Komentar - Дирекција за заштита на ......Komentar za zakonot za za{tita na...

K o m e n t a rnaZakonot za za{tita na li~nite podatoci

Skopje, 2010

Komentar na Zakonot za za{tita na li~nite podatoci

Izdava~:Direkcija za za{tita na li~nite podatoci

Za izdava~ot:Marijana Maru{i}, Direktor

Urednici: Marijana Maru{i}Neda KorunovskaNade Naumovska

avtor:Lukas Gunderman

Koavtor:Zoran Pandev

Lektura na komentarite na Zakonot za za{tita na li~nite podatoci:Abakus

Prevod od angliski:Tawa Maleska

Likovno-grafi~ko oblikuvawe:Brigada Dizajn

Pe~at:Propoint

tira`:1000 primeroci

Pe~ateweto na publikacijata finansiski e poddr`ano od:

CIP-Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

342.738(497.7)(094.5.072)

GUNDERMAN, LukasKomentar za zakonot za za{tita na li~nite podatoci / (avtor Lukas Gunderman ; prevod od angliski jazik Tawa Maleska). - Skopje:Direkcija za za{tita na li~ni podatoci, 2010. – 294 str. : 21sm.

Prevod na deloto: Law on personal data protection with comments / Lukas Gunderman-fusnoti kon tekstot

ISBN 970-9989-2819-5-2Gunderman, Lukas vidi Gunderman, Lukas

a) Za{tita na li~ni podatoci - Makedonija - Komentirani zakoni

COBISS.MK-ID 83284234

Predgovor

I. Op{ ti odredbi

II. Obrabotka na li~nite podatoci

III. Obrabotka na posebni kategorii na li~ni podatoci

IV. Prava na subjektot na li~ni podatoci

V. Tajnost i za{tita na obrabotkata na li~nite podatoci

VI. Centralen registar na zbirki na li~ni podatoci i prethodno odobruvawe

VII. Prenos na li~ni podatoci vo drugi dr`avi

VIII. Davawe na li~ni podatoci na korisnicite

IX. Osnovawe i nadle`nosti na Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci

IX-a. Inspekciski nadzor

IX-b. Finansirawe na Direkcijata

X. Prekr{o~ni odredbi

XI. Preodni i zavr{ni odredbi

Odredbi od zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot za za{tita na li~nite podatoci

5

724

38

57

85

95

101

108

111

126

135

136

146

148

SODR@INA

| 5 |

PREDGOVOR

So vospostavuvaweto na zakonskata i institucionalnata ramka za za{tita na li~nite podatoci vo Republika Makedo-nija, se ovozmo`i implementacija na u{te edna vrednost na Evropskata unija – konceptot {to podrazbira vklu~uvawe na pravoto na privatnost na gra|anite i za{tita na li~nite po-datoci vo na{iot praven sistem. Ova pretstavuva svoevidna revolucija vo ostvaruvaweto na pravoto na privatnost i isklu-~itelno va`en moment vo istorijata na za{titata na osnovnite slobodi i prava na gra|anite.

Pravoto na za{tita na li~nite podatoci vo Republika Ma-kedonija e normirano vo ~lenot 18 od Ustavot na Republika Makedonija, so {to e postavena osnovata za obezbeduvawe ga-rancija na sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci i za{ti-ta od povreda na li~niot integritet na gra|anite.

Akcentiraweto na ova pravo se intenzivira so donesuvawe-to na Zakonot za za{tita na li~nite podatoci vo 2005 godina i so osnovaweto na Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za za{tita na li~nite podatoci od 2008 godina e donesen vo funkcija na negovo dousoglasuvawe so pravoto na Evropskata unija, pred s# so Direktivata na Evropskiot parlament i na Sovetot 95/46/EK za za{tita na licata vo pogled na obrabotkata na li~nite po-datoci i slobodniot protok na tie podatoci, so {to vo golema mera e ostvarena harmonizacija na doma{noto zakonodavstvo vo ovaa oblast so zakonodavstvoto na Evropskata unija.

| Komentar na Zakonot za za{tita na li~nite podatoci |

| 6 |

Pokraj Zakonot za za{tita na li~nite podatoci, zakonskata ramka za za{tita na li~nite podatoci ja so~inuvaat i Evrop-skata konvencija za ~ovekovite prava i Konvencijata na So-vetot na Evropa br.108/81 za za{tita na fizi~kite lica, koja se odnesuva na avtomatskata obrabotka na li~nite podatoci, i Dopolnitelniot protokol kon ovaa Konvencija vo vrska so nadzornite tela i prekugrani~niot prenos na podatocite.

Iako pominaa pet godini od donesuvaweto na Zakonot za za{-ti ta na li~nite podatoci, za prvpat e izgotven negov Komentar koj }e pretstavuva vodi~ za stru~nata i nau~nata javnost, kako i za gra|anite na Republika Makedonija, za polesna primena na Zakonot i poefikasno ostvaruvawe i razvoj na zagarantirano-to pravo na privatnost i za{tita na li~nite podatoci.

Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci $ izrazuva go-lema blagodarnost na Fondacijata Institut otvoreno op{te-stvo – Makedonija za poddr{kata vo podgotovkata i publiku-vaweto na Komentarot na Zakonot za za{tita na li~nite poda-toci. Ovaa publikacija e del od poddr{kata na FIOOM, obe-zbedena vo ramkite na potprogramata „Aproksimacija na zako-nodavstvoto”, naso~ena kon jaknewe na ulogata na nezavisnite dr`avni organi vo za{titata i unapreduvaweto na ~ovekovite prava, kako i kon pribli`uvawe na doma{noto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU.

Voedno, Direkcijata im izrazuva blagodarnost i na avto-rite na Komentarot, g. Lukas Gunderman, ekspert za za{tita na li~nite podatoci od Republika Germanija, i na g. Zoran Pan-dev, porane{en zamenik-direktor na Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci.

Iskreno se nadevame deka Komentarot na Zakonot za za{tita na li~nite podatoci istovremeno }e bide pottik za jaknewe na svesta na gra|anite za ova fundamentalno ~ovekovo pravo, no i predizvik za onie {to go sproveduvaat.

Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci

| 7 |

I. OP[TI ODREDBI

^len 1 So ovoj zakon se ureduva za{ titata na li~nite podatoci kako osnovni slobodi i prava na fizi~kite lica, a osobeno pravata na privatnost vo vrska so obrabotka na li~ni podatoci.

Prviot ~len ja definira celta na Zakonot – za{ tita na li~nite podatoci, povrzuvaj} i ja so drugite osnovni prava. Spisokot na osnovnite prava e za{ titen so Ustavot na Republika Makedonija. Vo ~lenot 18 od Ustavot stoi: (1) Se garantiraat sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci. (2) Na gra|anite im se garantira za{ tita od povreda na li~niot integritet koja{ to proizleguva od registriraweto na informacii za niv preku obrabotka na podatocite.

Odredbata ja ograni~uva za{ titata na osnovnite prava i slobodi na fizi~kite lica zagarantirana so ~lenot. Pravnite lica ne mo`at da se povikaat na za{ titata dadena so Zakonot, zatoa { to nivnata za{ tita e nadvor od ramkite na negovata primena.

Iako odredbata izre~no go odreduva pravoto na privatnost vo odnos na obrabotkata na podatocite, primenata na ~lenot ne e ograni~ena na informaciite { to se odnesuvaat na privatnata sfera na edna li~nost. Naprotiv, Zakonot se primenuva vo site sferi na `ivotot { to se odnesuvaat na obrabotkata na li~nite podatoci, bez ogled na toa dali stanuva zbor za profesionalnata sfera, za javnata administracija, zdravstvenite slu`bi itn.

Pri tolkuvaweto na Zakonot mora da se zeme predvid celta na Zakonot, definirana so ~lenot 1. Povikuvaweto na za{ titata na li~nite podatoci kako osnovno pravo treba da se razbere na toj na~in { to koga postoi somne`, za{ titata na li~nite podatoci na fizi~kite lica preovladuva nad site drugi interesi.


| 8 |

^len 2 Oddelni izrazi upotrebeni vo ovoj zakon go imaat slednovo zna~ewe:

1. „Li~en podatok” e sekoja informacija koja se odnesuva na identifikuvano fizi~ko lice ili fizi~ko lice koe moè da se identifikuva, a lice koe moè da se identifikuva e lice ~ij identitet moè da se utvrdi direktno ili indirektno, posebno vrz osnova na mati~en broj na gra|aninot ili vrz osnova na edno ili pove} e obele`ja specifi~ni za negoviot fizi~ki, fiziolo{ ki, mentalen, ekonomski, kulturen ili socijalen identitet;

2. „Obrabotka na li~nite podatoci” e sekoja operacija ili zbir na operacii { to se izveduvaat vrz li~ni podatoci na avtomatski ili drug na~in, kako { to e: sobirawe, evidentirawe, organizirawe, ~uvawe, prisposobuvawe ili promena, povlekuvawe, konsultirawe, upotreba, otkrivawe preku prenesuvawe, objavuvawe ili na drug na~in pravewe dostapni, izedna~uvawe, kombinirawe, blokirawe, bri{ ewe ili uni{ tuvawe;

3. „Zbirka na li~ni podatoci” e strukturirana grupa li~ni podatoci koja e dostapna soglasno so specifi~ni kriteriumi, bez ogled dali e centralizirana, decentralizirana ili rasprostraneta na funkcionalna ili geografska osnova.

4. „Subjekt na li~ni podatoci” e sekoe fizi~ko lice na koe se odnesuvaat obrabotenite podatoci;

5. „Kontrolor na zbirka na li~ni podatoci” e fizi~ko ili pravno lice, dràven organ ili drugo telo, koe samostojno ili zaedno so drugi gi utvrduva celite i na~inot na obrabotka na li~nite podatoci (vo natamo{ niot tekst: kontrolor). Koga celite i na~inot na obrabotka na li~nite podatoci se utvrdeni so zakon ili drug propis, so istiot zakon, odnosno propis se opredeluvaat kontrolorot ili posebnite kriteriumi za negovo opredeluvawe;

| 9 |

| I. Op{ti odredbi |

6. „Obrabotuva~ na zbirka na li~ni podatoci” e fizi~ko ili pravno lice ili zakonski ovlasten dràven organ koe gi obrabotuva li~nite podatoci za smetka na kontrolorot;

7. „Treto lice” e sekoe fizi~ko ili pravno lice, dràven organ ili drugo telo, koe ne e subjekt na li~ni podatoci, kontrolor, obrabotuva~ na zbirka na li~ni podatoci ili lice koe pod direktno ovlastuvawe na kontrolorot ili obrabotuva~ot na zbirka na li~ni podatoci e ovlasteno da gi obrabotuva podatocite;

8. „Korisnik” e fizi~ko ili pravno lice, dràven organ ili drugo telo na koe mu se otkrivaat podatocite, zaradi izvr{ uvawe na redovni raboti vo soglasnost so zakon. Organite na koi moàt da im se otkrivaat podatocite vo ramkite na posebna istraga, ne se smetaat za korisnici vo smisla na ovoj zakon;

9. „Soglasnost na subjektot na li~ni podatoci” e slobodno i izre~no dadena izjava na volja na subjektot na li~ni podatoci so koja se soglasuva so obrabotkata na negovite li~ni podatoci za odnapred opredeleni celi;

10. Posebni kategorii na li~ni podatoci” se li~ni podatoci koi go otkrivaat rasnoto ili etni~ko poteklo, politi~ko, versko, filozofsko ili drugo uveruvawe, ~lenstvoto vo sindikalna organizacija i podatoci { to se odnesuvaat na zdravjeto na lu|eto, vklu~uvaj} i gi i genetskite podatoci, biometriski podatoci ili podatoci koi se odnesuvaat na seksualniot ìvot;

11. „Treta zemja” e zemja koja ne e ~lenka na Evropskata unija ili ne e ~lenka na Evropskiot ekonomski prostor.

Stav 1: „Li~ni podatoci”Definicijata za „li~ni podatoci” e verojatno najva`na.

Zakonot vaì samo toga{ koga informaciite so koi rabotime se „li~ni podatoci”. Ako informacijata ne e li~en podatok, Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci ne vaì i podatocite moàt da se obrabotuvaat bez natamo{ ni ograni~uvawa (osven ako ne se primenuvaat drugi zakoni).


| 10 |

Za da bide li~en podatok, informacijata mora da se odnesuva na fizi~ko lice. Ova zna~i deka informacijata mora da bide „za” li~nosta. Ne e relevantno dali postoela namera podatokot da bide informacija za li~nosta ili ne. Ona { to e relevantno e dali podatokot se odnesuva na taa li~nost. Kakov bilo vid informacija moè da bide li~en podatok. Ova vklu~uva audio, video i geneti~ki podatoci, otpe~atoci od prsti, itn. Stavovite ili li~nite mislewa (na primer, „lo{ dol`nik”, „dobar klient”, „ènkar”, „ne moè da mu se veruva”) se isto taka li~ni podatoci. Iako, ~isto statisti~kite podatoci (na primer, „x % od naselenieto dobiva socijalna pomo{ “) sami po sebe ne se odnesuvaat na fizi~ko lice, informacijata deka li~nosta pripa|a na taa grupa e li~en podatok.

Liceto moè da bide identifikuvano direktno preku postoe~ki podatoci (na primer, ime i prezime, mati~en broj) ili preku kombinacija od zna~itelni kriteriumi i faktori (adresa, datum na ra|awe, profesija, itn). Me|utoa, liceto moè da bide identifikuvano i indirektno, preku postoe~ki podatoci vo kombinacija so dopolnitelni informacii { to kontrolorot ve} e gi ima ili za koi postoi golema verojatnost deka } e gi ima i vo idnina. Primer za ova bi bil podatokot za mobilniot telefonski broj, pri { to kontrolorot bi moèl da proveri vo nekoj registar i da utvrdi ~ij e brojot.

Zakonot gi za{ tituva samo fizi~kite lica, dodeka pravnite lica ne vleguvaat vo ramkite na za{ titata. Pokraj toa, izrazot „fizi~ko lice” se odnesuva na ìvi li~nosti.1

Stav 2: „obrabotka na li~ni podatoci”Vo soglasnost so definicijata dadena vo stavot 2, koja bilo

operacija { to se izveduva na ili so li~ni podatoci se smeta za obrabotka. Ova vklu~uva:

- sobirawe, dobivawe, evidentirawe ili zadrùvawe na informacijata;

- organizirawe, ~uvawe, menuvawe ili prisposobuvawe na informacijata;

- povlekuvawe, konsultirawe ili upotreba na informaciite ili podatocite;

- otkrivawe na informacijata ili podatokot preku prenesuvawe,

1 Posmrtnite prava na li~nosta moàt da bidat za{ titeni so drugi zakoni.

| 11 |


objavuvawe ili drug na~in na koj podatocite stanuvaat dostapni, ili

- izedna~uvawe, kombinirawe, blokirawe, bri{ ewe ili uni{ tuvawe na informacijata ili na podatokot.

Spored toa, terminot „obrabotka” e mnogu opseèn i ne zavisi od upotrebenite tehniki.

Obrabotkata e eden od klu~nite poimi vo Zakonot. Za da se smeta za zakonska, sekoja operacija na obrabotka { to } e se izvede vrz li~ni podatoci mora da ima osnova vo odredbite na Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci ili vo nekoj drug zakon.

Stav 3: „Zbirka na li~ni podatoci”Ovaa definicija sluì za odreduvawe na ramkite na Zakonot

vo ~lenot 3. Podetalno objasnuvawe na izrazot i primeri se dadeni vo komentarite za ~lenot 3.

Stav 4: „Subjekt na li~ni podatoci”Subjekt na li~ni podatoci (ili samo subjekt na podatoci) e

fizi~ko lice na koe se odnesuvaat li~nite podatoci { to otkrivaat odredeni informacii. Spored toa, onamu kade { to postojat „li~nite podatoci” opi{ ani vo stavot 1, } e postoi i subjekt na podatoci. Ponekoga{ ovaa li~nost se narekuva i zasegnata li~nost. Subjektot na li~ni podatoci e fizi~ko lice ~ii{ to prava i slobodi treba da se za{ titat, spored ~lenot 1 od Zakonot. Taka, subjektot na li~ni podatoci e onoj { to treba da dade soglasnost i onoj { to ima pravo da gi ostvari pravata za za{ tita na podatoci, kako { to e definirano od ~lenot 10 pa natamu.

Stav 5: „Kontrolor na zbirka na li~ni podatoci” (ili „kontrolor”)

Kontrolorot (ili „kontrolor na podatoci”) e vtoriot najvaèn subjekt koj se opfa} a so Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci, pokraj subjektot na podatoci. Najgolem del od zakonskite obvrski mu se nametnati na kontrolorot. Spored toa, klu~no e da se utvrdi kontrolorot. Pokraj op{ tata obvrska (vidi ~len 3a od ovoj zakon), nekoi proceduralni obvrski (na primer, izvestuvaweto na nadzorniot organ - ~len 27) isto taka se odnesuvaat i na kontrolorot.

Klu~en kriterium za identifikuvawe na kontrolorot e mo} ta za odlu~uvawe za celta i na~inot na obrabotka. Ottamu, ne e va`no koj } e gi obrabotuva podatocite (toa moè da bide obrabotuva~ na podatoci { to raboti vo ime na kontrolorot na podatoci).


| 12 |

Ponekoga{ kriteriumot daden so Zakonot e neprimenliv i ova najmnogu se odnesuva na javniot sektor. Ova moè da se slu~i koga javniot organ gi obrabotuva li~nite podatoci vrz osnova na zakonska obvrska. Vo toj slu~aj, Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci utvrduva deka soodvetniot zakon ili drug propis { to predviduva takva obrabotka na podatoci treba da go opredeli i kontrolorot.

Vo mnogu slu~ai, naj~esto vo privatniot sektor, kontrolorot na podatoci } e bide fizi~ko ili pravno lice. Primer za ova bi bil lekar { to vodi svoja ordinacija (fizi~ko lice) ili kompanija (pravno lice). Me|utoa, formulacijata na definicijata isto taka ostava prostor za utvrduvawe na potsektori na fizi~ki lica kako kontrolori. Ova, vo najgolem del, bi bilo relevantno za javniot sektor. Vo Republika Makedonija, entitet kako ministerstvo ili koj bilo podreden organ ne bi se smetal za pravno lice, zatoa { to samo dràvata kako takva e pravno lice. Sepak, takvite potsektori na pravniot entitet dràva bi moèle da se smetaat za kontrolori, vo soglasnost so definicijata dadena vo Zakonot. Primer za ova vo Republika Makedonija bi bil Trudoviot inspektorat. Trudoviot inspektorat e dràven organ { to ja rakovodi inspekcijata za utvrduvawe dali zakonodavstvoto za rabotni odnosi ili zdravjeto i za{ titata na rabotnoto mesto se implementirani od strana na rabotodavcite. Toa ne e pravno lice samo po sebe, tuku takanare~en „organ { to funkcionira pod zakrila na Ministerstvoto za trud i socijalna politika”. Sepak, toj se smeta za kontrolor na podatoci, vo soglasnost so definicijata dadena vo Zakonot.

Stav 6: „obrabotuva~ na zbirka na li~ni podatoci”Najva`niot kriterium za obrabotuva~ot na podatoci e deka

raboti vo soglasnost so instrukciite dadeni od kontrolorot na podatoci (vidi ~len 26). Vrabotenite kaj kontrolorite na podatoci ne se smetaat za obrabotuva~i na podatoci za{ to pripa|aat na entitetot kontrolor na podatoci. Kontrolorot na podatoci, a ne obrabotuva~ot na podatoci, ima pravna mo} za utvrduvawe na celite i na~inot na obrabotka. Op{ to zemeno, odgovornost na kontrolorot e da garantira deka operaciite na obrabotka se vodat spored uslovite na Zakonot. Sepak, Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci predviduva odredeni obvrski i za obrabotuva~ot (vidi ~len 23–25).

| 13 |


Obrabotuva~ot na podatoci ne e treto lice (vidi ~len 2 stav 7). Ottuka, proizleguva pravnata posledica deka preduslovite za zakonska obrabotka na li~nite podatoci (utvrdeni so ~lenot 6 i so drugite odredbi) ne mora da se primenat na prenesuvaweto na li~nite podatoci od kontrolor do obrabotuva~ za vtoriot da moè da gi izvr{ i aktivnostite za koi{ to e najmen. Ova prenesuvawe na podatoci e zasnovano na posebniot status na kontrolorot (koj pak se smeta za korisnik na podatoci, spored definicijata, vidi ~len 2 stav 8 pogore).

Stav 7: „treto lice”Vo Zakonot, terminot „Treto lice” se koristi vo odredbite

{ to se odnesuvaat na otkrivawe na li~ni podatoci. Ovie odredbi vaàt samo toga{ koga podatocite mu se otkrieni na treto lice. Ova ne e slu~aj koga podatocite se preneseni na fizi~ki ili na pravni lica { to ne se smetaat za treti lica. Tie lica se subjekt, kontrolor i obrabotuva~ na podatoci, i koe bilo lice ovlasteno da gi obraboti podatocite vrz osnova na direktno ovlastuvawe od kontrolorot ili obrabotuva~ot. Soodvetno, prenesuvaweto (ili „davaweto”) na podatocite od kontrolorot do subjektot na podatoci, do obrabotuva~ot (ili koj bilo od negovite vraboteni) i prenesuvaweto nazad od obrabotuva~ot do kontrolorot (ili koj bilo od negovite vraboteni) ne se smeta za otkrivawe na podatocite na treto lice.

Stav 8: „Korisnik”Terminot „korisnik” se upotrebuva vo Zakonot vo odnos

na pravata na subjektot na podatoci za pristap do negovite podatoci (~len 12) i za dobivawe informacii za operaciite za obrabotka na podatoci { to gi vklu~uvaat negovite podatoci (~len 10, 11). Informacijata { to treba da mu se dade na subjektot vklu~uva „korisnici ili kategorii korisnici na podatocite”. Dopolnitelno, korisnikot ili kategoriite korisnici treba isto taka da bidat nazna~eni vo izvestuvaweto spored ~lenot 27.

Izrazot korisnik e, od edna strana, poopseèn od „treto lice”, poradi toa { to vklu~uva entiteti koi ne se smetaat za treto lice. Pokonkretno, obrabotuva~ite na podatoci moàt da se smetaat za korisnici.

Od druga strana, terminot „korisnik” e ograni~en poradi toa { to vklu~uva samo „fizi~ko ili pravno lice, dràven organ ili drugo telo na koe mu se otkrivaat podatocite, zaradi


| 14 |

izvr{ uvawe na redovni raboti vo soglasnost so zakon”. Kako posledica na ova ograni~uvawe, golem del od otkrivawata na podatoci ne se pokrieni so obvrskite postaveni vo ~lenovite 10, 11, 12, 14 i 27. Ova e slu~aj so site otkrivawa na podatoci vo privatniot i vo javniot sektor, koi{ to ne se utvrdeni so Zakonot. Pokraj toa, ako definicijata se primenuva vo najtesna smisla na zborot, povremenite otkrivawa nema da vlezat vo ramkite na odredbata zatoa { to ne se redovni, iako bi moèle da bidat opfateni so Zakonot. Vtorata re~enica od stavot gi utvrduva isklu~ocite od ramkata na definicijata na terminot korisnik. Organite { to gi dobivaat podatocite vo ramkite na edinstvena i konkretna istraga { to se odnesuva na subjektot na podatoci, nema da se smetaat za korisnici. Ova se primenuva vo slu~ai koga prenesuvaweto li~ni podatoci se odnesuva na posebni istragi na soodvetnite organi, bez ogled na toa dali e vo ramkite na razgleduvawe na barawe ili àlba podnesena od subjektot na podatoci ili na krivi~na ili drug vid istraga za subjektot na podatoci. Kako posledica, subjektot na podatoci nitu mora da bide izvesten za takvo prenesuvawe do nadle`nite organi, nitu pak ima pravo da doznae podocna, koga } e bara pristap do svoite li~ni podatoci. Duri i da dovede do namaluvawe na pravata na subjektot na podatoci vo odnos na transparentnostta na obrabotkata, toa } e bide opravdano za{ to vo slu~ai na posebni istragi li~nosta za koja stanuva zbor } e doznae za prenesuvaweto na nejzinite/negovite li~ni podatoci vo ramkite na soodvetnite zakonski postapki. Treba da se zabeleì deka isklu~okot od zna~eweto na terminot korisnik ne dava eo ipso zakonska osnova za prenesuvawe na li~nite podatoci do organite { to izvr{ uvaat posebna istraga. Zakonskata osnova mora da se najde vo nekoja druga odredba.

Stav 9: „Soglasnost na subjektot na li~ni podatoci”Soglasnosta najprvo predviduva izre~na izjava na volja od

subjektot na li~ni podatoci. Bilo koe konkludentno dejstvo (pr. odnesuvawe na subjektot na podatoci na na~in { to bi moèl da zna~i deka se soglasuva so obrabotkata) ne e dovolno. Toa zna~i deka soglasnosta mora da bide dadena so zborovi. Pismenata forma ne e uslov, dovolna e usna soglasnost. Sepak, prepora~livo e da se dobie pismena soglasnost na subjektot na podatoci za da moè da se obezbedi dokaz vo slu~aj na osporuvawe.

Vtoro, soglasnosta mora da bide dadena slobodno. Subjekot na podatoci treba slobodno da ja izrazi svojata volja da dade

| 15 |


ili da odbie soglasnost. Osobeno vo javniot sektor, slobodata na izrazuvawe na voljata za soglasnost e od kriti~no zna~ewe. Najrelevantnite operacii za obrabotka vo javniot sektor treba da bidat definirani so zakon, a odredbite treba da gi utvrdat i kategoriite podatoci { to moàt da se obrabotuvaat. Vo tie slu~ai, ne e prifatlivo javnite organi da sobiraat dopolnitelni podatoci vrz osnova na navodna soglasnost. Kako prvo, tuka postoi problem vo odnos na vistinskata sloboda na odlu~uvawe (pr. vo odnos na li~ni podatoci zemeni od barateli na socijalna pomo{ ). Kako vtoro, dodavawe na novi kategorii na podatoci na pretpostavena svoevolna osnova na onie koi se ve} e definirani so zakon, tuku pretstavuva pro{ iruvawe na nadle`nostite na organot napraveno na protivustaven na~in, bez vklu~uvawe na Sobranieto koe e odgovorno za utvrduvawe na nadle`nostite na javnite organi.

Soglasnosta treba da bide konkretna (spored Direktivata, ovoj element moè da se izvle~e od formulacija „za odnapred opredeleni celi”). Toa zna~i deka izjavata na volja treba da se odnesuva na konkretna operacija ~ija{ to cel e prethodno utvrdena. Ne bi se smetala za validna soglasnosta za „site idni operacii za obrabotka”. Sepak, ova ne zna~i deka ne moè da se dade soglasnost za kakva bilo idna obrabotka. Soglasnosta za idna obrabotka e dozvolena s# dodeka obrabotkata moè da se objasni dovolno detalno za da moè jasno da se identifikuva.

Soglasnosta mora da bide jasna. Ne smee da postoi somne` za sostavot i uslovite na soglasnosta. Subjektot na podatoci mora soodvetno da bide informiran pred da se dobie soglasnost (vidi i ~len 10).

Stav 10: „Posebni kategorii li~ni podatoci”Takanare~enite „posebni kategorii li~ni podatoci”, poznati

i kako ~uvstvitelni podatoci, se objasneti so Zakonot na poseben na~in. Obrabotkata na ovie podatoci e zabraneta, osven ako za niv ne se primenlivi odredeni isklu~oci definirani so ~len 8. Spored toa, podatocite { to soodvetstvuvaat na definicijata uìvaat pogolemo nivo na za{ tita.

Stav 11: „treta zemja”Zakonot vklu~uva i posebna odredba { to mora da se zeme

predvid koga podatocite se prenesuvaat do treti zemji (vidi ~len 31–33). Evropskata ekonomska zona e sostavena od 27-te zemji-~lenki na EU i Island, Lihten{ tajn i Norve{ ka.


| 16 |

^len 3 Ovoj zakon se primenuva: - na celosno i delumno avtomatizirana ob ra-

botka na li~nite podatoci i- na druga obrabotka na li~nite podatocite { to

se del od postojna zbirka na li~ni podatoci ili se nameneti da bidat del od zbirka na li~-ni podatoci.

„Avtomatizirana obrabotka na li~ni podatoci” podrazbira koristewe na li~nite podatoci vo ramkite na IT-sistem ili so pomo{ na IT-sistem. Ne e relevanten na~inot na koj e organizirano sobiraweto na podatocite. Na primer, i neformatiran tekstualen dokument i strukturirana baza na podatoci spa|aat vo ramkite na definicijata. Ponatamu, ne e relevantno na koj na~in e napraveno povikuvaweto na odreden subjekt na podatoci. Taka, pokraj tek -stu alnoto povikuvawe (na primer, ime ili mati~en broj), vo tie ramki moàt da spa|aat i audio i vizuelnite podatoci.

Spored ~lenot 3, Zakonot isto taka se primenuva i koga obrabotkata se vr{ i na delumno avtomatiziran na~in. Kako posledica na ova, Zakonot vaì i koga delovi od operaciite za obrabotka se izvr{ uvaat ra~no, na primer ra~no sobirawe na li~ni podatoci. Istoto bi vaèlo i vo slu~aj koga ra~no za~uvanite podatoci se dostapni preku avtomatiziran sistem za dobivawe podatoci.

Zakonot, isto taka, vaì za obrabotka koja ne e avtomatizirana, s# dodeka e ispolnet eden preduslov: li~nite podatoci mora da bidat del od postoe~ka zbirka na li~ni podatoci ili mora da bidat nameneti da bidat del od zbirka na li~ni podatoci. Namerata e da se dozvoli nestrukturirani ra~ni zbirki na li~ni podatoci da bidat nadvor od ramkite na ovoj zakon.

Tuka e relevantna definicijata za „zbirka na li~ni podato-ci” dadena vo ~lenot 2 stav 3. Spored taa definicija, „zbirka na li~ni podatoci” e strukturirana grupa li~ni podatoci dostapni spored konkretni kriteriumi, bez ogled na toa dali e centralizirana, decentralizirana ili rasprostraneta na funkcionalna ili na geografska osnova. Spored toa, za edna neavtomatizirana zbirka na li~ni podatoci, klu~no } e bide dali tie se dostapni spored konkretnite kriteriumi.

Primeri za zbirki na li~ni podatoci bi bile zbirkite na li~ni ra~no zavedeni dosieja, zbirkata na dosieja za boleduvawata na vrabotenite, zbirkata na popolneti prijavi i pra{ alnici i dr.

| 17 |


^len 3-a Kontrolorot koj e osnovan vo Republika Makedonija e dolèn da raboti vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon.

Odredbite od ovoj zakon se primenuvaat i vo slu~aite koga kontrolorot ne e osnovan vo Republika Makedonija ako:

- kontrolorot e osnovan na teritorija na druga dràva na koja nacionalnoto pravo na Republika Makedonija se primenuva vrz osnova na me|unarodnoto javno pravo;

- opremata { to ja koristi za obrabotka na li~nite podatoci se nao|a vo Republika Makedonija, osven ako opremata se koristi samo za tranzit preku teritorijata na Republika Makedonija.

Vo slu~ajot od stav 2 na ovoj ~len kontrolorot e dolèn da opredeli pretstavnik vo Repulika Makedonija odgovoren za za{ tita na li~nite podatoci, vo sprotivno obrabotuva~ot e odgovoren za za{ titata na li~nite podatoci.

Prvata re~enica ja odreduva op{ tata odgovornost na kontrolorot na podatoci { to se nao|a vo Republika Makedonija. Ovaa odredba e zasnovana na principot za teritorijalnost i ja povrzuva odgovornosta za obrabotuvawe so mestoto na obrabotuvawe na podatocite. Kontrolorot na podatocite e odgovoren za implementacijata na Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci. Ova se primenuva na site kontrolori koi se pravni lica osnovani vo Republika Makedonija i na site fizi~ki lica koi gi izvr{ uvaat operaciite na obrabotka vo Republika Makedonija. Ovie pravni ili fizi~ki lica se odgovorni za prezemawe na site potrebni merki i za davawe soodvetni instrukcii so cel da rabotat vo soglasnost so Zakonot.

Vtorata re~enica ja pro{ iruva ramkata na lokalnata primenlivost na Zakonot. To~ka 1 se odnesuva na diplomatskite misii i na konzularnite pretstavni{ tva. Spored me|unarodnoto javno pravo, tie ne vleguvaat vo ramkite na zakonite na zemjata-doma} in, tuku se vodat spored zakonite na zemjata { to ja pretstavuvaat. Spored toa, Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci se odnesuva i na makedonskite diplomatskite misii.

^lenot 3-a to~ka 2 se odnesuva na slu~aite vo koi postoi organizacija { to se nao|a nadvor od Republika Makedonija, a obrabotuva li~ni podatoci na teritorijata na Republika


| 18 |

Makedonija, so toa { to koristi oprema za obrabotka na podatoci { to se nao|a vo dràvata. Ovaa odredba se odnesuva na onie slu~ai vo koi podatocite se sobiraat i ponatamu se obrabotuvaat preku kompjuterski sistemi { to se nao|aat vo Makedonija, no se kontrolirani od strana na stranski kontrolor na podatoci. Celta na Zakonot e da gi spre~i kompaniite da gi izbegnat obvrskite propi{ ani so Zakonot, preku formalno osnovawe na kompanija nadvor od Republika Makedonija, a vsu{ nost da gi vr{ at operaciite za obrabotka na podatoci na nejzinata teritorija.

Sepak, odredbata ja isklu~uva opremata { to se koristi samo za prenos na podatoci niz teritorijata na Republika Makedonija. Kako posledica na toa, tehni~kite sistemi { to se del od telekomunikaciskite mreì upravuvani od strana na stranski kompanii se oslobodeni od primenata na Zakonot s# dodeka tie se koristat samo za prenesuvawe na podatocite niz dràvata.

Vo okolnosti kako onie objasneti vo stavot 2 to~ka 2 nema da bide dovolna samo primenata na Zakonot. So cel Zakonot da bide efektiven, treba da ima entitet ili li~nost vo dràvata koj/a } e snosi odgovornost. Za ovaa cel, stranskiot kontrolor e obvrzan da nazna~i pretstavnik vo dràvata. Ovoj pretstavnik e odgovoren za izvr{ uvaweto na obvrskite { to proizleguvaat od Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci, kako { to e izvestuvaweto spored ~lenot 27 ili davaweto pristap na subjektot do negovite podatoci, vo soglasnost so ~len 12 od Zakonot. Ako stranskiot kontrolor ne nazna~i svoj pretstavnik, odgovornosta za raboteweto vo soglasnost so Zakonot e kaj doma{ niot obrabotuva~ koj rakuva so opremata { to se koristi vo Republika Makedonija za obrabotka na li~ni podatoci vo ime na kontrolorot.

^len 4 Odredbite na ovoj zakon nema da se primenuvaat vrz obrabotkata na li~nite podatoci { to se vr{ i od strana na fizi~ki lica isklu~ivo zaradi li~ni aktivnosti ili aktivnosti vo domot.

Odredbite od glavite VI, VII i VIII na ovoj zakon nema da se primenuvaat vrz obrabotkata na li~nite podatoci zaradi za{ tita na in te-resite na dràvnata bezbednost i odbranata na Republika Makedonija.

| 19 |


Prvata re~enica od ovoj ~len dava isklu~ok od ramkata na primenlivost na Zakonot. Ako podatocite se obrabotuvaat samo za li~ni aktivnosti ili aktivnosti od doma} instvoto, Zakonot ne se primenuva. Logikata na ovaa odredba e deka bi bilo neproporcionalno da se navleguva vo pravata na privatnost i li~na sloboda na edna li~nost (koja gi obrabotuva li~nite podatoci samo za li~ni potrebi ili potrebi od doma} instvoto) za da se za{ titat pravata na privatnost na druga li~nost koja e subjekt na takvata obrabotka na podatocite. U{ te pova`no e toa { to obrabotkata na podatocite vo ovaa oblast naj~esto ne pretstavuva nekoj poseben rizik.

Isklu~okot vaì i za aktivnostite kako li~na korespondencija i odrùvawe privatni adresari. Koi bilo profesionalni i komercijalni aktivnosti ne moàt da se smetaat za li~ni vo zna~eweto na Zakonot. Ponatamu, obrabotkata na li~nite podatoci vo ramkite na zdruànie ili klub ne vleguva vo ramkite na isklu~okot. Spored toa, odrùvaweto na arhiva za ~lenstvoto na klubot, nivnite isplati, itn, mora da bide vo soglasnost so Zakonot.

Vo edna presuda, Evropskiot sud na pravdata jasno dade do znaewe deka kakvo bilo objavuvawe na li~ni podatoci na internet vleguva vo ramkite na Zakonot, duri i ako bilo izvr{ eno od strana na fizi~ko lice i za privatni celi (vidi slu~aj C-101/01, Bodil Lindqvist).

Vo vtorata re~enica, ramkite na primenlivosta na Zakonot se ograni~eni vo odnos na onie kontrolori na podatoci ~ija{ to cel e za{ tita na bezbednosta i odbranata na dràvata. Isklu~okot vaì za policiskite sili (razuznava~kite slu`bi) i oruènite sili. Nasproti ova, spored gra|anskoto pravo, pravnoto lice nema op{ to pravo da se povika na isklu~okot, osven ako navedenite zada~i ne mu se pripi{ ani so Zakonot.

Najzna~ajnite odredbi od Zakonot se odnesuvaat na navedenite slu`bi. Sepak, tie se oslobodeni od obvrskata da izvestuvaat za nivnite operacii za obrabotka, od ograni~uvawata vo odnos na prenesuvaweto na podatocite do treti zemji i od otkrivaweto na li~nite podatoci na korisnicite.

Treba da se zabeleì deka vo Germanija postojat posebni zakoni za obrabotka na podatoci od strana na policijata, razuznava~kite slu`bi i oruènite sili, poradi toa { to za{ titata na podatocite e ustavno pravo i e potreben zakon za


| 20 |

opravduvawe na kakvi bilo ograni~uvawa na ova pravo. Op{ to zemeno, osobeno vo odnos na policijata i razuznava~kite slu`bi, ovie zakoni sodràt ovlastuvawa za sobirawe podatoci od odredeni izvori, pod posebni preduslovi. Naj~esto, sobiraweto na podatocite e dozvoleno ako e neophodno za izvr{ uvawe na konkretni zada~i { to im se zadadeni na soodvetnite slu`bi. Ovlastuvaweto za sobirawe podatoci od konkretni izvori, kako na primer avionski prevoznici ili banki, implicira obvrska za izvorite da odgovaraat na takvite barawa.

Ponatamu, na razuznava~kite slu`bi im e dozvoleno da koristat takanare~eni posebni merki za sobirawe podatoci. Toa, me|u drugoto, vklu~uva operacii na tajni agenti, tajno nabquduvawe, tajni audio i video snimki, upotreba na la`ni dokumenti. Ovie tehniki mora da bidat regulirani na interen na~in, koj pak mora da bide odobren od Ministerstvoto za vnatre{ ni raboti. Pokraj toa, posebni zakoni go reguliraat zakonskoto presretnuvawe na elektronskata i po{ tenskata komunikacija od strana na razuznava~kite slu`bi i policijata. Za policijata, takvite merki za sledewe na komunikaciite se dozvoleni pri gonewe na pote{ ki krivi~ni dela, a sekoj edinstven akt na sledewe mora da bide ovlasten od sudija. Vo slu~ajot so razuznava~kite slu`bi, posebna parlamentarna komisija mora da go ovlasti sledeweto na komunikaciite.

Vo odnos na policijata i razuznava~kite slu`bi, ponatamo{ noto koristewe i otkrivawe na li~nite podatoci e detalno regulirano. Zakonot, isto taka, sodrì i odredbi za pravata na subjektite na podatocite, imeno za pravoto na pristap. Pravoto na pristap do sopstvenite podatoci isto taka se odnesuva i na spomenatite slu`bi i moè da bide iskoristeno od strana na koj bilo subjekt na podatoci. Sepak, od o~igledni pri~ini, vo mnogu slu~ai pravoto e ograni~eno poradi prirodata na rabotata na policijata i na razuznava~kite slu`bi.

^len 4-a Odredbite od ~lenovite 6, 7, 11, 12, 13, 14, 16 i od 22 do 36 na ovoj zakon nema da se primenuvaat vrz obrabotkata na li~nite podatoci { to se vr{ i edinstveno za:

- literaturniot i umetni~kiot izraz i - profesionalnoto novinarstvo vo soglasnost so

eti~kite pravila na ovaa profesija.

| 21 |


Odredbata ima za cel da najde balans pome|u pravoto na privatnost (~lenot 25 od Ustavot na Republika Makedonija, ~lenot 8 od Evropskata konvencija za ~ovekovite prava), drugite osnovni prava, kako pravoto na sloboden izraz i sloboden govor (~lenot 16 od Ustavot na Republika Makedonija; ~lenot 10 od Evropskata konvencija za ~ovekovite prava), slobodata na umetni~ko tvore{ tvo (~lenot 47 od Ustavot na Republika Makedonija) i slobodata na pe~atot. Nekolku odredbi od Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci nema da se primenuvaat na obrabotkata na li~nite podatoci { to se izveduva so edinstvena cel za knièven i umetni~ki izraz. Isklu~okot vaì i za „profesionalnoto novinarstvo”, s# dodeka toa e „vo soglasnost so eti~kite pravila na ovaa profesija”.

Slednive odredbi se izzemeni od primenata na zakonot:

- Zakonskite osnovi za obrabotka na podatocite pod ~len 6 i 7;

- Obvrskata za izvestuvawe na subjektot na podatoci koga po da to-ci te ne se pribiraat od subjektot na podatocite, ~len 11;

- Pravoto na subjektot na podatoci na pristap do svoite podatoci, ~len 12;

- Pravoto na subjektot na podatoci da bara prekinuvawe na obrabotkata na negovite podatoci, ~len 13;

- Pravoto na subjektot na podatoci da bara dopolnuvawe, menuvawe ili bri{ ewe na negovite podatoci, ~len 14;

- Isklu~ok od pravoto na pristap, spored ~len 16;

- Zabranata za avtomatizirano donesuvawe odluki, ~len 22;

- Odredbite za za{ tita na podatocite, ~len 23–26;

- Odredbite za izvestuvawe za obrabotka i prethodno odobruvawe, ~len 27–30;

- Ograni~uvaweto na prenosot na podatocite vo drugi dràvi, ~len 31–33;

- Odredbite za otkrivawe na podatocite na korisnicite, ~len 34–36.

Sepak, nekolku zna~itelni i proceduralni odredbi s# u{ te vaàt za obrabotkata na podatoci vo ovie oblasti:

- Mora da se primenuvaat na~elata za za{ tita na podatocite, spored ~len 5;

- Vaàt ograni~uvawata vo odnos na obrabotkata na ~uvstvitelnite podatoci, ~len 8;

- Vaàt ograni~uvawata vo odnos na obrabotkata na mati~niot broj, ~len 9;


| 22 |

- Vaàt odredbite za videonadzor, ~len 9-a–8-v;

- Vaì obvrskata za izvestuvawe na subjektot na podatoci ako podatocite se sobiraat od nego, ~len 10;

- Vaàt odredbite za nadzor od strana na Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci, ~len 37 i natamu.

^lenot 4-a im dava prednost na onie operacii za obrabotka na podatoci { to se izveduvaat isklu~ivo za navedenite celi. Koja bilo obrabotka na podatoci { to se izveduva za celi nadvor od novinarskite, umetni~kite i literaturnite, generalno ne e privilegirana. Za takvata obrabotka vaì celiot Zakon za za{ tita na li~nite podatoci. Na primer, obrabotkata na podatocite na pretplatnicite na mediumskite pretprijatija nema edinstvena novinarska cel, tuku najprvo naplatuva~ki, reklamni ili, op{ to kaàno, administrativni celi. Spored toa, za takvata obrabotka na podatoci vaàt site odredbi od Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci.

Prvata alineja ja izzema obrabotkata na podatocite { to se izveduva za literaturni ili za umetni~ki celi. Pi{ uvaweto knigi ili koristeweto na li~nite podatoci za fotografski ili vizuelni umetnosti nema da bide predmet na grupata odredbi za za{ tita na podatocite, navedeni pogore. Slu~aite na konfliktni interesi, kako roman za li~nosta ~ij{ to identitet moè da se prepoznae, ne moàt da bidat re{ eni so onie odredbi na Zakonot koi{ to se neprimenlivi. Sepak, ako slu~ajot vklu~uva ~uvstvitelni podatoci (~len 2 stav 10), Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci } e vaì i Direkcijata } e treba da intervenira. Vtoro, obrabotkata na podatocite e izzemena ako se izveduva so edinstvena cel – profesionalno novinarstvo. Izrazot „profesionalno novinarstvo” e jasen i zna~i deka ne moè koj bilo samoproglasen novinar da se povika na isklu~okot. Ova moè da bide od golemo zna~ewe za novite formi na (polu-)novinarski izrazi, kako { to se blogovite.

Eti~kite pravila za novinarstvo moàt da se izvedat od Eti~kiot kodeks donesen od strana na Zdruènieto na novinarite na Makedonija, spored koj „novinarot mora da ja po~ituva privatnosta na li~nosta, osven ako toa ne e sprotivno na javniot interes”.

| 23 |


^len 4-b Postapkite predvideni so ovoj zakon } e se vodat soglasno so odredbite od Zakonot za op{ tata upravna postapka, ako so ovoj zakon poinaku ne e uredeno.

Ovoj ~len, vsu{ nost, razre{ i edna dilema – dali treba da se primenuva Zakonot za op{ tata upravna postapka ili ne? Odgovorot e ednostaven i logi~en – da, treba, poradi toa { to Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci ne sodr`i ~lenovi za regulirawe na site aspekti na upravnata postapka. Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci e lex specialis vo ovoj slu~aj – odredbite na Zakonot za op{ tata upravna postapka se primenuvaat na onie delovi od postapkata koi ne se regulirani so ZZLP.


| 24 |

II. OBRABOTKA NA LI^NITE PODATOCI

^len 5 Li~nite podatoci se: - obrabotuvaat pravi~no i vo soglasnost so

zakon; - sobiraat za konkretni, jasni i so zakon utvrdeni

celi i se obrabotuvaat na na~in { to e vo soglasnost so tie celi. Natamo{ nata obrabotka na podatocite za celi na istoriski, nau~ni ili statisti~ki istraùvawa nema da se smeta deka ne e vo soglasnost so prvi~nite celi za sobirawe na podatocite dokolku se prezemeni soodvetni za{ titni merki vo soglasnost so zakon;

- soodvetni, relevantni i ne preobemni vo odnos na celite zaradi koi se sobiraat i obrabotuvaat;

- to~ni, celosni i kade { to e potrebno aùrirani, pri { to } e se prezemat site soodvetni merki za bri{ ewe ili koregirawe na podatocite { to se neto~ni ili necelosni, imaj} i gi predvid celite zaradi koi bile sobrani ili obraboteni i

- ~uvani vo forma { to ovozmoùva identifikacija na subjektot na li~ni podatoci, ne podolgo od { to e potrebno da se ispolnat celite poradi koi podatocite se sobrani za natamo{ na obrabotka.

Po istekot na rokot za ~uvawe, li~nite podatoci moè da se obrabotuvaat samo za istoriski, nau~ni ili statisti~ki celi.

| 25 |

| II. Obrabotka na li~nite podatoci |

Koga li~nite podatoci se upotrebuvaat za celite od stav 2 na ovoj ~len, mora da se po~ituva pravoto na za{ tita na privatnosta, li~niot i semejniot ìvot na subjektot na li~ni podatoci od nivna neovlastena upotreba i vo najkratok moèn rok podatocite da se napravat anonimni.

Za kvalitetot na li~nite podatoci soglasno so stavot 1 na ovoj ~len e odgovoren kontrolorot.

^lenot 5 gi definira takanare~enite na~ela na za{ tita na li~nite podatoci, kako zbir od pravila { to gi ureduvaat site vidovi obrabotka na li~nite podatoci. Site kontrolori na podatoci { to obrabotuvaat li~ni podatoci mora da rabotat vo soglasnost so site na~ela, osven ako ne vaì konkreten isklu~ok. Na~elata se primenuvaat nezavisno od izvestuvaweto ili drugite formalni uslovi.

Prvo na~elo Li~nite podatoci { to se obrabotuvaat sprotivno na koj bilo

zakon ili zakonski sprovedliva obvrska ili ograni~uvawe } e bidat obraboteni nezakonski. Ova zna~i deka na prvo mesto treba da se zapazat zakonskite osnovi za obrabotka na li~nite podatoci (vidi ~len 6 i natamu). Isto taka, treba da se po~ituvaat i zakonskite ograni~uvawa { to proizleguvaat od drugi zakoni ili drugi propisi. Pokraj toa, onamu kade { to se primenuva obvrskata spored dogovorot za tajnost vo odnos na li~nite podatoci, koe bilo nepo~ituvawe na obvrskata bez opravduvawe najverojatno } e zna~i nezakonska obrabotka i spored toa e prekr{ uvawe na prvoto na~elo.

Pri odlu~uvaweto dali li~nite podatoci se obraboteni pravi~no, treba da se zeme predvid metodot po koj se dobieni, osobeno toa dali li~nosta od koja{ to se dobieni e pogre{ no informirana ili navedena vo vrska so celite za koi tie } e bidat obraboteni. Subjektite na podatocite mora da bidat celosno svesni za na~inite na koi nivnite podatoci moàt da bidat obraboteni, so cel obrabotkata da se smeta za pravi~na (sporedi ~len 10 i 11). Subjektite na podatocite mora da bidat informirani za da moàt da dadat celosno jasna soglasnost da se ozakoni obrabotkata, onamu kade { to soglasnosta e zakonska osnova za obrabotkata na podatocite.


| 26 |

Iako vo najgolemiot broj slu~ai nepravi~nata obrabotka bi bila nezakonska, ova ne se odnesuva na site slu~ai. Spored toa, zabranata za nepravi~na obrabotka moè da se smeta za seopfatna klauzula so koja bi se re{ avale pomalku jasnite slu~ai koi ednovremeno se ~inat i soglasni so zakonot i nepravi~ni. Za razlika od nepo~ituvaweto na drugite na~ela, nepo~ituvaweto na prvoto na~elo ne e vklu~eno vo prekr{ o~nite odredbi.

Vtoro na~eloZakonot predviduva deka li~nite podatoci } e se sobiraat za

konkretni, jasni i so zakon utvrdeni celi i } e se obrabotuvaat na na~in { to e vo soglasnost so tie celi. Spored toa, Zakonot ja ograni~uva obrabotkata na podatocite izvr{ ena za celi poinakvi od onie za koi bile dobieni. Zakonot ne bara izre~no pismeno utvrduvawe na celta. Sepak, stavaweto na celite vo pismena forma vo najgolem del od slu~aite } e bide najdobar na~in za utvrduvawe na celta, vklu~itelno i vo slu~aj na eventualni kontroli od strana na Direkcijata. Kontrolorot na podatoci treba odnapred da ja utvrdi celta, pred da po~ne so sobiraweto na li~nite podatoci.

Primer: edna kompanija moè da poseduva razni li~ni podatoci za svoite klienti (podatoci za nara~ki po po{ ta, podatoci za krediti, podatoci za garancii, informacii za poplaki i reklamacii, podatoci za pla} awe na dolgovi, itn). Stavaweto na vakvite podatoci vo zaedni~ko „skladi{ te za podatoci”, so cel ovie kombinirani podatoci da se razgleduvaat so pomo{ na alatki za prebaruvawe, bi bilo cel koja{ to ne odgovara na originalnite celi za sobirawe na takvite podatoci. Upotrebata na takvite podatoci za marketing bi zna~ela nepo~ituvawe na vtoroto na~elo, osven vo slu~aj koga subjektite na podatocite dale konkretna i informirana soglasnost za takva obrabotka (vidi isto ~len 13-a).

Pri odlu~uvawe dali odredeno otkrivawe na li~ni podatoci odgovara na celite za koi tie podatoci bile sobrani, treba da se zeme predvid celta za koja korisnikot planira da gi obrabotuva podatocite. Ovaa odredba moè da pretstavuva rizik za kontrolorot na podatoci, poradi mo`nata intervencija od strana na organite na vlasta, dokolku toj gi otkrie podatocite na treto lice koe ponatamu } e go iskoristi podatokot za celi { to ne odgovaraat na celta prvi~no navedena od strana na kontrolorot na podatoci. Spored toa, kontrolorite koi otkrivaat podatoci na treti lica } e treba so pomo{ na dogovor da im nametnat obvrska na korisnicite da gi koristat podatocite samo za soodvetnite celi.

| 27 |


Kontrolorite na podatoci moàt da se obidat da dobijat li~ni podatoci od subjektite na podatocite za golem broj pomalku ili pove} e konkretni celi, so cel da ne gi ograni~at celite za koi podatocite } e moàt da bidat preneseni i iskoristeni od ponatamo{ ni korisnici. Iako naveduvaweto na pove} e od edna cel ne bi ja napravilo zbirkata podatoci nezakonska, op{ ta soglasnost ne e dozvolena (vidi pogore ~len 2) i pretstavuva nezakonska obrabotka.

Sovpa|aweto so navedenata cel mora da se razgleduva vo kombinacija so zakonskite osnovi za obrabotka na podatoci (vidi ~len 6 i ponatamu). Ako kontrolorot planira da gi koristi podatocite za nekoja druga cel razli~na od onaa za koja zakonski gi sobral, moè da go napravi toa dokolku e dozvoleno spored edna od zakonskite osnovi za obrabotka na podatoci. Na primer, li~nite podatoci na rabotnikot se obrabotuvaat od strana na rabotodavecot so cel da se izvr{ at zaedni~kite odgovornosti { to proizleguvaat od dogovorot za vrabotuvawe (~len 6 stav 1 alineja 2). Ako nadle`nite vlasti mu nametnat na rabotodavecot obvrska da gi priloì imiwata na vrabotenite za da gi vmetnat vo nacionalnata mreà za socijalno osiguruvawe, od nego se bara da otkrie podatoci za cel sosema razli~na od prvi~nata cel za koja{ to bile sobrani. Nemu, sepak, mu e dozvoleno da go napravi toa, vo soglasnost so ~lenot 6 stav 1 alineja 3 (za izvr{ uvaweto na zakonskite obvrski na kontrolorot). Istoto bi vaèlo i dokolku subjektot na podatoci ja dal svojata soglasnost za dopolnitelnata cel (~len 6 stav 1 alineja 1).

Pokraj toa, odredbata predviduva deka li~nite podatoci sobrani za drugi celi moàt da bidat obraboteni za istoriski, statisti~ki ili za nau~ni celi. Kako dopolnitelen preduslov, vo soglasnost so Zakonot, treba da se prezemat soodvetni za{ titni merki. Zakonodavcite pretpostavile deka takvite celi ne bi pretstavuvale rizik za li~nosta zatoa { to kaj ovoj vid upotreba na prvo mesto nema interes za poedinecot tuku za dobivawe na poop{ to znaewe. Vo sekoj slu~aj treba da se prezemat za{ titni merki za da se spre~i li~nite podatoci da bidat nezakonski otrkieni od kontrolorite zainteresirani za istoriskata, statisti~kata ili za nau~nata obrabotka na podatocite. Eden element za postignuvawe takva za{ tita e temelnata implementacija na za{ titnite merki za podatoci, vo soglasnost so ~lenot 23. Druga za{ titna merka bi bila rezultatite od istoriskoto i nau~noto istraùvawe da bidat izdadeni na takov na~in { to vklu~enite subjekti na podatoci nema da bidat prepoznatlivi za ~itatelite. Sepak, mo`no e da vaàt isklu~oci koga stanuva zbor za javni li~nosti.


| 28 |

Treba da se zabeleì deka sobiraweto li~ni podatoci za celi koi ne se konkretni, jasni i utvrdeni so zakon i obrabotkata na li~ni podatoci na na~in sprotiven na tie celi se smeta za prekr{ ok spored ~lenot 49-a stav 1 to~ka 1.

treto na~eloOva su{ tinsko na~elo go ograni~uva obemot na podatoci { to

moàt da se sobiraat i obrabotuvaat. Celta e da se sobiraat i obrabotuvaat kolku e mo`no pomalku li~ni podatoci. Site li~ni podatoci koi ne se neophodni vo odnos na celta nema da se sobiraat i/ili obrabotuvaat. Poradi toa, ova na~elo e isto taka poznato i kako „na~elo za neophodnost”.

Ako vo tekot na obrabotkata na li~nite podatoci proizleze deka site sobrani podatoci ne se neophodni za soodvetnata cel, nepotrebnite podatoci mora da se izbri{ at.

Preobemnoto sobirawe i obrabotuvawe moè da se slu~i ako kontrolorot koristi prethodno utvrden katalog na podatoci, na primer od pra{ alnik, ili pri programirawe na poliwata vo edna baza na podatoci. Vo mnogu slu~ai nema da bidat potrebni site podatoci kaj sekoj poedinec. Vo takov slu~aj, soodvetnite poliwa treba da bidat ostaveni prazni, inaku toa bi zna~elo preobemna obrabotka.

Na primer, koga nudi informativen bilten praten po elektronska po{ ta, na kontrolorot obi~no mu e potreben samo eden podatok (adresa za elektronska po{ ta). Koi bilo drugi podatoci (na primer, ime, pol i sli~no) se preobemni.

Podatoci za treti lica koi ne se nameneti za otkrivawe ne smeat da bidat preneseni. Pri otkrivawe na zbirka podatoci, kako na primer baza na podatoci na disk, treba da se proveri dali site podatoci se navistina potrebni. Spored istoto merilo, otkrivaweto na podatocite za eden subjekt treba da se ograni~i na ona { to e relevantno za predvidenite celi. Ova treba da se ima predvid pri ispra} aweto pe~ateni dosieja od edna do druga organizacija (osobeno vo javniot sektor). Iako otkrivaweto na nekoi podatoci moè da bide zakonsko, ispra} aweto na celoto dosie vo slu~aj koga potrebnata informacija moè da se najde na samo edna stranica bi bilo preobemno.

Treba da se zabeleì deka nepo~ituvaweto na ovaa odredba pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 1.

| 29 |


êtvrto na~eloOva na~elo se odnesuva na kvalitetot na podatocite.

To~nost moè da se bara samo za informacija koja{ to e neto~na ili pogre{ no naveduva vo odnos na nekoj fakt. Spored toa, mislewe koe nema namera da bide izjava ili fakt ne moè da se osporuva kako neto~no.

Na primer, koga lekarkata za prvpat go pregleduva pacientot, mo`no e da zapi{ e nekoja prvi~na dijagnoza za koja podocna } e se pokaè deka e neto~na. Me|utoa, vo toj slu~aj nema potreba od menuvawe na dosieto zatoa { to toa to~no pokaùva kakvo bilo misleweto na lekarkata vo toa vreme. Dokolku ne e sigurno dali e potrebna izmena, vo dosieto treba da se dodade izjava na subjektot na podatocite.

Aùrirawe na podatocite zna~i zamenuvawe na podatoci koi nekoga{ bile to~ni so novi podatoci za istiot detaq, kako na primer mesto na ìveewe po preselba. Aùriraweto treba da se pravi samo ako e neophodno. Celite za koi se koristat podatocite } e bidat jasno relevantni vo odlu~uvaweto dali stanuva zbor za takov slu~aj. Na primer, ako podatocite se nameneti samo za arhivirawe na razmenata me|u kontrolorot i subjektot, toga{ aùrirawe na promenata na mesto na ìveewe } e bide nesoodvetna. Ako odnosot ureden so dogovor prodolùva, aùriraweto } e bide neophodno.

Spored ovoj princip, kontrolorot na podatoci e dolèn da gi izmeni, aùrira ili da gi dopolni podatocite. Istovremeno, subjektot na podatoci ima pravo (vidi ~len 14) da bara da se prezemat ovie aktivnosti.

Treba da se zabeleì deka nepo~ituvaweto na ova na~elo pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 alineja 2.

Petto na~elo Ova na~elo go ograni~uva periodot vo koj li~nite podatoci

moàt da bidat zakonski obraboteni. Celta e ista kako i kaj tretoto na~elo: } e se obrabotuvaat kolku { to e mo`no pomalku podatoci. Spored definicijata za „li~ni podatoci” od ~lenot 2, edna informacija se smeta za li~en podatok samo ako se odnesuva na li~nost. Bez identifikatori, ne postojat li~ni podatoci. Spored toa, otstranuvaweto na identifikuva~kiot podatok e dovolno za da se po~ituva ova na~elo.

Ako li~nite podatoci bile zapi{ ani vrz osnova na dogovor za odnos me|u kontrolorot i subjektot, potrebata od ~uvawe


| 30 |

na podatocite obi~no zavr{ uva koga toj odnos e prekinat (eventualno plus period predviden so zakon). Na kontrolorite im se prepora~uva redovno da gi revidiraat li~nite podatoci i da gi bri{ at informaciite { to ve} e ne im se potrebni za celite. Ova moè da se napravi i na avtomatiziran na~in.

Vo praktikata, vo slu~aj koga identifikacijata na subjektot na podatoci ve} e ne e potrebna, kontrolorot na podatoci ima dve mo`nosti: celosno da gi izbri{ e podatocite ili da go izbri{ e identifikuva~kiot element za da gi napravi podatocite anonimni. Anonimiziraweto na podatocite e edna od mo`nostite za po~ituvawe na ova na~elo bez celosno bri{ ewe na podatocite.

Treba da se zabeleì deka nepo~ituvaweto na ovaa odredba pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49-a stav 1 to~ka 2.

Stav 2 i 3:Stavot 2 ja olesnuva obvrskata od pettoto na~elo vo odnos

na podatocite { to se obrabotuvaat za nau~ni, istoriski ili za statisti~ki celi. Ovaa odredba soodvetstvuva na vtorata re~enica od vtoroto na~elo. Tuka vaàt zabele{ kite dadeni za toa na~elo. Za{ titata na li~nite podatoci treba da se po~ituva, a objavuvaweto na podatocite ne e dozvoleno pod normalni uslovi. Pokraj toa, podatocite mora da se anonimiziraat vedna{ { tom e mo`no. Ova naj~esto } e bide napraveno otkako } e se dobijat istoriskite, statisti~kite ili nau~nite rezultati.

Treba da se zabeleì deka nepo~ituvaweto na stavovite 2 ili 3 pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49-a stav 1 to~ka 3 i to~ka 4.

Stav 4:Kontrolorot na podatocite mora da ja ovozmoì

implementacijata na na~elata za za{ tita na li~nite podatoci. Op{ tite na~ela za za{ tita na li~nite podatoci ne se samo apstraktni celi, tuku i obvrzuva~ki odgovornosti za kontrolorite na podatoci. Nivna odgovornost e da ovozmoàt prezemawe na site neophodni merki i da gi dadat site potrebni instrukcii. Prekr{ uvaweto na vtoroto, tretoto, ~etvrtoto i pettoto na~elo e prekr{ ok spored ~lenot 49 i ~lenot 49-a, pri { to moè da mu se izre~e kazna na kontrolorot na podatoci.

| 31 |


^len 6 Obrabotkata na li~nite podatoci moè da se vr{ i:

- po prethodno dobiena soglasnost na subjektot na li~ni podatoci;

- za izvr{ uvawe na dogovor vo koj subjektot na li~ni podatoci e dogovorna strana ili na barawe na subjektot na li~ni podatoci, pred negovo pristapuvawe kon dogovorot;

- za ispolnuvawe na zakonska obvrska na kontrolorot;

- za za{ tita na ìvotot ili su{ tinskite interesi na subjektot na li~ni podatoci;

- za izvr{ uvawe na raboti od javen interes ili na slu`beno ovlastuvawe na kontrolorot ili na treto lice na koe mu se otkrieni podatocite; ili

- za ispolnuvawe na pravnite interesi na kontrolorot, treto lice ili lice na koe podatocite mu se otkrieni, osven ako slobodite i pravata na subjektot na li~ni podatoci ne preovladuvaat nad takvite interesi.

Kontrolorot go dokaùva postoeweto na soglasnost na subjektot na li~ni podatoci od stav 1 alineja 1 na ovoj ~len.

Stav 1:^lenot 6 gi definira kriteriumite za zakonska obrabotka

na li~ni podatoci { to se odnesuvaat na site li~ni podatoci osven na ~uvstvitelnite podatoci (za niv se primenuva ~lenot 8). Ovoj del e eden od najva`nite vo Zakonot. Koja bilo operacija za obrabotka koja{ to vklu~uva li~ni podatoci mora da ima zakonska osnova. ̂ lenot 6 sodrì { est mo`ni zakonski osnovi, me|utoa moè da postojat i dopolnitelni propisi za razli~ni oblasti { to se specifi~ni za sekoj sektor. Tie se samo delumno sodràni vo Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci (eden primer za toa e ~lenot 7), no moè da se najdat vo konkretnoto zakonodavstvo za nekoj sektor { to ja ureduva oblasta za koja{ to stanuva zbor.

alineja 1: SoglasnostObjasnuvaweto za soglasnosta moè da se najde pogore (vo

~lenot 2 to~ka 9).


| 32 |

alineja 2: ostvaruvawe dogovorOvaa odredba pokriva dve situacii: koga subjektot na poda-

toci ve} e sklu~il dogovor i koga subjektot na podatoci e pred sklu~uvawe dogovor. Vo prviot slu~aj dogovorot obi~no treba da se napravi me|u kontrolorot na podatoci, od edna strana, i sub-jektot na podatoci, od druga strana. Vo slu~aj koga dogovorot e vo interes na treto lice, kontrolorot } e bide edna od dogovornite strani, a subjektot na podatoci } e bide tretoto lice.

Vo vtoriot slu~aj, koga subjektot na podatoci e pred sklu~uvawe dogovor, se dozvoleni samo onie operacii za obrabotka koi{ to proizleguvaat od soodvetnoto barawe na subjektot na podatoci. Primer za ova e privremena rezervaci-ja vo turisti~ka agencija kade { to subjektot na podatoci po-baral takva usluga pred sklu~uvaweto dogovor.

Mora da se ima predvid deka site operacii za obrabotka { to imaat osnova vo koja bilo od alineite od ~lenot 6 se isto taka predmet na na~elata opredeleni vo ~lenot 5. Vo ovoj slu~aj treba da se po~ituva principot na neophodnost (tretoto na~elo). Kako posledica na toa, ako subjektot na podatoci e dogovorna strana ili e pred sklu~uvawe dogovor, } e moè da se obrabotuvaat samo onie podatoci koi{ to se neophodni vo ramkite na toj dogovor.

Odredbata vaì za razni vidovi dogovori. Na primer, vo ram-kite na ovaa odredba vleguvaat dogovorite za zakup, dogovorite za proda`ba, no i dogovorite za raboten odnos. Koga se prime-nuva ovaa odredba, kako i principot za neophodnost, treba da se ima predvid deka celta na dogovorot ne e sekoga{ ograni~ena na osnovnite obvrski od dogovorot (kako dostavuvawe na dobra ili isplata vo slu~aj na dogovor za proda`ba). Ostvaruvaweto na dogovorot vklu~uva i kolateralni obvrski koi pove} e se pojavu-vaat pri postojani dogovori (na primer, kaj dogovorot za rab-oten odnos). Ponatamu, dogovornite strani imaat sloboda da gi menuvaat postojnite vidovi dogovori, pa duri i da izmisluvaat novi. Spored toa, ne moè op{ to da se utvrdi koi podatoci } e se smetaat za neophodni za soodvetnata cel, pa zatoa sekoj vid dogovor treba da bide razgledan mo{ ne temelno.

alineja 3: Zakonska obvrskaSekoja zakonska obvrska vo zna~eweto na odredbata treba

da bide opredelena so zakon, t.e. ne so dogovor, tuku so pravni akti doneseni od strana na suveren organ (zakoni i podza-

| 33 |


konski propisi). Primeri za ova se obvrskite za ~uvawe na arhivskata gra|a koi se ~esti vo delovnite zakoni, zakonite za danoci, itn. Zakonite za statistika utvrduvaat odredeni ob-vrski za prenesuvawe na podatoci, vklu~uvaj} i i li~ni poda-toci. Ovaa odredba sluì kako zakonska osnova za otkrivawe na li~nite podatoci pred sudovite, dokolku postoi obvrska za podnesuvawe materijali pred sudovite ili za podnesuvawe dokazi kako svedok pred sudot.

alineja 4: Za{ tita na ìvotot ili na su{ tinskite interesi na subjektot na podatoci

So ovaa odredba, Zakonot predviduva balansirawe na in-teresite merej} i gi, od edna strana, ìvotot i su{ tinskite interesi na subjektot na podatoci i, od druga strana, nastoju-vaweto interesot da ne bide predmet na operacii za obrabotka na podatoci bez prethodno dadena soglasnost. Vo takov slu~aj } e preovladuvaat ìvotot i su{ tinskite interesi na subjek-tot na li~ni podatoci. Odredbata se odnesuva na mnogu mal broj isklu~itelni slu~ai. Na primer, vo uslovi na prirodna katastrofa sekoj ovlasten organ } e ima pravo na ~lenovite na spasuva~kite ekipi da im gi otkrie li~nite podatoci na nekoe lice, kako { to se ime i lokacija, za da moàt da go najdat i da go spasat. Spored ovaa odredba, kontrolorot na podatoci ne e obvrzan da pobara soglasnost od subjektot na podatoci pred nivnata obrabotka. Ova ne moè da se primenuva vo slu~aj na ~uvstvitelni podatoci, poradi toa { to ~lenot 8 stav 2 alineja 3 utvrduva posebno pravilo za ovoj vid podatoci.

alineja 5: Javen interes ili slu`beno ovlastuvaweOvaa odredba moè da sluì kako osnova za najgolemiot del

od obrabotkata na podatocite vo javniot sektor, osven onamu kade { to vaàt posebni zakoni. „Slu`benoto ovlastuvawe” ili „javniot interes” postojat samo toga{ koga imaat osnova vo za-kon { to go regulira raboteweto na javniot sektor. Ovlastuvawe-to ili javniot interes moàt direktno da imaat osnova vo zakon ili vo propis ili pak vo konkreten praven akt koj ima osnova vo takvi pravni odredbi. Odredbata treba, isto taka, da go utvrdi pravniot entitet ili vidot na pravniot entitet koj e ovlasten ili moè da bide ovlasten za izvr{ uvawe na soodvetnite ob-vrski. Takviot entitet ne mora da bide javen organ. Privaten organ moè isto taka da vleze vo ramkite na odredbata s# dodeka postoi praven akt koj mu go dava ovlastuvaweto.


| 34 |

Odredbata se odnesuva i na slu~aite koga dobivaweto na li~nite podatoci e neophodno za izvr{ uvawe na slu`benoto ov-lastuvawe. Ova im dava pravo na javnite institucii zakonski da primaat podatoci od drugi javni organi, kako i od subjekti od privatniot sektor. Sepak, ova pravo za primawe na podatoci ne podrazbira obvrska za subjektite od privatniot sektor da mu gi otkrijat podatocite za koi stanuva zbor na potencijalniot koris-nik. Iako, spored principite za sorabotka me|u dràvnite or-gani, kontrolorite od javniot sektor imaat obvrska da gi otkri-jat podatocite dokolku korisnikot ima zakonska dozvola da gi pribira, za privatnite subjekti situacijata e poinakva. Obvrska-ta za otkrivawe na podatocite moè da postoi samo vo posebni slu~ai, na primer vo krivi~na postapka i vo odredeni uslovi. Ponekoga{ moè duri i da ima situacii koga kontrolorite od privatniot sektor se spre~eni da im gi otkrijat podatocite na javnite organi, kako rezultat na konkretni pravila, kako { to se profesionalnata tajnost (kaj odredeni profesii) ili dogovor-nite obvrski (kako { to e slu~aj vo bankarskiot sektor).

Vo site operacii za obrabotka na koi se odnesuva ovaa alineja treba da bide primeneto na~eloto za neophodnost, kako i na~eloto za prethodno utvrduvawe na podatocite za konkretnite celi { to se izneseni vo ~lenot 5.

alineja 6: Balansirawe na interesiKlauzulata za balansirawe na interesi moè da sluì

kako zakonska osnova za site operacii na obrabotka { to ne se opfateni so prethodnite alinei. Ova trgnuva od legitim-nite interesi { to gi sproveduva kontrolorot ili tretoto lice na koe mu se otkrieni podatocite. Ne se spomenati posebnite uslovi za legitimen interes. Spored toa, sekoj interes { to ne e sprotiven na osnovnite zakonski principi, vklu~uvaj} i ja i dobrata volja, moè da se smeta za legitimen. Ova gi pokriva site vidovi zakonski delovni aktivnosti.

Od druga strana, treba da se zemat predvid interesite na sub-jektot na podatoci. Dokolku obrabotkata na podatocite moè da gi zagrozi osnovnite prava i slobodi na subjektot na podatoci, toga{ negovite interesi preovladuvaat i obrabotkata nema da se dozvoli. Koga se odlu~uva za interesot na subjektot na podatoci, treba da se zemat predvid odredeni kriteriumi, na primer zna~itelnosta na podatocite ili mo`nite posledici za subjektot na podatoci. Fak-tot deka nekoi podatoci se javno dostapni ili se vo golema mera

| 35 |


javno poznati (na primer, adresata na ìveewe) moè da dovede do toa nivnata obrabotka da ne gi zagrozuva interesite na subjektot na podatoci. Sepak, treba da se ocenuva sekoj poedine~en slu~aj zatoa { to posebnite uslovi moàt da dovedat do razli~ni rezultati.

Treba da se zabeleì deka koristeweto na podatocite za marketing-celi ne moè da ima osnova vo ovaa odredba. Spored ~lenot 13-a, neophodna e soglasnost sekoga{ koga li~nite po-datoci } e bidat koristeni za marketing-celi.

Stav 2:Ovaa odredba se odnesuva na tovarot na dokaùvawe. Moè

da se primenuva dokolku dojde do spor me|u kontrolorot i subjektot na podatoci okolu toa dali e dobiena soglasnost. Vo sudeweto za slu~ajot, Direkcijata ili sudot } e pobaraat od kontrolorot dokaz za navodnata soglasnost. Ova naj~esto } e se postigne so priloùvawe na soodvetniot dokument. Ako kontrolorot ne e vo mo`nost da go napravi toa, mora da se pretpostavi deka soglasnosta ne e dobiena, { to } e bide znak deka operaciite za obrabotka na podatocite bile nezakonski. Spored toa, dobivaweto pismena soglasnost moè da bide od su{ tinsko zna~ewe.

Treba da se zabeleì deka nepo~ituvaweto na ~lenot 6 pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49-a stav 1 to~ka 5.

^len 7 Obrabotka na li~nite podatoci { to se odnesuva na krivi~ni dela, izre~eni kazni, alternativni merki i merki na bezbednost za izvr{ eni krivi~ni dela moè da se vr{ i vo soglasnost so zakon.

Obrabotkata na li~nite podatoci { to se odnesuvaat na krivi~ni dela e mnogu ~uvstvitelna tema. Prvoto ne{ to { to pa|a na um e deka ovoj ~len se odnesuva na li~nite podatoci na prekr{ itelite. No, toa e samo eden del od prikaznata. Dru-giot del e deka se odnesuva i na li~nite podatoci na `rtvite. Organizaciite kako EUROJUST i EUROPOL se mnogu vnimatelni koga stanuva zbor za sobiraweto i obrabotkata na li~nite po-datoci, zatoa { to pri istragite za krivi~nite dela se sre} avaat so naj~uvstvitelnite li~ni podatoci: rasa, etni~ka pripadnost, zdravstvena sostojba, povredi, seksualna opredelba, itn.


| 36 |

Ovoj ~len moè da se razgleduva od najmalku tri razli~ni gledi{ ta:

- od aspekt na prekr{ itelot;

- od aspekt na `rtvata, i

- od aspekt na dràvata (sudskite organi ili organite za sproveduvawe na zakonot).

Lesno e da se razbere gledi{ teto na prekr{ itelot (osomni-~eniot) – nikoj ne saka negoviot/nejziniot ugled da bide iz-valkan preku negovo/nejzino povrzuvawe so nekoe krivi~no delo. Toa moè da dovede do stigmatizacija na taa li~nost, nejzino otfrlawe od strana na op{ testvoto ili nemo`nost da vodi normalen ìvo, a moè da se slu~i duri i ako obvinenie-to e povle~eno. Dopolnitelno na ova, edna od najdiskutiranite temi vo Makedonija neodamna be{ e prezumpcijata na nevinost i na~inot na koj e prekr{ eno ustavnoto pravo so pu{ taweto na snimki od apsewa ili priveduvawa2. Takvata obrabotka na podatocite, so emituvawe na necenzuri rani snimki od strana na nacionalnite televizii, moè da uni{ ti brakovi, karieri, biznisi ili pak ìvoti. Identitetot na osomni~eniot mora da se za{ titi barem do zavr{ uvaweto na àlbenata postapka3. Ova zna~i deka ne samo { to nema da bide objaveno imeto na osomni~eniot, tuku i deka likot vo snimkata } e mu bide zama-ten i deka policiskite vlasti vnimatelno } e ocenat kolku in-formacii } e pu{ tat vo javnosta za da go za{ titat identitetot na obvinetiot.

Spored na{ eto zakonodavstvo, se smeta deka celta na kaznu-vaweto e postignata dokolku osudenite lica koi ja izdràle kaznata se celosno rehabilitirani, resocijalizirani (prevos-pitani) i socijalno adaptirani („popraveni”).

Rehabilitacijata, resocijalizacijata (prevospituvaweto) i socijalnata adaptacija (popravaweto) se ostvaruvaat na toj na~in { to osudenoto lice se vra} a vo op{ testvoto kako sosema nova li~nost so op{ to prifateno povedenie.

So razvojot na modernata tehnologija rehabilitacijata stanuva mnogu pote{ ka poradi toa { to informacijata { to e edna{ stavena na internet ne moè da se izbri{ e ili da se

2 Televiziskite stanici dobivaa snimki od apsewa i pretresuvawa, a novinarite dobivaa povici za priveduvawe na osomni~enite, s# so cel da se sozdade sen za-cio nalizam.

3 Moè da se kaè deka ova ne e dovolno, no sepak treba da se ima predvid deka „javnosta ima pravo da znae”, osobeno koga stanuva zbor za slu~ai so golem publicitet.

| 37 |


povle~e. Na primer, ako nekoj bil osuden na 3-godi{ na zatvor-ska kazna za kra`ba na avtomobil, ja otslu`il kaznata i gi pominal slednite 6 godini bez da go prekr{ i zakonot, toj ima pravo da bide rehabilitiran. Me|utoa, ako nekoj vesnik pred 9 godini ja stavil informacijata za osuduvaweto na svojata internet stranica, taa informacija s# u{ te } e bide tamu, vo arhivata na vesnikot, dostapna za sekoj { to ima internet i znae kako da go koristi Google4.

Sekako, ima i protivnici vo odnos na ova pra{ awe i tie im-aat nekolku silni agrumenti. Na primer, vo SAD postoi regis-tar na seksualni prestapnici. Ima{ e nekoi idei deka i Make-donija treba da vovede takov registar, osobeno otkako brojot na seksualnite prekr{ oci vrz deca dramati~no se zgolemi vo poslednive nekolku godini.

Od gledi{ teto na `rtvite, nivnite li~ni podatoci treba da se tretiraat so najgolema po~it kon nivnata privatnost i treba da se ~uvaat vo tajnost, osven ako samite `rtvi ne go pobaraat sprotivnoto.

[to se odnesuva do sudskite i policiskite organi, rabotite se malku pokomplicirani. Sudskite vlasti se po definicija nezavisni i drugite institucii, osobeno ne onie od izvr{ nata vlast, ne smeat da vlijaat vrz nivnata rabota. Od druga strana, sudovite se kontrolori na podatoci i kako takvi spa|aat pod nadle`nost na Direkcijata kako nezavisen nadzoren organ.

Postoi u{ te eden problemati~en moment, a toj se odnesuva na izrekuvaweto i objavuvaweto na sudskite presudi vo Make-donija. Postojat razli~ni gledi{ ta vo odnos na toa kolku javni treba da bidat podatocite: dali presudite treba da gi slu{ nat samo lu|eto { to se prisutni vo sudnicata ili tie treba da $ bidat dostapni na po{ irokata javnost.

Organite za sproveduvawe na zakonot se edni od najgo-lemite kontrolori na podatoci vo Makedonija i obrabotuvaat golem broj li~ni podatoci, od koi golem del vo kontekst na istragite ili vodeweto dosieja za poznati kriminalci. Iz-menite vo ~lenot 4 od ovoj zakon ja napravija obvrzuva~ka im-plementacijata na odredbite od Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci koga stanuva zbor za ovie organi.


4 Google e kompanija koja ne e omilena me|u ekspertite za privatnost i pro fe-sionalcite vo oblasta na za{ titata na podatocite, poradi nejzinata rabota i praktiki za koi mnogumina smetaat deka ja naru{ uvaat privatnosta.


| 38 |

III. OBRABOTKA NA POSEBNI KATEGORII NA LI^NI PODATOCI

^len 8 Zabraneta e obrabotka na posebnite kategorii na li~ni podatoci.

Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, obrabotka na posebnite kategorii na li~ni podatoci moè da se vr{ i ako:

- vrz osnova na izre~na soglasnost na subjektot na li~nite podatoci dadena za obrabotka na tak-vi podatoci, osven koga so zakon e predvideno deka zabranata za obrabotka na takvi podatoci ne moè da se otpovika so izre~na soglasnost od subjektot na li~ni podatoci;

- e potrebna zaradi sproveduvawe na kon k-retnite prava i obvrski na kontrolorot vo oblasta na trudovoto pravo, do stepen i so soodvetni garancii utvrdeni so zakonite od ovaa oblast;

- toa e potrebno za za{ tita na su{ tinskite in-te resi na subjektot na li~nite podatoci ili na drugo lice ako toa ima fizi~ki nedostatoci koi go spre~uvaat da dade soglasnost ili e delovno nesposobno da dade soglasnost;

- obrabotkata se sproveduva vo ramkite na ra bo-teweto na ustanovi, zdruènija ili koi bi-lo drugi neprofitni organizacii zaradi politi~ka, filozofska, verska, sindikalna ili druga cel pod uslov obrabotkata na podatocite da se odnesuva isklu~ivo na nivnite ~lenovi i tie podatoci nema da bidat otkrieni na treti lica bez soglasnost na subjektot na li~nite podatoci;

| 39 |

| III. Obrabotka na posebni kategorii na li~ni podatoci |

- obrabotkata se odnesuva na podatoci koi subjektot na li~ni podatoci javno gi objavil;

- toa e potrebno zaradi utvrduvawe ili ost va ru-vawe na poedine~ni pravni interesi;

- toa e potrebno zaradi steknuvawe, ostvaruvawe i za{ tita na prava na subjektot na li~ni po-datoci vo postapka pred nadle`ni organi;

- toa e potrebno za celi na medicinska pre ve-n cija, dijagnoza, lekuvawe ili upravuvawe so jav na zdravstvena ustanova i se vr{ i od strana na lice ~ija profesija e davawe zdravstvena za{ tita pod zakletva na ~uvawe na tajnost na podatocite za koe doznalo vo vr{ eweto na ne-govata profesija i

- soodvetni merki za za{ tita zaradi izvr{ uvawe na raboti od javen interes se utvrdeni so zakon ili so odluka na Direkcijata za za{ tita na li ~nite podatoci (vo natamo{ niot tekst: Di re k ci jata).

Stav 1:Ovaa odredba utvrduva op{ ta zabrana za obrabotka na

~uvstvitelni podatoci (za definicija vidi ~len 2 to~ka 10).

Stav 2:Stavot 2 definira odredeni isklu~oci od op{ tata zabrana

navedena vo stavot 1.

alineja 1: Izre~na soglasnostûvstvitelnite podatoci moàt da se obrabotuvaat ako

subjektot na podatoci dal izre~na soglasnost. Soglasnosta mora nedvosmisleno da se odnesuva na soodvetnata kategorija ~uvstvitelni podatoci, na primer na zdravstvenite podatoci. Subjektot na podatoci mora da bide svesen deka se soglasuva tokmu so obrabotkata na tie podatoci.

Vo slu~aite koga drugi zakonski akti ne dozvoluvaat soglasnosta na subjektot na podatoci da bide osnova za obrabotka na ~uvstvitelnite podatoci, obrabotkata na takvite podatoci i natamu e nezakonska, i pokraj soglasnosta, osven ako ne vaàt drugi zakonski osnovi dadeni vo slednite alinei.


| 40 |

alineja 2: Prava i obvrski vo oblasta na trudovoto pravoRegulativata se odnesuva na toa deka golem del od obrabotkata

na podatocite moè da bide neophoden vo ramkite na dogovorot za raboten odnos, vklu~uvaj} i i sobirawe, arhivirawe i otkrivawe na ~uvstvitelnite podatoci. Na primer, koga vraboteniot go izvestuva rabotodavecot za boleduvawe i priloùva potvrda od lekar, se obrabotuvaat zdravstveni podatoci. Zdravstvenite podatoci moàt da bidat relevantni za odredeni ograni~uvawa { to se odnesuvaat na rabotna zada~a { to moàt da go zagrozat fizi~koto zdravje. Na primer, na trudnite èni moè da im bidat zabraneti odredeni aktivnosti { to vklu~uvaat golem fizi~ki napor. Ako rabotodavecot so trudovoto pravo e obvrzan da primeni zabrani za takvite aktivnosti na vrabotenite, taa ili toj treba da bide informiran/a za soodvetnite zdravstveni podatoci na vrabotenite.

Ovaa alineja gi sodrì konkretnite ovlastuvawa za obrabotka na ~uvstvitelnite podatoci za celite opi{ ani pogore. Za da se povika na ovaa odredba, kako zakonska osnova za obrabotka na ~uvstvitelni podatoci, operaciite za obrabotka mora da bidat neophodni za ispolnuvawe na konkretnite prava i obvrski na kontrolorot vo oblasta na trudovoto pravo. Nema da bide dovolno ako pravata i obvrskite proizleguvaat samo od dogovor ili spogodba. Naprotiv, pravata i obvrskite vo oblasta na trudovoto pravo treba da proizleguvaat od Zakonot. ]e bide dovolno ako zakonite za koi stanuva zbor mu nametnuvaat obvrski na rabotodavecot (na primer, da im gi dade ~uvstvitelnite podatoci za vrabotenite na slu`bite za socijalna za{ tita) ili, pak, ako mu davaat na rabotodavecot odredeni prava (na primer, da pobara potvrda od lekar po tretiot den boleduvawe na vraboteniot). Zakonite za koi stanuva zbor ne mora da dadat podetalni regulativi za koli~estvoto obraboteni podatoci.

Ona { to treba da go sodràt ovie zakoni, spored ovaa odredba, se soodvetni garancii za za{ tita na pravata na subjektite za za{ tita na podatocite. Sli~no na ona { to e kaàno pogore za ~len 5 (vtoroto na~elo), predvidenite garancii treba da go spre~at izleguvaweto na li~nite podatoci nadvor od ograni~enata upotreba od strana na kontrolorite vo oblasta na trudovoto pravo. Eden element za postignuvawe na ovie garancii e implementacijata na bezbednosni merki za podatocite, vo smisla na ~len 23. Drug aspekt bi moèlo da bide toa { to podatocite za koi stanuva zbor ne smeat da im se otkrivaat na drugi korisnici. Takvite garancii treba da bidat definirani so posebno zakonodavstvo vo oblasta na trudovoto pravo.

| 41 |


alineja 3: Za{ tita na su{ tinskite interesi na subjektot na podatoci ili na drugo lice

Sli~no na obrabotkata na ne~uvstvitelnite podatoci (vidi gi zabele{ kite za ~lenot 6 stav 1 alineja 4), su{ tinskite interesi na subjektot na podatocite ili na drugo lice sluàt kako pravna osnova za obrabotkata na ~uvstvitelnite podatoci. Primer za ova bi bila situacija vo koja subjektot na podatoci ima zarazna bolest i e vo bessoznanie. Vrz osnova na ovaa odredba, informacijata za infektivnoto zaboluvawe moè da mu bide dadena na treto lice, dokolku toa e neophodno za liceto da se za{ titi od rizikot od infekcija.

Ponatamu, vo ovie odredbi ima izre~en preduslov deka subjektot na podatoci treba da bide nesposoben da dade soglasnost od fizi~ki ili od pravni pri~ini. Iako formulacijata na Zakonot ne gi vklu~uva direktno ovie okolnosti, „fizi~kata nemo`nost” treba da se primenuva i vo slu~aite koga ne moè da se dojde vo kontakt so liceto ~ija{ to soglasnost e potrebna. Pravnite pri~ini postojat toga{ koga liceto za koe stanuva zbor nema praven kapacitet. Ako e nazna~en zastapnik, toga{ ne moè da se povika na pravni pri~ini i soglasnost treba da se pobara od zastapnikot.

alineja 4: obrabotka na podatoci vo ramkite na odredeni organizacii

Odredbata dozvoluva obrabotka na ~uvstvitelni podatoci od strana na neprofitni organizacii. Za da vleze vo ramkite na ovaa odredba, organizacijata treba da ima konkretni celi ili tendencii (politi~ki, filozofski, verski, sindikalni ili sli~ni celi). Ponatamu, organizacijata ne smee da ostvaruva profit. Vtoriov koncept odgovara na ~lenot 48 stav 2 od Dogovorot na evropskite zaednici, taka { to pri tolkuvaweto na ovoj termin treba da se zemat predvid soodvetnite odluki na Evropskiot sud za pravda.

Obrabotkata dozolena so ovaa alineja e ograni~ena na ~lenovite na organizaciite.

Odredbata striktno go isklu~uva otkrivaweto na podatocite na treti lica, bez soglasnost od strana na subjektot na podatoci. Kako posledica na toa, na organizaciite privilegirani so ovaa norma ne im e dozvoleno da gi „prodavaat” podatocite za ~lenstvoto za kakvi bilo formi na komercijalni celi. Isto taka, razmenata na podatoci me|u sli~ni organizacii, na primer za dobivawe podatoci za novi potencijalni ~lenovi, moè da se odviva samo so soglasnost so licata za koi stanuva zbor.


| 42 |

alineja 5: Podatoci koi subjektot na podatoci javno gi objavilSpored ovaa odredba, obrabotkata na ~uvstvitelnite li~ni

podatoci } e bide dozvolena dokolku subjektot na podatocite samiot javno gi objavil. Vo ramkite na odredbata vleguvaat samo onie slu~ai kade { to ne postoi somne` okolu inicijativata od strana na subjektot za javno objavuvawe na podatocite. Somne` moè da postoi okolu odredeni internet stranici { to bi moèle da poteknuvaat od treti lica.

Objavuvaweto na podatocite mora da ja imalo tokmu taa namera. Spored toa, uslovot ne e ispolnet ako nekoi podatoci samo bile distribuirani do golem broj korisnici, bez razlika dali toa bilo napraveno preku elektronska po{ ta ili usno, za vreme na sostanok so odreden broj u~esnici. Ako pak informacijata bila direktno adresirana do pe~atenite mediumi, toga{ bila objavena javno, vo smisla na ovaa alineja.

Odredbata vaì i ako nekoe lice bez ograni~uvawa gi objavi na internet svoite verski ubeduvawa (na primer, na blog). Situacijata bi bila poinakva ako informacijata za koja stanuva zbor e za{ titena so lozinka i im e dostapna samo na odreden broj ~itateli na internet, kako na primer na grupa prijateli na Facebook. Vo toj slu~aj, objavata ne bila so namera za neograni~eno distribuirawe.

alineja 6: Utvrduvawe ili ostvaruvawe na poedine~ni pravni interesi

Odredbata mu dozvoluva na kontrolorot da gi upotrebi ~uvstvitelnite li~ni podatoci vo sudski procesi, so cel da gi ostvari svoite prava i da go dobie svoeto pravno svojstvo. Namerata tuka e da ne se skratat pravata i pravnoto svojstvo na kontrolorot na podatoci. Drugata strana vo takviot praven spor moè da bide subjektot na podatocite ili treto lice. Odredbata gi pokriva site fazi na pravniot spor, od opomenata pred tu`ba me|u stranite, preku slu`benite predsudski postapki (koi moàt da vklu~at komisija za sporovi, itn) do sudskite postapki. Taa gi pokriva site mo`ni vidovi tu`bi i pravni stavovi na kontrolorot, bez ogled na toa dali se osnovani vo gra|ansko ili vo javno pravo.

| 43 |


alineja 7: ostvaruvawe na pravata na subjektot na podatoci pred nadle`nite organi

Se ~ini deka ovaa odredba pokriva okolnosti sli~ni na onie od prethodnata alineja, so toa { to vo ovoj slu~aj kontrolorot na e privatno lice vlezeno vo praven spor, tuku nadleèn organ ~ija{ to oblast na rabotewe go zasega subjektot na podatoci. Takviot nadleèn organ smee da gi obrabotuva ~uvstvitelnite podatoci na subjektot do obemot neophoden za steknuvawe, ostvaruvawe i za{ tita na pravata na subjektot na podatoci.

alineja 8: obrabotka za medicinski celiIsklu~okot od op{ tata zabrana za obrabotka na ~uvstvitelnite

podatoci na prvo mesto se odnesuva na zdravstvenite podatoci. Drugite ~uvstvitelni podatoci se isklu~eni samo ako se otkrieni vo kontekst na davawe zdravstveni uslugi, onaka kako { to e utvrdeno so zakon.

Obrabotkata na takvite podatoci e dozvolena vo kontekst na davawe odredeni zdravstveni uslugi. Sepak, obrabotkata e dozvolena samo toga{ koga e izvr{ ena od strana na „lice ~ija{ to profesija e davaweto zdravstvena za{ tita pod zakletva za ~uvawe na tajnosta na podatocite za koe doznalo pri vr{ eweto na negovata profesija”. Ona { to e od su{ tinsko zna~ewe e medicinskata tajnost, onaka kako { to e uredena vo Zakonot za za{ tita na pravata na pacientite („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 82/08”). Osnovata na Zakonot e deka za{ titata na podatocite vo medicinskiot sektor e za{ titena nadvor od Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci, preku medicinskata tajnost. Spored toa, koga stanuva zbor za obrabotka na ~uvstvitelni li~ni podatoci, Zakonot vsu{ nost se povikuva na pravilata za profesionalna tajnost. Ako se zapazi medicinskata tajnost, podatocite moàt da bidat obraboteni.

Uslugite ili aspektite na tie uslugi za ~ii celi moè da se obrabotuvaat ~uvstvitelnite podatoci vklu~uvaat prevencija, dijagnoza ili lekuvawe. Ovie uslugi naj~esto gi vr{ at doktorite ili drugi ~lenovi na medicinskata profesija koi se pod zakletva na medicinska tajnost. Kako posledica na toa, takvite profesionalci smeat da gi sobiraat, ~uvaat i koristat podatocite za navedenite celi, vo neophodniot obem. Dozvolena e i razmenata na podatoci me|u ~lenovite na istiot medicinski tim, { to zna~i lica od razli~ni profili koi zaedno rabotat so eden pacient (pr. medicinski sestri i doktori vo bolni~ko krilo).


| 44 |

Od druga strana, za otkrivaweto na podatocite na drugi zdravstveni profesionalci obi~no e potrebna soglasnost od liceto za koe stanuva zbor. Spored toa, konsultacijata so specijalist koj ne e del od timot mora da bide napravena so soglasnost od pacientot. Tuka treba da se zabeleì (zatoa { to e razli~no od najgolemiot del oblasti pokrieni so Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci) deka vo najgolemiot del od slu~aite } e bide dovolna indirektna soglasnost. Indirektnata soglasnost } e bide validna ako liceto za koe stanuva zbor e informirano za namerata za otkrivawe ili pak ne se sprotistavi. Spored toa, doktorot go informira pacientot deka } e konsultira specijalist za odredeno pra{ awe i ako pacientot ne go odbie toa, se pretpostavuva validna soglasnost. Sepak, imaj} i go predvid ~lenot 6 stav 2 za problemite okolu dokaùvaweto deka postoi soglasnost, prepora~livo e soglasnosta da se dobie pismeno, barem onamu kade { to ne postojat svedoci.

Obrabotkata na ~uvstvitelnite podatoci e isto taka dozvolena vo odnos na upravuvaweto so zdravstvenite uslugi. Takvoto upravuvawe vklu~uva primawe na prijavnica, odrùvawe medicinski dosieja, napla} awe za medicinskite uslugi, kontroli na kvalitetot i finansiski kontroli. Me|utoa, vakvite uslugi ne gi izvr{ uvaat sekoga{ ~lenovi na medicinskata profesija koi se pod zakletva za medicinska tajnost. Sepak, moè da se pretpostavi deka barem osnovnite upravuva~ki aktivnosti koi se neizbe`ni za celite na medicinskiot tretman vo dadenata ustanova se isto taka pokrieni so alineja 8. Ramkite na primenata na medicinskata tajnost moàt da se najdat vo Zakonot za za{ tita na pravata na pacientite. Vo toj zakon, kako i vo Zakonot za evidencii vo oblasta na zdravstvoto, moè da se najdat dopolnitelni odredbi za obrabotkata na podatocite na pacientite.

Treba da se zabeleì deka obrabotkata na ~uvstvitelnite podatoci bez pravna osnova, onaka kako { to e utvrdeno vo ovoj ~len, moè da pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49-a stav 1 to~ka 7 do 10.

alineja 9: obrabotka za posebni merki od javen interesSpored ovaa odredba, obrabotkata na ~uvstvitelnite poda-

toci e dozvolena i vo slu~aj koga se ispolneti dva su{ tinski uslova:

- obrabotkata na ~uvstvitelnite podatoci mora da ima cel izvr{ uvawe raboti od javen interes, i

- mora da postojat soodvetni za{ titni merki.

| 45 |


Javniot interes se odnesuva na va`ni oblasti { to se vo nadle`nost na dràvata ili dràvnite organi, kako javno zdravstvo, socijalna za{ tita, nau~no istraùvawe i dràvna statistika. Vo sektorot za javno zdravstvo, na primer, moàt da bidat od korist posebni registri za odredeni zaboluvawa. Vo sistemot za socijalna za{ tita } e ima proceduri za re{ avawe na sporovi za beneficii i uslugi. Za koja bilo takva cel, obrabotkata na ~uvstvitelnite podatoci e neizbe`na.

Poradi toa { to ovie celi baraat dobro utvrden pristap, tie obi~no bi imale zakonska osnova vo konkreten zakon. Alineja 9 postavuva uslov deka Zakonot mora da utvrdi soodvetni za{ titni merki vo smisla na ~lenot 23. Treba da se zabeleì deka za{ titnite merki tuka mora da bidat postrogi otkolku vo drugi slu~ai, poradi toa { to pod rizik se staveni ~uvstvitelni podatoci.

Odredbata se odnesuva na postoeweto na posebno zakonodavstvo koe ja dozvoluva obrabotkata zaradi izvr{ uvawe na javen interes i vo isto vreme go obvrzuva kontrolorot da gi implementira soodvetnite za{ titni merki, no ne zastanuva tuka. Taa, isto taka, ja ovlastuva Direkcijata da mu izdade dozvola na kontrolorot, dozvoluvaj} i mu da obrabotuva ~uvstvitelni podatoci zaradi javen interes. Vo isto vreme, odlukata izdadena od Direkcijata mora da gi utvrdi soodvetnite merki za za{ tita pri obrabotkata za koja{ to stanuva zbor. Ako se zeme predvid principot deka spored zakonot va`nite pra{ awa mora da gi re{ ava zakonodavecot, mora da se pretpostavi deka izdavaweto odluki od strana na Direkcijata kako osnova za obrabotka na ~uvstvitelni podatoci treba da bide ograni~eno na konkretni, isklu~itelni slu~ai koi ne se uredeni so zakon.

^len 9 Mati~niot broj na gra|aninot moè da se obrabotuva samo:

- po prethodna izre~na soglasnost na subjektot na li~ni podatoci;

- za ostvaruvawe na so zakon utvrdeni prava ili obvrski na subjektot na li~ni podatoci ili kontrolorot i

- vo drugi slu~ai utvrdeni so zakon. Mati~niot broj na gra|aninot moè da se ob-

rabotuva pri vr{ ewe na raboti koi se od ne su-vaat na dobivawe kredit, pri naplata na dolg,


| 46 |

osiguruvawe, rentirawe, osnovawe na trgovsko dru{ tvo, vo kreditni raboti, zd rav stvena i socijalna za{ tita, vrabotuvawe i drugi uslugi vo korist na subjektot na li~ni podatoci.

Kontrolorot vodi smetka mati~niot broj na gra|aninot da ne bide nepotrebno vidliv, pe~aten ili prezemen od zbirka na li~ni podatoci.

Edinstveniot mati~en broj na gra|anite (ili EMBG vo Make-donija) e reguliran so poseben zakon – Zakonot za mati~en broj na gra|aninot5. Toa e trinaesetcifren broj koj sodrì nekolku kate-gorii podatoci: data, mesec i godina na ra|awe, mesto na ra|awe i rod, kako i tri brojki koi se dobivaat od navedenite brojki preku algoritam. Zborovite „mati~niot broj na gra|aninot” moè da bi-dat konfuzni poradi toa { to Makedonija ima i mati~ni broevi za stranci koi imaat postojano ìveali{ te vo dràvata6. Ovoj ~len se primenuva i za mati~nite broevi na strancite.

Prviot stav na ovoj ~len ja utvrduva zakonskata osnova za obrabotka na EMBG. Vtoriot stav sluì kako indikator za toa koi bi bile predloènite celi za upotreba na EMBG7. Dvata stava ne se posebni uslovi za obrabotka na EMBG (zakonska os-nova i celi).

Tretiot stav e jasen zatoa { to mu nametnuva obvrska na kon-trolorot da go za{ titi EMBG i da vodi smetka negovata upotreba i objavuvawe da bidat ograni~eni do minimum8.

5 „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 36/926 Tie se zapi{ ani vo li~nite karti na strancite i se razlikuvaat od EMBGna

gra|anite so toa { to imaat nula me|u godinata na ra|awe i kodot za mestoto na ìveewe – no, isto taka, imaat 13 cifri. Site stranci ne dobivaat EMBG – tie treba posebno da go pobaraat toa.

7 DZLP reagira{ e vo mnogu slu~ai na obrabotka na EMBG – naj~estite argumenti so koi se dobiva{ e raspravata bea deka obrabotkata e premnogu obemna i deka tro{ ocite za dopolnitelnite bezbednosni merki preovladuvaat nad pridobivkite od obrabotkata.

8 Sepak, postojat slu~ai vo koi EMBG bil objaven duri i vo dnevni vesnici ili pak vo „Slu`ben vesnik na RM”. Centralniot registar na svojata internet stranica s# u{ te objavuva osnovawe ili likvidacija na trgovski dru{ tva so EMBG na sopstvenicite i na direktorite na dru{ tvata, pri { to tie podatoci se dostapni za sekogo.

| 47 |


Zo{ to e tolku va`na regulativata za upotreba na EMBG? Zatoa { to e „unikaten identifikator” ili broj koj e specifi~en za edno lice i ne postoi nitu edno drugo lice koe ima identi~en broj. Re~isi site bazi na podatoci vo Makedonija koi sodràt li~ni podatoci se gradeni okolu sistemot za EMBG i efektivno prebaruvawe niz tie bazi na podatoci moè da se napravi samo ako se ima to~niot EMBG. Spored toa, EMBG ima potencijal da go olesni prebaruvaweto, no isto taka ima potencijal mnogu da $ na{ teti na privatnosta na subjektot na podatoci.


^len 9-a Odredbite od ovoj zakon se primenuvaat i na obrabotkata na li~nite podatoci preku vr{ ewe na video nadzor, osven ako so drug zakon ne e poinaku predvideno.

Kontrolorot koj vr{ i video nadzor e dolèn da istakne izvestuvawe. Izvestuvaweto mora da bide jasno, vidlivo i istaknato na na~in { to im ovozmoùva na subjektite na li~ni podatoci da se zapoznaat so vr{ eweto na video nadzorot. Izvestuvaweto od stav 2 na ovoj ~len sodrì informacija:

- deka se vr{ i video nadzor;- za imeto na kontrolorot koj go vr{ i video

nadzorot;- za na~inot na koj moè da se dobijat informacii

za toa kade i kolku vreme se ~uvaat snimkite od sistemot za video nadzor.

Subjektot na li~ni podatoci e informiran za obrabotkata na li~nite podatoci soglasno ~lenovite 10 i 11 na ovoj zakon, ako e istaknato izvestuvawe soglasno stavovite 2 i 3 na ovoj ~len.

Kontrolorot moè da vr{ i video nadzor samo na prostorot koj e dovolen za ispolnuvawe na celite za koi e postaven.

Snimkite napraveni pri vr{ ewe na video nadzor se ~uvaat do ispolnuvawe na celite za koi se vr{ i, no ne podolgo od 30 dena, osven ako so drug zakon ne e predviden podolg rok.


| 48 |

Ovoj i slednite dva ~lena se odnesuvaat na videonadzorot9.

Osobeno opasen aspekt na videonadzorot e toa { to doz-voluva prikrien nabquduva~ da go nabquduva odnesuvaweto na drugo lice vo odreden vremenski period, moèbi i bez ne-govo znaewe. Ova go stava nabquduvanoto lice vo inferiorna pozicija zatoa { to ima nedostatok na reciprocitet: liceto e nabquduvano bez da ima mo`nost da vozvrati na isto nivo. So samoto tajno gledawe, nabquduva~ot, koj pak e za{ titen od pogledot na nabquduvaniot, praktikuva odreden vid mo} . Takvata neramnoteà na mo} se sudira so osnovnata ideja za pravi~nost. Spored toa, Zakonot se obiduva da go popravi ova i do odredena mera da gi pomiri poziciite na nabquduva~ot i na nabquduvaniot.

Stavot 1 pojasnuva deka Zakonot za za{ tita na li~nite poda-toci se primenuva i za videonadzor. Videonadzorot, vo smisla na Zakonot, postoi samo ako kamerata postojano slika i ako slikite se obraboteni vo elektronski signali i preneseni ili do ekran koj e nabquduvan od strana na fizi~ko lice ili do sistem koj elektronski go snima postojaniot tek na sliki. Vo najgolem del od slu~aite, kamerata } e bide stacionarna, me|utoa moè da bide i podvi`na (na primer, pri soobra} aen nadzor).

Videonadzorot ne podrazbira deka sistemot raboti bez prestan. Zakonot vaì i ako kamerata se vklu~uva samo za odredeni nastani (na primer, ako nekoj pominuva). Istoto vaì i za sistemi koi ne slikaat so ista frekvencija kako filmskite kameri (okolu 25 sliki vo sekunda), tuku samo na nekolku minuti. Sepak, povremenoto slikawe na digitalni fo-tografii ne se smeta za videonadzor.

Dopolnitelno na ova, kako { to be{ e objasneto pogore, idejata za nadzor zna~i neramnoteà na sila: nabquduvaniot e predmet na okoto na kamerata, nabquduvan od strana na lice ili sistem koj ne e (ili barem ne celosno) vidliv vo prv moment. Imaj} i go predvid ovoj aspekt, se postavuva pra{ aweto dali veb-kamerite spa|aat pod ovaa odredba. Veb-kamerite moàt da se sporedat so „klasi~en” videonadzor s# dodeka elektronskata kamera slika postojano. Ona { to nedostiga e konkretniot aspekt koj pretstavuva neramnoteà na sila. Slikite ne se prenesuvaat do skrien nadgleduva~ ili do sistem { to im e dostapen na ograni~en broj lica, tuku do naj-

9 Poznato i kako CCTV.

| 49 |


demokratskiot internet, pristapen sekomu (s# dodeka toj ili taa ima internet vrska). Pokraj toa, najgolem del od veb-kamerite naj~esto imaat razli~ni celi od onie na klasi~niot videonadzor, so toa { to im nudat na korisnicite na internet da razgleduvaat mesta spored nivniot interes i preferenci, kako na primer vreme, gu`vi na nekoi mesta, itn. Tuka sepak mora da pretpostavime deka Zakonot se odnesuva i na veb-kamerite, { to doveduva do razumni rezultati, kako { to } e bide prika`ano podolu.

Zakonodavecot utvrdil potreba koja bilo forma na vide-onadzor da ja smeta kako obrabotka na li~ni podatoci i so toa go napravil Zakonot primenliv za site slu~ai na video-nadzor. Bez ovaa „pravna fikcija” nema{ e da bide jasno deka vo site slu~ai stanuva zbor za li~ni podatoci. O~igledno e deka slika od liceto na eden poedinec naj~esto } e se smeta za li~en podatok dokolku postoi mo`nost nekoj da go prepoznae. Me|utoa, bez ~lenot 9-a stav 1, situacijata ne bi bila tolku jas-na ako se snimeni drugi elementi od aspektot na toj poedinec (na primer, delovi od oblekata ili izgledot od dale~ina). Za da se dojde do unificirani i razumni rezultati, Zakonot se proglasuva za primenliv vo site slu~ai na videonadzor.

Stavot 1 gi pravi primenlivi odredbite od Zakonot za video-nadzor. Najprvo, ova zna~i deka terminologijata na Zakonot treba da se primenuva za videonadzor. Spored toa, stranata koja e odgov-orna za postavuvaweto na videosistemot e kontrolor na podatoci, a liceto koe sistemot go nadgleduva e subjekt na podatoci. Pokraj toa, vo site slu~ai na videonadzor treba da se po~ituvaat na~elata za obrabotka na podatocite (~len 5). [to se odnesuva do pravnite os-novi za obrabotkata, treba da se ima predvid deka postojat posebni pravila za videonadzor vo slu`beni ili delovni prostorii (vidi podolu, ~len 9-b) i vo stanbeni zgradi (vidi podolu, ~len 9-v). Vo slu~aj koga videosistem } e bide instaliran vo takva sredina, ~le-novite 9-b i 9-v preovladuvaat kako pokonkretni odredbi. Vo site drugi slu~ai, treba da postoi eden od pravnite osnovi za obrabotka na li~nite podatoci, utvrdeni so ~lenot 6 ili so ~lenot 8.

Onamu kade { to videonadzorot e ednakov na obrabotkata na ~uvstvitelni podatoci, se primenuva ~lenot 8. Primer za ova e koga so videokameri se nadgleduva uli~niot vlez na Urgentni-ot centar. Ako kamerata $ pripa|a na bolnicata, toa mo`e da ima osnova vo ~lenot 8 stav 2 alineja 8 (vidi pogore).


| 50 |

Sepak, vo najgolemiot broj slu~ai, ~lenot 6 stav 1 alineja 6 } e bide soodvetna pravna osnova: pravnite interesi na kontrolo rot balansirani nasproti osnovnite prava i slobodi na subje ktot na podatoci. Primenata na ovaa klauzula zna~i praktikuvawe na balansirawe na interesi. Ova osobeno vaì ako se dovedeni vo pra{ awe interesite na kontrolorot, koi se za{ titeni so za-kon (na primer, negoviot imot ili fizi~ki integritet) i ako povredata na pravata na subjektot (nabquduvanoto lice) e mini-malizirana, so toa { to ne se snimaat krupni kadri, tuku { iroki planovi, pa vo toj slu~aj videonadzorot e opravdan. Istoto vaì i za veb-kamerite koi samo prikaùvaat po{ iroki prostran-stva za koi postoi turisti~ki interes i koi nemaat opcija za fokusirawe na odredeni li~nosti. Pravniot interes vo ovoj slu~aj bi bila, na primer, promocijata na turisti~kata oblast. Interesite na nabquduvanite lica nema da preovladuvaat s# do-deka tie samo se pojavuvaat od dale~ina. Sepak, nema preduslov spored koj liceto pod nikakvi uslovi nema da bide prepoznaeno preku videonadzorot ili veb-kamerata.

Stavovite od 2 do 4 se odnesuvaat na izvestuvaweto koe kontrolorot e dolèn da go objavi za da gi izvesti potenci-jalnite subjekti na podatoci za videonadzorot. Formalnite uslovi za takvoto izvestuvawe se utvrdeni so stavovite 2 i 3: treba da bide jasno, vidlivo i javno. Pokraj toa, treba da go sodrì imeto na kontrolorot i na~inot na koj moàt da se do bijat informacii za toa kade i kolku vreme se ~uvaat snim kite od sistemot za videonadzor (ako se ~uvaat). Eden od na~inite za izvestuvawe za tekovniot videonadzor bi bil da se postavi soodveten znak koj sodrì slika ili crte` so kamera, zaedno so imeto na kontrolorot i na~inot na koj moè da se dobijat dopolnitelni informacii. Ova } e se postigne na toj na~in { to na znakot } e se dodade imeto na odgovornoto lice i telefonski broj ili internet adresata kade { to moè da se pobaraat ili da se najdat dopolnitelni informacii.

Treba da se zabeleì deka nepo~ituvaweto na stavot 2 pret-stavuva prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 3.

Stavot 4 pojasnuva deka so davaweto na informaciite opi{ ani pogore, kontrolorot istovremeno gi po~ituva obvr-skite koi rezultiraat od ~lenovite 10 i 11. Spored toa, od kon-trolorot ne se baraat dopolnitelni informacii.

Stavot 5 sodrì konkretna alternativa na na~eloto za pro-

| 51 |


porcionalnost (~len 5 stav 1 alineja 3). Videokamerata moè da go pokriva samo prostorot { to e dovolen za ispolnuvawe na celite za koi e postavena. Na primer, ako sistemot e postaven so cel da se za{ titi privaten imot preku nadgleduvawe na vlezovite i prozorite, toj nema da moè da ja snima celata ulica ili trotoarot. Od druga strana, ako veb-kamerata sluì za turisti~ki celi, taa moè da go prikaùva celiot prostor za koj postoi turisti~ki interes.


Stavot 6 se odnesuva na periodot na zadrùvawe na snim-kite od videonadzorot. Najdolgiot dozvolen period e 30 dena. Po istekot na rokot snimkite mora da bidat izbri{ ani. Vo prak-tikata, golem del od kontrolorite gi ~uvaat snimkite najmnogu edna nedela. Bri{ eweto se pravi so snimawe novi snimki vrz na-jstarite snimki na mediumot za za~uvuvawe (naj~esto hard drajv). Snimkite moàt da se ~uvaat podolgo od 30 dena samo ako toa e predvideno so drugi posebni zakonski odredbi. Ova se odnesuva na snimki koi sodràt sliki od aktivnosti { to bi moèle da bi-dat krivi~ni dela. Za potrebite na obvinitelstvoto, soodvetnite delovi od snimkite mora da se kopiraat na drug medium. Podocna tie moàt da se iskoristat kako dokaz vo konkretniot slu~aj. Periodot na ~uvawe mora da bide vo soglasnost so zakonite { to vaàt vo sektorot, najmnogu vo Zakonot za krivi~nata postapka. Istoto vaì, mutatis mutandis, za koj bilo akt { to moè da pret-stavuva prekr{ ok i da dovede do tu`bi za o{ teta.


^len 9-b Kontrolorot moè da vr{ i video nadzor vo negovite slu`beni ili delovni prostorii ako toa e potrebno za:

- za{ tita na ìvotot ili zdravjeto na lu|eto;- za{ tita na sopstvenosta; - za{ tita na ìvotot i zdravjeto na vrabotenite

poradi prirodata na rabotata ili- obezbeduvawe na kontrola nad vleguvaweto i

izleguvaweto od slu`benite ili delovnite prostorii.

Kontrolorot go ureduva na~inot na vr{ eweto na video nadzor so poseben akt.


| 52 |

Kontrolorot zadolìtelno gi izvestuva vra-botenite za vr{ ewe na video nadzor vo slu`beni ili delovni prostorii.

Zabraneto e vr{ ewe na video nadzor vo garderobi, soblekuvalni, sanitarni ~vorovi, liftovi i drugi sli~ni prostorii.

^lenot 9-b ja regulira upotrebata na videonadzor vo slu`beni ili delovni prostorii. Onamu kade { to sodrì kon-kretni odredbi, ~lenot preovladuva nad ~lenot 9-a. Inaku, s# u{ te se primenuvaat odredbite od ~lenot 9-a. Ova najmnogu se odnesuva na op{ tite normi od Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci koi se navedeni vo ~lenot 9-a stav 1, kako i na kon-kretnite obvrski definirani vo ~lenot 9-a, pred s# na obvrska-ta za izvestuvawe za izveduvaweto na videonadzor, imeto na kon-trolorot i dopolnitelni informacii, vklu~uvaj} i go i vremeto na ~uvawe na snimkite (vidi ~len 9-a stavovi od 2 do 4).

Me|utoa, stavot 1 sodrì konkretni osnovi za zakon-skata obrabotka pri vr{ eweto videonadzor. Poradi toa { to se pokonkretni, tie preovladuvaat nad op{ tata odredba od ~lenot 9-a stav 1 i spored toa gi zamenuvaat op{ tite klauzuli od ~lenot 6 i ~lenot 8. Ona { to ostanuva vaè~ko i mora da se po~ituva se na~elata za za{ tita na li~nite podatoci utvrdeni vo ~lenot 5, poradi toa { to vrz niv ne preovladuvaat drugite odredbi od ~lenot 9-b, nitu pak se otfrlaat.

êtirite alinei vo stavot 1 go dozvoluvaat videonadzorot dokolku toj se vr{ i vo nasoka na ostvaruvawe na slednive celi:

Za{ tita na ìvotot ili zdravjeto na lu|etoSpored ovaa odredba, bi bilo dozvoleno da se instalira

videosistem vo bolnica za da im se ovozmoì na vrabotenite da nadgleduvaat pacient koj leì vo nosilka i ~eka ponatamo{ en tretman vo poseben hodnik koj ne moè direktno da se nadgle-duva od mestoto predvideno za nadgleduvawe, pri { to celta e vedna{ da se alarmiraat vrabotenite za kakva bilo neregular-nost { to bi moèla da go zagrozi zdravjeto na pacientot (na primer, ako postoi opasnost deka pacientot } e padne od nosilka-ta). Sepak, treba da se zabeleì deka odredbata go dozvoluva postavuvaweto videosistemi, no samo vo konkretni uslovi, koga postoi neposredna opasnost po ìvotot i zdravjeto na lu|eto. Odredbata ne bi go dozvolila redovnoto nadgleduvawe na koj bilo prostor vo bolnicata ili vo zdravstvenata ustanova.

| 53 |


Za{ tita na sopstvenostaOvaa alineja go dozvoluva postavuvaweto videosistemi

dokolku tie se postavuvaat so namera da se spre~i kra`ba ili drug vid zloupotreba na ne~ija sopstvenost ili ako tie, vo najmala raka, bi pomognale vo otkrivaweto na takvite krimi-nalni aktivnosti. Vo smisla na ~lenot 5, takviot videonadzor ne smee da bide preobemen. Pokraj konkretnite ograni~uvawa utvrdeni so stavot 4, na~eloto za proporcionalnost gi spre~uva rabotodavcite da implementiraat sloèn sistem za videonad-zor, koj postojano } e gi nadgleduva vrabotenite.

Ovaa odredba, isto taka, bi go opravdala videonadzorot vo prodavnicite i vo trgovskite centri.

Za{ tita na ìvotot i zdravjeto na vrabotenite poradi prirodata na rabotata

Dobrata koi{ to se { titat vo ovoj slu~aj ne se ìvotot i zdravjeto na poedinecot, tuku ìvotot i zdravjeto na vrabote-nite. Primer za toa e kancelarija { to e odgovorna za odobru-vawe (i odbivawe) na barawa za socijalna pomo{ . Dokolku iskustvoto pokaàlo deka vrabotenite vo takva kancelarija bi moèle da bidat meta na napadi od strana na isfrustrirani barateli, videonadzorot bi bil sosema opravdan.

Kontrola na pristapot do slu`benite ili delovnite prostorii Edna od naj~estite upotrebi na videonadzorot e kontrolata

na pristapot do odredeni zgradi. Tuka, videosistemite de-lumno go zamenuvaat vratarot, dozvoluvaj} i nadzor nad lu|eto koi vleguvaat vo zgradata. Dokolku ovie se snimat, moè da se proveri koj vlegol niz vratata vo odredeno vreme.

Stavot 2 go obvrzuva kontrolorot so poseben akt da go regu-lira izvr{ uvaweto na videonadzorot. Spored toa, ne e dovolno samo da se postavat kamerite, tuku e potreben i praven akt so koj } e se utvrdi deka tie } e bidat postaveni, mestoto na koe{ to } e se koristat, prostorot vrz koj } e se vr{ i nadzor, nivnata cel i zakonskata osnova spored koja se postaveni.

Stavot 3 ja utvrduva obvrskata za zadolìtelno izves-tuvawe na vrabotenite za postoeweto na videonadzor. Nor-mata ne otstapuva od op{ tata obvrska za izvestuvawe spored ~lenot 9-a stavovi 2 i 3. Naprotiv, taa ja dopolnuva obvrskata so dopolnitelno izvestuvawe na vrabotenite za konkretnite prostorii { to } e bidat pod nadzor. Ova vaì nezavisno od konkretnata cel na merkata i pravnata osnova na koja se po-


| 54 |

vikuva. Obvrskata dopolnitelno da se izvestat vrabotenite treba da zna~i deka tie treba da bidat izvesteni na poinakov na~in, a ne samo da se poso~i na op{ toto izvestuvawe (vidi pogore ~len 9-a stavovi 2 i 3). Spored toa, informacijata za vrabotenite mora da bide dadena ili pismeno, ili za vreme na kolegium na koj se prisutni site vraboteni.

Stavot 4 go implementira na~eloto za proporcionalnost (~len 5 stav 1 alineja 3) so isklu~uvaweto od videonadzor na onie lokacii koi se osobeno ~uvstvitelni vo odnos na pri-vatnosta. Iako za mestata navedeni vo Zakonot ima apsolutna zabrana za postavuvawe videonadzor, spisokot ne e kone~en. Spored toa, Direkcijata i sudovite moàt da utvrdat koi drugi prostorii se od sli~en karakter za da moàt i tamu da go za-branat videonadzorot.

Treba da se zabeleì deka nepo~ituvaweto na ovoj ~len pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 6.

^len 9-v Za vr{ ewe na video nadzor vo stanbeni zgradi potrebna e soglasnost od site sopstvenici na stanovite.

Zabraneto e prenesuvawe na snimkite od video nadzorot vo stanbenite zgradi preku kabelska televizija (javna ili interna mreà), preku internet ili drugi elektronski sredstva za prenos na podatoci.

Zabraneto e snimawe na vlezovi na indi vi du-alni stanovi na drugi sopstvenici.

^lenot 9-v sodrì dopolnitelni konkretni odredbi za videonadzor vo stanbeni zgradi. Povtorno, kako i vo ~lenot 9-b, ovie odredbi preovladuvaat samo koga se pokonkretni od ~lenot 9-a.

Odredbata go koristi terminot „sopstvenik na stanot”. Na prv pogled moè da se sfati deka ova se odnesuva na pravata na sop-stvenost na stanot. Me|utoa, treba da se ima na um deka Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci treba da se tolkuva na toj na~in { to } e se ima predvid ~lenot 1 od Zakonot. Zakonot ima za cel da go { titi „osobeno pravoto na privatnost vo vrska so obrabotkata na li~nite podatoci”. Pravoto na privatnost ne e ograni~eno na

| 55 |


pravnata sopstvenost na stanot. Okolnostite { to se reguliraat so ovoj ~len se odnesuvaat na privatnosta na lu|eto koi ìveat vo stanovite, nezavisno od toa dali se zakonski sopstvenici na stanot ili go naseluvaat po osnova na drugi prava, kako na pri-mer onie izvedeni od dogovor za zakup. Dokolku terminot „sop-stvenik na stanot” be{ e sfaten vo ograni~ena smisla, aludiraj} i samo na zakonskiot sopstvenik na stanot, } e bea zanemareni pra-vata na drugite stanari, koi } e bea isklu~eni od ostvaruvaweto na nivnite prava, preku davawe ili vozdrùvawe soglasnost. U{ te poproblemati~no } e be{ e toa { to sopstvenicite } e bea vo sostojba da gi utvrduvaat pravata na privatnost na drugite sta-nari, na primer da se soglasat na videonadzor na koj stanarite se sprotistavuvaat. Ne moè da se pretpostavi deka Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci ima namera da gi ograni~uva pra-vata na prvata grupa. Spored toa, imaj} i go predvid ~lenot 1 od Zakonot, terminot sopstvenik na stanot mora da se sfati na na~in { to vklu~uva koe bilo lice koe po odredena pravna osnova ̀ ivee vo eden stan odredeno vreme (zna~i ne samo nekolku dena). Toa moè da bide zakupec na stanot ili samiot sopstvenik na stanot.

Spored stavot 1, koga stanuva zbor za stanbeni zgradi, edinstvenata pravna osnova za postavuvawe videonadzor e soglasnosta od site sopstvenici na stan (vo smislata objasneta pogore). Zakonot se primenuva za koja bilo zgrada vo koja ima pove} e od eden stan. Tuka se podrazbira deka odredbata vaì samo za video kameri koi nadgleduvaat prostorii dostapni na site stanari. Postavuvaweto videonadzor vnatre vo stanot ne vleguva vo ramkite na ovaa odredba.

Stavot 2 moè da se tolkuva kako za{ tita za stanarite i na posetitelite na stanbenite zgradi. Normata go zabranuva prenesuvaweto na sliki dobieni preku videonadzor spored stavot 1, bez razlika na toa koi tehni~ki sredstva se upotrebe-ni. Spored toa, koja bilo forma na objavuvawe na takvi sliki za po{ irokata javnost ili za grupa so neutvrden broj ~lenovi e zabraneta. Zabranata ne se odnesuva na prenesuvaweto na elek tronski signali dobieni od videonadzorot na stanbenite zgradi do edinstveniot poedine~en korisnik, kako { to e prav-noto lice za obezbeduvawe.

Stavot 3 pojasnuva deka kamerite vo hodnicite na stan-benite zgradi ne smeat da bidat naso~eni kon vlezovite na stanovite na sopstvenicite. Ovde povtorno normata gi { titi samite stanari i terminot treba da bide sfaten vo smislata


| 56 |

opi{ ana pogore i da gi vklu~uva zakupcite na stanovite i drugite dolgoro~no vseleni stanari koi ìveat tamu spored soodvetna pravna osnova. Duri i koga sopstvenikot na stanot mu dal soglasnost na sopstvenikot na stanot do nego da vr{ i nadzor vrz posebniot vlez na stanot na prvospomenatiot sop-stvenik, takviot videonadzor i natamu e zabranet. Tuka se po-drazbira deka sopstvenikot moè da postavi kamera koja vr{ i nadzor vrz negovata vlezna vrata, s# dodeka taa ne snima drugi zaedni~ki prostorii na zgradata.

Treba da se zabeleì deka nepo~ituvaweto na ovoj ~len pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 7.

| 57 |

IV. PRAVA NA SUBJEKTOT NA LI^NI PODATOCI

^len 10 Koga podatocite se pribiraat od subjektot na li~ni podatoci toj mora da bide informiran za:

- identitetot na kontrolorot i negoviot pretstavnik vo Republika Makedonija, ako go ima;

- celite na obrabotkata;- korisnicite ili kategoriite na korisnici na

li~nite podatoci;- zadol`itelnosta na davawata na odgovorite na

pra{ awata; - mo`nite posledici ako ne se dade odgovor i- postoeweto na pravo na pristap i pravo na

ispravka na negovite li~ni podatoci. Kontrolorot ne go informira subjektot na

li~ni podatoci ako toj ve} e e zapoznaen so rabotite navedeni vo stav 1 alinei od 1 do 6 na ovoj ~len.

Stav 1:Ovaa odredba go obvrzuva kontrolorot da go izvesti sub-

jektot na podatoci za odredeni detali dokolku podatocite se pribiraat direktno od subjektot. Celta e da se postigne transparentnost za subjektot na podatoci. Taka, toj } e bide vo sostojba soodvetno da reagira na baraweto i realno da pro-ceni kakvi posledici mo`at da proizlezat od sobiraweto i od natamo{ nata obrabotka. Spored toa, informacijata mora da bide dadena pred pribiraweto na podatocite.


| 58 |

Kontrolorot mora da ja po~ituva ovaa obvrska i na svoja ini cijativa da mu gi dade soodvetnite informacii na subjek-tot na podatoci, bez toj da go pobara toa. Zakonot ne ja utvrduva konkretnata postapka za izvestuvaweto. Spored toa, dovolno e informacijata da se dade usno. Sepak, ako se zeme predvid faktorot dokaùvawe, prepora~livo e informacijata da se dade pismeno. Dokolku se bara soglasnost od subjektot na po-datoci, od nego moè da se pobara da se potpi{ e na stranicata { to ja sodrì informacijata. Vo toj slu~aj } e treba da mu bide dadena kopija za da moè da prepro~ita za { to bil izvesten i na { to se soglasil. Ako podatocite se sobrani preku internet, treba da se otvori informativen prozorec pred stranicata na koja } e se popolnuvaat podatocite. Pokraj toa, treba da postoi opcija korisnikot i natamu da ima pristap do takvite tekstovi so informacii, { to moè da se postigne, na primer, so obez-beduvawe poseben prostor { to } e gi sodrì site podatoci vo odnos na za{ titata na podatocite.

alineja 1: Identitetot na kontrolorot i negoviot pretstavnikTuka treba da se dadat osnovni podatoci. Ova gi vklu~uva

imeto na pravnoto ili fizi~koto lice, slu`benata adresa { to moè da se koristi za dostavuvawe slu`beni dokumenti, kako { to se pokanite za sud. Podatocite za adresata mora da bi-dat takvi { to } e mu dozvolat na subjektot da gi ostvari svoite prava vo odnos na kontrolorot. Se prepora~uva da se dade i adresa od elektronska po{ ta, kako i telefonski broj, za da se ovozmoì polesna komunikacija.

alineja 2: Celite na obrabotkataKako { to e objasneto pogore, vo ~lenot 5, na~eloto za

ograni~uvawe na celite e glaven koncept vo Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci. Spored toa, subjektot } e bide izvesten za predvidenite celi na obrabotkata na negovite podatoci. Ova e istata cel so koja e ograni~ena natamo{ nata obrabotka na podatocite, spored vtoroto na~elo od ~lenot 5.

alineja 3: Korisnici ili kategorii korisnici na li~nite podatociêstopati, otkrivaweto na podatocite e operacija na obrabot-

ka { to gi snosi najgolemite rizici za li~nite podatoci. Za da moè subjektot na podatoci da go proceni rizikot, kako i posle-dicite od otkrivaweto na podatocite, toj mora da bide izvesten

| 59 |

| IV. Prava na subjektot na li~ni podatoci |

za korisnicite ili za kategoriite korisnici. Ako odredeni korisnici moàt da se predvidat koga se sobiraat podatocite, tie mora da bidat imenuvani. Inaku, subjektot na podatoci mora da bide izvesten za kategoriite korisnici. Takvi kategorii se, na primer, „regionalnite policiski slu`bi” ili „kreditnite agencii”. Treba da se ima predvid deka informacijata ne moè da sluì kako zamena za pravna osnova za obrabotka, a osobeno ne kako soglasnost. Da se izvesti subjekotot ne e isto so toa da se dobie negova soglasnost. Soodvetnata informacija e samo eden aspekt na informiranata soglasnost. Drugiot neophoden element e soodvetna izjava na subjektot na podatoci deka se soglasuva so takvata obrabotka.

alineja 4 i 5: Zadolìtelen ili svoevolen karakter na odgo-vorite i posledicite dokolku ne se dade odgovor

Ovaa informacija mu ovozmoùva na subjektot na podatoci da re{ i koi pra{ awa mora da gi odgovori i koi podatoci moè da gi zadrì za sebe. Dràvnite organi koi sobiraat infor-macii mora da gi navedat pravnite osnovi, kako { to e zakonot ili koj bilo drug praven akt, { to go obvrzuvaat subjektot da odgovori.

Principielno, najgolem del od barawata na podatoci vo privatniot sektor ne podrazbiraat zadolìtelnost, tuku se davaat svoevolno. Sepak, neodgovaraweto na pra{ awata moè da ima negativni posledici za subjektot na podatoci, za koi toj mora da bide izvesten.

Informacijata e osobeno va`na ako sobiraweto e na nekoj na~in dvosmisleno. Vo nekoi slu~ai, sobiraweto na del od po-datocite moè da bide neophodno, na primer za potpi{ uvawe do govor, dodeka drugite podatoci se pobarani za dopolnitelni celi (kako { to e marketing-istraùvawe). Vo takov slu~aj, subjek-tot na podatoci mora da bide informiran deka neodgo varaweto } e dovede do propa|awe na dogovorot, dodeka odbivaweto da se odgovorat pra{ awata za marketing-istraùvaweto nema da ima vlijanie vrz sklu~uvaweto na dogovorot.

alineja 6: Pravo na pristap i pravo na ispravka na podatociteSubjektot na podatoci mora da bide izvesten za pravata { to

mu se garantirani so ~lenovite 12 i 14 od ovoj zakon. Ne bi bilo dovolno samo da se spomene terminot pravo na pristap ili pravo na ispravka. Namesto toa, potencijalnite subjekti


| 60 |

na podatoci treba na razbirliv na~in da bidat izvesteni { to podrazbiraat tie prava i pod koi uslovi moàt da se prak-tikuvaat. Tuka povtorno se javuva pismenata forma, kako naj-soodvetna za izvestuvawe spored ovoj ~len, pa zatoa e najdobro ovie informacii da se dadat pismeno.

Stav 2: Obvrskata e suspendirana ako subjektot na podatoci ve} e

ja ima informacijata. Sepak, vo praktikata potpiraweto na prethodnoto informirawe na subjektot na podatoci moè da bide problemati~no. Kontrolorot moè da go izostavi izves-tuvaweto samo vo onie slu~ai kade { to moè so sigurnost da se kaè deka informaciite ve} e mu bile dadeni na subjektot na podatoci. Inaku, kontrolorot bi ja ignoriral zakonskata obvrska i so toa bi stanal podloèn na kazna za prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 8. Stavot 2 moè da se primeni, na primer, vo situacija koga edniot deloven partner moè da se potpre na prethodno dadenata informacija od strana na drugo lice, za{ to toa drugo lice ima obvrska kon prviot part-ner da go izvesti subjektot na podatoci.

^len 11 Koga podatocite ne se pribiraat od subjektot na li~ni podatoci, kontrolorot vo vremeto na evidentirawe na li~nite podatoci, a ako e predvideno li~nite podatoci da bidat otkrieni na treto lice najdocna do momentot koga podatocite prvpat se otkrieni, mora da go informira subjektot na li~ni podatoci, za:

- identitetot na kontrolorot i negoviot pret-stav nik vo Republika Makedonija, ako go ima;

- celite na obrabotkata; - kategoriite na podatoci;- korisnicite ili kategoriite na korisnici na

li~nite podatoci i - postoeweto na pravo na pristap i pravo na

ispravka na podatocite { to se odnesuvaat na subjektot na li~ni podatoci.

Kontrolorot ne go informira subjektot na li~ni podatoci ako toj ve} e e zapoznaen so rabotite navedeni vo stav 1 alinei od 1 do 5 na ovoj ~len.

| 61 |


Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, kontrolorot ne go informira subjektot na li~ni podatoci, za obrabotuvawe na li~nite podatoci za istoriski, nau~ni ili statisti~ki celi, ako:

- istoto e nevozmo`no ili bara nesrazmeren napor ili tro{ oci; ili

- sobiraweto odnosno otkrivaweto na li~nite podatoci e utvrdeno so zakon.

Stav 1:Za razlika od prethodniot ~len, ovaa odredba se odnesuva

na situacija kade { to podatocite ne se pribiraat od subjektot na podatoci, tuku od drug izvor. Tuka e u{ te pova`no izvestu-vaweto na subjektot na podatoci za sobiraweto na podatocite i za obrabotkata koja{ to sleduva, zatoa { to subjektot na po-datoci moè poinaku da ne sfati deka negovite podatoci } e bidat obraboteni i deka od toa moàt da proizlezat odredeni posledici ili rizici.

Interesno e deka odredbata utvrduva dva razli~ni momenta vo koi treba da se slu~i izvestuvaweto na subjektot na poda-toci. Dokolku pri sobiraweto na podatocite e ve} e poznato deka postoi namera tie da mu bidat otkrieni na treto lice, kontrolorot moè da go odloì izvestuvaweto na subjektot na podatoci dodeka ne dojde vreme podatocite da mu bidat otkrieni na treto lice. Subjektot mora da bide izvesten vo isto vreme koga se slu~uva otkrivaweto. Treba da se zabeleì deka vo ovie okolnosti vsu{ nost stanuva zbor za sinxir od tri lica (prviot kontrolor A mu otkril na vtoriot kontrolor B, koj pak e pred otkrivawe na tretoto lice V). Spored ~lenot 11 stav 1, B mora da go izvesti subjektot na podatoci, „najdocna do momentot koga podatocite prvpat mu se otkrieni na V”, deka B gi dobil podatocite od A i deka tie mu se otkrivaat na V. Spored Zakonot, ne e neophodno da se izvesti subjektot pred otkrivaweto na V.

Eve eden primer { to ja objasnuva prakti~nata implementa-cija na ovaa odredba: Bankata (kontrolorot A) gi sobira i gi obrabotuva li~nite podatoci na klientite na koi im odobrila kredit (subjekti na podatoci). Bankata moè da re{ i da go pro-dade dolgot na druga finansiska institucija (kontrolor B), na primer so posredni{ tvo. Vo ovoj slu~aj, finansiskata instituci-ja ne gi sobira li~nite podatoci od subjektite na podatocite.


| 62 |

Dokolku postoi potreba finansiskata institucija (kontrolor B) da gi otkrie li~nite podatoci na treto lice, toga{ finan-siskata institucija (kontrolorot B) treba da go izvesti subjek-tot na podatoci ne podocna od prvobitnoto otkrivawe na poda-tocite za identitetot na tretoto lice i na negoviot pretstavnik vo Republika Makedonija, ako postoi takov, kako i za celite na obrabotkata, kategoriite na podatoci, korisnicite ili katego-riite korisnici na podatocite, kako i za postoeweto na pravoto na pristap i pravoto na ispravka na negovite podatoci.

Ako ne e predvideno podatocite da im bidat otkrieni na ponatamo{ nite korisnici, kontrolorot treba da go izvesti subjektot na podatoci u{ te koga prvpat gi pribeleùva ili gi ~uva podatocite. Takvoto ~uvawe moè da bide za~uvuvawe na elektronsko dosie ili dodavawe list na pe~ateno dosie (ako vo primerot pogore B nema namera da mu gi otkrie podatocite na V, toj treba za ova da go izvesti subjektot na podatoci po-rano, t.e. toga{ koga mu gi ~uva podatocite.

Vo ovoj del Zakonot moè da se iskritikuva zatoa { to vo poopasniot slu~aj na natamo{ no otkrivawe predviduva zadoc-neto izvestuvawe na subjektot na podatoci, dodeka vo pomalku rizi~niot slu~aj na neotkrivawe e predvideno izvestuvaweto da se izvr{ i porano. Pokraj toa, bidej} i izvestuvaweto vo prviot slu~aj ne mora da bide izvr{ eno pred otkrivaweto, mo`no e sub-jektot na podatoci da ne e vo mo`nost da go spre~i otkrivaweto so koe ne se soglasuva. Tuka treba da se naglasi deka isto kako i vo slu~ajot so ~lenot 10, izvestuvaweto ne moè da ja zameni pravnata osnova za obrabotka. Izvestuvaweto na subjektot na podatoci e samo proceduralna obvrska koja ima za cel subjektot da znae za distribucijata na negovite podatoci.

Izvestuvaweto za subjektot na podatoci treba da gi sodrì istite detali dadeni vo ~lenot 10, so toa { to treba da se vklu~at i kategoriite podatoci. Ova e neophodno poradi toa { to vo slu~aj na pribirawe od drug izvor, subjektot ne e svesen za niv, kako { to e slu~ajot koga e direktno vklu~en, na primer pri popolnu-vawe pra{ alnik. Kategoriite podatoci se op{ ti nazivi za poda-tocite za koi stanuva zbor. Takvi kategorii se, na primer, „ime”, „vozrast”, „adresa”, „zanimawe”, no ne i konkretnite specifiki za subjektot na podatoci. Od druga strana, sosema se podrazbira deka vo slu~aj na pribirawe podatoci od treto lice kategorijata za svoevolen ili prinuden odgovor e sosema nepotrebna.

| 63 |


Kako i kaj ~lenot 10, i ovde izvestuvaweto moè da bide izostaveno dokolku subjektot na podatoci ve} e ja ima infor-macijata, pa vaàt istite komentari dadeni za ~lenot 10.

Stav 2:Stavot 2 privilegira odredeni operacii na obrabotka koi

imaat istoriski, statisti~ki i nau~ni celi. Kontrolorot moè da ne go izvesti subjektot na podatoci vo slednive slu~ai:

- Koga izvestuvaweto na subjektot na podatoci e nevozmo`no, odnosno koga kontrolorot ne ~uva informacii za adresata na koja bi moèl da go kontaktira subjektot na podatoci.

Vo ovoj slu~aj, toj ne e obvrzan da doznae kako da najde podatoci za kontakt-adresa. Ako obrabotkata e neophodna za celite dadeni pogore, izvestuvaweto na subjektot na podatoci moè da se izostavi. Spored op{ tata maksima na Zakonot deka „nevozmo`noto nikoga{ ne e obvrska” (impossiblium nulla est obligatio), moè da se pretpostavi deka i vo slu~aj na operacii na obrabotka ~ii{ to celi se razlikuvaat od onie navedeni vo stavot 2, a ne postoi mo`nost da se kontaktiraat subjektite na podatocite, obvrskata tie da bidat izvesteni spored ~len 11 prestanuva da vaì.

- Izvestuvaweto na subjektite na podatocite bara nesrazmeren napor.

Proporcionalnosta vo ovoj slu~aj ne se odnesuva samo na pote{ kotiite i tro{ ocite { to bi proizlegle od kontakti-raweto i izvestuvaweto na subjektite na podatoci. Treba, isto taka, da se zemat predvid i predvidenite operacii na obrabotka i kategoriite podatoci. Na primer, dokolku poda-tocite za op{ toto potro{ uva~ko odnesuvawe se koristat samo za statisti~ki celi, od strana na subjekt koj ima dobra i funk-cionalna IT-za{ tita, rizicite za subjektite na podatoci se relativno niski. Slu~ajot bi bil poinakov dokolku se raboti za nau~no istraùvawe na poleto na podatoci od zdravstvoto, kade { to razli~ni u~esnici se vklu~eni vo poseduvaweto na podatocite. Ako postoi somnevawe kaj kontrolorot, toj treba da se obrati do i da pobara sovet od Direkcijata.

- Sobiraweto ili otkrivaweto e utvrdeno so zakon.

Ako postoi zakonska odredba ili drug praven akt spored koj kontrolorot e dolèn da izvr{ i odredena obrabotka na


| 64 |

podatoci, povtorno se suspendira obvrskata za izvestuvawe. Logikata e deka vo takvi slu~ai subjektot na podatoci moè da doznae od Zakonot deka takvata operacija na obrabotka e pred izvr{ uvawe.10

Treba da se zabeleì deka kako i kaj prethodniot ~len, nepo~ituvaweto na ovaa odredba pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 8.

^len 12 Subjektot na li~ni podatoci moè da pobara od kontrolorot da go informira:

- dali se vr{ i obrabotka na negovite li~ni podatoci;

- za celite i pravnata osnova na obrabotkata na li~nite podatoci i korisnicite ili kategoriite na korisnici na koi im se otkrivaat li~nite podatoci;

- za li~nite podatoci vo vrska so subjektot na li~ni podatoci i izvorot na podatoci;

- za logikata na avtomatizirana obrabotka, vo slu~aj na odluka donesena vrz avtomatska obrabotka, koja ima vlijanie vrz subjektot na li~ni podatoci.

Kontrolorot e dolèn da odgovori na subjektot na li~ni podatoci od stav 1 na ovoj ~len, vo rok od 15 dena od denot na priemot na baraweto.

Koga kontrolorot odgovoril na baraweto na subjektot na li~ni podatoci od stav 1 na ovoj ~len, nema obvrska povtorno da odgovori na isto ili sli~no barawe na toj subjekt, ako vo me|uvreme nema promeni vo negovite li~ni podatoci, osven ako izminale { est meseci od denot na dostavuvaweto na prethodnoto barawe do novoto barawe.

10 Formulacijata po ova pra{ awe vo Direktivata e malku poinakva, so toa { to statistikite i sli~nite podatoci se spomenuvaat samo kako primeri. Kako posledica na toa, vo Direktivata osloboduvaweto od obvrskata za izvestuvawe moè da se primeni kaj site operacii za obrabotka utvrdeni so zakon, a ne samo kaj onie { to se izveduvaat so statisti~ki, istoriski i nau~ni celi. Treba da se razmisli dali Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci treba da se tolkuva vo soglasnost so Direktivata. Inaku, ne bi ostanale mnogu slu~ai za koi moè da se primeni olesnuvaweto.

| 65 |


Stav 1:Verojatno najva`noto pravo na subjektot na podatoci e pra-

voto na pristap do sopstvenite podatoci, onaka kako { to e utvrdeno so ~len 12. Tuka povtorno stanuva zbor za transpa-rentnost: na subjektot na podatoci treba da mu se ovozmoì da doznae za tekovnite operacii na obrabotka koi gi vklu~uvaat negovite podatoci i mo`nite rizici { to bi proizlegle od niv.

Alineja 1:Za razlika od konstalacijata opi{ ana vo ~lenovite 10 i 11,

ovde subjektot na podatoci treba da bide svesen (ili barem da se somneva) deka odreden kontrolor gi obrabotuva negovite po-datoci. Ako subjektot na podatoci mu pristapi na nekoj za koj pretpostavuva deka e kontrolor, vtoriot ima obvrska da odgovori na baraweto i da go izvesti subjektot na podatoci za detalite opi{ ani vo stavot 1. Dokolku onoj do koj e adresirano takvoto barawe ne obrabotuva li~ni podatoci na subjektot–baratel, toj treba soodvetno da go izvesti subjektot na podatoci (iako, strikt-no gledano, toj moè da ne e kontrolor, vo smisla na Zakonot).

Alineja 2:Detalite za koi treba da bide izvesten subjektot na podato-

ci, spored ovaa alineja, soodvetstvuvaat so onie spomenati vo ~lenovite 10 i 11. Tuka povtorno vaì deka ako korisnicite na otkrivaweto na podatocite moàt da bidat identifikuvani, tie mora da mu bidat navedeni na subjektot–baratel. Ova vaì za onie otkrivawa { to se slu~ile pred da se dobie baraweto. Poedine~nite korisnici na predvidenite otkrivawa treba da bidat navedeni, dokolku se ve} e poznati. Vo sprotivno, } e bide dovolno da se navedat kategoriite korisnici.

Alineja 3:Za razlika od ~lenot 11, tuka treba da se navedat konkretnite

podatoci za subjektot–baratel. Spored toa, ne bi bilo dovolno da se navedat samo kategoriite podatoci kako „ime”, „adresa”, „zanimawe”, tuku i podatoci { to se odnesuvaat na subjektot na podatoci: ime: „Jovan Jovanovski”, adresa: „ul. Partizanski odredi br.15”, zanimawe: „vodovodxija”. Namerata e na subjek-tot na podatoci da mu se dade mo`nost da pobara ispravka ili aùrirawe na podatocite, dokolku ima potreba za toa.

Pokraj toa, treba da se otkrie izvorot na podatocite. Za da moè da go po~ituva ova barawe, kontrolorot mora da gi pribeleùva i izvorite na podatoci.


| 66 |

Alineja 4:Vo konkretniot slu~aj na avtomatizirano donesuvawe odluki

(vidi podolu ~len 22), na subjektot na podatoci treba da mu se objas-ni i logikata na avtomatiziranata obrabotka. „Logikata” ne treba da se sfa} a kako premnogu tehni~ka. Ona e { to e va`no e da mu se ovozmoì na subjektot na podatoci da razbere kako funkcionira sistemot. Ova, vo najgolem del, gi vklu~uva vleznite faktori za avtomatizirano odlu~uvawe, kako i u~estvoto na razli~nite fak-tori pri odlu~uvaweto. Informacijata ne smee da bide dadena vo informati~ki àrgon, tuku na jazik razbirliv za prose~en ~ovek.

Stav 2:Ovaa odredba go obvrzuva kontrolorot da odgovori na

baraweto vo rok od 15 dena od denot na priemot na barawe-to. Poradi toa { to Zakonot naveduva „denovi”, a ne „rabotni denovi”, sabotite, nedelite i dràvnite praznici isto taka se vklu~eni vo ovoj period. Rokot od 15 dena e ispo~ituvan ako odgovorot e ispraten na posledniot den od rokot. Doc-neweto vo po{ tenskata dostava ne vleguva vo odgovornosta na kontrolorot. Nepo~ituvaweto na ovaa obvrska pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 9.

Pristapot mora da bide obezbeden bez pari~en nadomest (vidi ~len 20).

Zakonot ne kaùva ni{ to za na~inot na koj } e mu se dade infor-macijata na subjektot na podatoci. Sepak, moè da se pretpostavi deka pismenoto podnesuvawe na informacijata (vo pismo do sub-jektot na podatoci) e najsoodvetniot na~in, osobeno koga adresa-ta na subjektot na podatoci e me|u podatocite { to gi obrabotuva kontrolorot, pra} aweto na odgovorot na taa adresa dava odredena sigurnost deka odgovorot } e go dobie vistinskoto lice, a ne ne-koj koj samo tvrdel deka e subjekt na podatoci. Na baraweto za pristap ne treba da se odgovara telefonski i namesto toa od ba-ratelot treba da se pobara pismeno barawe. Dokolku pristigne takvo barawe, kontrolorot treba da proveri dali e potpi{ ano, a ako ima ve} e ima potpis od subjektot, da proveri dali potpisite se isti. Ako s# u{ te postoi somne` vo avtenti~nosta na baraweto, od subjektot na podatoci treba da se pobara da dade informacija koja kontrolorot ja drì, a se smeta za relativno isklu~itelna informacija koja bi ja znael samo subjektot na podatoci i even-tualno negovite najbliski.

| 67 |


Isto taka, treba da se vnimava dokolku baraweto se obrabotu-va preku internet. Tuka treba da se pobara elektronski potpis, kako zamena za potpis na hartija, vo soglasnost so propisite za podatocite vo elektronski oblik i elektronskite potpisi. Ako takvite proceduri se neprimenlivi, povtorno od subjektot na podatoci treba da se pobara dopolnitelna ekskluzivna infor-macija za da se utvrdi deka stanuva zbor za vistinskoto lice pred da mu se dade odgovorot. Koga podatocite se ispra} aat vo soglasnost so stav 1 preku elektronska po{ ta, tie treba da bidat kriptirani.

Druga mo`nost za kontrolorot e da obezbedi internet pristap do bazata na podatoci, so { to subjektot na podatoci } e mo`e da si gi proveri podatocite vo koe bilo vreme. Ova bi se izvelo na toj na~in { to subjektot na podatoci ima posebno korisni~ko ime i lozinka, so koi ima pristap do podatocite. Za da se garantira deka korisni~kite imiwa i lozinkite se posebni za sekoj sub-jekt na podatoci, treba ili tie samite da si gi sozdadat, ili pak kontrolorot da im dade korisni~ko ime i lozinka, no samiot sistem da gi prinudi samite da ja smenat lozinkata. Pokraj toa, treba da se implementiraat soodvetni za{ titni merki spored ~len 23 za da se spre~i neovlasten pristap do bazata na poda-toci. Ako takviot sistem e postaven, mora da se pretpostavi deka kontrolorot celosno gi ispolnil obvrskite spored ~lenot 12. Soglasno so toa, vo najgolemiot del slu~ai nema da ima potreba da se dade odgovor na baraweto, tuku samo podatocite za pristap do bazata na podatoci. Ispra} aweto pismen odgovor } e bide neop-hodno samo vo posebni slu~ai, kako na primer koga subjektot na podatoci tvrdi deka nema pristap do internet.

Stav 3:Stav 3 sodr`i poproceduralni odredbi. Kontrolorot ne e

obvrzan da odgovori na vtoro barawe za pristap od strana na istiot subjekt na podatoci vo period od { est meseci, osven ako vo me|uvreme ne se izmeneti li~nite podatoci. Promena tuka zna~i deka ima pove} e, pomalku ili razli~ni podatoci od vremeto na prvoto barawe, pri { to samoto koristewe na postoe~kite podatoci bez nivna promena ne bi bilo prome-na vo zna~eweto na Zakonot. Sepak, ako postoe~kite podatoci bile iskoristeni za sozdavawe dopolnitelni informacii, toa bi zna~elo promena na podatocite za koi{ to stanuva zbor. Na primer, vo vremeto na prvoto barawe, baraweto podneseno od strana na subjektot bilo vo proces, a ~etiri


| 68 |

meseci potoa, baraweto bilo obraboteno i odobreno. Odobru-vaweto na baraweto pretstavuva nov podatok i, spored toa, na baraweto mora da se odgovori. Po istekuvaweto na rokot od { est meseci, na baraweto mora da se odgovori vo sekoj slu~aj. Nepo~ituvaweto na ovaa odredba pretstavuva prekr{ ok (~len 49 stav 1 to~ka 10).

^len 13 Koga li~nite podatoci se obrabotuvaat vo soglasnost so ~len 6 stav 1 alinei 5 i 6 na ovoj zakon subjektot na li~ni podatoci ima pravo da pobara zapirawe na obrabotkata na negovite li~ni podatoci.

Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len, ako baraweto e osnovano, kontrolorot e dolèn da ja zapre ponatamo{ nata obrabotka na li~nite podatoci.

Ovaa odredba go sodrì pravoto na prigovor za tekovnata obrabotka na li~nite podatoci vo odredeni slu~ai, so { to se prekinuva obrabotkata. Ova se zasnova na konceptot deka kon-trolata na li~nite podatoci ne treba celosno da se odzeme, duri i toga{ koga nekoja zakonska odredba prvi~no ja dozvoli-la taa obrabotka. Sepak, pravoto e ograni~eno na onie slu~ai koga obrabotkata na podatocite ima osnova vo ~lenot 6 stav 1 alineja 5 (javen interes ili slu`beno ovlastuvawe) ili vo ~lenot 6 stav 1 alineja 6 (balansirawe na interesi).

Iako ~lenot ne sodrì uslovi vo odnos na formata, se prepora~uva subjektot na podatoci da go podnese baraweto za prekinuvawe vo pismena forma, vo najmala raka za da ima izdr`liv dokaz. Tuka vaàt komentarite od ~lenot 12 za neophodnosta kon-trolorot da go proveri identitetot na subjektot na podatoci.

Podnesuvaweto takvo barawe treba da bide pridruèno so iscrpno ocenuvawe na interesite na subjektot na podatoci, nasproti potrebite i interesite na kontrolorot. Za razlika od okolnostite vo koi se primenuva ~lenot 6 stav 1 alineja 5 i 6, kade { to takvoto balansirawe na interesi se vr{ i na toj na~in pto se zemaat predvid op{ tite pretpostavki za interesite na tipi~niot subjekt na podatoci, tuka treba da se zeme previd konkretnata situacija za konkretniot subjekt na podatoci. Koja bilo specifi~nost { to go pravi subjektot na podatoci poina-

| 69 |


kov od prose~niot subjekt na podatoci moè da bide dovolna za da se smeta deka baraweto za prekinuvawe e osnovano.

Za razlika od slu~ajot od ~lenot 6 stav 1 alineja 6, kade { to konkretnata situacija } e vlijae vrz balansiraweto na interesite vo korist na subjektot na podatoci, vo alineja 5 uspe{ nosta na baraweto moè da bide pote{ ka. Javniot in-teres { to sluì kako pravna osnova vo vtorata odredba, moè da preovladuva nad interesite na subjektot na podatoci samo ako predvidenite operacii za obrabotka zna~at prekr{ uvawe na osnovnite prava na subjektot.

Onamu kade { to konkretnata obrabotka na podatocite se predviduva so zakon ili so drug propis, toa ne se zasnova na ~lenot 6 stav 1 alineja 5, tuku direktno na konkretniot praven akt. Spored toa, vo tie slu~ai ne vaì pravoto na barawe za prekinuvawe.

Ako se pokaè deka baraweto na subjektot na podatoci za prekinuvawe e osnovano i,spored toa uspe{ no, pravnite posle-dici se deka od toj moment pa natamu obrabotkata na podatocite ve} e ne e zakonska. Spored toa, podatocite na toj subjekt na poda-toci ve} e ne smeat da bidat predmet na operacijata za obrabotka za koja{ to stanuva zbor. Tuka } e bide relevantno za koja oper-acija na obrabotka se pobaralo prekinuvaweto. Ova moè da bide celokupen proces { to vklu~uva sobirawe i ~uvawe na podatocite ili samo del od procesot kako odredena upotreba ili ocenuvawe na podatocite ili odredeno prenesuvawe. Vo prviot slu~aj po-datocite, isto taka, bi trebalo da bidat izbri{ ani, a vo vtoriot kontrolorot treba da ja otstrani samo konkretnata aktivnost. Me|utoa, uspe{ noto barawe vlijae vrz zakonitosta samo od mo-mentot koga e dadena razvrskata. Toa nema da gi napravi nezakon-ski onie operacii na obrabotka { to se slu~ile pred toa i pokraj toa { to ve} e ne moàt da se prodolàt.

Dokolku kontrolorot ne ja prekine natamo{ nata obrabotka, i pokraj toa { to baraweto na subjektot na li~ni podatoci bilo osnovano, toj stanuva podloèn na prekr{ o~na prijava spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 11.

Vo sekoj slu~aj kontrolorot treba da go izvesti subjektot na podatoci za re{ enieto po baraweto za da moè subjektot da prezeme natamo{ ni zakonski merki.


| 70 |

^len 13-a Obrabotkata na li~nite podatoci za celi na direkten marketing e dozvolena samo dokolku li~nite podatoci se obrabotuvaat soglasno so ~lenot 6 stav 1 alineja 1 od ovoj zakon, osven ako so drug zakon poinaku ne e predvideno.

Subjektot na li~ni podatoci ima pravo vo sekoe vreme, besplatno i so koristewe na ednostavni sredstva da ja povle~e soglasnosta za obrabotka na negovite li~ni podatoci za celi na direkten marketing.

^lenot 13-a konkretno se odnesuva na eden vaèn vid obrabotka na li~nite podatoci ~ija{ to cel e direkten marketing11. Direktni-ot marketing predizvikuva golem broj opasnosti za pravata i slo-bodite na fizi~kite lica, osobeno za pravoto na privatnost vo odnos na obrabotkata na li~nite podatoci (vidi ~len 1). Od edna strana, tie se osnova za postoewe na li~ni podatoci za adresata na ìveewe. Jasno e deka od strana na pravnite lica za direkten marketing postoi golem interes za dobivawe na kolku { to e mo`no podetalni podatoci, koi ne samo { to gi otkrivaat podatocite za adresata na ìveewe na licata od celnata grupa, tuku i kakvi bilo li~ni odnesuvawa. Takvata informacija im ovozmoùva popre-cizno, a spored toa poefektivno, da ja naso~at svojata reklama.

Dokolku pravnite lica za direkten marketing imaat mo`nost direktno da gi merat reakciite na korisnicite, bi se sobirale i ~uvale u{ te pove} e li~ni podatoci. Pravnite lica bi moèle da gi spojat tie podatoci so postojnite informacii za odne-suvaweto na subjektite na podatoci. Ova bi moèlo da dovede do sozdavawe na bazi na podatoci koi celosno gi otslikuvaat potro{ uva~kite aktivnosti i gi davaat profilite na odne-suvawe za subjektite na podatocite. Imaj} i gi predvid ovie opasnosti, Zakonot utvrduva strikten pristap za obrabotkata na li~nite podatoci so namera za direkten marketing.

Vo nedostig na konkretni odredbi, takvata obrabotka na po-datoci moè da ima osnova samo vo soglasnosta od strana na subjektot na podatoci. Od ova sleduva deka zakonskata osnova

11 Pod direkten marketing se podrazbiraat proda`ni aktivnosti za dobra i uslugi od koj bilo vid, pri { to porakata se pra} a direktno do potro{ uva~ite, bez koristewe na posreduva~ki medium. Druga ~esta karakteristika na direktniot marketing se merlivite pozitivni odgovori na potro{ uva~ite koi moàt da se sledat.

| 71 |


za obrabotka na podatocite dadena vo ~lenot 6 stav 1 aline-ja 6 (balansirawe na interesi) ne moè da se primenuva za obrabotka koja{ to ima za cel direkten marketing.

Treba da se zabeleì deka vo ramkite na ovaa odredba spa|a koja bilo aktivnost pri koja{ to li~nite podatoci se koristat za celite na direktniot marketing. Vo osnova, moàt da posto-jat dva vida okolnosti. Vo prviot vid, li~nite podatoci bile sobrani konkretno za celite na direktniot marketing, vrz os-nova na soglasnost od strana na subjektot na podatoci. S# do-deka taa soglasnost se odnesuva i na upotrebata (a ne samo na sobiraweto) na konkretnite podatoci za celite na direkten marketing, taa e isto taka zadovolitelna zakonska osnova za natamo{ nite aktivnosti na direktniot marketing pri koi{ to se koristat li~nite podatoci za koi stanuva zbor, kako { to e, na primer, ispra} aweto marketing pisma, itn.

Vo vtorata konstelacija na okolnosti, li~nite podatoci bile sobrani za celi koi ne vklu~uvale direkten marketing, na primer za ispolnuvawe na dogovor. Vo toj slu~aj, nezavisno od pravnata osnova za obrabotka na postoe~kite li~ni poda-toci za prvi~nata cel, tie moàt da se koristat za direkten marketing samo ako subjektot na podatoci ja dal/a svojata soglasnost. Spored toa, dokolku postoe~kite podatoci koi{ to bile sobrani i obraboteni za drugi celi se koristat povtor-no, ovojpat za celite na direkten marketing, kontrolorot } e mora da dobie nova soglasnost od subjektot za podatocite koja konkretno ja dozvoluva upotrebata na tie podatoci za celite na direkten marketing.

Stavot 2 utvrduva deka baranata soglasnost moè da se povle~e vo sekoe vreme, bez pritoa da se poso~i konkretnata osnova. Kontrolorot na podatoci nema pravo da bara pari~en nadomest za implementacija na povlekuvaweto. Ako kontrolo-rot se obide da pobara nadomest, subjektot na podatoci moè da go donese pred sud.

Ponatamu, Zakonot utvrduva deka kontrolorot mora da obezbe-di ednostavni sredstva so koi subjektot } e si ja povle~e soglas-nosta. Toa zna~i deka kontrolorot ne smee da sozdadava neosno-vani komplikacii vo procedurata, kako { to e potrebata za pove} e barawa ili za notarska zaverka. Vo praktikata, povlekuvaweto treba da bide pismeno. A dokolku kontrolorot obezbedi vmreèn sistem, povlekuvaweto moè da se izvr{ i i preku internet. Tuka,


| 72 |

isto taka, vaàt komentarite za proverka na identitetot na sub-jektot na podatoci (dadeni pogore za ~lenot 12).

Isto kako i kaj ~lenot 13, povlekuvaweto vlijae na pravnite okolnosti samo od momentot koga bilo primeno od strana na kontrolorot. Od ovoj moment e jasno deka pravnata osnova za obrabotkata na podatocite za celite na direkten marke-ting prestanuva da vaì. Koi bilo ponatamo{ ni operacii za obrabotka na podatocite na subjektot se nezakonski, a poda-tocite mora da se izbri{ at.

Pokraj kontrolorot, koj treba da go dokaè postoeweto soglasnost od strana na subjektot kako osnova za obrabotkata, i subjektot na podatoci treba da dokaè deka ja povlekol svo-jata soglasnost. Spored toa, se prepora~uva povlekuvaweto da se prati na na~in { to ovozmoùva da se dokaè ispratkata (na primer, so prepora~ano pismo).

^len 14 Po barawe na subjektot na li~ni podatoci, kontrolorot e dolèn da gi dopolni, izmeni, izbri{ e ili da go sopre koristeweto na li~nite podatoci, ako podatocite se necelosni, neto~ni ili neaùrirani i dokolku nivnata obrabotka ne e vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon.

Vo slu~aj koga kontrolorot } e utvrdi deka li~nite podatoci se necelosni, neto~ni ili neaùrirani, dolèn e istite da gi dopolni, izmeni ili izbri{ e, nezavisno od toa dali subjektot na li~ni podatoci ima podneseno barawe za dopolnuvawe ili izmenuvawe na li~nite podatoci.

Za izvr{ enoto dopolnuvawe, izmena ili bri-{ ewe na li~nite podatoci, soglasno so stavot 2 na ovoj ~len, kontrolorot e dolèn najdocna vo rok od 30 dena od denot na priemot na baraweto pismeno da go izvesti subjektot na li~ni podatoci, korisnicite na li~nite podatoci ili tretite lica na koi im se otkrieni li~nite podatoci, osven ako toa ne e vozmo`no ili ako toa bara nesrazmeren napor ili tro{ oci.

| 73 |


Odredbata go sodrì pravoto na subjektot na podatoci za izmena, bri{ ewe ili blokirawe na podatocite, kako i pravoto da bidat izvesteni za korisnicite vo takvi slu~ai. Ova se sovpa|a so ~lenot 5 stav 1 alineja 4, t.e. so ~etvrtoto na~elo { to se odnesuva na kvalitetot na podatocite. Logikata e deka za da se izbegnat { teti i nepovolnosti za subjektot na podatoci, predizvikani so gre{ ki i neto~nosti, e potrebna brza reak-cija koga } e se otkrijat takvite gre{ ki. Spored toa, izmenata, bri{ eweto ili blokiraweto ne se ograni~eni na konkretnite barawa na subjektot na podatoci, tuku treba da se izvr{ uvaat i ex officio. Ponatamu, izmenata treba da se ditribuira preku istite kanali niz koi pominale neto~nite podatoci.

Menuvaweto vaì za neto~ni podatoci, t.e. ako podatokot dava pogre{ en vpe~atok koga stanuva zbor za faktite. Mis-lewata ne moàt da bidat neto~ni (vidi ~len 5 alineja 4). Posebna forma na izmena e aùriraweto na podatocite koi so tekot na vremeto se smenile i koi se zameneti so sega{ nite po-datoci za konkretnite podatoci. Dali podatocite } e se smetaat za neto~ni ili za zastareni vo golem del zavisi od celite za koi{ to se obrabotuvat. Na primer, zastarenite podatoci moè da bidat to~ni i aùrirani ako po zavr{ uvaweto na transak-cijata/razmenata, vrz osnova na dogovor, se ~uvaat samo so cel da se zadràt kako dokaz.

Podatocite se necelosni ako nedostigaat su{ tinskite de-tali koi se va`ni za celta na obrabotkata. Obvrskata za kom-pletirawe na podatocite ne zna~i deka treba da se sobira se-koj moèn podatok za li~nosta. Tuka, isto taka, treba da se zeme predvid na~eloto za minimizirawe na podatocite (~len 5 stav 1 alineja 3: podatocite ne smeat da bidat premnogu obemni).

Bri{ eweto ili sopiraweto na upotrebata na podatocite se odnesuva na podatocite { to se obrabotuvaat nezakonski. Prin-cipielno, takvite podatoci treba da se izbri{ at zatoa { to ne postoi zakonska osnova za nivna obrabotka. Sepak, vo odredeni situacii bri{ eweto bi moèlo da im na{ teti na interesite na subjektot na podatoci. Vo drugi okolnosti, koga podatocite ve} e ne se potrebni i, spored toa, nivnoto natamo{ no ~uvawe ne e neophodno (~len 5 stav 1 alineja 5), odredeni zakon-ski obvrski moàt da ja naloàt potrebata podatocite da se ~uvaat u{ te odreden vremenski period. Tuka bri{ eweto treba da se zameni so sopirawe na natamo{ nata upotreba, poznato kako blokirawe. Vo takov slu~aj, pokraj ~uvaweto, zabraneti se


| 74 |

i kakvi bilo operacii na obrabotka, a osobeno koristeweto i prenesuvaweto na podatocite. Podatocite za koi stanuva zbor treba da se ~uvaat posebno i da bidat podloèni na postrogi merki na za{ tita, so cel tehni~ki da se ovozmoì blokirawe-to. Takvi proceduri moàt da se primenat i vo slu~ai koga subjektot na podatoci ja osporuva to~nosta na podatocite, a pritoa ne moè da se utvrdat neto~nostite.

Stavot 2 ja pro{ iruva obvrskata za izmena, aùrirawe, kom-pletirawe, bri{ ewe ili blokirawe na li~nite podatoci vo sit-uacii vo koi neto~nostite ili nedostatokot na pravna osnova za obrabotka ne se osporeni od strana na subjektot na podatoci, tuku bile utvrdeni od strana na samiot kontrolor. Ova moè da bide u{ te porelevantno vo praktikata, zatoa { to subjektot na podato-ci ~estopati nema da bide svesen za neto~nostite itn. Soodvetno na toa, ako kontrolorot naide na nekoj od problemite opi{ ani pogore, toj treba da reagira i da gi izmeni, aùrira, kompletira, izbri{ e ili blokira podatocite. Sepak, kontrolorot ne e obvr-zan aktivno da gi prebaruva podatocite za spomenatite gre{ ki.

Stavot 3 sodrì dve obvrski. Pred s#, kontrolorot na po-datoci mora da go izvesti subjektot na podatoci za razvrska-ta na negovoto barawe, vo rok od 30 dena otkako go dobil/a baraweto. Tuka predmet na diskusija moè da bide pra{ aweto dali subjektot na podatoci treba da bide izvesten vo slu~ajot na stav 2. Imaj} i predvid deka Zakonot stava poseben akcent na transparentnosta na subjektot na podatoci, prepora~livo e subjektot na podatoci da bide izvesten i vo tie slu~ai.

Vtorata obvrska od stavot 3 se odnesuva na pridru`niot izve{ taj { to treba da im se dade na korisnicite na li~ni po-datoci i na treti lica. Tie treba da bidat izvesteni za ona { to se slu~ilo, t.e. deka bile utvrdeni neto~nosti, necelosni podatoci ili nedostatok na zakonska osnova. Ponatamu, tie treba da bidat izvesteni i za prezemenite merki za popravka, na primer za relevantnata izmena ili za faktot deka podato-cite se izbri{ ani ili blokirani. A potoa ostanuva korisni-cite ili treti lica da re{ at koi se soodvetnite merki { to } e gi prezemat. Obrabotuva~ite na podatoci (koi moàt da bidat korisnici, vidi pogore kaj ~len 2 to~ka 8) treba da postapuvaat po barawe na kontrolorot. Ova zna~i deka } e treba da ja izvr{ at soodvetnata operacija za re{ avawe na problemot po barawe na kontrolorot. Tretite lica i samite se kontrolori, pa spored toa za niv eo ipso vaàt obvrskite spored ~lenot 14.

| 75 |


Pridru`noto izvestuvawe na korisnicite i na tretite lica moè da se preskokne dokolku se pokaè deka e nevozmo`no ili deka bara nesrazmeren napor ili tro{ oci. Nesrazmer-nosta mora da se utvrdi zemaj} i gi predvid ne samo naporite i tro{ ocite, tuku i koli~estvoto i ~uvstvitelnosta na poda-tocite za koi stanuva zbor, kako i mo`nite posledici od ne-pravilnostite na podatocite za subjektot na podatoci.

Tuka, isto taka, vaì ona { to e kaàno pogore (vo ~lenot 12) za utvrduvaweto na identitetot na subjektot na podatoci koj go podnesuva baraweto.

Treba da se zabeleì deka nepo~ituvaweto na ovoj ~len pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 12, ili vo odnos na stav 3, spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 13.

^len 15 Pravata na subjektot na li~ni podatoci utvrdeni so odredbite na ~lenovite 10, 11, 12, 13 i 14 od ovoj zakon, moè da se ograni~at vo posebni slu~ai koga so nivnoto praktikuvawe } e se zagrozi ostvaruvaweto na obvrskite na kontrolorot predvideni so zakon, i toa:

- za za{ tita na bezbednosta i odbranata na dràvata;

- zaradi otkrivawe i gonewe na storiteli na krivi~ni dela;

- zaradi za{ tita od povreda na eti~ki pravila na odredena profesija;

- zaradi za{ tita na va`ni ekonomski ili fi-nan siski interesi na dràvata;

- zaradi za{ tita na va`ni ekonomski ili finansiski interesi na Evropskata unija i

- zaradi za{ tita na pravata i slobodite na subjektot na li~ni podatoci ili pravata na drugite fizi~ki lica.

^lenot 15 utvrduva odredeni isklu~oci od ramkata na pri-menlivost na pravata na subjektot na podatoci. Toj se primenuva na site prava: pravoto na izvestuvawe, pravoto na pristap, pra-voto da bara prekinuvawe i pravoto da bara izmena, aùrirawe, bri{ ewe ili blokirawe na podatocite. Vo praktikata, ~lenot e od najgolemo zna~ewe za pravata zagarantirani so ~lenovite


| 76 |

10, 11 i 12. Isklu~ocite treba da se sfatat vo smisla na toa { to, onamu kade { to e mo`no, ostanuva barem su{ tinata na pravoto. Na primer, ako se otkrie deka dozvoluvaweto celosen pristap } e zagrozi nekoi od relevantnite interesi, treba da se proveri dali na subjektot na podatoci moè da mu se ovozmoì pristap barem do del od tie podatoci.

Poradi toa { to isklu~ocite se primenuvaat samo koga e za-grozeno izvr{ uvaweto na obvrskite { to se utvrdeni so zakon, tie vo najgolem del vaàt za dràvnite organi. Sepak, mo`no e da ima slu~ai kade { to privaten subjekt } e moè da se povika na isklu~ocite.

Prvite dve alinei se odnesuvaat na su{ tinskata oblast – dr ̀ avna bezbednost. Tie najmnogu se primenuvaat na oruènite si li, bezbednosnite organi (policijata, razuznava~kite slu`-bi) i na javnite obvinitelstva. Treba da se ima predvid deka zakonite po koi se vodat tie oblasti (na primer, Zakonot za krivi~nata postapka) moàt da sodràt konkretni odredbi za izvestuvawe i pristap.

Tretata alineja se odnesuva na situacija vo koja profesio-nal niot kodeks se razlikuva od Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci. Iako nema mnogu slu~ai koi vleguvaat vo ovaa kate-gorija, tuka moàt da se spomenat eti~kite pravila za lekari-te, koi vo odredeni (mnogu retki) slu~ai moàt da go spre~at otkrivaweto na site podatoci za bolesta na pacientot. Vo toj slu~aj, pravoto na pristap spored (~len 12) } e bide ograni~eno na ist na~in.

Vo tolkuvaweto na ~etvrtata i pettata alineja za ekonom-skite ili za finansiski interesi na Republika Makedonija ili na Evropskata unija, treba da se ima predvid deka sekoj takov interes nema da dovede do ograni~uvawe na pravata na subjektot na li~ni podatoci. Isklu~ocite vaàt samo koga interesot { to se { titi e vaèn. Spored toa, ne moè da se tvrdi deka tro{ ocite { to proizleguvaat od ispolnuvaweto na baraweto za pristap go zagrozuvaat finansiskiot interes. Odredbata se primenuva samo ako stanuva zbor za sumi { to se golemi vo odnos na Buxetot na Republika Makedonija.

| 77 |


[estata alineja se odnesuva na za{ titata na pravata i slo-bodite na subjektot na podatoci ili pravata i slobodite na drugi fi~i~ki lica. Vsu{ nost, te{ ko e da se zamisli slu~aj vo koj ispolnuvaweto na pravata na subjektot na podatoci is-tovremeno bi gi zagrozuvalo tie prava. Redok slu~aj za ova bi bil onoj koga pobaranoto bri{ ewe na podatocite bi bilo { tetno za subjektot, zatoa { to podatocite mu se potrebni od ne-koi drugi pri~ini. No vo toj slu~aj bri{ eweto na podatocite moè da se zameni so blokirawe, kako { to e opi{ ano pogore. Osven vo ovoj slu~aj, prvata mo`nost od { estata alineja treba da se primenuva mnogu vnimatelno. Vo sprotivno, odredbata bi napravila prostor za laèn pokrovitelski pristap, pri { to dràvniot organ bi moèl da tvrdi deka so neispolnuvawe na opravdanite barawa gi { titi podatocite na subjektot na poda-toci od samiot subjekt.

Ona { to e porelevantno e za{ titata na pravata i slobodite na drugite. Ova najmnogu se odnesuva na barawata za pristap ili bri{ ewe koga podatocite na baratelot se izme{ ani so podatocite na drugi lica. Koga stanuva zbor za odobruvawe pristap, kontrolorot mora da napravi s# { to moè, a { to ne pretstavuva nesrazmeren napor, so cel da ovozmoì pristap barem do onoj del od podatocite { to se odnesuvaat na barate-lot. Ova moè da bide polesno ako podatocite se ~uvaat vo elektronska forma. Taka moè da se izbegnat problemati~nite poliwa koga se podgotvuva kopija za baratelot ili pak moè da se prebaraat i da se izbri{ at drugite imiwa od kopijata na dokumentot { to } e mu se dade na baratelot. Ako podatoci-te postojat samo na hartija, voobi~aeniot na~in bi bil da se napravi kopija od dokumentot, da se izbri{ at (pocrnat ili pobelat) imiwata na drugite lica i potoa da se napravi nova kopija { to } e mu se dade na subjektot na podatoci. Pristapot moè da bide celosno odbien samo vo slu~aj koga ova } e se pokaè nesrazmerno. Bri{ eweto moè da se odbie dokolku gi zagrozuva pravata na drugite, zatoa { to vo sprotivno bi se izbri{ ale i nivnite podatoci.

Treba da se zabeleì deka { estata alineja se primenuva i na kontrolorite od privatniot sektor. Obvrskata da gi { titat pravata i slobodite na drugi fizi~ki lica im e nametnata so zakon – so samiot Zakon za za{ tita na li~nite podatoci.


| 78 |

^len 16 Kontrolorot nema da postapi po baraweto na subjektot na li~ni podatoci soglasno so ~lenot 12 od ovoj zakon, koga e ovlasten soglasno so zakon i ako li~nite podatoci se obrabotuvaat isklu~ivo vo nau~no istraùvawe ili ako se sobrani isklu~ivo za utvrdeni statisti~ki celi i se ~uvaat za period { to ne go nadminuva periodot potreben za edinstvena cel za sozdavawe na statisti~ki podatoci.

^lenot 16 sodrì u{ te edno konkretno osloboduvawe, ovoj-pat samo od pravoto na pristap. Se odnesuva na podatocite { to se obrabotuvaat isklu~ivo za nau~no-istraùva~ki celi, kako i na podatocite { to bile sobrani isklu~ivo za defini-rani statisti~ki celi, a se ~uvaat odreden vremenski period, { to ne go nadminuva periodot potreben za edinstvenata cel – sozdavawe statisti~ki podatoci. Odredbata gi priviligira navedenite celi na obrabotkata, vrz osnova na pretpostavkata deka tie samo malku gi zagrozuvaat pravata na subjektot na po-datoci i deka se implementiraat neophodnite za{ titni merki, kako { to e ranoto bri{ ewe na statisti~kite podatoci (vidi pogore ~len 5). Iako vo ovie slu~ai kontrolorot ne e obvrzan da dozvoli pristap, toa ne mu e nitu zabraneto.

^lenot 17 se bri{e

^len 18 Fizi~ko lice ili zdruènie na gra|ani vo koe ~lenuva fizi~koto lice ako smeta deka mu e povredeno nekoe pravo zagarantirano so ovoj zakon (vo natamo{ niot tekst: podnositel na baraweto) moè da podnese barawe za utv r du-va we na povreda na pravoto do Di rek ci ja ta.

Direkcijata } e odlu~i dali vo tekot na po stap-ka ta na sprotivnata strana } e gi otkrie li~nite podatoci na podnositelot na baraweto.

Ako vo tekot na postapkata kako dokazno sredstvo treba da se izvr{ i uvid vo vrska so baraweto od stav 1 na ovoj ~len, ovlastenoto lice na Direkcijata, moè da:

- vleze vo prostoriite kade { to se obrabotuvaat

| 79 |


li~nite podatoci, da izvr{ i uvid i da bara pismeno ili usno objasnuvawe vo vrska so obrabotkata i opremata;

- povikuva i ispituva lica i- bara uvid vo dokumentacija i kopii od istata.

Direktorot na Direkcijata za sekoj oddelen uvid izdava ovlastuvawe.

Ovaa zakonska odredba dava osnova sekoe fizi~ko lice ili na zdruènie na gra|anite vo koe ~lenuva fizi~koto lice da podnese barawe za utvrduvawe na povreda na pravoto na za{ tita na li~nite podatoci, dokolku smeta deka mu e povredeno nekoe pravo zagarantirano so ovoj zakon. Postapkata { to se vodi pred Direkcijata e dvostrane~ka upravna postapka vo koja{ to naj~esto kako dokazni sredstva se koristat: soslu{ uvawe na stranki i svedoci, soo~uvawe na stranki, uvid na samoto mesto zaradi razjasnuvawe na site su{ testveni okolnosti i utvrdu-vawe na fakti~kata sostojba. Po priemot na baraweto, Direk-cijata go dostavuva istoto na proiznesuvawe do sprotivnata strana12, koja spored navodite na podnositelot storila pov-reda na pravoto na za{ tita na li~nite podatoci.

Zaradi specifi~nosta na ovaa postapka, vo soglasnost so stavot 2 od ovoj ~len, Direkcijata moè da odlu~i da ne $ gi otkrie na sprotivnata strana li~nite podatoci na podnositelot na baraweto, osobeno ako so nivnoto otkrivawe, moè da mu se na{ teti na podnositelot. Na primer, dokolku kako podnositel na baraweto se javuva fizi~ko lice vraboteno vo odredena kom-panija, poradi povreda na negovoto pravo na za{ tita na li~nite podatoci od strana na rabotodavecot, otkrivaweto na negovite li~ni podatoci na rabotodavecot moè da predizvika negativni posledici za vraboteniot, pa e sosema logi~no vo vakov slu~aj baraweto za proiznesuvawe upateno do sprotivnata strana da se isprati so anonimizirani li~ni podatoci za podnositelot.

Voedno, specifika na ovaa postapka se stavovite 3 i 4 od ovoj ~len, kade { to e jasno navedeno { to se podrazbira pod vr{ ewe uvid kako dokazno sredstvo. Vo stavot 3 taksativno se navedeni slu`benite dejstvija { to moè da gi prezeme ovlastenoto lice na Direkcijata, dodeka pak vo stavot 4 e utvrdeno deka ovlastu-vawe za sekoj oddelen uvid izdava direktorot na Direkcijata.

12 Kontrolor ili obrabotuva~ na zbirka na li~ni podatoci. Za pove} e informacii, vidi komentar na ~lenot 2.


| 80 |

^len 18-a Za povreda na pravoto od ~len 18 stav 1 na ovoj zakon, direktorot na Direkcijata odlu~uva so re{ enie.

Re{ enieto od stav 1 na ovoj ~len moè da sodrì i merki i rokovi za otstranuvawe na konstatiranite povredi.

Protiv re{ enieto na direktorot na Direkcijata moè da se podnese tu`ba za poveduvawe na upraven spor do nadle`niot sud, vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{ enieto.

Vo stavot 1 od ovoj ~len se utvrduva deka za povreda na pra-voto na za{ tita na li~nite podatoci odlu~uva direktorot, so re{ enie koe e kone~no, so ogled na toa deka protiv istoto ne moè da se podnese àlba.

Vo stavot 2 od ovoj ~len se utvrduva deka re{ enieto moè da sodrì merki i rokovi za otstranuvawe na konstatiranite povredi, { to ne e obligatorno, odnosno zavisi od prirodata na povredata.

Vo stavot 3 e utvrdeno pravnoto sredstvo { to moè da se podnese protiv kone~noto re{ enie na direktorot na Di-rekcijata. Imeno, vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{ enieto moè da se podnese tu`ba za poveduvawe upraven spor do nadle`niot sud.

Za s# ona { to ne e uredeno so ~lenovite 18 i 18-a od Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci, a se odnesuva na postapkata za utvrduvawe na povreda na pravoto na za{ tita na li~nite poda-toci, se primenuvaat odredbite od Zakonot za op{ tata upravna postapka, vo soglasnost so ~lenot 4-b od ovoj Zakon.

^lenot 19 se bri{e

^len 20 Tro{ ocite od ~lenovite 10, 11 i 12 na ovoj zakon, gi snosi kontrolorot ako so zakon poinaku ne e uredeno.

Odredbata pojasnuva deka tro{ ocite za izvestuvawe na sub-jektot na podatoci koga podatocite se pribiraat od nego ili od treti lica, kako i tro{ ocite za odobruvawe na pristapot do obrabotenite podatoci, treba da gi snosi kontrolorot. Za-

| 81 |


braneto e takvite tro{ oci da mu se pripi{ at na subjektot na li~ni podatoci.

^len 21 Za { teta koja na subjektot na li~ni podatoci mu e pri~ineta so obrabotka na li~ni podatoci ili so druga aktivnost, izvr{ eni sprotivno od odredbite na ovoj zakon, odgovara kontrolorot, osven ako dokaè deka { tetata ne nastanala po negova vina.

Odredbata ja utvrduva odgovornosta na kontrolorot da mu nadomesti na subjektot na podatoci za kakva bilo { teta { to nastanala kako posledica na dejstvuvawe sprotivno od Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci.

Za da podnese soodvetna tu`ba, subjektot na li~ni poda-toci mora da dokaè deka mu bila nanesena materijalna ili nematerijalna { teta i deka toa se slu~ilo kako posledica na kr{ eweto na Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci. [to se odnesuva do vinata, tovarot na dokaùvaweto e obraten. Do-deka e voobi~aeno tuìtelot da dokaè deka koga e napravena { tetata optuèniot dejstvuval so umisla ili pak nenamerno, tuka namerata na optuèniot se pretpostavuva, osven ako toj ne dokaè deka ne snosi odgovornost za { tetata.

^len 22 Sudska odluka ili druga odluka { to proizveduva pravno dejstvo sprema nekoe lice ili zna~itelno go zasega toa lice, ne moè da se zasnova edinstveno na avtomatizirana obrabotka na podatoci ~ija namena e definirawe na profilot ili ocena na odredeni aspekti na li~nosta na toa lice, bez prethodno potvrduvawe od strana na ovlasteno lice.

Stavot 1 na ovoj ~len nema da se primenuva, ako odlukata e donesena:

- vo tekot na sklu~uvawe ili ispolnuvawe na dogovor, a na liceto mu bilo ovozmoèno da go iznese svojot stav ili odlukata e donesena vo soglasnost so baraweto na toa lice ili

- soglasno poseben zakon.


| 82 |

Stav 1:Namerata na ovaa odredba e da se spre~i avtomatizira-

nata obrabotka na li~nite podatoci da dovede do negativni posledici za fizi~ko lice bez da postoi nekoj koj gi kontro-lira rezultatite na avtomatiziranata obrabotka. Imeno, taa go zadrùva pravoto pri donesuvaweto na odlukite { to se odnesuvaat na fizi~kite lica, obligatotno da bide vklu~en ~ove~kiot faktor.

Vo osnova, odredbata se primenuva dokolku se ispolneti slednive tri uslovi:

Prvo, da postoi sudska odluka vrz osnova na koja sleduva zakonska merka za subjektot na li~ni podatoci. Drugite od-luki, pokraj sudskata, isto taka spa|aat pod ovaa odredba, s# dodeka zna~itelno vlijaat vrz subjektot na li~ni podatoci. Ovie odluki moàt da bidat doneseni od strana na privatni subjekti.

Vtoro, odlukata treba da bide dobiena samo po pat na av-tomatizirana obrabotka, { to zna~i bez postoewe na ~ove~ki faktor pri donesuvaweto na odlukata i dobivaweto na rezul-tatot od procesot na odlu~uvawe.

Treto, avtomatiziranoto donesuvawe odluki mora da ima za cel da go definira profilot na subjektot na li~ni po-datoci ili pak da oceni odredeni aspekti od karakterot na taa li~nost. Ovoj preduslov se primenuva samo za posloèni ocenuvawa, kaj koi se zemaat predvid pove} e faktori. Spored toa, procenkata na podatocite od bankarskata smetka na nekoja li~nost, { to se prezema so cel da se odredi negovata kredito-sposobnost, ne bi se tretirala kako ednostavna.

Primer za sloèn avtomatiziran proces na donesuvawe od-luki e kreditnoto ocenuvawe koe e rasprostraneto kaj bankite za utvrduvawe na kreditosposobnosta na nivnite klienti. Po pat na avtomatizirana procedura i na baza na razni vneseni podatoci, bankite presmetuvaat rezultat { to moè da ima negativni posledici po subjektot na li~ni podatoci. Imeno, sistemot koristi odredeni ocenki (odreden broj poeni me|u 0 i 500). Ocenkite se presmetani samo vrz baza na statisti~ki dokazi, pri { to se ocenuva odnesuvaweto na lu|e so sli~ni karakteristiki (ista vozrast, ista naselba, itn.). Spored toa, ocenkata za konkreten poedinec zavisi isklu~ivo od toa { to veli statistikata za tie karakteristiki na li~nosta, bez da

| 83 |


ja utvrdi konkretnata situacija na poedinecot. Ako, spored op{ tite odredbi na bankata, odredeni ocenki (ili broj na po-eni) voobi~aeno bi dovele do odbivawe na krediten dogovor, takvata odluka bi bila zasnovana isklu~ivo na avtomatiziran na~in i spored toa bi bila nezakonska.

So cel da se izbegnat takvite zakonski posledici, neophod-na e ~ove~ka intervencija so pomo{ na koja } e se proveri dali rezultatot od odlu~uvaweto ima osnova vo odnos na konkret-niot slu~aj. Vo interes na kontrolorot e da obezbedi nekakov dokaz za taa ~ove~ka intervencija, na primer zapis vo sood-vetnoto dosie ili sistem vo koj } e stoi koga i koj ja razgledal odlukata i kakov bil rezultatot. Kaj primerot so kreditnoto ocenuvawe, vraboteniot vo bankata mora da go ima posledniot zbor za toa dali kreditot e odobren ili ne. Taa ili toj moè da ja donese odlukata vrz osnova na rezultatot na sistemot za ocenuvawe, no sepak mora da ima pravo na odredena diskre-cija koja mu/$ dozvoluva devijacija od naodite na sistemot i – vrz osnova na konkretnite okolnosti vo slu~ajot – da donese odluka vo korist na kreditniot dogovor, i pokraj negativnata kreditna ocenka.

Odredbata ne utvrduva jasni zakonski posledici vo slu~aj na donesuvawe odluka { to ne e vo soglasnost so stavot 1. Treba da se pretpostavi deka odlukata e stornirana i nevaè~ka ako bila donesena sprotivno na ~lenot 22. Vo praktikata, za subjektot na li~ni podatoci odlukata ne e obvrzuva~ka i toj ima pravo da bara novo odlu~uvawe po zakonski pat. Ako kako posledica na ova subjektot pretprel finansiska { teta (pr. od zadocnetoto odobruvawe na subvenciite), toj moè da bara o{ teta.

Stav 2:Stavot 2 sodrì isklu~oci od zabranata za avtomatizirana

obrabotka. Prviot se odnesuva na avtomatiziranata obrabotka vo tekot na sklu~uvaweto ili ispolnuvaweto na dogovorot. Vo takva situacija, zabranata moè da bide suspendirana po dve osnovi. Prvata varijanta e ako rezultatot od avtomatiziranoto donesuvawe na odlukite se sovpa|a so baraweto na subjektot na li~ni podatoci. Vo toj slu~aj, rezultatot o~igledno ne e { teten i spored toa ne pretstavuva problem. Vtorata varijanta vaì ako na subjektot na podatoci mu bilo ovozmoèno da go dade svoeto mislewe pred kontrolorot. Ova ne zna~i deka kontrolo-rot samo go prima i zaveruva misleweto, tuku deka toj aktivno gi


| 84 |

razgleduva osnovite izneseni od strana na subjektot na li~ni podatoci. Ova ima sli~en efekt kako i onoj opi{ an pogore i go prinuduva kontrolorot da gi razgleda rezultatite od avtoma-tiziraniot sistem, vklu~uvaj} i go i ~ove~kiot faktor.

Vtoriot isklu~ok va`i ako avtomatiziranoto odlu~uvawe bilo propi{ ano so Zakon. Vo ovoj slu~aj, Zakonot mora da obez-bedi soodvetna za{ tita.

| 85 |

V. TAJNOST I ZA[TITA NA OBRABOTKATANA LI^NITE PODATOCI

^len 23 Za da se obezbedi tajnost i za{ tita na obra botka -ta na li~nite podatoci na subjektot, kon trolo-rot i obrabotuva~ot mora da prime nat soodvet-ni tehni~ki i organizaciski mer ki za za{ tita od slu~ajno ili nezakonsko uni{ tuvawe na li~nite podatoci, ili nivno slu~ajno gubewe, prepravawe, neovlasteno otkrivawe ili pri-stap, osobeno koga obrabotkata vklu~uva prenos na podatoci preku mreà i za{ tita od kakvi bilo nezakonski oblici na obrabotka.

Li~nite podatoci od ~lenovite 8 i 9 od ovoj zakon, moàt da se prenesuvaat preku te le ko-munikaciska mreà, samo ako posebno se za-{ ti teni so soodvetni metodi, taka { to nema da bidat ~itlivi pri prenosot.

Merkite od stav 1 na ovoj ~len treba da obezbe-dat stepen na za{ tita na li~nite podatoci so-odvetno na rizikot pri obrabotkata i pri ro da-ta na podatocite koi se obrabotuvaat.

Kontrolorot i obrabotuva~ot se dol`ni da vo-dat dokumentacija so opis na tehni~kite mer-ki za obezbeduvawe tajnost i za{ tita na ob ra-botkata na li~nite podatoci.

Direktorot na Direkcijata } e ja propi{ e so-dr ̀ inata na dokumentacijata od stav 4 na ovoj ~len, kako i primenata na soodvetni tehni~ki i organizaciski merki koi treba da bidat prezemeni za da se obezbedi tajnost i za{ tita na obrabotkata na li~nite podatoci.


| 86 |

Stav 1:Kontrolorot na zbirkata li~ni podatoci i obrabotuva~ot treba

da primenat soodvetni tehni~ki i organizaciski merki za da gi za{ titat li~nite podatoci { to gi obrabotuvaat od odredeni nas-tani navedeni vo odredbata i od site drugi formi na nezakonska obrabotka. Pri~inata za nezakonskata obrabotka e nerelevantna – moè da stanuva zbor za predumisla ili pak za nezgoda. Verojatnos-ta za takvite nastani mora da bide svedena na minimum. Primeri za takvi merki se: kontrolata na pristapot do prostoriite i kompju-terskite sistemi; protivpoàrnite merki, merkite protiv poplavi ili prirodni katastrofi, kriptiraweto, nadzorot na sistemot i nabquduvaweto na nevoobi~aenite aktivnosti na sistemot.

Vo ovoj kontekst, na primer, germanskiot dràven akt za za{ tita na podatocite sodrì soodvetnata odredba so aneks { to detalno objasnuva kako moè da se implementira bezbednosta na infor-maciite: „Onamu kade { to podatocite se obrabotuvaat na avtoma-tiziran na~in, internata organizacija na organot ili instituci-jata } e bide organizirana na na~in { to } e se ispolnat posebnite potrebi za za{ tita na li~nite podatoci. Za{ titni merki soodvetni na vidot na li~nite podatoci } e se prezemat vo slednive slu~ai:

1. Za da se spre~i pristapot na neovlasteni lica do instalaci-ite za obrabotka na podatocite kade { to se koristat ili se obrabotuvaat li~ni podatoci (kontrola na vlezot);

2. Za da se spre~i koristeweto na sistemite za obrabotka na podatoci od strana na neovlasteni lica (kontrola na prista-pot);

3. Za da se osigura deka licata koi se ovlasteni za koristewe na sistemite imaat pristap samo do podatocite za koi{ to imaat ovlastuvawe i deka li~nite podatoci ne moàt da se ~itaat, kopiraat, menuvaat ili otstranuvaat bez ovlastuvawe vo tekot na obrabotkata, koristeweto ili po evidentiraweto (kontrola na intervencijata);

4. Za da se osigura deka vo tekot na elektronskoto otkrivawe, transportot ili skladiraweto na podatocite na mediumi, li~nite podatoci ne moàt da se ~itaat, kopiraat, menuvaat ili otstranuvaat bez ovlastuvawe i deka e vozmo`no da se potvrdi i utvrdi za koi organi e planirano otkrivaweto na li~nite podatoci preku oprema za otkrivawe na podatoci (kontrola na otkrivaweto);

| 87 |

| V. Tajnost i za{tita na obrabotkata na li~nite podatoci |

5. Za da se osigura deka e vozmo`no da se potvrdi i da se utvr-di ex post facto dali li~nite podatoci se vneseni vo sis-temite za obrabotka na podatocite, ili pak se menuvani ili otstrane ti, i koj toa go napravil (kontrola na vnesuvaweto);

6. Za da se osigura deka li~nite podatoci { to gi obrabotuva agent za obrabotka se obrabotuvaat isklu~ivo vo soglas-nost so instrukciite na odgovornoto lice (kontrola na agentot;

7. Za da se osigura deka li~nite podatoci se za{ titeni od slu~ajno uni{ tuvawe ili gubewe (kontrola na za{ titata), i

8. Za da se osigura deka podatocite sobrani za razli~ni celi moàt da se obrabotuvaat posebno.”

Prezemenite merki treba da bidat naso~eni kon soodvetniot rizik (principot za namaluvawe na rizikot). Spored toa, prvo treba da se izvr{ i detalna analiza na rizicite vo odnos na situacijata na obrabotka. Pridru`nata analiza na rizicite bi trebalo da go ovozmoì utvrduvaweto na merkite { to se sood-vetni na dadenata situacija. Dva zaklu~oka od analizata na ri-zici bi bile, na primer, deka sistemite za obrabotka na li~nite podatoci se koristat vo region { to e sklon kon poplavi, pa prostoriite treba da bidat soodvetno za{ titeni ({ to ne bi bilo slu~aj na drugo mesto), ili pak deka sistemite { to ne vklu~uvaat razmena na podatoci so drugi mreì imaat pomala ili razli~na potreba od za{ tita protiv virusi i drug { teten softver vo sporedba so sistemite povrzani na internet.

Treba da se zabeleì deka za kontrolorot nepo~ituvaweto na ovaa odredba pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 14 ili 15 (vo slu~aj na prenesuvawe na ~uvstvitelni li~ni podatoci preku telekomunikaciska mreà, bez poda-tocite da bidat posebno za{ titeni preku soodvetni metodi { to gi pravat ne~itlivi vo tekot na prenosot). Vo slu~aj koga obrabotuva~ot ne implementiral soodvetni tehni~ki i organi-zaciski merki vo smisla na ovaa odredba, toj e podloèn na prekr{ o~na prijava spored ~lenot 50 stav 1 to~ka 1.


| 88 |

Stav 2:Vo ovoj stav Zakonot utvrduva poseben rizik, so toa { to iz-

veduvaweto na analizata na rizikot e delumno svedeno na nivo na norma. Prenosot na ~uvstvitelni podatoci (kako i mati~niot broj) preku telekomunikaciska mreà se smeta za osobeno problemati~en zatoa { to mnogu lesno moè da bide bide pre-sretnat od strana na neovlsteni strani. Ottuka, li~nite poda-toci treba da bidat posebno za{ titeni preku soodvetni metodi, za da bidat ne~itlivi za vreme na prenosot. Spored postoe~kite tehnologii, takvite metodi naj~esto } e bidat na baza na teh-nologija za kriptirawe. Primer za ova e Virtuelnata privatna mreà (VPN), koja sozdava kriptiran kanal me|u partnerite { to se vo komunikacija, so { to go onevozmoùva presretnuvaweto na porakite. Drug na~in bi bil da se kriptira zbirkata podatoci { to treba da se prenesuvaat so pomo{ na soodveten softver, kako { to e PGP (Pretty Good Protection - „Prili~no dobra za{ tita”), koj raboti na baza na asimetri~no kriptirawe (porakata se kodira i se dekodira preku razli~ni { ifri). Isto taka, moè da se koris-ti i simetri~niot kriptografski softver, pri { to klu~ot za de-kodirawe na porakata se prenesuva preku poseben siguren kanal.

Stav 3:Otkako se izvr{ eni analizata i ocenuvaweto na rizikot,

sleduva uramnoteùvawe na interesite. Soodvetnite merki treba da gi zemat predvid najnovite tehnologii i tro{ ocite za nivnata implementacija vo odnos na rizikot { to proizleguva od obrabotkata i od prirodata na podatocite { to treba da se za{ titat. Terminot „najnovi tehnologii” treba da se utvrdi sood-vetno na realnite tehni~ki mo`nosti dostapni za upotreba vo momentot na ocenuvaweto. Ova podrazbira redovno nadgraduvawe na takvite merki za da se odrùva nivoto na za{ tita vo idnina. Implementacijata i redovnata nadgradba na moderni i efektivni tehni~ki i organizaciski merki moè da bide skapa. Spored toa, tro{ ocite za implementacijata treba da se zemat predvid kako faktor vo nasoka na uramnoteùvawe na interesite. Tie treba da se razgledaat vo odnos na prirodata na podatocite i rizikot { to proizleguva od nivnata obrabotka. Ottuka sleduva deka vo slu~aj na obrabotka na ~uvstvitelni podatoci so golem rizik za pravata na subjektot na podatoci, } e bidat opravdani duri i visokite tro{ oci za tehni~ki i organizaciski merki, dodeka pak vo slu~aj koga nezakonskata obrabotka na li~nite podatoci } e ima pomalku seriozni posledici za nivnata privatnost, istite tehni~ki i or-ganizaciski merki bi bile nesrazmerni.

| 89 |


Stav 4:Kako rezultat na procesite na analiza na rizicite ocenu-

vaweto na rizicite i uramnoteùvaweto na interesite na kon-trolorot i na subjektot na podatoci, } e se utvrdat tehni~ki i organizaciski merki koi se soodvetni za dadenata situacija na obrabotka na li~nite podatoci. Merkite treba da se do-kumentiraat i koordiniraat vo koncept za za{ tita { to nudi osnova za samata implementacija na merkite i dokumentacija za aktivnostite na kontrolorot za tehni~ka i organizaciska za{ tita. Zakonot gi obvrzuva kontrolorot i obrabotuva~ot da ja poseduvaat taa dokumentacija.

Stav 5:Za da ja propi{ e sodrìnata na dokumentacijata od stavot

4, Direkcijata izdade Pravilnik za tehni~ki i organizaciski merki za obezbeduvawe tajnost i za{ tita na obrabotkata na li~nite podatoci („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 38/09).

^len 24 Samo liceto koe dobilo ovlastuvawe od kon tro-lorot ili obrabotuva~ot, vklu~uvaj} i go i sa-mi ot obrabotuva~, moè da vr{ i obrabotka na li~nite podatoci.

Liceto od stav 1 na ovoj ~len zadolìtelno treba da:

- bide zapoznato so na~elata za za{ tita na li~nite podatoci pred negoviot pristap do li~nite podatoci;

- vr{ i obrabotka na li~nite podatoci soglasno upatstvata dobieni od kontrolorot, osven ako so zakon poinaku ne e uredeno i

- gi ~uva kako doverlivi li~nite podatoci kako i merkite za nivna za{ tita.

Stav 1:Odredbata go propi{ uva izdavaweto konkretni ovlastuvawa

za licata koi se vklu~eni vo praktikuvaweto na obrabotkata na li~nte podatoci vo ime na kontrolorot ili obrabotuva~ot. Vo praktikata, toa se naj~esto vrabotenite na kontrolorot ili na obrabotuva~ot. Imaj} i ja predvid evidencijata utvrdena so ~lenot 25 koj sleduva, mora da se pretpostavi deka ovlastu-vaweto treba da bide dadeno pismeno.


| 90 |

Stav 2:Onie lica koi } e bidat ovlasteni spored stavot 1 mora da

se pridrùvaat do odredeni pravila sodràni vo ovoj stav.

Prvata alineja gi obvrzuva da bidat izvesteni za na~elata za za{ tita na li~nite podatoci pred da po~nat da rabotat na poda-tocite. Logikata na ovaa norma e sekako razumna. Ako licata, vo smisla na stavot 1, se honorarci, tie } e treba sami da se pogriàt za toa da go dobijat soodvetnoto znaewe za na~elata za za{ tita na li~nite podatoci. Sepak, tuka se postavuva pra{ aweto dali ovoj pristap moè da se opravda vo odnos na vrabotenite, koi normal-no zavisat od ona { to } e im go kaè rabotodavecot. Vo ovoj slu~aj, odredbata mora da se razbere na takov na~in { to go obvrzuva ra-bo todavecot da se osigura deka negovite vraboteni go imaat sood-vetnoto znaewe pred da dobijat pristap do li~nite podatoci.

Treba da se napomene deka nepo~ituvaweto na ovaa odredba pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49a stav 1 to~ka 12.

Vtorata alineja gi obvrzuva obrabotuva~ot i drugite lica, vo smisla na stavot 1, bez ogled na toa dali se vraboteni, honorarci ili pomo{ nici, da se pridrùvaat do instrukciite dadeni od strana na kontrolorot. Ponatamu, site natamo{ ni obrabotuva~i na podatoci, koi rabotat vo ime na prviot obrabotuva~ na podato-ci (koobrabotuva~i), se obvrzani da gi sledat ovie instrukcii.

Odredbata, isto taka, pojasnuva deka edinstvenata obvrska za zakonitosta na obrabotkata na podatocite e kaj kontrolor-ot. Za obrabotuva~ite i za drugite pomo{ ni lica ne postoi obvrska za ocenuvawe na zakonitosta na instrukciite koi gi dal kontrolorot.

Liceto poso~eno vo stavot 1 moè da otstapi od instrukci-ite dadeni od strana na kontrolorot samo ako e toa utvrdeno so zakon.

tretata alineja go obvrzuva liceto poso~eno vo stavot 1 da gi ~uva li~nite podatoci kako doverlivi. Pokraj toa { to ovaa obvrs-ka delumno se preklopuva so onaa od prvata alineja, taa konktretno poso~uva deka e zabraneto kakvo bilo otkrivawe na informaciite sodràni vo podatocite. Ovaa obvrska ne zavr{ uva so raskinu-vawe na dogovorot me|u liceto i kontrolorot, tuku prodolùva i po site promeni na statusot na vraboteniot, kako { to se napu{ taweto na rabotnoto mesto, prefrlaweto na druga pozicija ili raskinu-vaweto na vrabotuvaweto ili obvrskite po dogovor.

| 91 |


Ovie lica, isto taka, treba da gi ~uvaat i merkite za za{ ti-ta ta na li~nite podatoci. Iako spored ~lenot 23, kontrolorot i obrabotuva~ot mora da gi primenuvaat soodvetnite za{ titni merki, ovaa odredba sodrì posebna zabrana za isklu~uvawe na za{ titnite merki.

^len 25 Kontrolorot i obrabotuva~ot se dol`ni da vo-dat evidencija za lica ovlasteni za vr{ ewe na obrabotka na li~nite podatoci koja sodrì:

- ime i prezime na ovlastenoto lice;- datum na izdavawe, rok na vaèwe, kako i

obem na ovlastuvaweto za pristap do li~nite podatoci i

- na~in na pristap.

Ovaa odredba se odnesuva na ovlastuvaweto regulirano so ~lenot 24 stav 1. Taa go obvrzuva kontrolorot da vodi eviden-cija za dadenite ovlastuvawa. Evidencijata mora da go sodrì imeto i prezimeto na ovlastenoto lice, rokot na vaèwe na ov-lastuvaweto, obemot i na~inot na pristap. Imaj} i gi predvid pravata za pristap vo IT-sistemite, pravata na pristap treba sekoga{ da bidat jasno definirani i sekoga{ treba da se ima evidencija za tekovnata sostojba na pravoto na pristap. Spi-sokot treba da go dade i to~niot obem na pravoto na pristap, t.e. do koi kategorii podatoci i do koi delovi od sistemot imaat pravo na pristap (obemot na ovlastuvawe) tie lica. Od su{ tinsko zna~ewe e kontrolorot da ima aùriran spisok na site lica koi imaat pravo na pristap do sistemot. Toj spisok } e sluì kako instrukcija za administratorite vo procesot na implementirawe na soodvetnite prava na pristap do IT-sistemot. Ako se slu~i prestap vo za{ titata na podatocite i tie nezakonski im se otkrijat na treti lica, ovaa evidencija } e posluì vo retrospektivnoto otkrivawe na toa koe lice os-tvarilo pristap do odreden podatok vo odredeno vreme.

Iako vakvata evidencija treba da se smeta za najnova tehnologija vo pogled na IT-sistemite, Zakonot ja pro{ iruva obvrskata za site vidovi obrabotka na li~ni podatoci, vklu~uvaj} i gi i podatocite skladirani vo pe~atenite dosieja. Za razlika od IT-sistemite, tuka obemot na ovlastuvawe ne moè da se sprovede po tehni~ki pat. Sepak, toj treba da se evidentira zaedno so na~inot na pristap, so toa { to ova vtoroto najprvo bi zna~elo dali liceto ima pristap do podatocite vo elektronska forma ili vo pe~ateni dosieja.


| 92 |

I pokraj toa { to normata bara evidencijata da bide aù -rirana, ne se naveduva kolku dolgo treba da se za~uvaat poda-tocite i koga prestanuvaat da bidat relevantni za tekovnata obrabotka na podatocite, bez ogled na toa dali pri~ina za toa e prekinuvaweto na operacijata za obrabotka na podato ci te ili pak deka lice koe porano bila ovlasteno ja napu{ tilo kancelarijata. Tuka vaì pettoto na~elo od ~lenot 5, { to zna~i deka podatocite moàt da se ~uvaat vo period ne podolg od onoj potreben za ispolnuvawe na celite za koi{ to se sobrani. A vo odnos na IT-sistemite moè da se kaè deka treba da se ~uvaat vo razumen rok.

Treba da se zabeleì deka nepo~ituvaweto na ovaa odredba pretstavuva prekr{ ok za kontrolorot spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 16, odnosno za obrabotuva~ot spored ~lenot 50 stav 1 to~ka 2.

^len 26 Kontrolorot moè da prenese raboti od nego-vi ot delokrug na rabota povrzani so obrabotka na li~ni podatoci na obrabotuva~ot.

Me|usebnite prava i obvrski na kontrolorot i obrabotuva~ot mora da bidat uredeni so dogovor vo pismena forma koj zadolìtelno sodrì:

- obvrska za obrabotuva~ot da postapuva edin -st veno vo soglasnost so upatstvata dobieni od strana na kontrolorot i

- obvrska i za obrabotuva~ot da prezeme tehni~ki i organizaciski merki za da obezbedi tajnost i za{ tita na obrabotkata na li~nite podatoci.

Stav 1:Prviot stav utvrduva deka prenesuvaweto na li~nite poda-

toci od kontrolorot do obrabotuva~ot, vo kontekst na aktivnos-tite spomenati vo stavot 1, ne treba da se smeta za otkrivawe vo smisla na ~lenot 2 to~ka 2. Toa zna~i deka takvoto prenesuvawe na li~nite podatoci od kontrolorot do obrabotuva~ot ne mora da ima zakonska osnova za obrabotka, vo soglasnost so ~lenot 6 i ponatamu. ^lenot 26 stav 1, isto taka, sodrì opravduvawe za prenesuvaweto na podatocite do obrabotuva~ot.

Sepak, treba da se zapazat formalnite uslovi. Eden od niv e deka obrabotuva~ot mora da se izbere temelno, zemaj} i ja pred-vid negovata sposobnost za implementirawe na soodvetnite

| 93 |


tehni~ki bezbednosni merki i organizaciski za{ titni merki. Ova, sekako, ne bi bilo slu~aj ako se znae deka potencijalniot obrabotuva~ vo minatoto imal problemi vo ovaa oblast. Od druga strana, obrabotuva~ot bi ja dokaàl svojata sposobnost so priloùvawe na dobar koncept za za{ tita ili bezbednost, vklu~uvaj} i gi i tehni~kite i organizaciski merki vo soglas-nost so ~lenot 23, za koj e predvideno da se implementira vo operacijata na obrabotka za koja{ to stanuva zbor ili barem bila implementirana za sli~ni operacii izvr{ eni od strana na obrabotuva~ot vo minatoto.

Pokraj toa, kontrolorot mora da se osigura deka merkite utvrdeni so dogovorot me|u kontrolorot i obrabotuva~ot navistina se implementiraat. Vo taa nasoka, dogovorot treba da predvidi ovlastuvawe na kontrolorot za proverka na im-plementacijata i poseta na prostoriite na obrabotuva~ot i inspekcija na negovite sistemi. Kontrolorot moè da najmi i javno nazna~eni eksperti za takvi inspekcii ili proverki.

Stav 2:Stavot 2 utvrduva deka dogovorot me|u kontrolorot i ob ra-

bo tuva~ot treba da se napravi vo pismena forma. Pokraj toa, ja utvrduva i sodrìnata na dogovorot.

So dogovorot treba da bide utvrdeno deka obrabotuva~ot na podatocite } e raboti samo spored upatstvata na kontrolorot. Ova sluì kako pojasnuvawe za toa deka kontrolorot ne smee da mu ja prenese slobodata za odlu~uvawe za toa kako } e se obrabotu-vaat li~nite podatoci. Celosnata odgovornost za obrabotkata na li~nite podatcoi ostanuva kaj kontrolorot, { to odgovara na edin-stvenoto pravo za re{ avawe za obrabotkata. Va`no e da se napravi razlika me|u pozicijata na obrabotuva~ot na podatocite, koj tehni~ki go poddrùva kontrolorot vo izvr{ uvaweto na odredeni operacii na obrabotka, od pozicijata na drugite pomo{ ni enti-teti koi isto taka izvr{ uvaat odredeni zada~i vo ime na prviot kontrolor, no pritoa imaat sloboda na odlu~uvawe. Ovaa sloboda na odlu~uvawe e znakot na prepoznavawe na kontrolorot na poda-toci. Taka, vo vtoriot slu~aj (poznat i kako prenos na funkcii), pomo{ nite entiteti mora posebno da se smetaat za kontrolori na podatoci. Kako posledica na toa, pri prenosot na podatocite do ovie entiteti, ne moè da se povikame na ~lenot 26 stav 1. Ovie slu~ai ne se privilegirani, kako { to e vistinskata obrabotka na podatocite, i spored toa treba da se smetaat za voobi~aeno otkrivawe na podatocite me|u razli~ni kontrolori na podatoci,


| 94 |

{ to povlekuva zakonska dozvola vo soglasnost so ~lenot 6 i pona-tamu (pr. dozvola ili zakonska odredba).

Spored toa, neophoden e vaè~ki praven dokument { to go obvrzuva obrabotuva~ot na instrukciite od kontrolorot. Pret-hodno iznesenata podelba na obvrskite, isto taka, doveduva do situacija vo koja pravata na subjektot treba da se ostvaruvaat nasproti kontrolorot, duri i koga samata obrabotka ja vr{ i obrabotuva~ot na podatoci. Pokraj toa, izvestuvaweto na Di-rekcijata, kako i drugi obvrski, ostanuvaat vo nadle`nost na kontrolorot.

Dogovorot me|u kontrolorot i obrabotuva~ot na podato-ci isto taka mora da sodrì obvrska za kontrolorot za im -ple menta cija na soodvetnite tehni~ki i organizaciski mer-ki. Iako ostanuva na kontrolorot da ja utvrdi soodvetnosta na odredeni merki (vidi komentar za ~lenot 23 pogore), obrabotuva~ot moè da dade sovet po ova pra{ awe.

Dokolku ne e zapazena baranata forma ili ako vo pismeniot dogovor nedostigaat delovi od neohodnata sodrìna, dogovo-rot se anulira i se poni{ tuva. Nedostatokot na formata ili nedostatokot na neophodnite elementi doveduva do zaklu~okot deka bez soodveten dogovor, prenosot na li~nite podatoci do navodniot obrabotuva~ na podatoci nema da bide zasnovano na prvilegijata spored stavot 1. Vo nedostig na drugi zakonski osnovi za zakonska obrabotka, otkrivaweto na tie podatoci } e bide nezakonsko.

Treba da se zabeleì deka Zakonot ne go osloboduva javniot sektor od obvrskata da sklu~i dogovor koga najmuva obrabotu-va~. Taka, iako odnosot kontrolor-obrabotuva~ e reguliran so zakon, sepak mora da se sklu~i dogovor. Primer za toa e Mi-ni sterstvoto za pravda, koe gi ~uva i gi aùrira glasa~kite spisoci. Sepak, formalno spored zakonot, Dràvnata iz-borna komisija e kontrolorot na li~nite podatoci i zakonot ima mnogu iscrpni odredbi za toa koj { to pravi. I pokraj toa, poradi dadenite pri~ini treba da postoi dogovor, iako kon kretniot zakon (vo ovoj slu~aj Izborniot zakonik) ne propi{ uva deka dvete institucii treba da potpi{ at dogovor.

Treba da se zabeleì deka nepo~ituvaweto na uslovite da-de ni vo stavot 2 pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 17. Ako obrabotuva~ot ne gi sledi upatstvata dadeni od kontrolorot, toa pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 50 stav 1 to~ka 3.

| 95 |

VI. CENTRALEN REGISTAR NA ZBIRKI NA LI^NI PODATOCI I PRETHODNO ODOBRUVAWE

^len 27 Kontrolorot pred da zapo~ne so obrabotka na li~nite podatoci e dolèn da ja izvesti Di rek-ci jata.

Izvestuvaweto od stav 1 na ovoj ~len go sodrì slednoto:

1. naziv na zbirkata na li~ni podatoci;2. naziv odnosno li~no ime na kontrolorot i

negovoto sedi{ te, odnosno adresa, kako i nazivot i adresata na negoviot pretstavnik, dokolku go ima;

3. cel ili celi na obrabotkata;4. pravna osnova za vospostavuvawe zbirka na

li~ni podatoci; 5. kategorija ili kategorii na subjektite na

li~nite podatoci i li~ni podatoci, odnosno kategorii na li~nite podatoci koi se odnesuvaat na nego ili niv;

6. korisnicite ili kategoriite na korisnici na koi moàt da im se dadat na koristewe li~nite podatoci;

7. prenos na li~nite podatoci vo drugi dràvi i 8. op{ t opis so koj } e se ovozmoì prvi~na ocenka

na soodvetnosta na prezemenite merki za za{ tita na li~nite podatoci i na nivnata obrabotka.

Kontrolorot moè da ja zapo~ne obrabotkata na li~nite podatoci koja e predmet na izvestuvaweto, vedna{ po dobivawe na potvrda


| 96 |

za priem na izvestuvaweto od stavot 2 na ovoj ~len.

Kontrolorot e dolèn da ja izvesti Direkcijata za sekoja promena sodràna vo izvestuvaweto od stavot 2 na ovoj ~len, vo rok od 30 dena od denot na promenata.

Direktorot na Direkcijata gi propi{ uva for-mata i sodrìnata na obrazecot na izvestuvaweto, kako i na~inot na izvestuvaweto od stav 1 na ovoj ~len.

Postoeweto na Centralen registar e neophodno od slednive tri pri~ini:

Izvestuvaweto na subjektite na li~ni podatoci – names-to da mu pi{ uva na kontorlorot na podatoci za da doznae za zbirkite na podatoci { to gi ima kontrolorot (vidi ~len 12), subjektot na podatoci moè da gi dobie istite informacii po elektronski pat. Ova, isto taka, } e bide olesnuvawe za kon-trolorot na podatoci, zatoa { to nema da mora da odgovara na pismeni barawa.

Podigawe na svesta na kontrolorite – kontrolorite } e bi-dat prinudeni da doznaat pove} e za za{ titata na podatocite, i vo toj proces da gi preispitaat merkite za za{ tita na po-datocite { to gi koristat, kako i obemot na podatocite { to gi obrabotuvaat.

Ja informira Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci za potencijalnata zloupotreba na li~nite podatoci i dava po-datoci za kontrolorot pred da bide izvr{ ena inspekcija.

Direkcijata go vodi Centralniot registar preku svojata in-ternet stranica i so toa na~inot na prijavuvawe e ednostaven i ekonomski isplatliv. Podatocite vneseni vo registarot se isti kako onie opi{ ani vo stavot 2 i se vnesuvaat so popolnu-vawe na pra{ alnik koj nudi izbor od dadeni odgovori.

Kontrolorite mora da ja prijavat zbirkata podatoci pred da zapo~nat so obrabotka na podatocite. Zbirkite vospostaveni pred donesuvaweto na Zakonot treba isto taka da se prijavat, za{ to Direkcijata ne moè so sigurnost da utvrdi koga bila vospostavena zbirkata.

Potvrdata od stavot 2 se dobiva na toj na~in { to kontrolor-ot moè da gi najde vnesenite podatoci so ednostavno preba-ruvawe na registarot, bez potreba da se prijavi vo sistemot, kako { to toa bi go napravilo koe bilo fizi~ko lice.

| 97 |

| VI. Centralen registar na zbirki na li~ni podatoci i prethodno odobruvawe |

Direktorot gi propi{ uva formata i sodrìnata na obraze-cot za izvestuvawe, kako i na~inot na izvestuvawe vo Central-niot registar so Pravilnik13.


^len 28 Kontrolorot nema obvrska da ja izvesti Di rek ci-ja ta soglasno so ~lenot 27 od ovoj zakon, ako:

- li~nite podatoci se del od javno dostapni zbirki vrz osnova na zakon;

- zbirkata na li~ni podatoci se odnesuva za najmnogu do 10 vraboteni kaj kontrolorot; ili

- obrabotkata se odnesuva na li~ni podatoci na ~lenovi na zdruènija osnovani za politi~ki, filozofski, verski ili sindikalni celi.

Kontrolorot od stav 1 na ovoj ~len e dolèn da odgovori na baraweto na fizi~ko lice za dostavuvawe na podatocite od ~lenot 27 stav 2 to~ki 1, 2, 3, 4, 5, 6 i 7 na ovoj zakon vo rok od 15 dena od denot na priemot na baraweto.

Celta na ovoj ~len e na kontrolorite da im go olesni to-varot od obvrskite nametnati so ovoj zakon. Centralniot registar postoi za da ja informira javnosta za zbirkite poda-toci { to gi poseduvaat razni kontrolori, taka { to ako zbir-kata na podatoci e javno dostapna i vospostavena so zakon, site } e znaat deka taa zbirka postoi. Malite kompanii koi imaat pomalku od 10 vraboteni (naj~esto semejni biznisi) ne poseduvaat li~ni podatoci ili pak li~nite podatoci { to gi poseduvaat se samo od nivnite vraboteni. Tuka ima u{ te eden kriterium pokraj onoj za brojot na vrabotenite, a toa e deka podatocite { to kompaniite gi obrabotuvaat se odnesuvaat samo na vrabotenite. Na primer, kompanija koja ima pomalku od 10 vraboteni moè da nudi izbor na vraboteni i uslugi za vrabotuvawe za drugi kompanii i vo toj proces da obrabotuva stotici, ako ne i iljadnici rezimea, preporaki, fotografii i drugi li~ni podatoci.

13 Vidi gi komentarite za ~lenot 41.


| 98 |

Vtoriot stav go obvrzuva kontrolorot da odgovori na baraweto na fizi~ko lice za dostavuvawe podatoci za zbir-kata podatoci koja{ to ja poseduva. Taka, duri i koga ne se ob-vrzani da ja izvestat Direkcijata za za{ tita na li~nite po-datoci za svoite zbirki podatoci, gorenavedenite kategorii kontrolori sepak se dol`ni da odgovorat na posebnite barawa na fizi~kite lica.

^len 29 Samo po prethodno dobieno odobrenie od strana na Direkcijata se vr{ i obrabotka na slednive li~ni podatoci:

- mati~en broj na subjektot na li~ni podatoci;- podatoci vo vrska so rasnoto ili etni~ko

poteklo na subjektot na li~ni podatoci;- genetski podatoci, osven ako obrabotkata na

podatocite ne se vr{ i od strana na stru~ni lica za potrebite na preventivna medicina, medicinska dijagnoza ili nega i terapija na subjektot na li~ni podatoci i

- biometriski podatoci, potrebni za potvrda na identitetot na subjektot na li~ni podatoci.

Odobrenieto od stavot 1 na ovoj ~len ne e potrebno vo slu~aj koga obrabotkata na li~nite podatoci e utvrdena so zakon.

Baraweto za dobivawe na odobrenieto od stavot 1 na ovoj ~len treba da gi sodr`i podatocite navedeni vo ~lenot 27 stav 2 od ovoj zakon.

^lenot nametnuva dopolnitelen uslov za zakonskata ob ra -bo tka na odredeni kategorii podatoci. Kontrolorot na po da-to cite mora da pobara odobruvawe od DZLP pred da za po ~ne so obrabotkata na mati~niot broj, podatocite za rasna ta ili etni~kata pripadnost, biometriskite podatoci ili ge ne ti~ ki-te podatoci14, osven koga za obrabotkata na ovie podatoci e obvrzan so zakon. Vo praktikata ova zna~i deka osven koga e zakonski obvrzan da gi obrabotuva spomenatite podatoci, so-gla snosta na subjektot na podatoci nema da bide dovolna. Kon-tro lorot, isto taka, treba da pobara odobrenie za obrabotka na po datocite od DZLP.

14 Osven koga gi izveduvaat zdravstveni rabotnici so cel preventivna medicina, medicinska dijagnoza ili pru`awe nega ili terapija za subjektot na podatoci.

| 99 |

Ovoj ~len e neophoden poradi prirodata na li~nite poda-toci na koi se odnesuva. Kako { to moè da se zabeleì, so isklu~ok na mati~niot broj, re~isi site drugi kategorii li~ni podatoci za koi e potrebno prethodno odobrenie se posebni kategorii li~ni podatoci. Poradi ~uvstvitelnosta na poda-tocite na koi se odnesuva ovoj ~len, Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci smeta{ e deka treba da se bara prethod-no odobrenie za da se utvrdi deka se prezemeni soodvetnite za{ titni merki.

Baraweto za odobruvawe treba da da se podnese pismeno do Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci i treba da gi sodrì najmalku podatocite utvrdeni so ~lenot 27 stav 2. Zborot „najmalku” e akcentiran zatoa { to kolku e podetalno objasnuvaweto { to } e go dade kontrolorot na po~etokot, tolku e pomala verojatnosta deka Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci } e postavuva dopolnitelni pra{ awa. Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci moè, isto taka, da izvr{ i uvid za da utvrdi dali ona { to e napi{ ano vo baraweto se sproveduva vo praktikata.

^len 30 Direkcijata vodi Centralen registar na zbir-ki na li~ni podatoci (vo natamo{ niot tekst: Cen tralen registar) .

Centralniot registar sodrì podatoci od iz-ves tuvawata primeni vo soglasnost so ~lenot 27 od ovoj zakon i odobrenijata izdadeni so gla-sno ~len 29 od ovoj zakon.

Centralniot registar se aùrira po priemot na izvestuvawe od strana na kontrolorot ili po slu`bena dol`nost.

Podatocite od Centralniot registar se javni osven podatocite od ~len 27 stav 2 to~ka 8 od ovoj zakon.

Ovoj ~len ja ovozmoùva prakti~nata primena na edno od pravata na subjektot na podatoci – pravoto da bide izvesten za operaciite za obrabotka na podatocite. Centralniot registar, isto taka, i obezbeduva informacii na Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci i obi~no se proveruva pred da se izvr{ i inspekcija za da se vidi dali kontrolorot gi izvr{ il svoite obvrski.

| VI. Centralen registar na zbirki na li~ni podatoci i prethodno odobruvawe |


| 100 |

Na~inot na registrirawe na zbirkite i kontrolorite vo Centralniot registar e reguliran so poseben podzakonski akt („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 155/08). Cen-tralniot registar e dostapen na internet15 i ima prebaruva~ { to mu ovozmoùva na subjektot na podatoci da go prebara registarot koristej} i razli~ni opcii. Centralniot registar, isto taka, im e dostapen i na kontrolorite, koi moàt da gi registriraat svoite zbirki vo mnogu ednostavna procedura, preku internet i bez nadomest16.

Mo`nosta Centralniot registar da se aùrira po slu`bena dol`nost ne go osloboduva kontrolorot od obvrskata da gi prijavi zbirkite podatoci vo Registarot.

Op{ tata javnost nema pristap do podatocite za bezbed-nosnite merki { to gi koristi kontrolorot za odrùvawe na tajnosta i doverlivosta na li~nite podatoci koi se obrabotu-vaat.

15 Internet stranicata e http://cr.dzlp.mk16 Vodi~ za koristewe na Centralniot registar moè da se najde na: http://cp.dzlp.

mk/docs/upatstvo.pdf

| 101 |

VII. PRENOS NA LI^NI PODATOCI VO DRUGI DR@AVI

^len 31 Prenos na li~ni podatoci vo drugi dràvi moè da se izvr{ i samo dokolku drugata dràva obez bedi soodveten stepen na za{ tita na li~ni po datoci. Nivoto na za{ tita obezbedeno od stra na na druga dràva, Direkcijata go ocenuva vrz osnova na:

- prirodata na podatocite;- celta i vremetraeweto na predloènata ope ra-

cija ili operacii za obrabotka;- dràvata vo koja } e se prenesat podatocite; - vladeewe na pravoto i- merki za bezbednost koi postojat vo taa dràva.

Odredbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ne se primenuvaat za zemjite ~lenki na Evropskata unija i za zemjite ~lenki na Evropskiot ekonomski prostor. Ako Evropskata Komisija utvrdi deka tretata zemja ne obezbeduva soodvetno nivo na za{ tita vo odnos na prenosot ili kategorija na prenos na li~ni podatoci, Direkcijata po priemot na izvestuvaweto soglasno so ~lenot 27 na ovoj zakon, izdava re{ enie za zabrana na prenos na li~ni podatoci. Ako Direkcijata oceni deka opredelena treta zemja ne obezbeduva soodvetno nivo na za{ tita vo odnos na prenos na li~ni podatoci, vedna{ ja izvestuva Evropskata Komisija i mu naloùva na kon-


| 102 |

tro lorot zapirawe na prenosot na po da to cite. Ako Evropskata Komisija utvrdi deka tretata zemja kon koja se podgotvuval prenosot na li~ni podatoci soglasno so stavot 5 na ovoj ~len, obezbeduva soodvetno nivo na za{ tita, Direkcijata go izvestuva kontrolorot za ot po-vi kuvawe na zapiraweto na prenosot, sproveden soglasno so stavot 5 na ovoj ~len. Ako Evropskata Komisija utvrdi deka tretata zemja kon koja se podgotvuval prenos na li~ni podatoci soglasno so stavot 5 na ovoj ~len ne obezbeduva soodvetno nivo na za{ tita, Direkcijata na kontrolorot mu izdava re{ enie za zabrana na prenos na podatoci kon taa zemja.

Vo ~lenovite 31–33 se obrabotuvaat specifi~nostite na prenosot na podatoci vo drugi dràvi. Dodeka op{ tite odredbi za zakonitosta na obrabotkata na li~nite podatoci vaàt za site operacii za obrabotka na li~ni podatoci { to se izvr{ uvaat na teritorijata na Republika Makedonija (za pove} e informacii vidi pogore, ~len 3-a), posebnite odredbi { to sleduvaat go ure-duvaat prenosot na podatoci do treti zemji. Stavot 2 gi oslo-boduva zemjite-~lenki na EU i zemjite { to mu pripa|aat na Ev-ropskiot ekonomski prostor od primenata na ~lenovite 31–33. Spored toa, li~ni podatoci moàt da mu se otkrijat na koj bilo korisnik vo edna od 27-te zemji-~lenki na EU i trite zemji od EEZ (Island, Lihten{ tajn, Norve{ ka), spored istite preduslovi { to vaàt za korisnik vo Makedonija.

Terminot „prenos” ne e definiran vo Zakonot. Sepak, jasno e deka toj se odnesuva na site formi na prenesuvawe, otkrivawe ili na koj bilo drug na~in na davawe pristap do li~nite podatoci.

So ogled na toa deka terminot „prenos” zna~i prenesu-vawe na li~ni podatoci, ona { to e napi{ ano pogore vaì i za prenosot na podatoci od kontrolorot do obrabotuva~ot. Taka, obrabotuvaweto vo stranstvo vo zemji { to ne pripa|aat na EU ili na EEZ } e mora da se vodi spored ~lenovite 31–33. Evropskata komisija na svojata internet stranica ima „Stand-ardni dogovorni klauzuli za obrabotuva~ite na podatoci vo treti zemji” (http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/privacy/mod-elcontracts/index_en.htm). Ako ovie klauzuli se vmetnati vo dogovorot me|u kontrolorot i obrabotuva~ot, obrabotkata vo stranstvo } e moè da se realizira.

| 103 |

| VII. Prenos na li~ni podatoci vo drugi dràvi |

[to se odnesuva do treti zemji, prenosot moè da se reali-zira samo ako vo taa zemja postoi soodvetno nivo na za{ tita na li~nite podatoci. Vo stavot 2 se navedeni odredeni indika-tori { to bi moèle da bidat od korist pri utvrduvaweto dali postoi taa soodvetnost. Zakonot ja ovlastuva Direkcijata da go zabrani prenosot do treti zemji koi nemaat soodvetno nivo na za{ tita.

Naodot deka ne postoi soodvetnost najprvo } e se zasnova na ocenuvawata izvr{ eni od strana na Evropskata komisija. Komisijata ve} e ocenila golem broj dràvi i naodite za sood-vetnost se objaveni na internet stranicata na Komisijata, no nema pozitivno izjaveno deka postoi nesoodvetnost kaj odredeni zemji. Spisokot na Komisijata treba da se sfati vo smisla na toa deka osven ako za edna dràva ne e pozitivno utvrdena soodvetnost, mora da se pretpostavi deka nivoto na za{ tita e nesoodvetno. Spored toa, vo soglasnost so ~lenot 31 stav 4, Direkcijata mora da go zabrani prenosot do koja bilo zemja { to ne e na listata na Komisijata, osven ako ne vaàt izklu~ocite od ~lenot 33.

Stavot 5 se odnesuva na situacija vo koja Direkcijata, neza-visno od Evropskata komisija, moè da dojde do zaklu~ok deka postoi nesoodvetnost kaj nekoja dràva. Vo toj slu~aj, Direk-cijata } e go spre~i prenosot s# dodeka Komisijata ne donese zaklu~ok. Direkcijata potoa } e go sledi naodot na Komisijata za postoewe na soodvetnost i spored toa } e re{ i dali da go zabrani ili da go dozvoli prenosot.

Treba da se napomene deka prenosot na podatoci do treti zemji koi nemaat soodvetno nivo na za{ tita na podatocite pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49-a stav 1 to~ka 14.

^len 32 Dokolku dràvata vo koja treba da se prenesat po da-to cite ne obezbedi soodveten stepen na za{ tita na li~ nite podatoci, kontrolorot nema da go izvr{ i prenosot na li~nite podatoci.

Ovaa odredba pojasnuva deka kontrolorot e obvrzan da se vodi spored naodot za soodvetnost. Toa zna~i deka kontrolorot ne moè da se potpre samo na zabranata izdadena od strana na Direkcijata, otkako ja izvestil za prevideniot prenos.

Ako kontrolorot planira da vr{ i prenos do treta zemja, toj treba da ja proveri internet stranicata na Komisijata


| 104 |

(vidi pogore vo ~lenot 31) za da doznae dali vo taa dràva postoi soodveten stepen na za{ tita na li~nite podatoci. Ako toa ne e slu~aj, kontrolorot ne smee da go izvr{ i prenosot. Nepo~ituvaweto na ovaa odredba moè da dovede do kazna spored ~lenot 49-a to~ka 15.

^len 33 Po isklu~ok od ~lenot 31 stavovi 1 i 2 na ovoj zakon, prenosot na li~nite podatoci moè da se izvr{ i vo slednive slu~ai:

- subjektot na li~ni podatoci izre~no se soglasil da se izvr{ i prenos na podatocite;

- prenosot e neophoden zaradi sproveduvawe na dogovor na subjektot na li~ni podatoci i kon-tro lorot ili sproveduvawe na pred do go vorni mer ki prezemeni kako odgovor na ba ra we to na subjektot na li~ni podatoci;

- prenosot e neophoden zaradi sklu~uvawe ili ispolnuvawe na dogovor sklu~en vo interes na subjektot na li~ni podatoci, me|u kontrolorot i treto lice;

- prenosot e neophoden zaradi za{ tita na javen in teres ili zaradi javnata bezbednost;

- prenosot e neophoden zaradi utvrduvawe ili ost varuvawe na poedine~ni pravni interesi;

- prenosot e neophoden zaradi za{ tita na ìvotot ili su{ tinskite interesi na subjektot na li~ni podatoci i

- prenosot se vr{ i od javno dostapni zbirki na li~ni podatoci ili od zbirki na li~ni podatoci dostapni za lice koe } e go stori verojaten svojot praven interes vo obem utvrden so zakon.

Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, prenosot na li~ni podatoci vo drugi dràvi koi ne obezbeduvaat najmalku isto nivo na za{ tita na li~ni podatoci kako vo Republika Makedonija, moè da se izvr{ i po prethodno odobrenie od strana na Direkcijata, pod uslov da bidat obezbedeni soodvetni garancii za za{ tita na privatnosta, pravata i slobodite na subjektot na li~ni podatoci. Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci ja informira Evropskata

| 105 |


Komisija i nadzornite organi za za{ tita na li~nite podatoci na zemjite ~lenki na Evropskata unija vo vrska so odobrenieto za prenos na li~ni podatoci koe go izdala vo soglasnost so stav 2 na ovoj ~len.

Stav 1:Slu~aite dadeni vo ~lenot 33 stav 1 se odnesuvaat na

prenosot na li~ni podatoci do zemji koi nemaat soodveten stepen na za{ tita na li~nite podatoci. Elementite od ovoj stav treba da postojat dopolnitelno na op{ tite uslovi spored koi obrabotkata e zakonska. Osven ako korisnikot od preno-sot ne e istovremeno i kontrolor, ova vo najgolem del } e bide ~lenot 5 zaedno so ~lenotot 6 ili ~lenot 8 ili ~len 26 stav 1. Tretiot princip od ~lenot 5 utvrduva deka prenesenite podatoci ne smeat da bidat premnogu obemni. Spored toa, vo sekoj poedine~en slu~aj prenosot mora da bide neophoden za konkretnata cel. Prenosot do treti zemji vo koi nema sood-vetno nivo na za{ tita e dozvolen ako subjektot na podatoci mu dal informirana i slobodna soglasnost na izvezuva~ot na podatoci, ako sklu~il dogovor so izvezuva~ot na podatoci, ako pobaral da se sklu~i dogovor ili pak ako se prezemaat pred-dogovorni merki. Istoto vaì i za dogovor { to e sklu~en ili e pred sklu~uvawe me|u kontrolorot i tretoto lice, a koj e vo interes na subjektot na li~ni podatoci.

„Za{ titata na javnata bezbednost” moè isto taka da bide opravduvawe za prenosot na li~ni podatoci do zemjite koi ne ispolnuvaat soodveten stepen na za{ tita na li~nite podatoci. Primer za ova bi bila razmenata na podatoci me|u dano~nite i carinskite upravi ili prekugrani~nite krivi~ni istragi. Treba da se zabeleì deka pokraj navedenoto, postojat posebni konvencii { to treba da se zapazat koga se vklu~eni EUROPOL ili [engen sistemot.

Prenosot e dozvolen dokolku e neophoden za utvrduvawe i za{ tita na poedine~ni pravni interesi. Tuka vaàt komentari-te za ~lenot 8 stav 2 alineja 6.

Prenosot na li~ni podatoci do treti zemji bez ogled na soodvetnosta na nivoto na za{ tita vo taa zemja e isto taka za-konsko ako e neophodno za za{ tita na su{ tinskite interesi na subjektot na podatoci. Mora da postoi objektiven i ubedliv interes za subjektot na podatoci, za koj i sudot bi smetal deka


| 106 |

go opravduva predvideniot prenos. (Vidi gi i komentarite za ~lenot 6 stav 1 alineja 4 i ~lenot 8 stav 2 alineja 3.

Kone~no, li~nite podatoci moàt da se prenesuvaat do treti zemji nezavisno od nivoto na za{ tita obezbedena od drugata dràva i bez dozvola od Direkcijata dokolku proizleguvaat od javno dostapna zbirka na li~ni podatoci ili zbirka na li~ni podatoci ~ija{ to cel e da obezbedi podatoci za koe bilo lice { to } e pokaè praven interes. Ova ovozmoùva pristap do takvi registri i za barateli nadvor od Makedonija, EU ili EEZ.

Stav 2:Spored ~lenot 33 stav 2, prenosot na li~ni podatoci do

treti zemji kaj koi nivoto na za{ tita generalno e nesoodvetno } e bide vozmo`no dokolku se obezbedeni soodvetni garancii za za{ titata na privatnosta, pravata i slobodite na subjek-tot na podatoci i ako Direkcijata dala prethodno odobrenie. Odredbata mora da se sfati na toj na~in { to odobrenieto od Direkcijata } e zavisi od pozitivniot rezultat od ocenuvawe-to na relevantnite kriteriumi. Garanciite, vo najgolem del, } e se sostojat od dogovorni ili od samoregulira~ki instru-menti. Evropskata komisija objavila tri odluki za postignu-vawe soodvetnost so pomo{ na standardnite dogovorni klau-zuli vrz osnova na ~lenot 26 stav 4 od Direktivata 95/46/EK, dve razli~ni grupi klauzuli za kontrolorite kako davateli na podatoci i edna za obrabotuva~ite kako korisnici na poda-tocite (vidi http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/privacy/mod-elcontracts/index_en.htm).

Standardnite dogovorni klauzuli } e imaat u{ te pogolemo prakti~no zna~ewe zatoa { to vo bliska idnina Komisijata nema da moè da ja oceni soodvetnosta (ili nesoodvetnos-ta) na site dràvi vo svetot nadvor od EU. Vo slu~aite koga obrabotkata na podatocite na korisnikot vo tretata zemja se vodi spored edna od ovie klauzuli, Direkcijata moè da ja iz-dade dozvolata za prenos na podatoci.

Dozvola za prenos na li~ni podatoci moè da se dade i koga poedine~en dogovor obezbeduva soodvetno nivo na za{ tita za konkretnite podatoci { to } e se prenesuvaat. Takviot dogovor moè da bide i upraven dogovor me|u dve javni agencii (pr. makedonskata Policija i policijata vo tretata zemja) koga sta-nuva zbor za prenos na li~ni podatoci vo oblasta na poli-ciskite pra{ awa. Bidej} i e od su{ tinsko zna~ewe podatocite { to se prenesuvaat za konkretni celi da bidat ograni~eni na

| 107 |


ovie celi vo tretata zemja, dogovorot treba da bide sklu~en me|u dva organa koi se ovlasteni da gi napravat takvite dogo-vori va`e~ki za site relevantni javni institucii vo zemjata korisnik (voobi~aeno, ova bi bile Ministerstva).

Druga mo`nost za odobruvawe na prenosot na li~ni poda-toci od Makedonija do treta zemja (ili nekolku treti zemji) se obvrzuva~kite korporativni pravila { to se usvoeni vo ram-kite na edna multinacionalna korporacija. Ne postoi odluka na Komisijata za ovie pravila, no Rabotnata grupa za ~lenot 29 izdade nekolku rabotni dokumenti { to se odnesuvaat na ovaa tema (RG 74, RG 108, RG 133, RG 153, RG 154, RG 155. Dokumentite mo`at da se najdat na: http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/pri-vacy/workinggroup/wpdocs/2009_en.htm).

Stav 3:Direkcijata e obvrzana da gi izvesti Komisijata i agenciite

za za{ tita na podatoci na zemjite-~lenki dokolku dala odobru-vawe za prenos na li~ni podatoci spored ~lenot 33 stav 2.

Vo slu~aj koga podatocite bile preneseni do treta zemja bez da bidat ispolneti uslovite navedeni pod ~lenot 33, e napraven prekr{ ok spored ~lenot 49-a stav 1 to~ka 15.


| 108 |

VIII. DAVAWE NA LI^NI PODATOCI NA KORISNICITE

^len 34 Kontrolorot } e gi dade li~nite podatoci na koristewe na korisnik, vrz osnova na pismeno barawe od korisnikot, dokolku tie se potrebni za izvr{ uvawe na raboti vo ramkite na so zakon utvrdenite nadle`nosti na korisnikot.

Pismenoto barawe od stavot 1 na ovoj ~len mora da sodrì pri~ini, zakonska osnova za koristewe na li~nite podatoci i kategorija na li~nite podatoci koi se baraat.

Zabraneto e davawe na li~ni podatoci na koristewe na korisnik ~ija obrabotka, odnosno koristewe ne moè da se vr{ i soglasno so odredbite od ~lenot 6 i ~lenot 8 stav 2 na ovoj zakon i dokolku celta zaradi koja se baraat li~nite podatoci e vo sprotivnost so ~lenot 5 stav 1 alineja 2 od ovoj zakon.

Li~nite podatoci koi se obraboteni vo nau~no-istraùva~ki i statisti~ki celi ne moàt da se davaat na koristewe na korisnik vo forma koja ovozmoùva identifikacija na liceto na koe se odnesuvaat li~nite podatoci.

Vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len, kontrolorot vodi posebna evidencija za li~nite podatoci koi se dadeni na koristewe, korisnikot na li~nite podatoci i pri~inata za koja ovie li~ni podatoci se dadeni na korisnikot.

| 109 |

| VIII. Davawe na li~ni podatoci na korisnicite |

Prviot stav od ovoj ~len vo praktikata funkcionira na sledniov na~in:

Vo Makedonija, pokraj notarite, postojat i izvr{ iteli koi se nazna~eni od strana na Ministerstvoto za pravda i imaat ov-lastuvawe da izvr{ uvaat odredeni sudski odluki, osobeno vo gra|anskite postapki. Na primer, ako sudskata odluka na nekoe lice mu dodeli nadomest za o{ teta pretrpena kako rezultat na soobra} ajna nesre} a, izvr{ itelot ima ovlastuvawe da go za-pleni nadomestot od liceto koe sudot go smeta za odgovorno za soobra} ajnata nesre} a, a potoa da mu gi prefrli zaplenetite sredstva na liceto koe pretrpelo { teta. Sepak, za da moè da go zapleni nadomestot, na izv{ itelot mu se potrebni podatoci za odgovornoto lice. Izvr{ itelot (korisnikot) isra} a pisma do site banki vo Makedonija (kontrolori na podatoci) vo koi gi pra{ uva dali odgovornoto lice (subjektot na podatoci) ima smetka vo taa banka i kakva e sostojbata na smetkata. Bank-ite najprvo treba da utvrdat dali tie podatoci se „potrebni za izvr{ uvawe na raboti vo ramkite na so zakon utvrdenite nadle`nosti na korisnikot”. Istovremeno, bankite utvrduvaat deka:

- imaat zakonska obvrska da odgovorat na pismoto (~len 6 stav 1 to~ka 3) i deka podatocite se potrebni za ispolnuvawe na pravnite interesi na tretoto lice (~len 6 stav 1 to~ka 6);

- baranite podatoci ne spa|aat vo kategorijata posebni kategorii podatoci i deka, spored toa, nema da se primeni ~lenot 8, i

- podatocite se sobiraat za konkretni, so zakon utvrdeni celi – zaplenuvawe na nadomest utvrden so sudska postapka (~len 5 stav 1 to~ka 2).

Otkako bankite } e utvrdat deka se ispolneti site gore-navedeni kriteriumi, tie } e mu odgovorat na izvr{ itelot i } e mu gi dadat baranite podatoci. Bankite gi vodat site dobieni barawa i odgovori na tie barawa vo svoite arhivi.

Li~nite podatoci za nau~ni ili za statisti~ki celi ne mora da se odnesuvaat na identifikuvano lice ili pak lice koe moè da se identifikuva. Spored toa, vo soglasnost so principot naveden vo ~lenot 5 stav 1 to~ka 2, kontrolorite imaat pravo da gi odbijat barawata za li~ni podatoci koi ne se anonimni, dokolku tie se baraat za nau~ni ili za statisti~ki celi.

ûvstvitelnite podatoci moàt da se pobaraat od kon-


| 110 |

trolorot na podatoci za da mu se ovozmoì na korisnikot da gi ispolni svoite zakonski prava i interesi, osobeno vo oblasta na rabotnite odnosi. Ova e va`no koga korisnikot e rabotodavec, a vrabotenite treba da ispolnuvaat odredeni zdravstveni standardi (kako { to e slu~aj so pilotite, policaj-cite, doktorite, itn.)

^len 35 Li~nite podatoci od ~lenot 34 na ovoj zakon moàt da se koristat samo vo vreme koe e neophodno za ostvaruvaweto na odredenata cel.

Po istekot na vremeto od stavot 1 na ovoj ~len, li~nite podatoci moraat da se bri{ at, osven ako so zakon poinaku ne e uredeno.

Vo primerot daden vo komentarite za ~lenot 34, izvr{ itelot (korisnikot) moè da gi koristi podatocite dobieni od bankite (kontrolorite) samo za celite na zaplenuvaweto na nadomestot i za nitu edna druga cel. Ova e vo soglasnost so ~lenot 5 stav 1 to~ka 2.

Izvr{ itelot } e gi ~uva dobienite podatoci odredeno vreme, poradi obvrskata – spored Zakonot za arhivirawe17 – da gi evidentira svoite aktivnosti. Otkako } e izmine rokot utvrden spored Zakonot za arhivirawe, podatocite se bri{ at, a dokumentite se uni{ tuvaat.

^len 36 Odredbite od ovoj zakon za davawe na li~ni podatoci na koristewe se odnesuvaat i na razmenata na li~ni podatoci me|u dràvni organi, osven ako so zakon poinaku ne e uredeno.

^lenot utvrduva deka obvrskite navedeni vo ~lenovite 34 i 35 se odnesuvaat i na dràvnite organi. Me|utoa, dràvnite organi redovno razmenuvaat ogromni koli~estva podatoci, pa spored toa ako taa razmena e uredena so zakon, dràvnite or-gani ne mora da gi primenuvaat ~lenovite 34 i 35 (so isklu~ok na stavot 2).

17 „Slu`ben vesnik na Socijalisti~ka Republika Makedonija” br. 36/90 i „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 36/95

| 111 |

IX. OSNOVAWE I NADLE@NOSTI NA DIREKCIJATA ZA ZA[TITA

NA LI^NITE PODATOCI

^len 37 Zaradi vr{ ewe nadzor nad zakonitosta na pre-ze menite aktivnosti pri obrabotuvawe na li~ ni podatoci i nivnata za{ tita, na te ri-to rijata na Republika Makedonija, se osnova Di rekcija za za{ tita na li~nite podatoci, ka ko samostoen i nezavisen dr`aven organ so svojstvo na pravno lice. So Direkcijata rakovodi direktor, koj go iz bi-ra i razre{ uva Sobranieto na Republika Ma ke-donija na predlog na Komisijata za pra{ awa na izborite i imenuvawata na Sobranieto na Re-pub lika Makedonija po pat na javen konkurs.Di rektorot na Direkcijata se izbira za vreme od pet godini, so pravo povtorno da bide iz-bran, no ne pove} e od dvapati.Direktorot na Direkcijata ima zamenik koj go izbira i razre{ uva Sobranieto na Republika Makedonija na predlog na Komisijata za pra-{ awa na izborite i imenuvawata na Sob ra-nie to na Republika Makedonija po pat na javen konkurs za vreme od pet godini.Za svojata rabota i za rabotata na Direkcijata, di rektorot i zamenikot na direktorot na Di-rek cijata odgovaraat pred Sobranieto na Re-pub lika Makedonija.Sedi{ teto na Direkcijata e vo Skopje.


| 112 |

DZLP e osnovana kako samostoen i nezavisen organ, podloèn na kontrola od strana na Sobranieto, i organ { to } e vr{ i nad-zor nad zakonitosta na obrabotkata na li~nite podatoci vo Re-publika Makedonija. Ova e va`no od nekolku pri~ini:

- Toa { to e edinstven organ vo celata dràva odgovoren za za{ tita na podatocite zna~i deka nema konkurenten organ i, spored toa, nema konfliktni politiki za za{ tita na podatoci, nitu pak konflikti na nadle`nost18 – edinstvena politika za za{ tita na podatocite { to moè da se implementira vo ram-kite na celata dràva. Statusot na samostoen organ, isto taka, dava garancija za vtorata karakteristika na za{ titata na po-datoci vo Makedonija – nezavisniot status na DZLP.

- Va`no e toa { to DZLP e nezavisen organ, pa zatoa mora da bide stru~en organ, t.e. organ vrz koj politi~kite promeni nema da imaat nikakvo vlijanie. Toa { to DZLP e nezavisen organ e isto taka va`no zatoa { to najgolemiot kontrolor na poda-toci vo javniot sektor e Vladata19. Tuka treba da se vospostavi ramnoteà pome|u potrebata na dràvata da gi obrabotuva li~nite podatoci na nejzinite gra|ani i pravoto na privat-nost na poedinecot. Ramnoteàta se vospostavuva preku osno-vawe na nezavisen dràven organ – Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci.

- Statusot „pravno lice” e preduslov za nezavisnosta na DZLP. Ne bi bilo zamislivo edna institucija da se nare~e „nezavis-na” ako ne moè da sklu~uva dogovori, da re{ ava kako i koga } e go koristi svojot buxet, da re{ ava po vnatre{ nite organiza-ciski pra{ awa, itn.

18 Dopolnitelniot protokol kon Konvencijata za za{ tita na poedincite vo pogled na avtomatskata obrabotka na li~nite podatoci, vo vrska so nadzornite tela i prekugrani~noto prenesuvawe dozvoluva so obrabotkata na podatocite vo edna zemja da rakovodi pove} e od eden organ, no ova treba da se razgleduva zemaj} i gi predvid razli~nite politi~ki sistemi na dràvite. Nekoi dràvi vo Evropa se federativni dràvi, pa sekoja federacija moè da ima sopstven organ za za{ tita na podatocite. Makedonija e mala i unitarna zemja, pa ne $ treba, nitu pak moè finansiski da si dozvoli pove} e od eden organ za za{ tita na podatoci.

19 Zborot Vlada gi vklu~uva i ministerstvata, kako del od Vladata. Ministerstvoto za vnatre{ ni raboti e najgolemiot kontrolor vo javniot sektor.

| 113 |

| IX. Osnovawe i nadle`nosti na Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci |

Sepak, postojat dve zna~itelni ograni~uvawa za neza-visnosta na DZLP. Prvoto e toa { to DZLP nema poseben bu-xet, tuku e stavka vo centralniot buxet20. Vtoroto e toa { to vrabotenite vo DZLP vleguvaat vo kategorijata „dràvni slu`benici” i, spored toa, site vnatre{ ni akti { to se odne-suvaat na vnatre{ nata organizacija na DZLP i na rabotnite opisi treba da bidat odobreni od strana na Agencijata za dràvni slu`benici. Poradi toa { to Agencijata za dràvni slu`benici gi propi{ a standardite za vnatre{ na organiza-cija i rabotni opisi, DZLP be{ e ograni~ena vo odnos na bro-jot na vrabotenite, sostavot na Direkcijata i vnatre{ nite odnosi vo Direkcijata. Postapkata za novi vrabotuvawa e vo nadle`nost na Agencijata za dràvni slu`benici, kako { to se i disciplinarnite postapki, degradirawata i otkazite.

Direktorot i nejziniot/negoviot zamenik se nazna~uvaat i se razre{ uvaat na ist na~in. Gi nazna~uva Sobranieto po pred-log na Komisijata za pra{ awata na izborite i imenuvawata na Sobranieto na Republika Makedonija. Komisijata gi izbira po-tencijalnite kandidati za pozicijata po pat na javen konkurs. Postapkata e razli~na od onaa vo zakonot od 2005, kade { to Vladata ja dava{ e preporakata, pa Sobranieto gi izbira{ e di-rektorot i zamenik-direktorot. Ovaa promena ima za cel da go namali nivoto na politi~ko vlijanie vrz DZLP.

Mandatot na direktorot i na zamenik-direktorot e 5 godi-ni, podolg od onoj na ~lenovite na Vladata, so pravo povtorno da bidat izbrani. Ova be{ e napraveno od dve pri~ini:

- petgodi{ niot mandat, koj e podolg od onoj na ~lenovite na Vladata, be{ e staven vo ZZLP za da se ograni~i vlijanieto na promenata vo vlasta vrz DZLP, i

- ograni~uvaweto na dva mandata ima za cel da se izbegne „ve~en” direktor i zamenik-direktor, { to moè da bide golem izvor na zloupotreba na mo} ta.

Za svojata rabota direktorot i zamenik-direktorot odgova-raat pred Sobranieto21.

20 Ova } e bide podetalno objasneto vo komentarite za ~lenot 48.21 Obvrskata za izvestuvawe } e bide podobro objasneta vo ~lenot 42.


| 114 |

^len 38 Za direktor moè da bide izbrano lice koe gi ispolnuva slednite uslovi:

- da e dràvjanin na Republika Makedonija;- da ima najmalku petgodi{ no rabotno iskustvo

vo pravni raboti;- da e istaknat pravnik i - da ne e kaznet so kazna, odnosno da ne mu e iz-

re ~ena prekr{ o~na sankcija zabrana na vr{ ewe pro fesija, dejnost ili dol`nost.

Za zamenik na direktorot moè da bide izbrano li ce koe gi ispolnuva uslovite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len.

Na direktorot, odnosno na zamenikot na di rek-to rot, funkcijata moè da mu prestane so negovo raz re{ uvawe ili vo slu~aj na smrt.

Funkcijata direktor, odnosno zamenik direktor prestanuva poradi slednite osnovi:

- na negovo barawe,- ako trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ ewe na

funkcijata,- ako gi ispolni uslovite za starosna penzija

soglasno zakon,- ako e osuden so pravosilna sudska presuda za kri-

vi~ no delo na bezuslovna kazna zatvor vo traewe od najmalku { est meseca,

- koga } e prestane da ispolnuva bilo koj od uslo vi-te navedeni vo stav 1 alinei 1 i 4 na ovoj ~len i

- poradi nestru~no i nesovesno rabotewe.

Pogolemiot del od uslovite za nazna~uvawe ili osnovite za razre{ uvawe se jasni i prifatlivi. Me|utoa, ima nekolku { to se problemati~ni.

Postavuvaweto standardi i uslovi za klu~nite pozicii direk-tor i zamenik-direktor na DZLP e su{ tinski preduslov za pro-fesionalnoto funkcionirawe na Direkcijata22. Sepak, nekoi od ovie uslovi ne se dovolni za da se garantira deka na taa pozicija e izbran vistinski profesionalec. Ponatamu, politi~kite par-tii na vlast bi bile staveni vo isku{ enie ovie pozicii da gi do-delat vrz baza na lojalnost, a ne vrz baza na profesionalizam.

22 Se razbira, vtoriot preduslov e èlbata da raboti vo soglasnost so zakonite.

| 115 |

Slednive to~ki od stavot 1 se problemati~ni: Obrazovanie – potencijalniot kandidat mora da ima

iskustvo vo pravni raboti. Za{ titata na podatocite e oblast vo koja pravoto i tehnologijata se isprepleteni i ne moàt da se odvojat. Edna od osnovnite pri~ini poradi koi za{ titata na li~nite podatoci stana tolku popularna tema be{ e sozdavaweto tehnolgii koi ovozmoùvaat masovna obrabotka na li~ni poda-toci – kompjuterite. Kako rezultat na ova, vo ramkite na DZLP za vreme na podgotovkite na izmenite na ZZLP vo 2005, se pojavi idejata deka direktorot ili zamenik-direktorot treba da imaat poznavawa od oblasta na informati~kata tehnologija, a ne samo od pravoto. Ova bi go podobrilo kvalitetot na rabota na DZLP;

Kriteriumot „istaknat pravnik”, { to ne moè precizno da se definira;

Iskustvoto od samo 5 godini e nesoodvetno za tolku visoka pozicija, no ova e ~ekor napred vo odnos na stariot ZZLP od 2005, vo koj ne postoe{ e uslov vo pogled na iskustvoto, i

Uslovot za „iskustvo vo pravni raboti” e nesoodveten zatoa { to toa moè da zna~i i oblasti koi nemaat ni{ to zaedni~ko so za{ titata na podatocite ili op{ to so ~ovekovite prava.

[to se odnesuva do osnovite za razre{ uvawe od funkci-jata direktor ili zamenik-direktor, problemati~nata osnova za razre{ uvawe e „nestru~noto i nesovesno rabotewe”. Na primer, ako tvrdeweto za takvoto rabotewe e poddràno so naod na Dràvniot zavod za revizija ili od nezavisen revizor, ili pak postojat jas-ni dokazi za prekr{ uvawe na ZZLP od strana na direktorot ili zamenik-direktorot (sudska odluka i sl.), toga{ direktorot ili zamenik-direktorot treba da bidat razre{ eni. Nedostigot od ob-jasnuvawe za zna~eweto na formulacijata „nestru~no i nesovesno rabotewe” moè da rezultira so proizvolna ocenka na profesiona-lizmot na direktorot ili nejziniot/negoviot zamenik, koja nema da se zasnova na vistinskata rabota i na postignatite rezultati, tuku na politi~kata pripadnost i na lojalnosta.

^len 39 Pred stapuvawe na funkcijata, direktorot, od nosno zamenikot na direktorot, pred pret sedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija dava i potpi{ uva sve~ena izjava, koja glasi:

„Izjavuvam deka funkcijata direktor } e ja iz-vr { uvam sovesno, nepristrasno i odgovorno,



| 116 |

} e go { titam pravoto na za{ tita na li~nite po datoci i } e se pridrùvam na Ustavot i za-ko nite na Republika Makedonija.”

Celta na ovoj ~len e da utvrdi deka, kako { to e slu~aj so site slu`benici izbrani ili nazna~eni od strana na Sobranieto, i direktorot i zamenik-direktorot treba da dadat i da potpi{ at sve~ena izjava pred pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija. Celta na izjavata e da sluì kako ceremonijalen (i promotiven) nastan i na direktorot i zamenik-direktorot da im ja pretstavi va`nosta na funkcijata { to } e ja izvr{ uvaat.

^len 40 Funkcijata direktor, odnosno funkcijata za-me nik na direktorot, e nespojliva so vr{ ewe dru gi javni funkcii ili profesii.

Ovoj ~len e staven vo ZZLP so cel vo najtesna smisla da go eliminra konfliktot na interesi { to bi moèl da proizleze od istovremenoto izvr{ uvawe na funkcijata direktor ili za-menik-direktor so nekoja druga javna funkcija ili profesija. Ova ne pokriva samo rabota so polno rabotno vreme, tuku i ra-bota so skrateno rabotno vreme, konsultantska rabota ili pak drugi ad hok anga`mani, u~estvo vo upravni ili vo nadzorni organi, itn., kako vo javniot, taka i vo privatniot sektor. Na-merata na ovoj ~len e da se pogriì za toa deka rabotata na di-rektorot i zamenik-direktorot e objektivna i nepristrasna i e vo soglasnost so zakonite, propisite i politikite na DZLP.

Ovoj ~len ne ja isklu~uva celosnata implementacija na Za-konot za spre~uvawe na konfliktot na interesi23 i Zakonot za spre~uvawe na korupcijata24.

^len 41 Direkcijata gi ima slednite nadle`nosti:- podgotvuva i donesuva podzakonski akti { to se

odnesuvaat na za{ titata na li~nite podatoci, - razviva politiki i dava nasoki vo vrska so

za{ titata na li~nite podatoci, - vr{ i inspekciski nadzor soglasno so odredbite

na ovoj zakon, 23 „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 70/200724 „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 28/02, 46/04, 83/04, 126/06, 10/08

i 161/08

| 117 |

- vodi upravna postapka i donesuva re{ enija pri postapuvawe po barawa,

- ja ceni zakonitosta na obrabotkata na li~nite podatoci,

- vodi Centralen registar,- izdava prethodno odobrenie za obrabotkata na

li~nite podatoci soglasno odredbite na ovoj zakon,

- izdava zabrana za natamo{ na obrabotka na li~-ni te podatoci na kontrolorot,

- izdava odobrenie za prenos na li~nite podatoci vo drugi dr`avi,

- dava mislewa po predlozite na akti vo oblasta na za{ titata na li~nite podatoci,

- dava mislewa po predlozi na kodeksi na od-ne suvawe { to se odnesuvaat na za{ titata na li~nite podatoci,

- vodi prekr{ o~na postapka preku Komisijata za odlu~uvawe po prekr{ ok vo soglasnost so za-kon,

- postapuva po barawata na nadzorni tela vo ob-lasta na za{ tita na li~nite podatoci na dru gi dr`avi vo vrska so izvr{ uvaweto na niv ni te aktivnosti na teritorija na Republika Ma ke do-ni ja,

- vr{ i obuka i dava stru~na pomo{ na za in te re-si rani kontrolori, odnosno obrabotuva~i,

- ostvaruva me|unarodna sorabotka vo oblasta na za{ titata na li~nite podatoci i u~estvuva vo rabotata na me|unarodnite organizacii i institucii za za{ tita na li~nite podatoci i

- vr{ i drugi raboti utvrdeni so zakon. Tro{ ocite za obuka i davawe na stru~na pomo{

od stav 1 alineja 15 na ovoj ~len pa|aat na tovar na kontrolorite odnosno na obrabotuva~ite.

Visinata na tro{ ocite od stav 2 na ovoj ~len ja opredeluva direktorot na Direkcijata vo ramkite na realnite tro{ oci potrebni za sproveduvawe na obukata i za davawe na stru~na pomo{ .

^lenot 41 e eden od najva`nite ~lenovi vo Zakonot zatoa { to gi definira ovlastuvawata i nadle`nostite na Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci. Ovlastuvawata i nadle`nostite



| 118 |

se vo soglasnost so barawata na Direktivata 05/46/EK na Evrop-skiot parlament i Sovetot za za{ tita na poedincite vo odnos na obrabotkata na li~nite podatoci i slobodnoto dvièwe na takvite podatoci, Konvencijata za za{ tita na poedincite vo odnos na av-tomatiziranata obrabotka na li~nite podatoci i Dopolnitelniot protokol kon Konvencijata za za{ tita na poedincite vo pogled na avtomatskata obrabotka na li~nite podatoci, vo vrska so nadzor-nite tela i prekugrani~niot prenos na Sovetot na Evropa:

- ovlastuvawe za istraga i intervencija;

- ovlastuvawe da vodi pravni postapki;

- ovlastuvawe da im go svrti vnimanieto na nadle`nite sudski vlasti kon prekr{ uvaweto na odredbite na doma{ niot zakon, i

- nadle`nost da prima barawa od koe bilo lice koi se odne-suvaat na za{ titata na negovite osnovni prava i slobodni vo odnos na za{ titata na li~nite podatoci.

Direkcijata gi ima slednive nadle`nosti i ovlastuvawa:

„Podgotvuva i podnesuva podzakonski akti { to se odnesuvaat na za{ titata na li~nite podatoci” – ova e edna od najva`nite nadle`nosti na DZLP, za{ to $ go dava pravoto podetalno da ja regulira ramkata na za{ titata na li~nite podatoci. DZLP gi ima doneseno slednive podzakonski akti25:

Pravilnici• Pravilnik za formata, sodrìnata i na~inot na vodewe

na evidencijata za izvr{ en prenos na li~ni podatoci vo drugi zemji („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 111/2005);

• Pravilnik zaobrabotkanapodatocite{topretstavuvaatposeben rizik za slobodite i pravata na subjektot na li~nite podatoci („Slu`ben vesnik na Republika Make-donija” br. 111/2005);

• Pravilnikzana~inotnavodewenaedinstvenataeviden-cija na prekr{ ocite, izre~enite sankcii i donesenite odluki vo prekr{ o~nata postapka, kako i za na~inot na pristap do informaciite { to se sodràni vo evidencijata („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 136/08);

25 Tuka se dadeni samo podzakonskite akti { to se odnesuvaat na obrabotkata na li~ni podatoci

| 119 |

• Pravilnikzana~inotnavr{eweinspekciskiskinadzor(„Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 143/08);

• Pravilnikzaobrazecot,formataisodrìnatanalegiti-macijata i za na~inot na nejzinoto izdavawe i odzemawe („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 143/08);

• Pravilnikzatehni~kiteiorganizaciskitemerkizaobez-beduvawe tajnost i za{ tita na obrabotkata na li~nite podatoci („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 38/09), i

• PravilnikzaformataisodrìnatanaobrazecotnaIzves-tuvaweto za obrabotkata na li~nite podatoci i za na~inot na izvestuvaweto na Centralniot registar na zbirki na li~ni podatoci („Slu`ben vesnik na Republika Makedoni-ja” br. 155/08).

Upatstva• Upatstvo za na~inot na postapuvawe na inspektorot za

za{ tita na li~nite podatoci vo postapkata za poramnu-vawe, i

• UpatstvozakoristewenaCentralniotregistar.

Odluki• Odluka zaformata i sodrìnata na Baraweto za utvrdu-

vawe na povreda na pravoto na za{ tita na li~nite poda-toci, i

• Odluka za formata i sodrìnata na Inicijativata zavr{ ewe inspekciski nadzor.

Godi{ ni programi za inspekciski nadzorZZLP e mnogu op{ t zakon, zatoa { to ne ja regulira za{ titata

na podatocite na nivo na sektori, tuku na op{ to nivo. Ova e raz-birlivo, so ogled na toa deka obrabotkata na li~nite podatoci se javuva vo razni formi, a tehnologijata se menuva mnogu brzo. Spored toa, logikata na ovlastuvaweto na DZLP „da razviva poli-tiki i da dava nasoki vo vrska so za{ titata na li~nite podatoci” e deka DZLP treba da ima mo} da sozdava najdobri praktitki i da gi postavuva standardite za za{ tita na podatocite vo razni sektori, preku politiki i nasoki. Ovie politiki i nasoki ne bi pretstavuvale zakonska obvrska i bi se revidirale na pokratki periodi. Politikite i nasokite } e go sodràt misleweto na



| 120 |

DZLP za toa { to e „soodvetna za{ tita na podatoci” za odreden sektor, pa kontrolorite } e moàt da koristat povisoki stan-dardi za za{ tita na podatocite ili pak } e koristat drugi metodi { to gi nudat istite standardi za za{ tita na li~nite podatoci, no nikoga{ nema da se spu{ tat pod standardot utvrden od strana na DZLP. Ova bi sluèlo kako eden vid „umereno regulirawe” na odredeni sektori. Mo} ta na DZLP, isto taka, moè da se iskoristi za re{ avawe na odredeni pra{ awa { to proizleguvaat od op{ tosta na zakonot, kako i za popolnuvawe na dupki vo regulativata.

DZLP ne bi bila uspe{ na vo za{ titata na li~nite podatoci koga ne bi ja imala mo} ta „da vr{ i inspekciski nadzor, vo soglas-nost so odredbite od ovoj zakon”. Ovlastuvaweto za inspekcija e edna od klu~nite karakteristiki na Direkcijata, koja $ dava mo`nost da igra aktivna uloga vo borbata protiv zloupotrebata na li~nite podatoci. Ova zna~i deka DZLP ne postapuva samo po odnos na barawa podneseni od strana na gra|anite ili NVO vo odbrana na pravoto na za{ tita na li~nite podatoci, tuku deka moè bez nadvore{ na inicijativa da vr{ i inspekcii i samata da odlu~i kade i koga } e se izvr{ uvaat tie inspekcii. DZLP usvo-juva godi{ na programa za vr{ ewe inspekcii26. Edna od pri~inite poradi koi porane{ niot zakon od 1994 ne se primenuva{ e vo praktikata be{ e nemaweto organ { to bi ja kontroliral imple-mentacijata na zakonot preku postapuvawa po barawata za utvrdu-vawe na povreda na ova pravo i vr{ ewe inspekcii.

DZLP „vodi upravna postapka27 i donesuva re{ enija pri posta-puvaweto po barawata”. Ova e drugo va`no ovlastuvawe na DZLP – postapuvawe po barawata za utvrduvawe na povredata na ova pravo. Ovaa uloga na DZLP e podetalno objasneta vo ~lenovite 18, 19 i 20 od ZZLP. DZLP moè da donese odluka deka baraweto e osnovano i deka postoi prekr{ uvawe na pravoto za za{ tita na li~nite podatoci ili pak moè da donese odluka deka baraweto e neosnovano, ili poradi nedostig na potkrepeni dokazi28, ili po-radi toa { to kontrolorot } e dokaè deka ne postoi zloupotreba na li~nite podatoci. Ako baraweto e osnovano, kontrolorot } e bide sankcioniran vo soglasnost so ZZLP. Stranite koi se vklu~eni vo ovaa postapka, a ne se zadovolni so odlukata na DZLP, moàt da podnesat tu`ba protiv odlukata na DZLP pred Upravniot sud.

DZLP ima ovlastuvawe „da ja ocenuva zakonitosta na obrabotka-

26 Pravoto na inspekciski nadzor e podetalno objasneto vo komentarite na glava IX-a Inspekciski nadzor.

27 Vidi gi komentarite za ~lenot 4-b.28 Ova e naj~estata pri~ina za odbivawe na baraweto.

| 121 |

ta na li~nite podatoci”. Bez takvo ovlastuvawe, DZLP ne bi moèla da donesuva odluki po barawata, nitu pak bi moèla da gi sank-cionira kontrolorite po izvr{ uvaweto na inspekcijata. Sepak, postojat slu~ai kade { to obrabotkata na li~nite podatoci e za-konska, no ne i pravedna. Zakonodavecot tuka go ograni~il ovlastu-vaweto na DZLP da ja ocenuva zakonitosta, no ne i pravednosta29.

DZLP go „vodi Centralniot registar”, ~ija{ to osnovna uloga e da ja izvestuva javnosta za operaciite za obrabotka na li~nite podatoci, kako i da ja podiga svesta kaj kontrolorite i subjektite na li~ni podatoci za pra{ awata na privatnosta. Vodeweto na Centralniot registar e ekskluzivno pravo na DZLP poradi toa { to, vo sprotivno, bi bila zagrozena nezavis-nosta na Direkcijata.

DZLP „izdava prethodno odobrenie za obrabotka na li~nite podatoci vo soglasnost so odredbite od ovoj zakon” i „izdava odobrenie za prenos na li~nite podatoci vo drugi dràvi” – ovie nadle`nosti na Direkcijata se podetalno razgledani vo komentarite za ~lenot 29 i ~lenovite 31, 32 i 33.

DZLP „izdava zabrana za natamo{ na obrabotka na li~nite podatoci na kontrolorot”. Ova e edno od najva`nite ovlastu-vawa na DZLP. Namerata na zakonodavecot najverojatno bila ova da bide svoevidna privremena merka so cel da se spre~i natamo{ noto o{ tetuvawe na subjektot na podatoci, ili pak da koristi kako merka za obezbeduvawe dokazni materijali vo tekot na inspekcijata. Me|utoa, ZZLP ne naveduva dali ova e postojana ili privremena zabrana za obrabotka na li~ni po-datoci, nitu pak koga i kako treba da se koristi. Spored toa, opasnosta i posledicite od zloupotrebata na ovlastuvaweto se golemi, zatoa { to postojanata zabrana za obrabotka na li~nite podatoci bi zna~ela kraj za nekoi kompanii, osobeno vo sektorot uslugi. DZLP treba mnogu vnimatelno da postapuva pri primenuvaweto na ovaa merka.

DZLP ima nadle`nost da dava mislewa „po predlozite na akti vo oblasta na za{ titata na li~nite podatoci” i „po predlozite za kodeksite za odnesuvawe { to se odnesuvaat na za{ titata na li~nite podatoci”. Vo ovoj slu~aj, DZLP dava mislewa, naj~esto za pravilnicite za tehni~ki i organiza-ciski merki za za{ tita na li~nite podatoci, kako i za video-nadzor. DZLP e postojano konsultirana i dava mislewa za

29 DZLP moè da vlijae vrz zakonodavstvoto preku nadle`nosta da dava mislewa za nacrt-zakonite i na toj na~in da ja namali razlikata me|u ona { to e zakonsko i ona { to e pravedno.



| 122 |

nacrt-zakonite { to imaat dopirni to~ki so temata za{ tita na li~nite podatoci. Pokraj toa, Direkcijata e vklu~ena vo ra-botnite grupi za novo zakonodavstvo i ja koristi taa pozicija za da vlijae na zakonodavstvoto i da go napravi posoodvetno vo odnos na privatnosta.

[to se odnesuva do kodeksite za odnesuvawe, namerata na za-konodavecot e naso~ena kon toa DZLP da sorabotuva pri izgot-vuvaweto na kodeksite za odnesuvawe na stru~nite orga nizacii kako { to e Lekarskata komora, Makedonskata advokatska komora i najgolemiot del od stru~nite zdruènija (na novinarite, pisatelite i poetite)30. DZLP smeta{ e deka kodeksite za odne-suvawe na tie stru~ni organizacii treba da se izmenat so do-davawe na pove} e detali vo odnos na privatnosta i za{ titata na li~nite podatoci, no samo vo sorabotka so pretstavnici na zdruènijata, a ne samostojno od strana na DZLP.

DZLP ima obvrska „da dava stru~na pomo{ na zaintere-siranite lica”. Koga namesto zborot „pomo{ “ bi se upotrebil zborot „sovet”, odredbata bi imala smisla. Vakvata odredba e premnogu op{ ta za komentirawe – poimot pomo{ bi moèl da se tolkuva na razli~ni na~ini.

DZLP „vodi prekr{ o~na postapka preku Komisijata za od lu-~u vawe po prekr{ ok, vo soglasnost so Zakonot”. Direkcijata, vo soglasnost so Zakonot za prekr{ oci, e „prekr{ o~en organ” i spored toa ima obvrska da formira Prekr{ o~na komisija i da go primenuva Delovnikot spored toj zakon. Sostavot i na~inot na rabota na Prekr{ o~nata komisija se podetalno objasneti vo ~lenovite 50-a do 50-v, kako i vo komentarite za tie ~lenovi.

DZLP ima obvrska „da postapuva po barawata na nadzorni-te tela vo oblasta na za{ titata na li~nite podatoci na drugi dràvi vo vrska so izvr{ uvaweto na nivnite aktivnosti na teritorijata na Republika Makedonija”. Formulacijata na ovaa odredba e malku konfuzna, no vo nikoj slu~aj ne smee da se sfati deka taa im dava dozvola na stranskite organi za za{ tita na podatoci da izvr{ uvaat aktivnosti na teritori-jata na Republika Makedonija. Ako stranskiot organ za za{ tita na podatocite ima potreba da izvr{ uva odredeni aktivnosti na teritorijata na Republika Makedonija, toj treba pismeno da go pobara toa od DZLP. DZLP } e odlu~i dali baranite ak-tivnosti se vo soglasnost so doma{ noto zakonodavstvo i dali se vo negova nadle`nost i, dokolku se, } e gi izvr{ i. Ovie aktivnosti moàt da bidat uvidi ili inspekcii, zemawe iz-

30 Vidi gi komentarite za ~lenot 4-a.

| 123 |

javi i postapuvawe po barawata za utvrduvawe na povreda na pravoto na za{ tita na li~nite podatoci ili pak izdavawe za-brani za natamo{ na obrabotka na li~nite podatoci. Me|utoa, DZLP mora da bide vnimatelna i vo periodot { to sleduva da potpi{ e kolku { to e mo`no pove} e dogovori za sorabotka vo ovaa oblast so stranski agencii za za{ tita na podatoci. Ovie dogovori treba da sodràt detali za minimalnata prifatliva forma i sodrìna na barawata, za na~inot na koj tie } e se primaat i za na~inot na koj } e se izvestuva za niv, za rokovite za postapuvawe i, { to e mnogu va`no, za odgovornostite { to proizleguvaat od tie barawa.

Pri~inata { to stoi zad ovaa obvrska e pove} e od o~igledna – vo dene{ no vreme, obrabotkata na li~nite podatoci ~esto se izvr{ uva nadvor od granicite na dràvata vo koja{ to raboti kontrolorot. Novite tehnologii ovozmoùvaat ova da se izvr{ uva polesno od koga i da e dosega. Spored toa, DZLP e ograni~ena so ramkite na nejzinata nadle`nost, a toa ograni~uvawe moè da se nadmine preku sorabotka so stranskite organi za za{ tita na podatoci. Tie, sepak, imaat zaedni~ki ideali i principi.

DZLP „vr{ i obuka i im dava stru~na pomo{ na zainte-resiranite kontrolori, odnosno obrabotuva~i”. Ova e novina vo ZZLP koja ne be{ e predvidena vo Zakonot od 2005 godina. Namerata e da se formalizira ona { to Direkcijata go pravi ve} e podolgo vreme – obuka i davawe stru~na pomo{ . Obukite imaat dve celi – da gi informiraat stru~nata javnost i kon-trolorite za principite i praktikite na za{ tita na podato-cite i da promoviraat kultura na po~ituvawe na privatnosta kaj najgolemite kontrolori. Poradi toa { to so tekot na vreme-to potrebata od obuki se zgolemuva{ e, a tro{ ocite izleguvaa nadvor od buxetot na Direkcijata, vo ovoj ~len bea dodadeni stavot 2 i 3, no ne so cel DZLP da ostvaruva profit preku vr{ eweto obuki, tuku za da se podmirat tro{ ocite za obukite.

DZLP „ostvaruva me|unarodna sorabotka vo oblasta na za{ titata na li~nite podatoci i u~estvuva vo rabotata na me|unarodnite organizacii i institucii za za{ tita na li~nite podatoci”. Makedonija ne e izolirana vo odnos na za{ titata na podatoci i me|unarodnata sorabotka e neophodna dokolku DZLP saka da se pridrùva do na~elata za za{ tita na podatoci te. Ostvaruvaweto kontakti so me|unarodnite organi-zacii, institucii i so organite za za{ tita na li~nite podato-ci vo drugite zemji e od su{ tinsko zna~ewe za me|unarodnata



| 124 |

sorabotka, a u~estvoto vo rabotata na me|unarodnite organi e sovr{ eno mesto za toa. Pokraj toa, me|unarodnata sorabotka $ pomaga na DZLP da bide informirana za najnovite trendovi i temi vo za{ titata na li~nite podatoci.

DZLP „vr{ i i drugi raboti utvrdeni so zakon”, { to zna~i bilo zakon vo Makedonija, a ne samo ZZLP. Na primer, Direk-cijata u~estvuva vo Komisijata za ocenuvawe na potrebata od natamo{ no ~uvawe na podatocite sodr`ani vo evidenciite { to gi vodi policijata31, gi kontrolira aktite na Kredit-noto biro32, u~estvuva vo Upravniot odbor na Nacionalnata kriminalisti~ko-razuznava~ka baza na podatoci33, itn.

^len 41-a Direktorot na Direkcijata za za{ tita na li~-ni te podatoci:

- ja pretstavuva Direkcijata;- organizira i obezbeduva zakonito i efikasno

vr{ ewe na rabotite i zada~ite vo Direkcijata;- donesuva re{ enija vo soglasnost so zakon;- donesuva propisi za koi e ovlasten i- vr{ i drugi raboti od nadle`nost na Direkcijata

vo soglasnost so zakon.

Ovaa odredba gi utvrduva ovlastuvawata na direktorot na Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci { to gi ima vo soglasnost so ovoj zakon. Imeno, direktorot ja pretstavuva Direkcijata vo zemjata i vo stranstvo, ja organizira rabotata vo Direkcijata i obezbeduva zakonito i efektivno vr{ ewe na rabotite i zada~ite vo Direkcijata, donesuva re{ enija vo soglasnost so zakonot, donesuva drugi propisi za koi e ovlas-ten i vr{ i i drugi raboti od nadle`nost na Direkcijata, vo soglasnost so Zakonot.

^len 42 Direktorot dostavuva do Sobranieto na Republika Makedonija godi{ en izve{ taj za rabotata na Direkcijata za prethodnata kalendarska godina najdocna do krajot na mesec mart vo tekovnata godina.

31 Zakon za policijata („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 114/06 i 6/09) 32 Zakon za kreditno biro („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 81/08) 33 Zakon za nacionalna kriminalisti~ko-razuznava~ka baza na podatoci („Slu`ben

vesnik na Republika Makedonija” br. 120/09)

| 125 |

Po potreba i po barawe na Sobranieto na Re pub-lika Makedonija, direktorot dostavuva do pol-nitelni izve{ tai.

Godi{ niot izve{ taj od stav 1 na ovoj ~len, Direkcijata go objavuva na svojata veb stranica.

Ovoj ~len e mnogu vaèn zatoa { to go regulira pra{ aweto za kontrola na raboteweto na Direkcijata, kako i za formata i perio-dot vo koj se vr{ i taa kontrola. So ogled na faktot deka direktorot i negoviot zamenik se nazna~eni od strana na Sobranieto, tie i odgovaraat pred Sobranieto. Izve{ tajot najprvo se razgleduva i za nego se diskutira od strana na Sobraniskata komisija za politi~ki sistem i odnosi me|u zaednicite, a potoa se razgleduva na Plenar-na sednica na Sobranieto. Sobranieto so mnozinstvo glasovi odlu~uva dali } e se prifati ili ne Godi{ niot izve{ taj na DZLP. Site izve{ tai moè da se najdat na internet stranicata na DZLP, taka { to javnosta moè da ja kontrolira rabotata na Direkcijata.

^len 43 Direktorot, zamenikot na direktorot i vra-bo tenite vo Direkcijata se dol`ni da gi ~u vaat kako tajna podatocite do koi do{ le vo svojata rabota, kako za vreme na mandatot, odnosno vrabotuvaweto vo Direkcijata, taka i po negovoto zavr{ uvawe, a koi pretstavuvaat li~ni podatoci ili klasificirani in for ma-cii vo soglasnost so zakon.

Vo tekot na rabotata na Direkcijata, mo`no e direktorot, za-menik-direktorot i pove} eto vraboteni vo DZLP da dojdat vo kon-takt so mnogu ~uvstvitelni podatoci, ~ie{ to otkrivawe bi moèlo da rezultira so golema { teta za kontrolorite, subjektite na poda-toci ili pak da im nanese { teta na dràvnite interesi. Spored toa, mnogu e va`no kontrolorite i subjektite na podatoci da imaat celosna doverba vo Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci, vo smisla na toa deka informaciite { to gi davaat } e se smetaat za doverlivi i nema da se otkrivaat osven ako toa ne e neophodno.

Problemot so ovoj ~len e vo toa { to uslovot za odrùvawe na tajnosta vaì samo za li~nite podatoci i za doverlivite informa-cii. ^lenot ne se odnesuva na drugite vidovi podatoci.

Isto taka, nema vremensko ograni~uvawe za odgovornosta za odrùvawe na tajnosta.



| 126 |

IX-a. INSPEKCISKI NADZOR

^len 44 Inspekciskiot nadzor na sporoveduvaweto na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon go vr{ i Direkcijata preku inspektorite za za{ tita na li~nite podatoci (vo natamo{ niot tekst: inspektori).

Inspektorite, koi go vr{ at inspekciskiot nadzor, pokraj op{ tite uslovi za vrabotuvawe, potrebno e da gi ispolnuvaat i slednite posebni uslovi: da imaat visoko obrazovanie od oblasta na pravoto ili informati~kite nauki i rabotno iskustvo najmalku dve godini od koi edna godina na raboti povrzani so za{ tita na li~nite podatoci.

Trgnuvaj} i od faktot deka edna od osnovnite zada~i i obvrski na Direkcijata za za{ tita na li~nite podatoci e vr{ eweto inspekciski nadzor, neophodno be{ e da se formu-lira posebna glava za inspekcija. ^lenot 44 najprvo utvrduva deka sekoj vraboten vo DZLP ne moè da vr{ i inspekcii, tuku toa go pravat samo inspektorite. Sepak, i drugi vraboteni vo DZLP moàt da u~estvuvaat pri vr{ eweto inspekcija. Naj~esto toa } e bidat ponisko rangirani dràvni slu`benici koi s# u{ te ne se unapredeni do pozicijata inspektor. Ova vo najgo-lem del se pravi so cel tie da se obu~at i da steknat iskustvo vo vr{ eweto inspekcija. Pokraj toa, ve} e utvrdena praktika vo DZLP e vo inspekcijata da u~estvuvaat i vraboteni koi imaat poznavawa od oblasta na IT.

| 127 |

| IX-a. Inspekciski nadzor |

Pokraj op{ tite uslovi od Zakonot za rabotnite odnosi34 i Za-konot za dràvnite slu`benici35, postojat dopolnitelni uslovi { to treba da gi ispolnuvaat inspektorite, i toa od aspekt na:

- obrazovanieto – da bidat pravnici ili pak da imaat visoko obrazovanie od oblasta na informati~kite nauki, i

- rabotnoto iskustvo – da imaat rabotno iskustvo od najmalku 2 godini, od koi edna vo oblasta na za{ titata na podatoci.

Ovie preduslovi se neophodni zatoa { to za da moè edno lice da bide inspektor vo oblasta na za{ titata na poda-tocite, toa treba da ima posebni sposobnosti i poznavawa. Inspektorot mora da bide pravnik ili da ima visoko obra-zovanie od oblasta na informati~kite nauki, dobro da gi poznava temite od oblasta na za{ titata na li~nite podatoci i dobro poznavawe na ZZLP i na~elata za za{ tita na podatoc-ite. Inspektorot mora da ima iskustvo vo za{ titata na poda-tocite za da moè da dava objektivni oceni za zakonitosta na obrabotkata na li~nite podatoci.

^len 44-a Slu`benoto svojstvo na inspektorot se do ka-ùva so legitimacija. Pri vr{ eweto na in-spekciski nadzor in spe ktorite se dol`ni da se legitimiraat. Legitimacijata od stav 1 na ovoj ~len ja izdava i odzema direktorot na Di-rekcijata. Direktorot na Direkcijata go pro-pi { uva ob razecot, formata i sodrìnata na legitimacijata, ka ko i na~inot na nejzinoto izdavawe i od zemawe.

Kontrolorot, koj e predmet na inspekcijata, ima pravo da go znae imeto i prezimeto na inspektorot, nejzinata/negovata slu`bena pozicija, kako i aktivnostite za koi e ovlasten inspektorot. Ova e podetalno objasneto vo komentarite za ~lenot 44-v.

Pri vr{ eweto inspekcija inspektorite se obvrzani da se legitimiraat .

34 („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” Br. 62/05, 106/08, 161/08 i 114/09)35 („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” Br. 108/05, 61/06, 36/07, 161/08,

15/09 i 114/09)


| 128 |

Licata koi samo u~estvuvaat vo inspekcijata nemaat potreba od legitimacii. Potrebno im e samo pismeno odobru-vawe od direktorot. Spored toa, tie ne moàt sami da ja vr{ at inspekcijata, tuku treba da bidat pridruèni od inspektor.

Legitimaciite im se izdavaat samo na inspektorite i tie se odzemaat dokolku liceto po koja bilo osnova go izgubi sta-tusot na inspektor (raskinuvawe na dogovorot za rabota, pre-frluvawe vo drug sektor). Isto taka, ako inspektorot e pred-met na disciplinarna, prekr{ o~na ili krivi~na postapka { to se odnesuva na negovata rabota, legitimacijata privremeno mu se odzema vo vreme dodeka trae postapkata.

Direktorot so Pravilnik36 ja propi{ uva formata i sodrìnata na legitimacijata. DZLP gi evidentira site iz-dadeni i odzemeni legitimacii.

^len 44-b Inspekciskiot nadzor moè da bide redoven, vonreden ili kontrolen.

Redovniot inspekciski nadzor opfa} a nadzor na sproveduvaweto na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon i se vr{ i spored godi{ na programa, { to direktorot na Direkcijata ja donesuva do krajot na tekovnata za narednata godina.

Vonredniot inspekciski nadzor se vr{ i vrz osnova na inicijativi, pretstavki i predlozi podneseni od fizi~ko ili pravno lice, vrz osnova na podneseno barawe, kako i vo slu~aj na somnevawe na inspektorot za povredi na odredbite na ovoj zakon.

Kontrolniot inspekciski nadzor se vr{ i po istekot na rokot opredelen vo re{ enieto za otstranuvawe na utvrdeni nedostatoci.

Direktorot na Direkcijata go propi{ uva na~inot na vr{ ewe na inspekciskiot nadzor.

ZZLP propi{ uva tri razli~ni vidovi inspekcii – redovni, vonredni i kontrolni.

36 Pravilnik za obrazecot, formata i sodrìnata na legitimacijata i za na~inot na nejzino izdavawe i odzemawe („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 143/08)

| 129 |

Redovnite inspekcii se utvrduvaat so godi{ nata programa us-voena od strana na direktorot na Direkcijata. Samata programa ne e spisok na kontrolori koi } e bidat podloèni na inspekciski nadzor, tuku spisok na oblasti { to } e bidat predmet na inspekci-ite. Oblastite se izbiraat vo soglasnost so slednive kriteriumi:

• brojot na subjektitena li~nipodatoci koi se obrabotu-vaat vo taa oblast;

• frekvencijatanabarawatapodneseniprotivkontrolorite vo odredena oblast;

• frekvencijata na inicijativite ili predlozite za in-spekcii vo odredeni oblasti;

• soodvetnatazastapenostnakontroloriteod javniotiodprivatniot sektor, i

• soodvetnata zastapenost na kontrolorite od razli~niop{ tini.

Godi{ niot plan e podelen na mese~ni operativni planovi, vo koi e odredeno kolku inspekcii } e se izvr{ at vo odredena oblast, vidot i pokrienosta na inspekcijata, kako i brojot na inspekcii { to treba da gi izvr{ i sekoj inspektor. Kontrolori-te gi izbira komisija sostavena od trojca rabotnici od DZLP, po metod na slu~aen izbor i so pomo{ na javno dostapni regis-tri na kontrolori na podatoci.

Godi{ niot plan se objavuva na internet stranicata na DZLP.

Vonredni inspekcii moàt da se vr{ at vrz osnova na ini-ci jativi, pretstavki i predlozi podneseni od fizi~ko ili od pravno lice, vrz osnova na podneseni barawa, kako i vo slu ~aj na somnevawe na inspektorot za povredi na ZZLP. Na internet stranicata na DZLP moè da se najde obrazec za pod nesuvawe inicijativa za vr{ ewe inspekciski nadzor. Po èlba na nej ziniot podnositel, inicijativata moè da bide anonimna. Vonrednite inspekcii, isto taka, moàt da bidat vo forma na uvidi, koga se vr{ at vrz osnova na àlba podnesena od fizi~ko lice, vo koe liceto tvrdi deka odreden kontrolor mu go povre dil pravoto na privatnost i za{ tita na podatoci-te. Uvidot ima za cel da ja utvrdi taa povreda na pravoto za za{ tita na li~nite podatoci na odredeno lice, a ne da ja oce-ni zakonitosta na celokupnata obrabotka na li~nite podatoci { to ja izvr{ uva kontrolorot ili obrabotuva~ot. Predlozi za vr{ ewe inspekciski nadzor moàt da podnesat i pravni lica,



| 130 |

a toa se naj~esto gra|anski organizacii { to gi zastapuvaat pravata na svoite ~lenovi.

Inspektorite, isto taka, imaat pravo da iniciraat in-spekcii dokolku postoi somnevawe deka kontrolorot ili obrabotuva~ot na podatoci go prekr{ uvaat ZZLP.

Kontrolnite inspekcii se vr{ at za da se utvrdi dali kon-trolorot koj ve} e pominal inspekciski nadzor gi ispolnil ob-vrskite { to mu bile nametnati so zapisnikot i so re{ enieto od prvata inspekcija.

Direktorot so Pravilnik37 go propi{ uva na~inot na iz vr-{ u vawe na inspekciskiot nadzor.

^len 44-v Pri vr{ ewe na inspekciskiot nadzor, in spek-to rot e dol`en da go prezentira individualnoto ovlastuvawe za vr{ ewe na inspekciskiot nadzor izdadeno od direktorot na Direkcijata.

Zaradi vr{ ewe na inspekciskiot nadzor in-spek torot mo`e da:

- vleze vo bilo koi prostorii kade se obrabotuvaat li~nite podatoci i da izvr{ i uvid vo nivnata obrabotka;

- bara pismeno ili usno objasnuvawe i da povikuva i ispituva lica vo vrska so obrabotkata na li~nite podatoci;

- bara uvid vo dokumentacija i koi bilo drugi po datoci vo vrska so kontrolorot, odnosno ob ra-botuva~ot i kopii od istite;

- ja ispituva opremata so koja se vr{ i obrabotka na li~nite podatoci i opremata kade { to se ~uvaat li~nite podatoci, so ovlasten pretstavnik na kontrolorot, odnosno obrabotuva~ot;

- pobara da bide podgotvena ekspertska analiza i mislewe vo vrska so prezemeniot inspekciski nadzor i

- gi koristi komunikaciskite uredi na kon tro-lorot, odnosno obrabotuva~ot zaradi is pol-nuvawe na celite na istiot.

Po isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len, vo domot na fizi~ko lice koe vr{ i obrabotka na li~ni

37 Pravilnik za na~inot na izvr{ uvawe na inspekciskiot nadzor („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 143/08 i 38/09)

| 131 |

podatoci, inspektorot moè da vleze spored postapka utvrdena so zakon.

Pred da zapo~ne so inspekcija, inspektorot mora da ima posebno ovlastuvawe potpi{ ano od direktorot na DZLP. Ovlas-tuvaweto sodrì podatoci za liceto ovlasteno za vr{ ewe na inspekcijata, za kontrolorot ili obrabotuva~ot koj e predmet na inspekcijata, za planiranite aktivnosti na inspektorot, pravnata osnova za inspekcijata, kako i za mestoto i vremeto na inspekcijata. Ako inspekcijata ja izvr{ uvaat pove} e od eden inspektor, sekoj inspektor mora da ima posebno ovlastu-vawe. Ako vo inspekcijata u~estvuvaat drugi pretstavnici na DZLP, i tie } e treba da dobijat posebni ovlastuvawa. Ovlas-tuvaweto e dopolnitelen preduslov za vr{ ewe inspekcija od slednive dve pri~ini:

• kontrolanaefikasnostanainspektorite,i

• spre~uvawenazloupotrebanamo}ta.

Kontrolorot naj~esto } e bide izvesten za inspekcijata. Direktorot potpi{ uva pismo so koe go izvestuva kontrolorot za vremeto, datumot i mestoto na inspekcijata. Od kontrolorot se bara da mu ja podnese na inspektorot neophodnata doku-mentacija i da nazna~i odgovorno lice koe } e go pretstavuva kontrolorot za vreme na inspekciskiot nadzor. Inspekcijata obi~no po~nuva so kratok sostanok, pri { to inspektorot go izvestuva kontrolorot za na~inot na koj } e se vr{ i inspekci-jata. Na ovoj sostanok se sobira neophodnata dokumentacija za obrabotkata na li~nite podatoci na kontrolorot. Inspektorot vnimatelno ja razgleduva dokumentacijata i moè da pobara pojasnuvawe i dopolnitelna dokumentacija.

Inspektorot moè da vleze vo koi bilo prostorii kade { to se obrabotuvaat li~nite podatoci. Ova e ne{ to { to inspektorite mora da go napravat za da utvrdat dali se implementirani sood-vetni tehni~ki i organizaciski merki za za{ tita na li~nite po-datoci. Tie ne smeat sami da vlezat vo prostoriite, tuku mora da bidat pridruèni od pretstavnik na kontrolorot za da se izbegnat tu`bi za nesoodvetno odnesuvawe ili o{ teta na opremata. Vlezot vo prostoriite obi~no e pridruèn so proverka na opremata. In-spektorot ne smee sam da ja proveruva opremata od istite pri~ini poradi koi ne smee sam da vleze vo prostoriite. Inspektorot treba sekoga{ da bide vo pridru`ba na pretstavnik na kontrolorot, koj } e mu pomaga vo soglasnost so barawata na inspektorot.



| 132 |

Inspektorot moè da zboruva so pretstavnicite na kon-trolorot. Koga zboruva so niv, kontrolorot go zapi{ uva imeto, prezimeto i pozicijata na liceto, kako i klu~nite izjavi { to gi dalo toa lice. Voobi~aeno e kontrolorot da gi izbira pret-stavnicite, no inspektorot ima pravo da izbere so koj pret-stavnik na kontrolorot } e zboruva.

Inspektorot moè da pobara stru~na analiza dokolku smeta deka e potrebno. Stru~nite analizi imaat za cel da izvle~at informacii, koi pak bi se iskoristile vo ocenuvaweto na zakonitosta na obrabotkata na li~nite podatoci. Stru~nata analiza e neophodna zatoa { to DZLP sekoga{ nema da ima per-sonal so potrebnata stru~nost i znaewe za izvr{ uvawe na de-talna inspekcija.

Treba da se zabeleì deka spre~uvaweto na ovlastenoto lice da izvr{ i uvid ili inspekciski nadzor pretstavuva prekr{ ok spored ~lenot 49 stav 1 to~ka 19, kako i stavot 2 i 3.

^len 45 Po zavr{ eniot inspekciski nadzor se sostavuva za pisnik { to go potpi{ uva inspektorot. Primerok od zapisnikot se dostavuva do kon trolorot odnosno obrabotuva~ot kade e izvr{ en inspekciskiot nadzor, vo rok od 15 dena od denot na zavr{ uvawe na inspekciskiot nadzor.

Kontrolorot odnosno obrabotuva~ot vo rok od sedum dena od denot na priemot na zapisnikot od stav 1 na ovoj ~len moè da dostavi zabele{ ki.

Vo rok od 15 dena po istekot na rokot od stav 2 na ovoj ~len inspektorot donesuva re{ enie, so koe } e utvrdi:

- rok za otstranuvawe na povredata;- kompletirawe, aùrirawe, ispravawe, ot kri-

va we ili obezbeduvawe tajnost na li~nite podatoci;

- usvojuvawe dopolnitelni merki za za{ tita na li~ni podatoci;

- zabrana na ponatamo{ na obrabotka na li~nite podatoci;

- zapirawe na prenosot na li~nite podatoci na drugi dràvi;

- obezbeduvawe podatoci ili nivniot prenos do drugi subjekti ili

| 133 |

- blokirawe, bri{ ewe ili uni{ tuvawe na li~nite podatoci.

Protiv re{ enieto od stavot 3 na ovoj ~len moè da se podnese tu`ba za poveduvawe na upraven spor do nadle`niot sud vo rok od 30 dena od denot na priemot na re{ enieto.

Zapisnikot sodrì informacii za inspektorite, vremeto i za vremetraweto na inspekcijata, za kontrolorot i, { to e najva`no, opis na situacijata { to ja zateknal inspektorot vo odnos na za{ titata na li~nite podatoci. Zapisnikot go podgotvuva i go potpi{ uva inspektorot vo rok od 15 dena od posledniot den od inspekcijata. Toga{ inspektorot ispra} a kopija od zapisnikot do kontrolorot. Kontrolorot moè da go prifati zapisnikot ili da dade prigovori ili zabele{ ki za istiot. Kontrolorot moè da gi podnese svoite zabele{ ki ili prigovori po zapisnikot vo rok od 7 dena. Ako kontrolorot nema zabele{ ki ili ne stigne da gi podnese vo zadadeniot rok, zapisnikot ostanuva neizmenet.

Odlukata { to } e ja donese inspektorot e rezultat na izvr{ enata inspekcija i na zapisnikot. Prvata alineja vo stavot 3 vsu{ nost se odnesuva na site obvrski { to moàt da mu bidat pripi{ ani na kontrolorot. Na primer, ako inspektorot utvrdil deka postojnite merki za za{ tita na podatoci se ne-dovolni, toj moè da donese odluka so koja mu nareduva na kon-trolorot da vovede dopolnitelni merki za za{ tita na podatocte vo odreden rok. Zabranite stapuvaat vo sila vedna{ , bez da se opredeluva rokot za nivnoto ispolnuvawe. Tie se komentirani vo ~lenot 41. Inspektorot e nezavisen vo odlu~uvaweto. Kon-trolorot moè da povede i upraven spor protiv odlukata. Up-ravniot sud gi ima slednive opcii:

• da odbie da ja razgleda tu`bata, dokolku e podnesena odstrana na lice koe ne e kontrolor ili pak e podnesena po 30 dena otkako kontrolorot ja dobil odlukata;

• dapresudidekatu`bataeneosnovana,so{to}ejapotvrdiodlukata na inspektorot;

• dajaponi{tiodlukataidanarediobnovuvawenapostap-kata, i

• dajaponi{tiodlukataisamiotdare{avazaslu~ajot.



| 134 |

^lenot 46 se bri{e

^len 47 Ako pri vr{ ewe na nadzor inspektorot utvrdi pov reda na ovoj ili drug zakon, podnesuva ba ra-we za poveduvawe na prekr{ o~na postapka. Ba-ra weto za poveduvawe na prekr{ o~na postapka se dostavuva do Komisijata za odlu~uvawe po prekr{ ok.

Inspektorot podnesuva barawe do Prekr{ o~nata komisija za poveduvawe prekr{ o~na postapka dokolku nezakonskata aktivnost za koja{ to stanuva zbor pretstavuva prekr{ ok za ~ie{ to sankcionirawe e odgovorna DZLP.

^len 47-a Ako so re{ enie na kontrolorot, odnosno obrabotuva~ot mu e utvrden rok za postapuvawe soglasno ovoj zakon, dol`en e po istekot na ovoj rok, da ja izvesti Direkcijata dali postapil po istoto.

Inspektorot ima pravo vo rok od 15 dena po istekot na rokot utvrden za otstranuvawe na konstatiranite povredi so re{ enieto od ~lenot 45 stav 3 na ovoj zakon da izvr{ i kontrolen nadzor vrz kontrolorot odnosno obrabotuva~ot.

Ovoj ~len ja objasnuva su{ tinata na kontrolniot nadzor. Me|utoa, toj isto taka ja pojasnuva obvrskata na kontrolorot da ja izvesti DZLP za statusot na ispolnuvaweto na obvrskite izre~eni vo soglasnost so ~lenot 47.

| 135 |

IX-b. FINANSIRAWE NA DIREKCIJATA

^len 48 Finansiski sredstva za rabota na Direkcijata se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija i od drugi izvori vo soglasnost so zakon.

Sredstvata koi se ostvaruvaat od vr{ ewe na obuka i davawe na stru~na pomo{ od ~lenot 41 stav 1 alineja 15 na ovoj zakon se prihodi na Direkcijata.

Finansiraweto e eden od klu~nite elementi za nezavis-nosta na Direkcijata. Kako { to e opi{ ano vo komentarite za ~lenot 37, DZLP ima poseben buxet vo ramkite na centralniot buxet. Ova e slu~aj so site nezavisni organi vo Makedonija. Nitu eden od niv nema nezavisen buxet, { to pravi nivnoto finansirawe vo golem del da zavisi od Vladata, so ogled na toa deka Ministerstvoto za finansii go podgotvvua nacrt-buxetot. De jure, Sobranieto go ima posledniot zbor na temata finansirawe i teoretski moè da odobri pove} e ili pomalku sredstva za DZLP od ona { to e predloèno od strana na Vla-data. De facto, vladeja~koto mnozinstvo vo Sobranieto naj~esto gi poddrùva predlozite na Vladata bez mnogu razmisluvawe. Posebniot buxet za DZLP, podgotven od strana na DZLP i izgla-san vo posebna postapka od centralniot buxet, e na~in na koj moè da se obezbedi nezavisnost za finansirawe na Direk-cijata.

Sredstvata za stavot 2 od ovoj ~len se zanemarlivi i se do-volni samo za pokrivawe na tro{ ocite za obukata38.

38 Vo buxetot za 2009, ovie sredstva iznesuvaa 1.000€.


| 136 |

X. PREKR[O^NI ODREDBI

^len 49 Globa vo iznos od 500 evra vo denarska protivvrednost } e se izre~e za prekr{ ok na fizi~ko lice – kontrolor, ako:

1. podatocite { to gi obrabotuva se nesoodvetni ili preobemni vo odnos na celite zaradi koi se sobiraat i obrabotuvaat (~len 5 stav 1 alineja 3);

2. podatocite { to gi sobira se neto~ni, necelosni ili nea`urirani ili ako ne prezeme soodvetni merki za bri{ ewe ili korigirawe na podatocite { to se neto~ni ili necelosni (~len 5 stav 1 alineja 4);

3. ne istakne izvestuvawe za vr{ ewe na video nadzor (~len 9-a stav 2);

4. vr{ i video nadzor nadvor od prostorot koj e dozvolen za ispolnuvawe na celite za koi e posveten (~len 9-a stav 5);

5. snimkite napraveni pri vr{ eweto na video nadzorot gi ~uva podolgo od { to e potrebno da se ispolnat celite za koi se vr{ i, ili gi ~uva podolgo od dozvoleniot rok so ovoj ili drug zakon (~len 9-a stav 6);

6. video nadzorot vo slu`benite ili delovnite prostorii se vr{ i sprotivno na ~len 9-b na ovoj zakon;

7. video nadzorot vo stanbenite zgradi se vr{ i sprotivno na ~len 9-v na ovoj zakon;

| 137 |

| X. Prekr{o~ni odredbi |

8. ne go informira subjektot na li~nite podatoci za svojot identitet i za celite na obrabotkata (~len 10 i 11);

9. vo rok od 15 dena od denot na priemot na baraweto na subjektot na li~ni podatoci ne odgovori dali li~nite podatoci { to se odnesuvaat na nego se obrabotuvaat; za celite i pravnata osnova na obrabotkata na li~nite podatoci i korisnicite ili kategoriite na korisnici na koi im se otkrivaat podatocite; za li~nite podatoci vo vrska so subjektot i izvorot na podatoci (~len 12 stav 2);

10. ne odgovori na povtornoto barawe na subjektot na li~nite podatoci, a izminale { est meseci od dostavuvaweto na prethodnoto barawe (~len 12 stav 3);

11. ne ja zapre ponatamo{ nata obrabotka na li~nite podatoci, koga baraweto na subjektot na li~nite podatoci e osnovano (~len 13 stav 4);

12. i pokraj baraweto od subjektot na li~ni podatoci, ne gi dopolnil, izmenil, izbri{ al ili ne go soprel koristeweto na li~nite podatoci koi se necelosni, neto~ni, nea`urirani ili ~ija obrabotka ne e vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon ili onie podatoci za koi toj sam utvrdil deka se neto~ni, necelosni i nea`urirani, nezavisno od toa dali subjektot podnel barawe za dopolnuvawe ili izmena (~len 14 stav 1 i 2);

13. vo rok od 30 dena od denot na priemot na baraweto pismeno ne go izvesti subjektot na li~ni podatoci, korisnicite na li~nite podatoci ili treto lice na koe mu se otkrieni li~nite podatoci za izvr{ enoto dopolnuvawe, izmena ili bri{ ewe na li~nite podatoci (~len 14 stav 3);

14. ne primeni soodvetni tehni~ki ili or ga-ni zaciski merki za da se obezbedi tajnost i za{ tita na obrabotkata na li~nite podatoci na subjektot i so toa } e predizvika: slu~ajno ili nezakonsko uni{ tuvawe na li~nite po-


| 138 |

da toci; nivno slu~ajno gubewe, prepravawe, neovlasteno otkrivawe ili pristap, osobeno koga obrabotkata vklu~uva prenos na podatoci preku mreà, ili kakvi bilo nezakonski oblici na obrabotka (~len 23 stav 1);

15. prenesuva li~ni podatoci od ~lenovite 8 i 9 od ovoj zakon preku telekomunikaciska mreà, { to posebno ne se za{ titeni so soodvetni metodi metodi taka { to da moè da bidat ~itlivi pri prenosot (~len 23 stav 2);

16. ne vodi evidencija na lica ovlasteni za vr { e-we na obrabotka na li~ni podatoci (~len 25 stav 1);

17. izvr{ uvaweto na obrabotkata od strana na ob-ra botuva~ot ne e uredeno so dogovor vo pismena forma, ili praven akt koj go obvrzuva ili ako toj ne sodrì: obvrska za obrabotuva~ot da postapuva edinstveno vo soglasnost so upat-stvata dobieni od strana na kontrolorot i ob-vrska i za obrabotuva~ot da gi obezbedi mer ki-te za tajnost i za{ tita na obrabotkata na li~-nite podatoci (~len 26 stav 2);

18. pred otpo~nuvawe na obrabotkata na li~nite podatoci, ne ja izvesti Direkcijata vo vrska so otpo~nuvaweto na obrabotka na li~nite podatoci ili ako izvestuvaweto ne gi sodrì podatocite predvideni vo ~len 27 na ovoj zakon ili ako vo rok od 30 dena od datumot na promenata, ne dostavi izvestuvawe do Di-rek cijata za sekoja promena na podatocite sodràni vo izvestuvaweto (~len 27) i

19. go popre~uva ovlastenoto lice na Di rek ci ja ta pri vr{ ewe na uvid ili inspekciski nadzor.

Globa vo iznos od 700 evra vo denarska pro-tiv vrednost } e se izre~e na odgovorno lice vo pravno lice ili slu`beno lice vo dràven organ za storen prekr{ ok od stav 1 na ovoj ~len.

Globa vo iznos od 2000 evra vo denarska pro-tiv vrednost } e se izre~e na pravno lice za storen prekr{ ok od stav 1 na ovoj ~len.

| 139 |


^len 49-a Globa vo iznos od 900 evra vo denarska pro tiv-vrednost } e se izre~e za prekr{ ok na fizi~ko lice – kontrolor, ako:

1. podatocite ne gi sobira za konkretni, jasni i so zakon utvrdeni celi i gi obrabotuva na na~in koj ne e vo soglasnost so tie celi (~len 5 stav 1 alineja 2);

2. gi ~uva li~nite podatoci vo forma { to ovozmoùva identifikacija na subjektot na li~nite podatoci, podolgo od { to e potrebno da se ispolnat celite poradi koi podatocite se sobrani za natamo{ na obrabotka (~len 5 stav 1 alineja 5);

3. koga po istekot na rokot za ~uvawe li~nite podatoci se obrabotuvaat za drugi celi, osven za nau~ni, istoriski i statisti~ki celi (~len 5 stav 2);

4. pri upotrebata na li~nite podatoci ne go po~ituva pravoto na za{ tita na privatnosta, li~niot i semejniot ìvot na subjektot na li~ni podatoci od nivna neovlastena upotreba i vo najkratok moèn rok podatocite nema da gi napravi anonimni (~len 5 stav 3);

5. obrabotkata na li~nite podatoci ja vr{ i bez postoewe na zakonska osnova naveden vo ~len 6 na ovoj zakon;

6. obrabotuva li~ni podatoci { to se odnesuvaat na krivi~ni dela i izre~eni kazni, al ter na-tiv ni merki i merki na bezbednost spro tiv no na ~len 7 na ovoj zakon;

7. vr{ i obrabotka na posebnite kategorii na li~ni podatoci bez izre~na soglasnost od subjektot na li~nite podatoci (~len 8 stav 2 alineja 1);

8. vr{ i obrabotka na posebnite kategorii na li~ni podatoci, a toa ne e potrebno za celite utvrdeni vo ~len 8 stav 2 alinei 2 i 3 od ovoj zakon;

9. obrabotkata ne se sproveduva vo ramkite na raboteweto na ustanovi, zdruènija ili koi bilo drugi neprofitni organizacii zaradi politi~ka, filozofska, verska, sindikalna ili


| 140 |

druga cel ili ako obrabotkata na podatocite ne se odnesuva isklu~ivo na nivnite ~lenovi i tie podatoci bidat otkrieni na treti lica bez soglasnost na subjektot na li~ni podatoci (~len 8 stav 2 alineja 4);

10. vr{ i obrabotka na posebnite kategorii na li~ ni podatoci koi subjektot na li~ni po da-to ci ne gi objavil javno (~len 8 stav 2 alineja 5);

11. mati~eniot broj na gra|aninot go obrabotuva sprotivno na uslovite utvrdeni so ~len 9 na ovoj zakon;

12. licata koi dobile ovlastuvawe za vr{ ewe obrabotka na li~nite podatoci nema da gi zapoznae so na~elata za za{ tita na li~ni podatoci pred nivniot pristap do li~nite podatoci (~len 24);

13. obrabotkata na podatocite od ~len 29 na ovoj zakon se vr{ i bez prethodno dobieno odobrenie od strana na Direkcijata (~len 29);

14. ovozmoì prenos na li~ni podatoci vo druga dràva, a pritoa drugata dràva ne obezbedila soodveten stepen na za{ tita na li~ni podatoci (~len 31) i

15. izvr{ i prenos na li~ni podatoci vo druga dràva ako ne se ispolneti uslovite za is klu-~o cite predvideni vo ~len 33.

Globa vo iznos od 1200 evra vo denarska pro-tiv vrednost } e se izre~e na odgovorno lice vo pravo lice ili slu`beno lice vo dràven organ za storen prekr{ ok od stav 1 na ovoj ~len.

Globa vo iznos od 4000 evra vo denarska protiv-vred nost } e se izre~e na pravno lice za storen prekr{ ok od stav 1 na ovoj ~len.

^len 50 Globa vo iznos od 600 evra vo denarska protiv-

vred nost } e mu se izre~e za prekr{ ok na fi-zi~ koto lice-obrabotuva~ na zbirka na li~ni po datoci, dokolku:

1. ne primeni soodvetni tehni~ki ili or ga ni -zaciski merki za da se obezbedi tajnost i za-

| 141 |


{tita na obrabotkata na li~nite podatoci na subjektot (~len 23);

2. ne vodi evidencija na lica ovlasteni za vr { e-we na obrabotka na li~ni podatoci (~len 25) i

3. obrabotkata na li~nite podatoci ja vr{ i spro-tiv no na ovlastuvawata i instrukciite na kon-t ro lorot ili odredbite na ovoj zakon (~len 26).

Globa vo iznos od 700 evra vo denarska protiv-vred nost } e se izre~e na odgovorno lice vo pravo lice ili slu`beno lice vo dràven organ za storen prekr{ ok od stav 1 na ovoj ~len.

Globa vo iznos od 2500 evra vo denarska protiv vrednost } e mu se izre~e na pravno lice - obrabotuva~ na zbirka na li~ni podatoci za prekr{ ok od stav 1 na ovoj ~len.

Prethodnite tri ~lena (49, 49a i 50) gi reguliraat glo-bite { to im se izrekuvaat na kontrolorot, obrabotuva~ot i na odgovorniot za pravnoto lice dokolku go prekr{ at ZZLP. Vo zavisnost od teìnata na prekr{ okot, kaznenite merki se podeleni vo tri grupi. Pomalku te{ kite prekroci (vo ~lenot 49) po~nuvaat od 500€ za kontrolorot – fizi~ko lice; 700€ } e bide kaznata za odgovorniot za pravnoto lice (direktorot, glavniot izvr{ en direktor, pretsedatelot na Upravniot odbor, kako i licata nazna~eni za upravuvawe so javnite institucii i organi na vlasta). Pravnite lica } e bidat kazneti so 2.000€.

Pote{ kite prekr{ oci se regulirani vo ~lenot 50 i tuka kaznite se dviàt od 600€ i 700€ do 2.500€ za kontrolorot – fizi~ko lice, odgovornoto lice vo pravnoto lice ili samoto pravno lice (kontrolor).

Najserioznite prekr{ oci se regulirani vo ~lenot 49-a, kade { to kaznite variraat od 900€ za kontrolorot – fizi~ko lice, 1.200€ za odgovornoto lice vo pravnoto lice i 4.000€ za pravnoto lice (kontrolor).

Vo vrska so ovie zakonski odredbi moè da proizleze ko-mentar deka kaznite se mali i nezna~ajni i deka ne se zema predvid goleminata i proftabilnosta na kontrolorot. Za ne-koi kompanii, globa od 4.000€ bi bila seriozen tovar, no za drugi bi bila nezna~itelen tro{ ok. Postignuvaweto pravil-na ramnoteà me|u serioznosta na kaznata i finansiskite


| 142 |

sposobnosti na kompanijata e mnogu sloèno pra{ awe. Sepak, vo Makedonija ima zakoni koi ne davaat fiksni sumi za glo-bite, tuku gi izrekuvaat kaznite vo procenti od godi{ niot prihod po dano~eweto na kompanijata. Od druga strana, ne-koi kontrolori se vladini institucii i ne rabotat na baza na profit, a drugi kompanii se kontrolori, no rabotat bez profit. Prekr{ o~nata komisija koga odlu~uva za izrekuvawe na globata, treba da se rakovodi i od kriteriumite utvrdeni so Zakonot za prekr{ ocite.

^len 50-a Za prekr{ ocite utvrdeni vo ~lenovite 49, 49-a i 50 od ovoj zakon prekr{ o~na postapka vodi i prekr{ o~na sankcija izrekuva Direkcijata (vo natamo{ niot tekst: Prekr{ o~en organ).

Prekr{ o~nata postapka od stav 1 na ovoj ~len ja vodi Komisija za odlu~uvawe po prekr{ ok (vo natamo{ niot tekst: Prekr{ o~na komisija) formirana od strana na direktorot na Direkcijata.

Prekr{ o~nata komisija e sostavena od dva ~lena i pretsedatel na komisijata.

^lenovite na komisijata se diplomirani pravnici so rabotno iskustvo od najmalku edna godina na predmetnata materija, a pretsedatelot na komisijata e diplomiran pravnik so poloèn pravosuden ispit i rabotno iskustvo od najmalku dve godini na predmetnata materija.

Mandatot na ~lenovite na prekr{ o~nata komisija e so vremetraewe od tri godini so pravo na povtoren izbor.

Pokraj ~lenovite na Prekr{ o~nata komisija direktorot na Direkcijata moè da opredeli sekretar na Prekr{ o~nata komisija koj vr{ i administrativni raboti za komisijata i zamenici ~lenovi, koi po isklu~ok, u~estvuvaat vo rabotata na Prekr{ o~nata komisija vo slu~aj na otsustvo na nekoj od ~lenovite.

Prekr{ o~nata komisija donesuva delovnik za svojata rabota.

Protiv odlukata na Prekr{ o~niot organ so koe se izrekuva prekr{ o~na sankcija moè da se

| 143 |


podnese tu`ba za poveduvawe na upraven spor pred nadle`niot sud vo rok od osum dena od denot na priemot na odlukata.

Ovoj ~len se odnesuva na sostavot na Prekr{ o~nata komisija na DZLP. Kako { to e jasno kaàno vo ~lenot, ~lenovite na Komi-sijata gi nazna~uva direktorot. Direktorot, isto taka, moè da nazna~i sekretar na Komisijata, a toa e tehni~ko pra{ awe. Ona { to e va`no e na~inot na koj e reguliran sostavot:

^lenovi na Komisijata moàt da bidat samo li~nosti so rele-vantno iskustvo. Relevantno iskustvo zna~i iskustvo vo oblasta na za{ tita na podatoci. Ova zna~i deka vrabotenite vo DZLP koi izvr{ uvaat raboti { to ne se odnesuvaat direktno na su{ tinskite aktivnosti na Direkcijata ne moàt da bidat ~lenovi na Komisi-jata (sekretarska rabota, domarski ili nadzorni obvrski, finansii, ~ove~ki resursi, odrùvawe, itn.). Direktorot i negoviot zamenik ne smeat da bidat ~lenovi na Komisijata. Inspektorot moè da bide ~len na Komisijata, no moè da u~estvuva vo rabotata na Komisijata samo koga se re{ ava za slu~aj { to ne se odnesuva na inspekcija { to toj ja izvr{ il. Vo sprotivno, bi postoel konflikt na interesi.

^lenovite mora da bidat pravnici so edna godina rele van-t no iskustvo. Ova e klu~no za pravilnata rabota na Komisijata, poradi toa { to nedostigot od soodvetno znaewe ili iskustvo moè da rezultira so pote{ kotii vo rabotata na Komisijata.

Samo pravnik so poloèn pravosuden ispit moè da bide pretsedatel na Komisijata. Ova e klu~no poradi toa { to prekr{ o~nata postapka e mnogu detalna, a odgovornost na pret-sedatelot e da se zapazi taa postapka.

Protiv odlukite na prekr{ o~nata Komisija moè da se po-vede upraven spor (vidi komentar kaj ~lenot 45).

^len 50-b ^len na Prekr{ o~nata komisija moè da se raz-re { i:

1. so istekot na vremeto za koe e imenuvan;2. po negovo barawe;3. so ispolnuvawe na uslovite za starosna penzija

soglasno so zakonot;4. ako bide osuden so pravosilna sudska presuda

za krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor


| 144 |

od najmalku { est meseca;5. ako mu se utvrdi trajna nesposobnost;6. ako se utvrdi prekr{ uvawe na propisite za

vodewe na prekr{ o~nata postapka so pra vo-sil na odluka;

7. ako ne gi ispolnuva obvrskite koi pro iz le-guvaat od raboteweto vo Prekr{ o~nata ko mi-si ja i

8. ako ne prijavil postoewe na konflikt na in-te resi za slu~aj za koj re{ ava Prekr{ o~nata ko-mi sija.

Predlog za razre{ uvawe na ~len na komisija za slu~aite od stavot 2 to~ki od 3 do 8 na ovoj ~len podnesuva pretsedatelot na Prekr{ o~nata komisija do direktorot na Direkcijata.

Prekr{ o~nata komisija ima pravo da izveduva dokazi i sobira podatoci koi se neophodni za utvrduvawe na prekr{ okot, kako i da vr{ i drugi raboti i prezema dejstvija utvrdeni so ovoj zakon, Zakonot za prekr{ ocite i/ili so drug zakon.

^lenovite na Prekr{ o~nata komisija se samo s-t ojni i nezavisni vo rabotata na Prekr{ o~nata komisija i odlu~uvaat vrz osnova na svoeto str u~ no znaewe i samostojno ubeduvawe.

Prekr{ o~nata komisija raboti vo sovet, a odlu~uva so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi.

Prekr{ o~nata komisija vodi edinstvena evi-den cija na prekr{ ocite, izre~enite sankcii i donesenite odluki na na~in propi{ an od di re k-torot na Direkcijata.

So aktot od stavot 7 na ovoj ~len se propi{ uva i na~inot na pristap do informacii koi se sodràni vo evidencijata.

^lenovite na Prekr{ o~nata komisija imaat golema odgo-vor nost. Zaradi onevozmoùvawe na eventualni koruptivni ili neprofesionalni aktivnosti, vo ovoj ~len se detalno raz-ra boteni odredbite za toa kako i koga moè da bide raz re-{ en ~len na Komisijata. ^lenovite moàt da bidat razre{ eni od strana na Direktorot dokolku pretsedatelot na Komisijata pod nel inicijativa za nivno razre{ uvawe.

| 145 |


Komisijata samata go donesuva Delovnikot, a re{ ava po pat na glasawe, so toa { to sekoj ~len ima po eden glas. Odlukite se nosat so mnozinsko glasawe, a vo slu~aj na ednakov broj glaso-vi, re{ ava~kiot glas go ima pretsedatelot.

^lenovite se nezavisni vo svojata rabota. Posebnite us-lovi za nivnoto nazna~uvawe i razre{ uvawe, kako i rokot od 3 godini vo Komisijata, bi trebalo da im ovozmo`at na ~leno-vite da gi ispolnat svoite obvrski nezavisno i vrz osnova na nivnoto znaewe i iskustvo.

Komisijata gi razgleduva dokazite { to im se prineseni od strana na inspektorot ili kontrolorot i re{ ava vo soglasnost so Zakonot za prekr{ oci.

Komisijata, isto taka, vodi zapisnici od sesiite i ak-tivnostite { to gi izvr{ uva, na na~in utvrden od strana na Direktorot na DZLP39.

^len 50-v Za prekr{ ocite propi{ ani so ovoj zakon } e se vodi postapka za poramnuvawe soglasno Zakonot za prekr{ ocite.

Takanare~enata „postapka za poramnuvawe” e utvrdena so Zakonot za prekr{ oci i vo su{ tina e na~in za pla} awe na ka-zna bez da se odi pred Prekr{ o~nata komisija. Koga go popol-nuva zapisnikot za inspekcijata, inspektorot izdava „naredba za isplata” so koja mu nametnuva na kontrolorot da ja plati kaznata spored naredbata. Ako kontrolorot plati polovina od kaznata vo rok od 8 dena od priemot na smetkata za naredbata, se prekinuva prekr{ o~nata postapka. Ako kontrolorot ne pla-ti polovina od sumata dadena so naredbata, toga{ slu~ajot se prenesuva do prekr{ o~nata komisija i kontrolorot rizikuva da ja plati celata kazna, plus mo`ni dopolnitelni tro{ oci.

39 Pravilnik za na~inot na vodewe na edinstvenata evidencija na prekr{ ocite, izre~enite sankcii i donesenite odluki vo prekr{ o~na postapka, kako i na~inot na pristap do informaciite { to se sodr`ani vo evidencijata („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 136/08)


| 146 |

XI. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 51 Direkcijata po~nuva so rabota so denot na imenuvaweto na direktorot.

Sobranieto na Republika Makedonija vo rok od { est meseca od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon } e go imenuva direktorot na Direkcijata.

Vo rok od 30 dena od denot na imenuvaweto na direktorot na Direkcijata, direktorot } e gi donese aktite za organizacija i sistematizacija na rabotnite mesta na Direkcijata.

Drugite podzakonski akti predvideni so ovoj zakon, direktorot na Direkcijata } e gi donese vo rok od { est meseca od denot na negovoto imenuvawe.

Zakonot be{ e donesen vo januari 2005 godina, a direktorot be{ e nazna~en vo vtorata polovina na juni istata godina. Iako Di-rekcijata nema{ e dovolno personal i finansii, site akti navedni vo stavot 3 i 4 bea doneseni vo zakonski utvrdenite rokovi.

^len 52 Fizi~kite i pravnite lica koi vr{ at obrabotka na li~nite podatoci } e go usoglasat svoeto rabotewe spored odredbite na ovoj zakon vo rok od dve godini otkako direktorot na Direkcijata } e gi donese podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon.

Vo Zakonot e utvrden tranziciskiot period od 2 godini od denot koga direktorot na Direkcijata } e gi donese podzakonskite akti

| 147 |

| XI. Preodni i zavr{ni odredbi |

predvideni so ovoj Zakon, rok vo koj fizi~kite i pravnite lica koi vr{ at obrabotka na li~nite podatoci se dol`ni da go usoglasat svoeto rabotewe so odredbite od ovoj zakon. Spored toa, DZLP se re{ i za poprakti~en i poumeren pristap koj funkcionira{ e dob-ro, a potoa bavno i trpelivo rabotea na nametnuvaweto na nivnite stavovi i politiki – kako na privatniot, taka i na javniot sektor.

^len 52-a Odredbite od ~lenovite 2 to~ka 11, 31 stavovi 4, 5, 6, 7 i 33 stav 3 od ovoj zakon } e se primenuvaat so denot na pristapuvaweto na Republika Makedonija kon Evropskata unija.

Ovie odredbi se podrazbiraat zemaj} i gi predvid makedonskite aspiracii za stanuvawe polnopravna ~lenka na EU. ]e bidat potrebni samo mali izmeni za prilagoduvawe na ZZLP koga Makedonija } e vleze vo EU.


| 148 |

ODREDBI OD ZAKONOT ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ZAKONOT ZA ZA[TITA NA LI^NITE PODATOCI(“Slu`ben vesnik na republika makedonija” br.103/08)

^len 61 Podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon, direktorot na Direkcijata } e gi donese vo rok od 60 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 62 Kontrolorite se dol`ni da go usoglasat svoeto rabotewe soglasno odredbite na ovoj zakon vo rok od { est meseca od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Kontrolorite koi na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon obrabotuvaat li~ni podatoci se dol`ni da dostavat izvestuvawe vo soglasnost so ~lenot 27 na ovoj zakon ili barawe za odobruvawe soglasno so ~lenot 29 na ovoj zakon, vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 63 So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i ~lenot 3 stav 1 alineja 3 od Zakonot za ratifikacija na Konvencijata za za{ tita na lica vo odnos na avtomatska obrabotka na li~ni podatoci („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”, Me|unarodni do go-vo ri, br.7/05).

| 149 |

| Odredbi od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot za za{tita na li~nite podatoci |

^lenot 63 be{ e voveden za da se otstrani rezervata od Zakonot za ratifikacija na Konvencijata 108/81 na Sovetot na Evropa za za{ tita na poedinci vo odnos na avtomatskata obrabotka na li~nite podatoci, vo nasoka na toa deka nema da se primenuva na krivi~nite dela, na dela od oblasta na dràvnata bezbednost i odbranata na dràvata, vo soglasnost so izmenite na ~lenot 4 od ZZLP.

^len 64 Se ovlastuva Zakonodavno-pravnata komisija na Sobranieto na Republika Makedonija da utvrdi pre~isten tekst na Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci.

^len 65 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”, a odredbite na ~lenovite od 46 do 52 na ovoj zakon } e se primenuvaat po { est meseci od denot na negovoto vleguvawe vo sila40.

40 Odloènata primena se odnesuva na odredbite od glavata IX-a, vo koja se ureduva materijata za inspekciskiot nadzor (~lenovi od 44 do 47-a od Zakonot za za{ tita na li~nite podatoci).

Komentar - Дирекција за заштита на ......Komentar za zakonot za za{tita na...

Documents

Transcript of Komentar - Дирекција за заштита на ......Komentar za zakonot za za{tita na...