Kratek zgodovinski razvoj (velike) košarke Košarka spada med velike moštvene športne igre. Izmislil si jo je učitelj športne vzgoje James Naismith leta 1891 na kolidžu YMCA v Springfieldu (Massachusetts, ZDA). V začetku je imela vlogo dopolnilnega športa v zimskem obdobju treniranja igralcev ameriškega nogometa, kasneje se je razvila v samostojno igro. Leta 1892 so bila napisana prva pravila v 13 točkah, leta 1894 pa prva uradna pravila. Po tem letu se je hitro širila po ZDA, Japonski, Kitajski, Filipinih, J. Ameriki in Evropi. Prenašali so jo študenti, misijonarji in vojaki. Odigrane so bile tudi prve mednarodne tekme in tekmovanja. Leta 1932 je bila ustanovljena Mednarodna košarkarska zveza - FIBA. Olimpijski šport je postala leta 1936. Danes je košarka ena izmed najbolj priljubljenih moštvenih športnih iger na svetu (v Mednarodno košarkarsko zvezo je včlanjenih preko 200 držav z vseh celin).

V Sloveniji so bili prvi poskusi igranja košarke v letih 1938 in 1939. Pionirji slovenske košarke so bili profesorji telesne vzgoje Adi Klojčnik, Alfonz Ledinek, Božidar Marinič, Slavko Kokot in Janko Prinčič. Prinesli so jo iz Beograda, kjer so študirali. Leta 1945 sta bila ustanovljena Košarkarska zveza Slovenije in Zbor košarkarskih sodnikov Slovenije, leta 1955 pa Zbor košarkarskih trenerjev Slovenije. Najuspešnejše obdobje slovenske košarke v nekdanji Jugoslaviji je bilo od leta 1957 do 1970. Takrat je bila KK Olimpija šestkrat državni prvak Jugoslavije. Nekaj slovenskih igralcev in igralk je tudi zelo uspešno igralo v različnih jugoslovanskih državnih reprezentancah.

Leta 1966 se je začelo najbolj množično šolsko tekmovanje starejših dečkov in deklic Pionirski košarkarski festival. Ta se je leta 1983 razširil tudi na mlajše dečke in deklice. To tekmovanje je vplivalo na razmah košarke v šolah, posredno pa tudi v košarkarskih klubih.

Leta 1992 (po osamosvojitvi Slovenije) so Košarkarsko zvezo Slovenije sprejeli v Mednarodno košarkarsko zvezo.

Temeljne značilnosti košarke

• Košarka je moštvena športna igra. V moštvu je 10 igralcev, 5 jih igra, drugi so namestniki.

• Cilj v katerega igralci mečejo žogo od zgoraj, je okrogel in razmeroma majhen. Pritrjen je v vodoravnem položaju 305 cm nad tlemi.

• Igra je tehnično in taktično zahtevna in raznovrstna. • Igralci lahko žogo vodijo, kotalijo, lovijo, podajajo, obijajo in mečejo na koš. • Zahteva ustrezno višino, hitrost, hitro moč, koordinacijo, vzdržljivost, preciznost,

situacijsko mišljenje, orientacijo v prostoru in hitrost izbirnega odzivanja igralcev. • Zmaga tisti, ki doseže več košev. Neodločenega izida ni. • Primerna je za oba spola in vse kategorije igralcev od dvanajstega leta naprej. • Je pomembno sredstvo športne vzgoje v višjih razredih osnovne šole in srednji šoli, s

katero dosežemo veliko vzgojno-izobraževalnih ciljev.

Kratek zgodovinski razvoj male košarke Mala košarka spada med male moštvene športne igre, primerne za mlajše otroke. Oče male košarke je profesor Jay Archer iz ZDA. Kmalu po predstavitvi (l. 1950) se je začela zelo hitro širiti, še posebno v obeh Amerikah in na Japonskem. V Evropo je prodrla šele leta 1964 in se

hitro razširila v večino držav. Danes je ena najbolj priljubljenih malih moštvenih športnih iger na svetu.

Vzporedno s širjenjem male košarke po vsem svetu, se je oblikovala in izpopolnjevala tudi njena organiziranost. Najprej so bili ustanovljeni nacionalni komiteji za malo košarko (običajno znotraj državnih košarkarskih zvez). Kasneje je bil ustanovljen Mednarodni komite za malo košarko (CIM). Ta še danes deluje v okviru Mednarodne košarkarske zveze (FIBA).

V Sloveniji so se prvi začeli ukvarjati z malo košarko nekateri košarkarski klubi v osemdesetih letih. Dolga leta je bila tudi zelo znana revialna prireditev "Festival mini košarke" v Slivnici pri Mariboru. V zadnjem času so se začele bolj množično ukvarjati z malo košarko nekatere zasebne košarkarske šole. Tekmovanje v mali košarki vodi Komisija za šolsko košarko Košarkarske zveze Slovenije.

Značilnosti male košarke • Namenjena je otrokom obeh spolov, starih od 7 do 12 let. • Pravila so poenostavljena in prilagojena razvojnim značilnostim otrok omenjene

starosti. • Teža in velikost žoge sta prilagojeni moči otrok in velikosti njihovih rok. • Višina koša je tako znižana, da je razmerje med telesno višino otroka in višino koša

približno enako kot pri odraslih. • Pravila dovoljujejo spreminjanje razsežnosti igrišča, tako da jih lahko prilagajamo

funkcionalnim sposobnostim otrok in razmeram. • Tekmovanje ni osnovni cilj, temveč motiv, zaradi katerega otroci raje igrajo. • Igra je najpomembnejša, z njo se otroci učijo in vzgajajo. • Omogoča lažjo socializacijo otrok, razvija kolektivnost in sodelovanje. • Omogoča zgodnje vključevanje otrok obeh spolov v šport in zgodnje usmerjanje

nadarjenih v košarko. • Je pomembno sredstvo športne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole, s katero

dosežemo veliko vzgojno-izobraževalnih ciljev.

Klasifikacija elementov košarkarske tehnike

Temeljni položaji - preža

a) Visoka preža, b) srednja preža, c) nizka preža.

Temeljni položaji - nizka preža

Temeljna gibanja - hoja

Temeljna gibanja - tek naprej (čelno)

Temeljna gibanja - tek naprej (bočno)

Gibanje s prisunskimi koraki

Gibanje s prisunskimi koraki - prehod iz preže

Gibanje s prisunskimi koraki - preprečevanje podaje

Gibanje s prisunskimi koraki - kritje napadalca brez žoge

Obrati - prednji obrat

Obrati - zadnji obrat

Obrati med gibanjem v isti smeri

Zaustavljanje z izkorakom naprej in enotaktno prečno zaustavljanje

Zaustavljanje z zakorakom

Enotaktno vzporedno zaustavljanje

Dvotaktno vzporedno zaustavljanje

Sprememba smeri čelno-hrbtno-čelno

Sprememba smeri cikcak

Skoki s sonožnim odrivom

Viri Dežman, B.: Košarka za mlade igralce in igralke, Fakulteta za Šport , Ljubljana 2004.

Vodenje žoge

Visoko vodenje

Nizko vodenje

Prehod v vodenje

Prehod v vodenje s križnim korakom

Prehod v vodenje z vzdolžnim korakom

Prehod v vodenje z vzdolžnim zakorakom

Zaustavljanje po vodenju

Zaustavljanje po vodenju

Zaustavljanje med vodenjem

Menjava spredaj

Menjava zadaj med nogama

Menjava zadaj

Menjava spredaj med nogami

Menjava med obratom

Sprememba smeri z menjavo roke spredaj ali zadaj med nogami

Sprememba smeri z menjavo roke za hrbtom ali spredaj med nogami

Lovljenje žoge

Lovljenje žoge, met po dvokoraku

Lovljenje žoge, podaja po dvokoraku

Lovljenje žoge, prečno zaustavljanje

Lovljenje z eno roko

Pivotiranje

Podajanje žoge

Podaja z obema rokama izpred prsi

Podaja z obema rokama iznad glave

Podaja z obema rokama od spodaj (vročitev žoge)

Podaja z eno roko v višini rame in iznad rame

Podaja z eno roko od spodaj

Podaja z eno roko preko glave s strani

Podaja z odbojem z eno roko

Podaja z eno roko za hrbtom

Podaja iz vodenja v višini rame

Podaja iz vodenja od spodaj

Bočna podaja iz vodenja

Podaja iz vodenja za hrbtom

Meti

Met iz skoka z eno roko iznad glave

Met z obema rokama iznad glave - prenos žoge nad glavo

Met z obema rokama iznad glave - izmet

Met iz skoka z obema rokama iznad glave

Met z odbojem z obema rokama

Met z desno roko izpred prsi ali brade

Met z desno roko iznad glave - izhodiščni položaj

Met z desno roko iznad glave - položaj za izmet

Met z desno roko iznad glave - izmet

Met iz skoka z eno roko iznad glave

Met z eno roko preko glave s strani

Met z eno roko iznad glave po dvokoraku

Met z eno roko od spodaj (polaganje žoge) po dvokoraku

Met z eno roko preko glave s strani po dvokoraku

Varanje

Varanja z ustavljanjem in spremembami ritma med vodenjem

Varanje prodora, prodor

Varanje prodora, prodor

Varanje prodora, met na koš

Varanje obrata, met iz skoka po zakoraku

Varanje obrata, met preko glave po zakoraku

Varanje prodora, met po koraku nazaj

Varanje obrata, met po obratu

Obrat proti košu, varanje meta, predor z metom preko glave

Prehod v vodenje z vzdolžnim zakorakom, met po obratu

Odvzemanje žoge

Izbijanje žoge iz napadalčevih rok

Izbijanje žoge pri prehodu v vodenje

Izbijanje žoge med vodenjem

Prestrezanje podanih žog

Skok za odbito žogo

Oviranje meta z obema ali eno roko

Blokiranje meta z eno roko v skoku

Košarka - tabela znakov

Izbrani sodniški znaki s kratkim komentarjem

Znaki za zadetke

Zadetek za eno točko

Zadetek za dve točko

Poskus za tri točke

Zadetek za tri točke

Razveljavitev zadetka ali prekinitev igre

Znaki v zvezi z uro in potekom tekme

Ustavitev ure zaradi prekrška ali napake

Sproženje ure Zamenjava igralca

Klicanje igralca na igrišče

Odobrena minuta odmora

Glejte prvo risbo pri znakih za prekrške in napake.

Sojenje prekrškov Ko sodnik zazna prekršek, zapiska in dvigne roko z odprto dlanjo (uro zaustavi ), nato pokaže znak za vrsto prekrška (npr.: korake), za njim pa smer napada. Če je dosodil sodniški met, pokaže samo ta znak. Nato zahteva žogo in jo vroči ali poda nasprotnemu igralcu za mejno črto na mestu, ki je v bližini mesta storjenega prekrška. Pri sodniškem metu nadaljuje igro v najbližjem krogu (po pravilih ULEB).

Znaki za prekrške

Ustavitev ura zaradi prekrška (sočasno s piskom)

Korakanje Dvojno vodenje Nošena žoga Namerna igra z nogo

Tri sekunde Žoga vrnjena v

obrambno polje (informativno)

Žoga zunaj igrišča ali smer napada

Sodniški met

Sojenje napak Ko sodnik zazna osebno napako, zapiska in dvigne roko stisnjeno v pest (zaustavi uro), z drugo roko pokaže na kršitelja. nato steče proti zapisnikarski mizi, se nekaj metrov pred njo zaustavi in pokaže zapisnikarju številko igralca, vrsto napake (npr. držanje) in kazen (npr.: št. prostih metov ali smer napada). potem se pomakne na mesto izvajanja prostih metov ali pa vroči oziroma poda žogo nasprotnemu igralcu za mejno črto na mestu, ki je v bližini mesta storjenega prekrška. Če je bila napako storjena v fazi meta in je bil dosežen zadetek, dosodi napako in prizna (ali razveljavi) zadetek. Zapisnikarju najprej ponovno pokaže znak za dosežen zadetek (npr. za dve točki), nato pa številko igralca, vrsto napake (npr.: nepravilna uporaba rok) in kazen (en prosti met). Če dosodi tehnično, nešportno ali izključujočo napako, zapiska in pokaže takoj znak za eno izmed napak (ne dvigne roko stisnjene v pest).

Številke igralca (informativno)

Številka 4 Številka 5 Številka 6 Številka 7

Številka 8 Številka 9 Številka 10 Številka 11

Številka 12 Številka 13 Številka 14 Številka 15

Znaki za napake

Ustavitev ure zaradi osebne napake (hkrati s piskom)

Nepravilna uporaba rok

Držanje Odrivanje ali prebijanje brez žoge

Prebijanje z žogo

Napaka moštva, ki ima žogo

Tehnična napaka Nešportna napaka

* Izključujoča napaka

Kazen: en prosti met Kazen: dva prosta meta

Kazen: trije prosti meti

Kazen: smer napada (žoga s strani za nasprotnika)

Znaki sodnikov pri izvajanju prostih metov

En prosti met Dva prosta meta Trije prosti meti v polju omejitve (trapezu)

En prosti met Dva prosta meta Trije prosti meti zunaj polja omejitve (trapeza)