KONSOLIDIRANA PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE IN OBČIN … · Prenosi deležev na PID-e in...

Številka: 41005-4/2005/7 Ljubljana, 28.10.2005

KONSOLIDIRANA PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE IN OBČIN

NA DAN 31.12.2004

1

Kazalo I. UVOD............................................................................................................................................................ 4 II. KONSOLIDIRANA PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE IN OBČIN ........................................ 7

II.1. OBSEG USKUPINJENJA ............................................................................................................................ 7 II.2. POSTOPEK USKUPINJENJA ...................................................................................................................... 7 II.3. REZULTAT USKUPINJENJA ...................................................................................................................... 8 II.4. STRUKTURA PORAZDELITVE PREMOŽENJA DRŽAVE IN OBČIN PO PRORAČUNSKIH UPORABNIKIH....... 13 II.5. STRUKTURA PORAZDELITVE PREMOŽENJA NA DRŽAVO IN OBČINE ..................................................... 17

III. PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE............................................................................................ 18 III.1. OBSEG USKUPINJENJA ........................................................................................................................ 18 III.2. POSTOPEK USKUPINJENJA ................................................................................................................... 18 III.3. REZULTAT USKUPINJENJA................................................................................................................... 18 III.4. ANALIZA PREMOŽENJA NEPOSREDNIH UPORABNIKOV DRŽAVNEGA PRORAČUNA ............................. 24

III.4.1) Povzetek stanja dolga iz naslova najetih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev Izvrševanja proračuna RS........................................................................................................................................... 30 III.4.2) Povzetek stanja dolgoročnih terjatev iz naslova unovčenih poroštev proračuna RS................. 30

III.5. ANALIZA PREMOŽENJA POSREDNIH UPORABNIKOV DRŽAVNEGA PRORAČUNA ................................. 31 IV. PREMOŽENJSKE BILANCE OBČIN ................................................................................................ 36

IV.1. OBSEG USKUPINJENJA........................................................................................................................ 36 IV.2. POSTOPEK USKUPINJENJA................................................................................................................... 36 IV.3. ANALIZA PREMOŽENJA OBČIN ............................................................................................................ 36

PRILOGA 1: METODOLOGIJA PRIPRAVE PREMOŽENJSKIH BILANC ZA LETO 2004 .......... 41 PRILOGA 2: PRIMERJAVA KONSOLIDIRANE PREMOŽENJSKE BILANCA DRŽAVE IN OBČIN NA DAN 31.12.2004 S KONSOLIDIRANO PREMOŽENJSKO BILANCO DRŽAVE IN OBČIN NA DAN 31.12.2003......................................................................................................................... 44 PRILOGA: KONSOLIDIRANA PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE IN OBČIN (P-9) PRILOGA: SEZNAM PREMOŽENJSKIH BILANC NEPOSREDNIH IN POSREDNIH UPORABNIKOV DRŽAVNEGA IN OBČINSKIH PRORAČUNOV, VKLJUČENIH V PREMOŽENJSKO BILANCO DRŽAVE IN OBČIN NA DAN 31.12.2004 Seznam tabel: Tabela 1: Razčlenitev poročanja po tipih premoženjskih bilanc ....................................................... 7 Tabela 2: Tretji nivo uskupinjenja ..................................................................................................... 7 Tabela 3: Stanje premoženja države in občin na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003 ................. 8 Tabela 4: Struktura porazdelitve sprememb stanja premoženja države in občin po proračunskih

uporabnikih na dan 31.12.2004 glede na dan 31.12.2003 ...................................................... 10 Tabela 5: Struktura porazdelitve premoženja države in občin po proračunskih uporabnikih na dan

31.12.2004............................................................................................................................... 13 Tabela 6: Struktura porazdelitve premoženja države in občin med državo in občine na dan

31.12.2004............................................................................................................................... 17 Tabela 7: Drugi nivo uskupinjenja................................................................................................... 18 Tabela 8: Stanje premoženja države na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003 ............................ 18 Tabela 9: Struktura porazdelitve premoženja države po proračunskih uporabnikih na dan

31.12.2004............................................................................................................................... 19 Tabela 10: Struktura porazdelitve premoženja države med neposredne in posredne proračunske

uporabnike na dan 31.12.2004................................................................................................ 22 Tabela 11: Seštevki premoženja neposrednih uporabnikov državnega proračuna na dan

31.12.2004 in na dan 31.12.2003............................................................................................ 24 Tabela 12: Struktura porazdelitve premoženja neposrednih uporabnikov državnega proračuna po

proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2004 ......................................................................... 27 Tabela 13: Stanje dolga Izvrševanja proračuna na dan 31.12.2004 in 31.12.2003........................ 30

2

Tabela 14: Stanje dolgoročnih terjatev iz naslova unovčenih poroštev na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003............................................................................................................................... 31

Tabela 15: Seštevki premoženja posrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003............................................................................................................... 31

Tabela 16: Struktura porazdelitve premoženja posrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2004............................................................................................................................... 33

Tabela 17: Seštevki premoženja občin na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003 ......................... 37 Tabela 18: Struktura porazdelitve premoženja občin na dan 31.12.2004....................................... 38 Kratice: P-1 Priloga 1 k PoKPB, t.j. obrazec premoženjske bilance posrednega uporabnika

proračuna P-3 Priloga 3 k PoKPB, t.j. obrazec premoženjske bilance neposrednega uporabnika

proračuna P-5 Priloga 5 k PoKPB, t.j. obrazec premoženjske bilance občine P-7 Priloga 7 k PoKPB, t.j. obrazec premoženjske bilance države P-9 Priloga 9 k PoKPB, t.j. obrazec konsolidirane premoženjske bilance države in občin PoKPB pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin PoLP pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge

osebe javnega prava PoPU pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih

proračunov PU proračunski uporabnik ZJF zakon o javnih financah ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ZR zakon o računovodstvu ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

3

OBRAZLOŽITEV KONSOLIDIRANE PREMOŽENJSKE BILANCE

DRŽAVE IN OBČIN na dan 31. 12. 2004

I. UVOD Namen prikazovanja konsolidirane premoženjske bilance države in občin je prikazati vrednost finančnega in stvarnega premoženja v lasti države ter občin kot tudi vrednost obveznosti, ki jih imajo država ter občine do drugih domačih in tujih subjektov. Finančno premoženje so denarna sredstva, denarne terjatve in terjatve za premoženje v upravljanju ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe, ki niso proračunski uporabniki. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine. Pravne podlage za pripravo konsolidirane premoženjske bilance države in občin na dan 31.12.2004 so bile: 1) Zakon o javnih financah (93. člena zakona o javnih financah, Uradni list RS, št. 79/1999,

124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B), v nadaljevanju ZJF, 2) Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999 in 30/2002-ZJF-C), v nadaljevanju ZR, 3) Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (Uradni list RS, št.

26/2003), v nadaljevanju PoKPB, 4) Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe

javnega prava (Uradni list RS, št. 54/2002, 117/2002, 58/2003, 134/2003, 34/2004, 75/2004 in 117/2004), v nadaljevanju PoEKN,

5) Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/2003), v nadaljevanju PoPU,

6) Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/2002, 21/2003, 134/2003 in 126/2004), v nadaljevanju PoLP.

Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin je akt vlade, v katerem je prikazano konsolidirano stanje premoženja države in občin na dan 31. decembra tekočega leta (93. člen ZJF). Konsolidirano premoženjsko bilanco se izdela na podlagi podatkov iz bilanc stanja (29. člen ZR). Vlada vsaki dve leti ob zaključnem računu državnega proračuna predloži državnemu zboru tudi konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin (94. člen ZJF). Zadnjič jo je predložila za stanje na dan 31.12.2003, zato jo letos, za stanje na dan 31.12.2004, ne predlaga. Primerjava konsolidiranih premoženjskih bilanc države in občin (glej prilogo št. 2) kaže, da se je bilančna vsota premoženja države in občin – njena vrednost na dan 31.12.2004 znaša 5.712.775.041 tisoč SIT - glede na stanje, izkazano na dan 31.12.2003, v letu 2004 povečala za 0,83 % oziroma 46.754.226 tisoč SIT. Grobi pregled obsega sprememb po skupinah postavk konsolidirane premoženjske bilance države in občin prikazuje naslednja tabela:

Aktiva Pasiva Skupina postavk Znesek

spremembe (mrd SIT)

Skupina postavk Znesek spremembe (mrd SIT)

Skupina osnovnih sredstev 125,6 Skupina skladov premoženja 27,5Kapitalske naložbe -40,1 Dolgoročno prejeta posojila -50,1Denarna sredstva, depoziti, ... -38,7 Druge obveznosti 69,4Skupaj spremembe 46,8 Skupaj spremembe 46,8 Največji del premoženja predstavljajo nepremičnine (38,3 %), sledijo dolgoročne kapitalske naložbe (21,2 %) ter terjatve za sredstva, dana v upravljanje (16,3 %). Dolgoročno prejeta posojila dosegajo 24,4 % bilančne vsote in kratkoročne obveznosti 11,5%.

4

Vzroki sprememb na posameznih postavkah premoženjske bilance so predvsem: 1) Organizacijsko-statusne narave

Spremembe statusa proračunskih uporabnikov, ustanovitve proračunskih uporabnikov in ukinitve proračunskih uporabnikov praviloma ne vplivajo na spremembo stanja celotnega premoženja, ampak le na njegovo drugačno porazdelitev.

2) Cenitve premoženja, nove investicije, izgube, dobički Cenitve - nanašajo se na cenitve obstoječega premoženja, ki so se izvedle z namenom izkazovanja realnejše vrednosti - in nove investicije so vplivale predvsem na spremembo vrednosti nepremičnin.

3) Prenosi Prenosi deležev na PID-e in kapitalske družbe so bili v primerjavi s predhodnim letom opravljeni v manjšem obsegu. Prenosi sredstev med proračunskimi uporabniki so bili v primerjavi s predhodnim letom opravljeni v večjem obsegu, vendar ne vpivajo niti na skupno vrednost premoženja niti na njegovo strukturo.

4) Računovodske uskladitve Računovodske uskladitve nastajajo po eni strani zaradi sprememb računovodskih pravil in po drugi strani zaradi menjave ene vrste premoženja z drugo. Računovodske uskladitve praviloma ne vplivajo na spremembo stanja premoženja, ampak na njegovo drugačno porazdelitev.

Vrednostne spremembe premoženjske bilance večinoma niso izrazite, razen pri kratkoročnih obveznostih, ki so iz 4,2 % deleža bilančne vsote na dan 31.12.2003 narasle na 11,5 % delež bilančne vsote na dan 31.12.2004. Njihov skupni vpliv na spremembo vrednosti celotnega premoženja pa ni izrazit. Pogosto so vzroki sprememb take vrste (npr.: vrednostna sprememba, nastala z računovodsko uskladitvijo), da se izkaže sprememba na dveh postavkah, na eni v obliki povečanja in na drugi v obliki zmanjšanja, tako da je njun skupni učinek nič. 1) Vrednost nepremičnin se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za 95,5 mrd SIT. 2) Vrednost terjatev za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem se je povečala za 18,4

mrd SIT. 3) Vrednost denarnih sredstev se je povečala za 17,0 mrd SIT. 4) Vrednost dolgoročnih kapitalskih naložb se je zmanjšala za 40,1 mrd SIT. 5) Vrednost dolgoročno danih posojil in depozitov se je zmanjšala za 43,7 mrd SIT. 6) Ostale postavke aktive predstavljajo manjši del premoženja in njihova sprememba zmanjšuje

celotno premoženje (približno za 0,2 mrd SIT). 7) Vrednost dolgoročnih obveznosti iz poslovanja se je zmanjšala za 177,9 mrd SIT. 8) Vrednost kratkoročnih obveznosti se je povečala za 247,4 mrd SIT. 9) Vrednost dolgoročno prejetih posojil se je zmanjšala za 50,1 mrd SIT. Podrobneje so vzroki in spremembe predstavljeni v naslednjih poglavjih. Metodologija za izdelavo konsolidirane premoženjske bilance je predpisana v pravilniku o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (PoKPB). PoKPB določa postopke za pripravo premoženjskih bilanc posrednih uporabnikov proračuna, neposrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, premoženjskih bilanc občin, premoženjske bilance države ter konsolidirane premoženjske bilance države in občin. Konsolidacija premoženjskega stanja širše države zahteva veliko sistematičnega dela s ciljem pridobiti transparenten in celovit pregled premoženja širše države. Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin je sestavljena na podlagi računovodskih podatkov bilanc stanja proračunov in proračunskih uporabnikov. Zajema premoženje širšega sektorja države. To pomeni, da uskupinja premoženje centralne in lokalne ravni države, ki vključujeta premoženje tako neposrednih kot tudi posrednih proračunskih uporabnikov. V treh fazah uskupinjanja se v skladu z metodologijo medsebojno pobotajo terjatve in obveznosti med proračunskimi uporabniki, tako da dobimo pregled vrednosti dejanskega premoženja. Metodologija je podrobneje obrazložena v prilogi št. 1. V zadnjih letih se je metodologija izračuna premoženjskega stanja širše države spreminjala in dopolnjevala v smeri realnejšega izkazovanja in prilagajanja razvoju metodologij v

5

državah EU. V tem razvoju je predvsem poudarjena zahteva, da se upoštevajo sodobnejši pristopi pri računovodskih standardih, ki morajo zagotoviti preraščanje računovodskih metodologij iz evidenčno knjigovodske ravni na informacijsko-podatkovno raven upravljavskega računovodstva. Referenčno raven konsolidirane premoženjske bilance pa bi bilo treba ocenjevati in utrditi tudi skozi proces revidiranja. V naslednjih letih bo treba v skladu s sprejeto Strategijo razvoja javnega sektorja, ki predvideva spremembe Zakona o zavodih in Zakona o gospodarskih javnih službah, pa tudi potrebnimi spremembami Zakona o javnih skladih, dodelati tudi metodologijo za uvrščanje oziroma neuvrščanja enot javnega sektorja med proračunske uporabnike. Po načrtovanih spremembah teh zakonov bodo morali javni zavodi in skladi izpolnjevati strožje pogoje, pri čemer bo ključni kriterij način financiranja. Pravne osebe, ki se pretežno ne financirajo iz javnih sredstev, ne bodo mogle biti organizirane v obliki javnih zavodov oziroma javnih skladov in se zato tudi njihovo premoženje ne bo več konsolidiralo v premoženjski bilanci države, ampak se bo izkazovalo kot lastniške naložbe države. Nadalje bo treba v naslednjih letih vzpostaviti enoten sistem finančno-računovodskih podatkov, ki bo skupni vir informacij različnim metodologijam poročanja in bo hkrati natančno utemeljil razlike med rezultati teh metodologij, npr.: 1) Podatke o stanju sredstev in obveznosti do virov sredstev vsebuje tudi bilanca stanja, ki je

računovodski izkaz uporabnikov enotnega kontnega načrta za posamezno obračunsko obdobje. Sestavlja se v skladu s pravilnikom, ki določa vsebino in metodologijo sestavljanja letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. Sredstva v izkazu bilance stanja so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjsko pravno razpolagajo država, občine in ostali proračunski uporabniki. Gledano iz finančnega zornega kota so povezana z naložbenjem. Obveznosti do virov sredstev v izkazu bilance stanja so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju do virov sredstev, s katerimi se proračunski uporabnik financira. Gledano iz finančnega zornega kota so povezane s financiranjem proračunskega uporabnika. Za razliko od bilance stanja konsolidirana premoženjska bilanca prikazuje višino sredstev in obveznosti do virov sredstev, zmanjšano za pobotane terjatve in obveznosti med proračunskimi uporabniki. Spremenjeno stanje terjatev in obveznosti tako prikazuje dejansko stanje terjatev in obveznosti države in občin, torej celotno premoženje države v širšem smislu.

2) Konsolidirana premoženjska bilanca izkazuje dolg neposrednih uporabnikov državnega proračuna, dolg državnih skladov, dolg drugih enot centralne ravni države, dolg lokalnih skupnosti in dolg ZPIZ in ZZZS v znesku 1.823,9 mrd SIT (2004 predhodni podatki po ESA 95), zmanjšan za tisti del dolga, ki so ga proračunski uporabniki medsebojno pobotali. Naslednja metodološka razlika izhaja iz slovenskega računovodskega standarda 9, v skladu s katerim konsolidirana premoženjska bilanca - enako kot bilanca stanja - izkazuje zneske dolgoročnih dolgov, ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, kot kratkoročni dolg. Zato konsolidirana premoženjska bilanca države in občin na postavki dolgoročno prejeta posojila izkazuje manjši dolg, in sicer v višini 1.395,2 mrd SIT.

V naslednjih poglavjih je razloženo premoženje po uskupinjenju. 1) Najprej je razloženo skupno konsolidirano premoženje države in občin. 2) Sledi razlaga konsolidiranega premoženja države in razdelitev tega premoženja med njenimi

neposrednimi ter posrednimi uporabniki proračuna. 3) Kot zadnja skupina je predstavljeno premoženje občin, ki vključuje premoženje njenih

proračunskih uporabnikov.

6

II. KONSOLIDIRANA PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE IN OBČIN

II.1. Obseg uskupinjenja V konsolidacijo premoženjske bilance države in občin je bilo vključeno premoženje neposrednih in posrednih uporabnikov državnega ter občinskih proračunov. Proračunski uporabniki so Ministrstvu za finance dostavili premoženjske bilance na predpisanih obrazcih po stanju na dan 31.12.2004 po naslednjem pravilu: − za 489 posrednih uporabnikov (od tega 488 državnega proračuna in 1 občinskih

proračunov), ki izkazujejo premoženje države, je bilo dostavljeno 489 obrazcev P-1; − za 241 neposrednih uporabnikov državnega proračuna - vključno s proračunom Republike

Slovenije (šifra uporabnika 1099), Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije - je bilo dostavljeno 130 obrazcev P-3 (58 upravnih enot je dostavilo skupni obrazec; 55 sodnikov za prekrške prav tako skupni obrazec),

− za 193 občin je bilo dostavljeno 193 obrazcev premoženjskih bilanc občin P-5; občine so na obrazcih zajele premoženje za 12231 neposrednih uporabnikov in 1061 posrednih uporabnikov (od tega 1049 uporabnikov občinskih proračunov in 12 državnega proračuna) .

Tabela 1 prikazuje število premoženjskih bilanc po tipih premoženjskih bilanc leta 2004 v primerjavi z letom 2003.

Tabela 1: Razčlenitev poročanja po tipih premoženjskih bilanc

Naziv tipa premoženjske bilance (PB) Skupaj št. PU-jev Skupaj št.obrazcev

Tip PB

2004 2003 2004 2003

P-1 Posredni uporabniki državnega proračuna (490 +1- 2) 489 488 489 488P-3 Neposredni uporabniki državnega proračuna, ZZZS in ZPIZ 241 258 130 141P-5 Občine 12284 22110 193 193

SKUPAJ 3014 2856 812 822

II.2. Postopek uskupinjenja Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin na dan 31.12.2004 se je izdelala po metodologiji tronivojskega uskupinjanja. Sama metodologija je opisana v prilogi 1. Tabela 2 prikazuje vrednosti pobota na 3. nivoju uskupinjenja.

Tabela 2: Tretji nivo uskupinjenja

AKTIVA PASIVA Znesek pobota Znesek pobota

Opis postavke pobota Proračun

(mrd SIT) (mrd SIT)

Druge terjatve države 21,7 Druge terjatve občin 24,7 Druge obveznosti države 29,5 Druge obveznosti občin 17,1 Rezultat pobota na splošnem skladu države -7,8 Rezultat pobota na splošnem skladu občin 7,6 SKUPAJ 46,4 46,4

1 Vir o številu neposrednih in posrednih uporabnikov proračunov občin so obrazložitve premoženjskih bilanc občin na dan 31.12.2004 2 Vir o številu neposrednih in posrednih uporabnikov proračunov občin so obrazložitve premoženjskih bilanc občin na dan 31.12.2003

7

II.3. Rezultat uskupinjenja Tabela 3 prikazuje stanje konsolidirane premoženjske bilance države in občin na dan 31.12.2004 in primerjavo s stanjem na dan 31.12.2003, indekse vrednosti med obema letoma ter zneske vrednostnih sprememb.

Tabela 3: Stanje premoženja države in občin na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003

Zap. št.

Opis postavke premoženjske bilance

Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2004

Stanje 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja

2004-2003

(1000 SIT) % (1000 SIT) % % (1000 SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)

*100 9=4-6

Aktiva 01 Sedanja vrednost neopredmetenih

dolgoročnih sredstev (301-302) 300 24.620.309 0,43 21.282.258 0,38 115,68 3.338.051

02 Nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev

301 55.621.626 0,97 47.806.785 0,84 116,35 7.814.841

03 Popravki vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev

302 31.001.317 0,54 26.524.527 0,47 116,88 4.476.790

04 Sedanja vrednost nepremičnin (304-305)

303 2.189.989.259 38,33 2.094.517.840 36,97 104,56 95.471.419

05 Nabavna vrednost nepremičnin 304 3.208.149.572 56,16 3.058.751.480 53,98 104,88 149.398.092

06 Popravek vrednosti nepremičnin 305 1.018.160.313 17,82 964.233.640 17,02 105,59 53.926.673

07 Sedanja vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev (307-308)

306 273.679.909 4,79 265.235.102 4,68 103,18 8.444.807

08 Nabavna vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev

307 776.135.943 13,59 738.634.851 13,04 105,08 37.501.092

09 Popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev

308 502.456.034 8,80 473.399.749 8,36 106,14 29.056.285

10 Terjatve za sredstva dana v upravljanje (310+311)

309 *1

928.314.164 16,25 909.882.176 16,06 102,03 18.431.988

11 Terjatve za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem v lasti države

310 636.905.969 11,15 643.763.732 11,36 98,93 -6.857.763

12 Terjatve za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem v lasti občine

311 291.408.195 5,10 266.118.444 4,70 109,50 25.289.751

13 Zaloge 312 83.120.805 1,45 68.523.029 1,21 121,30 14.597.77614 Dolgoročne kapitalske naložbe 313 1.210.250.506 21,18 1.250.324.535 22,07 96,79 -40.074.02915 Dolgoročno dana posojila in

depoziti 314 127.779.306 2,24 171.449.146 3,03 74,53 -43.669.840

16 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 315 473.111.380 8,28 465.167.402 8,21 101,71 7.943.978

17 Denarna sredstva 316 141.480.863 2,48 124.494.129 2,20 113,64 16.986.73418 Kratkoročne terjatve 317 260.428.540 4,56 295.145.198 5,21 88,24 -34.716.65819 Skupaj aktiva

(300+303+306+309+312+313+314+315+316+317)

318 5.712.775.041 100,00 5.666.020.815 100,00 100,83 46.754.226

Pasiva 20 Splošni sklad 319 3.590.766.828 62,86 3.560.290.888 62,84 100,86 30.475.94021 Rezervni sklad 320 12.845.303 0,22 15.882.165 0,28 80,88 -3.036.86222 Dolgoročno prejeta posojila 321 1.395.160.226 24,42 1.445.294.468 25,51 96,53 -50.134.24223 Dolgoročne obveznosti iz

poslovanja 322 58.688.635 1,03 236.612.183 4,18 24,80 -177.923.548

24 Kratkoročne obveznosti 323 655.314.049 11,47 407.941.111 7,20 160,64 247.372.938

8

Zap. št.


Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2004

Stanje 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja

2004-2003

(1000 SIT) % (1000 SIT) % % (1000 SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)

*100 9=4-6

25 Skupaj pasiva (319+320+321+322+323)

324 5.712.775.041 100,00 5.666.020.815 100,00 100,83 46.754.226

Razvidno je, da se je bilančna vsota premoženja države in občin v letu 2004 povečala za 0,83 % oziroma 46,8 mrd SIT. V nadaljevanju so predstavljene spremembe po posameznih postavkah konsolidirane premoženjske bilance države in občin. Sedanja vrednost sredstev nepremičnin se je v primerjavi s predhodnim letom v celoti povečala za 95,5 mrd SIT, kar je razlika med povečanjem nabavne vrednosti nepremičnin za 149,4 mrd SIT in popravka vrednosti nepremičnin za 53,9 mrd SIT. 1) Povečanje izhaja pretežno iz novih pridobitev nepremičnin oziroma povečanj vrednosti

obstoječih nepremičnin, ki so se izvedle na podlagi nakupov, dograditev ali prenov pri večjem številu proračunskih uporabnikov (npr.: Direkcija RS za ceste je aktivirala osnovna sredstva v višini 16,2 mrd SIT; Servis skupnih služb vlade je izvedel nove nabave zemljišč, zgradb in nadgradenj nepremičnin v višini 14,5 mrd SIT; Javna agencija za železniški promet je pridobila za 9,5 mrd SIT novih nepremičnin; Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport za 8,6 mrd SIT; Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za 4,2 mrd SIT; Mestna občina Koper za 3,2 mrd SIT; Občina Piran za 2,4 mrd SIT). Povečanje vrednosti vključuje tudi prenose premoženja iz javnih podjetij na občine (npr.: prenos cest iz javno komunalnega podjetja Jesenice med premoženje proračuna občine Jesenice). Obratno pa prenosi nepremičnin med proračunskimi uporabniki ne vplivajo na skupno stanje vrednosti nepremičnin (npr. prenos lastništva Cankarjevega doma z Mestne občine Ljubljana na državo).

2) Manjši del sprememb so računovodske uskladitve, ki so premoženje le drugače porazdelile med postavke premoženjske bilance (npr.: pri Ministrstvu za zdravje so se zmanjšale terjatve za sredstva dana v upravljanje v višini -21,2 mrd SIT zaradi preknjižbe na investicije v teku, ker projekti še niso zaključeni).

3) Spremembe zaradi cenitev niso bistveno vplivale na sedanjo vrednost nepremičnin. Vrednost terjatev za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem se je povečala za 18,4 mrd SIT. 1) Dobra polovica povečanja so nove investicije (npr.: pri Ministrstvu za promet v višini 6,5 mrd SIT

za terjatve do DARS,d.d.; pri Mestni občini Ljubljana v višini 3,3 mrd SIT za naložbo v izgradnji centralne čistilne naprave; pri Mestni občini Maribor v višini 2,4 mrd SIT).

2) Preostale spremembe izvirajo iz računovodskih uskladitev (npr.: pri Mestni občini Celje v višini 8,8 mrd SIT).

Stanje vrednosti zalog se je v primerjavi s predhodnim letom v celoti povečalo za 14,6 mrd SIT. 1) Povečanje izhaja pretežno iz povečanja vrednosti zalog pri dveh proračunskih uporabnikih, in

sicer pri Stanovanjskem skladu RS v višini 6,7 mrd SIT zaradi nakupa stanovanj za trg ter pri Generalštabu slovenske vojske v višini 5,7 mrd SIT.

Vrednost dolgoročnih kapitalskih naložb se je zmanjšala za 40,0 mrd SIT. 1) Zmanjšanje izhaja pretežno iz računovodskih uskladitev in izgub (npr.: pri Skladu RS za

sukcesijo v vrednosti -60,1 mrd SIT zaradi uskladitve naložb v LB d.d. in KBM d.d.; pri Ministrstvu za gospodarstvo v vrednosti -38,7 mrd SIT zaradi uskladitve naložbe v Slovensko indrustrijo jekla in v vrednosti -31,0 mrd SIT zaradi izgube Slovenske odškodninske družbe).

2) Povečanja niso presegla zmanjšanj. Izhajajo iz pridobitev novih naložb (npr.: pri Ministrstrvu za gospodarstvo v višini 33,9 mrd SIT zaradi konverzije terjatev v lastniški delež pri Slovenski industriji jekla; pri Ministrstvu za promet v višini 27,4 mrd SIT zaradi dokapitalizacije Holdinga slovenskih železnic in DARS-a; pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 20,8 mrd SIT zaradi povečanja ustanovitvenega vložka v nepremičninski sklad PIZ).

3) Na vrednost dolgoročnih kapitalskih naložb pa ne vplivajo prenosi dolgoročnih kapitalskih naložb med proračunskimi uporabniki (npr.: iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so se prenesle delnice Kapitalske družbe,d.d. v višini 164,5 mrd SIT na Ministrstvo za finance).

9

Vrednost dolgoročno danih posojil in depozitov se je zmanjšala za 43,7 mrd SIT. 1) Zmanjšanje izhaja pretežno iz vračil danih posojil (npr.: pri Ministrstvu za gospodarstvo v višini

-22,0 mrd SIT; pri Stanovanjskem skladu RS v višini -15,2 mrd SIT). 2) Povečanj dolgoročno danih posojil in depozitov je bilo minimalno (npr.: pri Skladu za financiranje

razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško v višini 2,2 mrd SIT).

Vrednost dolgoročnih terjatev iz poslovanja se je povečala za 7,9 mrd SIT. 1) Povečanje izhaja iz novo vzpostavljenih terjatev (npr.: pri Izvrševanju proračuna RS v višini 28,2

mrd SIT zaradi prevzema dolga Slovenskih železarn; pri Ministrstvu za finance v višini 21,5 mrd SIT na osnovi pogodbe s Slovensko izvozno družbo).

2) Zmanjšanje izhaja pretežno iz konverzij in odpisov terjatev (npr.: pri Izvrševanju proračuna RS v višini -31,2 mrd SIT zaradi konverzije terjatev do Slovenskih železarn in Rudnika Zagorje; pri Ministrstvu za gospodarstvo v višini -10,6 mrd SIT zaradi odpisa terjatev do Slovenske razvojne družbe v likvidaciji).

Vrednost denarnih sredstev se je povečala za 17,0 mrd SIT. 1) Povečanje izhaja predvsem zaradi povečanja stanja na podračunih pri Izvrševanju proračuna

RS v višini 5,2 mrd SIT (npr.: donacije, prejeta sredstva EU) in pri Ministrstvu za zdravje v višini 3,6 mrd SIT.

Vrednost kratkoročnih terjatev se je zmanjšala za 34,7 mrd SIT. 1) Zmanjšanje izhaja pretežno iz pobota presežnih sredstev, vključenih v enotno upravljanje

likvidnosti sistema EZR (npr.: prostih sredstev Izvrševanje proračuna RS v višini -24,0 mrd SIT in Sklada RS za sukcesijo v višini -8,1 mrd SIT). Manjši del zmanjšanj so odpisi (npr.: pri Ministrstvu za gospodarstvo v višini -2,2 mrd SIT).

2) Povečanje je bilo v manjšem obsegu in izhaja pretežno iz plasiranja sredstev izven sistema EZR (npr.: Stanovanjski sklad RS v višini 10,5 mrd SIT).

Vrednost dolgoročno prejetih posojil se je zmanjšala za 50,1 mrd SIT. 1) Pretežni del zmanjšanja (v višini -220,1 mrd SIT) izvira iz prenosa dela vrednosti dolgoročno

prejetih posojil Izvrševanja proračuna RS na kratkoročne obveznosti zaradi računovodske uskladitve s slovenskim računovodskim standardom 9, ki pravi, da se dolgoročni dolgovi, ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, v bilanci stanja izkazujejo kot kratkoročni dolgovi. Ta sprememba ne vpliva na spremembo celotnih obveznosti. Zmanjšanje izhaja tudi iz odplačil dolga (npr.: pri Izvrševanju proračuna RS v višini –133,9 mrd SIT).

2) Povečanje dolgoročno prejetih posojil izhaja iz novih zadolžitev (npr.: pri Izvrševanju proračuna RS v višini 249,7 mrd SIT; pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 17,4 mrd SIT; pri Javni agenciji za železniški promet v višini 7,0 mrd SIT).

Vrednost dolgoročnih obveznosti iz poslovanja se je zmanjšala za 177,9 mrd SIT. 1) Pretežni del zmanjšanja so računovodske uskladitve (npr.: pri Skladu RS za sukcesijo v višini

-197,5 mrd SIT). Ta sprememba ne vpliva na spremembo celotnih obveznosti. 2) Povečanje je precej manjšega obsega in izhaja iz novo nastalih obveznosti (npr.: pri Ministrstvu

za finance v višini 14,6 mrd SIT za obveznosti do Evropske investicijske banke iz naslova rezerve in kapitala).

Vrednost kratkoročnih obveznosti se je povečala za 247,4 mrd SIT. 1) Pretežni del povečanja izvira iz že omenjene prilagoditve računovodskim standardom (prenos v

višini 220,1 mrd SIT iz postavke dolgoročno prejetih posojil) in novih kratkoročnih zadolžitev (npr.: pri Izvrševanju proračuna RS v višini 77,9 mrd SIT).

Tabela 4 prikazuje strukturo porazdelitve sprememb stanja premoženja države in občin po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2004 glede na 31.12.2003. V porazdelitvi so pri posamezni postavki prikazani deleži sprememb le za prve štiri PU-je z največjimi deleži.

Tabela 4: Struktura porazdelitve sprememb stanja premoženja države in občin po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2004 glede na dan 31.12.2003

Zap. št.

Opis postavke premoženjske bilance Oznaka za AOP

Sprememba stanja

2004-2003

Največje spremembe

Deleži Proračunski uporabniki z največjo spremembo

(1000 SIT) (1000 SIT) % 1 2 3 4 5 6=(5/4)

*100 7

10

Zap. št.


Sprememba stanja

2004-2003

Največje spremembe


(1000 SIT) (1000 SIT) % 1 2 3 4 5 6=(5/4)

*100 7

Aktiva 01 Sedanja vrednost neopredmetenih dolgoročnih

sredstev (301-302) 300 3.338.051 2.412.174

-501.151448.875

-336.077

72,26-15,0113,45

-10,07

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE OBČINA DORNAVA MESTNA OBČINA MARIBOR OBČINA SLOVENSKA BISTRICA


301 7.814.841 2.412.1741.234.1281.062.932

623.584

30,8715,7913,607,98

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE MESTNA OBČINA MARIBOR


302 4.476.790 1.288.612954.781471.168

-426.016

28,7821,3310,52

-9,52

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD MINISTRSTVO ZA FINANCE

04 Sedanja vrednost nepremičnin (304-305) 303 95.471.419 21.260.49214.505.4008.542.409

-7.360.078

22,2715,198,95

-7,71

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOSTIN ŠPORT MESTNA OBČINA CELJE

05 Nabavna vrednost nepremičnin 304 149.398.092 21.274.41316.652.99316.274.4008.731.046

14,2411,1510,895,84

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE DIREKCIJA RS ZA CESTE JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE

06 Popravek vrednosti nepremičnin 305 53.926.673 9.657.9104.276.693

3.558.4142.147.593

17,917,93

6,603,98

DIREKCIJA RS ZA CESTE JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE AGENCIJA RS ZA OKOLJE SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE


306 8.444.807 14.745.577-2.702.755-2.179.044

-2.131.825

174,61-32,00-25,80

-25,24

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE OBČINA ZAGORJE OB SAVI


307 37.501.092 14.667.208-3.439.931-2.626.2442.379.416

39,11-9,17-7,006,34

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MESTNA OBČINA LJUBLJANA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Ministrstvo za notranje zadeve


308 29.056.285 -3.053.2442.591.0211.160.101

1.113.255

-10,518,923,99

3,83

MESTNA OBČINA LJUBLJANA Ministrstvo za notranje zadeve JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE RTV SLOVENIJA LJUBLJANA

10 Terjatve za sredstva dana v upravljanje (310+311) 309 *1 18.431.988 8.836.8936.495.6413.344.3682.371.844

47,9435,2418,1412,87

MESTNA OBČINA CELJE MINISTRSTVO ZA PROMET MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR


310 -6.857.763 6.495.641587.784

-107.558

106.833

-94,72-8,571,57

-1,56

MINISTRSTVO ZA PROMET OBČINA DOBROVNIK OBČINA SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIHGORICAH OBČINA ŠKOFLJICA


311 25.289.751 8.836.8933.344.3682.371.8441.443.468

34,9413,229,385,71

MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR OBČINA ROGAŠKA SLATINA

11

Zap. št.


Sprememba stanja

2004-2003

Največje spremembe


(1000 SIT) (1000 SIT) % 1 2 3 4 5 6=(5/4)

*100 7

13 Zaloge 312 14.597.776 6.719.802

5.657.443977.583421.196

46,03

38,766,702,89

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO OBČINA KRŠKO

14 Dolgoročne kapitalske naložbe 313 -40.074.029 183.986.751-176.960.457

-60.147.108

-49.506.635

-459,12441,58

150,09

123,54

MINISTRSTVO ZA FINANCE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

15 Dolgoročno dana posojila in depoziti 314 -43.669.840 -21.153.962-15.246.824

-2.952.289

1.024.030

48,4434,91

6,76

-2,34

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENO -STI SLOVENSKEGA PODEŽELJA EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

16 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 315 7.943.978 21.502.586-12.240.765

1.852.924

-1.255.516

270,68-154,09

23,32

-15,80

MINISTRSTVO ZA FINANCE MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

17 Denarna sredstva 316 16.986.734 5.174.1563.570.8791.432.2651.404.911

30,4621,028,438,27

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE MINISTRSTVO ZA FINANCE MESTNA OBČINA KOPER

18 Kratkoročne terjatve 317 -34.716.658 -30.212.505-24.341.29810.486.111

-8.090.111

87,0370,11

-30,20

23,30

CARINSKA UPRAVA RS IZVRŠEVANJE PRORAČUNA STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO

19 Skupaj aktiva(300+303+306+309+312+313+314+315+316+317)

318 46.754.226 206.080.803-174.698.618

-86.063.255-66.384.297

440,77-373,65

-184,08-141,99

MINISTRSTVO ZA FINANCE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO

Pasiva 20 Splošni sklad 319 30.475.940 -176.605.340

163.986.817130.326.831

-84.569.532

-579,49

538,09427,64

-277,50

MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE MINISTRSTVO ZA FINANCE SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

21 Rezervni sklad 320 -3.036.862 -3.558.323173.115

121.07973.104

117,17-5,70

-3,99-2,41

MINISTRSTVO ZA FINANCE JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJEZA PODJETNIŠTVO MESTNA OBČINA CELJE AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV

12

Zap. št.


Sprememba stanja

2004-2003

Največje spremembe


(1000 SIT) (1000 SIT) % 1 2 3 4 5 6=(5/4)

*100 7

22 Dolgoročno prejeta posojila 321 -50.134.242 -82.438.68117.411.285

4.353.659

3.299.441

164,44-34,73

-8,68

-6,58

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE RTV SLOVENIJA LJUBLJANA

23 Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 322 -177.923.548 -196.686.229

14.581.813-1.528.7301.202.766

110,55

-8,200,86

-0,68

SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO MINISTRSTVO ZA FINANCE MINISTRSTVO ZA KULTURO DAVČNA UPRAVA RS

24 Kratkoročne obveznosti 323 247.372.938 215.856.55211.697.528

-10.875.028

9.346.725

87,264,73

-4,40

3,78

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA FINANCE

25 Skupaj pasiva(319+320+321+322+323)

324 46.754.226 206.080.803-174.698.618

-86.063.255-66.384.297

440,77-373,65

-184,08-141,99

MINISTRSTVO ZA FINANCE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO

II.4. Struktura porazdelitve premoženja države in občin po proračunskih uporabnikih Tabela 5 prikazuje strukturo porazdelitve stanja premoženja države in občin po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2004.

Tabela 5: Struktura porazdelitve premoženja države in občin po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2004

Opis AOP Skupna vrednost

(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)

Proračunski uporabniki z največjo vrednostjo

1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7

01 Sedanja vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev (301-302)

300 24.620.309 3.012.4832.724.9492.126.2212.066.230

12,2411,07

8,648,39

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD


301 55.621.626 8.801.0775.504.7214.600.065

3.143.451

15,829,908,27

5,65

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD RTV SLOVENIJA LJUBLJANA


302 31.001.317 5.788.5943.378.5002.753.7942.533.835

18,6710,90

8,888,17

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO RTV SLOVENIJA LJUBLJANA FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD

13


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7


303 2.189.989.259 260.813.319

192.027.105143.263.782141.547.065

11,91

8,776,546,46

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE MESTNA OBČINA LJUBLJANA DIREKCIJA RS ZA CESTE JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE

05 Nabavna vrednost nepremičnin 304 3.208.149.572 400.477.423

392.413.065260.950.447

236.953.756

12,48

12,238,13

7,39

JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE DIREKCIJA RS ZA CESTE SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE MESTNA OBČINA LJUBLJANA

06 Popravek vrednosti nepremičnin 305 1.018.160.313 258.930.358

249.149.283119.008.600

44.926.651

25,43

24,4711,69

4,41

JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE DIREKCIJA RS ZA CESTE AGENCIJA RS ZA OKOLJE MESTNA OBČINA LJUBLJANA


306 273.679.909 104.930.77240.868.798

8.954.3827.077.730

38,3414,93

3,272,59

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Ministrstvo za notranje zadeve JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE


307 776.135.943 108.010.28941.038.82238.713.076

34.255.702

13,925,294,99

4,41

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE Ministrstvo za notranje zadeve


308 502.456.034 31.635.346

25.301.32023.930.83720.668.927

6,30

5,044,764,11

JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE Ministrstvo za notranje zadeve RTV SLOVENIJA LJUBLJANA MESTNA OBČINA LJUBLJANA


309 928.314.164 632.280.27241.074.56624.402.19919.041.791

68,114,422,632,05

MINISTRSTVO ZA PROMET MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA NOVO MESTO


310 *1

636.905.969 632.280.2721.481.5891.330.340

587.784

99,270,230,210,09

MINISTRSTVO ZA PROMET OBČINA BOVEC OBČINA KUNGOTA OBČINA DOBROVNIK


311 291.408.195 41.074.56624.402.19919.041.79117.479.570

14,108,376,536,00

MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA NOVO MESTO MESTNA OBČINA KOPER

13 Zaloge 312 83.120.805 43.963.43017.539.320

2.690.0692.254.397

52,8921,10

3,242,71

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD Ministrstvo za notranje zadeve MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

14 Dolgoročne kapitalske naložbe 313 1.210.250.506 478.076.430

254.982.897172.789.686

72.590.286

39,50

21,0714,28

6,00

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA FINANCE MINISTRSTVO ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

14


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7

15 Dolgoročno dana posojila in depoziti

314 127.779.306 40.041.746

30.259.311

14.496.012

11.926.076

31,34

23,68

11,34

9,33

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK

16 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 315 473.111.380 235.846.493197.539.938

21.502.5866.285.514

49,8541,75

4,541,33

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO MINISTRSTVO ZA FINANCE STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD


42,526,422,722,15

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA KOPER

18 Kratkoročne terjatve 317 260.428.540 84.004.57316.318.429

13.117.33411.831.662

32,266,27

5,044,54

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD CARINSKA UPRAVA RS MESTNA OBČINA LJUBLJANA

19 Skupaj aktiva (300+303+306+309+312+313+314+315+316+317)

318 5.712.775.041 838.772.244613.495.751

380.412.025306.538.278

14,6810,74

6,665,37

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MESTNA OBČINA LJUBLJANA

20 Splošni sklad 319 3.590.766.828 -1.264.004.707838.595.020611.457.437

279.879.115

-35,2023,3517,03

7,79

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MESTNA OBČINA LJUBLJANA

21 Rezervni sklad 320 12.845.303 2.598.413

2.214.5121.640.408

1.546.249

20,23

17,2412,77

12,04

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA FINANCE JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENO - STI SLOVENSKEGA PODEŽELJA EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

22 Dolgoročno prejeta posojila 321 1.395.160.226 1.301.749.53929.902.684

17.411.285

8.060.778

93,302,14

1,25

0,58

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE MESTNA OBČINA LJUBLJANA

23 Dolgoročne obveznosti iz poslovanja

322 58.688.635 15.028.6856.872.528

4.236.8114.077.019

25,6111,71

7,226,95

MINISTRSTVO ZA FINANCE SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO DAVČNA UPRAVA RS STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

15

16


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7


18.234.220

16.197.349

52,294,01

2,78

2,47

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

25 Skupaj pasiva (319+320+321+322+323)

324 5.712.775.041 838.772.244613.495.751

380.412.025306.538.278

14,6810,74

6,665,37

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MESTNA OBČINA LJUBLJANA

Premoženje države in občin je na dan 31.12.2004 znašalo 5.712,8 mrd SIT. V nadaljevanju je kratek povzetek stanj nekaterih skupin premoženja:

• Stanje nepremičnin v znesku 2.190,0 mrd SIT; največjo vrednost teh sredstev ima Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (260,8 mrd SIT), sledita Mestna občina Ljubljana (192,0 mrd SIT), Direkcija RS za ceste (143,3 mrd SIT) in Javna agencija za železniški promet RS (141,5 mrd SIT).

• Stanje terjatev za sredstva, dana v upravljanje javnim podjetjem v znesku 928,3 mrd SIT; delež v višini 632,3 mrd SIT pripada Ministrstvu za promet (predvsem do DARS,d.d., Holdinga Slovenskih železnic, d.o.o. in PVAC d.o.o.), 41,1 mrd SIT ima Mestna občina Maribor in 19,0 mrd SIT Mestna občina Novo Mesto.

• Vrednost zalog znaša 83,1 mrd SIT; več kot polovico vseh zalog ima Generalštab slovenske vojske (44,0 mrd SIT); 17,5 mrd SIT pripada Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije; ostale zaloge so razporejene med ostale proračunske uporabnike.

• Dolgoročne kapitalske naložbe znašajo 1.210,3 mrd SIT; Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ima največji delež v višini 478,1 mrd SIT, sledijo Ministrstvo za finance (255,0 mrd SIT), Ministrstvo za informacijsko družbo (172,8 mrd SIT) in Ministrstvo za gospodarstvo (72,6 mrd SIT).

• Dolgoročno dana posojila in depoziti v celotnem premoženju predstavljajo 127,8 mrd SIT; največji del izkazuje Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (40,0 mrd SIT), sledijo Stanovanjski sklad Republike Slovenije (30,3 mrd SIT), Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije (14,5 mrd SIT) in Sklad za financiranje razgradnje nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK (11,9 mrd SIT).

• Skupna vrednost dolgoročnih terjatev iz poslovanja znaša 473,1 mrd SIT; več kot 90 % teh terjatev odpade na Izvrševanje proračuna RS (235,8 mrd SIT) in na Sklad RS za sukcesijo (197,5 mrd SIT); sledita Ministrstvo za finance (21,5 mrd SIT) in Stanovanjski sklad Republike Slovenije (6,3 mrd SIT).

• Denarna sredstva znašajo 141,5 mrd SIT; največ jih ima Izvrševanje proračuna RS (60,2 mrd SIT); sledijo Ministrstvo za zdravje (9,1 mrd SIT), Mestna občina Ljubljana (3,6 mrd SIT) in Mestna občina Koper (3,0 mrd SIT).

• Kratkoročne terjatve znašajo 260,4 mrd SIT; največ jih ima Izvrševanje proračuna RS (84,0 mrd SIT); sledijo Stanovanjski sklad Republike Slovenije (16,3 mrd SIT), Carinska uprava RS (13,1 mrd SIT) in mestna občina Ljubljana (11,8 mrd SIT).

• Od skupno 1.395,2 mrd SIT dolgoročno prejetih posojil ima Izvrševanje proračuna RS največji delež v višini 93,3 % oziroma 1.301,7 mrd SIT; sledijo Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije (29,9 mrd SIT), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (17,4 mrd SIT) in Mestna občina Ljubljana (8,0 mrd SIT).

• Kratkoročne obveznosti iz poslovanja znašajo 655,3 mrd SIT, od katerih največji del (342,7 mrd SIT) predstavljajo obveznosti Izvrševanja proračuna RS; sledijo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (26,3 mrd SIT), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (18,2 mrd SIT) in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (16,2 mrd SIT).

AKTIVA AOP Znesek Razčlenitev na PASIVA AOP Znesek Razčlenitev na (mrd SIT) (mrd SIT) (mrd SIT) (mrd SIT)

Sedanja vrednost nepremičnin (304-305) 303 2.189,9 Splošni sklad 319 3.590,8 država 1.253,2 2.163,9-(-7,8)=3. nivo pobota države 2.171,7

občine 936,7 1.426,7-(7,7)=3. nivo pobota občin 1.419,1 Dolgoročne kapitalske naložbe 313 1.210,2 Dolgoročno prejeta posojila 321 1.395,2 država 1.076,1 država 1.373,2

občine 134,1 občine 22,0 Terjatve za sredstva dana v upravljanje (310+311) 309 928,4 Kratkoročne obveznosti 323 655,3 država 632,5 država 581,6

občine 295,9 občine 73,7 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 315 473,1 Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 322 58,6 država 464,4 država 44,3

občine 8,7 občine 14,3 Kratkoročne terjatve 317 260,4 Rezervni sklad 320 12,9 država 200,2 država 10,0

občine 60,2 občine 2,9 Sedanja vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih

d t (307 308)306 273,7

država 235,7 občine 38,0

Dolgoročno dana posojila in depoziti 314 127,8 država 119,7

občine 8,1 Denarna sredstva 316 141,5 država 103,3

občine 38,2 Zaloge 312 83,1 država 75,3

občine 7,8 Sedanja vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev (301-302)

300 24,7 država 20,4

občine 4,3 SKUPAJ 5.712,8 SKUPAJ 5.712,8 4.202,5-21,7=3. nivo pobota države 4.180,8 4.202,5-21,7=3. nivo pobota države 4.180,8 1.556,8-24,8=3. nivo pobota občin 1.532,0 1.556,8-24,8=3. nivo pobota občin 1.532,0

17

Tabela 6 prikazuje porazdelitev premoženja po skupinah, ki si sledijo po padajočih vrednostih in po pripadnosti državi oziroma občinam.

Tabela 6: Struktura porazdelitve premoženja države in občin med državo in občine na dan 31.12.2004

II.5. Struktura porazdelitve premoženja na državo in občine

III. PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE III.1. Obseg uskupinjenja V konsolidacijo premoženjske bilance države je bilo vključeno premoženje (glej podpoglavje II.1): − 489 posrednih uporabnikov (od tega 488 državnega proračuna ter 1 občinskih proračunov) in − 241 neposrednih uporabnikov državnega proračuna, vključno z Izvrševanjem proračuna RS,

Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

III.2. Postopek uskupinjenja Konsolidirana premoženjska bilanca države na dan 31.12.2004 se je izdelala po metodologiji dvonivojskega uskupinjenja. Sama metodologija je opisana v prilogi 1. Tabela 7 prikazuje vrednosti pobota na 2. nivoju uskupinjenja.

Tabela 7: Drugi nivo uskupinjenja

AKTIVA Opis postavke pobota na aktivi znesek pobota

v mrd SIT terjatve za sredstva dana v upravljanje posrednim in neposrednim uporabnikom državnega proračuna 505,3dolgoročne kapitalske naložbe – premoženje preneseno v last drugim uporabnikom enotnega kontnega načrta 452,0SKUPAJ 957,3

III.3. Rezultat uskupinjenja Tabela 8 prikazuje vrednosti podatkov premoženjske bilance države na dan 31.12.2004 v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2003, indekse vrednosti med letoma ter zneske vrednostnih sprememb. Ti podatki so vhodni podatki za uskupinjenje premoženja na 3. nivoj, t.j. za konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin.

Tabela 8: Stanje premoženja države na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003

Zap. št.


Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2004

Stanje 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja

2004-2003

(1000 SIT) % (1000 SIT) % % (1000 SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)

*100 9=4-6




251 47.417.181 1,13 40.444.451 0,96 117,24 6.972.730


252 27.048.288 0,64 23.039.282 0,54 117,40 4.009.006


253 1.253.271.605 29,82 1.193.196.085 28,19 105,03 60.075.520


06 Popravek vrednosti nepremičnin 255 795.878.730 18,94 761.017.319 17,98 104,58 34.861.411

18

Zap. št.


Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2004

Stanje 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja

2004-2003

(1000 SIT) % (1000 SIT) % % (1000 SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)

*100 9=4-6


256 235.686.780 5,61 223.767.394 5,29 105,33 11.919.386


257 607.759.698 14,46 570.922.690 13,49 106,45 36.837.008


258 372.072.918 8,85 347.155.296 8,20 107,18 24.917.622


259 *1

632.461.120 15,05 639.241.548 15,10 98,94 -6.780.428


260 632.461.120 15,05 639.241.548 15,10 98,94 -6.780.428


261 0 0 0

13 Zaloge 262 75.284.110 1,79 61.822.257 1,46 121,78 13.461.85314 Dolgoročne kapitalske naložbe 263 1.076.144.799 25,61 1.123.196.060 26,54 95,81 -47.051.26115 Dolgoročno dana posojila in

depoziti 264 119.715.061 2,85 161.062.856 3,81 74,33 -41.347.795


17 Denarna sredstva 266 103.260.762 2,46 91.259.776 2,16 113,15 12.000.98618 Kratkoročne terjatve 267 200.189.305 4,76 240.809.542 5,69 83,13 -40.620.23719 Druge terjatve 268 21.673.056 0,52 24.759.482 0,59 87,53 -3.086.42620 Skupaj aktiva

(250+253+256+259+262+263+264+265+266+267+268)

269 4.202.458.485 100,00 4.232.176.962 100,00 99,30 -29.718.477

Pasiva 21 Splošni sklad 270 2.163.922.515 51,49 2.202.031.961 52,03 98,27 -38.109.44622 Rezervni sklad 271 9.985.232 0,24 13.490.138 0,32 74,02 -3.504.90623 Dolgoročno prejeta posojila 272 1.373.136.502 32,67 1.427.690.586 33,73 96,18 -54.554.08424 Dolgoročne obveznosti iz

poslovanja 273 44.338.566 1,06 223.613.722 5,28 19,83 -179.275.156

25 Kratkoročne obveznosti 274 581.597.790 13,84 335.490.503 7,93 173,36 246.107.28726 Druge obveznosti 275 29.477.880 0,70 29.860.052 0,71 98,72 -382.17227 Skupaj pasiva

(270+271+272+273+274+275) 276 4.202.458.485 100,00 4.232.176.962 100,00 99,30 -29.718.477

Vzroki sprememb so navedeni v dveh naslednjih podpoglavjih, ki ločeno analizirata premoženjske bilance neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna. Porazdelitev premoženja države po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2004 prikazuje Tabela 9. Za vsako postavko so prikazani po štirje PU-ji z največjo vrednostjo stanja na dan 31.12.2004. Porazdelitev premoženja države med neposredne in posredne proračunske uporabnike na dan 31.12.2004 pa prikazuje Tabela 10.

Tabela 9: Struktura porazdelitve premoženja države po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2004


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


19

1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7


250 20.368.893 3.012.4832.724.9492.126.2212.066.230

14,7913,3810,4410,14

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD


251 47.417.181 8.801.0775.504.7214.600.065

3.143.451

18,5611,61

9,70

6,63

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD RTV SLOVENIJA LJUBLJANA


252 27.048.288 5.788.5943.378.5002.753.7942.533.835

21,4012,4910,18

9,37

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO RTV SLOVENIJA LJUBLJANA FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD


253 1.253.271.605 260.813.319

143.263.782141.547.065

116.045.445

20,81

11,4311,29

9,26

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE DIREKCIJA RS ZA CESTE JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO


392.413.065260.950.447

195.216.774

19,54

19,1512,73

9,53

JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE DIREKCIJA RS ZA CESTE SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE AGENCIJA RS ZA OKOLJE

06 Popravek vrednosti nepremičnin 255 795.878.730 258.930.358

249.149.283119.008.600

11.726.975

32,53

31,3014,95

1,47

JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE DIREKCIJA RS ZA CESTE AGENCIJA RS ZA OKOLJE KLINIČNI CENTER LJUBLJANA


256 235.686.780 104.930.77240.868.798

8.954.3827.077.730

44,5217,34

3,803,00

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Ministrstvo za notranje zadeve JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE


257 607.759.698 108.010.28941.038.82238.713.076

34.255.702

17,776,756,37

5,64

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE Ministrstvo za notranje zadeve


258 372.072.918 31.635.346

25.301.32023.930.83720.620.376

8,50

6,806,435,54

JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE Ministrstvo za notranje zadeve RTV SLOVENIJA LJUBLJANA KLINIČNI CENTER LJUBLJANA


259 632.461.120 632.280.272101.256

50.62728.965

99,970,020,010,00

MINISTRSTVO ZA PROMET URAD RS ZA MLADINO AGENCIJA RS ZA OKOLJE MINISTRSTVO ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO


260 632.461.120 632.280.272101.256

50.62728.965

99,970,020,010,00



261 0

20


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7

13 Zaloge 262 75.284.110 43.963.43017.539.320

2.690.0692.254.397

58,4023,30

3,572,99

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD Ministrstvo za notranje zadeve MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

14 Dolgoročne kapitalske naložbe 263 1.076.144.799 478.076.430

254.982.897172.789.686

72.590.286

44,42

23,6916,06

6,75



264 119.715.061 40.041.746

30.259.311

14.496.012

11.926.076

33,45

25,28

12,11

9,96

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK


21.502.5866.285.514

50,7842,54

4,631,35

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO MINISTRSTVO ZA FINANCE STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD


58,268,802,661,68

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE MINISTRSTVO ZA FINANCE OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI


13.117.3348.013.159

41,968,15

6,554,00

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD CARINSKA UPRAVA RS EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

19 Druge terjatve 268 21.673.056 8.934.589

3.723.247

2.851.8701.850.932

41,22

17,18

13,168,54

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD RTV SLOVENIJA LJUBLJANA KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE

20 Skupaj aktiva (250+253+256+259+262+263+264+265+266+267+268)

269 4.202.458.485 838.772.244613.495.751

380.412.025283.324.141

19,9614,60

9,056,74

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA FINANCE

21 Splošni sklad 270 2.163.922.515 -1.264.004.707838.595.020611.457.437

260.479.602

-58,4138,7528,26

12,04

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

21


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7

22 Rezervni sklad 271 9.985.232 2.598.413

2.214.5121.640.408

1.546.249

26,02

22,1816,43

15,49

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA FINANCE JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENO - STI SLOVENSKEGA PODEŽELJA EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD


17.411.285

7.073.203

94,802,18

1,27

0,52

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD


273 44.338.566 15.028.6856.872.528

4.236.8114.077.019

33,9015,50

9,569,20

MINISTRSTVO ZA FINANCE SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO DAVČNA UPRAVA RS STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD


18.234.220

16.197.349

58,924,52

3,14

2,78


26 Druge obveznosti 275 29.477.880 22.492.307

5.675.639

634.961207.218

76,30

19,25

2,150,70

ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Ministrstvo za notranje zadeve ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE

27 Skupaj pasiva (270+271+272+273+274+275)

276 4.202.458.485 838.772.244613.495.751

380.412.025283.324.141

19,9614,60

9,056,74


Tabela 10: Struktura porazdelitve premoženja države med neposredne in posredne proračunske uporabnike na dan 31.12.2004


(1000 SIT)

Delež vrednosti (1000 SIT)

(%) Delež

1 2 3 4 5 6=(5/4) *100 01 Sedanja vrednost neopredmetenih

dolgoročnih sredstev (251-252) 250 20.368.893 14.415.310

5.953.58370,7729,23

Neposredni Posredni


251 47.417.181 30.793.56616.623.615

64,9435,06

Neposredni Posredni


252 27.048.288 16.378.25610.670.032

60,5539,45

Neposredni Posredni

22


(1000 SIT)

Delež vrednosti (1000 SIT)

(%) Delež

1 2 3 4 5 6=(5/4) *100 04 Sedanja vrednost nepremičnin

(254-255) 253 1.253.271.605 514.385.285

738.886.32041,0458,96

Neposredni Posredni

05 Nabavna vrednost nepremičnin 254 2.049.150.335 919.058.7891.130.091.546

44,8555,15

Neposredni Posredni


50,8549,15

Neposredni Posredni


256 235.686.780 176.747.66558.939.115

74,9925,01

Neposredni Posredni


257 607.759.698 274.743.768333.015.930

45,2154,79

Neposredni Posredni


258 372.072.918 97.996.103274.076.815

26,3473,66

Neposredni Posredni


259 632.461.120 632.461.120 100,000,00

Neposredni Posredni


260 632.461.120 632.461.120 100,000,00

Neposredni Posredni


261 0 ni Neposredni Posredni

13 Zaloge 262 75.284.110 49.506.22525.777.885

65,7634,24

Neposredni Posredni

14 Dolgoročne kapitalske naložbe 263 1.076.144.799 1.070.432.4255.712.374

99,470,53

Neposredni Posredni


264 119.715.061 45.331.59574.383.466

37,8762,13

Neposredni Posredni


56,0143,99

Neposredni Posredni

17 Denarna sredstva 266 103.260.762 79.750.42423.510.338

77,2322,77

Neposredni Posredni


54,2645,74

Neposredni Posredni

19 Druge terjatve 268 21.673.056 122.88321.550.173

0,5799,43

Neposredni Posredni

20 Skupaj aktiva (250+253+256+259+262+263+264+265+266+267+268)

269 4.202.458.485 3.909.003.9391.250.584.177

93,0229,76

Neposredni Posredni

21 Splošni sklad 270 2.163.922.515 2.026.572.771226.365.211

93,6510,46

Neposredni Posredni

22 Rezervni sklad 271 9.985.232 4.813.0195.172.213

48,2051,80

Neposredni Posredni


96,073,93

Neposredni Posredni


273 44.338.566 24.797.99519.540.571

55,9344,07

Neposredni Posredni


83,0017,00

Neposredni Posredni

26 Druge obveznosti 275 29.477.880 28.818.447659.433

97,762,24

Neposredni Posredni

27 Skupaj pasiva (270+271+272+273+274+275)

276 4.202.458.485 3.909.003.9391.250.584.177

93,0229,76

Neposredni Posredni

V nadaljevanju so analize seštevkov premoženjskih bilanc neposrednih uporabnikov državnega proračuna in posrednih uporabnikov državnega proračuna pred drugim nivojem pobota. V analizah so seštevki stanj pomembnejših postavk premoženjskih bilanc prikazani v dveh tabelah:

a) V prvi tabeli so prikazani seštevki stanj premoženjskih bilanc na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003 s prikazom sprememb stanj med navedenima letoma.

23

b) V drugi tabeli pa so prikazane porazdelitve premoženja med proračunske uporabnike na dan 31.12.2004; navedeni so proračunski uporabniki, katerih sredstva oziroma obveznosti predstavljajo največji del skupne vrednosti.

III.4. Analiza premoženja neposrednih uporabnikov državnega proračuna Analiza zajema 130 premoženjskih bilanc neposrednih proračunskih uporabnikov državnega proračuna, ZZZS ter ZPIZ (glej II.1). Seštevki vrednosti teh premoženjskih bilanc so vhodni podatki za uskupinjenje na 2. nivoju, t.j. za izdelavo premoženjske bilance države. Tabela 11 prikazuje seštevke vrednosti premoženjskih bilanc neposrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2004 v primerjavi s seštevki vrednosti teh premoženjskih bilanc na dan 31.12.2003, indekse vrednosti med obema letoma ter zneske vrednostnih sprememb.

Tabela 11: Seštevki premoženja neposrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003

Zap. št.


Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2004

Stanje 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja

2004-2003

(1000 SIT) % (1000 SIT) % % (1000 SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)

*100 9=4-6




151 30.793.566 0,79 25.009.676 0,64 123,13 5.783.890


152 16.378.256 0,42 13.792.860 0,36 118,74 2.585.396


153 514.385.285 13,16 453.700.246 11,69 113,38 60.685.039

05 Nabavna vrednost nepremičnin 154 919.058.789 23,51 841.187.257 21,68 109,26 77.871.532



156 176.747.665 4,52 163.946.430 4,23 107,81 12.801.235


157 274.743.768 7,03 255.220.018 6,58 107,65 19.523.750


158 97.996.103 2,51 91.273.588 2,35 107,37 6.722.515

10 Terjatve za sredstva dana v upravljanje (160+161+162+163)

159 1.137.672.652 29,10 1.156.788.161 29,81 98,35 -19.115.509

11 Terjatve za sredstva dana v upravljanje posrednim in neposrednim uporabnikom državnega proračuna

160 505.211.532 12,92 517.472.786 13,34 97,63 -12.261.254

12 Terjatve za sredstva dana v upravljanje posrednim in neposrednim uporabnikom občinskega proračuna

161 0 73.827 0,00 -73.827


162 632.461.120 16,18 639.241.548 16,47 98,94 -6.780.428

24

Zap. št.


Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2004

Stanje 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja

2004-2003

(1000 SIT) % (1000 SIT) % % (1000 SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)

*100 9=4-6


163 0 0 0

15 Zaloge 164 49.506.225 1,27 42.784.123 1,10 115,71 6.722.10216 Dolgoročne kapitalske naložbe -

premoženje preneseno v last drugim uporabnikom enotnega kontnega načrta

165 451.918.099 11,56 439.934.933 11,34 102,72 11.983.166

17 Druge dolgoročne kapitalske naložbe

166 1.070.432.425 27,38 1.058.293.747 27,27 101,15 12.138.678


167 45.331.595 1,16 66.114.897 1,70 68,56 -20.783.302


20 Denarna sredstva 169 79.750.424 2,04 68.477.393 1,76 116,46 11.273.03121 Kratkoročne terjatve 170 108.631.557 2,78 162.025.869 4,18 67,05 -53.394.31222 Druge terjatve 171 122.883 0,00 5.057.911 0,13 2,43 -4.935.02823 Skupaj aktiva

(150+153+156+159+164+165+166+167+168+169+170+171)

172 3.909.003.939 100,00 3.880.201.393 100,00 100,74 28.802.546

Pasiva 24 Splošni sklad 173 2.026.572.771 51,84 1.993.259.894 51,37 101,67 33.312.87725 Obveznosti za sredstva prejeta v

upravljanje 174 22.131.681 0,57 212.564.396 5,48 10,41 -190.432.715

26 Rezervni sklad 175 4.813.019 0,12 8.371.343 0,22 57,49 -3.558.32427 Dolgoročno prejeta posojila 176 1.319.160.824 33,75 1.384.188.220 35,67 95,30 -65.027.39628 Dolgoročne obveznosti iz

poslovanja 177 24.797.995 0,63 7.656.283 0,20 323,89 17.141.712

29 Kratkoročne obveznosti 178 482.709.202 12,35 250.512.479 6,46 192,69 232.196.72330 Druge obveznosti 179 28.818.447 0,74 23.648.778 0,61 121,86 5.169.66931 Skupaj pasiva

(173+174+175+176+177+178+179)

180 3.909.003.939 100,00 3.880.201.393 100,00 100,74 28.802.546

Celotna bilančna vsota se je povečala za 0,74 % oziroma 28.802.546 tisoč SIT. Stanje sedanje vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev (računalniških programov, materialnih pravic, terjatev za predujme iz naslova vlaganj v neopredmetena dolgoročna sredstva in neopredmetenih dolgoročnih sredstev v gradnji ali izdelavi) se je na nivoju vseh neposrednih uporabnikov državnega proračuna povečalo za 28,52%, oziroma 3.198.494 tisoč SIT. Povečanje te postavke v veliki meri izhaja računovodske uskladitve pri Generalštabu slovenske vojske ( v višini 2.374.283 tisoč SIT), iz nakupa programske računalniške opreme (pri Geodetski upravi RS, Centru vlade za informatiko in Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja). Stanje sedanje vrednosti nepremičnin (zemljišča, zgradbe in nepremičnine v gradnji) se je pri teh proračunskih uporabnikih povečalo za 13.38 %, oziroma 60.685.039 tisoč SIT. Največji porast sedanje vrednosti nepremičnin ima Ministrstvo za zdravje, in sicer za 21.260.492 tisoč SIT (predvsem zaradi prenosa sredstev v višini 21.263.521 tisoč SIT iz podkontov terjatev za sredstva, dana v upravljanje na podkonte nepremičnin – investicije v teku, ker projekti še niso zaključeni). Sledi Servis skupnih služb vlade, ki izkazuje povečanje za 14.505.400 tisoč SIT (predvsem iz naslova nakupa zemljič, nakupa zgradb, nadgradenj nepremičnin v izgradnji v višini 8.308.619 tisoč SIT ter prenosa zemljišč negospodarskih stavb in infrastrukturnih objektov iz Carinske uprave RS v višini 4.263.827 tisoč SIT). Tretje povečanje po velikosti izkazuje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, in sicer za 8.542.409 tisoč SIT.

25

Stanje sedanje vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2004 povečalo za 7,81 %, oziroma za 12.801.235 tisoč SIT. Izrazito povečanje stanja sedanje vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev izkazuje Generalštab Slovenske vojske, in sicer v višini 14.745.577 tisoč SIT (predvsem zaradi novih nabav v višini 12.040.964 tisoč SIT in prenosov opreme iz Ministrstva za obrambo). Med tem ko Ministrstvo za obrambo izkazuje zmanjšanje v višini -2.702.755 tisoč SIT, predvsem zaradi predhodno navedenega prenosa. Stanje terjatev za sredstva dana v upravljanje se je v celoti zmanjšalo za 1,56 %, oziroma za 19.115.509 tisoč SIT. Od tega so se zmanjšale terjatve za sredstva, dana v upravljanje javnim podjetjem v lasti države za 6.780.428 tisoč SIT, terjatve za sredstva, dana v upravljanje proračunskim uporabnikom države za 12.261.254 tisoč SIT in terjatve za sredstva, dana v upravljanje proračunskim uporabnikom občin za 73.827 tisoč SIT. Največje zmanjšanje je pri Ministrstvu za zdravje v višini -25.250.557 tisoč SIT (predvsem zaradi prenosa v višini -21.263.521 tisoč SIT na konto nepremičnin - investicije v teku, ker projekti še niso zaključeni). Stanje dolgoročnih kapitalskih naložb – premoženje preneseno v last drugim uporabnikom enotnega kontnega načrta se je v letu 2004 povečalo za 2,72 %, oziroma za 11.983.166 tisoč SIT. Največje povečanje izkazuje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v višini 6.088.608 tisoč SIT ( predvsem zaradi uskladitev vrednosti). Sledi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo s povečanjem v višini 4.504.351 tisoč SIT (predvsem zaradi uskladitve dolgoročne kapitalske naložbe v Sklad za financiranje in razgradnjo NEK v višini 2.462.606 tisoč SIT in zaradi uskladitve dolgoročne kapitalske naložbe v Ekološko razvojni sklad RS v višini 1.201.035 tisoč SIT). Stanje drugih dolgoročnih kapitalskih naložb se je povečalo za 1,15 %, oziroma za 12.138.678 tisoč SIT. Največje povečanje teh naložb izkazuje Ministrstvo za finance, in sicer v višini za 183.986.751 tisoč SIT (od tega 164.500.463 tisoč SIT v delnice Kapitalske družbe, d.d., prenesene iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ter 16.749.354 tisoč SIT v delnice Slovenske izvozne družbe, prenesene z Ministrstva za gospodarstvo). Izrazitejše povečanje teh naložb izkazuje tudi Ministrstvo za promet v višini 30.356.950 tisoč SIT (predvsem zaradi dokapitalizacije Holdinga SŽ in DARS-a). Sledi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS s povečanjem v višini 20.794.133 tisoč SIT (predvsem zaradi spremembe ustanovnega vložka v Nepremčinski sklad pokojninsko invalidskega zavarovanja, d.o.o.). Največje zmanjšanje izkazuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v višini -176.960.457 tisoč SIT (predvsem zaradi že prej omenjenega prenosa na Ministrstvo za finance in zaradi računovodskih uskladitev). Zmanjšanje izkazuje tudi Ministrstvo za gospodarstvo v višini -49.506.635 tisoč SIT, kar je razlika med povečanji (predvsem zaradi konverzije terjatev Izvrševanja proračuna RS v kapitalsko naložbo Ministrstva za gospodarstvo v Slovensko industrijo jekla) in med zmanjšanji (predvsem zaradi že omenjenega prenosa delnic Slovenske izvozne družbe na Ministrstvo za finance, nadalje zaradi izgube Slovenske odškodninske družbe in uskladitve vrednosti naložbe v Slovensko industrijo jekla). Stanje dolgoročno danih posojil in depozitov se je zmanjšalo za 31,44 %, oziroma za 20.783.302 tisoč SIT. Pretežni del zmanjšanja je pri Ministrstvu za gospodarstvo v višini -21.153.962 tisoč SIT (predvsem zaradi vračil danih posojil). Stanje dolgoročno prejetih posojil se je zmanjšalo za 4,7 %, oziroma za 65.027.396 tisoč SIT. Zmanjšanje izkazuje Izvrševanje proračuna RS v višini -82.438.681 tisoč SIT, to je rezultat med povečanji dolga (predvsem zaradi novih zadolžitev v višini 249.697.947 tisoč SIT in v višini 23.481.230 tisoč SIT zaradi vrednostnih sprememb ter popravkov) in med zmanjšanji (predvsem zaradi odplačil dolga v višini -133.907.947 tisoč SIT in v višini -220.105.397 tisoč SIT zaradi prenosa na kratkoročne obveznosti v skladu s slovenskim računovodskim standardom 9, ki pravi, da se dolgoročni dolgovi, ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, v bilanci stanja izkazujejo kot kratkoročni dolgovi). Med tem ko Zavod za zdravstveno zavarovanje RS izkazuje povečanje v višini 17.411.285 tisoč SIT. Stanje dolgoročnih obveznosti iz poslovanja se je povečalo za 223.89 %, oziroma za 17.141.712 tisoč SIT. Pretežni del povečanja izkazuje Ministrstvo za finance v višini 14.581.813 tisoč SIT za obveznosti do Evropske investicijske banke. Stanje kratkoročnih obveznosti se je povečalo za 92,69 %, oziroma za 232.196.723 tisoč SIT. Pretežni del povečanja izkazuje Izvrševanje proračuna RS v višini 215.856.552 tisoč SIT, kar je razlika med povečanji (predvsem zaradi prej omenjenega prenosa, v skladu s slovenskim računovodskim standardom 9, v višini 220.105.397 tisoč SIT, zaradi novih kratkoročnih zadolžitev v višini 77.904.027 tisoč SIT in zaradi obveznost do EU skladov ter novih zadolžitev TRP v višini 24.095.314 tisoč SIT) in med zmanjšanji (predvsem zaradi odplačil kratkoročnega dolga v višini -106.646.896 tisoč SIT).

26

Tabela 12 prikazuje seštevke stanj posameznih izbranih postavk premoženjskih bilanc neposrednih uporabnikov državnega proračuna ter vrednosti in delež proračunskih uporabnikov, katerih sredstva oziroma obveznosti predstavljajo največji del skupne vrednosti.

Tabela 12: Struktura porazdelitve premoženja neposrednih uporabnikov državnega proračuna po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2004


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7


150 14.415.310 3.012.4832.724.9492.126.2211.049.322

20,9018,9014,75

7,28

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO DIREKCIJA RS ZA CESTE


151 30.793.566 8.801.0775.504.7212.724.9491.639.107

28,5817,88

8,855,32

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE


152 16.378.256 5.788.5943.378.5001.143.237

1.034.577

35,3420,63

6,98

6,32

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Ministrstvo za notranje zadeve


153 514.385.285 143.263.782116.045.445

76.208.17444.541.859

27,8522,5614,82

8,66

DIREKCIJA RS ZA CESTE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO AGENCIJA RS ZA OKOLJE SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE

05 Nabavna vrednost nepremičnin 154 919.058.789 392.413.065195.216.774119.013.400

49.952.234

42,7021,2412,95

5,44

DIREKCIJA RS ZA CESTE AGENCIJA RS ZA OKOLJE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE


7.608.5185.410.375

61,5729,41

1,881,34

DIREKCIJA RS ZA CESTE AGENCIJA RS ZA OKOLJE Ministrstvo za notranje zadeve SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE


156 176.747.665 104.930.77240.868.798

8.954.3825.282.778

59,3723,12

5,072,99

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Ministrstvo za notranje zadeve UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE


157 274.743.768 108.010.28941.038.82234.255.702

9.161.089

39,3114,9412,47

3,33

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Ministrstvo za notranje zadeve UPRAVA RS ZA CIVILNO LETALSTVO


158 97.996.103 25.301.3208.356.8206.499.279

5.522.604

25,828,536,63

5,64

Ministrstvo za notranje zadeve UPRAVA RS ZA CIVILNO LETALSTVO ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO

10 Terjatve za sredstva dana v upravljanje (160+161+162+163)

159 1.137.672.652 769.370.780112.368.308

89.216.23654.465.988

67,639,88

7,844,79

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

27


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7

11 Terjatve za sredstva dana v upravljanje posrednim in neposrednim uporabnikom državnega proračuna

160 505.211.532 137.090.508112.368.308

89.216.23654.465.988

27,1422,24

17,6610,78

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

12 Terjatve za sredstva dana v upravljanje posrednim in neposrednim uporabnikom občinskega proračuna

161 0


162 632.461.120 632.280.272101.256

50.62728.965

99,970,020,010,00



163 0

15 Zaloge 164 49.506.225 43.963.4302.690.0692.254.397

320.030

88,805,434,550,65

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE Ministrstvo za notranje zadeve MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVNE ENOTE

16 Dolgoročne kapitalske naložbe - premoženje preneseno v last drugim uporabnikom enotnega kontnega načrta

165 451.918.099 270.730.394

91.311.108

57.446.851

23.535.663

59,91

20,21

12,71

5,21

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

17 Druge dolgoročne kapitalske naložbe

166 1.070.432.425 478.076.430

254.982.897172.789.686

72.590.286

44,66

23,8216,14

6,78



167 45.331.595 40.041.746

4.058.231400.507312.989

88,33

8,950,880,69

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO IZVRŠEVANJE PRORAČUNA ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE


1.339.076

464.536

90,688,270,51

0,18

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA FINANCE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO


75,4411,40

3,442,18

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE MINISTRSTVO ZA FINANCE OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI


2.285.834

1.240.784

77,3312,08

2,10

1,14

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA CARINSKA UPRAVA RS ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

28


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7

22 Druge terjatve 171 122.883 95.821

14.140

11.987823

77,98

11,51

9,750,67

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OKROŽNO SODIŠČE NA PTUJU DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI

23 Skupaj aktiva (150+153+156+159+164+165+166+167+168+169+170+171)

172 3.909.003.939 838.772.244613.495.751

380.412.025283.324.141

21,4615,69

9,737,25


24 Splošni sklad 173 2.026.572.771 -1.264.004.707838.595.020611.457.437

260.479.602

-62,3741,3830,17

12,85

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

25 Obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje

174 22.131.681 21.723.771339.195

34.587

33.489

98,161,530,16

0,15

MINISTRSTVO ZA FINANCE SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE AGENCIJA RS ZA OKOLJE

26 Rezervni sklad 175 4.813.019 2.598.413

2.214.51294

53,99

46,010,00

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA FINANCE DELOVNO SODIŠČE V CELJU


98,681,32

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE


177 24.797.995 15.028.6854.236.8111.273.6071.129.539

60,6017,09

5,144,55

MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA RS CARINSKA UPRAVA RS DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE


18.234.220

16.197.349

70,995,44

3,78

3,36


30 Druge obveznosti 179 28.818.447 22.492.307

5.675.639

634.9618.268

78,05

19,69

2,200,03

ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Ministrstvo za notranje zadeve DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI

31 Skupaj pasiva (173+174+175+176+177+178+179)

180 3.909.003.939 838.772.244613.495.751

380.412.025283.324.141

21,4615,69

9,737,25


29

Skupna bilančna vsota vseh neposrednih uporabnikov državnega proračuna znaša 3.909.003.939 tisoč SIT. Ministrstvo za promet ima 21,46 % delež skupne bilančne vsote vseh neposrednih uporabnikov državnega proračuna in ima hkrati 67,63 % delež terjatev za sredstva, dana v upravljanje javnim podjetjem (predvsem do DARS d.d., Cestnega podjetja Ljubljana, Družbe za vzdrževanje avtocest in Holdinga Slovenskih železnic, d.o.o.). Dobro polovico sedanje vrednosti nepremičnin imata Direkcija za ceste (predvsem državne ceste) in Ministrstvo za obrambo. Ministrstvo za obrambo in Generalštab slovenske vojske imata skupaj več kot 80 % delež sedanje vrednosti celotne opreme. Največjo vrednost zalog predstavljajo zaloge Generalštaba slovenske vojske (88,80 %). Servis skupnih služb vlade ima največjo vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev (20,90 % delež), kar predstavljajo predvsem mejni prehodi v izgradnji in nadgradnje ostalih objektov. Skoraj polovico dolgoročnih kapitalskih naložb ima Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - predvsem v podjetjih elektrogospodarstva Slovenije in v Holdingu slovenske elektrarne, d.o.o.. To ministrstvo ima tudi največji delež iz naslova dolgoročno danih posojil in depozitov (več kot 80 %). Izvrševanje proračuna RS ima 90,68 % delež dolgoročnih terjatev iz poslovanja, predvsem so to dolgoročne terjatve danih in unovčenih poroštev ter terjatve na podlagi novega finančnega sporazuma (NFA) in Pariškega kluba. Hkrati ima več kot polovico vseh kratkoročnih terjatev (66,87 %), katerih večji del so terjatve za dane depozite in druge kratkoročne terjatve, ki zapadejo v plačilo v letu 2005. Prav tako Izvrševanje proračuna RS izkazuje več kot polovico vseh kratkoročnih obveznosti. Večina teh kratkoročnih obveznosti se nanaša na dolgoročni dolg Izvrševanja proračuna RS, ki zapade v plačilo v letu 2005 (220.105.397 tisoč SIT).

III.4.1) Povzetek stanja dolga iz naslova najetih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev Izvrševanja proračuna RS

Tabela 13: Stanje dolga Izvrševanja proračuna na dan 31.12.2004 in 31.12.2003

Zap. št.

Dolžnik Stanje na dan 31.12.2004

Stanje na dan 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja 2004-2003

(v mrd SIT) % (v mrd SIT)

% % (v mrd SIT)

1 2 3 4 5 6 7= (3/5)*100 8=(3-5) 1 Domači dolgoročni krediti 85,51 5,35 89,22 5,98 95,84 -3,712 Dolgoročni vrednostni papirji, izdani doma 902,79 56,43 745,78 50,02 121,05 157,013 Tuji dolgoročni krediti 83,85 5,24 83,09 5,57 100,91 0,764 Dolgoročni vrednostni papirji, izdani v tujini 449,70 28,11 495,25 33,22 90,80 -45,555 Dolgoročni dolg (zap.št. 1+2+3+4) 1.521,85 95,13 1.413,34 94,80 107,67 108,516 Del dolgoročnega dolga, z zapadlostjo v naslednjem

letu 220,10 106,65 206,37 104,37

7 Dolgoročno prejeta posojila, izkazana v premoženjski bilanci (zap.št. 5-6)

1.301,75 1.306,69 99,62 -4,94

8 Kratkoročni dolg (vrednostni papirji, izdani doma) 77,90 4,87 77,50 5,20 100,51 0,40

9 SKUPAJ stanje dolga (zap.št. 5+8) 1.599,75 100,00 1.490,84 100,00 107,31 108,91

Največji delež dolga Izvrševanja proračuna RS na dan 31.12.2004 predstavljajo obveznosti iz naslova izdaje dolgoročnih vrednostnih papirjev v državi. Stanje dolga Izvrševanja proračuna RS je na dan 31.12.2004 glede na stanje na dan 31.12.2003 večje za 7,31 % oziroma 108,91 mrd SIT.

III.4.2) Povzetek stanja dolgoročnih terjatev iz naslova unovčenih poroštev proračuna RS

Pogoje in obseg poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb določa zakon o izvrševanju proračuna RS. Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Ur.l. RS št. 130/2003 ) v 33. členu določa, da obseg poroštev države, danih v letu 2004, ne sme preseči skupne višine glavnic 150.000.000 tisoč SIT. Stanje dolgoročnih terjatev iz naslova unovčenih poroštev Izvrševanja proračuna RS na dan 31.12.2004 znaša 29.021.581 tisoč SIT.

30

Tabela 14: Stanje dolgoročnih terjatev iz naslova unovčenih poroštev na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003

Zap. št.

Dolžnik Stanje na dan 31.12.2004

Stanje na dan 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja 2004-2003

(v mrd SIT) % (v mrd SIT) % % (v mrd SIT) 1 2 3 4 5 6 7= (3/5)*100 8=(3-5)

1 družbe Tama Maribor 20,61 71,02 20,34 66,79 101,32 0,272 Avtomontaža Bus v stečaju Ljubljana 2,87 9,89 2,85 9,33 100,70 0,023 Ostali 5,54 19,09 7,14 23,88 77,59 -1,60

4 Skupaj 29,02 100,00 30,33 100,00 95,68 -1,31

Največji dolžniki iz naslova unovčenih poroštev so družbe Tama Maribor, ki dolgujejo Izvrševanju proračuna RS iz tega naslova skupno 20,61 mrd SIT oziroma 66,79 % celotnih terjatev. V primerjavi s predhodnim letom se je terjatev do teh družb zmanjšala za 4,32 % oziroma za 1,31 mrd SIT.

III.5. Analiza premoženja posrednih uporabnikov državnega proračuna Analiza zajema 489 premoženjskih bilanc posrednih proračunskih uporabnikov državnega proračuna (glej II.1). Seštevki vrednosti teh premoženjskih bilanc so vhodni podatki za uskupinjenje na 2. nivoju, t.j. za izdelavo premoženjske bilance države. Tabela 15 prikazuje seštevke vrednosti premoženjskih bilanc posrednih uporabnikov državnega proračuna ter odstotek in znesek spremembe vrednosti posameznih postavk.

Tabela 15: Seštevki premoženja posrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003

Zap. št.


Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2004

Stanje 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja

2004-2003

(1000 SIT) % (1000 SIT) % % (1000 SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)

*100 9=4-6


dolgoročnih sredstev (101-102) 100 5.953.583 0,48 6.188.353 0,47 96,21 -234.770


101 16.623.615 1,33 15.434.775 1,18 107,70 1.188.840


102 10.670.032 0,85 9.246.422 0,71 115,40 1.423.610


103 738.886.320 59,08 739.495.839 56,47 99,92 -609.519




106 58.939.115 4,71 59.820.964 4,57 98,53 -881.849


107 333.015.930 26,63 315.702.672 24,11 105,48 17.313.258


108 274.076.815 21,92 255.881.708 19,54 107,11 18.195.107

31

Zap. št.


Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2004

Stanje 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja

2004-2003

10 Zaloge 109 25.777.885 2,06 19.038.134 1,45 135,40 6.739.75111 Dolgoročne kapitalske naložbe 110 5.712.374 0,46 64.902.313 4,96 8,80 -59.189.93912 Dolgoročno dana posojila in

depoziti 111 74.383.466 5,95 94.947.959 7,25 78,34 -20.564.493

13 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 112 204.313.175 16,34 203.795.926 15,56 100,25 517.249

14 Denarna sredstva 113 23.510.338 1,88 22.782.383 1,74 103,20 727.95515 Kratkoročne terjatve 114 91.557.748 7,32 78.783.673 6,02 116,21 12.774.07516 Druge terjatve 115 21.550.173 1,72 19.701.571 1,50 109,38 1.848.60217 Skupaj aktiva

(100+103+106+109+110+111+112+113+114+115)

116 1.250.584.177 100,00 1.309.457.115 100,00 95,50 -58.872.938

Pasiva 18 Splošni sklad 117 226.365.211 18,10 101.716.939 7,77 222,54 124.648.27219 Sklad premoženja v javnih skladih

in drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti

118 166.915.954 13,35 144.700.005 11,05 115,35 22.215.949


119 679.066.529 54,30 707.272.273 54,01 96,01 -28.205.744

21 Rezervni sklad 120 5.172.213 0,41 5.118.795 0,39 101,04 53.41822 Dolgoročno prejeta posojila 121 53.975.678 4,32 43.502.366 3,32 124,08 10.473.31223 Dolgoročne obveznosti iz

poslovanja 122 19.540.571 1,56 215.957.439 16,49 9,05 -196.416.868

24 Kratkoročne obveznosti 123 98.888.588 7,91 84.978.024 6,49 116,37 13.910.56425 Druge obveznosti 124 659.433 0,05 6.211.274 0,47 10,62 -5.551.84126 Skupaj pasiva

(117+118+119+120+121+122+123+124)

125 1.250.584.177 100,00 1.309.457.115 100,00 95,50 -58.872.938

Skupna bilančna vsota vseh posrednih uporabnikov državnega proračuna se je v letu 2004 zmanjšala za 4,50 % oziroma za 58.872.938 tisoč SIT. Stanje sedanje vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev se je na nivoju vseh posrednih uporabnikov državnega proračuna povečalo za 3,79 % (za 234.770 tisoč SIT). Stanje sedanje vrednosti nepremičnin se je povečalo za 0,08 % oziroma za 609.519 tisoč SIT. Stanje sedanje vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev se je zmanjšalo za 1,47 % oziroma za 881.849 tisoč SIT. Stanje zalog se je povečalo za 35,40 % oziroma za 6.739.751 tisoč SIT. Največje povečanje izkazuje Stanovanjski sklad RS, javni sklad, in sicer v višini 6.719.802 tisoč SIT. Vzrok te spremembe je v nakupu stanovanj za trg. Stanje zalog se je pri velikem številu proračunskih uporabnikov rahlo zmanjšalo in prav tako pri velikem številu proračunskih uporabnikov rahlo povečalo. Stanje dolgoročnih kapitalskih naložb se je zmanjšalo za 91,20 % oziroma za 59.189.939 tisoč SIT. Največje zmanjšanje Sklad RS za sukcesijo (v višini 60.147.108 tisoč SIT zaradi zmanjšanje realne vrednosti naložb v LB d.d. in KBM d.d). Stanje dolgoročno danih posojil in depozitov se je zmanjšalo za 21,66 % oziroma za 20.564.493 tisoč SIT. Največje zmanjšanje izkazuje Stanovanjski sklad RS, javni sklad (predvsem zaradi odplačil, v višini 15.246.824 tisoč SIT). Stanje dolgoročnih terjatev iz poslovanja se je pri tej skupini proračunskih uporabnikov povečalo za 0,25 % oziroma 517.249 tisoč SIT. Največje povečanje Sklad Republike Slovenije za sukcesijo (za 1.852.924 tisoč SIT, zaradi tečajnih razlik). Stanovanjski sklad RS, javni sklad (predvsem zaradi odplačil, v višini 1.255.516 tisoč SIT) Stanje splošnega sklada se je povečalo za 122,54 % oziroma za 124.648.272 tisoč SIT. Predvsem zaradi računovodske uskladitve pri Skladu Republike Slovenije za sukcesijo (za 130.326.831 tisoč SIT). Stanje dolgoročno prejetih posojil se je povečalo za 24,08% oziroma za 10.473.312 tisoč SIT. Največji del povečanja izkazujejo Javna agencija za želežniški promet in sicer 4.353.659 tisoč SIT iz naslova novih zadolžitev, sledi RTV Slovenija v višini 3.299.441 tisoč SIT.

32

Stanje dolgoročnih obveznosti iz poslovanja so se zmanjšale za 90,95% oziroma za 196.416.868 tisoč SIT. Večina zmanjšanja se nanaša na računovodsko uskladitev Sklada za sukcesijo v višini 197.539.938 tisoč SIT. Stanje kratkoročnih obveznosti se je povečala za 16,37% oziroma za 13.910.564 tisoč SIT. Največji delo povečanja predstavlja povečanje obveznosti Stanovanjskega sklada RS in sicer 8.358.854 tisoč SIT. Tabela 16 prikazuje skupne vrednosti posamezne izbrane postavke premoženjskih bilanc posrednih uporabnikov državnega proračuna ter vrednosti in delež proračunskih uporabnikov, katerih sredstva oziroma obveznosti predstavljajo največjih del skupne vrednosti.

Tabela 16: Struktura porazdelitve premoženja posrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2004


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7


100 5.953.583 2.066.230

389.657268.408

183.293

34,71

6,544,51

3,08

FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD RTV SLOVENIJA LJUBLJANA JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE SLOVENSKA KINOTEKA


101 16.623.615 4.600.065

3.143.451636.360538.025

27,67

18,913,833,24

FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD RTV SLOVENIJA LJUBLJANA ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR


102 10.670.032 2.753.7942.533.835

498.904472.982

25,8123,75

4,684,43

RTV SLOVENIJA LJUBLJANA FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR


103 738.886.320 260.813.319

141.547.065

23.459.32011.753.882

35,30

19,16

3,171,59

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE KLINIČNI CENTER LJUBLJANA UNIVERZA V MARIBORU


260.950.447

35.186.29517.184.444

35,44

23,09

3,111,52

JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE KLINIČNI CENTER LJUBLJANA SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR

06 Popravek vrednosti nepremičnin 105 391.205.226 258.930.358

11.726.9756.474.2996.344.901

66,19

3,001,651,62

JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE KLINIČNI CENTER LJUBLJANA RTV SLOVENIJA LJUBLJANA SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR


106 58.939.115 7.077.730

5.144.3972.822.9132.592.599

12,01

8,734,794,40

JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE RTV SLOVENIJA LJUBLJANA KLINIČNI CENTER LJUBLJANA SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR


107 333.015.930 38.713.076

29.075.23423.443.28913.943.866

11,62

8,737,044,19


33


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7


108 274.076.815 31.635.346

23.930.83720.620.37611.351.267

11,54

8,737,524,14


10 Zaloge 109 25.777.885 17.539.320

1.858.0111.068.157

841.824

68,04

7,214,143,27

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD KLINIČNI CENTER LJUBLJANA SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO

11 Dolgoročne kapitalske naložbe 110 5.712.374 1.793.069

1.646.724825.608

672.215

31,39

28,8314,45

11,77

SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK RTV SLOVENIJA LJUBLJANA JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENO - STI SLOVENSKEGA PODEŽELJA STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD


111 74.383.466 30.259.311

14.496.012

11.926.076

9.204.883

40,68

19,49

16,03

12,37

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENO - STI SLOVENSKEGA PODEŽELJA

13 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 112 204.313.175 197.539.938

6.285.514

53.675

49.893

96,68

3,08

0,03

0,02

SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODJETNIŠTVO DOM STAREJŠIH NA FARI

14 Denarna sredstva 113 23.510.338 1.653.5821.478.136

772.621

616.022

7,036,29

3,29

2,62

UNIVERZA V MARIBORU ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO UNIVERZA V LJUBLJANI MEDICINSKA FAKULTETA INŠTITUT JOŽEF ŠTEFAN

15 Kratkoročne terjatve 114 91.557.748 16.318.429

8.013.159

5.015.692

4.894.062

17,82

8,75

5,48

5,35

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENO - STI SLOVENSKEGA PODEŽELJA JAVNI JAMSTVENI IN PREŽIVNINSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE

16 Druge terjatve 115 21.550.173 8.934.589

3.723.247

2.851.8701.850.932

41,46

17,28

13,238,59

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD RTV SLOVENIJA LJUBLJANA KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE

34


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7

17 Skupaj aktiva (100+103+106+109+110+111+112+113+114+115)

116 1.250.584.177 263.338.985

197.539.938

151.995.504

90.404.269

21,06

15,80

12,15

7,23

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

18 Splošni sklad 117 226.365.211 190.665.767

20.784.510

14.913.188

1.553

84,23

9,18

6,59

0,00

SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI

19 Sklad premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti

118 166.915.954 46.576.572

17.741.502

13.487.18712.484.928

27,90

10,63

8,087,48

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD UNIVERZA V MARIBORU JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENO - STI SLOVENSKEGA PODEŽELJA


119 679.066.529 262.717.868

112.190.325

21.908.53614.093.447

38,69

16,52

3,232,08

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE KLINIČNI CENTER LJUBLJANA SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR

21 Rezervni sklad 120 5.172.213 1.640.408

1.546.249

757.280

612.526

31,72

29,90

14,64

11,84

JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENO - STI SLOVENSKEGA PODEŽELJA EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

22 Dolgoročno prejeta posojila 121 53.975.678 29.902.684

7.073.203

5.829.3844.392.714

55,40

13,10

10,808,14

JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD RTV SLOVENIJA LJUBLJANA EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD


122 19.540.571 6.872.528

4.077.019

3.594.591

2.131.794

35,17

20,86

18,40

10,91

SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD UNIVERZA V LJUBLJANI VETERINAR - SKA FAKULTETA EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

35


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7

24 Kratkoročne obveznosti 123 98.888.588 11.229.993

9.931.7929.902.495

9.771.865

11,36

10,0410,01

9,88

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD KLINIČNI CENTER LJUBLJANA JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE

25 Druge obveznosti 124 659.433 207.218

150.66853.27150.446

31,42

22,858,087,65

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI KEMIJSKI INŠTITUT STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

26 Skupaj pasiva (117+118+119+120+121+122+123+124)

125 1.250.584.177 263.338.985

197.539.938

151.995.504

90.404.269

21,06

15,80

12,15

7,23

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET REPUBLIKE SLOVENIJE STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

Skupna bilančna vsota vseh posrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2004 znaša 1.250.584.177 tisoč SIT. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ima 21,06 % delež skupne bilančne vsote vseh posrednih uporabnikov državnega proračuna in ima hkrati 35,77 % delež sedanje vrednosti nepremičnin in 37,73 % delež obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije ima 12,15 % delež skupne bilančne vsote vseh posrednih uporabnikov državnega proračuna in ima hkrati in ima 19,16 % delež sedanje vrednosti nepremičnin ter 55,40 % delež dolgoročno prejetih posojil. Sklad RS za sukcesijo Slovenije ima 15,80 % delež skupne bilančne vsote vseh posrednih uporabnikov državnega proračuna in ima hkrati ima največji 96,68 % delež dolgoročnih terjatev iz poslovanja in 10,27 % delež kratkoročnih terjatev. Stanovanjski sklad Republike Slovenije ima 7,23 % delež skupne bilančne vsote vseh posrednih uporabnikov državnega proračuna in ima hkrati največji 40,68 % delež stanja dolgoročno danih posojil in depozitov.

IV. PREMOŽENJSKE BILANCE OBČIN IV.1. Obseg uskupinjenja Premoženjske bilance je pripravilo vseh 193 občin.

IV.2. Postopek uskupinjenja Premoženjske bilance občin na dan 31.12.2004 so se izdelale po metodologiji dvonivojskega uskupinjenja. Sama metodologija je opisana v prilogi 1.

IV.3. Analiza premoženja občin Tabela 17 prikazuje seštevke podatkov premoženjskih bilanc občin na dan 31.12.2004 v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2003, indekse vrednosti med letoma ter zneske vrednostnih sprememb. Ti podatki so vhodni podatki za uskupinjenje premoženja na 3. nivoju, t.j. za konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin.

36

Tabela 17: Seštevki premoženja občin na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2003

Zap. št.


Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2004

Stanje 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja

2004-2003

(1000 SIT) % (1000 SIT) % % (1000 SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)

*100 9=4-6


dolgoročnih sredstev (201-202) 200 4.251.416 0,27 3.877.089 0,26 109,65 374.327


201 8.204.445 0,53 7.362.334 0,50 111,44 842.111


202 3.953.029 0,25 3.485.245 0,24 113,42 467.784


203 936.717.654 60,17 901.321.755 60,90 103,93 35.395.899




206 37.993.129 2,44 41.467.708 2,80 91,62 -3.474.579


207 168.376.245 10,82 167.712.161 11,33 100,40 664.084


208 130.383.116 8,38 126.244.453 8,53 103,28 4.138.663

10 Terjatve za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem (210+211)

209 295.853.044 19,00 270.640.628 18,29 109,32 25.212.416


210 4.444.849 0,29 4.522.184 0,31 98,29 -77.335


211 291.408.195 18,72 266.118.444 17,98 109,50 25.289.751

13 Zaloge 212 7.836.695 0,50 6.700.772 0,45 116,95 1.135.92314 Dolgoročne kapitalske naložbe 213 134.105.707 8,61 127.128.475 8,59 105,49 6.977.23215 Dolgoročno dana posojila in

depoziti 214 8.064.245 0,52 10.386.290 0,70 77,64 -2.322.045

16 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 215 8.708.386 0,56 9.510.609 0,64 91,56 -802.223

17 Denarna sredstva 216 38.220.101 2,46 33.234.353 2,25 115,00 4.985.74818 Kratkoročne terjatve 217 60.239.235 3,87 54.335.656 3,67 110,87 5.903.57919 Druge terjatve 218 24.743.415 1,59 21.454.485 1,45 115,33 3.288.93020 Skupaj aktiva

(200+203+206+209+212+213+214+215+216+217+218)

219 1.556.733.027 100,00 1.480.057.820 100,00 105,18 76.675.207

Pasiva 21 Splošni sklad 220 1.426.702.406 91,65 1.363.313.934 92,11 104,65 63.388.47222 Rezervni sklad 221 2.860.071 0,18 2.392.027 0,16 119,57 468.04423 Dolgoročno prejeta posojila 222 22.023.724 1,41 17.603.882 1,19 125,11 4.419.84224 Dolgoročne obveznosti iz

poslovanja 223 14.350.069 0,92 12.998.461 0,88 110,40 1.351.608

25 Kratkoročne obveznosti 224 73.716.259 4,74 72.450.608 4,90 101,75 1.265.65126 Druge obveznosti 225 17.080.498 1,10 11.298.908 0,76 151,17 5.781.590

37

Zap. št.


Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2004

Stanje 31.12.2003

Indeks 2004/2003

Sprememba stanja

2004-2003

(1000 SIT) % (1000 SIT) % % (1000 SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)

*100 9=4-6

27 Skupaj pasiva (220+221+222+223+224+225)

226 1.556.733.027 100,00 1.480.057.820 100,00 105,18 76.675.207

Tabela 18 prikazuje skupne vrednosti posamezne izbrane postavke premoženjskih bilanc občin ter vrednosti in deleže posameznih občin, katerih sredstva oziroma obveznosti predstavljajo največjih del skupne vrednosti.

Tabela 18: Struktura porazdelitve premoženja občin na dan 31.12.2004


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7


200 4.251.416 954.231759.320318.007271.880

22,4517,86

7,486,40

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR OBČINA ŠEMPETER -VRTOJBA MESTNA OBČINA KOPER


201 8.204.445 1.898.5691.815.667

447.785333.010

23,1422,13

5,464,06

MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA KOPER OBČINA ŠEMPETER -VRTOJBA


202 3.953.029 1.139.249861.436175.905140.098

28,8221,79

4,453,54

MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA KOPER MESTNA OBČINA CELJE


203 936.717.654 192.027.10547.103.70041.010.10726.854.360

20,505,034,382,87

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR OBČINA IZOLA MESTNA OBČINA CELJE

05 Nabavna vrednost nepremičnin 204 1.158.999.237 236.953.75662.030.96342.719.44532.648.914

20,445,353,692,82

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR OBČINA IZOLA MESTNA OBČINA CELJE


6.464.4516.011.136

20,216,722,912,70

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA KRANJ OBČINA KRŠKO


206 37.993.129 5.550.3662.081.6251.897.4331.803.986

14,615,484,994,75

MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINA TRBOVLJE MESTNA OBČINA MARIBOR OBČINA KRŠKO


207 168.376.245 26.219.29310.788.965

6.090.2145.973.817

15,576,413,623,55

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA KRANJ


208 130.383.116 20.668.9278.891.5324.868.7714.844.877

15,856,823,733,72

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA KRANJ

10 Terjatve za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem (210+211)

209 295.853.044 41.074.56624.402.19919.041.79117.479.570

13,888,256,445,91


38


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7


210 4.444.849 1.481.5891.330.340

587.784439.111

33,3329,9313,22

9,88

OBČINA BOVEC OBČINA KUNGOTA OBČINA DOBROVNIK OBČINA ŠKOFLJICA


211 291.408.195 41.074.56624.402.19919.041.79117.479.570

14,108,376,536,00


13 Zaloge 212 7.836.695 1.156.084705.194587.741585.266

14,759,007,507,47

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA KRANJ

14 Dolgoročne kapitalske naložbe 213 134.105.707 61.039.42016.681.05113.248.801

7.250.403

45,5212,44

9,885,41

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA KOPER MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA MARIBOR


214 8.064.245 1.174.463919.270750.596531.722

14,5611,40

9,316,59

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA NOVA GORICA MESTNA OBČINA PTUJ


550.649525.891

37,4616,00

6,326,04

OBČINA TRŽIČ MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR OBČINA BREZOVICA


10,057,945,184,73

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA KOPER OBČINA DOMŽALE MESTNA OBČINA MARIBOR

18 Kratkoročne terjatve 217 60.239.235 11.831.6627.743.4854.930.9223.237.230

19,6412,85

8,195,37

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA KOPER MESTNA OBČINA KRANJ

19 Druge terjatve 218 24.743.415 4.094.2703.166.3971.317.325

771.302

16,5512,80

5,323,12

MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA KRANJ

20 Skupaj aktiva (200+203+206+209+212+213+214+215+216+217+218)

219 1.556.733.027 306.538.278111.012.810

69.332.93764.212.688

19,697,134,454,12

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA KOPER MESTNA OBČINA CELJE

21 Splošni sklad 220 1.426.702.406 279.879.115100.989.026

67.132.37460.124.112

19,627,084,714,21


22 Rezervni sklad 221 2.860.071 388.015265.419144.984143.500

13,579,285,075,02

MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINA KUZMA MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA MARIBOR

23 Dolgoročno prejeta posojila 222 22.023.724 8.060.7781.175.148

961.893658.577

36,605,344,372,99

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA MESTNA OBČINA CELJE


223 14.350.069 3.211.9433.119.5701.426.152

953.018

22,3821,74

9,946,64

OBČINA KOČEVJE MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR OBČINA SEŽANA

25 Kratkoročne obveznosti 224 73.716.259 9.535.1235.610.5142.100.6541.779.095

12,937,612,852,41

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA NOVA GORICA MESTNA OBČINA KRANJ

39


(1000 SIT)

Največje vrednosti

(1000 SIT)

Deleži

(%)


1 2 3 4 5 6=(5/4) *100

7

26 Druge obveznosti 225 17.080.498 5.555.6773.275.9151.668.470

766.489

32,5319,18

9,774,49

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA MARIBOR OBČINA ROGAŠKA SLATINA

27 Skupaj pasiva (220+221+222+223+224+225)

226 1.556.733.027 306.538.278111.012.810

69.332.93764.212.688

19,697,134,454,12


Skupna bilančna vsota vseh občin znaša 1.556.733.027 tisoč SIT in je za 5,2 % večja od stanja na dan 31.12.2003. Največ premoženja imajo občine v nepremičninah, ki predstavljajo 60,2 % njihove skupne bilančne vsote. Sledijo terjatve za sredstva, dana v upravljanje javnim podjetjem, z 19,0 % deležem in dolgoročne kapitalske naložbe, z 8,6 % deležem. Dolgoročno prejeta posojila predstavljajo 1,4 % skupne bilančne vrednosti. Pri večini bilančnih postavk se na mestih z največjo vrednostjo nahajajo občine: Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor, Mestna občina Koper in Mestna občina Celje. Mestna občina Ljubljana izkazuje premoženje 106 uporabnikov proračuna občine; ima največji delež (19,7 %) skupne bilančne vsote vseh občin, kot tudi največje deleže pri večini pomembnejših postavk, in sicer 20,5 % vrednosti nepremičnin, 45,5 % vrednosti dolgoročnih kapitalskih naložb ter 36,6 % vrednosti dolgoročno prejetih posojil. Kljub novim nabavam (zemljišč in zgradb), vlaganjem v obnovo iter investicije je izkazala zmanjšaanje sedanje vrednost nepremičnin za 5.629.536 tisoč SIT, predvsem zaradi statusnih sprememb (npr.: izločitve Cankarjevega doma Ljubljana v višini 9,28 mrd SIT), prenosa med kapitalske naložbe (npr.: v Tehnološki park Ljubljana, d.o.o.), zaradi usklajevanja vrednosti zgradb, zaradi denacionalizacije, zaradi prodaje in v višini 1,73 mrd SIT zaradi popravka vrednosti. Za 3.344.368 tisoč SIT je povečala stanje terjatev za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem v lasti občine (predvsem do JP Vodovod – kanalizacija d.o.o. v višini 2.755.187 tisoč SIT za Centralno čistilno napravo ter do Snaga JP, d.o.o., Ljubljana za financiranje izgradnje odlagalnih polj nenevarnih odpadkov v višini 1.008.390 tisoč SIT). Mestna občina Maribor zajema premoženje 68 uporabnikov proračuna občine; ima drugi največji delež (7,0 %) skupne bilančne vsote vseh občin, drugi največji delež (5,0 %) vrednosti nepremičnin, največji delež (13,9 %) terjatev za sredstva, dana v upravljanje javnim podjetjem, četrti največji delež (5,4 %) vrednosti kapitalskih naložb in drugi največji delež (5,3 %) vrednosti dolgoročno prejetih posojilih. Za 2.371.844 tisoč SIT je povečala stanje terjatev za sredstva, dana v upravljanje javnim podjetjem, predvsem zaradi vlaganj. Mestna občina Koper zajema premoženje 54 uporabnikov proračuna občine; ima tretji največji delež (4,5 %) skupne bilančne vsote vseh občin, četrti največji delež (5,9 %) vrednosti terjatev za sredstva, dana v upravljanje javnim podjetjem in drugi največji delež (12,4 %) vrednosti dolgoročnih kapitalskih naložb. Za 4.812.595 tisoč SIT je povečala stanje dolgoročnih kapitalskih nalož. Mestna občina Celje zajema premoženje 51 uporabnikov proračuna občine; ima četrti največji delež (4,1 %) skupne bilančne vsote vseh občin, četrti največji delež (2,9 %) vrednosti nepremičnin, tretji največji delež (9,9 %) vrednosti dolgoročnih kapitalskih naložb ter četrto mesto glede na delež (3,0 %) vrednosti dolgoročno prejetih posojil. Za 7.369.078 tisoč SIT je zmanjšala stanje sedanje vrednosti nepremičnin in za 8.836.893 tisoč SIT je povečala stanje terjatev za sredstva, dana v upravljanje javnim.

40

PRILOGA 1: Metodologija priprave premoženjskih bilanc za leto 2004 Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin se sestavlja po metodologiji, določeni v pravilniku o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (v nadaljevanju: PoKPB), in je končni rezultat tronivojskega postopka uskupinjanja računovodskih podatkov neposrednih in posrednih uporabnikov državnega ter občinskih proračunov. Razultat uskupinjenja se za vsak nivo prikaže na posebnem obrazcu premoženjske bilance: - P-1 premoženjska bilanca posrednega uporabnika državnega ali občinskih proračunov; sestavi jo

proračunski uporabnik pri uskupinjanju na prvem nivoju; - P-3 premoženjska bilanca neposrednega uporabnika državnega ali občinskih proračunov;

sestavi jo proračunski uporabnik pri uskupinjanju na prvem nivoju; na enak način pripravita svojo premoženjsko bilanco tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

- P-5 premoženjska bilanca občine; sestavi jo občina pri uskupinjanju na drugem nivoju; - P-7 premoženjska bilanca (ožje) države; sestavi jo ministrstvo, pristojno za finance, pri

uskupinjanju na drugem nivoju; - P-9 konsolidirana premoženjska bilanca države in občin (širša država); sestavi jo ministrstvo,

pristojno za finance, pri uskupinjanju na tretjem nivoju.

1. Institucionalna klasifikacija neposrednih in posrednih uporabnikov proračunov V konsolidirani premoženjski bilanci države in občin je zajeto premoženje : - neposrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, - posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje

Slovenije, kot to določa ZJF oziroma na njegovi podlagi izdan pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov .

Med neposredne uporabnike državnega ali občinskih proračunov se uvrščajo organi in organizacije na ravni države ali občine, ki se v celoti neposredno financirajo iz proračunov, kot so: - državni oziroma občinski organi ali organizacije, občinska uprava, ki so ustanovljeni z zakonom,

občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena ZJF) in - ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF). Med posredne uporabnike državnega ali občinskih proračunov se uvrščajo: - javni zavodi, javne agencije in javni skladi, katerih ustanovitelj je ali država ali občine, in se

financirajo delno iz proračunov države ali občin, ali pa iz skladov socialnega zavarovanja, delno pa tudi iz nejavnih virov, to je s prodajo svojih proizvodov in storitev;

- samoupravne narodnostne skupnosti; - kmetijsko gozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijsko gozdarska

zbornica. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (oba v obveznem delu zavarovanja) sta z vidika javnega financiranja posebni instituciji. Predstavljata posebni samostojni blagajni javnega financiranja. Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ju uvršča med posredne uporabnike državnega proračuna, v konsolidirano premoženje države in občin pa ga vključi država po pravilih za neposrednega uporabnika državnega proračuna. Neposredni in posredni uporabniki proračunov so torej pravni subjekt »širšega sektorja država« (General Government), kot ga opredeljuje statistična standardna klasifikacija institucionalnih sektorjev (Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev, Uradni list RS, št. 56/98) in pripravljajo premoženjsko bilanco.

41

2. Nivoji uskupinjanja 2.1. Prvi nivo uskupinjanja Prvi nivo pri pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin predstavljajo premoženjske bilance posrednih in neposrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, ki jih le-ti v zakonsko določenih rokih (93. člen zakona o javnih financah) posredujejo državi oziroma občini, v katero sodijo. Podlaga za pripravo premoženjske bilance proračunskega uporabnika so njegovi računovodski podatki, ki se uporabljajo pri izdelavi bilance stanja. Na tem nivoju se s terjatvami ter obveznostmi ostalih posrednih in neposrednih uporabnikov, ki pripadajo istemu proračunu, pobotajo:

• terjatve ter obveznosti in • pasivne kratkoročne časovne razmejitve ter aktivne kratkoročne časovne razmejitve (razen

zneska vrednotnic). Ne pobotajo se:

• terjatve in obveznosti med državo in občinami in • obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje.

Neposredni uporabniki državnega in občinskega proračuna Neposredni uporabnik državnega in občinskega proračuna sestavi premoženjsko bilanco na obrazcu Premoženjska bilanca neposrednega uporabnika proračuna (priloga 3 PoKPB). Za razliko med terjatvami in obveznostmi, ki so predmet pobota ter neplačanimi odhodki in prihodki, neposredni uporabnik v svoji bilanci zmanjša/poveča obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje. Neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, ki ima oblikovan tudi splošni sklad, za razliko med terjatvami in obveznostmi, ki so predmet tega pobota, zmanjša/poveča obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje. Če znesek razlike presega stanje te obveznosti, zmanjša za preostali del razlike splošni sklad. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pri sestavi premoženjske bilance v skladu z 12. členom PoKPB upoštevata določbe, ki veljajo za neposredne uporabnike državnega proračuna. Posredni uporabniki državnega in občinskegaproračuna Posredni uporabniki državnega in občinskega proračuna sestavijo premoženjsko bilanco na obrazcu Premoženjska bilanca posrednega uporabnika proračuna (priloga 1 PoKPB). Za razliko med terjatvami in obveznostmi, ki so predmet pobota, posredni uporabnik v svoji bilanci zmanjša/poveča obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje. Javni sklad, katerega ustanovitelj je država ali občina, v okviru svojega proračuna medsebojno pobota tudi neplačane odhodke in prihodke, za razliko pa zmanjša/poveča obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje. V primeru, da ima oblikovan tudi splošni sklad ali sklad namenskega premoženja, za razliko pobota zmanjša/poveča obveznost za sredstva prejeta v upravljanje. Če znesek razlike presega stanje te obveznosti, zmanjša za znesek, ki presega obveznost, najprej splošni sklad, za preostali del presežka pa sklad namenskega premoženja v javnih skladih. Javni zavod, ki ima oblikovan sklad premoženja v drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti, za razliko med terjatvami in obveznostmi, ki so predmet pobota, zmanjša/poveča navedeni sklad.

2.2. Drugi nivo uskupinjanja Na drugem nivoju država in občine pripravijo iz podatkov premoženjskih bilanc proračunskih uporabnikov premoženjske bilance države in občin. Občine jih v zakonsko določenih rokih (93. člen zakona o javnih financah) posredujejo državi. Na tem nivoju se v okviru istega proračuna izvrši medsebojni pobot:

• terjatev za sredstva, dana v upravljanje, in obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje, razen terjatev za sredstva, dana v upravljanje javnim podjetjem.

• zneskov dolgoročnih kapitalskih naložb - premoženje, preneseno v last drugim pravnim osebam javnega prava in,

• zneskov skladov premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti.

Za razliko, nastalo pri medsebojnih pobotih, se zmanjša/poveča splošni sklad.

42

43

Občine Občina sestavi premoženjsko bilanco na obrazcu Premoženjska bilanca občine (priloga 5 PoKPB). Država Država sestavi svojo premoženjsko bilanco na obrazcu Premoženjska bilanca države (priloga 7 v PoKPB) iz podatkov premoženjskih bilanc proračunskih uporabnikov. V premoženjsko bilanco države sta v skladu z 12. členom PoKPB kot neposredna proračunska uporabnika vključena tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

2.3. Tretji nivo uskupinjenja Na tretjem nivoju država sestavi obrazec Konsolidirane premoženjske bilance države in občin (priloga 9 v PoKPB) iz podatkov premoženjskih bilanc države in občin. Na tem nivoju izvrši medsebojni pobot terjatev in obveznosti med državo ter občinami. Za razliko, nastalo med pobotanimi terjatvami in obveznostmi, zmanjša/poveča splošni sklad.

3. Povzetek metodologije Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin je sestavljena na podlagi računovodskih podatkov bilanc stanja proračunov in proračunskih uporabnikov. Postopek sestavljanja se izvaja v treh korakih – nivojih uskupinjanja - pobota terjatev in obveznosti, ki jih uporabniki državnega in občinskih proračunov izkazujejo med seboj. Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin prikazuje podatke o stvarnem in finančnem premoženju države ter občin kot tudi podatke obveznosti, ki jih imajo država ter občine do drugih domačih in tujih subjektov.

PRILOGA 2: Primerjava konsolidirane premoženjske bilanca države in občin na dan 31.12.2004 s konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin na dan 31.12.2003

AKTIVA AOP Znesek na dan

31.12.2004

Znesek na dan 31.12.2003

PASIVA AOP Znesek na dan

31.12.2004

Znesek na dan

31.12.2003

(mrd SIT) (mrd SIT) (mrd SIT) (mrd SIT) neopredmetena dolgoročna sredstva 300 24,7 21,3 splošni sklad 319 3.590,8 3.560,3 vrednost nepremičnin 303 2.189,9 2.094,5 rezervni sklad 320 12,9 15,9 oprema 306 273,7 265,3 dolgoročno prejeta posojila 321 1.395,2 1.445,3 terjatve za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem

309 928,4 909,9 dolgoročne obveznosti iz poslovanja 322 58,6 236,6

zaloge 312 83,1 68,5 kratkoročne obveznosti 323 655,3 407,9 dolgoročne kapitalske naložbe 313 1.210,2 1.250,3 dolgoročno dana posojila in depoziti 314 127,8 171,5 dolgoročne terjatve iz poslovanja 315 473,1 465,1 denarna sredstva 316 141,5 124,5 kratkoročne terjatve 317 260,4 295,1 SKUPAJ 5.712,8 5.666,0 SKUPAJ 5.712,8 5.666,0

44

KONSOLIDIRANA PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE IN OBČIN … · Prenosi deležev na PID-e in...

Documents

Transcript of KONSOLIDIRANA PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE IN OBČIN … · Prenosi deležev na PID-e in...