LAKTACIJA 1 FIZIOLO−KE SPREMEMBE V LAKTACIJI · 03/11/08 8 Ł SESKI - normalni seski - medseski -...

49
03/11/08 1 1 Fizioloke spremembe v laktaciji 2 Koli ina mleziva in mleka 3 Sestava mleziva in mleka 4 Vloga mleziva in mleka 5 Sesanje 6 Dolina laktacije 7 Izgube pujskov LAKTACIJA 03/11/08 2 VIME OVARIJ UTERUS 1 FIZIOLOKE SPREMEMBE V LAKTACIJI 03/11/08 4 Linija seskov pri 1.5 cm dolgem embriju Seski pri 5 cm dolgem embriju Ob rojstvu: kanal ki slabo razviti 5. mesec: razvit sistem kanalov, ma obno in vezivno tkivo, nedifirencirane celice razvoj vimena od embrija do pubertete 03/11/08 5 Razvoj lobulo-alveolarnega sistema pod vplivom hormonov brejosti (progesteron, prolaktin). Zadnji mesec: sistem razvit, napolnjen s sirupastim izlo kom, razvoj epitela, pritisk, mehkoba, toplota 9 dni pred pras.: alveole majhne, pove ano izlo anje 2 dni pred pras.: alveole pove ane in polne, tevilo, masa, volumen 12-24 ur pred pras.: mleko znak za prasitev razvoj vimena v brejosti 03/11/08 6 razvoj vimena v zgodnji laktaciji Razvoj se nadaljuje do vrha laktacije odvisno od frekvence sesanja in stopnje izpraznjenosti. Pri mladicah poskrbimo za razvoj dobro posesane, tudi dodani pujski laktacija nad 28 dni

Transcript of LAKTACIJA 1 FIZIOLO−KE SPREMEMBE V LAKTACIJI · 03/11/08 8 Ł SESKI - normalni seski - medseski -...

03/11/08 1

1 Fiziolo�ke spremembe v laktaciji

2 Koli ina mleziva in mleka�

3 Sestava mleziva in mleka

4 Vloga mleziva in mleka

5 Sesanje

6 Dol�ina laktacije

7 Izgube pujskov

LAKTACIJA

03/11/08 2

VIME OVARIJ

UTERUS

1 FIZIOLO�KE SPREMEMBE V LAKTACIJI

03/11/08 4

� Linija seskov pri 1.5 cm dolgem embriju

� Seski pri 5 cm dolgem embriju

� Ob rojstvu: kanal ki slabo razviti�

� 5. mesec: razvit sistem kanalov, ma� obno in �

vezivno tkivo, nedifirencirane celice

� razvoj vimena od embrija do pubertete

03/11/08 5

Razvoj lobulo-alveolarnega sistema pod vplivomhormonov brejosti (progesteron, prolaktin).

� Zadnji mesec: sistem razvit, napolnjen s sirupastim izlo kom, razvoj epitela, pritisk, mehkoba, toplota�

� 9 dni pred pras.: alveole majhne, pove ano izlo anje� �

� 2 dni pred pras.: alveole pove ane in polne, �tevilo, �masa, volumen

� 12-24 ur pred pras.: mleko � znak za prasitev

� razvoj vimena v brejosti

03/11/08 6

� razvoj vimena v zgodnji laktaciji

� Razvoj se nadaljuje do vrha laktacije odvisno � od frekvence sesanja in � stopnje izpraznjenosti.

� Pri mladicah poskrbimo za razvoj� dobro posesane, tudi dodani pujski� laktacija nad 28 dni

03/11/08 8

� SESKI

- normalni seski

- medseski

- analni seski

- slepi, invertirani, kratki seski

- po�kodovani seski

� MMA sindrom(mastitis � matritis � agalakcija)

� napake in bolezni vimena

03/11/08 9

� Hrana

� Za� itne snovi�

beljakovine (absorbirane in prebavni trakt)

� Celice v mleku

vi�ji osnovni nivo kot pri drugih speciesih

makrofagov malo

ve polimorfnih celic�

limfocite do 25% celic

(za� ita vimena, tudi pujskov)�

2 VLOGA MLEZIVA IN MLEKA

03/11/08 10

1 Zagotavlja hranilne snovi

2 Za� ita proti mikrobom�

4 Prepre uje vnetje prebavil�

5 Vsebuje prebavne encime

6 Vpliva na endokrini sistem

7 Vpliva na obna�anje

8 Stimulira delitev celic in diferenciacijo

� mleko kot hrana

03/11/08 12

Rast sesnih pujskov: 180-240 g/dan

+ 6% mase

� je mleko optimalna hrana za pujske?

03/11/08 13

� Takoj po rojstvu

za� ita v telesu in prebavilih�

� Po 24-36 urah

zaklju ena absorbcija makromolekul�

oskrba z aminokislinami za rast in vzdr�evanje

� beljakovine in amino kisline

03/11/08 14

� za� itna vloga kolostruma�

� Placenta � nepropustna za γ-globuline� Kolostrum svinje � homologna pasivna imuniteta� Nadomestilo - kolostrum druge vrste� Sestava kolostruma

koli ina imunoglobulinov hitro pada�

� Propustnost revesne sluznice�

v prvih urah propustnavsake 3 ure se propustnost razpolovi

03/11/08 15

� pasivna in aktivna za� ita�

03/11/08 16

250-300 g/h

6-12 l/dan

< 320 kg/svinjo v laktaciji

> 39 kg/pujska v laktaciji

Biosinteza kolostruma v zadnji etrtini brejosti.�

Mleko se pojavi 24ur pred prasitvijo.

3 KOLI INA MLEKA PRI PRA�I IH� �

03/11/08 17

� metode dolo anja�

� Tehtanje pujskov pred in po sesanju

� Tehtanje svinj pred in po sesanju

� Na osnovi rasti pujskov

� Z direktnim merjenjem koli ine�

03/11/08 18

� vpliv �ivali na koli ino mleka�

� Pasma (sestavine)

� Genotip

� Starost svinje

� Masa svinje

� Telesne ma� obe�

� Zdravje vimena

03/11/08 19

� okoli�ki vplivi na kolo ino mleka�

� Velikost gnezda

� Prehrana (beljakovine)

� Pogostost sesanja

� Stadij laktacije

� Temperatura

03/11/08 20

� stadij laktacije

03/11/08 21

� starost svinje

03/11/08 23

�laktacijske krivulje po zaporednih laktacijah

03/11/08 24

� velikost gnezda

03/11/08 26

� rojstna masa pujskov

03/11/08 27

� prehrana � nivo energije

03/11/08 28

sestava in koli ina�

� prehrana - beljakovine

03/11/08 30

� pomen mleziva in mleka

� Hrana� Za� itne snovi�

beljakovine (absorbirane in prebavni trakt)

� Celice v mleku

03/11/08 31

� Prve raziskave

von Gohren (1865)

� Poznavanje sestave

sestaviti nadomestek za mleko

�raziskave svinjskega mleziva in mleka

03/11/08 32

� spremembe v laktaciji

03/11/08 33

� beljakovine v laktaciji

03/11/08 34

�vplivi na sestavo mleziva in mleka

� Svinja� Genotip� Re�im prehrane� Kondicija svinje� Zdravstveno stanje

� Metoda odvzemanja vzorcev� Metode hranjenja� Metode kemi ne analize�

03/11/08 35

Sesanje lahko spro�i

svinja (pritisk v �lezah) ali

pujski (lakota).

5 SESANJE

03/11/08 36

�pogostnost sesanja � stadij laktacije

� 19 do 26 sesanj na dan

� enakomerno porazdeljena

� v za etku laktacije pogostej�a zlasti �

prve ure po rojstvu �

03/11/08 37

� pogostnost sesanja � polo�aj seska

03/11/08 38

Priprava: iskanje in masa�a pasivno

Sesanje: umiritev in pitje in

Zaklju ek:� iskanje �ostankov� aktivno izlo anje�

� trajanje sesanja

03/11/08 39

� sesni red

� Mo nej�i si priborijo bolj�e seske�

� Dodatne seske si pujski delijo� Bitka kon ana v 2-3 urah�

� Srednji seski � te�e dolo ljivi�

� Zamenjana pozicija svinje� Prestavljanje pujskov

03/11/08 40

� dol�ina seska

03/11/08 41

� razmerje med dol�ino in premerom

03/11/08 42

� polo�aj seskov

1 Fiziolo�ke spremembe v laktaciji

2 Koli ina mleziva in mleka�

3 Sestava mleziva in mleka

4 Vloga mleziva in mleka

5 Sesanje

6 Dol�ina laktacije

7 Izgube pujskov

LAKTACIJA

VIME OVARIJ

UTERUS

1 FIZIOLO�KE SPREMEMBE V LAKTACIJI

� Linija seskov pri 1.5 cm dolgem embriju

� Seski pri 5 cm dolgem embriju

� Ob rojstvu: kanal ki slabo razviti�

� 5. mesec: razvit sistem kanalov, ma� obno in �

vezivno tkivo, nedifirencirane celice

� razvoj vimena od embrija do pubertete

Razvoj lobulo-alveolarnega sistema pod vplivomhormonov brejosti (progesteron, prolaktin).

� Zadnji mesec: sistem razvit, napolnjen s sirupastim izlo kom, razvoj epitela, pritisk, mehkoba, toplota�

� 9 dni pred pras.: alveole majhne, pove ano izlo anje� �

� 2 dni pred pras.: alveole pove ane in polne, �tevilo, �masa, volumen

� 12-24 ur pred pras.: mleko � znak za prasitev

� razvoj vimena v brejosti

� razvoj vimena v zgodnji laktaciji

� Razvoj se nadaljuje do vrha laktacije odvisno � od frekvence sesanja in � stopnje izpraznjenosti.

� Pri mladicah poskrbimo za razvoj� dobro posesane, tudi dodani pujski� laktacija nad 28 dni

� SESKI

- normalni seski

- medseski

- analni seski

- slepi, invertirani, kratki seski

- po�kodovani seski

� MMA sindrom(mastitis � matritis � agalakcija)

� napake in bolezni vimena

� Hrana

� Za� itne snovi�

beljakovine (absorbirane in prebavni trakt)

� Celice v mleku

vi�ji osnovni nivo kot pri drugih speciesih

makrofagov malo

ve polimorfnih celic�

limfocite do 25% celic

(za� ita vimena, tudi pujskov)�

2 VLOGA MLEZIVA IN MLEKA

1 Zagotavlja hranilne snovi

2 Za� ita proti mikrobom�

4 Prepre uje vnetje prebavil�

5 Vsebuje prebavne encime

6 Vpliva na endokrini sistem

7 Vpliva na obna�anje

8 Stimulira delitev celic in diferenciacijo

� mleko kot hrana

Rast sesnih pujskov: 180-240 g/dan

+ 6% mase

� je mleko optimalna hrana za pujske?

� Takoj po rojstvu

za� ita v telesu in prebavilih�

� Po 24-36 urah

zaklju ena absorbcija makromolekul�

oskrba z aminokislinami za rast in vzdr�evanje

� beljakovine in amino kisline

� za� itna vloga kolostruma�

� Placenta � nepropustna za γ-globuline� Kolostrum svinje � homologna pasivna imuniteta� Nadomestilo - kolostrum druge vrste� Sestava kolostruma

koli ina imunoglobulinov hitro pada�

� Propustnost revesne sluznice�

v prvih urah propustna

vsake 3 ure se propustnost razpolovi

� pasivna in aktivna za� ita�

250-300 g/h

6-12 l/dan

< 320 kg/svinjo v laktaciji

> 39 kg/pujska v laktaciji

Biosinteza kolostruma v zadnji etrtini brejosti.�

Mleko se pojavi 24ur pred prasitvijo.

3 KOLI INA MLEKA PRI PRA�I IH� �

� metode dolo anja�

� Tehtanje pujskov pred in po sesanju

� Tehtanje svinj pred in po sesanju

� Na osnovi rasti pujskov

� Z direktnim merjenjem koli ine�

� vpliv �ivali na koli ino mleka�

� Pasma (sestavine)

� Genotip

� Starost svinje

� Masa svinje

� Telesne ma� obe�

� Zdravje vimena

� okoli�ki vplivi na kolo ino mleka�

� Velikost gnezda

� Prehrana (beljakovine)

� Pogostost sesanja

� Stadij laktacije

� Temperatura

� stadij laktacije

� starost svinje

�laktacijske krivulje po zaporednih laktacijah

� velikost gnezda

� rojstna masa pujskov

� prehrana � nivo energije

sestava in koli ina�

� prehrana - beljakovine

� pomen mleziva in mleka

� Hrana� Za� itne snovi�

beljakovine (absorbirane in prebavni trakt)

� Celice v mleku

� Prve raziskave

von Gohren (1865)

� Poznavanje sestave

sestaviti nadomestek za mleko

�raziskave svinjskega mleziva in mleka

� spremembe v laktaciji

� beljakovine v laktaciji

�vplivi na sestavo mleziva in mleka

� Svinja� Genotip� Re�im prehrane� Kondicija svinje� Zdravstveno stanje

� Metoda odvzemanja vzorcev� Metode hranjenja� Metode kemi ne analize�

Sesanje lahko spro�i

svinja (pritisk v �lezah) ali

pujski (lakota).

5 SESANJE

�pogostnost sesanja � stadij laktacije

� 19 do 26 sesanj na dan

� enakomerno porazdeljena

� v za etku laktacije pogostej�a zlasti �

prve ure po rojstvu �

� pogostnost sesanja � polo�aj seska

Priprava: iskanje in masa�a pasivno

Sesanje: umiritev in pitje in

Zaklju ek:� iskanje �ostankov� aktivno izlo anje�

� trajanje sesanja

� sesni red

� Mo nej�i si priborijo bolj�e seske�

� Dodatne seske si pujski delijo� Bitka kon ana v 2-3 urah�

� Srednji seski � te�e dolo ljivi�

� Zamenjana pozicija svinje� Prestavljanje pujskov

� dol�ina seska

� razmerje med dol�ino in premerom

� polo�aj seskov