LESEN RAZGLEDNI STOLP NA GOLEKU PRI ZREČAH · 2020. 1. 30. · LESEN RAZGLEDNI STOLP NA GOLEKU PRI...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Darko Makovec

LESEN RAZGLEDNI STOLP NA GOLEKU PRI ZREČAH

Diplomsko delo

Maribor, junij 2010

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa


Študent: Darko Makovec

Študijski program: Univerzitetni, Gradbeništvo

Smer: Konstrukcijska

Mentor: red. prof. dr. Miroslav Premrov, univ. dipl. inţ. grad

Somentor: univ. dipl. inţ. grad. Matjaţ Tajnik

Maribor, junij 2010

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Miroslav Premrovu.

Posebna zahvala gre somentorju Matjaţu Tajniku in

dr. Petru Dobrili za vso pomoč, ki sta mi jo nudila

pri izdelavi diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem in bratu, ki so mi

omogočili študij in me podpirali vsa ta leta.


Ključne besede: gradbeništvo, lesene konstrukcije, leseni stolp, razgledni stolp,

evropski standardi, analiza konstrukcij, dimenzioniranje

UDK: 624.97.011.2(043.2)

Povzetek

Namen diploske naloge je računska analiza in dimenzioniranje novega lesenega

razglednega stolpa na Goleku pri Zrečah po predpisih Eurocode.

Razgledni stolp je skupne višine 25.29m, njegova tlorisna površina je 6.30 x 6.30 m. Stolp

je temeljen na štirih točkovnih temeljih. Zgrajen iz bukovega lesa kvalitete D50 in

zavetrovan z jeklenimi palicami kvalitete S355/510. Razdeljen je na šest segmentov. Pokrit

z štirikapno streho prekrito iz skodel. Stopnišče se nahaja znotraj stolpa in je sestavljeno iz

šestih stopniščnih ram.

V prvem delu diplome smo se odločili o tipu in izgledu stolpa. Določili smo njegove

dimnzije in ga izrisali. V drugem delu smo se lotili računske analize z pomočjo

računalniškega orodja TOWER in ga z dimenzionirali v skladu z Eurocodi 1,3,5,8.

TIMBER PANORAMIC TOWER ON GOLEK NEAR ZREČE

Key words: civil engineering, timber construction, timber tower, outlook tower,

construction analysis, dimensions

UDK: 624.97.011.2(043.2)

Abstract

The purpose of this diploma is to conduct a calculation analysis and dimensioning of a

new timber lookout tower on Golek near Zreče by Eurocode regulations.

Lookout tower is 24.17 m high, its ground plan surface is 6.00 x 6.00 m. Tower is set on

foundation plate. It is constructed of beech wood, quality D50 and wind protected with

steel bars quality S355/510. It is divided on six segments. Covered with pyramid hip roof of

shingles. Stairway is located inside the tower and it is made of six staircase parts.

In the first part of diploma the type and the outlook of a new tower was decided. Its

dimensions and plot were set. In the second part a calculation analysis with the computer

tool TOWER and the dimensioning in accordance with the Eurocodes 1, 3, 5, 8 was being

made.

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................... - 1 -

1.1 Tehnično poročilo ........................................................................................... - 1 -

1.2 LES ................................................................................................................ - 3 -

1.3 ZAŠČITA LESA ............................................................................................ - 4 -

1.3.1 Biološki dejavniki .................................................................................... - 4 -

1.3.2 Preventivna zaščita lesa ........................................................................... - 5 -

1.4 LESENE KONSTRUKCIJE ........................................................................... - 7 -

1.5 ZGODOVINA STOLPOV .............................................................................. - 8 -

1.6 LESENI RAZGLEDNI STOLPI NA SLOVENSKEM .................................. - 12 -

1.7 LESENI RAZGLEDNI STOLPI V SVETU .................................................. - 14 -

2 ZASNOVA KONSTRUKCIJE ............................................................................ - 18 -

3 ANALIZA OBTEŢB ........................................................................................... - 20 -

3.1 STALNA OBTEŢBA ................................................................................... - 20 -

3.1.1 LASTNA TEŢA OKVIRJA ................................................................... - 20 -

3.1.2 LASTNA TEŢA PLOŠČADI ................................................................ - 20 -

3.1.3 LASTNA TEŢA STREHE ..................................................................... - 20 -

3.1.4 LASTNA TEŢA STOPNIŠČA .............................................................. - 21 -

3.2 KORISTNA OBTEŢBA ............................................................................... - 25 -

3.2.1 POHODNOST (obteţba z ljudmi na stopniščih in podestih) ................... - 25 -

3.2.2 VPLIV TEŢE STOPNIŠČA NA KONSTRUKCIJO .............................. - 28 -

3.3 SPREMENLJIVA OBTEŢBA ...................................................................... - 29 -

3.3.1 OBTEŢBA SNEGA ............................................................................... - 29 -

3.3.2 OBTEŢBA VETRA ............................................................................... - 30 -

3.3.3 POTRESNA OBTEŢBA ........................................................................ - 41 -

4 STATIČNI IZRAČUN ......................................................................................... - 44 -

4.1 STATIČNI MODEL ..................................................................................... - 44 -

4.2 SEZNAM VSEH OBTEŢB........................................................................... - 44 -

4.3 KOMBINACIJE OBTEŢNIH PRIMEROV .................................................. - 45 -

4.3.1 MEJNO STANJE NOSILNOSTI ........................................................... - 45 -

4.3.2 MEJNO STANJE UPORABNOSTI ....................................................... - 47 -

5 DIMENZIONIRANJE ......................................................................................... - 48 -

5.1 LASTNOSTI LESA ...................................................................................... - 50 -

5.2 DIMENZIONIRANJE GLAVNIH NOSILNIH STEBROV .......................... - 58 -

5.2.1 Mejno stanje nosilnosti .......................................................................... - 59 -

5.2.2 Mejno stanje uporabnosti ....................................................................... - 63 -

5.3 DIMENZIONIRANJE PREČNIKOV ........................................................... - 66 -



5.4 DIMENZIONIRANJE SLEMEN STREHE .................................................. - 71 -



5.5 DIMENZIONIRANJE ZUNANJE LEGE ..................................................... - 76 -



5.6 DIMENZIONIRANJE PODPORNIKOV LEGE ........................................... - 80 -



5.7 DIMENZIONIRANJE NOTRANJE LEGE ................................................... - 84 -



5.8 DIMENZIONIRANJE DIAGONAL ............................................................. - 87 -


5.9 DIMENZIONIRANJE PROSTORSKIH DIAGONAL .................................. - 88 -


5.10 DIMENZIONIRANJE TEMELJA ............................................................. - 89 -

6 PRIKLJUČKI ...................................................................................................... - 97 -

6.1 PRIKLJUČEK »A« DIAGONALE IN PREČKE NA STEBER .................... - 97 -

6.2 PRIKLJUČEK »B« DIAGONALE NA STEBER ....................................... - 105 -

6.3 PRIKLJUČEK »C« PETA STEBRA........................................................... - 111 -

7 ZAKLJUČEK .................................................................................................... - 122 -

8 VIRI, LITERATURA ........................................................................................ - 123 -

9 PRILOGE .......................................................................................................... - 124 -

UPORABLJENI SIMBOLI

VELIKE ČRKE

A ... površina prerez

E ... modul elastičnosti

F ... sila

I ... vztrajnostni moment

M ... moment

N ... osna sila

T ... nihanji čas

V ... prečna sila

W ... odpornostni moment

MALE ČRKE

b ... širina

d ... premer

e ... razmik vijakov

g ... teţa

h ... višina

k ... koeficient togost

s ... obteţba snega

w ... obteţba vetra

z ... os ortogonalnega koordinatnega sistema

y ... os ortogonalnega koordinatnega sistema

x ... os ortogonalnega koordinatnega sistema

MALE GRŠKE ČRKE

α ... kot, koeficient

β ... koeficient

λ ... vitkost

ρ ... gostota

Ѱ ... redukcijski faktor

σ ... normalna napetost

τ ... striţna napetost

π ... pi

UPORABLJENE KRATICE

EC ... eurocode

MSN ... menjo stanje nosilonosti

MSU ... mejno stanje uporabnosti

S ... j

UNIVERZA MARIBOR GRADBENIŠTVO - 1 -

1 UVOD

1.1 Tehnično poročilo

Projekt bo zajemal izgradnjo novega lesenega razglednega stolpa na GOLEKU pri Zrečah.

Golek leţi na nadmorski višini 769 metrov in je priljubljena pohodniška pot, ki vodi iz

Zreč mimo turistične kmetije Ančka vse do Goleka oz. Brškega travnika, kot ga imenujejo

domačini. Največ obiskovalcev obišče to točka 1 maja, na praznik dela. Veliko število

občanov se na ta dan odpravi na to priljubljeno točko, kjer je jim vsako leto Lovska

druţina iz Zreč pripravi odlično hrano ter pijačo. Prav tako je veliko ljudi, ki vsakodnevno

obišče to točko za sprostitev in za krepitev duše ter telesa.

Slika 1.1: Lega Goleka na geografski karti Slovenije, vir: www.prostor.gov.si.

Slika 1.2: Posnetek iz zraka, vir: www.prostor.gov.si.

http://www.prostor.gov.si/http://www.prostor.gov.si/


Latnik zemljišča je Lovska druţina iz Zreč, ki ţe več let razmišlja o izgradnji lesenega

razglednega stolpa. Stolp bi bil lepa popestritev tega okolja in prav tako dodatna ponudba

za vse pohodnike, ki uţivajo v lepih razgledih.

Za izgradnjo lesenega stolpa smo se odločili predvsem z razlogom, graditi iz materiala, ki

je okolju prijazen. Stolp bo zgrajen iz bukovega lesa, kvalitete D50. Za boljšo kvaliteto

lesa smo se odločili z razlogom, saj bo stolp ves čas izpostavljen zunanjim vplivom okolja

(sneg, deţ, veter, sonce, vlaţnost). Zavetrovali ga bomo z jeklenimi palicami premera θ20,

kvalitete jekla S355/510. Za kombinacijo lesa in jekla smo se odločili zaradi samih spojev,

saj se tako najlaţje izognemo ekscentričnosti. Skupna višina stolpa bo 24.17 m. Zadnji

podest pa bo na višini 20 m. Stolp bo prekrit s štirikapno streho, prekrito z skodlami.

Stopnišče se bo nahajalo znotraj stolpa in bo razdeljeno na šest stopniščnih ram.


1.2 LES

V zadnjih letih, ko čedalje bolj pomembni kriteriji postajajo ekološka raba obnovljivih

virov, les zopet postaja pomemben material v gradbeništvu. To naravno gradivo nikakor ne

ovira oz. obremenjuje človekove kvalitete ţivljenja. V primerjavi z drugimi gradivi

potrebuje malo energije, je CO2 nevtralen (kar pomeni, da v času ţivljenja vgradi toliko

CO2, kot ga na koncu nastane z razgradnjo pri gorenju, trohnenju itd.), moţno ga je

reciklirati. Les sprejme škodljive snovi iz zraka, uravnava relativno vlago. Izbira lesa nima

samo tehnoloških prednosti, temveč tudi ekološke.

Kadar je les zunanji material je izpostavljen zunanjemu okolju in številnim vplivom, ki

obremenjujejo površino in strukturo lesa, ter zmanjšujejo njegovo odpornost na škodljivce.

Teh dejavnikov je lahko več, zato jih bomo nekaj izmed njih tudi našteli:

Padavine in veter: padavine se v kombinacij z vetrom enormno povečajo. Poleg

tega padavine v kombinaciji z vetrom pridejo do mest, ki v normalnih pogojih ne bi

prišle, kar dodatno obremenjuje les. Veter nosi s seboj abrazivne delce, ki

povzročajo erozijo. Moč vetra prinaša obremenitve (tlak), razbremenitve (srk) in

tresljaje, kar je potrebno upoštevati pri dimenzioniranju in pritrjevanju.

Temperature zraka: slabo za les je menjavanje ekstremnih temperatur. Povzroča

napetosti in posledično razpoke.

Sončna svetloba: UV spekter sončne svetlobe povzroča obarvanje lesa. Pri lesu, ki

nima stika s padavinami, najprej porumeni nato porjavi, če pa je les izpostavljen

padavinam, nastane kratkotrajna pobleditev, nato pa posivitev. UV svetloba

povzroča tudi izpiranje lignina.

Škodljivi insekti, glive: insekti močno poškodujejo les z vrtanjem rovov. Zelo

nevarni so insekti, ki napadejo suh les. Med temi so najbolj poznani trdoglavci in

hišni kozliček. Ti insekti lahko dolgoročno močno poškodujejo konstrukcijo. Lesne

glive pa se pojavijo ob ustrezni vlaţnosti (nad 20%) in temperaturi ter okuţijo les s

trosi. Po okuţbi podgobje popolnoma prodre v notranjost lesa, kjer izloča v les

encima, s katerima uničuje glavni komponenti lesa (lignin in celulozo). Takšna

okuţba lahko lesu povzroči takšne mehanske poškodbe, da les popolnoma uniči.

Razpoke: nastanejo zaradi spreminjanja temperatur in vlage, kar je vzrok za

napetosti v prečnem prerezu. Voda, ki se lahko nabira v razpokah je lahko prav

tako idealno gojišče za kalitev, odlaganje jajčecev in razvoj zarodkov.


1.3 ZAŠČITA LESA

Les kot naravni organski material, je močno izpostavljen abiotičnim (neţivim) in biotičnim

(ţivim) dejavnikom razgradnje. Ker les uporabljamo kot gradbeni material, je izpostavljen

vremenskim vplivom, kot so: sonce, deţ, veter, sneg, onesnaţen zrak in podobno. Zaradi

teh dejavnikov les začne hitro propadati. Spremeni se barva lesa, površina s časoma postaja

reliefna, pojavijo se razpoke. Da bi se izognili tem spremembam oz. jih oblaţili, les

površinsko zaščitimo z raznimi premazi. Tako lesu podaljšamo trajnost, obenem pa

poudarimo njegove dekorativne lastnosti. Vendar pa površinska zaščita (barve, laki) ne

zaščiti lesa pred biološkimi škodljivci. Biološki škodljivci (lesne glive, insekti) povzročijo

hitrejše in učinkovitejše poškodbe lesa, zato je priporočljivo les še dodatno globinsko

zaščititi.

1.3.1 Biološki dejavniki

Lesni insekti močno in trajno poškodujejo les z vrtanjem rovov. Zelo nevarni so insekti, ki

napadejo suh vgrajen les. Med temi so najpogostejši trdoglavci in hišni kozliček. Ti insekti

sicer počasi, vendar v daljšem obdobju močno poškodujejo nosilne konstrukcije. Lesne

glive okuţijo les s trosi. Ob ustrezni vlaţnosti (nad 20%) in temperaturi vznikne iz trosov

podgobje ali micelj, ki prodre v notranjost lesne mase in s pomočjo izločanja encimov

razkraja komponente lesa.

Razred Mesto uporabe Insekti Glive Modrivke Izpiranje

I. nad tlemi, pokrito + - - -

II. nad tlemi, pokrito,

nevarnost močenja

+ + - -

III. nad tlemi, nepokrito + + -/+ +

IV. v tleh ali vodi + + + +

V. v morski vodi + - - +

Tabela 1: Organizmi, ki ogroţajo les glede na mesto uporabe.


1.3.2 Preventivna zaščita lesa

Najcenejši in najbolj naraven način zaščite je pravilno ravnanje in vgradnja lesa. Najboljše

za les je, da je ves čas v suhem stanju. Zračno suh les je varen pred okuţbo s trosi vseh vrst

gliv in napadov insektov vlaţnega lesa. Vendar lesa ne moremo vedno zaščititi pred

mokrimi in vlaţnimi vremenskimi vplivi (razne ograje, okna, stebri, drogovi in v našem

primeru stolp). Zato je v takšnem primeru potrebno lesene izdelke pred vgraditvijo

ustrezno zaščititi s kemičnimi sredstvi, ki vsebujejo fungicidno in/ali insekticidno aktivno

komponento. V zadnjem času se zaradi varovanja okolja, se uvaja strogo namembna

uporaba pesticidov glede na ogroţenost lesa in izpostavitev (tabela 1).

Les učinkovito zaščitimo pred škodljivci le, če ga prepojimo ali impregniramo s kemičnimi

zaščitnimi sredstvi. Pomeni, da sredstvo globlje prodre v les. Najbolj kakovostno

impregnacijo doseţemo s kotelskim postopkom, ki ga izvajamo na impregnacijskih

postajah. Ker je tak način zaščite zahteven in vezan na določeno lokacijo, se mnogi

odločajo za bolj preproste, vendar še vedno dovolj učinkovite postopke impregnacije. To

so predvsem premazovanje, brizganje ali namakanje. Ne glede za kateri postopek se

odločimo, je zelo pomembno, da zaščito opravimo na posušenem in ţe dokončno

oblikovanem lesu, ne pa na vgrajenem. Od omenjenih postopkov sta premazovanje in

brizganje najbolj enostavna, vendar tudi najmanj učinkovita. Bolj zadovoljno zaščito ob

teh dveh postopkih bomo dosegli če jih bomo izvajali ţe na posušenem in razpokanem

lesu. Samo sredstvo ne bo prodrlo v les, bo pa zapolnilo razpoke. Če postopek dvakrat do

trikrat ponovimo, bo uspeh zaščite večji. Med enostavnimi postopki zaščite bomo najboljše

rezultate dosegli z namakanjem. Kvaliteta takšne zaščite pa je odvisna od vrste lesa in

trajanja namakanja. Tako je nakaj minutno namakanje enakovredno premazovanju,

nekajurno namakanje pa dodobra prepoji les in ga tako dolgotrajno zaščiti.

Najučinkovitejša zaščita lesa je impregnacija lesa v kotlih pod pritiskom. Ta postopek

doseţe najglobljo kemično zaščito lesa. Les se v posebnih kotlih najprej izpostavi

vakuumu, da se mu odprejo lesne celice. Nato se v ta kotel dovaja kemična zaščitna, ki jo

predstavlja vodna raztopina anorganskih snovi. S povišanjem tlaka se doseţe, da se ta

zasščitna raztopina vpija v les do predpisanih vrednosti. Organske snovi, ki tako prodrejo v

lesne celice, se nato v procesu fiksiranja veţejo na les, ga trajno zaščitijo in se iz lesa ne

izpirajo.


Slika 1.3

Slika 1.3: Impregnacijski kotli za globinsko impregniranje

http://www.imont.si/prodajni_program_det.php?pageid=8&subpageid=33&id=153

Najučinkovitejša zaščita lesa je torej sestavljena iz vseh zgoraj naštetih postopkov:

premazovanja, brizganja, impregniranja, premišljenega konstruiranja lesenih elementov,

sušenja, itd. Vendar je zaradi močne koncentracije in škodljivosti kemijskih sredstev,

potrebno biti pazljiv in jih nanašati v količini, ki je potrebna za njihov namen in pogoje.

http://www.imont.si/prodajni_program_det.php?pageid=8&subpageid=33&id=153


1.4 LESENE KONSTRUKCIJE

Lesene konstrukcije za različne namene uporabe vzbujajo s svojo edinstvenostjo in

naravnostjo. Obseg uporabe lesa in izdelkov iz lesa za inţenirske konstrukcije je v

precejšni meri odvisen od tradicije okolja in doseţkov sodobnih tehnologij v lesarstvu in

pristopov ter usmeritev v gradbeništvu. Les kot sodoben material se ponovno enakovredno

kosa z betonom in jeklom, predvsem zaradi hitrega razvoja industrije lepil, izboljšane

tehnologije obdelave in zaščite lesa ter nenazadnje vse višje cene jekla na svetovnih trgih.

Od večine klasičnih gradbenih materialov se les razlikuje predvsem po svoji organski

sestavi in anizotropiji. Poleg nehomogene sestave je higroskopičen, anizotropen, vlaknast,

porozen, biološko razgradljiv in obnovljiv material. Ker je les sestavljen iz različnih celic,

ga obravnavamo kot sestavljiv material. V kemijskem pogledu sestavlja leseno substanco

visokomolekularna celuloza (41 do 45%), polioze (okoli 30%) in lignin (22 do 28%) ter v

manjši meri nizkomolekularne snovi, ki dajejo lesu značilno barvo, vonj, videz, trajnost in

ostale specifične lastnosti. Če primerjamo sestavo z betonom, so dolge nitaste verige

celuloze armatura, tridimenzionalno zmreţene molekule lignina pa beton. Kratke molekule

polioz so polnila oz. povezovalna substanca med celulozo in ligninom.


1.5 ZGODOVINA STOLPOV

Stolp je visoka stavba, ki jo je oz. jo ustvarja človek. Glavna značilnost stolpa je, da je

mnogo bolj visok kot širok. Stolpi se lahko gradijo samostojno ali le kot del večje zgradbe.

Najpogostejši razlogi za gradnjo stolpov so:

izboljšanje razgleda (razgledni oz. opazovalni stolp, telekomunikacijski

stolp),

izkoriščanje potencialne energije (vodni stolp, silos),

povečanje uporabne površine ob zasedanju čim manjše površine tal

(nebotičnik).

Stolpi se v človeštvu uporabljajo ţe iz prazgodovine. Najstarejši znani so lahko kroţni

kamniti stolp v neollitskih stenah Jericho (8000 p. n. št). Nekateri zgodnji primeri stolpov

so tako imenovani »broch« zgradbe iz severa Škotske, ki so nekakšne stoţaste stolpne hiše.

Ti in kasnejši primeri iz Feničanov in iz rimske kulture poudarili uporabo stolpov

predvsem v obrambne namene. Tako so se skozi zgodovino razvijali različni tipi stolpov iz

različnih materialov in namenov (kamen, beton, jeklo, les).

Ţe iz samega imena je razvidno, čemu sluţijo razgledni oz. opazovalni stolpi. Postavljeni

so na točkah, kjer nam je omogočen najlepši razgled v vse smeri za opazovanje. V

zgodovini so predvsem sluţili v obrambne namene, da so se lahko obvarovali pred

morebitnimi napadi nasprotnikov. Prav tako so sluţili in še vedno sluţijo lovcem oz.

raziskovalcem narave. Danes razgledni stolpi stojijo predvsem na točkah, ki so priljubljene

pohodniške destinacije. V Sloveniji je teh stolpov kar nekaj, saj nam sama hribovitost

omogoča lepe razgledne točke. Ti stolpi so se najprej pojavili v Nemčiji in sicer v 18

stoletju in od takrat se njihovo število neprestano povečuje. Najprej so bili to klasični

stolpi, ki so stali na štirih nogah. Dandanes pa prestavljajo nove izzive projektantom, z

novimi rešitvami v konstrukcijskem smislu.

Razgledni oz. opazovalni stolpi so ponavadi postavljeni v okolje, iz katerega je razgled

nemoten v vse smeri. Pomembno je, da je najvišja točka stolpa oz. ogledna ploščad, do

katere lahko dostopamo, višja od vseh ovir, ki se nahajajo v neposredni bliţini stolpa

(drevesa, stavbe, itd). Pogosto se ti stolpi uporabljajo tudi kot lokacije radijskih in

televizijskih storitev. V veliko primerih je ta uporaba stolpa pomembnejša kot opazovalna

in takšne stolpe imenujemo televizijski oz. telekomunikacijski stolpi. Dostop do razgledne

ploščadi nam omogočajo stopnice oz. letve. Pri sodobnejših mestnih stolpih pa nam višino

ţe pomagajo premagovati sodobna dvigala, s katerimi najpogosteje dostopamo do

restavracij.


Omeniti moramo tudi vodne stolpe. Pri le teh na vrhu, v posebni posodi shranjujemo vodo.

S tem ustvarimo zadosten pritisk na sistem za dovajanje vode. Veliko takšnih stolpov je

bilo zgrajenih v času industrijske revolucije v severni Ameriki.

Slika 1.4

Slika 1.5

Slika 1.4: Kako deluje vodni stolp (http://en.wikipedia.org/wiki/Water_tower)

1. Vodna črpalka

2. Rezervoar

3. Vodni uporabnik

Slika 1.5: Primer vodnega stolpa

(http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/37/Wood-water-tower-medocino.JPG)

http://en.wikipedia.org/wiki/Water_towerhttp://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/37/Wood-water-tower-medocino.JPG


Tudi v nekaterih cerkvenih stolpih se nahajajo opazovalne ploščadi, ki normalno segajo od

20 do 50 metrov visoko.

Slika 1.6

Slika 1.6: Cerkev St Werburg's, Bristol Anglija

http://s0.geograph.org.uk/photos/19/79/197993_ec9e7fc0.jpg

Svetilniki so prav tako lahko odprti za javnost in nam omogočajo lep razgled na morje.

Običajno merijo od 10 do 50 metrov visoko in so skoraj vedno na prostem.

Slika 1.7

Slika 1.7: Svetilnik na Floridi, Amerika.

http://z.about.com/d/miami/1/0/V/7/Lighthouse.jpg

http://s0.geograph.org.uk/photos/19/79/197993_ec9e7fc0.jpghttp://z.about.com/d/miami/1/0/V/7/Lighthouse.jpg


Športni objekti pri smučarskih skokih segajo visoko in sluţijo v športne namene. V teh

stolpih se navadno med samim tekmovanjem nahajajo športniki. Le ti se od tod poţenejo

po zaletišču do odskočne deske.

Slika 1.8

Slika 1.8: Kingenthal na Saškem v bliţini češke meje

http://www.bdonline.co.uk/Pictures/468xAny/i/u/a/m2r_ski_jump_ready.jpg

Omenimo lahko tudi kontrolne stolpe na letališčih.

http://www.bdonline.co.uk/Pictures/468xAny/i/u/a/m2r_ski_jump_ready.jpg


1.6 LESENI RAZGLEDNI STOLPI NA SLOVENSKEM

slika 1.9

Slka 1.10

Slika 1.11

Slika 1.12


Slika 1.9: Planina nad Vrhniko, n. v. 733 m, višina stolpa 22 m,

(http://static.panoramio.com/photos/original/16800220.jpg).

slika 1.10: Lovrenška jezera, n. v. 1520 m, višina stolpa 8 m

(http://www.zrsvn.si/portal/show_picture_resize.asp?path=../dokumenti/63/1/2006/OeMb_

lovrensko2_510.jpg&x=240).

slika 1.11: Leseni razgledni stolp na Kugli, Goričko, n. v. 418 m, višina stolpa 14 m

(http://obcina-rogasovci.si/content/view/71/87/).

Slika 1.12: Plački vrh, Štajerska, n. v. 510 m, višina stolpa 28 m

(http://www.ognjisce.si/kolesarjenje/arhiv2005/slike/bonus/stajerska03.jpg).

http://static.panoramio.com/photos/original/16800220.jpghttp://www.zrsvn.si/portal/show_picture_resize.asp?path=../dokumenti/63/1/2006/OeMb_lovrensko2_510.jpg&x=240http://www.zrsvn.si/portal/show_picture_resize.asp?path=../dokumenti/63/1/2006/OeMb_lovrensko2_510.jpg&x=240http://obcina-rogasovci.si/content/view/71/87/http://www.ognjisce.si/kolesarjenje/arhiv2005/slike/bonus/stajerska03.jpg


1.7 LESENI RAZGLEDNI STOLPI V SVETU

Slika 1.13

Slika 1.14

Slika 1.15

Slika 1.16


Slika 1.13: Stolp iz lepljenega lesa, Pleigne Švica

(http://www.stuber-holz.ch/uploads/pdf/BSH_Ref02_-_Aussichtsturm_Pleigne.pdf).

Slika 1.14: Freiamt Nemčija, n. v. 744 m, višina stolpa 28 m, kombinacija lesa in jekla

(http://home.arcor.de/h.schygulla/tuerme/turmbilder/huenersedelturm.JPG).

Slika 1.15: Kopfing Avstrija, lesen stolp, višina stolpa 40 m

(http://83.64.170.49/presseweb/presse_baumkronenweg/presseaussendungen/2009/40m%2

0Erlebnisturm/turm_gross.jpg).

Slika 1.16: Ellberg Nemčija, lesen stolp, višina stolpa 30 m

(http://www.marienheide.de/gemeinde/kultur/bilder/ellberg-001.jpg).

http://www.stuber-holz.ch/uploads/pdf/BSH_Ref02_-_Aussichtsturm_Pleigne.pdfhttp://home.arcor.de/h.schygulla/tuerme/turmbilder/huenersedelturm.JPGhttp://83.64.170.49/presseweb/presse_baumkronenweg/presseaussendungen/2009/40m%20Erlebnisturm/turm_gross.jpghttp://83.64.170.49/presseweb/presse_baumkronenweg/presseaussendungen/2009/40m%20Erlebnisturm/turm_gross.jpghttp://www.marienheide.de/gemeinde/kultur/bilder/ellberg-001.jpg


Slika 1.17

Slika 1.18

Slika 1.19

Slika 1.20


Slika 1.17: Gora Great Zschirnstein, n. v. 562 m, višina stolpa 37 m

(http://michael-hocke.de/galerie/foto-weifberg-aussichtsturm.jpg).

Slika 1.18: Naravni park v regiji Waldviertel blizu Gmünda.

(http://www.grundwald.at/Blockheide/Aussichtsturm.jpg).

Slika 1.19: Stolp višine 36 m na Felixsee pri Bahsdorf, Nemčija

(http://farm4.static.flickr.com/3045/2784037740_db80d704f7.jpg?v=0).

Slika 1.20: Stolp višine 15 m stoji v Kreuzlingen v parku ob jezeru

(http://www.primarschuleromanshorn.ch/pesta_website/medien_zurcher/webfotos_dani/da

nivelo_03.jpg).

http://michael-hocke.de/galerie/foto-weifberg-aussichtsturm.jpghttp://www.grundwald.at/Blockheide/Aussichtsturm.jpghttp://farm4.static.flickr.com/3045/2784037740_db80d704f7.jpg?v=0http://www.primarschuleromanshorn.ch/pesta_website/medien_zurcher/webfotos_dani/danivelo_03.jpghttp://www.primarschuleromanshorn.ch/pesta_website/medien_zurcher/webfotos_dani/danivelo_03.jpg


2 ZASNOVA KONSTRUKCIJE POGLED SPREDAJ


POGLED S STRANI


3 ANALIZA OBTEŢB

3.1 STALNA OBTEŢBA

3.1.1 LASTNA TEŢA OKVIRJA

pasovi 30/30 cm; kom = 4 kom

prečke 16/20 cm, kom = 20 kom

diagonale θ20 mm, kom = 48 kom

prečne diagonale θ20 mm, kom = 10 kom

3.1.2 LASTNA TEŢA PLOŠČADI

poveznik 20/20 cm dolţine 560 cm kom = 2

poveznik 2 2020 cm dolţnie 300 cm kom = 2

prečnik 8/16 cm dolţine 560 cm kom = 10

pod 4/10 cm dolţine 560 cm kom = 56

ograja 4/10 cm dolţine 120 cm kom = 164

skupna teţa = 26,37 kN

3.1.3 LASTNA TEŢA STREHE

poveznik I 12/20 cm dolţine 252 cm kom = 4

poveznik II 7/18 cm dolţine 378 cm kom = 8

lege 12/16 cm dolţine 378 cm kom = 4

špirovec I 12/12 cm dolţine 450 cm kom = 4

špirovec II 8/12 cm dolţine 350 cm kom = 12

late 2/12 cm površina = 38.34 m2

kritina skodle 0.3 kN/m2 = 11.50 kN

skupna teţa = 52.05 kN


3.1.4 LASTNA TEŢA STOPNIŠČA

teţa prvega stopnišča:

št. stopnic = 23

𝐺 = 1.00m ∗ 0.21m ∗ 0.04m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 23 = 1.148 kN

št. stebrov ograje = 4

𝐺 = 1.20m ∗ 0.1m ∗ 0.1m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 4 = 0.367 k

ograja

𝐺 = 0.24 ∗ 0.05 ∗ 6.00 ∗ 2 + 0.10 ∗ 0.05 ∗ 6.00 ∗ 4 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2

= 2.020 kN

podest

pod

𝐺 = 1.10 ∗ 5.10 ∗ 0.04 + 0.08 ∗ 0.16 ∗ 5.50 ∗ 2 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2

= 2.794 kN

ograja

𝐺 = 0.10 ∗ 0.05 ∗ 9.80 ∗ 2 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2= 0.751 kN

teţa drugega stopnišča:

št. stopnic = 20

𝐺 = 1.00m ∗ 0.21m ∗ 0.04m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 20 = 1.285kN


𝐺 = 1.20m ∗ 0.1m ∗ 0.1m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 4 = 0.367 k

ograja

𝐺 = 0.24 ∗ 0.05 ∗ 5.10 ∗ 2 + 0.10 ∗ 0.05 ∗ 5.10 ∗ 4 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2

= 1.54kN


podest

pod

𝐺 = 1.30 ∗ 4.50 ∗ 0.04 + 0.08 ∗ 0.16 ∗ 5.50 ∗ 2 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2

= 2.57 kN

ograja

𝐺 = 0.10 ∗ 0.05 ∗ 9.00 ∗ 2 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2= 0.62 kN

teţa tretjega stopnišča:

št. stopnic = 18

𝐺 = 1.00m ∗ 0.21m ∗ 0.04m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 18 = 1.157 kN


𝐺 = 1.20m ∗ 0.1m ∗ 0.1m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 4 = 0.367 k

ograja

𝐺 = 0.24 ∗ 0.05 ∗ 4.60 ∗ 2 + 0.10 ∗ 0.05 ∗ 4.60 ∗ 4 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2

= 1.549 kN

podest

pod

𝐺 = 0.90 ∗ 4.00 ∗ 0.04 + 0.08 ∗ 0.16 ∗ 4.00 ∗ 1 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2

= 1.494 kN

ograja

𝐺 = 0.10 ∗ 0.05 ∗ 7.10 ∗ 2 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2= 0.543 kN

teţa četrtega stopnišča:

št. stopnic = 17

𝐺 = 1.00m ∗ 0.21m ∗ 0.04m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 17 = 1.093 kN



𝐺 = 1.20m ∗ 0.1m ∗ 0.1m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 4 = 0.367 k

ograja

𝐺 = 0.24 ∗ 0.05 ∗ 4.10 ∗ 2 + 0.10 ∗ 0.05 ∗ 4.10 ∗ 4 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2

= 1.380 kN

podest

pod

𝐺 = 1.10 ∗ 3.60 ∗ 0.04 + 0.08 ∗ 0.16 ∗ 3.60 ∗ 1 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2

= 1.565 kN

ograja

𝐺 = 0.10 ∗ 0.05 ∗ 6.70 ∗ 2 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2= 0.513 kN

teţa petega stopnišča:

št. stopnic = 15

𝐺 = 1.00m ∗ 0.21m ∗ 0.04m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 15 = 0.964 kN


𝐺 = 1.20m ∗ 0.1m ∗ 0.1m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 3 = 0.275 kN

ograja

𝐺 = 0.24 ∗ 0.05 ∗ 3.70 ∗ 2 + 0.10 ∗ 0.05 ∗ 3.70 ∗ 4 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2

= 1.246 kN

podest

pod

𝐺 = 0.65 ∗ 3.15 ∗ 0.04 + 0.08 ∗ 0.16 ∗ 3.15 ∗ 1 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2

= 0.935 kN


ograja

𝐺 = 0.10 ∗ 0.05 ∗ 4.90 ∗ 2 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2= 0.374 kN

teţa šestega stopnišča:

št. stopnic = 14

𝐺 = 1.00m ∗ 0.21m ∗ 0.04m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 14 = 0.900 kN


𝐺 = 1.20m ∗ 0.1m ∗ 0.1m ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2∗ 3 = 0.275 kN

ograja

𝐺 = 0.24 ∗ 0.05 ∗ 3.70 ∗ 2 + 0.10 ∗ 0.05 ∗ 3.70 ∗ 4 m3 ∗ 780 kg

m3∗ 9.81

m

s2

= 1.246 kN


3.2 KORISTNA OBTEŢBA

3.2.1 POHODNOST (obteţba z ljudmi na stopniščih in podestih)

q = 3.0 kN/𝑚2

Prvi odsek:

A = 9.46 𝑚2

F = 28.38 kN

Drugi odsek:

A = 8.03 𝑚2

F = 24.09 kN


Tretji odsek:

A = 7.15 𝑚2

F = 21.45 kN

Četrti odsek:

A = 6.38 𝑚2

F = 19.14 Kn


Peti odsek:

A = 5.61 𝑚2

F = 16.83 kN

Podest:

A = 29.88 𝑚2

F = 89.63 kN


3.2.2 VPLIV TEŢE STOPNIŠČA NA KONSTRUKCIJO

Vpliv teţe stopnišča na konstrukcijo upoštevamo v nadstropjih, kjer s spodnje oz zgornje

strani stopnišče nalega na podest. S tem posledično podest in stopnišče skupaj nalegata na

prečne diagonale, kot je prikazano na spodnji sliki.

Slika 3.1: Prikaz vplivov teţe stopnišča na konstrukcijo.


3.3 SPREMENLJIVA OBTEŢBA

3.3.1 OBTEŢBA SNEGA

𝑆 = 𝜇𝑖𝐶𝑒𝐶𝑡Sk = 4,38 kN/m2

S obteţba snega

𝜇𝑖 oblikovni koeficient obteţbe snega

𝐶𝑒 koeficient izpostavljenosti

𝐶𝑡 koeficient termičnosti

Sk karakteristična obteţba snega na tleh

Naša lokacija se nahaja v coni A2 na nadmorski višini 769 m.

𝑆𝑘 = 1,293 ∙ 1 + (𝐴

728)2 = 2,736 𝑘𝑁/𝑚2

A nadmorska višina

Koeficienti 𝜇𝑖

𝜇1 = 0,8(60 − 𝛼)/30 = 0,59 = 0.6

𝜇2 = 1,6

𝑆1 = 4,38 kN/m2

𝑆2 = 1,64 kN/m2


3.3.2 OBTEŢBA VETRA

SILA VETRA

𝐹𝑤 = 𝑞𝑏 ∙ 𝐶𝑒(𝑧) ∙ 𝐶𝑓 ∙ 𝐴

𝐹𝑤 sila vetra

𝑞𝑏 osnovni tlak vetra

𝐶𝑒(𝑧) faktor izpostavljenosti

𝐶𝑓 koeficient sile za konstrukcijo

𝑞𝑏 =1

2∙ 𝜌 ∙ 𝑣𝑏

2

𝜌 gostota zraka, priporočena vrednost je 1.25 kg/𝑚3

Naš objekt se nahaja v CONI 1. Glede na nadmorsko višino ( 769 m ) smo ravno na meji z

800 m, torej bomo zaradi varnosti in višine našega objekta izbrali vrednost iz tabel za

nadmorsko višino med 800 in 1600 m.

𝑣𝑏 ,0 = 25 𝑚/𝑠

OSNOVNA HITROST VETRA

𝑣𝑏 = 𝐶𝑑𝑖𝑟 ∙ 𝐶𝑠𝑒𝑎𝑠𝑜𝑛 𝑣𝑏 ,0

𝐶𝑑𝑖𝑟 smerni faktor = 1.0

𝐶𝑠𝑒𝑎𝑠𝑜𝑛 faktor letnega časa = 1.0

𝑣𝑏 = 25 𝑚/


SREDNJI VETER

SPREMINJANJE Z VIŠINO

Srednja hitrost vetra 𝑣𝑚 (z) na višini z nad tlemi je odvisna od hrapavosti in hribovitosti

terena ter osnovne hitrosti vetra in je določena z izrazom:

𝑣𝑚 (𝑧) = 𝐶𝑟(𝑧) ∙ 𝐶𝑜(𝑧) ∙ 𝑣𝑏

𝐶𝑟(𝑧) faktor hrapavosti

𝐶𝑜(𝑧) faktor hribovitosti

𝐶𝑟 𝑧 = 𝑘𝑟 ∙ 𝑙𝑛 𝑧

𝑧0 za 𝑍𝑚𝑖𝑛 ≤ 𝑍 ≤ 𝑍𝑚𝑎𝑥

𝑘𝑟 = 0.19 ∙ 𝑧0𝑧0,𝐼𝐼

0.07

𝑘𝑟 faktor terena, ki je odvisen od hrapavosti dolţine 𝑧0

𝑧0 hrapavostna dolţina (0.05 m)

𝑧0,𝐼𝐼 = 0.05 m (II. kategorija terena)

FAKTOR IZPOSTAVLJENOSTI 𝐶𝑒(z)

𝐶𝑒(𝑧) = 𝐶𝑟2(𝑧) ∙ 𝐶𝑡

2(𝑧) ∙ 1 +7 ∙ 𝑘𝑟

𝐶𝑟(𝑧) ∙ 𝐶𝑡(𝑧)

𝐶𝑡(𝑧) koeficient lokalne topografije


PALIČNE KONSTRUKCIJE

𝐶𝑓 = 𝐶𝑓 ,0 ∙ Ѱ𝜆

𝐶𝑓 ,0 koeficient sile palične konstrukcije (𝐶𝑓 ,0 = 0)

Ѱ𝜆 faktor vitkost

𝜆 =𝐿

𝑏≥ 70

L višina stolpne konstrukcije

b povprečna širina stolpa

𝜌 =𝐴

𝐴𝑐→ Ѱ𝜆

A površina prereza lesa

𝐴𝑐 površina ploskve stolpa do obravnavane višine (z)


SILA VETRA NA VIŠINI 4,34 m NAD TLEMI

Slika 3.2: Prikaz vpliva vetra na višini 4.34 m.

𝑞𝑏 = 390.625 N/𝑚2

𝐶𝑟(4.34) = 0.85

𝐶𝑡(4.34) = 1.0

𝑘𝑟 = 0.19

𝐶𝑒(4.34) = 1.853

A = 1.74 𝑚2

𝐴𝑐 = 19.53 𝑚2

λ = 5.6, torej vzamemo 70

ρ = 0.09

Ѱ𝜆 = 0.99

𝐶𝑓 = 1.98

𝐹𝑤 = 390.625 ∙ 1.853 ∙ 1.98 ∙ 1.74 = 2493.73𝑁 = 2.49 𝑘𝑁


SILA VETRA NA VIŠINI 8.16 m NAD TLEMI


𝑞𝑏 = 390.625 N/𝑚2

𝐶𝑟(8.16) = 0.97

𝐶𝑡(8.16) = 1.0

𝑘𝑟 = 0.19

𝐶𝑒(8.16) = 2.23

A = 2.33 𝑚2

𝐴𝑐 = 36.72 𝑚2


ρ = 0.11

Ѱ𝜆 = 0.99

𝐶𝑓 = 1.98

𝐹𝑤 = 390.625 ∙ 2.23 ∙ 1.98 ∙ 2.33 = 4019𝑁 = 4.02 𝑘𝑁




𝑞𝑏 = 390.625 N/𝑚2

𝐶𝑟(11.59) = 1.03

𝐶𝑡(11.59) = 1.0

𝑘𝑟 = 0.19

𝐶𝑒(11.59) = 2.43

A = 2.01 𝑚2

𝐴𝑐 = 52.16 𝑚2


ρ = 0.12

Ѱ𝜆 = 0.99

𝐶𝑓 = 1.98

𝐹𝑤 = 390.625 ∙ 2.43 ∙ 1.98 ∙ 2.01 = 3778𝑁 = 3.78 𝑘𝑁




𝑞𝑏 = 390.625 N/𝑚2

𝐶𝑟(14.66) = 1.08

𝐶𝑡(14.66) = 1.0

𝑘𝑟 = 0.19

𝐶𝑒(14.66) = 2.60

A = 1.89 𝑚2

𝐴𝑐 = 65.97 𝑚2


ρ = 0.12

Ѱ𝜆 = 0.99

𝐶𝑓 = 1.98

𝐹𝑤 = 390.625 ∙ 2.60 ∙ 1.98 ∙ 1.89 = 3800𝑁 = 3.80𝑘𝑁




𝑞𝑏 = 390.625 N/𝑚2

𝐶𝑟(17.42) = 1.11

𝐶𝑡(17.42) = 1.0

𝑘𝑟 = 0.19

𝐶𝑒(17.42) = 2.71

A = 1.68 𝑚2

𝐴𝑐 = 78.39 𝑚2


ρ = 0.12

Ѱ𝜆 = 0.99

𝐶𝑓 = 1.98

𝐹𝑤 = 390.625 ∙ 2.71 ∙ 1.98 ∙ 1.68 = 3521𝑁 = 3.52 𝑘𝑁




𝑞𝑏 = 390.625 N/𝑚2

𝐶𝑟(20.10) = 1.14

𝐶𝑡(20.10) = 1.0

𝑘𝑟 = 0.19

𝐶𝑒(20.10) = 2.82

A = 1.58 𝑚2

𝐴𝑐 = 90.45 𝑚2


ρ = 0.12

Ѱ𝜆 = 0.99

𝐶𝑓 = 1.98

𝐹𝑤 = 390.625 ∙ 2.82 ∙ 1.98 ∙ 1.58 = 3446𝑁 = 3.45 𝑘𝑁




𝑞𝑏 = 390.625 N/𝑚2

𝐶𝑟(21.60) = 1.15

𝐶𝑡(21.60) = 1.0

𝑘𝑟 = 0.19

𝐶𝑒(21.60) = 2.85

A = 6.27 𝑚2

𝐴𝑐 = 98.29 𝑚2


ρ = 0.19

Ѱ𝜆 = 0.98

𝐶𝑓 = 1.96

𝐹𝑤 = 390.625 ∙ 2.85 ∙ 1.96 ∙ 6.27 = 13681 𝑁 = 13.68 𝑘𝑁


OBTEŢBA VETRA NA NADSTREŠNICO

Nadstrešnica je definirana kot streha konstrukcije, ki nima stalnih sten.

𝐹𝑤 = 𝑞𝑏 ∙ 𝐶𝑒(𝑧) ∙ 𝐶𝑓 ∙ 𝐴

𝑞𝑏 = 390.625 N/𝑚2

𝐶𝑟(1.3) = 0.62

𝐶𝑡(1.3) = 1.0

𝑘𝑟 = 0.19

𝐶𝑒(1.3) = 1.21

A = 10.02 𝑚2

𝐶𝑓 smo določili s pomočjo preglednice 7.7 (EC 1 (veter))

𝐶𝑓 (maksimalen) = 1.1

𝐶𝑓 (minimalen) = −1.3

𝐹𝑤 + = 5298.82𝑁 = 5.3 𝑘𝑁

𝐹𝑤 − = −6262.24𝑁 = −6.3 𝑘𝑁

Slika 3.9: Prikaz sile vetra na streho


3.3.3 POTRESNA OBTEŢBA

Potresno obteţbo smo določili s pomočjo projektnega spektra za elastično analizo po EC8.

Nihajni čas smo določilo s pomočjo programa TOWER.

Slika 3.10: T = 0.742 s.

Slika 3.11: Prikaz aktivnega tona.


Za vodoravni komponenti potresnega vpliva je projektni spekter 𝑆𝑑(𝑇) določen z izrazi:

Pogoj 1: 0 ≤ 𝑇 ≤ 𝑇𝐵 ∶ 𝑆𝑑 𝑇 = 𝑎𝑔 ∙ 𝑆 ∙ 2

3+

𝑇

𝑇𝐵∙

2,5

𝑞−

2

3

Pogoj 2: 𝑇𝐵 ≤ 𝑇 ≤ 𝑇𝐶 ∶ 𝑆𝑑 𝑇 = 𝑎𝑔 ∙ 𝑆 ∙2,5

𝑞

Pogoj 3: 𝑇𝐶 ≤ 𝑇 ≤ 𝑇𝐷 ∶ 𝑆𝑑 𝑇 = 𝑎𝑔 ∙ 𝑆 ∙

2,5

𝑞 𝑇𝐶

𝑇

≥ 𝛽 ∙ 𝑎𝑔

Pogoj 4: 𝑇𝐷 ≤ 𝑇 ∶ 𝑆𝑑 𝑇 = 𝑎𝑔 ∙ 𝑆 ∙

2,5

𝑞 𝑇𝐶𝑇𝐷

𝑇2

≥ 𝛽 ∙ 𝑎𝑔

Kjer so:

𝑎𝑔 projektrni pospešek,

𝑇𝐵 spodnja meja nihanjega časa na območju spektra, kjer ima spektralni pospešek

konstantno vrednost,

𝑇𝐶 zgornja meja nihanjega časa na območju spektra, kjer ima spektralni pospešek

konstantno vrednost,

𝑇𝐷 vrednost nihanjega časa, pri kateri se začne območje konstantne vrednosti

spektralnega pomika,

𝑆 faktor tal,

q faktor obnašanja,

β faktor, ki določa spodnjo mejo pri vodoravnem projektnem spektru,

Naš nihanji čas ustreza pogoju 2.


𝑎𝑔 = 0.125

𝑇𝐵 = 0.15

𝑇𝐶 = 0.4

𝑇𝐷 = 2.0

𝑆 = 1.0

q = 2.5

β = 0.2

𝑆𝑑 0.39 = 0.125 ∙ 1 ∙2,5

2.5= 0.125

Potresna sila:

𝐹𝑝 = 𝑆𝑑 𝑇 ∙ 𝑚 𝜆

𝑚 teţa celotne konstrukcije = 176.8 kN

𝜆 korekcijski faktor, ki ima vrednost 0.85, če velja 𝑇 ≤ 2 ∙ 𝑇𝑐

𝐹𝑝 = 10.07 𝑘𝑁

Ratporeditev potresne sile po etaţah:

𝐹𝑖 = 𝐹𝑝 ∙𝑧𝑖 ∙ 𝑊𝑖

𝑧𝑗 ∙ 𝑊𝑗6𝑗=1

𝑧𝑖 višina i-te etaţe

𝑊𝑖 sila teţe i-te etaţe

𝐹𝑖 potresna horizontalna sila v i-ti etaţi

j gre po etaţi

𝐹1 = 2.38 𝑘𝑁

𝐹4 = 1.03 𝑘𝑁

𝐹2 = 1.67 𝑘𝑁

𝐹5 = 0.81 𝑘𝑁

𝐹3 = 1.25 𝑘𝑁

𝐹6 = 2.93 𝑘𝑁


4 STATIČNI IZRAČUN

4.1 STATIČNI MODEL

Slika 4.1: Statični model razglednega stolpa, izrisan s pomočjo računalniškega orodja

TOWER

4.2 SEZNAM VSEH OBTEŢB

1 lastna teţa okvirja,

2 lastna teţa stopnišča in podestov,

3 koristna obteţba (pohodnost),

4 sneg,

5 sneg (1/2 po EC),

6 veter pritisk,

7 veter vzgon,

8 potres.


4.3 KOMBINACIJE OBTEŢNIH PRIMEROV

4.3.1 MEJNO STANJE NOSILNOSTI

Kombinacije vplivov za stalna in začasna projektna stanja (osnovne kombinacije):

𝛾𝐺 ,𝑗 ∙ 𝐺𝑘,𝑗 + 𝛾𝑃 ∙ 𝑃 + 𝛾𝑄 ,1 ∙ 𝑄𝑘 ,1 + 𝛾𝑄 ,𝑖 ∙ Ѱ0,𝑖 ∙ 𝑄𝑘 ,𝑖

Kombinacije vplivov za nezgodna projektna stanja:

𝐺𝑘 ,𝑗 + 𝑃 + 𝐴𝑑 + (Ѱ1,1 𝑎𝑙𝑖 Ѱ2,1) ∙ 𝑄𝑘 ,1 + Ѱ2,𝑖 ∙ 𝑄𝑘 ,𝑖

Kombinacije vplivov za potresna projektna stanja:

𝐺𝑘 ,𝑗 + 𝑃 + 𝐴𝐸𝑑 + Ѱ2,𝑖 ∙ 𝑄𝑘 ,𝑖

𝛾𝐺 ,𝑗 delni faktor za stalni vpliv »j« (1.35)

𝛾𝑃 delni faktor za vplive prednapetja ( v našem primeru »0«, ker nimamo prednapetja)

𝛾𝑄 ,1 delni faktor za spremnljivi vpliv (1.5)

𝛾𝑄 ,𝑖 delni faktor za spremnljivi vpliv »i« (1.5)

Ѱ0,𝑖 faktor za kombinacijsko vrednost spremenljivega vpliva »i«

Ѱ1,1 faktor za pogosto vrednost spremenljivega vpliva

Ѱ2,1 faktor za navidezno stalno vrednost spremnljivega vpliva

𝐺𝑘,𝑗 karakteristična vrednost stalnega vpliva »j«

𝑃 odločilna reprezentativna vrednost prednapetja ( v našem primeru »0«, ker nimamo

prednapetja)

𝑄𝑘 ,1 karakteristična vrednost prevladujočega spremenljivega vpliva 1

𝑄𝑘 ,𝑖 karakteristična vrednost spremljajočega vpliva »i«

𝐴𝑑 projektna vrednost nezgodnega vpliva

𝐴𝐸𝑑 projektna vrednost vpliva potresa


Koristna obteţba (kategorija C, kjer se zbirajo ljudje):

Ѱ0 = 0.7 Ѱ1 = 0.7 Ѱ2 = 0.6

Sneg:

Ѱ0 = 0.5 Ѱ1 = 0.2 Ѱ2 = 0.0

Veter:

Ѱ0 = 0.6 Ѱ1 = 0.2 Ѱ2 = 0.0

PRIKAZ OBTEŢNIH KOMBINACIJ ZA »MSN«

Obteţni primeri Lastna

teţa

Stalna

obteţba

Koristna

obteţba

Sneg Sneg

½

Veter

pritisk

Veter

vzgon

Potres

1 2 3 4 5 6 7 8

OP1 1.35 1.35 1.50 0.75 0 0.90 0 0

OP2 1.35 1.35 1.50 0.75 0 0 0.90 0

OP3 1.35 1.35 1.50 0 0.75 0.90 0 0

OP4 1.35 1.35 1.50 0 0.75 0 0.9' 0

OP5 1.35 1.35 1.05 1.50 0 0.90 0 0

OP6 1.35 1.35 1.05 1.50 0 0 0.90 0

OP7 1.35 1.35 1.05 0 1.50 0.90 0 0

OP8 1.35 1.35 1.05 0 1.50 0 0.90 0

OP9 1.35 1.35 1.05 0.75 0 1.50 0 0

OP10 1.35 1.35 1.05 0.75 0 0 1.50 0

OP11 1.35 1.35 1.05 0 0.75 1.50 0 0

OP12 1.35 1.35 1.05 0 0.75 0 1.50 0

OP13 1.35 1.35 0 1.50 0 0 0 0

OP14 1.35 1.35 0 0 1.50 0 0 0

OP15 1.35 1.35 0 0 0 1.50 0 0

OP16 1.35 1.35 0 0 0 0 1.50 0

OP17 1.35 1.35 0 1.35 0 1.35 0 0

OP18 1.35 1.35 0 1.35 0 0 1.35 0

OP19 1.35 1.35 0 0 1.35 1.35 0 0

OP20 1.35 1.35 0 0 1.35 0 1.35 0

OP21 1.00 1.00 0 0 0 1.50 0 0

OP22 1.00 1.00 0 0 0 0 1.50 0

OP23 1.00 1.00 0.60 0 0 0 0 1.00

Tabela 4.1: Obteţne kombinacije za MSN


4.3.2 MEJNO STANJE UPORABNOSTI

Karakteristična kombinacija (navadno uporabljena za nepovratna mejna stanja):

𝐺𝑘 ,𝑗 + 𝑃 + 𝑄𝑘 ,1 + Ѱ0,𝑖 ∙ 𝑄𝑘 ,𝑖

Pogosta kombinacija (navadno uporabljena za povratna mejna stanja):

𝐺𝑘,𝑗 + 𝑃 + Ѱ1,1 ∙ 𝑄𝑘 ,1 + Ѱ2,𝑖 ∙ 𝑄𝑘 ,𝑖

Navidezna stalna kombinacija (navadno uporabljena za dolgotrajne učinke in videz

konstrukcije:

𝐺𝑘 ,𝑗 + 𝑃 + Ѱ2,𝑖 ∙ 𝑄𝑘 ,𝑖

Poenostavljene kombinacije za visokogradnje:

Delovanje več obteţb hkrati:

𝐺𝑘,𝑗 + 0.9 𝑄𝑘 ,𝑖

Delovenje vodilne obteţbe:

𝐺𝑘 ,𝑗 + 𝑄𝑘 ,1

PRIKAZ OBTEŢNIH KOMBINACIJ ZA »MSU«

Obteţni

primeri

Lastna

teţa

Stalna

obteţba

Koristna

obteţba

Sneg Sneg ½ Veter

pritisk

Veter

vzgon

Potres

1 2 3 4 5 6 7 8

OP1 1.00 1.00 1.00 0 0 0 0 0

OP2 1.00 1.00 0 1.00 0 0 0 0

OP3 1.00 1.00 0 0 1.00 0 0 0

OP4 1.00 1.00 0 0 0 1.00 0 0

OP5 1.00 1.00 0 0 0 0 1.00 0

OP6 1.00 1.00 0 0.90 0 0.90 0 0

OP7 1.00 1.00 0 0.90 0 0 0.90 0

OP8 1.00 1.00 0 0 0.90 0.90 0 0

OP9 1.00 1.00 0 0 0.90 0 0.90 0

Tabela 4.2: Obteţne kombinacije za MSU.


5 DIMENZIONIRANJE

Splošno: 𝑆𝑑 ≤ 𝑅𝑑

𝑆𝑑 projektna vrednost notranjih sil, izračunanih na osnovi projektnih vrednosti

zunanjih vplivov

𝑅𝑑 projektna vrednost pripadajoče nosilnosti

Postopek dimenzioniranja se lahko izvede na nivoju prereza, elementa in konstrukcije.

Postopek izbiranja elementov konstrukcije, s katerim se dokazuje, da je računska obteţba

𝑆𝑑 izraţena kot M, N, V ali napetost, manjša ali enaka od računske odpornosti elementa

konstrukcije 𝑅𝑑 , se imenuje dimenzioniranje.

Pri dimenzioniranju ne obstaja absolutna varnost. Z uvedbo parcialnih koeficientov

varnosti pri dimenzioniranju je bilo doseţeno:

izenačenje varnosti za različne kombinacije konstrukcij in materialov,

izognitev teţavam pri prehodu z enega materiala na drugega,

zahtevana stopnja varnosti za različna mejna stanja.

Odpornost konstrukcijskih elementov in konstrukcij preverjamo na dva načina:

mejno stanje nosilnosti (MSN); (odpornost na M, N, V),

mejno stanje uporabnosti (MSU); (vibracije, deformacije).

Mejno stanje uporabnosti

Pri projektiranju lesenih konstrukcij po sodobnih predpisih je potrebno razen napetostnim

kriterijem, ki zagotavljajo varnost proti porušitvi, zadovoljiti tudi eksplotacijskim pogojem.

To pomeni, da v času svoje eksplotacijske dobe obravnavan konstrukcijski element zadrţi

tudi svoj uporabnostni vidik in izgled.

VERTIKALNE DEFORMACIJE

Slika 5.1: Komponente upogibka.


Neto upogibek, ki je določen glede na ravno linijo pred upogibom, 𝑊𝑛𝑒𝑡 ,𝑓𝑖𝑛 se privzame

kot:

𝑊𝑛𝑒𝑡 ,𝑓𝑖𝑛 = 𝑊𝑖𝑛𝑠𝑡 + 𝑊𝑐𝑟𝑒𝑒𝑝 −𝑊𝑐 = 𝑊𝑓𝑖𝑛 −𝑊𝑐

𝑊𝑛𝑒𝑡 ,𝑓𝑖𝑛 neto končna deformacija

𝑊𝑖𝑛𝑠𝑡 elastična deformacija

𝑊𝑐𝑟𝑒𝑒𝑝 deformacija zaradi lezenja

𝑊𝑐 nadvišnje elementa

𝑊𝑓𝑖𝑛 končna deformacija

Primeri mejnih vrednosti upogibkov nosilcev

𝑊𝑖𝑛𝑠𝑡 𝑊𝑛𝑒𝑡,𝑓𝑖𝑛 𝑊𝑓𝑖𝑛

Prostoleţeči nosilec l/300 do l/500 l/250 do l/350 l/150 do l/300

𝑊𝑓𝑖𝑛 = 𝑊𝑖𝑛𝑠𝑡 + 𝑊𝑐𝑟𝑒𝑒𝑝 = 𝑊𝑖𝑛𝑠𝑡 ∙ (1 + Ѱ2 ∙ 𝑘𝑑𝑒𝑓 )

𝑘𝑑𝑒𝑓 deformacijski koeficient, ki znaša v našem primeru 0.6

Ѱ2 redukcijski koeficient, ki znaša 0.6 za obteţbo z ljudmi

HORIZONTALNI POMIKI

Priporočilo za horizontalne pomike po EC

Več etaţne zgradbe:

posamezna etaţa 𝑊 = /300

celotna višina zgradbe 𝑊 = /500


5.1 LASTNOSTI LESA

Za konstrukcijo, ki je močno izpostavljena vremenskim vplivom, kot so deţ, sneg, vlaga, je

potrebno izbrati dobro kvaliteto lesa, iz katerega bomo izdelali konstrukcijo. V našem

primeru, razgledni stolp, je močno izpostavljen navedenim vplivom. Odločili smo se, da ga

izdelamo iz bukovega lesa, kvalitete D50.

Karakteristične trdnosti

[𝑵/𝒎𝒎𝟐]

D50

upogib 𝑓𝑚 ,𝑘 50

nateg vzporedno 𝑓𝑡 ,0,𝑘 30 nateg pravokotno 𝑓𝑡 ,90,𝑘 0.6

tlak vzporedno 𝑓𝑐 ,0,𝑘 29 tlak pravokotno 𝑓𝑐 ,90,𝑘 9.7

strig 𝑓𝑣 ,𝑘 4.6

Togosti

[𝒌𝑵/𝒎𝒎𝟐]

povprečni modul elastičnosti

vzporedno 𝐸0,𝑚𝑒𝑎𝑛 14

5% modul elastičnosti

vzporedno 𝐸0,05 11.8

povprečni modul elastičnosti

pravokotno 𝐸90,𝑚𝑒𝑎𝑛 0.93

povprečni striţni modul 𝐺𝑚𝑒𝑎𝑛 0.88 Gostote

[𝒌𝒈/𝒎𝟑]

karakteristična gostota 𝜌𝑘 650 povprečna gostota 𝜌𝑚𝑒𝑎𝑛 780


Karakteristične vrednosti lesa D50:

𝑓𝑡 ,0,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙𝑓𝑡 ,0,𝑘𝛾𝑚

= 1.615 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

𝑓𝑐 ,0,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙𝑓𝑐 ,0,𝑘𝛾𝑚

= 1.562 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

𝑓𝑚 ,𝑦 ,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙𝑓𝑚 ,𝑘𝛾𝑚

= 2.692 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

𝑓𝑣 ,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙𝑓𝑣,𝑘𝛾𝑚

= 0.248 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

Razred uporabnost = S3

Našo konstrukcijo uvrstimo v tretji razred uporabnosti. Za tretji razred uporabnosti so

značilni podnebni pogoji, ki vodijo do zelo visoke vsebnosti vlage v zraku.

Modifikacijski faktor

𝑘𝑚𝑜𝑑 modifikacijski faktor za trajanje obteţbe in vlaţnosti lesa

Vrednost faktorja izberemo iz preglednice EC5, 3.1

Opomba: Če je obteţna kombinacija sestavljena iz vplivov, ki pripadajo različnim

razredom trajanja obteţbe, je treba uporabiti vrednost 𝑘𝑚𝑜𝑑 za vpliv z najkrajšim

trajanjem.

Slika 5.2: Preglednica modifikacijskih faktorjev EC5, 3.1.

𝑘𝑚𝑜𝑑 = 0.70

𝛾𝑚 parcialni faktor varnosti za material; za ţagan les znaša 𝜸𝒎 = 𝟏.𝟑 (EC5,

preglednicca 2.3)


Izračuni notranjih statičnih količin s programskim paketom TOWER. Na spodnjih slikah

so prikazane ovojnice notrajnih statičnih količin (upogibni momenti, osne sile, prečne sile)

v dveh pogledih. V prvem primeru delujejo sile vzporedno z pogledom (veter, potres) in v

drugem primeru delujejo sile z leve strani (veter, potres).

Notranje statične količine(pogled 1):

Slika 5.3.1:Ovojnice upogibnih momentov.


Slika 5.3.2: Ovojnice osnih sil.


Slika 5.3.3: Ovojnice prečnih sil.


Notranje statične količine(pogled 2):¸

Slika 5.3.4: Ovojnice upogibnih momentov.


Slika 5.3.5: Ovojnice osnih sil.


Slika 5.3.6: Ovojnice prečnih sil.


5.2 DIMENZIONIRANJE GLAVNIH NOSILNIH STEBROV

Vsi štirje nosilni stebri so dimenzij 30/30 cm iz bukovega ţaganega masivnega lesa,

kvalitete D50. Skupna dolţina stebrov je 23,47 m. Zaradi velike višine smo vsakega izmed

glavnih štirih stebrov sestavili iz treh elementov dimenzij 30/30 cm in različnih dolţin.

Različne dolţine elementov smo uporabili z razlogom, da bodo imeli stiki elementov

različne višine med sabo, torej bo konstrukcija bolj stabilna.

Slika 5.4.1: Pozicija glavnih stebrov.

Karakteristike stebra:

𝑏 = 30 𝑐𝑚

= 30 𝑐𝑚

𝐴 = 𝑏 ∙ = 900 𝑐𝑚2

𝐼𝑦 =𝑏 ∙ 3

12= 67500 𝑐𝑚4 = 𝐼𝑧

𝑊𝑦 =𝑏 ∙ 2

6= 4500 𝑐𝑚3 = 𝑊𝑧

𝐼𝑦 =𝑏 ∙ 3

12= 67500 𝑐𝑚4 = 𝐼𝑧


5.2.1 Mejno stanje nosilnosti

Maksimalne notranje statične količine (se pojavijo v OP5)

𝑁𝑠𝑑 = −200.73 𝑘𝑁 (𝑡𝑙𝑎k)

𝑉𝑠𝑑 = 3.45 𝑘𝑁

𝑀𝑦 ,𝑠𝑑 = 14.21 𝑘𝑁𝑚

𝑀𝑧,𝑠𝑑 = 13.49 𝑘𝑁𝑚

Slika 5.4.2: Notranje statične količine.


Slika 5.4.3: Prikaz momentov OP5 (pogled spredaj).


TLAK VZPOREDNO Z VLAKNI

𝜍𝑐 ,0,𝑑 ≤ 𝑓𝑐 ,0,𝑑

0.223 ≤ 1.562

UPOGIB 𝜍𝑚 ,𝑦 ,𝑑𝑓𝑚 ,𝑦 ,𝑑

+ 𝑘𝑚 ∙𝜍𝑚 ,𝑧 ,𝑑𝑓𝑚 ,𝑧 ,𝑑

≤ 1.0

0.195 ≤ 1.0

𝑘𝑚 ∙𝜍𝑚 ,𝑦 ,𝑑𝑓𝑚 ,𝑦 ,𝑑

+𝜍𝑚 ,𝑧 ,𝑑𝑓𝑚 ,𝑧 ,𝑑

≤ 1.0

0.193 ≤ 1.0

𝑘𝑚 = 0.70 faktor, ki upošteva porazdelitev upogibnih napetosti v prečnem prerezu

STRIG

𝜏𝑑 ≤ 𝑓𝑣 ,𝑑

𝜏𝑑 =3 ∙ 𝑉𝑠𝑑2 ∙ 𝐴

0.006 ≤ 0.248

KOMBINACIJA UPOGIBA IN TLAKA

𝜍𝑐 ,0,𝑑𝑓𝑐 ,0,𝑑

2

+𝜍𝑚 ,𝑦 ,𝑑𝑓𝑚 ,𝑦 ,𝑑

+ 𝑘𝑚 ∙𝜍𝑚 ,𝑧,𝑑𝑓𝑚 ,𝑧,𝑑

≤ 1.0

0.020 + 0.195 ≤ 1.0

0.215 ≤ 1.0


2

+ 𝑘𝑚 ∙𝜍𝑚 ,𝑦 ,𝑑𝑓𝑚 ,𝑦 ,𝑑

+𝜍𝑚 ,𝑧,𝑑𝑓𝑚 ,𝑧,𝑑

≤ 1.0

0.020 + 0.193 ≤ 1.0

0.213 ≤ 1.0


TLAČNO ALI TLAČNO UPOGIBNO OBREMENJENI STEBRI 𝜍𝑐 ,0,𝑑

𝑘𝑐 ,𝑦 ∙ 𝑓𝑐 ,0,𝑑+𝜍𝑚 ,𝑦 ,𝑑𝑓𝑚 ,𝑦 ,𝑑


≤ 1.0

0.227 + 0.195 ≤ 1.0

0.422 ≤ 1.0

𝜍𝑐 ,0,𝑑𝑘𝑐 ,𝑧 ∙ 𝑓𝑐 ,0,𝑑



≤ 1.0

0.227 + 0.193 ≤ 1.0

0.420 ≤ 1.0

𝑘𝑐 ,𝑦 = 1

𝑘𝑦 ∙ 𝑘𝑦2 − 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦2

= 𝑘𝑐,𝑧 = 0.63

𝑘𝑦 = 0.5 ∙ 1 + 𝛽𝑐 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦 − 0.3 + 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦2 = 𝑘𝑧 = 1.15

𝛽𝑐 = 0.2 (𝑧𝑎 𝑚𝑎𝑠𝑖𝑣𝑛𝑖 𝑙𝑒𝑠)

𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦 = 𝜆𝑦𝜋∙

𝑓𝑐 ,0,𝑘𝐸0.05

= 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 = 1.07 ≥ 0.3

𝜆𝑦 = 𝐿𝑢

𝑖𝑦= 𝜆𝑧 𝐿𝑢 = 585 𝑐𝑚

𝑖𝑦 = 𝐼𝑦𝐴

= 𝑖𝑧 = 8.66


5.2.2 Mejno stanje uporabnosti

Do največjih horizontalnih pomikov pride v obteţnem primeru številka 6.

Slika 5.4.4: Prikaz horizontalnih pomikov pri OP6


HORIZONTALNI POMIKI

Slika 5.4.5: Prikaz horizontalnega pomika glavnega stebra (v mm).

𝑊𝑑𝑒𝑗 = 2.17 𝑐𝑚

Priporočilo za horizontalne pomike po EC:

Več etaţne zgradbe:

posamezna etaţa: 𝑊 = /300

prva etaţa: 0.38 𝑐𝑚 ≤

300= 1.45 𝑐𝑚

druga etaţa: 0.69 𝑐𝑚 ≤

300= 2.72 𝑐𝑚

tretja etaţa: 0.95 𝑐𝑚 ≤

300= 3.86 𝑐𝑚

četrta etaţa: 1.19 𝑐𝑚 ≤

300= 4.89 𝑐𝑚

peta etaţa: 1.59 𝑐𝑚 ≤

300= 5.81 𝑐𝑚

šesta etaţa: 1.93 𝑐𝑚 ≤

300= 6.70 𝑐𝑚


celotna višina zgradbe: 𝑊 = /500

𝑊 =2374

500= 4.75 𝑐𝑚

2.17𝑐𝑚 ≤

500≤ 4.75𝑐𝑚

Glede na mejno stanje uporabnosti steber ne presega dovoljenih deformacij.

Zaključek:

Preverili smo samo steber v katerem so se pojavile največje notranje statične količine.

Ugotovili smo, da steber ustreza tako po MSN kot po MSU.


5.3 DIMENZIONIRANJE PREČNIKOV

V konstrukciji imamo 6 krat po 4 prečnike, ki so istih dimenzij, vendar različnih dolţin, saj

se širina stolpa z višino oţi. Torej so na vsakem naslednjem podestu, dolţine prečnikov

krajše. Dimenzionirali bomo najbolj neugodno obremenjeno prečko.

Slika 5.5.1: Pozicija prečk.

Karakteristike prečke:

𝑏 = 20 𝑐𝑚

= 20 𝑐𝑚

𝐴 = 𝑏 ∙ = 400 𝑐𝑚2

𝐼𝑦 =𝑏 ∙ 3

12= 13333.3 𝑐𝑚4 = 𝐼𝑧

𝑊𝑦 =𝑏 ∙ 2

6= 1333.3 𝑐𝑚3 = 𝑊𝑧



Maksimalne notranje statične količine (se pojavijo v OP4).

𝑁𝑠𝑑 = −2.88 𝑘𝑁 (𝑡𝑙𝑎k)

𝑉𝑠𝑑 = 14.53 𝑘𝑁

𝑀𝑦 ,𝑠𝑑 = 19.27 𝑘𝑁𝑚




𝜍𝑐 ,0,𝑑 ≤ 𝑓𝑐 ,0,𝑑

0.007 ≤ 1.562



≤ 1.0

0.54 ≤ 1.0



≤ 1.0

0.36 ≤ 1.0

STRIG


𝜏𝑑 =3 ∙ 𝑉𝑠𝑑2 ∙ 𝐴

0.054 ≤ 0.248


Ne izvedemo, ker je tlak tako majhen, da ne pride do večjih razlik kot pri samem upogibu.



Največji pomiki se pojavijo v prečki dolţine 505 cm, ki je sestavni del prvega podesta.

Največji pomiki se pojavijo v prvem obteţnem primeru.

Slika 5.5.3: Prikaz vertikalnih pomikov v OP1.

Slika 5.5.4: Največji vertikalni pomik prečke.


Dovoljene deformacije:


1.68 cm 2.02 cm 3.37 cm

Kot lahko vidimo vertikalni pomik prečke presega dovoljene vrednosti po MSU, zato

bomo povečali dimenzije prečke iz 16/20 cm na 20/25 cm. To napravimo samo v prvem

podestu, saj v ostalih primerih ne presega dovoljenih vrednosti.

Največji pomik prečke se iz prejšnih 3.62 cm se zmanjša na 1.98 cm.

Slika 5.5.5: Prikaz vertikalnega pomika prečke.

𝑊𝑓𝑖𝑛 = 𝑊𝑖𝑛𝑠𝑡 ∙ 1 + Ѱ2 ∙ 𝑘𝑑𝑒𝑓 = 1.98 ∙ 1 + 0.6 ∙ 0.6 = 2.69 𝑐𝑚



1.68 cm 2.02 cm 3.37 cm

2.69 𝑐𝑚 < 3.37 cm

Zaključek:

Po mejnem stanju nosilnosti prečke izbranih dimenzij ne presegajo dovoljenih vrednosti.

Pri dimenzioniranju po mejnem stanju uporabnosti pa so pomiki v prvem podestu bili

preveliki, zato smo dimenzije prečk v prvem podestu povečali z 16/20 cm na 20/25cm in

tako zadovoljili pogoju.


5.4 DIMENZIONIRANJE SLEMEN STREHE

Streha je 4-kapnica, torej je sestavljena iz 4 slemen.

Slika 5.6.1: Pozicija slemen.

Karakteristike slemen:

𝑏 = 14 𝑐𝑚

= 18 𝑐𝑚

𝐴 = 𝑏 ∙ = 252 𝑐𝑚2

𝐼𝑦 =𝑏 ∙ 3

12= 6804 𝑐𝑚4

𝑊𝑦 =𝑏 ∙ 2

6= 756 𝑐𝑚3





𝑁𝑠𝑑 = 79.01 𝑘𝑁 (𝑛𝑎𝑡𝑒𝑔)

𝑉𝑠𝑑 = 21.04 𝑘𝑁

𝑀𝑦 ,𝑠𝑑 = 15.83 𝑘𝑁𝑚




𝜍𝑐 ,0,𝑑 ≤ 𝑓𝑐 ,0,𝑑

0.162 ≤ 1.562

NATEG VZPOREDNO Z VLAKNI

𝜍𝑡 ,0,𝑑 ≤ 𝑓𝑡 ,0,𝑑

0.313 ≤ 1.615

UPOGIB (enoosni upogib) 𝜍𝑚 ,𝑦 ,𝑑𝑓𝑚 ,𝑦 ,𝑑

≤ 1.0

0.78 ≤ 1.0

STRIG


𝜏𝑑 =3 ∙ 𝑉𝑠𝑑2 ∙ 𝐴

0.125 ≤ 0.248

KOMBINACIJA UPOGIBA IN NATEGA 𝜍𝑡 ,0,𝑑𝑓𝑡 ,0,𝑑


≤ 1.0

0.19 + 0.78 ≤ 1.0

0.97 ≤ 1.0


𝜍𝑐,0,𝑑𝑓𝑐 ,0,𝑑

2


≤ 1.0

0.01 + 0.78 ≤ 1.0

0.79 ≤ 1.0


TLAČNO ALI TLAČNO UPOGIBNO OBREMENJENI STEBRI 𝜍𝑐 ,0,𝑑

𝑘𝑐 ,𝑦 ∙ 𝑓𝑐 ,0,𝑑+𝜍𝑚 ,𝑦 ,𝑑𝑓𝑚 ,𝑦 ,𝑑


≤ 1.0

0.03 + 0.78 ≤ 1.0

0.81 ≤ 1.0

𝜍𝑐 ,0,𝑑𝑘𝑐 ,𝑧 ∙ 𝑓𝑐 ,0,𝑑



≤ 1.0

0.03 + 0.55 ≤ 1.0

0.58 ≤ 1.0

𝑘𝑐 ,𝑦 = 1

𝑘𝑦 ∙ 𝑘𝑦2 − 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦2

= 𝑘𝑐,𝑧 = 3.91

𝑘𝑦 = 0.5 ∙ 1 + 𝛽𝑐 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦 − 0.3 + 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦2 = 𝑘𝑧 = 0.59

𝛽𝑐 = 0.2 (𝑧𝑎 𝑚𝑎𝑠𝑖𝑣𝑛𝑖 𝑙𝑒𝑠)

𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦 = 𝜆𝑦𝜋∙

𝑓𝑐 ,0,𝑘𝐸0.05

= 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 = 0.4 ≥ 0.3

𝜆𝑦 = 𝐿𝑢

𝑖𝑦= 𝜆𝑧 𝐿𝑢 = 134.4 𝑐𝑚

𝑖𝑦 = 𝐼𝑦𝐴

= 𝑖𝑧 = 5.20



Največji pomiki slemena so 1.37 cm pri obteţnem primeru OP5.

Deformacije:




1.18 cm 1.42 cm 2.37 cm

Glede na mejno stanje uporabnosti dejanske vrednosti ne presegajo dovoljenih.


5.5 DIMENZIONIRANJE ZUNANJE LEGE

Slika 5.7.1: Pozicija zunanje lege.


𝑏 = 16 𝑐𝑚

= 20 𝑐𝑚

𝐴 = 𝑏 ∙ = 320 𝑐𝑚2

𝐼𝑦 =𝑏 ∙ 3

12= 10666.7 𝑐𝑚4

𝐼𝑧 = ∙ 𝑏3

12= 6826.7 𝑐𝑚4

𝑊𝑦 =𝑏 ∙ 2

6= 1066.7 𝑐𝑚3

𝑊𝑧 = ∙ 𝑏2

6= 853.33 𝑐𝑚3





𝑉𝑠𝑑 = 5.57 𝑘𝑁

𝑀𝑦 ,𝑠𝑑 = −3.26 𝑘𝑁𝑚





𝜍𝑐 ,0,𝑑 ≤ 𝑓𝑐 ,0,𝑑

0.163 ≤ 1.562



≤ 1.0

0.163 ≤ 1.0



≤ 1.0

0.150 ≤ 1.0

STRIG


𝜏𝑑 =3 ∙ 𝑉𝑠𝑑2 ∙ 𝐴

0.026 ≤ 0.248



2



≤ 1.0

0.01 + 0.163 ≤ 1.0

0.173 ≤ 1.0


2



≤ 1.0

0.01 + 0.150 ≤ 1.0

0.160 ≤ 1.0



Največji pomiki zunanje lege so 1.00 cm pri obteţnem primeru OP6.

Deformacije:




1.5 cm 1.8 cm 3.0 cm



5.6 DIMENZIONIRANJE PODPORNIKOV LEGE

Slika 5.8.1: Pozicija podpor lege.


𝑏 = 2 ∙ 7 = 14 𝑐𝑚

= 18 𝑐𝑚

𝐴 = 𝑏 ∙ = 252 𝑐𝑚2

𝐼𝑦 =𝑏 ∙ 3

12= 6804 𝑐𝑚4

𝐼𝑧 = ∙ 𝑏3

12= 4116 𝑐𝑚4

𝑊𝑦 =𝑏 ∙ 2

6= 756 𝑐𝑚3

𝑊𝑧 = ∙ 𝑏2

6= 588 𝑐𝑚3





𝑉𝑠𝑑 = 7.27 𝑘𝑁

𝑀𝑦 ,𝑠𝑑 = 4.92 𝑘𝑁𝑚





𝜍𝑐 ,0,𝑑 ≤ 𝑓𝑐 ,0,𝑑

0.005 ≤ 1.562

STRIG


0.043 ≤ 0.248



≤ 1.0

0.279 ≤ 1.0



≤ 1.0

0.223 ≤ 1.0

KOMBINACIJE NISO POTREBNE, KER SO RAZLIKE ZANEMARLJIVE.



Največji pomiki podpornikov lege so 0.95 cm v obteţnem primeru OP6.

Deformacije:




1.5 cm 1.8 cm 3.0 cm



5.7 DIMENZIONIRANJE NOTRANJE LEGE

Slika 5.9.1: Pozicija notranje lege.


𝑏 = 12 𝑐𝑚

= 20 𝑐𝑚

𝐴 = 𝑏 ∙ = 240 𝑐𝑚2

𝐼𝑦 =𝑏 ∙ 3

12= 2880 𝑐𝑚4

𝑊𝑦 =𝑏 ∙ 2

6= 480 𝑐𝑚3





𝑉𝑠𝑑 = 0.29 𝑘𝑁

𝑀𝑦 ,𝑠𝑑 = 0.17 𝑘𝑁𝑚



𝜍𝑐 ,0,𝑑 ≤ 𝑓𝑐 ,0,𝑑

0.26 ≤ 1.562

DIMENZIONIRATI NA UPOGIB, STRIG IN KOMBINACIJE NI POTREBNO, KER SO

VREDNOSTI ZANEMARLJIVE.



Največji pomiki notranje lege so 0.86 cm v obteţnem primeru OP6.

Deformacije:




0.8 cm 0.96 cm 1.6 cm



5.8 DIMENZIONIRANJE DIAGONAL

Diagonale bodo jeklene in zelo vitke. Namenjene bodo prenosu le nateznih sil. Ker bodo

vse diagonale enakih dimenzij, jih dimenzioniramo na največjo natezno silo.

Slika 5.10: Pozicija diagonal.




Potrebni prerez jeklene palice določimo po EC3, enačba (6.6).

𝑓𝑦 ,𝑑 =𝑓𝑦 ,𝑘𝛾𝑚 ,0

=23.5

1.10= 21.36𝑘𝑁/𝑐𝑚2

𝐴𝑝𝑜𝑡𝑟 =𝑁𝑠𝑑𝑓𝑦 ,𝑑

=54.61

21.36= 2.56 𝑐𝑚2

IZBEREMO jeklene palice θ20, kvalitete S235/360 (A= 3.14 cm2).


5.9 DIMENZIONIRANJE PROSTORSKIH DIAGONAL

Diagonale bodo jeklene in zelo vitke. Namenjene bodo prenosu le nateznih sil. Ker bodo

vse diagonale enakih dimenzij, jih dimenzioniramo na največjo natezno silo.




Potrebni prerez jeklene palice določimo po EC3, enačba (6.6):

𝑓𝑦 ,𝑑 =𝑓𝑦 ,𝑘𝛾𝑚 ,0

=35.5

1.10= 32.27𝑘𝑁/𝑐𝑚2

𝐴𝑝𝑜𝑡𝑟 =𝑁𝑠𝑑𝑓𝑦 ,𝑑

=1.22

32.27= 0.04 𝑐𝑚2

IZBEREMO jeklene palice θ10, kvalitete S355/510 (A= 0.78 cm2).


5.10 DIMENZIONIRANJE TEMELJA

Slika 5.11.1: Skica temelja.


Glavni stebri stojijo na štirih točkovnih temeljih. Sestavlejeni so iz temeljnega stebra,

dimenzij 50 cm/50 cm višine 65 cm, ki stoji na temeljni peti dimenzije 180 cm/ 180 cm

debeline 25 cm. Izdelan je iz betona kvalitete C25/30 in armature kvalitete RA400/500.

Temeljena tla so srednja tla (2. kategorije), katerih dopustna napetos na globini 80 cm je

0.34 Mpa.

MATERIALNE KARAKTERISTIKE:

C25/30 𝑓𝑐𝑘 = 2.5 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

𝑓𝑐𝑑 = 1.417 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

𝐸𝑐𝑚 = 3100 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

RA400/500 𝑓𝑦𝑘 = 400 𝑀𝑃𝑎

𝑓𝑦𝑑 = 34.783 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

𝐸𝑠 = 20000 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

OBREMENITVE:

𝑁𝑠𝑑 = 200.28 𝑘𝑁

𝑉𝑠𝑑 ,𝑥 = 13.55 𝑘𝑁

𝑉𝑠𝑑 ,𝑦 = 14.06𝑘𝑁

Slika 5.11.2: Reakcije v podpori.


Dimenzioniranje zgornjega dela temelja (steber) po EC2

Vzdolţna armatura (EC2 9.5.2):

𝐴𝑠,𝑚𝑖𝑛 =0.10 ∙ Nsd

fyd= 0.88 cm2/m

𝐴𝑠,𝑚𝑎𝑥 = 0.04 Ac = 100 cm2/m

Izberemo: 4/θ8 𝑨𝒔,𝒅𝒆𝒋 = 𝟐.𝟎𝟏𝐜𝐦𝟐

Prečna armatura (EC 9.5.3):

Stremena θ6

Razmak med stremeni:

𝑆𝑐𝑙 ,𝑚𝑎𝑥 = 20 kratnik najmanjšega premera vzdolžnih palic

manjša dimenzija stebra400 mm

= 160 mm500 mm400 mm

𝑆𝑐𝑙 ,𝑚𝑎𝑥 = 160 mm

Kontrola striţnih napetosti (EC2 6.2)

𝑉𝑅𝑑 ,𝑐 = 𝐶𝑅𝑑 ,𝑐𝑘(100𝜑1𝑓𝑐𝑘 )1/3 + 𝑘1𝜍𝑐𝑝 𝑏𝑤𝑑 = 28623.7 𝑁 = 28.6 𝑘𝑁

𝑉𝑅𝑑 ,𝑐 = 𝑣𝑚𝑖𝑛 + 𝑘1𝜍𝑐𝑝 𝑏𝑤𝑑 = 128598 𝑁 = 128.598 𝑘𝑁

𝐶𝑅𝑑 ,𝑐 = 0.18

𝛾𝑐=

0.18

1.5= 0.12

𝑘 = 1 + 200

𝑑= 1 +

200

800= 1.5 < 2.0

𝜑1 =𝐴𝑠𝑙𝑏𝑤𝑑

=1.005

50 ∙ 80= 0.000251

𝑘1 = 0.15 (priporočena vrednost)

𝜍𝑐𝑝 = 0


𝑉𝑆𝑑 ≤ 𝑉𝑅𝑑 ,𝑐

22.7 kN ≤ 28.6 kN

Pogoj je izpolnjen. Torej dodatne striţne armature ne potrebujemo.

Izberemo: 5 stremen θ6 𝐯 𝐫𝐚𝐳𝐦𝐚𝐤𝐮 𝟏𝟔𝟎 𝐦𝐦

Dimenzioniranje temeljne pete

𝜍𝑑𝑜𝑝 = 0.34 𝑀𝑃𝑎 (na globini 80 cm)

Izbrane dimenzije pete so 180/180 cm višine 25 cm.

Teţa temelja 25.54 kN.

𝑁𝑠𝑑 = 305.03𝑘𝑁 + 25.54𝑘𝑁= -330.57 kN

𝑉𝑠𝑑 ,𝑥 = 22.74 𝑘𝑁

𝑀𝑠𝑑 = 0 𝑘𝑁 (členek)

𝑀𝑠𝑘𝑢𝑝𝑛𝑖 = 0 + 22.74 ∙ 0.90 = 20.47 𝑘𝑁𝑚

KONTROLA NAPETOSTI POD TEMELJEM

Ekscentriciteta:

𝑒 =𝑀𝑠𝑘𝑢𝑝𝑛𝑖

𝑁=

20.47 ∙ 100

330.57= 6.19 𝑐𝑚 < 30 𝑐𝑚 =

180

6=𝐵

6

Pade v jedro prereza – samo enoznačne napetosti!

𝜍1,2 =𝑁

𝐴±𝑀𝑠𝑘𝑢𝑝𝑛𝑖𝑊

𝜍1 =𝑁

𝐴+𝑀𝑠𝑘𝑢𝑝𝑛𝑖 ∙ 6

𝐵3= −

330.57 ∙ 1000

18002+

20.47 ∙ 1000 ∙ 1000 ∙ 6

18003= −0.081 𝑀𝑃𝑎

𝜍2 =𝑁

𝐴+𝑀𝑠𝑘𝑢𝑝𝑛𝑖 ∙ 6

𝐵3= −

330.57 ∙ 1000

18002−

20.47 ∙ 1000 ∙ 1000 ∙ 6

18003= −0.123 𝑀𝑃𝑎

Obe vrednosti sta po absolutni vrednosti manjši od dopustne napetosti tal. Torej izbrane

dimenzije (180/180 cm) temelja ustrezajo.


Izračun potrebne globine temeljenja

Izračun izvedemo na podlagi zahteve, da ne smemo prekoračiti dopustne striţne napetosti

v betonskem prerezu po PBAB!

Knjiga: Ervin Novajler - Temeljenje gradjevina.

𝜏 =𝑆

0.9 ∙ 𝑑 ∙ (𝑎 + 2𝑑)≤ 𝜏𝑏 = 2.2 𝑀𝑃𝑎 =

0.22𝑘𝑁

𝑐𝑚2𝑧𝑎 𝑀𝐵30

𝑆 =1

4∙ 𝑄 − (𝑎 + 2𝑑)2 ∙ 𝑝

𝑝 =𝑄

𝐵2=

305 .03

1802= 0.0094𝑘𝑁/𝑐𝑚2

Enačimo enačbi po S:

1

4∙ 𝑄 − (𝑎 + 2𝑑)2 ∙ 𝑝 = 𝜏𝑏0.9 ∙ 𝑑 ∙ (𝑎 + 2𝑑)

Rešitve:

𝑑1 = 5.58 𝑐𝑚

𝑑2 = −31.15 𝑐𝑚

𝑑 = 5.58 𝑐𝑚 < 25 − 5 = 20 𝑐𝑚 ustreza


Izračun armature v peti temelja

𝑘 =(123 − 81)

180= 0.233 𝑦 = 0.233𝑥 + 55

𝑥 = 115 𝑦 = 81.83 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

𝑀𝑝 ,𝑑 =81.83 ∙ 0.652

2+

(123 − 81) ∙ 0.652

3= 23.20 𝑘𝑁𝑚/𝑚,

𝐴𝑠,𝑝𝑜𝑡𝑟 =𝑀𝑝 ,𝑑

0.9 ∙ 𝑑 ∙ 𝑓𝑦𝑑

23.20 ∙ 100

0.9 ∙ 20 ∙ 34.783= 3.71𝑐𝑚2/𝑚,

Izberem: θ10/10 cm RA400/500 𝑨𝒔,𝒅𝒆𝒋 = 𝟕.𝟖𝟓 𝒄𝒎𝟐

𝜑𝑟 ,𝑑𝑒𝑗 =𝐴𝑠,𝑑𝑒𝑗𝐴𝑠

=7.85

100 ∙ 20= 0.4%

𝜑𝑟 ,𝑚𝑖𝑛 = 0.26𝑓𝑐𝑡𝑚𝑓𝑦𝑘

= 0.169%

𝜑𝑟 ,𝑚𝑎𝑥 = 4%

𝜑𝑟 ,𝑚𝑖𝑛 < 𝜑𝑟 ,𝑑𝑒𝑗 < 𝜑𝑟 ,𝑚𝑎𝑥

Kontrola nevarnosti preboja brez striţne armature (po EC2 6.4)

∆𝑉𝑑𝑒𝑗 = 𝑑𝐶𝑅𝐼𝑇2 ∙ 𝜍 − 𝜍𝑡𝑒𝑚𝑒𝑙𝑗 = 𝑑𝐶𝑅𝐼𝑇

2 𝜍𝑚𝑎𝑥 − 𝜍𝑚𝑖𝑛

2+ 𝜍𝑚𝑖𝑛 −

𝐺𝑙𝑎𝑠𝑡𝑛𝑎 𝑡𝑒𝑚𝑒𝑙𝑗𝑎1802

= 159.058 𝑘𝑁

𝑉𝐸𝑑 ,𝑟𝑒𝑑 = 𝑉𝑑𝑒𝑗 − ∆𝑉𝑑𝑒𝑗 = 330.57 − 159.06 = 171.51𝑘𝑁

𝑉𝐸𝑑 ,𝑟𝑒𝑑 =𝑉𝐸𝑑 ,𝑟𝑒𝑑𝑢 ∙ 𝑑

=171.51

520 ∙ 20= 0.0165𝑘𝑁/𝑐𝑚2

Kontrola na preboj temelja:

𝐶𝑅𝑑 ,𝑐 =0.18

𝛾𝑐=

0.18

1.5= 0.12

𝑘 = 1 + 200

𝑑= 1 +

200

200= 2 ≤ 2

𝜑1 =𝐴𝑠𝑙𝑏𝑤𝑑

=7.85

20 ∙ 100= 0.004 < 0.02


𝑘1 = 0.1 𝑝𝑟𝑖𝑝𝑜𝑟𝑜č𝑒𝑛𝑎 𝑣𝑟𝑒𝑑𝑛𝑜𝑠𝑡

𝑉𝑅𝑑 = 𝐶𝑅𝑑 ,𝑐𝑘(100𝜑1𝑓𝑐𝑘 )1/3 ∙

2𝑑

𝑎≥ 𝑣𝑚𝑖𝑛 ∙

2𝑑

𝑎

𝑣𝑚𝑖𝑛 = 0.035𝑘3/2 ∙ 𝑓𝑐𝑘

1/2= 0.495

𝑉𝑅𝑑 = 0.12 ∙ 2(100 ∙ 0.004 ∙ 25)13 ∙

2 ∙ 20

50≥ 0.495 ∙

2 ∙ 20

50

0.513 ≥ 0.495

𝑉𝐸𝑑 ,𝑟𝑒𝑑 ≤ 𝑉𝑅𝑑

0.0165 𝑘𝑁/𝑐𝑚2 ≤ 0.513 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

Zadovoljimo pogoju, torej ne potrebujemo dodatne striţne armature za preprečitev preboja.

Sidrne dolţine (EC2 8.4.3)

𝑙𝑏 ,𝑟𝑞𝑑 =∅

4∙𝜍𝑠𝑑𝑓𝑏𝑑

𝑓𝑏𝑑 = 2.25ƞ1ƞ2𝑓𝑐𝑡𝑑 = 2.25 ∙ 1 ∙ 1 ∙ 0.133 = 3.0 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

𝑓𝑐𝑡𝑑 =𝛼𝑐𝑡𝑓𝑐𝑡𝑘 ,0.05

𝛾𝑐=

2

1.5= 0.133 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

Projektne sidrne dolţine po EC 8.4.4.

𝑙𝑏𝑑 = 𝛼1𝛼2𝛼3𝛼4𝛼5𝑙𝑏 ,𝑟𝑞𝑑 ≥ 𝑙𝑏 ,𝑚𝑖𝑛

𝛼1𝛼2𝛼3𝛼4𝛼5 ……𝑣𝑠𝑒 𝛼 𝑣𝑧𝑎𝑚𝑒𝑚𝑜 1.0 𝑖𝑛 𝑠𝑚𝑜 𝑛𝑎 𝑣𝑎𝑟𝑛𝑖 𝑠𝑡𝑟𝑎𝑛𝑖

𝑙𝑏 ,𝑚𝑖𝑛 > 𝑚𝑎𝑥 𝑥0.3𝑙𝑏,𝑟𝑞𝑑

10∅100 𝑚𝑚

𝑝𝑎𝑙𝑖𝑐𝑒 𝑣 𝑛𝑎𝑡𝑒𝑔𝑢

𝑙𝑏 ,𝑚𝑖𝑛 > 𝑚𝑎𝑥 𝑥0.6𝑙𝑏,𝑟𝑞𝑑

10∅100 𝑚𝑚

𝑝𝑎𝑙𝑖𝑐𝑒 𝑣 𝑡𝑙𝑎𝑘𝑢

∅10:

𝑙𝑏 ,𝑟𝑞𝑑 =10

4∙

34.783

0.3= 29 𝑐𝑚


Armaturni načrt

Zaključek:

Telmelj je predimenzioniran glede na zadnje dobljene rezultate reakcij v podporah.

Dimenzioniran je na vrednosti, ki smo jih dobili v eni izmed napačno nastavljnih sil vetra v

statičnem sistemu. Vnesli smo preveliko silo vetra, torej so reakcije bile večje. Ker so

reakcije večje od dejanskih smo na varni strani pri dimenzioniranju in zaradi tega nismo

popravljali dobljenih vrednosti.

𝑁𝑠𝑑 = 305.03𝑘𝑁 (uporabljene vrednosti)

𝑉𝑠𝑑 = 22.74 𝑘𝑁


6 PRIKLJUČKI

6.1 PRIKLJUČEK »A« DIAGONALE IN PREČKE NA STEBER

Detalj bomo izvedli tako, da bomo v steber in prečko vgradili vozliščno pločevino.

Diagonale bomo nato s pomočjo priključne pločevine in vijakov priključili na vozliščno

pločevino in s tem na stebre. Na ta način se izognemo varjenju na objektu. Debelina

pločevine naj bo 10 mm in naj bo vroče pocinkana.

Slika 6.1: Priključek prečke na s

LESEN RAZGLEDNI STOLP NA GOLEKU PRI ZREČAH · 2020. 1. 30. · LESEN RAZGLEDNI STOLP NA GOLEKU PRI...

Documents

Transcript of LESEN RAZGLEDNI STOLP NA GOLEKU PRI ZREČAH · 2020. 1. 30. · LESEN RAZGLEDNI STOLP NA GOLEKU PRI...