Leksikon 6.pdf

L E K S I K O N

PO DU NAV SKIH HR VA TA – BU NJE VA CA I ŠO KA CA

6

D

Hr vat sko aka dem sko dru štvo

Su bo ti ca, 2006.

URED NI ŠTVOSla ven Ba čić, Ste van Mač ko vić,

Pe tar Vu ko vić, To mi slav Žig ma nov

GLAV NI URED NIKSla ven Ba čić

IZ VR ŠNI URED NIKTo mi slav Žig ma nov

LEK TU RAPe tar Vu ko vić

KO REK TU RAMir ko Ko pu no vić, Márta Mač ko vić-Papp

GRA FIČ KA PRI PRE MAMa ri ja Pr ćić (pri je lom), Dar ko Ru žin ski (ilu stra ci je)

ISBN 86-85103-09-6

CIP – Ka ta lo gi za ci ja u pu bli ka ci jiBi bli o te ka Ma ti ce srp ske, No vi Sad

929(=163.42) (497.113) (031)930.85(=163.42) (497.113) (031)

LEK SI KON po du nav skih Hr va ta – Bu nje va ca i Šo ka ca.[Knj.]6, D /[glav ni ured nik Sla ven Bačić]. – Su bo ti ca : Hr vat sko aka dem sko dru -štvo, 2006 (Su bo ti ca : Prin tex). – [5] 103 str. : ilu str. ; 24 cm

Ti raž 1.000.

ISBN 86-85103-09-6ISBN 86-85103-03-7 (za iz da vač ku ce li nu)

a) Bu njev ci – Lek si ko ni b) Šok ci – Lek si ko ni

CO BISS.SR-ID 217846023

Ba čić, dr. sc. Sla ven, od vjet nik, Su bo ti caBa ra, Ma rio, stu dent po vi je sti i so ci o lo gi je, Fi lo zof ski fa kul tet, Za grebBa žant, Eva, knji žni čar ka u mi ro vi ni, Su bo ti caBe re tić, mons. Stje pan, žup nik Ka te dral ne žu pe sv. Te re zi je Avil ske, Su bo ti caBućan, mr. sc. Radojka, prof. kroatologije i sociologije, Kulturni centar Solin,

SolinBu šić, mr. sc. Kre ši mir, prof. so ci o lo gi je i kro a to lo gi je, In sti tut dru štve nih zna no sti

Ivo Pi lar, Za grebČe li ko vić, Ka ta ri na, prof. kom pa ra tiv ne knji žev no sti, knji žni čar ka-bi bli o graf ki nja,

Grad ska knji žni ca, Su bo ti caČer ne lić, dr. sc. Mi la na, izv. prof. Fi lo zof skog fa kul te ta u Za gre bu, Za grebČo ta, An to ni ja, dipl. iur., taj ni ca Na rod nog ka za li šta, Som borDu lić, Lji lja na, dipl. oec., Su bo ti caDu ran ci, Be la, prof. po vi je sti umjet no sti u mi ro vi ni, Su bo ti caĐa nić, mr. sc. Ma ti ja, prof. ge o gra fi je u mi ro vi ni, Som borFabian, Vidor, dipl. ing. arh., ZagrebFa bi jan, Lju bi ca, ŽednikFi ranj, Aloj zi je, Som borGr li ca, Mir ko, prof. po vi je sti, vi ši ku stos Grad skog mu ze ja, Su bo ti caHe ka, dr. sc. La di slav, knji žev nik, po zva ni pre da vač Prav nog fa kul te ta i Fi lo zof-

skog fa kul te ta Sve u či li šta u Se ge di nu, Se ge dinHo ško, dr. sc. Fra njo Ema nuel, izv. prof. Ka to lič ko ga bo go slov nog fa kul te ta

u Za gre bu, Te o lo gi ja u Ri je ciIštvan čić, Bran ko, film ski i TV re da telj, Za grebIvan čić, Ja sna, vi ši lek si ko graf, Lek si ko graf ski za vod Mi ro slav Kr le ža u Za gre buIva no vić, mr. sc. Jo sip, prof. Te o lo ško-ka te het skog in sti tu ta Su bo ti čke bi sku pi je,Su bo ti caJa ra ma zo vić, Bi ser ka, stu den ti ca et no lo gi je i en gle skog je zi ka, Fi lo zof ski fa kul tet,

Za grebKo vač, Ivan, uči telj u mi ro vi ni, Som borKu jun džić, An đe li na, s. m., Su bo ti caLib man, dr. Emil, li ječ nik u mi ro vi ni, Su bo ti ca

SURADNICI NA ŠESTOM SVESKU

III

Lipovčan, dr. sc. Srećko, znanstveni suradnik, Institut društvenih znanosti Ivo Pilar, Zagreb

Lon čar, mr. sc. Đu ro, struč ni sa vjet nik Eko nom skog fa kul te ta u Su bo ti ci umi ro vi ni, Su bo ti ca

Lo soncz, dr. sc. Alpár, izv. prof. Fa kul te ta teh nič kih zna no sti u No vomSa du, Te me rin

Mač ko vić, Ste van, prof. po vi je sti, rav na telj Hi sto rij skog ar hi va, Su bo ti capro fe sor hr vat ske knji žev no sti i je zi ka te pro fe sor po vi je sti,

Bu dim pe šta Man dić, Živ ko, od go vor ni ured nik, Nem ze ti Tankönyvkiadó Rt, Bu dim pe štaMi loš, mr. sc. Ma to, OCD, Som borOstrogonac, Mirko, dipl. agr., SuboticaPo kor nić, Vla di mir, dipl. el. ing., Pa lićRo mić, Zlat ko, no vi nar, Su bo tič ke, Su bo ti caRu dić, Bla žen ka, o. p., Su bo ti caSe ku lić, dr. sc. An te, znan stve ni sa vjet nik u mi ro vi ni i do pi sni član HA ZU, Za grebSken de ro vić, Pe tar, Su bo ti caSken de ro vić, dr. sc. Ro bert, vi ši asi stent, Hr vat ski in sti tut za po vi jest, Za grebStan tić, Sti pan, prof. ge o gra fi je, OŠ Iva na Mi lu ti no vi ća, Su bo ti caSuk no vić, Ka ta, dipl. ing. za tek stil no in že njer stvo tek stil no-stro jar ske stru ke,

Su bo ti caSuk no vić, La di slav, dipl. iur., Su bo ti caŠe re me šić, Ma ri ja, uči te lji ca u mi ro vi ni, Som bor Štef ko vić, Jo sip, žup nik Žu pe sv. Pa vla apo sto la, BačTe mu no vić, Jo sip, sve će nik u mi ro vi ni, Su bo ti caTum bas, Ne ven ka, ing., Su bo ti caUšu mo vić, Ne ven, prof. fi lo zo fi je i dipl. kom pa ra tist knji žev no sti, UmagVoj nić Pur čar, Pe tar, Su bo ti caVoj nić Pur čar, Pet ko, knji žev nik, No vi SadVu ko vić, Lju bi ca, prof. po vi je sti i po vi je sti umjet no sti, Grad ski mu zej, Su bo ti caVu ko vić, Pe tar, znan stve ni no vak, Fi lo zof ski fa kul tet, Za grebZa ić-Ku ba to vić, mr. sc. Ma ri ja, ZagrebZe lić, Na co, dipl. iur. u mi ro vi ni, Za grebŽig ma nov, To mi slav, prof. fi lo zo fi je, Su bo ti ca

IV

Man dić, Ma rin,

DA DA, kod Šo ka ca u Bač ko me Mo no što -ru na ziv za oca. Otu da je i ozna ka za dje das oče ve stra ne – da da sta ri, dok je na ziv zadje da s maj či ne stra ne – di da.

M. Še re me šić

DAL MA CI JA, po vi je sno-ge o graf ska re -gi ja ju žne Hr vat ske. Pro te že se uz Ja dran -sko mo re, od Hr vat skog pri mor ja (Tri banj)na sje ve ro za pa du do gra ni ce s Cr nom Go -rom na ju go i sto ku. S kop ne ne stra ne ome -đu je je dr žav na gra ni ca pre ma Bo sni i Her -ce go vi ni. Sa sto ji se od otoč no ga i obal nogdi je la te sub me di te ran ske unu tra šnjo sti(Dal ma tin ska za go ra ili Za go ra). Gra vi ta -cij ski utje caj nje zi nih ve ćih gra do va od re -dio je i su bre gi o nal nu po dje lu na sje ver nu(Za dar i Ši be nik), sred nju (Split) te ju žnuDal ma ci ju (Du brov nik). Po vi je sno nje zinte ri to rij ni je bio jed no zna čan. Po vi jest. Do se lje na ilir ska ple me na po čet -kom II. ti suć lje ća pr. Kr. po ko ri la su sta ro -sje di lač ko sta nov ni štvo (Ce tin ska kul tu ra,oko 1900.-1600. pr. Kr.), a na pro sto ruko jim je vla da lo ilir sko ple me Del ma ta igrč ki su ko lo ni sti po di gli svo ja na se lja Sa -lo nu (So lin), Tra gu rion (Tro gir), Epe tion(Sto breč), Pha ros na Hva ru i dr. Ri mlja nisu s Ili ri ma vo di li du ge ra to ve od 229. pr.Kr. do 9. n. e., a ci je li pro stor na sta njen Ili -ri ma s vre me nom je na zvan po ple me nuDel ma ta, ko je je pru ža lo naj o dluč ni ji ot -por. Gra ni ca rim ske po kra ji ne Dal ma ci jete kla je od ušća Ra še u Is tri na Snje žnik,oda tle cr tom us po red nom sa Sa vom do iz -vo ri šta Ko lu ba re i Lji ga u da na šnjoj Sr bi ji,za tim se spu šta la Ibrom na Šar-pla ni nu,

skre ta la pre ma za pa du na ri je ku Ma ti (Al -ba ni ja) i do pi ra la do mo ra, a pri pa da lo jojje i otoč je od Kvar ne ra do Bo ke. Na kra jupo ko ra va nja Ili ra Ri mlja ni su za u ze li i del -mat sku lu ku Sa lo nu, ko ja je usko ro po sta -la po li tič ko, pro met no, go spo dar sko, kul -tur no i vjer sko sre di šte Dal ma ci je. Za ca raDi o kle ci ja na Dal ma ci ja je uprav no sma -nje na na kon što je na nje zi nu ju žnom di je -lu iz dvo je na po kra ji na Pre va li ta na (Pra e -va lis) s glav nim gra dom Sco drom (Ska -dar). Gra ni ca po dje le išla je od Bu dve naušće Li ma u Dri nu, oda tle na iz vo ri šte Ko -lu ba re, a na kon Te o do zi je ve po dje le Car -stva 395. po sta la je raz me đem Is toč no ga iZa pad no ga Rim skog Car stva. Dal ma ci jaje, po di je lje na u dvi je po kra ji ne: Dal ma tiapri ma i Dal ma tia se cun da, pri pa la Za pad -nom Car stvu. Maj ka za pad no rim skog ca raVa len ti ja na II. da ro va la je me đu tim 437.Dal ma ci ju is toč no rim skom ca ru te je bi la ubi zant skom po sje du sve do 454., kad jevra će na u okvir Za pad nog Car stva i ustro -je na kao za seb no pod ruč je. Od 481. podvla šću je ger man skih ple me na, ali se la tin -ski ka rak ter dal ma tin skih gra do va oču vao.Za ra ta bi zant sko ga ca ra Ju sti ni ja na I. 535.pro tiv Is toč nih Go ta po nov no ula zi u sa -stav Is toč no rim sko ga Car stva.

U dru goj po lo vi ci VI. st. na pod ruč jeDal ma ci je na di ru ple me na Sla ve na i Ava rate po je di ni dal ma tin ski gra do vi pa da ju unji ho ve ru ke, me đu nji ma i Sa lo na, ko ja jebi la ra zo re na. Pre ži vje lo se sta nov ni štvoskla nja na obli žnje oto ke i u Di o kle ci ja no -vu pa la ču, iz ko je će po sli je nik nu ti no vigrad i no vo sre di šte kr šćan ske vje re, dok

1

D

se cr kve ni do sto jan stve ni ci sa spi si maskla nja ju u Ra ven nu. Na kon što je hr vat -ska ple me na na pod ruč je Dal ma ci je po -zvao is toč no rim ski car He ra kli je da se bo -re pro tiv Ava ra, ona po sta ju stvar nim go -spo da ri ma ze mlje, dok se bi zant ska Dal -ma ci ja svo di na uzak obal ni po jas ne ko li -ko gra do va i oto ka (Za dar, Tro gir, Split,Du brov nik, Ko tor, Krk, Lo šinj, Cres iRab), ko ji su ustro je ni u po seb nu Dal ma -tin sku te mu sa sre di štem u Za dru. Sje ver nidio za le đa Dal ma tin ske te me po stup no sepo li tič ki po čeo ustro ja va ti u Kne že vi nuHr vat sku.

U IX. st. po stup no na sta je hr vat ska dr -ža va, dok opa da moć su sjed no ga Fra nač -ko ga Car stva i Bi zan ta. Na kon Fo ci je varas ko la 864., u bor bi iz me đu Ca ri gra da iRi ma za pr ven stvo vla sti, Split ska nad bi -sku pi ja i Dal ma ci ja pot pa da ju pod Ca ri -grad sku pa tri jar ši ju, dok Hr vat ska osni vasvo ju po seb nu bi sku pi ju u Ni nu te se pod -vr ga va Rim skoj pa tri jar ši ji. U vri je me vla -da vi ne kra lja To mi sla va pr vi su put u oso -bi vla da ra uje di nje ne Bi zant ska Dal ma ci jas Pri mor skom i Pa non skom Hr vat skom, no

Bi zant je ipak za dr žao iz rav ni utje caj navlast u Dal ma ci ji. Ko ri ste ći se ne sta ja njemdi na sti je Tr pi mi ro vi ća, a na kon to ga i do -la skom na vlast ma džar ske lo ze Ar pa do vi -ća 1102., ko ja je dr žav no sre di šte pre ni je lau Pa no ni ju, Ve ne ci ja na sto ji pre u ze ti po li -tič ku kon tro lu nad is toč nom oba lom Ja dra -na. Već je 1000. ta ko dje lo mič no osvo ji ladal ma tin ske gra do ve i oto ke te je otad, uzkra će pre ki de, vo de ća si la u Dal ma ci ji svedo 1797., a nje zi noj se do mi na ci ji is trg nuosa mo Du brov nik.

U do ba Ema nu e la I. Kom ne na Dal ma -ci ja i dio Hr vat ske krat ko traj no pri zna ju bi -zant sku vlast 1167.-80., na kon če ga se vra -ća ju pod vlast hr vat sko-ugar skih kra lje va,či je vr hov ni štvo uglav nom pri zna ju ti je -kom XI II. st., osim kvar ner skih oto ka, Za d-ra i Du brov ni ka, ko ji pri zna ju vlast Ve ne -ci je. Pod vla šću ugar sko-hr vat skih kra lje -va dal ma tin ski gra do vi i ko mu ne ima juauto nom ni sta tus, a Ve ne ci ja se ko ri sti su -ko bi ma lo kal nih ve li ka ša te je do po čet kaXV. st. uspje la osvo ji ti ili ot ku pi ti ve ći nu preo -sta lih dal ma tin skih gra do va i oto ka za jednos Bo kom ko tor skom i gra do vi ma ju žno od

2

DALMACIJA

Dalmacija u doba Rimljana

nje (Mle tač ka Al ba ni ja). Sje di šte po kra jin -ske upra ve bio je Za dar.

Mle ča ne su pot kraj XV. st. po če li ugro -ža va ti tur ski pro do ri te je nji hov po sjed bit -no sma njen. Dal ma ci ju sre di nom XVI. st.ta ko po nov no či ne sa mo pri mor ski gra do vii oto ci od Za dra do Ko to ra i Bu dve, a svedo po lo vi ce XVI. st. gra ni ce mle tač ko-tur -skih po sje da u Dal ma ci ji ne pre sta no su semi je nja le. Za Kan dij sko ga ra ta 1645.-69.po či nje »re kon kvi sta«, ti je kom ko je suMle ča ni od Osman li ja u ne ko li ko na vra tauspje li po vra ti ti ve lik dio Dal ma ci je. Od1721. do 1723. utvr đe na je stal na gra ni caiz me đu Mle tač ke Re pu bli ke i Osman sko gaCar stva, ko ja od go va ra da na šnjoj gra ni ciiz me đu Hr vat ske i Bo sne i Her ce go vi ne.Ne že le ći iz rav no gra ni či ti s Mle tač komRe pu bli kom, Du bro vač ka je Re pu bli kaOsman sko mu Car stvu ustu pi la iz laz namo re kraj po lu o to ka Kle ka (Ne um) i upod ruč ju rje či ce Su to ri ne u Bo ki.

U vri je me osman ske upra ve iz mi je nje -na je et nič ka struk tu ra Dal ma ci je, što ilu s-tri ra i po vla če nje ča kav skog nar ječ ja unu -tar grad skih zi di na pri mor skih gra do va i naoto ke, dok se na pro sto ru Dal ma tin ske za -go re ši ri što kav sko nar ječ je. Se o be iz Bo -sne i Her ce go vi ne za tur skih ra to va ni su re -zul ti ra le sa mo ve li kim so ci o lo škim i lin g-vi stič kim pro mje na ma ne go su se po ja vi lei kul tur ne i vjer ske raz li ke u za o ba lju Dal -ma ci je, ka mo se na se lja va pra vo slav novla ško i srp sko sta nov ni štvo.

Mi rom u Cam po for mi ju 1797. Mle tač -ka je Re pu bli ka pre sta la po sta ja ti te su ci -je la Dal ma ci ja i Mle tač ka Al ba ni ja pri pa liAustri ji, a od mi ra u Po žu nu 1805. Fran cu -skoj. U po li tič kom smi slu Dal ma ci ja jeuje di nje na za na po le on skih ra to va, na konšto je fran cu ska voj ska je umar ši ra la u Du b-rov nik 1808. i pri po ji la ga Dal ma ci ji. ZaNa po le o no ve vla da vi ne u Dal ma ci ji po či -nje mo der ni za ci ja: gra de se pr ve ce ste,otva ra ju se ško le na na rod nom je zi ku, a ti -ska ju se i pr ve no vi ne Kralj ski Dal ma tin.Sre di šte je fran cu ske upra ve Za dar, u ko -jem se u to vri je me for mi ra i hr vat ski kul -tur ni krug na či jim će se te me lji ma u XIX.st. oko li sta Zo ra Dal ma tin ska kon cen tri ra tipo ku ša ji ma da se hr vat ski je zik stan dar di -zi ra na no vo što kav sko-ikav skoj osno vi ci.

Na kon Na po le o no va pa da Dal ma ci ja jepri po je na Austri ji. Ona je do ta da šnji fran -cu ski po sjed po ve za la u Kra lje vi nu Dal ma -ci ju sa sje di štem u Za dru, u ko jem je od1861. dje lo vao Dal ma tin ski sa bor. Na ci o -nal na svi jest u Dal ma ci ji raz vi ja se po seb -no od 1860-ih, kad je dal ma tin ske na rod -nja ke pred vo dio don Mi ho vil Pa vli no vić.Kao od go vor na hr vat ske na ci o nal ne te ž-nje, po seb no one za uje di nje njem s osta -lim hr vat skim ze mlja ma i uvo đe njem hr -vat skog je zi ka u ško le i jav ne usta no ve,raz vi ja se auto no ma štvo, pred vo đe nouglav nom ma njin skim, ali go spo dar ski ja -kim ta li jan skim sta nov ni štvom. Po bje dahr vat ske svi je sti u Dal ma ci ji iz vo je va na jena Dal ma tin skom sa bo ru 1884., kad je slu ž-be nim je zi kom pro gla šen hr vat ski.

Na kon Pr vo ga svjet sko ga ra ta Dal ma -ci ja je 1918. ušla u sa stav Dr ža ve Slo ve na -ca, Hr va ta i Sr ba, a ne du go za tim i u sa stavKra lje vi ne Sr ba, Hr va ta i Slo ve na ca. Kra -lje vi na Ita li ja taj nim je Lon don skim ugo -vo ri ma me đu tim još u je ku Pr vo ga svjet -sko ga ra ta do bi la obe ća nja da će se pro ši ri -ti pa su joj Ra palls kim ugo vo rom 1920.pri pa li Za dar, La sto vo i Pa la gru ža, pri če -mu je kra ljev ska vla da u Be o gra du po ti ca -la par ce li ra nje Dal ma ci je ra di di se ci ra njahr vat sko ga na ci o nal nog te ri to ri ja. Ured -bom o po dje li Kra lje vi ne SHS na obla sti1922. Dal ma ci ja je po di je lje na na Split skui Du bro vač ku oblast, a pro stor Bo ke ko tor -ske iz dvo jen je iz Dal ma ci je i pri po jen Zet -skoj obla sti. Po dje lom Ju go sla vi je na ba -no vi ne 1929. naj ve ći dio Du bro vač ke obla -sti pri po jen je Zet skoj ba no vi ni, dok osta -tak Dal ma ci je či ni Pri mor sku ba no vi nu sasre di štem u Spli tu. Otok Kor ču la 1931. iz -dvo jen je iz Zet ske ba no vi ne i pri po jen Pri -mor skoj, dok 1939. Pri mor ska ba no vi na idu bro vač ki kraj ula ze u sa stav Ba no vi neHr vat ske.

U tra vanj skom ra tu 1941. Ita li ja je za u -ze la ve ći dio Dal ma ci je, što je i po tvr đe noRim skim ugo vo ri ma iz me đu Ita li je i NDH,kad su Split, Ši be nik, Bo ka i ve ći na oto kaanek ti ra ni. Hr vat skoj je osta lo za le đe Dal -ma ci je i oto ci Hvar i Brač, ali su i u tim di -je lo vi ma ta li jan ske voj ne sna ge prak tič nobi le go spo da ri. Na kon ka pi tu la ci je Ita li je

3

DALMACIJA

1943. Dal ma ci ju su za u ze le nje mač ke sna -ge. Na te me lju od lu ka Dru go ga za sje da njaZAV NOH-a 1943. o pri pa ja nju Is tre, Ri je -ke, di je lo va Dal ma ci je, Za dra, La sto va iPa la ga ru že, pro ve de no je ka sni je sje di nje -nje Dal ma ci je s Hr vat skom.

Na kon Dru go ga svjet skog ra ta Dal ma -ci ja ula zi u sa stav Hr vat ske i Ju go sla vi je,osim Bo ke ko tor ske, ko ja je pri po je na Cr -noj Go ri. U so ci ja li stič koj Ju go sla vi ji Dal -ma ci ja je bi la go spo dar ski va žna zbog tu -ri stič kih de vi znih pri ho da, a za htjev za nji -ho vim ras po la ga njem bio je bi tan dio pro -gra ma Hr vat skog pro lje ća. Po bu na u Knin -skoj kra ji ni od 1990. ge o po li tič ki je frag -men ti ra la Dal ma ci ju i iz lo ži la je ra za ra nji -ma (gra na ti ra nje Za dra, Ši be ni ka, Du brov -ni ka i dr.), ali su od met nu ti di je lo vi Dal -ma ci je vra će ni u okvir Hr vat ske u ope ra ci -ja ma 1992.-93. i 1995. Rat na zbi va nja de -ter mi ni ra la su iz ra zi to sna že nje hr vat skena ci o nal ne svi je sti u Dal ma ci ji. Da nas jeDal ma ci ja po di je lje na u ne ko li ko žu pa ni -ja: Za dar sku, Ši ben sko-knin sku, Split sko-dal ma tin sku i Du bro vač ko-ne re tvan sku. Lit.: Ž. Ra pa nić, L. Ka tić, Pro šlost i spo me ni ci So -li na, So lin, 1971; L. Ka tić, Dav ni gla so vi iz so lin -skih ru še vi na, So lin, 1971; V. Kla ić, Po vi jest Hr -va ta, Za greb, 1974; F. Ši šić, Pre gled po vi je sti hr -vat skog na ro da, Za greb, 1975; F. Bu lić, Iza bra nispi si, Split, 1984; F. Bu lić, Po ru še vi na ma sta reSa lo ne, Split, 1986; N. Cam bi, An tič ka Sa lo na,Split, 1991; B. Ze lić-Bu čan, Hr vat ski na rod ni pre -po rod u Dal ma ci ji i don Mi ho vil Pa vli no vić, Split,1992; Sta ro hr vat ski So lin, Split, 1992; L. Ka tić,Ras pra ve i član ci iz hr vat ske po vi je sti, Split,1993; F. Ša njek, Cr kva i kr šćan stvo u Hr va ta, Za -greb, 1993; E. Ma rin, PRO Sa lo na, Za greb, 1994;J. Ko la rić, Po vi jest kr šćan stva u Hr va ta, Za greb,1996; J. Ko ci ja nić, J. Ko la rić, Pa pe i hr vat ski na -rod, Za greb, 1998; J. Vran de čić, Dal ma tin skiauto no mi stič ki po kret u XIX. sto lje ću, Za greb,2002.

R. Bu ćan

Zna če nje za Bu njev ce i Šok ce. Dal ma ci -ja je ti je kom po vi je sti ima la je va žno mje -sto u mi gra cij skim kre ta nji ma hr vat skihet nič kih sku pi na Bu nje va ca i Šo ka ca. Pod -ruč je Dal ma ci je, od no sno ši ri pro stor dal -ma tin skih Di na ri da, pr vot ni je te ri to rij nako jem su obi ta va li Bu njev ci, ko ji su se stog pro sto ra u vi še va lo va ise lja va li pre ma

za pa du i sje ve ru na sa me ru bo ve hr vat sko -ga et nič kog pro sto ra. No vi ja ar he o lo ška ian tro po lo ška is tra ži va nja po tvr đu ju da supr ve se lid be hr vat skih po pu la ci ja ko je suži vje le iz me đu ri je ka Zr ma nje i Ce ti ne po -če le već pot kraj IX. st. O dal ma tin skimise lje ni ci ma u Sla vo ni ji i ju žnoj Ugar skojna pri je la zu iz X. u XI. st. svje do če ma te -ri jal ni osta ci na gro bi šti ma kod Đa ko va iPe ču ha. Do ku men ti ugar ske dvor ske kan -ce la ri je i cr kve ni iz vo ri od XII. do XV. st.sta nov ni štvo ko je je su dje lo va lo u tim mi -gra ci ja ma spo mi nju kao Dal ma tin ce, Ili re iHr va te. Na zi vi Dal ma ti nac i Ilir ra be sepri tom u istom zna če nju kao na ziv Hr vatjer su Hr va ti na se li li pro stor rim ske pro -vin ci je Dal ma ci je, ko ji su u pri ja šnjemraz do blju na sta nji va li Ili ri. Hr va ti u sred -njem vi je ku bo ra ve na ugar skom dvo ru ilisu kao obrt ni ci i tr gov ci na sta nje ni u ugar -skim gra do vi ma. Pr ve tr gov ce i obrt ni ke uUgar sku iz dal ma tin skih gra do va do vo dikralj Ko lo man, ko ji je u Dal ma ci ji bo ra vio1102.-05. U vri je me ta tar ske ugro ze 1242.u Dal ma ci ju se sklo nio i kralj Be la IV., ko -je mu se u Kli su ro di la i kći Eli za be ta, ka -sni ja ugar ska sve ti ca. Na kon po vla če njaTa ta ra vra tio se u ra zo re ni Bu dim te je ob -no vu gra da po vje rio dal ma tin skim gra di te -lji ma. U vri je me kra lja Ma ti je Kor vi na ikra lje va iz lo ze Ja ge lo vi ća, na pro sto ruUgar ske, na po se u Bu di mu, osim kao obrt -ni ci i gra di te lji, Hr va ti su za stu plje ni i ukul tur nim kru go vi ma, po put Iva na Če -smič kog (Ja nus Pan no ni us), Du brov ča ni naGa zu li ća (Ben Ga za li) i Ši ben ča ni na An tu -na Vran či ća.

Osva ja nja Osman li ja u ju go i stoč noj isred njoj Euro pi uzro ko va la su po mi ca njasta nov ni štva, na po se Sr ba, Vla ha i Hr va ta.Na kon pa da Bo sne 1463., Her ce go vi ne1487. te naj ja čih dal ma tin skih utvr da Kni -na, Ostro vi ce i Kli sa 1521. i 1537., hr vat -sko sta nov ni štvo iz Dal ma ci je ma sov no sese li na za pad. Na kon što su Osman li je for -mi ra li Her ce go vač ki san džak, u ko ji jeušao i ve ći dio oku pi ra ne gor ske Dal ma ci -je (utvr đe ni dal ma tin ski gra do vi osim Du b-rov ni ka pod upra vom su Ve ne ci je), hr vat -sko sta nov ni štvo, na po se Bu njev ci, po či -nju se se li ti pre ma sje ve ru i za pa du na si -

DALMACIJA

4

gur ni ja pod ruč ja. Pri tom usko ci iz utvr đe -nih gra do va na dal ma tin skoj oba li i hr vat -skih pro sto ra ko ji su od 1526. u sa sta vuHab sbur ške Mo nar hi je u po ho di ma naosman ske po sje de u Dal ma ci ji i Bo sni iHer ce go vi ni če sto po ma žu u pre se lje njuka to lič kog sta nov ni štva.

Pro stor Dal ma ci je po seb no je va žan prietap noj se lid bi Bu nje va ca u Pri mor je i gra -do ve Lič i Senj. Bu njev ci iz ple me na Krm -po ti ća iz oko li ce Ši ro kog Bri ga se le se pre -ko Bu ko vi ce i Rav nih ko ta ra (mle tač ki po -sje di u za le đu Za dra) te su se s tog pro sto -ra na po ziv ka pe ta na i nad zor ni ka po sje dagro fo va Zrin skih Ju li ja Či ko li na 1605. na -se li li na Lič u Gor skom ko ta ru. Oda tle suse u dvi je se lid be 1627. i 1654. na se li li naši rem pro sto ru Pri mor ja oko gra da Se nja, ana kon oslo ba đa nja od Osman li ja s tog suse pro sto ra ra ši ri li po ci je loj Li ci. Dru gismjer se lid be Bu njev ce s pro sto ra Dal ma -ci je vo di pre ma Ugar skoj, u vri je me ka datim pro sto rom vla da Za po lja i odr ža va krh -ko pri mir je s Osman li ja ma. U ugar skimze mlja ma pod osman skom vla šću za bi lje -že ne su dal ma tin ske tr go vač ke ko lo ni je uSe ge di nu i Te mi šva ru, u ko ji ma dje lu juško le za Dal ma tin ce, od no sno onu sku pi nuhr vat sko ga sta nov ni štva ko ja se ova modo se li la u pr voj po lo vi ci XV. st. i u ko jojće se po sli je uobi ča ji ti ime Bu njev ci. Na -ziv Dal ma ti nac u ugar skom se Po du na vljudu go za dr žao u slu žbe noj upo ra bi i uvi jek

se ve zi vao uz pri pad ni ke hr vat skih et nič -kih za jed ni ca. Tek u dru goj po lo vi ni XIX.st., pod utje ca jem pre po rod no ga dje lo va -nja bi sku pa Iva na An tu no vi ća i Am bro zi jaŠar če vi ća, na zi vi Dal ma ti nac i Ilir po ti -sku ju se u ko rist na zi va Bu nje vac i Šo kac,re gi o nal nih ozna ka za hr vat sko sta nov ni -štvo u ugar skom di je lu Po du na vlja. Kao iu Bač koj, u Hr va ta u Dal ma ci ji do da nasse za dr žao jak utje caj ikav sko ga di ja lek ta,zbog to ga što je Dal ma ci ja u vri je me for -mi ra nja hr vat sko ga knji žev no ga je zi ka ihr vat ske na ci je u dru goj po lo vi ci XIX. st.bi la uprav no odi je lje na od hr vat skih i sla -von skih žu pa ni ja u ko ji ma su se ovi pro ce -si od vi ja li.Lit.: R. Hor vat, Hr va ti u Bač koj (Bu njev ci i Šok -ci), Osi jek, 1922; M. Man dić, Dje lo va nje Fra nje -va ca u Po du na vlju i Po ti sju (1526.-1926.), Su bo -tič ka Da ni ca ili Bu nje vač ko-šo kač ki ka len dar (sasli ka ma) za pro stu go di nu 1926., Su bo ti ca, 1926;J. Er de lja no vić, O po re klu Bu nje va ca, Be o grad,1930; K. Dra ga no vić, Op ći še ma ti zam Ka to lič kecr kve, Sa ra je vo, 1939; M. Lor ko vić, Na rod i ze -mlja Hr va ta, Za greb, 1939 (pre ti sak 1996); M.Eve to vić, Kul tur na po vi jest bu nje vač kih i šo kač -kih Hr va ta (ru ko pis); Hr vat ska en ci klo pe di ja, 3,Za greb, 1944; S. Pa vi čić, Pod ri je tlo hr vat skih isrp skih na se lja i go vo ra u Sla vo ni ji, Za greb, 1953;Ž. Man dić, Po vi je sna an tro po ni mi ja bu nje vač kihHr va ta u Ma džar skoj, Bu dim pe šta, 1987; D. Pa -vli če vić, Se o be Vla ha Krm po ća na u XVII. sto lje -ću, u: Voj ne kra ji ne u ju go slo ven skim ze mlja ma uno vom ve ku do Kar lo vač kog mi ra 1699., Be o grad,1989; A. Se ku lić, Bač ki Hr va ti, Za greb, 1990; R.

DALMACIJA

5

Dalmacijau dobaMlečana

Pa ve lić, Bu njev ci, Ri je ka, 1991; D. Pa vli če vić, Opu čan stvu Kr ba ve, Li ke i Gac ke s po seb nim osvr -tom na Bu njev ce, Zbor nik ra do va Kr bav ska bit kai nje ne po slje di ce, Za greb, 1998; D. Pa vli če vić,Krat ka po li tič ka i kul tur na po vi jest Bo sne i Her ce -go vi ne, Za greb, 2000.

K. Bu šić

DAL MA tI nI, je dan od na zi va za hr vat -sko sta nov ni štvo u ma džar skim na se lji maod XIV. do po lo vi ce XIX. st., oso bi to čestna kon XVI II. st. Pod tim se ime nom u Se -ge di nu i Se nan dri ji (madž. Szen ten dre) uXVI. i XVII. st. spo mi nju pri pad ni ci za -jed ni ce oku plje ni uglav nom oko imuć nih iugled nih Du brov ča na. U Senandriju oni suse do se li li 1690. iz Be o gra da, gdje se Dal -ma ti ni spo mi nju već od kra ja XVI. st., abi lo ih je i u XVII. st. Ta ko je bi skup Ma -rin Ibri ši mo vić 1649. u Be o gra du kri zmao2001 oso bu, a o na zoč no sti be o grad skihDal ma ti na svje do če za pi sni ci bi sku pa Ma -ti je Ben li ća ko ji 1659., me đu osta lim, ve lida u Be o gra du po sto ji jed na ka to lič ka cr -kva u ko joj slu že dvo ji ca fra nje va ca, s ti -me da se o cr kvi bri nu du bro vač ki, a o sve -će ni ci ma du bro vač ki i bo san ski tr gov cisku pa. U Bu dim i na pod ruč je oko nje gaDal ma ti ni su do se lje ni i iz dru gih du bro -vač kih tr go vač kih ko lo ni ja: da na šnji ru -munj ski Ba nat (Li po va), ju žna Sr bi ja, Ko -so vo, Bu gar ska (grad Ci pro vo/Ti pro vo). Ucr kve nim ma tič nim knji ga ma Dal ma ti ne(»Dal ma ta«) če sto raz li ku ju od osta lih Hr -va ta (»Cro a ta«), npr. u Se nan dri ji, Tur ba lu(Törökbálint), Bu di mu, Du šno ku. Na zivDal ma tin (madž. dal ma ta) raz li ku je se odna zi va Dal ma ti nac (madž. dalmát) i za mi -je nio je od red ni cu »ka to lič ki Sr bi« ili »ka -to lič ki Ra ci«, ko ja se ko ri sti la do kra jaXVII. st. Iako je pri je por no s ko jeg pro sto -ra Dal ma ti ni po tje ču, či ni se da to ime,osim du bro vač kih tr go va ca, »po kri va« imno go broj ne dru ge »ka to lič ke Sla ve ne«ko ji su se na pod ruč je Ugar ske do se lja va lina kon pro do ra Tu ra ka na hr vat ski et nič kipro stor od XIV. st. Nji me se kao svo jomna rod no snom ozna kom ko ri sti lo i pu čan -stvo ko je se, pod vod stvom fra nje va ca, uugar ske ze mlje do se li lo iz Bo sne i Her ce -go vi ne te Hr vat ske, oso bi to one hr vat skesku pi ne ko je su da nas po zna te pod re gi o -nal nim ime ni ma Bu njev ci i Šok ci.

U XVI II. st. ime Dal ma tin po sta lo jedo mi nant no za Hr va te ko ji su ži vje li uUgar skoj (Su bo ti ca, Se ge din, Som bor, Bu -dim i dr.), pri če mu su se ta ko i sa mi na zi -va li (npr. u Se ge di nu su za pi sa na ime naJo so Dal ma ta, Ni co la us Bel gra di en sis Dal -ma ta, Oli va Ga brich Dal ma ta i dr.). Ar hiv -ski iz vo ri iz tog vre me na, pri je sve ga fra -nje vač ki, re do vi to se ko ri ste na zi vom Dal -ma tin za hr vat sko sta nov ni štvo u ju žnojUgar skoj i na ši rem pod ruč ju Bu di ma, i tone sa mo kao ozna kom na rod no sti ne go ije zi ka. Dal ma ti ni su u mno gim na se lji mati je kom XVI II. sto lje ća (ne gdje čak i udru goj po lo vi ci XIX. st.) ima li škol sku na -sta vu na svo jem je zi ku, pra vo na pro po vi -jed na »dal ma tin sko me«, a u upra vi gra daili se la su dje lo va li su kao jed na od et nič kihza jed ni ca.

Ši re pri hva ća nje na zi va Dal ma tin ima -lo je vi še raz lo ga: na sto ja nja te za jed ni ceda po seb nim ime nom sig na li zi ra svo judru gost pre ma je zič no bli skim Sr bi ma, alii pre ma ri mo ka to lič kim Ma dža ri ma i Ni -jem ci ma; op ćih po li tič kih pri li ka u Hab s-bur škoj Mo nar hi ji, u ko ji ma su hr vat skeze mlje i na rod bi li ras cjep ka ni u vi še po -kra ji na (Hr vat ska, Sla vo ni ja, Dal ma ci ja,Istra, Voj na kra ji na, Bo sna, Her ce go vi na) ipod vla šću vi še ze ma lja (Austri ja, Tur ska,Ugar ska, Mle tač ka Re pu bli ka); či nje ni ceda su u fe u dal nom raz do blju na se lje nič kesku pi ne če sto do bi va le ime na pre ma ze m-ljo pi snom pro sto ru s ko je ga su se do se li le.U sred njem vi je ku na zi vi Dal ma ta, Dal ma -tia i Dal ma ti ce bi li su k to mu si no ni mi zaHr va ta, Hr vat sku i hr vat ski je zik.

S ja ča njem ma džar ske na ci o nal ne ide jei s raz vo jem gra đan skog dru štva u dru gojpo lo vi ci XIX. st. do la zi i do po ja ča nog od -na ro đi va nja ne ma džar skih na ro da, pa ta koi onih Hr va ta ko ji su se be na zi va li Dal ma -ti ni ma. Ma dža ri za ci ja je bi la oso bi to iz ra -že na u mje sti ma u ko ji ma su Dal ma ti ni či -ni li ma nji nu (npr. Se ge din), pri če mu jenaj vi še po go di la sred nje i vi še ur ba ne slo -je ve sta nov ni štva. No i on dje gdje ni je bi -la pot pu na ime Dal ma tin sve se rje đe ko ri -sti lo te je do kra ja XIX. st. po sve ne sta lo.Za mi je ni li su ga do tad ri jet ko ko ri šte ni na -zi vi Bu nje vac te Šo kac.

6

DALMACIJA

Lit.: F. Vran čić, Dic ti o na ri um qu in que no bi lis si -ma rum Euro pae lin gu a rum: La ti nae, Ita li cae,Ger ma ni cae, Dal ma ti cae & Un ga ri cae, pre ti sak,Za greb, 1992; J. Hor vat [S. Bačić], O Bu nje vač -kom ime nu, Do da tak za zna nost, kul tu ru i umjet -nost, Žig, br. 50, Su bo ti ca; L. He ka, Po vi jest Hr -va ta Dal ma ti na u Se ge di nu, Su bo ti ca, 2004; Ž.Man dić, »Dal ma tin ci Se nan dri je gra da«, Po gle di.Ča so pis za kul tu ru i dru štve na pi ta nja Hr va ta uMa đar skoj, br. 2, Bu dim pe šta, 2003.

L. He ka

DA MJA nOV, Ivan (Su bo ti ca, 31. III.1941.), pa to log. Ro đen je u obi te lji ve te ri -na ra Mi len ka i far ma ce ut ki nje Ane, rođ.Pav ko vić. Osnov nu ško lu za vr šio je u Su -bo ti ci, a gim na zi ju u Za gre bu 1959. Kaogim na zi ja lac pi sao je pje sme, ko je je ob ja v-lji vao u sred njo škol skom li stu Po let. Di p-lo mi rao je na Me di cin skom fa kul te tu uZa gre bu 1964., a na istom je fa kul te tu za -vr šio i po sli je di plom ski stu dij eks pe ri men -tal ne bi o lo gi je. Od 1966. do 1974. bio jeasi stent u Za vo du za op ću pa to lo gi ju i pa -to lo šku ana to mi ju pri Me di cin skom fa kul -te tu u Za gre bu. Od 1967. do 1969. struč nose usa vr ša vao u SAD-u (Cle ve land i NewYork) na pod ruč ju hu ma ne pa to lo gi je, a1970. po lo žio je spe ci ja li stič ki is pit iz pa -to lo gi je. Go di nu da na po sli je ob ra nio jedok tor sku rad nju o eks pe ri men tal nim te ra -to mi ma mi ša, a 1972. po stao je do cent naMe di cin skom fa kul te tu u Za gre bu.

Od 1974. znan stve nu i sve u či li šnu ka -ri je ru te ka ri je ru li ječ ni ka pa to lo ga na sta -vio je u SAD-u. Is pr va je bio do cent, a od

1976. iz van red ni pro fe sor na Me di cin -skom fa kul te tu u Far ming to nu (Con nec ti -cut). Od 1977. ra dio je u Phi la delp hi ji,gdje je naj pri je bio iz van red ni (1977.-79.)pa re do vi ti pro fe sor (1980.-84.) na Hah ne -man no vu sve u či li štu, a za tim re do vi ti pro -fe sor na Jef fer so no vu sve u či li štu (1986.-94.). Od 1994. re do vi ti je pro fe sor na Kan -za škom sve u či li štu, gdje je 1994.-97. biopred stoj nik Od je la za pa to lo gi ju. Odr žaoje na sto ti ne pre da va nja na sve u či li šti madi ljem svi je ta (Bra zil, Ku ba, Nor ve ška,Por tu gal, Sa u dij ska Ara bi ja, Iz rael...).

U znan stve nom se ra du ba vi raz voj -nom bi o lo gi jom, u sklo pu ko je pro u ča vadi fe ren ci ja ci ju i rast ma tič nih em bri o nal -nih i ma lig nih sta ni ca. Is tra žu je ujed no tu -mo re spol nih sta ni ca, na po se ul tra struk tu -ru go na da u sin dro mu te sti ku lar ne fe mi ni -za ci je, ul tra struk tu re imu no hi sto ke mi je te -ra to ma i te ra to kar ci no ma te te ra to ge ne ze.Ba vi se i is pi ti va njem hi sto ke mi je tu mor -skih bi lje ga, na po se lek ti na i la mi ni na.Osim što se ba vi znan stve no-is tra ži vač kimi na stav nim ra dom, kao kli nič ki pa to logra di u bol nič koj prak si na pod ruč ju uro ge -ni tal ne pa to lo gi je.

Na pi sao je i ure dio vi še od 20 knji ga isve u či li šnih udž be ni ka na en gle sko me ihr vat sko me. Knji ge su mu pre vo đe ne naki ne ski, ja pan ski, in do ne zij ski, por tu gal skii ru ski. Autor je vi še od 300 znan stve nih istruč nih ra do va, ko ji su ob ja vlje ni u vo de -ćim svjet skim ča so pi si ma (Ze itschrift fürAna to mie und Ent wic klung sgeschic hte,Ber lin; Ze itschrift für Krebs for schung undklli nische On ko lo gie, Ber lin; Ame ri can Jo -ur nal of Ob ste trics and Gyne co logy, St.Lo u is; Ex pe ri men tal Cell Re se arch, NewYork; Ar chi ves of Pat ho logy, Chi ca go; Ex -pe ri en tia, Ba sel; Cu rent To pics in Pat ho -logy, Ber lin; Na tu re, Lon don; Pat ho lo giaEuro pe aa, Bru xel les; Ob ste trics andGyne co logy, Ha ger stown; Jo ur nal of theNa ti o nal Can cer In sti tu te, Bet hes da; La -bo ra tory Ani mal Sci en ce, Jo li et; Met hodsin Can cer Re se arch, New York; An nals ofCli ni cal and La bo ra tory Sci en ce, Phi la -delp hia; In ter na ti o nal Jo ur nal of Can cer,Købebenhavn; Ame ri can Jo ur nal of Pat -ho logy, New York; La bo ra tory In ve sti ga -

7

DAMJAnOV

IvanDamjanov

tion, Bal ti mo re; Can cer Re se arch, Bal ti -mo re; Can cer, Phi la delp hia, Cell Dif fe ren -ti a tion, Am ster dam; Hi stoc he mi stry, Ber -lin; Dif fe ren ti a tion, Lon don; Jo ur nal ofCell Bi o logy, New York; Ar chi ves of Pat -ho logy ang La bo ra tory Me di ci ne, Chi ca -go; Ul tra struc tu ral Pat ho logy, Was hing -ton; Mo dern Pat ho logy, Chi ca go i dr.). Ra -dio je u ured nič kim od bo ri ma de se tak va ž-nih ča so pi sa s pod ruč ja pa to lo gi je (Hu-man Pat ho logy, Vir chows Ar chiv, Mo dernPat ho logy, Ul tra struc tu ral Pat ho logy...).Dva na est go di na bio je po moć nik ured ni kača so pi sa La bo ra tory In ve sti ga tion, a de setNorth Ame ri can Edi tor of Dif fe ren ti a tion.Član je ne ko li ko me đu na rod nih znan stve -nih udru ga.

Odr ža va kon tak te s Hr vat skom te jebio go stu ju ći pro fe sor na sve u či li šti ma uZa gre bu i Spli tu, a po sre du je i pri od la skuhr vat skih pa to lo ga na usa vr ša va nje uSAD. Od 1992. do pi sni je član Hr vat skeaka de mi je zna no sti i umjet no sti.Oda bra na dje la: Ge ne ral Pat ho logy, New York,1976 (1983); Ul tra struc tu ral Pat ho logy of Hu manTu mors, Mon treal, 1979-1980; The Hu man Te ra -to mas. Ex pe ri men tal and Cli ni cal Bi o logy (su a u -to ri B. B. Know les i D. Sol ter), Clif ton, 1983; Pat -ho logy of In fer ti lity, St. Lo u is, 1993; An der son’sPat ho logy, 10 izd., (ur. s J. Lin der), St. Lo u is,1996; Hi sto pat ho logy : A Co lor Atlas and Tex tbo -ok (su a u tor P. A. McCue), Bal ti mo re, 1996; Pat -ho logy for the He alth-Re la ted Pro fes si ons, Phi la -delp hia, 1996 (2000; St. Lo u is, 2006); High-YieldPat ho logy, Phi la delp hia, 2000 (2005); Pat ho logySec rets, Phi la delp hia, 2000 (2005); Atlas op će pa -to lo gi je (su a tor S. Ju kić), Za greb, 2004.

Lit.: Hr vat ski bi o graf ski lek si kon, 3, Za greb,1993; Ugled ni hr vat ski znan stve ni ci u svi je tu : pr -vi dio, ur. J. He rak, Za greb, 2002.

T. Žigmanov

DAMJAnOV, Jadranka (Subotica, 5. I.1934.), po vje sni čar ka umjet no sti, li kov nape da go gi nja, knji žev ni ca, pre vo di te lji ca.Kći Jak še i Sa rol te, rođ. Zim mer. Osnov nui sred nju ško lu za vr ši la je u Su bo ti ci, gdjeje ma tu ri ra la 1952. Na kon za vr šet ka stu di -ja po vi je sti umjet no sti i po vi je sti na Fi lo -zof skom fa kul te tu u Za gre bu, od 1958. do1983. go di ne pre da va la je li kov nu umjet -nost u VII., XIV. i XVI. gim na zi ji te Je zič -nom cen tru u Za gre bu. Dok to ri ra la je

1963. na Fi lo zof skom fa kul te tu u Za gre buob ra niv ši te zu Pro blem »na iv no ga« u su -vre me noj umjet no sti. Us po red no s ra dom usred njoj ško li, na Od sje ku za po vi jestumjet no sti Fi lo zof skog fa kul te ta Sve u či li -šta u Za gre bu od 1965. pre da je me to di kupo vi je sti umjet no sti. Od 1980. pre da je istu den ti ma Pe da go škog smje ra Aka de mi jeli kov nih umjet no sti, a od 1992. vo di slo -bod nu ško lu ra di o nič kog ti pa za sve stra noupo zna va nje li kov no-umjet nič kih dje la uza gre bač kom Cen tru za kul tu ru i obra zo -va nje. S mje sta re do vi tog pro fe so ra na Od -sje ku za po vi jest umjet no sti 2002. oti šla jeu mi ro vi nu. God. 1998. za znan stve ni jerad do bi la dr žav nu na gra du Re pu bli ke Hr -vat ske Ivan Fi li po vić. Je dan je od naj va ž-ni jih pe da go ga hr vat ske li kov ne kul tu re.

Svoj pr vi tekst, svo je vr stan pu to pis,ob ja vi la je 1956. u ča so pi su Híd. Na ma -đar sko me je ob ja vlji va la sve do 1965. kaoiz vje sti te lji ca no vo sad skog li sta Magyarszó, za ko ji je pi sa la o kul tur nim zbi va nji -ma u Za gre bu. Znat no ve ći broj ra do va ob -ja vi la je na hr vat sko me, pre te ži to struč nera do ve o ulo zi umjet no sti u od go ju i obra -zo va nju mla de ži u Hr vat skoj (Na še te me,Umjet nost i di je te, Bil ten za na sta vu li kov -ne umjet no sti, Tre ći pro gram Hr vat skogra di ja, Čo vjek i pro stor, In ter di sci pli nar -nost, Hr vat ska re vi ja, Ra do vi in sti tu ta zapo vi jest umjet no sti...), voj vo đan skoj (Híd,Bil ten Po kra jin skog za vo da za iz da va njeudž be ni ka) i ma džar skoj pe ri o di ci(Kultúra és közösség). Auto ri ca je ne ko li -ko sred njo škol skih udž be ni ka i pri ruč ni ka

8

DAMJAnOV

Ja dran kaDa mja nov

iz li kov ne umjet no sti, ko ji su ima li i po ne -ko li ko de se ta ka iz da nja, a ko ri sti li su se ina pod ruč ju Voj vo di ne. Pr va knji ga za gre -bač kog udž be ni ka pre ve de na je i na ta li -jan ski, a sre di nom se dam de se tih no vo sad -ski udž be nik ob ja vljen je, osim na srp sko -me, i na ma đar sko me, ru munj sko me, ru -sin sko me i slo vač ko me. Na pra vi la je iz borli kov nih pri lo ga i le gen da za ne ko li kosred njo škol skih udž be ni ka (npr. Po vi jestfi lo zo fi je Bo ri sa Ka li na), su a u to ri ca ješkol skih lek si ko na Li kov ne umjet no sti iUmjet nost. Ba vi la se i is tra ži vač kim ra -dom na pod ruč ju obra zo va nja mla dih –1975./76. vo di la je is tra ži va nje u sklo puUNE SCO-ova pro gra ma, a re zul ta ti is tra -ži va nja ob ja vlje ni su knji zi Kul tur ni sa dr -ža ji u obra zo va nju: pro ble mi umjet nič kogobra zo va nja dje ce i omla di ne, ko ja je ob -ja vlje na i u Pa ri zu 1978. u UNE SCO-ovojedi ci ji Étu des et expéri en ces na slu žbe nimje zi ci ma te or ga ni za ci je.

Po seb no je va žan nje zin rad u slo bod -nim ško la ma ra di o nič kog ti pa. U nji ma seot kri va sna žna kri ti ka usta lje nih obra zov -nih in sti tu ci ja i ob li ka, re vi ta li zi ra nje za -bo ra vlje nih di sci pli na i tra di ci ja (če sto iz -va ne u rop ske pro ve ni jen ci je), ali i ži vaotvo re nost pre ma no vim teh no lo škim mo -guć no sti ma. Ta je nje zi na bor ba svo ju pr -vu, u hr vat skom škol stvu ubr zo one mo gu -će nu ma ni fe sta ci ju ima la 1970-ih go di na upo ku ša ju ute me lje nja obra zo va nja na igrikao vje žba nju (raz li či tih ra zi na osje til nih)jezikâ, i to u naj u žem do di ru s umjet nič -kim dje li ma. U tom je po ku ša ju su ra đi va las Du brav kom Jan da i Mar ce lom Ba či ćem.U su rad nji s još ne kim struč nja ci ma 1980.ob ja vi li su »pam flet« u ko jem či ta mo:»Obra zo va nje ko je bi se te me lji lo na raz vi -ja nju je zič nih mo guć no sti-spo sob no sti sa -svim pri rod no tra ži igru kao vje žbu ko ja,za raz li ku od dri la (pri sil ne re pre siv ne vje ž-be) oslo ba đa i raz vi ja kre a tiv ne mo guć no -sti«.

Knji ge ko je je ob ja vi la ti je kom 1990-ihesen ci jal ni su iz raz nje zi nih is ku sta va ispo zna ja. U uvo du knji ge iz 1999. Umjet -nost avan tu ra iz ra že na je jed na od ide javo di lja nje zi na an ga žma na: »Osvje šta va -nje do slov nog opa ža ja i ar he tip skih zna če -

nja – umjet nost, upra vo je zbog to ga osje -til no sa mo od ga ja nje čo vje čan stva i sva kiput no vi, a u bi ti pra sta ri po ku šaj pre o bra z-be se be«. U knji zi Me ta fi zi ka cr te ža iz2006. vi zu al ni je zik do vo di u ve zu s ko z-mo go ni jom i ba vi se ar he tip skom re al no š-ću cr te ža, od no sno nje go vih ele me na ta –toč ke, li ni je, mje re, mre že i la bi rin ta, uzve li ki ras pon pri mje ra. U po vi je sti umjet -no sti ne tra ži stil ske od red ni ce, ne go zna -ko ve sta nja svi je sti, što joj omo gu ću je dajoš jed nom po tre se no vo vje kov nu euro -cen trič nu vri jed no snu per spek ti vu i ot kri jeose buj no bo gat stvo europ sko ga sred njegvi je ka, pri je sve ga ro ma ni ke, ali i ne kihdru gih is toč nih sa kral nih tra di ci ja.

Kao pre vo di te lji ca s ma đar sko ga, u hr -vat skoj je knji žev noj jav no sti po zna ta oso -bi to po pri je vo di ma ve li kog bro ja dje laBéle Ham va sa i Sándora Máraija, a pre vo -di la je, me đu osta lim, i Ti bo ra Déri ja, Mar -git Kaf fku i Ni ko lu Zrin sko ga. Za jed no sMi li com Vuj no vić pri re di la je i pre ve laMa lu an to lo gi ju ve li ke ma đar ske po e zi je20. sto lje ća: dva na est pje sa ma i jed no pi -smo, gdje je, s po jed nom pje smom i ese -jom o toj pje smi, pred sta vi la dva na est kla -si ka ma đar ske mo der ne po e zi je – od En d-rea Adyja pre ko At ti le Józsefa i Dez sőaKosztolányija do Jánosa Pi lin szko ga,Ágnes Ne mes Nagy i Sándora We öre sa.Ri ječ je o ori gi nal nom po ku ša ju dru ga či je -ga i te me lji ti je ga upo zna va nja hr vat skogči ta te lja s ma đar skim pje snič kim je zi kom isvje to tvor stvom. Pri re di la je za ti sak maj -či ne me mo a re na ma đar sko me Így éltünkSzabadkán, Da mja novné Zim mer Sa rol taemléki ra tai (Ova ko smo ži vje li u Su bo ti ci.Sje ća nja Ša rol te Zim mer su pru ge Da mja -no va) i dvo je zič no iz da nje se stri nih me -mo a ra Ka mo bi mo glo ne sta ti? – Ho va istünhe tett vol na el?. Ra di i na pro u ča va njui afir mi ra nju ma đar sko-hr vat skih kul tur nihve za – u sklo pu tih na sto ja nja pri re di la jezbor ni ke Hr vat ska – Ma đar ska, sto ljet neknji žev ne i li kov no u mjet nič ke ve ze te Hr -vat ska, Ma đar ska, Euro pa. Od 1998. vo diznan stve no-is tra ži vač ki pro jekt Zrin ski iEuro pa, a ra do vi na sta li u sklo pu tog pro -jek ta ob ja vlje ni su u dva sve ska.

9

DAMJAnOV

Dje la: Li kov ne umjet no sti (su a u to ri M. Per log i R.Ivan če vić), Za greb, 1963; Umjet nost (su a u to ri K.Ra du lić i dr.), Za greb, 1965, 1967³; Li kov naumjet nost, 1, Za greb, 1967; Li kov na umjet nost, 2,Za greb, 1968; Li kov na umjet nost, 3, Za greb,1969; Me to dič ki pri ruč nik za li kov nu umjet nost,Za greb, 1970; Li kov na umet nost, No vi Sad, 1975(su a u to ri D. Jan da i M. Ba čić) – pre ve de no: Ar tepla sti ce (ru munj ski) No vi Sad, 1976; Výtvarnéume nie (slo vač ki), No vi Sad, 1975; Po do bo vaumet nosc (ru sin ski), No vi Sad, 1975; Képző -művészet (ma džar ski), No vi Sad, 1981; Kul tur nisa dr ža ji u obra zo va nju: pro ble mi umjet nič kogobra zo va nja dje ce i omla di ne, I-II, Za greb, 1977(su a u to ri D. Jan da i V. Jer bić); pri je vod na fran cu -ski Le con te nu cul tu rel de l’édu ca tion, Pa ris,1978; Li kov na kul tu ra (su rad ni ca D. Jan da), No viSad, 1988; Vi zu al ni je zik i li kov na umjet nost, Za -greb, 1991; Hr vat ska – Ma đar ska: sto ljet ne knji -žev ne i li kov no-umjet nič ke ve ze / Horvátország –Magyarország : évszázados iro dal mi és képző -művésze ti kapcso la tok (ured ni ca), Zbor nik bi bli o -te ke Re la ti ons ča so pi sa Most / The Brid ge, Za -greb, 1995; Is tra ži va nje po gle da – is tra ži va nje sli -ke / In ve sti ga tion of eye mo ve ments – in ve sti ga -tion of pic tu res: šest dje la hr vat skog mo der nogsli kar stva u do stig nu ći ma eks pe ri men tal ne este ti -ke / six pa in tings of Cro a tian mo dern art in the ac -hi e ve ments of ex pe ri men tal aest he tics, Za g-reb,1996; Umjet nost avan tu ra: bi lje žni ca / Art adven -tu re : no te bo ok, Za greb 1998); Hr vat ska / Ma đar -ska / Euro pa: sto ljet ne li kov no-umjet nič ke ve ze:sim po zij po vje sni ča ra umjet no sti Hr vat ske i Ma -đar ske / Horvátország / Magyarország / Európa :évszázados képző művésze ti kapcso la tok : magyarhorvát művészettörténe ti szimpozión (ured ni ca),Za greb, 2000; Zrin ski i Euro pa, I-II (ured ni ca),Za greb, 2000-2003; Pri ruč nik li kov ne umjet no sti,Za greb, 2003; Ma la an to lo gi ja ve li ke ma đar skepo e zi je 20. sto lje ća: dva na est pje sa ma i jed no pi -smo, (pri re di la s M. Vuj no vić), Za greb, 2005; Me -ta fi zi ka cr te ža, Za greb, 2006.

Lit.: Hr vat ski bi o graf ski lek si kon, 3, Za greb,1993.

N. Ušu mo vić

DA MJA nOV, Jak ša (Ka štel Go mi li ca,26. VII. 1901. – Za greb, 17. I. 1967.), od -vjet nik i po li ti čar. U Su bo ti cu se do se lio1921. Od hr vat skog na ci o na li sta u mla do -sti sre di nom 1930-ih po stao je is tak nu tipred stav nik li je ve in te li gen ci je, a do kra jasvo je ga po li tič kog dje lo va nja 1946. bio jevje či ti opor be njak i na stra ni ugro že nih –po po li tič kom uvje re nju ko mu nist, ali ni -kad član Par ti je. Bio je su rad nik sin di kal -nog li sta Szer ve zett Munkás (Or ga ni zi ra ni

rad nik) do nje go ve za bra ne 1929. te ča so -pi sa Híd (Most). God. 1936. or ga ni zi rao jeve li ki štrajk agrar nog pro le ta ri ja ta i mje sniNa rod ni front, sa vez li je vih gra đan skihstra na ka, so ci ja li sta i ko mu ni sta ra di za -jed nič kog ot po ra dik ta tor skom re ži mu i fa -ši zmu. U iz bor noj utr ci kan di di ran je uBač koj To po li na li sti Udru že ne opor be1935. i opet 1938. go di ne, ali bez uspje ha.Nje gov naj vi ši do pri nos po li tič koj kul tu rire gi je na la zi se u pu bli ci sti ci: ure đi vao lje -vi čar ski list Népsza va, 1935.-36. i 1939.-40., a 1939. po kre nuo je i brat ski list Na -rod ni glas, gla si lo Stran ke rad nog na ro da(pod utje ca jem Ko mu ni stič ke par ti je), ko jije pre stao iz la zi ti već na kon 7. bro ja, u tre -nut ku kad je imao 25.000 pret plat ni ka –1940. obje su no vi ne za bra nje ne. Iste go di -ne u obi telj skoj ku ći Da mja no vlje vih (250go di na sta ra ku ća že ni ne obi te lji na adre siMagyar ut ca 100, u da na šnjoj Uli ci Zrin -sko ga i Fran ko pa na br. 20) ne ko se vri je meure đu je i ča so pis Híd, ko ji je od 1938. do1940. bio or gan Ko mu ni stič ke par ti je. Ti -je kom 1940. su dje lu je u osni va nju tr go -vač kog dru štva za iz vo đe nje gra đe vin skihpo slo va – Trud.

Od vjet nik u Su bo ti ci bio je 1933.-41.te 1945.-47. U sud skim pro ce si ma bra nioje ko mu ni ste. Zbog svo jih je ak tiv no sti od1940. do 1953. ne ko li ko pu ta za vr ša vao uza tvo ru: pred rat ne ju go sla ven ske vla sti za t-vo ri le su ga na ne ko li ko mje se ci u Bi le ći(u to su vri je me u istom za tvo ru bi li i IvoLo la Ri bar te Mo še Pi ja de), 1941. na krat -

10

DAMJAnOV

Jak ša Da mja nov

ko su ga u dva na vra ta za tva ra le i ma džar -ske vla sti u Su bo ti ci, i po nov no 1944. nane ko li ko mje se ci. Za vri je me ra ta odr ža -vao je ve ze s čla no vi ma Par ti je i po ma gaoobi te lji osu đe nih. God. 1948. na pu stio jeSu bo ti cu i oti šao u Za greb i Opa ti ju zbogpri jet nje uhi će njem, no ubr zo se vra tio.Ra dio je u grad skoj ad mi ni stra ci ji, ka da je1950. po nje ga do šla UD BA te je tri mje -se ca pro veo u za tvo ru zbog »ne pri ja telj skeagi ta ci je«. God. 1951. op tu žen je da je na -go va rao se lja ke na na pu šta nje za dru ge teje osu đen na dvi je go di ne za tvo ra, ko je jeiz dr žao u Po ža rev cu. U to je vri je me biome đu ri jet kim od vjet nič kim ure di ma u ko -ji ma su se lja ci mo gli sa sta vi ti mol bu za iz -la zak iz za dru ge, a po sjed ni ci ob ra ni ti diosvo je imo vi ne. Krat ku je sa tis fak ci ju zasvoj lje vi čar ski an ga žman imao sa mo ne -po sred no na kon Dru go ga svjet skog ra ta,kad je bio pred sjed nik po kra jin sko ga Na -rod nog fron ta i za stup nik u Skup šti ni APVoj vo di ne. Ta da se bo rio za Re pu bli kuVoj vo di nu i bra nio lo kal ne Ni jem ce. U Za g-reb se od se lio 1960-ih go di na, gdje jeusko ro i umro. Po ko pan je u Ka štel Go mi -li ci.Lit.: S. Mač ko vić, Ide o lo ško-po li tič ka ori jen ta ci jali sto va »Népsza va« i »Na rod ni glas«, Go di šnjakDru štva isto ri ča ra SAP Voj vo di ne, No vi Sad,1983; Š. Me sa roš, Ma đa ri u Voj vo di ni, 1929-1941, No vi Sad, 1989; S. Zim mer Da mja novné,Így éltünk Szabadkán, Da mja novné Zim mer Sa rol -ta emléki ra tai, Bu da pest – Za greb, 2003.

N. Ušu mo vić i S. Mač ko vić

DA MJA nOV, Sa rol ta, rođ. Zim mer (Se -ge din, 31. I. 1900. – Za greb, 21. VI II.1983.), pro svjet na i dru štve na dje lat ni ca,pu bli ci sti ca. S če ti ri go di ne s obi te lji se izSe ge di na do se li la u Su bo ti cu, u ko joj je ži v-je la do 1957. Kao su pru ga od vjet ni ka i po -li tič kog ak ti vi sta Jak še Da mja no va, su dje -lo va la je u kul tur no me i po li tič kom ži vo tuSu bo ti ce, na po se ne po sred no na kon Dru -go ga svjet skog ra ta. Od 1945. do 1948. bi -la je pot pred sjed ni ca su bo tič kog ogran kaAn ti fa ši stič ke fron te že na, u sklo pu ko je jeor ga ni zi ra la do bro tvor ne ak ci je, kul tur nepri red be i ka za li šne pred sta ve, po gla vi toza dje cu. U isto vri je me, od 1946. do

1948., odr ža va la je i or ga ni zi ra la pre da va -nja na Ma džar sko me puč kom uči li štu(Magyar Népegyetem), ra di la na ob no vika za li šnog ži vo ta i ak tiv no su ra đi va la uča so pi su Híd. Pre da va la je ma džar ski je ziki knji žev nost u ma džar skoj gim na zi ji i jed -noj su bo tič koj osnov noj ško li 1947.-52.Na kon za tva ra nja su pru ga Jak še Da mja no -va 1951. bi la je po ti snu ta iz jav nog ži vo tagra da. Od 1957. ži vje la je u Za gre bu i za -vi čaj vi še ni je po sje ći va la. Po ko pa na je uobi telj skoj grob ni ci u Su bo ti ci.

U Za gre bu je 1959. po če la pi sa ti svo juauto bi o gra fi ju na ma džar sko me, ali je ni jedo vr ši la – za pi si pre sta ju s do ga đa ji ma iz1943. Auto bi o gra fi ju je ure di la i do kra jasu bo tič kog raz do blja 1957. do pi sa la nje zi -na mla đa kći Ja dran ka te ju je 2003. ob ja -vi la u Bu dim pe šti pod na slo vom Így éltünkSzabadkán, Da mja novné Zim mer Sa rol taemléki ra tai (Ova ko smo ži vje li u Su bo ti ci.Sje ća nja Ša rol te Zim mer su pru ge Da mja -no va). Knji ga je dra go cje na gra đa za ra zu -mi je va nje onog raz do blja su bo tič ke po vi -je sti o ko joj se i da nas te ško go vo ri: raz do b-lja ne po sred no na kon Pr vo ga svjet skog ra -ta te pri je, za vri je me i ne po sred no na konDru go ga svjet skog ra ta. U auto bi o gra fi ji jeopi sa na i nje zi na ulo ga u ras pu šta nju ma -džar skog lo go ra 1941. na su bo tič kom pod -ruč ju.

U svib nju 1941. ma džar ske su vla stinje zi na su pru ga Jak šu, kao pri je rat no galje vi ča ra, od ve le u lo gor na Pa lić koj ce sti(u vo jar ni iz van gra da), u ko jem je bi lomno go bo ga tih Ži do va, Sr ba i ne što Bu -

11

DAMJAnOV

Sarolta Da mja nov

nje va ca. Su bo ti com je vla dao »skle pa nitri jum vi rat« Dez ső Bitó, Béla Bóocz iJános Völgyi. Sa rol ta Da mja nov na kon ne -ko li ko je po ku ša ja od u sta la od raz go vo ra snji ma i iz rav no se obra ti la voj nom za po -vjed ni ku ci je log pod ruč ja ko je je bi lo pri -po je no Ma džar skoj ge ne ra lu Béli Nová-kovicsu, ko ji je nje zi na stri ca Aloj za, kaosta ri ji ča snik, za vri je me Mo nar hi je učioja ha ti. Na kon raz go vo ra s njom Nová-kovics je Bitóa po zvao na od go vor nostzbog sta nja u lo go ru te je ono po bolj ša no.Ubr zo na kon to ga u Su bo ti cu je do šao dr.Fe renc Voj nits, ko ji je pri po nov nom pri -po je nju Gor nje Ma džar ske (di je la da na -šnje Slo vač ke i Pot kar pa tja) ta mo šnju ad -mi ni stra ci ju pre u re dio bez ka pi kr vi te jeistu za da ću tre bao oba vi ti i u Bač koj. Ka -ko je Sa rol ta s Voj nic sem bi la u srod stvu(»Mo ja ba ka i nje go va maj ka su bi le se -strič ne. I ba ki i Fe ri-bácsiju maj ka je bi laiz po ro di ce Vu ko vić«), upo zna la ga je spro ble mom su bo tič kog lo go ra te je nje govpri ti sak na »tri jum vi rat« bio od od lu ču ju ćeva žno sti za ras pu šta nje lo go ra. Iz Pe šte jeta da po zvan glav ni de tek tiv Mi loš Ko va -če vić i osno va na je ko mi si ja, ko ja je pri sa -slu ša nju za tvo re ni ke te re ti la ap surd nimop tu žba ma ka ko bi ih mo gla oslo bo di ti teje lo gor ras pu šten. Rod bi na i su pru ge za ro b-lje nih do ži vje li su Sa rol tu Da mja nov kao»an đe la spa si te lja«.Dje lo: Így éltünk Szabadkán, Da mja novné Zim m-er Sa rol ta emléki ra tai, Bu da pest – Za greb, 2003.

N. Ušu mo vić

DA MJA nOV-PIn tAr, Li jer ka (Ljer -ka) (Su bo ti ca, 16. V. 1930. – Za greb, 7.VI II. 2006.), pro fe so ri ca nje mač ko ga i en -gle sko ga, pre vo di te lji ca, knji žev ni ca. Na -kon dje tinj stva i ra ne mla do sti u Su bo ti ci,stu dij, ali pri je sve ga ne sret na sud bi na nje -zi ne obi te lji – oca Jak še, maj ke Sa rol te ise stre Ja dran ke – traj no je ve zu ju za Za g-reb. Pre da va la je nje mač ki je zik u gim na -zi ji i na Ve te ri nar skom fa kul te tu, pre vo di -la s ma džar sko ga, nje mač ko ga i en gle sko -ga na hr vat ski i obrat no, pi sa la član ke zado ma će i ino zem ne ča so pi se.

U svo jim knji žev nim dje li ma fo ku si ra -la se na (auto)bi o graf sku gra đu, po vi jest ina po lo žaj že ne ti je kom po vi je sti. Po vi je -

sno-obi telj ski ro man Le gen da i zbi lja, po -put knji ge nje zi ne maj ke Sa rol te, pri log jepo vi je sti gra da Su bo ti ce – kroz sud bi numa džar ske obi te lji Balás-Pi ri, hr vat ske Pi -u ko vić, a pri je sve ga kroz sud bi ne nje zi nihro di te lja, ot kri va ju se kon tu re ne ko li ko po -to nu lih svje to va: od XVI II. sto lje ća i do se -lje nja Balás-Pi ri ja u grad do mon ti ra no gasud skog pro ce sa pro tiv nje zi na oca Jak šepo čet kom 1950-ih. U toj knji zi da je je danne pre ten ci o zan, ali kon ci zan sa že tak bu -nje vač ke po vi je sti: »Od pr vog ča sa pa svedo go di ne 1946., ka da je ze mlja na ci o na li -zi ra na, naj ve ća bri ga Bu nje va ca bi la je ka -ko ob ra di ti ze mlju, po sti ći što bo lji urod,što za sa di ti slje de će go di ne. Bio je to zaovaj na rod iza zov, dvo boj iz me đu pri ro de ičo vje ka«. U dvo je zič noj auto bi o graf skojknji zi Ka mo bi mo glo ne sta ti? – Ho va istünhe tett vol na el? opi sa la je svo je su bo -tič ko (i ra da no vač ko) dje tinj stvo.Dje la: Le gen da i zbi lja: po vi je sno-obi telj ski ro -man, Za greb, 1993; Pu to va nja i ogo va ra nja, Za g-reb 1996; Ka mo bi mo glo ne sta ti? – Ho va istünhe tett vol na el?, Za greb, 2005; Tri že ne i po vi -jest, Za greb, 2005; Zbr da zdo la, Za greb, 2006.

N. Ušu mo vić

DAn BAČ KO-BA rAnJ SKIH Hr VA -tA, ma ni fe sta ci ja odr ža na 12.–14. IV.1940. u Za gre bu, ko ju su or ga ni zi ra li Dru -štvo bač kih Hr va ta u Za gre bu i Hr vat skopro svjet no dru štvo Zvo ni mir iz Za gre ba.Ma ni fe sta ci ja je odr ža na u vri je me kad jepi ta nje Hr va ta u Bač koj i Ba ra nji po sta loak tu al no zbog nji ho vih že lja za pri po je -njem Ba no vi ni Hr vat skoj. Bač ko-ba ranj -ski Hr va ti slič ne su pri red be i pre da va njapo kre ta li u vi še na vra ta ti je kom pre go vo raCvet ko vić-Ma ček, a i na kon us po sta ve Ba -no vi ne Hr vat ske, u Za gre bu, Va ra ždi nu iČa kov cu. U Su bo ti ci je u ožuj ku 1940. tre -ba la bi ti or ga ni zi ra na ve li ka ma ni fe sta ci jaSa bor kul tur nih dru šta va bač kih i ba ranj -skih Hr va ta i Ve li ka ma ni fe sta cij ska skup -šti na hr vat skog ži vlja, za ko ju je na ja vlje -no do no še nje hi sto rij skih od lu ka, no bi lesu ot ka za ne zbog pri jet nji Srp sko ga kul -tur nog klu ba da će or ga ni zi ra ti pro tu ma ni -fe sta ci je. Zbog ta kva od no sa pre ma bač ko-ba ranj skim Hr va ti ma vla sti u Ba no vi ni Hr -vat skoj od lu či le su omo gu ći ti odr ža va nje

12

DAMJAnOV

ma ni fe sta ci je u Za gre bu. U Za greb su, podvod stvom Bla ška Ra ji ća, bi sku pa Laj čeBu da no vi ća, Jo si pa Vu ko vi ća – Đi de i dru -gih na rod nih pr va ka, do šli mno go broj ničla no vi HPD Ne ven, ogran ci Se ljač ke slo -ge iz Su bo ti ce i Be re ga te pred stav ni ci kul -tur no-umjet nič kih dru šta va i or ga ni za ci jaHSS-a iz Bač ke i Ba ra nje. Na za gre bač -kom ko lo dvo ru go ste su po zdra vi li Dru -štvo bač kih Hr va ta, HPD Zvo ni mir, Tren -ko vi pan du ri, uni for mi ra ni čla no vi Hr vat -skog dru štva Pe tar Zrin ski, pred stav ni cihr vat skih vla sti, kul tur ni dje lat ni ci i ve li kibroj gra đa na. Oku plje ni ma je na do če kuza hva lio Bla ško Ra jić, ko ji je tom pri go -dom po ru čio da bač ko-ba ranj ski Hr va tisvo ju sud bi nu že le ve za ti uz osta le Hr va teu za jed nič koj do mo vi ni. Bač ko-ba ranj skiHr va ti ti je kom ma ni fe sta ci ja po sje ti li suVlad ka Ma če ka, hr vat skog ba na Iva na Šu -ba ši ća, nad bi sku pa Aloj zi ja Ste pin ca,mno go broj ne kul tur ne in sti tu ci je i gro bo vehr vat skih na rod nih ve li ka na. U dvo ra niZa gre bač kog zbo ra na stu pe su ima li HPDNe ven iz Su bo ti ce i ogran ci Se ljač ke slo geiz Su bo ti ce i Be re ga. Vr hu nac ma ni fe sta ci -je bi la je sve ča na aka de mi ja 14. trav nja udvo ra ni Za gre bač kog zbo ra, ko ju su pra ti -li naj vi ši po li tič ki i dru štve ni pred stav ni ciiz Ba no vi ne Hr vat ske. Oku plje ni ma seobra tio Bla ško Ra jić, ko ji je is tak nuo daHr va ti u Bač koj i Ba ra nji osje ća ju isto što

i Hr va ti u Ba no vi ni: »Hr va ti od u vi jek, Hr -va ti do vi je ka«. Go vo re o Bač koj Hr vat -skoj i nje zi noj že lji da bu de pri po je na Ba -no vi ni Hr vat skoj odr ža li su i Mar ko Čo vić,Jo sip Vu ko vić – Đi do i Jer ko Zla ta rić.Slič ne su ma ni fe sta ci je, na kon po zi va izSpli ta, Po že ge, Đa ko va i Osi je ka, na ja vlje -ne i u tim gra do vi ma, jer se cje lo kup nu hr -vat sku jav nost htje lo upo zna ti s pro ble mi -ma i že lja ma bač ko-ba ranj skih Hr va ta, alizbog ra ta one ni su odr ža ne.Lit.: Hr vat ski dnev nik, 1416, 1417, 1418, 1419,1420, Za greb, 1940; Dan bač ko-ba ranj skih Hr va -ta u Za gre bu, Su bo tič ka da ni ca ili bu nje vač ko-šo -kač ki ka len dar (sa sli ka ma) za re dov nu go di nu1941., Su bo ti ca, 1940; Su bo tič ke no vi ne, 15, 16,Su bo ti ca, 1940; Dru štvo bač kih Hr va ta – Nje govosnu tak i do sa da šnji rad, Kla sje na ši rav ni, Za g-reb, 1/1942; M. Čo vić, Bač ki Bu njev ci i Šok ci nahr vat skoj va ri jan ti, Hr vat ska re vi ja, München,1/1976.

M. Ba ra

DAn MLA DIH SU BO tIČ KE BI SKU -PI JE, tra di ci o nal no oku plja nje hr vat skeka to lič ke mla de ži iz Su bo tič ke bi sku pi je,ko je se odr ža va u Ba ču. Po sljed njih go di -na na Da nu mla dih su dje lu ju i mla di Slo -va ci iz Se len če. Raz vio se iz oku plja njamla dih ka to li ka na du hov noj ob no vi u fra -nje vač kom sa mo sta nu u Ba ču po čet kom1970-ih. Do 2005. odr ža vao se 2. svib nja,od ta da u dru gu su bo tu u svib nju. God.

13

DAn MLA DIH SU BO tIČ KE BI SKU PI JE

Hrvatsko pjevačko društvo »Neven« iz Subotice na Danu bač ko-ba ranj skih Hr va ta

2004. iz nim no je odr žan u som bor skomKar me lu, ko ji je te go di ne sla vio sto go di š-nji cu po sto ja nja sa mo sta na i cr kve.Lit.: Bač ko kla sje, br. 1-78; Zvo nik, Su bo ti ca, svi -banj ski i li panj ski bro je vi, 1995-2006.

S. Be re tić

DA nI BA LIn tA VUJ KO VA, go di šnjakul tur na ma ni fe sta ci ja u Su bo ti ci s pod na -slo vom Da ni hr vat ske knji ge i ri je či. Ri ječje o pri red bi s vi še do ga đa ja, a nje zin je te -melj ni cilj pod sje ća nje na naj i stak nu ti jegsa ku plja ča na rod nih pri po vi je da ka me đuHr va ti ma – Ba lin ta Vuj ko va, afir ma ci ja iva lo ri za ci ja nje go ve za o stav šti ne, po pu la -ri za ci ja me đu su vre me nim či ta telj stvom,na po se me đu dje com i mla di ma, te re tro -spek tiv no pri ka zi va nje i te ma ti zi ra nje su -vre me no ga knji žev nog stva ra la štva Hr va tau Voj vo di ni. Od osnut ka 2002. Da ne Ba -lin ta Vuj ko va or ga ni zi ra Hr vat ska či ta o ni -ca. Po vod za nji ho vo po kre ta nje bi la je 90.ob ljet ni ca ro đe nja i 15. ob ljet ni ca smr tiBa lin ta Vuj ko va. Pro gram se sa sto ji odstruč no-znan stve nog sku pa i vi še kul tur nihdo ga đa ja, me đu ko ji ma su mul ti me di jal nave čer, pro gram na mi je njen dje ci i knji žev -na ve čer. U znan stve nom sku pu su dje lu juknji žev ni ci, je zi ko slov ci, et no gra fi, pe da -go zi, po vje sni ča ri umjet no sti i dru gi struč -nja ci iz Voj vo di ne (Sr bi je), Hr vat ske, Ma -

đar ske i Austri je te ta ko sa sta vom su di o ni -ka is ko ra ču je iz lo kal nih okvi ra i po sta jeop će hr vat ska ma ni fe sta ci ja na pro sto ruPa no ni je. Ra di ostva ri va nja te melj nog ci -lja Da na po kre nu to je iz da va nje zvuč needi ci je, na klad nič ka dje lat nost, s po seb nimna gla skom na sli kov ni ce, te dru ga me dij -ska ostva re nja (do ku men tar ni film, ani mi -ra ni film, ka za li šne pred sta ve i sl.) sa sa dr -ža ji ma iz opu sa Ba lin ta Vuj ko va.Lit.: Kla sje na ših rav ni, Su bo ti ca, 1-2/2003, 1-2/2004; Da ni Ba lin ta Vuj ko va : da ni hr vat ske knji -ge i ri je či (zbor nik ra do va 2002.–2005.), Su bo ti -ca, 2006.

K. Če li ko vić

DA nI Hr VAt SKE KnJI GE, ma ni fe sta -ci ja ko ju je ti je kom 1939. po ve ćim hr vat -skim gra do vi ma or ga ni zi ra la Ma ti ca hr vat -ska, na ini ci ja ti vu svo jeg taj ni ka Mi le Star -če vi ća. U Su bo ti ci je na or ga ni zi ra nju Da -na hr vat ske knji ge ra dio Mar ko Čo vić, stu -dent fi lo zo fi je, a su ra đi vao je pri tom sAlek som Ko ki ćem, Iva nom Ku jun dži ćemi dru gim mla dim bač kim Hr va ti ma, oso bi -to sve u či li štar ci ma i sred njo škol ci ma. Ma -ni fe sta ci ja je, pod po kro vi telj stvom Bla škaRa ji ća, tra ja la 4 da na, a u pro sto ri ja ma Su -bo tič ke ma ti ce 5. I. 1939. otvo ri la ju je Hr -vat ska kul tur na za jed ni ca. Na sve ča nomotvo re nju, osim pokroviteljâ, na zoč ni subi li i dru gi kul tur ni i po li tič ki pr va ci bač -kih Hr va ta, a ulo gu tu ma ča za stu plje nihdje la i vo di te lja po sje ti te lja pre u ze li suagil ni kri ža ri Đač ko ga kri žar skog brat stvavi še ško la ca. Osim za iz da nja Ma ti ce hr vat -ske i Hr vat skog knji žev nog dru štva sv. Je -ro ni ma, ve li ko za ni ma nje vla da lo je i zadje la do ma ćih knji žev ni ka Mar ka Čo vi ća i

14

DAn MLA DIH SU BO tIČ KE BI SKU PI JE

Dani Balinta Vujkova, zbornik radova,Subotica, 2006.

Po ziv ni ca za Dane hrvatske knjige

An te Jak ši ća. Mno go broj ni po sje ti te lji pri -red be ni su bi li sa mo iz uskog kru ga in te li -gen ci je ne go i iz se ljač kog pu ka sa su bo -tič kih sa la ša. Na uspje hu su bo tič ke ma ni -fe sta ci je, ko ja je bi la re zul tat uske su rad njecr kve nih, po li tič kih i kul tur no-pro svjet nihor ga ni za ci ja bač kih Hr va ta, or ga ni za to ri -ma je če sti ta la i Ma ti ca hr vat ska. Lit.: Hr vat ski dnev nik, 963, 966, Za greb, 1939;Su bo tič ke no vi ne, 1, 2, Su bo ti ca, 1939; M. Čo vić,Bač ki Bu njev ci i Šok ci na hr vat skoj va ri jan ti, Hr -vat ska re vi ja, München, 1/1976.

M. Ba ra

DA nI Hr VAt SKO GA JE ZI KA, su vre -me na ma ni fe sta ci ja hr vat skih or ga ni za ci jai usta no va u Ma džar skoj. Sva kog pro lje ćadi ljem Ma džar ske pri re đu ju ih hr vat skiklu bo vi, hr vat ske ma njin ske sa mo u pra vete hr vat ske osnov ne i sred nje ško le or ga ni -zi ra ju ći iz lo žbe, na tje ca nja uče ni ka iz ma -te rin skog je zi ka i knji žev no sti, u ka zi va njusti ho va i pro ze te odr ža va ju ći pre da va njana te me s pod ruč ja hr vat sko ga je zi ka iknji žev no sti te po vi je sti i ze mljo pi sa ma -tič ne Hr vat ske. Ubra ja ju se me đu naj va ž-ni je kul tur ne do ga đa je Hr va ta u Ma džar -skoj.

Ž. Man dić

DA nI KrU HA I rI JE ČI, du hov no-kul -tur na ma ni fe sta ci ja u okvi ru pro sla ve du ži -jan ce u Su bo ti ci. Po kre nu ta je 1980. pri go -dom obi lje ža va nja 40. ob ljet ni ce smr tisve će ni ka i pje sni ka Alek se Ko ki ća podna zi vom Ko ki će vi da ni – Da ni kru ha i ri -je či, s na ka nom kul tur nog obo ga ći va njaže tve nih sve ča no sti, ali je po sli je iz ime nama ni fe sta ci je iz o sta vlje no Ko ki će vo ime.Is pr va su Da ni kru ha i ri je či odr ža va ni usu bo tič kom sje me ni štu Pa u li num, a pro -gram se sa sto jao od knji žev ne ve če ri, me -di ta tiv ne ve če ri i sve ča ne euha ri sti je. Usklo pu ma ni fe sta ci je or ga ni zi ra ne su i pri -god ne iz lo žbe te igro ka zi. Na kon osni va -nja In sti tu ta Ivan An tu no vić or ga ni zi ra njete ma ni fe sta ci je pre la zi pod nje go vo okri -lje. Od 1994. me di ta tiv na je ve čer za mi je -nje na sve ča nom su bot njom ve čer njom, ana taj je do ga đaj po stup no sve den i ne ka -da šnji vi še dnev ni sa dr žaj ma ni fe sta ci je.

Lit.: Bač ko kla sje, br. 21-22, 37-38, Su bo ti ca,1982, 1986; Hr vat ska ri ječ, br. 130, Su bo ti ca,2005.

J. Štef ko vić

DA nI CA, hr vat ski ka to lič ki ka len dar ko jiiz da je Hr vat sko knji žev no dru štvo sv. Je -ro ni ma iz Za gre ba. Ob ja vlju je po naj pri jetek sto ve ve za ne uz vjer ski i kul tur ni ži vots na gla še nim vjer sko-od goj nim obi ljež ji -ma – osim čla na ka iz pri rod nih i dru štve -nih zna no sti, do no si i ve ći broj knji žev nihpri lo ga. Po vi jest ka len da ra po či nje 1869.,ka da ta da šnje Dru štvo sv. Je ro ni ma po či -nje iz da va ti Ko le dar i lje to pis Dru štva sve -to je ro nim sko ga za pro stu go di nu 1870., aveć slje de će go di ne mi je nja ime u Da ni ca– ko le dar i lje to pis dru štva sve to je ro nim -sko ga. Od ta da re do vi to iz la zi sve do da na š-njih da na us pr kos mno go broj nim po li tič -kim i dru štve nim pro mje na ma. Od 1968.do 1971. pod pri ti skom ko mu ni stič kih vla -sti ka len dar je iz la zio pod ime nom Ka to -lič ki go di šnjak.

Da ni ca je od po čet ka na i šla na ve li koza ni ma nje bač kih Hr va ta. Iz po pi sa po vje -re ni ka i čla no va Dru štva, ko ji su re do vi toob ja vlji va ni u sva kom bro ju, vi dlji vo je dasu bač ki Hr va ti ak tiv no su dje lo va li u ra duDru štva već od pr ve go di ne nje go va po sto -ja nja. S vre me nom je ra slo za ni ma njeured ni štva za po lo žaj bač kih Hr va ta pa jeu ka len da ru za 1915. ob ja vljen čla nak podna slo vom Hr va ti u Ugar skoj.

Na kon Pr vo ga svjet skog ra ta upra vuDru štva pre u zi ma ju ka to lič ki la i ci, što jeotvo ri lo sa svim no vu stra ni cu u nje go vura du. Me đu nji ma se po se bi ce is tak nuo Jo -sip An drić, ko ji je ubr zo po stao ured ni komsvih je ro nim skih iz da nja, na kon če ga jeDa ni ca do no si la mno go vi še tek sto va obač kim Hr va ti ma te se u njoj po ja vlju juime na mno gih ugled nih bač kih Hr va ta, ko -ji ob ja vlju ju svo je pje sme, pri po vi jet ke iosvr te na va žne dru štve ne te me.

Da ni ca je po ti ca la ob ja vlji va nje krat -kih pri po vi je da ka o ži vo tu u hr vat skimkra je vi ma, pa je zbog to ga Bla ško Ra jić uDa ni ci za 1930. ob ja vio pri po vi jet ku Či čaIli ja – iz ži vo ta bu nje vač kih Hr va ta, a IvePr ćić u Da ni ci za 1938. pri po vi jet ku Ča

15

DAnICA

Ma te Le meš. U me đu ra ću su ob ja vlji va ne ipje sme vi še pje sni ka iz Bač ke: An te Jak šićob ja vio je pje sme Isus je bla go slo vio do -zre lo ži to (Da ni ca za 1937.), Mi ri šu pu te vija go da ma (Da ni ca za 1938.) i Sva ko gapro lje ća (Da ni ca za 1941.), u Da ni ci za1941. ob ja vlje ne su dvi je pje sme Alek san -dra Ko ki ća Bač ka Hr vat ska i Pre lo… Al -bert Šok čić u Da ni ci za 1938. ob ja vio jetekst Pre po ro di telj Hr va ta pre ko Dra ve iDu na va – k 50. god. smr ti bi sku pa Iva naAn tu no vi ća, Jo sip An drić u Da ni ci za1941. pi še in me mo ri am pje sni ku Alek san -dru Ko ki ću u tek stu Za pje sni kom bač kihHr va ta, a Ma rin Ra di čev u is toj Da ni ci ob -ja vlju je čla nak Bač ki i ba ranj ski Hr va ti.

Ti je kom Dru go ga svjet skog ra ta na sta v-lje na je su rad nja bač kih Hr va ta s Da ni compa su u to vri je me i da lje ob ja vlji va ni tek -sto vi, pri po vi jet ke i pje sme An te Jak ši ća iMa ri na Ra di če va, a po ja vlju ju se i no viauto ri – Bla ško Ivić, Ja kov Ko pi lo vić, IvanKu jun džić, Sti pan Be šlin i Pe tar Pe kić.

Na kon ra ta za vla da lo je raz do blje stag -na ci je u ra du Dru štva pa je i Da ni ca je dvauspi je va la odr ža ti svoj op sta nak. Ka ko suod kra ja 1940-ih pa sve do 1984. bač ki Hr -va ti vla stit ka to lič ki ka len dar ima li sa mo1971. i 1972., Da ni ca je bi la za stu plje name đu hr vat skim pu kom u Bač koj. U to vri -je me me đu tim ni su ob ja vlji va ni član ci oBač koj, a ve ći na je tek sto va us to ne pot pi -sa na pa im se ne mo že utvr di ti autor. Te škapo li tič ka vre me na na krat ko su pre ki nu tapot kraj 1960-ih, pa se u Da ni ci za 1969.,ko ja je te go di ne iza šla pod na slo vom Ka -to lič ki go di šnjak, po nov no po ja vlju juauto ri iz Bač ke – Ivan Ku jun džić, An teJak šić, Ma ti ša Zve ka no vić, Ili ja Dži nić,Fra njo Ga brić, Sti pan Be šlin i Mi haj loSken de ro vić, a 1970. pri dru žu je im se iAn te Se ku lić pod pse u do ni mom Tin Ku lić.God. 1978. u Da ni ci je po čeo pi sa ti To moVe reš, ko ji je po stao naj vjer ni ji bač ki su -rad nik to ga ka to lič kog ka len da ra te je unje mu re do vi to ob ja vlji vao sve do svo jesmr ti 2002. Su rad nja Da ni ce i bač kih Hr -va ta na sta vlje na je sve do da na šnjih da na.

R. Sken de ro vić

DA nI CA, »bu nje vač ko-šo kač ki ka len -dar« ko ji je 1920. ob ja vi lo ured ni štvo Ne -ve na. Je di no go di šte ti ska no je u Su bo ti ciu Ti ska ri sv. An tu na. Ob ja vlje ni tek sto vipi sa ni su hr vat skim knji žev nim je zi kom ibu nje vač kom ika vi com. Ka len dar je biona mi je njen po naj pri je pu ku, a uobi ča je nisa dr žaj (ka len dar ski dio, po u ke za puk, na -rod ne pje sme, ša le i obi ča ji) pro žet je ra -nim po sli je rat nim po li tič kim usmje re njemli sta Ne ven – po zdra vlja se uje di nje nje ju ž-no sla ven skih ze ma lja, od ko je ga se oče ku -je mo guć nost slo bod nog raz vit ka sva ko gaod ju žno sla ven skih na ro da.

Lj. Vu ko vić

DA nI CA ® Da ni ca ili ka len dar za Bu -njev ce, Šok ce i Hr va te ko ji ži ve u Ma -džar skoj

DA nI CA, »ne za vi sni in for ma tiv ni list«ko ji je iz la zio u Som bo ru od 1. II. do 30.VI II. 1934. Ti skan je u Ju go slo ven skojštam pa ri ji u Som bo ru, iz la zio je če tvrt -kom, a ob ja vljen je ukup no 31 broj. Iakose ured ni štvo krat ko vri je me na la zi lo upro sto ri ja ma som bor sko ga Bu nje vač kogko la, list ni je bio nje go vo gla si lo. Vla snik,iz da vač i od go vor ni ured nik za pr va tribro ja bio je Sti pan Duj mo vić, a vla sni štvoi ured ni štvo od če tvr tog bro ja pre u zeo je

16

DAnICA

Da ni ca bu nje vač ko-šo kač ki ka len darza pri stup nu go di nu 1920., Su bo ti ca, 1919.

Gr ga Vu ko vić. Od 6. bro ja ured ni štvo i ad -mi ni stra ci ja li sta se le se u pro sto ri je vla -sni ka i od go vor nog ured ni ka Gr ge Vu ko vi -ća. Cilj je li sta bi lo na ci o nal no i kul tur nopro svje ći va nje lo kal no ga hr vat skog či ta -telj stva. Ob ja vlji va ni su za to kul tur no-po -vi je sni pri lo zi o Bu njev ci ma i Šok ci ma izSom bo ra i oko li ce, a is ti ca na je pri tomoso bi to nji ho va kr šćan ska kre post. Tek sto -vi u Da ni ci bi li su pi sa ni uglav nom ika vi -com, po vre me no i hr vat skim knji žev nimje zi kom, oso bi to u pje sma ma i član ci maAn te Jak ši ća. U li stu su su ra đi va li Ma rinDe kić, Ivan Tolj, Pa jo Vu je vić, An te Jak -šić, Bla ško Voj nić Haj duk, Mar tin Ma tić,Ili ja Dži nić i dru gi. U po sljed njim bro je vi -ma ured ni štvo je od svih su rad ni ka zah ti je -va lo da se tek sto vi pi šu is klju či vo ikav šti -nom. List se fi nan ci rao is klju či vo od po -mo ći či ta te lja i pret pla te, ko ja je bi la ne re -do vi ta, te su ma te ri jal ne te ško će ubr zo re -zul ti ra le pre stan kom iz la že nja.

Đ. Lon čar i M. Ba ra

DA nI CA, »ka len dar za Ju go slo ve ne uMa đar skoj«, či ji je je di ni broj iz dao An ti -fa ši stič ki front Ju žnih Sla ve na (AFJS), pr -va or ga ni za ci ja Hr va ta, Sr ba i Slo ve na ca uMa džar skoj na kon Dru go ga svjet skog ra ta.Ti ska no je sa mo jed no go di šte ka len da ra –1946. u Pe ču hu na 32 stra ni ce, for ma ta14,5 cm x 20,5 cm. Sa sta vio ga je dr. Sve -to zar La stić, ko ji je bio na če lu Ob la snog

taj ni štva AFJS-a u Pe ču hu. Ka len dar je no -sio obi ljež ja vre me na u ko jem je na stao,pri če mu su ga oso bi to ka rak te ri zi ra le na -de ma njin skih ju žnih Sla ve na u afir ma ci junji ho vih na rod no snih pra va i ko mu ni stič kaide o lo gi ja, za ko ju se mi sli lo da će bi tiokvir za nji ho vo ostva ri va nje na kon slo maHorthyje va re ži ma, iz ra zi to re pre siv no gapre ma ma nji ma.

Bio je to pr vi ka len dar na mi je njen Hr -va ti ma (kao i Sr bi ma i Slo ven ci ma) u Ma -džar skoj na kon po sljed njeg go di šta(1944.) Da ni ce ili ka len da ra za Bu njev ce,Šok ce i Hr va te ko ji ži ve u Ma džar skoj. Na -kon što je u je sen 1946. AFJS pre i me no -van u De mo krat ski sa vez Ju žnih Slo ve na,sl je de će je go di ne po čeo iz la zi ti no vi ka -len dar pod na zi vom Naš ka len dar.

M. Man dić

DA nI CA ILI BU nJE VAČ KO-ŠO KAČ -KI KA LEn DAr ® Su bo tič ka Da ni ca

DA nI CA ILI KA LEn DAr ZA BU nJE -VAČ KE, ŠO KAČ KE I rAC KE Hr VA -tE KO JI ŽI VE U MA ĐAr SKOJ UBAČ KOJ, go di šnjak ko ji je iz la zio u Ba jiod 1998. do 2000. g. Iz da vač je bi la Baj skabu nje vač ka ka to lič ka či ta o ni ca, a ured nikAn tun Mu jić. To iz da nje, na se dam de se takstra ni ca u for ma tu A5, ob u hva ća iz vor ne iti je kom ak tu al ne go di ne ob ja vlje ne na pi seo bač kim Hr va ti ma u Ma džar skoj, o nji ho -

17

DAnICA

Da ni ca, Sombor, 8. III. 1934.

voj sa da šnjo sti i pro šlo sti, et no gra fi ji iknji žev no sti, pre te ži to na stan dard no mehr vat skom je zi ku. Iza šla su sve ga tri go di -šta.

Ž. Man dić

DA nI CA ILI KA LEn DAr ZA BU -nJEV CE, ŠOK CE I Hr VA tE KO JIŽI VE U MA DŽAr SKOJ, go di šnjak ko jije iz la zio u Bu dim pe šti od 1923. do 1943.Na po ti caj žup ni ka Iva na Pe tre ša i od vjet -ni ka Iva na Pa štro vi ća, uz su gla snost Mi ni -star stva pro svje te i kul tu re, po kre nu ta jeDa ni ca ra di pro svje ći va nja i in for mi ra njaHr va ta u Ma džar skoj. Pr va dva bro ja iz daoje Bu nje vač ki i šo kač ki na rod ni od bor, ana kon to ga iz da va nje su pre u ze li dr. IvanPa štro vić do 1930., Di o nič ko dru štvo Pal l-as do 1934. te Dru štvo Sve tog Sti pa na, od -no sno nje go va ti ska ra Step ha ne um, do1943., kad je Da ni ca pre sta la iz la zi ti. Većdru gi broj mi je nja ime u Da ni ca ili ka len -dar za u Ugar skoj ži ve će Bu njev ce, Šok ce,Hr va te, Bo šnja ke, Ra ce i Dal ma tin ce, od1926. u nje zi nu na zi vu sto ji Ka len dar za uMa džar skoj ži ve će Bu njev ce, Šok ce i Hr -va te, od 1928. par ti cip ži ve će za mi je njen jere la tiv nom kon struk ci jom ko ji ži ve, a zad-nja tri godišta imaju podnaslov Kalendarza Bunjevce, Šokce i Hrvate. Ovi se ći ma -te ri jal no o pot po ri iz Mi ni star stva, Da ni ca

je uve li ke slu ži la in te re si ma ono dob nihasi mi la tor skih te žnja ma džar ske vla de tese na nje zi nim stra ni ca ma po naj pri je ve li -ča ma džar ska po vi jest i kul tu ra i pro mi čeak tu al na do ma ća po li ti ka. Osim ma lo broj -nih tek sto va Iva na Pe tre ša, ob ja vlji va ni supo naj pri je pri je vo di pje sa ma ma džar skihauto ra, a do da nas su za ni mlji vi na pi si oobi čaj noj ba šti ni i puč koj knji žev no sti Hr -va ta u Ma džar skoj. Bu du ći da je u Ma -džar skoj bi la je di no šti vom na hr vat sko me,u hr vat skom je pu ku bi la do bro pri hva će na. Lit.: M. Man dić, Mje sto Iva na Pe tre ša u bu nje vač -koj pro zi, u: Pri lo zi kul tur noj i knji žev noj po vi je -sti Sr ba i Hr va ta u Ma đar skoj, Bu dim pe šta, 1982;J. Lon ča re vić, Hr va ti u Ma đar skoj i Tri a non skiugo vor, Za greb, 1993; S. Bla že tin, Knji žev nostHr va ta u Ma đar skoj od 1918. do da nas, Osi jek –Pe čuh, 1998; M. Man dić (pri re dio), Hr vat ski knji -žev ni ci u Ma đar skoj, Ivan Pe treš, Sa bra na dje la,Bu dim pe šta, 1999.

Ž. Man dić

DA nI CA KA LEn DAr KA tO LIČ -KOG PUČ KOG SA VE ZA ® Ka len darka to lič kog puč kog sa ve za

DA rO VA tE LJI Hr VAt SKOG DO MAU SOM BO rU, naj i stak nu ti ji čla no vi i ak -ti vi sti Hr vat sko ga kul tur nog dru štva Mi ro -ljub, ko ji su do bro volj nim pri lo zi ma omo -gu ći li kup nju zgra de za Dru štvo osno va no

18

DAnICA

Da ni ca ili ka len dar za bu nje vač ke, šo kač ke i rac ke Hr va te ko ji ži ve uMa đar skoj u Bač koj 1998., Ba ja.

Danica ili Kalendar za Bunjevce, Šokcei Hrvate 1942., Budapest.

1936., na kon iz dva ja nja iz Bu nje vač kogko la. Zgra da je ku plje na 1937., a u Som -bo ru je po sli je po pu lar no na zva na Hr vat -ski dom. U njoj se da nas na la zi sje di šteHKUD-a Vla di mir Na zor (Vi je nac Ra do -mi ra Put ni ka br. 26).

No vac za kup nju osi gu ran je po zaj mi -com od ve te ri na ra dr. Fa bi ja na Haj du ko vi -ća te do bro volj nim pri lo zi ma čla no va. Me -đu da ro va te lji ma po seb no su se is tak nu lidr. Gr ga Vu ko vić (6000 di na ra), dr. Fa bi -jan Haj du ko vić i dr. La di slav Vla šić (po2000 din.) te dr. Mar ko Ko žul, Jo sa Stri lići Kri žar stvo iz Som bo ra (po 1500 din.).Ve ći na čla no va Mi ro lju ba da la je po 1000di na ra, što je u ono vri je me iz no si lo vi šeod po lo vi ce mje seč ne za ra de do bro pla će -nih rad ni ka. Pri lo ge od 1000 di na ra da li sui HKPD Ne ven iz Su bo ti ce, Za dru ga Na -pre dak iz Sa ra je va, mr. ph. Béla Sza mar -jay, Jo sip Ru bić, Fer di nand Me sner, An dri -ja Vil helm, Mar ko Ka rja kov, Ši ma Stri lić,Sti pan P. Ma ta rić, Stje pan Bog dan, Fra njaMi jić, Sti pan Stri lić, Jo sip Ko lić, Jer koZla ta rić, Ili ja Dži nić, Fra njo Fi ranj, Fra njoPar če tić-Mi ster, Đu la Hor njak, Pa ja Stri -lić, An tun Ma ta rić, Kla ra Stri lić, Fra njaStri lić, Ivan Bu dim če vić, Ši ma Ka ras, Sti -pan Glu vić, Fra nja Ma ta rić, An dri ja Ma ta -rić, Mi ja Bu co nić, Jo so Bu dim če vić, IvanŠi mu nov, Sti pan Pe ri škić, Ivan Bo šnjakMar ti nov, Gu stav Bog dan, Jo ži ka Par če tić,

Ivan Bo šnjak i An tun Ma ta rić – Či ka. Spo -me nu ti su da ro va te lji za to osta li za pam će -ni kao »hi lja da ri«.

Mra mor na plo ča s ure za nim ime ni mada ro va te lja bi la je smje šte na na ula zu utzv. ma lu dvo ra nu, gdje su da nas pro sto ri -je ban ke. Plo ča je ob no vlje na i ugra đe na uje dan od boč nih zi do va na ka tu zgra de Hr -vat skog do ma. Po zna to je da je no vac pri -ku pljan i po sli je ka ko bi se vra tio dug dr.Haj du ko vi ću, no ime na da ro va te lja iz tograz do blja ni su sa ču va na.

A. Čo ta

DA rOV nI CA (lat. do na tio), u fe u dal nompra vu do ku ment ko jim se ni or svo jem pod -lo žni ku do dje lju je ne ki po sjed, pri vi le gi je ipra va. Jed na od naj po zna ti jih da rov ni ca upo vi je sti jest Ve li ka po ve lja slo bo da (Mag -na Car ta Li ber ta tum), ko jom je en gle skikralj Ivan Bez Ze mlje (John Lac kland)1215. po di je lio od re đe ne slo bo de i pra vaen gle skom plem stvu, što se sma tra za čet -kom su vre me ne ustav no sti.

Pre ma ugar sko mu do na ci o nal nom su -sta vu (ko ji se do ne kle raz li ko vao od za -pad no e u rop sko ga len skog su sta va), da rov -ni ce je mo gao iz da va ti sa mo kralj, a uz sta -no vi ta ogra ni če nja i nje go vi na mje sni ci –pa la tin i ban, i to u ko rist ple mi ća, gra do -va i sl., ko ji su za uz vrat da ro va te lju bi liob ve za ni na od re đe nu slu žbu, naj če šćevoj nu. Iz da va le su se kao na gra da za za slu -ge za kra lja i do mo vi nu. Do no še ne su for -mi pri vi le gi ja, tj. po ve lje, a po stu pak do -dje le do bra za vr ša vao je jav nim sve ča nimuvo đe njem u po sjed. Po svo jem sa dr ža juda rov ni ce ni su bi le či sti da ro vi, već suima le mje šo vit ka rak ter, bu du ći da je ob -da re ni imao ob ve zu pro tu či nid be pre mada ro va te lju, po put nov ča ne ot kup ni ne zaple mić ki sta tus, po sli je voj ne slu žbe i sl.

Da rov ni ca ma je plem stvo ste klo vi šeod še zde set hr vat skih po ro di ca u ugar sko -me Po du na vlju od XVII. do XIX. st. Ve ći -na da rov ni ca ni je sa ču va na ili se na la zi upri vat nim po sje di ma. U po vi je sti ugar skihBu nje va ca po seb nu va žnost ima ju i da rov -ni ce Ma ri je Te re zi je ko ji ma su Som bor1749. i Su bo ti ca 1779. po sta li slo bod nimkra ljev skim gra do vi ma. Te su da rov ni ce

19

DArOVnICA

Ploča s imenima darovateljaHrvatskog doma u Somboru

omo gu ći le in ten ziv ni ji raz vi tak dva ju gra -do va, a ču va ju se u grad skim po vi je snimar hi vi ma.

Za ni mlji va je i da rov ni ca kra lja Fra njeII. le me škim ple mi ći ma iz 1803., ko jom je36 mje snih ple mi ća ot ku pi lo 11.931 ka ta -star sko ju tro za 40.000 fo rin ta – go to vo ci -je li atar, osim bi lje žnič ke, kan tor ske i žup -nič ke ze mlje. Do tad su se mno go broj niple mi ći iz Le me ša ze mljom ko ri sti li kaoza kup ci od Ugar ske ko mo re, uz vla sti tuple mić ku sa mo u pra vu. Iako da rov ni ca ni jesa ču va na, o njoj se po sred no do zna je izdo ku men ta iz da no ga u Ka la či 1. V. 1804.,ko jim se po tvr đu je sve ča no uvo đe nje u po -sjed u na zoč no sti nad bi sku pa Klo bu šic ko -ga. Taj je akt va žan i kao po tvr da da je Le -meš u to do ba još bio po di je ljen na dvi jeop ći ne, bu du ći da se u nje mu na vo di ka kose od no si na »dal ma tin ski dio op ći ne«.Iz vor: Hi sto rij ski ar hiv Som bor, Zbir ka va ri ae,reg. br. 475, sig.

Lit.: I. Iványi, Bács-Bo drogh vármegye földrajziés történel mi helynévtára, Sza bad ka, IV, 1906; M.La no vić, Za pad no-evrop ski fe u da li zam i ugar sko-hr vat ski do na ci o nal ni su stav, Za greb, 1928; S.Ba čić, Po ve lje slo bod nih kra ljev skih gra do va No -vog Sa da, Som bo ra i Su bo ti ce, Su bo ti ca, 1995; A.Čo ta, U osi mu ple me ni tog rav ni čar skog dra ča.Le meš (ru ko pis).

S. Ba čić i A. Čo ta

DA U tO VO (madž. Dávod), se lo ju žno odBa je, 8 km od dr žav ne gra ni ce, 2612 sta -nov ni ka (2001.). Ne ka da šnja slu žbe naime na: 1321. Da ved, 1342. Da vot, 1521.Da ut, 1553. Da u ot hat za, 1554. Da u to va,1590. Dol na-Da u to va i Gor na-Da u to va,1733. Da u to va, 1744. Se lo Da u to va, 1779.Da u to va, dru ga po lo vi ca XVI II. st. Da u to -va olim Da voth, 1873. Da u to va; od 1898.Dávod. Ime se la obič no se iz vo di iz osob -nog ime na Da vid.

God. 1321. spo mi nje se kao se lo, a1419. i 1521. kao pu sta ra; 1543. Ka lač kojje nad bi sku pi ji pla ti lo 13 fo rin ti (1700. sa -mo dvi je fo rin te) i je dan par či za ma cr kve -ne de se ti ne; 1554. »Da u to va« ima jed nu,1590. »Dol na-Da u to va« 5, a »Gor na-Da u -to va« 20 ku ća. Kao »rac ko« se lo za bi lje že -no je 1655., 1701. spo mi nje se kao ka to lič -

ko mje sto, a 1714. kao pu sta ra. Do 1762.ve ćin sko je srp sko na se lje, a ži vi u nje mu i30-ak hr vat skih obi te lji. Te su go di ne ona -mo me đu tim na se lje ni Ma dža ri iz Gor njeUgar ske, dok su Sr bi »ko ji ne že le ob ra đi -va ti ze mlju, ne go se ba ve sto čar stvom i ri -bo lov stvom«, pre se lje ni u Sta par i Sta ni -šić. God. 1767. knez mu je Hr vat Ni ko laAla džić. Do pr ve po lo vi ce XIX. st. Hr va tisu se asi mi li ra li u ma džar sku ve ći nu. Nane ka da šnje Sr be i Hr va te pod sje ća ju mi k-ro to po ni mi: Ada, Ba ra, Bar ta ko vi ćev rit,Cr ni će vo, Du gač ka ba ra, Ha la si ca, Konj -ska gla va, Ko va či ca, Si vac, Ši ro ka ba ra,Tr njak. Da nas je po znat po svo jim to pli ca -ma i Püspökpuszti, ko ju Hr va ti zo vu Si get.Iz vo ri: Bács megye helysége i nek jegyzéke 1733-ból, Országos Levéltar, Kanc, Litt. Co mit. Bach,1733., nr. 81; Országos levéltar, E. 150 Ec cles.fasc. 6, nr. 12; Kar to te ka Széchenyije ve knji žni ceu Bu dim pe šti, 501; Ar hiv Voj vo di ne, Ur ba ri jal nipo pi si, 13 330. ku ti ja.

Lit.: G. Grosschmid, Magyarország népesítésénekáttekintése. Figyelem mel Bács-Bo drog vármegyetörténetére, Bács-Bo drogh vármegye Történel miTársulat évkönyve, Zom bor, 4/1887; Bács-Bo drogvármegye egyete mes monografiája, I-II, Zom bor,

20

DArOVnICA

Da u to vo (Dávod)

1896; D. Po po vić, Sr bi u Voj vo di ni, II, No vi Sad,1959.

Ž. Man dić

DE BO ČE tVr tAK (De be li če tvr tak), usu bo tič kih i som bor skih Bu nje va ca puč koime za če tvr tak uoči ko ri zme, u tjed nu pri -je »Či ste sri de«, tj. Pe pel ni ce. Pre u zet je,pre ma sve mu su de ći, od Ma dža ra, u ko jihje u ne kim kra je vi ma taj na ziv uobi ča jen(madž. kövér csütörtök). Po sljed nji tje danpri je ko ri zme i us kr snog po sta, u pu ku po -znat kao »De be la ne di lja«, obi lo vao je za -ba va ma i pri red ba ma. Na »De bo če tvr -tak«, pre ma sta rom obi ča ju, va lja de vetpu ta je sti, jer se vje ru je da će onaj ko ji seto ga bu de pri dr ža vao bi ti zdrav i da će seude blja ti te da će go di na bi ti rod na. Na tajbi se dan pe kle kraf ne, ko je Su bo ti ča ni zo -vu »fan ki«, Som bor ci »ko la či ći«, a u ne -kim dru gim hr vat skim kra je vi ma »po klad -ni ce«. Som bor ki nje su na taj dan pe kle gi -ba ni cu »de be lu ko no ga«, a u Su bo ti ci»po ga ču«. U pro šlo sti je na »De bo če tvr -tak« Ka to lič ko di vo jač ko dru štvo iz Su bo -ti ce or ga ni zi ra lo Di vo jač ki bal.Lit.: A. Se ku lić, Bač ki Bu njev ci i Šok ci, Za greb,1990; S. Be re tić, Po kla de (me so pust, kar ne val) iko ri zma, Su bo tič ka Da ni ca (no va): Ka len dar za2002. go di nu, Su bo ti ca, 2001.

B. Ja ra ma zo vić

DE JA nO VIĆ (De ja no vics, Deánovics,Diánovics, Szígyártó, Szijártó), jed na odnaj va žni jih i naj u tje caj ni jih dal ma tin skihpo ro di ca u Se ge di nu ti je kom XVI II. st.Pre zi me se po ja vlju je u ne ko li ko ob li ka,kao De ja no vić (De jan no vics, Deánovics),Di ja no vić (Diánovics) ili Szíjártó (u zna -če nju »re me nar«). Man dić sma tra da je ri -ječ o dva ma raz li či tim pre zi me ni ma jer jepre zi me De ja no vić iz ve de no iz osob nogime na De si mir ili De si slav, od no sno nje -go vih skra će nih ob li ka De jan, De jo, De ja,a pre zi me na Di ja no vić vje ro jat no iz osob -nog ime na Di mi tri je ili Di ja na. Raz lu či va -nje tih dva ju pre zi me na vr lo je te ško zbogoskud no sti iz vo ra, a u nji ma se us to pre zi -me na za pi su ju pri lič no ne pre ci zno. Pr vispo men pre zi me na De ja no vić po tje če iz1708. (Ioan nes Ne po muk De ja no vich).Go di ne 1719. pr vi se put spo mi nje u ob li -

ku Di a ne vics (Di a no vics), a 1722. iDeánovics. Po ro di ca se vje ro jat no ba vi lare me nar stvom jer se ti je kom XVI II. st. po -je di ni nje zi ni čla no vi spo mi nju po pre zi -me nu Szígyártó ili Szíjártó (madž. szíj-gyártó: re me nar), ko je mu se kat ka da do da -je De ja no vić ili Di ja no vić.

Ivan De ja no vić naj va žni ji je član te po -ro di ce. Kao János Szígyártó (Szíjártó) bioje 1716.-21. glav ni ka pe tan, a ob na šao je ise na tor sku funk ci ju, ko ja je bi la do ži vot -na. God. 1720. pod ime nom János SzíjártóDejánovics iza bran je za za mje ni ka glav -nog su ca, a 1722.-23., sku pa s naj sta ri jimse ge din skim se na to rom Dánielom Rósa,iza bran je za funk ci ju grad skog su ca(iudex). Na kon to ga od ba cio je pri dje vakSzíjártó pa se u iz vo ri ma kao se na tor spo -mi nje pod ime nom János De ja no vics. Iz -me đu 1724. i 1734. bio je je dan od naj -i muć ni jih tr go va ca u gra du, a ob na šao je ifunk ci je saj me nog su ca (fo ri iudex) i ma -log su ca. U vi še je na vra ta 1723. ne u spje -šno po ku šao do bi ti ar mal no pi smo i po sta -ti ple mi ćem. Sta no vao je u Pa lan ku, di je lugra da na se lje no me uglav nom Ni jem ci ma,Sr bi ma i Dal ma ti ni ma. U po pi su po re znihob ve zni ka 1731. spo mi nje se pod ime nomJános Diánovics, a kao naj i muć ni ji iz za -jed ni ce se ge din skih Dal ma ti na pla tio ječak 40 fo rin ta po re za. U to je vri je me je uzMa la vra ta, u su sjed stvu dvo ji ce dru gihgrad skih se na to ra, dao sa gra di ti ku ću zasvo ju kćer Ma ri ju De ja no vić. U raz do bljuod 1732. do 1745. ob na šao je funk ci ju gra -do na čel ni ka (con sul) Se ge di na. God.1750. u vla sni štvu je imao po la mli na, vrti dvi je ku će u Pa lan ku, što je pred sta vlja lopra vo bo gat stvo. Ob u do vio je 1751., a većje slje de će go di ne, ili naj ka sni je 1753.,umro. Že lju da po sta ne ple mić ostva rio jepri je smr ti pa su i nje go vi po tom ci bi li ple -me ni ta ši.

Dru gi je va žan član po ro di ce bio Pa vaoDe ja no vić (Pa u lus De ja no vics), vje ro jat noIva nov brat. Go di ne 1717. pod ime nomPál Szígyártó iza bran je za ma log su ca ičla na com mu ni ta sa (iza bra no ga gra đan -stva), a 1723. bio je je dan od saj me nih su -da ca, ovaj put pod ime nom Pál De ja no -vics. U gra du su ti je kom XVI II. st. bi li če -

21

DEJAnOVIĆ

sti po ža ri, a u jed no me je od njih 1722. iz -gor je la i nje go va ku ća i sva imo vi na, pamu je grad ska upra va, kao »gra đa ni nu«(ci vis), opro sti la pla ća nje po re za. Po sli jese po nov no obo ga tio pa je 1750. u vla sni -štvu imao dvi je ku će u Pa lan ku, 12 kra va,3 ko nja, mno go po ljo pri vred nih »stro je -va«, ve lik urod ječ ma i zo bi te ve li ku ko li -či nu si je na. Ob u do vio je 1752., a umro1757.

Zad nji spo men čla no va te po ro di ce uSe ge di nu po tje če iz raz do blja 1802.-04.,kad je u red gra đa na Se ge di na pri mljen od -vjet nik Jo sip Di ja no vić (Jo sep hus Di a no -vity), ko ji se u po gle du na ci o nal ne pri pad -no sti već iz ja snio kao Ma džar.Lit.: L. He ka, Po vi jest Hr va ta Dal ma ti na u Se ge -di nu, Bu dim pe šta, 2004.

L. He ka

DE KAn, Jo sip – La ka (Son ta, 16. X.1941.), sa mo u ki sli kar. Sin Jo si pa i Ka te,rođ. Đur kov. Na kon osnov ne ško le u Son -ti, Ško lu uče ni ka u pri vre di za vr šio je uSom bo ru. In te res za li kov no stva ra la štvopo ka zu je od ra ne mla do sti, no sli ka njem sein ten ziv ni je po čeo ba vi ti na kon od la ska uAustri ju 1968. U sa mo svoj no me li kov nomiz ra zu slu ži se na če li ma i pra vi li ma ko javri je de u na iv nom sli kar stvu, a na nje go -vim sli ka ma do mi ni ra ju za vi čaj ni pej za ži imo ti vi ra do va na se lu. Ama ter ski se ba vioka ri ka tu rom i stri pom, a 1970-ih ob ja vlji -vao je svo je ra do ve u vi še ju go sla ven skihli sto va (Vje snik, Front, Pin gvin...). Su dje -lo vao je na če tr de se tak sa mo stal nih te vi šeod sto skup nih iz lo ža ba. Na skup nim iz lo ž-ba ma su dje lu je od 1980., a pr vu sa mo stal -

nu iz lo žbu imao je 1980. u Son ti. Iz la gaoje u Voj vo di ni, Be o gra du, Hr vat skoj,Austri ji, Nje mač koj, Fran cu skoj i Ita li ji.Član je Udru že nja sa mo u kih li kov nihumjet ni ka Sr bi je. Od 1998. ži vi i ra di uBe lo me Ma na sti ru.Lit.: S. Vo ji no vić, Na i va u Sr bi ji : sli ka ri, va ja ri,Be o grad, 1991; Son ćan ski mo ti vi : sli ke na plat nui sta klu (ka ta log), Som bor, 1994.

T. Žig ma nov

DE KAnJ, Bla ško (Žed nik, 3. II. 1928. –Su bo ti ca, 28. IV. 1994.), sve će nik. Te o lo -gi ju je stu di rao u Đa ko vu 1949.-56., a zasve će ni ka je za re đen 1955. u Su bo ti ci. Do1960. bio je žup ni vi kar u žu pa ma Isu so vaUs kr snu ća u Su bo ti ci, sv. Stje pa na Kra ljau Sen ti, Ime na bl. Dje vi ce Ma ri je u No -vom Sa du i sv. Te re zi je Avil ske u Su bo ti ci,a upra vi telj žu pa u Ti te lu i Bu di sa vi do1962. Pr vi pre fekt i eko nom ob no vlje nogsje me ni šta Pa u li num u Su bo ti ci bio je1962.-67., a upra vi telj žu pe sv. Alek san drau Su bo ti ci 1967.-68. Bio je žup nik u Žed -ni ku 1968.-69., u žu pi sv. Ro ka u Su bo ti ci1969.-71., sv. Jur ja u Su bo ti ci 1971.-88.,Ime na Ma ri ji na u No vom Sa du 1988.-91. ipo nov no u su bo tič koj žu pi sv. Ro ka dosmr ti. Ob na šao je raz ne slu žbe u bi sku pi ji.U ka zne nom po stup ku ko ji se vo dio pro tiv»usta ško-kri žar ske or ga ni za ci je« 1947.,bio je uhi ćen i pro veo od re đe no vri je me uis tra žnom za tvo ru. Bio je od go vor ni ured -nik i je dan od po kre ta ča i or ga ni za to ra ob -no ve iz da va nja ka len da ra Su bo tič ka Da ni -ca – u nje go vom žup nom dvo ru odr ža va nisu sa stan ci i do go vo ri o broj nim po je di no -sti ma u sve zi s iz da va njem ka len da ra.Iz vor: Cur ri cu lum vi tae sa cer do tum in re gi o neBa či en si a d. 10. fe bru a rii a. 1923. fu gen ti um, No.310.

Lit.: Su bo tič ka Da ni ca (no va) : Ka len dar za 1995.go di nu, Su bo ti ca, 1994; Zvo nik, Su bo ti ca, br.5/1998, 7/2005.

J. Štef ko vić

DE KIĆ, Jo sip (Be reg, 24. III. 1960.), ša -hist i ša hov ski tre ner. Ro đen je u obi te ljiAda ma i maj ke Man de, rođ. Gor ja nac.Osnov nu ško lu za vr šio je u rod no me mje -stu, a sred nju elek tro teh nič ku u Som bo ru

DEJAnOVIĆ

22

J. De kan, Dr vo sje če, ulje na platnu

1979. Šah je po čeo igra ti za Ša hov ski klubu Be re gu 1975., a od 1978. na stu pao je zane ko li ko ša hov skih klu bo va u ze mlji i ino -zem stvu (Som bor ski ša hov ski klub, be o -grad ski Par ti zan, no vo sad ski Agro nom,bu dim pe štan ski Mat ta dor, Schac klub iznje mač ko ga Pas sa ua), s ko ji ma se na tje caou I. i II. li ga ma. Su dje lo vao je na mno go -broj nim me đu na rod nim tur ni ri ma, na ko ji -ma je po sti zao za pa že ne re zul ta te(Gyöngyös, Ma džar ska, 1986.; Ži ar nadHro nom, Če ho slo vač ka, 1987.; Jal ta,SSSR, 1989.; Ba la ton berény, Ma džar ska,1995.; Bu dim pe šta, Ma džar ska, 1995.).Ima zva nje maj sto ra FI DE-a.

Od 1988. ra di i kao ša hov ski tre ner, anaj ve će uspje he po sti gao je u ra du s mla di -ma. Eki pa Osnov ne ško le Mo ša Pi ja de izBe re ga, ko ju je pr vo tre ni rao, osvo ji la je1990. prvo mje sto u Voj vo di ni, a 4. na pr -ven stvu Ju go sla vi je. Mla di ša hi sti ko je jetre ni rao bi li su u svo jim ka te go ri ja ma vi še -go di šnji pr va ci Voj vo di ne, Ju go sla vi je(npr. Du šan Po po vić, Go ran Pa vlik, Mi lošRo ga no vić) i Euro pe (npr. Ne ma nja Sa -dov ski). Kao tre ner mla dih ra dio je i u Slo -ve ni ji 1988.-2003., gdje su nje go vi ša hi stita ko đer po sti za li od lič ne re zul ta te (npr.Kar men Mar). U vi še na vra ta bio je tre neri vo đa pu ta ša hov ske re pre zen ta ci je Ju go -sla vi je na europ skim i svjet skim na tje ca -nji ma (Tal linn, Esto ni ja, 1997.; Mu rek,Austri ja, 1998.; Hal kid hi ki, Grč ka, 2001. i2002.).

U Som bor skim no vi na ma ure đi vao ješa hov sku ru bri ku 1991.-93. Za svoj raddo bio je pri zna nje Naj bo lji spor taš Som -bo ra 1998., a zbog po stig nu tih re zul ta ta uša hu na gra di lo ga je 2000. i Iz vr šno vi je ćeAP Voj vo di ne.

I. Ko vač

DE KIĆ, Ma rin (Be reg, 26. XII. 1895. –Be reg, 30. VII. 1970.), dru štve ni i kul tur nidje lat nik. Ro đen je u po ljo djel skoj obi te lji,od oca Jo si pa i maj ke Oli ve, rođ. Ko va čev.U rod nom je mje stu za vr šio še sto ra zred nuosnov nu ško lu s od lič nim uspje hom, alizbog ne do stat ka ma te ri jal nih sred sta va ni -je mo gao na sta vi ti ško lo va nje. Ostao je use lu i po sve tio se po ljo djel stvu, ali se us to

na sta vio sa mo stal no obra zo va ti. Su dje lo -vao je u dru štve no me, kul tur no-pro svjet -no me i po li tič kom ži vo tu Be re ga.

Bio je du go go di šnji vo di telj Po dru žni -ce Bač ko ga po ljo pri vred nog udru že nja,ko ja je osi gu ra va la na ba vu po trep šti na zapo ljo pri vred nu pro iz vod nju po ni žim ci je -na ma, pro pa gi ra la su vre me nu ob ra du ze m-lje i uz goj sto ke, a ima la je i vla sti tu knji ž-ni cu. Na kon osnut ka Hr vat sko ga pro-svjet nog dru štva Se ljač ka slo ga 1927. po -stao je član upra ve i rav na telj pje vač kogzbo ra. God. 1932. bio je osni vač, za jed nos Ja ko bom Fu de re rom, te pr vi star je ši naCr kve no ga pje vač kog dru štva Sve ta Ce ci -li ja pri mje snoj cr kvi sv. Mi ho vi la. Bio ječlan Hr vat ske se ljač ke stran ke i pred sjed -nik nje zi na ogran ka u Be re gu.

Če sto se kri tič ki od no sio pre ma ra duOp ćin skog po gla var stva, bi lje žni ka i upra -vi te lja ško le, o če mu se i jav no ogla ša vao.Zbog ta kvih ak tiv no sti bi lje žnik ga je pri -ja vio Žan dar me rij skoj sta ni ci u Ko lu tu sop tu žbom da ši ri ko mu ni stič ku pro pa gan -du. Žan da ri No vak Alek sić i Mak sim Sr dićpre tra ži li su mu ku ću, za pli je ni li ko re spon -den ci ju i ar hi vu, a nje ga su uhi ti li. God.1930. pod ni je li su ka zne nu pri ja vu kra ljev -sko mu dr žav nom tu ži te lju te ga pre pra ti li uza tvor, no som bor ski okru žni sud oslo bo -dio ga je op tu žbe. Se dam go di na po sli jepo nov no je imao po sla s po li ci jom – napre lu ko je je u Som bo ru 1937. pri re di lotek osno va no Hr vat sko kul tur no dru štvoMi ro ljub pje vao je sa su pru gom Evom be -ćar ce Ma ra mi ca iz ve ze na zla tom, slo varac ka, ži vi la Hr vat ska i Dva bra ta slu ži lasu voj sku, tre ći če ka, on će za Ma če ka, zašto ih je pred stoj ni štvo grad ske po li ci je ka z-ni lo s 500 di na ra.

Na pi sao je krat ku po vi jest Be re ga, ko -ja je ob ja vlje na u ka len da ru Su bo tič ka Da -ni ca za 1933., a su ra đi vao je i u som bor -skim no vi na ma Da ni ca 1934. te u Su bo tič -kim no vi na ma 1939.

I. Ko vač

DE KIĆ, Mar ko (San to vo, 22. IX. 1937.),pje snik, pre vo di telj, no vi nar. Sin Sti pa na iMa re, rođ. Ve lin. Osnov nu ško lu po ha đaoje u rod no me mje stu, a ma tu ri rao je u bu -

23

DEKIĆ

dim pe štan skoj Hr vat sko-srp skoj uči telj -skoj ško li 1957. Is pr va je ra dio kao uči telju Hr vat skoj Ke mlji (madž. Horvát Ki mle,sa da Ki mle) kraj Ju re (madž. Győr), a od1959. do 1978. kao vi ši re fe rent za kul tu ruDe mo krat skog sa ve za Ju žnih Sla ve na uMa džar skoj. Po sli je to ga bio je no vi narNa rod nih no vi na, li sta Hr va ta, Sr ba i Slo -ve na ca u Ma džar skoj, a na kon osnut katjed ni ka Hr vat ski gla snik 1991. do umi ro v-lje nja 1997. ra dio je kao za mje nik nje go vaglav nog ured ni ka.

Pr vu pje smu ob ja vio je 1953. u Na rod -nim no vi na ma i otad ob ja vlju je u ra znimno vi na ma, ča so pi si ma i dru gim iz da nji mau Ma džar skoj (Na rod ni ka len dar, Hr vat skigla snik, Hr vat ski ka len dar), Austri ji (Pa -non ski lje to pis), Hr vat skoj (Ri ječ, Knji žev -na re vi ja, Ra dost) i Voj vo di ni (MagyarSzó, Magyar Képes Újság, Hét Nap). Sašest ob ja vlje nih knji ga naj plod ni ji je hr vat -ski knji žev nik u Ma džar skoj u XX. st. Za -stu pljen je u ne ko li ko an to lo gi ja i mo no -graf skih pu bli ka ci ja: U ko lo (Bu dim pe šta,1969.), Hr vat ski Odi sej (Za greb, 1980. i1986.), Na dru goj oba li (Va lje vo-Be o grad,1984.), Po e ma ro de kro a toj en Hun ga rio(Za greb, 1992.), Knji žev nost po du nav skihHr va ta u XX. sto lje ću (Za greb, 1996.), Iz -vor na dnu du še (Re še ta ri, 1999.), Ra su tobi ser je (Pe čuh, 2002.). Pje sme su mu pre -vo đe ne na ma džar ski, ru munj ski, slo vač kii espe rant ski. Pi še i pro zu, a pre vo di ma -džar ske knji žev ni ke na hr vat ski.

U po čet ku je bio pod sna žnim utje ca -jem hr vat skih, srp skih i ma džar skih ro -man ti ča ra te bu nje vač ko-šo kač ke knji žev -ne tra di ci je te su mu pje sme iz te fa ze te -mat ski uokvi re ne svi je tom za vi ča ja. Lir skije su bjekt u nji ma pun sje ća nja na sret neda ne dje tinj stva s »pri mje sa ma me lan ko li -je i sje te« te »od ra ža va ju in tim nu po ve za -nost pje sni ka sa svim sit ni ca ma za vi ča ja«(S. Bla že tin). U dru goj fa zi u De ki ća iz o -sta je ro man ti čar ski pa tos – pje sni štvo mupo sta je is po vjed no i me di ta tiv no, s vi šetra gič nih to no va. Raz mjer no sa mo stal nucje li nu pred sta vlja ju nje go ve dječ je pje -sme, ko je je ob ja vlji vao od sa mog po čet kastva ra nja.

God. 1989. pri mljen je u Dru štvo knji -žev ni ka Hr vat ske i Sa vez knji žev ni ka Ju -go sla vi je, a iste je go di ne, kao je di ni od hr -vat skih knji žev ni ka u Ma džar skoj, po stao ire do vi tim čla nom Sa ve za ma džar skih knji -žev ni ka. Od 1997. član je bu dim pe štan -skog ogran ka Ma ti ce hr vat ske. Ob na ša du ž-nost pred sjed ni ka Dru štva hr vat skih knji -žev ni ka u Ma džar skoj, ko je je ute me lje no2004. Do bit nik je vi še kul tur nih od lič ja uMa džar skoj: Za so ci ja li stič ku kul tu ru1966. i 1973., Is tak nu ti kul tur ni dje lat nik1978. te Zlat ni križ za knji žev ni i no vi nar -ski rad 2006.Dje la: Du ga nad za vi ča jem, Bu dim pe šta, 1979;Sun ča na po lja (su a u to ri S. Bla že tin i Lj. Ga lić),Bu dim pe šta, 1980; Ti ši ne i lju ba vi, Bu dim pe šta,1986; Sto pa ma dje tinj stva (pje sme za dje cu), Bu -dim pe šta, 1989; S ba čvan ske rav ni ce, Bu dim pe -šta, 1997; Mi ri si vr bi ka, Bu dim pe šta 2001.

Lit.: Đ. Vid ma ro vić, Su vre me ni to ko vi u pje sni štvuma džar skih Hr va ta, Za greb, 1991; P. Mi lo še vić,Ogle di i kri ti ke, Bu dim pe šta, 1991; Hr vat ski bi o -graf ski lek si kon, 3, Za greb, 1993; S. Bla že tin,Knji žev nost Hr va ta u Ma đar skoj od 1918. do da -nas, Osi jek, 1998.

Ž. Man dić

DéL-MAGyArOrSZáG ® Ju žna Ugar ska

DE LIn (de len, franc. de la i ne: od vu ne),vr lo fi na vu ne na tka ni na. U bu nje vač kojno šnji ra bi la se za iz ra du ru ba ca ko ji su ponjoj i do bi li na ziv »de lin ske ma ra me«.Naj če šće su bi li u bi je lim ili svje tli jim pa -

24

DEKIĆ

MarkoDekić

stel nim bo ja ma, s raz li či tim oti snu tim mo -ti vi ma. No si li su se uz se fir, ni ka ko uz»svi le na ru va«, ali sa mo u sve ča nim pri go -da ma. Bo ga ti je dje voj ke u sta tu su »no va -lje«, tj. mla den ke, ne ri jet ko su ih no si le iiz van po seb nih pri go da, »za sva ki dan«.

K. Suk no vić

DE ME rAC, Adam (Som bor, 25. X.1758. – Ba ja, 25. VII. 1823.), fra nje vac,pro fe sor, pe da gog. Za vr šio je fi lo zof sko ite o lo ško ško lo va nje na vi so kim ško la maPro vin ci je sv. Iva na Ka pi stran sko ga, či ji ječlan po stao ula skom u no vi ci jat 1774. uŠa ren gra du kraj Ilo ka. Osim hr vat skim,do bro je vla dao i ma džar skim je zi kom paga je 1783. pro vin ci jal Jo sip Pa vi še vićuklju čio u baj sku sa mo stan sku za jed ni cu.U Ba ji je dje lo vao 1783.-91. kao pro fe sorgra ma tič ke ško le, ko ju su još 1757. osno -va li fra njev ci kao ni žu gim na zi ju. U od go -ji telj sku je slu žbu od la zio u Či ku zdu(madž. Sükösd) od 1788. ka ko bi on dje po -ma gao mje snom žup ni ku. Kad je 1791. na -pu stio slu žbu na stav ni ka, do 1802. bio jeka pe lan u rod nom Som bo ru. Od 1802. dosmr ti bo ra vio je opet u baj skom sa mo sta -nu, gdje je oba vljao slu žbu hr vat skog pro -po vjed ni ka i za mje ni ka sa mo stan skogstar je ši ne. I sam je 1809./10. bio star je ši nasa mo sta na, na sli je div ši na toj funk ci ji Gr -gu ra Pe šta li ća. God. 1807. pre u zeo je slu ž-bu di rek to ra gra ma tič ke ško le, a za dr žao juje i na kon 1815., kad je ško la do bi la svihšest raz re da i bi la pro gla še na kra ljev skomgim na zi jom. Od 1815. do 1818. oba vljaoje slu žbu na go vor ni ka gim na zi ja la ca, tj.nji ho va du hov ni ka i pe da go ga. Pri je po čet -ka škol ske go di ne 1819./20. za hva lio se naslu žbi rav na te lja, vje ro jat no iz zdrav stve -nih raz lo ga.Iz vor: Hi sto ria do mus Ba jen sis 1694.–1840., 1,Ba ja, 1991.

Lit.: I. An tu no vić, Raz pra va o po du nav skih i po ti -san skih Bu njev cih i Šok cih, Beč, 1882; F. E. Ho -ško, Škol sko dje lo va nje fra nje va ca u Bač koj ti je -kom 18. i 19. sto lje ća, Cro a ti ca chri sti a na pe ri o -di ca, br. 23, Za greb, 1989; F. E. Ho ško, Euze bi jeFer men džin cr kve ni uprav nik i po vje snik, Za greb,1997; A. Se ku lić, Ma nje po zna ti hr vat ski fra njev -

ci iz li je vo ga Po du na vlja, Hr vat ski ka len dar 1998:Go di šnjak za hr vat sku na rod nost u Ma đar skoj,Bu dim pe šta, 1997.

A. Se ku lić

DE MO KrA CI JA (grč. de mos: na rod;kra teo: vla dam), ob lik vla da vi ne. Od an ti -ke se pod de mo kra ci jom ra zu mi je va vla -da vi na na ro da, u opre ci pre ma dik ta tu ri,ko ja upu ću je na sa mo vla du. De mo kra ci jesu u an ti ci bi le sa zda ne na na če lu ne po -sred no sti, što zna či da su pret po sta vlja leiz rav no su dje lo va nje gra đa na u do no še njuod lu ka. Su vre me ne su de mo kra ci je, zbogslo že no sti mo der nih dru šta va, pred stav -nič ke i gra đa ni u nji ma po vje ra va ju man -dat svo jim re pre zen tan ti ma ka ko bi umje -sto njih i u nji ho vo ime su dje lo va li u jav -nim po slo vi ma. Zbog to ga vi še ni je ri ječ o»na rod noj vla da vi ni«, ne go o su sta vuupra vlja nja ko ji se te me lji na ma ni fe sta tiv -nom pri hva ća nju od stra ne gra đa na.

U po li tič koj je te o ri ji tra di ci o nal no za -stu plje no pro ce du ral no i sup stan tiv no ra -zu mi je va nje de mo kra ci je. U pro ce du ral -nom se shva ća nju is ti ču in sti tu ci je, pro ce -du ral no do no še nje po li tič kih od lu ka i na -čin na ko ji se ob li ku je po li tič ka vo lja gra -đa na te funk ci o ni ra pred stav nič ki su stav.U sup stan tiv nom je shva ća nju na gla sak nakva li te ti od lu ka jav ne vla sti, pri če mu sede mo kra ci ja ra zu mi je va po naj pri je kaovlast ko ja se ob na ša ra di op ćeg do bra, a netek na te me lju su mi ra nja i agre gi ra nja po -je di nač nih vo lja gra đa na. U te o ri ji po sto ji ipo dje la na: a) pro tek tiv ni mo del, u ko jemse na gla ša va da je de mo kra ci ja je di naučin ko vi ta za šti ta pred sa mo vo ljom vla da -la ca; b) raz voj ni mo del, u ko jem se is ti čeda se sa mo u de mo kra ci ji mo že za mi sli tiauto nom ni raz voj po je din ca; c) rav no te žnimo del, pre ma ko jem se de mo kra ci ja ra zu -mi je va kao na tje ca nje i me ha ni zam za iz -bor od re đe nog su sta va upra vlja nja, pri če -mu se is klju ču ju bi lo ka kve mo ral ne ob ve -ze te d) par ti ci pa tiv ni mo del, u ko jem sede mo kra ci ji pri stu pa s ob zi rom na ka pa ci -te te na osno vi ko jih svat ko mo že dje lo -tvor no su dje lo va ti u jav nom ži vo tu. De -mo kra ci ja, nje zi na krh kost, sa mo po ri ču ćeten den ci je, sla bi obram be ni po ten ci ja li u

25

DEMOKrACIJA

od no su na oli gar hij ske ten den ci je i pod lo ž-nost ma ni pu la ci ja ma od an ti ke su iz la ga niraz li či tim kri ti ka ma, čak i od onih ko ji de -mo kra ci ju afir mi ra ju.

U kon tek stu ma nji na i ma njin skih sku -pi na, od pr vo ra zred ne je va žno sti či nje ni cada bez ko rek tiv nih mje ra de mo kra ci ja za -sno va na na ve ćin skom od lu či va nju mo žepri do ni je ti asi mi la cij skom pri ti sku. Ma -njin ski za htje vi u pra vi lu iz ra sta ju iz svi je -sti o pri kra će no sti u de mo krat skom od lu či -va nju, u ko jem se ne či ji sta vo vi su stav none ču ju i ne uzi ma ju u ob zir. De fi ci ti ve -ćin ske de mo kra ci je u tom smi slu do vo dema njin ske ak te re do pre po zna va nja po li -tič ke va žno sti nji ho va dru ga či je ga, ne ve -ćin skog iden ti te ta, zbog če ga ma nji ne bezsta no vi tih ko rek ti va mo gu za u vi jek osta ja -ti na po zi ci ja ma gu bit ni ka de mo kra ci je.Na po sljet ku, na ve ćin skim prin ci pi ma sa z-da na de mo kra ci ja raz ot kri va na pe tost ko -ja te re ti mo der ni tet, bu du ći da su vre me nepo li tič ke za jed ni ce isto dob no sa ži ma jugra đan ska i na ci o nal na od re đe nja. De mo -kra ci je se zbog to ga mo ra ju ko ri gi ra ti, ina -če će grad nja ve ćin ske na ci je zna či ti sla b-lje nje i po ti ra nje et nič kih raz li ka. De mo -kra ci ja u tra di ci o nal nom ob li ku ni je do -volj na da se pre i na či pod re đen po lo žaj ma -nji na (»sla ba pro tek tiv nost«) u kon tek stuve ćin ske na ci je, ko ja op sta je bez ob zi ra nanad na ci o nal ne sa dr ža je da na šnje ga svjet -skog po ret ka. Raz li či ti iz ra zi, kao »po li ti -ka iden ti te ta« i »po li ti ka pri zna va nja«, for -mi ra ju se ra di po nov nog po zi ci o ni ra njama nji na u okvi ri ma su vre me ne de mo kra -ci je, ko ja svu gdje ima mul ti na ci o nal naobi ljež ja. Teh no lo gi ja ko ja pot kre plju je tana sto ja nja raz li či te je na ra vi. Pri mje ri ce, uokvi ru na če la par ti ci pa tiv ne de mo kra ci je,ma nji na ma se, bez ob zi ra na po stig nu teuspje he na iz bo ri ma, za ko ni ma osi gu ra va -ju za jam če na mje sta u par la men tu ili dru -gim ti je li ma vla sti.

O de mo kra ci ji se mo že go vo ri ti i ukon tek stu od no sa unu tar ma nji ne. Va žnosttog pi ta nja po seb no se sna žno oči tu je kadma nji ne stje ču pra va na sa mo or ga ni za ci ju,tj. ako su u po sje du raz li či tih ob li ka auto -no mi je u ve zi s re pro duk ci jom kul tur nihiden ti te ta, što je sa stav ni dio su vre me nih

de mo kra ci ja. Pri mje ri ce, na čin iz bo ra ikom pe ten ci je ma njin skih na ci o nal nih vi je -ća u Sr bi ji, na či ni do no še nja od lu ka u ma -njin skim za jed ni ca ma te upra vlja nje ma -njin skom jav no šću obi lje že ni su de fi ci ti mako ji do ti ču upra vo ovo pod ruč je. Iz me đude mo kra ci je i sna že nja ma njin skih iden ti -te ta mo že po sto ja ti po zi tiv na ve za, no onaje sa mo mo guć nost, ne i za jam če na nu ž-nost.Lit.: J. Schum pe ter, Ka pi ta li zam, so ci ja li zam i de -mo kra ci ja, Za greb, 1981; D. Held, Mo de li de mo -kra ci je, Lju blja na, 1989; N. Bo bio, Bu duć nost de -mo kra ti je : od bra na pra vi la igre, Be o grad, 1990;A. To kvil, O de mo kra ti ji u Ame ri ci, Srem ski Kar -lov ci, 1990; R. Dal, Uvod u eko nom sku de mo kra -ti ju, Be o grad, 1993; N. Bo bio, Li be ra li zam i de -mo kra ti ja, Be o grad, 1995; K. Fri drih, Kon sti tu ci -o nal na de mo kra ti ja : te o ri ja i prak sa u Evro pi iAme ri ci, Pod go ri ca, 2005.

A. Lo soncz

DE MO KrAt SKI SA VEZ Hr VA tA UVOJ VO DI nI (DSHV), po li tič ka or ga ni -za ci ja voj vo đan skih Hr va ta. Sta tu tom jeod re đe na kao in sti tu ci ja »u ko joj se ob li -ku ju, iz ra ža va ju i za stu pa ju ko lek tiv ni in -te re si Hr va ta u Voj vo di ni (Bu nje va ca, Šo -ka ca i dru gih Hr va ta u Voj vo di ni) ra diostva ri va nja po li tič kih, kul tur nih, go spo -dar skih i dru gih ci lje va«. Član je Hr vat -sko ga svjet skog kon gre sa (HSK) i Fe de -ral ne uni je europ skih ma nji na (FU EM).

Na po čet ku de mo krat skih pro mje na uju go sla ven skom dru štvu sku pi na hr vat skihin te lek tu a la ca, ve ći nom iz Su bo ti ce, ar ti -ku li ra la je po tre bu osni va nja po li tič kestran ke s glav nim ci ljem da se bo ri zaauten tič ne in te re se Hr va ta u Voj vo di ni. Po -la zi šna je pret po stav ka bi la da je di no po li -tič ki ob lik or ga ni zi ra no sti za jed ni ce mo že

26

DEMOKrACIJA

Osnivačka skupština DSHV-a

pri do ni je ti po zi tiv nom rje ša va nju po lo ža jai sta tu sa hr vat skog na ro da u Voj vo di ni utek za po če tom pro ce su de mo kra ti za ci je ju -go sla ven skog dru štva. Naj pri je je Su bo ti ci13. V. 1990. ute me ljen Ini ci ja tiv ni od borza osni va nje hr vat ske dru štve no-po li tič keor ga ni za ci je, ko ji je za tim ob ja vio Pro glaso svo jim na mje ra ma. Na kon to ga, 15. VII.1990., u na zoč no sti oko 250 osni va ča iz ci -je le Voj vo di ne, u Su bo ti ci je odr ža na osni -vač ka skup šti na, iza bra no je vod stvo stran -ke na če lu s Be lom Ton ko vi ćem, a ubr zo jestran ka i re gi stri ra na 23. VI II. 1990.

Ubr zo su osno va ne mje sne or ga ni za ci -je i po dru žni ce u go to vo sva ko me mje stu uBač koj i Sri je mu gdje ži vi znat ni ji po sto -tak Hr va ta, us po sta vlje na je su rad nja sastran ka ma de mo krat ske ori jen ta ci je u Sr -bi ji i Hr vat skoj, po kre nu to je stra nač kogla si lo (Glas rav ni ce), osno van je stra nač -ki po mla dak (Mla dež DSHV-a), hr vat skise je zik uvo di u slu žbe nu upo ra bu u su bo -tič ku op ći nu... Po čet kom 1990-ih vod stvostran ke su dje lo va lo je na svim kon fe ren-cij ama o biv šoj Ju go sla vi ji – u Že ne vi, Bru-xel le su, Den Ha a gu, na Mi rov noj kon fe -ren ci ji u Lon do nu 1992. i u ra du Me đu na -rod ne kon fe ren ci je o biv šoj Ju go sla vi ji(ICFY) OUN-a u Že ne vi. Sve su ak tiv no -sti pri tom vo đe ne u ve o ma te škim uvje ti -ma jer su od sa mog osnut ka DSHV-a nje -go vi čel ni ci i čla no vi bi li iz lo že ni me dij -skim i fi zič kim na pa di ma, zbog če ga sumno gi, oso bi to u Sri je mu i ju go za pad nojBač koj, bi li pri mo ra ni na pu sti ti Voj vo di nu.

Ti je kom 1993. i 1994. dio vod stvastran ke (pri je sve ga iz Su bo ti ce) ise lio se uHr vat sku, što je osla bi lo ka drov ske po ten -ci ja le stran ke, ali i na ru ši lo stra nač ku ho -mo ge nost. Sre di nom 1990-ih do la zi done su gla sja unu tar DSHV-a, pri če mu jejed no kri lo, ko je su či ni li uglav nom mla đičla no vi, sma tra lo da bi tre ba lo pri stu pi tifor mi ra nju re pre zen ta tiv nog ti je la ci je lehr vat ske za jed ni ce u Voj vo di ni – Hr vat -sko ga na ci o nal nog vi je ća, u ko jem bi su -dje lo va li i Hr va ti iz dru gih po li tič kih stra -na ka, dok je dru go kri lo za dr ža lo sta ja li šteda se for mal no ana ci o nal ne i gra đan skipro fi li ra ne stran ke ne bi tre ba le ba vi ti pi ta -njem rje ša va nja sta tu sa Hr va ta u Voj vo di -

ni. Po čet kom 1997. u Su bo ti ci je osno vanFo rum hr vat skih in sti tu ci ja i or ga ni za ci ja uVoj vo di ni (Fo rum HI OV) ra di ob je di nja -va nja dje lo va nja osta lih hr vat skih udru gau Voj vo di ni i de mo no po li za ci je DSHV-a uza stu pa nju in te re sa voj vo đan skih Hr va ta(oso bi to na pla nu kul tu re i in for mi ra nja tere di stri bu ci je sred sta va). Pot kraj 1998. uSu bo ti ci dio čla no va i du žno sni ka DSHV-a,oku plje nih oko Fo ru ma, for mi rao je no -vu po li tič ku stran ku – Hr vat ski na rod ni sa -vez (HNS). Na kon smje ne du go go di šnje gastra nač kog li de ra Be le Ton ko vi ća po lo vi -com 2003. (od ta da je pred sjed nik stran kePe tar Kun tić), obje su se stran ke po nov nouje di ni le u pr voj po lo vi ci 2004. pod pr vot -nim ime nom De mo krat ski sa vez Hr va ta uVoj vo di ni. Ne du go na kon to ga ma nji dione za do volj ni ka osno vao je u Su bo ti ci Hr -vat sko-bu nje vač ko-šo kač ku stran ku.

Ostva re ni iz bor ni re zul ta ti DSHV-aovi si li su o mno go broj nim čim be ni ci ma:broj no sti, od no sno kon cen tri ra no sti hr vat -sko ga bi rač kog ti je la, stra nač ke ho mo ge -no sti, stup nja po pu lar no sti stran ke me đuhr vat skim sta nov ni štvom, objek tiv no sti iz -bor nog pro ce sa, ko a li cij sko ga na stu pa, po -sto ja nja dru gih hr vat skih ma njin skih stra -na ka, iz bor nog su sta va (ve ćin ski ili raz -mjer ni) i dr. Po li tič ko sre di šte stran ke, uko jem je ostva ri va la i naj bo lje iz bor ne re -zul ta te, osta la je Su bo ti ca. Na re pu blič kojje ra zi ni kan di dat DSHV, kao za jed nič kikan di dat ko a li ci je ne ko li ko stra na ka, je di -ni put osvo jio za stup nič ko mje sto pot kraj1990. na pr vim vi še stra nač kim iz bo ri ma uSr bi ji, ko ji su odr ža ni pre ma ve ćin sko mesu sta vu; u skup šti ni Voj vo di ne u tri na vra -ta uspio je iz bo ri ti jed no za stup nič ko mje -sto (1996., 2000. – uz još 1 vi jeć ni ka

27

DE MO KrAt SKI SA VEZ Hr VA tA U VOJ VO DI nI

Dom DSHV-a

HNS-a te 2004. u ko a li ci ji); na op ćin skojra zi ni imao je pred stav ni ke u su bo tič kojop ći ni (1992. – 13 vi jeć ni ka, 1996. – 3,2000. – 5 /uz još 4 vi jeć ni ka HNS-a/,2004. – 5 /pre ma raz mjer no me iz bor nomsu sta vu/), u som bor skoj op ći ni (1992. – 1,1996. – 1; 2004. – 2) te apa tin skoj op ći ni(2004. – 1). Na te me lju ostva re nih iz bor -nih re zul ta ta bio je me đu stran ka ma na vla -sti (u Su bo ti ci, na po kra jin skoj ra zi ni od2000.) ili me đu opor bom (u voj vo đan skojskup šti ni do 2000.). Za hva lju ju ći to mu štoje bio član uje di nje ne pro de mo krat skeopor be (De mo krat ska opo zi ci ja Sr bi je –DOS), ko ja je sru ši la re žim Slo bo da na Mi -lo še vi ća, u li sto pa du 2000. ak tiv ni je su dje -lu je u vla sti (sku pa s HNS-om) do 2004.,što je, uz ta da šnju do mi nant nu po li tič kuvo lju te ini ci ja ti ve dru gih hr vat skih in sti tu -ci ja i or ga ni za ci ja, ima lo za re zul tat da jehr vat ski je zik po stao še stim slu žbe nim je -zi kom u AP Voj vo di ni, osno va na je No vin -sko-iz da vač ka usta no va Hr vat ska ri ječ,za po če to je obra zo va nje na hr vat skom je -zi ku (u su bo tič koj op ći ni i u ne ko li ko šo -kač kih se la) i dr.

U po čet ku pro fi li ran vi še kao na rod nipo kret, DSHV je s vre me nom po stao ma -njin ska stran ka na rod njač ke pro ve ni jen ci -je, s osnov nim ci ljem u in zi sti ra nju na ko -lek tiv nim pra vi ma i bor bi za na ci o nal nurav no prav nost voj vo đan skih Hr va ta. Pro -gram ska na če la i dje lo va nje usmje ra va nisu uvi jek pre ma po li tič koj zbi lji u Voj vo di -ni i Sr bi ji, uz ko ri šte nje is klju či vo de mo -krat skih me to da, pri če mu je stran ka za dr -ža la sa mo stal nost u za stu pa nju in te re sa

ov da šnje ga hr vat skog sta nov ni štva u od -no su na po li tič ke in stan ci je u Za gre bu. Upo li tič koj bor bi osla njao se na ko a li ci je snaj ja čim ma džar skim stran ka ma (De mo -krat ska za jed ni ca voj vo đan skih Ma đa ra,po sli je Sa vez voj vo đan skih Ma đa ra), voj -vo đan skim auto no mi stič kim stran ka ma(Na rod na se ljač ka stran ka, Li ga so ci jal de -mo kra ta Voj vo di ne i dr.) te be o grad skimstran ka ma de mo krat ske ori jen ta ci je (Sa -vez re form skih sna ga, De mo krat ska stran -ka itd.). Za raz li ku od 1990-ih, u ko ji ma jeje dan od va žni jih ci lje va bi la opor be njač kabor ba spram auto krat sko ga Mi lo še vi će vare ži ma, na kon nje go va ru še nja 2000. i dje -lo mič ne de mo kra ti za ci je dru štva po li tič koje okruž je do ne kle iz mi je ni lo osnov ne fo -ku se stra nač ke po li ti ke, ko ji se usmje ra va -ju na oži vo tvo re nje pro kla mi ra nih ma njin -skih pra va, zbog na sto ja nja vla sti da ih uprak si ogra ni če ili ospo re (npr. ne po sred napar la men tar na za stu plje nost ma nji na nadr žav noj ra zi ni).Lit.: Tje dan Hr va ta iz Voj vo di ne, Za greb, 1998; T.Žig ma nov, Hr va ti u Voj vo di ni da nas – tra ga nje zaiden ti te tom, Za greb, 2006.

T. Žig ma nov

DE MO KrAt SKI SA VEZ JU ŽnIHSLA VE nA krov na or ga ni za ci ja Hr va ta,Sr ba i Slo ve na ca u so ci ja li stič kom raz do b-lju u Ma džar skoj. Na II. kon gre su An ti fa -ši stič ko ga fron ta Ju žnih Sla ve na, odr ža no -me u Alj ma šu (madž. Bácsalmás) 5. X.1946., ta je or ga ni za ci ja pre i me no va na uDe mo krat ski sa vez Ju žnih Sla ve na, sa sje -di štem u Bu dim pe šti. U po čet nom raz do b-lju Sa vez je naj vi še dje lo vao na po ljuškol stva te se pri mje ro dav nim ti je li ma iz -bo rio za otva ra nje se dam de se tak osnov nihi jed ne sred nje ško le. U dru goj po lo vi ci1948., na te me lju iz mi šlje nih op tu ža ba,ne ko li ko vo de ćih ak ti vi sta DSJS-a uhi će -no je i za tvo re no, a nje go va je auto no mi jauki nu ta.

Pre ma sta tu tu iz 1969. Sa vez je sa mo -stal na or ga ni za ci ja ko ja za stu pa na rod no -sna ustav na pra va i in te re se Hr va ta, Sr ba iSlo ve na ca u Ma džar skoj. Te melj ni mu jecilj da ču va i raz vi ja kul tur ne tra di ci je spo -me nu tih na rod no sti; pot po ma že pro svje tu,

28

DE MO KrAt SKI SA VEZ Hr VA tA U VOJ VO DI nI

Ploča s grbom DSHV-a na stranačkom domu u Subotici

a ak ti vi ste na tom po lju op skr blju je me to -dič kim i dru gim iz da nji ma; pot po ma žeostva re nje na rod no snih na stav no-od goj nihza da ća pro svjet nih ti je la; or ga ni za cij skomdje lat no šću na po li tič ko me i kul tur nompo lju, od no sno od go ji telj skim ra dom, po ti -če pri pad ni ke tri ju za jed ni ca na su dje lo va -nje u iz grad nji i ja ča nju po ret ka; pru ža impo moć pri upo ra bi i uče nju ma te rin skogje zi ka, pod u pi re ih pri oču va nju i nje go va -nju nji ho ve kul tu re. Funk ci ju glav nog taj -ni ka ob na ša li su: An tun Rob 1946.-48.,An dri ja Ho van 1948.-52., Ivan Ma tec1952.-57., Mi lan Og nje no vić 1957.-73.,dr. Mi šo Man dić 1973.-81., Đu ro Đu rok1982.-83., dr. Ma rin Man dić 1983.-90.

Una toč če stim ne po volj nim po li tič kimokol no sti ma, Sa vez je imao va žnu ulo guna po se na kul tur no-pro svjet nom po lju: iz -da va nje tjed ni ka, go di šnja ka, ča so pi sa, pe -de se tak knji žev nih i et no graf skih iz da nja,or ga ni zi ra nje na rod no snih klu bo va, kul tur -nih sku pi na. Dje lo vao je do pa da ko mu ni z-ma u Ma džar skoj 1990., kad su Hr va ti, Sr -bi i Slo ven ci ute me lji li po seb ne udru ge.Lit.: M. Man dić, Po gla vlja uz kro ni ku DSJS-a. Izna še pro šlo sti, 1, Bu dim pe šta, 1979.

Ž. Man dić

DE SE ČAr, Jo sip (San to vo, 4. XII. 1893.– Bez dan, 20. VI II. 1950.), pe da gog, kul -tur ni dje lat nik. Sin ra ta ra Ma ri na i Man de,rođ. Tu ca kov. Ško lo vao se u Ba ji, gdje jepo ha đao gra đan sku i po ljo pri vred nu ško lu.Po sli je Pr vo ga svjet skog ra ta bio je osnov -no škol ski uči telj u Ba ji do ko lo vo za 1921.,u raz do blju kad je taj grad bio pod upra -vom vla sti Kra lje vi ne SHS. Po sli je je do1934. bio je rav na telj jed ne su bo tič keosnov ne ško le, a ob na šao je i du žnost škol -skog nad zor ni ka. Bio je pred sed nik ogran -ka Se ljač ke slo ge u Lju to vu osno va nog 8.II. 1927. god., pre u zev ši na se be, unu tarogran ka, pod u ku ne pi sme nih i po u ča va njeu pje va nju. Kul tur ni rad svo jih San tov ča napod u pi rao je iz da nji ma na hr vat skom je zi -ku. Bu du ći da ga je mje sna po li ci ja sma -tra la ne po ćud nim, pre se lio se u Bez dan teje on dje ra dio kao uči telj do 1939. Na konto ga oti šao je u Hr vat sku, gdje je naj pri je uza gor skom Do ma šin cu ra dio kao uči telj, aod 1941. kao do rav na telj jed ne za gre bač ke

ško le. Go di ne 1944. po stao je či nov ni komu Mi ni star stvu pro svje te NDH. Na konDru go ga svjet skog ra ta vra tio se u Bač kute je ne ko vri je me bio uči telj u Bez da nu, apo sli je je, sve do smr ti, ži vio kao umi ro v-lje nik u Som bo ru. Po ko pan je u Bez da nu.Imao je dvo je dje ce: Jo ze fi nu (rođ. u Ba ji1920.) i Alek san dra (rođ. u Su bo ti ci1933.), ko ji je po sli je po stao mi si o nar.Iz vo ri: Ka zi va nje san to vač ke rod bi ne Jo si pa De -se ča ra; Pi smo Alek san dra De se ča ra, pri vat na zbir -ka Ž. Man di ća.

Lit.: K. Fran ci ško vić, Ogra nak Se ljač ke Slo ge uLju to vu, Se ljač ka pro svje ta, br. 5, Za greb, 1927.

Ž. Man dić

DE SKA (madž. Deszk), se lo de se tak ki lo -me ta ra ju go i stoč no od Se ge di na, iz me đuri je ke Ti se i Mo ri ša, u Čon grad skoj žu pa -ni ji, 3238 st. (2001.). Dok me đu ma džar -skim auto ri ma pre vla da va mi šlje nje da jese lo ime do bi lo po dr ve nim mo sto vi ma(da ska ma – madž. des zka), ko ji su na to meče sto po pla vlje nom pod ruč ju omo gu ći va liula zak u se lo, srp ski auto ri i dio ma džar -skih is tra ži va ča sklo ni ji su tvrd nji da imepo tje če od osob nog ime na De si de ri us (De -si mir, De sko). Ne ki srp ski auto ri vje ro jat -nom sma tra ju i le gen du da je De ska bi laje dan od ma džar skih po sje da srp skog kra -lja Ste fa na De čan sko ga, ko ji je ova mo do -veo svo je se lja ke, ka sni je kme to ve, ko je suon da na zi va li de čan ski ma, a nji ho vo se loDe ska.

Iako je pod ruč je oko da na šnje De skevje ro jat no bi lo na se lje no već u XIV. st.,op će je pri hva će no da pr vi spo men na se ljapo tje če iz 1490. Tur ci su 1552. za u ze li De -sku i okol na na se lja, a pre ma tur skim def -te ri ma, u na se lju je ta da bi lo 20 ku ća, doksu svi sta nov ni ci bi li Ma dža ri, osim Sr bi naDa mi a na Ma ri ća (Ma rics). Tur ci su na topod ruč je po če li na se lja va ti Sr be, ali su če -sto iz li je va nje ri je ka i tur ska vla da vi nauzro ko va li ise lja va nje mje šta na, a vje ro jat -no je i sa mo se lo vi še pu ta bi lo uni šte no iob no vlje no ti je kom XVI. i XVII. st.

Pot kraj XVII. i po čet kom XVI II. st. napod ruč ju uz Ti su i Mo riš osno va na je Voj -na gra ni ca, u ko joj su u znat noj mje ri slu ž-bo va li Sr bi, ali i Hr va ti Dal ma ti ni. Se lo suPo čet kom 1740-ih go di na na se li li gra ni ča -

29

DESKA

ri raz vo ja če ne Po mo ri ške voj ne gra ni ce, apra vi pro cvat do ži vje lo je 1746., kad su seu nje ga do se li li islu že ni gra ni ča ri iz Se ge -di na. Te je go di ne De ska, za jed no sa su -sjed nim Si ri gom (Sző reg) i Sen ti va nom(Újszentiván), i slu žbe no pro gla šena se -lom. Me đu ta da do se lje nim pu čan stvombi lo je i Ma dža ra i Hr va ta. Od 1742. do1745. u De sku su se do se li la 44 do ta da šnjasta nov ni ka Se ge di na ka ko bi se ba vi li po -ljo djel stvom na ov da šnjim plod nim nji va -ma, me đu nji ma i Hrva ti Ivan Hel čić,Adam Pi re škić, Pe tar Pe pić, Ivan Ko kić,Mi hael Ru dić i Ivan Si ro vi ca. Ti je komidu ćih go di na ova mo su se na se li le i po ro -di ce Po pić 1746., Ka jić 1750. i Fra njo 1770.

Za raz li ku od Se ge di na, gdje su se mje -sni Hr va ti na zi va li Dal ma ti ni ma, u De skiih iz vo ri bi lje že kao Šok ce. Do po da ta ka osta ro sje di o ci ma Hr va ti ma Šok ci ma do la zise na osno vi či nje ni ce da u De ski is pr vani je bi lo ka to lič ke žu pe, ne go sa mo pra vo -slav ne, pa su ka to li ci pot pa da li pod žu pu usu sjed nom Si ri gu, ko ja je ta da još raz li ko -va la Šok ce od Ma dža ra. Na kon do se lje njau De sku do ta da šnji se ge din ski Dal ma ti nibi lje že se kao Šok ci (npr. An dri ja Ka jićimao je na di mak Bu nja ili Ni ko, što upu -ću je na nje go vo bu nje vač ko pod ri je tlo, aliga ma džar ski iz vo ri ipak svr sta va ju me đuŠok ce), ali ka ko su bi li ka to lič ke vje ro -ispo vi je di, usvo jiv ši ma džar ski je zik, br zosu se asi mi li ra li. Se ge din ske Šok ce iz vo rina vo de još i kao »ka to lič ke Ra ce« i »po -ma dža re ne Šok ce«.

God. 1783. u mje stu je ži vje la 881 oso -ba, od to ga su njih 793 bi le pra vo slav ne, asa mo 88 ka to lič ke vje ro i spo vi je di. De skaje 1804. po sta la po sjed obi te lji Ger liczy,ko ja je svo je obi telj sko ime po čet kom1740-ih go di na i ime tak ste kla u Hr vat skoji Bo sni kao Ger lic hich, Gr li čić, a 1774.An dri ja Gr li čić (An tal Ger liczy) ste kao jeba run ski na slov u Austri ji, dok je nje govsin Ivan Gr li čić (János Félix Ger lic hich)1777. do bio ba ru nat i u Ma džar skoj. Nje -gov sin Fra njo Gr li čić (1748.-1833.) ku pioje ze mlji šte oko De ske i u njoj dao po dig -nu ti dvo rac, a u nje go vu dvo ri štu 1808. sa -gra dio je ka pe lu po sve će nu sv. Iva nu Ne -po mu ku. Obi telj se on dje sa mo po vre me noza dr ža va la. Fra njo Gr li čić ml. (1859.-1914.) po seb no je skr bio za ima nje u De -ski, dok je nje gov sin Fe lix bio zad nji vla -snik po sje da, ko ji je 1928. go di ne pro dao.Po sjed je ta da po di je ljen u par ce le, a dvo -rac je ku pi la dr ža va. U nje mu je ure đe nabol ni ca za pluć ne bo le sni ke, po ko joj jeda nas De ska naj po zna ti ja.

Sta nov ni štvo iz raz li či tih et nič kih sku -pi na do re vo lu ci o nar ne 1848. ži vje lo je umir nom su ži vo tu, no Sr bi su se ta da okre -nu li pro tiv Ma dža ra. Na kon bo ja u obli ž-njem Si ri gu (madž. Sző reg) De ska je 5.VI II. 1849. pot pu no iz gor je la, ali je ubr zoob no vlje na. Sr bi su do 1890. či ni li oko70% sta nov ni štva se la. S po ve ća njemudje la ka to lič kog pu čan stva 1904. iz gra đe -na je u se lu neo go tič ka ka to lič ka cr kva. Upo pi su sta nov ni štva iz 1910. evi den tan jepad udje la srp sko ga pu čan stva, ali je ono ida lje či ni lo ve ći nu, kao i 1920., kad je od2377 sta nov ni ka Sr ba bi lo 1265, a Ma đa ra1077. Na kon Pr vo ga svjet skog ra ta u mje -stu je do 20. VI II. 1921. bi la sta ci o ni ra nasrp ska voj ska. Na vi jest o skla pa nju Tri a -non skog mi ra iz De ske i su sjed nih se la uBe o grad je po šlo iza slan stvo od dva de se -tak čla no va, ko je je pri mio i srp ski kraljAlek san dar. Iza slan stvo mu je iz ni je lo že -lju da u sa stav Kra lje vi ne Sr ba, Hr va ta iSlo ve na ca uđe i pod ruč je do cr te Ti se iMo ri ša, no to je pod ruč je Tri a non skimugo vo rom ipak osta lo u Ma džar skoj. Na -kon što se srp ska voj ska po vu kla na gra ni -ce utvr đe ne Tri a non skim ugo vo rom, u De -sku se vra ti la ma džar ska voj ska, a srp sko

30

DESKA

De ska (Deszk)

se pu čan stvo po če lo ise lja va ti u Bač ku iBa nat: do 1924. se ise li lo 199, a 1924. još60 srp skih obi te lji ko je su op ti ra le za Kra -lje vi nu SHS. De ska je 1929. do bi la sa mo -stal nu ka to lič ku žu pu. God. 1941. po pi sa -no je 2823 sta nov ni ka, od če ga 2484 Ma -đa ra, 295 Sr ba te je dan Hr vat i 5 Bu nje va -ca (po pi sa ni su za jed no). Pre ma po sljed -njem po pi su u De ski je ži vje lo 3180 sta -nov ni ka, od če ga je udio Sr ba oko osampo sto. Hr va ti (Šok ci, Bu njev ci) i da nasobi ta va ju u to me mje stu, ali su naj ve ćimdi je lom asi mi li ra ni.

Iako su se u De ski ko ri sti li i ma džar skii ru munj ski, naj ve ći je dio mi kro to po ni masrp ski. Ne ki na zi vi, pri mje ri ce Ča An ti nave tre nja ča ili Ka ji će va ja ru ga, upu ću juipak i na to da su Hr va ti on dje bi li autoh -to no pu čan stvo. Po ro di ce Po pić (Pópity),Ka jić (Káity), Pi pić (Pi picz), Ši mić (Si -micz, Si mity), Fra njo (Frányó) i Szi ro vic -za osta vi le su tra ga u ovom na se lju, iakosu da nas sa svim ma dža ri zi ra ne (ne ki Si ro -vi ce iz ja šnja va ju se ili su se iz ja šnja va li ikao Sr bi). Ne ke na rod ne pje sme, gla zbe niin stru men ti (tam bu ri ce), ali i lek sik ko ji seov dje ra bi (gri jo ta, vi ja ti, gri ja ti, si ja ti,smi ja ti se, gnji zdo, si ki ra, vi dri ca) po ka zu -ju da se u mje stu ne kad ko ri sti la i ika vi ca.Lit.: Deszk történe te és népraj za, ur. A. Hegyi,Sze ged – Deszk, 1984.

L. He ka

DI DA (di jal.), 1. djed, očev ili maj činotac, po ne gdje (Bač ki Mo no štor) ozna ča vasa mo dje da s maj či ne stra ne; 2. pu nac, tast,že nin otac; 3. sta ri ji mu ška rac. Raz li či tazna če nja po zna ju i na rod ne iz re ke (ba bašu mom, di da dru mom – u zna če nju ne spo -ra zu ma), za tim fra ze ma (iz gu bio je ka ši kukod di de – ne pri ma se u go ste) i dr.

U obi telj skoj tra di ci ji bač kih Bu nje va -ca, ko ja je do naj no vi je ga do ba bi la na gla -še no pa tri jar hal na, djed je, kao naj sta ri jamu ška oso ba, uži vao ugled i bio po što vanod osta lih čla no va obi te lji i po ro di ce, što jena šlo od ra za i u ne kim obi ča ji ma.Lit.: M. Pe ić, G. Bač li ja, Reč nik bač kih Bu nje va -ca, No vi Sad-Su bo ti ca, 1990; A. Se ku lić, Rječ nikgo vo ra bač kih Hr va ta, Za greb, 2005.

M. Še re me šić

DI JA LEKt, 1. ne ko di fi ci ran je zič ni su -stav na stao or gan skim je zič nim raz vo jem.Go vor ni ci se nji me slu že obič no iz van for -mal nih si tu a ci ja, za ko je je pak ti pič naupo ra ba stan dard no ga ili knji žev nog je zi -ka. U za jed ni ca ma na ni žem stup nju kul -tur no ga i go spo dar skog raz vo ja naj če šćene ma ge o graf ske i so ci jal ne stra ti fi ka ci jeje zi ka ka kva je ti pič na za raz vi je na dru štvapa je di ja lekt u nji ma ne ri jet ko je di ni idi -om. S dru ge stra ne, u uvje ti ma mo der nogdru štva di ja lekt se kat kad ra bi i u dru štve -nim sku pi na ma i pri go da ma za ko je je ina -če ti pič na upo ra ba knji žev nog je zi ka, priče mu je to obič no mo ti vi ra no ne kim odob li ka lo kal-pa tri o ti zma.

Po vi je sne pri li ke ne sklo ne učvr šći va -nju ja ke je zič ne i na ci o nal ne svi je sti tespe ci fi čan raz voj auto i den ti fi ka ci je me đuHr va ti ma u po vi je sno me ugar skom Po du -na vlju, na po se Bu njev ci ma, uvje to va li su ipo ja vu po seb nog od no sa pre ma di ja lek tu iknji žev nom je zi ku. Is klju če nost bač kihBu nje va ca iz pro ce sa u ko ji ma je mo der nihr vat ski knji žev ni je zik na sta jao i po stup -no stje cao sve ve ću dru štve nu pri hva će -nost te du go traj na ne mo guć nost nje go vaor ga ni zi ra nog po u ča va nja u ško la ma utje -ca li su na to da ga me đu nji ma pri hva ti sa -mo uska kul tur na eli ta, dok je nje go vo ši -re nje u dru ge dru štve ne sku pi ne sve do ne -dav na bi lo go to vo ne mo gu će. Zbog to gasu se, u kon tek stu op ćeg pro ce sa sla blje njaulo ge di ja le ka ta u mo der nom dru štvu, bač -ki Bu njev ci po stup no sve vi še slu ži li je zi -ci ma ko ji su u sre di na ma u ko ji ma ži ve do -mi nant ni te je je zič na si tu a ci ja u toj za jed -ni ci da nas raz mjer no slo že na. Dru štve nosti mu li ra na upo ra ba ma džar sko ga, od no -sno srp sko ga knji žev nog je zi ka utje ca la jena to da ih mla đe ge ne ra ci je u sve ve ćembro ju poč nu per ci pi ra ti kao je zi ke ko ji naj -vi še od go va ra ju nji ho vim ko mu ni ka cij -skim po tre ba ma, dok su lo kal ni di ja lekt ihr vat ski knji žev ni je zik u znat no ne po volj -ni jem po lo ža ju. Ipak, od re đe ni po zi tiv nitren do vi mo gu se za mi je ti ti i u ve zi s nji -ho vim sta tu som – hr vat ski se knji žev ni je -zik na i me od 2002. po u ča va u ško la ma isve je ja če za stu pljen u lo kal nim me di ji -ma, a di ja lekt do bi va no ve im pul se u mno -

31

DIJALEKt

go broj nim ma -ni fe sta ci ja mapo sve će ni ma lo -kal no mu kul tur -nom na sli je đu.2. u hr vat sko -me di ja lek to lo -škom na zi vljupo jam di ja lektpo pri mio jespe ci fič no zna -če nje te je ta kokao znan stve niter min hi je rar -hij ski pod re đenpoj mu nar ječ je– sva ko od tri juhr vat skih nar -ječ ja (ča kav -sko, kaj kav skoi što kav sko)mo že se na i me po di je li ti na di ja lek te, a onipak da lje na pod di ja lek te i mje sne go vo re.Pri mje ri ce, me đu dva de se tak di ja le ka tašto kav sko ga nar ječ ja pri pa da ju i no vo što -kav ski ili mla đi ikav ski di ja lekt (ko jim go -vo re bač ki Bu njev ci) te sla von ski di ja lekt(ko jim go vo re bač ki i ba ranj ski Šok ci).No vo što kav ski ikav ski di ja lekt di je li sepak da lje na šta kav ski i šća kav ski pod di ja -lekt te na bač ke, her ce go vač ke i dal ma tin -ske mje sne go vo re.Lit.: R. Ka ti čić, Knji žev ni je zik, Je zik XVII, 4,Za greb, 1970; R. Ka ti čić, Iden ti tet je zi ka, Su vre -me na lin gvi sti ka V-VI, Za greb, 1972; J. Li sac, Hr -vat ska di ja lek to lo gi ja 1. Hr vat ski di ja lek ti i go vo -ri što kav skog nar ječ ja i hr vat ski go vo ri tor lač kognar ječ ja, Za greb, 2003.

P. Vu ko vić

DI JA LEK tAL nA KnJI ŽEV nOSt, spe -ci fi čan tip knji žev no sti, naj če šće po e zi je,pi san di ja lek tom u vri je me na kon for mi ra -nja nor mi ra no ga knji žev nog je zi ka. Zaraz li ku od re gi o nal ne, puč ke ili fol klor neknji žev no sti, ko ja je du bo ko pro že ta men -ta li te tom di ja lek tal ne za jed ni ce te ni če beziz rav nog od no sa pre ma op će na ci o nal no muknji žev nom je zi ku i op će na ci o nal noj kul -tu ri, di ja lek tal na knji žev nost na sta je iz pe -ra in di vi du a li zi ra nih auto ra ko ji par ti ci pi -

ra ju u op će na -ci o nal noj kul tu -ri te stva ra njena di ja lek tu oda -bi ru kao osvi je -šten knji žev nipo stu pak, a izte ma ti zi ra nogsvi je ta di ja lek -tal ne za jed ni ceu svi jet svo jihtek sto va bi ra jupo naj pri je oneele men te ko jisu ra zu mlji vi ire le vant ni i iz -van te za jed ni -ce. U po vi je stihr vat ske knji žev -no sti di ja lek tal -na se knji žev -

nost ja vlja ti je kom 1920-ih i 1930-ih, uvri je me kad hr vat ska kul tur na eli ta, raz o -ča ra na po slje di ca ma po li tič kog uje di nja -va nja Ju žnih Sla ve na, iz no va re flek ti ra oneslo je ve hr vat skih kul tur nih tra di ci ja ko ji subi li po ti snu ti ka ko bi uje di nje nje s »ju žno -sla ven skom bra ćom« bi lo pot pu ni je i lak -še. Iako se pod di ja lek tal nom knji žev no šćura zu mi je va ju po naj pri je kaj kav ski (npr. M.Kr le ža, F. Ga lo vić) i ča kav ski tek sto vi(npr. V. Na zor), dok se ne no vo što kav ski ino vo što kav ski ikav ski knji žev ni tek sto viče šće svr sta va ju u re gi o nal nu knji žev nostili se upo ra ba ne stan dard nih je zič nih sred -sta va u nji ma svo di na sti li za ci ju, u kor pushr vat ske di ja lek tal ne knji žev no sti s pu nimse pra vom mo gu ubro ji ti i po je di ni tek sto -vi na bu nje vač koj ika vi ci, po naj pri je po et -ske zbir ke Nat pi va va nja Iva na Pan či ća,Rič fa li Vo ji sla va Se ke lja (vje ro jat no naj -bo lja zbir ka u su vre me noj knji žev no stivoj vo đan skih Hr va ta) i Ava ške go di ne Mi -lo va na Mi ko vi ća. Te su zbir ke na i me ob ja -vi li afir mi ra ni pje sni ci ko ji su pri je njih pi -sa li sa mo knji žev nim je zi kom (Se kelj hr -vat skim, Pan čić i Mi ko vić srp skim) te senji ho vo utje ca nje di ja lek tu i is tra ži va njenje go vih uve li ke za bo ra vlje nih iz ra žaj nihmo guć no sti na da je kao osvi je šten po stu -

32

DIJALEKt

Dijalekti štokavskog narječja u Hrvatskoj i BiH te u Hrvata u južnoj Madžarskoj i u Bačkoj

pak u iz grad nji knji žev nog tek sta, a ne kaona iv ni iz raz lo kal nog men ta li te ta. S pro to -ti po vi ma hr vat ske di ja lek tal ne knji žev no -sti po ve zu je ih pri tom i či nje ni ca da su svetri ob ja vlje ne u po vi je snim tre nu ci ma kadse u na ci o nal noj za jed ni ci u ko joj su na sta -le na gla sak po mi cao na te ma ti za ci ju vla -sti te sa mo bit no sti: Pan či će va po čet kom»pro lje ćar skih« 1970-ih, a Se ke ljo va i Mi -ko vi će va u vri je me hr vat ske eman ci pa ci jeiz ju žno sla ven ske za jed ni ce po čet kom1990-ih. Ta kav je kon tekst za ci je lo pri do -nio okre ta nju sve tro ji ce pje sni ka ko ri je ni -ma, pri če mu je zna ko vi to da i Pan čić i Mi -ko vić na kon svo jih di ja lek tal nih zbir ki po -či nju pi sa ti hr vat skim knji žev nim je zi kom.U no vi je do ba me đu bu nje vač kim Hr va ti -ma u Bač koj kao di ja lek tal ni se pje snikafir mi ra i To mi slav Žig ma nov.

Lit.: A. Ba rac, Re gi o na li zam u knji žev no sti, Hr -vat sko ko lo, 17, Za greb, 1936; D. Bro zo vić, Ouvje ti ma za na sta nak i raz voj di ja lek tal ne po e zi je,Hr vat sko ko lo, 7-8, Za greb, 1952; I. Fran geš, Po -lo žaj di ja lek ta u hr vat skoj knji žev no sti, Do me ti, 9,Za greb, 1970; A. Fla ker, Di ja lekt kao ospo ra va -nje, Do me ti, 3-4, Za greb, 1972; P. Vu ko vić, Tripo vrat ka u je dan svi jet (o tri knji ge su vre me neikav ske po e zi je u Bač koj). Di plom ski rad ob ra njen1999. na Fi lo zof skom fa kul te tu u Za gre bu.

P. Vu ko vić

DI JA SPO rA (grč. diasporá: ras pr še nost),ra se lje ni pri pad ni ci na ro da ili vjer ske sku -pi ne na sta nje ni iz van svo je po stoj bi ne.Iako je bit na zna čaj ka di ja spo re že lja nje -zi nih pri pad ni ka da oču va ju svo ju kul tu ru,vje ru, tra di ci ju i obi ča je, dio ih se ipak uvi -jek asi mi li ra, obič no br že u onim ze mlja -ma pri mit ka u ko ji ma su do mi cil na kul tu rai re li gi ja bli že. Na asi mi la cij ske pro ce se

utje če stu panj de mo kra tič no sti in sti tu ci jaze mlje pri mit ka, pri če mu de mo krat ski su -stav ni je nu žno asi mi la cij ska bra na, a ujed -no i ve li či na i kom pakt nost di ja spo re, jersu ma nje i izo li ra ne za jed ni ce sklo ni je ne -sta ja nju. Iz o sta nak re pre si je i asi mi la cij skepo li ti ke u do mi cil noj dr ža vi te skrb ma tič -ne ze mlje ima ju pri tom va žnu ulo gu. Upro šlo sti su ze mlje pri mit ka ima le pro -mjen ljiv i pro tur je čan od nos pre ma di ja -spo ri, dok da nas na ci o nal na za ko no dav -stva i me đu na rod no pra vo u pra vi lu pod u -pi ru su ži vot raz li či tih sku pi na.

Iako se u hr vat skoj znan stve noj i struč -noj ter mi no lo gi ji kao ozna ka opi sa ne po ja -ve uvri je žio na ziv ise lje ni štvo, nje go vo jezna če nje ipak raz li či to. Po jam ise lje ni štvona i me ula zi u okvir naj ši re ga zna če nja di -ja spo re i od no si se po naj pri je na hr vat skuemi gra ci ju u pre ko o ce an ske te u go spo dar -ski raz vi je ne ze mlje za pad ne Euro pe, ko jase ise lja va la iz eko nom skih i po li tič kihraz lo ga pot kraj XIX. i ti je kom XX. sto lje ća.

Pod poj mom di ja spo ra u su vre me nojse hr vat skoj upo ra bi pod ra zu mi je va sta -nov ni štvo ko je se s hr vat sko ga dr žav no gai et nič kog pro sto ra ise lja va lo uglav nom odXV. do XVI II. st., i to u vi še se lid be nih va -lo va i u vi še smje ro va: na Ape nin ski po lu -o tok (da na šnja Ita li ja), na dio pro sto rasred nje Euro pe (da na šnja Austri ja, Ma -džar ska, Slo vač ka, Če ška i po kra ji na Voj -vo di na) te u smje ru is to ka na pod ruč ja uda na šnjoj Ru munj skoj. Hr vat sko se sta -nov ni štvo se li lo zbog tur skih eks pan ziv nihra to va i za u zi ma nja do ta da šnjih hr vat skihet nič kih pro sto ra, a osnov ni pri vlač ni čim -be nik u ze mlja ma sred nje i is toč ne Euro pebi la je ne na se lje nost i akut ni ne do sta takrad ne sna ge. Na Ko so vo su se Hr va ti na se -lja va li i pri je, od XI II. st., osni va ju ći du b-ro vač ke i ko tor ske ru dar ske i tr go vač keko lo ni je.

U Ita li ji hr vat sku di ja spo ru či ne mo li -ški Hr va ti, ko ji su se odr ža li još sa mo u trise la u po kra ji ni Mo li se: Aqu a vi va Col lec -ro ce (hrv. Ži va Vo da Kruč), San Fe li ce delMo li se (hrv. Sti fi lić ili Fi lić) i Mon te mi tro(hrv. Mun di mi tar). U da na šnjoj is toč nojAustri ji i za pad noj Ma džar skoj na sta nje nisu gra di šćan ski Hr va ti, a u Ma džar skoj ži -

33

DIJASPOrA

V. Sekelj, Rič fali, Subotica-Rijeka, 1991.

ve i dru ge hr vat ske et nič ke sku pi ne, po putpo mur skih, ba ranj skih i bač kih Hr va ta.Oni se če sto su sre ću i pod dru gim ime ni ma(Bo šnja ci, Dal ma tin ci, Bu njev ci, Šok ci,Ra ci i dr.), ko ja su im u mno gim slu ča je vi -ma na dje nu li pri pad ni ci dru gih et nič kihsku pi na u po grd nu zna če nju, a ne ka su seod njih odr ža la do da nas (Bu njev ci, Šok -ci). Na pod ruč ju Če ške, u po vi je snoj po -kra ji ni Mo rav skoj, Hr va ti su se odr ža li usve ga tri se la (Je vi šov ka, Do bro Po lje iNo va Pre ra va). U Slo vač koj su Hr va ti na -se lja va li tri pod ruč ja (Záhorie, Pri du na vljes Bra ti sla vom, Ma li Kar pa ti), a nji ho vi po -tom ci da nas ži ve još sa mo u če ti ri se la(Ču no vo, Ja rov ce, De vin sko No vo Se lo iHr vat ski Grob). U Ru munj skoj ži ve ka ra -šev ski Hr va ti (Kra šo va ni), Šok ci i Po kup -ci. Ta se di ja spo ra obič no na zi va sta romhr vat skom di ja spo rom.

Za raz li ku od nje, no vom se hr vat skomdi ja spo rom sma tra ju Hr va ti ko ji su po čet -kom 1990-ih, na kon ras pa da Ju go sla vi je ipro gla še nja sa mo stal ne hr vat ske dr ža ve,osta li iz vangra ni ca Re -pu bli ke Hr -vat ske u biv -šim ju go sla -ven skim re -pu bli ka ma ipo kra j i na -ma: u Sr bi ji,gdje ih naj -ve ći broj ži -vi na pod -ruč ju Voj vo-di ne, na Ko -so vu, u Bo -ki ko tor skoj,S lo ve n i j i ,Ma ke do ni jite Bo sni iHer ce go vi ni. Lit.: Ka to lič kacr kva i Hr va tiiz van Do mo vi -ne, Za greb,1980; Lek si konmi gra cij sko gai et nič ko ga

na zi vlja, Za greb, 1998; J. Gr bić, Hr vat ska di ja -spo ra i ise lje ni štvo, Za greb, b.g.

S. Ba čić

DI KI CA (lat. Xant hi um Spi no sum L.),jed no go di šnja ko rov ska bilj ka, u na ro dupo zna ta i kaobo ca tr no vi ta,svi nja ri ca, bi je litrn i sl. Sta blo jojje vi so ko 15-80cm, us prav no je,raz gra na to, žuć -ka sto ze le ne bo -je, ob ra slo svi je -tlo žu tim tro di jel -nim tr no vi ma.Li sto vi su joj tam no ze le ni, ob ra sli sla bim ipri le glim dla či ca ma. Cvje to vi su raz dvo je -nih spo lo va, sku plje ni u po seb ne gla vi ča -ste cva sti žu te bo je. Cva te od srp nja do ruj -na. Omo tač plo da oba vi jen je sa vi je nimbo dlja ma.

Di ki ca ra ste pre te ži to na neo bra đe nim iza pu šte nim te re ni ma, a sa mo se iz nimno

mo že srestii u za jed ni -ca ma kul -tur nih bi -lja ka kaoko rov. Ne -kad je ra slai na sa la ši -ma, ko ji suima li ve li -ka dvo ri štai uz ko je subi le po vr ši -ne ob ra sletra vom (le -di ne). Di -ki ca se kad -što uz ga ja lauz ogra duka ko bispri je či lape rad da iz-la zi iz dvo -ri šta.

34

DIJASPOrA

Prostorni razmještaj Hrvata u početku 1990-ih

Dikica

M. Ostro go nac

DI LE tAnt SKA KA ZA LI ŠnA DrU ŽI -nA ….LU CI JA, ne for mal na sku pi na mla -dih ko ji su ti je kom 1980-ih dje lo va li kaosek ci ja pri ta da šnjem Kul tur no-umjet nič -kom dru štvu Ma ti ja Gu bec u Ta van ku tu.Is pr va su osno va li Ama ter ski ekran, tj.film sku sek ci ju Dru štva, u sklo pu ko je supri re đi va li film ske ve če ri i pri ka zi va liama ter ske fil mo ve, a na kon vi še od 15 go -di na or ga ni zi ra li su i pra vo ki no u mje -snom Do mu kul tu re. Na pri je dlog Pe reŽig ma no va, 13. pro sin ca 1981., na dan sv.Lu ci je, ime sek ci je pro mi je nje no je u....LU CI JA. S če ti ri iz o sta vlje na slo va, toje ime upu ći va lo isto dob no na ime ni cu re -vo lu ci ja te na ak tu al ne ne do stat ke i ne do -vr še nost nji ho va pro jek ta.

Sre di nom 1980-ih sku pi na je pro ši ri ladje lat nost te su nje zi ni čla no vi po če li sni -ma ti vla sti te krat ke igra ne, do ku men tar ne iani mi ra ne fil mo ve, a vi še od tri go di neure đi va li su i Pink fo to no vi ne na ogla snojplo či Do ma kul tu re u Ta van ku tu. Svo jimsu du ho vi tim, ali i kri tič kim na pi si ma pri -do bi li sim pa ti je mje šta na, no po bu di li su ire ak ci je mje snih du žno sni ka, ko ji su cen -zu ri ra li sa dr ža je po je di nih tek sto va, pa ifo to gra fi je. Nad ne ko li ci nom je čla no vasku pi ne Slu žba dr žav ne si gur no sti čak po -ve la is tra gu na kon što su 1987. ob ja vi li bo -žić nu če stit ku, a kao »po li tič ki sum nji vi mai ne po dob ni ma«, bi lo im je pri je če no dje -lo va nje u mje snoj omla din skoj or ga ni za ci ji.

Na kon što je sku pi na pot kraj 1980-ihpo če la pri pre ma ti ka za li šne pred sta ve,ime nu ....LU CI JA do dan je i pri dje vak »di -le tant ska ka za li šna dru ži na«. Na bu nje vač -koj ika vi ci uspje šno su iz ve li pred sta vuBra ni sla va Nu ši ća Sum nji vo li ce te pred -sta ve Du ša na Ko va če vi ća Ra do van III. iBal kan ski špi jun, s ko ji ma su osvo ji li ne -ko li ko na gra da na op ćin skoj smo tri ka za li -šnih ama te ra. Na kon de se tak go di na dru ži -na je pre sta la dje lo va ti kad su čla no vi ko jisu či ni li nje zi nu je zgru oti šli na stu dij uNo vi Sad i Za greb.Lit.: N. Ze lić, Pro tiv za bo ra va : Hr vat sko kul tur -no-pro svjet no dru štvo »Ma ti ja Gu bec« Ta van kut,Za greb, 2000; www.matijagubec.org.yu.

B. Ištvančić

DI LJAK, dječ ja igra u Bu nje va ca. Sku pi -na dje ce me đu so bom naj pri je bi ra tko ćedi je li ti »di ljak«, a tko će bi ti »po ga đač«.Od re de ujed no što će bi ti »di ljak« – ma lenpred met ko ji mo že sta ti u sklo plje ne dla -no ve, a da se pri tom ne vi di. Sva dje ca na -kon to ga sklo pe dla no ve, a onaj tko di je li»di ljak«, idu ći od jed no ga do dru go ga, kri -o mi ce ga da je ne ko mu od igra ča. Ka dadje li telj obi đe sve su di o ni ke, »po ga đač«,ko ji je do ta da sta jao sa stra ne i pro ma traodje li te lja, po ga đa kod ko ga je »di ljak«.Ako je »po ga đač« pro ma šio, to jest »po lu -po lo nac«, igra po či nje iz po čet ka i tra jesve dok »po ga đač« ne pro na đe kod ko gase na la zi skri ve ni pred met. Ako od mah po -go di kod ko ga je »di ljak«, ta da se oba vljaza mje na: »po ga đač« od la zi u sku pi nu igra -ča, a onaj kod ko je ga je pred met pro na đenbi va »po ga đač« sve dok sam ne pro na đekod ko ga je »di ljak« skri ven.Lit.: M. Pe ić, G. Bač li ja, Reč nik bač kih Bu nje va -ca, Su bo ti ca-No vi Sad, 1991; A. Se ku lić, Rječ nikgo vo ra bač kih Hr va ta, Za greb, 2005.

P. Sken de ro vić

DIn DO ČE ŠALJ nO SI, dječ ja igra uBu nje va ca. Jed no je od dje ce »din do«, aosta la se hva ta ju u ko lo. »Din do« ide okoko la u smje ru su prot no me od ono ga u ko -jem se ko lo kre će, dok osta la dje ca pje va -ju: Din do če šalj no si / da ga Ja šo pro si. /Ja šo s’ od go va ra: Ne ka raj me, maj ko, /pri če kaj me, maj ko / da pro ti ram zr no /kroz Lu ki no gr lo / Alom – pa da lom!. Di je -te či je se ime spo me ne mo ra se okre nu ti za180 stup nje va i na sta vi ti igru kre ću ći se uko lu su prot no od osta lih. Kad se sva dje caokre nu pre ma van, igra po či nje iz po čet ka.Lit.: A. Se ku lić, Bač ki Hr va ti, Za greb, 1991.

P. Sken de ro vić

DI SnO tOr (madž. disznó: svi nja; tor:žrtva), u bač kih Bu nje va ca na ziv za svi -njo ko lju. U sa la ša ra se kla nje »ra nje ni ka«(tov nih svi nja) tra di ci o nal no oba vlja u si -ječ nju i oku plja ci je lu obi telj, pri če mu sena čin nje go va iz vo đe nja s vre me nom pri -la go đi vao no vim mo guć no sti ma (upo ra bapli na za mi je ni la je pa lje nje sla mom i vru -ću vo du i sl.). Osim što je imao iz rav nu go -

35

DISnOtOr

spo dar sku va žnost s ob zi rom na osi gu ra -va nje hra ne za du lje raz do blje, di sno tor jebio pra ćen mno go broj nim obi ča ji ma, če stogo to vo »ri tu al no« struk tu ri ra ni ma.

Di sno to ri su obič no pret ho di li »pre li -ma« (obi telj skim oku plja nji ma) i s nji mase svr sta va ju u po klad ne obi ča je, ve za neza raz do blje od Tri kra lja do Či ste sri je de.Uz pre lo, di sno tor je bio je dan od naj va ž-ni jih svje tov nih do ga đa ja na sa la ši ma uzim skim mje se ci ma. Lit.: M. Mandić, Nekadašnji svinjokolj u Čavolju,Etnografija južnih Slavena u Mađarskoj, 4/1982,Budimpešta.; A. Se ku lić, Bač ki Bu njev ci i Šok ci,Za greb, 1990.

B. Ja ra ma zo vić

DI VAn-KLUB, kul tur no-pro svjet na ud-ru ga sa sje di štem u Alj ma šu (madž.Bácsalmás), kad što se spo mi nje i pod na zi -vom Bu nje vač ki di van-klub. Ute me lji li suga 8. I. 1972. Jo so Ben de, Jo so De vić, IvanHor vat, An tun Ku ba tov, Mar ko Mar ku lin,Sti pan Ma toš, Sti pan Mi ljač ki, Jo so Pe tre -ka nić, Adam Pri ki da no vić i Mi šo Ru dić.Od nje go va ute me lje nja do 2001. pred -sjed nik mu je bio Mar ko Mar ku lin. Na po -lju nje go va nja i oču va nja ma te rin ske ri je -či, obi ča ja i sve ko li ke kul tur ne ba šti ne tebu đe nja i sna že nja na ci o nal ne sa mo bit no -sti bu nje vač kih Hr va ta, Di van-klub je pri -do nio bo ga će nju kul tur nog ži vo ta gra daAlj ma ša i okol nih na se lja. Sve je vri je mesvo jeg dje lo va nja pred sta vljao i za stu paoin te re se bu nje vač kih Hr va ta u Alj ma šu tepo ti cao ostva ri va nje od lu ka grad ske i mje -sne hr vat ske ma njin ske sa mo u pra ve odnje zi na ute me lje nja 1992. Su dje lo vao je uor ga ni zi ra nju tra di ci o nal nih pri re da ba: Ve -li ko bu nje vač ko pre lo, Dan že na, Spo men -da ni Mi ro lju ba An te Eve to vi ća i bi sku paIva na An tu no vi ća, Hr vat ski dan i Da ni hr -vat sko ga je zi ka. Or ga ni zi rao je iz lo žbe ipu to va nja u Hr vat sku, a naj ve ći do ga đaj uži vo tu Klu ba bi la je pro sla va 300. ob ljet ni -ce do se lid be bu nje vač kih Hr va ta, pri re đe -na 1987. Ra di bo ljeg upo zna va nja i nje go -va nja po vi je sne i kul tur ne ba šti ne bu nje -vač kih Hr va ta re do vi to je or ga ni zi raoklup ska pre da va nja. Dje lo vao je na zbli ža -va nju hr vat sko ga i ma džar skog na ro da, su -

ra đi vao je s hr vat skim udru ga ma u Bač koji Pe ču hu, a za slu žan je i za us po sta vu pri -ja telj ske su rad nje gra da Alj ma ša s Bi zov -cem 1994. Po kre nuo je tam bu ra ški or ke -star, ute me ljio ple snu sku pi nu, a 2005. do -di je lje no mu je od lič je Za na ci o nal ne ma -nji ne Bač ko-ki škun ske žu pa ni je. Sljed ni -com Di van-klu ba, ko ji ni je bio re gi stri ran,15. X. 2005. po sta la je Ne pro fit na udru gaalj ma ških bu nje vač kih Hr va ta na če lu sVa le ri jom Pe tre ka nić Koszó. Lit.: S. Ba la ti nac, Žu pa nij ska na gra da alj ma škomDi van-klu bu, Hr vat ski gla snik, Bu dim pe šta, br.37/2006.

Ž. Man dić

DI VEr (di jal.), dje ver, ozna ka za srod nič -ki sta tus mu že va bra ta, u ne kim bu nje vač -kim i šo kač kim mje sti ma ima ulo gu sva -tov skog ča sni ka. U pra vi lu se za tu ulo gubi ra mla do že njin brat, a ako ga mla do že njane ma, po ne gdje u bu nje vač kim na se lji mau oko li ci Som bo ra mo že se iza bra ti i nje -gov bra tić. Sa mo u Jo si ći ma spo mi nje semo guć nost da kao dje ver bu de iza bran ise strin muž.

Pri mar na je dje ve ro va ulo ga u svad be -nim obi ča ji ma ču va nje i za šti ta ne vje ste,ko ja je iz ra zi ti je za stu plje na na pro sto ri maosta lih bu nje vač kih ogra na ka (Pri mor je,Li ka, dal ma tin sko za le đe, za pad na Bo sna,Her ce go vi na) i u dru gim hr vat skim kra je -vi ma ne go u sa mih po du nav skih Bu nje va -ca. Ta je nje go va ulo ga po tvr đe na sa mo napo je di nim lo ka li te ti ma: u Er či nu u oko li ciBu dim pe šte i u Ma te vi ću i Bi ki ću u oko li -ci Ba je u Ma džar skoj, u Voj vo di ni sa mo uMa ta ri ći ma kod Som bo ra, dok u su bo tič -kih Bu nje va ca tu nje go vu ulo gu spo mi nju

36

DISnOtOr

Di ver (u sredini) u šokačkim sva to vi ma

tek ri jet ki sta ri ji iz vo ri. U Ma ta ri ći ma dje -ver još ima i ulo gu za ba vlja ča sva to va, dokulo gu pred vod ni ka sva to va ima me đu Bu -njev ci ma u ši roj oko li ci Som bo ra. Ka rak -te ri stič na dje ve ro va ulo ga u Bu nje va ca izsom bor sko ga kra ja jest i po zi vač sva to va(u ne kim lo ka li te ti ma u toj ulo zi na zi va sei fi fer). Dje ver po zi va sa mo uzva ni ke smla do že nji ne stra ne, dok se ne vje sti ni sva -to vi po zi va ju na druk či ji na čin. U Ta van -ku tu je di ver isto što i mu stu lun dži ja (ma -sta lun dži ja) u ulo zi po zi va ča sva to va. Ubač kih Šo ka ca nje go va je ulo ga da po zi varod bi nu u sva to ve te pra ti ne vje stu na vjen -ča nje.

Dje ver kao mla do že njin brat (ne i sva -tov ski ča snik) ima ne ke du žno sti u svad be -nim obi ča ji ma i u ne kim mje sti ma u oko li -ci Su bo ti ce (Ta van kut, Žed nik), me đu bač -kim Šok ci ma (po tvr đe no sa mo u Be re gu)te u ne kim lo ka li te ti ma u oko li ci Bu dim pe -šte u okvi ru svo je op će ča snič ke ulo ge.

U Be re gu i Mo no što ru nje gov je glav -ni atri but u pro šlo sti bio pre gač – ke ce ljaili ota rak (ruč nik opa san spri je da), ko ji muda ru je mla den ka te ga no si pri ve za na spri -je da kao ke ce lju, dok na re ve ru ka pu ta imapri čvr šće nu ve li ku gra nu ru žma ri na oki će -nu bi je lim vrp ca ma. Da nas mu se pre kogru di obič no ve zu je bi je lo plat no za mu škuko šu lju. U Be re gu i mla den ka ima svo jegdi ve ra, ko ji se po bo ji vrp ca na ko šu lji raz -li ku je od mla do že nji na. U Plav ni dje verbi va ku mov sin, a nje gov su sva tov ski atri -but ču tu re za ko je su pri ve za ni ruč ni ci.Lit.: M. Ra di čev, Šo kač ki svad be ni obi ča ji u Bač -kom Bri e gu, Kla sje na ših rav ni, 1, Za greb, 1943;M. Čer ne lić, Ulo ge i na zi vi oda bra nih sva to va uBu nje va ca, Za greb, 1991; M. Bo sić, Že nid be niobi ča ji Šo ka ca Hr va ta u Bač koj, No vi Sad, 1992.

M. Čer ne lić

DI VO JA, dječ ja igra u Bu nje va ca. De se -tak dje ce po re da se u dva re da me đu sob noraz mak nu ta 4-5 ko ra ka. Dr že ći se za ru ke,pje va ju na iz mjen ce po je dan stih krat kepje sme (Ima te li di vo ja, di vo ja? / Mi ima -mo di vo ja, di vo ja! / Daj te nam po jed nu,po jed nu! / Mi ne da mo ni jed nu, ni jed nu!/A mi će mo na si lu, na si lu! / Si la Bo ga nemo li, ne mo li!), na kon če ga se je dan red

za tr ča va pre ma dru go mu te se po ku ša vapro bi ti iz me đu nji ho vih spo je nih ru ku.Ako u to me us pi ju, jed nog igra ča iz pro tiv -nič kog re da vo de u svoj, u su prot no me je -dan nji hov član osta je kod pro tiv ni ka. Na -kon to ga mi je nja ju se ulo ge, a igra tra jesve dok jed nom re du ne po ne sta ne igra ča.Lit.: I. Pr ćić, Bu nje vač ke puč ke si gre, Su bo tič kaDa ni ca (no va) : Ka len dar za 1997. go di nu, Su bo -ti ca, 1996.

P. Sken de ro vić

DI VO JAČ KO KA tO LIČ KO DrU -ŠtVO ® Ka to lič ko di vo jač ko dru štvo

DI VO JAČ KO KO LO, bu nje vač ki na rod -ni ples. Ple šu ga dje voj ke u ko lu kla sič nogti pa, pri če mu su im ru ke pre kri že ne iza le -đa. Ko lo se pri iz vo đe nju gi ba u li je vustra nu. Po sto je dva ple sna uzor ka, od ko jihje je dan osmo di jel ni s no vim na či nom is -kvr ca va nja, a dru gi če tve ro di jel ni sa sta -rim na či nom. Me lo dij ski je di vo jač ko ko lojed na ko su bo tič ko mu, no su bo tič ko je ko -lo mje šo vi te na ra vi.

Lit.: A. Ivan čan, Na rod ni ple sni obi ča ji Hr va taBu nje va ca, u: N. Ze lić, Pro tiv za bo ra va, Za greb,2000.

Lj. Vu ko vić

DJE VEr ® Di ver

DO BrI PA StIr, hr vat ski ka to lič ki ka -len dar-go di šnjak. Iz la zio u Sa ra je vu1951.-92., a iz da va li su ga fra njev ci pro -vin ci je Bo sne Sre bre ne. For mal ni ute me -lji telj i osni vač bi lo je vla sti ma bli skoUdru že nje ka to lič kih sve će ni ka Na rod neRe pu bli ke Bo sne i Her ce go vi ne, a po sljed -njih je go di na iz da vač po sta la sa ma re dak -

37

DOBrI PAStIr

Divojačko kolo

ci ja. Du go go di na slo bo da sa dr ža ja bi la jeogra ni če na i sve de na uglav nom na sa že takkr šćan skih isti na i upu ta za prak tič ni vjer -ski ži vot te na po pu lar na i po uč na šti va zapuk. Do 1970-ih i po nov nog po kre ta njaka len da ra Su bo tič ka Da ni ca či ta li su ga ihr vat ski ka to li ci u Bač koj, gdje su ga ši ri lifra njev ci.Lit.: Op ći re li gij ski lek si kon, Za greb, 2002; Do briPa stir, Sa ra je vo, 1951-1992; www.bo sna sre bre -na.ba

J. Štef ko vić

DO BrO tVOr nA ZA JED nI CA AMORVIN CIT (lat. amor vincit: ljubavpobjeđuje) hu ma ni tar na udru ga »lju bavpo bje đu je«. Osno va na je u Su bo ti ci po čet -kom 1993. na po ti caj vod stva De mo krat -skog sa ve za Hr va ta u Voj vo di ni, a nje zinse rad na sta vlja na tra di ci ju Do bro tvor neza jed ni ce Bu nje va ka, Ka to lič ko ga di vo -jač kog dru štva i Ka to lič ko ga mo mač kogdru štva, ko ji su dje lo va li pri je Dru go gasvjet skog ra ta. Član stvo Za jed ni ce či neuglav nom že ne raz li či tih pro fe si ja, pri če -mu pre vla da va ju li ječ ni ce, pro svjet ne i so -ci jal ne dje lat ni ce te od vjet ni ce.

Te melj na joj je svr ha pru ža nje hu ma ni -tar ne po mo ći si ro ma šni ma i dru gim po tre -bi ti ma, pri je sve ga pri pad ni ci ma hr vat skeza jed ni ce u Voj vo di ni. Po seb no in ten ziv nodje lo va la je na kon sa mog osnut ka, kad je,

zbog ra ta, ve likdio sta nov ni štvaVoj vo di ne na gloosi ro ma šio, a dioje Hr va ta, na po sesri jem skih, prog -nan i iz bje gao, štoje neposredno po-taknulo njezinoosnivanje. Glav nadje lat nost sto ti -njak čla no va i vo -lon te ra bi la je za tou po čet ku na ba va,pri ku plja nje i ras -po dje la hra ne,odje ća, obu će, li -je ko va, ogr je va,škol ske opre me i

sl. te pru ža nje prav ne po mo ći i smje šta japrog na nim sri jem skim Hr va ti ma. Osim nate ri to ri ju su bo tič ke op ći ne, pre ko ogran kau Pe tro va ra di nu dje lo va la je i u No vomSa du te Sri je mu. Fi nan cij sku pot po ru i po -trep šti ne osi gu ra va li su di je lom imuć ni jivoj vo đan ski Hr va ti, ali naj ve ći su do na to ribi le ve li ke me đu na rod ne hu ma ni tar ne or -ga ni za ci je (npr. Cr ve ni križ Nje mač ke). Udva je na vra ta Za jed ni ca svo ju po moć, po -naj pri je pre hram be ne pro iz vo de, upu ći va lai ko sov skim Hr va ti ma u Ja nje vu.

Od kra ja 1990-ih op seg dje lo va nja Za -jed ni ce znat no je sma njen. Rad je ogra ni -čen na pri ku plja nje odje će i škol skog pri -bo ra za si ro ma šne obi te lji te do na ci je po -tre bi ti ma za Us krs i Bo žić. Do sa da šnje supred sjed ni ce bi le Ana Ko pu no vić (1957.-1996.) i Ru ža Crn ko vić.Lit.: A. Ko pu no vić, Do bro tvor na za jed ni ca»Amor Vin cit« – Su bo ti ca, Tje dan Hr va ta iz Voj -vo di ne, Za greb, 1998; Go vor pred sjed ni ce Skup -šti ne Je le ne Bor ko vić na sve ča noj Skup šti ni u po -vo du obi lje ža va nja 10. ob ljet ni ce Za jed ni ce, Ar hi -va Do bro tvor ne za jed ni ce Amor vin cit.

T. Žig ma nov

DO BrO tVOr nA ZA DrU GA BU nJEV -KI, do bro tvor na or ga ni za ci ja som bor skihBu nje va ka osno va na 1924. Ute me lje na jeza u zi ma njem čla ni ca Bu nje vač ko ga ko la,a za pr vu pred sjed ni cu iza bra na je Ju li jaBo šnjak. Za dru ga ni je ima la svo je pro sto -ri je, već je dje lo va la u pro sto ri ja ma Bu nje -vač ko ga ko la, u sklo pu ko je ga je dje lo va lakao jed na od nje go vih sek ci ja. Svr ha joj jebi la po ma ga nje si ro ma šni ma u hra ni, odje -ći i nov ča nim pri lo zi ma. Sred stva za dje lo -va nje osi gu ra va na su ve ći nom do bro volj -nim pri lo zi ma čla no va Bu nje vač ko ga ko la,od go di šnjih čla na ri na Dru štva i pri ho daostva re nih odr ža va njem ka za li šnih pred -sta va i za ba va. Na dje lo va nje Za dru ge inje zi nu ma te ri jal nu osno vi cu ne ga tiv no ćeutje ca ti odva ja nje ve ćeg bro ja ne za do volj -nih čla no va Bu nje vač ko ga ko la u Hr vat skokul tur no dru štvo Mi ro ljub sre di nom 1930-ih go di na U no vo dru štvo pre šle su i mno -ge čla ni ce Do bro tvor ne za dru ge Bu njev ki,na če lu s pred sjed ni com, ko je su 7. XI.1937. pri »Mi ro lju bu« osno va le sek ci ju

38

DOBrI PAStIr

Amblem Do bro tvor ne za jed ni ce Amor vin cit

Do bro tvor na za jed ni ca Bu nje va ka Hr va ti -ca. Ne ri jet ko je iz me đu dvi je Za jed ni ce(pri »Bu nje vač kom ko lu« i pri »Mi ro lju -bu«) do la zi lo i do otvo re nih su ko ba.

Ti je kom Dru go ga svjet skog ra ta za dru -ga je na sta vi la svo je dje lo va nje po ma žu ćiobi te lji ma čla no va Bu nje vač ko ga ko la ko -ji su bi li po zva ni u honvéde (ma džar skedo mo bra ne). Ipak, ma te ri jal na moć za dru -ge bit će bit no sma nje na zbog rat nih pri li -ka u ko ji ma će nje zi no dje lo va nje sve vi šeod u mi ra ti. Na kon uje di nje nja Bu nje vač ko -ga ko la i Hr vat sko ga pro svjet nog dru štvaMi ro ljub 1945. Za dru ga je pre sta la dje lo -va ti kao po seb na or ga ni za ci ja. Iz vo ri: Ar hi va HKUD »Vla di mir Na zor«: spis oistu pa nju iz Bu nje vač kog ko la od 6. IV. 1937; Za -pi snik Uprav nog od no ra od 7. XI 1937.

Lit.: P. Pe kić, Po vi jest Hr va ta u Voj vo di ni, Za greb,1929; Da ni ca, br. 5, 6, 11, Som bor, 1934; Glas na -ro da, br. 11, Som bor, 1938; M. Be ljan ski, Som bori bu nje vač ki na ci o nal ni pre po rod (1870-1945.),Som bor, 1971.

M. Ba ra

DO BrO tVOr nA ZA JED nI CA BU -nJE VA KA, ka ri ta tiv na udru ga su bo tič kežen ske mla de ži. Osno va na je po sli je Pr vo -ga svjet skog ra ta. Ubr zo na kon ula ska srp -ske voj ske u Su bo ti cu 13. XI. 1918. po če -lo je ka ri ta tiv no dje lo va nje bu nje vač kihdje vo ja ka, ko je su pru ža le po moć obo lje -lim i ra nje nim srp skim voj ni ci ma. U tomraz do blju Bu njev ke su usko su ra đi va le saSrp ki nja ma, a pr vi za jed nič ki sa sta nakodr žan je 5. XII. 1918. u or ga ni za ci ji Mi ceRa dić, Ol ge Stan ko vić i Man de Kun tić.Za jed nič ko dje lo va nje Bu nje va ka i Srp ki -nja po ti ca no je i na stra ni ca ma su bo tič kogNe ve na, a bi lo je for ma li zi ra no kao žen skasek ci ja Omla din sko ga dru štva Ju go sla vi ja.Iako je na slu žbe nom pe ča tu Za jed ni ceupi sa na 1918. go di na, sa mo stal no je dje lo -va lo tek od 1919. U pi smu ko je su pred -sjed nik Omla din skog dru štva Ju go sla vi jePe tar Zve kić i ini ci ja to ri ca osni va nja bu -nje vač ko ga žen skog dru štva Ka ta Pr ćić 1.III. 1919. upu ti li su bo tič ko mu ve li kom žu -pa nu i gra do na čel ni ku Sti pa nu Ma ti je vi ćuis ti če se da no vo žen sko dru štvo ima svr hu

pot po ma ga ti i pro svje ći va ti škol sku mla -dež ra di po di za nja za pu šte ne na rod ne svi -je sti. Is pr va je upra vi telj Do bro tvor ne za -jed ni ce Bu nje va ka bio Ili ja Ku jun džić, ana kon nje ga Bla ško Ra jić. U me đu ra ću seZa jed ni ca, osim na pro svje ći va nje žen ske

mla de ži, usmje ri la i na ka ri ta tiv ni rad sdje com, pa je sva ke go di ne na Dječ ji danor ga ni zi ra la ve li ke hu ma ni tar ne za ba ve nako ji ma su pri ku plja ni pri lo zi za po moć ne -zbri nu toj i si ro ma šnoj dje ci. Za jed ni ca jeslič ne pri red be i kuć ne za ba ve or ga ni zi ra lai pri go dom ka to lič kih blag da na, na po se naDu ho ve, a čla ni ce su, sku pa s Ka to lič kimdi vo jač kim dru štvom, ak tiv no su dje lo va lei u or ga ni za ci ji cr kve no-puč kih sve ča no sti.Za svo ju ne be sku za štit ni cu Za jed ni ca jeiza bra la sv. Ja nju s Isu som u na ruč ju, či jise lik na la zio i na slu žbe nom pe ča tu. Pr vapred sjed ni ca bi la je Ka ta Pr ćić, na kon njeMan da Su da re vić–Du lić (su pru ga dr. Fra -nje Su da re vi ća), a do kra ja Dru go ga svjet -skog ra ta Man da Šar če vić. U Do bro tvor nuza jed ni cu Bu nje va ka 1927. bi lo je učla nje -no vi še od 700 dje vo ja ka i že na (1933. –620) te je to bi la jed na od naj ma sov ni jihme đu rat nih bu nje vač kih or ga ni za ci ja. Zavri je me Dru go ga svjet skog ra ta čla ni ceZa jed ni ce skr bi le su za lju de na pri sil nomra du, a po seb nu po zor nost po ka za le supre ma ko lo ni sti ma i do bro volj ci ma ko ji subi li za to če ni kod sta re bol ni ce u Su bo ti ci.Pre sta la je dje lo va ti po sli je Dru goga svjet -skog ra ta.Iz vo ri: Hi sto rij ski ar hiv Su bo ti ca, F:47, II.27/1919, IV 3471/1932, IV 3163/1933, IV6122/1938.

39

DOBrOtVOrnA ZAJEDnICA BUnJEVAKA

Pečat Dobrotvorne zajedniceBunjevaka

Lit.: Ne ven, br. 13, 16, Su bo ti ca, 5. XII. 1918; M.Kne že vić, O Bu njev ci ma, Su bo ti ca, 1927; L. I.Krm po tić, Dru štve ni rad Bla ška Ra ji ća, Su bo tič kaDa ni ca: Ka len dar za 1984. god., Su bo ti ca, 1983;T. Ve reš, Bu nje vač ko pi ta nje da nas, Su bo ti ca, 1997.

K. Bu šić

DO DO LA, sta ro drev ni ob red pri zi va njaki še. Iza bra na, po seb no opre mlje na sku pi -na obi la zi se lo iz vo de ći pro pi sa ne ob re de,po pra će ne od go va ra ju ćom pje smom. UHr vat skoj je obi čaj bio po znat u ja dran -skom pod ruč ju, Žum ber ku (pod na zi vom»pr po ru še« i sl.) i is toč noj Sla vo ni ji. Za -stu pljen je bio i u bač kih Hr va ta te Hr va tau oko li ci Bu dim pe šte.

Pre ma ka zi va nji ma mje šta na, u San to -vu i Be re gu odr ža vao se sve do Pr vo gasvjet skog ra ta. U ta dva se la do do la je bio»na go lo ras pri mit ši jak« po sve pre kri venze le nim gran či ca ma, naj če šće zo ve. Nje gavo di »pri dvo đač« (mla dić), a sli je de ga»do do la či ce«, tj. 5-6 dje voj či ca odje ve nihu »ru bin ke« (uske du ge pot ko šu lje). Bo sipro la ze se lom, a na pri dvo đa čev po ziv:»Sta ro, mla do, aj de va mo! Do do la, do do -la!«, lju di se, obič no na uglu, oku plja ju ido do lu po li je va ju vo dom pje va ju ći: »Oti -raj nam su šu iz glad ni cu, oj, do do lo, do va -bi ki ši cu!« Do do la či ce se na to uhva te uko lo i oko do do le ple šu go vo re ći: »Oj, do -do lo, do do li ce, / do mo lji nam ti ki ši ce, / dase po lje ze le ni, da nam sva šta uro di! / De,do do lo, ugo di, ugo di!«

U Son ti su na zi va ne »do do le« ili »doj -do le«, a za bi lje že na je i puč ka eti mo lo gi ja»doj di do le, ki šo«. Pred Spa so vo i Du ho -ve, u vri je me kad je po ljo pri vred nim kul -tu ra ma ki ša naj po treb ni ja, 5-6 sta ri jih že naoki će nih zo vom i pred vo đe nih »Do dom«išlo je od ku će do ku će i po dvo ri šti ma pje -va lo: »Na ša Do da, / mo li Bo ga, / da nampad ne / ro sna ki ša, / i po kva si, / na še po lje,/ da na ra ste / na še ži to, / na še ži to i / ku ku -ruz / i ku ku ruz / i krom pi ri / i sva na ša ra -na!« Na kon ot pje va ne pje sme ga zda ri ca jevo dom iz vje dra po li je va la glav nu Do du teih da ri va la ko ma dom sla ni ne, ja ji ma i sl.

U dal ma tin skih Hr va ta u Se nan dri ji»do do la nje« se odr ža lo sve do 1946. Do -do la li su is klju či vo mu škar ci jer »i Bog je

mu ški«. »Do do la« je bio od ra stao mu ška -rac pre kri ven ša šom i li šćem. Vo dio ga je»mu škić« (dje čak) s »kle peč kom« (klep -kom) u ru ci, a pra ti lo ih je 5-6 dje ča ka. Išlisu od ku će do ku će, i to sa mo u grad skomče tvr ti Br do, gdje su sta no va li nji ho vi su -na rod nja ci. Dje ča ci su pje va li: »Oj kr šća nii kr šćan ke, / oj Br đa ni i Br đan ke, / le pomo lim vas svi ju, / otva raj te ka pi ju, / čuj tedo do lin glas, / čuj te do do lin glas«. Lju disu iz la zi li i pje va li: »Oj, do do la, do do la,/šta bi te be tre ba lo?«, a do do la im je od go -va rao: »Jed na kan ta vo di ce/ i od Bo ga ro -si ce«. Na to su ga po li je va li vo dom i u tor -bi cu, ko ja je mu ški ću vi sje la o vra tu, sta v-lja li nov čić. Pri tom su do do li go vo ri li:»Ti za ćo šak, a Bož ja ro si ca ka blom!«. Za -slu gom Se nan drij ke Eve Dro bi lić do do la -nje je oži vlje no 1972. te je po sta lo tu ri stič -kom atrak ci jom. U or ga ni za ci ji se nan drij -ske Hr vat ske ma njin ske sa mo u pra ve kad -što se odr ža va i u na še vri je me. Na taj ob -red u Se nan dri ji da nas pod sje ća i Do dol skauli ca (madž. Do do la ut ca) te kip Do do la,rad ta mo šnjeg Hr va ta Imre Pi šću ra. U oko -li ci se ti je kom 1920-ih do do la lo i u And za -be gu i Tu ku lji, gdje su za vri je me su še pra -vi li ve li ku lut ku, pre kri va li je ze le ni lom, apo na se lju su je no si le dje voj či ce pje va ju -ći i ple šu ći oko nje.

Lit.: Ž. Man dić, »Dal ma tin ci Se nan dri je gra da«,Po gle di, Ča so pis za kul tu ru i dru štve na pi ta njaHr va ta u Ma đar skoj, br. 2, Bu dim pe šta, 2003; J.Br da rić, Obi ča ji iz sta re Son te, Su bo tič ka Da ni ca(no va): Ka len dar za 2000. go di nu, Su bo ti ca, 1999.

Ž. Man dić i T. Žigmanov

DO KO, Zdrav ko (Pa o če, op ći na Mo star,BiH, 7. II. 1945.), li ječ nik spe ci ja list. SinGr ge i An đe, rođ. Pe har. Gim na zi ju je za -vr šio u Mo sta ru, a me di cin ski fa kul tet uNo vom Sa du 1971. Na kon stu di ja ra dio jekao li ječ nik u su bo tič kom Do mu zdra vlja.Spe ci ja li za ci ju iz sport ske me di ci ne za vr -šio je 1977. te je po stao pr vi spe ci ja list tegra ne me di ci ne u Su bo ti ci. Za slu žan je zaraz voj i na pre dak sport ske zdrav stve neslu žbe u Su bo ti ci, a su dje lo vao je i namno go broj nim sa vje to va nji ma, na ko ji maje iz la gao o pro ble ma ti ci zdrav stve nog sta -nja spor ta ša i o sport sko-me di cin skim or -

40

DOBrOtVOrnA ZAJEDnICA BUnJEVAKA

ga ni za ci ja ma. Bio je pred sjed nik Zdrav -stve ne ko mi si je No go met nog sa ve za Voj -vo di ne, pred sjed nik Op ćin sko ga no go met -nog sa ve za u Su bo ti ci i slu žbe ni su di o nik-li ječ nik Me di te ran skih iga ra u Spli tu 1979.Do bit nik je mno gih pri zna nja od sport skihor ga ni za ci ja te Di plo me i zva nja me đu na -rod no ga sport skog li ječ ni ka (FIMS). Od1990-ih godina živi u Rijeci.Lit.: E. Lib man, F. Kin ka, Pri lo zi za isto ri ju spor -ta i sport sko-me di cin ske slu žbe u Su bo ti ci, Šport -no-me di cin ske ob ja ve, br. 1-4, Lju blja na, 1984; E.Lib man, Le kar ska dru štva u Su bo ti ci (1880-2005), Su bo ti ca, 2005.

E. Libman

DO LAF (tur. do lap < pers. du lab: or mar spo li ca ma, pri čvr šćen uza zid ili uzi dan uzid), u bač kih Hr va ta dio ne ka da šnje gasob nog po kuć stva, ve ća ko mo da. Iz ra đi -van je od čvr stog dr ve ta, sa sto ji se od 3-4du bo ke la di ce s por cu lan skim ru či ca ma. Ula di ca ma su ču va ni po ste lji na, stol nja ci,žen ska odje ća, ko šu lje i dr., a na gor njojpo vr ši ni, ko ja je uglav nom pre kri va na čip -kom, dr ža ni su mo li tve nik, križ, por cu lan -ske Go spi ne fi gu ri ce i pred me ti za sva ko -dnev nu upo ra bu (lam paš, ži gi ce, ruč no zr -ca lo…).

P. Sken de ro vić

DO LA MA, sku po cjen mu ški ogr tač. Bu -njev ci su je pri hva ti li pod utje ca jem Ma -dža ra, u ko jih je bi la uobi ča je na kao diogra ni čar ske odo re. Pot kraj XVI II. st. iz ra -đi va la se od ze le nog suk na, a po sli je od fi -ne cr ne čo he, dok je iz nu tra bi la pod sta v-lje na cr ve nom čo hom. Bi la je du ga doko lje na, a stra ga je bi la na bra na u pred je lustru ka – na bo ri su na zi va ni »lap ti ći ma«.Spri je da se kop ča la s 18 sre br nih pu ce ta is 18 sre br nih »pun ki«. Bi la je uobi ča je nasa mo u imuć ni jim slo je vi ma.Lit.: M. Đor đe vić Ma la gur ski, Sta ra bu nje vač kana rod na no šnja i vez, Su bo ti ca, 1940.

K. Suk no vić

DOM, 1. »list hr vat skom se lja ku za raz go -vor i na uk«. Iz la zio je u Za gre bu od 15.XII. 1899. do 10. XI. 1904. pod ured ni -štvom An tu na Ra di ća, ko ji ga je go to vo uci je lo sti is pu nja vao vla sti tim član ci ma.

Bio je po naj pri je pre po ro di telj sko-pro -svjet ni list, ko je mu je glav na svr ha bi lopo di za nje svi je sti hr vat skih se lja ka.

An tun Ra dić je u Do mu ob ja vio ne ko -li ko čla na ka o bor bi ugar skih Bu nje va ca iŠo ka ca za uvo đe nje hr vat skog je zi ka uško le. Pi šu ći o kra je vi ma pre ko Dra ve iDu na va, is ti cao je da: »ta mo ima još na šegna ro da, ta mo je kraj Bač ka i Ba nat, gdje suna ši ‘Bu njev ci’ i ‘Šok ci’ pra vi Hr va ti.«Pre no sio je i tek sto ve iz su bo tič kog Ne ve -na, a u ru bri ci Gla so vi iz na ro da na bu nje -vač koj su ika vi ci ob ja vlji va ni pri lo zi či ta -te lja iz Bač ke. S dru ge stra ne, Ne ven jepre no sio član ke iz Do ma o Bu njev ci ma-Hr va ti ma u Ugar skoj.2. glav no gla si lo Hr vat ske se ljač ke stran -ke. Po kre nut je 5. XII. 1906. u Za gre bu, aure đi vao ga je, s kra ćim pre ki di ma, dosvo je smr ti Stje pan Ra dić. Od 14. V. 1912.do 27. VI II. 1914. ure đi vao ga je nje govbrat An tun Ra dić, ko ji je i u nje mu ob ja v-lji vao pri lo ge o Bu njev ci ma i Šok ci ma.Zbog na pi sa i po li tič kih pri li ka, iz da va njeli sta ne ko li ko je pu ta za u sta vlja no (1914.-1917., 1919., 1931.-1935.), ali je po nov nopo kre tan pod no vim ime ni ma: Slo bod nidom i Se ljač ki dom. U raz li či tim pe ri o di mami je njao je i pod na slo ve (»se ljač ke no vi neza go spo dar stvo i pro svje tu«, »glav no gla -si lo hr vat ske se ljač ke po li ti ke«, »glav nogla si lo Hr vat ske re pu bli kan ske se ljač kestran ke«, »glav no gla si lo Hr vat ske se ljač -ke stran ke«), dok je za Še sto si je čanj skedik ta tu re iz la zio bez pod na slo va. Pr vi jesu stav no ob ja vlji vao no vin ske i knji žev nesa stav ke se lja ka, ko ji su svo jim sa dr ža jempo ti ca li se lja štvo na po li tič ko an ga ži ra nje.U nji ma je na jed no sta van i sva kom ra zu m-ljiv na čin ob ja šnja va na i ide a li zi ra na ulo gase lja štva u dru štvu.

U po li tič ko me i kul tur nom ži vo tu bač -kih Hr va ta gla si lo je bi lo sna žno pri sut nood 1923., kad je oja čao Ra di ćev utje caj uBač koj, na po se u Ta van ku tu i Bač komMo no što ru. List se ši rio od ru ke do ru ke iza jed nič ki je či tan na se ljač kim sku po vi mate je broj nje go vih či ta te lja bio mno go stru -ko ve ći od bro ja pret plat ni ka. Osim u po -di za nju pro svjet ne ra zi ne se lja štva, od i -

41

DOM

grao je va žnu ulo gu i u ja ča nju nji ho va po -li tič kog ak ti vi zma. Po li tič ka an ga ži ra nostse lja štva u Bač koj bit no je utje ca la na ši re -nje so ci jal nih ide ja hr vat sko ga na ci o nal -nog po kre ta, a ujed no i na sve u kup ni pro -ces hr vat ske na ci o nal ne in te gra ci je. Kaosu rad ni ci, svo je su pri lo ge u li stu ob ja vlji -va li pred stav ni ci mje snih i ko tar skih or ga -ni za ci ja HSS-a u Bač koj, ko ji su, osim opo li tič kim pri li ka ma, iz vje šta va li i o pro -svjet no-kul tur nim pro ble mi ma hr vat skeza jed ni ce.

Dom je pre stao iz la zi ti 3. IV. 1941., apo nov no je po kre nut na par ti zan skom te ri -to ri ju na Pe tro voj go ri u srp nju 1943. podna zi vom Slo bod ni dom. Po sli je ra ta Slo -bod ni dom je do 1963. iz la zio u Za gre bukao tjed nik s pod na slo vom »glav no gla si loHr vat ske re pu bli kan ske se ljač ke stran ke«.Na kon ob no ve Ju go sla vi je Hr vat ska re pu b-li kan ska se ljač ka stran ka bi la je krat kovri je me ak tiv na i na pod ruč ju Bač ke, ali nigla si lo ni stran ka vi še ni su do seg nu li utje -caj ko ji su ima li u me đu ra ću.Iz vor: Hr vat ski dr žav ni ar hiv u Za gre bu, fond Ra -dić, An tun, Pa vle i Stje pan, F: 815, kut. 1.

Lit.: (***), Hr va ti u Ugar skoj, Dom, 20, Za greb,1900; (***), Dvi hr vat ske od ki nu te gra ne, Dom,19, Za greb, 1902; (***), Ne vo lje Hr va ta u Ugar -skoj, Dom, 20, Za greb, 1902; (***), Na ši Bu njev -ci, Dom, 8, Za greb, 1904; (***), Ka ko na pre du jeHRSS, Slo bod ni dom, 29, Za greb, 1923; (***), IBu njev ci su Hr va ti, Slo bod ni dom, 52, Za greb,1923; (***), Ra di kal sko-ba ti na ška stra ho vla dapro ti Hr va ti ma u Bač koj, Dom, 2, Za greb, 1925;M. Ku stu rin, Po zdrav iz Bač ke, Dom, 17, Za greb,1925; S. Og nja nov, Bač ki Hr va ti za svog vo đu ipo gi nu le mu če ni ke, Dom, 32, Za greb, 1928;(***), Go vor voj vo đan skog Hr va ta Vu ko vi ća,Dom, 26, Za greb, 1928; I. Tolj, Svi smo Hr va ti da -nas jed no, Dom, 29, Za greb, 1928; A. Ra dić, Sa -bra na dje la II, III, Za greb, 1936; A. Ra dić, Sa bra -na dje la, IV, V, VI, Za greb, 1937; A. Ra dić, Sa bra -na dje la, XI II, Za greb, 1938; M. Ma to čec, Po -zdrav bra ći Bu njev ci ma, Se ljač ki dom, 11, Za greb,1939; B. Kri zman, Ko re spon den ci ja Stje pa na Ra -di ća, Za greb, 1972; En ci klo pe di ja Ju go sla vi je, 3,Za greb, 1984., Hr vat ska en ci klo pe di ja, 3, Za greb,2001.

M. Ba ra

DO MI nI KAn CI, na ziv za čla no ve Re dapro po vjed ni ka (lat. Or do Pra e di ca to rum,OP) iz ve den iz ime na nje go va ute me lji te -

lja. Red je u Ka to lič koj cr kvi osno vao ka -ri zma tič ni pro po vjed nik Do mi nik deGuzmán (Ca la ru e gi, Špa njol ska, oko1170. – Bo log na, Ita li ja, 6. VI II. 1221.) ka -ko bi po mo gao u evan ge li za ci ji Euro pe iobra će nju po gan skih na ro da i ple me na napod ruč ju Šved ske, Pru ske i is toč ne Ugar -ske. Da bi ostva rio to po sla nje, Do mi nik jein zi sti rao na to me da se Red dr ži sta re re -dov nič ke tra di ci je za jed nič kog ži vo ta u si -ro ma štvu, su klad no re gu la ma sv. Augu sti -na, ali je pri hva tio no vi ob lik ra da te sunje go va su bra ća pu to va la i pro po vi je da la.Pri je to ga mo ra li su se »op skr bi ti« zna -njem i po sve ti ti se stu di ju te o lo gi je. Pa paHo no ri je II. po tvr dio je 1216. osnu tak Re -da pro po vjed ni ka, ko ji se već za Do mi ni -ko va ži vo ta pro ši rio di ljem Euro pe. Me đučla no vi ma Re da ve lik je broj onih ko ji suda li traj ni pri nos ne sa mo ši re nju na u kaKa to lič ke cr kve ne go i raz vo ju sve u či li šta,zna no sti i fi lo zo fi je (sv. Al bert Ve li ki, sv.To ma Akvin ski, sv. Ka ta ri na Si jen ska, Me -i ster Ec khart i dr.). Da nas Red pro po vjed -ni ka di ljem svi je ta ima 626 ku ća i vi še od6300 re dov ni ka.

Ubr zo na kon osnut ka, već na Dru go meop ćem zbo ru Re da, ko ji je pod Do mi ni ko -vim vod stvom odr žan 1221. u Bo log ni,do ne se na je od lu ka o do la sku do mi ni ka na -ca u Hr vat sko-Ugar sko Kra ljev stvo. Odtog do ba do mi ni kan ski su sa mo sta ni osni -va ni na ci je lom te ri to ri ju ko ji su na se lja va -li Hr va ti: u Du brov ni ku 1225., Ni nu 1229.,Ba no vu Br du u Vrh bo san skoj žu pi 1233.,Za gre bu pri je 1241., Za dru 1244., Spli tu1245., Ko to ru i Tro gi ru 1265., Ši be ni ku1346., Se nju pri je 1380., Bo lu na Bra ču1462., Kor ču li 1480. i dru gdje. Sa mo sta naje bi lo i u Is tri, Li ci, da na šnjoj za pad nojBo sni (Bi hać, Du bi ca) te na pro sto ru iz me -đu Dra ve i Sa ve, a du bro vač ki do mi ni kan -ci re dov nič ke su ku će ima li i u tr go vač kimis po sta va ma Re pu bli ke na pod ruč ju da na -šnje Cr ne Go re i Sr bi je. Do mi ni kan ci suosta vi li zna tan trag u po vi je sti Ka to lič kecr kve u Hr va ta i Hr vat ske na pod ruč ju vi -so kog škol stva, zna no sti i kul tu re, a je danje od naj po zna ti jih hr vat skih do mi ni ka na -ca bla že ni Augu stin Ka žo tić. Da nas dje lu -ju u tri na est sa mo sta na u Hr vat skoj i Bo sni

42

DOM

i Her ce go vi ni, a Hr vat ska do mi ni kan skapro vin ci ja ima se dam de se tak re dov ni ka.

Pr vi do mi ni kan ski sa mo sta ni na pro -sto ru iz me đu Du na va i Ti se osno va ni suvje ro jat no u XIV. st. u Bo dro gu i Se ge di -nu. U dru goj po lo vi ci XV. st. do mi ni kan cisu po di gli sa mo stan i cr kvu Ma ri ji na Uz -ne se nja u Som bo ru. Slu žbe ni do ku ment zagrad nju cr kve i sa mo sta na iz dan je 1481.,a na la zi li su se na pod ruč ju da na šnje Istar -ske uli ce u Som bo ru. Sa mo stan je vje ro jat -no uni šten po sli je Mo hač ke bit ke 1526. ilipri li kom tur skog za u ze ća Som bo ra 1541.

Po čet kom XX. st. do mi ni kan ci su sepo nov no po ja vi li u me đu ri ječ ju Du na va iTi se, sa da kao puč ki mi si o na ri i ši ri te ljipo bo žno sti kru ni ce. Do mi ni ka nac An đeoMa ri ja Mi škov u li sto pa du i stu de no me1908. odr žao je puč ke mi si je u Le me šu,Čo no plji, Baj mo ku, Son ti i Vaj skoj; u li -sto pa du 1909. vo dio je tro dnev nu pri pra vuu fra nje vač koj cr kvi u Su bo ti ci u pri go dipo sve te pro ši re ne sa mo stan ske cr kve, a ustu de no me iste go di ne puč ke mi si je u Ža b-lju, Ti te lu i Plav ni. Do mi ni kan ci Ja cintBe lić i Do mi nik Do mić odr ža li su puč kemi si je u žu pi sv. Jur ja u Su bo ti ci u pro sin -cu 1930.

Ta spo ra dič na do mi ni kan ska pri sut nostu ovim kra je vi ma za krat ko se usta li la s do -la skom do mi ni ka na ca u Su bo ti cu na konDru go ga svjet skog ra ta. Bi skup Bu da no vićodu še vio se do mi ni kan ci ma za svo je gapri sil nog bo rav ka u do mi ni kan skom sa mo -sta nu u Bu dim pe šti 1941., gdje su ga im -pre si o ni ra li nji ho va hu ma nost, uče nost imu dra pa sto ral na dje lat nost. Iako ne ma sa -ču va nih do ku me na ta o po če ci ma do go vo rao do la sku do mi ni ka na ca u Su bo ti cu, pi smopro vin ci ja la o. An đel ka Fa zi ni ća od 20.XI. 1945. svje do či o to me da je tu ini ci ja -

ti va po kre nuo upra vo bi skup Bu da no vić.Do mi ni kan ci su sti gli u Su bo ti cu 29. XI.1945. – pro vin ci jal o. An đel ko Fa zi nić idva čla na za gre bač kog sa mo sta na o. Ka zi -mir Hor šić i o. An đel ko Hu ljev. Na sta ni lisu se u tzv. Ma mu ži će voj ku ći (Som bor skace sta 16). Na pr vu ne dje lju Do ša šća 2. XII.1945. sâm bi skup Bu da no vić do mi ni kan ceje sve ča no uveo u cr kvu Isu so va Us kr snu -ća, a na ro du je pro tu ma čio raz log nji ho vado la ska i po sla nja.

Na kon do la ska u Su bo ti cu do mi ni kan -ci su mo ra li ste ći po vje re nje vjer ni ka isvla da ti ne ke te ško će. Jed na je od njih jebi la ne po zna va nje ma džar skog je zi ka pa jeo. Ka zi mir Hor šić ubr zo oti šao u Bač koPe tro vo Se lo i on dje ga uspje šno svla dao.Da bi po kre nu li vjer ski ži vot u žu pi i ci je -lom gra du, do mi ni kan ci su uve li ne ke pa -sto ral ne no vo sti: pr vi put u po vi je sti žu peIsu so va Us kr snu ća odr ža na je sve ča na mi -sa pol noć ka, ko ja se pri je to ga sla vi la naBad nju ve čer, a uve li su i po hod obi te lji mai bla go slov ku ća. Nji hov rad po stao je jošplod ni ji na kon što je u Su bo ti cu do šao o.Stan ko Sta nić, vr sni pro po vjed nik i or ga -ni za tor cr kve nog pje va nja. Ve li ki uspjeh jeimao i o. An đel ko Hu ljev u ra du s mi ni -stran ti ma. Nje gov rad pri vu kao je u do mi -ni kan ce i o. To mu Ve re ša.

Svo jim po let nim ra dom do mi ni kan cisu raz bu di li žu pu, ci je li grad i obli žnjamje sta, ka mo su ih po zi va li da pro po vi je -da ju. No ubr zo se do go dio pr vi za bri nja va -ju ći znak: o. Ča slav No vak oti šao je s vjer -ni ci ma na ho do ča šće u Alj maš i on dje ne -stao 10. IX. 1946. Ni kad se ni šta ni je do -zna lo o nje mu. Una toč to mu, do mi ni kan cisu svoj rad na sta vi li još pre da ni je te su uSu bo ti ci od lu či li osno va ti i sa mo stan. Pro -da li su ze mlju ko ju je Jo va na Pr ćić još1941. da ro va la za od goj do mi ni kan skogpo mlat ka u Du brov ni ku te su ku pi li ku ćuna Som bor skoj ce sti br. 41, ko ja je bi laznat no bli ža cr kvi. Iako su ima li ured nudo ku men ta ci ju, ni kad se ni su mo gli use li tiu nju. Naj te ži uda rac po go dio ih je kad jeo. Stan ko Sta nić uhi ćen, la žno op tu žen iosu đen na 7 go di na za tvo ra. Ubr zo je i o.An đel ko Hu ljev bio pre mje šten u sa mo -stan na Bo lu kao pro fe sor po vi je sti u do -

43

DOMInIKAnCI

Grb dominikanskog reda

mi ni kan skoj gim na zi ji. O. Pe ro Odak i o.Do mi nik Šan tić, ko ji su na kon to ga do šli uSu bo ti cu, ni su se on dje du go za dr ža li.

Krat ko dje lo va nje do mi ni ka na ca u Su -bo ti ci pre sta lo je 19. IV. 1948. Tog je da nao. Do mi ni ku Šan ti ću, o. Pe ri Oda ku i o.Ka zi mi ru Hor ši ću uru če no rje še nje Od sje -ka unu tar njih po slo va ko jim im je za po vje -đe no da u ro ku od 24 sa ta na pu ste Su bo ti -cu i oko li cu u kru gu od 15 ki lo me ta ra. O.Ka zi mir za dr žao se još u Som bo ru, dok jepro vin ci jal po ku šao po sre do va ti kod dr -žav nih vla sti, ali ni je uspio ni šta po sti ći.Dje lo va nje do mi ni ka na ca u Su bo ti ci, iakokrat ko, osta vi lo je tra ga u du hov nom ži vo -tu vjer ni ka gra da Su bo ti ce.Lit.: W. A. Hin ne busch, Do mi ni kan ci – krat ka po -vi jest Re da, Za greb, 1997; S. Kra sić, Do mi ni kan -ci – po vi jest Re da u hr vat skim kra je vi ma, Za greb,1997; T. Ve reš, »Bi li fra tri» u Su bo ti ci (1945–48),Su bo tič ka Da ni ca: Ka len dar za 1993. go di nu, Su -bo ti ca, 1992; www.do mi ni kan ci.hr; www.hbk.hr.

B. Ru dić

DO MI nI KAn KE, čla ni ce žen skog ogran-ka Re da pro po vjed ni ka (lat. Or do Pra e di -ca to rum, OP). Ime su do bi le po ute me lji te -lju Do mi ni ku de Guzmánu (Ca la ru -e gi, Špa njol ska, oko 1170. – Bo log na, Ita -li ja, 6. VI II. 1221.). On je već 1206. u fran -cu skom Pru il leu osno vao za jed ni cu žen -skih re dov ni ca, ko je su ži vje le pre ma pra -vi li ma Re da, a svo jom su mo li tvom i žr -tvom za zi va le Bož ji bla go slov na bra ćupro po vjed ni ke. Iz tih ko ri je na nik nu le sumno go broj ne žen ske do mi ni kan ske za jed -ni ce raz li či tih pro fi la, kao što su kla u zur neko lu dri ce ili re dov ni ce, do mi ni kan ske tre -ćo re di ce i apo stol ske se stre.

Na pod ruč ju Hr vat ske žen ske do mi ni -kan ske za jed ni ce is pr va se osni va ju u dal -ma tin skom pri mor ju. Sta ri ji do mi ni kan skilje to pi sci za slu gu za to pri pi su ju bl. Ja ko -vu iz Za dra, ko ji je, pre ma na lo gu sa mogosni va ča Do mi ni ka, s još tro ji com bra ćedo šao u Za dar. On dje je osno vao sa mo stani pro ši rio dje lo va nje Re da, usmje re no po -naj pri je pro tiv ši re nja bo gu mil skog na u kaiz Bo sne. Po tak nu te nji ho vim pro po vi je da -njem, ne ke su se obra će ni ce od lu či le za sa -

mo stan ski ži vot pre ma do mi ni kan skimpra vi li ma. Dru ga in ter pre ta ci ja do la skado mi ni kan ki na hr vat sko tlo ve za na je uzin va zi ju Mon go la i bi jeg re dov ni ca iz Ves z-préma. Pre ma toj ver zi ji naj pri je su do šleu Nin 1241., a po sli je su pre se lje ne u Za -dar. Naj po zna ti ja do mi ni kan ka u Hr va tajest bl. Oza na (1493.-1565.) iz Ko to ra, ko -ja je u tom gra du osno va la sa mo stan do mi -ni kan skih tre ćo re di ca.

Od svih žen skih do mi ni kan skih za jed -ni ca raz li či tih pro fi la pot kraj XIX. st. u Hr -vat skoj su op sta le sa mo za jed ni ce u Ši be -ni ku i Spli tu. Hr vat ski do mi ni ka nac i vr snipro po vjed nik o. An đeo Ma ri ja Mi škov(1848.-1922.) ni je se mi rio s ta kvim sta -njem. Kad je 1902. iza bran za pro vin ci ja laDal ma tin ske pro vin ci je, za sje di šte je iza -brao grad Kor ču lu i on dje pri stu pio ostva -re nju svo je du go go di šnje za mi sli. Na šao jedu hov nu i ma te ri jal nu pot po ru u bi sku puJo si pu Ju ra ju Stros smayeru, ko ji je bio pr -vi i naj ve ći do bro či ni telj no ve za jed ni cedo mi ni kan ki u Hr va ta. Uz nje go vu pot po -ru o. Mi škov po čeo je gra di ti sa mo stan iza vod za dje voj ke. Cilj mu je bio od gojžen ske mla de ži u ka to lič kom i hr vat skomdu hu te skrb za bo le sni ke i po tre bi te. God.1905. u Kor ču li je po če la ra di ti Kon gre ga -ci ja se sta ra do mi ni kan ki Sve tih an đe la ču -va ra. Da nas Kon gre ga ci ja ima oko 140 re -dov ni ca, ko je, osim u Hr vat skoj, dje lu ju iu Ka na di, Sje di nje nim Ame rič kim Dr ža va -ma, Nje mač koj i Voj vo di ni.

Me đu bač kim Hr va ti ca ma no vu kon -gre ga ci ju pr va je upo zna la Su bo ti čan kaVe ro ni ka Vi da ko vić, re dov nič kim ime noms. Ma la Te re za. Ona je stu pi la u za jed ni cudo mi ni kan ki na Kor ču li 1927., a go di nuda na po sli je sli je di la ju je i se stra Ju li ja na.Obje su, a oso bi to s. Ma la Te re za, na sto ja -le pro ši ri ti dje lo va nje Kon gre ga ci je naBač ku. Na kon du gih go di na mo li tve i mol -bi upu će nih bi sku pu Laj či Bu da no vi ćuKon gre ga ci ja je do bi la do zvo lu za otva ra -nje ku će u Su bo ti ci. Do mi ni kan ke su do šleu žu pu sv. Jur ja i na sta ni le se u ku ći obi te -lji Ko pu no vić Le ge tin, či ji je sin sve će nikAn te Ko pu no vić bio škol ski ko le ga s. Ma -le Te re ze i že lio je da nji ho va ku ća jed nom

44

DOMInIKAnCI

bu de sa mo stan do mi ni kan ki. Se stre su sve -ča no uve de ne u slu žbu žup ne za jed ni ce 11.V. 1947., a bi skup Bu da no vić za že lio je daim vjer ni ci da ju ra da i po vje re nja, jer jeuvjet za nji hov do la zak bio da ne će pro sja -či ti. Ve li ku pot po ru pru žio im žup nik Pa -vao Be šlić, a po sli je i ka pe lan Mar ko Ko -pu no vić. Se stre su se pri hva ća le sva kogpo sla: ši va nja, ču va nja dje ce, da va nja sa -to va iz gla zbe i je zi ka. S. Ma la Te re za, uzpo moć Be le Ti kvic ko ga, osno va la je mje -šo vi ti cr kve ni zbor te je uspje šno nje go va -la li tur gij sko pje va nje.

Na kon smr ti vla sni ka ku će do mi ni kan -ke su ima le raz li či tih pro ble ma dok 1954.,uz po moć do bro či ni te lja, na po kon ni su is -pla ti le ku ću. Bi skup je do pu stio da u ka pe -li ci bu de stal no pri sut no Sve to otaj stvo, asâm im je da ro vao ol tar iz Su bo tič ke ma ti -ce. Zbog lo ših uvje ta sta no va nja i stal nihpo pra va ka no va je zgra da po dig nu ta1985.-86. Se stre su do da nas pri sut ne užup nom pa sto ra lu, u no vi je vri je me i uškol skom vje ro na u ku, a u svo jem sa mo sta -nu skr be i za sta re i bo le sne.

Do mi ni kan ke su dje lo va le i u žu pi Sr -ca Isu so va u Ta van ku tu u raz do blju 1958.-98. Na mol bu ta da šnjeg žup ni ka Iva na Le -bo vi ća do mi ni kan ke su pri hva ti le rad u žu -pi, ko ji se sa sto jao u skr bi za cr kvu, ka te -hi zi ra nju i vo đe nju cr kve nog pje va nja, azbog ne do stat ka oso blja na kon 40 go di nana pu sti le su rad na toj žu pi.

Pri sut nost do mi ni kan ki u Bač koj uro -di la je i mno go broj nim zva nji ma s ovogpod ruč ja: 22 dje voj ke stu pi le su u nji ho vuza jed ni cu.Lit.: S. Kra sić, Do mi ni kan ci – po vi jest Re da u hr -vat skim kra je vi ma, Za greb, 1997; J. Kri što, Sto lje -

će slu že nja Bo gu, Re du i na ro du, Kor ču la-Za greb,2005.; s. M. J. Vi da ko vić, Osnu tak i ši re nje Do mi -ni kan skog re da, Su bo tič ka Da ni ca: Ka len dar za1988. god., Su bo ti ca, 1987; www.do mi ni kan ci.hr.

B. Ru dić

DO nO SLO VIĆ, Vil moš (Wil hel mus)(Le meš, 19. VII. 1859. – ?), li ječ nik, pu bli -cist, dru štve ni dje lat nik. Sin Jo si pa i Wil -hel mi ne, rođ. Klein. Vi šu gim na zi ju za vr -šio je u Som bo ru 1879., a ško lo va nje je na -sta vio na Me di cin skom fa kul te tu u Bu dim -pe šti. God. 1880. kao stu dent bio je na če -lu sku pi ne ko ja je kre nu la u po tra gu za po -vi je snim na se ljem Bo drog i u Bez dan skojšu mi ot kri la sta ro na se lje Bor tanj, po gre -šno ga dr že ći Bo dro gom. Na kon di plo mi -ra nja naj pri je je vo dio pri vat nu prak su uSom bo ru, a po sli je se za po slio u som bor -skoj bol ni ci. Sma tra se jed nim od ute me lji -va ča Po vi je sno ga dru štva Bač ko-bo dro škežu pa ni je 1883. U lo kal nom ti sku ob ja vlji -vao je hu mo ri stič ne tek sto ve pod pse u do -ni mom Ja šo Som bo rac. Bio je vi še go di šnjiod go vor ni ured nik som bor skih li sto vaZom bor és Vidéke i Új Bácska (1904.-05.,1910.) te glav ni ured nik i iz da vač gla si laSrp ske na rod ne ra di kal ne stran ke Na še ko -lo 1907.-11. Od 1910. bio je član ure đi vač -kog od bo ra Bácsmegyei Függe tlenség,gla si la Ne za vi sne stran ke, ko ja je ima laza pa že nu ulo gu na lo kal noj ra zi ni. Lit.: 100 go di na som bor ske štam pe, Som bor,1964; S. Va si lje vić, Zna me ni ti Som bor ci, No viSad, 1989.

A. Čo ta

DO nJI tA VAn KUt ® ta van kut

DO rA, ro bert (Su bo ti ca, 29. IV. 1972.),hr vač. Sin Sti pa na i Ka ti ce, rođ. Đe reg.Osnov nu i sred nju ke mij sku ško lu za vr šioje u Su bo ti ci. U dva na e stoj go di ni po staoje čla nom Hr vač ko ga klu ba Spar tak, zako ji će na stu pa ti u grč ko-rim skom sti lu do1997., kad je pre stao ak tiv no hr va ti. Naj -ve će uspje he ostva rio je u mla đoj do bi –bio je pi o nir ski, ka det ski, ju ni or ski i omla -din ski pr vak Ju go sla vi je, a 1995. bio je tre -ći na se ni or skom pr ven stvu SR Ju go sla vi -je. Na Europ skom pr ven stvu za ka de te utur skom Iz mi ru osvo jio je 5. mje sto, a na

45

DOrA

Sa mo stan do mi ni kan ki u Su bo ti ci

Europ skom pr ven stvu za ju ni o re u nje -mač kom Wit te nu 9. mje sto. Če ti ri pu ta bioje pro gla ša vam naj bo ljim spor ta šem Su bo -ti ce u pi o nir skoj, a po sli je u ju ni or skojkon ku ren ci ji (1987.-90.).

P. Sken de ro vić

DO rA, Sti pan (Som bor, 8. IV. 1935.), hr -vač. Sin Be le i Bar ba re (Ba re), rođ. Pan ga -rić. Osnov nu ško lu za vr šio je u rod nomgra du, na kon če ga je po ha đao te čaj za bri -ja ča, no rad ni će vi jek pro ve sti kao pro fe -si o nal ni vo zač. S 13 go di na po stao je čla -nom som bor sko ga Hr vač ko ga klu ba Rad -nič ki, za ko ji se na tje cao sve do od la ska naod slu že nje voj nog ro ka 1955. Na kon po -vrat ka iz voj ske 1957. pre šao je u Hr vač kiklub Spar tak iz Su bo ti ce, u ko jem će osta -ti do kra ja sport ske ka ri je re 1968. Hr vao jegrč ko-rim skim sti lom u ka te go ri ji ban tamdo 57 kg.

Če ti ri je pu ta bio dr žav ni pr vak (1961.,1962., 1963. i 1964.), a ju go sla ven ski jere pre zen ta ti vac bio 1958.-67. Su dje lo vaoje na če ti ri Bal ka ni ja de te je dva put osvo -jio dru go mje sto (u Bu ku re štu 1958. i ubu gar sko me Bur ga su 1960.) i dva put tre će(u Is tan bu lu 1963. i u ru munj skoj Kon -stan ci 1964.). Bio je su di o nik XII. olim pij -skih iga ra 1960. u Ri mu i Svjet skog pr ven -stva 1963. u šved skom Hel sing bor gu. NaMe di te ran skim igra ma 1963. u Na pu ljuosvo jio je če tvr to mje sto. Na ne slu žbe no -me europ skom pr ven stvu 1962. u Be o gra -du (po sli je rat na slu žbe na po či nju tek1966.) po bi je dio je svjet skog pr va ka Bo ri -sa Gu re vi ča iz So vjet skog Sa ve za, no za u -zeo je tre će mje sto. God. 1963. na jed no -me od naj ja čih hr vač kih tur ni ra na svi je tuNi ko la Pe trov u So fi ji osvo jio je pr vo mje -sto. Iste go di ne pro gla šen je za naj bo ljegspor ta ša gra da Su bo ti ce.Lit.: Če tvrt ve ka u slu žbi sport ske kul tu re : Negyedévszázad a sport kultúra szolgálatában, Sport skodru štvo že le zni ča ra »Jo van Mi kić – Spar tak«, Su -bo ti ca, [1970]; Sport sko dru štvo že le zni ča ra »Jo -van Mi kić-Spar tak« (ur. M. Bru stu lov), Su bo ti ca,1995.

P. Sken de ro vić

DO rIĆ, Mar ce lin (Ba ja, 3. X. l806. –Bač, 4. XI. 1853.), pro fe sor, fra nje vac. U

Pro vin ci ju sv. Iva na Ka pi stran sko ga stu pioje 1822. Te o lo gi ju je stu di rao na bo go slov -nim ško la ma u Ba ji 1825.-27. i Vu ko va ru1827.-29.; škol ski mu je ko le ga bio K.Agjić. Za sve će ni ka je za re đen 1829. i od -mah je pre u zeo pa sto ral ne ob ve ze u hr vat -skoj žu pi u bu dim skom pred gra đu Ta ba nu.Na pe štan skom sve u či li štu po lo žio je is pitza pro fe so ra cr kve nog pra va i po vi je sti tedog mat skog bo go slo vlja. Pre da vao je uodje lu bo go slov ne ško le u Ba ji bi blij skepred me te 1830.-37., a za tim cr kve no pra voi cr kve nu po vi jest 1842.-45. Bi blij ske jepred me te pre da vao i na vu ko var skomodje lu bo go slov ne ško le 1852./53., a pri jeto ga dog mat sko bo go slo vlje u Sla von -skom Bro du 1841./42. Dok je bio de kanbo go slov ne ško le u Ba ji 1845.-52., bač kisu ga Hr va ti sma tra li svo jim du hov nim ikul tur nim vo đom. U me đu vre me nu je uIlo ku 1837.-42. oba vljao slu žbu gvar di ja -na i žup ni ka, a na du žno sti gvar di ja na uBa ču 1853. ne na da no je pre mi nuo. Iz vo ri: Ar hiv Hr vat ske fra nje vač ke pro vin ci je uZa gre bu: Li ber me mo ra bi li um con ven tus Val co va -ri en sis, sv. 2, 137, 152, 153; Ar hiv sa mo sta na uSla von skom Bro du: Pro to col lum seu li ber an no -ta ti o num, sv. 3, 115; Hi sto ria Do mus Ba jen sis, 1,Ba ja, 1991.

Lit.: Sche ma ti smus Pro vin ci ae S. Ioan nis a Ca pi -stra no, Bu dae, 1827; F. Ču lić, Mlo go po što va nomocu Mar ce li nu Do ri ću od stra ne Ba čva nah 1847.Za greb, [1847].

F. E. Ho ško

DO rO SLO VO, na se lje 21 km ju žno odSom bo ra, na ce sti Som bor–Odža ci, 1830st. (2002.). Na la zi se u bli zi ni Mo ston ge,od no sno onog di je la ri je ke ko ji je pre tvo -ren u ka nal Du nav-Ti sa-Du nav. Na se lje sespo mi nje u XI II. st. (1250., 1277. i 1292.).Ti je kom sred njeg vi je ka mi je nja lo je fe u -dal ne go spo da re.

Žu pa je osno va na 1332., a ob no vlje naje 1752. Do tad je bi la pod ruč na cr kva žu -pe u Son ti pa su njo me upra vlja li fra njev ciBo sne Sre bre ne. Da na šnja žup na cr kva po -dig nu ta je 1800., vi še je pu ta ob na vlja na, apo sve će na je sv. Eme ri ku (Imreu) Ugar -sko mu. Do ro slo vo je jed no od naj sta ri jihpro šte ni šta u Bač koj, po zna to još pri je tur -

46

DOrA

skih osva ja nja. Na kra ju na se lja da nas sena la zi ma nja ho do ča snič ka cr kva po dig nu -ta 1825. i po sve će na Ma ri ji Po moć ni ci, uvi še na vra ta ob na vlja na. Iako je pre te ži toma džar ska žu pa, u ljet nim mje se ci ma ho -do ča ste u nju i hr vat ski vjer ni ci iz Bač ke,oso bi to iz su sjed nih šo kač kih žu pa.

God. 1890. u Do ro slo vu je ži vje lo2911. st., od to ga 2463 Ma dža ra, 392 Ni -jem ca, 46 Ži do va, 10 Sr ba.

Na se lje je de po pu la cij sko:

Et nič ka struk tu ra dje lo mi ce se mi je njana kon Dru go ga svjet skog ra ta, uklju ču ju ćii rat na zbi va nja 1990-ih:

Sta nov ni štvo se ba vi pre te ži to po ljo pri -vre dom, tr go vi nom i ugo sti telj stvom, a upo sljed nje vri je me i tu ri zmom (se o ska et -no ku ća, spo men-ku ća pje sni ka Fe ren caFehéra, er ge la li pi ca na ca i ugo sti telj skiobjek ti).Lit.: I. Iványi, Bács-Bo drog vármegye földrajzi éstörténel mi helynévtára, III, Sza bad ka, 1906; M.Mar ko vić, Ge o graf sko-isto rij ski ime nik na se ljaVoj vo di ne, No vi Sad, 1966; A. Se ku lić, Ma ri jan -ske po bo žno sti po du nav skih Hr va ta, Za greb,1985; Sche ma ti smus Di o e ce sis Su bo ti ca nae, Su -bo ti ca, 1993; A. Se ku lić: Hr vat ski bač ki mje sto pi -si, Za greb, 1994; Po pis sta nov ni štva, do ma ćin sta -va i sta no va u 2002., 1, Na ci o nal na ili et nič ka pri -pad nost: po da ci po na se lji ma, Be o grad, 2002.

S. Stan tić

DO rO tIĆ, Ivan (Som bor, 16. X. 1963.),di zač ute ga. Sin Sti pa na i Le po sa ve, rođ.Ču ljak. Osnov nu u sred nju gra đe vin skuško lu za vr šio je u Som bo ru. Di za nje ute gapo čeo je tre ni ra ti 1976. u klu bu Rad nič ki –Ba ne Se ku lić. Če ti ri pu ta bio je ju ni or skipr vak Ju go sla vi je, a šest pu ta se ni or ski(1983., 1984., 1987., 1988., 1989. i 1990.).Od 1981. do 1990. bio je dr žav ni re pre zen -ta ti vac u ka te go ri ji do 90 kg. Na stu pao jena Svjet skom pr ven stvu u Lju blja ni 1992.,Me di te ran skim igra ma u Ca sa blan ci1983., gdje je osvo jio še sto mje sto, te nabal kan skim pr ven stvi ma u Ki kin di 1984. iTi ra ni 1987., gdje je za u zeo če tvr to, od no -sno tre će mje sto. God. 1990. pre stao je tre -ni ra ti, a 1992. bez ika kvih je pri pra va su -dje lo vao na dr žav nom pr ven stvu te jeosvo jio pr vo mje sto. Na kon to ga vi še se nena tje če. Da nas je pod u zet nik u Som bo ru.Lit.: D. Ku lun dži ja, Lek si kon som bor skog spor ta,Som bor, 1990.

P. Sken de ro vić

DO rO tIĆ, Jo sip (Som bor, 13. V. 1914.– Som bor, 5. III. 1993.), pče lar, kul tur nidje lat nik. Ro đen je u ugled noj ze mljo rad -nič koj obi te lji, od oca Ma ri ja na i maj keAne, rođ. Par če tić. Osnov nu i gra đan skuško lu za vr šio je u Som bo ru. Pče lar stvomse po čeo ba vi ti u ra noj mla do sti. Imao je ido 600 pče li njih dru šta va, s ko ji ma je ob i -šao go to vo sve me do no sne te re ne u biv šojJu go sla vi ji. Bio je je dan od osni va ča za -

47

DOrOtIĆ

Doroslovo

godina 1991. 2002.ukup no 1864 1830Ma dža ri 1359 952Sr bi 255 659Hr va ti 86 84 Ro mi – 39osta li 164 96

dru ge pče la ra u Som bo ru 1952., a po sli je inje zin pred sjed nik. Znat no je pri do nio raz -vo ju su vre me nog pče lar stva ne sa mo uSom bo ru ne go i ši re. Bio je član pr vo gaUprav nog od bo ra Hr vat sko ga kul tur nogdru štva Mi ro ljub, ko je je osno va no u Som -bo ru 6. XII. 1936., i ak tiv no je su dje lo vaou nje go vu ra du sve do kra ja ži vo ta. Jed noje vri je me ob na šao i du žnost pro čel ni kaOd je la za sa la šar sku mla dež.

A. Fi ranj

DO rO tIĆ, Ka ti ca (Ka ta ri na), uda naKatić (No vi Sad, 9. V. 1928. – Su bo ti ca,31. XII. 1983.), atle ti čar ka. Kći Đu re i Ka -ta ri ne, rođ. Ro ka. Osnov nu ško lu za vr ši laje u No vom Sa du, na kon če ga se s obi te ljipre se li la u Su bo ti cu, gdje je upi sa la uči -telj sku ško lu i po če la tre ni ra ti atle ti ku u ta -da šnjem Dru štvu za tje le snu kul tu ru Rad -nič ki. Naj vi še se na tje ca la u sko ku uvis, ana stu pa la je i kao sprin te ri ca u šta fe ti 4 x100 m. God. 1946. bi la je dvo stru ka se ni -or ska pr va ki nja Ju go sla vi je, u di sci pli niskok uvis s pre sko če nih 1,37 m i u žen skojšta fe ti 4 x 100 m (Do ro tić, Csanádi,Magyar, Var muz sa) s re zul ta tom 55,6 se -kun da. God. 1946. i 1947. na stu pi la je i zare pre zen ta ci ju Ju go sla vi je. Na kon to ga seuda la i pre sta la ba vi ti spor tom. Do od la skau mi ro vi nu ra di la je kao uči te lji ca u Su bo -ti ci.Lit.: Fi zič ka kul tu ra i sport u Voj vo di ni 1945-1975, ur. M. Vranić, Subotica, 1975; Sport u Su bo -ti ci 1944-1984 Sportélet Szabadkán, Su bo ti ca,1984; E. Ti li, Atle ti ka u Su bo ti ci 1945-1963, Su -bo ti ca, 1963; Pe de set go di na atle ti ke »Spar ta ka«(1945-1995), ur. V. Ilić, Subotica, 1995; Sport skodru štvo že le zni ča ra »Jo van Mi kić-Spar tak«, ur.M. Bru stu lov, Su bo ti ca, 1995.

P. Sken de ro vić

DO rO tIĆ, Sil ve star (? – ?), fra nje vac.Autor je pr ve i pe te pje sme u mo li tve ni kuBo go ljub ni shest pi sa ma na pos hte nje Bla -xe ne di vi ce Ma rie po naj vis he za bra tin stvaod sve te kru ni ce spra vlje ne, ko ji je ure dioSti pan Gr gić (Su bo ti ca, 1859.). Vje ro jat noje bio re dov nik dal ma tin ske Pro vin ci je sv.Je ro ni ma.Lit.: K. Bu nić [I. Kujundžić], Pri log kul tur noj po -vi je sti bu nje vač ko-šo kač kih Hr va ta, Su bo ti ca,1946; I. Szentgyörgyi, E. Ba žant, N. Ba šić Pal ko -

vić, Su bo tič ka bi bli o gra fi ja 1764-1869 Sza bad kabibliográfiája, 1, Su bo ti ca, 1988.

S. Ba čić

DO rO tIĆ, Šan dor (Som bor, 26. VI.1968.), di zač ute ga. Sin Sti pa na i Le po sa -ve, rođ. Ču ljak. Osnov nu i sred nju stro jar -sku ško lu za vr šio je u Som bo ru. Di za njemute ga po čeo se ba vi ti 1984. u klu bu Rad -nič ki – Ba ne Se ku lić. Ne ko li ko je pu ta biopr vak Ju go sla vi je: kao ju ni or u ka te go ri jido 56 kg 1984. i 1985.; kao ka det u ka te -go ri ji do 62,5 kg 1986. i 1987.; kao se ni oru ka te go ri ji do 67 kg 1989., a u di sci pli ni»tr zaj« 1990. Iste se go di ne pre stao na tje -ca ti. Ži vi i ra di u Som bo ru.Lit.: D. Ku lun dži ja, Lek si kon som bor skog spor ta,Som bor, 1990.

P. Sken de ro vić

DO rO tIĆ, An tun, o. Vil ko od sv. Al -ber ta, OCD (Som bor, 30. VII. 1914. –Som bor, 1. II. 1994.), kar me li ća nin. Sin jeMa ri ja na i maj ke Lu ce, rođ. Pe ka no vićNa kon svr šet ka osnov ne ško le u rod nom jegra du pri mljen u Kar me li ćan sko dje čač kosje me ni šte, gdje je za vr šio gim na zi ju.God. 1930. stu pio je u kar me li ćan ski red, apr ve za vje te po lo žio je 16. VI II. 1931. Pr -vu go di nu stu di ja fi lo zo fi je po ha đao je uSom bo ru, a 1932. stu dij je na sta vio u polj -skim Wa do wi ca ma. Te o lo gi ju je stu di rao uKra ko vu i La vo vu, a na kon za vr šet ka stu -di ja vra tio se u Som bor. Za sve će ni ka jeza re đen u su bo tič koj ka te dra li 28. VI II.1938.

Is pr va je bio or gu ljaš i zbo ro vo đa hr -vat sko ga, ma džar sko ga i nje mač ko ga pje -vač kog zbo ra u kar me li ćan skoj cr kvi te jeu to do ba sa sta vio ve li ku pje sma ri cu na hr -vat sko me op se ga 600 stra ni ca, a bi skup skior di na ri jat ime no vao ga je skrb ni kom svihor gu lja u Su bo tič koj bi sku pi ji. Kao hr vat -ski ro do ljub u pro sin cu 1942. bio je in ter -ni ran u Ma džar sku. Spa sio je od Cr ve near mi je kar me li ćan ski sa mo stan u Đu ru1945. god.

Na kon po vrat ka iz iz gnan stva de kre -tom od 13. VII. 1946. ge ne ral re da ime no -vao ga je pr vim pro vin ci ja lom kar me li ća -na u Ju go sla vi ji sa svim ovla sti ma te je tu

48

DOrOtIĆ

slu žbu oba vljao do 1954. Imao je va žnuulo gu u osnut ku pr vo ga kar me li ćan skogsa mo sta na u Hr vat skoj u Re me ta ma krajZa gre ba. Bio je du go go di šnji pri or kar me -li ćan skih sa mo sta na u Som bo ru i Re me ta -ma, a u tim je sa mo sta ni ma ne ko li ko go di -na oba vljao i du žno sti eko no ma.

Bio je gla so vit pro po vjed nik i omi ljenis po vjed nik, a za slu žan je i zbog svo jeg ra -da na pri re đi va nju dje la na bo žnih sa dr ža ja.Sa sta vio je mo li tve nik Zvi je zda Kar me la,na mi je njen kar me li ćan skim tre ćo re ci ma, ana bo žna je dje la i pre vo dio s ma džar sko gai polj sko ga.Dje la: Zvi je zda Kar me la : pri ruč nik i mo li tve niktre ćeg re da Go spe Kar mel ske, Đa ko vo, 1940;Kon fe ren ci je o sv. Iva nu od Kri ža (ci klo sti lom),Za greb, 1959.

Pri je vo di: Er nest od sv. Te re zi je: Sve ta Te re zi ja,Som bor, 1961; Kar me li ća ni, I.-II., Som bor, 1962.

Lit.: M. Mi loš, 50 go di na mi sni štva o. Vil ka Do ro -ti ća, kar me li ća na, u: Su bo tič ka da ni ca: ka len darza 1989., Su bo ti ca, 1988; M. Mi loš, O. Vil ko Do -ro tić, Su bo tič ka da ni ca: ka len dar za 1995., Su bo -ti ca, 1994; A. Se ku lić, Kar me li ćan ski pri no si hr -vat skoj kul tu ri, Za greb, 2001; M. Mi loš, Zna čaj nili ko vi Kar me la u Som bo ru, u: Ba šti na za bu duć -nost : Kar mel u Som bo ru 1904.-2004., Za greb –Som bor, 2005.

M. Mi loš

DO VE (di jal.), Du ho vi, kr šćan ski blag -dan, spo men dan si la ska Du ha Sve to ga nape de set da na na kon Kri sto va us kr snu ća.

Otu da i iz raz blag dan Pe de set ni ce. Sla vega kr šća ni i kao blag dan ro đe nja Cr kve bu -du ći da do no se ka ko su apo sto li pu ni Du -ha Sve to ga go vo ri li ta ko da su ih mo gli ra -zu mje ti lju di svih na ro da i je zi ka, a mno -štvo se »da lo kr sti ti te su pri mi li Du haSve to ga«. Na ziv Du ho vi pre u zet je iz sta -ro sla ven sko ga, gdje je to jed ni ne, a za pra -vo se od no si na Du ha Sve to ga, ko ji je je -dan. U Bu nje va ca i Šo ka ca, is pu šta njemgla sa h i ši re njem aku za tiv nog ob li ka u no -mi na tiv ne funk ci je, taj je iz raz pre i na čen uDo ve. U ra nom kr šćan stvu za taj je blag -dan bi lo pro pi sa no tro dnev no svet ko va nje,no Cr kva ga je po sli je ogra ni či la na dva, svre me nom sa mo na je dan dan.

U bač kih Bu nje va ca du hov ski obi ča jipo či nju u pred ve čer je blag da na, kad mla diki da ju gran či ce zo ve (ba zge) ko ji ma će ura no ne djelj no ju tro oki ti ti pro zo re i ogra -de svo jih ku ća, ali i go spo dar ske zgra de.Ta je prak sa vje ro jat no osta tak drev no gasla ven skog obi ča ja te spo men na pra sla -ven sku za jed ni cu pri je nje zi na raz la za i se -lid bi. Me đu du hov skim obi ča ji ma u bač kihŠo ka ca i Bu nje va ca oso bi to su po zna tekra lji ce: op hod na pr vi i dru gi dan Du ho vau ko jem su dje lu ju dje voj ke odje ve ne u na -rod nu no šnju te pje va ju pri god ne pje sme ipri tom sku plja ju da ro ve.Lit.: M. Ga vaz zi, Go di na da na hr vat skih na rod nihobi ča ja, Za greb, 1988; A. Se ku lić, Bač ki Bu njev cii Šok ci, Za greb, 1990; http://hr.wikipedia.org/wiki/Duhovi.

B. Ja ra ma zo vić

DrAČ di jal. (ba grem, lat. Ro bi nia pse u -do a ca cia, fa mi lia Fa ba ce ae – Pa pi li o na ce -ae), li sto pad no dr vo pod ri je tlom iz sje ver -ne i sred nje Ame ri ke. Dr ve na sta je bilj navr sta sna žna i raz gra na ta ko ri je na, za hva -lju ju ći ko je mu uspi je va i u step skim pod -ruč ji ma s ma njom ko li či nom obo ri na. UEuro pi je ras pro stra njen oso bi to u po du -nav skim ze mlja ma. Ra ste u vi si nu od 20do 30 m, cva te u svib nju, a cvje to vi su mubi je le bo je, slo že ni u gro zda ste cva sti, mi -ri sni i me do no sni, pa se ba gre mo ve šu meče sto ra be kao pče li nja is pa ša. Od li ku je sevi so kim stup njem kom pe ti ci je te ugu šu jedru ge dr ve na ste vr ste, zbog če ga mo že

49

DrAČ

Vil ko Do ro tić

obra zo va ti či stu šum sku za jed ni cu – dra či -njak. Kr če njem dra či nja ka obič no se do bi -va plod no ze mlji šte jer se na ba gre mo vuko ri je nu raz vi ja kvr žič na bak te ri ja (lat.Rhi zo bi um), ko ja iz zra ka asi mi li ra ele -men tar ni du ši k te ga osta vlja u tlu kao hra -nu za kul tur ne bilj ke.

Ti je kom po vi je sti drač je bio ne ras ki di -vo ve zan za sud bi nu ze mljo dje la ca po du -nav ske re gi je. Od go va ra mu i pod ne blje ize mlji šte, pa je on dje naj ra spro stra nje ni jesta blo. Da je čvr sto i kva li tet no dr vo ko jese ra bi u ra zno vr sne svr he – od gra đev nogma te ri ja la do ogr jev nog dr ve ta, a iz ra đu jese od nje ga i dr ve ni okvir za sul ke u ka sač -kom spor tu. Sa la ši u sje ver noj Bač koj če -sto su bi li okru že ni ba gre mo vim dr vo re -dom ili »dra či nja kom«, ko ji ih je ču vao odvje tra, na po se »gor nja ka« (sje ver ca).

M. Ostro go nac

DrU GI SVJEt SKI rAt, voj ni su kob1939.-45. glo bal nih raz mje ra iz me đu Si laoso vi ne (Nje mač ka, Ita li ja, Ja pan) i Sa ve z-ni ka (Fran cu ska, Ve li ka Bri ta ni ja, SAD,SSSR, Ki na i dr.). Po čeo je na pa dom Nje -mač ke na Polj sku 1. IX. 1939. U Euro pi jetra jao do ka pi tu la ci je Nje mač ke 8. V.1945., a ko nač no je za vr šio ka pi tu la ci jomJa pa na 2. IX. 1945. Pro cje ne bro ja po gi nu -lih ci vi la i voj ni ka kre ću od 35 do 60 mi li -ju na. Na kon za vr šet ka ra ta europ ska isvjet ska po vi jest kre nu le su no vim to ko vi -ma, na ko je su u ve li koj mje ri utje ca li re -zul ta ti kon fe ren ci ja Ro o se vel ta, Chur chil la

i Sta lji na u Te he ra nu 1943. te Jal ti i Pot-sda mu 1945.

Te ška eko nom ska i so ci jal na kri za tepo li tič ka ne sta bil nost na kon Pr vo ga svjet -skog ra ta, u kom bi na ci ji s ne za do volj -stvom od red ba ma mi rov nih spo ra zu ma na -met nu tih po ra že nim ze mlja ma biv ših Cen -tral nih si la (oso bi to Nje mač koj i Ma džar -skoj) te sa stra hom od ko mu ni stič ke dik ta -tu re, stvo ri le su 1930-ih plod no tlo za na -sta nak fa ši stič kih re ži ma u Ita li ji, Nje mač -koj i još ne kim ze mlja ma. Dio pro gra matih eks trem no-to ta li tar nih su sta va, ko ji suse te me lji li na dr žav nom kor po ra ti vi zmu,sve o bu hvat noj kon tro li dru štva, eks trem -nom na ci o na li zmu i ra si zmu, mi li ta ri za ci -ji, te ro ru, pro pa gan di, mit skom ira ci o na li z-mu i ka ri zmat skom kul tu vo đe, bi la je ire vi zi ja europ skih gra ni ca i te ri to ri jal nieks pan zi o ni zam, zbog če ga su im se pri -klo ni le i ne ke dru ge ne za do volj ne europ -ske ze mlje.

Ne mi re ći se s gu bit kom oko dvi je tre -ći ne te ri to ri ja pri je rat ne Ugar ske s oko jed -nom tre ći nom et nič kih Ma dža ra, ko ji supri pa li su sjed nim dr ža va ma na kon 1918.,ma džar ska me đu rat na vanj ska po li ti kaosla nja la se na Nje mač ku, što joj je 1938.i 1940. do ni je lo sta no vi tu re vi zi ju gra ni cana pod ruč ju da na šnje Slo vač ke, Ukra ji ne iRu munj ske. S dru ge stra ne, vi še na ci o nal nika rak ter dr ža va na sta lih na te ri to ri ju biv šeUgar ske (Kra lje vi na SHS, Če ho slo vač ka)– s ne ri je še nim pi ta nji ma kon sti tu tiv nihna ro da uz ve li ke na ci o nal ne ma nji ne (oso -bi to nje mač ku i ma džar sku) – olak šao jenji hov ras pad u Dru go me svjet skom ra tu iosni va nje po lu za vi snih dr ža va ili pak pri -klju če nje po je di nih te ri to ri ja dru gim dr ža -va ma.

U na di da će iz bje ći rat, ju go sla ven skaje vla da po čet kom 1941. pri stu pi la si la maOso vi ne, ali je na kon pu ča pot kraj ožuj kais tu pi la iz nje ga. U ne iz bje žnom ra tu ko jije sli je dio Kra lje vi na Ju go sla vi ja u de se takda na trav nja 1941. go di ne ras pa la se na vi -še di je lo va. Dio te ri to ri ja pri je rat ne Ugar -ske (Bač ka, Ba ra nja, Me đi mur je i Pre ko -mur je) pri po jen je Ma džar skoj; na ve ćemdi je lu da na šnje Hr vat ske (bez Is tre i ve ćeg

50

DrAČ

Stablo drača oko salaša

di je la Dal ma ci je) i Bo sne i Her ce go vi nepod pro tek to ra tom Nje mač ke i Ita li je for -mi ra na je Ne za vi sna Dr ža va Hr vat ska 10.trav nja 1941.; Ba nat i Sr bi ja pri klju če ni suNje mač koj itd.

Vra ća nje Bač ke u okvir Ma džar skeraz li či to se re flek ti ra lo na hr vat sko sta nov -ni štvo. Naj ve ći je dio sta nov ni štva bio pa -si van u stra hu od re van ši zma ma džar skihvla sti zbog do ga đa ja 1918. pa su mno gi ipri hva ti li no ve vla sti kao re al nost (npr. Gr -ga Vu ko vić, Marko Peić...). No ve su vla stimo bi li zi ra le lo kal no sta nov ni štvo te suvoj no spo sob ni no va če ni u po stroj be ko jesu za vr ša va le na Is toč noj fron ti, dok sudru gi bi li pri nu đe ni ra di ti u rad nim lo go ri -ma. Du hov ne vo đe bač kih Hr va ta Bla škaRa ji ća i Laj ču Bu da no vi ća ma džar ske suvla sti pri sil no in ter ni ra le da le ko iz vanBač ke – u Bu dim pe štu i iz nad nje. Pro gonvla sti ko ji je u pr vom re du bio usmje ren napri je rat ne lje vi ča re i ko mu ni ste te na ko lo -ni ste utje cao je i na dio bač kih Hr va ta. Ta -ko su se u Ne za vi snu Dr ža vu Hr vat skuvra ti li oni ko ji su se u Bač ku na se li li u ju -go sla ven skom raz do blju, ali je u nju oti šloi ne ko li ko sto ti na uglav nom mla đih lju di,na ci o nal no svje snih i pre te ži to kle ri kal noori jen ti ra nih (oku plje nih oko Dru štva bač -kih Hr va ta), u na di ostva re nja ide je o sa -mo stal noj hr vat skoj dr ža vi na kon gor ko gais ku stva u Kra lje vi ni Ju go sla vi ji. Ne ki naj -i stak nu ti ji pro re žim ski ori jen ti ra ni Bu -njev ci pre bje gli su u Sr bi ju (Al be Kun tić,Mar tin Ma tić i dr.), dok su oni ko ji su osta -li bi li in ter ni ra ni u lo go re (npr. Ivan Po lja -ko vić). Ma nji dio sta nov ni štva ušao je upo kret ot po ra, u ko jem su po sli je pre vla da -li ko mu ni sti, su dje lu ju ći u nje mu u Bač koj(Mat ko Vu ko vić, Ro ko Ši mo ko vić, Pe tarHor vac ki, Jo van Mi kić – Spar tak i dr.) ilipre la ze ći na dru ga pod ruč ja gdje je bio ak -ti van par ti zan ski po kret (Đu ro Du lić, Ve coKa tan čić, Ge za Ti kvic ki...). Pri tom je ot -por pre ma ma džar skim vla sti ma imao iz ra -že ni ju na ci o nal nu di men zi ju, znat no ma njeso ci jal nu. U je sen 1944. u Bač ku su ušliTi to vi par ti za ni i Cr ve na ar mi ja te su pro -ve li mo bi li za ci ju mla dih no va ka u VI II.voj vo đan sku bri ga du, ko ja je su dje lo va la ufor si ra nju Du na va 1944. i u za vr šnim rat -nim ope ra ci ja ma do svib nja 1945.

Ka ko je za vr še tak Dru go ga svjet skogra ta u Ma džar skoj i Ju go sla vi ji ujed no zna -čio i pro mje nu dru štve nog po ret ka, čla no -vi par ti zan skog po kre ta i ko mu ni stič kepar ti je po sta li su no vi za stup ni ci hr vat skihin te re sa, s ti me da su u Ju go sla vi ji pri je rat -ni kle ri kal ni ele men ti još krat ko vri je meto le ri ra ni, ali su ubr zo po ti snu ti iz jav no stite su bi li pro go nje ni kao idej ni pro tiv ni ci.Va žnu je no vost do nio pre sta nak do ta da -šnje ka ra đor đe vi ćev ske i hortyjev ske po li -ti ke po ti ca nja an ti hr vat stva bač kih Bu nje -va ca i nji ho vo slu žbe no pri zna va nje Hr va -ti ma, što je bi lo na cr ti na ci o nal ne rav no -prav no sti ko je su pro kla mi ra le no ve ko -mu ni stič ke vla sti. Na kon ra ta me đu bač -kim Hr va ti ma s obi ju stra na gra ni ce po ja -vi le su se i na de u te ri to ri jal ni pre u stroj.Ta ko se me đu Hr va ti ma iz Baj skog tro ku -ta agi ti ra lo za pri klju če nje Ti to voj fe de ral -noj Ju go sla vi ji, s po zi vom na za jed nič kian ti fa ši zam i so ci ja li stič ki su stav dvi ju dr -ža va. Do to ga me đu tim ni je do šlo, a na konsu ko ba Ti ta i Sta lji na 1948. vla sti su seoštro raz ra ču na le s ta mo šnjim bu nje vač -kim sta nov ni štvom, ko je je pod iz li komop tu ža ba za ti to i zam bi lo pred me tommon ti ra nih po li tič kih pro ce sa, kon fi sci ra -nja, pro go na i ra se lja va nja u dru ge di je lo -ve Ma džar ske. U ju go sla ven skom di je luBač ke mje sni hr vat ski po li ti ča ri na sto ja lisu da u fe de ral nom pre u stro ju dr ža ve di je -lo ve Bač ke uz Du nav te gra ni cu s Ma džar -skom, na ko ji ma je hr vat sko sta nov ni štvobi lo na se lje no u znat ni jem bro ju, uklju če uokvir fe de ral ne Hr vat ske, ali je Đi la so vaKo mi si ja za raz gra ni če nje iz me đu Hr vat -ske i Sr bi je od lu či la da u sa stav Hr vat skeuđe ju go sla ven ski dio Ba ra nje, dok je zaBač ku od re đe no da kao dio auto nom neVoj vo di ne (u ko ju je ušao i ve ći dio Sri je -ma, do ta da u Hr vat skoj) bu de u sa sta vuSr bi je.

S. Ba čić

DrU ŠtVO An ĐE LA ČU VA rA, ka to -lič ko dru štvo pri Dru žbi se sta ra Na še Go -spe. Us po red no sa ši re njem Dru žbe po Ka -lač ko-bač koj nad bi sku pi ji na kon 1860.,Dru štvo je ute me lje no u vi še mje sta u ko -ji ma je dje lo va la i Dru žba. Po da ci o nje go -

51

DrUŠtVO AnĐELA ČUVArA

vu dje lo va nju da nas su oskud ni, no zna seda su čla no vi po ma ga li po naj pri je dje ci iučenicima. Na kon Dru go ga svjet skog ra taDru štvo vi še ni je ra di lo.Lit.: s. M. A. Ku jun džić, Po vi jest Dru žbe se sta raNa še Go spe (ci klo sti lom), Za greb, 1980.

A. Ku jun džić

DrU ŠtVO BAČ KIH Hr VA tA, udru gaHr va ta iz Bač ke i Ba ra nje. Ute me lje na je uZa gre bu 1938. ra di oku plja nja bač ko-ba -ranj skih Hr va ta i su rad nje na na ci o nal no-kul tur nom pla nu sa svim hr vat skim kra je -vi ma. Na sta lo je kao iz raz ja ča nja na rod nesvi je sti bač kih Hr va ta iz me đu dva ju svjet -skih ra to va na po li tič ko me i kul tur nompla nu, ko ja se iz ra ža va la i u po ra stu bro jasred njo ško la ca i sve u či li šta ra ca iz Bač keko ji su na o bra zbu stje ca li u Za gre bu, što jere zul ti ra lo i for mal nim oku plja njem u jed -no dru štvo. Ute me lje no je na po ti caj Alek -se Ko ki ća, Mar ka Čo vi ća i Jo si pa An dri ćapo čet kom stu de no ga 1938. u pro sto ri ja maHr vat sko ga knji žev nog dru štva sv. Je ro ni -ma. Naj pri je je dje lo va lo je kao za gre bač -ka po dru žni ca Hr vat ske kul tur ne za jed ni ceiz Su bo ti ce, a od 26. I. 1940. po sta lo je sa -mo stal nim dru štvom pod ime nom Dru štvobač kih Hr va ta, ko je je isto dob no bi lo i članHr vat ske kul tur ne za jed ni ce.

Dva su raz do blja u dje lo va nju Dru štva:pr vo do pro lje ća 1941., a dru go od 1941.do kra ja 1946. U oba raz do blja pred sjed -nik Dru štva bio je Jo sip An drić, a pr vi taj -nik Mar ko Čo vić, no nje ga su po sli je za -mi je ni li dru -gi, me- đu ko -ji ma se za u -ze to šću is ti -cao prav nikPe ri ca Vi da -ko vić.

U pr vomr a z d o b l j uDru štvo jedje lo va lo upro sto ri ja maHr vat sko gaknji žev nogdru štva sv.Je ro ni ma na

Tr gu kra lja To mi sla va. Osnov na mu je dje -lat nost bi la usmje re na na upo zna va nje hr -vat skog op ćin stva s po vi je šću, go spo dar -stvom i ži vo tom bač kih Hr va ta te su o to -me na pi sa ni mno go broj ni član ci i pri re đi -va ni sa stan ci i sve ča no sti. Ta ko su u Za -gre bu bi li or ga ni zi ra ni Bu nje vač ko-šo kač -ka ma ti ne ja 1939. i Dan bač ko-ba ranj skihHr va ta 1940., ko ji ma su na zo či li hr vat skiugled ni ci iz jav no ga i dru štve nog ži vo ta, au Va ra ždi nu i Ča kov cu Bu nje vač ko-šo kač -ka aka de mi ja 1940. Mla đi čla no vi i sve u -či li štar ci su ra đi va li su svo jim pri lo zi ma uza gre bač kim gla si li ma (Hr vat ska re vi ja,Hr vat ska smo tra, Obi telj, Luč, An đeo ču -var, Ne dje lja i dr.), a za gre bač ki ti sak (Hr -vat ski na rod, Ju tar nji list i dr.) pra tio jezbi va nja me đu bač kim Hr va ti ma i nji ho vuDru štvu u Za g-re bu. U pred ve čer je ra ta1939. obje lo da nje na je u na kla di Hr vat -sko ga knji žev nog dru štva sv. Je ro ni mabro šu ra Bu njev ci i Šok ci Mar ka Čo vi ća iAlek se Ko ki ća, a 1940. Dru štvo je ob ja vi -lo knji ži cu Dan bač ko-ba ranj skih Hr va ta igla zbe na dje la Tri bu nje vač ko-šo kač ke po -pi jev ke Jo si pa An dri ća te Cin co krt Al beVi da ko vi ća. Mno gi hr vat ski znan stve ni ci iugled ni ci iz Za gre ba od la zi li su u Bač ku,po gla vi to u Su bo ti cu i Som bor, na po ziv iuz su rad nju čla no va Dru štva: Aloj zi je Ste -pi nac, Ivan Per nar, Mi lu tin Mayer, Mi leBu dak i dr., a u su rad nji sa za vi čaj nimudru ga ma pri re đe ni su i po ho di Za gre bu,Mo sta ru i vre lu Bu ne. Čla no vi Dru štva su -ra đi va li su i u pri pre ma nju i ob ra di na tuk -ni ca za pr ve sve ske Hr vat ske en ci klo pe di -

je, ko ju jeu r e đ i v a oMa te Uje vić.Čla no vi Dru -štva za u zi -ma li su sena kon spo-ra zu ma Ma -ček–Cvet ko -vić da se uk o n a č n o mutvr đi va njugra ni ca Ba -no vi ne Hr -vat ske u njuuklju či i šest

52

DrUŠtVO AnĐELA ČUVArA

Osnivači društva bačkih Hrvata

hr vat skih ko ta re va iz za pad nog di je la Bač -ke. U tom raz do blju po zna ti ji su čla no viDru štva bi li: sve u či li šni pro fe so ri Stje panVi da ko vić i An te Šer cer, ing. Be la Ši mić,prof. Stje pan Bar to lo vić, Ma rin Va koš, Al -be Šok čić, Alek sa Ko kić, Jo za Ra di čev,Al be Vi da ko vić, Ma rin Še mu dva rac i dr.

Od trav nja 1941., zbog rat nih pri li ka,rad se Dru štva iz mi je nio – član stvo se ne -ko li ko pu ta po ve ća lo, po tre be su bi le ve će,te ško će je dva sa vla di ve. Zbog pro mje nevla sti i gra ni ca mno go broj ni su mla di lju dii is tak nu te oso be na pu šta li za vi čaj i pre la -zi li u Hr vat sku, a svr še ni sve u či li štar ci,mla di in te lek tu al ci, ni su se vra ća li Bač ku iBa ra nju, ko je su za u ze le ma džar ske vla sti.Dru štvo se na šlo u ve o ma slo že nim okol -no sti ma kad su sti gle mno go broj ne sku pi -ne mla de ži iz Bač ke želj ne na sta vi ti i svr -ši ti svo je ško lo va nje na Hr vat skom sve u či -li štu u Za gre bu (Ve co Ba ra ko vić, Želj koBa la že vić, Mir ko i Pe ri ca Vi da ko vić, Aloj -zi je Po lja ko vić, Ro za An tu no vić, Ma ri jaMaf tej, Ma til da Mi lan ko vić, Pa vo Jur ko -vić i dr.). U nji ho vu smje šta ju po se bi ce suse za u zi ma li Jo sip An drić i Mar ko Čo vić,a su sre tlji va je bi la i dr žav na i grad skavlast. Sti za le su ta ko đer ci je le obi te lji, me -đu nji ma obi telj Ka ta nec, Mr ljak, Ma la -gur ski, Ru ka vi na, Jan kač, Sken de ro vić idr. Ni tko od njih pri tom ni je po mi šljao natraj ni osta nak, ne go su se pri vre me no sklo -ni li od ne pri li ka, ne u god no sti i po gi be lji tesu se na kon ra ta že lje li vra ti ti u za vi čaj.Kad je u je sen 1941. u Za greb sti gao ne ka -da šnji ku stos Ma ti ce su bo tič ke, pi sac i jav -ni dje lat nik Ivan Ku jun džić, oku pio je okose be sku pi nu mla dih lju di ko ji su mu po -ma ga li u sku plja nju knji žev ne i po vi je snegra đe. Dru štvo je po kre nu lo no vi te čaj ča -so pi sa Kla sje na ših rav ni (1942.–44.), a1942. use li lo se u vla stit dom u Za gre bu nauglu Gun du li će ve i Ma saryko ve (ta da Šuf f-layeve) uli ce, u ko jem su se odr ža va li re -do vi ti sa stan ci, raz vi jao dru štve ni ži vot uodje li ma i od sje ci ma (knji žev ni, ka za li šni,gla zbe ni i dr.) te na ra znim te ča je vi ma. Teje go di ne osno va na i knji žni ca Dru štva.Osim mla de ži, u Dru štvu su svo je mje stona la zi li i sta ri ji Ga vro Čo vić, Mi ho vil Ka -ta nec, sli kar Mar ko Hor vac ki, Ivan Ma la -gur ski Ta nar, An dri ja Ku jun džić Či ča, Ma -

tej Jan kač i dr. Mla đi čla no vi Stje pan Bar -to lo vić, Mar ko Čo vić, prav nik Mar ko Hor -vac ki, Ivac ko Ti kvic ki, Mar ko Hor vac kiml. i dr. po ma ga li su i su dje lo va li u pri red -ba ma ko je je Dru štvo pri go di ce pri re đi va -lo (ob ljet ni ce, ra dij ske pri red be i pre da va -nja i sl.). God. 1944. Dru štvo je obje lo da -ni lo knji gu pje sa ma Ja ko va Ko pi lo vi ćaDa le ko od za vi ča ja. Pra te ći po li tič ka zbi -va nja u Hr vat skoj te su sjed noj Ba ra nji iBač koj, hr vat ska mla dež oku plje na u Dru -štvu bač kih Hr va ta obje lo da ni la je na svo -jem sku pu 17. VI. 1944. u Za gre bu svo juOd lu ku o že lje noj bu duć no sti za vi čaj nihpod ruč ja, u ko joj su iz ra zi li na mje ru da sevra te u rod ni kraj i odr ža va ju ve ze s osta -lim di je lo vi ma hr vat skog na ro da te zah ti -je va li da se omo gu ći neo me tan po li tič ki,kul tur ni i go spo dar ski raz vi tak te po di za -nje kul tur ne ra zi ne bač ko-ba ranj skih Hr -va ta, rav no prav nost i po šti va nje u hr vat -sko-srp skim od no si ma. Dru štvo je ti je komra ta iz gu bi lo vi še svo jih mla dih čla no va nara znim bo ji šti ma (Pe tar Ku lić, Ico Ma la -gur ski, Ma rin Pe jak, Jo za Ra di čev, La zarHor vat ski i dr.), uklju ču ju ći i one na Ble i -bur škom po lju i kod Ba ti ne.

Ti je kom 1945. mno go broj ni su se čla -no vi Dru štva vra ti li u za vi čaj (Ma ra Čo vić,Vo ji slav Pe šut, Mar ko Ostro go nac, prav -nik Mar ko Hor vac ki, Ivac ko Ti kvic ki,Mar ko Hor vac ki ml. i dr.), a mno gi su odnjih osu đe ni u tri mon ti ra na pro ce sa 1948.Pri li ke na kon Dru go ga svjet skog ra ta bit nosu iz mi je ni le obi telj ski, go spo dar ski i na -rod ni ži vot, a ne ka da šnji čla no vi Dru štvakre nu li su svo jim ži vot nim pu te vi ma. Dru -štvo je pak u Za gre bu uki nu to, pi smo hra naje »ne sta la«, a imo vi na raz gra blje na.Lit.: J. An drić, Ve leb na pri red ba bu nje vač ko-šo -kač kih Hr va ta u Za gre bu, Su bo tič ke no vi ne, XX,12, Su bo ti ca, 1939.; M. Čo vić, A. Ko kić, Bu njev -ci i Šok ci, Za greb, 1939; M. Ive ko vić, Na rod i ze -mlja Hr va ta, Za greb, 1939; J. An drić, Sla vlje Bač -ke Hr vat ske u Za gre bu, Su bo tič ke no vi ne, XXI,19, 5, Su bo ti ca, 1940; M. Čo vić, Bač ka Hr vat ska,Su bo tič ke no vi ne, XXI, 41, Su bo ti ca, 1940; Kla sjena ših rav ni, Za greb, 1942–44; I. Ku jun džić, Bu -nje vač ko-šo kač ka bi bli o gra fi ja, Rad JA ZU, 355,Za greb, 1969; A. Se ku lić, Hr vat ska knji žev nostpo du nav skih Hr va ta XX. sto lje ća, Za greb, 1996.

A. Se ku lić

53

DrU ŠtVO BAČ KIH Hr VA tA

DrU ŠtVO BU nJE VAČ KIH KA ZA LI -ŠnIH DO BrO VO LJA CA, kul tur naudru ga ko ju je u trav nju 1930. u se lu Ga riute me ljio An tun Ka ra gić (1913.-66.) ra di»kul tur nog i pro svit nog uz di za nja i ja ča njasvi sti Hr va ta u Baj skom tro ku tu«. Ima lo jepe de se tak stal nih čla no va, po gla vi to mla -dih bu nje vač kih Hr va ta iz Ga re. U po vo duraz li či tih kr šćan skih blag da na sva ke je go -di ne pri ka zi va lo dva-tri iz vor na hr vat skaili s ma džar sko ga pre ve de na igro ka za. Je -zik im je za vi čaj ni di ja lekt, ali i stan dard nihr vat ski je zik, jer je cilj bio da Dru štvopre ra ste u stal no di le tant sko pu tu ju će ka -za li šte, ko je će go sto va ti u svim kra je vi maMa džar ske gdje ži ve Hr va ti, ali i u Hr vat -skoj. Na po ti caj Dru štva raz vi lo se svo je -vr sno kul tur no-pro svjet no gi ba nje ko je jeob u hva ti lo sva hr vat ska na se lja u ma džar -skom di je lu Bač ke i grad Mo hač. Na če lusu mu bi li žup nik Ivan Pe treš te od vjet ni ciMi šo Je lić i An tun Ka ra gić. Usko ro je uBaj skom tro ku tu dje lo va lo čak 12 di le tant -skih ka za li šnih dru šta va (Bu nje vač kaomla di na kać mar sko ga ka to lič kog kru ga,Bu nje vač ka omla di na u Gor njem sv. Iva -nu, San to vač ko šo kač ko mo mač ko dru -štvo, Ba čalj ma ško bu nje vač ko omla din skodru štvo i dr.). Dru štvo se ba vi lo i iz da vač -kom dje lat no šću te je ob ja vi lo igro ka zeAn tu na Ka ra gi ća Svi jest i Še pa 1943. teRas tat ki nja i Že ni na lju bo mor nost 1944.Zbog pro tu ma njin ske po li ti ke on da šnjema džar ske vla de, 1949. Dru štvo je pre sta -lo dje lo va ti.

Lit.: S. Kr pan, Hr vat ski ugled ni ci u ma đar skomPo du na vlju, Bu dim pe šta, 1991; S. Bla že tin, Knji -žev nost Hr va ta u Ma đar skoj od 1918. do da nas,Osi jek – Pe čuh, 1998; Đ. Fran ko vić (pri re dio),

Hr vat ski knji žev ni ci u Ma đar skoj, An tun Ka ra gić,Ka za li šni ko ma di i no ve le, Pe čuh – Bu dim pe šta,2003.

Ž. Man dić

DrU ŠtVO Hr VAt SKIH KnJI ŽEV -nI KA (DHK), jed na od naj sta ri jih in sti tu -ci ja hr vat ske kul tu re, ute me lje na 1900.Da nas je DHK, pre ma Sta tu tu, »do bro volj -na udru ga knji žev ni ka ko ji ži ve i dje lu ju uRe pu bli ci Hr vat skoj i knji žev ni ka ko ji ži -ve iz van Re pu bli ke Hr vat ske, a nji ho vodje lo pri pa da kor pu su hr vat ske knji žev no -sti, kao i onih knji žev ni ka ko ji to iz ri či tože le«, dje lu je kao je din stve na udru ga u Hr -vat skoj »i u dr ža va ma u ko ji ma ži ve i ra dečla no vi DHK«. Cilj je DHK »traj no udru -ži va nje i pod u pi ra nje te bez ob zi ra na svje -to na zo re, osob ne ili ide o lo ške raz li ke sa -mo stal no i slo bod no od lu či va nje o svomustroj stvu i dje lo va nju«. Čla nom mo že po -sta ti knji žev nik ko ji je »ob ja vio tri knji gene dvoj be ne knji žev ne vri jed no sti, uz uvjetda su do ži vje le ozbilj nu kri tič ku re cep ci ju.Uz isti uvjet čla nom DHK mo že po sta tidram ski pi sac ko je mu su iz ve de na tri dje -la. Bez ob zi ra na broj ob ja vlje nih knji ga,čla nom DHK mo že iz nim no po sta ti i knji -žev nik či je je dje lo do ži vje lo ozbilj nu kri -tič ku re cep ci ju«. Ustroj stvo. Ti je la su Dru štva Skup šti na,Zbor, Uprav ni od bor, Ča sni sud, Nad zor niod bor, Od bor za sta tut i op će pro pi se, Od -bor za knji žev ne ve ze i Od bor Fon da Mi -ro slav Kr le ža. Iz bor na skup šti na odr ža vase sva ke tre će go di ne. Ra dom Dru štva iz -me đu skupštinâ ru ko vo di Uprav ni od borod 12 čla no va, a u nje mu su i pred sjed nikte dva do pred sjed ni ka. DHK da nas bro ji524 čla na i ima ogran ke sa sje di šti ma uČa kov cu, Pu li (Istar ski ogra nak), Osi je ku(Sla von sko-ba ranj ski ogra nak), Ri je ci,Spli tu i Za dru. Ogran ci ni su prav ne oso be,ali sa mo stal no kon ci pi ra ju i or ga ni zi ra jusvoj rad u ze mlji i ino zem stvu. Od 1990.ra di i Sek ci ja DHK za pro u ča va nje knji -žev no sti u hr vat skom ise lje ni štvu.

Osnov ne pro mo tiv ne dje lat no sti DHKpre ci zi ra ne su sta tu tom, a me đu naj va žni -ji ma i naj re le vant ni ji ma za jav nost je su:tjed ne knji žev ne tri bi ne (u vla sti tim pro -

54

DrU ŠtVO BUnJEVAČKIH KAZALIŠnIH DOBrOVOLJACA

Društvo bunjevačkih kazališnih dobrovoljaca

sto ri ma u Za gre bu, Trg ba na Je la či ća 7) tedi ljem Hr vat ske i u ino zem stvu; dva de se -tak već tra di ci o nal nih knji žev nih pri re da -ba, fe sti va la i su sre ta na ko ji ma se do dje -lju ju i pre sti žne go di šnje knji žev ne na gra -de (naj u gled ni je su Tin Uje vić za pje sni -štvo u Vr gor cu; Gjal ski za pro zu u Za bo -ku; Ju di ta, Da vi di as i Sla vić za Dan hr vat -ske knji ge u Spli tu; Fran Ga lo vić u Ko p-riv ni ci; Ivan i Jo sip Ko za rac u Vin kov ci -ma i dr.). DHK je ute me lji telj dvi ju ugled -nih, da nas bi e nal nih me đu na rod nih ma ni -fe sta ci ja – Za gre bač kih knji žev nih raz go -vo ra od 1966. i Me đu na rod no ga pje snič -kog fe sti va la. I na klad nič ka dje lat nostDHK tra di ci o nal na je va žna za da ća. Da nasiz la ze mje seč nik Re pu bli ka (od 1950., una kla di od oko 2000 pri mje ra ka) i Ča so pisza me đu na rod ne knji žev ne ve ze Most/TheBrid ge (od 1966., u na kla di od oko 1700pri mje ra ka – 1500 za ino zem stvo), a od2003. Ma la knji žni ca DHK (do sad iza šloše zde se tak sve za ka).Iz po vi je sti DHK. Naj sta ri ja hr vat ska kul -tur na in sti tu ci ja Ma ti ca hr vat ska (ute me -lje na 1842. pod ime nom Ma ti ca ilir ska) iz -nje dri la je svo jom dje lat no šću ti je kom de -se tlje ća, u mu ko trp nom pro ce su mo der ni -za ci je, niz no vih, sa mo stal nih dru šta va iusta no va. Pot kraj XIX. sto lje ća u hr vat -sko me kul tur nom ži vo tu do šlo je do su -prot no sti ge ne ra ci ja »sta rih« i »mla dih«,pri če mu su se »mla di« za u zi ma li za ta damo der ne knji žev ne i uop će umjet nič kesmjer ni ce i pri tom do šli u su kob sa »sta ri -ma«, oku plje ni ma u Ma ti ci hr vat skoj. Dabi za šti ti li svo je in te re se i pro mi ca li na če -la ar ti zma, in di vi du al no sti, slo bo de knji -žev nog stva ra nja i ve ze s europ skim mi sa -o nim po kre ti ma, a u po li ti ci re a li zam i mo -der ni li be ra li zam, »mla di« su osno va liDru štvo hr vat skih umjet ni ka, či ja su pra vi -la po tvr đe na 1897. Na če lu po kre ta bio jeMi li voj De žman. Una toč ne su gla si ca ma,pred stav ni ci su ko blje nih stra na na za jed -nič kom su se sa stan ku 11. X. 1899. usu gla -si li da se osnu je sa mo stal no knji žev nič kodru štvo. Na crt pra vi la odo bri la je hr vat skavla da 17. III. 1900. Svr ha je Dru štva bi la,ka ko sto ji u pr vim pra vi li ma, »da se knji -

žev ni ci udru že i pod u pi ru te da, bez ob zi rana po li tič ke smje ro ve, una pre đu ju hr vat -sku knji žev nost; da se za šti ću je i di žeugled knji žev nič ko ga sta le ža, da se pot po -ma že pra ve čla no ve i nji ho vu si ro čad«. Bi -le su tri sku pi ne čla no va: ute me lji te lji i za -klad ni ci (pla ća li su sta no vi tu svo tu), iz -van red ni čla no vi (pla ća li su ma nje mje seč -ne pri no se) i pra vi čla no vi. Pra vim je čla -nom mo gao po sta ti hr vat ski knji žev nik ko -ji je obje lo da nio ne ko knji žev no dje lo ili jenaj ma nje 2 go di ne bio su rad nik ne kog ča -so pi sa. Upra vu DHK či ni lo je – uz pred -sjed ni ka – 12 vijećnika. Osni vač ka skup -šti na odr ža na je 22. IV. iste go di ne, na dankad je Mar ko Ma ru lić 1501. za vr šio pi sa -nje svo je Ju di te, ko jom je ste kao ča sni na -slov »oca hr vat ske knji žev no sti«. Za pr vogpred sjed ni ka jed no gla sno je iza bran IvanTrn ski. DHK je imao če ti ri od sje ka: be le t-ri stič ki, struč no-knji žev ni, no vi nar ski igla zbe no-umjet nič ki (no vi na ri su se ubr zoodvo ji li i 1910. osno va li sa mo stal no Hr -vat sko no vi nar sko dru štvo), a 1906. po kre -nut je ča so pis Sa vre me nik. Go di ne 1908.po če lo je iz da va nje dje la su vre me nih hr -vat skih pi sa ca (pr va knji ga bi lo je di vot-iz -da nje pje sa ma S. S. Kranj če vi ća). Go di ne1945. Dru štvo se re kon stru i ra pod po li tič -kim pri ti skom, a i ime mu je pro mi je nje nou Dru štvo knji žev ni ka Hr vat ske. Iz vor noime vra će no je 1990. Go di ne 1967. DHKje, uz Ma ti cu hr vat sku, bio je dan od glav -nih or ga ni za to ra da nas već po vi je sne De -kla ra ci je o na zi vu i po lo ža ju hr vat sko gaknji žev nog je zi ka.

Ti je kom go to vo sto ljet ne po vi je stiDHK nje go vi su čla no vi bi li i mno gi hr vat -ski knji žev ni ci iz svi je ta, na vla sti to pri pad -ni ci hr vat sko ga na ro da iz okol nih ze ma lja:Austri je, Bo sne i Her ce go vi ne, Ma džar skei Sr bi je, ali i oni od njih ko ji su na pu sti liza vi čaj i na sta ni li se u Hr vat skoj. Da nas suiz Bač ke i Ma džar ske čla no vi DHK: Mar -ko De kić, Mi jo Ka ra gić, To mi slav Ke tig,La zar Mer ko vić, Mi lo van Mi ko vić, Mi li -voj Pr ćić, Vo ji slav Se kelj, An te Se ku lić iTo mi slav Žig ma nov.Lit.: Lje to pis Dru štva hr vat skih knji žev ni ka u Za -gre bu za go di nu 1903. (pr. Mi lan Gr lo vić), Za -

55

DrU ŠtVO Hr VAt SKIH KnJI ŽEV nI KA

greb; Hr vat ska en ci klo pe di ja, 5, Za greb 1945;Lek si kon čla no va DHK (pr. Mi ro slav S. Ma đer),Vin kov ci, 1999.

S. Li pov čan

DrU ŠtVO Hr VAt SKIH KnJI ŽEV -nI KA U MA DŽAr SKOJ, su vre me na hr -vat ska knji žev na udru ga u Ma džar skoj. Napo ti caj La di sla va Gu ja ša, on da šnje ga glav -nog ured ni ka tjed ni ka Hr vat ski gla snik, usklo pu Hr vat skog da na pri re đe no ga u Zal -skoj žu pa ni ji, Dru štvo je ute me lje no 12. X.2004. u Ser da he lu (Tótszerdahely) u na -zoč no sti dva de se tak hr vat skih pje sni ka ipi sa ca. Za pred sjed ni ka je iza bran Mar koDe kić, a za taj ni ka Đu ro Fran ko vić. Cilj jeDru štva pro mi ca nje kul tur nih i pro svjet nihin te re sa Hr va ta u Ma džar skoj, pot po ra iz -da va nju knji žev nog ča so pi sa te djelâ do -ma ćih pje sni ka i pi sa ca, za šti ta nji ho vihpra va i in te re sa, or ga ni zi ra nje pred sta vlja -nja hr vat skih knji žev ni ka, po pu la ri zi ra njehr vat ske pi sa ne ri je či, pre vo đe nje ma džar -skih knji žev nih dje la na hr vat ski i obr nu to.Dru štvo još ni je ste klo svoj stvo prav neoso be.

Ž. Man dić

DrU ŠtVO KnJI ŽEV nI KA VOJ VO -DI nE, re gi o nal na stru kov na aso ci ja ci jaknji žev ni ka i knji žev nih pre vo di te lja. Ciljje Dru štva za u zi ma nje za slo bo du pi sa neri je či te rad na nje go va nju, afir ma ci ji i raz -vi ja nju knji žev no sti na je zi ci ma na ro dako ji u znat ni jem bro ju ži ve u Voj vo di ni(hr vat ski, ma džar ski, ru munj ski, ru sin ski,slo vač ki i srp ski). Ti je kom po vi je sti ima loje, a i da nas ima va žnu ulo gu i u kul tur nomži vo tu Voj vo di ne i u ve ći ni ma njin skih za -jed ni ca. Ti je kom 1990-ih ni je bi lo na vi si -ni svo je te melj ne mi si je, oso bi to na pod -ruč ju ostva ri va nja po li ti ke mul ti kul tu ral -no sti i vi še je zič no sti te dje lo va nja s po zi ci -ja po li tič ke ne u tral no sti i is klju če no sti izdnev no po li tič kog an ga žma na.

Kao Dru štvo knji žev ni ka i knji žev nihpre vo di la ca Voj vo di ne osno va no je 1976.iz Sek ci je voj vo đan skih pi sa ca pri Udru že -nju knji žev ni ka Sr bi je, ko ja se iz dvo ji lakao po seb na sek ci ja Udru že nja još 1966.Tre nu tač no ima go to vo 500 čla no va, od

če ga je se dam de se tak knji žev nih pre vo di -te lja. Dru štvom upra vlja Skup šti na, ko juči ne čla no vi, Uprav ni od bor i pred sjed nik.Od hr vat skih knji žev ni ka iz Voj vo di ne sa -mo je Pet ko Voj nić Pur čar bio pred sjed nikDru štva (1984.-85.), a u član stvo je od1966. pri mlje no tri de se tak knji žev ni ka Hr -va ta iz Voj vo di ne (Vik to ri ja Ala džić, Zvje z-da na Asić, Pa vao Ba čić, Gr go Bač li ja,Da ni e la Du lić, La zar Fran ci ško vić, To mi -slav Ke tig, Jo sip Klar ski, Ja kov Ko pi lo vić,La di slav Ko va čić, Jo sip Ku lun džić, IvanLe rik, Ja sna Mel vin ger, La zar Mer ko vić,Mi lo van Mi ko vić, Vla di mir Mi la rić, Ja kovOr čić, Ivan Pan čić, Mar ko Pe ić, Fra nja Pe t-ri no vić, Ma ti ja Po lja ko vić, Ivo Po pić, Sta -ni slav Pre prek, Dra ško Re đep, Zvon ko Sa -rić, Vo ji slav Se kelj, Ma ri ja Ši mo ko vić,Ro bert Tilly, Pet ko Voj nić Pur čar, Ba lintVuj kov, An te Vu kov, Pe tar Vu kov, Hin koZlo mi slić i To mi slav Žig ma nov), no oniunu tar Dru štva ni su or ga ni zi ra ni.

Od osnut ka Dru štvo do dje lju je Bran -ko vu na gra du za naj bo lju pr vu pje snič kuknji gu mla dim pje sni ki nja ma i pje sni ci ma.Za Ju go sla vi je tu su pre sti žnu na gra du do -bi va li i knji žev ni ci iz Hr vat ske: Ti to Bi lo -pa lo vić 1967., Zvo ni mir Hu sić 1975.,Bran ko Ma leš 1979. te Dra žen Ka tu na rić1984. Dru štvo do dje lju je i Na gra du za ži -vot no dje lo te na gra de za naj bo lju knji guna srp sko me i za pri je vod go di ne. Od ne -dav na se do dje lju ju i na gra de za naj bo ljuknji gu na ma džar sko me (István Konc),slo vač ko me (Palyo Bo huš) i ru munj sko me

56

DrU ŠtVO Hr VAt SKIH KnJI ŽEV nI KA

Logo Dru štva knji žev ni ka Voj vo di ne

(Vas ko Po pa), dok na gra da za knji gu nahr vat sko me još ni je ute me lje na zbog in sti -tu ci o nal ne ne raz vi je no sti hr vat ske knji -žev no sti u Voj vo di ni. Osim što pri re đu jeknji žev ne ve če ri i dru ge knji žev ne i kul tur -ne ma ni fe sta ci je (npr. Ko lo ni ja knji žev ni -ka u Ka nji ži, Fru ško gor ski knji žev ni su -sre ti, knji žev ni ka ra va ni, Me đu na rod ni no -vo sad ski knji žev ni fe sti val i dr.), Dru štvoima i vla sti tu na klad nič ku dje lat nost – ti je -kom svo je po vi je sti iz da va lo je raz li či taknji žev na gla si la i mje seč ni ke (Knji žev nakli ma, Zra ci, tre nu tač no Zlat na gre da) teknji ge u ne ko li ko edi ci ja.Lit.: www.dkv.org.yu

Pet ko Voj nić Pur čar

DrU ŠtVO OL tAr SKO, ka to lič ka udru-ga či ji čla no vi is ka zu ju čast pre sve tojEuha ri sti ji te skr be za op skr bu ol ta ra u si -ro ma šnim cr kva ma. Dru štvo je osno va laAn na Me uss 1849., a u Ma džar skoj je dje -lo va lo od 1859. Ne kad je oku plja lo mno -štvo vjer ni ka – god. 1942. u 997 ol tar skihdru šta va di ljem Ma džar ske bi lo je učla nje -no 100.000 čla no va. Po sli je Dru go gasvjet skog ra ta rad je Dru štva za bra njen i uMa džar skoj i u Ju go sla vi ji. Od 1990. po -nov no je po če lo dje lo va ti u Ma džar skoj,dok u Su bo tič koj bi sku pi ji nje go vo dje lo -va nje ni je ob no vlje no.

Do 18. trav nja 1923. ma tič na Dru žbaol tar skih dru šta va u Ka lač ko-bač koj bi -sku pi ji bi la je u Ka la či, a do ta da šnje pod -ruč no Ol tar sko dru štvo žu pe sv. Te re zi je uSu bo ti ci po sta lo je glav no dru štvo svih ol -tar skih dru šta va na pod ruč ju da na šnje Su -bo tič ke bi sku pi je, pod upra vom Rim skenad bra tov šti ne.

Čla no vi dru štva pro mi ca li su kla nja njePre sve to mu ol tar skom sa kra men tu i sva kije član bio du žan je dan put na mje sec pro -ve sti sat kla nja nja. Od pri ku plje ne čla na ri -ne i da ro va vjer ni ka ob na vlja li su i ku po -va li li tur gij sku opre mu: mi sni ce, ka le že,ol tar ni ke, li tur gij ske knji ge i sl. Na po seb -noj su im bri zi bi le si ro ma šne žu pe i nji ho -ve cr kve. Lit.: Pra vi la Dru štva ol tar skog, za vi či to kla nja njepri do stoj nom sa kra men tu ol tar skom i po ma ga njeubo gih cr ka va u Ka la či ustro je no ga, Su bo ti ca,1913; Bač ki za ko nik iz 1936. go di ne, Su bo ti ca,1997; Magyar Ka to li kus Le xi kon, 10, Bu da pest,2005.

S. Be re tić

DrU ŠtVO SV. JE rO nI MA ® Hr vat skoknji žev no dru štvo sv. Je ro ni ma

DrU ŠtVO SV. StI PA nA U BU DIM PE ŠtI(madž. Szent István Társulat), naj sta ri jimo der ni na klad ni za vod u Ma džar skoj, ko -ji ne pre ki nu to dje lu je od 1848. Ute me ljenje na po ti caj va ra din skog ka no ni kaMihálya Fo ga rasyja, ima svo ju ti ska ruStep ha ne um. Za vod se ba vi ure đi va njem iiz da va njem na bo žnih knji ga, udž be ni ka zasve ti po ve ško la, knji žev nih i znan stve nihdje la, no vi na i ča so pi sa. Svo jim iz da nji mapo kri va go to vo sva pod ruč ja ma džar skekul tu re i zna no sti. Do sad je ob ja vio vi še ti -su ća iz da nja na ma džar sko me, nje mač ko -me, hr vat sko me, slo vač ko me, ru munj sko -me i ukra jin skom je zi ku, u sve u kup noj na -kla di od vi še de se ta ka mi li ju na pri mje ra ka.Go di ne 1948. pro fil mu je dra stič no su žen,ali od 1992. po nov no do ži vlja va pro cvat iubra ja se u naj ve ća pod u ze ća te vr ste uEuro pi. Dru štvo je od 1871. iz da va lo i hr -vat ske udž be ni ke, mo li tve ni ke za Hr va te uMa džar skoj (ne ko li ko iz da nja Bu da no vi -će ve Sla ve Bož je, po sli je mo li tve ni ke i pje -sma ri ce G. Cserhátija), iz me đu dva ju

57

DrU ŠtVO SV. StIPAnA U BUDIMPEŠtI

Članska knjižica središnjeg Oltarskog društva u Subotici

svjet skih ra to va ka len dar Da ni cu, na mi je -njen Hr va ti ma u Ma džar skoj itd.Lit.: A 150 éves Szent István Társulat, Bu da pest,1998.

Ž. Man dić

DrU ŠtVO VOJ VO ĐAn SKIH I PO -DU nAV SKIH Hr VA tA, udru ga iz Za g-re ba. Ute me lje na je 21. IV. 1990. ra dioku plja nja gra đa na pod ri je tlom iz Bač ke,Ba na ta, Ba ra nje i Sri je ma te dru gih za in te -re si ra nih za na rod ne obi ča je i stva ra la štvovoj vo đan skih i po du nav skih Hr va ta. Pr vipred sjed nik Dru štva bio je To mi slav Vu -ko vić, a na kon nje ga Vin ko Ru ka vi na,Zvo ni mir Cvi jin, Ma ri ja Za ić-Ku ba to vić iMa ri jan Br čić Ko stić.

Dru štvo je u pr ve dvi je go di ne ra da or -ga ni zi ra lo pru ža nje po mo ći Hr va ti maprog na ni ma iz voj vo đan skog di je la Sri je -ma i iz dru gih pod ruč ja Voj vo di ne, a de se -tak je go di na skr bi lo i za stu den te iz Bač -ke te je u tu svr hu u okvi ru Dru štva osno -va na Za kla da za skrb o sve u či li štar ci ma A.G. Ma toš. Ka ko bi pri do ni je li oču va nju,raz vi ja nju i po pu la ri zi ra nju na rod nih obi -ča ja i stva ra la štva voj vo đan skih i po du -nav skih Hr va ta, čla no vi Dru štva or ga ni zi -ra li su mno go broj ne pri red be, kao što supro sla va Ma te ri ca i Pre lo, pred sta vlja njeknji ga, pre da va nja, iz lo žbe i sl., a naj va ž-ni ja pri red ba bi la je iz lo žba Iz ba šti nebač kih Hr va ta – Bu nje va ca, ko ju je Dru -štvo or ga ni zi ra lo u su rad nji s Et no graf -skim mu ze jom u Za gre bu u pro sto ri ja matog mu ze ja od 17. II. do 17. III. 1998. Lit.: Iz ba šti ne bač kih Hr va ta Bu nje va ca, Za greb,1998, Hr vat ska ri ječ, br. 38 i 39, Su bo ti ca, 2003;Z. Cvi jin, Bu njev ci u Za gre bu, Zbor nik ra do va obi sku pu Laj či Bu da no vi ću, Su bo ti ca, 2004.

M. Za ić-Ku ba to vić

DrU ŠtVO ZA PO MA GA nJE BED -nIH I nE VOLJ nIH »DO BrO DE LO«,do bro tvor no dru štvo u Su bo ti ci za po moćsta rim, si ro ma šnim i ne moć nim oso ba maiz me đu dva ju svjet skih ra to va. Osno va noje 7. XII. 1929. na po ti caj pred stav ni ka su -bo tič kih grad skih vla sti. Za pr vog pred -sjed ni ka Dru štva iza bran je ta da šnji grad -

ski na čel nik Su bo ti ce umi ro vlje ni bri gad nige ne ral Se li mir Osto jić (1875.–1931.).Na kon nje go ve smr ti pred sjed ni ci su uvi -jek bi li čel ni lju di grad skih vla sti, iz ra zi topro re žim ski ori jen ti ra ni Bu njev ci: Ivan Iv -ko vić Ivan de kić, Mar ko Ju rić i La di slavLi po zen čić. Dru štvo je za svo je šti će ni kepri ku plja lo pri lo ge u nov cu, hra ni i odje ći,a dje lo va la je i puč ka ku hi nja: u Ubo ško -me do mu (ul. Sa ve Te ke li je), po red Prav -nog fa kul te ta (ul. Ha ram ba ši će va 24), izacr kve Sv. Jur ja u po li cij skoj stra ža ri (ul.Pa je Ku jun dži ća), a pred rat je za tu na -mje nu do bi lo zgra du i u Že le znič koj uli cibr. 9. Upra vu Dru štva či ni le su is tak nu telič no sti iz lo kal nog po li tič kog, pri vred nog(npr. in du stri ja lac Vi lim Co nen Ja kob čić) ikul tur nog ži vo ta gra da (Jo sip Šok čić, knji -žev nik i no vi nar). Grad ske vla sti i pro vla -din su bo tič ki ti sak po ma ga li su ak ci je Dru -štva. Svo jim ra dom u Dru štvu is ti ca li su seIvan Iv ko vić Ivan de kić, Pa jo Iv ko vić Ivan -de kić, du go go di šnji do pred sjed nik, Ta zaMa noj lo vić i Jo so Po lja ko vić.

Lit.: Ju go slo ven ski na ci o nal ni list, br. 11, Su bo ti -ca, 1939; S. Mač ko vić, G. La li ja, M. Pe ce, Cr ve nikrst u Su bo ti ci 1886 – 2006, Su bo ti ca 2006.

M. Ba ra i S. Mač ko vić

DrU ŠtVO ŽI VE KrU nI CE (Kru ni -čar sko dru štvo), ka to lič ka mo li tve na bra -tov šti na. Nje go vi čla no vi, raz di je lje ni u vi -jen ce po pet na est, sva ko dnev no mo le jed -nu od pet na est de se ta ka kru ni ce sv. Do mi -ni ka (lat. ro sa ri um: kru ni ca), ko je do bi va -ju u mje seč nim iz vla če nji ma. Na če lu sva -kog vi jen ca sto ji »prid njak«. De set vi je na -ca či ni pe ri voj, na či jem če lu sto ji »na stoj -nik«, a ime nu je ga upra vi telj. Pet na est pe -ri vo ja, 100 vi je na ca i 2475 čla no va či nekru nu bl. Dje vi ce Ma ri je. Za kru nu se sta -ra upra vi telj, ko ji je u pra vi lu sve će nik, aime nu je ga po gla var stvo Re da do mi ni ka -na ca.

DrU ŠtVO SV. StIPAnA U BUDIMPEŠtI

58

Pečat Dobrog dela

Dru štvo je bi lo ra ši re no i me đu Hr va ti -ma u Bač koj pa je fan ca ški puč ki pi sac ipje snik Sti pan Gr gić za po tre be nje go vihčla no va iz dao mo li tve nik i pje sma ri cu Ži -va Ru ži ca, ko ji je do ži vio de set iz da nja –pr vo 1859. u Ka la či, a osta la, od 1865. do1901., u Su bo ti ci. U Su bo ti ci je Dru štvoži ve kru ni ce osno va no 1858., a u ka te dral -noj je žu pi dje lo va lo 178 vi je na ca s 2670čla no va.Iz vor: Žup ni ar hiv ka te dral ne žu pe sv. Te re zi je,Su bo ti ca.

Lit.: G. Tormásy, A sza bad kai római kath. fő-plébánia történe te, Sza bad ka, 1883; [L. Budanović],O Dru štvu sv. Kru ni ce, što se zo ve Ži va ru ži ca, Su -bo ti ca, [1899], 2. izd. 1924; Bač ki za ko nik iz 1936.go di ne, Su bo ti ca, 1997.

S. Be re tić

DrUŽBA BAČ KIH SI rO MA ŠnIH SE -StA rA UČI tE LJI CA OD nA ŠE GO -SPE ® Dru žba se sta ra na še Go spe

DrU ŽBA SE StA rA KĆE rI MI LO Sr -ĐA trE ĆE GA SA MO StAn SKOG rE -DA SV. FrA nJE, žen ska re dov nič ka za -jed ni ca. Iz vor na je hr vat ska re dov nič kadru žba, ute me lje na u Bla tu na Kor ču li1920. Osno va la ju je dje voj ka Ma ri ja Pet -ko vić (1892.-1966.), re dov nič kim ime noms. Ma ri ja od Pro pe tog Isu sa, ra di zbri nja -

va nja i kr šćan skog od go ja rat ne i dru ge si -ro ča di.

Zbog te ških ma te ri jal nih pri li ka, po -seb no na oto ci ma, ute me lji te lji ca se 1922.upu ti la u pro šnju naj pri je u Sla vo ni ju, aza tim u Bač ku. Obra ti la se i Mi ni star stvuza za šti tu dje ce u Be o gra du, gdje je od mahdo bi la pr vu ma te ri jal nu po moć. Vla sti uBe o gra du za mo li le su je da nje zi ne se strepre u zmu bri gu za dr žav ni dječ ji dom Ko li -jev ka u Su bo ti ci, što je i uči ni la već 1923.do vev ši šest se sta ra. Se stre su u Ko li jev cidje lo va le sve do po čet ka Dru go ga svjet -skog ra ta. U hu ma ni tar nom ra du se stra masu po ma ga le i udru ge Do bro tvor na za jed -ni ca Bu nje va ka i Pa tro na ža. Na po se se is -ti ca la Ma ri ja Du lić, po sli je pr va re dov ni caDru žbe iz Bač ke (re dov nič ko ime s. Je li sa -va), ko ju je u re dov nič kom po zi vu sli je di -lo još tri de se tak dje vo ja ka iz Bač ke. Ma ri -ja Pet ko vić uz po moć žup ni ka žu pe sv. Ro -ka Bla ška Ra ji ća 1930. otvo ri la je iza cr -kve sv. Ro ka u Su bo ti ci sa mo stan – Za vodsv. Te re zi je od Dje te ta Isu sa. U nje mu jeotvo ren ka to lič ki dječ ji vr tić i kon vikt zasi ro ma šnu dje cu. Tu je svo je mje sto na šloi ne ko li ko ka to lič kih udru ga, me đu ko ji masu bi le i Pa tro na ža te Ka to lič ka ak ci ja pa -pe Pi ja XI., po zna ta i kao Kri žar ski po kret.

Ubr zo na kon do la ska ma džar skih vla sti1941. Ko li jev ka je za tvo re na, a se stre su sepo vu kle u svoj su bo tič ki sa mo stan. Na konra ta Dru žba je svo je dje lo va nje bi la pri mo -ra na sve sti na rad pri cr kvi te su se stre ra -di le kao ka te hi sti ce, vo di le su li tur gij skopje va nje, ure đi va le cr kve i vo di le ku ćan -stva po žu pa ma. U Su bo tič koj su bi sku pi jidje lo va le u Vaj skoj (1962.-72.), u No vomSa du (1962.-92.), u Đur đi nu (1968.-92.),Som bo ru (žu pa sv. Kri ža, 1971.-90.; žu paPresv. Troj stva, 1992.-99.). U su bo tič kojsu žu pi Ma ri je Maj ke Cr kve od 1972. svedo da nas, a od sa mog po čet ka do da naspri sut ne su u žu pi sv. Ro ka. Se stre se u Su -bo tič koj bi sku pi ji ba ve ka te hi zi ra njem,bri nu se za li tur gij sko pje va nje i ure đe njecr kve, pre da ju vje ro na uk, skr be za bo le -sni ke i star ce. Na kon vi še od 50 go di na, od2001. u Su bo ti ci po nov no vo de ka to lič kidječ ji vr tić na hr vat sko me je zi ku.

DrU ŽBA SE StA rA KĆE rI MI LO Sr ĐA

59

[L. Budanović], O Dru štvu sv. Kru ni ce, što sezo ve Ži va ru ži ca, Subotica, 1924.

Dru žba se vre me nom ši ri la u Hr vat skoji Bač koj, ali i po svi je tu, ta ko da da nas po -sto je mi si je u Ju žnoj Ame ri ci (Ar gen ti na,Či le, Pe ru, Pa ra gvaj) i Ita li ji. Oko 450 čla -ni ca Dru žbe dje lu je na tri kon ti nen ta u 12dr ža va, po sve će ne su od go ju i škol skoj iz -o bra zbi dje ce i mla dih, ka te hi za ci ji, nje zista ra ca, bo le sni ka i ne moć nih, mi si ja ma ižup nom pa sto ra lu. Za svo je ga tre ćeg po -ho da Hr vat skoj 2003. pa pa Ivan Pa vao II.pro gla sio je ti je kom mi snog sla vlja u Du b-rov ni ku ute me lji te lji cu ove re dov nič kedru žbe s. Ma ri ju od Pro pe tog Isu sa bla že -nom.

Lit.: Su bo tič ka Da ni ca za 1931., Su bo ti ca, 1930;L. I. Krm po tić, 70 go di na pri sut no sti »Kće ri Mi lo -sr đa« u Su bo ti ci, Su bo tič ka Da ni ca : Ka len dar za1994, Su bo ti ca, 1993; A. Ani šić, Se stre Kće ri Mi -lo sr đa 80 go di na s na ma, Su bo tič ka Da ni ca : Ka -len dar za 2004, Su bo ti ca. 2003.

K. Če li ko vić

DrU ŽBA SE StA rA nA ŠE GO SPE,žen ski red u Ka to lič koj cr kvi. U hr vat -skom ih pu ku zo vu no tr dam ke, pre mafran cu skom ime nu dru žbe (franc. No treDa me: Na ša Go spa). Red je 1597. osno vaosv. Pe tar Fo u ri er sku pa s bl. Alix le Clerc ufran cu skoj po kra ji ni Lo re ni. Te melj na jesvr ha re da od goj u kr šćan skom du hu i obu -ka za ži vot žen ske mla de ži, što ih je traj nood re di lo da se po sve te pro svjet nom ra du.Red je po tvr dio pa pa Ur ban VI II. 1628.pod ime nom Ca no ni cae re gu la res s. Augu -

sti ni Con gre ga ti ons B. M. Vir gi nis sub ti tu -lo DO MI NAE NO STRAE. Stro gi ži vot re -dov ni ca ure đen je kon sti tu ci ja ma ko je jesa či nio ute me lji telj pre ma pra vi li ma sv.Augu sti na.

Iz Fran cu ske dru žba se pr vo pro ši ri la unje mač ke ze mlje, a za tim i u dru ge dr ža ve.Za vri je me ja ko bin ske dik ta tu re 1793.-94dru žba je u Fran cu skoj uki nu ta, a po čet -kom XIX. st. pre sta la je po sto ja ti i u nje -mač kim ze mlja ma. Red je u Ba var skojme đu tim 1833. ob no vi la Te re zi ja Ger har -din ger uz po moć re gen sbur škog bi sku paMic ha e la Wit tman na, ali pod no vim ime -nom (Dru žba si ro ma šnih se sta ra uči te lji caNa še Go spe) i s ma nje stro gim pra vi li mare dov nič kog ži vo ta. Re for mi ra na dru žbaoda tle se pro ši ri la u Če šku, na kon to ga i uMa džar sku, gdje je 1860., za vri je me nad -bi sku pa Józsefa Kun szta, osno va na Ma ti caza Ka lač ko-bač ku nad bi sku pi ju (Ka lač kadru žba škol skih si ro ma šnih se sta ra Na šeGo spe). Bio je to pr vi žen ski red na te ri to -ri ju Bač ke u no vi joj po vi je sti. Za vri je menad bi sku pa Lájosa Haj nal da dru žba se br -zo ši ri la na te ri to ri ju ci je le Bač ke, na po seu ve ćim na se lji ma s ma džar skim i nje mač -kim sta nov ni štvom. God. 1868. osno van jesa mo stan u Be če ju, 1869. u To po li, 1878.u No vom Sa du, 1881. u Te me ri nu. Od gra -do va u ko ji ma je ži vio i zna tan po sto takhr vat skog sta nov ni štva sa mo sta ni se osni -va ju u Ba ji 1872., ka mo do la ze na po zivžup ni ka Ga vre La ti no vi ća; u Su bo ti cu1874. za la ga njem do bro tvor ke Jo si pe Voj -nić i Go spo jin skog dru štva; u Ba ču 1876. iu Som bo ru 1887. U Su bo ti ci su 1874.osno va le i si ro ti šte, a za slu ge za to ima iEli za be ta Ja kob čić, su pru ga bu du će ga gra -do na čel ni ka Su bo ti ce La ze Ma mu ži ća. Za -vod za si ro čad otvo ren je 1884. i u Ba ču, a1892. i u Som bo ru.

Po čet kom XX. st. po sta le su naj broj ni -je re dov ni ce u Bač koj sa sa mo sta ni ma usvim ve ćim na se lji ma s ma džar skim i nje -mač kim sta nov ni štvom (Apa tin, Fu tog,Ka nji ža, Ku la, Odža ci, Sen ta, Vr bas i dr.),u ko ji ma je slu žbo va lo vi še od 200 se sta ra,pre te ži to ma džar ske i nje mač ke na rod no -sti. Uz svo je su re dov nič ke ku će ima le i

DrU ŽBA SE StA rA KĆE rI MI LO Sr ĐA

60

Znak Dru žbe sestara kćeri milosrđa

ško le, vr ti će, si ro ti šta i in ter na te. Ukup no142 uči te lji ce u pro vin ci ji u to su vri je mera di le sa 7561 uče ni com osnov nih ško la,830 uče ni ca gra đan skih ško la, 1353 dje ceu vr ti ći ma, 110 uče ni ca go spo dar skih ško -la te 98 si ro ča di. S ob zi rom na et nič ki sa -stav dru žbe u Bač koj, ona je ima la na gla -še no ma džar sko i nje mač ko na ci o nal noobi ljež je, zbog če ga ni je znat ni je utje ca lana bač ke Hr va ti ce. Ak tiv no sti dru žbe k to -mu ni su ob u hva ća le žen sku dje cu iz se o -skih i pri grad skih sa la šar skih di je lo va, uko ji ma je ži vio naj ve ći dio hr vat skog sta -nov ni štva.

Na kon Pr vo ga svjet skog ra ta 22 re dov -nič ke ku će na šle su se u no voj dr ža vi –Kra lje vi ni Sr ba, Hr va ta i Slo ve na ca. Uzsma nje nje op se ga dje lo va nja u re du, bu du -ći da od no vih vla sti ni su od mah do bi le do -pu sni ce za rad u pro svje ti na ma džar sko mei nje mač ko me, to je uzro ko va lo i dru gepro mje ne u or ga ni za ci ji i upra vlja nju. Za -u zi ma njem bi sku pa Laj če Bu da no vi ća Sv.Kon gre ga ci ja za re dov ni ke ute me lji la je1930. sa mo stal nu kon gre ga ci ju Dru žbabač kih si ro ma šnih se sta ra uči te lji ca od Na -še Go spe, što je po če tak ra da hr vat skogogran ka dru žbe. Ma ti ca joj je bi la u Su bo -ti ci, a dru žbom su upra vlja le Hr va ti ce,iako su bi le u ma nji ni. God. 1934. Sv. Sto -li ca ime no va la je s. M. Ro zu Ko pu no vićvr hov nom gla va ri com Pro vin ci je, ko ja jeuze la re dov nič ko ime Ma ri ja Anun ci ja ta.Je dan dio re dov ni ca ma džar ske na ci o nal -no sti ni je pri hva tio no vu pro vin ci ju dru žbete je, ostav ši vje ran upra vi u Ka la či, oti šaou Ma džar sku. Već slje de će go di ne otvo re -na je re dov nič ka ku ća u Za gre bu, gdje subo ra vi le mla de ča sne se stre ti je kom ško lo -va nja za uči te lji ce i od go ji te lji ce. Do šav šiiz Bač ke, dru žba se na sta vi la ši ri ti i po Hr -vat skoj.

Uz po sto je će raz re de na ma džar sko meje zi ku, u su bo tič koj ku ći se sta ra (Zrinj skitrg br. 22 – da na šnja Osnov na ško la Jo vanJo va no vić – Zmaj) re dov ni ce su po čet kom1920-ih u osnov noj ško li i u če tve ro go di -šnjoj gra đan skoj dje vo jač koj ško li ustro ji -le i hr vat ske raz re de, na po ti caj ta da šnje gaka te dral nog žup ni ka Laj če Bu da no vi ća iuz osob no an ga ži ra nje s. Ro ze Ko pu no vić

na oku plja nju dje ce. Bi le su to pr ve ško lena hr vat skom je zi ku u Bač koj na mi je nje nežen skoj mla de ži i uop će pr vi in sti tu ci o nal -ni ob lik for mal ne edu ka ci je na hr vat sko -me.

Kad se za Dru go ga svjet skog ra ta ci je -la Bač ka po nov no na šla u okvi ru Ma džar -ske, ma ti ca sa sje di štem u Ka la či pre u ze laje upra vu nad dru žbom i u ju žnom di je luBač ke. Ma džar ski se je zik po nov no uvo diu ško le, a se stre Hr va ti ce, bu du ći da ni sudo bro vla da le ma džar skim, bi va ju ot pu šte -ne. Ma len broj mla dih ča snih se sta ra – njihukup no 18 – že lio je osta ti vje ran svo jemogran ku dru žbe i na sta vi ti ra di ti u škol stvuna hr vat sko me te su po stup no oti šle u Za g-reb. Po sre do va njem za gre bač kog nad bi -sku pa bl. Aloj zi ja Ste pin ca Sv. Kon gre ga -ci ja za re dov ni ke 1941. odo bri la je da dru ž-ba mo že na sta vi ti rad sa sje di štem u Za g-re bu. Ma ti ca i dio no vi ci ja ta pre ne se ni su uZa greb, s ti me da je iz na zi va hr vat skogogran ka is pu šten pri djev bač ki. Otad sesje di šte hr vat skog ogran ka na la zi u Za gre -bu. U Hr vat skoj su za ra ta se stre na sta vi lerad u ško la ma.

Na kon Dru go ga svjet skog ra ta se strehr vat skog ogran ka dru žbe vra ća ju se uBač ku. Ku ća Ma ti ca osta la je pra zna, dje -lo mič no je uni šte na za bo rav ka so vjet skevoj ske, a ubr zo i na ci o na li zi ra na i pre tvo -re na u Osnov nu ško lu Jo van Jo va no vić –Zmaj, pa im je bi skup Laj čo Bu da no vić1946. do di je lio ku ću »sve će nič kog do ma«u Ha ram ba ši će voj uli ci br. 7, u ko joj su on -

DrU ŽBA SE StA rA nA ŠE GO SPE

61

Grb Družbe sestara Naše Gospe

da dje lo va le do 1999. god. Bi lo im je za -bra nje no pre da va ti u ško la ma pa su se mo -ra le pre u smje ri ti na dru ge ob li ke apo sto la -ta: or gu lja nje, cr kve no pje va nje, ka te he za,vo đe nje žup nog ku ćan stva i dr. God. 1952.se stre su oti šle na žu pu u obli žnji Sta riŽed nik, gdje su bi le do 1981., te u Ru mu.Po čet kom 1950-ih po če le su dje lo va ti i uBel gi ji, a kon cem 1960-ih u Nje mač koj.Na mol bu bi sku pa Ma ti še Zve ka no vi ća se -stre su 1958. pre u ze le rad na bi sku pi ji i žu -pi sv. Te re zi je, a kad je u Su bo ti ci otvo re -na zgra da sje me ni šta Pa u li num (1965.),pre u ze le su i svu bri gu oko nje ga (ku ha nje,pra nje i po spre ma nje) sve do da nas. Sa mo -stan Anun ci ja ta na te ri to ri ju su bo tič ke žu -pe Isu so va Us kr snu ća otvo ri le su 1982.

Ka ko je na kon 1941. atri but bač ki za -dr žan u ime nu ma džar skog ogran ka dru ž-be, za u zi ma njem su bo tič kog bi sku pa Ma -ti še Zve ka no vi ća 1960. ma džar ski ogra nakdru žbe u Bač koj po nov no je po stao neo vi -san o Ka la či te je do bio sa mo stal nu upra vuu Ka nji ži. Iako je bi lo vi še po ku ša ja, hr vat -ska i ma džar ska gra na dru žbe u Bač koj doda nas se ni su uspje le uje di ni ti, već dje lu jupo seb no. Pri to me ma džar ska gra na dje lu -je pre te ži to u ve ćin skim ma džar skim žu pa -ma.

Da nas di ljem svi je ta dru žba dje lu je udva de se tak pro vin ci ja i ima vi še od 7000re dov ni ca. Hr vat ska gra na dru žbe ima sje -di šte u Za gre bu, u 15-ak mje sta re dov nič -ke za jed ni ce te se dam de se tak se sta ra. UBač koj tre nu tač no po sto je dvi je za jed ni cese sta ra, obje u Su bo ti ci – na bi sku pi ji i usa mo sta nu Anun ci ja ta. Od 2000. dru žbano si na ziv Dru žba se sta ra Na še Go spe –Za greb.Lit.: Č. se stre od »Na še Go spe« u Bač koj, Su bo tič -ka Da ni ca: ka len dar za 1925, Su bo ti ca, 1924;Sche ma tic mus cle ri Su bo ti ca nae, Su bo ti ca, 1968;M. A. Ku jun džić, Dru žba se sta ra »Na še Go spe«kroz svo ju po vi jest, Su bo tič ka Da ni ca : ka len darza 1971, Su bo ti ca, 1970; s. M. A. Ku jun džić, Po -vi jest Dru žbe se sta ra Na še Go spe (ci klo sti lom),Za greb, 1980; Bač ko kla sje, br. 18, 19-20, Su bo ti -ca, 1982; A. Ani šić, Ju bi le ji se sta ra »Na še Go -spe«, Su bo tič ka Da ni ca (no va): Ka len dar za1998. go di nu, Su bo ti ca, 1997.

T. Žig ma nov

DrUŽBA SI rO MA ŠnIH SE StA rAUČI tE LJI CA OD nA ŠE GO SPE ®Dru žba se sta ra na še Go spe

Dr ŽA VA SLO VE nA CA, Hr VA tA I Sr -BA, sa mo pro kla mi ra na dr ža va u vri je meras pa da Austro-Ugar ske or ga ni zi ra na nadi je lu nje zi na te ri to ri ja na sta nje no me pre -te ži to ju žno sla ven skim na ro di ma. Sli je de -ći pri mjer Če ško ga na rod no ga vi je ća, po li -tič ki pr va ci Slo ve na ca i Hr va ta An ton Ko -ro šec i An te Pa ve lić (zu bar) 6. X. 1918. uZa gre bu su osno va li Na rod no vi je će Slo -ve na ca, Hr va ta i Sr ba kao po li tič ko pred -stav ni štvo ju go sla ven skih na ro da uAustro-Ugar skoj. U nje ga je 8. X. ušla inaj ja ča pri je rat na par la men tar na gru pa ci jaHr vat sko-srp ska ko a li ci ja, ko ju je pred vo -dio Sve to zar Pri bi će vić. Istog da na ob ja v-ljen je i Pra vil nik o ra du te or ga ni za ci je,u ko jem se de fi ni ra et no graf ski ju žno sla -ven ski te ri to rij ze ma lja Dvoj ne Mo nar hi jeod Is tre, slo ven skih po kra ji na s Go ri com iPre ko mur jem, Tro jed ne Kra lje vi ne s Ri je -kom i Me đi mur jem, Bo sne i Her ce go vi nedo Sla ve ni ma na sta nje nog pro sto ra ju žneUgar ske. Nji me je bi la od re đe na i za stu p-lje nost pred stav ni ka po je di nih po kra ji nau vi je ću s ukup no 80 čla no va. Već idu ćegda na Na rod no je vi je će do ni je lo De kla ra -ci ju, ko jom od ri če pra vo austrij skom car -skom dvo ru i ugar skoj vla di da za stu pa juin te re se ju žno sla ven skih na ro da, a 19. X.pro kla mi ra se pre u zi ma nje sve vla sti nade fi ni ra nom te ri to ri ju. U Za gre bu je 29. X.Sa bor Tro jed ne Kra lje vi ne Dal ma ci je, Hr -vat ske i Sla vo ni je ras ki nuo dr žav no prav neve ze s Austro-Ugar skom, či me je stvo re naDr ža va Slo ve na ca, Hr va ta i Sr ba.

Od svo je us po sta ve Dr ža va SHS na i la -zi la je na mno go broj ne pro ble me – od pot -pu no ga ra stroj stva voj ske, po bu na i pljač -ke do me đu na rod nog po lo ža ja. Ka ko sepo ja vi la pri jet nja da će dio nje zi na te ri to ri -ja oku pi ra ti su sjed ne ze mlje, na po se Ita li jai Sr bi ja, na sa stan ku u Že ne vi 6.-9. XI.1918. pred sjed nik Na rod nog vi je ća SHSKo ro šec i pred sjed nik Ju go sla ven skog od -bo ra An te Trum bić po sti gli su s pred sjed -ni kom srp ske vla de Ni ko lom Pa ši ćem spo -ra zum u ko jem je pri zna ta jed na ko prav -

DrU ŽBA SE StA rA nA ŠE GO SPE

62

nost Dr ža ve SHS i Sr bi je do do no še njausta va, ali je ubr zo na kon kon fe ren ci je Pa -šić po vu kao pot pis, dok su se srp ski mo -nar hi stič ki kru go vi u idu ćim pre go vo ri maosla nja li na Pri bi će vi ća, ko ji je pro te ži raobez u vjet no uje di nje nje Dr ža ve SHS sa Sr -bi jom i za go va rao cen tra li stič ko i uni tar noure đe nje bu du će dr ža ve. Ka ko se zbog sveve će ga dru štve nog ra stroj stva ve ći na čla -no va Na rod nog vi je ća pod Pri bi će vi će vimutje ca jem iz ja sni la za bez u vjet no pri klju -či va nje Kra lje vi ni Sr bi ji, Sre di šnji od borNa rod no ga Vi je ća SHS dao je 23. i 24. XI.de pu ta ci ji strikt ne upu te u vi du Na pu ta kaza pre go vo re u Be o gra du. Pro tiv od la ska uBe o grad bio je sa mo Stje pan Ra dić, ko ji jeupo zo ra vao da ne tre ba bez u vjet no ula zi tiu no vu dr žav nu za jed ni cu, već da naj pri jetre ba osna ži ti Dr ža vu SHS kao sa mo stal nime đu na rod ni su bjekt. Ipak, de pu ta ci ja nače lu s An tom Pa ve li ćem (zu bar) i Sve to za -rom Pri bi će vi ćem ot pu to va la je u Be o grad,gdje su pod Pri bi će vi će vim pri ti skom od u -sta li od od re da ba Na put ka i iz ra di li no vuAdre su, u ko joj se ni je in zi sti ra lo na dr žav -no prav noj jed na ko sti Dr ža ve SHS, već sepri stu pi lo bez u vjet nom uje di nje nju s Kra -lje vi nom Sr bi jom. Tom či nu, ko ji se predre gen tom Alek san drom do go dio 1. XII.1918., pret ho di lo je pri klju če nje Ba ra nje,

Bač ke i Ba na ta Sr bi ji 25. XI. te Cr ne Go re26. XI., što je Pri bi će vi ću po mo glo da uči -ni do dat ni pri ti sak na Pa ve li ća i dru ge čla -no ve de pu ta ci je. Na kon što je An te Pa ve liću ime Dr ža ve SHS pro či tao Adre su, re gentAlek san dar iz ja vio je da je pri ma na zna njete je u ime kra lja Pe tra I. pro gla sio us po -sta vu Kra lje vi ne Sr ba, Hr va ta i Slo ve na cana če lu s di na sti jom Ka ra đor đe vić. Tim ječi nom i for mal no pre sta la po sto ja ti Dr ža vaSHS.

Ju žno u gar ski Hr va ti (Bu njev ci iŠok ci) i Dr ža va Slo ve na ca, Hr va ta i Sr -ba. Pr va jav na po li tič ka ak ci ja na pla nuras ki da ju žno sla ven skih na ro da od Ugar -ske bi la je Re zo lu ci ja Sr ba i Hr va ta iz ju ž-ne Ugar ske u Su bo ti ci 2. X., u ko joj je is -tak nu to da su Ba ra nja, Bač ka i Ba nat sa -stav ni di je lo vi slo bod ne ju go sla ven ske za -jed ni ce, pri če mu se u pr voj toč ki Re zo lu -ci je is ti če ka ko se ona od no si na Sr be i Hr -va te, a kao po ja šnje nje uz hr vat sko ime uza gra di se na vo de Bu njev ci i Šok ci. Re zo -lu ci ju je u Za greb od nio Pe tar Ko njo vić,di ri gent iz Som bo ra.

U tim je tre nu ci ma po sto ja la sta no vi tako or di na ci ja iz me đu Za gre ba i Su bo ti ce:pred stav ni ci ugar skih Ju žnih Sla ve na bi lisu uklju če ni u iz ra du De kla ra ci je Na rod -

Dr ŽA VA SLO VE nA CA, Hr VA tA I Sr BA

63

Država Slovenaca, Hrvata i Srba

nog vi je ća SHS od 8. X. kao pr vog či napo li tič kog osa mo sta lji va nja svih ju žno sla -ven skih na ro da u Austro-Ugar skoj Mo nar -hi ji; u Pra vil ni ku Na rod nog vi je ća od 8. X.za pred stav ni ke Ba ra nje, Bač ke i Ba na tapred vi đe no je 10 mje sta u Na rod nom vi je -ću; u Sa op će nju Na rod nog vi je ća od 19. X.na vo di se da su pri iz bo ru čla no va Pred -sjed ni štva tog ti je la u ra du su dje lo va li ipred stav ni ci Ju go sla ve na Ugar ske; čla no viJu žno u gar skog klu ba (sla ven ski za stup ni ciiz ju žne Ugar ske u Ugar skom sa bo ru) bi lisu pri dru že ni čla no vi i kon sul tan ti Na rod -nog vi je ća SHS (od ugar skih Bu nje va cabi li su to Mir ko Iv ko vić Ivan de kić, Sti panVoj nić Tu nić, Ma ti ja Eve to vić i Sti pan Bu -ljov čić); o su bo tič koj Re zo lu ci ji od 2. X.ras pra vlja lo se na sjed ni ci Sre di šnjeg od -bo ra Na rod nog vi je ća SHS 26. X. i dr.

Re zo lu ci ja od 2. X. do pu nje na je 23.-25. X., kad su vo de ći pri pad ni ci hr vat sko-bu nje vač ke i srp ske za jed ni ce u Su bo ti ciiz ra zi li že lju da je di nu kom pe ten ci ju u po -gle du rje ša va nja pi ta nja Hr va ta i Sr ba izju žne Ugar ske ima Na rod no vi je će SHS uZa gre bu te da se Su bo ti ca i nje zi no pod -ruč je odvo je od Ugar ske i pri dru že no vojju go sla ven skoj za jed ni ci. Iz mi je nje nu jere zo lu ci ju Na rod nom vi je ću u Za greb od -nio Bla ško Ra jić, ko ji je ta mo sti gao 28. X.On dje je 29. X. na zo čio sa bor skoj sjed ni ci,ali se zbog nje go va ka snog do la ska o iz mi -je nje noj Re zo lu ci ji ni je ras pra vlja lo. Tomje pri go dom dr. An te Pa ve lić (zu bar) ipakis tak nuo ka ko pro stor Ba ra nje, Bač ke i Ba -na ta sma tra di je lom Dr ža ve SHS. Na su -sre ti ma s du žno sni ci ma Na rod nog vi je ćaRa jić je pre dao za htje ve bu nje vač kih i srp -skih po li tič kih pred stav ni ka iz Su bo ti ce iujed no tra žio in struk ci je, ali je od njih do -bio obes hra bru ju ći od go vor: »Idi te i či ni tešto zna te.«

Ka ko za gre bač ke eli te, ko je zbog po -sve ma šnjih ne re da ni su bi le ka dre u pot pu -no sti ustro ji ti no vu vlast, pa ta ko ni po mo -ći na rod nom po kre tu u Bač koj, Ra jić sevra tio u Su bo ti cu, a kao čla no vi Na rod nogvi je ća osta li su Mir ko Iv ko vić Ivan de kić iSti pan Voj nić Tu nić, ko ji su od srp ske vla -de za tra ži li da u ci lju ju žno sla ven skog uje -

di nje nja što žur ni je oslo bo di pro stor Ba ra -nje, Bač ke i Ba na ta. Srp ska je vla da na tenji ho ve že lje te na mol bu Ma te Drin ko vi -ća, po vje re ni ka za obra nu Dr ža ve SHS,upu ti la po stroj be ne sa mo na pro stor Ba ra -nje, Bač ke i Ba na ta, od no sno u di je lo veDr ža ve SHS za hva će ne ne re di ma, već jepre šla u oku pa ci ju ci je log nje zi nog te ri to -ri ja.

Bo ra vak u Za gre bu Bla ška Ra ji ćaučvr stio je u uvje re nju da se bu nje vač keeli te mo ra ju ja če po ve za ti sa srp skim pre -čan skim po li ti ča ri ma ka ko bi mo gli ostva -ri ti raz dru ži va nje Ba ra nje, Bač ke i Ba na taod Ugar ske te s mo nar hi stič kim sr bi jan -skim kru go vi ma kao jam cem za pro ved butih te žnji. On je 3. XI. u pro sto ri ja ma Hr -vat ske ze malj ske ban ke d.d. pod nio iz vje -šće o bo rav ku u Za gre bu, a na no vo me sa -stan ku, ko je mu su na zo či li du žno sni ci su -bo tič kog ogran ka Srp ske na rod ne ra di kal -ne stran ke (ko ji su se do ta da pa siv no dr ža -li iš če ku ju ći in struk ci je iz No vo ga Sa da,od no sno Be o gra da), odr ža no me 5. XI. udo mu bra će Vla di sla va i Jo va na Ma noj lo -vi ća, na tra gu za gre bač kih od lu ka od 29.X. i Wil so no vih na če la, ko ji ma lim na ro di -ma Austro-Ugar ske Mo nar hi je pri zna jepra vo da sa mi iza be ru svo je bu du će dr žav -no-prav no ure đe nje, od lu če no je da se hit -no osnu je Bu nje vač ko-srp sko na rod no vi -je će, ko je bi ra di lo na odva ja nju tog pro -sto ra od Ugar ske i nje go vu ula sku u bu du -ću ju go sla ven sku za jed ni cu.

Čla no vi Puč ke ka si ne or ga ni zi ra li su10. XI. Ve li ku su bo tič ku na rod nu skup šti -nu su bo tič kih Bu nje va ca i Sr ba u kri stal -noj dvo ra ni ho te la Hun ga ri ja. Bu nje vač kipuk pred ho tel je sti zao u ve li kim po vor ka -ma, a na če lu glav ne po vor ke stu pa li subiv ši austro u gar ski ča sni ci, ko je je pred vo -dio Ga vro Čo vić. Oni su no si li ve li ku svi -le nu hr vat sku tro boj ni cu, što su na zoč niodu še vlje no po zdra vi li, kli ca li su Ju go sla -vi ji i po zi va li gra đa ne Su bo ti ce da im sepri dru že. Pr vi go vor nik Bla ško Ra jić po -zvao na zoč ne da iza be ru od bor ka ko bi semo gli po ve za ti s Sr bi jom, od no sno Dr ža -vom SHS. Po sli je nje ga go vo ri li su jošVla di slav Ma noj lo vić te Jo van Pe tro vić.Na sku pu su iza bra ni Bu nje vač ko-srp ski


64

na rod ni od bor i iza sla ni ci za bu du ću ve li -ku na rod nu skup šti nu ra di od lu či va nja osud bi ni ci je lo ga sla ven skog sta nov ni štvaju žno u gar skog pro sto ra. Na kon to ga biv šimla di ča sni ci Austro-ugar ske voj ske po -nov no su uli ca ma gra da pro ni je li hr vat skutro boj ni cu kli ču ći Ju go sla vi ji, a za sta vu suna kon to ga i iz vje si li na to ranj grad ske ku -će.

In ten ziv ni rad bu nje vač kih pr va ka nače lu s Bla škom Ra ji ćem oko odva ja nja ba -ranj sko-bač ko-ba nat sko ga pro sto ra te nje -go va ukla pa nja u bu du ći ju go sla ven skiokvir iz rav ni je po ti caj imao u za gre bač -kim po li tič kim do ga đa ji ma. U svo jim na -sto ja nji ma on je sli je dio od lu ke Na rod no -ga vi je ća SHS, ali ne pre ju di ci ra ko nač norje še nje, već to osta vlja otvo re nim u ci ljuoču va nja pro kla mi ra nog je din stva Sr ba iHr va ta-Bu nje va ca. U to vri je me no vo sad -ske srp ske eli te, uz pot po ru srp skih voj nihpo stroj ba i u do go vo ru s mo nar hi stič kimsrp skim kru go vi ma, pre u zi ma ju ini ci ja ti vuoko uje di nje nja ju žno u gar skog pro sto ra uno vu ju go sla ven sku za jed ni cu. Na kon štoje srp ska voj ska za u ze la No vi Sad, pre čan -ski srp ski po li ti ča ri oku plje ni oko Srp sko -ga na rod nog od bo ra u No vom Sa du or ga -ni zi ra ju kon fe ren ci ju mje snih na rod nih od -bo ra 16. XI. u Ma ti ci srp skoj, na ko jemzbog utje ca ja srp skih ra di ka la, ni je od lu če -no ho će li se uje di nje nje pro ve sti pre koDr ža ve SHS ili Kra lje vi ne Sr bi je, već jepred lo že no kom pro mi sno rje še nje da seuje di nje nje pr vo po ku ša ostva ri ti uz po -moć Na rod nog vi je ća SHS, a ako ono nebu de pro ve lo uje di nje nje s Kra lje vi nomSr bi jom, Voj vo di na za dr ža va mo guć nostsa mo stal nog uje di nje nja sa Sr bi jom te jedo ne se na no va re zo lu ci ju u ko joj se po tvr -đu je že lja sla ven skog sta nov ni štva Ba ra -nje, Bač ke i Ba na ta da se raz dru ži od Ma -džar ske i da se u tom ci lju 25. XI. or ga ni -zi ra Ve li ka na rod na skup šti na u No vomSa du.

U Ne ve nu od 22. XI. ti skan je po zivAgi ta cij skog od bo ra Na rod nog od bo ra izNo vo ga Sa da upu ćen na ro di ma Ba ra nje,Bač ke i Ba na ta da se pri klju če slo bod nojDr ža vi SHS te da se na uje di nje nju u »ve -

li ku Dr ža vu SHS«, ko ja će se pro sti ra ti odSo če do Var da ra, od Su bo ti ce do Bi to lja iod Tr sta do Te mi šva ra. U dva čla n ka su bo -tič ki Ne ven od 23. XI. (Na ko ju će mostra nu? i Pred iz bo re za ve li ku na rod nuskup šti nu u No vom Sa du) ja sno iz ra ža važe lju su bo tič kih Bu nje va ca da ak tiv no su -dje lu ju u uje di nje nju ju žno sla ven skih ze -ma lja, go vo re ći pri tom o Dr ža vi Sr ba, Hr -va ta i Slo ve na ca, a ne Kra lje vi ni Sr bi ji. Napo ve za nost s Na rod nim vi je ćem upu ću je ipo ziv iz Ne ve na od 24. XI. za pri ku plja njedo bro volj nog po re za, ka kvu je od lu ku do -ni je lo i za gre bač ko Na rod no vi je će 26. X.

Na zbo ru u ho te lu Hun ga ri ja 24. XI.na zoč ni su u krat ku vre me nu iza bra li 75iza sla ni ka ko ji će pred sta vlja ti Su bo ti cu naVe li koj skup šti ni u No vom Sa du, od ko jihsu ve ći nu či ni li Bu njev ci. Iza slan stvo je uNo vi Sad sti glo 25. XI. uju tro, a pri je sa -mog za sje da nja Ve li ke na rod ne skup šti neodr ža na je još jed na kon fe ren ci ja vo de ćihoso ba srp ske i hr vat ske za jed ni ce, jer sedo zna lo da je voj vo đan ski ra di kal Ja ša To -mić pret hod nu noć na taj nom do go vo rusrp skih eli ta od lu čio da se Voj vo di na od -mah uje di ni s Kra lje vi nom Sr bi jom. Natom sa stan ku u Ma ti ci srp skoj Bu njev ce suza stu pa li Ba bi jan Ma la gur ski, Mir ko Iv ko -vić Ivan de kić i Bla ško Ra jić, ko ji su se us -pro ti vi li tom rje še nju, jer je Bu nje vač ko-srp sko na rod no vi je će da lo pri sta nak svo -jim iza sla ni ci ma sa mo za uje di nje nje pre -ko Za gre ba.

Iako je vla da la ve li ka na pe tost, Ve li kana rod na skup šti na po če la je svoj rad u ho -te lu Grand oko 11 i 30 sa ti. Na zo či lo joj je757 iza sla ni ka iz 221 mje sta Ba ra nje, Bač -ke i Ba na ta, od če ga 578 Sr ba, 89 Hr va ta,62 Slo va ka, 21 Ru sin, 6 Ni je ma ca i 1 Ma -džar (ma jo ri za ci ja sla ven skog sta nov ni štvas pod ruč ja ko je je bi lo pod oku pa ci jomsrp ske voj ske i na ko jem su Sla ve ni či ni lisa mo jed nu tre ći nu sta nov ni štva tre ba la jepo mo ći srp skim eli ta ma da lak še pro ve dusvo ju od lu ku o raz dru ži va nju od Ugar skete iz rav nom uje di nje nju s Kra lje vi nom Sr -bi jom). Skup šti nu je otvo rio knji žev nik Jo -van Hra ni lo vić, a taj nik skup šti ne Ja ša To -mić pro či tao je pri pre mlje ni tekst pr ve re -


65

zo lu ci je, u ko joj se mo li Kra lje vi na Sr bi jada za stu pa in te re se sla ven skog sta nov ni -štva tog pro sto ra na bu du ćoj mi rov nojkon fe ren ci ji te da se taj pro stor pri klju ču jeKra lje vi ni Sr bi ji. Pre ma ka sni joj Hra ni lo -vi će voj iz ja vi, u do ku men tu je To mić sin -tag mu »ju go slo ven ske ze mlje« za mi je niori ječ ju »Sr bi ja«. Kr še nje ra ni jih do go vo rapo ku šao je pri kri ti na na čin što se u dalj -njem tek stu re zo lu ci je kom pro mi sno upu -ću ju po dva iza sla ni ka u Be o grad i Za greb,ko ji tre ba ju pri po mo ći Na rod nom vi je ćuSHS i Vla di Kra lje vi ne Sr bi je oko uje di -nje nja svih ju go sla ven skih ze ma lja, pri če -mu je su bo tič ki ra di kal Jo van Ma noj lo vićdo bio pred nost u za stu pa nju voj vo đan skihin te re sa u Na rod nom vi je ću pred ki kind -skim de mo kra tom Va som Sta ji ćem, ko ji jedo tad već su dje lo vao u ra du Vi je ća. Tu po -li tič ku po zi ci ju me đu tim ni su po dr ža va lisvi iza sla ni ci, pa je slo vač ki iza sla nik JanGruník čak pod nio pri je dlog da se Ba nat,Bač ka i Sri jem pri po je Dr ža vi SHS. Ne iz -vje snu si tu a ci ju pre ki nuo je Bla ško Ra jić,ko ji je u kra ćem go vo ru za hva lio što jepred lo žen da za stu pa in te re se Ba ra nje,Bač ke i Ba na ta kod Vla de Kra lje vi ne Sr bi -je i, pri hva ća ju ći tu du žnost, is tak nuo ka kovje ru je da je rje še nje na ci o nal nog pi ta nja ouje di nje nju u tek stu re zo lu ci je do bro sro -če no te on to pri hva ća. Na kon to ga re zo lu -ci ja je pri hva će na akla ma ci jom, a od mahje iz gla so va na i dru ga re zo lu ci ja, u ko jojse od lu či va lo o raz dru ži va nju od Ugar ske iko jom je osno va no Ve li ko na rod no vi je ćeza Ba nat, Bač ku i Ba ra nju kao pred stav -nič ko ti je lo te Na rod na upra va kao iz vr šnoti je lo.

U re zo lu ci ja ma se, s jed ne stra ne, za -go va ra bez u vjet no uje di nje nje s Sr bi jom, as dru ge se stra ne pred stav ni ci ša lju u Za g-reb ka ko bi se po tak nu lo uje di nje nje uno vu ju go sla ven sku za jed ni cu, što po ka zu -je da su srp ske eli te, zbog svo je po di je lje -no sti, za dr ža va le sta no vit dvoj ni mo del ipri zna va le dje lo mič nu mje ro dav nost Na -rod nom vi je ću SHS u Za gre bu. Us to jeraz vid no da dru ga re zo lu ci ja ni je na sta la usu gla sju s Vla dom Kra lje vi ne Sr bi je, većje bi la iz raz ra ni jih že lja sla ven skog sta -nov ni štva ju žne Ugar ske. Pri tom je ustroj -

stvo vla sti Ba ra nje, Bač ke i Ba na ta bi lopre sli ka mo de la ustro ja Na rod no ga vi je ća.

Istog da na kad je odr ža na Ve li ka na -rod na skup šti na u No vom Sa du, na sjed ni -ci Na rod nog vi je ća SHS u Za gre bu, podpred sje da njem Sve to za ra Pri bi će vi ća, od -lu če no je da se poč ne pro ces uje di nje nja skra lje vi na ma Sr bi jom i Cr nom Go rom.Već 26. XI. Bla ško Ra jić i Ja ša To mić ot -pu to va li su u Be o grad ka ko bi Vla du Kra -lje vi ne Sr bi je upo zna li s do ne se nim re zo -lu ci ja ma, ko ja je od lu ke pri mi la na zna nje,ali o nji ma ni je ras pra vlja no ni u par la men -tu ni u vla di, što po ka zu je da je taj te ri to rijsma tra la di je lom pro ši re ne Sr bi je. Bu nje -vač ka i srp ske ti je la vla sti s pro sto ra Ba ra -nje, Bač ke i Ba na ta upra vlja le su ci je limpro sto rom ju žne Ugar ske do 11. III. 1919.,kad su iz vr ši la de mi si ju Vla di Kra lje vi neSHS te su bi la po stup no in kor po ri ra na kaoOd jel za Ba nat, Bač ku i Ba ra nju pri Mi ni -star stvu unu tar njih po slo va.Lit.: Ne ven, Su bo ti ca, 1918.-1919; F. Ši šić, Do ku -men ti o po stan ku Kra lje vi ne Sr ba, Hr va ta i Slo ve -na ca 1914.-1919., Za greb, 1920; P. Pe kić, Po vi jestHr va ta u Voj vo di ni, Za greb, 1929; Spo me ni caoslo bo đe nja i uje di nje nja Gra da Su bo ti ce, Su bo ti -ca, 1938; P. Pe kić; Po vi jest oslo bo đe nja Voj vo di -ne, Su bo ti ca, 1939; J. Hor vat, Po li tič ka po vi jestHr vat ske, 2, Za greb, 1989; A. Se ku lić; Pri log is -tra ži va nju dru štve nog ži vo ta bač kih Hr va ta od1918. do 1928. Ra do vi Za vo da za hr vat sku po vi -jest Fi lo zof sko ga fa kul te ta u Za gre bu, 23, Za greb,1990; A. Se ku lić, Hr va ti iz ju žno u gar skih pod ruč -ja u go di na ma od 1918. do 1920., Ra do vi Za vo daza hr vat sku po vi jest Fi lo zof sko ga fa kul te ta u Za g-re bu 26, Za greb, 1993; Po vi jest Ma đar ske, ur. P.Hanák, Za greb, 1995; H. Mat ko vić, Po vi jest Ju go -sla vi je (1918.-1991.) Hr vat ski po gled, Za greb1998; M. Gr li ca, Bla ško Ra jić i stva ra nje pr ve ju -go slo ven ske dr ža ve, Ex Pan no nia, 5-6-7, Su bo ti -ca, 2003; L. Vr ka tić, Po jam i bi će srp ske na ci je,Srem ski Kar lov ci-No vi Sad, 2004.

K. Bu šić

Dr ŽA VLJAn StVO, oso bi ta prav na ve -za iz me đu po je din ca i dr ža ve te me ljem ko -je se od re đu je ko je je dr ža ve do tič ni po je -di nac dr ža vlja nin. Ima iz nim no zna če nje sob zi rom na ostva ri va nje naj ra zli či ti jih pra -va i ob ve za (za po šlja va nje, do bi va njeosob ne is ka zni ce i pu tov ni ce, pra vo gla sa,voj na ob ve za i dr.). Ide ja dr ža vljan stva ja v-lja se od XVII. st. kao od raz no vo ga


66

shva ća nja pra va i ob ve za pre ma dr ža viumje sto pre ma fe u dal nom go spo da ru, apo drob ni je se prav no re gu li ra od kra jaXVI II. i po čet ka XIX. st. Dr ža vljan stvo sekat ka da ko ri sti kao si no nim za na ci o nal -nost odn. na ci o nal nu pri pad nost (franc.na ti o na lité, engl. na ti o na lity), iako se ovedvi je ka te go ri je ne mo ra ju po kla pa ti.

Naj če šće se stje če ro đe njem ili pod ri je -tlom (ius san gu i nis – na če lo krv ne ve ze),ka da di je te stje če dr ža vljan stvo svo jih ro -di te lja ili jed no ga od njih (naj če šće oca)bez ob zi ra na to gdje je ro đe no i gdje onoili nje go vi ro di te lji ži ve, ili pak po mje sturo đe nja (ius so li – na če lo tla), kad se dr ža v-ljan stvo od re đu je pre ma dr ža vi na či jemje te ri to ri ju di je te ro đe no, bez ob zi ra na dr -ža vljan stvo ro di te lja. Rje đe se dr ža vljan -stvo stje če na knad nim pri mit kom stra na ca,naj če šće na tu ra li za ci jom ili pri ro đe njem(ius do mi ci lii – na če lo pre bi va li šta), kadoso ba stje če dr ža vljan stvo dr ža ve u ko jojstal no ži vi uz is pu nje nje do dat nih uvje ta(npr. po zna va nje je zi ka, od ri ca nje od pri ja -šnjeg dr ža vljan stva). Ne ke ka te go ri je oso -ba dr ža vljan stvo mo gu ste ći pod po vla šte -nim uvje ti ma (skla pa nje bra ka s dr ža vlja -ni nom, et nič ko pod ri je tlo, oso be ko je supru ža le po seb ne uslu ge dr ža vi, po put vr -hun skih spor ta ša ili pri pad ni ka oru ža nihpo stroj ba), a mo že se ste ći i po me đu dr -žav nim ugo vo ri ma. Sva ka dr ža va slo bod -no od re đu je uvje te za stje ca nje dr ža vljan -stva, a u prak si se kao te melj no na če lo uzi -ma na če lo pod ri je tla ili na če lo tla, ko je seon da do pu nju je osta lim na če li ma. Kao re -zul tat to ga mo že se do go di ti da no vo ro đe -no di je te osta ne oso ba bez dr ža vljan stva(apa trid), ali i da ima dvoj no dr ža vljan stvo(bi pa trid), pa čak i vi še stru ko dr ža vljan -stvo (mul ti pa trid). Za raz li ku od pri ja šnjegtren da ogra ni ča va nja dvoj nog dr ža vljan -stva, po sljed njih se de se tlje ća, zbog po ja -ča nih mi gra ci ja te po tre ba ubla ža va nja po -slje di ca ras pa da europ skih so ci ja li stič kihfe de ral nih dr ža va za gra đa ne, u prak siolak ša va stje ca nje dvoj nog dr ža vljan stva.Od dvoj nog dr ža vljan stva raz li ku je sedvo stru ko dr ža vljan stvo, ka kvo po sto ji ufe de ral nim dr ža va ma, u ko ji ma isto dob nopo sto ji dr ža vljan stvo fe de ral ne je di ni ce ife de ra ci je.

Po du nav ski su Hr va ti ti je kom po sljed -njeg sto lje ća i pol stje ca jem po vi je snihokol no sti ži vje li u vi še raz li či tih dr žav nihtvo re vi na, u ovi sno sti o če mu se mi je nja lai nji ho va dr ža vljan ska pri pad nost. Na konras pa da Austro-Ugar ske Mo nar hi je od red -ba ma Tri a non sko ga mi rov nog ugo vo rabiv šim ugar skim dr ža vlja ni ma osta vljenrok za op ti ra nje, tj. za od lu ku o to me ho ćeli uze ti dr ža vljan stvo Ma džar ske ili Kra lje -vi ne SHS, u ko jem su se ne ke hr vat skeobi te lji iz Baj skog tro ku ta pre se li le u ju go -sla ven sku dr ža vu, dok su se ne ke ma dža ri -zi ra ne bu nje vač ke obi te lji iz di je la Bač keko ji pri pao ju go sla ven skoj dr ža vi pre se li leu Ma džar sku. Na kon ras pa da fe de ral ne Ju -go sla vi je 1991. go di ne biv ša re pu blič kadr ža vljan stva po sta la su te me ljem za dr ža v-ljan stvo no vo na sta lih dr ža va s pro sto rabiv še Ju go sla vi je, što je za Hr va te ko ji suse u so ci ja li stič kom raz do blju u Voj vo di nudo se li li iz Hr vat ske i Bo sne i Her ce go vi nestvo ri lo te ško će pri do bi va nju dr ža vljan -stva Sr bi je, a to je bi la ra ši re na po ja va usvim no vim neo vi snim dr ža va ma biv še Ju -go sla vi je.

Za hr vat sku je di ja spo ru i ise lje ni štvobit nu no vi nu uveo Za kon o hr vat skom dr -ža vljan stvu iz 1991. go di ne, ko ji je, pouzo ru na zakonodavstvo u nekim ze mlja -ma, omo gu ćio stje ca nje hr vat skog dr ža v-ljan stva na tu ra li za ci jom pri pad ni ci ma hr -vat skog na ro da ko ji ne ma ju pre bi va li šte uRe pu bli ci Hr vat skoj, ogra ni ča va ju ći pri -tom uvje te za pri mi tak u hr vat sko dr ža v-ljan stva na po zna va nje hr vat sko ga je zi kai la ti nič nog pi sma, na to da se iz nji ho vapo na ša nja mo že za klju či ti da po štu ju prav -ni po re dak i obi ča je u Re pu bli ci Hr vat skoji da pri hva ća ju hr vat sku kul tu ru te na to dada ju pi sa nu iz ja vu o to me ka ko se sma tra -ju hr vat skim dr ža vlja ni nom. Tu su mo guć -nost is ko ri sti li mno gi bač ki Hr va ti, či me jeolak ša na, ob no vlje na i učvr šće na in te gra -ci ja bač kih Bu nje va ca i Šo ka ca u hr vat skina rod ni kor pus. No po sljed njih go di na, us -pr kos ne iz mi je nje nom Za ko nu o hr vat -skom dr ža vljan stvu, hr vat ska dr žav na ti je -la u prak si ne ri jet ko ogra ni ča va ju pri mi taku hr vat sko dr ža vljan stvo bač kih Hr va ta

DrŽAVLJAnStVO

67

(što vri je di i za Hr va te iz dru gih di je lo vaVoj vo di ne, Bo sne i Her ce go vi ne i dru gihsu sjed nih ze ma lja), što ne ga tiv no utje če nain te gra ci ju bač kih Hr va ta u cje li nu hr vat -skog na ro da.

S. Ba čić

Dr ŽAV nO UDrU ŽE nJE ŠO KAČ KIHHr VA tA, kul tur na udru ga sa sje di štem uSan to vu. Ute me ljio ju je 1968. san to vač kipro fe sor Stje pan Ve lin ra di ši re nja pro svje -te i po ve zi va nja šo kač kih Hr va ta u Ma -džar skoj, ali su je vla sti uki nu le po sli je trigo di ne ra da. Na po ti caj i uz pot po ru Ma ri -na Man di ća, glav nog taj ni ka De mo krat -skog sa ve za Ju žnih Sla ve na u Ma džar skoj,Udru že nje je, na če lu sa Sti pa nom Pan či -ćem, 1984. po nov no po če lo dje lo va ti teotad ne sme ta no ra di. U nje go vu sklo pu de -se tak je go di na dje lo va lo kul tur no-umjet -nič ka sku pi na ko ja se pro sla vi la na stu pi mau Ma džar skoj i ino zem stvu. U Udru že njuse pri re đu ju knji žev ne ve če ri i dru ge pri -god ne ma ni fe sta ci je, a nje go vi čla no vi su -ra đu ju i s Hr va ti ma u Voj vo di ni (Som bor)i Sla vo ni ji (Do nji Mi ho ljac). Udru že njeima 110 re gi stri ra nih čla no va, a za slu žnoje za nje go va nje i pri ka zi va nje na rod nihobi ča ja te ču va nje pred met ne ba šti ne šo -kač kih Hr va ta. U zgra di u ko joj su klup skepro sto ri je smje šte na je, kao stal ni po stav, ista ra šo kač ka so ba.

Lit.: Hr vat ska ri ječ, br. 5, Su bo ti ca, 2003; Hr vat -ski gla snik, Bu dim pe šta, br. 35/2005, 4/2006.

Ž. Man dić

DU BAK, u bač kih Bu nje va ca i Šo ka ca po -ma ga lo u ko jem se ma la dje ca uče ho da ti.

Iz ra đi vao se is pr va od dr ve ta kao sta lakbez ko ta ča, a po sli je su se po če li iz ra đi va -ti i s dr ve nim ko ta či ma. Da nas se vi še neiz ra đu ju jer po sto je mo der ne i pri stu pač neho da li ce.Lit.: M. Pe ić, G. Bač li ja, Reč nik bač kih Bu nje va -ca, No vi Sad-Su bo ti ca, 1990; A. Se ku lić, Rječ nikgo vo ra bač kih Hr va ta, Za greb, 2005.

M. Še re me šić

DUD, li sto pad no dr vo iz po ro di ce Mo ra -ce ae. Od oko 100 vr sta u Bač koj su za stu p-lje ne pre te ži to dvi je: Mo rus Al ba (Bi je lidud) i Mo rus Ni gra (Cr ni dud). U Po du na v-lju se po čeo ši ri ti u XVI II. st. ra di pro iz -vod nje svi le pa su dr vo re di uz glav ne ce stesve do po lo vi ce XX. st. naj če šće bi li du do -vi. To dr vo ima de be lo sta blo i go le mukro šnju ko ja ba ca ve li ku sje nu. Li sto vi sumu jed no stav ni, spi ral na ras po re da na gra -na ma. Cva te u trav nju i svib nju, a mu ški ižen ski cvje to vi sku plje ni su u cvat re s.Žen ski cvje to vi na kon oplod nje me đu sob -no se spa ja ju obra zu ju ći so čan i uku sanplod – ora ši cu, u pu ku po zna tu pod ime -nom »du di nja«. Zre li su plo do vi žuć ka sto -bi je li (bi je li dud), od no sno cr ven ka sto cr ni(cr ni dud). Plo do vi du da kon zu mi ra ju sesvje ži, a iz ra đu ju se od njih so ko vi i ra ki jasa spe ci fič nim oku som i aro mom.

Dud je če sto bio za sa đen is pred sa la ša.Ti je kom lje ta is pod nje ga je sta jao ve likstol (»astal«) s du gač kim klu pa ma. Zanjim se ob je do va lo, ali je slu žio i za dru -štve ne kon tak te sa su sje di ma ili go sti ma.Du do vi na je čvr sto, tvr do i traj no dr vo ko -je se ra bi lo u ko lar stvu, to kar stvu, ba čvar -stvu i grad nji ča ma ca. Dud je bio va žan iza pro iz vod nju svi le – u Bač koj su ti je komXIX. i u pr voj po lo vi ci XX. st. po sto ja lema nu fak tur ne ra di o ni ce ko je su pro iz vo di -le svi lu bi o lo škim pu tem, s po mo ću svi le -ne bu be ili svi lo pre lja. Ona se u sta di ju gu -sje ni ce, ko ji tra je do 25 da na, in ten ziv nohra ni du do vim li šćem i svo ju te ži nu po ve -ća do 10.000 pu ta. Pri pre o bra zbi u li čin kugu sje ni ce oko se be za pre da ju svi le nu nitdu gu 1500-2000 me ta ra.

M. Ostro go nac

DrŽAVLJAnStVO

68

Dom Državnog udruženja šokačkih Hrvata u Santovu

DUDáS, An tal (Ku pu si na, 26. I. 1933. –Pa lić, 29. I. 2006.), sli kar, li kov ni pe da -gog. Di plo mi rao je 1958. na Od sje ku li -kov ne umjet no sti Vi še pe da go ške ško le uNo vom Sa du. Sli kar stvo mu je mo tiv skive za no pre te ži to za voj vo đan ska se la i ži -vot se lja ka, no li kov ni mu je iz ri čaj po svesu vre men. Iz la gao je sa mo stal no i na skup -nim iz lo žba ma u ze mlji i ino zem stvu. Od1975. bio je član Sa ve za udru že nja li kov -nih umjet ni ka Voj vo di ne (SU LUV) iUdru že nja li kov nih umjet ni ka Sr bi je(ULUS). Do bit nik je vi še na gra da i pri zna -nja za li kov no stva ra la štvo. Ob ja vlji vao jei li kov ne kri ti ke.

Od 1990-ih go di na ob ja vio je vi še po -pu lar nih čla na ka iz pro šlo sti Ku pu si ne,oso bi to ne ko li ko go di na pri je svo je smr ti uli stu Bácsország. Za bač ke je Hr va te oso -bi to va žan nje gov čla nak O za bo ra vlje nimDal ma ti ma-Šok ci ma u Ku pu si ni (Ru ko vet,12/1990, Su bo ti ca), u ko jem je pr vi iz nioosnov ne po dat ke o ne ka da šnjoj na zoč no stiHr va ta u to me da nas ma džar skom se lu –po pi sao je hr vat ska pre zi me na, na dim ke ito po ni me u Ku pu si ni te hr vat ske ri je či ulo kal no me ma džar skom go vo ru. Ilu stri raoje i ma džar ski pri je vod oda bra nih bu nje -vač kih pri po vi je da ka iz za pi sa Ba lin taVuj ko va Aranyhajú testvérek: Bunyevácnépmesék (Bra ća zlat ne ko se: bu nje vač kena rod ne pri po vi jet ke), ob ja vljen u No vomSa du 1988.

Lit.: Li kov no stva ra la štvo – Képző művésze tialkotások : Su bo ti ca 1944-1984, Su bo ti ca, 1984;Dudás An tal, ka ta log, Sa lon Li kov nog su sre ta,Su bo ti ca, 1995.

E. Ba žant

DUDáS, Gyula (Sen ta, 19. IX. 1861. –Ho mon na, 8. I. 1911.), pro svjet ni rad nik,ured nik i po vje sni čar. Po tje če iz ugled neple mić ke po ro di ce Dudás-Mu ho ray, či ji sučla no vi ima li va žnu ulo gu u dru štve nimdo ga đa nji ma u Bač ko-bo dro škoj žu pa ni jiu XIX. st.. Ško lo vao se u Sen ti, Se ge di nu iSu bo ti ci, a sve u či li šni stu dij za vr šio je uBu dim pe šti, ste kav ši is pr va zva nje pro fe -so ra, a na kon to ga i dok to ra zna no sti na Fi -lo zof skom fa kul te tu. U gim na zi ji u Sen ti

pre da vao je po vi jest, la tin ski i grč ki je zik,a po sli je je po sta vljen u upra vu pro svjet nihnad zor ni ka u Se ge di nu. God. 1889. po staoje pro fe sor Vi še tr go vač ke ško le u Som bo -ru. Us po red no je ure đi vao i som bor ski listBácska, no na kon ne kog vre me na pre staoje pre da va ti. Ka ko se stal no ba vio po vi je -snim is tra ži va nji ma, 1891. iza bran je zataj ni ka Po vi je snog dru štva Bač ko-bo dro -ške žu pa ni je, a bio je i ured nik nje go vaGo di šnja ka 1895.-97. Ure dio je mo nu -men tal nu dvo sve šča nu Op ću mo no gra fi juBač ko-Bo dro ške žu pa ni je (Bács-Bo droghvármegye egyete mes monografiája), ob ja v-lje nu u Som bo ru 1896., za ko ju je sa braoi ob ra dio naj ve ći dio po vi je sne gra đe. Uno vi na ma, ča so pi si ma i go di šnja ci ma ob -ja vio je vi še od sto ti nu rad nja, pre te ži to izpo vi je sti Bač ke. Ne ko li ko go di na pri jesmr ti po nov no se vra tio pro svjet nom ra du– iza bran je za pro svjet nog nad zor ni ka uBu dim pe šti, za tim u Ho mon nu u Zem plen -skoj žu pa ni ji (da na šnja is toč na Slo vač ka),gdje je ži vio do kra ja ži vo ta.

Za po vi jest bač kih Hr va ta va žna je nje -go va rad nja A bunyevácok történe te (Po vi -jest Bu nje va ca), ob ja vlje na u Go di šnja kuPo vi je snog dru štva Bač ko-bo dro ške žu pa -ni je (4/1904), u ko joj je opi sao po vi jestBu nje va ca do do se lje nja u Po du na vlje.Zna čaj na su i nje go va is tra ži va nja žu pa nij -skog plem stva, u sklo pu ko jih je ob ra dio ibu nje vač ke ple me ni ta še. Toj je te mi po -sve tio knji gu A bácskai ne mes családok-adalékul Bács-Bo drogh vármegyetörténetéhez (Som bor, 1893.) i član ke uspo me nu tom Go di šnja ku (A bácskai ne -mes családok, 4/1893; A bácskai ne mescsaládok összeírása, 3/1897; A Voj nitscsalád ősei, 3/1897; A La ti no vics családrégi bir to kvis zonyai 3/1897; A bácskai ne -mes családok összeirása, 3-4/1898,2/1899).Lit.: S. Bo rovszky, Bacs-Bo drog vármegye II, Bu -da pest, 1909; K. Káich, A Bács-Bo drog vármegyeiTörténel ni Társulat évkönyvének repertóriuma(1885-1918), Újvidék, 1984; Z. Ka la pis, Éle traj ziKa la uz I., Újvidék, 2002.

E. Ba žant

DUDáS

69

DU DIĆ, An dri ja (An dre as Du dith, Du -dit/h/ius, Sbar del la tus, ab /H/ore ho wic -za) (Bu dim, 16. II. 1533. – Bre slau /da nasWro cł aw/, 23. II. 1589.), bi skup, di plo mati hu ma nist. Po tje če iz hr vat ske ple mić kepo ro di ce ko ja je dr ža la po sjed Ore ho vi cukraj Kra pi ne (otu da ple mić ki pri dje vakOre ho vič ki). Otac Je ro nim po gi nuo mu je1541. kraj Bu di ma u bi ci s Tur ci ma. Bri -gom maj ke i nje zi ne utje caj ne rod bi ne, na -po se uja ka Augu sti na Sbar del la tu sa, bi sku -pa u Vácu, po sti gao je za vid nu na o bra zbu,naj pri je uče ći u Bu di mu, a za tim stu di ra ju -ći u Šle skoj (Bre slau) i Ita li ji (Ve ro na, Pa -vi ja, Mle ci, Pa do va). Na kon za vr šet ka stu -di ja ušao je u di plo mat ske kru go ve. Pra te -ći pa pin skog iza sla ni ka kar di na la Re gi nal -da Po li ja 1553.-57. po Nje mač koj, Ni zo -zem skoj, Fran cu skoj i En gle skoj, upo znaoje mno ge zna me ni te lju de i raz li či te sre di -ne. God. 1560. bo ra vio u Ugar skoj i nabeč kom dvo ru kod Fer di nan da I. Hab sbur -ško ga, u či joj je slu žbi bio i nje gov otac.

Kad se po sta vi lo pi ta nje pred stav ni kaugar skog sve ćen stva na tre ćem za sje da njuTri dent skog kon ci la 1561., na pri je dlogpa pin skog nun ci ja Del fi na ime no van je bi -sku pom u Kni nu, ko ji su još 1522. za u ze liTur ci, te je, za jed no s ča nad skim bi sku -pom Jánosem Kolozsváryjem, po slan nasa bor, dok je Fer di nand I. za svo je ga sa -vjet ni ka na sa bo ru uzeo pe ču škog bi sku paJu ra ja II. Dra ško vi ća. Su dje lo vao je u ra duTri dent skog sa bo ra od 7. II. 1562. do 16.

VII. 1563. Bio je je dan od naj i stak nu ti jihpred vod ni ka u bor bi za te me lji tu re for muCr kve i vjer sku sno šlji vost. Za u zi mao seza pri hva ća nje ne kih pro te stant skih za htje -va ka ko bi se vra ti li u Ka to lič ku cr kvu ipri do bi li za po moć u bor bi pro tiv Tu ra ka,či me je po bu dio sum nji ča vost sa bor skogvod stva. Mno gi su ga sma tra li naj bo ljimgo vor ni kom na ci je lo mu sa bo ru i us po re -đi va li ga s Ci ce ro nom. Na kon što je pot -kraj 1562. pre mi nuo ča nad ski bi skupKolozsváry, na sli je dio je nje go vu bi skup -sku sto li cu. Po že lji pa pin skih le ga ta po lo -vi com 1563. na pu stio je sa bor i pri hva tiopo sred nič ku ulo gu iz me đu sa bor skogpred sjed ni štva i beč kog Dvo ra. Pot kraj istego di ne na sli je dio je Dra ško vi ća na pe ču -škoj bi skup skoj sto li ci, ali ka ko su Tur civeć dr ža li Pe čuh, pre se lio se u Si get(Szigetvár).

Pri je sa me op sa de Si ge ta 1566. carMak si mi li jan II. upu tio ga je u di plo mat -sku mi si ju u Polj sku, za hva lju ju ći če mu jeiz bje gao sud bi nu osta lih si get skih bra ni te -lja. Na polj sko me kra ljev skom dvo ru uKra ko vu is tak nuo se ši ro kim zna njem, alise i ože nio jed nom dvor skom plem ki njomi na pu stio bi skup ski po lo žaj. Pre šao je naj -pri je na kal vi ni zam, za tim je po stao an ti tri -ni ta rac, a na po sljet ku evan ge lik, zbog če gaje eks ko mu ni ci ran iz Ka to lič ke cr kve, alije ostao u ve zi s hab sbur škim vla da ri ma. Upo li ti ku se na krat ko vra tio 1572. na sto je ćiosi gu ra ti da na is pra žnje no polj sko pri je -sto lje do đe hab sbur ški kan di dat. Kad je1575. za polj sko ga kra lja iza bran sta ri Du -di ćev ne pri ja telj sed mo grad ski (er delj ski)voj vo da István Báthory, sa su pru gom jeoti šao u Šle sku, a od 1579. stal no se na sta -nio u Bre sla uu i pot pu no se po sve tio znan -stve nom ra du. Umro je vje ro jat no od ku gei po ko pan je u ta mo šnjoj evan ge lič koj cr -kvi sv. Eli za be te. Imao je šest si no va, odko jih su se ne ki is tak nu li u polj sko me jav -nom ži vo tu.

Ba vio se s mno gim hu ma ni stič kim ipri rod nim di sci pli na ma: fi lo zo fi jom, te o -lo gi jom, fi lo lo gi jom, pra vom, po vi je šću,ze mljo pi som, me di ci nom, astro no mi jom,ma te ma ti kom, fi zi kom. Autor je tri de se takdje la, od ko jih su ne ka još u ru ko pi su, a

DUDIĆ

70

An dri ja Du dić

ne ka su i ne do vr še na, i na la ze se ra za su tau de se tak ve li kih europ skih knji žni ca i ar -hi va. Pre vo dio je s grč ko ga (pro sla vio sela tin skim pri je vo dom ogle da Di o ni zi jaHa li kar na ša ni na O Tu ki di du iz 1560.), pi -sao la tin ske i grč ke pje sme, go vo re, po li -tič ke po le mi ke... Pet nje go vih zna me ni tihgo vo ra, iz ko jih zra či duh hu ma ni zma naj -bo lje era zmov ske tra di ci je te iz vr sna kla -sič na la tin šti na, vi še su pu ta ti ska ni, a1991. pre ve de ni su i na hr vat ski. S ta li jan -sko ga je na la tin ski 1563. pre veo ži vo to pissvo je ga za štit ni ka kar di na la R. Po li ja. Me -đu nje go vim pri ro do slov nim ra do vi ma is -ti če se Ras pra vi ca o zna če nju ko me ta iz1579. Osta vio je za so bom bo ga tu zbir kupo sla ni ca, ko ja se u sklo pu me đu na rod nogpro jek ta iz da je od 1992. Za hr vat sku kul -tur nu po vi jest za ni mlji va je nje go va ko re -spon den ci ja s An tu nom Vran či ćom te s bi -sku pi ma Jur jem Dra ško vi ćem i Pa vlomGre go ri jan cem. U me di ci ni je kri ti zi raoga len ske pred ra su de, for ma li stič ku uro -sko pi ju i pul so lo gi ju tra že ći da se di jag no -za te me lji na me to dič kom pro ma tra nju bo -le sni ka, a te ra pi ja na eks pe ri men tal nom is -pi ti va nju dje lo tvor no sti po je di nih li je ko va.

Iako mu dje la ne ma ju ka pi tal nu ra zi nu,već su če sto pu bli ci stič ke na ra vi, mno ginje go vi kra ći spi si ot kri va ju go le mu eru di -ci ju i slo bo do um ni duh. Zbog za slu ga naoži vlja va nju znan stve nog ži vo ta i hu ma ni -stič kih zna no sti u sre di na ma u ko ji ma jedje lo vao te zbog svo jih vla sti tih pri no sa,sma tra se jed nim od naj zna me ni ti jih hu -ma ni sta sje ver ne Euro pe u dru goj po lo vi ciXVI. st.Dje la: Dionysi us Ha li car nas sen sis. De Thucydi dishi sto ria iudi ci um (An drea Du di tio Pan no nio in ter -pre te), Ve ne ti is, Al dus, 1560; (pod na slo vom: Quara ti o ne, via et met ho do... le gen dae sint... Ve ne ti is,1571², Ba si le ae 1576³, 1636, Fran co fur di, 15864,Lon di ni, 17046, Lip si ae, 17777; Car men (u: P. Pi -ta tus, Com pen di um. Ve ro nae, 1560); Ora ti o nesdu ae in sac ro san cto oecu me ni co Con si lio Tri den -ti no hab ti ae, Ve ne ti is, Apud Jor da num Zi le tum,1562, Bri xi ae, Apud Da mi a num Tur li num, 1562²,Pa ri si is 15633, 19028, Of fen bac hi 15904, Ve ne ti is17286, 17337, Fri bur gi Bris go vi ae 19099; Sen ten -tia de ca li ce la i cis per mit ten do, Pa ta vii, ApudGra ti o sum Per cha ci num, 1563, Of fen bac hi 1590²,Ha lae Mag de bur gi cae 17433, Lo va nii 17854, Fri -bur gi Bris go vi ae 19095; Epi sto la An drae Du dit -

hii... ad Jo han nem La si ci um equ i tem Po lo num, s.l., s. a, Cra co vi ae 1571² (u: F. A. Mo dr zew ski,Sylvae qu at tu or, Cra co vi ae, 15903), Am ste lo da mi,16564; Re rum im Gal lia ge sta rum abu sque pro -mul ga to pa cis edic to men se Ma io 1576... (Auc to -re An drea Du dith?), Cant hu rii, Ex of fi ci na Me nal -cae, 1577; Epi sto la ad Tne o do rum Be zam scrip tadie 1. Augu sti 1570., Ba si le ae 1577, Chri stin gae1584², (u: F. So ci no, De ha e re ri ti cis, s. l., 15843),He i del ber gae 15934 (s. l.) 15935; (u: F. So ci no,Ope ra om nia, 1. Ire no po li 16566); De co me ta rumsig nfi ca ti o ne com men ta ri o lus..., Ba si le ae, Ex of fi -ci na Pet tri Per nae, 1579, Cra co vi ae 1579², Ba si le -ae 1580³ (u: Th. Era stus, De co me tis dis ser ta ti o -nes. Ba si le ae, Ex of fi ci na L. Oste nii, 15804), Bra -slae, Typis Ba u man ni a nis, im pen sis Da vi dis Mul -le ri, 16195, Vra ti sla vi ae 16216, Vra ti sla vi ae, Ed.Mic hael Bru tus. 16297; (u: W. Ser lin, Co me to lo -gia. Fran co fur ti 16658); (u: J. A, Bo si us, De sig ni -fi ca tu co me ta rum. Je nae 16659); (u; J. G. Gra e vi -us, Ora tio de co me tis. Tra jec ti ad Rhe num, Ex of -fi ci na R. a Zyll, 166510, 168111); Ad Ju stum Lip si -um epi sto lae. Fran co fur ti 1590. Of fen bac hii16102; (u: J. Lip si us, Cen tu ri ae. Har de vi ci 16213):(u: P. Bur mann, Syllo ge. Le i dae 17274). Epi sto laeme di ci na les (u: Cra to von Kraffthe im. Con si li o -rum et epi sto la rum me di ci na li um, 3. Fran co fur ti1592, 15952), (u: L. Scholtz, Epi sto la ri um phi lo -sop hi ca rum... vo lu men. Fran co fur ti ad Mo e num,Apud A. Wec he li ha e re des, 15983, Han no vi ae,Apud ha e re des J., Aubrii, 16104), (u: Cra to vonKraffthe im, Con si li o rum et epi sto la rum me di ci na -li um, 3. Schle ic hii 16115, 16296); Ad Ja co bumMo na vi um car mi na tria (u: J. Mo na wi us, Symbo -lum. Gor li cii 1595); Ad Pe trum Mo na vi um epi sto -lae. Han no vi ae 1598; The mi sti us (i.e. An dre asDu dith) Ora tio sep ti ma ad Va len tem im pe ra to rem(u: The mi sti us, Ora ti o nes sex augu sta les. Am ber -gae 1605, Fran co fur ti 16142, Fle xi ae 16153, Pa ri -si is 16184, 16845, Lip si ae 18326); Epi sto la ad Joh.Wol fi um scrip ta Cra co vi ae die Pen te co stes an noMDLXIX... Han no vi ae 1610; Qu. Re u ter: An dre aeDu dit hi de Ho re ho vi za... Ora ti o nes in con ci lioTri den ti no ha bi tae. Apo lo gia ad d. Ma xi mi li a numII. imp. Com men ta ri us pro co ni u gii li ber ta te, cumap pen di ce Epi sto la rum... Of fen bac hi, Typis Con -ra di Ne be nii..., 1610; Orar ti un cu la ha bi ta Tri den -ti 1562 (u: G. Wi ce li us, Via re gia. Hel me sta dii1650); Qu a e stio ubi ve ra et cat ho li ca Je su Chri stiEc cle sia in ve ni en da sit... Han no vi ae, Im pen sis C.Bi er man ni, 1610, Am ste lo da mi 16562; Ad Jo han -nem ca me ra ri um pa trem. Lug du ni Ba ta vo rum1697; Epi sto la Chri stop ho ro Thre i cio (u: Ph. Lim -borch, Pra e stan ti um vi ro rum. Am ste lo da mi 1704);Ora tio Tri den ti ha bi ta 6. IV 1562 (u: K.. Péterfy,Sac ra con ci lia, 2. Po so nii, Typis Ha e re dumRoyna ri a no rum, Vi en nae Austri ae, Typis Ka li wo -di a nis, 1742); Ora ti o nes qu in que in Con ci lio Tri -den ti no ha bi tae... Ha lae Mag de bur gi cae. In of fi ci -na Ren ge ri a na. 1743; Sen ten tia de re si den ti ae

DUDIĆ

71

dec re to in ge ne ra li con gre ga ti o ne Con ci lii Tri den -ti ni (u: J. La Plat, Mo nu men to rum ad hi sto ri amCon ci lii Tri den ti ni po tis si mum il lu stran dam spec -tan ti um am plis si ma col lec tio, 3. Lo va nii, Typo -grap hia aca de mi ca, 17812); Ad ca no ni cos Ec cle si -ae Qu in qu e ec cle si en sis: Ad car di na lem Com men -do ni XI epi sto lae (u: J. Kol ler, Hi sto na epi sco pa -tus Qu in qu e ec cle si en sis, 6. Po so nii 1782, Pest hi ni1806); Ad Cra to nem a Craffthe im; Ad Qu i ri numRe u te rum (u: J. Sud hof. Ole vi a nus et Ur si nus. El -ber fel dae 1857); Ad An to ni um Ve ran ti um (u: A.Vran èiæ. Ope ra om nia, 20. Pe sti ni 1865); Ad Ni -co la um Olah (u: I. He ge dûs, Du dith An dras éle te -hez. Bu da pest 1900); Di a lo gus de elec ti o ne re gisPo lo ni ae; Con di ti o nes (u: J. Czu bek, Pi sma po -lityczne. Kraków 1906); Epi sto lae phi lo sop hi cae(u: P. Co stil, An dre Du dith. Pa ris 1935); Go vo rina kon ci lu u Tri den tu 1562. go di ne. Mo guć no sti,8-10/1991, Split.

Lit.: En ci klo pe di ja Ju go sla vi je, 3, Za greb, 1984;Hr vat ski bi o graf ski lek si kon, 3, Za greb, 1993; Hr -vat ska en ci klo pe di ja, 3, Za greb, 2001.

S. Ba čić

DU DVAr (madž. Nemesnádudvar), se lo uma džar skom di je lu Bač ke, iz me đu Ba je iKa la če, ko je Hr va ti ju go i stoč no od Ba jezo vu Du dva ra, a Ni jem ci Nad war. Ima2142 sta nov ni ka (2001.). Pr vi se put spo -mi nje 1431. u ob li ku Nagwdwar. Do 1900.ime mu je bi lo Nádudvar, što je upu ći va lona tr skom ogra đe no mje sto, dvo rac (madž.udvar), a pred me tak ne mes (madž. ple mić)

do bio je za to što su on dje ne koć sta no va liple mić ki kme to vi szekszárdske opa ti je.

Za vri je me tur ske vla sti bio je po pri šteče stih okr ša ja i bi ta ka. God. 1701. iz bu -dim skog Ta ba na ova mo je pre se lje no ne -ko li ko hr vat skih obi te lji, ko je su ku će po -di gle po kraj mo čva re Ha la si ce. Pre ma po -pi su iz 1715. u Du dva ru je ži vje lo 6 hr vat -skih i jedna ma džar ska obi telj, a 1720. po -pi sa no je 14 hr vat skih i slo vač kih obi te lji.God. 1724. na pu čen je Ni jem ci ma (25 obi -te lji), ko ji su, pre ma nad bi skup skom ur ba -ru iz 1725., je di ni sta nov ni ci se la, dok suse Hr va ti vra ti li na pr vot no mje sto sta no -va nja (pre zi me na Du dvar če vić i Du dvar -čić za bi lje že na su 1730-ih u Bu di mu i oko -li ci). Ka lač ki bi skup Ga bri jel Pa ta čić daoje 1736. sa gra di ti cr kvu po sve će nu Go spiod Sr pa, ko ja je 1806. po sve ob no vlje na uka sno ba rok nom sti lu. Do se lid ba Ni je ma cana sta vlja se sve do 1787. U re vo lu ci ji1848./49. Du dvar ci su dje lu ju u ve li ku bro -ju. God. 1881. od 2147 sta nov ni ka 18 su ihHr va ti, uglav nom Du šno ča ni, ko ji se tadspo mi nju po sljed nji put. God. 1947. ne kiov da šnji Ni jem ci pre se lje ni su u Bi kić,Sen ti van i Ča volj, a 80 nji ho vih obi te lji uNje mač ku. Na nji ho vo mje sto do se li li suse Ma dža ri iz ju žne Bač ke i Slo vač ke. Da -nas je Du dvar po znat po vi no gra dar stvu igla so vi tim po dru mi ma.Lit.: A Magyar Ko ro na országaiban az 1881. évelején végre haj tott népszámlálás főbb eredményeimegyék és községek sze rint részle te zve (Cen sus1881), Bu da pest, 1882; D. Csánki, Magyarországtörténel mi földrajza a Hunyadi ak korában, Bu da -pest, 1890 – 1913; Gy. Bánrévy, A Bu da-vízivárosi te me tő, História, IV, Bu da pest, 1931;E. Solymos – M. Solymosné Göldner, A ka loc saiérse ku ra da lom halászati szer ződései 1725-1916,Cu ma nia, V, Kec skemét, 1974; L. Kiss, Földrajzine vek etimológiai szótára, Bu da pest, 1980;Nemesnádudvar múltjából, Nemesnádudvar, 1998.

Ž. Man dić

DU GO nIĆ, An dri ja (Du go nics, András)(Se ge din, 18. X. 1740. – Se ge din, 25. VII.1818.), sve će nik, sve u či li šni pro fe sor, pi -sac, ma te ma ti čar i et no graf. Ro đen je uimuć noj se ge din skoj obi te lji Dal ma ti nakao dru go od sed me ro dje ce, od An dri jeDu go ni ća i udo vi ce Ka ta lin Ha la bu rić.

DUDIĆ

72

Dudvar (Nemesnádudvar)

Puč ku ško lu i gim na zi ju, ko ju su vo di li pi -ja ri sti, za vr šio je u rod nom gra du. God.1756. stu pio je u pi ja ri stič ki red, ko ji se uto vri je me pre te ži to ba vio od go jem i iz o b-ra zbom mla de ži. Na kon dvi je go di ne ku -šnje pro ve de ne u mje stu Pri vigye (da nasPri e vid za) na sta vio je ško lo va nje. UNagykárolyu (da nas Ca rei) za vr šio je stu -dij fi lo zo fi je (pe da go gi je), a u Nyitri te o lo -gi je. Na kon to ga ra dio je kao gim na zij skipro fe sor u Nyitri, Nagykárolyu i Se ge di nu.U 25. go di ni za re đen je za sve će ni ka. Upo čet ku je bio na stav nik u Sed mo grad skoj(tj. u Er de lju, u mje stu Medgyes pre da vaoje go vor ni štvo i po e zi ju), oda tle je pre mje -šten u Vác, a od 1770. bio je pro fe sor fi lo -zo fi je u bi skup skom sje me ni štu u Nyitri.Na kon što je 1773. uki nut isu so vač ki red,Du go nić je 1774. ime no van za sve u či li -šnog pro fe so ra (osnov ne) ma te ma ti ke Sve -u či li šta u Tr na vi (madž. Nagyszom bat), akad je sje di šte Sve u či li šta 1777. pre mje -šte no u Bu dim, i Du go nić se pre se lio u tajgrad te je u nje mu ostao do umi ro vlje nja1808.

Po zna ta je nje go va knji žev nič ka dje lat -nost na ma džar sko me u sklo pu ko je ni jeosta vio tra ga sa mo kao autor knji žev nihdje la ne go i kao et no graf, is tra ži vač na rod -nog bla ga, tra di ci je i fol klo ra. Pr vo mu jedje lo Op sa da Tro je (Trója ves ze del me) iz1774., ko je ni je na i šlo na zna čaj ni ji od jekkod pu bli ke. Pra vom je uspje šni com po -stao nje gov ro man Etel ka iz 1788., ko ji sesma tra pr vim ma džar skim po vi je snim ro -ma nom. U vri je me ap so lu ti stič ke vla da vi -ne Jo si pa II. 1780.-90. s nje mač ko ga jepre vo dio i na ma džar ski adap ti rao ka za li -šne ko ma de, obo ga ću ju ći ih do ma ćim po -slo vi ca ma i da ju ći im ak tu al ne po li tič keko no ta ci je, či me je po stao jed nim od naj -po pu lar ni jih ma džar skih dram skih auto ra.Zna tan uspjeh po sti gao je ko mad Zlat nipe re ci, ko ji je 1792. na po zor ni ci iz ve lopr vo ma džar sko glu mač ko dru štvo, a po -sli je i nje gov dram ski ura dak BátoriMária, ko ji je de se tlje ći ma bio na ka za li -šnom re per to a ru. Da nas se ma lo ci je ne ro -ma ni i ka za li šni ko ma di ko je je na pi sao, anje go vim ži vot nim dje lom sma tra ju seMa džar ske po slo vi ce i po zna te uz re či ce

(Magyar példa beszédek és je les mondá-sok), ob ja vlje ne na kon nje go ve smr ti.

U ma te ma ti ci je osta vio ne iz bri siv tragsvo jim udž be ni kom Knji ge zna nja (Atudákosság könyvei), u ko jem je u ma džar -ski je zik uveo i ovje ko vje čio mno go broj nepoj mo ve iz ma te ma ti ke i fi zi ke (npr. azegyen let, gömb, gyök, hasáb, hen ger, köb,kör, ma radék, szög, tétel = jed nadž ba, sfe -ra, ko ri jen, stu pac, va ljak, kub, krug, osta -tak, kut, stav ka) te se sma tra ute me lji te -ljem ma te ma tič kog na zi vlja u Ma džar skoj.Nje go vo us tra ja va nje na ma džar skom je zi -ku mno gi sma tra ju iz nim no utje caj nim nata da šnju po li tič ku si tu a ci ju u Ma džar skoj.Kru ži pre da ja da je Du go nić bio po no sanjer je na Ugar -skom sa bo ru1790./91. po -kre nu to pi ta njeuvo đe nja ma -džar skog je zi -ka, što je sma -trao svo jom za -slu gom, a to sumu pri zna va li isu vre me ni ci.

U Se ge di nuveć vi še od sto -ti nu go di na dje -lu je udru ga Du -g o n i c sTársaság, ko jara di na nje go -va nju uspo me -na i na pro mi ca nju nje go va li ka i dje la.Nje go vo ime od ne dav na no si i se ge din skoDru štvo hr vat sko-ma džar skog pri ja telj -stva, a ujed no i sre di šnji se ge din ski trg is -pred zgra de rek to ra ta, za tim uli ca u ko jojse na la zi la ku ća u ko joj je ro đen, osnov naško la ko ja je iz gra đe na na mje stu nje go verod ne ku će, da na šnja Pi ja ri stič ka gim na zi -ja te gro blje na ko jem je po ko pan.Oda bra na dje la: A tudákosságnak két könyvei,melyek ben fo glal ta tik a Be tű vetés (al ge bra) és aFöldmérés (ge o me tria), Pest, 1874; Etel ka, Poz -sony – Kas sa, 1788; A gyapjas vitézek I–II., Poz -sony, 1794; Je les történe tek I–II., Pest, 1794.-95;Jolánka, Etelkának leánya I–II., Pest, 1803.-04;Cse rei, Sze ged, 1808; Magyar példa beszédek és

DUGOnIĆ

73

Andrija Dugonić

je les mondások I–II., Sze ged, 1820; Följegyzések:Sajtó alá ren dez te ifj. Szinnyei József, Bu da pest,1883.

L. He ka

DU HO VI ® Do ve

DU KAt (tal. du ca to: voj vod stvo), zlat niki ujed no ukra sni pred met. Ime je do biopre ma lat. du ca tus (voj vod stvo), kao na zi -vu za Mle tač ku Re pu bli ku na nat pi su re -ver sa zlat ni ka, ko ja ga je po če la ko va tikon cem XI II. st. Zbog svo je so lid no sti po -stao je uzor za ko va nje zlat no ga nov ca i udru gim dr ža va ma, a ime je po sta lo ozna -kom za zlat ni no vac uop će. Iz ra đi vao se od24-ka rat nog zla ta, a u po du nav skih Hr va taras pro stra njen je bio oso bi to du kat s li komca ra Fra nje Jo si pa s jed ne stra ne i s gr bomAustro-Ugar ske Mo nar hi je s dru ge. Ve li kije du kat bio pro mje ra 40 mm i te žak 14gra ma, a ma li pro mje ra 20 mm i te žak 3,5 gr.

Kao ukra sni pred me ti, du ka ti su se no -si li sa mo u sve ča nim pri go da ma. Ni za li suse pri tom, naj če šće u ne par nu bro ju, nazlat ne lan či će, obič no po seb no ve li ki i po -seb no ma li. Dje voj ke su ta kve ni zo ve no -si le kao ogr li cu ili kao na ru kvi cu, a po je di -ne su du ka te no si le i kao na u šni ce. Dok suogr li ce i na ru kvi ce od du ka ta ima le sa moimuć ni je dje voj ke, na u šni ce su bi le uobi -ča je ne i u dje vo ja ka skrom ni jeg imet ka.Mu škar ci su du ka te no si li umje sto pu ce taza kop ča nje ko šu lje is pod vra ta.

Du ka ti se ni kad ni su ku po va li od jed -nom. Obi telj ih je obič no po či nja la ku po -va ti kad dje voj ka poč ne sta sa va ti te je sva -ke go di ne ku po va la je dan do dva ko ma da.Ta ko se, dok ne do đe vri je me za uda ju, zadje voj ku mo gao na pra vi ti li jep niz. Je danve ći du kat vri je dio je kao dvi je ve li ke ugo -je ne svi nje.

Pe tar Voj nić Pur čar

DU LIĆ, jed na od naj broj ni jih bu nje vač kihpo ro di ca u Bač koj. Pre ma po ro dič nom sta b-lu iz ra đe no me 1859., po ro di ca po tje če odIva na, ko ji se s dru gim Bu njev ci ma 1686.do se lio iz por ječ ja ri je ke Bu ne u Po du na v-lje. Da nas je sre di šte po ro di ce Đur đin, anje zi ni pri pad ni ci tra di ci o nal no ži ve i napod ruč ju su sjed nih se la Baj mo ka i Žed ni -ka. Ka ko su za austro-ugar sko ga raz do bljaži vje li na sa la ši ma, a sa mo u ne znat nu bro -ju u Su bo ti ci, osta li su iz van do ma ša ja ta -da šnjih asi mi la cij skih pro ce sa, no sta no vi -tom je asi mi la ci jom re zul ti ra la ur ba ni za ci -ja di je la po ro di ce na kon Dru go ga svjet -skog ra ta. Okre nu tost ru ral no mu u Austro-Ugar skoj ima la je kao po slje di cu go spo -dar sko ja ča nje na se lu, me đu osta lim i napla nu pri mje ne no vi jih teh nič kih do stig nu -ća. Vre me nom se po ro di ca uve ća la, a da bise po je di ne gra ne me đu sob no raz li ko va le,stvo re no je ne ko li ko de se ti na na di ma ka,

DUGOnIĆ

74

Ukrasni dukati

Porodično stablo Dulićevih

me đu ko ji ma su naj po zna ti ji: Bar ni ni,Čvar ko vi, Fra si ni, Fra tro vi, Ha u ze ro vi,Kur ja ko vi, Mor ka no vi, Tri naj sti i dr. Do -sad su odr ža na dva ve li ka sku pa Dulićâ1971. i 1997.Lit.: L. I. Krm po tić, Ve li ko obi telj sko sta blo Du li -će vih, Su bo ti ca, 2005.

S. Ba čić

DU LIĆ, Aloj zi je Fra njo (Su bo ti ca, 7. X.1923. – Split, 27. XI. 1987.), pro fe sor,agro nom. Sin op ćin skog slu žbe ni ka – ma -ti ča ra Jo si pa i Eli za be te, rođ. Sken de ro vić.Osnov nu ško lu i gim na zi ju za vr šio je u Su -bo ti ci, na kon če ga je, ti je kom Dru go gasvjet skog ra ta, upi sao Po ljo pri vred ni fa -kul tet u Za gre bu, na ko jem je i di plo mi rao1949.

Po sli je ra da na struč nim mje sti ma u ne -ko li ko po ljo pri vred nih pod u ze ća u Hr vat -skoj i Bo sni i Her ce go vi ni, 1961. po stao jepro fe so rom u Sred njoj po ljo pri vred nojško li u Opu ze nu. Isto dob no je vo dio is tra -ži vač ki rad na pod ruč ju po bolj ša nja vr steraj či ca. Od 1967. do 1969. ra dio je zaUNE SCO u Ma ro ku kao pro fe sor na Eco -le d’Hor ti cul tu re de Meknè. Na kon 1969.ostao je na is to me mje stu pod ugo vo rom sMi ni star stvom po ljo pri vre de Ma ro ka.God. 1976. po sti gao je naj ve ći struč ni čintog mi ni star stva – in že njer iz van ka dra.Na kon to ga ra dio je kao za mje nik rav na te -lja te ško le, a 1981. vra tio se u Hr vat skukao umi ro vlje nik.

Lj. Du lić

DU LIĆ, An tun – Čva rak (Su bo ti ca, 24.XII. 1818. – Su bo ti ca, 5. VI II. 1899.) ze m-ljo po sjed nik. Sin je Mate i Ane rođ.Bašić Palković. Na kon smrti to ga »naj bo -ga ti jeg Bu njev ca« u mno go broj nim se ne -kro lo zi ma is ti cao nje gov stre lo vit uspjeh.»Ka da je po čeo ga zdo vat, sa mo je 14 la na -ca ze mlje imao, a kad je umro, po sid mu sesa sto jao od 914 la na ca. Osim tog, osta lo jeu ban ko vi iza njeg i 100 hi lja da fo rin ti (...)Bio je did Tu ne pri me rom svim Bu njev ci -ma ka ko ču var nost, ra di nost i umi re nostpri dra gi Bog na pla ću je.«Lit.: Ne ven, Su bo ti ca, 8/1899; Ba čva nin, Su bo ti -ca, 13.VI II.1899; Su bo tič ka Da ni ca ili bu nje vač -ko-šo kač ki ka len dar za pro stu go di nu 1900., Su -bo ti ca, 1899.

M. Gr li ca

DU LIĆ, An tun Đe no (Su bo ti ca, 15. V.1862. – Su bo ti ca, 1. IV. 1911.) prav nik, vi -so ki du žno snik su bo tič ke grad ske ad mi ni -stra ci je. Sin je Ivana i Jozefe, rođ. Stipić.Na kon svr šet ka gim na zij skog ško lo va nja uSu bo ti ci i stu di ja pra va u Bu dim pe šti po -čeo je kon ti nu i ra ni us pon u nje go voj ka ri -je ri: za mje nik ra ču no vo đe 1886., za mje nikbi lje žni ka 1887., raz red nik bi lje žnik1889., pr vi pod bi lje žnik 1890., po re zni se -na tor 1892., ve li ki bi lje žnik 1896., za mje -nik gra do na čel ni ka 1908.Iz vor: Hi sto rij ski ar hiv Su bo ti ca: F:2. Ured gra do -na čel ni ka. Ma tič na knji ga slu žbe ni ka 1-75, (1890-1918).

DULIĆ

75

Alojzije Franjo Dulić

Antun Đeno Dulić

Lit.: Ne ven, Su bo ti ca, 1/1891, 8/1892, 10/1895,2/1896, 7/1897, 4/1911; Su bo tič ke no vi ne, Su bo ti -ca, 6. III. 1897; Bácskai Friss Újság, Su bo ti ca, 3.VII. 1907, 17. VII. 1907.

M. Gr li ca

DU LIĆ, Bol to (Đur đin, 6. I. 1905. – Su -bo ti ca, 23. VII. 1982.), ar hi tekt. Sin La za -ra i Kon sta ze Ko le te. Od ra stao je na sa la -šu, a osnov nu je na o bra zbu ste kao u sa la -šar skoj ško li u Đur đi nu. Gim na zi ju je za -vr šio u Su bo ti ci, a di plo mi rao je 1930. naAr hi tek ton skom odje lu Teh nič kog fa kul te -ta u Za gre bu. U mla do sti je bio ak ti van su -di o nik u mje snim hr vat skim kul tur nimzbi va nji ma. Na kon di plo mi ra nja vra tio seu Su bo ti cu, gdje je is pr va ra dio u pri vat -nim in že njer skim ure di ma (npr. Lea Stras -sa, Mol ce ra), a od 1937. do 1944. bio je in -že njer u su bo tič koj upra vi dr žav nih že lje -zni ca. Pre da vao je u sred njoj teh nič koj igra đe vin skoj ško li te na vi šoj gra đe vin skoji teh nič koj ško li, u či jem je osni va nju su -dje lo vao. Bio pred sjed nik Dru štva in že nje -ra i teh ni ča ra Su bo ti ce 1945.-54. te struč -ni su rad nik Ur ba ni stič kog za vo da.

Pro jek ti rao je ve lik broj obje ka ta u Su -bo ti ci, Voj vo di ni, Ma ke do ni ji, Bo ki Ko tor -skoj: po je di ne zgra de u in du strij skimobjek ti ma (mlin u Đur đi nu 1942.; Vet se -rum 1949.; Mla dost 1949.; 8. mart 1951.;Bu duć nost 1952.; tvor ni cu Že lje zni čar kodgrad ske Kal va ri je 1961.), jav ne i go spo -dar ske gra đe vi ne (Na rod ni dom u Đur đi nu1942.; pa vi ljon F u grad skoj bol ni ci u Su -bo ti ci 1942.; Sin di kal ni dom u Stru gi, Ma -ke do ni ja; Sin di kal ni dom u Ohri du, Ma ke -do ni ja 1947.; Ljet nu po zor ni cu na Pa li ću1950.; uči telj ske sta no ve na Đur đi nu1953.; stam be ne blo ko ve u uli ci Iva na Go -ra na Ko va či ća; stam be nu zgra du «ki fla»

kod Stro jar ske ško le; stam be ne zgra de naSen ćan skom pu tu 1954.; zgra du so ci jal nogosi gu ra nja 1959.), zgra de za obra zo va nje(uče nič ki dom i gim na stič ku dvo ra nu uHa ram ba ši će voj uli ci 1949.; osnov nu ško -lu No vi grad – da nas Maj šan ski put; Eko -nom ski fa kul tet 1960.; stu dent sku men zuEko nom skog fa kul te ta u Su bo ti ci 1968.) tevi še pri vat nih zgra da u Đur đi nu, Pa li ću iSu bo ti ci, me đu osta lim i svo ju obi telj skuku ću u Bo go vi će voj 22. u Su bo ti ci i dr. Po -se ban dio nje go va opu sa či ni cr kve no gra -di telj stvo. Osim nje go va pr vo ga va žni jegpot hva ta – žup ne cr kve Jo si pa rad ni ka uĐur đi nu (1935./36.), pro jek ti rao je i cr kvusv. Iva na Kr sti te lja u Haj du ko vu (1936.-38.) i cr kvu sv. Adal ber ta u Bač kom Pe -trov cu (1938. s Károlyom Mol ce rom), dje -čač ko sje me ni šte Pa u li num (1963.-65.) isve će nič ki dom Jo ze fi num (1970./71.) uSu bo ti ci te žup nu cr kvu Ma ri je Maj ke Cr -kve u su bo tič kom pred gra đu Šan do ru(1980.-82.), nje gov zad nji idej ni pro jekt.Iz veo je i mno ge adap ta ci je, pre o bli ko va -nja sve ti šta u cr kva ma i re sta u ra tor ske za -hva te (sa kral ni objek ti u Ba ču, Bač ko meMo no što ru, Bač kom Pe trov cu, Baj mo ku,Be o gra du, Čan ta vi ru, Do ro slo vu, Đur đi nu,Ga ko vu, Hor go šu, Ilo ku, Ke le bi ji, Ma lomIđo šu, Odža ci ma, Pa li ću, Sko plju, Som bo -ru, Su bo ti ci, Ta van ku tu, Te me ri nu, Zre nja -ni nu i na oto ku Sv. Ju raj u Bo ki Ko tor skoj)te pro jek ti rao mno go broj ne žup ne ure de.Pre ma nje go vu pri je dlo gu nad grob ni spo -me nik Pa ji Ku jun dži ću na su bo tič ko meBaj skom gro blju do bio je ob li ke pa ra le lo -pi ped nog mo no li ta.

Pri pa dao je avan gard nim to ko vi ma ar -hi tek tu re XX. st., pro jek ti rao je i gra diomo der ne i be zor na men tal ne gra đe vi ne, priče mu se po seb no is ti cao te žnjom za funk -ci o nal no šću, eko no mič no šću i skla dom spri ro dom.Lit.: Hr vat ski bi o graf ski lek si kon, 3, Su bo ti ca; B.Du ran ci, Bal ta zar (Bol to) Du lić (1905-1982) gra -di telj u »ne vre me«, Ru ko vet, br. 9-10-11-12/2002,Su bo ti ca.

V. Fa bian

DU LIĆ, Bran ka (Ta van kut, 27. IV.1960.), umjet ni ca u teh ni ci sla me, pje sni -

DULIĆ

76

Bolto Dulić

ki nja. Kći je Iva na i Man de, rođ. Ga brić.Osnov nu i sred nju pre vo di lač ku ško lu za -vr ši la je u Su bo ti ci. S umjet no šću u teh ni -ci sla me upo zna la se 1999. u sla mar skojsek ci ji HKPD-a Ma ti ja Gu bec iz Ta van -ku ta. Tra ga ju ći za no vim na či nom iz ra ža -va nja u toj tra di ci o nal noj teh ni ci, ubr zo seosa mo sta li la i pro na šla svoj sa mo stal niput, ko ji je od re đen »mo der nim iz ra zom isu vre me nim na mje na ma« (B. Du ran ci). Uteh ni ci sla me iz ra đu je ta ko uglav nom sli ke»da ma sa še ši ri ma« i iz la že ih ko lek tiv no isa mo stal no u ze mlji i ino zem stvu (Ra vel,Su bo ti ca, 2000., Ga le ri ja Gyöngyszem, Pe -čuh, 2001., New York Sta ti o nary Show,2002. i 2003., La Fe sti val des Cha pe a ux,Ca us sa de kraj To u lo u sea, 2005., Pa la čaRa nji na, Du brov nik, 2006., vi še iz lo ža ba uVoj vo di ni i Hr vat skoj). Nje zi ni se ra do vina la ze na in ter net skim stra ni ca ma Ame rič -ko ga mu ze ja umjet no sti u sla mi (Ame ri canStra wart Mu se um). Su ra đu je s ame rič kom,fran cu skom i ma đar skom udru gom sla ma -ra. Pi še i po e zi ju na bu nje vač koj ika vi ci,pje sme su joj ob ja vlji va ne u Su bo tič kojDa ni ci i Zvo ni ku, a su di o ni ca je Li re na i ve2004.-2006.

T. Žig ma nov

DU LIĆ, s. Ce ci li ja (Man da) (Baj mok, 1.XII. 1927.), ča sna se stra, po gla va ri ca. Ro -đe na je kao tre će od tri na e ste ro dje ce Sti -pa na i Eli za be te, rođ. Ga brić. Ži ve ći po bo ž-no, maj ci je bi la po moć ni ca u od go ju bra -će i se sta ra, a iako je od ra ne mla do sti že -lje la bi ti re dov ni ca, du go ni je mo gla ostva -ri ti že lju. Za vr ši la je 4 raz re da op će puč keško le, a 1948. po lo ži la je is pit za kro jač kustru ku. U svo joj 36. go di ni do šla je u Za g-reb i za po sli la se. On dje se od lu či la zaRed Po ho da Ma ri ji na (Or do vi si ta ti o nis B.M. V.), ka to lič ki žen ski red či je čla ni ce ži -ve kon tem pla tiv nim ži vo tom u stro goj kla -u zu ri, tj. u stal noj mo li tvi Pre sve tom Otaj -stvu u sa mo sta nu u ko jem dru gi ma ni je do -pu šten pri stup. U kla u zur ni sa mo stan se -sta ra u Za gre bu, je di ni sa mo stan to ga re dau Hr vat skoj, u okvi ru ko je ga se na la zi ka -pe la Cor pus Do mi ni sa stal no iz lo že nimPre sve tim Otaj stvom, ušla je 1964., re dov -nič ko je odi je lo pri mi la idu će go di ne, pr ve

re dov nič ke za vje te po lo ži la je 1966. avječ ne 1969., kad je i do bi la re dov nič koime Ce ci li ja. De set go di na po sli je pre u ze -la je po gla var sku slu žbu, ko ju je oba vlja laukup no 15 go di na u 4 man da ta. Na tu jedu žnost zbog svo jih spo sob no sti bi ra nauza stop no una toč uobi ča je nim pra vi li maRe da, ko ja ne do pu šta ju uza stop ne man da -te i nji ho vo pro du ža va nje. Do da nas oba v-lja od go ji telj sku slu žbu mla đih se sta ra.

N. Tum bas

DU LIĆ, Đe no (Su bo ti ca, 18. X. 1830. –Su bo ti ca 7. VI. 1894.), ze mljo po sjed nik,pr vi pred sjed nik Puč ke ka si ne u Su bo ti ci.Puč ku ško lu i šest raz re da gim na zi je za vr -šio je u Su bo ti ci, dok je sed mi po ha đao uSe ge di nu, ali ga ni je za vr šio. Umje sto to -ga, ože nio se u 17. go di ni, a u 18. je biočlan postrojbe u čijem su sastavu biliSubotičani ko ja je u re vo lu ci o nar nim do -ga đa ji ma 1848./49. ne u spje šno op sje da laSzent-Tomás (srp. Sr bo bran). Sve do1878. i smr ti si na Al be ži vio je na sa la šu, aod ta da u Su bo ti ci. Je dan je od 178 pot pi -sni ka po zi va ko jim je 27. VII. 1878. ob -zna nje na na mje ra osnut ka Bu nje vač ke ka -si ne. Iste go di ne na osni vač koj skup šti ni tein sti tu ci je, ko ja je mo ra la bi ti pre i me no va -na u Puč ku ka si nu da bi je vla sti uop ćeodo bri le, iza bran je za nje zi na pr vog pred -sjed ni ka. Za Ma rin-dan, tj. Svi jeć ni cu 2.ve lja če idu će go di ne svo jim je go vo rompo zdra vio pr vo Ve li ko pre lo, ko je je po sta -lo tra di ci o nal nim go di šnjim zbo ri štem

DULIĆ

77

Đe no Du lić

bač kih Hr va ta. Na če lu Puč ke ka si ne ostaoje do 1889., a idu će se go di ne zbog sla bogvi da od re kao i du žno sti za stup ni ka u grad -skoj skup šti ni, ko ju je oba v-ljao vi še oddva de se tlje ća, te po lo ža ja pred sjed ni ka cr -kve ne op ći ne sv. Te re zi je, ko ji je ob na šaood 1886. Nje go va kći Đu la maj ka je bi sku -pa Laj če Bu da no vi ća.Lit.: Sza bad kai Közlöny, Sza bad ka, 5. I. 1879;Bácskai El le nőr, Sza bad ka, 8. V. 1881; Su bo tič keno vi ne, Su bo ti ca, 10. VI. 1894; Ne ven, Su bo ti ca,7/1894, 12/1894, 6/1897, 7/1897; Hr vat ski bi o -graf ski lek si kon, 3, Za greb, 1993.

M. Gr li ca

DU LIĆ, Đu ro (Baj mok, 15. XII. 1912. –Be o grad, 29. VIII. 2006.), na rod ni he roj,ge ne ral-pot pu kov nik. Po tje če iz obi te lji si -ro ma šno ga se o skog obrt ni ka Stipana iJelisavete, rođ. Vojnić. Osnov nu ško lu za -vr šio je u rod no me mje stu, a gim na zi jukao pitomac karmelskog zavoda je po ha -đao u Som bo ru. Nakon prekida ško lo va njavra tio se u Baj mok, gdje je ra dio kao nad -ni čar i op ćin ski či nov nik. Po če tak ra ta za -te kao ga je kao voj ni ka u No vom Sa du. Iz -bje gao je za ro blja va nje i vra tio se ku ći, nokao pri je rat ni taj nik So ko la uhi ćen je i od -ve den u lo gor u Apa tin i Som bor. Na konpu šta nja iz lo go ra oti šao je naj pri je u Be o -grad, a za tim u oko li cu Zvor ni ka. Pot krajko lo vo za 1941. pri klju čio se par ti za ni mate je stu pio u 7. če tu Va ljev sko ga par ti zan -skog od re da. U li sto pa du 1941. po stao ječlan KPJ. Na kon po vla če nja par ti zan skihsna ga iz Sr bi je u Bo snu, kao po uz dan bo -rac i po li tič ki ko me sar če te, po stao je za -

po vjed nik pra te će če te Vr hov nog šta ba usvib nju 1942. U ruj nu je po stao za po vjed -nik 1. ba ta lju na 12. sla von ske pro le ter skebri ga de, a od pro sin ca iste go di ne do ve lja -če 1944. bio je za mje nik i za po vjed nik 16.omla din ske bri ga de Jo ža Vla ho vić. Po lo vi -com 1944. na svoj se za htjev pje ši ce vra tiou Voj vo di nu, gdje je naj pri je bio za po vjed -nik Bač ko-ba ranj ske ope ra tiv ne zo ne, odli sto pa da 1944. za mje nik za po vjed ni ka 51.voj vo đan ske di vi zi je u vri je me for si ra njaDu na va kod Ba ti ne i Apa ti na, a od si ječ nja1945. do kra ja ra ta za po vjed nik 12. sla -von ske udar ne di vi zi je 6. kor pu sa. Ra njenje na Žum ber ku. Na kon za vr šet ka ra ta, izko je ga je iza šao u či nu pot pu kov ni ka,ostao je u voj noj slu žbi, a ško lo vao se naVoj noj aka de mi ji M. V. Frun ze u Mo skvi.Za vr šio je Vi šu voj nu aka de mi ju u Be o gra -du, na ko joj je po sli je ra dio kao pre da vač.Za u zi mao je mno go broj ne vi so ke for ma -cij ske za po vjed ne po lo ža je (Le sko vac,Ku ma no vo, Sko plje, Sla von ska Po že ga).Bio je na čel nik Voj ne aka de mi je Kop ne nevoj ske u Be o gra du 1962.-67. te na čel nikGlav nog šta ba Te ri to ri jal ne ob ra ne Voj vo -di ne 1968.-73., oda kle je oti šao u mi ro vi -nu u či nu ge ne ral-pot pu kov ni ka. Bio je no -si telj Par ti zan ske spo me ni ce 1941., za na -rod nog je he ro ja pro gla šen 1953., od li ko -van je Or de nom za slu ga za na rod sa zlat -nom zvi je zdom. Po ko pan je u Be o gra du.

Lit.: M. Du ba jić, Por tre ti, Su bo ti ca, 1976; En ci -klo pe di ja Ju go sla vi je, 3, Za greb, 1984; Pr vo bor ci: zbor nik no si la ca »Spo me ni ce 1941« iz su bo tič keop šti ne, Su bo ti ca, 1991; Bu nje vač ke no vi ne, br.14, Su bo ti ca, 2006.

S. Mač ko vić

DU LIĆ, Fran ci ška ®Spa hić, Fran ci ška

DU LIĆ, Gr go (Su bo ti ca, 27. II. 1860. – ?)ze mljo po sjed nik, pod u zet nik, vi ri list u su -bo tič koj skup šti ni. Sin je ze mljo po sjed ni -ka Iva na i brat An tu na Đe ne. Nje go vo mje -sto u pr vo me uprav nom od bo ru Kre dit nogza vo da su bo tič kih ga zda i obrt ni ka d.d.,osno va no ga 27. II. 1899., i su stav tog od -bo ra svje do če da je bio je dan od ri jet kihono dob nih Bu nje va ca ko ji su u ko lek tiv -

DULIĆ

78

Đuro Dulić

nim pod u zet nič kim pot hva ti ma is ko ra či liiz van vla sti te na ci o nal ne za jed ni ce.Iz vor: Hi sto rij ski ar hiv Su bo ti ca, F:086. CT. 2/III.

Lit.: Ne ven, Su bo ti ca, 9/1913.M. Gr li ca

DU LIĆ, Hr vo je (Split, 13. X. 1961.), in -že njer, in for ma ti čar. Sin je Aloj zi ja i Da -vor ke, rođ. Je li čić. Od 1967. do 1979. ži -vio je u Ma ro ku, gdje je po ha đao osnov nuško lu i fran cu sku gim na zi ju. Na kon ma tu -re 1979. pri mljen je u po zna tu pri prem nuško lu za fran cu ske in že njer ske ško leLycée Lo u is Le Grand u Pa ri zu, a 1981.bio je je dan od 7000 kan di da ta i 35 pri m-lje nih u Eco le Cen tra le de Pa ris, jed nuod vr hun skih in že njer skih ško la u Fran cu -skoj. Di plo mi rao je 1984. sa spe ci ja li za ci -jom u in for ma ti ci. Do 1988. ra dio je u ne -ko li ko ma njih tvrt ki, a na kon to ga tri na estje go di na pro veo na po slo vi ma is tra ži va njanaf te za tvrt ku Schlum ber ger. Od 2000. uspo me nu toj tvrt ki, ko ja je ta da ima la 15tvor ni ca i sto ti njak po slov ni ca di ljem svi -je ta, od go vo ran je za in ter net sku tr go vi nu,pro gra me mar ke tin ga, pro da ju, te le fon skecen tre i dr. Us po re do s ra dom u Schlum -ber ge ru od 1996. do 1999. bio je ko or di na -tor jed no ga od pro je ka ta Europ ske uni je zapot po ru is tra ži va nji ma ve za ni ma za in for -ma cij ske teh no lo gi je i nji ho vu upo ra bu upro iz vod nji i uslu ga ma u okvi ru pro gra maCOR DIS (Com mu nity Re se arch and De ve -lop ment In for ma tion Ser vi ce – In for ma cij -ska slu žba o is tra ži va nji ma i raz vo ju za jed -ni ce) – web-ba ze po da ta ka o svim te ku ćimteh no lo škim is tra ži va nji ma, pro gra mi ma,pro jek ti ma, po stig nu tim re zul ta ti ma i dru -gim ak tiv no sti ma ve za ni ma za is tra ži va njai teh no lo ški raz voj u EU-u ko je pod u pi reUni ja. Od 2001. do 2005. ra di za tvrt kuCap ge mi ni u Pa ri zu, naj ve ću fran cu skukon zul tant sku ku ću na pod ruč ju or ga ni za -ci je i vo đe nja ve li kih in for ma tič kih pro je -ka ta. Oba vlja du žnost prin ci pa la (vi so kopo zi ci o ni ra nog di rek to ra) i di rek to ra ve li -kih pro je ka ta. God. 2005. po sta je di rek torin for ma ti ke u tvrt ki Al tis Se mi con duc tor,fi li ja li IBM-a i In fi ne o na, ko ja pro iz vo dielek tro nič ke či po ve ši ro ke pri mje ne u in -

du stri ji (mo bil nih te le fo na, ra ču na la, auto -mo bi la i dr.).

Lj. Du lić

DU LIĆ, Ivan (Su bo ti ca, 29. VIII. 1815. –Su bo ti ca, 17. VI. 1901.), ze mljo po sjed nik,u su bo tič koj grad skoj skup šti ni du go go di -šnji vi ri list (naj ve ći po re zni ob ve zni ci ko jisu či ni li po lo vi cu grad ske skup šti ne). Sinje Grge i Janje, rođ. Prćić. Kao je dan odkrup ni jih bu nje vač kih ze mljo po sjed ni ka(po sjed mu se pro sti rao na oko 300 la na -ca), imao je osi gu ra no mje sto me đu vi ri li -sti ma od po čet ka pri mje ne tog su sta va1872. sve do svo je smr ti. Na kon du go go -di šnje pot po re Slo bo do um noj stran ci gra -do na čel ni ka La za ra Ma mu ži ća, od sre di ne1890-ih za stu pao je sta ja li šta kr šćan sko-de mo krat ske Puč ke stran ke. Svi ne kro lo zigo to vo su jed no gla sno na vo di li da je umro»utje caj ni vi ri list, ugled ni star je ši na«.Lit.: Ne ven, Su bo ti ca 11/1895, 8/1901; BácskaiFriss Újság, Sza bad ka, 18. VI. 1901.

M. Gr li ca

DU LIĆ, Ivan (Baj mok, 24. VI. 1958.),ge o log-pa le on to log. Ro đen je u po ljo djel -skoj obi te lji od oca An te i maj ke Te re ske,rođ. Du lić. Osnov nu ško lu po ha đao je uĐur đi nu, a sred nju gra đe vin sku ško lu za -vr šio je u Su bo ti ci. Stu di rao je ge o de zi juna Gra đe vin skom fa kul te tu u Sa ra je vu, adi plo mi rao je 1987. go di ne na Ru dar sko-ge o lo škom fa kul te tu u Be o gra du, na smje -ru za re gi o nal nu ge o lo gi ju i pa le on to lo gi ju– usmje re nje pa le on to lo gi ja. Na Sve u či li -štu u Be o gra du ob ra nio je ma gi star sku te -zu 1993. te di ser ta ci ju Pa li no mor fe iz alb -skih i ce no man skih tvo re vi na Ju go sla vi je2003. Ra di na mje stu vo di te lja stra te škihpro je ka ta u Naft noj in du stri ji Sr bi je NIS-Naf ta gas u No vom Sa du.

Su di o nik je u vi še do ma ćih i če ti ri me -đu na rod na znan stve na pro jek ta. Kao autorili u su a u tor stvu ob ja vio je vi še od 40znan stve nih i struč nih ra do va u do ma ćim iino zem nim ča so pi si ma i zbor ni ci ma (Ge o -lo ški vje snik, Za greb, 1989.; Ge o lo ški ana -li Bal kan skog po lu o str va, Be o grad, 1989.,1990., 1992., 1993., 1994.; Eko lo gi ja, Be -o grad, 1997.; Za šti ta pri ro de, Be o grad,1998.; Bil ten SA NU – Ode lje nje za ma te -

DULIĆ

79

ma tič ke i pri rod ne na u ke, Be o grad, 1999.,2002., 2004.; Österreichische Aka de mieder Wis sen schaf ten Schrif ten re i he derErd wis sen scha ftlic hen Kom mis si o nen,Beč, 2002.). Su dje lo vao je na de se tak do -ma ćih i me đu na rod nih znan stve nih kon -gre sa i sim po zi ja (Göttingen, 1992.; Bra ti -sla va, 1992.; Tomsk, 1997., 2001., 2005.;Beč, 1998., 2000.; Ma a striht, 1995.; Ate -na, 2002. i dr.). S ge o lo zi ma i pa le on to lo -zi ma iz Ru si je or ga ni zi rao je tri ru sko-srp -ske znan stve no-is tra ži vač ke ge o lo ške ek-s pe di ci je (Al taj, 2002.; Ku zbas, 2004.; Bal-kan, 2005.). Autor je idej nih pro je ka ta isce na ri ja za znan stve no-po pu lar ne te le vi -zij ske fil mo ve Fo si li Če re vić kog po to ka,Sno vi sta rog Slan ka me na i Da ro vi go re teza znan stve no-po pu lar ni te le vi zij ski se ri jalFru ška go ra – Ostr vo u Pa non skom mo ru.Član je ne ko li ko me đu na rod nih i do ma ćihznan stve nih i stru kov nih udru ga. Za ob ja v-lje ne znan stve ne ra do ve iz pod ruč ja ge o -lo ških i ru dar skih zna no sti 2003. do bio jepo ve lju Bra ni slav A. Mi lo va no vić, a zaznan stve ni do pri nos u pod ruč ju pa le on to -lo gi je 2004. pri mio je na gra du Jo van Žu jo -vić.

J. Iva no vić

DU LIĆ, Ivan (Su bo ti ca, 3. III. 1960.), of -tal mo log. Ro đen je u obi te lji Jo si pa i Ma -ri je, rođ. Du lić. U Su bo ti ci je za vr šioosnov nu ško lu i gim na zi ju, a na Me di cin -skom fa kul te tu u Za gre bu di plo mi rao je1984. Na istom fa kul te tu ob ra nio je 1991.ma gi star sku rad nju Še ćer na bo lest kaouzrok ošte će nja vi da u su bo tič koj re gi ji, a1997. i dok tor sku di ser ta ci ju Us po red bapa to lo ških pro mje na sta kla stog ti je la ueme tro pi ji i ame tro pi ji.

Ka ri je ru je po čeo u Do mu zdra vlja Ko -par u Slo ve ni ji, gdje je, na kon od slu že nogvoj nog ro ka, ra dio kao li ječ nik op će prak -se du že od dvi je go di ne. Spe ci ja li za ci ju izof tal mo lo gi je po čeo je 1989. na oč nomodje lu Me di cin skog cen tra u Su bo ti ci, ana sta vio na Kli ni ci za oč ne bo le sti Re bro uZa gre bu. Spe ci ja li stič ki is pit po lo žio je1992. Na kon to ga vra tio se u Su bo ti cu ikrat ko na sta vio rad u grad skoj bol ni ci. Neže le ći obu ći voj nu uni for mu u ra tu pro tiv

Hr vat ske, od se lio se u Za greb, gdje se za -po slio, a ne ko li ko go di na po sli je pre šao jeu Op ću bol ni cu u Vin kov ci ma. On dje ra dina kon so li da ci ji zdrav stve ne slu žbe u Sla -vo ni ji na kon ra ta, a da nas je vo di telj Od je -la za oč ne bo le sti.

T. Žig ma nov

DU LIĆ, Iva na (Đur đin, 31. I. 1944.),umjet ni ca u teh ni ci sla me. Pod ri je tlom izse o ske obi te lji Kalora i Matije, rođ.Jaramazović. Od ra sla u sa la škom okruž ju,me đu uku ća ni ma ko ji su svi ne što ru ko -tvo ri li: maj ka Ma ti ja bi la je ta ko đer »sla -mar ka«, a ob ja vlje na joj je i zbir ka pje sa -ma, dok su otac i bra ća bi li sa mo u ki maj -sto ri. Osnov nu ško lu po ha đa la je u Đur đi -nu, za ba vlja la se iz ra đu ju ći pred me te, sli -ke i fi gu re od sla me, ku ku ru zo vi ne, tr ske...Rad ni vi jek pro ve la je kao dak ti lo graf ki njau Su bo ti ci, ali ni je za ne ma ri la strast ob li -ko va nja u kre a tiv nom su zvuč ju s pri rod -nim okruž jem svo je ga »sa la škog dje tinj -stva«.

Tek 2000. go di ne, naj pri je u li kov nojsek ci ji SLAP (pri udruženju penzionera), aza tim u Sla mar skoj ra di o ni ci pen zi o ne raSRP, iz la že ru ko tvo ri ne od re za ne ple te nesla me. Na Me đu na rod noj ko lo ni ji na i ve uBa kuu (Mol da vi ja) su dje lo va la je 2002., aza tim u ko lo ni ja ma u Hr vat skoj i Ma džar -skoj te uče sta lo u Đur đi nu kraj Su bo ti ce.Iz la ga la je ko lek tiv no u Ru munj skoj, Hr -vat skoj, Ma džar skoj, Bu gar skoj i Sr bi ji(Zre nja nin, Be o grad, Vr njač ka Ba nja, Baj -mok, Ru ski Kr stur, Bač ka To po la i dr.). Pr -vu sa mo stal nu iz lo žbu pri re di la je u Sen ti2003., a za tim u Be o gra du, na Pa li ću i uSu bo ti ci.

DULIĆ

80

I. Dulić, Jabuke, slama

Ne mi ri se s kon ven ci o nal nim, do mi -šlja iza zva na ma te ri ja lom. Sla mom, li šćemku ku ru za i tra vom ple te i mo de li ra po e tič -na »pa or sko-go spod stve na« sno vi đe nja,ras ko šno odje ve ne lut ke i »zlat ne ja bu ke«,kla sje »isti ni ti je« od pra vo ga i sa la ške pri -zo re pre po zna tlji vim i sa mo svoj nim ru ko -pi som.Lit.: L. I. Krm po tić, Umjet nost u teh ni ci sla me,Su bo ti ca, 2004; Ivana Dulić: Ka ta log sa mo stal neiz lo žbe, Su bo ti ca, 2005.

B. Du ran ci

DU LIĆ, Je li sa va S. M. (Ma ri ška) (Đur -đin, 15. IX. 1885. – Su bo ti ca, 13. XI.1970.), re dov ni ca. Ro đe na u do bro sto je ćojobi te lji Petra i Cecilije rođ. Crnković, rođ.Ja ra ma zo vić. Kao mla da dje voj ka 1923.po ma ga la je bl. Ma ri ji Pet ko vić, ute me lji -te lji ci Dru žbe se sta ra Kće ri Mi lo sr đa, u sa -ku plja nju mi lo sti nje po bu nje vač kim sa la -ši ma za po tre be sa mo sta na i si ro ti šta uBla tu na Kor ču li. Ubr zo je sav svoj ime takod lu či la da ti Dru žbi te je od tih sred sta vapo če la grad nja su bo tič kog sa mo sta na Dru -žbe iza cr kve sv. Ro ka u Su bo ti ci. U sa mo -sta nu u Bla tu bi la je pr va re dov ni ca te Dru -žbe iz Bač ke, a re dov nič ko joj je ime bi loJe li sa va. Sli je di lo ju je u u re dov nič kompo zi vu još tri de se tak dje vo ja ka iz Bač ke. Lit.: s. M. Ima ku la ta Ba jić, Se stra Ma ri ja Je li sa va– Ma ri ška Du lić – čla ni ca Dru žbe kće ri Mi lo sr đa,Su bo tič ka Da ni ca. Ka len dar za 1994. god., Su bo -ti ca, 1993; L. I. Krm po tić, Ve li ko obi telj sko sta bloDu li će vih, Su bo ti ca, 2005.

N. Tum bas

DU LIĆ, Jo sip (Su bo ti ca, 22. XII. 1927. –Su bo ti ca, 7. IV. 1994.), li ječ nik spe ci ja list,dru štve ni dje lat nik. Sin Marka i Ane, rođ.Štolc. Ško lo va nje u Su bo ti ci i stu di ra nje uBe o gra du če sto je pre ki dao zbog ma te ri -jal nih te ško ća. Stu dij me di ci ne na Me di -cin skom fa kul te tu u Be o gra du za vr šio jeza to tek u 32. go di ni.

Osim li ječ nič kim i struč nim ra dom, ba -vio se i or ga ni za cij skim pi ta nji ma zdrav -stve ne slu žbe. Bio je je dan je od za go vor -ni ka po ve zi va nja ma lih am bu la na ta op ćeprak se u je din stve ni Dom zdra vlja u Su bo -ti ci. Na kon ostva re nja te ide je po stao jenje go vim pr vim rav na te ljem 1965. Za u zi -

mao se i za osni va nje am bu la na ta me di ci -ne ra da pri pod u ze ći ma, sma tra ju ći da jeza zdrav stve nu za šti tu va žno ot kri ti po ve -za nost iz me đu bo le sti i uvje ta ra da. Iz Su -bo ti ce je s mje sta rav na te lja Me di cin skogcen tra 1975. pre šao na du žnost po kra jin -skog taj ni ka za zdra vlje i so ci jal nu po li ti kuu Iz vr šnom vi je ću SAP Voj vo di ne, ko ju jeob na šao do 1978. Na kon to ga vra tio se uSu bo ti cu te je po stao di rek to rom Slo že nezdrav stve ne or ga ni za ci je udru že nog ra daSje ver na Bač ka. U or ga ni za ci ji zdrav stve -ne slu žbe po mo gla mu je i spe ci ja li za ci jaiz so ci jal ne me di ci ne s or ga ni za ci jomzdrav stve ne slu žbe, ko ju je za vr šio 1969.To mu je omo gu ći lo da se po sve ti te o rij -skoj raz ra di i prak tič noj pri mje ni so ci jal -no-me di cin ske pro ble ma ti ke, or ga ni za ci jezdrav stve ne za šti te i zdrav stve ne dje lat no -sti op će ni to. Sa su rad ni ci ma je na pi sao ve -ći broj ra do va, ana li za i pri op će nja na tete me.

Bio je član Struč nog vi je ća Po kra jin -sko ga zdrav stve nog cen tra, iza sla nik So ci -jal no-zdrav stve nog vi je ća Skup šti ne SRSr bi je, pot pred sjed nik Skup šti ne Za jed ni -ce zdrav stve nih or ga ni za ci ja Voj vo di ne,pred sjed nik Li ječ nič kog dru štva u Su bo ti -ci i dr. Za svoj rad do bio je zva nje pri ma -ri us 1983. te vi še na gra da i pri zna nja: Or -den ra da sa sre br nim vi jen cem, Or den za -slu ga za na rod sa sre br nim zra ci ma, Spo -me ni cu Srp sko ga li ječ nič kog dru štva u po -vo du 100-te ob ljet ni ce po sto ja nja Dru štva,Li sto pad sku na gra du Su bo ti ce i dr.Iz vo ri: Z. Hor vat ski, Bi o gra fi ja dr Jo si pa Du li ća– Ar hiv ski po da ci Zdrav stve nog cen tra Su bo ti ce.

E. Lib man

DULIĆ

81

Jo sip Du lić

DU LIĆ, Jo sip (Ta van kut, 3. VI II. 1928.),ge o det. Sin Ivana i Marije, rođ. Kujundžić.Puč ku ško lu za vr šio je u Ta van ku tu 1939.,a gim na zi ju u Su bo ti ci 1948. Na Ge o det -skom od sje ku Gra đe vin skog fa kul te ta uBe o gra du di plo mi rao je 1955. Od 1956. doumi ro vlje nja 1990. u Su bo ti ci je ra dio kaoin že njer ge o de zi je, naj pri je u Na rod nomod bo ru sre za Su bo ti ca, a po sli je u ko mu -nal noj usta no vi u Su bo ti ci, ko ja je vi še pu -ta mi je nja la ime (Bi ro za ur ba ni zam, Eko -nom sko-in že njer ski za vod, Za vod za ur ba -ni zam i ge o de zi ju).

Va žan pri nos una pre đe nju ur ba ni zma uSu bo ti ci dao je kao vo di telj Ge o det skogod je la Za vo da za ur ba ni zam i ge o de zi jupred lo živ ši osni va nje Ka ta stra ko mu nal nihin sta la ci ja za pod ruč je Op ći ne Su bo ti ce tepo tak nuv ši sni ma nje ko mu nal nih in sta la -ci ja i na no še nje po da ta ka na ka ta star skepla no ve. Na te me lju to ga Skup šti na Op ći -ne Su bo ti ce do ni je la je Od lu ku o ka ta struko mu nal nih vo do va i obje ka ta (Slu žbe nilist Op šti ne Su bo ti ca, broj 11/76). Sastruč nim re fe ra tom Mi kro film u ar hi vi ra -nju su dje lo vao je na Kon gre su Dru štva ge -o det skih in že nje ra i ge o me ta ra u Sa ra je vu1970.

U ka zne nom po stup ku ko ji se vo diopro tiv »usta ško-kri žar ske or ga ni za ci je«1947., kao gim na zi ja lac je uhi ćen do 8.pro sin ca ostao je u is tra žnom za tvo ru.God. 1969. u sve zi s pri pre ma ma za osni -va nje Ogran ka Ma ti ce hr vat ske u Su bo ti cipo stao je član-rad nik Ma ti ce hr vat ske uZa gre bu i ka sni je zbog to ga opet uhi ćen.Osni vač je HKUD-a »Bu nje vač ko ko lo«(1970). Na kon po li tič kih pro mje na od lip -nja 1990. do li sto pa da 1994., bio je pred -sjed nik Su bo tič ke po dru žni ce Na rod ne se -ljač ke stran ke. Od 1995. kao umi ro vlje nikži vi u No vo me Vi no dol sko me.Lit.: A. Se ku lić: Dvi je su bo tič ke pre su de (1948. i1972.), Po li tič ki za tvo re nik, br. 102, Za greb, 2000;N. Ze lić: »Hr vat sko pro lje će« i bač ki Hr va ti. Da -ni Ba lin ta Vuj ko va : da ni hr vat ske ri je či : zbor nikra do va sa znan stve nih sku po va 2002. – 2005., Su -bo ti ca, 2006.

N. Ze lić

DU LIĆ, Jo sip (Su bo ti ca, 20. X. 1936.),teh no log. Ro đen je u broj noj obi te lji od

oca Ma te, tr gov ca, i maj ke Te re zi je, rođ.Du lić, ku ća ni ce. Od 1939. ži vi u Ta van ku -tu, gdje mu je otac imao tr go vač ku rad njumje šo vi te ro be, ko ja je 1947. na ci o na li zi -ra na. Osnov nu ško lu i gim na zi ju za vr šio jeu Su bo ti ci, gdje je ma tu ri rao 1955. Iste go -di ne upi sao je stu dij na Teh no lo škom fa -kul te tu u Za gre bu, ko ji je ap sol vi rao 1959.Od mah se za po slio ka ko bi mla đem bra tuomo gu ćio da stu di ra. Ože nio se 1960. Ka -tom Tum bas, a na kon što im je u Za gre bu1961. ro đe na kći Iva na i na kon što je su -pru ga di plo mi ra la, s obi te lji se vra tio u Su -bo ti cu.

Ra dio je na mje stu uprav ni ka i teh no lo -ga u no vo i zgra đe no me vi nar skom po dru -mu u Ta van ku tu i uz rad je 1967. di plo mi -rao na Teh no lo škom fa kul te tu u No vomSa du. God. 1968. pre šao je u su bo tič kopod u ze će Fi de lin ka, gdje je kao pr vi di plo -mi ra ni teh no log po stao član eki pe ko ja jeto pod u ze će tran sfor mi ra la u mo der numlin sku tvor ni cu. Pr vi je u ta da šnjoj Ju go -sla vi ji pro jek ti rao i pri mi je nio tzv. No Ti -me po stu pak u pro iz vod nji kru ha, i toopre mom do ma ćih pro iz vo đa ča. Taj je po -stu pak omo gu ćio sma nji va nje or ga ni za ci -je, vre me na pro iz vod nje i utro ška ener gi jete po treb nog pro sto ra. Od 1972., kao vo di -telj od je la za raz voj teh nič kog sek to ra,pro jek ti rao je teh no lo gi ju, vo dio nad zor iiz grad nju in du strij ske pe ka re u Ve le nju(Slo ve ni ja). Od 1980. do 1986. bio je glav -ni teh no log no vo i zgra đe ne hlad nja če Me -do pro dukt u Ta van ku tu, ko ja je u dru gojgo di ni po slo va nja do sti gla pun obrt ka pa -ci te ta, a 1984. bi la je je dan od vo de ćih iz -vo zni ka vo ća i po vr ća u biv šoj Ju go sla vi ji.God. 1986. vra tio se u Fi de lin ku na mje stoteh nič kog di rek to ra škro ba re i tvor ni ce tje -ste ni na. Ra dio je na ra ci o na li za ci ji škro -bar ske pro iz vod nje te pro jek ti ra nju i re a li -za ci ji no vih rje še nja pri mar ne pre ra de bra -šna, što je re zul ti ra lo po ve ća njem op se gapro iz vod nje za 300 %. Od 1989. bio je di -rek tor sek to ra pro iz vod nje u Fi de lin ki, aod 1993. do od la ska u mi ro vi nu 2003. ra -dio je na mje stu po moć ni ka ge ne ral nog di -rek to ra za pro iz vod nju i teh nič ko-teh no lo -ške po slo ve.

T. Žig ma nov

DULIĆ

82

DU LIĆ, Jo sip (Su bo ti ca, 6. XI. 1970.),no go me taš. Sin Jo si pa i Gi zi ke, rođ. Ši -mon. No go me tom se u svo jem se lu Žed ni -ku ba vio od naj mla đih da na. Do za vr šet kaosnov ne ško le igrao je za mje sni NK Žed -nik, a 1985. pre šao je u su bo tič ki pr vo li gašSpar tak. U pr voj je eki pi na stu pao već1986., a za taj je klub u Pr voj i Dru goj li giigrao do 1995. Tad je oti šao u ino zem stvo,naj pri je na jed nu se zo nu u island ski klubFram iz Reykja vi ka, a na kon to ga 1996.-2000. u ma džar ski pr vo li ga ški klub Vi de o -ton iz Stol nog Bi o gra da (madž. Székes -fehérvár). Još je jed nu se zo nu igrao za su -bo tič ki Spar tak, a od 2001. tre ni ra i igra zalo kal ni KNSK Ke le bia iz Ke le bi je (Ma -džar ska). Za ju go sla ven sku dr žav nu re pre -zen ta ci ju na stu pao je 25 pu ta – za ka det sku1985.-86, omla din sku 1987.-88. i olim pij -sku 1989. Ži vi u Su bo ti ci.

Lj. Fa bi jan

DU LIĆ, Ka ta (Su bo ti ca, 25. XI. 1936.),fitofarmceutkinja. Ro đe na je u obi te lji sase dam dje ce od oca Ma ti je Tum ba sa i maj -ke Sta ne, rođ. Du lić. Osnov nu ško lu i gim -na zi ju po ha đa la je u Su bo ti ci, gdje je i ma -tu ri ra la 1956. Di plo mi ra la je 1961. na Po -ljo pri vred no-šu mar skom fa kul te tu u Za g-re bu. Ma gi star sku rad nju na te mu Pro u-ča va nje i su zbi ja nje li snih mi ne ra u voć -nja ci ma R.O. »Pe šča ra« u Su bo ti ci 1980. i1981. go di ne ob ra ni la je 1985. na Po ljo pri -vred nom fa kul te tu u Osi je ku, a dok tor skudi ser ta ci ju Raz voj li snih mi ne ra i nji ho vosu zbi ja nje u voć nja ci ma Su bo tič ke pe šča re1989. na Po ljo pri vred nom fa kul te tu u No -vom Sa du.

God. 1961. za po sli la se u Ze mljo rad -nič koj za dru zi Ta van kut, ko ja je 1963. ušlau sa stav Pe šča re. Ci je li rad ni vi jek pro ve -la je u toj or ga ni za ci ji kao re fe ren ti ca zaza šti tu vo ćar skih kul tu ra. Skr bi la je za za -šti tu na 700 ha voć nja ka, s 12 kul tu ra ura spo nu 80 km. Po seb nu je po zor nost po -sve ći va la edu ka ci ji vo ća ra u oko li ci Su bo -ti ce i na dru gim vo ćar skim pod ruč ji ma zapra vil nu i pra vo dob nu za šti tu vo ćar skihkul tu ra te je po ma ga la mla đim ko le ga mapri uvo đe nju u prak su. I na kon od la ska umi ro vi nu 1991. stal no su ra đu je s pri vat nimpo ljo pri vred ni ci ma.

Su ra đi va la je s po ljo pri vred nim in sti tu -ti ma i fa kul te ti ma u No vom Sa du, Ma ri bo -ru, Za gre bu, Be o gra du i Sko plju te s vo -ćar skim or ga ni za ci ja ma iz ci je le Ju go sla -vi je. Pro vo di la je ogle de iz za šti te vo ćar -skih kul tu ra, na te me lju če ga su na sta li ra -do vi ko ji su, sa mo stal no ili u su a u tor stvu,ob ja vlje ni u do ma ćim (Za šti ta bi lja, Be o -grad, 1987, 1988, 1993; Pe sti ci di, Be o -grad, 1990, 1991, 1992; Gla snik za šti te bi -lja, Za greb, 1991; Sa vre me na po ljo pri vre -da, No vi Sad, 1994; Bilj ni le kar, Be o grad,1999) i stra nim ča so pi si ma (Ze itschrift füran ge wen de te En to mo lo gie, Ham burg,1983; BCPC, Brayton, 1984; Ac ta Phyto -pat ho lo gi ca et En to mo lo gi ca Hun ga ri ca,Bu dim pe šta, 1992). Su a u to ri ca je šestknji ga u ko ji ma je ob ra đi va la pi ta nje za šti -te bi lja i eko no mi ku za šti te. Su dje lo va la jena vi še sa vje to va nja i kon gre sa u ze mlji iino zem stvu (Beč, Brayton u Ve li koj Bri ta -ni ji, Go de lo u Ma džar skoj). Ba vi la se i in -te gral nom pro iz vod njom, tj. pra vil nompri mje nom svih mje ra u za šti ti bi lja, a nesa mo pri mje nom pe sti ci da. Bi la je u ti mupro jek ta za in te gral nu pro iz vod nju vo ća uJu go sla vi ji 1980.-84. Su dje lu je u me đu na -rod nom pro jek tu pet bal kan skih ze ma ljaUpu ta za in te gral nu pro iz vod nju ne kih vr -sta vo ća i po vr ća. Za svoj rad do bi la je vi -še pri zna nja i na gra da.Dje la: Raz voj vo ćar stva i vi no gra dar stva, pre ra dei pro me ta vo ća i gro žđa na Su bo tič ko-hor go škojpe šča ri od 1978. do 1990. (su a u tor P. Cin drić),Su bo ti ca, 1981; Gu sta sad nja ja bu ka (su a u tor D.Gvo zde no vić), Be o grad 1982; Gu sti za sa di kru škei ja bu ke (su a u to ri D. Gvo zde no vić i dr.), Be o grad,1983; Gu sti sad ni na sa di (su a u to ri D. Gvo zde no -vić i F. Lom ber ger), Lju blja na, 1988; Intenzív al -ma ter mesztés a ho mo kon (su a u to ri V. Do bre nov idr.), No vi Sad, 1989; Sa vre me na pro iz vod nja ja -bu ke, kru ške i du nje (su a u to ri D. Gvo zde no vić idr.), No vi Sad, 1993.

T. Žig ma nov

DU LIĆ, La zo – Čva rak (Đur đin, 7. I.1900. – Su bo ti ca, 22. IV. 1931.), po sjed -nik, bo em, be ćar. Sin To me i Ka te, rođ.Raj čić. Na sli je div ši ve li ko po ro dič no ima -nje, ži vio je ras tro šnim i bo em skim ži vo -tom te je cje lo kup ni ime tak za života po -tro šio. Me đu pr vi ma je u Su bo ti ci imao

DULIĆ

83

auto mo bil. O nje mu su stvo re ne mno go -broj ne ur ba ne le gen de ko je se me đu bu nje -vač kim pu kom u Su bo ti ci do da nas pre pri -ča va ju. Osim Du li će vim ne mir nim du hom,te su le gen de mo ti vi ra ne i stvar nim pro ble -mi ma te žač kog ži vo ta te mo ral nim pred ra -su da ma bu nje vač ko ga pa tri jar hal nog dru -štva. Pre ma jed noj od le gen da, unaj mio jesku pi nu ri sa ra ko ji su ko si li »upra zno« is -pred sa me su bo tič ke Grad ske ku će dok jenje ga »pra ti la mu zi ka«. Grad skoj je upra vitom pri go dom po ru čio da će po rez pla ti tičim pro da ono što ri sa ri po ko se.Lit.: L. I. Krm po tić, Ve li ko obi telj sko sta blo Du li -će vih, Su bo ti ca, 2005.

S. Ba čić

DU LIĆ, Lji lja na (Su bo ti ca, 25. X.1958.), eko no mi sti ca. Kći ugled nog obrt -ni ka Iva na i Te re zi je, rođ. Crn ko vić. Ma tu -ri ra la je 1977. u Su bo ti ci, di plo mi ra la1979. na Vi šoj sta ti stič koj ško li u Za gre bu,a 1986. na Eko nom skom fa kul te tu u Za g-re bu. Od za vr šet ka stu di ja ra di la je u ne -ko li ko za gre bač kih tvrt ki kao eko no mi sti -ca. Na kon po vrat ka u Su bo ti cu 1999. po -sta la je su rad ni com Ured ni štva pro gra mana hr vat skom je zi ku Ra dio Su bo ti ce. God.2004. an ga ži ra na je u Skup šti ni op ći ne Su -bo ti ca kao pr va pre vo di te lji ca za hr vat skije zik na kon nje go va uvo đe nja u slu žbe nuupo ra bu u Op ći ni 4. XI. 1993. U si ječ nju2005. po sta la je glav na i od go vor na ured -ni ca pro gra ma na hr vat sko me Ra dio Su bo -ti ce. Za nje zi na man da ta, za po če lo je emi -ti ra nje pro gra ma na hr vat sko me vi ken domi blag da ni ma, uve de ne su no ve emi si je, aotvo ren je i pr vi in ter ak tiv ni in ter net skipor tal u hr vat skoj za jed ni ci u Voj vo di ni(www.su bo ti ca da nas.in fo).

T. Žig ma nov

DU LIĆ, Ma ri ja, rođ. Maf tej (Ma ja)(Su bo ti ca, 16. I. 1925.), kul tur na dje lat ni -ca. Kći Đu re i Ci li ke, rođ. Ro gić. Osnov nui gra đan sku ško lu za vr ši la je u Su bo ti ci.Dr žav nu uči telj sku ško lu po ha đa la je u Za g-re bu, gdje je i di plo mi ra la 1945., na kon če -ga se vra ti la u za vi čaj. Ra di la je kao uči te -lji ca u osnov noj ško li u Crn ko vić-kra ju(Gor nji Ta van kut). U pro lje će 1948. u po -

li tič ki mon ti ra no me sud skom pro ce su uSu bo ti ci, u sklo pu tzv. dru ge sku pi ne odde vet mla đih su bo tič kih sve će ni ka i pro -svjet nih dje lat ni ka, osu đe na je kao čla ni ca»usta ško-kri žar ske« or ga ni za ci je na 14mje se ci stro gog za tvo ra s pri sil nim ra dom.Na kon iz dr ža ne ka zne u Ka zne no-po prav -nom do mu za že ne u Po ža rev cu ni kad vi šeni je pri mlje na u uči telj sku slu žbu. Do od -la ska u mi ro vi nu ra di la je na knji go vod -stve no-ra ču no vod stve nim po slo vi ma, za -vr šiv ši Vi šu eko nom sko-ko mer ci jal nuško lu u Su bo ti ci.

Po vre me no pi še pje sme i za pi se iz ži -vo ta. Pje sme su joj ob ja vlje ne u lo kal nojpe ri o di ci (Zvo nik, Su bo tič ka Da ni ca, Žig,Hr vat ska ri ječ) te u tri zbir ke pje sa ma Li -ra na i va (2004., 2005., 2006.). Pri go dombo rav ka kod si na u Ka na di u Gla sni ku Hr -vat ske se ljač ke stran ke iz Van co u ve ra ob -ja vi la je na pi se o bo žić nim obi ča ji ma bač -kih Hr va ta-Bu nje va ca, o du ži jan ci i umjet -no sti u teh ni ci sla me (2002., 2003.). U za g-re bač kom li stu Po li tič ki za tvo re nik (br.87 i 88, 1999; br. 115, 2001.) opi sa la je su -bo tič ki po li tič ki pro ces iz 1948. u ko jem jeosu đe no 27 Hr va ta, a pi sa la je i o ak tu al -nim po li tič kim pri li ka ma u Su bo ti ci.

Kao čla ni ca HKPD-a Ma ti ja Gu bec izTa van ku ta, od 1990. ba vi la se iz ra dom sli -ka i pred me ta u teh ni ci sla me. Su dje lo va laje na ne ko li ko ko lo ni ja sla mar ki i de se takskup nih iz lo ža ba. Čla ni ca je i Li kov nogod je la HKC-a Bu nje vač ko ko lo te Ka te -dral nog zbo ra Al be Vi da ko vić iz Su bo ti ce.Lit.: Osmi sa ziv Pr ve ko lo ni je na i ve u teh ni ci sla -me, Ta van kut, 1993; Li ra na i va, Su bo ti ca, 2005.

T. Žig ma nov

DU LIĆ, Ma ri ja (Ta van kut, 6. XII. 1936.),sla mar ka. Ro đe na je u po ljo djel skoj obi te -lji Fra nje i Man de, rođ. Crn ko vić. Če tve ro -go di šnju puč ku ško lu za vr ši la je u Ta van -ku tu, no ško lo va nje je mo ra la pre ki nu tizbog ma te ri jal nih raz lo ga, kad je obi telj -ska imo vi na kon fi sci ra na na kon Dru go gasvjet skog ra ta. Na sta vi la je ško lo va nje po -sli je če tve ro go di šnje pa u ze – puč ku i sred -nju ke mij sku ško lu za vr ši la je u Su bo ti ci, aza tim je upi sa la Teh no lo ški fa kul tet u Za g-

DULIĆ

84

re bu, gdje je i ap sol vi ra la 1963. Vi še go-di na ra di la je u SR Nje mač koj, a 1980-ihvra ti la se u Su bo ti cu te je on dje do mi ro vi -ne ra di la kao ke mi čar ka u GP Pa no ni ja.

U dje tinj stvu je od oca i te te na u či laple sti u sla mi »bra nu«, »kru šne« i ukra snepred me te. Na na go vor ro đa ki nje Ane Crn -ko vić po čet kom 1980-ih po nov no je po če -la ra di ti u teh ni ci sla me, naj pri je pri god neče stit ke, a po sli je i sli ke. God. 1985. pr vije put su dje lo va la u ne koj li kov noj ko lo ni -ji u Er ne sti no vu, a u ta van kut skoj ko lo ni jina iv nog sli kar stva u teh ni ci sla me, ko juor ga ni zi ra ne ka da šnji KUD, da nas HKPDMa ti ja Gu bec, ra di go to vo sva ke go di ne.Su dje lo va la je na vi še od sto ti nu skup nihiz lo ža ba u ze mlji i ino zem stvu. Naj če šćisu mo ti vi nje zi nih sli ka u teh ni ci sla me sa -la ši s dvo ri štem pu nim ži vo ti nja, ra do vi upo lju te ži vo ti nje u kra jo li ku. Ra di la je i smla di ma, pre no se ći im svo je umi je će.Lit.: Pri vat na ar hi va Sti pa na Ša bi ća, Su bo ti ca; N.Ze lić, Pro tiv za bo ra va, Za greb, 2000; L. I. Krm -po tić, Umjet nost u teh ni ci sla me, Za greb-Su bo ti -ca, 2001.

T. Žig ma nov

DU LIĆ, Mar ko (Đur đin, poč. XIX. st. – ?),be ćar i ha ra mi ja. Sre di nom XIX. st. »uzeoje prav du u svo je ru ke« te je, osim u oko -li ci Su bo ti ce, dje lo vao i na ši rem pod ruč juBač ke. Pre ma ka zi va nju nje go vih srod ni -ka, bio je ve o ma sna žan čo vjek, ko ji je pi -jan če vao da ni ma i no ći ma te su mu krč me

bi le pra vi dom, a krč ma ri ja ta ci i po ma ga -či. Zbog be ćar skog ži vo ta, kri jum ča re njako nja iz Sla vo ni je i dru gih ne do pu šte nihrad nja bio je u stal nu su ko bu s po li ci jom,»čen de ri ma«, ko ji su če sto or ga ni zi ra li po -tje ru za njim te je bio vi še na ko nju ne go uku ći. Svoj je ži vot ni put za vr šio u sta ri jojdo bi pav ši s ko nja u bi je gu pred »čen de ri -ma«. Nje go vo be ća re nje puk je ide a li zi raoi opje vao u pje smi: Du lić Mar ko na ka pi jipio / Tri je To ta na pu tu su strio / Jed no gaje na mi stu ubio / Dru go me je re bra iz lo -mio / A tre ćeg je u ro blje od veo.

N. Ze lić

DU LIĆ, Mar ko (24. IV. 1831. – 22. VI.1888.), ze mljo po sjed nik. Sin Gr ge iMarije, rođ. Čović. Bio je za stup nik su bo -tič ke grad ske skup šti ne, član Škol ske sto -li ce i Zdrav stve nog od bo ra. U po vi je sti jeostao za bi lje žen i kao pri vre me ni pred -sjed nik Puč ke ka si ne ti je kom 1887.

M. Gr li ca

DU LIĆ, Mar ko (Su bo ti ca, 6. X. 1874. –Su bo ti ca, 14. V. 1924.), ve le po sjed nik, vi -ri list u su bo tič koj grad skoj skup šti ni. Sinje Luke i Jozefine, rož. Gabrić. Je dan je odini ci ja to ra iz la ska ve će sku pi ne bu nje vač -kih di o ni ča ra iz Puč ke ga zdač ke ban ke d.d.i osni va nja Ze mljo dil ske šte di o ni ce d.d.11. I. 1904., u ko joj je ne ko li ko go di na biodo pred sjed nik. Kad se 1912. ta ban ka uto -pi la u Hr vat sku ze malj sku ban ku d.d., po -stao je pred sjed ni kom uprav nog od bo ra

DULIĆ

85

M. Dulić, Deran i pivac, slama

Marko Dulić

su bo tič ke po dru žni ce. U Puč koj ka si nipro šao je put od obič nog čla na pre ko bla -gaj ni ka 1903.-05. i do pred sjed ni ka 1906.-15. sve do nje zi na sed mog pred sjed ni ka1916.-1923. Bio je član Bu nje vač ko-srp -skog na rod nog od bo ra 1918., a po sli je po -ča sni pred sjed nik mje sne upra ve po dru žni -ce Ju go sla ven ske ban ke u Su bo ti ci. Nje -gov je unuk glu mac Vlat ko Du lić.Iz vor: Hi sto rij ski ar hiv Su bo ti ca, F: 28.2

Lit.: Ne ven, Su bo ti ca 3/1903, 3/1904, 11/1904,3/1905, 2/1907, 9/1908, 3/1909, 48/1912.

M. Gr li ca

DU LIĆ, Mar ko (Su bo ti ca 25. XI. 1936. )ar hi tekt. Sin Alojzija i Veronike, rođ. Prćić.Sred nju teh nič ku ško lu za vr šio je u Su bo -ti ci, a di plo mi rao je na Ar hi tek ton skom fa -kul te tu u Beogradu 1967. Is pr va je ra dio upro jekt nom bi rou u Bač koj To po li te kaopro fe so r u Sred njoj teh nič koj ško li u Su -bo ti ci, no naj du ži dio svo je ga rad nog vi je -ka pro veo je u Stan dar dpro jek tu. Pro jek ti -rao je ne ko li ko zgra da u Su bo ti ci: če tve ro -kat ni ce na Ka ra đor đe voj (Ha la škoj) ce sti,po slov no-stam be ni objekt na uglu Za gre -bač ke uli ce i Som bor ske ce ste te vi še pri -vat nih stam be nih zgra da. Bio je do bit nikpr ve na gra de na po ziv nom na tje ča ju za re -vi ta li za ci ju su bo tič ke sa jam ske u sport skudvo ra nu (»Ha la spor to va«), a ra dio je i napre u re đi va nju Te ni ske ku će na Pa li ću.

S. Mač ko vić

DU LIĆ, Ma te (Su bo ti ca, 7. III. 1867. –Su bo ti ca, 12. III. 1930.), či nov nik, dru -štve ni dje lat nik. Gim na zi ju je po ha đao urod nom gra du do 1878., na kon če ga ula ziu grad sku slu žbu, a 1889. po sta je »va ro-ški bla gaj nik«. Dru štve ni ugled po tvr đenmu je po čet kom 1896., kad je ime no van zapo ča snog bi lje žni ka u Puč koj ka si ni, i pot -kraj iste go di ne, kad je iza bran za na čel ni -ka grun tov ni ce. U po sljed njim go di na maXIX. st. bio je je dan od za čet ni ka ide je oosni va nju Ko la mla de ži i je dan od nje go -vih naj ak tiv ni jih čla no va, a u go di na mapred Pr vi svjet ski rat bio je je dan od osni -va ča Pr ve škol ske za dru ge u Su bo ti ci. Nazbo ru u ho te lu Hun ga ri ja u Su bo ti ci 10.

XI. 1918. iza bran je za čla na Bu nje vač ko-srp skog na rod nog od bo ra, a 20. XI. 1918.po sta vljen je za še fa po re znog zva nja u pr -voj ju go sla ven skoj grad skoj upra vi. Pot -kraj 1921. umi ro vljen je na kon vi še od 34go di ne či nov nič ke slu žbe kao glav ni grad -ski po re zni ra ču no vo đa.

Iz vor: Hi sto rij ski ar hiv Su bo ti ca, F:47. 29170/1921.

Lit.: Ne ven, Su bo ti ca, br. 10/1889, 2/1896,1/1897, 7/1897,1/1898, 37/1913; J. Šok čić, Su bo -ti ca pre i po sle oslo bo đe nja, Su bo ti ca, 1934; M.Eve to vić, Kul tur na po vi jest bu nje vač kih i šo kač -kih Hr va ta (ru ko pis).

M. Gr li ca

DU LIĆ, Ma ti ja, rođ. Ja ra ma zo vić (Đur -đin, 17. V. 1912. – Đur đin, 8. VII. 2002.),puč ka pje sni ki nja i sla mar ka. Ro đe na je upo ljo djelj skoj obi te lji Ma ri ja na i Man de,rođ. Crn ko vić. Osnov nu je ško lu za vr ši la uĐur đi nu, pr va tri raz re da gra đan ske ško leu Su bo ti ci, a če tvr ti u No vom Sa du. Na konto ga vra ti la se na sa laš u oko li ci Đur đi na,on dje se uda la, s obi te lji se ba vi la po ljo -djel stvom, ro di la je sed me ro, a od go ji la še -ste ro dje ce.

Pi sa ti je po če la – pre ma vla sti tu pri zna -nju – u 56. go di ni, po gla vi to pje sme, ali ipri po vi jet ke, no one do sad ni su ob ja vlje ne.Pje sme je naj vi še ob ja vlji va la u ka to lič kojpe ri o di ci u Bač koj, u li stu Bač ko kla sje ika len da ru Su bo tič ka Da ni ca, a Hr vat skoknji žev no dru štvo sv. Ći ri la i Me to da iz

DULIĆ

86

Ma te Du lić

Za gre ba 1988. iz da lo joj je zbir ku Ra su tovla će s vi še od 60 pje sa ma. Pje sni ki nja jesna žno ga puč kog pro se dea, a pje snič ki jojje opus te mat ski od re đen svi je tom ne po -sred na okru že nja: rod nim kra jem, vjer -skim ži vo tom, na rod nim obi ča ji ma, dječ -jim svi je tom... Osim ele me na ta na i vi te ta, umno gim se nje zi nim pje sma ma, oso bi to udo mo ljub ni ma, osje ća i pa tos ro man ti zma.

God. 1969. po sta la je čla ni com Li kov -ne sek ci je KUD-a Ma ti ja Gu bec iz Ta van -ku ta, a slje de će go di ne po če la je iz ra đi va tisli ke u teh ni ci sla me. Iz la ga la je na vi še od40 skup nih iz lo ža ba čla no va Dru štva u ze m-lji i ino zem stvu. Kao pred stav ni ca Voj -vo di ne, pre ma iz bo ru Po kra jin skog od bo raza me đu na rod nu go di nu že na i su bo tič ko -ga Grad skog mu ze ja, 1975. su dje lo va la jena su sre tu se o skih že na stva ra te lji ca u slo -ven sko me mje stu Treb nje, gdje je na stu pi -la kao pje sni ki nja i sli ka ri ca u teh ni ci sla -me.Dje lo: Ra su to vla će, Za greb, 1988.

Lit.: Pri vat na ar hi va Sti pa na Ša bi ća, Su bo ti ca; N.Ze lić, Pro tiv za bo ra va, Za greb, 2000; L. I. Krm -po tić, Umjet nost u teh ni ci sla me, Za greb-Su bo ti -ca, 2001; J. Te mu no vić, Sa la šar ske ski ce, Su bo ti -ca, 2002.

T. Žig ma nov

DU LIĆ, Mi haj lo (Đur đin, 6. IX. 1909. –No vi Sad, 7. XI. 1971.), ke mi čar. Sin jeVe ce i Este re, rođ. Vu ko vić. Osnov nu ško -lu za vr šio je u Đur đi nu, a gim na zi ju u Su -bo ti ci 1931. Stu di rao je ke mi ju na Sve u či -li štu u Za gre bu, gdje je i di plo mi rao 1936.na ke mij sko-in že njer skom od sje ku Teh -nič kog fa kul te ta.

Na kon za vr šet ka stu di ja za po slio se urud ni ku ba kra u Bo ru ko ji je ta da bio u vla -sni štvu jed ne fran cu ske tvrt ke. Pr ve po slo -ve oba vljao je u ke mij skom la bo ra to ri ju, aza tim je pre šao na po slo ve pri mar nog obo -ga ći va nja ru da, tj. flo ta ci je. S vre me nom jepo stao struč njak za flo ta ci je te je na konDru go ga svjet skog ra ta su dje lo vao u po -kre ta nju flo ta ci ja u Sta rom Tr gu (Trep ča),Zve ča nu, Bla go je vu Ka me nu, Mač kat ni cii dr. God. 1951. pre šao je u rud nik an ti mo -na Za ja ča kraj Lo zni ce na mje sto glav nogteh no lo ga te je su dje lo vao u po di za nju,mo der ni zi ra nju i po kre ta nju de se tak flo ta -ci ja (u Sto li ca ma, Krup nju, Rud ni ku, Ve li -kom Maj da nu, Ma lom Zvor ni ku, Za ja či idr.). Od 1953. ra dio je u Vre o cu, gdje jepo di gao pr vu su ša ru lig ni ta u ze mlji, a od1955. u Nov ka be lu u No vom Sa du na mje -stu di rek to ra kon tro le. Na kon to ga ra dio jena in ve sti ci ja ma, pre se lje nju i mo der ni za -ci ji tvor ni ce.

Ob ja vio je vi še znan stve nih i struč nihra do va s pod ruč ja obo ga ći va nja si ro vi na ipre ra de me ta la te je s pri op će nji ma su dje -lo vao na znan stve nim sku po vi ma u ze mljii ino zem stvu. Bio je član iza slan stva Ju go -sla vi je u Me đu na rod noj or ga ni za ci ji zastan dar di za ci ju, ko mi te tu TC 26 za obo je -nu me ta lur gi ju. Vi še je pu ta na gra đi van zaino va ci je i una pre đe nja u pro iz vod nji, aod li ko van je Or de nom ra da III. re da.

T. Žig ma nov

DU LIĆ, ne sto (Đur đin, 15. IX. 1940. –Su bo ti ca, 5. XII. 2005.), pro fe sor fi zi ke,vi so ko škol ski pre da vač. Ro đen je na sa la -

DULIĆ

87

Matija Dulić

MihajloDulić

šu u oko li ci Đur đi na u po ljo djel skoj obi te -lji od oca Iva na i Eli za be te, rođ Bu kvić.Osnov nu ško lu po čeo je po ha đa ti u rod no -me mje stu, a u če tvr tom raz re du pre šao jeu Su bo ti cu. Na kon za vr šet ka osnov ne ško -le u Su bo ti ci je upi sao gim na zi ju, gdje jema tu ri rao 1959. Fi zi ku je di plo mi rao naPri ro do slov no-ma te ma tič kom fa kul te tu uZa gre bu 1965. Vra tio se u Su bo ti cu i za po -slio u sred njoj stro jar sko-elek tro teh nič kojško li, gdje je krat ko vri je me pre da vao ma -te ma ti ku. God. 1968. pre šao je na Vi šuteh nič ku ško lu u Su bo ti ci, gdje je is pr vabio asi stent za pred met Fi zi ka. Zva nje pre -da va ča za pred met Me ha ni ka flu i da do bioje 1973., a 1982. za pred met Fi zi ka. Od1984. do 1986. ob na šao je du žnost po moć -ni ka rav na te lja Vi še teh nič ke ško le za na -stav na pi ta nja. Bio je su di o nik ne ko li koznan stve no-is tra ži vač kih pro je ka ta s pod -ruč ja fi zi ke i me ha ni ke, a su dje lo vao je ina de se tak znan stve nik sim po zi ja. Zbogbo le sti je umi ro vljen 1993.

Autor je Zbir ke re še nih za da ta ka izna u ke o to plo ti (Su bo ti ca, 1984.), sGyörgyom Bot kom i Fe ren com Koczóomna pi sao je Prak ti kum za la bo ra to rij ske ve ž-be iz fi zi ke (Su bo ti ca, 1973.), Prak ti kum zala bo ra to rij ske ve žbe iz na u ke o to plo ti(Su bo ti ca, 1974.) i Prak ti kum za la bo ra to -rij ske ve žbe iz me ha ni ke flu i da (Su bo ti ca,1974.), a s Lászlóm Horváthom skrip tuOsno vi me ha ni ke flu i da (Su bo ti ca, 1977.).Su a u tor je i dva de se tak znan stve nih istruč nih ra do va s pod ruč ja fi zi ke i me ha ni -ke, ko ji su ob ja vlje ni u zbor ni ci ma u Ju go -sla vi ji i Ma đar skoj te u ča so pi si ma u ze m-

lji (Gla snik he mij skog dru štva, 1980, Jo -ur nal of the Ser bian Che mi cal So ci ety,1987, 1992) i ino zem stvu (ma džar skomAc ta Physi ca et Che mi ca, 1978, 1984; bri -tan skom Jo ur nal od Ap plied Polymer Sci -en ce, 1989; nje mač kom Elec tro a nalysis,1990). Za svoj rad do bio je ne ko li ko na -gra da i pri zna nja.

V. Po kor nić

DU LIĆ, ni ko la (Su bo ti ca, 15. V. 1907. –Subotica, 27. I. 1963.), sve će nik, kul tur nidje lat nik. Osnov nu ško lu po ha đao je u Su -botici, a gim na zi ju u Su bo ti ci i Trav ni ku.Te o lo gi ju je za vr šio u Đa ko vu. Za sve će ni -ka je za re đen 12. VII. 1931. u Su bo ti ci. Is -pr va je bio ka pe lan u Su bo ti ci i Žed ni ku teka te he ta u dje vo jač kim ško la ma u Su bo ti -ci, za tim vi kar u Đur đi nu, Su bo ti ci i Bo đa -ni ma te na kra ju žup nik u Baj mo ku sve dosmr ti.

Osim što se ba vio pa sto ral nim ra dom,bio je ak ti van i u hr vat skim ka to lič kimudru ga ma te na po lju kul tu re bač kih Hr va -ta. Pri pa dao je sku pi ni mla dih su rad ni kako je je bi skup Laj čo Bu da o vić oku pio okosvo jih ini ci ja ti va – bio je član Za du žbin -skog od bo ra Za du žbi ne bi sku pa Bu da no -vi ća od nje zi na osnut ka 1933. te ku stosSu bo tič ke ma ti ce 1933.-37. Za po tre bevjer ni ka pri re dio je Advent ske i bo žić ne pi -sme. Iz Ve li ke sla ve Bož je; Mo li tve i pi sme

DULIĆ

88

Ne sto Du lić

Nikola Dulić

ko ri zme ne, us kr šnje i du hov ske. Iz Ve li kesla ve Bož je te Pi sme o ime nu i sr cu Isu so -vu i sa kra ment ske. Iz Ve li ke sla ve Bož je,ko je je ob ja vi la Ma ti ca su bo tič ka 1935. i1936.Lit.: Sche ma ti smus cle ri ar chi di o e ce sis Co lo cen -sis et Bac hi en sis ad an num Chri sti 1942., Co loc -zae, 1942; I. Ku jun džić, Bu nje vač ko-šo kač ka bi -bli o gra fi ja – Pri log kul tur noj po vi je sti bu nje vač -ko-šo kač kih Hr va ta, Rad JA ZU, 355, Za greb,1969; J. Te mu no vić, Su bo tič ka ma ti ca, Su bo ti ca,2002; J. Te mu no vić, Za du žbi na bi sku pa Bu da no -vi ća, Su bo ti ca, 2002.

J. Te mu no vić

DU LIĆ, ni ko la (Bor, 19. XII. 1939.), teh -no log. Sin Mi haj la i Ce ci li je, rođ. Po krić.Osnov no obra zo va nje ste kao je u Bo ru, agim na zi ju je za vr šio u No vom Sa du 1959.Na Teh no lo ško-me ta lur škom fa kul te tu uBe o gra du di plo mi rao je 1965. Ma gi star skirad s te mom Pra će nje pro mje na pa ra me -ta ra ter mo-me ha nič kog re ži ma hlad nog iz -vla če nja spe ci jal nih me sin ga pod utje ca -jem tre ćeg le gi ra ju ćeg ele men ta ob ra nio jena istom fa kul te tu 1982.

Ci je li rad ni vi jek pro veo je u Nov ka be -lu u No vom Sa du. Ra dio je na po slo vi mamla đeg teh no lo ga, teh no lo ga, glav nog teh -no lo ga, vo di te lja raz vo ja, a na kra ju je bioteh nič ki di rek tor me tal skog di je la. Sa su -rad ni ci ma je osvo jio ci je li niz no vih pro iz -vo da (lem ne le gu re, le gu re za no se će vo -do ve, ka pi lar ne ba kar ne ci je vi i dr.). U mi -ro vi ni je od 2003.

S pod ruč ja pla stič ne pre ra de me ta la ino vih le gu ra ob ja vio je dva de se tak znan -stve nih i struč nih ra do va u do ma ćim i ino -zem nim ča so pi si ma. S pri op će nji ma je su -dje lo vao na ve ćem bro ju znan stve nih sku -po va u ze mlji i ino zem stvu. U Sa vje tu zauza jam nu eko nom sku po moć (SEV), or ga -ni za ci ji za go spo dar sku su rad nju so ci ja li -stič kih ze ma lja, bio je stal ni član iza slan -stva Ju go sla vi je u Ko mi si ji za znan stve no-teh nič ku su rad nju na pod ruč ju obo je neme ta lur gi je te član Ko mi si je za stan dar di -za ci ju. Autor je ve ćeg bro ja stan dar da izpod ruč ja kla si fi ka ci je i pre ra de obo je nihme ta la, i to i do ma ćih i SEV-ovih. U dva jeman da ta oba vljao bi ra nu funk ci ju pred -sjed ni ka Sa ve za in že nje ra i teh ni ča ra Voj -

vo di ne. Su o sni vač je i du go go di šnji članpred sjed ni štva Sa ve za in že nje ra me ta lur -gi je Ju go sla vi je.

T. Žig ma nov

DU LIĆ, Oli ver (Be o grad, 21. I. 1975.), li -ječ nik, po li ti čar. Sin Iva na i Na de, rođ.Sla do je vić. Osnov nu i sred nju ško lu za vr -šio je u Su bo ti ci, na Me di cin skom fa kul te -tu u Be o gra du di plo mi rao 1999. U po li tič -ki ži vot ušao je 1996. kao je dan od vo đapro tu mi lo še vi ćev sko ga stu dent skog pro -svje da 1996./97. i je dan od čla no va ini ci ja -tiv nog od bo ra pro svje da, a me đu osni va či -ma je Stu dent ske ini ci ja ti ve, or ga ni za ci jeko ja je bi la je dan od ini ci ja to ra stu dent -skog po kre ta Ot por. U Đin đi će vu De mo -krat sku stran ku učla nio se 1997. te je unjoj bio do pred sjed nik Op ćin skog od bo rau Su bo ti ci 1999.-2001., a pred sjed nik2001.-05. te do pred sjed nik Po kra jin skogod bo ra 2000.-06. Bio je na čel nik Sje ver -no-bač kog okru ga 2001.-03., za stup nik uSkup šti ni Sr bi je 2001.-03, za stup nik u par -la men tu Sr bi je i Cr ne Go re 2004.-06., uko jem je ujed no bio pred sjed nik Od bo ra zaeurop ske in te gra ci je, a vi jeć nik je Skup šti -ne Op ći ne Su bo ti ca od 2004. do da nas. Nalo kal nim iz bo ri ma 2004. bio je kan di dat zagra do na čel ni ka Su bo ti ce i u iz bor noj jeutr ci iz gu bio s ti je snim re zul ta tom.

S. Mač ko vić

DU LIĆ, re gi na S. M. (Ju sti na) (Đur đin,25. I. 1914. - Subotica, 15. VIII. 1994.),ča sna se stra, mi si o nar ka. Po tje če iz ve li keobi te lji Ni ko le i Ju li ja ne, rođ. Du lić. Sli je -de ći pri mjer svo je te te s. Je li sa ve Du lić,od lu či la se za Dru žbu se sta ra Kće ri Mi lo -sr đa, u ko ju je stu pi la 1936. Pri vre me neza vje te po lo ži la je 1938., a vječ ne 1943.,kad je do bi la i re dov nič ko ime Re gi na.Kao bol ni čar ka ra di la je u Ze mu nu, Bla tuna Kor ču li i Osi je ku. Tri na est go di na bi laje nad stoj ni ca i bol ni čar ka u mi si ja ma uAr gen ti ni, Či leu i Pa ra gva ju, a krat ko u Ri -mu. Na kon to ga po sve ti la se nje zi sta ra cau Za vo du sv. Te re zi je u Dru žbi se sta raKće ri Mi lo sr đa u Su bo ti ci.Lit.: Su bo tič ka Da ni ca (no va). Ka len dar za 1995.go di nu, Su bo ti ca, 1994; L. I. Krm po tić, Ve li koobi telj sko sta blo Du li će vih, Su bo ti ca, 2005.

N. Tum bas

DULIĆ

89

DU LIĆ (Du lić-Fi šer), re lja (Su bo ti ca,31. XII. 1975.), te ni sač, te ni ski tre ner. Sinje Jo si pa i Ete le, rođ. Kungl. Osnov nu isred nju ško lu za vr šio je u rod nom gra du.Te ni som se po čeo ba vi ti 1984. u TK Spar -tak iz Su bo ti ce, za či ju je se ni or sku mom -čad igrao 1992.-99. Ta da je pre šao u be o -grad ski Par ti zan, za ko ji je na stu pao do2002., na kon če ga se vra ća u Spar tak te zataj klub igra do da nas da nas. Od 1997. doda nas ekip no je na stu pao i za bu dim pe -štan ske klu bo ve Málev i MTK te za MTK-Tordás, za ko ji i da nas igra. U ekip nim na -tje ca nji ma bio je član mom ča di Spar ta kako ja je osvo ji la dru go mje sto u SRJ 1993.,s Par ti za nom je osvo jio dva na slo va ekip -no ga dr žav nog pr va ka 2000. i 2002. te na -slo ve pr va ka Ma džar ske na stu pa ju ći zaMálev 1997. i MTK-Tordás 2000. te 2001.U po je di nač nim na tje ca nji ma osvo jio je trise ni or ska pr ven stva SRJ u zim skoj se zo ni1999.-2001., pet pu ta pr ven stvo Voj vo di nei dva pu ta pr ven stvo Sr bi je. U na tje ca telj -skoj se zo ni 2001./02. za u zeo je 330. mje -sto u sin glu i 300. mje sto na svjet skoj ATPli sti. Bio je fi na list 12 me đu na rod nih tur ni -ra za svjet sku rang-li stu ATP, me đu ko ji mai po bjed nik ci klu sa ITF sa te lit skih tur ni ra2000. u SRJ u po je di nač noj kon ku ren ci ji iu pa ro vi ma. Za re pre zen ta ci ju SRJ na stu -pao je se dam pu ta u raz do blju 1999.-2002.Sa ve zni tre ner Da vis Cup re pre zen ta ci jeSr bi je i Cr ne Go re bio je 2002.-05.Lit.: Hr vat ska ri ječ, br. 37, Su bo ti ca, 2003.

S. Ba čić

DU LIĆ, Spar tak (Su bo ti ca, 17. XII.1970.), aka dem ski sli kar-gra fi čar. Sin Gr -ge i Je li sa ve te, rođ. Po lja ko vić. Osnov nu isred nju stro jar sku ško lu za vr šio je u Su bo -ti ci. God. 1993. upi sao se na Aka de mi ju li -kov nih umjet no sti u Za gre bu, a 1998. di -plo mi rao je na Gra fič kom od sje ku u kla siprof. An te Ku du za. Ne ko li ko pu ta je biovanj ski su rad nik u Hr vat sko me re sta u ra -tor skom za vo du u Za gre bu i Osi je ku, ra dioje kao na stav nik li kov ne kul tu re u osnov -noj ško li, a od 2001. do 2005. kao pro fe sorstruč nih pred me ta u osječ koj Sred njoj ško -li pri mi je nje nih umjet no sti, di zaj na i tek -sti la. Su o sni vač je Udru ge za audi o vi zu al -nu su vre me nu umjet nost Grad do nji i Gru -

pe Me ga tron 9 iz Osi je ka. Na kon po čet no -ga kla sič nog li kov nog iz ra za opre di je lio seza mo der ne umjet nič ke for me – is tra ži vač -ki rad i in ter me dij sku prak su, oso bi to ufor mi in sta la ci je i per for man sa, če sto uzsu dje lo va nje pu bli ke. Osim sli ka i gra fi ke,iz ra đi vao je mu ra le, re lje fe, in sta la ci je, aba vio se i or ga ni za ci jom pro sto ra, vi de omi per for man som. Su dje lo vao je u ne ko li kome đu na rod nih umjet nič kih pro je ka ta. Do -sad je imao dva de se tak skup nih te 10 sa -mo stal nih iz lo žbi u Hr vat skoj, Sr bi ji (Su -bo ti ca, Be o grad), Slo ve ni ji (Lju blja na) iMa džar skoj (Bu dim pe šta). Lit.: Hr vat ska ri ječ, br. 81, 125, Su bo ti ca, 2004,2005.

T. Žig ma nov

DU LIĆ, Sti pan – Ha u zer (Žed nik, 18.VI II. 1918. – Žed nik, 12. IV. 1995.), vo zači tre ner ko nja ka sa ča. Sin Sti pa na i Sta ke,rođ. Ra dak. Pro vo de ći dje tinj stvo na sa la -šu, od ma lih je no gu raz vio lju bav pre mako nji ma. Na kon Dru go ga svjet skog ra tapo stao je član Ko njič kog klu ba Bač ka te sepo čeo na tje ca ti kao vo zač ko nja ka sa ča.Če ti ri je pu ta bio dr žav ni pr vak, od no snopo bjed nik Ju go sla ven sko ga ka sač kog der -bi ja – 1951. s gr lom Nar ci som, 1953. s gr -lom Asom, 1956. s gr lom Alen kom i 1971.s gr lom Aman dom. Us po red no je ra dio ikao tre ner ko nja ka sa ča, u če mu je ta ko đerpo sti zao do bre re zul ta te.

Lit.: Fi zič ka kul tu ra i sport u Voj vo di ni 1945-1975, ur. M. Vranić, Subotica, 1975; L. I. Krm po -tić, Ve li ko obi telj sko sta blo Du li će vih, Su bo ti ca,2005.

P. Sken de ro vić

DULIĆ

90

StipanDulić–Hauzer

DULIĆ, Veco ® Knežević, Milivoje

DU LIĆ, Vin ce (Đur đin, 29. IV. 1928. –Ta van kut, 1. IV. 2003.), dru štve ni dje lat -nik. Sin Pe re i Li ze, rođ. Vu kov. Od ra staoje u imuć ni joj po ljo djel skoj obi te lji u Gor -njem Ta van ku tu, ko ja je ti je kom Dru go gasvjet skog ra ta bi la na stra ni po kre ta ot po rai na či jem je sa la šu bi la ba za, no oca sumu, pod ne raz ja šnje nim okol no sti ma, u je -sen 1944. ubi li par ti za ni. Osim osnov neško le, po ha đao je i gra đan sku ško lu u Su -bo ti cu, ko ju zbog oče ve smr ti ni je za vr šio.Je dan je od osni va ča mje sno ga Hr vat sko gakul tur no-pro svjet nog dru štva Ma ti ja Gu -bec 1946., a po sli je je ne ko vri je me ob na -šao i du žnost pred sjed ni ka Dru štva. Ve likdio svo jeg ži vo ta po sve tio je raz vi ja njukul tur nog stva ra la štva, or ga ni zi ra nju kul -tur nog ži vo ta i pro bit ku ne ko li ko mla dihna ra šta ja ko ji su dje lo va li u Dru štvu. Bioje su di o nik mno go broj nih kul tur nih do ga -đa ja i do pred kraj ži vo ta, kao član upra ve,su dje lo vao je u ra du Dru štva. Če sto je ima te ri jal no pod u pi rao nje gov rad, oso bi tou te škom raz do blju ti je kom 1990-ih.

Lit.: J. Klar ski, Cr ve ni pe sak, Su bo ti ca, 1985; N.Ze lić, Pro tiv za bo ra va, Za greb, 2000; www.ma ti -ja gu bec.org.yu

L. Suk no vić

DU LIĆ, Vje ko slav (Su bo ti ca, 27. I.1957.), biolog. Rođen u obrt nič koj obi te lji,od oca Iva na i maj ke Te re zi je, rođ. Crn ko -vić. Osnov nu ško lu i gim na zi ju za vr šio jeu Su bo ti ci. Na Pri ro do slov no-ma te ma tič -

kom fa kul te tu u Za gre bu di plo mi rao je1980. bi o lo gi ju. God. 1981. do bio je sti -pen di ju za po sli je di plom ski stu dij na In sti -tu tu We i zmann u izra el skom Re ho vo tu(Izrael), gdje je ma gi stri rao 1983. Podvod stvom dr. Ari ja Gaf ni ja is tra ži vao jeuzro ke sta re nja en zi ma ko ri ste ći se na če -lom flu o re scent ne spek tro sko pi je. God.1982. iza bran je na mje sto znan stve nogasi sten ta u Zo o lo škom za vo du na Pri ro do -slov no-ma te ma tič kom fa kul te tu u Za gre -bu, ali je zbog za po če tog dok to ra ta to mje -sto na pu stio te je ka ri je ru na sta vio iz vanHr vat ske. God. 1983. do bio je sti pen di juza iz ra du dok to ra ta na In sti tu tu We i zmann,gdje je, u la bo ra to ri ju dr. Isra e la Pec hta,pro u ča vao mo le ku le ko je kon tro li ra ju aler -gij ske re ak ci je na bi je lim krv nim sta ni ca -ma.

Od 1985. dok tor ski je stu dij na sta viona In sti tu tu za is tra ži va nje ra ka u La u san -ni (ISREC), a od 1987. na in sti tu tu Bi o -zen trum Sveučilišta u Ba se lu. U la bo ra to -ri ju dr. Ho war da Ri e zma na ra dio je na pro -ble ma ti ci sta nič nog tran spor ta ko ri ste ći sege ne tič kim pri stu pom na kva scu (Sac cha -romyces ce re vi si ae) te je ot krio en zim ko jisu dje lu je u bi o ge ne zi va ku o le (or ga ne la uko joj se od vi ja raz grad nja pro te i na neo p -hod na za me ta bo li zam sta ni ce). Gotovoslu čaj no ot kri će jed nog pro te i na nu žno gaza di o bu je zgre u kva scu (or ga ne la u ko jojse na la zi cje lo kup ni ge net ski ma te ri -jal–DNA) usmje ri lo ga je na is tra ži va nje me-ha ni za ma ko ji kon tro li ra ju sta nič nu di o bu.Na po sli je dok tor sku spe ci ja li za ci ju 1990.oti šao je na In sti tut Scripps u La Jol li u ka -li for nij sko me San Di e gu, gdje se pri klju -čio ti mu ge ne ti ča ra dr. Ste ve na I. Re e da. Izte su rad nje, ko ja je do ve la do ot kri ća sku -pi ne pro te i na (cyclins), ko ji igra ju ključ nuulo gu u pro ce su du pli ka ci je ljud skog ge -no ma, te sta nič nih in hi bi to ra (CKI), ko jiza u sta vlja ju pro li fe ra ci ju sta ni ca pri ošte -će nju DNK, na sta li su ra do vi ko ji su ob ja v-lje ni u pre sti žnim svjet skim znan stve nimča so pi si ma. Ka sni ji rad mno go broj nih la -bo ra to ri ja po ka zao je da je je dan od uzro -ka ne kon tro li ra nog ra sta tu mo ra upra vood sut nost tih in hi bi to ra ili ne kon tro li ra naak tiv nost ci kli na.

DULIĆ

91

Vince Dulić

God. 1994. do bio je mje sto stalnog is -tra ži va ča u fran cu sko me Na ci o nal nomcen tru za znan stve na is tra ži va nja (CNRS)te je ka ri je ru u Fran cu skoj po čeo u la bo ra -to ri ju dr. Jac qu es Pouysségu ra u Ni ci.God. 1996. do bio je sti pen di ju za osni va -nje vla sti ta is tra ži vač kog ti ma u Cen tru zais tra ži va nje bi o ke mi je ma kro mo le ku la uMont pel li e ru (CRBM), či ji je di rek tor zna -me ni ti struč njak u pod ruč ju sta nič ne di o bedr. Mar cel Dorée. Pro ble ma ti ka ko jom seba vi je su mo le ku lar ni me ha ni zmi čijiporemećaji uzro ku ju kan ce ro ge ne zu. Is tra -žu je mo le kul ske pu to ve ko ji ogra ni ča va jupro li fe ra ci ju, t.j. pre tje ra nu di o bu hu ma nihsta ni ca u slu ča ju traj nog ošte će nja gen skein for ma ci je ili u sta nji ma kao što su sta re -nje, di fe ren ci ja ci ja ili od sut nost hor mo nara sta. Od 2000. do cent je na Sve u či li štuMont pel li er II., a 2004. do bio je zva nje di -rec te ur de rec her che CNRS, ekvi va lent nozva nju višeg znan stve nog sa vjet ni ka.

Ra do ve s pod ruč ja sta nič ne i mo le ku -lar ne bi o lo gi je pred sta vljao je na mno go -broj nim me đu na rod nim i na ci o nal nimfran cu skim kon gre si ma, a ob ja vlji vao je uvi še struč nih ča so pi sa (Pe ri o di cum Bi o lo -go rum, Za greb, 1981, 1994; Mec ha nismsof Age ing and De ve lop ment, Ox ford, Ve li -ka Bri ta ni ja, 1987; Trends in Bi oc he mi calSci en ces, Lon don, 1986; The Euro peanMo le cu lar Bi o logy Or ga ni za tion Jo ur nal,Lon don, 1989, 2003, 2004; Jo ur nal of CellSci en ces, Cam brid ge, Ve li ka Bri ta ni ja,1990; Cell, Cam brid ge, SAD, 1991, 1992,1994; Sci en ce, Was hing ton D.C., 1992;Jo ur nal of Bi o lo gi cal Che mi stry, Bet hes -da, SAD, 1992; Ge nes & De ve lop ment,Cold Spring Har bor, SAD, 1992; Pro ce e -dings of the Na ti o nal Aca demy of Sci en cesUSA, Was hing ton D.C., 1993, 1994; Bi o -Es says, Lon don, 1995; On co ge ne, Lon -don, 1998; Mo le cu lar and Cel lu lar Bi o -logy, Was hing ton D.C., 1998, 1999, 2000;Mo le cu lar Bi o logy of the Cell, Bet hes da,SAD, 2004)

J. Ivanović

DU LIĆ, Vlat ko (Su bo ti ca, 20. IV. 1943.),ka za li šni i film ski glu mac te re da telj. OtacLaj čo, od vjet nik, bio je član upra ve Puč ke

ka si ne, a maj ka Mi li ca, rođ., Bošnjak,pjevala je u Hrvatskom pjevačkom društvu»Neven«. Ma tu ri rao je u su bo tič koj gim -na zi ji 1962., pra vo stu di rao u Be o gra du iZa gre bu 1962.-65., a glu mu na za gre bač -koj Aka de mi ji dram skih umjet no sti1966.–70. De bi ti rao je u Za gre bač kom ka -za li štu mla dih ulo gom Slat ko vi ća (A.Nem čić, Kvas bez kru ha, 1969.), a od1970. do 1981., stal no an ga ži ran u Grad -sko me dram skom ka za li štu Ga vel la, od i -grao je niz ka rak ter nih ulo ga: Bas ho (E.Bond, Uski put pre ma du bo kom sje ve ru,1972.), Pje vač (P. We iss, Hölderlin,1973.), Pla to nov (A. P. Če hov, Dra ma bezna slo va, 1973.), Vic tor (R. Vi trac, Vic torili dje ca na vla sti, 1974.), Al fred (Ö. vonHorváth, Pri če iz beč ke šu me, 1975.), Lu -kač (M. Kr le ža, Vuč jak, 1977.), Mal vo lio(W. Sha ke spe a re, Na Tri kra lja, 1978.),Franz Mo or (F. Schil ler, Raz boj ni ci,1989.), Mic hal (V. Ha vel, Iz lo žba, 1980.).Od 1981. do 2006. u sta tu su slo bod nogumjet ni ka glu mio je u mno gim za g-re bač -kim ka za li šti ma. U po pu lar nom putu ju -ćem Te a tru u go sti ma na stu pio je 543 pu tau ulo ga ma: Sid ney Bruhl (I. Le vin, Klop -ka, 1982.), Pu kov nik (P. Shaf fer, Cr na ko -me di ja, 1984.), X (I. Csur ka, De fi cit,1985.). Na sce ni Te a tra &TD ostva rio jelik Sta ne ka (V. Ha vel, Pro test, 1981.), sGlu mač kom dru ži nom Hi stri o ni Go spo di -na Fu li ra (V. Ma jer, Dnev nik ma log Pe ri -ce, 1988.), u Grad sko me dram skom ka za -li štu Ga vel la Ba ru na Len bac ha (M. Kr le -ža, U ago ni ji, 1988.) i Fir sa (A. P. Če hov,Vi šnjik, 1999.). Bo ga tu glu mač ku osob nostpo tvr dio je i u Sa ti rič nom ka za li štu Ke -rem puh ulo ga ma iz re per to a ra ko mič no-sa ti rič nog žan ra igra ju ći glav ne i ve će ulo -ge: Ri kard Fa u sner, Ka pe tan Ri stić i Pro fe -sor (I. Bre šan, Ne ča sti vi na fi lo zof skom fa -kul te tu, 1989.; Vi đe nje Isu sa Kri sta u ka -sar ni V. P. 2507, 1991.; Gnji da, 1999.),Bok či lo (M. Dr žić, Dun do Ma ro je, 1992.),Ne vje stin otac (B. Brecht, Pir ma lo gra đa -na, 1997.), De da (B. Ra da ko vić, Kaj sad?,2002.), Ka ra u lov (A. P. Če hov, Brak iz ra -ču na, 2006., pre ma hu mo re sci i jed no čin -ka ma O štet no sti du ha na, Pro sid ba, Me -dvjed, Svad ba). Na stu pao je na Split skomlje tu (L. Pi ran del lo, Čo vjek, zvir i kri post)

DULIĆ

92

i Du bro vač kim ljet nim igra ma kao Go sparDži vo (C. Gol do ni, Ka fe te ri ja), Ka pe tanLu jo (I. Voj no vić, Su ton), Ge ne ral (J. Glo -wac ki, Če tvr ta se stra). U zre lim glu mač -kim go di na ma oku šao se i kao re da telj po -sta viv ši u Sa ti rič nom ka za li štu Ke rem puhtri sa ti rič ne ko me di je N. Sta zi ća, ko je supo sta le pra vim uspje šni ca ma (Do mov ni cad.o.o., 1993.; Rat ni pro fi te ri u Hr va ta,1995.; Vje žba nje de mo kra ci je, 1996.), za -tim ko me di je N. Škra bea (Za ku nu na de,1996.) i F. Ha dži ća (Mi ni strov sin, 1999.)te ka ba ret sku pred sta vu (J. Ma ste roff, J.Kan der, F. Ebb, Ca ba ret, 2001.). U mo -star sko me Hr vat sko me na rod nom ka za li -štu 2004. re ži rao je dra me D. Lu ki ća (Na -da iz or ma ra) i S. Mro ż e ka (Emi gran ti) teša lu A. P. Če ho va (Pro sid ba, 2005.). Od 1.lip nja 2006. u Sa ti rič nom ka za li štu Ke rem -puh stu pio je u stal ni an ga žman i ta ko pre -ki nuo če tvrt sto ljet ni sta tus slo bod no gaumjet ni ka. Na za gre bač koj Aka de mi jidram ske umjet no sti pre da vao je scen skigo vor 1981.-83. Na stu pio je u 27 fil mo va,a glav ne i ve će ulo ge sni mio je s re da te lji -ma: V. Klja ko vi ćem (Uspo re no kre ta nje,1979.), Z. Ta di ćem (San o ru ži, 1986.;Osu đe ni, 1987.; Čo vjek ko ji je vo lio spro -vo de, 1989.; Orao, 1990.; Tre ća že na;1997.), K. Go li kom (Vi la Or hi de ja, 1988.),V. Bre ša nom (Ka ko je po čeo rat na momoto ku, 1996.; Mar šal, 1999.), N. Hi tre com(Sni vaj, zla to mo je, 2005.) te 2006. s B.

Ištvan či ćem (Duh u mo čva ri) i V. Bu la ji -ćem (Li ber tas). Glu mio je u mno gim te le -vi zij skim dra ma ma i se ri ja ma: To mo Ba k-ran u re ži ji E. Ga li ća 1978. i U lo go ru ure ži ji B. Ivan de 1983. pre ma Kr le ži nimdje li ma. Glu mac ur ba ne po ja ve, su zdr ža -nih ge sta, so nor nog ba ri to na, uspje šno jekre i rao žan rov ski raz li či te li ko ve raz li či tihstil skih raz do blja: od bes kuć ni ka do ugla -đe nih in te lek tu a la ca i po li ti ča ra, od sit nihkri mi na la ca i umjet ni ka do vi so kih cr kve -nih do sto jan stve ni ka.Lit.: B. Sen ker, Pe gaz u or mi, Pro log, 43, Za greb,1980; B. He ći mo vić (ur.), Re per to ar hr vat skih ka -za li šta I–III, Za greb, 1990, 2002; I. Mr du ljaš (ur.),Te a tar u go sti ma. 30 go di na pu tu ju će ga ka za li šta1974.-2004., Za greb, 2004.

J. Ivan čić

DU LIĆ, Vra nje (Su bo ti ca, 7. X. 1887. –Su bo ti ca, 18. VI. 1916.), uči telj, pro fe sortje lo vje žbe. Na kon dvi je i pol go di ne ra dau puč koj ško li su bo tič ke grad ske vla sti iza -bra le su ga za gim na zij skog »pro fe so ragim na sti ke i gom ba nja« (tj. lop ta nja) odpo čet ka škol ske 1911./12. go di ne. Naokru žnom na tje ca nju u Pe ču hu odr ža no me1912. sku pi na od 21 uče ni ka pro fe so raVra nje Du li ća i Ni ko le Mat ko vi ća osvo ji laje se dam od lič ja u atle ti ci i no go me tu. Pre -dan rad do nio mu je mje sto pro fe so ra tje -lo vje žbe i u su bo tič koj Mu škoj gra đan skojško li. Na po čet ku Pr vo ga svjet skog ra tamo bi li zi ran je na bo ji šni cu, oda kle se vra -tio živ ča no ra stro jen. Ti je kom li je če nja uSu bo ti ci taj čo vjek »sna žnog ti je la i go lu -bi je du še« pre kra tio si je mu ke hi ci ma izvla sti ta oruž ja. U ne kro lo gu rav na te ljagim na zi je Árpáda Kosztolányija za Du li ćasto ji da je bio od li čan pe da gog ko je mu jesva ka ri ječ bi la od mje re na.Lit.: A Sza bad ka Városi Magyar FőgimnáziumÉrtesítője, Sza bad ka, 1912; A Sza bad ka VárosiMagyar Főgimnázium Értesítője, Sza bad ka, 1913;A Sza bad kai Városi Magyar FőgimnáziumÉrtesítője, Sza bad ka, 1914; A Sza bad ka VárosiMagyar Főgimnázium Értesítője, Sza bad ka, 1915;A Sza bad ka Városi Magyar FőgimnáziumÉrtesítője, Sza bad ka, 1916; Ne ven, Su bo ti ca, br.9/1911.

M. Gr li ca

DU LIĆ-FI ŠEr, re lja ® Du lić, re lja

DULIĆ

93

Vlatko Dulić

DU LIĆ-KA SI BA, Ci li ka (Su bo ti ca, 4.XI. 1932.), sa mo u ka na iv na sli ka ri ca. Ro -đe na je u po ljo djel skoj obi te lji Ni ko le i Ja -nje Du lić, rođ. Po lja ko vić. Osnov nu ješko lu po ha đa la u Su bo ti ci. Iako je još u ra -nom dje tinj stvu po ka la za ni ma nje za cr ta -nje, sli ka njem se po če la ba vi ti na kon štosu je li kov ni pe da gog Sti pan Ša bić i li kov -ni umjet nik Ivan Jan drić, za jed no s Mar -gom Sti pić i Anom Mi lo da no vić, po zva lida su dje lu je na li kov noj ko lo ni ji u Ta van -ku tu 1961. Su dje lo va nje na ta van kut skojko lo ni ji ozna či lo je po če tak nje zi na su -stav no ga sli kar skog ra da, u ko jem su upra -vo 1960-e naj va žni je raz do blje. Ori jen ti rase pre te ži to na pri kaz mo ti va iz ži vo ta bač -kih Hr va ta (Mo mač ko ko lo, Sva to vi, Po -kla de, Do la zak rad sna še, Ki še lje nje ku pu -sa, Pe če nje kru va, Bad nje ve če, Ra ki ja re isl.). Pr vi je put iz la ga la u Ta van ku tu 1962.uz Gru pu še sto ri ce, Mar gu Sti pić i AnuMi lo da no vić, ko ja je ta da iz lo ži la i pr vusli ku od sla me Rit. Od 1962. do 1973. iz la -ga la je na sva koj iz lo žbi ta van kut ske ko lo -ni je. Su dje lo va la je na ko lek tiv nim iz lo ž-ba ma čla no va li kov ne sek ci je HKPD-aMa ti ja Gu bec iz Ta van ku ta u Za gre bu, Be -o gra du, Du brov ni ku, Osi je ku, Si sku, Ko -va či ci, Ja go di ni i dru gdje. Na kon što je li -kov na sek ci ja 1972. pre sta la dje lo va ti, ra -di la je sa mo stal no sve do 1992., kad seuklju či la u rad ob no vlje ne li kov ne sek ci jeHKC-a Bu nje vač ko ko lo u Su bo ti ci. Od1997. go di ne su dje lu je u ra du Li kov ne ko -lo ni je Bu na rić u Su bo ti ci.

Auten ti čan i za su bo tič ki kraj nov na -čin li kov nog iz ra ža va nja u nje zi nim ra do -vi ma po stao je po znat kao od li ka tzv. »Su -bo tič ke gru pe«. Spe ci fi čan lir ski pri kaz vi -

đe no ga, po svje do če no ga i pro ži vlje no ga teza dr ža va nje uz te ma ti ku ve za nu za ži votsre di ne i za jed ni ce iz ko je je po te kla osta -je traj na od li ka nje zi na sli kar stva. Nje zi nese sli ke da nas na la ze u zbir ci HKPD-a Ma -ti ja Gu bec u Ta van ku tu, HKC-a Bu nje vač -ko ko lo u Su bo ti ci, Grad skog mu ze ja u Su -bo ti ci, Mu ze ja na iv ne umjet no sti u Ja go di -ni i mno go broj nim pri vat nim zbir ka ma.Lit.: En ci klo pe di ja li kov nih umjet no sti, 4, Za greb,1966; K. Di mi tri je vić, Na rod ni umet ni ci Ju go sla -vi je, Be o grad, 1976; Li kov na en ci klo pe di ja Ju go -sla vi je, 1, Za greb, 1984; N. Ze lić, Pro tiv za bo ra va– HKPD Ma ti ja Gu bec Ta van kut (1946.-1996.),Za greb, 2000; Ci li ka Du lić Ka si ba : re tro spek tiv -na iz lo žba 1961.-2001., ka ta log iz lo žbe, Su bo ti ca,2001; www.ma ti ja gu bec.org.yu.

Lj. Vu ko vić

DU LIĆ-MAr KO VIĆ, Iva na (Za greb,13. VI. 1961.), agro nom ka, po li ti čar ka.Kći je Jo si pa i Ka te, rođ. Tum bas. Osnov -nu ško lu i gim na zi ju po ha đa la je u Su bo ti -ci, gdje je i ma tu ri ra la 1980. Na Od sje kuvo ćar stva, vi no gra dar stva i vi nar stva Fa -kul te ta po ljo pri vred nih zna no sti u Za gre budi plo mi ra la je 1985. Di plom ski rad, u ko -jem je pr vi put na pro sto ru ta da šnje Ju go -sla vi je do ka za la po sto ja nje vi ru sa šar kešlji ve u bre skvi, pred sta vi la je na me đu na -rod nom sku pu u Fran cu skoj. Ma gi stri ra laje 1991. na Fa kul te tu po ljo pri vred nih zna -no sti u Za gre bu rad njom Svoj stva vi ru sakr žlja vo sti šlji ve (pru ne dwarf vi rus) – izo -la ta iz bre skve, a dok to ri ra la 1999. na Po -ljo pri vred nom fa kul te tu u Ze mu nu na te -mu De tek ci ja i iden ti fi ka ci ja vi ru sa ja go -de.

Na kon stu di ja, na pre po ru ku dr. AneŠa rić, za po sli la se u In sti tu tu za vo ćar stvou Čač ku, gdje se do 2000. ba vi la is tra ži va -nji ma vi ru snih bo le sti vo ća ka. Usa vr ša va -la se u la bo ra to ri ji ma za is tra ži va nje bilj -nih vi ru sa u SAD-u, Ita li ji i Škot skoj. Ba -vi la se di jag no sti kom vi ru sa ko šti ča vog ija go da stog vo ća te pro u ča va nji ma vi ru savo ća ka, oso bi to vi ru sa kr žlja vo sti Pru nu -sa. Do ka za la je po sto ja nje so ja vi ru sa žbu -na ste kr žlja vo sti ma li ne ko ji in fi ci ra sor tuVi la met, imu nu na obi čan soj tog vi ru sa. Udi jag no sti ku vi ru sa uve la je mo le ku lar neme to de: 1.) lan ča nu re ak ci ju po li me ra ze

DULIĆ

94

C. Dulić-Kasiba, Vršalj, ulje na lezonitu

(polyme ra se chain re ac tion, PCR), či jompri mje nom je iden ti fi ci ra la so je ve vi ru sašar ke; i 2.) izo la ci ju dvo lan ča nih RNK, či -jom pri mje nom je do ka za la ne ko li ko vi ru -sa u ja go di. Od 1995. bi la je su rad ni caCen tra za PCR na Bi o lo škom fa kul te tu uBe o gra du. U stu de no me 2000. po sta la jedi rek to ri ca Za vo da za ge ne tič ke re sur sepri Sa ve zno me mi ni star stvu po ljo pri vre de.U dje lo kru gu Za vo da bi lo je oču va nje bilj -nih i ži vo tinj skih ge ne tič kih re sur sa u po -ljo pri vre di, pri zna va nje i za šti ta bilj nih so -ra ta i re gu la ti va ge ne tič ki mo di fi ci ra nihor ga ni za ma. Ob ja vi la je, kao auto ri ca i su -a u to ri ca, vi še od 40 znan stve nih i struč nihra do va u zbor ni ci ma i ča so pi si ma u ze mlji(Za šti ta bi lja, Be o grad, 1987, 1992, 1992,1992, 1998; Po ljo pri vred na znan stve nasmo tra, Za greb, 1990; Bilj ni le kar, Be o -gard, 1996; Ju go slo ven sko vo ćar stvo, Ča -čak, 1997, 2003, 2004) i ino zem stvu (Ac taHor ti cul tu rae, Hag, 1986, 1992, 1995,1998; Ac ta Vi ro lo gi ca, Bra ti sla va , 1998).Od 2003. go stu ju ći je pro fe sor u zva njudo cen ta na pred me tu Fi to pa to lo gi ja na Po -ljo pri vred nom fa kul te tu u Ba njoj Lu ci.

Ak tiv no se uklju či la u ak ci je Gra đan -skog par la men ta, Ot po ra i eks pert nu mre -žu G17 Plus 1999. God. 2004. iza bra na jeza mi ni stri cu po ljo pri vre de, šu mar stva ivo do pri vre de, a u lip nju 2006., kao pr važe na u po vi je sti Sr bi je, za pot pred sjed ni cuVla de Re pu bli ke Sr bi je.

T. Žig ma nov

DU MEn DŽIĆ, Jo sip – Me štar (Bo đa ni,6. VII. 1951.), pje snik. Sin Sti pa na i Ka te,rođ. Herbst. Osnov nu ško lu po ha đao je uBo đa ni ma i Vaj skoj, a kla sič nu gim na zi juPa u li num u Su bo ti ci za vr šio je u Subotici.Krat ko je vri je me ži vio u Lju blja ni, a do1991. ra di u Po ljo pri vred no-in du strij skomkom bi na tu u Bo ro vu. Od ta da ži vi u Bo đa -ni ma i ba vi se po ljo djel stvom.

Pje sme je po čeo pi sa ti 1966., a ob ja v-lji vao ih je naj pri je u tvorničkom li stuBo ro vo. Na kon to ga ob ja vlju je pre te ži to uhr vat skoj pe ri o di ci u Bač koj (Su bo tič kaDa ni ca, Zvo nik, Hr vat ska ri ječ, Mi ro ljub).Su a u tor je dvi ju zbir ki pje sa ma gra da Vu -ko va ra Če tvr ta smje na 1980. i Kri je sni ce

1982. Pr vu sa mo stal nu zbir ku Šo kač ke ra -do sti i tu ge ob ja vio je 2001. Za stu pljen je iu knji zi po e zi je hr vat skih pje sni ka ko ji ži -ve iz van Hr vat ske Nad vre me nom i og nji -štem (Re še ta ri, 2004.). Pi še na šo kač kojika vi ci i na hr vat sko me knji žev nom je zi -ku. Su dje lo vao je na su sre tima pje sni ka Li -ra na i va 2003.-06.te je za stu pljen u svimzbir ka ma iza bra nih sti ho va s tih su sre ta.Pi sao je i o šo kač kim na rod nim obi ča ji mau ju go za pad noj Bač koj (Su bo tič ka Da ni caza 2005 i 2006.).Dje la: Šo kač ke ra do sti i tu ge, Su bo ti ca, 2001.

Lit.: Li ra na i va 2005, Su bo ti ca, 2005. K. Če li ko vić

DU nAV, po du lji ni dru ga ri je ka u Euro pi(po sli je Vol ge), a 27. na svi je tu. Iz vi re napa di na ma Schwarz wal da kod Do na u -eschin ge na u Nje mač koj na vi si ni od 679m. Na kon 2857 me ta ra to ka kroz vi šeeurop skih ze ma lja uli je va se u Cr no mo re.Na tom pod ruč ju vla da ju raz li či ti kli mat -ski i dru gi pri rod ni te dru štve ni uvje ti, ko -ji dje lu ju na ri ječ ni tok i por ječ je. Nje go vopor ječ je ima po vr ši nu od oko 817.000km², a pri ma na nje mu oko 300 pri to ka,me đu ko ji ma su Dra va, Sa va, Ti sa, Ta -miš... Plo van je 2580 km od Ul ma, od no -sno Re gen sbur ga.

Vod ni re žim Du na va mi je nja se ovi snoo re ži mu obo ri na. Mak si mal nu ko li či nuvo de u pa non skom pro sto ru ima ti je komtrav nja i svib nja, a u alp sko me ti je kom lip -nja i srp nja. Pro tje caj kod Bez da na iz no si2064 m³/s. Va žno je i ko le ba nje vo do sta ja,ko je u sred njem Po du na vlju iz no si oko230 cm, ko ri to se kre će od 380 do 2000 m,a du bi na od 4,7 m pa do 53 m u Ka za nu uĐer da pu (naj ve ća ri ječ na du bi na u Euro pi,9 m is pod ra zi ne mo ra).

Re gu la ci ja Du na va pro vo di se od kra jaXVI II. st. Grad nja na si pa i pro ko pa va njepo če lo je još 1793. ra do vi ma na Fran co -vom ka na lu (za vr šen 1802., da nas slu žbe -no: Ve li ki bač ki ka nal, od no sno Fe renc-csa tor na), ko ji dio da na šnjeg hi dro su sta vaDu nav-Ti sa-Du nav.

Osim za plo vid bu, vo de Du na va upo -tre blja va ju se za pro iz vod nju elek trič ne

DUnAV

95

ener gi ju (Đer dap, Gabčíkovo i dr.), tu ri -zam, na ta pa nje, ri bar stvo i u dru ge svr he.

U por ječ ju Du na va ži vi oko 85 mi li ju -na lju di, me đu nji ma i Hr va ti, ko ji su na se -lje ni u go to vo svim dr ža va ma kroz ko jeDu nav pro tje če. Naj vi še ih je u Nje mač koj(176.000 ili 0,2% u po du nav skom di je lusa ve znih ze ma lja Ba den-Würt tem berg iBa var skoj), Austri ji (u po kra ji ni Gra di šćeHr va ti su je dan od autoh to nih na ro da, oko25.000 ži vi ih u pri bli žno 80 na se lja, a jošoko 50.000 do se li lo ih se u ve će gra do vena kon Dru go ga svjet skog ra ta), Slo vač koj,Ma džar skoj (oko 100.000 Hr va ta po di je -lje nih u pet et nič kih sku pi na), Sr bi ji(70.602 pre ma po pi su iz 2002., naj vi še uVoj vo di ni i Be o gra du, objek tiv no oko100.000) i Ru munj skoj (oko 8000 Hr va ta).

Hr va ti u do njem di je lu me đu ri ječ jaDu na va i Ti se, ko ji su da nas po zna ti kaobač ki Hr va ti (Bu njev ci i Šok ci) u li te ra tu rise na zi va ju još i po du nav skim Bu njev ci ma(I. An tu no vić, J. Er de lja no vić, M. Čer ne lići dr.) i po du nav skim Hr va ti ma (A. Se ku lići dr.). U da na šnjoj se pak Ma džar skoj po -ne kad se po du nav skim Hr va ti ma u li te ra -tu ri na zi va ju dvi je sku pi ne Hr va ta: jed naod njih obi ta va u oko li ci Ka la če (Du šnok,Ba ći no), go vo ri sta ro što kav skim ekav skimgo vo rom i re gi o nal no se na zi va Ra ci ma i

rac kim Hr va ti ma, dok je dru ga he te ro ge nasku pi na ko ja je ne koć u ve li ku bro ju obi ta -va la na Če pelj skom oto ku, u oko li ci Bu di -ma (Se nan dri ja, Tu ku lja, And za beg, Er -čin...) i u sa mom Bu di mu, go vor joj je biono vo što kav ski ikav ski, a se be zo vu Ra ci -ma i Ili ri ma (Er čin ci), Dal ma ti ni ma i dal -ma tin skim Hr va ti ma (Se nan drij ci) i sl. Lit. Po mor ska en ci klo pe di ja 2, Za greb, 1955; En -ci klo pe di ja Ju go sla vi je, 3, Za greb, 1958; En ci klo -pe di ja Ju go sla vi je 3, Za greb, 1984; J. Mar ko vić,En ci klo pe dij ski ge o graf ski lek si kon Ju go sla vi je,Sa ra je vo, 1990; Atlas Euro pe, Za greb, 1997; Po -pis sta nov ni štva, do ma ćin stva i sta no va u 2002. 1,Na ci o nal na ili et nič ka pri pad nost: po da ci po na -se lji ma, Be o grad, 2003; D. Šok če vić, Krat ka po vi -jest Hr va ta u Ma đar skoj (http://www.cro a ti ca.hu).

M. Đa nić i S. Stan tić

DU nAV, no go met ni klub iz (Bač kog) Mo -no što ra. Osno van je 26. IV. 1926. pod ime -nom Šport-klub Gra đan ski, po uzo ru nata da po pu lar ne no go met ne klu bo ve u Za g-re bu i Osi je ku. Pri pa da u klu bo ve s du ljomtra di ci jom u som bor skoj op ći ni. Kao pr vomje sno sport sko dru štvo, imao je ve li kuva žnost za raz voj sport skog ži vo ta u Mo -no što ru.

Pr vu je no go met nu lop tu u se lo do niotr go vac i ugo sti telj Mi haj lo El gec, ko ji je,uz me sa ra Mi haj la Ko la ra, obrt ni ka Ma ti ju

DUnAV

96

Por ječ je Du na va

Đu ri na, ma tu ran ta Tr go vač ke aka de mi jeIva na Pe ri ški ća te dru ge Mo no štor ce, bio iosni vač klu ba. God. 1933. klub je pro mi je -nio ime u Du nav, slje de će go di ne no sio jena ziv Grom, a 1935. po nov no Du nav, ka -ko se zo ve do da nas. Na pro sla vi obi lje ža -va nja de se te ob ljet ni ce osnut ka klu ba1936. na zo čio je i mi ni star za tje le sni od -goj u vla di Kra lje vi ne Ju go sla vi je dr. Jo sipRo gić te je tom pri go dom da ro vao ve likklup ski sti jeg, ko ji je do da nas oču van.Istim je po vo dom vje ro jat no iz ra đe na i ve -li ka klup ska znač ka.

Ti je kom Dru go ga svjet skog ra ta NKDu nav ni je ra dio, a na kon ra ta vla sti tim seigrač kim sna ga ma iz bo rio za na tje ca nje uBač koj li gi, u ko joj je igrao 1948.-51. Da -nas na stu pa u Pod ruč noj li gi Som bor. Upo vo du 70 go di na po sto ja nja 1996. ob ja v-lje na je klup ska mo no gra fi ja, a klup ske subo je pla vo-bi je la.Lit.: I. Ko vač, Fud bal ski klub »Du nav« u Bač komMo no što ru : 1926-1996, Bač ki Mo no štor, 1996.

I. Ko vač

DU nAV SKA BA nO VI nA, ad mi ni stra -tiv na je di ni ca sa sje di štem u No vom Sa du,ko ja je 1929.-41. ob u hva ća la ju žnu Ba ra -nju, Bač ku, Ba nat, is toč ni Sri jem i go to voci je lu Šu ma di ju, osim Be o gra da, ko ji je či -nio po seb no uprav no pod ruč je. Osno va naje na kon uvo đe nja Še sto si je čanj ske dik ta -tu re kra lja Alek san dra Za ko nom o na zi vu ipo dje li Kra lje vi ne na uprav na pod ruč ja od3. X. 1929., ko jim je ta da šnja Ju go sla vi japo di je lje na na de vet ba no vi na umje sto nado ta da šnje 33 obla sti. Na če lu ba no vi ne

sta jao je ban, ko ji je po sta vljan kra lje vomured bom na pri je dlog oso ba od kra lje vapo vje re nja. Ba no vi ne su bi le sa mo ad mi ni -stra tiv na pod ruč ja bez stvar ne auto no mi je,a nji ho vim se ute me lji va njem pod no vimna zi vi ma že lio iz bri sa ti kon ti nu i tet po vi je -snih i na ci o nal nih po kra ji na.

Po vr ši na Du nav ske ba no vi ne iz no si laje 30.158 km², što je či ni lo 12,1% dr žav -nog te ri to ri ja. Ad mi ni stra tiv no je bi la po -di je lje na na 4 okru žna in spek to ra ta, 48 ko -ta re va, 10 sa mo u prav nih gra do va i 768 op -ći na. Pre ma po pi su sta nov ni štva iz 1921.,ima la je 2.108.000 sta nov ni ka ili 17,6%ukup nog bro ja sta nov ni ka Kra lje vi ne Ju -go sla vi je. Pre ma ma te rin skom je zi ku nje -zin je sa stav bio slje de ći: Hr va ti i Sr bi56,90%, Ma đa ri 18,29%, Ni jem ci 16,33%,Ru mu nji 3,78%, Če si i Slo va ci 2,89%, Ru -si ni i Ru si 0,79%, Slo ven ci 0,38%, osta li0,64%. Te ri to ri jal nim ob li ko va njem Du -nav ske ba no vi ne, tj. pri klju če njem di je lo -va sje ver ne Sr bi je i is toč nog Sri je ma ne ka -da šnjoj Po du nav skoj te Bač koj obla sti,srp sko sta nov ni štvo po sta lo je ve ćin sko uukup nom sta nov ni štvu ba no vi ne.

U sklo pu rje ša va nja tzv. hr vat skog pi -ta nja i pre u re đe nja dr ža ve Ured bom o Ba -no vi ni Hr vat skoj od 26. VI II. 1939. osno -va na je no va te ri to ri jal na je di ni ca Ba no vi -na Hr vat ska. Na sta la je spa ja njem Sav ske iPri mor ske ba no vi ne te pri dru ži va njem ko -ta re va iz dru gih ba no vi na u ko ji ma je hr -vat sko sta nov ni štvo či ni lo ap so lut nu ve ći -nu. Iz Du nav ske su ba no vi ne Ba no vi ni Hr -vat skoj ta ko pri dru že ni iloč ki i šid ski ko -tar, a ti je kom pre go vo ra Cvet ko vić-Ma čekras pra vlja lo se i o bu du ćoj pri pad no sti šestko ta re va Bač ke i Ba ra nje u ko ji ma su Hr -va ti či ni li 90% sla ven skog sta nov ni štva:ko ta re vi Dar da i Ba ti na u Ba ra nji te Su bo -ti ca, Som bor, Apa tin i Odža ci u Bač koj.Na ve de na su pod ruč ja, una toč za htje vi mabač ko-ba ranj skih Hr va ta da se pri po je Ba -no vi ni Hr vat skoj, osta la su u sa sta vu Du -nav ske ba no vi ne sve do iz bi ja nja Dru go gasvjet skog ra ta. S po čet kom ra ta Ma džar skaje po nov no za po sje la Ba ra nju i Bač ku,NDH Sri jem, a uma nje na Du nav ska ba no -vi na, sa sta vlje na od Ba na ta i Šu ma di je te suprav nim sre di štem u Sme de re vu, odr ža la

DUnAVSKA BAnOVInA

97

Am blem NK »Du nav«

se 1941.-44. kao dio oku pi ra ne Sr bi je.Unu tar nje Ba nat je či nio po seb no auto -nom no pod ruč je ko jim su upra vlja li pri -pad ni ci ta mo šnje nje mač ke et nič ke za jed -ni ce.

Lit.: V. Ma na kin (ur.), Al ma nah Kra lje vi ne Ju go -sla vi je, Za greb, 1932.; En ci klo pe di ja No vog Sa da,7, No vi Sad, 1996; H. Mat ko vić, Po vi jest Ju go sla -vi je: 1918.-1991.: hr vat ski po gled, Za greb, 1998.

M. Ba ra

DU nJA, zim ski po kri vač od gušč jeg per jau Bu nje va ca i Šo ka ca. Ši va ne su od tka ni -ne zva ne »per ja va ča« i bi le su du ge naj če -šće 2, a ši ro ke 1,6 me ta ra, ta ko da su sejed nom du njom mo gle po kri va ti i dvi jeoso be. Sa ši ve na per ja va ča po pu nja va la segušč jim per jem, pri če mu ni je ko ri šte nokrup ni je per je iz kri la ili re pa. Te ži la je od4 do 8 kg, u ovi sno sti od ma te ri jal nih mo -guć no sti obi te lji. Si ro ma šni je su obi te lji uku ći ima le do dvi je du nje, a bo ga ti je i vi še,pri če mu su dje voj ke u »šta fir«, tj. mi raz,zna le po ni je ti jed nu, a bo ga ti je i dvi je du -nje.

Kod Šo ka ca je bi lo dvi je vr ste du nja –jed na je bi la za »prid nju so bu«, s ko jom sego to vo ni kad ni je po kri va lo, jer je na mi je -nje na bu du ćoj mla doj za mi raz. Na vla kaza nju je bi la bo ga to ra đe na – bi la je šlin -go va na, ima la je uple te i ni je se po kri va lapo nja vom da bi se vi dio bo ga ti rad. Namje sto gdje je bio uplet sta vlja lo se is podplat no, obič no žu te bo je ka ko bi se rad jošvi še is ti cao. Dru ga vr sta du nja bi la je ma -nja i na mi je nje na re dov noj upo ra bi, a na v-la ke na njoj ni su bi le bo ga to ve ze ne.

Du nja ima ve o ma do bre ter mo i zo la cij -ske od li ke pa pro sto ri ja u ko joj se spa va lopod njom ni je mo ra la bi ti ja ko za gri ja na.

K. Suk no vić

DU nJI CA, po ste lji ca u ko ju se umo ta vadi je te od ro đe nja do do bi od ne ko li ko mje -se ci. Na kon to ga slu ži la je obič no kao po -kri vač u ko li jev ci. Za stu plje na je i u Bu -nje va ca i u Šo ka ca, a iz ra đu je se od bi je logplat na u ko je se ume će per ja ni ca od »per -ja va če«. U du nji ci su se dje ca ne koć no si -la na kr šte nje, što se odr ža lo do da nas, a uno vi je do ba dje ca se u njoj iz no se i iz ro di -li šta. Di je te se u du nji ci ve za lo pa muč nimvrp ca ma, ko je su u pra vi lu bi le pla ve akoje ri ječ o dje ča ku ili ru ži ča ste ako se ra di odje voj či ci. Dio plat na na ko jem po či vadje te to va gla va bio je ure šen bi je lim ve -zom i čip kom, a u imuć ni jim obi te lji ma iz -ve zen je ne ri jet ko bio i boč ni dio du nji ce.

K. Suk no vić

DU rAK (rus. du rak: glu pak, bu da la), kar -ta ška igra. Igra se ma džar skim kar ta ma uzsu dje lo va nje če tve ro igra ča. Me đu sob nimdo go vo rom sva ki od njih oda be re svojadut (»mak«, »ti kva«, »ze len« i »cr ven«),či ja se ja kost kre će od sed mi ce do asa(»ke ce ma«). Pri di je lje nju sva kom igra čupri pa da osam ka ra ta, a cilj je što pri je osta -ti bez njih (»iza ći«).

Sa ma igra te če ta ko što po čet ni igračba ca naj sla bi ju kar tu, ko ja je adut su par ni -ka ko je mu ni ti ba ca ni ti od nje ga iz rav nopri ma kar tu. Na kon to ga dru gi igrač ba caja ču kar tu iste bo je (»ubi ja« je) i od slje de -će ga tra ži ja ču od nje go ve naj sla bi je, ko jata ko đer ni je nje gov ni ti adut pr vog su i gra -ča do nje ga. Tre ći igrač či ni slič no kao i pr -va dva, tra že ći od če tvr to ga da »ubi je« po -sljed nju ba če nu kar tu. Ako ne ki od igra čane ma tra že nu bo ju, »ubi ja« je svo jim adu -tom. Ra di što br žeg iz la ska igrač se pr vooslo ba đa naj sla bi jih ka ra ta ko je ima, a dato ni su nje go vi adu ti. Cilj je ta ko đer i štove ći broj na ku plje nih ka ra ta na sto lu (sa -sta vlje nih gra da tiv no od naj sla bi jih k naj -ja či ma) »da ti« igra ču do se be i to ta ko štoih on ne će ima ti čim »ubi ti«, bi lo ja čomtra že nom kar tom bi lo svo jim adu tom. Na -

DUnAVSKA BAnOVInA

98

Du nav ska ba no vi na

i me, igra či »du ra ka«, osim svo jih, obič noza kraj ču va ju i adu te igra ča ko je mu ba ca -ju. Lo šim igra či ma ne ri jet ko se do ga đa dasvo jem su par ni ku po ša lju »pra znog« adu ta(bez osta lih sla bih ka ra ta) ili da ne pro ci je -ne do bro vri je me kad je po treb no »uda ri ti«ta ko da su par nik no si ve ći broj ka ra ta.Dvo je igra ča obič no ra no za vr ša va igru, aliza to bor be dvo je pre o sta la igra ča mo že tra -ja ti i vi še od sat vre me na. Ako su pre o sta -le kar te ne us po re di vo ja če u ru ka ma jed no -ga, dru gi igrač obič no pre da je par ti ju i bi -va »du rak«.

Iako se igre ka ra ta obič no ve zu ju zano vac, »du rak« ni kad ni je bio ha zar der skaigra, po put »ajn ca«, »fer ble«, »ko li ca« iline kih dru gih, već je slo vi la kao »in te lek tu -al na« me đu ru ral nim sta nov ni štvom, jer jeza nju po treb ni je zna nje ne go sre ća. Vri je -me nje zi na na stan ka te ško je pre ci zno od -re di ti, ali, su de ći pre ma na zi vu, vje ro jat noje do ne se na od ne kud s Is toč ne fron te ti je -kom Pr vo ga svjet skog ra ta. U Su bo ti ci inje zi noj oko li ci naj ve ćim di je lom ni je biopo pu la ran ni me đu Ni jem ci ma, ni me đuMa dža ri ma, ni me đu Sr bi ma, ne go uglav -nom u hr vat skog sta nov ni štva.

Z. Ro mić

DU rAn CI, Be la (Bač, 5. VII. 1931.), po -vje sni čar umjet no sti, li kov ni kri ti čar. SinJan ka i Ka te, rođ. Bu da no vić. Bi skup Laj -čo Bu da no vić bio mu je djed ujak po maj -ci. Dje tinj stvo je pro veo u Se len či, Bo đa -ni ma i Bač kom Mo no što ru, a 1942. upi saose u som bor sku gim na zi ju. U Su bo ti cu sedo se lio 1945. te je on dje na sta vio gim na -zij sko ško lo va nje. Na Fi lo zof skom fa kul -te tu u Be o gra du 1963. di plo mi rao je po vi -jest umjet no sti kao iz van red ni stu dent.

Od 1959. do 1975. ku stos je u Grad -skom mu ze ju u Su bo ti ci te on dje vo diumjet nič ku zbir ku. Je dan je od osni va čausta no ve Li kov ni su sret 1962., a idu ćih de -se tak go di na i nje zin stal ni su rad nik. Od1975. ra di u Do mu kul tu re Grad ska ku ća uSu bo ti ci te su dje lu je u osni va nju is po sta veza za šti tu kul tur nih spo me ni ka. Re zul tattih na po ra bi lo je i ute me lje nje Me đu op -ćin skog za vo da za za šti tu kul tur nih spo -me ni ka 1980., u ko jem je ra dio do od la skau mi ro vi nu 1984.

Ba vio se is tra ži va njem dje lat no sti pre -te ži to za vi čaj nih i voj vo đan skih li kov nihumjet ni ka, od ra za umjet nič kog prav ca se -ce si je u Su bo ti ci, raz vit kom i ra domumjet nič kih li kov nih ko lo ni ja u Voj vo di nite za šti tom spo me ni ka. Su ra đu je s mno go -broj nim li kov nim umjet ni ci ma, umjet nič -kim ko lo ni ja ma, kul tur nim usta no va ma,mu ze ji ma i ga le ri ja ma. Ra dio je na mno -gim sa mo stal nim, ko lek tiv nim, stu dij skimi re tro spek tiv nim iz lo žba ma, a od 1962.pra ti rad i raz vi tak »sla mar ki« i »sla mar -ske umjet no sti«. Su dje lo vao je u mno gimstruč nim sa vje to va nji ma s pod ruč ja li kov -nih umjet no sti i za šti te kul tur nih spo me ni -ka. Od 1970. do 1989. bio je pred sjed nikocje nji vač kog su da za do dje lu voj vo đan -ske li kov ne na gra de Fo rum u No vom Sa -du. Pri ka ze, ese je i stu di je ob ja vlji vao je uSu bo tič kim no vi na ma, no vo sad skim dnev -ni ci ma Magyar Szó i Dnev nik, be o grad -skoj Po li ti ci te ča so pi si ma Ru ko vet, Híd,Létünk i Üze net. Svo je je pri lo ge ob ja vlji -vao i u struč nim pu bli ka ci ja ma: Zbor ni kuza li kov ne umet no sti Ma ti ce srp ske, Zbor -ni ku Na rod nog mu ze ja iz Be o gra da, Spo ni,Gra đi Po kra jin skog za vo da za za šti tu spo -me ni ka kul tu re u No vom Sa du, bu dim pe -štan skim ča so pi si ma Művészet i Mű -emlékvéde lem, za gre bač kom Pe ri sti lu i sl.Su ra đi vao je u iz ra di pri lo ga i emi si ja spod ruč ja li kov nih umjet no sti s Ra dio Su -bo ti com, Ra dio No vim Sa dom, Te le vi zi -

DUrAnCI

99

B. Du ran ci, Sli kar Sti pan Ko pi lo vić 1877-1924, Su bo ti ca, 1991.

jom Be o grad, Te le vi zi jom No vi Sad i Du -na TV iz Bu dim pe šte.

Do bit nik je mno go broj nih na gra da ipri zna nja, me đu nji ma Li kov ne na gra deNagyapáthy Ku kac Péter u Bač koj To po li1986., Na gra de Dr. Fe renc Bodrogváry uSu bo ti ci 1989., 1996. i 2001., Li kov ne na -gra de Fo rum u No vom Sa du 1991. i dr.Su bo tič ko pri zna nje Pro ur be do di je lje nomu je 1996. Ži vi u Su bo ti ci.Dje la: A két Pec han/Dva Pe ha na (su a u tor s Gy.Bordás), Újvidék, 1982; A vajdasági építésze tiszecesszió (Se ce si ja u voj vo đan skoj kul tu ri),Újvidék, 1983 (Sza bad ka, 2005); Mi li vo je Ni ko la -je vić, No vi Sad, 1987; Faragó En dre, Újvidék,1988; Umet nič ke ko lo ni je, Su bo ti ca, 1989; Du ganad aka de mi jom, Pan če vo, 1991; Sli kar Sti panKo pi lo vić (1877-1924), Su bo ti ca, 1991; Nađ ba njai Voj vo đa ni : sto go di na Umet nič ke ko lo ni je /Nagybánya és a vajdaságiak : a Művészte lep százéve, Su bo ti ca–No vi Sad, 1996; Do na ci ja dr. Vin kaPer či ća : Umjet ni ne za vi čaj ne zbir ke, Su bo ti ca,1996; Far kas Béla, Újvidék, 1999; Jav ni spo me ni -ci op šti ne Su bo ti ca (su a tor s Ve ra Ga brić-Po ču ča),Su bo ti ca, 2001; Voj vo di na – bo gat stvo raz li či to sti,No vi Sad, 2002; O sli kar stvu Sa ve Stoj ko va (su a -u tor sa Sa vom Ste pa no vim), No vi Sad, 2004; Mojiz bor, No vi Sad, 2004; Pe trik Pal, Újvidék, 2004;Ar hi tek tu ra se ce si je u Voj vo di ni, Su bo ti ca, 2005;Iz me đu mi nu log i pre te ćeg (dnev nič ke be le ške od21. mar ta 2003. do 7. ok to bra 2005.), Su bo ti ca,2006.

Lj. Vu ko vić

DU ŠnOK (madž. Du snok), se lo iz me đuBa je i Ka la če, 3441 sta nov nik (2001.). Je -zi ko slov ci se sla žu da ime se la po tje če odsla ven ske ri je či du šnik.

U XVI. st. na se lje je sred nje ve li či neiz me đu Šolt ske i Bo dro ške žu pa ni je. God.1690. ima sve ga tri sta nov ni ka, sto ga ni jeopo re zo van, a 1699. još je pu sta ra, ko jojsu po sjed ni ci János Mi skey i István Ve res.Na po čet ku XVI II. st. ka lač ki bi skup s biv -še ga bi sku pij skog po sje da u oko li ci Vin ko -va ca, ova mo, ta ko đer na bi sku pij ski po -sjed, na sta nju je Hr va te. Pre ma pre da ji, po -tje ču »iz Šla vu ni je, iz se la Jan ko va ca«. Saso bom su do ni je li ar ha ič no što kav sko nar -ječ je i ekav ski iz go vor.

Pre ma puč koj pre da ji, Du šno ča ni su uno voj po stoj bi ni bi li već i u vri je me Tu ra -ka, kad su dvo ji ca nji ho vih su se lja na, Ma -

tić i Pe rić, u šu mi zva noj Grab na vod nopo bi li Tur ke i ta ko oslo bo di li se lo. Dr žav -ne vla sti, a s nji ma u spre zi i ka to lič ka cr -kva, na met nu li su im et no nim »Rac«. Napo čet ku XVI II. st., pre ma slu žbe nim po da -ci ma, jed nu po lo vi cu sta nov ni štva či ne Hr -va ti, a dru gu Ma dža ri. Hr va ta je za ci je lobi lo znat no vi še jer se od 1735. do 1835.bo go služ je iz vo di is klju či vo na hr vat skom(»rac kom«) je zi ku. Ti je kom vre me na Ma -dža ri su se u Du šno ku asi mi li ra li s Hr va ti -ma te se svi na zi va ju Ra ci ma. Ve ći nom suka to li ci, a ne ko li ko obi te lji pri pa da na za -ren skoj sljed bi.

Cr kva, po sve će na apo sto li ma Fi li pu iJa ko bu, po dig nu ta je 1742., no 1812. iz -gor je la je te je 1816. po sve ob no vlje na ipro ši re na. Iz me đu 1967. i 2000. unu tra -šnjost joj je ob no vlje na u du hu Dru go gava ti kan skog kon ci la.

U ruj nu 1864. po žar je uni štio ve ći diose la. Pot kraj XIX. st. u se lu su bi le 654 ku -će i 3443 sta nov ni ka, svi »Šok ci«. God.1960. od 3942 sta nov ni ka 157 oso ba iz ja -šnja va se kao »Ju žni Sla ve ni«, a 2001. uDu šno ku slu žbe no ima 442 Hr va ta.

Na kon pa da ko mu ni zma u se lu je ute -me lje na Hr vat ska ma njin ska sa mo u pra va,a u mje snoj osnov noj ško li po u ča va se hr -

DUrAnCI

100

Du šnok

vat ski je zik. Po zna te su lo kal ne kul tur nema ni fe sta ci je Ivanj dan, Rac ki Pin keš (naDu ho ve) i fe sti val Ken đe luš, na ko ji ma na -stu pa ju i mje sni sa stav Rac ke ži ce, Mje šo -vi ti pje vač ki zbor i ple sna sku pi na.Lit.: D Csánki, Magyarország történel mi földrajzaa Hunyadi ak korában, Bu da pest, 1890 – 1913;Pest-Pi lis-Solt-Ki skun vármegye monographiája,I, ur. S. Bo rovszky, Bu da pest, 1909; K. Eper jessy,Bács-Ki skun, il le tve a haj da ni Bács-Bo drogmegye a II. Józsefkori országleírásban, Bács-Ki -skun megye múltjából, II, Kec skemét, 1979; A.Zorn, A ka to li kus népoktatás helyze te a ka loc saiérsekség területén a Ca no ni ca Visitatiók tükrében,1711–1848., Bács-Ki skun Megye Múltjából, 5,Kec skemét, 1983; J. Bárth, Migrációs ada tok aDu na-Tis za közi határperekben, Cu ma nia. ABács-Ki skun Megyei Önkormányzat Múze u miSzer ve zetének Évkönyve, 14, Kec skemét, 1997.

Ž. Man dić

DU ŽI JAn CA (du ži o ni ca, do ži o ni ca, do -že njan ca, do že jan ca), že tve ni obi čaj bač -kih Bu nje va ca, oko Su bo ti ce na zi van »du -ži jan ca«, oko Som bo ra i Baj mo ka «do ži o -ni ca«, B. Ra jić spo mi nje »do že njan cu«, I.Pr ćić st. »do že jan cu«. Pro sla vlja la se u po -ljo djel skim obi te lji ma, ko je su se ba vi leuz go jem pše ni ce (»ži ta«). Mo ti vi su jojjed no stav ni i po du dar ni s mo ti vi ma že tve -nih obi ča ja u Dal ma ci ji i Li ci, u Gra di -šćan skih Hr va ta, ko ji je na zi va ju »do ženj -ka«, te dru gih europ skih po ljo djel skih na -ro da u či joj se tra di ci ji pro sla vlja za vr še takže tve.

Du ži jan ca kao obi telj ska sve ča nostodr ža va la se u vri je me dok se ži vje lo u ve -li kim obi telj skim za jed ni ca ma ko je su seme đu sob no po ma ga le »mo bom«, što je ka -rak te ri zi ra lo dru štve no-eko nom ske od no seu Bu nje va ca sve do Dru go ga svjet skog ra -ta. Do po čet ka XX. st. ora lo se po gla vi tovo lov skim za pre ga ma i pri mi tiv nim plu -go vi ma, po sli je konj skim za pre ga ma itrak to ri ma. Za že tve (»ri sa«) že te o ci (»ri -sa ri«) mu ko trp no su ruč no ko si li, a že ne idje voj ke (»ri sa ru še, ru ko ve ta či ce«) sku -plja le su po ko še nu pše ni cu, ži to, ru ko ve ta -le, od la ga le na uža i ve zi va le u sno plje. Prikra ju že tve iz dvo ji le bi se naj spret ni je ru -ko ve ta či ce ko je su ple le su vi je nac od pše -nič ne sla me i kla sja, ko ji se pred vod ni kuže te la ca (»ban da šu«) sta vljao na še šir, i

ukra se (»pęrlice«) za ki će nje osta lih že te -la ca. Kad je pše ni ca po žnje ve na i sku plje -na u sno po ve (»kr sti ne«), ri sa ri oki će niple te nim ukra si ma i polj skim cvi je ćem sban da šem na če lu u po vor ci su od la zi li suna do ma ći nov sa laš. Do ma ći ca je bla go -slo vlje nom vo dom škro pi la pše nič ni vi je -nac, a do ma ćin je ri sa re nu dio ra ki jom i vi -nom. Ban daš ga je pri tom iz vi je stio o že -tvi, ka kvo ći lje ti ne i bro ju kr sti na te mu jepre da vao žit ni vi je nac, ko ji se vje šao u tri -jem (»am be tuš«) ili u so bu i ču vao do idu -će go di ne, a s je se ni se iz nje ga uzi ma lopar zr na i sta vlja lo u sje tve nu pše ni cu. Uop ćoj raz dra ga no sti i ve se lju že te o ci su seme đu sob no po lje va li. Du ži jan ca je za vr ša -va la uz bo gat stol i ob ve zat ni »pri snac«(sa vi ja ča sa si rom), a kad je u že tvi su dje -lo va la ve ća dru ži na, ve se lje i ples zna li supo tra ja ti du go u noć.

Go di ne 1911. Bla ško Ra jić, ta da žup -nik žu pe sv. Ro ke u su bo tič kom na se ljuKe ru, u su rad nji s Ka to lič kim di vo jač kimdru štvom i nje go vom pred sjed ni com Ju sti -kom Sken de ro vić-Le ši nom, or ga ni zi rao jepr vu jav nu pro sla vu du ži jan ce i mi su za -hval ni cu 6. ko lo vo za 1911. Ban da ški par uznak za hval no sti za že tvu pri nio je na ol tarpše nič ni vi je nac, a bla go slo vlje no kla sjedi je lje no je vjer ni ci ma. Po sli je pod ne jepri re đe na za ba va (»ko lo«). Pr vi ban daš najav noj du ži jan ci bio je Ive Pr ćić, a ban da -ši ca Ma ri ja Pr ćić. Vi je nac od kla sja i sla meiz ra di la je Đu la Pr ćić, a bio je ukra šen ru -ži ca ma i gro žđem od vo ska. Pro sla va du ži -jan ce or ga ni zi ra na je i 1912. (ban da ški parAn tun Sken de ro vić i Ma ca Ba jić) i 1913.(ban da ški par Sti pan Du lić i Ro za Pe ić Tu -ku ljac). Za vri je me Pr vo ga svjet skog ra tapro sla ve du ži jan ce ni su or ga ni zi ra ne te jepr va slje de ća pri re đe na 1919. (1919. –ban da ški par Pa jo Mi ko vić i Gi za Šar če -vić). Na kon to ga re do vi to su odr ža va ne do1940. (1920. – ban da ški par Sti pan Du lić iMa ra Du lić; 1921. – ban da ški par Alek san -dar Vi da ko vić i Mar ga Ko pu no vić; 1922. –ban da ški par Mar ko Sti pić i Đu la Du lić;1923. – ban da ški par Ja kov Šar če vić iMan da Ja ra ma zo vić; 1924. – ban da ški parAn dri ja Mi ljač ki Ma tak i Kla ra Sken de ro -vić; 1925. – ban da ški par Ge za Du lić i Kri -

DUŽIJAnCA

101

sti na Ja ra ma zo vić; 1926.- ban da ški parMa te Ro mić Re gić i Ka ta Mi ljač ki Ma tak;1927. – ban da ški par Mar ko Bu din če vić iGa bri je la Sken de ro vić; 1928. – ban da škipar Pe re Mat ko vić i Gi za Ro mić; 1929. –ban da ški par La još Pen čić i Je le na Bu ljov -čić; 1930. – ban da ški par Fra njo Ostro go -nac i Ro zi ka Ple ti ko sić; 1931. – ban da škipar Pe re Ja ra ma zo vić i Gi za Pr ćić; 1932. –ban da ški par Lac ko Voj nić Haj duk i Eli za -be ta Po lja ko vić; 1933. - ban da ški par Jo sipKu jun džić i Sta na Mu kić; 1934. – ban da -ški par Ma te Ja ra ma zo vić i Ete la Du lić;1935. – ban da ški par Bol to Ko pu no vić iEta Mat ko vić; 16. ko lo vo za 1936., na du -ži jan ci s iz nim no bo ga tim pro gra mom uokvi ru pro sla ve 250. ob ljet ni ce do se lje njajed ne sku pi ne Bu nje va ca, ban da ški su pa -ro vi bi li Gr go Vu kov i Er ži ka Đu kić i Vra -nje Šar če vić i Ko ca Sken de ro vić; 1937. –ban da ški par Ive An tu no vić i To na Sken -de ro vić; 1938. – ban da ški par Ivan Ora čići Kri sta Du lić; 1939. – ban da ški par Pa joLi po zen čić i Ma ra Du lić; 1940. – ban da škipar Vin ko Vu ko vić i Te ru ška Kun tić). Od1919. do 1940. sre di šnje du ži jan ce odr ža -va ne su u cr kvi sv. Te re zi je Avil ske u Su -bo ti ci, a pro sla ve su pri re đi va ne i u žu pa -ma u Som bo ru te u na se lji ma Ta van ku tu iŽed ni ku, a po sli je i u Baj mo ku, Đur đi nu,Ma loj Bo sni, Čo no plji i dru gdje. Ti je komra ta du ži jan ca ni je obi lje ža va na. God.1946. i 1947. ban da ški su pa ro vi bi li mla -di ći i dje voj ke La zo Iv ko vić Ivan de kić iRo za Ga brić, od no sno Gr go Sken de ro vić iAni ca Čo vić, a na kon to ga sve do 1957.dje ca. Od 1958. ban da ški su pa ro vi po no -vo mom ci i dje voj ke, s ti me da su u po je -di nim žu pa ma u na se lji ma i da lje su dje lo -va la i dje ca. U pr vo vri je me za pro sla vedu ži jan ce ple li su se pše nič ni vi jen ci, če stoukra še ni polj skim cvi je ćem, a po sli je kr -šćan ski sim bo li (ka lež, mo stran ca i dru go)te kru ne. Iz ra đi va le su ih po zna te ple ti ljeKri sta Šok čić, rođ. Vu ko vić (Su bo ti ca),Đu la Pr ćić (Ta van kut) i dr., me đu nji ma isli ka ri ce sla mar ke Ka ta Ro gić i Ma ra Iv -ko vić Ivan de kić (Đur đin), Ana i Te za Mi -lo da no vić (Žed nik), Đu la Mat ko vić (Ma laBo sna), Jo ze fa Sken de ro vić (Su bo ti ca) idr.

Go. 1968. pro sla va du ži jan ce or ga ni zi -ra na je kao fol klor no-tu ri stič ka ma ni fe sta -ci ja s bo ga tim pro gra mom pri re da ba – na -tje ca nje ri sa ra, ko lo s iz bo rom ban da ša iban da ši ce, ko njič ke utr ke, iz lo žbe, skup -šti na ri sa ra i mi mo hod sa za vr šnom sve ča -no šću u ko joj je pri ka zan obi čaj obi telj skedu ži jan ce. Od 1968. do 1971. u mi mo ho dui u fol klor nom pro gra mu na za vr šnoj sve -ča no sti, uz mno go broj ne sku pi ne gra đa naiz Su bo ti ce i okol nih na se lja, su dje lo va lasu i ama ter ska fol klor na dru štva iz Su bo ti -ce, Som bo ra i okol nih na se lja (KUD Ma ti -ja Gu bec iz Ta van ku ta, KUDŽ Brat stvo izSu bo ti ce, OKUD Mla dost iz Su bo ti ce,HKUD Bu nje vač ko ko lo iz Su bo ti ce, KUDVla di mir Na zor iz Som bo ra, ZKUD BélaBártok iz Čan ta vi ra, KPD Brat stvo iz Hor -go ša, KPD Gyengyes Bo kre ta iz Hor go ša,KPD Je din stvo iz Baj mo ka i KPD Sil vi jeKranj če vić iz Bač kog Bre ga), ali i mno go -broj ni go sti (KPD Ma ti ja Gu bec iz Ru me,KUD Va tro slav Li sin ski iz Ilo ka, KUDSlo ga iz Ke ši na ca, KUD Gor ja nac iz Gor -ja na, STD Pa jo Ko la rić iz Osi je ka, KUDMi li ca Kri žan iz Osi je ka, Tam bu ra ški or -ke star Bi ser ni ca iz Šap ca, Če ška op ći na izBje lo va ra i Sre di šnji fol klor ni an samblDSJS iz Bu dim pe šte), a 1969. su dje lo vaoje i Fo klor ni an sambl La do iz Za gre ba.God. 1969., 1970. i 1971. u sklo pu du ži -jan ce or ga ni zi ra na je i svo je vr sna smo tratam bu ra ša pod na zi vom Me mo ri jal Pe reTum bas Ha je. Na tim pro sla va ma ban da -ški su pa ro vi bi li: 1968. – Gr go Ku jun džići Mir ja na Du lić, 1969. – Ni ko la Ba bić iMa ri ja Cvi jin, 1970. – Ma rin ko Pr ćić iMa ri ja Ba šić, 1971. – Ni ko la Nim če vić i

DUŽIJAnCA

102

Ka ta Mat ko vić. Ulo gu do ma ći na na im -pro vi zi ra nom sa la šu na sre di šnjem grad -skom tr gu ima li su su bo tič ki ka za li šniglum ci Ge za Ko pu no vić i Ka ta ri na Bač li -ja, a gra do na čel ni ka Su bo ti ce kao do ma ći -na gra da i svih su di o ni ka pro sla ve ban da -ški je par da ri vao kru hom pe če nim od bra -šna od no vo ga uro da pše ni ce.

Na kon sjed ni ce Iz vr šnog ko mi te ta CKSKJ u Ka ra đor đe vu u pro sin cu 1971. i od -lu ka o Hr vat skom pro lje ću usli je dio je po -li tič ki pro gon mno go broj nih bač kih Hr va -ta u Su bo ti ci, po naj pri je no si la ca dru štve -nih i kul tur nih ak tiv no sti hr vat ske za jed ni -ce an ga ži ra nih u HKUD-u Bu nje vač ko ko -lo iz Su bo ti ce i KUD-u Ma ti ja Gu bec izTa van ku ta. Ubr zo je uki nu to sve što jeima lo hr vat ski pred znak pa je i pro sla vadu ži jan ce od 1972. do 1990-ih bi la «pra -znik ra ta ra svih na ro da i na rod no sti«.

Od 1993. cr kve na i gra đan ska sve ča -nost, do tad raz dvo je ne, or ga ni zi ra ju se ipro sla vlja ju kao za jed nič ka du ži jan ca. USu bo ti ci se u po vo du du ži jan ce ti je komne ko li ko mje se ci sva ke go di ne or ga ni zi ra -ju mno go broj ne pri red be s bo ga tim i ra -zno vr snim pro gra mom, ko je po či nju bla -go slo vom ži ta na žit nom po lju na dan sv.Mar ka 25. trav nja i na sta vlja ju na tje ca -njem ri sa ra, iz lo žbom sla mar skih ra do va,knji žev nim ve če ri ma, »ve li kim ko lom« siz bo rom ban da ša i ban da ši ce i dr., a pro sla -ve se or ga ni zi ra ju i u Som bo ru, Baj mo ku,Čo no plji, Đur đi nu, Ma loj Bo sni, Ta van ku -tu i Žed ni ku. Sre di šnja se pro sla va odr ža -va u Su bo ti ci, a po či nje is pra ća jem ban da -škog pa ra iz žu pe sv. Ro ke. U sve ča no memi mo ho du, u ko jem su dje lu ju bar jak tardu ži jan ce, mno go broj ni ja ha či i ukra še neza pre ge s dje voj ka ma i mla di ći ma u bu nje -vač koj na rod noj no šnji, ban da ški par od la -zi u ka te dra lu, gdje se na sve ča noj mi sibla go sli vlja ju žit na kru na i dru gi sim bo li ida ro vi. Na kon mi se u mi mo ho du se od la zina sre di šnji grad ski trg, gdje se, na po zor -ni ci sti li zi ra noj u ob li ku »sa la ša«, pri ka zu -je do ček ri sa ra. U na stav ku sve ča no stiban da ški par gra do na čel ni ku, kao do ma ći -nu gra da i svih su di o ni ka pro sla ve, pre da -je kruh od no vog bra šna. Istog po sli je po -dne va odr ža va se »ban da ši či no ko lo«. Pro -

sla va du ži jan ce za vr ša va pro šte njem nasu bo tič ko me pri grad skom sve ti štu Bu na ri -ću.

Že tve ni su obi ča ji te ma pr ve bu nje vač -ke ope re Du ži jan ca skla da te lja Jo si pa An -dri ća, ko ja je pra i zve de na u su bo tič komka za li štu 29. trav nja 1953. Hr vat ska pre -mi je ra u re ži ji Pe tra Šar če vi ća, sa sce no -gra fi jom Iva na Ba la že vi ća i pod rav na -njem Zo ra na Ju ra ni ća, odr ža na je u Hr vat -sko me na rod nom ka za li štu u Osi je ku 29.li sto pa da 1994., a osječ ko je ka za li šte ope -ru iz ve lo i na go sto va nji ma u Su bo ti ci iBa ji.

O du ži jan ci je sni mlje no ne ko li ko do -ku men tar nih fil mo va, pri mje ri ce Du ži jan -ca ‘68, ko ji su u Su bo ti ci sni mi li Jo sipŠtric ki i Ste vo Bran čić; Du ži jan ca ‘ 70,ko ji je za TV Za greb re ži rao Nik ša Ful go -zi; Pu tem me lo gra fa, Du ži jan ca - emi si ja ože tve nim obi ča ji ma Bu nje va ca u Bač koj,ko ji je za TV Be o grad sni mljen pre ma sce -na ri ju Dra go sla va De vi ća; Du ži jan ca2002. – U to me div nom gra du Su bo ti ci, re -da te lja i sni ma te lja Raj ka Lju bi ča i dr.Lit.: Du ži jan ca, Ne ven, br. 7, Su bo ti ca, 15. VII.1911; Do že jan ca u Su bo ti ci, Su bo tič ka Da ni ca :Ka len dar za 1924., Su bo ti ca, 1923; G. Se kelj, Bu -nje vač ki obi ča ji, Knji žev ni se ver, I/3, Su bo ti ca,1925; Do že jan ca Kat. Dje vo jač kog Dru štva i Kat.Mo mač kog Dru štva, Hr vat ske no vi ne, br.17, Su -bo ti ca,18. VI II. 1928; Kro ni čar, Ve li čan stve no ju -bi lar no sla vlje bač kih Hr va ta u Su bo ti ci, Su bo tič -

DUŽIJAnCA

103

ka Da ni ca : Ka len dar za 1937., Su bo ti ca, 1936; I.Pr ćić, Bu nje vač ki na rod ni obi ča ji, Su bo ti ca, 1937;Lju de vit Vuj ko vić La mić, Ne ko ji bu nje vač ki na -rod ni obi ča ji, Gla snik Ju go slo ven skog Pro fe sor -skog Dru štva, XVI II/11-12, Be o grad, 1938; Z.Al kić [A. Kokić], Ka to lič ka cr kva i Bu njev ci –pri go dom Du ži jan ce 23. srp nja 1939., Su bo tič keno vi ne, Su bo ti ca, 21. VII. 1939; S. Kne že vić,Umet nost že na iz Ta van ku ta, Ru ko vet, 7-8/1966,Su bo ti ca; M. V., Za vr še ne tro dnev ne sve ča no stipra zni ka že tve / Pre ko 60 hi lja da lju di na pro sla vi»Du ži jan ce 68« Su bo tič ke no vi ne, br. 32, Su bo ti -ca, 23. VII. 1968; V. Cve jić: Kad se sla vi pra znikže tve Po li ti ka, Be o grad, 24. VII. 1968; B. Ga brić,Du ži jan ca u Ka te dra li, Bač ko kla sje, br. 4, Bač kaPa lan ka, 1982; A. Se ku lić, Na rod ni ži vot i obi ča jibač kih Bu nje va ca, Zbor nik za na rod ni ži vot i obi -

ča je, 50, Za greb, 1986; M. Sken de ro vić, »Du ži -jan ca 91«, Glas rav ni ce, br. 11, Su bo ti ca, 1991; N.Sken de ro vić: »Du ži jan ca« kao sim bol od no sapre ma svi je tu / Do sto jan stve no pri ka zi va nje za -hva le, Žig, br. 55, Su bo ti ca, 1996; Som bor ske že -tve ne sve ča no sti, Su bo ti ca, 1996; A. Stan tić, Kruvnaš svag da nji, Su bo ti ca, 2001; Du ži jan ca, Hr vat -ska en ci klo pe di ja, 3, Za greb, 2001; Ž. Ze lić, Sre -di šnje sla vlje Du ži jan ce 2005., Zvo nik, Su bo ti ca,br. 8/2005; L. Voj nić Haj duk, A. Ko pi lo vić, A.Stan tić, Du ži jan ca, Su bo ti ca, 2006; M Eve to vić,Kul tur na po vi jest bu nje vač kih i šo kač kih Hr va ta,Kla sje na ših rav ni, 5-6/2006, Su bo ti ca; Ž. Vu kov,Du ži jan ca u Ta van ku tu / Za hva la za plo do ve s nji -va, Hr vat ska ri ječ, br. 179, Su bo ti ca, 2006.

N. Ze lić

DUŽIJAnCA

104

TI SKA NJE OVOG SVE SKA PO MO GLI SU:

Po kra jin sko taj ni štvo za zna nost i teh no lo ški raz vojSkup šti na Op ći ne Su bo ti caVla da Re pu bli ke Hr vat ske

»Color Press Group«, Novi Sad

TI SAKPrin tex

Su bo ti ca

NA KLA DA1000

Leksikon 6.pdf

Documents

Transcript of Leksikon 6.pdf