razmeram smo se na podlagi primerjalne medijske analize o tem, kako se druge tiskovne agencije po svetu odzivajo na krizne razmere v panogi, prilagodili s sodelovanjem na javnih razpisih doma in v tujini, z razvojem novih produktov in iskanjem novih, nadomestnih virov prihodkov, s katerimi lahko kompenziramo izpad prihodkov iz naslova prodaje vsebin agencijskega servisa. V ta namen je bila oblikovana lastna razvojna projektna skupina za nove tehnologije, preoblikovali pa smo tudi uredniško ekipo, pri čemer je bilo delovanje namestnika odgovorne urednice ob običajnih opravilih dodatno usmerjeno v razvoj uredniških produktov, prepoznavanje tržnih priložnosti ter oblikovanje partnerstev. Naloga urednika za dodatne vsebine je priprava, usklajevanje in izvedba vsebinske nadgradnje poročevalskega servisa. Ključno pri tem je, da je med zaposlenimi dozorelo spoznanje, da brez priseganja na kakovost in brez razvoja naših storitev ne bo premikov. Krizo smo tako uspeli pričakati z nekaj novimi produkti, ki jih lahko ponudimo na trgu ali za ustvarjanje dodatnih prihodkov ali ohranjanje naročniških razmerij z dozdajšnjimi naročniki in pri tem uresničili naslednje merljive cilje za poslovno leto 2014:

- v primerjavi z letom 2013 smo za 7,4 % povečali poslovne prihodke iz naslova tržne dejavnosti. To posebej izpostavljamo, saj ta dosežek ni rezultat zviševanja cen naročniških razmerij za agencijski servis, ampak je to povečanje plod sodelovanja v projektih, organizacije dogodkov, razvoja novih produktov, aktivnejšega trženja in prodaje iz naslova javnega naročila za foto storitve,- materialni stroški, za katere smo načrtovali, da bodo ostali na ravni leta 2013, so bili leta 2014 celo za 2,5 % nižji,- doseženo je tudi načrtovano dodatno znižanje stroškov storitev, ki so v letu 2014 celo za spoznanje nižji kot leto poprej – predvsem zaradi optimizacije nabavnih procesov, finančnih učinkov javnega naročila za ITK storitve in nadomeščanja začasno odsotnih sodelavk z zaposlitvami za določen čas. Stroški storitev so tako tudi v primerjavi z načrtovanimi za leto 2014 za 1,8 % nižji,- stroški dela so ostali znotraj začrtanih 75 % odhodkov,- obseg splošnega slovenskega in angleškega servisa smo - ob cilju ohraniti povprečje minulih treh let - obdržali na ravni minulega leta,- ob tem posebej izpostavljamo trženje specializiranega servisa olimpijskih novic »Soči 2014«- eden od merljivih ciljev je bil tudi izboljšanje kakovosti servisa, pri čemer izpostavljamo nadaljnjo rast strukturiranosti servisa z vsebinsko in žanrsko nadgradnjo osnovne poročevalske vesti ; okrepilo se je predvsem število objav zvrstno zahtevnejših besedil (ozadja, intervjuji ipd.), kar potrjuje zavezo k diverzifikacijivsebin,- za razvoj in vzpostavitev novega produkta, s katerim bomo še povečali hitrost objav, smo oblikovali tehnične temelje v redakcijskem sistemu, pri čemer je začetek delovanja storitve povezan z zagonom nove spletne strani in prilagoditvami uredniškega sistema,- skladno z načrti smo za 38 % povečali prihodke od prodaje mobilne aplikacije STA-M in več kot podvojili prihodke iz naslova prodaje nove storitve STAnapoved. Povečali pa smo tudi število sledilcev na spletnih družbenih omrežjih (za 42 odstotkov na profilu Twitter in za 86 odstotkov na profilu Facebook ),- ohranili smo vse najpomembnejše naročnike,- pripravili smo vse potrebno za uvedbo pilotskega sistema merjenja učinkovitosti zaposlenih, pri čemer bo oblikovani mehanizem podlaga za vzpostavitev sistema nagrajevanja in napredovanja,- v letu 2014 smo z lastnim znanjem storili tudi vse za sklenitev procesa prenove spletne strani STA, in sicer do faze testnega delovanja, vse naše vsebine pa bomo nanjo prenesli v prvem četrtletju leta 2015. S tem bo izboljšana uporabniška izkušnja pri dostopanju do agencijskega servisa.

24

Izpostavljamo tudi uspešno sodelovanje med uredništvom in marketingom pri izvedbi javnih dogodkov, ob tem pa še pri projektu sofinanciranem s sredstvi Evropskega parlamenta, projektu osveščanja javnosti z novicami s področja znanosti (sofinancirala ga je Javna agencija za raziskovalno dejavnost, ARRS) in pri triletnem projektu X-like, ki smo ga kot partner IJS v letu 2014 uspešno sklenili.

Zaposleni so se udeležili številnih internih in zunanjih oblik izobraževanj, kar smo zagotovili prek sofinanciranja s strani institucij EU ter različnih partnerjev družbe. Ohranili smo stalno obliko sodelovanja z zunanjo lektorsko službo, ki sproti opozarja na jezikovne napake in skrbi za ciklične oblike jezikovnega izobraževanja.

V letu 2014 je bila kot strategija razvoja za področje IKT sprejeta Digitalna strategija STA 2015-2017.

V nadaljevanju prek pregleda uredniških in marketinških aktivnosti v letu 2014 predstavljamo posamezne dejavnosti in ukrepe za dosego naših strateških ciljev s področja povečanja kakovosti servisa v slovenskem in angleškem jeziku, za izboljšanje notranjih delovnih procesov, povečevanje produktivnosti zaposlenih ter povečevanje tržnih prihodkov ob razvoju produktov in iskanju novih tržnih priložnosti.

25

26

2. UREDNIŠKE AKTIVNOSTI V LETU 2014

Uredništvo STA je v letu 2014 pripravljalo vsebine v skladu s programsko zasnovo in obveznostmi javne službe, kot jo določa Zakon o STA, ter podlag iz Poslovnega plana za leto 2014 in Strategije STA za obdobje 2012–2016. Glede na finančna, organizacijska in kadrovska izhodišča v poslovnem načrtu je uredništvo v letu 2014 zagotavljalo visoko raven informativnosti in kakovosti novinarskih vsebin, okrepljeno dostopnost produktov prek različnih komunikacijskih kanalov ter nadgradnjo obstoječih in razvoj novih produktov. Za dosego teh ciljev so bile uvedene tudi prilagoditve organizacije uredništva. STA je leto 2014 v slovenskem in angleškem servisu sklenila na primerljivi ravni produkcije kot minula leta ob večji diverzifikaciji nabora vsebin. Leto 2014 je prineslo številne posebne projekte (volitve, olimpijske igre), ki jih je uredništvo podprlo s sodobnimi komunikacijskimi orodji, pa tudi dodatne projekte, dogodke in medijska partnerstva, s katerimi je STA v skladu s poslanstvom nacionalne tiskovne agencije dodatno utrdila svojo prepoznavnost.

Vsebine in kakovost servisa

Uredništvo STA je v letu 2014 v skladu z zakonsko materijo, akti, ki urejajo njeno delovanje, in programsko zasnovo zagotavljala celovito, objektivno in nepristransko poročanje o najpomembnejših dogodkih s področja politike, gospodarstva, kulture, športa, izobraževanja, delovanja manjšin in ostalih družbenih področij doma in v tujini ter o dejavnostih Slovenije in njenih predstavnikov na mednarodnem prizorišču ter dejavnostih Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin. STA je vsakodnevno pripravljala in brezplačno posredovala povzetke vesti dogajanja v Sloveniji in po svetu v slovenskem in angleškem jeziku, pripravljala in objavljala besedila radijskih novic in avtorsko zaščitene fotografije ter zagotavljala arhiviranje vsebin. Priprava vsebin je ob spoštovanju novinarske avtonomije temeljila na agencijskih standardih in vodilih uredništva STA, ki so objektivnost, nepristranskost, uravnoteženost in verodostojnost. Objavljene vsebine so v skladu s poslanstvom STA zagotavljale neodvisen, kredibilen in pluralen prerez dogajanja v Sloveniji in tujini ter široko družbeno obveščenost.

Leto 2014 se je zapisalo v zgodovino kot leto, ko so volivci na volišča odšli kar štirikrat. V ospredju so bile volitve v Evropski parlament in oblikovanje institucij Evropske unije, jesenske lokalne volitve in vnovične predčasne parlamentarne volitve, ki so Sloveniji septembra prinesle novo, dvanajsto vlado pod vodstvom novinke v parlamentarnem prostoru, SMC. Tudi prizadevanja te vlade so se v prvi vrsti usmerila v javnofinančno konsolidacijo in razdolževanje gospodarstva, ki v splošnem po več letih nazadovanja znova beleži rast. Med bolj izpostavljenimi temami sta bili poleg sprememb v sestavi strankarskega prostora ter aferi Patria in z njo povezano usodo prvaka opozicijske SDS predvsem prestrukturiranje gospodarstva in privatizacija. Leto 2014 je državo zaznamovalo tudi s številnimi naravnimi nesrečami – stoletno zmrzaljo, ki je občutno poškodovala slovenske gozdove in infrastrukturo, ter poplavami, ki so razgalile slabosti upravljanja z vodotoki. Slovenija je v letu 2014 praznovala desetletnico vstopa v EU in Nato, ki pa sta minila na ozadju vse slabše socialne slike družbe, ki jo razslojuje gospodarska kriza. Potreba po strukturnih reformah, boj proti korupciji, varčevanje v javnem sektorju, zdravstvu, šolstvu, kulturi so bile med glavnimi temami leta 2014.

Na mednarodnem področju so bili v ospredju ukrepi za gospodarsko oživitev evrskega območja, predvsem odločitve ECB, naložbeni načrt Evropske komisije ter dogajanje v članicah EU, med katerimi so številne nagibajo k manj ostrim varčevalnim ukrepom. Pomembno težo v servisu je imela ukrajinsko-ruska kriza in njene posledice, tudi za slovensko gospodarstvo, pa multilateralni odnosi, vzpon Islamske države in razmere na drugih kriznih žariščih ter razvoj dogodkov v regiji Zahodnega Balkana. Na področju športa je bila med vodilnimi temami zimska olimpijada v Sočiju ter svetovno prvenstvo v nogometu v Braziliji.Dogajanje v Sloveniji in njeno mednarodno dejavnost je spremljal tudi angleški servis, ki se je poleg redne produkcije polno vključil tudi z dodatnimi vsebinami v pripravo in izvajanje

27

najpomembnejših projektov uredništva.

Leto 2014 je s produkcijskega vidika zaznamovala visoka zgoščenost posebnih projektov ali izrednih dogodkov (trikratne volitve, zimske olimpijske igre, naravne katastrofe, obletnice), ki je vplivala na sicer običajno utečenost delovanja politike, gospodarstva in širše družbe. Raven celotne produkcije servisov STA je primerljiva z letom prej, pri čemer je v slovenskem servisu višja za 1,2 %, v angleškem pa nekoliko nižja.

Dogajanje je narekovalo tudi strukturo novic in produkcijske trende v letu 2014: prednjačijo vesti s področja športa, ki so se v medletni primerjavi zvišale za 12,8 %, ter notranje politike, katerih število je bilo višje za 7 %. Pestro dogajanje na mednarodnem prizorišču je botrovalo tudi medletni rasti števila vesti v mednarodni politiki, medtem ko je bilo v kategoriji EU zaradi volilnega leta in menjave institucij vesti manj; prazni tek delovanja države ob volitvah in menjavah ekip se je odrazil tudi v gospodarskem in zunanjepolitičnem segmentu, ki sta po rasti v letu 2013 beležila rahlo nazadovanje. Kulturnih vsebin je bilo v servisu nekoliko več, v kroniki pa po rekordnem februarskem številu zaradi žledu na letni ravni nekoliko manj.

Angleški servis je v letu 2014 beležil predvsem rast na strukturno najmočneje zastopanem področju politike (za 3,3 %), nazadovanje pa na področju gospodarstva glede na že omenjene trende v slovenskem servisu. Zaradi potreb naročnikov, ki predstavljajo tuje javnosti, angleški servis ob skrbni novinarsko-uredniški presoji nadaljuje s prakso celovitejšega prikaza posameznih zgodb z ozadji, ki kontekstualizirajo dogajanje, kar posledično vpliva na kakovostnejši izdelek.

Priprava vesti v servisih je temeljila na temeljiti in avtonomni novinarsko-uredniški presoji in agencijskih standardih. Uredništvo je pozornost namenjalo krepitvi ažurnosti poročanja, večji strukturiranosti servisa, predvsem pa je v letu 2014 zasledovalo cilj krepitve dodatnih vsebin, ki servisu prinašajo večjo dodano vrednost in uporabnost za odjemalce.

To je namreč pokazala tudi okrepljena komunikacija z naročniki in uporabniki servisov STA, ki je bila uvedena v letu 2014 s ciljem zaznavanja njihovih potreb in večje odzivnosti uredništva nanje. Dvosmerna komunikacija ponudnika informacij in uporabnika glede potreb in načina dostopa do informacij je ključnega pomena za razvoj kakovostnih storitev, kar je cilj STA.

Večji razvojni korak je bila uvedba podatkovnih novinarskih vsebin, prikazane na način tabel in infografik, ki so povečale informativnost klasičnih poročevalskih vsebin in dodatno prispevale k celovitejšemu spremljanju dogajanja. Uredništvo je z njimi pospremilo najpomembnejše in najbolj aktualne dogodke. Ciljno je bila okrepljena tudi produkcija tem, ozadij, biografij, intervjujev in kronologij. Skupno se je število tovrstnih prispevkov v servisu STA, ki nosijo višjo dodano vrednost, v medletni primerjavi zvišalo kar za 22,5 %. Za krepitev ažurnosti kot enega glavnih imperativov agencijskega poročanja, ki pomembno prispeva h konkurenčnosti podjetja, smo v letu 2014 pripravili zasnovo projekta in tehnološke podlage za uvedbo nove storitve. Njen zagon je predviden v letu 2015.

Za izboljšanje jezikovne podobe servisa je bilo v letu 2014 pripravljenih več skupinskih in individualnih delavnic z lektorjem za slovenski jezik s ciljem dviga jezikovne in slogovne kakovosti servisov agencije, ki je zaradi narave agencijskega dela zelo pomembna.

Število agencijskih popravkov, ki se objavljajo zaradi poprave napačnih podatkov ali vsebinskih napak, se je v letu 2014 v deležu skupnega števila vesti znova zmanjšalo. Glede na celoten obseg novic v slovenskem in angleškem jeziku je znašalo 0,35 %.

28

Graf 2: Struktura novic po kategorijah

Uredništvo STA je tudi v letu 2014 s prilagoditvami v organizaciji in načinu dela zasledovalo čim večjo učinkovitost in produktivnost ter optimalni izkoristek meduredniških sinergij za potrebe zagotavljanja kakovostnega in konkurenčnega servisa ter dodatnih projektov in razvojnih nalog. Vzpostavljene so bile podlage za polno uveljavitev mehanizma merjenja učinkovitosti zaposlenih, ki je načrtovano za leto 2015.

Tudi v letu 2014 je STA nadaljevala sodelovanje z različnimi fakultetami. Med drugim je obvezno študijsko prakso na agenciji opravljalo več študentov novinarstva Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, delovanje agencije pa je bilo predstavljeno tudi več študijskim in drugim obiskom.

Distribucija vsebin na različnih tehnoloških platformah

STA ima ob osrednjem, tekstovnem vestičarskem servisu vzpostavljene tudi druge kanale za produkcijo in distribucijo vsebin. Mednje sodijo fotoservis, avdioservis ter spletna družbena omrežja, ki zadnje čase postajajo vse pomembnejši kanal tudi za pridobivanje novih uporabnikov. V letu 2014 pa je bil pomemben del aktivnosti usmerjen v prenovo spletnih strani, predvsem domačega spletnega mesta STA, ki bo z novimi funkcionalnostimi lahko celoviteje in do uporabnika prijazneje ponudila nabor storitev STA.

V letu 2014 je bila tako postavljena namenska spletna stran za potrebe projektov zimskih olimpijskih iger v Sočiju in projekta Tvoja Evropa – Tvoj glas, tehnično prenovljena je bila spletna stran fotoservisa ter vsebinsko, oblikovno in tehnično prenovljena stran STAkrog, medtem ko je spletna stran Misli doživela manjše prilagoditve. Razvoj novega spletnega mesta STA bo končan v letu 2015, ko bo nova stran tudi zaživela.

Fotoservis STA je v letu 2014 beležil rast na vseh področjih, tako pri številu objavljenih fotografij kot v številu prenosov oz. odjema fotografij. Povečuje se tudi obisk fotostrani za individualne nakupe. Posebna pozornost je bila v letu 2014 namenjena izboljšanju kakovosti objavljenih fotografij. V fotoservisu so pripravljali tudi video vsebine za posamezne naročnike.

Radijski servis je v ponudbi tekstovnih radijskih novic, prirejenih posebej za potrebe radijskega medija, ostal na ravni predhodnega leta, medtem ko se je število tonskih posnetkov zmanjšalo, , a je še vedno višje kot leta 2012.

29

Nadgradnja obstoječih in razvoj novih produktov

STA se je ob zmanjševanju prihodkov iz naslova javne službe v letu 2014 dejavneje osredotočila na nadgradnjo obstoječih in razvoj novih storitev in produktov, tudi v sodelovanju z marketinško-trženjskim oddelkom. Spremenjeni pogoji delovanja na medijskem trgu, razvoj tehnologij in spremenjene navade dostopanja do servisa na strani odjemalcev so ji narekovala dodatne aktivnosti.

V ta namen je bila vzpostavljena skupina za nove tehnologije, ki je oblikovala tehnološke rešitve ta potrebe uredništva in pomembno prispevala k sodobnemu pristopu pri pokrivanju dogajanja, raznolikosti in povezljivosti vsebin ter večji odzivnosti na potrebe odjemalcev. Okrepljena komunikacija z njimi je eden od načinov za še bolj kakovosten servis, ki odgovarja na njihove potrebe.

Med pomembnejšimi nadgradnjami velja vsebinsko prenovo nekaterih standardnih ter vzpostavitev novih vsebinskih produktov v uredništvu ter dodatne funkcionalnosti dinamičnega napovednika STA, prek skupine za nove tehnologije pa je sistematično zagnalo spremljanje start-upov, tehnoloških novosti v medijih ter znanosti in tehnologije.

V letu 2014 so se nadaljevale aktivnosti v okviru mednarodnega razvojno usmerjenega projekta X-like, ki ga vodi Institut Jožef Stefan (IJS). STA je izvedla projekt s področja promocije znanosti, sofinanciran s strani agencije za raziskovalno dejavnost, ter projekt Tvoja Evropa – Tvoj glas, sofinanciran s strani Evropskega parlamenta. Za pripravo, organizacijo in izvedbo omenjenih projektov je uredništvo zagotovilo človeške vire.

Uredništvo je sodelovalo tudi v številnih dodatnih projektih, okroglih mizah in drugih dogodkih, ki jih je STA organizirala v okviru STA Kluba in medijskih partnerstev (javna agencija Spirit, Maxi klub, Proevent, Evropski parlament,...), pa tudi sodelovala pri zasnovi, organizaciji in spremljanju dogodkov.

STA je leta 2014 na podlagi pogodbe z Ukomom izvajala storitev STA-Prerez, ki zajema časovno razmejen pregled poročanja o aktualnem dogajanju.

2.1. Pregled aktivnosti po organizacijskih enotah uredništva

Uredništvo za notranjo politiko

Leto 2014 je bilo super volilno leto. Na volišča so volivci odšli kar štirikrat – maja na redne volitve v Evropski parlament, junija na referendum o arhivski noveli, sledile so še predčasne parlamentarne volitve julija in redne lokalne volitve oktobra. Posledično je omenjena dinamika močno zaznamovala delo uredništva, saj je bilo dogajanje skozi vse leto večinoma v znamenju volilnih kampanj in povolilnega dogajanja. V letu 2014 smo bili na strankarskem področju priča izjemno dinamičnemu dogajanju, ki je premešalo karte v slovenskem političnem prostoru: na eni strani nastanek novih strank, ki so uspešno začele pot v parlamentarnem prostoru, na drugi strani pa težave v iskanju preživetja strank z različnimi končnimi razpleti, ki so nenazadnje botrovale tudi menjavam v vodstvu. Politično dogajanje je zaznamovala tudi afera Patria oz. začetek prestajanja kazni in nato začasno zadržanje izvajanja sodbe prvaku največje opozicijske strake SDS ter razprave o usodi njegovega poslanskega mandata. Uredništvo je spremljalo aktivnosti predsednika republike, delo državnega zbora in državnega sveta, ter dogajanje v sodstvu, zdravstvu, šolstvu, kroniki, civilno-družbenih gibanjih in na drugih področjih. Med večjimi temami leta 2014 velja omeniti pogajanja kar dveh vlad s sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih za leto 2015. Odmevala je tudi menjava v vrhu Komisije za preprečevanje korupcije, ljubljanska nadškofija pa je dobila novega nadškofa. V letu 2014 so uredništvo in dopisnike v Sloveniji zaposlovale številne

30

naravne nesreče, predvsem katastrofalni žled, ki je državo ohromil v začetku februarja, in poplave.

Uredništvo je podobno kot prejšnja leta pripravljalo del vsebin za spletno stran Krog, nadzorovalo produkcijo in kakovost prispevkov za radijski servis STA-R in sodelovalo pri vsebinski izvedbi več posebnih projektov in medijskih partnerstev. Kot poseben dosežek velja izpostaviti, da je v letu 2014 nagrado za obetavno mlado novinarko prejela sodelavka uredništva Irena Joveva.

Uredništvo za gospodarstvo

Intenzivnost dogodkov na področju gospodarstva je bila v primerjavi z letom 2013 nekoliko manjša, predvsem zaradi več mesecev trajajočega mrtvega teka med spomladanskim razpadom koalicije in jesenskim začetkom dela nove vlade. Leto 2014 je po več letih nazadovanja prineslo vnovično rast gospodarske aktivnosti in obenem zmanjšalo pritisk finančnih trgov na Slovenijo. A politična negotovost je omrtvila pripravo nekaterih pomembnih strateških dokumentov, kot je npr. strategija upravljanja državnih naložb, zastali so postopki za operacionalizacijo Slovenskega državnega holdinga, šele ob koncu leta je luč sveta ugledal vladni predlog zakona o izvajanju fiskalnega pravila, le majhni koraki pa so bili storjeni pri pripravi ključnih investicijskih projektov; slednjim je pospešek dala objava investicijskega načrta EU. Po obsežnih ukrepih za sanacijo bančnega sistema v letu 2013 je uredništvo spremljalo nove postopke za izboljšanje zdravja slovenskih bank, obenem pa prenos slabih terjatev na DUTB. Med ključnimi temami v letu 2014 je bilo spremljanje privatizacije podjetij, ki jo je spremljala živahna politična in širša družbena razprava, prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, razpletanje zgodbe o šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), pregon gospodarskega kriminala ter dogajanje na trgu dela in v podjetniškem sektorju. Uredništvo je bilo aktivno vpeto tudi v spremljanje posledic številnih naravnih nesreč v letu 2014, ki so še dodatno razgalile pomanjkljivosti prometne, energetske in vodarske infrastrukture. Na mednarodnem odru se je uredništvo ukvarjalo s ključnimi temami: počasnim okrevanjem evrskega območja in težavami držav periferije, rusko-ukrajinsko krizo in njenimi posledicami, močnim padcem cen nafte in valutnimi nihanji.

Uredništvo je med dodatnimi projekti in aktivnostmi prispevalo vrsto vsebin za spletno stran Krog, sodelovalo pri medijskih partnerstvih STA na dogodkih z gospodarsko vsebino (investicije, turizem, finance), nadaljevalo projekt z agencijo Spirit ter se angažiralo na dogodkih v okviru STA Kluba.

Uredništvo za zunanjo politiko

Delo uredništva je v prvi polovici leta zaznamovala kampanja pred evropskimi volitvami in volitve same, nato pa oblikovanje evropskih institucij, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena slovenski kandidaturi za člana oziroma članico Evropske komisije. Uredništvo je obeležilo deseto obletnico vstopa Slovenije v Nato in EU, s serijo tematskih prispevkov pa je uredništvo pospremilo 100. obletnico začetka prve svetovne vojne. Aktivnosti so bile usmerjene v spremljanje delovanja Slovenije na mednarodnem prizorišču in dvostranskih odnosih s sosednjimi in tretjimi državami. Uredništvo je sledilo dogajanju v zvezi z arbitražnim postopkom glede meje s Hrvaško, odmevala je tudi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu glede varčevalcev Ljubljanske banke v BiH. Uredništvo je pozornost namenilo tudi spremljanju gospodarske diplomacije, delovanju države v mednarodnih organizacijah in aktivnostim Slovencev v zamejstvu in po svetu. V mednarodni politiki sta bili v letu 2014 v ospredju kriza v Ukrajini in nastajanje Islamske države. Premagovanje gospodarske krize in novi izzivi v zunanji in varnostni politiki so zaznamovali tudi dinamiko dogajanja v EU in njenih članicah, predvsem Grčiji.

Uredništvo je v letu 2014 sodelovalo pri izvedbi projekta Tvoja Evropa - Tvoj glas, ki ga je STA pripravila ob sofinanciranju Evropskega parlamenta, in zagotavljanju novinarskih vsebin s Strateškega foruma Bled, kjer je STA sodelovala kot medijski partner.

31

Uredništvo za kulturo

V letu 2014 je uredništvo spremljalo pomembnejše dogajanje na področju kulture doma in v svetu, kamor sodijo odmevnejši festivali, razstave, sejmi, novosti in drugi dogodki. Poročevalsko in tudi z obsežnejšimi tematskimi prispevki je uredništvo pospremilo pomembnejše obletnice, med katerimi velja izpostaviti Kosovelovo leto ob obletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela, 50-letnico Bienala industrijskega oblikovanja, 25-letnico filmskega festivala Liff in dogodke ob 2000-letnici Emone. Uredništvo je spremljalo tudi pripravo in sprejemanje Nacionalnega programa za kulturo, ki je zastavil cilje na področju kulturne politike za obdobje štirih let, ter oblikovanje novega zakona o kulturi.

Uredništvo je kot skrbnik prosto dostopne spletne strani Misli, ki beleži aktualno dogajanje in poglobljene razmisleke o kulturi, pripravljalo intervjuje in dodatne vsebine za objavo na omenjeni spletni strani. Obenem je sodelovalo pri medijskem partnerstvu za Blejski filmski festival (BFF) in nekaterih drugih dogodkih.

Uredništvo za šport

Leto 2014 je bilo športno zelo bogato. Glavni poudarek je uredništvo namenilo spremljanju treh velikih tekmovanj: zimskih olimpijskih iger v Sočiju, ki jih je STA pospremila s posebno poročevalsko ekipo, posebno spletno stranjo in specializiranim olimpijskim servisom, nato nogometnega svetovnega prvenstva v Braziliji, kjer Slovenija sicer ni nastopila, a je bil to za številne največji športni dogodek na svetu v letu 2014, ter košarkarskega svetovnega prvenstva v Španiji z nastopom slovenske reprezentance, kjer je bila STA navzoča s posebnim poročevalcem. Ob naštetih dogodkih je leto 2014 ponudilo še precej stalnega športnega dogajanja, kot so ligaška in pokalna tekmovanja, turnirji, mitingi, evropska in tudi svetovna prvenstva. Posebno pozornost je uredništvo namenilo uspehom nogometašev Maribora v ligi prvakov. Ob tem je uredništvo spremljalo tudi ključna dogajanja na področju športne politike, dela panožnih športnih zvez ter leto sklenilo s spremljanjem volitev novega vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).

Zimske olimpijske igre v Sočiju so bile glede na obseg tematik in dodatne vsebine največji zalogaj uredništva za šport v letu 2014 na segmentu dodatnih produktov, saj je uredništvo v sodelovanju z drugimi redakcijami STA zagotovilo celovit vsebinski produkt, ki je bil naročnikom posredovan po sodobnih distribucijskih kanalih. Tudi v letu 2014 je uredništvo sodelovalo s športnimi zvezami in OKS ter pri organizaciji dogodkov v okviru Maxi kluba.

Uredništvo dopisnikov v Sloveniji

Osrednji dogodek za uredništvo dopisnikov v Sloveniji v letu 2014 so bile jesenske lokalne volitve in spremljanje volilne kampanje pred njimi. Dogajanje je uredništvo v sodelovanju z notranjepolitično redakcijo spremljalo celovito in podrobno ter s številnimi dodatnimi vsebinami. V super volilnem letu so bili dopisniki močno vključeni tudi v spremljanje kampanj za evropske in predčasne parlamentarne volitve. Sicer je bila njihova dejavnost podobno kot minula leta povezana s političnim, gospodarskim, družbenim, kulturnim in tudi športnim dogajanjem v lokalnem okolju, ki sovpada s vsebinskimi prioritetami posameznih uredništev STA. Med izstopajoče dogodke v letu 2014 vsekakor sodi angažma dopisnikov glede spremljanja naravnih katastrof, predvsem žledu in poplav. Okrepljeno je bilo tudi dopisniško spremljanje vsebin s področja gospodarstva in pomembnejših sodnih postopkov.Dopisniki so s prispevki sodelovali pri vsebinski ponudbi spletne strani Krog in medijskih partnerstvih pri Strateškem forumu Bled, BFF in Dnevih slovenskega turizma v Portorožu.

32

Angleški servis

Kot tujejezični servis nacionalne tiskovne agencije je angleški servis v letu 2014 zagotavljal ažurno poročanje o ključnih dogodkih v Sloveniji in o dejavnosti slovenskih predstavnikov v tujini. Pri tem je ohranil položaj vodilnega vira aktualnih novic o dogajanju v državi v angleškem jeziku. Glede na ciljne javnosti je poglobljeno spremljal predvsem slovensko zunanjo politiko (odnose s sosednjimi državami, mednarodno dejavnost, aktivnosti Slovenske vojske v misijah, 10. obletnico članstva v EU in Natu), kljub temu pa so vsebine v super volilnem letu zaznamovale volitve - poleg lokalnih predvsem predčasne parlamentarne in volitve v Evropski parlament ter oblikovanje nove vlade. Veliko pozornosti je namenil tudi imenovanju slovenskega evropskega komisarja, sanaciji bančnega sektorja in slabi banki, privatizaciji, primeru Patria, strankarskemu dogajanju, delovanju vlade in DZ. Med pomembnejšimi temami, o katerih je poročal angleški servis, je bila tudi ukrajinska kriza, dogajanje v slovenskem gospodarstvu, socialni dialog, statistični kazalci, poleg tega pa tudi olimpijada v Sočiju, pomembnejši uspehi slovenskih športnikov in večji kulturni dogodki ter civilno-družbene pobude.

Poleg tekočega dogajanja je angleški servis tudi v 2014 sodeloval v posebnih projektih agencije (prevodi O-STA, APA-CEE Business, sodelovanje v okviru medijskih partnerstev in dogodkov, kot je priprava vsebin v okviru Strateškega foruma Bled). Angleški servus je v letu 2014 prvič pripravil tudi poglobljene profile gospodarskih družb s privatizacijskega seznama, s čimer je glede na odziv naročnikov okrepil dodano vrednost servisa.

Fotoservis

STA je s fotografijo v letu 2014 pospremila vse najbolj aktualne dogodke v Sloveniji in v mednarodni dejavnosti države, obenem pa je prek partnerskih in komericalnih povezav z drugimi tiskovnimi agencijami zagotovila pestro ponudbo fotografij o dogajanju v svetu. Leto 2014 je predvsem zaznamovalo pestro volilno in politično dogajanje v Sloveniji in zimske olimpijske igre vSočiju, kjer je bila STA ena od treh imetnikov foto licenc OKS. STA-jeve fotografije žledu in poplav, ki so državo prizadele v letu 2014, je objavila večina partnerskih fotoagencij. Fotoservis STA je v letu 2014 na podlagi pogodbenih zavez iz javnega razpisa opravljal naloge uradnih fotografov urada predsednika republike in kabineta vlade in javne uprave.

V letu 2014 je fotoservis nadaljeval s pripravo video posnetkov za naročnike tovrstnih storitev. S pripravo video in fotografskih vsebin je sodeloval tudi pri številnih dodatnih projektih in medijskih partnerstvih STA. Poleg tega uredništvo zagotavlja podporne storitve pri organizaciji in izvedbi dogodkov, ki nastajajo pod okriljem STA.

Skupina za nove tehnologije

Projektna skupina za nove tehnologije je v prvem letu delovanja največji del aktivnosti usmerila v izdelavo novih spletnih strani za potrebe STA: najprej za potrebe projekta zimskih olimpijskih iger v Sočiju in projekta Tvoja Evropa - Tvoj glas, predvsem pa v razvoj novega spletnega mesta STA. Ob tem je bila opravljena tehnična prenova foto spletne strani ter vsebinska, oblikovna in tehnična prenova strani Krog, katerega skrbnik je omenjena skupina.

V domeni skupine je tudi skrbništvo za spletna družbena omrežja. STA je v letu 2014 beležila strmo rast sledilcev tako na Twitterju kot na Facebooku, vsebine pa objavlja tudi na omrežjih Google+, Linkedin in Youtube. V letu 2014 je skupina pripravila tudi prenovljene smernice STA za rabo spletnih družbenih omrežij.

Poleg tega je skupina nadaljevala z nadgradnjo funkcionalnosti dinamičnega napovednika STA, v sodelovanju s posameznimi uredništvi vzpostavila produkte s podatkovnimi novinarskimi vsebinami in infografike ter oblikovala vsebine s področja znanosti in tehnologije, startupov in medijev;

33

obenem je podporno in izvedbeno sodelovala pri vrsti medijskih partnerstev.

Skupina je nadaljevala tudi z aktivnostmi v okviru mednarodnega razvojno usmerjenega projekta X-like, ki ga vodi IJS ter pridobila projekt, sofinanciran s strani agencije za raziskovalno dejavnost.

34

35

3. MARKETINŠKE AKTIVNOSTI V LETU 2014

V letu 2014 smo v STA vse marketinške aktivnosti podredili naši dolgoročni strategiji zagotavljanja stabilnosti in nadaljnjega razvoja agencije, zato smo dodatno pozornost namenili prilagajanju potrebam oz. zahtevam trga. Pri iskanju novih tržnih priložnosti smo izhajali tudi iz tržnih trendov nekaj zadnjih let, na podlagi katerih smo definirali ključne cilje ter opredelili posamezne trženjske aktivnosti. Eden temeljnih ciljev STA v letu 2014 je bil zagotavljanje čim bolj prilagojene ponudbe vsebin, ki bodo zadovoljevale specifične želje in potrebe obstoječih in potencialnih naročnikov. Nenazadnje že sam tehnološki razvoj in z njim povezane spremenjene potrebe uporabnikov zahtevajo prilagoditev same ponudbe. Zato je ključ do uspešnega marketinškega nastopa na trgu aktivno spremljanje dogajanja v notranjem okolju, sledenje globalnih trendov, zaznavanje in definiranje potreb naših uporabnikov ter proaktivno iskanje novih tržnih priložnosti.

Pri trženju storitev smo naročnike obravnavali segmentirano, predvsem na podlagi njihove dejavnosti. Tako smo v letu 2014 izvedli več posebnih akcij, ki so bile s posebnimi in prilagojenimi ponudbami med drugim usmerjene na medije, podjetja, politične organizacije in druge ciljne segmente. Ocenjujemo, da smo bili glede na težke razmere, s katerimi se sooča domače gospodarstvo in velika večina poslovnih subjektov, pri svojem delu uspešni. Vsekakor pa je zaradi omejenih finančnih in kadrovskih resursov za pozitiven poslovni rezultat potrebno vseskozi vlagati skrajne napore ter izkoriščati vse notranje rezerve in potenciale.

Za uresničevanje osrednjih trženjskih usmeritev in doseganje zastavljenih ciljev je bila dobrodošla tudi nova kadrovska organiziranost agencije, ki s projektno skupino za nove tehnologije omogoča večjo povezljivost med prodajno službo in uredništvom, hkrati pa omogoča hitrejšo detekcijo potreb trga in boljše prilagajanje ponudbe.

Cilje, ki smo jih postavili za leto 2014, smo v celoti uresničili. Za dosego zastavljenih prodajnih ciljev smo sledili ukrepom, ki so pripomogli k zagotavljanju načrtovanega obsega tržnih prihodkov. Glavni vir prihodkov STA še vedno izhaja iz naslova trženja dveh naših osrednjih novičarskih servisov, zato smo si na področju trženja storitev kot enega ključnih ciljev zadali okrepljeno trženje slovenskega in angleškega servisa. Ker si že nekaj let prizadevamo zmanjšati odvisnost od medijskega trga, smo svojo pozornost dodatno usmerili v druge tržne segmente, definiranje novih tržnih priložnosti in prilagajanje ponudbe. Kljub temu smo izvedli raziskavo med večjimi medijskimi naročniki, predvsem z namenom krepitve medsebojne izmenjave izkušenj in boljšega poznavanja njihovih želja. Prav tako smo v letu 2014 nadaljevali našo nekajletno usmeritev v sodelovanje pri razpisih in javnih natečajih, ki predstavljajo vse pomembnejši vir prihodkov agencije.

Finančni kazalci

Prihodki iz naslova opravljanja tržne dejavnosti so se v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 zvišali z 1,725 mio EUR na 1,852 mio EUR, kar pomeni 7,4-odstotno rast. Nadomestilo za opravljanje javne službe je v letu 2014 znašalo 1,846 mio EUR, kar je za 2,8 % manj kot v letu 2013. Sredstva za opravljanje javne službe so v letu 2014 tako predstavljala 50 odstotkov vseh prihodkov, medtem ko je bil v letu 2013 delež prihodkov iz naslova pogodbe z UKOM 52,4 odstoten.

Trženje servisov novic

Čeprav zavzemajo prihodki iz naslova trženja slovenskega in angleškega servisa zaradi razvoja novih storitev čedalje manjši delež v strukturi vseh prihodkov STA, pa obe osrednji storitvi še vedno predstavljata najpomembnejši vir tržnih prihodkov. Z dodatnimi trženjskimi prijemi in prilagajanjem ponudbe smo obema servisoma v letu 2014 poskušali dati nov zagon, predvsem z definiranjem novih tržnih segmentov in iskanjem novih uporabnikov. Ob tem smo si kot cilj

36

opredelili zadržati vse pomembne obstoječe naročnike, kar nam je v celoti uspelo, vzporedno pa smo svojo tržno naravnanost preusmerili še na druge tržne niše, predvsem v segmentu političnih subjektov (politične stranke in liste, novoizvoljeni predstavniki v Evropskem parlamentu) občin, izobraževalnih institucij ter manjših in srednjih gospodarskih subjektov.

Potencialne naročnike smo nagovarjali s paketi storitev, ki so pod prilagojenimi pogoji vključevali tudi druge storitve (STA-M, STA napoved, kliping obveščanje in O-STA), kar se je izkazalo kot pravi način za pridobivanje novih uporabnikov. Poleg tega smo v posebni akciji obstoječim naročnikom ponudili še druge storitve iz naše ponudbe, s čimer smo uspeli povečati tako prihodke iz naslova trženja mobilne aplikacije STA-M kot tudi storitve STA napoved. Pozitivni odzivi uporabnikov potrjujejo, da sta pri vse večjem številu uporabnikov oba produkta prepoznana kot uporabna dopolnitev naših osrednjih novičarskih servisov.

Pri trženju radijskega servisa STA-R smo bili v začetku leta 2014 zaradi razdružitve enega od večjih naročnikov na medijskem trgu soočeni s preoblikovanjem nekaterih pogodbenih razmerij, kar je posledično pomenilo določen izpad iz naslova prodaje radijskega servisa. Zato smo si v nadaljevanju leta 2014 prizadevali, da ohranimo preostali obseg prihodkov in število uporabnikov, kar smo tudi uspeli realizirati.

Olimpijski servis

Po vzoru preteklih velikih športnih dogodkov smo tudi v letu 2014 pripravili poseben olimpijski servis, ki je celovito pokrival dogajanje na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Priprave na največji športni dogodek so se začele že v mesecu decembru, ko smo začeli prve promocijske aktivnosti med potencialnimi naročniki. Za potrebe olimpijskih iger smo pred začetkom iger razvili spletno stran, kjer so lahko naročniki dostopali praktično do vseh vsebin, povezanih z olimpijskimi igrami. V sodelovanju s športnim uredništvom smo v marketingu sledili dosedanjim željam naših naročnikov in poskušali ponudbo vsebin čim bolj prilagoditi njihovim potrebam. Poleg tega smo s posebnimi paketi nagovorili tudi nove potencialne naročnike, predvsem panožne športne zveze in sponzorje OKS.

S trženjem tekstovnih vesti, avdio izjav in fotografij lastne produkcije, ki smo jih dopolnili še s fotografijami partnerskih agencij, smo glede na prihodke in število pridobljenih naročnikov uspeli preseči vse prodajne rezultate preteklih olimpijskih dogodkov.

Fotografske in video storitve

Trženje fotostoritev postaja vse pomembnejše polje za pridobivanje prihodkov. Pestra ponudba fotografij, uporabniku prijazna spletna stran, redne promocijske in komunikacijske aktivnosti, prilagojen prodajni model in vse širše prepoznana kakovost naših storitev so tisti dejavniki, ki pozitivno vplivajo na prodajo naših foto storitev.

V letu 2014 smo nadaljevali z izvajanjem fotografskih storitev na podlagi javnega naročila za opravljanje protokolarnih fotografskih storitev za potrebe Vlade RS in posameznih ministrstev ter Urada predsednika RS, poleg tega pa smo uspeli pridobiti še nekaj drugih fotografskih poslov za zunanje naročnike. Mednje lahko štejemo tudi izdelavo niza kratkih video prispevkov o uspešnih slovenskih podjetjih, fotografske storitve pa predstavljajo tudi pomembno dopolnitev pri medijskih sodelovanjih.

Dogodki in medijska sodelovanja

V preteklem letu smo nadaljevali utečeno prakso organiziranja okroglih miz in soorganizacijo dogodkov z zunanjimi partnerji. Dogodki so dosegli veliko odmevnost v medijskem prostoru, kar

37

smo uspeli z izborom aktualnih tem, kompetentnih govorcev in z zagotavljanjem visokih profesionalnih novinarskih standardov. Na področju medijskih partnerstev smo uspeli narediti pomemben korak tudi s prenovo spletne strani STAkrog, ki omogoča večjo povezljivost vsebin in tovrstnih dogodkov.

Nekajletne izkušnje, ki smo jih pridobili pri organizaciji lastnih dogodkov ter pri organizaciji drugih uglednih dogodkov, nam omogočajo, da svoje celovite storitve ponudimo tudi drugim organizacijam, ki želijo pripraviti odmevne dogodke. V letu 2014 smo nadaljevali večletno sodelovanje pri izvedbi Strateškega foruma Bled, prav tako smo pri izvedbi dogodkov ponovno sodelovali z Javno agencijo SPIRIT, že drugič smo bili partner Festivala za tretje življenjsko obdobje, v partnerstvu z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta smo izvedli dva regionalna foruma v Mariboru in Ajdovščini, medijsko smo podprli Blejski filmski festival in še nekatere druge javne dogodke. S tovrstnimi dogodki želimo še okrepiti svojo prepoznavnost in prisotnost v širšem okolju, poleg tega pa se še dejavnejše vključiti v javni diskurz o aktualnih temah z najrazličnejših družbenih področij.

V letu 2014 smo podaljšali tudi sodelovanje s PS Mercator in v okviru Maxi kluba organizirali serijo mesečnih okroglih miz, ki so bile s tematiko osredotočene na športno področje. V sodelovanju z Društvom športnih novinarjev Slovenije, OKS in drugimi uglednimi športnimi zvezami ali organizacijami smo pripravili javne dogodke na temo rokometa, odbojke, odbojke na mivki, veslanja, tekmovanja Zlata lisica, konec leta pa smo pripravili še zelo odmevno okroglo mizo s kandidati za predsednika OKS.

Sodelovanje v javnih natečajih

V letu 2014 smo na podlagi mednarodnega razpisa Evropskega parlamenta pridobili sredstva za sofinanciranje projekta Tvoja Evropa - Tvoj glas. Projekt smo v obliki spletne strani zagnali v začetku februarja 2014, formalno pa je trajal do konca junija 2014.

Projekt Tvoja Evropa – Tvoj glas je bil zasnovan kot spletna stran v okviru spletnega mesta STA. Kot ciljno skupino nagovarja mlade med 16 in 25 leti, tudi prek projektnega partnerja Študentske organizacije Slovenije. Tematsko so bile v ospredju prednosti in priložnosti življenja mladih v EU s poudarkom na obveščanju o vlogi EP kot edini neposredno voljeni instituciji unije. Usmerjen je bil v aktivno izmenjavo mnenj mladih o določenih tematikah s ciljem aktivirati razmislek in oblikovanje predlogov za boljšo EU, tudi prek aktivne participacije na volitvah novega EP.

Projekt je bil zasnovan na razumljivi in privlačni vsebini ter poudarjeni uporabi komunikacijskih orodij – spletnih družbenih omrežij in drugih spletnih aplikacij ter večkanalnosti (tekst, foto, infografike, preplet več spletnih mest). V sklopu projekta smo ob njegovem zagonu pripravili okroglo mizo z naslovom "Zaposlitvena nočna mora - naj se borim ali zbežim?", na kateri smo osvetlili problematiko zaposlovanja mladih. Izvedene so bile še druge promocijske aktivnosti, ki so vključevale predstavitev projekta na Študentski tržnici v Ljubljani in posebej izdelane materiale, s katerimi smo poskušali projekt približati mladim.

Konec leta 2014 smo v sodelovanju z Laboratorijem za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan na podlagi razpisa Javne agencije za raziskovalno dejavnost izvedli projekt za promocijo znanosti v širšem medijskem prostoru. Rezultat projekta je bila posebna podstran v sklopu spletnega mesta STAkrog, kjer smo objavili serijo poljudnih, novinarsko obdelanih člankov o odmevnejših slovenskih znanstvenih dosežkih, tako v slovenskem kot angleškem jeziku. Članki na spletnem portalu so bili podani na sodoben, splošnemu bralcu privlačen in prijazen način – v sodobnem formatu, kot mešanica besedila, fotografij, video izjav, povezav in tudi grafik oziroma vizualizacij.Ob zagonu spletne podstrani smo v mesecu decembru pripravili okroglo mizo o položaju znanosti v

38

slovenskem medijskem prostoru, na katero smo kot sogovornike povabili uveljavljene slovenske znanstvenike iz akademske sfere ter strokovnjake iz medijskega področja. Dogodek je bil namenjen promociji znanosti in posredno predstavitvi projekta, za večjo vidnost projekta pa smo pripravili tudi oglase, ki smo jih objavili na spletnih straneh STA in v nekaterih drugih medijih.

V letu 2014 smo nadaljevali tudi z aktivnostmi v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta X-like, ki se je začel že leta 2012, ko je bil izbran na javnem razpisu Evropske komisije. V projekt smo bili vključeni kot polnopravni partner, poleg IJS pa je projekt X-like združeval še nekatere najuglednejše raziskovalne inštitute in medijske organizacije iz celega sveta. Cilj projekta je bil razviti orodje oz. aplikacijo, ki na podlagi umetne inteligence analizira, povezuje in sintetizira besedila v najrazličnejših jezikih. Napredno orodje, ki je tudi končni izdelek projekta, omogoča številne analitične možnosti za učinkovitejše delo novinarjev in urednikov, predvsem kot neizčrpen vir informacij.

Spletna družbena omrežja

Spletna družbena omrežja so postala pomemben vir informacij za uporabnike, hkrati pa omogočajo neposredno interakcijo s končnimi uporabniki ter obenem prispevajo k večji obiskanosti spletnih strani STA. Poleg tega nam omrežja ponujajo kanal za obveščanje uporabnikov o novostih in o dogodkih, ki jih organiziramo, kar prispeva k še boljši prepoznavnosti STA v širšem okolju.

STA je leta že 2011 začela s projektom vzpostavitve trajnega sistema za rabo spletnih družbenih omrežij. V tem času je bila oblikovana strategija STA za spletna družbena omrežja, izvedbena navodila za delo redakcij ter izobraževanje v obliki delavnic za vse člane uredništva. Pozitivni učinki vstopa agencije na družbena omrežja se nam obrestujejo vsako leto, kar potrjujejo tudi kazalci. Na področju spletnih družbenih omrežij smo v letu 2014 dosegli občutno rast števila sledilcev. Na glavnem profilu na Twitterju se je v medletni primerjavi okrepilo za 42 odstotkov na okrog 9300 sledilcev, na športnem profilu za 28 odstotkov na 3300 sledilcev, na angleškem pa za 89 odstotkov na 1600 sledilcev. Na slovenskem profilu na Facebooku smo število sledilcev povečali za 86 odstotkov na 2900, delujoč je tudi angleški profil na Facebooku.

Graf 3: Rast sledilcev na družbeni omrežjih

39

4. NABAVA IN IZVAJANJE JAVNIH NAROČIL

Nadaljevali smo z upoštevanjem notranjih kontrol procesov nabave in dosledno izvajali ukrepe stoškovne racionalizacije.

V letu 2015, po izteku pogodbe za javno naročilo iz leta 2013, načrtujemo nov javni razpis, tokrat male vrednosti, za enovit sistem mobilne in VoIP telefonije, interneta in IP televizije, saj smo z razpisom iz leta 2013 bistveno zmanjšali stroške za tovrstne storitve.

5. TEHNIČNA SREDSTVA IN INFORMATIKA

V letu 2014 je bila izdelana strategija razvoja za področje IKT z naslovom Digitalna strategija STA 2015-2017 z akcijskim planom kot ločenim operativnim dokumentom za izvajanje v strategiji začrtane smeri. Pripravljen je bil tudi načrt neprekinjenega delovanja IKT s formalizacijo obravnave incidentov na področju IKT.

Izvajali smo aktivnosti za vzdrževanje strežniške infrastrukture. Med drugim smo na priporočilo ponudnika računovodske programske opreme preučili možnosti in tudi izvedli prestavitev celotnega računovodstva na novejši strežnik in zagotovili bolj zanesljivo in hitrejše delovanje. Nadaljevali smo tudi sprotno obnavljanje računalniške strojne in programske opreme.

V letu 2014 smo začeli priprave na vnovično objavo javnega naročila za telekomunikacije, saj se zdajšnje izteka. Gre za ukrep, ki prispeva k optimizaciji stroškov fiksne in mobilne telefonije in internetnih povezav ter nakupa telekomunikacijske opreme.

Po koncu leta 2014 smo prešli na novo spletno stran – grafično, arhitekturno in tehnično smo jo posodobili z lastnim znanjem.

6. RAZVOJ PROGRAMSKIH ORODIJ

Redakcijski sistem STAnka

Narejene so bile številne spremembe zaradi uvajanja novih spletnih strani. Spremembe se nanašajo na metapodatke, povezave z zunanjimi stranmi, način dopolnjevanja novic.

V povezavi s spletom smo izvedli tudi nekaj nadgradenj v spletni STAnki, med drugim smo vzpostavili nova urejevalnika e-poštnih biltenov STAkrog in Misli ter urejevalik infografik.

Z nadgradnjo STAnke smo poenostavili delo z družbenimi omrežji v redakciji in obenem omogočili tudi samodejno objavljanje na fotografskem omrežju Flickr.

Pomemben korak naprej smo naredili tudi na področju izmenjave novic z drugimi agencijami – razpošiljanje novic naročnikom omogočamo v dveh novih formatih: NewsML-G2 in NinJS.

Spletne strani

Strežniški del foto servisa in dinamičnega napovednika je bil s programerskega vidika napisan na novo. Foto servis tako po novem omogoča več možnosti glede določanja velikosti fotografij, ki so na voljo naročnikom.

40

Septembra smo zagnali prenovljene strani STAkrog. V okviru te prenove so bili pripravljeni gradniki, ki se bodo uporabljali tudi za spletne strani, ki bodo narejene v prihodnje, vključno z glavno spletno stranjo.

V 2014 smo naredili dve posebni spletni podstrani: ene za zimske olimpijske igre v Sočiju, druge pa za projekt Tvoja Evropa – Tvoj glas.

41

42

7. UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI

Tiskovna agencija se po načinu dela loči od ostalih novinarskih podjetij, saj specifike agencijskega dela zahtevajo dinamičen, strokovno usposobljen in prilagodljiv kolektiv. Zavedamo se, da so zapo-sleni eden najpomembnejših dejavnikov uspešnosti STA in hkrati naša pomembna konkurenčna prednost. STA združuje kakovostne novinarje, fotografe in strokovnjake z drugih področij, mlad ko-lektiv pa zagotavlja znanje, energijo in željo po novih izzivih, zato predstavlja pomembno gonilno silo celotne agencije in zagotovilo za njen nadaljnji razvoj.

Stanje in gibanje zaposlenih

Na dan 31. 12.2014 je bila na STA 84 redno zaposlenih. STA sta zapustila dva zaposlena, na novo smo zaposlili dva delavca. Stopnja fluktuacije v letu 2014 je bila dvoodstotna. Pet delavk se je vrni-lo z dopusta za nego in varstvo otroka, ena delavka je odšla na porodniški dopust, en delavec je koristil očetovski dopust.

Za zagotavljanje pravice do dela s krajšim delovnim časom iz naslova starševstva je imelo v letu 2014 pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom sklenjenih devet zaposlenih oziroma 11 %. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas so imeli trije zaposleni.

V letu 2014 je začela delovati nova uredniška ekipa, ki smo jo rahlo preoblikovali. Ustanovili smo posebno razvojno projektno organizirano skupino za nove tehnologije, ki je prevzela skrb za na-predne produkte STA – od njihovega snovanja in razvoja do uvedbe. Skrb namestnika odgovorne urednice bo ob uredniških opravilih še razvoj uredniških produktov, sooblikovanje strateških par-tnerstev z uporabniki in naročniki servisov ter razvoj novih vsebinsko-tržnih modelov oboje v navezi z marketingom STA in že omenjeno razvojno projektno organizirano skupino. Ob novih urednikih športnega, gospodarskega uredništva in zunanjepolitičnega uredništva je v uredniškem kolegiju tudi urednica za dodatne vsebine, s katerimi nadgrajujemo ponudbo osnovnega agencijskega po-ročanja.

Prizadevamo si za izboljšanje delovnih razmer v posameznih uredništvih, s posameznimi ukrepi kadrovske politike pa skušamo zagotoviti čimbolj stabilno kadrovsko stanje v agenciji.

Starostna struktura zaposlenih

STA ima relativno mlado kadrovsko strukturo. Povprečna starost zaposlenih je 38,48 leta.

Graf 4: Starostna struktura zaposlenih na dan 31. 12. 2014

43

26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 51-55 56-60 Skupaj0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Struktura zaposlenih po spolu

V STA je bilo na dan 31. 12. 2014 zaposlenih 52 žensk in 32 moških.

Graf 5: Struktura zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2014

Po strukturi po spolu je v agenciji zaposlenih več žensk kot moških, in sicer 62 %.

Struktura zaposlenih po izobrazbi

V STA je bilo na dan 31. 12. 2014 84 zaposlenih z naslednjo izobrazbo:• 29 zaposlenih oziroma 35 % s 5. stopnjo izobrazbe,• 5 zaposlenih oziroma 6 % s 6/2. stopnjo izobrazbe,• 47 zaposlenih oziroma 56 % s 7. stopnjo izobrazbe,• 2 zaposlena oziroma 2 % z 8/1. stopnjo izobrazbe,• 1 zaposlen oziroma 1 % z 8/2. stopnjo izobrazbe.

Odsotnost z dela

Zaposleni v agenciji so bili v letu 2014 skupaj odsotni z dela 3.548 dni:• 2.464 dni na rednem letnem dopustu,• 389 dni na izrednem dopustu,• 521 dni odsotni zaradi bolezni,• 9 dni odsotni zaradi poškodb izven dela.

Zaposleni na STA so bili v največji meri odsotni z dela zaradi koriščenja letnega dopusta, kar predstavlja 69 odstotkov vseh odsotnosti v letu 2014. Koriščenje izrednega dopusta je predstavljalo 11 odstotkov, odsotnost zaradi bolezni in poškodb izven dela pa 15 odstotkov vseh odsotnosti zaposlenih v letu 2014.

44

Ženske

Moški

Varstvo pri delu

STA redno usposablja zaposlene za varno delo. Periodično izvajamo zdravstvene preglede in organiziramo izobraževanja za varnost pri delu ter požarno varnost. V letu 2014 smo opravili periodične meritve toplotnega udobja in razsvetljave. Kot vsako leto smo imeli tudi evakuacijo iz stolpnice. Zaposlena, odgovorna za varstvo in zdravje pri delu, je uspešno opravila tečaj za začetno gašenje požarov in evakuacijo iz objektov.

8. SKRB ZA OKOLJE

V STA se ne zavedamo le pomena družbenega okolja, ampak tudi naravnega. Kot odgovorno podjetje si zato po najboljših močeh prizadevamo, da tudi sami čim bolj prispevamo k njegovemu varovanju in zaščiti.

V prostorih agencije že nekaj let uporabljamo toaletno konfekcijo iz recikliranih materialov. Poleg tega ustrezno ločujemo tudi izrabljene kartuše, ki jih nato predamo društvu Rdeči noski, za potrebe snemalnih naprav pa uporabljamo baterijske vložke za večkratno polnjenje. Ločujemo tudi papir, ki ga dajemo Društvu za zaščito živali, zaposleni pa zbirajo še pokrovčke odpadnih plastenk.

Zaposlene smo v letu 2014 pozvali k sodelovanju v akciji "Osvoji STA", katere namen je bil vzpodbuditi več gibanja s pomočjo hoje po stopnicah.

45

9. KAZALCI POSLOVANJA

Analiza izkaza poslovnega izida

Tabela 1: prikaz postavk izkaza poslovnega izida (v EUR)

Ekonomska kategorija Leto 2014 Leto 2013 Leto 2012 Indeks 2014/2013 Indeks 2013/2012

Poslovni prihodki 3.698.157 3.624.586 3.565.770 102,0% 101,6%Poslovni odhodki 3.623.926 3.583.980 3.521.890 101,1% 101,8% Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 74.231 40.606 43.880 182,8% 92,5%

Finančni prihodki 4.177 7.658 7.862 54,5% 97,4%Finančni odhodki 12.447 1.850 3.420 672,8% 54,1% Poslovni izid iz financiranja -8.270 5.808 4.442 -142,4% 130,8%

Drugi prihodki 4.555 5.052 733 90,2% 689,2%Drugi odhodki 3.662 10 955 36620,0% 1,0% Poslovni izid zunaj rednega de-lovanja 893 5.042 -222 17,7% -5,0%

Celotni poslovni izid 66.854 51.456 48.100 129,9% 107,0%

Čisti poslovni izid 2.222 1.962 3.076 113,3% 63,8%

Poslovni prihodki so se v letu 2014 glede na preteklo leto zvišali za 2 %. Poslovni odhodki pa so se zvišali za 1,1%. Poslovni izid iz financiranja je negativen zaradi padca obrestnih mer, in zaradi novega načina evidentiranja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine. Na tej osnovi beleži družba 11.636 EUR odhodkov za obresti. Izid zunaj rednega delovanja je tudi v letu 2014 pozitiven.

46

Analiza bilance stanja

Tabela 2: Prikaz podatkov iz bilance stanja (v EUR)

Ekonomska kategorija Leto 2014 Leto 2013 Leto 2012Indeks

2014/2013Indeks

2013/2012

Dolgoročna sredstva 74.714 83.394 90.762 90% 92%

Kratkoročna sredstva 1.162.190 1.095.952 963.108 106% 114%

- terjatve + AČR 511.845 482.303 392.646 106% 123% - denarna sredstva + depoziti 650.345 613.649 570.462 106% 108%

Dolgoročni viri 812.818 740.502 610.854 110% 121%

- kapital 308.693 289.744 287.782 107% 101% - dolgoročne obveznosti 504.125 450.758 323.072 112% 140%Kratkoročni viri 432.820 432.820 443.016 100% 98%

Obratni kapital 738.104 657.108 520.092 112% 126%Obratni kapital/kratk.terjatve v % 144% 136% 132% 106% 103%Kapital/dolgoročni viri 38% 39% 47% 97% 83%

Likvidnostno stanje se je glede na preteklo leto ponovno izboljšalo, saj se je obratni kapital povečal za 12%. V strukturi dolgoročnih virov so porasle dolgoročne obveznosti – rezervacije na račun kapitala, ki je zaradi nizkega dobička rahlo upadel (za eno odstotno točko iz 39% na 38% vseh dolgoročnih virov).

47

Kazalci poslovanja

Vrednost (v EUR) Vrednost kazalnika INDEKS

TEKOČE PRETEKLO TEKOČE PRETEKLO TEKOČE/

LETO LETO LETO LETO PRETEKLO

2014 2013 2014 2013 LETO

1. KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA

a) stopnja lastniškosti financiranja

kapital 308.693 289.744 0,25 0,25 102

obveznosti do virov sredstev 1.236.904 1.179.346

c) stopnja dolgoročnosti financiranja

kapital + dolgoročni dolgovi 812.818 740.502 0,66 0,63 105

obveznosti do virov sredstev 1.236.904 1.179.346

2. KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA

a) stopnja osnovnosti investiranja

osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) 42.118 62.465 0,03 0,06 57

sredstva 1.236.904 1.053.870

č) stopnja dolgoročnosti investiranjadolg. sredstva (brez odloženih terjatev za

davek)50.787 57.231 0,04 0,05 76

sredstva 1.236.904 1.053.870

3. KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA

a) kapitalska pokritost osnovnih sred-stev

kapital 308.693 289.744 7,33 4,64 158

osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) 42.118 62.465

d) neposredna pokritost kratkoročnih obveznosti (hitri koefici-ent)

likvidna sredstva 650.345 613.649 1,96 1,83 107

kratkoročne obveznosti 332.174 335.296

e) pospešena pokritost kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient)

likvidna sredstva + kratkoročne terjatve 1.062.041 1.064.030 3,20 3,17 101

kratkoročne obveznosti 332.174 335.296

f) kratkoročna pokritost kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient)

kratkoročna sredstva 1.062.041 1.064.030 3,20 3,17 101

kratkoročne obveznosti 332.174 335.296

48

4. KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

a) gospodarnost poslovanja

poslovni prihodki 3.698.157 3.624.586 1,02 1,01 101

poslovni odhodki 3.623.926 3.583.980

5. KAZALNIKI DONOSNOSTI

a) čista dobičkonosnost kapitala

čisti dobiček v poslovnem obdobju 2.222 1.962 0,01 0,01 100povprečna vr. kapitala (brez č.dobička po-

sl.obd.) 297.127 287.782

49

50

10. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE

Direktor družbe STA d.o.o. Bojan Veselinovič izjavlja, da je bilo upravljanje družbe v letu 2014 skladno z veljavno zakonodajo, Zakonom o slovenski tiskovni Agenciji (ZSTAgen) in aktom o ustanovitvi družbe ter ugotavlja, da je bilo skladno z usmeritvami Kodeksa Upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države, ki je bil sprejet dne 15. 5. 2013 in ga je družba prostovoljno sklenila uporabljati (v nadaljevanju: Kodeks).

Kodeks je javno dostopen na spletni strani Slovenske odškodninske družbe: http://www.so-druzba.si/sl-si/upravljanje-nalozb/kodeks-upravljanja-kapitalskih-nalozb-republike-slovenije .

Odstopanja družbe od določb kodeksa

Družba izjavlja, da spoštuje določbe kodeksa z določenimi izjemami, ki izhajajo iz njenega posebnega statusa – družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, ki je RS. Kodeks ni upoštevan pri urejanju tistih vprašanj, ki jih drugače ureja akt o ustanovitvi družbe in ZSTAgen in v primerih, ko določena ravnanja niso določena kot zakonska obveznost oziroma jih določa status družbe - z vrednostnimi papirji družbe se ne trguje na organiziranem trgu.

Načelo enake obravnave

Družba del svojih prihodkov ustvarja s konkurenčnim nastopanjem na trgu.

Korporativno upravljanje družbe

Družba ima sledeče organe upravljanja in nadzora:• nadzorni svet STA: 4 člane na podlagi objavljenega javnega poziva s strani Vlade RS nanjen predlog imenuje Državni zbor RS, 1 člana izvoli svet delavcev STA;• po ZSTAgen direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje nadzorni svet STA.

Odnosi z deležniki

Edini ustanovitelj in družbenik STA je RS. V imenu ustanovitelja pravice družbenika izvaja Vlada RS, če ZSTAgen ne določa drugače. Ustanovitelj je dolžan zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje.

Nadzorni svet STA v skladu z ZSTAgen:- na predlog direktorja sprejema letni poslovni načrt;- potrjuje letno poslovno poročilo družbe;- sprejema akt o ustanovitvi in njegove spremembe;- na predlog direktorja sprejema splošna pravila računovodstva STA in pravila stroškovnega računovodstva;- na predlog direktorja odloča o imenovanju pooblaščenega revizorja oziroma revizijske družbe vskladu z zakonom, ki ureja revidiranje;- na predlog direktorja odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki;- daje soglasje k cenam storitev, ki niso del javne službe;- odloča o imenovanju direktorja STA na podlagi javnega razpisa;- odloča o razrešitvi direktorja STA v skladu z določbo petega odstavka 16. člena ZSTAgen;

51

- v primeru, ki ga določa ZSTAgen, imenuje odgovornega urednika;- sprejema svoj poslovnik;- odloča o podelitvi soglasja iz drugega odstavka 17. člena ZSTAgen;- odloča o drugih vprašanjih in opravlja druge naloge, določene v ZSTAgen ali aktu o ustanovitvi.

Družba javnosti s politiko upravljanja družbe ni seznanjala, saj meni, da je to v pristojnosti edinega družbenika, ki družbo upravlja skladno s svojo politiko upravljanja z naložbami.

V družbi, kot storitveni organizaciji, so zaposleni ključnega pomena za izpolnjevanje vseh nalog družbe in z njihovo aktivnostjo se uresničuje vizija družbe. Zaposleni svoj prispevek k upravljanju družbe prispevajo z dajanjem pobud, mnenj in predlogov.

V duhu dolgoročnega poslovanja družba s svojim delovanjem in sodelovanjem s strateškimi partnerji na strani izvajanja storitev, skrbi tudi za izpolnjevanje pričakovanj naročnikov.

Družba se zaveda odgovornosti do družbenega okolja, v katerem deluje. Zato je družbeno odgovorno ravnanje, vključno z varovanjem okolja, eno od osnovnih načel delovanja.

Preglednost poslovanja in poročanje

Družba posluje skladno z zakonom in drugimi predpisi pregledno in transparentno. Pri poročanju sledi načelu poštenih in resničnih izkazov, preglednosti, zanesljivosti in možnosti primerjave realizacije z zadanimi cilji in preteklim poslovanjem. Pri sestavi letnih poročil upošteva obvezna razkritja, ki jih določa zakon in SRS. Družba po ZSTAgen pošlje letno poslovno poročilo in revizijsko poročilo pooblaščenega revizorja oz. revizorske družbe v seznanitev Državnemu zboru RS.

Družba ima vzpostavljen sistem obvladovanja tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem, ki je podrobno predstavljen v poslovnem poročilu. Družba zagotavlja, da je poslovno poročilo v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila.

Prejemki direktorja

Prejemki direktorja so usklajeni z določbami posebnega zakona, ki ureja vprašanja prejemkov poslovodij v družbah v večinski lasti RS z jasnimi kriteriji glede variabilnega dela izplačil - nagrad, ki so nižja od priporočil v kodeksu.

Načelo poslovanja

STA je nacionalna tiskovna agencija, ki o dogajanju v državi in tujini ažurno, verodostojno in nepristransko obvešča domače in tuje javnosti v slovenskem in angleškem jeziku. Osnovna dejavnost družbe je obveščanje domače in tuje javnosti, pri čemer je temeljno načelo poslovanja nepristranskost temelječa na standardih etičnega ravnanja.

52

11. OBVLADOVANJE TVEGANJ

V letu 2014 se je ponovno pokazala pravilnost usmeritve, da le sistematičen pristop pri obravnavi dogodkov v okviru procesa obvladovanja tveganj lahko omili posledice oziroma zmanjša tveganje za nastanek le teh. Na ta način smo povečali pripravljenost družbe na morebitne spremembe notranjega in zunanjega okolja, predvsem z nenehno nadgradnjo procesov, ki se nanašajo na pravočasno identifikacijo, merjenje, ocenjevanje, spremljanje in obvladovanje tveganj.

Skrbniki tveganj so spremljali vse procese, nadgrajevali ter izvajali potrebne ukrepe in preverjali njihovo primernost oziroma ustreznost za obvladovanje tveganj. Redno smo izvajali sistematično analizo po posameznih področjih, kar je tudi osnovni namen, da s pomočjo analize dosežemo obvladljiv in celovit pregled nad upravljanjem tveganj v družbi. Zaradi tveganj pri dostopu do vsebin prek naše spletne strani, kar smo že lani dodatno opredelili kot situacijo, ki terja presojo stopnje tveganja in dodatne ukrepe za njihovo obvladovanje, so bile dodatno oblikovane rezervacije.

Ocenjevanje tveganj je določeno s petstopenjsko lestvico verjetnosti pojavitve tveganja in posledicami. Tveganjem, ki so ocenjena s stopnjo 'srednja', 'srednja-visoka' ali 'visoka', namenjamo posebno pozornost ter sprejemamo ukrepe varovanja pred tveganji, s ciljem zmanjšati stopnjo verjetnosti nastanka dogodka ter minimalizirati morebitne posledice.

V letu 2014 smo celovito obvladovali vsa tveganja, navedena v registru tveganj:poslovna tveganja, ki izhajajo iz osnovne dejavnosti družbe;tržna tveganja, ki izhajajo iz trga, na katerem družba deluje;operativna tveganja, ki izhajajo iz možnosti neustreznega načrtovanja, izvajanja in nadziranja poslovnih procesov aktivnosti;likvidnostna tveganja, ki izhajajo iz neusklajenosti med dospelimi sredstvi in obveznostmi do virov sredstev v družbi.

Tudi v letu 2014 se je nadaljevala negotovost pri proračunskih prihodkih, zato smo prek NS okrepili komunikacijo s predstavniki države, kot lastnice STA, o pomenu in vlogi javnih finančnih sredstev za normalno delovanje agencije, medtem ko se je tveganje glede ustvarjanja prihodkov iz naslova tržne dejavnosti stabliziralo, čemur so pripomogle boljše gospodarske razmere in okrepljene tržne aktivnosti, ki jih izvajamo zadnja leta za iskanje dodatnih oz. nadomestnih finančnih virov. V ta namen smo prilagodili tudi organiziranost uredništva, ki smo ga z oddelkom za nove projekte in tehnologije še bolj povezali z marketinškim oddelkom. To nam omogoča večjo fleksibilnost pri nastopu na trgu in boljšo prilagodljivost pri oblikovanju ponudbe storitev.

Na področju tehnike in informatike smo z nabavo novega strežnika in uvedbo certifikata za šifriranje komunikacije med uporabnikom in strežnikom uspeli znižati stopnjo tveganja nepooblaščenega dostopa do informacij na elektronskih medijih in tveganje okvare strojne opreme.

STA sistematično izvaja tudi notranjo revizijo, povezano z izvajanjem predpisanih notranjih kontrol in s tem povezanih tveganj. V letu 2014 je bila izvedena notranja revizija za Pravočasnost in pravilnost obračunavanja DDV v letu 2014. Vse slabosti in nepravilnosti smo v skladu s priporočili notranje revizije sproti odpravili, tako da so bili predlogi za izboljšave sprejeti in uresničeni do nastanka tega poročila.

53

V nadaljevanju so navedena tveganja po sklopih in ukrepi:

Poslovna tveganja

Likvidnostna tveganja

Tržna tveganja

54

Operativna tveganja

11.1. Notranja revizija Za to poslovno leto je bila v STA izvedena notranja revizija, in sicer za Pravočasnost in pravilnost obračunavanja DDV v letu 2014. Notranja revizija za leto 2014 se je izvajala postopno, v štirih fazah po posameznih kvartalnih obdobjih, nazadnje februarja 2015 – za zadnje četrtletje in celotno poslovno leto 2014.

Revizija ni ugotovila nepravilnosti, ki bi za družbo predstavljale bistveno tveganje in bi vplivale na višino davčne obveznosti.

Predmet revizije je zajemal ta področja:

- Notranje kontrole vseh listin, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV ter odbitek DDV.- Pravočasnost in pravilnost obračunavanja DDV v letu 2014.- Priprava ugotovitev in priporočil na podlagi izvedene notranje revizije.

Revizijo je opravila družba Pabide davčno in poslovno svetovanje, ki jo vodi pooblaščena revizorka – državna notranja revizorka Anamarija Šprah, univ. dipl. ekon., zanjo davčna svetovalka mag. Brigita Osojnik in notranja revizorka Snežana Vrbanić. Izvedeni so bili naslednji postopki:

• pregled zakonskih podlag, ki jih je potrebno upoštevati na izbranih področjih;• pregled notranjih organizacijskih navodil in aktov družbe na področju davka na dodano vrednost;• intervjuji z zaposlenci, ki so odgovorni oziroma sodelujejo na izbranih področjih;• podrobni podatki so bili preizkušani na podlagi pregleda izvirne dokumentacije, ki podpira obstoj ali veljavnost evidentiranih postavk, stanj ali nastanek poslovnih dogodkov.Notranja revizija za poslovno leto 2014 je ugotovila:

55

- da je družba ustrezno pripravila pravila, povezana z obračunavanjem in plačevanjem davka na dodano vrednost ter vzpostavila ustrezne notranje kontrolne mehanizme. Vzpostavljeni kontrolni mehanizmi praviloma tudi delujejo. Zaradi manjših pomanjkljivosti, do katerih ne prihaja sistematično, je bilo izdano priporočilo stalnega internega izobraževanje zaposlenih v Marketingu in Finančno računovodski službi v zvezi z obračunavanjem DDV.

- že med večfaznim postopkom izvedbe notranje revizije so bile pomanjkljivosti v zvezi z obračunom in odbitkom DDV odpravljene, in sicer v skladu z določbami 88. b člena ZDDV-1.

- ugotovljene pomanjkljivosti za družbo tako ne predstavljajo bistvenega tveganja, saj je šlo v večini ostalih primerov za formalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju davčnih evidenc, ki pa nimajo vpliva na višino davčne obveznosti.

Družba je pripravila načrt uresničitve predlaganih izboljšav in se zavezala, da bo od dobavitelja računovodske aplikacije zahtevala, da jo ustrezno prilagodi in uskladi davčne evidence z obliko datotek predpisanih z veljavnimi akti s tega področja. Družba je o tem seznanila tudi NS STA.

56

57

II. RAČUNOVODSKO POROČILO

1. BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2014Postavka Pojasnilo Znesek

2014 2013

SREDSTVA 1.236.904 1.179.346

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 74.714 83.394

I.Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

8.669 6.343

1.Neopredmetena sredstva 4.3.1. 8.669 6.343

II. Opredmetena osnovna sredstva 4.3.2. 42.118 50.888

IV. Dolgoročne finančne naložbe 0 0

2.Dolgoročna posojila 0 0

VI. Odložene terjatve za davek 4.3.3. 23.927 26.163

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 1.062.041 1.064.030

III. Kratkoročne finančne naložbe 4.3.4. 575.012 570.294

2.Kratkoročna posojila 575.012 570.294

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 4.3.5. 411.696 450.381

V. Denarna sredstva 4.3.8. 75.333 43.355

C.KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

4.3.9. 100.149 31.922

Zabilančna sredstva 8.332 8.332

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.236.904 1.179.346

A. KAPITAL 4.3.10. 308.693 289.744

I. Vpoklicani kapital 46.466 46.466

1.Osnovni kapital 46.466 46.466

II. Kapitalske rezerve 44.359 44.359

III. Rezerve iz dobička 198.919 196.957

IV. Presežek iz prevrednotenja 16.727 0

V. Preneseni čisti poslovni izid 0 0

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.222 1.962

B.REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIV-NE ČASOVNE RAZMEJITVE

504.125 450.758

1.Rezervacije 4.3.12. 497.612 443.694

2.Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 4.3.13. 6.513 7.064

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 0 0

Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 332.174 335.296

II. Kratkoročne finančne obveznosti 0 0

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 4.3.14. 332.174 335.296

D.KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

4.3.15. 91.912 103.548

Zabilančne obveznosti 4.3.16. 8.332 8.332

58

2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA od 1.1.2014 do 31.12.2014 (v EUR)

Postavka Pojasnilo Znesek2014 2013

1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 4.4.1. 1.692.686 1.665.332

4.DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (S PREVREDNOTOVALNIMI POSLOV-NIMI PRIHODKI)

4.4.1. 2.005.471 1.959.254

5.STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

825.101 833.268

a)Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega ma-teriala

4.4.2. 61.549 63.095

b)Stroški storitev 4.4.3. 763.552 770.1736. STROŠKI DELA 4.4.4. 2.746.455 2.614.116a)Stroški plač 2.115.683 1.999.478b)Stroški socialnih zavarovanj 341.250 322.467c)Drugi stroški dela 289.522 292.171

7. ODPISI VREDNOSTI 4.4.5. 27.819 37.060a)Amortizacija 26.391 30.880

b)Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opred-metenih osnovnih sredstvih

788 1.274

c)Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

640 4.906

8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 4.4.6. 24.551 99.5369. FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV 4.4.7. 28 206č) Finančni prihodki iz drugih naložb 28 206

10.FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH PO-SOJIL

4.4.7. 2.970 6.712

b)Finančni prihodki iz posojil, danih dru-gim

2.970 6.712

11.FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOV-NIH TERJATEV

4.4.7. 1.179 740

b)Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih

1.179 740

12.FINANČNI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINANČNIH NALOŽB

12.447 0

13.FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH OBVEZNOSTI

4.4.8. 0 0

b)Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank

0 0

14.FINANČNI ODHODKI IZ POSLOV-NIH OBVEZNOSTI

4.4.8. 12.447 1.850

b)Finančni odhodki iz obveznosti do do-baviteljev in meničnih obveznosti

811 1.850

c)Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

11.636 0

15. DRUGI PRIHODKI 4.555 5.05216. DRUGI ODHODKI 3.662 1017. DAVEK IZ DOBIČKA 4.4.9. 62.395 49.95118. ODLOŽENI DAVKI 2.237 -457

19.ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUN-SKEGA OBDOBJA

4.4.10. 2.222 1.962

59

3. MNENJE NEODVISNEGA REVIZORJA

60

61

4. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

4.1. Podlage za sestavo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi STA so sestavljeni v skladu z veljavnimi Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovne neomejenosti delovanja ter kakovostne značilnosti računovodskih izkazov, to so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost.

Poslovno leto je enako koledarskemu.

4.2. Računovodske usmeritve

Tečaj in način preračuna v EUR

Družba izkazuje terjatve, obveznosti, kredite in denarna sredstva ob nastanku po vrednosti iz ustreznih listin v tuji valuti, preračunane po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan nastanka poslovnega dogodka. Ob koncu obračunskega obdobja se vse vrednosti, izkazane v tuji valuti, avtomatično preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenije. Razlike predstavljajo finančne prihodke oziroma odhodke od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti.

Spremembe računovodskih usmeritev in ocen

Družba v letu 2014 ni spreminjala računovodskih usmeritev in ocen.

Neopredmetena sredstva

Med neopredmetena sredstva družba zajema dolgoročne premoženjske pravice in dolgoročno odložene stroške.

Neopredmetena sredstva se pripoznajo v poslovnih knjigah družbe po nabavni vrednosti, kamor so vključeni tudi vsi stroški povezani s pridobitvijo teh sredstev. V nabavno vrednost se ne vštevajo obresti od pridobljenih posojil za pridobitev neopredmetenih sredstev.

Neopredmetena sredstva se razvrščajo na neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti in neopredmetena sredstva z nedoločenimi dobami koristnosti.

Družba mora, skladno z določbami ZSTAgen, ločeno evidentirati neopredmetena sredstva, ki se uporabljajo za javno službo in za opravljanje tržne dejavnosti. Neopredmetena sredstva se delijo na sredstva za opravljanje tržne dejavnosti na osnovi dejanske evidence sredstev, kupljenih za potrebe izvedbe tržnih projektov. Ostala neopredmetena sredstva se izkažejo v bilanci stanja, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti javne službe.

Družba za neopredmetena sredstva uporablja model nabavne vrednosti. Neopredmetena sredstva vodi po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev.

Amortizacija neopredmetenih sredstev, ki imajo končno dobo koristnosti, se obračunava

62

posamično, ob uporabi metode enakomernega časovnega amortiziranja.

Družba neopredmetena sredstva prevrednotuje zaradi slabitve, če se ugotovi, da knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost.

Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje skladno s SRS in so kupljena, se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnove. Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove dele. Trgovinski in drugi popusti zmanjšujejo nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva.

Družba mora, skladno z določbami ZSTAgen, ločeno evidentirati opredmetena sredstva, ki se uporabljajo za javno službo in za opravljanje tržne dejavnosti. Opredmetena sredstva se delijo na sredstva za opravljanje tržne dejavnosti na osnovi dejanske evidence sredstev, kupljenih za potrebe izvedbe tržnih projektov. Ostala opredmetena sredstva se izkažejo v bilanci stanja, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti javne službe.

Kot opredmetena osnovna sredstva se štejejo tudi vrste drobnega inventarja, katerih doba koristnosti je daljša od leta dni in njihova nabavna vrednost pa ne presega 500 EUR.

Če družba vzame opredmeteno osnovno sredstvo v finančni najem, se v pogodbi, ki jo sklene z najemodajalcem zapiše, da gre za finančni najem. Navedejo se tudi vsi podatki, potrebni za evidentiranje opredmetenih osnovnih sredstev, pridobljenih na podlagi finančnega najema, v računovodstvu družbe (poštena vrednost ali sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin, z najemom povezana obrestna mera, če jo je moč določiti, in drugi potrebni podatki).

Družba uporablja model nabavne vrednosti in zato vodi opredmetena osnovna sredstva po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev.

Kasneje nastali stroški, povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

Kot stroški vzdrževanja se izkazujejo stroški, ki so potrebni za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev v dobi koristnosti.

Družba mora zaradi slabitve prevrednotiti pomembne skupine opredmetenih osnovnih sredstev praviloma takrat, ko njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi in sicer tista, ki je večja.

Amortizacija

Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko se je začelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno. Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev, zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Amortizacija se obračunava posamično.

Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Znotraj poslovnega leta se knjiži amortizacija po dejanskem mesečnem obračunu amortizacije, ki zajema tudi vse nabave osnovnih sredstev tekočega leta, do meseca obračuna. Končni obračun amortizacije se sestavi ob

63

koncu poslovnega leta in ob statusnih spremembah med letom.

Letne amortizacijske stopnje in predvidene dobe koristnosti za posamezne skupine osnovnih sredstev so:

• za opremo in vozila 20 %,• za računalniško, strojno in programsko, opremo 50 % in• za druga vlaganja 10 %.

V primeru, da je doba koristnosti posameznega sredstva bistveno različna od zgoraj navedenih, se amortizacija obračuna skladno z dobo koristnosti tega sredstva.

Če spremenjene okoliščine opravičujejo spremembo metode amortiziranja, se učinke spremembe izmeri in jih opiše v računovodskem poročilu.

Finančne naložbe

Ob začetnem pripoznanju se finančna naložba izmeri po pošteni vrednosti. Začetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva (razen sredstev, ki so uvrščena v skupino sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida).

Družba, skladno s SRS 3.10, uvršča med dolgoročne finančne naložbe tiste naložbe, ki naj bi se obdržale več kot eno leto in s katerimi naj se ne bi trgovalo.

Družba , skladno z namenom pridobitve finančne naložbe uvršča v naslednje skupine:− finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,− finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,− finančne naložbe v posojila in− za prodajo razpoložljive finančne naložbe.

Če kakšna finančna naložba izgublja vrednost, družba presodi, v kakšni velikosti je treba v breme prevrednotovalnih finančnih odhodkov oblikovati popravek njene knjigovodske vrednosti. Prav tako se mora odrediti delni ali celotni odpis naložbe neposredno v breme finančnih odhodkov, kakor hitro nastanejo razlogi za to.

Terjatve

Terjatve se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi plačane.

Družba, skladno z določbami ZSTAgen, ločeno evidentira terjatve, ki se nanašajo na dejavnost javne službe, in na del, ki se nanaša na tržni del na osnovi dejanskega stanja.

Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v povezavi s postavkami, na katere se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za neopredmetena sredstva pa so sestavni del neopredmetenih sredstev.

Za terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celoti ter za terjatve, zaradi katerih se je začel sodni postopek, se oblikuje ustrezen popravek vrednosti. Popravki vrednosti se oblikujejo na osnovi ocene izterljivosti posamezne terjatve.

64

Denarna sredstva

Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni in sicer v obliki bankovcev in kovancev. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje. Sestavljajo ga denarna sredstva na računih in denarna sredstva vezana na odpoklic. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni inštituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.

Denarno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine, po preveritvi, da ima takšno naravo. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema. Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju.

Družba skladno z določbami Zakona o Slovenski tiskovni agenciji, deli denarna sredstva in denarne ustreznike (depozite) na del, ki se nanaša na dejavnost javne službe in tržno dejavnost.

Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj.

Kapital

Celotni kapital podjetja sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti poslovni izid, čisti poslovni izid poslovnega leta in presežek iz prevrednotenja.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikosti je mogoče zanesljivo oceniti.

Z rezervacijami v obliki vnaprej vračunanih stroškov pa pokrivamo v prihodnosti nastale stroške oziroma odhodke in lahko nastanejo iz naslova reorganizacije, pričakovanih izgub iz kočljivih pogodb, pokojnin, jubilejnih nagrad, odpravnin ob upokojitvi in možnih odškodnin.

Rezervacije se lahko uporabljajo samo za tiste postavke, za katere so bile oblikovane, v utemeljenih primerih pa tudi za enakovrstne postavke.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo. Na koncu obračunskega obdobja se popravijo tako, da je njihova vrednost enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveze.

Po koncu obračunskega obdobja, za katerega je bila oblikovana rezervacija, se njen celotni neporabljen del prenese med ustrezne prihodke.

Obveznosti

Kratkoročne in dolgoročne obveznosti se na začetku ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku.

Dolgoročne obveznosti se izkazujejo kot dolgoročne finančne obveznosti in dolgoročne poslovne obveznosti. Dolgoročne finančne obveznosti so dolgoročna posojila, dolgoročne poslovne obveznosti pa so dolgoročni krediti, dolgoročni dolgovi iz finančnega najema, dolgoročne menične obveznosti, dolgoročno dobljeni predujmi in varščine in obveznosti za odloženi davek. Povečujejo

65

se za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom.

Del dolgoročnih obveznosti, ki je že zapadel v plačilo, in del dolgoročnih obveznosti, ki bo zapadel v plačilo v letu dni, se v bilanci stanja preneseta med kratkoročne obveznosti.

Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne poslovne obveznosti. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena posojila. Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za ne zaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti.

Kratkoročne časovne razmejitve

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške in kratkoročno ne zaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroški se pojavijo, če družba že prejme račun za storitve ali druge stroške oziroma odhodke, ki še niso bile opravljene oziroma strošek ali odhodek pa še ni nastal. Kratkoročno ne zaračunani prihodki se pojavijo takrat, ko je družba že opravila storitev oziroma dobavila blago, računa pa iz določenih razlogov še ne more izstaviti.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke. Kratkoročno vračunani stroški nastanejo, kadar je bila storitev opravljena oziroma je strošek ali odhodek že nastal, računa pa družba še ni prejela. Odloženi prihodki se pojavijo takrat, kadar družba izstavi račun za opravljene storitve oziroma dobavo blaga, ki še ni bila opravljena.

Kratkoročne časovne razmejitve ugasnejo, ko so izpolnjeni pogoji, zaradi katerih so bile oblikovane.

Kratkoročne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo.

Prihodki

Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke.

a) Poslovni prihodki

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki.

Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih na fakturah in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodajo ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.

Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

66

b) Finančni prihodki

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti, deležev v dobičku drugih in kot prevrednotovalni finančni prihodki. Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavijo ob odtujitvi finančnih naložb.

c) Drugi prihodki

Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.

Družba je dolžna, skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, dosledno razporejati prihodke na dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti.

Kot prihodke iz naslova javne službe, družba uvršča sredstva iz državnega proračuna na podlagi letne pogodbe med Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM) in STA ter finančne prihodke, pridobljene od plasiranja sredstev, ki so pripisana javni službi. Ostali prihodki so prihodki pridobljeni iz naslova tržne dejavnosti.

Odhodki

Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z manjšanjem sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke.

a) Poslovni odhodki

Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih vrstah kot so stroški materiala, stroški storitev, popravek obratnih sredstev, amortizacija... Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavijo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid.

b) Finančni odhodki

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Med odhodki za financiranje so zajeti predvsem stroški danih obresti, odhodki za naložbenje pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve.

c) Drugi odhodki

Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

Družba je dolžna, skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, dosledno razporejati odhodke na dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil, ki temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva.

Delitev stroškov oziroma odhodkov, ki se nanašajo na opravljanje tržne dejavnosti in javno dejavnost se delijo po ključu.

67

Izjema od splošnega pravila so stroški oziroma odhodki, ki so praviloma nastali zaradi opravljanja javne službe pomena:

• amortizacija – razvoj novih produktov, izboljšava spletnih portalov – v celotni višini in• odhodki iz naslova obresti od kreditov – zaradi podkapitaliziranosti družbe, v celotni

višini• in stroški oziroma odhodki, ki so praviloma nastali zaradi opravljanja tržne dejavnosti:• stroški marketinga bremenijo tržno dejavnost v višini 90 % in le 10 % javno dejavnost,• odhodki iz financiranja naročnikov, v celoti bremenijo tržno dejavnost.

68

4.3. Pojasnila postavk v bilanci stanja

4.3.1. Neopredmetena sredstva

Tabela 3: Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2013 (v EUR)Premoženjske pravice Skupaj

NABAVNA VREDNOSTStanje 01/01-2013 51.781 51.781Pridobitve 5.587 5.587Odtujitve (235) (235)Stanje 31/12-2013 57.133 57.133

POPRAVEK VREDNOSTIStanje 01/01-2013 49.191 49.191Odtujitve (235) (235)Amortizacija 1.834 1.834Stanje 31/12-2013 50.790 50.790

Neodpisana vrednost 01/01-2013 2.590 2.590Neodpisana vrednost 31/12-2013 6.343 6.343

Tabela 4: Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2014 (v EUR)Premoženjske pravice Skupaj

NABAVNA VREDNOSTStanje 01/01-2014 57.133 57.133Pridobitve 5.509 5.509Odtujitve 0 0Stanje 31/12-2014 62.642 62.642

POPRAVEK VREDNOSTIStanje 01/01-2014 50.790 50.790Odtujitve 0 0Amortizacija 3.183 3.183Stanje 31/12-2014 53.973 53.973

Neodpisana vrednost 01/01-2014 6.343 6.343Neodpisana vrednost 31/12-2014 8.669 8.669

Družba ima med neopredmetenimi sredstvi evidentirano programsko opremo. V letu 2014 je kupila za. 5.509 € nove programske opreme.

69

4.3.2. Opredmetena osnovna sredstva

Tabela 5: Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2013 (v EUR)Oprema in nadomestni deli Skupaj

NABAVNA VREDNOSTStanje 01/01-2013 238.677 238.677Pridobitve 18.742 18.742Odtujitve (26.875) (26.875)Stanje 31/12-2013 230.544 230.544

POPRAVEK VREDNOSTIStanje 01/01-2013 176.212 176.212Odtujitve (25.600) (25.600)Amortizacija 29.044 29.044Stanje 31/12-2013 179.656 179.656

Neodpisana vrednost 01/01-2013 62.465 62.465Neodpisana vrednost 31/12-2013 50.888 50.888

Tabela 6: Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2014 (v EUR)Oprema in nadomestni deli Skupaj

NABAVNA VREDNOSTStanje 01/01-2014 230.544 230.544Pridobitve 15.226 15.226Odtujitve (11.060) (11.060)Stanje 31/12-2014 234.710 234.710

POPRAVEK VREDNOSTIStanje 01/01-2014 179.656 179.656Odtujitve (10.272) (10.272)Amortizacija 23.208 23.208Stanje 31/12-2014 192.592 192.592

Neodpisana vrednost 01/01-2014 50.888 50.888Neodpisana vrednost 31/12-2014 42.118 42.118

Glavnino novo nabavljene opreme predstavlja računalniška oprema v višini 9.132 EUR. Ostale nabave se nanašajo na pohištvo 899 EUR in ostalo opremo 5.195 EUR. Na drugi strani je družba odpisala staro neuporabno opremo in opremo, uničeno zaradi izliva vode. Glavnina izločene opreme se nanaša na računalniško opremo, kjer znaša nabavna vrednost 4.982 EUR. Izločeno je bilo še pohištvo, katerega nabavna vrednost znaša 2.840 EUR in ostala oprema po nabavni vrednosti 3.238 EUR. Knjigovodsko vrednost opreme v višini 788 EUR je družba odpisala v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

70

4.3.3. Odloženi davki

Tabela 7: Odloženi davki (v EUR)

2014 2013

Terjatve za odloženi davek 23.927 26.163

Terjatve za odloženi davek 23.927 26.163

Terjatve za odložene davke se nanašajo na začasne razlike iz naslova oblikovanih in koriščenih rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, ki so davčno nepriznane.

4.3.4. Finančne naložbe

Tabela 8: Finančne naložbe (v EUR)

2014 2013Kratkoročne finančne naložbe 575.012 570.294Kratkoročni depoziti v bankah 575.012 570.294

Kratkoročni depoziti se nanašajo na vezana prosta denarna sredstva, ki jih je družba vezala pri različnih bankah na odpoklic in za obdobje do 3 mesecev po fiksni obrestni meri v razponu 0,05% do 2,05%.

4.3.5. Kratkoročne poslovne terjatve

Tabela 9: Kratkoročne poslovne terjatve (v EUR)

2014 2013Kratkoročne terjatve do kupcev 398.316 436.933Kratkoročne terjatve do kupcev v državi 373.520 415.041Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini 24.796 21.892

Kratkoročne terjatve do drugih 13.380 13.448Terjatve do dobaviteljev iz naslova predujmov 1.310 2.069Terjatve za vstopni DDV 4.555 4.479Terjatve iz naslova refundacij 5.900 4.590Ostale kratkoročne terjatve 1.615 2.310

Skupaj kratkoročne poslovne terjatve 411.696 450.381

Kratkoročne terjatve do kupcev je družba v letu 2014 oslabila za 640 EUR in dokončno odpisala za 8.131 EUR neizterljivih terjatev.

Ostale kratkoročne terjatve se nanašajo predvsem na terjatve iz naslova dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Terjatve niso zastavljene.

71

4.3.6. Popravek vrednosti terjatev

Tabela 10: Popravki vrednosti terjatev (v EUR)

2014 2013

Popravki vrednosti terjatev do kupcev 30.263 38.722

Popravki vrednosti terjatev do kupcev- domači 23.469 32.568

Popravki vrednosti terjatev do kupcev-tujina 6.794 6.154

4.3.7. Starostna struktura terjatev

Tabela 11:Starostna struktura terjatev (v EUR)

Ne zapadle

terjatveZapadle do

30 dniZapadle od

31 do 60 dniZapadle od

61 do 90 dniZapadle

nad 90 dniZapadle

nad 365 dniSkupaj

Terjatve do kupcev

327.853 38.822 12.644 11.384 6.501 31.375 428.579

Terjatve do kupcev v dr-žavi

313.796 31.234 11.709 10.305 6.476 23.469 396.989

Terjatve do kupcev v tujini

14.057 7.588 935 1.079 25 7.906 31.590

Starostna struktura terjatev ne vsebuje oblikovanega popravka vrednosti terjatve.

4.3.8. Denarna sredstva

Tabela 12: Denarna sredstva (v EUR)

2014 2013Denarna sredstva 75.333 43.355Denarna sredstva na računu, razen deviznih 63.342 42.138Devizna sredstva na računih 11.991 1.217

Družba je konec leta preračunala devizna sredstva v evre po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan 31.12.2014.

4.3.9. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

Tabela 13: Kratkoročne aktivne časovne razmejitve (v EUR)

2014 2013

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 100.149 31.922

Kratkoročno odloženi stroški 24.063 31.868

Kratkoročno nezaračunani prihodki 76.086 54

Znesek 24.063 EUR predstavlja kratkoročno odložene stroške, ki se nanašajo že na leto 2015 (računi, prejeti v letu 2013 in 2014 za storitve v letu 2015). Znesek 76.086 EUR predstavlja neplačane vračunane prihodke po posameznih projektih, za katere je bilo poslano zaključno poročilo.

72

4.3.10. Kapital

Tabela 14: Struktura kapitala (v EUR)

2014 2013Vpoklicani kapital 46.466 46.466Osnovni kapital - kapitalski deleži 46.466 46.466Nevpoklicani kapital 0 0Kapitalske rezerve 44.359 44.359Rezerve iz dobička 198.919 196.957Zakonske rezerve 4.647 4.647Druge rezerve iz dobička 198.819 192.310Presežek iz prevrednotenja 16.727 0Čisti dobiček ali čista izguba 2.222 1.962Preneseni dobiček iz preteklih let 0 0Čista dobiček poslovnega leta 2.222 1.962Skupaj 308.693 289.744

Družba je na podlagi sklepa Nadzornega sveta STA d.o.o. celoten bilančni dobiček ugotovljen za leto 2013 v višini 1.962 EUR razporedila med druge rezerve iz dobička. Presežek iz prevrednotenja predstavlja aktuarske dobičke, ki se nanašajo na rezervacije za odpravnine.

4.3.11. Bilančni dobiček

Tabela 15: Bilančni dobiček (v EUR) 2014 2013Čisti dobiček poslovnega leta 2.222 1.962

Preneseni čisti dobiček -1.962 -3.076

Povečanje rezerv iz dobička 1.962 3.076

Povečanje drugih rezerv iz dobička 1.962 3.076

Bilančni dobiček 2.222 1.962

73

4.3.12. Rezervacije

Tabela 16: Gibanje rezervacij (v EUR)

Stanje 1.1.2014Oblikovanje Poraba oz.

odprava Stanje 31.12.2013Rezervacije za jubilejne nagrade 138.843

14.346 10.594142.595

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 227.996 47.225 16.727 258.494Rezervacije za možne odškodnine 76.855 19.668 0 96.523

Skupaj 443.694 81.239 27.321 497.612

Družba je skladno z veljavnimi Slovenskimi računovodskimi standardi oblikovala rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, na osnovi aktuarskega izračuna, ob glavnih predpostavkah:

• Nominalna dolgoročna obrestna mera se v skladu z določili standarda MRS 19 ocenjuje v višini 2,7 %.• Pričakovano dolgoročno rast višine jubilejnih nagrad in neobdavčljivih zneskov v izračunu je ocenjena v višini pričakovane dolgoročne inflacije v višini 2,0 % letno.• V izračunu se upošteva pričakovana smrtnost delavcev v skladu s slovenskimi tablicami smrtnosti 2000-2002 ločeno po spolih, s čimer se indirektno upošteva nadomeščanje starejših zaposlencev, ki se upokojijo, z mlajšimi.• Rezervacije se računajo zgolj za zaposlene za nedoločen čas, saj samo zanje obstaja dolgoročna obveza s strani delodajalca.

Dodatno so bile oblikovane rezervacije za obvladovanje tveganj pri dostopu do vsebin prek naše spletne strani v višini 19.668 EUR.

4.3.13. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Tabela 17: Dolgoročne pasivne časovne razmejitve (v EUR)

2014 2013

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 6.513 7.064Dolg. pasivne časovne razmejitve 6.513 7.064

74

4.3.14. Kratkoročne poslovne obveznosti

Tabela 18: Kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR)

2014 2013Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 57.634 83.411Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi 42.534 70.482Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini 15.100 12.929Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 196.090 187.368Kratkoročne obveznosti za čiste plače in nadomestila plač 114.006 108.889Kratkoročne obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač 39.702 38.174

Kratkoročne obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestil plač 25.645 24.976Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja 16.737 15.329Obveznosti do državnih in drugih institucij 74.538 63.848Obveznosti za obračunani DDV 26.158 29.839Obveznosti za prispevke izplačevalca 28.874 27.794Obveznosti za davek od dohodkov 16.607 6.024Obveznosti za davčni odtegljaj 1.045 140Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij 1.854 51Druge kratkoročne obveznosti 3.912 669Ostale kratkoročne poslovne obveznosti 3.912 669Skupaj 332.174 335.296

Obveznosti do dobaviteljev so nezapadle, razen nerešene reklamacije, na osnovi katere ostajajo neplačane obveznosti nad 365 dni višini 215 EUR.

4.3.15. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Tabela 19: Kratkoročne pasivne časovne razmejitve (v EUR)

2014 2013

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 91.912 103.548

Vnaprej vračunani stroški 16.899 13.027

Kratkoročno odloženi prihodki 75.013 90.521

Kratkoročno odloženi prihodki se v večini nanašajo na račune, ki so bili že izstavljeni, storitve pa bodo opravljene v letu 2015 in sicer v znesku 75.013 EUR, kratkoročno vračunani stroški pa se nanašajo na vračunane stroške, ki se nanašajo na leto 2014, zaračunani pa bodo v letu 2015.

75

4.3.16. Izvenbilančna evidenca

Tabela 20: Izvenbilančna evidenca (v EUR)

2014 2013Dane menice 0 0Dane bančne garancije 8.332 8.332Skupaj izvenbilančna evidenca 8.332 8.332

Družba izvenbilančno vodi evidence danih poroštev po vrstah.

4.3.17. Delitev bilance stanja na splošno in tržno dejavnost (v EUR)

SKUPAJ

2014

JAVNA DEJAV-

NOST 2014

TRŽNA DEJAVNOST

2014 SREDSTVA 1.236.904 912.572 324.332 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 74.714 59.770 14.944 I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne ča-

sovne razmejitve 8.669 4.464 4.205 1. Neopredmetena sredstva 8.669 4.464 4.205 II. Opredmetena osnovna sredstva 42.118 39.816 2.302 III. Naložbene nepremičnine 0 0 VI. Odložene terjatve za davek 23.927 15.490 8.437 B. KRATKOROČNA SREDSTVA 1.062.041 787.966 274.075 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 0 II. Zaloge 0 0 0 III. Kratkoročne finančne naložbe 575.012 575.012 0 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0 0 2. Kratkoročna posojila 575.012 575.012 0 IV. Kratkoročne poslovne terjatve 411.696 164.183 247.513 V. Denarna sredstva 75.333 48.771 26.562 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 100.149 64.836 35.313 IZVENBILANČNA EVIDENCA 8.322 8.322 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.236.904 686.937 549.967 A. KAPITAL 308.693 86.013 222.680 I. Vpoklicani kapital 46.466 46.466 0 1. Osnovni kapital 46.466 46.466 0 2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 0 II. Kapitalske rezerve 44.359 28.718 15.641 III. Rezerve iz dobička 198.919 0 198.919 IV. Presežek iz prevrednotenja 16.727 10.829 5.898 V. Preneseni čisti poslovni izid 0 0 0 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.222 0 2.222 B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOV-

NE RAZMEJITVE 504.125 326.371 177.754 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 504.125 326.371 177.754 C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 0 0 0 III. Odložene obveznosti za davek 0 0 0

76

Č KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 332.174 215.049 117.125 I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 0 III. Kratkoročne poslovne obveznosti 332.174 215.049 117.125 D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 91.912 59.504 32.408 IZVENBILANČNA EVIDENCA 8.322 0 8.322

Delitev bilance stanja na javno in tržno dejavnost je pripravljena skladno z računovodskimi usmeritvami, opredeljenimi v Pravilniku o računovodstvu in Pravili stroškovnega računovodstva in ločenega evidentiranja različnih dejavnosti ter ugotavljanja ključa za določitev deleža odbitnega DDV (Pravila).

Osnovne predpostavke so:• neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva se delijo na sredstva za opravljanje tržne dejavnosti na osnovi dejanske evidence sredstev, kupljenih za potrebe tržnih projektov. Ostala neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva se izkažejo v bilanci stanja, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti javne službe;• terjatve do kupcev se delijo na del, ki se nanaša na dejavnost javne službe in na del, ki se nanaša na tržni del na osnovi dejanskega stanja;• osnovni kapital je pripisan javni dejavnosti, ker je bil dan družbi kot osnova za začetek delovanja za potrebe javne dejavnosti;• ostale postavke, razen kratkoročnih depozitov v bankah, tako sredstva kot viri sredstev se delijo na dejavnost javne službe in na tržno dejavnost po ključu delitve neposrednih stroškov.

Poleg navedenih usmeritev je družba upoštevala še določbo 6. točke 20. člena ZSTAgen, ki določa, da se presežek prihodkov nad odhodki, pridobljen iz opravljanja tržnih dejavnosti uporabi za pokritje primanjkljajev prihodkov iz javne službe. V prikazu bilance stanja po dejavnostih so izgube iz opravljanja javne službe že pokrite.

4.4. Pojasnila postavk izkaza poslovnega izida

4.4.1. Poslovni prihodki

Tabela 21: Poslovni prihodki (v EUR)

2014 2013Prihodki od prodaje - tržna dejavnost v Sloveniji 1.586.838 1.548.276Prihodki od dodatnih projektov (UKOM) 0 0Prihodki od prodaje - tržna dejavnost na domačem trgu 1.586.838 1.548.276Prihodki od prodaje - tržna dejavnost na tujem trgu 105.848 117.056Skupaj čisti prihodki od prodaje 1.692.686 1.665.332Prihodki UKOM – nadomestilo za opravljanje javne službe 1.846.980 1.899.557Subvencije in drugi prihodki, ki so povez. s posl.učin. 158.134 56.020Drugi poslovni prihodki 356 3.677Skupaj drugi poslovni prihodki 2.005.471 1.959.254

Med subvencijami družba izkazuje dobljene subvencije za projekte X-like, Tvoja Evropa – Tvoj glas in ARRS – promocija slovenske znanosti v tujini v višini 158.134 EUR.

77

4.4.2. Stroški porabljenega materiala

Tabela 22: Stroški materiala (v EUR)

2014 2013Stroški energije 31.507 34.369

Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materi-ala za vzdrževanje osnovnih sredstev 2.448 0Odpis drobnega inventarja in embalaže 2.054 4.757Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature 22.135 21.216Drugi stroški materiala 3.405 2.753Skupaj stroški materiala 61.549 63.095

4.4.3. Stroški storitev

Tabela 23: Prikaz stroškov storitev (v EUR)

2014 2013Stroški storitev pri ustvar.proizv.in opravljanju storitev 285.292 283.747Stroški transportnih storitev 45.139 43.419Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev 39.726 36.978Najemnine 72.305 85.144Potni stroški 59.981 61.062Stroški plačilnega prometa ter zavarovalne premije 6.505 6.750Računovodske in pravne in revizijske storitve 27.045 15.799Študentsko delo 71.570 78.308Računalniške storitve 7.877 24.051Druge intelektualne in osebne storitve 1.933 549Stroški reklame in reprezentance 38.373 38.719Stroški fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnost 94.557 81.207Stroški drugih storitev 13.249 14.440Skupaj stroški storitev 763.552 770.173

Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev se nanašajo na stroške storitev za osnovno dejavnost, na stroške naročnin na servis tujih tiskovnih agencij in na stroške dela samostojnih novinarjev, ki so se glede na preteklo leto znižali za 9 %. Stroški za osnovno dejavnost se nanašajo na storitve razvoja marketinških projektov, uporabo storitev poslovno-informacijskega portala GV-in ter na stroške storitev prevajanja besedil iz angleškega v slovenski jezik za namene objav originalnih sporočil v servisu O-STA.

Stroški transportnih storitev se nanašajo na stroške stacionarne, mobilne telefonije in interneta, ki so se v letu 2014 rahlo zvišali.

Zaradi okrepljene tržne dejavnosti in sodelovanja v projektih so stroški za reklame višji.

78

4.4.4. Stroški dela

Tabela 24: Prikaz stroškov dela (v EUR)

2014 2013a) Stroški plač 2.115.683 1.999.478Bruto plače zaposlencev 2.099.627 1.981.826Nadomestila plač, ki bremenijo pravne osebe 16.056 17.652b) Stroški drugih socialnih zavarovanj 341.250 322.467c) Drugi stroški dela 289.522 292.171Skupaj stroški dela 2.746.455 2.614.116

Glavnino drugih stroškov dela predstavljajo regres za letni dopust, stroški prevoza na delo, stroški prehrane med delom ter rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade.

Stroški dela so se glede na preteklo leto zvišali za 5,1 %, kar je predvsem posledica prihoda zaposlenih iz porodniškega dopusta in povečanega obsega dela na projektih.

4.4.5. Odpisi vrednosti

Tabela 25: Prikaz odpisov vrednosti (v EUR) 2014 2013

Amortizacija 26.391 30.880Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 3.183 1.834Amortizacija opreme in nadomestnih delov 23.208 29.046Prevrednotovalni poslovni odhodki 1.428 6.180

Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmete-nimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in nalož-benimi nepremičninami 788 1.274

Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen finančnih naložb in naložbenih nepremičnin 640 4.906Skupaj 28.819 37.060

Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi se nanašajo na novo oblikovane popravke vrednosti terjatev, prevrednotovalni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami pa se nanašajo na odpis uničenih in neuporabnih osnovnih sredstev.

79

4.4.6. Drugi poslovni odhodki

Tabela 26: Prikaz drugih poslovnih odhodkov (v EUR) 2014 2013

Rezervacije 19.668 76.855Rezervacije za možne odškodnine 19.668 76.855Drugi stroški 4.883 22.681Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov 1.675

14.093

Ostali stroški 3.208 8.588Skupaj 24.551 99.536

V letu 2014 so bile dodatno oblikovane rezervacije za obvladovanje tveganj pri dostopu do vsebin prek naše spletne strani v višini 19.668 EUR.

Glavnino drugih stroškov predstavljajo vplačila v sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in darila otrokom zaposlenih ob koncu leta.

4.4.7. Finančni prihodki

Tabela 27: Finančni prihodki (v EUR)

2014 2013

Finančni prihodki 4.177 7.658

Finančni prihodki iz drugih naložb 28 206

Finančni prihodki iz danih posojil 2.970 6.712

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev1.179 740

Finančni prihodki iz danih posojil v višini 2.970 EUR se nanašajo na obresti iz naslova danih depozitov.

4.4.8. Finančni odhodki

Tabela 28: Finančni odhodki (v EUR)

2014 2013

Finančni odhodki 12.447 1.850

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 0 0

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti12.447 1.850

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti so se močno povečali glede na leto 2013 in so rezultat spremenjene obravnave rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine. Na tej osnovi beleži družba 11.636 EUR odhodkov za obresti.

4.4.9. Davek od dohodkov pravnih oseb

Davek od dohodkov pravnih oseb je bil obračunan na osnovi določil Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in znaša 62.395 EUR. Skladno z 26. členom ZSTAgen se STA za namene zakona, ki

80

ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, šteje za zavezanca, ki se uvršča v 9. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Tako je podlaga za obračun davka od dohodkov pravnih oseb razlika med tržnimi prihodki in tržnimi odhodki.

4.4.10. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

Družba je poslovno leto zaključila s čistim dobičkom v višini 2.222 EUR. Čisti dobiček znižuje odprava terjatev za odloženi davek v višini 2.237 EUR.

Če bi družba prevrednotila kapital s stopnjo rasti življenjskih potrebščin v letu 2014, bi izkazala čisti dobiček v znesku 1.643 EUR.

4.4.11. Delitev izkaza poslovnega izida na javno in tržno dejavnost (v EUR)

SKUPAJ 2014JAVNA DEJAV-

NOST 2014TRŽNA DEJAV-

NOST 20141. Čisti prihodki od prodaje 1.692.686 0 1.692.6862. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi po-

slovnimi prihodki) 2.005.471 1.846.980 158.4913. Stroški blaga, materiala in storitev (825.101) (471.967) (353.134)a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški

porabljenega materiala (61.549) (39.847) (21.702)b) Stroški storitev (763.552) (432.120) (331.432)4. Stroški dela (2.746.455) (1.618.316) (1.128.139)a) Stroški plač (2.115.683) (1.246.645) (869.038)b) Stroški socialnih zavarovanj (341.250) (201.078) (140.172)c) Drugi stroški dela (289.522) (170.593) (118.929)5. Odpisi vrednosti (27.819) (24.877) (2.942)a) Amortizacija (26.391) (24.089) (2.302)b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neop. dol. sredstvih

in oos (788) (788) 0c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (640) 0 (640)6. Drugi poslovni odhodki (24.551) (15.894) (8.657)7. Finančni prihodki iz deležev 28 18 10č) Drugi prihodki iz drugih naložb 28 18 108. Finančni prihodki iz danih posojil 2.970 2.970 0b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 2.970 2.970 09. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 1.179 763 416b) Finančni prihodki iz poslovnih terajtev do drugih 1.179 763 41610. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 0 0 0b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 0 0 011. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (12.447) (8.058) (4.389)b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in menič-

nih obveznosti (811) (525) (286)c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti (11.636) (7.533) (4.103)12. Drugi prihodki 4.555 0 4.55513. Drugi odhodki (3.662) (2.371) (1.291)14. Davek iz dobička 62.395 62.39515. Odloženi davki 2.237 1.448 78916 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 2.222 (292.200) 294.423

Pri delitvi dejavnosti na javno in tržno dejavnost je družba upoštevala usmeritve, ki so bile sprejete s spremenjenim Pravilnikom o računovodstvu in Pravili stroškovnega računovodstva in ločenega evidentiranja različnih dejavnosti ter ugotavljanja ključa za določitev deleža odbitnega DDV.

81

Med prihodke za opravljanje dejavnosti javne službe se štejejo prihodki pridobljeni iz sredstev državnega proračuna na podlagi letne pogodbe STA. Ostali prihodki so prihodki pridobljeni iz naslova opravljanja tržne dejavnosti.

Evidenca odhodkov se vodi neposredno za stroške trženja, amortizacijo in druge stroške.

Ostali stroški se delijo na javno in tržno dejavnost na osnovi ključev. Ključ delitve stroškov zaposlencev v marketingu je 10 % za javno dejavnost in 90 % za tržne dejavnosti. Ključ delitve ostalih stroškov pa je oblikovan na podlagi stroškovnega ključa, izračunanega na podlagi delitve neposrednih stroškov za splošno in tržno dejavnost.

Metodologija izračuna stroškovnega ključa temelji na:

a) vrsti opravil:

− številu objavljenih novic v angleškem in slovenskem jeziku v obliki krajših povzetkov;− številu objavljenih novic v angleškem in slovenskem jeziku v različnih reprezentativnih

dolžinskih razredih; upoštevaje da so uvodni deli novic dostopni tudi uporabnikom, ki niso naročniki STA in so zanje brezplačni;

− številu objavljenih novic v radijskem servisu;− številu objavljenih tonskih prispevkov v radijskem servisu;− številu vseh posnetih in objavljenih fotografij;− številu fotografij, ki so bile prodane.

b) številu opravljenih ur dela:

- za vsako od zgoraj naštetih kategorij opravil posebej.

c) izkustveno določeni odstotkovni strukturi porabljenega časa za izpeljavo posameznih opravil opredeljenih kot javna služba, in sicer v odvisnosti od števila novic in fotografij ter vsebin v radijskem servisu po posameznih reprezentativnih skupinah. Pri tem gre izključno za opravljeno redno delo novinarskega dela kolektiva (samo novinarjev, urednikov in fotografov za preteklo leto), pri čemer niso vštete ure za čas dopustov in bolniških odsotnosti niti ure zaposlenih v upravi STA.

Tako izračunan ključ daje tudi podlago za merila za ugotavljanje namenske porabe sredstev za dejavnost opravljanja javne službe.

82

5. DRUGA RAZKRITJA

Podatki o skupinah oseb

Prejemki v EUR Direktor družbe Bojan Veselinovič 88.624,86 Nadzorni svet 4.743,99

Na dan 31. 12. 2014 ni bilo terjatev oziroma obveznosti do zgoraj navedenih oseb.

Podatki o stroških revizije in drugih storitvah revizorske hiše

Računovodske izkaze je revidirala revizijska družba Valuta d.o.o.. Stroški revidiranja znašajo 4.017 EUR.

Dogodki po datumu bilance stanja

Od datuma bilance stanja in do dneva tega poročila ni prišlo do dogodkov, ki bi bistveno vplivali na računovodske izkaze za leto 2014.

Izjava o odgovornosti direktorja za računovodske izkaze in datum odobritve letnega poročila

Poslovodstvo družbe STA d.o.o. je odgovorno za pripravo letnega poročila družbe in računovodskih izkazov na način, ki daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe, v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Poslovodstvo odobrava poslovno poročilo in računovodske izkaze s pojasnili za leto, ki se je končalo 31.12.2014 in izjavlja:

• da so računovodski izkazi pripravljeni ob predpostavki, da bo družba nadaljevala poslovanje tudi v prihodnje,• da dosledno uporablja izbrane računovodske politike in da razkriva morebitne spremembe v računovodskih politikah,• da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno ter v skladu z načeli previdnosti in dobrega gospodarjenja,• da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi.

Poslovodstvo je odgovorno za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe ter preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.

Ljubljana, 24. 3. 2015 Direktor STA Bojan Veselinovič

83