Landscape and Society - International Conference

4. srečanje delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini

EVROPSKA KONVENCIJA O KRAJINIKONVENCIJA IZ FIRENC

EVROPSKA KONVENCIJA O KRAJINI

KONVENCIJA IZ FIRENC

Junij 2007


EUROPEAN LANDSCAPE CONVENTIONFLORENCE CONVENTION

June 2007

4th Meeting of the Workshops for the Implementation of theEuropean Landscape Convention

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

711(4)(063)

SREČANJE delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini (4 ; 2006 ; Ljubljana) Evropska konvencija o krajini : konvencija iz Firenc / 4. srečanje delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini [tudi]Mednarodna konferenca Krajina in družba, Slovenija, Ljubljana, 11.-13. maj 2006 ; [urednici Barbara Mlakar, Nataša Bratina Jurkovič ; prevodi Služba za prevajanje in lektoriranje, Generalnisekretariat]. - Ljubljana : Ministrstvo za kulturo, 2007

ISBN 978-961-6370-11-01. Gl. stv. nasl. 2. Mlakar, Barbara, inž. krajinske arhitekture

233050112

Evropska konvencija o krajini, Konvencija iz Firenc, 4. srečanje delavnic za izvajanjeEvropske konvencije o krajini, Mednarodna konferenca KRAJINA IN DRUŽBA, Slovenija,Ljubljana, 11. - 13. maj 2006European Landscape Convention, Florence Convention, 4th Meeting of the Workshops forthe Implementation of the European Landscape Convention, International ConferenceLANDSCAPE AND SOCIETY, Slovenia, Ljubljana 11 - 13 May 2006

Založnik/Published by:Ministrstvo za kulturo

Urednici/Editors:Barbara Mlakar, Ministrstvo za kulturoNataša Bratina Jurkovič, Ministrstvo za okolje in prostor

Prevodi/Translated by:Služba za prevajanje in lektoriranje, Generalni sekretariat, Gregorčičeva 27a, Ljubljana

Oblikovanje/Design by:Alenka Bošnak Miklavžin

Tisk/Printed by:Tiskarna Pleško, Ljubljana

Naklada/Edition:500 izvodov / 500 copies

Ljubljana, junij 2007

Cilj Evropske konvencije o krajini (podpisana vFirencah 20. 10. 2000, postala zavezujoča 1. 3.2004) je spodbujanje varstva, upravljanja innačrtovanja evropskih krajin ter organiziranjesodelovanja med evropskimi državami navprašanjih, ki zadevajo krajino. To je prvimednarodni sporazum, ki je povsem posvečenvsem dimenzijam evropskih krajin. Konvencijase uporablja na celotnem ozemlju državpodpisnic in obsega naravna, ruralna, urbana insub-urbana območja. Ukvarja se tako zobičajnimi/vsakdanjimi in razvrednotenimikrajinami kot tudi s krajinami izjemnih vrednosti.

Konvencija predstavlja pomemben doprinos kizvajanju ciljev Sveta Evrope, kot so promocijademokracije, človekovih pravic in pravnega reda,ter iskanju skupnih rešitev za glavne probleme skaterimi se srečuje evropska družba danes. SvetEvrope si prizadeva varovati kvaliteto življenja indobrobiti Evropejcev ob upoštevanju krajinskihkulturnih in naravnih vrednot.

Do 10. maja 2006 je Konvencijo ratificiralo 24držav: Armenija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška,Ciper, Češka, Danska, Finska, Francija, Irska,Italija, Latvija, Moldavija, Nizozemska, Norveška,Poljska, Portugalska, Romunija, San Marino,Slovaška, Slovenija, Bivša jugoslovanskarepublika Makedonija, Turčija, Ukrajina.

Konvencijo je podpisalo 9 držav: Azerbajdžan,Madžarska, Grčija, Luksemburg, Malta, Španija,Švedska, Švica, Velika Britanija.

Adopted in Florence, Italy, on 20 October 2000and in force since 1 March 2004, the EuropeanLandscape Convention aims to promote the pro-tection, management and planning of Europeanlandscapes and to organise European co-opera-tion on landscape issues. It is the first interna-tional treaty to be exclusively concerned with alldimensions of the European landscape. TheConvention applies to the Parties’ entire territoryand covers natural, rural, urban and peri-urbanareas. It deals with ordinary and degraded land-scapes as well as those of outstanding beauty.

The Convention represents an important contri-bution to the implementation of the Council ofEurope’s objectives, aimed at promoting democ-racy, human rights and the rule of law and atfinding common solutions to the main problemsfacing European society today. By taking intoaccount the cultural and natural values of land-scape, the Council of Europe seeks to protectthe quality of life and well-being of Europeans.

As at 10 May 2006, 24 states had ratified theConvention: Armenia, Belgium, Bulgaria, Croa-tia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Finland,France, Ireland, Italy, Lithuania, Moldova, TheNetherlands, Norway, Poland, Portugal, Roma-nia, San Marino, Slovakia, Slovenia, »The FormerYugoslav Republic of Macedonia«, Turkey,Ukraine.

9 states had signed it: Azerbaijan, Hungary,Greece, Luxembourg, Malta, Spain, Sweden,Switzerland, United Kingdom.

Uvod

Introduction

Delavnice so namenjene izvajanju Evropskekonvencije o krajini in izmenjavi izkušenj na ravniEvrope. Cilj Delavnic je tudi pregled izvajanjatreh ključnih politik Konvencije: varstvo, uprav-ljanje in planiranje. Poseben poudarek Delavnicebo posvečen dvema posebnima ukrepoma zauresničevanje Konvencije: usposabljanju, izobra-ževanju in ozaveščanju o pomenu krajine.Udeleženci bodo predstavili že uresničeneprojekte na nacionalnih in mednarodnih nivojih,kot tudi projekte, ki so še v teku: planske inraziskovalne projekte, programe, prostorskoplanske dokumente, različne akcije in aktivnostipovezane z izvajanjem ciljev Evropske konven-cije o krajini.

Cilj Delavnice je razpravljati o aktualnihproblemih, izmenjati izkušnje iz posameznihdržav podpisnic Konvencije in skozi razpravoiskati rešitve povezane z razvojem in varstvomkrajine.

The purpose of the Workshops is to implementthe European Landscape Convention and ex-change experiences at the European level. Theaim of the Workshops is to review the implemen-tation of three key policies of the European Land-scape Convention: protection, management,and planning. A special emphasis will also beplaced on two of the specific measures for theimplementation of the European LandscapeConvention: training, education, and awareness-raising. The participants are invited to this Con-vention will be invited to present the already im-plemented projects at national and internationallevels, as well as the projects under way: plan-ning and research projects, programmes, spatialplanning documents, various actions and activi-ties related to the implementation of the aims ofthe European Landscape Convention.

The aim of the Workshops is to discuss currenttopics, obtain experiences from individual coun-tries that signed the Convention, and to find so-lutions, through discussion, related to landscapedevelopment and protection.

Organizatorji

Organized by

Namen Delavnic

Purpose of the Workshops

Srečanje Delavnic organizira Svet Evrope vsodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostorin Ministrstvom za kulturo RS, Univerzo vLjubljani – Biotehniško fakulteto, Oddelkom zakrajinsko arhitekturo, ter Mestno ObčinoLjubljana in Društvom krajinskih arhitektovSlovenije (DKAS). Srečanje je podprl tudišvicarski Zvezni urad za okolje.

The meeting of the Workshops is organized bythe Council of Europe in collaboration with theMinistry of Environment and Spatial Planning ofSlovenia, the Ministry of Culture of Slovenia, theUniversity of Ljubljana/Biotechnical Faculty,Department for Landscape Architecture, theLjubljana Municipality and Slovenian Associa-tion of Landscape Architecture. The meeting hasalso supported by the Swiss Federal Office of theEnvironment.

Svet Evrope/Council of Europe

Maguelonne DÉJEANT-PONSVodja Oddeleka za prostorsko planiranje in krajino/Head of the Spatial Planning and Landscape Division

DG IV, Svet Evrope/DG IV, Council of EuropeF - 67075, STRASBOURG Cedex

Tel.: + 33 (0) 3 88 41 23 98Fax: + 33 (0) 3 88 41 37 51

E-mail: [email protected]

Flore CHABOISSEAUAsistent administrator/Administrative Assistant

Oddelek za prostorsko planiranje in krajino, DG IV, Svet Evrope/Spatial Planning and Landscape Division, DG IV, Council of Europe

F - 67075, STRASBOURG Cedex

Tel.: + 33 (0) 3 88 41 38 81Fax: + 33 (0) 3 88 41 37 51


Andrée TERSERAsistent /Assistant

Oddelek za prostorsko planiranje in krajino, DG IV, Svet Evrope/Spatial Planning and Landscape Division, DG IV, Council of Europe

F - 67075 STRASBOURG Cedex

Tel.: +33 (0)3 88 41 31 97Fax: +33 (0)3 88 41 37 51


Slovenija/Slovenia

Nataša BRATINA-JURKOVIČMinistrstvo za okolje in prostor/Ministry for Environment and Spatial Planning

predstavnica Slovenije za Evropsko konvencijo o krajini/Environment DirectorateDunajska 47

SI - 1000 LJUBLJANA

Tel.: + 386 1 478 70 80Fax: + 386 1 478 71 23


Barbara MLAKARMinistrstvo za kulturo/Ministry of Culture

Direktorat za kulturno dediščino/Cultural Heritage DirectorateMaistrova 10

SI - 1000 Ljubljana

Tel.: + 386 1 369 59 74Fax: + 386 1 369 59 02


http://www.coe.int/EuropeanLandscapeConventionhttp://www.sigov.si/mophttp://www.kultura.gov.si

http://www.dkas.si

UVOD / INTRODUCTION 5NAMEN DELAVNIC / PURPOSE OF THE WORKSHOPS 6ORGANIZATORJI / ORGANIZED BY 6UVODNI NAGOVORI IN POZDRAVI / INTRODUCTORY SPEECHES AND WELCOME ADDRESSES

Janez Podobnik 12Metka Černelč 15Silvester Gaberšček 18Enrico Buergi 20Maguelonne Dejeant-Pons 23Michael Downing 25Nataša Bučar Draksler 26

DELAVNICA 1 / WORKSHOP 1

INVENTARIZACIJA IN VREDNOTENJE KRAJIN 30THE IDENTIFICATION AND ASSESSMENT OF LANDSCAPES

prof. dr. Ivan Marušič 31Krajinska tipologija in spreminjanje krajine: kaj smo se naučili iz prizadevanj zauresničevanje Evropske konvencije o krajiniLandscape typology and landscape changes: what we have learnt from theendeavors to implement European Landscape Convention in Slovenia

dr. Ana Kučan 43Krajina kot nacionalni simbolLandscape as a national symbol

mag. Jelka Hudoklin 53Predstavitev projekta Regionalna razdelitev krajinskih tipov Slovenije inIzjemne krajine SlovenijePresentation of the regional distribution of Landscape types in Slovenia project,and the Outstanding landscapes of Slovenia project

Graham Fairclough 64Razumevanje in uporaba raznovrstnosti krajine: angleške izkušnjeUnderstanding and using the diversity of landscape: english experiences

Alberto Clementi 76Krajina in urbanizem v ItalijiLandscape and urbanism in Italy

prof. Karl Steinitz 88Nekaj misli o krajinskem načrtovanju – proti ciljem Evropske konvencije o krajiniSome notes on landscapes planning – towards the objectives of the European convention

Anne Fortier-Kriegel 92Prispevek k četrti delavnici Evropske konvencije o krajiniContribution au quatrieme atelier de la convention Européenne du Paysage

Terry O’Regan 100Pregled nad DELAVNICO 1Overview of WORKSHOP 1

Vsebina

Content


DRUŽBA IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTNIH KRAJIN 108SOCIETY AND THE NEED OF HIGH QUALITY LANDSCAPES

Blanka Bartol 110Pomen kakovostnih krajin za višjo kakovost življenjaThe significance of quality landscape for life quality

Michael Schimek 118Unescova izbira kulturne krajine: primer dobre prakse wachau, AvstrijaSelection of cultural landscape by unesco: good practice example of wachau, Austria

dr. Mojca Golobič 128Vključenost krajine v javne politike in priporočila za izboljšanje – primer alpIntegration of landscape issues into public policies and recommendations for theirimprovement – the example of the alpine region

dr. Edvard Kušen 142Krajina kot razvojni dejavnik na področju turizma »Istrska ogrlica otokov« - primer dobre prakseLandscape as a tourism development resource (istria) »Istrian necklace of islands« -good practise example

mag. Vesna Kolar Planinšič 150Vloga celovite presoje vplivov na okolje pri ohranjanju značilnosti krajinThe role of strategic environmental assessment in retaining the characteristics of landscapes

Margarita Jančič 165Skupni finančni instrumenti za doseganje cilja kakovostne krajineCommon financial instruments for accomplishing landscape quality objectives

Cristina Hertia 173Upravljanje krajine v območju delte reke donaveLandscape management in the danube delta area

Antonio Righetti 190Od nočne krajine, ki jo razsvetljujejo zvezde in luna, do krajine, ki jo »zastirajo« svetlobne emisijeD’un paysage nocturne illumine par les etoiles et la lune a celui »oscure« par lesemissions lumineuses


VARSTVO IN UPRAVLJANJE KRAJIN ZA DRUŽBO 198LANDSCAPE PROTECTION AND MANAGEMENT FOR THE SOCIETY

Jelena Hladnik 200Varstvo in upravljanje krajine v sloveniji skozi instrumente za ohranjanja naraveLandscape protection and management in slovenia through nature conservation instruments

Lionella Scazzosi, Cinzia Robbiati 209Zavarovana območja kulturne dediščine in krajineSites culturels proteges et paysage

John Thomson 216Varstvo in upravljanje krajine: izkušnje in prizadevanja na škotskemLandscape protection and management: scottish experience and aspiration

Barbara Mlakar 220Kulturna krajina kot kulturne dediščinaThe cultural landscape as cultural heritage

Francesco Alberti 234Krajine in suburbana območjaThe acquaintance of the exceptional landscape

Nicolas Sanaa 249Krajine zavarovanih območij francijeLes paysages des parcs naturels regionaux francais

mag. Marko Prem 260Upravljanje krajin v obalnih območjih sredozemlja – za kvalitetno krajinoLandscape management in mediterranean coastal areas – for quality landscape

Michael Schober 271Prostorsko načrtovanje v natura območjih - načrtovanje avtoceste ob upoštevanjuobmočij natura - primer dobre praksePlanning within the natura areas - planning a motorway with consideration ofnatura sites - good practice example


STROKOVNO IZPBRAŽEVANJE IN OZAVEŠČANJE JAVNOSTI 280SPECIALIST TRAINING AND PUBLIC AWARENESS-RAISING

Peter H. Goodchild 282Veščine usposabljanja javnosti za sodelovanje v postopkih odločanjaThe skills of training the public for participation in decision-making processes

mag. Polona Demšar Mitrovič 291Ozaveščanje o vrednotah prostora v izobraževalnem procesu – RAVE SPACE,projekt v okviru Interreg III BRaising awareness of values of space through the process of education – RAVE SPACE,project within Interreg III B

mag. Maja Simoneti, Maša Šorn 296Strategija izobraževanja o prostoru v kontekstu izobraževanja za trajnostni razvoj –projekt RAVE SPACE in povezane dejavnostiThe strategy of spatial education in the context of the education for sustainabledevelopment: - the RAVE SPACE project and related activities

mag. Nataša Bratina Jurkovič 305Delovanje društva krajinskih arhitektov slovenije na področju izobraževanja inozaveščanja strokovne javnosti in predstavitev projekta »Mi urejamo krajino«Activities of the slovenian association of landscape architects in education andprofessional public awareness-raising, and presentation of the project »We are makingour landscape«

ZAKLJUČNI SKLEPI MEDNARODNE KONFERENCE 314CLOSING CONCLUSIONS

Maguelonne Dejeant-Pons 314Sklepni govor na IV. srečanju delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini,Ljubljana, 11. in 12. maj 2006Closing speech of the 4th meeting of the Workshops for the implementation of theEuropean Landscape Convention, Ljubljana, 11 and 12 May 2006

Christian Meyer 317Splošne ugotovitve IV. Sestanka delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajiniGeneral conclusions of the 4th meeting of the workshops for the implementationof the European landscape convention 324

SEZNAM AVTORJEV 328LIST OF SPEAKERS

PROGRAMME 331

12

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

Spoštovane dame in gospodje,dovolite mi, da izrazim veliko veselje, da vSloveniji gostimo tako pomembno srečanje natemo, ki nam je Slovencem še posebno pri srcu.Tudi mnogi obiskovalci Slovenije odkrivajo, da jenjena poglavitna značilnost krajina. Mnogokratslišimo reči: »Kako zelena in lepa je Slovenija!«Slovenija je nedvomno zelena dežela, sajgozdovi danes pokrivajo približno 60 %državnega ozemlja. Velik del ozemlja Slovenije jekras. Slovenski kras je dal ime celo raziskovalnidisciplini, krasoslovju. Obiskovalci, ki so vpreteklosti potovali preko Slovenije, so Kras -kraško planoto nad Trstom označevali zapustinjo, za krajino skal in redkega grmovja.Potem je takratna oblast, bilo je sredi 19. stoletja,zastavila program pogozdovanja. To je bil edenzgodnejših krajinsko urejevalnih projektov naSlovenskem.

Slovenija je razpršeno poseljena. Ima nekaj manjkot 6000 naselij. Taka poselitev je v Slovenijiostala navkljub temu, da danes živi odkmetijstva samo še okrog 4 % prebivalstva.Prehod iz agrarne v industrijsko družbo ali celopostindustrijsko je v Sloveniji potekalsorazmerno postopoma. Razpršeni maliproizvodni obrati so v razgibanem reliefu žezgodaj v zgodovini izrabljali silo voda. To jekasneje pripeljalo do industrijskih obratov napodeželju, vendar pa se ljudje niso bili primoraniseliti v mesta v takem obsegu, kot se je todogajalo drugje. Zato številni Slovenci nikoli nisoprenehali biti kmetje, pa čeprav od kmetovanjaniso več živeli. Slovensko gospodarstvo je vednoslonelo na povezovanju industrije in kmetijstva.Slovenija je bila dolga leta dežela s sorazmernovelikim odstotkom polkmetov. Tudi to je bil edenod vzrokov, da je Slovenijo v veliki meri obšlamodernizacije kmetijskega prostora.

Drobna parcelna struktura in razdrobljenostpridelovalnih zemljišč je še vedno izstopajočaznačilnost večine slovenskih krajin. Kar nekaj

JANEZ PODOBNIK

Minister za okolje in prostor, Slovenija

Minister for Environment and Spatial Planning, Slovenia

Ladies and Gentlemen,May I begin by expressing great pleasure atSlovenia hosting such an important meetingthat deals with a topic close to the heart of everySlovene. Also many visitors to Slovenia find thatlandscape is Slovenia’s main feature. We oftenhear people say: »Slovenia is so beautiful andgreen!« Slovenia is undoubtedly a green country;forests cover approximately 60 per cent of itsterritory today. A large part of Slovenia’s territoryis covered by karst. Slovenia’s karst has evengiven the name to a scientific discipline knownas the karstology. Visitors who travelled acrossSlovenia in the past described the Karst – thekarstic plain above Trieste, as a desert, a regionfull of rocks and sparse shrubs. Then, in the mid-19th century, the authorities launched a foresta-tion programme. This was one of the earliestlandscaping projects in Slovenia.

Typical of Slovenia is settlement dispersion.Slovenia has less than 6000 settlements. Thissettlement pattern persists in Slovenia althoughonly around 4 per cent of the population makea living from farming. The transition from agricul-tural to industrial or even post-industrial societywas relatively gradual in Slovenia. Dispersedsmall production plants exploited thewaterpower available in the diversified land-scape already at a very early stage in history.Later, this lead to industrial plants in rural areas;still people were not yet compelled to move totowns in the extent encountered elsewhere.Therefore many Slovenes never ceased to befarmers although they no longer made their liv-ing from farming. Slovenia’s economy was al-ways based on links between industry and agri-culture. Slovenia was, for years, a country witha relatively high percentage of half farmers. Thiswas also one of the reasons why there was littlemodernisation of rural areas.

Small and scattered agricultural lands are still anoutstanding feature of the major part of the

13

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

dejavnikov je torej vplivalo na to, da je Slovenijadanes krajinsko zanimiva dežela. Ko govorimo oizjemnih kulturnih krajinah Evrope, se izkaže, dagre v veliki meri za območja, ki so bila nekočobmočja revščine in pomanjkanja. In to velja karza znaten del Slovenije. Bolj kot so bile razmereza življenje težke, bolj so ljudje iskali načine, kakopreživeti in izrabiti še tisto malo možnosti, ki jihje prostor nudil. Pri tem so ustvarili zanimivekrajinske vzorce. Zaradi humidne klime vslovenskem sredogorju so naši predniki izumilikozolec, posebno zgradbo za sušenje sena.Terase srečamo domala povsod, todaposameznih deli Slovenije kažejo tudi tu vsaksvojo posebnost.

Ob dejstvu, da večina Slovencev prebiva napodeželju, je presenetljivo, da je Slovenija deželasorazmerno velike naravne ohranjenosti. Zatoimam kot minister za okolje in prostor tu velikoodgovornost.

Po eni strani imamo ohranjeno naravo, kar se jepokazalo tudi s tem, da imamo v evropskemomrežju Natura 2000 približno 36 % državnegaozemlja. Imamo velika ekološko pomembnaobmočja, ki jih varujemo zaradi ohranjanjaživljenjskih prostorov velikih zveri, medveda,volka in risa in območja številnih drugihhabitatov evropsko pomembnih vrst.

Po drugi strani nam razpršena poselitev inštevilni veliki posegi v prostor otežujejo skrb zakakovostno okolje. Razpršeni poselitvi je trebazagotoviti ustrezno infrastrukturo in preprečevationesnaženja. Tudi Slovenija ima industrijskebazene in kamnolome, ki terjajo sanacijo. Vzadnjem desetletju pospešeno gradimoavtoceste. Te velikokrat spreminjajo krajino nanačin, ki nam morda ni najbolj pogodu. In še bilahko našteval.

Ob zavesti o vseh teh problemih smo v Slovenijipripravili Strategijo prostorskega razvoja, v kateriima krajina pomembno vlogo. V problematikokrajine vključujemo tako probleme varstvanarave, vzdrževanja in gospodarjenja z gozdovi,razvoja kmetijstva in drugih dejavnosti vpodeželskem prostoru, kot so razvoj turizma inrekreacije, nenazadnje tudi neposredno skrb zakulturno krajino. Želimo, da se vse dejavnosti, kivplivajo na kakovost krajine, vključijo v zavestnovarstvo in usmerjanje razvoja krajine.

Želimo ohraniti prepoznavnost naših krajin. Zaobmočja, ki terjajo posebno skrb, bodisi zaradi

Slovenian landscape. Many factors have indeedinfluenced Slovenia to make it such an interest-ing landscape today. When we speak of excep-tional cultural landscapes of Europe, we findthat, very often, these used to be poverty-stricken regions. This is true of a considerablepart of Slovenia. The harder life was, the moreresourceful were the inhabitants in seeking waysto survive and put to good use the few opportu-nities that the physical space offered, therebycreating interesting landscape patterns. Be-cause of a humid climate in Slovenia’s lowmountain range, our ancestors invented thehayrack, a special structure used in haymaking.Terraces can be encountered almost every-where; however, they differ from region to re-gion.

Since the majority of Slovenes live in rural areas,it is surprising that Slovenia has succeeded inpreserving nature to the extent it has done. Asthe Minister of the Environment and SpatialPlanning I have great responsibility here.

On the one hand nature is preserved, which hasalso been demonstrated by approximately 36per cent of the national territory being includedin the European network Natura 2000. We haveextensive sites of environmental significancethat we protect in order to preserve the habitatsof large carnivores, such as the bear, the wolfand the lynx, and the areas of numerous otherhabitats and species of European concern.

On the other hand, however, dispersed settle-ment and numerous actions affecting the envi-ronment make it harder for us to ensure environ-mental quality. Dispersed settlements need rel-evant infrastructure and pollution prevention.Also Slovenia has industrial basins and quarriesin need of rehabilitation. In the past decade wehave stepped up the motorway construction.These often change the landscape in a way wemay not like very much. To name but a few.

Bearing all this issues in mind, we have drawn upthe Spatial Development Strategy of Slovenia, inwhich the landscape plays an important role.The landscape issues also include the issues ofnature protection, forest preservation and man-agement, development of agriculture and otheractivities in rural areas, such as development oftourism and recreation, and direct concern forthe cultural landscape. We wish that all the ac-tivities having an impact on the quality of land-

14

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

napovedanih posegov, bodisi zaradi ogroženostiposebnih kakovosti, je potrebno izdelovanjeposebnega planskega dokumenta za celovitonačrtovanje krajine. V zakonodajo smo skrb zakrajino že vpeljali in želimo jo ohraniti tudi prispremembi prostorske zakonodaje, ki je vpripravi.

Skrbi za kulturno krajino ne moremo prepustitisamo sektorjem, kot so kmetijstvo, gozdarstvo,energetika in turizem. Tudi v zunaj mestnemprostoru naj krajinsko načrtovanje opravljanalogo povezovanja in sinteze različnihinteresov, ki se kažejo v družbi.

Izdelali smo tudi temeljit krajinski inventarSlovenije. Vemo, kakšne krajine imamo in kakšniprocesi jih spreminjajo. Veliko si prizadevamo zasplošna spoznanja o pomenu krajin. O temskušamo seznaniti že predšolske in šolskeotroke. Nenazadnje, imamo tudi visokošolskeprograme, ki prispevajo k strokovnosti na tempodročju. Ampak z vsem tem še nismo čistozadovoljni. Prevečkrat se znajdemo v težkorazrešljivih konfliktih, ko posegamo v krajinskiprostor. Iskati bo treba nove prijeme, novemetode dela. Zato nismo zanemarili nitiraziskovalnega dela na tem področju.

Spoštovani,vse našteto pomeni, da uresničujemo ciljeEvropske krajinske konvencije, da izvajamopolitike, ki jih je zastavila. Zavedamo se težeproblemov in jih zato skušamo na različnenačine razreševati. Tudi ta posvet je eden odnačinov. Želimo izmenjati stališča in izkušnje zdrugimi državami Evrope. Želimo si sodelovanjana tem področju. Želimo si, da bi bilo naše deloprispevalo k skupnim ciljem vseh dežel Evrope.

Dovolite mi, da vam še enkrat zaželim uspešnodelo in prijetno bivanje v Sloveniji.

scape are included in conscientious protectionand direction of landscape development.

We wish to preserve the identity of our land-scapes. The areas of special concern either be-cause of an announced action affecting the en-vironment or risks to their specific features, re-quire the elaboration of a special planning docu-ment for the comprehensive planning of thelandscape. Concern for the landscape has al-ready been included in our laws and will also betaken into consideration in amendments to spa-tial legislation currently under preparation.

Concern for the cultural landscape cannot beleft solely to departments such as agriculture,forestry, energy and tourism. The landscapeplanning should perform the task of linking andcombining various interests shown in societyalso outside towns and cities.

We have also elaborated a thorough landscapeinventory of Slovenia. We know what land-scapes we have and what processes are chang-ing them. We are endeavouring to obtain gen-eral knowledge on the importance of land-scapes. We are trying to impart this knowledgealready to preschool children and schoolchil-dren. And then we also have higher educationprogrammes that contribute to the expertise inthis field. However, we are not entirely happywith all this. We are far too often in a tight spotwhen we take action affecting the environment.We shall have to find new ways and methods ofwork. For this reason we also continue to pursueresearch in this field.

Ladies and Gentlemen,All the above means that we are realising theaims of the European Landscape Conventionand implementing the policies established in it.We are aware of the importance of problems;we are therefore trying to address them in vari-ous ways. And this conference is one of theways. We wish to exchange views and experi-ence with other countries of Europe. We attachgreat importance to co-operation in this field.We hope that our work will contribute to thecommon goals of all countries of Europe.

May I conclude by reiterating my wish for everysuccess in your work and a pleasant stay inSlovenia.

15

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

Ladies and Gentlemen,I am honoured to speak to you at this meetingand contribute a few additional thoughts towhat has been already said about how we canimplement public interest in the field of spatialplanning and work towards protecting and man-aging the landscape.

Public interest in landscape planning means pre-serving the cultural, ecological, environmental,social and economic significance of the land-scape. When introducing new or updating exist-ing activities in spatial planning, we respect ex-isting natural and cultural landscape features,thus directing spatial development towardsstrengthening the local, regional and interna-tional identity of the Slovenian landscape.

Spatial development and management of natu-ral resources also involve shaping and redesign-ing the landscape, regardless of whether thismeans development issues of spreading settle-ments, regulating agricultural or forest areas orbuilding tourist, sports, traffic, energy or environ-mental infrastructure. Each of these activitiesleaves its mark on the physical space, perma-nently or temporarily changing spatial relationsin the landscape. Agriculture, for example, con-tributes not only to food and fodder production,but also to shaping the cultural landscape,which represents increasingly valuable touristpotential.

The quality of space and the living environmentis not only a matter of air and water quality, butalso of harmonized spatial relations betweenactivities and balanced relations between thebuilt and natural environment that create regu-lated and identifiable forms, and, as a conse-quence, spatial identity. In Slovenia, as well as inother countries, this identity is also linked to re-gional geographical features, particularly climateand morphological conditions, farming practicesand even specific social or historical situations,

METKA ČERNELČ

Generalna direktorica Direktorata za prostor, Ministrstvo za okolje in prostor, Slovenija

Director General, Ministry for Environment and Spatial Planning, Slovenia

Spoštovane gospe in gospodje!V čast mi je spregovoriti na tem srečanju in k žeizrečenemu dodati nekaj misli o tem, kako lahkov okviru prostorskega načrtovanja uresničujemojavni interes na področju načrtovanja, varstva inupravljanja krajine.

Javni interes na področju urejanja krajine jeohranjanje kulturnega, ekološkega, okoljskega,družbenega in gospodarskega pomena krajine.Pri umeščanje novih ali posodabljanjuobstoječih dejavnosti, zato skozi postopkeprostorskega načrtovanja, spoštujemo zatečenenaravne in kulturne značilnosti krajine in s temusmerjamo razvoj v prostoru tako, da krepimolokalno, regionalno in mednarodno prepoznav-nost slovenskih krajin.

Poseganje v prostor in gospodarjenje znaravnimi viri pomenita namreč tudi oblikovanjein preurejanje krajine, pa najsi gre pri tem zarazvojna vprašanja širitve naselij, urejanjakmetijskega ali gozdnega prostora, umeščanjaturistične, športne ali prometne, energetske aliokoljske infrastrukture, Vsaka od teh dejavnostipušča svoj pečat v prostoru, ki trajno ali pačasovno omejeno spreminjajo prostorskarazmerja v krajini. Nekatere dejavnosti, kot npr.kmetijstvo s svojo multifunkcionalnostjoprispevajo ne le k pridelavi hrane in krme pač patudi k oblikovanju kulturne krajine, ki je čedaljebolj cenjen turistični potencial.

Kakovost prostora in bivalnega okolja neoblikujeta le kvaliteta zraka in vode temveč jopredstavljajo tudi usklajena prostorska razmerjamed dejavnostmi, uravnotežena razmerja medgrajenim in naravnim, ki ustvarjajo urejene inprepoznavne oblike in s tem prostorskoidentiteto. V Sloveniji je ta, podobno kot tudidrugod, vezana na regionalne geografskeposebnosti, predvsem klimo in relief, na načinkmetovanja, pa tudi na specifične družbene oz.zgodovinske razmere, arhitekturno kulturo in

16

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

architectural culture and buildings. All of theseare expressed as regional landscape identity.

Unfortunately, modern activities increasingly af-fect landscape identity, stripping it of its specificregional features. The number of activities de-manding large-scale spatial regulation, such asmotorways, upgrading land for agriculture andbuilding sports facilities in the landscape, isgrowing. The houses we build are identical eve-rywhere: the houses in Primorska are similar tothose built in Gorenjska or Dolenjska, and theuse of identical small-scale type-tested elementsand building materials not associated with spe-cific regions is increasing. The result of thesetrends is an increasingly homogeneous physicalspace, a loss of the small-scale structure of theSlovenian physical space and a decrease in theregional characteristics of built form.

We want the economic development of indi-vidual activities to have as positive effect on thequality of the physical space as possible; wewant Slovenia to become both a dynamic andcompetitive economic area and an area of iden-tifiable and unique landscapes. We want ouractions in the physical space and their conse-quences to include consideration of the qualityof existing structures and of the consequencesof planned activities. We want to rearrange thephysical space in a manner that will result inquality architecture and quality landscape.

Desires to preserve the existing environmentgive rise to conflicts between developers andenvironmentalists: how then to preserve the her-itage of the past in architecture and the land-scape without prejudicing the incentives that theworld needs for the development of the entiresociety?

It is certainly necessary to establish a frameworkfor coordination of different interests and needs.We believe that a spatial planning system wouldbe the appropriate framework for this purpose.All social needs, both for development and forthe protection of the environment, meet in anactual physical space. However, at the level ofconcrete projects, it is often too late. Commonpositions regarding the activities of individualsectors and defining their contribution to thecomprehensive spatial development of the soci-ety need to be set up. They must include activi-ties that are relevant for coherent spatial devel-opment and that help enhance the identity of

stavbarstvo ter se izraža kot regionalna krajinskaidentiteta.

Žal sodobni posegi vse bolj vplivajo na to, dakrajinska identiteta ni več odraz specifičnihregionalnih značilnosti. Vedno več je posegov, kizahtevajo velikopotezne prostorske ureditve npr.avtocestni križ, posodabljanja zemljišč zakmetijstvo, ureditve športnih objektov in napravv krajini, povsod gradimo enak tip hiš: naPrimorskem podobne kot na Gorenjskem ali naDolenjskem, vedno bolj se poslužujemo manjšihtipskih ureditvenih elemenotv in enakihgradbenih materialov, ki niso vezani naspecifične regionalne vire in značilnosti. Odrazvseh omenjenih procesov pa je vedno večjepoenotenje prostora, izguba drobne struktureslovenskega prostora, zmanjšanje regionalnokarakterističnih grajenih prostorskih struktur.

Želimo si, da bi gospodarski razvoj posameznedejavnosti imel v prostoru kar se da pozitivnevplive na prostorsko kvaliteto in da bi Slovenijapostala tako dinamično in konkurenčnogospodarsko območje kot območjeprepoznavnih slovenskih krajin. Želimo si torej,da bi naše ravnanje v prostoru in njegoveposledice vključevalo premislek o kakovostiobstoječih struktur in o posledicah načrtovanihdejavnosti. Želimo si, da bi preurejali prostortako, da bi bili rezultati kvalitetna arhitektura inkvalitetna krajina.

Želje po ohranitvi obstoječega povzročajokonflikte med t. i. razvojniki in varstveniki: Kakotorej ohraniti dediščino preteklosti v arhitekturi,stavbarstvu in krajini, ne da bi onemogočilirazvojnih pobud, ki so v tem svetu potrebne zarazvoj celotne družbe?

Prav gotovo je potrebno ustvariti okvir zausklajevanje različnih interesov in potreb. Kotprimeren okvir vidimo sistem prostorskeganačrtovanja. Vse družbene potrebe, takorazvojne, kot tudi varstvene se namreč srečajov konkretnem prostoru. Vendar je pogosto naravni konkretnih projektov že prepozno. Treba jeustvariti skupna izhodišča, v okviru katerih sebodo našle vsebine posameznih sektorjev ter boopredeljen njihov prispevek k celokupnemuprostorskemu razvoju družbe. Vsebovati moravse vsebine, ki so pomembne za skladenprostorski razvoj in ki vodijo v krepitev identiteteprostora. Uveljaviti je treba načrtovanje kotproces, ki na transparenten način na različnih

17

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

the space. Planning should be enforced as aprocess that includes and directs the develop-ment of sectors in the physical space in a trans-parent manner. Investors, operators of physicalspace, the professions and the general publicshould all be included in the process of spatialdevelopment; this involvement should be earlyenough to ensure the adoption of well-studieddecisions on spatial development that will en-sure the permanent quality of the environment,its function and its image.

Some of these activities are already quite welldeveloped in Slovenia, particularly in the case ofimplementing national policies by means of anational detailed plan. We attempt to take intoconsideration existing landscape qualities andupgrade them through a comparison of alterna-tives and assessment of impacts. This, however,is not always easy where major infrastructuraldevelopments are concerned. There still remainsmuch work to do at the level of coordination ofpolicies and their implementation in order toachieve greater spatial effects along with a si-multaneous assurance of architectural and land-scape identity.

I wish the participants in this Conference a suc-cessful outcome of the work and reaching con-clusions that will prove useful in our further en-deavours.

ravneh vključuje in usmerja razvoj sektorjev vprostoru. V proces usmerjanja prostorskegarazvoja je treba dovolj zgodaj vključevatiinvestitorje, upravljavce s prostorom terstrokovno in širšo javnost ter tako zagotovitisprejemanje premišljenih odločitev o razvoju vprostoru, ki zagotavlja trajno kakovost okolja,funkcij in podob.

Nekatere od teh aktivnosti so v Sloveniji žeprecej razvite, predvsem v primeru izvajanjadržavnih politik z inštrumentom državnegalokacijskega načrta, kjer si v okviru primerjavealternativnih variant in presoje vplivov na krajinoprizadevamo upoštevati obstoječe krajinskekvalitete in jih nadgraditi. Kar seveda v primeruvelikih infrastrukturnih posegov ni vedno lahko.Precej dela nas še čaka na ravni koordinacijepolitik in njihovih ukrepov, da bi dosegali večjeprostorske učinke ob hkratnem zagotavljanjuarhitekturne in krajinske identitete.

Udeležencem konference želim uspešno deloter pripravo zaključkov, ki jih bomo lahkokoristno uporabili pri našem nadaljnjem delu.

18

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes SILVESTER GABERŠČEK

Državni sekretar, Ministrstvo za kulturo, Slovenija

State Secretary, Ministry of Culture, Slovenia

Cenjene udeleženke, spoštovani udeleženci IV.srečanja delavnic za izvajanje evropskekonvencije o krajini!

Najprej dobrodošli v deželi, ki je zelo pestra vslikovitosti in različnosti krajinskih tipov, ki sisledijo od verige alpskega gorovja z ledeniškimidolinami na severu in se čez predalpsko hribovjeprelivajo v večje in manjše kotline obkrožene zobdelanim gričevjem in z gozdovi poraslimipodaljški hribovja, ki se dviga ob rečnih strugahKranjskih in Štajerskih pritokov reke Save.Vzhodno od Drave se odpira s svojo čarobnostjoneizmerljiva Panonska ravan, med tem ko obmorskem pasu jadranske obale sili čez skalnatikraški rob proti notranjosti dobrodejni vplivblagega Sredozemlja.

Redko kje lahko občudujemo na zaokroženemozemlju kot je Slovenija, takšno raznolikostkulturnih značilnosti, ki sta jih v preteklihdesettisočletjih skupaj sooblikovala narava inčlovek.

Evropska konvencija o krajini, ki je bila sprejetav Firencah leta 2000 je nastala predvsem zaradinačetega sožitja med krajino in družbopostindustrijske civilizacije.

Človekova težnja po obvladovanju narave jeskozi zgodovino vedno sočasno oblikovalaposamezne prepoznavne kulture, vendar pavsakokratno strmenje za preseganjem vsega ins tem v zvezi pogosto preziranje dolžnostnegaspoštovanja temeljnih zakonitosti sožitja človekaz naravo, ni nujno vodilo k pričakovanemunapredku; spomnimo se biblične zgodbe oBabilonskem stolpu ali pa slovenske inačice izalpskega sveta v povesti o Zlatorogu: neustavljivipohlep in brezobziren odnos do osnovnihvrednot je v obeh primerih najprej pogubil»predrznega junaka«, ki predstavlja vsakokratnodružbo. Narava je za ozdravljenje nastalih ranposkrbela sama in je z obraza izbrisala vsakosled za nekoč še tako mogočno in uveljavljeno

Dear participants of the IVth workshop meetingon the implementation of the European Land-scape Convention,

Allow me to welcome you first of all to a coun-try which offers picturesque and varied types oflandscapes, stretching from the chain of Alpinemountains with glacial valleys in the north,gradually attenuating across pre-Alpine hills, tolarger and smaller depressions which are sur-rounded by cultivated ridges and forest-coveredhills that rise along the banks of Sava river tribu-taries in the regions of Carnolia and Styria. Eastof the river Drava, the vast, enchantingPannonian plain opens up, while along the Adri-atic coast, and up and over the rocky karsticKraški rob, the benevolent influence of the mildMediterranean climate pushes further inland.

Rarely can we enjoy such a variety of culturalcharacteristics, created jointly by nature and thehumans during many past millennia, as we findenclosed within the borders of Slovenia.

The European Landscape Convention, adoptedin Florence in 2000, came into being primarilyas a result of the eroding coexistence of land-scape and society in post-industrial civilisation.

The human inclination to control nature hasthroughout history contributed to the develop-ment of individual cultural identities, but man’sever-present striving to surpass everything whiledisdaining the responsibility to respect the basicrules of coexistence between man and nature,has not necessarily brought the expectedprogress. Let us remember the Biblical storyabout the Tower of Babylon or the Slovene ver-sion of that story from the Alpine world – thetale of Zlatorog: in both cases unrestrainedgreed and a ruthless attitude towards basic val-ues soon led to the annihilation of the »daringhero« who represents the society of any particu-lar time. Nature then attended by itself to thehealing of the resulting wounds by erasing from

19

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

»napredno družbo« in zaradi nje oskrunjenokulturno krajino.

Četrtemu srečanju delavnic za izvajanjeevropske konvencije o krajini želim v imenuMinistrstva za kulturo Republike Slovenije in vsvojem osebnem imenu iskrivega oblikovanjatehtnih pobud, ki bodo našle najhitrejšo pot dovseh struktur, ki imajo moč odločanja o usodikrajine in ne nenazadnje o družbi, tako da bodovedno odgovorno odločale kot pošten in vestenskrbnik, ki dela v prid skupnega življenjskegaprostora in so nam ga zaupali prihodnji rodovi.

its surface any trace of the then so powerful andso well-established »advanced society« and theviolated cultural landscape it had left behind.

May I conclude by expressing a wish on behalfof the Ministry of Culture of the Republic ofSlovenia, and on my own behalf, that the fourthworkshop meeting on the implementation of theEuropean Landscape Convention will abound inspirited development of well-founded initiativesthat will later reach as fast as possible all organi-zations holding in their hands the decision-mak-ing power of the fate of our landscapes, and lastbut not least, of the society, so that they canadopt decisions with full accountability and asan honest and conscientious custodian, workingto the benefit of the common living environ-ment that has been entrusted to us by futuregenerations.

20

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

Gospod minister,Gospa generalna direktorica Direktorata zaprostor v Sloveniji,Gospa županja mesta Ljubljana,Gospe in gospodje predstavniki državpogodbenic in podpisnic Evropske konvencije okrajini, kot tudi drugih držav članic Sveta Evrope,Gospa vodja Oddelka za prostorsko planiranje inkrajino na DG IV Sveta Evrope,Gospa predsednica Evropskega združenjakrajinskih arhitektov in gospa predsednicaZdruženja krajinskih arhitektov Slovenije,Gospe in gospodje,

Iskreno se zahvaljujem organom RepublikeSlovenije, Mestu Ljubljana, DG IV Sveta Evrope,kakor tudi vsem tistim, ki so sodelovali priorganizaciji, da so nas povabili na četrtosrečanje delavnic za izvajanje Evropskekonvencije o krajini tu, v Ljubljani. Po delavnicahCork na Irskem leta 2005 se že drugičsrečujemo zunaj sedeža v Strasbourgu – karnam bo omogočilo ne zgolj poglobitev v še zlastiaktualno krajinsko tematiko Krajina in družba,ampak prepuščanje navdihu, ki izhaja izslovenskih izkušenj in rešitev, da se takoseznanimo s prispevkom krajinske vede ksoočanju s hudimi težavami današnje družbe.

Cilj Evropske konvencije o krajini je predvsemizboljšanje kakovosti vsakršne krajine, ne gledena to, ali gre za krajino posebnih znamenitosti aline. To torej vključuje tudi vsakdanjo krajino brezizjemnih lastnosti. Krajino, ki poleg tega ni nebolj ne manj takšna, da bi jo lahko uvrstili med»vsakdanjo«, ki pa kljub temu za svoje prebivalcepredstavlja naravno okolje bistvenega pomena.

Iz tega razloga je naša konvencija izrednonapredna in izrazito usmerjena v prihodnost.

ENRICO BUERGI

Predsedujoči konferenci držav pogodbenic in podpisnic Evropske konvencije o krajini, Svet Evrope

Président de la Conférence des Etats contractants et signataires de la

Convention européenne du paysage

Monsieur le Ministre,Madame la Directrice Générale de la direction del’aménagement du territoire de Slovénie,Madame le Maire de la Ville de Ljubljana,Mesdames et Messieurs les représentants des Etatscontractants et signataires de la Convention euro-péenne du paysage ainsi que des autres Etats mem-bres du Conseil de l’Europe,Madame le chef de la Division de l’aménagement duterritoire et du paysage auprès de la DG IV du Con-seil de l’Europe,Mesdames la Présidente de la Fédération euro-péenne des architectes du paysage et la Présidentede l’Association des architectes paysagers de Slovénie,Mesdames et Messieurs,

Je remercie sincèrement les autorités de la Républi-que de Slovénie, la Ville de Ljubljana, la DG IV duConseil de l’Europe ainsi que tous ceux qui ont par-ticipé à son organisation de nous avoir conviés à laquatrième réunion des Ateliers pour la mise enoeuvre de la Convention européenne du paysage icià Ljubljana. Après les Ateliers de Cork en Irlande dejuin 2005 nous sommes pour la deuxième fois horsdu nid habituel de Strasbourg – ce qui nous permet-tra non seulement d’approfondir une thématique dupaysage particulièrement actuelle, Paysage et So-ciété, mais aussi d’apprendre et de nous laisser ins-pirer par les expériences et les solutions slovènes surl’apport de la discipline Paysage au grands problè-mes de la société d’aujourd’hui.

La Convention européenne du paysage vise notam-ment à améliorer la qualité de tout paysage, indépen-damment du fait qu’il soit ou non particulièrementremarquable. Donc aussi celui de tous les jours, sansqualités exceptionnelles. Celui qui n’est d’ailleurs niplus, ni moins le paysage que l’on peut qualifier de»quotidien« - mais qui est cependant l’habitat essen-tiel à ceux qui y vivent.

Pour ce fait notre Convention est extrêmement mo-derne et fortement tournée vers le futur.

21

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

Prepričan sem, da se vsak od nas zaveda nesamo dejstva, da je zaradi zavzemanjakonvencije za dobrobit »vsakdanje« krajinepotreben okrepljen dialog na podlagi iskanjastvarnih in praktičnih rešitev, ampak tudi tega,da je v tej tematiki tudi prava priložnost, ki jo vsrcu začuti vsaka in vsak od nas.

Prva od ljubljanskih delavnic temelji naidentifikaciji in oceni krajin in se torej nanaša na6. člen konvencije. Rad bi poudaril pionirskodejavnost, ki jo pri izvajanju tega dejavnika 6.člena med drugimi opravlja tudi Slovenija, inizrazil svoje globoko spoštovanje slovenskimustanovam, ki imajo zasluge na tem področju. Včasu te delavnice bodo sicer predstavljenerazlične druge rešitve, o katerih se borazpravljalo.

Rdeča nit druge delavnice, ki jo bomo izvajali vteh dveh dneh in katere predmet je potrebavseh po pridobitvi kakovostne krajine, temelji narazmerju, ki ga je treba vzpostaviti medkakovostjo krajine in kakovostjo življenja.

Predstavljene bodo različne izkušnje v zvezi zupravljanjem krajine, o katerih se bo razpravljalov času tretje delavnice. Prepričan sem, da bodoprimeri dobrih praks privedli do splošnihzaključkov pri vsakdanjem delu na vseh ravneh.

Četrta delavnica bo posvečena izobraževanjuspecialistov in osveščanju javnosti, ki je še enaod ključnih točk 6. člena konvencije. Tematikaizobraževanja in osveščanja javnosti je prav takoprimarnega pomena. Brez podpore javnosti,brez dialoga z vsemi partnerji nista izvedljivanobeno prizadevanje in nobena podpora, karvelja tudi za ukrepe, katerih kakovost in vrednoststa zlahka prepoznavni - na primer tiste, katerihcilja sta prenova in povrnitev prvotne vrednostioslabljenim krajinam.

Prepričan sem torej, da bomo imeli vsi skupajpriložnost dobro izkoristiti ta dva dneva tu, vSloveniji, in poglobiti svoje znanje.

Gospe in gospodje, po petem srečanju delavnicv zvezi z Evropsko konvencijo o krajini,posvečenih ciljem krajinske kakovosti, ki se boodvijalo v Gironi/Španija 28. in 29. septembra2006, bo DG IV Sveta Evrope organiziralnaslednjo konferenco držav podpisnic Evropskekonvencije o krajini na sedežu Sveta Evrope vStrasbourgu. Prisrčno čestitam gospe BATTAINI-

Je suis certain que chacun d’entre nous est non seu-lement conscient du fait que l’engagement de la Con-vention en faveur des paysages »de tous les jours«nécessite un dialogue accru, sur la base d’une re-cherche de solutions réalistes et praticables. Maisque, en plus de ceci, ce thème est un atout véritablequi est ressenti dans le coeur de chacune et de cha-cun de nous.

Le premier des Ateliers de Ljubljana porte sur l’iden-tification et l’évaluation des paysages et se réfèredonc à l’article 6 de la Convention. J’aimerai mettreen exergue l’activité pionnière, entre autres, juste-ment de la Slovénie dans la mise en application decet élément de l’article 6 et j’exprime ma haute con-sidération aux instances slovènes responsables dece sujet. Lors de cet Atelier, différentes autres solu-tions seront d’ailleurs présentées et discutées.

La nécessité de bénéficier de paysages de qualitépour tout le monde, le deuxième des Ateliers quenous aborderons durant ces deux jours, se baserasur le fil conducteur du rapport à instaurer entre laqualité du paysage et la qualité de vie.

Différentes expériences concernant la gestion dupaysage seront présentées et discutées lors du troi-sième Atelier. Bonnes practiques qui pourront, j’ensuis certain, être extrapolées dans le travail quotidienet ceci à tout niveau.

Le quatrième Atelier sera voué à la formation de spé-cialistes et à la sensibilisation du public, un autrepoint cardinal de l’article 6 de la Convention. Lethème de la formation et de la sensibilisation du pu-blic est d’ailleurs d’importance primordiale. Sans sou-tien du public, sans dialogue avec tous les partenai-res, aucun engagement et aucun soutien ne peutexister et ceci même pour des mesures ayant unequalité et une valeur faciles à remarquer - par exem-ple celles ayant pour but l’assainissement et la reva-lorisation de paysages dégradés.

Je suis donc certain que nous aurons tous l’occasionde profiter fortement de ces journées ici en Slovénieet d’approfondir nos connaissances.

Mesdames et Messieurs, après la 5ème réunion desAteliers sur la Convention européenne du paysage,vouées aux objectifs de qualité paysagères et quiauront lieu à Girone /Espagne le 28 et 29 septembre2006, la DG IV du Conseil de l’Europe organisera laprochaine Conférence des Etats signataires de laConvention européenne du paysage au siège duConseil de l’Europe, à Strasbourg. J’exprime mes

22

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

DRAGONI, vodji DG IV, kakor tudi gospeDEJEANT-PONS, ki je odgovorna za Oddelek zaprostorsko planiranje in krajino na DG IV, zanjuno odločitev za ta bistveni korak protinapredku pri praktičnem izvajanju in upravljanjuEvropske konvencije o krajini v optimalnemsmislu.

Še enkrat se zahvaljujem organizatorjem tegačetrtega srečanja delavnic konvencije in vsemželim še posebej plodno delo.

félicitations les plus vives à Madame BATTAINI-DRAGONI, Directeur de la DG IV, ainsi qu’à MadameDEJEANT-PONS, responsable de la division aména-gement du territoire et du paysage auprès de la DGIV, pour leur décision d’accomplir ce pas essentielafin de progresser au mieux dans la mise en prati-que et dans la gestion en un cadre optimal de laConvention européenne du paysage.

En remerciant encore les organisateurs de cette qua-trième réunion des Ateliers de la Convention, je sou-haite à tous des travaux particulièrement fructueux.

23

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hesMAGUELONNE DEJEANT-PONS

Vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in krajino, GD IV, Svet Evrope

Head of the Spatial Planning and Landscape Division, DG IV, Council of Europe

Minister,dame in gospodje,

Zelo vesela sem, da lahko danes nadaljujemo sserijo srečanj delavnic za izvajanje Evropskekonvencije o krajini. Ob tej priložnosti bi seiskreno zahvalila slovenskim oblastem in šeposebej Ministrstvu za okolje in prostor, daprijazno gosti to četrto srečanje delavnic, pravtako pa vsem govornikom in udeležencem zanjihovo sodelovanje in podporo.

Evropska konvencija o krajini je uspešna.Štiriindvajset držav jo je že ratificiralo in devetdrugih jo je podpisalo v pričakovanju zgodnjeratifikacije. Tako je štiriindvajset od šestin-štiridesetih držav članic Sveta Evrope že izrazilosvojo trdno namero, da bodo v svoji nacionalnipolitiki pripisale velik pomen vprašanjem krajinein da jih bodo uvrstile na politično agendomednarodnih razprav. Želimo, da bi krajinskodimenzijo od sedaj naprej z vso resnostjoupoštevali v mednarodnih razpravah na temotrajnostnega razvoja. Medtem ko nekaterigledajo nanjo kot na prvo konvencijo otrajnostnem razvoju za doseganje popolnosti vsvojem kombiniranem pristopu k okoljskim,socialnim, kulturnim in gospodarskim vprašan-jem, ponovno postavlja človeštvo v središčenaših prizadevanj.

Kot organizacija, ki skrbi za človekove pravice indemokracijo, Svet Evrope ne bi mogel prestopitipraga 21. stoletja, ne da bi dojel pomenozemeljske dimenzije človekovih pravic.

Tako sta bila sprejeta dva temeljna dokumenta:

– Priporočilo Rec (2002) 1 Odbora ministrovSveta Evrope o vodilnih načelih zazagotavljanje trajnostnega prostorskegarazvoja evropske celine, ki obsega besedilo,sprejeto na 12. konferenci CEMAT vHannovru leta 2000 in

Minister,Ladies and Gentlemen,

I would like to tell you how very glad I am that weare able today to carry on the series of meetingsof the Workshops for the implementation of theEuropean Landscape Convention, concerningwhich I most sincerely thank the Slovenian au-thorities and especially the Ministry of Environ-ment and Spatial Planning for kindly hosting this4th meeting of the Workshops, as well as allspeakers and participants for their co-operationand support.

The European Landscape Convention is thriving.Twenty-four States have already ratified it andnine others have signed it with a view to an earlyratification. Thus, thirty-four of the forty-sixCouncil of Europe member states have alreadyexpressed their firm intention to assign a highlevel of priority to the landscape issue in theirnational policies and to place it on the politicalagenda of international debates. It is desirablethat the landscape dimension should henceforthbe taken fully into account in the internationaldebates conducted on the theme of sustainabledevelopment. Regarded by some as the first sus-tainable development convention for attainingperfection in its combined approach to environ-mental, social, cultural and economic considera-tions, it resituates mankind at the centre of ourconcerns.

As an organisation upholding human rights anddemocracy, the Council of Europe could notcross the threshold of the 21st century withoutrealising the territorial dimension of humanrights.

Accordingly, two fundamental instruments havebeen adopted:

– Recommendation Rec (2002) 1 of the Com-mittee of Ministers of the Council of Europe

24

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

– Evropska konvencija o krajini, prav takosprejeta leta 2000.

Od zdaj naprej fizična podoba okolja in kulturnadediščina nista več najpomembnejši; potrebnoje upoštevati tudi medsebojni odnos, ki seustvari in razvija med človekom in njegovookolico.

»Krajina in družba«, tak je naslov dvodnevnegasrečanja: kakšen odnos ima človeško bitje insplošneje človeška družba s svojo krajino?

Medtem ko jo pojmujemo kot »bivališčeprebivalcev« in dojemamo kot nujno potrebnoza »dobrobit posameznika in družbe«, krajinaodpira nova obzorja s tem, ko prav tako razumečutno dimenzijo človeškega bitja. Vsakposameznik je, tako osebno kot družbeno, takojzmožen občutiti krajino in postati ogledalo, ki joodseva.

Zadnja izdaja revije Sveta Evrope Naturopa/Culturopa, posvečena krajini skozi leposlovje,prepričljivo ilustrira obseg, ki presega poezijosamo in v katerem je krajina bistvena za človekapri določanju njegovega namišljenega sveta,obnašanja, zdravja in lahko bi celo rekliduhovnega stanja.

Estonski pisec Viivi Luik predlaga, da »ko sekrajina spremeni, je zelo verjetno, da se bostasčasoma spremenila tudi jezik in ljudje, ki živijov tej krajini. […] Krajina, ki zaradi delovanja ljudipostane grda, žalostna in otopela, rodi človeškerazvaline, ki uporabljajo reven, slab jezik, ki jebrez življenja«.

Iskreno si želim, da bi nam rezultati tega srečanjapomagali k boljšemu razumevanju dejavnikov, kivplivajo na nas, v iskanju možnih rešitev, kakovoditi izvajanje Evropske konvencije o krajini.

Hvala.

on the Guiding Principles for SustainableSpatial Development of the European Conti-nent which subsumed the text adopted atthe 12th CEMAT in Hanover in the year 2000,and

– the European Landscape Convention, alsoadopted in 2000.

From now on, the physical manifestation of theenvironment and the cultural heritage are not allthat matter; so does the inter-relationship estab-lished and developing between man and his sur-roundings.

»Landscape and society«, such is the topic of thecurrent meeting: which relationship does thehuman being, and in more general terms humansociety, have with its landscape?

Contemplated as an »inhabitants’ habitat«, per-ceived as necessary to »individual and socialwell-being«, landscape opens new horizons inthat it also apprehends the human being’s sen-tient dimension. Each individual is, both person-ally and collectively, at once able to absorb thelandscape and to be a mirror that reflects it.

The latest issue of the Council of Europe’sNaturopa/Culturopa magazine, devoted to land-scape through literature, convincingly illustratesthe extent to which, above and beyond poeticconsiderations, landscape is essential for thehuman being in determining his imaginaryworld, behaviour, health and, one might evensay, spiritual state.

In this vein, the Estonian writer Viivi Luik sug-gests that »when a landscape changes, it ismost likely that, in the course of time, the lan-guage and the character of the people living inthis landscape change as well. […] The land-scape made hideous, disconsolate and numb bypeople tends to give birth to human ruins thatuse poor, bad and lifeless language«.

I earnestly wish that the results of this encoun-ter help us to advance in a fuller understandingof the phenomena which affect us, in the questfor feasible solutions with which to guide thework of implementing the European LandscapeConvention.

Thank you.

25

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

Najprej bi se rad opravičil in razložil, zakaj semza govorniškim odrom. Naša predsednicaizvršnega sveta ga. Teresa Andresen se nažalost ni mogla udeležiti sestanka zaradiakademskih obveznosti. Prosila me je, kotbivšega generalnega sekretarja EFLA, ki seukvarja s konvencijo že od leta 1998, naj jozastopam in seveda sem bil počaščen.

V naši organizaciji smo menili, da je pomembno,da so cilji konvencije v celoti izpolnjeni,razumljeni in sprejeti na praktičnem delovnemnivoju in ne le kot nejasen teoretičen in v velikimeri nedosegljiv koncept. Skupščinaorganizacije je izdelala delovni načrt konvencijes tem namenom.

Besede našega imena »Evropska organizacija zakrajinsko arhitekturo« je potrebno razložiti.Skrbno smo jih izbrali, da bi odražale širšoodgovornost za krajino, kot bi jo lahkopričakovali od strokovnega združenja, zveze alidrugega podobnega naziva. Organizacija je bilaposebej ustanovljena znotraj pravnega okviraEvropske unije in predstavlja strokovne organepribližno dvajsetih strokovnih organov državznotraj Unije. Vse te države so podpisale izvirno‘Deklaracijo’ organizacije in njene priloge,objavljene leta 1989 (kar lahko najdete naspletni strani organizacije).

Posebej nas je veselilo, da smo lahko pozdraviligo. Dejeant-Pons na sestanku v času našeGeneralne skupščine leta 2004, čepravobžalujemo, da je za to morala premagati veliketežave na potovanju. Za nas je to gotovo bilpomemben dogodek in upam, da je kljubomenjenim težavam tudi ona zadovoljna zobiskom.

Zaupana mi je bila prijetna naloga, da pozdravimorganizatorje te delavnice in vse prisotneudeležence v imenu vseh nacionalnihstrokovnih združenj, ki jih predstavlja EFLA, terjim zaželim prijetno in uspešno srečanje.

MICHAEL F. DOWNING

član E.F.L.A. – Evropsko združenje krajinskih arhitektov

E.F.L.A. member

I must start with an apology and explain mypresence on the podium. Our Executive CouncilPresident Mme Teresa Andresen is regrettablyunable to be present at the meeting due to heracademic Commitments. She asked me, as aformer Secretary General of EFLA, who has beeninvolved in the Convention since 1998, to repre-sent her and I was delighted to do so.

In the Foundation we have felt it important thatthe Convention’s objectives should be fully met,understood and accepted at the practical work-ing level and not just as a vague theoretical andlargely unachievable concept. The FoundationsAssembly has established a working party onthe Convention with this aim.

The words of our title »The European Foundationfor Landscape Architecture« need a little expla-nation. They were carefully chosen to imply abroader responsibility for the Landscape thanmight be expected from a professional federa-tion, association or other such title. The Founda-tion was set up in particular in the legal contextof the European Union and it represents the pro-fessional bodies of twenty or so professionalbodies of countries within the Union. All of thesehave signed up to the Foundation’s original ‘Dec-laration’ and its appendices published in 1989(which can be found on the Foundation’swebsite).

It was a particular pleasure to us to have beenable to welcome Mme Dejeant-Pons to a meet-ing during our General Assembly 2004, thoughcommiserating with her over the extreme trav-elling problems she had tenaciously overcome.It was certainly an important occasion for us andwe hope she found it worthwhile despite the dif-ficulties.

It is my pleasant task to bring greetings to theorganisers of this workshop and all the del-egates present on behalf of all the national pro-fessional associations represented by EFLA to-gether with the wish that we will all have an en-joyable and fruitful meeting.

26

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

Pozdravljam vse prisotne tudi v imenu DKAS.

Veseli nas, da se današnje srečanje dogajaneposredno v našem domačem okolju, saj s tempotrjuje delo naše stroke in njeno potrebnoprisotnost v družbi. Upamo na veliko odmevnosttega dogodka.

Naj na kratko predstavim društvo. Ustanovilismo ga leta 1992 in danes imamo nekaj več kot100 članov. Društvo je strokovno združenjesamih krajinskih arhitektov. Temeljno vodilodruštva je pomoč stroki in posameznim članom,da pri svojem delu upoštevajo načelo celovitegapristopa k nalogam, interdisciplinarnost, trans-parentnost in iskanje prostorskih rešitev vsodelovanju z različnimi javnostmi.

V svoji kratki zgodovini smo člani društvaorganizirali vrsto domačih in mednarodnihkonferenc, ki so vedno pospremljene z izdajotematskega zbornika.

Naši člani se uspešno udeležujejo tudi mnogihnatečajev.

Čeprav smo razmeroma majhna družbenaskupina, se krajinski arhitekti odmevnoodzivamo na dogajanje v prostoru in nadružbene spremembe, ki se odražajo tudi vkrajini. Društvo je aktivno v procesu sprejemanjaprostorske, gradbene, okoljske in drugesektorske zakonodaje. Pri tem se povezujemo ssorodnimi organizacijami.

V začetku tega leta smo dobili tudi svojo spletnostran, preko katere smo bolj odprti tudi navzven,vsakdo pa se lahko vključi tudi v Forum.

Društvo je aktivno tudi pri ozaveščanju laičnejavnosti. Primer take akcije je pričujoča razstava»Mi urejamo krajino«, ki je razstavljena v avli inje projekt otrok iz vrtcev in osnovnih šol.

I salutate everybody also in the name of SALA.

We are glad that this meeting is hapening in ourhome surrounding, because in this way it con-firms our professional work and its´ appearancein our society. We hope on a wide response ofthis hapening.

Let me introduce our association in a few words.The Association was established in 1992 andtoday we have a bit over 100 members. TheSlovenian Association of Landscape Architects(SALA) is a professional association of land-scape architects

Our basic principle is to help proffesion and in-dividual members to use principles of a holisticapproach, interdisciplinarity, transparency andsearching for spatial solutions in co-operationwith various public entities.

In our short history members have organised aplethora of national and international confer-ences, always completed by thematic reports.Our members are successful in participation inmany competitions. In spite of being a small so-cial group, our reactions to spatial and socialchanges affecting landscapes are significant.The Association has played a significant role inthe processes of adoption of spatial, building,environmental and other sectoral legislation

We got our own page at the begining of this yearthrough wich we are opened widely outwardsand everybody can join us in the Forum.

The Association is dealing in awareness-raisingactivities with laic public. An example of such anactivity is today´s presentation in the hall be-hind: »We are making Landscape« and that wasa project of children in Primary school.

There is a question in us all the time. What aspace we would like to cocreate and how high

NATAŠA BUČAR DRAKSLER

Predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS)

Chair of the Slovenian Association of Landscape Architects (SALA)

27

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

Ves čas je v nas vprašanje, kakšen prostor bi radisoustvarjali? Kako kakovostno življenjsko okoljesmo sposobni ustvariti? Kaj lahko storimo kotposameznik in kot krajinski arhitekt?

Lahko se trudimo za take stvari, takšne metodein tehnologije, ki pomagajo vsestransko in nebodo zlorabljene in ki tudi ne bodo ustvarjalenegativnih sopojavov. Poiščimo to kar prinašaresnično trajnost. Svet, ki ga ustvarjamo, naj nebo proti naravi. In ta narava zato ne bo proti nam.Veliko stvari uide kontroli, zato dobro premislimoo povratnih učinkih preden nekaj naredimo.

Pozdravljam poseben poudarek, ki ga konven-cija daje izobraževanju in ozaveščanjustrokovne in širše javnosti o vrednotah inpomenu krajine. Gotovo je še veliko priložnostiza odpiranje stroke navzven. Upamo, da je taproces lahko tudi obraten in vodi tudi dosprejemanja krajinskih arhitektov s strani vsehdrugih prebivalcev. Društvo kot neprofitnaorganizacija je za to pogosto zelo primernaformalna oblika v katero vstopimo po svojemizboru. Krajina je dobrina nas vseh in je zelopomembna za doseganje višje kakovostiživljenja. Če smo poklicani, da smo postalikrajinski arhitekti, je na nas toliko večjaodgovornost do preostale javnosti. Izobrazbanam seveda ne daje pravice, da se ustoličimokot neodvisni upravljalec krajine, temveč naszavezuje k širjenju našega znanja. Za to pa nezadostuje le znanje o krajini pač pa je potrebnatudi mojstrska komunikacija. Demokratičninačini dela, kot so delavnice, na katerih lahkosodelujejo vsi uporabniki prostora, so priložnost,da soustvarjamo okolje, ki je v večji meri rezultatposameznikov in njihove pripravljenosti zasoodločanje o naši skupni dediščini.

Pomembno je, da smo odprti, saj učenju nikolini konca. Multikulturnost je osnova tegaposluha.

Pri tako naravnanem delu nam je Konvencija vveliko pomoč, saj opredeli krajino za ključnosestavino človekove in družbene blaginje terpravi, da so varstvo, upravljanje in načrtovanjekrajine pravica in obveznost vsakogar. Namestoda se sprašujemo, kaj nam delajo, se vprašajmo,kaj počnemo sami sebi. Dana nam je svobodnavolja, od nas je odvisno kako jo bomo uporabili,pa če smo strokovnjaki ali laiki.

level of quality of life surroundings we are ableto create? What can I as an individual or as anlandscape architect do?

We can put some effort into such a things, sucha methods and tehnologies, that help manysidedand will not be obused and also will not makenegative influences. Do something, find outwhat brings us real sustainability. The world wemake shall not be against the nature. And thatis why this nature will not turn against us. Manythings run out off controll, so think well aboutreversible effects before acting.

I salutate to a special accent which a Conventiongives to the education and awareness-raising ofproffesionall and laic public about valuablenessand the meaning of landscapes. Certainly thereare many posibilities to for opening theproffesion outwards. We hope that the processis also vice versa and will lead to acceptance offlandscape architects from the side of other in-habitants too. The association as a non-profit-able organisation is for that purpose very suit-able form into which we join by our own choice.

Landscape is good of all of us and is very impor-tant for reaching of higher levels of lifestyle.

If we are called to be a landscape arhitect thanwe are responsible much more than other pub-lic. But of course the education itself does notgive us the right to behave as an indipendentlandscape manager, but obligate us to dissemi-nate our knowledge. For that purpose onlyknowledge about a landscape is not enough in-deed we need also mastery of communication.A democratical way of work as for exampleworkshops at which all of users of space are in-cluded, are an oportunity to cocreate surround-ing, which is more result of individuals and theirwillingness to take part in decision-makingabout our colective heritage.

It is good, that we have a chance to learn, for itis never ending process. Multiculturness is thefundament of that. The Landscape conventionis of great help to adjust our course of work inthat way, because it treats the landscape as abasic component of individual and societys´weal and says, that protection, managementand landscape planning are rights and obliga-tions of everybody.

28

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

Instead of asking ourselves what others are do-ing to us we better ask ourselves what we aredoing to our self. We were given a free will andhow we will use it depends on us, no matter ofbeing professional or laic.

Thank you for your appearance and in advancethank you for your experiences and constructivesuggestions.

Hvala za vašo prisotnost in vnaprej hvala za vsevaše izkušnje in konstruktivne predloge.

29

Pozd

ravn

i nag

ovor

i/ W

elco

min

g S

peac

hes

DELAVNICA WORKSHOP 1Inventarizacija in vrednotenje krajin

The Identification and Assessment of Landscapes

32

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Krajinska tipologija in spreminjanje krajine;kaj smo se naučili iz prizadevanj za uresničevanje

Evropske konvencije o krajini

Landscape typology and landscape changes;what we have learnt from the endeavors to implement

European Landscape Convention in Slovenia

prof. dr. Janez Marušič, Ph. D.

Izvleček

Tri politike uresničevanja Evropske konvencije okrajini so zgolj trije obrazi ene same dejavnosti– krajinskega planiranja. Krajinsko varstvo, ki seopira na ustvarjanje zaščitenih območij, jerudimentaren tip prostorskega načrtovanja.Učinkovitost tega tipa varstva je zelo odvisna odobsega varovanih območij. V svojem bistvu je tonedemokratičen način načrtovanja krajine.Upravljanje krajine je v veliki meri odvisno odpripravljenosti sektorjev, ki delujejo v krajini, naprimer kmetijstva, gozdarstva, vodnegagospodarstva in drugih, da sprejmejo celovitoopredeljene upravljavske prakse za svoje.Združujoč koncept, ki lahko poveže vse trikrajinske politike, je načrt namenske rabeprostora. V njegovem okviru lahko optimiramorazlične poglede na bodoče krajine. Krajinskinačrt lahko poveže različne družbene interese inomogoča demokratičen način sprejemanjaodločitev.

Uvod

Evropske krajine so najbolj avtentična evropskakulturna dediščina. So rezultat naporov, ki so jihpredhodne generacije Evropejcev vložile vnjihovo ustvarjanje. Pri tem so se spopadale znaravnimi neprijetnostmi in se prilagajaleokoljskim posebnostim. Naj poudarim dejstvo,do so krajine ustvarili domala vsi evropski ljudje.Vsakdo je dal svoj prispevek k tem naporom, zobdelovanjem kmetijske zemlje, z gozdarjenjem,lovom rib, izkoriščanjem rudnin, izkoriščanjemenergije vode in vetra, urejanjem poti in cest inz lastnim načinom življenja v krajini. Osnova

Abstract

The three European Landscape Convention im-plementation policies are three faces of thesame activity - landscape planning. Landscapeconservation based on protected areas is a rudi-mentary type of spatial planning. The efficiencyof this type of conservation depends very muchon the extension of protected areas. It is essen-tially an undemocratic landscape planning tool.Landscape management depends very much onthe willingness of the sectors which are activewithin the landscape, i. e. agriculture, forestry,water management, etc. to accept comprehen-sively defined management practices as theirown. The unifying concept of all three landscapepolicies is land use planning. It can optimize dif-ferent views about future landscapes, it mayembrace all societal interests, and it enablesdemocratic decision making process.

Introduction

European landscapes are a result of physical ef-forts previous generations of Europeans in-vested into making cultural landscapes by neu-tralizing natural inconveniences and adaptingthemselves to environmental specifics. Land-scapes are real and authentic European herit-age. Let me stress the fact that landscapes weremerely made by whole European population.Everybody gave his contribution to this efforts,by cultivating arable land, by lodging, fishing,exploiting minerals, exploiting water and windpower, making path and roads, or simply, by hisway of life within the landscape. It was the dis-persed system of decision that generated land-

33

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

vsega tega je bil razpršen sistem sprejemanjaodločitev. Metaforično evropske krajine lahkoopišemo kot palimpsest, na katerega se jeevropska zgodovina ponovno in ponovnovpisovala in ga prepisovala. Zahteve za varstvokrajine izhajajo iz tega spoznanja. Dediščino jetreba ohranjati. Vendar je problem varstvakrajine bolj zapleten. Očitno je, da neposrednovarstvo krajin ni mogoče. Krajine so tudi našživljenjski prostor in tudi mi sami bi morali imetipravico pisati na ta krajinski palimpsest.

V pogledu skupnih prizadevanj pri urejanjukrajine so se danes razmere v Evropi nedvomnozelo spremenile. Samo majhen del Evropejcev jeneposredno vključen v dejavnosti vzdrževanjakrajine. Če upoštevamo samo kmete, je danestega dela populacije že zelo malo. V Sloveniji jebilo leta 2004 kmetov samo še 3,8 % odzaposlene populacije (Statistični letopis, 2005).Očitno je, da bodo naši vpisi na palimpsest zelodrugačni. Naša poklicna naloga je, da siprizadevamo za nove oblike delovanja v krajini,da si prizadevamo, da bi vpis na palimpsest bilresničen izraz današnjega časa in hkrati spoštljivdo preteklosti. Prizadevanja Sveta Evrope sonedvomno korak v tej smeri. Napori, da vseevropske države spoznajo, da so krajine našaskupna dediščina in podpišejo Evropskokonvencijo o krajini, daje dobro osnovo zaoblikovanje skupnega odnosa do krajin. Vendarso prizadevanja potrebna tudi na lokalnihravneh. Evropska konvencija o krajini poudarjapomen lokalnega prebivalstva, zlasti njegovegavključevanja v odločitve o krajini. Vendar pa takeoblike odločanja o fizičnem prostoru in šeposebno o krajini ne razumejo in sprejemajovedno in povsod. Vsaj kar se tiče naše države, jemogoče zaznati prav nasprotno usmeritev.Sprašujem se, če je ta pojav zares omejen samona našo državo. Videti je, kot da imamo opravitis procesom zapiranja odločanja znotrajposameznih institucionaliziranih družbenihinteresov z izgovorom nujnosti varstva širšegadružbenega interesa. Varstvo je vedno posebennačin interpretacije javnega interesa in zazaščito javnega interesa mora skrbeti skupnost,to je država. Posledica tega je nastanek nekevrste varstvenega fundamentalizma. Prizade-vanja za varstvo vodijo v bolj rigidne in manjrazpršene oblike odločanja znotraj administra-tivnih organov. Tak način premišljanja jemogoče opaziti tudi znotraj Evropske zveze.Način, kako se oblikuje vseevropska varstvenamreža Natura 2000, bi to lahko potrjeval.

scapes. European landscapes can be metaphori-cally described as a palimpsest on which Euro-pean cultural history has been written and re-written again and again. The claim for landscapeconservation starts from this statement. Herit-age has to be conserved. Nevertheless, the prob-lem of facing these landscapes today is far morecomplicated. It is obvious that direct conserva-tion of landscapes is impossible. They are stillour living space and we have to add somethingof ours to the palimpsest.

In regard to common endeavors in making land-scapes today, the situation in Europe has dras-tically changed. Only a small number of Europe-ans is directly involved in the landscape main-taining activities. Considering farmers only, thefigures are already under 10 % of the entire Eu-ropean population. In Slovenia, only 3,8 % of thepopulation employed in the year 2004 werefarmers (Statistical Yearbook, 2005). It is obvi-ous that our inscription onto the landscapepalimpsest will be quite different. Today societiesare much more complex and life in the land-scape much more diverse. Our professional taskis to search for new types of engagement inmaking these inscriptions a real expression ofthe today societies. The endeavors of the Coun-cil of Europe follow this track of reasoning. Theefforts that all European states recognize land-scapes as our common legacy and sign the Eu-ropean Landscape Convention give an impor-tant basis for a common attitude towards land-scapes. Further efforts should go down from thestate level to the local levels. The European Land-scape Convention stresses the importance oflocal people and, specifically, its integration intodecisions about the landscapes. However, thisarticulation of decisions about the physicalspace, and especially landscape is not alwaysand everywhere adequately understood and ac-cepted. At least in this country, one can noticejust an opposite course of development. I amasking myself whether this situation is limited tothis country only. It seems that idea of conserva-tion has outgrown into more fundamentalistway of reasoning. Conservation is always a spe-cific interpretation of public interest. Public inter-est is something that has to be protected bysome public body. As a consequence, conserva-tion tends to develop more rigid and less dis-persed decision making systems closed intogovernmental bodies. This way of reasoning isnoticeable within European Union as well.

34

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Kar bi rad tu poudaril, je pomembnost procesasprejemanja odločitev, ki je, tako mislim, vprizadevanjih za ustrezen razvoj krajin celopomembnejši kot fizična podoba krajin samih.Poglavitni cilji prizadevanj, ki jih Svet Evropevlaga v uresničevanje Evropske konvencije okrajini, naj ne bi bilo obravnavanje krajin samihpo sebi, njihovo spoznavanje in inventarizacija,niti njihova fizična zgradba, njihova vidnapodoba, temveč proces njihovega spreminjanja,namernega ali spontanega. Naj to povemdrugače. Vse preveč smo zaposleni z materialnoplatjo krajin, njihovo podobo, medtem konevidno stran, to je celotno strukturo odločitev,ki vplivajo na podobo krajine, zelo lahkospregledamo.

Kratko predavanje o zgodovini krajinskegaplaniranja v Sloveniji

Naj pojasnim nekatere od gornjih tez s kratkimpregledom skrbi, ki smo jo v Sloveniji posvečalikrajini v zadnjih desetletjih.

Krajinsko planiranje se je v Sloveniji začelokoncem 60-tih let. Leta 1970 je dama SylviaCrowe, članica Komisije za krajinsko planiranjepri Mednarodni uniji za varstvo narave – IUCN,obiskala Ljubljano. Predstavila je referat namednarodni konferenci Ceste in krajina.

Dve leti kasneje smo v Ljubljani gostili drugomednarodno konferenco z naslovom Krajinskoplaniranje. Za ta dogodek je prof. Dušan Ogrinuspel pridobiti nekaj najbolj eminentnihkrajinskih planerjev tistega časa. Če pogledamonazaj, je bila konferenca zares pomembendogodek v evropskem merilu. O planerskihmetodah so razpravljali taki planerji kot prof. CarlSteinitz, prof. Konrad Buchwald in prof. MetoVroom. V 70-tih so slovenski krajinski planerjirazvili ali privzeli mnogo orodij za varstvo in zarazvoj krajin in prostora sploh. V 80-tih je razvojkrajinskega planiranja postal tako prepričljiv, daje bilo krajinsko planiranje vključeno vzakonodajo. 1984 leta je Zakon o urejanjuprostora uzakonil krajinsko zasnovo kotdokument, s katerim naj bi urejali tistapodeželska območja, ki bi bila spoznana kotpomembna zaradi njihovih kakovosti ali zaradiogroženosti. Tudi presojanje vplivov na okolje jetedaj postalo pomemben del krajinskegaplaniranja. Krajinsko planiranje je biloprepoznano kot učinkovito orodje celovitegaplaniranja prostora v podeželskem prostoru. Na

What I would like to stress here is the impor-tance of the decision making process, which is,according to my opinion, even more importantthan the physical appearance of the landscapesthemselves, when an adequate evolution oflandscape is in question. The main goal of theefforts Council of Europe is giving into the imple-mentation of European Landscape Conventionshould not be landscapes themselves, neithertheir inventory and recognition or evaluation, northeir physical structure or their visual appear-ance alone, but the processes within which thelandscapes are changed, intentionally or spon-taneously. Let me put this in another way. Weare all too much concerned by the material sideof the landscapes, their appearance, while theimportance of the invisible side, i. e. the wholestructure of decisions that may influence thelandscapes, can be very easily overlooked.

A brief lecture on Slovenian landscape plan-ning history

Let me illustrate the points given above with ashort overview of the Slovenian care for land-scapes in the last decades.

Landscape planning was introduced into thiscountry in the late 60-ties of the last century. In1970, dame Sylvia Crowe, member of the Land-scape planning Committee at the InternationalUnion of Conservation of Nature (IUCN) visitedLjubljana. She gave a lecture at the InternationalConference Roads and Landscape. Two yearslater Ljubljana hosted another International Con-ference under the title Landscape Planning. Forthat event, Prof. Dušan Ogrin succeeded inbringing to Ljubljana some of the most promi-nent landscape planners of the time. Lookingback, the Conference was indeed an importantevent. The landscape planning methodologieswere discussed by such authors as Prof. CarlSteinitz and Prof. Meto Vroom. In 70-tiesSlovenian landscape planners adopted or devel-oped many tools for conservation as well as forthe development of landscapes and physicalspace. In the 80-ties the development of land-scape planning methodologies was so convinc-ing that landscape planning became part of theSlovenian legislation. In 1984, The Law on Spa-tial Planning established landscape plan as adocument aimed to control the development ofcountryside areas that are recognized as impor-tant from the conservation point of view or areasthat are threatened by a substantial change. At

35

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

žalost pa je bilo izdelanih le malo krajinskihnačrtov. Glavni razlog za to je bil, da je bilakrajinska zasnova samo v nekaterih redkejšihprimerih potrebna kot dodatni dokument, ker jeobčinski celoviti plan dajal odgovore tudi oproblemih razvoja oz. varstva krajin. To namseveda potrjuje tezo, da je treba uveljaviti to,čemur je namenjeno krajinsko planiranje, skozicelovito prostorsko planiranje.

V 90-tih se je interes usmeril bolj neposredno kkrajinam. Leta 1993 je slovenska vlada začelaprojekt Regionalna razdelitev krajinskih tipovSlovenije. Projekt je pomenil opazen premik vodnosu do krajine. Krajinsko planiranje jenamreč naslavljalo krajine posredno. Poudarjaloje pomembnost analize in prizadevalo si je zareševanje razvojnih ali varstvenih problemovkrajine na posreden način – z usmerjanjemodločitev o novem razvoju v prostoru. Projekt izleta 1993 pa je bil naravnan neposredno v skrbza krajino. Cilji projekta so bili:1. pridobiti kolikor le mogoče celovito vednost

o značaju slovenskih krajin,2. pridobiti vednost o spreminjanju slovenskih

krajin3. kategorizirati slovenske kulturne krajine v

pogledu njihove vidne podobe – vidneprivlačnosti

4. pripraviti, kot rezultat vsega, osnove zaopredelitev neposrednega varstva izjemnihslovenskih krajin

5. pripraviti smernice za razvoj in varstvo krajin.

Celoten projekt je bil skladen s cilji, ki jih jepostavila Evropska konvencija o krajini. Usmerilse je v dve od treh krajinskih politik: krajinskovarstvo in upravljanje krajin. Projekt se je končal1998, ko je bilo publicirano končno poročilo. Obkoncu 90-tih let so bile v Sloveniji uveljavljenevse tri od politik, ki jih je opredelila Evropskakonvencija o krajini. To je bilo malo pred tem, koje Slovenija podpisala in ratificirala Evropskokonvencijo o krajini (podpisala 2000, ratificiralajo je 15. marca 2003).

Premik od krajinskega planiranja h krajinskemuvarstvu in upravljanju je bil pomemben pojav.Pomembno je, da se je ta premik zgodil hkrati spreureditvijo administrativnega sistema vSloveniji. Nova slovenska ustava je vzpostavilaveliko bolj centraliziran politični sistem. Stareobčine so se razcepile v manjše administrativneenote, ki niso bile sposobne vzpostaviti lastnihstrokovnih skupin, posebno še na področju

that time, assessing environmental impacts be-came a part of landscape planning activities,too. Landscape planning was considered an ef-fective tool for the comprehensive spatial plan-ning within the countryside areas. A remarkableparticularity was here that landscape planningwas introduced into the quite decentralized po-litical system which despite the undemocraticregime proliferated in Slovenia at the time. Agreat deal of physical planning responsibilitieswas transferred to municipalities. Some of themunicipalities were also economically strongenough to afford their own planning offices,while others found expert support within theplanning offices of bigger municipalities. Unfor-tunately, there were only few landscape planselaborated. The main reason for that was thatlandscape plan was meant as a comprehensiveplanning document and not as a sectoral one. Byits aims and structure, it was very similar to com-prehensive municipality plan which was compul-sory and included the entire territory of a munici-pality. Only in few cases landscape plan wasnecessary as an additional planning document,since municipality comprehensive plans couldgive answers also to the landscape develop-ment/conservation problems.

In the early 90-ties, it seemed that the interestsuddenly focused more directly toward land-scapes themselves. In 1993 the Slovenian Gov-ernment launched a project Regional distribu-tion of Landscape Types of Slovenia. The projectrepresented a remarkable shift. Landscape plan-ning methods, namely, address landscapes indi-rectly, stressing the importance of analysis andtrying to resolve landscape developmental orlandscape conservation problems in an indirectway – by controlling the decisions about newdevelopments. The project from 1993 aimedtowards direct protection and towards directcare for the landscapes. The goals of the projectwere:1. to acquire as complete as possible

knowledge about the character of Slovenianlandscapes,

2. to acquire knowledge about the Slovenianlandscapes changes,

3. to categorize Slovenian cultural landscapesaccording to their visual appearance – visualattraction

4. to prepare, as a result, the basis for definingdirect protection of outstanding Slovenianlandscapes,

5. to prepare guidelines for landscape develop-

36

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

prostorskega planiranja in varstva okolja.Razpoka med potrebnim nadzorom nadprostorskim razvojem in šibkostjo malih občin jepostala pomemben problem. Državna admi-nistracija je začela prevzemati več odgovornostiin neposrednega vpletanja v proces odločanja.

Ker je bil omenjeni projekt tako pomembendosežek, bi pričakovali, da so bili njegovi rezultatiustrezno izkoriščeni. Toda to se ni zgodilo.Rezultati projekta, ki so javno dostopni, seuporabljajo pretežno kor leksikon slovenskihkrajin. To seveda ni nepomembno. Toda najboljpričakovani učinki projekta, to je vpliv naupravljanje krajin, ni bil dosežen. Tudi predlaganisistem neposrednega varstva izjemnih krajin nibil še uveljavljen.

Slabosti celostnega premišljanja in močsektorjev

Kaj je vzrok, da rezultati teh naporov niso bilipolno izrabljeni? Kulturna krajina je pojem, ki gaje ustvarilo celostno premišljanje o vidnemokolju. To je sintezni koncept. Dejavnost urejanjakrajine ne pripada nobenemu od sektorjev, ki sodejavni v zunaj mestnem nepozidanemprostoru, kot so kmetijstvo, gozdarstvo,vodarstvo in nenazadnje, tudi varstvo narave. Podrugi strani pa se urejanje krajine lahko opirasamo na dejavnosti, ki jih določen sektor izvajav krajini. Pričakovali smo, da bo sistemsubvencioniranja, ki se je v Sloveniji uveljavil vzadnjih 15 letih, mogoče izkoristiti za to, da bidosegli cilje upravljanja kulturne krajine in da bos tem mogoče uresničiti smernice za upravljanjekrajine. Zlasti še, ker so tvorci nove kmetijskepolitike neprestano poudarjali, da je ena odvelikih nalog kmetijstva varstvo kulturne krajine.Na žalost pa kmetijski sektor tega ni bilpripravljen udejanjiti. Isto velja tudi za drugesektorje, ko se soočajo s tem vprašanjem. Vsaksektor želi planirati prostor sam. Vsak sektor sedrži svojih ciljev in želi ohraniti odgovornosti zarazvoj in upravljati ‘lastni vrtiček’. Je to posledicabolj centraliziranega sistema upravljanja? Je tozgolj izraz močne državne administracije? Ali staoba razloga samo dve plati iste medalje? Težkoje določiti pravi vzrok za take premike v sistemuodločanja. Obstaja pa resna grožnja, da boprostorsko planiranje zaradi takega sektorskegazapiranja opustilo zamisel o nujnosti celovitegaplaniranja in spremenilo prostorske plane vzlepljenko sektorsko sprejetih odločitev. Takopravzaprav tudi ni nenavadno, da ostaja

ment and conservation (Marušič J., JančičM., 1998, p. 31).

Whole project was well in accordance with thegoals European Landscape Convention has es-tablished. It focused on two of three landscapepolicies: landscape conservation and landscapemanagement. The project was concluded in1998 when the final report was published. Bythe end of 90-ties all three landscape policiesdefined by European Landscape Conventionwere already applied in Slovenia. It was shortlybefore Slovenia signed and ratified the EuropeanLandscape Convention (signed in 2000, ratifiedin 2003).

The shift from landscape planning towards land-scape conservation and management was a sig-nificant feature. It is important to state that thisshift coincided with the redefinition of the ad-ministrative system in Slovenia. The newSlovenian constitution established a much morecentralized political system. The old municipali-ties were split down to smaller administrativeunits unable to establish their own expert sup-port, especially in the field of physical planningand environmental conservation. The gap be-tween needed control over the spatial develop-ment and weakness of the small municipalitiesbecame an important issue. The state govern-ment started to assume much more responsibili-ties and direct involvement into decision makingprocess.

As the project was such an important achieve-ment one would expect that the results of theproject were adequately exploited. But this wasnot the case. The outcomes of the project whichare accessible to everybody are mostly used asthe encyclopedia of Slovenian landscapes. It isnot unimportant, at all. But the most expectedeffects of the project, i. e. the impact on land-scape management practices has not beenachieved. Even the proposed system of directprotection of outstanding Slovenian landscapeshas not been directly implemented.

Weakness of comprehensive thinking andstrength of sectors

What is the reason that the results of all theseefforts were not fully exploited? Cultural land-scape is a notion that grew out of a comprehen-sive thinking about the visible environment. It isa synthetic concept. The activity of making land-

37

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

področje varstva in razvoja kulturne krajine nanek način nerazvito, hkrati pa je veliko boljdodelan varstveni in upravljavski sistemzastavljen na področju varstva narave. Varstvonarave se je oblikovalo kot poseben sektor zlastno institucionalno strukturo. Instituciona-liziran sistem varstva narave je postal celonajbolj dominanten pojav med dejavnostmi, kise posvečajo slovenskim krajinam. Glavnipristop, ki ga služba za varstvo narave uporablja,je neposredno zavarovanje, to je opredeljevanjeobmočij večje naravovarstvene vrednosti in to,da pripisujejo takim območjem status varovanihobmočij.

Varstvo narave se je od svojih zgodnjih začetkovuveljavljalo z neposrednim zavarovanjem obmo-čij. Prvo zavarovano območje je bilo opredeljenoznotraj sedanjega Triglavskega narodnegaparka. Od prvotnih 1400 ha v letu 1924 jenaraslo na 2000 ha v letu 1961 in potem na83.807 ha v letu 1981. Ob koncu 90-tih let jebilo približno 8 % slovenskega državnegaozemlja v neki obliki varstva narave. Leta 2005,ko je Slovenija vstopila v Evropsko zvezo, so bilaobmočja varstva narave razširjena na približno38 % celotnega državnega ozemlja.

Neprestano večanje območij, ki so pod nekoobliko varstva narave, je dobro opazen pojav.Vzrok za to naj bi bile neobičajno raznolike innaravno ohranjene krajine Slovenije. Ta razlogposlušamo vedno znova in znova, ko sesprašujemo o tem, zakaj Slovenija v tempogledu tako zelo izstopa znotraj Evrope. Čeodmislimo pridih nacionalne samo-zaverovanosti, nacionalnega ponosa, da smotako izjemni v tem pogledu, je to, kar tu posebnoizstopa, izenačevanje dejstev, znanstvenihspoznanj in odločitev o rabi prostora. Razmeje-vanje prostora in pripisovanje statusazavarovanega območja ni znanstvena dejav-nost. Niti ni predstavitev znanstvenega dejstva.To je načrt rabe prostora, čeprav zelopomanjkljiv, še zlasti ker je v njegov nastanek bilvključen en sam družbeni interes.

Kratek preskok v teorijo odločanja

V zvezi s problemi urejanja krajine bi lahkoprepoznali dve možni obliki obnašanja prisprejemanju odločitev, standardizacijo in analizoz optimiranjem.

scapes does not belong to any sector that ex-ploit unbuilt areas, like agriculture, forestry, wa-ter management and last but not least natureconservation. Landscape management prac-tices can rely only on the activities a particularsector is practicing within landscape. It was ex-pected that the subsidizing system that agricul-ture has established in the last 15 years couldwell be exploited in order to reach the culturallandscape management goals and to imple-ment the landscape management guidelines.Unfortunately, agricultural sector was not willingto adapt its subsidizing system to these goals. Itstands by its system and its criteria. Same is truealso of the other sectors when they are con-fronted with the same question. Each sectorwants to plan on its own, forestry, water man-agement, etc. Each sector sticks to its goals andwants to keep the responsibilities for the devel-opment and management of ‘its own garden’. Isthis a consequence of centralized decision mak-ing process? Is this situation only a sign of thestrong state administration? Are both reasonsjust two sides of the same coin? It is difficult toascertain the real cause of this transformation ofthe decision making system. It is significant inthis respect that a real threat does exist. Evenphysical planning might abandon the idea ofcomprehensiveness by transforming spatial planinto a compound map of separately taken deci-sions. The principal and direct path that could beexploited in order to bring landscape manage-ment guidelines into life was, and it is still, prac-tically unreachable.

The sphere of cultural landscapes and activities,conservation or planning, connected to themremains somehow underdeveloped. Much moreelaborated conservation and management sys-tem grew out in the sphere of nature conserva-tion. It established itself as a separate sectorwith its own institutional structure. The conser-vation system has become even the most domi-nating feature within the activities dedicated toSlovenian landscapes. The main approach ituses is direct conservation, i. e. it defines areasof higher natural value and gives them the sta-tus of protected areas. The decisions about thedevelopmental problems within such areas re-main under control of experts from nature con-servation offices.

Nature conservation was based on the directconservation approach from its early beginning.The first protected area was established in 1924

38

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Razčlenjeni in eksplicitni postopki krajinskegaplaniranja se običajno štejejo za optimizacijskeprocedure, ki izhajajo iz formalne analize.Krajinsko planiranje daje jasno predstavitev otem, kako sta analiza in optimiranje pomembni.Orodja, ki so jih razvijali v okviru krajinskegaplaniranja ali okoljskega načrtovanja, analizeustreznosti, funkcije geografskih informacijskihsistemov, razvijanje alternativ, presojanje vplivovna okolje, da jih omenimo samo nekaj,predstavljajo zares bogat arzenal optimizacijskihorodij za prostorsko načrtovanje.

Standardizacija je zelo znana in učinkovitadejavnost znotraj tehniških disciplin. Najponovim sicer znano definicijo, da jestandardizacija razvoj in uresničevanjekonceptov, doktrin, procedur in oblik znamenom, da se doseže in ohranja zahtevaneravni kompatibilnosti, medsebojne odvisnosti aliskupnih značilnosti na vrsti področij, odtehniškega do administrativnega. Nobelovec H.Simon je uporabil izraz standardizacija za opisoblike obnašanja poslovneža, ko je soočen znujnostjo sprejemanja odločitve, pa muustrezna analiza in optimiranje nista dosegljivi.V tem pogledu je standard vsaka vnaprejopredeljena rešitev nekega problema, ki jo jemogoče sprejeti kot ustrezno, ko ni na voljomožnosti, da bi rešitev razvili sami.

Okoljske norme so samo posebni primeristandardov. Opredeljujejo standardiziranokakovost okolja, toda so posebne v tem pogledu,da določajo samo najnižjo raven kakovostiokolja. Ali, če zopet citiramo nobelovca H.Simona, pomenijo še zadovoljujoče odločitve ookolju.

Krajinski rezervati, kot so narodni parki, naravnirezervati, naravni spomeniki, izjemne krajine inpodobne prostorsko določene omejitve, so tipiokoljskih standardov in v sistemu odločanjaučinkujejo na podoben način, kot delujejo drugiokoljski standardi:

– Kot zadovoljujoče rešitve niso optimalni sstališča varovalnih zahtev, zato težijo k temu,da postajajo s časom ostrejši.

– Predstavljajo izoliran interes, zato pomenijonecelovite, delne rešitve.

– Tekmujejo s podobno izraženimi interesiznotraj političnega ali administrativnegasistema, zato težijo k temu, da bi se zaprlevase.

within the present day Triglav National park. Thearea grew from approximately 1.400 ha to2.000 ha in 1961 and to 83.807 ha in 1981. Thelast figure represents roughly 4 % of Sloveniannational territory (Triglavski narodni park). By theend of the 90-ties there was approximately 8 %of Slovenian national territory under some typeof nature protection. Protected areas were de-fined as national, regional and landscape parks,as natural reserves or natural monuments. In2005 when Slovenia approached European Un-ion the new overall European conservationproject named Nature 2000 extended conserva-tion areas up to 36 % of Slovenian national ter-ritory (Eurobarometer).

One can very easily become aware of the con-stant increase of the areas under protection. Theexplanation that is repeated again and again isthat Slovenia is extremely diverse and naturallypreserved country. It is said that the definition of36 % of protected areas is just a proof of that.If we disregard the nationalistic content of thisexplanation, i. e. the national pride of being out-standing in this respect, the most noticeable fea-ture is that a scientific fact and a decision aboutthe use of space are treated as one and thesame. Tracing an area and giving it the status ofa protected area is not a scientific operation. Itis even not a representation of scientific factsmapped after their recognition. It is a land useplan, although very rudimentary one, due to thefact that it represents only one particularsocietal interest.

The same partially defined societal interest andbehavior can be also seen in other sectors withinundeveloped land. Agricultural already in the 70-ties developed a system of agricultural land pro-tection. Prime agricultural land should not beused for purposes other than agricultural ones.The system evolved in a total prohibition of otheruses on nearly every piece of field or meadow.Because exceptions were possible the systemtended to produce a chaotic type of urbanizationrather than a controlled one.

A short piece of decision theory

Two types of decision behavior, i. e. standardiza-tion and analysis/optimization, could be foundwithin landscape management practices anddecision making processes.

Elaborated and explicit landscape planning pro-cedures are normally considered to be optimiza-

39

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

– Odstranjujejo potrebo po optimiranju inpretehtanemu sprejemanju odločitev in stem izločajo iz sistema odločanje javnosti.

– Ker so opredeljene kot značilnost okolja, naprimer kot prisotnost določenega habitata vprostoru, ostajajo znotraj strokovnegaopredeljevanja in odločitev je videti, kot da jelahko in mora biti samo strokovna, na primersprejme jo lahko in celo mora jo sprejetistrokovna služba znotraj administrativnegasistema.

– Zaradi te zadnje značilnosti je odločanje naosnovi standardov pogostokrat proglašenoza znanstven problem. Resnično naravoodločitev, to je dejstvo, da so odločitvevedno vrednostno pogojene, preprostospregledamo.

Državna administracija, posebno v centralizi-ranih političnih sistemih, teži k izrabi norm kotpreprostega in lahko kontroliranega sistema. Toje res za kakršno koli področje, na katerem jetreba zaščititi javni interes. Ni nenavadno, da jeEvropska zveza uporabila ta pristop v okviruvarstva narave.

Tak sistem sprejemanja odločitev deluje dobrovse dokler je omejen na majhna območja, nakaterih drugi interesi niso izraženi. Problem sepokaže, ko obseg zavarovanih območij narastein se s tem ustvarijo razmere za konflikte glederabe prostora.

Sklepi

Tri politike, ki so predlagane kot trije stebriuresničevanja Evropske konvencije o krajini, bilahko imeli za tri obraze ene in iste dejavnosti –krajinskega planiranja.

Zgoraj je bilo pokazano, da je neposrednovarstvo, ki se uresničuje z opredeljevanjemzavarovanih območij, v resnici rudimentarnaoblika krajinskega planiranja oziroma planiranjarabe prostora. Kot dejansko oblika standar-dizacije odločitev ima ta pristop resnepomanjkljivosti, zlasti še pri urejanju krajine.Predstavlja sicer reševanje razvojno varstvenihproblemov, vendar z rešitvami, ki so pripravljenevnaprej. S tem pa je odločitev o nekemprostorskem razvojnem ali varstvenemproblemu sprejeta v času, ko vse okoliščine, kilahko vplivajo na dobro odločitev, še niso znane.Ker se opira na znanstveno percepcijoproblema, taki odločitvi ni mogoče ugovarjati.

tion procedures based on formal analysis. Land-scape planning gives a clear demonstration ofhow the analysis and optimization is important.The tools landscape or environmental planningdeveloped, the suitability analyses, GIS, elabora-tion of alternatives, environmental impact as-sessments to mention just a few of them, indeedrepresent a very rich arsenal of optimizing pro-cedures in physical planning.

Standardization is a very well known and pow-erful activity among engineering disciplines. Itrepresents, and let me here repeat a commondefinition, the development and implementationof concepts, doctrines, procedures and designsto achieve and maintain the required levels ofcompatibility, interchangeability or commonalityin the operational, procedural, material, techni-cal and administrative fields. Nobel laureate H.Simon uses the term ‘standardization’ for a typeof businessman behavior when confronted witha necessity to make a decision while an ad-equate analysis cannot be carried out. In thisrespect, a standard is any predefined procedureor design or any of above mentioned issues thatmay be accepted as an adequate solution to acertain problem or a part of it.

Environmental norms are only special cases ofstandards. They define standardized environ-mental quality, but are specific in a sense thatthey represent minimal level of environmentalquality or, to borrow the term from H. Simon,they are ‘satisficing’ decisions about the environ-ment.

Landscape reserves, i. e. national parks, naturalreserves, natural monuments, outstanding land-scapes and similar spatially defined restrictions,are types of environmental standards. In a deci-sion making system, they function accordinglyto the characteristics they share with other en-vironmental standards:– As ‘satisficing’ decisions they are not opti-

mal from the point of view of conservationrequirements, therefore, they tend to bemore and more severe with the passing oftime.

– They represent an isolated interest, and areas such incomplete solutions.

– They compete with accordingly expressedinterests within a political (administrative)context therefore they tend to exclude otherinterests from the decision process, e. g. theytend to give priority to their interests.

40

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Bila naj bi strokovno neoporečna. Javnost je pritem izločena iz procesa odločanja. Slovenskeizkušnje so v tem pogledu zelo ilustrativne.Predlog za območja Nature 2000 je bil skrit predjavnostjo vse do mesec dni pred njegovo oddajov Bruselj. Javnost je bila pri tem namenomaizločena iz procesa odločanja. Razlaga je bilapreprosta. Opredelitev območij Nature 2000 jebila zadeva znanosti.

Kot varstvo širšega družbenega interesa predposebnimi ali privatnimi interesi pri rabi prostoraje neposredno varstvo gotovo učinkovito orodje.Toda ni demokratično. Zato ga tudi ne bi smeliuporabljati preveč ekstenzivno. V Sloveniji smoglede tega gotovo šli preko vseh razumnih meja.Varstvene zahteve je treba vgraditi v postopkekrajinskega planiranja. Krajinsko ali okoljskoplaniranje sta razvila zelo bogat nabor pristopovza učinkovito uresničevanje varstvenih ciljev,hkrati pa pri tem dajeta možnost demokra-tičnega soočanja različnih družbenih interesov.

Uspešna implementacija ustreznega krajinske-ga upravljanja je v veliki meri odvisna odpripravljenosti sektorjev, kot so kmetijstvo,gozdarstvo, vodno gospodarstvo in drugi, da sepodredijo celostnemu opredeljevanju možnostiza varstvo ali razvoj kulturne krajine. Ciljisektorjev pa le redko sovpadajo s takim celostnoopredeljenim javnim interesom za varstvo inrazvoj krajin. Zato sektorski upravljavski načrti nemorejo biti predloženi v končna odločanja, kar sev Sloveniji na žalost uveljavlja celo s sektorskozakonodajo. Krajinski načrt, na drugi strani, podefiniciji implicira tudi celosten upravljavskinačrt. Rabe tal so v resnici dejavnosti nazemljišču ali v prostoru. Dejavnosti padefiniramo kot skupek opravil. Ko krajinski načrtopredeli dejavnosti, opredeli tudi upravljavskaopravila. Krajinsko upravljanje je pravzapravmogoče opredeliti kot uresničevanje načrta rabeprostora.

Krajinsko planiranje integrira varstvo, upravljanjein razvoj krajine. Vendar ga moramo opredelitikot celovito prostorsko planiranje in ne kotsektorsko, kar je lahko tudi dejstvo v kateri odevropskih dežel. Z njim lahko optimiramorazlične poglede na prihodnost krajin. Z njegovopomočjo lahko vključujemo v proces sprejeman-ja odločitev vse družbene interese na način, dapresojamo posledice, ki jih vsak od njih lahkopokaže v prihodnosti. Najbolj pomembno

– They eliminate the need for optimization anddecision making, and indirectly the publicparticipation as well.

– As they are expressed as an environmentalcondition, e. g. as a presence of a specifichabitat, they remain within experts’ respon-sibility and the decision is taken as some-thing that has to be done by experts, i. e. ex-perts within the state administration.

– Because of the last mentioned characteristicdecisions are often defined as scientificallybased matter. The real nature of the decision,i. e. its value based nature, is overlooked.

The state administration, especially in a central-ized political system, tends to exploit the normsas a simple and well to be controlled systemwhen confronted with the specific tasks. This istrue for any sphere were public interest shouldbe protected by the government. It is not uncom-mon that European Union uses this approach inthe sphere of nature conservation, water conser-vation and other conservation issues.

The system of decision making functions welluntil it is restricted to small areas and to the ar-eas where other interests do not exist. The prob-lems occur when extent of protected areas in-creases and, as a consequence, the conflictswith other societal interests for the use of landemerge.

One can very easily understand the hesitating ofthe sectors to accept comprehensive landscapemanagement guidelines as their own. The adjec-tive comprehensive means, in this context, alsoguidelines that are equilibrated among differentsocietal interests.

Conclusions

The three policies European Landscape Conven-tion proposed as three pillars of its implementa-tion could be considered as three faces of thesame activity – comprehensive landscape plan-ning.

It was explained above that direct conservationwhich is carried out by establishing protectedareas is just a rudimentary type of spatial plan-ning. As a type of standardized decision makingprocess it has important drawbacks. It repre-sents a solution to the developmental/conserva-tion problems prepared in advance. The decisionabout a problem of spatial development/conser-vation is taken when all circumstances that may

41

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

dejstvo pa je, da omogoča sodelovanje javnosti,če ga izvajamo na ustrezen način.

Nenazadnje lahko omogoči današnjim Evropej-cem, da v krajinski ‘palimpsest’ vpišejo tudilastna in prepoznavna besedila.

have influence on it are not yet known. As it isbased on a scientific perception of the probleman expert decision seems to be adequate andfully satisfactory. The general public could beeliminated from the decision making process.The Slovenian experience is very illustrative inthis respect. The proposal of the Natura 2000areas was a classified document made publiconly one month before it was sent to Brussels.The general public was intentionally eliminatedfrom the decision making process. The explana-tion was very simple. The definition of the Natura2000 areas was a matter of science.

As a protection of a public interest against thespecific or private interest in the land use thedirect conservation seems very efficient. But it isnot democratic in its very nature. It should not beused too extensively. The conservation could bebuilt within landscape planning procedure. Land-scape or environmental/ecological planning hasdeveloped a very rich arsenal of approaches thatcan implement conservation goals efficientlyenough. In Slovenia, the vulnerability analyseshave been introduced also by the legislation.Unfortunately, there are real fears that the ‘wind’of sectoral interests and European directives willblow this conservation tool away.

The successful implementation of landscapemanagement depends very much on the willing-ness of the sectors, like agriculture, forestry,water management, etc. to accept other inter-ests about the landscape conservation. As thegoals of the sectors rarely coincide with the pub-lic interests for conservation the landscape man-agement policy can hardly rely on them. Landuse plan, form the other side, by definition im-plies also management plan. Land uses are ac-tivities on land. Activities are defined by tech-nologies or by compounds of operations. Whenland use plan defines land uses it defines man-agement practices as well. Accordingly, land-scape management can be defined as imple-mentation of land use plan. There are somemethodological differences between manage-ment and spatial plans, e. g. the way how infor-mation: data, values, decisions are spatially rep-resented. However, the differences are not sub-stantial, at least not substantial in the context ofthis discourse.

Comprehensive landscape planning integratesconservation, management and development oflandscapes. It can optimize different views about

42

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

future landscapes. It may embrace all societalinterests and evaluate the consequences eachof them can have in the future. The most impor-tant fact is that it enables public participationwhen carried out in an adequate way. It givesmany opportunities for the public to be involvedinto decisions about the European landscapes.It may enable Europeans to be adequately in-volved in making their own inscriptions ontoEuropean landscape ‘palimpsest’ today.

Finally, what is comprehensive landscape plan,anyway? Comprehensive landscape plan is com-prehensive land use plan. The situations wherelandscape plan does not represent part of acomprehensive land use planning process leadto definition that landscape plan is a sectoralplan. But which sector does it represent? Wemay conclude that the target of European Land-scape Convention should be just comprehensivephysical or spatial planning. It is important tointroduce the knowledge about the landscapesand its processes, goals and aims of landscapeconservation/development to the comprehen-sive planning activities. They are the most impor-tant targets.

Literatura

Marušič J., Jančič M., Regional distribution of landscape types:Methodological bases, R Slovenia, Ministry of the Environment andPhysical Planning, National Office for Physical Planning, Ljubljana 1998

Ogrin D. ed., Roads and Landscape, Proceedings of the International Confe-rence, Department of Landscape Design, University of Ljubljana, 1970

Ogrin D. ed., Landscape Planning, Proceedings of the International Confe-rence, Department of Landscape Design, University of Ljubljana, 1972

Evrobarometerhttp://europa.eu.int/comm/environment/nature/nature_conservation/useful_info/barometer/barometer.htm

Statistični letopis 2005, http://www.stat.si/letopis/index_letopis.asp

Triglavski narodni park,http://www.burger.si/TriglavNationalPark/TriglavskiNarodniPark.htm

Literature

Marušič J., Jančič M., Regional distribution of landscape types:Methodological bases, R Slovenia, Ministry of the Environment and PhysicalPlanning, National Office for Physical Planning, Ljubljana 1998

Ogrin D. ed., Roads and Landscape, Proceedings of the InternationalConference, Department of Landscape Design, University of Ljubljana, 1970

Ogrin D. ed., Landscape Planning, Proceedings of the InternationalConference, Department of Landscape Design, University of Ljubljana, 1972

Eurobarometerhttp://europa.eu.int/comm/environment/nature/nature_conservation/useful_info/barometer/barometer.htm

Statistical Yearbook 2005, http://www.stat.si/letopis/index_letopis.asp

Triglav National Park,http://www.burger.si/TriglavNationalPark/TriglavskiNarodniPark.htm

43

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Krajina kot nacionalni simbol

Landscape as a national symbol

dr. Ana Kučan, Ph. D.

Ustvarjanje krajinske identitete

Angleški zgodovinar Simon Schama, potomecŽidov, ki so do druge svetovne vojne naseljevaliobmočja na vzhodu Poljske ob Bialovieskemgozdu, v svoji izčrpni knjigi Krajina in spominzagovarja tezo, da so »krajine zgrajene ravnotoliko iz spominskih kot iz kameninskih plasti«1.Trditev učenjaka, ki ga oblikuje raznolikokulturno bogastvo in širok razpon življenjskegaprostora, je prav toliko samoumevna, kolikor jena prvi pogled težko združljiva s planerskimpragmatizmom, saj je kolektivni spomin zgrajenna simbolih, mitologijah in družbenih konven-cijah, ki so s prostorsko stvarnostjo na videz lemalo povezane. Vendar simbolizem, mitologijein družbeni dogovori vplivajo na to, kako prostorsploh dojemamo2 in posredno na skupno inposameznikovo ravnanje v prostoru in z njim.

Že J. B. Jackson je izpostavil, da preverljive,izmerljive, stvarne krajine, ki so osnova zakakršnekoli planerske operacije, vidimo skozivečpomenski okvir, ki ga sestavljajo kultura,konvencije in spoznava3. Zato je toliko boljpomembno, da, kadar se ukvarjamo s prostor-skim načrtovanjem ali načrtovanjem krajine,predpostavimo razlike med stvarnimi opisi(tipološkimi klasifikacijami) krajine in družbenim

Creating Landscape Identity

In his thorough expertise Landscape andMemory, Simon Schama, an Anglo-Americanhistorian, a descendant of Polish Jews (who useto populate, until the WWII, the borders of theancient forest of Bialowieza in Polish part of theLithuania), argues that »landscapes are built asmuch from strata of memory as from layers ofrock«1.

This statement, put forward by a knowledgeableman, who was formed by a multi-cultural back-ground and a broad span of homeland, is asmuch self-evident as is evidentially incompatiblewith the pragmatism of spatial planning. Forlandscapes are perceived by collective memory,he argues, which is built on symbols, mytholo-gies and social conventions. Although hardly inany connection with contemporary landscaperealities, symbolism, mythologies and social con-ventions greatly influence the way in which weperceive our environment2 and indirectly also theway we act in this same environment as individu-als or as a social group.

Tangible, measurable, real landscapes, whichare a basis for any operation of spatial planning,are seen through the frame of multiple mean-

1 Simon Schama nas v svoji knjigi Landscape and Memory (New York, 1995) popelje do starih mitov o gozdu, vodi in sveti gori, pokaže, kako so oblikovalinaš(e) pogled(e) na krajine in kako so še vedno prisotni v sodobnih predstavah. Pod vprašaj postavi tudi splošno predstavo o arkadiji kot o totalno nekon-fliktnem prostoru, saj nas opozarja, da so v starogrški predstavi o arkadiji figure Panov tiste, ki jo vežejo z divjo, nagonsko naravo in človekovimi najboljprvinskimi strahovi.In his excellent book Landscape and Memory (New York, 1995) Simon Schama leads us to old myths about forests, water and Holy Mountain and showshow they have shaped our perception(s) of landscapes and how they still exist in contemporary conceptions. He also questions the generally accepted idyllicconception of Arcadia as a totally conflict-free environment and points out that in the Ancient Greek conception the figures of Pan linked Arcadia to the wildand beastly nature and to most primordial human fears.

2 Razprave o tem, kako se konstruira družbena predstava o prostoru, najdemo v delih Daniel Cosgrove in Stephen Daniels, The Iconography of Landscape:Essays on the Symbolic Representation, Design and Use of Past Environments, (Cambridge, 1988), Stephen Daniels, Fields of Vision: Landscape Imageryand National Identity in England and the United States (Princeton 1993), Greider and Garkovich, Landscapes: The Social Construction of Nature and theEnvironment (Rural Sociology 1: 1-24, 1994).The discourse on the use of landscape in the creation of national mythologies can be found in the works of Daniel Cosgrove and Stephen Daniels,The Iconography of Landscape: Essays on the Symbolic Representation, Design and Use of Past Environments, (Cambridge, 1988), Stephen Daniels, Fields ofVision: Landscape Imagery and National Identity in England and the United States (Princeton 1993) and Greider and Garkovich, »Landscapes: The SocialConstruction of Nature and the Environment« in Rural Sociology (1994)1: 1-24.

3 Poleg J. B Jacksona, Discovering the vernacular Landscape (New Haven, 1984), izčrpen uvid v opredelitve pojma krajina prinašajo še John R, Stiloge,Common Landscape of America, 1580-1845 (New Haven in London, 1982) in Augustine Berque et al. »Au–dela du paysage moderne«, Le Debat 65(maj-junij 1991): 4-133.Beside J. B Jackson’s, Discovering the vernacular Landscape (New Haven, 1984), a thorough insight into the discussion of etymology see also John R.Stilgoe, Common Landscape of America, 1580-1845 (New Haven and London, 1982) and Augustine Berque et al. »Au–dela du paysage moderne«, Le Debat65 (1991)5-6: 4-133.

44

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

ter posameznikovim videnjem in vrednotenjemtega istega prostora ali teh istih krajin.

V krajinskem načrtovanju se vedno znovasrečujemo s potrebo po opredelitvi krajinskeidentitete na vseh ravneh načrtovanja, odlokalne do regionalne ali celo državne. Vvsakdanjem ravnanju je ta največkrat zmotnopojmovana kot stanje, kot nespremenljiva fizičnapojavnost, medtem ko gre pravzaprav za vednoznova nastajajoči odnos med neko fizičnopojavnostjo krajine in pogledom nanjo. Krajinenastajajo z vzajemnim delovanjem medprostorom ter posamezniki in družbo, ki ga ssvojim delovanjem spreminjajo. Prostor resdalahko opišemo s fizičnimi prvinami, ki gasestavljajo, vendar v tem primeru razberemosamo krajinsko podobo v trenutnem časovnempreseku, ne da bi razumeli, v kakšen kontekstuse pojavlja v družbeni predstavi.

Zato se pojavlja vprašanje, kaj sploh je krajinskaidentiteta. To vprašanje je aktualno na regionalniin, kot bomo videli, kljub težnji po odmiranjunacionalne države, tudi na nacionalni ravni. Tovprašanje bo najbrž znotraj Evropske skupnostivedno bolj zanimivo, saj se prvič posamezni deliEU ponovno sprašujejo o svoji identiteti indrugič, vzporedno nastaja tudi nova evropskaprostorska identiteta. Lahko soobstajajo?

Če predpostavimo, da gre ob izmerljivem instvarnem, čemur bi lahko rekli identiteta krajine,pri iskanju krajinske identitete bolj za odnos dokrajine, za identifikacijo s krajino, je njihovsoobstoj možen. Kot posamezniki in družba selahko identificiramo z več stvarmi, v tem primeruz več ravnmi krajine hkrati. Pri nacionalniidentifikaciji gre seveda za to, da se jenavezovala na tiste krajine, v katere je bilspontano (ali namenoma) investiran smisel, sajse prav zaradi pripisovanja pomenov identitetane navezuje na prostor sam po sebi, temveč na

V Sloveniji prevladuje podoba idiličnega podeželja, polnega naravnih lepot, obdanih z vencem gora. Največkrat se s to podobo tudi predstavljamonavzven; je podoba, ki jo prinašamo na svetovni trg.In Slovenia the conception prevails of an idyllic countryside full of natural beauties and surrounded by a wreath of mountains. In most cases we alsopresent ourselves abroad with such a picture; it is a picture we bring to the world market.

ings. The frame is shaped by culture, conventionand cognition3. Therefore it is important to pre-sume that differences can be found betweenphysical descriptions of landscapes (such as ty-pological classification for example) and indi-vidual or social perception and evaluation ofthese very same landscapes.

In landscape planning we constantly encounterthe problem of how to define the identity of thelandscape. This happens on all levels of plan-ning, from local to regional, even on the statelevel. What immediately comes to light in thiscontext is the problem of the erroneous percep-tion of spatial identity as unchangeable; it isdealt with as a physical phenomenon, while inreality it involves ever new relationships sincelandscape are created through the reciprocalinteraction between the spatial reality and theperception of this spatial reality.

They are created by the interaction between thespace and individuals and society who changethe space and inscribe their history on it throughtheir actions. A certain space can be describedaccording to the physical components of whichit is composed, but in this case we grasp only itsimage in a particular moment in time, withoutany understanding of values that are expressedthrough the social identification with that space.

What landscape identity is in general and howit comes into being? This is a current question onregional and, despite the withering away of theconcept of the national state, on national level aswell. This is why we can assume that this ques-tion might as well be quite interesting within theEuropean Union, firstly, because individual partsof the European Union start re-engaging in thequest for their regional (or national) identitywithin this new political context and, secondly,a new, European spatial identity gets formedalong the way. Can they coexist?

1. a, b, c

45

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

tisto, kar prostor predstavlja4. Če to velja za našeosebne odnose do prostora, lahko sklepamo, davelja toliko bolj za katerokoli ideološko podprtoidentifikacijo, tudi za identifikacijo s ponovnoustvarjeno evropsko skupnostjo.

Krajinska identiteta je družbeni konstrukt, kisicer nastane na podlagi določenega fizisaoziroma prepoznavnih krajinskih vzorcev, vendarso ti v procesih družbene komunikacije, kiizkorišča kolektivni spomin, preobraženi inobloženi z dodatnimi pomeni (konotacijami). Stem družbene konvencije in spoznavadiferencirajo, ovrednotijo in prevrednotijokrajinsko identiteto in skonstruirajo splošnosprejeto predstavo o identiteti nekegadoločenega prostora. Tako nastala družbenakoncepcija prostora oziroma krajine je potemtista, ki preko vrednostnega sistema neposred-no vpliva na družben odnos do prostora/krajinin na njeno ravnanje z njim. Posameznikidružbeno predstavo o prostoru posvojijo prekoprocesov inkulturacije, t. j. ponotranjanja, tako,da ta ali bolje rečeno množica teh predstavvplivajo tudi na posameznikov odnos in nanjegovo posamezno ravnanje. Kar pomeni, dakrajine vrednotimo in preurejamo v skladu zneko splošno sprejeto, največkrat idealno, odstvarnosti odmaknjeno podobo.

Zakaj množina? Zato, ker lahko soobstaja večvzporednih kocepcij prostora, ki izmeničnostopajo v ospredje, odvisno od trenutnih potreb.Potrebe niso samo pragmatične, temveč tudiideološke, kakršna je naprimer potreba povzpostavljanju ali ohranjanju nacionalne(prostorske) identitete. Predvsem je jasno, daimajo posamezniki svoje lastne predstave o

2. Diagram cikličnih interakcij med posameznikom, družbo in krajino, ki prikazuje oblikovanje konceptualnih kategorij.Diagram of cyclical interactions between the individual, the society, and the landscape that shows the formation of conceptual categories.

4 Eno prvih študij o navezovanju na simbolne pomene prostore je izdelala sociologinja Felizitas Lenz-Romeiss, v Stadt – Die Heimat oder Durchgangstation?(Munchen, 1970).See one of the first thorough sociological findings regarding collective place-attachment to the symbolic meanings of spatial components in Felizitas Lenz-Romeiss, Stadt – Die Heimat oder Durchgangstation? (München, 1970).

If we assume that along the measurable spaceand objectively given phenomena, which onecould call landscape identity the question ismore about the relationship towards the land-scape, i.e. about the identification with the land-scape, then their coexistence is quite believable.

Human feelings of belonging can live side byside, same do feelings of belonging to variouslevels of landscapes. National identification islinked to places and landscapes in which themeaning was spontaneously (or intentionally)invested. It does not originate, simply from thephysical reality of the space but rather primarilyfrom the meanings attached to this reality4. Ifthis is true for our personal relationship to theenvironment, we can afford to assume this iseven truer for any ideologically based identifica-tion with space.

Landscape identity is a social construct. It isformed on the basis of the geographical charac-teristics of the certain physis or for example rec-ognisable landscape patterns, but once theyenter the processes of social communicationthey become transformed, twisted and bur-dened with connotations. This is how social con-vention and cognition differentiate, evaluate andreconfigure landscape identity and constructsuch conception of space or landscape that isgenerally accepted. This social conception ofspace or of landscapes uses the social systemof values to influence social relationship towardsthe environment and adjust the behaviour andaction within it accordingly.

The society is a producer and the individual is aconsumer, who adopts the social conception by

46

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

prostoru/krajini, da pa lahko ob njih mirno inbrez konfliktov sprejemajo tudi družbenosplošno sprejete predstave. To je zelo jasnopokazala raziskava, opravljena leta 1995 naprimeru Slovenije, potrdilo pa jo je tudi pilotskopreizkušanje pred nekaj leti (2002). Rezultati izjavnega mnenja so potrdili ugotovitve izsemiološke analize likovnih predstavitevslovenskega prostora v turistični in političnipropagandi. Pokazali so, da se identiteta niopredeljevala samo s simbolnimi kraji, temvečtudi s posebnimi krajinskimi tipi, ki epitomizirajonacionalni prostor5.

Pridobivanje spoznanj o družbeni zaznavinacionalnega prostora oziroma krajinskeidentitete ozemlja, na katerem živimo, pa se nizadovoljilo le z iskanjem fenomenoloških vidikovnacionalne topografije, temveč je prodrlo tudi vvzročno-posledične soodvisnosti in razkrilovzroke in procese, ki pri nas usmerjajo prostorskirazvoj in s katerimi se ustvarja predstava oistovetnosti slovenskih krajin. Ta namreč izhajaiz naše (narodove) samoopredelitve, iz našegaskupnega dojemanja prostora, v katerem živimoin sledi vrednostnim opredelitvam, določenim združbenim sistemom simbolov, nastalih v skupnikulturni zgodovini. Slovenija je zato odličenprimer zaradi dveh razlogov. Prvič, ker se jekoncem 20. stoletja ponovno pojavila potrebapo utrjevanju nacionalne identitete, ki je za svojcilj uporabljala tudi krajinske podobe inprispodobe in je bilo vlogi krajine v nacionalnimitologiji lahko slediti in situ in drugič, ker setakoj izpostavi vprašanje, ali je ob izpričani(stvarni) geografski in kulturni raznolikostislovenskega ozemlja sploh možen (in ustrezen)obstoj ene in enotne, časovno stabilne in s

the processes of enculturation. Thus landscapefeatures act as message carriers. A number ofsuch conceptions influence our relationship withthis environment, our behaviour and the concep-tions we convey to others. The process is repeti-tive, meaning that landscape are evaluated andtransformed according to a certain generallyaccepted, idealized image, which does not nec-essarily matching the spatial reality.

Why the use of plural in the term conception?None of these conceptions is an absolute cat-egory; they can replace each other in the cur-rently predominant position. Now one and thenanother significance layer of the conceptioncome to the fore. This means there are certainlymore conceptions of space, which differ withinsocial groups and gain their importance accord-ing to specific current needs. Needs are not onlypragmatic; they are also ideological, such as theneed for establishing or preserving national iden-tity; they are topical at certain moments: they areneither inherent nor ordinary. The research onthe modern social conception of Slovene spaceclearly revealed that individuals, while havingtheir own conceptions of the environment, caneasily and without any conflicts adopt generallyaccepted social conceptions5. The results of thepublic opinion survey confirmed the findings ofa semiotic analysis of pictorial presentations oflandscapes in tourist and political propaganda.They showed that in course of history, nationalidentity is defined not only by symbolic placesbut also by special landscape types that epito-mize the national space.

While attempting to understand the social per-ception of national space – of the landscapeidentity of the territory of a certain nation – thesearch for the phenomenological issues of na-tional topography was not in itself satisfactory.It was necessary to penetrate the causalinterdependencies and reveal motifs, causesand processes that direct spatial developmentand are basic constituents of the concept of thespatial identity of Slovenian landscapes. Thisconcept emerges from the national self-defini-tion, from mutual and collective spatial percep-tions and follows the social system of values thatwas developed in common cultural history.Slovenia made an excellent case for such astudy for two reasons. First, at the end of thetwentieths century the needs for a reinforce-ment of a national identity came for various rea-sons (again) to the fore and while landscape

3. Razglednica »Rodna gruda« (Maksim Gaspari) iz časa pred drugosvetovno vojno.Rodna gruda (»Native soil«) by Maksim Gaspari, pre-World War IIpostcard.

47

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

prostorom skladne predstave, h kateri težikoncept vsake nacionalne identitete6.

Predstavo o prostoru je pri vsakršnih posegih vprostor zelo pomembno poznati. Je vrednostnozaznavna kategorija, ki jo opredeljujetarazsežnost človekovega bivanja na eni innacionalna ideologija (ali kakršnakoli drugaideologija pripadnosti) na drugi strani. Nastajakot posploševanje ali amalgam osebnih inizkustvenih prostorskih predstav; obstaja pa kotsestavljena, iz stvarnih prostorskih značilnostiizbranih delov ozemlja zgrajena podoba, ki nivedno skladna s prostorsko stvarnostjo.

Nanjo vplivajo tako trenutni prevladujočidružbeni sistem vrednot kot tudi osebnepredstave posameznikov. V povezavi znacionalnim pa je nujno vpeta v nacionalnoikonografijo ter obstaja kot kontinuiteta ali kotzanikanje tiste podobe, na katero se jekakršnakoli skupna istovetnost, v slovenskemprimeru tako narodnostna kot nacionalnaistovetnost, navezovala v času svojeganastajanja. Zato lahko na zunanji ravni ostajasplošna, ena in ista, v posameznih družbenihplasteh in skupinah (ali posameznikih) pa sevzpostavlja kot posebna.

Vprašanje ogroženosti prostorske identitete,vprašanje ustvarjanja kolektivnega spomina,vprašanje stvarnega in ideloškega iskanjaskupnih temeljev ali skupnega, evropskegaodnosa do krajin(e), kot tudi vprašanjeideološkega ozadja tega odnosa, so aktualnavprašanja Evrope kot nove, nastajajočepovezovalne skupnosti, katere deli so nespornoše močno ukoreninjeni v svoji posamezni inskupni preteklosti. Predsodki, ki pogojujejo našodnos do prostora, so manj očitni, zato se jih ješe bolj nujno zavedati, prezreti ne gre niti tistih,ki leže za koncepti narave in njenega varstva7.Prav ta ukoreninjenost v preteklost, nostalgičnarazsežnost, ki »podobo domovine« postavlja v

imagery and metaphors have been widely usedin this endeavour it was easy to follow the roleof landscape in national mythology in situ. Sec-ondly, the question particularly arises ofwhether, given the well-known geographical andcultural diversity of Slovene territory there is apossibility (and suitability) for the existence of asingle conception stable in time and harmoniouswith space, a symbol, toward which the conceptof »national« unity tends by itself6.

While planning spatial changes it is necessary toacknowledge the assumptions that lie behindthe conception of space. The conception ofspace is a category subdued to values and per-ceptions, defined by the human identificationwith space as a place of dwelling on the onehand and by national ideology (or any other ide-ology of belonging) on the other. It is con-structed as a generalisation or amalgamation ofpersonal and experiential spatial concepts; butit exists as a complex image, distant from objec-tive spatial reality.

Relative to the significance of individual parts ofthe environment, it is the social value system,which fosters their selection into the predomi-nant social conception. While linked to the con-cept of national the spatial conception is alsonecessary embodied within the national iconog-raphy and exists as continuity or a denial of ex-actly the same landscape image (or type) whichwas the object of the national identification atthe time of its first construction in the 18th cen-tury. This is why it can persist as general, oneand the same, while at the same time appearsdiverse and special in specific social strata andgroups.

The questions of threatened identities, the ques-tion of collective memory, the question of objec-tive and ideological quest for common founda-tions or for common, »European« relation to-ward landscape(s) as well as the question of the

5 Raziskava je našla navdih v zgoraj naštetih virih, ki se ukvarjajo z vlogo krajine v nacionalnih mitologijah, in si zastavila neprijetno vprašanje, kaj je tisto, karkrajine na Slovenskem naredi slovenske. Podrobnosti o raziskavi so objavljene v članku Ana Kučan, »Slovenski prostor v sodobni družbeni predstavi«,Geografski zbornik 37 (1997): 111-169, in v knjigah Krajina kot nacionalni simbol (Ljubljana 1998) in Marko Polič et al., Spoznavni zemljevid Slovenije(Ljubljana 2002).The research found inspiration in the above listed works, dealing with the use of landscape in national mythologies, and attempted to answer a ratherannoying question what defines Slovene landscape as »Slovene«. For research details see the article by the author: Ana Kučan, »The modern socialconception of Slovene space« in Acta geographica 37 (1997): 111-169 (http://www.zrc-sazu.si/gi/GZ.htm).

6 Da nacionalna identiteta teži k uniformnosti, ki je lahko v očitnem razkoraku s prostorsko raznolikostjo, sta na primeru Francije opozorila Fernand Braudel vprvem delu nedokončane trilogije o francoski zgodovini The Identity of France. History and Environment (London, 1988) in Pierre Nora v Les lieux deMemoire (Paris 1984).That national identity is oriented toward a uniformity which can be in obvious contradiction to the spatial diversity was observed in the case of France byFernand Braudel in the first part of his unfinished trilogy on French history, L’Identité de la France, L’Histoire et L’Environment (Paris, 1986) and by Pierre Norain Les lieux de Memoire (Paris 1984).

7 Nazorno kritiko predpostavk in predsodkov, na katerih so zgrajeni koncepti o naravi, je ponudil Luc Ferry, Drevo, žival, človek: novi ekološki red, Krt,(Ljubljana, 199_ )A telling critique of the assumptions behind concepts of nature is offered in Luc Ferry, Le nouvel Ordre écologique: L’Arbre, l’animal et l’homme (Paris,1992).

48

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

ideological background of this relationship areall current issues within Europe. Within thisnewly emerged all-embracing community someparts are still strongly rooted in their individual orcommon past. The assumptions governing therelationships toward landscape are quite insidi-ous, including the assumptions behind the con-cepts of nature and its protection7. It is importantto be constantly reminded of their mighty pres-ence.

The nostalgic obsession with the past positions»the image of the homeland« in the field of mythand allows it to deny its own modernisation andto continue to stay orderly and secure. One im-age, accepted us unchangeable, provides (imag-ined) security and constitutes a clear distinctionbetween what it symbolically central and whata marginal space. It acts as a refuge for the sen-timental orientation in times of actually (orseemingly) threatened identity, because it pro-vides a felling of belonging to the territory ashome. As was quite wittily observed by a Britishgeographer David Lowenthal landscapes are themost suitable tool for the creation of the illusionof safety – until our times they were a subject ofa very slow, almost unperceivable change8.

While common identities are at partially, na-tional identities are entirely built on mythologies,thus it is not surprising that these same mytholo-gies are also the factors of the symbolic articu-lation of space. Research on the case ofSlovenia examined how Slovenian national my-thology contributed to the articulation of thenational space. In spite the fact that geographicand climatic characteristics of a certain areacondition the selection of the specific land useand the structural articulation of the land useand that articulation of space is also due to thesocial system and the level of economic power,the influence of the ideology and political strat-egy can not be denied – they condition the ap-pearance of landscapes no less that the eco-nomic system.

The selection of the specific places and land-scapes into the general conception is based onthe assignment of meaning. Specific landscapesor places emerge as representative of the whole,

polje mitskega, ji preprečuje, da bi se posodobilain postala, v skladu s sodobnimi družbenimispremembami, manj urejena in manj pregledna.Ena predstava, sprejeta kot nespremenljiva,zagotavlja varnost in vzpostavlja jasno sliko otem, kaj je v pomenskem smislu središčni in kajobrobni prostor. K njej se zato zatekamo zlasti vodbobjih dejansko ali namišljeno ogroženeistovetnosti, saj nam daje občutek pripadnostiprostoru, ki ga naseljujemo. Kot je ugotovil žeangleški geograf Lowenthal, so krajine zaustvarjanje iluzije varnosti najustreznejše – vsajv preteklosti so se namreč zelo počasi, komajopazno spreminjale8.

Ker so skupinske identitete vselej vsaj delno,nacionalna pa v celoti, zgrajene na mitologijah,ni presenetljivo, da so te mitologije tudi dejavnikioblikovanja pomenske členitve prostora.Raziskava je raziskala, kako je k členitvinacionalnega ozemlja prispevala slovenskanacionalna mitologija. Ob dejstvu, dageografske in klimatske značilnosti določenegaobmočja vplivajo na izbiro določenih rab in tudina to, kako se posamezne rabe prostorskostukturirajo, da na stukturiranost prostoravplivata družbeni sistem in ekonomska moč, nemoremo zanikati vpliva ideologije in političnestrategije, ki podobe krajin ne določata nič manjkot gospodarski sistem.

Kako poteka izbiranje posameznih krajev inkrajinskih tipov oziroma »investiranje smisla«?

Izbiranje prvin v t. i. podobo nacionalnegaprostora, izbiranje »slovenskih« krajin potekapreko osebnih mnenj, vendar je na končni ravnipredvsem rezultat sistemskega delovanjaideoloških aparatov države9, zaradi česar jelahko podoba, s katero se kot nacija (ali skupina)istovetimo, v marsičem različna od stvarnosti.Ključna pri tem je razlika med objektivnimi,fizičnimi prostorskimi strukturami tersubjektivno sliko, ki se (je) konstituira(la) in sevzdržuje in spreminja v procesih družbenekomunikacije.

Na skupinski ravni, zlasti na nacionalni, seosnovna istovetnost, »občutenje doma«dopolnjuje z občutenjem domovine, ki je lahko

8 Glej David Lowenthal, »Landscape as Living Legacy«, v Meto Vroom ed. The Landscape of Symbols (Wageningen, 2002): 13-26.See David Lowenthal, »Landscape as Living Legacy«, in Meto Vroom ed. The Landscape of Symbols (Wageningen, 2002): 13-26.

9 Ideološki aparati, kakor jih je opredelil Althusser, so prisotni v vsaki institucionalizirani skupnosti, tudi v Evropski Uniji.Ideological apparatus as defined by Althusser, are present in any institutionalized society, also in European union.

10 Glej David Lowenthal, »Past time, Present Place: Landscape and Memory« v The Geographical Review 1(1975): 1-36.See David Lowenthal, »Past time, Present Place: Landscape and Memory«, The Geographical Review 1(1975): 1-36.

49

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

usually appearing as symbolic places or as con-ceptualized landscape types. The selection ofthe »national« landscapes starts with personalopinions, but at the end is rather a result of thesystemic action of the ideological apparatusesof the state9, which makes the end result notnecessarily matching the spatial reality. The keyissue is the distinction between the objective,physical spatial structures and the subjectiveimage, that constitutes and sustains itself in theprocesses of social communication.

On the level of group identity, especially on thelevel of national identity, the basic identification,the emotional sense of home, is complementedwith the sense of »homeland«, which can becomprehended as a region as well as a state.The issue tackles the question of the meaning ofthe term homeland, which, as an ideologicalconstruct influences a social construction andsymbolic articulation of space. Let’s take a con-ception of national space for illustration: defini-tion of the national space is first territorial, andthe territorial definition is crucial for the sover-eignty of the nation, but it is not sufficient for thenational identification with the national territory.In the core of the national identification lies the

pojmovana kot država ali kot regija. Tu sedotaknemo vprašanja pomena pojmadomovina, ki kot ideološki konstrukt vpliva nadružbeno konstrukcijo in pomensko členitevprostora. Za ponazoritev vzemimo predstavo onacionalnem prostoru: opredelitev nacional-nega prostora je naprej teritorialna, kar je nujnoza njeno suverenost, vendar za nacionalnoistovetnost določenega prostora ne zadošča. Vsamem jedru nacionalega istovetenja sprostorom je družbeni sistem vrednot, ki naposebni skupinski ravni pogojuje izborposameznih delov okolja v koncept »domovine«ali, kot mu pravi Lowenthal, »patrimonija«,očetne dediščine10. V takšno predstavo domavnašamo znano in želeno, zamišljeno podobopreteklosti. Ta predstava sloni na prostorihbivanja, na krajinah, ki so za spontano alinačrtno vnašanje smisla najbolj primerne. Kotnajprimernejše se kažejo prav starožitne krajine,saj so v času hitrih prostorskih sprememb zaradinavidezne nespremenljivosti otipljiv dokazželjene, idealizirane preteklosti.

To pomeni, da se, ne glede na enak potencialvseh delov ozemlja, da postanejo prvinenacionalne identifikacije, kot skupina istovetimo

4. Turistični plakat iz leta 1939.Tourist poster from 1939.

5. a, b

Turistična plakataiz leta 1984.

Tourist postersfrom 1984.

50

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

social system of values, conditioning the selec-tion of features into the concept of the »home-land«, or as called by Lowenthal, patrimonium,the heritage of the father.10 Only familiar andideal, imagined image of the past can enter sucha concept. Thus we face a discrepancy betweenthe reality and the image, between what we areand what we would like to be and identify withinwardly and also show outwardly – an idealidentification component. Traditional land-scapes are such a component because in thetime of fast social changes they act as a firmproof of desired, idealized past.

Regardless of the potential of all parts of the ter-ritory to become the carriers of national identi-fication, the social group identifies itself onlywith these parts which are important for thegroup. Thus the space becomes a social meta-phor. The identification is only possible with theselected features, and selection depends on theprevalent system of social values. The social sys-tem of values does not emerge only from reason,it depends on emotions – on sentimental orien-tation toward specific parts of the territory andemotional selection among them. Memorial,symbolic and mythological layers obstruct thesmooth course of professional rationality.

This brings forward a conception of space,which is a social and cultural construct, despitethe fact that it is based on the objective land-scape features. Individuals identify with this con-cept up to the level which is topical in givenmoment in time, but in any case the conceptioninfluences their mental map. So the identifica-tion of space has its source in individual or so-cial perception of place, on the level of nationalidentity this perception is guided by the prism ofthe society that has been constituted as a nation.

We could say that national (or any other ideo-logically based consciousness for that matter)appropriates the space, while spontaneously ordeliberately selecting suitable representative

samo s tistim, kar je za nas kot skupinopomembno. Prostor tako postane družbenametafora. Istovetimo se z izbranim, odvisnim oddružbenega sistema vrednot. Sistem družbenihvrednot pa ni zgolj razumski, pogojen je tudi sčustvi – s čustvenim vrednotenjem posameznihdelov prostora in izbiranjem med njimi. Pričemer spominske, simbolne in mitološke plastistopajo na premočrtno pot strokovneracionalnosti.

Tako nastaja podoba prostora, ki je, ne glede nato, da izhaja iz fizičnih danosti, vendarle družbenikonstrukt. Posamezniki ga ponotranjijo dostopnje, ki je zanje v danem trenutku aktualna,v vsakem primeru pa vpliva na njihovo miselnosliko prostora. Prepoznavanje prostora izvira izposameznikovega ali družbenega dojemanjakraja, na nacionalni ravni vsekakor skozi prizmodružbe, ki se je konstituirala kot narod.

Rečemo lahko, da si nacionalna (ali katerakolidruga ideološko podložena) zavest prostorprisvaja, pri tem pa iz celote spontano inpremišljeno izbira ustrezne reprezentančne dele.Ker se zavest spreminja, se spreminja tudipredstava o prostoru, s katero se istovetimo,čeprav v njej, kot kaže zgodovinski pregled naprimeru Slovenije, nekatere prvine vztrajajo neglede na družbene spremembe11. To je zaprostorske načrtovalce pomembno z vsaj dvehvidikov. Prvič, izbrane prvine, vzorci, krajinski tipiso tisti, ki so za skupinsko identifikacijo zarespomembni in jih pri načrtovanju prostorskihsprememb nujno kaže upoštevati. Drugič,zazrtost v nostalgično podobo, ki ob stvarnisoobstaja, lahko preglasi dejanske probleme vokolju in jih spregleda, ker jih je zaradi svojeslepe zazrtosti nesposobna uvideti12. Profesio-nalno delovanje mora priznati obstoj in pomensimbolne podobe in procesov, ki ustvarjajospominske plasti, zato, da jo lahko stalno, zvsakim novim posegom v prostor, postavlja podvprašaj.

6. Posploševanje dela na celoto in območja, izključena iz predstave o nacionalnem prostoru.Generalization in the sense of pars pro toto and areas, excluded from the social conception of national space.

51

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

parts. Because the consciousness is a subject ofchange, the spatial conception is changeable aswell, even when, as proven in the case ofSlovenia, certain features persist despite thesocial change11. It bears importance for spatialplanners from two points of view. First, selectedfeatures, patterns and landscape types are trulyimportant for social identification and should beacknowledged in planning spatial changes. Sec-ondly, the manipulation of the spatial identitythat occurs on the national level can be counter-productive. Creating an unrealistic image ofspace and becoming infatuated with it can blurthe vision and blind us to serious problems in theenvironment12. Therefore, it makes no sense tolimit the spatial identity only to the componentsestablished as national symbols during periodsof endeavours for nationhood. Knowledge aboutthe processes of establishing the social concep-tion of space is certainly useful information ifonly to be constantly questioned, by every singlespatial intervention.

When evolving European landscape conventionthe ambiguity of the spatial image should con-stantly come to mind. There is always a discrep-ancy between the reality and the image. Theprinciples linked to the ideal conception of spacedo not match actual social practice. To put in thelanguage of myth, we are dealing here with adiscrepancy between reality and truth, a dis-crepancy between the real development of thecountry and the ideological history of the land-scape. The effort to tune the processes , whichwould rule the European spatial planning and

Pri razvijanju Evropske konvencije o krajinah seje po mojem mnenju stalno treba zavedatizmuzljivosti prostorske podobe. Vedno jeprisoten razkorak med stvarnostjo in podobo –načela, povezana z idelalno podobo krajine, nisov skladu z aktualno družbeno prakso. Rečeno zjezikom mita: priča smo razkoraku medresničnostjo in resnico, med stvarnim razvojemprostora in ideološko zgodovino krajine. Zato jesmiselno loviti ravnotežje med željo popoenotenjem postopkov, ki bodo uravnavalinačrtovanje in ravnanje s krajinami, in medzavestjo, da so krajine večkrat celo bolj kulturnikonstrukti kot naravni fenomeni, čeprav enidrugih ne izključujejo. Kajti ti kulturni konstruktivečinoma izhajajo iz zelo prvinskega odnosamed človekom in naravo. Četudi je, vsaj odrazsvetljenstva dalje13, vsa zgodovina krajine nazahodni polobli videti kot brezkompromisnoizkoriščanje, v katerem so absolutni določevalecvrednosti merske enote in ne spomin, je vendarsmiselno podvomiti v neizpodbitnostmedsebojno izključujočega se značaja evropskekulture in narave in izpostaviti moč povezav, kiju vežejo, zagovarja Schama14. Kulturnadediščina na tem delu sveta, je zgrajena, prostopo Thoreauju, na temeljih zahodne krajinskedomišljije, ki si je zamišljeni rodovitni svetustvarila iz naravnih prvin, gozdov, voda in skalin je pod površje današnje navidezne stvarnostinaših krajin pretihotapila svoje z divjino inpristno naravo najbolj povezane mite.

Našteto naš odnos do krajin seveda zapleta inmu manjša preglednost. Prav tako kot mitološki

11 Kontinuiteti pojavljanja izbranih delov prostora v kolektivnem spominu lahko sledimo v briljantnem delu Simona Schame, Landscape and Memory (NewYork, 1995), ki razkriva, da pod površjem naših vsakdanjih, samoumevnih predstav o krajini in z njimi povezanimi predstavami o varstvu krajine ležijonajbolj prvinski miti o naravi, strahovi in obsesije, in, prosto po Levy-Straussu, tudi »divja misel«.The continuous appearance of certain parts of space in the collective memory can be traced in the brilliant work of Simon Schama, Landscape and Memory(New York, 1995). The book reveals how under the surface of our conventional conceptions of landscape and its protection thrive most ancient myths aboutwildness and nature, fears and obsessions.

12 Aktualen primer v Sloveniji je trenutno ravnanje vlade s kulturno krajino Lipice, ki se je izoblikovala skozi skoraj petstoletno vzrejo lipicancev na tem deluSlovenskega Krasa. Lipica je kot izjemna kulturna krajina zakonsko zaščitena kot spomenik državnega pomena, vendar ji grozi uničenje, ki ga vlada ne lepodpira, temveč je celo njegov glavni akter, saj svojim ciljem ustrezno spreminja zakone, ki uravnavajo delovanje znotraj zaščitenega območja (trenutnoZakon o Kobilarni Lipica). Delno se prej nemaren in zdaj aroganten odnos da razložiti prav s tem, da Lipica kot posebna, izjemna krajina, nikoli ni imelapriložnosti, da bi vstopila v nacionalno podobo prostora. Ker je delovala kvečjemu kot simbol neke preživele monarhije, vanjo na ravni nacionalneidentifikacije nikoli ni bil »investiran smisel«, kot je bil na primer v krajino Blejskega jezera.Currently in Slovenia the case is a treatment of the cultural landscape of Lipica, which developed through the almost five hundred years long breeding of theLipizzaner horse in this part of Slovenian Karst. Lipica is legally protected as a monument of national importance and is proposed to the UNESCO’s list ofworld monuments. It is facing demolition (transformation into a golf-course), which is not only supported by the present government, but by changing thelegislation, which governs the management within the protected area, to suit its current goals, the present government is even the main promoter of thisunacceptable change. Even before the governmental stand towards Lipica was rather negligent and this, as well as current arrogant stand can be explainedby the fact, that Lipica never really get the opportunity to enter the social conception of national space. At most the symbol of some long outlived monarchy itwas never invested with meaning on the level of national identification, as the landscape of Bled and its lake definitely was.

13 Za nekatere zgodovinarje se je na Zahodu ključni odmik od sožitja z naravo zgodil že v renesansi, za druge je »kriv« razvoj znanosti v 16. in 17. stoletju, ki jenaš planet, pod predpostavko, da je neusahljiv vir, obsodil na brezkompromisno izkoriščanje. Razlago najdemo v Caroline Merchant, Radical Ecology: TheSearch for a Livable World (New York and London, 1992). Prvi krivec za dihotomijo narava - kultura je menda iznajdba pluga v 7. stoletju našega štetja, kinaj bi kmetovanje spremenila v ekološko vojno, kar v prepričljivi kritiki standardnega razumevanja opozicije znanost – narava ovrže David Rothenberg,Hand’s End: Technology and the Limits of Nature (Berkely and Los Angeles, 1993).For some historians the key split between nature and culture happened in the Renaissance, for others it is the scientific revolution of the sixteenth andseventeenth century. Explanations can be found in Caroline Merchant, Radical Ecology: The Search for a Livable World (New York and London, 1992). As the»guilt« for the dichotomy between nature and culture is also assigned to the invention of the fixed-harnessed plow, which turned farming into ecological war,a persuasive and subtle critique of standard opposition between science and nature is provided in David Rothenberg, Hand’s End: Technology and the Limitsof Nature (Berkely and Los Angeles, 1993).

14 Glej Simon Schama, Landscape and Memory (New York, 1995).Simon Schama, Landscape and Memory (New York, 1995).

52

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

the treatment of landscapes should be balancedwith the awareness that landscapes are culturalconstructs even more then they are natural phe-nomena. But one does not exclude the other.Cultural constructions of landscapes emergefrom a very ancient relationship of humans tonature. Even though, at least from Enlighten-ment onwards13, the history of the landscape inthe West seems like an unscrupulous exploita-tion of the earth, »where measurement, notmemory, is the absolute arbiter of value«, theclear-cut opposition between European cultureand nature is questionable, argues Schama, re-vealing the power of the ancient links betweenthe two14. Landscape heritage at this part of theworld evolved, paraphrasing Thoreau, on thefoundations of the Western landscape imagina-tion which envisioned its own fertile world fromwoods, waters and rocks. Our nature myths, infact, have never gone away; they lie just below thesurface of the seeming reality of our landscapes.

As much as mythological conceptions tend togeneralize and simplify complex realities, profes-sional classifications and typologies tend tostraighten out our relationship to the land-scapes. But this simple and easy approach isperilous in landscape planning – it is very attrac-tive for administrative actions, because the nor-mative way of spatial development and protec-tion is easily attached to types and classes. Asa fixed description it is simple, especially for thestate administration, but it can not lead to theoptimal and optimized suggestions for spatialprotection and development. It erases the pos-sibility for a most feasible suggestion to be se-lected among many alternatives and neglect theoption of spatial development on the principle ofminimal damage15.

If sometime the common denominator of Euro-pean cultural landscape should become an is-sue, along the objective spatial and cultural di-versity within and beyond the borders of thepresent European Union, this could only be theirdiversity. This diversity deserves optimizationprocedures of landscape planning, which arealso the only way to secure protection of natu-ral and cultural landscapes.

koncepti težijo k posploševanju in poeno-stavljanju kompleksne stvarnosti, tudi strokovneklasifikacije in tipologije težijo k poenostavitvinašega odnosa do krajin. Ta preprost inenostaven pristop pa je v krajinskem planiranjulahko nevaren – administrativno je zeloprivlačen, saj je na krajinske tipe možno zlahkoto navezati normativen način prostorskegarazvoja in varstva. Vendar je taka pregledna inpreprosta delitev v prostorskem načrtovanjudejansko kontraproduktivna. Operativno je sicerprivlačna, saj je nanjo kot na videznespremenljivo zlahka moč navezati normativninačin prostorskega razvoja oziroma varstva, ki jeenostavnejši, zlasti za državno administracijo, nepripelje pa do optimalnih oziroma optimiziranihpredlogov prostorskega razvoja in varstva. Dopredlogov, ki bi bili izbrani izmed dovolj alternativin bi ponudili možnost prostorskega razvoja ponačelu najmanjše škode15.

Če bomo že kdajkoli iskali skupni imenovalecevropskih kulturnih krajin, je to ob dejanskiprostorski in zgodovinski kulturni raznolikostiznotraj in zunaj meja sedanje evropskeskupnosti lahko samo njihova raznolikost. Taraznolikost zahteva optimizacijske postopkeprostorskega načrtovanja in prav v njih samih jezajeto tudi varstvo naravnih in kulturnih krajin.

15 V obratu od antropocentrične k biocentrični etiki Paul W. Taylor, v Respect for Nature: a Theory of Environmental Ethics (Princeton 1986) razvije etično sta-lišče, po katerem naj bi prioritetni principi, ki razrešujejo konflikte med ljudmi in drugimi vrstami, kadar pride do tekmovanja za omejene vire ali za življenjskiprostor, sledili načelu najmanjše škode. To načelo je zlahka moč aplicirati v razreševanje konfliktnih interesov po razvoju in varstvu v krajinskem planiranju.Concerned with the moral relations that hold between humans and the natural world, Paul W. Taylor, Respect for Nature: a Theory of Environmental Ethics(Princeton 1986) developed the ethical stand, by which priority principles for resolving conflicts between humans and other species when there is competitionfor limited resources and habitats should follow the principle of minimal damage. This principle could easily be applied to the conflicting interests ofdevelopment and protection encountered in landscape planning.

53

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Vrednotenje krajin in njihovo vključevanje vpostopke prostorskega načrtovanja ima vSloveniji že dolgoletno tradicijo. V zadnjihdesetletjih, dolgo pred sprejetjem Evropskekonvencije o krajini, je bila v Sloveniji prisotnaskrb za vključevanje krajine v pripravo planskihaktov in izvedbene prostorske in projektnedokumentacije na nacionalni in lokalni ravni, karje bilo zagotovljeno tudi v zakonodaji. Edenpomembnejših projektov, ki dokazujejo visokomesto krajine v sistemu vrednot v Sloveniji, ještudija Regionalna razdelitev krajinskih tipov vSloveniji. Izdelana je bila v letih 1991 – 1998 ponaročilu Urada RS za prostorsko planiranjeMinistrstva za okolje in prostor RepublikeSlovenije. Spodbuda zanjo je bilo zavedanje, daje Slovenija krajinsko izredno pester in bogatprostor. Slovenske krajine doživljajo v zadnjihletih velike spremembe, zaradi sprememb obnašem odpiranju svetovnemu trgu pa senapovedujejo še znatno večje. Zaskrbljenost zaohranjanje nacionalnega krajinskega bogastvaje zato razumljiva. Ob tem pa kolikor tolikopopolne slike o slovenskih krajinah do izdelavete naloge nismo imeli, in to kljub mnogimmonografijam, pa tudi posebnim obdelavam, kiso se dotikale slovenskih krajin ali krajinposameznih slovenskih pokrajin.

Naloga je bila izdelana na Oddelku za krajinskoarhitekturo na Biotehniški fakulteti Univerze vLjubljani ob stalnem sodelovanju predstavnikovnaročnika, Ministrstva za okolje in prostorRepublike Slovenije. Pri izdelavi naloge jesodelovalno približno 25 ekspertov, večinomakrajinskih arhitektov. Rezultati naloge sopredstavljeni v šestih zvezkih; v petih zvezkih jepredstavljenih pet slovenskih krajinskih regij.

Regionalna razdelitev krajinskih tipov inizjemne krajine v Sloveniji

Presentation of the regional distribution of landscape typesin Slovenia project, and the outstanding landscapes

of Slovenia project

mag. Jelka Hudoklin, M. Sc.

In Slovenia the evaluation of landscapes andtheir inclusion in the procedures of spatial plan-ning has a many years’ tradition. In recent dec-ades, Slovenia has been – starting long beforethe adoption of the European Landscape Con-vention - making the effort to include the land-scape and its component parts in its spatialplans and executive projects from the national tolocal level, which has also been settled in its leg-islative documents. One of the most importantprojects that prove the high position of the land-scape in the system of values in Slovenia is thestudy entitled Regional Distribution of Land-scape Types in Slovenia. It was made in years1991 – 1998 by order of the National Office forSpatial Planning of the Ministry of the Environ-ment and Spatial Planning of Slovenia. Thiswork originated from the awareness thatSlovenia is rich in diverse landscapes. The land-scapes of Slovenia have recently experiencedsignificant changes which are expected to in-crease considerably along with the anticipatedchanges following Slovenia’s opening to theworld-wide market. The concern for the conser-vation of the national landscape wealth is there-fore understandable. In addition, we have so farlacked a reasonably complete picture of thelandscapes of Slovenia in spite of several mono-graphs and specific studies associated with theSlovenian landscapes or individual regional land-scapes in Slovenia.

The project was carried out by the Departmet ofLandscape Architecture under constant co-op-eration of the orderer, Ministry of the Environ-ment and Spatial Planning of Slovenia. In prepar-ing the project some 25 experts were takingpart, mostly landscape architects. The results of

54

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Šesti zvezek z naslovom Metodološke osnove jebil natisnjen tudi v angleškem jeziku. Gradivokljub svoji obsežnosti pomeni krčitev izrednoobsežnega gradiva, ki je bilo pripravljeno obterenskem delu.

Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Slovenijije postala podlaga za nadaljnje vrednotenjekrajin, predvsem pa za opredelitev izjemnihkrajin v Sloveniji in za določitev območijnacionalne prepoznavnosti ter prvin prepoznav-nosti slovenskih krajin.

1. Cilji in delovni postopek pri pripravi Regio-nalne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji

Namen in cilji naloge so bili predvsem:– pridobiti kar najbolj popolno vednost o

značaju in stanju slovenskih krajin,– pridobiti vednost o smereh razvoja sloven-

skih krajin,– pridobiti kategorizacijo slovenskih kulturnih

krajin v njihovi videzni pojavnosti - videzniprivlačnosti,

– s tem pripraviti osnovo za opredeljevanjeneposrednega - rezervatnega varstvaizjemnih krajin in

– pripraviti smernice za usmerjanje razvoja invarstva krajin.

Temeljna delovna metoda je bila terensko delo.To je vključevalo opazovanje, zapisovanje infotografiranje krajinskih vzorcev ter preverjanjepredhodnih opredelitev, na primer prostorskihrazmejitev, hierarhije členjenja ipd. Strukturaopisa je bila vnaprej dogovorjena, vendarkasneje usklajevana in dopolnjevana. Prav takosmo poskušali standardizirati način pisanja, vkaterem naj ne bi izstopale slogovne značilnostipisanja posameznikov. Kot enega od pripomoč-kov za omejevanje pretiranega subjektivizmasmo poskušali v postopke dela uvesti natančnoopredeljeni način dela po fazah oz. korakih,večkratno preverjanje in soočanje na skupnihdelovnih srečanjih.

Čeprav je bilo sprotno preverjanje posameznihdelovnih korakov in postopkov zamudno, se jeizkazalo za zelo koristno. Pomenilo je namrečsprotno prilagajanje ciljem naloge tudi glede navsakokratne izkušnje terenskega dela inobdelave s terenskim delom zbranega gradiva.

the project are presented in six volumes; in fivevolumes the five Slovenian landscape regionswere elaborated. The sixth volume was entitledBases of Procedures and it was printed also inEnglish version. Although still very voluminous,the material is a concise version of the materialprepared through field work.

The Regional Distribution of Landscape Types inSlovenia was a basis for the further landscapeevaluation, above all for the definition of out-standing landscapes in Slovenia and of the areasand elements of landscape identity.

1. Aims and working procedure of regionaldistribution of landscape types

The objectives and aims of the project of theRegional Distribution of Landscape Types inSlovenia were:– to acquire as perfect as possible knowledge

about the character and condition of Slove-nian landscapes,

– to acquire knowledge about the direction ofdevelopment of Slovenian landscapes,

– to acquire the categorisation of Sloveniancultural landscapes according to their visualappearance,

– to prepare the basis for defining direct pro-tection of outstanding Slovenian landscapes,

– to prepare guidelines for landscape development and conservation.

The basic working method was field work. Itcomprised observation, recording, taking photo-graphs of landscape patterns and verification ofprevious definitions, e. g. definitions of regionsand boundaries, classification hierarchy, etc. Thedescription structure was agreed in advance,and subsequently co-ordinated and amended.An attempt was also made to standardise writ-ing methods in order to suppress the differencesin style among individual authors. In order to re-duce excessive subjective approach our workingprocedures involved precisely defined workingmethods by stages or steps, multiple verifica-tions and workshop confrontations and discus-sions.

Although simultaneous verification of individualworking steps and procedures was time-con-suming it proved in the end to be a very usefulactivity, because simultaneous adjustments tothe study objectives were made through the ex-perience gained from field work and processingof the material collected on site.

55

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

7. Prva raven regionalizacije First level of regionalisation

10. Četrta, zadnja raven regionalizacije Fourth, the last level of regionalisation

8. Druga raven regionalizacije Second level of regionalisation

9. Tretja raven regionalizacije Third level of regionalisation

1. 1. Postopek krajinske regionalizacijeSlovenije

Prvi korak v delovnem postopku je bilaregionalizacija Slovenije na najširše krajinskeenote. Kot podlaga je bila privzeta regio-nalizacija, ki jo je predlagal S. Ilešič, in ki se vglavnem ujema s predlogi drugih strokovnjakov,predvsem geografov. V hierarhijo členitve smovpeljali še eno, nižjo raven, tako da smo prišli dosorazmerno manjših in zato preglednejših enot.To je bilo potrebno zaradi postopka, ki jevključeval terensko delo kot temeljno delovnometodo.

Postopek regionalizacije je, čeprav je bilopravljen po subjektivni presoji, sledil premis-leku o naravnih značilnostih Slovenije. Tako smopri prvi hierarhični členitveni ravni kar najboljupoštevali podnebne, pa tudi geološke razmere.Na naslednji hierarhični ravni so bila polegpodnebnih razmer vključena še merila makrore-liefa. Na zadnji ravni je bilo najpomembnejše

1. 1. Procedure of landscape regional-isation of Slovenia

The first step of our working procedure was theregionalisation of Slovenia into the broadestlandscape units; its basis was the regionali-sation proposed by our well known geographer,S. Ilešič. In general, it complies with the propos-als of other experts, mainly geographers.

Another level was added to the classification hi-erarchy, so that we came to comparativelysmaller but consequently clearer units. This wasnecessary because of the procedure which in-cluded field work as the basic working method.

The procedure of regionalisation, althoughbased on subjective assessment, followed seri-ous thought about the natural characteristics ofSlovenia anyway. The first hierarchic classifica-tion was based to the largest extent on the cli-matic conditions, and on geologic ones, as well.The next hierarchic level also included the crite-

56

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

.merilo krajinska podoba. Predpostavljali smo, daimajo enote na najnižji ravni v največji merienotno krajinsko podobo ali vsaj manjšopestrost osnovnih tipoloških vzorcev.

Krajinsko podobo posamezne enote naj biopredeljevali krajinski vzorci. Krajinska podoba,ki je reprezentativna za določeno prostorskoenoto, bodisi da je zelo pogosta, tipična aliznačilna, ali pa daje enoti identiteto, je opisanakot vzorec s temi lastnostmi. V posameznihenotah seveda ni bilo mogoče prepoznati enegasamega vzorca. Zato je bilo mogoče tudipregledno majhno krajinsko enoto še nadalječleniti na manjše podenote. Pri tem pa smozadeli ob že predstavljeno težavo, povezano zdoločanjem meja krajinskih vzorcev, sajpopolnega skladja med vzorcem in prostorskoenoto ni mogoče doseči.

1. 2. Postopek tipološke klasifikacije

Postopek regionalizacije naj bi sovpadal stipološko opredelitvijo krajin. Opredeljevanjeskupnih značilnosti krajine, čeprav je njegovnamen iskanje homogenih prostorskih enot,lahko privede tudi do tipološke opredelitve, če jekončna homogenost enote izražena zmorfološkimi značilnostmi. Hkrati pa tudiposamezen krajinski tip neizogibno izražadoločen »krajinski značaj«. V tem se kažepojmovno zlivanje obeh opravil, ki je bilo splohzačetna premisa celotnega dela.

Pomembna sestavina opisa posameznekrajinske enote je bila predstavitev njenihvzorcev. Pri tem so bili vzorci opredeljeni napodlagi meril, ki naj razkrijejo njihove krajinskomorfološke značilnosti. Vzorec, ki ga je prikazalaposamezna fotografija, je bil ne glede na to, zakatero raven je bil reprezentativen, vselejkonkreten »osebek« nekega krajinskega tipa.Krajinski tip je abstrakcija.

Tipološki sistem je bil torej zgrajen napostopnem vključevanju najpomembnejšihprvin ustvarjanja krajinske zgradbe - krajinskegavzorca. Te prvine so:– podnebje, ki opredeljuje osnovne značilnosti

krajine, ki se prebere tako v rabi kot vrastlinskem pokrovu,

– relief, ki skupaj z vodami oblikuje osnovnomorfološko podlago za krajinsko zgradbo in

– raba tal ali površinski pokrov, ki je sicer nekevrste sinteza podnebja in reliefa oz. v območ-

ria of macro-relief in addition to climatic condi-tions. At the last two levels the most importantcriterion was landscape image. We presumedthat the units at the lowest level have mostlyuniform landscape image or at least less diversebasic typological patterns.

The landscape image of a particular unit is de-fined by landscape patterns. The landscape im-age, representative of a certain spatial unit bybeing either very frequent, typical or character-istic, identifying that unit, is described as a pat-tern with these features. It was clearly not pos-sible to identify just one single pattern within aparticular unit. Even a small and transparentlandscape unit can be further articulated intosmaller sub-units. But at this point there appearsthe difficulty of determining physical boundariesof patterns already mentioned. Thus, a perfectharmony between the pattern and the spatialunit practically cannot be achieved.

1. 2. Typological classification procedure

The procedure of regionalisation should coin-cide with the typological definition of land-scapes. The defining of »common landscapecharacteristics«, although with the aim ofsearching for homogeneous spatial units, canalso lead to a typological definition if the final ho-mogeneity of the unit is expressed by morpho-logic characteristics. At the same time, a particu-lar landscape type inevitably expresses a certain»landscape character« as well. This reflects theconceptual »blending« of both activities, butthat, as mentioned earlier, was the initialpremise of the whole work.

An important constituent of an individual land-scape unit description is the presentation of itspatterns. The patterns are defined on the basisof criteria which should reveal their morphologi-cal landscape characteristics. The patternshown by a particular photo is always a concrete»subject« of a certain landscape type irrespec-tive of the level it represents. The landscape typeis an abstraction, a generalised model for severallandscape patterns.

The typological system was built by gradual in-clusion of the most important elements of alandscape pattern. These elements are:– climate - it determines the basic features of

landscape which can be »read« both in landuse and in vegetative cover;

57

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

jih intenzivnejšega prostorskega razvojaodkriva tudi razkroj tradicionalnega krajin-skega vzorca.

V postopku tipološke klasifikacije so biliopredeljeni številni krajinski tipi (njivske krajinena ravnini, njivske krajine na gričevju, preplettravinja in gozda, krajine travnatega sveta,krajine vinogradov in sadovnjakov ipd.), ki senačeloma pojavljajo v vseh krajinskih regijah injih označujejo različni krajinski vzorci.

1. 3. Vrednotenje krajin

Vrednotenje krajin je bilo opravljeno zvrednotenjem krajinskih enot na najnižji ravni,na ravni krajinskih podenot, zaradi potrebe, dase za prostorski plan Slovenije pripravijovrednostne oznake posameznih delov Slovenije,in posledično tudi za oblikovanje usmeritev zarazvoj ali varovanje krajine. Predmet vrednotenjaje bila krajinska enota.

Merila za vrednotenje krajin

Namen vrednotenja je bil opredeliti vitalnost(naravno in ekonomsko), doživljajsko prijetnost(lepoto) in stabilnost (zdravost) krajine naocenjevalni lestvici, na kateri so bila opredeljenareferenčna stanja, od najbolj zaželenih stanj dotistih, ki pomenijo razvrednotenje nekegaprostora in zmanjševanje njegovih potencialov.Izbrana so bila štiri osnovna merila: naravnaohranjenost, pestrost, prostorski red inharmoničnost.

a) Naravna ohranjenost: upoštevane so bileohranjene naravne prvine oziroma prvinskostobmočij, hkrati pa tudi območja, ki jih imamo zanaravna (prepuščena naravi), čeprav so lahkonastala sekundarno.

b) Pestrost: upoštevali smo pestrost pojavov,pestrost oblik in pestrost prvin. Pri doživljanjupestrosti gozda sta npr. visoka vegetacija(vertikalna struktura) in masa (volumen) zelopomembni. Gozd se lahko pojavlja v različnih,zelo pestrih oblikah (večji ali manjši gozdiči,gozdni jeziki v grapah, ravninski gozdovi, boršti)Večja je pestrost tudi v povezavi z reliefom, naprimer gozd z reliefom ali vode z reliefom.

c) Prostorski red: upoštevani so bili le vzorcireda, pri čemer je bila kompleksnost kot najvišjastopnja reda, ki vsebuje že merilo skladnosti,

– relief - together with waters it forms thebasic morphologic foundation for a land-scape structure;

– land use or surface cover - a synthesis ofclimate and relief, and in the areas of themost intensive spatial development it alsoreflects the disintegration of the traditionallandscape pattern.

In the procedure of typological classification sev-eral landscape types (field landscapes on plains,agricultural mosaic pattern interchanging withforest and contiguous villages, landscape of ex-tensive agriculture based on grassland, land-scapes of vineyards and orchards a. s.) were de-fined that appear, as a rule, in all landscape re-gions and are characterized by different land-scape patterns.

1. 3. Evaluation of landscape

The evaluation of landscape was carried out inthe process of evaluation of landscape units atthe lowest level. It was made because of theneed to prepare value definitions of individualparts of Slovenia for the spatial plan, and conse-quently also for the formation of the landscapedevelopment or protection guidelines. The sub-ject of evaluation was a landscape unit.

Criteria for evaluation

The purpose of evaluation was to rank the vital-ity (natural and economic), experienced pleasure(»amenity«), and stability (»health«/healthiness)of the landscape on the evaluation scale defin-ing the reference landscape conditions from themost desired ones to those denoting degrada-tion and reduction of the area’s potentials. Fourbasic criteria were selected: natural conserva-tion, diversity, spatial order and harmony.

a) Natural preservation – naturalness: It de-notes preserved natural elements or the elemen-tariness of areas, as well as the areas perceivedas natural (left to nature) although they may beof secondary origin.

b) Diversity: We took into consideration the di-versity of phenomena, the variation of shape andthe diversity of elements. Very important factorsof experiencing diversity are forests because oftheir high growth (vertical structure) and volume.The forest appears in many different and variedforms (large or small patches of forest, tonguesof forest in ravines, forest in plains). Diversity also

58

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

uravnoteženosti, harmoničnosti, ocenjevanadrugje. V naravi ocenjujemo strukturni red(potek grebenov, dolin) in posamezne sestavineprostorskega reda: ponavljanje, ritem, usmerje-nost, stopnjevanost.

d) Harmoničnost: harmoničnost je sestavljenomerilo, in sicer iz pestrosti (števila prvin, pojavov,oblik prvin in pojavov) in reda. Poleg skladnostimed naravnimi danostmi in preoblikovanjemvsebuje tudi estetsko merilo - prijetnost krajinskeslike. Najvišja ocena harmoničnosti pripadavzorcu, ki ima pestro, a zelo urejeno strukturo.Ocena pade, če je pestrost velika, a red manjši.Za oceno harmoničnosti so bile pogostopomembne logičnost izrabe glede na naravnedanosti in stopnjo preoblikovanja (npr. poti obvznožju pobočja) in preglednost ter razpoznav-nost vzorca.

Temeljnim štirim merilom sta bili dodani šemerili simbolnega pomena za prvine ali deleprostora, ki že imajo posebne asociativnepomene, bodisi na ravni lokalne skupnosti,bodisi na ravni širšega območja - regije alidržave.

e) Simbolni pomen naravnih prvin (gore,jezera, reke, rastje): na podlagi naravnihznačilnosti in krajinsko prepoznavnega kulturno-zgodovinskega pomena opredeljujemo, vkakšnem obsegu je neko območje prepoznav-no (v državnem, regionalnem ali lokalnem).

f) Simbolni pomen kulturnih prvin: na podlagikrajinskih značilnosti kulturnih prvin opredelju-jemo, v kakšnem obsegu je neko območjeprepoznavno (v državnem, regionalnem alilokalnem).

increases in association with relief, e. g. the as-sociation of forest and relief or water and relief.

c) Spatial order: Only the patterns of orderhave been taken into account. Complexity, as thehighest degree of order, containing also the cri-teria of congruity, balance, and harmony, is con-sidered elsewhere. In the frame of nature, weevaluate the structural order (the orientation andcourse of ridges and valleys) as well as individualconstituents of spatial order: recurrence, rhythm,direction, gradation.

d) Harmony: The harmony is a composite crite-rion, consisting of diversity (number of elements,phenomena, forms of elements and phenom-ena) and order. In addition to the harmony be-tween the existing natural conditions and trans-formation it also contains the criterion of aes-thetic value - pleasantness of landscape image.The pattern with diverse yet very regular struc-ture is given the highest score for harmony. Thescore is lower in the case of increased diversitybut reduced order. A significant factor in the as-sessment of harmony is frequently a logical landuse with respect to the existing natural condi-tions and degree of transformation (e. g. pathsalong the foothills of slopes) as well as patterntransparency and recognisability.

We added two criteria of symbolic meaning forthe elements of landscape parts already attrib-uted with specific associative meanings, eitherat the local community level, or at a wider - re-gional level, or at the national level.

e) Symbolic meaning of natural elements(mountains, lakes, rivers, growth): The scopeof recognisability (national, regional, or local) of

11. Zemljevid vrednostne kategorizacije Slovenije Value classification map of Slovenia 12. Izjemne krajine v Sloveniji Outstanding landscapes in Slovenia

59

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Krajina je bila vrednotena na lestvici ocen od 1do 5. Uporabljena je bila lestvica ocenjevanjakrajinskih enot:– za osnovna merila

(ocena 1 = največ, največji oz. najbolj;ocena 5 = najmanj, najmanjši oz. najmanj),

– za dodatni merili (državni, regijski, lokalnipomen).

Z regionalizacijo krajinskih tipov v Sloveniji jebilo opravljeno zelo obsežno delo, ki je bilopodlaga za opredeljevanje izjemnih krajin,dediščinskih kulturnih krajin in območij ter prvinprepoznavnosti Slovenije.

2. Izjemne krajine

V zadnjih desetih letih je bilo v Slovenijiopravljenih nekaj poskusov vzpostavitve sezna-ma izjemnih krajin. Merila za njihovo opredelitevso bila v vseh poskusih podobna, in ob izvajanjuposameznih poskusov opredeljevanja izjemnihkrajin je seznam meril postajal vse bolj trden.

Ob opredeljevanju meril za določanje izjemnihkrajin predvsem kot najvrednejših kulturnihkrajin se je treba oslanjati tako na racionalne(spoznavne) kot iracionalne (čustvene) odzive.Upoštevano je bilo, da so bile pri krajinskitipologiji in opredeljevanju izjemnih krajinkrajinske enote vrednotene ne samo na podlagiobjektivnih podatkov o krajinski zgradbi, pač patudi na podlagi subjektivne, osebne izkušnje,izhajajoče iz opazovanja in dojemanja prostora.

Trenutni seznam slovenskih izjemnih krajinvključuje skoraj 1000 manjših krajinskihobmočij, ki:– predstavljajo tradicionalne oblike bivanja in

rabe prostora, prilagojene naravni krajinskizgradbi,

– imajo vizualno izrazite vzorce poselitve invidno izpostavljene arhitekturne člene,

– imajo simbolne, kulturne in asociacijskevrednosti,

– imajo velike doživljajske vrednosti (naravnazgradba, kulturne vrednosti),

– so enkratna v regionalnem, nacionalnem alicelo širšem merilu,

– imajo izjemno naravno zgradbo,– imajo konsistentno krajinsko zgradbo, ki

omogoča prostorsko zamejitev in– so pomembni nosilci nacionalne prepoz-

navnosti.

a certain area is defined on the basis of naturalcharacteristics and the historical and culturalsignificance that can be identified in the land-scape.

f) Symbolic meaning of cultural elements:The assessment of the scope of recognisability(national, regional, or local) of an area is basedon the landscape characteristics of cultural ele-ments.

The landscape was ranked on the evaluationscale from 1 to 5. There was used landscapeunits evaluation scale:– of the basic criteria (score 1 = the most,

the largest, or to the highest degree;score 5 = the least, the smallest, or to thelowest degree), and

– of the additional criteria (national, regional,local significance).

With the regionalization of landscape types inSlovenia a very comprehensive work was done,which was the basis for defining outstandinglandscapes, heritage cultural landscapes andareas and elements of landscape identity ofSlovenia.

2. Outstanding landscapes

In the last ten years, there were a few attemptsto set up a register of Slovenian outstandinglandscapes. The selected criteria were similar inall the attempts, and hence the list of criteria forthe defining of outstanding landscapes becamemore and more solid.

When formulating the criteria for defining theoutstanding landscapes as most valuable cul-tural landscapes one should rely on both rational(cognitive) and irrational (emotional) expres-sions. We took into account that in the land-scape typology and in the defining of outstand-ing landscapes the landscapes (landscape units)are classified and valuated not only on the basisof objectively defined data on landscape struc-tures, but also on the basis of the personal ex-perience based on the watching and under-standing of the space.

The actual list of outstanding landscapes in-cludes almost one hundred small landscape ar-eas which:– represent traditional forms of dwelling and

land use, adapted to natural landscape struc-ture,

60

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Izjemne krajine v Sloveniji se delijo na njivskekrajine, krajine travnatega sveta, krajine trajnihnasadov, poseljene krajine, solinske krajine inkrajine z izjemno naravno zgradbo. Za vsak tipizjemne krajine so opredeljeni prostorskaproblematika, želeno stanje in usmeritve zaohranjanje oziroma vzdrževanje teh krajin. Gledena to, da gre za manjša območja, je cilj urejanjateh krajin njihovo vzdrževanje in s temohranjanje izjemnih krajinskih značilnosti.

3. Krajinska prepoznavnost

Pojem prepoznavnosti krajin sta v slovenskemprostoru uvedla Strategija prostorskega razvojaSlovenije in Prostorski red Slovenije v letu 2004.Prepoznavnost krajin povezujeta s pestrokulturno krajino, arheološko, stavbno innaselbinsko dediščino in z naravnimivrednotami z izrazitimi in prepoznavnimilastnostmi, ki tvorijo kulturni in simbolni pomenter doživljajsko vrednost krajine.

Opredelitev območij in prvin prepoznavnostikrajin je nasledek dolgoletnega dela na področjuvrednotenja krajin v Sloveniji. Poleg Regionalnerazdelitve krajinskih tipov in opredelitve izjemnihkrajin je zelo pomemben tudi prispevekMinistrstva za kulturo. Prizadevanja tegaministrstva so vrsto let potekala z namenom, dabi določili najvrednejše krajine in kulturnodediščino v krajini. V ta namen sta bilapripravljena seznama in zemljevida dediščinskihkrajin in območij kompleksnega varstva kulturnedediščine v odprtem prostoru; ta zemljevid je bilupoštevan pri pripravi Strategije prostorskegarazvoja Slovenije kot temeljni podatek o ciljih napodročju varstva kulturnih vrednosti.

– have visually distinctive patterns of settle-ments and visually expressive architecturalelements,

– have symbolic, cultural and associationalvalues,

– have great impressional values (naturalstructures, cultural values)

– are unique in regional, national or evenbroader scale,

– have special values of natural landscapestructures,

– have a consistent landscape structurewhich enables their spatial limitation,

– have great importance for national identity.

The outstanding landscapes in Slovenia are di-vided into field landscapes, landscapes ofgrasslands, landscapes of vineyards and or-chards and landscapes with exceptional naturalstructure. For each type of outstanding land-scape the actual problems, desired state andguidelines for the preservation or maintenancerespectively of these landscapes have been de-fined. With respect to the fact that there are inquestion smaller areas the objective of manag-ing these landscapes is actually their mainte-nance and preservation of outstanding land-scape characteristics.

3. Landscape identity

In the Slovenia the conception of landscapeidentity was introduced by the Spatial Develop-ment Strategy of Slovenia and Spatial Order ofSlovenia in year 2004. They both bind the iden-tity of landscapes with variegated cultural land-scape, archeologic, building and settlement her-itage and with natural values and expressive andrecognizable properties, which form a cultural

13. a, b Območja nacionalne prepoznavnosti v Strategiji prostorskega razvoja SlovenijeAreas of landscape identity in the Spatial Development Strategy of Slovenia

61

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

and symbolic meaning, and inspiring value of thelandscape.

The definition of areas and elements of land-scape identity is a result of many years´ work onthe field od evaluating landscapes. Beyond theRegional Distribution of Landscape Types anddefinition of outstanding landscapes in Sloveniathe endeavours of our Ministry of Culture weresignificant. To be able to determine the mostvaluable landscapes and cultural heritage in thelandscapes, the Ministry has prepared the listand map of heritage landscapes and of areas ofcomplex conservation of cultural heritage inlandscape (open space); this map was taken intothe Spatial Development Strategy of Slovenia asthe basic input of goals in the field of conserva-tion of cultural values.

In Slovenia, the conception landscape identity isstill in the phase of research and winning recog-nition. The landscape identity is defined as awhole of characteristics of the landscape struc-ture and its symbolic meanings, by which eachindividual landscape area can be recognized andidentified. In this connection the elements andareas of landscape identity are important:– the elements of landscape identity:

These are qualitative landscape structuresthat are important for identity of the land-scape of a certain area. They are either natu-ral or created and are very heterogeneousbecause of their diverse natural structure,various types of cultural landscapes, varioustypes of farming and settlements.

– the areas of landscape identity: Theseare relatively extensive areas that are on thenational, regional and local level defined asspatial units, in which the conservation of el-ements of landscape identity and priority per-formance of restorations of spatial degra-dations should be assured. The definition ofthese areas is based on the presence andgreat number and density of the elements oflandscape identity, on their exceptionality,and also on the established categories of theprotection of cultural landscapes and naturalvalues with their symbolic meanings or animportant role in the mental picture.

The spatial plans should present the areas oflandscape identity on the national, regional andlocal level and they should define the elementsof recognisability on the complete area coveredby the plan.

Pojem prepoznavnosti krajine je v Sloveniji še vfazi razisikovanja in uveljavljanja. Prepoznavnostkrajine je opredeljena kot celota značilnostikrajinske zgradbe in njenih simbolnih pomenov,po katerih je neko krajinsko območje mogočeprepoznati. Pri tem so pomembne prvine inobmočja prepoznavnosti:– prvine prepoznavnosti: so kakovostne

prostorske strukture, ki so pomembne zaprepoznavnost krajine določenega območja.So bodisi naravne bodisi ustvarjene in sozelo raznovrstne zaradi razgibane naravnezgradbe, različnih tipov kulturne krajine,različnih oblik kmetovanja in poselitve.

– območja prepoznavnosti: so razmeromaobširna območja, ki se opredeljujejo nanacionalni, regionalni in lokalni ravni kotprostorske enote, v katerih je trebazagotavljati ohranjanje prvin prepoznavnostiin prioritetno izvajanje sanacij razvrednotenjprostora. Opredelitev teh območij temelji naprisotnosti in velikega števila ter gostoteprvin prepoznavnosti, na njihovi izjemnosti,pa tudi na uveljavljenih kategorijah varstvakulturnih krajin in naravnih vrednot ssimbolnimi pomeni ali pomembno vlogo vmentalni sliki prostora.

Prostorski planski akti naj bi na državni,regionalni in lokalni ravni prikazali območjaprepoznavnosti in opredelili prvine prepoz-navnosti na celotnem območju, ki ga pokrivaplan.

Usmeritve za ta območja v veliki meri izhajajo iznjihovih dediščinskih in krajinskih vrednosti in sooblikovane glede na želeno stanje posameznihkrajinskih območij in prostorskih enot.

14. Dediščinske kulturne krajine Heritage landscapes

62

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Namen opredeljevanja območij in prvinprepoznavnosti v planskih aktih je ohranjanjekrajinskih, simbolnih in drugih prostorskihznačilnosti razmeroma širokih območij,pomembnih za prepoznavnost Slovenije innjenih regij. Za uresničevanje planskih določil jeizjemnega pomena medsektorsko usklajevanje,ki edino lahko privede do želenih rezultatov in dosinergijskih učinkov.

4. Uporaba rezultatov

Študija Regionalna razdelitev krajinskih tipov vSloveniji, opredelitev izjemnih krajin in določi-tev območij in prvin krajinske prepoznavnosti sev Sloveniji uporabljajo kot strokovne podlage:

a) pri pripravi planskih in izvedbenih prostorskihaktov:– kot podatek in vrednostna ocena stanja,– kot podatek o želenem stanju krajin in kot

temeljna usmeritev za usmerjanje pros-torskega razvoja na posameznih območjih,

– kot metodološki pripomoček pri vrednotenjukrajin v prostorsko-načrtovalskih postopkih,

– kot ena od podlag za izdelavo strokovnihpodlag za prostorske planske in izvedbeneakte,

– kot podlaga za vrednotenje vplivov na krajinov okoljskih poročilih, ki so del postopkovstrateških oziroma celovitih presoj vplivov naokolje;

b) pri pripravi raziskovalnih nalog na področjuprostorskega načrtovanja, krajinskega planiranjain varstva okolja;

c) pri seznanjanju širše javnosti in v učno-izobraževalnih postopkih za (npr. projekt Miurejamo krajino, ki ga je v letih 2004 in 2005izpeljalo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije);

d) pri načrtovanju razvoja turizma, pri trženjuSlovenije in turističnih blagovnih znamk, kitemeljijo na krajinski raznolikosti in različnihoblikah rabe naravnih virov;

e) pri razvoju kmetijstva na območjih zomejenimi razvojnimi potenciali ter v okviruvarstva narave in kulturne dediščine. Rezultati selahko uporabljajo kot podatki o stanju in težnjahv prostoru in kot vrednostna ocena prvin indelov prostora, ki so tudi v pristojnosti tehsektorjev.

In a great extent the directions for these areasresult from their heritage and landscape valuesand are formed with respect to the desired stateof individual landscape areas and spatial units.

The purpose of defining the areas and elementsof landscape identity in planning acts is the con-servation of landscape, symbolic and other spa-tial characteristics, relatively broad areas, impor-tant for the landscape identity of Slovenia and itsregions. For the realization of plan stipulationsthe intersector harmonization is of exceptionalimportance, as it alone can lead to the synergiceffects and desired state of landscape.

4. Use of the results

The study Regional Distribution of LandscapeTypes in Slovenia, definition of outstanding land-scapes and definition of areas and elements oflandscape identity are used as the basis:

a) for the preparation of spatial plans and de-tailed spatial plans:– as the data and value evaluation of the

current state,– as the data about the desired state of land-

scapes and as the basic guidelines for thefurther spatial development,

– as a methodological instrument in evalu-ating landscapes in the spatial-planning pro-cedures,

– as one of the bases for the preparation ofprofessional bases for spatial and detailedspatial plans,

– as the basis for the impact assessment inenvironmental reports, which are a part ofthe Strategic Environmental Impact Assess-ment;

b) for the preparation of research studies in thefield of spatial planning, landscape planning andenvironmental planning,

c) in informing the public, and in educationalprocesses (e. g. project We are Making ourLandscape, lead by Slovenian Association ofLandscape Architects; posters etc.);

d) when planning the development of tourism,when marketing Slovenia as a touristic destina-tion and touristic trade marks based on land-scape diversity and various forms of the use ofnatural sources;

63

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Viri

Marušič, I. in sod.: Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji.Metodološke osnove. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS zaprostorsko planiranje, Ljubljana, 1998.Hudoklin, J.: Tipologija krajin in opredeljevanje krajin posebnih vrednosti vSloveniji, magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 1994Hudoklin, J.: Usmeritve za urejanje izjemnih krajin v Sloveniji, Acer Novomesto, 1998Ogrin, D.: Slovenske krajine, DZS, Ljubljana, 1989Strategija varstva krajine v Sloveniji. 1996. Inštitut za krajinskoarhitekturo, BF, Univerza v Ljubljani

e) in the development of agriculture in the ar-eas with limited development potentials and inthe framework of the protection of nature andcultural heritage. The results can be used as thedata about the current state and tendencies andas a value assessment of the elements and partsof the space that are also in the competence ofthese sectors.

Literature

Regional Distribution of Landscape Types in Slovenia, BiotechnicalFaculty, University of Ljubljana, 1998.Ogrin, D. et al. Outstanding landscapes of Slovenia. Ljubljana, 2000.Hudoklin, J., 2004. Outstanding landscapes – possibilities for maintenanceand development. IFLA Conference, Prag, 3.-5. May 2004.Hudoklin, J. Implementation of the European Landscape Convention bymeans of spatial planning procedures in Slovenia. INTERREG III B CADSES –LOTO project, Landscapes contacts, 1ST Seminar Fiastra Abbey – Tolentino,September 23-24 2004.Detailed rules for spatial planning - preservation of Slovenianlandscape identity. Acer Novo mesto, october 2005.

64

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Ozadje – raznolikost pogledov

Kratka predstavitev, ki je bila izvedena nadelavnicah v Ljubljani (maj 2006), se jenanašala na razumevanje krajin v Veliki Britanijiz metodološkega vidika, predvsem naraznolikost perspektiv, pa tudi na tipe krajin, ki jihmora zajeti ocena krajine. Prav tako jeobravnavala načine, kako lahko boljšerazumevanje – ocena ali opredelitev – pomagapri spreminjanju krajine z uvajanjem izboljšavkrajine povsod tam, kjer so želene izboljšave alispremembe, kot tudi drugod, z zagotavljanjempodpore upravljanju neizogibne spremembekrajine. Krajina se spreminja, ne samo zaraditega, ker se opira na zaznavanja ljudi, ki sespreminjajo v skladu s številnimi dejavniki -preko življenja s starostjo, glede na sezono spodnebjem, vsakodnevno kot odgovor naokoljske spremembe, socialne dejavnike alipolitiko in na številne druge stvari. Dojemanjekrajine je odvisno tudi od znanja perspektive inpoklicnega ozadja strokovnjaka – moja krajina,krajina arheologa ne bo nikoli enaka krajiniarhitekta ali ekologa, vendar pa so razlike leinformativne, raznolikost sama je koristna.

Ta napisana različica prav tako odraža nekaterevidike razprave, ki je potekala na srečanju vLjubljani, predvsem tiste, ki zadevajo odzivanjena (in poskuse preprečevanja) spremembe. Zdise, da se je treba nenehno opozarjati na dejstvo,da se v skladu s konvencijo krajina razteza prekocelotnega ozemlja države in ne samo prekoposebej izbranih območjih ali samo na zeloogroženih območjih. Dejansko obstaja močanargument, da bi se moralo upravljanje innačrtovanje krajine osredotočiti samo na»najrevnejše« krajine, kjer živijo ljudje, da bi ses tem izboljšala kakovost življenja. Dojemanje

Background – diversity of views

The short presentation made at the Ljubljanaworkshops (May 2006) considered the under-standing of landscape in the UK from a meth-odological viewpoint, including especially thediversity of perspectives as well as of land typesthat landscape assessment needs to capture. Italso looked at how improved understanding –assessment or characterisation – can help us tochange landscape by informing the enhance-ment of landscapes where improvement orchange is desirable, and elsewhere by support-ing the management of unavoidable landscapechange. Landscape is dynamic, not least be-cause it relies on people’s perceptions thatchange following a variety of factors – throughlife with age, seasonally with climate, from dayto day, in response to environmental change,social factors or politics, and many other things.Landscape perception is also contingent onknowledge, perspective and experts’ disciplinarybackgrounds – my landscape as an archaeolo-gist is never going to be the same as a landscapearchitect’s or an ecologist’s, but the differencesare informative and the diversity is healthy.

This written-up version also reflects some as-pects of the discussion that took place duringthe Ljubljana meeting, notably those about re-acting to (and trying to prevent) change. Itseems necessary to continually remind our-selves that the Convention considers landscapeto exist across the whole of a state’s territory, notjust in special selected areas or indeed only inheavily threatened areas. Indeed, there is astrong argument that landscape managementand planning should be focussed on the »poor-est« landscapes where people live in order to im-prove quality of life. Claiming landscape as a

Razumevanje in uporaba raznovrstnosti krajine:Angleške izkušnje

Understanding and using the diversity of landscape:English experiences

Graham Fairclough

65

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

krajine kot demokratičnega koncepta oziromamanifestacije človekovih pravic hkrati pomenitudi, da moramo spoznati, da imamo krajine vlasti vsi (svoj dom, delovno mesto, mogočekrajino v našem spominu ali kraj, kjer smoodrasli).

Območja krajine so lahko pomembna, meddrugim tudi s kulturnega vidika, ne glede na to,ali so jim dodeljene »strokovne« vrednote. Gre za»krajine posebnega pomena«, tudi čestrokovnjaki iz katere koli posamezne stroke neprepoznajo nobenih posebnih vrednosti,oziroma tudi v primeru, ko menijo da je krajina(na primer) preveč moderna, grda, neestetska alipreveč netradicionalna, da bi predstavljalakakršno koli vrednost. Vsi ti načini presojanjakrajine so do neke mere problematični,predvsem kadar se uporablja samo en samnačin presoje. Če vzamemo to zadnje dejstvokot primer, »tradicionalno« nima nikakršnegapomena za arheologe, ki se vedno zavedajominljivosti stvari in dejavnosti znotraj longuedurée; pred krajino, ki jo mi poimenujemotradicionalno, je vedno obstajala druga krajina.Današnja krajina bo za naše potomce sčasomaprav tako postala »tradicionalna«.

Razprava v Ljubljani me je prav tako pripravila dotega, da sem ponovno ovrednotil pravilo, da nakrajino ni mogoče gledati enako kot na okolje,prav tako pa je ni mogoče enačiti z biotskoraznovrstnostjo ali naravo. Kmalu se bo pojavilpredlog, da nam lahko preučevanje krajinepomaga pri skrbi za te stvari, kot tudi priizboljšanju in zaščiti krajine same. Vendar pa jemogoče na krajino gledati tudi drugače in jo jezaradi tega treba obravnavati drugače. Lahkorečemo, da je miselno zgrajena iz »stvari«, samapo sebi pa ni materialni predmet, ki bi ga lahkozaščitili. Je predvsem sklop dojemanj, kitemeljijo na materialnih predmetih, tadojemanja pa so tako raznolika, kot je »živakrajina« sama. Krajina je živa (v smislu pogostouporabljenega izraza »živa krajina«) zaradidinamične in organske narave dojemanja ljudi,kot tudi dejstva (ali pa celo še bolj), da sonekateri izmed njenih sestavnih delov žive stvari,kot so rastline ali žive meje, mogoče pa je krajinaživa zaradi tega, ker se spreminja v fizičnemsmislu.

Skrb za krajino

Prav zaradi tega ni nujno, da se varstvo aliupravljanje okolja smiselno nanaša tudi na

democratic concept, as a manifestation of hu-man rights, means amongst other things thatwe should also recognise that everyone pos-sesses landscapes (their home, where theywork, perhaps in their memory or the placewhere they grew up).

Areas of landscape can be important and cultur-ally significant whether or not they also have»expert« values attached to them. They are»landscape« even if specialists from any particu-lar discipline do not recognise any particular val-ues, scientific interest, or even if they consider alandscape (for example) too modern, or ugly andun-aesthetic, or too un-traditional to be deemedof value. All these ways of judging landscape areto some degree problematic, especially whenused in isolation. To take the latter as an exam-ple, »traditional« has virtually no meaning to ar-chaeologists who are always aware of the tran-sience of things and activities within the longuedurée; there was always a landscape before theone we might call tradition. Today’s landscapewill in time, for our descendants, come to appearto be »traditional« in its own right too.

The discussion in Ljubljana also prompts me toreiterate the maxim that landscape can best beregarded as not the same as environment, norsynonymous with biodiversity or nature. It will besuggested in a moment that working throughlandscape can help us to look after these thingsas well as to improve and protect landscape it-self. But landscape can be seen to be differentand therefore to need different treatment. It canbe said to be mentally constructed from»things«, but it is not itself a material object to beprotected. Rather it is a set of perceptions basedon material objects and those perceptions are asalive as the landscape itself. Landscape is alive(in the sense of the commonly-used term »livinglandscape«) because of the dynamic and or-ganic nature of peoples’ perceptions as much as(or in fact more than) the fact that some of itscomponents are living things such as plants orhedges, or because landscape is living becauseit is changing in physical terms.

Looking after landscape

Techniques of environmental protection or man-agement do not therefore necessarily applymeaningfully to »landscape«. As normally carriedout, for example, the methods of EnvironmentalImpact Assessment are not easily transferable

66

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

»krajino«. Glede na to, kako se običajno izvajajona primer metode za presojo vpliva na okolje, jihni mogoče enostavno prenesti od merjenjavpliva na posebne naravne in kulturne vire (ki jihje mogoče uničiti, prav tako pa tudi spremeniti)do presojanja, na kakšen način je mogočespremeniti značaj in dojemanje krajine. Polegtega je upravljanje krajine in načrtovanje krajinebolj učinkovito in pozitivno orodje kot varstvokrajine. Varstvo lahko predstavlja uporabnorešitev v sili, kadar drugi načini upravljanjasprememb krajine ne obstajajo ali niso biliučinkoviti; vendar bo običajno šlo za varstvosestavnih delov, le redko pa za zagotavljanje, dase bo ustrezen proces uporabe krajinenadaljeval, zaradi česar lahko zaščita samoohrani površinski izgled, ne pa tudi njenegacelotnega značaja. V najboljšem primeru lahkopredstavlja začasno sredstvo, kajti prej ali slej sebodo začeli odvijati novi procesi, ki bodo začelispreminjati krajino, ki jo želimo varovati.Razumevanje procesov, preteklih ali odvijajočih,je pomembnejši del razumevanja kot se gavčasih zavedamo.

Varstvo česarkoli – na primer zgradbe alispomenika – vedno v določenem obsegu,metaforično, včasih pa tudi dobesedno, postaviograjo ali prepreko okrog zavarovanega objekta,in ga s tem izloči iz njegovega konteksta v širšemsvetu. Ker pa je krajina kulturnega pomena,zares obstaja samo kot del odprtega,nezagrajenega sveta in kadar je del dejanskega,spreminjajočega, tekmovalnega sveta ljudi indružbe. Prav zaradi tega tako pogostouporabljamo izraz »kulturna krajina«. Centralizira-nost ljudi – sedaj in v preteklosti, prav tako patudi v prihodnosti – je razlog, zaradi katerega sozgodovinski in arheološki vidiki krajine takopomembni; in zakaj morata arheologija krajinein zgodovina krajine igrati pomembno vlogo priocenjevanju in opredeljevanju krajine.

Varstvo krajine prav zaradi tega ne predstavljaprednostnega instrumenta pri trajnostni skrbi zakrajino. Tudi kadar je potrebna, jo jenajučinkoviteje in najbolje uporabiti samo nanivoju sestavnih delov: krajina kot celota je – vkaterem koli območju – odvisna od ljudi indružbenih procesov, ki pa se ne morejonadaljevati v neskončnost, ali od ekološkihmedsebojnih vplivov, ki ne obstajajo v vakuumu,ampak kot del biosfere, ki jo nenehno spreminjačlovek. Gledano na ta način, kot celovitmehanizem, pa tudi kot miselni koncept, krajine

from measuring impact on specific natural andcultural assets (which can be destroyed as wellas modified) to assessing how landscape char-acter and perceptions may be modified. Further-more, landscape management and landscapeplanning are more useful and positive tools thanlandscape protection. Protection can be a use-ful fall-back when other ways to manage land-scape change more holistically do not exist orhave failed; but it will usually be protection ofcomponents, rarely ensuring that appropriateland-using processes continue, so that protec-tion may keep the superficiality of landscape butnot its full character. It also at best is a tempo-rary remedy because sooner or later new proc-esses will arise that start to change the land-scape that we are trying to protect. Understand-ing processes, past or continuing, is a more im-portant part of understanding than is sometimesrecognised.

Protection of anything - a building or a monu-ment for example - always to some extent, meta-phorically and occasionally literally, erects afence or a barrier around the object of protec-tion, separating it from its context in the widerworld. Landscape, however, because it is cul-tural, only truly exists as part of an open, un-fenced world and when it is part of the real,changing, contested world of people and soci-ety. This is why we so often use the term »cul-tural landscape«. The centrality of people - nowand in the past as much as in the future - is whythe historic and archaeological aspects of land-scape are so important; and why landscape ar-chaeology and landscape history need to play alarge role in landscape assessment and charac-terisation.

Landscape protection is therefore not the pre-ferred instrument for sustainably looking afterlandscape. Even when it is required, it is best andmost effectively applied only at the scale of com-ponents: landscape as a whole - in any area – isdependent on human and social processes thatcannot always continue, or on ecological inter-actions which do not exists in a vacuum but aspart of the humanly-modified biosphere thatcontinues to be modified. Viewed in this way asa complex mechanism as well as a mental con-cept, landscape cannot be »protected«; such anapproach (which is borrowed from earlier 20th oreven 19th century paradigms for protectingMonuments and Nature Reserves) is inappropri-ate, yet it continually re-emerges in discussions

67

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

ni mogoče »varovati«; takšen pristop (ki izhaja izvzorcev za varstvo spomenikov in naravnihrezervatov iz zgodnjega dvajsetega ali celodevetnajstega stoletja) je neprimeren, pa vendarse nenehno pojavlja v razpravah na delavnicahEvropske konvencije o krajini.

Varstvo bo konec koncev postalo neučinkovito,razen na območjih, kjer se javno dojemanjekrajine usmerja k novemu oblikovanju krajine kot»naravne« ali »divje«. Ta območja (vsaj v VelikiBritaniji so to tista območja, kjer je bilo uprav-ljanje s strani ljudi prekinjeno zaradi ekonomskihdejavnikov in demografskih sprememb, in tista,kjer se je razvil donosen bioturizem) ali območjakjer »ekosistemski« pristopi (ki pogostokratobravnavajo ljudi, kot da so izključeni iz sistema,in da samo vplivajo na območje, ne štejejo pakot povzročitelji in ustvarjalci) postopomazamenjujejo krajino kot teoretični okvir zavarstvo okolja. To predstavlja manj upanja zaresnične »kulturne« krajine, ki vsaj v zahodniEvropi 21. stoletja predstavljajo veliko večino.

Na kratko lahko obravnavamo krajino ne samokot objekt naših naporov, kot nekaj ali neko

about managing landscape Convention work-shops.

Protection, however, will ultimately become inef-fective except in areas where public perceptionsof landscape are turning towards a new con-struction of landscape as »natural« or »wild«.These (in the UK at least are in effect those ar-eas where human management is being with-drawn because of economic factors and demo-graphic change and to which bio-tourism isstarting to bring money) or where »ecosytems«approaches (which very often regard people asoutside the system, as merely impacts upon itrather than as agents and indeed creators) be-gin to replace landscape as theoretical frame-work for environmental protection. It will be lesshelpful for truly »cultural« landscapes, which atleast in 21st century Western Europe are the vastmajority.

We can also briefly consider landscape not justas the object of our endeavours, as somethingor some perception that requires us to manageit or plan its future for its own sake (or becausewe value it), but also as a way of guiding change

LCA (Andy Wigley, Shropshire CC)

HLC (Andy Wigley, Shropshire CC) Countryside Character Map of England(Natural England with English Heritage)

15

68

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

dojemanje, ki od nas zahteva, da jo upravljamoali načrtujemo njeno prihodnost v njeno korist(ali zaradi tega, ker jo mi cenimo), ampak tudi kotnačin za spremembo vodenja, ki bo pozitivnovplival na vse vidike okolja. Ta pristop –načrtovanje s pomočjo krajine in ne načrtovanjeza krajino, kot so se izrazili raziskovalci, kot jePaul Selman (glej tudi dokument Ingrid Sarlov-Herlin v razpravah iz 2. delavnice ELC iz leta2003) – izkorišča sposobnost koncepta krajine,ki izhaja iz konvencije, da deluje kot vrsta krajevza sestanke, ki združuje ljudi iz njihovih različnihstrok in zanimanj ter jih povezuje v širšoskupnost.

Povedano na kratko je krajina, kot tudi vseostalo, dejavnik poenotenja, ki omogoča lažjecelovito trajnostno upravljanje okolja in vsehnjegovih sestavnih delov, pa naj gre za kulturneali naravne (v kolikor jih je mogoče razlikovati),nove ali stare, fizične ali združevalne sestavnedele. Omogoča srečevanje ljudi s krajem, pravtako pa tudi ljudi s spomini, ter premagujekulturne razlike, prav tako pa tudi različne stroke.Interdisciplinarna razsežnost kraja, namenjene-ga sestanku, je ena njenih najpomembnejšihrazsežnosti – pristop, ki ga uporabi arheolog, dabi razumel krajino, se zelo razlikuje od krajinearhitekta, vendar nam opredelitve konvencijeomogočajo, da spoznamo, da ta razlika ne pred-stavlja konkurenčnosti, da se ta dva pogledamedsebojno ne izključujeta, temveč da se ta dvapristopa (in še številni drugi) dopolnjujeta.

Krajinsko delo še ni uspelo zajeti vrednostizdruževanja vseh strokovnih vidikov. Mogoče jeto nemogoče opravilo – cilj, ki mu je treba slediti,vendar nikoli ne bo dejansko dosežen, prav takokot trajnost. Naloga bo vsekakor lažja, če se boizvajala na interdisciplinarni način. Odgovor neleži v tem, da ena stroka, kot je krajinskaarhitektura, »zbere« vse poglede in jih združi,ampak je dejanska naloga tista, ki jo bodorazlične stroke dosegle z medsebojnim delom.

Načini razumevanja krajine

V Angliji obstajajo številne skupne metode zaocenjevanje in opredelitev krajine, predvsemLCA – ocena značaja krajine – in HLC – zgodo-vinska opredelitev krajine. Obe sta opisani vkratkem prispevku v razpravah iz delavnickonvencije v letu 2002. Metodo LCA običajnoizvajajo krajinski arhitekti s pomočjo dobro uvel-javljene metode (www.landscapecharacter.org.uk/, pod »Resources (viri)«). Osredotočena

that will benefit all aspects of the environment.This approach - planning through landscaperather than planning for landscape, as research-ers such as Paul Selman has phrased it (see alsoIngrid Sarlov-Herlin’s paper in the proceedings ofthe 2nd ELC workshop from 2003) - harnessesthe ability of the Convention’s concept of land-scape to act as a series of meeting places, tobring people together from their different disci-plines and interests and to connect them to awider public.

In short, landscape as well as everything else isa unifying factor, that facilitates holistic sustain-able management of the environment and all ofits components, whether cultural or natural (in-sofar as these are distinct), new or old, physicalor associative. It enables the meeting of peoplewith place, but also of people with memory, andit transcends different cultures as much as dif-ferent disciplines. The interdisciplinary dimen-sion of the meeting place is one of its most im-portant – the approach an archaeologist takesto understanding landscape is very different tothat of a landscape architect, but the Conven-tion’s definitions allows us to see that this differ-ence is not one of competition, that the twoviews do not exclude each other, but that thetwo approaches (and many, many others) com-plement each other.

No landscape work has yet fully captured thevalues of joining all disciplinary viewpoints. Itmay be an impossible task – a goal to move to-wards but never to actually reach, likesustainability. The task will become easier how-ever if it is carried out in an interdisciplinarymanner. The answer is not for one disciplinesuch as landscape architecture to »collect« eve-ryone’s views and integrate them, the actual taskis one for disciplines to achieve working to-gether.

Ways of understanding landscape

There are a number of methods in common usein England to assess or characterise landscape,principally those of LCA – Landscape CharacterAssessment – and HLC – Historic LandscapeCharacterisation. Both are described in a shortpaper in the proceedings of the 2002 Conven-tion Workshops. LCA is normally carried out bylandscape architects using a now well-estab-lished method (www.landscapecharacter.org.uk/, under »Resources«). It is focussedmainly on visual, aesthetic and experiential as-

69

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

je predvsem na vizualne, estetične in izkustvenevidike krajine. Drugo metodo (www.english-heritage.org.uk/characterisation) izvajajo arhe-ologi, včasih pa tudi zgodovinarji krajine, in seosredotoča na raziskovalne vidike poteka časa(vidne ali vse ostale jasne sledi preteklosti vtrenutni krajini, zaradi katerih pač ima krajinaobliko, ki jo vidimo). Obstajajo tudi drugi načinipogleda na krajino. Obstajajo na primer metodekrajinske ekologije, ki proučujejo biotskoraznovrstnost na nivoju krajine in procesupravljanja krajine skozi čas, ki vplivata na značajkrajine. Prav tako obstajajo tudi številne drugemetode na področju arheologije in zgodovinekrajine, ki preučujejo razvoj krajine skozi čas,okolje na nivoju krajine v določenih obdobjih vpreteklosti ali načine, na katere so ljudje vzgodovini in prazgodovini oblikovali svojemiselne krajine ali ustvarjali okolja, ki so narazlične načine odražale njihov pogled na svet.

Tako LCA kot tudi HLC običajno delujeta napodregijskem nivoju, kar v Angliji pomeni nanivoju okrožja lokalne vlade ali okrajev. Obemetodi je mogoče izvesti na bolj lokalnemnivoju, na primer na nivoju občine, po drugistrani pa ju je mogoče izvesti tudi nanacionalnem nivoju (in mogoče v prihodnostitudi na nivoju Evrope). Nekateri izmed najboljvplivnih (z vidika politike in upravljanja krajine)primerov teh metod so bili izvedeni nanacionalni ravni: »Tipološka karta podeželja« vAngliji na primer deli državo na 160 območij sheterogenim, vendar različnim »skupnim« (t. j.povezanih skupnih zaradi njihovih zgodovinskihin ekoloških dejavnikov) značajem krajine(»JCA«); te podskupine omogočajo najrazlič-nejšo uporabo na področju upravljanja innačrtovanja, od ciljev za doseganje kmetijsko-

pects of landscape. The second (www.english-heritage. org.uk/characterisation) is carriedout by archaeologists and sometimes landscapehistorians, and is focussed on exploring aspectsof time-depth (the visible or in other way legibletraces of the past in the present day landscape,which is why landscape appears to us as it does.There are other ways of looking at landscape.There are methods of landscape ecology, forexample, which examine biodiversity at land-scape scale and the land management proc-esses through time that influence the characterof landscape. And there is a wide variety ofmethods in landscape archaeology and historythat study the development of landscapethrough time, the environment at landscapescale at particular periods of the past, or theways that people in history and prehistory con-structed their own mental landscape or createdenvironments that reflected their view of theworld in various ways.

Both LCA and HLC normally work at sub-regionalscale, which in England means at the level oflocal government county or district councils. Butboth can be carried out at more local scale, forexample at parish scale, and indeed I the oppo-site direction at national scale (and perhaps infuture at European scale). Some of the most in-fluential (in policy and landscape managementterms) examples of such methods are in factnational: the »Countryside Character Map« ofEngland, for example, divides the country intoc160 areas of heterogeneous but distinctive»joint« (i. e. integrated joint because they, histori-cal and ecological factors) landscape character(»JCAs«); these sub-divisions are capable of a va-riety of management and planning uses rangingfrom the targeting of agri-environmental sup-

16. HLC on the web - Devon (made by Sam Turner for Devon CC) 17. Young peoples’ HLC, S Yorkshire (Dinah Saich, SYCC)

70

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

okoljske podpore, do nadziranja glavnih smeri invzrokov za spremembo krajine (www.countrysidequalitycounts.org.uk) ali strateško prostor-sko načrtovanje. Obstajajo tudi podobnenacionalne karte za zgodovinski značaj, kot jeEH »Atlas podeželskih naselbin«, ki vzpostavljamodel značaja človeške krajine v Angliji inrazkriva starodavne in globoko ukoreninjenevzorce, ki še vedno dinamično oblikujejo regijskoraznovrstnost.

Metodi LCA in HLC na nivoju okrožja sta,predvsem slednja, znatno bolj podrobni. LCAanalizira krajino in predstavlja skladno slikonjene raznovrstnosti s pomočjo naborov ločenihznačajskih območij in sicer na enak način, kot topočne nacionalni JCA. Upošteva topografijo ingeologijo, občutke, kot je občutek zaprtosti aliodprtosti zemljišča, barve in zvok ter poglede vin iz območij. Pri HLC (zaradi uporabe metodGIS, predvsem pa zaradi tega, da bi bilaupoštevana zgodovinska celovitost krajine, jepotrebna podrobnejša delitev, kot na primer priupoštevanju različic, ki izhajajo iz geologije,zemlje, klime ali topografije) se uporabljanatančnejši pristop, ki temelji na arheološkimiselnosti (v najširšem sodobnem pomenubesede arheologija, kot stroke, ki je predanapreučevanju podedovane materialne kulturevseh vrst, da bi bilo s tem mogoče razumetisedanjost).

HLC temelji predvsem na interpretaciji splošnihvrst (npr. različnih zgodovinskih vrst polj inzaprtosti zemlje, mestnega in industrijskegaznačaja itd.) in ne na značajskih območjih,čeprav jih je tudi pri tej metodi mogoče določiti.To se izvaja z namenom razumevanjazgodovinskih procesov. Poudarek na procesu,kot tudi na zgradbi in obliki, je pomemben delmetode HLC; vsebuje predpostavko, da sosprememba in njeni učinki, v preteklosti ali vsedanjosti, prav tako lastnosti krajine, kot sovplivi nanjo; iz tega izhaja, da ni vedno trebanasprotovati spremembam, ne glede na to, kakozadovoljni smo z obstoječo krajino. Metoda jebila razširjena iz podeželske krajine, kjer je bilarazvita, najprej na mestne krajine, nedavno patudi na »morske krajine«, ki so nevidne, pavseeno v številnih pogledih zaznane krajinemorskega dna: ni treba, da je krajina, kot vprimeru asociacij in spomina, vidna.

Obe vrsti vrednotenja krajine, ki se sevedadopolnjujeta in nista konkurenčni ena drugi, sta,

port, to the monitoring of the major directionsand causes of landscape change (the www.countrysidequalitycounts.org.uk), or strategicspatial planning. There are also similar nationalmaps for historic character, such as EH’s »Atlasof Rural Settlement« that has produced a modelof the character of England’s human landscapethat reveals ancient and deep-seated patternsthat still dynamically govern regional diversity.

County-level LCA and HLC, however, and espe-cially the latter, are considerably more detailed.LCA analyses landscape and presents a coher-ent picture of its diversity by means of sets ofdiscrete character areas, in the same way thatthe national JCAs do. It takes account of topog-raphy and geology, feelings such as the sense ofenclosure or open-ness of the terrain, of colourand sound, and of views into and out of areas.HLC (by virtue of its use of GIS methods, butlargely because doing justice to the historicalcomplexity of the landscape requires a muchfiner grain than, for example, taking account ofvariations arising from geology, soils, climatic ortopography) takes a more detailed approach,based on an archaeological mind-set (in thebroadest, modern sense of the word archaeol-ogy, as a discipline devoted to studying inheritedmaterial culture of all types in order to under-stand the present).

HLC mainly bases its interpretation on generictypes (eg different historic types of fields andland enclosure, urban and industrial characterand so on) rather than on character areas, al-though they can be constructed as well. It doesthis in order to understand historic processes.The emphasis on process as much as fabric andform is an important part of the HLC method; itcarries with it an assumption that change and itseffects, whether past or future, are as much anattribute of landscape as an impact on it; fromthis it follows that change is not necessarily tobe fought, no matter however comfortable wemight feel with the existing landscape. Themethod has been extended from the rural land-scape where it was invented, first to townscapesand most recently to »seascapes«, that is the in-visible but still in various ways perceivable land-scape of the seabed: landscape, as with associa-tion and memory, need not be visible.

Both types of landscape assessment, which areof course complementary not competitive, arenecessary simply because, as mentioned above,

71

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

kot je bilo omenjeno že zgoraj, potrebnipreprosto zato, ker je zelo težko zaobjetiraznolikost pristopa in perspektive, s katerimi jetreba pristopiti h krajini. Zelo pomembno je, dase ponovno zavemo, da krajina preprosto ni leekosistem, kjer živijo rastline in živali (vključno zljudmi), prav tako pa ni v celoti predmet scenskihin vizualnih dejavnikov.

Preveč omejena skrb za estetski vidik krajine imalahko za posledico predvidevanja o kakovosti, kijih usmerja strokovno mnenje, pri čemer obstajatveganje, da prezremo »slabe« ali »grde« krajine,ali še slabše, da nanje sploh ne gledamo kot nakrajine, nekakšna oblika odvzemanja pravictistim, ki tam živijo, in s tem preprečimoštevilnim ljudem, da bi priznali »svoje« krajine.Prav tako lahko ima za posledico zanemarjanjezgodovinske (ali prazgodovinske) dimenzije, kileži na živi skali krajine, ne samo zaradi tega, kerzgodovinska krajina govori o ljudeh in o pretekli

it is difficult to understate the diversity of ap-proach and perspective with which landscapeneeds to be approached. It is important to rec-ognise once again that landscape is neither sim-ply an ecosystem within which plants and ani-mals (including humans) make their habitats,nor is it wholly a matter of scenic or visual factors.

A too-solitary concern for the aesthetic aspect oflandscape can lead to expert-led assumptionsabout quality which risk ignoring »bad« or »ugly«landscapes, or worse, not regarding them aslandscape at all, a sort of dis-enfranchising ofthose who live there, denying many people ofrecognition of their »own« landscapes. It canalso lead to a neglect of the historic (and prehis-toric) depth that lies at the bed-rock of land-scape, not least because historic landscape isabout people and about past and present hu-man culture, and thus not a wholly scenic andvisual issue. Landscape is inherently a cultural

HLC SensitivityHLC ‘Asset Values’HLC types

Trying to inform major change: ODPM’s “M11” Growth Area 18

72

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

construct in the present day, but this mentalconstruct joins us to our past and to our pred-ecessors, and binds us to place, to our mental aswell as physical habitat.

Public landscapes and future landscape

Landscape connects us to our past and to ourpredecessors, but taking only an aesthetic viewdoes not do full justice to this, another reminderthat the historical and archaeological disciplinesneed to lay a larger part on the landscape stage.Historic and archaeological methods, and themodels and narratives they produce, are not »ex-tras« to landscape assessment but are essentialin order to contribute their particular viewpoints.There are an increasing number of »integrated«LCAs, for example, such as that recently com-peted for the new South Downs National Park insouthern England in which a greater consciouseffort is made to bring together the three »main«strands of landscape – visual and amenity, ecol-ogy and biodiversity, and history and archaeol-ogy. These are a good first step towards true in-ter-disciplinary understanding, but in many waysthe journey has only just been started; the Con-vention’s insistence that landscape is the objectof study of many disciplines, and not the domainof any single one, is perhaps one of the mostuseful parts of its guidance.

The methods just outlined are of course scien-tific and expert to varying degrees; they mayencourage inter-disciplinarity but that is notenough without moving beyond academic, sci-entific or professional disciplines to the widerpublic, to involve citizens. It is not easy orstraightforward to stretch LCA or HLC to includepublic viewpoints, whether collective or indi-vidual, yet this is certainly essential if landscapeis to achieve its full democratic and social poten-tial. Without people and their perceptions therecan be no »landscape« in the sense that the Con-vention defines it; without awareness of thepast, and of the works and activities – bothachievements and mistakes– we will fail to un-derstand »landscape« and without understand-ing we cannot begin to hope to achieve land-scape’s sustainable management.

Developing ways of ensuring that public viewsand perceptions are able to influence decision-making about landscape’s future is therefore vi-tal to the success of the Convention. In England,there have been a few experiments. A few local

in trenutni kulturi ljudi, in zaradi tega ni samoscensko in vizualno vprašanje. Krajina je samapo sebi kulturna tvorba v današnjem času,vendar nas ta miselna tvorba povezuje z našopreteklostjo in našimi predniki, hkrati pa senavezuje tudi na naš miselni in fizični življenjskiprostor.

Javne krajine in krajine prihodnosti

Krajina nas povezuje z našo preteklostjo innašimi predniki, vendar pa samo estetski pogledtega ne zaobjame v celoti, še eno opozorilo, danaj bi zgodovinarske in arheološke strokeodigrale večjo vlogo v krajinski stroki.Zgodovinske in arheološke metode ter modeli insorodni modeli, ki iz njih izhajajo, nepredstavljajo »dodatkov« k ocenjevanju krajine,ampak so bistvenega pomena pri doprinosunjihovih posebnih pogledov. Vse več je»celostnih« metod LCA, na primer takšnih, kot jemetoda, ki je nedavno sodelovala pri izboru vnovem parku South Downs National Park vsevernem delu Anglije, pri kateri je vloženegaveliko zavestnega napora z namenomzdruževanja treh »glavnih« niti krajine -vizualnosti in privlačnosti, ekologije in biotskeraznovrstnosti ter zgodovine in arheologije. Greza dober prvi korak k pravemu interdisci-plinarnemu razumevanju, vendar se je v številnihpogledih potovanje šele začelo; poudarekkonvencije, da krajina ni predmet raziskavštevilnih strok in ni v pristojnosti nobeneposamezne stroke, verjetno predstavlja enegaizmed najpomembnejših delov njenihusmeritev.

Znanstveni in strokovni pristop pravkarnavedenih metod se seveda razlikuje; lahkospodbujajo interdisciplinarnost, vendar to nezadostuje, če ne presežejo akademske,znanstvene ali strokovne stroke in ne vključijotudi širšo javnost, vključijo prebivalce. MetodLCA ali HLC vsekakor ni enostavno razširiti natak način, da bi zaobjela javne vidike, naj gre zaskupinske ali posamezne, pa vendar je tobistvenega pomena, če želimo, da krajinadoseže svoj demokratičen in socialni potencialv celoti. Brez ljudi in njihovih dojemanj »krajina«ne more obstajati v takšnem smislu, kot joopredeljuje konvencija; brez zavedanjapreteklosti ter del in dejavnosti – tako dosežkov,kot tudi napak – ne bomo razumeli krajine, brezrazumevanja pa ne moremo upati, da bomodosegli trajnostno upravljanje krajine.

73

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

communities have created their own LCA at par-ish level, sometimes with the support of land-scape specialists. Other projects have facilitatedbetter access to the landscape, especially forpeople with access difficulties, or have createdopportunities to work in the landscape on itsmanagement. Several projects have collectedpublic opinions or stories about landscape atlocal and site scale, and »stakeholder« and com-munity consultation is increasingly commonduring expert-led LCA projects. But these exam-ples are few and far between, and the develop-ment of community involvement in landscapecharacterisation needs to be a high priority.

Finally, let us remember the main purpose ofcarrying out landscape assessment and charac-terisation (cf »Using HLC«, downloadable atwww.english-heritage.org.uk) – shaping fu-ture landscapes. There are many gains for re-search and understanding from applying thesemethods, but first and foremost the aim is to pro-duce new and better understanding for a pur-pose that is able to inform and support decision-making about the future landscape. Those deci-sions might be taken by farmers, for whom land-scape assessment can provide additional under-standing of how landscape has been created inthe recent and the deeper past, beyond memory.They might be the decisions of spatial planners,for whom landscape characterisation can offerthe »bigger picture« within which to set forwardplanning, as for example in the use of HLC toassess opportunities as well as constraints forlarge scale »housing growth« (i. e. the continuedurbanisation of SE England), or for choosing theroute and design of new motorways. Heritagemanagers use HLC to identify the impact of pro-posed development of both known and pre-dicted archaeological sites, as well to help rec-oncile landscape change with landscape charac-ter. As mentioned earlier, LCA and HLC are bothpart of the national system for monitoring land-scape change as a basic first step to managingit. Increasingly, too, the decisions that are beingbased on HLC and LCA include are those of de-velopers and landowners, so that landscapecharacter as an issue can be taken into account(and can contribute the new designs) at the veryearliest stage of planning change. In that con-text, protected areas become less necessary:everywhere is landscape for somebody, and alldevelopment can be designed with on eye onimproving or maintaining its character.

Razvijanje rešitev, ki zagotavljajo, da lahko tudijavni vidiki in dojemanja vplivajo na sprejemanjeodločitev glede prihodnosti krajine, je zaraditega bistvenega pomena za uspeh konvencije.V Angliji je bilo izvedenih nekaj poskusov. Nekajlokalnih skupnosti je vzpostavilo svoje lastneLCA na nivoju občine, ponekod tudi ob podporistrokovnjakov za krajine. Pri drugih projektih jebil zagotovljen boljši dostop do krajine,predvsem za ljudi, ki imajo težave z dostopom,ali pa so bile ustvarjene priložnosti za delo vkrajini pri njenem upravljanju. Pri številnihprojektih so bila zbrana javna mnenja ali zgodbeo krajini na lokalni ravni in na ravni mesta,posvetovanje s »partnerji« in skupnostjo papostaja vse pogostejše pri projektih LCA, ki jihusmerja strokovno mnenje. Vendar gre le zaposamezne in redke primere, razvoj vključevanjaskupnosti v opredelitev krajine pa mora postatiprednostna naloga.

Na koncu naj še enkrat poudarimo glavninamen ocenjevanja in opredeljevanja krajine(glej »Using HLC«, dostopno na www.english-heritage.org.uk) – oblikovanje prihodnjih krajin.Pri uporabi teh metod obstajajo številneprednosti za raziskovanje in razumevanje,vendar pa je glavni namen izdelati novo in boljšerazumevanje, s pomočjo katerega bo mogočeobveščati in nuditi podporo pri sprejemanjuodločitev o prihodnji krajini. Te odločitve lahkosprejmejo kmetje, katerim lahko ocenapredstavlja dodatno razumevanje potekanastajanja krajine v nedavni in starejšipreteklosti, ki sega preko spominov. Mogoče teodločitve sprejemajo prostorski načrtovalci,katerim lahko opredelitev krajine predstavlja»širšo sliko«, znotraj katere je treba izvestiprihodnje načrtovanje, kot na primer pri uporabimetode HLC za ocenjevanje priložnosti, kot tudiomejitve za obsežno »rast stanovanj« (t. j. ne-nehna urbanizacija severne Anglije), ali pa jimpomaga pri izbiri smeri in načrtovanju novihcest. Upravljavci zapuščin uporabljajo HLC, da bidoločili vpliv predlaganega razvoja takopoznanih in napovedanih arheoloških najdišč,kot tudi za to, da bi prilagodili spremembokrajine njenemu značaju. Kot je bilo omenjenože prej, sta obe metodi LCA in HLC delnacionalnega sistema za spremljanje spremembkrajine, kar predstavlja prvi korak pri njenemupravljanju. Odločitve, ki temeljijo na HLC inLCA, vse pogosteje vključujejo tudi odločitverazvijalcev in lastnikov zemlje, zaradi česar jeznačaj krajine kot vprašanje mogoče upoštevati

74

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

(lahko pa pripelje do novih zasnov) že vnajzgodnejši fazi načrtovanja spremembe. Vtem pogledu postanejo varovana območja manjpotrebna: vse okrog nas je krajina za nekoga, vesrazvoj pa lahko poteka z namenom izboljšanja aliohranjanja njenega značaja.

Del širše razprave na delavnici v Ljubljani se jeusmeril k zamislim o nasprotovanju spremembi,da bi s tem »rešili« nekatere dele krajine predspremembo. Ta vrsta reakcijskega (inkonzervativnega) pristopa k upravljanju je bilamogoče potrebna v zgodnejših časih, ko je biloohranjanje še nestrukturirano, s še manjdenarnimi sredstvi kot sedaj, osredotočeno naomejena mesta, zgradbe in spomenike (»stvari«namesto na celotno krajino). V ta pristop pravtako ni bila vključena javna podpora, kot je sedaj,deloma zaradi tega, ker so ta pristop dojemali,pogostokrat pa je tudi bil, samo stvar»strokovnjakov«, ki se ni preveč nanašala naživljenje ljudi. Na mojem področju je bila todokazna vrednost in ne (npr.) vrednost udobja aliidentitete arheoloških najdišč ali umetnostnegazgodovinskega pomena (namesto kontekstu-alnega mesta-vrednosti) zgodovinskih zgradb;na področju ekologije so bila majhna življenjskaokolja »zavarovana«, pri čemer pa niso bileupoštevane človeške in kulturne vrednote –biotska raznovrstnost, samo v korist živali ne patudi v korist ljudi, pri čemer so bili ljudje nekakoizključeni iz narave in niso bili njen del, kot vplivna krajino in ne kot njeni oblikovalci.

Zaključek

Metode, ki so bile navedene v tem kratkemprispevku, temeljijo na številnih načelih, ki vsiomogočajo, celo zahtevajo, uporabo novegapristopa k upravljanju krajine, ki je z vidikaoblikovanja prihodnjih krajin usmerjen bolj vprihodnost. Ta načela vključujejo interdisci-plinarno razumevanje, ki poskuša upoštevati vsepoglede; opredelitev in ocenjevanje celotnekrajine; ta krajina postavlja ljudi v središče (kerje predvsem, kot zahteva konvencija, načinopazovanja okolja skozi dojemanje ljudi); inprepoznavanje pomembnosti časa in s tem tudispremembe skozi čas, kot del značaja krajine.

Podedovan značaj krajine je treba še vednovzdrževati in ohranjati, vendar kot del novekrajine in ne kot muzejski predmet. Krajina ni levečja vrsta spomenika ali kraja, je tudicelovitejša in bolj dinamična kot to. Le redko jo

Part of the wider discussion at the Ljubljanaworkshop turned towards ideas about opposingchange in order to »save« certain parts of thelandscape from change. This sort of reactive(and conservative) approach to managementwas perhaps necessary in earlier times whenconservation was un-structured, even more un-der-funded than it is now, focussed on discretesites, buildings and monuments (»things« ratherthe whole landscape). It was also lacking in pub-lic support than it is now, partly because it wasperceived to be, and often was, solely about »ex-pert« concerns that scarcely impinged on thelives of real people. In my own field, this was theevidential rather than e. g. the amenity or iden-tity value of archaeological sites or the art histori-cal significance (rather than contextual place-value) of historic buildings; in ecology, smallhabitats were »protected« but without recogni-tion of the human and cultural values –biodiversity only for the sake of animals ratherthan people as well, somehow seeing people asbeing outside nature not part of it, as an impacton landscape not as creators of it.

Conclusion

The methods outlined in this short paper arebased on a number of principles that all allow,indeed require, a new approach to landscapemanagement, one that is more forward -lookingin terms of creating future landscapes. Theseprinciples include inter-disciplinary understand-ing that tries to incorporate all ways of seeing;the characterisation and assessment of thewhole landscape; a strong recognition that allareas are somebody’s landscape; that landscape(because it is first and foremost as the conven-tion insists a way of seeing the environmentthrough human perception) puts people at cen-tre-stage; and recognition of the importance oftime and therefore of change through time aspart of landscape character.

Inherited landscape character still needs to bekept and preserved, but as part of a new land-scape, not as a museum object. Landscape isnot just a larger type of monument or site, it isboth more complex and more dynamic thanthat. It can rarely be preserved in a reserve, butneeds to be kept as part of the living, changingworld. Understanding landscape therefore leadsus to a new paradigm where character and con-text (local or national) count for more than fab-ric, where processes need to be sustained as

75

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

je mogoče ohraniti v rezervatu, vendar jo jetreba ohranjati kot del živega, spreminjajočegasveta. Zaradi tega razumevanje krajine vodi donove paradigme, kjer značaj in kontekst (lokalniali nacionalni) štejeta več kot sestava, kjer jetreba postopke vzdrževati prav tako kot obliko inkjer je glavni instrument pozitivno prostorskonačrtovanje in ne varstveno določanje aliomejevanje, pri delovanju znotraj številnihdomnev in teženj konvencije.

well as form, and where positive spatial planningnot protective designation or constraints is themain instrument, in keeping with many of theConvention’s assumptions and aspirations.

76

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Uvod

Medtem ko se teme, obravnavane v temdokumentu, nanašajo neposredno na položaj vItaliji, se prav tako dotikajo splošnejših tem gledepolitike načrtovanja in upravljanja krajine znotrajokvira, ki ga določa Evropska konvencija okrajini.

Obravnavane teme so naslednje:

1. Kako izpolniti cilje kakovosti krajine; 2. Spre-memba sistema upravljanja krajin; 3. Posodo-bitev dokumentov za ohranjanje

1. Kako izpolniti cilje kakovosti krajine

V Italiji je ohranjanje krajine tradicionalnozaznamoval restriktiven pristop, katerega cilj jeizolirati najdragocenejša območja ter jihuspešno podrediti pravilom varovanja gledespremembe njihove uporabe in fizičnih vzorcev.

Osnovni dokument, ki se je uporabljal zaizvajanje te vrste ohranjanja, je bil Regionalnikrajinski načrt (Piano Paesistico Regionale), ki gaje zasnovala regionalna vlada skupaj zMinistrstvom za kulturno dediščino in dejavnosti(Ministero per i Beni e le Attivitá Culturali -MBAC). V preteklosti so postopki, povezani spooblastili, bili zaupani posebnim nadzornimorganom, državnim nadzornikom in lokalnimuradom MBAC. Do nedavnega so ta pooblastilaneposredno izvajale regionalne vlade in znjihovim pooblastilom pogosto tudi provincialneali občinske vlade. Ta rešitev je bila predmetštevilnih kritik, saj so v veliko primerih nadzori bilimanj strogi zaradi pomanjkanja pristojnegaorgana, ki bi bil neodvisen od lokalnih oblasti, naprimer Urad nadzornika. Eno izmed zadnjihdejanj prejšnje desnosredinske vlade, o kateremse je množično razpravljalo zaradi njene politikekulturne dediščine in krajine, je bila ponovnapredaja neposrednega nadzora nadzornikom,

Premise

While the themes dealt with in this paper referdirectly to the situation in Italy, they also makereference to more general issues about the poli-cies for the planning and managing of the land-scape within the framework described by theEuropean Landscape Convention.

In particular, the topics discussed include:

1. How to meet landscape quality objectives; 2.The readjustment of the of system landscapegovernance; 3. Upgrading the instruments ofconservation

1. How to meet landscape quality objectives

In Italy, landscape conservation has traditionallybeen characterised by a restrictive approachthat aims to isolate the areas of greatest value,successively subjecting them to protective rulesregarding the transformation of their use andphysical patterns.

The basic instrument used to implement thisform of conservation was the Regional Land-scape Plan (Piano Paesistico Regionale), definedby the Regional Government, together with theMinistry of Cultural Heritage and Activities(Ministero per i Beni e le Attivitá Culturali -MBAC). In the past the procedures related to au-thorisations were entrusted to specific organ-isms of control, the State Superintendents andlocal offices of the MBAC. More recently thesepowers were exercised directly by the RegionalGovernments and often, following their delega-tion, by the Provincial or Municipal Government.This solution has given rise to numerous criti-cisms, given that all too often the controls wereless rigorous in the absence of a competent au-thority that was also independent of the localpowers, such as the Superintendent’s Office.One of the last acts of the previous centre right

Krajina in urbanizem v Italiji

Landscape and urbanism in Italy

Alberto Clementi

77

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

kar je v velikem nasprotju z regionalnimivladami.

Obstajajo pa nerešena vprašanja v zvezi sspremembami zakona, ki je v veljavi od leta2004, tako imenovanega »Codice Urbani«,katerega cilj je posodobiti italijanski sistem, dabi izpolnjeval Evropsko konvencijo o krajini.Odpovedovanje ciljem kakovosti, kar je zeloresna zadeva, so zamenjale splošnejše oblikeukrepov za ohranjanje vrednosti krajine,opredeljene za vsako ozemeljsko enoto. Taodločitev se oddaljuje od konvencije inzmanjšuje inovativno silo koncepta, ki se ševedno ni ukoreninil.

Na splošno pa je v trenutnih italijanskihrazmerah najbolj očitna zadrega, da je celotnakrajina obravnavana kot vredna pozornosti,vendar obstaja le nekaj krajin odličnosti, ki sizaslužijo varovanje. Medtem ko obstajajonekatere regije, kot so Umbrija, Toskana inEmilija Romanja, ki so bolj prizadevne pripreizkušanju inovativnega pristopa, ki gapredlaga konvencija, in pridno prirejajo svojekrajinske načrte, drugje prevladuje nezaupanje,ki ga je občutiti predvsem v bolj konzervativnihokoljih strokovnjakov, zakonodajalcev, poznanihkulturnih združenj, kot je »Italia Nostra«, in nasamem Ministrstvu za kulturno dediščino, sajslednje daje prednost lastnim pooblastilomglede posameznih krajin, ki bodo zakonskozaščitene.

Kljub sporom in ideološkim nasprotjem celoItalija prihaja do konsenza – kot priznava celoFAI (Italijanski sklad za okolje) – »omejevanje večne zadostuje. Danes si moramo deliti, združiti semoramo in delati na skupnem projektu. Obstajapa le en projekt: dati Italiji možnost za rast, kivključuje razvoj in ohranitev v iskanju lepote«. Tozavedanje še ni dovolj močno, da bi vplivalo napristop institucij, ki ostaja usmerjen v ohranjanjez omejevanjem namesto v aktivno upravljanjesprememb v celotni krajini. Vendar je napredekviden, in to predvsem v regijah, ki že po svojinaravi hkrati obravnavajo krajino in ozemlje.

Da bi se ta napredna vizija krajinske politikeresnično lahko potrdila, morajo dozoreti vsaj trijepogoji:– načelo deljene suverenosti krajine kot del

sistema večnivojskega upravljanja, ki v prvivrsti ponovno potrdi vrednost krajine znotrajupravljanja prostorskih sprememb;

government, widely discussed as a result of itspolicies towards cultural heritage and the land-scape, was that of restoring direct control to theSuperintendents, in open contrast with the Re-gional Governments.

In any case, there are some unclear issues re-lated to the changes being made to a law thathas been in act since 2004, the so-called»Codice Urbani«, aimed at updating the Italiansystem to meet the European Landscape Con-vention. In particular, the renouncing of qualityobjectives, a very serious matter, has been sub-stituted by the more generic formulations ofmeasures for the conservation of the landscapevalues identified for each territorial unit. Thischoice moves away from the Convention andtends to deflate the innovative force of a conceptthat is still unable to take root.

However, in more general terms, what appearsto be most evident within the present Italian situ-ation is the embarrassment of considering theentire landscape as being worthy of attention, asopposed to only those landscapes of excellencethat are to be protected. While there are someRegions, such as Umbria, Tuscany and EmiliaRomagna, that are more productive in seekingto test the innovative approach proposed by theConvention, in addition to busily revising theirLandscape Plans, elsewhere the situation is gov-erned by mistrust, a sentiment that can be foundabove all in the more conservative environmentsof experts, lawmakers, well-known cultural asso-ciations such as »Italia Nostra« and the StateMinistry of Cultural Heritage itself, the latter ofwhich tends to give prevalence to its own pow-ers regarding the single landscapes that are tobe conserved by law.

Notwithstanding the conflicts and ideologicaloppositions, even Italy is witness to the emer-gence of an understanding that – as even theFAI recognises – »it is no longer sufficient to re-strict. Today we must share, we must come to-gether to work on a common project. And thereis only one project: providing Italy with the pos-sibility for growth that integrates developmentand conservation, in the search for beauty«. Thisawareness is not yet capable of affecting an in-stitutional attitude that remains oriented to-wards conservation by restriction, rather thanthe active governing of changes across the en-tire landscape. However, some headway is beingmade, above all in the Regions that, by their very

78

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

– strokovno okolje, ki je bolj odprto za dialog inprimerjavo ter predano sodelovanje, takoupravno kot strokovno, presegajoč ovirelastne pomembnosti, ki kaznuje odnosupravnih struktur na vseh nivojih prav takokot akademski odnos, katerega pogostopreprečujejo rivalstva med različnimi šolamiin strokami;

– odnos eksperimentalnega in izbirnegaupravljanja, ki je sposobno pravočasnoprestreči območja sprememb znotraj krajinein sodelovati v njihovem preoblikovanju spomočjo inteligentne in preprečevalnekombinacije strategij, predstavljenih s stranirazličnih vpletenih subjektov. Pri tem odnosune gre le za izvajanje tistih omejitev, ki jihnalaga oblast, pač pa za skupno izdelovanjekrajevnih listin in strateških agend, ki sozmožne spodbujati javne in zasebneprojekte, podkrepljene s postopkovnimi infinančnimi spodbudami.

Znotraj te perspektive postaja približevanjelogike urbanizma h krajinski logiki osrednja temaza doseganje ciljev kakovosti krajine.

Moja hipoteza je, da bo le učinkovita povezavateh dveh stališč omogočila krajini, da postanevrednota, ki je zmožna usmerjati prostorskapreoblikovanja, namesto da jih samo pogojuje vneizbežno majhnem obsegu.

Povezava je težka, vendar ne nemogoča, kotpriča pionirsko delo peščice občin, pri katerih ninaključje, da izhajajo iz tistih regij, ki so najboljobčutljive na izvajanje evropske konvencije.Preden pa načnem temo, kaj se lahko naučimoiz izkušenj, naj razložim posledice predlaganegapristopa.

Skupni pristop urbanizma in krajine lahkorazumemo kot vzporedje med dvema načinomaupravljanja sprememb: prvi je usmerjen kdiscipliniranju razvoja naselij in rabe zemlje,medtem ko je cilj drugega skrb za ohranitevpomenov in fizičnih oblik, ki so značilne za nekokrajino. Gre za dva pristopa, ki izhajata izrazličnih strok in ki morata obravnavati prakse inintervencijske politike, ki se opazno razlikujejo.Njuna kombinacija, osredotočena na določenokrajino, lahko jamči, da prepoznavnost določe-nih strokovnih tradicij ostaja nespremenjena.

Vendar prav pojmovanje teh ciljev kakovosti kottočke obrata, tako za urbanizem kot za krajino,

nature, tend to simultaneously consider the land-scape and the territory.

In order that this advanced vision of landscapepolicies can truly affirm itself, at least three con-ditions must be matured:– the principal of the shared sovereignty of the

landscape, as part of a system of multilevelgovernance that, first and foremost, reaf-firms the value of the landscape within themanagement of spatial transformations;

– a culture of experts that is more open todialogue and comparison and faithful coop-eration, both administrative and disciplinary,overcoming the barriers of a selfreferen-tiality that penalises the behaviour of admin-istrative structures at all level as much asacademic behaviour, often hindered by rival-ries between various schools and disciplines;

– an attitude of experimental and selectivegovernment that is capable of intercepting,in a timely fashion, the areas of changewithin the landscape and of participating intheir transformation through an intelligentand preventative combination of the strate-gies presented by the various subjects in-volved. It is an attitude that entrusts, ratherthan only those restrictions imposed by au-thorities, the shared production of landscapecharters and strategic agendas that are ca-pable of promoting public and privateprojects, assisted by procedural and financialincentives.

Within this perspective the approximation of thelogic of urbanism to that of the landscape isbecoming a central theme for the achievementof landscape quality objectives.

The hypotheses that I am putting forward is thatof only an effective integration between thesetwo points of view will allow the landscape tobecome a value that is capable of orienting spa-tial transformations, and not only to conditionthem within an inevitably limited range.

This integration is difficult, though not impossi-ble, as demonstrated by the pioneering work ofa few Municipalities, not by chance located inthose regions that are most sensitive to the ap-plication of the European Convention. However,before discussing what can be learned from ex-perience, I would like to discuss the implicationsof the proposed approach.

79

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

vodi k zanimivim možnostim za disciplinarnoinovacijo. Vodi lahko do ustanovitve nove vizije»Krajinskega urbanizma«, ki na inovativen načinopredeljuje odnos med mestom, okoljem inkrajino (Turner, 1996; Waldheim, 2006).

»Krajinski urbanizem« tako postane izraz zaposkus združitve ustrezne logike posameznestroke z združevanjem naravnih procesov inrazvoja mest v izgradnji nove »umetne eko-logije«, ki dobro zastopa pomen urbanega okoljaznotraj današnje krajine.

»Krajinski urbanizem« se razlaga kot nov pristop,ki skuša »vključiti procese in tehnologije, ki sozgodovinsko oblikovale krajino v domenourbanizma, kar povečuje njegovo zmožnostobvladovanja velikega obsega meril, različnihdomen in hitrih sprememb, ki jih mora trenutnoupoštevati pri svojem delovanju«. Vsi ti pogojipreizkušajo uveljavljene prakse načrtovanja,nalagajo rešitve, ki so vedno manj rigidne indoločene, v prid drugim, ki so bolj odprte zaobdelavo in bolj nedoločene, prav tako kot sedogaja pri spreminjanju naravnih krajin (Najle,2003).

Novi okviri in metode delovanja se lahko rodijoiz stičišča med »okoljskim inženiringom inkrajinskimi študijami ter strategijami urbanega inindustrijskega razvoja«. Isti pojem oblike lahkorazložimo tudi kot »rezultat oblikovanja procesovin ne nekaj, kar je samo sebi namen« in izhaja izpostopka oblikovanja (Mertins, 2003).

Preskušanje »krajinskega urbanizma« je v resniciše zelo redko in zdi se, da se inovativni potencialtega pristopa še ni uspel popolnoma izkazati.Primer izkušnje, ki je zelo zanimiva, jetekmovanje za Downsview Park v Torontu,predstavljen kot priložnost za ponovno odkritjeparka kot urbane krajine za lokalno družbo vrazvoju (Mertins, 2003; Blum, 2004). Pogle-damo lahko tudi druge projekte v Holandiji, šeposebej Leidsche Rijn, ki ga je načrtoval West 8,ali program »Uit de Klei getrokken«, nove krajinepolderjev, osnovanih na projektu Bureau Vista(Diekman, 1999).

Na splošno lahko ugotovimo, da je nova vizija ševedno v zgodnji fazi razvoja in bo potrebno ševeliko dela, da se bo potrdila kot novatransdisciplinarna perspektiva, ki bo omogočilaupravljanje lokalnih ozemelj v popolniusklajenosti med urbanizmom in krajino.

The joined approach of urbanism and the land-scape can be practiced as a juxtaposition be-tween two legitimate ways of looking at themanagement of transformations: one that isoriented, above all, at disciplining the develop-ment of settlement and land use, while the otheris aimed at caring for the permanence of themeanings and physical forms that characterisethe identity of a landscape. They are two ap-proaches that have roots in different disciplineand which have to deal with practices and poli-cies of intervention that are, to date, notably di-verse. Their combination, focused on a specificlandscape, may be capable of guaranteeing thatthe recognisability of the respective disciplinarytraditions remains intact.

However, it is precisely the consideration ofthese quality objectives as a common turningpoint, both for urbanism as well as for the land-scape, which leads to interesting possibilities fordisciplinary innovation. In particular, it may leadto the creation of a new vision of LandscapeUrbanism that defines, in an innovative manner,the relationship between city, environment andlandscape (Turner, 1996; Waldheim, 2006).

Landscape Urbanism thus becomes the expres-sion of the attempt to bring together the respec-tive logic of each discipline, integrating naturalprocesses and urban development in the con-struction of a new »artificial ecology« that wellrepresents the meaning of the urbanised envi-ronment within the contemporary landscape.

Landscape Urbanism is thus theorised as a newapproach that tends to »incorporate the proc-esses and techniques that have historicallymodulated the landscape into the domain ofurbanism, empowering its ability to cope withthe wide range of scales, the diversity of do-mains and the rapid changes at which it is cur-rently being challenged to operate«. All of theseconditions put current planning practices to thetest, imposing solutions that are continually lessrigid and forceful, in favour of others that aremore open to process and indeterminacy, pre-cisely as takes place in the transformation ofnatural landscapes (Najle, 2003).

New frameworks of understanding and methodsof action may be born of the confluence of »en-vironmental engineering and landscape studiesand strategies of urban and industrial develop-ment«. The same notion of form can also be re-

80

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

interpreted as »the result of shaping processesrather than as an end in itself« imposed by thedesign process (Mertins, 2003).

The testing grounds for landscape urbanism are,in truth, still infrequent and do not appear tohave fully demonstrated the innovative potentialof this approach. One example of an experiencethat appears to be of great interest is the com-petition for Downsview Park in Toronto, pre-sented as an opportunity to reinvent the park asa flexible urban landscape for a local society inevolution (Mertins, 2003; Blum, 2004). We canalso look at other projects in Holland, in particu-lar Leidsche Rijn, designed by West8 or the »Uitde Klei getrokken« programme, the new land-scapes of the polders based on the project byBureau Vista (Diekman, 1999).

In more general terms, this new vision appearsto still be in an embryonic state, and there ismuch to be done in order that it affirm itself asa new trans-disciplinary perspective that will al-low for the management of local territories in fullharmony between urbanism and landscape.

2. The readjustment of the system of land-scape governance

The major difficulties in achieving landscapequality objectives lie in the problematic relation-ships between systems of land use manage-ment and systems of landscape conservation.These difficulties are the consequence of thediversity of the interests involved, and they areregularly reflected in the diversity of the discipli-nary traditions and the apparatus of manage-ment.

In Italy we must also consider the still unresolvedcontradiction that arises from a legitimate inter-pretation of the fundamental article 9 of theConstitution that, in fact, recognises the primarynature of the aesthetic-cultural value of the land-scape, with respect to all other values, includingeconomic ones. This strong affirmation, whichfinds very little comparison in other Europeancountries, also allows for the application of re-strictions without economic compensation forlandowners of properties that are affected bythese same restrictive measures.

In light of this principle we have long sought togovern the landscape, the element of public her-itage par excellence, in an authoritative manner

2. Sprememba sistema upravljanja krajin

Večje težave pri doseganju ciljev kakovostikrajine so v problematičnem razmerju medsistemi upravljanja rabe zemljišč in sistemiohranjanja krajine. Te težave so posledicaraznolikosti vpletenih interesov in se rednoodražajo v raznolikosti disciplinarnih tradicij inupravnega aparata.

V Italiji moramo prav tako upoštevati nerešenonasprotje, ki izhaja iz zakonske razlagetemeljnega ustavnega člena 9, ki priznavaprimarno naravo estetsko-kulturne vrednostikrajine ob upoštevanju vseh drugih vrednot,vključno z ekonomskimi. Močna potrditev, kitežko najde primerjavo v kakšni drugi evropskidržavi, prav tako omogoča uvedbo omejitev brezekonomske kompenzacije za lastnike posesti, kijih zadevajo ti isti restriktivni ukrepi.

V skladu s tem načelom smo dolgo časaposkušali upravljati krajino, element javnedediščine odličnosti, na avtoritativen način, ki jenamensko odmaknjen od domene demokra-tičnih razprav, da bi zajamčili njeno pravilnoohranitev, ki je iznad ostalih vrednot. Poleg tegapooblastila nadzornikov, ki so tako neomejenakot avtokratska, pri interpretaciji estetsko-kulturnih vrednot predstavljajo skladen izraz tevizije ohranitve, ki temelji na posebni metodidržavne vlade.

Trenutno se položaj temeljito spreminja vprimerjavi z obdobjem pred približnopetdesetimi leti, ko so na upravljanje gledali kotna pojem, ki je ločen od ohranjanja. Vedno večjepodeljevanje pooblastil, ki spremlja spreminjanjenaše družbe in institucionalnega sistema,povzroča krizo centralističnega sistema državein zahteva ponovno zasnovo institucionalnihstruktur v prid novega, bolj uravnoteženegamodela lokalnih in centraliziranih pooblastil.

Krajina postane poglavitni element vzapletenem klobčiču pooblastil in odgovornostimed državo, regijami in lokalnimi organi. Potemko so se vključile regionalne, provincialne inobčinske vlade, so se stvari spremenile.Vrednost krajine in lokalnega razvoja se naprizorišču pojavljata v zelo pozitivni luči. Končnose soočamo s konkretno možnostjo združitvekrajine, ozemlja in gospodarstva. Vendar ostajaravnotežje med različnimi področji zeloprilagodljivo in resnično tvegamo, da bomožrtvovali krajino zaradi pristopa, ki neizbežno

81

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

that is intentionally removed from the realm ofdemocratic discussion, precisely with the aim ofguaranteeing its correct conservation, aboveand beyond any of the other values at stake. Fur-thermore, the power of the Superintendents, asdiscretional as it is autocratic, in interpretingaesthetic-cultural values represents the coher-ent expression of this vision of conservation thatis centred on a specific method of State govern-ment.

Currently the situation is changing profoundlywith respect to the period when, some fifty yearsago, governance was seen as being separatefrom conservation. The growing articulation ofpowers that accompanies the transformation ofour society and our institutional system placesthe unitary model of the State in crisis and re-quires a reconsideration of institutional struc-tures in favour of a new, more balanced modelof local and centralised powers.

The landscape becomes the element at stake ina complex interweaving of powers and respon-sibilities between the State, the Regions and lo-cal Entities. Following the involvement of theRegional, Provincial and Municipal Govern-ments, things have changed. The value of thelandscape and that of local development areerupting on the scene in a very positive manner.We are finally faced with the concrete possibil-ity of joining landscape, territory and economy.However, the equilibrium between the variousspheres of value remains very flexible, and weseriously risk sacrificing the landscape throughan approach that tends, inevitably, to re-dimen-sion the role of cultural perceptions and the ad-ministrative structures of the State that werehistorically responsible for them.

On the other hand, the experience gained todate demonstrates that by using the traditionalinstruments of the Landscape Plan, Italy cannotin fact manage to properly govern its magnifi-cent landscapes, nor can it effectively pursuequality objectives. At the most it manages toimpose a great deal of restrictions that, what ismore, rarely seem to be effective in dealing withthe strong pressures for change in the contem-porary landscape. It does not yet appear to havedefined convincing solutions that are part of apositive convergence between landscape poli-cies and territorial policies, a balanced conver-gence that does not sacrifice either the in-stances of conservation or those of develop-ment.

namerava na novo ukrojiti kulturne percepcije invlogo upravnih struktur države, ki so zanje bilezgodovinsko odgovorne.

Po drugi strani pridobljene izkušnje kažejo, da zuporabo tradicionalnih instrumentov načrtovan-ja krajin Italija ne more primerno voditi svojihčudovitih krajin, niti ne more učinkovito slediticiljem kakovosti. Največ, kar lahko stori, je, danaloži veliko omejitev, ki pa so redko učinkovitepri obravnavanju močnih pritiskov zaspremembe v današnji krajini. Zdi se, da dosedaj še ni našla prepričljivih rešitev, ki so delpozitivnega približevanja krajevne politike inozemeljske politike, uravnoteženega približevan-ja, ki ne žrtvuje elementov ohranitve niti razvoja.

Italija ne zmore upravljati krajine zaradiobjektivnih težav soočanja z ekonomskimi insocialnimi procesi, ki prevevajo občutljivekrajine, ki smo jih podedovali. Prav tako nezmore spodbuditi sodelovanja med pristojnimidržavnimi organizmi, odgovornimi za ohranitevkulturne dediščine in krajine, ter regionalnimi inobčinskimi vladami, ki so po zakonupooblaščene za načrtovanje in upravljanje krajin.Končno, obstaja problem, ker Italija ne zmoreučinkovito združiti politike ohranjanja s politikovrednotenja svoje dediščine, saj veljavnazakonodaja jasno ločuje ohranjanje odvrednotenja s tem, da prvo daje pod okriljedržave, medtem ko se za drugo borita država inregionalne vlade.

V takšnih razmerah uspeh politike varovanja inupravljanja krajine ni odvisen le od zbližanjapolitike načrtovanja krajine in lokalnih načrtov.Na splošno se nanaša na potrebo po sprejemunovega modela večnivojskega upravljanja, kivključuje veliko institucij, od Evropske unije donacionalne državne vlade ter regionalnih,provincialnih in občinskih vlad.

Izolacija ohranjanja krajine od medsebojneodvisnosti med različnimi institucijami nizmagovalna poteza, kot smo videli pri politikipreprostega omejevanja, ki se neizbežno nanašale na omejene dele krajine. Soočanje s temizzivom pa je prav tako zelo tvegano, predvsemče vrednosti krajine različni institucionalnisubjekti ne znajo dovolj ceniti.

Pomemben vpliv prihaja s strani noveekonomije, ki omogoča posamezno obravnavoin kakovostne okoliščine in tako v krajini odkriva

82

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

pomemben vzvod za politiko konkurenčnostipodjetij ter krajin. Tako se pomen krajine krepi innadaljevanje je lahko podobno kot v regijiUmbrija, kjer so kot del dolgoročnega načrtauvrstili krajino v »Razvojni sporazum« (Patto perlo sviluppo), ki so ga podpisala vlada tergospodarske in socialne sile iz regije.

Vendar težave, povezane s predlogom, ki želipovečati pomen krajine in posledično spremeni-ti sisteme prostorskega načrtovanja in uprav-ljanja, ostajajo.

Če pogledamo na zadevo bolj podrobno, gretorej za potrebo po vzpostavitvi nove oblikerazmerja med nadzornimi organi regij, provinc,občin in države pri snovanju načrta krajine ali,podrobneje, pri pregledni povezavi sprejetihmodelov upravljanja in izgradnji procesa izdelavenačrta.

Potrebno se je spomniti izkušenj regije Marche,ki se ponaša z enim najboljših načrtov krajine,izdelanim v devetdesetih letih, ki je v veljavi šedanes. Načrt vključuje niz smernic za ohranitevzgodovinsko-kulturnih, botanično-rastlinskih ingeomorfoloških vrednot, ki so priznane naregionalnem nivoju. Načrt se prav tako dotikaobčin in njihovega lokalnega zavedanja priobravnavanju predlogov za spremembo tehsmernic na stopnji posodobitve občinskihnačrtov za usklajevanje z regionalnim krajinskimnačrtom.

Zanimiva raziskava o odnosu občinskih vladkakšnih deset let pozneje je omogočila oprede-litev treh vrst odziva.

Pasivni odnos popolnoma nekritičnega spreje-manja omejitev, ki jih je uvedla regionalna vlada,pogajalski odnos, katerega namen je sprostitiobmočja največjega interesa za razvoj naselij, sprenašanjem omejitev na ostala, manj zaželenaobmočja; in končno odnos dialoga, ki se vmešav odločitve, ki jih je sprejela regionalna vlada indodaja bolj podrobno zavedanje in razumevanjevrednot z vidika lokalne družbe.

Zaradi te izkušnje lahko sedaj osnujemo novmodel upravljanja, ki dopušča interakcijo medrazličnimi subjekti in v vsakem primeru določanekaj osnovnih odločitev, ki ponujajo jamstvoglede primarnih zahtev ohranitve.

Italy has not been able to manage to govern thelandscape as a result of the objective difficultyof facing up to economic and social processesthat overrun the delicate landscapes that wehave inherited. This is also true because it doesnot manage to create a co-operation betweenthe competent State organisms responsible forthe conservation of cultural heritage and thelandscape and the Regional and Municipal Gov-ernments who, by law, have the power to planand govern the landscape. Finally, there is theproblem that Italy is unable to effectively unitethe policies of conservation with those of thevalorisation of its patrimony, given that the cur-rent legislation has disputably separated conser-vation from valorisation, respectively attributingthe first to the sole competence of the State andthe second to be fought over between the Stateand Regional Governments.

Within this situation, the success of the policiesof protection and management of the landscapeis entrusted not only to the possible conver-gence between Landscape Plans and local Mas-ter Plans. More in general, it refers to the neces-sity of adopting a new model of multi-level gov-ernance that involves a lot of institutions rang-ing from the European Union to the nationalState Government and the Regional, Provincialand Municipal Governments.

Isolating the conservation of the landscape fromthe interdependence between the various insti-tutions at various levels is not a winning move,as we have witnessed with those policies of sim-ple restriction that tend, inevitably, to be appliedonly to limited portions of the landscape. Con-fronting the challenge is, however, equally risky,above all if the value of the landscape is not suf-ficiently appreciated by the various institutionalsubjects involved.

An important impulse is provided by the neweconomy that awards the conditions of singular-ity and quality of context, and thus finds, in thelandscape, a significant lever for policies ofcompetitivity of both businesses and the land-scape. It is thus possible to reinforce the impor-tance of the landscape, and to proceed, as in theRegion of Umbria, which, as part of a long rangeplan, has introduced the landscape within the»Development Agreement« (Patto per losviluppo) signed by government and the eco-nomic and social forces present in the region.

83

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Pogoj, ki ga ne moremo izključiti iz te noveorganizacije, je izdelava skupne krajinskelistine, ki združuje opredelitev kakovosti krajin inpripisovanje vrednot, vključuje pa vsajregionalne, provincialne in občinske vlade ternadzornike.

Vendar to delo vsekakor ni preprosto inzastavljajo se zahtevna vprašanja metodološkein politično-upravne narave.

3. Posodobitev dokumentov za ohranitev

Izboljšanje dokumentov za načrtovanje krajinelahko izhaja iz ugotovitve, da je krajinasestavljena iz ravni, od tistih na regionalni ravnido lokalnih dežel. Te ravni ustrezajo različniminstitucionalnim oblikam in posebnim elemen-tom prostorskega upravljanja.

Domnevamo lahko, da – ker se v krajiniprepletajo različne ravni/plasti – mora bitisistem načrtovanja in upravljanja izrazneodvisnosti med različnimi stopnjamiupravljanja ob uporabi modela upravljanja, kipriznava, da kar je primerno za različne stopnje,posledično prinaša odgovornosti, vendar nakoncu omogoča dodelitev končne odgovornostikot jamstva za določen rezultat ohranitve.

Model upravljanja ni predlagan kot pristop odzgoraj navzdol, kot teleskop, kjer vsaka stopnjanalaga svoje lastne vrednote in odločitve spodnjistopnji.

Nenazadnje, med postopkom preiskav inpripisovanjem vrednot moramo uporabitistrateški pristop, za katerega je značilnomedsebojno pridobivanje znanj in interaktivnoststališč, ki jih predstavijo različni institucionalniakterji. Rezultat tega je proces izdelave načrta,ki bo spodbujal delitev odgovornosti medrazličnimi institucionalnimi akterji, posebejregionalnimi, provincialnimi in občinskimivladami in nadzorniki.

Vendar to še ni vse, ker, kot vemo, krajina nisestavljena samo iz ustanov, pač pa iz mnogihposameznikov, ki tam živijo, ki jo uporabljajo, joustvarjajo in načrtujejo v vsakdanjem življenju.Vendar gre za nujno premiso, ker morajo varstvoin dobro načrtovane spremembe predstavljatinajpomembnejša dejanja, ki pod različniminazivi vplivajo na spremembe krajine. To biresnično bil odličen dosežek glede na trenutneprakse, ki so popolnoma drugačne vrste.

There remains, however, difficulties tied to awager that wishes to increase the importance ofthe landscape and modify, as a result, the sys-tems of spatial planning and management.

More in particular, we are dealing with the ne-cessity of conceiving of a new means of relation-ship between the Regions, the Provinces, theMunicipalities and the State Superintendenciesin the construction of the Landscape Plan or,more precisely, the transparent connection ofthe models of governance adopted and the ar-chitecture of the process of building the Plan.

It is important the we recall the experience of theMarche Region that features one of the bestlandscape plans produced during the 1990’s,and which is still in effect. The Plan includes aset of guidelines for the conservation of histori-cal-cultural, botanical-vegetational and geomor-phological values that are recognised at the re-gional level. The Plan also refers to the Munici-palities and their local awareness when dealingwith the suggestions of modifications to theseguidelines during the phase of updating theirMaster Plans to meet the Regional LandscapePlan.

An interesting research into the behaviour of theMunicipal Governments, some ten years later,has led to the identification of three typologiesof reference.

A passive attitude of pure a-critical acceptanceof the restrictions introduced by the RegionalGovernment; an attitude of negotiation, aimedat liberating the areas of greatest interest for thedevelopment of settlement, transferring the re-strictions to other, less desirable areas; and fi-nally an attitude of dialogue that enters into themerit of the choices made by the Regional Gov-ernment, adding a more detailed awareness andunderstanding of values from the perspective oflocal society.

In light of this experience it is now possible todesign a new model of governance that con-sents interaction between the various subjectsand fixes, in any case, some basic choices thatoffer guarantees with respect to the primary re-quirements of conservation.

One condition that cannot be excluded as partof this new organisation is the construction of ashared landscape charter that unites the iden-

84

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

tification of the qualities of landscapes and theattribution of values, involving at least the Re-gional, Provincial and Municipal Governmentsand the Superintendents.

However, this operation is anything but simpleand leads to complex questions of both a meth-odological and political-administrative nature.

3. Upgrading the instruments of conservation

An improvement of the instruments of land-scape planning may be born of the considera-tion that the landscape is intimately composedof layers, from the regional scale to the localcountries. These layers in turn correspond to dif-ferent institutional figures and specific instru-ments of spatial management.

It is possible to assume that - as the landscapeis made of an interweaving of different layers -,the system of planning and management mustbe the expression of the interdependence be-tween the different levels of government, usinga model of governance that recognises thatwhich is pertinent with respect to the variouslevels, that consequently attributes responsibili-ties, but which, in the end, allows for the attribu-tion of a final responsibility that guarantees thecertain outcome of conservation.

The model of governance is not proposed as atop-down approach, like a telescope, whereeach level imposes its own values and decisionson the one below.

Kot del te perspektive lahko predvidimo oblikokrajinskega načrta, ki izhaja iz medinstitu-cionalnega partnerstva in ki narekuje preisko-valne, ureditvene in načrtovalne funkcije gledena različne stopnje ozemeljskega upravljanja innjihove različne dokumente: regionalni prostor-ski načrt, provincialni prostorski načrt in občinskinačrt.

Zahtevana stopnja delitve se razlikuje vodvisnosti od različnih načrtovanih funkcij.Največja je med stopnjo preiskovanja, koristnaje za ureditev in potrebna za načrtovanje, karmora biti podprto s spodbudami in drugimiekonomsko-finančnimi viri.

To shemo je na primer sprejela regija Umbrija priizdelavi svojega novega krajinskega načrta, ki booblikovan po vsebini Evropske konvencije okrajini in Codice Urbani, ki je veljaven v Italiji.Obeti so dobri in prav tako ponujajo zanimivepredloge za prenovo uporabljenih dokumentov.

Tako je treba posebej na regionalni ravniopredeliti krajine z regionalno vrednostjo, jimposledično pripisati vrednote, predvidetitveganja, opredeliti regionalne cilje kakovosti,opredeliti predpise za ohranitev in predpisativarstvene ukrepe, in to med čakanjem naprispevek iz provincialne in lokalne ravni,predhodno opredeliti velike projekte za krajino insmernice, ki jih je treba sprejeti za lokalneprojekte. Potem je treba nadaljevati z razvojemvarstva krajin, ki so zakonsko podvrženeomejitvam Ministrstva za kulturno dediščino in

19. Referenčni okvir za izdelavo regionalnega krajinskega načrtaFramework of reference for the construction of the Regional Landscape Plan

Funkcije Preiskovalne Ureditvene Načrtovalne Functions Investigative Regulatory Design

StopnjeLevels

RegionalnaRegional

ProvincialnaProvincial

ObčinskaMunicipal

85

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

At the very least, during the phase of investiga-tion and that of attributing values we must em-ploy strategic approach, characterised by themutual acquisition of knowledge and theinteractivity of the points of view presented bythe various institutional actors. This will result ina process of constructing the plan that will leadto the sharing of responsibility amongst the vari-ous institutional actors, in particular the Re-gional, Provincial and Municipal Governmentsand the Superintendents.

However, this is not all, because, as we know,the landscape is composed, more than of insti-tutions, of the multitude of subjects that inhabitit, that use it, that produce it and that design itin their everyday lives. However, it remains theindispensable premise because the importanceof protection and well-tempered modificationmust be assigned as the cardinal point of ac-tions that, under various titles, influence thechanges of the landscape. This would already bean excellent result with respect to current prac-tices that are of another type altogether.

As part of this perspective, it is possible to as-sume a form of the landscape plan that is de-rived from inter-institutional partnership and thatarticulates its investigative, regulatory and de-sign functions in reference to the various levelsof territorial governance and their correspondinginstruments: The Regional Spatial Plan, The Pro-vincial Spatial Plan and The Municipal MasterPlan.

The required level of sharing varies dependingupon the various planned functions. It is at itshighest during the investigate phase, useful forregulation and necessary for design, which mustbe assisted with incentives and other economic-financial resources.

This scheme is being adopted, for example, bythe Region of Umbria in the structuring of itsnew Landscape Plan that is to be modelled onthe contents of the European Landscape Con-vention and the Codice Urbani in effect in Italy.The perspectives appear to be promising andalso offer suggestions of notable interest for theinnovation of the instruments used.

Thus at the regional level, in particular, it is nec-essary to identify the landscapes of regionalvalue, consequently attributing values, forecast-ing risks, defining the Regional Quality Objec-

dejavnosti, da bi zagotovili večjo učinkovitostomejitev in smernic.

Na provincialni ravni je treba opredeliti tistekrajine, ki spadajo v širši kontekst (ali krajinskeenote) pri katerih lahko bolj podrobnoopredelimo vrednote, provincialne ciljekakovosti in ustrezne predpise, ki jih občinemorajo upoštevati med posodobitvijo njihovihobčinskih načrtov. Province bodo prav takoodgovorne za postopek upravljanja, ki morajamčiti skladnost dejavnosti načrtovanja inprogramiranja, ki so specifične za posamezensektor, ob upoštevanju ciljev kakovosti in drugihzakonodajnih ukrepov načrta. Tako bodo lahkoorganizirali lastne krajinske projekte naavtonomen način ali skupaj z regionalnimi inobčinskimi vladami.

Naloga akterjev na občinski ravni je opredelititiste lokalne krajine, ki ustrezajo kontekstu širšihprovincialnih območij, ob priznavanju vrednot inposledično opredeljevanju lokalnih ciljevkakovosti. To je raven usklajevanja ciljevkakovosti krajine in tistih, ki se nanašajo na istolokalno krajino. To vodi v ustvarjanje predpisov,ki urejajo posamezna ozemlja, skladno zinterpretacijo krajine, vendar se ob tem pravtako upoštevajo napovedi razvoja, ki so delobčinskega načrta, ki praktično mora sovpadatis to lokalno zasnovo krajinskega načrta. Spet jeobčina tista, ki mora poskrbeti za operativnizagon različnih krajinskih projektov, voditinjihovo izvajanje v skladu z regionalnimi inprovincialnimi vladami.

Ta načela in še posebej potencialna povezavaurbanizma in krajine je navdih za razvoj številnihinovativnih preskusnih projektov, predvsem vToskani, Umbriji in Emiliji Romanji, regijah, ki sodobro razumele pomen krajine pri utrjevanjunjihove lastne identitete in za večjo konku-renčnost njihovega gospodarstva.

Kot nekaj pomembnih primerov te nove vizijeodnosa med urbanizmom in krajino lahkoomenimo primere San Miniata in Scansana vToskani in Spoleta v Umbriji.

V dveh toskanskih mestih je pripravaobčinskega načrta vključevala poskus preskusahipoteze, da se vsebina in oblika načrta mestalahko spremeni tako, da začnemo priznavatiosrednjo vrednost krajinskih vrednot. To jevodilo v konkretno zbliževanje med opredelitvijo

86

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

delov občinske krajine, podobnih lokalnimkrajinam, ki jih urejajo strategije varstva,upravljanja in načrtovanja. Cilji kakovosti krajineso posledično povezani s cilji razvoja mest in ciljizapletenega sistema predpisov, ki omogočavečje zavedanje pri upravljanju prostorskihsprememb.

Na drugi ravni najdemo primer Spoleta, ki je ševedno v najzgodnejši fazi. Tukaj je nedavnosprejet občinski načrt postal predmet presku-šanja za preverjanje tistih elementov, ki soskladni z metodologijami Evropske konvencije okrajini, ki jo je sprejela regija Umbrija v časuspreminjanja svojega krajinskega načrta.

Trenutno je to eksperiment, ki vključuje občino,provinco in regijo. Njegov uspeh bo vplival naprihodnje smernice načrta in tudi na praktičnonaravo modela na partnerstvu osnovanegavečnivojskega upravljanja, ki je od primera doprimera ključ za novo politiko krajine.

tives, structuring the regulations for conserva-tion and prescribing protective measures, whileawaiting input from the provincial and local level,pre-defining the large projects for the landscapeand the guidelines to be adopted for localprojects. It must then further develop the conser-vation of landscapes that are already legally sub-jected to restrictions from the Ministry of Cul-tural Heritage and Activities, in order to ensurethat the restrictions and guidelines are more ef-fective.

At the provincial level it is necessary to identifythose landscapes that make reference to vastercontexts (or landscape units) for which it is pos-sible to define, with greater detail the values, theProvincial Quality Objectives and the relativeregulations to which the Municipalities mustadhere during the phase of updating their Mas-ter Plans. The provinces will also be responsiblefor the process of management that must guar-antee the coherence of the acts of sector-spe-cific planning and programming, with respect tothe Quality Objectives and the other legislativemeasures of the plan. Finally, they will be able toorganise their own landscape projects in an au-tonomous manner, or together with the Re-gional and Municipal Governments.

The actors at the municipal level are called uponto identify those local landscapes that articulatethe contexts of vaster provincial areas, recognis-ing values and defining, as a result, the LocalQuality Objectives. This is the level of harmonis-ing the Landscape Quality Objectives and thoseof urbanism related to the same local landscape.This leads to the creation of the regulations thatdiscipline single territories, coherent with theinterpretation of the landscape, though also at-tentive to the forecasts for development in-cluded in the Municipal Master Plan that, at thepractical level, must coincide with this local ar-ticulation of the landscape plan. Once again it isthe Municipality that must give the operativepush to the various landscape projects, pilotingtheir implementation, in harmony with the Re-gional and Provincial Governments.

Inspired by these principles and in particular bythe potential connection of urbanism and land-scape, a multiplicity of innovative test projectsare being developed, above all in Tuscany,Umbria and Emilia Romagna, regions that havewell understood the importance of the land-

87

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

scape in consolidating their own identity, and forrendering their economy more competitive.

As a few important examples of this new visionof the relationship between urbanism and land-scape we can mention the cases of San Miniatoand Scansano in Tuscany and Spoleto inUmbria.

In the two Tuscan cities the preparation of theMunicipal Master Plan included an attempt totest the hypothesis that the contents and theforms of the urban plan could be modified bybeginning with the recognition of the centralityof the values of the landscape. This has led tothe emergence of concrete convergences be-tween the identification of portions of the mu-nicipal landscape, considered to be similar tolocal landscapes to be regulated using strategiesof protection, management and planning. TheLandscape Quality Objectives are, as a conse-quence, integrated with those of urban develop-ment and those of a complex system of regula-tions that offers the possibility of governing spa-tial transformations more awarely.

On a different level we find the example ofSpoleto, still in the embryonic stages. Here therecently adopted Master Plan has become thetesting ground for verifying those elements thatare coherent with the methodologies of the Eu-ropean Landscape Convention, adopted by theRegion of Umbria when revising its LandscapePlan.

At present it is an experiment that involves theMunicipality, the Province and the Region. Itssuccess will affect not only the future guidelinesof the plan, but also the true practical nature ofa model of partnership-based and multi-levelgovernance that is the key, on a case-by-casebasis, to a new policy for the landscape.

88

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

(Pričujoč govor je dodatek k programu konference inni bil pripravljen na podlagi zapiskov s predavanja,prav tako ni bil sneman. Besedilo je izbor mojihnaknadnih komentarjev.)

Zahvaljujem se vam, da ste me povabili in da stemi naklonili nekaj minut za ta govor. Semizkušen krajinski načrtovalec, nisem pa diplo-mat. Želel bi izpostaviti štiri pomembna dejstva,ki so povezana z učinkovitim izvajanjemEvropske konvencije o krajini z vidika krajinskeganačrtovanja. V preteklih štiridesetih letih sempripravil že veliko študij o krajinskem načrtovanjuin sodeloval v študijah v Evropi, Aziji in obehAmerikah. Svoja opažanja črpam iz teh izkušenj.

Prvič, krajine je zelo težko kategorizirati.

Drugič, krajine ne priznavajo političnih meja.

Tretjič, ne moremo načrtovati čisto vsakegavidika vsake krajine; postaviti moramo prioritetein se osredotočiti na strateške vidike preobli-kovanja.

In četrtič, ne moremo predpisati načrta za vselokacije v neki krajini; poznati moramo razlikomed zaščito de facto in zaščito de jure ter seosredotočiti na področja, kjer je konflikt medvisoko cenjenimi obstoječimi krajinami intežnjami po spremembah močan.

Krajina je celotno okolje, v katerem živimo. Žepreproste kategorije, kot so »naravna« krajina vnasprotju z »urbano« ali »kulturno« krajino, je vresničnem svetu pogosto težko razlikovati medseboj. Koristilo bi nam, če bi manjši poudareknamenjali opredeljevanju in klasifikaciji, večji pafleksibilnejšim in vseobsegajočim pristopom.Krajine niso samo »zelene«.

(This talk was a late addition to the conference pro-gram, and was not delivered from lecture notes, norwas it recorded. The following is an after-the-fact rec-ollection of my remarks.)

Thank you for inviting me, and for the courtesyof allowing me the time to give this talk. I am anexperienced landscape planner, but not a diplo-mat. My intention is to make four importantpoints related to the effective implementation ofthe European Landscape Convention from theperspective of landscape planning. I have organ-ized many landscape planning studies over thepast forty years, and have worked on studies inEurope, Asia and the Americas. These com-ments are drawn from that body of experience.

First, landscapes cannot be easily categorized.

Second, landscapes do not recognize politicalboundaries.

Third, we cannot plan every aspect of every land-scape; we must establish priorities, focussingon strategic issues of change.

Fourth, we cannot prescribe a plan for all spatiallocations within a landscape; we must recog-nize the distinction between de facto and dejure conservation, and focus on areas whereconflict between highly valued existing land-scapes and the forces of change are intense.

The landscape is the whole environment inwhich we live. Simple categories such as »natu-ral« landscapes versus »urban« or »cultural«landscapes are often very difficult to distinguishin the real world. We would benefit from lessemphasis on definition and classification, andmore on flexible and inclusive approaches.Landscapes are not only »green«.

Nekaj misli o krajinskem načrtovanju k ciljemEvropske konvencije o krajini

Some notes on landscape planning towardsthe objectives of the European Landscape Convention

prof. dr. Carl Steinitz, Ph. D.

89

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Delamo pod vplivom paradoksa: krajine nepriznavajo državnih meja, vendar pa Evropskakonvencija o krajini implicitno predpostavlja, daseštevek vseh državnih prizadevanj predstavljadober načrt. Menim, da je to mogoče, vendar panikakor ni zanesljivo. Razmislite o tem, da se vsinajpomembnejši načrti držav udeleženk tekonference končajo pri državnih mejah. Če biskupaj sestavili zemljevida dveh sosed, verjetnone bi dajala logično povezane slike. Poznamljudi, ki evropske krajine preučujejo brezupoštevanja državnih meja. Njihove analize semorda razlikujejo, vendar pa postanejo smiselnepreko političnih ločnic.

Predstavil bom primer iz Združenih državAmerike. Leta 1973 je ameriški geograf EtzelPearcy združil zemljevid fizične geografije,ekologije in kulturne krajine, da bi na podlagihomogenosti vsakega področja in njihovemedsebojne raznolikosti ponovno določilnotranjepolitične meje. Na novonastalemzemljevidu je poimenoval 38 novih regij/držav,ki nimajo dosti skupnega z obstoječimi 50zveznimi državami. Homogenost znotraj državali regij in njihova medsebojna raznolikost bimorala biti cilja Evropske konvencije o krajini.

Osredotočiti se moramo na glavne težnje pospremembah in razviti strategije za upravljanjesprememb v krajini. Te težnje krajino spremin-jajo hitreje in koreniteje kot pa naša trenutnasposobnost načrtovanja, zato te sprememberesno postavljajo na dvom našo zmožnost»varstva vseh krajin«.

Podajam nekaj primerov teženj, ki povzročajonajvečje spremembe v krajini: gibanje popula-cije iz severne Evrope v sredozemsko kotlino,globalno segrevanje, spremembe v kmetijskipolitiki Evropske unije, primanjkovanje vode vsuhih, vendar rodovitnih regijah, opuščanjekmetijstva in selitev v mesta, evropska inneevropska imigracija in posledično tudi vsevečja kulturna raznolikost. Tem kritičnimzadevam ne posvečamo dovolj pozornosti,vendar bodo nedvomno pripomogle k spremin-janju naših krajin.

Naše metode niso primerne. Niso dovoljkompleksne, da bi lahko obvladale ta zahtevnavprašanja, ki – kot je dejal ugleden ekologEugene Odum – pogosto izhajajo iz »diktaturemajhnih odločitev«. Kljub temu pa so našemetode prepogostokrat preveč zapletene, da bi

We are working under a paradox: landscapes donot recognize national boundaries, yet the im-plicit assumption of the European LandscapeConvention is that the sum of national effortswill make a good plan. In my view, this is possi-ble, but by no means certain. Note that all themajor schemes for the countries at this confer-ence stop at national boundaries. If we attachedtwo adjoining maps, they would likely not createa sensible combination. I know of people whoare studying European landscapes without re-gard to national boundaries. Their analyses maydiffer, but they do make sense across politicaldivisions.

I offer an example from the United States. In1973, G. Etzel Pearcy, an American geographer,combined physiographic, ecological, and cul-tural maps, in order to redefine internal politicalboundaries based on homogeneity within eacharea, and diversity among the areas. The map hecreated created and named 38 new region/states that bear little relationship to the existing50 states. Homogeneity within states or regions,and diversity among them should be objectivesof the European Landscape Convention.

We must focus on the major forces of changeand develop strategies to manage landscapechange. These forces are changing landscapesfaster and more profoundly than our currentability to plan, and these changes certainly ques-tion our ability to »protect all landscapes«.

Some examples of the forces that result in ma-jor landscape change are: population move-ments from Northern Europe to the Mediterra-nean basin; global warming; European Unionagricultural policy changes; water shortages indry but growing regions; rural abandonment andmigration into cities; European and non-Euro-pean immigration, and the resultant increase incultural diversity. These critical issues seem notto be receiving sufficient attention, and they willcertainly alter our landscapes.

Our methods are not adequate. They are notcomplex enough to address these big issueswhich, as the eminent ecologist Eugene Odumsaid, often result from »the tyranny of small de-cisions«. Yet, our techniques are often too com-plex to be understood by ordinary people. I willnow briefly present two examples of studies oflandscape change, which although complex intheir inputs, and detailed in their outputs, also

90

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

jih lahko razumeli tudi laiki. Na kratko bompredstavil dva primera študij spreminjanjakrajine, ki sta, čeprav so bili vložki v študijokompleksni in izsledki podrobni, izoblikovalisklop rezultatov, ki so jasno in preprostoizpostavili področja, ki so zahtevala takojšnjeukrepanje.

La Paz je glavno mesto mehiške države BajaCalifornia Sud, v katerem živi okrog 200.000ljudi. V naslednjih dvajsetih letih se bo njegovoprebivalstvo najverjetneje podvojilo. Pozidanpredel mesta in njegovo porečje se bostarazširila v sedaj še neurejene predele terpovečala povpraševanje po že tako omejenihzalogah vode. Značilne krajine regije La Pazaobsegajo izredno lepa gorovja in obale, pa tudineprivlačne in neurejene urbane predele.Območje študije ni omejeno s političnimimejami, ampak s pravokotnikom, ki vključujepolnitveno zaledje mestnega vodovoda. Vpostopku študije so uporabljali sistemmedsebojno povezanih modelov. Rezultatmodelov je skupina zemljevidov izjemneokoljske kakovosti, ki so bili združeni v enotenzemljevid z zbirnimi kazalci okoljske kakovosti. Izdruge skupine modelov, ki je zlasti privlačna zaindustrijo, trgovino in pet tipov stanovanjskihgradenj, je nastal enoten zemljevid, ki kažepredele, primerne za razvoj. Če se ta dvazemljevida prekrivata, prikazujeta območjakonfliktov in njihovo intenzivnost. Obalnoobmočje Balandre je izjemno lepo in ekološkodragoceno, obenem pa je tudi privlačno zagradnjo. Takoj so ga opredelili kot zelo ogroženoobmočje in ga spremenili v prvi javni občinskipark ob korteškem morju.

Študijsko območje zgornjega dela reke SanPedro v Mehiki in ZDA prečka ameriško-mehiškomejo. Pravokotnik ima središče v porečjuzgornjega dela reke San Pedro. Obrečnoobmočje je življenjski prostor najbolj raznolikeskupine ptic v Severni Ameriki in je zavarovanoz mednarodno pogodbo. Ekološki in hidrološkividiki študije se niso ozirali na mednarodnomejo. Ne glede na to pa je bila meja upoštevanapri načrtovanju in razvoju, saj so z njo ponazorilirazličnost pravnih in družbenih razmer v dvehdržavah. Najpomembnejša značilnost porečja jeneurejeno širjenje predmestja in bivšegamestnega področja Sierre Viste v Arizoni.Združili so zemljevid, ki je prikazoval prioritete vvarstvu krajine, in tistega, ki je prikazoval točke,primerne za razvoj, oba pa sta bila pridobljena iz

produced a summary map of results that clearlyand simply identified areas of urgent concern.

The Municipality of La Paz is the capital of theMexican State of Baja California Sud and ishome to approximately 200,000 people. Itspopulation is likely to double in the next 20years. The built up area of the City and its water-shed would expand into presently undevelopedareas, and increase demand on the limited wa-ter supply. Representative landscapes of the LaPaz region range from exceptionally beautifulmountains and shorelines to unattractive un-regulated development. The Study Area, doesnot follow a political boundary, but is defined asa rectangle that includes the recharge area ofthe aquifer that supplies water to the city. Thestudy process utilized a system of interlinkedmodels. The models produced a group of mapsof high environmental quality that were com-bined to produce a single map of aggregated in-dicators of environmental quality. Another groupof models of attractiveness for industry, com-merce and five types of residential developmentwere combined to produce a single map of ag-gregated attractiveness for development. Whenthese two maps are overlaid, the resulting mapindicates areas and intensity of conflict. Thecoastal zone of Balandra is an exceptionallybeautiful and ecologically valuable area that isalso highly attractive for development. It wasimmediately identified as under major threat,and subsequently was designated the first Mu-nicipal Public Park on the Sea of Cortez.

The study area of the Upper San Pedro RiverBasin in Mexico and the USA crosses the bound-ary between the U. S. and Mexico. It is a rectan-gle centered on the watershed of the Upper SanPedro River. The river’s riparian zone, is the habi-tat of highest bird diversity in North America andthe subject of an international treaty. Ecologicaland hydrological aspects of the study ignoredthe international boundary. However, planningand development aspects recognized theboundary in order to represent the differing legaland social conditions of the two nations. A ma-jor feature of the watershed is the expandingsuburban and ex-urban sprawl of Sierra Vista,Arizona. Aggregated maps of conservation pri-ority and development attractiveness were de-rived from a group of environmental and urbanreal estate change models. These two mapswere overlaid to create a map indicating the ex-tent and intensity of conflicting demands in the

91

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

skupine modelov za spreminjanje okolja inurbanih predelov. Ta dva zemljevida sta bilaprekrita in sta skupaj tvorila nov zemljevid, ki jeprikazoval območja konfliktnih zahtev in njihovointenzivnost. Eno najbolj kritičnih območij jedragocen habitat ob vznožju Fort Huacuce,vojaškega oporišča, katerega je mogoče zapretiin je tudi izredno zaželena lokacija za razvoj.

V obeh študijah je postalo očitno, da so bila taobmočja konflikta relativno majhna vendarizredno pomembna za ohranitev želenihznačilnosti krajine. V mnogih krajih, kjer soobsežne krajine zavarovane pred gradnjo,zaščitena območja niso zanimiva za neželenrazvoj. V teh primerih sta varstvo de facto inminimalno prizadevanje že zadostna. Te glavnetežnje po spremembah je treba obvladovati, dabi to dosegli, pa je treba prepoznati tiste, prikaterih so sedanji krajinski pogoji visoko cenjeniin je tudi pritisk po spreminjanju močan. Na tempodročju bi morali svoja prizadevanja usmeriti vzaščito de jure.

Nenazadnje pa menim, da govorimo preveč o»zaščiti«. »Živih krajin« ne moremo »zaščititi«.Spreminjanje je lastnost vsake krajine. Kar lahkostorimo, je selektivno ohranjanje nekaterihvidikov krajine, s tem ko skušamo obvladovatispreminjanje. Namesto govorjenja o »zaščiti« bimorali preiti na dejanja ohranjanja in ponekodtudi oblikovanja krajin.

study area. One of the most critical of these ar-eas is the valuable habitat in the foothills of FortHuachuca, a military base that may be closedand which is also extremely desirable for devel-opment.

In both of these studies it became apparent thatthe areas of conflict were relatively small, butextremely important if the desired landscapequalities were to be maintained. In many placeswhere large landscape areas are protected fromdevelopment, the protected areas are not attrac-tive to undesirable development. In these cases,de facto conservation and minimal action maybe adequate. It is the major forces of changethat must be managed, and to do so, we mustidentify those where current landscape condi-tions are highly valued and the pressure forchange is high. It is here that we should focusour efforts towards de jure conservation.

As a final word, I think that we talk too muchabout »preservation«. One cannot »preserve« liv-ing landscapes. Change is part of any landscape.We can selectively conserve aspects of land-scapes as we try to manage change. We shouldreplace talking about »preservation« with actionstowards conservation and for some landscapes,design.

Viri

Pearcy, G. Etzel, A Thirty-Eight State U.S.A. Plycon Press 1973.

http://projects.gsd.harvard.edu/lapaz/

Steinitz, C., et al, Alternative Futures for Changing Landscapes: theUpper San Pedro River Basin in Arizona and Sonoma, Island Press, 2003

Literature

Pearcy, G. Etzel A Thirty-Eight State U.S.A. Plycon Press 1973

http://projects.gsd.harvard.edu/lapaz/

Steinitz, C. et al Alternative Futures for Changing Landscapes: the UpperSan Pedro River Basin in Arizona and Sonoma, Island Press, 2003

92

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Krajina je prostor gospodarskega razvoja

Pokrajina in krajina ne pomenita zgolj uživanja vsprehodih ali poezije oblakov, temvečpredstavljata predvsem največjo francoskogospodarsko javno službo. S turizmomprispevata k nacionalnim koristim, ki nudijodvakrat večji zaslužek kot kmetijstvo, trikrat večjikot avtomobilska industrija, desetkrat večji kottrgovanje z luksuznimi predmeti. Poleg tegaustvarjata milijon neposrednih in milijonposrednih delovnih mest (ki v svojem bistvu nepovzročajo delokalizacije) ter prispevata tudi kprivlačnosti ozemlja za ustanovitev podjetij.

Ta gospodarski razvoj temelji na človeškihzgodbah

Če so pokrajine tako privlačne, je to očitno zato,ker pripovedujejo ali prenašajo človeške zgodbe,ki so nemalokrat edinstvene. Meteorit iz komuneRochechouart nam tolmači legendo ali bojazenGalcev, »da bi jim nebo padlo na glavo«, mostPegasus pripoveduje tehnično in junaškozgodbo o mladih Škotih ob izkrcanju v Norman-diji junija 1944, dolina Gartempe pa o kmetijskirevoluciji v obdobju razsvetljenstva. Te znameni-tosti so izraz in opomnik na številne vrednotesveta, ki smo ga prejeli kot zapuščino.

Te pripovedi izražajo naše republikanskevrednote

Kakovost teh pokrajin je povezana tudi združbenim ravnovesjem: lepa krajina in prijetnoživljenjsko okolje ustvarjata blaginjo. Kadar jeprostor slabo organiziran, to povzroča nasilje. Iztega razloga pokrajina in krajina razvijataobčutek pripadnosti. Prav iz tega občutka izhajazavedanje o zmožnostih sobivanja. Prostori,

Le paysage est un gisement de développementéconomique

Les sites et les paysages, ce ne sont pas seulementle plaisir des promenades ou la poésie des nuages,ce sont surtout la plus grande entreprise publique deFrance. Par le tourisme, ils génèrent un bien natio-nal qui rapporte deux fois plus que l’agriculture, troisfois plus que l’automobile, dix fois plus que le com-merce de luxe. Ils créent par ailleurs un million d’em-plois directs et un million d’emplois indirects (nondélocalisables par essence) et contribuent encore àl’attractivité des territoires pour l’implantation d’entre-prises.

Ce développement économique est établi surdes histoires d’hommes

Si les sites ont un tel attrait, c’est bien évidemmentparce qu’ils racontent ou sont porteurs d’histoireshumaines, qui sont bien souvent extraordinaires. Lamétéorite de Rochechouart nous explique la légendeou la peur des gaulois »de voir le ciel leur tomber surla tête«, Pegasus Bridge l’histoire technique et héroï-que des jeunes écossais lors du débarquement deNormandie, en juin 44, La vallée de la Gartempe, larévolution agronomique à l’époque des lumières. Lessites sont l’expression et le rappel d’un certain nom-bre des valeurs d’un monde que nous avons reçu enhéritage.

Ces histoires expriment nos valeurs républi-caines

La qualité des sites concerne aussi l’équilibre social:de beaux paysages, un cadre de vie agréable, créentle bien-être. Quand un espace est mal organisé, ilgénère l’agressivité. C’est la raison pour laquelle lessites et les paysages développent un sentimentd’identité. C’est précisément de ce sentiment que

Prispevek k četrti delavniciEvropske konvencije o krajini

Contribution au quatrième atelier de laconvention Européenne du Paysage

Anne Fortier-Kriegel

93

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

zamišljeni z namenom sobivanja, pa omogočajovzpostavitev demokratičnega nadzora vpokrajinah. Sprejemanju in varnosti, na katerihso si temelje ustvarile naše demokracije, groziizginotje, v primeru, da se zabriše kakovostpokrajin, saj bi kulture v tem primeru zamenjalatehnika.

Kako ustvariti mirno in zadovoljno življenjskookolje za vse

Z usmerjanjem pozornosti in upoštevanjemozemlja, na katerem živimo. Če želimo dosečivarnost državljanov, ki naseljujejo krajino,moramo vsak prostor izboljšati, organizirati inspreminjati s prijaznim odnosom do območja. Tapraktična sprememba je potrebna, ker se zaradinezadovoljstva z izrabo neobnovljivih virov (takonaftnih kot vodnih) urbane cone združujejo invsako leto v Franciji pridobijo 60.000 hektarovkmetijskih zemljišč. Ponovno moramo iznajtinavdihnjene ukrepe, ki se opirajo na pretanjenopoznavanje vsakega zemljišča v smislu njegovihčloveških in naravnih potencialov. Da bi seizognili kulturi velebla-govnic in izdelkov zaenkratno uporabo, je potrebno podrobnopojasniti, kaj pomeni specifičnost vsakeposamezne pokrajine. Ta poskus ustvarjanjasinteze, povezan z zavzetim poznavanjem,omogoča razvijanje kulturnih odnosov zlokalnimi poslanci in sprejemanje jasnihodločitev. Sprejemanje povsem novihuresničevanj v skladu z živo naravo ob zadovo-ljevanju zahtevam našega časa teritorialnimposlancem dejansko omogoča uvedbo javnihrazprav in vzpostavitev zahtev življenjskegaokolja, ki se bliža izginotju zaradi tehničnihstandardov.

Gre za ponovno postavitev človeka v ospredjerazprav o okolju. Zakaj bi človek ostal edini delžive narave, ki nima pravice do kakovostnegaživljenjskega okolja? Z odkrivanjem trajnegarazvoja, povezanega z gospodarstvom napodročju virov energije, pa tudi prostora, bi selahko tudi izognili prevratom in družbenimkatastrofam v Evropi prihodnosti.

Na tem mestu bi rada razvila idejo, da krajina,prostor kultur, temelji na človeških zgodbah,torej »drugo točko« moje uvodne predstavitve,ker bi se iz nje utegnila razviti tipologija krajines kulturnega vidika, ki se ga dandanes vsepov-sod poskuša podcenjevati;

découle la conscience du savoir vivre ensemble. Lesespaces pensés pour vivre ensemble permettentd’implanter, à leur tour, sur les sites un contrôle dé-mocratique. L’accueil et la sécurité sur lesquels nosdémocraties ont établi leurs fondements, risquent dedisparaître si la qualité des sites s’estompe, avec latechnique imposée à la place des cultures.

Comment établir un cadre de vie paisible etheureux pour tous

En portant une attention et un regard sur les territoi-res de vie. Retrouver la sécurité pour les citoyensdans les paysages demande de réparer, d’organiseret de transformer chaque lieu en politesse avec lesite. Ce changement de pratiques s’impose puisquenon contentes de consommer des ressources nonrenouvelables (du pétrole comme de l’eau), les zo-nes urbaines s’étendent et conquièrent chaque an-née, en France, 60 000 hectares de terres agricoles.Nous devons réinventer un génie d’action qui s’ap-puie sur la connaissance fine de chaque territoire enfonction de ses potentialités humaines et naturelles.Pour éviter la culture du super marché et du tout je-table, il convient donc d’expliciter ce qui fait le spé-cificité de chaque site. Ce travail de synthèse atta-ché à un savoir engagé permet de développer uneculture avec les élus locaux et d’éclairer la décision.Adapter toute nouvelle réalisation en harmonie avecles mondes vivants tout en répondant aux préoccu-pations de notre temps permet en effet aux élus ter-ritoriaux d’introduire un débat public et de restaurerune exigence de cadre de vie qui tendent à s’effacerau profit de normes techniques.

Il s’agit de replacer l’homme au centre du débat surl’environnement. Pourquoi resterait-il le seul parmi lesmondes vivants qui n’ait pas le droit à une qualité decadre de vie? En retrouvant un développement du-rable attaché à l’économie des ressources d’énergiemais aussi d’espaces, nous pourrons aussi éviter desbouleversements et des catastrophes sociales pourl’Europe à venir.

Je voudrai développer ici, l’idée que le paysage, lieude cultures, est établi sur des histoires d’hom-mes, c’est à dire »le point deux« de mon exposé li-minaire parce que celui-ci est susceptible de nourrirune typologie du paysage dans son aspect culturel,que tout porte aujourd’hui à minimiser;

Dans l’identification et l’évaluation que l’Europe doitengager, je voudrai, à titre d’exemple, évoquer quel-ques histoires extraordinaires attachées à l’enquêtesur les sites;

94

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Pri identifikacijah in ocenah, ki jih moraspodbujati Evropa, bi rada kot primer opozorilana nekaj izjemnih zgodb, povezanih s poizvedo-vanjem v pokrajinah:

– Pokrajina, kjer leži meteorit iz Rochechou-arta, med regijama Limousin in PoitouCharentes, je čaroben prostor sredi zelenečedolinaste krajine, ki ponazarja starodavnobojazen Galcev, »ki so se bali, da bi jim nebopadlo na glavo«. Kljub temu pa ni ravnoznamenita in dokaz o njenem obstoju, najpovem, da je bilo v tej pokrajini vse lepo inprav, kot temu pravijo domačini Limousina,srečanje zvezd in zemlje, je bil potrjen šeleleta 1974 (ko je osvajanje ozemlja ženapredovalo). Pred 214 milijoni let se je tamraztreščil meteorit velikosti 1,5 kilometra, pričemer je nastal krater s premerom 20kilometrov, kar je bilo vidno samo nasatelitskih posnetkih. Kljub temu, da jemeteorit očitno izginil, je v rečnih strugahvseeno ostal zapisan spomin, saj potekajo vkrivinah. Kamenje iz te pokrajine, ki ga nimogoče najti nikjer drugje in ki ga imenujejoimpaktit, na različnih koncih tega prostoradaje rumene, škrlatne ali zelene odtenke, kiponazarjajo različne stopnje talitve meteori-ta. Ta posebni kamen je zelo lep, zelo lahek,lahko ga je obdelovati in je služil kot gradbenimaterial v vaseh in okoliških znamenitostih,ima pa tudi posebnost, da okolje ohranjaživo. Tako so odkrili vrsto sarkofagov izimpaktita, v katerih so bila trupla kotmumificirana, saj v nasprotju z granitom, ki»razjeda kožo in kosti«, za impaktit niznačilna naravna radioaktivnost. Prebivalciso od nekdaj slutili, da gre za izjemnopokrajinsko znamenitost, in da bi seprepričali, zadostuje, da si zapomnimo rekprebivalcev Rochechouarta: »Na svetu sembil še pred morjem«. Da se je na našemplanetu lahko pojavilo življenje, je zaslužentudi ta zares starodaven dogodek.

– Še ena pokrajinska znamenitost v pariškiregiji je znamenitost Jouars Pontchartraina,ki so jo odkrili med deli na cesti RN 12 med1996 in 1999, pri katerih se je v globelidoline pod žitnimi polji pojavilo starodavnomesto Diodorum, »mesto bogov«, malcevečje od mesta Lutèce. V tej nižinskipoljedelski pokrajini je Le Nôtre, ki mudolgujemo tudi pariško os, ustvaril svojomojstrovino; še širšo perspektivo, ki v dolžino

– Le site de la météorite de Rochechouart entre leLimousin et la région Poitou Charentes est un lieumagique, dans un paysage vallonné et ver-doyant, il illustre l’antique peur des gaulois »quicraignaient que le ciel leur tombe sur la tête«. Iln’est pourtant pas très célèbre et on a eu lapreuve de son existence, à savoir que ce siteétait bel et bien, comme le disent les limousins larencontre des étoiles et de la terre, qu’en 1974(avec une conquête spatiale déjà avancée). Il ya 214 millions d’années, une météorite d’1,5 ki-lomètres s’est écrasée en formant un cratère de20 kilomètres de diamètre et cela n’a été visibleque par les images du satellite. Si la météorite abien évidemment disparue, les rivières en ontcependant gardé la mémoire puisqu’elles ont untracé courbe. Les roches du site que l’on retrouvenulle part ailleurs et qu’on appellent impactite pré-sentent aux différents endroits du lieu des cou-leurs jaunes, pourpres ou vertes qui illustrent lesdivers moments de la fusion de la météorite.Cette roche particulière est très belle, très légère,facile à travailler et elle a servi de matériau deconstruction aux villages et aux monuments alen-tours, elle a la propriété de conserver les milieuxvivants. On a ainsi retrouvé une série de sarco-phages en impactite dans lesquels les corps ontété comme momifiés, car contrairement au gra-nit qui »ronge peau et os« l’impactite ne pos-sède pas de radio activité naturelle. Les habitantsont toujours pressenti qu’il s’agissait d’un siteexceptionnel, il suffit pour s’en convaincre de seremémorer la devise des Rochechoaurt »J’exis-tais avant la mer«. Si la vie a pu apparaître surnotre planète, c’est aussi grâce à cet évènementtrès ancien.

– Un autre site en Ile de France est celui de JouarsPontchartrain révélé par les travaux de la RN 12de 1996 à 1999 et qui ont fait apparaître, aucreux de la vallée et sous les cultures céréaliè-res, la ville antique Diodorum, »la ville des dieux«un peu plus vaste que Lutèce. Sur ce site deplaine agricole, Le Nôtre a qui, nous devons l’axede Paris, a réalisé son chef d’œuvre; une pers-pective plus vaste encore et longue de 13 kilomè-tres, qui témoigne du grand art de l’amé-nagement à la Française dans la mise en scènede la vallée et du palais des Maurepas à JouarsPontchartrain.

– Ou encore la découverte de la côte d’Opale quia été à l’origine du tourisme balnéaire du XIXesiècle, on se souvient que Pouchkine promet àsa bien-aimée de »l’emmener à Boulogne«. Les

95

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

meri 13 kilometrov in priča o visokiumetnosti urejanja krajine na francoskinačin, v uprizoritvi doline in palače Maurepasv Jouars Pontchartrainu.

– Potem je tu še odkritje Opalne obale, kjer seje prvotno začel kopališki turizem XIX. sto-letja, ob čemer se spomnimo, da je Puškinsvoji ljubljeni obljubil, da jo bo »odpeljal vBoulogne«. Obmorska krajina znova prikličev spomin edinstveni sloves tedanjih letoviščob Severnem morju. Kljub temu pa v vojniprizadeta pristaniška mesta, ki so daneszapuščena zaradi industrije, ki je zamenjalakopališke dejavnosti, delujejo kakor kraji, kitrpijo zaradi travme dolgotrajnega zane-marjanja. Vseeno je spregledana kakovostteh termalnih krajin edinstvena in znovapremalo poznana. Primer Malo-les-Bains,kopališke četrti v mestu Dunkerque, ki jo jezasnoval gusarjev sin Gaspard Malo, ki je billeta 1848 izvoljen za poslanca v državnemzboru, kjer je spoznal Victorja Hugota, pa tudislikarje, umetnike, kakšna sta Viollet le Ducali Charles Garnier, arhitekt Pariške opere.Umetniki, ki jih je pritegnil v Malo in ki sokasneje kot izvirno iznajdbo zgradili osupljiveobmorske vile.

In če dandanes moji študentje, kadar obrav-navajo obmorsko krajino, hiše v Malojuocenjujejo kot »niz draguljev«, se to nanaša nadelovanje umetnikov na Opalni obali. V Calaisu,industrijskem mestu čipk, ki je danes zapuščenoin je do neke mere postalo revno mesto, kjer sepojavljajo številni družbeni problemi, je poletnaplaža prostor srečevanja in družbenega miru. Naplaži je k mirnosti tega kraja pripomoglaodsotnost družbenih razlik in v tri vrsterazvrščene kabine mladih, ki tja celo poletjezahajajo v velikem številu.

– Vinogradi vasi Château-Challon. Na prvijurski planoti, ob vstopu v odmaknjeniBaume-les-messieurs, na gorskem slemenu,ki je videti nedostopen, leži vinograd. To jezelo staro zemljišče, opatija je bila namreč dorevolucije obljudena s 25 damami plemeni-tega rodu, ki so pridelovale to rumeno vinobledo zlate barve, ki je odličnega okusa. Tozelo posebno vino, ki zori v hrastovih sodihšest let in tri mesece. Gre za vino, pri kateremse trto sorte Savangin obira v času prvezmrzali, in pri katerem se razvije zeloposebna aroma oreha, da okus v ustih

paysages littoraux font remonter à la mémoirel’extraordinaire réputation des stations de la merdu Nord à cette époque. Pourtant les villes por-tuaires amputées par la guerre, désertéesaujourd’hui par l’industrie, qui avait remplacé l’ac-tivité balnéaire apparaissent comme des lieuxtraumatisés par une série d’abandon. La qualitéméprisée de ces sites thermaux est pourtant uni-que et encore une fois mal connue. L’exemple deMalo-les-Bains, le quartier balnéaire à Dunker-que construit par un fils de corsaire, GaspardMalo, élu député à l‘Assemblée Nationale en1848, où il y rencontre Victor Hugo mais aussides peintres, des artistes comme Viollet le Ducou Charles Garnier, architecte de l’Opéra de Pa-ris. Artistes, qu’il attire à Malo et qui vont édifierdans une invention originale les étonnantes vil-las de bord de mer.

Et si aujourd’hui, mes étudiants lorsqu’ils travaillentsur le littoral qualifient les maisons de Malo comme»un collier de pierre précieuses« cela tient à l’enga-gement des artistes sur la côte d’Opale. A Calais, laville industrielle de la dentelle aujourd’hui désertée etdevenue, pour partie, une ville pauvre, où se pose denombreux problèmes sociaux, la plage l’été est unlieu de rencontre et de paix sociale. Sur la plage, pasde différence sociale et sur les trois rangées de ca-bines les jeunes qui y viennent en nombre tout l’été,ont pacifié l’espace.

– Le vignoble de Château-Challon. Sur le premierplateau jurassien, à l’entrée de la célèbre recu-lée de Baume-les-messieurs le vignoble est im-planté sur une croupe de montagne qui paraîtinaccessible. C’est un domaine très ancien, l’ab-baye a été peuplée jusqu’à la Révolution par 25dames nobles qui ont produit ce vin jaune, cou-leur d’or pâle, qui est excellent. Ce vin très parti-culier mûri en fût de chêne pendant six ans ettrois mois. Il s’agit d’un vin dont le cépageSavagnin est récolté aux premières gelées et quidéveloppe des arômes de noix, de pierre decurry très particulier et dont on garde très long-temps en bouche, le goût. Un litre de jus de rai-sin produit seulement 62 centilitres de vince quis’évapore est appelé »la part des anges« et labouteille qui contient le précieux breuvage s’ap-pelle le clavelin. Ces abbesses qui ont cultivédepuis le haut Moyen Age ce vignoble, devaientfaire état de seize quartiers de noblesse, huitpaternelle, huit maternelle. Comme elles étaientliées à de nombreuses têtes couronnées, ellesont pu faire la promotion de ce vignoble situé àl’orée d’une lointaine reculée du Jura. La pricesse

96

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

ostane še zelo dolgo. Iz enega litra grozdne-ga soka nastane samo 62 centilitrov vina –tisto, kar izpari, imenujem »angelski delež«,steklenica, v kateri je dragocena pijača, pa seimenuje »Clavelin«. Opatinje, ki so že vvisokem srednjem veku gojile to trto, so mo-rale vzdrževati šestnajst plemiških okolišev,osem očetovskih in osem materinskih. Kerso ohranjale poznanstva s številnimikronami, so lahko spodbujale razvoj tegavinograda, ki leži na robu oddaljenegaodmaknjenega konca gorovja Jura. Takodvorna princesa kot dvor Karla V. sta to vinookušala in tudi širila njegov sloves. To vino jeimel rad tudi papež in vse to pojasnjuje, zakajso ga za visoke stroške prevažali po vsejEvropi. Kdo drug razen teh plemenitih dam,pripravljenih na izkušnje, kultiviranih inbogatih, bi torej lahko premogel dovoljpotrpljenja in sredstev, da bi šest dolgih letčakal na priložnost trženja obranega pridelka.Četudi so opatinje po revoluciji izginile, sovinogradniki še naprej proizvajali to vino invzdrževali vinograde, na katere so zeloponosni.

Te zgodbe, ki se jih je poslužilo lokalnogospodarstvo, bi morale biti bolje zabeleženetako v okviru ponovnega dotoka sredstev kottudi v okviru ustvarjanja delovnih mest. Če mostPegasus vsako leto prečka 500.000 obisko-valcev, je temu tako očitno zaradi junaškezgodbe, ki jo znamenitost ohranja, namrečzgodbe o prvi akciji zaveznikov za osvoboditevEvrope, v kateri so sodelovali mladeniči, stari od17 do 27 let. Čeprav je dolina Gartempe, ki je poEvropi precej manj poznana, ker leži v osrčjuVienne v francoski regiji Poitou-Charentes,deležna investicij 300.000 oseb na leto, temudotoku popotnikov ne botruje toliko divja narava,temveč rečna krajina, krajina dolin in planot,povezanih z revolucijo fiziokratov v obdobjurazsvetljenstva. Vlagati moramo torej znova vkulturno zgodovino v smislu identifikacije inocene krajine, kakor tudi v velike strukture, kisestavljajo njeno površje.

Zaključek

Nazadnje bi rada razvila dve zamisli: na prvemmestu želim znova opozoriti, da so za to, da bipreučili in ocenili krajine in pokrajine, potrebnaprilagojena sredstva in ustanove. In nadalje, daje ustvarjanje kakovostne krajine stvar projektov.Glede prve točke menim, da je Francija odkrilaše posebej učinkovito sredstvo. To sredstvo bi

palatine comme la cour de Charles Quint ont con-sommé et apprécié ce vin et ils l’ont aussi faitconnaître. Ce vin était aimé aussi par le pape,tout cela explique que ce vin était charroyer àgrand frais dans toute l’Europe. Qui, donc autreque ces dames nobles, ouvertes aux expérien-ces, cultivées et riches aurait eu la patience et lesmoyens d’attendre six longues années pour com-mercialiser la récolte. Bien que les abbessesaient disparues depuis la Révolution. Les vigne-rons ont continué à produire ce vin et à entrete-nir le vignoble dont ils sont très fiers.

Ces histoires mises au service de l’économie localedevraient être mieux comptabilisées tant sur le plandes rentrées de devises que sur celui des créationsd’emplois. Si Pegasus Bridge fait déplacer 500 000visiteurs chaque année, cela tient, bien évidemment,à l’histoire héroïque que porte le site, celle de la pre-mière action engagée par les alliés pour la libérationde l’Europe et portée par de jeunes hommes de 17à 27 ans. Si la vallée de la Gartempe, beaucoupmoins connue, sur le plan européen, car située aucœur de la Vienne dans la région du Poitou-Charentes en France, est elle, investie par 300 000personnes par an, cet afflux de voyageurs ne tientpas, à une nature sauvage, mais à des paysages derivière, de vallée et de plateau attachés à la révolu-tion des physiocrates au siècle des Lumières. C’estdonc ces histoires culturelles que nous devonsréinvestir dans ce qui identifie et évalue les paysa-ges, tout autant que les grandes structures compo-sant le relief.

Conclusion

En conclusion, je voudrai développer deux idées:d’abord je voudrai encore rappeler que pour être étu-diés et évalués, les paysages comme les sites ontbesoin d’outils et d’institutions adaptés. Et Ensuiteque la création d’un paysage de qualité est affaire deprojets.

Sur le premier point, la France a mis en place un outilparticulièrement bien approprié. Cet outil devrait ànotre sens servir de modèle aux institutions euro-péennes ou être mieux connu. La loi du 2 mai 1930sur les sites constitue en France (dans l’arsenal desprocédures juridiques; SCOT, DTA, PLU, Cartescommunales…) le rempart le plus efficace contre labanalisation et les méfaits de l’urbanisation puisquechaque site, porteur de son image, compose uneréférence illustrée dans la représentation collective.

Ce dispositif est bien connu des élus (au contrairedes procédures et des lois plus abstraites, comme la

97

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

po našem mnenju moralo služiti kot zgledevropskim ustanovam oziroma postati boljznano. Zakon z dne 2. maja 1930 o pokrajinahv Franciji predstavlja (v naboru pravnih postop-kov; načrtov SCOT, DTA, PLU, občinskih zemlje-vidov…) najučinkovitejšo obrambo pred banali-zacijo in pogubnimi posledicami urbanizacije,saj vsaka pokrajina, za katero je značilnasvojstvena podoba, v kolektivni predstavipredstavlja nazoren primer.

To sredstvo poslanci dobro poznajo (v nasprotjuz bolj abstraktnimi zakoni in postopki, kot jenedavni Zakon o obalnem območju, ki ostajaslabo razumljen in zato tudi slabo izvajan) in gaspoštujejo. Zakon je drzen, ker zavzema stališčedo lastniškega prava z uvedbo klasifikacije z alibrez pristanka lastnika prostorov, v kolikor je toutemeljeno s splošnim interesom1. Sicer pa je bilZakon z dne 2. maja 1930, sestavljen s stranislužbe ministra za okolje, ki razpolaga z

récente loi Littoral qui demeure peu comprise et doncpeu utilisée) et elle est respecté par eux. La loi estaudacieuse car elle prend position vis à vis du droitde propriété en instituant le classement avec ou sansl’accord du propriétaire des lieux, du moment que l’in-térêt général le justifie1. Au delà de ses qualités, laloi du 2 mai 1930 est mise en œuvre par un servicedu ministère de l’Environnement qui possède desarchives, une mémoire, des opérations, un person-nel motivé sur cette question. Ce service s’appuie surle travail de 45 inspecteurs des sites, soit enmoyenne deux par région. Il est par ailleurs étayé parune Inspection Générale des Sites. Ces institutions,qui se confortent mutuellement (car ils soumettentensemble régulièrement des dossiers à la Commis-sion Nationale Supérieure des Sites), ont permis àtrès peu de frais pour la collectivité, de maintenir jus-qu’ici, une certaine qualité des sites en France. Si lepatrimoine paysager est pensé comme le moteur dudéveloppement local, il peut permettre avec la loi de1930 un plan de gestion et de développement local

1 Če lastnik soglaša, se pokrajino klasificira s preprostim ministrskim odlokom. Če ne soglaša, se klasifikacijo razglasi po mnenju Višje komisije zemljišč zdekretom Državnega sveta. Odločitev je priglašena lastniku in županu, ki je pristojen za izvajanje sklepa in ki nastopa kot zastopnik države in ne občine.Si le propriétaire est consentant le site est classé par simple arrêté ministériel. S‘il ne l’est pas le classement est prononcé après avis de la Commission supérieuredes sites par décret du conseil d’état. La décision est notifié au propriétaire et au maire qui est chargé de l’exécution de la décision et qui intervient en qualitéd’agent d’état et non de la commune.

2 Pri podaljšanjih zakona v letih 1906 in1913 je Zakon z dne 2. maja 1930 prešel od natančno opredeljenega varstva k širšemu varstvu, ki se nanaša nanaravne znamenitosti in slikovite tvorbe. Pojem pokrajinske znamenitosti je manj omejen. Ukrep razvrščanja dejansko opredeljuje lastnosti in značilnostiprostora. Zakonitih kriterijev je pet vrst: umetniški, zgodovinski, znanstveni, bajeslovni ali slikoviti.Umetniška znamenitost je prostor, ki je opazen zaradi arhitekturne ali kiparske značilnosti, ploščad Les Invalides v Parizu, četrt La Défense, Trg Sv. Markav Benetkah …Zgodovinska znamenitost je prostor, na katerem se je odvijal pomemben dogodek (ne glede na časovno oddaljenost), hiša, kjer je prebival Boétie vSarlatu, plaže na kraju izkrcanja v Normandiji.Znanstvena znamenitost je prostor, na katerem obstajajo dokazi, ki pripadajo trem naravnim kraljestvom, in ki uživa določen sloves zaradi svojegarastlinstva, živalstva ali mineralnih bogastev: paleontološka najdišča ali najdišča fosilov, naravni rezervat Camargue, meteoritska pokrajina Rochechouart,jame Grottes des Demoiselles v dolini reke Verdon, najdišča dinozavrovih jajc v Beaurecueilu v ustju reke Rone.Bajeslovna znamenitost je prostor, s katerim sta povezana ljudski ali bajeslovni spomin ali tradicija: grobnica čarovnika Merlina in vodnjak vile Viviane vbližini Paimponta, gozd Brocéliande, kjer se je odvijala legenda o kralju Arturju, skala Lorelei na reki Ren.Slikovita pokrajinska znamenitost je pokrajina, ki jo je vredno upodobiti, kakršne prizor bi bil pravšen za predmet slikovne upodobitve. Majhni prostorčki zvodnjaki mesta Aix-en-Provence, zaliv Neaplja, pristanišče Sauzon na Belle-Ile-en-Mer…Razvrščanje ima zmožnost vzdrževanja kakovosti določenega prostora, kajti razvrščanje poteka pod vodstvom države, torej predstavnika, ki je sam zavezank ohranjanju teh značilnosti. Minister je pooblaščen s strani republike, za javne zadeve in z jamstvom dolgoročnega splošnega interesa. Tega ne omogočanoben drug ukrep.Uvrstitev pokrajine v kategorijo ne pomeni, da tam ni mogoče ničesar početi, temveč nasprotno, cilj tega je ohranjanje življenja pokrajine, edina zahteva jele, da se ne uničuje njenih značilnosti.Pokrajin ni mogoče ne uničiti ne spremeniti njihovega stanja ali vidika brez posebnega pooblastila ministra.Drugi ukrepi so odvisni od odločitve lokalnih skupnosti, ki so podrejene volilnim terminskim načrtom. Vsak razume dolgotrajnost sklepa skupnosti, katerihlegitimnost je omejena s šestletnim mandatom. Kljub temu se na to dejstvo nikoli ne spomnimo.Niti se nikoli ne posvečamo raziskovanju specifičnosti določenih krajev.

Dans le prolongement de la Loi de 1906 et de 1913, La loi du 2 mai 1930 passe d’une protection ponctuelle à une protection plus large relative à la protection desmonuments naturel et pittoresque. Elle dégage une notion de site. La mesure de classement définit en effet les qualités et les caractères d’un lieu, Les critère de laloi sont au nombre de cinq: artistique, historique, scientifique, légendaire ou pittoresque.Le site artistique est un lieu remarquable par sa qualité architecturale ou sculpturale, l’esplanade des invalides à Paris, le quartier de la Défense, la place St Marc àVenise…Le site historique est celui qui a été le siège d’un événement important (quelle que soit son ancienneté) La maison où à vécut la Boétie à Sarlat, les plages dudébarquement de Normandie.Le site scientifique est un endroit qui contient des témoins appartenant aux trois règnes de la nature et jouit d’une certaine réputation pour sa faune sa flore ou sesrichesses minéralogiques: les gisements paléontologiques ou fossilifères, la réserve naturelle de Camargue, le site de la météorite de Rochechouart, la Grottes desDemoiselles dans le Verdon, le gisements d’œufs de dinosaures à Beaurecueil dans les Bouches du Rhône.Le site Légendaire est un lieu auquel s’attachent un souvenir ou une tradition du Folklore ou de la légende: le tombeau de Merlin l’enchanteur et la fontaine de lafée Viviane près de Paimpont, la forêt de Brocéliande qui abrita la légende du roi Arthur, le rocher de la Loreleï sur le Rhin.Le site pittoresque est le site digne d’être peint, celui dont l’aspect serait propre à fournir un sujet de tableau. Les petites places avec fontaine à Aix-en Provence,la baie de Naples, le port de Sauzon à Belle-Ile-en-Mer…Le classement a la capacité de maintenir les qualités d’un lieu, car le classement est sous l’autorité de l’état, de son représentant, qui est lui-même tenu de conserver ces caractères. Le ministre est le mandataire de la république, de la chose publique et le garant de l’intérêt général sur le long terme. Aucune autre mesurene permet cela.Le classement d’un site ne signifie pas qu’on ne puisse rien faire sur un site, tout au contraire, il cherche à conserver le site vivant, il exige seulement qu’on nedétruise pas ses caractères.les sites ne peuvent ni être détruits, ni être modifiés dans leur état ou leur aspect sans autorisation spéciale du ministre. Les autres mesures dépendent de décisionde collectivités locales soumises à des échéanciers électoraux. Chacun comprend la pérennité de décision de collectivités qui ont une légitimité limitée à 6 annéesde mandats. Pourtant jamais on rappelle cet état de fait. Jamais non plus, on explore la spécificité d’un lieu.

98

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

zadevnimi arhivi, memorandumom, postopki inmotiviranim osebjem. Ta služba se opira na delo45 krajinskih inšpektorjev, kar pomeni povpreč-no dveh na posamezno regijo. Poleg tega gapodpira Generalni inšpektorat za krajino. Teustanove, ki se med seboj dopolnjujejo (aktenamreč skupaj predložijo Nacionalni komisiji zakrajino), omogočajo zelo nizke stroške zakolektivno vzdrževanje določene kakovostifrancoskih pokrajin do današnjega dne. Če se nakrajinsko dediščino gleda kot na pogonsko silolokalnega razvoja, lahko z Zakonom iz leta 1930omogoča načrt upravljanja in lokalnega razvoja,ki se uresničuje s sklepanjem pogodb medrazličnimi akterji. Miselnost, ki se ne opira naprepovedi, ampak na potrebo po kontinuiteti. Vravnovesju, ki se vzpostavlja med tradicijo, kiohranja spomine, in upanja polnimi inovacijami,je ta osnova za poslance postala priložnost zaspodbudo k ohranjanju pokrajin.

Ta zgledni institucionalni vzorec bi bilo trebaokrepiti in razviti povezave z Evropo.

V sedanji pravosodni razvejanosti Zakon iz leta19302 predstavlja večjo zmožnost upiranjazunanji banalizaciji, saj so specifične lastnostidoločene pokrajine razlog za njeno privlačnost.Pokrajinska znamenitost predstavlja krajinskikapital. Uvedba klasifikacije prostora je težkanaloga.

Danes obstaja nedvoumna potreba po okrepitvivarstva pokrajin. Znova se spomnimo, da igrajopomembno vlogo v zvezi z bodočimizaposlitvami v skupnostih (ki same po sebi nepovzročajo delokalizacije).

V nasprotju s splošnim prepričanjem v Francijiobstaja le nizek odstotek zaščitenih pokrajin3, kizavzemajo 1,4 % nacionalnega ozemlja. Spodporo republikanskega gibanja velikihumetnikov in vizionarskih pisateljev 19. stoletjaje zaščita pokrajin še vedno povezana zumetnostjo življenja po francosko. Glede na to,da je v pariški regiji vsako leto 20.000 haporabljenih4 za razčlovečeno urbanizacijo, jezahteva po izravnavi in volja prebivalstva doohranjanja življenjskega sloga povezana skakovostjo krajine.

qui se réalise par une contractualisation entre lesdifférents acteurs. Une pensée qui s’appuie non passur le seul interdit mais sur le besoin d’une continuité.Dans un équilibre retrouvé entre la tradition porteusede mémoire et l’innovation d’espoir, cet appui devien-drait l’occasion d’un encouragement à la sauvegardedes sites pour les élus.

Ce modèle institutionnel exemplaire devrait être ren-forcé et il faudrait développer des liens avec l’Europe.

Dans le mille feuille juridique actuel la loi de 19302

présente une capacité plus grande à résister contrela banalisation extérieure car les qualités spécifiquesd’un site en font son attrait. Un site constitue un ca-pital paysager. Instaurer un classement sur un lieuest une tâche ardue.

Il existe aujourd’hui une nécessité absolue de renfor-cer la protection des sites. Ils constituent, nous lerépétons, une part importante des emplois commu-nautaires à venir (non dé localisables par essence).Contrairement à l’idée reçue, il n’existe qu’un trèsfaible pourcentage des sites protégés3 en Francereprésentant 1,4 % du territoire national. Soutenuepar le mouvement républicain des grands artistes etdes grands écrivains visionnaires du XIXe siècle, laprotection des sites reste attachée à l’art de vivre àla française. Face aux 20 000 ha consommés4 cha-que année en région parisienne, par une urbanisa-tion déshumanisée, la demande de compensation etla volonté des populations de préserver le cadre devie est attachée à la qualité des paysages.

Sur le second point: Les artistes ont enfin fortementcontribué à développer une sensibilité particulière aupaysage qui a imprégné la société toute entière.Cette culture paysagère est également liée au travailde tous ceux qui interviennent sur le paysage. Agri-culteurs, forestiers, jardiniers, paysagistes, architec-tes, ingénieurs…, tous les hommes de l’art ordinai-res, tous aménageurs, ils ont créé des formes nou-velles qui se sont ancrées dans l’histoire et la géo-graphie des lieux. Appréciés par les habitants, lesnouveaux paysages sont devenus des référencesqui, à leur tour, ont inspiré les artistes. L’idée qu’ilexiste une relation entre le »beau« et le »bon« (l’utile) est ainsi née d’une sensibilité et d‘une esthé-tique partagées. Des expressions telles que »l’agri-

3 Pod tem razumem razvrščene pokrajine.J’entends ici sites classés.

4 Glej podatkovno bazo Océan in organe ocenjevanja regionalnega direktorata za storitve v pariški regiji (DREIF).Voir base de données Océan et instances d’évaluation du DREIF.

99

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Glede druge točke pa: umetniki so končnomočno pripomogli k razvoju svojstvenegaposluha za krajino, ki prežema družbo kot celoto.Ta krajinska kultura je prav tako vezana na delovseh tistih, ki posegajo v krajino. Kmetje,gozdarji, vrtnarji, krajinarji, arhitekti, inženirji ...,vsi običajni obrtniki, vsi organizatorji so ustvarilinove oblike, ki so se zasidrale v zgodovino ingeografijo krajev. Ker so jih prebivalci znali ceniti,so nove krajine postale zgledi, ki so saminavdihovali umetnike. Zamisel, da med »lepim«in »dobrim« (uporabnim) obstaja razmerje, torejizhaja iz deljenega posluha in estetike. Izrazi, kotje na primer »kmetijstvo je prvobitna umetnost«,»umetnostna obrt«, »šole umetnostne obrti«izhajajo iz tradicije, ki podpira raziskavoprofesionalne estetike, da bi pričala o kakovostidela. Estetska kakovost krajine je povezana značinom, kako se jo nariše, izoblikuje, kako tisti,ki posegajo v ozemlje, razpostavijo gradbenemateriale.

culture est le premier des arts«, »les ouvrages d’art«,»l’écoles des arts et métiers« sont issues d’une tra-dition qui favorise la recherche d’une esthétique pro-fessionnelle pour témoigner de la qualité du travail.La qualité esthétique d’un paysage est liée à la façonde le dessiner, de le modeler, de mettre en œuvre lesmatériaux de construction par ceux qui interviennentsur le territoire.

100

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

V diskusijah o krajini pogosto slišimo, da jekrajina oder, na katerem igramo ali celoodigramo svoja življenja. Menim, da bi bila velikoprimernejša primerjava krajine z gledališčem, vkaterem so prisotni tudi oder, igralci, občinstvo,scenarist in režiser.

Krajinska gledališka predstava je obsežnauprizoritev s številnimi igralci, poteka pa vsakdan v tednu, 365 dni v letu.

V preteklosti se je krajinska predstavapogostokrat odvijala brez scenarija in včasih soigralci uspeli pripraviti vrhunski nastop – sevedaje bil tempo počasen in igralci so imeli dovoljčasa, da so razmišljali o svojem početju.

Danes pa je krajinska gledališka uprizoritevpogostokrat zelo živahna in igralci nimajo velikočasa za razmislek o svojem besedilu ali vlogi,zato je krajinsko ustvarjanje neubrano inškodljivo. Kar potrebujejo, je dobro napisana inraziskana vloga.

Dramatiki in scenaristi se morajo poglobiti vtematiko svoje gledališke predstave, v krajinskipredstavi pa ovrednotenje značaja krajine pravtako predstavlja dragocen vir raziskovalnihpodatkov.

Igralci morajo razumeti vse dimenzije svojevloge. Gledališčniki bi temu rekli poglobitev vvlogo – če želijo biti pri tem učinkoviti, pa morajoimeti tudi dostop do podatkov o krajini, naprimer v obliki dokumenta o vrednotenju krajine(angl. Landscape Character Assessment).

Pravzaprav je danes skoraj nemogoče uprizoritidobro krajinsko gledališko predstavo brezpodatkov, ki jih pridobimo z vrednotenjemkrajine.

Pregled nad delavnico 1

Overview of Workshop 1

Terry O’Regan

In discussions on landscape it is often said thatthe landscape is a stage where we act or playout our lives. I would suggest that the landscapemight be more appropriately compared with atheatre complete with stage, players, audience,script writer and director.

The landscape theatrical presentation is a largeproduction with many players and the show ison every day of the week, 365 days of the year.

In the past the landscape play has often beenwithout a script and sometimes the playersmanaged to achieve a production of the highestquality, of course the pace was slow and therewas time for the players to think about whatthey were doing.

Today the landscape theatrical production is attimes very lively and the players often have littletime to consider their lines or their actions andoften the landscape production is discordantand damaging. They need a well written andresearched part to play.

Playwrights and script writers must research thesubject of their theatrical production and for thelandscape show, landscape character assess-ment is a valuable source of research data.

The players themselves need to understand thecharacteristics of their part. As they say in thetheatre they read themselves into the part andto do this effectively they also need to have ac-cess to a landscape database such as Land-scape Character Assessment.

In fact it is almost impossible today to producea good landscape play without having the base-line data provided by Landscape Character As-sessment.

101

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Vloge, ki jih odigrajo igralci in tudi občinstvo, soprecej raznolike. Lahko so dejavne ali pasivne,reaktivne ali proaktivne, destruktivne alikonstruktivne, nevtralne ali strateške, zaletave alipreudarne.

V uvodnem delu je g. Ivan Marušič, predstojnikOddelka za krajinsko arhitekturo na ljubljanskiuniverzi, poudaril, da so evropske krajine našaskupna dediščina in da je največji izziv Evropskekonvencije o krajini ravno interakcija med krajinoin družbo.

Povedal je, da so v Sloveniji krajine dolgo časaspadale v okvir nacionalnih politik, zametkidejavnosti urejanja slovenske krajine pa segajov obdobje pred več kot tridesetimi leti. Dejavnostje vrhunec doživela v 90. letih prejšnjegastoletja, ko je bil pripravljen popis krajin Slovenijein njihove vrednosti in je bil posredovanuradnikom v službah za prostorsko načrtovanjein upravljanje. G. Marušič je poudaril, da je nujnozagotoviti, da se lahko vsi državljani vključujejov upravljanje krajine, ob čemer je trebaupoštevati, da ohranjanje narave pomeni čimmanjšo prisotnost človeka.

Slovenija potrebuje krajinsko ozaveščennacionalni prostorski načrt, ki ponuja tudipotencial vključevanja vseh interesov, saj vsektorskih prostorskih načrtih, na primerkmetijskih in gozdarskih, krajina ni bila vednoustrezno zastopana.

Tu je dr. Marušič ponudil zelo pomembnoiztočnico, namreč, dejal je, da lahko kategori-zirane ali varovane krajine, ki se izoblikujejo naznanstvenih namesto na krajinskih osnovah in kizavzemajo 35 % slovenskega ozemlja, negativnovplivajo na kakovost krajine v ostalih predelih.

Izhajajoč iz slovenskih izkušenj je pozval kzdružitvi treh najpomembnejših politik Evropskekonvencije o krajini – ohranjanje, upravljanje innačrtovanje – ter k njihovem izvajanju nacelotnem območju Slovenije.

Za zaključek je poudaril, da moramo v ta procesvključiti vse deležnike in uporabiti bazo podatkovo inventarizaciji krajin, s čimer bomo igraliaktivno vlogo v postopku odločanja v vsehsektorjih.

Dr. Ana Kučan z Oddelka za krajinsko arhitekturoUniverze v Ljubljani je pripravila izjemno

The roles played by the players and the audienceare quite diverse and they may be active or pas-sive, re-active or pro-active, destructive or con-structive, neutral or strategic and rushed or con-sidered.

In introducing the session Mr. Ivan Marušič,Head of the Landscape Architecture Depart-ment, Ljubljana University stressed that the Eu-ropean landscapes are our common heritageand the interaction of landscape and society isa key challenge for the European LandscapeConvention.

He noted that in Slovenia; landscape has longbeen included in National Policies, with work onthe Slovenian landscape extending back oversome 30 years. This work culminated in the1990’s in the development of an inventory ofSlovenia’s landscapes and their value and thiswas distributed to the administrators responsi-ble for spatial planning and management, but hestressed the need to ensure that all citizens canbe involved in the management of their land-scape noting that preservation tends to excludepeople.

Slovenia needs a landscape-informed nationalspatial plan with the potential to be inclusive ofall interests, because landscape has not alwaysbeen adequately represented in sectoral spatialplans such as agriculture and forestry.

He made a very important point in noting thatdesignated or protected landscapes which tendto have a scientific basis rather than a landscapebasis and representing 35% of the Slovenianland area may well be counter productive forlandscape quality in the rest of the land area.

On the basis of the Slovenian experience heurged that the three principle policies, preserva-tion, management and planning of the EuropeanLandscape Convention be fully integrated andapplied to the total land area of Slovenia.

He concluded by stressing that we must includeall of the stakeholders and use the data baseprovided by the identification of landscapes toinfluence the decision making process in all sec-tors.

Mrs. Ana Kučan, from the Landscape Architec-ture Department, Ljubljana University gave a fas-cinating and insightful presentation on land-

102

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

zanimivo in nazorno predstavitev krajine kotnacionalnega simbola nasproti osebnemusimbolu (ki se lahko zelo razlikujeta), pri čemerje ponudila vpogled v identiteto krajine nalokalni, regionalni in nacionalni ravni, tako zzunanje kot notranje perspektive.

Izpostavila je pomembno dejstvo, da jenacionalna identiteta družbeni konstrukt, ki sezelo pogostokrat spreminja in s časom dobivadrugačne pomene.

Njena raziskava o tem, kako smo dojemalikrajino v času okrog 2. svetovne vojne, je bilaresnično zanimiva – kaže nam, da se v trenutkihogroženosti ali negotovosti radi ‘zatečemo’ kpodobam varnih, romantičnih ali idiličnih krajinin se izogibamo odročnim, medtem ko se namv trenutkih samozavesti in optimizma zdi divja,neukročena krajina privlačna.

Krajina vedno predstavlja del naše identitete,vendar pa za predstavitev nacionalnih ali tudiosebnih občutij v danem trenutku vsakokratizberemo drugačen del krajine.

Ta spremenljivost dojemanja ima več implikacijpri določanju prave vrednosti krajine kot zgoljvrednotenje.

Krajino spreminjamo s svojimi dejavnostmi, kivodijo do spontanih ali načrtovanih sprememb,na senzitivnost v naših posegih pa močno vplivatrdnost našega odnosa do krajine v danemtrenutku.

Nacionalna identiteta izhaja iz časov, ko so senarodi še izoblikovali (domovina) in pogostosloni na pretirano romantični podobi (zelopodobno se je dogajalo na Irskem).

Zavedati se moramo razlik v posameznikovemrazumevanju lastnega prostora, prav tako pamoramo razumeti, kako skupnost kolektivnodojema prostor.

Razumevanje medijev je lahko pod močnejšimvplivom tujcev, kar lahko ponazorimo sprimerom turističnih brošur, ki lahko izkrivijopodobo, kot jo dojema domačin.

Danes je podoba krajine precej drugačna in jevečkrat ogrožena – primer tega je predlaganaizgradnja igrišča za golf v Lipici.

scape as a national as against a personal sym-bol (which can be very different from eachother), looking at landscape identity at the local,regional and national level and from an externaland internal perspective.

She made an important point in noting that na-tional identity is a social construct and it is veryoften changed and given a different meaningover time.

Her examination of the perception of landscapeportrayed around the 2nd world war was inter-esting – suggesting that when we are threat-ened and insecure we tend to ‘retreat’ to imagesof perceived safe, romantic or pastoral land-scapes and to avoid remote landscapes, con-versely when we feel secure and optimistic wesee the wild rugged landscape as inviting.

Thus landscape is always part of our identity, butwe select different parts of the landscape as rep-resentative of the national or even personalmood of the moment.

This volatility in perception has more implica-tions for valuing landscape than assessing land-scape.

We change landscape with our activities result-ing in spontaneous or intentional change andthe sensitivity of our interventions is greatly in-fluenced by the security of our relationship withthe landscape at a particular time.

National identity is linked to the time when na-tions were formed (the homeland) and is oftena romanticised image (this has very much beenthe case in Ireland).

Whilst we must be aware of the differences thatcan exist between the individual’s understandingof his/her space, we must also understand thecollective community understanding of space.

The media’s understanding of landscape may bemore influenced by foreigners as in the case oftourism brochures and this can skew the citi-zen’s own understanding.

Nowadays the image of the landscape is verydifferent and very much under threat for exam-ple the proposal to construct a golf course onthe Lipica stud farm.

103

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Podoba prostora izhaja iz fizičnega vidika, ki ganato posameznik ponotranji in mu dodaalegorične in ikonske plasti.

Vloga Evropske konvencije o krajini bo prekoizobraževanj in drugih dejavnosti vplivala nanaše dojemanje krajine.

Zapiranje v krog krajinskih podob lahko oviraustvarjalni pristop k upravljanju krajine.

Mag. Jelka Hudoklin iz Slovenije je opisalaprojekt Regionalne distribucije krajinskih tipovSlovenije in poudarila, da so bili cilji projektapridobivanje znanja, kategorizacija, pripravaosnov za opredelitev krajin in za izdelavosmernic za upravljanje krajin v Sloveniji.

Opisala je izvedbo postopka in pojasnila, dabodo podatki, pridobljeni s tem projektom,nepogrešljivi tako pri pripravi splošnih inpodrobnih prostorskih načrtov in raziskovalnihštudij kot tudi v izobraževanju in ozaveščanjujavnosti.

Poudarila je, da krajinski tipi niso zakonskourejeni in zato niso vedno upoštevani, pri tem pase je oprla na primer predlaganega razvojakobilarne Lipica.

Zaključila je z ugotovitvijo, da vse kaže na to, dav tem trenutku razmer ne izboljšujemo, ampakle poslabšujemo kakovost slovenskih krajinskihvirov, zato se moramo vprašati, kakšna jeprihodnost slovenske krajine.

G. Graham Fairclough, predstavnik VelikeBritanije za Evropsko konvencijo o krajini, jepripravil zelo spodbuden pregled trenutnegastanja v Veliki Britaniji in povedal, da se pri njihvrednotenje krajine dejavno uporablja kotsredstvo upravljanja krajine, zlasti pa jevrednotenje zgodovinske krajine učinkovit in-štrument na različnih ravneh. Spodbudno je biloslišati, da se uporablja tudi na lokalni ravni.

V zaključku svoje predstavitve je nanizal še celovrsto vidikov, ki so pomembni za vse nas, inpoudaril, da je potrebno spremljati spreminjanjekrajine in si na ta način olajšati razumevanje teključne lastnosti krajine ter prepoznavanjenajpomembnejših pokazateljev.

Povedal je tudi, da je potrebno posvetitipozornost celotnemu vprašanju javnosti v

The image of space starts from the physical,then individuals internalise it and add allegoricaland iconical layers.

The role of the European Landscape Conventionwill influence our perception of landscapethrough education and other activities.

Locking into images of landscape can act as anobstacle to a creative approach to landscapemanagement.

Mrs. Jelka Hudoklin M.Sc., Slovenia describedthe Regional distribution of landscape types inSlovenia Project noting that the aims of theproject were to acquire knowledge, categorise,provide a basis for defining the landscapes andprovide the basis for preparing guidelines forlandscape management of the Slovenia land-scapes.

She described the process undertaken andnoted that the data arising from the project willbe invaluable in the preparation of overall anddetailed spatial plans, research studies and ineducation and informing the public.

She highlighted that landscape types are notrecognised by law and are therefore not alwaystaken into account and specifically referred tothe proposed development at the Lipica StudFarm.

She ended up by noting that rather than the cur-rent situation improving the present indicationswould suggest a disimprovement in the qualityof the Slovenian landscape resource and wemust ask the question about what is the futurefor the Slovenian landscape.

Mr. Graham Fairclough Representative of theUnited Kingdom to the European LandscapeConvention provided a very encouraging over-view of the current situation in the U.K. indicat-ing that landscape character assessment is be-ing actively used as a tool for landscape man-agement and more particularly historical land-scape character assessment is being success-fully used at a range of different levels and it wasparticularly encouraging to hear of its use at thelocal level.

In concluding his presentation he highlighted anumber of important concerns for all of usstressing the need for monitoring landscape

104

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

urbani krajini, prav tako pa ne smemo prezretivprašanja hitre rasti novih naselij.

Zelo so mi bila všeč njegova razmišljanja okonceptu premoženjske vrednosti zgodovinskekrajine in njene občutljivosti.

V svojih zaključnih besedah je opozoril, da bimorali ponovno obiskati problematične krajineiz preteklosti in se tako soočiti z enim največjihizzivov, obenem pa tudi stopiti v areno, v kateribomo lahko dokazali pravo vrednostdinamičnega pristopa k upravljanju krajine.

G. Jean-François Seguin, predstavnik Francije zaEvropsko konvencijo o krajini, je prav takopoudaril nujnost dobrega razumevanja dinamikekrajine. Izpostavil je dejstvo, da v določenemsmislu nekatera območja sploh nisoobravnavana kot krajine, saj vso svojo pozornostnamenjamo privlačnejšim krajinam. Nato jenekaj besed posvetil ustrezni opredelitvi krajine.

Opazil je, da se ta pristop vedno bolj razvija tudiv Franciji, saj se je začela ukvarjati z izzivi, kot jena primer načelo, da se meje krajine neprekrivajo z upravnimi mejami.

Obenem je še poudaril pomen preučitve urbanekrajine in pozval k ureditvi prijetnegaživljenjskega prostora za večino populacije.

Govoril je tudi o dojemanju in kako se lahko le-to močno razlikuje v posameznih segmentihskupnosti.

Postavil je težko vprašanje – kako lahko tarazlična dojemanja med seboj uskladimo. Po-membno je, da ponovno ocenimo inprimerjamo dinamični proces in ga uskladimo zdinamiko krajine.

V zaključnem delu nas je ga. Elina Veidemane,visoka uradnica na Oddelku za prostorskonačrtovanje latvijskega Ministrstva za regionalnirazvoj in lokalne oblasti, spomnila na konceptkrajine kot pripovedovalke zgodovine – krajina vsebi skriva veliko zgodb.

Krajine izražajo vrednote in porajajo občutekpripadnosti.

Čeprav je pomembno, da imamo na voljorazlična orodja, pa moramo krajini priznati tudikulturno vrednost.

change to assist in our understanding of this keycharacteristic of the landscape and also identi-fying critical indicators.

He noted that the whole issue of the publicrealm in urban landscape is in need of attentionand the question of the rapid growth of new set-tlements is an important area for attention.

I liked his references to the concept of historiclandscape character asset values and historiclandscape character sensitivity.

His final point about the need to revisit the un-satisfactory landscapes from the past as one ofthe great challenges we face but also one of thearenas where we are most likely to be able toprove the value of a dynamic landscape man-agement approach.

Mr. Jean-François Seguin Representative ofFrance for the European Landscape Convention,also talked about the need for us to understandthe dynamic of the landscape. He also high-lighted the fact that in a certain sense many ar-eas are not regarded as being landscape at all.Where people tend to focus on the attractivelandscapes and therefore he moved on to theissue of an appropriate definition for landscape.

He observed that the approach has been evolv-ing in France and challenges such as the issueof landscape boarder not coinciding with admin-istrative boarders are being addressed.

He again stressed the need to look at the urbanlandscape and to create a good place to live forthe majority of the population.

He talked about the question of perception alsoand how this can vary quite dramatically acrossdifferent sections of the community.

He posed the difficult question as to how do wereconcile different perceptions. It is importantfor us to reassess and compare the dynamicprocess to match the dynamic of the landscape.

In concluding the session Mrs. Elina VeidemaneMinistry of Regional Development and LocalGovernment, Senior Officer of Spatial PlanningDepartment, Latvia brought us back to the con-cept of the landscape as a narrative of our his-tory – the landscape has stories to tell.

105

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

Diskusija ob koncu delavnice je bila živahna,kajti prispevki so po vsem sodeč udeležencemponudili vrsto novih vpogledov. Razvila se jerazgibana debata o tem, da je veliko kulturnihkrajin, ki jim pripisujemo zelo veliko vrednost,nastalo v dolgih urah fizičnega dela državljanov,ki so si s tem služili kruh, in da bo vse večjekopičenje bogastva in spreminjanje kmetijskihpolitik pripeljalo do ukinitve tovrstnega dela, zatobo treba za te krajine pripraviti novo vizijoprihodnosti.

Slišati je bilo tudi poziv, da je potrebno uvideti,da bodo novi načini rabe zemlje povzročilinastanek svojstvenih kulturnih krajin, zaradičesar se bomo morali soočiti s še večjim izzivom,kaj storiti z ‘opuščenimi’ kulturnimi krajinami.

Praktična plat diskusije se je pokazala vrazmišljanju, da moramo sprejeti stvarnosttakšnih situacij ter tudi stvarnost poslovnih ingospodarskih meril.

Proti koncu diskusije je bilo govora tudi o tem, damorda od Evropske konvencije o krajini prevečpričakujemo.

Pogosto me sprašujejo, ali se je zaradi Evropskekonvencije o krajini na Irskem kaj spremenilo.Takšno vprašanje zveni, kot da bi bila Evropskakonvencija o krajini čarobna paličica, s katero bitakoj po podpisu in ratifikaciji preprostozamahnili in v trenutku preoblikovali svojekrajine.

V resnici pa ni preprostega odgovora navprašanje upravljanja krajine. Evropskakonvencija o krajini v sebi nosi potencial zakorenite spremembe, če jo bomo le dejavnoizvajali.

Na delavnici smo poudarili tudi to, da jevzpostavitev baze podatkov o inventarizaciji invrednotenju krajin sicer vitalnega pomena,vendar pa bo imela le akademsko vrednost, čene bo v celoti vključena v upravni in političnisistem.

Upoštevati je treba nekaj zelo pomembnihpogledov na izvajanje Evropske konvencije okrajini in celotno vprašanje inventarizacije invrednotenja krajin.

Landscapes express values and give rise to thesense of identity.

Whilst it is important to have tools at our dis-posal landscape must be recognised for its cul-tural importance.

The discussion at the end of the session waslively as the delegates had obviously found thepapers stimulating and an important debatedeveloped around the question of the fact thatmany of the cultural landscapes upon which wewould place a high value were dependant on citi-zens earning a survival income working physi-cally for very long hours and that increasingwealth and changing agricultural policies willresult in this sort of work being discontinued andthese landscapes will require a fresh vision as towhat their future will be.

There was also a call to recognise that new landuses will give rise to their own cultural land-scapes and this process will present us with aneven greater challenge that deciding what to dowith ‘discontinued’ cultural landscapes

There was a practical tone to the discussionpointing out that we must accept the realities ofsuch situations and of commercial and eco-nomic criteria.

Towards the end of the discussion it was notedthat perhaps too much was being expected ofthe European Landscape Convention.

I am often asked is the European LandscapeConvention making a difference in Ireland. Thequestion is posed as if the European LandscapeConvention was some magic bullet that once itwas signed and ratified would overnight trans-form our landscape.

The reality is that there is no easy answer to themanagement of our landscape but the Euro-pean Landscape Convention has the potential tomake a profound difference providing it is ac-tively implemented.

The session highlighted that whilst it is vital tobuild up an identification and assessment database on our landscapes, this will only be of aca-demic value unless it is fully integrated into theadministrative and political system.

106

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

There are some very important points to beborne in mind about the implementation of theEuropean Landscape Convention and the wholequestion of the identification and assessment oflandscapes.

1. It is the role of the states to organise the iden-tification of the landscape.

2. They will require experts to undertake thiswork and the experts as part of the exercisemust engage in appropriate level of consultationand engagement at the different levels includingthe local level.

3. The methodology is flexible and not fixed instone but it would be desirable that states wouldexamine those that are more advanced in theexercise of Landscape Character Assessment inorder to avoid reinventing the wheel and to learnfrom the mistakes of others.

4. When the Landscape Character Assessmentprocess has been completed and a map is avail-able it would then be necessary to develop cri-teria to achieve higher quality standards withinthe landscape and this will involve the setting oflandscape quality objectives.

5. At that stage the states must again engagethe local population in the process.

6. The final or parallel stage is a political andadministrative exercise and that is the full imple-mentation of the European Landscape Conven-tion on the ground.

This is the process that each state must under-take.

To return to the image of the landscape theatrethat I opened my overview with I would againstress the European Landscape Convention willonly be successfully implemented if the majorityof the stakeholders, players and audience in thelandscape are engaged, involved and participat-ing within the framework of the spirit and visionof the European Landscape Convention.

1. Države so zadolžene za organizacijoinventarizacije krajine.

2. Za to bodo potrebovale strokovnjake, ki sebodo morali vključiti na ustreznih ravnehsvetovanja, ter v proces vključiti najrazličnejšeravni – tudi lokalno.

3. Metodologija je fleksibilna in ni zakoličena,zaželeno pa bi bilo, da bi se države poučile pritistih, ki so v izvajanju vrednotenja krajin žedosegli določen napredek, da ne bi ponovnoizumljali kolesa in se učili iz napak drugih.

4. Ko se postopek vrednotenja krajine zaključiin je zemljevid pripravljen, je nato potrebnoizoblikovati kriterije za zvišanje standardovkakovosti v krajini ter v ta namen postaviti ciljekakovosti za krajino.

5. V tej fazi morajo države v postopek ponovnovključiti lokalno prebivalstvo.

6. Končna ali vzporedna faza pa je politične inupravne narave, in sicer popolna uveljavitevEvropske konvencije o krajini v domačemprostoru.

Ta postopek mora izpeljati vsaka država.

Če se vrnem k prispodobi krajinskega gledališča,s katero sem začel ta pregled, bi želel ponovnopoudariti, da bo Evropska konvencija o krajiniuspešno izvedena samo v primeru, če bo večinadeležnikov, igralcev in občinstva dejavnovključenih v ta proces in delujočih v skladu zduhom in vizijo Evropske konvencije o krajini.

107

Del

avni

ca 1

/ W

orks

hop

1

DELAVNICA WORKSHOP 2Družba in potreba po visoko kakovostnih krajinah

Society and the Need for High Quality Landscape

110

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Pomen kakovostne krajine za boljšokakovost življenja

The significance of quality landscapefor life quality

Blanka Bartol

Dovolite mi, da na začetku delavnice Družba inpotreba po visoko kakovostnih krajinah ponovimnekaj pomembnih iztočnic iz preambule kEvropski konvenciji o krajini, in sicer:– krajina prispeva k oblikovanju lokalnih kultur

in je temeljna sestavina evropske naravne inkulturne dediščine, ki prispeva k človekoviblaginji in utrjevanju evropske prepoznav-nosti;

– krajina je pomemben del javnega interesa nakulturnem, ekološkem, okoljskem in družbe-nem področju in je hkrati ugoden vir zagospodarsko dejavnost, katerega varstvo,upravljanje in načrtovanje lahko prispevajo kustvarjanju delovnih mest;

– krajina je za ljudi pomemben del kakovostiživljenja kjer koli: v mestnih okoljih in napodeželju, na degradiranih območjih ter tudina območjih visoke kakovosti, na vsakdanjihobmočjih;

– krajina je sestavina človekove in družbeneblaginje, njeno varstvo, upravljanje in načrto-vanje pomenijo pravice in obveznostivsakogar;

– kakovost in pestrost evropskih krajin staskupen vir, zato si je treba skupaj prizadevatiza njegovo varstvo, upravljanje in načrto-vanje.

Krajina je celostna kategorija, ki zrcali razvoj instanje duha družbe, hkrati pa k njenemu stanjuin prihodnosti prispevajo vsi: sektorji, javnost,strokovnjaki, politiki, prebivalci.

Krajino lahko opredelimo kot prostorske enote,v katerih regionalno specifični elementi inprocesi odražajo naravne in kulturne dobrine alizgodovino na viden, duhoven in deloma merljivnačin. Ker so človeški in naravni procesi, ki

Allow me that at the beginning of this workshopI repeat some important outlines from the Pre-amble to the European Landscape Convention,namely:– the landscape contributes to the formation

of local cultures and it is a basic componentof the European natural and cultural herit-age, contributing to human well-being andconsolidation of the European identity;

– the landscape has an important public inter-est role in the cultural, ecological, environ-mental and social fields, and contributes aresource favourable to economic activity andwhose protection, management and plan-ning can contribute to job creation;

– the landscape is important part of the qual-ity of life for people everywhere: in urban ar-eas and in the countryside, in degraded ar-eas as well as in areas of high quality as wellas everyday areas;

– the landscape is a key element of individualand social well being and its protection, man-agement and planning entail rights and re-sponsibilities for everyone;

– the quality and diversity of European land-scapes constitute a common resources, andit is important to co-operate towards its pro-tection, management and planning.

The landscape is an integral category in whichthe societal development and state of the spiritare mirrored; at the same time the sectors, pub-lic, professionals, politicians, inhabitants arecontributing to its state and to its future.

The landscape can be defined as spatial units inwhich regionally distributed elements and proc-esses reflects natural and cultural assets or his-tory in visible spiritual and partly measurable

111

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

oblikujejo krajino, podvrženi neprestanimspremembam, so krajine dinamični sistemi.Podvrženi so prilagajanju razvojnim potrebamdružbe, nanje pa vplivajo tudi družbenivrednostni sistemi, ki se prav tako spreminjajo.

Predlog Evropske ustave med osnovne ciljepoleg gospodarske in socialne kohezije uvrščatudi prostorsko kohezijo1. Predstavlja prostorskividik socialne in ekonomske kohezije, od obehpa se razlikuje po tem, da se nanaša naprostorske celote in njihova medsebojna razmer-ja. Doseganje prostorske kohezije pomenizmanjševanje razlik med območji s krepitvijonotranjih potencialov, kar na eni strani vključujekoncept enakosti in uravnoteženosti, na drugistrani pa krepitve prostorskih razvojnihpotencialov in zviševanje kakovosti življenja.Udejanja se preko sistema policentričnegaurbanega razvoja.

Krajina ima integrativni potencial2, ker povezujein združuje različne družbene aktivnosti nadoločenem območju. Integrativni potencialkrajine lahko prispeva k večanju prostorskekohezije s povezovanjem urbanih in podeželskihobmočij v okviru opredeljenih ciljev kakovostikrajine.

Spremembe krajine

Evropska zakonodaja se ne nanaša neposrednona krajino. Krajina je deloma zajeta v konceptubiodiverzitete in sicer kot krajinska pestrost,vendar ta vključuje predvsem biotske vidike, nakatere vpliva primarna raba prostora, ne pa tudikulturnih in simbolnih pomenov (Strategija Pan– Evropske biotske in krajinske diverzitete). Ti soobravnavani v okviru prostorske ali varstvenezakonodaje držav članic.

Po drugi strani pa Evropska unija na področjuokolja uvaja instrumente, ki so namenjeni presojivplivov planov na okolje, kot sta strateškapresoja vplivov na okolje, kulturno dediščino inkrajino in projektna presoja vplivov na okolje.Glede na veliko raznolikost krajin in načrtoval-skih praks je vprašanje, ali imamo primerljivestandarde za presojo krajine. To je še posebejpomembno vprašanje pri udejanjanju projek-tov ali načrtov na transnacionalni ravni. NaEvropski ravni je bil zasnovan projekt Evropske

manner. The human and natural processeswhich shape the landscape are in constantchange which makes the landscapes dynamicsystems. They are being adapted to the societaldevelopmental needs and influenced also bysocietal system of values, which is graduallychanging as well.

Among the basic aims of the proposal of Euro-pean Constitution along with the economic andsocial cohesion one finds territorial cohesion1. Itrepresents the spatial aspect of economic andsocial cohesion; it differs from both for it is attrib-uted to the spatial units and their spatial rela-tions.

Reaching territorial cohesion means decreasingthe differences among the territories bystrengthening endogenous potentials; this, onone hand includes the concept of equity andbalance and on other hand the strengthening ofterritorial development potentials and increasingof the quality of life. The territorial cohesion is im-plementing with the polycentric system.

The landscape has and integrative potential2,because it ties and combines different socialactivities in the specific area. Integrative poten-tial of landscape can contribute to increase ter-ritorial cohesion by connecting urban and ruralareas in the framework of landscape quality ob-jectives.

The landscape change

The European legislation does not refer to land-scape directly. The landscape is partly includedin the biodiversity concept, namely as landscapediversity. The landscape diversity includes bioticaspects, which is influenced by primary land use,but does not include the cultural and symbolicones. The cultural and symbolic aspects of thelandscapes are referred to in spatial or conser-vation legislation of the member states.

Although there is no European binding legisla-tion to cover directly this field, the Europeancommunity introduced environmental instru-ments, which are used for assessment of theimpact of the plans on the environment, culturalheritage and landscape. These are Environmen-tal strategic assessment and assessment of sin-gle projects.

1 Golobič, M.: Prostorski vplivi sektorskih politik, Ljubljana, 20062 Landscape Quality in Europe, EPCEM 2002-2, Amsterdam

112

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

krajinske klasifikacije3, ki naj bi služil kot podlagaza presojo vplivov planov na krajino, služil naj bikot integralni okvir za ugotavljanja pritiskov nabiotsko raznovrstnost, kot orodje za identifikacijočezmejnih in drugih krajin in kot podlaga zaspremljanje kmetijsko-okoljskih krajinskih indika-torjev v okviru OECD. Čeprav je večina dela natem projektu že opravljenega, vprašanje, kakolahko klasifikacijo vključimo v načrtovalskiproces, v katerem se sprejemajo odločitve oprostoru, ostaja odprto. Ob tej klasifikaciji sepostavlja tudi vprašanje, ali je možno opredelitiskupno krajinsko karto Evrope, ki bi vključevalatudi kulturne in simbolne pomene krajine, ali paje to možno opredeliti le na ravni držav članic.

Prostorsko načrtovanje, ki je eden od glavnihinštrumentov za celovito obravnavo razvojadružbe v prostoru, ki vključuje tudi krajino, je vpristojnosti držav članic EU.

Na Nizozemskem4 sicer menijo, da so odločitveo rabi prostora do določene mere določene vBruslju. Razlog je v tem, da morajo državečlanice udejanjati evropske politike, ki vplivajona prostorski razvoj. Področne politike z velikimvplivom na prostorski razvoj in posledično nakrajino so:– regionalni razvoj,– kmetijstvo,– politika konkurenčnosti,– okolje in narava,– vode,– prometna politika.

Analiz učinkov evropskih politik na evropskokrajino sicer ni oziroma so delne, posredno palahko o njih sklepamo iz učinkov politik naprostorski razvoj. Če so ESPON študije pokazalena pozitiven učinek ukrepov politikeregionalnega razvoja na prostorski razvoj, pa sonasprotno, učinki evropske kmetijske politike,gledano z evropskega zornega kota prostorskouničujoči. Čeprav bi npr. v primeru Slovenije, kije uspela v obdobju 2002 do 2006 uveljavitiSlovensko kmetijski okoljski program in direktnaplačila na enoto površine v območjih zomejenimi dejavniki za kmetijstvo in vzavarovanih območjih, lahko taki ocenioporekali. Zmanjševanje kmetijskih območij,posebno v odmaknjenih hribovitih območjihnamreč ni bilo tako drastično, kot bi lahko bilo,če teh ukrepov ne bi bilo. To je pozitivno vplivalotudi na ohranitev krajinskih vzorcev, posebno naobmočjih, ki so za tržno kmetijsko pridelavomanj zanimiva.

In such a great variety of landscapes and plan-ning practices the question arises whether wehave comparable standards to assess the land-scape or not. This question is of the most impor-tance when coming to implement the projects orplans on translational level.

The European classification3 project was startedto answer this and many other questions. Its re-sult should:– assist as basis for landscape assessment

of plans;– represent integral framework to deal with

pressure on biodiversity;– become a tool for identification of transfron-

tier and everyday landscapes;– form the basis for reporting on the agro-en-

vironment landscape indicators in OECD.

Although the major work on classification isdone, the question is if it could be usefully inte-grated in the planning process for the planningprocess is the place where the territorial deci-sions are taken. Further on, is it possible to de-fine common landscape map of Europe, whichwould integrate cultural and symbolic meaningsof the landscape as well, or could this bebrought up only by the individual member states.

The spatial planning, which is one of the key in-struments for comprehensive proceeding in thefield of territorial development is in the respon-sibility of the Member States. In Netherlands4

they think that this is not quiet true, because thedecisions on land use are decided in Brussels.The reason is that Member States have to imple-ment the European policies which influence thespatial development. Sectoral policies with highimpact on spatial development and subse-quently upon landscapes are:– regional development,– agricultural,– competition policy,– environment and nature,– water,– transport policy.

There is little analysis of the European policy ef-fects on the European landscapes. There can besome indirect assumptions on the basis of theeffects on the spatial structure. While ESPONstudies showed positive effect of regional devel-opment measures on spatial structure, on thecontrary, the effect of the European agricultural

113

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Tudi študija »Krajinska kvaliteta v Evropi«5, ki seje osredotočila na podeželske krajine in na prob-lem intenzifikacije kmetijstva v skladu sEvropsko Skupno kmetijsko politiko (CAP),ocenjuje, da CAP negativno vplivala na krajine.Vplivala je namreč na izgubo gozdnih prvin, ki sopomembna ekološka sestavina in veliki merivplivajo na kvaliteto krajine. Na Nizozemskem jeintenzifikacija kmetijstva trajala od konca 1800,po drugi svetovni vojni pa se je ta proces šestopnjeval in imel povečan učinek na krajino inizgubo gozdnih prvin.

Vpliv naravovarstvene politike – NATURA 2000bi lahko ocenili kot pozitivno, saj prispeva kohranjanju raznovrstnosti krajin, čeprav seosredotoča predvsem na biotske vidike pestrostiv krajini. Omejevanje razvoja na območjihNATURA 2000, posebno, kadar gre za velikaobmočja, lahko pomeni hromitev gospodarskemoči posameznih regij, po drugi strani pa vizrazito obremenjenih območjih, kot je npr.Nizozemska, lahko to prispeva pozitivne učinkena kakovost okolja in krajine.

Učinki evropske prometne politike so dvojni: naeni strani se povečuje dostopnost, kar prispevak prostorski koheziji, na drugi strani pa smopriča fragmentaciji krajinskih območij, karnegativno vpliva na ekološko kakovost krajine.Problem predstavlja tudi povečevanje tranzit-nega cestnega prometa in povečana uporabaosebnih avtomobilov, kar negativno vpliva nakakovost zraka in s tem posredno na bivalnekakovost krajine.

Turizem je dejavnost, ki je v zadnjih desetletjihdoživela najizrazitejši porast in je v Evropi postalanajmočnejša industrijska panoga6. Evropa jenajbolj obiskana turistična regija na svetu spribližno 60 % vseh turističnih obiskov. Nipričakovati, da se bo pritisk v prihodnje zmanjšal,vendar se bodo spreminjali tokovi in prioritete.Prometna infrastruktura, naravna, kulturnadediščina so glavni turistični potenciali.Privlačnost okolja (49%) in klima (45%) staodločilni merili pri izbiri turističnega cilja. Vobalnih območjih Evrope to predstavlja močanpritisk na okolje in krajino in potencialno nevar-nost za poslabšanje kakovosti teh območij.

policy, seen from European level, are spatiallydevastating. In the case of Slovenia, which suc-ceeded to put into force agri-environmental pro-gram, such an assessment could be arguedabout. Loss of agricultural land in Slovenia, es-pecially in the remote mountainous areas wouldhave been drastically if there had not been thesemeasures. The agri-environmental program haspositive effect on conservation of landscapetypes, especially in the areas which are less in-teresting for market oriented agricultural produc-tion.

The study »Landscape Quality in Europe«5, whichhas concentrated on rural landscapes and theproblem of intensification of agriculture as im-plementation of Common agricultural policy,assess that CAP has have negative impact onlandscape. It has caused the loss of wooden el-ements, which are important ecological ele-ments of the landscape and has thus influencedthe landscape quality. The intensification of theagricultural in the Netherlands has taken placefrom 1800 and has accelerated after 2nd WorldWar which has brought the increased impact onlandscape and loss of wooded elements.

The influence of the nature conservation policy– NATURA 2000 could be assessed as positive.It contributes to conservation of diverse land-scapes, although it focuses mostly on biotic as-pects of diversity in the landscape. The restric-tion of the development in the NATURA 2000areas, especially in the case of bigger protectedareas, may decrease the economic power in in-dividual regions, but can have positive effects onthe quality of the environment and landscape,especially in the areas with heavy industrialisa-tion.

The effects of the European transport policy aretwofold: on the one hand the accessibility is in-creasing, which contributes to the territorial co-hesion, on the other hand we witness the land-scape fragmentation which has negative impacton ecological quality of the landscape. The prob-lem is also increase of transit freight road trans-port and growth of use of cars. This has negativeimpact on the air quality and indirectly influ-ences the quality of landscape for living.

3 European Landscape CLassification, ALTERRA, Wageningen, 20054 Unseen Europe, A survey of EU politics and its impacts on spatial development in the Netherlands, Netherland Institute for Spatial Planning, Rotterdam,

20045 glej 2 see 26 glej 1 see 1

114

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Evropskim politikam sledi tudi proceskoncentracije in širjenja urbanizacije, kipredstavlja velik pritisk na okolje in obalnaobmočja. Širjenje urbanih središč navzvenpogosto prizadene gozdove, kmetijske in vodnepovršine, onemogoča pa tudi stik mesta innjegovih prebivalcev z naravnim zaledjem.Širitev urbanih središč lahko pomeni tudi izgubozelenih površin, ki so izrednega pomena zakakovost življenja v mestih.

Kakovost krajine

Krajina lahko prispeva k kulturni, ekološki,socialni in politični vrednosti. Evropska krajinskakonvencija opredeljuje kakovost krajine kot ciljčlovekovih oz. družbenih aktivnosti, ki izhaja izlastnosti posameznih krajinskih območij in jehkrati usmerjen k želeni kakovosti v prihodnosti.

Kakovostna krajina predstavlja notranjipotencial, ki ga lahko posamezne regijeizkoristijo pri gospodarskem razvoju. Način, kakoupravljamo z območji, ustvarja in ohranja živekrajine, ki jih ljudje cenijo in želijo uživati, bodisida v njih živijo ali jih obiskujejo. V Angliji npr.rekreacija na podeželju in turizem ustvarjata 14bilijonov funtov na leto, kar predstavljapomemben gospodarski vir in osnovo7.

Kakovost krajine je v veliki meri subjektivnoobčutje posameznikov ali skupin, ki pa ga lahkoprikažemo na objektiviziran način. Cilji kakovosti

The tourism is activity, which has experiencedthe most significant growth in the last couple ofdecades and became the strongest industrialbranch in Europe6. The Europe is the most vis-ited tourist region in the world with approxi-mately 60 % of all tourists’ visits. It is not likelythat the pressure will decrease, but the flowsand priorities may change. Traffic infrastructure,nature, cultural heritage are the main potentialsfor tourism. Attractiveness of the environment(49%) and climate (45%) are the deciding factorfor tourists’ choice. In the coastal areas of Eu-rope this represents strong pressure on the en-vironment and the landscape and can endangerthe quality of the coastal landscapes.

European policies are followed by the process ofconcentration and spread of urbanisation, whichrepresents big pressure on the environment andcoastal areas. The forests, agricultural land,waters and urban green, which are vitally impor-tant for living quality in the cities, usually sufferfrom spreading the urbanisation.

Landscape quality

The European Landscape Convention identifiesdifferent levels of value that landscape can con-tribute to: a cultural, ecological, social and politi-cal value. European landscape convention de-fines landscape quality as the goal of humanand societal activities, which derives from thecharacteristics of individual landscape areas andis directed to desired quality in the future at thesame time.

The quality landscape represents the endog-enous potential, which can be taken as advan-tage for economic development by individualregions. The way that the land is managed cre-ates and maintains living landscapes that peoplevalue and want to enjoy, whether to live or sim-ply visit. In England, rural recreation and tourismalone generate 14 billion pounds per annum forthe national economy7.

The experience of landscape quality is to highdegree subjective feeling of the individuals orgroups, but the quality components can be de-scribed objectively. The landscape quality goalsare closely tied to human relationship with his orglobal environment. More he feels responsiblefor the environment, higher, we would expect,are his expectations regarding the landscapequality. The concept of landscape quality is not

20. Solkanski mostThe Bridge of Solkan

115

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

krajine so tesno povezani z odnosom človeka dosvojega ali globalnega okolja. Bolj ko jeodgovoren njegov odnos do okolja, višja, bipričakovali, so njegova pričakovanja glededoseganja kakovosti krajine. Kakovost krajine nisamo lepota krajinskih prizorišč, temveč vključu-je tudi varnost, zdravo in neonesnaženo okolje.Evropska agencija za okolje8 za vrednotenjekvalitete krajine predlaga sledeče elemente:– Vidne kvalitete, ki se nanašajo na kohe-

rentnost različnih krajinskih elementov, invidna raznolikost. Posebej pomembna jekulturna identiteta, izražena s krajinskimielementi in posameznimi krajinskimiprvinami.

– Ekološka kvaliteta, za katero so pomembnevode, tla in oblike površja, biotske sestavineali biotska raznovrstnost.

– Raba prostora, upoštevanje naravnih pogo-jev pri udejanjanju človekovih aktivnosti.

Tem bi lahko dodali še kulturno kontinuiteto–prisotnost zgodovinskih in kulturnih značilnosti,ki izpričujejo kulturno–zgodovinsko kontinuiteto(npr. vzorci polj, poselitve).

Cilji kakovosti krajin so najpomembnejši ele-ment krajinske politike, saj predstavljajo rezultatvrednotenja krajinskega stanja in postavljajousmeritve za ohranjanje dobrega krajinskegastanja in tudi usmeritve za oblikovanje novihkrajin.

Pri opredeljevanju ciljev kakovosti krajin naj bisodelovala tudi javnost in prebivalci posamez-nih območij, saj so prav oni tisti, ki najboljprispevajo k uveljavljanju standardov kakovosti,so neposredni uporabniki kakovostnih krajin innjeni najboljši skrbniki.

Pomembno vlogo imajo tudi sektorji, katerihpolitike bi morale ne le upoštevati usmeritve zadoseganje ciljev kakovosti krajine, temveč bimorale s svojimi programi tudi prispevati k njiho-vemu uresničevanju.

Instrumenti za doseganje ciljev kakovostikrajin

Evropska krajinska konvencija zahteva od državpodpisnic, da oblikujejo in izvajajo krajinsko

only about the beautifulness of the landscapescenes, it includes also expectations of safe,healthy and unpolluted environment.

The European Environmental Agency (EEA)8 sug-gests using the following concept in order toevaluate the quality of landscape:– Perception: this refers to the coherence of

the different elements in the landscape andthe visual diversity. Of specific importance isthe cultural identity reflected in landscapeelements and singular features of the land-scape.

– Ecology: water values, soil and land form,and biotic components or biodiversity areimportant features of the ecological land-scape quality.

– Land use: the human activity should takeinto account the natural conditions, ratherthan transform the environment without ac-commodating to its limitations.

To this we could add the cultural continuity: thepresence of historical and cultural characteris-tics, by which the cultural continuity can be ex-perienced (e. g. field patterns, settlement pat-terns).

The goals of quality landscapes are the mostimportant element of the landscape policies forthey comprise the present landscape values, theguidelines for keeping good landscape condi-tions and the guidelines for making the newlandscapes.

The definition of the landscape quality goalsshould also reflect the contribution of public andinhabitants for they are the most direct users ofquality landscapes and their best guardians.

The role of various sectors is important, as well.Important are especially those whose policieswould have not only to consider guidelines forlandscape quality but should their policies andprogrammes contribute to the implementationof the landscape quality goals.

Instruments for achieving the landscapequality goals

The European Landscape Convention demandsfrom the signatory states to prepare and imple-

7 The Countryside Agency, 2006 The Countryside Agency, 20068 glej 2 see 2

116

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

politiko s cilji varstva, načrtovanja in upravljanjakrajin.

Inštrumenti za doseganje ciljev kakovosti krajinpo državah članicah so različni:– okvirna krajinska politika, ki spodbuja druge

akterje, da prispevajo k uresničevanjuskupnih ciljev z upoštevanjem krajinskihusmeritev (npr. v Švici Krajinski koncept);

– celovita prostorska strategija, ki vključujepodročje krajine v varstveni, razvojni inupravljavski razsežnosti (npr. Strategija pros-torskega razvoja Slovenije); smernice soobvezujoče za sektorje in druge ravni; takozasnovana prostorska strategija lahkopredstavlja krovno krajinsko politiko;

– krajinske vsebine so vključene v sektorskezakone in se izvajajo preko sektorskihprogramov; problem lahko predstavlja uskla-jenost aktivnosti med sektorji;

– izvajanje strateških in projektnih presojvplivov na okolje, na NATURO 2000 inkrajino kot obvezna inštrumenta evropskeokoljske politike; za ustrezno izvajanje bimorala biti identifikacija in vrednotenjekrajine narejena vnaprej za celoten prostor.

Narejen je bil tudi poskus poenotenja postopkovkrajinskega planiranja kot prispevek k imple-mentaciji določil Evropske krajinske konvencije.Projekt z akronimom L.O.T.O (krajinske prilož-nosti za teritorialno organizacijo)9, ki se je končalv okviru Pobude Skupnosti Interreg III BCADSES, se je ukvarjal s pripravo harmoni-ziranih smernic za krajinsko prepoznavanje innačrtovanje. Soočen z različnim stanjem napodročju krajinskega planiranja in planiranja vposameznih državah članicah, so partnerji izdevetih držav oblikovali osnovne principe, ki najbi jih upoštevali pri vzpostavljanju postopkakrajinskega planiranja. Ti so:– ponovna uporaba in uporabnost metode

v različnih situacijah,– prožnost postopka v primeru različnih planer-

skih potreb,– ko je enkrat določen, naj bi postopek bil

transparenten in ponovljiv,– opredelitev območja obdelave v odvisnosti

od krajinskega problema.

ment the landscape policy with the protection,planning and management aspects.

The instruments for attainment the landscapequality goals differ among states and could be:– the framework landscape policy which

stimulates other actors to follow landscapeguidelines while implementing sectoral goals(e. g. Swiss landscape concept);

– comprehensive spatial strategy, which inclu-des landscape and its protective, develop-mental and managemental aspects (e. g.Spatial development strategy of Slovenia); ifsuch a strategy is binding for sectors it couldrepresent framework landscape policy;

– landscape issues are part of sectoral legis-lation and are implemented through sectoralpolicies and programmes; there could be aproblem of poor reconciliation of activitiesamong sectors;

– implementation of the strategic assess-ments of impacts of plans andprogrammesand individual projects on the NATURA 2000and landscape as binding instruments of theEuropean environmental policy; to be imple-mented properly the identification and evalu-ation of landscapes have to be prepared inadvance for the whole territory.

As a contribution to the implementation of theguidelines of European Landscape Conventionan attempt to unify the landscape planning pro-cedures was made in the project, with theacronim L.O.T.O. (Landscape Oppurtunities forterritorial organization)9. The project was com-pleted in the framework of Community InitiativeInterreg III B CADSES and has dealt with thepreparation of the harmonized guidelines forlandscape identification and planning. Facedwith differences among member states regard-ing the state of the art in the field of landscapeplanning and planning procedures the nine part-ners have agreed on some basic principles,which should be followed while establishing thelandscape planning procedures. These are:– reproducibility and usability of the method in

different situations,– flexibility procedure in order to respond to

various planning needs,– while defined, the procedure should be

transparent and repeatable,– definition of the case study area according to

landscape issues.

9 L.O.T.O. – www.loto-project.org

117

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Zaradi t. i. integrativnega potenciala krajine,krajina lahko predstavlja okvirno politiko.

Integralna krajinska politika naj bi povezovalasektorje in ravni ter različne deležnike. V sodob-nem svetu namreč vsak sektor in posamezniknosi svojo odgovornost za udejanjanje ciljev, kiso v javnem interesu. To še posebej velja zauresničevanje ciljev kakovosti na področjukrajine.

Okvirna krajinska politika predstavlja krovnidokument, v katerem se opredelijo cilji kakovostikrajine. Okvirno krajinsko politiko lahko predstav-lja tudi prostorska strategija, v kolikor se v njejuskladijo cilji razvojnih ali varstvenih sektorskihpolitik in ima vlogo povezovanja sektorskihvsebin za doseganje skupnih prostorskih inkrajinskih ciljev.

Ena od primernih možnosti za uresničevanjekrajinske politike je sistem prostorskega alikrajinskega načrtovanja, v okviru katerega sepostavljajo cilji kakovosti krajin na osnoviznačilnosti posameznih območij.

Najbolj pomembno pri oblikovanju krajinskepolitike, ne glede na to, kakšna je formalno njenaoblika, je:– da temelji na celoviti krajinski obravnavi, ki

vključuje vse krajine;– da so postopki prepoznavanja, vrednotenja

in opredeljevanja ciljev kakovosti krajin jasni,transparentni, ponovljivi ter vpeti v postopkenačrtovanja, varstva in upravljanja;

– da se zagotovi sodelovanje med sektorji inmed ravnmi in da se vključuje različneinteresne skupine, javnost in prebivalce, karje še posebej pomembno za upravljanjekrajin;

– da se teži k povezovanju inštrumentov, zaradivečje učinkovitosti;

– posebej v primeru presoje vplivov različnihnačrtovanih dejavnosti je pomembno, da sete vpne v postopke načrtovanja, sajnačrtovalski postopek sam vključuje obliko-vanje alternativ, ki so izjemnega pomena prisprejemanju odločitev, ki so krajinskosprejemljive.

Due to so called integrative potential of the land-scape, the landscape itself can represent theframework policy.

The landscape policy should integrate sectorsand levels as well as different stakeholders. Inthe modern world each public or private organi-sation and individual carries responsibility for im-plementation of the activities which are of pub-lic interest. This is especially important for reali-sation of landscape quality goals.

Framework landscape policy may be the um-brella document in which the goals of landscapequality are set. The framework landscape policycan be also a spatial strategy, if planning proce-dure include the reconciliation of developmentaland protective goals of sectoral policies and hasthe role of connecting sectoral contents toachieve the common spatial and landscapegoals.

Among possibilities to set up a landscape policyit seems that spatial planning approach is mostsuitable because it is territory oriented and setsthe landscape quality goals upon considerationof specific territories.

When shaping the landscape policy it is veryimportant:– it should take into account all landscapes;– the identification methodologies and proce-

dure of evaluation and setting the landscapequality goals should be evident, transparent,repeatable and connected to the proceduresof planning, protection and management;

– the cooperation among sectors and levelshas to be assured, as well as the collabora-tion of interested public and inhabitants;

– to try to connect different instruments andmeasures to achieve higher efficiency;

– to integrate as much as possible the assess-ments instruments in the planning proce-dures for the planning alternatives are impor-tant for making choices which are landscapeacceptable in decision making process.

118

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

IZVLEČEK

Dolina Wachau

Dolina Wachau je 36 km dolgi del dolineDonave v Avstriji, ki se začne pri Melku inEmmersdorfu na zahodu in končuje pri Krems-Steinu in Mauternu na vzhodu. Na svoji potiskozi Avstrijo Donava ne teče zmeraj južno odtako imenovanega Češkega masiva, včasih tečetudi skozi njega ter odnaša majhne delce.Največji se imenuje »Dunkelsteinerwald« in jeodgovoren za obstoj doline Wachau.

Veliko je značilnosti, zaradi katerih je ta krajinaedinstvena: številne ljubke vasice in mestavzdolž reke, velika raznovrstnost in majhenvzorec naravnih in kulturnih krajinskihelementov ter značilne kamnite terase, nakaterih raste svetovno znano vino.

Dolina Wachau je kot krajina leta 1994 prejelaevropsko naravovarstveno diplomo SvetaEvrope in bila leta 2000 uvrščena na UNESCOVseznam svetovnih kulturnih dediščin.

Arbeitskreis Wachau je združenje, ki združuje 13občin doline Wachau ter številne drugepomembne ustanove. Njegova glavna naloga jeprizadevati si za ohranitev in razvoj te zeloposebne regije. Arbeitskreis Wachau zatousklajuje regionalno politiko doline. Da bidosegel svoje cilje, se Arbeitskreis Wachauposlužuje številnih evropskih in nacionalnih virovsredstev, kot sta LEADER+ in LIFE Nature.

UNESCOVA izbira kulturne krajine:primer dobre prakse Wachau, Avstrija

Selection of cultural landscape by UNESCO:good practice example of Wachau, Austria

Michael Schimek

ABSTRACT

The Wachau valley

The Wachau valley is a 36 km long part of theDanube valley in Austria, starting at Melk andEmmersdorf in the west and ending at Krems-Stein and Mautern in the east. On its waythrough Austria, the Danube not always runssouth of the so-called Bohemian Mass butsometimes runs through it, cutting off smallpieces. The largest one is called »Dunkel-steinerwald« and is responsible for the existenceof the Wachau valley.

There are a lot of features that makes this land-scape unique: the numerous lovely villages andcities along the river, the large variety and small-scale pattern of natural and cultural landscapeelements, and the typical dry stone terraces, onwhich the world famous wine is grown.

The Wachau valley has, as a landscape, beenawarded with the European Diploma of Pro-tected Areas of the Council of Europe in 1994and has become part of UNESCO’s World Her-itage List in 2000.

Arbeitskreis Wachau is an association whichgathers the 13 communities of the Wachau val-ley as well as a number of other important insti-tutions. Its main task is to work for the preserva-tion and development of this very special region.Arbeitskreis Wachau therefore coordinates theregional politics of the valley. In order to achieveits goals Arbeitskreis Wachau makes use of anumber of European and national fundings,such as LEADER+ and LIFE Nature.

119

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Zgodovina delovanja meščanov in medna-rodnega varstva doline Wachau

»Arbeitskreis Wachau« (najboljši prevod zanj je»Delovna skupina za dolino Wachau«) je leta1972 ustanovila peščica zaskrbljenih meščanovin lokalnih politikov, ki sta jih vodila bivši županSpitza, Franz Hirtzberger, in znani vinogradnik inposestnik Josef Jamek iz Jochinga. Nasprotovaliso načrtom avstrijske zvezne vlade, da bi zgradilirečno elektrarno v bližini vasi Rührsdorf. Taelektrarna bi dajala neznatne količine energije inbi predvsem služila ladijskemu tovornemuprometu, ker je bila njihova želja – ki se prinekaterih do danes ni spremenila – da biuporabili večje ladje. Najresnejši učinek tega bibil, da bi se s tem popolnoma uničila krajinaWachaua, ki je danes označena kot »posebnopomembna za človeštvo«.

Na srečo je bil desetletje dolg boj uspešen.Danes sta ohranjena dva dela avstrijske Donave,kjer je reki prepuščen svobodni tok: dolinaWachau in predel med Dunajem in Bratislavo.Oba danes varujejo mednarodni programivarstva narave in krajine – Wachau je prejelevropsko naravovarstveno diplomo SvetaEvrope in bil uvrščen na seznam svetovnedediščine UNESCA, predel vzhodno od Dunajapa je postal nacionalni park, ki ga je priznalIUCN. Oba povezuje dejstvo, da svoj obstojdolgujeta gibanjem zaskrbljenih meščanov in nepolitiki avstrijskih zveznih ustanov.

Zaradi tega je Arbeitskreis Wachau še naprejzahteval mednarodno priznanje edinstvenekrajine Wachaua tudi po končni izjavi avstrijskevlade, da ne bo zgradila rečne elektrarne v doliniWachau. Člani Arbeitskreis Wachau so želelipridobiti evropsko naravovarstveno diplomo zavarstvo Wachaua že od leta 1974. Kot aktivnoorodje, ki bi jamčilo, da se rečna elektrarna ne bizgradila, je evropska diploma bila neuspešna, sajse nekemu območju lahko podeli le, če se s temstrinja zvezna vlada, ki je na oblasti. Avstrijskavlada pa je zaustavljala imenovanje Wachaua dokonca osemdesetih, saj se je želela prepričati, daimenovanje ne bi negativno vplivalo na kakšenzvezni interes.

Potem ko je Wachau postal območje z evropskodiplomo, se je pojavila ideja, da bi ga prav takolahko uvrstili na UNESCOV seznam svetovnihdediščin. Postati kulturna dediščina ni bila realnamožnost za tiste, ki so se v sedemdesetih borili

History of citizen empowerment and interna-tional protection of the Wachau valley

»Arbeitskreis Wachau« (which translates best as»Working Group for the Wachau valley«) wasfounded in 1972 by a number of concerned citi-zens and local politicians, led by the formermayor of Spitz, Franz Hirtzberger, and the fa-mous winegrower and landlord Josef Jamekfrom Joching. They were opposing the plans ofthe Austrian federal government to build a riverpower plant close to the village of Rührsdorf.This power plant would have been insignificantin terms of energy output and would most of allhave served the ship freight transport industry,since their wish was – and of some of them stillis – to use larger ships. Its most severe impact,though, would have been that it would havecompletely destroyed the Wachau landscapewhich nowadays is distinguished as »of univer-sal importance to mankind«.

Luckily, this decade-long fight was successful.Today, there are two parts of the Austrian Dan-ube left where the river is allowed to flow freely:The Wachau valley and the part between Viennaand Bratislava. Both are nowadays protected byinternational nature and landscape protectionprogrammes – the Wachau has been awardedthe European Diploma for Protected Areas bythe Council of Europe and has become part ofUNESCO’s World Heritage list, the part east ofVienna has become a national park recognizedby IUCN. Both have in common that they owetheir survival most of all to concerned citizenmovements, not to the policies of the Austrianfederal institutions.

That is why Arbeitskreis Wachau continued toask for international recognition for the unique-ness of the Wachau landscape also after the fi-nal declaration of the Austrian government notto build the river power plant in the Wachau val-ley. Members of Arbeitskreis Wachau had al-ready been seeking protection by the EuropeanDiploma for Protected Areas for the Wachausince 1974. As an active tool for safeguardingthe prevention of the river power plant, the Eu-ropean Diplom failed, though, since it can onlybe awarded to a site under the consent of thefederal government in charge. And the Austriangovernment blocked the nomination of theWachau until the end of the eighties in order tomake sure that no important federal interestsmay be, in their eyes, negatively affected.

120

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

proti rečni elektrarni, saj je Avstrija ratificiralaKonvencijo o svetovni dediščini šele leta 1992.Vendar se je regija odločila počakati še nekaj letin potem začeti postopek imenovanja zasvetovno kulturno dediščino, najprej paovrednotiti, kakšen vpliv ima evropska diplomana regijo. Končno je leta 2000 Wachau bil pravtako uvrščen na UNESCOV seznam svetovnekulturne dediščine.

Pomen evropske diplome in svetovnekulturne dediščine

Čeprav obe sredstvi skušata doseči iste ključnecilje, pa delujeta na popolnoma drugačen način.Razlog za to je, da sta sprejeli popolnomarazlične komunikacijske strukture. In pri delu vregiji z več kot 40.000 prebivalci v 13 občinahin nekaj milijoni obiskovalcev na leto vsakdohitro razume, da glavno delo upravnikavarovanega območja nima toliko opraviti zbistvom varovanega območja kot predvsem skomunikacijo. V območju, kjer toliko ljudi živi,dela in preživlja prosti čas, goji vino in marelice,prenavlja svoje hiše, gradi večje hotele in voziavtomobile, je vsak izmed njih odgovoren za to,da se ne obnaša na način, ki bi bil škodljiv zabistvo varovanega območja.

Obe sredstvi sta razvili svoje načine, kakopodpreti in včasih tudi preprečiti proceskomunikacije:

– evropska diploma je v primerjavi s svetovnokulturno dediščino mnogo težja kategorija,ker je resnično opredeljena s pozitivnimiporočili strokovnjakov, ki območje obiščejovsakih pet let. Po drugi strani ni mnogovmešavanja v regijo med temi obiski – doklerso letna poročila dobra, se nihče ne boosebno vmešaval v regijo.

– svetovna kulturna dediščina deluje na po-polnoma drugačen način. Obstajajo datumi,ki ne sledijo nekemu redu, ko je treba oddatiporočilo UNESCU glede stanja območij,vendar regije nihče ne obišče, če je poročilov skladu s cilji UNESCA. Po drugi straniUNESCO zaposluje strokovne odbore nanacionalni ravni (kot sta ICOMOS ali IUCN),ki se neprestano vmešavata v odločitve, kiso sprejete v regiji.

Glavni problem je različen pristop obeh ustanovv zvezi z regijsko upravo, vsaj v Avstriji. Obiskstrokovnjaka Sveta Evrope se je vedno vrtel

After the Wachau had become a European Di-ploma site, the idea came up that the Wachaucould also become enlisted on UNESCO’s WorldHeritage list. Trying to become World Heritagewasn’t an option to those fighting against theriver power plant in the seventies, since Austriaratified the World Heritage Convention as late asin 1992. However, the region decided that itshould wait a few years to start the nominationprocess for the World Heritage and first to evalu-ate the impact the European Diploma has on theregion. Finally, in 2000 the Wachau also be-came part of UNESCO’s World Heritage list.

Significance of the European Diploma andthe World Heritage

Although both instruments apparently try toachieve the same substantial goals, they actuallywork in a completely different way. The reasonis that they have adopted totally different com-munication structures. And working out there, ina region with more than 40,000 inhabitants in13 communities and a few million visitors peryear, anybody will quickly get the point that themain job of a protected area manager has not somuch to do with taking care of the protectedarea substance than most of all with communi-cating. In an area where so many people live,work, spend their free time, grow wine and ap-ricots, renovate their houses, build larger hotelsand drive their cars, it’s up to any single one ofthem to behave in a way that is not detrimentalto the substance of the protected area.

And both instruments have developed their ownways on how to support and, sometimes, tohinder this communication process:

– the European Diploma basically is the muchharder category compared to the World Her-itage, since it really is fixed to positive reportsby experts who visit the site every five years.On the other side, there isn’t a lot of interfer-ence in the region between those visits – aslong as the annual report is okay, nobody willpersonally interfere in the region.

– The World Heritage functions the other wayround. There are irregular dates when therepublic has to report to UNESCO about thestate of its sites, but nobody visits the regionif this report seems to be in accordance withUNESCO’s goals. On the other hand,UNESCO employs expert committees on thenational level (like ICOMOS and also IUCN)

121

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

okrog pridobivanja pozitivnih povratnihinformacij, kjer je šlo bolj za dajanje predlogovkot postavljanje pogojev. ICOMOS pogostodeluje na obraten način, saj je njihov pogled navarovane krajine bolj povezan s spodbujanjemohranitvenih del kot s preučevanjem traj-nostnega razvoja, delovanje proti razvoju je zanjih pogubno, vendar ne spodbujajo razvoja, kibi poudaril vrednost varovane krajine.

Vprašanje, ali evropska diploma ali svetovnakulturna dediščina veljata za priznanji, kispodbujata razvoj regije ali ga omejujeta, jeključno za njun uspeh, kjer pa je potrebnoupoštevati, da gre pri obeh za niz pravil, ki jih jeregija sprejela prostovoljno.

Prav tako je jasno, da je svetovna kulturnadediščina mnogo pogosteje rabljena alizlorabljena za promocijo osebnih interesov, kergre za oznako, ki je mnogo bolj poznana javnostiin mnogo večkrat pojmovana kot pomembentržni dejavnik.

Od varstva do trajnostnega razvoja

Ko je usoda Wachaua po njihovi zaslugi postalasvetovna skrb, so se člani Arbeitskreis Wachauzbrali, da bi se odločili glede prihodnjih ciljev.Združenje se je strinjalo, da se regionalno delone bi smelo zdaj končati, pač pa je treba sprejetinov izziv – aktivno vzeti ohranitev in razvoj regijev lastne roke.

Najprej se je leta 2001 združenje dogovoriloglede skupnega poslanstva, ki upošteva vsepomembne vidike, ki so pomembni za evropskodiplomo in svetovno kulturno dediščino. Celotnobesedilo poslanstva Arbeitskreis Wachau selahko naloži na naši spletni straniwww.arbeitskreis-wachau.at.

Dodatni rezultat tega procesa je bil, da se jezdruženje samo spremenilo. Na bivšo skupinomeščanov je vse bolj vplivala občinska politika,ki se je vedno bolj razvijala v izhodišče za pravoregionalno politiko.

Po zasnovi poslanstva je regija poiskala finančnopodporo, da bi uresničila svojo vizijo. Zaradi tegaje Wachau postal ena izmed 15 regij LEADER+v Spodnji Avstriji in prav tako postal prizoriščeenega izmed največjih projektov LIFE Nature vAvstriji. Združenje, ki je včasih bilo stoodstotnaprostovoljska organizacija, trenutno zaposluje

who constantly keep interfering in the deci-sions made in the region.

The main problem is the different approach bothinstitutions have towards regional management,at least in Austria. The visit by the Council ofEurope expert always had to do with gettingfeedback in a positive way, with giving sugges-tions rather than postulating conditions.ICOMOS often acts the other way round, sincetheir view on protected landscapes has to dowith promoting conservation work rather thanconsidering sustainable development, to workagainst developments they consider detrimentalthan to promote developments that enhance thevalue of the protected landscape.

And the question whether the European Di-ploma or the World Heritage have the image ofbeing something that supports the developmentof the region or that hinders it is crucial to theirsuccess, bearing in mind that both of them area set of rules the region has imposed on itselfvoluntarily.

It is also clear that the World Heritage is muchmore often used or misused in order to promotepersonal interests, since it is the label which ismuch more known to the public and by far moreoften seen as an important marketing factor.

From protection to sustainable development

Now, having made the fate of the Wachau amatter of worldwide concern, the members ofArbeitskreis Wachau gathered to decide uponfuture goals. The association agreed that theregional work should not end now but rathertake up a new challenge – to actively take thepreservation and development of the region intoits own hands.

First, in 2001, the association agreed upon acommon mission that takes into considerationall relevant aspects which are of significance forthe European Diploma and the World Heritage.The full text of Arbeitskreis Wachau’s missionmay be downloaded at our websitewww.arbeitskreis-wachau.at.

Another result of this process was that the asso-ciation itself changed. The former citizen groupgot more and more influenced by communitypolitics, developed more and more into a realregional politics platform.

122

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

štiri strokovnjake za regionalni razvoj, varstvonarave in trženje.

Primeri projektov

Projektno delo Arbeitskreis Wachau seosredotoča na šest večjih tem, opisanih vnadaljevanju. Določena vprašanja – na primersocialne teme, kot sta »ženske in življenje napodeželju« ali »mladina in življenje na podeželju«– so pomembne in lahko postanejo teme vprihodnosti, toda trenutno še niso.

Varstvo narave

Od leta 2003 je Wachau prav tako prizoriščevelikega projekta, ki ga financira naravovar-stveno finančno orodje EU »LIFE Nature«. Večkot 70 % našega projektnega denarja bo v letihod 2002 do 2008 vloženega v ta projekt.Projekt LIFE Nature sam zaposluje dva človeka.

Pomembnejši posamezni projekti so ponovnapovezava rokavov reke Donave z glavnim rečnimkoritom. Čeprav gre za ekološke projekte, v večjiali manjši meri dajejo videz običajnih gradbenihobmočij. Stari rečni rokavi se očistijo tako, da bovoda z Donave tekla vanje vse leto. To pomagaznačilnim ribam v prostem toku Donave, danajdejo mesta, kjer izležejo svoja jajčeca in kjerse mlade ribice lahko razvijejo. Te ribe zapreživetje potrebujejo plitka območja in počasnevode. Takšna območja so dandanes izjemnoredka, celo vzdolž prostega toka reke Donave vWachauu. Drug način za pomoč tem rekam jeizgradnja majhnih prodnatih otočkov v bližinibregov – prav tako podpiramo izgradnjo tehotočkov.

Drug pomemben del projekta je valorizacijasuhih travnikov v regiji. Ti habitati potrebujejoneprestano, vendar ne intenzivno skrb človeka,da se ne bi spremenili v gozdove, kar bipomenilo izgubo velikega števila ogroženihmajhnih rastlin (na primer različnih vrst orhidej),ki rastejo na teh travnikih. Zaradi tega projektLIFE Nature plačuje ljudi, ki redno kosijo tetravnike, ali pa spustijo na te travnike ovce, ki jihnekaj tednov mulijo, tako da se majhna drevesain grmičje poškodujejo in ne morejo zrasti.

Regija je prav tako financirala projekt LEADER +,ki je priskrbel sredstva za ponovno naselitevizumrle, pa vendar zelo značilne vrste metulja zato regijo.

After creating the vision, the region looked forfinancial support in order to make the visioncome true. This is why the Wachau became oneof 15 LEADER+ regions in Lower Austria andalso became the site of one of the largest LIFENature projects in Austria. The association –which used to be a 100 % volunteer organiza-tion – currently employs four specialists on re-gional development, nature protection, and mar-keting.

Project examples

The project work of Arbeitskreis Wachau fo-cuses on six major topics, which shall be de-scribed below. Certain issues – e. g. social top-ics like »women and countryside life« or »youthand countryside life« – are important and maybecome topics in the future, but currently theyare not.

Nature protection

Since 2003, the Wachau is also site of a largeproject which is financed by the EU nature pro-tection finance tool »LIFE Nature«. More than 70% of our project money from 2002 to 2008 willbe invested into this project. The LIFE Natureproject employs two people on its own.

Main detail projects are the reconnection of oldbranches of the Danube river to the main riverbed. Although these are ecology projects, theymore or less look like normal building sites. Theold river branches are dredged so that Danubewater will flow through them all year round. Thishelps the typical fish of the freely flowing Dan-ube to find places where to lay their eggs andwhere the young fish may develop. These fishneed shallow areas with slowly flowing water tosurvive. Such areas are very seldom nowadays,even along the freely flowing Danube in theWachau. Another way to help these fish is tobuild small gravel islands near the banks – wealso support building these islands.

Another important part of the project is the val-orization of dry lawn meadows in the region.These habitats need constant but not intensivecare by the human being in order not to becomeforests, which would mean that they lost a largenumber of endangered small plants (like differ-ent kinds of orchids) that grow on these mead-ows. Therefore the LIFE Nature project financespeople who mow these areas constantly, or we

123

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Varovanje mestne in naravne krajine

To je področje, kjer je težko imenovati določeneprojekte, ki jih ne urejajo zvezni ali provincialnizakoni. Zaradi tega si predvsem prizadevamoširiti znanje in podpirati župane, ki skušajo najtiprave načine za obravnavo vsakdanjih nalog, skaterimi se morajo soočiti, saj so oni odgovorniza gradbena dovoljenja v Avstriji.

Drug pomemben projekt je študija, kiopredeljuje splošna pravila o tem, kakonačrtovati nova gradbena območja v Wachauu.Študijo je izvedla provincialna vlada skupaj zArbeitskreis Wachau.

Še en velik izziv je tako imenovani »Naravni parkJauerling-Wachau«. Naravni park je obstajal odleta 1973, vendar je nehal delovati v letu 2001.Sedaj je bil spet uspešno ustanovljen kotregionalna pobuda sedmih občin, ki se želijoosredotočiti na naravni in krajinski turizem. Deltega bo prav tako ustvariti zavedanje medprebivalci in obiskovalci, kako ranljive so krajine.Zraven tega skušamo doseči isti cilj z uvedbopodatkovne baze krajinskih fotografij v našemuradu, kar nam bo omogočilo dokumentiranjesprememb krajine.

Nenazadnje smo prav tako začeli sodelovati vizobraževalnih programih, ki ljudi iz regije učijo,kako popeljati obiskovalce na izlete, kjer so vidneposebnosti krajine Wachaua. Ti izleti naj bi vprihodnosti pridobivali vse večjo veljavo znotrajnaše regionalne turistične ponudbe.

Gojenje trte in marelic

Gojenje vinske trte in marelic nadzorujeta dvezelo močni pobudi za preverjanje kakovosti intrženje v regiji. Naše delo je predvsem, da jihpodpiramo pri opravljanju njihovega dela. Vinoin regionalni razvoj sta še posebej tesnopovezana, saj Arbeitskreis Wachau zaposlujeeno osebo, ki delno podpira projekte zaregionalni razvoj, delno pa podpira trženje vin.

Področje trženja vin je tesno povezano zohranjevanjem bistva krajine Wachaua.Najznačilnejši del naše krajine so stare in suhekamnite terase, na katerih raste večina naševinske trte. Wachau je ena od redkih krajinseverno od Alp, kjer je ta vrsta teras še vedno vuporabi in je niso zamenjali tržno bolj prijazninačini gojenja grozdja.

put sheep on these meadows and let themgraze for a few weeks, so that the small treesand bushes are damaged and cannot grow up.

The region also financed a LEADER + projectwhich financed the re-introduction of an extinctbut very typical butterfly species into the region.

Townscape and landscape protection

This is an area where it is difficult to identify cer-tain projects which are not regulated by federalor provincial laws. This is why we most of all tryto spread knowledge and support the mayors infinding the right ways to deal with everydaytasks they have to deal with being the ones whoare responsible for building permits in Austria.

Another important project is a study which de-fines general rules for how to design new build-ing areas in the Wachau. The study was con-ducted by the provincial government togetherwith Arbeitskreis Wachau.

Another big challenge is the so called »NaturePark Jauerling-Wachau«. The nature park ex-isted since 1973 but didn’t function anymoresince 2001. Now it has been successfully re-es-tablished as a regional initiative of seven com-munities who want to specialize on nature andlandscape tourism. Part of it will also be to cre-ate awareness among locals and visitors for thevulnerability of landscapes. Additionally, we tryto achieve the same goal by having started alandscape photo database in our office whichwill allow us to make landscape change evident.

Finally, we also started to participate in educa-tion programmes which teach people from theregion how to take visitors on excursions aboutthe specialities of the Wachau landscape. Theseexcursions are supposed to get a more andmore prominent place within our regional tour-ist offers in the future.

Wine and apricot growing

Wine and apricot growing is controlled by twovery strong quality control and marketing initia-tives in the region. Most of all, our job is to sup-port them in doing their business. Especiallywine and regional development are closelylinked together, since Arbeitskreis Wachau em-ploys one person who partly supports the re-gional development projects and partly supportswine marketing.

124

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Nedavni izračuni so pokazali, da je tradicionalninačin gojenja vinske trte petkrat dražji odgojenja trte v položnih vinogradih, do katerihlahko pride tudi traktor. Približno polovicacelotnega vinorodnega območja pripada malimkmetom, ki – trenutno – za pridelek ne dosežejoniti tistih cen, ki bi jim omogočile kritje stroškov.Mnogo od njih je starejših ljudi, ki nimajonobenega naslednika, ki bi prevzel kmetijo. Topomeni, da bo kmalu precejšen delež območij zvinorodnimi terasami zapuščen.

Na žalost regija ni uspela prepričati avstrijskevlade, da tudi vinogradniki, ki gojijo trto nakamnitih terasah, potrebujejo podobno finančnopodporo kot gorski kmetje. Ti prejemajosredstva, ker je njihovo delo ključnega pomenaza ohranjevanje značilne avstrijske gorskekrajine, čeprav so možnosti, da bodo kdajkoli zasvoje pridelke dosegli takšno ceno, ki bi jimpokrila stroške, majhne – podobno drži zaštevilne vinogradnike v dolini Wachau.

To pomeni, da bomo morali mnogo vložiti viskanje načinov, kako preoblikovati vinograd-ništvo v dolini Wachau na trajnostni način.Potrebno bo poiskati strukture, ki lahkopodpirajo manjše kmete, da bodo lahkonadaljevali s kmetovanjem, najti načine, kakodoseči višje cene za grozdje in vino, najti načine,kako bolje širiti znanje in zavedanje, kakopomembna je kakovost, ter najti odgovore narazlična vprašanja, ki jih porajajo tržneokoliščine, ki se v prihodnosti verjetno ne bodooblikovale v prid načinu vinogradništva, ki jeznačilen za Wachau.

Turizem

Od leta 2003 je trženje turizma v dolini Wachaupopolnoma preoblikovano. Arbeitskreis Wachautesno sodeluje z novo organizacijo, »DonauNiederösterreich Tourismus GmbH« (Spodnje-avstrijski turizem na Donavi d.o.o.), ki je odgo-vorna za vse vidike trženja turizma in prodajeturistične destinacije Wachau.

Predvsem podpiramo Donau NiederösterreichTourismus GmbH (DTG) pri ustvarjanjuturističnih ponudb, ki jih tržijo in prodajo. Tipičniprimeri so številni muzeji, ki so bili ali so trenutnov stanju obnove z uporabo različnih evropskih inneevropskih sredstev. Na območjih, kjer nipovsem jasno, v katero smer se naj turizemrazvija, je Arbeitskreis Wachau prav tako

The area of wine marketing is also closelyinterlinked with keeping up the very substanceof the Wachau landscape. The most typical partof our landscape is the old dry stone terraces onwhich a lot of our wine is grown. The Wachau isone of the few remaining landscapes north ofthe Alps where this type of terraces is still in useand not replaced by more market-friendly waysof growing the grapes.

Recent calculations show that it costs about fivetimes as much to grow wine the traditional waythan it costs when done on tractor-friendly flatvineyards. About half of the total winegrowingarea belongs to minimum-sized farmers who –at the moment – don’t even get paid the pricesthey would need in order to balance their costs.Many of them are elder people who don’t haveany successors left for their farm. This altogethermeans that a significant percentage of the wineterrace area is about to be abandoned.

Unfortunately, the region didn’t succeed in con-vincing the Austrian government that also thestone terrace wine growers need similar finan-cial support like the mountain farmers. They getmoney because their work is considered beingcrucial for keeping up the typical Austrian moun-tain landscape although the chances are lowthat they will ever get a price for their productsthat covers their costs – something that wouldhold true the same way for many of the winefarmers in the Wachau.

That means that we will have to invest a lot intofinding ways how to re-structure wine growing inthe Wachau in a sustainable way. This will haveto do with finding structures that can supportthe small-scale farmers to be able to continueworking as farmers, finding ways how to achievehigher prices for grapes and wine, finding wayshow to spread knowledge and quality aware-ness better than we did before, and finding an-swers to the various questions raised by themarket circumstances which probably won’t de-velop in a way in the future that favours the typi-cal Wachau style of wine growing.

Tourism

Since 2003, tourism marketing has been com-pletely re-structured in the Wachau. ArbeitskreisWachau closely works together with this neworganization, »Donau Niederösterreich Touris-mus GmbH« (Lower Austrian Danube Tourism

125

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

financiral posebno strateško delo, da bi opredelilprodajne predloge in možne ključne projekte.

Zraven tega podpiramo DTG pri iskanju pravihtržnih smernic in predpisov blagovnih znamk zaturizem v Wachauu. Prav tako jih podpiramo, davključijo občine in jih zavežejo k tem novimsmernicam. Obenem smo vložili veliko sredsteviz podpore LEADER+ za pomoč DTG-ju, da biizpopolnil svoje sposobnosti in uvrstil skupneprojekte na turistični trg.

Kultura

Večino kulturnega programa v regiji pokrivajopartnerji. V zadnjih letih je bilo težko pridobitivečja sredstva za financiranje kulturnihprojektov, saj oddelek za kulturo v SpodnjiAvstriji ni sodeloval v evropskih programih.

Primer kulturnega projekta, ki se je nedavnokončal s podporo Arbeitskreis Wachau, jenamestitev »Kamere obscura za Donavo«, ki jedelo islandskega umetnika Olafura Eliassona.Umetniško delo se nahaja na vzpenjači medSpitzem in Arnsdorfom, ogledi so možni skozivse leto.

Poučevanje obiskovalcev o edinstvenostiWachaua

Mnogo naših ključnih projektov se osredotočana posredovanje sporočila našim obiskovalcem,kakšno vrednost ima edinstvenost Wachaua.Naša strategija je, da bi bistvene elemente teedinstvene krajine naredili vidne in razumljivetudi za javnost.

Zaradi tega smo sprejeli niz projektov z imenom»Weltgarten Wachau« (svetovni vrt Wachau), kiželi izpostaviti dele krajine, ki so posebejzanimivi, z ustanovitvijo vrtov za obiskovalce,informacijskih točk in mreže pohodnih poti.Zraven tega načrtujemo izgradnjo dveh centrovza obiskovalce doline Wachau na obeh koncihregije, v Melku in v Krems-Steinu. Načrtovanjecentra za obiskovalce v Steinu že poteka, centerpa se bo odprl najkasneje do leta 2009.

Obstajajo dobre možnosti, da bomo prav takoimeli priložnost gostiti dva večja festivala v letih2010 in 2012, ki oba obravnavata edinstvenost,pa tudi ranljivost krajine Wachaua.

Ltd.), which is responsible for all aspects of tour-ist marketing and selling the tourist destinationWachau.

Most of all, we support Donau Nieder-österreichTourismus GmbH (DTG) in creating tourist offersthat may be marketed and sold by them. Typicalexamples are a series of museums that havebeen or currently are being enhanced using alarge variety of European and non-Europeanfundings. In areas where it is not so obviouswhich way tourism should go ArbeitskreisWachau also financed special strategic work inorder to identify selling propositions and possi-ble key projects.

In addition to that, we support DTG in finding theright marketing guidelines and brand regulationsfor the Wachau tourism. We also support themto get the communities involved and committedto these new guidelines. And we also investedquite a lot of our LEADER+ support in helpingDTG build up its capacities and in positioningcommon projects on the tourism market.

Culture

Most of the culture programme of the region isdone by partners. The last years, it was difficultto get substantial funding for cultural projectssince the department for culture in Lower Aus-tria didn’t participate in European programmes.

One example of a culture project which was fin-ished recently with support from ArbeitskreisWachau is the installation »Camera obscura forthe Danube« by the Icelandic artist OlafurEliasson. The work of art is located on the cableferry between Spitz and Arnsdorf and can be vis-ited all year round.

Teaching visitors about the uniqueness of theWachau

Many of our key projects are focused on com-municating the value of the uniqueness of theWachau to our visitors. Our strategy is to makethe substantial elements of this unique land-scape visible and conceivable to the public.

Therefore we adopted a series of projects called»Weltgarten Wachau« (world garden Wachau),which tries to show out the parts of the land-scape which are of special interest by creatingvisitor gardens, information spots and a network

126

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Poudarjanje edinstvene vrednosti Wachaualokalnim prebivalcem

Prav tako neprestano poskušamo seznanitilokalne prebivalce, kako pomembni sta evropskadiploma in svetovna kulturna dediščina. Polegtisočih osebnih pogovorov na leto, dvakrat naleto objavimo regionalni časopis. Enkrat letnopriredimo festival svetovne kulturne dediščineskupaj z eno od občin. Gre za enospomladansko nedeljo, ko odgovorna občinadobi priložnost pokazati drugim občinam, kaj jena njej posebnega. Lani smo festival priredilidrugič, obiskalo pa ga je že več kot 2.000gostov.

Upravljanje območij evropske diplome insvetovne kulturne dediščine

Tradicionalni načrti ohranitve so zmeraj iskaliizključne strategije in načine od zgoraj navzdolza nadzor varovanih območij: izključite ljudi, čepa jim želite dovoliti vstop, nadzorujte njihovoštevilo in uporabite vodnike, da bi preprečilineželeno obnašanje; če se kdo neprimernoobnaša, plača globo.

Lahko si predstavljate – kot sem že omenil – dato nikoli ne bo delovalo pri varovani krajini.

Odbor za svetovno kulturno dediščino je žeizpostavil, da je upravljanje območij svetovnekulturne dediščine smiselno le z uporabozmerne mešanice orodij, ki segajo od pristopaod zgoraj navzdol in orodij za nadzor do pristopaod spodaj navzgor in orodij za upravljanje, ki seosredotočajo na interesne skupine. Na novoobjavljene Operativne smernice za izvajanjeKonvencije o svetovni kulturni dediščini seosredotočajo prav na interesne skupine. Doklerustrezne interesne skupine, ki imajo različneinterese za določeno območje, ne upoštevajociljev svetovne kulturne dediščine, svetovnakulturna dediščina ne bo uspešna.

Vendar pa se obe – evropska diploma insvetovna kulturna dediščina – šele začenjatapripravljati na posebne izzive, ki jih prinašauvrščanje varovanih krajin na njune sezname.Obe šele iščeta strokovnjake, ki so sposobnipravilno presoditi prizadevanja upravljavcevvarovanih krajin in ki lahko sprejmejo nepopolnoupravljanje, s čimer mora določeno območjevedno računati.

of hiking paths. Additionally, we plan to build twovisitor centers for the Wachau valley on bothends of the region, in Melk and in Krems-Stein.The planning for the Stein visitor center is al-ready on the way, the center is planned to open2009 by the latest.

Chances are high that we also get the opportu-nity to hold two bigger festivals in 2010 and2012 which both will deal with the uniqueness,but also the vulnerability of the Wachau land-scape.

Emphasizing the unique value of the Wachauto the local people

We also try to constantly communicate the im-portance of the European Diploma and theWorld Heritage to our local people. Apart fromthousands of personal talks per year, we publisha regional newspaper twice a year. And once ayear we hold a so-called World Heritage festivaltogether with one of the communities. This isone Sunday in spring on which the responsiblecommunity gets the chance to show off to allthe other communities what is special aboutthem. Last year we organized the festival for thesecond time and could already welcome morethan 2,000 guests.

European Diploma and World Heritage sitemanagement

Traditional conservation plans always looked forexclusive strategies and top-down-oriented waysof controlling protected sites: Lock out people,if you want to let them in, control their numberand use guides to prevent wrong behaviour, andif somebody acts in a wrong way, fine him.

You can imagine – like I already pointed out –that this will never work in protected landscapes.

Actually the World Heritage Committee alreadyhas got the point that managing World Heritagesites can only be done by using a fair mix of top-down- and control-oriented as well as bottom-up- and stakeholder-oriented management tools.The newly published Operational Guidelines forthe Implementation of the World Heritage Con-vention put the stakeholder into the center of allthoughts. As long as the relevant stakeholderswith their various interests in a site don’t complywith the World Heritage goals, World Heritagewill never work out.

127

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Predvsem je potrebno razpravljati o tem, alilahko varovane krajine sploh izpolnijo merila, kiso jih postavili mnogi izmed tistih, ki so izumilipojem varovanih območij in spomenikov. Pravtako moramo dognati, ali je to krivda tistih, kidelajo in živijo na varovanih krajinah danes – alikrivda tistih, ki so si zamislili neko podobovarovane krajine, ki ne ustreza vedno potrebamrealnosti.

»Regionalni razvoj in varovane krajine se nerazlikujejo od tega, kako bi regionalni razvojmoral potekati tudi drugje«. Če so vaši osebnistandardi visoki, potem se s stavkom gotovostrinjate. Dobra stran tega, da si upraviteljvarovane krajine, je, da je mnogo laže doseči testandarde, ker tisti, ki so predani svoji varovanikrajini, vedno želijo ohranjati dobre standarde, kiso si jih zamislili. Vedno pa obstajajo slabiprimeri, za katere ljudje, ki skrbijo za varovanokrajino, vedo in se jih bojijo.

Želimo, da bi Wachau ostal vzor za druge krajinev Avstriji ali v Evropi, za kar si je nedvomnovredno prizadevati. Čaka pa nas veliko dela, kerje še zmeraj toliko za postoriti.

Nevertheless, both – European Diploma andWorld Heritage – are only on their way in gettingprepared for the special challenges that havingprotected landscapes on their respective listsbring about. Both are only about to find expertswho are able to judge the efforts of protectedlandscape managers correctly and are able toaccept the imperfections managing such a sitealways needs to take into account.

Above all, it seems that we still have to discusswhether protected landscapes may ever meetup to the criteria that many of those who in-vented the concept of protected sites and monu-ments had in mind or not. And we also need todiscuss whether this is the fault of those whowork and live in protected landscapes today – orthe fault of those who have a certain image ofa protected landscape in mind that may notcompletely fit to the needs of reality.

»Regional development in protected landscapesisn’t different to how regional developmentought to be done anywhere else«. If your per-sonal standards are high, this sentence is defi-nitely right. The good thing about being a pro-tected landscape manager is that it is mucheasier to reach these standards, since thosewho are committed to their protected landscapealways want to keep up the good standards theyhave in mind. And there always are bad exam-ples around which the people who care about aprotected landscape know and are afraid of.

Trying to make the Wachau stay a role modelamong other landscapes in Austria or in Europeis definitely something worth working for. And itwill be a lot of work – since there still is a lot leftto do.

128

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Vključenost krajine v javne politikein priporočila za izboljšanje – primer Alp

Integration of landscape issues into public policies andrecommendations for their improvement –

the example of the Alpine region

dr. Mojca Golobič

Izvleček

Kulturna krajina je pomemben vir in lokacijskidejavnik za razvoj. Ker gre za dinamično inzapleteno medsebojno razmerje, ki se vsehitreje spreminja, ga je z obstoječimi ukrepipolitik težko obvladovati in usmerjati v želenosmer. Prispevek prinaša spoznanja o razmerjumed razvojem in kulturno krajino, ki so jihprinesli rezultati raziskovalnega projektaREGALP za območje Alp. Tema je obdelana znapovednega in z dveh normativnih vidikov. Vnapovednem delu smo identificirali procesespreminjanja in njihove vplive na krajino.Normativni pristop se je v prvem delu oprl naanalizo vključenosti krajine v prostorske insektorske politike ter dal strokovno oceno vplivaukrepov teh politik na krajino. Običajni pogledod »zgoraj navzdol« smo dopolnili še spogledom od »spodaj navzgor«, ki je predstaviltudi stališča in pričakovanja prebivalcev.Rezultati vseh treh pristopov so bili povzeti vnabor priporočil za trajnostni razvoj, varstvo inupravljanje krajin.

1. Uvod

»Vloga krajine kot politične teme na evropskiravni narašča že vsaj zadnjih pet let. Kljubpomanjkanju formalnih, zakonsko določenihevropskih ukrepov na področju krajine, jezanimanje zanjo naraslo tako med znanstvenimikakor vladnimi ustanovami. ... Krajinski pristopbolj kot katera koli druga stroka ponuja orodja zacelostno presojo in načrtovanje krajine inopredelitev in razvoj razmerja med naravo inkulturo. Lahko rečemo, da je krajina kot prostorvzajemnega delovanja človeka in narave v

Abstract

Cultural landscape is an important resource andlocational factor for development. This interrela-tion is a dynamic and complex one, with rapidlyincreasing pace of change. As such it proves dif-ficult to handle and steer to the desired directionby existing policy instruments. This contributionpresents the relation between socio-economicdevelopment and cultural landscape by findingsof the research project (REGALP), which focusedin the Alpine area. This issue is dealt with fromthe descriptive and two different normative as-pects. The descriptive approach identified proc-esses of change and their impacts in the land-scape. The normative approach complementedthe traditional top-down analysis with a bottom-up view, which disclosed expectations and atti-tudes of local people. The top-down normativeapproach surveyed the integration of landscapeissue in planning and sectoral policies and as-sessed the effects of policy measures on thelandscape. Results of all three approaches weresynthesised in a set of recommendations forsustainable development, protection and man-agement of landscape.

1. Introduction

»Since about five years time, the role of land-scapes as a political issue at the European levelhas been steadily increasing. Despite the ab-sence of formal, statutory European instrumentsfor landscapes, they have captured the interestof both scientific and governmental bodies alike.... Like no other discipline, a landscape approachoffers holistic assessment and planning tools todefine and develop the interface between nature

129

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

samem jedru koncepta trajnosti« (EuropeanCentre for Nature Conservation, 2000, prevodM. G.).

V zadnjem času je kulturna krajina pridobilapomembno mesto v regionalnem razvoju kot virin dejavnik umeščanja dejavnosti. Ta vloga se bov prihodnje še okrepila predvsem v turizmu,kmetijstvu in poselitvi. Ves čas pa se evropskekrajine pospešeno spreminjajo. Obstoječi ukrepipolitik tega zapletenega razmerja večina neupoštevajo dovolj, nekateri od programov EU alidržav pa imajo tudi nenačrtovane in stranskeučinke na krajino.

Z raziskovalnim projektom »REGALP«1 smo želeliprispevati k uravnoteženemu in trajnostnemuregionalnemu razvoju, tako da bi predlagaliprilagoditve evropskih in nacionalnih politik, ki bitemeljile na raziskovalnih rezultatih insodelovanju deležnikov v območju Alp. Naosnovi rezultatov projekta bo ta prispevekgovoril predvsem o naslednjih temah:– ugotavljanje sprememb v krajini,– opredelitev želenega stanja krajine,– vključevanje krajine v procese prostorskega

in sektorskega načrtovanja z namenomdoseganje želenega stanja,

– ukrepi za doseganje ciljev,– izobraževanje, usposabljanje ter ozaveščanje

javnosti o pomenu krajine za izboljšanjekakovosti bivanja.

2. Procesi spreminjanja krajine

Polarizacija je za številne evropske regijenajznačilnejši proces, ki krajino spreminja nazelo zapletene načine. V Alpah lahko ta trendopazujemo zadnjih 30 let kot krepitev vplivaalpskih mest na njihovo zaledje in usihanjeodmaknjenih območij. Polarizacija na ravniEvrope je prizadela tudi Alpe kot celoto: vplivsosednjih velemest, kot so Lyon, Torino, Milano,Dunaj in Muenchen povzroča suburbanizacijo inizgubo funkcij manjših alpskih mest. Ta razlikamed uspešnimi osrednjimi območji in zaledjemse bo še povečevala in vpliv metropol zunaj Alpse bo še povečal.

and culture. Hence, landscape, as the place ofhuman inter-action with nature appears to bethe heart of sustainability« (European Centre forNature Conservation, 2000).

In the last years cultural landscape as a resourceand a locational factor has become more impor-tant in regional development, and in the futurelandscape will continue to play significant role intourism, agriculture and housing development.In medium term, European regions and land-scapes are facing extensive changes. Existingpolicy instruments do not always sufficientlytake the complex interrelation between regionaldevelopment and cultural landscape interrela-tions into account, and EU or national pro-grammes may have unintended side effects oncultural landscape.

The research project »REGALP«1 was launchedwith the aim to contribute to a balanced andsustainable regional development by proposingadjustments to European and national policies,based on research and stakeholder participationin the Alpine area.

The following contribution will draw on the resultof this project to discuss the following issues ofthe »society and landscape« theme:– Identification of changes in the landscape;– Definition of the desired condition of the

landscape;– Integration of landscape in the planning

process (spatial and sectoral) with a view toattain the desired condition;

– Instruments for accomplishing the objec-tives;

– Training, education and raising the aware-ness of the public – about the significanceof landscape for the increase of the quality oflife.

2. Processes of landscape change

Polarization is the most significant process char-acterizing many of the European regions andaffecting landscapes in a very complex way. Forthe last 30 years we can observe this trend inthe Alps as an increasing influence of alpine cit-

1 Projekt se je financiral iz 5. okvirnega programa EU in nacionalnih sofinancerjev. Partnerji pri projektu so: Regional Consulting ZT GmbH (Avstrija), Univer-sity of Berne, Institute for Geography (Švica), Cemagref, Groupement de Grenoble (Francija), Alpine Research Institute Garmisch-Partenkirchen (Nemčija),University of Udine, Department of Economic Science (Italija) in Urbanistični inštitut Republike Slovenije.The project was financed by the 5th EU framework programme and national co-financers. Partners in the project were: Regional Consulting ZT GmbH(Austria), University of Berne, Institute for Geography (Switzerland), Cemagref, Groupement de Grenoble (France), Alpine Research Institute Garmisch-Partenkirchen (Germany), University of Udine, Department of Economic Science (Italy) and Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia (Slovenia)

130

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Dostopnost in promet sta kot vzrok in posledicapolarizacije med glavnimi gonilnimi silamisprememb. Dostopnost je odvisna od razdaljedo urbanih središč, nadmorske višine, topograf-skih značilnosti in prometne infrastrukture. VAlpah se je povprečna dostopnost močnoizboljšala predvsem zaradi dograditveprometnic. Pri tem se je dostopnost glavnihvozlišč povečala bistveno bolj kot drugihpredelov. Pričakovano je nadaljevanje poveče-vanja dostopnosti in s tem polarizacije:povprečna dostopnost v Alpah naj bi se med leti1995 in 2020 povečala za 150%, dostopnostglavnih prometnih vozlišč pa kar za 500% aliveč. Poleg dostopnosti je razvojni potencialnekega območja odvisen od prisotnosti in izrabelokalnih virov. To vključuje tako dejanskoprisotnost vira, kot je na primer les, voda,privlačna krajina, kakor tudi lokalne proizvode inznanja ter socialne odnose in lokalno politiko.

Na osnovi treh glavnih dejavnikov:polarizacijskih trendov, dostopnosti in virov,lahko določimo štiri glavne tipe spreminjanjaalpskih kulturnih krajin:

Območja intenzivne rabe v dolinah, ki jihoznačuje preplet stanovanjskih in proizvodnihdejavnosti, prometne infrastrukture, turističnihobmočij ter kmetijske rabe. Za ta območja soznačilni konflikti med različnimi rabami.

Območja nove divjine, opuščanja kmetijstva inodseljevanja, kjer naravna vegetacija preraščakulturno krajino.

Razpršena spalna naselja s prijetnim bivalnimokoljem, vendar pomanjkanjem storitev inzaposlitvenih možnosti.

Alpska prizorišča, vzdrževana z namenomohranjanja tradicionalne podobe krajine, ki jepomembna predvsem kot turistična zanimivost.

Alpska mesta s predmestji naseljujejo predvsemdna dolin in obsegajo 23% površine Alp,predstavljajo pa približno 57% populacije in 71%delovnih mest. Zanje so značilne obsežnednevne migracije in hitro naraščanje številastavb. Glavni vplivi na krajino v teh razvijajočihse območjih so povečana pozidava prostora inzgoščevanje gradnje. Območja v okolici urbanihsredišč se najmočneje in najhitreje spreminjajov predmestja, ki so odvisna od središč gledestoritev in delovnih mest. Tista najboljšakmetijska zemljišča v bližnji okolici, ki so v

ies on their surroundings and a decline of periph-eral areas. The polarization on the EU level alsoaffects the Alps as a whole: the influence of thenearby metropolitan areas like Lyon, Torino,Milano, Vienna or Munich causes suburba-nisation and the loss of functions of smaller in-ner-alpine cities. The gap between prosperouscentral regions and marginalised peripheral ar-eas will get bigger in the next years, and themetropolitan areas outside the Alps will gainmore and more influence on the Alpine area.

Accessibility and transport is one of the maindriving forces, closely related (as a cause andeffect) to the polarization. Accessibility dependson the distance from centres, the altitude, thetopographic features and the transport facilities.The Alps have experienced a rapid average in-crease of accessibility due to the upgrading oftransport infrastructures whereby the acces-sibilities of alpine centres and transport nodeshave grown stronger than those of the periph-ery. The expected increase of accessibilities dueto the further upgrade of transport infrastructurecan also be considered the main reason for theexpected increasing polarisation in future: theaverage accessibility level in the Alps will in-crease by 150% between 1995 and 2020,whereas accessibilities of the transport nodes inthe central areas will increase by 500% or evenmore.

Besides accessibility, development potentials ofa region are determined by presence and use ofendogenous resources. These include physicalpresence of diverse resources, like wood, water,beautiful landscapes, local products or skills etc.;as well as the local policies and attitudes. Takinginto account these three main factors (polariza-tion trends, accessibility and resources), we canindicate four main types of the alpine culturallandscape transformation:

Intensively used areas in valley floors, charac-terised by a mix of housing and industrial areas,transport infrastructures, leisure areas and areasof intensive agriculture, and subject to perma-nent land use conflicts.

New wilderness areas of agricultural abandon-ment and depopulation, where natural growthtakes over the traditionally cultivated landscape.

Extensive dormitory suburbs with pleasanthousing conditions, but with only few servicesand without own economical activities.

131

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

ekonomski tekmi še ostala nepozidana, sointenzivno obdelana. Prijetno bivalno okolje pase je marsikje že zelo poslabšalo zaradiintenzifikacije rabe prostora.

Drugi pol rasti v Alpah so turistična središča.Čeprav so pogosto odmaknjena in na visokihnadmorskih višinah, pa so po nekaterihznačilnostih podobna urbaniziranim dolinam.Povečuje se število dnevnih delovnih migrantov,pospešuje se gradnja, pomen kmetijstva paupada. Obseg kmetijstva se pogosto ustali nadoločeni, precej omejeni ravni. V teh območjihsta izgradnja turistične infrastrukture in porabaprostora glavna dejavnika spreminjanja kulturnekrajine ter pritiska na naravne ekosisteme. Zeloverjetno je, da bodo v prihodnosti uspevala le šedobro opremljena središča na visokihnadmorskih višinah, med tem ko se bodo moralinižje ležeči kraji soočiti z razvojnimi težavami inprestrukturiranjem dejavnosti.

Na drugi strani je slika popolnoma drugačna: vpropadajočih območjih sta glavna procesaspreminjanja krajine opuščanje rabe inpreraščanje z gozdom. Mnoga od tehodmaknjenih območij se soočajo z izgubodelovnih mest in osnovne oskrbe, številna tudiz odseljevanjem. Kmetijstvo je tu še vednopomemben dejavnik, kar pa je bolj posledicapomanjkanja drugih gospodarskih dejavnostikot znamenje vitalnosti kmetijstva. Kmetijskapolitika je v zadnjih letih sicer pripomogla komejevanju množičnega opuščanja obdelavekmetijskih zemljišč, vendar v nekaterih območjihbolj, v drugih manj uspešno. Divjina, ki je bila šenedavno omejena na posamezne predele vjugozahodnih Alpah, se zdaj obnavlja tudi vdrugih delih Alpskega loka.

Vsi opisani vzorci so prisotni tudi v drugihevropskih regijah, naslednji pa je morda najboljznačilen ravno za Alpe. Gre za vzdrževanaprizorišča, ki jih zavestno ohranjamo zaradivideza, ki ustreza povpraševanju na turističnemin prostočasnem trgu. Običajno se pojavljajo naobmočjih, ki so dobro dostopna iz urbanihsredišč in v bližini turističnih središč, ki so odkrilaprivlačnost tradicionalne kulturne krajine zaobiskovalce in njeno vrednost v turističniponudbi.

3. Krajina in javne politike

Normativni vidik je bil v projektu obdelan zdvema komplementarnima pristopoma: pristop

Alpine sceneries, carefully maintained with thespecific aim of preserving traditional culturallandscapes considered valuable as tourist attrac-tion.

Alpine cities and their suburbs are locatedmostly in the valley floors and contain 57% ofthe alpine population and 71% of the alpineworking places on 23% of the alpine surface.They are characterised by the increasing impor-tance of commuting and a strongly increasingnumber of buildings. The main effects on thelandscape in these prosperous areas are in-creased land consumption and densification ofbuilt up space. The best agricultural land in thesurroundings of alpine cities is either being inten-sively explored in the competition with moreprofitable land uses, or already built up. The ar-eas surrounding the urban cores are perhapsundergoing most fundamental and rapid changeof the landscape. The emerging and spreadingsuburban areas of commuter settlements de-pend on urban centres for jobs and services. Thepleasant living environment is in many placesalready decreasing due to intensification of landuse.

The second poles of growth within the Alps arethe areas with intensive tourism. Although tour-ism-dominated municipalities are often remoteand lying on a high sea level, some characteris-tic features are comparable to the prosperousalpine valley floors. There are many in-commut-ers, a strong increase in buildings and low impor-tance of agriculture. Nevertheless, in tourismareas the stabilisation of an extensive agricultureon a low level can be observed. In these areastourism infrastructures and high land consump-tion are causing heavy pressure on landscapesand on sensible mountain ecosystems. It is verypossible that in the future only the well equippedresorts on high altitude will be successful, whileareas on lower sea levels and with less adaptedtourism infrastructure will have to give up orchange their profile.

The other side of the coin shows completely dif-ferent picture: in decline areas theextensification of land use and forest overgrow-ing are the main landscape transformations.Many of these peripheral areas are facing a lossof working places and a decline of basic serv-ices; several even a decrease of population. Theagricultural sector is still playing an importantrole in these areas, but this could be attributedmore to the lack of economic alternatives than

132

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

»od zgoraj navzdol« je vseboval analizo ciljevrazličnih politik, ki se nanašajo na krajino. Pristop»od spodaj navzgor« pa je osvetlil pričakovanjain potrebe prebivalcev v alpskih skupnostih.Rezultati prvega pristopa so predstavljeni vnadaljevanju, rezultati drugega pristopa pa v 4.poglavju.

Cilji politik in krajina

Pregled in analiza dokumentov politik v alpskihdržavah sta odkrila, da številni zakoni inresolucije vsebujejo cilje, ki se nanašajo nakrajino. Teh je največ v prostorskem planiranju,regionalni in kmetijski politiki ter ohranjanjunarave. Na splošno so teme povezane s kulturnokrajino, ki jih pregledane politike obravnavajo,družbeno pomembne in v skladu s ciljitrajnostnega razvoja. Vendar pa je analiza tudiodkrila, da se pojem »kulturna krajina« skorajvselej uporablja v povezavi z »vzdrževanjem« in»ohranjanjem«, zlasti v kmetijski in naravo-varstveni politiki.

Javne politike le redko obravnavajo razvojneteme, kot so na primer oblikovanje invrednotenje krajine ter vključevanje njenerekreacijske, ekološke in zgodovinske vloge vregionalni razvoj. V skladu s tem pogledom sosubvencije, namenjene vzdrževanju kmetijskerabe tudi osrednji ukrep, povezan s kulturnokrajino.

Glavne ugotovitve analize politik kažejo navisoko stopnjo relevantnosti, koherentnosti inkomplementarnosti. Vendar pa je ta na videzdobra slika v veliki meri posledica precejsplošnih in neoperativnih ciljev, kazijo pa jo tudinekatere ugotovitve, kot je na primer pomanj-kanje koordinacije in sodelovanja medinstitucijami, konkurenca med nekaterimisektorskimi cilji in ukrepi, številne pomanj-kljivosti pri izvajanju ter pomanjkanje prostorskihpristopov. Te pomanjkljivosti so opazne pri vsehsektorjih in na vseh ravneh, od EU do občinske.Večina ukrepov je usmerjenih bodisi izključnorazvojno (v smislu krepitve gospodarstva) bodisistrogo varstveno. Nekatere politike, večinomarazvojne ali prometne, pa krajine sploh neupoštevajo.

Po drugi strani pa sta analiza trendov invrednotenje scenarijev pokazala na potrebo pobolj nadsektorsko in celostno opredeljenih ciljihna področju krajine, ki jih je težko definirati

to the vitality of farming. The agricultural policyof the last years has contributed to preventing alarge-scale withdrawal of agriculture, but hasnot succeeded in some parts. Wilderness areas,which were not long ago limited to the south-western Alps, are being restored (on smallerscale) all over the Alpine bow.

While all described types of landscape transfor-mation are present in most regions in Europe,the last one is probably more unique for the Al-pine area. These are maintained traditional Al-pine sceneries, which are being managed to fitthe demand from the consumers of tourism andleisure industry. They are emerging in locationsclose to the areas of intensive tourism which arediscovering traditional landscapes as an amen-ity for the visitors and as an asset for the tourismindustry.

3. Landscape in public policies

The project dealt with the landscape issue fromtwo complementary normative approaches: top-down approach analysed the objectives of sev-eral policies, which relate to the landscape, whilethe bottom-up approach examined the expecta-tions and interests of the inhabitants in Alpinecommunities. The second approach will be ex-plained in chapter 4.

Landscape objectives

The screening and the analysis of policy docu-ments in the alpine countries have revealed thatthere are a number of laws and resolutionswhich contain objectives concerning landscape,particularly in spatial planning and in regional,agricultural and nature conservation policies. Ingeneral, the cultural landscape issues addressedwithin the studied policy approaches are sociallyrelevant and in accordance with the aims of sus-tainable development. However, the analysisalso revealed that the term »cultural landscape«is almost always used in connection with »main-tenance« and »conservation«, e. g. in agriculturaland nature protection policies. Public policiesbarely address development issues such as land-scape design or landscape valorisation, just aslittle as the value of cultural landscapes as anasset for regional development, or the recrea-tional, ecological or historic functions of culturallandscapes. Correspondingly, the subsidies aim-ing at the maintenance of the agricultural culti-vation are the main financial focus of policymeasures towards cultural landscapes.

133

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

znotraj politik posameznih sektorjev. Nekajprimerov:– doseganje bolj uravnoteženega razvoja,– preprečevanje opuščanje in odseljevanje z

obširnih območij,– omejevanje in učinkovito upravljanje zgošče-

vanja dejavnosti v dolinah,– ohranjanje in ponovno vzpostavljanje lokal-

ne oskrbe in javnega prevoza ter določeneravni gospodarskih dejavnosti v predmestjihin spalnih naseljih,

– oblikovanje razvojnih strategij za odmaknje-na območja, ki bi temeljile na “mehkem”turizmu, večfunkcionalnem kmetijstvu terzavarovanih območjih narave in krajinskihvrednot.

Ukrepi za uresničevanje ciljev

Na osnovi analize politik je bilo mogočeidentificirati šest glavnih pristopov k obravnavirazmerja med razvojem in kulturno krajino. Zavsak pristop so značilni določen cilj in vzvodidelovanja.Ti pristopi so:– prostorsko načrtovanje za usklajevanje

razvojnih potreb s krajinskimi danostmi;– podpore kmetijstvu za regionalni razvoj in

vzdrževanje kulturne krajine;– gozdarske politike za regionalni razvoj, kul-

turno krajino in varstvo pred nesrečami;– podpora projektom, ki vključujejo kulturno

krajino, naravne in kulturne vire;– obnova in vzpostavitev infrastrukture za

vzpodbujanje regionalnega razvoja;– zavarovana območja za varstvo naravne in

kulturne krajine.

Kljub izčrpnemu pregledu dostopnih virov se jekmalu pokazalo, da je vrednotenje vpliva politikna razmerje med razvojem in kulturno krajinozelo zahtevna naloga, tako zaradi zapletenostipredmeta obravnave, kakor tudi zaradipomanjkanja konceptov, orodij in podatkov. Enaod ugotovitev je pokazala, da imajo obprisotnosti globalnih gospodarskih (globalizacijatrgov), demografskih (staranje populacije,migracije) in naravnih procesov (klimatskespremembe) politike zgolj dokaj omejen vpliv napreusmerjanje negativnih trendov, kot stapolarizacija in neuravnotežena raba prostora.Vendar pa lahko javne politike pripomorejo kblaženju negativnih učinkov, kar je pomembnopredvsem na regionalni in lokalni ravni. V temsmislu premorejo politike na področjih

The overall findings of the policy analysis showhigh level of relevance, coherence andcomplementarity. However, this apparently goodpicture is based on rather global and non-opera-tional objectives, and is restricted by several fac-tors: a lack of co-ordination and co-operation,competition between different sectoral aims andinstruments, various deficiencies in implementa-tion and a lack of territorial approaches. Suchdeficits are obvious in all policy fields and on alllevels from EU to local. Most instruments areoriented – in many cases rather exclusively –either towards regional development (in thesense of strengthening economy) or towardslandscape (in most cases with protective ap-proaches). Furthermore, there are also policieslike economy and infrastructure strengthening,which barely take cultural landscape into ac-count.

On the other hand, the analysis of trends andevaluation of scenarios brought up the need formore cross-sectoral and integrative landscaperelated policy objectives, which could not becomprised in sectoral policies; such as:– to achieve a more balanced development,– to prevent abandonment and depopulation

of large areas,– to attenuate and better manage the concen-

tration of activities in the valley floors,– to keep or introduce local services and pub-

lic transport networks as well as a level ofeconomic activities in the commuter areas,

– to build development strategies in peripheralareas on soft tourism, multifunctional agri-culture and protected areas with landscaperesources.

Instruments for accomplishing the objectives

Policy analysis identified six main policy ap-proaches, dealing with the interrelation betweenregional development and cultural landscape.Each approach is characterized by specific ob-jective and main levers of action. They are:– planning to conciliate regional development

with cultural landscape;– supporting agriculture for regional develop

ment and maintenance of cultural land-scapes;

– forestry policies for regional development,cultural landscapes and risk prevention;

– supporting projects for cultural landscapesor using cultural and natural resources;

– infrastructures for strengthening regional

134

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

21. Prvi trend v alpskih krajinah: Koncentracija rabe v dolinah, s prepletom stanovanjskih, proizvodnih,in turističnih dejavnosti, prometne infrastrukture ter kmetijske rabe. (Fotomontaža: RegAlp)

kmetijstva, prostorskega načrtovanja, regional-nega razvoja, turizma in prometa najpomem-bnejše ukrepe, s katerimi vplivajo na kulturnokrajino.

Kmetijska politika premore številne ukrepe, ki soza območje Alp posebej pomembni: podpore zakmetijska gospodarstva z omejenimi naravnimidejavniki kompenzirajo manjšo konkurenčnostkmetij zaradi naravnih danosti, kmetijsko-okoljskiukrepi pa podpirajo ekstenzivno, okoljsko varnokmetijstvo na manjših enotah. Ti ukrepipredvsem zagotavljajo dohodke iz kmetijstva inprispevajo k ohranjanju kmetovanja v Alpah. Vtem pogledu se zdi uravnoteženje slabihnaravnih danosti z denarnimi podporamiupravičeno in še naprej smiselno. Vendar pakoncept vitalnega podeželja zahteva ohranjanjekmetijstva kot gospodarske dejavnosti, zato jeključno, da se to omogoči tudi alpskimkmetijam. Ker je masovna proizvodnja mogočale na zelo redkih gospodarstvih, je treba iskatidruge možnosti za uveljavljanje na trgu.Povezovanje znotraj kmetijskih regij ter medkmetijstvom in drugimi sektorji je treba izboljšati.Priložnost je lahko navezava na turistični sektorv regiji in bližnja urbana središča, kar pa zahtevaprilagoditev ponudbe, predvsem v smeriorganskih in ekološko pridelanih produktov.Kmetijski politiki manjkajo predvseminovativnost, prostorski pristopi in boljdinamičen pogled na kulturno krajino in

development;– protection areas for nature and cultural

landscape.

Despite the extensive survey of the existingknowledge about the impacts of policies on theinteractions between development and culturallandscape, it was evident that the evaluation ofpolicy effects was a very difficult task, due to thehigh complexity of the issue as well as to a lackof concepts, tools and data. One of the findingwas that in the presence of global economic(globalisation of markets), demographic (ageingof the population, immigrations) and naturalprocesses (climate change), the studied policiesare only to a very limited extent able to reduceunfavourable regional trends like spatial polari-sation or segregation of land-use. However, thestudied policies can contribute to an attenuationof negative impacts, and may have some impor-tance on regional and local level. In this view,agricultural, spatial planning, regional develop-ment, tourism and transport policies seem to bethe ones with most important instruments toimpact cultural landscape.

Agricultural policy provides several instruments,which are especially important for the alpinearea: the payments for less-favoured areas com-pensate the natural competition disadvantagesof the alpine agriculture; agri-environmentalmeasures support the maintenance of an exten-sive, environmentally sound and small-scale al-pine agriculture. These measures safeguard theagricultural incomes and contribute to the main-tenance of the agricultural cultivation of theAlps. Thus, the high financial support for alpineagriculture appears justified and the natural dis-advantages of mountain agriculture should befurther compensated. However, the concept ofa »vital countryside« requires keeping agriculturean economic activity, so the alpine agricultureneeds to be economically strengthened. Sincemass production is an option only for a very lim-ited number of alpine farmers, the farmers inless favoured areas have to find additional oppor-tunities to win their position in the market. Theregional tourism sector and nearby urban mar-kets may be promising options but require adap-tation of the supply. Organic farming and eco-logically sound forms of cultivation should there-fore be promoted. Furthermore, the develop-ment of rural regions and the co-operation be-tween agriculture and the other sectors shouldbe enhanced. But innovative and territorial ap-

135

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

podeželje. Pomembne spremembe se namrečdogajajo tako pri tehnologijah, kakor tudi vživljenjskem slogu in potrebah prebivalcev.

Drugo pomembno področje politik je regionalnirazvoj, predvsem s spodbujanjem enakomer-nega razvoja hribovitih območij, ki bi temeljil nanotranjih virih. Ti cilji so podprti s programi kotso Cilj 2 kohezijske politike EU, INTERREG inLEADER. Standardizirani razvojni obrazec, naprimer z vzpodbujanjem enakih oblik kmečkegaturizma ali malih podjetij v različnih regijah, ternezadostno upoštevanje zunanjih razvojnihdejavnikov (na primer vzpodbujanje zunanjegapovpraševanja) so glavne pomanjkljivosti tehpolitik. Osrednji programi in projekti ostajajousmerjeni izključno v gospodarski razvoj, medtem ko krajino izrecno obravnavajo nekaterimanjši programi (npr. LEADER). Program imapomemben potencial tudi zaradi pristopa odspodaj navzgor, vendar je omejen v obsegu insredstvih.

Razvoj novih strategij v turizmu je ena odsrediščnih tem regionalnih politik v Alpah.Turizem se sooča z izzivi zaradi sprememb vpovpraševanju, koncentracije kapitala inpričakovanih klimatskih sprememb. Vse tozahteva iskanje alternativ tradicionalnismučarsko usmerjeni ponudbi. Na eni strani sezdi koncentracija intenzivnega turizma na nekajnajustreznejših lokacijah primerna rešitev, saj jetako vplive na kulturno krajino lažje nadzorovatiin omejiti. Po drugi strani pa je razpršen vzorecmanjših turističnih vozlišč lahko tudi način zazmanjševanje koncentracije vpliva pod nosilnozmogljivost okolja in za spodbujanje lokalnihgospodarstev v odmaknjenih območjih.

Orodja prostorskega planiranja so obetavna, sajedina vključujejo tako razvojne vidike kot tudiskrb za kulturno krajino. Toda prostorski plani nadržavnih in regionalnih ravneh se pogosto neuresničujejo zaradi razlogov kot so nedoločne inneoperativne vsebine ter pomanjkljiva povezavaz ukrepi drugih sektorjev.

Prometne politike imajo močne in dvostranskevplive na kulturno krajino. Izboljšavainfrastrukture visokih redov (TEN) povečujerazlike med uspešnimi in neuspešnimi regijamiin prispeva k fragmentaciji kulturne krajine.Izboljšava lokalne infrastrukture pa pomembnoprispeva k ohranjanju poselitve na odmaknjenihobmočjih in obdelanosti kulturne krajine.

proaches in agricultural policies remain tooweak, and policies reflect the prevailingly con-servative connotation of cultural landscape con-cepts, not taking into account changes in life-style and social demand in the countryside.

Another important policy field is regional devel-opment by the promotion of a balanced andendogenous development of mountain areas,based on the valorisation of the local resources.These objectives are pursued by instruments likeObjective 2, INTERREG and LEADER, which cer-tainly can play an important role in strengthen-ing rural areas in the Alpine Space. But thestandardised character of the promoted devel-opment models, for example by favouring simi-lar forms of rural tourism in different regions,and the insufficient consideration of exogenousdevelopment factors (e. g. the stimulation of anexternal demand) are the deficits of these poli-cies. Generally, mainly the minor programmes(like LEADER) consider landscape issues explic-itly, while most of the »mainstream« pro-grammes and projects remain focussed on eco-nomic development. The LEADER bottom-upapproach has thus an important potential but itstays limited in its financial means and extent.

The development of new strategies for alpinetourism is one of the main foci of regionalpolices. Tourism faces big challenges due to thechanges in demand, to the economic concentra-tion and to the foreseeable climate changes.This calls for alternatives to traditional ski-ori-ented tourism. On the one hand, the spatial con-centration of intensive tourism to few most suit-able areas seems to be rather favourable, be-cause thus the problematic impacts on culturallandscapes can be better controlled. On theother hand, dispersed pattern of small tourismnodes could also reduce the impacts bellow car-rying capacity limits and support small localeconomies in remote areas.

Spatial planning policy tools are promising be-cause they address regional development aswell as cultural landscape concerns, but spatialplans on national and regional levels are oftennot sufficiently implemented. Reasons for thatmay be the vague and barely operationalisedcharacter of many planning objectives and pro-visions and the lacking links with other sectorpolicies.

136

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

22. Tretji trend v alpskih krajinah: nove divjine, območjaodseljevanja, opuščanja kmetijstva in zaraščanja.

Izboljšave infrastrukture vodijo tudi k povečanimmigracijam in vzpodbujajo razpršen vzorecposelitve, ki ima negativne vplive na krajino.Dolgoročni vplivi prometne infrastrukture somočno povezani z višino potovalnih stroškov innačinom regulacije prometa, zato so zaprihodnost kulturne krajine poleg sameizgradnje infrastrukture zelo pomembni tudidrugi ukrepi prometne politike.

Krajina v očeh prebivalcev

Spremembe krajine in cilji: pogled od spodajnavzgor

Prebivalcem v testnih območjih smo predstaviliscenarije sprememb krajine in rezultate analizepolitik. Vključena so bila območja v vsehsodelujočih deželah: Le Trieves, Francija, dolinaVisp/Saas, Švica, Isarwinkel, Nemčija, DolinaWipp in Lower Enns v Spodnjih Turah, Avstrija,Zgornje-savska dolina, Slovenija in Carnia, Italija.Udeleženci so večinoma potrdili tveganja inizzive, ki so jih prikazali scenariji, ter opozorili napotrebo po ustreznih ukrepih in projektih, ki bizmanjšali nadaljnjo polarizacijo in ustvarili boljšepogoje za razvoj odmaknjenih območij.

Transport policies have very strong but ambiva-lent impacts on cultural landscapes. While theupgrade of the high-ranking transport infrastruc-ture (TEN) tends to increase the gap betweenfavoured and less favoured regions and frag-mentation of the landscape, the upgrade of thelocal roads contributes to the maintenance ofremote settlements and to the area-wide cultiva-tion of land. Transport infrastructure improve-ments may also lead to more commuter trafficand induce a scattered settlement developmentwith negative effects on landscape. However,long-term effects of transport infrastructure arestrongly connected to the level of travel costsand organisational regulations of transport –thus transport policy beyond infrastructures alsoplays an important role for the future develop-ment of cultural landscapes.

4. Landscape in the view of local people

Landscape change and objectives: bottom-upview

The scenarios of landscape change and the re-sults of policy analysis were presented and dis-cussed by the stakeholders in the pilot regions:Le Trieves, France, Visp/Saas Valley, Switzerland,Isarwinkel, Germany, Wipp Valley and LowerEnns Valley/ Lower Tauern, Austria, Upper SavaValley, Slovenia and Carnia, Italy. Participantsgenerally confirmed the identified threats andchallenges and underlined the need for policymeasures and projects to reduce the further po-larisation and to create better conditions for lessfavoured areas in the Alps.

Generally, local population worried much aboutthe loss of the diversity of cultural landscapesand the expected forest overgrowth. Theywished to maintain the agricultural cultivation inthe Alps, and estimated that agricultural subsi-dies are vital for the regions. However, more dif-ferentiation of subsidies was asked for in somecases. In several pilot regions local people alsoworried about weak development of regionaleconomies and even depopulation. They wishedto develop regional economic activities andmake better economic use of their regionalpotentials, including landscapes and forests.

Other major issues of the pilot regions work-shops were the urban sprawl, the loss of vitalityof town centres and the lacking consciousnessabout the architectural heritage. These subjects

137

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Lokalni prebivalci so bili večinoma precejzaskrbljeni zaradi izgube pestrosti kulturnihkrajin in pričakovanega preraščanja z gozdom.Želijo ohraniti kmetijsko rabo v Alpah inocenjujejo, da so kmetijske subvencije za toključnega pomena. Vendar pa so nekateripredlagali tudi drugačen mehanizem razdelitve,ki bi bil bolj prilagojen okoliščinam. V številnihobmočjih so bili prebivalci zaskrbljeni tudi zaradišibkega razvoja regionalnih gospodarstev terponekod tudi odseljevanja. Želeli so, da bi segospodarske dejavnosti bolj razvile na osnovilokalnih virov, vključno s krajino in gozdom.

V delavnicah so bile predmet razprave tudidruge teme: razpršena poselitev, izgubavitalnosti mestnih središč in pomanjkanjezavesti o arhitekturni dediščini. Vsa ta vprašanjaso bila tesno povezana z regionalno identiteto,razprava pa je razdelila udeležence medzagovornike varstva tradicionalnih vrednot terzagovornike uvajanja sodobnih, kakovostnihrešitev.

Udeleženci delavnic so identificirali možneprojekte v svojih območjih. Večina jih je bilausmerjenih v boljše izkoriščanje lokalnih virov,izboljšanje upravljanja z naravno in kulturnodediščino ter ozaveščanje o krajini in regionalniidentiteti.

Usposabljanje, izobraževanje in ozaveščanjejavnosti

Delavnice, ki so bile organizirane po dvakrat vvsakem testnem območju, niso zgolj odkrilepogledov prebivalcev, temveč so tudi pomagaleidentificirati potrebe po ukrepanju. Razvile so setudi nekatere začetne ideje za projekte, ki so jihudeleženci iz posameznih območij predstavili inizmenjali med seboj na Konferenci regij.

Delavnice so se izkazale kot zelo dobro inuporabno orodje za vključevanje stališčprebivalcev v raziskovalno delo. Udeleženci sobili veseli priložnosti za sodelovanje prioblikovanju projektov in za izmenjavo pogledovs prebivalci drugih testnih območij. Videti je, dazaenkrat ni dovolj priložnosti za sodelovanjeprebivalcev pri načrtovanju in odločanju. Zato sečutijo nemočne, ter politik, programov innačrtov ne vzamejo za svoje.

V delavnicah se je izkazalo tudi, da je krajinaključna sestavina regionalne identitete.

are strongly connected to the change of regionalidentities. Therefore the debate about Alpinearchitecture was rather controversial betweenconservation oriented approaches and the claimfor a high quality oriented new architecture.

The participant in the workshops also identifiedpossible projects. Most of them pursue objec-tives such as making a better use of regionalresources, enhancing the development of thecultural and natural heritage, improving the con-sciousness about the landscape and regionalidentity.

Training, education and raising the awa-reness of the public

The workshops, which were organized twice ineach of the pilot regions, not only revealed theview of the locals, but also helped to identify theneed for local action and to develop some initialproject ideas. These ideas were presented andexchanged among the representatives of all pi-lot regions in the Conference of Regions.

These workshops proved to be a very good anduseful tool for integrating the perspectives oflocal population into research work. The partici-pants appreciated the opportunity to take part indevelopment projects and to exchange viewswith other people from their region. Apparentlyat present there are not enough opportunitiesfor people to take part in planning and decisionmaking. So they feel powerless and are not ableto adopt policies, programmes or plans.

In the workshops it also turned out that land-scape is a key element for regional identity. Thelandscape topic appeals to people directly andemotionally, since it is connected to every dayactivities and to individual experiences in thechildhood. Because everybody can talk aboutlandscape from own experience, landscapefunctions as a unifying concept and helps toovercome territorial, institutional and sectoralbarriers. Thus, the landscape topic has proved tobe very useful tool for strengthening regional co-operation and for participatory planning and deci-sion making.

5. Conclusions and recommendations

The alpine countries as well as other regions inEurope will have to adapt to rapid changes andnew demands. This leads on the one hand to-

138

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

wards an increasing physical accessibility andmobility, on the other hand to growing uncer-tainties with regard to regional identities, to cul-tural, social and ecological issues. Future trends,emerging values and lifestyles, which do not fitany more into the traditional urban-rural classi-fications, require new theories and concepts,new policy approaches and adequate instru-ments for action. The accelerated changes de-mand a prospective, future oriented approachand flexible and fast responses of policies. Man-aging changes and supporting people to appre-hend these changes and to adapt to new andunknown situations becomes an important is-sue also for planning and management of cul-tural landscapes.

At present, cultural landscape concepts are pre-dominantly static, emphasising the aspects ofmaintenance and conservation. This attitude isreflected in policies and instruments which areprevailingly aimed at conservation of landscapepatterns by maintaining the area-wide agricul-tural cultivation, while the aspects of landscapeas human living environment or its developmentpotential are not adequately considered. Themodifications to this static concept should be ar-rived at through a wide public discourse aboutthe objectives of cultural landscape develop-ment. Several questions need to be further dis-cussed: Which functions does cultural land-scape fulfil? Which are considered as being es-pecially important, and where? Does the preser-vation of museum landscapes for the sake ofvisitors make sense in specific cases? Who takesover responsibility for cultural landscapes?

Sustainable development of the Alps thereforerequires a better balance between economicregional development and landscape concerns.On the one hand the spatial impact and the land-scape effects of sector policies (like infrastruc-ture, transport, technology and regional policy)should be better evaluated and considered.Thereby, the alpine cultural landscape has to beconsidered as an asset and not as an obstaclefor economic development. On the other handnature and landscape protection policies shouldnot exclude economic aspects. Generally, morecross-sector approaches, integrated strategiesand innovative governance approaches will benecessary. Adequate and effective co-operationmechanisms should be introduced or furtherdeveloped on all levels, from the European to the

Krajinske teme nagovorijo ljudi neposredno inčustveno, saj so povezane z vsakodnevnimiizkušnjami in spomini iz otroštva. Zato krajinadeluje kot povezovalni koncept, ki pomagaodstraniti prostorske, institucionalne insektorske ovire. Zato je krajinski koncept zareskoristno orodje za krepitev regionalnegasodelovanja ter participativnega načrtovanja inodločanja.

5. Zaključki in priporočila

Alpske dežele se bodo morale, tako kot drugideli Evrope, prilagoditi hitrim spremembam innovim potrebam. Na eni strani to pomenizahteve po večji fizični dostopnosti inmobilnosti, na drugi strani pa večjo negotovostglede regionalnih identitet, ter odpiranje novihkulturnih, socialnih in okoljskih vprašanj.Prihajajoči trendi, vrednote in življenjski stili, kine ustrezajo več tradicionalni delitvi na urbanoin podeželsko, zahtevajo nove teorije inkoncepte, nove pristope v politikah in ustrezneukrepe za delovanje. Pospešene spremembezahtevajo v prihodnost usmerjen pristop terprilagodljive in hitre odzive politik. Upravljanjesprememb in podpora prebivalcem, da bi jihlažje razumeli ter se prilagodili novim inneznanim okoliščinam, postaja pomemben delnačrtovanja in upravljanja kulturnih krajin.Danes je razumevanje kulturne krajine še vednodokaj statično, s poudarkom na vzdrževanju inohranjanju. Ta odnos se zrcali v politikah inukrepih, ki so praviloma usmerjeni v ohranjanjekrajinskih vzorcev z vzdrževanjem tradicionalnekmetijske rabe. Vidiki krajine kot človekovegabivalnega okolja in njeni razvojni potenciali pa sov ozadju. Do spremembe tega statičnegakoncepta je treba priti s široko javno razpravo ociljih razvoja kulturne krajine: Katere funkcije najopravlja kulturna krajina? Katere so posebejpomembne in kje? V katerih primerih jesmiselno »muzejsko« ohranjanje krajin zaradiobiskovalcev? Kdo naj bo odgovoren za kulturnokrajino?

Trajnostni razvoj v Alpah torej zahteva boljšeuravnoteženje gospodarskega razvoja inkrajinskih vrednosti. Na eni strani bi morali bitiprostorski učinki in vplivi na krajino, ki soposledica sektorskih politik (predvsemprometne in druge infrastrukture, tehnologije inregionalnega razvoja), bolje ovrednoteni inupoštevani. Pri tem je krajina lahko razumljenakot razvojna priložnost in ne vselej kot ovira. Po

139

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

drugi strani pa varstvene politike ne bi smeleizključevati razvojnih vidikov. Na splošnopotrebujemo več medsektorskega sodelovanja,celostnih strategij in inovativnega upravljanja.Zadostni in učinkoviti mehanizmi sodelovanja bimorali biti uveljavljeni na vseh ravneh, od EU doobčin. Izboljšano učinkovitost ukrepov bi lahkodosegli tudi z doslednejšim spremljanjem invrednotenjem njihovih prostorskih vplivov.Rezultati bi morali biti osnova za morebitnoredefinicijo ciljev ter umerjanje ukrepov naregionalne okoliščine in prisotne trende.

Krepitev institucij bi moralo spremljatiozaveščanje o celostnem konceptu alpskekulturne krajine ter izobraževanje o vzrokih zanjene spremembe in njihovi povezavi zregionalnim razvojem.

Ozaveščanje bi moralo naslavljati splošnojavnost, strokovne skupine ter javne uslužbencein politike. Predlagane dejavnosti vključujejošolski pouk, univerzitetne programe terprograme poklicnega izobraževanja in usposa-bljanja ter dopolnilnega izobraževanja za kmetein druge poklice, ki se ukvarjajo s krajino. Drugapomembna ciljna skupina so porabniki, katerimbi morali predstaviti razmerje med alpskim

local. Improved effectiveness of the policy meas-ures could also be achieved by enhanced moni-toring and evaluation of their territorial impacts.The results should serve as the basis for the cali-bration of policy objectives and instruments toregional conditions and development trends.

The institutional enhancement must be accom-panied by awareness raising measures to dis-seminate a comprehensive concept of the alpinecultural landscape and to enhance knowledgeabout the reasons of landscape changes andtheir interrelation with regional development.Awareness raising campaigns may concern thegeneral public, professionals groups dealingwith landscape or causing landscape changes,as well as the public administrations and politi-cians. The proposed activities include lessons inschools, universities and in the frame of the vo-cational education for farmers, planners andother persons dealing with landscape develop-ment. Another important target group are con-sumers, who should be informed about the inter-relations between alpine agriculture, its productsand the concerned cultural landscapes. Thus,consumers might be ready to pay higher pricesfor labelled alpine quality products.

23. Četrti trend v alpskih krajinah: Tradicionalna alpska prizorišča kot turistična zanimivost

140

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

kmetijstvom, njegovimi proizvodi in kulturnokrajino. Tako bi jih morda vzpodbudili k večjiporabi lokalnih alpskih izdelkov.

Čeprav je obveščanje in ozaveščanje zelopomembno, pa še ni zadosti za vključevanjeprebivalcev v odločanje. Zato je treba okrepitipristope od spodaj navzgor in sodelovanje.Različne interesne skupine bodo moraleizboljšati komunikacijo in okrepiti možnosti zasodelovanje. Dejanske in miselne ovire je trebaodstraniti z iskanjem skupnega jezika in okvirovza sodelovanje med različnimi družbenimiskupinami. Sem sodi uporaba različnih, bolj alimanj znanih komunikacijskih in participativnihorodij, kot so delavnice s scenariji ali »slike inzgodbe o prihodnosti« ter boljša dostopnostinformacij o uspešnih projektih. Le na ta načinbo mogoče doseči sprejetje prihajajočihsprememb in izrabo regionalnih priložnosti terzgladiti medsebojne konflikte.

Razen konceptualnih in postopkovnihsprememb bodo potrebne tudi nekaterespremembe v usmeritvah konkretnih ukrepov.Pestrost regionalnih okoliščin zahteva tudi večjoprilagodljivost politik individualnim potrebam,včasih tudi na dokaj majhno merilo. Le na tanačin javne politike ne bodo še krepile prepadamed uspešnimi in manj uspešnimi območji vAlpah, temveč bodo ustrezno ovrednotilerazličnost in spodbudile urbano-ruralnapartnerstva, upoštevajoč zunanje omejitve inpriložnosti. Odmaknjena območja, ki se soočajos problemi odseljevanja, gospodarskostagnacijo in ukinjanjem oskrbe ter opuščanjemkmetovanja, potrebujejo podporo pri izkoriš-čanju lastnih virov. Da bi »odmaknjenost« obrniliiz ovire v prednost ter izkoristili priložnosti, ki jihponujajo velika naravna ohranjenost, zdravookolje, privlačna krajina in mir, je potrebneganekaj začetnega vložka. Javne politike najnadaljujejo podporo kmetijstvu, ki je posebnopomemben dejavnik kulturne krajine zaohranjanje poselitve v Alpah in regionalneidentitete. Vendar pa morajo biti podpore boljusmerjene k dejavnim vlaganjem na primer vekološko kmetijstvo, vzpostavitev tržnih povezavin dopolnilnih dejavnosti.

V razvojno uspešnih alpskih dolinah in območjihintenzivnega turizma se morajo politike usmeritipredvsem v zmanjševanje pritiska za nadaljnjopozidavo ter preprečevanje negativnih okoljskihvplivov in upravljanje konfliktov glede rabe

While information and awareness raising is veryimportant, it is not sufficient to achieve empow-erment of the local people. It is necessary tostrengthen bottom-up approaches and participa-tion. It will be necessary to encourage the differ-ent stakeholder groups to more communicationand to improve the co-operation structureswithin the regions. Finding common languagesand co-operation frameworks across societalgroups shall help to overcome real and mentalbarriers. The use of different, well-known andinnovative communication and participationtools, such as scenario workshops and themethod of »future pictures and future stories«,as well as more publicity should be given to suc-cessful cases of participation. Thereby, a betterquality and acceptance of planned changes canbe achieved, regional potentials can be betterused, and land use conflicts can be discussed.

Apart from the procedural and conceptual is-sues, some changes in the orientation of con-crete policy actions will be necessary. The diver-sity of the regional conditions calls for diversifiedand regionally adapted public policies. As thesame policy instruments will not have the sameeffect in different regions, they should beadapted to small-scaled regional disparities.Thus, public policies would not contribute to anincrease of the gap between prosperous andless favoured regions within the Alps, but givevalue to the differently developed areas and pro-mote urban-rural partnerships. Marginalised re-gions, which are facing a decrease of popula-tion, economic activities and services as well asthe abandonment of agricultural land, needmore support to make a better use of their re-gional resources with consideration of the exog-enous constraints and opportunities. Public poli-cies should continue to support alpine agricul-ture as a particularly important factor for culturallandscape, for the maintenance of alpine settle-ments and for the identity of alpine regions. Butthis supports should be more targeted towardsactive investment, such as organic farming, de-velopment of market chains or complementaryactivities. This should help them to turn the dis-advantages of the remote areas into new oppor-tunities, such as: high »naturality«, good ecologi-cal conditions, sublime cultural landscape andpeacefulness. Regional actors may need someinitial support to profit economically from suchregional resources.

141

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

prostora. To zahteva izboljšan nadzor nadrazvojem poselitve in boljše izvajanje prostorskihnačrtov. Trend suburbanizacije bo težko ustaviti,vendar pa je mogoče zagotoviti ustrezen tipnaselij in kakovost bivanja. Procese je torej trebausmerjati na ustrezna zemljišča in zagotovitikakovostno oblikovanje. Vzpodbujanje novihpartnerstev in alternativnih pogajalskihpostopkov bi olajšalo razreševanje neizogibnihkonfliktov.

Razvoj novih strategij za turizem v Alpah moravključevati alternative tradicionalnemu smučar-skemu turizmu. »Mehke« in razpršene obliketurizma na podeželju bi morale temeljiti nakrajini, lokalnih izdelkih in drugih značilnih virih.Izboljšanje sodelovanja z drugimi sektorji,predvsem s kmetijstvom, bi omogočilo boljšoizrabo virov in bolj enakomerno razporeditevdobička iz turizma med alpskimi regijami.

In the prosperous alpine valleys and in areas withintensive tourism the policy action should focuson reducing pressure of development on thelandscapes, avoiding negative environmentalimpacts and managing land-use conflicts. Thisneeds an improved control of settlement devel-opment and better implementation of spatialplans. The trend towards suburbanisationseems difficult to stop, but the type and qualityof the new suburbs can be significantly affectedby spatial planning policies. Therefore, the aimshould be to steer the processes toward suitableareas and patterns to ensure the quality of theresulting living environments. Promotion of newand alternative negotiation procedures shouldimprove the management of land use conflicts.

The development of new strategies for the alpinetourism should include alternatives to traditionalski-oriented tourism. Soft and small-scaled tour-ism in rural alpine regions should build uponcultural landscape, regional products and othertypical regional resources. The enhancement ofco-operation with other economic sectors, agri-culture above all, could enable a better use of re-gional resources and distribute profits from tour-ism more evenly across the alpine regions.

References

REGALP project reports, can be downloaded from:http://www.regalp.at/en/home_html.Pfefferkorn W., Egli H.R., Massarutto A. (eds.), 2005, Regional Developmentand cultural landscape change in the Alps – The challenge of polarisation,Geographica Bernensia G74, Institute of Geography, University of Berne,Switzerland.

Viri

REGALP poročila projekta, dostopna na:http://www.regalp.at/en/home_htmlPfefferkorn W., Egli H.R., Massarutto A. (eds.), 2005, Regional Develop-ment and cultural landscape change in the Alps – The challenge ofpolarisation, Geographica Bernensia G74, Institute of Geography,University of Berne, Switzerland

142

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

O razvrščanju turističnih (razvojnih) virov

Če govorimo o varovanju okolja, varovanjunaravne dediščine, varovanju kulturnedediščine, fizičnem načrtovanju, vrtnarstvu,načrtovanju mest in turizmu, praviloma vednozmanjka časa ali prostora za sistematičnoopredelitev in sprejem razvrstitve vsehturističnih virov. Splošna praksa v turizmu je, dasamo zakonsko varovana in v kataloge vpisanakulturna in naravna bogastva štejejo zaturistične znamenitosti. Zdi se, da zunaj tehkatalogov ne obstaja nobena druga potencialnaali dejanska turistična znamenitost (vir), kot jeprivlačna krajina, kar pa seveda ni res.

Avtor te razprave je temu vprašanju posvetilknjigo z naslovom »Osnova za turističnoprivlačnost«1, v kateri najprej razvrsti vseturistične vire kot potencialne ali dejansketuristično privlačne točke ter neposredne aliposredne turistične vire. Turistično privlačnetočke razvrsti v 16 kategorij, glede na to, alinaravna krajina kot turistični razvojni vir spada vkategorijo rastlin in varovane naravne dediščine,medtem ko kultivirana krajina spada v kategorijorastlin, varovane naravne dediščine, varovanekulturne in zgodovinske dediščine ter kultureživljenja in dela.

Naravne in kultivirane krajine so objektivnostalen in neobhoden element turističnih virov,posebej pri razvoju podeželskega in športnega/rekreacijskega turizma ter ekološkega turizma,vendar gre tudi za elemente drugih vrst turizma,na primer pomorskega.

Dolgoročna razvojna strategija turizma v Hrvaškidaje zelo majhen pomen naravnim in

Krajina kot vir za razvoj turizma (Istra)»Istrska ogrlica otokov«

Landscape as a tourism development resource (Istria)»Istrian necklace of islands«

Eduard Kušen

About the classification of tourism (develop-ment) resources

Within the lines of interest of environmental pro-tection, natural heritage protection, cultural her-itage protection, physical planning, horticulture,town planning, and tourism, as a rule, there al-ways remains little time or space to systemati-cally identify and accept classification of all tour-ism resources. The common practice in tourismis that only cultural and natural assets being le-gally protected and catalogued are consideredtourism attractions. It would seem that outsidethese catalogues, there exist no other potentialor real tourism attractions (resources), such asan appealing landscape, which is just not true.

The author of this paper has dedicated a bookto this issue, entitled »Tourism attraction base«1,in which he first classifies all tourism resourcesas potential or real tourism attractions, as wellas direct or indirect tourism resources. He clas-sifies the tourism attractions into 16 categories,according to which a natural landscape as atourism development resource may fall in thecategory of plants and protected natural herit-age, while a cultivated landscape would be in thecategory of plants, protected natural heritage,protected cultural and historical heritage, andliving and working culture.

Natural and cultivated landscapes are, objec-tively, a fixed and unavoidable element of tour-ism resources, especially concerning the devel-opment of rural and sports/recreational tourism,as well as eco-tourism, but are also elements ofother types of tourism, e. g. nautical.

143

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

kultiviranim kulturnim krajinam. To je najboljočitno pri krajinah na hrvaških otokih. Postavkedolgoročnega razvoja hrvaškega pomorskegaturizma posvečajo premalo pozornosti krajini tehotokov. Uradna politika se običajno ukvarja znaseljenimi otoki, čeprav gre večinoma zavprašanje kakovosti življenja lokalnih prebival-cev. Zdi se, da nenaseljeni otoki nimajo ekonom-ske vrednosti, tudi če gre za turizem.

Avtor si je pridobil zanimive izkušnje mednedavno raziskavo istrskih otokov (2004)2.Zraven tega razprava vsebuje ključne točkerezultatov raziskav, ki so združeni pod naslovom»Istrska ogrlica otokov«.

Uvodne besede

Avtorjeva raziskava »Istrska ogrlica otokov«pravi, da se niz 81 otokov in skal širi vzdolžjugozahodne obale Istre. To je v nasprotju zobičajnim prepričanjem, da istrski otokiobsegajo le otočje Brioni, otoke Sv. Nikola, Sv.Katarina, Crveni otok (hoteli), Verudo (kamp) innekaj obrobnih, popolnoma neuporabnihotokov, kar je prenagljeno in netočnopojmovanje »od znotraj«. Zaradi tega pojmo-vanja je razširjeno mnenje, da Istra ne premoreveč kot trideset otokov – kar je tretjina njihovegadejanskega števila.

Otoki Istrske županije so po svoji velikosti inzaradi svoje nenaseljenosti popolnomaneznačilni hrvaški otoki v primerjavi spovprečnim otokom, za katerega je bil predpisanZakon o otokih in drugi posebni otoški predpisi.V skladu s takšnimi merili so ti otoki, z izjemotistih v nacionalnih parkih, ekonomsko skorajnepomembni, kar je v primeru Istre prenagljenoin netočno pojmovanje »od zunaj«.

V Istrski družbi in celo v strokovnih krogih neobstaja niti teoretična vizija teh otokov kotmožnega edinstvenega in izrazitega telesaposebne sinergije. Za dolgoročni razvojistrskega turizma bi to lahko bilo velikegapomena, čeprav le v promocijskem smislu. Popravilu se istrski otoki predstavljajo inobravnavajo znotraj uradne upravne/ozemeljske jurisdikcije določenega mesta alilokalnega okrožja (Poreč, Vrsar, Rovinj, Bale, Pulj,Medulin in Ližnjan), katere pa ti otoki ne

The long-term development strategy of tourismin Croatia gives very little significance to naturaland cultivated landscapes. This is most obviousin the case of the Croatian island landscapes.Considerations of the long-term development ofCroatian maritime tourism dedicate insufficientattention to the landscapes of these islands.Formal policy generally deals with inhabited is-lands, although mainly from the life-quality as-pect of local residents. It is as if uninhabited is-lands have no economic value, not even when itcomes to tourism.

The author gained some interesting experienceduring an earlier research of the Istrian islands(2004)2. Further herein are the focal points ofthe research results, shaped into the »Istriannecklace of islands« syntagm.

Introductory notes

The author’s »Istrian necklace of islands« re-search suggests that a string of 81 islands androcks spreads along the southwest coast ofIstria. This is quite contrary to the customaryawareness that Istrian islands mainly comprisethe Brijuni Islands, the islands of Sv. Nikola, Sv.Katarina, Crveni Otok (hotels), Veruda (camp),and a few marginal, usage-wise completely inar-ticulate islands, which is a hasty and inaccurateperception »from the inside«. Such a perceptionleads us to believe that there are no more thanthirty-odd islands in Istria – one third of their ac-tual number.

The islands of the Istrian County, by size and thefact that they are uninhabited are entirely un-characteristic of the average Croatian island, towhich the Islands Act and other special islandregulations were tailored. According to such cri-teria, these islands, with the exception of thosewithin national parks, are economically of littleaccount, which in the case of Istria, is a hastyand inaccurate perception »from the outside«.

In the Istrian community, and even in profes-sional circles, not even the theoretical vision ex-ists of these islands as a possible unique anddistinct body of specific synergy. For the long-term development of Istrian tourism, this couldbe of great importance, even if only in the pro-

1 Kušen, E. (2002) Turistička atrakcijska osnova, Institut za turizam, Zagreb, str. 17 in 62.2 Program održivog razvitka otoka na području Istarske županije (2004) Institut građevinarstva Hrvatske – Zavod za ekološki inženjering, Zagreb, str. 131-

139.

144

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

zanimajo preveč. Na okrožni ravni bi njihovalogična razdelitev morala v prvi vrsti temeljiti nafunkcionalni razvrstitvi turističnih znamenitostiistrskih otokov, ki izhaja iz njihovega trenutnegapoložaja in načina uporabe (nacionalni park, divjiotoki, posebna kmetijska proizvodnja, otoki ssvetilniki, organizirani dnevni turistični izleti,hotelske verige ali mestna proizvodnja).

Dejstvo je, da so ti otoki nenaseljeni in kot taki,z izjemo dveh otokov, ki spadata pod Pulj in seuporabljata za mestno proizvodnjo, istrski otokinimajo druge rabe kot turistično. Zaradi tega bilahko sprejeli splošno smernico, da bi se ti otokiuporabljali kot »enodnevne izletniške točke«.Vendar bi zaradi posebnih lastnosti in lokacij tehposameznih otokov izvajanje omenjene vizijemoralo biti metodično in potekati na več ravneh,kar je v veliki meri odvisno od tega, kako bonjihov sedanji položaj ocenjen in predstavljen,posebej pa njihova sedanja uporaba.

Odgovor na ta občutljiva vprašanja bi moralipoiskati predvsem v dejstvu, da so istrski otokipo eni strani sestavni del istrske turističneosnove, medtem ko so po drugi strani prav takoelementi posameznih turističnih destinacij innjihovega turističnega proizvoda.

Otoki s hotelskimi verigami (Sv. Nikola, Sv.Katarina in Crveni otok) ali kampi (Veruda)nimajo toliko možnosti, da bi postali enodnevneizletniške točke. Tak primer je otok Veliki Brion ssvojimi hoteli, vendar ta otok skupaj z drugimiotoki otočja Brioni tvori celoto, ki je zelo zanimivaza turiste (znotraj Nacionalnega parka »Brioni«),kar je treba oceniti posebej.

Vsak otok ima tudi čudovito morsko dno. Polegtega na nekaterih mestih istrski otoki tvorijootočje, kjer se deli morske krajine spojijo v očemprijetno okolje, zaščiteno pred močnimi vetroviin valovi ter primerno za šport in rekreacijo.Zraven Brionov so tukaj še tri takšne skupineotokov v bližini Poreča in Vrsarja, v bližini Rovinjater v bližini Medulina in Premanture.

Večino istrskih otokov in njihovo okolico varujejorazlični naravovarstveni predpisi, kot sonacionalni parki, varovane krajine, ornitološkirezervati ali posebni pomorski rezervati. Ediniotoki brez kakršnihkoli varstvenih predpisov soSv. Andrija, Sv. Katarina, Uljanik in Veruda vpuljskih vodah, ter otočka Premantura in Pomerv medulinskih vodah. Tako je večina istrskihotokov zavarovana pred kakršnimkoli razvojem,

motional sense. As a rule, the Istrian islands arepresented and analysed within the formal ad-ministrative/territorial jurisdiction of a certaintown or local district (Poreč, Vrsar, Rovinj, Bale,Pula, Medulin and Ližnjan), which are not con-cerned about them very much. On the countylevel, their logical division should be based pri-marily upon the functional classification of theIstrian islands’ tourist attractiveness, derivingfrom their present status and manner of utilisa-tion (national park, wilderness islands, specificagricultural production, lighthouse islands, or-ganised daily tourist excursions, hotel com-plexes, or urban production).

The fact is that these islands are uninhabited,and as such, apart from two islands of Pula usedfor urban production, the Istrian islands have noalternative use but tourism. Therefore, the gen-eral orientation that these islands be used astourist »day-trip destinations« could be accepted.However, due to the specific features and loca-tion of each of these islands, implementation ofthe mentioned vision should be methodical andmultileveled, which will largely depend uponhow their present status will be evaluated andpresented, especially their current use.

The answers to these delicate questions shouldbe sought principally in the fact that the Istrianislands, on the one hand, are a constitutive ele-ment of the Istrian tourism base, a resource forcreating the optimal Istrian tourism product,while on the other hand, they are also elements ofindividual tourist destinations and their tourismproduct.

Islands providing hotel complexes (Sv. Nikola, Sv.Katarina and Crveni Otok), or camps (Veruda),have the reduced possibility of being day-tripdestinations. Such is the case with Veliki BrijunIsland with its hotels, however, this island alongwith the other islands of the Brijuni archipelagoconstitutes a strong attraction entity (within the»Brijuni« national park), which should be evalu-ated separately.

Each island also has its own beautiful seabed.Furthermore, in some places the Istrian islandsgroup into an archipelago, merging parts of themarine scenery into a visually pleasing setting,protected from strong winds and waves, andsuitable for sports and recreation. Other than

145

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

celo pred turističnimi objekti, kar narekuje zelozahteven pristop pri njihovi uporabi v turizmu.

Prav tako je treba omeniti, da se turistični tržniizraz »Crveni Otok« (rdeči otok) dejansko nanašana dva medsebojno povezana otoka – Sv.Andrija in Maškina.

Vsak izmed teh otokov ter vsaka skupina istrskihotokov je s posameznimi območji (naselji) istrskeobale izvirno povezana, ali pa je bila ta povezavaspremenjena. Prvotno so te otoke bližnji obalniprebivalci uporabljali za kmetijsko proizvodnjo(živinoreja), kar je postopno izgubilo svoj pomen;medtem se je razmerje med obalo in otokispontano spremenilo v turistično.

Zaključimo lahko, da otoki Istrske županije,posamezno ali skupaj, predstavljajo prvoraz-redno potencialno turistično zanimivost, kizahteva oceno in dodatno varstvo preduničenjem in neracionalno rabo s strani drugihindustrijskih sektorjev, pa tudi turističneindustrije same.

Ocena položaja

Ocena položaja istrskih otokov v prvi vrstizahteva temeljito opredelitev in funkcionalnorazvrstitev vseh istrskih otokov, posebej če jihnameravamo pojmovati kot turistično celoto. Toceloto bi ovrednotili glede na skupno številootokov in skal, njihovo velikost in uporabo obupoštevanju turističnih standardov, kot jepredstavljeno v priloženi sliki. Slika sama jegrafična ocena istrskih otokov, pri čemer sta bilianalizirani dve lastnosti – velikost in raba.

Čeprav so istrski otoki razen otoka Veliki Brionmajhni v primerjavi z drugimi hrvaškimi otoki, jenjihova velikost kljub vsemu zelo različna. Zaraditega smo istrske otoke razdelili v štiri skupine povelikosti:1 Veliki otoki2 Srednje veliki otoki3 Majhni otoki4 Otočki in skale

Zraven tega smo na osnovi vpogleda v turističnipoložaj teh otokov in njihovih potencialovustvarili sedem modelov rabe za nameneturizma ter ovir za turizem:a Nacionalni park turkiznab Divji otoki zelenac Posebno kmetijstvo svetlo zelenad Otoki s svetilniki svetlo modra

the Brijuni Islands, there are three more suchgroups of islands near Poreč and Vrsar, nearRovinj, and near Medulin and Premantura.

Most of the Istrian islands and their surround-ings are protected under various nature protec-tion regulations as national parks, protectedlandscapes, ornithological reserves, or specialmarine reserves. The only islands without anytype of protection are Sv. Andrija, Sv. Katarina,Uljanik and Veruda in the waters of Pula, and theislets of Premantura and Pomer in Medulin wa-ters. Thus, the majority of the Istrian islands areprotected from any kind of development, even oftourism facilities, which requires a highly sophis-ticated approach to their use in tourism.

We should also note that the tourism marketingterm of »Crveni Otok« (red island), actually sug-gests two mutually connected islands - Sv.Andrija and Maškina.

Each of the islands, as well as each group ofIstrian islands, has an original or transformedorganic association with individual areas (settle-ments) of the Istrian coast. Originally, these is-lands were used by nearby coastal residents foragricultural (livestock) production, which gradu-ally lost in significance; while in the meantime,the relationship between the coast and the is-lands has converted spontaneously to that oftourism.

The conclusion is that the islands of the IstrianCounty, individually or all together, represent afirst-class potential tourist attraction, that re-quires evaluation and additional protection fromdevastation and irrational use on the part ofother industrial sectors, but also the tourism in-dustry itself.

Status evaluation

Status evaluation of the Istrian islands, in thefirst phase requires the thorough identificationand functional classification of all the Istrian is-lands, especially for the purpose of consideringthem as one tourism item. This item would thenbe evaluated by the total number of islands androcks, their size, and their use according to tour-ism standards, as presented in the figure at-tached. The figure itself is a graphic evaluationof the Istrian islands, in which process two at-tributes were analysed – size and use.

Although the Istrian islands, apart from VelikiBrijun Island, are small in relation to other

146

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

24. E. Kušen: »Istrska ogrlica otokov« (Pregled velikosti, lokacije in načina uporabe istrskih otokov)E. Kušen: »Istrian necklace of islands« (A shematic of istrian island size, location and manner of utilisation)

147

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

e Organiziranienodnevni izleti oranžna

f Hotelske verige rdečag Mestna proizvodnja rjava

Izmed enainosemdesetih istrskih otokov leenega štejemo za velikega (Veliki Brion), 2 stasrednje velika (Mali Brion in Veruda), medtem koje 17 otokov majhnih, 61 pa je otočkov. Štirinajstotokov ima status nacionalnega parka, 48 jedivjih otokov, 1 je namenjen posebnemukmetijstvu, 5 je otokov s svetilniki, 7 otokov veljaza enodnevne izletniške točke (organiziraniizleti), 4 otoki služijo turističnim verigam, kamorne štejemo Velikega Briona, ki je delnacionalnega parka, medtem ko sta 2 otokanamenjena mestni proizvodnji.

Položaj istrskih otokov bi iz turističnega vidikamorali ovrednotiti na dva načina – kot skupinootokov na okrožni ravni ter v skladu z načinomnjihove uporabe.

Istrski otoki kot celota (»Istrska ogrlicaotokov«)

Trenutni načrti (prostorski načrti, razvoj turizmain tržni načrti) Istrske županije na splošno neobravnavajo istrskih otokov kot pomembnegasestavnega in avtentičnega dela Istre.

Grafični prikaz (in hkratna analiza) istrskih otokovna sliki, poetično imenovanih »Istrska ogrlicaotokov«, ponazarja turistično prostorsko enotoposebne vrste, ki bi s funkcionalnega,razvojnega in tržnega vidika morala biti ovred-notena kot celota, hkrati pa bi vsak otok moralbiti obravnavan posebej kot edinstven »biser« vtej čudoviti »ogrlici«.

Nacionalni park Brioni

Čeprav ima Nacionalni park Brioni zaradisvojega posebnega pravnega položaja posebnonotranjo strukturo, predstavlja najdragocenejšidel »Istrske ogrlice«. Njegova notranja strukturanačeloma ne odstopa od celotne struktureistrskih otokov. Otok Veliki Brion nudiprenočitvene zmogljivosti (456 postelj v 238prenočitvenih enotah) ter oglede in dnevneprograme. Ločeno od turizma otok prav takonudi prenočitve vojski in državnemu protokolu.Glavna turistična znamenitost otoka Mali Brionje njegov sistem trdnjav, ki se ne uporablja več,otoka Vanga pa njegove spominske zgradbe,medtem ko druge otoke lahko štejemo za divje.

Croatian islands, they nevertheless vary mutu-ally. For this purpose, we divided the Istrian is-lands into four sizes:1 Large islands2 Medium islands3 Small islands4 Islets and rocks

Furthermore, based on field insight into the tour-ism status of these islands and their tourismpotentials, established were seven models ofutilisation for tourism purposes, as were alsocounter-indications for tourism:

a National park turquoiseb Wild islands greenc Specific agriculture light greend Lighthouse islands light bluee Organised day-trips orangef Hotel complexes redg Urban production brown

Out of the eighty-one Istrian islands, only onemay be considered large (Veliki Brijun), 2 me-dium (Mali Brijun and Veruda), while 17 aresmall, and 61 are islets. Fourteen islands havethe status of national parks, 48 are wildernessislands, 1 is allotted to specific agriculture, 5 arelighthouse islands, 7 islands are daytime desti-nations (organised excursions), 4 islands servewithin tourist complexes not counting VelikiBrijun which is part of a national park, while 2islands are allotted to urban production.

The status of the Istrian islands, from the tour-ism point of view, should be evaluated in twoways - as a group of islands on County level, andaccording to the manner of their utilisation.

The Istrian islands as a whole (»Istrian neck-lace of islands«)

Current plans (physical plans, tourism develop-ment and marketing plans) of the Istrian County,generally, do not perceive the Istrian islands asan important constitutive and authentic part ofIstria.

The graphic presentation (and at the same timeanalysis) of the Istrian islands in the figure,dubbed poetically »Istrian necklace of islands«,illustrates a tourism spatial unit of its own kind,which in terms of function, development andmarketing, should be evaluated as a whole aswell as each island individually as a distinct»pearl« in this magnificent »necklace«.

148

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Brijuni national park

Although the Brijuni national park, due to its spe-cial legal status, possesses specific inner struc-ture, it actually represents the most valuable partof the »Istrian Necklace«. Its inner structure, inprinciple, does not stand apart from the overallstructure of the Istrian islands. The Island ofVeliki Brijun provides accommodation capacities(456 beds in 238 accommodation units), as wellas sightseeing and daytime programmes. Notassociated with tourism, the island also providesaccommodation to the military and the stateprotocol. The main tourist attraction of MaliBrijun Island is its system of fortifications that isout of use, that of Vanga Island are its memorialbuildings, while the other islands may be consid-ered wild.

Many studies and spatial plans have been pro-duced for the area of the national park, espe-cially regarding accommodation capacities,meaning accommodation in permanent build-ings and marinas. The receiving-capacity analy-sis of Brijun, within national park standards, sug-gests that if the hotel tradition were to continuein the Brijun Island, it would be able to accom-modate no more than 800 guests, while mari-nas would be out of the question.

Wild islands

This group includes all the islands covered invegetation, as well as sheer rocks with no con-structed mooring facilities. This »wild one third«of the islands constitutes an environmentalstronghold, contributes to the vibrancy of theisland scenery, while the islands themselves areattractive to tourists for sailing around and sight-seeing, swimming, or day tripping. Valuable ar-chaeological and palaeontological findings arelocated on some of the islands.

Specific agriculture

To this day, specific agriculture has survived onlyon Fenera Island, where the sight cow herds in-trigues the tourists.

Lighthouse islands

The lighthouses on certain islands represent anexceptional visual experience for nautical tour-ists. They are structures of architectural heritage,and visits may eventually be organised, althoughin a manner not disturbing their basic function.

Za področje Nacionalnega parka je biloizdelanih veliko študij in prostorskih načrtov,posebej kar se tiče namestitvenih zmožnosti, karpomeni namestitev v trajnih zgradbah inmarinah. Analiza sprejemne zmožnosti Brionov,v okvirih standardov nacionalnega parka, pravi,da če se bo hotelska tradicija na otoku Brionnadaljevala, bi lahko sprejela največ 800 gostov,medtem ko marine ne pridejo v poštev.

Divji otoki

Ta skupina vključuje vse otoke, ki jih pokrivarastlinje, prav tako pa gole skale brez zgrajenihobjektov za pristajanje. Ta »divja tretjina« otokovsestavlja okoljsko oporišče, prispeva kraznolikosti otoške pokrajine, medtem ko sootoki sami privlačni za turiste zaradi jadranja inogledov, plavanja ali enodnevnih izletov. Nanekaterih otokih se nahajajo dragocenaarheološka in paleontološka najdišča.

Posebno kmetijstvo

Do danes se je posebno kmetijstvo ohranilo lena otoku Fenera, kjer turistom zbuja zanimanjepogled na črede krav.

Otoki s svetilniki

Svetilniki na določenih otokih predstavljajopomorskim turistom izjemno vizualno izkušnjo.Gre za objekte arhitekturne dediščine, katerihogledi se lahko sčasoma tudi organizirajo,vendar na način, ki ne bo motil njihove osnovnefunkcije.

Organizirani enodnevni izleti

Določeni otoki so opremljeni za različne oblikeenodnevnih izletov: od približno označenihkampov za stacionarne obiske do udobnihpodpornih objektov za enodnevne izletnike inskromnih pristanišč. Izkoriščanje teh otokov, karse tiče izletov, je intenzivno.

Hotelske verige

Na določenih otokih velikost hotelskih verig (Sv.Nikola – 460 postelj; Sv. Katarina – 320 posteljv 120 namestitvenih enotah; Crveni otok/povezana otoka Andrija in Maškin – 969 posteljv 411 namestitvenih enotah) predstavlja celotnosprejemno zmožnost teh otokov na ravni»masovnega turizma«, kar pušča zelo maloprostora za rekreacijske enodnevne izlete.

149

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Organised one-day tours

To certain islands, various forms of one-day toursare provided: from vaguely demarcated camp-grounds for stationary visits, through convenientsupporting facilities for daytrippers, to modestmoorings. Exploitation of these islands, in termsof visits, is intensive.

Hotel complexes

In certain islands, the size of the hotel complexes(Sv. Nikola 460 beds; Sv. Katarina – 320 beds in120 accommodation units; Crveni Otok/theconnected islands of Andrija and Maškin – 969beds in 411 accommodation units) absorbs theentire receiving capacity of these islands on the»mass tourism« level, leaving very little space forrecreational day-trips.

Urban production

Two islands in the waters of Pula are used forspecialised economy, while they could be usedin tourism for leisured classes on modern pro-duction – shipbuilding, within the category of liv-ing and working culture.

Instead of a conclusion

The SWOT analysis of the Istrian islands estab-lished their strengths in the following features:– String of 81 islands– Picturesque scenery– Possibilities for various types of tourist rec-

reation– Legally protected nature– Beauty of the surrounding waters– Existent tourism infrastructure and supra-

structure– A developed tourism environment

Mestna proizvodnja

Dva otoka v puljskih vodah se uporabljata zaspecializirano gospodarstvo, medtem ko bi jih vturizmu lahko uporabljali za sproščene učne ureo moderni proizvodnji – ladjedelništvu v kate-goriji kulture življenja in dela.

Namesto zaključka

SWOT analiza istrskih otokov je pokazalanjihove prednosti pri naslednjih značilnostih:– Niz 81 otokov– Slikovita krajina– Možnosti različnih vrst turistične ponudbe– Zakonsko varovana narava– Lepota okoliških voda– Obstoječa turistična infrastruktura in nad-

gradnje– Razvito turistično okolje

150

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Prispevek prikazuje celovito presojo vplivov naokolje kot instrument družbe za zagotavljanjeokoljskih ciljev in instrument okoljevarstvenepolitike. Z ratifikacijo konvencije o krajini se jeRepublika Slovenija zavezala k vključevanjukrajine v okoljevarstveno politiko. To vključe-vanje na podlagi 5. člena, ki določa splošneukrepe, se izvaja tudi preko nacionalnihstrateških dokumentov Nacionalnega programavarstva okolja, Strategije biotske raznovrstnostiin Strategije prostorskega razvoja, pa tudi prekodrugih ukrepov.

Kot enega izmed ukrepov predstavljamopostopke Celovite presoje vplivov na okolje, kiizhaja iz Zakona o varstvu okolja. To je procesoptimizacije na način doseganja okoljskih ciljevin preprečevanja obremenjevanja okolja zaradiplanov in programov, ki se postopoma uveljavljapo svetu. Razvil se je na podlagi dejstva, dapresoje vplivov na okolje za poseg natančnoniso zadostovale za presojanje variant na boljstrateških ravneh. Vse več projektov, se jerazvijalo na podlagi planov in programov zakatere se je izkazala potreba po temeljitem pre-tehtanju ciljev, vseh okoljskih vidikov in variant.

Poseben pomen v Evropi, je celovita presojavplivov na okolje dosegla s sprejetjem Direktive2001/42/ES Evropskega Parlamenta in Sveta opresoji nekaterih načrtov in programov naokolje. Ugotavljamo, da so pristopi v državahEvropske Unije različni, saj je vsaka državaprilagodila implementacijo svojemu sistemu,zaznati pa je tudi temeljne razlike medanglosaškim, germanskim, skandinavskim inmediteranskim pristopom.

Prispevek pojasnjuje nekatere izkušnje, temeljnaizhodišča, principe in cilje ter implementacijo v

Vloga celovite presoje vplivov na okoljepri ohranjanju značilnosti krajin

The role of strategic environmental assessmentin retaining the characteristics of landscapes

mag. Vesna Kolar Planinšič, M. Sc.

The document highlights the strategic environ-mental impact assessment as a tool for reach-ing environmental goals and as an instrument ofenvironmental policy. By ratifying the LandscapeConvention, the Republic of Slovenia bound it-self to include landscapes in environmentalpolicy. This inclusion, based on Article 5 whichdefines general measures, is also implementedthrough environment national documents; theNational Environmental Program, the Strategy ofBiological Diversity and the Strategy of SpatialDevelopment, alongside other measures.

As one of the measures, we are presenting theprocedures within the strategic environmentalassessment, which is based on the EnvironmentProtection Act. The measure presents a processof optimization by achieving environmentalgoals and preventing the burdening of the envi-ronment due to plans and programs, which isbecoming increasingly used throughout theworld. Its development is based on the fact thatenvironmental impact studies were not preciseenough for evaluating possible options on stra-tegic levels. An increasing number of projectswere developed on the basis of plans and pro-grams, the goals of which have later had to bethoroughly evaluated, including all environmen-tal aspects and options.

Integral environmental assessment was given aspecial status in Europe with the adoption of theDirective 2001/42/EC of the European Parlia-ment and the Council on the assessment of theeffects of certain plans and programmes on theenvironment. We have ascertained that ap-proaches vary throughout European Unionmember states, as each country has adjustedthe implementation to its own system. In addi-tion, fundamental differences can be seen be-

151

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Sloveniji . Predstavlja tudi izkušnje Sektorja zacelovito presojo od začetka uvajanja sistema 21.julija 2004, pa do leta 2006, ko je ževzpostavljen. Podaja tudi izhodišča za nadaljnirazvoj celovitih presoj v Sloveniji.

1. Razvoj celovite presoje vplivov na okolje innekateri pojmi

Celovita presoja vplivov na okolje je postalastandard tako za projekte svetovne banke(Kjorven, et. al.: 2005), kot tudi za projekte inprograme v Ameriki, Kanadi, Afriki, Aziji,Avstraliji in Evropski Uniji. Četudi gre za raznoli-kost pristopov, zaključki globalne konference ocelovitih presojah vplivov na okolje (IAIA: 2005)kažejo na to, da ima razvoj celovitih presojvplivov na okolje mestoma teoretične in praktič-ne zagate, vendar je na pravi poti, da državerazvijejo pristope na učinkovit način. Dosečimorajo namreč temeljni namen celovite presojevplivov na okolje: pretehtanje variant, temelji-tega razmisleka o okolju v najzgodnejši fazinačrtovanja, ko je treba opredeliti vse relevantneokoljske cilje za plan ob upoštevanju vsehokoljskih izhodišč in jih tekom načrtovanja tudislediti, ter sprejem plana, ki okolju ni škodljiv inki ne pomeni odmika pri doseganju okoljskihciljev.

Celovita presoja vplivov na okolje je v Direktivi2001/42/ES opredeljena s pojmom presojanekaterih načrtov in programov na okolje. Pritem gre za okolje v širšem pomenu, vključno skrajino, kulturno dediščino, biotsko raznovrst-nostjo in prebivalci ter zdravjem.

Konvencija o čezmejnih vplivih- Espoo (Conven-tion: 1994), v svojem Protokolu o celovitihpresojah vplivov na okolje navaja pojemstrateška presoja vplivov na okolje (SEA) (Proto-col: 2003). Ta pojem velikokrat navaja tudistrokovna literatura s pomenom celovite presojevplivov na okolje ter vse uradne interpretacijeEvropske komisije.

Tudi v Sloveniji je bil pojem strateške presoje žeuveljavljen, vendar je imel širši pomen, kot ganavaja sedanja direktiva in je pomenil presojovplivov na cilje trajnostnega razvoja, naekonomske, socialne in okoljske cilje.

Do konsenza za takšno dikcijo direktiveEvropska Unija ni prišla, je pa to prepuščenenadaljnemu razvoju pravnega reda in prakse.Takšno presojo literatura navaja kot presojo na

tween the Anglo Saxon, Germanic, Scandi-navian and Mediterranean approaches.

The document clarifies several experiences, ba-sic starting points, principles, goals and imple-mentation in Slovenia. It also outlines the expe-riences of the Strategic Assessment Depart-ment since the beginning of the system’s imple-mentation (21st July 2004) until 2006, when itwas already set up. It also gives the startingpoints for future development of integral assess-ments in Slovenia.

1. The development of the strategic environ-mental impact assessment and several con-cepts.

The strategic environmental impact assessmenthas become a standard for the projects carriedout by the World Bank (Kjorven, et. al.: 2005), aswell as for projects and programs in America,Canada, Africa, Asia, Australia and the EuropeanUnion. Regardless of the various approaches,the conclusions of a global conference on thestrategic environmental assessment (IAIA:2005) show that the development of the integralassessment, while facing some theoretical andpractical problems, will allow countries to de-velop their methods in an efficient manner. Theyhave to fulfil the basic purpose of the integralenvironmental impact assessment: evaluateoptions; thoroughly consider the environment inthe earliest planning stages, when all the rel-evant environmental goals have to be definedand followed until the completion, while takinginto account all of the environmental startingpoints; and pass a plan that would not have anegative impact on the environment, nor wouldit deviate from achieving environmental goals.

The strategic environmental assessment is de-fined as an assessment of the effects of certainplans and programmes on the environment inthe Directive 2001/42/EC. The Directive dealswith the environment in a wider sense, includinglandscape, cultural heritage, biotic diversity, peo-ple and health.

The ESPOO Convention on Environmental Im-pact Assessment in a Transboundary Context(Convention: 1994) in its Integral EnvironmentalAssessment Protocol includes the concept ofstrategic environmental assessment (SEA) (Pro-tocol: 2003). This concept is often used in ex-pert documents and all official interpretations ofthe European Commission to mean an strategicenvironmental impact assessment.

152

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

trajnost (sustainability assessment), EvropskaUnija pa jo pri svojem delu in sprejemanjuzakonodaje uvaja kot presojo (impact assess-ment, ex-ante).

Direktiva 2001/42/ES izhaja iz ciljev Pogodbeo ustanovitvi Evropske skupnosti, v kateri jedoločeno, da mora okoljska politika prispevatimed drugim k ohranjanju, varovanju inizboljšanju kakovosti okolja, varovanju zdravjaljudi ter preudarni in varčni rabi naravnih virov tertemeljiti na previdnostnem načelu.

V leta 1993 sprejetem petem programu varstvaokolja: »Na poti k trajnosti«, ki je predstavljal pro-gram za politiko in ukrepanje v zvezi z okoljemin trajnostnim razvojem, je bil potrjen pomenpresojanja verjetnih okoljskih vplivov načrtov inprogramov, v nadaljnih programih pa jepoudarjen kot horizontalni instrument in edenizmed temeljnih aktov za uresničevanje okoljskepolitike. Seveda pa ni edini in pomeni le enegaizmed instrumentov za doseganje dobregastanja krajin, okolja, kulturne dediščine inprebivalstva in zdravja.

2. Nekatere izkušnje v tujini

V prispevku omenjamo le nekaj primerovizkušenj izven Slovenije: Kanade, Anglije,Avstrije Belgije in Madžarske, saj temeljitaanaliza pristopov presega okvir predstavitve.

Madžarska s svojim dokaj realističnimpristopom vzpostavlja trden sistem (Muller:2005), ki se zdi najbolj reprezentativen inprepoznaven od novih držav članic.

Kanada ima zakonsko določeno celovito presojovplivov na okolje in veliko tradicijo metod zarazlična področja presoj, od upravljanja zvodami, kmetijstva, prostorskega načrtovanja indrugih področij in prednjači pri razvoju sistemav svetovnem merilu (IAIA: 2005).

V Evropi je zaslediti različne pristope vezane natradicijo in razdrobljenost metod. Anglija gradina trdnem konceptu trajnostnega razvoja inposebej pozorno sledi okoljski del, ter o njempripravlja še posebno postopkovno poročilo,celovito presojo vplivov na okolje pa izvaja navečih ravneh (Therival v IAIA: 2005, PlaNet:2005). Kot zelo pomembno raven Anglija inBelgija izpostavljata regionalno raven, posebejza presojo transportnih sistemov in

The concept of integral assessment has alreadybeen in use in Slovenia, yet had a wider mean-ing than listed in the Directive and included theassessment of impact on sustainable growth,economic, social and environmental goals.

The European Union did not reach a consensusfor such a way of using the concept, but left it forfuture development of legislation and practice.Such an assessment is cited in documents assustainability assessment, while the EuropeanUnion introduces it in its activities and passingof the legislation as impact assessment, ex ante.

The Directive 2001/42/EC is based on the goalsof the Treaty establishing the European Commu-nity, which states that environmental policy hasto contribute towards sustaining, protecting andimproving the quality of the environment, protectthe health of the people, using natural resourcesin a prudent and economical way and has to bebased on the principle of providence, amongother goals.

The 1993-passed fifth environment protectionprogramme, entitled »Towards Sustainability«,was meant to be a programme for policies andmeasures regarding the environment and sus-tainable growth. It confirmed the importance ofassessing potential environmental impact ofplans and programmes, and is stressed in thenext programmes as a horizontal instrumentand one of the basic documents to implementenvironmental policy.

Of course it is not the only one and presents justone of the instruments for achieving well-pre-served landscapes, environment, cultural herit-age, inhabitants and health.

2. Some practices of other countries

The document only lists some practices fromabroad, namely from Canada, England, Austria,Belgium and Hungary, as a thorough analysis ofapproaches would exceed the scope of the pres-entation.

Hungary’s fairly realistic approach enacts a solidsystem (Muller: 2005), which seems to be themost representative and recognizable of all thesystems instituted in new member states.

Canada has a regulated integral environmentalimpact assessment, based on top of a long tra-

153

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

urbanističnega načrtovanja (Shipman: 2005).Razvita so navodila za celovite presoje zaLombardijo v Italiji, Portugalsko, Škotsko inAnglijo (Therival v IAIA: 2005, Guidelines:2003).

Avstrija uvaja celovite presoje na deželnih inlokalnih ravneh in je končala že vrsto pilotnihprojektov za različna tematska področja (Platzer,Abtner: 2005).

Svetovni kongres, ki je bil letos izveden v Pragi,kaže na resen pristop po vsem svetu. Vendarleje zaznati, da je uvajanje sistemov veliko boljrazvito v anglosaškem svetu in da vrsta državprednjači pri razvoju postopkov in metod.Zaznati je tudi težave pri uvajanju postopkov vmediteranskem delu Evrope in premišljenooptimizacijo v postopkih držav Skandinavije.

Raven pravne implementacije v Evropski Uniji šeni zadostna in države članice jo dopolnjujejo.Nekaterim manjka sledljivost, drugim padejanska implementacija v posameznih seg-mentih. Zadovoljiva je le v devetih državah, vSloveniji pa bo Evropska komisija v letu 2006preverjala implementacija.

Svetovna banka, ki je CPVO sprejela kot stand-ard za vse investicije poudarja, da bo razvojcelovite presoje v svetu potekal prav tako dolgo,kot je potekal razvoj presoje vplivov na okolje. Tase je razvijala 25 let.

3. Izhodišča

Direktiva 2001/42/EC opredeljuje najmanjšiskupen okvir, ki določa splošna načela,podrobnosti pa prepušča državam članicam obupoštevanju načela subsidiarnosti. Ta izhodiščaso:– Vsi načrti in programi, ki se pripravijo za več

sektorjev in določajo okvir za izvedboposegov, ki so predmet presoje vplivov naokolje so predmet celovite presoje.

– Vsi načrti in programi za katere je presojapotrebna v skladu z direktivo 92/43/EGS zdne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnihhabitatov ter prostoživečih živalskih inrastlinskih vrst so predmet celovite presoje(Natura 2000).

– Kadar načrti in programi opredeljujejo rabomajhnih območij ali pomenijo le manjšespremembe teh načrtov in programov, naj bise presojale le, če država članica ugotovi

dition of methods for different areas of assess-ment, ranging from water management, agricul-ture, spatial planning and other. Canada is alsoone of the world’s front runners in developingthe system (IAIA: 2005).

In Europe, several approaches can be found,based on tradition and diverse methods. Eng-land employs a solid concept of sustainable de-velopment and is particularly attentive to theenvironmental part, about which it prepares aspecial procedural report. It carries out integralenvironmental impact assessment on severallevels (Therival in IAIA: 2005, PlaNet: 2005). Bel-gium and England also consider the regionallevel as extremely important, especially in theassessment of transport system and urban plan-ning (Shipman: 2005). Guidelines for integralassessment have been developed for the Italianregion of Lombardy as well as for Portugal, Scot-land and England (Therival v IAIA: 2005, Guide-lines: 2003).

Austria has been introducing integral assess-ments on state and local levels and has com-pleted a number of pilot projects in various fields(Platzer, Abtner: 2005).

The world congress carried out in Prague in2006 shows that the matter is being ap-proached seriously throughout the world. How-ever, the implementation of such systems ismuch more developed in the Anglo Saxon world,with a number of states leading the field in de-veloping procedures and methods. Another is-sue are the problems in implementing the pro-cedures in the Mediterranean part of Europeand their well considered optimization inScandinavian countries.

The level of legal implementation in the Euro-pean Union has not yet reached a satisfactorylevel and member states continue to add to it.Some lack traceability, others lack practical im-plementation in individual segments. Untill2006 has reached satisfactory levels only in ninecountries. The European Commission will checkon the implementation in Slovenia in 2006.

The World Bank, which adopted the integral en-vironmental impact assessment as standard forall investments, underscores that the global de-velopment of such assessment will last as longas did the development of environmental impactassessment, which has undergone 25 years ofdevelopment.

154

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

verjeten pomemben vpliv na Naturo.– Drugi načrti in programi naj bi se presojali le,

če države ugotovijo, da bodo imele verjetenpomemben vpliv.

– Da bi zagotovili transparentnost in pregled-nejše odločanje, je treba izvesti posvetovanjez organi, pristojnimi za posamezne okoljskenaloge in javnostjo ter določiti takšne roke,da dopuščajo dovolj časa za posvetovanja inizraženje mnenj.

– Okoljsko poročilo in mnenja javnosti in orga-nov naj bi se upoštevala pri pripravi načrtaali programa preden je ta sprejet ali vložen vzakonodajni postopek.

4. Kako lahko celovita presoja vplivov vdružbi prispeva k zagotavljanju kakovostikrajin?

Celovita presoja je družbeni proces uvajanjaokoljskih vidikov pri načrtovanju, je optimi-zacijski postopek izbiranja okoljsko primernihvariant na transparenten način, z vključitvijojavnosti, je podlaga za odločitev in tudi kontrolnimehanizem, ki zagotavlja zmanjšanje pritiskovna okolje. Predvsem je pogled v ogledalo, obkaterem se vprašamo ali smo pri pripravi planazasledovali okoljske cilje. In med okoljskimi ciljiso tudi cilji za področje krajina, saj je krajina kotpodročje jasno zapisana v najnovejšem Zakonuo varstvu okolja.

Celovita presoja je torej proces. Predstavljaskupek korakov, metod in pristopov pripraveplana in okoljskega poročila in je pomembnoorodje za vključevanje okoljskih vidikov vpripravljanje in sprejemanje nekaterih planov inprogramov, ki bodo verjetno imeli pomembnevplive na okolje. Zagotavlja, da se taki vpliviizvajanja načrtov in programov upoštevajo mednjihovo pripravo in sprejetjem. Zadnje zagotavljav svoji kontrolni in odločitveni vlogi, ko organodloči o sprejemljivosti, torej ima tudi kontrolnovlogo.

Vendar celovita presoja pomeni več od tehničnoizpiljenega analitičnega postopka izdelavemodelov. Vključuje javnost in jo upošteva pripripravi plana in okoljskega poročila. To pomeni,da je stroka zmožna prestaviti razmišljanja invariante preden so le-te tehnično izdelane, da setorej »odpre« že pri določanju ciljev. Celovitapresoja je tako del demokratičnega procesa vdružbi in ima pomembno vlogo pri sprejemanjuprimernih rešitev, saj vzpostavlja transparentne

3. Starting points

The Directive 2001/42/EC defines the lowestpossible joint framework that defines generalprinciples but leaves the details to memberstates by respecting the principle of subsidiarity.These starting points are:– All multi-sectoral plans and programmes,

which set a framework for carrying outprojects that fall under environmental as-sessment impact, are also part of the integralassessment.

– All plans and programmes that need assess-ment in line with the 21st May 1992 Directive92/43/EEC on the conservation of naturalhabitats and of wild fauna and flora, are sub-ject to strategic environmental assessment(Natura 2000).

– When plans and programmes define the useof small areas or only constitute smallchanges to these plans and programmes,they are to be assessed only if a memberstate finds there is a potential for their signifi-cant impact on Natura.

– Other plans and programmes are to be as-sessed only if the states discover that theywould probably have a major impact.

– In order to guarantee transparency and moretransparent decision making, consultationsmust be held with the bodies authorised forindividual environmental tasks, and the pub-lic. Additionally, end dates must be set so asto allow enough time for consultations andcomments.

– Environmental report and the opinions of thepublic and administrative bodies should betaken into consideration in drafting the planor programme before it is adopted or enterslegislative procedure.

4. How can integral environmental impactassessment contribute towards guarantee-ing the quality of landscapes?

An integral assessment is a social process, in-troducing environmental aspects into planning.It is an optimization process of selecting environ-mentally suitable options in a transparent man-ner by including the public, it serves as a basisfor decision-making and as a control mecha-nism for reducing the pressures on the environ-ment. It is mainly a look into the mirror askingwhether the plan follows environmental goals.Landscape is one of the environmental goals, aslandscape as an area of activity is clearly statedin the newest Environment Protection Act.

155

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

štiri stebre, ko so potrebni za izvajanje celovitepresoje: pripravljalci planov – stroka (neodvisnieksperti) – organizirana javnost-državna uprava.Celovita presoja je tudi optimizacijski posto-pek, ki zagotavlja transparentnost načrtovanjain sodelovanja javnosti pri vključevanju okoljskihvidikov v plan in pri presoji okoljskega poročilater praviloma vodi do boljših rešitev.

Celovita presoja je tudi boljša podlaga zaodločitev o planu, saj okoljsko poročilu nudipristojnim državnim ali lokalnim organom, kiplan ali program sprejemajo, ustrezne odgovoreza vprašanja o okolju.

Celovita presoja je tudi upravni postopek, sajministrstvo organizirano presoja verjetnepomembne vplive, preverja kvaliteto okoljskegaporočila in odloča o sprejemljivosti posega.

Okoljska presoja torej pomeni določanjeokoljskih ciljev, ki so relevantni za plan vključnos krajino, pripravo okoljskega poročila v kateremje obravnavana krajina, izvajanje posvetovanj,upoštevanje okoljskega poročila in izidovposvetovanj pri odločanju.

Vse plasti celovite presoje so enako pomembnein povezane, raven uvajanja transparentnosti incelotnega sistema pa številni avtorji pojasnjujejoz ravnijo okoljske zavesti in kulture družbe(IAIA: 2005).

An integral assessment is therefore a processgoing on within the landscape and dealing withthe landscapes. It represents a cluster of steps,methods and approaches for drafting a plan andan environmental report and is an important toolfor including environmental aspects in draftingand adopting plans and programmes that couldhave an important impact on the environment.It ensures that such an impact of the implemen-tation of plans and programmes is taken intoconsideration during their drafting and adoption.The latter is ensured by its control and decision-making role, after an administrative body de-cides on the plan’s acceptability. An integral as-sessment therefore also has a controlling role.

However, integral assessment means muchmore than just a technically perfected analyticalprocedure of preparing models. It includes thescooping and the public and takes heed of itsopinion in drafting the plan and environmentalreport. The experts can therefore »open up« insetting their goals, meaning they are capable ofchanging their thinking and plans before theyare technically completed. Strategic environ-ment assessment thus forms a part of a demo-cratic process in the society and plays an impor-tant role in passing suitable solutions by settingup the following four pillars when they areneeded to carry out such an assessment:1. Plan-ners-experts (independent experts), 2. environ-ment experts, 3. organised public, 4. state ad-ministration.

ParlamentVlada

Uprava

StrokaAktivno sodelovanje

v sistemu Razvoj metodJavnost

Nevladne organizacije

ParliamentGovernment

Managementadministration

ExpertsActive cooperation in the

system Developingmethods

General publicNon-governmental

organisations

25. The successful outcome of the process alsorequires suitable activity by the competentbodies – management, people drafting theenvironmental report and plan – experts,those who submit remarks – non-governmental organizations.

156

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Integral assessment is also an optimization pro-cedure that ensures transparency in planningand cooperation of the public in including envi-ronmental aspects into the plan and into theassessment of the environmental report, thusleading to better solutions as a rule.

Integral assessment also forms a better basisfor a decision on the plan as it gives suitableanswers on environmental issues by presentingthe competent state or local bodies passingsuch plans with an environmental report.

Integral assessment is additionally an adminis-trative procedure as the ministry assesses theprobable substantial impacts, checks the qual-ity of the environmental report and decides onthe acceptability of the plan and/or project.

Environmental assessment means defining en-vironmental goals, relevant to the plan, includinglandscape, drafting an environmental reportdealing with the landscape, carrying out consul-tations, taking into consideration the environ-mental report and the outcome of the consulta-tions in the decision-making process.

All layers of integral assessment are equally im-portant and connected with numerous authorslinking the level of introduced transparency andthe integral system with the level of environ-mental awareness and society’s culture (IAIA:2005).

Landscape is suitably included when the qualitygoals for the recognized and evaluated land-scapes are clearly set, and not just by the ex-perts, but after holding consultations with thepublic.

5. Social positioning of the strategic environ-mental impact assessment in Slovenia andlinks to the landscape

One of the aims of strategic assessment is in-cluding the considerations about the landscapeinto the initial phases of planning and securinga high level of environmental protection. It con-tributes to the inclusion of environmental as-pects into planning with the aim of facilitatingsustainable growth. These principles were set bySlovenia’s highest legislative body, the NationalAssembly, when it passed the changes to theEnvironment Protection Act on 13 April 2006.Based on Article 40 of the Environment Protec-tion Act (ZVO-1-UPB1), the implementation of

Krajina je ustrezno vključena, kadar so ciljikakovosti za prepoznane in ovrednotene krajinejasno določeni in to po posvetovanju z javnostjo,ne le z določitvijo stroke.

Prav tako morajo za uspešen proces kvalitetnodelovati: pristojni organi – uprava, izdelovalciokoljskega poročila in plana – stroka, pripravljalcipripomb – nevladne organizacije.

5. Družbeno umeščanje celovito presojovplivov na okolje v Sloveniji in vsebinskenavezave na krajino

Eden izmed ciljev celovite presoje je vključe-vanje razmisleka o krajini v začetne fazenačrtovanja in zagotavljanje visoke ravni varstvaokolja. Prispeva k vključevanju okoljskih vidikovv načrtovanje z namenom spodbujati trajnostnirazvoj. V Sloveniji je ta načela predpisalnajpomembnejši družbeni zakonodajni organ, toje Državni zbor, ki je 13. 4. 2006 sprejelspremembe Zakona o varstvu okolja.

Na podlagi 40. Člena Zakona o varstvu okolja(ZVO-1-UPB1), je zaradi uresničevanja načeltrajnostnega razvoja, celovitosti in preventivetreba v postopku priprave plana, programa,načrta, prostorskega ali drugega akta (vn. b.:plan), katerega izvedba lahko pomembno vplivana okolje, izvesti celovito presojo vpliva na okolje(CPVO), s katero se ugotovi in oceni vplive naokolje in vključenosti zahtev varstva okolja,ohranjanja narave, varstva človekovegazdravja, kulturne dediščine in krajine v plan, inpridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivostinjegove izvedbe na okolje.

Postopek in obveznosti pripravljalca planadoloča v členih 40. (celovita presoja vplivov naokolje), 41. (okoljsko poročilo), 42. (mnenje), 43.(sodelovanje javnosti), 44. (čezmejni vplivi), 45.(presoja plana ), 46. (potrditev plana).

Zakon o varstvu okolja določa tudi vrsto planovali spremembo plana, za katero je treba izvesticelovito presojo vplivov. To so plani, ki jih napodlagi zakona sprejme pristojni organ državeali občine za področja urejanja prostora,upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova,ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike,industrije, transporta, ravnanja z odpadki inodpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitnovodo, telekomunikacij in turizma. Izvaja se, če sez njimi določa ali načrtuje poseg v okolje, zakaterega je treba izvesti presojo vplivov na

157

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

okolje; če obsega posebno varstveno območjepo predspisih o ohranjanju narave ali bi izvedbaplana nanj lahko vplivala; pa tudi v drugihprimerih pomembnejšega vpliva, ki ga oceniministrstvo za okolje in prostor.

Vključevanje vidikov v celovito presojo torejzajema širok spekter družbenih aktivnosti in jezato zelo kompleksen, umeščenost v družbi pase preverja na vsakem posameznem primeru,saj ni težjega od prenosa prelepih načel v praksov hitrorazvijajoči družbi, kjer se okoljske dilemesprožijo bolj ob velikih zgodbah umeščanjavetrnih elektrarn v krajini ali plinskih terminalovna morju, medtem ko se kaže pomanjkanjesistematičnih raziskav in spremljav strukturnihsprememb in opozarjanja stroke na nenehnefragmentacijsko strukturne spremembe v krajini.

Načelo umeščenja industrijsko obrtnih con inpretovarjalnih centrov »v vsako vas« je enačiti znekaterimi težkimi napakami v urbanizmu vpreteklosti in zahteva resno preverbo ciljev nastrateškem nivoju, saj lahko nepopravljivodegradira zanimive in posebne krajine do takšnemere, da izgubijo svojo funkcijo in svoj potencial.Tako lahko nadaljno umeščanje industrijskih conna Notranjskem, ki je v svetu prepoznana kraškakrajina, pomeni hkrati propad številnih inštitucij,ki na kvalitetah gradijo svojo prihodnost.Podobno velja za Prekmurje, Primorske inGorenjske krajine.

5. 1. Okoljsko poročilo

Pomemben del celovite presoje vplivov naokolje predstavlja okoljsko poročilo. V okoljskemporočilu se opredelijo, opišejo in ovrednotijoverjetni pomembni okoljski vplivi izvajanjanačrta ali programa ter primerne drugemožnosti, alternative, ki upoštevajo cilje ingeografske značilnosti območja načrta aliprograma.

Vse članice EU so dolžne zagotavljati kvalitetookoljskih poročil, pristopi k temu pa so zeloraznoliki. Zakon o varstvu okolja v Slovenijivzpostavlja revizijo okoljskega poročila,Nizozemska si pomaga s posebno komisijo,medtem ko je Kanada, kot država z najboljšotradicijo celovitih presoj in visoko kulturoimplementacije zagotavlja kakovost okoljskihporočil z listo vprašalnikov in njihovo preverbo.Pristopov za zagotavljanje kvalitete okoljskegaporočila je torej veliko, Slovenija ima sistemrevizije.

the principles of sustainable growth, wholenessand prevention require that a integral environ-mental impact assessment (CPVO) is carried outin drafting a plan, programme, scheme, spatialor other laws (hereinafter: plan), the implemen-tation of which can significantly affect the envi-ronment. The assessment is necessary in orderto ascertain and assess environmental impactand inclusion of the requirements on environ-ment protection, preservation of nature,health, cultural heritage and landscapes inthe plan and to acquire a certificate by the min-istry on the plan’s feasibility regarding its impacton the environment.

The procedure and the obligations of thosedrafting the plan are set in articles 40 (integralenvironmental impact assessment), 41 (environ-mental report), 42 (opinion), 43 (general publiccooperation), 44 (transboundary impact), 45(plan assessment) and 46 (plan confirmation).

The Environment Protection Act also defines thetype of plans or its changes requiring that anintegral impact assessment is to be carried out.These are the plans that are adopted on the ba-sis of the act by a competent state or municipal-ity body which deals with spatial planning, wa-ter and/or forest management, hunting, fishing,mining, agriculture, energy, industry, transport,waste and waste waters management, drinkingwater, telecommunications and tourism. It isimplemented if it defines or plans a project thatwould impact the environment, which requiresan environmental impact study; whether it con-tains a special nature protection zone or shouldthe implementation of the plan impact on sucha zone; and also in other cases of greater impact,assessed by the Ministry of Environment andSpatial Planning.

Including various aspects into the integral as-sessment therefore includes a wide range ofsocial activities, making it a very complex proc-ess. The level of its positioning in the society ischecked at every step, as there is no harder thingto do than to transfer the wonderful principlesinto practice in a rapidly developing society,where the environmental dilemmas are soonerraised regarding big issues of implanting windpower plants or constructing natural gas termi-nals, while at the same time we see the lack ofsystematic research, keeping abreast of struc-tural changes alongside expert warnings and thecontinuous fragmentation and structural chan-ges in a landscape.

158

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Izkušnje ministrstva kažejo na to, da revizijazagotavlja večjo kvaliteto okoljskega poročila inposledično tudi večjo kvaliteto plana, saj je biloskoraj v vseh primerih okoljskih poročil napodlagi revizije le-ta treba dopolniti in bi brezrevizije lahko prišlo do dolgotrajnejšega dela prioceni sprejemljivosti plana, časovno daljšihpostopkov in hipotetično celo do ocenenesprejemljivosti posega. Revizija zagotavlja tudivečjo neodvisnost strokovnjakov pripraveokoljskih poročil, saj vnaprej vedo, da bo gradivotemeljito pregledano in iz poslovne in strokovneetike posvečaju pripravi več časa in energije. VSloveniji smo v letu dni že preverili postopekcelovite presoje od začetne faze pa do konca. Pritem ocenjujemo, da se raven okoljskega poročilaizboljšuje in da je revizija v Sloveniji ustrezeninstrument za zagotavljanje kvalitete okoljskegaporočila ter plana in programa.

Vse vsebine okoljskega poročila so določene zUredbo o okoljskem poročilu in Pravilniku opresoji sprejemljivosti na varovana območjanarave.

5. 2. Izvajanje celovitih presoj vplivov naokolje v Sloveniji in njihova učinkovitost

Slovenija je pričela z implementacijo direktive21. 7. 2004. Od takrat tudi ministrstvo izvajapostopke celovite presoje vplivov na okolje. Od21. 7. 2004 do 1. 11. 2005 smo prejemaliobvestila o nameri izdelave plana ali programain po določilih Zakona o varstvu okolja odločaliali je presoja vplivov na okolje potrebna ali ne,takoimenovani »screening«.

Ministrstvo je v letu dni izvedlo okoli 350 presojverjetnih pomembnih vplivov in določilo, da seza plan izvedejo še nadaljni postopki v manj kot50 % obvestil o nameri. Pripravljalci plana so toodločitev vključili v program priprave innadaljevali z izdelavo plana in okoljskegaporočila. Plan so javno razgrnili, vključilipripombe resorjev in javnosti ter pridobiliodločitev o sprejemljivosti.

Pri tem kot eno temeljnih meril učinkovitostiizpostavljamo sodelovanje pripravljalca plana inokoljskega poročila. Predstavlja osnovo zasprotno vključevanje izsledkov okoljskegaporočila v pripravo plana in k modelu, ki bi gaželeli razviti v Sloveniji: transparentnemuintegrativnemu modelu.

The principle of embedding industrial zones andlogistics centres »in every village« has to be com-pared to some major mistakes in urban planningin the past and demands a thorough checking ofgoals on the integral level, as it could irreparablydegrade interesting and special landscapes un-til they lose their function and potential. Furtherconstruction of industrial zones in the Not-ranjsko region, a karst landscape, can thereforeat the same time lead to the ruin of numerousinstitutions that build their future on qualities.Similar can be said for the landscapes in the re-gions of Prekmurje, Primorska and Gorenjska,etc.

5. 1. Environmental report

The environmental report is an important part ofthe integral environmental impact assessment.It defines, describes and evaluates possible im-portant environmental impacts of implementinga plan or a programme and lists suitable alterna-tives that take into consideration the goals andthe geographical characteristics of the areawhere the plan or project is to be carried out.

All EU members are bound to guarantee thequality of environmental reports, but their ap-proaches differ greatly. The Slovenian Environ-ment Protection Act introduces a revision of theenvironmental report, the Netherlands is using aspecial committee, while Canada, the countrywith the best tradition of integral assessmentsand a high culture of implementation, ensuresthe quality of environmental reports by a seriesof questionnaires and their evaluation. Ap-proaches towards ensuring the quality of theenvironmental report are many, with Sloveniaopting for a revision.

The ministry’s experience shows that a revisionguarantees higher quality of the environmentalreport and consequently improves the quality ofthe plan, as almost all submitted environmentalreports had to be supplemented after it. Addi-tionally, without revision, the assessment of theplan’s suitability could take longer and could,hypothetically, also be labelled unsuitable. Revi-sion also guarantees a larger degree of inde-pendence of the experts who draft environmen-tal reports, as they know in advance that theirreport would be subjected to revision and there-fore invest more time and effort in drafting thereport.

159

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Pri tem pa ugotavljamo, da je okoljsko poročilov veliki večini izvedenih presoj izboljšalo kvalitetoplana. Pri tem se izvaja teoretično in praktičnotežak preskok k transparentnosti in odprtostistroke za vsa področja, medtem ko na javnihpredstavitvah zasledimo relativno zelo majhnozainteresirano javnost za področje krajina, saj lemestoma nastopa z konceptualnimi pripom-bami glede krajine tudi za posege, ki bi lahkobistveno spremenili strukturo krajine, pa še teizvajajo posamezniki.

6. 1. Plani lokalnih skupnosti – občinskilokacijski načrti

Organi lokalnih skupnosti, občine na podlagi žesprejetih planskih odločitev pripravljajoizvedbene načrte. Tako je razmeroma velik deležobčinskih lokacijskih načrtov, ki se presojajo, kerpredhodnji plan ni bil presojan. V številnihprimerih gre za pretovarjalne centre, storitvenein industrijske cone in druge dejavnosti, kipraviloma močno spreminjajo krajino.

Ker plani niso bili presojani v nadrejen aktu in kerso posegi, ki so predmet presoje vplivov naokolje, so občinski lokacijski načrti presojani, čese z njimi nadaljuje na podlagi veljavnega plana,četudi se možnosti variant znotraj plana, ki nudipravno varnost investitorjem zmanjšajomožnosti variantnega premisleka znotraj planain omogočajo le načrtovalske variante znotrajobmočja.

6. 2. Plani lokalnih skupnosti – Strategijeprostorskega razvoja in prostorski redi

Številne občine so pričele tudi s pripravoStrategij prostorskega razvoja občin in občinskihredov. Nekatere občine pripravljajo dokumentehkrati in ju želijo tudi hkrati sprejemati. Vsebin-ski smisel celovite presoje pa je zajetje planskeravni lokalnih aktov, občinskega plana, ki določatako rabo-prostora, kot transportne in drugesisteme. Zato v takih primerih, priporočamonadgradnjo in razvoj enega okoljskega poročila.

6. 3. Državni lokacijski načrti

Državni lokacijski načrti so prav tako predmetcelovite presoje, saj večinoma predstavljajovelike infrastrukturne objekte, projekte zapreskrbo z vodo, vodnogospodarske ureditve indruge ureditve, za katere je po uredbi trebaizvesti presojo vplivov na okolje.

In Slovenia, the integral environmental impactassessment has already been evaluated in itsentirety.

We believe that the quality of the environmentalreport is increasing and that for Slovenia revisionpresents a suitable instrument for ensuring qual-ity of the environmental report as well as theplan and the programme.

All the contents of the environmental report areset in the Decree laying down the content ofenvironmental report and in the Rules on theassessment of acceptability of impacts causedby the execution of plans and activities affectingnature in protected areas.

5. 2. Implementation of strategic environ-mental impact assessments in Slovenia andtheir efficiency

Slovenia began implementing the Directive on21 July 2004. The ministry has since then alsobeen carrying out procedures of integral environ-mental impact assessments. From 21 July 2004until 1 November 2005, we received notifica-tions on the intent of carrying out the plan anddecided, on the basis of the Environment Protec-tion Act, whether environment impact assess-ment (screening) was necessary or not.

The ministry carried out some 350 assessmentsof probable major environmental impacts in ayear and decided to carry out additional proce-dures regarding the plan for less than 50% ofthe notifications of intent. The plan drafters in-cluded that decision into the drafting procedureand continued with preparing the plan and theenvironmental report. The plan was unveiled inpublic, opinions of ministries and the public wereincluded and received it was decided whetherthe plan was acceptable.

As one of the basic effectiveness indicators inthat respect is the cooperation of those whodrafted the plan and the environmental report,as such cooperation the basis for simultaneousinclusion of the findings of the environmentalreport into the plan drafting procedure and leadsto a model we would like to implement inSlovenia: a transparent integrative model.

We have also ascertained that the environmen-tal report improved the plan’s quality in a vastmajority of the assessments that were carried

160

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

V primeru državnih lokacijskih načrtov topomeni, da se na ravni tehtanja varint izvedecelovita presoja, v nadaljni proceduri za izbranorešitev, pa je projekt predmet presoje vplivov naokolje.

6. 4. Regionalne zasnove prostorskega razvoja

V izdelavi so tudi regionalne zasnoveprostorskega razvoja. Ministrstvo je odločilo, daje za vse regionalne zasnove prostorskegarazvoja treba izvesti celovito presojo. Vendar žal,izdelava regionalnih zasnov prostorskegarazvoja, ne napreduje, ker v Sloveniji regije nisodoločene, četudi številna literature kaže naizjemno pomembnost regionalne ravninačrtovanja. Dokumenti Evropske komisijepriporočajo regionalno raven tudi, kotnajustreznejšo raven za pripravo izravnalnihukrepov za Naturo 2000, ki zajemajo značilnostrukturo in razporeditev naravnih elementov vpretežno ruralni krajini. V Sloveniji je najdljerazvita regionalna zasnova prostorskega razvojaPrimorske v okviru projekta CAMP.

6. 5. Drugi plani in programi

Presojajo se tudi številni drugi plani in programi.V okviru priprave državnega razvojnegaprograma se celovita presoja izvaja v okvirupredpisane ex-ante evalvacije za financiranjeoperativnih programov za financiranje iz skladovEvropske unije za novo finančno perspektivo2007 – 2013: Program regionalnega razvoja,Program za okolje in infrastrukturo, pa tudičezmejni in transnacionalni programi. Presojajose npr. tudi indikativni razvojni programenergetskega sektorja, operativni programoskrbe s pitno vodo in program rabe mineralnihsurovin.

7. Vsebinski vidik vključevanja v plan

Ker je celovita presoja vplivov na okolje instru-ment vključevanja okoljskih vidikov v plan jepomembno, da se začne na osnovi opisa stanjaokolja in geografskih značilnosti. Podgeografskimi značilnostmi v zakonu so zajetetudi značilnosti krajine, četudi niso posebejdefinirane.

Presoja je vezana na vse okoljske segmente. Ciljiugodnega stanja nadzemnih in podzemnih vodamorajo biti vključeni v pripravo plana, sajpredstavljajo vodotoki pomembne krajinskeprvine, ki določajo tudi rabo ob vodotokih.Presoja je vezana je tudi na cilje ohranjanja

out. All of the above presents a difficult movetowards transparency and openness of the ex-perts to all areas, both in theory as well as inpractice. Additionally, public presentations drawa relatively small number of those interested inlandscapes, who at the same time only sporadi-cally present conceptual opinions regarding thelandscapes, also in cases of projects that couldsubstantially change the structure of the land-scape. And even when they do, it is mainly indi-viduals who give their views.

6. 1. Plans of local communities – municipal-ity spatial plans

Local community and municipal bodies draftimplementation plans based on the alreadypassed planning decisions. This means that arelatively large share of municipal spatial planshave to be assessed, because the previous planswere not. In numerous cases, the plans includelogistics centres, service and industrial zonesand other activities that as a rule cause majorchanges to the landscape.

As the plans were not assessed under a higher-ranking act and because they include projectsthat are subject to environmental impact assess-ment, the municipal spatial plans are assessedif they are further carried out according to thevalid plan. The assessments are carried out evenif the variants within a plan offering legal secu-rity to investors reduce the chances of consider-ing the variants within the plan and only allow forplanning variants within the area.

6. 2 . Local communities’ plans – spatial de-velopment strategies and spatial orders

Numerous municipalities have started draftingtheir spatial development strategies and spatialorders. Some municipalities draft the two docu-ments together and want to adopt them as apackage. The content significance of integralassessment is, however, to capture the planninglevel of municipal acts and plans that define theuse of land as well as transport and other sys-tems. Therefore in such cases, the ministry pro-poses that a single environmental report be up-graded and developed.

6. 3. State spatial plans

State spatial plans are also subject to integralassessment as they mainly deal with large infra-structure objects, water supply projects, watermanagement and other projects that require an

161

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, kipredstavlja pomemben segment krajinskeraznolikosti. Poudarjamo tudi evropsko ekološkoomrežje Natura 2000, ki varuje drobno strukturoin krajinsko členjenost in zato predvideva tudifinančne mehanizme. Skozi presojo moramopriti do rešitev, ki ta območja ohranjajo in nevplivajo pomembno na vrste ali habitatne tipe,za katera so območja namenjena. Kaj je Natura2000 v primeru Krasa, kot suhi kraški travniki,pomembne kraške jame in kali, torej bistvenekrajinske značilnosti prostora.

Ohranjanje značilnih vasi in njihovo urejanje paje v podporo ciljem ohranjanja prepoznavnosti.Nadalje je presoja vezana je tudi na ciljeohranjanje zdravja prebivalcev, kjer jepomemben segment zagotavljanja zdravjaprebivalstva tudi krajina s svojo socialnofunkcijo. Kot pomembno v Sloveniji navajamogozdno krajino z 67 % površine in alpsko krajinos 33 %. Še posebej gorska krajina nad 800 m,ki predstavlja 9 % teritorija predstavlja pri tempomemben segment. Za prebivalce mest so zaohranjanja zdravja pomembne mestne zelenepovršine in mestne krajine v širšem smislu, kinanje pozitivno in stimulativno delujejo zaradiraznolikosti njihovih funkcij. Pri tem jepomemben preventivni vidik.

Cilje kakovosti krajine za posamezno krajino jetorej treba definirati znotraj priprave okoljskegaporočila. Pri tem je za celovito presojopomembno določilo 1. člena (c) konvencije okrajini, ki določa, da izraz “cilji kakovosti krajine”za posamezno krajino pomeni, da pristojni organz javnimi pooblastili izoblikujejo hotenja, ki jihjavnost izraža v zvezi z značilnostmi krajine.

Drugačen odnos velja za cilje, ki so definirani napodlagi zakonodaje. Pri tem omenjam kulturnodediščino, utemeljeno kot dediščinsko katego-rijo in paralelno naravne vrednote in Naturo2000 utemeljeno kot območja dediščinskenaravovartvene kategorije, kjer so že definiraninatančni cilji ali pa jih strokovne službe definirajoskozi smernice. Zato je ravno upoštevanjesmernic, ki pomeni enega izmed načinovugotavljanja skladnosti s cilji, v tem segmentupomembna.

Plani in programi, ki jih obravnavamo v okvirucelovite presoja vplivov na okolje, pravilomapomenijo načrtovanje krajine. S Strategijamiprostorskega razvoja in prostorskimi redi,načrtujemo rabo primestnih, mestnih in

assessment of the impact on the environment.In the case of state spatial plans, the abovemeans that an integral assessment is carried outwhen discussing various options within a plan,while an environmental impact study is thenconcluded for the chosen solution.

6.4. Regional spatial planning drafts

Regional spatial development plans are also be-ing drafted. The ministry decided to carry out anintegral assessment for all regional spatial devel-opment drafts. Unfortunately, drafting regionalspatial development plans is not progressing, asregions have not yet been established inSlovenia, despite numerous documents thatpoint to the extreme importance of the regionallevel of planning. European Union documentsrecommend the regional level also as the mostsuitable for drafting countervailing measures forNatura 2000, which span the characteristicstructure and positions of natural elements in amainly agricultural landscape. The farthest-de-veloped regional spatial development draft inSlovenia is being carried out in the Primorskoregion within the CAMP project.

6.5. Other plans and programmes

Numerous other plans and programmes are alsobeing assessed. As part of drafting the statedevelopment programme, an integral assess-ment is being carried out within the frameworkof the prescribed ex-ante evaluation for financ-ing operational programmes that are to be sup-ported by European Union funds under the newfinancial perspectives 2007-2013. These includethe Regional Development Programme, the En-vironment and Infrastructure Programme, aswell as the cross-border and transnational pro-grammes. Also assessed are the indicative en-ergy sector development programme, opera-tional programme for drinking water supply andthe programme for the use of mineral resources.

7. Content-related aspect of inclusion in theplan

As the strategic environmental impact assess-ment introduces environmental aspect into aplan, it is important that it is based on a descrip-tion of the condition of the environment andgeographical circumstances. Landscape charac-teristics, even though not being separately setdown, are also included under geographic char-acteristics in the act.

162

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

podeželjskih območij. Z gozdno-gospodarskiminačrti načrtujemo ekonomsko, socialno inbiotsko funkcijo gozdnih krajin v njenemupravljalskem delu, medtem ko je raba za gozdže zajeta v prostorskem planu.

Dosedanje izkušnja kažejo na to, da so v vsehplanih upoštevani relevantni vidiki okoljskihciljev in da je v večini primerov okoljskih poročilpoleg vseh naštetih segmentov obravnavanatudi krajina kot posebno poglavje.

10. Zaključek

Na podlagi primerov izvajanja celovitih presoj vSloveniji lahko zaključimo, da je ta horizontalniinstrument pomemben za vkjučevanje krajine vdružbeno odločanje.

Pri tem pa poudarjamo upoštevanje nekajnajpomembnejših načel, ki so temelj za uspešenproces vključevanja krajine v plane in programepri celoviti presoji vplivov na okolje:

10. 1. Načelo integralnega pristopa

– z uvajanjem okoljskih vidikov v plan inokoljskim poročilom se prične takoj oz.čimprej, ko se se pristopi k izdelavi plana;

– stroka mora aktivno sodelovati ter na področ-ju izobraževanja zagotoviti takšno ravenpraktičnega znanja, da je vključitev v procesemožna;

10. 2. Načelo sodelovanja in medsebojnegaupoštevanja

– stroka obvlada metode vključevanja javnostiin postane odprta za širšo strokovno javnost,še posebej je to priporočljivo v fazi opredel-jevanja okoljskih ciljev;

– izdelovalci plana in okoljskega poročila mora-jo imeti obveznost sodelovanja in morajo bitiza to strokovno usposobljeni,

– priporočena je sočasna javna razgrnitev alirazgrnitev z minimalnim časovnim zamikom;

10. 3. Načelo strokovne odličnosti intransparentnosti

– okoljsko poročilo mora biti skladno s predpisiin strokovno odlično, saj mora podajati tudipredloge za izboljšavo planov/programov,

– izsledki priprav/okoljskega poročila morajobiti zajeti v plan na čimvišji kakovostni ravni,

Assessment is linked to all environmental seg-ments. The goals of reaching a favourable qual-ity of ground and underground waters must beincluded in the drafting of the plan as flowingwater presents an important landscape elementthat also defines the use alongside rivers andstreams. The assessment is also bound to thegoals of preserving valuable natural features andbiotic diversity, an important segment of environ-mental diversity. We would also like to draw theattention to the Natura 2000 European ecologi-cal network, which protects the structure andthe landscape diversification and also envisagesfinancial mechanisms. The assessment mustresult in a solution that retains the areas anddoes not have a major impact on the species ortypes of habitat, which the areas are intendedfor. In the case of the Karst, the Natura 2000means dry Karst grasslands, and importantcaves, in short, the landscape’s prominent fea-tures.

Preserving characteristic villages and their main-tenance meanwhile follows the goal of recognis-ability.

Furthermore, the assessment is also linked tothe goal of securing health, where the landscapewith its social function plays an important role.In Slovenia, the forest landscape spreads over67% of the country’s surface, while Alpine land-scape covers 33%. Forest landscape at theheight above 800 metres (9% of Slovenian ter-ritory) presents an especially important part ofthe landscape. City dwellers on the other handneed green spaces in cities to maintain theirhealth and city landscapes in a wider sense thatstimulate and influence them in a positive man-ner through their diverse functions. The aspectof prevention is especially important.

The environmental report therefore has to con-tain the aims of a quality landscape for each in-dividual landscape. Article 1 (c) of the Land-scape Convention is important for strategic as-sessment as its »Landscape quality objective«means, for a specific landscape, the formulationby the competent public authorities of the aspi-rations of the public with regard to the land-scape features of their surroundings.

A different attitude goes for the goals, definedon the basis of legislation. I would like to men-tion cultural heritage, defined as a heritage cat-

163

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

– vse faze strokovnega dela morajo biti trans-parentne,

– v procesu naj bodo poudarjeni vsebinskividiki in postopkovni, ki so sicer pomembniza uvajanje enotnih standardov, roke inusklajeno delo resorjev, pa skrbno vodeni,

– zagotovljena mora biti sledljivost postopka inVSEBIN.

egory and at the same time stress the valuablenatural features and Natura 2000, defined aszones of heritage environmental categories,which already contain precise goals or are de-fined by expert services through their guidelines.Therefore it is important to act in line with theguidelines as they present one of the ways ofestablishing the concordance with goals.

Plans and programmes, dealt with under thestrategic environmental impact assessment,usually constitute landscape planning. Spatialdevelopment strategies and spatial orders planthe use of suburban, urban and countryside ar-eas. Forestry plans meanwhile define the eco-nomic, social and biotic function of forestedlandscapes in their administrative parts, whilethe usage of forests themselves is already in-cluded in spatial plans.

Our current experiences have shown that all theplans take into consideration the relevant as-pects of environmental goals and that land-scape is treated as a special chapter in the ma-jority of environmental reports.

10. Conclusion

Based on examples of integral assessments car-ried out in Slovenia, we can say that this horizon-tal instrument is important for including land-scape into decision-making process.

We have to stress some of the most importantprinciples that form the basis of including thelandscape into plans and programmes whencarrying out integral environmental impact as-sessment:

10. 1. The principle of integral approach

– environmental aspects have to be draftedand included into the plan and the environ-mental report as soon as the plan’s draftingis commenced;

– experts have to be actively involved and bringsuch a level of practical knowledge into thearea of education that inclusion in processesis possible;

10. 2. The principle of coexistence and mu-tual consideration

– experts are proficient at the methods of in-cluding the public and are at the same time

164

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

open to opinions from a wider expert public,especially in the phase of setting environ-mental goals;

– people drafting the plan and the environmen-tal report are obliged to cooperate and haveto undergo professional training in this field;

– a simultaneous public disclosure or a disclo-sure with a minimal delay is recommended;

10. 3. The principle of expert excellence andtransparency

– the environmental report has to be in linewith the regulations and founded on exper-tise, as it has to include proposals to improveplans and/or proposals;

– the results of preparations/environmentalreport have to be included in the plan at thehighest possible level;

– all phases of expert’s work have to be trans-parent;

– the process should underscore the contex-tual aspects, while the procedural aspects,otherwise important for introducing unifiedstandards, dates and harmonized activitiesof ministries, should be carried out with care;

– traceability of the procedure and CONTENTShas to be guaranteed.

Angermann M. (2005) Vidiki udejanjanja Direktive Evropske unije naKoroškem, Workshop o presoji vplivov planov in programov na okolje, DSAlpe Jadran, Delavnica CPVO, Poreče, 7. junij 2005.Application of strategic environmental assessment in Belgium in land-use planning, SEA process in the other member states, Monitoringmeasures, relationships between the authors of plans/programmes and theactors responsible for the assessment and between SEA and projects EIA(2005). 4th seminar of the PlanNet Europe network on strategicenvironmental assessment (SEA) of urbanism plans and programs, Bruselj,2005.Convention on Environmental Impact Assessment in a TransboundaryContext, United Nations, New York, Geneva, 1994.Dalal-Clayton B., Sadler B. (2005) Strategic Environmental Assessment, ASourcebook and Reference Guide to International Experience.Dancsokne Oris E., Lukovits-Zergi I. (2005) Strategic EnvironmnetalAsssessment and lokal land-use planning process in Hungary, 4th seminarof the PlanNet Europe network on strategic environmental assessment(SEA) of urbanism plans and programs, Bruselj, 2005.Directive 2001/42/EC of the European Parliament and of Council of 27june 2001 on the assessment of the effects of certain plans andprogrammes on the environment, L 197/30.Griesser H. (2005) Vidiki udejanjanja CPVO- smernice za urejanje prostorana primeru zvezne dežele Štajerske.IAIA (2003). Environmental Asssessment Outlook: Capacity building andbenchmarking good practice. Institute of Environmental Management &Assessment. Institute of Environmental Management and assessment andEIA Centre, University of Manchester.IAIA (2005) International Experience and perspectives in SEA. A globalconference on Strategic Environmental Assessment. InternationalAssociation for Impact Assessment.Kjorven O., Lindhjem H. (2002): Strategic Environmental Asessment inWorld bank Operations, Experience to Date – Future Potential, World Bank,Environmental Department, N. 4, 2002.Muller I. (2005) Udejanjanje smernice 2001/42/EC na Madžarskem, DSAlpe-Jadran, Delovna skupina za varstvo okolja, Delavnica o strateškipresoji vplivov na okolje, 7. 6. 2005.

Platzer-Scneider U. (2005) Udejanjanje direktive 2001/42/EG o strateškipresoji vplivov na okolje v Avstriji, Workshop o presoji vplivov planov inprogramov na okolje, DS Alpe Jadran , Delavnica CPVO, Poreče, 7. junij2005.Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov vnaravo na varovana območja, Uradni list RS št. 130, 3. 12.2004.Protocol on Strategic Environmental assessment to the Convention onEnvironmental Impact Assessment in a Transboundary Context, UnitedNations, New York, Geneva. 2003.Regija Lombardija (2005) Workshop o presoji vplivov planov in programovna okolje, DS Alpe Jadran, Delavnica CPVO, Poreče, 7. 6. 2005.Risse N, D. Aspinwall: Application of strategic Environmental Assessmentin the Member States of the European Union: Synthesis of the question-naire’s answers and open discussion, Free University of Brussels, Institute ofEnvironmental Management and Physical Planning, EuropeanCommmission, DG Environment.Sadler B. (2005). Strategic Environmental Assessment at the Policy Level.Recent Progress, Current Status and Future Prospects REC, UN.Schmidt M., Joao E., Albrecht E. (2005). Implementing StrategicEnvironmental Assessment, Springer berlin, Heidelberg, New York.Sommer A. (2005) Metodološki pristopi za izvajanje strateške presojevplivov na okolje Workshop o presoji vplivov planov in programov naokolje, DS Alpe Jadran, Delavnica CPVO, Poreče, 7. junij 2005.Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presojevplivov izvedbe planov na okolje, Uradni list RS št. 73, 1. 8. 2005.Uredba o posebnih varstvenih območjih Natura 2000, Uradni list RS št.49, 30. 4. 2004 in št. 110, 11. 10. 2004.Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov,Uradni list RS, št. 78, 25. 7. 2006.World Bank (2005). Strategic Environmental Assessment.Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2), Uradni list RS, št. 96, 30. 8.2004.Zakon o varstvu okolja (ZVO-uradno prečiščeno besedilo), Uradni list RS,št. 39, 13. 4. 2006.

ReferencesViri

165

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

The diversity of European realities: attitudes,cultural, social, economic, political, administra-tive diversities, richness of approaches, and thesystems of values are sometimes causing trou-bles, but in general we are unanimous that theyare among the outstanding comparative advan-tages of Europe.

Despite the differences, in the last decade, wehave managed to define some common princi-ples and aims that should contribute to the qual-ity of life and drive the development of the Euro-pean continent towards a balanced and sustain-able development. A great number of instru-ments for their implementation have been pro-moted.

It is impossible to deal with all of them or evento mention all of them in this presentation. Iwould like to focus only on the common finan-cial instruments for the implementation of theaims of the Landscape Convention, mentioningjust a few of the European documents dealingwith the development in the coherent holisticway.

We can list at least three documents that canalso be considered as framework documents forthe implementation of the Landscape Conven-tion:– Guiding Principles for Sustainable Deve-

lopment of the European Continent,adopted at the European Conference of Min-isters Responsible for Regional / SpatialPlanning (Hannover, September 2000) – theCouncil of Europe member countries;

– European Spatial Development Perspec-tives, adopted at an informal Council of theMinisters responsible for spatial develop-

Skupni finančni instrumenti za doseganjecilja kakovostne krajine

Common finantial instruments for accomplishinglandscape quality objectives

Margarita Jančič

Raznolikost evropskih realnosti: raznolikostnadmorskih višin, kulturne, socialne, ekonom-ske, politične, upravne raznolikosti, bogastvopristopov in sistemov vrednosti včasih povzro-čajo težave, na splošno pa soglašamo, daspadajo med pomembne primerjalne prednostiEvrope.

Kljub razlikam smo v zadnjem desetletju uspeliopredeliti nekatera skupna načela in cilje, ki najbi prispevali h kakovosti življenja in vodili razvojevropske celine proti uravnoteženemu intrajnostnemu razvoju. Zagovarjali smo velikoštevilo instrumentov za njihovo izvajanje.

Nemogoče je, da bi v tej predstavitvi obravnavalivse ali pa vse vsaj omenili. Rada bi seosredotočila samo na skupne finančneinstrumente za izvajanje ciljev Konvencije okrajini in omenila samo nekaj evropskihdokumentov, ki obravnavajo razvoj na skladenholističen način.

Naštejemo lahko vsaj tri dokumente, ki jih lahkoobravnavamo tudi kot okvirne dokumente zaizvajanje Konvencije o krajini:– Vodilna načela za trajnostni razvoj evrop-

ske celine, sprejeta na Evropski konferenciministrov, pristojnih za regionalni/prostorskirazvoj (Hannover, september 2000) – državečlanice Sveta Evrope;

– Evropske prostorske razvojne perspektive,sprejete na neformalnem Svetu ministrov,pristojnih za prostorski razvoj (Potsdam, maj1999) – države članice EU; in

– Ljubljanska deklaracija o ozemeljski raz-sežnosti trajnostnega razvoja, ki so josprejeli ministri, pristojni za regionalni/prostorski razvoj (CEMAT – CoE), na 13.

166

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

ment (Potsdam, May 1999) – the EU mem-ber countries; and

– Ljubljana Declaration on the TerritorialDimension of Sustainable Developmentadopted by the Ministers responsible for re-gional/spatial planning (CEMAT – CoE) atthe 13th Session of CEMAT in Ljubljana, Sep-tember 2003.

These documents do not cover the same areasand are not legally binding, but they can be con-sidered as common »pan-European« docu-ments.

The Guiding Principles for Sustainable Spa-tial Development of the European Continent,define the principles for sustainable develop-ment of the territory of the Council of Europe as:– Promoting territorial cohesion through a

more balanced social and economic devel-opment of regions and improved competi-tiveness

– Encouraging development generated byurban functions and improving relationshipbetween town and countryside

– Promoting more balanced accessibility– Developing access to information and

knowledge– Reducing environmental damage– Enhancing and protecting natural resources

and natural heritage– Enhancing the cultural heritage as a factor

for development– Developing energy resources while maintain-

ing safety– Encouraging high quality, sustainable tour-

ism– Limitation of impacts of natural disasters.

The European Spatial Development Perspec-tives define the policy objectives and options forthe EU territory as:– Spatial development orientation of policies– Development of balanced and polycentric

urban system and a new urban-rural relation-ship

– Securing parity of access to infrastructureand knowledge

– Sustainable development, prudent manage-ment and protection of nature and culturalheritage

26. Vodilna načela za trajnosten prostorski ravoj evropskecelineThe Guiding Principles for Sustainable Spatia Develop-ment of the European Continent

zasedanju CEMAT-a v Ljubljani, september2003.

Ti dokumenti ne pokrivajo istih področij in nisopravno zavezujoči, lahko pa se obravnavajo kotskupni »panevropski« dokumenti.

Vodilna načela za trajnosten prostorski ravojevropske celine opredeljujejo načela za trajnos-tni razvoj ozemlja Sveta Evrope kot:– spodbujanje ozemeljske povezanosti z bolj

uravnoteženim socialnim in ekonomskimrazvojem regij in izboljšano konkurenčnostjo

– spodbujanje razvoja, ki ga ustvarjajo urbanefunkcije in izboljševanje odnosov medmestom in podeželjem

– spodbujanje bolj uravnotežene dostopnosti– razvijanje dostopa do informacij in znanja– zmanjševanje okoljske škode– poudarjanje naravnih virov in naravne

dediščine– poudarjanje kulturne dediščine kot dejavnika

za razvoj– razvijanje energetskih virov in istočasno

vzdrževanje varnosti– spodbujanje visokokakovostnega trajnost-

nega turizma– omejitev učinkov elementarnih nesreč.

167

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

The European Landscape Convention is a le-gally binding document. Its aim is to promote theprotection, management and planning of theEuropean landscapes and to organize the coop-eration of the Council of Europe member stateson landscape issues.

The European Landscape Convention defini-tion of »landscape« reflects the idea that land-scapes evolve through time, as a result of beingacted upon by natural forces and human beings.It also underlines that a landscape forms awhole, whose natural and cultural componentsare taken together, not separately.

This understanding of landscape in the Conven-tion is in line with the principles and the aims ofthe common »pan-European« developmentdocuments, and we can consider the financialinstruments for their implementation being thesame ones as those used also for the implemen-tation of the European Landscape Convention.

Usually, the implementation of policy docu-ments lies on the states, their regions and localauthorities in their own respective spheres ofresponsibility.

27. Evropske prostorske razvojne strategijeEuropean Spatial Development Perspective

Evropske prostorske razvojne strategijeopredeljujejo politične cilje in možnosti zaozemlje EU kot:– prostorsko razvojno usmerjenost politik– razvoj uravnoteženega in policentričnega

urbanega sistema in novega odnosa medmestnimi in podeželskimi območji

– zagotavljanje enakopravnosti dostopa doinfrastrukture in znanja

– trajnosten razvoj, preudarno upravljanje invarovanje narave in kulturne dediščine

Evropska konvencija o krajini je pravnozavezujoč dokument. Njen cilj je spodbujanjevarovanja, upravljanja in razvoja evropskih krajinin organiziranje sodelovanja držav članic SvetaEvrope pri krajinskih vsebinah.

Definicija »krajina« v Evropski konvenciji o krajiniodraža idejo, da se krajine razvijajo skozi čas kotposledica delovanja naravnih sil in ljudi.Poudarja tudi, da krajina tvori celoto, katerenaravne in kulturne sestavine se obravnavajoskupaj in ne ločeno.

To razumevanje krajine v Konvenciji je usklajenoz načeli in cilji skupnih »panevropskih« razvojnihdokumentov, finančne instrumente za njihovoizvajanje pa lahko obravnavamo kot iste kot sotisti, ki se jih uporablja tudi za izvajanje Evropskekonvencije o krajini.

Običajno je izvajanje dokumentov o politiki vdomeni držav, njihovih regij in lokalnih oblasti vnjihovem okviru odgovornosti.

Na ravni EU je bil sprejet finančni instrumentPobuda Skupnosti INTERREG III za obdobje2000-2006. Cilji INTERREG-a kot skupnegafinančnega instrumenta, ki ga financira Evropskiregijski razvojni sklad, so spodbujanje sodelo-vanja za utrjevanje socialne, ekonomske inozemeljske povezanosti v vseh državah članicahEU, državah kandidatkah in državah nečlanicahs pospeševanjem trajnostnega in uravnote-ženega razvoja Evrope s pomočjo čezmejnega,transnacionalnega in medregionalnega sodelo-vanja. Zagotavlja možnost izvajanja Evropskeprostorske razvojne perspektive (in Evropskekonvencije o krajini) prek skupnih projektov.

168

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

At the EU level, the financial instrument Commu-nity Iniciative Interreg III for the period 2000-2006 was agreed. The aims of Interreg as acommon financial instrument financed from theEuropean Regional Development Fund are tostimulate cooperation for strengthening social,economic and territorial cohesion throughoutthe EU member states, candidate countries andnonmember states by fostering the sustainableand balanced development of Europe throughcross-border, transnational and interregionalcooperation. It provides the possibility to imple-ment the European Spatial Development Per-spective (and the European Landscape Conven-tion) through common projects.

Interreg III is made up of 3 strands and has atotal budget of 4.875 billion euro (1999 prices).

Strand A : cross-border cooperation

Cross-border cooperation between adjacent re-gions aims to develop cross-border social andeconomic centres through common develop-ment strategies.

Strand B : transnational cooperation

Transnational cooperation involving the aims ofthe national, regional and local authorities topromote better integration within the Unionthrough the formation of large groups of Euro-pean regions.

Strand C : interregional cooperation

Interregional cooperation aims to improve theeffectiveness of regional development policiesand instruments through large-scale informationexchange and sharing of experience (networks).

Other programmes

(under Art. 53 of the Guidelines):– ESPON– INTERACT– URBACT

Supplementing the three strands, the ESPON,INTERACT and URBACT programmes are usedto finance networks promoting the sharing ofexperiences and best practices.

The European Spatial Planning Observatory Net-work (ESPON) is a programme financed jointlyby the European Union and fifteen MemberStates, as well as other neighbouring states. It isa network of cooperation between national spa-tial planning institutes and focus on the obser-vation and analysis of territorial and regional

INTERREG III sestavljajo 3 linije, njegov skupniproračun je 4.875 milijard evrov (cene iz leta1999).

Linija A : čezmejno sodelovanje

Cilj čezmejnega sodelovanja med sosednjimiregijami je razvoj čezmejnih socialnih inekonomskih centrov s pomočjo skupnihrazvojnih strategij.

Linija B : transnacionalno sodelovanje

Transnacionalno sodelovanje vključuje ciljenacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti zaspodbujanje boljše integracije znotraj Unije spomočjo oblikovanja velikih skupin evropskihregij.

Linija C : medregionalno sodelovanje

Cilj medregionalnega sodelovanja je izboljšanjeučinkovitosti regionalnih razvojnih politik ininstrumentov s pomočjo obsežnih izmenjavinformacij in delitvijo izkušenj (mreže).

Ostali programi

(po čl. 53 Smernic):– ESPON– INTERACT– URBACT

Programi ESPON, INTERACT in URBACTdopolnjujejo omenjene tri linije in se uporabljajoza financiranje mrež, ki spodbujajo prenosizkušenj in dobrih praks.

Evropsko omrežje za opazovanje prostorskegarazvoja (ESPON) je program, ki ga skupnofinancirajo Evropska unija in petnajst državčlanic, kot tudi druge sosednje države. To jemreža sodelovanja med nacionalnimi zavodi zaprostorski razvoj in se osredotoča na opazovanjein analizo ozemeljskih in regionalnih razvojnihtrendov v Evropi in financira raziskovalne študijena področju prostorskega razvoja1.

Program INTERACT (INTERreg – Animation(spodbujanje), Coordination (koordinacija),Transfer (prenos)) poskuša graditi na izkušnjahin lekcijah INTERREG I in INTERREG II, inizboljšati učinkovitost izvajanja INTERREG IIImed sedanjim programskim obdobjem.Zagotavljal bo izmenjavo izkušenj in mrežnopovezovanje, razširjanje informacij in podporovsem, ki se ukvarjajo z upravljanjem programovINTERREG III, kot tudi zagotavljanje informacij oINTERREG-ovem delovanju nacionalnim, regio-nalnim in lokalnim akterjem ter širši javnosti2.

169

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

development trends in Europe, financing re-search studies in the field of spatial planning1.

The INTERACT (INTERreg - Animation, Coordina-tion, Transfer) programme seeks to build on theexperience and lessons of INTERREG I andINTERREG II, and to improve the effectiveness ofthe implementation of INTERREG III during thecurrent programming period. It will basically pro-vide for the exchange of experiences and net-working, information dissemination and supportto those involved in managing the Interreg III pro-grammes, as well as providing information onthe INTERREG activities to national, regional andlocal actors and the public in general2.

Detailed information on Interreg III can be foundat the following website:http://europa.eu.int/comm/regional_policy/interreg3/abc/abc_en.htm

The priorities defined in each programme alsocover the objectives of the Landscape Conven-tion. Although the programmes use differentwording, they all cover the promotion of spatialvalues, promotion and management of land-scape, natural and cultural heritage.

The implementation process of Interreg III pro-grammes approved a large member of projectsand provided a lot of good results. We shoulduse these results in our everyday work in allcountries and at all levels.

Some examples:ESPON website: http://www.espon.lu/Interreg III B CADSES website:http://www.cadses.net/en/home.htmlInterreg III B Alpine Space website:http://www.alpinespace.org/Via Alpina website:http://www.via-alpina.com/site/

In the 2007-2013 programming period, theCommunity Initiative Interreg III will be replacedby the »European Territorial Cooperation« ob-jective (Objective 3).

The Regulation of the European Parliament andof the Council on the European Regional Devel-opment Funds (ERDF) is still under discussionand subject to changes according to the draft

1 Spletna stran: www.espon.lu Website: www.espon.lu2 Spletna stran: http://www.interact-eu.net Website: http://www.interact-eu.net

Natančnejše informacije o INTERREG-u III lahkonajdete na naslednji spletni strani:http://europa.eu.int/comm/regional_policy/interreg3/abc/abc_en.htm

Prednostne naloge, določene v vsakemprogramu, pokrivajo tudi cilje Konvencije okrajini. Čeprav programi uporabljajo različnabesedila, vsi pokrivajo pospeševanje prostorskihvrednot, promocijo in upravljanje krajin, naravnoin kulturno dediščino.

Proces izvajanja programov INTERREG-a III jepotrdil veliko število projektov in zagotovil velikodobrih rezultatov.

Te rezultate bi morali uporabljati v našemvsakdanjem delu v vseh državah na vsehravneh.

Nekaj primerov:ESPON-ova spletna stran:http://www.espon.lu/Spletna stran INTERREG IIIB CADSES:http://www.cadses.net/en/home.htmlSpletna stran INTERREG IIIB za Območje Alp:http://www.alpinespace.org/Spletna stran Via Alpina:http://www.via-alpina.com/site/

V programskem obdobju 2007-2013 boPobudo skupnosti INTERREG III nadomestil cilj»Evropsko ozemeljsko sodelovanje« (Cilj 3).

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta oEvropskem regionalnem razvojnem skladu(ERDF) je še v obravnavi in se glede na osnutkelahko v naslednjem programskem obdobju šespremeni.

Evropski regionalni razvojni sklad bo osredotočilsvojo pomoč na:

1. Razvoj čezmejnih ekonomskih, socialnih inokoljskih dejavnosti s pomočjo skupnihstrategij za trajnostni ozemeljski razvoj:– s spodbujanjem podjetništva, še posebej

razvoja malih in srednjih podjetij, turizma,kulture in čezmejnega trgovanja,

– s spodbujanjem in izboljšanjem skupnegavarovanja in upravljanja z naravnimi inkulturnimi viri, kot tudi s preprečevanjem

170

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

documents in the next programming period.

The European Regional Development Fund shallfocus its assistance on:

1. The development of cross-border eco-nomic, social and environmental activitiesthrough joint strategies for sustainable terri-torial development:– by encouraging entrepreneurship, particu-

larly the development of SMEs, tourism, cul-ture and cross border trade,

– by encouraging and improving a joint protec-tion and management of natural and culturalresources as well as the prevention of natu-ral and technological risks,

– by supporting links between urban andrural areas,

– by reducing isolation through an improvedaccess to transport, information and com-munication networks and services, andcross-border water, waste and energy sys-tems and facilities,

– by developing collaboration, capacity andjoint use of infrastructures, particularly insectors such as health, culture, tourism andeducation.

Cross-border cooperation should also be usedfor promoting legal and administrative coopera-tion, the integration of cross-border labour mar-kets, local employment initiatives, gender equal-ity and equal opportunities, training and socialinclusion, and sharing of human resources andfacilities for R&TD.

2. The establishment and development oftransnational cooperation, including bilateralcooperation between maritime regions notcovered under paragraph 1, through the fi-nancing of networks, and of actions condu-cive to integrated territorial development.These shall be concentrated primarily on thefollowing priorities:– Innovation: the creation and development of

scientific and technological networks, andthe enhancement of regional R&TD and in-novation capacities, where they directly con-tribute to the balanced economic develop-ment of transnational areas. Actions may in-clude: the establishment of networks be-tween appropriate educational and researchinstitutions and SMEs; links to improve ac-cess to the scientific knowledge and technol-ogy transfer between the R&TD facilities and

naravnih in tehnoloških tveganj,– s podpiranjem povezav med mestnimi in

podeželjskimi območji,– z zmanjševanjem izolacije s pomočjo

izboljšanega dostopa do transportnih,informacijskih in komunikacijskih omrežij instoritev ter čezmejnih vodnih, odpadkovnihin energetskih sistemov in objektov,

– z razvojem sodelovanja, zmogljivosti inskupne uporabe infrastruktur, še posebej vsektorjih kot so zdravstvo, kultura, turizem inizobraževanje.

Čezmejno sodelovanje bi morali izkoristiti tudi zapospeševanje pravnega in upravnega sodelo-vanja, integracijo čezmejnega trga delovne sile,pobude lokalnega zaposlovanja, enakopravnostspolov in enake priložnosti, usposabljanje insocialno vključenost ter delitev človeških virov inobjektov za raziskave in tehnološki razvoj.

2. Vzpostavitev in razvoj transnacionalnegasodelovanja, vključno z bilateralnim sodelo-vanjem med pomorskimi regijami, ki nespadajo pod odstavek 1, s pomočjofinanciranja omrežij in aktivnosti, ki vodijo vintegriran ozemeljski razvoj. To se boosredotočalo predvsem na naslednje pred-nostne naloge:– Inovacije: oblikovanje in razvijanje znanst-

venih in tehnoloških omrežij ter izboljšanjeregionalnih raziskav in tehnološkega razvojater inovacijskih zmogljivosti, kjer neposrednoprispevajo k uravnoteženemu ekonomskemurazvoju transnacionalnih območij. Aktivnostilahko vključujejo: vzpostavitev omrežij medprimernimi izobrazbenimi in raziskovalnimiustanovami ter majhnimi in srednjimipodjetji; povezave za izboljšanje dostopa doznanstvenih spoznanj in prenos tehnologijemed objekti raziskav in tehno-loškega razvojater mednarodnimi centri znanstveneodličnosti raziskav in tehno-loškega razvoja;tesne povezave ustanov tehnološkegaprenosa; in razvoj skupnih finančnihnačrtovalnih instrumentov, usmer-jenih vpodpiranje raziskav in tehnološkega razvojater majhnih in srednjih podjetij;

– Okolje: upravljanje z vodo, energijskaučinkovitost, preprečevanje tveganja indejavnosti varovanja okolja z jasnotransnacionalno razsežnostjo. Dejavnostilahko vključujejo: varovanje in upravljanjeporečij, obalnih con, morskih virov, vodnihstoritev in mokrišč; preprečevanje poplav;

171

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

international centres of R&TD excellence;twinning of technology transfer institutions;and development of joint financial engineer-ing instruments directed at supporting R&TDin SMEs;

– Environment: water management, energyefficiency, risk prevention and environmen-tal protection activities with a cleartransnational dimension. Actions may in-clude: the protection and management ofriver basins, coastal zones, marine resources,water services and wetlands; flood preven-tion; the promotion of maritime security andprotection against natural and technologicalrisks; and the protection and enhancementof the natural heritage in support of socio-economic development and sustainabletourism;

– Accessibility: activities to improve access to and the quality of transport and telecommu-nication services where they have a cleartransnational dimension. Actions may in-clude: investments in cross-border sectionsof trans-European networks; improved localand regional access to national andtransnational networks; enhanced interope-rability of the national and regional systems;and the promotion of advanced informationand communication technologies;

– Sustainable urban development:strengthening the polycentric developmentat the transnational, national and regionallevel, with a clear transnational impact. Ac-tions may include: the creation and improve-ment of urban networks and urban-rurallinks; strategies to tackle common urban/ru-ral issues; the preservation and promotion ofthe cultural heritage, and the strategic inte-gration of development zones on atransnational basis.

ESPON website Interreg III B CADSES Interreg III B projekti v SlovenijiInterreg III B projects in Slovenia

Via Alpina LOTO Project

pospeševanje pomorske varnosti in zaščitepred naravnimi in tehnološkimi tveganji; inzaščito in krepitev naravne dediščine v koristsocialno-ekonomskega razvoja in trajnost-nega turizma;

– Dostopnost: dejavnosti za izboljšanjedostopnosti in kakovosti transporta intelekomunikacijskih storitev, kjer imajo jasnotransnacionalno razsežnost. Aktivnosti lahkovključujejo: vlaganje v čezmejne sektorjetransevropskih omrežij; izboljšanje lokalnegain regionalnega dostopa do nacionalnih intransnacionalnih omrežij; izboljšanje intero-perabilnosti nacionalnih in regionalnih sis-temov; in pospeševanje naprednih informa-cijskih in telekomunikacijskih tehnologij;

– Trajnostni urbani razvoj: krepitev policen-tričnega razvoja na transnacionalni,nacionalni in regionalni ravni, z jasnimtransnacionalnim učinkom. Dejavnosti lahkovključujejo: vzpostavitev in izboljšanjeurbanih omrežij in mestno-podeželskihpovezav; strategije za reševanje skupnihmestno-podeželskih zadev; ohranjanje inpospeševanje kulturne dediščine, instrateško integracijo razvojnih con natransnacionalni podlagi.

3. Ozemeljsko sodelovanje na medregijskiravni se bo nadaljevalo v treh tematskihmedregionalnih programih sodelovanja:– ESPON: http://www.espon.lu/,– Interact: http://www.interact-eu.net in– Urbact: http://www.urbact.org/Izvedbeni postopek za pripravo programskihdokumentov za novo obdobje 2007-2013 žepoteka, operativni program za vsakotransnacionalno sodelovanje pa bi moral bitipredstavljen ES v odobritev jeseni 2006.

28. a, b, c, d, e

172

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

3. Territorial cooperation at the interregionallevel will continue in three thematic interre-gional cooperation programmes:– ESPON: http://www.espon.lu/,– Interact: http://www.interact-eu.net and– Urbact: http://www.urbact.org/

The implementation procedure for the prepara-tion of programming documents for the newperiod 2007-2013 is under way, and Operationalprogrammes of each transnational cooperationarea should be presented to the EC for approvalin autumn 2006.

All the countries (member states, candidatecountries and non member countries) are invitedto join this process and take an active part in theprogramming process and implementation. Weshould try to do our best to make the right useof these financial instruments for the implemen-tation of the Landscape Convention.

We should bear in mind that the preparation ofthe project (particularly transnational) needstime and human resources. The structures of EUprogrammes in every country can support po-tential project partners in preparing goodprojects for the next programming period.

Today is the right time to start the implementa-tion of the project ideas.

Vse države (države članice, države kandidatke indržave nečlanice) so vabljene, da se pridružijotemu postopku in aktivno sodelujejo v postopkunačrtovanja in izvedbe. Morali bi poskusitinarediti vse, da bi pravilno uporabili te finančneinstrumente za izvajanje Konvencije o krajini.

Upoštevati bi morali, da priprava projekta (šeposebej transnacionalnega), potrebuje čas inčloveške vire. Strukture programov EU v vsakidržavi lahko podpirajo potencialne projektnepartnerje pri pripravljanju dobrih projektov zanaslednje programsko obdobje.

Danes je pravi čas za začetek izvajanjaprojektnih idej.

173

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Potem ko prepotuje 2.860 km po Evropi, se stara Donava razcepi na tri rokave – Kilijo, Sulino, Sv. Jurij – ki si po dolgem potovanju privoščijo poštenoddih, preden se zlijejo z vodami Črnega morja. Tukaj, v delti Donave, se svet neprestano obnavlja: vsako sekundo, vsako uro aluvialne usedline, kijih prinašajo neukročene vode reke, ustvarjajo najmlajšo prst na starem kontinentu. Vsak dan pomeni nova srečanja s številnimi bitji, ki sobivajo lena bregu te velikanske »Noetove barke«.

After having traveled 2,860 km through Europe, the old Danube divides itself into three arms – Chilia, Sulina, Sf. Gheorghe – affording, after such along journey, the luxury of enjoying a splendid respite before blending its waters with those of the Black Sea. Here, in the Danube Delta, the worldcontinuously renews itself: every second, every hour, brought by the untamed waters of the river, alluvial deposits give birth to the old continent’syoungest soil. Each day means a new encounter with numerous creatures with live together only on board this huge »Noah’s Ark«.

Upravljanje krajine v območju delte reke Donave

Landscape management in the Danube Delta Area

Cristina Hertia

Rešimo mesto mrtvaške tišine

1. Delta Donave

Delta daje zavetje več kot 3.400 vretenčarjem innevretenčarjem, med njimi so najbolj pogostežuželke (2.224 vrst). Gre za mozaik bioloških vrstin ekosistemov. Na primer, gozdova Letea inCaraorman, ki rasteta na peščenih sipinah, seponašata s številnimi vrstami, stoletnimi hrasti inovijalkami – gre za subtropsko območje, ki si ga

Let’s rescue the stone skill city

1. The Danube Delta

The Delta shelters more than 3,400 vertebratesand non vertebrates, insects being the mostnumerous (2,224 species). It’s a mosaic ofbiotypes and ecosystems. For example, Leteaand Caraorman forests, based on sand dunes,have a huge variety of species, secular oak treesand lianas – a subtropical area that can hardly

29.

174

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

stežka predstavljamo na teh zemljepisnihkoordinatah. Zraven vrb trsje pokriva 180.000ha najgostejšega območja te vrste na celemsvetu. Več kot 80 % območja delte predstavljavoda.

Eksotična krajina z več kot 1.200 vrstami drevesin rastlin z najbogatejšo ornitološko favno nakontinentu (več kot 300 vrst, med njimi soedinstvene kolonije pelikanov) in ihtiološkofavno (z okrog 100 vrstami, od donavskih sledovdo jesetrov, ki dajejo dragoceni kaviar). Ribe inmetulji, kačji pastirji, divji vepri, kače in divji psi,pižmovke in vidre, lisice in srne, ježevci inrakunasti psi, ovce, koze in osli, čebele ali želveiz čudovite krajine Delte, kjer vlada zakonpreživetja, ki pomeni lakoto in plenilstvo. Preko300 vrst ptičev obiskuje to območje, 70 izmednjih prihaja celo iz tako oddaljenih krajev, kot staKitajska in Indija. Delta je naravni postanek zaptice selivke, vendar je najbolj značilna pticarožnati pelikan, ki je za opazovalce ptičev zvezdatega paradiža.

Lahko rečemo, da je ta čudežni trikotnik zemljein vode bil ustvarjen v prvi vrsti kot neverjetnametropola za krilata bitja. Zadostuje, čeomenimo, da je vseh pet poti ptic selivk izEvrope, Azije in Afrike speljanih preko delteDonave, kjer nenadoma naletijo na podobo raja.Izmed 315 vrst jih več kot polovica gnezdi tukaj,pri mnogih gre za redke in zaščitene vrste. Medštevilnimi drugimi so bela čaplja, brkati ser,čaplja žličarka, zlatovranka, rožnati in kodrastipelikan, ponirek, labod in mali kormoran bilerazglašene za spomenike narave.

Krajina je očarljiva: čudovita pokrajina dajezavetišče okrog 1.000 vrstam rastlin.

Spomladi najprej zacveti srebrna vrba, sledita jirepica in mleček. Edinstveno paleto barv lahkonajdemo le v delti Donave, resničnemcvetličnem raju: tukaj raste vse, od osata doorhidej (na vrhu grebena brežine). Vodne lilije soprav tako spomeniki narave in veljajo zanesporne zvezde rastlinskega sveta.

Nenazadnje živi v ustju reke Donave več kot 90vrst rib. Omenimo lahko tudi posebni vrsti rib,jesetra ali Acipenser guldens taedi colchicus inAcipenser stellatus stellatus – obe dajeta kaviar,ko potujeta iz Črnega morja v Donavo, da biizlegli ikre. Močvirja in kanali delte pogostodajejo trofeje navdušenim ribičem, kot so ščukain som, smuč, ostriž, koreselj in ploščič.

be imagined on these geographical coordinates.Besides the willow tree, there is the reed thatcovers 180,000 ha of the densest area of thiskind in the whole world. More than 80% of thedelta area is water.

An exotic landscape with over 1,200 species oftrees and plants, with the richest ornithologicalfauna on the continent (more than 300 species,among which unique colonies of pelicans) and

30.

175

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

ichthyologic fauna (with around 100 species,from the Danube herrings to the sturgeonswhich produce the precious caviar). Fish andbutterflies, dragon flies, wild boars, snakes andwild dogs, muskrats and otters, foxes, hares anddeer, porcupines and enot dogs, sheep, goatsand donkeys, bees or turtles form the fabulousDelta landscape where the law of survival meanshunger and prey. Over 300 bird species visit thearea, 70 of them from as from as far away asChina and India. The delta is a natural stopoverfor migratory birds, but the most characteristicbird is the common pelican, the featured star ofthis bird-watchers’ paradise.

It may be that before anything this miraculoustriangle of land and water was conceived as anamazing metropolis for winged creatures. Suf-fice to say that the five routes of migratory birdsfrom Europe, Asia and Africa all pass throughthe Danube Delta where suddenly there is anextraordinary image of paradise. Out of 315 spe-cies, more than half nest here many of them arerarities and under protection. Among many oth-ers, the white egret, the bearded vulture, thespoonbill, the roller, the ordinary and the curlypelican, the diver, the red-collar goose and theswan, the red tardona and the small cormoranthave all been declared monuments of nature.

The landscape is charming: the fascinatingscenery shelters over 1,000 species of plants.

In spring, the silky willow blooms first followedby the rape and spurge. There is a unique paletteof colors that can only be found in the DanubeDelta, a true paradise of flowers: from thistles toorchids (on top of the bank ridge). Water liliesare also considered monuments of nature andare the uncontested stars of the plant world.

Last, but not least, more than 90 species of fishlive at the mouth of the Danube. Worth mention-ing among the special species of fish are the stur-geons – the beluga, the Acipenser guldens taedicolchicus, the Acipenser stellatus stellatus – allcaviar suppliers which migrate from Black Sea tothe Danube to lay their roe. The Delta marshes andcanals quite often offer fishing fans such trophiesas pike and sheath fish, zander, perch, crucian andbream.

A biosphere reserve, declared a Ramsar Zone,covering a surface area of 580,000 ha, the Dan-ube Delta is a kingdom of water, reeds, sandbanks, lakes, sand hills and willow forests, a

Delta Donave, ki pokriva površino 580.000 ha,je biološki rezervat, razglašen za območjeRamsar, ter kraljestvo vode, trstja, peščenihsipin, jezer, peščenih hribov in vrbovih gozdov,čuden del države s srhljivo zgodovino, kjer ještevilne sledi pustil legendarni Herodot, ko jenekoč dosegel to območje, in kjer krožijoštevilne zgodbe o piratih iz nedavnih časov.

176

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Delta Donave je prav tako edinstvena zaradisvojih 15.000 ljudi. Z ribarjenjem se preživljavečina prebivalcev tega območja, od katerih jihmnogo izvira iz Ukrajine. Eden najobičajnejšihprizorov je pogled na dolgo vrsto ribiških čolnov,zvezanih skupaj, da bi jih motorni čoln odpeljalna oddaljena lovišča. Svetlolasi in modrih oči kotnebo in voda so možje z Delte pretežno ribiči.Vesele po naravi, med počitnicami ženske s tehkrajev dokažejo, da jim ni para v plesu inzborovskem petju.

2. Mesto Sulina

Sulina, srednji rokav Delte, je najkrajši (meri le64 km) in je edini primeren za morsko plovbo. Jeskoraj raven in zadnje stoletje prepreden skanali. Na ustju reke pride do skoraj nenadnegaodlaganja usedlin, kar ustvari jez, ki zapira ustjereke. Da bi zmanjšali ta učinek, je bil zgrajenvalolom. Ta usmerja usedline, ki jih prinašakrožni tok morja, na odprto morje.

Na koncu poti po rokavu lahko vidite mesto spovršino okoli 33.000 ha, ki se zdi neskončnozaradi njegove dolžine približno 3 km (največjaširina je 500 m). Močvirja in pogostopoplavljena območja mu preprečujejo, da bi seširilo po širini. Mesto Sulina, edino urbanonaselje na Delti, je prosto pristanišče z manjšotovarno ribjih konzerv in delavnicami zapopravilo ladij. Mesto se nahaja na obehbregovih rokava Sulina, oddaljeno je približno 1km od obale Črnega morja in 75 km od mestaTulcea. Mesto je pristanišče tako za Donavo kotza Črno morje in ima najnižjo nadmorsko višinov Romuniji (3,5 m nad morsko površino); nanjegovo podnebje vpliva morje in je zadnje

strange part of the country with its thrilling his-tory, where the traces of the legendaryHerodotus, who once reached this area, and thestories of the pirates of most recent times areplentiful.

The Danube Delta proves unique also due to its15,000 people. Fishing provides most of the ar-ea’s inhabitants, many of whom are of Ukrainianorigin, with a livelihood. One of the most com-mon sights is a long line of fishing boats strungtogether to be towed by motorboat to remotefishing grounds. Blond, blue-eyed as the sky andwater, the men of the Delta are mainly fisher-men. Joyful by nature, during holidays, womenhere prove to be unequaled in dance and choralsinging.

2. Sulina City

Sulina, the middle Danube branch, is the short-est (64 km long only) and it’s the only one avail-able for sea navigation. It is almost straight andprovided with channels since almost a century.At the river mouth, a relatively sudden depositionof alluvia takes place, creating a dam, whichtends to block the river mouth. A break-waterhas been built in order to diminish this effect. Itdirects the alluvia brought by the circular currentof the sea to the open.

At the end of the journey on the branch, you cansee a city with a surface of about 33.000 ha,which seems to be endless, because of itslength of approximately 3 km (maximum widthis 500 m).The swamps and easily flooded landsprevent it from expanding sideways. It’s Sulinacity, the only urban settlement in the Delta, a

31. a, b, c, d

177

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

mesto v vzhodni Romuniji. Linearni tip mestaima pravilno sestavo ulic: 6 ulic je vzporednih zDonavo, prečne ulice pa so skoraj pravokotne napodolžne. Mrežni sistem ulic meri skupaj okoli30 km. Sulina je s preostalim svetom povezanizključno s pomorskim prometom po rokavuSulina oziroma kasneje po morju, za kar seuporabljajo potniške ladje.

2.1. Zgodovina

Nekateri zgodovinski viri trdijo, da je kraj obstajalže v 7. ali 6. stoletju pred našim štetjem. Gotovopa je, da so leta 476 pred našim štetjem tukajpristajale rimske galeje. V dokumentu »DeAdministrando Imperia«, last KonstantinaPorfirogenetula, je kraj prvič omenjen kot Solina.

Potem ga zasledimo v več pristaniškihdokumentih in italijanskih zemljevidih s 14. in15. stoletja, kot je zemljevid Pietra Visconta(1327) in prav tako Genovski dokument s 14.stoletja, ki ga je v Mestu dožev natisnil učenjakDimitrio Tagis. Omembe življenja v Sulini sonajpogostejše iz 18. stoletja, ko so Turki začeliiskati vodno pot do Konstantinopla, pri čemer soprečkali rokav Sulina (edini, ki je bil v tistih časihprimeren za plovbo). Tako je leta 1745 Aga Besir,vodja cesarskega harema, na ukaz svojegagospodarja podaril znatno donacijo za izgradnjosvetilnika, ki naj bi vodil ladje v zelo obiskanopristanišče.

Po letu 1900 je zaradi rastočega zanimanjaevropskih držav za območje na koncu Romunijepomembnost mesta zrasla. Avstrija in Belgija staodprli konzulat, medtem ko so Anglija, Danska,Nizozemska, Grčija, Turčija in Rusija odprle

free-port with a small fish-can factory and work-shops for naval repairing. The city is placed onboth shores of the Sulina branch, at an approxi-mate distance of 1 km of the Black Sea shoreand 75 km from Tulcea. Being a harbor of boththe Danube and the Black Sea, the city it has thelowest altitude in Romania (3,5 m above the sealevel) and is under the maritime climatic influ-ence, being the last town from easternRomania.The linear type city has a perfectly or-dered street texture: 6 streets parallel with theDanube, with transversal streets almost perpen-dicular on the longitudinal ones. The street net-work system totalizes approximately 30 km. Theconnection between Sulina and the rest of theworld is made exclusively naval, on the Sulinabranch or, eventually on sea, using passengerships for human transportation.

2.1. History

According to some historical sources, the placemay exist ever since the 7th or 6th century beforeChrist. Yet, it is sure that, in the year 476 beforeChrist, this was the place where the roman gal-leys moored. In the paper »De AdministrandoImperia«, owed to Constantin Porphyrogenetul,the locality is first mentioned as Solina.

Then, we come across it in more portulars andItalian maps from the 14th and 15th century, likePietro Visconti’s map (1327) and also in theGenovese Portular from 14th century, printed inThe City of Doges by scholar Dimitrio Tagis.Most references about the life of Sulina startedappearing in the 18th century, when the Turksbegan to choose the water path to Constantino-ple, crossing over the Sulina branch (the only

178

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Zaradi njenega hitrega razvoja je Pariška pogodba (marec 1856)določila Sulino za sedež Evropske komisije za Donavo (CED) doleta 1921. Glavni namen komisije je bilo zagotoviti prosto plovbopo Donavi, med Isacceo in izlivom v Črno morje. Po dveh letih soAvstrija, Francija, Anglija in Turčija sklenile zamenjati komisijo sstalno upravo držav ob reki : Avstrije, Bavarske, Wurtenberga,Turškega cesarstva, pa tudi Moldavije, Valahije in Srbije podpogojem sporazuma s Turškim cesarstvom. Kmalu za tem se jezačelo reguliranje rokava Sulina.

Due to its fast development, the provisions of the Paris Treaty(March 1856), made Sulina the place of the European Commis-sion of the Danube (CED), up to 1921. The main purpose of theCommission was to assure free navigation of the Danube, betweenIsaccea and the flow into the Black Sea. After two years, Austria,France, England and Turkey decided to replace the Commission bya permanent Board of the riverside countries: Austria, Bavaria,Wurtenberg, Ottoman Empire, but also Moldavia, Vallachia andSerbia, with the condition of the Ottoman Empire agreement.Shortly after, began the regularization of the Sulina branch.

podkonzulate. Izgradnja Sulinskega svetilnika jebila potrjena 2. novembra 1865 z »Javno listinoo donavski navigaciji«. Gradnja po naročiludonavske komisije na podlagi načrtov angleškihinženirjev Ch. Hartleya in M. Engelhardta je bilakončana leta 1870. Danes je svetilnik zgodo-vinski spomenik. Mesto, ki so ga zaznamovaleštevilne kulture, ohranja bogato kulturnodediščino in arhitekturne spomenike iz 19.stoletja.

Sulina se je sčasoma razvila kot medetničnoobmočje zaradi priseljevanja in nastanitev, ki sopoleg Romunov obsegale še: Grke, Ruse,Lipovane, Turke, Francoze in Angleže, ki so živeliskupaj v večkulturnem okolju. Večetnični vidikse odraža ločeno od večverskega. Leta 1904 stao številnih veroizpovedih pričali dve ortodoksnicerkvi (grška cerkev in cerkev, ki je pripadala

one available for navigation at that time). Thus,in 1745, Aga Besir, the head of the imperialharem, made, at his master’s order, a substan-tial donation for the building of a lighthouse,which was supposed to guide the boats to themuch visited harbor.

After 1900, the growing interest of big Europeancountries for this area situated at the end ofRomania increased the city importance. Austriaand Belgium opened a consulate, and England,Denmark, Netherlands, Greece, Turkey and Rus-sia opened vice-consulates. The building ofSulina lighthouse was decided on November 2nd

1865, through »The Public Act of Danube Navi-gation«. The construction, made for DanubeCommission after the plans of the English engi-neers Ch. Hartley and M. Engelhardt, was fin-ished in 1870. Nowadays, the lighthouse is a his-torical monument. This city marked by variouscultures, preserves a rich cultural heritage andan architectural reservation dating from the 19th

century.

Sulina is developed in time, as an inter-ethnicalarea, because of the immigration and establish-ment of other cultures besides Romanians:Greeks, Russians, Lippovans, Turks, French andEnglish people, who lived together in amulticultural system. The multi-ethnical aspectis expressed independently from the multi-con-fessional one. In 1904, practicing various reli-gions was attested by the 2 orthodox churches(the Greek church and the one belonging to theRomanian community), 3 old rite churches (be-longing to the Lippovan community), 1 catholicchurch, 1 protestant church, 1 Anglican church,2 mosques and an Armenian house of prayer. Inthe 1904’s census, the member of Greek inhab-itants reached 2,056 out of the total of almost10,000. Many came from the island ofKeffalonia, from the Ionic Islands Archipelago.The Greek community represented the biggestshare, comparing to the other cultures: 803Romanians, 444 Armenians, 594 Lippovans,286 Turks, 211 from the Austro-Hungarian Em-pire, 17 Germans, etc. A part of Commission’spermanent employees used to live in the city.The Greek origin citizens occupied traditionallywith merchandise and piloting, taking high po-sitions concerning the command of ships on theSulina branch, and a big part of them were shipowners. The history of the Hellenic communityis refound by the presence of the monumentsrepresenting its evolution, such as the Greek

32.

33. a, b

179

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

romunski skupnosti), 3 stare liturgične cerkve(pripadale so lipovanski skupnosti), 1 katoliškacerkev, 1 protestantska cerkev, 1 anglikanskacerkev, 2 mošeji in armenska cerkev. Na popisuprebivalstva leta 1904 je število grškihprebivalcev doseglo 2.056 od skupnega številaprebivalcev, ki je znašalo 10.000. Mnogi soprišli z otoka Kefalonije, ki je del Jonskih otokov.Grška skupnost je bila največja v primerjavi zdrugimi kulturami: 803 Romuni, 444 Armenci,594 Lipovani, 286 Turki, 211 osebami iz Avstro-ogrskega cesarstva, 17 Nemci, itd. Del stalnihpredstavnikov Komisije je živel v mestu. Meščanigrškega izvora so se tradicionalno ukvarjali strgovanjem in plovbo, pri čemer so zavzemalivišje položaje na ladjah v Sulinskem rokavu,večinoma so bili lastniki ladij. Zgodovinohelenske skupnosti danes izpričujejo spomeniki,ki prikazujejo njen razvoj, kot je grška cerkev na2. ulici, bivša šola na dvorišču cerkve ter večgrobnic iz ortodoksnega pokopališča, nekaterepričajo o zgodovini določenih družin, kot sodružina Ioanit, Svorono, Liosato, Kontoguro, itd.Kraj se je neprestano razvijal, razcvet pa jedoživel v 20. stoletju. Videz in razvoj mestaSulina je tesno povezan z ustanovitvijo Evropskekomisije za Donavo. Rečemo lahko celo, da jemesto Sulina ustvarila Komisija.

2.2. O gospodarstvu

V Sulini sonce vzhaja prej kot v preostali deželi,vendar je njegova naglica zaman, saj razkrije lerevščino mesta, ki živi od lepih spominov.Obtičali med vodami so prebivalci ujetnikilastnega mesta. Iz Suline pelje potniška ladjaenkrat na dan za tiste, ki želijo v Tulceo. Pozimipride ladja enkrat na dva dni in če vodoprekrivajo nevarne ledene plošče, ladja sploh nepripelje. Ker ne morejo nikamor potovati,prebivalci Suline prav tako nimajo avtomobilov.V mestu, kjer živi skoraj 5000 ljudi, je samo 65avtomobilov. Javnega prevoza ni, ker so razdaljetako majhne kot pri kakšni vasi. Seveda ni nititaksijev, ker jih nihče ne bi uporabljal. Spomladiin jeseni, ko je megla gostejša kot običajno, vmesto ne more prispeti niti helikopter bolnišniceiz Tulcee ali od drugod. Če ima katerikoli meščansmolo, da zboli, se mora sprijazniti zzdravljenjem dveh mestnih zdravnikov vbolnišnici, ki je tudi sama v zelo slabem stanju.Statistično gledano je 40 % prebivalcev Sulinebrezposelnih, vendar obstajajo tudi drugi, ki nisovpisani v uradne evidence. V Sulini se je časustavil. Zgradbe, ki so nekoč bile elegantne,

Church on the 2nd street, the previous schoolbuilding in the church’s courtyard, as well as thepresence of several tombs from the orthodoxgraveyard, some of them showing the evolutionin time of certain families, such as the Ioanits,the Svoronos, the Liosatos, the Kontoguros, etc.The locality went through continuous evolution,reaching its most prosperous time in the 20th

century. The appearance and development ofSulina city is highly bound by the constitution ofthe European Commission of the Danube. Wemight as well consider Sulina’s emplacement asone of Commission’s creation.

2.2. About economy

In Sulina, the sun arrives earlier then in the restof the country, but its haste is in vain, becauseit does nothing else but reveals the poverty of acity that lives through beautiful memories. Stuckamong waters, the inhabitants are prisoners intheir own city. From Sulina, a passenger shiptakes one voyage a day for those who want toreach Tulcea. In the winter, the ship comes oncein two days, and if there are any dangerous ici-cles, it doesn’t come at all. Because they havenowhere to go, the inhabitants of Sulina have nocars, either. There are only 65 cars in a city ofalmost 5000 souls. There is no local transporta-tion, because the distances are as small asthose of a village. Least of all, cabs, because theywould be completely useless. In spring and au-tumn, when the fog is thicker than usual, noteven the helicopter of a hospital from Tulcea oranywhere else can make it. If any local has themisfortune of getting sick, they must do withbeing healed by two inmate doctors, in a hospi-tal that is in a coma itself. Statistically, 40% ofSulina’s inhabitants are unemployed, but thereare also others who have escaped the authori-ties’ evidence. The time of Sulina has died. Build-ings that were once elegant, an abandonedchurch, roads as dusty as the rural ones, aban-doned factories. Stone still somewhere betweenthe ages, we only hear of Sulina if it’s beingflooded or it appears on the list of the cities inquarantine.

Sulina feeds on its memories. Until 1989, fourquick ship voyages and one passenger shipbrought 1500 tourists daily. They were hosted inthe inhabitants’ houses or in the 150 room ho-tel, which is now completely neglected. The lo-cals used to work at the can factory or the ship-yard. Both became private property and diedslowly.

180

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

zapuščene cerkve, ceste, ki so tako prašne kotna podeželju, zapuščene tovarne. Mrtvaškatišina jo je prekrila nekje na sredi poti in o Sulinislišimo le takrat, ko jo zalivajo poplave ali ko sepojavi na spisku mest v karanteni.

Sulina se hrani s svojimi spomini. Do leta 1989so štiri hitre ladje in ena potniška pripeljale 1500turistov na dan. Gostili so jih v hišah prebivalcevali v hotelu s 150 sobami, ki je sedaj popolnomazanemarjen. Domačini so bili zaposleni v mestnitovarni konzerv ali v ladjedelnici. Obe sta seprivatizirali in sčasoma propadli.

Še več, Sulina živi od spomina, kakšne so bilerazmere na začetku 20. stoletja. Od 1856 do1939 je to mesto bilo sedež ECD, ustanov-ljenem z mirovniško pogodbo po Krimski vojni,ko je bila uveljavljena prosta plovba po Donavi.Postala je svetovljansko mesto, njen uradni jezikje bil francoščina in grščina najbolj razširjenijezik. Zraven tega so bili domačini poligloti, sajje skupaj živelo 28 narodnosti. Pristanišče vSulini je bilo deležno davčnih olajšav in če so vdrugih evropskih pristaniščih delavci zaslužilifunt na dan, so jih tukaj štiri.

Ladjedelnica se skuša rešiti. Zgrajena je bila leta1895, takrat kot je bila ustanovljena Evropskakomisija, in je kasneje postala del Plovne upravev spodnjem toku Donave. Od leta 1982 jeLadjedelnica Suline neodvisna družba. Imela je280 zaposlenih in je ustvarjala približno 50milijonov lei na leto v času, ko je kruh stal 3 lei.Po revoluciji se je število naročil zmanjšalo inštevilo romunskih ladij, tako kot zaposlenih, jeupadlo. Po letu 1989 so ljudje v Sulini postalibrezposelni. Tovarna konzerv se je zaprla inbrezposelnih je postalo 40 % prebivalcev. Danessamo 188 ljudi prejema nadomestilo, medtemko je v Sulini 3139 ljudi, sposobnih za delo.Vendar ko je ladjedelnica začela najemati ljudi,se le-ti niso zanimali za razpoložljiva delovnamesta. Leta 2002 se je podjetje privatiziralo.Takrat je ladjedelnica imela mnogo dolgov in jebila tik pred stečajem (imela je le 60 zaposlenih).Po privatizaciji se je število zaposlenih povečalo,prav tako pa proizvodnja. Leta 2003 jeladjedelnica proizvedla 16 milijard lejev in številozaposlenih je doseglo 94, od katerih je 78neposredno produktivnih. Ladjedelnica Sulinepopravlja vse vrste tehnoloških ladij, ki plujejo poDonavi.

But more than that, Sulina lives with thememory of what it used to be at the beginningof the 20th century. From 1856 to 1939, this citywas the residence of the ECD, founded throughthe peace treaty after the Crimean War, whenthe freedom of navigation on the Danube wasestablished. It became a cosmopolitan city,which had French as its official language andGreek as its mostly spoken language. Besides,the inhabitants were polyglots, because 28 na-tionalities lived together. The Sulina harbor re-ceived fiscal privileges and, if in other Europeanharbors, the workers received one pound a day,here they earned four.

The remainders of the English, the French, theGreeks, the Italians, the Hungarians, the Serbo-Croatians, the Muslims, the Jewish and of otheroutstanding people that connected their nameswith that of Sulina, can only be found in the citygraveyard, with impressive monuments, but dev-astated. It’s the only graveyard of Romaniawhere rest together believers of the three greatreligions. In the last 50 years, the ignorance ofthe people has destroyed most of the maritimegraveyard of Sulina, almost 150 years old. Tombfences have become enclosures for local gar-dens, tombstones have become pavement for al-leys, and wrought iron crosses have been sold asmonuments in Tulcea or Constanta.

The Shipyard tries to shift. It was built in 1895,along with the European Communion, and laterbecame part of the Down Danube Fluvial Ad-ministration. Since 1982, the Shipyard of Sulinabecame an independent society. It had 280employees and produced approximately 50 mil-lion lei a year, when bread cost 3 lei. After theRevolution, the number of charges decreased,and the number of Romanian ships, as well asemployees, diminished. In Sulina, after 1989, thepeople were left unemployed. The can factorywas closed, and it is said 40% of the inhabitantsare unemployed. Now, only 188 receive allow-ance, out of the 3139 people capable of work inSulina. Although, when the Shipyard started hir-ing, the people were not interested in the jobsavailable.In January 2002, the company be-came private property. In that moment, the Ship-yard had many debts and was almost bankrupt(it only had 60 employees). After privatization,the number of employees increased, and so didthe production. In 2003, the Shipyard produced16 billion lei and the number of employeesreached 94, from which 78 are directly produc-

181

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

34. Today, the City’sEconomy is downfall.

Uprava proste cone Suline predstavlja delpozidanega območja mesta in zavzemapovršino več kot 100 ha, sestavljena je izsedmih predelov, ki se nahajajo v urbanemobmočju in okrog pomorskega tranzitnegabazena Suline. Ogled dejavnosti v prosti coni jemožen na podlagi dovolilnice z javne dražbe alis pridobitvijo dovolilnice za »uporabnike prostecone«. AFZS se ukvarja z upravljanjem,odlaganjem, razvrščanjem in zavijanjem blaga.V prosti coni je prav tako možno najeti alipodariti ozemlja in zgradbe. Pogodbenoobdobje za to vrsto dejavnosti je bilo zakonskodoločeno na 50 let. Dovolilnice za delo soveljavne od enega meseca do največ enega leta.Prav tako pooblastilo za dostop do proste conevelja največ 12 mesecev. Cena teh se vrti med3 in 50 dolarji, odvisno od zahtevane veljavnosti,in v primeru prevoznega sredstva, od težetransportnega vozila. Drugo podjetje, zakaterega je delala večina prebivalstva, je bilatovarna ribjih konzerv na obrobju mesta. Predmnogimi leti je tam vsak dan delalo 250zaposlenih. Proizvodnja je znašala 14 ton ribjihkonzerv in delo je potekalo v dveh izmenah. Predrevolucijo je v bližini bila tudi tovarna ledu sproizvodnjo 14 ton. Sedaj je staro podjetjeprevzel zasebni investitor, vendar to ni dovolj.Največji težavi sta nezadostno število rib vDonavi in odsotnost močnega partnerja napodročju ribarjenja v odprtih morjih.

2.3. Dediščina

Vredne ogleda so stara zgradba Evropskekomisije za Donavo, zgrajena leta 1860, cerkevsvetega Nikolasa Aleksandra, hišni muzej EmilaBoteza, poznanega kot Jeana Barta, in v centrumesta svetilnik, ki meri 18,5 m, zgrajen leta1852 in prenovljen 1870.

Ob upoštevanju kulturnega modela, opre-deljenega skozi čas, menimo, da je posebnost

tive. The Shipyard of Sulina repairs all types oftechnological ships that navigate on the Dan-ube.

Today, the City’s Economy is downfall. The peo-ple of the city crave even now for the economi-cal situation of other times. Long ago, the largegoods traffic on the navigable branch of theDanube drove to the flourishing of the economyand the welfare of its citizens. Now, all that’s leftof the glory of the past, of the fish can factoryand the tax free business of the free zone of thecity is memories. In Sulina, ever since 1978, thefree port system was established and the FreeZone Sulina Administration was founded. Theorganism has an authonom statute and is struc-tured based on the economical and financialself-gestion principles, as a result of the reorgani-zation of former foreign trade enterprise, SulinaFree Port.

The AFZS is included within the built-up area ofthe city, on a surface of over 100 ha, and is com-posed of seven perimeters placed in the urbanarea and around the maritime transit basinSulina. The display of activities in the free zonecan be made either as a result of the adjudica-tion of an public auction, or through acquiring a»user of free zone« license. AFZS is profiled onthe manipulation, depositing, sorting and wrap-ping of goods. Also, in the free zone, lands andbuildings can be rented or granted. The periodstipulated by contract for this type of operationshas been established by the law to be 50 years.Work licenses are delivered on a validity periodstarting from a month to a year. Also, the accessauthorizations for the free zone remain into forcefor maximum 12 months. The price of these var-ies between 3 and 50 dollars, depending on therequested validity period, and in case of themeans of transportation, depending on theweight of the transportation vehicle. Anothercompany most of the inhabitants used to workin was the fish can factory, at the periphery.Long ago, 250 employees used to work theredaily. The production was of 14 tons of fish cansand the work was in two shifts. Before the Revo-lution, there was an ice factory in the same pre-cincts, with a production of 14 tons. Now, theold company was taken by a private investor, butit isn’t efficient. The insufficient Danube fish andthe absence of a powerfull partner in the field ofbig ocean fishing are the main inconveniences.The AFZS is included within the built-up area ofthe city, on a surface of over 100 ha, and is com-

182

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Suline:– Razvoj določene vrste naselja, ki je skladno

z vodnim virom (Donavo), z linearno sestavoter pravilno gradnjo in vzporednimi ulicami.V centru se na 1. in 2. ulici nahajajo po-membnejše zgradbe, ki so neposredno pove-zane z obstojem različnih vrst kultur in več-kulturnih pričevanj, ki jih izkazujejo gospodar-ski, socialni in etnični profili mesta: palačaECD-ja, Upravna palača z javnimi ustanovami(Podprefekturo, Mestno hišo, Carino, zgrad-be s številnimi konzularnimi agencijami).

– Razvoj določene vrste arhitekture, ki je zna-čilna za Sulino, z lesenimi in s kovinoobloženimi hišami na visokih kamnitihtemeljih, z balkoni, delavnicami in skladišči vpritličju. Posebna vrsta urbane arhitekture jeposledica prepletanja naravnega okolja inarhitekturnih stilov dobe ter obenem prila-goditve okolju in posebnim funkcijam. Pre-poznamo lahko značilne hiše znotraj ECD iniz okolice svetilnika, ki so bile zgrajene medleti 1868-1899 za zaposlene ECD-ja.

Danes lahko opazimo napredujočo degradacijograjene dediščine, do katere je prišlo v časugospodarskega zatona mesta. Z uvedbo določe-nih projektov, kot je »Pomoč Sulini 2000«, smoposkušali:– Razviti kulturno infrastrukturo z izboljšanjem

ohranitve in kapitalizacijo grajene dediščinein njene integracije v mehanizme tržnegagospodarstva.

– Vključiti mesto v večsektorski koncept pros-torskega, regijskega in kulturnega razvoja,kamor spada tudi kulturni turizem kotdejavnik ekonomske vitalnosti.

Ljudje z različnimi etničnimi ozadji so tukajsložno živeli skupaj, sledili so svojim tradicijamin prav tako skupnemu interesu: mirnemuživljenju in dobremu poslovanju. V takšnemokolju je Sulina postala mešanica narodnosti,kraj za vsakogar, kjer so velike količine denarjabotrovale nastanku casinojev in izbruhu mode,ki bi si ga težko zamislili. Lastniki ladij in trgovciz žitom so zapravili ogromne količine denarja vcasinojih, mnogo jih je iskalo uteho v hišah zrdečimi lučmi in veliko duš je našlo svoj počitekpod prstjo pokopališča v Sulini. Tako prebivalcikot obiskovalci Suline so živeli skupaj na vodah,sklepali posle v svojih pisarnah, se zabavali vcasinojih in gostilnah ter skupaj našli večni mirna pokopališču majhnega mesta. Po igri usode

posed of seven perimeters placed in the urbanarea and around the maritime transit basinSulina. The display of activities in the free zonecan be made either as a result of the adjudica-tion of an public auction, or through acquiring a»user of free zone« license. AFZS is profiled onthe manipulation, depositing, sorting and wrap-ping of goods. Also, in the free zone, lands andbuildings can be rented or granted. The periodstipulated by contract for this type of operationshas been established by the law to be 50 years.Work licenses are delivered on a validity periodstarting from a month to a year. Also, the accessauthorizations for the free zone remain into forcefor maximum 12 months. The price of these var-ies between 3 and 50 dollars, depending on therequested validity period, and in case of themeans of transportation, depending on theweight of the transportation vehicle. Anothercompany most of the inhabitants used to workin was the fish can factory, at the periphery.Long ago, 250 employees used to work theredaily. The production was of 14 tons of fish cansand the work was in two shifts. Before the Revo-lution, there was an ice factory in the same pre-cincts, with a production of 14 tons. Now, theold company was taken by a private investor, butit isn’t efficient. The insufficient Danube fish andthe absence of a powerfull partner in the field ofbig ocean fishing are the main inconveniences.

2.3. Heritage

The local attractions are the old building of theEuropean Danube Commission, built in 1860,the Saint Nicolas Alexander Church, the House-Museum of Emil Botez, as known as Jean Bart,and in the center of the city, the beacon meas-uring 18,5 m, built in 1852 and renovated in1870.

Regarding the cultural model defined throughout time in Sulina we think as remarkable:– The development of a certain type of settle-

ment proportional to the source of water (theDanube), with a linear structure and regulartexture and parallel streets. In the center, onthe 1st and 2nd street, important buildingswere placed, directly bound by the existenceof various cultural types and multi-culturalmanifests by the economic, social and ethnicprofile of the city: the ECD’s Palace, the Ad-ministrative Palace with public institutions(Sub-prefecture, City Hall, Costom House,the buildings with numerous consular agen-

183

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

je danes pokopališče postalo turističnaznamenitost. Nenavadno je, da ima pokopališčevsega skupaj kar šest delov: židovski, ortodoksni,katoliški, anglikanski, islamski in stari ortodoksni.Danes v Sulini poleg Romunov živita še dveglavni skupnosti: Grki in Rusi – »Lipovani«. Vsakaima svoje življenje in tradicije, vendar ostajajoskupaj v dobrem in slabem. Veselje in bolečinoobčuti vsak od njih in vsi hkrati. V tem svetu,polnem nasprotij, težko najdemo skoraj popolnosožitje, kot je značilno za Sulino. Kraj in njegovaokolica prav tako uživata poseben status kar setiče varstva naravnega okolja. Sulina je delvarovanega območja Uprave za ohranitevbiosfere na delti Donave, in območjenacionalnega in mednarodnega ekološkegapomena, ki uživa trojno mednarodno priznanje:UNESCO ga je razglasil za svetovno naravnodediščino, prav tako je del programa UNESCA»Človek in biosfera (MAB)«, ter območje Ramsar(mednarodno pomembno močvirno območje,posebej kot habitat za ptice).

Najpomembnejša obrt za prebivalce Suline jeribištvo, na drugem mestu je žetev in predelavatrstja in ločja. Ribištvo je vedno bila osnovnadejavnost na tem ozemlju, skupaj z gojenjemživine, čebelarjenjem in kmetijstvom. Obstaja lenekaj predelov, kjer je mogoče vzgojiti melone,sladke paprike in paradižnik v takšnih količinahin tako okusne kot tukaj. V zadnjih letih se je vSulini uspešno razvil tako klasični kot znanstveniturizem, k čemur so pripomogli izjemna lokacija,lepota krajine, obstoj kulturnih in zgodovinskihspomenikov ter bogastvo, ki ga ponujaekosistem na delti Donave.

2.4. Projekt “Pomoč Sulini 2000”

Projekt “Pomoč Sulini 2000” je predlagal urbaninačrt za revitalizacijo Suline z razvojem lokalnekulturne dediščine, temelječe na trajnostni urba-ni zasnovi. Glavna tema je bila, da raba zemlje innačrtovanje ekonomskih pojmov izboljšujetastrukture upravljanja in komunikacijo.

Ob koncu 19. stoletja je bila Sulina bogato inslikovito mesto. Danes je Sulina propadajočenaselje na občutljivem območju delte Donave.Projekt Pomoč Sulini 2000 je zasnoval osnovninačrt mesta, v katerem je bila predlaganaposebna razvojna strategija za lokalno skupnost,temelječa na zgodovinski in arhitekturnidediščini ter vrednotah, ki spodbujajo kulturniturizem kot izvedljivo alternativo.

cies).– The development of certain type of architec-

ture, characteristic for Sulina, with woodenor patch-plated houses, having high stonebases, covered in hallow, with balconies andworkshops and storehouses at the groundfloor. Representing a specific type of urbanarchitecture is the result of interferences be-tween the natural environment and the archi-tectural styles of the age, and at the sametime, an accommodation to the environmentand the specific functions. One can distin-guish the house from within the ECD andaround the lighthouse that were built be-tween 1868-1899 for the ECD’s employees.

Nowadays, one can observe a high degradationof the built patrimony during the economic de-cline of the city. We have tried, through initiatingcertain projects such as the »Sulina Rescue2000« to:– Develop cultural infrastructure through pres-

ervation improvement and capitalization ofthe built patrimony and its integration in themarketing economy mechanisms.

– Integrate the city in a multi-sectoral conceptof spatial regional and cultural developmentincluding cultural tourism as a factor of eco-nomic vitality.

People of different ethnic origin lived here in har-mony, following their traditions and also thecommon interest: a peaceful life and a goodcourse of their business. In such an atmosphere,Sulina became a mixture of nationalities, a placefor everybody, where the large amounts ofmoney led to the appearance of casinos and anoutbreak of a fashion that could have hardlybeen imagined. Ship owners and grain tradershave spent big money in casinos, lots of idyllsmelted through the red lamps houses and manysouls found their rest under a shovel o soil inSulina’s cemetery. Both inhabitants and visitorsof Sulina lived together on the waters, madebusiness together in their offices, had good timein casinos and pubs, and also came to foundtheir eternal peace together in the small city’scemetery. By a twist of fate, today the graveyardhas become a tourist attraction. Odd enough,the graveyard’s space gathers no less than sixareas: Jewish, Orthodox, Catholic, Anglican, Is-lamic and Old Orthodox. Nowadays, in Sulinathere are two main communities that live along-side with the Romanians: the Greeks and theRussians – »Lipoveni«. Each has its own life and

184

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Z razvojem osnovnega načrta in strategije zaprihodnje investicije projekt Pomoč Sulini 2000daje mestnim uradnikom in morebitnimvlagateljem dobro možnost, da sledijo nizusmernic za trajnostni razvoj mesta.

Eden izmed razlogov za podporo izvedbeprojekta je zelo slabo trenutno stanje, ki garazkriva zunanji videz mesta. Razlog za to jeneprestano razpadanje in podcenjevanjegrajenega okolja kulturne vrednosti, karpovzroča resno tveganje za izgubo kulturne inurbane identitete mesta. Nadaljnji problem jesocialni in stalni gospodarski upad lokalneskupnosti, ki je posledica procesov preobliko-vanja ekonomskih in političnih sistemov. Kot delprojekta Pomoč Sulini 2000 je bilo potrebnorazviti osnovni načrt mesta. Ta osnovni načrt jemoral izpolnjevati naslednje cilje trajnostnegaurbanega razvoja: razvoj kulturne infrastrukturez nadgradnjo ciljev kulturne dediščine,spodbujanje nepremičninske kulturne dediščinev skladu s pravili tržnega gospodarstva,vključitev mesta v splošni pojem kulturnega inprostorskega regionalnega razvoja, ki temelji nakulturi kot nosilcu razvoja.

Glavni ukrepi, ki so bili povzeti za pripravopredlaganega osnovnega načrta in izvedbe, sobili: razumevanje potrebe po določeni strategijiz dviganjem zavedanja in razpravami nasestankih, zbiranje in predelava ustreznihpodatkov in informacij, ovrednotenje dejavnikov,ki so vključeni v gospodarski, prostorski,človeški, socialni in kulturni razvoj v Sulini,opredelitev ustreznih ciljev, določanje ukrepov,dejavnosti in programov za izvedbo projekta,podpora nekaterih sektorskih akcijskih načrtovs pomočjo predlogov za projekt.

Predlagani dokument z osnutkom strategijevsebuje dolgoročne in srednjeročne cilje za petglavnih področij delovanja: naravno okolje,sestava mesta, gospodarstvo, turizem in kultura.V skladu z opredeljenimi cilji lahko izmerimonapredek k trajnostnemu razvoju v mestu.Opredeljeni sektorji delovanja, ki dopolnjujejoglavna področja delovanja, so naslednji: lokalnapolitika, človeški viri, grajena kulturna dediščinain nepremičninske zaloge, mestna in prostorskainfrastruktura, ustanove in organizacije, sodelo-vanje in komunikacije. Dokument vključuje večpodrobnih predlogov projekta, od katerih je 12predlogov podanih v standardni obliki, medtemko so bili trije predstavljeni skupaj z ekonomskoin finančno analizo upravičenosti predloga:

traditions, but they are together for good and forworse. The joy and the pain are experienced byeach of them and by all at the time. One is rarelyable to find in this conflictive world an almostperfect living together, such as you will find inSulina. The locality and the surroundings enjoyalso a special statute regarding the protection ofthe natural area. Sulina is a part of the protectedperimeter of the Administration of the Reserva-tion Danube Delta’s Biosphere, and an area ofnational and international ecological impor-tance, enjoying a triple international recognition:UNESCO’s World Natural Heritage and »Manand Biosphere (MAB)« programme, and alsoRamsar area (international important humidarea, especially as a habitat of birds).

The most important trade for Sulina’s inhabit-ants is fishing, second comes cropping andprocessing the reed and the rush. Fishing hasalways been the main occupation on this land,as well as cattle-breeding, bee-keeping and ag-riculture. There are only a few places where onecould grow melons, mild peppers and tomatoesas many and tasty as here. In the last years, tour-ism, both classical and scientific, has success-fully developed in Sulina, benefiting from theexceptional location, the beauty of the land-scape, the existence of cultural and historicalmonuments and the richness offered by theDanube Delta’s ecosystem.

2.4. The project »Sulina Rescue 2000«

The project »Sulina Rescue 2000« proposed anurban plan for town revitalisation in Sulina bydeveloping local cultural heritage, based on sus-tainable urban design. The main topic was landuse and planning economic concepts improvemanagement structures and communication.

At the end of the 19th century Sulina was a pros-perous and picturesque town. Today Sulina is adeclining settlement in the sensitive area of theDanube Delta. The project Sulina Rescue 2000created a town masterplan in which a specificdevelopment strategy for the local communitywas proposed, based on its historical and archi-tectural heritage and values to stimulate culturaltourism as a viable alternative.

By developing a master plan and a strategy forfuture investment the Sulina Rescue 2000project provides good opportunities to city offi-cials and potential investors to follow a set ofguidelines for sustainable urban development.

185

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

lokalni turistični center vključno s tele-storitvami,darila in spominki s kulturnim/tradicionalnimsporočilom, usposab-ljanje osebja za turističnedejavnosti. Strateški dokument opredeljuje tripodročja večjega interesa, kamor bi se moraleosredotočiti investicije. Te vključujejo potrebneposege v grajeno okolje, razumsko in primernorabo zemlje in izboljšanje podobe mesta.Dokument je dobro podprt z novimi alizgodovinskimi fotografijami, shemami, zemljevi-di in okoli 30 posameznimi dosjeji za zgradbekulturne vrednosti.

IZVEDBA

Nosilci: Mestna oblast Suline

Partnerji: Fundacija »Prijatelji delte Donave«,mesto Sulina (glavni vlagatelj), Deželni svetTulcee, Nacionalni inštitut za raziskave in razvojmestnega in prostorskega načrtovanja – Urbaniprojekt, Bukarešta, Jugovzhodna regionalnarazvojna agencija, Ekološko-muzejski raziskoval-ni inštitut – Tulcea, Fundacija »Europolis« vSulini, Lokalni svet Suline, podprt s straniromunskega Ministrstva za kulturo in BritishCouncil-a.

Financiranje: Projekt je bil razvit v okviruprograma Phare, Romunskega kulturnegasklada – EUROART, programa Ministrstva zakulturo – Kulturna dimenzija demokracije. Skup-ni proračun: 74.756 EUR, od katerih znaša deleževropskih sredstev 38.026 EUR in deležsofinanciranja (v denarju in v naravi) 36.730EUR.

Rezultati in vplivi

Glavni rezultati projekta, kot je bil izveden, nisobili fizične narave, vendar so bili kljub temubistveni za lokalno skupnost: priznanje osnov-nega načrta mesta kot referenčnega doku-menta za lokalne posege, ki jih izvede katerikoliregionalni, nacionalni ali tuji vlagatelj.Opredeljuje strateške interesne točke ininvesticijske prioritete. Hkrati je osnovni načrtpostal pomembno sredstvo za argumentiranje vpostopku dodeljevanja sredstev ali prijave zanje.Eno izmed bolj oprijemljivih dejanj je bil uspešennakup hiše Graciov, bivšega sedeža britanskegakonzulata, uvrščenega na seznam arhitekturnihspomenikov, katerega kupec je britanski intere-

One reason for supporting the implementationof the project is the current very poor state of theexternal appearance of the town. This is mainlydue to continued tendency towards obsoles-cence and depreciation in the built environmentof cultural value, creating a steady risk of losingcultural and urban identity in the town. A furtherproblem is the social and chronic economic de-cline of the local community mainly due to trans-formation processes in economic and politicalsystems. As part of the Sulina Rescue 2000project, a masterplan for the town was to bedeveloped. This master plan was required tomeet the following objectives for sustainableurban development: development of the culturalinfrastructure by upgrading the cultural heritageobjectives, promoting the real estate culturalheritage according to market economy rules,integrating the town in a general concept of cul-tural and spatial regional development, based onculture as a development generator.

The main steps undertaken in order to preparethe proposed master plan and implementationwere: understanding the need for a specificstrategy by raising awareness and discussion inmeetings, collecting and processing the relevantdata and information, evaluating factors involvedin economic, spatial, human, social and culturaldevelopment in Sulina, defining the appropriateobjectives, identifying measures, action and pro-grammes to implement the project, support ofsome sectoral action plans by means of projectproposals.

The proposed draft strategy paper contains longand medium term objectives for five key fields ofaction: natural environment, urban structure,economy, tourism and culture. In accordancewith defined objectives, progress made towardssustainable development in the town can bemeasured. The identified action sectors supple-menting key fields of action are: local policies,human resources, built cultural heritage and realestate stock, urban and spatial infrastructure,institutions and organizations, cooperation andcommunication. The document includes severalspecific project proposals, out of which 12 pro-posals developed as standard fiches, and threewere presented together with an economic andfinancial viability analysis: local Tourism Centreincluding tele-services, gifts and souvenirs em-bodying a cultural/traditional message, stafftraining for tourism activity. The strategy paperdefines three areas of major interest in whichinvestments should be concentrated. These in-

186

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

sent, ki želi hišo obnoviti. Na lokalni ravni obstajaveč novih predlogov za projekte, zasnovane sstrani lokalnih oblasti ali nevladnih organizacij,kjer gre za obnovo in restavriranje ostalihzgodovinskih zgradb.

Ena od glavnih ovir so bili nezadostni podatki ozgodovini in sedanjem stanju nepremičnin terlastništvu zemlje. Lahko dodamo, da je nazačetku projekta pomanjkanje izkušenj zupravljanjem obsežnih projektov, ki jih podpirajoevropska sredstva, delo upočasnilo. S tegavidika je bil projekt neprecenljiva priložnost zaučenje. Kar se tiče nerazumevanj, je dejanskoprišlo do nekaterih prehodnih zaostritev medDeželnim svetom in lokalnimi zastopniki. Vendarje v prihodnosti mogoče, da bo prišlo do sporovmed posameznimi lastniki dragocenih zgradb inlokalnimi oblastmi. Potrebujemo strategijoohranitve. Najpomembnejša lekcija, ki so se jonaučili v mestni skupnosti, je vrednostpartnerstva in evropske vizije spodbujanjarazvoja na lokalni ravni.

Na žalost projekt ni bil izveden. Vanj ni bilovključeno zelo pomembno področje: krajina.Snovalci so zanemarili največjo lokalnovrednost: izjemni naravni potencial, ki je bilosnova za veličastno rojstvo mesta v preteklosti.

3. Varovanje krajine in upravljanje za družbo– možna rešitev?

Sulina predstavlja pomembno vrednost, kar setiče krajine, če jo pojmujemo kot del širšegaozadja ohranitve svetovne biosfere, delteDonave.

Značilna naravna krajina – reka, delta in morje– je pogojevala nastanku posebnega naselja,urbanega območja, kjer je zaradi svojegeografske izolacije še vedno ohranjen značilninaravni ekosistem.

Da bi bolje razumeli, kako ponovno oživetiSulino, je bila v nekaj projektih (kot je PomočSulini 2000) sestavljena »vrednostna« ocenanaravne in grajene dediščine, vendar je sedajnapočil čas za sprejem odločitve v zvezi zohranitvijo in upravljanjem za trajnostni razvoj.

Tri glavna področja za trajnostni razvoj so:DRUŽBA, OKOLJE in GOSPODARSTVO, privseh je KULTURA osnovna dimenzija. Razvilo seje kot večkulturno in večetnično mesto na

clude necessary intervention in the built environ-ment, reasonable and appropriate use of landand improvement in the city’s image.The docu-ment is well illustrated by new or historical pho-tos, schemes, maps and about 30 individualfiches for buildings of cultural value.

IMPLEMENTATION

Actors: The municipal authority of Sulina

Partners: Foundation »The Danube DeltaFriends«, Sulina town (the main funding appli-cant), County Council of Tulcea, National Re-search and Development Institute on Urban andSpatial Planning - Urbanproject, Bucharest,South-East Regional Development Agency, Eco-Museistic Research Institute – Tulcea, Founda-tion »Europolis« in Sulina, Local Council ofSulina, Supported by the Romanian Ministry ofCulture and the British Council.

Financing: The project was developed within thePhare Programme, Romanian Cultural Fund –EUROART, the Ministry of Culture Programme -Cultural Dimension of Democracy. The totalbudget: 74,756 Euro, of which European funds38,026 Euro and co-financing (financial and inkind) 36,730 Euro.

Results and impacts

The main results of the project as implementedwere not of a physical nature but nonethelessessential for the local community: Recognitionof the town master plan as a reference docu-ment for local intervention by any kind of re-gional, national or foreign investor. It definesstrategic points of interest and investment priori-ties. At the same time the master plan becamea significant means for argument in the processof allocating or applying for funds. One of themore concrete actions was the successful pur-chase of the Graciov house, the former head-quarters of the British Consulate included in thelist of architectural monuments, by a British pro-moter who intends to renovate it. At local levelthere are several new proposals for projectsdrawn up by local authorities or NGOs dealingwith renovation and restoration of other histori-cal buildings.

One of the main barriers was insufficient dataregarding the history and the present situationof the real estate and land ownership. It mightbe added that at the beginning of the project a

187

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

sredini 19. stoletja- čas evropske slave mesta,kakšni so obeti za njegovo prihodnost?

Soočeni s propadanjem grajene dediščine(povezane z gospodarskim nazadovanjem) inodseljevanjem lokalnega prebivalstva, morajoprave razvojne perspektive določiti lokalneoblasti v partnerstvu z okrajem, centralnimioblastmi, mednarodnimi organizacijami inlokalnimi nevladnimi organizacijami. Moderni-zacija se mora začeti ob upoštevanju varovanjacelotne krajine – zgradb, ulic, vrtov, industrijskihobmočij (kot okvira za življenje) ter prav takolokalnih običajev, navad in posebnega razmerjamed naravo in prebivalci.

Upravljanje za družbo se nanaša na:– krepitev usposobljenosti lokalnih oblasti za

ukvarjanje s trajnostnim razvojem;– dviganje javnega zavedanja glede naravne in

grajene krajinske dediščine, dviganje ponosalokalnih prebivalcev s pomočjo izobraževanjao ohranitvi (povečevanje znanja o uporabinaravnih lokalnih virov);

– usposabljanje članov skupnosti glede ohra-nitve/turističnih storitev, ki so povezani zzaščitenimi območji (spodbujanje njihovegasodelovanja pri delih ohranjevanja na krajusamem in pri ponujanju boljših storitevobiskovalcem, ki jih je pritegnila narava);

– uporabo sredstev, pridobljenih s turizmom,za ohranitev in varovanje krajine ter za razvojs tem povezanih ustreznih gospodarskihdejavnosti.

4. Rešimo mesto mrtvaške tišine

Ne smemo pustiti, da vse to umre. Skupaj lahkorešimo Sulino. Tako bo svet bogatejši.

Če ga vidimo od blizu, kot način življenja in nenekajdnevno predstavo, je življenje na delti

lack of experience in managing large-scaleprojects supported by European funds slowedwork down.The project was an invaluable learn-ing process in this respect. As for conflicts, therewere, in fact, some passing tensions betweenthe County Council and the local representa-tives. However, in the future it is possible thatsome conflicts between the individual owners ofvaluable buildings and the local authority occur.A preservation strategy is needed. The mostimportant lesson learned by the city communityis the value of partnership and the European vi-sion concerning promotion of the local level de-velopment.

Unfortunately, the project was not implemented.And we can observe that it has a major absence:the landscape. The conceptors disregarded themain local value: the exceptional natural poten-tial, the base of past glorious city birth.

3. Landscape protection and managementfor society – a possible solution?

Sulina represents an important value in terms oflandscape if we think of it as part of the largerback ground of the Biosphere Reservation of theWorld, the Danube Delta.

Specific natural landscape - the river, delta, andsea- determined a specific human settlement, anurban area where due to its geographical isola-tion is still preserved a characteristic naturalecosystem.

In order to understand how to revitalize Sulina,a »value« evaluation of natural and built heritagehas been undertaken in few projects (as SulinaRescue 2000) but now has come a time for de-cision – making in relation to conservation andmanagement for a sustainable development.

35. a, b, c

188

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

težko, primerno le za trdožive ljudi, ki so bili rojenitukaj, v kraljestvu voda. Fizično delo je zeloutrujajoče, kaprice vremena in voda imajozadnjo besedo, najpomembnejše za preživetjepa je čoln in obvladovanje veščin ribarjenja.Ribištvo je obrt, ki se prenaša z očeta na sina inje skoraj edini način za preskrbo družine. Odtistega malo, kar imajo, morajo ribiči plačevatisvoj prispevek ribarnicam za izjemno nizke cenein ribiško dovoljenje. Prav tako gledano od blizu,krajina izgublja svoj blišč, vedno je ista inzasenčijo jo vsakodnevne težave. Hiše, prekrites trsjem, ki se poleti zdijo turistom tako slikovite,so preveč neudobne, če jih je treba uporabljativsak dan, in čoln postane včasih drugi dom, čete, obrnjen na glavo, ščiti pred nevihtami, ki serazbesnijo v trenutku. Vse postane sovražno, konaj bi peščica ostrižev predstavljala spodobnovečerjo. Ta trenutek postane čoln najvrednejšepremoženje, premazan s katranom in smolo najbi služil okrog pet let. Redno vzdrževan indeležen neprestanih popravil, saj se uporablja zaštevilne namene, je čoln najboljši prijatelj ribičev,Zaradi ljubezni do svojega dela in nepredvi-dljivosti vsakdanjega življenja vas bodo tipogumni ljudje vedno pozdravili z odprtimirokami, če boste iskali njihovo družbo.

Na delti je vse presenetljivo – sončni vzhod inzahod, nedosegljivi otočki s trsjem in vrbami,vijugavi kanali, hribi, kjer še vedno lahko slišimoodmev topota živine, okorni obrisi ribiških koč aliribarnic, dolgo pozabljeni mlini na veter vasprestavijo v davne čase, ko poezije še ni kvarilnoben moderni element. Tukaj lahko pozabitena vsakdanje težave, si napolnite dušo z mirom,krajina, ki je videti, kot da bi bila namenomaizpuščena pri razvoju civilizacije; krajina, kiprihaja neposredno iz pravljice in se začne znepozabnimi besedami »nekoč...«

Ne smemo pustiti, da vse to umre. Skupaj lahkorešimo Sulino. Tako bo svet bogatejši.

The 3 key areas for sustainable development are:SOCIETY, ENVIRONMENT and ECONO-MY, all ofthem with CULTURE as an underlying dimen-sion. Developed as a multicultural andmultiethnic society at mid 19 th century- the timeof European glory for the city, which are the per-spectives for its future?

Facing a process of dereliction of the built her-itage (related to the economic decline) andabandon from local population, the real develop-ment perspectives has to be determined by Lo-cal Authorities, in partnerships with the County,the Central Authorities, International Organiza-tions and Local NGOs. Modernization must be-gin having in mind the whole landscape protec-tion- buildings, streets, gardens, industrial activi-ties areas (as life frame) but also local customs,habits and the special relationship with natureof the inhabitants.

Management for society refers to:– building the capacity of Local Authorities to

deal with sustainable development;– raise public awareness of natural and built

heritage landscapes, building a sense ofpride for local residents through conserva-tion education (increase also knowledge inuse of local natural resources);

– train local community members in conserva-tion/ tourism services linked to protectedareas; (make them participate in site conser-vation efforts and provide better services tonature – oriented visitors);

– use tourism generated funds to support land-scape conservation and protection as well asdevelopment of appropriate economic re-lated activities.

4. Let’s rescue the stone still City

Don’t let all these things to die. Together, we canrescue Sulina. Thus, the world will be richest.

Seen from the inside, as a way of living and notas a few day show, life in the Delta is rather hard,made only for the tough people born here in thekingdom of waters. Physical work is exhausting,the whims of weather and of the waters areomnipotent, the chance to have a boat or theskill to learn the secrets of fishing are essentialhere. Fishing is a trade transmitted from fatherto son, being almost the only way to upkeep afamily here. From the little they have, the fisher-men have to pay their tribute to the fisheries for

189

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

extremely low prices and the fishing license. Andalso seen from the inside, the landscape loosesits glamour, it is always the same, shadowed bythe daily problems. The reed covered houses sopicturesque in summer for the tourists are muchtoo uncomfortable when you use them on adaily basis and the boat becomes sometimes asecond house when, turned upside down, it pro-tects you against the storms unleashed all of asudden. Everything becomes hostile when a fewperches are expected to represent a satisfactorydinner. This very moment, the boat becomes themost valuable asset, greased with tar and pitchit is expected to resist about five years. Takencare of and permanently repaired, owing to itsmultipurpose utilizations, the boat is the mosttrusted friend of the fisherman. However, in-spired by the love for their profession, by the ava-tars of their daily life, these daring people will al-ways welcome you with an open heart if youlook for their company.

In the Delta everything is spectacular - the sun-rise and the sunset, the impenetrable reed or thewillow islets, the winding canals, the hills wherethe echo of the cattle clatter can be still heard,the clumsy silhouettes of the fishermen’s cot-tages or of the fisheries, long forgotten windmills project you into the archaic side of time,where poetry has not been yet stained by anymodern element. Here, you may forget all thedaily problems, nourishing your soul with thepeace of a realm which looks as if it were inten-tionally forgotten by the evolutive civilization , aland coming straight from a fairy tale that beginswith the unforgettable words »once upon atime...«

Don’t let all these things to die. Together, we canrescue Sulina. Thus, the world will be better.

190

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Nočni nebeški svod že tisočletja navdihujepesnike in mislece. Naravna svetloba, ki jooddajajo sonce, luna in zvezde, je bistvenidejavnik krajine. Koncept »Švicarska krajina«opredeljuje krajino kot »[posledico] zlitjanaravnih dejavnikov v stalnem razvoju, kot so naprimer podzemlje, tla, voda, zrak, svetloba,podnebje, živalstvo in rastlinstvo, in njihovainterakcija s kulturnimi, družbenimi ingospodarskimi dejavniki«. Zahvaljujoč zvezdnisvetlobi, si lahko človek ogleduje krajino tudiponoči. Somrak in tema na naraven načinspreminjata zaznavanje krajine. Ta optičnaraznolikost na zelo svojstven način prebujačutilne organe in ponuja drugačne vtise kotdnevna svetloba.

Po drugi strani pa umetna razsvetljava – ne da biželeli zanemariti njene pozitivne strani, kot je naprimer varnost – našo pozornost speljuje stranod teh naravnih pojavov in deluje na našozaznavo. Nebo nad švicarsko planoto je, denimo,tako razsvetljeno, da je s prostim očesommogoče zaznati zgolj nekaj ducatov zvezd – odcelih dvatisoč, ki bi bile vidne s prostim očesom.Draž vesolja se izgublja v morju svetlobe. Tu negre za nič drugega kot za kulturno izgubo.

Podoben položaj je mogoče opaziti v večinievropskih držav. Pokrajine, kjer nad širnimiplanjavami še vedno vlada nočna tema, sopostale redkost. Človek je na tem, da nočpretvori v dan. Komaj se nebo začenjazatemnjevati, se že prižge na milijone luči.

Svetovni atlas nočnega neba, ki je umetnorazsvetljeno, kaže, da petina svetovnegaprebivalstva – od katerega jih polovica prebiva vZahodni Evropi – ne zmore več s prostimočesom razločiti mlečne ceste.

Od nočne krajine, ki jo razsvetljujejo zvezde in luna,do krajine, ki jo »zastirajo« svetlobne emisije

D’un paysage nocturne illuminé par les étoiles et la luneà celui »oscuré« par les émissions lumineuses

Antonio Righetti

Depuis des millénaires, le firmament nocturne inspirepoètes et penseurs. La lumière naturelle émise parle soleil, la lune et les étoiles est un élément essentieldu paysage. La Conception »Paysage suisse«(CPS) définit le paysage comme »[résultant] de laconjonction de facteurs naturels en constanteévolution, tels que le sous-sol, le sol, l’eau, l’air, lalumière, le climat, la faune et la flore, et de leur inter-action avec des facteurs culturels, sociaux etéconomiques«. Grâce à la lumière des astres,l’homme peut contempler le paysage la nuit. Lecrépuscule et l’obscurité modifient de manièrenaturelle la perception du paysage. Cette diversitéoptique éveille les organes sensoriels de façon trèsparticulière et offre d’autres impressions que lalumière du jour.

L’éclairage artificiel, par contre, – sans vouloir oublierses côtés positive comme par exemple celui de lasécurité – détourne notre attention de cesphénomènes naturels et affecte notre perception. Leciel du Plateau suisse, par exemple, est tellementilluminé que seules quelques dizaines d’étoiles –parmi les deux mille qui seraient visibles à l’œil nu –sont perceptibles. La fascination pour l’univers seperd dans un flot de lumière. Il s’agit bel et bien d’uneperte culturelle.

Cette situation est perceptible dans la plupart del’Europe. Les régions où l’obscurité nocturne règneencore sur de vastes espaces se sont faites rares.L’homme est en passe de transformer la nuit en jour.À peine le ciel commence-t-il à s’assombrir que desmillions de lumières s’allument.

L’atlas mondial du ciel nocturne illuminé artificielle-ment démontre qu’un cinquième de la populationmondiale – dont la moitié des habitants d’Europeoccidentale – n’arrive plus à discerner la Voie lactéeà l’œil nu.

191

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Zvezde in mlečna cesta–vedno bolj vidne samokot posebni privilegij(Foto: Kobler)

Les étoiles et la Voie lactée– de plus en plus visiblesque pour des privilègesseulement(Photos: Kobler)

Takšen razvoj zdaj traja že več let in svetlobneemisije – ki se jih pogosto prikazuje kot znaknapredka, blaginje in ugleda – se v svetovnempogledu vedno hitreje zvišujejo. Vse je osvetlje-no, razsvetljeno, narejeno vidno. Svetlobneemisije povzročajo radikalno spremembo svetaokoli nas. Negativni učinki na naravo in okolje paso številni:

– izbris naravne nočne krajine in prostora nadnami, kar se odraža v zatemnitvi zvezdneganeba (kulturni in krajinski vidik);

– vpliv na sistem bioloških funkcij in žlez znotranjim izločanjem pri človeku in živalih(zdravstveni in biološki vidik). Škodovanjenaravnemu okolju nočnih živali, ki ima lahkousodne posledice za številne od njih (etičniin ekološki vidik);

– naraščanje motenj, ki jih čutijo ljudje na na-seljenih območjih zaradi bleščanja in razsvet-litve prostora (fiziološki in psihološki vidik);

– tratenje energije zaradi neuporabnegaosvetljevanja (tehnični in energetski vidik).Oslabitev in odtujenost čustev, ki jih v nasporaja naravno vzdušje nočne krajine inimuno prilagajanje na nenadzorovan prebi-tek svetlobe (estetski in čustveni vidik).

Cette évolution dure maintenant depuis plusieursannées et les émissions lumineuses – souvent utili-sées comme synonyme de progrès, de bien-être etde prestige – augmentent de façon exponentielle àl’échelle planétaire. Tout est éclairé, illuminé, renduvisible. Les émissions lumineuses entraînent unemodification radicale du milieu qui nous entoure. Leseffets négatifs sur la nature et l’environnement sontnombreux:

– effacement du paysage nocturne naturel et del’espace au-dessus de nous, avec pour consé-quence l’occultation du ciel étoilé (aspects cultu-rel et paysager);

– influences sur les systèmes circadiens et endo-criniens de l’homme et de l’animal (aspects mé-dical et biologique). Atteintes aux habitats desanimaux nocturnes pouvant avoir des consé-quences fatales pour nombre d’entre eux (as-pects éthique et écologique);

– accroissement de la gêne ressentie par l’êtrehumain dans les zones habitées en raison del’éblouis-sement et de l’illumination de l’espace(aspects physiologique et psychologique);

– gaspillage d’énergie dû à un éclairage inutile(aspects technique et énergétique). Affaiblisse-ment et aliénation des émotions que fait naître en

36. a, b

192

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Seznanjanje širše javnosti kaže pot dozunanje razsvetljave, ki služi načelu trajnos-tnega razvoja

Da bi seznanili javnost s tem položajem inobvestili vse zadevne akterje, je švicarski Zvezniurad za okolje pravkar izdal publikacijo, v kateriso razloženi obširnost, vzroki in poslediceonesnaževanja okolja z nezaželenimi svetlob-nimi emisijami. V tej publikaciji so izoblikovanapriporočila in predlogi načinov, s katerimi bi sebilo mogoče izogniti tem emisijam, ne da bi semorali odpovedati udobju ali varnosti.Priporočila so na prvem mestu naslovljena nalastnike, uporabnike, snovalce (zlasti arhitekte innačrtovalce električnih projektov) in proizvajalcenaprav za zunanjo osvetlitev, na službe zavarstvo narave, krajine in okolja, kakor tudi naorgane oblasti, ki odobrijo pristojnosti na ravnikomun, kantonov in na zvezni ravni. Tadokument mora prispevati tudi k večjemuposluhu prebivalstva za zadevni problem.

Izoblikovana priporočila se ravnajo popreprostem načelu: svetloba je nujna izključnotam, kjer jo človek potrebuje. Svetloba, ki jeusmerjena v nebo ali v občutljiv habitat zekološkega ali krajinskega vidika ne služinikomur, kljub temu pa povzroča nepotrebnoporabo energije, škodi živim bitjem inrazvrednoti odnos do krajine. Še posebej veljaupoštevati naslednje vidike:– Nujnost osvetlitve: v številnih primerih je mo-

goče podvomiti v nujnost zunanje svetilke,zlasti če povzroča dvojno osvetlitev. V prime-ru izvajanja sprememb na stavbah je trebapaziti, da se odpravi osvetljavo, ki postaneodvečna;

– tehnični ukrepi: svetlobna telesa morajo bitiopremljena z zasloni, da lahko svetlobousmerjajo proti točki, ki jo osvetljujejo.Pridobitev tega učinka omogoča namestitevzaslonov in optičnih naprav (ogledala,odbojniki) v ohišje svetilk. Svetilke, pri katerih

nous l’ambiance naturelle d’un paysage de nuitet accou-tumance à l’excès incontrôlé de lumière(aspects esthétique et émotionnel).

Une publication au grand publique montre lechemin pour un éclairage extérieur soumit auprincipe du développement durable

Pour rendre publique cette situation et informer tousles acteurs concernées l’Office fédéral de l’Environ-nement Suisse vient de présenter une publication,laquelle expose l’ampleur, les causes et les consé-quences de la pollution de l’environnement par desémissions lumineuses indésirables. Cette publicationformule des recommandations et suggère des pistespour éviter ces émissions sans devoir renoncer auconfort et à la sécurité. Les recommandationss’adressent en premier lieu aux propriétaires, exploi-tants, concep-teurs (architectes et planificateurs deprojets électriques en particulier) et fabricants de dis-positifs d’éclairage extérieur, aux services de protec-tion de la nature, du paysage et de l’environnement,ainsi qu’aux autorités accordant des autorisationsaux échelons communal, cantonal et fédéral. Le do-cument doit aussi contribuer à sensibiliser la popu-lation au problème.

Les recommandations formulées obéissent à un prin-cipe simple: la lumière n’est nécessaire que là oùl’hom-me en a besoin. Une lumière dirigée vers le cielou sur des habitats sensibles d’un point de vue éco-logique ou paysagère ne sert à personne, mais elleentraîne une consommation d’énergie inutile, porteatteinte à des êtres vivants et dévalue la relation aupaysage. En particulier, les aspects suivants entrenten ligne de compte:– nécessité de l’éclairage: dans de nombreux cas,

la nécessité d’une lampe extérieure peut êtreremise en question, notamment si elle entraîneun double éclairage. En cas de modificationsapportées à des bâtiments, l’on veillera à suppri-mer les éclairages devenus superflus;

– mesures techniques: les corps lumineux doivent

193

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Umetna razsvetlitev naše krajine(Foto: Kobler in RSGB/NOAA)

L’illumination artificielle de notre paysage(Photos: Kobler et RSGB/NOAA).

je kot razprševanja zmanjšan, so še zlastiprimerne. Poleg tega predmeti ne smejo bitirazsvetljeni močneje, kot je to potrebno.Omiljena osvetljava ima pogosto najboljšiučinek. Poleg tega je treba uporabljatisvetlobna telesa, ki oddajajo kolikor je mogo-če malo kratkovalovne svetlobe. Visoko-tlačne natrijeve svetilke in še zlasti nizko-tlačne natrijeve svetilke so sorazmernonenasilne do insektov in porabijo precejmanj energije. Iz tega razloga jih je trebaupoštevati kot posebej obzirne do okolja.

– Usmeritev in razvrstitev svetilk: načelomamorajo biti vse svetilke obrnjene proti tlom.zlasti ulične svetilke morajo biti nameščenetako, da ne razpršujejo svetlobe ne v okolicone v ekološko občutljive prostore.

– Omejitev trajanja osvetlitve: za uporaboosvetlitve s spoštovanjem do okolja jepotrebna namestitev priprav za avtomatičnoprekinjanje električne razsvetljave. Te napra-ve omogočajo vsaj zmanjšanje intenzivnostiosvetlitve ob določenih nočnih urah (enakokot pri zaščiti pred hrupom, kjer so najnižjemejne vrednosti v uporabi od 22. do 6. ure).Na ekološko občutljivih območjih mora bitiosvetljava popolnoma ugasnjena po 22. uri– v kolikor to dopuščajo varnostni predpisi.

– Dopolnilni ukrepi: v rabi so izključno svetilke,ki vključujejo izolacijo, ki preprečuje insek-tom in pajkom, da bi prišli v notranjost. Če sotla močno osvetljena, je treba paziti, da tlaniso prevlečena s preveč svetlo podlagozaradi morebitnega odsevanja. Izbrati jetreba preprost sistem osvetlitve, kateregavzdrževanje je zanesljivo in ki je stežkadostopen mimoidočim. Poleg tega seuporablja samo tista svetlobna telesa, kiimajo dolgo dobo trajanja in ne porabijoveliko energije.

Zmanjšanje svetlobnih emisij za človeka nepredstavlja nobenih nevšečnosti, prednosti tega

être munis d’écrans afin de canaliser la lumièrevers le point à éclairer. L’installation d’écrans etde dispositifs optiques (miroirs, réflecteurs) dansles boîtiers des lampes permet d’obtenir cet ef-fet. Les lampes présentant un angle de diffusionréduit sont par-ticulièrement appropriées. Parailleurs, les objets ne doivent pas être illuminésplus fortement que nécessaire. Un éclairage ta-misé donne souvent un meilleur résultat. Enoutre, on utilisera les corps lumineux qui émettentle moins possible de lumière à ondes courtes.Les lampes à vapeur de sodiu à haute pressionet surtout les lampes à vapeur de sodium àbasse pression sont relativement inoffensivespour les insectes et consomment beaucoupmoins d’énergie. C’est pourquoi elles doiventêtre con-sidérées comme particulièrement res-pectueuses de l’environnement.

– Orientation et disposition des lampes: par prin-cipe, toute lampe doit être dirigée vers le sol. Lesréverbères, en particulier, doivent être placés desorte à ne pas diffuser de lumière dans l’environ-nement ni dans les milieux écologiquement sen-sibles.

– Limitation de la durée d’éclairage: un usage del’éclairage dans le respect de l’environnementim-plique l’installation de minuteries. Ces dispo-sitifs permettent au moins de réduire l’intensité del’éclairage à certaines heures de la nuit (de lamême façon que pour la protection contre lebruit, où des valeurs limites plus basses sontapplicables entre 22 heures et 6 heures). Dansles zones écologiquement sensibles, l’éclairagedevrait être totalement éteint après 22 heures –pour autant que les prescriptions de sécurité lepermettent.

– Mesures supplémentaires: ne seront utiliséesque les lampes comportant une isolation quiempêche insectes et araignées de pénétrer à l’in-térieur. Si le sol est fortement éclairé, l’on veilleraà éviter que son revêtement soit de couleurclaire, voire réfléchissante. Il faut choisir un sys-tème d’éclairage simple et sûr à entretenir, diffi-

37. a, b, c

194

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

38. Svetilka, opremljena z ustreznim pokrovcem, svetlobousmerja proti površini, ki jo osvetljuje, brez nepotrebnegarazprševanja (Foto in skica: Kobler in Hauser).Un lampadaire muni d’un capuchon adéquat canalise lalumière vers la surface à éclairer, sans dispersion inutile(Photo et esquisse: Kobler et Hauser).

ukrepa pa so številne:– Gospodarska korist: vsa svetloba, ki je odda-

na v prostor in v atmosfero, je neizkoriščena.Kdor podpira zmanjšanje emisij, podpirazmanjšanje energetske porabe in posledičnozmanjšanje stroškov.

– Ekološka korist: dobro premišljena zunanjaosvetlitev, ki dopušča mir in nočno regenera-cijo, je pomembna za ohranjanje in izbolj-šanje kakovosti življenja človeka, rastlinstvain živalstva.

– Arhitekturna korist: presvetli zunanji prostorimočno omejujejo načrtovanje osvetlitve.Poudarjanje določenega dela s pomočjoumetne osvetlitve zahteva temno okolico,sicer kontrast ni dovolj močan.

– Estetska korist: smo v procesu izgubljanjanaravne lepote, ki človeka že od nekdajvznemirja: popolnega razgleda na zvezdnatonebo. Zmanjšanje svetlobnih emisij nam biomogočilo občudovanje naravne nočnekrajine v vsej njeni pristnosti.

Vse te ukrepe na tehničnem področju alipodročju načrtovanja spremljajo rešitve napravnem področju. V okviru teh so kantonipozvani k proučevanju svojih zakonodajnihpredpisov s področja gradbeništva in okolja,kakor tudi sklepov, ki iz njih izhajajo, z namenomvarstva narave, krajine in okolja pred svetlobnimiemisijami in sprejetja konkretnih ukrepov, da bi:– bile vse naprave, namenjene osvetljevanju

velikih konstrukcij ali pomembnih instalacij –vključno s tistimi, ki imajo zgodovinskipomen – predmet postopka za dodelitevpooblastil za gradnjo;

cilement accessible aux passants. En outre, l’onn’utilisera que des corps lumineux ayant une lon-gue durée de vie et une faible consommationd’énergie.

Réduire les émissions lumineuses ne présenteaucun inconvénient pour l’homme, mais les avanta-ges de la démarche sont nombreux:– Gain économique: toute la lumière émise dans

l’espace et l’atmosphère est inutilisée. Qui dit ré-duction des émissions, dit réduction de la con-sommation d’énergie et, par conséquent, réduc-tion des coûts.

– Gain écologique: un éclairage extérieur bien réfléchi, qui laisse la place au calme et à la ré-génération nocturne, est important pour conser-ver et améliorer la qualité de vie de l’homme, dela flore et de la faune.

– Gain architectural: des espaces extérieurs tropclairs limitent fortement l’aménagement lumineux.La mise en valeur d’un ouvrage par de l’éclairageartificiel requiert un environnement sombre, sansquoi le contraste est insuffisant.

– Gain esthétique: nous sommes sur le point deperdre une beauté naturelle qui fascine l’hommedepuis toujours: la vue parfaite d’un ciel étoilé.Une réduction des émissions lumineuses nouspermettrait d’ad-mirer le paysage nocturne natu-rel dans toute son authenticité.

Toute ces mesures sur le plan technique ou de pla-nification sont accompagnées par des solutions surle plan légal. Dans celles-ci les Cantons sont invitésà examiner leurs actes législatifs du domaine de laconstruction et de l’environ-nement, ainsi que lesdécisions qui en décou-lent, en vue de protéger lanature, le paysage et l’environnement contre lesémissions lumineuses, et de prendre des mesuresconcrètes de façon à ce que:– tous les dispositifs destinés à l’éclairage de gran-

des constructions ou d’installations importantes– y compris celles qui sont de caractère histori-que – fassent l’objet d’une procédure d’octroid’autorisation de construire;

– l’utilisation de dispositifs lumineux dirigés versle ciel et qui n’ont pas pour fonction la sécuritéou l’éclairage de bâtiments soient interdits dansl’intérêt de la protection des espèces, des bioto-pes ou du paysage (»skybeamers«, projecteurslaser, projecteurs de publicités ou toute sourcelumineuse arti-fi-ciel-le de ce type). Dans les casoù cela ne s’avérerait pas possible, on en limiteral’usage dans la mesure où l’état de la techniqueet les conditions d’exploitation le permettent, et

195

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

39. Nizkotlačna natrijeva svetilka: optimalna rešitev tako z ekološkegavidika kot z vidika porabeLampe à vapeur de sodium à basse pression: la solution optimale dupoint de vue écologique comme du point de vue économique

– bila uporaba svetlobnih naprav, usmerjenihproti nebu, katerih namen ni varnost aliosvetlitev stavb, prepovedana zaradi interesazaščite vrst, biotopov ali krajine (t. i. »sky-beamers«, laserski projektorji, reklamni pro-jektorji ali vsak tovrsten vir umetne svetlobe).V primerih, ko se to izkaže za neizvedljivo, seomeji uporabo na stopnjo, ki jo še dopuščajostanje tehničnih naprav in pogoji uporabe, inkolikor je to izvedljivo z gospodarskegavidika;

– bile obstoječe naprave, namenjene osvetlitvivelikih konstrukcij in pomembnih instalacij –vključno s tistimi, ki imajo zgodovinskipomen – pregledane v zvezi z emisijamisvetlobe, ki jih povzročajo v okolju in vprimeru neustreznosti izboljšane, v kolikor jeto izvedljivo.

Poleg tega sta Švicarsko društvo za razsvetljavo(SLG) in Švicarsko društvo inženirjev inarhitektov (SIA) naznanila namen čimprejšnjegaobravnavanja te tematike in vzpostavitvetehničnih standardov. Uvedba etikete za okoljuprijazne svetilke je prav tako načrtovana.

Zaključek

Umetna osvetlitev je potrebna in nikakor ne greza to, da bi se vrnili v čas zatemnjenih mest,vendar pa ne smemo zanemariti potreb narave,krajine in zdravja ljudi.

40. Svetlobne emisije t. i. »skybeamers« so še posebej nasilne. Vsasvetloba se porazgubi na nebu (Foto: Haenel)Les émissions lumineuses des »skybeamers« sont particulièrementagressives. Toute la lumière se perd dans le ciel (Photo: Haenel).

pour autant que cela soit économiquement sup-portable;

– les dispositifs existants destinés à l’éclairage degrandes constructions et d’installations importan-tes – y compris celles qui sont de caractère his-torique – soient examinés quant aux immissionsde lumière qu’ils occasionnent dans l’environne-ment et soient assainis le cas échéant et dans lamesure du possible.

En outre la société suisse pour l’éclairage (SLG) etla société suisse des ingénieurs et architectes (SIA)ont annoncé leur intention de traiter très prochaine-ment cette thématique et d’élaborer des normestechniques. L’introduction d’un label pour les lampesrespectueuses de l’environ-nement est égalementenvisageable.

Conclusion

L’éclairage artificielle est nécessaire et il ne s’agitnullement de revenir à des villes sombres, mais il nefaut pas négliger les besoins de la nature, du pay-sage et de la santé des êtres humains.

L’obscurité nocturne doit être préservée en particu-lier dans les endroits où le spectacle du paysagenocturne joue un rôle considérable, par exempledans les parcs naturels et nationaux, dans les zonesprotégées et dans les districts francs, ou encore dansles régions touristiques.

196

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

Nočno temo je treba ohranjati predvsem nakrajih, kjer ima podoba nočne krajine precejšnjovlogo, na primer v naravnih in nacionalnihparkih, na zavarovanih območjih in v prostihokrožjih, ali pa celo v turističnih regijah.

Vprašanja

– V Nemčiji, Italiji in Češki republiki že obstajajodirektive in zakoni, ki nasprotujejo svetlob-nim emisijam. Kakšne so izkušnje na tempodročju?

– Katere pobude so bile sprejete v drugihdržavah, da bi se izognili nepotrebnimsvetlobnim emisijam?

– Razmejevanje »temnih« območij – možnarešitev za ohranjanje nočne krajine?

Questions

– En Allemagne, en Italie et en République tchèqueexistent déjà des directives et des lois contre lesémissions lumineuses. Comment sont les res-pectives expériences?

– Quelles sont les initiatives prisent dans les autrespays pour éviter les émissions lumineuses inuti-les?

– Délimiter des zones »sombres« – une possiblesolution pour sauvegarder le paysage nocturne?

197

Del

avni

ca 2

/ W

orks

hop

2

. . .

. . .

.. .

. . .

. .

. . .

. . .

.

. . .

. . .

. . .

. . .

. . .

. . .

. . .

. . .

.. .

. . .

. .

. . .

. .. .

. . .

. .

. . .

. . .

.

. . .

. . .

. . .

. . .

. . . . .

. . .

. . .

. . .

....

..

DELAVNICA WORKSHOP 3Varstvo in upravljanje krajin za družbo

Landscape Protection and Management for the Society

200

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Izvleček

Senzibilnost javnosti za vprašanja varstvanarave, kulturne dediščine, prepoznavnosti inprivlačnosti krajine ter nasploh za zagotavljanjekvalitete bivanja narašča. Povečano zanimanjeza krajino in naravo izhaja iz zaskrbljenosti zaradipoenostavljanja oziroma izgube naravnih inkulturnih sestavin krajine.

Ohranjena narava, kulturna dediščina inprepoznavna krajina so primerjalna prednostSlovenije. Varovana in zavarovana območjaohranjene narave so skupno izhodišče varstvanarave in krajine ter pomembno orodje zanjihovo varstvo in razvoj.

Zaradi velike raznolikosti interesov sodobnedružbe so predvidevanja o razvoju v krajinitvegana, vendar pa nepogrešljivo početje priodločanju o varstvu in razvoju krajine. Razno-likost interesov zahteva integralno načrtovanjein upravljanje varovanih in zavarovanih območij,ki temelji na uravnoteženem in skladnemodnosu med družbenimi potrebami, gospodar-stvom in okoljem.

Varovana in zavarovana območja narave morajopostati instrumenti varstva in ohranjanja krajine,s katerimi se uresničuje trajnostni razvoj nanačin, ki zagotavlja uresničevanje potrebsodobnega življenja v sožitju z naravnimi inkulturnimi vrednotami območja.

Pomen krajine, ohranjene narave, kulturnedediščine za kvaliteto bivanja

Krajina, ohranjena narava in kulturna dediščinaso del vsakodnevnega okolja ljudi, so izraz

Abstract

There is an increasing public awareness of envi-ronmental issues, including conservation of na-ture and cultural heritage, recognition of land-scape identity and attractiveness, as well as en-suring quality of life. The increased interest inlandscapes, nature and environment is a resultof degradation and loss of natural and culturalcomponents of our landscapes.

Nature conservation, cultural heritage and char-acteristic landscapes are surely Slovenia’s com-parative advantages, while nature conservationis an essential tool for safeguarding the re-source. Special conservation and protected ar-eas of conserved nature are common bases forconservation of nature and cultural landscapes.

Due to a variety of interests of contemporarysociety, the anticipation of the future develop-ment of landscape is a risky but inevitable activ-ity in decision making about transformation oflandscapes. Diverse of interests demands inte-grated planning and management of specialconservation and protected areas have to achivesustainable development based on a balancedand harmonious relationship between socialneeds, economic activity and the environment.

Conservation and protected areas must becomeinstruments to implement in landscape protec-tion and management, the sustainable develop-ment on the bases of equal consideration of thehuman needs and the natural and cultural valuesof an area.

Varstvo in upravljanje krajine v Slovenijiskozi instrumente ohranjanja narave

Landscape protection and management in Sloveniathrough nature conservation instruments

Jelena Hladnik

201

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

The significance of landscape, conserved na-ture, and cultural heritage for the quality of life

Landscape, nature conservation and culturalheritage are a part of people’s everyday environ-ment, they are expression of a high-quality, theyare an identity mark of a specific region and im-prove the quality of life. Nature conservation,landscape and cultural heritage make the iden-tity of a region and people inhabiting it. They arevalues of intrinsic and they are also a significantresource for specific economic sectors such astourism.

The landscape is a complex intertwinement of aphysical phenomenon and of the human under-standing of the landscapes, as well as of a vari-ety of interests of development possibilities orprotection needs. Natural and cultural elementsare its essential components and they make anatural quality of the landscape, which affectson landscape identity, on attractiveness, on thequality of living environment and on develop-ment of ecologically oriented activities in suchareas. Natural qualities are particularly charac-teristic of the conservation and protected areas,which important characteristics are biodiversityand natural values.

Notions such as biodiversity, sustainable devel-opment and landscape variety are becomingessential principles for contemporary services,and guidelines in decision making on the use ofand interference with physical space. Today,numerous policies contain a reference to bothlandscape protection and nature preservation.

The basis for protection activity is a need to pre-serve what is familiar, and a fear of the new; itis a way of overcoming uncertainty, and a civi-lised relationship to the results of the past workof man and nature. Landscape, nature and cul-tural heritage conservation is a moral and ethi-cal responsibility of each individual and of thecontemporary society.

Landscape protection and management is therearrangement, renewal or conservation of thespatial proportions in landscape or conservationand reinstatement landscape identity. By pre-serving landscape identity we provide for anenhanced attractiveness, a high quality of living,and specific development opportunities. Land-scape protection and management must involveboth nature, landscape and cultural heritage is-

naravne kakovosti in prepoznavnosti določe-nega območja ter izboljšujejo kakovost življenja.Ohranjena narava, krajina in kulturna dediščinaustvarjajo identiteto prostora in ljudi, ki na temprostoru živijo. So vrednote same po sebi in soza posamezne ekonomske sektorje (npr. turi-zem) pomemben vir.

Krajine so zapleten preplet fizične pojavnosti,človekovega razumevanja krajine ter raznolikostirazvojnih in varstvenih interesov krajine.Naravne in kulturne prvine so njena bistvenavsebina. Naravne prvine krajine gradijo naravnokakovost krajine, ki ugodno vpliva na stanjekakovosti okolja, na bivalne kakovosti in narazvoj ekološko naravnanih dejavnosti. Visokostopnjo naravne kakovosti krajine imajopredvsem varovana (ekološko pomembna inposebna varstvena območja) in zavarovananaravna območja, katerih pomembna lastnostso biotska raznovrstnost in naravne vrednote.

Pojmi kot so biotska raznovrstnost, vzdrženrazvoj, krajinska pestrost se uveljavljajo kotpomembna načela sodobnih služb in kot vodilapri odločitvah o rabi in poseganju v prostor.Danes se številne politike sklicujejo tako navarstvo krajine kot na ohranjanje narave.

Temelj varstvenega delovanja je potreba poohranjanju znanega, je strah pred novim, jenačin premagovanja negotovosti, je kulturenodnos do rezultatov dela narave in človeka vpreteklosti. Varstvo krajine, narave in kulturnedediščine je moralna in etična odgovornostposameznika in sodobne družbe.

Varstvo in upravljanje krajine je preurejanje,obnavljanje ali ohranjanje prostorskih razmerij vkrajini zaradi ohranjanja ali ponovnega vzpostav-ljanja prepoznavnosti krajine. Z ohranjanjemprepoznavnosti krajine zagotavljamo večjoprivlačnost območij, kvalitetno bivalno okolje ins tem specifične razvojne možnosti območja.Varstvo in upravljanje krajine mora vključevatitako probleme varstva narave, krajine in kulturnedediščine kot tudi probleme načrtovanja invzdrževanja s posameznimi dejavnostmi vkrajini. Pri tem je treba izhajati iz analizeproblemov in potencialov območja ter meddrugim upoštevati tudi lokalno in regionalnoprepoznavnost, raznovrstnost, predvsem pavizijo razvoja in varstva posameznega območja.Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvonaravnih vrednot se zagotavlja z ustanavljanjem

202

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

varovanih in zavarovanih območij in sprostorskim razvojem, ki te kvalitete spoštuje injih na ustrezen način vključuje. Na območjih, kjerje cilj trajna ohranitev krajinske prepoznavnosti,kulturne in biotske raznovrstnosti, naravnihvrednot ter doživljajskih kvalitet, se spodbujaskupna zavarovanja in tak razvoj dejavnosti, kiohranja celovito prepoznavnost območja.

Skrb za varstvo in upravljanje krajine mora bitiizraz družbene volje in splošnega strinjanjastrokovne in širše javnosti. Ker udejanjanježelenega stanja zahteva znatne napore takostrokovne, organizacijske, administrativne infinančne, je treba izhajati tudi iz politične volje zazagotavljanje vseh potrebnih osnov.

Zakonske osnove razvoja in varstva krajine napodročju ohranjanja narave

V Sloveniji je veliko pravno veljavnihdokumentov, ki vključujejo varstvo in upravljanjekrajine. V prvi vrsti gre za dokumente, kisestavljajo slovenski pravno zakonodajni sistem,kot tudi za ratificirane mednarodne dokumente.

Ustava RS določa, da je vsakdo dolžan v skladuz zakonom »varovati naravne znamenitosti inredkosti ter kulturne spomenike«. Skrb zaohranjanje »naravne in kulturne dediščine«ustava nalaga državi in lokalni skupnosti.Uresničujemo jo na eni strani z dejavnostjo službza ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščinein urejanje prostora, na drugi strani pa zvključevanjem teh vsebin v dejavnost drugihsektorjev.

Izhajajoč iz evropske zakonodaje, mednarodnihkonvencij in direktiv, predvsem Konvencije obiotski raznovrstnosti, ki opredeljuje zavarovanaobmočja kot osnovni element za ohranitevbiotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti in jeključni mehanizem za preprečitev zmanjševanjabiotske in krajinske pestrosti, smo ob upošte-vanju slovenskega pravnega reda sprejeli Zakono ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04),ki vključuje tudi ohranjanje krajinske pestrosti,ter Resolucijo o Nacionalnem programu varstvaokolja (Uradni list RS, št. 2/06).

Zakon o ohranjanju narave v 35. členu določapojem krajine1 in krajinske pestrosti2 ter, da se:– skozi varstvo narave ohranjajo, razvijajo in

ponovno vzpostavljajo krajinska pestrost intiste značilnosti krajine, ki so pomembne za

sues, and issues of maintenance and manage-ment of forests, development of agrictulture andother rural space activities, such as tourism andrecreation. It must be based on an analysis ofthe problems and potentials of the region, andtake into account local and regional identity, va-riety and, most importantly, the developmentand conservation perspective for the specificregion. The conservation of biodiversity and pro-tection of natural values shall also be ensuredthrough establish the conservation and pro-tected areas and through spatial development,which respects these qualities and integratesthem in a suitable manner. Suitable activitiesand join conservation shall be promoted in areaswhere the objective is to permanently conservethe landscape identity, cultural variety andbiodiversity, natural values.

Concern for landscape protection and manage-ment must be an expression of the social will,and a result of a general consent of the profes-sional and general publics. As the attainment ofthe desired objective requires significant profes-sional, organisational, administrative and finan-cial efforts, it is also essential to create the po-litical will to ensure all the necessary means.

Legal grounds for landscape developmentand protection in the field of nature conserva-tion

In Slovenia there are many legally valid acts deal-ing with landscape protection and management.They are mainly acts constituting a part ofSlovene legal and legislative system, as well asratified international acts.

The Constitution of the Republic of Slovenia pro-vides that it is each person’s responsibility to»protect natural sites of special interest and rari-ties, as well as cultural monuments« in accord-ance with the law. Concern for the preservationof »natural and cultural heritage« is imposed tothe State and local communities by the Consti-tution. It is implemented through the activity ofservices for nature preservation, cultural herit-age protection and spatial planning on the oneside, and the inclusion of such contents in theactivity of other sectors on the other.

On the basis of European legislation and interna-tional conventions and directives, particularlythe Convention on Biological diversity, which de-fines protected areas as the basic element in the

203

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

ohranjanje biotske raznovrstnosti3,– posege v prostor načrtuje in izvaja tako, da

se prednostno ohranjajo značilnosti krajine izprejšnjega odstavka in krajinska pestrost.

Resolucija zavarovanim območjem pripisujepomembno vlogo pri izvajanju nalog s področjaohranjanja biotske in krajinske raznovrstnosti inpredvideva še dodatno zavarovanje tistih obmo-čij, pomembnih za ohranjanje biotske inkrajinske raznovrstnosti, na katerih je trebazagotavljati številne in raznolike ukrepe terusmerjati ravnanja in nekatere dejavnosti.

Krajina v varovanih in zavarovanih območjihohranjanja narave

Večanje prostega časa, zvišani življenjski stan-dard, povečana mobilnost in tudi vse boljneprimerno urbanizirano okolje imajo zaposledico rast zavesti o pomenu zdravega okoljater vedno večje potrebe in zahteve po ohranjeninaravi in prepoznavni krajini. Obsežna naravnoohranjena območja in prepoznavne krajinepomenijo za Slovenijo razvojno priložnost, kiomogoča sodobnemu človeku uresničevanjepotreb po miru, sprostitvi, doživljanju krajine,spoznavanju rastlinskih in živalskih vrst ipd,različnim dejavnostim in prebivalcem na temobmočju pa pomemben vir oziroma priložnostza njihov konkurenčen razvoj.

Slovenija je ena od držav z najvišjo stopnjobiodiverzitete v Evropski uniji in ima trenutno zrazličnimi varstvenimi kategorijami varovanegaeno tretjino ozemlja. Varovanih območijohranjanja narave (Natura 2000) je v Sloveniji286 in obsegajo 35,5% države. Z zavarovanimiobmočji4 trenutno pokrivamo 25% omrežjaNatura 2000 in 11,5% celotnega ozemljaSlovenije. V Resoluciji o Nacionalnem programuvarstva okolja je določeno, da bomo obsegzavarovanih območij še povečali in sicer na 20%celotnega ozemlja Slovenije do leta 2014.

preservation of biodiversity and landscape vari-ety, and the key mechanism in prevention of de-crease of biodiversity and landscape variety, tak-ing into account the Slovene legislation, the Na-ture Conservation Act (Official Gazette of the RS,no. 96/04) and the Resolution on National En-vironmental Action Plan (Official Gazette of theRS, no. 2/06) was adopted; they include provi-sions on preservation of landscape variety.

The Nature Conservation Act defines, in Article35, the terms landscape1 and landscape variety2

and specifies that:– landscape variety and those landscape char-

acteristics which are significant for the pres-ervation of biodiversity3 are preserved, devel-oped and re-established through nature con-servation

– all developments are planned and imple-mented in such a manner as to give priorityto conservation of landscape characteristicsreferred to in the preceding paragraph andlandscape variety.

The Resolution attributes an important role toprotected areas in the carrying out of activitiesin the field of biodiversity and landscape varietypreservation, and provides for additional protec-tion of those areas significant for the preserva-tion of biodiversity and landscape variety, inwhich it is necessary to implement numerousand varied measures and direct actions and spe-cific activities.

Landscape in special conservation and pro-tected nature areas

The increase of leisure time, a higher livingstandard, increased mobility, as well as moreand more abusively urbanised environment en-tail an increased awareness of the significanceof a healthy environment and growing needsand requirements for a conserved nature and anattractive landscape. Extensive naturally pro-

1 Krajina je prostorsko zaključen del narave, ki ima zaradi značilnosti žive in nežive narave ter človekovega delovanja določeno razporeditev krajinskihstruktur.A Landscape is a spatially defined part of nature, having, due to the features of organic and inorganic nature and human activity, a specific disposition oflandscape structures.

2 Krajinska pestrost je prostorska strukturiranost naravnih in antropogenih krajinskih elementov.Landscape variety is the spatial structure of natural and man-made landscape elements.

3 Vlada določi značilnosti krajine in krajinsko pestrost, ki je pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter smernice za ohranjanje biotskeraznovrstnosti v krajini, ki se obvezno upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.The Government defines landscape features and landscape variety significant for the preservation of biodiversity, and sets guidelines for preservation ofbiodiversity in the landscape, which must be followed in spatial planning and use of natural resources.

4 Pri določanju zavarovanih območij so bila uporabljena naslednja merila: naravna ohranjenost in kvaliteta območja (redkost, izjemnost, tipičnost,kompleksnost, pestrost naravnih pojavov); ekosistemska pomembnost (ekološko pomembna območja), krajinski tipi (značilni, redki, ohranjeni); ogroženostin ranljivost ekosistemov ali tipov krajine; uravnoteženost (reprezentativnost); ekosistemskih in krajinskih vzorcev v vseh regijah slovenskega prostora.In designating the protected areas, the following criteria were applied: level of natural preservation and quality of the area (rarity, exceptionality, typicallity,complexity, variety of natural phenomena); ecosystem significance (ecologically significant areas), landscape types (characteristic, rare, preserved);endangerment and vulnerability of ecosystems or landscape types; equilibrium (representedness) of ecosystem and landscape specimens in all the regions ofthe Slovenian territory.

204

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

tected areas and an identifiable landscape con-stitute a development opportunity for Slovenia,enabling it to fulfil modern man’s needs forpiece, relaxation, landscape experience, famil-iarisation with plant and animal species, etc.;they offer an important resource and opportuni-ties for the competitive development to the in-habitants and for various activities.

Slovenia is one of the countries with the highestdegree of biodiversity in the European Union,and a third of its territory is currently protectedunder various environmental categories. Thereare 286 special conservation areas (Natura2000) in Slovenia, covering 35,5% of the stateterritory. Protected areas4 currently cover 25% ofthe Natura 2000 network, and 11,5% of the en-tire territory of Slovenia. The Resolution on Na-tional Environmental Action Plan provides for thesize of protected areas to increase to 20% of theentire territory of Slovenia by 2014.

The change in global principles of nature conser-vation, which took place largely in the precedingdecade, conferred a new role on the parks. Atinternational level, this new role was definitelyconfirmed through the »Parks for life« project,supported by the International Union for theConservation of Nature (IUCN) in 1994. The con-cept of protected areas in Slovenia entirely cor-responds to this conception. The main and prin-cipal idea in the establishment of parks is »pro-tection and development«, meaning man andenvironment-friendly development for today andtomorrow, contemporarly with natural and cul-tural heritage conservation.

In the notion of parks in Slovenia there is a pre-vailing stereotype that they are a powerful im-pediment to development, as practically noevents are supposed to take place in them, dueto protection in a specific area. This does obvi-ously not hold true. Protected areas are a funda-mental resource for specific economic sectors(such as tourism), making them an essential in-tegral part of sustainable economic develop-ment. Protected areas are also a recognisabletrademark, enabling an upgrading of regionaland local programmes, as well as a vehicle ofcross-border connections and a starting pointfor an interconnection of different European re-gions.

Sprememba globalnih načel varstva naravepredvsem v preteklem desetletju je parkomprinesla novo vlogo. Na mednarodnem nivoju jebila ta nova vloga dokončno potrjena sprojektom »Parki za življenje«, ki ga je podprlaSvetovna organizacija za varstvo narave IUCN vletu 1994. Ideja zavarovanih območij v Slovenijiv celoti sledi temu konceptu. Glavna in osnovnamisel ustanavljanja parkov je »varovanje zarazvoj«, ki pomeni človeku in okolju prijazenrazvoj za danes in za jutri, sočasno z varovanjemnaravne in kulturne dediščine.

V razumevanju parkov v Sloveniji prevladujestereotip, da parki močno ovirajo razvoj, saj se vnjih zaradi zaščite na določenem območju ne bismelo dogajati praktično nič. Kar pa seveda nedrži. Za posamezne ekonomske sektorje sovarovana območja temeljni vir (npr. turizem) inzato izjemno pomemben sestavni del trajnost-nega ekonomskega razvoja. Zavarovana območ-ja so tudi razpoznavna blagovna znamka, kiomogoča nadgradnjo regionalnih in lokalnihrazvojnih programov, ter so nosilci čezmejnih pove-zav in izhodišče za povezovanje evropskih regij.

Varovana in zavarovana območja kot instru-ment varstva in upravljanja krajine

V varovanih in zavarovanih območjih sepraviloma srečujemo s številnimi interesi, ki sevelikokrat izključujejo. Pri uresničevanju javnegainteresa oziroma preseganja čezsektorskihproblemov mora prevladati uresničevanjeosnovnih ciljev varovanega ali zavarovanegaobmočja ter logika vzajemnega prilagajanja iniskanje soglasja. Čeprav je osnovni namenvarovanih in zavarovanih območji varstvonarave, marsikje ohranitev habitatov, vrst inkrajine brez človeka in rabe prostora ni mogoča.Zato varovana in zavarovana območjazagotavljajo v povezavi z zaželeno rabo prostora,drugačno ponudbo, nove vire zaslužka inprinašajo boljšo perspektivo za življenje v njih.

Načrtovanje upravljanja krajine ter varovanih inzavarovanih območij je snovanje, vnaprejšnjerazmišljanje in določanje ustreznih ukrepov zauresničevanje (vodenje, usmerjanje, odločanje,uravnavanje opravil) zastavljenega cilja, kidoloča smeri razvoja ali ohranjanje nekegastanja v območju.

5 Kmetijstva in regionalnega razvoja, turizma, gozdarstva, vodnega gospodarstva, prometa idr.Agriculture and regional development, tourism, forestry, water sector, transport, etc.

205

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Special conservation and protected areas asa conservation and landscape managementinstrument

In special conservation and protected areas wegenerally encounter numerous, often opposing,interests. In carrying out public interest or over-coming cross-sector issues, the fundamentalgoals of the special conservation and protectedarea, the logic of mutual accommodation and asearch for common accord must prevail. Al-though the main purpose of special conserva-tion and protected areas is nature conservation,oftentimes preservation of habitats, species andlandscape is not possible without man and useof physical space. Thus preserved and protectedareas provide, in conjunction with a desirableuse of physical space, new sources of income,ensure a different offer and bring better pros-pects for life inside them.

Management planning of landscape and specialconservation andprotected areas is designing,anticipating and setting appropriate measuresfor the carrying out (management, directing, de-cision making, job coordination) of the set goal,defining directions for development of physicalspace or preservation of a specific state in physi-cal space.

Management, as an instrument of implement-ing goals of special conservation and protectedareas, is introduced into our planning practicesby numerous laws from the field of nature con-servation, environment protection and naturalresource (waters, forests). The basic mission ofmanagement is comprehension of the circum-stances in the future, allowing the manager tomake decisions, based on clearly defined goals,on modifications leading from the present stateto a future, predicted or desired state. Manage-ment acts are management plans which definedevelopment directions, the manner of imple-mentation of conservation, use and manage-ment of the protected area, as well as more pre-cise orientations in the conservation of valuablenatural features in the protected area, accounttaken of development needs of the local popu-lation.

A management plan is a system of intercon-nected actions and activities of numerous indi-vidual entities, sectors and services. Their mu-tual coordination requires a carefully tailored,tested and implemented procedure of coordina-tion, decision-making, programming, spatial

Upravljanje kot instrument izvajanja ciljevvarovanih in zavarovanih območij uvajajo v našonačrtovalsko prakso številni zakoni s področjaohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja znaravnimi viri (vodami, gozdovi). Osnovnanaloga upravljanja varovanih in zavarovanihobmočij je razumevanje razmer v prihodnosti,tako da se (upravljavec) na podlagi jasnodefiniranih ciljev varstva narave odloči opotrebnih ukrepih in spremembah, ki vodijo odsedanjega stanja v prihodnje, predvideno oz.zaželeno stanje.

Upravljavski načrti so gospodarsko programskinačrti, ki vsebujejo razvojne usmeritve, načinizvajanja varstva, rabe in upravljanja zavaro-vanega območja ter podrobnejše usmeritve zavarstvo naravnih in drugih vrednot na območjuupravljanja ob upoštevanju potreb razvojalokalnega prebivalstva.

Upravljavski načrt je sistem povezanih akcij indelovanja številnih posameznih subjektov,resorjev in služb. Njihovo medsebojno uskla-jevanje terja posebej izdelan, preverjen invpeljan postopek usklajevanja, odločanja, prog-ramiranja, prostorskega načrtovanja in monito-ringa na različnih ravneh izvajanja varstva.

Ko govorimo o upravljanju varovanih inzavarovanih območij ter krajine se moramozavedati, da bo doseganje želenega stanjaodvisno predvsem od strokovnih služb,gospodarskih subjektov ter prebivalcev, ki bodoupravljavski načrt na določenem območjuizvajali, in povezano s finančnimi sredstvi, kibodo vložena v izvajanje upravljavskih načrtov.

Zavarovano območje se ustanovi z aktom ozavarovanju, ki določa med drugim tudi izdelavonačrta upravljanja. Oba dokumenta sta pomem-bna za načrtovanje parkovne politike in s temtudi za varstvo krajine, saj predstavljataizhodišče za oblikovanje sektorskih razvojnihpolitik5, ki se nanašajo na konkretno zavarovanoobmočje.

V vsakem zavarovanem območju je treba zvidika razvoja, varstva in upravljanja krajine:– upoštevati zatečeno rabo, funkcijo in podobo

krajine;– upoštevati krajinske značilnosti, ki tvorijo

prepoznavnost določenega območja;– upoštevati strukturno urejenost prostora,

206

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

način povezave s stavbno in naselbinskodediščino in zgodovinski razvoj območij;

– ohranjati za posamezne krajinske regijeznačilne krajinske vzorce;

– ohranjati naravne in kulturne vrednote, kitvorijo kulturni in simbolni pomen ter doživ-ljajsko vrednost krajine;

– ugotoviti potenciale krajine za krepitev gos-podarskih in socialnih koristi;

– spodbujati posebne oblike razvoja, ki spoš-tuje biotsko raznovrstnost, naravne vrednotein prepoznavnost območja;

– oblikovati ustrezno prilagojene sektorskeprograme, ki bodo izhajali iz primerjalnihprednosti krajine v posameznih območjih;

– oblikovati marketinški pristop - izluščiti bistvozavarovanega(ih) območja(ij), izbrati moto,predvideti ustrezno celostno podobo inpoenoteno ter razpoznavno opremo posa-meznih območij, določiti obstoječe proizvo-de – primeri dobrih praks.

Zato, da bodo upravljavski načrti izvedljivi,morajo:– postati izhodišče za snovanje skupne razvoj-

ne politike uprave parka, lokalnih skupnostiin države;

– izhajati iz obstoječih sektorskih politik, prog-ramov in prostorskih dokumentov ter bitineposredna podlaga za njihovo dopolnitevoziroma pripravo novih;

– postati vir financiranja državnega proračunazlasti z vidika izvajanja zavarovanja, delovan-ja parkovnih ustanov, nadomestil in spodbudter odškodnin zaradi omejitev in prepovedi,odkupov zemljišč, subvencioniranje investicijkomunalne infrastrukture, sofinanciranjemednarodnih projektov;

– imeti vire lastnega financiranja npr. iz trženja,parkovna infrastruktura - prihodki od prodajeblaga in storitev, takse na uporabo,koncesije, namenski skladi, prodaja spo-minkov, eko-turizem;

– postati območje usmerjanja različnih finan-čnih spodbud iz naslova regionalnegarazvoja, podpore lokalnim skupnostim,pomoč malim in srednjim podjetjem, uspo-sabljanja lokalnega prebivalstva za samoza-poslovanje, prednosti oziroma sofinanciranjapri kandidiranju na različne razpise (varstvookolja, kmetijsko okoljski programi, turističniprogrami, programi kulturne dediščine),prednosti pri dobivanju različnih državnihsubvencij, dotacij, mednarodne podpore(krediti, nepovratna sredstva, donacije), ipd.

planning and monitoring at different levels ofenvironment protection.

When talking about management of specialconservation and protected areas and land-scape, we must be aware of the fact that it willmainly depend on the amount of money whichwill be invested in management, and on the pro-fessional services, economic entities and popu-lation, which will implement the managementplan in a specific area.

The protected area is established by a protectionact, defining, among other things, the elabora-tion of a management plan. Both documents areimportant for park policy planning, and, conse-quently, for landscape conservation, as they con-stitute a starting point for the designing of sec-tor development policies5 concerning a specificprotected area.

In each protected area, in the light of landscapedevelopment, conservation and management, itis necessary to:– Take into account the found use, function

and appearance of the landscape;– Take into account landscape characteristics

which constitute the recognizability of spe-cific area

– Take into account structural arrangement ofthe physical space, type of connection withbuilding and settlement heritage and histori-cal development of the area;

– Preserve landscape specimens characteris-tic of specific landscape regions;

– Preserve natural and cultural values, consti-tuting cultural and symbolic significance andexperience value of the landscape;

– Establish landscapes potentially significantfor the enhancement of economic and socialadvantages;

– Stimulate specific developmentadopting tobiodiversity, natural values and identity of thearea;

– Define appropriately adapted sectoral pro-grammes, based on comparative advan-tages of the landscape in specific areas;

– Define a marketing approach - identify theessence of the protected area(s), choose aslogan, envisage an appropriate and identifi-able image for specific areas, define existingproducts – good practice examples.

Thus, in order for management plans to be vi-able, they must:

207

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Skupna pot k varovanju in upravljanju krajine– razvojni izzivi

Varovana in zavarovana območja so z vidikarazvoja prepoznana kot nosilci skupne vizijerazvoja na principih trajnosti, mesto združevanjasektorskih politik in načrtovanja skupnihprojektov, pripomoček za celovitejše, usklajenovarstvo in razvoj ter zagotovilo za večji sinergijskiučinek vloženih sredstev, predvsem pa kotnosilci usklajenih mehanizmov za podporoprebivalcem. Zavarovana območja ohranjanjanarave predstavljajo še dodatno priložnost, kerimajo upravljavca (kadrovski potencial), načrtupravljanja (programski dokument), ki dajekonkretne varstvene in razvojne usmeritve inoblikuje prioritetne razvojne projekte z vidikarazvoja turizma, infrastrukture, kmetijstva inodgovorijo na vprašanja koliko, kje, kako, kdaj,kakšno.

V veljavni zakonodaji je bil do sedaj uveljavljenpristop z razglašanjem zavarovanih območij, vkaterih je bil razvoj dejavnosti bolj ali manjomejen (npr. narodni, regijski in krajinski park) alicelo prepovedan (naravni rezervati). Nedvomnoje tak pristop enostaven, vendar pa zaradinujnega usklajevanja različnih resorjev inusmerjanja njihovega razvoja terja:– nekoliko spremenjeno umestitev v celovito

razvojno načrtovanje in opredeljevanjenotranje conacije meja varovanih in zavaro-vanih območij z vidika varstva in razvojaobmočja;

– upravljavske načrte, ki so sinteza program-skega in prostorskega akta in kot takiomogočajo natančno opredelitev območjavarstvenih režimov posameznih območij kottudi prostorskih lokacij načrtovanih posegovv prostor.

Stroka bo torej morala oblikovati območja zrazličnimi prostorsko urejevalskimi politikami insicer:– območja doslednega varstva,– območja obnove in rekonstrukcije,– območja dopuščenega usklajevanja.

Notranja conacija omogoča na podlagipredhodnih analiz in vrednotenj argumentiranousmerjati prostorski razvoj tako, da se ohranijobistvene naravne, kulturne in krajinskeznačilnosti, ki opredeljujejo neko krajino alinaravno in kulturno vrednoto kot dediščinooziroma tvorijo njeno prepoznavnost.

– Become the starting point for projecting acommon development policy of the parkmanagement, local communities and theState;

– Be based on the existing sectoral policies,programmes and spatial acts on the oneside, and constitute a direct grounds for theirupdating, and for the preparation of newones, on the other;

– Become a source of funds of the state budget, especially in the light of protectionimplementation, park institution operation,allowances and incentives, as well as com-pensations for restrictions and prohibitions,land purchases, municipal infrastructure in-vestment subsidising and internationalproject co-financing;

– Have their own sources of funds, deriving, forinstance, from the marketing of the park in-frastructure – revenues from sales of goodsand services, tax on use, concessions, dedi-cated funds, souvenir sales, eco-tourism;

– Become a target area for various financialincentives under the head of regional devel-opment, support to local communities, as-sistance to small and medium enterprises,training of local population for self-employ-ment, priority or co-financing in applicationprocedures for various tenders (environmen-tal protection, agricultural environmental pro-grammes, tourist programmes, cultural her-itage programmes), priority in obtaining vari-ous state subsidies, endowments, interna-tional grants (credits, grants, donations), etc.

A common path to landscape protection andmanagement – development challenges

Special conservation and protected areas mustbecome vehicles of a common vision of sustain-able development, converging point of sectoralpolicies and joint project planning, an accessoryto comprehensive and balanced preservationand development, and a guarantee of synergiceffect of the invested funds; above all, they area vehicle of balanced mechanisms of support tothe population. Protected nature conservationareas constitute an additional opportunity, asthey have a management (personnel potential)and a management plan (programme act), set-ting concrete protection and development guide-lines and designing priority developmentprojects from the point of view of tourism, infra-structure and agriculture development, as wellas provide answers to the questions on howmuch, where, how, when and what kind of.

208

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Načrtovanje razvoja in varstva ter upravljanjeobmočij bo zato terjalo premišljen pristop,transparentne metode in tehnike ter zgodnjevključevanje javnosti. Javnost pričakuje alterna-tivne predloge, ki bodo omogočali usklajevanjeinteresov, uresničevanje razvoja in obzirenodnos do okolja.

Res je, da zahteve trga in liberalne razmere vdružbi ter neučinkovitost pravnega sistema naeni strani stopnjujejo potrebo po strožjemukrepanju in večjem obsegu varovanih inzavarovanih območij, vendar le ta ne smejo bitiizločena iz razvojnih dogajanj in iskanjanačrtovalnih odgovorov na razvojne izzive.

Until now, the approach used in the legislationin force was that of designating protected areas,in which activity development was more or lesslimited (such as national, regional and land-scape parks) or even prohibited (natural re-serves). Such an approach is undoubtedly sim-ple, but because of necessary coordination be-tween different sectors and direction of theirdevelopment, it requires:– a somewhat modified incorporation in the

comprehensive development planning anddefining of internal zoning within the bordersof preserved and protected areas in the lightof protection and development of the area,

– management plans constituting a synthesisof programme and spatial acts, allowing, assuch, for a precise designation of the scopeof protection arrangements for specific ar-eas, as well as of physical locations of theplanned spatial development activites.

The profession will have to define areas with dif-ferent spatial planning policies, such as:– areas of strict protection,– areas of restoration and reconstruction,– areas of possible coordination.

Internal zoning on the basis of previous analysesand assessments enables to direct spatial devel-opment in an argumented manner, so as to pre-serve fundamental natural, cultural and land-scape features which define a specific land-scape as heritage, or constitute its identifiability.

In planning development and protection, this willrequire well considered approaches, transparentmethods and techniques, and timely involve-ment of public. The public expects alternativeproposals, enabling coordination of interests,pursuance of development, and a thoughtfulrelationship with the environment.

Granted, market requirements, liberal relations insociety and inefficiency of the legal system in-crease the need for more decisive action and abroader scope of special conservation and pro-tected areas, however, the latter must not beexcluded from the developments in the field andthe search for planning solutions for develop-ment challenges.

209

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Krajina: Evropska konvencija o krajini (Firen-ce, 2000) in Pariška Konvencija UNESCO(1972)

Prek krajine evropsko prebivalstvo danes izražastremljenje k boljši kakovosti vseh življenjskihprostorov, kakor tudi potrebo po zaščiti njihovekulturne identitete s pomočjo varovanja aliponovne vzpostavitve posebnosti vsakegaprostora. Evropska konvencija o krajini tokulturno in politično vzdušje dobro ponazarja,tako da se je izoblikovala v zadnjih desetih letih,kakor je razvidno iz opredelitve krajine,predlagane v 1. členu in področja veljavnosti,povzetega v 2. členu. Razumevanje izraza segaonstran raznih vrst krajin (ne glede na to, ali jihimenujemo kulturne, zgodovinske ali naravne, alipa celo izjemne) in zajema celoto evropskihkrajin, naj bodo urbane ali oburbane, kmetijske,naravne, izjemne ali običajne itd. S tega vidika jetreba že uveljavljene politike varovanjakakovostnih krajin uskladiti s politikami zaustvarjanje novih kakovostnih krajin s pomočjoinovacij, katerih namen je globoka preobrazbaobmočij in ponovna kvalifikacija propadajočihobmočij (rudniki, zapuščene industrijske pokra-jine, urbana predmestja in tamponske cone itd.),z drugimi besedami: politike za območja,»podedovana iz preteklosti«, in za »prihodnje«krajine.

Konvencija o varstvu svetovne kulturne innaravne dediščine (Pariz, UNESCO 1972)

Konvencija je najvišji izraz političnih konceptovza varovanje kakovosti prostorov, katere uporabasloni skoraj izključno na varstvenih sredstvih:selektivno varstvo nekaj redkih delov ozemlja, kiso priznani kot izjemni v primerjavi z ostalimozemljem, ki so implicitno prepuščeni manjučinkovitemu nadzoru kakovosti (»znameni-tosti«, pojmovane kot individualna arhitekturna

Paysage: Convention Européenne de Florence(2000) et Convention UNESCO de Paris (1972)

À travers le paysage, les populations d’Europe expri-ment aujourd’hui leur aspiration à une meilleure qua-lité de tous les lieux de vie ainsi que leur demandede protection de leur identité culturelle, par la défenseou la reconquête des particularités de chaque lieu.La Convention européenne du paysage traduit bience climat culturel et politique, tel qu’il s’est construitces dix dernières années, comme le montre la défi-nition du paysage proposé à l’article 1 et du champd’application repris à l’article 2. L’acception du termeva bien au-delà des types de paysages (que l’onappelle culturels, historiques ou naturels ou encoreexceptionnels) et englobe la totalité des paysageseuropéens, qu’ils soient urbains ou périurbains, agri-coles, naturels, extraordinaires ou ordinaires, etc.Dans cette optique, les politiques pour la protectiondes paysages de qualité déjà reconnus devront êtreassorties de politiques pour la production de nou-veaux paysages de qualité, grâce aux innovationsvisant à une transformation profonde des sites etgrâce à la requalification des sites dégradés (mines,sites industriels abandonnés, périphéries urbaines etzones tampon, etc.), autrement dit: des politiquespour les sites »hérités du passé« et pour les sites»futurs«.

La Convention pour la protection du patrimoineculturel et naturel mondial (Paris, UNESCO 1972)

La Convention est la plus haute expression de laconception de politiques pour la protection de la qua-lité des lieux dont l’application repose presque entiè-rement sur des instruments défensifs: une défensesélective de quelques rares parties du territoire aux-quelles on reconnaît un caractère exceptionnel parrapport au reste du territoire que l’on abandonne, im-plicitement, à un contrôle de la qualité moins élevé(des »monuments« entendus comme des œuvres

Zavarovana območja kulturne dediščine in krajine

Sites culturels proteges et paysage

Lionella Scazzosi, Cinzia Robbiati

210

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

dela, celote kot skupine arhitekturnihkonstrukcij, območja krajinske znamenitosti kotdela človeka in narave). Konvencija, katerekorenine segajo v 19. stoletje, se uvršča vkulturno in zakonodajno tradicijo varstvaznamenitosti (restavratorske listine ali nacionalnizakoni za varstvo številnih držav, med katerimiso tudi Italija, Francija in druge, ki so se pojavilena začetku stoletja), pa tudi v tradicijo varstvanarave, ki je bila še pred kratkim izvajana spomočjo sredstev za varstvo nekaterih območijizrednega pomena (parkov in naravnihrezervatov glede na različne kategorije,predvidene v mednarodnih konvencijah inposameznih nacionalnih in regionalnihdokumentih). Unescova konvencija je bilazasnovana in sprejeta, ko so se razvili poglobljenikoncepti kulturne dediščine in ko so pozornostpritegnile nove kategorije (zgodovinska središča,arhitektura podeželja, industrijska arheologija,zgodovinski vrtovi, zgodovinske poti, izkopa-vanja, kompleksne krajine), predvsem pa rudnain druga bogastva, pojmovana kot nepogrešljivdodatek k razumevanju »izjemnih« bogastev, skaterimi oblikujejo »enotne sisteme«, ki dajejoozemlju značaj kljub razlikam v načinuohranjanja in razmerja/slojevitosti/povezavmed sistemi.

Danes v Evropi soobstajata dva koncepta:zamisel o varovanih območjih in krajinah terzamisel o krajini kot globalnem problemu. Vsakrazpolaga po eni strani z lastnimi sredstviupravljanja, kakršna so opredeljena v nacional-nih in regionalnih zakonodajah za varstvozgodovinske in krajinske dediščine številnihevropskih držav, po drugi strani pa s sredstviUnesca za priznavanje območij. Potekajo priza-devanja za razmislek in eksperimentiranje,katerih namen je razumevanje potencialov inmetodoloških ter operativnih implikacij, ki biizhajale iz povezovanja in dopolnjevanja tehdveh konceptov, ki sta predmet precejšnjegazanimanja za politiko kot celoto.

Sicer v okviru ohranjanja in razvoja kulturnedediščine tako v teoriji kot v praksi potekajoprizadevanja za vedno večjo uveljavitevsistematičnega pojmovanja okoljskih politik, kizdružuje varovane »otočke«, ekološka omrežja,pa tudi številne politike posameznih sektorjev,katerih cilj je, da bi zaobsegle celotno ozemlje(Evropska prostorska razvojna perspektiva -ESDP - iz leta 1999, Direktiva o habitatih Nature2000; konvencije iz Berna, Ria, Ramsara;resolucije Evropske unije v o vodi, tleh itd.).

individuelles d’architecture, des ensembles commedes groupes de constructions architecturales, dessites paysagers comme des œuvres de l’homme etde la nature). La Convention, dont les racines remon-tent au 19e siècle, se place dans la tradition culturelleet législative de la protection des monuments (Char-tes pour la restauration ou Lois nationales de protec-tion de nombreux pays parmi lesquels l’Italie, laFrance et d’autres, datant du début du siècle) maisaussi dans la tradition de la protection de la naturequi était menée, récemment encore, à travers desinstruments pour la défense de certains sites d’unevaleur exceptionnelle (parcs et réserves naturelles,selon les différentes catégories prévues par les con-ventions internationales et les particularités nationa-les et régionales). La Convention Unesco a été con-çue et adoptée alors que des conceptions plus am-ples du patrimoine culturel voyaient le jour, et que l’at-tention se tournait vers de nouvelles catégories (cen-tres historiques, architecture rurale, archéologie in-dustrielles, jardins historiques, routes historiques, ter-rassements, paysages complexes) et surtout vers lesbiens mineurs et diffus entendus comme les complé-ments indispensables à la compréhension des biens»exceptionnels« avec lesquels ils forment des »sys-tèmes unitaires« qui caractérisent le territoire, quoi-que les modes de conservation et de relation/super-position/liaison entre les systèmes diffèrent.

Deux conceptions cohabitent aujourd’hui en Europe:celle des sites et des paysages protégés et celle dupaysage comme problème global. Chacune dispose,d’une part, de ses propres instruments degouvernance, tels qu’ils sont définis dans les légis-lations nationales et régionales pour la protection dupatrimoine historique et paysager de nombreux payseuropéens et, d’autre part, des instruments del’Unesco pour la reconnaissance des sites. On as-siste à une réflexion et une expérimentation qui viseà comprendre les potentialités et les implicationsméthodologiques et opérationnelles qui découle-raient de la mise en relation et de la complémenta-rité de ces deux conceptions, dont l’intérêt pour toutela politique du paysage est grand.

D’ailleurs, dans le cadre de la conservation et dudéveloppement du patrimoine naturel, on assiste àl’affirmation croissante, dans la théorie comme dansla pratique, d’une conception systémique des politi-ques environnementales qui regroupe les »îlots« pro-tégés, les réseaux écologiques mais aussi de nom-breuses politiques sectorielles qui visent à impliquerl’ensemble du territoire (SDEC 1999, Directive Habi-tat Nature 2000; Conventions de Berne, de Rio, deRamsar; Résolutions de l’Union Européenne pourl’eau, le sol, etc.).

211

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Območja in krajine Unesca: laboratoriji

Dolgotrajna dejavnost varovanja krajine, ki jo jeizvajal Unesco, služi kot nepogrešljiva referencakljub neizogibnim omejitvam svoje zgodovinskein politične vloge, s pomočjo pridobitve naziva»dediščina celotnega človeštva« in s tempovezanih praktičnih implikacij. ZnamenitostiUnesca so videti kot množica laboratorijev,katerih izkušnje je mogoče z nekaj potrebnimiprilagoditvami uporabiti v različnih primerih nacelotnem ozemlju (ne da bi pozabili na njihovoizjemnost in prednosti pred ostalimi območji terpoudarjanje značilnosti in problemov, ki soznačilni zanje kot za »velike muzeje pod milimnebom«).

Prošnje za pridobitev naziva »dediščine člo-veštva«, za nove krajinske znamenitosti, ki jihUnesco prejema od povsod, predstavljajo noveprobleme, zaradi katerih se je že pojavila potrebapo opredelitvi novih kategorij (asociativnekrajine, linearne krajine itd.) in boljšemrazumevanju drugih obstoječih kategorij (npr.agrarne krajine).

Trenutno poteka razmislek, zlasti v okvirumednarodnega odbora za zgodovinske vrtove,ki se danes imenuje odbor za »zgodovinskevrtove in kulturno krajino«, o zgodovinskih inmetodoloških sredstvih ocenjevanja/kvalifika-cije krajinskih prostorov, še posebej pa onekaterih konceptih, ki so v rabi še danes, kot jekoncept »celovitosti«.

Razlikovanje Unesca in mednarodnega odboraza zgodovinske vrtove med kulturnimi in narav-nimi krajinami rešuje probleme uvrščanja inpripisovanja eni ali drugi kategoriji na ta način,da nekateri dokumenti vseeno priznavajoprekrivanje in vsebovanje obeh vidikov,naravnega in kulturnega/človeškega, v vsakikrajini. Evropska konvencija o krajini poudarja, dasta narava in kultura vidika, ki sta hkrati prisotnana vsakem ozemlju, zato ne dela razlik med tem,kar velja za naravno in tistim kar velja za umetno:nikoli ne uporabi izraza »kulturna krajina« ali»naravna krajina«, temveč samo izraz »krajina«.

Poleg tega lahko implikacije v zvezi spoznavanjem in ukrepi gospodarjenja, ki jihvsebuje naziv »dediščine človeštva«, danespostanejo priložnosti in spodbude za razvojteorij, metodologij in eksperimentiranj, ki biutegnila biti uporabna za številne države in

Sites et paysages Unesco: des laboratoires

La longue activité de protection du paysage quel’UNESCO a menée représente une référence incon-tournable, malgré les limites inévitables de son rôlehistorique et politique, par le biais de l’instrument del’attribution du titre de »Patrimoine de l’humanité«, etses implications pratiques. Les sites Unesco appa-raissent comme autant de laboratoires dont les résul-tats peuvent être utilisés, avec quelques adaptationsnécessaires, dans différents cas sur l’ensemble duterritoire (sans oublier pour autant leur caractèreexceptionnel et privilégié par rapport au reste du ter-ritoire et l’accentuation des caractéristiques et desproblèmes qui leur sont propres en tant que »grandsmusées à l’air libre«).

Les demandes qui arrivent à l’Unesco de toutes partspour l’attribution du titre de »Patrimoine de l’huma-nité« à de nouveaux sites paysagers posent des pro-blèmes nouveaux et ont déjà rendu nécessaire ladéfinition de nouvelles catégories (paysages asso-ciatifs, paysages linéaires, etc.) et une meilleure com-préhension d’autres catégories existantes (p. ex.paysages agraires).

Une réflexion est en cours, notamment au sein del’ICOMOS-IFLA (Comité International des JardinsHistoriques aujourd’hui rebaptisé des »Jardins His-toriques et du Paysage culturel«), sur les instrumentshistoriques et méthodologiques d’évaluation/qualifi-cation des lieux paysagers, et surtout sur certainsconcepts utilisés jusqu’à aujourd’hui, comme celuid’ »intégrité«.

La distinction UNESCO et ICOMOS entre paysagesculturels et paysages naturels pose des problèmesde classification et d’inscription à l’une ou l’autre ca-tégorie à tel point que certains documents reconnais-sent désormais le mélange et la présence des deuxaspects, naturel et culturel/anthropique, dans chaquesite. La Convention européenne du paysage souligneque la nature et la culture sont des aspects que l’onretrouve ensemble dans chaque territoire et elle nefait aucune distinction entre ce qui est jugé naturel etce qui est jugé artificiel: elle n’utilise jamais la locu-tion »paysage culturel« ou »paysage naturel« maisuniquement le terme »paysage«.

En outre, les implications sur la connaissance et surles instruments de gestion que le titre de »Patrimoinede l’Humanité« comporte peuvent devenir aujourd’huides occasions et des stimulants pour élaborer desthéories, des méthodologies et des expérimentationsqui pourraient être utiles à de nombreux pays et à denombreux sites; et notamment l’importance accordée

212

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

številna območja; še zlasti pa za pomembnost,pripisano dobremu upravljanju (glej poziv krazvoju ustreznih sredstev sodobneganačrtovanja, programiranja in upravljanja: Načrtupravljanja) s strani Unesca – kar je temeljnipogoj za stalni vpis na seznam in se lahko izkažeza uporabno pri številnih državah, kjer sta kulturain politika varstva v osnovi obrambni.

Z izkušnjo območij Unesca so se prav takopojavili številni problemi varstva izključno zizjemnimi »otočki«, namreč: izolacija območja iznjenega zgodovinskega in funkcionalnegakonteksta; protislovne ali kontrastne preobrazbesosednjih območij, s katerimi se gospodari naosnovi različnih in neenotnih pristopov;zgoščeno uveljavljanje vrednot (kulturnih,turističnih, gospodarskih) na zavarovanihobmočjih brez vsake povezave z zgodovinskimali krajinskim kontekstom; pomanjkanje razvojavseh potencialov prostora.

Načrt upravljanja

Načrt upravljanja, ki ga zahteva Unesco zaupravljanje območij, ki so priznana kot»dediščina človeštva«, danes predstavlja novo inprednostno pot do varstva in uveljavljenjakulturne in krajinske dediščine: gre za sredstvo,ki temelji na identifikaciji specifičnih značilnostiin kulturnih vrednot krajine, ki - kot je znano,stremi k zagotavljanju varstva, opredelitvi innavedbi metod, pravnih, upravnih, finančnih intehničnih sredstev, pripravi ustreznih strategij inspecifičnih izvedbenih ukrepov in spremljanja,pri čemer se obrača na različne vključenesubjekte (javne in zasebne). Unesco se je omejilna opredelitev splošnih značilnosti, države – zItalijo na čelu – pa so se zavzele za sestavo svojihlastnih vzorcev1, ki sicer omogočajo opredelitevsplošnega referenčnega vzorca.

Postopoma je postala priznana uporabnostnačrtov upravljanja, ne samo v zvezi s problemi,ki so strogo povezani z ohranjanjem krajin(arhitekturna, arheološka dediščina, urbaneureditve, krajine itd.), temveč tudi kot sredstvotrajnostnega razvoja – s kulturnega, družbenegain gospodarskega vidika – območja, na kateremse dediščina nahaja in katerega celovit del je, sajse zavedamo vloge konteksta pri varstvu inohranjanju dediščine, kot tudi pri kulturni ingospodarski uveljavitvi območij. Prav tako ni večdvoma o utemeljenosti uporabe ustreznihinstrumentov v kulturnih krajinah2 glede na

aux thèmes de la bonne gestion (cf. l’invitation à éla-borer des instruments propres de planification, pro-grammation et gestion du temps: le Plan de gestion)de la part de l’UNESCO - condition de base à l’ins-cription des sites et à leur permanence dans la Liste- peut s’avérer utile pour de nombreux pays où laculture et la politique de protection est principalementdéfensive.

L’expérience des sites Unesco fait également appa-raître les multiples problèmes d’une protection uni-quement par »îlots« exceptionnels, à savoir: l’isole-ment du site de son contexte historique et fonction-nel; les transformations contradictoires ou contras-tantes des territoires limitrophes, gouvernés selondes logiques différentes non unifiées; la concentra-tion de la mise en valeur (culturelles, touristique, éco-nomique) sur les sites protégés sans aucun lien avecle contexte historique et paysager; le manque dedéveloppement de tous les potentiels des lieux.

Le Plan de gestion

Le Plan de gestion, demandé par l’UNESCO pour lagestion des sites reconnus »Patrimoine de l’Huma-nité«, représente aujourd’hui une voie nouvelle etprivilégiée pour la protection et la mise en valeur dupatrimoine culturel et du paysage: il s’agit d’un instru-ment basé sur l’identification des caractères spécifi-ques et des valeurs culturelles d’un site qui, commetout le monde le sait, vise à en garantir la protection,à définir et indiquer les méthodes, les instrumentslégaux, administratifs, financiers et techniques, à pré-voir les stratégies adéquates et les actions spécifi-ques de réalisation et de suivi, en s’adressant auxdifférents sujets impliqués (publics et privés).L’Unesco s’est limité à en définir les caractères gé-néraux et les États – l’Italie la première – s’emploientà rédiger leurs propres modèles1, qui permettrontd’ailleurs de définir un modèle général de référence.

On a progressivement reconnu l’utilité des plans degestion, non seulement par rapport aux problèmesstrictement liés à la conservation des sites (patri-moine architectural, archéologique, implantationsurbaines, paysages, etc.) mais aussi comme instru-ment de développement durable – d’un point de vueculturel, social et économique – du territoire auquelle patrimoine appartient et dont il fait partieintégrante, car on a pris conscience de la fonction ducontexte dans la protection et la conservation dupatrimoine ainsi que dans la mise en valeur culturelleet économique des territoires dans lesquels il s’in-sère. De même, on ne doute plus du bien-fondé del’utilisation, dans les Paysages culturels2, d’instru-

213

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

kompleksnost varovanih objektov, vključenihsubjektov in vidikov, ki jih je potrebno upoštevatiin razvijati3.

V okviru procesa urejanja krajine se številnedruge države izmenjavajo pri predvidevanjunačrtov upravljanja ne glede na njihovo označboin različno naravo vzorcev, ki jih predlagaUnesco. Njihov cilj je opredeliti načine izvedbev splošnih okvirih: ti načrti upravljanja so včasihsredstvo, ki omogoča širjenje podatkov v zvezi spridobivanjem finančnih sredstev, subvencij,tehničnih, spoznavnih in operativnih nasvetovitd.; včasih same opredelijo lastna sredstva zaorganizacijo, gospodarjenje in gospodarske,finančne, tehnične, didaktične vidike ali celoizobrazbo, podatke, upravne zadeve itd.; včasihpa tudi, vedno s krajinskimi cilji, vzpostavijopovezavo med različnimi politikami sektorjev, kiže posegajo v prostor, kot so na primer politikaekologije, varstva narave, varstva okolja,gozdarstva, izrabe hidrogeoloških virov,kmetijstva, javnih del, kulture, turizma,gradbeništva itd. Nazadnje se sredstva, nakatera se nanašajo načrti upravljanja,spreminjajo glede na to, ali z zadevnimobmočjem na enoten način upravlja en samupravljalec ali pa je ta naloga zaupana večavtonomnim organom. Splošno gledano jevedno predviden načrt posegov, ki naj bi biliizvedeni v fizičnem smislu, kot so posebnagradbišča ali vzdrževalna dela, za katere sodoločene tudi najmanjše podrobnosti.

Eksperimentiranje v italijanski pokrajiniCerveteri

Primer načrta upravljanja, ki je trenutnoposkusno v (javni) razpravi in opredelitvi urejanjakrajine v italijanski pokrajini Cerveteri, zadevapomembno in obširno (območje Unesca)arheološko cono, ki se nahaja v nasprotujočemkrajinskem kontekstu, močno zaznamovanim zizjemnimi značilnostmi (ki so, le delno, povezanez etruščansko arheološko prisotnostjo) innedavnimi razslojevanji in preobrazbami, ki jimje bila podvržena.

ments adéquats face à la complexité des objets àprotéger, des sujets impliqués et des aspects à met-tre en œuvre et à développer3.

Dans le cadre du processus d’aménagement du pay-sage, plusieurs autres pays prévoient souvent l’uneou l’autre forme de plan de gestion, quoique leurdénomination et leurs caractères diffèrent des modè-les proposés par l’Unesco. Ils ont pour objectif dedéfinir les modalités de la mise en œuvre des choixgénéraux: ces plans de gestion sont parfois l’instru-ment qui permet la divulgation des informations re-latives à l’obtention de financements, de subventions,de conseils techniques, cognitifs, opérationnels, etc.;parfois, ils définissent eux-mêmes leurs propres ins-truments pour l’organisation, la gestion et les aspectséconomiques, financiers, techniques, didactiques, ouencore la formation, l’information, l’administration,etc.; parfois encore ils établissent, toujours à des finspaysagères, un lien entre les différentes politiquessectorielles qui interviennent déjà sur le territoire,comme celles pour l’écologie, la conservation de lanature, la protection de l’environnement, laforestation, l’exploitation des ressources hydrogéolo-giques, l’agriculture, les travaux publics, la culture, letourisme, la construction, etc. Enfin, les instrumentsauxquels les plans de gestion ont recours varientselon que le territoire concerné est gouverné demanière unitaire par un seul organe de gestion ouqu’il est confié à plusieurs opérateurs autonomes. Engénéral, ils prévoient toujours un plan des interven-tions à mener sur le contexte physique, comme leschantiers extraordinaires ou les travaux d’entretien,dont ils définissent les moindres détails.

L’expérimentation de Cerveteri

Le modèle de Plan de gestion qui est en cours d’ex-périmentation pour la lecture et la définition de lagestion paysagère du site italien de Cerveteri con-cerne une zone archéologique importante et vaste(site Unesco) qui se situe dans un contexte paysa-ger contradictoire, fortement empreint de caractèresexceptionnels (liés, en partie seulement, à la pré-sence archéologique étrusque) et des récentes su-perpositions et transformations qu’il a subies.

1 Glej Modello del Piano di Gestione dei Beni Culturali iscritti alla Lista del Patrimonio dell ’Umanitŕ. Linee Guida, s.d. Ministero per i Beni e le AttivitŕCulturali. Commissione Nazionale Siti UNESCO e Sistemi Turistici, ki je bil predstavljen v času 2. nacionalnega dne krajin Unesca v Paestumu 25. in 26.maja 2004.Voir le Modello del Piano di Gestione dei Beni Culturali iscritti alla Lista del Patrimonio dell ’Umanità. Linee Guida, s. d. Ministero per i Beni e le Attività Culturali.Commissione Nazionale Siti UNESCO e Sistemi Turistici, présenté lors de la 2ème journée nationale des Sites UNESCO à Paestum 25-26 mai 2004.

2 Za kulturne krajine glej World Heritage Cultural Landscapes 1992-2002, s.d. P. J. Fowler, World Heritage papers 8, Paris 2003.Pour les paysages culturels, voir World Heritage Cultural Landscapes 1992-2002, s.d. P. J. Fowler, World Heritage papers 8, Paris 2003.

3 V tej zvezi glej Cultural Landscapes: the Challenges of Conservation, World Heritage 2002 Shared Legacy, Common Responsibility Associated Workshops 11.-12.november 2002, Ferrara - Italija, World Heritage papers 7, Paris 2003, s. 9-50.Voir à ce sujet Cultural Landscapes: the Challenges of Conservation, World Heritage 2002 Shared Legacy, Common Responsibility Associated Workshops 11-12novembre 2002, Ferrare - Italie, World Heritage papers 7, Paris 2003, p. 9-50.

214

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Krajinska analiza zajema obširni del ozemlja inse nanaša ne samo na teoretične predpostavke,ki ga zadevajo, in na metodološke smernice,ampak tudi na operativna sredstva in naizkušnje, ki so bile uporabljene in preskušenezlasti v zadnjih dveh letih pri urejanju krajine vštevilnih evropskih državah v okviru izvajanjaEvropske konvencije o krajini.

Načrt predlaga in uporablja Italijanski vzorecNačrta upravljanja s krajinami Unesca, povezans krajinsko problematiko z namenom:

1) Vključiti tematike krajinskega konteksta vupravljanje s posameznimi primeri zaščitenihobmočij;

2) Vzpostaviti referenco, ki bi jo bilo mogočeuporabljati za »kulturne krajine« s seznamaUnesca, kakor tudi, na bolj splošen način, zavse krajine.

Še zlasti je v načrtu gospodarjenja predvidenrazvoj operativnih tem, pri katerih interakcijaomogoča izmenjavo na področju:– poznavanja (označba in ocenjevanje);– opredelitve ciljev krajinske kakovosti;– ohranjanja in prekvalificiranja;– uveljavitve ugotovljenega značaja in poten-

ciala (kulturna in družbena spodbuda, izrabakulturne dediščine, gospodarska uveljavitev);

– sodelovanja prebivalstva in pritegnitevorganizacij (dogovorne skupine);

– opredelitve in sestave programov dejavnosti.

Različne vrste dejavnosti ustrezajo tematskimciljem:– fizični posegi, opredeljeni na podlagi rokov

izvedbe (izredni, redno vzdrževanje), nujnosti(zelo nujni/nujni/ne nujni) in tveganja/krh-kosti/priložnosti;

– akterji (javni, zasebni, združenja itd.);– sredstva uveljavljanja in viri (projekti in po-

segi; splošna ali sektorska načrtovalnasredstva; lastna gospodarska podpora aligospodarska podpora iz drugih sektorjev;posredne dejavnosti);

– spremljanje (pojmovano hkrati kot nadzor inpostopna prilagoditev izvedbe programa inkot postopek spodbujanja in usklajevanjamed akterji za izvedbo programa dejavnosti).

Projekt se uvršča v kritično obdobje zaprihodnost krajine Cerveteri: ponovna oprede-litev krajinskega načrta gospodarjenja z novimisredstvi za varstvo krajine (»regionalni kulturni

L’analyse paysagère porte sur une vaste portion deterritoire et se réfère, non seulement aux élabora-tions théoriques qui la concernent et aux directivesméthodologiques, mais aussi aux instruments opé-rationnels et aux expériences qui ont été utilisés ettestés, notamment ces dernières années, dansl’aménagement du paysage dans de nombreux payseuropéens, en application de la Convention euro-péenne du paysage.

Le Plan propose et utilise le Modèle italien du Plande gestion des sites Unesco intégré aux probléma-tiques paysagères, dans le but de:

1) Insérer les thèmes du contexte paysager dans lagestion des cas individuels des sites protégés;

2) Construire une référence qui puisse être utiliséeaussi bien pour les »paysages culturels« de laListe Unesco que, de manière plus générale,pour tous les paysages.

En particulier, le Plan de gestion prévoit le dévelop-pement de thèmes opérationnels, dont l’interactionpermet l’échange, en ce qui concerne:– la connaissance (caractérisation et qualification);– la définition d’objectifs de la qualité paysagère;– la conservation et la requalification;– la mise en valeur des caractères et des potentiels

identifiés (promotion culturelle et sociale,exploi-tation du patrimoine culturel, mise en valeur éco-nomique);

– la participation des populations et l’engagementdes organismes (table de concertation);

– la définition et la programmation d’actions.

Différents types d’actions correspondent aux objec-tifs thématiques:– interventions physiques, définies en fonction des

délais de réalisation (extraordinaires, entretienordinaire), de l’urgence (très urgentes/urgentes/pas urgentes) et des risques/fragilité/opportuni-tés;

– acteurs (publics, privés, associations, etc.);– instruments de mise en œuvre et ressources

(projets et interventions; instruments de planifi-cation généraux ou sectoriels; aides économi-ques propres ou provenant d’autres secteurs;activités indirectes);

– suivi (entendu à la fois comme le contrôle etl’adaptation progressive de la réalisation du pro-gramme et comme le processus de promotion etde coordination entre les acteurs pour la réalisa-tion du programme d’action).

Le projet s’inscrit dans une période cruciale pour lefutur de Cerveteri: redéfinition du Plan Paysager

215

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

parki«); začetna stopnja sestave novega načrtaurbane ureditve, v kateri so predvideni krajinskividiki s strani občinskih upravnih organov. Žeaktivirana dogovorna skupina združuje različnepristojne ravni (in različne sektorje) na področjuupravljanja z območjem: občina, regija,italijansko Ministrstvo za kulturo, ki je odgovornoza arheološko najdišče in ima zemljišča v svojilasti, pa tudi sosednje občine.

Internet:PaRID – Research and International Documen-tation for Landscape; www.parid.polimi.it

Régional, avec de nouveaux instruments pour la pro-tection des paysages (»parcs culturels régionaux«);phase initiale de l’élaboration du nouveau Pland’aménagement urbain, qui prévoit des aspects pay-sagers de la part de l’Administration de la municipa-lité. Une table de concertation, déjà active, regroupeles différents niveaux (et les différents secteurs) com-pétents en matière de gestion du territoire: la Muni-cipalité, la Région, le Ministère italien de la Culture,responsable du site archéologique et propriétaire dessols, mais aussi les Municipalités voisines.

Internet:PaRID – Research and International Documentationfor Landscape; www.parid.polimi.it

216

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Varstvo in upravljanje krajine:izkušnje in prizadevanja na Škotskem

Landscape protection and management:Scottish experience and aspiration

John Thomson

Naravna dediščina Škotske

Škotska zaradi svojih raznolikih geoloških inklimatskih razmer ter dolge zgodovinenaseljevanja ljudi uživa blagoslov izrednopestrega krajinskega bogastva. Mnoge njenekrajine po zahodnoevropskih standardih ševedno veljajo za razmeroma nedotaknjene.Vendar so to v resnici skoraj brez izjeme kulturnekrajine, in tudi najbolj divje in oddaljene nosijopečat nekdanje človekove rabe in celonaseljenosti. Te močne kulturne povezave patudi sicer niso vedno samo pozitivne; številneznamenite krajine so v vsaj nekaterih področjihsimbol pretekle napačne uporabe ali zlorabemoči. A kljub temu, in deloma tudi iz tegarazloga, bi le malo ljudi podvomilo v to, da sokrajine Škotske nekaj, na kar so tamkajšnji ljudjeizredno ponosni in kar predstavlja središče njenenacionalne identitete.

Kaj je Škotska storila, da bi zavarovala todediščino? Tako kot ostali del Združenegakraljestva je sredi 20. stoletja postavila jasnoločnico med ohranitvijo narave in krajine (čepravsta bili obe nedavno skupaj postavljeni podpristojnost moje organizacije). Vendar pa sepraksa na področju varstva in upravljanja krajineveliko bolj razhaja pri različnih delih Združenegakraljestva, kot se je pri ohranjanju narave. To jedeloma odraz še nedavnega neobstoja širšegaevropskega okvira takšne vrste, kot ga zabiološko raznovrstnost nudijo direktive Natura.Vendar pa je, kot bom razložil v nadaljevanju,izvor tega tudi v globoko zakoreninjenihdomorodnih socialnih in političnih dejavnikih.

V celoti je formalni sistem varstva krajine dokajslab in nerazvit, vsaj po angleških in valižanskihstandardih. To je deloma mogoče pripisati

Scottish Natural Heritage

Thanks to its varied geology and climatic condi-tions, and long history of human settlement,Scotland is blessed with a remarkably diverselandscape resource. Many of its landscapes re-main by Western European standards relativelynatural. In reality, however, they are almost with-out exception cultural landscapes, with even thewildest and most remote bearing the impact ofpast human use and even habitation. Further-more, these strong cultural association are notalways positive in character; many renownedlandscapes are seen in at least some quarters assymbolic of past misuse and abuses of power.Yet, and partly for this reason, few would ques-tion that the landscapes of Scotland are a mat-ter of great pride to its people and lie at the heartof its national identity.

What steps has Scotland taken to safeguard thislegacy? Like the rest of the UK, it drew in themid-20th century a sharp divide between natureand landscape conservation (though the twohave more recently been brought together in theremit of my own organisation). But practice inthe fields of landscape protection and manage-ment has diverged much more sharply betweendifferent parts of the UK than it has on the na-ture conservation side. In part this reflects thatabsence until very recently of a wider Europeanframework, of the kind provided for biodiversityby the Natura Directives. But as I shall explain, italso has its origins in deep-seated indigenoussocial and political factors.

Overall the formal system of landscape protec-tion is relatively weak and undeveloped, certainlyby English and Welsh standards. This is partiallyattributable to the difficulty of identifying (let

217

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

težavnosti prepoznavanja (kaj šele priznavanjatega prepoznavanja) najboljšega v deželi, ki jeblagoslovljena s številnimi lepimi krajinami.Vendar lahko izvor tega najdemo tudi v nekdan-jem političnem odporu v deželi z zelo koncen-triranim vzorcem lastništva zemljišč in prevla-dujočo urbano kulturo. Prav zaradi tega jeŠkotska šele v zadnjih petih letih ustanovilasvoja prva dva nacionalna parka. In celo ta dvasta bila le deloma določena zaradi svojihkrajinskih lastnosti, na področju varstva inupravljanja krajine pa sta obravnavana kot zgoljdel enega izmed štirih ciljev.

Poleg tega imamo še mrežo Nacionalnihvizualno privlačnih območij, ki v celoti pokrivajookrog 13 % dežele, v katerih so določene vrsterazvoja podvržene ostrejšemu nadzoru kotdrugod, zlasti zaradi varstva krajine. Vendar taobmočja niso poznana in so večinomapredstavljena. In kljub dejstvu, da bi verjetnoprav vsa lahko na splošno priznali kot najboljznamenite krajine na Škotskem, se njihovemuizboru tudi v okoljskih krogih pogosto očita, daodraža težnje majhne skupine samooklicanih‘strokovnjakov’ izpred 40 do 50 let.

32 lokalnih organov na Škotskem je na področjusistema načrtovanja rabe prostora prav takopristojnih za določanje območij, ki bi lahko imelavisoko lokalno vrednost. Vendar je doslej biloizvajanje teh pristojnosti daleč od sistema-tičnega – ali celo univerzalnega. Različni organiso sprejemali zelo različne pristope, pri čemer sonekateri, na primer, določali zelo obsežnaobmočja, drugi pa le nekaj znanih atraktivnihtočk. Razumljiva težnja po zlivanju krajine innjenih rekreacijskih vrednosti se kaže v 3regionalnih parkih, ki so znani predvsem po tem,da bližnjim mestom predstavljajo dragocen virrekreacije, ob tem pa so uspeli doseči niz ciljev,po katerih je krajina zaslovela – dejstvo, ki sekaže v njihovi vključitvi na seznam IUCN vkategoriji zavarovana območja.

Več let so obstajala tudi prizadevanja:– za poudarjanje izkustvene vrednosti relativ-

no nerazvitih območij na Škotskem - nepravih divjin, temveč krajin, ki še vednodajejo občutek oddaljenosti in ‘enosti znaravo’;

– za varovanje krajinske odmaknjenosti okolicevečjih mest z določitvijo ‘zelenih pasov’;

– za izboljšanje kakovosti nekaterih urbanih inpredurbanih krajin, izmed katerih imajo

alone agreeing on the identification of) the bestin a country blessed with many fine landscapes.But it can also be traced back to political resist-ance in a country with a very concentrated pat-tern of land ownership and a predominantly ur-ban culture. In consequence Scotland has onlywithin the last five years established its first twoNational Parks. Even these have been desig-nated only partly for their landscape qualitiesand with landscape protection and manage-ment as no more than part of one of their fourobjectives.

We have in addition a network of National Sce-nic Areas, covering in all about 13% of the coun-try, in which certain types of development aresubject to rather tighter control than elsewherespecifically in order to protect the landscape.But these are not well-known and are for themost part little-promoted. And despite the factthat all of them would probably command wide-spread recognition as being amongst Scotland’smost outstanding landscapes, their selection isoften criticised, even in environmental circles, asreflecting the preferences of a small group ofself-professed ‘experts’ 40 to 50 years ago.

Scotland’s 32 local authorities also have powersin the land use planning system to designateareas seen as being of high value locally. Buthitherto the use of these powers has been farfrom systematic – or even universal. Differentauthorities have adopted very different ap-proaches, some for example choosing to desig-nate very extensive areas, others only a few well-known ‘honey-pots’. The understandable ten-dency to conflate landscape and recreationalvalues is embodied in the existence of 3 Re-gional Parks, identified primarily for their role asa valuable recreational resource for nearbytowns and cities but managed to a set of objec-tives which have landscape to the fore – a factthat is reflected in their inclusion in the list ofIUCN Category V Protected Areas.

There have also been efforts over the years:– to highlight the experiential value of Scot-

land’s relatively undeveloped areas – not truewildernesses but still capable of giving asense of remoteness and ‘one-ness with na-ture’;

– to protect the landscape settings of majorcities through the designation of ‘greenbelts’;

– to improve the quality of some urban and

218

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

številne nedobrodošle brazgotine industrij-skih in rudarskih dejavnosti iz preteklosti;

– za ohranjanje značaja mnogih urejenih kra-jin, ki so bile oblikovane (zlasti v nižinah) zato,da bi ustvarile privlačen kontekst za domovepremožnih, zlasti od 18. stoletja naprej; in

– zlasti v zadnjih letih, da bi se bolje opisalo inoznačilo vse krajine s prepoznavanjem takovrednosti njene raznolikosti kot tistega, karneposredna okolica skupaj z bogastvomosebnih spominov prispeva h kakovostiživljenja in občutku identitete ljudi.

Režim, ki se je v veliki meri razvil kot odgovor najavno zaskrbljenost za krajine in kot izraz tezaskrbljenosti ter ne toliko kot vsiljevanje odzgoraj navzdol, je prinesel veliko dobrega.Pomagal je, na primer, spodbuditi hitro širjenjeprostovoljnega dela, ki je segalo od majhnihobčinskih skupin do nacionalnih ustanov, ki sose posvetile dolgoročnemu upravljanju ohran-janja, kot je Nacionalni sklad za Škotsko.

Vendar je sistem, tak kakršen je, pokazal tudislabosti. Te so:– preveliko poudarjanje varstva namesto aktiv-

nega upravljanja in spodbujanja pozitivnihsprememb;

– prevelika osredotočenost na formalno na-črtovanje rabe prostora in razvoj nadzornihrežimov kot sredstva za doseganje krajinskihciljev na račun drugih javnih političnihinstrumentov primerljivega vpliva na uprav-ljanje zemljišč in voda;

– premajhno prizadevanje za ohranjanje zna-čilnosti lokalnega oblikovanja in uporabolokalnih materialov; in

– nezadostna povezanost s poklicnimi skupi-nami in sektorji, katerih tekoče odločitve sotesno povezane s krajino (kot so inženirji ingradbena industrija).

Gledano v celoti ta pristop doslej ni pokazalpopolne učinkovitosti pri preprečevanju zmanj-ševanja krajinske kakovosti in značaja, ne napodročju obsežnega, pogosto s strani državespodbujanega razvoja, kot so komercialnapogozditev, razvoj obnovljivih energetskih virovin telekomunikacije, ne na področju manjšihkumulativnih vplivov, povezanih z (na primer)intenziviranjem kmetijstva in prekomernimzanašanjem na standardizirane oblike inmateriale stanovanjskih objektov ter na razvojprodaje na drobno.

peri-urban landscapes, many of which bearthe unwelcome scars of past industrial andmining activity;

– to preserve the character of the many de-signed landscapes created (especially in thelowlands) to provide an attractive context forthe homes of the wealthy, especially from the18th century onwards; and

– in recent years, to better describe and char-acterise all landscapes, in recognition both ofthe value of diversity in itself and of the con-tribution that peoples’ immediate surround-ings, with their wealth of personal associa-tions, make to their quality of life and senseof identity.

There is much that is good about a regime thathas developed largely as a response to and ex-pression of public concern for landscapes,rather than as a top-down imposition. It has, forexample, helped to stimulate a rapidly growingvolume of voluntary action, ranging from smallcommunity groups to national institutions dedi-cated to long-term conservation management,such as the National Trust for Scotland.

But the system as it stands also has markedweaknesses. These include:– too much emphasis on protection, rather

than active management and the promotionof positive change;

– too exclusive a focus on the formal land useplanning and development control regimesas the means of pursuing landscape objec-tives, at the expense of other public policyinstruments of comparable influence overthe management of land and water;

– too little effort to maintain characteristiclocal designs and the use of local materials;and

– insufficient engagement with professionsand sectors whose day-to-day decisions haveprofound implications for the landscape(such as engineers and the construction in-dustry).

All in all, the approach hitherto has not provedfully effective in preventing the erosion of land-scape quality and character by either large-scale,often state-promoted, developments such ascommercial afforestation, renewable energydevelopment and telecommunications or thesmall-scale cumulative impacts associated with(for example) agricultural intensification and anover-reliance on standardised designs and ma-terials for housing and retail developments.

219

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Kakšen je torej pri vsem tem trenutni načrt naŠkotskem? Kot javni organ z vodilnimi (todadaleč od tega, da bi bile tudi izključne)pristojnostmi za te zadeve, si Škotska naravnadediščina prizadeva:

– dvigniti javno in politično zavest glede tega,kar lahko kakovostne krajine prispevajo takoh kakovosti življenja kot gospodarski uspeš-nosti (nekaj, kar zahteva udejanjanje tako napodročju varovanja tistega, kar je najboljše,kot popravljanja in izboljšanja tistega, kar nitako dobro);

– spodbuditi razpravo o želeni prihodnji usme-ritvi spreminjanja krajine, da bi se prepoznalosplošno razširjene javne cilje;

– ustvariti višje priznavanje lokalnih krajinskihznačilnosti in posebnosti ter sil, ki grozijo znjihovim uničenjem;

– oblikovati učinkovitejši sistem varstvakrajinnacionalnega pomena;

– ustvariti večje vzajemno razumevanje inpripravljenost za sodelovanje pri vseh tistih,ki h krajinski dediščini pristopajo z različnihvidikov (npr. arheoloških, estetskih indružbeno-kulturnih); in

– vključiti krajinske cilje v vse ustrezne javnepolitike (zlasti novo politiko o rabi zemljišč, kije naslednica reforme SKP1 ) .

Tak načrt je po našem mnenju zelo usklajen zEvropsko konvencijo o krajini. Upamo, da bopristop Združenega kraljestva k Evropskikonvenciji o krajini povečal politično podporo zastvar, v katero kljub svoji javni privlačnosti, ševedno mnogi, ki imajo moč in oblast, dvomijo.

Against this background, what then is the cur-rent landscape agenda in Scotland? As the pub-lic body with the lead (but far from exclusive)responsibility for the subject, Scottish NaturalHeritage has been endeavouring:

– to raise public and political awareness ofthe contributions that good quality land-scapes can make to both the quality of lifeand economic performance (something thatrequires action both to safeguard the bestand to repair and improve the less good);

– to encourage debate about the desired fu-ture direction of landscape change, with theaim of identifying widely shared public objec-tives;

– to create greater appreciation of local land-scape character and distinctiveness, and ofthe forces that threaten to erode it;

– to establish a more effective system of pro-tection for nationally-valued landscapes;

– to generate greater mutual understandingand willingness to co-operate between thoseapproaching the landscape heritage fromdifferent perspectives (e. g. the archaeologi-cal, aesthetic and socio-cultural); and

– to build landscape objectives into all relevantpublic policies (especially the new land usepolicies post-CAP1 reform).

This agenda is, we believe, very much in tunewith the European Landscape Convention (ELC).We are hoping that the UK’s accession to theELC will boost political support for a causewhich, despite its public appeal, still remainssuspect in the eyes of many in positions ofpower and authority.

1 SKP (Skupna kmetijska politika EU)CAP (Common Agricultural Policy of EU)

220

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Povzetek

Kulturna krajina je izraz tisočletnega delovanjačloveka v prostoru, viden zapis njegovega dela innaporov ter najbolj prepoznaven simbol vsakecivilizacije. Zakon o varstvu kulturne dediščinepoleg arheološke, zgodovinske, umetnostno-zgodovinske, naselbinske, etnološke in tehniškedediščine prepoznava: (1) dediščino oblikovanenarave - vrtnoarhitekturno dediščino, kamorsodijo objekti in območja vrtnega in parkovnegaoblikovanja, in (2) kulturno krajino, kamor sodijoposebni (topografsko) razmejeni deli krajine, kiso nastali s součinkovanjem človeških innaravnih dejavnikov ter ponazarjajo razvojčloveške družbe v času in prostoru.

Ohranjanje dediščinskih kulturnih krajin ne moretemeljiti na varstvu obstoječega stanja ali celovračanju v že preživete oblike, saj bi s temkulturno krajino iztrgali iz sedanjega življenja innjej lastne dinamike razvoja ter ustvarili muzejskieksponat. Dediščinske kulturne krajine jemogoče ohraniti zgolj skozi usklajevanjerazvojnih in varstvenih programov ali načrtov vprostoru tako, da se ohranjajo tiste bistvenekrajinske značilnosti, ki jih opredeljujejo kotdediščino.

V prispevku je predstavljen pojem dediščinskekulturne krajine, način evidentiranja invrednotenja, tipološko razvrščanje ter smernicein mehanizmi za ohranjanje dediščinskihkulturnih krajin. Zaradi globalizacije in vednonovih razvojnih potreb je moč pričakovati še večjipritisk na prostor. Poznavanje vrednot našihkrajin, krepitev zavedanja o njihovem pomenu zaohranitev lastne identitete ter temu ustreznoukrepanje na vseh področjih od strateškorazvojnega preko prostorsko načrtovalnega doizvedbeno upravljavskega je edina možnost, dajih ohranimo zase in za rodove, ki prihajajo.

Abstract

The cultural landscape is the expression of hu-man activity in the physical environment over thecourse of thousands of years, the visible recordof human work and efforts, and the most recog-nisable symbol of every civilisation. As well asarchaeological heritage, historical heritage, artis-tic heritage, historic settlement heritage, ethno-logical heritage and technical heritage, the Cul-tural Heritage Protection Act recognises: (1) de-signed landscape, which includes structures andareas of historic garden and park design, and (2)cultural landscape, which includes special(topographically) delimited parts of the land-scape which have been created through the in-teraction of human and natural factors andwhich illustrate the development of human so-ciety in time and space.

Conservation of cultural heritage landscapescannot be based on the protection of the exist-ing state or even on a return to past forms, sincethis would tear the cultural landscape frompresent-day life and its own dynamics of devel-opment and create a museum piece. Culturalheritage landscapes can only be conservedthrough the coordination of development andconservation programmes or plans in an area, insuch a way that those essential landscape fea-tures which define them as heritage are con-served.

The paper introduces the concept of the culturalheritage landscape, a method of identificationand evaluation, typological classification andguidelines and mechanisms for the conservationof cultural heritage landscapes. Globalisationand never-ending development needs mean thateven greater pressure on the physical environ-ment is to be expected. Knowledge of the valu-able elements of our landscapes, strengtheningawareness of their importance for the conserva-

Kulturna krajina kot kulturna dediščina

The Cultural Landscape as Cultural Heritage

Barbara Mlakar

221

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

I. Pojem dediščinske kulturne krajine

Svet Evrope poudarja, da je treba povsod vEvropi prepoznavati kulturno krajino kotpomemben vir naše evropske kulture, ter jo štejeza enega stebrov naše evropske integritete.Kulturna krajina je izraz tisočletnega delovanjačloveka v prostoru, viden zapis podeželskedediščine, zapis dela in naporov večineprebivalcev nekdanje Evrope ter najboljprepoznaven simbol evropske civilizacije.Poudarjen dediščinski značaj kulturne krajinepomeni zahtevo za njeno neposrednoohranjanje (Donaidieu, 1993; Dower, 1999).

V Sloveniji dediščinske kulturne krajineopredeljuje in varuje Zakon o varstvu kulturnedediščine (Ur. list RS, št. 7/99). Zakon govori okulturni dediščini kot o območjih in kompleksih,ohranjenih materializiranih delih kot rezultatuustvarjalnosti človeka, družbenega razvoja indogajanj, katerih varstvo je zaradi njihovegazgodovinskega, kulturnega in civilizacijskegapomena v javnem interesu. Varstvo dediščine jeohranjanje materialnih in vsebinskih lastnostiobjektov in območij, skrb za njihovo celovitost inneokrnjenost ter poudarjanje in zagotavljanjepomena, ki ga imajo kot bistvena sestavinasodobnega življenja. Zakon poudarja, da jeohranjanje in varovanje dediščine skrb vseh invsakogar ter da je treba dediščino ohranjati invarovati v vseh okoliščinah.

Podobno kot ICOMOS tudi Zakon o varstvukulturne dediščine med zvrstmi dediščineprepoznava:

1. dediščino oblikovane narave - vrtnoarhitek-turno dediščino kot objekte in območja, ki sourejeni z naravnimi in grajenimi prvinami povrtnoarhitekturnih načelih. Vrtnoarhitekturnaureditev iz možnega rastlinskega gradivanačrtno izbere vrste in z načrtovano negousmerja njihov razvoj k zasnovani podobi,praviloma polni simbolnih sporočil, ki nudičloveku varnost, udobje, umišljen svet alistatusni simbol. Pri vrtnoarhitekturni dediš-čini varujemo zlasti:

– oblikovno zasnovo,– umestitev v širši prostorski in zgodovinski

kontekst,– značilno okolico in poglede.

2. (dediščinsko) kulturno krajino kot posebne(topografsko) razmejene dele krajine, ki sonastali s součinkovanjem človeških in

tion of our own identity and correspondingmeasures in all spheres from strategic develop-ment through spatial planning to executive man-agement is the only way in which we will be ableto conserve them for generations to come.

I. The concept of the cultural heritagelandscape

The Council of Europe stresses that it is neces-sary throughout Europe to recognise the culturallandscape as an important source of our Euro-pean culture and to consider it one of the pillarsof our European integrity. The cultural landscapeis the expression of human activity in the physi-cal environment over the course of thousands ofyears, the visible record of rural heritage, arecord of the work and efforts of the majority ofthe inhabitants of the Europe of old, and themost recognisable symbol of European civilisa-tion. This emphasis on the cultural landscape asheritage means a requirement to directly con-serve it (Donaidieu, 1993; Dower, 1999).

In Slovenia, cultural heritage landscapes aredefined and protected by the Cultural HeritageProtection Act (Official Gazette of the RS, no. 7/99). The Act defines cultural heritage as areasand complexes and surviving materialised worksas the result of human creativity, social develop-ment and events, whose protection, owing totheir historic, cultural and civilisational impor-tance, is in the public interest. Heritage protec-tion involves preserving the material and intrin-sic properties of structures and areas, ensuringtheir completeness and integrity, and emphasis-ing and guaranteeing the importance they haveas an essential component of contemporary life.The Act underlines that the conservation andprotection of heritage is a matter that concernseach and every one of us and that heritage mustbe conserved and protected in all circum-stances.

Like ICOMOS, the Cultural Heritage ProtectionAct recognises the following among types ofheritage:

1. designed landscape as structures andareas including natural and built elementsarranged according to landscape architec-ture principles. Landscape gardening deliber-ately chooses species from the possibleplant material and through deliberate tend-ing directs their development towards aplanned appearance, usually full of symbolic

222

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

naravnih dejavnikov ter ponazarjajo razvojčloveške družbe v času in prostoru.Družbeno in kulturno priznane vrednote sopridobili zaradi materialnih ostalin, kiodražajo preteklo rabo zemljišč, dejavnosti,spretnosti in tradicijo, zaradi upodobitve vknjiževnih in likovnih delih ali zaradipridobljenih in izpričanih povezav spomembnimi zgodovinskimi dogodki, npr.bitkami in drugimi vojaškimi operacijami. Odediščinski kulturni krajini lahko govorimotudi v primerih krajin z izstopajočoarhitekturo, kot so gradovi, dvorci, cerkve alicelotna naselja, kjer ima kulturna krajinapredvsem vlogo pri poudarjanju prostor-skega pomena stavbne dediščine,predstavlja njeno okolico, pogosto pa je z njotudi zgodovinsko in funkcionalno povezana.

II. Evidentiranje in vrednotenje dediščinskihkulturnih krajin

Prepoznavanje kulturnih vrednot kulturnekrajine (zgodovinskih, prostorsko členitvenih,vidnih, simbolnih, pričevalnih in doživljajskih)izhaja iz njenega prostorskega položaja, obsega,zaključenosti in vizualne ter pomenske razločlji-vosti glede na drug prostor. Subjektivnost zgoljvidnega prepoznavanja dediščinskih kulturnihkrajin moramo omejiti s proučevanjem njeneganastanka, funkcionalne in zgodovinske poveza-nosti z naseljem ali posamično stavbnodediščino. Ob tem je pomembno poznavanjenematerialnih prvin, ki so narekovale določenrazvoj kulturne krajine, kot so tehnika kmetijskepridelave, povezanost z razvojnimi tokovi,duhovna kultura ipd. Ohranjanje dediščinskihkulturnih krajin je neločljivo povezano zohranjanjem druge kulturne materialne induhovne dediščine.

Pri evidentiranju in vrednotenju območij, ki jihuvrščamo med dediščinske kulturne krajine,upoštevamo tako merila, ki jih je moč opredelitipo povsem spoznavni poti – racionalno, kot tudimerila z doživljajsko – iracionalno noto. Gre zaevidentiranje in vrednotenje prostorskih strukturna podlagi poznavanja objektivno določljivihpodatkov o krajinski zgradbi in tudi na podlagiopazovanja in dojemanja – doživljanja prostora.Izluščiti je tako mogoče naslednja temeljnamerila:

messages, that offer security, comfort, animaginary world or a status symbol. In thecase of designed landscape heritage we pro-tect in particular:

– the formal concept,– positioning in the wider physical and

historical context,– characteristic surroundings and views.

2. the cultural (heritage) landscape as spe-cial (topographically) delimited parts of thelandscape which have been created throughthe interaction of human and natural factorsand which illustrate the development of hu-man society in time and space. They haveobtained socially and culturally recognisedvalues because of the material remainswhich reflect past use of the sites, activities,skills and tradition, because of depiction inliterary and artistic works or because of ac-quired and attested connections with impor-tant historical events such as battles andother military operations. We can also talkabout a cultural heritage landscape in casesof landscapes with prominent architecturesuch as castles, mansions, churches or en-tire settlements, where the cultural land-scape has above all a role in emphasising thespatial importance of the architectural herit-age, represents its surroundings, and is oftenhistorically and functionally connected withit.

II. Identification and evaluation of culturalheritage landscapes

Recognition of the cultural values of a culturallandscape (historical values; values reflected byland division; visible, symbolic and testimonialvalues; experience-related values) derives fromits spatial position, size, self-containedness andvisual and semantic distinguishablity with regardto other space. The subjectivity of merely visiblerecognition of cultural heritage landscapes hasto be limited through study of its creation and ofits functional and historical connection with thesettlement or individual piece of architecturalheritage. Important here is knowledge of thenon-material elements which dictated the spe-cific development of the cultural landscape suchas techniques of agricultural production, con-nection with development trends, spiritual cul-ture, etc. Conservation of cultural heritage land-scapes is inextricably linked to the conservationof other cultural, material and spiritual heritage.

223

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

1. Izraženost tradicionalne oblike bivanja in(pri)delovanjaNa podlagi tega merila je opredeljennajštevilčnejši del dediščinskih kulturnihkrajin. V njih se odražajo oblike življenja,tradicija, navade, stopnja razvoja in človekovodnos do prostora v preteklosti in danes, kiso v veliki meri odvisni od naravnih razmerkot tudi človekove sposobnosti, da v danihrazmerah preživi, se prehrani in si zagotoviobstoj in razvoj. To merilo odkriva krajinskestrukture, ki odražajo oblike pridelovanjahrane, obdelovanja tal, pa tudi religiozneobičaje (rituale) preteklih dob oziromaprebivalcev nekega območja.

2. Ohranjenost vidno izpostavljenih poselit-venih vzorcev oziroma arhitekturnih členovKrajine, ki so opredeljene s tem merilom, soskupaj s poselitvenimi vzorci, ki izražajoposelitveno kulturo posameznih območij indoločenega časovnega obdobja, nosilkeposebnih vrednosti zaradi vidne izpostav-ljenosti teh vrednosti z več pogostoobiskanih točk ali komunikacij. Gre zaobmočja, kjer je npr. naselje z ohranjenomorfološko zgradbo in tradicionalnoskladnimi navezavami na obdelovalnepovršine poleg skladne in vredne prostorskezgradbe še vidno izpostavljeno ter s tem boljprisotno v zavesti ljudi (prebivalcev inobiskovalcev).

3. Nosilnost simbolnih, pričevalnih, asocia-tivnih vrednosti krajinV krajinah, ki jih opredeljujemo s temmerilom, imajo posebno vlogo asociacije, kise nanašajo na kulturo, zgodovino naroda.Povezane so z dejanskimi dogodki (bitke,politični, kulturni, gospodarski vpliv gradov)bodisi na njihovo interpretacijo v slovstvu

By identificating and evaluating the areas thatwe classify as cultural heritage landscapes, wetake into account both criteria that can be de-fined in purely cognitive terms (rationally) andcriteria with an experience-based (irrational)note. This involves identificating and evaluatingspatial structures on the basis of knowledge ofobjectively definable data about the landscapestructure, and also on the basis of observationand experiencing the space. It is therefore pos-sible to arrive at the following basic criteria:

1. Expression of a traditional form of livingand working/cultivationThe numerically largest group of cultural her-itage landscapes are defined on the basis ofthis criterion. In them are reflected forms oflife, tradition, customs, level of developmentand the human attitude to space in the pastand in the present day, which are to a largeextent dependent on natural conditions andon man’s capacity to survive in the given con-ditions, to feed himself and ensure his exist-ence and development. This criterion revealslandscape structures which reflect forms offood production and cultivation of the land,and also religious customs (rituals) of pastperiods or of the inhabitants of a given area.

2. State of conservation of visually promi-nent settlement patterns or architecturalelementsThe landscapes defined by this criterion are,together with the settlement patterns thatexpress the settlement culture of individualareas and a specific period, the bearers ofspecial values because of the visual promi-nence of these values from several frequentlyvisited points or communications. These areareas where, for example, a settlement witha preserved morphological structure and tra-

41. Cerklje - njivska kulturna krajina v ravniciCerklje - lowland agricultural landscape

42. Zajamniki - kulturna krajina travnatega sveta- planinaZajamniki - grassland cultural landscape –mountain pastures

43. Drašiči - kulturna krajinatravnatega sveta - steljnikiDrašiči - grassland culturallandscape – forest litter areas

224

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

(Gorjanci – J. Trdina: Bajke in povesti oGorjancih, Bohinjsko jezero – dr. FrancePrešeren: Krst pri Savici) ali so nosilke drugihsimbolnih pomenov. To merilo mordanajizraziteje dokazuje subjektivnost vred-nostnih ocen in njihove odvisnosti oddružbenih razmer in vrednostnih sistemovdoločenega okolja. V vzhodnih kulturah imato merilo večjo vlogo kot pri nas, saj vrednostkrajinske zvrsti v večji meri sloni na duhovno-religioznem pomenu, ki ga določeneskupnosti pripisujejo posamičnim naravnimprvinam ali prostorskim celotam.

4. Prisotnost velikih doživljajskih vrednostiCrowe, S. in Mitchell M. (The pattern ofLandscape, 1988) pravita, da »že dolgoiščemo definicijo lepega in še vedno nismonašli končnega odgovora. Še posebej težkoje določiti trdna merila za lepoto krajine, sajse opazovalci nanjo neskončno različnoodzivajo, in to ne le na podlagi vidnegazaznavanja. Človekov odziv na lepoto krajineje globoko čustven in povezan z vsemi čuti:vonjem, sluhom in tipom, vsi ti imajo svojovlogo pri zaznavanju krajine. Še najlažje jeoceniti čisto vizualne vidike krajin, saj jihlahko presojamo na podlagi že uveljavljenihmeril kompozicije in barve…«. Velike doživ-ljajske vrednosti imajo območja z zelosestavljeno krajinsko zgradbo, v kateri senjene prvine pojavljajo v skladnih medseboj-nih razmerjih. Pri tem oblikujejo pestra inharmonična vidna prizorišča, v katerih seantropogene prvine bodisi zlivajo z naravnozgradbo prostora bodisi ustvarjajo medse-bojno napetost v kontrastnem razmerju, karše poudarja simbolične in religiozne pomeneposameznih objektov v krajini (npr. belecerkvice na vrhovih vzpetin, gradovi nareliefnih pomolih).

ditional ties to arable land adjacent to a cor-responding and valuable spatial structure isstill prominent and thus more present in theconsciousness of people (inhabitants andvisitors).

3. Capacity to bear symbolic, testimonial orassociative valuesIn landscapes defined by this criterion, a spe-cial role is played by associations relating tothe culture or history of the nation. They areconnected to actual events (battles, the po-litical, cultural, economic influence of cas-tles) or to their interpretation in literature (theGorjanci hills – J. Trdina: Bajke in povesti oGorjancih, Lake Bohinj – Dr. France Prešeren:Krst pri Savici) or are bearers of other sym-bolic meanings. This criterion shows perhapsmost clearly the subjectivity of value judge-ments and their dependence on social con-ditions and the value systems of a specificenvironment. In Eastern cultures this crite-rion plays a larger role than it does in our cul-ture, since the value of a landscape typerests to a greater extent on the spiritual/reli-gious importance that individual commu-nities ascribe to specific natural elements orspatial wholes.

4. Presence of high experience valuesS. Crowe and M. Mitchell (The Pattern ofLandscape, 1988) say that »we have beenseeking a definition of the beautiful for a longand we have still not found a final answer. Itis particularly difficulty to set solid criteria forthe beauty of a landscape, since observersrespond to it in an infinite variety of ways, andnot merely on the basis of visual perception.The human response to the beauty of a land-scape is deeply emotional and connected to

44. Jeruzalem - kulturna krajina trajnih nasadov -vinogradiJeruzalem - permanent plantation culturallandscape - vineyard

46. Martinj vrh - kulturna krajina z izrazitimiustvarjenimi vegetacijskimi členiMartinj vrh - cultural landscapes with distinctiveelements of created vegetation

45. Črni vrh - poseljena kulturna krajina z izstopajočostavbno dediščinoČrni vrh - settled cultural landscape with notablearchitectural heritage

225

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

5. EnkratnostVsaka krajina je enkratna, vendar mora bitipo tem merilu enkratna v svoji tipološkiopredelitvi. Enkratne in značilne krajine sohkrati tudi reprezentativne za določenoozemlje in jih lahko pogosto spoznamo kotnosilke lokalne, regionalne ali nacionalneidentitete.

6. Izraženost konsistentne zgradbe, jasnihrazmejitev v prostoruKonsistentnost in zaokroženost območja stapomembni merili pri opredeljevanju samegaobmočja. Razmejitev krajinskih območij jepomembna predvsem v kasnejših korakih,namreč v operativnem smislu, ko se določajorežimi vzdrževanja in različni ukrepi, od pravilobnašanja, razvojnih možnosti, finančnihspodbud in podobno.

7. IdentitetaPod tem merilom uvrščamo med dediščin-ske kulturne krajine tista območja, ki soznana širši in strokovni javnosti ter s katerimise kot svojim bivalnim ali širšim okoljemposameznik ali skupina izrazito identificira.Na podlagi strokovnih meril je v njih mogočeugotoviti izrazito zastopanost prvin, skaterimi se slovenski narod ali lokalnoprebivalstvo istoveti, oziroma prvin krajinskezgradbe, ki so posebej značilne za posa-mezne predele že sicer pestrega slovenske-ga prostora.

III. Tipološko razvrščanje dediščinskih kultur-nih krajin

Tipološko razvrščanje je postopek oblikovanjaskupin dediščinskih kulturnih krajin, medseboj-no podobnih po značilnostih krajinske zgradbein po rabi prostora, ki jih sooblikujejo. Namentipološke razvrstitve je ugotovitev skupnihznačilnosti, ogroženosti in morebitnih drugihposebnosti, ki so pomembne zlasti pri pripraviusmeritev in režimov za njihovo ohranjanjeoziroma načrtovanje prostorskega razvoja.

Kot osnovo za razvrščanje dediščinskih krajinuporabljamo tipološko klasifikacijo, ki je žeuveljavljena na področju vrednotenja krajin inopredeljevanja izjemnih krajin ter njihoveganadaljnjega prostorskega razvoja (Marušič,1998), ter raziskovalno nalogo s področjaohranjanja dediščinskih kulturnih krajin (Acer,2005) in dediščinske kulturne krajine delimo na:

all the senses: smell, hearing and touch, allof these have their own role in the perceptionof landscape. It is far easier to evaluate thepurely visual aspects of landscapes, since wecan judge them on the basis of already estab-lished criteria of composition and colour…«High experience values are possessed by ar-eas with a very composed landscape struc-ture in which its elements appear in harmo-nious mutual relations. In doing so they formvaried and harmonious visual scenes inwhich anthropogenic elements either mergewith the natural structure of the space or cre-ate a reciprocal tension in a relationship ofcontrast, which further emphasises the sym-bolic and religious meanings of individualstructures in the landscape (e. g. little whitechurches on hilltops, castles on promi-nences).

5. UniquenessEvery landscape is unique but according tothis criterion it must be unique in its typologi-cal definition. Unique and characteristic land-scapes are at the same time representativeof a specific territory and we can often rec-ognise them as the carriers of local, regionalor national identity.

6. Expression of consistent structure, cleardemarcations in spaceThe consistency and completeness of anarea are two important criteria in definingthe area itself. The demarcation of landscapeareas is important above all in later stages,that is to say, in the operational sense, whenmaintenance regimes and various measuressuch as rules of behaviour, development pos-sibilities, financial incentives and so on aredefined.

7. IdentityUnder this criterion we classify among cul-tural heritage landscapes those areas thatare known to the general public and the ex-pert public and through which the individualor group clearly identifies with his/their livingenvironment or wider environment. On thebasis of technical criteria it is possible toidentity in them the distinct presence of ele-ments with which the Slovene nation or localpopulation identifies, or elements of the land-scape structure that are particularly charac-teristic of individual parts of the variegatedterritory of Slovenia.

226

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

1. njivske kulturne krajine (v ravnici, na razgi-banem reliefu);

2. kulturne krajine travnatega sveta (v ravnici,celki, planine, steljniki, mokrotni in obvodnisvet);

3. kulturne krajine trajnih nasadov (vinograd-niške, sadjarske kulturne krajine);

4. poseljene kulturne krajine (z izrazitimi pose-litvenimi vzorci, z izstopajočo stavbnodediščino, z izstopajočimi tehniškimi prvina-mi, npr. mlinščice, soline);

5. kulturne krajine z izjemno naravno zgradbo.

Izkazalo se je, da je za potrebe obravnavedediščinskih kulturnih krajin smotrno uvesti šedve dodatni kategoriji:6. kulturne krajine z izrazitimi ustvarjenimi ve-

getacijskimi členi (drevoredi);7. zgodovinske (spominske) kulturne krajine

(prizorišča bitk).

Vsake od njih zaradi pestrosti njihove krajinskezgradbe sicer ni mogoče povsem nedvoumnorazvrstiti v samo eno tipološko skupino, zato jetreba pri razvrščanju upoštevati najpomemb-nejše, opredelilne značilnosti njene krajinskezgradbe.

IV. Ohranjanje dediščinskih lastnosti kulturnekrajine

Krajina je živ organizem. Spreminja se, če vanjoposegamo ali če jo prepustimo njenemulastnemu razvoju. Kulturna krajina ostajakulturna, dokler je v rabi oziroma funkcijičloveka. Vsako kulturno krajino ogrožata človeks svojimi posameznimi posegi ter narava s svojosposobnostjo renaturacije opuščenih zemljišč.Kulturne krajine se tako dnevno spreminjajozaradi:– modernizacije in intenzifikacije kmetijstva,– zaraščanja ali načrtovanih renaturacij,– zaradi opuščanja rabe (izseljevanje ljudi iz

odročnejših krajev ali opuščanje dejavnosti),– spreminjanja v rezervatno varovana

območja,– gradnje velikih linijskih, infrastrukturnih

objektov (avtoceste, daljnovodi, železnice),– nenadzorovane poselitve (urbanizacije)

podeželja.

Stroka in družba lahko izbirata med tremimožnimi načini ohranjanja:– dosledno varovati obstoječe stanje dediš-

činske kulturne krajine,– obnavljati in rekonstruirati opuščene ali de-

3. Typological classification of cultural her-itage landscapes

Typological classification is the process of form-ing groups of cultural heritage landscapes thatare similar in terms of landscape structure char-acteristics and use of the space that they helpcreate. The purpose of typological classificationis to identify common characteristics, risk fac-tors and any other peculiarities that are impor-tant particularly in the preparation of guidelinesand regimes for their conservation or for theplanning of spatial development.

As a basis for the classification of heritage land-scapes we use a typological classification thatis already established in the sphere of evaluatinglandscapes and defining outstanding land-scapes and their further spatial development(Marušič, 1998), and we divide cultural heritagelandscapes into:1. agri - cultural landscapes (lowland, hilly

areas);2. grassland cultural landscapes (lowland, sin-

gle plots, mountain pastures, forest litter ar-eas, wetlands and riverside areas);

3. permanent plantation cultural landscapes(vineyard, orchard);

4. settled cultural landscapes (with distinctivesettlement patterns, notable architecturalheritage, notable technical elements e. g.millstreams, salt pans);

5. cultural landscapes with outstanding naturalstructure.

It has become apparent that when dealing withcultural heritage landscapes two additional cat-egories ought to be introduced:6. cultural landscapes with distinctive elements

of created vegetation (e. g. avenues);7. memorial cultural landscapes (battlefields).

Owing to the variety of their landscape structure,none of these types can be classified unequivo-cally into one single typological group. For thisreason it is necessary during classification totake into account the most important, definingcharacteristics of their landscape structure.

IV. Conserving the heritage characteristics ofa cultural landscape

The landscape is a living organism. It changesboth as a result of human intervention and ifabandoned to its own development. The culturallandscape remains cultural for as long as it has

227

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

degradirane dediščinske kulturne krajine ali– dopuščati posege skozi usklajevanje razvoj-

nih in varstvenih programov ali načrtov.

Ohranitev krajin v zatečenem stanju pomenihkrati tudi vzdrževanje rabe, dejavnosti, kikrajino generirajo. Pri tem se odpre vprašanjesmiselnosti takega početja, saj se moramo v temprimeru soočiti z morebitnim izpadom dohodkaoziroma povečevanjem stroškov za nadomestila,ki so posledica omejevanja dejavnosti alinjenega usmerjanja v oblike, ki niso ekonomskooptimalne ali so celo nerentabilne. Varovanjeobstoječega stanja lahko namreč pomeniomejevanje modernizacije kmetijstva (potrebnoje ohraniti drobno parcelacijo, posaditi ekonom-sko nezanimive rastline, obdelovati s tradicio-nalnimi stroji ali na tradicionalen način),preprečevanje poselitve (umik v manj privlačnaobmočja) in prilagajanje gradnje infrastrukturnihobjektov (daljšanje poti zaradi izogibanjavarovanim območjem).

V primeru druge možnosti se je potrebnovprašati o družbenem smislu varstva. Kakor hitrokrajina postane objekt, v katerem negujemooblike neke že preživete faze v njenem razvoju,nima več lastne dinamike, ki je njej tako zeloznačilna. Postane muzejski eksponat, ki jesmiseln zgolj kot prikaz načina, tehnike,značilnosti preteklega življenja. Tak način jeprimeren le za manjša območja v povezavi zdodatnim izobraževalnim, konservatorskim aliturističnim programom (npr. muzej na prostem).

Najbolj realen in življenjski je zato izbor tretjemožnosti, ko varstvo in ohranjanje dediščinskekulturne krajine vidimo predvsem v tem, daposkušamo na podlagi predhodnih analiz invrednotenj ter razumevanja procesov v nekikrajini argumentirano usmerjati prostorski razvojtako, da se ohranjajo tiste bistvene krajinskeznačilnosti, ki opredeljujejo neko krajino kotdediščinsko. (Simič, 2004)

Ker podobo kulturne krajine oblikuje predvsemtisti, ki v njej gospodari, je potrebno v varstvenaprizadevanja aktivneje vključiti lokalnoprebivalstvo, skozi politike kmetijstva, gozdar-stva, poselitve in seveda varstva pa oblikovatiukrepe in instrumente, ki ohranjanje podpirajo.K ohranjanju kulturne krajine lahko v veliki meripripomoreta tudi turizem in promocija, ki temelji-ta na poudarjanju istovetnosti, raznolikosti inpristnosti.

a human use or function. Every cultural land-scape is threatened by man through his indi-vidual interventions and by nature through itsability to reclaim abandoned sites. Cultural land-scapes thus change on a daily basis as a resultof:– modernisation and intensification of agricul-

ture,– overgrowing or planned renaturation inter-

ventions,– abandonment (people emigrating from re-

mote areas or abandoning of activities),– conversion into protected areas (reserves),– construction of major linear infrastructure

(motorways, power lines, railways),– uncontrolled settlement (urbanisation) of

rural areas.

Conservation professionals and society canchoose between three possible methods of con-servation:– consistent protection of the existing state of

the cultural heritage landscape,– renovation and reconstruction of an aban-

doned or degraded cultural heritage land-scape, or

– direction of interventions through coordina-tion of development and conservation pro-grammes or plans.

The conservation of landscapes in their actualstate simultaneously means maintenance ofuse, maintenance of the activities that generatethe landscape. This raises the question ofwhether such an action is reasonable, since inthis case we have to face a potential loss of in-come or an increase in the costs of compensa-tion, which are the consequence of restrictingan activity or of directing it towards forms thatare not economically optimal or are even unprof-itable. The protection of the existing state canmean limiting the modernisation of agriculture(the need to preserve small plots of land, to planteconomically uninteresting crops, to use tradi-tional machinery or traditional methods of culti-vation), the prevention of settlement (withdrawalto less attractive areas) and the adaptation ofinfrastructure building (lengthening routes inorder to avoid protected areas).

In the case of the second possibility, we need toask ourselves about the social sense of protec-tion. As soon as a landscape becomes a struc-ture in which we attend to forms pertaining to apast phase in its development, it no longer hasthe particular dynamics that are so characteris-

228

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

V. Smernice za ohranjanje dediščinskih kul-turnih krajin

Namen smernic je predvsem podati orodja,usmeritve in pogoje za ohranjanje oziromadoseganje želenega stanja prepoznanih inovrednotenih dediščinskih kulturnih krajin.Smernice, s katerimi zagotavljamo nadzorovanrežim delovanja in ravnanja v prostoru, so zeloraznolike, saj se vključujejo v različne nivojeprogramskega in prostorskega načrtovanja odstrateških do izvedbenih ravni. Glede na naravonjihovega delovanja jih lahko razvrstimo vgrobem na tri skupine:

1.) lokacijske; usmerjajo umeščanje novihrazvojnih posegov tako, da le-ti nepovzročajo razvrednotenja kulturnih krajin. Vkolikor se presodi, da razvojni poseg nimogoče umestiti v območje brez izgubeključnih elementov oz. vrednot, zaradi katerihje bila kulturna krajina prepoznana zakulturno dediščino, se s pomočjo smernicposeg preusmeri drugam.

2.) strukturne; nanašajo se na vrednote, zaradikaterih je bila kulturna krajina prepoznana zakulturno dediščino. Njihov namen je skrbetiza vzdrževanje želene krajinske zgradbe, npr.:

– značilnosti in posebnosti krajinske zgradbe(lastnosti krajinskih prvin: vode, vegetacije,reliefa in zakonitosti njihove razporeditve vprostoru),

– značilnosti parcelne delitve in prostorskihrazmerij (strnjena naselja in stiki naselbin zobdelovalnimi površinami, prostorski poudar-ki in drobna členjenost kmetijskih površin),

– ohranitev kolikor mogoče nespremenjenegarazmerja med kulturami (travinje, njive,sadovnjaki, gozd),

– preprečevanje zaraščanja kmetijskih površinin spreminjanja gozdih robov,

– vzdrževanje antropogenih strukturnih prvin(terase, kamnite ograje, živice, ograje, kozol-ci, staje, seniki),

– vzdrževanje zakonitosti obstoječega omrežjapoti in druge infrastrukture,

– ohranjanje značilnih tradicionalnih stavboziroma gospodarskih poslopij, razmeščenihv krajini v njihovi izvirni postavitvi, velikosti terrabi (kozolci, stanovi, skednji, seniki,zidanice),

– način povezave s stavbno in naselbinskodediščino (ohranitev robov poselitve, zaokro-žanje obstoječe strukture naselij, prepreče-vanje razpršene pozidave),

tic of it. It becomes a museum piece which onlymakes sense as an example of a past way of life,technology or characteristic. This method is onlysuitable for smaller areas in connection with anadditional educational, conservation or tourismprogramme (e. g. an open-air museum).

The most realistic and vital choice is thereforethe third possibility, where we see the protectionand conservation of the cultural heritage land-scape above all in the attempt, on the basis ofpreliminary analysis and evaluation and withproper understanding of the processes at workin a given landscape, to orient spatial develop-ment in a properly reasoned manner in such away that the essential landscape characteristicsthat define a landscape as a heritage landscapeare conserved. (Simič, 2004)

Because the appearance of a cultural landscapeis shaped above all by the people who run it, ef-forts at conservation require the more activeparticipation of the local population, while meas-ures and instruments supporting developmentneed to be formulated through policies govern-ing agriculture, forestry, settlement and ofcourse protection. Another major contribution tothe conservation of a cultural landscape cancome from tourism and promotion, which arebased on an emphasising of identity, diversityand genuineness.

V. Guidelines for the conservation of culturalheritage landscapes

The purpose of these guidelines is to providetools, focuses and conditions for the conserva-tion or achievement of the desired state of rec-ognised and evaluated cultural heritage land-scapes. The guidelines through which we pro-vide a controlled regime of operation and actionin the environment are extremely varied, sincethey are included in various levels of programmeplanning and spatial planning ranging from thestrategic to the executive. They can be roughlydivided into three groups with regard to the na-ture of their operation:

1.) locational; they direct the introduction ofnew development interventions in such away that these do not cause the devaluationof cultural landscapes. If it is judged that adevelopment intervention cannot be intro-duced in an area without the loss of key ele-ments or elements of value because ofwhich the cultural landscape is recognised

229

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

– izvajanje sanacij, kjer je potrebno, za odpravovidnejših poškodb.

3.) funkcionalne; nanašajo se na instrumente,ki zadevajo način rabe prostora. Do izrazapridejo v območjih z urejenim načrtomupravljanja, npr.:

– pospeševati gojitev zatečenih ali ponovnouvajanje tradicionalnih posevkov kot so lan,proso, ajda, bob in drugi,

– obnova tradicionalnih načinov gojitve, kjer jeto smiselno (npr. saditev vinske trte v vrste,ki ne tečejo v plastnicah, temveč navpičnopo padnici),

– usmerjanje na biološko pridelovanje zaradimanjšega ogrožanja tal in vode,

– morebitna uvedba namakanja brez vidnihstacionarnih tehniških pripomočkov.

V zgodovinskih (spominskih) kulturnih krajinahvarstvo temelji na drugih izhodiščih. Krajinapredstavlja prostor spomina in opomina, vkaterih že krajina sama lahko ponazarja npr.absurdnost vojne. Na teh območjih se varujepredvsem:– avtentična lokacija prizorišč (npr. prizorišče 1.

svetovne vojne - Soška fronta),– preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih

dogajanj, morebitne grajene strukture, vsagradiva in konstrukcije (jarki, bombni kraterji),

– zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami(orožje, ruševine),

– memorialna plastika, likovna oprema in vsipomniki (spomeniki, kapelice, pokopališča).

VI. Mehanizmi za uresničevanje smernic

Smernice za ohranjanje dediščinskih kulturnihkrajin se uresničujejo preko treh osnovnihmehanizmov:

1. Varstvo dediščinske kulturne krajine vprostoruPosebne določbe Zakona o varstvu kulturnedediščine se nanašajo na varstvonepremične dediščine v prostoru, torej tudina varstvo dediščinske kulturne krajine.Varstvo dediščinske kulturne krajine sevključuje v prostorsko načrtovanje in sicer vpripravo prostorskih aktov na več ravneh:

a) s pripravo strokovnih zasnov, ki vključujejozlasti:

– pregled območij, ki štejejo za nepremičnodediščino,

as cultural heritage, the guidelines are usedto help redirect the intervention elsewhere.

2.) structural; these relate to the valuesbecause of which the cultural landscape hasbeen recognised as cultural heritage. Theirpurpose is to see to the maintenance of thedesired landscape structure, e. g.:

– characteristics and special features of thelandscape structure (properties of landscapeelements: water, vegetation, relief and therules of their disposition in space),

– characteristics of division into parcels andspatial relations (compact settlements andcontacts of settlements with arable surfaces,spatial emphases and fragmentation of ag-ricultural land),

– preservation as far as possible of an unal-tered relationship between cultures (grass-land, fields, orchards, forest),

– prevention of overgrowing of agriculturalland and alteration of forest edges,

– maintenance of anthropogenic structuralelements (terraces, stone walls, hedges,fences, hay racks, pens, hay barns),

– maintenance of the properties of the existingnetwork of paths and other infrastructure,

– conservation of characteristic traditionalbuildings or commercial buildings (e. g. hayracks, shepherd’s huts, barns, haylofts, vine-yard cottages) in their original position, sizeand function,

– manner of link to architectural heritage andsettlement heritage (preservation of edges ofsettlement, rounding off existing structure ofsettlements, prevention of dispersed con-struction).

– implementation of improvements wherenecessary, to remove more visible damage.

3.) functional; these relate to the instrumentsconcerning the use of the space. These ap-ply in areas with a regulated managementplan, e. g.:

– promotion of cultivation of existing crops orreintroduction of traditional crops (such asflax, millet, buckwheat, broad beans),

– renovation of traditional methods of cultiva-tion, where appropriate (e. g. planting ofvines in vertical rows down the slope insteadof along contours),

– orientation towards organic farming to re-duce threat to soil and water,

– possible introduction of irrigation withoutvisible stationary irrigation technology.

In memorial cultural landscapes conservation is

230

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

– prikaz in oceno stanja ter pogojev in mož-nosti njenega razvoja,

– prikaz tistih delov nepremične dediščine, kiso zavarovani kot spomeniki ali se kot takizavarujejo ter njihovih vplivnih območij,

– valorizacijo nepremične dediščine z navedboelementov, vsebine in značilnosti, ki se najzlasti varujejo;

b) s pripravo smernic, ki izluščijo iz strokovnihzasnov vsebine, prilagojene odnosu dediš-činskih kulturnih krajin do konkretnegaprostora in predvidenega posega;

c) s pripravo kulturnovarstvenega mnenja kprostorskim rešitvam, ki se nanašajo naohranjanje, vzdrževanje in varstvo nepre-mične dediščine v predlogu prostorskegaakta. Pridobiti ga mora pripravljavec pros-torskega akta;

d) v presoje vplivov na okolje, ki skladno ev-ropsko direktivo kot obvezno sestavinovključujejo tudi presojo vplivov na kulturnodediščino in kulturno krajino;

e) s pripravo kulturnovarstvenih aktov, ki jihizdaja javni zavod za področje varstvanepremične kulturne dediščine v postopkihpridobitve gradbenega dovoljenja (sevedače poseg vpliva na evidentirano dediščino),pa tudi za ostale posege, ki ne potrebujejogradbenega dovoljenja. Obvezna podlaga zanjihovo pripravo so strokovne zasnove. Skulturnovarstvenimi pogoji se določajozahteve, ki jih mora izpolnjevati projektnadokumentacija oziroma dokumentacija, ki jepotrebna za izvedbo posegov v prostor, skulturnovarstvenim soglasjem pa se potrdi,da je projekt oziroma dokumentacija vskladu s pogoji.

2. Akt o razglasitvi za kulturni spomenikKadar ima dediščina, torej tudi kulturnakrajina, elemente, s katerimi je dokazanakontinuiteta ali posamezna stopnja kulturne-ga in civilizacijskega razvoja ali kipredstavljajo kakovostni dosežek ustvarjal-nosti, lahko ta dediščina dobi statusdržavnega ali lokalnega kulturnega spomeni-ka. Akt o razglasitvi spomenika lokalnegapomena sprejme lokalna skupnost, akt orazglasitvi spomenika državnega pomenaVlada RS. Na podlagi akta o razglasitvi selastniku izda odločba o varstvu, ki določapogoje za raziskovanje, način vzdrževanja,

based on other considerations. The landscaperepresents a space of remembrance and a re-minder, where the landscape itself can illustrate,for example, the absurdity of war. In these areasthe main elements of conservation are:– authentic location of sites (e. g. WWI site –

Isonzo Front),– transformation of the relief as a result of his-

torical events, possible built structures, allmaterial and constructions (trenches, cra-ters),

– land strata with remains (weapons, ruins),– memorial sculpture, artistic elements and all

memorials (monuments, chapels, cemeteries).

VI. Mechanisms for putting the guidelinesinto effect

Guidelines for the conservation of cultural herit-age landscapes are put into effect via three ba-sic mechanisms:

1. Conservation of the cultural heritagelandscape in spatial planning processesSpecial provisions of the Cultural HeritageProtection Act relate to the protection of im-movable heritage in the spatial planningprocesses, and thus also the protection ofthe cultural heritage landscape. Protection ofthe cultural heritage landscape is included inspatial planning processes in varius levels:

a) preparation of professional basis that includeat least in particular:

– a survey of the areas considered to be im-movable heritage;

– an account and assessment of condition andof conditions and possibilities for its develop-ment;

– an account of those parts of the immovableheritage that are protected by legal act asmonuments or sites or should be protectedas those and their areas of influence;

– evaluation of immovable heritage with anindication of elements, content and charac-teristics that particularly require protection.

b) preparation of guidelines, which concretizeand underline the specific ontents of profes-sional basis related to concrete location andintervention.

c) preparation of the opinion of the cultural protection authorities with respect to spatialplanning solutions relating to the preserva-tion, maintenance and conservation of im-

231

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

pogoje za posege, pravni promet, fizičnozavarovanje, način upravljanja in rabespomenika, dostopnost spomenika zajavnost ter druge omejitve, prepovedi inukrepe za varstvo. Razglasitev nepre-mičnega spomenika se zaznamuje vzemljiški knjigi. Lastnik mora spomenikohranjati na lastne stroške, omogočatinjegovo raziskovanje in dostopnost v skladuz namembnostjo in režimom varstva ter gauporabljati tako, da dosledno upoštevanjegovo kulturno funkcijo. Lastnik jeupravičen do odškodnine, če se mu zaradivarstvenega režima poslabšajo pogoji zagospodarsko izkoriščanje spomenika in tegani mogoče nadomestiti z drugo dejavnostjov okviru varstvenega režima. Če zahtevajovzdrževanje ali posegi v spomenik zaradinjegovega varstva ali prenove izrednestroške, ki presegajo gospodarsko korist inobičajne stroške vzdrževanja, lahko država alilokalne skupnosti v ta namen prispevajojavna sredstva.

3. Območja nacionalne prepoznavnosti zvidika kulturnega in simbolnega pomenakrajineV zadnjem desetletju se je na podlagirazličnih strokovnih gradiv precej uveljavilakategorija »območij kompleksnega varstvadediščine v odprtem prostoru«. Območjakompleksnega varstva dediščine v odprtemprostoru so vsebinsko kategorija varstvakulturne dediščine in tudi kulturne krajine, kitemelji na celostnem pristopu k opredel-jevanju in varstvu kulturne dediščine vodprtem prostoru, kar vključuje tudi krajinskaobmočja. Območja so bila s sprejetjemStrategije prostorskega razvoja Slovenijeprevzeta v usmeritve za prostorski razvoj nadržavnem nivoju kot območja s prepoz-navnimi značilnostmi, ki so pomembna nanacionalni ravni zaradi kulturnega insimbolnega pomena krajine, imenovana tudikrajinska območja nacionalne prepoznav-nosti zaradi kulturnega in simbolnegapomena.

To so sorazmerno velike prostorske enote, kivsebujejo eno ali več ožjih območij z medse-bojno prostorsko, vsebinsko ali funkcionalnopovezano kulturno dediščino in vmesni prostors posameznimi vrednimi kulturnimi prvinami, kiožjim območjem zagotavljajo prostorskointegriteto in jih bogatijo s prisotnimi kulturnimivrednotami. Območja so kot celota dovolj

movable heritage in the draft of the spatialplanning act. It must be obtained by thepreparer of the spatial act.

d) in (strategic) environmental impact assess-ments, which accordanly to the Directive2001/42/EG include also the assessmentsof significant effects on cultural landscapeand cultural heritage as the obligatory ele-ments.

e) preparation of cultural protection actsissued by the public institution responsiblefor the field of protection of immovable cul-tural heritage in the procedure of obtaininga construction permit (if the developmentaffects recorded heritage), and even for otherdevelopments that do not require a construc-tion permit. The compulsory basis for theirpreparation are the professional basis men-tioned above. Cultural protection conditionsare used to determine the requirements thatmust be met by the project documentationor the documentation necessary for the im-plementation of developments; the consentof the cultural protection authorities is con-firmation that the project/documentationconforms to the conditions.

2. Act on the proclamation of a culturalmonumentWhen heritage, including a cultural land-scape, has elements which prove the conti-nuity or an individual stage of cultural andcivilisational development, or which repre-sent a quality achievement of creativity, thisheritage can obtain the status of national orlocal cultural monument. An act on the proc-lamation of a monument of local importanceis adopted by the local community; an act onthe proclamation of a monument of nationalimportance is adopted by the Government ofthe Republic of Slovenia. On the basis of theact, the owner is issued a protection decisionwhich sets out the conditions for research,maintenance, conditions governing develop-ment, legal transactions, physical protection,method of management and use of themonument, public access to the monumentand other restrictions, prohibitions and pro-tection measures. The proclamation of animmovable monument shall be noted in theland register. The owner must preserve themonument at his own expense, allow it to beresearched and provide access to it in ac-cordance with its purpose of use and the pro-

232

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

tection regime, and use it in such a way thatits cultural function is consistently taken intoaccount. The owner is entitled to compensa-tion if the protection regime adversely affectsconditions for the commercial exploitation ofthe monument and this cannot be substi-tuted by another activity within the frame-work of the protection regime. If mainte-nance or interventions necessary to protector restore the monument require extraordi-nary costs which exceed the economic ben-efit and the usual costs of maintenance, thestate or local community may contributepublic funds to this end.

3. Areas of national recognisability from thepoint of view of the cultural and symbolicimportance of the landscapeIn the last decade, the category of ‘areas ofcomplex heritage conservation in openspace’ has become quite well established onthe basis of a variety of expert material. Ar-eas of complex heritage conservation inopen space is a category within the conser-vation of cultural heritage and also the cul-tural landscape based on a comprehensiveapproach to the definition and conservationof cultural heritage in open space which alsoincludes landscape areas. With the adoptionof Spatial Development Strategy of Slovenia,the areas were incorporated into spatial de-velopment guidelines at the national level as‘areas with recognised characteristics whichare important at the national level because ofthe cultural and symbolic importance of thelandscape’, also known as ‘landscape areasof national recognisability because of cul-tural and symbolic importance’.

These are relatively large spatial units containingone or more smaller areas with a spatially, sub-stantially, or functionally interconnected culturalheritage and an intermediate space with indi-vidual valuable cultural elements which guaran-tee the smaller areas their spatial integrity andenrich them with the cultural values present.Taken as a whole, the areas are sufficiently rec-ognisable and uniform to allow their topographi-cal and cultural definition. The architectural her-itage and cultural landscape and all the otherspatial elements must be largely extant or non-intrusive. Thanks to the reciprocal relationshipsof cultural elements and because of their size,these areas have extra cultural, social and com-mercial value.

prepoznavna in istovrstna, da jih je mogočetopografsko in kulturno definirati. Stavbnadediščina in kulturna krajina ter vse drugeprostorske prvine morajo biti pretežno ohranje-ne oziroma nemoteče. Zaradi medsebojnihrazmerij kulturnih prvin in velikosti imajoobmočja dodatno kulturno, družbeno ingospodarsko vrednost.

Elementi, vsebine in značilnosti, ki se zlastivarujejo, so:– enotnost in povezanost prostora, kakor tudi

drugih kulturnih, zgodovinskih, socialnihvsebin, ki jih družba prepozna kot posebnevrednote,

– značilnosti in posebnosti morfološke zgrad-be,

– način povezave kulturne krajine s stavbno innaselbinsko dediščino,

– tradicionalni vzorci poselitve, temeljne zna-čilnosti parcelne strukture in prostorskarazmerja,

– zgodovinske smeri v prostoru.

Za ta območja bi morali zaradi zahtevnosti incelovitosti problematike pripravljati krajinskezasnove ali krajinsko razvojne načrte (poZUreP-1, 60. člen), v okviru katerih se na podlagipodatkov in vrednostnih ocen o dediščini terdrugih, za določeno območje pomembnihpodatkov, izdelajo analize stanja in razvojnihmožnosti, opredeli krajinske prvine, ki se zlastivarujejo, in opredeli usmeritve za nadaljnjiprostorski razvoj. Z interdisciplinarnostjopristopa je potrebno zagotoviti širšo vpetostvarstva in razvoja kulturne dediščine v razvojneprograme. Izkazuje se, da je ob pomanjkanjudirektnih finančnih spodbud ohranjanjedediščinskih kulturnih krajin še najbolj učinkovi-to preko sistema urejanja prostora oz. razreše-vanja problematičnih prostorskih situacij zmetodami prostorskega načrtovanja.

233

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

The elements, contents and characteristics thatare the principal objects of conservation are:– uniformity and connectedness of the space,

and of the other cultural, historical and socialcontents that society recognises as specialvalues,

– characteristics and peculiarities of the mor-phological structure,

– manner of connection of the cultural land-scape to architectural heritage and settle-ment heritage,

– traditional settlement patterns, fundamentalcharacteristics of the parcel structure andspatial relations,

– historical directions in the space.

In view of the demanding and integrated natureof the issues involved, conceptions of landscapedevelopment and conservation or landscapedesigns (as per Article 60 of the Spatial PlanningAct) would need to be prepared for these areas,within the framework of which, on the basis ofdata and heritage value assessments and otherdata important for the specific area in question,analyses of the situation and development pos-sibilities can be drawn up, landscape elementsin need of particular conservation identified andfocuses for subsequent spatial developmentdefined. An interdisciplinary approach is neces-sary to ensure that the protection and develop-ment of cultural heritage is more widely includedin development programmes. It is apparent that,given the lack of direct financial incentives, theconservation of cultural heritage landscapes ismost effective via the system of spatial regula-tion, in other words by addressing problematicspatial situations with spatial planning methods.

1. Acer Novo mesto d.o.o. (2005) Smernice za celostno ohranjanjedediščinske kulturne krajine. Commissioned by the Ministry of Culture

2. Bartol, B. (1999) Varstvo kulturnih in naravnih vrednot v kulturni krajini.In: Kulturna krajina v dinamiki razvoja in varstva, Zbornik 6. letnegastrokovnega srečanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Portorož

3. Crowe, S., Mitchell, M. (1988) The Pattern of Landscape4. Donadieu, P. (1993) Cherished Landscape of Europe: Natural Areas and

Historic Sites. In: Landscape Research, No. 235. Dower, M. (1999) Landscape: the marriage of nature and culture. In:

European Heritage - 1999: Europe, a common heritage. The Council ofEurope

6. Flint McClelland, L., Keller J. T., Keller, G. P., Melnick R. Z. (1995) Guide-lines for Evaluating and Documenting Rural Historic Landscapes. U. S.Department of the Interior, The National Park Service. National RegisterBulletin, Technical Information on the National Register of HistoricPlaces: survey, evaluation, registration, and preservation of culturalresources.

7. Marušič J. (1994) Razpotja urejanja in varstva slovenske krajine. In:Vesela znanost, Del 1- O okolju

8. Marušič J. et al. (1998) Regionalna razdelitev krajinskih tipov vSloveniji. Commissioned by the Ministry of the Environment andSpatial Planning

9. Marušič J. (1999) Kulturna krajina - včeraj, danes, jutri. In: Kulturnakrajina v dinamiki razvoja in varstva, Zbornik 6. letnega strokovnegasrečanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Portorož

10.Marušič, J., Mlakar, A. (2004) Vključevanje varstva v sistemprostorskega planiranja ter načrtovanje prostorskega razvoja v območjihvarstva naravnih vrednot in kulturne dediščine: 4th phase report.Commissioned by the Ministry of the Environment, Spatial Planningand Energy and the Ministry of Education, Science and Sport

11. Ogrin D. et al. (1996) Strategija varstva krajine v Sloveniji II. del,Izjemne krajine, Commissioned by: Spatial Planning Office, Ministry ofthe Environment and Spatial Planning

12.Von Droste zu Hülshoff, B., Rössler, M., Plachter, H. (editors) (1995)Cultural landscapes of universal value: components of a global strategy.Gustav Fischer Verlag, Jena - New York

13.Pictorial material: Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji(1998), Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranjeINDOK Centre of the Ministry of Culture, Digital orthophoto: GURS

ReferencesViri

234

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

URBAN PLANNING (PTCP) landscape: Unit 1

The Ferrarese territory, with its thriving economyand built-up areas is geographically located inthe great territorial system of the Po Valley whichis now known as the »Megalopolis Po Valley«.

The origin of the Po’s territorial system, at a dis-tance from the great river and in proximity to thehigh plain, dates back to the Roman age.

It is worthy of note that the Romans, in theircolonisation of the territory as they advancednorthwards, constructed their own towns nearthe rivers which, descending from the moun-tains encountered the high plains of Piedmont,formerly the Apennines and latterly the Alps, butleft their colonised towns in the Delta areas.

What Eugene Turri calls »Roman Territorial Im-printing«, is, in fact, the first sign of Man’s pres-ence in the Po areas, which was to have a greatinfluence on the future development of the en-tire area. The great Po region has remained in-tact, but over the centuries it has becomegreatly fragmented from the political point ofview, resulting in marked individual characteris-tics vying with one another in the fields of cul-ture, economy and the military set-up.

The Ferrarese territory is not simply a crossingarea or river basin of agricultural products, as itis rich in naturalistic areas, history and culture;rich in resources related to the world of agricul-ture, the water and the great empty plain spaces.These elements are not marginal fragments, but

URBANISTIČNO NAČRTOVANJE (PCTP)krajina: enota 1

S svojim cvetočim gospodarstvom in pozidanimiobmočji je ferrarsko ozemlje geografskoumeščeno v velik prostorski sistem doline rekePad, ki je sedaj znana kot »Padska dolinamegalopolisov«.

Izvor prostorskega sistema reke Pad, ki serazprostira stran od velike reke in v bližini visokeplanote, sega v rimsko dobo.

Pomembno je omeniti, da so Rimljani pri svojikolonizaciji ozemlja, ko so napredovali protiseveru, najprej preko Apeninov in nato Alp,gradili svoja lastna mesta blizu tistih rek, ki so sez gora spuščale na visoke planote Piemonta,svoja kolonizirana mesta pa so zapustili vobmočjih delt.

Kar Eugen Turri imenuje »Rimsko ozemeljskovtisnjenje (imprinting)« je dejansko prvi znakčlovekove navzočnosti na območjih reke Pad, kije imel velik vpliv na prihodnji razvoj celotnegaobmočja. Velika regija reke Pad je ostalanedotaknjena, vendar se je tekom stoletij vpolitičnem smislu zelo razdrobila, kar je imelo zaposledico jasno prepoznavne individualneznačilnosti, ki so med seboj tekmovale napodročjih kulture, gospodarstva in vojaškeorganizacije.

Ferrarsko ozemlje ni samo območje križanj alipovodje za pridelavo kmetijskih proizvodov, sajje bogato z naravnimi območji, zgodovino inkulturo, bogato z viri, ki so povezani s svetom

Krajina in suburbanizirana območja:Inovativne tehnike in metodologije za predstavitev

ozemlja province Ferrara

Landscape and suburbanised areas:Innovative techniques and methodologies for presentation

of the territory of the province of Ferrara

Francesco Alberti

235

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

represent, rather, the structure of the territoryand constitute its complexity.

The present morphology of the Ferrarese terri-tory represents a great conquest of land overwater which is the result of successive anthropo-logical stratifications and continuous interven-tion to perfect the hydraulic systems of the ter-ritory.

The Unesco has declared part of the Ferrareseterritory a world heritage area, in recognition ofthe value of the landscape as a cultural expres-sion of the extensive Renaissance civilizationwhich was linked to agriculture and reclamation(»the exceptional planning of a cultural land-scape that conserves, in remarkable way, itsoriginal shape«).

After a history which alternated between periodsof great activity and abandonment, lasting fromthe Etruscan period to the Unification of Italy, theintroduction of water-scooping machinesmarked the beginning of more stable reclama-tion of land which could be used for agricultureand the establishment of more human settle-ments. The hydrographical order of theFerrarese territory today is substantially basedon the hydraulic system of the Po di Volano. Therivers Po, Reno and Panaro constitute the trueouter margins of the River Volano basin, and in

kmetijstva, z vodo in velikimi praznimiravninskimi prostori.

Ti elementi niso samo obrobni drobci, temvečpredstavljajo predvsem zgradbo ozemlja ingradijo njegovo kompleksnost.

Sedanja morfologija ferrarskega ozemlja pomeniveliko zmago zemlje nad vodo, kar je posledicazaporednih antropoloških stratifikacij innenehnih posegov za izboljšanje hidrološkihsistemov ozemlja.

Unesco je razglasil del ferrarskega ozemlja zaobmočje svetovne dediščine kot priznanjevrednosti krajine kot kulturnega izraza velikerenesančne civilizacije, ki je bila povezana skmetijstvom in melioracijo (»izjemno načrtovan-je kulturne krajine, ki na izreden način ohranjasvojo prvotno obliko«).

Po preteklosti, ko so se izmenjevala obdobjavelike dejavnosti z obdobji opuščanja dejavnostiin so trajala od etruščanskega obdobja dozdružitve Italije, je uvedba naprav za črpanjevode označila začetek bolj stabilne melioracijezemljišč, ki so se lahko uporabljala za kmetijstvoin za ustanavljanje številnejših človekovih naselij.Hidrografski red ferrarskega ozemlja danestemelji pretežno na vodnem sistemu reke Padadi Volano. Reke Pad, Reno in Panaro tvorijo

47.

236

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

dejanske zunanje meje bazena reke Volano in priteh rekah se zaradi njihovega zastajajočega tokanotranje vode ne zbirajo na nekem določenemmestu, izjema je levi del reke Panaro, ki narastein izliva svoje poplavne vode v reko Pad.

Od vsega ferrarskega ozemlja je krajinska enotaSerragli tista, ki je morfološko najtesnejepovezana s sosednjimi območji izven province,obenem pa izkazuje največje razlike priorganizaciji človekove osvojitve ozemlja.

Pri tem tvori sistem kanalov najbolj razvitoomrežje med infrastrukturnimi sistemi, vendar nimožno potegniti pomembnejših vzporednicmed njim in zgodovinskim cestnim sistemom alikrajino serragli, ker je sistem za odvajanje vodeelement, ki je dodan drugim že obstoječim, ki sopogosto močnejši in bolje razviti.

CILJI:1. Izboljšanje in ohranjanje okoljske, urbane in

arhitekturne dediščine na ozemlju province.2. Razvoj instrumentov in metod opazovanja in

digitalnega beleženja z bankami podatkov okulturni in okoljski dediščini območja.

3. Razvoj metodologij za opis in predstavitevraziskav, opravljenih v okolju, prostoru inmestih glede na urbana orodja na ravni pro-vince.

REZULTAT

OPIS OBMOČJA IN IDENTITETE KRAJEVOpis območja mora biti, glede na pomembnostkraja, proces, preko katerega se prepoznavaposebna in ustrezna predstavitev območja.Okoljski pomen in opis imata zato izredenpomen kot orodji, ki ne kažeta samopomembnosti projektov, temveč tudi prepričljivopodobo območja.

Pri opisu stvarnosti, kot je na primer opiskrajinske enote Serragli, je treba osvetlitirazvojno zgodovino ozemlja, da bi lahkoopredelili identiteto krajev.

POMEMBNOST KRAJINEPoglavitnega pomena je, da se izpostavijozgodovinske in kulturne vrednote krajine, ki jihpriznava Unesco.

Pri tej nalogi gre za to, da se prikažejo evokativnepodobe območja, ki omogočajo razumevanjepreobrazb, ki so potekale več stoletij.

these rivers, thanks to their pensile condition,the inner waters do not collect in some point,except for the left part of the Panaro, whichraises and pours the overflow into the Po.

Of all the Ferrarese territory the Unit of Land-scape of the Serragli is the one that has both thetightest morphologic ties with adjacent extra-provincial areas and the greatest differences inorganization of human takeover.

In this context the canal system constitutes themost developed network between infrastruc-tures, but it does not reflect great parallels witheither the historical road system or the serragli,because the draining system is an element thatis added to other pre-existing elements whichare often much stronger and better developed.

OBJECTIVES:1. The improvement and conservation of the

environmental, urban and architectural her-itage in the provincial territory.

2. The development of instruments and meth-ods of observation and digital recording, withdata banks on the cultural and environmen-tal heritage of the territory.

3. The development of methodologies to de-scribe and represent surveys carried out onthe environment, territories and cities in rela-tion to urban tools at provincial level.

PRODUCT

DESCRIPTION OF THE TERRITORY ANDIDENTITY OF PLACESThe description of the territory, in relation to theimportance of a place, must constitute the proc-ess through which specific and appropriate rep-resentation is identified. Environmental impor-tance and description, therefore, assume re-markable importance as tools which not onlyindicate the significance of projects, but also aconvincing image of the territory.

In the description of a reality such as that of theUnit of landscape of the Serragli it becomes nec-essary to highlight the evolutionary history of theterritory, in order to define the identity of places.

IMPORTANCE OF THE LANDSCAPEIt is of primary importance to bring out the his-torical and cultural values of the landscape thatUnesco has recognized.

237

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

1. OPIS OBMOČJA: z izborom fizičnih oblik, kiso značilne za neko območje, se lahkodoločijo njegovi sestavni elementi.

2. PREPOZNAVANJE OBMOČJA: določi se na-bor značilnih elementov, za katere se pred-lagajo simbolični prikazi. Analiza sestavnihelementov.3. PODOBA OBMOČJA: določijo in opišejose še vedno vidni elementi zgodovinskekrajine (serragli)

4. PREDSTAVITEV OBMOČJA: da bi opredelilipodobo krajine, ki je prepričljiva, jasna inreprezentativno prikazuje njeno zgodovino inkulturo. Karta serragli je karta, ki izpričujeobstojnost na podlagi sledi zgodovinskihdokazov, ki so še vedno vidni v krajini. Spomočjo digitalnih fotografskih modelov selahko dobi prikaz iz zraka. Možnost povezatikartografijo hipertekstualno z zbirko zgodo-vinskih podatkov ali navezati projekt naraziskovalne možnosti digitalnega modelazagotavlja učinkovit opis podobe območja.

Krajinske enote: opis U. P. na ferrarski ravnini

Ta tip krajine obsega severozahodni del provincein spada v celoti v ozemlje občine Bondeno.

Dejansko je podaljšek skrajnega konca ozemljalombardske nižine južno od reke Pad, ki pravtako vključuje Modensko nižavje med Mirandoloin Finale Emilia.

To je ozemlje, kjer lahko pogosto najdemomesta starodavnih naselbin iz bronaste inželezne dobe in je del t. i. Villanovianske ravnine,kjer lahko pogosto najdemo ostanke rimskih inpoznosrednjeveških naselij (na območju odOstellata do Ferrare) vzdolž starega toka rekeGavello.

Območja starodavnih (antičnih) naselij očitnosovpadajo z dvignjenimi deli krajine in zatomejijo na območja nižin, ki so bila do predkratkim v dosegu poplav ali močvirnata(približno do sredine XIX. stoletja), imela sopomembno vlogo pri razvoju človekovih naselij- ki pa niso nikoli bila dokončana zaradi nezdravenarave krajev - kakor tudi pri organizacijidružbenega življenja ljudstev, ki so bila odvisnaod »trgovanja po vodi«.

Ni naključje, da imajo imena krajev v najboljvzhodnih območjih province, ki se nahajajo narobu dolin Commacchia, svoj koren v besedah,ki so povezane s plovbo (pristanišče, reka, bregitd.)

The task involves constructing an evocative im-age of the territory that leads to an understand-ing of the transformations that have taken placethroughout the centuries.

1. DESCRIPTION OF THE TERRITORY: throughselection of the physical shapes characteriz-ing the territory categories of constituent ter-ritorial elements may be identified.

2. READING OF THE TERRITORY: an abacus ofthe significant elements is identified forwhich symbolic representations are pro-posed. Analysis of the constituent elements.

3. IMAGE OF THE TERRITORY: the still visibleelements of the historical landscape areidentified and described (serragli).

4. REPRESENTATION OF THE TERRITORY: inorder to define an image of the landscapethat is convincing, clear, and representativeof its history and culture, a map of theserragli, that is a map which indicates perma-nence, through traces of historical evidencestill visible in the landscape. With the aid ofdigital photographic models an aerial repre-sentation may be obtained. The possibility toconnect the cartography hypertextually to ahistory data base or to link a project to theexplorative possibilities of the digital modelrenders the description of the image of theterritory effective.

The Units of Landscape: description of theU. P. in the Ferrarese plain

This type of landscape involves the north-west-ern part of the province and falls entirely into theterritory of the commune of Bondeno.

It is actually an extension of the territory of theextreme Lombardi plain to the south of the Po,which also includes lowlands of Modena be-tween Mirandola and Finale Emilia.

It is a territory where sites of ancient settlementsdating back to the Bronze and Iron Age are fre-quently to be found, and is part of the so-calledVillanoviana Plain, where remains of Roman andlate Medieval settlements (in the area fromStellata to Ferrara) are often found over the lat-ter along the old course of the Gavello.

The areas of ancient settlements obviously cor-respond to rises in the landscape, and are there-fore contiguous to lowland areas which re-mained flooded or swampy until recent times

238

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Morfološke, družbene in zgodovinske značil-nostiMelioracija območja se je bolj ali manj začela vrimskih časih, kot to potrjujejo sledi stoletnegarazvoja, najdene na območju na meji medprovincami Ferrara, Modena in Mantova (medSaint Martino in Spino in Pilastri, vzdolž FossaConfina), izvajala pa se je s postopki, ki so bili vrabi pred izumom in uporabo strojnih črpalk, t.j.z zamuljevanjem in gravitacijskim odvajanjemvode.

Takšni postopki melioracije območij »polesini«so privedli v drugi polovici šestnajstega stoletjado gradnje zaščitnih brežin (iz tega tudi tudiizvira ime »serragli«) za vode, ki prihajajo iz višjihpredelov, in gradnje številnih kanalov zaizsuševanje, ki so vodo odvajali v vodne tokove:najprej v reko Panaro in zatem v reko Burano.

Mreža območij Serragli je povezana zmorfološko močnimi že obstoječimi elementi,kot so dvigi terena, ki so nastali zaradizgodovinskih cest, ki so zmeraj predstavljaleobmočja poselitve za kopensko in obmorskoprebivalstvo, na robu velike ribolovne in dolinetrstja reke Burano.

So zgodovinske ceste, po katerih je korakalarimska vojska, ki je šla po sledeh starih naselbinželezne dobe, ki potekajo od Vicus Varanius doVicus Serminus – t. j. trasi, ki jo je leta 175 predKristusom začrtal konzul Marco Emilo Lepidokot komplementarno cesto k Zerbinatski cesti.

Kasneje so se uporabljale za prevoz soli, ki jeprihajala iz Commacchia in je bila namenjena vLombardijo; postale so poti za popotnike,menihe in trgovce med S. Benedettom,Nonantolo in Pomposo in nato med Mantovo začasa družine Gonzaga in Ferraro v obdobjudinastije d’Este.

Sistemu serragli in antičnih cest ni bilo nikoliusojeno, da ostane edini sistem za celotnodolino reke Burano, saj je bilo že v tistih časih (inkasneje trajno) celotno ozemlje razdeljeno medneodvisne države, ki so bile pogosto v odkritemsporu druga z drugo.

Bilo je območje, na katerem so se družineGonzaga in Este, španske in papeške državice,Avstrijci in vojvode d’Este vsi bojevali zaprevlado, pri čemer so vsakič za seboj puščalineizbrisljiva znamenja svoje lastne kulture v

(the middle of the XIX century, approximately),that had an important role in the development ofthe human settlements, which, however, neversaw completion given the unhealthiness of theplaces, as well as in the organization of the so-cial life of peoples who were dependent on »trad-ing by water«.

It is not down to chance that the place names inthe most eastern areas of the province, locatedon the edge of the Valleys of Comacchio havetheir roots in words connected to »navigation«(port, river, banks etc.).

Morphologic, social and historical featuresThe task of reclamation of the area was more orless begun in Roman times, as confirmed by thetraces of centenary evolution found in the areabordering between the provinces of Ferrara,Modena and Mantova (between Saint Martinoin Spino and Pilastri, along the Fossa Confina)which was carried out with the techniques inuse before the invention and implementation ofthe mechanical pumps: namely, silting up andoutflow by gravity.

Such methods of reclamation of the »polesini«areas brought about, in the second half of thesixteenth century, the construction of districtbanks (from which derived the name of»serragli«) to safeguard the waters coming fromhigher territories, and the building of many sew-age drains flowing into the water courses: firstthe Panaro and then the Burana.

The mesh of the Serragli is linked to morphologi-cally strong pre-existing elements like the risingscaused by historical roads, which had alwaysbeen an area of settlement for land and seapopulations, on the edge of the large fishing andcanna valley of the Burana.

They are historical roads along which the Romanarmy marched following the steps of the oldsites of the Iron Age going from Vicus Varianusto Vicus Serminus- the route devised in 175 a. c.by the consul Marco Emilio Lepido as a compli-mentary road to the Zerbinate road.

They were then used for the transport of saltcoming from Comacchio and directed towardsLombardy; they become routes for the wayfar-ers, monks and merchants between S.Benedetto, Nonantola and Pomposa and thenbetween Mantova in the times of the Gonzaga

239

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

narečju, družbeni organizaciji, načinih kmeto-vanja in stavbni arhitekturi.

Načrtovanje naselij (suburbaniziranih obmo-čij) pri preobrazbi krajine

Italijanska krajina je doživela prelomnoreorganizacijo in preobrazbo v prvih petdesetihletih obdobja Republike. Danes se po velikipreobrazbi skorajda zdi, da je prišlo dodoločenega procesa utrjevanja italijanskegaozemlja; učinkovitega sistema suburbanizacije(znotraj katerega je manj opazno tradicionalnorazmerje med mestom in podeželjem), ki seuveljavlja pri oblikovanju krajine.

Po štiridesetletnem obdobju – v katerem jeitalijanska krajina začela izgubljati svojokanonično podobo, da bi se ta ob koncupedesetih ponovno zgradila okoli desetihkmetijskih krajin (Stemi, Serene, Rossi Doria) inv sistemu izražanja mestne krajine, utemljenemna treh temeljnih redih ali položajih (mesto, ki senahaja v severnih in osrednjih delih dežele ter vjužnem delu, delitev hierarhičnega sistema v tritemeljne hierarhije, razlikovanje med velemestni-mi-metropolitanskimi in nemetropolitanskimiobmočji) (Campagna, Gambi, študije za Projekt80...) – se danes nakazuje skupni opisitalijanskega ozemlja.

Kljub strukturni pluralnosti in notranjikompleksnosti vsakega naselja, kjer se sistemiobjektov in prostorov, ki jim je težko slediti doenega samega reda, primerjajo bolj radikalnokot v preteklosti in kljub večji nestabilnosti indinamiki katere koli formalne lokalnekonfiguracije in zlasti kljub pomanjkanjutradicionalne, statične in perspektivne vizije, sevendar lahko skuša prepoznati pluralnostkrajine, opredeljene kot kompleksni kulturniproizvod različnih tipov razvoja, ki so potekali naitalijanskem ozemlju, ali kot materialnekonfiguracije, a tudi kot njihovi možni prikazi, kotproizvod prostorskih praks, pa tudi kot elementpogojevanja.

Te različne krajine pa ne aludirajo na razlike videntititeti od ene regije do druge ali od enegamesta do drugega, temveč na »mesta«, ki kljubtemu da niso nacije (ki ohranjajo notranjopovezanost s pomočjo skupnega cilja) še vednoostajajo značilne (razločljive), prikazane kotstrukturirane arene, kjer različni prostori,proizvodi in prikazi vsi medsebojno delujejo,

family and Ferrara in the times of the Estensedynasty.

The system of the serragli and the ancient roadswas never destined to be a single entity for thewhole of the Burana valley since already at thattime (and later on permanently) the entire terri-tory was divided among independent States,which were often in open conflict with one an-other.

It was an area in which the Gonzaga and Estefamilies, the Spanish and the Papal States, theAustrians and Estensi Dukes all fought forpower, each time leaving behind them the indel-ible signs of their own culture in the dialect, so-cial organization, farming methods, and the ar-chitecture of the buildings.

The design of settlements (suburbanised ar-eas) in the transformation of the landscape

The Italian landscape underwent one epoch-making reorganization and transformation in thefirst fifty years of the Republic period. Today fol-lowing on from this great transformation itwould seem that some process of consolidationof the Italian territory has emerged; an efficientsystem of suburbanisation (within which the tra-ditional relationship between town and countryis less evident) which is establishing itself in theformation of the landscape.

After a forty year period in which the canonicalimage of the Italian landscape diminished to berebuilt at the end of the fifties around ten agrar-ian landscapes (Stems, Serene, Rossi Doria) andto a system of articulation of the city landscapefounded on three fundamental orderings or op-position (the city located in the northern andcentral parts of the country and that of thesouth, the division of the hierarchical system intothree fundamental hierarchies, the distinctionbetween metropolitan and non metropolitan ar-eas) (Campagna, Gambi, studies for Project80…) today there are indications for a relativelyshared description of the Italian territory.

In spite of the structural plurality and inner com-plexity of every settlement, where systems ofobjects and spaces difficult to trace back to asingle order are compared more radically than inthe past, and in spite of the greater instabilityand dynamism of any formal local configuration,and above all a lack of traditional, static and per-

240

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

vendar v oblikah in kombinacijah, ki sospecifične. Te različne krajine s svojimiraznovrstnimi notranjimi površinami niso tolikanjizraz lokalnega proizvoda suburbaniziranedružbe, temveč predvsem izhodišče,spreminjajoči se substrat našega obstoja, t. j.subjektov in akterjev, ki so redko nedvoumnovezani na eno področje, notranjcev aliobstrancev, ki pa vedno skrbno pazijo na to, dado neke mere na novo opredelijo svoje lastneodnose s prstjo, zemljo, na drugačen način vvsakem mestu, in da občasno manjinstrumentalno raziščejo različna obzorja nasvoji smeri.

Vsako od teh suburbaniziranih območij se lahkorazvije v drugačno krajino predvsem zaradirazlične politične infrastrukture. Kot je dobroznano, so bile zgodovinske krajine naše državezgrajene najprej s pomočjo različnih tipovpodrobnega infrastrukturiranja in previdnoizgradnjo terena, celo preden so posegle vmeskulturne izbire in določeni gradbeni procesi. Vtem smislu je mogoče reči, da so v zgodovinskiitalijanski krajini infrastrukturni projekti igralivečjo vlogo kot kjer koli drugje: velik projekt, kini povezan z obsežnimi deli, temveč predvsemz nešteto majhnimi med seboj povezanimiposegi.

Prelomne preobrazbe zadnjih pedestih let sovečinoma ponovno izkoristile zgodovinskoinfrastrukturno omrežje, dale pa so mu radikalnonovo interpretacijo in ga preobrazile v nov modelorganizacije ozemlja, ki v glavnem sestoji izobsežne urbanizacije, ki je organizirana kot gostvenec okrog osrednjega dela Padske nižine indna prve alpske doline, kakor tudi vzdolž obal, podnu dolin in nekaj ravninah osrednje in severneItalije. Za ta novi okvir suburbanizacije je zlastiznačilna ponovna uporaba podeželskihinfrastrukturnih sistemov. Na eni strani taponovna uporaba podeželskih infrastrukturnihsistemov bolj gosto naseljenih podeželskihobmočjih, kjer je bilo skupno obdelovanje nekočobičajna praksa, za urbanizirana središča, ki sopri svojem širjenju vsrkala stara središča in jihspremenila v večja mestna območja; na drugistrani pa (občasno z delnim prekrivanjem)ponovna uporaba infrastrukturnih sistemovobmočij na dnu dolin in obalnih območij, zaizgradnjo novega cestnega omrežja od sredinedevetnajstega stoletja na podlagi intenzivnemelioracije in reorganizacije kmetovanja (vjužnem delu osrednje Italije) zaradi šireče se

spective vision, attempts may, however, be madeto identify a plurality of landscape, defined ascomplex cultural products of diverse types ofdevelopment carried out on Italian territory, or asmaterial configurations but also as their possiblerepresentations, as a product of territorial prac-tices, but also as an element of conditioning.

These different landscapes do not allude how-ever to differences in identity from one region toanother, or from one town to another, but to»towns« which despite their not being nations(maintaining coherence within through a com-mon aim) still remain distinctive, represented asstructured arenas, where different spaces, prod-ucts and representation all interact in shapesand combinations that are, however, specific.These different landscapes with their variegatedinner areas, are not so much an expression of alocal product of a suburbanised society, butrather the starting point, a changing substrate ofour existence, of subjects and actors who arerarely unequivocally tied to one area, an insideror an outsider, but always careful to redefine toa certain extent their own relations with the soil,the land, in a different way in each town, and attimes less instrumentally to explore the differenthorizons of direction.

Each one of these suburbanised areas canevolve in a different landscape particularlythrough differing political infrastructures. As iswell-known the historical landscapes of ourcountry have been constructed firstly throughvarious types of detailed infrastructuring, andcareful construction of the ground, even beforecultural choices and particular building proc-esses come into play. In this sense it may be saidthat infrastructural projects have played agreater role in the historical Italian landscapethan anywhere else: a great project linked not tomassive works but more to myriads of small in-terventions connected to one another.

The epoch-making transformations of the lastfifty years have mostly reutilised the historicalinfrastructural network, giving it a radically newinterpretation and transforming it into a newmodel of territorial organization, consistingmainly of an extensive urbanisation that is or-ganized like a thick crown around the heart ofthe Po plain and the first Alpine valley floor, aswell as along the coasts, valley floors and thefew plains of central and southern Italy. This newframework of suburbanisation is particularly

241

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

urbanizacije, ki je pogosto prevzela značilnostinovega linearnega mesta v nasprotju s starimreorganiziranim mestnim omrežjem.

Nova avtocestna infrastruktura, zgrajena vglavnem v povojnem obdobju, na splošnoindirektno pospešuje te procese, ki pogostoprivzamejo predvsem obliko sistema avtocest-nega obroča ali povezovalnih cest za novamestna območja in ne toliko omrežja, kipovezuje različne regije in mesta. Na drugi stranise je v nekaterih regijah na severu regionalniželezniški promet razvijal hkrati s širjenjem mest,medtem ko razvoj podzemnega prometnegasistema, ki je temu sledil, ni bil dovolj velik, da bilahko pomembno vplival na te procese.

Kar nastane iz te ponovne uporabe, je neka vrstanotranjega gobastega razraščanja starih krajin spomočjo nešteto majhnih sprememb, kiprivedejo do nastanka zelo različnih oblikindividualnosti.

V Liguriji, kjer vas avtoceste ponesejo proč odobale ali vzdolž »autostrada del sole« v nekaterihobmočjih v zaledju preko vrste odcepov vjužnem delu osrednje Italije, seveda lahko ševedno najdemo mnogo tradicionalnih, nespre-menjenih krajin (nekateri okraji z novimi viaduktiin stare podeželske ceste, ki se jih še vedno davideti z avtocest).

Toda prevladujoč dejavnik je sprememba,notranja metamorfoza starih krajinskihinfrastruktur z razpršitvijo stanovanjske gradnje,reorganizacijo trgovine na linearen način v novihkompleksnih strukturah, povečano rekonstruk-cijo (obnovo) starih cestnih infrastruktur, ki senenenehno spreminjajo, da bi lahko bolje služilesvojim namenom.

Veliki infrastrukturni objekti, ki jih lahko znovanajdemo v teh krajinah, lahko postanejo vizualniobraz, kondenzator nekaterih dejanj notranjepreobrazbe, ena od komponent nove krajine,zagotovo pa ne gonilna sila same preobrazbe,niti najbolj poguben znak nove krajine (če naprimer opazujemo slabo dostopnost nekaterihindustrijskih območij, lahko tudi ocenimo njenorelativno težo in vrednost v smislu koristnepodpore, tudi če ni vedno potrebna ali zadostnapri novih kompleksih). Sicer pa je to, karpovezuje ozemlja - bodisi da so ta naseljena alizapuščena, ali da se naključno (neorganizirano)razvijajo, bodisi, da so gospodarska območja ali

characterised by reuse of the rural infrastruc-tures. On the one hand this reuse of rural infra-structures of the more densely populated coun-try areas where sharecropping was once theusual practice for urbanised centres which intheir spread absorbed old centres transformingparts of them into vaster urban areas; on theother hand (at times with partial superimposi-tion) the reuse of infrastructure systems of thevalley floor and coastal areas which startingfrom the middle of the nineteenth century wasdefined by means of the construction of a newnetwork of roads through intensive reclamationand reorganisation of farming (in the southernpart of central Italy) on the part of a spreadingurbanisation that often assumed the features ofa new linear town as opposed to the old reorgan-ized city network.

The new motorway infrastructure built mainly inthe post-war period generally becomes an indi-rect support to these processes, often taking theshape of a ring road system or connecting roadsfor new areas of the town rather than a networkconnecting different regions and towns. On theother hand, regional rail transport has in someregions of the North gone hand in hand withurban spread, whereas the subsequent develop-ment of an underground transport system wastoo small to have a significant influence on theseprocesses.

What emerges from this re-utilisation is a sort ofinternal mushrooming of old landscapes through amyriad of little transformations, which give riseto the most diverse forms of individuality.

Certainly in Liguria, where motorways take youaway from the coast or along the »autostradadel sole« in some hinterland areas through a se-ries of junctions in the southern part of centralItaly, many traditional untransformed land-scapes can still be found (some boroughs withnew viaducts, and old country lanes still visiblefrom the motorways).

However the prevailing factor is change, an innermetamorphosis of old landscape-infrastruc-tures, through the diffusion of residential build-ing, the reorganization of commerce in a linearway in new complex structures, increased recon-struction of old road infrastructures, constantlyundergoing transformation for improved serv-ices.

242

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

turistična območja s počitniškimi objekti - jerelativno eksogena narava nove infrastrukture, kije bila umeščena v krajino, ne da bi se splohkakor koli pomislilo na različne procese razvojain reorganizacije gospodarstva, ali na krajino,preko katere poteka.

Gledano izven ozkega pogleda tehnike, je pro-gram nenehnih infrastrukturnih del, ki se danespredlagajo za našo državo po obdobju največjemožne ponovne uporabe in interpretacijepodedovanih infrastruktur in družbenegakapitala, lahko ne le bistveni element odziva nareorganizacijo družbeno-ekonomskega razvojapovezav znotraj in izven urbanih, industrijskih,turističnih ali podeželskih območij naše države,temveč tudi temeljno orodje pri izboljšanjukrajine.

Razlogi, ki podpirajo to tezo, so različni. Kot prvo,ker mora program obravnavati sistem takonaravnih kot ustvarjenih odprtih prostorov, ki soznačilni za okolje: z drugimi besedami, prevzamelahko pomembno vlogo (bodisi pozitivno alinegativno) pri utrjevanju novih oblikurbaniziranih območij, novih okoljskih sistemov,ki morajo upoštevati večjo rabo ozemlja in večjomobilnost. Kot drugo, politika ponovnegarazvoja tako obstoječih kot novih infrastrukturnihobjektov neizogibno vključuje reorganizacijosuburbaniziranih območij, ki bi jo lahko do nekemere usmerjala politika zavedanja krajine inprostora z vidika potreb po nastanitvi in skupnihdejavnostih (javnih, rekreativnih in gospodar-skih).

Končno obstajata dva nadaljna razloga, zakajlahko infrastrukturni projekt prevzame bistvenovlogo pri prekvalifikaciji krajine: gre za dve merili,širše za omrežja in drugo za bolj bližnje(neposredne) prostore, ki niso nujno blizu gledena naš način življenja, saj v konteksturazdrobitve pozidanih območij (pa tudikmetijskih območij) in povečanja različnih vrstživljenjskih slogov, infrastrukturni projektpredstavlja tako možen referenčni okvir zaustvarjanje raznolikih krajin glede na zazidalnaobmočja z zagotavljanjem usklajenosti ter pravtako orodje za povezovanje mikrokrajin, ki lahkosicer ostanejo odrezane (izolirane).

Te možnosti se lahko izrazijo samo, če staizpolnjena dva pogoja. Prvi je, da mora bitiinfrastrukturni projekt dobro premišljen v okvirudrugačne podobe naše dežele od tiste, ki joimplicitno predstavlja sistem koridornih povezav

The great infrastructures that we find again inthese landscapes can become the visual face,the condenser of some actions of inner transfor-mation, one component of the new landscape,but certainly not the engine of the transforma-tion itself, nor the most devastating sign of thenew landscape (if we observe the poor accessi-bility of some industrial districts we can alsoestimate its relative weight and value as a use-ful support, even if not always necessary or suf-ficient for the new developments). Otherwisewhat unifies the territories, whether they arepopulated or abandoned, or under haphazarddevelopment, district economies or tourist areaswith holiday homes, is the relatively exogenousnature of the new infrastructure that has beenplaced without any thought given to the differentprocesses of development and reorganisation ofthe economy, or the landscape it crosses.

Seen from outside the narrow view of engineer-ing, a programme of consistent infrastructuralworks, which today is being proposed for ourcountry after a period of maximum reuse andinterpretation of inherited infrastructures andthe social capital, may not only be an essentialelement in response to the reorganisation ofsocio-economic development of links within andwithout urban, industrial, tourist or rural areas ofour country, but also a fundamental tool in theimprovement of the landscape.

There are various reasons to sustain this. Firstly,because the programme has to deal with thesystem of both natural and created open spaceswhich characterise the environment: in otherwords it can assume a meaningful role (whetherpositive or negative) in consolidating new figuresof the urbanised areas, new environmental sys-tems which must take into account more exten-sive use of the territory and greater mobility.Secondly, a policy of redevelopment of both ex-isting and new infrastructures inevitably involvesreorganisation of suburbanised areas which tosome extent could be governed by a policy ofawareness of landscape and territory in terms ofthe demands for accommodation and collectiveactivities (public, recreational and commercial).

Finally, there are two further reasons why theinfrastructure project can assume an essentialrole in the requalification of the landscape: twoscales are involved, a more extensive one fornetworks and another for closer spaces, whichmay not necessarily be close in relation to ourway of life, since in the context of fragmentation

243

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

med regijami in mesti, ki bi se morale prilagoditiveliko različnim krajinskim prostorom in občasnospremembam, izvedenim na mah. To je boljvprašanje preoblikovanja (reforme) različnihdelov Italije, različnih suburbaniziranih območij,znotraj katerih bi morali nastati izvirni razvojnimodeli, da bi lahko ustvarili drugačno vlogo zainfrastrukturne objekte.

Kot drugo bi morala obstajati destrukcija-rekonstrukcija različnih krajin, kar pa ne sme bitiobravnavano le kot ublažitev vpliva, pravilenodnos do že obstoječih struktur ali varstvozadevnih krajin. Ti vidiki so osrednjega pomenasamo za nekatere primere, bolj pogosto paobstaja tveganje, da so zavajajoči pri prizade-vanjih za ponoven razvoj in reinvencijo itali-janske krajine v nadaljnjem koraku ponovnegaoblikovanja infrastruktur italijanskega ozemlja.

Projektiranje infrastrukturnih objektov zato nanašem ozemlju dobiva nekoliko drugačen urbanipomen.

Na področjih obsežne in vsesplošne urbani-zacije bi lahko preprojektiranje infrastrukturnihmrež, združeno s preprojektiranjem velikihodprtih prostorov znotraj urbanizacije, kakor tudiz obnovo starih centrov, ki delujejo na področjujavne blaginje in gospodarstva, prispevalo krojstvu novega tipa urbane krajine, ki temelji namodelu razširjenega, prepustnega mesta.

Zlasti bi skupno delovanje na teh štirihdimenzijah predstavljalo priložnost za prenovo inponovno pretehtanje politike blaginje. Ta selahko, ne samo spopada z revščino, ki obstajacelo v teh razvitih okoljih, pač pa lahko prav takozagotovi udobno življenje za vse prebivalce, kimorajo živeti v sožitju z državo visoko razvitihgospodarskih sistemov, ki podpira področjalokalnih proizvodov, kar pogosto ovirajo zastojiin obotavljiva podjetja; vrh tega je treba razmislitio preoblikovanju nastajajočih urbanih območij,da bi povečali njihovo dostopnost.

O cestnih infratrukturnih objektih bi moralirazmisliti v mnogih alpskih in predalpskihdolinah, v mestih Lombardije in Veneta, ki seneorganizirano širijo navzven vzdolž smeriEmilijanske ceste. Ne toliko o oblikovanju hitrihkoridorjev novih posamičnih infrastrukturnihobjektov, pač pa bolj dolgoročno, o novihavtocestah, cestah in železnicah, ki bi lahkopostale pomembni segmenti reorganizacije

of built up areas (but also of farming areas) andan increase in the variety of life styles, it repre-sents both a possible reference frame for thecreation of variegated landscapes in relation tobuilding areas, by providing consistency, and atool for linking micro-landscapes which may oth-erwise remain cut off.

These potentialities may only be expressed if twoconditions are met. First the infrastructureproject must be thought out within a differentimage of our country from that which implicitlyconstitutes a scheme of corridor links betweenregions and towns that would have to adapt toa diversity of territory-landscapes, and at timesto changes carried out in a clean sweep. Ratherit is a question of reforming different parts ofItaly, different suburbanised areas within whichoriginal development models should emerge tocreate a different role for the infrastructures.

Secondly, there should be a destruction-recon-struction of different landscapes which is notmerely to be considered a mitigation of impact,a correct relationship with the pre-existing struc-tures, or the protection of the landscapes in-volved. These aspects are central only to somecases, more often they risk being misleading inan attempt at redevelopment and reinvention ofthe Italian landscape carried out in a further actof remaking the infrastructures of the Italian ter-ritory.

The design of (new) infrastructures thereforeassumes somewhat different urban significanceof our territory.

In areas of extensive and widespread urbaniza-tion the redesigning of infrastructural networkscoupled with that of large open spaces insidethe urbanisation, as well as of renewal of oldcentres working in the field of public welfare andeconomy, could contribute to the birth of a newtype of urban landscape based on the model ofan extended, permeable city.

In particular a joint action on these four dimen-sions may constitute an occasion for renewingand rethinking a welfare policy which can dealnot only with the poverty that exists even inthese developed environment, but can also pro-vide the comfortable life for all the inhabitantsthat should co-exist with a state of highly devel-oped economic systems assisting sectors of lo-cal products, often impeded by congestion and

244

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

preobremenjenih in prenatrpanih prometnihomrežij. Ne bi se smeli omejiti na ublažitevvpliva, ki ga imajo ti infrastrukturni objekti namaloštevilne odprte prostore, preko katerihpotekajo, tako, da bi jih skušali odstraniti izvsakega kraja urbanizacije, pač pa moramopredvsem graditi kontekste velikih parkov, ki bise lahko uporabljali kot novi javni prostori vskladu z razvojem nove urbane strukture neglede na njeno velikost.

Ne smemo pozabiti nastajanja novega sistemazgodovinskih centrov in »suburbanih nakupo-valnih centrov« z mega kinodvoranami ter pravtako ne novih šolskih ustanov, novih kulturnihcentrov, novih javnih podjetij in celo novihletališč.

Infrastrukturna politikane bi smela spregledatipostopnega pojavljanja drugačnega razvojnegamodela v manj naseljenih območjih, ki ga lahkosintetizirano opredelimo kot »počasnega«(slow); tu je poudarek na območjih, za katera soznačilne različne oblike lahke industrije vdružinskem upravljanju, ki so v nekaterihprimerih nadomestile kmetijske dejavnosti, in kise osredotočajo na turizem in obrtne izdelke vnovem kontekstu višjega vrednotenja postopnihsprememb krajine in urbanizacije.

Razvoj teh območij zahteva dobro dostopnost inomrežje infrastrukturnih objektov, ki omogočazmeren pretok z možnostjo postankov, zato jetreba te objekte zgraditi na tak način, da neuničijo podedovane krajine, ki postaja velikoveč kot element, ki ga je vredno zavarovati,upoštevajoč lastnosti teh objektov, ki sopomemben vidik razločevanja.

Zato je, čeprav območja brez infrastrukturnegaprojekta predstavljajo prvino izboljšanja inobnove (reforme) krajine, ki bi lahko vključevalaponovno kontekstualno pretehtanje obsežnihokoliških območij, tukaj potrebno trajnostnolokalno upravljanje sprememb in ohranjanjakrajine, tako da se zagotovi dobro prilagajanje žeobstoječim in inovativnim strukturam. Zlasti jetreba v njihovem kontekstu znova pretehtatiprometne infrastrukturne objekte na podlagiskrbno premišljenega odnosa - od točke dotočke - do širšega ozemlja, na katerega senavezujejo.

Infrastrukturni načrt bi lahko celo predvidelradikalno spremembo nekaterih cestnih

floundering economies; moreover, thought maybe given to reshaping emerging urban areas tomake them more accessible.

More specifically in relation to the road infra-structures, in many Alpine and Prealpine valleyfloors, in the sprawling cities of Lombardy andVeneto, along the directrix of the Emilia road,what we should be thinking about is not somuch the creation of fast corridors or new sin-gle infrastructures, but rather on a more longterm basis about new motorways, roads andrailways which could become considerable seg-ments of reorganisation of overloaded and con-gested transport networks; we should not limitourselves to mitigating the impact that theseinfrastructures have on the few open spacesthey cross by trying to remove them from everysite of urbanization, but we must rather con-struct contexts of great parks to be used as newpublic spaces in harmony with the develop-ments of new urban fabric whatever its size.

We must not forget the emergence of a newsystem of historical centres and »suburbanshopping malls« with maxi-screen cinemas, butalso of new scholastic institutions, new culturalcentres, new public services and even of new air-ports.

In less populated areas frequently, the policy ofinfrastructures should not ignore the gradualemergence of a different development modelthat we can synthetically define »slow«; here theemphasis is on areas characterised by diverseset-ups of light industry of family management,which, at times, have partly taken over fromfarming activity, centring around tourism andartisan products in a new context of placing val-ues on slow-style Iandscape and urbanization.

The development of these territories requiresgood accessibility and a network of infrastruc-tures that allows slow circulation with the pos-sibility to make stop-offs, so they must be con-structed in such a way that they do not destroyan inherited landscape that is becomingmuch more than an element worthy of protec-tion, given their qualities which constitute animportant aspect of distinctiveness.

Therefore, while the areas without the infrastruc-ture project constitute an element of improve-ment and reform of the landscape which couldinclude vast surrounding areas of contextual re-

245

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

objektov s prilagoditvijo le-teh conam za pešce.V tej zvezi je pomembno omeniti projekte manjgosto naseljenih območij v Veliki Britaniji,Nemčiji in Franciji ali tradicijo italijanskearhitekture, ki skuša graditi usklajeno z žeobstoječimi objekti.

Projektiranje infrastrukturnih objektov naobmočjih, kjer je varstvo krajine čedalje boljusmerjeno v gradnjo spektakularnih turističnihobmočij ali v razvoj določene vrste izjemnegaizraza naravnega in družbenega pomena, kažetendenco po privzemanju drugačnih konotacijpri opredeljevanju odnosa do krajine, ko gre zaže obstoječe objekte in vpliv. V prvem primeruje lahko pomembno izhodišče (referenca) zadostopnost do parkov izkušnja ameriških cest alifrancoskih »komediantov«, čeprav je treba pritem upoštevati določeno mero kritike.

V drugem primeru so lahko pomembni razlogiza skrivanje novih infrastrukturnih ojektov predpogledi, toda tudi v tem primeru lahko obstajapotreba po ponovnem odkrivanju tradicijearhitekture, ki se dobro vklaplja v že obstoječoarhitekturo, vendar ne da bi jo pri tem skušalaposnemati.

Nikoli se ne smemo prenehati zavedatispreminjajoče kvalitete meja med tema dvemastrategijama za varstvo krajinske dediščine, sajuspeh druge polaga temelj za prvo; razvoj prvena naseljenem območju, zgrajenem na taknačin kot italijansko ozemlje, redko izključujedruge razsežnosti varstva istovetnosti in/alikulturne dediščine.

Pomembne razlike prav tako nastajajo vmožnem odnosu med krajino in infrastrukturona manj gosto naseljenih območjih, kjer lahkoobstajajo nekateri nenadzorovani procesiodpravljanja naselij in ponovne naturalizacijetako območij kot Padske doline, kjer je zadržana(omejena) raven urbanizacije povezana z močjonekaterih specializiranih kmetijskih proizvodov.V prvem primeru se lahko načrtovanje noveinfrastrukture bolje izvede na podlagi ocenevpliva na okolje v prizadevanjih za zmanjšanjevpliva na najmanjšo mero, ne da bi pri temomejevali procese ponovne naselitve faune inflore ali povzročili nestabilnost v ideografskimreži. Raziskati bo še treba, ali lahko omejenovključevanje nekaterih cestnih povezovalnihinfrastrukturnih objektov ali omejenega prometana teh ozemljih postane ob ustreznem varstvu

thinking, here there must be sustainable localmanagement of change and conservation inte-grating with pre-existing and innovative struc-tures. In particular the infrastructures of trans-port should be thought out in their contextthrough careful point by point relationship to thevaster territory to which they are linked.

The infrastructure plan could even involve radi-cal rethinking of some the road structures byadapting them to pedestrian areas.

In this context important reference can be madeto the projects of the less densely populated ar-eas of Great Britain, Germany and France, or tothe tradition of Italian architecture which tries toconstruct in harmony with pre-existing struc-tures.

The design of infrastructures in the territorieswhere protection of the landscape is more andmore oriented to the construction of spectacu-lar tourist areas or to the development of someexceptional expression of natural and social rel-evance tends to assume different connotationsin the definition of relationship to the landscapeas far as pre-existing structures and impact areconcerned. In the former case the experience ofthe American roads for accessibility to parks, orthe French »comedians«, may be a valuable ref-erence, even if there are some criticisms to beconsidered.

In the latter case the reasons for keeping thenew infrastructures out of sight may be relevant,but also in this case there may be a need to re-discover the tradition of an architecture that fitsinto the pre-existing one without, however, tryingto imitate it.

Awareness of the changing quality of the con-fines between these two strategies for the pro-tection of landscape heritage must never be lost,since the success of the latter lays the founda-tion for the former, the development of theformer in an inhabited area constructed in sucha way as the Italian territory is, rarely rules outother dimensions of protection of identity and/or cultural heritage.

Meaningful differences also emerge in the pos-sible relation between landscape-infrastructurein the less densely populated territories wherethere may be some uncontrolled processes ofdivestment of settlements and re-naturalisation

246

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

okolja resnično podporno orodje pri usmerje-nem procesu ponovne naturalizacije, kar papogosto zahteva dopolnile ukrepe.

Na ozemljih z močno tradicijo kmetovanja semora načrtovanje infrastrukturnih objektovnavezati na spreminjajočo kmetijsko krajino, dabi izpostavili bogastvo formalnih vrednot, kar jebilo preverjeno sredi pedesetih na podlagimelioracijskih izkušenj, povezanih z gospodar-sko rastjo.

V zasebnem sektorju lahko infrastrukturniprojekt prevzame valenco urbanizacije in zelorazgibane krajine kot priložnost za gradnjomestnih prostorov z različnimi cilji v kontekstuizboljšanja mest.

Ne glede na to, ali gre za vprašanjepreprojektiranja postaj, novih cest ali novihcestnih obročev, obstaja potreba po rešitvitežkega problema opredelitve italijanskegamesta, vidika, ki se je pojavil pri soočanju stežavami v lokalni upravi, čeprav je bil tekomzadnjega desetletja dosežen velik napredek pripremagovanju pomanjkanja izhodišč in neprila-godljivosti pri lokalnem upravljanju.

Da bi lahko udejanili to kompleksno valencoinfrastrukturnega projekta, je treba temeljitoponovno pretehtati procese odločanja, stališčain mnenja, povezana s projektnimi odločitvami,kakor tudi potrebo po uskladitvi med različnimivpletenimi politikami. Brez dvoma so bili procesiodločanja na področju rekonstrukcije in predlogiv preteklem desetletju deležni veliko pozornosti.Sedaj bi že moralo biti jasno, da so lahko posegina infrastrukturnih objektih priložnost zaizboljšanje krajine le, če obstajajo nova stališčado tehničnih vidikov in če postane procesodločanja bolj skupen, tako da je odgovornostza projekte, ki niso takoj popularni, deljena.Predvsem pa mora obstajati določenaprimerjava z drugimi scenariji, ki predlagajozamisli krajin, sposobnih ustvarjati povezavemed različnimi omrežji (cestami, železnico,letališči) in na različnih ravneh (nacionalno-regionalno, pa tudi lokalno med različnimisuburbaniziranimi območji kontroverznih mestPademontane), med posameznimi infrastruk-turnimi politikami in politikami odprtih prostorov(ki na primer v teh primerih lahko postanejosistem javnih površin).

both of districts and of the Po Valley, where acontained level of urbanisation is linked to thestrength of some specialised farming products.In the former case the design of the new infra-structure may be carried out better throughevaluation of the impact on the environment, inan attempt to minimise the impact without,however, limiting the processes of repopulationof fauna and flora, or creating instability in theideographic network. Still to be investigated iswhether the restricted insertion of some roadlinking infrastructures of limited circulation inthese territories may become, with proper pro-tection of the environment, a real support tool ina guided process of re-naturalisation, which of-ten requires, however, supplementary action.

In the territories with a strong farming traditionthe planning of infrastructures must relate to achanging agricultural landscape in order to bringout the wealth of formal values which was veri-fied in the mid fifties through the experience ofreclamation linked to economic growth.

In the private sector the project of infrastructurecan assume a valence of urbanisation andgreatly varied landscape, as an occasion for theconstruction of city spaces with various objec-tives in the context of urban improvement.

Whether it is a question of the redesigning ofstations, new roads or new ring roads there is aneed to tackle the difficult problem of definingthe Italian city, an aspect that has come upagainst difficulties in local government, althoughover the past decade much progress has beenmade in overcoming the lack of references andinflexibility in local governance.

In order to carry out this complex valence of theinfrastructure project much rethinking is re-quired concerning the decision making proc-esses, attitudes and opinions related to the ac-tion to be taken for the project, as well as theneed to come to agreements regarding the vari-ous policies involved. Undoubtedly the decision-making processes regarding reconstruction andproposals have received much attention over thepast decade.

It would appear clear by now that interventionon the infrastructures may constitute the oppor-tunity to improve the landscape only if there arenew attitudes to the technical aspects and ifdecision-making becomes more shared, through

247

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Resnično osrednji prostori, kakor tudi sistemobmočij zelenih pasov, območij tišine in miru,priborjenih iz hrupnih krajin, so tisti, ki senahajajo med infrastrukturnimi objekti intrgovskimi naselji ter lokalno in arhitekturnoreorganizacijo javnih služb.

Na prvi pogledi se zdi, da je splošno razširjenaideja o infrastrukturnih koridorjih do neke meretako usmerjena, vendar ostaja preveč omejenana idejo območja in funkcije. Da bi preoblikovalisuburbanizirana območja in krajino, morajomedsebojne povezave med različnimi politikamiimeti logiko, ki ni omejena samo na povezovanje(integracijo) različnih omrežij in ki poteka gledena pravokotne odseke, ki se po velikosti zelorazlikujejo, in na ozemlja, na katerih se objektinahajajo. Poleg tega terjajo projekte, ki sočasnodelujejo na drugačnih ravneh kot tisti, ki sopodrobno dani v infrastrukturnem projektu,začenši od vmesnega projekta urbanih naselij invse do bolj obsežnih projektov omrežja.

Poudariti je treba, da se lahko finančni vidikiobravnavajo samo na podlagi te povezave medrazličnimi politikami, da se zagotovi, da se delona zelenih območjih ne vidi zgolj kot nadaljnarazvojna stopnja sofinanciranja razlaščenihobmočij za izgradnjo zabaviščnih in trgovskihcentrov. Takšna politika se ne skuša izognitiodgovornosti, ki izhaja iz razvoja suburbani-ziranih območij in krajine.

Kot zaključek je treba poudariti, da ko sesklicujemo na kompleksni sistem infrastruk-turnih naložb in njihovo vlogo pri ponovniopredelitvi italijanske krajine, se moramosklicevati ne samo na velika dela stvarnegaprava, pač pa tudi na večji projekt, ki ga je trebaopredeliti kot zbirko različnih majhnih posegov,ki se v glavnem, vendar ne izključno, ukvarjajoz izboljšanjem že obstoječih omrežij, urbanih insuburbanih cest.

Da bi izboljšali italijansko krajino, si moramozamisliti veliki načrt, ki se uresniči s pomočjoobičajne dolgoročne javne politike strateškihvrednot, ki vključuje izboljšanje cest, redefinicijocest, učinkovit tok vode, oblikovanje pločnikov instez za kolesarje, in v bolj splošnem smislu,različne sisteme življenjskega sloga, ki jihdoločajo različni prometni sistemi, velikepovršine za parkiranje, z drevesi obdane avenije,ki poleg tega, da so ekološke, vračajo urbaniorganizaciji tretjo razsežnost, ki je še vednorazvidna iz kart.

accountability for designs that are not immedi-ately popular. Most of all there must be somecomparison with other scenarios proposingideas of landscapes able to generate connec-tions between the various networks, (roads, rail-ways, airports), and with different scales (na-tional-regional but also local between differentsuburbanised areas of the controversial cities ofPedemontana), between policies on infrastruc-tures and those on open spaces which are in-volved (which for example in the cases in ques-tion may become a system of public areas).

The real central places as well as a system ofgreen belt areas, areas of silence and tranquillitycarved out of noisy landscapes are those be-tween infrastructures and commercial settle-ments and the reorganisation of public services,locally and architecturally.

The widespread idea of infrastructural corridorswould seem to be oriented to some extent in thisdirection, but it remains too restricted to the ideaof area and function; in order to reformsuburbanised areas and landscape the intercon-nections between the various policies require alogic that is not limited only to integration be-tween the various networks and which proceedsin relation to perpendicular sections, that varygreatly in size, and to the territories involved inthe structures. They, moreover, require projectsthat work concomitantly on different scalesfrom that detailed in the infrastructure project,starting from the intermediary project on urbansettlements and extending to the more extensiveones of the network.

It should be underlined that only through this linkbetween different policies can financial aspectsbe dealt with to assure that work on green areasis not seen to be only a further development ofco-financing of dispossessed areas for the con-struction of entertainment or commercial cen-tres. Such a policy does not try to escape ac-countability that may be considered as evolutionof suburbanised areas and of the landscape.

In conclusion it must be pointed out that whenwe refer to a complex system of infrastructureinvestments and their role in the redefinition ofthe Italian landscape, we must refer not only tothe great works of objective law, but also to agreater project to be defined by a collection ofvarious small interventions mainly, but not exclu-sively, concerned with improvement of the pre-existing networks, urban and suburban roads.

248

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Politika, ki je prilagodljiva pri svojem prepro-jektiranju, ki se izogiba urbanim modelom, kiznova predlagajo standardne prostore v bližinicest, nekaj, kar je resnična priložnost, da se izraziizjemno banalnim in za bivanje neprimernimobmočjem.

V italijanskih krajinah je čedalje več dokazov oprizadevanjih za izboljšanje krajine z majhnimi,vendar splošno razširjenimi projekti. Takšniprojekti morajo ostati decentralizirani, vendar jihmora spremljati, tudi s finančnega vidika,ponoven pregled (revizija) lokalnega financiranjacest, različnih delov mesta, kakor tudi vsehurbanih struktur, temelječ na logiki, ki ni avto-referenčna, nagrajujoč ne nujno najboljšiprojekt, pač pa tiste, ki so najbolj zanimivi alisposobni izzvati posnemanje, da bi sprožili tokmojstrstva.

Če se spomnimo starih priročnikov Ina-case alizakonodaje v zvezi s prispevki za izboljšanje, alicelo najbolj omejevalnih navedb za ‘urbanestandarde’, se dobro zavedamo, kako lokalna aliskupna prizadevanja dosežejo več, če jihpodpira stimulativna nacionalna politika. Izziv vtem primeru je izogniti se banalnemu‘opremljanju’ urbanih območij in vrsti prevečdrznih tehničnih rešitev. Zaželjeno je, da bi senaložbe zagotavljale na lokalni ravni in bileusmerjene v doseganje visoke ravni primernostiza življenje z izgradnjo bolj gostoljubnih odprtihin kolektivnih prostorov, in seveda, z varstvom tekompleksne in neprecenljivo dragocene javnedobrine, ki se imenuje krajina.

In order to improve the Italian landscape wemust imagine a great plan that it is implementedthrough an ordinary public long term policy ofstrategic valences involving improvement ofroads, redefinition of roads, efficient water flow,creation of pavements and bicycle lanes, andmore generally, different systems of life styleregulated by different transport systems, largeparking areas, tree-lined avenues which, besidesbeing ecological take the third dimension backto the urban organisation which we still read onmaps.

A policy that is flexible in its redesign, avoidingtraditional urban models which re-proposestandard spaces close to streets, something thatis a real opportunity to give expression to ex-traordinarily banal and uninhabitable areas.

In the Italian landscapes there is more and moreevidence of attempts at improving the landscapethrough small but widespread projects. Suchprojects must remain decentralised but must beaccompanied, also from a financial point of view,by a review of local funding for roads, variousparts of the town as well as entire urban struc-tures, based on non auto-referential logic, award-ing not necessarily the best project but thosethat are the most interesting or able of to createan imitation in order to activate circuits of virtu-osity.

If we think back to the old handbooks of lna-casaor the legislation regarding contributions forimprovement, or even the most curtailing of in-dications for ‘urban standards’ we are wellaware of how local or joint actions can achievemore when supported by a stimulating nationalpolicy. The challenge in this case is to avoid abanal ‘furnishing’ of urban areas and a series ofpresumptuous technical solutions. Preferably in-vestments should be provided at local level andoriented towards achieving a high level of live-ability in the territory through the constructionof more hospitable open and collective spaces,and, of course, the protection of that complexand inestimably valuable public asset which isthe landscape.

249

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

1. Kaj je regionalni naravni park?

Gre za francosko posebnost. Regionalni naravnipark je območje, ki se ga obravnava kot izjemo.V Franciji jih je 44 in predstavljajo 12 %nacionalnih površin. Leta 1967, ko so biliustanovljeni, je Državni svet govoril o »plinskempravu«, a takrat v projekt ni bil vključen sodnipritisk, temveč poziv k sodelovanju lokalnihakterjev. Od takrat so se razmere spremenile inzakonodaja je omogočila uporabo ukrepov za

Krajine zavarovanih območij Francije

Les paysages des Parcs naturels regionaux Francais

Nicolas Sanaa

Opredelitev pojma krajina:Danes koncept krajine presega omejitvepodročja urejanja in se širi na področjaposredništva. Opredeljen je kot »obrazdežele«, saj razodeva njeno kulturo inzgodovino. Ta živa zgodovina izhaja izstvarnosti in vidika opazovalca. Kot»prostranstvo dežele, ki se ponujaopazovalcu« je treba krajino razumeti kotzapleten sistem odnosov, ki jih sestavljajozadevni objektivni vidiki s področja delovanja,tehnike in znanosti, ter subjektivni vidiki,odvisni od zaznavanja, posluha, zgodovine,kulture in zavesti posameznika.

Sistemski pristop je izoblikovan v najmanj trimed seboj odvisne komponente:– krajina, ki podpira prostor; delež prostora,

ki je viden in zapolnjen z objekti;– krajina vidnega prostora, ki vključuje

pojem merila;– predstavitvena krajina ali krajina

prizorov; prostor, na katerem se živi alise ga dojema glede na posluh, zgodovi-no, zavest vsakega posameznika.

Vir: Regionalni center pedagoške dokumentacije Akademije vAmiensu

Définition du mot paysage: Aujourd’hui, le concept paysage dépasse les limi-tes du monde de l’aménagement et envahit lasphère médiatique. Défini comme étant le »visaged’un pays«, il est le révélateur de sa culture et deson histoire. Cette histoire mouvante est le résul-tat de la réalité et du regard de l’observateur.»Étendue d’un pays s’offrant à l’observateur«, lepaysage doit être considéré comme un systèmecomplexe de relations fait d’aspects objectifs rele-vant du fonctionnel, du technique et du scientifiqueet d’aspects subjectifs dépendant de la perception,de la sensibilité, de l’histoire, de la culture et del’état d’âme de chacun.

L’approche systémique, articule au moins troiscomposantes interdépendantes:– le paysage espace-support; portion d’espace

soumise à la vue, remplie d’objets;– le paysage espace-visible incluant la notion

d’échelle;– le paysage-représentation ou paysage

spectacle; espace vécu ou perçu selon lasensibilité, l’histoire, l’état d’âme de chaqueindividu.

Source: CRDP Académie d’Amiens

1. Qu’est-ce qu’un Parc naturel régional?

Il s’agit d’une spécificité française. Un Parc naturelrégional est un territoire d’exception. La France encompte 44 et ils représentent 12 % de la superficienationale. En 1967, au moment de leur création, leConseil d’État parlait de »droit gazeux« tant le projetn’impliquait pas à l’époque de contrainte juridique,mais faisait appel aux engagements des acteurs lo-caux. Depuis la situation a changé et la loi les a do-tés d’outils pour faire valoir cet engagement; il n’en

250

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

uveljavitev tega sodelovanja; preostalo ni ničmanj kot to, kar še zdaj tvori temelje parka,namreč načrtovanje in zavzetost lokalnihakterjev za velike prostorske projekte.

V tem smislu je regionalni naravni parkposeljeno podeželsko območje, ki je nanacionalni ravni priznano zaradi svoje visokevrednosti na področju dediščine in krajine.Organizacija naravnega parka izhaja izdogovorjenega projekta na osnovi dveh ključnihpojmov: varstva in vrednotenja.

Država regionalni naravni park določi zdekretom za obdobje 12 let. Po oceni,klasifikaciji in vnovičnem predlogu je mogočeprojekt obnoviti.

2. Naloge naravnega parka

Naloge parka so povezane s 5 strateškimi osmi:– zaščita in gospodarjenje z naravno, kulturno

in krajinsko dediščino,– urejanje ozemlja,– gospodarski in družbeni razvoj,– eksperimentiranje,– združevanje, izobrazba in obveščanje.

Vse te osi vsebujejo temo »Krajina in urbani-zem«; to jih povezuje in takšen prečni pristopomogoča boljše ozaveščanje o pridobitvah tervišjo storilnost v okviru izvajane politike.

3. Prostorski projekt, uradno določen z listino

Listina regionalnega naravnega parka jepredvsem pogodba, ki konkretizira projektvarstva in razvoja zadevnega ozemlja za obdobjedesetih let. Revizije listine so v praksi pokazale,da sta potrebni še dodatni dve leti za oceno inpredlog novega projekta; zato je klasifikacijadoločena za 12 let.

V listini so določeni pomembnejši cilji inusmeritve, ki so potrebne na področju varstva,uveljavitve in razvoja. Besedilo tudi podrobnodoloča ukrepe, ki omogočajo vzpostavitevzadevne politike. Listina zavezuje skupnost indržavo tako v ciljih kot v njihovem uresničevanju.

4. Kdo sestavi listino?

Postopek sestave listine poteka na pobudoregije, ki potem lokalnemu organu zaupa nalogozasnove projekta v dogovoru z zadevnimi akterji.Po odobritvi listine, ki je bila predhodno sprejeta

demeure pas moins que ce qui reste la base d’unParc est l’élaboration et l’engagement des acteurslocaux autour d’un projet de territoire fort.

Dans cet esprit, un Parc naturel régional est un ter-ritoire rural habité, reconnu au niveau national poursa forte valeur patrimoniale et paysagère. Le Parcnaturel s’organise autour d’un projet concerté fondésur deux mots clés: protection et valorisation.

L’Etat classe par décret le Parc naturel régional pourune durée de 12 ans. Suite à une évaluation, le clas-sement, sur proposition d’un nouveau projet peut-être renouvelé.

2. Les missions d’un Parc naturel

Les missions d’un Parc abordent 5 axes stratégi-ques:– La protection et la gestion du patrimoine naturel,

culturel et paysager,– L’aménagement du territoire,– Le développement économique et social,– L’expérimentation,– L’accueil, l’éducation et l’information.

Le thème »Paysage et urbanisme« est contenu danstous ces axes; il est fédérateur, et cette approchetransversale permet une meilleure conscientisationde ses enjeux et une opérationnalité dans les politi-ques conduites.

3. Le projet de territoire formalisé dans unecharte

La charte d’un Parc naturel régional est avant tout uncontrat qui concrétise le projet de protection et dedéveloppement de son territoire pour dix ans. Lesrévisions de charte par la pratique ont révélé un be-soin de deux ans supplémentaires pour évaluer etproposer un nouveau projet; d’où un classementvalable 12 ans.

La charte détermine les grands objectifs à atteindreet les orientations à prendre en termes de protection,de mise en valeur et de développement. Le texteprécise également les mesures qui lui permettront demettre en œuvre sa politique. La charte engage lescollectivité et l’État dans les objectifs comme dansleur mise en œuvre.

4. Qui élabore la charte?

C’est à l’initiative de la Région qu’est engagée la pro-cédure d’élaboration d’une charte, qui ensuite con-fie à un organisme local le soin de préparer un pro-

251

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

s strani občin, njihovih notranjih skupnosti,departmajev in regije, ki jo običajno ratificirajo,se dokument posreduje prefektu regije inministru za okolje s prošnjo po klasifikaciji za»regionalni naravni park«.

5. Vsebina listine

Listina regionalnega naravnega parka, ki jesestavljena na podlagi temeljitega vrednotenjaprostora, vsebuje šest delov:– Projekt varstva in razvoja;– Načrt, ki izrecno navaja prostorske usmeritve

listine glede na namembnost različnih obmo-čij parka. Ta del vsebuje visoko stopnjostrategije za varstvo in ohranjanje vrednostikrajinske dediščine;

– Pravilnike organov gospodarjenja s parkom,katerih delovanje je osredotočeno na uresni-čevanje ozemeljskega projekta;

– Natančen in oštevilčen program dejavnosti;– Oznako parka, ki jo država dodeli preko Naci-

onalnega inštituta industrijske lastnine (INPI);– Dogovor o izvajanju listine s strani države, ki

ga podpišeta park in prefekt regije, ki jamči,da bodo državne službe posredovale znamenom podpiranja in krepitve poveza-nosti projekta.

6. Vloga javnosti v upravljanju prostora

OmejitveRegionalni naravni park, ki ne razpolaga sspecifično upravljalsko upravo, v ničemer nespreminja splošnih veljavnih predpisov vlastninskem pravu, lovu, ribištvu...

Kljub temu so se občine, ki pripadajo parkom,zavzele za uresničevanje kakovostnih ukrepovna svojem ozemlju in zato se morajo tamkajšnjiprebivalci prilagoditi specifičnim določbam, ki jihbodo morale občine sprejeti, denimo v okvirugradnje, upravljanju z vodami in odpadki,motornega prometa, pogozdovanja…

Kmetje, gozdarji in direktorji podjetij bodopozvani, da v obojestransko ugodnemu odnosu,s pomočjo dogovorov med parkom instrokovnimi organizacijami v svojih vsakodnev-nih dejavnostih bolje upoštevajo okolje inkakovost krajin. Ti dogovori bodo lahko potekaliv več oblikah, na primer prek pogodb ovzdrževanju naravnih območij, integracije stavb,obvladovanja onesnaževanja, širjenja pogozdo-vanja, gospodarjenja z energijo...

jet en concertation avec les acteurs concernés.Après avoir approuvé la charte, préalablement adop-tée par les communes, leurs intercommunalités, lesdépartements et la Région qui normalement la vali-dent, le document est ensuite transmis au Préfet deRégion, au Ministre de l’Environnement en deman-dant le classement en »Parc naturel régional«.

5. Le contenu de la charte

Élaborée à partir d’un minutieux diagnostic du terri-toire, la charte d’un Parc naturel régional comportesix parties:– Le projet de protection et de développement;– Un plan qui explicite les orientations spatiales de

la charte selon les vocations des différentes zo-nes du Parc. Cette partie est éminemment stra-tégique pour la protection et la valorisation dupatrimoine paysager;

– Les statuts de l’organisme de gestion du Parcdont la fonction réside dans la mise en œuvre duprojet de territoire;

– Un programme d’actions précis et chiffré;– La marque du Parc qui sera déposé par l’Etat à

l’INPI (Institut National de la Propriété Indus-trielle);

– La convention d’application de la charte par l’Etatsignée entre le Parc et le Préfet de Région quigarantira que les services de l’Etat interviendrontpour favoriser et renforcer la cohérence du pro-jet.

6. Le rôle des publics dans la maîtrise del’espace

Les contraintesUn Parc naturel régional, ne disposant pas d’un pou-voir réglementaire spécifique, ne modifie en rien lesrègles générales applicables au droit de la propriété,à la chasse, à la pêche…

Cependant les communes adhérentes aux Parcs sesont engagées à mettre en œuvre une démarche dequalité sur leur territoire, et de fait, leurs habitantsdoivent se conformer aux dispositions spécifiquesque les communes seront amenées à prendre, dansle cadre par exemple de la construction, de gestionde l’eau et des déchets, de circulation motorisée, deboisement…

Les agriculteurs, forestiers, chefs d’entreprise serontincités dans un rapport gagnant-gagnant à l’aide deconventions passées entre le Parc et les organisa-tions professionnelles, à une meilleure prise encompte de l’environnement et de la qualité des pay-sages, dans leur pratique au quotidien. Ces conven-

252

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Obiskovalci bodo morali upoštevati pravilaprimernega obnašanja, kot na vseh poseljenihobmočjih podeželja, in paziti na posebnepredpise v določenih predelih ali v okvirudoločenih športnih aktivnosti (promet zmotornimi vozili, plezanje).

PrednostiPo drugi strani bodo posamezniki, naj bodoprebivalci ali obiskovalci, lahko imeli koristi odprizadevanj parka, da jim zagotovi prijetnoživljenjsko okolje in ohranjene krajine, urejanje inslužbe, prilagojene njihovim pričakovanjem(kulturno dogajanje, izobraževalna dejavnost,oprema za raziskovanje…), skrbi za izmenjavoinformacij (posveti za zasebnike ali nosilceprojektov za namestitve). V tem smislu parkskrbi za to, da lahko vsak projekt, ki bi utegnilpripomoči k razvoju krajine, lahko to zadovoljivoizvede s svojo listino.

7. Možnost varstva krajin brez odobritve

Zmožnost regionalnega naravnega parka, dazavaruje naravo in svojo dediščino, je v največjimeri odvisna od njegove sposobnosti, da spomočjo dogovarjanja doseže spoštovanje ciljevsvoje listine, ki so jih določili podpisniki.Avtoriteta listine in možnost varstva krajin brezodobritve izhajata v glavnem iz dejstva, da seposlanci in njihovi partnerji na osnovivrednotenja prostora zavedajo morebitnih izgubali koristi v širšem okviru in zavzamejo kolektivnastališča, ki jih v primeru posameznih odločitevne bi mogli: ta vidik je bistvenega pomena zasmisel listine in njeno uresničevanje.

Praktično gledano je regionalni naravni parknaprošen, da predloži svoje mnenje o projektih,za katere poteka ocena vpliva, o urbanističnihdokumentih in drugih dokumentih, ki predstav-ljajo okvir za dejavnosti na območju parka, kot vnaslednjih nekaj primerih: sheme departmajevv zvezi s kamnolomi, odpadki, sprehajališči…

Vendar pa se park ne omeji le na to, da podasvoje mnenje, kadar je naprošen, kar bizmanjševalo njegovo verodostojnost. Večinočasa vnaprej predlaga in sodeluje pri pripravahprojektov, da bi se lahko akterji bolje vključevaliv zviševanje ciljev listine in se jih posluževali kotsvojih adutov.

Park neposredno prispeva k ohranjanju svojedediščine tudi s pomočjo uresničevanjaspecifičnih in zglednih programov dejavnosti s

tions pourront revêtir plusieurs formes au travers parexemple de contrats d’entretien des milieux naturels,l’intégration des bâtiments, la maîtrise des pollutions,la diversification des boisements, les économiesd’énergies…

Les visiteurs devront respecter des règles de bonnesconduites comme dans tout espace rural habité etêtre attentifs aux réglementations particulières surcertains sites ou dans le cadre de certaines pratiquessportives (circulation des véhicules motorisés, esca-lade).

Les avantagesEn contrepartie, les particuliers, qu’ils soient rési-dents ou visiteurs, auront pour avantage de bénéfi-cier des efforts du Parc pour leur apporter un cadrede vie agréable et des paysages préservés, desaménagements et des services adaptés à leurs at-tentes (animation culturelle, actions éducatives, équi-pements de découverte…), dans un souci d’échan-ges et d’information (conseils aux particuliers ou auxporteurs de projet pour leur installation). Le Parc,dans cet esprit, veille à ce que tout projet suscepti-ble de faire évoluer le paysage puisse le faire enadéquation avec sa charte.

7. La possibilité de protéger les paysages sanssanctionner

La capacité d’un Parc naturel régional à protéger lanature et son patrimoine réside surtout dans sa ca-pacité à faire respecter, par la concertation, les ob-jectifs de sa charte définis par ses signataires. Laforce de la charte et la possibilité de protéger lespaysages sans sanctionner provient essentiellementdu fait que les élus et les partenaires, sur la base dudiagnostique territorial prennent conscience des en-jeux à une échelle plus large et viennent à prendredes positions collectives qu’ils n’auraient pu tenir enles décidant individuellement: c’est essentiellementcet aspect qui va guider le sens de la charte et samise en œuvre.

Concrètement, le Parc naturel régional est sollicité,pour avis, sur les projets soumis à étude d’impact,sur les documents d’urbanisme et autres documentsencadrant les activités sur son territoire dont voiciquelques exemples: schémas départementaux descarrières, des déchets, de la randonnée…

Mais le Parc ne se limite pas à donner un avis quandil est consulté, ce qui réduirait sa crédibilité. La plu-part du temps, il anticipe et participe aux préparationsdes projets afin que les acteurs puissent mieux inté-grer à l’amont les objectifs de la charte et s’en servir

253

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

svojimi partnerji. Lahko gre za:– izvajanje popisov lastnine, ki omogoča spre-

jetje določb, prilagojenih boljšemu gospodar-jenju z dediščino,

– izvajanje kmetijsko okoljskih programov sstrokovnimi organizacijami,

– izvajanje okoljskega vrednotenja podjetij,– varovanje arhitekturne dediščine in njeno

prilagajanje ekološkemu habitatu,– pomoč pri zemljiškem upravljanju občutljivih

naravnih okolij, vzdrževanje rek.

Učinkovitost parka nenazadnje izhaja izzmožnosti oživljanja, razvijanja posluha zabogastvo dediščine na njegovem območju inizobraževanja o trajnostnem razvoju za osebe, kitam živijo, delajo, se naseljujejo ali le prehajajoprek ozemlja, z namenom spreminjanja njihove-ga odnosa in vedenja.

8. Ali je na območju regionalnega naravnegaparka mogoče namestiti kakršne kolinaprave in ureditve?

Namestitev določenih naprav in ureditev, kot jetežka infrastruktura (avtoceste, električne linije zzelo visoko napetostjo, železniška linija) alinamestitve, ki so vir onesnaževanja (odpadi,tovarne…), lahko na območju regionalneganaravnega parka povzročajo težave v parku kotceloti ali v določenih posebno občutljivihpredelih.

Pojavljata se dva primera:– naprave in ureditve veljajo za združljive z

določbami listine: organ za upravljanje parkazadevnim partnerjem predlaga načineuresničevanja, ki zagotavljajo vključenost vdoločeni krajini, ki služi kot zgled;

– naprave in ureditve veljajo za nezdružljive zvzdrževanjem kakovosti prostora ali območjaglede na listino parka. Organ za upravljanjeje tako odgovoren, da priskrbi vse dejavnikeovrednotenja in skrbi za to, da zadevneoblasti ne izdajo dovoljenj.

Poleg tega se v primeru, da je za naprave aliureditve na območju parka potrebna ocenavpliva, sistematično posvetuje z upravo parka.

V primeru, da se določb iz listine ne upošteva, selahko organ za upravljanje parka obrne naupravno sodišče.

comme des atouts.C’est aussi en réalisant prioritairement des program-mes d’actions spécifiques et exemplaires avec sespartenaires que le Parc contribue directement à pré-server son patrimoine. Il peut s’agir:– De réalisation d’inventaires permettant de pren-

dre les dispositions adaptées à une meilleuregestiondu patrimoine,

– De la conduite de programmes agri environnem-entaux avec les organisations professionnelles,

– De la réalisation de diagnostics environnemen-taux des entreprises,

– De la sauvegarde du patrimoine architectural etde son adaptation à l’habitat écologique,

– D’aide à la maîtrise foncière d’espaces naturelssensibles, de l’entretien des rivières.

L’efficacité d’un Parc relève enfin de sa capacitéd’animation, de sensibilisation à la richesse patrimo-niale de son territoire et d’éducation au développe-ment durable des personnes y vivant, y travaillant, s’yimplantant ou y passant, dans l’objectif de modifierleurs comportements et leurs pratiques.

8. Peut-on réaliser n’importe quel équipementsur un Parc naturel régional?

L’implantation de certains équipements peut poserproblème sur le Parc naturel régional dans son en-semble ou sur certains secteurs particulièrementsensibles comme des infrastructures lourdes (auto-routes, lignes électriques très haute tension, ligne dechemin de fer) ou des installations polluantes(déchetteries, usines…)

Deux cas de figure se présentent:– L’équipement est jugé compatible avec les dispo-

sitions de la charte: l’organisme de gestion duParc propose aux partenaires concernés desmodalités de réalisation assurant son intégrationexemplaire sur le site envisagé;

– L’équipement est jugé incompatible avec le main-tien de la qualité du territoire ou du site à la lec-ture de la charte du Parc. L’organisme de gestiona alors la responsabilité de fournir tous les élé-ments d’appréciation et de veiller à ce que lesautorités compétentes ne l’autorisent pas.

Par ailleurs, le Parc est systémiquement consultélorsqu’un équipement ou un aménagement sur sonterritoire nécessite une étude d’impact.

Au cas où les dispositions de la charte ne seraientpas respectées, un recours au tribunal administratifpeut être engagé par l’organisme de gestion du Parc.

254

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

9. Ali so župani parkov razdvojeni med listinoin interesi svojih občin?

Pobude, pogajanja, volitve in izvajanje politikeregionalnih naravnih parkov so stvar lokalnihposlancev, ki skupaj sestavijo listino. Sprostovoljnim podpisom listine si župani določijoskupna pravila in jamčijo za lastne potrebe. Tazavzetost za potrditev ciljev listine parkavključuje občino v celotni veljavnosti listine, neglede na spremembe občinskih delovnih skupin.To je tisto, kar povzroča težave, vendar tudipripomore k bogatenju politike in dejavnostiregionalnih naravnih parkov.

10.Nove oblike povezovanja urbanih središčin podeželja

Če je narava v regionalnem naravnem parkuvečinoma podeželska, pa vseeno obstajaraznolikost med okoliščinami med parki inznotraj istega parka. Ločimo tri kategorije: pravopodeželje, vmesno podeželje in podeželje podurbanim pritiskom.

V Franciji od leta 1975 pomagamo pri ponovninaselitvi regij in podeželja, ki vsekakor ne potekana homogen način. Regionalna mesta se večajoin vključujejo svoja obrobja z združevanjem vmedobčinske strukture, ki jih imenujemo‘aglomeracijske skupnosti’ (50.000 prebival-cev). Ti urbani prostori pogosto prevladajo nadbližnjimi podeželskimi prostori s tem, ko dajejoprednost ‘urbani razdelitvi’ in s tem večjipozidanosti prostora, ki poteka ne oziraje se naznačilnosti in privlačnost dediščine.

Danes se v kar 35 od 44 regionalnih parkov kažepodobna slika kot v urbanih aglomeracijah, kjerprevlada interes lokalne politike. Ta popolna alidelna nadvlada lokalnih interesov predstavljanačin izvajanja vsakega lokalnega projekta. Vparkih ne gre za prepoved (kontrolo)doseljevanja novih prebivalcev ampak bolj zacentralizacijo razvoja naselij na osnovivključevanja stavbne dediščine, oplemenitene ssodobnimi pristopi. V parkih si prizadevajovzpostaviti neko ravnovesje med obemaskrajnostma.

Ob upoštevanju vsebine listine regionalneganaravnega parka, ki je bila sprejeta z uredbo,morajo biti projekti in programi, katerih nosilci soAglomeracijske skupnosti na skupnem območjuv regionalnem naravnem parku, združljive zusmeritvami in ukrepi, ki jih navaja listina.

9. Les maires des Parcs sont-ils pris entre lacharte et les intérêts de leur commune?

La politique des Parcs naturels régionaux est initiée,négociée, voulue et mise en œuvre par les élus lo-caux qui élaborent collectivement la charte. En si-gnant volontairement la charte, les maires se fixentune règle du jeu commune et témoignent d’une exi-gence vis-à-vis d’eux-mêmes. Cet engagement d’ap-probation des objectifs de la charte du Parc impliquela commune pour toute la validité de cette charte,quels que soient les changements des équipes mu-nicipales. C’est là, la difficulté, mais aussi la richessede la politique et de l’action des Parcs naturels régio-naux.

10. Les nouvelles formes de liens urbain-rural

Si la nature d’un Parc naturel régional est principa-lement rurale; il existe une diversité de situations en-tre les Parcs, et au sein même d’un Parc. On distin-gue trois catégories: le rural profond, le rural intermé-diaire et le rural sous pression urbaine.

En France, nous assistons depuis 1975 à un repeu-plement des régions et campagnes, qui certes ne seréalise pas de façon homogène. Les villes régiona-les s’agrandissent et intègrent leur périphérie, notam-ment en se rassemblant dans des structures inter-communales appelées ‘Communauté d’aggloméra-tion’ (50 000 habitants). Ces espaces urbains onttendance à gagner sur les espaces ruraux de proxi-mité en favorisant ‘l’étalement urbain’ etl’artificialisation des territoires avec la naissance delotissements sans caractère et sans attrait patrimo-nial.

Aujourd’hui, sur les 44 Parcs naturels régionaux, 35ont des périmètres communs avec une Communautéd’Agglomération, d’où il résulte des processus d’ar-ticulation des politiques territoriales. Ces chevauche-ments territoriaux totaux ou partiels sont fonction descaractéristiques de chaque projet de territoire. Pourles Parcs, il ne s’agit pas de limiter l’accès à leur ter-ritoire, mais d’intégrer les nouveaux arrivants et pro-jets, à partir d’une logique de centre bourg sur labase d’une maîtrise de l’espace et d’une émulationde l’architecture vernaculaire s’enrichissant par lamodernité des approches. Les Parcs travaillent no-tamment sur l’émergence d’un habitat intermédiaire.

Compte tenu de la portée d’une charte de Parc na-turel régional adoptée par décret, les projets et pro-grammes portés par les Communautés d’Agglomé-ration sur le territoire commun à un Parc naturel ré-gional devront être compatibles avec les orientationset les mesures contenues dans la charte.

255

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Ta obveznost skladnosti velja zlasti v primeruSheme teritorialne koherence (SCOT), katerenosilci so Aglomeracije. Večino časa so poslanciin strokovnjaki v parkih v prvi vrsti udeleženi prisestavljanju urbanističnih dokumentov, pričemer se njihovo oblikovanje prav tako izvaja zdogovarjanjem in opiranjem na strokovnost ininženirstvo.

11. Zemljišča v regionalnih naravnih parkih

Francija je trenutno v položaju nebrzdanepretirane porabe kmetijskih zemljišč: vseh šestlet kultivirane površine v departmaju, izginjajo vkorist gradenj in ureditev. Regionalni naravniparki se poslužujejo aktivne politike ohranjanjanaravnih in kmetijskih območij, zlasti sposeganjem v lastništvo.

Glavne dejavnosti parkov na tem področju so:

Spodbujanje k nakupuSplošno gledano parki sami niso neposrednikupci naravnih ali kmetijskih zemljišč, ker pougotovitvah to izhaja bolj iz vloge departmajevprek njihovih šol, konservatorijev ali lokalnihskupnosti. V tem primeru parki nastopajo:– pri začetnih stopnjah nakupa, pri ugotav-

ljanju, na katerih območjih je potrebnoposeči z nakupom in pozivanju konserva-torijev ali departmaja, naj nastopi kot kupecna teh območjih;

– pri dopolnjevanju teh uradov, pri ozna-čevanju območij in spodbujanju občin alivzajemnih skupnosti k nakupu.

Spremljanje pri nakupuPark lahko tudi intervenira v začetnih stopnjah,torej takrat, ko neka skupnost išče zemljišče znamenom nakupa, in prispeva svoje tehničnezmožnosti za vzpostavitev dokumentacijenakupa s preprodajo zemljišč s strani SAFER.

SAFER je organizacija, ki kupuje in ponovnoprodaja obrate in kmetijska zemljišča.

Nakup s strani parka samegaV nekaterih primerih park nastopa kot kupeczemljišč: gre za zanemarjena naravna območja,cilj pa je vzdrževanje biotske raznovrstnosti inodprtost krajine.

Lahko gre za kmetijska ali naravna zemljišča naurbanih obrobjih, ki so kupljena kot posledicapritiska. Vseeno so to v večini primerov nakupi

Cette obligation de compatibilité s’applique particuliè-rement au Schéma de Cohérence Territoriale(SCOT) portés par les Agglomérations. La plupart dutemps, les élus et techniciens des Parcs sont asso-ciés en amont à l’élaboration des documents d’urba-nisme, et là aussi l’articulation s’effectue par voie deconcertation et d’appui en expertise et en ingénierie.

11. Le Foncier dans les Parcs naturels régionaux

La France est actuellement en situation de surcon-sommation effrénée de l’espace agricole: tous les sixans, c’est l’équivalent des surfaces cultivées d’undépartement qui disparaît, au profit de constructionset d’aménagements. Les Parcs naturels régionauxmènent des politiques actives de préservation desespaces naturels et agricoles, notamment en inter-venant sur l’axe foncier.

Les principales actions des Parcs dans ce domainesont:

Incitation à l’acquisitionDe façon générale, les Parcs ne se portent pas di-rectement acquéreur des espaces naturels ou agri-coles, trouvant que cela ressort plutôt du rôle dudépartement par ses ENS, des Conservatoires, oudes collectivités locales. Dans ce cas, les Parcs in-terviennent:– En amont de l’acquisition, en repérant des espa-

ces nécessitant une intervention d’acquisition, et,poussant les conservatoires ou le Départementà se porter acquéreurs sur les zones à enjeu;

– En complémentarité de ces organismes, en repé-rant des espaces et en incitant les communes ouintercommunalités à les acquérir.

Accompagnement à l’acquisitionLe Parc peut aussi intervenir en aval, c’est-à-direlorsqu’une collectivité cherche à acquérir un terrain,il apportera ses compétences techniques à l’élabo-ration du dossier d’acquisition avec la rétrocessionde terrains par la SAFER.

La SAFER est un organisme qui achète et revenddes exploitations et terrains agricoles.

Acquisition par le Parc lui-mêmeDans certains cas, le Parc se porte acquéreur deterrains: il s’agit de zones naturelles en déprise, etl’objectif vise un maintien de la biodiversité et uneouverture du paysage.

Il peut s’agir de terrains agricoles ou naturels en mi-lieu périurbain acquis en réponse à la pression.

256

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

v izjemnih naravnih območjih. Parki prav takospodbujajo skupnosti k nakupu zazidljivihzemljišč (uveljavljanje predkupne pravice zaskupnosti) za namene urbanističnih projektov,socialnih stanovanj, pa tudi zviševanje urbanegostote, kar lahko pripomore k ohranjanjuposestev.

S strogo kmetijskega vidika parki izvajajodejavnosti podpore za združitev parcel aliizmenjavo zemljišč med posamezniki naobmočjih s problematiko opuščanja rabe, patudi pozivanja k odprtosti krajine na kmetijskomanj pomembnih območjih. S tem namenomparki delujejo v partnerstvu s kmetijskimizbornicami. Zveza parkov in Stalna skupščinakmetijskih zbornic APCA letno podpisujetadogovore in organizirata izmenjave med članiobeh mrež.

12. Trajnostni urbanizem

Kot v članku razsodno poudarja MathildeKempf, bi bilo mogoče pojav povečevanjagostote prebivalstva v ruralnem okolju strniti vizraz »ko se mestni človek odpravi na deželo« vsmislu organizacije vasi in njenih potencialovširjenja, pri čemer se je treba soočiti z dotokomljudi na tako prefinjen način kot pri mestih; polegtega pa z možnostjo boljšega dogovarjanja insodelovanja prebivalcev. S tem v zvezi parkiopozarjajo, da čeprav vključujejo pojavmedobčinskih skupnosti, raven občine v smisluposegov s podpiranjem projektov, ki služijo kotzgled, še vedno ostaja primerna raven.

Pogosto prihaja do nestrinjanj, kadar se resnorazmišlja o razvojnih projektih na medobčinskiravni, ker so župani odgovorni za urbanizem vsvoji občini in ker se na tej ravni pobira davke.Kljub temu bi se moral pravi trajnostniurbanizem odvijati na medobčinski ravni. Vsotaobčin, ki izvajajo urejanje krajine z miselnostjotrajnostnega razvoja, ne povzroča nujnotrajnostnega razvoja: če neka občina razvijeparceliranje, obrtno območje,… bo to imeloposledice za vse sosednje občine. Koherentniprojekti pa se lahko razvijejo samo takrat, kadarskupina občin razmišlja skupaj. Kljub temu to vsedanjem kontekstu ustanov in davkov ostajazelo zapleteno, uresničitev pa ne povsemstvarna možnost.

Na področju trajnostnega urbanizma parkipodpirajo štiri bistvene vrednote:

Néanmoins la plupart des expériences sont des ac-quisitions en zones naturelles remarquables. LesParcs incitent aussi les collectivités à acquérir desterrains constructibles (utilisation du droit de préemp-tion urbain des collectivités) à des fins de projets d’ur-banisme, de logement social, mais aussi de densi-fication urbaine, ce qui peut concourir à la préserva-tion des terres.

Au plan strictement agricole, les Parcs mettent enoeuvre des actions de soutien au remembrement ouà l’échange de terrains entre particuliers, sur deszones à problématiques d’enfrichement, et aussi fa-vorisant l’ouverture du paysage, dans des zones dedéprise agricole. Pour ce faire, les Parcs travaillenten partenariat avec les chambres d’agriculture. LaFédération des Parcs et l’APCA signent annuelle-ment une convention et organisent des échangesentre les membres des deux réseaux.

12. L’urbanisme durable

Comme le souligne judicieusement un article deMathilde Kempf, on pourrait résumer le phénomènede densification du milieu rural par la formule»Quand l’urbain part en campagne«, au sens où l’or-ganisation d’un village et ses potentialités d’extensions’envisage, de par les flux auxquels il doit faire face,aussi finement que pour une ville; avec en plus lapossibilité d’une meilleure concertation et participa-tion des habitants. C’est dans cet esprit que les Parcsrappellent que, s’ils intègrent le phénomène inter-communal, il n’en demeure pas moins que l’échellede la commune, en termes d’intervention par desappuis à des projets exemplaires, reste le niveaupertinent.

Il y a souvent une crispation pour vraiment réfléchirà des projets de développement à l’échelle intercom-munale parce que ce sont les maires qui ont la res-ponsabilité de l’urbanisme sur leur commune et lestaxes sont perçues à ce niveau. Néanmoins, un vé-ritable urbanisme durable devrait se faire à uneéchelle intercommunale. Une somme de communesqui mettent en place un aménagement du territoiredans une logique de développement durable ne pro-duit pas nécessairement du développement durable:si une commune développe un lotissement, une zoneartisanale,... cela aura des incidences sur tous lescommuns alentours. Et c’est seulement lorsque l’en-semble de ces communes réfléchissent conjointe-ment, que peuvent vraiment se développer des pro-jets cohérents. Cependant, dans le contexte institu-tionnel et fiscal actuel, cela reste très complexe etpeu réaliste à mettre en œuvre.

257

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

– Prekinitev urbanizacije brez posebnega na-mena: spodbujanje urbanizacije, ki je odrazpolitike trajnostnega razvoja; to pomeni,obvladovanja prostora, ki je združljivo zekološko zavednim vedenjem prebivalstva, zdolgoročno vizijo, upoštevanjem različnihpristopov (kmetijski, gospodarski, vidik biots-ke raznovrstnosti itd.) in praks (bivališče,delo, selitve, …);

– Spodbujanje gospodarjenja s prostorom,omejevanje gradnje stavb, ki zavzamejo zeloveliko prostora (na primer paviljonskihbivališč), za usmeritev k bolj mešani rabi, kizdružuje različno prebivalstvo in dejavnosti;

– Obvladovanje okoljskih stroškov urbanegarazvoja, podpiranje ekološkega habitata(obnovljivi viri energije, bioklima, gospodar-jenje z vodo, zbiranje deževnice);

– Izgradnja urbanističnega projekta s pri-tegnitvijo prebivalcev k sodelovanju.

13. Krajina in nepredvidene okoliščine

Razvoj v krajini in s tem povezave ureditvepogosto sprožajo burne debate. To se ravnodogaja v primeru umeščanja vetrnih elektrarn vkrajino. Parki ne morejo nasprotovatiproizvodnjo obnovljivih virov energije, istočasnopa dopustiti postavitve vetrnic v svojo občutljivokrajinsko sliko. Še več, v parkih niso naklonjeniproizvodnji obnovljivih virov energije brezneposrednih pozitivnih ekonomskih vplivov nalokaciji sami

V tem okviru so regionalni naravni parki s svojimipartnerji sestavili vetrne sheme, kjer so bilaopredeljena območja možne namestitve vetrnihelektrarn, in tista, kjer to ni izvedljivo. Te shemeso bile plod dolgega dogovarjanja, ki jeomogočilo lažje sprejemanje in namestitev tekrajinske spremembe.

14.Mreža regionalnih naravnih parkov: avto-riteta za vprašanja krajine

Preko Zveze regionalnih naravnih parkovFrancije obstajajo predvsem ‘tematska omrežja’.Kot posebno privilegirano sredstvo njihovihizmenjav in skupnih dejavnosti je zvezapooblaščena za predstavljanje njihovih interesovna upravnih organih, parlamentarnihskupščinah in institucionalnih organizacijah,kakor tudi za obveščanje javnosti. Zvezosestavljajo trije kolegiji: naravni parki, regije inpartnerji, kar je država.

En matière d’urbanisme durable les Parcs soutien-nent quatre valeurs qui leur sont essentielles:– Rompre avec une urbanisation par défaut: pro-

mouvoir une urbanisation qui reflète une politiquede développement durable; c’est-à-dire une maî-trise de l’espace compatible avec des comporte-ments écocitoyens des populations, dans une vi-sion à long terme, prenant en compte différentesapproches (agricole, économique, biodiversité,etc.) et usages (habitat, travail, déplacement, ...);

– Favoriser l’économie d’espace, limiter les logi-ques de constructions très consommatrices d’es-pace (habitat pavillonnaire par exemple) pour al-ler vers une urbanisation plus mixte, qui mélangeles populations et les activités;

– Maîtriser les coûts environnementaux du déve-loppement urbain, soutenir l’habitat écologique(énergies renouvelables, bioclimatiques, écono-mies d’eau, récupération des eaux de pluie);

– Construire le projet d’urbanisation en faisant par-ticiper les habitants.

13. Paysage et impondérables

Le paysage évolue et parfois certains aménage-ments apportent des débats plus vifs que d’autres.Ce fut le cas au moment du lancement de l’éolien.Les Parcs ne pouvaient pas être contre la productiond’énergie renouvelable et dans le même temps sou-tenir l’implantation d’éoliennes à des endroits sensi-bles au plan paysager. De plus, les Parcs n’étaientpas favorables à la production d’énergie renouve-lable totalement hors sol, et souhaitaient qu’au planéconomique des retombées locales existent.

Dans ce cadre les Parcs naturels régionaux ont éla-boré avec leurs partenaires des schémas éoliens surles périmètres de Parc, sur lesquels étaient mention-nées les zones qui pouvaient accueillir des éolienneset précisant les endroits où ce n’était pas possible.Ces schémas ont été le fruit d’une longue concerta-tion qui a permis de mieux accepter et accueillir cettemodification paysagère.

14. Le réseau des Parcs naturels régionaux: uneforce pour l’enjeu du paysage

Il existe notamment au travers de la Fédération desParcs naturels régionaux de France ‘des réseauxthématiques’. Outil privilégié de leurs échanges et deleurs actions communes, la Fédération est chargéede la représentation de leurs intérêts auprès desadministrations, des assemblées parlementaires etdes organismes institutionnels, ainsi de l’informationdu public. La Fédération est composée de trois col-

258

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Ta mreža je še zlasti močna s predlogi; tako jebilo na primer v času Krajinskega zakona, ki jeomogočil, da so listine nasprotovale urbanis-tičnim dokumentom in da je bil predvidenpodpis konvencije skupaj z državo, z namenomda skrbi za koherenco javne politike na ozemljuparka.

Natančneje na področju zveze obstaja mreža»Urbanizem in krajina«, ki redno komunicirapreko elektronske pošte in sistema ekstranet.Poleg tega se sestaja dvakrat letno, ko potekaizmenjava praktičnih izkušenj in strategij, inpredlaga zavzemanje stališč v zvezi zupravljanjem prostora, ki ustreza ugotovljenimpotrebam in aktualnim vprašanjem. Ta proble-matika znova načenja zadeve, ki so jihobravnavale že druge strokovne mreže v zvezi,zlasti mreža agronomov, mreža za energijo inzemljišča, mreža za okolje in gospodarskirazvoj… Pojavljajo se prekrivanja področij, zlastina srečanjih, ki jih zveza organizira, kjer jeomogočen prečni pristop.

15.Evropska konvencija o krajini in regional-nih naravnih parkih

Parki ne delujejo v zaprtem krogu in razvijajoštevilna sodelovanja z drugimi območji v Afriki,Južni Ameriki, Vzhodni Evropi. Poleg tega vlokalnem okviru sovpadajo z regionalno politiko,tako nacionalno kot evropsko, zlasti v sodelo-vanju z zaporednimi programi Leader, Life,Interreg…

V nacionalnem okviru so nedavno sodelovali inse skupaj z drugimi partnerji udeležili Manifestao krajini, katerega glavne usmeritve so:– bogastvo krajine kot pomembno vprašanje

(kulturno, ekološko, gospodarsko, socialno);– grobi in slabo upravljani posegi spreminjanja;– za izbrane krajine, ki temu niso bile podvr-

žene.

Kar zadeva Evropsko konvencijo o krajini, soregionalni naravni parki vsekakor v skladu zmiselnostjo tega besedila in predlaganih ciljev,ki jih navaja, tako pri ozaveščanju o upravljanjukrajin kot pri izmenjavah med ozemlji zaprednostno obravnavanje izmenjave izkušenjznotraj Evrope. V tem smislu parki poskušajovzpostaviti skupni jezik, zlasti med sestavo listineali revizijo, pri tem pa se opirajo na izraze,predlagane v konvenciji, in njihove opredelitve(krajinska politika, cilji kakovosti, varstvo,

lèges: les Parcs naturels, les Régions, les partenai-res dont l’Etat.

Ce réseau est notamment force de proposition; ce futle cas notamment au moment de la loi »Paysage«qui a permis aux chartes de devenir opposables auxdocuments d’urbanisme et de prévoir la signatureavec l’État d’une convention pour veiller à la cohé-rence des politiques publiques sur le territoire d’unParc.

Plus particulièrement à la Fédération, il existe le ré-seau »Urbanisme et Paysage« qui échange réguliè-rement par mail et par un système d’Extranet. ParAilleurs, il se réunit deux fois par an pour échangersur les pratiques et les stratégies, et propose égale-ment des positionnements sur la maîtrise de l’espaceen fonction des besoins qu’il identifie et de l’actualité.Cette problématique recoupe des sujets traités pard’autres réseaux techniques de la Fédération, enparticulier, le réseau des agronomes, le réseau éner-gie et territoire, le réseau environnement et le réseaudéveloppement économique... Des interfaces exis-tent, notamment lors des rencontres que la Fédéra-tion organise permettant l’approche transversale.

15. La convention européenne du paysage et lesParcs naturels régionaux

Les Parcs ne fonctionnent pas en circuit fermé, etdéveloppent de nombreuses coopérations avecd’autres territoires, en Afrique, en Amérique du Sud,en Europe de l’est. De plus au plan local, ils font coïn-cider politique régionale, nationale et européenne,notamment en participant aux successifs program-mes Leader, Life, Interreg…

Au plan national ils ont récemment participé et sesont engagés avec d’autres partenaires sur un Ma-nifeste du Paysage dont les principales orientationssont:– La richesse paysagère un enjeu majeur (culturel,

écologique, économique, social);– Des bouleversements brutaux et mal maîtrisés;– Pour des paysages choisis et non subis.

Concernant la Convention Européenne du Paysage,les Parcs naturels régionaux se retrouvent bien dansl’esprit de ce texte et dans les objectifs qu’il propose;tant sur la conscientisation de la maîtrise des paysa-ges que sur les échanges entre territoires pour favo-riser les transferts d’expériences au sein de l’Europe.C’est dans cet esprit que les Parcs travaillent à laconstruction d’un langage commun, notamment lorsde la rédaction d’une charte ou d’une révision, en

259

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

gospodarjenje, urejanje) v povezavi s francoskimKrajinskim zakonom. Nedavna študija, ki jo jenaročilo Ministrstvo za okolje, je pokazala, da sobesedila listin v zvezi z vprašanjem krajinerazlična in med seboj nezdružljiva; to bi dodoločene mere lahko ogrozilo njihovo varstvo spravnega vidika. To delo bo potekalo vzporednoz obširnim naborom sredstev in metod, ki so jihrazvili parki, pri obravnavi problematike»Urbanizma in krajine«, in bo izšlo v publikaciji.

Ta prizadevanja za skupni jezik se nam zdijopomembna za izmenjavo na stopnji mreže inonstran, s čimer bomo dokazali, da upravljanjeprostora predstavlja peto vrednoto trajnostnegarazvoja.

s’appuyant sur les termes proposés par la conven-tion et leur définition (Politique du paysage, objectifde qualité, protection, gestion, aménagement) en lienavec la loi »Paysage« française. Une récente étudecommandée par le Ministère de l’Environnement amontré que le vocable des chartes sur la question dupaysage était divers et disparate; et d’une certainemanière pouvant fragiliser sa protection d’un point devue juridique. Ce travail se fera en parallèle avec uninventaire exhaustif des outils et méthodes élaboréspar les Parcs pour traiter de la problématique »Urba-nisme et Paysage« et donnera lieu à une publication.

Ce travail sur le langage commun nous semble im-portant pour échanger à l’échelle d’un réseau et au-delà; et ainsi démontrer que la maîtrise de l’espaceconstitue la cinquième valeur du développementdurable.

260

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Pestrost obalnih krajin

Sredozemske krajine odražajo sedanji in pretekliodnos med človekom in njegovim naravnim ingrajenim okoljem in s svojo pestrostjo prispevajok lokalni in regionalni identiteti. Skozi tisočletjaso različna ljudstva, kulture in religije, ki socvetele na Sredozemlju, razvile zelo bogatekulturne krajine, kot rezultat transformacije tal znamenom pridelovanja hrane, umetniškegaudejstvovanja, gradnje bivališč, utrdb in podob-no. Danes smo, žal, vse prevečkrat pričenaraščajočim pritiskom na kulturno identiteto,dediščino in krajinsko pestrost v regiji zaradizunanjih (globalizacija) in notranjih vplivov (hitraurbanizacija v obalnih območjih, ki spreminjatradicionalne socio-ekonomske strukture).Rezultat teh vplivov je razvrednotenje naravnihin kulturnih krajin v mnogih obalnih območjih.

Urejanje krajine v obalnih območjih Sredozemlja- za kakovostno krajino

Landscape management in Mediterranean coastal areas- For quality landscape

mag. Marko Prem M. Sc.

Diversity of coastal landscapes

The diversity of Mediterranean landscapes con-tributes to local and regional identity, reflectingthe past and present relationship between manand his natural and built environment. A very richcultural landscapes have been developedthrough many millennia when different humanpopulations, cultures, religions flourishedaround the Mediterranean and developedcoastal landscapes as a result of transforma-tions in land in order to produce food, build set-tlements, fortifications, art and alike. Nowadays,however, increasing threats to cultural identity,heritage and landscape diversity of the regiondue to external (e. g. globalisation) and internalfactors (e. g. rapid urbanisation of coastal areaswith consequent impacts on traditional socio-economic structures) can be witnessed con-

Sliki 48. b in c D. Ogrin, sliki 48. a in d M. PremPictures 48. b and c by D. Ogrin, pictures 48. a and d by M. Prem

Kulturne krajine sredozemskih obalnih območijso večinoma vezane na kmetijstvo, ki ima glavnovlogo pri njihovem razvoju. V študiji1, ki je bilapred kratkim pripravljena, so krajine razvrščenev naslednje tipe: krajine poljščin, kultiviranevrtače, travnate krajine, hudourniške krajine in

stantly. As a result, natural and cultural (man-made) landscapes have deteriorated signifi-cantly in several coastal places.

According to a recent study1, cultural land-scapes of the Mediterranean coastal areas, re-

48. a, b, c, d

261

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

krajine teras. Gozdovi imajo prav tako pomemb-no vizualno, biološko in podnebno vlogo vsredozemskih krajinah.

Pritiski in trendi

Na celotnem območju Sredozemlja so obalnaobmočja izpostavljena močnim pritiskom porazvoju in problemom, ki ogrožajo obalne vire inzmanjšujejo možnosti za gospodarskedejavnosti. Kot posledica vse večjih pritiskov, kise neprestano še povečujejo in povzročajonegativne spremembe v krajini, se pomenobalnih območij vse bolj poudarja, prav takonuja po takojšnjem ukrepanju. Rast prebivalstvana južnih in vzhodnih obalah, vse večjaintenzifikacija kmetijskih dejavnosti in izrabanaravnih virov na severnih obalnih območjih,predvsem pa hitrorastoči turizem vodijo vpovečano koncentracijo ljudi in gospodarskihdejavnosti v obalnih območjih. Krajine obalnihobmočij doživljajo hitre spremembe zaradi:

– Urbanizacije obalnih območij, predvsemzaradi hitro rastoče koncentracije prebival-stva, nekontroliranega razvoja turizma inpovečevanja območij za prosti čas(počitniška bivališča). To je najbolj prisotno vdržavah južnega Sredozemlja, vendar jepodobno v severnih. Nekontroliran in hiterrazvoj prostora, povezan z zemljiškimišpekulacijami, usodno vpliva na obalnookolje in krajino. V zadnjih desetletjih se jeurbanizacija obal tako močno razširila, da jedosegla že stanje ‘hiper-razvoja’, za kateregaje značilna visoka koncentracija prebivalstva,degradacija okolja in zmanjšana kakovostživljenja, saj se dejavnosti združujejo v velikihurbanih središčih in na obali. Prebivalstvointenzivno zavzema obalna območja,pospešuje fenomen ‘litoralizacije’, ki še boljprivablja ljudi in gospodarske dejavnosti.Urbanizaciji obalnih območij je tako mogočepripisati večino posledic povezanih sspremembami krajine, kot so zmanjšanjeprostranih območij ob morju (kmetijskepovršine, habitati), ki so nepovratnoreducirane. Povečujejo se razlike v razvojumed obalnimi območji in opuščenimi,gospodarsko revnejšimi območji v zaledju.Prav tako je kakovost in obseg odprtih

lated mainly to agriculture, which has a domi-nant role in its evolution, were divided into thefollowing groups: landscapes of crop fields; cul-tivated sinkholes; grassland landscapes; gullylandscapes; and terraced landscapes. Forests, inaddition to the above, play a very importantvisual, biological and climatic role in the Mediter-ranean landscape.

Pressures and trends

Coastal areas, throughout the Mediterranean,face severe pressures and problems, whichthreaten coastal resources and undermine theviability of economic activities. The significanceof the coastal areas is widely recognised, as wellas the need to act in the immediate future sincepressures are becoming more and more intense,generating negative transformations of the land-scapes. Population growth in the south and eastshores, changing agricultural production sys-tems towards more intensive and resource de-manding uses in the north but also lately in thesouth, industrial development and expandingtransport infrastructure, but mostly expandingtourism lead to increasing concentration ofpopulation and economic activities in coastalareas. As a consequence, landscapes in coastalareas experience rapid transformations due to:

– Coastal urbanisation, mainly as a result ofpopulation concentration, uncontrolled tour-ism development and growth of recreationalactivities (secondary houses). This is evidentin most of the countries of south Mediterra-nean but also of the north. The uncontrolledand rapid land development coupled withland speculation has detrimental effects onthe coastal environment and landscape.Coastal urbanisation has in recent decadesentered a phase of rapid expansion, reachinga state of ‘hyper-development’, typified byhigh population densities, environment deg-radation and decline of the quality of life,with activities concentrating in a few largeurban centres and in coastal areas. Popula-tion is increasingly occupying coastal areas,exacerbating ‘litoralisation’ phenomena,which further attracts population and eco-nomic activities. Coastal urbanisation thus

1 Sredozemske krajine: prispevek k boljšemu urejanju. Pripravil prof. D. Ogrin, Univerza v Ljubljani, 2005. Glej Publikacije na www.pap-thecoastcentre.orgMediterranean Landscapes: A contribution to a better management; prepared in 2005 by prof. D. Ogrin, University of Ljubljana. See Publications atwww.pap-thecoastcentre.org

2 A Sustainable Future for the Mediterranean; The Blue Plan’s Environment and Development Outlook. Plan Bleu 2005, www.planbleu.orgA Sustainable Future for the Mediterranean; The Blue Plan’s Environment and Development Outlook. Plan Bleu 2005, www.planbleu.org

262

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

zelenih površin v urbanih območjih zelopogosto slaba in neustrezna.

Demografski trendi kažejo, da se boprebivalstvo samo v južnih in vzhodnihdržavah Sredozemlja do leta 2025 povečaloza 100 milijonov, od tega 31 milijonov vobalnih območjih. V istem obdobju bo 75%ljudi (380 mio) živelo v urbanih območjih.Leta 2000 je v sredozemskih državah živelo274 milijonov ljudi.

– Razvoj turizma je v večini sredozemskihdržav ključni element v urbanizaciji obalnihobmočij (nove ureditve ali preureditveobstoječih lokacij). Oba procesa, tako rastlokalnega gospodarstva kot upravljanjeskupnih zadev (usluge, servisi, kanalizacija,odpadki, turistične konice in podobno)predstavljajo velik problem za lokalne oblasti.Masovni turizem tako še povečuje številne žeobstoječe probleme v urbanih območjih,zmanjšuje se biološka pestrost in krajinskevrednosti obalnih območij. Najatraktivnejšelokacije, tiste, ki so še naravno ohranjene inz visokimi krajinskimi vrednostmi, so podnajvečjim pritiskom.

Turistična industrija v regiji predstavlja 33%mednarodnega turizma. Leta 2025 bo

represents the bulk of consequences relatedto landscape, such as vast coastal spaces (e.g. farm land, habitats) are inevitably reducedor increased spatial imbalance in develop-ment between strong coastal areas andabandonment of weaker inland areas. In ad-dition, the quality and the amount of openspaces within urban areas are too often poorand inadequate.

Demographic trends show that only in theSouth and East countries of the Mediterra-nean 100 mio more people will live in thesecountries of which, 31 mio in coastal areas,by 2025. 75%, i. e. 380 mio of the Mediter-ranean population will live in urban areas by2025. In 2000 the number was 274 mio.

– The development of tourist activities inmost of the Mediterranean countries is a keyelement in coastal urbanisation (new set-tings or »reconversion« sites), both setting offprocesses of local economic growth and aheavy burden on local authorities who arefaced with the difficult choices of manage-ment in every sense of the word (facilities,services, municipal sewage and waste treat-ment, imbalance between seasons, etc.).Therefore, mass tourism exacerbates manyof the problems existing in urban areas, di-

Slika spodaj levo M. Prem, druge D. OgrinLeft bottom picture by M. Prem, others by D. Ogrin

49. a, b, c, d

263

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

približno 637 milijonov turistov obiskaloSredozemlje, kar je 273 milijonov več kot leta20003.

– V kmetijstvu sta prisotna dva procesa, naeni strani moderniziranje kmetijskih območijz uvajanjem novih tehnologij in kmetijskihpraks, kar vpliva na izgubo obstoječihkulturnih krajin, prav tako pa prispeva tudi kuvajanju novih krajinskih vzorcev. Zintenziviranjem kmetijske pridelave seobičajno precej zmanjšata biotska inkrajinska raznovrstnost (vrste, habitati), šezlasti z osuševanjem mokrišč (3 mio hamokrišč v času rimskega imperija je bilozmanjšano za 93%, to je na samo 200,000ha v letu 1994), izgubo sipin, spremembamivodnih strug in podobno. Na drugi strani seopuščajo velike kmetijske površine in prihajado zaraščanja kulturne krajine kot posledicatega. Na ta način se zgubljajo tradicionalnikrajinski vzorci rabe prostora, kot na primerterase, tradicionalne strukture za prepreče-vanje erozije, poljske delitve, prevladanaravnih elementov in podobno.

– Dodatno k temu lahko prištejemo še erozijotal in desertifikacijo, ki predstavljata trajnogrožnjo zlasti v kmetijskih območjih in takovplivata na krajino. Vse to predvsem zaradislabe kmetijske prakse. Prav tako bodonegativni vplivi klimatskih spremembnajverjetneje pomembno zmanjšali kakovostokolja v celotni regiji.

– Gozdni požari v obalnih območjihSredozemlja so resna grožnja in velik prob-lem za tamkajšnje gozdove, saj se zmanjšujepovršinski pokrov in spreminjajo splošneznačilnosti krajine na prizadetih območjih.Ponavadi so ti gozdovi blizu urbanih inturističnih območij, zato so njihoveklimatske, socialne in vidne funkcijepomembno zmanjšane. Pogozdovanje kotukrep po požarih ni vedno uspešno, zlasti skrajinskega vidika, saj se uvajajo novedrevesne vrste, kot tudi nenaravni krajinskivzorci (linijske in neorganske oblike).

Večina zgoraj navedenih problemov jesoodvisnih in tvori kompleksna omrežja medse-bojnih odnosov. Kakorkoli, urbanizacijo obalnihobmočij lahko imamo za problematičen proces,v največji meri odgovoren za degradacijo

minished biological diversity and landscapevalues in the coastal areas. The most attrac-tive sites, those that are naturally preservedand with high landscape values, are understrongest pressures.

Tourist industry in the region represents 33%of international tourism. In the year 2025about 637 mio tourists are expected to visitthe Mediterranean, which makes about 273mio more than in 20003.

– Two main processes are evident in agricul-ture, namely modernisation of agriculturalareas on the one side by introducing newfarming technologies and practices, whichresults in loss of existing cultural landscapes,but also in introduction of new landscapepatterns. By intensifying agricultural produc-tion, biological and landscape diversity wasreduced tremendously (species, habitats), es-pecially by drying out the wetlands (3 millionhectares in the Roman era to 200,000 hec-tares by 1994, representing a reduction of93%), dune loss, changes of water coursesand alike. On the other side agricultural areasare set aside and trends towardsrenaturalisation of cultural landscapes areunder way due to abandonment of farming.In this case many traditional landscape typesare lost, such as terraces, traditional soil ero-sion structures, division of fields, articulationof vast areas by natural elements and alike.

– In addition, soil erosion and desertificationpersist to be a serious threat particularly inagricultural areas, affecting the landscape.All these in most of the cases as a result ofbad agricultural practices. Also, the negativeimpacts of the climate change may signifi-cantly deteriorate environmental conditionsof the region.

– With respect to forests, forest fires are a se-rious phenomenon in the Mediterraneancoastal areas that reduces land cover andchange the overall landscape characteristicsof a certain areas. Usually, those areas closeto urban and tourist areas, therefore theirfunctions, such as climatic, social and visualis diminished significantly. Reforestation thattakes place after the fires are not always suc-cessful from the landscape point of view asnew tree species are introduced, as well as

3 idemidem

264

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

obalnih krajin. Seveda tudi izkoriščanje naravnihvirov v odprtem prostoru (izkoriščanje mineralov,kmetijstvo, rekreacija in podobno) povzročanezanemarljive spremembe krajine.

Obveznosti sredozemskih držav

Barcelonska konvencija4 zahteva, da se »Strankepodpisnice morajo obvezati, da bodo celovitoupravljale obalna območja in pri tem skrbele zavarovanje območij pomembnih zaradi ekološkihin krajinskih vrednosti, in da bodo racionalnoizrabljale naravne vire«. Prav tako tudiimplementacijski dokumenti poudarjajo ciljeurejanja krajine, kot na primer MAP Faza IIAkcijski plan in Prioritetna področja za ukrepanjeiz 1995, kjer so se države zavezale »spoštovatinaravo in varovati ter izboljševati lokacije inkrajine ekoloških in kulturnih vrednosti«.

Poleg MAP-a so tudi številne druge mednarodneorganizacije, ob iniciativah posameznih držav,sprejele pravne instrumente, ki se zavzemajo zavarovanje krajine, posredno ali neposredno, kotna primer UNESCO, Svet Evrope in EU. EvropskaKrajinska konvencija, ki je bila sprejeta podokriljem Sveta Evrope leta 2000 in postalaobvezujoča pred kratkim, je zadnji tak instru-ment, popolnoma posvečen krajini.

Kljub vsem tem obljubam obalne krajine vSredozemlju nikoli niso bile predmet celovitih

artificial landscape patterns are created (lin-ear and inorganic forms).

Most of the above issues are interrelated, provid-ing for a rather complex grid of relationships.However, one may identify coastal urbanisationas a rather critical process, responsible to agreat extent for the deterioration of the coastallandscapes, both of the terrestrial and of themarine parts of the coastal areas. However, theuse of natural resources in open areas (mineralextraction, agriculture, recreation, etc.) can cre-ate significant changes of landscapes, too.

Commitments of the Mediterranean coun-tries

The Barcelona Convention4 states that »Con-tracting Parties shall commit themselves to pro-mote the integrated management of coastalzones, taking into account the protection of ar-eas of ecological and landscape interest and therational use of natural resources«. Also, other im-plementation documents put landscape man-agement as an objective, such as MAP Phase IIAction Plan and Priority Fields of Activities(1995), where countries commit themselves »topromote nature, and protect and enhance sitesand landscapes of ecological or cultural values«.

A plethora of other international organisations,in addition to national initiatives, have issued le-

50. Države podpisniceBarcelonske konvencijeContracting Parties to theBarcelona Convention

265

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

študij oziroma upoštevane v MAP-ovih projektihkot take. Krajina je bila upoštevana posredno,skozi predloge različnih dokumentov (plani,strategije, programi), in v lokalnih projektih, kotna primer v Programu upravljanja obalnihobmočij5 (CAMP), ob uporabi metodologijIntegralnega upravljanja obalnih območij6

(ICAM). Podobno tudi v projektih, ki so seukvarjali s posameznimi naravnimi viri. Tako torejobstoječe krajinske metodologije in koncepti, kotna primer krajinsko planiranje, vrednotenjekrajine, krajinska analiza, študije ranljivosti inkrajinska tipologija, niso bile upoštevane alivpeljane v prakso. To hkrati pomeni tudi to, daje vedenje o krajinski tipologiji oziroma krajinskiraznolikosti in zavedanje o pomenu krajinskihvrednot ter procesih in silah, ki vplivajo naspremembe krajine, nezadostno.

Pozitivno je dejstvo, da se prebivalcisredozemskih držav vse bolj in bolj zavedajopomena svojih krajin za kakovost življenja inidentiteto njihovih držav. Spoznali so, da stakakovost in raznolikost krajin vse bolj ogroženain izgubljata vrednost kot posledica številnihfaktorjev, ki so bili opisani zgoraj. Spoznali so, daima to nepovratne družbene vplive na njenokoljski, socialni in gospodarski vidik.Kakovostna krajina je pomemben dejavnik zauspeh gospodarskih in drugih družbenih pobud,tako javnih kot zasebnih. Oblasti bi, zatorej, mo-rale biti spodbujene k sprejemanju politik inukrepov na lokalni, regionalni in mednarodniravni za varovanje, upravljanje in načrtovanjekrajine. Ti ukrepi bi morali biti prilagodljiviposameznim tipom krajin, kateri glede na svojeznačilnosti zahtevajo prilagojene pristope nalokalnem nivoju in obsegajo tako varstvo zukrepi zavarovanja, upravljanje in načrtovanje.Tako različni pristopi bi lahko omogočaliustrezen socio-ekonomski razvoj obravnavanihobmočij.

Glavni cilj krajinskega urejanja bi moral biti vopredelitvi načel, ki bi vodili spreminjanje krajinev stanje cenjeno zaradi svojih kulturnih

gal instruments having some bearing upon land-scape, either directly or indirectly, such asUNESCO, the Council of Europe, and the EU. TheEuropean Landscape Convention (Council ofEurope, adopted in 2000) is the latest one en-tirely devoted to landscape, which has recentlycome into force.

In spite of the commitments, coastal landscapesof the Mediterranean have never been studied orelaborated in the MAP projects per se. Land-scape was taken into account only indirectly,through proposals of various documents (plans,strategies, programmes), in projects oriented tolocal level, such as Coastal Area ManagementProgramme5 (CAMP), by using Integrated Coas-tal Area Management6 (ICAM) methodologies orby dealing with individual natural resources.However, the existing landscape-specific meth-odologies and concepts (such as landscapeplanning, valuation, assessment, or vulnerabilitystudies, and landscape characterisation) havenot been introduced or taken into account. Also,knowledge of the landscape typology, i. e. vari-ety of landscapes, and awareness about thelandscape values is not adequate, nor are themain processes and forces influencing theirtransformation.

What is positive, is the fact that the Mediterra-nean populations are more and more aware ofthe importance of their landscapes for the qual-ity of life and for the identity of their countries.They have come to realise that the quality anddiversity of many landscapes are deterioratingas a result of a wide variety of factors as de-scribed above and that this is having adverseenvironmental, social and economic effects onthe societies. The quality of landscapes has animportant bearing on the success of economicand social initiatives, whether public or private.Public authorities should, therefore, be encour-aged to adopt policies and measures at local,regional, national and international level for pro-tecting, managing and planning of the land-scapes. These measures and policies should be

4 Sredozemski akcijski plan (MAP; http://www.unepmap.org) je bil ustanovljen kot prvi v okviru UNEP Programa regionalnih morij in sicer leta 1975.Povezuje 21 obalnih držav in EU, ki so stranke podpisnice Konvencije za zaščito sredozemskega morskega okolja in njegovih obalnih regij, poznane kotBarcelonska konvencija, sprejete leta 1976 in revidirane 1995.Deputy Director, UNEP Mediterranean Action Plan, Priority Actions Programme Regional Activity Centre (PAP/RAC), Kraj sv. Ivana 11, HR-21000 Split, Croatia,Tel: + 385 21 340 475, e-mail: [email protected], www.pap-thecoastcentre.org

5 Program upravljanja obalnih območij (CAMP) je eden najpomembnejših MAP-ovih programov, ki ga koordinira PAP/RAC. Usmerjen je na izvajanjepraktičnih projektov v obalnih območjih v izbranih sredozemskih območjih, ob uporabi metogologije Integralnega upravljanja obalnih območij (ICAM) kotglavnega orodja.Coastal Area Management Programme (CAMP) is one of the main MAP programmes co-ordinated by PAP/RAC. It is oriented at the implementation ofpractical coastal management projects in selected Mediterranean coastal areas, applying Integrated Coastal Areas Management (ICAM) as a major tool.

6 ICAM je trajni, proaktivni in prilagodljivi proces upravljanja z viri za doseganje vzdržnega razvoja obalnih območij. Dva najpogosteje uporabna akronima staše ICZM - Integralno upravljanje obalnih con in ICM- Integralno upravljanje obal.ICAM is a continuous, proactive and adaptive process of resource management for sustainable development in coastal areas. Two most frequently usedacronyms are ICZM – Integrated Coastal Zone Management, and ICM – Integrated Coastal Management.

266

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

značilnosti in socialnih vrednot. Zaključimolahko s trditvijo, da kulturne in naravne vrednotevezane na krajino predstavljajo skupno dediš-čino Sredozemlja in zato imajo države dolžnostdelovati z usklajenimi akcijami za varovanje,upravljanje in načrtovanje teh vrednot.

Upravljanje krajine kot odgovor

Z namenom okrepiti večjo vlogo Sredozem-skega akcijskega plana na področju upravljanjakrajine, so podpisnice Barcelonske konvencijena svojem rednem zasedanju v Catanii leta2003 sprejele odločitev, da bodo podprle»izdelavo tematskih študij z namenom pridobitiosnove za pripravo smernic in akcijskih načrtovza obalna območja in morsko okolje ter izrabonjunih virov«, ali na kratko - upravljanje krajine.Kordinacija te aktivnosti je bila zaupana PAP/RAC-u v okviru aktivnosti ICAM.

Prvi korak pri uresničevanju omenjene odločitveje bila organizacija ekspertnega sestanka,katerega cilj je bil opredeliti prioritete inrazpravljati o najustreznejših metodologijah inpristopih, ki bi jih uporabili. Pred sestankom stabili pripravljeni dve študiji7 kot osnova zadiskusijo, ki sta predlagali aktivnosti, ki naj bi jihv okviru upravljanja krajine izvajali v obalnihobmočjih Sredozemlja. Študiji sta imeli namensvetovati PAP/RAC-u kako pripraviti delovni pro-gram za omenjeno področje, prav tako sta študijipokazali na trenutno prakso v urejanju krajine naSredozemlju in prikazali glavne krajinske tipe.Vse to z namenom čim bolje osvetliti stanjesredozemskih obalnih krajin.

Na sestanku so bile med mnogimi možnimiaktivnostmi predlagane naslednje:– Razvijati in promovirati metodologije in orod-

ja krajinskega planiranja (krajinska analiza,vrednotenje krajine, študije ranljivosti, inte-gracija krajinske analize v strateške presojevplivov na okolje in PVO);

– Pripraviti atlas o krajinah, študijo o krajinahza Sredozemlje in posamezne države, ki bivključevala identifikacijo, klasifikacijo in vred-notenje krajin (krajinska klasifikacija/tipolo-gija, karta ogroženih krajin, karta izjemnihkrajin) pomembnih za ohranitev identitete

adaptable to particular types of landscape,which, depending on their specific characteris-tics, would need various approaches at locallevel, ranging from conservation via protection,management and planning. These various treat-ments may allow an important socio-economicdevelopment of the areas concerned.

The main objective of the landscape manage-ment should be to set up principles, whichwould lead landscape transformations into astate, valued for its cultural significance and so-cial values. In sum, cultural and natural valueslinked to the landscapes are part of the commonMediterranean heritage, and so countries havea duty to make collective actions for the protec-tion, management and planning of these values.

Landscape management as a response

In order to bridge this gap, i. e. lack of a moreactive role of the Mediterranean Action Plan inthe field of landscape management, the Con-tracting Parties to the Barcelona Convention, attheir Ordinary Meeting in Catania in 2003,adopted the recommendation »to undertake the-matic studies with a view to developing relevantguidelines and action plans on the issue ofcoastal land and sea environment and the utili-sation of its resources« i. e. landscape manage-ment. The activity related to landscape manage-ment in the Mediterranean is co-ordinated byPAP/RAC in the framework of ICAM.

As a first step to meet the above request, an ex-pert meeting was organised to formulate priori-ties and discuss the most appropriate method-ologies and approaches to be applied. Prior tothis meeting two position papers7 were commis-sioned as background documents in order topropose activities related to landscape manage-ment in the Mediterranean coastal areas, i. e. toprepare a sort of a policy paper to guide PAP/RAC in dealing with this topic, and to identifycurrent landscape management practices in theMediterranean, as well as the main landscapetypes in order to get an overview of the situationof the Mediterranean coastal landscapes.

Among the plethora of activities that could takeplace in this framework, the following ones were

7 Mediterranean Landscapes: A contribution to a better management; prof. D. Ogrin, 2005 Univerza v Ljubljani, Slovenija, and Mediterranean CoastalLandscapes; Management Practices, Typology and Sustainability; I. N. Vogiatzakis, G. H. Griffiths, L. F. Cassar and S. Morse, 2005, Univerza iz Readinga,Združeno kraljestvo. Obe študiji dostopni na www.pap-thecoastcentre.org, glej Publications.Mediterranean Landscapes: A contribution to a better management; by prof. D. Ogrin, 2005 University of Ljubljana, Slovenia, and Mediterranean CoastalLandscapes; Management Practices, Typology and Sustainability; by Mr. I. N. Vogiatzakis, G. H. Griffiths, L. F. Cassar and S. Morse, 2005, University ofReading, UK. Both available at www.pap-thecoastcentre.org, see Publications.

267

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

proposed:– Develop and promote landscape planning

methodologies and tools (landscape analy-sis, valuation, vulnerability, integration oflandscape analysis into SEA and EIA);

– Prepare an inventory, a survey of landscapesat the Mediterranean and national levels, toinclude identification, classification andevaluation of landscapes (landscape charac-terisation/typology, map of endangeredlandscapes, map of outstanding landscapes)important for the preservation of Mediterra-nean identity;

– Make effort to integrate landscape planninginto planning documents at all levels (na-tional, sub-national and local), particularly inurban development, agriculture, water man-agement, and tourism sectors;

– Elaborate national strategies for landscapemanagement in coastal areas;

– Co-operate with nature conservation initia-tives, such as »Natura 2000« of the EU;

– Organise awareness campaigns, promotionactions, training courses and seminars onlandscape perception, methods and man-agement;

– Develop education packages to improveknowledge about landscape values, publishmaterials in a form of brochures, atlases,posters;

– Organise workshops to demonstrate land-scape management methods, promotion ofgood practices;

– Implement pilot projects to demonstrate inpractice the above items, with a view to pre-paring guidelines and good practice guides;

– Networking of landscape practitioners toexchange experience and enhancement ofcontacts with related organisations (such asUNESCO, the Council of Europe).

Case projects for quality landscapes

Currently, PAP/RAC implements a couple of the-matic projects, which were selected as repre-sentative and complex enough to allow for solv-ing problems by using the methodologies andapproaches relative to landscape management,including involvement of public in a participatoryprocess. The complexity of the area as an impor-tant criterion means a representation of themain development problems and pressuresaround the Mediterranean, such as tourism, ur-ban sprawl, infrastructure, forestry, agricultureand alike. Therefore, these projects cover differ-

Sredozemlja;– Prizadevati si za integracijo krajinskega pla-

niranja v prostorske planske dokumente navseh nivojih (državni, regionalni, lokalni), inše zlasti v sektorje odgovorne za urbanirazvoj, kmetijstvo, urejanje voda, turizem;

– Pripraviti nacionalne strategije za upravljanjekrajin v obalnih območjih;

– Sodelovati pri projektih varstva narave, kot jena primer »Natura 2000« pri EU;

– Organizirati kampanje ozaveščanja, promo-cijske dejavnosti, izobraževalne tečaje inseminarje o razumevanju pomena krajine,metod in načinov urejanja;

– Pripraviti izobraževalne pakete za izboljšanjevedenja o krajinskih vrednotah, publiciratirazne brošure, atlase, posterje;

– Organizirati delavnice za prikaz metod uprav-ljanja krajine, promovirati dobre prakse;

– Izvajati pilotne projekte z namenom praktič-nega prikaza uporabe zgoraj navedenihmetodologij, ki naj služijo pripravi priporočilin priročnikov dobre prakse; in

– Povezovati strokovnjake s področja urejanjakrajine z namenom izmenjave izkušenj inizboljšati povezave med organizacijami, kotso na primer UNESCO, Svet Evrope.

Pilotni projekti za kvalitetno krajino

PAP/RAC trenutno izvaja tri tematske projekte,ki so bili izbrani kot reprezentativni in omogočajoobravnavo krajinske problematike dovoljkompleksno. Reševanju problemov smopristopili z uporabo metodologij in pristopovspecifičnih za upravljanje krajine, vključno ssodelovanjem javnosti v procesu priprave.Kompleksnost območja kot pomemben kriterijza izbor območij obravnave pomeni, da so vkrajini prisotni razvojni problemi in pritiskiznačilni za Sredozemlje, kot so razvoj turizma,širjenje urbanih območij, infrastruktura, gozdar-stvo, kmetijstvo in podobno. Tako torej ti projektipokrivajo različne situacije in so proaktivni,usmerjeni na reševanje problemov in ne le naopisovanje le teh in na zbiranje podatkov. Pilotniprojekti bodo uporabljeni za izmenjavo izkušenjmed državami in za pripravo smernic zaupravljanje krajine v kasnejših fazah omenjeneaktivnosti.

Pilotni projekti so naslednji:a) Klasifikacija krajin v obalnih območjih Tuni-

zije,b) Revitalizacija kmetijske krajine na otoku

268

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

ent situations and are pro-active, i. e. focused onproblem-solving rather than being descriptiveand focused on data collection only. Thesecases will be of use for the exchange of experi-ence with other countries, and are to be used forthe preparation of guidelines for landscape man-agement at a later stage of this activity.

The three thematic projects are the following:a) Characterisation of landscapes of Tunisian

coastal areas;b) Revitalising of the agricultural landscape on

the island of Korcula in Croatia; andc) Vulnerability assessment for Levante de

Almeria in Spain.

Characterisation of landscapes of Tunisiancoastal areas

The objective is to prepare a landscape charac-terisation report for the coastal areas of Tunisia,in general for the whole coastal areas and amore detailed for the Cap Bon peninsula, withrecommendations for landscape change. Thisshould contribute to raising awareness aboutthe landscape and its values in the country. Also,for each of the landscape units a set of recom-mendations will be prepared in order to be usedwhen development in the landscape is to takeplace or to be planned, so that the main charac-ter of the landscape is preserved and enhanced.These will serve the planners and otherstakeholders, as well as the public in general, ina decision-making process when dealing withlandscape change.

The Landscape Character Assessment (LCA)methodology, i. e. a functional hierarchy of abi-otic, biotic and cultural components of the land-scape, which involves a desk study, mapping oflandscape types from layers of data, a field sur-vey and, finally, classification and description todefine and communicate landscape types isapplied. The methodology is an important partof this thematic study, as it should serve otherregions in the Mediterranean.

Revitalising of the agricultural landscape onthe island of Korcula in Croatia

The changes and processes related to agricul-tural landscapes, as elaborated earlier, are acommon problem in Mediterranean countries.Both processes are reflected in the landscapeand can have positive or negative implicationson the landscape. Therefore, it is necessary to

Korčula na Hrvaškem, inc) Analiza ranljivosti krajine na območju Levan-

te de Almeria v Španiji.

Klasifikacija krajin v obalnih območjih Tunizije

Namen projekta je pripraviti krajinsko klasifi-kacijo za obalna območja Tunizije, na najširširavni za celotno obalno območje in detajlnejšoklasifikacijo za območja polotoka Cap Bon, terpripraviti smernice za usmerjanje sprememb vkrajini. Študija naj bi doprinesla tudi kozaveščanju o pomenu krajine in njenihvrednotah. Prav tako bo pripravljen naborsmernic za vsako krajinsko enoto, ki bodouporabljene pri načtovanju posegov v prostoroziroma pri načrtovanju posegov tako, da bodoznačilnosti krajine ohranjene ali izboljšane. Vprocesu odločanja o spreminjanju krajine bodotako smernice namenjene planerjem in drugimdeležnikom, kot tudi javnosti na splošno.

Uporabljena bo metodologija ocenjevanjakrajinskih značilnosti, ki pomeni funkcionalnorazvrščanje abiotskih, biotskih in kulturnihkomponent krajine in zahteva tako delo vstudiju, kartiranje krajinskih tipov iz podatkovnihkart, kot tudi terensko delo. Klasifikacija in opiskrajinskih tipov je zaključni korak metode. Jasnapredstavitev metodologij uporabljenih v temat-skih projektih je zelo pomembna, saj bodoslužile podobnim projektom v drugih območjihSredozemlja.

Revitalizacija kmetijske krajine na otokuKorčula na Hrvaškem

Spremembe in procesi v kmetijski krajini, kot jebilo prikazano zgoraj, so splošen problem vsredozemskih državah. Oba procesa se odražatav krajini in imata nanjo pozitivne in negativneučinke. Zatorej je treba razviti in vpeljati v praksoukrepe, ki bodo omogočali kmetom, da ostanejona zemlji. To je povezano tudi z uvajanjem novihtehnologij, kar lahko zagotovimo le s subven-cijami. Obenem je treba vpeljati planskeinstrumente in postopke, kot je na primerkrajinsko planiranje, da bi ustrezno odgovorili nate izzive. V tem okviru je sodelovanje javnosti vplanskem postopku zelo pomembno, sajprostorski plani na lokalnem nivoju opredeljujejov glavnem namensko rabo, ne pa tudistrukturnih elementov krajine, ki so predpogoj zakakovosten prostorski razvoj. Več kot očitno je,da je finančna podpora kmetom v oblikisubvencij ključna pri uvajanju novih kmetijskihtehnologij. Seveda pa mora v teh primerih, ko se

269

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

trošijo javna sredstva, javnost imeti možnostsodelovati v postopkih opredeljevanja krajinskihvrednosti. To je tistih, ki jih je treba zaščititi, inopredeliti stopnjo, do katere so spremembe šesprejemljive v določenem socio-ekonomskemkontekstu.

Otok Korčula je tipično obalno območje, zakaterega so značilni problemi, ki jih srečujemotudi v drugih sredozemskih državah, še zlasti naotokih. To so problemi opuščanja kmetovanja inrazlične razvojne pobude, ki lahko razvrednotijokrajino, če procesi spreminjanja niso podprti zustreznimi alternativnimi predlogi rešitev. Večkot očitno je, da spreminjanje krajine ni samoprostorski problem, ampak tudi socio-ekonomski.

Namen projekta na Korčuli je pripraviti planskemodele za kmetijska območja na način, da sepredvidijo možne spremembe v krajini, ki jih jenato treba integrirati v razvojne alternative vplanskih instrumentih. Cilj je torej opredelitiglavne probleme na otoku in predlagati planskemodele, ki naj bi kasneje bili uporabljeni tudi nadrugih delih otoka in obalnih območjih drugodv Sredozemlju. Uporabljena bo metodologijakrajinskega planiranja, ki vključuje krajinskoanalizo in vrednotenje, modeliranje, kot tudisodelovanje javnosti. Metodologija bo jasnopredstavljena, da bi jo lahko ponovili tudidrugod.

Analiza ranljivosti krajine na območju Levantede Almeria v Španiji

Ta tematski projekt je eden od podprojektov vokviru CAMP Levante de Almeria. Projekt CAMPima za cilj razreševati probleme varstva inrazvoja na način usklajevanja prioritet javnegasektorja s privatnimi interesi in pripraviti celovitorazvojno strategijo v skladu z načeli vzdržnegarazvoja. Za območje, ki je vključeno v projekt, soznačilni močni in rastoči pritiski na obalnaobmočja zaradi človekovih dejavnosti, kot sourbani razvoj, turizem, ribištvo, intenzivnokmetijstvo, raba vodnih virov, onesnaževanje inrazvrednotenje naravnega okolja. Očitno je, damora projekt preseči ozke sektorske poglede naprobleme, saj je lahko zaradi medsebojnesoodvisnosti sektorjev neka alternativa razvojaza en sektor sprejemljiva, za drugega pa zelonegativna.

Območje Levante de Almeria je izpostavljenoneverjetnim pritiskom na krajino, kar pomenipoziv oblastem, da dosežejo soglasje o nadalj-

develop and put in practice instruments to keepthe farmers on the land, which is related to theintroduction of new technologies, and to sup-port farmers in the form of subsidies. In parallel,the planning instruments and procedures, suchas landscape planning, should be introduced toadequately respond to these needs. In this con-text, a participatory approaches in planning arevery important, as the physical plans at locallevel define mainly land-use but not structuralelements of the landscape, which are essentialfor a quality spatial development. It is obviousthat the financial support to farmers in order tomodernise their farming technologies is crucial.And in this case, when the public budget is usedfor the changes and transformations of the ru-ral landscape, the public has the right to partici-pate in the processes defining which landscapevalues are to be protected and to what extentthe transformations are positive in a specificsocio-economic context.

The island of Korcula is a very typical coastalarea with problems common to other Mediter-ranean countries and in particular to the islands,i.e. abandoned agricultural land and various de-velopmental pressures that can significantlychange the landscape if the transformationprocess is not supported by the adequate alter-native proposals. It is more than obvious that thelandscape transformations are not only a spatialissue but more a socio-economic one.

The objective of the study for the Korcula islandis to prepare planning models for agriculturallands in order to anticipate possible landscapechanges to be adequately integrated into devel-opment alternatives in the planning instruments.The purpose of the study is therefore, to identifythe main problems of the island and to proposea planning model to be later used as an exam-ple for the whole island and other coastal areas.The landscape planning methodology, includinglandscape analysis and valuation, modelling, aswell as the public participation will be applied. Itwill be clearly presented in the report in order tobe replicated in other studies of a similar nature.

Vulnerability assessment for Levante deAlmeria in Spain

This thematic study is one of the sub-projectswithin CAMP Levante de Almeria project. Theemphasises of CAMP activities cut across pro-tection and development problems, harmonisepublic sector priorities and private sector pres-

270

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

njem razvoju in predvidijo ukrepe za izogibnadaljnjim degradacijam krajine. Krajina Levan-te de Almeria je sicer zelo bogata, ima velikodediščinskih elementov, ki so jih pustile preteklekulture. Prioritetno je treba reševati predvsemprobleme povezane z urbanizmom v povezavi zdejavnostmi in posegi, ki spremljajo razvojturizma. Trenutna metodologija urbanegaplaniranja ne upošteva bistvenih elementovprostorske strukture, kot so dediščina, identitetain krajina, zaradi česar prihaja do njihovegarazvrednotenja.

Prav zato je bilo predlagano, da se pripravianaliza ranljivosti, ki je v svojem bistvu strateškoplanersko orodje, ki omogoča optimizacijonamenske rabe ob upoštevanju zahtev varstvaokolja. Ta metodologija bo omogočila dosečikonsenz glede namenske rabe v tem območju.Rezultati študije ranljivosti, prav tako tudi sampostopek priprave, bodo pripomogli kcelovitemu planiranju in upravljanju krajine.Glavni cilj te analize je torej upravljati krajinoLevante de Almeria in njeno kulturno dediščinona celovit način in s konsenzom. Namen jevarstvo in vzdržna raba njenih potencialov, takosocialnih, ekonomskih kot okoljskih vrednot zrazreševanjem obstoječih konfliktov v namenskirabi, še zlasti tistih, ki so povezani z urbanizmomin razvojem turizma. Obenem bo projektomogočil promocijo in spoznavanje metodolo-gije krajinskega vrednotenja in orodij zaupravljanje krajine, kot tudi enakovrednoobravnavo in razumevanje kulturne dediščine inkrajinskih kakovosti kot razvojnih potencialov.

sures, and provide an integrated strategy for thecommon goal of achieving development in theregion within a sustainable management policyframework. The area is characterised by a strongand growing pressure on the coastal areas ofthe region as a result of human activities, typicalfor the Mediterranean coastline, such as urbandevelopment, tourism, fishing, intensive agricul-ture, use of hydrological resources, pollution,and degradation of the natural environment.There is an obvious need to go beyond an exces-sively sectorial view of the different existing prob-lems, since, in view of the clear interrelationshipamong them, valid alternatives for a sector maybe highly negative for another one.

In Levante de Almeria, a spectacular increase ofthe threats to landscape is taking place, whichobliges the authorities to reach agreements andtake actions to avoid the degradation of the land-scape. Together with the landscape values,Levante de Almeria has a widespread heritage,being the result of the various cultures that havesettled in the territory. One of the factors inter-vening in the devaluation of the cultural heritageand landscape in Levante de Almeria is the ur-ban planning linked to the tourism-related activi-ties. In general terms, the methodology of urbanplanning does not take into account the devalu-ation of essential elements of the territorialstructure, such as the loss of heritage, identityor landscape.

That is way a vulnerability assessment, as a stra-tegic planning tool aimed at optimisation of landuses from the aspect of environment protection,was proposed as the appropriate methodologyto come to a consensus about the land use inthis area. Its outputs as well as the process ofimplementation will provide support for inte-grated planning and management of the land-scape. The main objective is therefore to man-age the coastal landscapes of Levante deAlmeria and its cultural heritage in an integratedand consensual way in order to protect and usesustainably its social, economic and environ-mental assets, by mitigating the existing land-use conflicts, in particular those related to urbantransformations and tourism development; de-signing and application of valuation and assess-ment methodologies and tools specific for land-scape management; and including the culturalheritage and landscape qualities as a develop-ment asset.

271

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

1. Uvod

Širše območje Münchna je označeno kotmetropolitanska regija. Še vedno je zelo hitrorastoča, tako v ekonomskem kot v fizičnemsmislu. Ena od največjih prednosti tega območjaje zelo dobra umestitev privlačne krajine innaravnih virov. Zaradi tega potreba ponovogradnjah in infrastrukturi trči ob varstvoodprtih prostorov in naravnih virov.

Direktiva o habitatih Evropske komisije s ciljemustanovitve povezanega omrežja varovanihobmočij (v nadaljevanju območij NATURA) zadoločene opredeljene vrste in habitate, se jeizkazala za zelo učinkovit dokument za varovanjenarave. Po drugi strani predstavlja resnoomejitev za gradbene in infrastrukturne projekte.

Območja NATURA v münchenski regiji tvorijogosto mrežo. V skladu s Cilji varstva za vrste alihabitate sestavljajo območja (na primer gozdoviali barje), linije (na primer poplavni gozdovi obreki) ali točke (na primer območja za razmno-ževanje netopirjev). Skupaj predstavljajoobmočja NATURA okrog 3,5 % te regije. Številkase ne zdi visoka, toda dejansko to pomeni, daskoraj vsak večji infrastrukturni projekt na neknačin vpliva na mrežo območij NATURA.

Primer teh projektov v širšem območju Münch-na je načrtovanje nove avtoceste. Zgodovinapostopka načrtovanja sega nazaj v zgodnjaosemdeseta leta.

Nalog za odobritev načrta za prvi odsek je bilizdan leta 2001. Medtem je država Bavarskadopolnila svojo mrežo območij NATURA, tako

1. Introduction

The Greater Munich Area is distinguished as aMetropol Region. It is still very fast growing, botheconomically and physically. On of the biggestadvantages of the location is the very good set-ting of attractive landscape and natural re-sources. Because of this the need for new build-ing sites and infrastructure is colliding with theprotection of the open spaces and natural re-sources.

The habitats directive of the European Commis-sion, with the goal of establishing a coherentnetwork of protected sites (in the followingnamed as NATURA sites) for certain listed spe-cies and habitats, turned out to be a very effec-tive instrument for nature protection. On theother hand it is a severe restriction for buildingand infrastructure projects.

The NATURA sites in the Region of Munich forma dense network. According to the ProtectionGoals for the species or habitats the sites areformed out of areas (e. g. woods or moors), oflines (e. g. river-following floodplain woods) or ofpoints (e. g. breeding locations of bats). Alto-gether about 3,5 % of the area in this Region iscovered with NATURA sites. This numbersounds low, but actually it means that almostevery bigger infrastructure project touches thenetwork of NATURA sites in some manner.

One example of these projects in the GreaterMunich Area is the planning for a new motor-way. The history of the planning procedure datesback to the early 1980ies.

Načrtovanje znotraj območij Natura:primer dobre prakse: Načrtovanje avtoceste

ob upoštevanju območij NATURA

Planning within the Natura Areas:example of good practice: Planning a motorway

with consideration of NATURA sites

Michael SCHOBER

272

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

da so se leta 2004 pojavila tri nova območjaNATURA, ki se dotikajo načrtovane ceste.Nekateri nasprotniki so v teh spremembah videlipriložnost za tožbo z namenom zakasnitveprojekta. Leta 2005 je sodišče odločilo, da jeodobreni načrt potrebno izboljšati z oceno vplivana nova območja NATURA.

Naslednje opombe služijo kot ilustracijatrenutno načrtovanega projekta in metodološ-kega pristopa za ocenjevanje in zmanjšanjevpliva na območja NATURA. Gre za napredenprimer tehnik načrtovanja krajine v povezavi sspecifikacijami evropskega sistema varovanjahabitatov.

2. Opis izgradnje avtoceste in območjaraziskav

Izgradnja, delovanje in vzdrževanje avtoceste:Nov odsek avtoceste se razprostira 33 kilo-metrov daleč v območje raziskav. Štirje pasovi(vključno z odstavnimi pasovi) imajo standardniprečni presek 26 metrov. Po celotni dolžiniavtoceste so načrtovani štirje razcepi. Gostotaprometa je ocenjena na do 43.000 avtomo-bilov/na dan.

Cesta vodi čez 13 mostov, ki prečkajo rečnedoline. Njihova širina v razponu znaša od 15 mdo 580 m in njihova višina med 3 m do 24 m.

Zraven ceste je potrebno zgraditi še več novihcest in prehodov nad avtocesto. Druge gradnjev povezavi s cesto so zbiralniki za odtočno vodo,čiščenje in pronicanje vode. Odsek avtocesteprav tako vključuje pobočje na obeh straneh.Na tem območju se postavijo protihrupnazaščita in zelenje (drevesa in grmičje za boljšospojitev ceste z naravnim okoljem).

Krajina in naravni viri na območju raziskav:Na območju raziskav je krajina gričevnata, nezelo gosto poseljena. Glavni elementi krajine somale gozdne enote in kmetijsko zemljišče, vglavnem polja in pašniki na neugodnih lokacijah.Majhne strukture habitatov znotraj polj se redkopojavijo.

Obstajata dva večja rečna sistema, ki staoblikovala doline, ki jih načrtovana cesta prečka.Povezani vodni sistem glavne doline pokrivaokrog 650 hektarov.

Biotope, ki so z ekološkega stališča redki indragoceni, večinoma najdemo v povezavi z

The planning approval order for the first sectionwas made in 2001. In the meantime the State ofBavaria completed its net of NATURA sites, sothat from the year of 2004 on three newNATURA sites, which touch the planned route,emerged. Some opponents were motivated bythese changes to go to law in order to delay thisproject. The court decided in 2005 that the plan-ning approval needed to be improved by assess-ing the impact of the new NATURA sites.

The following remarks should illustrate one cur-rent planning project and the methodologicalapproach for assessing and reducing the impacton NATURA sites. It is an advanced example forLandscape Planning techniques in combinationwith the specifications of the European habitatprotection system.

2. Description of the motorway constructionand the area of investigations

Construction, operation and maintenance ofthe motorway:The new part of the motorway stretches out over33 kilometres in the investigation area. The fourlanes (including the emergency lanes) have astandard cross section of 26 meters. Over thelength of the motorway four junctions areplanned. The traffic impact is estimated at up to43.000 cars/ per day.

The route leads over 13 bridges crossing rivervalleys. Their span width varies from 15m to580m and their height from between 3m to24m.

Additional to the road construction several newroads and crossings over the motorway havealso to be built. Other construction in connec-tion with the road are reservoirs for drainage,cleaning and water infiltration. The section ofthe motorway also includes the slope on bothsides. This is the area where noise protectionfacilities and greenery (trees and shrubs for anbetter implementation of the road in the naturalscenery) are set.

Landscape and natural resources and in thearea of investigation:The landscape in the investigation area is hillyformed and not very densely populated. Themain elements of the landscape are small forestunits and agricultural land, in general fields andgrassland on unfavourable locations. Smaller ha-bitat structures within the fields appear seldom.

273

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

linearnimi vodnimi sistemi na spodnjemobmočju doline ali na strmih izpostavljenihmestih.

Habitati, varovani kot območja NATURA, sozlasti linearni poplavni gozdovi (prednostnihabitati, ki so bolj varovani), določene manjšereke in jezera s svojo značilno vegetacijo invisoke mlečkovke na močvirni zemlji. Zava-rovane vrste so Kottus gobio (majhna riba), Uniocrassus (navadni škržek) ter Glaucopsychenausithous in teleius (metulja). Dodatno območ-je NATURA je bilo ustanovljeno za še eno vrsto,Myotis myotis (navadni netopir).

Za te habitate in vrste so bili sprejeti določeniohranitveni cilji, da bi preprečili nazadovanjestanja njihove ohranitve. Ocena vseh mogočihvplivov preverja te cilje.

Najpomembnejše vprašanje je vpliv poplavnihgozdov in njegovih značilnih vrst.

3. Zaloga podatkov zadevnih habitatov invrst

Iz standardnih podatkovnih obrazcev zaobmočja NATURANa osnovi direktive Evropske unije o habitatih sedejstva o vsakem območju NATURA doku-mentirajo na standardne podatkovne obrazce.Navajajo zadevne habitate in ocenjujejo njihovostanje zastopanosti, stanje ohranitve in poda sesplošno oceno. Cilj je ohraniti dokumentiranostanje. Države članice imajo nalogo vzdrževatistanje teh območij. Standardni podatkovniobrazci poleg tega vključujejo osnovne podatkeo značilnih vrstah, funkcionalnih povezavah zdrugimi habitati in pretežni rabi zemlje naobmočju. Njihov namen je sporočiti Evropskikomisiji obstoječe stanje območij. Ti obrazci pane vsebujejo natančnih podatkov o tem, kje sehabitat nahaja. Potrebni so konkretni ciljiohranitve, ki se dopolnijo v načrtih upravljanja.Ti bi morali navajati ustrezne elemente inrazvojne cilje habitatov.

Za območja NATURA vzdolž avtoceste še niizdelan celotni načrt upravljanja. Zaradi tega jebila ena od prednostnih nalog pred oceno vplivazaključiti raziskave o pojavnosti vrst in ocenitinjihovo stanje ohranitve.

Iz LEK/LDC (Koncepta razvoja krajine)Bavarsko sestavlja 18 regij za prostorsko

There are two bigger river systems that formedvalleys which cross the planned route. The con-nected water system of the main valley coversabout 650 hectares.

The biotopes that are from an ecological pointof view rare and valuable are mostly found inconnection with the linear water systems downin the valley grounds or on steep exposition sites.

As habitats protected in the NATURA sites thereare in particular linear floodplain woods (as pri-ority habitats with greater protection), certainsmall rivers and lakes with their typical vegeta-tion and tall forbs on wetlands. As protectedspecies occur Kottus gobio (a small fish), Uniocrassus (a fresh water mussel) and Glauco-psy-che nausithous and teleius (butterflies). A furtherNATURA site was established for one more spe-cies, Myotis myotis (a bat).

For those habitats and species certain preserva-tion goals have been formulated to prohibit thedegradation of the preservation state. The as-sessment of all possible impacts checks thesegoals.

The overriding question is the impact of thefloodplain woods and its characteristic species.

3. Data Stock of relevant habitats andspecies

From the standard data forms for NATURAsitesBased on the European Unions habitats directivethe facts of every NATURA site are documentedin standard data forms. It lists the relevant habi-tats and assesses their condition in representa-tiveness, state of preservation and in an overallestimation. The goal is to conserve the docu-mented state of condition. The member statesare instructed to maintain these conditions onthe sites. The standard data forms further in-clude basic information about characteristicspecies, functional connections to other habitatsand the main land usage on the site. It is in-tended for reporting the status quo of the sitesto the European Commission. These forms how-ever do not point out where exactly the habitatis located. Further concrete goals for preserva-tion are required to be compiled in managementplans. These should list the relevant elementsand the development goals for the habitats.

274

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

načrtovanje. Ena izmed njih je regija okrogMünchna. LDC je zbirka podatkov, ki senanašajo na krajino ali okoljska dejstva. Naprimer, vključuje elemente starodavne kulturnekrajine in tudi povezano mrežo območijNATURA ter drugih območij biotopskegamrežnega sistema. Oblikuje cilje za posameznavarovana območja in jih združuje v splošnikoncept razvoja krajine. Na regionalni ravni je tolahko prvi korak k celostni raziskavi povezanostiv naravi.

Lastne raziskave vrst in habitatovZa Bavarsko obstaja dobra osnova podatkov zaraziskave o vrstah in habitatih, na primer takoimenovani »Program varstva vrst in habitatov«.Tukaj se zbirajo in ocenjujejo rezultati različnihpopisov vrst in habitatov. Glede na določenovrsto in habitat daje dobro osnovo za nadaljnjeraziskave. Vendar v ta popis niso bile vključenevse vrste in habitati območij NATURA. Zato sobile potrebne nadaljnje raziskave o stanjuohranitve vrst in habitatov. Dve najpomembnejšitemi teh raziskav sta bili populacija netopirjev inpoplavni gozdovi. Potrebno je bilo zasnovatinovo raziskovalno metodologijo.

Poleg tega so imenovani strokovnjaki naraziskovalnem območju kartirali pojavnostdoločenih ptic, navadnih škržkov in rib.

4. Izvajanje raziskav

Kartiranje poplavnih gozdov, da bi ugotovilistanje ohranitveZa raziskovanje poplavnih gozdov je biloizdelano odločitveno drevo in usklajeno znaravovarstvenimi oblastmi. Odločitveno drevonavaja korake za razvrščanje obstoječih drevesin gozdov na območju. Rezultati tega kartiranjaso pokazali, da so bile številke iz standardnihpodatkovnih obrazcev včasih previsoke. Vresnici je bilo najdenih manj dejanskih poplavnihgozdov, kot je bilo pričakovati.

Dodatni rezultat novega kartiranja inocenjevanja je bila opredelitev tistih gozdov, kibi jih lahko razvili v obnovljene habitate, če bi sepojavila potreba po zaključitvi povezane mreže.

Ocenjevanje vpliva soli, uporabljene zaodtajanje ledu in modeliranje difuzijeKer so z vodo povezani habitati in vrstenajdragocenejši elementi v raziskovanihobmočjih NATURA, smo bili posebej pozorni na

Concerning the NATURA sites along the motor-way route, there is as yet no complete manage-ment plan. Therefore one of the big efforts be-fore the impact assessment was to completethe investigation on the occurrence of speciesand to assess the preservation state.

From the LEK/LDC (Landscape DevelopmentConcept)Bavaria is divided into 18 regions for spatial plan-ning. One of these is the region around Munich.The LDC is a compilation of data relevant tolandscape or environmental facts. For instance,it includes elements of the ancient cultural land-scape and also the coherent network ofNATURA sites and other sites of the biotope net-work system. It formulates goals for individualprotected assets and aggregates these into anoverall concept for the landscape development.On the regional scale this can be a first step intoa holistic investigation of natural coherences.

Own investigations on relevant species andhabitatsFor Bavaria a good basis of data for investiga-tions on species and habitats exists, for examplein the so called »Species and Habitats ProtectionProgramme«. Here the results of different map-pings of species and habitats are collected andassessed. According to the chosen species andhabitat it provides a good basis for further inves-tigation. However not all of the relevant speciesand habitats in the NATURA sites were includedin this inventory. Further investigations on thestate of preservation of species and habitatswere therefore necessary. The two most impor-tant items of these investigations were bat popu-lation and floodplain woods. A new investigationmethodology had to be designed.

Additionally the stock of certain birds, fresh wa-ter mussels and fish was mapped in the investi-gation area by designated specialists.

4. Attending Investigations

Mapping of the floodplain woods for gettingto know the state of preservationFor investigating the floodplain woods a decisiontree has been worked out and aligned with thenature protection authorities. The decision treelists the following steps for classifying the exist-ing trees and woods in the site. The results ofthis mapping showed that the figures of thestandard data forms sometimes were prelimi-

275

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

nary. In fact there was less real floodplain woodfound than had been anticipated.

One further result of the new mapping and as-sessment was to identify those woods whichcould be developed as restoration habitats incase of a requirement to complete the coherentnetwork.

Assessing the impact of salt used for road de-icing and modelling the diffusionSince water related habitats and species are themost precious elements in the investigatedNATURA sites, great effort was placed on find-ing out all possible impacts. Very important isthe effect of salt, which is used on the road inwintertime, on the ecosystem. Via air, water andsoil transportation the chloride is spreading outin several different ways, and the accumulationin the habitats may damage several species.Therefore the most recent scientific researchesin this area were examined. Using this researchmaterial quantitative threshold values were de-termined for the relevant species such as fishesor fresh water mussels.

By means of retention pools and clearing pits forthe polluted water the impact of salt (chlorides)become assessable and manageable.

Best practice bridge constructions for betterfunctional correlations between habitatsA further important assessment area withoutwell-defined solutions is the isolating of speciescaused by the road barrier. The connection linesusually follow the landscape structure. The dam-age on these connections could be minimisedby simple improvements to technical construc-tions, for example by building wider and higherbridges. As building costs can rise rapidlythrough such measures, an accurate considera-tion of costs and benefits is necessary. On theone hand the actual interchanging of speciesbetween habitats or populations had to be inves-tigated, on the other hand best practices fortechnical solutions had to be found. A smallstudy of vegetation below bridges and in roadpassages was completed and documented. Itshows for example that a bridge height of about15m may allow the establishment of floodplaintrees beneath a bridge.

odkrivanje vseh mogočih vplivov. Zelopomemben je učinek soli, ki se na cestahuporablja pozimi, na ekosistem. Preko prenosapo zraku, vodi in prsti se klorid širi na večrazličnih načinov in njegovo nabiranje vhabitatih lahko ogrozi številne vrste. Zaradi tegasmo preučili najnovejše znanstvene raziskave natem področju. Z uporabo tega raziskovalnegagradiva smo določili količinske mejne vrednostiza določene vrste, kot so ribe ali navadni škržek.

S pomočjo zbiralnih bazenov in čistilnih jam zaonesnaženo vodo lahko vpliv soli (kloridov)ocenimo in obvladujemo.

Gradnja mostov po vzoru najboljših praks zaboljše funkcionalne povezave med habitatiŠe eno pomembno ocenjevalno področje brezdobro opredeljenih rešitev je izolacija vrst, ki jopovzroči cestna ovira. Linije povezav običajnosledijo strukturi krajine. Poškodbe teh povezav bilahko kar najbolj zmanjšali z enostavnimiizboljšavami tehničnih konstrukcij, na primer zizgradnjo širših in višjih mostov. Po eni strani jebilo treba raziskati dejansko izmenjavo vrst medhabitati ali populacijami, po drugi strani je bilotreba najti najboljše prakse za tehnične rešitve.Manjša študija vegetacije pod mostovi incestnimi koridorji je bila zaključena indokumentirana. Pokazala je na primer, da mostvišine okrog 15 m dopušča rast poplavnihdreves pod mostom.

5. Ocene vpliva ustreznih habitatov in vrstNATURA 2000

Ustrezni habitati in vrste kot enote zaraziskovanjeNa standardnem podatkovnem obrazcu dvehpreiskovanih območij NATURA so kot razlog zavarstvo območja navedene štiri vrste in osemhabitatov z več značilnimi vrstami. Rezultatikartiranja in terenskih študij so bili uporabljeni zaizbris tistih habitatov, ki se na preiskovanemobmočju očitno ne pojavljajo. Takšni so bili štirjehabitati. V drugem koraku smo ocenili možnivpliv na ustrezne habitate. Dve vrsti sta biliizločeni, ker pričakovani vpliv ceste nanju ne bibil pomemben. Tako je bilo potrebno upoštevatipreostale štiri habitate in dve vrsti.

Obstajajo določeni cilji ohranitve, ki veljajo zavse habitate in vrste. So merilo uspešnosti zanaslednjo oceno vplivov.

276

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

5. Impact Assessments on relevant NATURA2000 habitats and species

Relevant habitats and species as units of theinvestigationIn the standard data form for two of the investi-gated NATURA sites, four species and eighthabitats with several characteristic species arelisted as reason for the site’s protection. The re-sults of mappings and field studies were used toeliminate those habitats which had obviously nooccurrence in the investigated area. These werefour of the habitats. In a second step the possi-ble impact on the relevant habitats was as-sessed. Two species were eliminated by thissince the anticipated impact of the road couldnot be found to have significant influence. Therethen remained four habitats and two speciesunder consideration.

There are certain goals for preservation dedi-cated to all of these habitats and species. Theyare the benchmark for the following impact as-sessment.

The impact of a project is usually divided intothree categories generated by the constructionprogress, the facility extent and the usage (op-eration). These may directly or indirectly influ-ence relevant habitats or species.

Construction-progress-caused impacts inNATURA sitesIn this section there are three main causes. Allof them are preliminary, as they end with thecompletion of the construction: the area usedfor the construction site (e. g. in floodplainwoods), the disturbance of characteristic spe-cies by noise from the construction site and thedisturbance of habitats by drainage of wateraway from the construction site.

Facility-caused impacts in NATURA sitesMore impact results from the road itself. Theseremain as long as the construction exists.Among these are the area used for the road damand bridge piers, the change to the habitat un-der the bridges. Finally the separation effect onspecies particularly in river-following habitatsneeds consideration.

Operation-caused impacts in NATURA sitesDuring the operation of the road, the traffic flowand maintenance actions cause impact onneighbouring habitats. The pollutants such asexhaust gas, abrasion substances, chloride re-

Vpliv projekta se ponavadi razdeli v tri kategorije,ki jih tvorijo gradnja, obseg objekta in uporaba(obratovanje). Ti lahko neposredno ali posrednovplivajo na habitate in vrste.

Vplivi na območja NATURA, ki nastajajotekom gradnjeZa te vplive obstajajo trije glavni vzroki. Vsi odnjih so prehodni, ker se končajo z zaključkomgradnje: območje, uporabljeno za gradbišče (naprimer poplavni gozdovi), motenje značilnih vrsts hrupom iz gradbišča in motenje habitatov zodtočno vodo iz gradbišča.

Vplivi na območja NATURA, ki nastanejozaradi objektaVeč vplivov je posledica ceste same. Ti seobdržijo, dokler objekt obstaja. Med njimi soobmočje, uporabljeno za cestni nasip alipodporne zidove mostov, ter spremembahabitata pod mostovi. Končno je treba preučitivpliv ločitve vrst, posebno v habitatih, ki serazprostirajo vzdolž reke.

Vplivi na območja NATURA, ki nastanejozaradi obratovanjaV času uporabe ceste pretok prometa invzdrževanje cest vplivajo na sosednje habitate.Onesnaževala, kot so izpušni plini, snovi obrabein ostanki klorida, ki jih povzroči širjenje zimskesoli, potujejo v okolje preko vode, zraka ali talnihpoti.

Za živalske vrste sta hrup in svetlobnoonesnaževanje, ki ga povzroča promet, motečadejavnika. Vrste, ki prečkajo cesto, so lahkopoškodovane v prometni nesreči.

6. Ukrepi za izboljšanje vplivov projekta nahabitate in vrste NATURA 2000

Obstaja več tehnik za kar največje zmanjšanjepredvidenih vplivov. Postopki za ocenjevanje inzmanjšanje vpliva s tehničnimi izboljšavami siobičajno sledijo z roko v roki. Pri trenutnem deluso bili ukrepi razdeljeni v zmanjševanje delovanj,to so bile prve tehnične spremembe, ukrepe zaomejitev škode, spremembe, ki so potrebne zazmanjšanje vpliva na območja, in ostali napredniukrepi.

V nadaljevanju bodo omenjeni glavni ukrepi.Izvajanje teh ukrepov bo jamčil okoljskispremljevalni program.

277

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

mains caused by winter salt spreading are dis-tributed in the environment via water, air or soilpaths.

Animal species are disturbed by noise and lightemission of the traffic. Those species whichcross the road may be hurt by collision.

6. Improvement measures of project-orient-ated impacts on NATURA 2000 habitatsand species

There are several techniques for minimising theanticipated impacts. The procedures for assess-ing and minimising the impact by technical im-provement usually go hand in hand. In case ofthe current work the measures were divided intominimising actions, that were the first technicalchanges, measures for the limitation of damage,those changes necessary for reducing the im-pact on the sites, and other advanced measures.

In the following the main measures of these willbe mentioned. The implementation of thesemeasures will be guaranteed by an environmen-tal monitoring programme.

– Measures for construction-progress-caused impacts in NATURA sitesImprovement measures begin here with theconstruction process such that neighbouringhabitats are protected the use of more gen-tle construction methods. An attempt shouldbe made to transfer the whole constructionsite into more insensible areas. Neighbouringhabitats should be shielded by imperviousfences. Amphibians can be protected byrouting fences and passages beneath theroad. A further measure is not to clear thesite of all trees, but rather to cut them backin a restrained way.

– Measures for facility-caused impacts inNATURA sitesThe impact of the road crossing waters andcoherent habitat structures can be reducedby enlarging the bridges. The planned bridgesizes over the main valleys was enlarged towidths of 580 meters and heights of 17 me-ters. These measures should be sufficient forconserving the biological permeability underthe bridges, even by providing growth spacefor smaller trees.

– Ukrepi za vplive ob gradnji na območjihNATURAIzboljševalni ukrepi se začnejo s postopkomgradnje, ki uporablja nežnejše metodegradnje, da se s tem zavarujejo sosednjihabitati. Poskusiti bi morali prenesti celotnogradbišče na primernejša območja. Sosed-nje habitate bi morali zaščititi z nepre-pustnimi ograjami. Dvoživke se lahkoobvarujejo z izkopom ograj in prehodov podcesto. Dodaten ukrep je, da se na območjune posekajo vsa drevesa, temveč jih je trebaprirezati in ustrezno omejiti.

– Ukrepi za vplive, ki nastanejo zaradi objek-tov na območjih NATURAVpliv ceste, ki prečka vode in povezanestrukture habitatov, se lahko zmanjša spovišanjem in razširitvijo mostov. Načrtova-ne mere mostov čez glavne doline so bilepovečane na širino 580 metrov in višino 17metrov. Te mere bi morale zadostovati zaohranitev biološke prepustnosti pod mostovi,celo z nudenjem prostora za rast manjšimdrevesom.

– Ukrepi za vplive, ki jih povzroči obratovanjena območjih NATURAGradnja številnih nasipov in neprepustnihzidov višine do 3 m služi za zaščito predhrupom in za omejevanje razprševanja snovi.Prav tako bodo zgrajeni obsežni objekti zazbiranje onesnažene vode iz cestnih pasov.Poskrbljeno bo za pravilno odtekanje vode,njeno zbiranje, čiščenje, ki bo potekalo naokolju prijazen način, potem se bo vodapočasi stekala v sedimentacijske jaške ali bopod nadzorom in na omejen način odvedenav sosednje vode.

7. Rezultati ocene vplivov na območja

NATURA

Kot rezultat prej opisanih postopkov ocenavplivov za območje NATURA dokazuje, danoben cilj ohranitve za varovane habitate invrste ni bistveno ogrožen zaradi cestnegaprojekta.

Vendar pa smo do tega zaključka prišli šele ponačrtovanju bistvenih tehničnih izboljšav. Teizboljšave je na splošno bilo potrebno razvitikorak za korakom ob sodelovanju takonačrtovalcev cest kot krajinskih arhitektov.

278

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

– Measures for operation-caused impactsin NATURA sitesThe building of numerous dams and imper-vious walls with a height up to 3 m is pro-vided for noise protection and for restrainingsubstance dispersion. There will also be ex-tensive facilities for the collection of pollutedwater from the road lanes. It will be drainedproperly, retained, cleared in an environmen-tal friendly way and either be trickled in sedi-mentation pits or be drained in a controlledand restricted way into neighbouring water.

7. Results of the impact assessment on theNATURA sites

As a result of the previous described proceduresthe NATURA site impact assessment proves thatall of the preservation goals for the protectedhabitats and species are not significantly endan-gered by the road project.

This conclusion however was only reached afterplanning significant technical improvement.Those improvements have generally to be devel-oped step by step in cooperation of both roadplanners and landscape architects.

8. Conclusion and open questions for thediscussions

This recent example from Bavaria shows, thatthere is still a lot of work remaining. A properimpact assessment is necessary in order to col-late information on all affected species at thesites.

Even though large amount of data has alreadybeen collected, there is still a need for field workand detailed mappings in every individual plan-ning project.

Even though planning and assessment proce-dures have been theoretically described in manystudies, advanced project work shows that thereis still a need for structuring the procedure andreworking the existing guidelines as individualproject conditions differ considerably.

All in all the Habitats Directive of the EuropeanUnion is a challenge for all participants in largerplanning projects in order to manage the signifi-cant methodological demands. The danger isotherwise the projects will appear in court,which may result in a considerably delay in thecompletion of the project.

8. Zaključki in odprta vprašanja za razprave

Ta nedavni primer iz Bavarske kaže, da je prednami še veliko dela. Potrebna je pravilna ocenavplivov, da bi združili podatke o vseh prizadetihvrstah na območjih.

Čeprav je že bila zbrana velika količina podatkov,še vedno obstaja potreba po terenskem delu inpodrobnem kartiranju pri vsakem posameznemnačrtovanem projektu.

Čeprav so bili postopki načrtovanja inocenjevanja teoretično opisani že v mnogihštudijah, napredno projektno delo kaže, da ševedno obstaja potreba po strukturiranjupostopka in predelave obstoječih smernic, saj seposamezni pogoji znatno razlikujejo od projektado projekta.

Navsezadnje je direktiva o habitatih Evropskeunije izziv za vse udeležence v večjihnačrtovalnih projektih, saj je potrebnoobvladovati bistvene metodološke zahteve.Drugače obstaja nevarnost, da se bo projektznašel pred sodiščem, kar posledično vodi vznatne zaostanke pri zaključku projekta.

Mreža območij NATURA 2000 je pomembnapriložnost za skupno prizadevanje Evropskeunije, da poskrbi za varovanje narave. Bistvenoje, da zavarujemo in povežemo izoliranehabitate, da bi rešili ogrožene vrste. To zahtevanaša odgovornost za ohranitev biotskeraznolikosti.

Mnogo ljudi (posebej uporabniki zemljišč innačrtovalci infrastrukture) so še vedno zelozadržani glede tega. Celo imenovanje območijNATURA je bilo v Nemčiji dolgotrajno in polnokonfliktov.

Da bi mreža NATURA začela dobivati boljpozitivno podobo, je potrebno izboljšati metodeocenjevanja, da bi dajale hitrejše rezultate. Pravtako je potrebno na naravo in krajino gledati scelostnega vidika.

Nekaj nerešenih vprašanj:– Kako si naj razlagamo, da direktiva o

habitatih obravnava le habitate in vrste,obenem pa ne govori o kulturnih ali estetskihvidikih krajine?

– Kako se izogniti sporom, če se druge inte-resne skupine za krajinske zadeve (na primer

279

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

The network of NATURA 2000 sites is a greatchance for common efforts of the EuropeanUnion to provide for nature protection. It is fun-damentally necessary to protect and connectisolated habitats in order to save some endan-gered species. Our responsibility for preservingthe biodiversity requires this.

Many people (especially land users and infra-structure planners) still react in a very reservedmanner. Even the designation of NATURA sitesin Germany was long and full of conflict.

To effect a more positive image for the NATURAnetwork assessment methods require improve-ment in order to produce faster results. It is alsonecessary to take a holistic view of nature andlandscape.

Some remaining questions:– What does it mean, when the Habitats Direc-

tive deals only with habitats and species andblends out cultural or aesthetical aspects ofthe landscape?

– May not conflicts occur, if other interestgroups for landscape matters (such as con-sideration of recreation facilities, landscapemonuments, cultural features or landscapedesign) are colliding with it?

– Does the European Landscape Conventionincorporate these matters in an adequateway?

upoštevanje objektov za rekreacijo, krajinskihspomenikov, kulturnih značilnosti innačrtovanja krajine) z njo ne strinjajo?

– Ali Evropska konvencija o krajini obravnavate teme v zadostni meri?

. . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . .. . . . . . . . .

. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .. . . .. . . . . . . . .. . . . . . . . .

DELAVNICA WORKSHOP 4Varstvo in upravljanje krajin za družbo

Landscape Protection and Management for the Society

282

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Veščine usposabljanja javnosti za sodelovanjev postopkih odločanja

The skills of training the public for participationin decision-making processes

Peter H. Goodchild

Uvod

Na začetku bom preučil pomen besed, ki souporabljene v naslovu teme, o kateri so meprosili, naj spregovorim. Če analiziramo naslov,besedo za besedo, ter jih potem spet sestavimo,kakšen je v resnici njihov pomen?

Veščine

Pomen »veščin« je dokaj jasen. Lahko jihopredelimo kot praktične in miselne sposob-nosti, ki so posebej dobro razvite.

Usposabljanje

Beseda »usposabljanje« je bolj protislovna, kerse včasih uporablja tako, kot da je popolnomazamenljiva z »izobraževanjem«. Vendar besedi»usposabljanje« (angl. training) in »izobraže-vanje« predstavljata različna, a sorodna pojma.Vsi bi se strinjali, če razliko prikažemo tako, davsak lahko vzgoji (angl. train) sadno drevo alizdresira (angl. train) psa, vendar bi vsi mislili, daste malo čudaški, če bi ju poskušali izobraževati.Kakšna pa je temeljna razlika med pojmoma?

Zdi se mi, da če nekaj vzgajaš ali usposabljaš,potem tisto usmerjaš ali spodbujaš, da seobnaša na določen in vnaprej načrtovan način.Pri ljudeh obnašanje, ki ga pridobijo zusposabljanjem, postane samodejno in o njemjim ni potrebno globoko razmišljati, če sploh, dabi ga lahko izvedli. Obnašanje, ki ga pridobimoz usposabljanjem, je do velike mere predvidljivoin to je lahko zelo dragoceno v razmerah inokoliščinah, ki sledijo določenemu rednemuvzorcu in so same po sebi zelo predvidljive. Čepa okoliščine postanejo nepredvidljive ali nove,

Introduction

I would like to begin by examining some of thewords that are used in the title of the topic thatI have been asked to discuss. If we analyse thetitle, word by word, and then put it back togetheragain, what actually does it mean?

Skills

The meaning of »skills« is clear enough. We canthink of them as being practical and mental abili-ties that are particularly well developed.

Training

The word »training« is more ambivalent becauseit is sometimes used as if it is completely inter-changeable with »education«. However, the twowords »training« and »education«, represent dif-ferent but related things. One can demonstratethe difference by pointing out that everyonewould agree that you can train a fruit tree or adog, but they would think you were rather eccen-tric if you tried to educate them. But what is theessential difference between them?

It seems to me that if you train something youare making it or encouraging it to behave in aparticular and pre-planned way. With humans,the behaviour that they acquire through training,becomes automatic and they do not need tothink very hard, or at all, about it in order to doit. Behaviour that is acquired through training isto a large extent predictable and this can be veryvaluable in situations and circumstances thatfollow a regular pattern and are themselves fairlypredictable. But if the circumstances becomeunpredictable or new, the behaviour that is ac-

283

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

se obnašanje, pridobljeno z usposabljanjem,hitro izkaže za nezadostno, bremenilno ali celonevarno.

Menim, da je cilj izobraževanja krepiti in gojitium, da je lahko: (1) prilagodljiv, (2) da lahkorazume zapleteno naravo življenja in medseboj-nih odnosov, ki v njem vladajo, ter (3) da lahkopride do utemeljenih ocen in sodb onajustreznejšem postopku delovanja v dolo-čenih okoliščinah. Usposabljanje predstavljapomembno pomoč izobraževanju. Oba potrebu-jeta podatke, znanje in razumevanje, vendar jeobseg izobraževanja širši.

Javnost

Potem pridemo do besede »javnost«. Kako jorazložimo? Kaj je javnost? Lahko rečemo, da greza skupnost, ki biva na določenem ozemlju aligeografskem območju, naj je to lokalno,regionalno, nacionalno, kontinentalno aliglobalno po svoji naravi. Ko pa uporabite besedo‘javnost’, ali vključuje vas in ustanove terdružine, ki jim pripadate, ali se nanaša naskupnosti, h katerim ne pripadate. Seveda jolahko uporabimo na oba načina, a če jeuporabljena v smislu, ki izključuje vas, vašodružino in ustanove, ki jim pripadate, pride dotežave. Narava te težave je, da je ta načinpojmovanja javnosti simptom razčlovečenjapojma javnosti.

Če vzamemo razčlovečen pojem javnosti in gadodamo k pojmu usposabljanja (vendar neizobraževanja), nastanejo velike težave in to sotežave, ki se jih moramo zavedati v svetu, kjer vnasprotju z osebno svobodo pridobiva vse večjoveljavo kultura korporatizma, pa naj bo to v oblikitrgovskih podjetij, uradnih ustanov ali vlad.Korporatizem običajno spremljajo mehanskisistemi in institucionalizacija. To ni del poziva krevoluciji, gre le za priznavanje realnosti, mordavečne realnosti. Vprašanje je, kako ustanoviti invzdrževati splošno sprejeto ravnotežje mednadzorom in svobodo. Pomen tega za krajino je,da nanjo zelo močno vplivajo ideje in postopki,ki določajo človekovo delovanje.

Udeležba

Beseda »udeležba« je dovolj jasna, ampakkakšna je narava udeležbe? Kateri so napisani alinenapisani pogoji oziroma pravila in kdo jih jenazadnje postavljal? Kateri so postopki? Kdaj in

quired by training might easily prove inadequate,a handicap or even dangerous.

I would suggest that the purpose of educationis to nourish and nurture the mind so that it can:(1) be flexible, (2) come to an understanding ofthe complex nature of life and the interrelation-ships that operate within it, and (3) make rea-soned assessments and judgements about themost appropriate action to take in the prevailingcircumstances. Training is an important aid toeducation. Both need information, knowledgeand understanding, but the scope of educationis wider.

The public

We then come to the words »the public«. Howdo we interpret this? What is the public? Wemight say that it is the community that inhabitsa particular territory or geographical area andthis might be local, regional, national, continen-tal or global in its nature. But when you use theword ‘the public’, does it include you and the in-stitutions and families to which you belong, ordoes it mean the communities to which you donot belong. It can, of course be used in bothways, but if used in the sense that excludes you,your family and the institutions to which youbelong, it carries with it a problem. The nature ofthis problem is that this way of seeing the pub-lic is a symptom of the de-personalisation or thede-humanising of the concept of the public.

If we take the de-humanised concept of the pub-lic and add it to the concept of training (but noteducation), we have a big problem and it is aproblem of which we need to be aware in aworld in which the culture of corporatism, asopposed to individual freedom, is having an in-creasing influence, whether it takes the form ofcommercial enterprises, formal institutions orgovernments. Corporatism is often accompa-nied by mechanistic systems and institutionali-sation. This is not part of a manifesto for revolu-tion, but simply a recognition of realities, per-haps eternal realities. The question is how do weestablish and sustain a generally acceptablebalance between control and freedom. The rel-evance of this to landscapes is that landscapesare very strongly influenced by the ideas and theprocesses by which human action is deter-mined.

284

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

pod kakšnimi pogoji lahko javnost aliposameznik sodelujeta?

Postopek odločanja

Ponovno, zveza »postopek odločanja« je jasna.Toda katere postopke odločanja imamo v mislihin kakšni so v okviru krajin Evrope? Da bi lahkorazumeli, kako zahtevna je ta tema, je trebabesede »zunanje okolje« zamenjati s »krajino«.Lahko bi menili, da obseg »zunanjega okolja«lahko zmanjšamo z izpustitvijo urbanih inindustrializiranih območij, vendar v praksi to nizaželeno, saj urbana in industrializirana območjapogosto vsebujejo krajinsko dimenzijo ali so delširše krajine ali pa ljudje, ki živijo ali delajo vurbanih in industrializiranih območjih cenijokrajino, kjerkoli jo najdejo, in se veselijo časa, kiga preživijo v njej in tam uživajo.

Obstajajo pa tudi drugi dejavniki, ki vplivajo nazahtevnost teme. Na primer: postopki odločanjase odvijajo v številnih različnih kontekstih, odlokalnih do svetovnih; od osebnih doinstitucionalnih in javnih; od področja načel inteorij do uporabe v praksi.

Predmet in naslov te razprave

Če upoštevamo vse, kar sem že povedal v tejrazpravi, ter njen naslov, lahko njen predmetopišemo kot narava spretnosti in veščin, ki jihljudje potrebujejo za sodelovanje v postopkihodločanja, ki se nanašajo na krajino, in kakolahko te veščine pridobijo.

Naslovitev zahtevnosti

Namensko sem vas seznanil z zahtevnostjozadeve. To sem naredil, da bi poskušaliodgovoriti na vprašanje, kako se lahko v praksilotimo problema zahtevnosti ob upoštevanjučlenov 6A (Dviganje zavedanja) in 6B(Usposabljanje in izobraževanje) Evropskekonvencije o krajini.

Potrebne spretnosti in veščine

Na tej točki bi rad na kratko omenil vprašanjenarave spretnosti in veščin, ki jih ljudjepotrebujejo pri sodelovanju v postopkihodločanja, ki se nanašajo na krajine. Na splošnojih lahko opišemo kot sposobnosti in veščine, kiso povezane s:1. Pridobivanjem informacij, izkušenj, znanj in

razumevanja miselnih, zaznavnih inintelektualnih vidikov krajine.

Participation

The word »participation« is clear enough, butwhat is the nature of the participation? What arethe written or unwritten terms, or rules, and whohas set them? What are the processes? Whenand under what circumstances can the public oran individual person participate?

Decision making processes

Again, the phrase »decision-making process« isclear. But which decision-making processes dowe mean, and what are they in the context of thelandscapes of Europe? To begin to understandthe complexity of this topic, all one has to do isto substitute the words »outdoor environments«for »landscape«. One might think that the scopeof »outdoor environments« can be reduced byomitting urban and industrialised areas, but inpractice this is not very satisfactory because ur-ban and industrialised areas often contain alandscape dimension, or they are part of a widerlandscape, or the people who live or work in theurban and industrialised areas value landscapes,wherever they are to be found, and look forwardto the times that they can spend in them andenjoy them.

There are also other layers of complexity. Forexample, decision-making processes operate innumerous different contexts, from the local tothe global; from the personal to the institutionaland public; from the field of principles andtheory to that of practical application.

The subject matter and tilet of this paper

Keeping in mind what I have already said in thispaper and also its title, its subject matter can bedescribed as being the nature of the abilitiesand skills that people need to help them par-ticipate in the decision-making processesthat affect the landscape, and how theseskills might be provided.

Adressing complexity

I have deliberately presented you with an idea ofthe complexity of the subject. I have done this inorder to raise the question of how, in practice,can we address this issue of complexity in thecontext of Articles 6A (Awareness Raising) and6B (Training and Education) of the EuropeanLandscapes Convention.

285

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

2. Pridobivanjem informacij, znanja in razu-mevanja praktičnih vidikov krajine, vključnoz oblikovanjem politike, načrtovanjem,oblikovanjem, upravljanjem, njihovim ustvar-janjem in vzdrževanjem.

3. Povezovanjem idej in načel s praktičnimidejanji in obratno.

4. Ovrednotenjem razmer in okoliščin terodločanjem.

5. Pridobivanjem informacij, znanja, razume-vanja, sposobnosti, in veščin zase.

6. Pomočjo drugim ljudem, da pridobijoinformacije, znanje, razumevanje, spretnostiin veščine.

Seveda imajo dviganje zavedanja, izobraževanjein usposabljanje zelo pomembno vlogo pripridobivanju informacij, znanj, spretnosti inveščin. Različni posamezniki, različne skupnosti,različne organizacije, različne razmere in različneokoliščine jih potrebujejo na različnih stopnjah.Spet se soočamo z vprašanjem, kako se lotitizelo zahtevne teme.

Integriran in celosten pristop

Ena od rešitev, kako obravnavati zahtevnavprašanja, ki so povezana s krajino, je uporabaintegriranega in celostnega pristopa priodločanju. Načeloma je integriran pristoposnovan na ideji, da posamezni pojavi(predmeti, dogodki, itd) so oziroma bi lahko bilimedsebojno povezani in odvisni eden oddrugega. Celostni pristop teži k idealu, da bilahko obravnaval posamezni pojav ne le kotentiteto samo po sebi, pač pa kot del določenihmedsebojnih odnosov, ki obstajajo med štirimistvarmi. Te štiri stvari so naslednje:– entiteta kot celota,– njen kontekst kot celota,– sestavni deli entitete in– sestavni deli konteksta entitete.

Ko ta dva pristopa združimo, lahko njuno zvezoopredelimo kot integriran in celosten pristop.Njegovo ime je morda novo, vendar ideja, ki stojiza njim, ni. Vendar je to idejo potrebno boljerazumeti in uporabiti v praksi.

S tem, ko podamo razlago nekega pojma,naredimo le korak k njegovi osvojitvi in uporabiv praksi in tukaj se poraja vprašanje, kako lahkonekdo osvoji integriran in celosten pristop ter gav celoti obvlada? Moje izkušnje kažejo, da jenaslednjih 5 metod zelo koristnih, med seboj pase dopolnjujejo.

The abilities and skills that are needed

At this point, I would like to briefly discuss thequestion of the nature of the abilities and skillsthat people need to help them to participate inthe decision-making processes that affect land-scapes. In general terms these can be describedas being the abilities and skills connected with:

1. Acquiring information, experience, knowl-edge and understanding of the mental, per-ceptual and intellectual aspects of land-scapes.

2. Acquiring information, knowledge and un-derstanding of the practical aspects of land-scapes including the policy-making, plan-ning, design, management, making and up-keep of them.

3. Relating ideas and principles to practical ac-tion, and vice-versa.

4. The assessment of situations and circum-stances, and the making of decisions.

5. Acquiring information, knowledge, under-standing, abilities and skills for oneself.

6. Helping other people to acquire information,knowledge, understanding, abilities andskills.

Clearly awareness-raising, education and train-ing have a very important part to play in the ac-quiring of information, knowledge, abilities andskills. Different individuals, different communi-ties, different organisations, different situationsand different circumstances will require them atdifferent levels. Again we are faced with thequestion of how to address a very complex is-sue.

The integrated and holistic approach

One of the keys to dealing with the complexitiesthat are associated with landscapes is to adoptthe Integrated and Holistic approach to deci-sion-making. In principle, the Integrated Ap-proach is based on the idea that individual phe-nomena (objects, events etc) are, or may be, in-terconnected and reliant on each other. TheHolistic Approach aspires to the ideal of beingable to appreciate an individual phenomenonnot only as an entity in itself but also in terms ofit being part of a set of interrelationships thatexist between four things. These four things are:– the entity as a whole,– its context as a whole,– the constituent parts of the entity, and– the constituent parts of the context of the

entity.

286

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Metoda 1: Morda je najboljši način, da seseznanite in razumete integriran in celostenpristop, če se podrobno seznanite z zgodovino,značilnostmi in okoliščinami določenega krajain da nadaljujete z nadgrajevanjem znanja inrazumevanja v daljšem časovnem obdobju. Zelodragocena pomoč pri tem je, če pripravitesistematičen posnetek stanja, vključno stopografskimi in zgodovinskimi podatki o kraju.Začetek naj bo enostaven. Posnetek in podatkepogosto uporabljajte za referenčne namene, terjim dodajte več informacij, ko le-te postanejodostopne.

Splošna načela, do katerih pridemo pri globljemrazumevanju nekega kraja, so lahko zelokoristna, ker lahko s tem hitreje razumemo tudidruge kraje. Ko bolje razumemo naravomedsebojnih odnosov, ki vladajo na enem kraju,mnogo lažje razmišljamo o drugih na integriranin celosten način. Prav tako lažje sodelujemo skolegi iz drugih strok in poklicev, ker boljerazumemo vlogo, ki jo imajo.

Metoda 2: Navadite si vzeti čas za miselnoanalizo, sintezo, ponovno analizo in ponovnosintezo stvari (predmetov, krajev, dogodkov,tem, itd). Analiza je postopek razstavljanja stvarina njihove sestavne dele. Ko to naredimo, lahkoponovno združimo sestavne dele na isti,podoben ali drugačen način, na primer tako, dauporabimo samo obstoječe sestavne dele alidodamo nove ali odstranimo nekatere obstoječedele. Sinteza se imenuje postopek združevanjaali ponovnega združevanja delov v celoto.

Postopek miselne analize in sinteze lahko služikot vaja ali igra in lahko jo uporabimo za skorajkarkoli v kateremkoli položaju. Za dobre mislece,načrtovalce, umetnike, konstruktorje in vodje bito morala biti običajna in redna veščina. Ena odsituacij, kjer jo uporabljam za zabavo, je prispreminjanju postavitve pohištva in okrasnihelementov sobe, v kateri sedim ali čakam. Ali kosem na vrtu ali nekje zunaj, analiziram, kar mi jevšeč in kaj ne ter zakaj, ter kako bi sam tospremenil. In tako naprej.

Metoda 3: Še en miselni proces in vaja, ki je zelokoristna, je iskanje povezav ali odnosov meddvema stvarema. Če menite, da ste našlipovezavo, se morate seveda o njej povprašati injo preskusiti. Ali je povezava le v vaši glavi, imavečji pomen, vzdrži kritični pogled, je uporabna,itd?

When these two approaches are brought to-gether, the combination can be referred to as theIntegrated and Holistic Approach. The namemay be new, but the idea is not. It is, however, anidea that needs to be more widely understoodand applied in practice.

Providing an explanation of a concept is only onestep towards acquiring it and putting it into prac-tice, and this raises the question of how doesone acquire the Integrated and Holistic Ap-proach and become proficient in it? My own ex-perience suggests that the following 5 methodsare very helpful and they complement eachother.

Method 1: Perhaps the best way to learn aboutand understand the Integrated and Holistic Ap-proach is to become very familiar with the his-tory, the character and the circumstances ofone particular place and to continue the proc-ess of building up one’s knowledge and under-standing of it over a long period of time. A veryvaluable aid in this respect is to prepare a sys-tematic Site Record, including a topographicaland historical record of the place. Start in a sim-ple way. Make frequent use of the Record forreference purposes, and add to it as more infor-mation becomes available.

The general principles that are learnt from an in-depth understanding of one place, can be ex-tremely helpful in coming, more quickly, to anunderstanding of others. When the nature of theinterrelationships that operate at one place arebetter understood, it becomes much easier tothink about others in an integrated and holisticway. It also becomes easier to co-operate withcolleagues from other disciplines and profes-sions because one acquires a better understand-ing of the role that they play.

Method 2: Acquire the habit of taking time tomentally analyse, synthesise, re-analyse andresynthesise things (objects, places, events,issues etc). Analysis is the process of breakingthings down into their components. Havingdone this, one can then put the componentsback together again in the same, a similar or adifferent way, for example by only using the ex-isting components, or by adding new ones oromitting some of the existing ones. Synthesis isthe name of the process of combining, or recom-bining, components into a whole.

The process of mentally analysing and synthesis-ing can used as an exercise or game, and it can

287

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Stvari, med katerimi iščemo povezave aliodnose, so lahko po svoji naravi podobne alirazlične. Če se na začetku zdijo različne, to še nepomeni, da nimajo skupne nobene lastnosti.Povezave in odnosi so lahko različne vrste injakosti. Podoba vrta, kos pohištva in glasbenodelo so lahko povezani tako, da so bili ustvarjeniv istem časovnem obdobju, za istogospodinjstvo in vsi lahko kažejo vplivdoločenega stila ali umetniške smeri, kot jebarok.

Obstaja tudi nasprotna vaja, kjer iščemonepovezanosti in prekinitve.

Metoda 4: Gotovo imajo izobraževanje,usposabljanje, svetovanje, informacije insmernice pomembno vlogo pri tem, da lahkoljudje osvojijo in uporabljajo integriran incelostni pristop. Tukaj bi rad poudaril prispevek,ki ga lahko prinese udeležba pri dodatnemizobraževanju, v eni ali več oblikah le-tega. Tovključuje prisotnost specializiranih svetovalcev.

Metoda 5: Te tehnike bi morali uporabljati,vaditi in razvijati čimbolj pogosto, ne glede nato, kako usposobljeni ste zanje. Izvajajte jih samiali z drugimi ljudmi. Pogovarjajte se s kolegi. Kose pojavi priložnost, se pogovarjajte s tistimi, kiimajo izkušnje z integriranim in celostnimpristopom. Zanimajte se za stvari, ki ne spadajov okvir vašega običajnega dela in rutine. Beritetoliko, kot le morete. Bodite dober opazovalec,kjerkoli že ste. Postopoma nadgrajujte svojeznanje, razumevanje in veščine ali sleditesvojemu tempu. To lahko počnemo v pretežnemdelu našega življenja.

Garland, Sklad za vrtove in krajinskodediščino

Razpravo bi rad zaključil z nekaj besedami o tem,kako neka organizacija pomaga ljudem razvijatisposobnosti in veščine, ki jih potrebujejo zasodelovanje v postopku odločanja, ki se nanašana krajino. Organizacija se imenuje GARLANDali The Garden and Landscape Heritage Trust(Sklad za vrtove in krajinsko dediščino). Samsem njen direktor.

Pomoč ljudem in javnosti pri usposabljanju zasodelovanje v postopku odločanja se zelopribliža ciljem GARLAND-a, vendar je obsegdela GARLAND-a mnogo širši. GARLAND seosredotoča na širjenje boljšega razumevanja,uživanja v in skrbi za zunanje okolje. Znotraj tega

be applied to almost anything in any situation.For good thinkers, planners, artists, designersand managers it should be a normal and regu-lar skill. One of the situations in which I employit as an amusement, is to reorganise the furni-ture and decorative elements of the room inwhich I am sitting or waiting. Another, when I amin a garden or other outdoor place, is to analysewhat I like or dislike, and why, and how I wouldadjust it. And so on.

Method 3: Another mental process and exercisewhich is very helpful, is to look for connectionsor relationships between one thing and an-other. If you think you have found a connection,you must, of course, then question it and test it.Is the connection only in your own mind, does ithave wider significance, does it stand up to criti-cal scrutiny, is it useful, etc?

The things between which, one is looking forconnections or relationships, may be similar ofdissimilar in their nature. If initially they appearto be dissimilar it does not necessarily mean thatthey have no characteristics in common. Con-nections and relationships can be of differentkinds and strengths. A garden layout, a piece offurniture and a piece of music might be con-nected by being created at the same time in his-tory, for the same household, and both mightshow the influence of a particular style of de-sign, such as the Baroque.

There is also the opposite exercise, which is tolook for disconnections or discontinuities.

Method 4: Clearly education, training, advice,information and guidance have an importantpart to play in helping people to acquire and ap-ply the Integrated and Holistic Approach. Here,I would like to stress the contribution that can bemade by participating in Supplementary Edu-cation, in one or more of its forms. This includesthe use of Specialist Advisors.

Method 5: You should use, practice and de-velop these techniques as often as you can atwhatever level of proficiency you have alreadyachieved. Do it either on your own or with otherpeople. Talk to colleagues. When an opportunitypresents itself, talk to others who have experi-ence of the Integrated and Holistic Approach.Take an interest in things that are outside yournormal work and routines. Read as widely as youcan manage. Be observant wherever you are.Build up your knowledge, understanding and

288

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

širokega tematskega področja se osredotoča nakrajine, vrtove in zunanje vidike krajev. V svojobseg vključuje vrtove, vrtnarstvo, rastline,parke, zgodovinska in arheološka najdišča innaselja, pokopališča, javna mesta, ruralne in ur-bane krajine ter prostore. Posebej ga zanimajovidiki dediščine in ohranitev, obravnava teruporaba vira, ki ga daje ta dediščina. Osredotočase na človeško (ali kulturno) dimenzijo, vendarprav tako uporablja in spodbuja rabointegriranega in celostnega pristopa, s pomočjokaterega je treba obravnavati in vključiti tudidruge dimenzije, na primer dimenzijo narave.

Skrb za krajine, vrtove in topografskodediščino (dediščina krajev) je mnogokratpojmovana kot enostavna dejavnost, ki nezahteva veliko premišljevanja in praktičnihveščin. Premnogokrat kraji odsevajo ta odnos intako se takšna napoved ali prekletstvo samoizpolni, rezultati pa postanejo del splošnegaokolja, v katerem ljudje živijo. Ali je topomembno? Odgovor GARLAND-a je jasen inglasen ‘Da’. Razlog za to je, da ima dediščinazelo pomembno vlogo pri ohranitvi in izboljšanjukakovosti življenja (in dobrobiti) ljudi, pa tudi karje enako pomembno, vsega ostalega življenja.

Temeljno vprašanje je: »Kako lahko v praksidosežemo višje nivoje zavedanja, razumevanjain skrbi za dediščino?« GARLAND se loteva tegavprašanja z osredotočanjem na »dodatnoizobraževanje«, pri katerem je svetovalno deloključnega pomena. Dodatno izobraževanje jekaterakoli oblika izobraževanja, usposabljanja indviganja zavedanja, ki dopolnjuje, utrjuje inrazvija znanje, pridobljeno na podlagi formalnihizobraževalnih učnih načrtov v šolah, srednjihšolah in na univerzah. Pomagati želi ljudem, dabi razvili svoje razumevanje, sposobnosti inveščine in to lahko stori na katerikoli točkinjihovega življenja. Načeloma deluje na osnovirelativno kratkih ali specifičnih posameznihvložkov. Ti se lahko odvijajo v obliki:svetovalnega dela, osebnih inštrukcij, predstavi-tev, predavanj, seminarjev, delavnic, kratkihtečajev, konferenc, dogodkov, razstav, vodenihizletov in tur, pisnih komentarjev in poročil,tradicionalnih in elektronskih publikacij, razlagprizorišča, itd. Metode lahko uporabljamo vsakoposebej ali v kombinaciji in lahko jih izberemo,da ustrezajo zahtevam različnih občinstev inokoliščinam. V vseh primerih smo posebejpozorni na posebne potrebe stranke aliobčinstva.

skills gradually or to suit your own pace. One cango on doing this through most of one’s life.

Garland, the garden and ladscape heritagetrust

I would like to conclude this paper by sayingsomething about how one organisation is help-ing people to develop the abilities and skills thatthey need to help them participate in the deci-sion-making processes that affect the land-scape. This organisation is called GARLAND orThe Garden and Landscape Heritage Trust. Iam the Director of it.

Helping people and the public to participate inthe decision-making processes relates veryclosely to the aims of GARLAND but the scopeof GARLAND is wider than this. GARLAND spe-cialises in promoting the better understanding,enjoyment and care of outdoor environments.Within this broad subject area it concentrates onlandscapes, gardens and the outdoor aspects ofplaces. Its scope includes gardens, horticulture,plants, parks, historic and archaeological sitesand settings, cemeteries, public spaces, and ru-ral and urban landscapes and localities. It is par-ticularly interested in the heritage aspects and inthe conservation, treatment and use of the re-source that this heritage provides. It focuses onthe human (or cultural) dimension but it alsopractices and promotes the integrated and ho-listic approach by which other dimensions, suchas the natural dimension, must be consideredand included.

Caring for landscapes, gardens, and the topo-graphical heritage (the heritage of places) isoften thought to be a simple activity that doesnot require high levels of thought and practicalskill. All too often places reflect this attitude andso it becomes a self-fulfilling prophecy, or curse,and the results of it become part of the generalenvironment in which people live. Does it mat-ter? GARLAND’s answer to this is an emphatic‘Yes’. This is because this heritage has a veryimportant part to play in sustaining and improv-ing the quality of life (and well-being) not only forhumans but also, and of equal importance, fornon-human life as well.

A key question is: »How, in practice, are higherlevels of awareness, understanding and care tobe achieved?« GARLAND addresses this ques-tion by specialising in ‘Supplementary Educa-

289

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

GARLAND ponuja dodatno izobraževanje spomočjo šestih medsebojno povezanihspodbud in programov, ki jim pripadajo. GAR-LAND je mlada organizacija in te spodbudegradimo na osnovi faz, kot dovoljujejo viri inpriložnosti. Na kratko so spodbude naslednje:– Izobraževalna služba. Za njo imamo dve

glavni občinstvi, namreč strokovni sektor inakademski. Strokovni sektor sestavljajo tisti,ki želijo razviti svoje razumevanje,sposobnosti in veščine iz strokovnegastališča. Nekateri se že aktivno ukvarjajo skrajino, vrtovi in topografsko dediščino, drugise želijo z njo ukvarjati ali pa želijo več vedetio tej temi, ker le-ta je ali bo postala delnjihove odgovornosti. Služba GARLAND-anudi dodatno izobraževanje tudi na srediniposameznikove kariere v obliki nadaljnjegastrokovnega razvoja. Kar se tiče akadem-skega sektorja, GARLAND spodbuja razvojzadevnega področja tako na dodiplomski kotna podiplomski ravni s pomočjo vodenihtečajev in raziskovanj.

– Svetovalna služba. Njen cilj je priskrbetizanesljive in kakovostne podatke ter nasvete,ki izpolnjujejo potrebe posameznih krajev inposebnih okoliščin.

– »Topografikon«. Namen te spodbude inslužbe je povečati in razviti zavedanje inuživanje javnosti v topografski dediščini, to jedediščini, ki je povezana z različnimi prostori.To lahko stori na različne načine, na primers predstavitvijo in obrazložitvijo določenihkrajev, prostorov in ozemelj ljudem, ki tamživijo in delajo ali jih obiskujejo. Prav takoslužijo temu razstave o posebnih vidikihkrajev, krajin in vrtov.

– Spletna stran GARLAND-a. Poleg podajanjainformacij o GARLAND-u in njegovihdejavnostih je namen spletne strani nuditizanesljive in kakovostne informacije, ki bodoljudem tako v zasebnem kot profesionalnemživljenju pomagale razumeti krajino, vrt intopografsko dediščino, da bodo v njej znaliuživati in zanjo skrbeti. Tako GARLANDpredlaga, da bi del njegove spletne stranizavzemala tudi glosar in enciklopedija.

– Program raziskav in publikacij GARLAND-a. S pomočjo te službe bo GARLAND začel,izvajal in naročal raziskovalne projekte,zbiranje informacij in izdelovanje publikacijna določene teme. Trenutna prednostnanaloga je priprava ‘Smernic GARLAND’ oohranitvi topografske, krajinske, parkovne invrtne dediščine. Spletni glosar in enciklo-pedija sta prav tako del tega programa.

tion’ that has advisory work as a key ele-ment. Supplementary Education is any form ofeducation, training and awareness raising thatsupplements, consolidates and develops what islearnt through the formal educational curriculaat schools, colleges and universities. It aims tohelp people to develop their understanding, abili-ties and skills, and it can do this at any point intheir life. It relies principally on providing rela-tively short or specific individual inputs. Thesemay take the form of: advisory work, personaltuition, presentations, lectures, seminars, work-shops, short courses, conferences, events, dis-plays, exhibitions, guided visits and tours, writtencomments and reports, traditional and elec-tronic publication, site interpretation, etc. Themethods can be used individually or in combina-tion, and they can be selected to suit the require-ments of different audiences and circum-stances. In all cases special attention is paid tothe particular needs of the client and the audi-ence.

GARLAND provides Supplementary Educationby means of six main interrelated initiativesand their associated programmes. GARLAND isa young organisation and these initiatives arebeing built up on a phased basis as resourcesand opportunities allow. Briefly, the six initiativesare as follows:– An Education Service. There are two main

audiences for this, namely the professionalsector and the academic. The professionalsector consists of those who wish to de-velop their understanding, abilities and skillsfrom a professional point of view. They mayalready be actively involved with landscapes,gardens and the topographical heritage; theymay wish to become involved; or they maywish to know more about them because theyare, or they will become, a part of their re-sponsibilities. GARLAND’s service can pro-vide Supplementary Education at Mid-Careerlevel and in the context of Continuing Profes-sional Development (CPD). With regard tothe academic sector, GARLAND is keen topromote the development of its subject areaat both undergraduate and postgraduate lev-els, through taught courses and research.

– An Advisory Service. This aims to deliverreliable and high quality information and ad-vice to meet the needs of individual placesand particular circumstances.

– »Topographicon«. The purpose of this initia-tive, and service, is to increase and developthe public’s awareness and enjoyment of the

290

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

– Združenje GARLAND. Namen Združenja jepriskrbeti mehanizem, s pomočjo katerega lahkostečejo komunikacija, povezave in koordinacijamed GARLAND-om, njegovimi podružnicami indrugimi, ki delajo z njim ali ga na kakršenkolinačin podpirajo.

GARLAND je neprofitno podjetje, registrirano vZdruženem kraljestvu, in namenska dobrodelnaustanova.

Veseli se možnosti sodelovanja z drugimiorganizacijami in posamezniki ter deluje vZdruženem kraljestvu, Evropi in na mednarodniravni.

Topographical Heritage, i. e. the heritage thatis connected with places of all kinds. It cando this in different ways; for example by pre-senting and explaining particular places, lo-calities and territories to the people that liveor work in them or visit them. It can also bedone through exhibitions on particular as-pects of places, landscapes and gardens.

– The GARLAND Online website. In additionto having information about GARLAND andits activities, the aim of the website is to pro-vide reliable and high quality information thatwill help people, in both a personal and a pro-fessional capacity, to understand the land-scape, garden and topographical heritage,and to enjoy it and care for it. With this inmind, GARLAND proposes to have a glossaryand encyclopaedia as part of its website.

– The GARLAND Research and PublicationsProgramme. Through this service GAR-LAND will initiate, undertake and commis-sion research projects, the collection of infor-mation, and the production of publicationson relevant topics. A current priority is thepreparation of ‘The GARLAND Guidelines’ onsustaining the topographical, landscape,park and garden heritage. The online glos-sary and encyclopaedia is also part of thisprogramme.

– The GARLAND Association. The functionof the Association is to provide a mechanismthrough which communication, liaison andcoordination can take place between GAR-LAND, its branches and others who workwith it or support it in one way or another.

GARLAND is a not-for-profit company, registeredin the UK, and an intending charity.

It welcomes opportunities to work together withothers organisations and individuals, and it op-erates on a UK, a European and a fully interna-tional basis.

291

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Ozaveščanje o vrednotah prostora vizobraževalnem procesu – projekt R.A.V.E. Space

v okviru programa Interreg III B CADSES

Raising Awareness of Values of Space trough theProcess of Education - R.A.V.E. Space project within

Interreg III B CADSES Programme

mag. Polona Demšar Mitrovič, M. Sc.

Osebna izkaznica projekta R.A.V.E. Space

Mednarodni projekt R.A.V.E. Space poteka odpomladi 2005 v okviru programa Pobudeskupnosti INTERREG III B CADSES. Ta programsofinancira iz sredstev Evropskega sklada zaregionalni razvoj projekte transnacionalnegaznačaja, ki imajo pozitivne učinke na trajnostniprostorski razvoj.

V projektu sodeluje devet partnerjev iz petihdržav: Slovenije (Ministrstvo za okolje in prostor,Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta –Oddelek za geografijo, Znanstvenoraziskovalnicenter Slovenske akademije znanosti inumetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,Ljubljanski urbanistični zavod – LUZ d.d.), Italije(Sekretariat Srednjeevropske pobude - CEI,Oddelek za arhitekturo in urbanizem – Univerzav Trstu), Poljske (Fundacija Inowacja), Črne gore(Zavod za šolstvo Črne gore) ter Grčije (RegijaJonski otoki). Ministrstvo za okolje in prostor RSje vodilni partner projekta, kar pomeni, daodgovarja za celotno vodenje in koordinacijoprojekta, tako na vsebinski, kot na organizacijskiravni. Sodelujoči v projektu so strokovnjaki spodročja prostorskega načrtovanja in izobra-ževanja, prepletanje teh dveh strok pa jebistveno za izvedbo in dobre rezultate projekta.Projekt se bo zaključil decembra 2007.

Namen in cilji projekta R.A.V.E. Space

Osnovni namen projekta R.A.V.E. Space jeozavestiti osnovnošolsko in srednješolsko

R.A.V.E. Space project Identity Card

International project R.A.V.E. Space has startedin spring 2005 within the framework of theCommunity initiative INTERREG III B CADSES.This program is co-financing transnationalprojects with positive impacts on sustainablespatial development from the European Re-gional Development Funds.

There are nine partners from five countries work-ing on a project: from Slovenia (Ministry of theEnvironment and Spatial Planning; University ofLjubljana, Faculty of Arts, Department of geog-raphy; Scientific Research Centre of theSlovenian Academy of Sciences and Arts - AntonMelik Geographical Institute and Ljubljana Ur-ban Institute – LUZ d.d.), Italy (Central EuropeanInitiative - Executive Secretariat and University ofTrieste - Department of Architectural and UrbanDesign), Poland (Innowacja Foundation), Monte-negro (Bureau of Education of Republic ofMontenegro), and Greece (Region of Ionian Is-lands). Ministry of the Environment and SpatialPlanning of the Republic of Slovenia is a leadpartner of the project which means that it takesa whole responsibility for the management andcoordination of a project regarding the contentand organizational level of a project. Experts ina field of spatial planning and education areworking together on a project and the interac-tion of these two professions is essential for theimplementation and good results of the project.The project will close in December 2007.

292

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

mladino o vrednotah prostora in o pomenuprostorskega načrtovanja za trajnostni razvoj.

Pomembno je, da mladi kot bodoči uporabniki inupravljavci prostora spoznajo, da je prostoromejena dobrina in da so vrednote prostorapomembna komponenta kvalitetnega, zdravegain varnega bivanja v nekem prostoru. Izrednegapomena je tudi spoznanje, da je prav vsak odnas lahko oz. mora biti akter v procesuprostorskega načrtovanja, zato je potrebnonajširšo javnost pripraviti na sodelovanje vprocesu sprejemanja odločitev v sistemuprostorskega načrtovanja.

Za zagotavljanje trajnostnega prostorskegarazvoja je bistveno, da vsi prebivalcisistematično v okviru rednega izobraževanjaspoznajo vsebine, povezane s trajnostnimprostorskim razvojem. Da bi dosegli ta namen,je potrebno celoten osnovnošolski insrednješolski kurikulum smiselno preplesti sprimernimi vsebinami glede na predmet instarostno stopnjo učencev in dijakov, ki bodoaktualizirale pouk in hkrati ozaveščale.

Končni cilj projekta je na osnovi vseh izsledkovin raziskav pripraviti strokovno utemeljenpredlog za vključitev izbranih vsebin o vrednotahprostora in pomenu prostorskega načrtovanja všolski kurikulum.

Vrednote prostora

V prostoru se odvijajo različne dejavnosti, ki solahko komplementarne, velikokrat pa se zaradištevilnih interesov v prostoru prekrivajo.Usklajevanje dejavnosti v prostoru rešujemo spomočjo stroke – prostorskega načrtovanja – narazličnih ravneh. Pri kakršnih koli posegih vprostor pa je pomembno zavedanje, da jeprostor omejena dobrina, s katero je potrebnoravnati gospodarno in predvsem trajnostno, čehočemo slediti načelom definicije ZdruženihNarodov o trajnostnem razvoju, ki morazagotavljati zadovoljevanje potreb današnjihgeneracij, ne da bi ogrožali možnosti prihodnjihgeneracij, da zadovoljijo svoje potrebe.

Za doseganje ciljev trajnostnega prostorskegarazvoja je potrebno definirati vrednote prostorav povezavi z drugimi človeškimi vrednotami(zdravje, zaposlitev, družina...).

Vrednota je načelo oz. kriterij, po katerempripisujemo ali odrekamo vrednost stvarem.

Purpose and objectives of a project R.A.V.E.Space

The main purpose of the project R.A.V.E. Spaceis to raise the awareness of primary and second-ary school pupils about the values of space andthe importance of spatial planning for sustain-able development. It is significant that youngpeople as future users and managers of spacerecognize that the space is a limited good andvalues of space are an important component ofquality, healthy and save residence in certainspace. Each and every one has to play a role ina process of spatial planning, which is also a re-markable recognition and the wider publicshould be prepared for a cooperation in a proc-ess of decision making in the system of spatialplanning.

It is essential that all inhabitants become awareof the content connected with sustainable spa-tial development systematically in a frameworkof regular educational process. In order toachieve this purpose, the whole primary andsecondary school curricula should be reason-able intertwine with an appropriate content re-garding the subject and age level of pupils whichwill lead into actualization of lessons and will riseawareness at the same time.

The final objective of the project is to prepare anexpert proposal for incorporation of selectedcontent about the values of space and the im-portance of spatial planning into school cur-ricula on the basis of the results of research andresults of a R.A.V.E Space project.

Values of Space

There are different activities occurring in space,some may be complementary but more often incontradiction because of the high number ofinterests in the space. Spatial development ofreconciliation is under the competence of pro-fession – spatial planning – on different levels.Any kind of intervention in space should followthe fact that the space is a limited good whichshould be treated reasonable and above all sus-tainable if we want to follow the principles of UNdefinition of sustainable development, whichshould assure the development that meets theneeds of the present without compromising theability of future generations to meet their ownneeds.

In order to achieve the goals of sustainable spa-tial development it is necessary to define values

293

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Zato prostor ni vrednota sam po sebi, temvečpredmet našega vrednotenja.

Z vidika vrednotenja je prostor dobrina, če gavrednotimo pozitivno ali protidobrina, če gavrednotimo negativno. Prostor ocenjujemo invrednotimo po določenih merilih oz. kriterijih, kiso lahko skupna ali posamezna.

Kadar gre za skupna merila, ki se oblikujejo tako,da jih zaznava večina predstavnikov nekeskupnosti, govorimo o družbenih vrednotah, kijih želimo v prostoru vzpostavljati oz. ohranjati.Posamezna merila temeljijo na predstavahposameznika, kar predstavlja individualnevrednote.

Ključno je vprašanje, kako je mogočenasprotujoče skupne, družbene (javne) vrednoteprostora in individualne (zasebne) vrednoteprostora medsebojno približati tako, da bi sledilipotrebam lokalnih skupnosti, nacionalnim inširšim ciljem in pri tem ne bi okrnili življenjskegasloga (bivanjskega, delovnega, prostočasnega…)posameznikov.

Vrednote prostora so produkt človeškekreativnosti, ki upošteva realne danosti, vendarjih hkrati presega.

Razumevanje vrednot prostora na globalni ravnilahko na splošno povzamemo kot prostor, kidržavljanom sveta omogoča uživati ne le boljšeživljenje, temveč tudi varnejši in bolj razumensvet, kar naj bi zagotovili s smotrnim načrto-vanjem prostora in trajnostnim prostorskimrazvojem.

of space in connection with other human values(health, employment, family…).

Value is a principle or criteria which annotates orrefuses values of objects. That’s why the spaceis not a value by itself but the subject of ourevaluation.

The space is estimated and valuated by definedmeasures or criteria which can be common orindividual.

Common measures are formed to be perceivedby majority of certain community – these aresocial values, which should be reestablished orpreserved in space. Individual measures arebased on conception of individuals and repre-sent individual values.

The key question is how to bring near those twoopponent space values, social (public) and indi-vidual (private) one, in such manner to follow theneeds of local communities, national and widergoals without prejudicing the life style (residen-tial, working, leisure…) of individuals.

Values of space are the product of human crea-tiveness taking into account the real circum-stances which are exceeded at the same time.

Comprehension of values of space on a globallevel can be summarized as a space which ena-bles citizens of the world not only the better lifebut also safer and more understanding world.This can be achieved with proper spatial plan-ning and sustainable spatial development.

skupna merilacommon measures

družbene vrednote (javne)social values (public)

osebna merilaindividual measures

osebne vrednoteindividual values (private)

p r o s t o rs p a c e

slediti potrebam skupnosti,ne da bi okrnili življenjski slog posameznika

to follow the needs of communitywithout prejudicing the lifestyle of individuals

51.

294

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Povezave projekta R.A.V.E. Space z drugimirelevantnimi vsebinami oz. aktivnostmi

Projekt je tako na mednarodni kot na nacionalniravni vpet v okvire izobraževanja za trajnostnirazvoj. Navezuje se na naslednje relevantnevsebine oz. aktivnosti:– UNECE Strategija izobraževanja za trajnostni

razvoj;– Lizbonska strategija;– Resolucija, Memorandum in Priporočilo

Sveta Evrope o izobraževanju mladih zatrajnostni razvoj (Kongres lokalnih in regio-nalnih oblasti – Vloga regij);

– Projekt Eko šole;– Mreža RTPI za izobraževanje za trajnostni

razvoj;– Desetletje Združenih narodov za izobraže-

vanje za trajnostni razvoj (2005-2014)/UNESCO šole;

– »Bristol Accord« – Neformalno srečanjeministrov o trajnostnih skupnostih v časubritanskega predsedovanja EU.

Ob upoštevanju aktualnih dogajanj, povezanih zizobraževanjem za trajnostni prostorski razvoj, sorezultati projekta univerzalni in široko uporabni,v nekaterih segmentih pa lahko na izvedbeniravni pokrijejo predvidene aktivnosti zgorajomenjenih mednarodnih dokumentov.

R.A.V.E. Space in context with other relevantcontent and activities

Project is in the framework with education forsustainable development on the internationaland national level. It is connected to followingrelevant content and activities:– UNECE Strategy for Education for Sustain-

able Development;– Lisbon strategy;– The Congress of Local and Regional Authori-

ties – Council of Europe: Resolution, Memo-randum, Recommendation;

– Eco-Schools;– RTPI Network for Education for Sustainable

development;– United Nations Decade of Education for

Sustainable Development (2005-2014)/UNESCO Schools;

– »Bristol Accord« – Informal Ministerial Meet-ing under the EU presidency of Great Britainabout sustainable communities.

Taking into consideration all current activitiesconnected with education for sustainable spatialdevelopment, the results of the project are uni-versal and wide applicable, in certain parts alsoserviceable to cover certain activities in earliermentioned international documents.

Outputs of the project

The methodology for analysis of existing cur-ricula regarding spatial contents was already fin-ished. On the basis of this methodology projectpartners from all five countries carried out analy-sis of primary and secondary school curricula ineach country trying to define the contents con-nected to space in different subjects. Schoolteachers were part of this process as well. Find-ings of these analysis have showed us that spa-tial contents appears in very different subjectssuch as geography, sociology, social sciences,chemistry… We only need to concretize the con-tents and direct it towards practical examplesfrom life.

The international questionnaire for teachers wasdistributed in all five countries and the resultshave showed us teacher relation to values ofspace, the initiation of new contents, readinessfor incorporation of this contents into the exist-ing educational process and the need for variousteaching tools for the implementation of new ormodernized contents.

52. PlakatPoster

295

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Izdelki projekta

V okviru projekta R.A.V.E. Space je bila izdelanametodologija za analiziranje obstoječih učnihnačrtov glede prostorskih vsebin. Na osnovi temetodologije je vseh pet držav, ki sodelujejo vprojektu, s pomočjo učiteljev izdelalo analizeosnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtovz vidika pojavljanja vsebin, povezanih sprostorom, pri različnih predmetih. Ugotovitveanalize so pokazale, da se prostorske vsebinepojavljajo pri zelo različnih predmetih odgeografije, sociologije, državljanske kulture,zgodovine, družbenih znanj, kemije... in da je tehvsebin kar nekaj, potrebno pa bi jih biloaktualizirati, jih usmeriti v praktične primere izživljenja.

Sledila je izvedba mednarodne ankete zaučitelje, na osnovi katere smo prišli do rezultatovglede odnosa učiteljev do prostorskih vrednot,uvajanja novih vsebin, pripravljenosti navključevanje teh vsebin v utečen izobraževalniproces ter potreb po različnih učnih pripomočkihza izvajanje novih oz. prenovljenih vsebin.

Na osnovi teh izsledkov bodo izdelani učnipripomočki (priročnik za učitelje, učni listi,navodila za delo s kartografskim gradivom, serijaizobraževalnih televizijskih oddaj o vrednotahprostora...), jeseni 2006 so bili izvedeni seminarjiza učitelje na temo izobraževanja o vrednotahprostora in trajnostnem prostorskem razvoju terizdelana bo strategija izobraževanja za trajnostniprostorski razvoj.

Pomembna aktivnost projekta je tudiinformiranje in publiciranje, tako, da so različneciljne javnosti sistematično obveščene odejavnosti in rezultatih projekta. Izdelana jebrošura, plakati ter spletna stran projekta:www.rave-space.org.

Ves čas obveščamo in vključujemo v projekt tudipolitično raven, ki bo odločilna pri končniimplementaciji ciljev projekta, s čimer skušamozagotoviti, da bodo rezultati projekta resničnouporabljeni v praksi.

On the basis of these results teaching tools willbe completed (manual for teachers, workingsheets, instruction for working with cartographi-cal material, educational TV series about valuesof space…). In the autumn 2006 seminars forteachers were carried out about values of spaceand sustainable spatial development. The strat-egy of education for sustainable spatial develop-ment is in the preparatory phase and was fin-ished in December 2006.

A very important part of the project is informa-tion and publicity activity in order to cover sys-tematically different target groups regarding theactivities and results of the project. The bro-chure, posters and web side were already pro-duced: www.rave-space.org.

The political level (decision makers) is informedand included into the project in order to assurethat the project results will be really used in prac-tical school work. This is one of the most impor-tant steps in the implementation of project re-sults.

296

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Ključne besede: urejanje prostora, prostorskonačrtovanje, izobraževanje

Izhodišča

Pod vodstvom slovenskega ministrstva za okoljein prostor poteka projekt R.A.V.E. Space (RaisingAwareness of Values of Space through the Proc-ess of Education; www.rave-space.org), skaterim sodelujoči proučujemo možnosti zapoučevanje o vrednotah prostora v osnovni insrednji šoli. Projekt je odziv na potrebe različnihudeležencev v procesu urejanju prostora, ki vvsakdanjem življenju pogrešajo uporabnoznanje za sodelovanje, odločanje in delovanje.Gre za čisto praktična vprašanja, ki so najtesnejepovezana s tem, kako delujeta naša družba inokolje in kakšno vlogo v tem prevzemamo kotposamezniki. Zadrege, ki jih čutimo prostorskinačrtovalci, niso nič manjše kot tiste, ki se jihzavedajo uporabniki prostora ali investitorji, sosamo drugačne.

Danes je urejanje prostora povsod v razvitemsvetu, vsaj toliko kot od kakovostno izobraženihstrokovnjakov, dobrega pravnega okvira inkakovostne prakse odvisno tudi od uporabnikov.Visoko kakovost prostorske kulture povezujemotako s stanjem v prostoru kot z navadami inrabami prostora, prostorskimi vrednotami indobrim razumevanjem omejitev, ki izhajajo izurejanja prostora. Harmonične podobe krajin inmest, ki jih nosimo v spominu, so rezultatspoštovanja in razumevanja pravil za raboprostora, ki jih je sprejela neka skupnost.

Keywords: spatial management, spatial plan-ning, education

Starting points

The ministry of the environment and spatial plan-ning of the Republic of Slovenia is a lead partnerin an internationally based project »RaisingAwareness of Values of Space through the Proc-ess of Education« (R.A.V.E. Space in the follow-ing text; www.rave-space.org), which focuses onfinding new possibilities for teaching about spa-tial values in elementary and middle schools.The project can be understood as a reaction tothe growing public need for specific knowledge,that could be substantial for successful coopera-tion in decision making as it is recognised in dif-ferent processes of spatial planning. We aredealing with practical topics that concern thebasic functioning of the society, the environmentand our place in it as individuals. Though theproblems, perceived by the user groups are dif-ferent than the ones dealt with by the profes-sionals, they are just as important.

Spatial planning in developed countries is apartfrom the legal grounds, well educated profes-sionals and the quality of practice, also increas-ingly depending on the public opinion. A highstandard in public awareness of spatial valuescan be achieved through the state of the physi-cal space, people’s habits of use, spatial valuesand respecting the restrictions and obligations,set by the process of spatial planning. The imageof landscapes and cities, that we value and per-

Strategija izobraževanja o prostoru v kontekstuizobraževanja za trajnostni razvoj –

projekt R.A.V.E. Space in povezane dejavnosti

The strategy of spatial education in the context of the edu-cation for sustainable development: –

the R.A.V.E . Space project and related activities

mag. Maja SIMONETI, M. Sc.

Maša ŠORN

297

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Prostorska kultura je rezultanta ravnanja sprostorom, odnosov v prostoru, pretekle indanašnje politike, zakonodaje in prakse. Zastanje v prostoru je vsakodnevna praksauporabnikov tako pomembna, da večinamodernih priporočil za dobro prostorsko praksogradi na vključevanju uporabnikov v procesenačrtovanja, od oblikovanja idejnih zasnov doizvedbe, prenove in vzdrževanja (Tibbalds,1992).

Dokazano je, da možnosti, ki se odpirajo obneposrednem sodelovanju, v več ozirihpozitivno vplivajo na kakovost procesovnačrtovanja, upravljanja in rabe prostora. V šolahpo Evropi, Združenih državah Amerike in drugihrazvitejših delih sveta je seznanjanje s praviliurejanja prostora, arhitekturo, urbanizmom,kulturno dediščino in naravnimi vrednotami delsplošnih obveznih izobraževalnih programov.

V Sloveniji v zadnjem desetletju sledimopovečanemu zanimanju javnosti za posege vprostor in tudi različnim prizadevanjemministrstva za okolje in prostor, posameznihpodročij in investitorjev za dodatno izobra-ževanje in boljšo informiranost javnosti oposameznih posegih, vrednotah in ukrepih.Očitno je, da je interes za boljše razumevanjevečine vključenih v odločanje, kot tudispremembam izpostavljenih, precejšen.Razmere za sistematično izobraževanje ourejanju prostora so v tem smislu dozorele(Simoneti, 2004). Projekt R.A.V.E. Space takoizvajamo v okoliščinah, ki so premisleku oizobraževanju naklonjene.

Izobraževanje za trajnostni razvoj

Pravkar teče tudi program izobraževanja zatrajnostni razvoj pod okriljem organizacijezdruženih narodov Unesco (United Nations…,2005: resolution 57/254), ki prihaja kotnaročen za vse, ki sodelujemo v procesihurejanja prostora. Cilj vseh prizadevanj je, da seljudje zavemo omejenosti razvojnih virov,pomena usklajevanja različnih interesov in seodločimo za podrejanje posameznih teženjskupnim ciljem ter nenazadnje, da se odrečemotistim posegom, dobrinam in praksam, ki nevzdržijo trajnostne presoje. Razvoj in napredeksta v največji meri odvisna od izobraževanjasvetovnega prebivalstva, ki naj postane»pismeno« tudi v odnosu do prostora in okolja.Naloga je najtežja, pravijo odgovorni, za najboljrazvite.

ceive as idealistic, are a result of respecting andunderstanding some basic rules for the use ofthe physical space, set by the society. A generalspatial culture of a nation is therefore a combi-nation of several factors – the attitude towardsthe physical space, the past and present spatialpolicies, the legal background and the quality ofpractical work. The way we use space in the eve-ryday life is of such importance, that most mod-ern recommended actions for managing spaceare based on including users in the process ofplanning, from the first conceptual ideas to theimplementation, regeneration and maintenance(Tibbalds, 1992).

In the past it has been proven through practice,that participation directly positively influencesthe quality of planning processes, managing andusing space in many aspects. Many schoolsthroughout Europe and United States have al-ready introduced the issues dealing with manag-ing physical space, architecture, urbanism, cul-tural heritage and values of nature into manda-tory educational programmes. In Slovenia, anincrease in public interest concerning spatial in-terventions and developmental measures hasbeen noticed in the last decade. Evidently thereis an existing general public interest to be in-volved and properly informed about the projectsin progress as well as influencing the changesmade in the existing spatial forms. The need fora systematic educational plan about managingthe physical space is present (Simoneti, 2004)and R.A.V.E. Space project is being implementedin the current circumstances, that support itsideas.

Education for sustainable development

There is another sustainable development edu-cation scheme in progress, initiated by UnitedNations (United Nations…, 2005: resolution 57/254), that is warmly welcomed by all profession-als dealing with the physical space. The overallgoal of Decade of education for SustainableDevelopement is to make the vast majority ofpeople aware of how limited developmentalsources really are and how important it is to findbalanced compromises between individual inter-ests and the general goals of the whole society.That usually means giving up the plans, sourcesand existing praxes, which do not comply withthe principles for sustainable development. De-velopment and progress in general therefore di-rectly depend on the awareness of the global

298

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Za trajnostni razvoj je značilno, da upoštevapovezave med ljudmi, ljudmi in okoljem, posegiin okoljem, ter naravo in človekom. Znanilcitrajnostnega razvoja opozarjajo, da bomo vprihodnosti bolj kot od posameznih znanjodvisni od sposobnosti povezave različnihdejstev in novih rešitev ter še posebej odzavedanja svoje lastne vloge v teh procesih.Zato naj bi bil cilj izobraževanja za trajnostnirazvoj doseči čimbolj kompleksne spoznavnesposobnosti pri razvojno odgovornihposameznikih. Usodo odločitve za trajnostnirazvoj večina avtorjev povezuje s sposobnostjodržavljanov sveta, da bodo dnevno sprejemalidobre odločitve usklajene z razvojnimi viri in zdogovorjenimi cilji širše skupnosti. Praktičnonihče ne razmišlja o novem posebnempredmetu v šolah, pač pa vsi iščejo možnosti zamedpredmetno povezovanje in navezovanje nazunanje vire znanja (Marentič Požarnik 2005,Manual for School 2004).

Zato naj trajnostno naravnana šola nikakor nebi dovoljevala zgolj poučevanja o trajnostnemrazvoju v učilnici. Učenje o trajnostnem razvojunaj bi povezovala z vsakdanjim ravnanjem, kar vzelo grobem smislu pomeni, da naj šola ponujaživljenjske situacije, v katerih lahko vsi udeleženiizkušajo pomen trajnostnega razvoja. Trajnostnonaravnana šola zato uči z vzori. V trajnostnonaravnani šoli je pomemben prav vsak otrok, karlepo povzemajo cilji, ki naj jih šola pomagazasledovati slehernemu med njimi:– bodi zdrav,– bodi varen,– uživaj in uspevaj,– prispevaj pozitivno in– bodi uspešen.

Trajnostne usmeritve naj bi šole poprijele nalastno pobudo ob podpori strokovnih institucij,ki pa naj kar najbolj vztrajno vzpodbujajoodločanje za prehod na nove načine poučevanjain dela ter predvsem priskrbijo zato potrebnasredstva in znanje.

Urejanje prostora v šoli

Urejanje prostora je zaradi vsebine in naravedela idealno področje za praktično proučevanjein študij primerov trajnostnega razvoja. Končnoves razvoj poteka bolj ali manj načrtovano in imavplive na okolje. Pri urejanju prostora je šeposebej prostorsko načrtovanje tisto, ki imanalogo usklajevanja razvojnih interesov v

society, which will have to become more skilledin understanding the physical space and theenvironment as a limited source. That should,ironically, be the hardest task for the most devel-oped countries.

Sustainable development respects the mutualdependencies and cooperation between peopleand the environment, spatial development andthe environment, amongst people ourselves andmost importantly, it always tries to find the rightbalance between the nature and the man. Theability to correlate various different facts andfinding new and inventive solutions are in theopinion of many speakers for sustainable devel-opment, more important than possessing indi-vidual one-sided knowledge and eventually, peo-ple will have to learn to acknowledge and re-sponsibly accept the role we play in all the men-tioned processes. In order to achieve this idealand necessary state of mind, the main aim of theeducation for sustainable development has to beencouraging the complex cognitive abilities inpeople and eventually forming developmentallyresponsible individuals. Most authors agree thatthe success of sustainable development directlydepends on every member of the global society,who should daily make the right decisions aboutdevelopmental sources and the common inter-ests of the society. The general idea is to findnew possibilities for interdisciplinary linkage andusing outer sources of knowledge rather thanforming a new subject in the curriculum(Marentič Požarnik 2005, Manual for School2004).

Therefore, ‘a sustainable school’ can not affordto teach the principles of sustainable develop-ment in a classroom. The process of learninghas to be strongly linked with everyday actionsof pupils, which means educating through simu-lating real-life situations, that offer a versatileand dynamic way of learning to both studentsand teachers involved. A school has to stand asan example to students, it has to show that everyone of them matters and can make a differenceby following some simple basic aims:– be healthy,– be safe,– enjoy and thrive,– be positive,– be a success.

Sustainable aims should be accepted by schoolsin their own initiatives, but need the support of

299

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

prostoru, okolju in družbi in je tisto, ki povezujerazlične stroke in uporabnike. Prostorskonačrtovanje je projektno naravnano in hkrativedno tudi procesno vpeto v širše sistemeupravljanja. Razvojne odločitve v prostoru so žev izhodišču naravnane trajnostno. Demokratičninačin sprejemanja odločitev o posegih v prostorje dobra priložnost za vaje iz državljanske vzgojein urejanje prostora v celoti ponuja velikomožnosti za praktično pridobivanje znanja, kilahko prav v vsaki šoli ali skupini pridobi povsemsamosvoje razsežnosti. Naloge iz urejanjaprostora so zato vedno znova unikatne inzanimive za vse udeležence. Učitelji mentorji sotako sicer postavljeni pred težko nalogo, ki pavedno tudi zanje pomeni pridobivanje novih,drugačnih izkušenj. Naloge iz urejanja prostorain prostorskega načrtovanja so še posebnozanimive tudi zato, ker so lahko zelo stvarne invsakdanje, kar zelo dobro vpliva na motivacijosodelujočih.

Urejanje prostora lahko vstopa v izobraževalniprogram na več ravneh, skozi različne predmetein projekte. Iz čisto praktičnih razlogov je dobroločiti učenje o urejanju prostora in urejanjeprostora za učenje. Pri tem učenje o urejanjuprostora vključuje tudi urejanje prostora zaučenje.

Učenje o urejanju prostora, še posebno onačrtovanju in vplivih na vrednote prostora, seosredotoča na značilnosti in vsebine urejanjaprostora in se v največji meri povezuje spoučevanjem geografije, hkrati pa navezuje tudina okolje, oblikovanje, zgodovino, lokalneskupnosti in demokratične prakse odločanja. Vtem smislu prostorsko načrtovanje povezujesocialno, ekonomsko in okoljsko področje ter seuporablja za učenje ključnih sedmih konceptovtrajnostnega razvoja, ki so:– medsebojna odvisnost, povezanost ekonom-

skega, socialnega, okoljskega in prostor-skega razvoja na lokalni, regionalni,nacionalni in globalni ravni;

– državljanstvo in upravljanje s poudarkom naodgovornosti posameznika za stanje v okoljuin prostoru;

– potrebe in pravice prihodnjih generacij, ki jihmoramo razumeti in upoštevati pri današnjihodločitvah in praksi;

– pravica do raznolikosti, ki se priznava takonaravi in ljudem v kulturnem, socialnem inekonomskem smislu;

– kakovost življenja, ki mora biti priznana vsem

professional institutions, that encourage newmethods of teaching and can provide them withthe necessary knowledge and tools.

Dealing with spatial management in schools

We believe that spatial management offers theperfect conditions for practical learning andstudying cases of sustainable development. Atthe bottom line, all development is more or lesscarefully planned and affects the environment inone way or another. Especially spatial planningis the activity that connects different profession-als and users and always has to look for the bestcompromise between the interests of develop-ment and the physical space, the environmentand the society. With its project approach andlinkage to the broader systems of management,it tries to find the most sustainable solutionsfrom the very beginning. The various possibilitiesfor gaining practical knowledge of dealing withphysical space, can be implemented in anyschool and as the possible projects and exer-cises are unique and interesting for all those in-volved, they can reach unexpected extensions oftheir own. This can prove to be a bit of a chal-lenge for the teachers or supervisors involved,but it is guaranteed to pay off with giving themfresh new valuable experiences. The differencebetween learning about the spatial planning andplanning the spaces for learning has to be madeclear, although planning spaces for learning canbe made a part of the process of learning aboutspatial planning.

The knowledge about physical space manage-ment can be gained mostly through learning thecharacteristics and topics of spatial planningand is also related to geography, environment,design, history, local society and the democraticdecision-making processes. In this sense spatialplanning connects the social, economic andenvironmental issues and can be used as a sup-port to teach the seven kew concept of sustain-able development, which are (Education for…,2004):– interdependence – understanding how peo-

ple, the environment and the economy arelinked at all levels from local to global;

– citizenship and stewardship – recognisingthe importance of taking individual responsi-bility and action to ensure the world is a bet-ter place;

– needs and rights of future generations – un-derstanding how our own basic needs and

300

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

in nikoli dosežena na škodo drugih;– trajnostnost sprememb, kjer se izpostavlja

dejstvo o omejenosti virov in potreba poomejevanju življenjskih stilov, trgovine inproizvodnje;

– negotovost in previdnost, ki slonita na zaves-ti, da se razmere okrog nas stalnospreminjajo, kar zahteva prilagodljivost invseživljenjsko učenje.

Sodeč po zapisanem je mnogo vsebin že danesvključenih v učne programe in projekte. Tujizgledi spodbujajo projektno medpredmetnopovezovanje, ki lahko poteka tako v okviruučnega programa, kot v dopolnilnih inprostočasnih dejavnostih.

V tem smislu smo v Sloveniji s projektomR.A.V.E. Space na poti, da oblikujemonacionalno strategijo prostorskega izobraževan-ja in jo z različnimi delovnimi orodji za izvajanjepouka ponudimo odgovornim in šolam vpremislek in uporabo.

Strategija izobraževanja

Strategija izobraževanja v okviru projektaR.A.V.E. Space je načeloma usmerjena na delov osnovni in srednji šoli in je trenutno še v fazirazvoja. Nekatere zanimive podrobnosti pa so žeopredeljene. Strategija tako ne bo predvidelanobenega novega predmeta, kot tudi ne točnodoločenih novih učnih vsebin, ki naj bodopodane, naučene in podobno. Več razlogovnamreč narekuje skrben premislek pri vsakemposegu v obstoječ izobraževalni sistem. Priopredeljevanju rešitev nas vodita dvapomembna cilja, ki ju strategija v priporočilih zaizvajanje tudi zasleduje.

Najprej je tukaj res trden namen, da mora »vstopv šolo« prostorskim temam uspeti, ker je to zanadaljnji razvoj družbe in posameznikov zelopomembno. V tem smislu želimo potrebno novoznanje vpeljati v šolo postopno, s spodbudamiin vztrajanjem pri preverjanju dosežkov. Idejasloni na določitvi minimalnega programa, ki najga izvedejo v šolah, ter tako pridobijo potrebnepozitivne izkušnje, ki bodo vplivale na zanimanjeza razvoj novih programov. Cilj je spodbuditipovratni učinek zanimanja, pri čemer je sevedaključna ponudba vzpodbudnega okolja, kivključuje projekte, programe, svetovalne uslugein finančno podporo za samostojno preizkušanjeidej. Ker mnogo »prostorskih« vsebin šolskiprogrami danes že ponujajo, je še posebno

the implications for the needs of future gen-erations of actions taken today;

– diversity – respecting and valuing both hu-man diversity – cultural, social and economic– and biodiversity;

– quality of life – acknowledging that global equity and justice are essential elements ofsustainability and that basic needs must bemet universally;

– sustainable change – understanding thatresources are finite and that this has implica-tions for people’s lifestyles, and for com-merce and industry;

– uncertainty and precaution – acknowledgingthat there is a range of possible approachesto sustainability and that situations are con-stantly changing, indicating a need for flex-ibility and lifelong learning.

According to sources, many of the conceptshave already been incorporated in the educa-tional programme and various projects. Modelcases from the abroad encourage project-basedinterdisciplinary approaches, that can be incor-porated in the educational programmes as wellas implemented in additional after-school activi-ties.

Project R.A.V.E. Space should be a good oppor-tunity for developing a Slovene national strategyfor spatial education, which can be offered toresponsible and open-minded schools togetherwith different innovative teaching tools.

Educational strategy

The strategy of education, proposed by R.A.V.E.Space project, generally aims at elementary andmiddle school pupils and is in the process ofmaking; though some interesting details havealready been defined. One of these is that thestrategy will not propose a new subject in theschool curriculum. Several experiences showthat entering the mandatory curriculum shouldbe treated most carefully and with a certain levelof doubt. Two major aims are followed as guide-lines when defining the solutions for strategy’srecommendations for implementation.

First of all, there is a very strong attempt to suc-cessfully introduce spatial subjects to the educa-tional systems, it is believed to be of great impor-tance for the future development of the societyand its individuals. In this sense we try to gradu-ally introduce these new topics by encouragingpupils and persistent progress evaluation. The

301

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

očitno, da je mnogo bolj kot kaj novega,potrebno obstoječe naloge in programepostavljati v nove kontekste ali povezave, kibodo omogočili tudi nove vrste spoznanj.

Drugi cilj, ki ga zasleduje strategija pa je, damorajo nova znanja sočasno doseči otroke inodrasle. Zgolj osredotočenje na šoloobveznogeneracijo po presojah zelo različnih strokovnja-kov ne more dati dobrih rezultatov. Na nov načinpoučevanja in odpiranje »prostorskim temam«je treba res dobro pripraviti učitelje in drugeodrasle. Ozaveščena raba prostora s stranimlajših generacij namreč ne more biti koristnasama po sebi. Praksa staršev in drugih odraslihna višjih nivojih izobraževanja ter dela in življenjasta za presojo sprejemljivosti pridobljenegaznanja lahko ključni. Izkušnja, da se v šoli učimodrugačnega ravnanja, kot ga potem izkusimo vresničnem življenju, bi lahko bila za ideje osodelovanju pri urejanju prostora in odgovornirabi prostora pogubna.

Ugotovili smo tudi, da je sam razvoj dela intehnik poučevanja v šoli, učitelje že začelusmerjati prav k načinom poučevanja, ki so zeloblizu potrebam vaj iz prepoznavanja prostorskihvrednot, urejanja prostora in povezanimnalogam. Ne samo, da se pouk zelo doslednoseli na prosto, vedno več je med-predmetnegasodelovanja in celo spodbujanja med-generacijskega učenja. Urejanje odprtegaprostora ob šolah za potrebe poučevanja, je takokot selitev pouka v bližnjo okolico šole in iskanjerazličnih zunanjih svetovalcev za izvedbonačrtovanega programa v večini sodobnih šol žeznana praksa. Strategija vse omenjeno ocenjujekot zelo dobra izhodišča za razvoj dobre prakse.

Strategijo razumemo kot niz dejavnosti, ki sopodprte na različnih nivojih in so predvsemsprejete kot uporabne v praksi. Zato bo predlogstrategije opredelil ključne značilnosti izobraže-vanja o vrednotah prostora in urejanju prostorater jih povezal tako z izvajanjem pouka v osnovniin srednji šoli kot s tehnikami promocije takegaizobraževanja, ki bodo usmerjene v različneodrasle ciljne javnosti.

Pri pripravi strategije za vseh pet sodelujočihdržav moramo slediti nekaterim posebnimpotrebam vsake od njih, sicer pa bomo zasnovaliuniverzalno uporabno ogrodje za pripravonacionalnih strategij in pri tem upoštevali, da jetreba:

idea is to specify a basic minimal programme,which should be put in practice and is expectedto slowly help gain the necessary trust in newexperiences that the programme brings. Encour-aging feedback and interest can be achievedthrough offering a good quality package, thatincludes projects, programmes, help service etc.as well as a financial support for implementingthe new methods and testing their own initia-tives. As some space-related issues are alreadybeing taught in schools, it is especially importantto use the existing work and introduce it in newcontexts and relations, that would enable newand innovative approaches.

The second important aim is that this new infor-mation should reach the children as well asadults simultaneously. Mere focusing on onegeneration can by the opinion of many profes-sionals never produce the expected results.Therefore teachers, parents and other adultsalso have to be thoroughly prepared for the newways of teaching and introducing spatial mat-ters into discussions. What they do and howthey live is an example to the younger genera-tions and is therefore crucial for a child’s evalu-ation of the new knowledge they learned inschool. One bad experience, that shows schoolteaches different actions than those, observedin real life situations, can be enough to lose trustin participation in the process of spatial manage-ment or responsible ways of using space.

Another fact that has been proven through re-search is that the certain evolution of work tech-niques of teaching in schools is slowly approach-ing the methods, introduced for teaching aboutspatial values, managing space and related sub-jects. Not only is out-of-classroom teaching ap-proach becoming more important than ever,there is also interdisciplinary subject-combiningpractice and inter-generational cooperationpresent. Planning the open school surroundingsfor learning is a common practice in modernschools. Our strategy incorporates all abovementioned as good base points for a develop-ment of good future practice.

The strategy is based on a basic list of actions,that are implemented in different levels and arecommonly acknowledged as practical and appli-cable. The main proposal of the strategy will in-clude definitions of characteristics of educationfor spatial values and planning and will relatethem to the implementation in schools as well

302

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

– upoštevati specifične družbene značilnosti inpotrebe,

– opredeliti stvarne cilje,– časovno omejiti posamezne dejavnosti,– poskrbeti za podporo pri izvedbi minimalno

zahtevanega programa,– podpreti pobude posameznih šol, učiteljev,– vključiti obstoječe programe,– vključiti starše,– poročati o rezultatih in jih vrednotiti.

Naš cilj je predlagati ogrodje, ki bo omogočalodvosmerno izvajanje izobraževalnega programa,v katerem je država odgovorna za smer odzgoraj navzdol v smislu zahteve in podpore zaminimalno pričakovane dejavnosti, ter od spodajnavzgor, kjer se šolam ponujajo možnosti za to,da optimalno izkoristijo vse možnosti.

Z gradivom strategije nameravamo nagovoritiodgovorne, da sprejmejo odločitve o izvajanjustrategije skupaj z ukrepi za njeno izvajanje, medkaterimi je ključna dolgoročna in učinkovitaspodbuda, ki naj se doseže z obveščanjem,konkretnim svetovanjem in zagotavljanjemsredstev. Odločitev za vstop v šolo bo v gradivuustrezno podprta z ugotovitvami izvedeneraziskave, ki potrjuje potrebo po izobraževanju ovrednotah prostora in znanju, ki nam lahkokoristi pri rabi prostora in odločanju o razvoju ternakazuje odgovornost, ki spremlja vsakpodoben »vstop« v šolo.

Gradivo strategije nameravamo predstaviti tudiizbrani skupini učiteljev in se z njimi posvetovatiglede neposredne uporabnosti in možnihučinkov na njihovo delo.

Sklep

Koliko in kako strokovne rešitve in merilarazumejo uporabniki, postaja poleg strokovneodličnosti ključnega pomena za doseganjesprememb v prostoru in posebej spreminjanjeodnosa do krajine. Način sporazumevanja zjavnostjo govori o odnosu in prepoznavanjuvloge, ki jo nosijo načrtovalci in izvajalci, indokler bo komunikacija enostransko razumljivater prepoznavnost strokovnega jezika privilegijizbranih, je nemogoče pričakovati odgovorenodnos uporabnikov do prostora. Brezodgovornih uporabnikov pa je moderno urejanjeprostora nemogoče. V tem primeru modernostpovezujemo predvsem z zahtevnostjo uporabni-kov glede kakovosti in količine, rešitev in stanja

as promote the new knowledge to different inter-ested groups of adults.

When preparing a strategy for different coun-tries, some basic specific needs have to be takenin consideration for each one of them. The resultwill however be a universal framework, used asa helpful tool to all countries in process of mak-ing national strategies. The following facts willbe considered in the making of the basic frame-work:– Specific characteristics and needs of the

society in question,– Realistic goals have to be defines,– All actions have to be put in a time frame,– A support for implementing the minimal

programme has to be assured,– Personal initiatives of individual schools and

teachers have to be encouraged and sup-ported,

– Existing programmes in progress have to beincluded,

– Parents have to be included as an importantfactor in the process of education,

– The outcome has to be evaluated and re-ported/published.

Our aim is to propose a basic framework, thatwill enable a mutual implementation of the edu-cational programme. The national support anddemands for the minimal expected actions haveto be implemented on the top-down principleand bottom-up enabling schools and initiativesto try out all the possibilities given by the strat-egy.

This strategy will be used to address the respon-sible authorities to make the decisions aboutimplementing its aims and to assure a long-termand effective process of disseminating informa-tion, guidance and financial support. The deci-sion to enter the formal educational system isappropriately supported with research out-comes, that confirm the existing need for educa-tion about the values of space and the knowl-edge, that is crucial for proper use of space andmaking developmental decisions. All the mate-rials will also be introduced to a chosen group ofteachers and a summary of their thoughts onthe value usefulness and possible effects ontheir work, will be added to the final outcome ofthe project.

303

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

v prostoru, ter sočasno tudi s potrebo družbe povzpostavljanju partnerskih načinov za izvajanjeprogramov varstva in razvoja.

Razlike, ki jih danes med udeleženci zaznavamov odnosu do prostora in okolja, lahkopomembno ublaži samo izobraževanje. Stroke,ki delujejo v okviru urejanja prostora, bodogotovo delovale vedno bolj odprto in enosmernepredstavitve nadomeščale s sodelovanjem invključevanjem. Morebitno podcenjevanjeuporabnikov in pasivno vključevanje vnačrtovanje se bo umaknilo razpravam ovsebinskih vidikih rešitev. Sestop stroke spoložaja v znanje posvečenih pa bo res učinkovitin možen šele takrat, ko bodo tudi uporabnikiopremljeni z novimi znanji.

Pred leti je bilo ugotovljeno, da stanje v Slovenijikliče po zasnovi celovite izobraževalne sheme, ki»bo znanja, potrebna za sodelovanje v urejanjuprostora, vključila v redni izobraževalni sistem teropredeljevala ciljne izobraževalne programe zadvig prostorske kulture in pripravo uporabnikovza aktivno in odgovorno vključevanje v sistemurejanja prostora« (Simoneti, 2004). Strategijaprostorskega izobraževanja se v prvihfragmentih poraja v okviru projekta R.A.V.E.Space. Glede na povezavo z izobraževanjem zatrajnostni razvoj dobiva njen pomen dodatnerazsežnosti, ki so za izvajanje izobraževalnihprogramov ključne. Urejanje prostora se tako ssvojo specifično problematiko umešča medključna razvojna vprašanja in pridobiva napomenu. Prostorsko izobraževanje v najširšemsmislu opremljanja vseh prebivalcev zasodelovanje v razpravah o razvoju in prihodnostipostaja s tem potreba, ki jo razumejo tudiodločevalci, politiki in javnost, ki sicer nipovezana s prostorskim načrtovanjem.

Projekt R.A.V.E. Space je osredotočen naizobraževanje v osnovnih in srednjih šolah,vendar bodo rezultati dovolj kompleksni, dabodo lahko osnova za celovito zasnovoizobraževanja o urejanju prostora. Kot tak se bopovezal z drugimi programi in dejavnostmi, ki žepotekajo v okviru ministrstva za okolje in prostor,zavoda za šolstvo in tudi nevladnih organizacij.Ko so združeni narodi napovedali akcijoDesetletje izobraževanja za trajnostni razvoj(United Nations…, 2005) je bila prijava naprojekt R.A.V.E. Space že opravljena. Odločitevza pripravo strategije izobraževanja pa se jeizkazala za dobro in se je v svojih pričakovanjih

Conclusion

How and to what extent the proposals of theprofessionals are understood by the users, is ofgreat importance for the process of achievingthe much needed changes in the physical spaceand in the people’s relation to landscapes. It isunrealistic to expect the users to change theirvalues towards the use of space for as long asplanners and other related professionals con-tinue to use one-way communication principleand as long as technical language remains theprivilege of a minority. Contemporary spatialplanning is no more possible without a respon-sible group of users, that demand quality of thesolutions to spatial problems.

The differences between different groups of us-ers can be perceived through their attitude to-wards physical space and the environment, andcan only be alleviated through proper education.Spatial planners and related professionals willgradually increase the transparency and willstart including public participation of planningprocesses. These changes will however only befully beneficial when users gain the necessaryknowledge to help them re-evaluate their valuesystems and thinking patterns regarding spatialmatters.

The current state in Slovenia evidently needs anew educational scheme, that would “incorpo-rate the necessary knowledge, needed for suc-cessful participation in planning processes, inthe educational system and define the targeteducational programmes for raising spatialawareness and prepare the users for an activeand responsible participation in the system ofspatial management” (Simoneti, 2004). Thestrategy of spatial education is slowly forming inthe project R.A.V.E. Space and its value is ex-panding in new directions due to its connectionwith the education for sustainable development.Spatial education in its broad sense of educat-ing the vast majority of people to be able to suc-cessfully participate in discussions concerningfuture developments has become a necessity,that is recognised by decision-makers, politicsand the public, which is normally not involvedwith the processes of managing space.

Although R.A.V.E. Space project focuses on edu-cation in elementary and middle schools, theoutcomes are planned to be complex enough toform a basis for a wholesome spatial planningeducational scheme. It will form connections

304

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

večstransko ujela s cilji krovne mednarodneakcije. Pričakujemo, da bo v okviru Strategijeizobraževanja za trajnostni razvoj, katereizdelavo državi nalagajo mednarodnaodgovornost, tudi »prostorsko« izobraževanjedobilo ustrezen okvir in pogoje za izvajanje vpraksi.

with other existing programmes and activities,initiated by the ministry of the environment andspatial planning of the Republic of Slovenia, edu-cational institutions and other non-governmen-tal organisations. When United Nations’ Decadeof Education for sustainable education (UnitedNations…, 2005) was being launched, theR.A.V.E. Space project has already been an-nounced. The decision to prepare an educa-tional strategy has proven to correlate with theaims of the mentioned international initiative.Therefore we expect spatial education to gainthe proper support for implementation underthe cover of the strategy of education for sus-tainable development.

Viri

Crosby, T. (1973) How to play environmental game. Penguin Special inassocitation with Arts Council of Great Britain.Halprin, L.(1969) Creative Processes in the Human Environment. Braziller,New York, Fifth edition 1981.Kos, D. (2002) Praktična sociologija za načrtovalce in urejevalce prostora.Fakulteta za družbene vede, knjižna zbirka Teorija in praksa, Ljubljana.Kos, D., Simoneti, M. (2002) Odprimo urejanje prostora: razvojnepriložnosti odpiranja prostora civilni družbi. v: Krajinsko planiranje v dobiglobalizacije, zbornik konference, Biotehniška fakulteta, Oddelek zakrajinsko arhitekturo, Ljubljana, p.213-219.The Livable City. Revitalizing Urban Communities. (2000) Park, Paula editor,Mc Graw Hill CompaniesMaljevac, T. (2005) Urejanje odprtega prostora osnovnih šol glede na učnenačrte devetletke. dd, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinskoarhitekturo.Making spaces, architecture and design for young children. Children inEurope, Issue 8, September 2005.Marentič Požarnik, B. (2005) Okoljska vzgoja ali vzgoja za trajnostni razvoj.Oklojska vzgoja v šoli, št.1, letnik VIII.Mestno stanovanjsko okolje. (1977) Zbornik mednarodnega seminarja oraziskovalnih in načrtovalskih strategijah, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana.Mlinar, Z. (1973) Sociologija lokalnih skupnosti. univerza v Ljubljani, FDV,Ljubljana.Mega, V. (1999) The Participatory City. Innovations in the European Union.Discussion Paper 32, Managment of Social Transformations - MOST http://www.unesco.org/most/vmega.htm

References

Participatory Planning for Sustainable Communities. Internationalexperience in mediation, negotiation and engagment in making plans,reserch report, The International Planning Unit of the Office of the DeputyPrime Minister of the UKhttp://www.odpm.gov.uk/stellent/groups/odpm_planning/documents/page/odpm_plan_023784.hcspSewell, W.R.D., Coppock, J.T. (1977) Public Participation in Planning. JohnWiley and Sons, LondonSimoneti, M. (1997) Mestne zelene površine. Znanstveno publicističnosredišče, zbirka Spektra, LjubljanaSimoneti, M.(2004) Zavezništvo za dvig prostorske kulture. Krajinskaarhitektura med danes in jutri: Zbornik 10.strokovne konference DKAS,Ljubljana, str.21-27Education for Sustainable Development - a manual for schoolshttp://www.rtpi.org.uk/resources/consultations/envired/index.htmlEducation Outside the Classroom Manifesto,http://www.dfes.gov.uk/consultations/conDetails.cfm?consultationId=1370.Šuklje, E. I. (1999) Odprti prostori od šolah in domovih za stare.raziskovalno poročilo, IU RS.Tibbalds I. 1992. Making people-friendly towns: Improving the publicenvironment in towns and cities. London, Longman Group Ltd.Vahtar, M. (1995) Izobraževanje o grajenem okolju doma in v svetu. Izdanoob tednu izobraževanja o grajenem okolju, UI RS, Ljubljana 1995.United Nations Decade of Education for Sustainable Development 2005 –

2014. Draft international Implementation Scheme, UNESCO, 2005

305

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Delovanje Društva krajinskih arhitektov Slovenijena področju izobraževanja in ozaveščanja

strokovne javnosti in predstavitev projekta»Mi urejamo krajino«

Activities of the Slovenian Association of LandscapeArchitects in education and professional public

awareness-raising, and presentation of the project»We are Making our Landscape«

mag. Nataša Bratina Jurkovič, M. Sc.

Predstavitev društva in njegovih dejavnosti

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) jestrokovno združenje krajinskih arhitektov.Ustanovljeno je bilo leta 1992 in sodi v skupinomanjših strokovnih združenj, ki deluje kotnevladna organizacija. Čeprav smo razmeromamajhna družbena skupina, se krajinski arhitektizaznavno in ustvarjalno, kritično in tudipolemično odzivamo na dogajanje v prostoru inna družbene spremembe, ki se odražajo v krajini.Pri tem se praviloma povezujemo s sorodnimiorganizacijami in iščemo načine za učinkovitoposredovanje v načrtovalsko in bivanjskoprakso.

V 14 letnem delovanju društva smo njegovi članiorganizirali vrsto domačih in mednarodnihkonferenc, ki so vedno bile pospremljene zizdajo tematskega zbornika.

V razmeroma kratkem obdobju delovanja namje uspelo izpeljati 11 strokovnih konferenc zobravnavo različnih aktualnih vsebin in zvzporedno izdajo 11 zbornikov, eno preglednorazstavo članov DKAS in odmeven izobraže-valno-ozaveščevalni projekt za javnost – »Miurejamo krajino«.

A short presentation of the Association andits activities

Slovenian Association of Landscape Architects(SALA) is a professional association of land-scape architects. It was founded in 1992 andbelongs to the group of smaller professional as-sociations operating as a non-governmental or-ganisation. Although landscape architects forma comparatively small social group, we respondto developments in the physical space and socialchanges impacting the landscape in a percep-tive and creative, critical and sometimes polemicmanner. We typically cooperate with related or-ganisations in the search for methods for effi-cient intervention on planning and living prac-tices.

In course of the 14 year long operation of theassociation, we organised a series of nationaland international conferences, which were al-ways documented in a thematic publication. Ina relatively short operation period we have man-aged to organise 11 professional conferencesaddressing various topics of interest accompa-nied by publications, a survey exhibition of SALAmembers’ works – »Writings in the Landscape«,and set up an educational and awareness-rais-ing project which met with a wide response fromthe public – the project »We are Making ourLandscape«.

306

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Poglavitne aktivnosti izvedene v organizacijiDruštva krajinskih arhitektov Slovenije

Strokovne konference in zborniki:– Aktualna dejavnost stroke, (Lendava, 1994)– Degradacije v prostoru, (Topolšica, 1995)– Urejanje odprtega prostora v urbanem

okolju, (Ljubljana, 1996)– Presoja vplivov na okolje kot načrtovalski

postopek za varstvo okolja (Ljubljana, 1997)– Voda - raba, varovanje, oblikovanje (Čatež,

1998)– Kulturna krajina v dinamiki razvoja in varst-

va (Portorož, 1999)– Narava v mestu/med načrtovanim in spon-

tanim (Ljubljana, 2000)– Etika urejanja prostora (Rogaška Slatina

2001)– Globalscape – Krajinsko planiranje v dobi

globalizacije (Portorož, 2002)– Krajinska arhitektura med danes in jutri

(Ljubljana, 2004)– Strokovne podlage (Ljubljana, 2005)Pregledna razstava članov DKAS:– Zapisi v krajini (Ljubljana, 2004)Izobraževalno-ozaveščevalni projekt za jav-nost:– Mi urejamo krajino (Ljubljana, oktober 2004

- maj 2005)

Predstavitev projekta »Mi urejamo krajino«

Projekt »Mi urejamo krajino« je nastal znamenom širjenja znanja o krajinah v javnosti inše posebej spoznavanju slovenskih krajin.

V Društvu krajinskih arhitektov Slovenije smo sezačeli zavedati, da je bilo na strokovnempodročju veliko narejenega v prid raziskovanja,vrednotenja in prostorskega načrtovanja krajin.Malo pa je bilo narejeno na področjuizobraževanja in seznanjanja javnosti o pomenukrajin v Sloveniji. Prav zato je društvo v letu2004/2005 izvedlo izobraževalno-ozavešče-valni projekt »Mi urejamo krajino«, ki je bilsestavljen iz več aktivnosti in dogodkov.

Temeljni cilj projekta je bil usmerjen vizobraževanje vzgojiteljev, učiteljev mentorjev,otrok in tudi njihovih staršev ter širše javnosti. Spomenljivim naslovom »Mi urejamo krajino«,smo želeli spodbuditi idejo, da prav mi vsi, kiživimo v nekem območju, vplivamo s svojimodnosom in načinom življenja na stanje v krajini,v prostoru, in tako soustvarjamo naše vsakdanjeokolje.

Main activities carried out by the SlovenianAssociation of Landscape Architects

Conferences and publications:– The Profession Today (Lendava, 1994)– Degradation of the Landscape (Topolšica,

1995)– Planning of the Open Space in Urban Envi-

ronment (Ljubljana, 1996)– Environmental Impact Assessment as a Plan-

ning Tool in Environmental Protection(Ljubljana, 1997)

– Water – Use, Protection, Design (Čatež,1998)

– Cultural Landscape within the Dynamics ofDevelopment and Conservation (Portorož,1999)

– Nature in the City/between the Plannedand Spontaneous (Ljubljana, 2000)

– The Ethics of Spatial Planning (RogaškaSlatina, 2001)

– Globalscape – Landscape Planning in theEra of Globalisation (Portorož, 2002)

– Landscape Architecture between Todayand Tomorrow (Ljubljana, 2004)

– Professional bases (Ljubljana, 2005)Exhibition of the works of SALA members:– Writings in the Landscape (Ljubljana, 2004)Educational and awareness-raising projectfor the public:– »We are Making our Landscape« (Ljubljana,

October 2004 - May 2005)

Presentation of the project »We are Makingour Landscape«

The purpose of the project »We are Making ourLandscape« was to disseminate knowledgeabout the landscape to the general public, andespecially to present better the Slovenian land-scapes.

We in the Slovenian Association of LandscapeArchitects have begun to realise that, in the fieldof our profession, much has been done in theinterest of landscape research, assessment andspatial planning. On the contrary, very little hasbeen done in the field of education and raisingpublic awareness on the importance of land-scapes in Slovenia. This led the Association toset up, in 2004/2005, the educational andawareness-raising project »We are Making ourLandscape«, which consisted of several activitiesand events.

307

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

53. Serija plakatov Krajine SlovenijeSeria of posters Slovenian Landscapes

Zavest o pomenu in vrednotah krajine naj biskladno z novimi spoznanji in Evropskokonvencijo o krajini, ki je tudi v Sloveniji začelaveljati marca 2004, postala del splošnegaznanja in s tem merilo za ravnanje s prostoromin odnos posameznika do prostora.

Razlogi za izvedbo projekta

Razvoj vpliva na podobo prostora in napreobrazbo krajin. Spreminjanja krajin nemoremo ustaviti. S spremembami v krajini se jetreba zavestno in ustvarjalno soočiti. Znanje onaših krajinah pri strokovni in širši javnosti je zaustvarjalno delo na področju upravljanja innačrtovanja slovenskih krajin ključno. Predstave,ki jih ima družba o krajini, pogojujejo tudi njenoravnanje z njo. Kakšen prostor bi radi soustvarjaliin kako kakovostno življenjsko okolje smosposobni ustvariti, je v veliki meri odvisno tudiod posameznikov in njihove pripravljenosti zasoodločanje o prihodnjem razvoju prostora in ousodi naše krajinske dediščine.

S projektom smo zato želeli spodbuditiopazovanje otrok in odraslih v vsakdanjemokolju, zaznavanje kakovosti krajine ter takorazvijati ozaveščen odnos javnosti do okolja,prostora, krajine že v najmlajših letih.

Izvedba projekta:

Projekt je bil večplasten in sestavljen iznaslednjih dogodkov:– izdaja serije petih plakatov - Krajine Slovenije

(oktober 2004),– posvet z delavnico za seznanitev učiteljev s

projektom in njegovo vsebino (november2004)

– izdaja zbornika predstavitvene delavnice»Mi urejamo krajino« (november 2004)

The project aimed to stimulate children andadults to observe the landscape in everyday en-vironment and to perceive the landscape quali-ties in order to raise awareness of the public forthe environment, space and landscape in theearliest age possible. The project focused oneducation of the pedagogues, mentor teachers,children and their parents, as well as the generalpublic. With the suggestive title »We are Mak-ing our Landscape« we tried to point out theidea that all of us who live in a certain environ-ment, with our attitude and the way of living,have influence on the state of the landscape andthe space, and thus take part in the creation ofour everyday environment.

The awareness of the importance and values oflandscape should become a common senseand, consequently, a criterion for interventions inthe physical space and for the relationship ofindividuals with the physical space. All this inaccordance with the latest achievements in thefield and with the objectives of the EuropeanLandscape Convention that entered into force inSlovenia in March 2004.

Reasons for the implementation of theproject

Development has its impact on the appearanceof physical space and the transformation of land-scapes. We can not stop the modification oflandscapes. Changes in landscapes must befaced in a conscientious and creative manner.Familiarity of the professionals and public ingeneral with our landscapes is crucial for a crea-tive management and planning of the Slovenianlandscapes. The visual character of the land-scapes depends on the images that the societyhas of the landscape, which also influences theway we deal with the landscape. The quality of

308

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

– začetek razpisa likovnega in fotografskeganatečaja (december 2004),

– zaključek natečaja z izborom najboljših iz-delkov (maj 2005),

– razstava najboljših del in slavnostna podeli-tev priznanj ter nagrad najboljšim sodelu-jočim (maj 2005),

– izdaja zgibanke – predstavitev celotnegaprojekta »Mi urejamo krajino« na mednarod-ni konferenci »Krajina in družba« (Ljubljana,11. - 12. maj 2006).

Projekt je izvedlo Društvo krajinskih arhitektovSlovenije v sodelovanju z Oddelkom za krajinskoarhitekturo na Biotehniški fakulteti, Univerze vLjubljani in ob finančni podpori Ministrstva zaokolje in prostor ter sponzorjev.

Predstavitev posameznih aktivnosti indogodkov v okviru projekta »Mi urejamokrajino«

1. Izdaja serije petih plakatov – KrajineSlovenije (oktober 2004)Serija petih plakatov je bila zasnovana na osnoviraziskovalne naloge Regionalna razdelitevkrajinskih tipov Slovenije (1998), ki opredeljujepet krajinskih regij v Sloveniji. Vsak plakatpredstavlja eno od krajinskih regij z osnovnofotografijo, ki najbolje ponazarja predstavljen tipkrajinske regije, ter dodanih je še šest manjšihfotografij, ki dopolnjujejo tipološko opredelitevkrajin v regiji. Fotografijam je dodan kratek opistipa krajine ter na vsakem plakatu je temeljnarazlaga pojmov krajina, slovenska kulturnakrajina in izjemna krajina. Plakati naj bipripomogli k poznavanju slovenskih krajin inseznanjanju s temeljnimi opredelitvami okrajinah. Serija plakatov je bila izdana v nakladi5 plakatov po 500 izvodov.

2. Posvet z delavnico za seznanitev učiteljevs projektom in njegovo vsebino (5. november2004)V Ljubljani je bil organiziran posvet spredstavitveno delavnico za učitelje osnovnihšol, vzgojitelje v vrtcih ter za vse, ki jih zanimaurejanje krajine. Vabilo za delavnico so prejelevse slovenske osnovne šole, vzgojno varstvenizavodi, slovenske občine ter druge organizacije.Delavnice se je udeležilo 50 slušateljev, ki soprisluhnili predavanjem o oblikovanju predstaveo krajini, o vlogi krajinskega arhitekta v družbi tero zaznavanju, analiziranju in upodabljanjukrajine. Udeleženci so se aktivno odzvali napredstavljene teme in podali več zanimivihpredlogov za dodatne načine razširjanja znanja.

the space and the living environment we are tomake depends to a great extent on the develop-ment processes, as well as on the individualsand their willingness to make decisions aboutthe future development of the physical spaceand about the destiny of our landscape heritage.With this project, we wanted to promote theperception of children and adults of their everyday environment and the awareness of land-scape quality, and thus develop an informed re-lationship of the public to the environment,physical space and landscape from the youngestage.

309

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

54. Razstava najboljših delin podelitev priznanjExhibition of the bestworks and ceremony ofawards

3. Izdaja zbornika predstavitvene delavnice»Mi urejamo krajino« (november 2004)Zbornik »Mi urejamo krajino« je bil pripravljen zaizvedbo delavnice v okviru projekta Mi Urejamokrajino in je namenjen širši javnosti, predvsempa mentorjem - učiteljem, vzgojiteljem, staršemkot didaktični pripomoček pri poukunaravoslovne, okoljske in likovne vzgoje vosnovnih šolah in vrtcih.

Vsebina zbornika zajema predstavitev projekta»Mi urejamo krajino«, opredelitev pojma krajina,predstavitev vsebine Evropske konvencije o

Activities and events in the framework of the»We are Making our Landscape« project

The duration of the project was from October2004 to May 2005, and it comprised severalactivities and events, such as:– a series of posters »Slovenian Landscapes«

was published in October 2004,– a seminar with a workshop to inform teach-

ers about the project took place in November2004,

– a publication on the presentation workshopwas issued in November 2004,

– a competition for art and photographicworks started in December 2004,

– the competition was closed and the bestworks selected in May 2005,

– exhibition of the selected works and a cer-emony with presentation of awards andpresents to the best participants was organ-ised in 27th May 2005.

– publishing of a brochure of the project »Weare Making our Landscape«, exhibition andpresentation of the project at the interna-tional conference »Landscape and Society«,Ljubljana, May 11-12, 2006

The project was implemented by the SlovenianAssociation of Landscape Architects in coopera-tion with the Department of Landscape Archi-tecture of the Biotechnical Faculty of the Univer-sity of Ljubljana, and with the financial supportof the Ministry of the Environment and SpatialPlanning and various sponsors.

Presentation of activities and events withinthe framework of the project »We are Makingour Landscape«

1. Publication of a series of 5 posters –Slovenian Landscapes (October, 2004)The concept of a series of five posters wasbased on a research project »Regional Distribu-tion of Landscape Types in Slovenia« (1998),which defines five landscape regions in Slovenia.Each poster presents one of the landscape re-gions with the most characteristic photographsof the landscape types.The photographs are ac-companied by a short description of the land-scape type, and each poster contains a detailedexplanation of terms landscape, Slovene culturallandscape and outstanding landscape. The post-ers are meant to contribute to the familiarisationwith Slovene landscapes and basic definitions oflandscapes. The series of five posters was pub-lished in the edition of 500 copies each.

310

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

krajini, predstavitev naloge Regionalna razdeli-tev krajinskih tipov Slovenije, opredelitevkulturne krajine, krajina kot prvina varstvanarave, zaznavanje krajine, doživljajska vrednostkrajine, analiza krajine na primeru Radenskegapolja in upodabljanje krajine. V prilogi zbornikaje bilo priloženo natečajno gradivo, prijavnica zanatečaj, pomanjšana predstavitev serije petihplakatov, ter seznam dodatne literature. Zbornikje izšel v nakladi 150 izvodov in je še na voljo nanaslovu Društva krajinskih arhitektov Slovenije.

4. Objava likovnega in fotografskeganatečaja na spletni strani DKAS in v medijih,ki je bil posredovan tudi vsem OŠ in VVZ vSloveniji (november in december 2004),Likovni in fotografski natečaj je bil namenjenizobraževanju in ozaveščanju otrok med četrtimin petnajstim letom z vsebinami s področjaurejanja krajine. Z izvedbo natečaja smo želelivzpodbuditi širšo javnost, predvsem pa otroke innjihove mentorje k ustvarjalnemu sodelovanju inobravnavanju pojma krajina, prostor, vsakdanjeokolje.

S sodelovanjem na natečaju so mentorji otrokevzpodbudili, da so se o tem pogovarjali,opazovali krajine, jih doživljali, analizirali inpoizkušali izraziti svoje ugotovitve ter razvitiustvarjalnost preko izdelave likovnih izdelkov,maket in fotografij.

Natečaj je temeljil na opazovanju krajine, v kateribivamo, ter predstavitvi njenih značilnih podobv likovnem in fotografskem izrazu. Pri tem se jepoudarilo, da naj otroci poizkušajo ujetipredvsem posamezne situacije oziromaposamezne značilne krajinske prvine.

Prijavljeni otroci na natečaju so lahko sodelovaliv eni izmed treh starostnih skupin:

Skupina A: starost od 4. do 6. letaSkupina B: starost od 7. do 10. letaSkupina C: starost od 11. od 15. leta.

5. Zaključek natečaja in izbor najboljšihizdelkov in podelitev nagrad (maj 2005),Rezultati natečaja:Natečaja se je udeležilo 90 osnovnih šol in 43vzgojno varstvenih zavodov. Vseh izdelkovlikovno – fotografskega natečaja (risbe, makete,fotografije) je bilo 1029. Od tega likovnih 797,fotografskih 210 in maket 22.

2. A seminar with a workshop to informteachers about the project took place (No-vember 2004)A seminar accompanied by a presentation work-shop for primary school teachers, kindergartenteachers, and all the others interested in land-scape management was held in Ljubljana. Theworkshop was attended by 50 participants,mainly primary school teachers. The workshopfocused on the creation of the notion of land-scape, of the role of the landscape architect inthe society, as well as on how to perceive, ana-lyse and shape the landscape. The participantstook active part in discussing the presented top-ics, and gave several interesting suggestions onadditional methods of knowledge dissemina-tion.

3. A publication on the presentation work-shop was issued (November 2004)The Publication for the carrying out of the work-shop in the framework of »We are Making ourLandscape« project was prepared, intended forthe general public and, mainly, for mentors, suchas teachers, educators and parents, to be usedas a teaching tool for the subjects related tonatural sciences, environment and art classes inprimary schools and kindergartens.

The Publication contains the presentation of theproject »We are Making our Landscape«, a defi-nition of the term ‘landscape’, presentation ofthe European Landscape Convention, presenta-tion of the project »Regional Distribution ofLandscape Types in Slovenia«, definition of thenatural and cultural landscape, perception of thelandscape, experience values of the landscape,landscape analysis on the case of Radenskopolje and landscape representation. The Publica-tion was issued in the edition of 150 copies andis still available at the Slovenian Association ofLandscape Architects.

4. A competition for art and photographicworks was announced on the SALA web siteand in the media, and was sent to all primaryschools and kindergartens of Slovenia (No-vember and December 2004)The competition for art and photographic worksin the field of landscape management was ofeducational and awareness-raising nature, andwas aimed at children between the ages of fourand fifteen. It was based on the observation ofthe landscape we live in, and on the representa-tion of its characteristic images through art and

311

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

Po starostnih skupinah in izbiri tehnike so biliizdelki razvrščeni:

Izbor motiva:Motivi na izdelkih so bili predvsem– naravna ali kulturna krajina,– mesto ali mestna krajina,– vzorci v krajini - predstavljeni tudi abstraktno,– otroška igrišča, šolska igrišča, domači vrtovi,– posamezni elementi krajine (drevesa, cvetli-

ce, hiše, kozolci, mlini – kot elementi, kisestavljajo krajino, in tudi človek in živali kotsestavni del krajine).

Strokovna komisija za izbor najboljših izdelkov jebila 10-članska, sestavljena iz predstavnikovUniverze v Ljubljani, Biotehniške fakultete,Oddelka za krajinsko arhitekturo in krajinskiharhitektov članov Društva krajinskih arhitektovSlovenije.

Merila za izbor nagrajenih izdelkov so bilanaslednja:– ustvarjalnost,– inovativnost,– berljivost izdelka,– sporočilnost,– kompozicija (proporci, hierarhija, ritem, kon-

trast, poudarki, členjenje strukturnih elemen-tov).

Strokovna komisija se je odločila, da glede naveliko udeležbo in število izdelkov ter s tem tudiveliko število dobrih izdelkov podeli večje številonagrad, kot je bilo prvotno mišljeno. Vseh skupajje bilo podeljenih 95 nagrad: posamezniki 63nagrad, skupine 19 nagrad, posebna priznanjaza skupine 13 nagrad. Posebna priznanja zaskupine in mentorje so bila podeljena zaradiizjemnih ustvarjalnih dosežkov, enotnostiizdelkov skupine, posebne metode dela terponekod tudi celovite predstavitve metode delaskupine kot projekta.

Nagrade so nam omogočili sponzorji s področjadržavne in lokalne uprave, muzejev, založb,knjigarn, vrtnarstva, podjetja s področjakrajinskega načrtovanja.

photography. Children were asked to captureindividual situations in the landscape, or indi-vidual characteristic landscape elements.

The children were divided into the following agegroups:

Group A: ages 4 to 6,Group B: ages 7 to 10, andGroup C: ages 11 to 15.

5. Closure of the competition, selection of thebest works and awards (May 2005)The competition was attended by 90 primaryschools and 43 kindergartens. Submitted were1029 art and photographic works including 797drawings and paintings, 22 models and 210photographs.

The works were divided into the following cat-egories by age group and technique:

The motifs were mainly natural and cultural land-scapes, city and urban landscapes, landscapepatterns that were presented also in an abstractmanner, children and school playgrounds, pri-vate gardens, individual landscape elements(trees, flowers, houses, hayracks, mills), and ofcourse, people and animals as landscape com-ponents.

The panel of experts was composed of 10 per-sons, representing the Department for Land-scape of the University of Ljubljana, and land-scape architects, members of SALA. The selec-tion criteria were creativity, innovativeness, read-ability, the message conveyed, composition (pro-portions, hierarchy, rhythm, contrast, accents,articulation of structural elements).

Awarded were 95 children, namely 63 for indi-vidual works, 19 for the group works and 13 spe-cial awards for groups. The latter were given togroups and mentor teachers for the outstandingworks, unity of the group works, innovative workmethods, and sometimes for the comprehensivepresentation of the method by the group as aproject.

LIKOVNI FOTO. MAKETE

A 4-6 let 343 37 7

B 7-10 let 258 15 5

C 11-15 let 196 158 9

Skupaj(1029) 797 210 22

ARTS PHOTO. MODELS

A age 4-6 343 37 7

B age 7-10 258 15 5

C age 11-15 196 158 9

Total (1029) 797 210 22

312

Del

avni

ca 3

/ W

orks

hop

3

Vsi nagrajenci so dobili še dodatno nagrado –možnost brezplačnega ogleda Gorenjskegamuzeja v Kranju z izkazanim priznanjem zanagrado, ter od Društva krajinskih arhitektovSlovenije so poleg priznanj in nagrad prejeliserijo petih plakatov KRAJINE SLOVENIJE.

6. Razstava najboljših del in slavnostnapodelitev nagrad likovno – fotografskeganatečaja najboljšim sodelujočim v Tehniš-kem muzeju v Bistri (27. maj 2005)Dogodka otvoritve razstave in slavnostnepodelitve priznanj in nagrad za najboljše izdelkese je udeležilo okrog 200 ljudi – nagrajenihotrok, mentorjev in staršev. Po končani podelitvipriznanj je bil s strani gostitelja Tehniškegamuzeja Slovenije omogočen brezplačen vodenogled stalnih muzejskih zbirk.

Razstava je bila na ogled v Tehniškem muzeju vBistri od maja 2005 do februarja 2006.

7. Izdaja zgibanke »Mi urejamo krajino« inrazstava nagrajenih likovnih in fotografskihizdelkov natečaja na mednarodni konferenciKrajina in družba (11. - 12. maj 2006)Kot zaključek celotnega projekta »Mi urejamokrajino« in ob priložnosti mednarodnekonference Krajina in družba na temoimplementacije Evropske konvencije o krajinismo izdali zgibanko, ki predstavlja celotenprojekt »Mi urejamo krajino« s poudarkom narezultatih natečaja. Zgibanko smo posredovalivsem osnovnim šolam in vzgojnim zavodom vSloveniji, vsem, ki so kakorkoli sodelovali inprispevali k izvedbi projekta, ter medijem.

V okviru konference »Krajina in družba« jeDruštvo krajinskih arhitektov Slovenije postavilotudi razstavo nagrajenih likovnih in fotografskihizdelkov otrok, serije plakatov Krajine Slovenijein predstavitev delovanja društva.

Awards were sponsored by the national and lo-cal authorities, museums, publishers, book-shops, horticulture firms and firms dealing withlandscape planning.

All the awardees received an additional award –a free visit to Gorenjska Museum in Kranj withpresentation of the award certificate; besides, inaddition to recognitions and awards, they re-ceived a series of five posters SLOVENIANLANDSCAPES from Slovenian Association ofLandscape Architects.

6. Exhibition of the best works and the cer-emony of awards presentation to the bestparticipants at the Technical Museum ofSlovenia at Bistra (May 27, 2005)More than 200 people participated at the open-ing of the exhibition and the award ceremony forthe best works - awarded children, teachers andparents. Upon conclusion of the ceremony, thehost, i. e. the Technical Museum of Slovenia, of-fered a free guided tour of the permanent collec-tions of the museum. The exhibition lasted fromMay 2005 till February 2006 in the TechnicalMuseum of Slovenia.

7. Publishing of a brochure and presentationof the project at the international conference»Landscape and Society«, Ljubljana (May 11- 12, 2006)The project »We are Making our Landscape«was presented on the occasion of the interna-tional conference »Landscape and Society«,Ljubljana, May 11-12, 2006 dedicated to theimplementation of the European LandscapeConvention in Slovenia. An exhibition of the bestworks was organised at the Ljubljana Castleduring the conference. Also, a brochure aboutthe project and especially about its results waspublished.

313

Del

avni

ca 4

/ W

orks

hop

4

314

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

Ob koncu tega srečanja bi želela ponovno izrazitiprisrčno zahvalo slovenskim organom za čudovitsprejem, predvsem vsem tistim, ki so pomagaliuresničiti ta dogodek, še posebej ge. NatašiBratina - Jurkovič, s katero je bilo pravi užiteksodelovati.

Sklepe bo zdaj predstavil g. Christian Meyer,strokovnjak Sveta Evrope, ki bo imel težkonalogo povzeti vse, kar se je dogajalo.

Z zanimanjem sem poslušala prispevke in siogledala doseženi napredek, ne samo prikrajinskih vprašanjih, ampak tudi pri delu zaprenos ciljev Evropske konvencije o krajini vkrajinske politike.

Predstavila bi rad dve informaciji:– da bi prispevali k desetletju izobraževanja

Združenih narodov, je Svet Evrope pozvalpogodbenice in podpisnice Evropskekonvencije o krajini, naj ugotovijo, kaj je bilodo danes že storjeno na področjukrajinskega izobraževanja na podlagiodstavka B 6. člena konvencije. Razumljivoje, da želimo na tem področju napredovati,saj je to del delovnega programa konvencije;

– drugič, Regionalna konferenca okoljskihministrov iz držav članic Sveta Evrope, ki jepred kratkim potekala v Bukarešti, to je 27. in28. aprila 2006, pod romunskim predsed-stvom Odbora ministrov Sveta Evrope, je vsvojih končnih sklepih poudarila potrebo pospodbujanju Evropske konvencije o krajini.

Sklepni govor na IV. srečanju delavnic za izvajanjeEvropske konvencije o krajiniLjubljana, 11. in 12. maj 2006

Closing speech of the 4th meeting of the Workshops for theimplementation of the European Landscape Convention

Ljubljana, 11 and 12 May 2006

Maguelonne Déjeant-Pons

I should like, at the close of this meeting, to reit-erate my very warm thanks to the Slovenian au-thorities for their splendid welcome and, in par-ticular, to all those who helped bring this eventto fruition, especially Ms. Nataša Bratina-Jurkovič, with whom it was a real pleasure to co-operate.

The conclusions will now be presented by MrChristian Meyer, Council of Europe expert, whowill have the difficult task of summing up theproceedings.

I was very interested to hear the contributionsand see what progress had been made, not onlywith the landscape theme but also with work ontranslating the objectives of the European Land-scape Convention into landscape policies.

I should like to provide two pieces of information:– in order to contribute to the United Nations

Decade of Education, the Council of Europehas appealed to the Contracting Parties andsignatories to the European Landscape Con-vention to find out what has been done todate in the area of landscape education, un-der Article 6B of the convention. We natu-rally want to make progress in this field aspart of the convention’s work programme;

– secondly, the Regional Conference of Envi-ronment Ministers from the Council of Eu-rope member states, which took place onlyrecently in Bucharest on 27 and 28 April2006 under the Romanian Chairmanship ofthe Council of Europe Committee of Minis-

315

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

Bistvenega pomena je deliti prakso in izkušnjena evropski ravni, kot je določeno v Evropskikonvenciji o krajini, da bi omogočili boljšerazumevanje pojavov, ki vplivajo na kakovostkrajine, in zagotovili njihovo večje upoštevanje.

Po besedah Aranche Muňoza so krepitevpolitične volje, spodbujanje krajinske kulture invključevanje strokovnjakov tri sestavine, ki sopotrebne za najboljše spremljanje krajine.

Še naprej moramo delati na teh treh pristopih,glede na to, da je prostor zdaj postal dragocenadobrina, s katero je treba, kot je določeno vzakonodaji Valonije, varčno ravnati.

Ideja je uskladiti prostorsko načrtovanje skrajino, kadar pride do nasprotnih zahtev,sprejeti celosten pogled na ozemlje, ki zajemanaravne in kulturne dobrine, spodbujati zavest obogastvu okoli nas, ranljivosti naravne inkulturne dediščine in nepopravljivem položaju,do katerega lahko privedejo nekatere odločitve,in ravnati preventivno.

Omenili smo razlikovanje, ki je potrebno medzbiranjem podatkov, informacijami, ki jih dobimoiz podatkov, in znanjem. Morda bi bilo vrednododati še eno razsežnost: navdih – navdihprebivalcev in strokovnjakov, ki oblikujejoobmočje, z drugimi besedami, občutljivorazsežnost območja. Spodbujati moramoumetnost prostorskega načrtovanja inupoštevati »bistvo« obravnavanih krajev.

Lahko vas spomnim na Ljubljansko izjavo oobmočni razsežnosti trajnostnega razvoja,sprejeto na zadnji evropski konferenci ministrov,odgovornih za regionalno načrtovanje, ki jepotekala tu leta 2003. Poziva k vizionarskemupristopu k območju. Želela bi izraziti spoštovanjeizrednemu delu ge. Margarite Jančič, tedanjepredsednice Odbora visokih uradnikov CEMAT,in dolgoročnemu delu, ki ga zdaj opravljaSlovenija, predvsem pri projektu RAVE.

Želela bi končati s povabilom na 5. srečanjedelavnic Evropske konvencije o krajini 28. in 29.septembra 2006 v Geroni v Španiji na temoKakovostni cilji krajine: od teorije k praksi.

Iskreno se zahvaljujem g. Enricu Buergiju,predsedniku Evropske konference o krajini, ge.Marii José Festas, predsednici Odbora visokihuradnikov CEMAT, in vsem vam za udeležbo.

ters, stressed the need in its final resolutionsto promote the provisions of the EuropeanLandscape Convention.

It is essential to share practices and experienceat European level, as provided for in the Euro-pean Landscape Convention, in order to makefor a better understanding of the phenomenathat affect the quality of the landscape and en-sure that greater account is taken of them.

Fostering political will, promoting a landscapeculture and involving professionals are, AranchaMuńoz told us, the three ingredients necessaryfor optimum monitoring of the landscape.

We must continue to work on these three ap-proaches, given that space has now become avaluable asset that needs, as stated in the legis-lation of the Walloon Region, to be used spar-ingly.

The idea is to reconcile spatial planning with thelandscape when there have been conflicting re-quirements, to adopt a holistic vision of the ter-ritory that encompasses both natural and cul-tural assets, to promote an awareness of theriches around us, the vulnerability of the naturaland cultural heritage and the irreversible situa-tion to which certain decisions can lead, and toact preventively.

We mentioned the distinction that should bedrawn between data collection, the informationto be drawn from the data and knowledge. Itmight be worth adding another dimension: inspi-ration – the inspiration of the inhabitants andthe professionals who shape the territory, inother words the sensitive dimension of the ter-ritory. We need to promote the art of spatialplanning and take account of the »essence« ofthe places concerned.

I can, here, remind you of the Ljubljana Declara-tion on the territorial dimension of sustainabledevelopment, adopted at the last European Con-ference of Ministers Responsible for RegionalPlanning, which was held in this very place in2003. It calls for a visionary approach to the ter-ritory. I should like to pay tribute here to the re-markable work of Ms. Margarita Jančič, thethen Chair of the CEMAT Committee of SeniorOfficials, and to the long-range work currentlybeing carried out by Slovenia, in particular withthe RAVE project.

316

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

I should like to end by inviting you, if you are soinclined, to come to Gerona in Spain on 28 and29 September 2006 for the 5th meeting of theEuropean Landscape Convention workshops,which will have as their theme: »Landscape qual-ity objectives: from theory to practice«.

I sincerely thank Mr. Enrico Buergi, Chair of theEuropean Landscape Conference, Ms. Maria-José Festas, Chair of the CEMAT Committee ofSenior Officials, and all of you here for takingpart.

317

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

Dokončali smo odlično vajo skupinskeintelektualne proizvodnje. Moj prispevek jezagotoviti pregled nad tema dvema dnevomarazmišljanja in združevanja izkušenj terpredlagati smernice za stalno izvajanje Evropskekonvencije o krajini.

Številne izjave so ponudile novo dojemanje inposkrbele za posodobitev neodgovorjenihvprašanj, ki se nanašajo na metode in pristopeza izvajanje Evropske konvencije o krajini. Vštevilnih primerih so na vprašanja, ki so jihpostavili nekateri govorci, podale delneodgovore pripombe ostalih.

Glavna področja povpraševanj vprašanj, ki so sepojavila med razpravami, so:

1. Dojemanje krajine

»Vsake oči imajo svojega slikarja«. Ta pregovor,ki ga je navedla Maria José Festas, nas bi moraldokončno prepričati, da kakovost krajine nimaabsolutnih vrednosti. Konvencija se neosredotoča izključno na posebne krajine.

Skrben pregled krajine na podlagi dojemanja le-te s strani ljudi nas je naučil, da krajina poosebljavrednote posameznikov in družbe, ki jo ne samodojemajo ampak jo tudi oblikujejo, razvijajo inupravljajo. Lahko postane tudi simbol države, kotje pojasnila ga. Ana Kučan.

Zaradi pristopa, ki je osredotočen na dojemanje,smo se zavedli, da je tako kot vse, kar jepovezano s kulturo, tudi lepota krajine bistvenasestavina usklajenega razvoja družb.

Splošne ugotovitve IV. sestanka Delavnic za izvajanjeEvropske konvencije o krajini

General conclusions of the 4th meeting of the Workshopsfor the implementation of the

European Landscape Convention

Christian Meyer

We have now completed a fine exercise in collec-tive intellectual production. My contribution is toprovide an overview of these two days of reflec-tion and pooling of experience, and to proposeavenues for the ongoing implementation of theEuropean Landscape Convention.

The numerous statements offered novel percep-tions and brought up to date the outstandingquestions concerning the methods and ap-proaches being applied to implement the Euro-pean Landscape Convention. In many cases, thequestions raised by some speakers are partiallyanswered by the comments of others.

Here are the main areas of enquiry that emergefrom the discussions:

1. Perception of landscape

»Beauty is in the eye of the beholder«. This say-ing quoted by Maria José Festas should finallyconvince us that landscape quality has no abso-lute. The Convention does not concentrate en-tirely on exceptional landscapes.

The scrutiny of landscape via people’s percep-tion of it has taught us that landscape embod-ies the values of the individuals and the societywho not only perceive it but also conceive, de-velop and manage it. It can even become thesymbol of a nation, as Ms. Ana Kučan demon-strated.

This perception-oriented approach makes usaware that, like everything cultural, the beauty ofa landscape is an essential ingredient for theharmonious development of societies.

318

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

2. Izbira orodij in metod za izvajanje Evropskekonvencije o krajini

Treba je razlikovati med tremi nivoji trenutnihukrepov: postopek podpisa in ratifikacijekonvencije s strani držav članic Sveta Evrope;prenos konvencije v nacionalno zakonodajo inpredpise; in vključitev vrednot konvencije vnacionalne politike.

Ti ukrepi se razvijajo vzporedno, vendar netemeljijo na istih instrumentih in metodah:– prvi ukrep je odvisen od odločitve

nacionalne politike;– drugi ukrep je osnovan na institucionalnih in

pravnih instrumentih posamezne države;– tretji ukrep prav tako vključuje vzpostavljanje

skupnih vrednot in smernic. Te vrednosti sousklajene s pomočjo pripomb in poizvedb,izvedenih med delavnicami za izvajanjeEvropske konvencije o krajini.

Na področjih diagnoz in analiz območij insestavnih delov krajine, ki so nadzorovane zznanstvenega vidika, so metode in orodja dobrorazvita. Vendar za izvajanje konvencije nezadostuje samo izvajanje analiz in izvajanjepravnih omejitev, namenjenih zaščiti krajin; pravtako, kar je najpomembnejše, je treba zagotovititudi projekte za spodbujanje. Povsod, kjer jepoudarek na metodah, konvencija uvaja pristop,ki temelji na projektih. Zbiranje znanstvenihpodatkov, seveda za jasen namen, je vsekakorpomembno pri ocenjevanju ozemlja.

V skladu s pristopom, ki temelji na projektih, sepred analizo konteksta najprej določijo cilji innameni, ki jih želimo doseči. Zbiranje podatkovsluži kot orodje za vzpostavitev projekta. Tovključuje praktično uporabo vrednot, ki jihvsebuje konvencija. Zakonska pravila je mogočedoločiti šele potem, ko je opredeljen projekt.Pravila, predvsem če gre za prepovedi, nemorejo biti del projekta. In nasprotno,dogovorjen projekt verjetno potrebuje pravniokvir, če želimo, da je zakonito veljaven.

Zato je prav tu treba opraviti še veliko dela nametodološkem razvoju, da bi dosegli izvajanjekonvencije na praktičen način. Pristop, ki temeljina projektih, zahteva postopek predhodnenapovedi, s pomočjo katere je mogoče dognatinamere organov, ki so naročili projekte –običajno vlade in javni ali delno javni subjekti.

2. Choice of tools and methods for imple-menting the European Landscape Conven-tion

Three levels of current actions must firstly bedistinguished: the process of signature and rati-fication of the Convention by Council of Europemember states; transcription of the Conventioninto the national laws and regulations; also, theinclusion of the Convention’s values in nationalpolicies.

These actions progress hand in hand but cannotrely on the same instruments and methods:– the first action depends on a national politi-

cal decision; – the second action is founded on the institu-

tional and legal instruments of the state con-cerned;

– the third action also involves establishingcommon values and guidelines. These valuesare consolidated by the comments and que-ries raised during the Workshops for the im-plementation of the European LandscapeConvention.

In the fields of diagnoses and analyses of terri-tories and scientifically observable landscapecomponents, the tools and methods are welldeveloped. But to implement the Convention, itis not enough to perform analyses and to applylegal constraints for protecting landscapes; also,and most importantly, one must have projects topromote. Indeed, where methods are con-cerned, the Convention introduces the project-based approach. Collecting scientific data, for adefinite purpose of course, is useful in assessinga territory.

Under the project-based approach, the inten-tions and the objectives to be attained are firstdetermined, before analysing the context. Thedata collected then serve as tools for setting upthe project. This involves the practical applica-tion of the values conveyed by the Convention.Only when the terms of the project are statedshould the legal rules be laid down. Rules, espe-cially if prohibitive, cannot make a project. Con-versely, a reasoned project may need a legalframework to be legitimately authoritative.

Consequently, this is where much work has tobe done on methodological development to ac-complish the implementation of the Conventionin a practical way. The project-based approach

319

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

Pravilna opredelitev ciljev projekta zahtevaspremembo zornega kota, pri čemer seupoštevajo potrebe pokrajine in prebivalcev.Prav tako je treba upoštevati vrednotenje tegaokolja in nova prizadevanja družbe – predvsemgre za »poslušanje kako raste trava«.

3. Razmišljanja glede »zakajev« in»sredstev« v tem vrstnem redu

Poleg izbire orodja in metod, je treba predpripravo kompleksnih in preobsežnih orodij, kot»sredstev« razmisliti tudi o »zakajih« ali ciljih, kijih želimo doseči.

G. Carl Steinitz je zastavil naslednje vprašanje:»Želimo si ohraniti in zaščititi, ampak pred komin pred čim? Danes težava ni več v načinu, pavendar naj pred zbiranjem podatkov vsajpoizvemo, za namene naših prioritet raziskave,katere informacije iščemo. Bolje je pravočasnozagotoviti 65 % podatkov, kot prepozno 70 %podatkov.«

Nekatere predstavitve so pokazale, da mora douporabe idej v konvenciji prihajati na različnihnivojih: nacionalnih, regionalnih in lokalnih.Druge so izpostavile pomembnost medresor-skega sodelovanja. Za vzpostavitev kakovostneevropske krajine moramo dejansko spremenitinašo miselnost in uvesti pristop, ki vsebuje tudiželjo po trajnostnem razvoju – kot so izjavilištevilni govorci, skupaj s ponazoritvijo, kako soto v praksi izvedli samo:– G. Alberto Clémenti je predvsem predlagal

spremembo stališča, da bi bila doseženavečja učinkovitost zaščite krajine.Nasprotuje ločenemu upravljanju krajine inmeni, da bi se morali pomakniti bolj kopredelitvi ciljev splošnega prostorskeganačrtovanja. V ta namen želi preplestinačrtovanje mesta s krajino in doseči, kottemu pravi on, »urbani razvoj krajine«. Pravtako meni, da je treba spremeniti načinvodenja: preplesti se morajo različni nivojiupravljanja krajine, prebivalstvo pa je trebaodkrito obvestiti s pomočjo pripraveurbanističnih načrtov s pomočjo razumlji-vega medija za izražanje (na primer video).

– Tudi g. Nicolas Sanaa je v svoji predstavitvio francoskih regionalnih naravnih parkih,pokazal da so bile njihove funkcije – zaščitain upravljanje naravne, kulturne in krajinskedediščine, prostorsko načrtovanje, gospo-darski in socialni razvoj, preskusi in

requires a prior forecasting procedure to ascer-tain the intentions of the authorities who com-mission projects – generally governments andpublic or semi-public entities.

Proper definition of project objectives requires achange of outlook, taking account of the needsof the land and the inhabitants. The evolution ofthis environment, and the new aspirations ofsociety, must also be appreciated – really a mat-ter of »listening to the grass grow«.

3. Thinking about »wherefores« and»wherewithal« in that order

Besides choosing tools and methods, the»wherefores« or objectives pursued have to beconsidered before devising sophisticated and su-perabundant tools as the »wherewithal«.

Mr. Carl Steinitz puts this question: »We want topreserve and protect, but against whom, againstwhat? The technique is no longer a problem to-day, but before collecting data let us enquire, forthe sake of our research priorities, what informa-tion we seek. It is better to have 65% of datadelivered on time than 70 % too late«.

Some presentations showed that the applica-tion of the ideas in the Convention must occurat various levels: national, regional and local.Others pointed out the importance of interde-partmental co-operation. To bring a quality Eu-ropean landscape into being, we must in factalter our mindset and introduce an approachthat accommodates sustainable developmentconcerns – as many speakers asserted, withdemonstrations of how they put this into prac-tice:– Mr. Alberto Clémenti in particular, suggests

a change of stance in order to lend more ef-fectiveness to landscape protection. He ob-jects to separate management of landscape,and thinks we should move towards a defini-tion of general spatial planning objectives.For that purpose, he seeks to wed town plan-ning with landscape and create what he calls»the urban development of landscape«. Whatmust also change, he thinks, is the mode ofgovernance: the different levels of landscapemanagement need to be blended, and thepopulation frankly informed by elaboratingthe urban development plans in an under-standable medium of expression (video forexample).

320

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

prejemanje, izobraževanje in obveščanjejavnosti – cilji trajnostnega razvoja, ki so bilipredvsem pred časom, saj so bilivzpostavljeni v letu 1967. Organiziranostparkov, ki temelji na lokalnih akterjih, se vrtiokrog usklajenega projekta, vzpostavljenegana dveh ključnih besedah: zaščita inizboljšava. Država razvrsti regionalni narodnipark za obdobje dvanajstih let z uredbo. Popresoji je mogoče razvrstitev obnoviti obpredložitvi nove sheme. Ta shema, ki temeljina območju, je omejena z listino, ki jopripravi lokalni organ v posvetovanju zvpletenimi akterji. Občine in njihoviprebivalci, ki sodelujejo v postopku, imajokoristi od sadov prijetnih stanovanj,ohranjenih krajin ter izboljšav in storitev, kiustrezajo njihovim pričakovanjem. Veljav-nost listine in zmožnost zaščite krajin breznalaganja kazni predvsem izhajata iz dejstva,da so partnerji najboljše jamstvo za njenoizvajanje, potem ko so spoznali za kaj vbistvu gre v širšem pogledu.

G. Sanaa je zaradi tega opisal vtise, ki jih jepridobil, ko je odkril Evropsko konvencijo okrajini – ki je bila napisana za te parke. Naši vtispa je, da je bil preskušen pristop dela iz projektain financiranje njegovega izvajanja obsodelovanju akterjev že v zgodnji fazi, da bi stem postal navdih tega novega stališča, ki biomogočal izvajanje Evropske konvencije okrajini, pri čemer pa so bila upoštevanavprašanja trajnostnega razvoja.

4. Vloga akterjev

Kot smo ugotovili, je treba spremeniti miselnost,da bi s tem izvajanje konvencije lahko postaloučinkovito že v zgodnejši fazi in ne šele v fazizavezujočih pravil. Ta nova miselnost ženavdihuje številne strokovnjake in delegate,vendar pa se morajo v tej smeri prav tako razvitivsi vpleteni akterji.

Oblikovanje kakovostnih krajin je tema, ki senanaša na vse ali vsaj na veliko število akterjev:organe oblasti, strokovnjake, načrtovalce invpletene prebivalce. Doslej so navodilapogostokrat prihajala od zgoraj - z evropskeravni – nato pa so bila prenesena v nacionalnozakonodajo pod pristojnostjo državnih ustanov.Njihovo dejansko izvajanje je prepuščenopobudi lokalne ravni, hkrati pa je določeno, daso prebivalci o tem obveščeni, morajo sprejeti

– Mr. Nicolas Sanaa too, in his presentation ofthe French regional nature parks, demon-strated that their functions – protection andmanagement of the natural, cultural andlandscape heritage, spatial planning, eco-nomic and social development, experimenta-tion and receiving, educating and informingthe public – were goals of sustainable devel-opment well before its time, having been es-tablished in 1967. In fact a park’s organisa-tion, relying on local players, revolves rounda concerted project founded on two key-words: protection and enhancement. TheState classifies the regional nature park for aterm of twelve years by decree. After an ap-praisal, the classification can be renewed onsubmission of a new scheme. This area-based scheme is sealed by a charter, drawnup by a local body in consultation with theplayers concerned. The municipalities andtheir residents involved in the process benefitfrom the offerings of a pleasant residentialsetting, preserved landscapes, and improve-ments and services meeting their expecta-tions. The force of the charter and the abilityto protect landscapes without imposing pen-alties stem chiefly from the fact that the part-ners are the best guarantors of its applica-tion, having realised what is at stake on awider plane.

Mr. Sanaa thus described the impression whichhe had gained on discovering the EuropeanLandscape Convention – that it was written forthese parks. Our impression is rather that theapproach of working from the project and found-ing its implementation on the involvement of theplayers from the earliest stages was tried out inorder to be the inspiration of this new stance al-lowing the European Landscape Convention tobe implemented bearing in mind the concerns ofsustainable development.

4. The role of the players

As we found, the mindset has to change in orderthat the implementation of the Convention maybe effective at a further stage than that of bind-ing rules. This new mindset already motivatesmany experts and delegates, but all players con-cerned must evolve likewise.

Production of quality landscapes is a matter foreverybody or at least for a large number of play-ers: the authorities, experts, planners, the popu-

321

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

krajine okrog njih, tako da ohranitev, sprejeta navišjem nivoju, prejme njihovo podporo ali pa vsajodobritev.

S tem stališčem pa so povezane nekatereomejitve. Poleg tega obstoj delavnic za nadzorizvajanja konvencije dokazuje, da sam podpismednarodne konvencije ne zadostuje za njenouporabo. Prenos pravil v nacionalno zakonodajoje zgolj pravno sredstvo.

Nacionalni organi morajo zaradi tega pristno inpragmatično upoštevati dejstva na krajusamem. Lokalni nivo je dejansko pogostokratpremalo cenjen in označen le kot »nižji« nivo, kije sposoben samo izvajati pravila, ki sopostavljena na nacionalnem nivoju. Ampak to jenivo, na katerem se načrtuje večina projektov,predvsem pa nivo, na katerem se izvajademokracija, kot nas je opomnila ga.Maguelonne Déjeant-Pons s tem, ko je zatrdila,da je treba več pozornosti nameniti ozemeljskidimenziji človekovih pravic.

Da bi lahko izvajanje konvencije vključevalovprašanja trajnostnega razvoja, predvsem padimenzijo ljudske demokracije, morajo vsi akterjiodigrati svojo vlogo. »Prebivalstvo ne čutipotrebe po izobraževanju«, kot je izpostavil g.Felice Spingola, »ta ukazovalni odnos pa je trebaopustiti, graditi na osnovi resnice, kot je poznanaprebivalstvu, kajti oni so pravi strokovnjaki zasvojo krajino!«

Katero vlogo naj potem odigrajo strokovnjaki?Moderatorji, ki služijo javnemu interesu.Obvladajo znanstvene analize, od njih sezahteva, da določijo in izvedejo ukrepe, prav takopa morajo v te ukrepe vključiti kontekste inokolje. Prav zaradi tega oni pripravijo projekt zvsemi temi sestavinami. Ta alkimija boljspominja na umetnost kot pa na znanost,ampak prav to vrsto strokovnjakov potrebujemo.

Ozaveščanje bi moralo biti bolj usmerjeno napolitike. Prebivalstvo in združenja pogostokratprej začnejo ceniti kakovostna vprašanja, seodzivajo in so dobro obveščena. Politične vodje,ki so v stiku z njimi, imajo zaradi tega občutek,da imajo podporo na področju ohranjajočihinovativnih idej, ki prinašajo koristi družbi nasplošno.

Državni uradniki, ki delajo za politike, jim morajopriskrbeti argumente za uveljavljanje te lepote,

lation concerned. Hitherto, the instructions haveoften come from above – from the Europeanlevel – and are transposed into national law un-der the authority of the state entities. Their ac-tual implementation is left to the initiative of thelocal tier and it is stipulated that residentsshould be informed, made to appreciate thelandscapes around them so that the preserva-tion decided at a higher level receives their sup-port or at least approval.

This stance has nevertheless shown its limita-tions. Moreover, the existence of the workshopsfor monitoring the implementation of the Con-vention shows that the signature of an interna-tional convention does not suffice for it to beapplied. The transcription of the rules into na-tional law is a legal convenience.

The national bodies must therefore take accountof the realities on the ground, genuinely andpragmatically. The local tier is indeed very oftenunderestimated and called upon merely as a»lower« level, only fit for executing the rulesframed at the national level. But this is the levelwhere most projects are devised, and above allwhere democracy is practiced, as MsMaguelonne Déjeant-Pons reminds us by sayingthat an interest should be taken in the territorialdimension of human rights.

So that the Convention’s implementation mayaccommodate sustainable development con-cerns, and especially the dimension of grass-roots democracy, all players have a role to per-form. »The population has no need to be edu-cated«, as Felice Spingola points out, »this direc-tive attitude must be discarded, drawing insteadon the ground truth as known to the population,for they are the true experts on their landscape!«

Which role should the professionals assume,then? Facilitators serving the public interest.They know about scientific analysis, they arecalled upon to define and perform actions, theymust also mainstream the contexts and the en-vironment into those actions. It is therefore forthem to produce a project with all these ingre-dients. This alchemy is more germane to artthan to scientific demonstration, but that is thetype of professionals we need.

Awareness-raising should perhaps be aimedmore at the politicians. The population, the as-sociations are often quicker to appreciate the

322

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

prijetne lege, ki omogoča družbi, da se razvijeusklajeno in mirno, igrajo bistveno vlogo. Aliobstaja za politika še plemenitejše poslanstvo?

5. Strateško umeščanje pristopa

Ekonomska vrednost krajine je priznana. Zakajpotem ne zanima drugih gospodarskih inpolitičnih krogov? To kar kliče po vprašanju,»zakaj bi jih moralo«? Finančni delež je takomajhen in kot pravijo ljudje v Sloveniji: »malodenarja, malo glasbe«. 7 milijard • predvidenihza obdobje 5 let v skladu s programi Interregpredstavlja zanemarljivo majhen delež vprimerjavi s proračuni namenjenimi zainfrastrukturo. Izgradnja krajine pa potekapredvsem na popolnoma stvarnih razvojih in niustvarjena na osnovi študij!

6. Predlogi

Na oblikovalcih politike Sveta Evrope je, dapartnerjem izdajo priporočila. Moja vloga kotstrokovnjak je izključno samo priprava praktičnihpredlogov za preusmerjanje izvajanja konvencijev skladu s spremembo stališča, izraženo medtekočim srečanjem:– najprej predlagam pripravo praktičnih

nasvetov, ki bodo služili kot pomoč prinačrtovanju projektov, ki vključujejo pristoptrajnostnega razvoja. Ti nasveti se ne bi smeliukvarjati z analizami ampak s pragmatičnimipristopi, ki temeljijo na projektih, glede izbireustreznih obsegov, uporabljenih partnerstev,načina vzpostavitve projekta z različnimiakterji, metodologijo napovedovanja intehniko posvetovanja z javnostjo. Navodila bimorala pripraviti projektna skupina, ki josestavljajo predstavniki civilne družbe. Pravtako bi bilo priporočljivo delati na osnoviizkušenj, pridobljenih v partnerskih državahali drugje.Ciljna publika so razsodniki tistega, kar lahkopoimenujemo »kolektivna volja«: izvoljenizastopniki, predstavniki vladnih služb,lokalne vlade in regionalnih vodij, vodijzdruženj in strokovnjakov, ki ustvarjajokrajine. Prav tako bi bilo smiselno ta navodilapredstaviti tudi drugim evropskim agen-cijam, mogoče s pomočjo komunikacijskihsredstev;

– kot naslednji korak predlagam, da za uradnedonacije (Evropska unija, države, regije) navseh področjih, ki lahko vplivajo na našokrajino, velja pogoj vključitve ciljev Evropske

qualitative issues, and are responsive and well-informed. The political leaders in touch withthem then have a sense of being supported inupholding innovative ideas of benefit to societyat large.

The civil servants working for the politiciansmust supply them with the arguments for as-serting that beauty, a pleasant setting enablinga society to develop harmoniously and peace-ably, are fundamental. What nobler calling isthere for a politician?

5. The strategic positioning of the approach

The landscape’s economic value is recognised.But why do the other economic and politicalspheres not take an interest in it? In fact, thisbegs the question, »Why should they?« The fi-nancial stake is so small and, as people say inSlovenia, »No money, no music«. The 7 billionEuro announced over 5 years under the Interregprogrammes are insignificant beside the budg-ets devoted to infrastructures for example. Andlandscape is built above all on perfectly real de-velopments, not fabricated from studies!

6. Proposals

It rests with the Council of Europe policy-makersto issue recommendations to the partners. Asan expert, my role is purely to make practicalproposals to redirect the action of implementingthe Convention according to the change ofstance expressed during the current meeting:– first of all I suggest producing a practical

guide to help design projects mainstreamingthe sustainable development approach. Itshould not deal with analyses but ratherproject-based approaches that speak a prag-matic language about choosing the appropri-ate scales, the partnerships employed, theway to bring a project into being with thevarious players, the forecasting methodol-ogy, and the public consultation technique.The guide should be written by a projectteam made up of persons representative ofcivil society. It would be advisable to workfrom experiences gathered in the partnercountries or elsewhere.The target audiences are the arbiters of whatcan be called the »collective volition«: electedrepresentatives, representatives of govern-ment departments, local government andregional leaders, heads of associations, and

323

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

konvencije o krajini;– Poleg tega je pomembno, da so finančno

podprti tisti projekti, ki vključujejo pristoptrajnostnega razvoja, napovedi, ki temeljijona območjih, in spremljanje, namenjenovisoko kakovostnemu izvajanju. Z računo-vodskega vidika pa bi se morale te donacijeizvajati pod postavko operativnih in nekapitalskih odhodkov;

– Prav tako bi bilo treba zagotoviti pomoč zatečaje usposabljanja, ki uvajajo trajnostnirazvoj, projektno tehniko in napovedujejoumetnost prostorskega načrtovanja inupravljanja;

– Na koncu bi bilo dobro zagotoviti pomenlokalnim pobudam, saj je na tem nivoju večidej in inovacij, kot na globalnem nivoju;

– Za zaključek predlagam krepitev gesla izJohannesburga: »Misli globalno, delujlokalno«.

professionals who think out and create ourlandscapes. It would also be useful to makethis practical guide known to the other Euro-pean agencies, perhaps by means of a com-munication operation;

– as a further step, I suggest that official grants(European Union, states, regions) in all areaswith an impact on our landscapes be madesubject to the condition of incorporating Eu-ropean Landscape Convention objectives;

– it is necessary moreover to support finan-cially those projects which mainstream thesustainable development approach, area-based forecasting, and monitoring aimed athigh-quality implementation. On the ac-counting side, these grants should be madeunder the head of operational, not capital,expenditure;

– support should also be given to trainingcourses introducing sustainable develop-ment, project technique and forecasting intothe crafts of spatial design and manage-ment;

– finally, prominence should be given to localinitiatives, a level at which there are moreideas and inventions than at global level;

– I propose in conclusion to amplify the Johan-nesburg slogan »Think globally, act locally«.

324

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

1. Landscape as space

The European landscape convention strength-ens the awareness of landscape as an especiallysignificant quality within the wider society. Land-scape is no longer perceived simply as beautifulscenery and attractive natural environment.Landscape is everywhere. It is our everydayspace, a commonplace. Therefore, every type oflandscape bears significance, regardless of theextent of its attractiveness, exceptionality, andidentifiable character, the rate of its natural pres-ervation or the rate of its degradation. We haveto recognize its diverse character; we must striveto maintain its qualities, regardless of the diversecircumstances defining it.

2. Landscape as a habitat

Human habitat should be a quality landscape.Therefore, the fundamental goal of Europeanlandscape convention is to preserve and obtainsuch landscape qualities that a stimulative andenjoyable living environment will be assured foreveryone.

3. Landscape as a heritage

Landscape represents an ever-changing heritagepreserving the imprints of the generations it wasinhabited by. It bears witness of the past whilerepresenting the present as well as the future. Itsqualities cannot be frozen. Landscape protectionmust be dynamic and creative and has to re-spond to human needs. We must also changethe way we satisfy our needs according to land-scape conditions and its natural dynamics asthe experiences demonstrate.

Sklepi konference »Krajina in Družba« –Uresničevanje ciljev Evropske konvencije o krajini

Decisions taken by the »Landscape and Society« workshop– the conference on implementing the goals of the

European landscape convention

1. Krajina kot prostor

Evropska konvencija o krajini utrjuje v širši družbizavest o krajini kot posebnem dejstvu našegaokolja. S krajino ne označujemo samo lepaprizorišča in privlačna naravna okolja. Krajina jevsak in tudi vsakdanji prostor. Zato jepomembna vsaka krajina ne glede na njenoprivlačnost, izjemnost, prepoznavnost, stopnjonaravne ohranjenosti ali stopnjo razvrednotenja.Prepoznavati moramo njene raznolike podobe inohranjati ali razvijati njene ustrezne kakovostiskladno z različnimi okoliščinami, ki joopredeljujejo.

2. Krajina kot habitat

Bivalni prostor ljudi bi morala biti kakovostnakrajina. Zato je eden od osnovnih ciljev Evropskekonvencije o krajini ohranjanje in doseganjetakih kakovosti krajin, ki bodo zagotavljaleustrezno okolje za vse, ki bivajo v njej.

3. Krajina kot dediščina

Krajina je dediščina, ki se spreminja in hkratiohranja zapise rodov, ki so živeli v njej. Krajinavključuje hkrati preteklost, sedanjost inprihodnost. Njenih kakovosti ni mogočezamrzniti. Zato mora biti varstvo krajinedinamično in ustvarjalno ter skladno spotrebami človeka. Toda tudi človek mora svojepotrebe, tako kot je to počel v preteklosti,uskladiti s krajino in njeno naravno dinamiko.

4. Gospodarski vidik krajine

Krajina je dejavnik gospodarskega indružbenega razvoja. S svojo raznolikostjo je vir

Organizacijski odbor mednarodne konference »Krajina in družba«

Organisation committee for international conference »Landscape and society«

325

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

4. Economic aspects of landscape

Landscape is an economic and social develop-ment factor. Its potentials are a base for diversityof human activities within it. Its diversity is asource of comparative advantages. As such itboosts the competitiveness of the state orsocietal communities.

5. Landscape potentials

The principle of safeguarding and developmentof quality landscapes is valid for each individuallandscape, whether they are exceptional, ordi-nary or degraded. Each landscape holds thepotential to attain outstanding quality. The futureof the landscape is implied in its potentials. Theyare a basis for its diversified development. Thestarting point for landscape assessment musttherefore be focused on the potentials as theyreveal the developmental as well as conserva-tion possibilities.

6. Landscape change as point of referencefor innovative landscape planning andmanagement

Each intervention in the landscape should beanalysed in order to understand how it influ-ences the quality and the development of thelandscape, how it could be carried-out in orderto prevent the degradation, and to reflect uponhow to make intervention beneficial for natureand its species, and for humans, their living en-vironment as well as for their economic activi-ties.

7. Wholeness of the landscape

Landscape is a holistic concept. It is integral intime, in its functioning, and in human develop-mental and protecting activities. Its protectionand development, its wholeness are most effec-tively realised through adequate adjustments ofdevelopmental interests and conservation re-quirements to natural processes and landscapedynamics. It requires deliberative and profession-ally well supported landscape planning and land-scape management.

8. Landscape planning as an instrument forharmonisation of societal interests

Landscape is an integral system in which physi-cal elements intertwine with social ones. There-fore, approaching its design, planning, manage-ment, and protection must be comprehensive.The sectorial approaches indispensable because

primerjalnih prednosti, s svojimi potenciali je virraznolikosti človekovih dejavnosti. S tem jekrajina tudi vir konkurenčnosti države ali nekedružbene skupnosti.

5. Krajinski potenciali

Načelo ohranjanja in razvoja kakovostnih krajinvelja za vse, za izjemne, vsakdanje alirazvrednotene krajine. Prihodnost krajine sonjeni potenciali, ki so osnova za raznolik razvoj.Krajinski potenciali morajo biti izhodišče zapresojo krajine in njenih možnosti razvoja alivarstva.

6. Posegi v krajino kot izhodišče za inova-tivno krajinsko upravljanje in načrtovanje

Ob poseganjih v krajino moramo premisliti tudio tem, kako poseg lahko prispeva hkakovostnemu okolju, kako poseg lahkoizvedemo, da ne bo vir razvrednotenja, temvečda bo koristen za naravo in njene vrste ter hkratiza človeka, njegovo bivanje in njegovogospodarsko delovanje.

7. Celostnost krajine

Krajina je celosten koncept. Celostnost krajinese kaže v času, v funkcijah in v človekovemhkratnem varstvenem in razvojnem delovanju.Zato njeno varstvo in razvoj, njeno celostnost,najbolj učinkovito uresničimo s premišljenimprilagajanjem razvojnih interesov ter varstvenihzahtev, naravnim procesom in krajinski dinamiki.To pa zahteva premišljeno in strokovno ustreznopodprto načrtovanje prostora in njegovegaupravljanja.

8. Krajinsko načrtovanje kot instrumentusklajevanja družbenih interesov

Kot sistem, v katerem so vsi njegovi dejavnikisoodvisni, zahteva krajina celovitost urejanja,tako iz vidika načrtovanja razvoja in varstva kotiz vidika upravljanja krajine. Sektorski pristopi,nujni zaradi delitve dela v družbi, morajo bitinadgrajeni z usklajevalnimi postopki in zdogovori vseh, ki so povezani interesno ali kakodrugače s krajino. Krajinsko načrtovanje moraomogočati usklajevanje vseh družbenihinteresov. Ponuditi mora rešitve, ki v največjimožni meri zagotavljajo uresničitev varstva inrazvojnih pričakovanj, in to na način, ki spoštujenjihovo raznolikost, tudi konfliktnost, in hkratinjihovo enakovrednost.

326

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

of the division of labour within the society mustbe upgraded through harmonisation and con-sensus building procedures, involving all inter-ested parties related to landscape development.Landscape planning must elaborate solutionswhich enable implementation of conservationneeds and developmental expectations in themost convincing way. This must be carried-outrespecting the diversity of opinions, includingthe conflicts they produce, and respecting theirequivalence.

9. Research activities

The states signatories to the European land-scape convention are obliged according to thedocument to conduct research involving land-scape, its identification, management and plan-ning. The fourth workshop in Ljubljana entitled»Landscape and Society« has centred aroundthe regulatory approach to landscape, leaningon landscape research and the studying of itsphysical and social factors. Adequate landscapeplanning and protection cannot be achievedunless it is derived from the identification ofprocesses modifying the landscape namely, thedemographic, socio-economic, and technologi-cal change, and, last but not least, the naturalprocesses.

10. General education

The successful functioning of an integrated land-scape development system largely depends onsocial awareness and the knowledge and aware-ness on the significance of landscape. There-fore, education on landscape and its role in eve-ryday life within general education institutions inall periods of life is of major importance. Theproject entitled »We are Making our Landscape«implemented in Slovenia and showcased at theworkshop may be an exemplary instance ofsuch an educational programme.

11. Professional education

Europe is changing the system of higher educa-tion. This is the right moment for the obligationsof the European landscape convention regard-ing higher education to be realised in the corre-sponding educational programmes. The rangeof vocational education should encompass sci-entific disciplines such as landscape ecology,planning disciplines such as landscape architec-ture and landscape planning, as well as directmanagement disciplines such as nature protec-tion and the safeguarding of the cultural land-scape heritage.

9. Raziskovalno delo

Raziskovalno delo v zvezi s krajino, njenimprepoznavanjem, urejanjem in načrtovanjem jeobveza držav podpisnic, ki izhaja iz Evropskekonvencije o krajini. Četrta konferenca vLjubljani »Krajina in družba« je z vrsto praktičnihprimerov pokazala na urejevalni pristop h krajini,ki se opira na raziskovanje krajine, naproučevanje njenih fizičnih in družbenihdejavnikov. Ustrezno načrtovanje razvoja invarstva krajine ni mogoče, če ne izhaja izprepoznavanja procesov, ki krajino spreminjajo:demografskih, gospodarsko družbenih, tehno-loških (npr. procesov menjave rabe zemljišč),naravnih dejavnikov in podobne.

10. Splošno izobraževanje

Uspešno delovanje celovitega sistema urejanjakrajine je v veliki meri odvisno od družbenezavesti ter od spoznanj in zavedanja o pomenukrajine. Zato ima izobraževanje o krajini in njenivlogi v vsakdanjem življenju v splošnihizobraževalnih ustanovah v vseh življenjskihobdobjih, od predšolskega do tretjegaživljenjskega obdobja, velik pomen. Primertakega izobraževalnega programa je projekt »Miurejamo krajino«, ki je bil izveden v Sloveniji inpredstavljen na tej konferenci.

11. Specifično strokovno izobraževanje

Evropa spreminja sistem visokošolskegaizobraževanja. To je pravi trenutek, da se obvezeEvropske konvencije o krajini glede izobraže-vanja na visokošolski ravni lahko uresničijo vustreznih izobraževalnih programih. Razponpoklicnega izobraževanja naj sega od znanstve-nih disciplin, kot je krajinska ekologija,načrtovalskih, na primer krajinsko načrtovanje(krajinska arhitektura in krajinsko planiranje), doneposredno upravljavskih, kot je na primervarstvo narave in kulturne krajinske dediščine.

12.Širše strokovno izobraževanje, vključe-vanje politikov

Pomembno je sodelovanje in izobraževanjestrokovnjakov iz vseh resorjev, ki usmerjajo invplivajo na razvoj krajine. Potreba po celovitostiin po usklajevanju dejavnosti v krajini morapostati njihovo izhodišče. Nenazadnje je trebaveč pozornosti nameniti ozaveščanju politikov stematiko varstva in razvoja krajine, da bi bilouresničevanje ciljev Evropske konvencije okrajini uspešno.

327

Spl

ošni

zak

ljučk

i / G

ener

al c

oncl

usio

ns

12. General professional education

Cooperation and education of experts from allsectors directing and influencing landscape de-velopment are of great importance. The need forcomprehensiveness and harmonisation of land-scape activities must become part of experts’activities. Last but not least, more attentionshould be paid to raising the awareness of poli-ticians on the subject of landscape protectionand development in order to successfully imple-ment the goals of the European landscape con-vention..

13. Legislation

The obligations adopted by the states signato-ries of the European landscape convention alsorefer to the inclusion of development and protec-tion, landscape planning and management inthe legislation and the administrative systems.Legislation should provide the basis for all otheractivities in the realisation and implementationof the convention. They are to contribute to rea-sonable landscape protection and development.

14. Landscape planning as a part of spatialplanning

Landscape planning must become a part of thespatial planning system. Moreover, it should beincluded in the system of the developmental aswell as conservation planning both, of urban ar-eas and of the countryside. Its role in harmoni-sation of diverse societal interests is significantlyaccentuated in the context of sustainable devel-opment and because of the contribution thatnaturally more preserved areas have in maintain-ing of the natural grounds for the life on theplanet Earth.

15. Public participation

Landscape planning must contribute to achiev-ing the consensus on the best directions of land-scape development and at the same time enablesuch forms of decision-making that providedemocratic ways for the people to take part.Namely, people have represented the most sig-nificant link in the chain of landscape develop-ment factors already in the past and continue todo so today. Landscape planning therefore, mustbe enhanced by the contribution of local com-munities by bringing them into the planningprocess. They must be integrated into decision-making about developmental visions and strat-egies, and about landscape developmental aswell as protection plans.

13.Zakonodaja

Obveznosti, ki so jih sprejele države podpisniceEvropske konvencije o krajini, zadevajo tudivključevanje načrtovanja razvoja in varstva terupravljanja krajine v zakonodaje inadministrativne sisteme. Zakonodaja mora bititemelj za vse ostale dejavnosti pri uresničevanjuin izvajanju konvencije. Prispevajo naj ksmotrnemu varstvu in razvoju krajine.

14.Krajinsko načrtovanje kot del prostorske-ga načrtovanja

Krajinsko načrtovanje mora postati del sistemaprostorskega načrtovanja. Vključeno mora biti vsistem načrtovanja razvojnih interesov invarstvenih zahtev tako v urbanih območij kot napodeželju. Njegova vloga usklajevalca različnihinteresov v družbi je še posebno poudarjena zzahtevami po vzdržnem razvoju in zaradiprispevka, ki ga ima naravno bolj ohranjenprostor pri vzdrževanju naravnih temeljevživljenja na planetu.

15.Participacija

Krajinsko načrtovanje mora prispevati k soglasjuo najboljših smereh razvoja krajine, ob tem paomogočiti take oblike odločanja, pri katerih nademokratičen način sodelujejo vsi ljudje, ki jihnačrtovanje zadeva. Ti so bili že v preteklosti inso še danes najpomembnejši člen v verigidejavnikov urejanja krajine. Krajinskonačrtovanje se mora nadgraditi s sodelovanjemlokalnih skupnosti. Lokalne skupnosti je trebapritegniti k načrtovanju. Pritegniti jih je treba tudik odločanju o razvojnih vizijah in strategijah, orazvojnih in varstvenih načrtih ter o posegih vkrajino.

Francesco ALBERTIArhitekt, Občina Bondeno, Ferrara, ItalijaArchitect, Comune of Bondeno, Province of Ferrara, Italy

Blanka BARTOLMinistrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, SlovenijaMinistry for environment and Spatial Planning, Spatial Planning Directorate, Slovenia

mag. Nataša BRATINA JURKOVIČ, M. Sc.Predstavnica Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostorRepresentative of Slovenian Association of Landscape Architects, Ministry for Environment and SpatialPlanning

Nataša BUČAR DRAKSLERPredsednica Društva krajinskih arhitektov SlovenijeChair of the Association of Landscape Architects of Slovenia

Enrico BUERGIPredsednik Odbora za Evropsko konvencijo o krajini, Svet EvropePresident of the Conference of the European Landscape Convention

Alberto CLEMENTIGeneralni sekretar, Združenje urbanistov Italije, Predstojnik Fakultete za arhitekturo v Pescari, ItalijaSecretary General of the Italian Society of Urbanism, Head of the Faculty of Architecture of Pescara,Italy

Metka ČERNELČGeneralna direktorica Direktorata za prostor, Ministrstvo za okolje in prostor, SlovenijaDirector General of the Spatial Planning Directorate, Ministry for Environment and Spatial Planning,National Office for Spatial Development of Slovenia

Maguelonne DEJEANT-PONSVodja Oddelka za prostorsko planiranje in krajino, Svet EvropeHead of the Spatial Planning and Landscape Division, Council of Europe

mag. Polona DEMŠAR MITROVIČ, M. Sc.Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, SlovenijaMinistry of the Environment and Spatial Planning, Spatial Planning Directorate, Slovenia

Michael DOWNINGČlan EFLA – Evropsko združenje krajinskih arhitektovMember of the EFLA Convention Working Group of the European Federation of Landscape Architects

Graham FAIRCLOUGHPredstavnik Velike Britanije za Evropsko konvencijo o krajiniRepresentative of the United Kingdom for the European Landscape Convention

Anne FORTIER-KRIEGELKrajinska arhitektka, FrancijaLandscape Architect, Conseil général des Ponts et Chaussées, France

Silvester GABERŠČEKSekretar, Ministrstvo za kulturo, SlovenijaSecretary, Ministry of Culture

Seznam avtorjev

List of Speakers

dr. Mojca GOLOBIČ, Ph. D.Urbanistični inštitut Republike SlovenijeUrban Planning Institute of the Republic of Slovenia

Peter H. GOODCHILDDirektor, Organizacija za vrtno in krajinsko dediščino, Velika BritanijaDirector of the Garden and Landscape Heritage Trust, United Kingdom

Cristina HERTIAMinistrstvo za transport, graditev in turizem, RomunijaMinistry of Transport, Constructions and Tourism, Romania

Jelena HLADNIKMinistrstvo za okolje in prostor, Sektor za naravo, SlovenijaMinistry of the Environment and Spatial Planning, Nature Protection Sector, Slovenia

mag. Jelka HUDOKLIN, M. Sc.ACER Novo mesto d.o.o., SlovenijaACER Novo mesto, d.o.o., Slovenia

Margarita JANČIČMinistrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, CEMAT SlovenijaMinistry of the Environment and Spatial Planning of Slovenia, Spatial Planning Directorate, CEMAT,Slovenia

mag. Vesna KOLAR PLANINŠIČ, M. Sc.Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, SlovenijaMinistry for Environment and Spatial planning, Environment Directorate, Slovenia

dr. Ana KUČAN, Ph. D.Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturoLjubljana University, Landscape Architecture Department

Edvard KUŠENInštitut za turizem, HrvaškaInstitute for Tourism, Croatia

prof. dr. Ivan MARUŠIČ, Ph. D.Predstojnik, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v LjubljaniHead of the Landscape Architecture Department, Ljubljana University

Christian MEYEREkspert pri Svetu EvropeExpert of the Council of Europe

Barbara MLAKARMinistrstvo za kulturo, SlovenijaMinistry of Culture, Slovenia

Terry O’REGANPredsednik združenja krajinskih arhitektov IrskePresident of Landscape Alliance Ireland

Janez PODOBNIKMinister, Ministrstvo za okolje in prostor, SlovenijaMinister of the Environment and Spatial Planning of Slovenia

mag. Marko PREM, M. Sc.UNEP-MAP Priority Actions Programme/Regional Activity Centre (PAP/RAC), HrvaškaUNEP-MAP Priority Actions Programme/Regional Activity Centre (PAP/RAC), Croatia

Antonio RIGHETTIZvezni urad za okolje, ŠvicaFederal Office of Environment, Switzerland

Nicolas SANAAZdruženje regionalnih parkov, FrancijaFederation for regional parks, France

prof. Lionella SCAZZOSI, Ph. D.Univerza Milano, Italija, ekspert Sveta EvropeProfessor at the University of Milan and Council of Europe expert

Michael SCHIMEKDirektor, Delovna skupina Wachau, AvstrijaManaging Director of »Arbeitskreis Wachau«, Austria

prof. Michael SCHOBER, Ph. D.Univerza Münich, NemčijaProfessor at the University of Munich, Germany

mag. Maja SIMONETI, M. Sc.Ljubljanski urbanistični zavod, SlovenijaLjubljana urban institute, d.d., Slovenia

prof. Carl F. STEINITZ, Ph. D.Harvardova Univerza, Podiplomska šola za oblikovanje, ZDAProfessor at the Harvard Design School University

Richard STILESEvropski svet šol za krajinsko arhitekturo (ECLAS)European Council of Landscape Architecture Schools (ECLAS)

Maša ŠORNLjubljanski urbanistični zavod, SlovenijaLjubljana urban institute, d.d., Slovenia

Keith WHITMOREPredsednik Odbora za trajnostni razvoj, Kongres lokalnih in regionalnih oblasti EvropeChairman of the Committee on Sustainable Development of the Congress of Local and RegionalAuthorities of the Council of Europe

Organizacijski odbor mednarodne konference »Krajina in družba«

Organisation committee for international conference »Landscape and society«

mag. Nataša BRATINA JURKOVIČMinistrstvo za okolje in prostor, vodja organizacijskega odbora

Ministry for Environment and Spatial Planning, head of organisation committee

Jelena HLADNIKMinistrstvo za okolje in prostor, članica / Ministry for Environment and Spatial Planning, member

Margita JANČIČMinistrstvo za okolje in prostor, članica / Ministry for Environment and Spatial Planning, member

Barbara MLAKARMinistrstvo za kulturo, članica / Ministry for Culture, member

dr. Ivan MARUŠIČUniverza v Ljubljani, član / University of Ljubljana, member

THURSDAY 11 MAY 2006

8.00 - 9.00

9.00 - 10.00

10.00 - 10.30

10.30 - 11.00

11.00 - 12.30

12.30 - 14.00

14.00 - 15.30

15.30 - 16.00

17.00 - 17.30

17.30 - 18.00

18.00 - 18.30

19.00 - 20.00

20.30 -

PROGRAMME

WORKSHOP

WORKSHOP

1

2

WELCOME TO PARTICIPANTS AND REGISTRATION

INTRODUCTORY SPEECHES AND WELCOME ADDRESSES

Mr Janez PODOBNIK, Minister of the Environment and Spatial Planning of SloveniaMrs Metka ČERNELČ, Director General of the Spatial Planning Directorate, Ministry for Environment and Spatial Planning, National Office for Spatial Development of SloveniaMr Silvester GABERŠČEK, Secretary, Ministry of CultureMr Enrico BUERGI, President of the Conferences of the European Landscape ConventionMr Keith WHITMORE, Chairman of the Committee on Sustainable Development of the Congress of Local and Regional Authorities of the Council of EuropeMrs Maguelonne DEJEANT-PONS, Head of the Spatial Planning and Landscape Division, Council of EuropeMr Michael DOWNING, Member of the EFLA Convention Working Group of the European Federation of Landscape Architects (EFLA)Mrs Nataša BUČAR-DRAKSLER, Chair of the Association of Landscape Architects of Slovenia

General introduction to the WorkshopsMrs Maria José FESTAS, Representative of Portugal for the European Landscape Convention, Chair of the Committee of Senior Officials of the European Conference of Ministers responsible for Spatial/Regional Planning (CEMAT) of Council of Europe member states

THE IDENTIFICATION AND ASSESSMENT OF LANDSCAPES

INTRODUCTION TO THE SESSION BY CHAIRS

Mrs Margarita JANČIČ, Former Chair of the Committee of Senior Officials of the European Conference of Ministers responsible for Spatial/Regional Planning (CEMAT) of Council of Europe member states Mr Jean-François SEGUIN, Representative of France for the European Landscape Convention

General introduction to the Workshop 1Landscape classification and changes of landscapeMr Ivan MARUŠIČ, Head of the Landscape Architecture Department, Ljubljana University

BREAK

PRESENTATIONS

Landscape as a national symbolMrs Ana KUČAN, Landscape Architecture Department, Ljubljana University

Presentation of the regional distribution of landscape types in Slovenia project, and the outstanding Landscapes of Slovenia project Mrs Jelka HUDOKLIN, M.Sc., Slovenia

The identification and the assessment of landscapes in United Kingdom: the new map of EnglandMr Graham FAIRCLOUGH, Representative of the United Kingdom for the European Landscape Convention

Landscape and urbanismMr Alberto CLEMENTI, Secretary General of the Italian Society of Urbanism, President of the Faculty of Architecture of Pescara, Italy

Conducted discussion: How to improve the method of typological landscape definition, to unify this method for Europe at a general level, the significance of this method for planning, and the use of results for education and public awareness-raisingModerators: Mrs Elina VEIDEMANE, Ministry of Regional Development and Local Governments, Senior Officer of Spatial Planning Department, Latvia and Mrs Anne FORTIER-KRIEGEL, Landscape Architect, Conseil général des Ponts et Chaussées, France

Overview of the Workshop 1Mr Terry O'REGAN, President of Landscape Alliance Ireland

LUNCH

SOCIETY AND THE NEED OF HIGH-QUALITY LANDSCAPES

INTRODUCTION TO THE SESSION BY CHAIR

Mrs Nataša BRATINA JURKOVIČ, Representative of Slovenia for the European Landscape ConventionMrs Martina PÁSKOVÁ, Representative of Czech Republic for the European Landscape Convention

General introduction to the Workshop 2The relationship between the quality of landscape and the quality of lifeMrs Blanka BARTOL, Ministry for environment and Spatial Planning, Spatial Planning Directorate, Slovenia

PRESENTATIONSSelection of cultural landscape by UNESCO: good practice example of Wachau, AustriaMr Michael SCHIMEK, Managing Director of "Arbeitskreis Wachau", Austria

Integration of landscape issues into public policies at the European Union and national levels, and Recommendations for their improvement - the example of the Alpine regionMrs Mojca GOLOBIČ, Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia

Landscape as development resource for tourism: example of good practice, CroatiaMr Edvard KUŠEN, Institute for Tourism, Croatia

BREAK

PRESENTATIONSThe role of Strategic Environment Assessment (SEA)Mrs Vesna KOLAR PLANINŠIČ, Ministry for Environment and Spatial planning, Environment Directorate, Slovenia

Common financial instruments for accomplishing landscape quality objectivesMrs Margarita JANČIČ, Ministry of the Environment and Spatial Planning of Slovenia, Spatial Planning Directorate, CEMAT, Slovenia

Landscape management in the Danube Delta AreaMrs Cristina HERTIA, Ministry of Transport, Constructions and Tourism, Romania

Light emissions and landscape: Recommendations for the prevention of light emissions in Switzerland Mr Antonio RIGHETTI, Federal Office of Environnement, Switzerland

BREAK

Conducted discussion: How to reach the desired condition of landscapes through spatial and sectoral planning and other forms of management?Moderators: Mrs Arancha MUNOZ, Architect, Valencia, Spain, and Mr Régis AMBROISE, Ministry of Agriculture, France

Overview of Workshop 2 Mr Carl F. STEINITZ, Professor at the Harvard Design School University

CITY HALL

Reception of the Lord Mayor of Ljubljana Mrs Danica SIMŠIČ in City Hall, Municipality of Ljubljana

GALA DINNER

FRIDAY 12 MAY 2006

9.00 - 10.00

10.00 - 10.30

10.30 - 11.15

11.15 - 11.45

12.00 - 14.00

14.00 - 14.30

14.30 - 16.00

16.00 - 16.30

16.30 - 17.00

17.00 - 17.15

17.15 - 18.00

18.00 - 18.30

19.00 - 20.00

9.00 - 18.30

PROGRAMME

WORKSHOP

WORKSHOP

3

4

LANDSCAPE PROTECTION AND MANAGEMENT FOR THE SOCIETY

INTRODUCTION TO THE SESSION BY CHAIRS

Mrs Anna DI BENE, Representative of Italy for the European Landscape Convention

General introduction to the Workshop 3 Landscape protection and managementMrs Jelena HLADNIK, Ministry of the Environment and Spatial Planning, Nature Protection Sector, Slovenia

PRESENTATIONSCultural protected places and landscapeMrs Lionella SCAZZOSI, Professor at the University of Milan and Council of Europe expert

Cultural heritage and landscape conservationMrs Barbara MLAKAR, Ministry of Culture, Slovenia

Landscape and suburbanised areas Mr Francesco ALBERTI, Comune of Bondeno, Province of Ferrara, Italy

BREAK

PRESENTATIONSConservation and management in the protected areas of France Mr Nicolas SANAA, Federation for regional parks, France

Landscapes management in Mediterranean coastal areas: for quality landscape?Mr Marko PREM, M. Sc. UNEP - MAP Priority Actions Programme/Regional Activity Centre (PAP/RAC), Croatia

Planning within the Natura Areas: example of good practiceMr Michael SCHOBER, University of Munich, Germany

Conducted discussion: What could be proposed for the landscape conservation plan about outstanding landscapes? How to resolve the conflicting interests in conservation areas?Moderators: Mr Mladen BERGINC, Head of Nature protection Sector, Ministry of the Environment and Spatial Planning, Slovenia and Mr Michael SCHOBER, University of Munich, Germany

Overview of Workshop 3 Mrs Susan DENYER, General Secretary, ICOMOS

LUNCH

SPECIALIST TRAINING AND PUBLIC AWARENESS-RAISING

INTRODUCTION TO THE SESSION BY CHAIR

Mrs Mireille DECONINCK, Representative of Belgium for the European Landscape Convention

General introduction to the Workshop 4The significance of education and how to raise the awareness of the public about landscape valuesMr Richard STILES, European Council of Landscape Architecture Schools (ECLAS)

PRESENTATIONSThe skills of training the public for participation in decision-making processesMr Peter H. GOODCHILD, Director of the Garden and Landscape Heritage Trust, United Kingdom

Raising-awareness of values of space through the process of education - RAVE SPACE, Project within Interreg III B Mrs Polona DEMŠAR MITROVIČ, MESP, Spatial Planning Directorate, Slovenia

The strategy of spatial education in the context of the education for sustainable development: The R.A.V.E. Space project and related activitiesMrs Maja SIMONETI, M. Sc., and Mrs Maša ŠORN, LUZ d.d., Slovenia

Activities of the Slovenian Association of landscape architects in education and professional public awareness-raising, and presentation of the project "We plan the landscape" Mrs Nataša BRATINA JURKOVIČ, M. Sc., Association of Landscape Architects of Slovenia

BREAK

Conducted discussion: How raising the awareness of the general public about the significance of landscapes, their conservation and development in achieving the quality of livingModerators: Mr Felice SPINGOLA, Director of Centro Studi Pan, Italy and Mr Richard STILES, European Council of Landscape Architecture Schools (ECLAS)

Overview of Workshop 4 Mr Ivan MARUŠIČ, Head of the Landscape Architecture Department, Ljubljana University

CLOSING CONCLUSIONS

Mr Ivan MARUŠIČ, Head of the Landscape Architecture Department, Ljubljana University

Mrs Blanka BARTOL, Ministry for environment and Spatial Planning, Spatial Planning Directorate, Slovenia

Mr Richard STILES, European Council of Landscape Architects (ECLAS)

Mrs Maria José FESTAS, Chair of the Committee of Senior Officials of the European Conference of Ministers responsible for Spatial/Regional Planning (CEMAT) of Council of Europe member states

Mrs Margarita JANČIČ, Former Chair of the Committee of Senior Officials of the European Conference of Ministers responsible for Spatial/Regional Planning (CEMAT) of Council of Europe member states

Mrs Maguelonne DEJEANT-PONS, Head of the Spatial Planning and Landscape Division, Council of Europe

General conclusionsMr Christian MEYER, Expert of the Council of Europe

GUIDING TOUR

Guiding Tour of the City of Ljubljana through the old part of the City (departure from the City Hall)

OPTIONAL EXCURSION*

Ljubljana - Kras, Piran, a drive through Slovenian Istria, the protected area of Škocjanske jame (the Škocjan caves) - Unesco, through Ilirska Bistrica to Loški potok, return to Ljubljana.

*The participants will have to cover by themselves the cost for excursion (bus, lunch).

Cost: 45 EUR/person. + 10 EUR to visit the caves (the cost depends on the final number of participants)

The participants will have to pay directly the cost for the excursion to the agency Albatros during the Conference.

SATURDAY 13 MAY 2006


EVROPSKA KONVENCIJA O KRAJINIKONVENCIJA IZ FIRENC

Landscape and Society - International Conference

Documents

Transcript of Landscape and Society - International Conference