lestvica najuglednejših direktorjevv Sloveniji · lestvica najuglednejšihdirektorjevv Sloveniji...
4
lestvica najuglednejših direktorjev v Sloveniji Miro Kline Ljubljana - Odnos med osebnim ugledom in ugledom korporacij je danes že precej dobro raziskan in teoretično osmišljen in nikakor ne gre zgolj za velik ego današnjih di- rektorjev ali drugih članov vrhnjega menedžmenta, kot to radi izposta- vljajo nekateri kritiki. Pri tem izha- jamo iz spoznanja, da je prav ka- rakter vodenja v podjetju otipljivi vi- dik direktorjeve identitete. Ta se obi- čajno manifestira kot pripisovanje direktorjevih osebnostnih lastnosti v javnosti neposredno s širjenjem go- voric ali s komuniciranjem v mno- žičnih medijih. Karizmatični voditelj se v času krize pogosto pojavi kot grešni kozel za vse preštevllne na- pake. Ob tem se skoraj vedno pojavlja tudi problem tovrstnih atributov tako v negativni kot v pozitivni smeri. Takšno stanje otežuje interpretacijo rezultatov in zato je še toliko bolj pomemben pravilen pristop k ra- ziskovanju ugleda direktorjev. Pra- viloma zmage pripisujejo osebi, za poraze pa krivijo situacijo. Slovenija, njen razvoj in njena podjetja so prišli do točke, ko je treba začeti na nov način izrabljati pri- ložnosti na tujem, v iskanju izhoda iz krize leži na prehodu iz lokalne vasi v globalno. V takšni situaciji je nujno potrebno graditi zaupanje med po- tencialnimi partnerji. To je prva na- loga voditeljev, zato so soočeni z jas- no zahtevo po razvoju osebne znam- ke. Pri tem se morajo zavedati, da so že sedaj oznamčeni ne glede na to, ali se tega zavedajo ali ne. Vsak element, ki ga uporabljajo, jih že označuje. Ura na roki, obleka na letalu, mobilni telefon, besede in nastopi imajo svo- jo podobo v očeh opazovalca, ki kot delčki kompleksnega mozaika nato tvorijo njegovo celotno podobo. Najboljši so nedvoumno najuglednejši Med prvo deseterico se vrsto let na lestvici navidezno vrtijo ista imena. Spremembe so minimalne, velika presenečenja so zares redka. Letos je na prvem mestu znova Jože Colarič, ki ima tokrat tudi veliko višjo oceno kot njegov zasledovalec Janeze Škra- bec. Tatjani Fink na tretjem mestu se je na desetem mestu pridružila se ena ženska, Cvetka Selšek, kar je ned- vomno dober znak za razvoj slo- venskega menedžmenta. Nižje so se uvrstili Mirko Tuš, Franjo Bobinac in nekateri drugi, vendar so razlike med njimi minimalne. Tukaj je še Jože Mermal, ki je najresnejši kandidat za naslednji vstop v skupino najugle- dnejših. Razvrstitve v drugi deseterici so bistveno bolj dinamične. Tudi tokrat je prišlo do velikih premikov. Stojan Petrič, Uroš Slavinec, Edvard Svetlik, Igor Mervič, Matjaž Kovačič in Cve- tana Rijavec so izboljšali svoj po- ložaj za deset mest in več. S tem nedvomno dokazujejo, da je tudi v krizi možno graditi osebni ugled. Pri tem nikakor ni nujno, da poslovanje podjetja že kaže očiten napredek. Lahko celo stagnira, kajti dovolj so ustvarjeno pričakovanje, jasni si- gnali, namigi na prihajajoč obrat v pozitivno smer. Njihova skupna značilnost je, da delujejo nekoliko odmaknjeno, tiho, brez pretirane in zato pogosto moteče prisotnosti medijev. Vzponi in padci ugleda ter vzroki zanje V povsem drugačnem, bistveno bolj turbulentnem okolju delujejo števil- ni drugi menedžerji. Posledice so očitne in škodijo tako podjetju kot predsedniku uprave, ki ga vodi. Naj- bolj očiten letošnji primer je Božo Jašovič in dogajanje okoli NLB. Banka in njeno vodstvo sta pod pritiski z vseh strani in prisoten je občutek, da banko dejansko vodijo interesne sku- pine prek medijev, in ne Jašovič s svojo ekipo. Posledično je njegov ugled na lestvici strmo padel, z 19. na 45. mesto. To je nedvomno v veliki meri povezano tudi s hitrim izgu- bljanjem ugleda NLB kot prve banke v Sloveniji. Podobno se je zgodilo Alešu Haucu, predsedniku uprave Pošte Slovenije, toda njegov ugled je navkljub izrazitemu političnemu in medijskemu pritisku ter očitanim napakam letos v poslovni javnosti ocenjen .za skoraj deset mest višje. Podobno je Dušan Črnigoj navkljub padcu ugleda podjetja Primorje in pojavljanju v istih zgodbah kot Ivan Zidar izboljšal osebni ugled, z lan- skega 32. na 25. mesto. Dvojni direktorji in prelivanje ugleda Povezanost ali točneje prelivanje podob in s tem tudi ugleda z ene entitete na drugo, s podjetja na di- rektorja in obrnjeno, se najbolje po- kaže v primeru podvojenih funkcij. Med petdesetimi najuglednejšimi tokrat najdemo dva takšna primera. Obema se je v zadnjem letu osebni ugled povečal, čeprav pri ugledu podjetij, ki jih vodita, ni prišlo do večjih sprememb. Dušan Zorko se je na lestvico uvr- stil kot prvi mož Pivovarne Laško in Pivovarne Union. Zaradi vpletenosti v reševanje Pivovarne Laško je kot predsednik uprave laškega podjetja poznan bolj kot predsednik uprave Pivovarne Union. Pričakovanja o ugodnem razpletu v procesu pro- dajanja nakopičenih in izčrpanih, a nekoč močnih blagovnih znamk in podjetij, kot so Radenska, Mercator, Fructal, Delo in Večer, večajo njegov ugled. Ta se je v zadnje letu zvišal s 35. na 21. mesto. Je v središču do- gajanja, v procesu reševanja pod- jetja, ki ga poslovna javnost doživlja kot zavoženo, z oceno, ki je le še bleda senca nekdanjega ugleda (74. mesto), vendar še rešljivo. Kot vodja Pivovarne Union ima precej nižji ugled, čeprav je ta izgubila veliko manjši del ugleda podjetja kot Pi- vovarna Laško (s 37. na 29. mesto). O njej se bistveno manj govori in piše, saj je povsem v senci svojega manj uglednega lastnika, ki je ne- nehno v središču pozornosti. Podobno prelivanje je vidno tudi v primeru Bojana Petana, sočasnega direktorja izrazito uglednih Term Čatež in DZS, ki je na začetku druge polovice (58. mesto) uglednih pod- jetij v Sloveniji. Njegov osebni ugled se je v zadnjem letu bistveno po- večal, saj se je ustavil na koncu prve tretjine uglednih direktorjev. Ned- vomno mu koristi vse bolj tesno povezovanje z izrazito uglednimi Termami Čatež, ostaja pa odprto, kako bo tak rezultat vplival tudi na začetek večanja relativno nizkega ugleda podjetja DZS. Mrtvi ali živi in zmožni vrnitve? Ivan Zidar je še lani ohranjal položaj med najuglednejšimi direktorji, če- prav je bilo njegovo podjetje SCT že povsem brez ugleda. Letos je padel tudi on in pristal na repu lestvice,
Transcript of lestvica najuglednejših direktorjevv Sloveniji · lestvica najuglednejšihdirektorjevv Sloveniji...
lestvica najuglednejših direktorjev v Sloveniji
Miro Kline
Ljubljana - Odnos med osebnimugledom in ugledom korporacij jedanes že precej dobro raziskan inteoretično osmišljen in nikakor negre zgolj za velik ego današnjih di-rektorjev ali drugih članov vrhnjegamenedžmenta, kot to radi izposta-vljajo nekateri kritiki. Pri tem izha-jamo iz spoznanja, da je prav ka-rakter vodenja v podjetju otipljivi vi-dik direktorjeve identitete. Ta se obi-čajno manifestira kot pripisovanjedirektorjevih osebnostnih lastnosti vjavnosti neposredno s širjenjem go-voric ali s komuniciranjem v mno-žičnih medijih. Karizmatični voditeljse v času krize pogosto pojavi kotgrešni kozel za vse preštevllne na-
pake. Ob tem se skoraj vedno pojavljatudi problem tovrstnih atributov takov negativni kot v pozitivni smeri.Takšno stanje otežuje interpretacijorezultatov in zato je še toliko boljpomemben pravilen pristop k ra-ziskovanju ugleda direktorjev. Pra-viloma zmage pripisujejo osebi, zaporaze pa krivijo situacijo.
Slovenija, njen razvoj in njenapodjetja so prišli do točke, ko je trebazačeti na nov način izrabljati pri-ložnosti na tujem, v iskanju izhoda izkrize leži na prehodu iz lokalne vasi vglobalno. V takšni situaciji je nujnopotrebno graditi zaupanje med po-tencialnimi partnerji. To je prva na-loga voditeljev, zato so soočeni z jas-no zahtevo po razvoju osebne znam-ke. Pri tem se morajo zavedati, da sože sedaj oznamčeni ne glede na to, alise tega zavedajo ali ne. Vsak element,
ki ga uporabljajo, jih že označuje. Urana roki, obleka na letalu, mobilnitelefon, besede in nastopi imajo svo-jo podobo v očeh opazovalca, ki kotdelčki kompleksnega mozaika natotvorijo njegovo celotno podobo.
Najboljši sonedvoumno najuglednejšiMed prvo deseterico se vrsto let nalestvici navidezno vrtijo ista imena.Spremembe so minimalne, velikapresenečenja so zares redka. Letos jena prvem mestu znova Jože Colarič,ki ima tokrat tudi veliko višjo ocenokot njegov zasledovalec Janeze Škra-bec. Tatjani Fink na tretjem mestu se
je na desetem mestu pridružila seena ženska, Cvetka Selšek, kar je ned-vomno dober znak za razvoj slo-venskega menedžmenta. Nižje so seuvrstili Mirko Tuš, Franjo Bobinac innekateri drugi, vendar so razlike mednjimi minimalne. Tukaj je še JožeMermal, ki je najresnejši kandidat zanaslednji vstop v skupino najugle-dnejših.
Razvrstitve v drugi deseterici sobistveno bolj dinamične. Tudi tokratje prišlo do velikih premikov. StojanPetrič, Uroš Slavinec, Edvard Svetlik,Igor Mervič, Matjaž Kovačič in Cve-tana Rijavec so izboljšali svoj po-ložaj za deset mest in več. S temnedvomno dokazujejo, da je tudi vkrizi možno graditi osebni ugled. Pritem nikakor ni nujno, da poslovanjepodjetja že kaže očiten napredek.Lahko celo stagnira, kajti dovolj soustvarjeno pričakovanje, jasni si-gnali, namigi na prihajajoč obrat vpozitivno smer. Njihova skupnaznačilnost je, da delujejo nekolikoodmaknjeno, tiho, brez pretirane inzato pogosto moteče prisotnostimedijev.
Vzponi in padciugleda ter vzroki zanjeV povsem drugačnem, bistveno boljturbulentnem okolju delujejo števil-ni drugi menedžerji. Posledice soočitne in škodijo tako podjetju kotpredsedniku uprave, ki ga vodi. Naj-bolj očiten letošnji primer je BožoJašovič in dogajanje okoli NLB. Bankain njeno vodstvo sta pod pritiski zvseh strani in prisoten je občutek, dabanko dejansko vodijo interesne sku-pine prek medijev, in ne Jašovič ssvojo ekipo. Posledično je njegovugled na lestvici strmo padel, z 19. na45. mesto. To je nedvomno v velikimeri povezano tudi s hitrim izgu-bljanjem ugleda NLB kot prve bankev Sloveniji. Podobno se je zgodiloAlešu Haucu, predsedniku upravePošte Slovenije, toda njegov ugled jenavkljub izrazitemu političnemu inmedijskemu pritisku ter očitanimnapakam letos v poslovni javnostiocenjen .za skoraj deset mest višje.Podobno je Dušan Črnigoj navkljubpadcu ugleda podjetja Primorje inpojavljanju v istih zgodbah kot IvanZidar izboljšal osebni ugled, z lan-skega 32. na 25. mesto.
Dvojni direktorjiin prelivanje ugledaPovezanost ali točneje prelivanjepodob in s tem tudi ugleda z eneentitete na drugo, s podjetja na di-rektorja in obrnjeno, se najbolje po-kaže v primeru podvojenih funkcij.Med petdesetimi najuglednejšimitokrat najdemo dva takšna primera.Obema se je v zadnjem letu osebniugled povečal, čeprav pri ugledupodjetij, ki jih vodita, ni prišlo dovečjih sprememb.
Dušan Zorko se je na lestvico uvr-stil kot prvi mož Pivovarne Laško inPivovarne Union. Zaradi vpletenostiv reševanje Pivovarne Laško je kotpredsednik uprave laškega podjetjapoznan bolj kot predsednik upravePivovarne Union. Pričakovanja ougodnem razpletu v procesu pro-dajanja nakopičenih in izčrpanih, anekoč močnih blagovnih znamk inpodjetij, kot so Radenska, Mercator,Fructal, Delo in Večer, večajo njegovugled. Ta se je v zadnje letu zvišal s35. na 21. mesto. Je v središču do-gajanja, v procesu reševanja pod-jetja, ki ga poslovna javnost doživljakot zavoženo, z oceno, ki je le šebleda senca nekdanjega ugleda (74.mesto), vendar še rešljivo. Kot vodjaPivovarne Union ima precej nižjiugled, čeprav je ta izgubila velikomanjši del ugleda podjetja kot Pi-vovarna Laško (s 37. na 29. mesto).O njej se bistveno manj govori inpiše, saj je povsem v senci svojegamanj uglednega lastnika, ki je ne-nehno v središču pozornosti.
Podobno prelivanje je vidno tudiv primeru Bojana Petana, sočasnegadirektorja izrazito uglednih TermČatež in DZS, ki je na začetku drugepolovice (58. mesto) uglednih pod-jetij v Sloveniji. Njegov osebni ugledse je v zadnjem letu bistveno po-večal, saj se je ustavil na koncu prvetretjine uglednih direktorjev. Ned-vomno mu koristi vse bolj tesnopovezovanje z izrazito uglednimiTermami Čatež, ostaja pa odprto,kako bo tak rezultat vplival tudi nazačetek večanja relativno nizkegaugleda podjetja DZS.Mrtvi ali živi in zmožni vrnitve?Ivan Zidar je še lani ohranjal položajmed najuglednejšimi direktorji, če-prav je bilo njegovo podjetje SCT žepovsem brez ugleda. Letos je padeltudi on in pristal na repu lestvice,
tako kot se je lani to zgodilo BoškuŠrotu. Spremembe na lestvici ugle-da direktorjev so zgolj navideznorelativno majhne. Vse prehitro na-mreč pozabimo na tiste, kijih danesni več na lestvicah najuglednejšihdirektorjev, kot so Igor Bavčar, Bo-ško Šrot, Bine Kordež, Hilda Tovšakin Zdenko Pavček, če naštejemozgolj nekaj najbolj slavnih imen. Čeupoštevamo dejstvo, da so znamkevečne, so možnosti za njihov po-vratek majhne, a vendar zagotovožive. Ob morebitnem reaktiviranjukaterega izmed njih bo zanimivovideti, koliko ugleda jim je ostalo inkoliko časa bodo potrebovali, da sipovrnejo nekdanjo slavo.
Ocenjevala je poslovna javnostRaziskava ugleda podjetij in direktorjev, predsednikov uprav vsako letoizvede agencija Kline Partner na vzorcu 800 predstavnikov poslovnejavnosti, menedžerjev iz velikih, srednjih in majhnih podjetij v Sloveniji. Tiocenjujejo 108 izbranih podjetij in njihovih direktorjev na sedmih ključnihdejavnikih (kakovost, inovativnost in privlačnost ponudbe, vizija in odličnostvoditeljstva, finančna učinkovitost, skrb za zaposlenost ter družbenaodgovornost). Podatki so zbrani s pomočjo telefonske ankete v sodelovanjus podjetjema Ninamedia in Temida. Prvo je izvajalo zbiranje podatkov,drugo je skrbelo za informacijsko podporo.
1. Jože Colarič, Krka 3,76 >
2. Janez Škrabec, Riko 3,57 >
3. Tatjana Fink, Trimo 3,35 =
4. Mirko Tuš, Engrotuš 3,35 <
5. France Arhar, Unicredit 3,30 <
6. Žiga Debeljak, Mercator 3,25 >
7. Herman Rigelnik, ACH 3,18 >
8. Franjo Bobinac, Gorenje 3,10 <
9. Matjaž Gantar, KD Group 2,86 =
10. Cvetka Selšek, SKB 2,77 >
11. Jože Mermal, BTC 2,72 >
12. Stojan Petrič, Kolektor 2,54 >
13. Romana Pajenk, Probanka 2,54 >
14. Uroš Slavinec, Helios 2,52 >
15. Cvetana Rijavec, Lj. mlekarne 2,46 >
16. Roman Glaser, Perutnina Ptuj. 2,41 <
17. Edvard Svetlik, Hidria 2,34 >
18. Zorko Golob, Eta Cerkno 2,34 >
Tema: Janez Škrabec
Tema: Janez Škrabec
Tema: Janez Škrabec
Tema: Janez Škrabec
Tema: Riko
Tema: Riko
19- Igor Mervič, Spar 2,33 >
20. Matjaž Kovačič, NKBM 2,32 >
21. Dušan Zorko, Pivovarna Laško 2,30 > *
22. Bernarda Hlebič, Pom. mlekarne 2,29 >
23. Mateja Duhovnik, Dars 2,28 >
24. Boris Pesjak, Factor banka 2,22 >
25. Dušan Črnigoj, Primorje 2,21 >
26. Boštjan Goijup, BSH Hišni aparati 2,21 <
27. Tomaž Bencina, Cinkarna Celje 2,20 <
28. Sonja Gole, Adria Mobil 2,20 <
29. Aleš Hauc, Pošta Slovenije 2,19 >
30. Zdravko Počivalšek, Terme Olimia 2,18 <
31. Branko Pavlin, Dnevnik 2,16 >
32. Bojan Petan, Terme Čatež 2,16 >**
!3. Biljana Weber, Microsoft 2,13 <
34. Uroš Skuhala, Večer 2,13 >
35. Marjan Jakob, Mlekarna Celeia 2,10 >
36. Dejan Turk, Simobil 2,08 <
37 Egon Bandelj, Splošna plovba 2,07 <
38. Franc Krašovec, Cimos 2,07 <
39. Davorin Poherc, Kemofarmacija 2,07 >
40. Zvonko Murgelj, Radenska 2,06 >
41. Marko Bokal, Sanolabor 2,06 >
42. Andrej Klasinc, Terme Ptuj 2,05 >
43. Božo Jašovič, NLB 2,05 <
44. Gvido Omladič, Era 2,04 >
45- Gorazd Šošter, Šmarješke toplice 2,03 <
46. Edvin Sever, Iskra Avtoelektrika 2,03 <
47 Jordan Kocjančič, Avtotehna 2,03 <
48. Edvard Fonda, Kras 2,03 >
49. Klemen Boštjančič, Adria Airways 2,03
50. Andrej Polenec, Iskratel 2,02 <
* Dušan Zorko se je kot predsednik uprave Pivovarne Laško uvrstil na 21. mesto, kot predsednik uprave Pivovarne Union pa na 43. mesto.** Bojan Petan se je kot generalni direktor Term Čatež uvrstil na 32. mesto, kot predsednik uprave DZS pa na 33. mesto.
