KRITNI SKLAD PPS · KRITNI SKLAD PPS L E T N O P O R O I L O ZA LETO 2005 Uprava Kapitalske...

KRITNI SKLAD PPS

L E T N O P O R O � I L O Z A L E T O 2 0 0 5

Uprava Kapitalske družbe, d.d. je na svoji 329. seji, dne 26. aprila 2006, sprejela Letno poro�ilo Kritnega sklada Prvega pokojninskega sklada RS za leto 2005.

Predsednik uprave: Tomaž Toplak

�lanica uprave: mag. Helena Bešter

�lanica uprave: mag. Mateja Boži�

Kapitalska družba, d.d.

2 Poslovno poro�ilo KS PPS 2005

KAZALO 1. POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2005.................................................................................. 5

2. MAKROEKONOMSKI OKVIR POSLOVANJA ......................................................................... 8

2.1. INFLACIJA ..................................................................................................................................... 8 2.2. BRUTO DOMA�I PROIZVOD........................................................................................................... 8 2.3. ZAPOSLENOST IN PLA�E ............................................................................................................... 9 2.4. TRG DENARJA ............................................................................................................................... 9

2.4.1. Obrestne mere....................................................................................................................... 9 2.4.2. Devizni te�aj ....................................................................................................................... 10

2.5. TRG KAPITALA............................................................................................................................ 11 2.5.1. Trg lastniškega kapitala ...................................................................................................... 11 2.5.2. Trg dolžniškega kapitala..................................................................................................... 11

2.6. OBVLADOVANJE TVEGANJ ......................................................................................................... 12 2.6.1. Kreditno tveganje................................................................................................................ 12 2.6.2. Tveganje spremenljivosti deviznih te�ajev......................................................................... 12 2.6.3. Tržno tveganje .................................................................................................................... 13 2.6.4. Likvidnostno tveganje ........................................................................................................ 13 2.6.5. Operativno tveganje............................................................................................................ 13

3. POSLOVANJE KRITNEGA SKLADA PPS................................................................................ 14

3.1. PODATKI O ZAVAROVANCIH/PREJEMNIKIH POKOJNINSKE RENTE .............................................. 15 3.2. NALOŽBE KRITNEGA SKLADA PPS ............................................................................................ 18 3.3. VALUTNA SESTAVA NALOŽB ...................................................................................................... 20 3.4. RO�NOST NALOŽB ...................................................................................................................... 21 3.5. LOKACIJA NALOŽB ..................................................................................................................... 22 3.6. REZULTAT POSLOVANJA SKLADA .............................................................................................. 22

4. UPRAVLJAVEC KRITNEGA SKLADA PPS............................................................................. 26

4.1. SPLOŠNE INFORMACIJE............................................................................................................... 26 4.2. LASTNIŠKA SESTAVA.................................................................................................................. 28 4.3. PODATKI O ODGOVORNIH OSEBAH, VRSTI IN OBSEGU NJIHOVIH POOBLASTIL ........................... 28 4.4. ORGANIZACIJA KAPITALSKE DRUŽBE, D.D. V LETU 2005 .......................................................... 29

4.4.1. Podatki o zaposlenih........................................................................................................... 31 4. 5. INFORMATIKA IN KOMUNIKACIJE .............................................................................................. 32 4.6. PODATKI O POSLOVANJU IN REZULTATIH POSLOVANJA KAPITALSKE DRUŽBE, D.D., ZA OBDOBJE

TREH LET .................................................................................................................................. 33 4.6.1. Bilanca stanja za obdobje treh let ....................................................................................... 33 4.6.2. Izkaz poslovnega izida za obdobje treh let ......................................................................... 36

5. RA�UNOVODSKI IZKAZI KRITNEGA SKLADA PPS IN POJASNILA K RA�UNOVODSKIM IZKAZOM Z REVIZORJEVIM PORO�ILOM....................................... 38

5.1. REVIZORJEVO PORO�ILO ............................................................................................................ 38 5.2. BILANCA STANJA KS PPS NA DAN 31. DECEMBRA 2005 ........................................................... 40 5.2. BILANCA STANJA KS PPS NA DAN 31. DECEMBRA 2005 ........................................................... 41 5.3. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA KS PPS V OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 2005 ....... 45 5.4. IZKAZ POSREDNO UGOTOVLJENEGA FINAN�NEGA IZIDA KS PPS, 31. DECEMBER 2005............ 49 5.5. DODATEK IN POJASNILA K RA�UNOVODSKIM IZKAZOM ............................................................ 52

Pravna oblika ................................................................................................................................ 52 Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti upravljavca premoženja................................ 52

5.6. IZBRANI KAZALNIKI POSLOVANJA.............................................................................................. 64

6. POSLOVNE USMERITVE KRITNEGA SKLADA PPS ........................................................... 65



SEZNAM TABEL: Tabela 1: Zavarovanci, ki so v letu 2005 prejemali pokojninske rente, po starosti in vrsti izbrane rente.................................................................................................................................................. 6 Tabela 2: Zavarovanci Kritnega sklada PPS, na dan 31. januarja 2005, po spolu .......................... 6 Tabela 3: Število zavarovancev, ki so v letu 2005 pridobili pravico do pokojninske rente, ter pripadajo�e število to�k in višina vpla�anih premij ....................................................................... 14 Tabela 4: Sestava zavarovancev, ki so pridobili pravico do rente v letu 2005, po razredih .......... 15 Tabela 5: Sestava zavarovancev, ki so pridobili pravico do rente v letu 2005, po številu to�k ..... 15 Tabela 6: Sestava zavarovancev, ki so pridobili pravico do rente v letu 2005, po spolu............... 16 Tabela 7: Izbrane vrste pokojninskih rent v letu 2005 ................................................................... 16 Tabela 8: Podatki o obra�unanih obveznostih iz naslova rent in stroških izpla�il, po mesecih..... 17 Tabela 9: Podatki o obra�unanih kratkoro�nih obveznostih in izpla�anih obveznostih iz naslova rent, po mesecih.............................................................................................................................. 18 Tabela 10: Prihodki Kapitalske družbe, d.d. od upravljanja sklada v letu 2005 ............................ 18 Tabela11: Sestava naložb KS PPS na dan 31. decembra 2005 ...................................................... 19 Tabela 12: Petnajst najve�jih naložb Kritnega sklada PPS na dan 31. decembra 2005 ................. 20 Tabela 13: Matemati�ne rezervacije polic...................................................................................... 23 Tabela 14: Višina rezervacij za izravnavo izkustva smrtnosti (vsota razlik med vpla�ano premijo in vrednostjo matemati�ne rezervacije po posamezni polici) za leto 2005.................................... 24 Tabela 15: �ista vrednost sredstev sklada...................................................................................... 25 Tabela 16: Število zaposlenih po izobrazbeni sestavi .................................................................... 31 Tabela 17: Število zaposlenih po organizacijskih enotah............................................................... 32 SEZNAM SLIK: Slika 1: Gibanje mese�nih in letne stopnje rasti cen življenjskih potrebš�in v letu 2005.......... 8 Slika 2: Gibanje medletnih realnih stopenj rasti BDP v letu 2005............................................. 9 Slika 3: Gibanje povpre�nih sporo�enih nominalnih ban�nih dolgoro�nih obrestnih mer za posojila gospodarstvu in obrestnih mer za vezane tolarske depozite nad 1 leto, v letu 2005 .. 10 Slika 4: Gibanje srednjega te�aja Banke Slovenije za evro in ameriški dolar v letu 2005 (v SIT)........................................................................................................................................... 10 Slika 5: Gibanje borznega indeksa SBI 20 in tujih borznih indeksov v letu 2005 (indeks: 3. 1. 2005 = 100) .............................................................................................................................. 11 Slika 6: Gibanje indeksov obveznic BIO in IBOXX Euro Indeks v letu 2005 (indeks: 4. 1. 2005 = 100) .............................................................................................................................. 12 Slika 7: Število zavarovancev in to�k z zapadlo pravico do rente v letu 2005 ........................ 15 Slika 8: Vrste naložb na dan 31. decembra 2005 ..................................................................... 20 Slika 9: Valutna sestava naložb na dan 31. decembra 2005..................................................... 21 Slika 10: Zapadlost naložb po letih .......................................................................................... 21 Slika 11: Sestava naložb na tujih kapitalskih trgih za KS PPS na dan 31. decembra 2005 ..... 22 Slika 12: Organizacijska struktura Kapitalske družbe, d.d. na dan 31. decembra 2005 .......... 30



SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC AZN Agencija za zavarovalni nadzor BDP bruto doma�i proizvod BIO borzni indeks obveznic BS Banka Slovenije �VS �ista vrednost sredstev DAV Nemške rentne tablice smrtnosti (Deutsche Aktuarvereiningung) DURS Dav�na uprava Republike Slovenije EU Evropska unija ERM II evropski mehanizem menjalnih te�ajev EUR evro KDD Centralna klirinško depotna družba KS PPS Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije

OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development)

PPS Prvi pokojninski pokojninski sklad Republike Slovenije RS Republika Slovenija SIT tolar SBI 20 slovenski borzni delniški indeks TOM temeljna obrestna mera UMAR Urad za makroekonomske analize in razvoj VEP vrednost enote premoženja VP vrednostni papir ZDoh-1 Zakon o dohodnini ZDoh-1D Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ZPIZ-1 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

ZPSPID Zakon o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaš�enih investicijskih družb

ZPSPID-B Zakon o dopolnitvah zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaš�enih investicijskih družb

ZTO Zavarovalno-tehni�ne osnove



1. POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2005 Kljub sprva nekoliko negativnim odzivom tako prvih prejemnikov rent kot tudi širše javnosti (ti so bili posledica zapletov glede tablic smrtnosti, nato pa je dodaten negativen odziv povzro�ila sprememba dav�ne zakonodaje, ki z novim Zakonom o dohodnini od 1. januarja 2005 med obdav�ljive dohodke šteje tudi pokojnino, prejeto iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z ZPSPID) lahko ocenimo, da je poslovanje Prvega pokojninskega sklada potekalo nemoteno in so bili uresni�eni vsi poslovni cilji za leto 2005. Pridobili smo tudi pozitivno mnenje Ra�unskega sodiš�a pri reviziji pravilnosti poslovanja Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije v letu 2004. Že tretje pozitivno mnenje ra�unskega sodiš�a je dokaz uspešnega in zanesljivega poslovanja Kapitalske družbe, d.d. in Prvega pokojninskega sklada. Ob koncu leta 2005 je bil Zakon o dohodnini dopolnjen (ZDoh-1D, Ur. list RS, št. 115/05), veljati pa je za�el 1. januarja 2006. Po novem zakonu so pokojninske rente in odkupne vrednosti, izpla�ane skladno z ZPSPID, oproš�ene pla�ila dohodnine, pri �emer navedena oprostitev velja že pri odmeri dohodnine za leto 2005. V poslovnem letu 2005 se je po uspešno kon�anem projektu oblikovanja Kritnega sklada Prvega pokojninskega sklada ter modela za izpla�evanje pokojninskih rent v drugi polovici leta 2004 poslovanje nadaljevalo s prilagajanjem poslovnih procesov, ustrezno podprtih z informacijsko podporo, s ciljem doseganja u�inkovitejšega poslovanja, sprotnega obveš�anja zavarovancev in pridobivanja podatkov za nemoteno izpla�evanje pokojninskih rent ter zagotavljanja potrebnih likvidnih sredstev za njihovo izpla�ilo.

Klju�ni pogoj za pridobitev pravice do pokojninske rente je starost zavarovanca. Ta vpliva na izra�un višine obveznosti PPS za prenos sredstev na kritni sklad, obenem pa tudi na dolo�itev datuma nastanka te obveznosti. Število to�k v lasti zavarovancev po posameznih starostnih razredih in skupinah je podlaga za dolo�itev višine matemati�nih rezervacij ter vrste rente med dopustnimi možnostmi.

Obveznosti do zavarovancev PPS, ki so prejemniki rent, so matemati�ne rezervacije, ki pomenijo oceno sedanje vrednosti odmerjenih rent. Sedanja vrednost bodo�ih denarnih tokov, ki jih sestavljajo v prihodnosti izpla�ane rente, je odvisna od predpostavljene preostale življenjske dobe zavarovancev ter od obrestne mere, s katero se ti denarni tokovi diskontirajo. Obrestna mera je predpisana že z zakonom (ZPSPID) v višini enega odstotka na leto in se upošteva že ob odmeri rente. Ocena preostale življenjske dobe pa temelji na uporabi tablic umrljivosti. Nemške rentne tablice iz leta 1987 so skladno z veljavnimi predpisi najmanj konservativne, ki jih zavarovalnica še lahko uporabi za vrednotenje sedanje vrednosti obveznosti do zavarovancev. To pa pomeni, da so tako odmerjene rente najvišje možne glede na obstoje�e predpise. Cilj Kapitalske družbe, d.d. je zagotoviti dolgoro�no varnost izpla�il rent (vzdržnost predpostavk), obenem pa dose�i, da bodo pravila poštena do razli�nih generacij zavarovancev (ve�ina zavarovancev PPS pokojninskih rent še ne prejema). Glede na starostno sestavo zavarovancev PPS na dan 31. decembra 2005 je 37,7 odstotka zavarovancev, ki imajo v lasti 60,8 odstotka vseh to�k sklada, starih nad 50 let, slabih 34 odstotkov zavarovancev je starih med 40 in 50 let, v lasti pa imajo 27,4 odstotka vseh to�k sklada. Zavarovancev, starih med 30 in 40 let, je 19,8 odstotka in so imetniki 9,4 odstotka to�k sklada, zavarovancev, mlajših od 30 let, pa je 8,5 odstotka, v lasti pa imajo zgolj 2,5 odstotka to�k sklada.



Dobra polovica rent se izpla�a v enkratnem znesku, saj je povpre�no število to�k na imetnika nekaj nad 2.000. V skupini, kjer imajo imetniki ve� kot 5.000 to�k, se je 58 odstotkov zavarovancev odlo�ilo za doživljenjsko rento z zajam�eno dobo izpla�evanja. Slabih pet odstotkov pa jih prejema doživljenjsko letno pokojninsko rento, od teh dobra polovica z zajam�eno dobo izpla�evanja.

Tabela 1: Zavarovanci, ki so v letu 2005 prejemali pokojninske rente, po starosti in vrsti izbrane rente

Vrsta pokojninske rente

Doživljenjska** Doživljenjska z zajam�eno dobo izpla�ila

Mese�na Letna Mese�na Letna Skupaj Starost (v letih)* 5 10 15 5 10 15 nad 100 0 0 0 0 1 0 0 0 1 95–100 2 0 8 1 1 0 1 0 13 90–94 4 2 20 14 6 3 3 1 53 85–89 14 0 13 19 12 0 2 2 62 80–84 23 3 25 40 34 2 2 2 131 75–79 112 15 23 60 114 2 5 6 337 70–74 270 25 15 79 222 0 12 18 641 65–69 633 73 21 86 642 4 14 66 1.539 60–64 1.117 150 21 141 1.395 2 12 142 2980 Skupaj 2.175 268 146 440 2.427 13 51 237 5.757 Opombi:

*V statistiki so zajeti tudi tisti, že mrtvi zavarovanci, ki so se odlo�ili za pokojninsko rento z zajam�eno dobo izpla�ila, njihove rente pa prejemajo njihovi upravi�enci. **V statistiki ni zajetih 22 zavarovancev, ki so pravico do pokojninske rente pridobili decembra 2005 in so se odlo�ili za izpla�ilo v enkratnem znesku.

Tabela 2: Zavarovanci Kritnega sklada PPS, na dan 31. januarja 2005, po spolu

V statistiki niso zajeti podatki o zavarovancih, ki so leta 2005 prejeli izpla�ila v enkratnem znesku, zajeti pa so tisti zavarovanci, ki so pravico do pokojninske rente pridobili decembra 2005 in so se odlo�ili za izpla�ilo v enkratnem znesku (pravico do izpla�ila pokojninske rente so pridobili januarja 2006). Upravljanje sredstev sklada V letu 2005 je bila donosnost najpomembnejšega slovenskega borznega indeksa SBI20 negativna, torej precej nižja od napovedane. Kljub temu je skladu uspelo zmanjšati delež lastniških naložb s prodajami po sorazmerno ugodnih cenah glede na razmere na borznem trgu. S ciljem doseganja ustreznih donosov dolžniških vrednostnih papirjev ob sprejemljivem tveganju ter iskanja obetavnih naložb med lastniškimi vrednostnimi papirji v primeru

Spol Število Delež (v %) Moški 2.790 48,3 Ženske 2.989 51,7 Skupaj 5.779 100,0



predhodne odprodaje ve�jega deleža delnic si je upravljavec Kritnega sklada PPS prizadeval za spremembo sestave sredstev sklada v smeri zmanjševanja deleža naložb v delnice in pove�anja deleža dolžniških instrumentov. Upravljavec je v letu 2005 postopoma zmanjševal izpostavljenost sklada do tržnih lastniških vrednostnih papirjev. Delež depozitov se je v primerjavi s koncem leta 2004 pove�al zaradi konkuren�nejših pogojev tovrstnih naložb v primerjavi z donosi obveznic; ob koncu leta 2004 so depoziti sestavljali 12,71 odstotka sredstev. Delež delnic se je v letu 2005 zmanjšal za 3,69 odstotne to�ke. Naložbe v kratkoro�ne vrednostne papirje in potrdila o vlogi pomenijo likvidnostno rezervo. Že leta 2005 so se za�ele aktivnosti na podro�ju priprav za prevzem evra, ki se bodo skladno s pripravljenim terminskim na�rtom za izvedbo vseh potrebnih prilagoditev poslovanja v novi denarni valuti pospešeno nadaljevale v letu 2006. Od 1. marca 2006 se skladno z Zakonom o dvojnem ozna�evanju cene blaga in storitev navajajo v tolarjih in evrih – v obeh valutah le za kon�no vsoto. V Kapitalski družbi, d.d. smo pri PPS uvedli dvojno ozna�evanje cen pri naslednjih dokumentih:

• obvestilo o izpla�ilu odkupne vrednosti – kon�na vsota, • informativni izra�un odkupne vrednosti – kon�na vsota, • informativni izra�un rente, • ponudbe za dodatno pokojninsko zavarovanje.

Pri prera�unavanju tolarjev v evre se znesek v evrih v obdobju informativnega ozna�evanja cen izra�una tako, da se tolarski znesek deli s centralnim paritetnim te�ajem, ki je enak 239,640 tolarja za evro. (Primer: 1 tolar : 239,640 = 0,00417 evra; 10.000 tolarjev = 41,73 evra) Ko bo informativno obdobje dvojnega ozna�evanja cen kon�ano, se bo za�elo obdobje dvojnega ozna�evanja cen, in sicer naslednji dan po dolo�itvi te�aja zamenjave. Dvojno ozna�evanje se bo kon�alo šest mesecev po uvedbi evra (predvidoma konec junija 2007). V tem obdobju se bo za prera�unavanje valut uporabljal te�aj zamenjave, ki bo nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom, kot ga bo dolo�il Svet EU.



2. MAKROEKONOMSKI OKVIR POSLOVANJA 2.1. Inflacija V letu 2005 se je inflacija še naprej zniževala. Medletna rast cen življenjskih potrebš�in je dosegla 2,3 odstotka, kar je bilo 0,9 odstotne to�ke manj kot leta 2004, ko je pomenila 3,2 odstotka. Povpre�na letna inflacija v letu 2005 je bila 2,5-odstotna (leta 2004 pa 3,6-odstotna). Tudi vrednost maastrichtskega kriterija je decembra dosegla 2,5 odstotka, tako da je Slovenija konec leta 2005 izpolnjevala tudi to merilo za prevzem evra. V za�etku leta 2006 Urad za makroekonomske analize in razvoj pri�akuje nadaljnje zniževanje povpre�ne inflacije. Zaradi sezonskih nihanj cen in možnosti vnovi�nega naraš�anja cen nafte v naslednjih mesecih pri�akujejo nihanje inflacije, zaradi �esar lahko v posameznem mesecu znova preseže vrednost maastrichtskega kriterija. Kljub temu dolgoro�no umirjanje inflacije in dosledno izvajanje makroekonomskih politik kažeta, da bo Slovenija v predvidenem roku izpolnjevala vsa merila za prevzem evra na za�etku leta 2007.

Slika 1: Gibanje mese�nih in letne stopnje rasti cen življenjskih potrebš�in v letu 2005

-1

-0,5

0

0,5

1

1,5

jan.05 feb.05 mar.05 apr.05 maj.05 jun.05 jul.05 avg.05 sep.05 okt.05 nov.05 dec.05

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

Mese�na stopnja rasti Letna stopnja rasti

Vir: Statisti�ni urad Republike Slovenije

2.2. Bruto doma�i proizvod Bruto doma�i proizvod (BDP) se je leta 2005 realno pove�al za 3,9 odstotka, gospodarska rast v zadnjem �etrtletju pa je bila 3,7-odstotna. V teko�ih cenah je BDP leta 2005 dosegel 6.557,7 milijarde tolarjev, kar je 4,9 odstotka ve� kot leta 2004. Gospodarska rast v letu 2005 je v glavnem temeljila na visoki rasti izvoza in umirjeni rasti uvoza. Posledi�no je saldo menjave s tujino k 3,9-odstotni gospodarski rasti prispeval 2,3 odstotne to�ke. Saldo menjave je pozitivno prispeval h gospodarski rasti v vseh �etrtletjih leta, vendar se je njegov pozitivni vpliv proti koncu leta precej zmanjšal. Rast doma�e porabe je bila leta 2005 manjša kot prejšnje leto. Temeljni razlog za to je realno zmanjšanje bruto investicij. Spremembe zalog so pri tem v vseh �etrtletjih leta 2005



zmanjševale realno rast BDP, rast bruto investicij v osnovna sredstva pa se je šele v zadnjem �etrtletju ob�utneje pove�ala. Nizka je bila zlasti rast investicij v stroje in opremo, investicije v gradbene objekte pa so se pove�ale nekoliko bolj kot v letu 2004. Poraba gospodinjstev in poraba države sta se realno pove�ali enako kot leta 2004. Kar zadeva proizvodnjo, je h gospodarski rasti pozitivno prispevala zlasti rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, finan�nem posredništvu in poslovnih storitvah.

Slika 2: Gibanje medletnih realnih stopenj rasti BDP v letu 2005

0,0%

1,0%

2,0%

3,0%

4,0%

5,0%

6,0%

1. �etrtletje2005

2. �etrtletje2005

3. �etrtletje2005

4. �etrtletje2005

Vir: Statisti�ni urad Republike Slovenije

2.3. Zaposlenost in pla�e Stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2005 v povpre�ju 10,1-odstotna, kar je 0,5 odstotne to�ke manj kot leta 2004. Stopnja registrirane brezposelnosti je do srede leta 2005 upadala in je junija dosegla 9,8 odstotka, nato pa se je do konca leta dvignila na 10,2 odstotka. Decembra 2005 je bilo v Sloveniji 813.558 delovno aktivnih prebivalcev. Njihovo število se je glede na december 2004 pove�alo za 0,8 odstotka. Bruto pla�e v Sloveniji so se v povpre�ju povišale za 4,8 odstotka, neto pla�e pa za 6,1 odstotka v primerjavi z letom 2004. Povpre�na mese�na bruto pla�a je leta 2005 pomenila 277.279 tolarjev, povpre�na mese�na neto pla�a pa 176.311 tolarjev. 2.4. Trg denarja 2.4.1. Obrestne mere Obrestne mere poslovnih bank v Sloveniji so se v letu 2005 znižale. Izjema so bile obrestne mere, vezane na devizno klavzulo, ki so se nekoliko zvišale. Po podatkih Banke Slovenije so se povpre�ne sporo�ene aktivne nominalne obrestne mere za dolgoro�na tolarska posojila gospodarstvu v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 znižale za dve odstotni to�ki, z 8,5 odstotka na 6,5 odstotka.



Nekoliko manjši je bil upad povpre�nih sporo�enih pasivnih nominalnih obrestnih mer za tolarske depozite z zapadlostjo nad enim letom. Obrestne mere so se leta 2005 znižale za 1,3 odstotne to�ke, s 4 odstotkov na 2,7 odstotka.

Slika 3: Gibanje povpre�nih sporo�enih nominalnih ban�nih dolgoro�nih obrestnih mer za

posojila gospodarstvu in obrestnih mer za vezane tolarske depozite nad 1 leto, v letu 2005

23456789

jan.05

feb.05

mar.0

5

apr.0

5ma

j.05

jun.05

jul.05

avg.0

5se

p.05

okt.0

5

nov.0

5de

c.05

Dolgoro�na posojila gospodarstvu Vezani depoziti nad 1 leto

Vir: Banka Slovenije 2.4.2. Devizni te�aj Povpre�ni srednji te�aj Banke Slovenije je leta 2005 znašal 239,64 tolarja za evro, kar je enako dolo�enemu centralnemu te�aju. Te�aj evra je v letu 2005 na medletni ravni upadel za 0,1 odstotka (leta 2004 pa je zrasel za 1,3 odstotka). Te�aj ameriškega dolarja je v letu 2005 zrasel, saj je leto za�el pri vrednosti 176,24 tolarja, kon�al pa ga je 14,9 odstotka više, pri 202,43 tolarja za dolar.

Slika 4: Gibanje srednjega te�aja Banke Slovenije za evro in ameriški dolar v letu 2005 (v SIT)

239,5

239,55

239,6

239,65

239,7

239,75

239,8

31.1

2.20

04

23.1

.200

5

15.2

.200

5

10.3

.200

5

2.4.

2005

25.4

.200

5

18.5

.200

5

10.6

.200

5

3.7.

2005

26.7

.200

5

18.8

.200

5

10.9

.200

5

3.10

.200

5

26.1

0.20

05

18.1

1.20

05

11.1

2.20

05

175180185190

195200205210

EUR USD

Vir: Banka Slovenije



2.5. Trg kapitala 2.5.1. Trg lastniškega kapitala Slovenski borzni indeks (SBI 20) je v letu 2005 izgubil 5,7 odstotka vrednosti in je leto kon�al pri vrednosti 4.630 to�k. Vrednost indeksa se je ve�ala v prvih treh mesecih (najbolj januarja, za 4,5 odstotka), v preostalih mesecih pa je indeks izgubljal vrednost (najve� v septembru, za 12 odstotkov). Upadanje te�ajev delnic je posledica napovedi slabših rezultatov poslovanja in preusmeritve naložb vlagateljev (predvsem vzajemnih skladov) na tuje trge. Veliko negotovost med vlagatelji je povzro�alo tudi spreminjanje dav�ne zakonodaje. V letu 2005 je ve�ina pomembnejših svetovnih borznih indeksov zaznala precej visoko rast v primerjavi z rastjo iz leta 2004. Izjema je bil indeks DOW JONES, ki je na koncu leta 2005 izgubil 0,1 odstotka. Najvišjo rast je dosegel japonski indeks NIKKEI, in sicer 39,9-odstotno. Vrednost nemškega borznega indeksa DAX se je leta 2005 okrepila za 26 odstotkov (medtem ko je leta 2004 zrasla za 7,3 odstotka).

Slika 5: Gibanje borznega indeksa SBI 20 in tujih borznih indeksov v letu 2005 (indeks: 3. 1. 2005 = 100)

8090

100110120130140150

3.1.

2005

3.2.

2005

3.3.

2005

3.4.

2005

3.5.

2005

3.6.

2005

3.7.

2005

3.8.

2005

3.9.

2005

3.10

.200

5

3.11

.200

5

3.12

.200

5

DAX DOW JONES NIKKEI SBI 20

Vira: Ljubljanska borza, Bloomberg 2.5.2. Trg dolžniškega kapitala Borzni indeks obveznic (BIO) je agregatni kazalec stanja na slovenskem trgu obveznic. Na njegovo gibanje naj bi vplivale predvsem spremembe dolgoro�nih obrestnih mer. Vrednost indeksa BIO se je leta 2004 pove�ala za 4,1 odstotka, leta 2005 pa za 0,9 odstotka, kar je posledica nizkih obrestnih mer. V letu 2005 je bilo prometa z obveznicami na Ljubljanski borzi za 179,6 milijarde tolarjev, kar je pomenilo 58 odstotkov ve� kot v letu 2004. Tuji kriterijski indeks obveznic, denominiranih v evrih, IBOXX Euro Indeks World Wide Price Overall pa je na koncu leta 2005 pridobil le 0,4 odstotka vrednosti.



Slika 6: Gibanje indeksov obveznic BIO in IBOXX Euro Indeks v letu 2005 (indeks: 4. 1. 2005 = 100)

99,099,5

100,0100,5101,0101,5102,0102,5103,0

4.1.20

05

4.2.20

05

4.3.20

05

4.4.20

05

4.5.20

05

4.6.20

05

4.7.20

05

4.8.20

05

4.9.20

05

4.10.2

005

4.11.2

005

4.12.2

005

BIO IBOXX EURO INDEKS

Vira: Ljubljanska borza, Bloomberg 2.6. Obvladovanje tveganj Investicijske omejitve naložb Kritnega sklada PPS izhajajo iz Zakona o zavarovalništvu (Ur. list RS, št. 13/00 s spremembami in dopolnitvami) ter podzakonskih aktov. Pri upravljanju tveganj Kritnega sklada Prvega pokojninskega sklada Kapitalska družba, d.d. uporablja isti celostni okvir kot pri upravljanju osnovnega premoženja Kapitalske družbe, d.d. 2.6.1. Kreditno tveganje Upravljanje kreditnega tveganja se pri naložbah v lastniške vrednostne papirje izvaja prek procesa vladanja v podjetju (corporate governance), pri naložbah v dolžniške vrednostne papirje pa s postavljanjem omejitev glede izpostavljenosti do posameznih izdajateljev vrednostnih papirjev. Kritni sklad PPS ima natan�no dolo�ene postopke za spremljanje kreditne izpostavljenosti do finan�nih ustanov, v instrumente katerih nalaga svoje premoženje. Dalje se kreditno tveganje obvladuje tudi s panožno razpršitvijo naložb in s sprotnim spremljanjem poslovanja družb. V okviru internih predpisov se dolo�a boniteta poslovnega partnerja z lastnim modelom ter s pomo�jo bonitetnih ocen agencij Standard & Poor's, Fitch in Moody's. Odlo�anje o odobritvi naložb je v pristojnosti uprave, na podlagi predlogov internih odborov. Vrednost portfelja Kritnega sklada PPS je konec leta 2005 dosegla 13.562.226 tiso� tolarjev. Od tega je bilo v tujih dolžniških vrednostnih papirjih naloženih 7,41 odstotka sredstev, v dolžniških vrednostnih papirjev doma�ih izdajateljev pa 49,61 odstotka sredstev. 2.6.2. Tveganje spremenljivosti deviznih te�ajev Poleg naložb v tolarjih je del premoženja Kritnega sklada PPS naložen v naložbe, denominirane v evrih. Ker je od 28. junija 2004 Slovenija vklju�ena v mehanizem menjalnih te�ajev ERM II, je bilo v letu 2005 te�ajno tveganje naložb v evrih zanemarljivo.



2.6.3. Tržno tveganje Kritni sklad PPS se z nalaganjem sredstev v vrednostne papirje izpostavlja tržnemu tveganju. Glede na to, da je ve�ina sredstev sklada naložena v tolarske vrednostne papirje, zaradi lastnosti slovenskega trga varovanje pred tovrstnim tveganjem ni izvedljivo. Naložbene predloge na tedenski ravni odobri uprava, na predlog internih odborov. 2.6.4. Likvidnostno tveganje Zaradi zakonskih omejitev sme Kritni sklad PPS premoženje ve�inoma nalagati le v likvidne vrednostne papirje. Poleg tega se likvidnostno tveganje dodatno omejuje tudi z na�rtovanjem in dnevnim spremljanjem denarnih tokov sklada. 2.6.5. Operativno tveganje V Kapitalski družbi, d.d. se zavedamo pomembnosti operativnega tveganja, to je tveganja, ki se nanaša na delovanje družbe pri vseh vrstah premoženja v upravljanju. Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija, organizacijska ureditev in zunanji dogodki. Operativno tveganje Kapitalska družba, d.d. obvladuje prek sistema pooblastil, specifikacije poslovnih procesov ter ustrezne usposobljenosti zaposlenih. V letu 2005 je za�ela delovati projektna skupina za tveganja. Njen cilj je metodološko opredeliti vire tveganj pri vseh dejavnostih družbe ter predlagati morebitne izboljšave v celostnem sistemu upravljanja tveganj. V želji po dodatnem zmanjšanju operativnih tveganj, povezanih z informacijsko tehnologijo, Kapitalska družba, d.d. v letu 2006 na�rtuje tudi posodobitev informacijske podpore za proces upravljanja vseh vrst premoženja.



3. POSLOVANJE KRITNEGA SKLADA PPS Kritni sklad PPS se je skladno z Zakonom o Prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaš�enih investicijskih družb (ZPSPID-B), s Pravilnikom o izra�unu matemati�nih rezervacij (Ur. list RS, št. 51/00) in Pravilnikom o podrobnejših lastnostih naložb premoženja PPS ter o podrobnejših pravilih za razpršitev teh naložb in njihovo usklajenost (Ur. list RS, št. 51/00, 69/02) oblikoval z izlo�itvijo premoženja iz PPS z dnem 13. julija 2004. Tako je bila opravljena razdelitev sredstev in zavarovancev PPS, in sicer na del, ki pripada policam v obdobju, preden zavarovanci pridobijo pravico do pokojninske rente (var�evalni sklad PPS), ter na Kritni sklad PPS, namenjen izklju�no za pokritje obveznosti iz naslova izpla�il pokojninskih rent. Število prejemnikov pokojninskih rent ter vpla�ilo premij se pove�ujeta s prenosi zavarovancev ter pripadajo�ih vpla�il premij iz PPS, ko zavarovanci dopolnijo 60 let. Leta 2005 je pravico do pokojninske rente pridobilo 927 zavarovancev. Vpla�anih premij v Kritni sklad PPS za leto 2005 je bilo v skupni višini 1.177.152 tiso� tolarjev.

Tabela 3: Število zavarovancev, ki so v letu 2005 pridobili pravico do pokojninske rente, ter pripadajo�e število to�k in višina vpla�anih premij

Datum vpla�ila Število

zavarovancev Število

to�k Vrednost vpla�il (v 000 SIT)

januar 2005 96 426.529 122.435 februar 2005 95 443.257 127.947 marec 2005 108 548.233 157.623 april 2005 80 315.203 90.185 maj 2005 83 386.975 110.357 junij 2005 69 344.841 98.030 julij 2005 79 302.800 85.583 avgust 2005 78 294.340 84.735 september 2005 71 285.827 83.033 oktober 2005 65 265.710 77.044 november 2005 58 286.334 83.128 december 2005 45 195.624 57.052 Skupaj 927 4.095.673 1.177.152



96 95

108

8083

69

79 78

7165

58

45

jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

426.529443.257

548.233

315.203

386.975344.841

302.800294.340

285.827265.710

286.334

195.624

jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

Slika 7: Število zavarovancev in to�k z zapadlo pravico do rente v letu 2005

3.1. Podatki o zavarovancih/prejemnikih pokojninske rente

Klju�ni pogoj za pridobitev pravice do pokojninske rente je starost zavarovanca. Ta vpliva tako na izra�un višine obveznosti PPS za prenos sredstev na kritni sklad kakor tudi na dolo�itev datuma nastanka te obveznosti. Višina to�k v lasti zavarovancev po posameznih starostnih razredih in skupinah je podlaga za dolo�itev višine matemati�nih rezervacij ter vrste rente med dopustnimi možnostmi.

Tabela 4: Sestava zavarovancev, ki so pridobili pravico do rente v letu 2005, po razredih

Skupina Število To�ke A (do 2.000 to�k) 494 429.382 B (od 2.001 do 5.000 to�k) 87 248.770 C (nad 5.000 to�k) 346 3.417.521 Skupaj 927 4.095.673

Tabela 5: Sestava zavarovancev, ki so pridobili pravico do rente v letu 2005, po številu to�k

Razred Število To�ke do 1.000 307 168.588 1.001–2.000 187 260.794 2.001–3.000 61 144.002 3.001–4.000 14 48.629 4.001–5.000 12 56.139 5.001v6.000 2 12.000 6.001–7.000 5 33.527 7.001–8.000 4 31.101 8.001–9.000 6 52.293 nad 9.000 329 3.288.600 Skupaj 927 4.095.673



Tabela 6: Sestava zavarovancev, ki so pridobili pravico do rente v letu 2005, po spolu

Vsak zavarovanec lahko ob pridobitvi pravice do pokojninske rente izbere enega izmed možnih rentnih produktov. S tem uveljavi pravico ter dokon�no dolo�i na�in uživanja te pravice v obliki mese�ne ali letne rente oziroma v obliki enkratnega izpla�ila, �e je imetnik do 2.000 to�k. Rentno zavarovanje za�ne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je zavarovanec dopolnil 60 let. Zavarovanec lahko izbira med doživljenjsko pokojninsko rento – to je mese�no ali letno rento, ki se izpla�uje v obdobju od za�etka veljavnosti rentnega zavarovanja do smrti zavarovanca – in doživljenjsko pokojninsko rento z zajam�eno dobo izpla�evanja – to je mese�no ali letno rento, ki se izpla�uje v obdobju od za�etka veljavnosti rentnega zavarovanja do smrti zavarovanca, vendar najmanj do konca obdobja zajam�ene dobe. �e zavarovanec umre v teku zajam�ene dobe izpla�evanja, se pokojninska renta do izteka zajam�ene dobe izpla�uje njegovim upravi�encem oziroma dedi�em. Kapitalska družba, d.d. vse zavarovance o spremenjenem na�inu izpla�ila, kot tudi o vrstah pokojninskih rent, poprej pisno obveš�a in jih poziva k izbiri pokojninske rente ter odstopu podatkov, potrebnih za nakazilo.

Tabela 7: Izbrane vrste pokojninskih rent v letu 2005

Enkratno izpla�ilo 483 5 let 3 Mese�na renta z zajam�eno dobo 10 let 20 15 let 214 Doživljenjska mese�na renta 0 146 Skupaj mese�na izpla�ila 383 5 let 1 Letna renta z zajam�eno dobo 10 let 2 15 let 31 Doživljenjska letna renta 0 27 Skupaj letna izpla�ila 61 SKUPAJ 927

Višina pokojninske rente se izra�una ob pridobitvi pravice do mese�ne pokojninske rente in je odvisna od števila to�k na polici (število zamenjanih pokojninskih bonov), vrednosti enote premoženja (to�ke), ki velja na dan pridobitve pravice do rente, in od takrat veljavnih enotnih tablic smrtnosti. Pokojninska renta se za�ne izpla�evati v prvem naslednjem mesecu, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pravice do mese�ne rente, in se izpla�uje 15. delovni dan v mesecu za

Spol Število To�ke Odstotni

delež Moški 422 1.995.567 45,52 Ženske 505 2.100.106 54,48 Skupaj 927 4.095.673 100,00



teko�i mesec, na osebni ra�un pri banki v Republiki Sloveniji, ki ga dolo�i zavarovanec. Ob tem velja pogoj, da mora biti zavarovance živ do 24.00 ure na zadnji dan meseca, ko je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do mese�ne rente, oziroma na zadnji dan vsakega meseca pred mesecem, ko se pokojninska renta izpla�a. �e zavarovanec umre po pridobitvi pravice do rente, vendar pred prvim izpla�ilom rente, dedi�em pripada vra�ilo vpla�ane premije.

Tabela 8: Podatki o obra�unanih obveznostih iz naslova rent in stroških izpla�il, po mesecih

v 000 SIT

Mesec Bruto rente Akontacija dohodnine

Stroški izpla�il Neto rente

januar 2005 65.858 15.647 1.768 48.443 februar 2005 70.558 10.990 1.869 57.699 marec 2005 71.369 11.117 1.884 58.365 april 2005 72.695 11.325 1.916 59.455 maj 2005 70.912 11.047 1.884 57.981 junij 2005 70.983 11.055 1.889 58.039 julij 2005 68.100 10.603 1.833 55.664 avgust 2005 93.313 14.543 2.380 76.389 september 2005 72.365 11.264 1.926 59.175 oktober 2005 69.864 10.872 1.876 57.116 november 2005 69.170 10.763 1.865 56.542 december 2005 69.068 10.746 1.865 56.457 SKUPAJ 864.254 139.972 22.956 701.326

Za pokritje stroškov izpla�il pokojninskih rent zavarovancem je Kapitalska družba, d.d. upravi�ena do nadomestila stroškov v višini sto tolarjev in dveh odstotkov odmerjene pokojninske rente. Leta 2005 je navedeno nadomestilo pomenilo skupaj 22.956 tiso� tolarjev. Skupna višina navedenega nadomestila je leta 2005 dosegla 22.239 tiso� tolarjev, 17 tiso� tolarjev obra�unanih stroškov pa je upravljavec vrnil Kritnemu skladu PPS zaradi neupravi�eno vzpostavljenih obveznosti (smrt prejemnika pokojninske rente).



Tabela 9: Podatki o obra�unanih kratkoro�nih obveznostih in izpla�anih obveznostih iz naslova rent, po mesecih

v 000 SIT

Št. Mesec Št. prejemnikov rent

Skupni znesek obveznosti

Datum valutacije

Skupni znesek izpla�il Neizpla�ano

1 januar 2005 4.876 48.443 21. 1. 2005 56.528 -8.085 2 februar 2005 4.924 57.699 22. 2. 2005 60.084 -2.385 3 marec 2005 4.963 58.365 21. 3. 2005 58.435 -70 4 april 2005 5.014 59.455 21. 4. 2005 57.852 1.603 5 maj 2005 5.037 57.981 23. 5. 2005 58.449 -468 6 junij 2005 5.069 58.039 21. 6. 2005 57.598 441 7 julij 2005 5.085 55.664 21. 7. 2005 55.001 663 8 avgust 2005 5.617 76.389 22. 8. 2005 74.568 1.821 9 september 2005 5.151 59.175 21. 9. 2005 58.862 313 10 oktober 2005 5.166 57.116 21. 10. 2005 58.732 -1.616 11 november 2005 5.186 56.542 22. 11. 2005 56.289 253 12 december 2005 5.206 56.457 21. 12. 2005 55.265 1.192 Skupaj 701.326 707.663 -6.338

Do razlike med višino obveznosti iz naslova izpla�il pripadajo�ih pokojninskih rent ter dejansko izpla�animi rentami prihaja zaradi nepopolnih podatkov. Pogoj za izpla�ilo pokojninske rente so namre� popolni podatki o prejemniku, vklju�no z njegovo dav�no številko in številko osebnega transakcijskega ra�una, odprtega pri eni izmed bank v Republiki Sloveniji. Kljub vnovi�nim pozivom nam pripadajo�e rente še vedno ni uspelo nakazati vsem upravi�encem, saj se nam ne odzovejo v roku ali pa od njih sploh ni odziva. Na dan 31. decembra 2005 je bilo neizpla�ljivih še 226 zavarovancev, obveznosti do njih pa pomenijo 31.245 tiso� tolarjev (od tega gre za 26.246 tiso� tolarjev obveznosti do zavarovancev in 4.999 tiso� tolarjev obveznosti do DURS). Dedi�em zavarovancev, ki so umrli pred za�etkom veljavnosti rentnega zavarovanja, smo v letu 2005 vrnili vpla�ani premiji v skupnem znesku 5.645 tiso� tolarjev. Vra�ilo vpla�anih premij se opravi glede na pridobljene podatke o smrti zavarovancev po prenosu v Kritni sklad PPS (niso izpolnjeni pogoji za izpla�ilo pokojninske rente).

Tabela 10: Prihodki Kapitalske družbe, d.d. od upravljanja sklada v letu 2005

v 000 SIT Prihodki od upravljanja Leto 2005 Upravljavska provizija 78.758

Kapitalska družba, d.d. zara�una Kritnemu skladu PPS letno upravljavsko provizijo v višini 0,6 odstotka povpre�nega neto stanja sredstev Kritnega sklada PPS, vendar le do višine presežka sredstev Kritnega sklada PPS. 3.2. Naložbe Kritnega sklada PPS Kritni sklad PPS se je skladno z Zakonom o Prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaš�enih investicijskih družb (ZPSPID-B), s Pravilnikom o izra�unu matemati�nih rezervacij (Ur. list RS, št. 51/00) in Pravilnikom o podrobnejših lastnostih naložb premoženja PPS ter o podrobnejših pravilih za razpršitev teh naložb in njihovo usklajenost (Ur. list RS, št.



51/00, 69/02) oblikoval z izlo�itvijo premoženja iz PPS s 13. julijem 2004. Tako je bila opravljena razdelitev sredstev in zavarovancev PPS na del, ki pripada policam v obdobju, preden zavarovanci pridobijo pravico do pokojninske rente (var�evalni sklad PPS), ter na Kritni sklad PPS, namenjen izklju�no za pokritje obveznosti iz naslova izpla�il pokojninskih rent. Skladno z dolo�ili ZPSPID se ob prenosu sredstev na Kritni sklad PPS, namenjenih za izpla�ilo pokojninskih rent, obseg zahtevanega pokritja lahko zagotovi s prenosom naložb PPS. Sestava naložb kritnega sklada po prenosu mora biti usklajena z dolo�bami o naložbah kritnega sklada, kot jih predpisuje zakon, ki ureja zavarovalništvo. Tako je bil prvi prenos sredstev v obsegu zahtevanega pokritja za zavarovance, ki so pravico do rente pridobili s 13. julijem 2004, izvršen z izlo�itvijo naložb. Nadaljnji prenosi iz naslova vpla�ila premij za pokojninsko rento v Kritni sklad PPS pa se izvajajo izklju�no v denarju. Število prejemnikov pokojninskih rent ter vpla�ilo premij se namre� pove�ujeta s prenosi zavarovancev ter pripadajo�ih vpla�il premij iz PPS, ko zavarovanci dopolnijo 60 let. Sredstva sklada na dan 31. decembra 2005 dosegajo 13.562.226 tiso� tolarjev. Najve�ji del jih je vložen v obveznice, ki sestavljajo ve� kot polovico vseh sredstev. Med obveznicami prevladujejo državne obveznice, ki sestavljajo 30,97 odstotka vseh sredstev sklada (od tega veliko ve�ino pomenijo obveznice RS, s 30,15-odstotnim deležem), sledijo jim ban�ne obveznice z 12,41-odstotnim deležem ter podjetniške obveznice z 12,16-odstotnim deležem v vseh sredstvih. Delež depozitov se je v primerjavi s koncem leta 2004 pove�al zaradi konkuren�nejših pogojev tovrstnih naložb v primerjavi z donosi obveznic; ob koncu leta 2004 so depoziti sestavljali 12,71 odstotka sredstev. Delež delnic je še vedno precej velik in je posledica podedovane sestave naložb od PPS. Skladno z dolo�ili ZPSPID se je namre� ob prvem prenosu sredstev na Kritni sklad PPS, namenjenih za izpla�ilo pokojninskih rent, obseg zahtevanega pokritja lahko zagotovil s prenosom naložb PPS. Nadaljnji prenosi iz naslova vpla�ila premij za pokojninsko rento v Kritni sklad PPS pa se izvajajo izklju�no v denarju. Delež delnic se je leta 2005 zmanjšal za 3,69 odstotne to�ke. Cilj je, da se delež delnic še zmanjšuje. Naložbe v kratkoro�ne vrednostne papirje in potrdila o vlogi pomenijo likvidnostno rezervo sklada. Glavni del postavke Ostale terjatve so nate�ene obresti dolžniških vrednostnih papirjev in depozitov. Tabela11: Sestava naložb KS PPS na dan 31. decembra 2005

Razred Vrednost (v 000 SIT) Delež v sredstvih (v %) Delnice 3.252.340 23,98 Obveznice 7.533.001 55,54 Kratkoro�ni vrednostni papirji 64.590 0,48 Potrdila o vlogi 136.000 1,00 Depoziti 2.100.378 15,49 Investicijski kuponi 21.600 0,16 Denarna sredstva 114.446 0,84 Ostale terjatve 339.871 2,51 SREDSTVA SKUPAJ 13.562.226 100,00



Slika 8: Vrste naložb na dan 31. decembra 2005

Tabela 12: Petnajst najve�jih naložb Kritnega sklada PPS na dan 31. decembra 2005

Oznaka Izdajatelj Vrednost

(v 000 SIT*)

Delež v vseh

sredstvih (v %)

RS54 REPUBLIKA SLOVENIJA 933.284 6,88 RS51 REPUBLIKA SLOVENIJA 682.912 5,04 SOS2E SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA, D.D. 548.436 4,04 RS57 REPUBLIKA SLOVENIJA 516.011 3,80 ZT01 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. 495.577 3,65 CICG CINKARNA CELJE, D.D. 404.263 2,98 RS59 REPUBLIKA SLOVENIJA 386.201 2,85 MELR MERCATOR, D.D., LJUBLJANA 352.669 2,60 PETG PETROL, D.D. 325.669 2,40 NLB13 NLB, D.D. 314.717 2,32 KRKG KRKA, D.D. 245.457 1,81 GRVG GORENJE, D.D. 240.875 1,78 RS48 REPUBLIKA SLOVENIJA 237.667 1,75 PBS7 PB SLOVENIJE, D.D. - BAN�NA SKUPINA NOVE KBM 220.652 1,63 ITBG ISTRABENZ KOPER, D.D. 205.180 1,51

Opomba: *Naložbe so vrednotene po nižji vrednosti med nabavno in tržno vrednostjo. Petnajst najve�jih naložb Kritnega sklada PPS na dan 31. decembra 2005 je skupaj sestavljalo 45,05 odstotka vseh sredstev. 3.3. Valutna sestava naložb

Pri oblikovanju portfelja posebno pozornost namenjamo tudi valutni sestavi naložb. Skladno s 124. �lenom Zakona o zavarovalništvu morajo biti naložbe kritnega premoženja usklajene z obveznostmi na podlagi zavarovalnih pogodb, katerih višina je odvisna od sprememb te�ajev

Delnice 23,98%

Ostale terjatve2,51% Denarna sredstva

0,84% Investicijski kuponi

0,16%

Potrdila o vlogi1,00%

Kratkoro�ni vrednostni papirji0,48%

Depoziti 15,49%

Obveznice55,54%



tujih valut, najmanj do 80 odstotkov. To pomeni, da mora biti najmanj 80 odstotkov sredstev naloženih v naložbe, ki so nominirane v tolarjih. Preostali del je v veliki meri naložen v evrske naložbe; druge valute niso zastopane ali so zastopane v zanemarljivem deležu.

Slika 9: Valutna sestava naložb na dan 31. decembra 2005

3.4. Ro�nost naložb Pri izbiri ro�nosti naložb se upošteva predvsem ob�utljivost portfelja na spremembe tržnih obrestnih mer. Pri tem se najbolj pogosto uporablja modificirano trajanje kot mera tveganja, še posebej pri naložbah v tuje dolžniške vrednostne papirje.

Slika 10: Zapadlost naložb po letih

0

500.000.000

1.000.000.000

1.500.000.000

2.000.000.000

2.500.000.000

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

2024

EUR

19,21%

SIT

80,79%



3.5. Lokacija naložb V naložbe v Republiki Sloveniji je bilo 31. decembra 2005 vloženih 92,57 odstotka sredstev KS PPS, v naložbe tujih izdajateljev pa 7,43 odstotka vseh sredstev. Najve�ji del naložb tujih izdajateljev sestavljajo ban�ne obveznice (47,82 odstotka) in podjetniške obveznice (40,84 odstotka), sledijo jim državne obveznice (11,16 odstotka) in devizna sredstva (0,18 odstotka). Najve�ji del tujih naložb KS PPS sestavljajo naložbe v izdajatelje, registrirane na Nizozemskem (18,42 odstotka), sledijo jim naložbe v izdajatelje, registrirane na Irskem (15,95 odstotka) in v Nem�iji (14,92 odstotka).

Slika 11: Sestava naložb na tujih kapitalskih trgih za KS PPS na dan 31. decembra 2005

3.6. Rezultat poslovanja sklada Upravljavec bo letno ugotavljal presežek oziroma primanjkljaj sredstev Kritnega sklada PPS nad matemati�ni rezervacijami na podlagi bilan�nih podatkov konec poslovnega leta. Matemati�ne rezervacije polic zavarovancev Kritnega sklada PPS se mese�no izra�unavajo za vsako posamezno polico in se prvi� izra�unajo na zadnji dan meseca, v katerem je zavarovanec pridobil pravico do rente.

Tuje

podjetniške

obveznice

40,84%

Tuje državne obveznice

11,16%

Tuje ban�ne

obveznice

47,82%

Devizna sredstva

0,18%



Tabela 13: Matemati�ne rezervacije polic

Vzpostavljene matemati�ne rezervacije na dan V 000 SIT 31. januarja 2005 11.547.581 28. februarja 2005 11.611.057 31. marca 2005 11.693.364 30. aprila 2005 11.722.842 31. maja 2005 11.772.036 30. junija 2005 11.800.185 31. julija 2005 11.827.578 31. avgusta 2005 11.818.218 30. septembra 2005 11.840.393 31. oktobra 2005 11.853.938 30. novembra 2005 11.878.931 31. decembra 2005 11.878.039

Zavarovalno-tehni�ne osnove za rentna zavarovanja Prvega pokojninskega sklada (v nadaljevanju ZTO), h katerim je dne 23. julija 2004 podal soglasje senat Agencije za zavarovalni nadzor, dolo�ajo, da so matemati�ne rezervacije sestavljene iz naslednjih sestavnih delov:

o matemati�ne rezervacije polic PPS,

o rezervacije za izravnavo izkustva smrtnosti PPS in

o rezervacije za izravnavo izkustva donosnosti PPS.

Rezervacije za izravnavo izkustva smrtnosti, ki so sestavni del matemati�ne rezervacije, se ugotovijo ob prvem izra�unu matemati�ne rezervacije kot razlika med vrednostjo prenesenega premoženja (ki je enaka vsoti vseh odkupnih vrednosti enot premoženja na vseh policah zavarovanca) in vrednostjo matemati�ne rezervacije police. Rezervacije za izravnavo izkustva smrtnosti, izra�unane po posameznih policah ob prenosu, pove�ujejo stanje rezervacij za izravnavo izkustva smrtnosti PPS in se oblikujejo skupno za vse zavarovance.



Tabela 14: Višina rezervacij za izravnavo izkustva smrtnosti (vsota razlik med vpla�ano premijo in vrednostjo matemati�ne rezervacije po posamezni polici) za leto 2005

v 000 SIT

Datum

31. januar 2005 10.731

28. februar 2005 10.302

31. marec 2005 14.243

30. april 2005 6.780

31. maj 2006 8.017

30. junij 2005 8.358

31. julij 2005 5.635

31. avgust 2005 7.830

30. september 2005 5.134

31. oktober 2005 6.914

30. november 2005 7.630

31. december 2005 5.037

Skupaj 96.610

Po stanju na dan 31. decembra 2005 dosega ugotovljeni presežek sredstev kritnega sklada v tolarjih: Presežek sredstev kritnega sklada 364.366.287,11 od tega znašata: presežek iz presežnega donosa 403.725.735,68 presežek iz nadumrljivosti -39.359.448,57 Skladno z zavarovalno-tehni�nimi osnovami za rentna zavarovanja Prvega pokojninskega sklada se v primeru, da matemati�ne rezervacije polic niso oblikovane v skladu z zadnjimi rentnimi tablicami, ki jih objavi DAV, presežek sredstev kritnega sklada v celoti razporedi za oblikovanje rezervacije za izravnavo izkustva smrtnosti, pri �emer sestavna dela izkazujeta presežek iz presežnega donosa sredstev kritnega sklada oziroma primanjkljaj iz podumrljivosti rentne populacije. Znesek pove�anja stanja rezervacij za izravnavo izkustva smrtnosti (v SIT) 364.366.287,11 Stanje rezervacije za izravnavo izkustva smrtnosti se pove�a po stanju na dan 31. decembra 2005.



Sestava matemati�nih rezervacij po razporeditvi presežka sredstev kritnega sklada, v tolarjih: Stanje matemati�nih rezervacij na dan 31.decembra 2005 13.510.354.114,40od tega znašajo: matemati�ne rezervacije polic 11.878.038.809,64rezervacije za izravnavo izkustva smrtnosti 1.632.315.304,76 Rezervacija za izravnavo izkustva smrtnosti je sestavni del matemati�ne rezervacije. �e matemati�ne rezervacije polic niso oblikovane skladno z zadnjimi rentnimi tablicami, ki jih objavlja DAV (Deutsche Aktuarvereinigung), se morebitni presežek sredstev bodisi iz naslova presežnega donosa kritnega sklada nad zajam�enim donosom, zajetim v tehni�ni obrestni meri, bodisi iz naslova smrtnosti zavarovancev, ki presega pri�akovano smrtnost v uporabljenih tablicah smrtnosti, v celoti razporedi za oblikovanje rezervacij za izravnavo izkustva smrtnosti. Matemati�ne rezervacije polic PPS niso oblikovane skladno z zadnjimi rentnimi tablicami, ki jih objavlja DAV (oblikovane so po nemških rentnih tablicah iz leta 1987), zato se presežek, ugotovljen iz bilan�nih podatkov na dan 31. decembra 2005 v celoti razporedi za oblikovanje rezervacij za izravnavo izkustva smrtnosti.

Tabela 15: �ista vrednost sredstev sklada

v 000 SIT

Datum �ista vrednost sredstev

Kritnega sklada PPS 31. januar 2005 12.744.590 28. februar 2005 12.823.452 31. marec 2005 12.933.165 30. april 2005 12.950.602 31. maj 2005 12.991.614 30. junij 2005 13.053.375 31. julij 2005 13.177.830 31. avgust 2005 13.205.146 30. september 2005 13.234.265 31. oktober 2005 13.412.567 30. november 2005 13.472.226 31. december 2005 13.510.354

Po oblikovanju zgoraj opredeljenih matemati�nih rezervacij Kritni sklad PPS v letu 2005 ni ustvaril �istega dobi�ka.



4. UPRAVLJAVEC KRITNEGA SKLADA PPS Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. 4.1. Splošne informacije Firma: Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja,

d.d. Skrajšana firma: Kapitalska družba, d.d. Firma v angleškem jeziku: Pension Fund Management Sedež: Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana Datum ustanovitve: 24. oktober 1996 Šifra dejavnosti: 66.020 dejavnost pokojninskih skladov Mati�na številka: 5986010 ID številka za DDV: SI59093927 Vpis v sodni register: Okrožno sodiš�e v Ljubljani, vložna št.: 1/28739/00 Število zaposlenih: na dan 31. decembra 2005 sta bila pri Kapitalski družbi, d.d.

102 zaposlena. Število poslovnih enot: Kapitalska družba, d.d. svojo dejavnost opravlja na sedežu

družbe in nima poslovnih enot. Dejavnosti Kapitalske družbe, d.d. so dolo�ene z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 104/2005 – uradno pre�iš�eno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1) in s statutom družbe. Skladno z 244. �lenom ZPIZ-1 opravlja Kapitalska družba, d.d. naslednje dejavnosti:

- upravljanje in razpolaganje z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij,

- upravljanje Prvega pokojninskega sklada v skladu z zakonom, ki ureja Prvi pokojninski sklad,

- upravljanje sklada obveznega dodatnega zavarovanja skladno z ZPIZ-1, - upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov po ZPIZ-1.

Kapitalska družba, d.d. opravlja tudi druge dejavnosti, povezane z upravljanjem premoženja, in storitve, povezane s podporo upravljanju premoženja.



Po statutu Kapitalska družba, d.d. skladno z namenom opravlja naslednje dejavnosti: DE/22.130 – Izdajanje revij in periodike J/65.230 – Drugo finan�no posredništvo, d.d. J/66.020 – Dejavnost pokojninskih skladov J67/200 – Pomožne dejavnosti v zavarovalništvu in pokojninskih skladih K/70.120 – Trgovanje z lastnimi nepremi�ninami K/70.200 – Dajanje lastnih nepremi�nin v najem K/72.220 – Oskrba z ra�unalniškimi programi in svetovanje K/72.300 – Obdelava podatkov K/72.400 – Omrežne podatkovne storitve K/72.600 – Druge ra�unalniške dejavnosti K/74.120 – Ra�unovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, dav�no svetovanje (razen

revizijskih dejavnosti) K/74.130 – Raziskovanje trga in javnega mnenja K/74.140 – Podjetniško in poslovno svetovanje K/74.150 – Dejavnost holdingov M/80.422 – Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n. Organi družbe: Skupš�ina (15 �lanov, ki jih imenuje Vlada RS)

predsednik: dr. Gregor GOMIŠ�EK, Ervin BUŽAN, mag. Matjaž JANŠA, Dragica JAZBEC, Jože JERAJ, Rado LIKAR, Mateja PERGER, mag. Marko POGA�NIK, Anton ROUS, Marjan SENICA, Nada SKUK, Drago ŠIFTAR, Bogomir ŠPILETI�, Davorin KRANJC do 31. avgusta 2005, mag. Jože SE�NIK od 1. septembra 2005, dr. Mi�o MRKAI� do 31. avgusta 2005, Branko SIMONOVI� od 1. septembra 2005.

Nadzorni svet (9 �lanov, ki jih imenuje Vlada RS) predsednik: mag. Mirko KALUŽA,

�lani: mag. Sonja BUKOVEC, Boža KOVA�, dr. Maja MAKOVEC BREN�I�, Mojca OSOLNIK, Miloš PAVLICA, dr. Franc PERNEK, Zdravko PRAZNIK ter dr. Slaven MI�KOVI�; vsi do vklju�no 6. januarja 2005 od 7. januarja 2005 predsednik: mag. Andrijana STARINA KOSEM, �lani: Boris GABERŠ�IK, Jani KAVTI�NIK, Oskar KOCIJAN, dr. Franc PERNEK, dr. Edo PIRKMAJER, Ciril PUCKO, Anton ŠTIHEC in Ljubo ŽNIDAR.

Uprava (3 �lani, ki jih imenuje skupš�ina družbe) Borut JAMNIK, predsednik uprave do 22. marca 2005

Tomaž TOPLAK, predsednik uprave od 23. marca 2005 mag. Tomaž KUNTARI�, �lan uprave do 22. marca 2005



mag. Mateja BOŽI�, �lanica uprave od 23. marca 2005 mag. Helena BEŠTER, �lanica uprave. Na podlagi prvega odstavka 26. �lena statuta družbe upravo sestavljajo predsednik uprave in dva �lana uprave. 4.2. Lastniška sestava Na podlagi �etrtega odstavka 243. �lena ZPIZ-1 je edini ustanovitelj in delni�ar Kapitalske družbe, d.d. Republika Slovenija. Delni�ar: Republika Slovenija (100-odstotni delež) Osnovni kapital: 73.045.000.000 tolarjev Število delnic: 730.450 Nominalna vrednost delnice: 100.000 tolarjev 4.3. Podatki o odgovornih osebah, vrsti in obsegu njihovih pooblastil Zastopanje družbe pri sklepanju poslov se, skladno z internim aktom, izvaja po na�elu kolektivnega podpisovanja (štiri o�i), uprava pa lahko pristojnost zastopanja prenaša na zaposlene v družbi tudi po na�elu samostojnega podpisovanja, vendar le v primerih, ko gre za posle manjše vrednosti ali za izvedbene posle. Poslovni ra�un: Borut JAMNIK, predsednik uprave do 22. marca 2005 Tomaž TOPLAK, predsednik uprave od 23. marca 2005

mag. Helena BEŠTER, �lanica uprave mag. Tomaž KUNTARI�, �lan uprave do 22. marca 2005 mag. Mateja BOŽI�, �lanica uprave od 23. marca 2005

Zinka KERIN, direktorica oddelka za izvajanje pokojninskih zavarovanj Vesna RAZPOTNIK, direktorica oddelka za tržno komuniciranje in razvoj pokojninskih zavarovanj Ljuba PLASKAN, pomo�nica direktorice oddelka za tržno komuniciranje in razvoj pokojninskih zavarovanj

Nakup in prodaja vrednostnih papirjev: – splošno: Borut JAMNIK, predsednik uprave do 22. marca 2005 Tomaž TOPLAK, predsednik uprave od 23. marca 2005


– od 50 do 110 mio SIT: Matej GOLOB MATZELE, direktor oddelka za naložbe, do 31.

decembra 2005 Uroš SVETE, direktor oddelka za upravljanje premoženja, od 1.

januarja 2006



– do 50 mio SIT: upravljavec sklada - naro�ila borznim posrednikom: po pooblastilu �lana uprave Vezava depozitov: – splošno Borut JAMNIK, predsednik uprave do 22. marca 2005 Tomaž TOPLAK, predsednik uprave od 23. marca 2005


– od 50 do 110 mio SIT: Matej GOLOB MATZELE, direktor oddelka za naložbe, do 31.

decembra 2005 Uroš SVETE, direktor oddelka za upravljanje premoženja, od 1.

januarja 2006 – do 50 mio SIT upravljavec sklada

Preknjižbe v KDD: Darko TORKAR, direktor oddelka za zakladništvo S spremembo Pravilnika o notranji organizaciji Kapitalske družbe, d.d. je bil 1. januarja 2006 ukinjen Oddelek za naložbe. Njegove dejavnosti in funkcije s podro�ja upravljanja premoženja pokojninskih skladov je prevzel novoustanovljen oddelek za upravljanje premoženja. 4.4. Organizacija Kapitalske družbe, d.d. v letu 2005 V letu 2005 je organizacijska struktura Kapitalske družbe, d.d. ostala nespremenjena. Posledica zamenjave uprave družbe se je pokazala v spremembi pristojnosti posameznih �lanov uprave do notranjih organizacijskih enot. Slika 12 prikazuje organizacijsko shemo Kapitalske družbe, d.d. na dan 31. decembra 2005, z ozna�enimi odnosi med upravo in oddelki kot osnovnimi notranjimi organizacijskimi enotami, ki izvajajo delovne naloge na posameznih zaokroženih delovnih podro�jih.



Slika 12: Organizacijska struktura Kapitalske družbe, d.d. na dan 31. decembra 2005

�LAN UPRAVE PREDSEDNIK UPRAVE �LAN UPRAVE

Oddelek za informatiko in komunikacije

Oddelek za izvajanje pokojninskih zavarovanj

Oddelek za notranjo revizijo

Pravni oddelek

Oddelek za splošne in kadrovske zadeve

Oddelek za analize

Oddelek za naložbe

Oddelek za zakladništvo

Oddelek za tržno komuniciranje in razvoj pokojninskih zavarovanj

Oddelek za ra�unovodstvo

Kabinet uprave



V letu 2005 je bilo sprejetih nekaj novih notranjih aktov, predvsem s podro�ja varovanja informacij (Pravilnik o varovanju osebnih podatkov, Poslovnik o delu foruma varovanja informacij), upravljanja pokojninskih skladov (Navodilo o postopkih izvajanja kontrol pri konverziji, Navodilo o postopkih izra�una zajam�ene donosnosti za potrebe vzajemnih pokojninskih skladov) in naro�anja (Postopkovnik o izvedbi javnih naro�il velike vrednosti). Med pomembnejšimi akti s podro�ja organizacije družbe so bili spremenjeni Poslovnik o delu nadzornega sveta, Poslovnik o delu uprave in Pravilnik o notranji organizaciji Kapitalske družbe, d.d. Posodobljeni so bili tudi notranji akti na kadrovskem podro�ju (Pravilnik o delovnih razmerjih, Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, Metodologija za ugotavljanje zahtevnosti delovnih mest in njihovo vrednotenje), na podro�ju pooblastil (Navodilo o pooblastilih in podpisovanju), varovanja informacij in poro�anja (Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, Navodilo o eksternem in internem poro�anju oseb, ki so jim neposredno dostopne notranje informacije), finan�nega poslovanja (Navodilo o izvajanju pla�ilnega prometa, Navodilo o ra�unovodenju Kapitalske družbe, Navodilo o ra�unovodenju Kritnega sklada PPS), izvajanja rednega letnega popisa (Navodilo o izvajanju rednega letnega popisa), naro�anja (Navodilo o izvajanju javnih naro�il malih vrednosti) ter na podro�ju uporabe osnovnih sredstev (Navodilo o uporabi mobilnih telefonov). Na�inu organizacije poslovnih procesov, planskim postavkam in dinamiki zaposlovanja sledijo tudi ustrezni poslovni procesi in procesi upravljanja družbe. Zato namenjamo veliko pozornost nadaljnjemu razvoju poslovnih in upravljavskih procesov, sistemu delegiranja pristojnosti in poro�anja, sistemu pooblastil in odgovornosti, notranjemu krogotoku dokumentacije, komuniciranju navzven ter celovitemu obvladovanju vseh poslovnih procesov. 4.4.1. Podatki o zaposlenih Na za�etku leta 2005 je bilo v Kapitalski družbi, d.d., skupaj s �lani uprave, 95 zaposlenih, ob koncu leta 2005 pa se je število zaposlenih pove�alo na 102, od �esar jih je bilo 99 zaposlenih za nedolo�en �as, trije pa za dolo�en �as, zaradi nadomeš�anja delavk na porodniškem dopustu. Zaposlovanje je potekalo postopoma, glede na potrebe delovnega procesa in skladno s finan�nim na�rtom družbe. Na dan 31. decembra 2005 je imelo 18 odstotkov zaposlenih podiplomsko izobrazbo, 46 odstotkov jih je imelo visokošolsko izobrazbo ter 36 odstotkov višje- ali srednješolsko izobrazbo. Podrobneje so podatki o številu zaposlenih po izobrazbeni sestavi na dan 31. decembra 2004 in 31. decembra 2005 prikazani v Tabeli 16.

Tabela 16: Število zaposlenih po izobrazbeni sestavi

Stanje

31. 12. 2004 Stanje

31. 12. 2005 Razlika Izobrazba

(1) (2) (3=2-1) IX. stopnja 0 1 1 VIII. stopnja 15 17 2 VII. stopnja 44 47 3 VI. stopnja 2 2 0 V. stopnja 31 32 1 IV. stopnja 3 3 0 Skupaj 95 102 7



Najve�je organizacijske enote družbe na dan 31. decembra 2005 so bili: Oddelek za naložbe s 15 zaposlenimi, Oddelek za izvajanje pokojninskih zavarovanj ter Oddelek za tržno komuniciranje in razvoj pokojninskih zavarovanj s po 14 zaposlenimi ter Oddelek za ra�unovodstvo z 12 zaposlenimi. Podatki o številu zaposlenih po organizacijskih enotah na dan 31. decembra 2005 so prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 17: Število zaposlenih po organizacijskih enotah

Organizacijska enota Stanje na dan

31. decembra 2005 Uprava 3 Kabinet uprave 5 Oddelek za analize 6 Oddelek za informatiko in komunikacije 7 Oddelek za izvajanje pokojninskih zavarovanj 14 Oddelek za naložbe 15 Oddelek za notranjo revizijo 2 Pravni oddelek 6 Oddelek za ra�unovodstvo 12 Oddelek za splošne in kadrovske zadeve 8 Oddelek za tržno komuniciranje in razvoj pokojninskih zavarovanj 14 Oddelek za zakladništvo 10 Skupaj 102

Obstoje�a delovna podro�ja in razvoj novih poslovnih funkcij v družbi smo tudi leta 2005 nadgrajevali z razli�nimi oblikami izobraževanja. To je bilo prilagojeno zahtevam posami�nega delovnega mesta in posebnim podro�jem potrebnih znanj za vsakega zaposlenega. Izobraževanje je bilo usklajeno tudi z razvojno zastavljenimi nalogami Kapitalske družbe, d.d., pri �emer prav tako upoštevamo zahteve delovnih mest in specifi�na podro�ja potrebnih znanj posameznega zaposlenega. Poraba sredstev za izobraževanje je bila v letu 2005 v okviru na�rtovane. Seminarji in te�aji v organizaciji zunanjih izvajalcev so najve�krat povezani z informacijsko tehnologijo, ra�unovodstvom, finan�nim poslovanjem, kontrolingom, trženjem, tujimi jeziki, upravljanjem premoženja, finan�nimi analizami, gospodarskim in zavarovalnim pravom, organizacijo poslovanja, projektnim in timskim vodenjem. Poleg oblik izobraževanja, ki jih organizirajo zunanji izvajalci, organiziramo tudi notranje izobraževanje zaposlenih, ki ga samostojno izvajajo strokovnjaki Kapitalske družbe, d.d. To je namenjeno predvsem seznanjanju z novostmi na zakonodajnem podro�ju in podro�ju informacijske tehnologije. 4. 5. Informatika in komunikacije Oddelek za informatiko in komunikacije deluje v Kapitalski družbi kot samostojni oddelek od leta 2000. Med pomembnejše usmeritve oddelka lahko uvrstimo uspešno informatizacijo poslovnih procesov, razpoložljivost informacij na vseh ravneh, varovanje in zagotavljanje zanesljivosti informacij ter zagotavljanje skladnega razvoja IT-funkcije s poslovno strategijo. Strategija razvoja informacijskega sistema za podporo delovanju Kritnega sklada PPS je leta 2005 sledila skupni strategiji, zastavljeni na ravni celotne družbe. Aplikativno smo podprli tiste poslovne postopke (zavarovalni primeri, odmere rent), ki so se v letu 2004 zaradi



nedore�enosti izvajali z lo�enimi orodji. Poleg tega smo programsko podprli poro�anje AZN in posredovanje podatkov o rentah za prejemnike v tujini. Uspešna je bila tudi prilagoditev zakonskim zahtevam, povezanim z izpla�evanjem akontacije dohodnine. Izboljšanje posameznih faz življenjskega cikla programskih rešitev je pripomoglo k izboljšanju procesa razvoja, testiranja in prenosa novih funkcionalnosti v produkcijsko okolje. Prav tako je bil natan�neje dore�en postopek upravljanja sprememb na programskih rešitvah. Najpomembnejša poslovna partnerja kritnega sklada PPS na podro�ju informatike sta:

� SPIN, Informacijski inženiring, d.o.o., Šempeter pri Gorici Kapitalska družba sodeluje s podjetjem SPIN od leta 2000, ko je bilo izbrano na razpisu za vzpostavitev informacijskega sistema za podporo vzajemnih pokojninskih skladov. S podjetjem je sklenjena pogodba o vzdrževanju obstoje�e programske rešitve, hkrati pa za razvoj novih funkcionalnosti, skladno z zahtevami poslovnega procesa.

� ITEO SPIN, Podjetje za informacijsko podporo naložbeni dejavnosti, d.o.o., Ljubljana

ITEO SPIN je ponudnik informacijskih rešitev, ki jih v Kapitalski družbi uporabljamo za podporo trgovanju z razli�nimi finan�nimi instrumenti in upravljanju premoženja vzajemnih pokojninskih skladov. 4.6. Podatki o poslovanju in rezultatih poslovanja Kapitalske družbe, d.d., za obdobje treh let 4.6.1. Bilanca stanja za obdobje treh let v 000 SIT

31. 12. 2005 31. 12. 2004 31. 12. 2003 SREDSTVA 298.332.884 296.622.606 241.990.543 A. STALNA SREDSTVA 263.686.665 278.972.297 226.771.558 I. Neopredmetena dolgoro�na sredstva 208.099 150.331 77.732 1. Dolgoro�no odloženi stroški poslovanja 0 0 0 2. Dolgoro�no odloženi stroški razvijanja 0 0 0 3. Dolgoro�ne premoženjske pravice 0 0 0 4. Dobro ime 0 0 0 5. Predujmi za neopredmetena dolgoro�na sredstva (tudi v pridobivanju) 45.172 8.180 16.463 6. Druga neopredmetena dolgoro�na sredstva 162.927 142.150 61.269 II. Opredmetena osnovna sredstva 3.162.602 3.249.821 1.743.973 1. Zemljiš�a in zgradbe 2.538.099 2.614.657 769.884 a) Zemljiš�a 0 0 0 b) Zgradbe 2.538.099 2.614.657 769.884 2. Proizvajalne naprave in stroji 0 0 0 3. Druge naprave in oprema 205.155 224.165 62.846 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 419.347 410.999 911.243 a) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 5.132 0 0 b) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 414.215 410.999 911.243 5. Osnovna �reda 0 0 0 6. Ve�letni nasadi 0 0 0 III. Dolgoro�ne finan�ne naložbe 260.315.964 275.572.145 224.949.853 1. Deleži v podjetjih v skupini 0 0 0

2. Dolgoro�ne finan�ne terjatve do pod. v skupini, razen do prid. pod. 0 0 0 3. Deleži v pridruženih podjetjih 0 0 0 4. Dolgoro�ne finan�ne terjatve do pridruženih podjetij 0 0 0



5. Drugi dolgoro�ni deleži 219.008.339 238.980.439 191.439.267 6. Druge dolgoro�ne finan�ne terjatve 41.307.625 36.591.706 33.510.587 7. Lastni deleži 0 0 0 B. GIBLJIVA SREDSTVA 34.625.053 17.638.947 15.214.886 I. Zaloge 0 0 0 1. Material 0 0 0 2. Nedokon�ana proizvodnja 0 0 0 3. Proizvodi in trgovsko blago 0 0 0 4. Predujmi za zaloge 0 0 0 II. Poslovne terjatve 8.401.054 5.114.644 5.668.611 a) Dolgoro�ne poslovne terjatve 2.273.024 4.743 4.476 1. Dolgoro�ne poslovne terjatve do kupcev 0 0 0 2. Dolgoro�ne poslovne terjatve do pod. v skupini, razen do prid. pod. 0 0 0 3. Dolgoro�ne poslovne terjatve do pridruženih podjetij 0 0 0 4. Dolgoro�ne poslovne terjatve do drugih 2.273.024 4.743 4.476 5. Dolgoro�ni nevpla�ani vpoklicani kapital 0 0 0 b) Kratkoro�ne poslovne terjatve 6.128.030 5.109.902 5.664.135 1. Kratkoro�ne poslovne terjatve do kupcev 4.240.559 225.865 4.092.296 2. Kratkoro�ne poslovne terjatve do pod. v skupini, razen do prid. pod. 0 0 0 3. Kratkoro�ne poslovne terjatve do pridruženih podjetij 0 0 0 4. Kratkoro�ne poslovne terjatve do drugih 1.887.471 4.884.036 1.571.840 5. Kratkoro�ni nevpla�ani vpoklicani kapital 0 0 0 III. Kratkoro�ne finan�ne naložbe 24.490.153 10.470.792 9.283.495 1. Kratkoro�ni deleži v podjetjih v skupini, razen v pridruženih podjetjih 0 0 0 2. Kratkoro�ni deleži v pridruženih podjetjih 0 0 0 3. Lastni deleži 0 0 0 4. Kratkoro�ne finan�ne naložbe do drugih 24.490.153 10.470.792 9.283.495 IV. Dobroimetje pri bankah, �eki in gotovina 1.733.846 2.053.510 262.780 C. AKTIVNE �ASOVNE RAZMEJITVE 21.166 11.363 4.099 ZUNAJBILAN�NA EVIDENCA 7.988.334 6.375.000 6.375.000 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 298.332.884 296.622.606 241.990.543 A. KAPITAL 289.482.146 288.411.876 231.927.483 I. Vpoklicani kapital 73.045.000 73.045.000 73.045.000 1. Osnovni kapital 73.045.000 73.045.000 73.045.000 2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 0 II. Kapitalske rezerve 20.632.474 20.120.294 19.266.479 III. Rezerve iz dobi�ka 9.708.227 9.708.227 0 1. Zakonske rezerve 0 0 0 2. Rezerve za lastne deleže 0 0 0 3. Statutarne rezerve 0 0 0 4. Druge rezerve iz dobi�ka 9.708.227 9.708.227 0 IV. Preneseni �isti poslovni izid 9.229.541 0 0 V. �isti poslovni izid poslovnega leta 15.251.285 9.229.541 478.686 VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 161.615.619 176.308.814 139.137.318 1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 76.474.513 76.474.513 76.474.513 2. Posebni prevrednotovalni popravki kapitala 85.141.106 99.834.300 62.662.805 B. REZERVACIJE 3.283.460 4.131.741 4.605.674 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 0 0 0 2. Rezervacije za dav�ne obveznosti 0 0 0



3. Druge rezervacije 3.283.460 4.131.741 4.605.674 C. FINAN�NE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 5.542.028 4.053.718 5.350.928 a) Dolgoro�ne finan�ne in poslovne obveznosti 1.517 0 0 1. Dolgoro�ne obveznosti na podlagi obveznic 0 0 0 2. Dolgoro�ne finan�ne obveznosti do bank 0 0 0 3. Dolgoro�ne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 1.517 0 0 4. Dolgoro�ne poslovne obveznosti do dobaviteljev 0 0 0 5. Dolgoro�ne meni�ne obveznosti 0 0 0

6. Dolgoro�ne finan�ne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini, razen do pridruženih podjetij 0 0 0

7. Dolgoro�ne finan�ne in poslovne obveznosti do pridruženih podjetij 0 0 0 8. Dolgoro�ne finan�ne in poslovne obveznosti do drugih 0 0 0 b) Kratkoro�ne finan�ne in poslovne obveznosti 5.540.511 4.053.718 5.350.928 1. Kratkoro�ne obveznosti na podlagi obveznic 0 0 0 2. Kratkoro�ne finan�ne obveznosti do bank 3.988.241 86.548 4.947.169 3. Kratkoro�ne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 143.355 227.058 227.614 4. Kratkoro�ne poslovne obveznosti do dobaviteljev 54.141 56.249 52.528 5. Kratkoro�ne meni�ne obveznosti 0 0 0

6. Kratkoro�ne finan�ne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini, razen do pridruženih podjetij 0 0 0

7. Kratkoro�ne finan�ne in poslovne obveznosti do pridruženih podjetij 0 0 0 8. Kratkoro�ne finan�ne in poslovne obveznosti do drugih 1.354.774 3.683.865 123.617 �. PASIVNE �ASOVNE RAZMEJITVE 25.250 25.270 106.459 ZUNAJBILAN�NA EVIDENCA 7.988.334 6.375.000 6.375.000

Opomba: Podatki v bilanci stanja na dan 31. decembra 2005 niso revidirani. mag. Dragana Cicmil Trtnik Tomaž Toplak direktorica oddelka za ra�unovodstvo predsednik uprave



4.6.2. Izkaz poslovnega izida za obdobje treh let v 000 SIT

2005 2004 2003

1. �isti prihodki od prodaje 1.890.585 1.660.635 1.268.147

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon�ane proizvodnje 0 0 0

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 0

4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 1.121.834 543.392 1.945

5. Stroški blaga, materiala in storitev (710.106) (657.746) (520.355)

a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala (101.534) (101.680) (48.506)

b) Stroški storitev (608.572) (556.065) (471.849)

6. Stroški dela (864.825) (730.799) (595.356)

a) Stroški pla� (590.955) (524.033) (437.030)

b) Stroški socialnih zavarovanj (168.204) (146.691) (119.168)

od tega stroški pokojninskih zavarovanj (15.946) (14.086) (9.971)

c) Drugi stroški dela (105.666) (60.075) (39.158)

7. Odpisi vrednosti (196.530) (106.380) (119.449)

a)

Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoro�nih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (196.530) (106.380) (119.449)

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 0 0 0

8. Drugi poslovni odhodki (277.043) (66.408) (1.469.371)

9. Finan�ni prihodki iz deležev 10.777.062 14.947.380 4.431.400

a) Finan�ni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini, razen v pridruženih podjetjih 0 0 0

b) Finan�ni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih 0 0 0

c) Drugi finan�ni prihodki iz deležev (s prevrednotovalnimi finan�nimi prihodki) 10.777.062 14.947.380 4.431.400

10. Finan�ni prihodki iz dolgoro�nih terjatev 0 0 0

a) Finan�ni prihodki iz dolgoro�nih terjatev do podjetij v skupini, razen do pridruženih podjetij 0 0 0

b) Finan�ni prihodki iz dolgoro�nih terjatev do pridruženih podjetij 0 0 0

c) Drugi finan�ni prihodki iz dolgoro�nih terjatev (s prevrednotovalnimi finan�nimi prihodki) 0 0 0

11. Finan�ni prihodki iz kratkoro�nih terjatev 18.741.534 12.303.195 8.110.725

a) Finan�ni prihodki iz obresti in kratkoro�nih terjatev do podjetij v skupini, razen do pridruženih podjetij 0 0 0

b) Finan�ni prihodki iz obresti in kratkoro�nih terjatev do pridruženih podjetij 0 0 0

c) Drugi finan�ni prihodki iz obresti in kratkoro�nih terjatev (s prevrednotovalnimi finan�nimi prihodki) 18.741.534 12.303.195 8.110.725



12. Finan�ni odhodki za odpise dolgoro�nih in kratkoro�nih finan�nih naložb (9.380.837) (2.190.988) (2.619.614)

a) Prevrednotovalni finan�ni odhodki pri finan�nih naložbah v podjetja v skupini, razen v pridružena podjetja 0 0 0

b) Prevrednotovalni finan�ni odhodki pri finan�nih naložbah v pridružena podjetja 0 0 0

c) Drugi prevrednotovalni finan�ni odhodki (9.380.837) (2.190.988) (2.619.614)

13. Finan�ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti (927.236) (877.323) (1.644.164)

a) Finan�ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini, razen do pridruženih podjetij 0 0 0

b) Finan�ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij 0 0 0

c) Drugi finan�ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti (927.236) (877.323) (1.644.164)

14. Davek iz dobi�ka iz rednega delovanja (932.448) 0 0

15. �ISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 19.241.990 24.824.959 6.843.906

16. Izredni prihodki 133.096 10.192 9.812

17. Izredni odhodki (6.391.723) (6.376.068) (6.375.033)

a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala (6.391.723) (6.376.068) (6.375.033)

b) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 0 0 0

18. POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA (6.258.626) (6.365.876) (6.365.220)

19. Davek iz dobi�ka zunaj rednega delovanja 0 0 0

20. Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 2.267.921 0 0

21. �ISTI POSLOVNI IZID OBRA�UNSKEGA OBDOBJA 15.251.285 18.459.083 478.686 Opomba: Podatki v izkazu poslovnega izida za leto 2005 niso revidirani. mag. Dragana Cicmil Trtnik Tomaž Toplak direktorica oddelka za ra�unovodstvo predsednik uprave



5. RA�UNOVODSKI IZKAZI KRITNEGA SKLADA PPS IN POJASNILA K RA�UNOVODSKIM IZKAZOM Z REVIZORJEVIM PORO�ILOM 5.1. Revizorjevo poro�ilo

Poro�ilo o ra�unovodskih izkazih



Poro�ilo o spoštovanju zakonskih dolo�il o upravljanju kritnega sklada



Poro�ilo o pravilnosti in popolnosti obvestil in poro�il



5.2. Bilanca stanja KS PPS na dan 31. decembra 2005 v 000 SIT

Pojasnilo 31. 12. 2005

31. 12. 2004 Indeks

SREDSTVA 13.562.226 12.711.926 106,69 - A. NEOPREDMETENA DOLGORO�NA SREDSTVA 0 0 - 1. Dolgoro�no odloženi stroški razvijanja in organizacijski stroški 0 0 - 2. Dobro ime 0 0 - 3. Druga neopredmetena dolgoro�na sredstva 0 0 -

B. NALOŽBE V ZEMLJIŠ�A IN ZGRADBE TER FINAN�NE NALOŽBE 1 13.107.909 12.317.073 106,42

I. ZEMLJIŠ�A IN ZGRADBE 0 0 - a) Za neposredno izvajanje zavarovalne dejavnosti 0 0 - 1. Zemljiš�a za neposredno izvajanje zavarovalne dejavnosti 0 0 - 2. Zgradbe za neposredno izvajanje zavarovalne dejavnosti 0 0 -

3. Zgradbe za neposredno izvajanje zavarovalne dejavnosti v gradnji oziroma izdelavi 0 0 -

4. Druga zemljiš�a in zgradbe za neposredno izvajanje zavarovalne dejavnosti 0 0 -

b) Naložbe v nepremi�nine, ki niso namenjene neposrednemu izvajanju zavarovalne dejavnosti 0 0 -

1. Zemljiš�a 0 0 - 2. Zgradbe 0 0 -

II. FINAN�NE NALOŽBE V PODJETJIH V SKUPINI IN V PRIDRUŽENIH PODJETJIH 0 0 -

1. Deleži v podjetjih v skupini 0 0 -

2. Dolžniški vrednostni papirji in posojila, dana podjetjem v skupini 0 0 -

3. Deleži v pridruženih podjetjih 0 0 -

4. Dolžniški vrednostni papirji in posojila, dana pridruženim podjetjem 0 0 -

5. Druge finan�ne naložbe v podjetjih v skupini in v pridruženih podjetjih 0 0 -

III. DRUGE FINAN�NE NALOŽBE 13.107.909 12.317.073 106,42 1. Dolgoro�ne finan�ne naložbe 10.728.542 11.515.819 93,16

1.1. Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom ter kuponi v vzajemnih skladih in udeležbe v ostalih skladih 3.273.940 3.517.360 93,08

1.2. Dolžniški vrednostni papirji in drugi vrednostni papirji s stalnim donosom 6.639.602 6.493.081 102,26

1.3. Deleži v investicijskih skladih 0 0 - 1.4. Dana hipotekarna posojila 0 0 - 1.5. Dana posojila, zavarovana z zastavno pravico 0 0 - 1.6. Druga dana posojila 0 0 - 1.7. Depoziti pri bankah 815.000 1.505.378 54,14 1.8. Ostale finan�ne naložbe 0 0 - 2. Kratkoro�ne finan�ne naložbe 2.379.367 801.254 296,96 2.1. Delnice in deleži, kupljeni za prodajo 0 0 -

2.2. Vrednostni papirji, kupljeni za prodajo oziroma s preostalo dospelostjo do enega leta 1.093.989 786.254 139,14

2.3. Dana kratkoro�na posojila 0 0 - 2.4. Kratkoro�ni depoziti pri bankah 1.285.378 15.000 - 2.5. Ostale kratkoro�ne finan�ne naložbe 0 0 -

IV. FINAN�NE NALOŽBE POZAVAROVALNIC IZ NASLOVA POZAVAROVALNIH POGODB PRI CEDENTIH 0 0 -



C. NALOŽBE V KORIST ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVALCEV, KI PREVZEMAJO NALOŽBENO TVEGANJE 0 0 -

D. TERJATVE 2 29.727 20.239 146,88

I. TERJATVE IZ NEPOSREDNIH ZAVAROVALNIH POSLOV 11.907 5.866 202,98

1. Terjatve do zavarovalcev 11.907 5.866 202,98 2. Terjatve do zavarovalnih posrednikov 0 0 - 3. Druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov 0 0 - II. TERJATVE IZ SOZAVAROVANJA IN POZAVAROVANJA 0 0 - 1. Terjatve za premijo iz sprejetega sozavarovanja 0 0 - 2. Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja 0 0 - 3. Terjatve za deleže sozavarovateljev v škodah 0 0 - 4. Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah 0 0 - 5. Druge terjatve iz sozavarovanja in pozavarovanja 0 0 - III. DRUGE TERJATVE 17.820 14.373 123,98 1. Druge kratkoro�ne terjatve iz zavarovalnih poslov 256 93 275,27 2. Kratkoro�ne terjat

KRITNI SKLAD PPS · KRITNI SKLAD PPS L E T N O P O R O I L O ZA LETO 2005 Uprava Kapitalske...

Documents

Transcript of KRITNI SKLAD PPS · KRITNI SKLAD PPS L E T N O P O R O I L O ZA LETO 2005 Uprava Kapitalske...