KRITIČNA PRESOJA OBDAVČITVE KAPITALSKIH ...old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/podobnik-tanja.pdfoseb...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

KRITIČNA PRESOJA OBDAVČITVE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH OSEB

MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO

Študentka: Tanja Podobnik Naslov: Gotovlje 138/e, 3310 Žalec Številka indeksa: 81571015 Redni študij Program: Univerzitetni Študijska smer: Računovodstvo in revizija Mentor: dr. Majda Kokotec – Novak

Gotovlje, marec 2007

2

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko – poslovna fakulteta

IZJAVA

Kandidatka: TANJA PODOBNIK redna študentka smeri: RAČUNOVODSTVO IN REVIZIJA študijski program: UNIVERZITETNI izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Kokotec – Novak Majde in sem ga uspešno zagovarjala 02.03.2007. Zagotavljam, da je besedilo dela napisano v tiskani obliki in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko – poslovni fakulteti dovoljujem, da lahko diplomsko delo bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korekten citiranju. Gotovlje, 02.03.2007 Podpis: Tanja Podobnik

3

Predgovor Pobiranje davkov pomeni polnjene državnega proračuna. Davčni zavezanec pa je dolžan davek plačati v predpisanem roku in znesku. Če ga davčni zavezanec v roku ne prijavi in plača, gre za davčno utajo. Davek se plača po predpisani stopnji od zneska davčnega prihodka. Seveda pa so vsakemu davčnemu zavezancu namenjene različne olajšave, ki pomenijo vzpodbudo. Davčna zakonodaja je področje, ki se spreminja iz leta v leto. Vsako leto pride do nekaterih sprememb, če ne do ključne davčne reforme. Mi se bomo osredotočili na dohodnino. Že v začetku bomo skušali prikazati kaj se je ključnega v davčni zakonodaji spremenilo tako pri nas kot na Hrvaškem. Zato je pomembno, da najprej predstavimo kakšen je bil sistem načina pobiranja davkov od dohodka fizičnih oseb v obeh državah in kako se je to z leti spremenilo. Zaradi sprememb, ki so nastale, se moramo ljudje zavedati, da je potrebno poznati to področje vsaj v tej meri, da nimamo prevelikih težav, ko gre za letno oddajo davčne napovedi. Z leti je prišlo do velikih sprememb na tem področju, ki jih je težko spremljati, zlasti z letom 2005, ko je bila v Sloveniji davčna reforma, na Hrvaškem pa leta 2001. Začetek diplomskega dela bo namenjen prikazu dohodnine v Sloveniji na splošno, kasneje pa se bomo ukvarjali s kapitalskimi dobički. Predstavili bomo izračun davka iz kapitalskega dobička v Sloveniji in ga primerjali z obdavčitvijo na Hrvaškem. Prikazali bomo tudi primer izpolnjevanja obrazcev, ki so namenjeni izkazovanju kapitalskih dobičkov v Sloveniji. Kasneje bomo na splošno predstavili dohodnino na Hrvaškem in kako je z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov pri njih. Ker pa sta to dve državi, ki imata podpisan sporazum o izogibanju dvojne obdavčitve, bomo predstavili še tega, torej, kakšen je namen, kakšne prednosti izhajajo iz sporazuma. V celotnem diplomskem delu pa bomo skušali na kratko prikazati podobnosti in razlike med zakonoma v obeh državah. Iz vsega bomo tako ugotovili, katera država ima ugodnejšo obdavčitev fizičnih oseb. V tem predgovoru imam priložnost, da se zahvalim predvsem svoji materi, ki mi je študij omogočila. Na tem mestu pa bi se želela zahvaliti tudi dr. Majdi Kokotec – Novak za njeno pomoč pri nastajanju diplomskega dela in njeno mentorstvo.

4

KAZALO

1 UVOD .......................................................................................................... 8

1.1 Opredelitev področja in opis problema................................................................ 8

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve............................................................................... 8

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave....................................................................... 9

1.4 Metode raziskovanja ............................................................................................... 9

2 DAVČNI SISTEM V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM ............................... 10

3 OBDAVČEVANJE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI........................................................................................................... 13

3.1 Dohodnina .............................................................................................................. 13 3.1.1 Splošne določbe............................................................................................... 13 3.1.2 Zavezanci......................................................................................................... 13 3.1.3 Viri dohodka.................................................................................................... 14 3.1.4 Predmet obdavčitve ......................................................................................... 14

3.2 Davčna osnova in davčne olajšave ....................................................................... 17 3.2.1 Davčna stopnja ................................................................................................ 21

3.3 Postopek odmere dohodnine................................................................................. 21 3.3.1 Akontacija dohodnine...................................................................................... 22

3.4 Dobiček iz kapitala ............................................................................................... 23 3.4.1 Dobiček iz kapitala .......................................................................................... 23 3.4.2 Kapital ............................................................................................................. 23 3.4.3 Obdavčljiva odsvojitev kapitala ...................................................................... 23 3.4.4 Neobdavčljiva odsvojitev kapitala................................................................... 24 3.4.5 Oprostitev ........................................................................................................ 24 3.4.6 Davčna osnova................................................................................................. 25 3.4.7 Vrednost kapitala ob pridobitvi ....................................................................... 25 3.4.8 Vrednost kapitala ob odsvojitvi....................................................................... 26 3.4.9 Odlog ugotavljanja davčne obveznosti............................................................ 26 3.4.10 Čas pridobitve kapitala .................................................................................... 27 3.4.11 Čas odsvojitve kapitala.................................................................................... 27 3.4.12 Vodenje evidenc zalog kapitala....................................................................... 27 3.4.13 Pravilo vštevanja v dohodke davčnega leta..................................................... 27 3.4.14 Stopnja in obveznost plačevanja dohodnine od dobička iz kapitala ............... 28 3.4.15 Postopek odmere dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu ............................................................................. 28

5

3.5 Sklepne ugotovitve................................................................................................. 36

4 OBDAVČEVANJE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH OSEB NA HRVAŠKEM......................................................................................................... 37

4.1 Dohodnina .............................................................................................................. 37 4.1.1 Splošne določbe............................................................................................... 37 4.1.2 Zavezanci......................................................................................................... 37 4.1.3 Viri dohodka.................................................................................................... 37 4.1.4 Predmet obdavčitve ......................................................................................... 38 4.1.5 Davčna osnova in davčne olajšave .................................................................. 40 4.1.6 Davčna stopnja ................................................................................................ 43 4.1.7 Postopek odmere dohodnine............................................................................ 43 4.1.8 Akontacija dohodnine...................................................................................... 44

4.2 Dohodek iz kapitala............................................................................................... 45 4.2.1 Določanje dohodka iz kapitala ........................................................................ 45 4.2.2 Določanje akontacije davka na dohodek iz kapitala........................................ 45 4.2.3 Postopek odmere dohodnine od dobička iz kapitala ....................................... 45


5 SPORAZUM O IZOGIBANJU DVOJNEMU OBDAVČEVANJU MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO TER VPLIV NA KAPITALSKE DOBIČKE FIZIČNIH OSEB (BHRIDO).................................................................................................. 48

5.1 Osebe, za katere se uporablja sporazum............................................................. 49

5.2 Davki, za katere se uporablja sporazum ............................................................. 49

5.3 Rezidenstvo ............................................................................................................ 49

5.4 Kapitalski dobički.................................................................................................. 50 5.4.1 Drugi dohodki.................................................................................................. 51

5.5 Odprava dvojnega obdavčevanja......................................................................... 51

5.6 Enako obravnavanje ............................................................................................. 52

5.7 Postopek skupnega dogovora ............................................................................... 52

5.8 Seznam sporazumov.............................................................................................. 53


6 KRITIČNA PRESOJA OBDAVČITVE KAPITALSKIH DOBIČKOV MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO ................................................................................. 56

6.1 Prikaz razlik........................................................................................................... 56

6

6.2 Ugotovitev problemov ........................................................................................... 58

6.3 Predlogi in rešitve .................................................................................................. 58

7 SKLEP....................................................................................................... 59

8 POVZETEK ............................................................................................... 61

9 SUMMARY ................................................................................................ 62

10 SEZNAM VIROV ....................................................................................... 63

11 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC........................................................ 66

SEZNAM TABEL TABELA 1: Osebne olajšave v Sloveniji............................................................................ 18 TABELA 2: Posebne osebne olajšave................................................................................. 18 TABELA 3: Posebne olajšave............................................................................................. 19 TABELA 4: Stopnja dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo ....... 21 TABELA 5: Splošne olajšave na Hrvaškem ....................................................................... 41 TABELA 6: Olajšave za vzdrževane družinske člane......................................................... 42 TABELA 7: Seznam sporazumov, ki jih je Slovenija sklenila z drugimi državami ........... 53 TABELA 8: Seznam sporazumov, ki jih je Hrvaška sklenila z drugimi državami............. 54 TABELA 9: Prikaz razlik davčnih olajšav in davčne lestvice med obema državama pri

dohodnini ..................................................................................................................... 56

8

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema V Sloveniji je problematika obdavčitve dohodka fizičnih oseb predmet urejanja temeljnega zakona, to je Zakona o dohodnini, ki je bil sprejet leta 1993 (prvi zakon o dohodnini je bil sprejet sicer leta 1991, vendar so bile leta 1993 uvedene večje vsebinske spremembe na področju obdavčitve fizičnih oseb). Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo pa je sledila davčna reforma. Tako je z letom 2005 začel veljati nov Zakon o dohodnini, vendar pa se je s pričetkom leta 2006 ponovno spremenil, s tem pa se je spremenil tudi način obdavčevanja kapitala fizičnih oseb. Z letošnjim letom se je zakon ponovno spremenil, vendar tega v diplomskem delu nismo obravnavali. Prvi zakon o dohodnini na Hrvaškem je bil sprejet leta 1993 in se je uporabljal od leta 1994, pa vse do 2000. Drugi zakon je bil sprejet leta 2000 in se je uporabljal vse do leta 2004. Od leta 2005 pa se uporablja novi Zakon o dohodnini. Naš problem v diplomski nalogi je obdavčitev kapitalskih dobičkov. Vse do leta 2005 so bile določbe, ki so opredeljevale kapitalske dobičke precej poenostavljene, z novo davčno reformo s pričetkom leta 2005 in z spremembami ob koncu leta 2005, pa je to postalo nekoliko bolj zapleteno. Na Hrvaškem je v novem Zakonu o dohodnini, dohodek iz kapitala urejen obširnejše in bolj natančno. Sprejet je bil leta 2004, veljati pa je pričel z 1.januarjem 2005. Od takrat dalje se zakon ni več spremenil.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Naš namen je prikazati obdavčitev fizičnih oseb po novi davčni zakonodaji med Slovenijo in Hrvaško. Namen imamo tudi kritično presoditi obdavčitev kapitalskih dobičkov fizičnih oseb med obema državama ter primerjati spremembe, ki se pojavljajo v novi davčni zakonodaji. Pri tem bo potrebno proučiti tudi druge s tem povezane zakone, tako slovenske kot hrvaške, kot sta Zakon o davčnem postopku, saj le ta vsebuje navodila za izračun davčnih obveznosti ter Zakon o davčni službi. Cilj diplomske naloge je presoditi, katera izmed izbranih držav ima bolj učinkovit sistem pobiranja davka iz kapitalskih dobičkov in kakšna je stopnja obdavčitve le – teh. Cilj imamo tudi bralcu predstaviti način pobiranja davka na kapitalski dobiček in kako le – tega davčni zavezanec prijavi v napovedi za dohodnino. Prav tako pa nam je cilj predstaviti nov sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Hrvaško, ki velja za kapitalske dobičke. Pri pisanju diplomske naloge smo izhajali iz nekaterih trditev, in sicer:

• sedanja davčna zakonodaja je v Sloveniji bolj zapletena kot na Hrvaškem.

9

• v Sloveniji so dohodki fizičnih oseb višje obdavčeni kot na Hrvaškem. • nova davčna zakonodaja je za fizične osebe, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, nekoliko manj ugodna.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljali smo, da se nova davčna zakonodaja v času pisanja te naloge, ni spremenila. Omejitev raziskave nam predstavlja poudarek na kapitalskih dobičkih fizičnih oseb, zato se nismo mogli poglobiti v celotni Zakon o dohodnini in s tem povezanimi zakoni, ki so bili spremenjeni in vplivajo na le – tega. Prav tako pa nam predstavlja omejitev literatura, saj v knjižni obliki ni veliko na razpolago, zato smo se omejili predvsem na elektronske vire.

1.4 Metode raziskovanja V diplomskem delu smo uporabili naslednje metode raziskovanja:

• statično poslovno ekonomsko raziskavo, saj smo presojali posledice najnovejše davčne zakonodaje. • dinamično ekonomsko raziskavo, saj smo presojali vpliv nove davčne zakonodaje. • deskriptivni pristop raziskovanja, saj smo opisovali novo davčno zakonodajo dveh različnih držav. Pri tem smo uporabili naslednje metode:

- metodo deskripcije, kjer smo opisovali določena dejstva in stanja, - komparativno metodo, kjer gre za primerjavo podobnih dejstev, s katero smo ugotavljali podobnosti in razlike med davčnimi zakoni dveh različnih držav.

Teoretične podatke smo črpali iz domačih in hrvaških zakonov. Podatke smo predstavili opisno ter v obliki tabel. Večina slovenskih virov smo našli na spletnih straneh uradnega lista Republike Slovenije, hrvaških pa na spletnih straneh hrvaške vlade.

10

2 DAVČNI SISTEM V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM Z osamosvojitvijo Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) leta 1991, je sledila prva pomembna prelomnica za davčni sistem. Največja sprememba je bila ravno na področju obdavčitve fizičnih oseb. Uveden je bil Zakon o dohodnini. Davčno napoved so morali izpolniti vsi, tudi upokojenci. Davčna lestvica je vsebovala pet razredov s stopnjami 19%, 28%, 35%, 40% ter 45%. Splošne davčne olajšave ni bilo, nižje pa so bile olajšave za vzdrževane člane. Za prvega otroka 8%, za vsakega nadaljnjega pa dodatna 2%. Za fizične osebe je to pomenilo bolj korekten in pravičen način obdavčitve njihovih dohodkov. Bilo je uveljavljeno temeljno davčno načelo oziroma načelo davčne obremenitve po ekonomski moči. Za revnejše je pomenilo to manjše davčno breme, za bogatejše pa večje davčno breme. Davek se je plačeval od osebnih prejemkov, od dohodka iz kmetijstva, od dohodka iz dejavnosti, od dobička iz kapitala, od dohodka iz premoženja in dohodka iz premoženjskih pravic (Kump 2002, 49-51). Leta 1993 se je davčna reforma nadaljevala. Z 1.1.1994 je začel veljati nov zakon, ki je narekoval zmanjšanje davčnih obveznosti v nižjih dohodkovnih razredih in povečanju v višjih dohodkovnih razredih. Preoblikovane so bile tudi davčne olajšave, prišlo je do usklajevanja medletne akontacije davkov z letno odmero dohodnine in izenačevanja stopenj posameznih davkov. Tako upokojencem ni bilo potrebno več oddajati napovedi za odmero dohodnine. Izjeme so bili le tisti z nadpovprečnimi pokojninami in tisti, ki so imeli dodaten prihodek. Davčne napovedi niso izpolnjevali niti tisti, katerih davčna osnova ni presegala 11% povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Dijaki in študentje so postali davčni zavezanci, vendar če njihova davčna osnova ni presegla 51% povprečne letne plače, jim ni bilo potrebno oddati davčne napovedi. Z letom 2000 smo dobili nov zakon, in sicer Zakon o izjemnem znižanju dohodnine. Zakon je davčnim zavezancem znižal dohodnino za 100%, če je bil njihov bruto dohodek manjši od 40% povprečne plače, za 70% v primeru bruto dohodka med 40-42% in 40% za bruto dohodek med 42-45% (Kobal 2004, 17). Vendar kmalu tak sistem ni več zadostoval, saj se je tako gospodarski, kot politični, finančni in mednarodni položaj Slovenije zelo spremenil. Razvoj gospodarstva je šel v smeri približevanja evropsko razvitim državam in približevanja vstopa v Evropsko Unijo (v nadaljevanju EU). Številni razlogi so pripeljali do še ene davčne reform. To so:

• uresničitev štirih odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije; prva se nanaša na višino olajšave za otroka, in sicer v višini zneska, ki ga mora roditelj nameniti preživljanju svojega otroka, da bi mu zagotovil življenjski minimum; druga se nanaša na obveznost določitve zakonske podlage pri določanju vrste in višine povračil stroškov v zvezi z delom, do katere ti niso obdavčeni; tretja se nanaša na razširitev definicije vzdrževanega družinskega člana; četrta pa se nanaša na priznavanje povečane olajšave za pastorka na enak način, kot to velja za lastnega otroka,

• nadaljevanje vodenja davčne politike v smeri razbremenitve najnižjih dohodkovnih razredov,

• spremenjeni načini pridobivanja dohodkov posameznika, • večja prilagoditev mednarodno primerljivim standardom in smernicam EU ter

11

• relativno visoka obdavčitev dohodkov fizičnih oseb in neenakomerno porazdeljeno davčno breme med zavezanci (Zakotnik 2004, 27-29).

Davčna reforma je potekala v dveh delih. Prvi del so predstavljali neposredni davki, drugega pa posredni davki. V okviru reforme neposrednih davkov se je temeljito posodobil sistem dohodnine. Tako se je novi Zakon o dohodnini začel uporabljati s 1.1.2005 (Zdoh-1-UPB1). Kasneje je prišlo do nekaterih sprememb, katere bomo opisali tekom diplomske naloge. S 1.1.2006 je začel veljati še novejši Zakon o dohodnini (Zdoh-1-UPB3). Pred začetkom leta 2005 je grozila zamrznitev davčne reforme oziroma odložitev zakona o dohodnini, vendar se to ni zgodilo. (Cajnko Javornik 2005). Nova davčna reforma pa se zgodila s pričetkom letošnjega leta (Zdoh-2). Ponovno je prišlo do še nekaterih sprememb. Število davčnih razredov se je zmanjšalo iz pet na tri, zvišale so se olajšave za vzdrževane družinske člane, zvišale so se splošne olajšave, znižale pa so se posebne olajšave za dijake in študente ter za samostojne kulturnike ter novinarje. Nekatere olajšave pa so celo ukinjene. Tudi na Hrvaškem so z osamosvojitvijo potekale spremembe v ureditvi obdavčitev dohodka. Sledil je prehod iz analitične1 ureditve obdavčitve dohodka na sintetično2. Prvi Zakon o dohodnini je bil sprejet ob koncu leta 1993 in se je uporabljal od 1. januarja 1994 do konca leta 2000. Drugi zakon je bil sprejet ob koncu leta 2000. Veljati je začel s 1. januarjem 2001, ko se je na Hrvaškem začel nov način obdavčevanja. Glavne spremembe glede na stari zakon, so bile:

• uvedba obdavčitve dohodka na kapital, t.i. dividende in obresti, • povečanje števila davčnih stopenj iz dve na tri (20% in 35% so nastale 15%, 22%,

35 %), • uvedba davčnih olajšav za hrvaške vojne invalide, za umetnike, za področja s

posebno državno oskrbo in • uvedba spodbud za zaposlovanje (Kesner Škreb 2001, 22-28).

Hrvaška skupščina je 3. decembra 2004 sprejela novi Zakon o dohodnini, ki je bil objavljen v uradnem listi 177/04 in se uporablja od 1. januarja 2005 dalje. Reforma je prinesla naslednje spremembe:

• neobdavčeni del dohodka se je povečal iz 1.500 KN (hrvaške kune) na 1.600 KN, to je 49.500 tolarjev3 na 52.800 tolarjev,

• povečano je tudi neobdavčeni del dohodka za vzdrževane člane, to ni več v višini 247.500 tolarjev (7.500 KN), ampak se je povečalo na 316.800 tolarjev (9.600 KN),

• dividende so bile izvzete iz sistema obdavčitve (Mijatović 2005, 139). Cilji so bili:

• enakomernejša porazdelitev dohodka, • povečati razpoložljivi dohodek prebivalstva,

1 Analitična ureditev pomeni, da se obdavčijo posamezni deli premoženja zavezanca. 2 Sintetična ureditev pomeni, da gre za obdavčevanje celotnega premoženja zavezanca. 3 Za 1 hrvaško kuno smo vzeli tečaj 33 tolarjev (zaradi zaokroževanja).

12

• izvesti mednarodne dogovore in usklajevanje z evropskimi državami (Šuker 2004, 6).

Iz tega smo ugotovili, da smo v Sloveniji prvi zakon o dohodnini sprejeli takoj po osamosvojitvi, to je bilo leta 1991, na Hrvaškem pa šele leta 1993. Z leti se je pri nas zakon dostikrat spremenil, potekale so številne davčne reforme, zadnji smo priča tudi sedaj, medtem ko je bilo na Hrvaškem teh manj. Lahko rečemo, da se pri nas davčna zakonodaja spreminja iz leta v leto, kar za Hrvate ne velja. Pri njih ga niso spremenili že od leta 2005. Vse do danes je Zakon o dohodnini narekoval pet davčnih razredov, kar pa se je z letošnjim letom spremenilo. Dobili smo le 3 razrede, kar je enako kot pri Hrvatih že vrsto let, že od leta 2001, saj so pred tem imeli le dva davčna razreda. Slovenija je članica EU, kar je pred vstopom pomenilo tudi veliko sprememb, tudi na področju davkom. Morali smo se približati evropskim državam. Tega Hrvaška še ni doživela.

13

3 OBDAVČEVANJE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH OSEB V

SLOVENIJI

3.1 Dohodnina

3.1.1 Splošne določbe Dohodnina je davek, ki ga morajo plačati fizične osebe in je prihodek državnega proračuna. S tem je urejen sistem in obveznost plačevanja davka. Ugotavlja se po določbah zakona, ki velja na dan 1. januarja tistega leta, za katerega se dohodnina odmerja (Zakon o dohodnini, Uradni list RS 21/06).

3.1.2 Zavezanci Zavezanec za plačevanje dohodnine je fizična oseba, ki pa je lahko:

• rezident (je zavezanec za plačilo dohodnine za vse dohodke, ki imajo vir v Sloveniji in vse dohodke, ki imajo vir zunaj nje),

• nerezident (je zavezanec za plačilo dohodnine za vse dohodke, ki imajo vir v Sloveniji).

Zavezanec je rezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev: • ima uradno prijavljeno prebivališče v Sloveniji, • je rezident ali je bil rezident in stanuje izven Slovenije, ker je zaposlen kot

diplomatski predstavnik, na konzulatu, mednarodni misiji RS ali stalnem predstavništvu RS pri EU,

• svoje običajno bivališče in osebne ter ekonomske interese ima v Sloveniji, • v Sloveniji je prisoten več kot 183 dni davčnega leta.

Zavezanec je nerezident, če izpolnjuje katerega od teh pogojev:

• je zaposlen kot diplomatski predstavnik, na konzulatu ali mednarodni misiji v Sloveniji,

• oseba biva v Sloveniji zaradi zaposlitve kot strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni ustreznega kadra,

• oseba ni bila rezident v času petih let pred prihodom v Slovenijo, • oseba ni lastnik nepremičnine v Sloveniji, • oseba bo bivala v Sloveniji manj kot 365 dni v dveh zaporednih letih, • oseba biva v Sloveniji samo zaradi študija ali zdravljenja (Zakon o dohodnini,

Uradni list RS 21/06). .

14

3.1.3 Viri dohodka Viri dohodka so naslednji:

• iz zaposlitve in opravljanja storitev in poslov (imajo vir v Sloveniji, če se storitev oziroma posel opravlja v Sloveniji),

• dohodek, ki ga izplača rezident ali poslovna enota nerezidenta v Sloveniji (sem se štejejo:

dohodek iz zaposlitve in dohodek iz opravljanja storitev in poslov; dohodek, ki je izplačan delojemalcem, tudi članom uprave, nadzornih

svetov ali osebam, ki opravljajo podobno funkcijo, iz dobička; pokojnine in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in invalidskega

zavarovanja; dividende; obresti, dohodek iz prenosa premoženjskih pravic in dohodek iz oddajanja

premoženja v najem. • dohodek iz opravljanja dejavnosti (ima vir v Sloveniji, če se opravlja dejavnost v

Sloveniji), • dohodek od nepremičnin in dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti (ima vir

v Sloveniji, če je nepremičnina v Sloveniji; prav tako velja za kmetijsko in gozdarsko zemljišče),

• dohodek od vrednostnih papirjev in lastnih deležev (izdati jih morajo Banka Slovenije, Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti, gospodarske družbe, ki so ustanovljene v skladu s predpisi),

• dohodek od vzajemnih skladov (ima vir v Sloveniji, če vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje, ki je rezident Republike Slovenije) (Zakon o dohodnini, Uradni list RS 21/06).

3.1.4 Predmet obdavčitve Dohodki fizičnih oseb so lahko aktivni ali pasivni. Aktivni se obdavčujejo preko letne davčne osnove in sintetično prek progresivnih davčnih stopenj, ob upoštevanju davčnih olajšav. Medtem ko pa se pasivni dohodki obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji. Med aktivne dohodke se štejejo: (Davčni bilten 2005, 8).4 1. dohodek iz zaposlitve (tudi dohodek iz opravljanja storitev), 2. dohodek iz dejavnosti, 3. dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, 4. dohodek iz oddajanja premoženja v najem, 5. dohodki iz prenosa premoženjske pravice 6. drugi dohodki.

4 Progresivna stopnja- bogatejši zaveznaci plačajo večji odstotek dohodka v obliki davkov. Regresivna stopnja – bogatejši zavezanci plačajo manjši odstotek svojega dohodka. Proporcionalna stopnja-vsi zavezanci plačajo enak odstotek svojega dohodka.

15

1. Dohodek iz zaposlitve Sem sodijo vsi dohodki, ki jih prejme fizična oseba od izplačevalca oziroma delodajalca. Za dohodek iz zaposlitve se štejejo:

• dohodek iz delovnega razmerja (to so na primer plače, nadomestila plač, regres za letni dopust, jubilejna nagrada, odpravnina, solidarna pomoč, povračilo stroškov v zvezi z delom, bonitete, pokojnine itd.)

• dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (na primer, to je dohodek prejet za stvaritev avtorskega dela).

Davčna osnova je dohodek iz zaposlitev, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost. 2. Dohodek iz dejavnosti To so dohodki doseženi z: 2.1 opravljanjem dejavnosti in 2.2 dohodki doseženi s posameznim poslom. Za prve se štejejo dohodki, ki so doseženi z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti (podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti). Sem se ne šteje dohodek iz dajanja premoženja v najem in prenosa premoženjskih pravic, če za opravljanje ni potrebna registracija in če zavezanec ni dolžan obračunavati davka na dodano vrednost oziroma se ni prostovoljno odločil za obračunavanje le – tega. Davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov pa se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje, da zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc ter da njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, vključno z mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 6 milijonov tolarjev, lahko pri ugotavljanju davčne osnove za naslednjo davčno leto zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini 25% ustvarjenih prihodkov. Za druge pa se šteje vsak posamezni dohodek, ki je dosežen z neodvisnim samostojnim poslom. Davčna osnova je vsak posamezni dohodek, zmanjšanj za normirane stroške v višini 10% posameznega dohodka. 3. Dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti Za ta dohodek se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko dejavnostjo (pridelava in proizvodnja iz žit, hmelja, grozdja, sadja, oljk, reja ovac, govedi, koz, konj, oslov, mul, mezgov, prašičev, perutnine, nojev, jelenjadi in prireja mleka) ter osnovno gozdarsko dejavnost (gojenje, obnova, nega, varstvo gozdov, sečnja ter pridobivanje gozdnih sortimentov). Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov od pridelave na zemljiščih je katastrski dohodek, ki je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Davčna osnova od drugih dohodkov (dotacije, donacije, denarne pomoči, itd.), pa je vsak posamezni dohodek. Katastrski dohodek se posamezniku pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati. Priznane so tudi nekatere olajšave za investiranje, oprostitve ter znižanja katastrskega dohodka.

16

4. in 5. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem Sem se šteje: 4.1 dohodek iz oddajanja premoženja v najem 4.2 dohodek iz prenosa premoženjskih pravic 4.3 obresti 4.4 dividende (4.3 in 4.4 sodita med pasivne dohodke)

Pri tem pa moramo poudariti, da je v novem Zakonu o dohodnini v celoti črtano poglavje dohodek iz vzajemnih skladov. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem je dohodek, ki je dosežen z oddajanjem premičnin in nepremičnin v najem. Davčna osnova je dohodek iz oddajanja premičnin oziroma nepremičnin v najem, zmanjšan za stroške vzdrževanja, ki ohranja uporabno vrednost le – teh. To pa ne velja za kmetijska in gozdarska zemljišča. Če zavezanec ne uveljavlja stroškov vzdrževanja, lahko uveljavlja normirane stroške v višini 40% od dohodka, doseženega z oddajanjem premičnin oziroma nepremičnin v najem. Dohodek iz prenosa premoženjskih pravic vključuje dohodek, ki je dosežen z odstopom uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopom pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja za:

• materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca, • izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja, tehnične izboljšave, načrta, formule,

postopka, • osebnega imena

Davčna osnova je dohodek iz premoženja pravice, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% od dohodka, ki je dosežen s prenosom premoženjske pravice. Ti stroški pa se ne priznajo imetniku premoženjski pravic, ki ni avtor, izvajalec, izumitelj. 6. Drugi dohodki To so nagrade, darila, dobitki v igrah na srečo, priznavalnine5, štipendije oziroma so to dohodki ki se ne štejejo kot drugi dohodki fizičnih oseb. Davčna osnova je doseženi dohodek, ne vštevajo pa se darila, če njihova vrednost ne presega 10.000 tolarjev oziroma če skupna vrednost prejetih daril v davčnem letu od istega darovalca ne presega 20.000 tolarjev. Prav tako se ne všteva dobitek v nagradnih igrah (ne igrah na srečo), kjer se uporablja znanje, če vrednost dobitka ne presega 10.000 tolarjev) (Hieng 2004, 20). Med pasivne dohodke pa štejemo: 1. obresti, 2. dividende in 3. dobiček iz kapitala (več o tem v poglavju 3.4).

5 Priznavalnina – Minister za kulturo dodeli republiško priznavalnino upokojeni osebi na področju kulture,

ki je posebej pomembno prispevala k slovenski kulturi (Ministrstvo za kulturo 2006 http://www.kultura.gov.si/procedures.cp2?&uid=349)

17

1. Obresti Sem štejemo obresti od posojil, od dolžniških vrednostnih papirjev, od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja (tudi dohodek iz dodatnega ter prostovoljnega pokojninskega zavarovanja) in kar je novega zapisano v tem zakonu je, da je dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov vzajemnega sklada v obliki obresti. Davčna osnova so dosežene obresti. 2. Dividende Sem sodijo dividende in drugi dohodki, ki so doseženi na podlagi lastniškega deleža. To je delež, ki ga ima fizična oseba na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja. Po tem novem zakonu se sem šteje tudi dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve čistega dobička in prihodkov vzajemnega sklada. Obdavčena je razdelitev dohodka imetniku deleža na podlagi njegovega lastniškega deleža, kjer pa ne gre za zmanjšanje njegovega lastniškega deleža. Davčna osnova je dosežena dividenda. Med dohodke pa se ne štejejo:

• dediščine in vozila, • darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika, • dobitki iger na srečo, • izplačila na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodb ali invalidnosti, • sredstva ali dobički, ki jih pridobi fizična oseba na podlagi prenosov sredstev med

svojim podjetjem ali na podlagi prenehanja opravljanja dejavnosti.

3.2 Davčna osnova in davčne olajšave Letna davčna osnova je vsota davčnih osnov od:

1. dohodka iz zaposlitve, 2. dohodka iz dejavnosti 3. dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, 4. dohodka iz oddajanja premoženja v najem, 5. dohodka iz prenosa premoženjskih pravic in 6. drugih dohodkov.

V novem zakonu je deloma črtan člen 102. to je tisti del, kjer je bilo zapisano, kaj vse se ne všteva v davčno osnovo. 103. člen pa govori o povprečenju, to je ugotavljanje povprečja stopnje dohodnine za enoletne dohodke, ki so bili izplačani za več let nazaj. Tako se dohodek z povprečenjem razdeli na toliko enakih delov, za kolikor let se nanaša, vendar pa ti deli ne smejo biti več kot trije. Davčna olajšava pomeni zmanjšanje letne davčne osnove in se priznava vsakemu rezidentu v višini 591.900 tolarjev letno pod pogojem, da ta ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Poznamo tudi osebne olajšave ter posebne osebne olajšave, katere so razvidne v dveh spodnjih tabelah:

18

TABELA 1: Osebne olajšave v Sloveniji

REZIDENT OLAJŠAVA OPOMBE

INVALID s 100% telesno okvaro

Zmanjšanje davčne osnove v višini 3.411.500 tolarjev letno

Pod pogojem: da mu je priznana pravica do tuje nege in pomoči

Po 65. letu starosti Zmanjšanje davčne osnove v višini 275.300 tolarjev letno

PREJEMNIK POKOJNINE iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Zmanjšanje dohodnine v višini 14,5% odmerjene pokojnine iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

DELNI INVALID - prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja

Zmanjšanje dohodnine v višini 14,5% odmerjenega nadomestila

PREJEMNIK PRIZNAVALNINE

Zmanjšanje dohodnine v višini 14,5% odmerjene priznavalnine

}Olajšava je priznana največ v

višini dohodnine, ki je obračunana od posameznega dohodka

TABELA 2: Posebne osebne olajšave


DIJAK, ŠTUDENT - Če njegovi prihodki ne presegajo 1.600.000 tolarjev, se mu do dopolnjene starosti 26 let prizna zmanjšanje davčne osnove za opravljeno delo preko napotnice pooblaščene organizacije, in sicer v višini 1.200.000 tolarjev letno; - olajšava se prizna tudi osebi, ki je starejša od 26 let, pod pogojem, da se vpiše na študij do 26. leta starosti (če gre za dodiplomski študij, je ta doba 6 let, če gre pa za podiplomski študij, pa je ta doba 4 leta)

19


SAMOZAPOSLENI V KULTURI – oseba samostojno opravlja specializirani poklic na področju kulturne dejavnosti

Zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% letnih prihodkov do zneska 6.000.000 tolarjev (prej 3.900.000) za leto

Pod pogojem: nima sklenjena delovnega razmerja in ne opravlja druge dejavnosti

NOVINAR – oseba samostojno opravlja novinarski poklic

Zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% letnih prihodkov, do zneska 6.000.000 (prej 3.900.000) tolarjev za leto

Pod pogojem: nima sklenjenega delovnega razmerja in ne opravlja druge dejavnosti

108. člen zakona govori o posebnih olajšavah, ki se nanašajo na vzdrževane družinske člane. Posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka znaša 474.500 tolarjev letno. Za vsakega naslednjega otroka je prikazano v tabeli (2. stolpec). Od šestega otroka dalje pa se prizna olajšava v višini 172.000 tolarjev letno glede na višino prejšnjega vzdrževanega otroka. Za vsakega vzdrževanega člana se zneski olajšav seštevajo.

TABELA 3: Posebne olajšave

VZDRŽEVANI OTROK

OLAJŠAVA, GLEDE NA ŠT.OTROK

MESEČNA OLAJŠAVA

LETNA OLAJŠAVA

1. VZDRŽEVANI OTROK

474.900 tolarjev (osnova) 39.575 tolarjev 474.900 tolarjev


+ 41.300 tolarjev 43.017 tolarjev 516.200 tolarjev


+ 213.400 tolarjev 57.358 tolarjev 688.300 tolarjev


+385.500 tolarjev 71.700 tolarjev 860.400 tolarjev


+557.600 tolarjev 86.042 tolarjev 1.032.500 tolarjev


557.600 tolarjev+172.000 tolarjev

100.375 tolarjev 1.204.500 tolarjev

Pripomniti velja, da za vzdrževanega člana, ki potrebuje posebno nego in ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove za 1.720.800 tolarjev letno. Po novem zakonu je še dodano, da enako velja za vzdrževanega člana, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Prav tako je v novem zakonu dodano, da olajšava velja za takega otroka do njegovega 18. leta starosti, za starejšega pa v primeru, če je neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta

20

nadaljeval šolanje, vendar pa to velja največ do 26. leta njegove starosti. Če pa je starejši od 26 let, pa se mu prizna le v primeru, če njegovo šolanje traja pet oziroma šest let na visoki stopnji, ali če zaradi bolezni ni mogel pravočasno končati šolanja. Olajšava za zaposlovanje –

1. zavezanec, ki v davčnem letu za nedoločen čas ali najmanj za dve leti zaposli delavca, ki prvič sklene delovno razmerje ali delavca, ki je bil pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi vsaj 12 mesecev prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, lahko uveljavlja znižanje davčne stopnje v višini 30% izplačane plače tega delavca. Davčna osnova se prizna za prvih 12 mesecev.

2. Zavezanec, ki v davčnem letu za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposli osebo, ki ima doktorat znanosti in pri tem ni bila zaposlena v drugi gospodarski družbi, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% izplačane plače tega delavca. Davčna osnova se prizna za prvih 12 mesecev.

3. Če zavezanec zaposli invalidno osebo, lahko uveljavi znižanje davčne osnove v višini 50% izplačane plače te osebe. Če pa zaposli 100% invalida, pa se mu davčna osnova zniža za 70% na izplačano plačo invalida.

4. Invalidna oseba, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanja invalidov in ne zaposluje delavcev, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS. Če gre za 100% invalida ali gluho osebo, pa v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS.

5. Zavezanec, ki sprejme dijaka ali študenta za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS.

6. Zavezanec - delodajalec, ki financira pokojninski načrt in plačuje premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, uveljavlja znižanje davčne osnove za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne več kot 549.000 tolarjev letno.

7. Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek plačil v denarju ali v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene, vendar za izplačila rezidentom, ki so izplačana posebno ustanovljeni za opravljanje take dejavnosti, in sicer v višini, ki je enak 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca.

8. Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek plačil v denarju ali v naravi političnim strankam in reprezentativnim sindikatom, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu.

Olajšava za investiranje -

1. Če lahko z računi dokažemo vlaganja v osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost v okviru gospodinjstva ali agrarne skupnosti, se nam prizna olajšava v višini 20% vloženih sredstev. To je, kadar gre za nakup zemljišč, nakup živali za osnovno čredo, nakup/izgradnjo/posodobitev kmetijskih gospodarskih objektov, ki služijo za opravljanje osnovne kmetijske ali gozdarske dejavnosti, za nakupe kmetijske ali gozdarske mehanizacije, nakup druge s tem povezane opreme. Ta olajšava se prizna zavezancu posamezniku, članu gospodinjstev ali agrarne skupnosti, ki ima pravico uporabljati zemljišče. Olajšava se lahko uveljavi v letu vlaganja in naslednjih štirih letih (Zakon o dohodnini, Uradni list RS 21/06).

21

3.2.1 Davčna stopnja Stopnje dohodnine za davčno leto so razvidne v naslednji tabeli.

TABELA 4: Stopnja dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo

če znaša neto davčna osnova v

nad Do

znaša dohodnina v tolarjih

1.300.000 tolarjev 16% 1.300.000

tolarjev 2.540.000 tolarjev 208.000 tolarjev +33% nad 1.300.000

tolarjev

2.540.000 tolarjev

5.140.000 tolarjev 617.200 tolarjev +37% nad 2.540.000 tolarjev

5.140.000 tolarjev

10.330.000 tolarjev 1.579.200 tolarjev +41% nad 5.140.000 tolarjev

10.330.000 tolarjev

3.707.100 tolarjev +50% nad 10.330.000 tolarjev

Zneski neto letnih davčnih olajšav se enkrat na leto uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem november predhodnega leta. Te zneske določi minister za finance (Zakon o dohodnini, Uradni list RS 21/06).

3.3 Postopek odmere dohodnine6 Davčni zavezanec mora napoved vložiti najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Napovedi za odmero dohodnine zavezancem (rezidentom) ni treba vložiti v dveh primerih:

• če njihovi dohodki v letu 2005, od katerih se plačuje dohodnina, niso presegli 564.400 tolarjev ali

• če je bila v letu 2005 pokojnina njihov edini dohodek, pod pogojem, da od pokojnine ni bila odtegnjena in plačana akontacija dohodnine in pri akontaciji dohodnine zavezanci niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane.

Napoved lahko vložijo tudi rezidenti držav članic EU (nerezidenti Republike Slovenije), ki so v letu 2005 izpolnjevali pogoje za uveljavljanje olajšave za rezidente držav članic EU. Če davčni zavezanec preneha biti rezident, mora vložiti napoved najpozneje do odhoda iz Slovenije, če odide iz Slovenije pred 31. marcem tekočega leta. Napoved vloži za obdobje davčnega leta, v katerem je bil rezident.

6 Povzeto po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list 21/06).

22

Dohodnino zavezancu odmeri davčni organ na podlagi napovedi, ki jo je zavezanec oddal pri pristojnem davčnem uradu. Od dohodnine, ki je odmerjena zavezancu za posamezno leto, se odšteje dohodnina, ki je bila plačana med letom (v nadaljevanju akontacija dohodnine). Če je akontacija višja kot letno odmerjena dohodnina, potem se zavezancu dohodnina vrne. V primeru, da pa je znesek letne odmerjene dohodnine višji od akontacije, potem mora zavezanec dohodnino še plačati. Odločbo o odmeri davka izda davčni organ na podlagi:

• davčne napovedi davčnega zavezanca ali; • v postopku davčnega nadzora, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Davek, izračunan v odmeri odločbe, mora biti plačan v 30 dneh od vročitve odločbe, če ni s tem zakonom za posamezno vrsto davkov ali zakonom o obdavčenju drugače določeno.

3.3.1 Akontacija dohodnine 1.Dohodek iz delovnega razmerja Izračuna in plača se od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine, ki se izplačujeta mesečno, in sicer tako, da se za posamezni dohodek uporabi stopnja dohodnine in lestvica, ki smo jo prikazali v prejšnjem podpoglavju. Le – ta je preračunana na 1/12 leta. 2.Dohodek iz dejavnosti Izračuna se za davčno leto od davčne osnove, ki vključuje tudi davčne olajšave in davčne stopnje. Predhodna akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z upravljanjem dejavnosti, se za davčno leto določi v višini akontacije dohodnine glede na zadnji obračun akontacije dohodnine. Akontacija dohodnine se za normirane odhodke plača v višini 25% . Če zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno varnost, pa se mu prizna znižana stopnja, vendar ne nižja od 10%. Akontacija dohodnine od dohodka, doseženega s posameznim poslom, se izračuna in plača po stopnji 25%. 3.Dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka se izračuna in plača po 10% stopnji od davčne osnove, če je katastrski dohodek na zavezanca enak ali večji od 10% povprečne plače v Sloveniji in 0% od davčne osnove, če za znesek ne dosega 10% povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto. Akontacija dohodnine za vsak drugi dohodek se izračuna in plača po 0% od davčne osnove, če je izplačilo enako ali manjše od 50.000 tolarjev oziroma 10% od davčne osnove, če izplačilo presega 50.000 tolarjev. Od katastrskega dohodka in drugega dohodka, ki ga doseže nerezident, se izračuna in plača akontacija dohodnine po 16% stopnji. 4.Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in dohodka iz premoženjskih pravic Akontacija se izračuna in plača po 25% stopnji od davčne osnove.

23

5.Drugi dohodki Akontacija se izračuna in plača po 25% stopnji od davčne osnove (Zakon o dohodnini, Uradni list RS 21/06).

3.4 Dobiček iz kapitala 7

3.4.1 Dobiček iz kapitala To je dobiček, ki je dosežen z odsvojitvijo kapitala.

3.4.2 Kapital Za kapital se štejejo:

• nepremičnine, • vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih

organizacijah (sem ne sodijo dolžniški vrednostni papirji, kot so obveznice) ter • investicijski kuponi.

3.4.3 Obdavčljiva odsvojitev kapitala Odsvojitev kapitala se obdavči, če gre za:

• prodajo kapitala, • dajanje kapitala v dar, • zamenjavo kapitala, • unovčite investicijskega kupona investicijskega sklada, • izplačilo dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada, • izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja, zmanjšanja lastniškega kapitala

gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja in izplačila lastniškega deleža.

7 Povzeto po Zakon o dohodnini, Uradni list RS 21/06).

24

3.4.4 Neobdavčljiva odsvojitev kapitala Osvojitev kapitala pa se ne obdavči v primerih, ko gre za:

• prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika8 ali osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe,

• odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, • prenos nepremičnine iz naslova razlastitev, • prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve

zastavne pravice na kapitalu in prenos nazaj posojilodajalcu oziroma zastavljalcu, • zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi vrednostnimi papirji istega

izdajatelja, kjer pa se razmerja med družbeniki ter kapital ne smejo spreminjati in kjer ni denarnega toka,

• zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega izdajatelja in ne sme biti denarnega doplačila,

• zmanjšanje osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve; zmanjšanje deleža v osebni družbi zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža; zmanjšanje vrednosti deleža, ki ga je vpisal član zadruge, ki je namenjeno kritju neporavnane izgube zadruge

• izplačilo deleža v dobičku družbenika osebne družbe, ki se odpiše od družbenikovega kapitalskega deleža,

• zamenjava delnic investicijske družbe z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada in

• prenos kapitala, ko gre za postopek prisilne izterjave obveznih dajatev.

3.4.5 Oprostitev Dohodnina se za kapitalske dobičke ne plača v naslednjih primerih:

• pri prvi odsvojitvi delnic (sem štejemo tudi odsvojitev podedovanih delnic), ki so pridobljene v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij ali deleža v kapitalu.

• odsvojitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem, ki ga je imel zavezanec v lasti in je tam bival zadnja tri leta. V primeru, da je del stanovanja ali stanovanjske hiše uporabljala za opravljanje dejavnosti ali ga je oddajal v najem, se tisti del ne upošteva kot odsvojitveni del,

• odsvojitev investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe,

• izguba, ki lahko nastane pri prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega pri procesu lastninskega preoblikovanja, ne zmanjšuje davčne osnove od dobička iz kapitala.

8 Preminula oseba z oporoko nakloni kapital drugi osebi.

25

3.4.6 Davčna osnova Davčna osnova pomeni razliko med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo pri pridobitvi. Če je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in pridobitvijo negativna, se lahko za to izgubo zmanjša davčna osnova za dobiček iz kapitala, vendar pa ne več kot znaša davčna osnova. Za izgubo pa se ne šteje negativna razlika, ki je posledica uskladitve s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin (več o tem v naslednjem podpoglavju). Če pride do negativne razlike pri odsvojitvi vrednostnih papirjih in investicijskih kuponih, se zavezancu davčna osnova ne zmanjša takrat, če v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni kapital ali pravico do nakupa takega kapitala ali če zavezanec odsvoji kapital in njegov družinski član ali pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do njega v višini 25% v obliki vrednosti deležev ali glasovalne pravice, pridobi istovrstni kapital. Če pride do pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi in ga ima zavezanec pri borznoposredniški družbi, se zmanjša za stroške provizij, vendar ne za več kot 1,5% pozitivne razlike.

3.4.7 Vrednost kapitala ob pridobitvi

Všteva se nabavna vrednost kapitala, ki je valorizirana (posledica uskladitve s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin). Vštevajo se tudi stroški. To so:

• opravljene investicije in stroški, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine, • znesek davka na dediščine, darila ter na promet nepremičnin, ki ga je zavezanec

plačal ob pridobitvi kapitala, • provizija, ki jo zavezanec plača borznoposredniški hiši, družbi za upravljanje

(upravlja vzajemne sklade) ali nepremičninskemu posredniku za posredovanje pri pridobitvi kapitala in provizija, ki jo je zaveznik plačal priznani9 borzi vrednostnih papirjev in klirinško depotni družbi. Priznavajo se v višino dejanskih stroškov, vendar ne več kot 1% od nabavne vrednosti kapitala ob pridobitvi.

• stroški, ki so nastalo zaradi cenitve pridobljene nepremičnine.

Kot nabavna vrednost se šteje vrednost kapitala v času pridobitve, ki je navedena v prodajni ali drugi pogodbi. Če kapital ni pridobljen na podlagi take pogodbe ali če vrednost kapitala ni razvidna, potem se za nabavno vrednost šteje vrednost kapitala ob pridobitvi, kar pa mora zavezanec dokazati z ustreznimi dokazili.

Če zavezanec pridobi delnice na način, da delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnice po znižani ceni, se kot nabavna vrednost šteje primerljiva tržna cena delnice na dan, ko je zavezanec pridobil delnico.

9 Priznana borza je, katere organizator je polnopravni član svetovnega združenja borz (World Federation of

Exchange - WFE).

26

Če zavezanec pridobi delnico ali delež preoblikovanja dobička ali rezerv v delu, ki je oblikovan iz dobička ali prevrednotovalnega popravka dobička ali rezerv plačnika v osnovni kapital ali ko se poveča lastniški delež zavezanca, se za nabavno vrednost šteje nominalna vrednost delnic ali vrednost pridobljenega oziroma povečanega deleža v preoblikovanju. Stroški se priznavajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 45.000 tolarjev.

Nabavna vrednost nepremičnin, vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov se za čas od koledarskega leta pridobitve kapitala do odsvojitve usklajuje s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji.

3.4.8 Vrednost kapitala ob odsvojitvi Šteje se v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi. Če ne poznamo vrednosti kapitala ob odsvojitvi, potem se šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi. Vrednost kapitala se lahko zmanjša za naslednje stroške:

• znesek davka na nepremičnine, • provizijo, ki jo zavezanec plača borzno posredniški hiši, družbi za upravljanje z

vzajemnimi skladi, nepremičninskemu posredniku, priznani borzi vrednostnih papirjev in klirinško depotni družbi. Priznavajo se v višini dejanskih stroškov, vendar skupaj ne več kot 1% od vrednosti kapitala ob odsvojitvi.

• stroške, ki jih je zavezanec plačal za ocenitev nepremičnine. Priznavajo se v višini dejanskih stroškov, a ne smejo presegati 45.000 tolarjev.

3.4.9 Odlog ugotavljanja davčne obveznosti Davčna obveznost zavezanca pri odsvojitvi kapitala se ne ugotavlja v naslednjih primerih:

• če zavezanec podari kapital svojemu zakoncu ali otroku in • če je zamenjani delež v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev,

kot to določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb10 Ugotavljanje davčne obveznosti se odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve kapitala, ki jo opravi zavezančev zakonec ali otrok. V tem primeru se za čas pridobitve in za nabavno vrednost šteje datum oziroma nabavna vrednost, ko je darovalec pridobil kapital. Prav tako se odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve kapitala, ko gre za zamenjavo deležev v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev. V tem primeru se kot čas pridobitve in kot nabavna vrednost štejeta čas oziroma nabavna vrednost ob času , ko so bili zamenjani deleži pridobljeni. 10 41. in 42. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. (26. januar 2005)

27

3.4.10 Čas pridobitve kapitala Za čas pridobitve kapitala se šteje datum, ko je bila pogodba sklenjena oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa. Šteje se tudi datum, ki je razviden na dokazilih. Če gre za nepremičnino, ki jo izvaja zavezanec sam, se za ta čas šteje datum izdaje gradbenega dovoljenja. Če jo izvaja druga oseba, pa se za čas pridobitve šteje datum sklenitve pogodbe med njima. V primeru, da zavezanec v dveh letih ne prevzame zgrajene nepremičnine, se za čas pridobitve šteje datum prevzema zgrajene nepremičnine. Če sta čas pridobitve objekta in čas pridobitve zemljišča različna in se objekt odsvoji, se za čas pridobitve šteje čas pridobitve objekta. Če je zavezanec pridobil kapital, katerega lastniki so tudi druge osebe in se tak kapital kasneje razdeli, se za čas pridobitve šteje čas, ko je na kapitalu pridobil solastninsko pravico oziroma ko je kapital pridobil v skupno rabo.

3.4.11 Čas odsvojitve kapitala Za čas odsvojitve kapitala se šteje datum, ko je bila pogodba sklenjena oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa. Šteje se tudi datum, ki je razviden na dokazilih.

3.4.12 Vodenje evidenc zalog kapitala Zavezanec je dolžan voditi evidenco zaloge za vrednostne papirje in investicijske kupone. Voditi jih mora po metodi zaporednih cen (FIFO). Zavezanec lahko ločeno vodi evidenco zalog istovrstnih vrednostnih papirjev, ki jih ima v gospodarjenju pri borzno posredniški družbi.

3.4.13 Pravilo vštevanja v dohodke davčnega leta Sem štejemo dohodek, ki je dosežen v davčnem letu kot dobiček iz kapitala ali realizirane izgube iz kapitala. Dobiček je dosežen in izguba realizirana v času odsvojitve kapitala.

28

3.4.14 Stopnja in obveznost plačevanja dohodnine od dobička iz kapitala Dohodnina se plača od davčne osnove po stopnji 20%. Stopnja dohodnine od dobička iz kapitala pa se vsako peto leto znižuje in znaša po dopolnjenih:

• petih letih imetništva kapitala: 15%, • desetih letih imetništva kapitala: 10%, • petnajstih letih imetništva kapitala: 5% in • dvajsetih ali več letih imetništva kapitala: 0%

Izračun dohodnine se opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali odmero dohodnine. Izračun z davčnim odtegljajem mora opraviti plačnik davka. Izračun pa opravi davčni organ na podlagi davčne napovedi, ki jo odda zavezanec (Zakon o dohodnini, Uradni list RS 21/06).

3.4.15 Postopek odmere dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu 11

Pri odsvojitvi vrednostnih papirjev, mora davčni zavezanec oddati napoved za odmero dohodnine do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Nerezident mora napoved oddati v 15 dneh od odsvojitve vrednostnega papirja in drugega deleža v kapitalu, razen, če vse odtujitve napove že v preteklem letu. Takrat lahko odda do 28. februarja. Zavezanec mora napoved oddati pri davčen organu. Napovedi ne vložijo tisti, ki so dosegli dobiček ali izgubo pri prvi odsvojitvi delnic ali deležu v kapitalu, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Pri odsvojitvi nepremičnine mora davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine oddati v 15 dneh od dneva odsvojitve nepremičnine. Če je bila nepremičnina pridobljena pred 1.1.2002, napovedi ni potrebno oddati. Napoved mora zavezanec oddati pri pristojnem davčnem organu, kjer nepremičnina leži. Spodaj imamo dva obrazca, ki ju mora davčni zavezanec izpolniti v primeru, če gre za odsvojitev vrednostnih papirjev ali drugih deležev v kapitala ter kadar gre za odsvojitev nepremičnin.

11 Povzeto po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list 21/06).

32

Vir: Davčna uprava republike Slovenije. 2006. Napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov - do 28. 2. 2007

33

Ker smo v našem primeru imeli opravka samo z delnicami, smo izpolnili prvi popisni list. Za vse popisne liste velja, razen za zadnjega, da so bili deleži odsvojeni pred potekom dvajsetih let od pridobitve. Drugi se izpolni, ko je gre za posamezni vrednostni papir, ki je v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi. Izpolnjuje se v primeru, ko zavezanec vodi ločeno evidenco zalog vrednostnih papirjev, ki jih ima v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi. Tretji popisni list se izpolni za tiste deleže v gospodarski družbi, zadrugi ali drugi organizacijski obliki (Pravilnik o obrazcih za napoved za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napoved za odmero dohodnine od obresti, dividend in dobička iz kapitala,Uradni list RS 123/05). Predpostavljamo, da je zavezanec odsvojil stanovanjsko hišo, katere lastnik je bil zadnja tri leta, katera ima največ dve stanovanji s pripadajočim zemljiščem. Zato je bil zavezanec oproščen plačila dohodnine v celoti.

35

Vir: Davčna uprava republike Slovenije. 2006. Napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine.

36

PRIMER 1: Izračun kapitalskega dobička v Sloveniji Zavezanec bo moral do 28. februarja od prodaje delnic oddati napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu. Davčna osnova znaša 17.000 tolarjev, torej bo davčni zavezanec dolžan plačati dohodnino v višini 20% od davčne osnove. Tako obveznost znaša 3.400 tolarjev. V primeru, da bi zavezanec imel v lasti delnice vsaj 5 let, bi bil obdavčen po stopnji 15%. In kako je s tem pri izpolnjevanju napovedi za odmero dohodnine? Ker je davčni zavezanec napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala oddal že v roku, v napoved za odmero dohodnine vpiše poleg dohodkov iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter druge dohodke in razne olajšave. Ne vpiše pa napovedi za kapitalske dobičke. Ali bo zavezanec moral dohodnino še plačati ali bo dobil del denarja vrnjenega, je odvisno od njegovih prihodkov in olajšav. V ta izračun se nismo spuščali, saj je naš cilj izračun kapitalskega dobička. Ko je šlo za odsvojitev nepremičnine, je bil zavezanec lastnik najmanj tri leta, kar pomeni, da je oproščen plačila dohodnine iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine.

3.5 Sklepne ugotovitve S tem zakonom je prišlo do nekaterih sprememb pri obdavčitvi fizičnih oseb. Če povzamemo, je ena izmed sprememb glede na zakon iz prejšnjega leta to, da je v celoti črtano poglavje v zvezi z vzajemnimi skladi. Torej, ta zakon jih posebej ne obravnava. Nekaj določil je pri podpoglavju obresti in dividende. Do bistvenih sprememb pri olajšavah ni prišlo. Prav tako so davčni razredi ostali enaki. Pri določanju dobička iz kapitala pa je prišlo do spremembe, saj se kot kapital šteje nepremičnina, vrednostni papirji ter dodani so investicijski kuponi. Sem ne sodijo več pretežni lastniški deleži. Največja sprememba pa je v tem, da se dobiček iz kapitala ne obdavčuje več po 25% stopnji, temveč po 20% stopnji. Dodane so tudi določene ugodnosti, in sicer, da se vsako peto leto imetništva dobička iz kapitala zmanjšuje stopnja obdavčitev. Po petih letih imetništva ta znaša 15%, po desetih 10%, po petnajstih 5% in po dvajsetih letih imetništva je stopnja obdavčitev enaka 0%.

37

4 OBDAVČEVANJE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH OSEB NA

HRVAŠKEM

4.1 Dohodnina

4.1.1 Splošne določbe Davek na dohodek se ugotavlja in plačuje kot narekuje zakon (Zakon o porezu na dohodak, Narodne novine 177/04).

4.1.2 Zavezanci Zavezanec je fizična oseba, ki ustvarja dohodek. Če več fizičnih oseb skupaj ustvarijo dohodek, je davčni zavezanec vsak od teh fizičnih oseb. Obdavčen je za svoj del, ki ga je ustvaril. Davčni zavezanec je tudi naslednik za vse davčne obveznosti, ki izhajajo iz dohodka, ki ga je predhodnik ustvaril pred smrtjo in po njej. Zavezanec (fizična oseba) je rezident v primeru: 1. če ima prebivališče ali običajno bivališče v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju

RH), 2. če nima prebivališča in ne običajnega bivališča v RH, vendar pa je zaposlen v

državni službi RH in s strani te službe tudi prejema plačo. Zavezanec (fizična oseba) je nerezident v primeru:

• če nima prebivališča in ne običajnega bivališča v RH, vendar v RH ustvarja dohodek, ki je obdavčen po odredbah tega zakona (Zakon o porezu na dohodak, Narodne novine 177/04).

4.1.3 Viri dohodka Dohodek, ki je obdavčen po tem zakonu, je:

1. dohodek od nesamostojnega dela, 2. dohodek iz samostojne dejavnosti, 3. dohodek od premoženja in premoženjskih pravic 4. dohodek iz kapitala, 5. dohodek iz zavarovanja, 6. drugi dohodki (Zakon o porezu na dohodak, Narodne novine 177/04).

38

4.1.4 Predmet obdavčitve Dohodek je razlika med prejemki v davčnem obdobju in izdatki, ki so nastali v istem obdobju. Prejemki so denar, stvari, material, storitve in drugo, ki jih je zavezanec v davčnem obdobju prejel. Izdatki so zmanjšanje dobrin, ki imajo denarno vrednost in ustvarijo prejemek. Prejemki se pripisujejo osebi, ki jih je ustvarila. V primeru prenehanja davčne obveznosti se pripišejo osebi, ki na temelju njihovega povečanja povečuje gospodarsko moč. Enako velja za izdatke. Prejemki in izdatki, ki so nastali na ime in na račun druge osebe, se ne obravnavajo kot prejemek ali izdatek in ne vplivajo na višino dohodka. Kot izdatek se ne štejejo niti izdatki, ki se ne ločijo od osebnih izdatkov in niso nastali z namenom ustvarjanja prejemka. To so:

• davek na kapital, • davek na dedovanje in darila • drugi osebni dohodki, • izdatki za denarne kazni in prekrške in • izdatki za stroške sodišča ali upravnega postopka.

1.Dohodek iz nesamostojnega dela Je razlika med prejemki v davčnem obdobju in izdatki, ki so nastali v istem obdobju. Prejemki so prejemki, za katere se plačuje davek na dohodek (plače), na dedovanje in darila, nadomestila plač, izdatki pa so izdatki za denarne kazni in prekrške, stroške sodišča ali upravnega postopka. Izdatki so tudi vplačane premije za življenjsko zavarovanje do višine 33.000 tolarjev (1.000 KN), za vsak mesec davčnega obdobja. 2. Dohodek iz samostojne dejavnosti Kot dohodek iz samostojne dejavnosti se štejejo:

• dohodek iz obrti in obrtniške dejavnosti (sem se štejejo vse dejavnosti v zvezi z obrtjo, proti povračilo ali končna prodaja premoženjskih pravic, prodaja, zamenjava ali prenos več kot treh nepremičnin ali več kot treh premoženjskih pravic iste vrste v obdobju od petih let. Leta začnejo teči z dnem odtujitve prve nepremičnine),

• dohodek iz svobodnega poklica (sem štejemo samostojne zdravnike, veterinarje, odvetnike, revizorje, inženirje, arhitekte, davčne svetovalce, notarje, stečajne upravitelje, prevajalce, tolmače, turistične delavce, znanstvenike, književnike, izumitelje, novinarje, umetnike in športnike) in

• dohodek iz poljedelstva in gozdarstva (gre za koriščenje bogastva zemlje in narave. Zavezanci so poljedelci in gozdarji, vendar samo v primeru, da so hkrati zavezanci za davek na dodano vrednost).

39

Prejemki so: • denar, stvari, materialne pravice, storitve, ki jih je zavezanec prejel v preteklem

davčnem obdobju (določajo se po njihovi tržni vrednosti), • prejemki od prodaje in izvzetje stvari in pravic, ki služijo za opravljanje samostojne

dejavnosti in tiste, ki se morajo voditi v popisu dolgoročne lastnine. To so prihodki od odtujitve kot prihodki likvidacije in

• neplačane obresti za sredstva in plasmaje sredstev, ki služijo za opravljanje dejavnosti.

Izdatki so:

• vse dobrine davčnega zavezanca skozi davčno obdobje zaradi pridobitve, zavarovanja in varovanja poslovnih prejemkov. Kot poslovni izdatki se štejejo tudi knjigovodske vrednosti posamično ali skupno prodanih ali izvzetih dobrin dolgoročne lastnine. Štejejo se tudi stroški likvidacije in stroški odtujitve,

• plačane obresti za kredite in posojila, ki služijo za opravljanje dejavnosti, • izdatki za material, proizvode, blago, energijo in storitve, ki služijo za pridobivanje

prejemkov in se priznajo v višini nabavne cene ali stroškov proizvodnje ter • plače.

Dolgoročna lastnina so stvari in pravice, če je njihova nabavna vrednost večja od 66.000 tolarjev (2.000 KN) in obdobje mora biti daljše od enega leta. Popis dolgoročnega premoženja služi za določanje izdatkov amortizacije. 3. Dohodek od premoženja in premoženjskih pravic Gre za razliko med prejemki od najemnin, zakupnin, najema stanovanj, sob in postelj potnikom, turistom in kampov, prejemki od občasnih omejenih avtorskih pravic, pravic industrijskega lastništva, prejemki od odvzetih nepremičnin in premoženjskih pravic in izdatki, ki so nastali v obdobju v zvezi s temi prejemki. Če pri določanji dohodka od zakupnin, najemnin, prihodkov od premoženjskih pravic ter prihodkov od odtujitve nepremičnin in premoženjskih pravic prihodek ni prijavljen ali ni prijavljen v tržnem znesku, potem ga določi Davčna uprava po tržnih cenah, kjer se ti nahajajo. Dohodek od odtujitve nepremičnin pa ni obdavčljiv, če je nepremičnina služila kot stanovanje davčnemu zavezancu ali vzdrževanim družinskim članom. Enako je v primeru, če je nepremičnina ali premoženjska pravica odtujena po treh letih od leta nakupa. Tako je tudi v primeru, če je bilo odtujeno po dogovoru med zakoncema ali sorodnikoma, ko pride do zakonske razveze ali nasledstvom nepremičnine ali premoženjske pravice. Dohodek od premoženja in premoženjskih pravic je obdavčen le v primeru, če ne gre za dohodek, ki je obdavčen kot dohodek iz samostojne delavnosti. Pri dohodku iz premoženja na temelju najema ali zakupa premičnin in nepremičnin, se priznajo izdatki v višini 30% od ustvarjene najemnine oziroma zakupa. 4. Dohodek iz zavarovanja To so prejemki od vplačanih in davčno priznanih premij življenjskega zavarovanja z varčevanjem in prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem. Če pride do odkupa police življenjskega in prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ali prenehanja, se kot dohodek

40

prizna znesek prejemkov, če je ta manjši od vplačanih premij zavarovanja. Niso pa priznani izdatki. 5. Drugi dohodek Za drugi dohodek se šteje tisto, kar ne sodi k dohodku iz nesamostojnega dela, dohodku iz samostojne dejavnosti, dohodku od premoženja in premoženjskih pravic, dohodku iz kapitala ali k dohodku iz zavarovanja. Sem sodijo naslednji prejemki:

• od članov odbora trgovskih družb, upravnih odborov, upravnih svetov in drugih njim odgovarjajočih oseb,

• avtorsko plačilo, • prejemki od funkcije športnikov, • prejemki od funkcije trgovskih potnikov, agentov, akviziterjev, športnih sodnikov

in delegatov, tolmačev, prevajalcev, turističnih delavcev, svetovalcev, sodnih izvršiteljev itd.

• prejemki učencem in študentom na rednem šolanju, • štipendije učencem in študentom za redno šolanje na srednjih, višjih in visokih

šolah ter na fakultetah, • športne štipendije, • nagrade za športne dosežke.

Med izdatke pa uvrščamo:

• vplačani dobropisi za obvezno zavarovanje, • v višini 30% prihodkov pa se priznajo v primerih, če gre za:

avtorsko plačilo, profesionalno delovanje novinarjev, umetnikov in športnikov, prihodek nerezidentov za opravljanje umetniške, ustvarjalne zabavne,

športne, književne in likovne dejavnosti ter dejavnosti v zvezi s tiskom, radiom ali televizijo ter zabavnimi prireditvami.

6. Skupni dohodek O tem govorimo v primeru, če je več fizičnih oseb ustvarilo dohodek s skupnim opravljanjem samostojne dejavnosti, vsaka od teh fizičnih oseb pa plača del davka na dohodek, ki mu pripada. Tako dohodek kot izguba se med fizične osebe delijo glede na dogovor, ki ga imajo. Če tega dogovora ni, potem se deli na enake dele. Delu dohodka ali izgube se dodajo prejemki, ki ga vsaka posamezna oseba ustvari s svojim delom. To velja tudi, če več fizičnih oseb ustvarja dohodek od premoženja ali premoženjskih pravic (Zakon o porezu na dohodak, Narodne novine 177/04).

4.1.5 Davčna osnova in davčne olajšave Davčna osnova rezidenta je vsota vseh dohodkov iz:

1. dohodka od nesamostojnega dela, 2. dohodka iz samostojne dejavnosti, 3. dohodka od premoženja in premoženjskih pravic 4. dohodka iz kapitala,

41

5. dohodka iz zavarovanja, 6. drugega dohodka,

ki ga rezident ustvari doma in v tujini (načelo svetovnega dohodka12), vendar zmanjša za osebni odbitek. Davčna osnova nerezidenta je vsota vseh dohodkov iz:

7. dohodka od nesamostojnega dela 8. dohodka iz samostojne delavnosti 9. dohodka od premoženja in premoženjskih pravic, 10. dohodka iz kapitala, 11. dohodka iz zavarovanja, 12. drugega dohodka,

ki ga nerezident ustvari doma (načelo domačega dohodka13), vendar zmanjša za osebni odbitek. Dohodek iz samostojne delavnosti, ki ga zavezanec ustvari doma ali v tuji državi, se zmanjša za:

• znesek plač novozaposlenih oseb in nagrad učencem za opravljeno prakso, • znesek izdatkov za šolanje in strokovno izobraževanje, • znesek izdatkov za raziskave in razvoj, • preneseno izgubo, ki jo rezident na osnovi opravljanja samostojne dejavnosti

ustvari doma ali v tujini, nerezident pa v domači državi.

TABELA 5: Splošne olajšave na Hrvaškem

REZIDENT OLAJŠAVA OPOMBE Rezident skupni znesek ustvarjenega dohodka se

zmanjša za osnovni osebni odbitek v višini 52.800 tolarjev (1.600 KN) za vsak mesec davčnega obdobja (to je 633.600 tolarjev (19.200 KN) na letni ravni). Za ustvarjeno pokojnino na temelju vplačil za pokojninsko zavarovanje in premij zavarovanja, se prizna osebni odbitek v višini 52.800 tolarjev (1.600 KN), vendar ne višje kot 99.000 tolarjev (3.000 KN) mesečno.

Rezident osnovni osebni odbitek se lahko poveča za 0,5 osnovnega odbitka za vzdrževane ožje družinske člane ali nekdanjega zakonca, za katerega plačuje alimente

Delni invalid osnovni odbitek se lahko poveča za 0,3 osnovnega odbitka za rezidenta, vzdrževane ožje družinske člane,

12 Za razlago glej poglavje 5. 13 Načelo domačega dohodka pomeni, da je zavezanec obdavčen samo v domači državi.

42

REZIDENT OLAJŠAVA OPOMBE vsakega otroka , če je invalid

100 % invalid osnovni odbitek se lahko poveča za 1,00 osnovnega odbitka davčnega zavezanca , vzdrževanega člana ožje družine in vsakega otroka, če je le-ta 100% invalid

Pod pogojem: da mu je priznana pravica do tuje nege in pomoči

Do višine 396.000 tolarjev (12.000 KN) lahko koristijo olajšavo za: - zdravstvene storitve, - če gre za nakup ali gradnjo prvega stanovanja/hiše na področju RH

- vendar ne, ko gre za korekcijske operacije ali podobno - zdravstvene storitve morajo biti storjene v zdravstvenih ustanovah ali s strani zdravstvenega delavca

Davčni zavezanec lahko poveča svoj osebni odbitek v višini 2% prihodkov, če gre za kulturne namene, izobraževanje, znanstvene in zdravstvene namene, humanitarne namene, športne in verske namene. Osnovni osebni odbitek znaša 52.800 tolarjev (1.600 KN) in ta znesek pomnožimo z osnovnim osebni odbitkom. Tako dobimo naslednje vrednosti mesečnih zneskov osebnega odbitka:

TABELA 6: Olajšave za vzdrževane družinske člane

VZDRŽEVANI ČLAN

OSNOVNI OSEBNI

ODBITEK

MESEČNI ZNESEK OSEBNEGA ODBITKA

LETNI ZNESEK OSEBNEGA ODBITKA

1. VZDRŽEVANI ČLAN 0,5 26.400 (800 KN) 316.800 (9.600 KN)

2. VZDRŽEVANI ČLAN 0,7 36.960 (1.120 KN) 443.520 (13.440 KN)



5. VZDRŽEVANI ČLAN 1,9 100.320 (3.040 KN) 1.203.840 (36.480 KN)

6. VZDRŽEVANI ČLAN 2,5 132.000 (4.000 KN) 1.584.000 (48.000 KN) Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega člana od petega naprej, se faktor osnovnega osebnega odbitka progresivno povečuje, in sicer za 0,6;0,7;0,8;0,9;1,0; itd. Mesečni osebni odbitki se seštejejo, tako v primeru dveh vzdrževanih članov, znaša letni osebni odbitek 760.320 tolarjev (23.040 KN) (Zakon o porezu na dohodak, Narodne novine 177/04).

43

4.1.6 Davčna stopnja Davek na dohodek se plača od davčne osnove:

• po stopnji 15% do 105.600 tolarjev mesečno oziroma 3.200 KN (1.267.200 tolarjev letno oziroma 38.400 KN letno) (dvakratni osnovni odbitek-osnovni osebni odbitek znaša 105.600 mesečno oziroma 3.200 KN mesečno)

• po stopnji 25% od 105.600 do 264.000 tolarjev mesečno oziroma od 3.200 KN do 8.000 KN (od 1.267.200 do 3.168.000 letno oziroma od 38.400 KN do 96.000 KN letno ) (med dvakratnim in petkratnim zneskom osnovnega osebnega odbitka)

• po stopnji 35% od 264.000 in 739.200 tolarjev mesečno oziroma 8.000 KN do 22.400 KN (od 3.168.000 do 8.870.400 tolarjev letno oziroma od 96.000 KN do 268.800 KN letno) (med petkratnim in štirinajstkratnim zneskom osnovnega osebnega odbitka) in

• po stopnji 45% nad mesečnim zneskom 739.200 oziroma 22.400 KN(nad 8.870.400 tolarjev letno oziroma 268.800 KN letno) (nad štirinajstkratnim zneskom osnovnega osebnega odbitka) (Zakon o porezu na dohodak, Narodne novine 177/04).

4.1.7 Postopek odmere dohodnine Napoved za odmero dohodnine morajo zavezanci oddati najkasneje do zadnjega dne v februarju, in sicer za preteklo davčno obdobje. Zavezanec izpolni obrazec, ki je zelo podoben obrazcu za napoved dohodnine pri nas. Primer obrazcev za Slovenijo in Hrvaško je viden v prilogi 1 (za Slovenijo) in prilogi 2 (za Hrvaško). Davek na dohodek se mora plačati v 15 dneh od prejema odgovora davčnemu zavezancu, ki ga prejme na podlagi obračuna davka na dohodek s strani davčne uprave. Če je davčni zavezanec v času davčnega obdobja plačal višjo akontacijo davka na dohodek, potem se mu preveč plačani del vrne. Tako je pri vseh vrstah davka na dohodek, razen pri davku na dohodek iz samostojne dejavnosti. Višje plačan davek se jim na njihovo zahtevo vrne ali pa se prenese v naslednje davčno obdobje. V primeru davka od dohodka iz nesamostojnega dela pa je tako; delodajalec in plačnik prihodka in pokojnine sta dolžna izvršiti letni obračun davka na dohodek in dodatnega davka na dohodek z zadnjim izplačilom dohodka iz nesamostojnega dela v tem letu, če med letom dohodek iz nesamostojnega dela ni bil redno izplačan, prav tako ni izkoriščen osebni odbitek in ne izdatki za vplačane premije zavarovanja. Tako je po tej osnovi davčno breme v določenih mesecih bilo različno, davek pa je bil plačan v večjem znesku. Prijavo je potrebno oddati do 28. februarja (Zakon o porezu na dohodak, Narodne novine 177/04).

44

4.1.8 Akontacija dohodnine

1. Akontacija davka iz nesamostojnega dela Obračunati, odtegovati in plačati morata delodajalec in plačnik prejemka ali plače ter pokojnine. Lahko ga obračuna in plača tudi sam davčni zavezanec. Akontacija se plača pri vsakem izplačilu. To pa ne velja v primeru izplačila pokojnin. Takrat pokojninski zavod izplača v koledarskem mesecu za več preteklih mesecev. Akontacija davka na dohodek iz nesamostojnega dela se obračunava po stopnji 15 % od mesečne davčne osnove do največ dvakratnega zneska osnovnega osebnega odbitka. Po stopnji 25% od razlike davčne stopnje med dvakratnim in petkratnim zneskom osnovnega osebnega odbitka, po stopnji 35% od razlike davčne stopnje med petkratnim in štirinajstkratnim zneskom osnovnega osebnega odbitka in po stopnji 45% na davčno stopnjo nad štirinajstkratnim zneskom osnovnega osebnega odbitka. 2. Akontacija dohodka iz samostojne dejavnosti Mesečna akontacija se plača po rešitvah davčne uprave. Ta lahko na zahtevo davčnega zavezanca spremeni višino mesečnega zneska. Zavezanec prvo leto delovanja ne plača mesečne akontacije, ampak jo začne plačevati po prvi davčni prijavi. Akontacija se plačuje mesečno, do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec. 3. Akontacija davka na dohodek od drugih dohodkov Akontacija se plačuje po 25% stopnji brez priznavanja osebnega odbitka. Akontacijo davka obračuna, odteguje in plača plačnik za vsako izplačilo. Obračuna in plača ga lahko tudi davčni zavezanec v roku osmih dni, če je bil dohodek ustvarjen v tujini brez posredovanja domačega plačnika. 4. Akontacija davka od dohodka od premoženja in premoženjskih pravic Akontacija od najemnin, zakupnin, razen dohodka ustvarjenega z oddajanjem sob in posteljem potnikom in turistom ter organiziranim kampom, se plača zadnji dan v mesecu za tekoči mesec, in sicer v višini 15%. Akontacijo davka na dohodek od premoženjskih pravic obračuna, odteguje in plača plačnik prihodka kot akontacijo davka po odbitku14 istočasno s plačilom prihodka in to od skupne koristi po stopnji 25% brez priznavanja osebnega odbitka. Akontacija davka na dohodek, če gre za prodajo, zamenjavo ali drugi prenos nepremičnine in premoženjskih pravic plačajo davčni zavezanci enkratno na posamezno ustvarjeni prihodek in to v roku 15 dni od dneva prejetja odgovora davčne uprave o določenem davku na dohodek. Akontacija se določa v višini 25% davčne osnove. 5. Akontacija davka na dohodek iz zavarovanja Akontacijo obračuna, odteguje in plača plačnik prihodkov, sočasno z izplačilom, kot davek po odbitku. Akontacija se plača od osnove prihodkov v višini vplačanih davčno priznanih

14 Davek po odbitku je davek iz dejavnosti, ki ga mora plačati davčni zavezanec, če je izplačevalec pravna

oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnosti (http://www2.gov.si/zak/Zak_vel.nsf/0/fb7cf21ef60c2c0ac125662b0023566f?OpenDocument).

45

premij zavarovanja, skratka v višini izplačane kvote, če je manjša od vplačanih premij zavarovanja, v višini 15% (Zakon o porezu na dohodak, Narodne novine 177/04).

4.2 Dohodek iz kapitala

4.2.1 Določanje dohodka iz kapitala Sem spadajo prejemki od:

• obresti (prihodki, ki jih fizične osebe ustvarijo na podlagi dajanja kreditov in posojil) in

• delnic (prihodek je razlika med tržno vrednostjo delnice in opcijskim dogovorom cene delnice).

• prodaje, zamenjave ali drugega prenosa premoženja in koriščenja storitev.

Pri določanju davka od dohodka iz kapitala se ne priznajo izdatki. Zakon narekuje, da so dividende obdavčene po stopnji 15%, če so te ustvarjene med 1. januarjem 2001 in 31. decembrom 2004, drugače pa se dividenda ne smatra kot dohodek (Zakon o porezu na dohodak, Narodne novine 177/04).

4.2.2 Določanje akontacije davka na dohodek iz kapitala Akontacija davka na dohodek od prodaje, zamenjave ali drugega prenosa premoženja in koriščenja storitev obračunavajo, odtegujejo in plačajo izplačevalci istočasno z izplačilom prihodkov, kot davek na dobiček, po stopnji 35%, brez priznavanja osebnega odbitka. Akontacija davka na dohodek od obresti, se plača po odbitku, po stopnji 35%, brez priznavanja osebnega odbitka. Akontacija na dohodek prihodkov na osnovi dodelitve ali opcijskega nakupa lastnih delnic, se plača po odbitki, v stopnji 15%, brez priznavanja osebnega odbitka (Zakon o porezu na dohodak, Narodne novine 177/04).

4.2.3 Postopek odmere dohodnine od dobička iz kapitala

Na Hrvaškem ne uporabljajo obrazcev za napoved odmere odsvojitve vrednostnih papirjev ali drugih deležev v kapitalu ter kadar gre za odsvojitev nepremičnin. Uporabljajo pa spodnji obrazec:

46

Vir: Porezna uprava. Pravilnik o porezu na dohodak. 2006.

Ta obrazec je potrebno oddati do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto. To pa ne velja samo za dobiček iz kapitala, temveč tudi za dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, dohodek iz zavarovanja ter druge dohodke.

Spodaj smo tako kot pri Sloveniji naredili primer z istimi podatki, vendar preračunanimi po davčnih stopnjah, ki jih narekuje hrvaški zakon. Tako bomo lahko videli, kateri način obdavčitve je ugodnejši. Podatke smo povzeli iz Pravilnika o porezu na dohodak, Narodne novine 96/06.

PRIMER 2: Izračun kapitalskega dobička na Hrvaškem

Posebnost na Hrvaškem je, da so dividende obdavčene po stopnji 15%, saj zakon narekuje, da se dividende in delnice, ki so ustvarjene med 1.januarjem 2001 in 31. decembrom 2004 in so izplačane po začetku veljavnosti tega zakona, obdavčene po 15% stopnji. Drugače pa se dividende ne upoštevajo kot dohodek. Za primer smo vzeli iste podatke kot za izračun v Sloveniji (glej primer 1). Višina prodane vrednosti teh delnic znaša 17.000 tolarjev. Tako je ta vrednost obdavčena po 15% stopnji (na Hrvaškem velja, da so delnice kupljene med 1.januarjem 2001 in 31. decembrom 2004, obdavčene po 15% stopnji) in tako davek znaša 2.550 tolarjev. S tem izračunom in izračunom v primeru 1 smo ugotovili, da imamo v Sloveniji višjo obdavčitev kapitalskih dobičkov. Ta v Sloveniji znaša 3.400 tolarjev. Vendar pa to velja samo za prvih pet let imetništva. Po petih letih imetništva stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji znaša 15% in se znižuje vsakih pet let. Po dvajsetih letih je stopnja enaka 0%.

47

Pri izračunu davka na nepremičnine velja, da le – ta ni obdavčena, če je služila kot stanovanje tako davčnemu zavezancu kot vzdrževanih družinskim članom. To velja isto kot pri nas, samo da naš zakon narekuje, da je moral zavezanec bivati v njej vsaj tri leta.

4.3 Sklepne ugotovitve V primerjavi z zakonom iz leta 2001 je prišlo z letom 2005 do velikih sprememb. Namesto treh davčnih razredov, so nastali štirje, dodana sta dohodka iz zavarovanja ter drugi dohodki. Ta v prejšnjem zakonu nista bila opredeljena. Tudi ostale opredelitve posameznih vrst dohodkov so bile zelo skromno napisane. Spremenile so se tudi višine olajšav, saj so se le – te nekolike zvišale. Tako je na primer splošna olajšava vse do leta 2005 znašala 594.000 tolarjev letno (18.000 KN), sedaj pa znaša 633.600 tolarjev letno (19.200 KN). Temeljna razlika pri dohodku iz kapitala je, da se je po prejšnjem zakonu kot dohodek štela tudi dividenda. Tako delnice kot dividende so bile obdavčene po stopnji 15%, sedaj se dividende ne vštevajo kot dohodek, delnice pa so še vedno obdavčene po stopnji 15%. Vse ostale stopnje obdavčitev so ostale enake.

48

5 SPORAZUM O IZOGIBANJU DVOJNEMU OBDAVČEVANJU MED

SLOVENIJO IN HRVAŠKO TER VPLIV NA KAPITALSKE DOBIČKE FIZIČNIH OSEB (BHRIDO)

Ko govorimo o načelu svetovnega dohodka, govorimo o dvojnem obdavčevanju, saj je davčni zavezanec obdavčen tako za dohodek, ki ga ustvari doma in v tujini. Hkrati pa je dohodek obdavčen v državi, kjer je bil dosežen. Najpogosteje se pravno dvojno obdavčevanje pojavlja v naslednjih primerih:

• kadar dve ali več držav štejeta isto osebo za svojega rezidenta in ga obdavčujeta po načelu svetovnega dohodka (dvojna rezidenca),

• kadar rezident ene države pridobiva dohodke ali premoženje v drugi državi (državi vira) in obe državi obdavčujeta isti dohodek ali premoženje (obdavčuje ga država rezidentstva),

• velja načelo svetovnega dohodka in druga država, kjer je bil dohodek ali premoženje dejansko ustvarjeno – načelo vira dohodka (dvojna davčna obveznost),

• kadar je določeni dohodek ali premoženje istega davčnega subjekta, zaradi notranje davčne zakonodaje obdavčen v več državah. Pogosti primer je poslovna enota, ki jo ima rezident določene države v drugi državi (gre za dvojni vir).

O ekonomski dvojni obdavčitvi pa govorimo takrat, kadar je isti dohodek obdavčen pri različnih davčnih subjektih. Zelo pogost primer ekonomske dvojne obdavčitve je v domači zakonodaji, kadar je dobiček v pravni osebi obdavčen z davkom od dobička, razdeljena dividenda fizični osebi pa se obdavči z dohodnino. Države različno pristopajo k razreševanju dvojnega obdavčevanja, ki zavira pretok kapitala iz države izvoznice v državo uvoznico. Pretok kapitala zlasti za državo uvoznico pomeni dodaten vir sredstev za njen gospodarski razvoj, kar se posredno odraža v pritoku sredstev v proračun. Za reševanje tega problema države uporabljajo tako enostranske (unilateralne) ukrepe v okviru notranjega davčnega sistema kot tudi sklepanje dvostranskih sporazumov (Portal z računovodskimi in davčnimi informacijami 2006). V Sloveniji je bil zakon o ratifikaciji sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in davki od premoženja objavljen v Uradnem listu RS št.94/05, oziroma v Mednarodnih pogodbah, št.16/05, na Hrvaškem pa v Narodnih novinah (Mednarodne pogodbe) št.8/05, in sicer 25. oktobra 2005. To je v Sloveniji prineslo olajšanje, saj je nova davčna zakonodaja v s 1. januarjem 2005 prinesla natančno obdavčevanje slovenskih rezidentov po svetovnem dohodku in bistveno razširila obseg dohodkov, od katerih se obračunava davčni odtegljaj od izplačil nekaterih dohodkov v tujino. Sporazum je začel veljati 1.decembra 2005 za tiste davke, ki se pobirajo pri viru in 1. januarja 2005 za druge davke. Ta sporazum je bil sestavljen na Brijonih 10. junija 2005 v slovenskem, hrvaškem ter angleškem jeziku. Slovenija in Hrvaška sta se zavezali, da sporazuma ne bosta odpovedali vsaj 5 let (Prislan 2005, 102).

49

5.1 Osebe, za katere se uporablja sporazum To so rezidenti:

• Slovenije, • Hrvaške in • dvojni rezidenti Slovenije in Hrvaške.

5.2 Davki, za katere se uporablja sporazum Sporazum se uporablja za davke od dohodka in davke od premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih skupnosti. Kot davki od dohodka in davki od premoženja pa se štejejo vsi davki, ki so bili uvedeni na celotni dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala. Obstoječi davki, za katere se uporablja sporazum, so:

• v Sloveniji: davek od dohodkov pravnih oseb, davek od dohodkov posameznikov, davek od premoženja,

• na Hrvaškem: davek od dobička, davek od dohodka, lokalni davek od dohodka (Prislan 2005, 102-103).

5.3 Rezidenstvo V tem sporazumu pomeni „rezident države pogodbenice“ osebo, ki je po zakonu te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega ali drugega prebivališča ali sedeža uprave. Če je posameznik rezident obeh držav pogodbenic, govorimo o dvojnem rezidenstvu. Takrat bi imel dvojni rezident dvojno obveznost oddaje letne davčne napovedi. Dvojna obdavčitev pa se v skladu s tem sporazumom odpravlja, in sicer:

• šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima posameznik stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče v obeh državah, se šteje za rezidenta država, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose,

• če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov ali če nima v nobeni stalnega prebivališča, potem se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno prebivališče,

• če ima običajno prebivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, potem se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je,

50

• če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, potem to vprašanje rešita državi pogodbenici.

Rezident mora oddati letni davčni obračun, in sicer:

• fizična oseba dohodninsko napoved, • pravna oseba pa obračun davkov od dohodka (BHRIDO, Uradni list RS M16/05).

5.4 Kapitalski dobički Sem se šteje dobiček, ki ga rezident države pogodbenice doseže z odtujitvijo nepremičnin in so v drugi državi pogodbenici ter se lahko obdavči v tej drugi državi pogodbenici. Slovenska zakonodaja šteje, da ima slovenski vir tudi vsak drugi dohodek, ki se izplača iz Slovenije (tudi najemnina za nepremičnino). Nepremičnina vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnine, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporablja splošno pravo v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah ter pravice do spremenljivih in stalnih plačil kot odškodnina za izkoriščenje ali pravico do izkoriščanja naravnega bogastva. Kot kapitalski dobiček se šteje tudi dobiček iz odtujitve premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote15, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici. Tudi dobiček iz odtujitve takšne stalne enote se lahko obdavči v tej drugi državi. Sem se šteje tudi dobiček iz odtujitve ladij, letal ali cestnih vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, ali premičnin, ki se nanašajo na opravljanje prevozov z takimi ladjami, letali ali cestnimi vozili, se obdavči v državi pogodbenici, v kateri je sedež uprave podjetja. Tudi dobiček iz odtujitve premoženja, ki ni premoženje, je kapitalski dobiček. Obdavči se samo v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki odtuji premoženje. Najemnina je dohodek iz nepremičnin. Obdavčuje se glede na kraj, kjer je nepremičnina, vendar pod pogojem, da sta nepremičnina in najemodajalec v dveh državah pogodbenicah. Takrat velja, da mora v skladu z Zakonom o dohodnini v 7 dneh od prve pridobitve takega dohodka oddati napoved za odmero akontacije dohodnine na enem od obrazcev iz pravilnika o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine. Če sta nepremičnina in najemodajalec v isti državi, obravnavamo najemnino kot druge dohodke po 21. členu sporazuma (BHRIDO, Uradni list RS M16/05) Primer obrazca, ki ga mora pri uveljavljanju tega sporazuma zavezanec izpolniti, se nahaja v prilogi 3.

15 Stalna poslovna enota pomeni stalno mesto poslovanja.

51

5.4.1 Drugi dohodki Po 21. členu sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj, se deli dohodka rezidenta države pogodbenice, ki nastanejo kjerkoli in niso obravnavani v drugih členih sporazuma, obdavčijo samo v državi sedeža prejemnika dohodka. Tako država vira nima pravice do obdavčitev. Se sodijo:

• zamudne obresti, • najemnine za nepremičnine, ki so v isti državi kot najemodajalec (to smo pojasnili

v točki 5.4), • odškodnine za izgubljen dohodek in • nagrade, darila ter podobno.

Rezident Hrvaške, ki prejema druge dohodke, ki so izplačani v Sloveniji, lahko uveljavlja oprostitev plačila davčnega odtegljaja po 245. členu Zakona o davčnem postopku. Pred izplačilom pristojnemu organu predloži zahtevek za oprostitev, na podlagi katerega mu bo izdana odločba. Če pred izplačilom ne dobi odločbe in se obračuna slovenski davek, pa lahko prejemnik dohodka zahteva vračilo davka, ki predstavlja razliko med zneskom davka, ki je bil izračun ob uporabi stopnje, določene z zakonom o obdavčenju in zneskom davka, ki bi bil izračunan ob uporabi davčne stopnje, določene z mednarodno pogodbo (247. členu Zakona o davčnem postopku). Ta zahtevek vloži na obrazcu KIDO 12 (glej prilogo 4). Drug dohodek, ki ga doseže slovenski rezident na Hrvaškem, pa se tam v skladu s sporazumom ne sme obdavčiti, ampak mora slovenski prejemnik v 7 dneh po prejemu dohodka v skladu z Zakonom o dohodnini oddati napoved za odmero akontacije dohodnine.

5.5 Odprava dvojnega obdavčevanja Če rezident države pogodbenice dobi dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se v skladu s sporazumom lahko obdavči v drugi državi pogodbenici, država rezidenstva dovoli naslednje:

• odbitek davka od dohodka rezidenta za znesek, ki je enak dohodku, plačanemu v tej drugi državi,

• odbitek davka od premoženja rezidenta za znesek, ki je enak davku od premoženja, plačanemu v tej drugi državi.

Vendar pa tak odbitek ne sme presegat tistega dela davka od dohodka ali premoženja, ki je bil izračunan pred odbitkom. Kadar je v skladu s katerokoli določbo sporazuma dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice oproščeno davka v tej drugi državi, potem lahko ta druga država pri izračunu davka od preostalega dohodka rezidenta upošteva oproščeni dohodek (BHRIDO, Uradni list RS M16/05)

52

5.6 Enako obravnavanje Rezidenti države pogodbenice ne smejo biti podvrženi drugačnemu ali slabšemu davčnemu obravnavanju kot so državljani druge države pogodbenice. Ta obveznost velja samo v primeru enakih okoliščin. Dalje, rezidenti države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemkoli obdavčevanju ali kakršnikoli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države v enakih okoliščinah. To velja tako za rezidente, kot tudi za osebe, ki niso rezidente ene ali obeh držav pogodbenic. To isto velja za osebe, ki so brez državljanstva, so pa rezidenti države pogodbenice (BHRIDO, Uradni list RS M16/05).

5.7 Postopek skupnega dogovora Če oseba meni, da ji dejanja ene ali obeh držav pogodbenic povzročajo obdavčevanje, ki ni v skladu s sporazumom, lahko predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice16 oziroma države tiste pogodbenice, katere državljan je. To mora predložiti v roku 3 let od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je povzročilo obdavčevanje, ki ni v skladu s sporazumom. Pristojni organ mora presoditi, če je ugovor upravičen. Prizadevati si mora rešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice (Prislan 2005, 116-117). Davčni zavezanec, na katerega se nanaša odločitev, sprejeta v postopku skupnega dogovora, lahko v roku 12 mesecev od dneva, ko je bil obveščen o odločitvi, ki sta jo pristojna organa sprejela v postopku skupnega dogovora, od davčnega organa zahteva, da se odločitev, ki je bila sprejeta v postopku skupnega dogovora, uveljavi. Kadar se postopek skupnega dogovora prične na pobudo pristojnega organa druge države, pristojni organ Slovenije o tem obvesti davčnega zavezanca, na katerega se postopek nanaša. V tem primeru se postopek skupnega dogovora začne ne glede na roke zastaranja, ki so določeni v tem zakonu (Zakon o davčnem postopku, Uradni list 21/06).

16 V Sloveniji je to Ministrstvo za finance ali njegov pooblaščeni predstavnik, na Hrvašekm pa je to minister

za finance ali njegov pooblaščeni predstavnik.

53

5.8 Seznam sporazumov V tem poglavju navajamo seznama sporazumov, ki sta jih Slovenija in Hrvaška sklenili z drugimi državami.

TABELA 7: Seznam sporazumov, ki jih je Slovenija sklenila z drugimi državami

Zap. št.

Država Zap. št.

Država

1. Avstrija 20. Madžarska 2. Belgija 21. Makedonija 3. Bolgarija 22. Malta 4. Ciper 23. Nemčija 5. Češka 24. Nizozemska 6. Danska 25. Norveška 7. Estonija 26. Poljska 8. Finska 27. Portugalska 9. Francija 28. Romunija

10. Grčija 29. Ruska federacija 11. Indija 30. Slovaška 12. Hrvaška 31. Španija 13. Irska 32. Srbija in Črna Gora 14. Italija 33. Švedska 15. Kanada 34. Švica 16. Kitajska 35. Tajska 17. Latvija 36. Turčija 18. Litva 37. Velika Britanija in S Irska 19. Luksemburg 38. ZDA

Vir: Revija IKS. Sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki se uporabljajo v letu 2006. Barbara Prislan. št.3/06 str.189.

54

TABELA 8: Seznam sporazumov, ki jih je Hrvaška sklenila z drugimi državami

Zap. št.

Država Zap. št.

Država

1. Albanija 22. Madžarska 2. Avstrija 23. Makedonija 3. Belgija 24. Malezija 4. Belorusija 25. Malta 5. BIH 26. Mauritius 6. Bolgarija 27. Nizozemska 7. Češka 28. Nemčija 8. Čile 29. Norveška 9. Danska 30. Poljska

10. Estonija 31. Romunija 11. Francija 32. Rusija 12. Finska 33. San Marino 13. Grčija 34. Slovaška 14. Italija 35. Slovenija 15. Irska 36. Srbija in Črna Gora 16. Jordanija 37. Švedska 17. Južnoafriška rep. 38. Švica 18. Kanada 39. Turčija 19. Kitajska 40. Ukrajina 20. Latvija 41. Velika Britanija 21. Litva

Vir: Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih priznava Hrvaška 20.12.2005. http://ccenterclient.pu.mfin.hr/view.asp?file=Oid.XML V Sloveniji so bili najnovejši sporazumi sklenjeni z Indijo, Madžarsko, Nizozemsko ter Hrvaško, na Hrvaškem pa z Bosno in Hercegovino, Čilom, Jordanijo, San Marinom ter s Slovenijo. Obe državi imata sklenjene sporazume s približno podobnimi državami, so pa izjeme, na primer: Slovenija ima sklenjen sporazum z Ciprom, Indijo, Luksemburgom, Portugalsko, Španijo, Tajsko ter s Severno Irsko, medtem ko Hrvaška s temi državami nima Sklenjenega sporazuma. Ima pa z Albanijo, Belorusijo, Čilom, Jordanijo, Južnoafriško republiko, Malezijo, Mauritiusom, San Marinom ter z Ukrajino.

55

5.9 Sklepne ugotovitve Pred sprejetjem sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Hrvaško so bili tako rezidenti Slovenije kot Hrvaške obdavčeni dvojno. To pomeni, če danes sporazum še ne bi veljal in bi na primer rezident Slovenije prejel dividende, ki so nastale na Hrvaškem in so bile kupljene med 1 januarjem 2001 in 31. decembrom 2004, bi moral na Hrvaškem plačati 15% davka, potem pa še 20% davka v Sloveniji. Ker pa danes ta zakon velja, je ta namenjen temu, da je tako rezident Slovenije dolžan plačati le še razliko in to v Sloveniji, to je 5%. Ta zakon je prav tako namenjen davčnim utajam. Seveda, s takim sporazumi in načini obdavčitve želijo doseči zmanjšanje davčnih utaj. Na podlagi tega sporazuma pa si lahko davčni upravi Slovenije in Hrvaške omogočita izmenjavo davčnih podatkov, kar tudi pripomore k zmanjšanju davčnih utaj. Tako so kapitalski dobički obdavčeni samo v eni državi.

56

6 KRITIČNA PRESOJA OBDAVČITVE KAPITALSKIH DOBIČKOV MED

SLOVENIJO IN HRVAŠKO

6.1 Prikaz razlik Temeljne razlike pri obe zakonih so razvidne že iz samega obsega zakona. Slovenski zakon je napisan zelo razčlenjeno in včasih celo nerazumljivo, medtem ko hrvaški zakon vsebuje le temeljne stvari. Razlika se pojavi pri samem določanju in razčlenjevanju dohodka. Slovenski zakon narekuje, da med dohodke fizičnih oseb štejemo dohodek iz delovnega razmerja, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, dohodek iz oddajanja premoženja v najem, dohodek iz prenosa premoženjskih pravic in dobiček iz kapitala. Medtem ko hrvaški zakon narekuje, da med dohodek fizičnih oseb štejemo dohodek iz nesamostojnega dela, dohodek iz samostojne dejavnosti, dohodek iz premoženja in premoženjskih pravic, dohodek iz kapitala, dohodek iz zavarovanja in druge dohodke. Slovenski zakon jasno določa davčne osnove posameznih dohodkov, medtem ko hrvaški zakon tega ne določa. Bistvene razlike pa se pojavijo pri določanju davčnih olajšav. Spodaj bomo prikazali temeljne razlike davčnih olajšav med obema zakonoma. Naj poudarimo še to, da slovenski zakon govori o vrednostih olajšav letno, medtem ko hrvaški zakon govori o vrednostih na mesečni ravni (na primer: za osnovni osebni odbitek v višini 52.800 tolarjev za vsak mesec davčnega obdobja). Vendar smo za lažje razumevanje vse mesečne vrednosti preračunali na letno raven.

TABELA 9: Prikaz razlik davčnih olajšav in davčne lestvice med obema državama pri dohodnini

Predmet olajšave Slovenija Hrvaška Osnovna olajšava Zmanjšanje davčne osnove za

591.000 tolarjev. Zmanjšanje davčne osnove za 633.600 tolarjev.

Invalid s 100% telesno okvaro Zmanjšanje davčne osnove za 3.411.500 tolarjev.

Zmanjšanje davčne osnove za 1.267.200 tolarjev.

Rezident po 65.letu starosti Zmanjšanje davčne osnove za 275.300 tolarjev.

Zakon tega ne opredeljuje.

Prejemnik pokojnine iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

14,5% od odmerjene pokojnine iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Olajšava je priznana največ v višini dohodnine, ki je obračunana od posameznega dohodka.

633.600 tolarjev, a največ do višine 1.188.000 tolarjev.

Delni invalid 14,5% odmerjene pokojnine iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Olajšava je priznana največ v višini dohodnine, ki je obračunana od posameznega

823.680 tolarjev

57

dohodka Študenti, ki delajo preko študentskih servisov

- Če njegovi prihodki ne presegajo 1.600.000 tolarjev, se mu do dopolnjene starosti 26 let prizna zmanjšanje davčne osnove za opravljeno delo preko napotnice pooblaščene organizacije, in sicer v višini 1.200.000 tolarjev letno; - olajšava se prizna tudi osebi, ki je starejša od 26 let, pod pogojem, da se vpiše na študij do 26. leta

Tega zakon ne opredeljuje.

Samozaposleni v kulturi in novinarji

Davčna osnova se lahko zmanjša za 15% od prihodka, vendar največ do višine 6.000.000 tolarjev.

Tega zakon ne opredeljuje.

Davčne olajšave za vzdrževane otroke: 1. otrok 2. otrok 3. otrok 4. otrok 5. otrok 6. otrok vsak nadaljnji otrok

474.900 tolarjev516.200 tolarjev688.300 tolarjev860.400 tolarjev

1.032.500 tolarjev1.204.500 tolarjev

zadnji znesek+172.000 tolarjev

316.800 tolarjev443.520 tolarjev633.600 tolarjev887.040 tolarjev

1.203.840 tolarjev1.584.840 tolarjev

osnovi odbitek se povečuje po naslednjih stopnjah:

0,6;0,7;0,8;0,9;1,0Posebna nega Zmanjšanje davčne osnove za

1.720.000 tolarjev. Tega zakon ne opredeljuje.

Vzdrževanje ožjih družinskih članov ali nekdanjega zakonca, za katerega zavezanec plačuje alimente

Tega zakon ne opredeljuje. Zmanjšanje davčne osnove za 950.400 tolarjev.

Davčna lestvica –davčna osnova: 1. dohodninski razred 2. dohodninski razred 3. dohodninski razred 4. dohodninski razred 5. dohodninski razred

16% - do 1.300.000 tolarjev 33% - od 1.300.000 do 2.540.000 37% - od 2.540.000 do 5.140.000 41% - od 5.140.000 do 10.330.000 50% - nad 10.330.000 tolarjev

15% - do 1.267.200 tolarjev 25% - od 1.267.200 do 3.168.000 35% - od 3.168.000 do 8.870.400 45% - nad 8.870.400 tolarjev

Razlike se pojavijo tudi pri določanju akontacije dohodnine pri posameznih vrstah dohodka. V Sloveniji velja naslednje: akontacija na dohodek iz delovnega razmerja se plača mesečno in sicer po davčni lestvici. Akontacija dohodka iz dejavnosti je obdavčena po 25% stopnji. Enako velja za ostale dohodke. Na Hrvaškem pa je to nekoliko bolj zapleteno. Pri akontaciji od dohodka iz nesamostojnega dela je enako kot pri dohodku iz delovnega razmerja. Enako velja za akontacijo od dohodka iz samostojne dejavnosti. Z akontacijo od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic pa je bolj komplicirano, in sicer: po 15% stopnji se akontacija plačuje od najemnin, zakupnin, razen dohodka ustvarjenega z oddajanjem sob in posteljem potnikom in turistom ter organiziranih kampov, po 25% stopnji pa se akontacija plačuje za davek na dohodek od premoženjskih pravic in za dohodek , kjer gre za prodajo, zamenjavo ali drugi prenos premoženja in premoženjskih pravic. Akontacija za dohodek iz

58

zavarovanja se plačuje po stopnji 15%, za druge dohodek pa velja stopnja 25%. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji enotno davčno stopnjo za kapitalske dobičke, po kateri so obdavčene nepremičnine, vrednostni papirji in investicijski kuponi, to je po stopnji 20%. Dohodek iz kapitala pri Hrvatih pa je obdavčen po več stopnjah, in sicer: dohodek od prodaje, zamenjave ali drugega prenosa premoženja in koriščenja storitev je obdavčen po stopnji 35%, davek na dohodek od obresti je obdavčen po stopnji 35%, davek na dohodek prihodkov na osnovi dodelitve ali opcijskega nakupa lastnih delnic pa po stopnji 15%. Že tukaj se zakona razlikujeta, saj na primer obresti po našem zakonu sodijo med dohodek iz premoženja in so obdavčene po stopnji 20%.

6.2 Ugotovitev problemov Glavni problem slovenskega zakona o dohodnini je zelo podrobna členitev vseh vrst dohodkov in s tem je zakon tudi težko razumljiv. V primerjavi s hrvaškim zakonom je slovenski zelo obširen. Vendar pa je hrvaški potreben določenih posodobitev. Na primer zakon ne opredeljuje določenih olajšav kot so na primer olajšave za zavezance, ki na novo zaposlijo osebo, ali na primer olajšave za študente. Kot problem vidimo tudi to, da se slovenski zakon spremeni vsako leto, kar je težko slediti, hrvaški pa se ne spreminja tako hitro. Problem nastane tudi pri izpolnjevanju davčnih napovedi. Izpolnjevanje različnih obrazcev za posamezno vrsto dohodka zna biti težko, zlasti če se le – ti nenehno spreminjajo. Kot primer vzemimo napoved za kapitalske dobičke. Vsak zavezanec mora oddati napoved do 28. februarja, napoved za odmero dohodnine pa do 31.marca. Tukaj se vsa stvar nekoliko zaplete. Tako na napovedi za odmero dohodnine zavezanec ne izpolni rubrike dobiček iz kapitala, saj je napoved oddal že prej. Zato pride do tega, da davčna uprava potrebuje mnogo več časa, da uskladi obe davčni napovedi in tako pride do nepotrebnih zamud. Po hrvaškem zakonu je vse napovedi potrebno oddati do 28. februarja.

6.3 Predlogi in rešitve Naš predlog je, da se zakoni ne bodo tako hitro spreminjali, saj je včasih to res nepotrebno. Seveda pa je trenutno drugačna situacija na Hrvaškem. Morali bodo temeljito spremeniti zakon z vstopom v EU. Kot rešitev vidimo, da bi lahko imeli v Sloveniji manj dohodninskih razredov, dobrodošle bi bile višje olajšave, zlasti za tiste z nižjimi prihodki. Spremembe v tej smeri so bile v Sloveniji upoštevane z novo davčno zakonodajo, ki je začela veljati s 1.januarjem.2007. Rešitev in hkrati predlog pa je tudi, da bi se vse napovedi oddajale do določenega datuma, na primer do 31. marca.

59

7 SKLEP Z vstopom v EU smo bili Slovenci priča davčni reformi, ki je začela kazati spremembe s 1. januarjem 2005. Sledile so še dopolnitve z letom 2006. Na Hrvaškem se je davčna reforma pričela z letom 2001 in nadaljevala z letom 2005. Prišlo je do enakomernejšega obdavčevanja fizičnih oseb. S pisanjem diplomske naloge smo ugotovili, da je slovenski zakon res bolj zapleteno napisan in razčlenjen kot hrvaški. Določene določbe posameznega dohodka so veliko bolj natančno določene kot v hrvaškem zakonu in s tem natančno opredeljene. Zato je tudi težko razumljiv. Vendar pa smo ugotovili, da imajo na Hrvaškem za določeno vrsto, kot je na primer dohodek iz kapitala fizične osebe, več stopenj obdavčitve. Tega pri nas ni. Prav tako, imajo na Hrvaškem samo štiri davčne razrede, medtem ko jih imamo pri nas pet. Zato je tukaj naša zakonodaja v prednosti. Drugače pa lahko s tem potrdimo prvo trditev, ki je bila, da je v Sloveniji davčna zakonodaja bolj zapletena kot na Hrvaškem. Druga trditev je bila, da so v Sloveniji fizične osebe višje obdavčene kot na Hrvaškem. Lestvica z dohodninskimi razredi nam kažejo stopnje, po katerih so fizične osebe obdavčene. Te so na Hrvaškem nižje kot pri nas, vendar pa je osnova obdavčitve nižja, kar pomeni, da bodo zavezance prej prešli v višji dohodninski razred kot pri nas. Rezultat tega je, da so slovenski zavezanci na davčno bolj ugodnem položaju kot hrvaški zavezanci, razen če bi zavezanec padel v najvišji dohodninski razred. Takrat so v ugodnejšem položaju hrvaški zavezanci. Seveda pa so tu tudi olajšave, ki so zelo različne. Olajšave za otroke in vzdrževanje člane so pri nas višje vse do četrtega otroka, naprej pa so višje pri Hrvatih. Tako je na primer splošna olajšava višja pri Hrvatih, za 100% invalide, delne invalide, študente, novinarje itd. pa so višje olajšave pri nas. Nekaterih Hrvati sploh nimajo. Na splošno so pri nas določene višje olajšave. Naredili smo tudi dva primera, in sicer kako je z vidika kapitalskih dobičkov obdavčen posameznik tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Ugotovili smo, da je v ugodnejšem položaju rezident Hrvaške, saj je obdavčitev nekoliko nižja. Vendar pa je bil primer narejen za kratek rok, saj je ključnega pomena to, da se v Sloveniji z leti imetništva kapitala, stopnja obdavčitve znižuje, medtem ko na Hrvaškem stopnja ostaja enaka. Tako bi bil sčasoma slovenski rezident obdavčen po nižji stopnji obdavčitve. Vendar pa samo zaradi nižje stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov na Hrvaškem ne moremo potrditi trditve, da so fizične osebe v Sloveniji višje obdavčene kot na Hrvaškem. Ugotovili smo tudi, da zakona različno opredeljujeta kapitalske dobičke. Tako obresti, ki pri nas sodijo med dohodek iz premoženja, pri Hrvatih sodijo med kapitalske dobičke. Trditev je tudi bila, da je nova davčna zakonodaja pri obeh državah manj ugodna za zavezance. Lahko rečemo, da je v Sloveniji z letom 2006 prišlo do nekaterih pomembnih sprememb kot so: v celoti je izvzet del dohodka iz premoženja, to so vzajemni skladi, nekatere olajšave, kot je posebna osebna olajšava za novinarski poklic in samozaposlene v kulturi, pa se je zvišala iz zneska 3.900.000 do zneska šest milijonov tolarjev. Bilo je dodano novo poglavje, in sicer da se od obresti, dividend in dobička iz kapitala dohodnina izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 20% in ne več po 25%, stopnja dohodnine od dobička iz kapitala se imetniku kapitala znižuje vsakih pet let znaša po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala: 15%, desetih letih imetništva kapitala: 10%, 15 letih imetništva kapitala: 5% in 20 ali več letih imetništva kapitala: 0%. Na Hrvaškem pa je

60

nova davčna zakonodaja prinesla štiri davčne razrede namesto treh. Takrat je bil razpon med posameznimi davčnimi razredi zelo velik, kar je pomenilo, da je davčni zavezanec z manj dohodka in ki je sodil v isti dohodninski razred, bil enako obdavčen kot tisti z več dohodka. Tako je s spremembo prišlo do pravičnejše obdavčitve fizičnih oseb. Med dohodek od kapitala so se vštevale tudi dividende, danes pa zakon narekuje, da so dividende obdavčene po stopnji 15%, če so bile ustvarjene med 1.januarjem 2001 in 31. decembrom 2004 in so izplačane po začetku veljavnosti tega zakona. Drugače pa se dividende ne upoštevajo kot dohodek. Splošna davčna olajšava se je zvišala iz zneska 495.000 tolarjev na 663.600 tolarjev. Dodane so olajšave za delne invalide in 100% invalide. Do sprememb v hrvaškem zakonu je prišlo tudi pri akontaciji davka od dohodka, ko gre za prodajo, zamenjavo ali drugi prenos premoženja in premoženjskih pravic, in sicer stopnja akontacije se je znižala iz 35% na 25%, dividende so bile obdavčene po stopnji 15%, na novo je dodana obdavčitev nakupa lastnih delnic, ki je obdavčena po stopnji 15%. Na novo je dodano tudi, da se akontacija dohodka iz zavarovanja plača od osnove prihodkov v višini vplačanih davčno priznanih premij zavarovanja v višini 15%. Tako smo ugotovili, da trditev ni bila pravilna in zato jo zavržemo. Soočili smo se tudi z dvojnim obdavčevanjem. Veljajo sporazumi, ki dvojne obdavčitev preprečujejo, saj bi s tem bil davčni zavezanec obdavčen tako v tuji državi kot v domači državi, kar bi bilo za zavezanca zelo neugodno. Seveda, je to nekoč veljalo. Zavezanci pa so se morali s tem sprijazniti. Tako si bili tudi kapitalski dobički obdavčeni v obeh državah. Sedaj je dobiček iz kapitala, ki ga rezident Slovenije doseže na primer s prodajo nepremičnine na Hrvaškem, obdavčen samo na Hrvaškem. Prednosti, ki jih prinaša sklenjen sporazum so tudi, da je davčni zavezanec obdavčen le v eni državi, pomembna pa je tudi večja možnost izmenjave davčnih podatkov. Obe državi imata sklenjenih že kar nekaj sporazumov z drugimi državami, nekaj pa jih je še v pripravi. V diplomski nalogi smo predstavili probleme na področju zakonodaje, ki ureja obdavčitev kapitalskih dobičkov tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ter predlagali rešitve. Predlagane spremembe za Slovenijo so tako v pretežni meri upoštevane z novo davčno zakonodajo, ki je pričela veljati s 1. januarjem 2007, kar pa ni bil predmet proučevanja v okviru naše diplomske naloge.

61

8 POVZETEK Pobiranje davkov je za zavezanca včasih zelo neugodno, za državno pa izrednega pomena. Določene stopnje pobiranja davka so zelo visoke. Zato pa so olajšave tiste, ki dajejo zavezancu vzpodbudo, da davek prijavi. Tako spremembe v Sloveniji kot na Hrvaškem sta prinesli enakomernejšo porazdelitev dohodka. Z vstopom v EU je Slovenija dosegla temeljite spremembe davčne zakonodaje, pri Hrvatih pa je to še potrebno narediti. S pisanjem te diplomske naloge smo prišli do zaključkov, da je slovenska zakonodaja zelo obširna in podrobno opredeljena, medtem ko je hrvaška napisna na splošno. Ugotovili smo tudi, da je z davčno reformo pri obeh državah prišlo kar do nekaj sprememb, zlasti pri olajšavah. Nekaj jih je dodanih, nekaj pa celo povišanih. Slovenci imamo več priznanih olajšav kot Hrvati. Ugotovili smo, da je hrvaška zakonodaja posameznih vrstah davkov na dohodek fizičnih oseb zelo kompleksna in pozna več stopenj obdavčitev, medtem ko slovenska zakonodaja narekuje eno stopnjo za eno vrsto davka. Tako je tudi slovenska zakonodaja za zavezanca bolj ugodna kot hrvaška. Velik poudarek te diplomske naloge so kapitalski dobički. Razlika se pojavlja že pri sami opredelitvi kapitalskih dobičkov. Pri nas štejemo med to vrsto dohodka vrednostne papirje, nepremičnine ter investicijske kupone. Hrvaški zakon pa opredeljuje kot kapitalske dobičke delnice, obresti ter prodajo, zamenjavo ali drugi prenos premoženja in koriščenja storitev. Pri nas obresti spadajo med dohodek iz premoženja. Ugotovili smo tudi, da je v Sloveniji z letom 2006 prišlo do velike spremembe, in sicer, da so je stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov zmanjšala iz 25% na 20%. Poleg tega so bile dodane nižje stopnje obdavčitve glede na leta imetništva. Tako davčni zavezanec in imetnik kapitalskega dobička po 20 letih imetništva, ni več obdavčen. Tega pri Hrvatih ni. Sicer so obdavčeni z nižjo stopnjo, to je z 15%, vendar to velja izključno za delnice. Ko pa govorimo o davku na dohodek od prodaje, zamenjave ali drugega prenosa premoženja in koriščenja storitev ter ko govorimo o davku na obresti, pa smo v Sloveniji obdavčeni nižje. Na Hrvaškem takrat velja stopnja obdavčitev v višini 35%. Pomembno je, da osnove davčne zakonodaje pozna vsak zavezanec, saj je to izrednega pomena. To ne velja samo za državo, v kateri ima rezidenstvo, temveč tudi za tujo državo. Tako je dobro vedeti tudi, ali imata državi sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki zagotovi, da se zavezanec izogne dvojni obdavčitvi. Tako imata Slovenija in Hrvaška sklenjen sporazum o izogibanju dvojne obdavčitve, ki pa prav tako velja tudi za kapitalske dobičke. Nepoznavanje zakonodaje lahko pripelje do resnih kršitev zakona, saj določeni zavezanci ne prijavijo davkov, ker niso seznanjeni z dejstvom, da je določene davke potrebno prijaviti takoj. Poznavanje davčne zakonodaje je pomembno tudi v primeru, ko mora davčni zavezanec opredeliti, koliko davka bo moral plačati oziroma koliko bo dobil povrnjenega. Enako velja pri dvojnih obdavčitvah. Tako si lahko že v naprej napove njegovo davčno stanje. Ključne besede: davek, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja, davčna olajšava, davek na dohodek fizičnih oseb, davčna zakonodaja, davčna reforma, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev.

62

9 SUMMARY Collection of taxes is sometimes very unpleasant for the taxpayer but for the state it has an extraordinary meaning. Some tax rates are very high. Because of that, tax reliefs are the one, which makes it easier for the taxpayer, so they report taxes. Some changes happened in Slovenia and in Croatia. It brought more uniform distribution of income. When Slovenia entered EU some thorough changes happened in the tax legislation. In Croatia that changes are about to happen when they enter EU. Through writting this dissertation we have came to conclusions that the Slovenian tax legislation is very extensive and more in detail determined while the Croatian tax legislation is written generally. We have also noticed that with tax reform, both countries went through few changes, especially with tax reliefs. A few of them were added and a few are higher that they used to be. In Slovenia, we have more tax reliefs than in Croatia. The difference between that two countries is in definition of the investment income. In Slovenia, the investment income is income of securities, real estates and investment coupons. When the Croatian legislation talks about investment incomes it is talking about stocks, interests and sell, switch or other transaction of property and services. In our country interests are the part of the income property. We have noticed the Croatian legislation for the individual types of taxes on income of natural persone is very complexed. They have more tax rates for one type of tax but the Slovenian legislation have one tax rate for one type of the tax. That is why the Slovenian legislation is more proper for the taxpayer than the Croatian legislation. A large meaning of this dessertation have investment incomes. We have came to conclusion with the year 2006 some changes has happened in this area. Tax rate for the investment income is now 20% but in the year 2005 it was 25%. Furthermore, if the taxpayer owns the capital more than 20 years his tax rate reduce`s to 0%. In Croatia, taxpayers have to pay 15% tax for that income, but this is only intended for stocks. When we talk about sell, switch or other transaction of property, services and interests, the taxpayer has to pay 35%. Here the Slovenian people have to pay less tax. It is important every that taxpayer knows taxes. That should know not only for its own country but for foreign country also. It si also good to know if two countries have agreement about avoiding double taxation. That is how taxpayer can avoid double taxation. Slovenia and Croatia have already signed that agreement which is also valued for investment incomes. Unknowing, it can lead you to the serious valuation of the law because some of taxpayers do not give tax return because they do not know that some types of taxes must be denounce write away. Knowing the tax legislation is also important because the taxpayer must to know how much tax he will have to pay or how much of tax will be returned. So they can predict fiscally condition. Key words: tax, taxpayer, taxable amount, tax rate, tax relief, tax on income of natural persone, tax legislation, tax reform, investment income, double taxation.

63

10 SEZNAM VIROV 1. Cajnko Javornik Vita. 2005. Marko Kranjec, vodja skupine za spremembe davčne

reforme: En e-mail je premalo, da bi se navdušil za slovaški model. Finance [Online] Available: http://www.finance-on.net/show.php?id=112298 [Junij 7, 2006].

2. Davčna uprava republike Slovenije. 2006. Napoved za odmero dohodnine za leto 2006.

[Online] Available: http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/Obrazci-FIZICNE_OSEBE/168.pdf [Februar 28, 2006].

3. Davčna uprava republike Slovenije. 2006. Napoved za odmero dohodnine od dobička

iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov - do 28. 2. 2007 [Online] Available: http://www.uradni-list.si/priloge/RS_-2004-130-05408-OB~P012-0000.PDF [Februar 26, 2006].

4. Davčna uprava republike Slovenije. 2006. Napoved za odmero akontacije dohodnine

od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine. [Online] Available: http://www.uradni-list.si/priloge/RS_-2005-123-05573-OB~P013-0000.PDF [Februar 26, 2006].

5. Davčni bilten. Glasilo Davčne uprave RS. November-december 2005 6:10. 6. Hieng, Romana. 2004. Novosti na področju dohodnine in obdavčitve dohodkov

fizičnih oseb. Revija IKS 8: 7-23. 7. Kesner-Škreb, Marina in Kuliš Danijela. 2001. Porezni vodič za građane. Zagreb:

Institut za javne financije. 8. Kobal, Aleš. 2004. Dohodnina po novem z uvodnim komentarjem mag. Aleša Kobala.

Maribor: Davčno-finančni raziskovalni inštitut. 9. Kump, Nataša. 2002. Progresivnost neposrednih davčnih obremenitev fizičnih oseb v

Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 10. Mijatović, Nikola. Novi zakon o dohodnini v Republiki Hrvaški. 2005. Revija IKS

7:139-153. 11. Ministarstvo financija republike Hrvatske. 2004. Šuker, Ivan: Utjecaj fiskalne politike

na ekonomski rast. [Online] Available: http://www.adriaticinstitute.org/Utjecaj%20fiskalne%20politike%20na%20ekonomski%20rast%20-%20Minister%20Ivan%20Suker.ppt [Junij 28, 2006].

12. Ministarstvo za financije Republike Hrvatske. Porezna uprava 2006. Obrazec za

prijavu poreza na dohodak fizičke osobe. [Online] Available:http://www.porezna-uprava.hr/porezi/prijave.asp?id=b02d4 [Februar 27, 2006].

64

13. Ministarstvo za financije Republike Hrvatske. Porezna uprava. 2006. Pravilnik o porezi na dohodak. Obrazec . Izvješće izplaćenom primitku, uplaćenom doprinosu, porezu po odbitku i prirezu. [Online] Available http://propisi.pu.mfin.hr/index_open.asp?idPropisa=1953&jid=1&ime=Pravilnik%20o%20porezu%20na%20dohodak [Februar 27, 2006].

14. Portal z računovodskimi in davčnimi informacijami. 2006. Kako se izogniti dvojni

obdavčitvi na mednarodni ravni. [Online] Available: http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1100 [April 23, 2006].

15. Pravilnik o obrazcih za napoved za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za

napoved za odmero dohodnine od obresti, dividend in dobička iz kapitala. Uradni list RS 123/05 [Online] Available:

http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2005123&dhid=80223 [Marec 2, 2006]. 16. Pravilnik o porezu na dohodak. Narodne novine 96/06. [Online] Available: http://propisi.pu.mfin.hr/index_open.asp?idPropisa=1953&jid=1&ime=Pravilnik%20o%2 0porezu%20na%20dohoda [Junij 28, 2006]. 17. Prislan, Barbara. 2005. Sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med

Slovenijo in Hrvaško. Revija IKS 12: 102-119. 18. Prislan, Barbara. 2006. Seznam sporazumov, ki se uporabljajo v letu 2006. Revija IKS

3:189. 19. Zakon o davčnem postopku - ZDavP-1-UPB2. Uradni list RS. 21/06. Uradno

prečiščeno besedilo. [Online] Available: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200621&dhid=81072 [Marec 1, 2006].

20. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1-UPB1. Uradni list RS. 17/05. Uradno prečiščeno besedilo. [Online] Available: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200517&dhid=74382 [April 25, 2006]. 21. Zakon o dohodnini - Z-Doh-1-UPB3. Uradni list RS. 21-06. Uradno prečiščeno

besedilo. [Online] Available: http://www.uradnilist.si/search.cp2?q=zakon+o+dohodnini [Februar 27, 2006].

22. Zakon o porezu na dohodak. Narodne novine 177/04. [Online] Available:

http://www.croacta.com/nn/browse.php?tp=sd&yr=2004&is=177 [Februar 27, 2006].

23. Zakon o ratifikaciji sporazuma med republiko Slovenijo in republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. Uradni list RS M16/05. . [Online] Available: http://www.uradni-list.si/_pdf/2005/Mp/m2005094.pdf [April 24, 2006].

24. Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih priznava Hrvaška. 2005.

[Online] Available: http://ccenterclient.pu.mfin.hr/view.asp?file=Oid.XML [Junij 13, 2006].

65

25. Zakotnik, Irena. 2004.Zakon o dohodnini. Ljubljana: GV Založba, Trzin: Šircelj Consulting.

66

11 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC Ime Definicija pojma, kratice ali olajšave

BHRIDO Zakon o ratifikaciji sporazuma med republiko Slovenijo in republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja.

EU Evropska Unija

KIDO Obrazec – konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja

KN Hrvaška kuna

RH Republika Hrvaška

RS Republika Slovenija

67

PRILOGE Priloga 1: Obrazec za napoved za odmero dohodnine za leto 2006 - Slovenija

72

Vir: Davčna uprava republike Slovenije. 2006. Napoved za odmero dohodnine za leto 2006.

73

Priloga 2: Obrazec za napoved odmere dohodnine za leto 2006 - Hrvaška

80

Vir: Ministarstvo za financije Republike Hrvatske. Porezna uprava 2006. Obrazec za prijavu poreza na dohodak fizičke osobe.

81

Priloga 3: Obrazec za oprostitev davka od dobička iz kapitala na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka

83

Priloga 4: Obrazec KIDO 12 – Zahtevek za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka

KRITIČNA PRESOJA OBDAVČITVE KAPITALSKIH ...old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/podobnik-tanja.pdfoseb...

Documents

Transcript of KRITIČNA PRESOJA OBDAVČITVE KAPITALSKIH ...old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/podobnik-tanja.pdfoseb...