KP MOK-006

of 48/48
št. 6 OKTOBER 2010 Časopis Mestne občine Koper / Giornale del Comune citta di Capodistria Predstojnica občinskega urada za nepremičnine odhaja na porodniški dopust, pred tem smo z njo opravili zanimiv intervju. Zavidanja vreden novi koprski nogometni stadion je praktično končan, h koncu pa gre tudi gradnja modernega atletskega stadiona. K sreči v resnici ni šlo za požar, ampak le za praktično vajo varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. INTERVJU Z MAJO ŠVILIGOJ CERNAZ TEŽKO PRIČAKOVANO ODPRTJE POŽAR V ŠOLI 14 12 45 6 Koper je velika pripoved v majhni državi, njegov župan pa človek hitrih misli, ki ne dopu- šča izgovorov, piše Dnevnikov Objektiv, iz katerega povzema- mo del članka. ŽUPAN BORIS POPOVIČ V OBJEKTIVU Mestna občina Koper – velika zgodba v majhni državi
  • date post

    16-Mar-2016
  • Category

    Documents

  • view

    302
  • download

    6

Embed Size (px)

description

KP MOK-006

Transcript of KP MOK-006

  • t. 6OKTOBER 2010

    asopis Mestne obine Koper / Giornale del Comune citta di Capodistria

    Predstojnica obinskega urada za nepreminine odhaja na porodniki dopust, pred tem smo z njo opravili zanimiv intervju.

    Zavidanja vreden novi koprski nogometni stadion je praktino konan, h koncu pa gre tudi gradnja modernega atletskega stadiona.

    K srei v resnici ni lo za poar, ampak le za praktino vajo varstva pred naravnimi in drugimi nesreami.

    INTERVJU Z MAJO VILIGOJ CERNAZ

    TEKO PRIAKOVANO ODPRTJE

    POAR V OLI 1412 456

    Koper je velika pripoved v majhni dravi, njegov upan pa lovek hitrih misli, ki ne dopu-a izgovorov, pie Dnevnikov Objektiv, iz katerega povzema-mo del lanka.

    UPAN BORIS POPOVI V OBJEKTIVU

    Mestna obina Koper velika zgodba v majhni dravi

  • 16.01 %

    6.76 %

    6.72 %

    Veina prebivalk in prebivalcev Mestne obine Koper, pa tudi njenih pov-sem nakljunih, obasnih ali celo rednih obiskovalcev, si je enotna vsaj v eni stvari: nap-redek je viden, e ve, napre-dek zadnjih let v nai obini je jasno viden in otipljiv. Najbr se ga zelo dobro zavedajo tisti, ki jim zaradi kroi ni ve treba akati v ploevinastih kolonah, tisti, ki imajo zaradi novo zgrajenih vodovodov pitno vodo iz domaih pip, pa tudi upokojenci, ki se po novem lahko druijo v centru dnevnih aktivnosti, o katerem med drugim piemo v tokratni tevilki asopisa KP-MOK. Da so se v zadnjem obdobju zgodi-li tektonski premiki, se zaveda-jo peci in rekreativci, ki jim

    Kako ocenjujete stanje na podroju vrtcev in ol v Mestni obini Koper?

    Vpraanje naslednjega meseca:Kaj menite o zadranju volitev v Mestni obini Koper? Odloitev ustavnega sodia je politina. Gre za kratenje osnovnih lovekovih pravic do volitev. ne vem.

    Glasujte na www.koper.si

    v zahvalo na novo zgrajenih kolesarskih poteh, plonikih in promenadah vsakodnevna rekreacija ne povzroa ve preglavic. Pa gasilci, katerim na novo zgrajeni gasilski domovi in sodobna gasilska vozila omogoajo optimalne pogoje za delo, bolniki, ki za-hajajo v nov in bistveno bolj dostopen zdravstveni dom in e bi lahko natevali, kdo vse je v zadnjih letih v nai obini opazil bistvene spremembe na bolje. Zato se ne gre uditi dejstvu, da so v tevilnih ne-davnih predvolilnih sooenjih upanski kandidati kot dober primer iz prakse navajali prav Mestno obino Koper in njen-ega neutrudnega upana, ki so, kot kae, eprav so zaradi odloitve ustavnega sodia iz-padli iz tokratne volilne tekme, e kako aktualni. Aktualno pa bo ta mesec tudi veliko spek-takularno odprtje prenovljen-ega nogometnega in novega atletskega stadiona, s kat-erima bo aktualno obinsko vodstvo zabilo gol, ki se bo zapisal v zgodovino, mnogim neutrudnim nergaem in ne-jevernim Tomaem pa najbr vsaj za nekaj asa zaprl usta!

    Odgovorna urednica mag. Andreja maj Fakin

    Stanje se je poslabalo

    Ostalo je enako

    Ne vem

    Stanje se je izboljalo 70.51 %

    2 AKTUALNO www.koper.si OKTOBER 2010

    Kriv brez krivde?Boris Popovi je bil 23. septembra 2010 v ponovnem sojenju pred koprskim Okronim sodiem spoznan za krivega pri oitanih kaznivih dejanjih zlorabe poloaja, davne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin. Sodie ga je za oitana kazniva dejanja prisodilo enotno pogojno kazen enega leta in deset mesecev, s preizkusno dobo dveh let.

    "Za nao Slovenijo je samo e eno upanje: to je revo-lucija!"Boris Popovi, upan Mestne obine Koper, 23. 9. 2010

    Temeljni dokazi zbrani kot vrea krompirja

    Zgodba se prienja pred skoraj desetimi leti, ko naj bi Hrvoje Osivnik, dolgo-letni prijatelj Popovia, vodja njegovih gostinskih lokalov in prokurist v podjetjih v lasti druine Popovi, 14. 8. 2001 na Policijsko postajo v Kopru v vrei za smeti prinesel vrsto listinskih dokazov, ki naj bi obremenili samega Popovia in dokazali, da se je v njegovih gostinskih lokalih gotovinski promet lano prikazoval. Na policijski postaji naj bi ga spre-jel kriminalist Darko Mueni, ki je vreo krompirja, kot so jo vekrat imenovali v proce-su, spraznil, popisal vsebino in

    priel s preiskovalnimi postop-ki. To naj bi bilo prvo sreanje med Osivnikom in Mueni-em, je sodiu prvotno zago-tovil slednji. Med postopkom pa je bila dokazana neprijetna resnica, da naj bi Mueni pred sodiem vekrat lagal. Kot je-povedal Osivnik, je blagajnike trakove, ki jih je dostavil na koprsko policijo, sam priredil

    Naj spomnimo, da je Popovia v prvem sojenju leta 2007 okrono sodie spoznalo za nedolnega in ga oprostilo vseh oitanih kaznivih dejanj.

    " Procesa ni mogoe usta-viti, ne da bi bili za to vsaj kaki drugi navidezni razlogi. Zato se mora pri obravna-vi navzven nekaj zgoditi. Treba je, da tu in tam izdajo razline odredbe, obtoenca morajo zaslievati, preiska-va se mora nadaljevati in tako naprej. Proces se mora neprestano vrteti v majhnem krogu, ki so ga nanj umetno omejiliFranz Kafka, Proces, 1925

    Sojenje Popoviu lahko oznaimo za dokaj nekon-vencionalno, teko je tudi zavrniti tezo, da gre za dolgotrajne sodne postopke, ki so v veliki meri povezani z njegovo politino aktivnostjo. Dogodkov in indicev, ki do-kazujejo, da je e sam zae-tek preiskovalnih postopkov zoper Popovia nenavaden, je preprosto preve.

  • AKTUALNO 3OKTOBER 2010 www.koper.si

    in ponaredil, saj naj bi s tem dosegel zadoenje v osebnem sporu z nekdanjim dolgole-tnim prijateljem Popoviem. To labilnost, jezo, razoaranje naj bi s pridom izkoristili prav koprski kriminalisti, ki naj bi ga napeljali k izdelavi doka-znega gradiva proti Popoviu. Osivnik je v sicer redkih izja-vah dejal, da so ga kriminalisti vasih tudi izsiljevali, mu dajali obljube o tem, da bo postal taj-ni policijski sodelavec, da mu bodo plaali zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, naj bi mu celo grozili. Ali je Osiv-nik tudi dejansko bil tajni poli-cijski sodelavec, javnost ne bo izvedela, saj je minister za no-tranje zadeve zavrnil monost razkritja tega podatka in raz-veze molenosti; tako Osivnik kot Mueni e na prvem soje-nju nista odgovarjala na vrsto kljunih vpraanj toilstva in obrambe.

    Osivnik se je z Mueniem vekrat sreal na tajnih in javnih krajih, celo 14. 8. 2001, ko mu je Mueni vroil vabilo na zaslianje na koprsko policijsko postajo. Vabilo se je med sodnim po-stopkom izgubilo. Obstaja pa podpisana vroilnica, ki v ponovnem sojenju ni imela praktino nobene tee. Proces je torej nastal na lani predpostavki, da je Osivnik prostovoljno obiskal policiste in jim predal obre-menilno gradivo. A na koncu se je nalo tudi izgubljeno vabilo, ki e bolj nedvoumno kae, da je bilo vse skupaj zreirano, a sodnica ni trenila z omi in seveda gladko zavrnila tudi ta, za ta proces izredno po-memben dokazni dokument.

    Svarilo pred volitvami, pripor po izvolitvi

    Koprsko okrono so-die v ponovnem sojenju zo-per Borisa Popovia ni sprejelo novega dokaznega predloga obrambe, in sicer pisma, ki naj bi ga Osivnik poslal Popoviu 15. 11. 2002. Naj spomnimo, da gre za obdobje drugega kroga

    upanskih volitev, na katerih je z velikim preseneenjem javnosti Boris Popovi premagal nekda-njega upana Dina Pucerja.

    V pismu, za katerega obramba Popovia trdi, da je avtentino, vendar z lano vse-bino, Osivnik Popovia vabi na ponovno sreanje. Zakaj lano vsebino? Pismo je v do-loenih delih pisano v strogo pravnikem jeziku, po moji oceni imajo dokaze za 150 mi-lijonov utajenih davkov, zato menim, da bo treba vzajemno pripraviti obrambo, napeljuje Osivnik in nadaljuje: najbolje je, da se ponovno zdruimo in postanemo e moneji kot neko, asa nimamo veliko. Preprian sem, da bodo po drugem krogu udarili po tebi z vsemi silami. Stalie Popo-via in njegove obrambe je, da so Osivnika k pisanju napelja-li kar sami kriminalisti, saj je bilo pismo nadvse nenavadno, prispelo pa je poldrugo leto za tem, ko sta nekdanja najbolja prijatelja nepovratno razdrla vsa razmerja. S pismom naj bi eleli Popovia ujeti v zanko.

    Popovi je zmagal v drugem krogu upanskih vo-litev in si s tem nakopal jezo nekdanje nomenklature, ki je v priblino istih barvah dese-tletja vodila koprsko obino. Koprski preiskovalni sodnik je za koprskega upana od-redil pripor 11. septembra 2003, torej dve leti po tem, ko naj bi kriminalisti s pomojo Osivnika zbrali obseno in nedvoumno dokumentacijo zoper Popovia. O tem, da je vse pripravljeno na Popovie-vo priprtje, je e pred drugim krogom upanskih volitev leta 2002 v obinski upravi rekel nekdanji upan Dino Pucer.

    Ljubljansko vije sodie je lani potrdilo sodbo okrone-ga sodia, da je bil pripor Borisa Popovia nezakonit. Drava je bila za nezakonit pripor dolna plaati pribli-no 10 tiso evrov odkodni-ne, ki jih je koprski upan dal v dobrodelne namene.

    Ponovno sojenje v znamenju novih dokazov

    Lani se je zaelo vnovino sojenje zoper Popo-via na koprskem okronem sodiu. Ponovno je bilo izve-deno zaslianje tevilnih pri, uporabili so se tudi dokazi, ki so bili izloeni na prvem soje-nju, saj je takrat sodie sma-tralo, da so bili pridobljeni na nezakonit nain.

    Vsi nekdanji nata-karji, ki so delali v gostinskih lokalih v lasti gospodarskih drub druine Popovi, so bili pri izpovedbi enotni. Pri svo-jem delu s Popoviem prakti-no niso imeli stikov, od njega niso dobivali ukazov, sam Po-povi pa se s poslovanjem go-stinskih lokalov neposredno ni ukvarjal. Te naloge je prepustil Osivniku, ki je lokale dejansko vodil, nadziral je delo natakar-jev, vodil nabavo materiala in odrejal naloge zaposlenim.

    Priali sta tudi dav-ni inpektorici Nataa Grlica Kocjani in Olga Kozakijev, ki sta pred leti opravili davni inpekcijski nadzor nad Popo-vievima druinskima podje-tjema Food Party in BPC in ugotovili nekatere nepravilno-sti. Odlobi, ki sta ju inpek-torici spisali, naj bi temeljili na dokumentaciji, ki jim je bila posredovana tako s strani koprske policijske uprave kot s strani davnega zavezanca. Ministrstvo za finance je sicer prvotni odlobi e leta 2008 razveljavilo, zato sta drubi

    vloili odkodninski tobi za-radi neupravienosti davnega inpekcijskega nadzora.

    Omembe si zasluijo tudi prisluhi telefonskih pogo-vorov Borisa Popovia, ki so se na sodiu prvi razkrili po nekaj letih. Na prvem sojenju jih je namre sodni senat izlo-il iz postopka. Medtem pa so vseskozi nosili sloves tistega krovnega dokaza, ki bo ven-darle zail Popovia. Prisluhi so si sicer zasluili prve strani lokalnih medijev, vendar s sa-mim sodnim postopkom niso imeli veliko skupnega, morda le v toki, ko Popovi v telefon-skem pogovoru izmenja nekaj besed o mesenem prometu v druinskih lokalih. Promet, ki je bil predmet telefonskega po-govora, naj bi bil po zagotovi-lih Popovia prijavljen davni upravi v obliki razlinih izra-unov do zadnjega centa, ven-dar se ta okoliina v samem sodnem postopku ni ugota-vljala. Pozornost javnosti je poela komunikacija upana z obinskim redarstvom, kjer od svojih zaposlenih zahteva, naj dosledno nadzorujejo kroni-no napano parkirano vozilo na koprskem avtobusnem po-stajaliu. Izvedba tega dokaza je bila prej kot samemu proce-su namenjena le javni presoji. Tako tudi prisluh glede odstra-nitve kupa gradbenega materi-ala na ploniku na Pristaniki ulici. Jasno je, da so prisluhi povsem nepovezani s sodnim postopkom glede utaje davkov.

    Boris Popovi je bil 23. septembra 2010 v ponovnem sojenju pred koprskim Okronim sodiem spoznan za krivega. Sodie ga je za oitana kazniva dejanja obsodilo na enotno pogojno kazen enega leta in deset mesecev, s preizkusno dobo dveh let. Sodba ni pravnomona. Zdaj jo mora potrditi ali razveljaviti vije sodie.

  • Neodvisen sodni izvedenec?

    Osrednja vloga v po-novnem sojenju zoper Borisa Popovia pripada izvedencu davne stroke Darku Konanu, saj je izdelal strokovno mne-nje, ki je bilo tudi podlaga za ugotovitev domnevno utajenih in neplaanih davkov.

    Darko Konan je pred sodnim senatom vekrat pojasnil, da je njegovo delo strokovno, profesionalno in predvsem neodvisno. Takim trditvam je nasprotovala obramba, ki je bila mnenja, da nekdanji sekretar pri ministrstvu za finance v asu ministrovanja Antona Ropa, ko je vlado vodil Janez Drnovek, ne more biti neodvisen, saj naj bi celoten proces temeljil na politinih predpostavkah. Konan je poudaril, da ni in nikoli ni bil lan nobene politine stranke. V medijih je sicer dolgoletni koprski lan ene od vladnih strank tako infor-macijo zanikal in izpovedal, da sta skupaj s Konanom aktivno delovala v enem izmed odborov te stranke.

    Konan je po skoraj sedmih mesecih od sklepa se-nata o izdelavi izvedenskega mnenja slednje tudi izdelal. Obramba ga je dobila le nekaj dni pred sodno obravnavo, zato je bilo treba zaslianje iz-vedenca prestaviti. Zaslianje Konana je potekalo dokaj burno. Sodna dvorana je va-sih spominjala na ne preve plemenito razpravo, kjer se

    4 AKTUALNO www.koper.si OKTOBER 2010

    preko foteljev obkladajo akterji resninostne predstave. Pred-sednica sodnega senata je na eni izmed obravnav Popovia odstranila iz sodne dvorane, tudi Konan se je kar nekajkrat razburil nad vpraanji obram-be. Preko medijev je celo na-povedal monost tobe zoper koprskega upana Popovia in omenil stvari, ki se dogajajo v ozadju. Obramba je vekrat predlagala imenovanje nove-ga izvedenca davne stroke in izdelavo novega izvedenskega mnenja, saj naj bi bilo pre-dloeno mnenje nestrokovno in neuporabno v kazenskem postopku. Sodni senat je vse predloge obrambe zavrnil, Konan je predstavil izsledke svojega mnenja. Osrednje izhodie Konana je bilo, da sta podjetji v lasti dru-ine Popovi utajili davke in domnevno na rno nabavljali in prodajali artikle. Postregel je z oceno, po kateri naj bi se v lokalih kar 60 odstotkov bla-ga dobavljalo in prodajalo na rno. Na vpraanja obram-be, ali si predstavlja, kako bi

    bilo fizino mono izpeljati tako prodajo, ob e dokazanih predpostavkah, da so bile vse nabave skrbno zabeleene in knjiene, ni odgovoril. Do teh zakljukov naj bi priel na pod-lagi analize prejetih dokumen-tov in na podlagi izraunov cenitve davne osnove ter z metodo povprenega kolinika odbitka. Vztrajnim predlogom obrambe, da bi najbolj kakovo-stne in verodostojne rezultate dala primerjalna analiza pro-meta, sodni senat ni prisluhnil. Od milijonov do tisoih

    Ravno novo strokov-no izvedensko mnenje, ki ga je izdelal Konan, je procesu proti Popoviu dalo nove dimenzije. Oitkov o milijonih evrov uta-jenih davkov ni bilo ve, temelj za novo, modificirano obtoni-co, se je zreduciral na zlorabo poloaja, ponarejanje poslovnih listin in priblino 11 tiso evrov domnevno neplaanega davka od dobika ter priblino 6 tiso evrov neplaanega davka na do-dano vrednost. Naj spomnimo,

    da je prvotna obtonica, na ka-teri je temeljil nezakoniti pripor Popovia, koprskega upana obremenjevala tevilnih kazni-vih dejanj, od pranja denarja do neupravienega pridobivanja daril. V dolgoletnem kazen-skem postopku so bile na raz-linih ravneh ugotovljene kar tiri razline davne osnove, na katerih je temeljil postopek.

    Teko delo za obramboObramba Borisa Po-

    povia ni imela lahkega dela, zagovornika Franci Matoz in Franc Rojko sta sodiu vse-skozi oitala onemogoanje kakovostne obrambe. Zato sta vekrat neuspeno zahtevala izloitev sodnega senata pod vodstvom Tatjane Stojkovi Pavlovec. Obramba je oitala pristranskost sojenja in favori-ziranje toilstva. Sodni senat je vrsto novih dokaznih predlo-gov obrambe, ki bi pomagali pri razjasnitvi okoliin in iskanju materialne resnice, zavrnil. Prav tako je sodni senat zavrnil pre-dloge o zaslianju vrste pri, ki

    Pritobo na sodbo je napovedal tudi toilec Slavko Obolt.

    Slika je zgovorna: eprav je upan pred sodiem nedvomno dokazal svojo nedolnost, so ga toilec in sodni senat enostavno kar presliali. Toilec Slavko Obolt se je celo prijemal za glavo

  • AKTUALNO 5OKTOBER 2010 www.koper.si

    bi lahko pojasnile tevilne ne-pojasnjene okoliine. Dolgole-tni postopek zoper Popovia se je od maja letos znatno pospe-il. Ugibanje o tem, ali ga je bilo treba speljati pred sicer spodle-telimi obinskimi volitvami, je zgolj pekulacija.

    Sodni senat je zavrnil praktino vsak nov doka-zni predlog obrambe, ta je celotnemu sodnemu senatu oitala vnaprej ustvarjeno mnenje, ki je podlaga za pristranskost sojenja in kri zahtevan videz nepristran-skosti, ki ga morajo imeti sodniki.

    Krovna pria ostala domaSodni senat se je v po-

    novnem sojenju zoper Borisa Popovia nerazumno ogradil od ponovnega zaslianja Hr-voja Osivnika. Obramba je za-slianje predlagala netetokrat. Ne nazadnje je sodni senat, ki je v prvem sojenju Popovia spoznal za nedolnega, verjel izpovedi Osivnika, da je do-kumentacijo, na kateri temelji proces, ponaredil, saj so ga v to napeljali koprski kriminalisti.

    Osivnik je nedvomno vodil gostinske lokale v lasti druine Popovi. O tem so pri-ali vsi zasliani pred sodnim senatom. Tako je izpovedala tudi raunovodja, ki je vodi-la poslovne knjige za podjetji Food Party in BPC in ki za-

    gotavlja, da je bilo poslovanje drub neoporeno. Popovi se z delovanjem lokalov ni ukvar-jal. Ni imel niti toliko asa, da bi podpisal vse potrebne dav-ne listine. Zanj je podpisoval nekdo drug, to je ugotovil tudi sodni izvedenec grafolog.

    Osivnik je gostinske lokale druine Popovi vodil e vrsto let pred obdobjem, na katerega se nanaa obtonica. Osivnik se je z vodenjem go-stinskih lokalov ukvarjal e pro-ti koncu 90. let, ko je kot tesni sodelavec pomagal Branku Po-poviu, pokojnemu oetu Bori-sa Popovia. Popovi se je v ti-stih letih namre profesionalno ukvarjal s portnim avtomobi-lizmom. Po smrti oeta Branka se je ravno zaradi nepoznavanja gostinstva Popovi odloil izda-ti prokuro in prenesti celotno vodenje gostinskih lokalov prav na Osivnika. O teh dejstvih ni nihe prial drugae.

    Sodni senat pa je zavrnil monost, da bi se Osivnika ponovno zaslialo. Vodja koprskih toilcev Slavko Obolt je v svoji zakljuni besedi celo pojasnil, da gre verjeti pristnosti doku-mentacije, ki jo je leta 2001 Osivnik predal koprskim kriminalistom. Naj spomni-mo: Osivnik je v preteklosti e izjavil, da so blagajniki trakovi ponaredki in da jih je izdelal doma na eni od rezervnih blagajn.

    Sodni senat je bil ob predlogih za zaslianje Osivni-ka gluh in nem. Tokrat primer-java z izrekom, da je pravica slepa, ni na mestu, mirno bi ga lahko prevedli in interpretirali na napaen nain. Sodie ni izrpalo vseh monosti iska-nja prave, materialne resnice. S tem je javnosti dalo vtis, da pravica morda ni za vse enaka, da iskanje resnice ni poglavitna

    naloga sodia, da je obsodba, ki temelji na domnevah, su-bjektivnih ocenah tudi v ka-zenskem postopku mona.

    Sojenje Borisu Po-poviu e zdale ni konano, sodba e ni pravnomona. Od-pira se namre novo poglav-je. Obramba je e napovedala pritobo na vije sodie, ki bo prvostopenjsko sodbo bodisi potrdilo bodisi razveljavilo.

    Obramba Borisa Popovia, zagovornika Franci Matoz in Franc Rojko nista imela lahkega dela, saj je sodni senat nove dokazne predloge obrambe vseskozi zavraal. e ve, sodni senat je bil za predloge obrambe povsem gluh in nem. Ta sodni primer je spominjal na stare dobre ase, ko je veljalo kadja tui, kadja sudi.

    upanu Borisu Popoviu in ostalemu obinstvu v sodni dvorani je bilo jasno, da upana aka obsodilna sodba, nenazadnje je to dajala slutiti tudi zapisniarka na sodiu, ki se je med zakljuno besedo obrambe na veliko pretegovala, si dopisovala po mobilnem telefonu in si s porotnico poiljala sporoila po listkih ter se smejala.

    Bilo kuda, udba svuda!, pravi upan Popovi.

  • V zadnjih petih letih so tri majhna mesta postala velike pripovedi v dravi, ki ima teave povedati svojo zgodboObjavljamo del lanka. ki je bil 25. septembra objavljen v Dnevnikovem Objektivu.

    Boris Popovi: Na lokalnih volitvah so stvari enostavne. e si slabo delal, izgubi mandat. Nihe te ne bo poslual, kako te ljudje niso razumeli.

    6 AKTUALNO www.koper.si OKTOBER 2010

    V zadnjih petih letih so tri majhna mesta postala velike pripovedi v dravi, ki ima teave povedati svojo zgodbo.

    Po letu 2004 je Slove-nija z vstopom v EU izpolnila svojo edino veliko razvojno vi-zijo. Nekaj zaporednih genera-cij politikov od takrat ni znalo ve v kranskem jeziku pove-dati, kako si predstavljajo pri-hodnost drave. Kot da je vstop v EU, Nato, evro in schengen-sko obmoje izpolnil tisoletni sen naroda, po katerem lahko v miru spi.

    Zato pa so Koper, Lju-bljana in Maribor ez no dobi-li ideje, za katere ni isto jasno, od kod prihajajo, in zazdelo se je, da vsa tri mesta naenkrat vedo, kam gredo. Pristanie, prestolnica in nekdanje usiha-joe industrijsko sredie so se uprli samoumevnosti in zaeli tekmovati med seboj. Veliko bolj so zaznamovali zadnjih pet let od vsega, kar se je po evrop-skem triumfu spomnila drava. upani Boris Popovi, Zoran Jankovi in Franc Kangler so postali najbolj zanimivi poli-tiki. Prvi govori o Kopru kot najbolj privlanem turistinem srediu Jadrana, drugi o Lju-bljani kot najlepem mestu na svetu, tretji o Mariboru kot kul-turni prestolnici Evrope. Vsa tri mesta so predvsem gradbia. Najveje znamenitosti so cestni bagri in zidarski odri. Ko jih odstranijo, zasijejo ulice in vsa tri mesta spremenijo podobo. Bolj ko v Sloveniji postaja obve-zno izkazovanje vsaj visoke sto-pnje maloduja, e e ne obu-panosti, bolj so vsi trije upani prav neznosno optimisti ni in razposajeni. In tudi popularni.

    Da se je to zgodilo Ljubljani, se zdi skoraj samou-

    mevno. Je prestolnica Slovenije in sredie drave. Vendar je dravna etrt v mestu njen naj-manj privlaen del. Resnino sredie drave je obmoje ob reki Ljubljanici med zapornica-mi in pico, kraji, ki na zemlje-vidu Slovenije pomenijo bolj malo. Tam se je mesto z nizom brezkompromisnih potez od-prlo kot prostor javnosti, okrog Plenikove trnice pa se odvija nacionalna drama.

    Vendar so v primer-javi s Koprom ljubljanske ideje skoraj provincialno skromne. upan Popovi na novo gradi mestno obalo, dva stadiona in nartuje najviji stolp v Slo-veniji na umetnem otoku. V Mariboru pa je Franc Kangler razgrnil narte za gledalie na nebu, v primerjavi s katerim je Cankarjev dom luknja v zemlji. ez dobro leto bo Maribor res kulturna prestolnica Evrope.

    Vsi trije upani so se znali pod obtobami, da so z narti li ez vse razumne meje, zadolili svoja mesta in da bodo zbankrotirali dravo. Slovijo kot avtoritarni politiki, ki vsa-ko razpravo grobo presekajo z osebnimi odloitvami. Vsi trije

    so do obtob nonalatni in raz-lagajo, da se bo na koncu vse uredilo z obinskimi volitvami. Politino so nasprotniki rdee, rne in sive barve. Ljubosumni so drug na drugega, delajo pa na zelo podoben nain. Ko so kritiki vljudni do njih, jih ozna-ujejo kot populiste.

    Jaz sem bil prvi Boris Popovi je v sre-

    do ob enajstih dopoldan priel s sodia, kjer je imel zadnjo razpravo zaradi utaje davkov iz asov, ko je bil e podjetnik in ne upan. Ustavno sodie mu je zaradi spora z Ankaranom dobra dva tedna prej odloilo volitve. V etrtek ob osmih zju-traj se je moral pojaviti na sodi-u, da ga spoznajo za krivega in razglasijo sodbo.

    Med dvema obisko-ma sodia je stal na obali in zadovoljno z eno roko kazal na gradbie, kjer so koneva-li promenado, z drugo pa na morje, kjer nartuje stolp na umetnem otoku. Razburil pa se je, ko sem ga vpraal, kako to, da Koper tekmuje z Ljubljano in Mariborom.

    Oprostite, je dvignil

    glas, jaz sem bil prvi in sem prvi pokazal rezultate.

    Kar nedvomno dri. Za seboj ima dva mandata, dru-ga dva upana pa ele po enega. Jankovi in Kangler sta prila tiri leta za mano. Jaz sem po-kazal, kaj lahko podjetnik nare-di v mestu, nad katerim so prej vladali politiki. Jankovi je pri-el v asu, ko se je videlo, da se da, vedelo se je, kaj zna, vpraa-nje je bilo samo, kaj bo naredil. Kangler pa je bil preseneenje. Od njega se ni priakovalo, da bo res nekaj obrnil. Pa je.

    Od loveka, ki je akal na razsodbo, od katere je bilo odvisno, ali bo sploh lahko e kdaj kandidiral za upana, sem priakoval vsaj nekaj samopo-milovanja. Priakovanje je osta-lo neizpolnjeno.

    Ko sem postal upan, je bil Koper neugledno,

    zanemarjeno, napol industrijsko sredie. Bil je to-vorno pristanie in ni dru-gega, je zael svojo pripoved o Kopru. Ni bilo veliko ambicij. Sploh nisi imel obutka, da je to mediteransko mesto. Razen v luki sploh ni bilo odprto na morje. Domaini nismo upo-rabljali morja, ker nismo imeli niti ene urejene plae. Na morje smo tako kot vsi drugi li poleti na hrvako obalo. Danes se ko-pamo v srediu mesta. Plaa je majhna, ampak lepo urejena, z nje pa vidite vlailce, ki vozijo ladje v pristanie. Ne vem, ali je prej komu iz Ljubljane kdaj prilo na pamet, da bi priel v Koper na kavo. Ali da bi se usta-vil na poti v Portoro. Mesto ni imelo turistov. Bilo je slabo orga-nizirana polindustrijska krajina.

    Pokazal je na mesto, kjer rastejo njegove znameni-te palme, in rekel, da se danes nihe ve ne spomni, kako sla-

  • AKTUALNOOKTOBER 2010 www.koper.si 7

    Boris Popovi izgovorov ne dopua

    Ervin Hladnik Milhari Tatjana Tanackovi

    bo je Koper zgledal pred deseti-mi leti, ko so ob morju nastajali prometni zastoji. Rekel je, da je naredil samo nekaj loginih po-tez, ki bi jih bil lahko pred njim katerikoli upan, e bi le v me-stu videl mondeno turistino letovie s hoteli in plaami.

    Jaz nisem ni poseb-nega. Delal sem to, kar sem si elel kot relativno mlad oban in podjetnik, ki je hotel iveti v svojem mestu in je v ivlje-nju e kaj naredil. Niesar si nisem izmislil. Smo v centru Evrope, imamo sonce, morje in pristanie. Mesto je bilo treba narediti privlano in pokazati njegovo vrednost.

    Je delal za svojo ko-rist? Ja, seveda je delal za svojo korist. Na pamet mu ni padlo, da bi delal v svojo kodo. Na obali stoji slaiarna, ki jo je imel, e preden je postal u-pan. Okoli nje je uredil plao in park.

    Na obali je stala po-polnoma neustrezna hia, v kateri je bila policija. Ob njej je tekel dvosmerni promet, ki je morje odrezal od mesta. Stav-ba je bila popoln tujek, ki je mestu onemogoal, da se mu odpre pogled na morje. Hio smo poruili. Zdaj se nihe ve ne spomni, kaj je prej tam stalo, ampak vidijo samo, kako lep je pogled na morje. Zdaj je prije-tno, prej pa ni bilo. Pa ljudje niti ne vedo, zakaj. To je bila majh-na sprememba, ki pa je popol-noma spremenila pogled in miselnost. To pa je kljuen del mesta za poutje nas meanov in za razvoj turizma. Prej smo hodili v mesto samo v slubo. Zdaj pridejo od zunaj sem na poitnice. Tukaj sliite tudi an-gleko.

    Popovi je besen na komuniste, ki jih krivi za vse probleme tega sveta. Zveni pa kot revolucionarji, ki so v pet-desetih letih gradili Novo Gori-co in govorili o napredku. Tu-kaj je zgradil olo, tam naredil park, malo naprej zdravstveni

    dom, trgovsko sredie, pote-gnil cesto, ukinil semaforje in zgradil kroia. Veselje dobi ele, ko pride na gradbia, kjer dokonujejo trinajst metrov i-roko in kilometer dolgo prome-nado iz istrskega kamna, hotel in postavljajo ograje na enem nogometnem in enem atlet-skem stadionu. Zakaj bi imel en stadion, e je prostora za dva? Gradbie ima tudi v glavi. Tam, kjer sedaj gradijo predor za avtocesto, vidi hotel s peti-mi zvezdicami, mimo katerega bo od stare semedelske ceste do usterne tekla plaa. Tako kot v Monte Carlu, kjer sem dirkal. Za promenado bodo lokali, za njimi na travi pa senniki in lealniki. Za njimi bo gozd, ki bo dajal naravno senco. V mor-ju bodo pontoni. Na tej strani bom zgradil otok s stolpnico, ki bo visoka 140 metrov in bo tudi svetilnik.

    Zgodbo pripoveduje v prvi osebi ednine. Vpraal sem ga, kako razume demokracijo. Demokracijo si predstavljam takole: naredi program in gre z njim na volitve. Ljudje ti ne dajo mandata, ker si jim simpa-tien, ampak, ker hoejo rezul-tate. Uresniuje program in ne ie konsenza za vsak projekt. Po tirih letih takoj vidi, ali si dobro delal ali ne. Lahko si sam misli karkoli, ampak ljudje te ponovno izvolijo ali pa odslovi-jo. Jamranje, zakaj nisi realiziral programa, jih ne zanima. Na lokalnih volitvah so stvari eno-stavne. e si slabo delal, izgubi mandat. Nihe te ne bo poslu-al, kako te ljudje niso razume-li. Nesporazumi in problemi nastajajo sproti, ampak se tudi sproti razreujejo. Strokovne slube obstajajo zato, da najdejo najboljo reitev. e je osnovna vizija jasna, je tudi realizacija transparentna. Na koncu se vse vidi. Nobene napake in neu-mnosti ne more skriti. Mesto je majhno.

    Boris PopoviIzgovorov ne dopua

    Boris Popovi je lo-vek hitrih misli in hipnih odlo-itev. Tako se je navadil ravnati, ko je bil e uspeen reli dirka. Ko mu nekaj ine v glavo, to tudi izpelje, zato je Koper danes bistveno spremenjen in nedvo-mno lepi. Argumentov proti Popovi ne upoteva, okoli sebe v trenutku zbere somiljenike in projekte na tak ali druga-en nain izpelje. Izgovorov ne dopua. Zanj je pomemben le cilj, ki si ga je zadal. Ko si je Popovi zamislil, da bo na ko-prsko promenado postavil vi-soke palme, ki so ga navduile ob obisku Miamija, je to pa naredil, ne glede na to, da so strokovnjaki za zaito naravne in kulturne dediine opozar-jali, da to ni avtohtona rastlina. Zadel je v polno. Palme so po-stale prepoznavni znak Kopra in upana Popovia, ki vekrat hitreje govori kot misli.

    Popovi recimo gle-da svetilke ob cesti in ga zmo-ti, zakaj v vrsti belih lui ena sveti rumeno. Prime telefon in nemudoma poklie nekoga na Komunalo, naj to uredi. arni-co je treba zamenjati takoj. In ko na postaji pred lokalom, ki ga je imel v najemu moki, ki ga je prijavil policiji, vidi parkira-ne avtomobile, vzroji in vpije na

    obinskega redarja: Kolikokrat vam moram rei? Da ne vidim nobenega avta tam. Fukni jih v morje! Do ljudi, o katerih meni, da mu elijo kodovati, ali ga pri njegovih nartih ovi-rajo, pa je neusmiljen: Preve-ri, kje delajo mo, ena, otroci. Hoem vedeti vse. Tako je re-cimo iskal informacije o dav-nih inpektoricah, ki sta ugo-tovili, da ni plaal vseh davkov v nekdanjih lokalih, kar je bil tudi razlog, da so ga v etrtek na koprskem sodiu obsodili. Zato mu mnogi oportunisti no kimajo. Popovia v Kopru ni dobro imeti na nasprotni strani.

    Po drugi strani pa zna biti koprski upan prav prisr-en, ko mimogrede navre ka-kno domislico in se pri tem pobalinsko nasmehne. Tistim, ki so mu ve, je pripravljen vedno pomagati in vsakemu svojemu podporniku kjerkoli stisne roko. Dobro tudi ve, kaj mnoice potrebujejo, in to jim je pripravljen dati, e se bodo le drali dogovorov. Njegov jezik je preprost, zato ga vsi razume-jo. Njegovi narti so praviloma drzni in megalomanski. Tako si je recimo zdaj zamislil, da bi v Koprski zaliv postavil otok, na katerem bi zgradil najviji ho-tel na svetu.

  • Osem mestnih obin v preiskavi (Iz Dnevnikovega Objektiva, 25. 9. 2010)Veina obanov Kopra, Celja, Murske Sobote, Maribora in Ljubljane je preprianih, da je njihova sedanja obina bolj uinkovita, kot je bila neko.

    Kako ste zadovoljni z vao obinsko upravo in z vaim upanom? Naj ga ponovno izvolijo za upana ali pa naj vodenje obine raje prevzame kdo drug? Kaj je naj-veji problem vae obine? Kaj bi v njej pohvalili? Je vaa obina sploh uinkovita? Bi raje iveli v kateri drugi obini? V kateri pa?

    eprav je lokalna sa-mouprava e domala dve desetletji stalnica politinih razprtij in se ob-ine v Sloveniji kar naprej mnoijo, njihove meje prekrajajo, meja regij pa politiki nikakor ne zmorejo za-rtati, se zdi, da odgovorov na prej zastavljena in druga vpraanja, ki bi poskuala izmeriti, kako razumemo svoje obine in kako smo zadovoljni z njihovim delovanjem, nima nihe.

    Vsaj taknih ne, ki bi nam omogo-ali medsebojno primerjavo stali javnosti o posameznih obinskih problemih in ponujali vpogled v to, kako o istih vpraanjih razmiljajo prebivalci razlinih obin. Teh po-datkov nimajo niti dravni organi, pristojni za lokalno samoupravo, kar je dodaten argument v prid tr-ditvi, da se o organizaciji lokalne samouprave nemalokrat odloa na pamet in po meri vsakokratnih po-litinih interesov.

    Priujoi rezultati tele-fonske javnomnenjske ankete, ki jo je pri agenciji Ninamedia naroil Dnevnik, so zato vredni posebne pozornosti, saj gre za prvi primer sondae javnega mnenja v ve slo-venskih mestnih obinah hkrati.

    Anketiranci, ki so odgovarjali na ista anketna vpraanja, v vsaki me-stni obini jih je bilo 350, so nam s svojimi odgovori omogoili pri-merjalni vpogled v zadovoljstvo obanov z njihovo obino in de-lom obinskih uprav. V anketo smo vkljuili osem slovenskih mestnih

    obin (od enajstih): Mursko Sobo-to, Maribor, Celje, Ljubljano, Koper, Novo Gorico, Kranj in Novo mesto. Vzorec je ustrezal demografskim znailnostim polnoletne slovenske populacije, v anketo je bilo vklju-enih nekoliko poudarjen ve an-ketirancev, ki trdijo, da so konali srednjo ter vijo in visoko olo, a so odstopanja korigirali s kombinira-nim uteevanjem. Anketo so izva-jali v dneh od 13. do 15. (Ljubljana, Koper, Nova Gorica, Celje) in 20. do 22. septembra (Maribor, Murska So-bota, Kranj, Novo mesto).

    Rezultati ankete kaejo, da prebivalci obin izraajo veliko zanimanje za vpraanja, ki so po-vezana z njihovim delovanjem in problemi, vsekakor veje, kot je nji-hovo zanimanje za dravno politi-ko. Anketiranci so namre morali z ocenami od 1 do 5 oceniti, koliko jih zanima lokalna problematika njiho-ve obine, dobljena povprena ocena pa je v vseh osmih obinah, v katerih smo izvajali anketo, obutno prese-gla oceno 3. Zdi se, da obstaja pove-zava med stopnjo zainteresiranosti obanov za njihove obinske zadeve

    in njihovim vrednotenjem kakovosti dela organov lokalne samouprave. Najnijo stopnjo zanimanja za lokal-no problematiko so namre navedli obani Kranja in Novega mesta, to-rej obin, ki sta se v anketi na mno-gih podrojih ocenjevanja tudi sicer odrezali slabe od ostalih.

    Koper na vrhu, Kranj in Novo mesto na nu

    Da med opazovanimi ob-inami obstajajo pomembne razlike, se je najprej potrdilo pri vpraanju, pri katerem smo anketirance prosili, naj na enak nain, torej z ocenami od 1 do 5, ovrednotijo uspenost dela obinskih uprav na posame-znih podrojih. V ocenjevanje smo jim ponudili osem obinskih resor-jev: gospodarstvo, promet, urejanje prostora, varstvo okolja, predolsko vzgojo in izobraevanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturo ter port in rekreacijo. Gospodarska politika obine Kranj, nekdaj monega in-dustrijskega centra, v katerem pa je v minulih letih propadla preneka-tera tovarna, je iz tega ocenjevanja izla kot najslaba, s povpreno oce-no 2,72. Povprena ocena gospodar-skih politik vseh osmih opazovanih obin sicer znaa skromnih 2,77 in predstavlja najnijo med vsemi povprenimi ocenami dela obin-skih uprav po posameznih resorjih. Nadpovpreno so uspenost dela obinskih uprav na gospodarskem

    podroju ocenili v Novem mestu (3,11), Celju (3,07) in Kopru (2,93), podpovpreno pa poleg Kranja e v Mariboru (2,54) in Murski Soboti (2,72).

    Povprena ocena uspe-nosti delovanja obinskih uprav osmih obin na podroju prometa znaa 2,92. Prebivalci mestnih obin Koper (3,46), Nova Gorica (3,09), Murska Sobota (3,07) in Celje (3,03) so nadpovpreno zadovoljni s pro-metno politiko v svojih obinah, prebivalci preostalih tirih obin so z delovanjem svojih obinskih uprav zadovoljni podpovpreno. Opazno najnijo oceno je za svojo prometno politiko prejela ljubljan-ska mestna uprava (2,57). Ljubljana za najvije ocenjeno koprsko obi-no, katere obinska uprava je zaela v mesto pospeeno uvajati kriia s kronim prometom, zaostaja za sko-raj celo toko.

    Prav ureditev prometa, zlasti pa odmevna, za marsikoga tudi sporna ureditev koprske rive, ki jo je upan Boris Popovi na novo tlakoval in zasadil z amerikimi pal-mami, sta najbr pomembno prispe-vali k temu, da je koprska obinska uprava prejela tudi najvijo pov-preno oceno za urejanje prostora (3,54). Povprena ocena obinskih urbanistinih politik v opazovanih obinah sicer znaa 3,11, zaradi e-sar se je Ljubljana znala v zlati sre-dini (3,1), najslabe pa prizadevanja svoje obine na prostorskem podro-ju ocenjujejo Kranjani (2,77) in Novomeani (2,67). Nekaj manj so prebivalci osmih obin zadovoljni s prizadevanji za varstvo okolja. Pov-preno so vrednost teh prizadevanj ocenili z oceno 3,06, najvije oko-ljevarstveno politiko svoje obine ocenjujejo v Murski Soboti (3,3), najnije pa v Novem mestu (2,85).

    Podroje predolske vzgoje (vrtci) in izobraevanja je tisti obinski resor, ki so ga v vseh osmih obinah ocenili zelo visoko, s povpreno oceno 3,57. Najbolj so s tem zadovoljni v Kopru (3,74), najmanj pa v Ljubljani (3,31), ki si-cer premore najve izobraevalnih ustanov, pesti pa jo stiska z otroki-mi vrtci. Povprena ocena obinskih zdravstvenih in socialnih politik znaa 3,12 in tudi v tem primeru so z zagotavljanjem zdravstvenih in socialnih storitev, kolikor so pa te

    8 AKTUALNO www.koper.si OKTOBER 2010

  • Miran Lesjak

    v pristojnosti obin, najmanj zado-voljni Ljubljanani (2,86), najbolj pa Koprani (3,32).

    Uspenost svoje obinske uprave na podroju kulture najbo-lje med vsemi ocenjujejo Celjani (3,61), najslabe pa Novomeani (3,27). Slovenska kulturna prestol-nica Ljubljana je prejela povpreno oceno 3,58, Mariborani pa so svo-jo skorajnjo kulturno prestolnico Evrope ocenili s povpreno oceno

    3,52. Povprena ocena uspe nosti obinskih uprav na podroju kul-ture v vseh obinah, v katerih smo anketirali, sicer znaa 3,46.

    Zadnje podroje delova-nja obinskih uprav osmih obin, ki smo ga zajeli v tem delu anketiranja, sta bila port in rekreacija. Obinske uprave so za to, kar so naredile na tem podroju, prejele najvijo sku-pno povpreno oceno 3,66. Kae, da so z obinskimi doseki v por-tu in rekreaciji najbolj zadovoljni v Celju (3,89), za las manj v Kopru (3,88), najmanj pa v Novem mestu (3,44).

    Zbrani podatki nam omogoajo sklepanje, da so prebi-valci mestnih obin, v katerih smo

    opravili anketiranje, razmeroma za-dovoljni z delom njihovih obinskih uprav, saj skupna povprena ocena uspenosti dela obinskih admini-stracij znaa 3,22. Kae, da so s svojo obinsko upravo najbolj zadovoljni prebivalci Kopra, saj povprena oce-na uspenosti dela koprske admini-stracije v navedenih osmih resorjih

    znaa 3,43. Kopranom sledijo Ce-ljani (3,37), Novogoriani (3,31), Murskosoboani (3,28), Maribor-

    ani (3,14) Ljubljanani (3,12), Kra-njani (3,1) in Novomeani (3,06). Ljubljana se je, ko gre za oceno uspenosti dela njene uprave, torej proti priakovanjem znala v dru-gi polovici lestvice osmih mestnih obin, eprav, kot bomo pokazali v nadaljevanju, v oeh mnogih Slo-vencev velja za mesto, v katerem bi radi iveli.

    Naj upan ostane ali gre? Ocene o uspenosti dela

    posameznih obinskih uprav, ki smo jih navajali doslej, e ne ponu-jajo celovitega vpogleda v to, kako dejansko razmiljajo prebivalci (in volilci) osmerice mestnih obin.

    Dopolnjujejo jih e nekateri drugi podatki. Na primer: Ljubljana, Ce-lje in Koper (z dale najvijim, kar 40-odstotnim deleem) so edine tri izmed osmih mestnih obin, v ka-terih je ve kot tretjina prebivalcev preprianih, da so njihove obin-ske uprave bolj sposobne od uprav drugih slovenskih obin. Kot kae

    priloeni grafikon, se dele teh od-govorov v preostalih petih obinah giblje med 12 in 18 odstotki.

    Prebivalci mestnih ob-in Celja (4,02), Ljubljane (3,75) in Murske Sobote (3,34) so svojim sedanjim upanom podelili najvije povprene ocene, ko so ocenjeva-li zadovoljstvo z njihovim delom, obani Novega mesta (2,94) in Kranja (3,0) pa najnije povprene ocene. Glede na to ni presenetljivo, da so Celjani, Murskosoboani in Ljubljanani z delei, ki so viji od 60 odstotkov prejetih odgovorov, pritrdilno odgovorili na prvi del vpraanja, ki se je glasilo: ali bi bilo prav, da bi bil na skorajnjih lokal-nih volitvah va sedanji upan po-novno izvoljen, ali pa bi bilo bolje, da bi upan postal nekdo drug? Za primerjavo: kar 72 odstotkov an-ketiranih Kranjanov in skoraj 58 odstotkov anketiranih Novomea-nov meni, da bi bilo prav, ko bi bil v njihovi obini za upana izvoljen nekdo drug (dosedanji upan Kra-nja Damijan Perne je e Ljubljapred asom sporoil, da ne bo vnovi kandidiral).

    In e, veina obanov Kopra, Celja, Murske Sobote, Mari-bora in Ljubljane je preprianih, da je njihova sedanja obina bolj uin-kovita, kot je bila pred tridesetimi leti (do leta 1990 je bila Slovenija razdeljena le na 60 obin), dele ob-anov Nove Gorice, Kranja in No-vega mesta, ki razmiljajo enako, pa je bistveno niji.

    O zadovoljstvu s kako-vostjo ivljenja v anketiranih ob-inah veliko povedo tudi odgovori na vpraanje anketirancem, v kateri obini bi radi iveli, e bi se lahko o tem prosto odloali. Veina anke-tirancev je seveda pri tem navajala imena svojih domicilnih obin, a razlike med odgovori so znatne, saj so zgolj Ljubljanani in Koprani z ve kot 90-odstotno veino navaja-li svojo Ljubljano oziroma svoj Koper. Najve tistih, ki bi raje iveli v kateri drugi obini, smo nali v Novi Gorici in Kranju. Ob tem so mnogi anketiranci, ki bi raje kot v svoji iveli v kateri drugi obini, kot najbolj zaeleno alternativno obino (poleg sosednje!) navajali Ljubljano v Murski Soboti je bilo takih 6,5 odstotka, v Mariboru 5,5 in Novem mestu 5 odstotkov.

    Dve skupini obin Na podlagi rezultatov

    predstavljene javnomnenjske ankete bi lahko naih osem obin razdelili v dve skupini. V prvo bi zanesljivo lahko uvrstili obine Koper, Celje, Mursko Soboto, Ljubljano in Ma-ribor: prebivalci teh obin so z de-lovanjem njihovih obinskih uprav najbolj zadovoljni. V drugo skupi-no nedvomno sodita obini Kranj in Novo mesto, na njenem robu je tudi Nova Gorica: v njih je stopnja zadovoljstva z obinskimi uslugami opazno nija, nije so tudi ocene dela obinskih vodstev. Izmerjeno razpoloenje obanov se bo zaneslji-vo odrazilo na skorajnjih lokalnih volitvah, o tem, kakni bodo volilni rezultati v teh obinah, pa tudi ni nobenega dvoma.

    AKTUALNOOKTOBER 2010 www.koper.si 9

  • 10 AKTUALNO www.koper.si OKTOBER 2010

    Izjava ministrice za gospodarstvo Darje Radi, ki je pred dnevi ob obisku Obale izjavila, da kriarke (najbr je s tem mislila na ladje za kri-arjenja oziroma na potnike ladje) in potniki z njih, raz-vrednotijo raven turistinega kraja, mnoica, ki pride za ne-kaj ur na obalo, pa povzroa lo-gistine probleme je v javnosti dvignila veliko prahu.

    V Mestni obini Ko-per so nad omenjeno izjavo iz-redno neprijetno preseneeni. Kot pravijo, v Mestni obini Koper si ministriino izjavo sicer prizadevamo gledati v lui strankarskega veera, na katerem so menda upanski kandidati skuali iskati odgo-vore na vpraanja, kaj storiti, da se bodo gospodarske raz-mere v Istri izboljale. Ne glede na to, pa je taka izjava, ki povrh prihaja iz ust ministrice - celo bive dravne sekretarke za tu-rizem, naravnost kodljiva. V poloaju, v katerem je sloven-

    sko gospodarstvo, bi namre prav od pristojne ministrice priakovali, da bo napore Me-stne obine Koper za razvoj tovrstnega turizma, e kako podprla. Zato od nje priaku-

    jemo, da izjave obrazloi in javno pojasni, kaj jo je vodilo k taknemu razmiljanju. Po-sebej tudi zato, ker sta nam v prizadevanjih in trudu, da bi Koper postal pomembna in

    prepoznavna destinacija na zemljevidu kriarjenj, do sedaj ob strani stala tako ministr-stvo za gospodarstvo kot Slo-venska turistina organizacija (STO), pojasnjujejo v Mestni obini Koper.

    Gostje potnikih ladij ne povzroajo problemov!

    V zadnjih letih na-mre v Mestni obini Koper razvijajo ve vrst turizma, med njimi tudi potniki ladijski tu-rizem, in tudi prispevek te-vilnih obiskov potnikih ladij za obino in za dravo ni zane-marljiv. Vedeti je namre treba, da imamo v obini skupaj z Luko Koper izdelano strategijo razvoja potnikega terminala in prihodov potnikih ladij. Letos so v Kopru zabeleili 55 prihodov ladij, z njimi pa je priplulo nekaj manj kot 40 tiso potnikov. Poleg prihod-kov lukih storitev, luke pri-stojbine, strokov priveza in odveza, e kar nekaj asa spre-

    Kriarke dvorezen me? Halo, gospa ministrica ?!Mestna obina Koper zahteva pojasnila ministrice za gospodarstvo Darje Radi, ki je izjavila, da lahko kriarke povzroajo logistine probleme in razvrednotijo raven turistinega kraja.

    V Kopru si ne elijo, da bi nepremiljena izjava ministrice spremenila prioritete na podroju gospodarstva.

    Letos je v Koper priplulo skoraj 40 tiso potnikov, naslednjo sezono pa jih priakujejo kar 120 tiso in 40 tiso lanov posadke.

  • AKTUALNOOKTOBER 2010 www.koper.si 11

    mljajo tudi potronike navade gostov, ki v povpreju v Kopru porabijo med 40 in 60 evrov na potnika. Organiziranih izletov po Sloveniji (Bled, Lju-bljana, Postojna in Lipica) se

    udeleuje med 35 in 40 odstot-kov potnikov, ostali pa ostajajo v Kopru, obiejo pa tudi Izolo in Piran, da o obisku zaledja slovenske Istre sploh ne govo-rimo. Gostje potnikih ladij ne

    povzroajo nobenih logistinih problemov, o emer bi se tisti z ambicijami vodenja najbolj turistinih obin v Sloveniji in ministrica, pod okrilje katere sodi turizem, lahko tudi oseb-

    no prepriali, dodajajo.Prav tako ne dri trdi-

    tev, da so kriarke Dubrovnik skoraj uniile. Tudi turistino manj podkovani vedo, da Du-brovnik in Benetke sprejmeta natanko toliko potnikov, koli-kor sta jih logistino sposobna sprejeti. Ker pa povpraevanje potnikov in tevilo ladij za kri-arjenje naraa, kot naraa tudi povpraevanje po novih destinacijah, je to odlina pri-lonost za Koper.

    Predvidevanja kaejo, da se bo v naslednjem letu ve kot 20 milijonov potnikov od-loilo za kriarjenja in Koper je nedvomno e ena od desti-nacij potnikega ladijskega tu-rizma. Pot do tega ni bila tako preprosta in hitra, potrebno je bilo veliko energije in v Mestni obini Koper resnino ne bi eleli, da bi ena nepremiljena izjava ministrice v asu pred lokalnimi volitvami spreme-nila prioritete na podroju gospodarstva in njegovega na-daljnjega razvoja.

    akajo na pojasniloV Mestni obini Ko-

    per e vedno akajo na pojasni-lo ministrice za gospodarstvo Darje Radi o nedavnih spor-nih izjavah o ladjah za kriarje-nje oziroma o potnikih ladjah (ne kriarkah, ki so bojne ladje, eprav je ministrica omenjala slednje).

    Ne presenea pa, da se je s tem v zvezi oglasil njen strankarski kolega, oitno vse-stranski strokovnjak, Franco Juri, ki po besedah koprskega upana Borisa Popovia izko-ria prav vse poti in monosti za en sam, samcat pritlehen cilj: zruiti aktualnega upana Mestne obine Koper: Kar pa bo zelo teko. V Kopru nam kdaj pa kdaj poskuajo zavezati roke, a ljudje v Kopru nimamo ve zavezanih oi. upan po-lemiko z Jurijem ocenjuje kot brezpredmetno in mu v odgo-vor ponuja prispevek Marijana A. Bauerja, ki je bil 7. oktobra objavljen na 2. strani Sloven-skih novic.

    Druga plat2 etrtek, 7. oktobra/vinotoka 2010

    Dnevnik Slovenske noviceOdgovorni urednik: Marjan BAUERNamestnik odgovornega urednika: Joe SPLICHAL (Lajf, Tedenska tribuna)Uredniki: Bojan BUDJA (izvrni urednik), Karina CUNDER REI (Delo in dom), Primo KALINIK (Polet), Mateja KOIR (Vikend), Duan MALOVRH (Bulvar), Marko URI (Finale, port), Sabina OBOLNAR (Ona).Celostna podoba: ARIH, d.o.o.Tisk: Delo, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, Tiskarsko sredieizdaja DELO asopisno in zaloniko podjetje d.d., Ljubljana, Dunajska 5Priloge ONA, DELOINDOM, POLET ter VIKEND so sestavni del asopisa.Predsednik uprave: Jurij GIACOMELLIPoslovna direktorica Slovenskih novic: Dragica GRILJISSN 0354-1088Naronine in reklamacijski oddelek dostave: telefon 080-11-99, 01/47-37-600, faks 01/47-37-613, elektronska pota (E-mail): [email protected] trenje: telefon 01/47-37-501Mali oglasi in osmrtnice, telefon 01/47-37-500, fax 01/47-37-558 (naroniki Slovenskih novic, ki niso davni zavezanci, imajo pri malih oglasih 25% popusta)Naslov urednitva Dunajska cesta 5, Ljubljana, telefon 01/47-37-700, telefaks 01/47-37-703Posamezna tevilka stane 0,80 EUR. Mesena naronina za oktober 2010 za Slovenske novice od ponedeljka do sobote s 15 % naronikim popustom je 17,67 EUR z DDV; letna naronina za Slovenske novice od ponedeljka do sobote za obdobje od novembra 2010 do oktobra 2011 s 25 % popustom je 181,80 EUR z DDV velja samo pri plailu naronine v enkratnem znesku v oktobru 2010. Naronina na Slovenske novice pomeni, da na asopis vsak dan, z izjemo nedelj in praznikov, dobite na dom. Priloge Ona, Delo in dom, Polet in Vikend so sestavni del asopisa. Letna naronina za tujino zajema naronino in pripadajoo potnino. Pisne odpovedi lahko upotevamo ob koncu meseca. Nenaroenih rokopisov in fotografij ne vraamo. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS t. 89/98) sodi asopis med proizvode, za katere se obraunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Slovenskih novicah, so druba Delo, d.d. ali avtorji, ki imajo z drubo Delo, d.d. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakrna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v trne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z drubo Delo, d.d.

    vljani lahko sami in po zanje sprejemljivih cenah kupovali stanovanja.Dr. Kranjec je na novinarski konferenci, na kateri je nastopil skupaj z viceguvernerko mag. Stanislavo Zadravec Caprirolo in direktorjem Analitsko-razi-skovalnega centra Damjanom Kozamernikom, prav tako opozoril, da se pri nas veliko preve razpravlja o dokapitali-zaciji Nove Ljubljanske banke, o emer bi se morali dogovo-riti predvsem njeni lastniki in lani nadzornega sveta. Banka Slovenije se namenoma e ni opredelila do tega vpraanja, kar pomeni, da e ni govorila ne o viini dokapitalizacijskega zneska ne o bolj zaeleni meto-

    di dokapitalizacije. Priznal pa je, da bi se lahko NLB lotila svojih zagat tudi z dezinvesti-

    ranjem: s prodajo katere od svojih herinskih drub.Jadran Vatovec

    Vse blie Irski in GrijiLjubljana, 6. oktobra

    L ahko bi rekli, da je izmed vsega, kar je povedal gu-verner Banke Slovenije (BS) dr. Marko Kranjec, e najbolj skrb vzbujajoe opozorilo, da se rast pla v slovenskem javnem sek-

    torju poasi e pribliuje rasti pla v javnem sektorju v Griji in na Irskem. Ups. Dr. Kranjec je sicer to opazko izrekel v po-vezavi z ugotovitvijo Banke Slo-venije, da so trenutne zahteve sindikatov zaposlenih v javnem sektorju nerazumne oziroma teko upraviljive. Kot je dejal, so se plae v naem javnem sektorju e med letoma 2007 in 2009 v povpreju poveale za ve kot 20 odstotkov, kar bi, e preraunamo za obdobje 12 let, lahko pomenilo, da se bodo plae slovenskih javnih uslu-bencev do leta 2019 poveale za 107 odstotkov. Medtem pa naj bi se v celotni Evropski uniji v 12 letih predvidoma poveale le za 46 odstotkov. Guverner BS je glede tega poja-snil, da ponavlja zgolj tisto, kar so na nedavnem sreanju Sveta EU za ekonomske in finan-ne zadeve povedali evropski finanni ministri.Kakor koli, e pozabimo na omenjeni prvi vtis, ki je pre-vekrat lahko zavajajo, je bilo celo bolj skrb vzbujajoe od poudarka o prehitri rasti pla nekaj drugega: dr. Kranjec in njegovi sodelavci menijo, da je povsem zgreena zamisel Pahorjeve vlade, da bi mora-la drava (od)kupiti priblino 40.000 stanovanj, ki jih tisti, ki so jih zgradili, ne morejo prodati zaradi krize. Zamisel o premiljenem poveeva-nju tevila neprofitnih drav-nih stanovanj s kupovanjem tistih, ki jih ni mogoe prodati na trgu, je, je dejal, res lahko videti celo privlana, vendar pa takni prenapihnjeni dravni stanovanjski skladi skoraj ne-izbeno deformirajo razmere na trgu nepreminin. Zakaj? Ker drava, ki pomaga grad-benim podjetjem tako, da deli na tisoe neprofitnih stanovanj, ne uresniuje svoje gospodar-ske funkcije, temve socialno: Prav gotovo je bolj zaeleno, da drava pomaga gospodar-stvu, da bo to prej uinkoviteje in bogateje ter da bodo dra-

    Ugotovitve finannih ministrov lanic EU, e da se Slovenija po rasti pla zaposlenih v javnem sektorju e pribliuje Griji in Irski, se prav gotovo ne moremo veseliti Prihodnje leto naj bi imeli le 1,9-odstotno gospodarsko rast, vlada pa kljub temu razmilja o nakupu 40.000 stanovanj? emu kar vsevprek razpravljamo o dokapitalizaciji NLB?

    Guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec (Foto: Roman ipi)

    Nujne zgodnje reformeEvropska komisija je veraj sprejela Poroilo o obmoju evra za tretje etrtletje 2010. V njem ugotavlja, da bo proces prilagoditve bilanc stanja v podjetnikem sektorju etudi se je rast proizvo-dnje v veini drav lanic obmoja evra nekoliko poveala vplival na gospodarsko okrevanje oziroma njegovo hitrost. Analiza je pokazala, da je minulo prilagajanje podjetnikih bilanc stanja spremljalo ve negativnih makroekonomskih posledic. Zato bo nujno treba, meni Evropska komisija, z zgodnjimi reformami za spodbujanje rasti omejiti vse negativne dejavnike. V poroilu e pie, da so se realne cene stanovanj v obmoju evra od zaetka svetovne gospodarske in finanne krize znatno znievale ter da popravkom primanjkljajev tekoih raunov po navadi sledi obdobje poasne(je) rasti in veje brezposelnosti. To pa v nadaljevanju lahko povzroi tudi tako imenovano jobless growth (rast brez zmanjevanja stopnje brezposlenosti).

    S V A R I L O

    Dan na dan

    Ustavite blejske kriarke

    Novopeena ministrica za gospodarstvo Dar-ja Radi se je oni dan mudila v Piranu med upanskimi kandidati, tudi kaken zaresovec ali zaresovka so bili zraven. Beseda je dala besedo, tudi o turizmu, saj je gospa Radie-va neznanska strokovnjakinja za turizem, iz kranjskogorskega turizma je celo magistri-rala, je sodelavka in raziskovalka na visoki portoroki oli za turizem, na Bledu pa kot vija predavateljica ui turistini manage-ment. Od naslovov se blei, kot bi gledali v sonce.Ko so v Piranu omenili tudi Koper, drugae na Primorskem ne gre, so bili nenadoma vsi pametni tudi glede kriark, ki so, polne turistov, zaele pristajati v Kopru. Tedaj je Radieva izstrelila: Kriarke so Dubrovnik skoraj uniile. Gost na njih ima celoten pa-ket, nazaj na ladjo lahko odnese zelo malo stvari, mnoica, ki pride za nekaj ur na oba-lo, pa povzroa logistine probleme in lahko razvrednoti raven turistinega kraja.Res nenavadne besede za ministrico, katere resor je gospodarstvo, kopienje proizvodov in denarja, torej zasluek v splono dobro. Priblino vem, kaj bi ji rekli v Dubrovniku, ki e kaknih 200 let ivi samo od turizma, prej pa jih je tiso od trgovine. Pravzaprav zdaj tudi, prodaja samega sebe, drugega namre tamkajnji gospari ne premorejo. In ni se ne znuca, od gledanja e ne, eprav je vasih res gnea. Je pa potem pozimi bolj mir, ko-nec koncev v Dubrovniku delajo samo kakne tiri mesece na leto. Blaeno Sredozemlje. Ne glede na narejene in poloene ole ter na-zive, Italijani so nori nanje, vsak je najmanj dottore, bi nao gospo ministrico Darjo Radi bolj udno gledali tudi v blinjih nam Benet-kah, kjer je kriark in manjega ladijskega drobia za vsak pomol, v Canalu Grande pa je no in dan taka gnea plovil, da ne more spati od zvoka pljuskanja njihovih valov. Da bi bila mera piranskega nakladanja o Kopru e bolj polna, se za Benetke nekako ve tudi, da je tam turistov ve kot golobov. Tako gro-zno je, da bi se ministrica in njene estetinje od gnusa do turistinih cekinov morda celo strmoglavile z vrha cerkve sv. Marka. Bene-ani bi dogodek seveda prodali, turistom. A meni se bolj zdi, da v Kopru ni lo toliko

    za kriarke kot za tamkajnjega upana Bo-risa Popovia. Ko njega ni bilo, ni bilo nobe-ne kriarke. Koper ni el nikomur na ivce. Komaj smo vedeli zanj. Turizem? Morali bi samo videti hotel Triglav. Zdaj pa je v Ca-podistrii vse narobe. Preve palm, preve nabreij, preve kopali, preve otrokih igri, preve rondojev, preve ol, preve vrtcev, preve tadionov, preve lui. In kot smo sliali, turistov tudi. Popovi pa je e eden preve. Za to je, pravijo, lo na turisti-nem ebljanju v Piranu.Zdaj pa nazaj na Gorenjsko, kjer je na Je-senicah doma naa vrla ministrica. Papir je uporabna zadeva, na njegovi elektronski razliici, ki predstavlja vlado nae dravice, lepo pie, da je bila Radieva neko sve-tovalka za turizem in investicije na obini Kranjska Gora, pozneje pa celo direktorica tamkajnjega zavoda za promocijo in razvoj turizma. Kolikor vem, ni pozneja ministrica niti enkrat samkrat protestirala ali celo no-rela zoper (hvala bogu) neznosno gneo na kranjskogorskih smuiih. Ko mora imeti med hrvakimi smuarskimi poitnicami (i-veli Hrvati!) oi priite na rit, da te ne povozi kdo od tistih, ki znajo smuati samo narav-nost. Tudi z Bledom je e od nekdaj vse v redu, pletne nikomur ne grejo na ivce, e-prav so gorenjske kriarke, po Bohinjskem jezeru pa je vozil celo motorni oln. Prelestni lepoti navkljub. Zakaj pa ne, motor ni bil iz-umljen zaradi lepega.Nekoliko drugae je po mojih skromnih iz-kunjah na bohinjski kopnini. Tam gnee in prilekov res ne marajo. Ko sem prvi in zadnji parkiral avto na sicer asfaltu ob robu smrekovega gozdika iz pravljice bratov Grimm, je planil iz grma moak v irhastih dokolenkah in zael rjoveti, naj plaam ali pa se poberem. Tukaj je Parkirnina, je krial. Sem pogledal okoli, a razen moje ene, ki preverjeno ni parkirnina, ni bilo nikogar. Na-redil pa sem oboje, plaal in se pobral. Ko grem ob sobotah na koprsko mestno tr-nico, parkiram zastonj. Kot vsi drugi. To je najbr zato, ker tam na morju ne nosijo irhovine, pa tudi vidi se dlje kot pod Kara-vankami.Marijan A. Bauer

    Pogajalci spet za skupno mizoLjubljana, 6. oktobra (STA) Reprezentativni sindikati javnega sektorja so na ministrstvu za javno upravo ponovno zaeli pogajanja o aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor ter o dogovoru o ukrepih glede pla v javnem sektorju. Ministrica za javno upravo Irma Pavlini Krebs je pred pogajanji dejala, da rauna na razum in razumevanje zaostrenih javnofinannih razmer. Ministrica priakuje, da bodo vsi, tako kot se spodobi za socialni dialog, za isto mizo ponovno zdrueni. Junija so se namre po njenih besedah sindikati razli in se del njih ni elel pogajati. Priakuje tudi, da bodo ponovno premislili, ali jim bo s predlogi vlade, ki je v delu popustila, vendarle uspelo najti konsenz za podpis aneksa in konsenz za strinjanje z dogovorom. Ta je po njenih besedah za javne uslubence korekten. Glede na zadnjo ponudbo vlade pa obstaja upanje, da bo oktobra 2012 e mogoe izplailo tretje etrtine odprave planih nesorazmerij, e bo v letu 2011 doseena 2,5-odstotna gospodarska rast, dodaja Pavlini Krebsova. Prav to pa bo predmet pogajanj vlade in sindikatov do prihodnje srede.

    Policisti nadaljujejo stavkoLjubljana, 6. oktobra (STA) Stavkovni odbor Policijskega sindikata Slovenije (PSS) je sklenil, da v nasprotju s Posedijevimi sindikati nadaljujejo stavko, dokler vlada ne bo preuila njihovih zahtev, je pojasnil predsednik sindikata Branko Prah. PSS namre ni del pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi, vlada pa se z njimi med stavko ni pogovarjala, navajajo.

    Brati med vrsticami Ljubljana, 6. oktobra (STA) Napovedi premiera Boruta Pahorja o pripravi novega osnutka zakona o zdravstveni dejavnosti so po besedah ministra za zdravje Dorjana Maruia usklajene in dogovorjene z ministrstvom za zdravje. Dodaja, da je besede premiera morda treba brati med vrsticami. Ali bo lo za popolnoma nov tekst ali bodo spreminjali obstojeega, pa e ni doloeno. Pahor je v ponedeljek ob obisku Bolninice za enske bolezni in porodnitvo Postojna napovedal pripravo novega osnutka zakona o zdravstveni dejavnosti do konca leta.

    Fotografirali bomo Ljubljana, 6. oktobra (STA) Vladni urad za komuniciranje je zael niz aktivnosti ob 20. obletnici samostojnosti Slo-venije, ki jo bomo praznovali v letu 2011, s fotonateajem Poslikajmo Slovenijo 20 let. Na njem bodo lahko sodelovali tako profesionalni kot ljubitelj-ski fotografi, ki lahko posredu-jejo fotografije na temo 20 let Slovenije, so sporoili iz urada. Nateaj poteka na spletnem portalu pictureslovenia, in si-cer od danes do 23. decembra, ko bodo razglasili nagrajence. e posebno bi radi nagovorili mlade, da bi zautili, da je to tudi njihov praznik. Vsak Slovenijo vidi po svoje in prepriani smo, da bodo sodelujoi zagotovo nali kak motiv, ki za njih najbolj odraa slovensko zgodbo o uspehu in I feel Slovenia, je v sporoilu za javnost poudaril direktor urada za komuniciranje Darijan Koir.

    Zavzeli so se za delavceLjubljana, 6. oktobra (STA) Predsednik drave Danilo Trk in predstavniki zveze svobodnih sindikatov so se pred svetovnim dnevom za dostojno delo zavzeli za nujno reevanje vpraanja delavcev, ki ne dobijo pla, in za aktivnejo vlogo drave pri tem. Po sestanku je predsednik skupaj s predsednikom zveze Duanom Semoliem sprejel predstavnika delavcev Vegrada.

    Najbolje in najslabeLjubljana, 6. oktobra (STA) V Sloveniji je neto plaa na zaposlenega v pod-jetjih in drugih organizacijah julija 2010 v povpreju znaala 960,14 evra. Od povprene mesene plae za junij 2010 je bila julijska nija za 0,6 odstotka, povprena bruto plaa pa je julija dosegla 1480,69 evra. To je 0,7 odstotka manj kot mesec prej in tiri odstotke ve kot julija lani. Obine z najvijo povpreno neto plao so: Cerklje na Gorenjskem (1179,98 evra), Dol pri Ljubljani (1066,81 evra), Ljubljana (1042,35 evra), Sveti Toma (1026,45 evra) in Dobje (1009,55 evra). Kaj pa tiste z najnijo? To so Osilnica (575,88 evra), Kostanjevica na Krki (582,32 evra), Gornji Petrovci (598,09 evra), Reica ob Savinji (601,89 evra) in Makole (636,36 evra).

    Darijan Koir: Vsak Slovenijo vidi po svoje, zato smo prepriani, da bodo sodelujoi zagotovo nali kak motiv, ki bi najbolj odraal slovensko zgodbo o uspehu. (Foto: Igor Zaplatil)

  • Konec meseca bo tako Koper bogateji za dve novi, moderni in zavidanja vredni pridobitvi, na katere smo akali vse predolgo. Uradno odprtje do popolnosti prenovljenega nogo-metnega stadiona s 4221 sedei, tirimi 38 metrov visokimi re-flektorskimi stolpi z najmoder-nejo tehniko in spremljajoim objektom z garderobami, fitne-som, venamensko dvorano in pisarnami bo poleg uradnega slavnostnega spektakla, ki bo minil v znamenju najboljih plesalcev in mladih nogometa-ev. Dan zatem, v soboto, pa bo prvoligaka tekma dravnega prvenstva med domaim mo-tvom Luko Koper in Olimpijo.

    Konec meseca slavnostno odprtje stadionov

    Nogometno igrie razsvetljuje 136 reflektorjev na tirih poevnih 38 m visokih stebrih. Takna razsvetljava omogoa kvaliteten TV prenos.

    Na nogometnem stadionu bo prostora za 4221 gledalcev. Na obstojei vzhodni tribuni, ki so jo na novo v celoti nadkrili, zamenjali vse sedee in obnovili ter zaitili betonsko povrino bo 1950 sedeev, novozgrajena, v celoti prekrita, juna tribuna ima 1141 sedeev, od tega 93 VIP, zahodna tribuna 602 sedea in severna tribuna 528 sedeev.

    V modernem spremljajoem objektu, ki je juno od nogometnega stadiona, bo 8 parov garderob, garderoba za sodnike, ambulanta, ekonomat, pralnica, skladie in tehnini prostor, sanitarije, press center, gostinski lokal in prodaja kart, VIP prostor, pisarne, pomoni slailnici, ajna kuhinja, fitnes, soba za nadziranje in dve nadkriti terasi.

    Velik in sodoben atletski stadion zaobkroa 8-stezna tekaka proga, ki bo za razliko od stare 6-stezne steze iz rdeega tartana, iz modrega polytana. Igrie atletskega stadiona pa je travnato, kar pomeni, da ga bodo lahko uporabljali kot pomono nogometno igrie.

    Popolnoma prenovljeni nogometni in nov atletski stadion bodo namenu predali v petek, 29. oktobra.

    12 NALOBE www.koper.si OKTOBER 2010

  • KP MOK je uradni asopis Mestne obineKoperIzdajatelj: Multimedijski center Vizija d.o.o. s.r.l., Verdijeva 10, 6000 KoperOdgovorna urednica: Andreja maj Fakin, e-naslov: [email protected] Mestne obine Koper izhaja predvidoma enkrat mesenoNaklada: 24 500 izvodovFotografije: FPA, Ubald Trnkoczy, Robert Titan, Miha Crni in arhiv MOKLektorica: Petra JordanTiskarna: Tiskarna SETBrezplaen izvod prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v Mestni obini KoperOddaja oglasov: [email protected]

    KOMENTAROKTOBER 2010 www.koper.si 13

    e je e kdo imel ka-kno iluzijo o tem, da je sedanja vlada v svojem bistvu leviar-ska, ali vsaj levosredinska, se je moral ob sedanji stavki delav-cev javnega sektorja dokonno strezniti. Paradoksalno: kar je v Sloveniji ostalo od socialne drave, ni odpravil Janez Jana, ampak Borut Pahor. Umazan posel grobarja socialne drave in ostankov delavskih pravic je opravila sedaj vladajoa poli-tina garnitura, ki ima sicer ob vsaki prilonosti polna usta so-cialne pravinosti in je tudi na oblast prila prav zaradi svoje-ga socialnega programa. Zelo spretno, ni kaj. A e bi politiko zategovanja pasu predlagal, na primer Jana, bi sindikati vla-di e napovedali vojno, ulice bi bile polne stavkajoih delavcev, mediji pa bi poroali o reaga-novski (po bivem amerikem predsedniku Ronaldu Reaganu) politiki slovenske desnice.

    Ob napovedi seda-nje vlade, da bo brez soglasja socialnih partnerjev izpeljala pokojninsko reformo in krila sredstva za domala vse javne storitve (od zdravstva, olstva do socialnega varstva), so sin-dikati sicer protestirali, a sto-rili (e) ni. Razen seveda zelo lampasto izvedene stavke jav-nega sektorja, kjer pa je vladi uspelo med seboj spreti sidikate, delavce v proizvodnji pa nau-vati na del stavkajoih delavcev v javnem sektorju. Revee je spravila nad revee samo zato, da bi v hrupu medijskega in po-ulinega prepira ne storila nie-sar za odpravo privilegijev poli-tine kaste. Da, politine kaste.

    V Sloveniji se do od-govornih poloajev v vrhu drave ne pride zaradi spo-sobnosti, kompetentnosti in delavnosti, ampak zgolj zaradi politine primernosti in pripa-dnosti ustrezni politini garni-turi. V ministrstva tako lahko prilezejo samo tisti, ki imajo politina priporoila ali pa so v blinjem ali daljnem sorodu s trenutno vladajoim politinim mogoneem. In ko se kdo do-koplje do poloaja, ga zlepa ne izpusti ve. Znajde se namre na arobnem kadrovskem vrti-ljaku: zdaj je na enem stolku, potem na drugem, v primeru, da ni ve izvoljen, pa za njegovo kariero poskrbi stranka. Nekam ga pa odloijo na kakno ve-leposlaniko mesto, na mesto svetovalca ali pa kar v strankar-ski aparat.

    V dvajsetih letih de-mokracije v Sloveniji se je poli-tina kasta namnoila prek vseh meja. Za dravo, ki teje pila dva milijona prebivalcev, je se-danji politino-upravni aparat predimenzioniran, odlono pre-drag, predvsem pa neuinkovit. Ni jasno, zakaj morajo ime-ti ministri in sekretarji, poleg mnoice zaposlenih v svojem re-sorju, e zunanje strokovne sve-tovalce, ki jih davkoplaevalci mastno plaujemo. Seveda, tudi svetovalci so sestavni del te po-litine kaste. Da ne omenjamo menederjev v podjetjih v javni (dravni) lasti, ki vleejo vrto-glavo visoke plae, pa nadzorni-ke v teh podjetjih, ki si izplau-jejo bajno visoke sejnine. In ob vsem tem razkoju se dogaja, da morajo delavci v teh istih podjetjih ivotariti ob mizernih plaah, vse pogosteje pa tudi teh ne dobijo. Ta vlada, ki sebe ime-nuje leviarsko, pa pridiga de-lavcem (v privatnem in javnem sektorju), da si morajo zatisniti pas, dokler ne bo minila kriza, dokler ne bo rast vsaj triod-stotna. Perverzno pa je, da se kasta ob vsem tem govorjenju o odpovedovanju ni pripravlje-

    na sama niemur odpovedati. Niemur, razen Pahorjevim kavicam. Ministri, sekretarji in poslanci dravnega zbora si pla ne zniajo, pa bi si jih lahko, vsaj zaradi dostojnosti.

    Ve kot oitno je, da si je politino-podjetnika kasta v prejnjih letih nagrabila kar precejnje bogastvo, si z njim napolnila epe, v mnogih pri-merih spravila to bogastvo na tuje banne raune, ob tem pa pustila, da so podjetja, do ka-terih je prila v procesu privati-zacije, postopoma usihala in na koncu propadla. Posledice na-panih politinih in poslovnih odloitev zdaj plaujejo delav-ci, ne pa menederji in politiki, ki so take odloitve sprejemali. Okrog tajkunov so v zadnjem asu dvigovali veliko prahu, ka-knega velikega uinka pri nji-hovem preganjanju in kaznova-nju pa ni bilo. Ni udnega, saj so politiki s svojimi odloitvami sami omogoali, da so nekateri obogateli zgolj z menederskimi prevzemi.

    Tako je v tej nai ne-sreni Sloveniji: kasta lahko pone, kar se ji zdi, za njene grehe pa naj plaujejo dra-vljani. Na vsaka tiri leta so si-cer volilna sreanja, na katerih bi lahko dravljani svoji kasti predloili raun za neopravlje-no delo in za prazne obljube. A kaj, ko je kasta zmona ne-verjetnih transformacij. Politiki

    poskuajo javnost prepriati, da za slabo gospodarsko in social-no stanje drave niso krivi oni, ampak objektivne okoliine velike ekonomske krize, ki je zajela domala ves svet. In da bodo stvari zanesljivo bolje, e jim bodo volilci podaljali mandat, jim dali novo mo-nost. Jasno je, da gre za veliko nategovanje ljudstva, pri emer pogosto sodelujejo tudi javni mediji, ki pa so v veliki veini tudi del te politino-poslovne kaste. Razbiti perverzne meha-nizme te kaste je zelo teko, saj je v njeni naravi, da poskua e ob samem nastanku unii-ti vsako alternativo, vsakrno konkurenco. To pone tudi tako, da sama umetno vzpodbudi na-stanek novih politinih skupin, ki naj bi bile izjemno kritine do oblasti, a se le-te kmalu iz-kaejo le kot rezervna kolesa vladajoe skupine.

    Kaj torej storiti, da bi se reili iz slepe ulice? Revoluci-jo? Kdo bi jo lahko v tem trenut-ku izpeljal? Morda pa je reitev v novem drubenem dogovoru med dravljani Slovenije, kot ga predlaga Spomenka Hribar? Seveda, ampak pod pogojem, da bodo vanj resnino vsi vkljue-ni- tudi tisti, ki niso del sedanje elite. In teh je najve to je tiha veina v nai dravi, ki doslej ni imela pravico do besede.

    Kasta

    Mojca Beljan

  • Vsi oitki in sumi so odve!14 INTERVJU www.koper.si OKTOBER 2010

    Katere so najbolj aktualne zade-ve, s katerimi se trenutno ukvar-jate v vaem uradu?

    Na Uradu za nepre-minine vodimo raznovrstne postopke, tako s podroja rav-nanja in obremenjevanja stvar-nega premoenja, odkupa ze-mlji oz. nepreminin v okviru investicij MOK kot s podroja poslovnih prostorov ter izra-una nadomestila za uporabo stavbnega zemljia. Vsi na-teti postopki so aktualni skozi vse tekoe proraunsko leto, z vsemi dopolnilnimi oz. pripra-vljalnimi postopki, ki so na njih neposredno vezani (uskladi-tve zemljikoknjinega stanja z dejanskim, institut predkupne pravice, odkodnine, ipd.).

    Pred kratkim ste na podlagi razpisa dali v najem nekatere obinske poslovne prostore, za katere je bilo veliko povpraeva-nje. Dri?

    Pred kratkim sta bila objavljena dva razpisa za odda-jo v najem poslovnih prostorov MOK, in sicer je prvi razpis vkljueval poslovne prostore

    v starem koprskem mestnem jedru in na obrobju slednje-ga, medtem ko je drugi razpis vkljueval tudi poslovne prosto-re v koprskem zaledju.

    V navedenih razpisih je bila doloena izhodina na-jemnina posameznega poslov-nega prostora, ki pa ni bil edini kriterij pri izbiri, saj so ponu-dniki morali pri svoji ponudbi navesti investicijskih vloek v poslovni prostor ter natanno opisati in predstaviti predviden program dejavnosti. Glede na navedeno je jasno, da se poleg ekonomskega uinka z vidika gospodarnosti premoenja eli dosei raznoliko ponudbo, ki bi dodatno pritegnila mnoico in s tem pripomogla k nadaljevanju oivitve starega koprskega me-stnega jedra, ki edalje bolj po-staja ustaljena turistina toka.

    V skladu z razpisno dokumentacijo so bili tako po-slovni prostori v preteni meri oddani v najem za opravljanje mirne storitvene dejavnosti, in sicer v okviru pisarnikih sto-ritev, trgovinske dejavnosti in drugih mirnih storitvenih de-

    javnosti, ki s svojim programom prispevajo k oivitvi mestnega jedra in koprskega zaledja ter ne nazadnje sta bila dva lokala oddana za opravljanje gostinske dejavnosti.

    e potegnemo rto, lahko ocenimo razpisa za od-dajo poslovnih prostorov v na-jem kot uspena, saj je ponudba MOK sproila veliko povprae-vanje s strani ponudnikov.

    Ste na tak nain oddali vse razpo-loljive prostore ali boste v priho-dnje pripravili e kaken razpis?

    V blinji prihodnosti bo pripravljen in objavljen raz-pis, ki bo vkljueval tako novo ponudbo poslovnih prostorov kot posamezne poslovne pro-store, ki niso bili oddani v pre-teklih razpisih. Ponovno bo po-udarek na programu dejavnosti, ki prispevajo k oivitvi mestne-ga jedra in koprskega zaledja.

    V tem letu je Mestna obina Ko-per izpeljala tudi nekaj drab, na katerih je prodala nekatere nepreminine. Ste zadovoljni z odzivom na omenjenih dra-bah?

    V nasprotju z oddajo v najem poslovnih prostorov ne moremo biti zadovoljni z odzi-vom na javnih drabah nepre-minin MOK, saj se v zadnjem obdobju izredno odraa go-spodarska kriza, ki neposredno vpliva na trg nepreminin. Za-radi navedenega je namre veli-ko manj povpraevanja s strani potencialnih kupcev, predvsem v primerjavi s preteklim obdob-jem, ko je bilo za stvarno premo-enje MOK veliko interesa. Smo v nekem prehodnem obdobju, v katerem si tako fizine kot prav-ne osebe ne upajo investirati v nepreminine, ki so bile do sedaj stalnica na slovenskem trgu.

    Kako pa se sicer odloate, kaj bo-ste uvrstili na seznam za proda-jo? Spomnimo denimo, da je za-

    dnja prodaja palae v Bertokih v javnosti dvignila veliko prahu

    Nepreminine, ki so predvidene za prodajo, so vklju-ene v Letni nart stvarnega in finannega premoenja MOK, ki ga s sklepom sprejme Ob-inski svet MOK skupaj s pro-raunom. Vkljuitev stvarnega premoenja v nart je torej za-konski predpogoj za nadaljnje postopke prodaje. Gre dejansko za stvarno premoenje, ki ga MOK oz. noben njen upravlja-vec trajno ne potrebuje v okviru opravljanja svoje dejavnosti, in kot tako mora biti predvideno za prodajo.

    Do sedaj smo v javne drabe za prodajo predvideli pestro ponudbo stvarnega pre-moenja, in sicer tako zemlji kot objektov ter poslovnih pro-storov, med katere je bila vklju-ena tudi palaa Panaiatopolus v Bertokih. Na uradu smo v zve-zi z njeno prodajo prejeli dopis, ki je kazal jasno nasprotovanje KS, vendar ga ni bilo mogoe upotevati, saj se je izkazalo, da je predmetni objekt potreben celovite prenove in da zanj ni bilo konkretnih projektov, ki bi dolgorono zdrali in tako upraviili finanni vloek vanj.

    V javnosti je v zadnjem letu ve-liko prahu dvignila tudi Loggia. Kakno vlogo ima pri tem va urad oziroma Mestna obina Koper?

    Loggia je eden izmed najimponentnejih objektov v MOK, zato je povsem normal-no, da se skoraj vsakdo zanima zanjo. Urad za nepreminine je vodil postopek oddaje v najem, in sicer na podlagi javnega raz-pisa, ki je bil objavljen tako v Uradnem listu RS kot na spletni strani MOK. Kot je znano, je bila kot najugodneji ponudnik izbrana gospodarska druba Kolosej, ki se sedaj pripravlja na otvoritev Loggie, na katero vsi nestrpno akamo.

    Predstojnica obinskega Urada za nepreminine Maja viligoj Cernaz odhaja na porodniki dopust, pred tem smo se z njo pogovarjali o delu obinskega urada za nepreminine in o stanju na podroju nepreminin v Mestni obini Koper.

    Maja viligoj Cernaz.

  • strank, saj uradne ure potekajo tako reko ves poslovni dan.

    Zaseeni so bili spisi, ki jih je raunsko sodie te-meljito pregledalo in za katere je MOK kot ena izmed redkih slovenskih (mestnih) obin pre-jela pozitivno oceno. Menim, da smo moderna in gospodarna obina, ki se vseskozi nagiba k razvoju s stalno zavestjo in neprestanim upotevanjem za-konskih in podzakonskih pred-pisov, zaradi esar so vsi oitki in sumi odve.

    Pa konamo s prijetnejo tema-tiko. V teh dneh odhajate na porodniki dopust. elimo vam seveda veliko sree in lepih tre-

    nutkov. Kdo vas bo v tem asu nadomeal?

    Najlepa hvala za lepo voilo. V tem asu me bo na-domeala moja namestnica, ki skupaj z ostalo ekipo UN do po-tankosti pozna vse postopke, ki se vodijo na uradu. UN je stro-koven in mlad, vendar obenem ustaljen tim, v katerem je kljub veliki fluktuaciji dela in strank izredno prijetno delati. Razno-vrstnost postopkov in dela zno-traj urada dodatno pripomore k pestrosti delovanja, tako da ne poznamo dolgoasnih trenut-kov. Tukaj gre posebna zahvala vodstvu, ki je dovolilo formira-nje tovrstne ekipe in jo vseskozi podpira.

    INTERVJUOKTOBER 2010 www.koper.si 15

    Opozicija in nekateri mediji radi razpredajo o domnevni veliki razprodaji obinskih zemlji. Kako komentirate take oitke?

    Tako opoziciji kot medijem je bil vekrat obrazlo-en postopek uvrstitve nepre-miin v prodajo, in sicer, da ne gre za nikakrno razprodajo, ampak za izpolnjevanje zakon-skih pogojev, ki jih predvideva zakonodaja na podroju stvar-nega premoenja in so tako na-loeni s strani drave, vendar je kljub temu vedno veliko govo-ra o tem, saj oitno predstavlja eno najzanimivejih tematik diskusije.

    Kako bi sicer ocenili stanje na podroju nepreminin v Mestni obini Koper?

    Mestna obina Koper je velika obina, tako z vidika la-stnitva, kar je razvidno iz same centralne evidence premoenja, v katero je vkljueno tudi stvar-no premoenje, kot z vidika lokalne skupnosti, ki nenehno skrbi za razvoj in napredek tako na podroju javne komunalne infrastrukture kot na podroju urejanja okolice.

    Kot sem omenila, smo obenem v nekem prehodnem obdobju, ko se je trg nepremi-nin skorajda ustavil in za ka-terega ni konkretne napovedi zakljuka krize, ko bo trg v po-novnem zagonu.

    Na Mestni obini Ko-per obenem skrbimo za razline uskladitve zemljikoknjinega stanja z dejanskim; ne pozabi-

    mo, da je e veliko nepreminin vknjienih kot drubena lastni-na, kar je nekakna zapuina iz prejnjih sistemov, tako da se stanje v zemljiki knjigi kostan-tno izboljuje.

    Ob zadnjem zloglasnem obisku kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada je bil va urad zaradi domnevno spornih prodaj in zamenjav zemlji pod posebnim drobnogledom. Kako to komentirate?

    Definitivno je bil to obisk, ki ga nismo priakovali in ga tudi nismo mogli predvi-deti sploh pa ne v sredo med delovnim asom, ko na ura-du beleimo najveje tevilo

    Urad za nepreminine tvori mlad, strokoven in usklajen tim.

  • Poplave niso prizanesle niti MOKV noi na nedeljo, 19. septembra, je veliko naih krajank in krajanov doivljalo pravo nono moro. Zaradi obilnega deevja sta namre svoji strugi prestopili reka Riana in Dragonja ter poleg tevilnih dravnih in obinskih cest poplavili ankaransko bonifiko, 50 stanovanjskih in 2 gospodarska objekta.

    Velika koda je nastala ob poplavi cest. Med temi izstopa cesta med Babii in upanii. Ena izmed novejih cest je bila tako po umiku voda prevozna le s terenci.

    Najve kode je reka Riana povzroila prebivalcem zaselkov Robida in Sveta Nedelja. Oba zaselka si je ogledal tudi upan Mestne obine Koper Boris Popovi in tamkajnji prebivalcem izrazil vso svojo podporo. Obenem pa je vsem zagotovil prenoie in prehrano v Bio Motelu na stroke Mestne obine Koper.

    Veliko kode so poplave povzroile tudi na ankaranski bonifiki. Tu je ob tevilnih travnatih povrinah, ki jih lastniki sicer uporabljajo za konjo trave, poplavilo tudi severni del ankaranske vpadnice, ki je bila tako ve dni pov-sem pod vodo.

    Najvejo gospodarsko kodo so verjetno utrpele prav ribogojnice, saj od nji-hovega pridelka ni ostalo praktino ni. Vse ribe so odplavale z Riano, ki jih je ob umiku odvrgla na blinje travnike in polja.

    Dan po katastrofalnih dogodkih si je upan v zaselku Robida ogledal e vedno deroo Riano. Ta se tudi 36 ur po poplavah e ni vrnila nazaj v svojo staro strugo. Po oceni pristojnih slub je bila skupna koda poplav najmanj 5 milijonov evrov.

    alara in Olmo brez poplavMestna obina Koper je v zadnjih nekaj letih ve kot 600 tiso evrov namenila za ienje in vzdrevanje Badaevice, Olmske-ga potoka in vseh vodotokov, ki so sicer v upravljanju drave, a ta zadnjih 10 let ni postorila niesar. Pravilno ravnanje Mestne obine Koper se je izkazalo prav pri nedavnih neurjih, saj nije leea obmoja v Olmu in alari kljub izredno visokemu vodo-staju niso bila poplavljena.

    Pomo prizadetimV nedavni vodni ujmi je bilo prizadetih kar 74 druin. Od tega je devetnajst druin, ki jim je voda uniila vse premoenje, e estnajst druin pa je takih, ki so utrpele delno, toda kljub temu zelo veliko kodo. Mestna obina Koper je najbolj ogroe-nim in najbolj okodovanim v zadnjih neurjih izplaala enkra-tno denarno pomo v viini 1000 evrov.

    16 FOTOREPORTAA www.koper.si OKTOBER 2010

  • 17NALOBEOKTOBER 2010 www.koper.si

    Medtem ko je nova promenada na stari Semedelski cesti skoraj konana, delavci Grafista s polno paro obna-vljajo tudi Hlavatyjev park. Tu bodo na novo zasadili zelenice z namakalnim sistemom, spre-hajalne poti bodo tlakovali s kamnitimi tlakovci in v park postavili nove, moderne lesene klopi, kakrne so v koprskem mandrau oziroma v parku na Ukmarjevem trgu. Postavili bodo tudi nova in varna otroka igrala ter uredili javno razsve-tljavo. Dodatno bodo osvetlili tudi obstojee kipe.

    Sredi parka bo svoje

    mesto nael vodomet z bazen-sko tehniko, ki bo mimoidoim omogoal, da bodo ob njem lahko sedeli in se osveili ter si namakali noge. Za zunanjost vodometa bo poskrbel umetnik Ivo Kisovec, ki se je izkazal tudi pri dodelavi veliastne fontane ob vhodu v mesto. Zaupal nam je, da bo za vodomet uporabil kombinacijo kamna, stekla in porcelana in da bo iz njega na-redil pravi umetniki izdelek.

    Park bo po novem opremljen tudi s t. i. sistemom air fresh, tako se bodo spreha-jalci lahko osveili v vroih po-letnih dneh.

    Park, kot se spodobiHlavatyjev park kmalu z novimi igrali, udobnimi klopmi in prelepim ter uporabnim vodometom.

    Prenovljeni park bodo popestrila nova otroka igrala, udobne lesene klopi in vodomet.

    Park ob koprski trnici iz dneva v dan dobiva lepo, modernejo in uporabnikom bistveno bolj prijazno podobo.

    Dela na promenadi na stari Semedelski cesti se konujejo, v teh dneh gradbinci tlakujejo e drugi del promenade (med razglediem in ustjem Badaevice), nameajo svetila in skrbijo za druga zakljuna dela.

    Terme Dobrnanajstareje slovensko zdravilie

    LEPO JE BITI UPOKOJENECe od 175 na osebo, 5 x polpenzionBrez doplaila za enoposteljno soboBREZPLAEN PREVOZ OD DOMA IN NAZAJ

    SILVESTROVANJE 2010/11 od 31.12.2010 do 02.01.2011

    t: 03 78 08 110e: [email protected]

    FIRST MINUTEsamo do 30.10.2010

    POHITITE!

  • 18 www.koper.si OKTOBER 2010NALOBE

    Lepotna operacija, kot so nekateri poimenovali de-korativno dodelavo fontane, je praktino konana. Dekorativni umetnik Ivo Kisovec in njegova

    pa so s posebno tehniko vdahnili modri videz vode. Piko na i bo-sta fontani dali ozelenitev obroa okrog nje in dodatna osvetlitev, ki naj bi bila konana prav v teh

    dneh. Marsikateri mimoidoi se strinja, da je z dodelanim vide-zom fontana veliko lepa, saj so ji barve in domiselno izbrani ma-teriali vdahnili sve videz.

    Lepotna operacija uspela!Veliastna fontana je dobila prenovljen, lepi in bistveno bolj sve videz, za katerega so poskrbeli umetniki iz Dekanske ole dekorativnih umetnosti z vse bolj mednarodno uveljavljenim Ivom Kisovcem na elu.

    Fontano sem gledal in z vseh strani opazoval po ure in ure, preden sem se odloil, kako se lotiti njene dodelave, pojasnjuje umetnik Ivo Kisovec, ki je z opravljenim delom in novim videzom fontane ve kot zadovoljen.

    tevilni mimoidoi so nad prenovljenim videzom fontane ve kot navdueni.

    Istrski kamen in modra barva sta fontani vdahnila novo ivljenje.

    ekipa dekanske ole je v zadnjih tednih zunanjost fontane oble-kla v domiselno izrezane koke belega istrskega kamna, ki so mu dodali zlat sijaj, njeni notranjosti

  • 19NAA OBINAOKTOBER 2010 www.koper.si

    Gospodinjstva bodo tako po novem plaevala za 69 odstotkov drajo smetarino. Konkretno to za, na primer, 60 kvadratnih metrov veliko stano-vanje, katerega lastniki so do se-daj meseno plaevali 7,31 evra, po novem, vkljuujo predpisa-no okoljsko dajatev in davek, ki sta posledica dravne odredbe, pomeni 12,41 evra na mesec. K novim cenam je dalo soglas-je tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki sicer skrbi za zakoni-tost na podroju ravnanja z od-padki. Kot pravijo v Komunali Koper, so nove cene posledica novih zahtev in pogojev na po-droju izvajanja gospodarskih javnih slub ravnanja z odpadki na podlagi Uredbe o ravnanju z odpadki in Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagaliih ter odvoza komunalnih odpadkov zunaj obmoja Mestne obine Koper. Cene odvoza odpadkov v obini niso spreminjali vse od leta 2004 naprej.

    Storitev zbiranja in odvoza odpadkov Komunala obrau-nava skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih ob-inskih gospodarskih javnih slub varstva okolja v kilo-gramih. V kubinih metrih bosta e naprej izraena le nespremenjena cena za od-laganje in pa okoljska daja-tev. Isti pravilnik tudi doloa enotne cene za gospodinjstva in za gospodarske subjekte.

    Nova istilna naprava Srmin in del kanalizacijskega sistema, ki zagotavlja 95-od-stotno ienje komunalnih in padavinskih odpadnih vod, ter nov Pravilnik o metodolo-giji za oblikovanje cen storitev obveznih obinskih gospodar-skih javnih slub varstva okolja imajo za posledico tudi dvig cene za kanalino. Podrai-tev so v Komunali uveljavili z oktobrskim raunom, ki ga

    bodo obani prejeli z obra-unom Rianskega vodovoda Koper v mesecu novembru. To podjetje namre poleg vodari-ne obraunava tudi stroek za kanalino. Nova metodologija tudi pri kanalini predpisuje enotne cene za gospodinjstva in gospodarstvo ter uvedbo omrenine za vzdrevanje javne infrastrukture. Podra-itve se od gospodinjstva do gospodinjstva razlikujejo, in sicer glede na porabo vode in na dimenzijo posameznega vo-dovodnega prikljuka. Ob tem velja poudariti, da so v koprski obini v zaetku leta zniali okoljsko dajatev za obremenje-vanje okolja zaradi odpadnih voda, in sicer z 0,2660 evra na kubini meter na 0,0528 evra na kubini meter. Znianje pa je bilo prav posledica nove istilne naprave in boljega uinka ienja komunalnih odpadnih voda. Novo ceno kanaline so tri obalne obi-

    ne doloile e v investicijskem programu, ki so ga sprejeli obinski sveti Mestne obine Koper ter obin Izola in Piran ob zaetku izvajanja obalnega projekta za odvajanje in i-enje odpadnih voda. Kot je znano, so v izolski obini nove cene vpeljali e aprila, piranska obina pa naj bi jih uveljavila po koncu gradnje nove istilne naprave v Piranu. Ne glede na to pa bo podraitev v koprski obini nekoliko nija, saj ko-prski kanalizacijski sistem ni potreboval tolikne dograditve kot sistema drugih dveh ob-in. Koper je namre e imel istilno napravo z mehansko stopnjo ienja. Tako sedaj na primer tirilanska druina, ki na mesec porabi 13 kubinih metrov vode in je doslej me-seno za kanalino, vkljuno z davkom in okoljsko dajatvijo, plaala 17 evrov, po novem za isto koliino vode za kanali-no odteje 24,31 evra na mesec, kar pomeni 42,7 odstotka ve.

    Za vsa dodatna poja-snila in informacije glede no-vih cen se lahko obani obrne-jo na javno podjetje Komunala Koper (05 6633 700).

    Draje komunalne storitveZ novo polonico Komunale Koper sta se v Mestni obini Koper podraila zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, medtem ko je cena za storitev odlaganja odpadkov ostala ista.

    PRIMERJAVE:Navajamo nekaj pri-

    merljivih cen zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpad-kov v ostalih obinah po Slo-veniji. Cene lahko primerjamo z obinami, ki tako kot mi, od-lagajo odpadke izven teritorija lastne obine. Nai sosednji ob-ini imata nije cene za zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov, saj zaenkrat odpadke odlagata na lastnih deponijah.

    (Cena/m3)

    MESTNA OBINA KOPER: cena za zbiranje, odvoz in deponiranje 27,35 z DDV in okoljsko dajatvijo

    OBINA BLED: cena za zbiranje, odvoz in deponiranje 30,36 z DDV + okoljska dajatev

    OBINA VRHNIKA: cena za zbiranje, odvoz in deponiranje 29,20 z DDV in okoljsko dajatvijo

    OBINA RADOVLJICA: cena za zbiranje, odvoz in deponiranje 33,42 z DDV in okoljsko dajatvijo

    OBINA KOFJA LOKA: cena za zbi-ranje, odvoz in deponiranje 40,52 z DDV+ okoljska dajatev

    Na podlagi nove metodologije so sedaj uvedene tiri loeno prikaza-ne obraunske postavke (namesto do sedaj veljavne enotne postavke pod nazivom odvajanje in ienje odpadnih voda):

    odvajanje odpadne vode ki se obraunava v odvisnosti od koliine meseno porabljene pitne vode (0,5863 eur/m3);

    ienje odpadne vode ki se obraunava v odvisnosti od koliine meseno porabljene pitne vode (0,5175 eur/m3);

    omrenina za odvajanje odpadne vode meseno doloen fiksni zne-sek glede na velikost prikljuka (za DN 13- 4,7677 eur);

    omrenina za ienje odpadne vode - meseno doloen fiksni znesek glede na velikost prikljuka (za DN 13 2,6063 eur;

    Navedene cene so brez DDV v viini 8,5%.

    VRSTA STORITEV

    Em Kol

    iin

    a

    Star

    a br

    ez D

    DV

    % D

    DV

    Vred

    nost

    br

    ez D

    DV

    Znes

    ek

    DD

    V

    Skup

    aj z

    D

    DV

    KOPER - PRIMER 2: gospodinjstvo DN13 -povprena poraba 13 m3/ mesec

    OBSTOJEE CENE

    Odvajanje po tevcu m3 13 0.452 8.5 5.87 0.50 6.37

    ienje po tevcu m3 13 0.490 8.5 6.36 0.54 6.90

    Okoljska dajatev m3 13 0.266 8.5 3.46 0.29 3.75

    Skupni stroek po tevcu

    1.207 15.70 1.33 17.03

    NOVE CENE

    Odvajanje po tevcu m3 13 0.586 8.5 7.62 0.65 8.27

    Omrenina odvajanje kos 1 4.768 8.5 4.77 0.41 5.17

    ienje po tevcu m3 13 0.518 8.5 6.73 0.57 7.30

    Omrenina ienje kos 1 2.606 8.5 2.61 0.22 2.83

    Okoljska dajatev m3 13 0.053 8.5 0.69 0.06 0.74

    Skupni stroek po tevcu

    8.531 22.41 1.90 24.31

    IZOLA PRIMER 2: gospodinjstvo DN13 -povprena poraba 13 m3/ mesec

    Odvajanje po tevcu m3 13 0.861 8.5 11.19 0.95 12.14

    Omrenina odvajanje kos 1 4.425 8.5 4.43 0.38 4.80

    ienje po tevcu m3 13 0.518 8.5 6.73 0.57 7.30

    Omrenina ienje kos 1 3.405 8.5 3.40 0.29 3.69

    Okoljska dajatev m3 13 0.053 8.5 0.69 0.06 0.74

    Skupni st