KLJUČNI DEJAVNIKI USPEŠNEGA RAZVOJA MOBILNIH … · POVZETEK Hiter razvoj mobilne tehnologije,...
84
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrska naloga KLJUČNI DEJAVNIKI USPEŠNEGA RAZVOJA MOBILNIH APLIKACIJ November, 2015 Danijel Kociper
Transcript of KLJUČNI DEJAVNIKI USPEŠNEGA RAZVOJA MOBILNIH … · POVZETEK Hiter razvoj mobilne tehnologije,...
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Magistrska naloga
KLJUČNI DEJAVNIKI USPEŠNEGA RAZVOJA
MOBILNIH APLIKACIJ
November, 2015 Danijel Kociper
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR
Magistrsko delo
KLJUČNI DEJAVNIKI USPEŠNEGA RAZVOJA
MOBILNIH APLIKACIJ
Key factors for succesfull development of mobile applications
Kandidat: Danijel Kociper
Študijski program: Ekonomske in poslovne vede (magistrski študij)
Študijska usmeritev: Management informatike in elektronskega poslovanja (BM)
Mentor: doc. dr. Simona Sternad Zabukovšek
Študijsko leto: 2014/2015
Maribor, november 2015.
POVZETEK
Hiter razvoj mobilne tehnologije, mobilnih omrežij in njenih storitev je prispeval k hitremu
razvoju mobilnega poslovanja, ki je trenutno najhitreje rastoči način poslovanja, kateri
vključuje izjemen napredek pri razvoju mobilnih omrežij in tehnologij mobilnih naprav, kot so
pametni telefoni, tablice itd. Vse to se odraža pri izjemni prodaji mobilnih naprav, ki narašča
vsako leto in s tem vse bolj utrjuje svojo vlogo primarnega načina poslovanja v današnjem času.
Mobilno poslovanje je v mnogih pogledih bolj uporabno od elektronskega poslovanja, saj sta
njeni odločilni prednosti mobilnost naprav in nenehna povezanost preko spleta kadarkoli in
kjerkoli se nahajamo.
Vse od leta 2007, ko so se začeli uveljavljati in razvijati pametni telefoni, je sledil sočasno
izjemen razvoj mobilnih aplikacij, ki vsako leto dosega fenomenalno rast na globalnem tržišču.
Danes je uporabnikom na voljo več milijonov mobilnih aplikacij preko različnih spletnih
trgovin in njihovo število nenehno raste. Razvijalci in podjetja, ki razvijajo in tržijo svoje
mobilne aplikacije preko spletnih trgovin, se srečujejo z vse večjimi izzivi. Konkurenca postaja
vsako leto bolj ostra, večina mobilnih aplikacij uporabniki nikoli ne prenesejo ali uporabijo
Majhen delež razvitih aplikacij je uspešnih, tako v številu prenosov, v njihovi dolgoročni
uporabi s strani uporabnikov, v uspešnem trženju in donosnosti.
Ugotovili smo, da je mobilno poslovanje postala prevladujoča oblika poslovanja na svetu,
zaradi izjemnih prednosti, kot so nenehno opravljanje storitev preko spleta, iskanje in določanje
lokacije itd. Razvoj aplikacij za operacijske sisteme se razlikuje, kot se tudi razlikuje način
trženja preko različnih spletnih trgovin. Ključni dejavniki uspešnega razvoja mobilnih aplikacij
so uporabnost, enostavnost in privlačnost aplikacij. Pomembno je, da aplikacije razvijemo za
končne uporabnike, pri tem preučimo njihovo vedenje, potrebe, zahteve in želje ter na tej osnovi
razvijemo aplikacije, ki jih bodo pritegnile. Aplikacije bi naj nudile unikatno vrednost, v smislu
udobnosti, zabave in koristnosti za uporabnike.
Ključne besede: Mobilno poslovanje, mobilna omrežja, mobilne tehnologije, mobilni
operacijski sistemi, mobilne aplikacije.
ABSTRACT
Fast development of mobile technology, mobile networks and their services has contributed to
fast development of mobile business, which is currently the fastest growing way of doing
business, that includes phenomenal progress in development of mobile networks and
technologies of mobile devices, such as are Smart phones, Tablets etc. All of that it is reflected
by exceptional sales of mobile devices, which are growing every year and with increasing sales
their role is becoming strengthened as primary way of doing business in present time. The
mobile business is in many points of view more usefull than electronic business, because of two
main critical advantages, which are mobility of devices and constantly on-line connection with
Internet whenever and whereever we are to be situated.
Since 2007, when Smart phones have started to emerge and grow, it has followed
simultaneously exceptional development of mobile applications, which is achieving every year
phenomenal growth at global market. Today different Apps stores are offering millions of
mobile applications for users and their numbers are still growing. Developers and companies,
who are developing and marketing their mobile applications, are meeting with even more
greater chalenges. The competition is becoming every year keen, most of mobile applications
users never download or use, only a small percentage of applications are succesfull by numbers
of download, their long-term usage by users, succesful marketing and their profitability.
We have discovered, that mobile business has become predominating way of doing business in
the world, because of exceptional advantages, such as constantly performing services on-line,
finding and positioning location, etc. Development of applications for each operating systems
is different, such as there is different way of marketing over several App stores. Key factors for
succesfull development of mobile applications are usefullness, simplicity and attractiveness of
applications. It is very important that we develop mobile applications for the end users, by
examining closely their behavior, needs, requests, desires and that on these basis we develop
mobile applications, which will attract users. Apps should offer unique value in sense of
convenience, entertainment and usefulness for users.
Key words: Mobile business, mobile networks, mobile technologies, mobile operating
systems, mobile applications.
i
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 1
1.2 Namen in cilji magistrskega dela ................................................................................. 2
1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................. 3
1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 4
2 MOBILNO POSLOVANJE ................................................................................................ 5
2.1 Opredelitev mobilnega poslovanja .............................................................................. 5
2.2 Kratka zgodovina mobilnega komuniciranja v Evropi ................................................ 6
2.2.1 Zgodovina mobilne telefonije .............................................................................. 7
2.2.2 Prihod GSM .......................................................................................................... 8
2.3 Generacije mobilnih omrežij ....................................................................................... 9
2.3.1 Ničelna generacija Tehnologije (Zero Generation Technology) ........................ 10
2.3.2 Prva generacija tehnologije (1G) ........................................................................ 13
2.3.3 Druga generacija tehnologije (2G) ..................................................................... 13
2.3.4 Druga in pol generacija – 2,5G .......................................................................... 15
2.3.5 Generacija tehnologij EDGE (2,75G) ................................................................ 16
2.3.6 Četrta generacija tehnologije (4G) ..................................................................... 18
2.3.7 Peta generacija tehnologije (5G) – Omrežje naslednje generacije ..................... 22
2.4 Brezžično komuniciranje ........................................................................................... 25
2.4.1 Brezžično lokalno omrežje (WLAN ) ................................................................ 25
2.4.2 Infrardeče brezžične povezave ........................................................................... 26
2.4.3 Bluetooth ............................................................................................................ 26
2.4.4 Satelitska brezžična komunikacija ..................................................................... 27
2.5 Prednosti in slabosti mobilnega poslovanja ............................................................... 28
2.5.1 Prednosti mobilnega poslovanja ......................................................................... 28
2.5.2 Slabosti mobilnega poslovanja ........................................................................... 29
2.6 Varnost mobilnega poslovanja .................................................................................. 30
2.7 Mobilne naprave ........................................................................................................ 31
2.7.1 Prenosni računalnik ............................................................................................ 31
2.7.2 Tablični računalnik ............................................................................................. 32
2.7.3 Ročni računalnik ................................................................................................ 33
2.7.4 Dlančnik ............................................................................................................. 33
2.7.5 Mobilni telefon ................................................................................................... 34
2.7.6 Pametni telefon (Smart Phone) .......................................................................... 35
2.8 Področja uporabe mobilnega poslovanja ................................................................... 37
2.9 Storitve mobilnega poslovanja .................................................................................. 39
ii
2.9.1 Mobilno plačevanje (M-Payment) ..................................................................... 39
2.9.2 Razvrstitev mobilnih plačilnih sistemov ............................................................ 39
2.9.3 Osnovne platforme storitev ................................................................................ 41
2.9.4 Mobilne poslovne storitve za potrošnike ........................................................... 43
3 MOBILNE APLIKACIJE ................................................................................................. 45
3.1 Industrija mobilnih aplikacij ...................................................................................... 45
3.1.1 Evolucija industrije ............................................................................................ 46
3.1.2 Osnove industrije mobilnih aplikacij ................................................................. 49
3.1.3 Učinek na mobilno igralništvo ........................................................................... 50
3.1.4 Učinek na tradicionalne spletne strani ............................................................... 51
3.1.5 Izvirne aplikacije, primerjane z mobilnimi spletnimi aplikacijami .................... 51
3.2 Mobilni operacijski sistemi ....................................................................................... 51
3.2.1 Operacijski sistem iOS ....................................................................................... 52
3.2.2 Operacijski sistem Android ................................................................................ 52
3.2.3 Operacijski sistem Windows Phone ................................................................... 53
3.2.4 Operacijski sistem BlackBerry 10 ...................................................................... 53
3.3 Razvoj mobilnih aplikacij .......................................................................................... 53
3.3.1 Razvoj mobilnih aplikacij v operacijskem sistemu iOS ..................................... 53
3.3.2 Razvoj mobilnih aplikacij v operacijskem sistemu Android ............................. 54
3.3.3 Razvoj mobilnih aplikacij v operacijskem sistemu Windows Phone ................ 54
3.3.4 Razvoj mobilnih aplikacij v operacijskem sistemu BlackBerry 10 ................... 55
3.3.5 Primerjava razvoja mobilnih aplikacij med operacijskimi sistemi .................... 55
4 Ključni dejavniki uspešnega razvoja mobilnih aplikacij .................................................. 58
4.1 Analiza ugotovljenih ključnih dejavnikov uspešnega razvoja mobilnih aplikacij .... 58
4.2 Ključni dejavniki mobilnih aplikacij ......................................................................... 60
5 SKLEP .............................................................................................................................. 66
6 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 69
iii
KAZALO SLIK
SLIKA 1: RADIO COBRA 18 WX ST II. ____________________________________________________________ 11 SLIKA 2: IMTS MOBILNI TELEFON V KOVČKU, TRIGILD GEMINI 2. _____________________________________ 11 SLIKA 3: B-NETZ MOBILNI TELEFON, V UPORABI NEMŠKIH ŽELEZNIC, ZAHODNA NEMČIJA. _____________ 12 SLIKA 4: ARP MOBILNI RADIJSKI AVTO TELEFON, IZDELAN NA FINSKEM, MED LETI 1976–1981. ____________ 12 SLIKA 5: MOBILNI TELEFONI DRUGE GENERACIJE, PODJETIJ MOTOROLA, ERICSSON IN NOKIA. _____________ 15 SLIKA 6: NOKIA 3310 GSM MOBILNI TELEFON. ___________________________________________________ 15 SLIKA 7: WIMAX BAZNA POSTAJNA OPREMA. ____________________________________________________ 20 SLIKA 8: WIMAX USB MODEM ZA MOBILNI DOSTOP DO INTERNETA. _________________________________ 20 SLIKA 9: SAMSUNG CRAFT SCH-R900. ___________________________________________________________ 21 SLIKA 10: SAMSUNG GALAXY INDULGE. _________________________________________________________ 21 SLIKA 11: HTC THUNDERBOLT. ________________________________________________________________ 22 SLIKA 12: 4G LTE SAMSUNG ENOJNI MODEM. ____________________________________________________ 22 SLIKA 13: PRENOSNI RAČUNALNIK APPLE MACBOOK PRO. __________________________________________ 32 SLIKA 14: PAMETNI TABLIČNI RAČUNALNIK SONY XPERIA™ TABLET Z. _________________________________ 33 SLIKA 15: DLANČNIK DELL WINDOWS MOBILE OS. ________________________________________________ 34 SLIKA 16: ISKANJE LOKACIJE S TRIANGULACIJA IZ VEČ SATELITOV. ____________________________________ 42
KAZALO TABEL
TABELA 1: GLOBALNA PRODAJA PROIZVAJALCEV PAMETNIH TELEFONOV KONČNIM
UPORABNIKOM V ZADNJI ČETRTINI LETA 2014 (V 1000 ENOTAH). __________________ 47 TABELA 2: GLOBALNA PRODAJA PROIZVAJALCEV PAMETNIH TELEFONOV KONČNIM
UPORABNIKOM LETA 2014 (V 1000 ENOTAH). ________________________________________ 47 TABELA 3: GLOBALNA PRODAJA PAMETNIH TELEFONOV KONČNIM UPORABNIKOM, GLEDE NA
OPERACIJSKI SISTEM V LETU 2014 (V 1000 ENOTAH). _________________________________ 48 TABELA 4: GLOBALNA PRODAJA MOBILNIH TELEFONOV KONČNIM UPORABNIKOM OB KONCU
LETA 2014 (V 1000 ENOTAH). ______________________________________________________ 49 TABELA 5: PRIMERJAVA RAZVOJA MOBILNIH APLIKACIJ MED RAZLIČNIMI MOBILNIMI
OPERACIJSKIMI SISTEMI IN SPLETNIMI TRGOVINAMI. _______________________________ 56 TABELA 6: UGOTOVLJENI KLJUČNI DEJAVNIKI USPEŠNEGA RAZVOJA APLIKACIJ IN NJIHOVA
POGOSTOST OMENJENOSTI S STRANI AVTORJEV. ____________________________________ 59
iv
SEZNAM OKRAJŠAV
UMTS: Univerzalni sistem za mobilne telekomunikacije
SMS: Kratke storitve sporočanja
EMS: Povečane storitve sporočanja
MMS: Multimedijske storitve sporočanja
FCC: Ameriška komisija za zvezno komuniciranje
AMPS: Napredne mobilne telefonske storitve
NMT: Nordijska mobilna telefonija
NTT: Japonsko podjetje za telefonijo in telegrafijo
DTI: Oddelek za trgovino in industrijo
TACS: Sistem za celoten dostop komuniciranja
GSM: Globalni sistem za mobilne telekomunikacije
CEPT: Konferenca o evropski pošti in mobilnih telekomunikacijah
PTT: Pritisni za prenos govora
MTS: Mobilni sistem za telefonijo
IMTS: Izboljšane mobilne telefonske storitve
AMTS: Sistem za napredno mobilno telefonijo
OLT: Državna mobilna telefonija
MTD: Mobilno telefonsko omrežje
FDMA: Frekvenčna delitev večvrstnega dostopa
TDMA: Časovna delitev mnogovrstnega dostopa
CDMA: Kodna delitev mnogovrstnega dostopa
SIM: Naročnikov identifikacijski modul
EDGE: Zvišana stopnja prenosa podatkov za globalno evolucijo
HSPA: Paketni dostop za visoke hitrosti
ISDN: Integrirane storitve preko digitalnega omrežja
VoIP: Storitev telefonije preko internetnega protokola
WCDMA: Mnogovrstni dostop s široko kodno delitvijo
WiMAX: Svetovna medsebojna izvedljivost za mikrovalovni dostop
LTE: Dolgoročna evolucija
DSL: Digitalna naročniška linija
ITU: Mednarodna telekomunikacijska zveza
FGFN: Fokusna skupina za omrežja prihodnosti
METIS: Mobilni in brezžični komunikacijski ukrepi za informacijsko družbo v letu 2020
RFID: Radijska frekvenca za prepoznavanje
WPA: Zaščiten dostop omrežja WiFi
WEP: Raven zasebnosti na brezžičnem omrežju
CoMP: Usklajeno večtočkovno delovanje
EPDCCH: Izboljšani nadzorni kanal fizične povezave navzdol
ELCIC: Izboljšana tehnika za koordinacijo medceličnih motenj
MIMO: Tehnika uporabe več oddajnih in več sprejemnih anten
IEEE: Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike
GPS: Globalni sistem za določanje lokacije
IP: Internetni protokol
GPRS: Generalni paket radijske storitve
WLAN: Brezžično lokalno omrežje
POS: Točka prodaje
XML: Razširljiv jezik za označevanje
SOAP: Protokol za preprost dostop predmeta
v
API: Programski vmesnik aplikacije
NDK: Izvirni razvojni paket
NMTG: Skupina za nordijsko mobilno telefonijo
MATS-E: Mobilni avtomatski sistem za telefonijo v Evropi
ZDA: Združene države Amerike
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Splošno sprejeta definicija označuje mobilno poslovanje (angl. Mobile Commerce), ''kot vsako
transakcijo z denarno vrednostjo, ki je izvedena preko mobilnega telekomunikacijskega
omrežja'' (Componovo, 2003).
Hribar (2003, povzeto po Ahačič, 2008, str. 6) je opredelil mobilno poslovanje: ''kot elektronsko
poslovanje (v nadaljevanju e-poslovanje) z uporabo najnovejše informacijske in mobilno-
telekomunikacijske tehnologije od kjerkoli in kadarkoli. Poslovne transakcije se izvajajo preko
mobilnih omrežij v celoti ali vsaj delno. Uporabnik pri poslovanju uporablja mobilni terminal,
s katerim se povezuje do storitev mobilnega poslovanja, ki se nahajajo na internetu. Mobilno
poslovanje pojmujemo z namenom, ker uporabniki mobilnih storitev niso vezani na čas ali kraj,
kadar uporabljajo mobilne storitve, temveč so pri poslovanju svobodnejši in neodvisni. Mobilna
omrežja predstavljajo osnovo razvoja mobilnega poslovanja, saj so tista, ki omogočajo razne
dodatne storitve mobilne telefonije''.
Dholakia je navedel, (2003, povzeto po Ahačič, 2008, str. 6) ''da je hiter razvoj mobilne
tehnologije in njenih dodanih storitev prispeval k hitrejšemu razvoju mobilnega poslovanja, ki
je eno izmed najhitreje razvijajočih se področij e-poslovanja. Internet in uporabniku prijazni
spletni brskalniki so vzpostavili pogoje, ki so omogočili začetek e-poslovanja, medtem ko so
za začetek mobilnega poslovanja poskrbeli sodobnejši mobilni telefoni z zmožnostjo prenosa
podatkov in njihova povezava z digitalnimi komunikacijskimi omrežji''.
''Med eksplozivno rastjo mobilne tehnologije se je pojavila nova tržna niša, ki je hitro prešla v
industrijo neverjetnih razsežnosti, govorimo o razvoju mobilnih aplikacij. Te so postale
popularne leta 2007, ko je Apple na tržišču predstavil svoj revolucionarni pametni telefon Apple
iPhone. Enostavnost, dostopnost in zabavna uporaba mobilnih aplikacij je povsem spremenila
način opravljanja vsakodnevnih opravil. Uporabniki so povsem navdušeni nad zmogljivostjo
svojih pametnih telefonov in novimi aplikacijami, ki jih pametni telefoni ponujajo. K velikemu
in prizadevnemu povpraševanja je seveda sledil velik razcvet ponudbe in vse ostrejša
konkurenca na področju ponudbe'' (Dakovič, 2013).
Mobilno poslovanje se je začelo uveljavljati vse od leta 2007 in v naslednjih letih vztrajno
naraščalo. Leta 2014 so se uporabniki mobilnega poslovanja izenačili z uporabniki fiksnega e-
poslovanja. V letu 2015 lahko zasledimo večji delež uporabnikov mobilnega poslovanja, kot
fiksnega e-poslovanja, posledica je občutna sprememba povpraševanja po mobilnih napravah,
medtem ko se povpraševanje po fiksnih elektronskih napravah znižuje oz. postaja manj
privlačno. Proučili bomo dejavnike, ki so omogočili strm vzpon mobilnega poslovanja in
razloge, zaradi katerih je mobilno poslovanje trenutno prevladujoč način poslovanja.
V magistrski nalogi bomo ugotavljali, z uporabo primerne metodologije, kateri so tisti ključni
dejavniki uspešnega razvoja mobilnih aplikacij in katere so najboljše strategije uspešnega
trženja na trgu mobilnih aplikacij.
2
1.2 Namen in cilji magistrskega dela
Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali je uspešnost mobilnih aplikacij odvisna predvsem od
uspešnega razvoja teh aplikacij ali pa je odločilnejše trženje aplikacij ali celo kombinacija
obojega.
Za dosego namena raziskave bomo proučili naslednje teoretične cilje:
- Podrobnejša predstavitev mobilnega poslovanja in njegova uveljavitev v sodobnem
poslovanju.
- Predstavitev zgodovine mobilnega poslovanja, razvoj mobilnega poslovanja in
uveljavitev mobilnega poslovanja, kot načina današnjega poslovanja.
- Prednosti in slabosti mobilnega poslovanja, napram fiksnemu e-poslovanju in njihova
razlaga.
- Katere so značilnosti mobilnega poslovanja in njegovo področje uporabe ter kakšne
storitve vse omogočajo.
- Opis industrije mobilnih aplikacij in njene učinke na mobilno igralništvo, tradicionalne
spletne strani.
- Opis mobilnih aplikacij; kakšna je njihova vloga in pomen v današnjem svetu.
- Značilnosti mobilnih aplikacij in njihova vključitev v okolje informacijske tehnologije.
Empirični del bo praktične narave, in sicer bomo najprej primerjali razvoj mobilnih aplikacij
na platformah operacijskih sistemov iOS, Android, Windows Phone in Blackberry10. Cilji
empirične raziskave so naslednji:
- Ugotoviti ali so kakšne medsebojne razlike v razvoju, trženju in učinkovitosti mobilnih
aplikacij v mobilnih operacijskih sistemih Android, iOS, Windows Phone ter
BlackBerry10.
- Ugotoviti ključne dejavnike uspešnega razvoja mobilnih aplikacij.
- Ugotoviti priporočila; na kaj naj bodo pozorni razvijalci mobilnih aplikacij in kateri
dejavniki v bistvu omogočajo uspešen nastop na trgu mobilnih aplikacij.
- Raziskati, kateri so ključni dejavniki uspešnega razvoja mobilnih aplikacij s pomočjo
raziskav iz spletnih virov, v katerih so raziskovalci ugotovili te ključne dejavnike.
- Ovrednotiti hipoteze (potrditev ali zavrnitev) ter podajanje omejitev, ki se bodo pojavile
pri raziskavi.
- Ugotovitve, pridobljene s pomočjo spletnih raziskav, strniti v sklepu magistrskega dela.
3
V magistrski nalogi bomo preverjali naslednje hipoteze:
H1: Mobilno poslovanje je trenutno prevladujoča oblika poslovanja na svetu.
H2: Mobilno poslovanje ima večje prednosti in občutno manjše slabosti od e-poslovanja,
H3: Za vse operacijske sisteme je način razvoja mobilnih aplikacij in njihovo trženje v spletnih
trgovinah enako zahtevno.
H4: Ključni dejavniki uspešnega razvoja mobilnih aplikacij so v njihovi uporabnosti,
enostavnosti in privlačnosti za uporabnike.
1.3 Predpostavke in omejitve
Pri raziskavi smo izhajali iz naslednjih predpostavk:
Izhajali bomo iz predpostavke, da morajo podjetja pri uspešnem razvoju mobilnih
aplikacij nenehno slediti novostim na področju mobilnega poslovanja in mobilnih
tehnologij, ki so v velikem porastu in postajajo vse pomembnejše.
Podjetja si morajo prizadevati, da ves čas sledijo hitremu tehnološkemu razvoju, kar
jim bo prineslo konkurenčno prednost pred drugimi podjetji in poskušati vnaprej
predvidevati prihodnje trende na področju mobilnih aplikacij.
Predpostavljamo, da ključni dejavniki uspešnega razvoja mobilnih aplikacij ter
posledično njihova uporabnost in privlačnost pri uporabnikih, igrajo pomembno
vlogo pri nadaljnji tržni uspešnosti mobilnih aplikacij.
Menimo, da je pomembno ugotoviti oziroma predvideti želje oziroma potrebe
potrošnikov, njihova pričakovanja ter razvoj mobilnih aplikacij prilagoditi temu in
predvidevamo lahko, da se bo trend mobilnosti in uporabnosti mobilnega poslovanja
nadaljeval v prihodnje.
Pri raziskavi smo izhajali iz naslednjih omejitev:
Pri pisanju magistrskega dela se bomo omejili na časovno obdobje, in sicer med
letom 2007 in 2015, ker je v tem času sledil hiter vzpon mobilnega poslovanja,
razvoj mobilnih aplikacij in mobilne tehnologije.
Omejili se bomo predvsem na mobilno poslovanje, ki je del e-poslovanja, in sicer
na mobilne aplikacije, njihove poslovne procese in uporabnike mobilnih aplikacij.
Pri raziskavi, s katero bomo ugotovili ključne dejavnike uspešnosti razvoja mobilnih
aplikacij, se bomo omejili na manjše število kredibilnih raziskav na spletu, v katerih
so raziskovalci ugotovili omenjene ključne dejavnike.
Raziskava je omejena na spletne vire v angleškem jeziku, iz katerih so povzete
ugotovitve raziskovalcev iz tujine.
Omejitev raziskave je tudi dejstvo, da so nekateri podatki, ki bi lahko bolje pojasnili
nekatere situacije, poslovna skrivnost podjetij.
4
1.4 Predvidene metode raziskovanja
V teoretičnem delu magistrske naloge bomo uporabili metodo deskripcije, s pomočjo katere
bomo zbrali dejstva, podatke in informacije o posameznih opredelitvah mobilnega poslovanja,
zgodovine mobilnega poslovanja in mobilnih aplikacij. Uporabili bomo tudi metodo
kompilacije, s katero bomo na podlagi strokovne literature povzeli teoretična izhodišča za
razumevanje jedra magistrske naloge.
V empiričnem delu magistrskega dela pa bomo našteli posamezne mobilne operacijske sisteme
Za vsak mobilni operacijski sistem bomo opisali kako poteka razvoj aplikacij na njihovi
platformi in uporabili metodo primerjave. Z primerjavo razvoja mobilnih aplikacij v
operacijskem sistemu Android z operacijskimi sistemi iOS, Windows Phone in BlackBerry10
bomo ugotavljali podobnosti in razlike v ključnih dejavnikih razvojne uspešnosti. Nadalje
bomo uporabili metodo kompilacije, s katero bomo povzeli stališča drugih avtorjev, v zvezi s
ključnimi dejavniki uspešnosti razvoja mobilnih aplikacij in na tej osnovi oblikovali naša
stališča glede ključnih dejavnikov uspeha.
H1: Uporabljena bo metoda deskripcije. S pomočjo napisanih podatkov iz teorije bomo
ugotovili, če je mobilno poslovanje prevladujoča oblika poslovanja v današnjem svetu.
H2: Uporabljena bo metoda komparacije. Primerjali bomo prednosti in slabosti mobilnega
poslovanje s prednostmi in slabostmi e-poslovanja.
H3: Uporabljena bo metoda komparacije. Primerjali bomo ali za vse omenjene operacijske
sisteme velja enak način razvoja mobilnih aplikacij in njihovo trženje v spletnih trgovinah.
H4: Uporabljena bo metoda kompilacije. Povzeli bomo stališča drugih avtorjev v zvezi s
ključnimi dejavniki uspešnosti mobilnih aplikacij in na tej osnovi oblikovali naša stališča.
5
2 MOBILNO POSLOVANJE
Mobilno poslovanje se je začelo v letu 1997, ko sta bila nameščena prva dva prodajna avtomata
za Coca-colo, usposobljena za mobilne telefone, v območju mesta Helsinki na Finskem.
Prodajna avtomata sta sprejemala plačilo preko sporočil SMS (Yadav, 2011).
2.1 Opredelitev mobilnega poslovanja
V osnovi je mobilno poslovanje le nov način poslovanja, ki se razlikuje v mediju poslovanja,
tako da je podobno ostalim vrstam e-poslovanja. Lahko bi rekli, da za izvajanje mobilnega
poslovanja potrebujemo le mobilne naprave, terminale, mobilna omrežja in mobilne storitve
(Acceto, 2006).
''Mobilna tehnologije so ene izmed najhitreje rastočih tehnologij v današnjem času, kot so
razvoj mobilnih omrežij, telefonov ali dodatnih storitev mobilne tehnologije. Neprestani
napredek mobilne tehnologije opazimo v razvoju vedno novejših mobilnih telefonov, ki imajo
vse več funkcij, aplikacij in možnosti uporabe, pri čemer si tedaj tega prvi razvijalci mobilnih
telefonov sploh niso mogli predstavljati, saj so bili telefoni primarno namenjeni telefoniranju.
Sodobni pametni telefoni so sposobni opravljati naloge, za katere so bile včasih potrebne
posebne naprave (Ahačič, 2008) kot so:
predvajanje glasbe v MP3 datotekah in preko spleta,
poslušanje in ogled glasbenih in video vsebin s pomočjo spletnega kanala Youtube,
fotografiranje, pri tem so vse bolj konkurenčni klasičnim profesionalnim fotoaparatom,
prenašanje podatkov iz interneta, kjer postaja hitrost prenosa podatkov vse hitrejša,
brskanje po spletu, ki je vse bolj popularnejše, saj smo pri tem mobilni in lahko
dostopamo do interneta skoraj kjerkoli,
preverjanje, odgovarjanje in pisanje elektronske pošte,
uporaba mobilnih aplikacij za zabavo, šport, sprostitev, za učenje, kot so mobilna
navigacija, Google zemljevidi, različne igre za zabavo itd.
Telefoni omogočajo tudi plačevanje preko Monete, preverjanje stanja na bančnem računu,
vodenje poslov, skratka njihova uporaba je danes nepogrešljiva na vseh področjih. Med
proizvajalci pametnih telefonov poteka nenehno tekmovanje v razvoju mobilnih telefonov,
njihovih zmožnostih uporabe in uporabnih aplikacijah. Kot lahko opazimo, imajo mobilni
telefoni z vsakim razvojem večji zaslon na dotik, njihovi pomnilniki omogočajo shraniti
neprimerno večjo količino podatkov, prenos podatkov postaja vse hitrejši tudi njihovi
procesorji postajajo zmogljivejši. Konkurenčna tekma tako poteka med ponudniki operacijskih
sistemov, kot so iOS, Android, BlackBerry10 in Windows Phone ter drugimi, ki skušajo
prepričati kupce, kateri operacijski sistem je najbolj primeren za njih''.
Podobno kot pri e-poslovanju je osredotočenost na izmenjavo proizvodov in storitev, pri čemer
mobilni uporabniki niso omejeni na lokacijo, kot so uporabniki e-poslovanja, ki uporabljajo
računalnike s kabelsko fiksno infrastrukturo. Širša definicija mobilnega poslovanja vključuje
vse dejavnosti, sorodne potencialnim poslovnim transakcijam, ki se preko komunikacijskih
omrežij združujejo z mobilnimi napravami. Mobilno poslovanje je mlada, vendar obetajoča
industrija, ki je bila ustvarjena s pojavom in široko razširjenim privzemom brezžičnih
podatkovnih omrežij, ki omogočajo zbliževanje interneta, e-poslovanja in brezžičnega sveta.
Podobna je drugim nastajajočim industrijam, katere lahko opišemo z nenehno spreminjajočim
se in kompleksnim okoljem, ki ustvarjajo pomembne negotovosti na ravneh tehnologije,
6
povpraševanja in strategije. Na tehnološki ravni so negotovosti tipično povzročene s hitrim
tehnološkim razvojem in ustanovljenimi standardi, ki so tipični v začetnih stopnjah
življenjskega cikla industrije. Končno so strateške negotovosti navadna praksa v nastajajočih
industrijah, katerih bistvene značilnosti z vidika oblikovalnih strategij so, da ni uveljavljenih
pravil igre (Componovo, 2003).
Mobilni telefon, ki je bil nekoč namenjen predvsem za telefonske pogovore, je pomembno
preoblikoval nekatere osnovne aktivnosti v našem vsakdanjem življenju. Zahvaljujoč
naraščajočemu načinu življenja nenehne povezanosti s spletom so nakupovanje, bančništvo in
potrjevanje rezervacij postale vsakdanje transakcije. V poslovnem svetu področje mobilnega
poslovanja omogoča raznolike priložnosti ponovnega združenja kupcev in partnerjev v
decentraliziranemu storitvenemu okolju. Proizvajalci strojne in programske opreme investirajo
veliko denarja v okolje mobilnega poslovanja. Nove tehnologije so zasnovane za izboljšanje
sposobnosti prenosa, hitrosti in učinkov elektronskih komunikacijskih mobilnih naprav in so se
vzpostavile kot resni konkurenti fiksnim linijam storitev, odkar je trg namiznih računalnikov
postal vse bolj zasičen. Zaradi uveljavljenih vodij in navdušujočih novih obrazov, ki so odločno
ustvariti nova tržišča za njihove proizvode, so velike možnosti, da bo mobilno poslovanje
uspešno prekinilo trenutno monotono ozračje majhnega števila operativnih sistemov, kar bo
vodilo do večje raznovrstnosti tržnih deležev (May, 2001).
2.2 Kratka zgodovina mobilnega komuniciranja v Evropi
Vse od predstavitve mobilne telefonije v zgodnjih 50. letih se je povpraševanje po teh storitvah
v Evropi, ZDA in Japonski močno povečalo. Po uvedbi telefonske tehnologije so storitve bile
sposobne zadovoljiti masovno povpraševanje. Naslednje in prihodnje generacije mobilnih
telekomunikacijskih tehnologij so omogočile hitrejši prenos podatkov in številne druge
uporabne storitve. To je povzročilo, da so omrežni operaterji organizirali informacijske tokove
z mnogimi viri, oskrbljenimi s storitvenimi ponudniki, z namenom povečanja omrežnega
učinka sistema.
Mobilne telekomunikacijske tehnologije so se razvile v uspešnih generacijah, prva generacija
(1G) se je pojavila v 50. letih. Druga generacija se množično uporablja, vendar je bila globalno
izzvana s tretjo generacijo tehnologij (3G). Takšno zaporedje generacij je opisano z naraščajočo
zmožnostjo višjih hitrosti prenosa podatkov in bogatejšo vsebino sporočanja. Nadaljnja
prodiranja 3G tehnologij so bila kritično odvisna od integracije telekomunikacijskih in
multimedijskih storitev, kar je bilo bolj zapleteno, kot je večina poznavalcev napovedala. Prvič,
postalo je težje financirati in izgraditi omrežja po oslabljenem finančnem položaju mobilnih
omrežnih operaterjev, ker so kapitalni trgi dvomili o donosnosti teh investicij. Kar je imelo
posledice na urejanje meril za pospešitev finančne sposobnosti UMTS1 omrežij, z dopuščanjem
delitve omrežij operaterjem in zakasnitve izvedbe. Drugič, veliko načrtovanih produktov in
storitev (npr. računalniško opremljenih domov in mobilnih telefonov, delujočih kot kreditne
kartice/parkirni listki), se je pokazalo zahtevnejše in dražje v razvoju in trženju. Tretjič, veliko
operaterjev je bilo vpeljanih v dražje licenčne dražbe in združitve, ki so upočasnile in zmanjšale
njihove investicije v najnovejšo tehnologijo in nove storitve. Četrtič, operaterji so podcenjevali
zahtevnost razvoja novih poslovnih modelov za glasovne storitve in prenos podatkov v 3G, v
primerjavi z 2G generacijami. Kljub vsem oviram so trgi mobilnega interneta in podatkov
nazorno prikazali hitro in vzdržljivo stopnjo rasti v zadnjem desetletju. Omeniti velja ogromne
1 UMTS: Univerzalni sistem za mobilne telekomunikacije.
7
in presenetljive uspehe privatnih sporočil SMS2, EMS3 sporočil in hitro rast MMS4 sporočil.
Uspehi novih generacij telekomunikacijskih tehnik so zamenjali vlogo omrežnih operaterjev,
ki so iz upravljalcev omrežja postali organizatorji vsebine. Nove generacije omogočajo
možnosti višje hitrosti prenosa podatkov in bogatejšo vsebino. Navsezadnje potrošnikove
prioritete v razmerju cena/kvaliteta storitev določajo njegove odločitve za nakup, medtem ko
so nacionalne urejevalne oblasti odgovorne za učinke na blaginjo (Dunnewijk, 2007).
2.2.1 Zgodovina mobilne telefonije
Zgodovina mobilne telefonije izvira iz poskusov radijske telefonije, v Združenih državah
Amerike (v nadaljevanju ZDA) v dvajsetih letih (Kargman, 1978), (Agar, 2003). Prvi mobilni
telefoni so bili navadno omejeni na avtomobile. Podjetje A.T. & T.5 je v letu 1947 uvedlo
avtocestno storitev med mesti Boston in New York po uspehu prvega mobilnega telefonskega
omrežja v mestu St. Louis (Agar, 2003). Navsezadnje je radiotelefonija postala močno
zaželjena, še posebej v mestu New York, zato so upravljalci omrežja uporabljali čakalne liste,
medtem ko so naročniki čakali in upali, da bodo imeli srečo pri pridobitvi mobilne telefonske
povezave. Prihod modernih avtomatskih mobilnih telekomunikacijskih sistemov, ki so
uporabljali telefonsko strukturo, je pomagal zmanjšati problem pomanjkanja spektra radijskih
valovov, s ponujanjem učinkovitejše uporabe pogostosti prostora. Motorola je vložila prošnjo
za pridobitev mobilnih patentov6 leta 1973 in ameriška komisija za zvezno komuniciranje (angl.
FCC7) je začela z dražbami telefonskih licenc za vsako posamezno mesto, preden se je uveljavil
Bell-ov sistem v letu 1984 (FCC, 2015). Te dražbe so izzvale tolikšno število uporabe
telefonskih licenc, tako da se je FCC leta 1982 odločila neposredno nagraditi prvih trideset mest
z licencami. Ostalim mestom jih je dodelila z načinom žrebanja oz. loterije (Agar, 2003). Dva
problema sta kritična v telefonski sestavi:
uporaba mobilnega omrežja izven domačega območja storitve – mobilno gostovanje
(angl. Roaming8),
in proces prenašanja trenutnega klica ali podatkovne seje iz enega kanala, povezanega
z jedrnim omrežjem, na drugi kanal, (angl. Hand-over). *pri prevajanju moraš biti
pozoren da uporabljaš tiste izraze ki so že ustaljeni pri nas in ne izumljaš novih, zato
sem ti to dopisala zgoraj
Roaming pomaga zagotoviti, da brezžična naprava (navadno mobilni telefon) ostane povezana
na omrežje in ne pride do prekinitve povezave (Wikipedia, 2015, a). V brezžičnih
telekomunikacijah se pojem nanaša na zmožnost mobilnih uporabnikov avtomatskega klicanja
in sprejetja glasovnih klicev, pošiljanje in sprejemanje podatkov, dostopa do drugih storitev,
vključujoč domače podatkovne storitve, ko potujejo izven geografskega območja pokritja
domačega omrežja. Če bi uporabnik potoval izven območja oddajanja svojega ponudnika
omrežja mobilnega telefona, se bi njegov mobilnik preklopil na storitev drugega omrežja
telefonskega podjetja, če bi to bilo potrebno.
2 Short Messaging Services: Kratke storitve sporočanja. 3 Enhanced Messaging Services: Povečane storitve sporočanja. 4 Multimedia Messaging Services: Multimedijske storitve sporočanja. 5 American Telephony and Telegraphy: Ameriška telefonija in telegrafija. 6 Patenti se nanašajo na prvi mobilni telefon-Motorola DynaTAC v letu 1973, ki ga je izumil Martin Cooper in
njegova ekipa raziskovalcev. 7 US Federal Communication Commision: Ameriška komisija za zvezno komuniciranje. 8 Izraz Roaming izhaja iz standarda GSM-globalnega sistema za mobilno komuniciranje, uporabljene pri mobilnih
telefonih.
8
Po zagonu naprednih mobilnih telefonskih storitev (angl. AMPS9) v letu 1978, katere so
uporabljale analogni sistem, je v uporabo prišel prvi ameriški mobilni telefonski sistem v letu
1979, kot poskusna verzija, in je začel svoje komercialno delovanje v letu 1983. Te storitve so
bile večinoma mestne storitve in ogromno podjetij mobilne telefonije je povzročilo, da je
Roaming postal ekstremno težaven v ZDA.
V Evropi se je mobilna telefonija razvila na nekoliko drugačen način. Švedska je naredila
zgodnje korake z avtomatskim sistemom in storitvami v letu 1956. Nacionalne
telekomunikacijske oblasti v Skandinaviji so sprejele dve pomembni odločitvi med letoma
1969-1971. Prva odločitev je bila začetek standardizacije dela na prihodnjem analognem
mobilnem standardu NMT10, v letu 1969. Ustvarjena je bila delovna skupina NMTG (angl.
Nordic Mobile Telephone Group), v prevodu skupina za nordijsko mobilno telefonijo. Druga
odločitev je bila direktna izgradnja mobilnih telekomunikacijskih omrežij, z nacionalno
pokritostjo, z namenom zadovoljiti povpraševanje potrošnikov. Ta odločitev se je na Švedskem
zgodila hkrati z odločitvijo sprostitve tržišča za mobilne telefone. Skupina za nordijsko mobilno
telefonijo je za začetek določila naslednje sistemske zahteve: avtomatizacijo v delovanju,
združljivost Roaming-a med vsemi nordijskimi državami, zadostno razpoložljivost, visoko
zanesljivost, nizkocenovno infrastrukturo in odprto podrobnejše označevanje, kar je pomenilo,
da ni bilo nobenih ekskluzivnih pravic dobaviteljev (Steinbock, 2001). Potrebnih je bilo več kot
10 let za razvoj standarda NMT, najprej so ga predstavili v Savdski Arabiji v letu 1981 in nekaj
mesecev kasneje v skandinavskih državah. Možnost Roaming-a (od leta 1981-82) v državah
Norveške, Švedske, Finske, Danske in Islandije je postal močan argument v korist standarda
NMT. Ko so oddelek za trgovanje in industrijo ter dva operaterja omrežij11 v Združenem
kraljestvu izbirali standarde sistema nove mobilne telefonije, so primerjali standard NMT z
japonskim analognim standardom, ki je bil razširjen v uporabi po svetu vse od leta 1979,
podjetja Nippon Telephone & Telegraph12, z nemškim sistemom C450, s sistemom MATS-E13
podjetij Alcatel in Philips ter z ameriškim standardom AMPS14. Ugotovljeno je bilo, da je
ameriški standard ustrezal zahtevam britanskega tržišča - konkurenca je bila zavarovana, ker je
bil standard dostopen različnim dobaviteljem in je dovolil zadostno sposobnost, zato ker je
deloval na dosegu frekvenc 70 MHz pod 900 MHz dosegljivosti frekvenc. Britanski telekom in
Cellnet sta določila upravljalce in oddelek za trgovino in industrijo (angl. DTI15) se je v letu
1983 odločil spremeniti standard naprednih mobilnih telefonskih storitev in ga je preimenoval
v TACS16. Razlog za izbor ameriškega standarda je bila domnevno privlačna cena telefonskih
slušalk velikega ameriškega tržišča. Podjetje Ericsson je postalo dobavitelj sistema za celoten
dostop komuniciranja, osnovan na svojem digitalnem stikalu AXE za Vodafone, medtem ko je
že dobavljal za NMT in AMPS. To je pomenilo, da je podjetje Ericsson postalo glavni igralec
v poslu mobilne telefonije (Meurling, 1994).
2.2.2 Prihod GSM
Ena izmed pomanjkljivosti analognih sistemov je bila resno pomanjkanje učinkovitega
medsebojnega delovanja. Z namenom vzpostavitve medsebojnega učinkovitega delovanja in
9 Advanced Mobile Phone Services: Napredne mobilne telefonske storitve. 10 Nordic Mobile Telephone: Nordijski mobilna telefonija. 11 British Telecom and Cellnet: Britanski telekom in Cellnet. 12 NTT: Japonsko podjetje za telefonijo in telegrafijo. 13 MATS-E: Mobile Automatic Telephone System-Europe: Mobilni avtomatski sistem za telefonijo v Evropi. 14 Advanced Mobile Phone System: Napredni sistem za mobilno telefonijo. 15 DTI: Department of Trade and Industry: Oddelek za trgovino in industrijo v Veliki Britaniji. 16 TACS: Total Access Communication System: Sistem za celoten dostop komuniciranja.
9
čezmejnega Roaming-a na visokih ravneh, je bila ustanovljena Groupe Spéciale Mobile17,
kasneje preimenovana v GSM18 (Pelkmans, 2001). GSM je odprt nelastniški in medsebojno
delujoči digitalni standard za telefonske mobilne sisteme, ki deluje na frekvencah med 900 MHz
in 1800 MHz. Prvi korak proti skupnemu evropskemu sistemu je bil narejen v letu 1982, ko so
se na konferenci za pošto in mobilne telekomunikacije (angl. CEPT19) odločili ustvariti GSM,
ki je bil pooblaščen za razvoj mobilnega telefonskega standarda. Evropska komisija je menila,
da je nujno, da so se upravljalci evropskega omrežja zavezali k izvedbi GSM omrežij. Razlog
je bil v tem, da so bile projekcije za prihodnjo rast mobilne telefonije konec osemdesetih let
skromne in analogna omrežja so se razširila preko vse Evrope. Ta zaveza je prepričala industrijo
k precejšnjemu vlaganju investicij v raziskave in razvoj na področju standarda GSM. Leta 1987
je bil v mestu Copenhagen podpisan memorandum o razumevanju predstavitve GSM omrežja
do prvega januarja 1991, katerega so podpisali upravljalci in regulatorne oblasti 13 evropskih
držav (Hultén, 2003).
Leta 1989 je evropski institut za telekomunikacijsko standardizacijo odobril podroben opis prve
faze GSM, v kateri so bili registrirani bistveni patenti. V tem obdobju je bilo podjetje Philips
lastnik najbolj bistvenih patentov. Podjetja Ericsson, Alcatel, Siemens in Motorola so okrepila
svojo patentno delovanje v nadaljnjem obdobju, po letu 1992. Ta podjetja so obvladovala 85 %
celotnega tržišča GSM v zgodnjih devetdesetih letih in Motorola je bila lastnik največ
?bistvenih patentov?. Motorola, Ericsson in Nokia so hitro dominirala na trgu mobilne
telefonije, poleg podjetij Siemens in Alcatel ter drugimi (Bekkers, 2002).
2.3 Generacije mobilnih omrežij
V zadnjem času se izraz mobilne tehnologije pojavlja vedno bolj pogosto. Možno ga je zaslediti
v različnih javnih medijih, reklamnih oglasih, znanstvenih prispevkih in na strokovnih
srečanjih, pa tudi na ulicah, v trgovinah, na športnih prireditvah in zabavah. To kaže na izredno
razširjenost mobilnih tehnologij v Sloveniji in na pomembno mesto, ki ga imajo v današnjem
vsakodnevnem življenju (Vehovar, 2005). Brezžična omrežja predstavljajo osnovno
infrastrukturo in uporabnikom z mobilnimi napravami omogočajo uporabo mobilnih storitev.
Brezžična omrežja so vsa omrežja, ki za komunikacijo namesto žičnih povezav izkoriščajo
radijske valove in združujejo: mobilna telefonska omrežja, brezžična lokalna omrežja in druge
brezžične komunikacije, ki uporabnikom omogočajo uporabo mobilnih storitev. Razlikujemo
dva glavna načina uporabe brezžičnih storitev, in sicer jih lahko uporabljamo mobilno oziroma
med premikanjem ter stacionarno. Pri mobilni uporabi je uporabnik dejansko v gibanju;
uporaba mobilnega telefona med sprehodom v parku ali pregledovanje informacij na mobilnem
telefonu med vožnjo z avtobusom. Pri prenosljivem, stacionarnem načinu uporabnik uporablja
brezžično komunikacijo, vendar med uporabo storitve ni v gibanju. Tipičen primer stacionarne
uporabe je uporaba prenosnega računalnika, ki omogoča uporabniku, da je mobilen in se lahko
premika, vendar med premikanjem ne uporablja storitev. Za uporabo prenosnega računalnika
se mora uporabnik načeloma ustaviti, šele ko konča z uporabo prenosnega računalnika,
nadaljuje pot.
Brezžična komunikacije je prenos informacije na daljavo, brez uporabe povečanih električnih
prevodnikov oziroma žic. Vključena razdalja je lahko kratka, kot pri televiziji v oddaljenem
nadzoru ali dolga tisoče oz. milijone kilometrov za radijske komunikacije. V letu 1895 je
17 GSM: Skupina za specialno mobilno telefonijo. 18 GSM: Global System for Mobile Telecommunications: Globalni sistem za mobilne telekomunikacije. 19 CEPT: Conference on European Post and Mobile Telecommunications: Konferenca o evropski pošti in mobilnih
telekomunikacijah.
10
znanstvenik Guglielmo Marconi odprl pot moderni brezžični komunikaciji, s prenašanjem 3
znakovne Morsejeve kode za črko S, v razdalji 3 kilometrov, uporabljajoč elektromagnetne
valove. Od tega začetka se je brezžična komunikacija razvila v ključni element moderne družbe.
Brezžična komunikacija ima nekaj posebnih značilnosti, katere so predmet specializiranih
študij. Prvič, nanaša se na redke vire, namreč radijski spekter države. Z namenom pospeševati
razvoj brezžičnih komunikacij sta bila telefonija in radijsko oddajanje privatizirani. Drugič,
uporaba spektra za brezžične komunikacije je zahtevala razvoj ključnih dopolnjujočih
tehnologij, ki so dovolila višjim frekvencam, da so bila učinkovitejše izkoriščena. Končno,
zaradi njihove posebne lastnosti, je učinkovita uporaba spektra zahtevala usklajeni razvoj
standardov (Sharma, 2013).
Brezžična komunikacija pomeni brezžičen prenos signala od oddajnika do prejemnika.
Omogočajo jo brezžična omrežja, ki uporabnikom in elektronskim napravam zagotavljajo
fizično mobilnost. Mobilna omrežja za brezžično komunikacijo lahko uporabljajo različne
nosilce signala, kot so svetloba in bolj razširjeni radijski valovi. Najbolj razširjen sistem za
brezžično komunikacijo na osnovi svetlobe so infrardeči vmesniki (angl. IR), ki za
komunikacijo uporabljajo infrardečo svetlobo. Drug sistem, ki prav tako za nosilni signal
komunikacije uporablja svetlobo, temelji na laserskih žarkih. Slabost na svetlobi temelječih
tehnologij je v tem, da so zelo občutljive na fizične ovire in motnje v okolju. Za uspešno
komunikacijo morata biti sprejemnik in oddajnik v vidni povezavi. Tako se na primer laserske
povezave lahko uporabljajo za zunanje povezave med stavbami ali različnimi predeli mest,
vendar so v primeru vremenskih vplivov (megle, snega, močnega dežja) povezave zelo motene
ali celo prekinjene.
Druga bolj pogosta tehnologija za brezžično komuniciranje so radijski valovi, ki so na fizične
motnje precej manj občutljivi. Pri tej tehnologiji oddajnik in sprejemnik komunicirata na osnovi
radijskih valov. Večina današnjih sistemov je zgrajenih tako, da omrežja z brezžičnim signalom
pokrivajo določeno geografsko območje in da se na tem območju lahko z ustrezno mobilno
napravo povežemo v omrežje . Med brezžična omrežja se ne uvrščajo samo mobilna telefonska
omrežja, ki so sicer najbolj razširjena in imajo največ uporabnikov, ampak tudi povezave
Bluetooth, brezžična lokalna omrežja WLAN (angl. Wireless Local Area Network, v
nadaljevanju WLAN) ter satelitske povezave. Poleg tega je tudi oddajanje radijskih in
televizijskih programov eno od brezžičnih komunikacijskih tehnologij. Že sedaj je uporaba le-
teh zelo razširjena, saj ima v Sloveniji skoraj vsako (96 %) gospodinjstvo televizor in radijski
sprejemnik (SURS, 2005). Glede na geografsko pokritost brezžična omrežja ločimo na: osebna,
lokalna, mestna, regijska, celinska in globalna (Geier, 2004). Med osebna omrežja štejemo
elektronske povezave Bluetooth, ki omogočajo komunikacijo elektronskih naprav v razdalji
desetih metrov. V naslednjo skupino lokalnih in mestnih omrežij se uvršča brezžično lokalno
omrežje. Satelitske komunikacije, ki pokrivajo ves svet, pa uvrščamo med globalna mobilna
omrežja (Hribar, 2007).
2.3.1 Ničelna generacija Tehnologije (Zero Generation Technology)
Nanaša se na obdobje pred mobilno telefonsko tehnologijo pred letom 1970. Ti mobilni telefoni
so bili navadno nameščeni v avtomobilih ali tovornjakih, čeprav so bili narejeni tudi modeli v
obliki aktovk. Mobilni radijski telefonski sistemi so obstajali pred sodobno celično mobilno
telefonsko tehnologijo, ker so bili predhodniki prve generacije mobilnih telefonov, so ti sistemi
včasih poimenovani kot 0G generacija sistemov. Tehnologije, uporabljene v teh sistemih, so
11
vključevale PTT20 (angl. Push to Talk), MTS21 (angl. Mobile Telephone System), IMTS22 (angl.
Improved Mobile Telephone Service), AMTS23 (angl. Advanced Mobile Telephone System),
OLT24 (norveško Offentlig Landmobil Telefoni) in MTD25 (norveško Mobiltelefonisystem D).
Radio Cobra 18 WX ST II Push to Talk (mikrofonsko stikalo) je sistem radijske komunikacije
na kratki razdalji, med posamezniki na 40 kanalih, znotraj frekvence 27 MHz, katerega
prikazuje Slika 1. Mobilni telefon v kovčku vrste Trigild Gemini 2 (model DM1-TP13) pa
prikazuje Slika 2.
Slika 1: Radio Cobra 18 WX ST II.
Vir: (Wikipedia, 2015, b)
Slika 2: IMTS mobilni telefon v kovčku, Trigild Gemini 2.
Vir: (Wikipedia, 2015, c)
0.5G je skupina tehnologij z izboljšanimi značilnostmi od osnovnih 0G tehnologij. Ti zgodnji
mobilni telefonski sistemi so se razlikovali od zgodnjih zaprtih radiotelefonskih sistemov v tem,
da so bili na voljo kot komercialna storitev, ki je bila del javno vključenega telefonskega
omrežja, s svojimi lastnimi telefonskimi številkami. Ti mobilni telefoni so bili navadno vgrajeni
20 PTT: Je metoda poznana pod imenom Press to Transmit, telefonskih pogovorov na dvojnih poteh
komunikacijskih linij, vključujoč dvosmerni radio, ki uporablja stikalo, s katerim preklopimo iz glasovnega
sprejemnega načina v način oddajanja. 21 MTS: Mobilni sistem za telefonijo. 22 IMTS: Izboljšane mobilne telefonske storitve. To so bili radio telefoni - enakovredni zemeljskim telefonskim
storitvam klicanja. 23 AMTS: Sistem za napredno mobilno telefonijo. 24 OLT: V prevodu državna zemeljska mobilna telefonija Norveške (norveško Offentlig Landmobil Telefoni), je
bilo prvo zemeljsko mobilno omrežje na Norveškem, ustanovljeno 1. decembra 1966. 25 MTD: Nekdanjo mobilno omrežje Švedske, Norveške in Danske, imenovano Mobiltelefonisystem D.
12
v avtomobilih ali tovornjakih, prav tako so obstajali modeli v kovčkih. Navadno je bil oddajnik-
sprejemnik (radio telefon) vgrajen blizu voznikovega sedeža in pritrjen na vrhu. Primarni
uporabniki so bili gozdarji, gradbeni delavci, agenti za prodajo nepremičnin in slavne osebnosti,
kateri so jih uporabljali za osnovno glasovno komuniciranje. Zgodnji primeri te tehnologije so:
Autoradiopuhelin je bilo prvo komercialno javno mobilno telefonsko omrežje na
Finskem, ustanovljeno leta 1971. ARP car phone SRP25 – Salora, ki je mobilni radijski
avto telefon, prikazuje Slika 4.
The B-Netz, ki je bilo analogno komercialno mobilno radiotelefonsko omrežje, ki je
bilo upravljano s strani nemške zvezne pošte v Zahodni Nemčiji, med letoma 1972–
1994. B-Netz TE-KA-DE BSA31 Zugsekretariat mobilni telefon prikazuje Slika 3.
Slika 3: B-Netz mobilni telefon, v uporabi nemških železnic, Zahodna Nemčija.
Vir: (Wikipedia, 2015, č)
Slika 4: ARP mobilni radijski avto telefon, izdelan na Finskem, med leti 1976-1981.
Vir: (Wikipedia, 2015, d)
13
2.3.2 Prva generacija tehnologije (1G)
V letu 1980 se je začelo obdobje mobilne telefonije in vse od tedaj so mobilne komunikacije
šle skozi pomembne spremembe ter doživele ogromno rast. Te generacije mobilnih sistemov
so uporabljale analogni prenos za glasovne storitve. V letu 1979 je postal delujoč prvi mobilni
sistem na svetu, s strani japonskega podjetja NTT (angl. Nippon Telephone & Telegraph) v
Tokiu. Dve leti kasneje je sledila Evropa in najbolj priljubljena analogna sistema sta bila
nordijska mobilna telefonija in TACS (angl. Total Access Communication Systems) (Sharma,
2013).
Prvo generacijo mobilnih omrežij, imenovano NMT (angl. Nordic Mobile Telephone), so
najprej uvedli v Savdski Arabiji, in sicer septembra 1981. Sestavljalo jo je 20 baznih postaj, ki
so delovale na frekvenci 450 MHz. Naslednji mesec se je začelo uvajanje NMT v skandinavskih
državah, ki je v letu 1982 že pokrivalo celotno Skandinavijo (Farley, 2005). Potem se je ta
sistem razširil še v 40 drugih evropskih držav. V Združenih državah Amerike se je leta 1983
začel uporabljati AMPS – sistem prve generacije mobilnega omrežja (angl. Advanced Mobile
Telephone System) (Sharma, 2013). Sistemu je bil dodeljen 40 MHz razpon frekvenc,
uporabljen v specifičnem telekomunikacijskem signalu, znotraj med 800 in 900 MHz
frekvenčnim razponom, s strani Komisije za zvezno komuniciranje. V letu 1988 je bil dodeljen
dodatni 10 MHz razpon frekvenc, imenovan razširjeni spekter. Najprej je bil razvit v mestu
Chicago na storitvenem območju 2100 kvadratnih kilometrov, kjer je bilo ponujenih 832
kanalov, s podatkovnim razmerjem 10 Kb/s. Prenosi iz baznih postaj na mobilne postaje so se
zgodili preko sprednjega kanala, kateri so uporabljali frekvence med 869–894 MHz.
Sistemi mobilne telefonije prve generacije so bili v glavnem uporabljeni le za brezžičen prenos
govora oziroma mobilno telefonijo. Dodatne storitve, kot so kratka sporočila, večpredstavna
sporočila, gostovanje pri drugih operaterjih, niso bile mogoče. NMT je sicer omogočal neke
vrste prenos besedilnih sporočil, imenovan DMS (angl. Data and Messaging Service) ter zelo
počasen prenos podatkov s hitrostjo 380 bitov/s, vendar te storitve v večini omrežij in večini
uporabnikom niso bile na voljo. Ti sistemi so temeljili na analognih omrežjih, ki so omogočala
dobro pokritost večjega geografskega področja. S povečevanjem števila uporabnikov so postali
analogni sistemi neuporabni, saj niso bili dovolj zmogljivi. Zaradi naraščajočega števila
uporabnikov so analogna omrežja zamenjala digitalna, ki omogočajo zgoščevanje in kodiranje
signalov, in s tem večjo izrabo frekvenčnega spektra. Tudi v Sloveniji je od julija 1991 skoraj
15 let delovalo omrežje NMT, ki je bilo konec leta 2005 ukinjeno zaradi pomanjkanja novih
naprav NMT in omrežne opreme (Mobitel 2006). V Sloveniji je omrežje NMT uporabljalo
približno 42.000 uporabnikov (Hribar, 2007).
2.3.3 Druga generacija tehnologije (2G)
Proti koncu osemdesetih let je bilo jasno, da so prve generacije mobilnih sistemov, temelječe
na analognih signalnih tehnikah, postajale zastarele. Z napredkom v enotno obsegajoči
tehnologiji so digitalne komunikacije postale ne samo praktične, ampak tudi dejansko bolj
ekonomične, kot analogna tehnologija komunikacij. Digitalne komunikacije omogočajo
izkoriščanje naprednih virov tehnik kodiranja, kar omogoča, da je spektrum uporabljen bolj
učinkovito in zatorej znižuje količino dosegljivosti frekvenc, uporabljenih v specifičnem
telekomunikacijskem signalu, ki so potrebne za glas in video. Dodatno lahko uporabljamo
korekcije kodiranja napak, z namenom zagotoviti nižjo stopnjo upora, motenj in izgubo signala,
kar je težava analognih sistemov in omogočiti nižje moči prenosa. Z digitalnimi sistemi so
nadzorne informacije učinkoviteje obravnavane, kar pospešuje omrežno kontrolo. Razvrstiti se
14
jih da po njihovih večvrstnih tehnikah dostopa, kot FDMA26 (angl. Frequency Division
Multiple Access), TDMA27 (angl. Time Division Multiple Access) in CDMA28 (angl. Code
Division Multiple Access) (Sharma, 2013).
Raziskave in testiranja novih mobilnih tehnologij so pokazala velike prednosti digitalnih
omrežij pred analognimi. Prednosti so predvsem v boljši kakovosti in varnosti govornih
komunikacij ter v dodatnih storitvah: prenos podatkov, faks storitve, prenos kratkih sporočil in
gostovanje uporabnikov v omrežjih drugih operaterjev. Zato je bil konec osemdesetih let razvit
sistem druge generacije, tako imenovan Global System for Mobile Communication (angl.
GSM). Prvo omrežje je bilo vzpostavljeno leta 1991 v skandinavskih državah. Omrežje GSM
omogoča digitalen prenos govora, prenos podatkov s hitrostmi med 9.600 bit/s in 14.400 bit/s
ter faks storitve. Omrežje GSM omogoča podatkovno komunikacijo na osnovi vzpostavitve
klica in se zato zaračunava glede na čas trajanja vzpostavitve povezave. Zelo dobro je podprto
gostovanje uporabnikov v omrežjih drugih operaterjev, kar omogoča, da uporabniki, ki
uporabljajo storitve enega operaterja, brez težav uporabljajo storitve tujih operaterjev. Seveda
morajo imeti operaterji med seboj vzpostavljen dogovor o gostovanju. Poleg tega omrežje GSM
omogoča tudi pošiljanje kratkih sporočil med uporabniki in dodatne možnosti, kot so čakajoči
klici, konferenčna zveza itd. Ena od prednosti omrežja GSM je tudi uporaba pametne kartice
za identifikacijo uporabnika, ki jo imenujemo SIM29 (angl. Subscriber Identification Module).
Ta omogoča enostavno zamenjavo mobilnih telefonov z obstoječo številko. GSM je bil kljub
možnosti prenosa podatkov in pošiljanja kratkih sporočil še vedno v osnovi namenjen govorni
komunikaciji in ne prenosu podatkov (Hribar, 2007)
V juliju 1996 se je tudi v Sloveniji začela vzpostavitev in delovanje digitalnega sistema mobilne
telefonije Mobitel GSM. Po prvem letu delovanja je omrežje uporabljalo okoli 22.000
naročnikov. Septembra 1998 je bilo GSM-uporabnikov že približno 100.000, konec leta 2001
pa je bilo uporabnikov že okoli 1.000.000 (Mobitel, 2006). Poleg Mobitela v Sloveniji storitve
GSM prek lastnega omrežja ponuja tudi Simobil Vodafone. Drugi operaterji Debitel, M-mobil
in Izi mobil so t. i. virtualni operaterji, ker ne uporabljajo svojega omrežja, ampak tržijo storitve
omrežij Mobitela in Simobila. Konec leta 2005 je v Sloveniji uporabljalo mobilni telefon okoli
1,5 milijona oseb, kar predstavlja 88 % prebivalstva (Vehovar, 2005). Potreba trga po hitrejšem
in cenejšem prenosu podatkov prek mobilnih omrežij se je hitro povečevala in razvoj
komunikacij je pripeljal do t. i. druge in pol generacije (Hribar, 2007). Mobilne telefone druge
generacije, podjetij Motorola, Ericsson in Nokia, ki so bile tedaj glavni proizvajalci mobilni
telefonov, lahko vidimo na Slika 5. GSM mobilni telefon Nokia 3310, ki je bil predstavljen 1.
septembra 2000, velja za enega izmed najuspešnejših komercialnih telefonov, saj je bilo po
vsem svetu prodanih več kot 126 milijonov mobilnikov, prikazuje ga Slika 6.
26 FDMA: Frekvenčna delitev večvrstnega dostopa, kjer je radijski spekter razdeljen v niz frekvenčnih odprtin in
vsakemu uporabniku je dodeljena ločena frekvenca za prenos. 27 TDMA: Časovna delitev mnogovrstnega dostopa, kjer večje število uporabnikov prenaša na enaki frekvenci,
toda v različnih časovnih obdobjih. 28 CDMA: Kodna delitev mnogovrstnega dostopa, ki uporablja princip direktne zaporednosti razsežnosti spektra:
Signali so prilagojeni z visokim frekvenčnim razponom, razširjajoč valovne oblike, imenovane valovne oblike
signalov ali kode. Čeprav uporabniki prenašajo na enakih frekvencah in času, je dosežena ločitev signalov, ker
imajo valovne oblike signalov zelo nizko navzkrižno korelacijo. 29 SIM: Naročnikov identifikacijski modul
15
Slika 5: Mobilni telefoni druge generacije, podjetij Motorola, Ericsson in Nokia.
Vir: (Guruprasad.net, 2015)
Slika 6: Nokia 3310 GSM mobilni telefon.
Vir: (Bportal, 2015)
2.3.4 Druga in pol generacija – 2,5G
Mobilna brezžična tehnologija, ki je bila razvita med svojim predhodnikom 2G in svojim
naslednikom 3G generacijo tehnologij. 2,5G je neformalni pojem, izmišljen le zaradi
marketinških razlogov, medtem ko sta recimo 2G ali 3G uradno definirana standarda, temelječa
na definiciji mednarodnih telekomunikacij-ITU (angl. International Telecommunications)
(Sharma, 2013).
Druga in pol generacija mobilnih omrežij je bila usmerjena predvsem na izboljšanje prenosa
podatkov preko mobilnih omrežij. Višja hitrost prenosa podatkov na osnovi klicnega dostopa
je bila dosežena s tehnologijo hitrega prenosa podatkov HSCSD (angl. High Speed Circuit
Switched Data), ki omogoča združevanje več časovnih kanalov z osnovno hitrostjo 14,4 kbit/s.
Na ta način je bilo možno doseči hitrost prenosa tudi do 43,2 kbit/s. Glavna iznajdba druge in
pol generacije pa je sistem GPRS (angl. General Packet Radio Service). Sistem GPRS deluje
na osnovi paketnega prenosa podatkov in omogoča hiter prenos podatkov ter stalno povezavo
v omrežje. S tem je prenos podatkov hitrejši, in sicer teoretično do 115 kbit/s (v praksi so
uporabniki lahko pričakovali hitrosti okoli 65 kbit/s) in cenejši, saj zaračunavanje GPRS
storitev temelji na dejanski zasedenosti omrežja in se obračunava po količini prenesenih
podatkov. Prenos desetih elektronskih sporočil v skupni velikosti 1,5 Mb je v povprečju stal
150 SIT, vendar je bila cena zelo odvisna od sklenjene pogodbe oziroma naročniškega paketa
storitev. Storitev GPRS v Sloveniji omogočata oba operaterja, ki imata lastno omrežje - Mobitel
16
in Simobil Vodafone. Prvi je storitev leta 2001 ponudil Mobitel. Storitev pa uporabnikom
ponujajo tudi ostali virtualni operaterji. Uporabniki lahko GPRS storitev uporabljajo tudi v
omrežjih tujih operaterjev, ki imajo sklenjeno pogodbo o gostovanju uporabnikov. V tem
primeru je cena višja, saj je potrebno plačati tudi stroške posredovanja storitve tujemu
operaterju (Hribar, 2007).
GPRS se lahko uporablja za storitve kot so: dostop do brezžičnega aplikacijskega protokola
WAP (angl. Wireless Aplication Protocol), multimedijske storitve sporočanja MMS (angl.
Multimedia Messaging Services) in internetne komunikacijske storitve, kot sta elektronska
pošta in dostop do svetovnega spleta (angl. World Wide Web). Podatkovni prenos GPRS se
navadno zaračuna v megabitih prenesenega prometa, medtem ko je podatkovna komunikacija
preko tradicionalne omrežne preklopitve, zaračunana v minutah časovne povezave (Sharma,
2013).
2.3.5 Generacija tehnologij EDGE (2,75G)
Nadgradnjo GPRS sistema predstavlja EDGE30 (angl. Enhanced Data Rates for Global
Evolution). Zaradi bolj učinkovite modulacije EDGE omogoča hitrejši prenos podatkov in
informacij vse do 473,6 kbit/s. Ker gre za naslednjo stopnjo v razvoju mobilnih omrežij, se
uvršča v 2,75G. Še vedno gre le za nadgradnjo omrežja, zato vlaganja v postavitev celotne nove
infrastrukture niso potrebna. Sistemi 3G zahtevajo ogromne investicije v popolnoma novo
omrežno tehnologijo in v nakup licence za uporabo frekvenčnega spektra. EDGE v Sloveniji
ponuja Simobil Vodafone, ki pa ima tudi pravice za ponujanje storitev 3G. Po načrtovani
nadgradnji GPRS omrežja storitve EDGE ponuja tudi Mobitel (Hribar, 2007). Ta tehnologija
deluje kot razširjena verzija tehnologije GSM in lahko deluje na katerem koli omrežju z
nameščenim GPRS, pod pogojem, da nosilec izvaja potrebne posodobitve. EDGE tehnologijo
je izumilo in predstavilo podjetje Cingular, ki je sedaj del podjetja A.T.&T. Gre za radijsko
tehnologijo, ki je del tretje generacije tehnologij. Z uporabo EDGE tehnologije je naraščala
prodaja mobilnih telefonov BlackBerry, Nokia N95 ter Nokia N97. V primerjavi z GPRS
tehnologijo, omenjena tehnologija prenese podatke v manj sekundah. Na primer, tipična
tekstovna datoteka velikosti 40 Kb je prenesena v samo 2 sekundah, v primerjavi s 6 sekundami
pri GPRS tehnologiji. Največja prednost uporabe tehnologije EDGE je, da pri njeni uporabi ni
potrebno namestiti nobene dodatne strojne in programske opreme. Če je oseba bivši uporabnik
tehnologije GPRS, lahko koristi tehnologijo EDGE brez plačevanja dodatnih stroškov (Sharma,
2013).
Tretja generacija tehnologije 3G
Tretje generacije tehnologije omogočajo, da omrežni upravljalci ponujajo uporabnikom širši
obseg naprednejših storitev, z doseganjem večje zmožnosti omrežja in izboljšano
učinkovitostjo spektra. Storitve v mobilnem okolju vključujejo širšo območje brezžične
glasovne telefonije, video klice, brezžični prenos podatkov preko večvrstnih kanalov (angl.
Broadband). Dodatne značilnosti vključujejo podatkovne zmogljivosti prenosa HSPA31, ki
omogočajo hitrosti vse do 14.4 Mbit/s spodnjega podatkovnega prenosa (angl. downlink32) in
5.8 Mbit/s zgornjega podatkovnega prenosa (angl. uplink33). Učinkovitost spektra se nanaša na
30 EDGE: Zvišana stopnja prenosa podatkov za globalno evolucijo. 31 HSPA: High Speed Packet Access: Je zbirka mobilnih telefonskih protokolov, ki razširjajo in izboljšujejo učinek
obstoječih UMTS protokolov. 32 Downlink: Pot prenosa za podatke ali druge signale iz komunikacijskih satelitov na Zemljo. 33 Uplink: Pot prenosa podatkov/signalov iz Zemeljske postaje do komunikacijskih satelitov.
17
količino informacije, ki jo lahko prenesemo preko danega razpona frekvenc, v specifični
digitalni komunikacijski sistem. 3G tehnologije omogočajo uporabne storitve z dodano
vrednostjo, kot so mobilna televizija, globalni sistem za določanje lokacije (GPS) in video
konference (Sharma, 2013).
UMTS je tehnologija mobilnih komunikacij tretje generacije. Leta 2001 so na Japonskem
uvedli prvi komercialni sistem tretje generacije, ki pa ni bil združljiv z evropskim omrežjem,
katerega razvoj se je začel v letu 2002. Omrežja tretje generacije teoretično ponujajo hitrost
paketnega prenosa podatkov do 2 Mbit/s. Večina operaterjev ponuja 384 kbit/s, kar je trikrat
hitreje, v primerjavi s prenosom podatkov prek klasične ISDN34 linije. Takšna hitrost prenosa
podatkov omogoča tudi paketni prenos govora oziroma internetno telefonijo VoIP35 (angl.
Voice over IP), prenos videa ter uporabo večpredstavnostnih vsebin. Omrežja UMTS ponujajo
tudi videotelefonijo, ki uporabnikom omogoča prenos zvoka in žive slike iz enega mobilnega
telefona na drugega. Seveda morajo to storitev omogočati tudi mobilni telefoni. Na trgu že
lahko izbiramo med UMTS telefoni, ki jih operaterji ponujajo v akcijskih paketih in omogočajo
uporabo vseh najnovejših UMTS storitev. Omrežje UMTS tretje generacije spremeni mobilni
telefon v večnamensko napravo, ki omogoča napredne lokacijske storitve, večpredstavnostne
storitve, kot je ogled video vsebin in zelo hiter dostop do interneta. Od konca leta 2003 v
Sloveniji storitve 3G ponuja Mobitel. Mobitel ima sklenjenih več dogovorov o gostovanju v
tujih omrežjih, tako da je možno storitve UMTS uporabljati tudi v drugih evropskih državah.
Od leta 2006 imata koncesijo za ponujanje storitev UMTS operaterja Simobil Vodafone in
podjetju T-2 d. o. o. (Hribar, 2007).
High-Speed Downlink Packet Access (HSDPA ) – 3.5G
HSDPA je nova tehnologija mobilne telefonije, ki jo uvrščamo v tretjo in pol generacijo
mobilnih omrežij. Gre za nadgradnjo omrežja UMTS in omogoča hitrejši prenos podatkov za
uporabnike. Tehnologija zagotavlja nov kanal za prenos podatkov s hitrostjo do 14,4 Mbit/s.
Vendar je v začetku dejanska hitrost 3,6 Mbit/s. Ta kanal se razlikuje od preostalih UMTS
kanalov in je uporaben samo za povezavo operaterja z uporabnikom. Tehnologijo je uvedel
Mobitel in je na določenih območjih že na voljo uporabnikom (Hribar, 2007).
HSPDA je mobilni telefonski protokol 3.5G, ki zagotavlja gladko evolucijo 3G omrežja,
temelječo na UMTS tehnologiji, kateri omogoča višje hitrosti prenosa podatkov. Gre za paketno
podatkovno storitev, ki temelji na standardu WCDMA36 (angl. Wideband Code Division
Multiple Access) s prenosom podatkov od 8-10 Mbit/s, preko 5 MHz razpona frekvenc na
radijsko temelječi komunikacijski povezavi med mobilno postajo in aktivno bazno postajo
(Sharma, 2013).
Gre za tretjo generacijo telekomunikacijskega protokola, ki omogoča mreži UMTS hitrejši in
večji prenos podatkov. Trenutno komunikacija HSDPA omogoča naslednje hitrosti prenosa
podatkov: 1.8, 3.6, 7.2 in 14.4 Mbit/s. V prihodnosti je načrtovan prenos podatkov do 42 Mbit/s.
Zaradi večjega in hitrejšega prenosa podatkov mobilni telefonski aparati omogočajo brezžični
dostop do interneta, kar je bilo pred nekaj leti še nepredstavljivo. Omrežje je tudi zelo primerno
za prenos velikih datotek, video posnetkov ali spremljanje televizije (Wikipedia, 2015, e)
34 ISDN: Integrirane storitve preko digitalnega omrežja (angl. Integrated Services over Digital Network). 35 VoIP: Storitev telefonije preko internetnega protokola. 36 W-CDMA: Je standard zračne vmesne povezave, ki ga najdemo v 3 generaciji mobilnih telekomunikacijskih
omrežij. Podpira konvencionalne mobilno zvočne, tekstovne in MMS storitve, vendar tudi prenaša podatke ob
visoki hitrosti.
18
HSUPA (High-Speed Uplink Packet Access) – 3.75G
HSUPA mobilna telekomunikacijska tehnologija je sorodna HSPDA tehnologiji in oboji dve
se medsebojna dopolnjujeta. Ta tehnologija povečuje napredne podatkovno aplikacije med
osebami z višjimi in simetričnimi stopnjami podatkov, kot je mobilna elektronska pošta in
igranje iger od osebe do osebe. Gre za 3G mobilni protokol v družini HSPA, katerega hitrost
prenosa podatkov ali signalov znaša 5.76 Mbit/s od zemeljske postaje do komunikacijskega
satelita (Sharma, 2013).
2.3.6 Četrta generacija tehnologije (4G)
Predhodne 4G tehnologije, ki so že dostopne na tržišču, so mobilni WiMAX37, ki je bil razvit
leta 2006 in prvič uporabljen v Južni Koreji v letu 2007 in izdani standard tehnologije Long
Term Evolution38 (LTE), ki je bila razvita leta 2009 v Oslu na Norveškem in v Stockholmu na
Švedskem. Pričakovanja za 4G tehnologijo so v osnovi visoka kvaliteta oddajanja avdio in
video vsebin preko internetnega protokola. Podjetje Sprint je leta 2008 uvedlo četrto generacijo
razpona frekvenc WiMAX mobilnih omrežij v ZDA, medtem ko je podjetje MetroPCS leta
2010 postalo prvi operater s ponujanjem storitev LTE. USB brezžični modemi so bili med
prvimi napravami, ki so omogočali dostop do teh omrežij, nato so sledili WiMAX pametni
telefoni, ki so postali na voljo v letu 2010 in LTE pametni telefoni, ki so jih ponudili v letu
2011. Četrta generacija tehnologije se opisuje tudi z besedo MAGIC (angl. Mobile multimedia,
Any-where, Global mobility solutions over, Integrated wireless and Customized services), ki v
prevodu pomeni mobilna multimedija, kjerkoli se nahajamo, z globalnimi rešitvami mobilnosti
in sestavljenimi brezžičnimi in prilagojenimi storitvami (Sharma, 2013).
Sistem četrte generacije mobilnih telekomunikacijskih tehnologij zagotavlja mobilni večvrstni
frekvenčni internetni dostop, na primer za prenosne računalnike z brezžičnimi modemi,
pametne telefone (angl. Smartphones) in druge mobilne naprave. Potencialne in trenutne
aplikacije vključujejo izboljšani mobilni spletni dostop, IP telefonijo, igralne storitve, mobilno
TV z visoko jasnostjo slike, video konference, 3D televizijo in računalništvo v oblakih. V marcu
2008 je Zveza mednarodnih telekomunikacij, sektor za radijske komunikacije (angl.
International Telecommunications Union, Radio communications sector), napisala podrobnejši
spisek zahtev za 4G standarde, imenovane mednarodne mobilne telekomunikacijske napredne
specifikacije, ki postavljajo zgornje hitrostne zahteve za 4G storitve pri 100 Mbit/s za visoko
mobilno komunikacijo na vlakih in v avtomobilih in 1 Gbit/s za nizko mobilno komunikacijo
za vsakdanje in nepremične uporabnike (Wikipedia, 2015, f).
37 WiMAX: Worldwide Interoperability for Microwave Access. Je telekomunikacijska tehnologija, namenjena
brezžičnemu širikopasovnemu prenosu podatkov. V primerjavi z zdajšnjo širokopasovno brezžično tehnologijo
WiFi je WiMAX namenjen večjemu številu uporabnikov in ponuja višje hitrosti na daljših razdaljah. 38 LTE: Je standard na področju mobilnih telekomunikacij, ki ga definira organizacija 3GPP in predstavlja
nadgradnjo obstoječih tehnologij UMTS in HSPA.
19
WiMAX
WiMAX je brezžični komunikacijski standard, ki omogoča hitrost podatkov od 30 do 40 Mbit/s,
od leta 2011 pa zagotavlja vse do 1 Gbit/s za fiksne postaje (Weinschenk, 2010). Razpon
frekvenc in radij WiMAX s pomočjo različnih naprav omogoča uporabo in zagotavljanje široko
frekvenčne mobilne prenosne povezljivosti v mestih in državah. Zagotavlja storitve podatkov,
telekomunikacij, internetne protokolne televizijske storitve in vir internetne povezljivosti, kot
del poslovnega načrta ter se uporablja za pametna omrežja in merjenje.
WiMAX je standardizirana brezžična tehnologija, ki zagotavlja širokopasovno povezavo na
dolge razdalje. Standard WiMAX omogoča elektronskim napravam, da komunicirajo med
seboj na osnovi protokola IP. Delovanje je podobno kot pri WiFi39, le da je izpopolnjeno z
določenimi izboljšavami, ki povečujejo hitrost, zanesljivost in uporabo na večjih razdaljah.
WiMAX ponuja fiksno, prenosno in mobilno brezžično širokopasovno povezavo. WiMAX
standard IEEE 802.16 (objavljen v letu 2001) zagotavlja pokritost s signalom v radiju do 50
kilometrov in zagotavlja povezovanje uporabnikov brez vidne povezave. Vendar realno lahko
pričakujemo normalno povezavo na razdalji 5 do 8 kilometrov. Hitrost prenosa podatkov, ki
jo omogoča WiMAX, je do 70 Mbit/s, kar naj bi zadostovalo za hkratno zagotavljanje storitve
za okoli 60 podjetij s hitrostjo T1 in več kot tisoč domov s hitrostjo DSL40. Hitrost prenosa
podatkov prek WiMAX omrežij se razlikuje in je odvisna od različice pasovne širine enega
kanala, oddaljenosti in drugih dejavnikov. WiMAX je predviden za več možnih načinov
uporabe, kot nadomestitev zadnjega kilometra širokopasovnih povezav, za povezavo
dostopnih točk WLAN omrežij in celičnih baznih postaj ter kot nadomestilo DSL in kabelskih
povezav. Nadomestitev zadnjega kilometra širokopasovnih žičnih povezav pomeni, da na
določenem območju poteka internetna povezava po optičnih vlaknih, dalje do končnih
uporabnikov pa uporabimo brezžično širokopasovno omrežje. Na ta način se izognemo
napeljevanju kablov in skrajšamo čas priključitve uporabnikov. Ker ima tehnologija WiMAX
velik doseg, se uporablja za nadomestitev žičnih povezav baznih postaj in dostopnih točk
omrežja WLAN. WiMAX bazno postajno opremo z usmerjevalno mikrovalovno anteno in
brezžičnim modemom na vrhu prikazuje
Slika 7.
Tehnologija za uporabo omrežij WiMAX je bila vgrajena v prenosnike in dlančnike leta 2007.
Iz tehničnega vidika lahko rečemo, da je WiMAX brezžično velemestno omrežje (angl. MAN
– Metropolitan Area Network), ki med seboj povezuje več brezžičnih lokalnih omrežij z
internetom. Urbane predele in mesta je spremenilo v mestna območja s prenosnim brezžičnim
širokopasovnim dostopom do interneta in hkratno uporabo VoIP ter videa. Tudi na območjih,
ki nimajo obstoječih fizičnih kabelskih in telefonskih omrežij, WiMAX zagotavlja hitro
povezavo z internetom (Hribar, 2007). WiMAX USB mobilni modem se uporablja za mobilni
dostop do interneta, katerega prikazuje Slika 8.
39 WiFi: Je brezžična tehnologija, ki omogoča, da se lahko naprava poveže v računalniško omrežje z 2.4 GHz
UHF in 5 GHz SHF radijsko frekvenco. Omrežje WiFi lahko uporablja več različnih naprav kot so pametni
telefoni, tablice, kamere in ostale digitalne naprave. Vse te naprave se lahko povežejo na omrežje preko brezžične
dostopne točke (”Hotspot”). Takšna točka ima doseg nekje okoli 20 metrov znotraj objektov in še nekoliko več na
prostem. 40 DSL: Digital Subscriber Line, gre za družino tehnologij, ki je uporabljena za zagotavljanje internetnega dostopa,
s prenašanjem digitalnih podatkov preko telefonskih linij.
20
Slika 7: WiMax bazna postajna oprema.
Vir: (Wikipedia, 2015, g)
Slika 8: WiMAX USB modem za mobilni dostop do interneta.
Vir: (Wikipedia, 2015, h)
4G LTE (Long Term Evolution)
To je standard za brezžično komunikacijo podatkov z visoko hitrostjo za mobilne telefone in
podatkovne terminale. Temelji na omrežnih tehnologijah GSM/EDGE in UMTS/HSPA.
Povečuje sposobnost in hitrost prenosa podatkov, uporabljajoč različen radijski vmesnik
skupaj z jedrnimi omrežnimi izboljšavami (LTE, 2010). LTE je registrirana znamka, v lasti
inštituta za evropske telekomunikacijske standarde ETSI (angl. European
Telecommunications Standards Institute) za brezžično podatkovno telekomunikacijsko
tehnologijo in razvoj standardov GSM/UMTS. Leta 2004 je bil predlagan s strani japonskega
podjetja NTT DoCoMo in študije za nov standard so bile uradno narejene v letu 2005.
Standard LTE je bil vzpostavljen v decembru 2008.14. decembra 2009 je prvo javno dostopno
21
storitev LTE uvedlo podjetje TeliaSonera v mestih Oslo in Stockholm, kot podatkovno
povezavo z USB modemom (Temple, 2010). Samsung Craft SCH-r900 je prvi LTE mobilni
telefon na svetu, ki je bil predstavljen 21. septembra 2010 in je prikazan na Slika 9 (Unwired
View, 2010). Samsung Galaxy Indulge je 10. februarja 2011 postal prvi LTE pametni telefon
v komercialni prodaji na svetu in je prikazan na Slika 10 (Wimberly, 2011), (Reed, 2011).
Mobilnik HTC ThunderBolt, ki je bil predstavljen 17. marca 2011, je postal drugi LTE
pametni mobilni telefon na svetu, katerega so komercialno prodajali in ga prikazujemo na
Slika 11 (Daniel, 2012). 4 G enojni modem, ki ga je razvilo podjetje Samsung in ga uporabljajo
v komercialnem 4 G omrežju, prikazujemo na Slika 12.
Slika 9: Samsung Craft SCH-r900.
Vir: (UnwiredView, 2015)
Slika 10: Samsung Galaxy Indulge.
Vir: (Stern, 2015)
22
Slika 11: HTC ThunderBolt.
Vir: (Wikipedia, 2015, i)
Slika 12: 4G LTE Samsung enojni modem.
Vir: (Wikipedia, 2015, j)
2.3.7 Peta generacija tehnologije (5G) – Omrežje naslednje generacije
O omrežjih naslednje generacije so bila napisana prva priporočila že leta 2001 (Priporočilo
ITU- T Y, 2001). Ta omrežja naj bi bila paketna, poleg ostalih storitev bodo zagotavljala
23
telekomunikacijske storitve, omogočala uporabo različnih širokopasovnih tehnologij, podpirala
spremenljivo kakovost storitve, storitve pa bodo neodvisne od transportnih tehnologij. Leta
2009 je Mednarodna telekomunikacijska zveza ITU ustanovila posebno študijsko skupino
FGFN (angl. Focus Group on Future Networks), ki je začela z načrtovanjem omrežij
prihodnosti. Skupina se je dogovorila, da se omrežja prihodnosti vzpostavijo v obdobju med
leti 2015−2020. Tako imajo vsi deležniki, kot so raziskovalci, proizvajalci in operaterji dovolj
časa za pripravo vseh aktivnosti. Zasnova omrežij prihodnosti, ki bo komercialno začela
delovati po letu 2020, pa bo zadovoljila potrebe vsaj do leta 2050. Trenutno je v državah po
svetu v porastu izgradnja omrežij četrte generacije mobilnih komunikacij. Prenosne hitrosti so
lahko teoretično v teh omrežjih tudi več kot 100 Mbit/s. Z uporabo novejših tehnik, kot je
MIMO (angl. Multiple Input and Multiple Output), lahko praktične hitrosti dosegajo več kot 30
Mbit/s.
Informacijsko in komunikacijsko razvitejše države, kot sta Južna Koreja in Japonska, že zdaj
pospešeno vlagajo v naslednjo generacijo omrežij 5G. Južna Koreja je namenila 1,5 milijarde
dolarjev za razvoj tehnologij pete generacije mobilnih komunikacij. Omrežje bo za komercialno
uporabo razvito do leta 2020, prvo testno omrežje pa bo predvidoma v uporabi že leta 2017.
Evropska komisija je namenila razvoju pete generacije 50 milijonov evrov, še veliko več
denarja pa razvoju nadgradenj četrte generacije, ki bodo prišle v poštev tudi za naslednjo
generacijo. Pomembna lastnost omrežja 5G bo, da bo poleg pričakovanih večjih prenosnih
hitrostih (vsaj 10 Gb/s) na radijskem delu omrežja zajel vsa frekvenčna območja, ki jih zdaj
uporabljajo trenutne ali starejše generacije in tako povezal vse storitve v eno omrežje pete
generacije. Z vidika uporabnosti in varnosti bo moralo omrežje 5G delovati kot skupek vseh
predhodnih omrežij in frekvenčnih območij oziroma kot eno inteligentno omrežje. V tem
omrežju bo centralna omrežna inteligenca uporabnika vedno priklopila na optimalno
tehnologijo in optimalen frekvenčni pas (Mlinar, 2014).
Konec leta 2013 je Evropska komisija ustanovila združenje, ki ga je poimenovala Javno
zasebno partnerstvo 5G (angl. 5G Public Private Partnership). To združenje bo razvilo potrebno
tehnologijo in infrastrukturo za omrežja 5G. Člani združenja so različne raziskovalne institucije
ter podjetja iz sektorja telekomunikacij in informacijske tehnologije. Po načrtih Evropske
komisije bo ta do leta 2020 investirala v razvoj pete generacije 700 milijonov evrov. Faze
razvoja 5G, ki bodo v naslednjih letih sledile (Mlinar, 2014):
2012–2014 – začetna faza (projekt METIS),
2014–2016 – faza I (osnovno raziskovalno delo, postavljanje vizije),
2016–2018 – faza II (optimizacija sistema, pred standardi),
2018–2020 – faza III (obsežnejša testiranja, prvi standardi).
Začetna faza partnerskega razvoja pete generacije je projekt METIS41 (angl. Mobile and
Wireless Communication Enablers for Twenty-twenty Information Society), katerega namen je
postaviti temelje za peto generacijo. Njegov proračun znaša preko 27 milijonov evrov.
Konzorcij sestavlja 29 partnerjev, proizvajalcev telekomunikacijske opreme, operaterjev
omrežij, avtomobilske industrije in znanstvene institucije. Da bodo omrežja pete generacije
izkoristila nadgradnje prejšnjih generacij in zadnje razvojne dosežke, morajo biti izpolnjeni
pogoji, ki so opisani v nadaljevanju. Pomemben preskok iz četrte v peto generacijo mobilnih
komunikacij pa bo v načinu dojemanja in uporabi novosti. Visoka prenosna hitrost (10 Gb/s in
več) bo sama po sebi umevna, pomembnejše bo, kako izkoristiti tehnološke prednosti novega
omrežja, da bo zadovoljilo vse nove družbene in gospodarske potrebe. V novejšem priporočilu
41 METIS: Mobilni in brezžični komunikacijski ukrepi za informacijsko družbo v letu 2020.
24
ITU-T Y.3001 so opisani cilji in usmeritve omrežij prihodnosti. Štirje ključni segmenti, ki
opisujejo omrežja prihodnosti, so storitve, podatki, okolje ter socialna dejavnost in
gospodarstvo. V nadaljevanju so opisana pomembnejša razvojna področja, ki bodo pomembno
vplivala na uspeh pete generacije mobilnih komunikacij (Mlinar, 2014).
Širokopasovna povezava med dvema točkama, ki dosega ali presega pričakovanja
uporabnikov
V omrežju naslednje generacije ni cilj le večja hitrost dostopa, pač pa boljša uporabniška
izkušnja, kjer ne bo območij brez pokrivanja ali pa nizkih prenosnih hitrost, ne bo izpadov zvez,
kakovost zvoka bo boljša (kot pogovor v živo) in podobno. Za premostitev motenj bodo
pomagale majhne celice ali heterogeno omrežje, zakasnitve se bodo približale vrednosti nič
milisekund. Prilagodljivo omrežje bo zagotovilo odpravo lokalnih zasičenj v omrežju, na
splošno pa bo omrežje prisotno vsepovsod, npr. na prostem, v velikih dvoranah, v tunelih itd.,
odporno bo proti vremenskih vplivom, izpadom električne energije in podobno.
Dinamično dodeljevanje virov
Pričakuje se uporaba kombinacije več frekvenčnih območij v enem sistemu, saj je sedanje
fiksno razdeljevanje frekvenčnega prostora za različne segmente uporabe zelo neekonomično
in neučinkovito. Tako bo vsak segment omrežja dobil frekvenčno območje in pas po trenutni
potrebi ter vsaka aplikacija potrebno frekvenčno območje in širino pasu. Korak naprej pri
dodeljevanju radijskih virov bo vnaprejšnje predvidevanje po zahtevanih virih.
Prilagojena uporabniška izkušnja
Uporabnik bo dobil zelo dobro podporo za različne aplikacije, predvsem tako, da si bo sistem
zapomnil uporabniške preference in vzorce uporabe. Kakovost storitve se bo prilagajala
aplikaciji. Na primer, če bo uporabnik želel vzpostaviti video zvezo, mu bo operater ponudil
ustrezen podatkovni paket in omrežje v okolici se bo samodejno prilagodilo na zahteve.
Ad-hoc mobilna omrežja
Taka omrežja bodo delovala brez strukture in bodo imela lastnost samostojnega organiziranja.
Brezžična vozlišča bodo komunicirala med seboj z večkratnim podaljševanjem zveze, ne da bi
komunikacija tekla preko centralne dostopne točke ali bazne postaje. Če bo nek terminal zunaj
dosega omrežja, bo vzpostavil zvezo z najbližjim terminalom, ki bo v omrežju in bo deloval
kot pametna antena. Ta princip se uporablja v vojaške namene in v primeru nesreč, komercialno
pa še ni v uporabi.
Internet stvari
Šlo bo za komunikacijo med napravami preko tehnologije za prenos podatkov RFID42, ki bo
povezana z unikatnim naslovom IP. Naprave z naslovom IP bodo lahko komunicirale med seboj
brez posredovanja ali vedenja človeka. Na primer, zdravstveno osebje bo lahko ves čas
42 RFID: Radio Frequency Identification, je tehnologija za prenos podatkov med čitalcem in elektronsko oznako
v namen identifikacije. Oznaka je sestavljena iz integriranega vezja (čipa), ki hrani in procesira podatke, ter izvaja
modulacijo in demodulacijo signalov. Drugi del oddajnika je antena, ki sprejema in oddaja radijske signale. Signale
RFID oddajnikov sprejema RFID čitalec, kar omogoča identifikacijo predmetov oziroma bitij, na katere je
oddajnik pritrjen. RFID identifikacijska tehnologija naj bi postopoma izpodrinila črtne kode.
25
nadziralo delovanje naprav, ki jih bodo imeli bolniki (npr. srčni spodbujevalnik), ali pa se bo
pri vožnji z avtomobilom domov 20 minut pred prihodom vklopilo hišno gretje.
Uporaba frekvenčnih območij centimetrskih in milimetrskih valovnih dolžin
Trenutno se operaterji potegujejo za frekvenčna območja pod 3 GHz, ki so že zelo zasedena,
prav tako pa so na voljo le relativno ozki frekvenčni pasovi. Prihaja čas uporabe višjih
frekvenčnih območij (30 GHz, 60 GHz, 100 GHz). Ta območja bodo imela širino kanalov nekaj
GHz in bodo idealna za širokopasovne komunikacije kratkega dosega.
Pametni in učinkoviti sprejemniki
''Sprejemniki v mobilnih napravah so v zadnjem času zelo napredovali, veliko dela pa bomo
morali opraviti še na področju čim nižje porabe energije oz. baterij. Tu lahko računamo tudi na
inteligenco terminalov, ki se bodo ves čas zavedali svoje okolice in bodo namesto z oddaljeno
bazno postajo komunicirali kar preko bližnjega mobilnega terminala, ki bo med uporabnikom
in bazno postajo. Zadnji dosežki tehnike, ki so bili standardizirani leta 2012 in so trenutno v
uporabi v četrti generaciji mobilnih komunikacij, bodo najverjetneje v uporabi tudi v naslednji
generaciji. Nekatere od njih naštevamo v nadaljevanju (Mlinar, 2014):
Tehnika usklajenega večtočkovnega delovanja oddaje in sprejema CoMP (angl.
Coordinated Multi-Point operation),
Izboljšan nadzorni kanal fizične povezave navzdol ePDCCH (angl. Enhanced Physical
Downlink Control Channel),
Izboljšana tehnika za koordinacijo medceličnih motenj eICIC (angl. Enhanced Inter-cell
interference coordination),
Tehnika uporabe več oddajnih in več sprejemnih anten MIMO (angl. Multiple In
Multiple Out),
Združevanje nosilcev CA (angl. Carrier Aggregation).
Predvidevamo, da bo omrežje 5G vključevalo zadnje tehnološke dosežke aktualnih generacij
mobilnih in fiksnih komunikacij. Teoretična prenosna hitrost se bo precej povečala (10 Gb/s in
več), pomembno pa bo obvladovanje velike količine priključenih naprav (nekaj deset milijard)
in velike količine podatkov (angl. Big Data). V omrežjih 5G predvidevamo sodelovanje vseh
ravni omrežja, dinamično dodeljevanje virov (frekvenčnih območij in pasovnih širin), direktno
komunikacijo, samoorganizacijo omrežja, predvsem pa inteligenten pristop omrežja do
uporabnika, z dobrim poznavanjem njegovega obnašanja, navad, potreb'' (Mlinar, 2014).
2.4 Brezžično komuniciranje
Za brezžično komuniciranje uporabljamo različne naprave, ki takšno komuniciranje
omogočajo, kot so brezžično lokalno omrežje WLAN, infrardeče brezžične povezave,
tehnologija Bluetooth in satelitska brezžična komunikacija, ki jih v nadaljevanju podrobneje
opisujemo.
2.4.1 Brezžično lokalno omrežje (WLAN )
Brezžično lokalno omrežje WLAN je računalniško omrežje kratkega dosega, ki deluje na
osnovi radijskih valov frekvence 2,4 Hz. Ta frekvenca se uvršča v frekvenčno območje, ki je
bilo rezervirano za nekomercialno uporabo na področju industrije, znanstvenega raziskovanja
26
in medicine. Zaradi tega za WLAN komunikacije ni potrebno pridobiti koncesije za uporabo
frekvenčnega spektra. WLAN je lokalno omrežje, v katerega se lahko povezujejo uporabniki s
prenosnimi računalniki, dlančniki ali mobilni telefoni brez žičnih povezav. Omrežje sestavljajo
dostopne točke, ki so navadno priključene na ožičeno lokalno omrežje, lahko pa se med seboj
povezujejo tudi brezžično. Dostopne točke lahko delujejo tudi kot usmerjevalniki, ki usmerjajo
paketni prenos podatkov v omrežju. Te dostopne točke pokrivajo določeno področje z
brezžičnim signalom, prek katerega se uporabniki lahko povežejo v lokalno omrežje. Domet
posamezne dostopne točke je do 30 metrov v notranjosti betonskih zgradb in do 300 metrov na
prostem. Domet oziroma pokritost določenega področja lahko zagotovimo s postavitvijo več
dostopnih točk, katerih signal se med seboj prekriva.
Hitrost prenosa podatkov prek brezžičnega LAN omrežja je odvisna od uporabljenega IEEE-
standarda in se giblje do 11 Mbit/s pri specifikaciji 802.11b in do 54 Mbit/s po specifikaciji
802.11a ter 802.11g. Različni proizvajalci z različnimi pristopi hitrost še povečujejo, vendar
takšna oprema praviloma ni standardizirana in deluje samo ob uporabi opreme istega
proizvajalca. Brezžična omrežja, ki temeljijo na standardih IEEE 802.11, imenujemo tudi WiFi.
Uporaba je enostavna, saj uporabnik na področju, ki ga pokriva vsaj eno omrežje WLAN, z
vključeno napravo poišče brezžična omrežja, izbere želeno omrežje in se vanj poveže.
Uporabnik mora imeti v brezžični napravi vgrajen brezžični modul, ki ga sestavljajo antena,
oddajnik in sprejemnik. Težavi, ki se pojavljata pri uporabi brezžičnih omrežij, sta:
1 varnost in
2 zasebnost brezžičnih komunikacij.
Ker brezžičnih omrežij ne moremo fizično zaščititi kot žičnih omrežij, za zagotavljanje varnosti
in zasebnosti obstaja več različnih tehnologij, ki uporabnikom zagotavljajo različne nivoje
varnosti. Varnost se zagotavlja na dveh ravneh, in sicer z overjanjem uporabnika, ki lahko
poteka enostavno z geslom ali pa z uporabo digitalnih certifikatov. Drugi nivo varnosti se
zagotavlja s šifriranjem samega prenosa podatkov. Za overjanje uporabnikov se najbolj pogosto
uporablja tehnologija WPA (angl. WiFi Protected Access), za šifriranje pa tehnologija WEP
(angl. Wired Equvivalent Privacy), katera omogoča varnost, ki je enakovredna žični
komunikaciji (Hribar, 2007).
2.4.2 Infrardeče brezžične povezave
Te brezžične tehnologije za prenos podatkov na kratke razdalje uporabljajo infrardečo svetlobo.
Svetloba je uporabljena kot nosilec podatkov in zaradi tega tudi omejena z njenimi lastnostmi.
Za uspešno komunikacijo je zelo pomembno, da med oddajnikom in sprejemnikom ni fizičnih
ovir, kar pomeni, da morata biti napravi pravilno obrnjeni ena k drugi in v vidni povezavi.
Vsaka ovira, ki se pojavi med napravama, predstavlja motnjo v komunikaciji, in s tem zniža
hitrost prenosa podatkov ali celo prekine povezavo. Najbolj razširjen standard za brezžične
komunikacije na osnovi infrardeče povezave je IrDA (angl. Infrared Data Association).
Naprave IrDA omogočajo komunikacijo s hitrostjo do 4 Mbit/s v razdalji od enega do dveh
metrov. Na večjih razdaljah se hitrost hitro znižuje. Do nedavnega je bila to najbolj pogosta
brezžična komunikacijska tehnologija med dvema elektronskima napravam, ki jo v zadnjem
času nadomestil Bluetooth (Hribar, 2007).
2.4.3 Bluetooth
Tehnologija Bluetooth omogoča brezžično komunikacijo med elektronskimi napravami na
krajše razdalje do približno 10 metrov. Komunikacija poteka na osnovi radijskih valov nizke
moči, zato ni potrebno, da sta napravi v medsebojnem vidnem polju. Ker deluje v frekvenčnem
27
območju industrije, znanosti in medicine, ni potrebno pridobiti licence za uporabo frekvenčnega
spektra. Hitrost prenosa podatkov se giblje okrog 1 Mbit/s. Tehnologija je posebej primerna za
mobilne telefone, prenosne računalnike in dlančnike, ki jih zelo enostavno in hitro povežemo
med seboj. Ker gre za komunikacijo na kratke razdalje, so oddajne moči zelo nizke, s tem pa
tudi poraba energijsko varčna in prijazna do naprav z baterijami. Zelo so razširjene brezžične
slušalke, brezžični sprejemniki GPS43 (angl. Global Positioning System), ki jih prek tehnologije
Bluetooth povežemo z mobilnimi napravami. Proizvajalci avtomobilskih vmesnikov za
brezžično telefoniranje so svoje naprave opremili tudi s tehnologijo Bluetooth. Tako lahko
mobilni telefon v avtomobilu povežemo prek brezžičnega vmesnika in ga upravljamo z glasom.
Na trgu je vedno več elektronskih naprav, ki omogočajo komunikacijo prek te brezžične
tehnologije. V prihodnosti bo imela vsaka elektronska naprava, kot so zabavna elektronika in
gospodinjski aparati, vgrajeno podporo za brezžično komunikacijo Bluetooth, prek katere se bo
povezovala s katerokoli drugo elektronsko napravo (Hribar, 2007).
2.4.4 Satelitska brezžična komunikacija
Satelitsko komunikacijo sestavljajo satelitska telefonija, prenos podatkov, satelitska televizija
in satelitska navigacija. Dobra lastnost večine satelitskih komunikacij je v tem, da so dostopne
po vsem svetu in v najbolj odročnih krajih sveta. Satelitska komunikacija poteka na osnovi
radijskih valov, ki jih ponudniki oddajajo z Zemlje na satelite, sateliti pa jih oddajajo nazaj proti
uporabnikom na Zemlji. Za satelitsko telefonijo potrebujemo satelitski mobilni telefon, ki ima
večjo anteno, ki jo med uporabo usmerimo proti nebu. V Sloveniji Mobitelovi naročniki lahko
gostujejo v satelitskem omrežju Globalstar in Thuraya, in sicer tako, da najamejo satelitski
mobilni telefon. Z njim lahko kličejo povsod, kjer ima Mobitel sklenjene pogodbe o
sodelovanju. Na območjih, ki niso pokrita s signalom GSM, je potrebno vstaviti Mobitelovo
naročniško kartico SIM v satelitski mobilni telefon, da lahko vzpostavimo klic prek satelita. Za
satelitsko podatkovno povezavo potrebujemo posebno anteno, ki jo lahko priključimo na
računalnik ali dlančnik (Hribar, 2007).
Razlikujemo tri glavne načine satelitskega dostopa do interneta (Kruse, 2001):
enosmerno večkanalno oddajanje,
enosmerno oddajanje z zemeljsko povratno povezavo,
dvosmerno satelitsko komunikacijo.
Enosmerno večkanalno oddajanje pomeni, da podatke, zvok in sliko pošiljamo uporabnikom
preko satelitskega oddajanja. Komunikacije v povratni smeri ni. Kot primer lahko navedemo
satelitsko televizijo, kjer uporabniki samo sprejemajo signal satelitov, ki se predvaja na
televizijskem zaslonu. Ker večina internetnih protokolov zahteva dvosmerno komunikacijo, je
ta tehnologija za brskanje po spletu neuporabna. Kljub temu jo lahko uporabimo za
posredovanje spletnih vsebin uporabnikom na osnovi potisnega pristopa. Potisni pristop
pomeni, da se določene spletne vsebine samodejno pošiljajo uporabnikom prek satelitskega
signala.
43 GPS: Globalni sistem za določanje lokacije, je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne
lege in časa, kjerkoli na Zemlji ali na zemeljski tirnici. Prosto ga lahko uporablja vsakdo, ki ima ustrezen
sprejemnik. Razdeljen je na tri odseke: vesoljskega, nadzornega in uporabniškega. Vesoljski odsek vključuje
satelite GPS, nadzorne zemeljske postaje, ki skrbijo za nadzorovanje poti satelitov, usklajevanje njihovih atomskih
ur in nalaganje podatkov, ki jih oddajajo sateliti. Uporabniški odsek sestavljajo civilni in vojaški GPS sprejemniki,
ki razberejo časovne podatke iz večjega števila satelitov in nato izračunajo lego sprejemnikov.
28
Enosmerno satelitsko oddajanje z zemeljsko povratno povezavo je pogostejši način prenosa
podatkov preko satelitskih povezav. Gre za kombinacijo satelitskega prenosa podatkov od
ponudnika k uporabniku, v nasprotni smeri pa podatke pošiljamo preko običajne telefonske
linije ali mobilnega omrežja. Ta model že omogoča uporabo internetnih storitev, saj je
vzpostavljena dvosmerna komunikacija. Običajno uporabniki prenašajo do sebe veliko večjo
količino podatkov kot pa nazaj do ponudnika. To zelo dobro izkorišča omenjeni model
satelitske komunikacije, saj omogoča širokopasovno povezavo v smeri do uporabnika in
počasnejšo povezavo v nasprotni smeri do ponudnika.
Dvosmerna satelitska komunikacija pomeni, da se podatki prenašajo v obe smeri prek satelita,
zato potrebujemo posebno anteno, ki omogoča sprejemanje satelitskega signala in tudi njegovo
oddajanje. Antena mora biti zelo natančno usmerjena, da ne sprejema motečih signalov drugih
satelitov. Ta način komunikacije je primeren za zelo odročna območja, ki nimajo nobenega
drugega fiksnega ali brezžičnega omrežja. Ladje na plovbi prek oceanov uporabljajo satelitsko
komunikacijo.
Glede na to da gre za komunikacijo zelo šibkih radijskih valov, mora biti antena za sprejem
signala na odprtem. Gosto listje, močan dež, sneg ali megla lahko zelo omejijo komunikacijo
oziroma jo popolnoma onemogočijo. Če se nahajamo v zaprtih prostorih satelitska
komunikacija ne deluje, ker nimamo prostega pogleda v nebo (Hribar, 2007).
2.5 Prednosti in slabosti mobilnega poslovanja
Potem ko so kupci in podjetja uporabljali elektronsko poslovanje več let, so oboji začeli iskati
poti, ki bi razširile njihove možnosti prodaje in nakupovanja dobrin. Tako kupci, kot podjetja
so iskali najnovejšo tehnologijo, ki se je razvila z začetkom mobilnega poslovanja.
2.5.1 Prednosti mobilnega poslovanja
Ko primerjamo tradicionalno e-poslovanje z mobilnim poslovanjem, ima slednje veliko
prednosti. Prva prednost je, da kupci uporabljajo mobilne naprave in mobilno poslovanje
kjerkoli in kadarkoli. Lahko nakupujejo, kadar je za njih najbolj primerno in jim ni potrebno
biti fizično prisotni pred njihovimi osebnimi računalniki. Sedaj opravljajo nakupe s pametnim
telefonom preko spleta, čeprav so trgovine oziroma podjetja fizično zaprta. Naročila so
nameščena v podatkovno zbirko podjetij in takoj izvršena, ko jih podjetje preveri. Kupec ima
možnost, da s pomočjo interneta pridobi informacije o podjetju in mu ni potrebno poklicati v
podjetje, da bi govoril s kom od zaposlenih.
Druga prednost mobilnega poslovanja pa prihaja delno iz prve prednosti, ko smo omenili
mobilne naprave. Nanaša se lahko na mobilni telefon, pametni telefon, osebni digitalni
pripomoček (angl. Personal Digital Assistant) ali na katero drugo mobilno napravo. V zadnjih
letih je bil narejen ogromen prodor v mobilni tehnologiji. S tem prodorom se je izjemno hitro
povečala prodaja mobilnih telefonov, osebnih digitalnih pripomočkov, pametnih telefonov,
tablic in veliko drugih naprav, ki jih uporabniki uporabljajo v vsakdanjem življenju. Samo v
ZDA je bilo v letu 2000 naročnikov mobilnih telefonov 159 milijonov, medtem ko je bilo v letu
1995 naročnikov mobilnih telefonov 34 milijonov, to je več kot 4,5 kratna rast v petih letih, pri
tem pa niso bili v te številke zajeti uporabniki pametnih mobilnih telefonov in osebnih digitalnih
pripomočkov. Te številke pomenijo veliko povečanje dobička za podjetja, katera prepričajo in
ponudijo kupcem uporabo brezžičnih možnosti nakupovanja, s katerimi obiščejo njihove
spletne strani in kupijo njihove proizvode in storitve.
29
Tretja prednost mobilnega poslovanja je nadzor podatkov, pri čemer imajo uporabniki nadzor
nad tem, katere podatke želijo pregledovati. Z dostopanjem do podatkov preko mobilne
naprave, ima uporabnik izključno nadzor nad podatki, ki se prenašajo na njegovi napravi.
Istočasno imajo uporabniki možnost osebne prilagoditve njihovih mobilnih naprav. Ta osebna
prilagoditev vključuje, kako uporabniki vidijo informacijo, na kakšen način dostopajo do
informacije in kdaj dostopajo do informacije. S tehnologijo mobilnih naprav, ki se vedno
spreminja, lahko uporabniki prilagodijo svoje naprave svojim željam.
Četrta prednost mobilnega poslovanja združuje kupce in podjetja in ustvarja večje dobičke za
podjetja ter omogoča kupcem bližnji odnos s podjetji. Podjetja zdaj dosegajo mobilne kupce,
ki so jih prej zgrešila in kupci imajo občutek, da je podjetje ves čas v njihovem dosegu, saj
lahko dostopajo do spletne strani podjetja preko njihovega mobilnega telefona. Kupci so
zvestejši podjetjem, katerih spletne strani so prilagojene in tudi vzpostavljene za mobilno
poslovanje, kar pomeni, da je podjetje pozorno na njihove potrebe. Veliko kupcev je zvestih do
bližnjega podjetja, pri kateremu so nakupovali v preteklosti in takšna zvestoba navsezadnje
vodi k večjim dobičkom za podjetje (Cook, 2006).
Prednosti mobilnega poslovanja (Yadav, 2011) :
Navzočnost vsepovsod – uporabnikova naprava je mobilna, kar pomeni da lahko
dostopa do aplikacij mobilnega poslovanja kjerkoli se že nahaja.
Dostopnost – je sorodno navzočnosti vsepovsod in pomeni, da je uporabnik dosegljiv
kjerkoli, ob katerem koli času in je verjetno glavna prednost, v primerjavi z e-
poslovanjem, ki vključuje žično uporabniško napravo.
Varnost – odvisno od posamezne uporabniške naprave, ki nudi določeno raven varnosti.
Na primer, kartica SIM, ki je navadno nameščena v mobilnih in pametnih telefonih, je
pametna kartica, ki shranjuje zaupne informacije uporabnika in je uporabniški tajni
ključ za dokaz pristnosti.
Lokalizacija – omrežni operater lahko določi registrirane uporabnike, z uporabo sistema
za določanje lokacije, kot je GPS ali preko GSM/UMTS omrežne tehnologije in ponuja
lokacijsko storitve. Te storitve vključujejo lokalne informacije o storitvah v hotelih,
restavracijah, zabavi, informacije o potovanjih, nujnih klicih itd.
Udobnost – velikost in majhna teža mobilnih naprav, njihova navzočnost in dostopnost
jih določa za idealno orodje za opravljanje osebnih opravil.
Poosebljenje – mobilne naprave si uporabniki med seboj ne izmenjujejo. To omogoča
možnost prilagajanja mobilne naprave uporabniškim potrebam in željam. Po drugi strani
lahko mobilni operater ponudi poosebljene storitve svojim uporabnikom, odvisne od
posameznih uporabniških značilnosti in lokacije.
2.5.2 Slabosti mobilnega poslovanja
Sodobni pametni telefoni imajo visoko kakovost grafike in zmogljivost procesorjev, ki so že
skoraj primerljivi z osebnimi računalniki. Podjetje mora imeti to v mislih in vzpostaviti svojo
spletno mesto, ki je dostopno z mobilnimi napravami in osebnimi računalniki. Kupec se mora
zavedati, da je na njegovi mobilni napravi tehnologija omejena, tako da ne bo imel enake
kakovosti dostopa do spletnega mesta na mobilni napravi, kot bi jo imel, če bi uporabljal osebni
računalnik. Druga slabost mobilnega poslovanja ima prav tako opraviti s tehnologijo mobilne
naprave. Velikost zaslona naprave lahko omejuje kompleksnost uporabe, saj lahko omeji
interakcijo med uporabnikom in spletno stranjo. Tretja slabost mobilnega poslovanja je
neenakost omrežij. Vsako omrežje lahko ima drugačen pristop do svoje različice mobilnega
poslovanja. To za uporabnika pomeni, da so njegova dejanja odvisna od njegovega omrežnega
30
nosilca. Različni nosilci imajo različne tehnologije, ki so vgrajene v njihove naprave. Četrta
slabost, ki je povezana z omrežjem, so omejitve omrežne storitve s kratkimi časovnimi intervali.
To lahko pripišemo kratki količini časa, ki ga imajo potrošniki za dokončanje svojih naročil ali
zanesljivostjo omrežne storitve. Mnoge mobilne naprave izgubijo povezavo z omrežjem ali pa
baterija ne zdrži dolgo časa in je potrebno pogosto polnjenje. Uporabniki morajo opravljati svoj
posel na ustrezen način, da se izognejo izgubi povezave med prenosom. Veliko uporabnikov je
zaskrbljenih glede varnosti mobilnega poslovanja. Podjetja se morajo zavedati in upoštevati, da
so uporabniki zaskrbljeni glede varnosti, ko načrtujejo dostop do svojih spletnih strani. Svojo
spletno stran bi naj vzpostavili tako, da se bodo uporabniki počutili udobno pri urejanju svojih
naročil preko mobilnega poslovanja (Cook, 2006).
Slabosti mobilnega poslovanja (Yadav, 2011):
Mobilne naprave ponujajo omejene zmožnosti, kot je velikost zaslona. Med mobilnimi
napravami se te zmožnosti razlikujejo, tako da se storitve kupcev spreminjajo, glede na
kupčeve posamezne zahteve.
Raznovrstnost mobilnih naprav, operacijskih sistemov in omrežnih tehnologij je izziv
za enotno platformo končnih uporabnikov. Zaradi tega njihovo delo sestavlja
standardizacija teles, sestavljena iz telekomunikacijskih podjetij, proizvajalcev naprav
in dobaviteljev storitev dodanih vrednosti. Veliko trenutnih mobilnih naprav
implementira več IP44 številk, s čimer zagotavljajo enotno omrežno povezanost. Na
ravni uporabe Java 2 Micro Edition45 ponujajo enotno uporabno platformo za
raznovrstne naprave.
Veliko mobilnih naprav je ukradenih in uničenih. Glede na vladno poročilo, je vsako
leto ukradenih več kot 700.000 mobilnih naprav v Združenem kraljestvu. Ker so mobilni
telefoni visoko poosebljeni in vsebujejo zaupne uporabniške informacije, morajo biti
zaščiteni z najvišjimi standardi zaščite.
Komunikacija preko vmesnika med mobilno napravo in omrežjem predstavlja dodatne
grožnje zaščite.
2.6 Varnost mobilnega poslovanja
Mobilno poslovanje ni mogoče izpeljati brez zaščitenega okolja, še posebej za tiste transakcije,
ki vključujejo denarno vrednost. Odvisno od vidika različnih udeležencev v scenariju
mobilnega poslovanja, obstajajo različni varnostni izzivi. Ti varnostni izzivi se nanašajo na
(Yadav, 2011):
Mobilne naprave - zaupni uporabniški podatki na mobilnih napravi in sama mobilna
naprava bi naj bili zaščiteni pred nepooblaščeno uporabo. Varnostni mehanizmi, ki so
nameščeni v napravah, vključujejo uporabniško overovitev (npr. PIN ali overovitev z
geslom), varno hranitev zaupnih podatkov (SIM kartica v mobilnih telefonih) in zaščito
operacijskega omrežja.
Radijski vmesnik - dostop do telekomunikacijskega omrežja zahteva zaščito prenesenih
podatkov v skladu s pogoji zaupnosti, popolnosti in verodostojnosti. Posebno osebni
podatki uporabnikov morajo biti zaščiteni pred prisluškovanjem.
44 IP: je številka, ki natančno določa računalnik v omrežju Internet. Kratica IP označuje Internet Protocol. Število
je 32-bitno, za bolj pregleden prikaz je običajno zapisano s štirimi osembitnimi vrednostmi v desetiški obliki npr.
193.95.198.35. 45 Micro Edition: Je platforma Java, načrtovana za računalniški sistem (mobilne naprave so ene izmed takšnih
sistemov), ki zagotavljal robustno, fleksibilno okolje za aplikacije na računalniških sistemih in mobilnih napravah,
na internetu stvari: Na majhnih kontrolorjih, senzorjih, portalih, osebnih digitalnih pripomočkih, televizijskih
sprejemnikih, tiskalnikih itd.
31
Omrežna upravljalna infrastruktura – varnostni mehanizmi za končne uporabnike se
pogosto prekinejo v dostopu do omrežja. To vzbuja vprašanja o varnosti podatkov
končnih uporabnikov znotraj in izven dostopa do omrežja. Nadalje so določene storitve
plačljive in pogosto vključujejo omrežnega operaterja in uporabnik bi rad bil prepričan,
glede pravilnega zaračunavanja in plačevanja,
Veliko aplikacij mobilnega poslovanja mora biti zaščitenih, še posebej aplikacije, ki
vključujejo plačila, da so uporabniki, trgovci in omrežni operaterji lahko prepričani o
varnosti. Na primer, v scenariju plačila bosta obe strani želeli dokazati pristnost drug
drugega, preden bosta izvršili plačilo. Prav tako bodo uporabniki hoteli imeti
zagotovilo, glede dostave proizvodov ali storitev. Dodatno je pomembno, da ne pride
do zavrnitve pri verodostojnosti, zaupnosti in celostnosti poslane informacije o plačilu.
2.7 Mobilne naprave
Mobilne naprave so elektronske naprave, ki jih uporabniki uporabljajo za brezžično
komunikacijo z drugimi uporabniki ali za povezovanje prek mobilnih omrežij do storitev na
internetu. Mobilne naprave so se z razvojem spreminjale in so iz mobilnega telefona postale
večpredstavnostne komunikacijske naprave. Mobilne naprave ne omogočajo samo
komuniciranja in povezovanja, temveč tudi uporabo storitev in aplikacij. V času 1. generacije
mobilnih omrežij so bili telefoni veliki in so omogočali le telefoniranje. Z razvojem novih
elektronskih elementov, komponent in tehnologij so mobilni telefoni postali priročnejši, manjši
in komunikacijsko veliko bolj zmogljivejši. Omogočajo več različnih načinov komunikacije
(govor, besedilo, zvok in video), boljšo kakovost storitev in hitrejše prenose podatkov. Za
brezžično komunikacijo danes niso uporabni samo mobilni telefoni, ampak so trenutno v
uporabi zelo različne mobilne naprave, ki jih glede na obliko in vrsto ter način uporabe
razdelimo na prenosne računalnike, tablične računalnike, ročne računalnike, dlančnike,
pametne telefone in mobilne telefone (Hribar, 2007).
2.7.1 Prenosni računalnik
Prenosni računalniki so namenjeni oddaljeni uporabi, kar pomeni, da smo s prenosnim
računalnikom mobilni, vendar ne v času uporabe. S prenosnim računalnikom gremo na
službeno pot, dejansko pa ga uporabljamo v hotelu, na letališču ali pri poslovnih partnerjih, ne
pa v času premikanja po mestu. Prenosni računalnik je običajno oblikovan kot mapa, ki jo
odpremo. Spodnji del navadno vsebuje vse pomembnejše komponente računalnika, zgornji
del pa je namenjen zaslonu. Na prenosnih računalnikih imamo nameščene različne
operacijske sisteme in programsko opremo. Za mobilno poslovanje je potrebno prenosni
računalnik povezati v internetno omrežje. To je možno z različnimi mrežnimi vmesniki in
prek različnih mobilnih omrežij. Za povezavo lahko uporabimo mobilni telefon, ki ga
povežemo z računalnikom prek povezave IR ali Bluetooth, naprej pa prek storitve GPRS ali
UMTS v internet. Nekateri prenosni računalniki imajo brezžične vmesnike že vgrajene in se z
njimi lahko povezujemo v omrežje GSM, WLAN, UMTS, GPRS in komuniciramo prek
povezave z Bluetooth in IR. Tako lahko kjerkoli in kadarkoli dostopamo v omrežje internet in
uporabljamo vse storitve enako kot na osebnem računalniku (Hribar, 2007). Prenosni
računalnik Apple MacBook Pro je eden izmed najbolj priljubljenih prenosnih računalnikov v
ZDA in ga prikazuje
32
Slika 13.
Slika 13: Prenosni računalnik Apple MacBook Pro.
Vir: (Maple, 2015)
2.7.2 Tablični računalnik
Na trgu so se pojavili tudi posebni prenosni računalniki, ki jih imenujemo tablični računalniki
(angl. tablet PC). Prvi moderni tablični računalnik je bil iPad, izdan aprila 2010 (Apple, 2010).
Tablice imajo zaslon občutljiv na dotik, po katerem lahko pišemo, rišemo oziroma klikamo. Za
upravljanje navadno uporabljamo posebno pisalo, ki je narejeno iz plastike in ne poškoduje
zaslona ali uporabljamo prste. Ime prihaja iz same oblike, saj so oblikovani kot elektronske
tablice. Ločijo se v dve glavni vrsti, in sicer na prave tablične računalnike, ki nimajo tipkovnice
in nekaterih drugih enot (angl. CD, DVD-pogona), ter križance med tabličnimi računalniki in
prenosniki, pri katerih se zaslon obrne in pokrije tipkovnico. Zadnje lahko uporabljamo kot
prenosnike s tipkovnico in pokončnim zaslonom, lahko pa jih uporabljamo kot tablične
računalnike z obrnjenim in zloženim zaslonom. Glede na to da so namenjeni mobilni uporabi,
imajo vgrajene vmesnike za brezžična omrežja vseh vrst (Hribar, 2007). Vse od julija 2015
večina uporabnikov uporablja tablice iPad v ZDA, Japonski, zahodni Evropi in Avstraliji,
medtem ko so tablice Android popularnejše v Aziji, Afriki in vzhodni Evropi (StatCounter,
2015, a). Eden izmed primerov tabličnega računalnika je pametni tablični računalnik Sony
Xperia™ Tablet Z, ki ga prikazuje Slika 14.
33
Slika 14: Pametni tablični računalnik Sony Xperia™ Tablet Z.
Vir: (Sony, 2015)
2.7.3 Ročni računalnik
Ročni računalnik je podoben prenosnemu računalniku, vendar je manjši, manj zmogljiv in ne
omogoča toliko razširitvenih možnosti. Ročni računalnik se imenuje zato, ker ga med uporabo
lahko držimo v roki. Navadno zavzema prvo polovico površine zaslon, drugo polovico pa
tipkovnica. Tipkovnica je majhna, vendar kljub temu omogoča precej enostaven vnos podatkov.
Zaslon je v večini primerov barvni in je v primerjavi z zaslonom prenosnega računalnika precej
manjši. Predvsem novejši modeli imajo kakovosten barvni zaslon, precej velik pomnilnik in
zmogljiv procesor ter brezžične vmesnike za povezavo v mobilna omrežja. Delovno okolje
predstavlja operacijski sistem, kar pomeni, da je k standardnim programom mogoče naložiti
dodatne programe po lastni želji. Katere storitve lahko uporabljamo na ročnem računalniku, je
odvisno od nameščene programske opreme. Uporabljamo lahko spletne storitve, elektronsko
pošto, WAP storitve in vse ostale rešitve, ki jih imamo nameščene na računalniku. V internet
se lahko povežemo prek mobilnega telefona, ki z računalnikom komunicira prek infrardeče
povezave in povezave Bluetooth (Hribar, 2007).
2.7.4 Dlančnik
Dlančnik je bil računalnik, ki je bil navadno brez tipkovnice in imel velik zaslon, ki je pokrival
skoraj celotno površino računalnika. Podobni so bili tabličnim računalnikom, a so bili manjši
in manj zmogljivejši. Poleg zaslona so imeli še nekaj gumbov za najbolj pogosta opravila.
Zasloni so bili v primerjavi z mobilnimi telefoni bolj kakovostni, občutljivi na dotik in so
prikazovali večpredstavnostne vsebine. Podpirali so visoko ločljivost in čiste barve, tako da so
bili primerni tudi za predvajanje filmov in igranje iger. Dlančniki so bili opremljeni s
34
programsko opremo, ki je prepoznavala črke ali cele pisane besede in stavke. Delovali so na
baterije in imeli v primerjavi s telefonom velik pomnilnik in hiter procesor. Najbolj pogosti so
bili dlančniki z operacijskim sistemom Palm OS, Microsoft Mobile Windows ali Pocket PC.
Programska oprema je odvisna od uporabljenega operacijskega sistema in je morala biti z njim
združljiva. Povezati jih je bilo mogoče preko povezave IR in Bluetooth. Nekateri so imeli
vgrajene tudi vmesnike WLAN, preko katerih so omogočali hitro povezavo z internetom. Z
dlančniki je bilo možno uporabljati različne storitve mobilnega poslovanja, vendar so bile
odvisne od naložene programske opreme. Zaradi večjega zaslona je bilo pregledovanje spletnih
vsebin preglednejše kot na mobilnem telefonu, večji pomnilnik ter bolj zmogljiv procesor pa
sta omogočala uporabo zahtevnejših storitev. Nekateri dlančniki so imeli vgrajene tudi GPS
sprejemnike in so omogočali navigacijske storitve (Hribar, 2007). Dlančnike so od leta 2010
večinoma ukinili zaradi množične uveljavitve visoke zmogljivosti pametnih telefonov (Smith,
2011). Kot primer navajamo dlančnik Dell Windows Mobile OS, ki je prikazan na Slika 15.
Slika 15: Dlančnik Dell Windows Mobile OS.
Vir: (Moore, 2012)
2.7.5 Mobilni telefon
Mobilni telefoni so najbolj razširjene mobilne naprave. Glede na lastnosti in funkcije
razlikujemo dve glavni vrsti mobilnih telefonov: običajne mobilne telefone in pametne mobilne
telefone. V primerjavi s prejšnjimi verzijami mobilnih telefonov je bil narejen velik napredek
na področju velikosti in teže ter zmogljivosti mobilnih telefonov, ki postajajo vedno manjši,
tanjši in lažji. Tudi baterije postajajo vedno bolj zmogljive, vendar njihova tehnologija
napreduje počasneje kot razvoj mobilnih telefonov. Zaradi povečanih zmogljivosti mobilnih
telefonov se povečuje tudi poraba energije. Sodobni mobilnih telefoni omogočajo le
nekajdnevno stanje pripravljenosti, medtem ko so prejšnje verzije mobilnih telefonov
omogočale stanje pripravljenosti tudi do osem ali celo deset dni. Druga značilnost sodobnih
mobilnih telefonov je, da se kljub zmanjševanju samih telefonov zasloni izboljšujejo in
postajajo vedno večji ter prikazujejo vse bolj kakovostne slike. Največja pomanjkljivost
mobilnih telefonov je vnos podatkov, saj imajo le numerično tipkovnico. Tej tipkovnici je
dodana možnost pisanja besedila, vendar zelo neprijazna, saj je vsaki tipki prirejenih več črk.
Zato moramo za en znak isto tipko pritisniti večkrat. Boljši mobilni telefoni imajo nameščeno
posebno tehnologijo T9, ki nam omogoča hitrejšo pisanje sporočil tako, da vsako tipko
pritisnemo samo enkrat. Na podlagi pritisnjenih tipk in vgrajenega slovarja besed telefon poišče
35
možne besede, ki jih lahko uporabimo. Mobilni telefoni podpirajo različna frekvenčna območja
in omogočajo uporabo v različnih omrežjih na različnih celinah.
V Evropi sta v uporabi frekvenci 900 in 1800 MHz, v Aziji je najbolj razširjena frekvenca 1800
MHz, v ZDA pa sta v uporabi 850 in 1900 MHz. Mobilne telefone, ki podpirajo samo določene
frekvence, ne moremo uporabljati na drugih celinah. Funkcionalnost in način uporabe mobilnih
telefonov sta odvisni tudi od operacijskih sistemov. Najbolj pogosti operacijski sistemi, ki
poganjajo mobilne telefone, so: Android (Google Inc.), iOS (Apple Inc.), Windows Phone
(Microsoft Corp.) in BlackBerry10 (BlackBerry Ltd.) (Vehovar, 2005).
Mobilni telefoni imajo barvni zaslon, podpirajo večglasna zvonjenja, omogočajo prenos
podatkov prek GPRS, kratka sporočila SMS, večpredstavnostna sporočila MMS (angl.
Multimedia Message Service), igre, dostop do interneta z brskalnikom WAP (angl. Wireless
Application Protocol) in ima več drugih uporabnih funkcij. V posebno skupino se uvrščajo
mobilni telefoni, ki podpirajo večpredstavnostne vsebine. Ti imajo poleg osnovnih
funkcionalnosti vgrajene tudi digitalne fotoaparate, predvajalnike glasbe in videa, igre in
možnost priklopa na osebni računalnik. Telefoni, ki so namenjeni poslovni rabi, imajo še nekaj
dodatnih funkcij kot so: koledar, e-poštni odjemalec, vmesnike IR, Bluetooth za povezavo z
drugimi napravami, omogočajo hiter prenos podatkov EDGE ali UMTS in sinhronizacijo z
osebnim računalnikom (Hribar, 2007).
2.7.6 Pametni telefon (Smart Phone)
Pametni telefoni imajo veliko funkcij in podpirajo najrazličnejše tehnologije. Njihovi zasloni
so večji in barvni, imajo večje pomnilnike z razširljivi spominskimi karticami in zmogljivejše
procesorje. Vgrajene imajo večpredstavnostne tehnologije, digitalno kamero in predvajalnik
večpredstavnostnih vsebin. Omogočajo povezavo s spletom preko tehnologij IR, Bluetooth,
WLAN, GPRS in UMTS. Vgrajeni imajo spletni brskalnik, odjemalec elektronske pošte in
možnost nalaganja lastnih programov. Tudi pametni telefoni temeljijo na različnih operacijskih
sistemih (Hribar, 2007). Na trgu pametnih telefonov so danes najbolj razširjeni naslednji
operacijski sistemi: Android (Google) z 80,2 % tržnim deležem, iOS (Apple) s 14, 2 % tržnim
deležem, Windows Phone (Microsoft) s 3,5 % tržnim deležem, BlackBerry 10 z 0,8 % tržim
deležem in drugi z 0,7 % tržnim deležem (Miller, 2014).
Odvisno od operacijskega sistema lahko naložimo nove združljive programe v pomnilnik in s
tem razširimo uporabnost pametnih telefonov. S sinhronizacijo lahko prenašamo zapise v
koledarju, imeniku, naloge in opomnike iz osebnega računalnika v pametni telefon in obratno.
Nekateri pametni telefoni imajo vgrajeno celotno tipkovnico QWERTY, kot sta Nokia
Communicator in Nokia E61. Tudi računalniški podjetji HP Compaq in Apple sta ugotovili, da
povpraševanje po pametnih telefonih vse bolj narašča. HP Compaq je svoji družini dlančnikov
iPaq dodal lastnosti mobilnega telefona. Apple pa je razvil pametni telefon iPhone, ki je
povzročil revolucijo v razvoju pametnih telefonov. Pametni telefon iPhone je vrhunsko
oblikovana mobilna naprava, ki vsebuje večpredstavnostni predvajalnik, odjemalec za e-pošto,
glasovno pošto, spletni brskalnik Safari, video kamero, vmesnike za brezžično povezovanje,
številne aplikacije itd. Pri razvoju so se posebej posvetili inovativnemu uporabniškemu
vmesniku, ki ga predstavlja na dotik občutljiv zaslon in ga upravljamo s prsti. Naprava ne
vsebuje tipkovnice ampak zaslon pokriva skoraj celotno površino naprave in prikaže navidezno
tipkovnico (Hribar, 2007).
Pametni telefoni so produkt združitve mobilnih telefonov in osebnih digitalnih pripomočkov,
kateri shranjujejo kritične informacije preko osebnega računalnika ali notesnika. Medtem ko so
36
glasovni klici prevladujoči pri mobilnih telefonih, pametni telefoni omogočajo dostop do
interneta, elektronske pošte in združenih podatkovnih baz strežnikov. Prav tako ponujajo
storitve SMS (kratke storitve sporočanja), MMS (multimedijske storitve sporočanja) in IM
(neposredno sporočanje). Uporabniški vmesnik, dejavniki oblike in teže so zelo kritični
dejavniki za uspeh posamezne znamke pametnega telefona na tržišču.
Priporočene značilnosti, ki bi jih naj vsebovali pametni telefoni so (Chang, 2009):
1. Operacijski sistem z večvrstnimi opravili. Da bi zadovoljili večvrstna opravila in
lastnosti večvrstnih aplikacij pametnega telefona, je potrebna osnova z operacijskim
sistemom, ki omogoča večvrstna opravila.
2. Zmogljiv uporabni procesor (sistem s čipom) in komunikacijski procesor z digitalnim
signalnim delovanjem. Operacijski sistem z večvrstnimi opravili ne bo deloval dolgo,
brez podpore zmogljivega procesorja. Večvrstna opravila zahtevajo zmogljivejše
uporabne specifične procesorje in komunikacijske procesorje za digitalno signalno
delovanje. V pametni telefon bi naj bile vgrajene 3 vrste procesorjev. Radijski procesor
za mobilno komunikacijsko delovanje, procesor za digitalno signalno delovanje za
zmožnost medijskega oddajanja in podatkovni procesor za podatkovno upravljanje in
glavna nadzorna opravila naprave.
3. (Navidezna) QWERTY tipkovnica.
4. Veliki zaslon, z visoko resolucijo zaslona, kateri je še posebej potreben za brskanje po
spletu, multimedijske storitve, igre itd.
5. Hiter dostop do interneta, za potrebe elektronske pošte, brskanja po spletu,
multimedijskih vsebin, avdio in video posnetkov, kot je npr. predvajanje glasbe na
spletnem kanalu Youtube.
6. Orodja za poslovno učinkovitost. Pametni telefoni, ki zamenjujejo notesnike in osebne
digitalne pripomočke, morajo imeti uporabno programsko opremo in skupni dostop do
podatkovne zbirke za poslovne informacije, vključujoč poslovne matrike, posodobitve
o poslovnih dogodkov v sedanjem času, prodajne in finančne informacije in inventarne
informacije o proizvodni razpoložljivosti.
7. Storitve elektronske pošte, sporočanja SMS, multimedijske storitve in storitve
neposrednega sporočanja.
8. Upravljanje z osebnimi informacijami, ki vključujejo kalkulator, zapiske, orodja za
opravila, koledar za sestanke, imenik s telefonskimi številkami itd.
9. Časovna usklajenost (sinhronizacija) z drugimi napravami, kot je računalnik,
elektronska pošta, poslovna orodja, kar pomeni, da lahko odgovorimo na elektronsko
pošto, preko pametnega telefona iz svojega gmail računa, prenesemo poslovne
dokumente iz prenosnega računalnika na pametni telefon, preko Bluetooth brezžične
tehnologije ali uporabimo brezžično povezavo WiFi.
10. Glasovno komuniciranje in glasovna pošta.
11. Brezžična povezava WiFi in Bluetooth povezava za prenašanje dokumentov ter mobilna
omrežja za hiter dostop do spleta in prenos podatkov.
12. Igre in različne zabavne aplikacije, katere postajajo z vsakim letom vse bolj popularne
in jih vse več uporabnikov uporablja za zabavo in sprostitev, ki razširjajo uporabnost
pametnih telefonov.
13. Vgrajeni fotoaparat za fotografiranje in kamera za videoposnetke, ki postajata z vsakim
letom vse bolj zmogljivejša in omogočata visokokvalitetne fotografije in videoposnetke.
Kakovost slik in videoposnetkov presega kakovost klasičnih fotoaparatov in
videokamer in postajata konkurenčna profesionalnim fotoaparatom in kameram.
37
14. Upravljanje z datotekami, ki omogočajo različne možnosti fotografiranja in
shranjevanja fotografij, predvajanje glasbe in filmov, vodenje poslovnih aplikacijskih
orodij itd.
15. Oddajanje avdio in video vsebin, kot so predvajanje video posnetkov na spletnem
kanalu Youtube, predvajanje video vsebin na spletu, poslušanje različnih radijskih
postaj itd., ki zelo razširjajo uporabnost pametnih telefonov.
16. GPS navigacija. Vsak pametni telefon bi naj vseboval GPS navigacijo, ki omogoča
globalno določanje in iskanje lokacije in zagotavlja pomoč pri načrtovanju poti.
17. Odprti standard komunikacije in razširitev shranjevanja podatkov. Pametni telefoni
imajo vgrajena mesta za razširitvene kartice, ki podpirajo formate SD46, SDIO47 in
MMC48. SD in MMC kartice omogočajo uporabnikom povečanje neposrednega
spomina, medtem ko SDIO kartice omogočajo povezavo z navigacijskim sistemom,
brezžičnim omrežjem WiFi, bralcem kreditnih kartic, bralcem črtnih kod in bralcem
RFID.
18. RFID in biometrične značilnosti (prstni odtis) so zaželene značilnosti, ki razširjajo
varnost mobilnih naprav.
2.8 Področja uporabe mobilnega poslovanja
Mobilno finančno področje
Gre za eno izmed področij mobilnega poslovanja, ki vključuje dejavnosti, kot so mobilno
bančništvo in storitve posredništva, mobilni prenos denarja in mobilna plačila. Kot zanimivost
mobilne finančne uporabe so majhni zneski plačil, ki vključujejo nakupe različnih predmetov.
Mobilna naprava komunicira s prodajnim avtomatom, uporabljajoč lokalna brezžična omrežja
pri prodaji zaželenih predmetov. Zneski plačila so bili izvršeni na različne načine, npr.
uporabnik je poklical na določeno številko, kjer so se stroški klica na minuto izenačili s stroški
prodanega predmeta. Takšen pristop je uporabljalo podjetje Sonera, finski ponudnik brezžične
storitve v primeru storitev na prodajnih avtomatih Coca-cole (Yadav, 2011).
Mobilno oglaševanje
Večina ciljnega oglaševanja opravimo z uporabo demografskih informacij, ki jih pridobijo
ponudniki brezžičnih storitev in informacij o trenutni lokaciji mobilnih uporabnikov. Sporočila
o oglaševanju, ki jih pošljemo uporabniku, so lokacijsko občutljiva in obvestijo uporabnika o
aktualnih posebnih ponudbah (v trgovinah, nakupovalnih centrih, restavracijah) v okoliških
območjih. To vrsto oglaševanja izvedemo z uporabo storitev kratkega sporočanja (angl. SMS).
Sporočila pošljemo vsem uporabnikom, ki se nahajajo na določenem območju. Določeno
sporočilo lahko uporabniku pošljemo neodvisno od njegove trenutne lokacije. Ker storitve
potrebujejo informacije o trenutni lokaciji uporabnika, je potrebna tretja stranka za zagotovitev
lokacijskih storitev. To zahteva delitev dobičkov med oskrbovalcem omrežnih storitev in
oskrbovalcem lokacijskih storitev. S tem ko postaja na voljo večji razpon frekvenc,
uporabljenih pri posameznem telekomunikacijskem signalu brezžičnega omrežja, lahko
ustvarimo obogatene vsebine oglaševanja, ki vključujejo avdio posnetke, slike in video
posnetke za posamezne uporabnike z določenimi potrebami in interesi. Možno je, da lahko
46 SD: Secure Digital je spominska kartica, ki omogoča shranjevanje digitalnih podatkov. 47 SDIO: Secure Digital Input Output je spominska kartica, ki omogoča shranjevanje digitalnih vhodnih in izhodnih
podatkov. 48 MMC: Multimedia card je spominska kartica za shranjevanje digitalnih podatkov.
38
izvedemo direktno oglaševanje za uporabnike, brez velike kontrole s strani ponudnikov
brezžičnih storitev (Yadav, 2011).
Mobilno upravljanje z inventarjem
To področje uporabe vključuje lokacijsko sledenje proizvodom in storitvam. S sledenjem
proizvodom pomagamo storitvenim ponudnikom pri določanju časa dostave za potrošnika in
na ta način izboljšujemo potrošniške storitve in pridobivamo tekmovalno ostrino nad drugimi
posli. Zelo zanimiv je obratni inventar, ki vključuje tovornjake, kateri prevažajo velike količine
inventarja na poti. Kadarkoli trgovina potrebuje določene dobrine/proizvode, lahko poiščemo
tovornjak v bližnjem območju in izvedemo pošiljka dobrin ob pravem času (angl. Just-in-Time).
Obratni inventar in uporaba dostave/pošiljke zmanjšuje količino inventarnega prostora, stroške
za prodajalce, trgovine in zmanjšuje čas med vnesenim naročilom ter dostavljenimi dobrinami.
Notranjo sledenje izvedemo z visoko integriranim vezjem (čipom) in informacijo o lokaciji
prenesemo preko satelita ali mobilnega/računalniškega sistema do dobavitelja sestavnih delov,
ki potrebuje takšno informacijo (Yadav, 2011).
Lokacija in iskanje produkta
To področje uporabe vključuje iskanje predmeta v določenem območju ali lokaciji. S tem
področjem se ukvarjamo z iskanjem predmeta z določenimi značilnostmi in ugotavljamo, če je
dostopen v navedenem območju. Trenutno veliko uporabnikov obiskuje različno število
trgovin, da najdejo določen predmet (določena znamka/velikost TV, avtomobil, računalnik) in
primerjajo cene in značilnosti. Z uporabo mobilne naprave in centralizirano podatkovno bazo,
ki vsebuje informacije o proizvodih, lahko uporabniki najdejo točno lokacijo trgovine, kjer se
nahaja določen predmet. Nato lahko uporabniki nakupujejo preko spleta, z uporabo spletnega
brskalnika na njihovi mobilni napravi. V primeru različnih trgovin in prodajalcev, ki prodajajo
zaželeni proizvod za uporabnike, lahko prodajalci tekmujejo pri pridobitvi kupca z
spreminjanjem cen ali s ponujanjem takojšnjih popustov. Iz tehnološkega stališča lahko mobilni
uporabniki pošljejo sporočilo o povpraševanju do centralizirane lokacije, katera po vrsti išče in
primerja podatke več različnih trgovin in ugotovi ali je predmet na voljo ali ne (Yadav, 2011).
Proaktivno upravljanje storitev
Temelji na zbiranju primernih informacij o trenutnih ali prihodnjih uporabniških potrebah in
proaktivno zagotavlja storitve uporabnikom. Lahko vključuje informacije o starosti posameznih
sestavnih delov avtomobila. S takšnimi informacijami zmanjšamo raven zaskrbljenosti
uporabnikov in izboljšamo splošne pogoje avtomobilov na cestah, kar vodi do zmanjšanega
števila prometnih zastojev in nesreč. Iz tehnološkega stališča so avtomobili opremljeni s
pametnimi senzorji, ki beležijo stopnjo obrabe in kolikšno hitrost je prestal posamezen
avtomobilski sestavni del. To informacijo lahko prenesemo z uporabo radijskega sistema,
sistema mikrovalov ali satelitskega sistema, določenemu storitvenemu centru ali drugi lokaciji.
Nekateri zapleti takšnih možnosti uporabe so zasebnost, varnost, zanesljivost in stroški razvitja
(Yadav, 2011).
39
2.9 Storitve mobilnega poslovanja
Mobilne tehnologije postajajo vse bolj osebne in so v današnjem času naraščajoči modni trend.
Vse bolj smo odvisni od tehnologij, vendar tudi vzajemno delujemo drug z drugim in smo med
seboj bolje povezani zaradi družabnih omrežij, pametnih telefonov. Značilno za storitve
mobilnega poslovanja so interaktivnost, lahka dostopnost in da transakcije potekajo na lahek
način. Komunikacije s strani podjetij vključujejo zunanjo direktno pošto, elektronsko pošto,
glasovno komunikacijo, instantno oz. takojšnje sporočanje (May, 2001).
2.9.1 Mobilno plačevanje (M-Payment)
Obstaja veliko število različnih plačilnih sistemov za elektronska in mobilna plačevanja.
Naslednje določene značilnosti plačilnih sistemov podpirajo to raznolikost, kot so čas plačila,
znesek plačila, zadeve anonimnosti, varnostne zahteve in preverjanje veljavnosti v času
povezanosti in nepovezanosti. Čas plačila označuje odnos med začetkom plačilne transakcije
in dejanskim plačilom. V predplačilnih sistemih uporabniškemu bančnemu računu pripišemo
znesek v breme pred plačilom in znesek se shrani na pametnih karticah, na posameznih
uporabniških računih ali kot elektronski denar. V sistemih takojšnjega plačila uporabniški
bančni račun obremenimo za znesek v času plačila. V sistemih po plačilu plačilo smatramo kot
plačilno obljubo, kjer na trgovčev bančni račun pripišemo znesek nakupa, preden uporabniški
bančni račun obremenimo z zneskom plačila (na primer sistem kreditnih kartic). Znesek plačila
ima vpliv na oblikovanje elektronskih plačilnih protokolov. Elektronski plačilni sistemi pogosto
izvirajo iz klasičnih plačilnih sistemov. Takšni denarni plačilni sistemi zagotavljajo anonimnost
potrošnika. Na splošno moramo premisliti zadeve glede integritete, dokazih o pristnosti,
pooblastitve, zaupnosti, dostopnosti in zanesljivosti, odvisne od posameznih zahtev
elektronskega plačilnega sistema. Klasična plačilna veljavnost pomeni, da ni vključena nobena
tretja stranka med postopkom plačila, medtem ko plačilna veljavnost po spletu vključuje
zaupanja vredno tretjo stranko, ki zagotavlja nekakšno vrsto plačilnega strežnika v ozadju.
Druge zadeve, ki se pojavljajo, so fiksni stroški pri kupcih in trgovcih (namestitev programske
opreme, registracija itd.), odzivni čas, stroški pri plačilu transakcije, nacionalno ali mednarodno
razvitje plačilnega sistema in izpolnitev principa za plačilne transakcije, ki morajo biti izvršene
v skladnem stanju, ko zapustijo sistem (Yadav, 2011).
2.9.2 Razvrstitev mobilnih plačilnih sistemov
Večina elektronskih plačilnih sistemov ni primerna za uporabo v smislu mobilnosti, ki jo
zagotavlja uporaba mobilne naprave in komuniciranje preko mobilnega telekomunikacijskega
omrežja. Razlog je zaradi posebnih značilnosti mobilnih naprav in mobilnih telekomunikacij.
Uporabniki uporabljajo veliko različnih oblik plačevanja v mobilnem poslovanju, kot so
(Yadav, 2011):
telefonske številke s premijsko stopnjo, ki se nanašajo na zaračunavanje stroškov
uporabniškega računa za klice na dolge razdalje,
stroški uporabniškega računa mobilne telefonije, ki vključujejo odtegljaje
predplačniških načrtov klicanja,
kreditne kartice - nekateri ponudniki omogočajo povezavo kreditnih kartic s
telefonskimi SIM karticami,
storitve majhnih zneskov plačevanja,
kartice za shranjevanje podatkov, ki jih uporabniki pogosto uporabljajo v trgovinah za
aplikacije ali glasbenih trgovinah.
40
V nadaljevanju razčlenimo mobilne plačilne sisteme gleda na to, kje se nahaja denar
potrošnikov:
Elektronski kovanci – gre za elektronski denar, ki je shranjen na mobilnih napravah v
datotečni obliki.
Elektronski denar, shranjen na pametnih karticah mobilnih naprav.
Elektronski denar, shranjen na časovno oddaljenem računu pri zaupni tretji stranki.
Elektronski kovanci (denar), ki je shranjen na mobilnih napravah v datotečni obliki
V tem primeru je denarna vrednost shranjena na mobilni napravi in kupec ima dostop do
svojega denarja kjerkoli se nahaja. Elektronski kovanec je datoteka, ki vsebuje: vrednost,
serijsko številko, obdobje veljavnosti, podpis banke izdajateljice in druge informacije. Glede
na to, da je elektronske kovance mogoče kopirati, je veljavnost elektronskega kovanca odvisna
od njegove serijske številke. Kupec prenese elektronske kovance do trgovca, ki jih posreduje
banki izdajateljici, katera s testom preveri, če so bili elektronski kovanci že predhodno
zapravljeni. Po uspešno opravljenem testu pa je njihova serijska številka vnesena v podatkovno
bazo dvojne potrošnje in nato banka denar pripiše na trgovčev račun.
Elektronski denar, shranjen na pametnih karticah mobilnih naprav
Denarna vrednost je shranjena na zavarovanih pametnih karticah mobilnih naprav. Preden pride
do izmenjave denarja, kupčeva pametna kartica in trgovčev plačilni strežnik dokažeta pristnost
drug drugega in med njima se vzpostavi zavarovani kanal. Nato se elektronski denar prenese
od kupca do trgovca. Ta pristop je zelo privlačen za uporabnike, ker pametne kartice zagotovijo
dodatno raven mobilnosti. To pomeni, da plačilne pametne kartice lahko uporabljamo pri POS49
transakcijah.
Elektronski denar, shranjen na oddaljenem računu pri zaupni tretji stranki
Odvisno od posameznega plačilnega sistema je to lahko bančni račun, račun kreditne kartice ali
račun, ki je omejen na omrežnega operaterja. Skupno vsem je, da kupec na izdanem računu
pošlje dokaz pristnosti in s sporočilom pooblašča trgovca, ki dovoljuje zaupni tretji stranki
prepoznavanje kupca in preverjanje plačilne pooblastitve. Obstajajo številni plačilni sistemi,
razlike med njimi pa so glede na zaupno naravo tretjih strank in postopki pošiljanja dokaza
pristnosti in pooblastitve podatkov. Na primer, v nekaterih primerih so poslani podatki
nešifrirani in ne zagotavljajo varnosti pred prisluškovanjem in v večini primerov je ta
informacija zakodirana in digitalno podpisana ter s tem zagotavlja anonimnost kupca in varnost
elektronske transakcije.
Standardizacija in forumi
Eden izmed pomembnih vidikov mobilnega poslovanja je standardizacija. Zaradi
raznovrstnosti tehnologij za mobilne naprave, potreb prenosov in plačil preko vmesnikov je
49 POS: Point-of-Sale terminali so avtonomne naprave, ki delujejo kot razširitev osnovne blagajne ali kot
nadomestek plačilnega sistema. Razlikujejo se po zmožnostih, obliki glede na tip terminala in po namenu uporabe,
od samostojnih naprav do prenosnih čitalcev kartic. Zaradi velike raznolikosti uporabe teh naprav se je razvil
standard OPOS. Microsoft, NCR Corporation, Epson ter Fujitsu-ICL so standard ustanovili zaradi lažjega razvoja
in implementacije tehnologije na raznolika okolja.
41
ključno, da najdemo skupne pristope na narodni in mednarodni ravni. Naslednji list povzema
standardizacijska telesa in forume, ki se ukvarjajo z mobilnim poslovanjem (Yadav, 2011):
PayCircle je neodvisna neprofitna organizacija, ki se osredotoča na pospeševanje
uporabe plačilne tehnologije, razvoj in privzem odprtih plačil preko enotnih
aplikacijskih programskih vmesnikov, temelječih na XML50, Java, SOAP51 in drugih
internetnih jezikih.
MoSign - banke, tehnološki partnerji in izdelovalci mobilnih naprav so združili moči
pri projektu MoSign (angl. Mobile signature), ki pomeni mobilni podpis, z namenom
ustvariti platformo za varne in legalno povezane mobilne transakcije, temelječe na
obstoječih standardih.
Forum za mobilno plačevanje, gre za globalno organizacijo različnih industrij,
posvečeno razvoju sestave za standardizirano, varno in mobilno poslovanje, z dokazano
pristnostjo, ki uporablja račune plačilnih kartic.
MWIF (angl. Mobile Wireless Internet Forum), je forum za mobilni brezžični internet,
ki je mednarodno neprofitno industrijsko združenje. Njegova misija je vpeljati sprejetje
in privzem posamezne odprte mobilne brezžične internetne arhitekture, ki je neodvisna
od tehnologije dostopa.
Radicchio, je neprofitna organizacija, ki skupaj združuje tržne vodje z namenom
vzpostaviti skupno ustanovo za zavarovano mobilno poslovanje, z doseganjem
soglasnosti pri pomembnih zadevah medsebojne izvedljivosti.
Encorus, so tehnologije, ki so osredotočene na izgradnjo fleksibilne in odprte
infrastrukture in učinkovite plačilno procesne storitve za vpeljavo sprejetja in uporabe
mobilnega plačevanja po svetu.
2.9.3 Osnovne platforme storitev
V nadaljevanju bomo opisali najpomembnejše osnovne platforme storitev, kot so elektronska
pošta in sporočanje, dostop do spleta, glasovna dimenzija, iskanje lokacije in proizvodi z
digitalno vsebino.
Elektronska pošta in sporočanje
Elektronska pošta je vodilni tok informacij v povezani uporabniški dnevni izkušnji. V
poslovnem kontekstu je elektronska pošta prevzela vlogo sporočanja znotraj pisarne. Mobilni
uporabniki so zasvojeni s pisanjem tekstovnih sporočil SMS. SMS storitve za GSM mobilne
telefone imajo prevladujoč položaj na tržišču (May, 2001).
Dostop do spleta
Splet vsebuje masovne količine informacij (in tudi dezinformacij), ki jih uporabniki razvrščajo
in določajo prioritete, glede na njihove potrebe in kakovost informacij, ki jih najdejo. Ponudniki
in partnerji vsebin pomagajo racionalizirati nadalje ogromno količino informacij, ki je dostopna
na medmrežju.
50 XML: Extensible Markup Language, gre za razširljiv označevalni jezik, ki je v bistvu preprost računalniški
jezik, podoben HTML, ki nam omogoča format za opisovanje strukturiranih podatkov ali arhitekturo za prenos
podatkov in njihovo izmenjavo med več omrežji. 51 SOAP: Simply Object Access Protocol, je podroben opis protokola za izmenjavo strukturirane informacije, v
izvedbi spletnih storitev računalniški omrežij.
42
Glasovna dimenzija
Sporazumen skupen standard za implementacijo glasovnega nadzora preko programskega
jezika (angl. Markup language) zagotavlja dve glavni koristi ponudnikom storitev. Prvič,
skupen standard omogoča, da razvijalci lahko ustvarjajo glasovno spletne strani, brez učenja
potrebnega programskega jezika. Drugič, odgovornost za dostavljanje storitev končnim
uporabnikom je razdeljena med mobilnimi poslovnimi storitvami in upravljalcem omrežja ali
drugimi vmesnimi partnerji. Storitve mobilnega poslovanja ohranjajo odgovornost načrtovanja
in koordiniranja storitve, tehnična delovanja, povezana s prepoznavanjem in procesiranjem
glasu, pa oskrbuje mobilni omrežni operater ali ponudnik aplikacijskega portala (May, 2001).
Iskanje lokacije
Obstajata dve glavni metodi za določanje fizične lokacije mobilnih naprav. Prvi način uporablja
satelite, ki krožijo okrog Zemlje, medtem ko drugi način vključuje samo uporabo brezžične
omrežne infrastrukture. Obe metodi uporabljata triangulacijo, s katero preračunata lokacijo.
GPS (angl. Global Positioning System) uporablja 24 satelitov in vrsto zemeljskih sprejemnikov,
da izračuna lokacijo predmeta na Zemlji. Pozicijo predmeta ugotovimo s preračunavanjem
preseka točk treh teoretičnih krogel, kjer je vsaka krogla središčna na satelit. Z merjenjem
razdalje do tretjega satelita lahko zmanjšamo število možnih točk za določitev lokacije.
Dejansko GPS uporablja štiri satelite za določitev lokacije, pri čemer četrti signal uporabimo,
da zagotovimo pomen časovne usklajenosti merjenj. Triangulacija iz več satelitov, s pomočjo
katere GPS ugotovi točno lokacijo predmeta na Zemlji, je prikazana na Slika 16.
Slika 16: Iskanje lokacije s triangulacija iz več satelitov.
Vir: (Anthony, 2012)
GPS satelitski signali združujejo lažna brezciljna kodna zaporedja, katere lahko sprejemne
naprave primerjajo s svojimi lastnimi kodnimi zaporedji, da določijo časovne razlike in iz tega
relativno razdaljo med satelitom in sprejemnikom. GPS je zasnovan za relativno majhne
43
naprave in ne zahteva večje antene. Najprej je bil zasnovan za potrebe pomorskega sektorja,
sedaj pa je prisoten kot osebni pripomoček za uporabnike. Alternativni pristopi za iskanje
lokacije temeljijo na omrežju. Rešitve temelječe na omrežju lahko ponujajo manjšo točnost pri
določanju lokacije, vendar niso potrebne tehnologije in procesne investicije, kakršne so v
mobilni napravi. Najpreprostejše sredstvo za zagotovitev določanja lokacije za mobilne naprave
znotraj omrežjaimenujemo Celica izvora (angl. Cell of Origin). Glede na to, da celično omrežje
nadzoruje lokacijo celice vsake aktivne naprave, lahko uporabimo trenutno vrednost za
določitev uporabnika znotraj obsežnega geografskega območja (May, 2001).
Proizvodi z digitalno vsebino
Zahvaljujoč visokemu medijskemu profilu podjetja Amazon v zgodnjih letih e-poslovanja,
imajo knjige danes neverjetno vlogo masovnega prodajnega medija. Tržišče elektronskih knjig
je začetnik prodaje vseh vrst elektronskih proizvodov mobilnim uporabnikom. Amazon je bil
prvotno osredotočen na prodajo knjig, ker so predstavljale največji razred unikatnih
proizvodov. Virtualne knjižnic ponujajo hitro iskanje preko številnih proizvodov in stroškovne
prihranke, ki izhajajo iz trgovin na drobno. Uspeh podjetja Amazon je vzpostavljena zamisel
nakupovanja preko spleta, ki omogoča razširitev nakupovanja na številne druge proizvode in
storitve. Elektronska knjiga, ki jo shranimo na prenosni napravi in zlahka prebiramo, se
naravnost prilega našemu mobilnemu življenjskemu stilu. Lastniki mobilnih naprav so
uporabniki elektronskih knjig, saj so investirali v potrebno mobilno tehnologijo in so privzeli
mobilni življenjski slog. Uporabniki preprosto izbrišejo tiste elektronske knjige iz njihovih
naprav, katerih več ne želijo imeti v lasti. Elektronske knjige posredujejo informacijo
neposredno od avtorja do bralca.
Računalniške igre oblikujejo in vplivajo na unikaten vidik naše kulture, vendarle pa so
najuspešnejši proizvodi akcijski filmi, ki prihajajo iz produkcijskih hiš Hollywooda in iz katerih
gledalci enostransko sprejemajo digitalno vsebino. Glasba in film sta ogromen posel, ki
uporabnikom enosmerno posredujeta informacije in vsebino. Zanimanja potrošnikov za
prenosno glasbo so vse bolj poganjala razvoj tranzistorjev za sodobne elektronske proizvode,
kot so Sony-jev Walkman za poslušanje glasbe, ki je ustvaril zamisel osebnega razreda
proizvodov, osebni računalnik, prenosnik, pametni telefon. Naraščajoči posel elektronskih
knjig deluje kot osnova za prodajo digitalne glasbe mobilnim kupcem. Glede na to, da
elektronske knjige večinoma vsebujejo tekst z občasnimi slikami, je velikost datoteke majhna
in programska oprema za branje je enostavna. Elektronske knjige so zatorej idealni predmeti
vsebine za prenos v omrežjih z nizko širino signalov in za shranjevanje na majhne oblike naprav
za posredovanje. Digitalna glasba zahteva večjo velikost datotek, vendar pa je glasbeni
predvajalnik zlahka vgrajen v mobilne naprave. Dostopnost, cenovna ugodnost in udobnost
elektronskih knjig so razlogi, ki prepričajo veliko kupcev v nakup mobilnih naprav, ki
omogočajo branje elektronskih knjig (May, 2001).
2.9.4 Mobilne poslovne storitve za potrošnike
Potovanja in destinacije
Spletne strani so namenjene zasebnim in poslovnim uporabnikom, saj se potovanja očitno
medsebojno dopolnjujejo z mobilnim poslovanjem. Možnost rezervacije vstopnice za
potovanje lahko opravimo preko mobilnih naprav, ki omogočajo dostop do spleta. Z mobilnim
poslovanjem lahko naredimo spremembe v zadnjem času in imamo možnost izbire alternativne
44
oblike potovanja. Lahko iščemo, primerjamo in kupimo vstopnice v svojem domačem jeziku,
kupimo prigrizke ali iščemo darila preko spleta. Tudi rezervacije izletov lahko izvedemo pri
svojih najljubših ponudnikih, kjerkoli se že nahajajo. S pregledovanjem svoje elektronske
vstopnice na mobilni napravi se uradno prijavimo in zabeležimo svoj prihod v terminalu. Zračni
prevoznik nam dodeli sedež in potrdi kakršnekoli prehranske zahteve, o katerih smo jih
obvestili. Ko je potovanje zaključeno, lahko vstopnica služi recimo kot popust pri podobnem
potovanju, pri ponudbah namestitve ali zabave. Rezervacija izletov, njihovo plačilo in uporaba
elektronskih vstopnic preko mobilnega kanala predstavljajo dodano vrednost mobilnih storitev.
Mobilne naprave učinkovito nadomeščajo urnike, načrtovalce poti, računala, vstopnice, potne
liste in potrdila o prejemu. Mobilno poslovanje izboljša potovanja za potnike in potovalne
organizacije, saj osebne brezžične naprave ustvarjajo večjo udobnost in sovisnost.
Podajanje napotkov nam pomaga pri navigaciji, da pridemo iz točke A v točko B ter vključuje
preračunane poti iz podatkov zemljevidov, pomembne poti in odseke. Storitev združuje
popolnega navigatorja, ki nas vodi do našega cilja potovanja, kateri prepozna nepoznano
pokrajino in jo poveže glede na zemljevid in kateri nam podaja nedvoumne in časovne napotke.
Storitve pokažejo svojo intelektualnost, kadar lahko preračunajo pot zaradi morebitnih ovir ali
uporabniške nepravilnosti. Lahko se tudi zanesemo na zemljevide, ki jih prenesemo na mobilne
naprave. Objavljeni zemljevidi so že shranjeni v obliki aplikacij, ki omogočajo enostaven
prenos na mobilne naprave (May, 2001).
Vstopnice
Vstopnice nam omogočajo uporabo potovalnih pripomočkov oz. ugodnosti, katere smo vnaprej
rezervirali in dovoljujejo ponudniku storitve, da z nami vzdržuje poslovni odnos med in po
koncu potovanja. Vstopnica nam zagotavlja časovno določeno pravico do prostora oz. sedeža,
ki je lahko v gibanju, kot je na letalu ali pa je nepremičen, kot je na primer v gledališču, kinu
in rock koncertu. Za potovanje in zabavo je potrebna izdaja vstopnic, zato da lahko zagotovimo
dokaz o nakupu, ko koristimo kupljeno storitev. Iz zornega kota izdajatelja vstopnice je
instrument, ki preprečuje neplačnikom vstopnic uporabo njegovih storitev. Vstopnice so
učinkovito sredstvo razporejanja razdeljenega lastništva virov, ki temeljijo na časovno
omejenosti. Sodobne storitve izdajanja papirnatih vstopnic se selijo iz tradicionalne dejavnosti,
ki temelji na papirju, na mobilne kanale preko preizkušenih mehanizmov elektronskega
poslovanja. Končni cilj je ustvariti sisteme, ki izdajajo in sprejemajo elektronske vstopnice
(May, 2001).
Novice in šport
Novice nas povezujejo z življenjem sveta okrog nas in nas oblikujejo udeležence v nerazviti
zgodbi našega časa. Čeprav so elementi novic moteči, ker se osredotočajo na nasilje, nesreče in
goljufije, ustvarja celotni učinek informacijskega toka v nas udobnost oz. lagodnost.
Prepoznamo teme v novicah, ki jih prebiramo in nas nenehno spominjajo na naše strahove in
prepričanja. Ustvarjajo intelektualno in čustveno agendo za družbo, ki je nenehno obnovljena,
ampak vztrajno prepoznana. Vloga novic v naših življenjih je bistven premislek za organizacije,
ki ponujajo storitve novic preko mobilnega poslovanja. Mobilni kanal ponuja neposredno,
osebno in živo povezavo z uporabniki in s tem prekaša vsak obstoječ kanal. Kanale z novicami
na televiziji in radiju spremljamo tedaj, kadar imamo priložnost in čas, medtem ko nam mobilno
poslovanje omogoča vsak trenutek priložnosti za dostop do informacij in njihovo vzajemnost.
Mobilno poslovanja nam omogoča sporočanje storitev novic hitro in transparentno. Dešifrirati
45
moramo stil naslovne vrstice, da lahko razumemo pomen zgodbe in kako so jo ponudniki novic
obravnavali. Storitve novic jasno pridobijo največ koristi iz čitljivih in krepkih formatov.
Navadno v novicah iščemo dejstva, mnenja in prepričanja, ki nam lahko pomagajo v našem
vsakdanjem življenju. Iščemo tudi informacije, ki jih lahko razvijamo pri svojem delu in
pogovorih. Dostop do globine člankov nam omogoča, da se naučimo o več podrobnostih
naslovne vrstice, pri čemer nam navzočnost povezav do celotnih zgodb zagotavlja koristnost in
raven udobja. Novice imajo v večjem smislu zmožnost z nami ustvariti nove vrste odnosov, saj
ustvarjajo navidezne prostore na spletu, kjer lahko razpravljamo o novih tematikah, o političnih
točkah in pomagajo oblikovati agendo.
Novice lahko izkoriščajo večjo intelektualno vrednost in čustveno razumevanje njihove
vsebine, z namenom ujeti našo pozornost. Lojalnost izgrajujejo preko nenehne, zanesljive in
avtoritativne komunikacije z informacijami o temah, ki nam največ pomenijo, kot so politika,
denar, vojna, zdravje in šport (May, 2001).
Nakupovanje
Mobilno poslovanje prinaša tri izrazite sile v ospredje potrošniške prodaje: priporočilo,
primerjavo in spodbudo. Priporočilo je vpliven dejavnik pri večini nakupnih odločitev, ki jih
sprejmemo. Osebna priporočitev proizvodov in storitev s strani prijateljev in družine zmanjša
naša tveganja. Osebno priporočilo upoštevamo, ker cenimo presojo tistih, ki nam dajejo
priporočilo ali smo doživeli korist z upoštevanja njihovih nasvetov iz preteklosti. Kadar sledimo
osebnim priporočilom prav tako zmanjšamo možnosti naših čustvenih tveganj. Čustvena moč
osebnega priporočila je množična razširjena na zvezdnike in znamke. Zvezdniške obraze
uporabljamo za oglaševanje znamk proizvodov in storitev zaradi njihovega družbenega
položaja in vpliva na družbo. Priporočilo in primerjava nakupnih storitev sta očitno sili
mobilnega poslovanja, kateri stopnjujeta tekmo med kupci in prodajalci (May, 2001).
3 MOBILNE APLIKACIJE
Mobilne aplikacije postajajo vse bolj razširjene v današnjem času, predvsem zaradi izredne
priljubljenosti med njihovimi uporabniki in hitrega tehnološkega razvoja pametnih telefonov in
tablic, ki omogočajo vse bolj tehnološko dovršeni razvoj mobilnih aplikacij. Vsak dan je v
spletne trgovine naloženo ogromno število novih aplikacij, pri čemer je le manjše število
mobilnih aplikacij tržno uspešnih, uporabniki jih redno uporabljajo, razvijalcem in podjetjem
pa prinašajo velike dobičke.
3.1 Industrija mobilnih aplikacij
Mobilne aplikacije in njihova eksplozivna rast so ustvarile ogromno industrijo mobilnih
aplikacij, ki z vsakim letom vse bolj raste. Veliko uspešnih podjetij je nastalo z razvojem
mobilnih aplikacij, ki so zelo priljubljene in z njihovim razvojem je bilo ustvarjenih veliko
novih delovnih mest. Ogromno število razvijalcev po vsem svetu nenehno razvija nove mobilne
aplikacije, ki bodo prinesle številne koristi za uporabnike in za podjetja, ki jih razvijajo. V
nadaljevanju bomo opisali evolucijo industrije, kdaj in na kakšen način se je začela razvijati
industrija mobilnih aplikacij, osnove industrije mobilnih aplikacij, učinek na mobilno
igralništvo in tradicionalne spletne strani ter izvirne aplikacije, ki jih primerjamo z mobilnimi
aplikacijami.
46
3.1.1 Evolucija industrije
Vse od predstavitve pametnega telefona iPhone leta 2007 lahko uporabljamo funkcionalnosti
osebnih računalnikov na pametnih telefonih in tablicah. Pametni telefoni in mobilne aplikacije
so prisotni vsepovsod v našem vsakodnevnem življenju. Glede na spletno stran
Mobilewalla.com, ki se ukvarja z razvrščanjem in ocenjevanjem aplikacij, je bilo na voljo
uporabnikom 1 milijon aplikacij decembra 2011 (Rakestraw et. al, 2012). Po podatkih za leto
2015 lahko vidimo, da je uporabnikom na voljo 1.600.000 mobilnih aplikacij na spletni trgovini
Google Play (Android), 1.500.000 mobilnih aplikacij v spletni trgovini Apple App Store (iOS),
največje spletno podjetje Amazon ponuja več kot 400.000 mobilnih aplikacij na spletni trgovini
Amazon Appstore, podjetje Microsoft ponuja več kot 340.000 mobilnih aplikacij na spletni
trgovini Windows Phone Store in podjetje BlackBerry ponuja več kot 130.000 mobilnih
aplikacij na spletni trgovini BlackBerry World (Statista, 2014).
V študiji iz leta 2011, ki sta jo skupaj izvedeli podjetje Google in Ipsos MediaCT (Nemčija), so
pridobili podatke iz naključnih telefonskih intervjujev izmed splošne populacije Združenih
držav Amerike, Združenega kraljestva52, Nemčije, Francije in Japonske. Ugotovili so, da je bilo
najvišje zabeleženo lastništvo pametnih telefonov v Združenem kraljestvu (45 % izmed
vprašanih) in v ZDA (38 % izmed vprašanih). V letu 2010 je bilo prodanih več pametnih
telefonov, kot osebnih računalnikov, kar je preusmerilo pozornost tehničnih analitikov na
mobilno platformo pametnih telefonov. Leta 2009 je bilo prodanih 53.900.000 pametnih
telefonov, medtem ko je bilo samo med obdobjem zadnje četrtine leta 2010 po svetu prodanih
100.900.000 pametnih telefonov. Glede na raziskavo podjetja Flurry, ki zbira podatke o
mobilnih programski opremi in zagotavlja svetovalne storitve razvijalcem programske opreme,
so leta 2011 pametni telefoni in tablice presegli skupno prodajo namiznih računalnikov in
notesnikov. Razvijalci programske opreme se strinjajo, da so pametni telefoni zamenjali veliko
funkcij osebnih računalnikov, kot so elektronska pošta, neposredno sporočanje, brskanje po
spletu in igranje iger. S primerjanjem dostopnih podatkov o uporabi interneta in mobilnih
aplikacij so ugotovili, da potrošniki uporabljajo dlje časa mobilne aplikacije kot internet
(Rakestraw, 2012).
V drugi študiji, ki jo je izvedlo podjetje Google skupaj s podjetjem Ipsos OTX MediaCT, je
bilo anketiranih 5013 odraslih oseb v ZDA, v zadnji četrtini leta 2010, kateri so uporabljali
pametni telefon za dostop do spleta. 89 % izmed anketiranih je poročalo o dnevni uporabi
pametnega telefona in 68 % jih je izjavilo, da so uporabili aplikacijo v enem tednu. 79 % izmed
anketiranih je uporabljalo aplikacije za pomoč pri nakupovanju in 22 % anketirancev je z
aplikacijami nakupovalo na spletu z njihovimi pametnimi telefoni (Rakestraw, 2012).
Glede na raziskave podjetja Gartner je globalna prodaja pametnih telefonov končnim
uporabnikom dosegla rekord v zadnji četrtini leta 2014, ko je sledil porast za 29,9 % in je
znašala 367,5 milijonov enot, v primerjavi z zadnjo četrtino leta 2013, ko je prodaja znašala
282,9 milijonov enot, kar prikazujemo v
Tabela 1. V zadnji četrtini leta 2014 je podjetje Samsung izgubilo vodilno pozicijo po številu
prodaje pametnih telefonov napram podjetju Apple, ki je prodal 74,8 milijonov enot, medtem
ko je Samsung prodal 73 milijonov enot na globalnem tržišču pametnih telefonov. Tržni delež
podjetja Apple se je povečal iz 17,8 % v zadnji četrtini leta 2013 na 20,4 % v zadnji četrtini leta
2014. Tržni delež Samsunga se je zmanjšal iz 29,5 % v zadnji četrtini leta 2013 na 19,9 % v
zadnji četrtini leta 2014. Tudi skupna prodaja Lenova in Motorole se je povečala iz 16,5
52 United Kingdom: Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.
47
milijonov enot v zadnji četrtini leta 2013, na 24,3 milijona enot v zadnji četrtini leta 2014. Tržni
delež podjetja Lenovo in Motorola se je povečal iz 5,8 % v letu 2013 na 6,6 % v letu 2014.
Tabela 1: Globalna prodaja proizvajalcev pametnih telefonov končnim uporabnikom v zadnji
četrtini leta 2014 (v 1000 enotah).
Podjetje
Število enot v
zadnjem
četrtletju 2014
Tržni delež
(%) v zadnjem
četrtletju 2014
Število enot v
zadnjem
četrtletju 2013
Tržni delež
(%) v zadnjem
četrtletju 2013
Apple 74.832 20,4 50.224 17,8
Samsung 73.032 19,9 83.317 29,5
Lenovo in
Motorola 24.300 6,6 16.465 5,8
Huawei 21.038 5,7 16.057 5,7
Xiaomi 18.582 5,1 5.598 2,0
Drugi 155.701,6 42,4 111.204,3 39,3
Skupaj 367.484,5 100,0 282.866,2 100,0
Vir: (Gartner, 2015, a)
Prodaja drugih proizvajalci pametnih telefonov se je povečala iz 111,2 milijona prodanih enot
v zadnji četrtini 2013 na 155,7 milijona prodanih enot v zadnji četrtini leta 2014, medtem se je
njihov tržni delež povečal iz 39,3 % leta 2013 na 42,4 % leta 2014. Učinek podjetja Samsung
na tržišču pametnih telefonov se je poslabšal, saj je v zadnji četrtini leta 2014 izgubil skoraj 10
% tržišča, je povedal Anshul Gupta glavni raziskovalni analitik pri podjetju Gartner. Podjetje
Apple ima prevladujoč položaj na tržišču premijskih pametnih telefonov in ker kitajska podjetja
ponujajo vse bolj kvalitetno strojno opremo ob nizkih cenah, lahko Samsung zavaruje lojalnost
in delež na tržišču preko trdnega ekosistema aplikacij, vsebine in storitev, je navedla Roberta
Cozza raziskovalna direktorica v podjetju (Gartner, 2015).
Ob koncu leta 2014 je prodaja pametnih telefonov končnim uporabnikom znašala 1,2 milijarde
enot, kar je bilo za 28,4 % več, kot v letu 2013, ko je znašala 969.721 enot. Prodaja je tako
predstavljala dve tretjini globalnega tržišča mobilnih telefonov, kar prikazujemo v Tabela 2.
Tržni delež podjetja Samsung se je zmanjšal iz 30,9 % v letu 2013 na 24,7 % v letu 2014,
njegova prodaja pa se je povečala iz 299,8 milijonov enot leta 2013 na 307,6 milijonov enot
leta 2014. Tudi delež podjetja Apple se je rahlo zmanjšal iz 15,5 % v letu 2013 na 15,4 % v letu
2014, medtem ko se je prodaja pametnih telefonov povečala iz 150,8 milijonov enot leta 2013
na 191,4 milijonov enot leta 2014 in je znašala 40 milijonov več prodanih enot kot v 2013.
Tabela 2: Globalna prodaja proizvajalcev pametnih telefonov končnim uporabnikom leta
2014 (v 1000 enotah).
Podjetje Število enot v
letu 2014
Tržni delež
(%) v letu 2014
Število enot v
letu 2013
Tržni delež
(%) v letu 2013
Samsung 307.597 24,7 299.795 30,9
Apple 191.426 15,4 150.786 15,5
Lenovo in
Motorola 81.416 6,5 57.424 5,9
Huawei 68.081 5,5 46.609 4,8
48
LG Electronics 57.661 4,6 46.432 4,8
Drugi 538.710 43,3 368.675 38,0
Skupaj 1.244.890 100,0 969.721 100,0
Vir: (Gartner, 2015, b).
Spletna trgovina z aplikacijami App Store in nova pametna telefona podjetja Apple iPhone 6 in
iPhone 6 Plus so vpeljali močne spremembe znotraj osnove operacijskega sistema iOS. Ta nova
pametna telefona ponujata novim uporabnikom alternativo za pametne telefone Android z
velikimi zasloni. V zadnji četrtini leta 2014 se je Lenovo, ki vključuje prodajo mobilnih
telefonov podjetja Lenovo in Motorola, povzpelo na tretje mesto na globalnem tržišču pametnih
telefonov s 6,5 % tržnim deležem in 41,9 % rastjo prodaje, kar lahko razberemo iz Tabela 2.
Prodaja drugih proizvajalcev pametnih telefonov se je povečala iz 368,7 milijonov enot v letu
2013 na 538,7 milijonov eno v letu 2014, kar pomeni več kot 170 milijonov enot večjo prodajo.
Tudi njihov globalni tržni delež se je povečal iz 38 % v letu 2013 na 43,3 % v letu 2014, kar
pomeni da kitajski in številni drugi proizvajalci postajajo vse pomembnejši na globalnem trgu
pametnih telefonov.
Kitajska podjetja, kot so Huawei in Xiaomi povečujejo prodajo na Kitajskem in na drugih
prekomorskih tržiščih ter s tem svoj delež na tržišču pametnih mobilnih telefonov. Ta trend je
koristil operacijskemu sistemu Android, katerega tržni delež je zrastel za 2.2 % iz 78,5 % v letu
2013 na 80,7 % v letu 2014. Prodaja pametnih telefonov z njegovim operacijskim sistemom se
je povečala za 32 % iz 761,3 milijonov enot v letu 2013 na 1 milijardo prodanih enot leta 2014,
kot lahko vidimo v Tabela 3.
Operacijski sistem Android ima občutno prevladujoči položaj na trgu pametnih telefonov, tako
po tržnem deležu, kot tudi po številu prodanih enot pametnih telefonov. Tržni delež
operacijskega sistema Windows Phone se je zmanjšal iz 3,2 % v letu 2013 na 2,8 % v letu 2014
in prodaja se je povečala za 14 % iz 30,7 milijona enot v letu 2013 na 35,1 milijona enot v letu
2014, predvsem v Evropi in v poslovnem segmentu. Tržni delež iOS-a se je zmanjšal iz 15,5 %
v letu 2013 na 15,4 % v letu 2014 in prodaja se je povečala za 27 % iz 150,8 milijona enot v
letu 2013 na 191,4 milijonov enot v letu 2014. Tržni delež BlackBerry 10 se je zmanjšal za 1,3
% iz 1,9 % v letu 2013 na 0,6 % v letu 2014 in prodaja se je zmanjšala za 57,5 % iz 18,6 milijona
enot na 7,9 milijona enot, kar lahko razberemo iz Tabela 3.
Tabela 3: Globalna prodaja pametnih telefonov končnim uporabnikom, glede na operacijski
sistem v letu 2014 (v 1000 enotah).
Operacijski
sistem
Število enot v
letu 2014
Tržni delež
(%) v letu 2014
Število enot v
letu 2013
Tržni delež
(%) v letu 2013
Android 1.004.675 80,7 761.288 78,5
iOS 191.426 15,4 150.786 15,5
Windows
Phone 35.133 2,8 30.714 3,2
BlackBerry 10 7.911 0,6 18.606 1,9
Drugi OS 5.745 0,5 8.327 0,9
Skupaj 1.244.890 100,0 969,721 100,0
Vir: (Gartner, 2015, c)
49
Globalna prodaja pametnih telefonov proizvajalcev končnim uporabnikom je znašala skoraj 1,9
milijarde prodanih enot v letu 2014, kar je 3,9 % povečanje iz enakega obdobja v letu 2013, kar
lahko vidimo v Tabela 3 (Gartner, 2015). Globalna prodaja mobilnih telefonov se je povečala
iz 1,8 milijarde enot v letu 2013 na 1,9 milijarde enot ob koncu leta 2014 in je bila večja za 70
milijonov enot, kot v prejšnjem letu, kar lahko vidimo v Tabela 4. Samsungu se je zmanjšal
tržni delež iz 24,6 % v letu 2013 na 20,9 % v letu 2014, njegova prodaja se je zmanjšala za 8,5
% iz 444,5 milijonov enot v letu 2013 na 392,5 milijonov enot v letu 2014. Tržni delež
konkurenta Apple se je povečal iz 8,3 % v letu 2013 na 10,2 % v letu 2014. Njegova prodaja se
je povečala za 26 % iz 150,8 milijonov enot v letu 2013 na 191,4 milijonov enot v letu 2014,
kar prikazujemo v Tabela 4.
Tržni delež Microsofta se je zmanjšal iz 13,9 % v letu 2013 na 9,9 % v letu 2014 in njegova
prodaja se je zmanjšala za 26 % iz 250,8 milijonov enot na 185,7 milijonov enot. Tudi tržni
delež podjetja Lenovo in Motorola se je povečal iz 3,7 % v letu 2013 na 4,5 % v letu 2014,
njuna prodaja pa se je povečala za 26 % iz 66,5 milijonov enot v letu 2013 na 84 milijonov enot
v letu 2014, kot prikazujemo v Tabela 4. Svoj tržni delež je povečalo tudi podjetje LG
Electronics iz 3,8 % v letu 2013 na 4 % v letu 2014, njegova prodaja se je povečala za 10,1 %
iz 69 milijonov enot v letu 2013 na 76 milijonov enot v letu 2014.
Huawei je povečal tržni delež iz 2,9 % v letu 2013 na 3,8 % v letu 2014 in njegova prodaja se
je povečala za 32,3 % iz 53,3 milijonov enot v letu 2013 na 70,5 milijonov enot v letu 2014.
Tržni delež drugih proizvajalcev se je povečal iz 32,5 % v letu 2013 na 33,5 % v letu 2014,
njihova prodaja se je povečala za 7 % iz 587,8 milijonov enot v letu 2013 na 629,4 milijonov
enot v letu 2014, kar lahko razberemo iz Tabela 4.
Tabela 4: Globalna prodaja mobilnih telefonov končnim uporabnikom ob koncu leta 2014
(v 1000 enotah).
Podjetje Število enot v
letu 2014
Tržni delež
(%) v letu
2014
Število enot v
letu 2013
Tržni delež
(%) v letu
2013
Samsung 392.546 20,9 444.472 24,6
Apple 191.426 10,2 150.786 8,3
Microsoft 185.660 9,9 250.835 13,9
Lenovo+Motorola 84.029 4,5 66.463 3,7
LG Electronics 76.096 4,0 69.094 3,8
Huawei 70.499 3,8 53.296 2,9
TCL
Communication 64.026 3,4 49.538 2,7
Xiaomi 56.529 3,0 13.423 0,7
ZTE 53.910 2,9 59.903 3,3
Sony 37.791 2,0 37.596 2,1
Micromax 37.094 2,0 25.431 1,4
Drugi 629.360 33,5 587.764 32,5
Skupaj 1.878.968 100,0 1.808.600 100,0
Vir: (Gartner, 2015, č).
3.1.2 Osnove industrije mobilnih aplikacij
50
Čeprav se je začela industrija mobilnih aplikacij s predstavitvijo pametnega telefona iPhone, je
njihova fenomenalna rast predvsem rezultat vstopa različnih tekmecev na tržišče, med njimi
podjetij Motorola, LG, Nokia in Samsung. Pametni telefoni imajo veliko večjo funkcionalnost
kot običajni mobilni telefoni, predvsem zaradi njihove zmožnosti uporabe vgrajenih aplikacij.
Aplikacije na pametnih telefonih omogočajo možnosti pošiljanja in sprejemanja elektronske
pošte, predvajanje glasbe, filmov in video igric in oddaljeno komuniciranje z računalniki,
kjerkoli na svetu se nahajamo. Pametni telefoni vsebujejo veliko enakih sestavnih delov kot jih
imajo osebni računalniki. Vsak pametni telefon vsebuje procesor, spominske kartice RAM
(angl. Random Access Memory sticks), USB priključke in naprave z notranjih pomnilnikom.
Uporabniki lahko prilagodijo in nadgradijo svoje naprave svojim posameznim potrebam. Na
primer, uporabnik, ki si želi uporabljati pametni telefon za igranje igric, lahko kupi napravo z
več jedrnim procesorjem in dodatnimi možnosti hranitve podatkov za računalniške igre.
Glavni del programske opreme v pametnem telefonu se imenuje operacijski sistem. Operacijski
sistem vsebuje vse programe (angl. drivers), ki so potrebni za izvajanje navodil med
programsko in strojno opremo naprave. Operacijski sistem si lahko predstavljamo kot kopico
programske opreme, ki je sestavljena iz različnih plasti. Jedro upravlja z poganjači, ki vplivajo
na strojno opremo pametnega telefona, kot je na primer vgrajena kamera ali USB priključki.
Programska oprema, ki služi kot vmesnik med sistemsko programsko opremo in aplikacijo
(angl. Middleware) vsebuje knjižnice programske opreme, ki skupaj povezujejo mobilne
aplikacije. Okolje za izvršitev aplikacije vsebuje vse aplikacijske programske vmesnike API53
za razvijalce, ki programirajo nove mobilne aplikacije za operacijski sistem. Aplikacijska serija
vsebuje tudi jedrne aplikacije, katere so že v osnovi združene z operacijskim sistemom. Te
aplikacije vključujejo programsko opremo za telefonske klice, tekstovno sporočanje, zaslone
na meniju, koledarje itd. Mobilna aplikacija je programska oprema, katero uporabnik lahko
namesti na pametni telefon, s katero izvaja posamezno nalogo. Recimo operacijski sistem
Android omogoča prenos aplikacije GPS iz spletne trgovine Google Play, katera omogoča
uporabniku pridobitev napotkov za potovanje ali določanje lokacije (Rakestraw, 2012).
3.1.3 Učinek na mobilno igralništvo
Pred pojavom pametnih telefonov v letu 2007, je večina uporabnikov igrala igre na mobilnih
napravah Nintendo DS ali Sony PSP. Sedaj je mobilno igralništvo drugačno, saj so pametni
telefoni postali vsakdanjost in ponujajo dobesedno na stotine nizkocenovnih iger z visoko
kvalitetno grafiko. Operacijska sistema iOS in Android omogočata predvajanje najbolj
inovativnih iger na tržišču. Posledica tega je bila, da so mobilne naprave podjetij Nintendo in
Sony hitro izgubile tržni delež na področju mobilnega igralništva. Leta 2009 je podjetje
Nintendo ustvarilo 70 % dohodka na trgu mobilnega igralništva v ZDA, medtem ko sta
operacijska sistema iOS in Android ustvarila 19 % in Sony PSP 11 %. V letu 2010 se je delež
podjetja Nintendo znižal na 57 % dohodka na trgu mobilnega igralništva, medtem ko sta se
deleža dohodka na trgu mobilnega igralništva iOS in Android zvišala na 34 %. Leta 2011 se je
delež dohodka Nintendo zmanjšal na 36 %, medtem ko sta si operacijska sistema iOS in
Android lastila 58 % delež dohodkov na trgu mobilnega igralništva. V letu 2009 so dohodki
iOS in Android iz mobilnega igralništva znašali 500 milijonov ameriških dolarjev. Leta 2010
so znašali že 800 milijonov ameriških dolarjev in nenehno naraščali, tako da so v letu 2011 že
znašali 1,9 milijarde ameriških dolarjev, kar nazorno prikazuje hitrost, s katero mobilne
aplikacije uvajajo popoln preobrat v uporabi digitalnih medijev in orodij (Rakestraw, 2012).
53 API: Application Programming Interface.
51
3.1.4 Učinek na tradicionalne spletne strani
Napredek v tehnologiji je omogočil spletnim razvijalcem programiranje mobilnega spletnega
iskanja informacij na spletu, poleg standardnega spletnega brskanja po spletu. Trend mobilnih
aplikacij, ki prevzemajo mesto tradicionalnih spletnim stranem, se pospešuje zaradi različnih
razlogov. Prvič, do mobilnih aplikacij lahko dostopamo kjerkoli se nahajamo, brez potrebe po
brezžičnih točkah ali dragi in veliki strojni opremi. Veliko podjetij in lastnikov spletnih strani
je razvilo mobilne različice svojih spletnih strani, z namenom zagotoviti hitrejši čas nalaganja
spletnih strani. Prav tako so optimizirali uporabniške vmesnike in druge značilnosti, katere so
dodale obliko funkcionalnosti mobilnim brskalnikom. Nismo presenečeni, da je v letu 2011
večje število uporabnikov dostopalo do spletnih strani preko pametnih telefonov, kot število
uporabnikov, ki so dostopali do spletnih straneh s pomočjo osebnih računalnikov (Rakestraw,
2012).
3.1.5 Izvirne aplikacije, primerjane z mobilnimi spletnimi aplikacijami
Izvirne aplikacije so direktno združljive z operacijskim sistemom mobilne naprave in lahko
medsebojno delujejo na strojno opremo, podobno kot programska oprema deluje na osebni
računalnik. Zmožne so izkoristiti priložnost programskih aplikacijskih vmesnikov in s tem
maksimirati funkcionalnost, medtem ko ohranjajo učinkovitost. Mobilne spletne aplikacije so
aplikacije, ki delujejo direktno preko spletnega vmesnika, kot je recimo spletna stran. Te
aplikacije ne morejo upravljati s strojno opremo naprave in so omejene na spletne aplikacijske
programske jezike, napram programskim paketom aplikacij, ki so vgrajene v telefonu. Mobilna
spletna stran je serija spletnih strani, ki jo ustvarimo s samim namenom, da je opažena v
mobilnem spletnem brskalniku. Te strani so pogosto ustvarjene z uporabo HTML54
programskega jezika, vendar so nekateri operacijski sistemi, kot je Android in iOS, opremljeni
s spletnim orodjem. Ta spletna orodja omogočajo spreminjanje spletnih strani, ki razširjajo
funkcionalnost tipičnih mobilnih spletnih aplikacij, saj dovoljujejo vplivanje na strojno opremo,
določanje programskega vmesnika itd.
Nekatere aplikacije so hibridi, ki združujejo vmesnik in sestavne dele kodiranega vmesnika, ki
temelji na spletu z izpeljano funkcionalnostjo iz izvirnih aplikacij. To omogoča razvijalcem
krajevno in časovno oddaljene posodobitve aplikacij, pri čemer si lahko privoščijo veliko
količino programske funkcionalnosti. Prav tako razširjajo število platform, ki lahko poganjajo
aplikacije, saj temeljijo na spletu in zagotavljajo, da aplikacija ni nujno izrecno oblike
platforme. Prevladujoča operacijska sistema Android (Google) in iOS (Apple) podpirata svoje
lastne spletne trgovine, kjer lahko uporabniki kupijo mobilne aplikacije. Nekatere aplikacije so
združene že s samim operacijskim sistemom, vendar večino aplikacij moramo prenesti iz
spletnih trgovin (Rakestraw, 2012).
3.2 Mobilni operacijski sistemi
Z vzponom pametnih telefonov so se uveljavili mobilni operacijski sistemi, kateri poganjajo
pametne telefone in omogočajo različne storitve, kot so uporaba različnih aplikacij, brskanje po
spletu, fotografiranje, poslušanje glasbe, igranje iger, iskanje lokacije, itd. Najbolj razširjeni so
operacijski sistemi iOS, Android, Windows Phone in BlackBerry 10, pri čemer ima Android
največji globalni tržni delež. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili omenjene operacijske
sisteme.
54 HTML: Hyper Text Markup Language.
52
3.2.1 Operacijski sistem iOS
Mobilni operacijski sistem iOS, sicer najprej imenovan iPhone OS, je ustvarilo in razvilo
podjetje Apple Inc. v letu 2007 in je ekskluzivno vgrajen v strojni opremi naprav Apple. Od
septembra 2015 je najbolj uporabljeni mobilni operacijski sistem v ZDA, Kanadi, Združenem
kraljestvu, Norveški, Švedski, Danski, na Japonskem in Avstraliji. Trenutno je operacijski
sistem vgrajen v številnih mobilnih napravah podjetja, vključujoč pametni telefon iPhone
(2007), tablični računalnik iPad (januar 2010) in žepnem računalniku, imenovanem iPod Touch
(september 2007), katerega lahko uporabljamo kot glasbeni in video predvajalnik, digitalno
kamero, napravo za igranje igric in kot osebni digitalni pomočnik iPad Mini (2012) in v drugih
generacijah Apple televizij (september 2010). Od januarja 2015 vsebuje spletna trgovina App
Store več kot 1,4 milijona iOS aplikacij, od tega jih je 725.000 za iPad (Ranger, 2015).
Uporabniški vmesnik operacijskega sistema iOS temelji na konceptu direktnega upravljanja,
uporabljajoč mnoge gibe dotikanja oz. otipavanja. Vmesnik nadzira elemente, ki so sestavljeni
iz drsnikov, stikal in gumbov. Interakcija z operacijskim sistemom vključuje gibe, kot so
udarec, lahni udarec, stiskanje in stiskanje v nasprotni smeri, vsi od njih imajo posamezne
definicije znotraj sovisnosti operacijskega sistema iOS in njegovega mnogo stičnega vmesnika.
Vsako leto izdajo veliko verzij operacijskega sistema iOS. Trenutno je najnovejša verzija
operacijskega sistema iOS 8.4.1, katera je bil izdana 13. avgusta 2015. Trenutni verziji
operacijskega sistema iOS 8 je posvečena 1.3-1.5 GB virtualnega pomnilnika naprave za
sistemsko delitev, pri čemer 800 MB pomnilnika uporablja sam operacijski sistem iOS
(Andrew, 2015). Naslednja velika izdaja operacijskega sistema iOS 9 je izšla na svetovni
konferenci za razvijalce 16. septembra 2015. Najnovejša verzija ima izboljšano stabilnost,
manjšo velikost prenosa in združljivost s telefoni in tablicami. Vključuje že vgrajene aplikacije
in nekaj novih aplikacij (Swider, 2015).
3.2.2 Operacijski sistem Android
Android je mobilni operacijski sistem, ki temelji na operacijskem sistemu Linux Kernel, razvilo
ga je podjetje Google. Z uporabniškim vmesnikom, ki temelji na neposrednem upravljanju, je
Android primarno načrtovan za mobilne naprave z zasloni na dotik, kot so pametni telefoni in
tablični računalniki, s specializirani uporabniškimi vmesniki za televizije, avtomobile in ročne
ure. Operacijski sistem uporablja učinke dotika, kot so lahni udarci, stiskanje z dvema prstema
(palec in kazalec) in stiskanje v nasprotni smeri, s katerimi upravljamo aplikacije na zaslonu in
virtualno tipkovnico. Čeprav je bil prvotno načrtovan za zaslone na dotik, je uporabljen prav
tako v igralnih konzolah, digitalnih kamerah, osebnih računalnikih in drugi elektroniki.
Trenutno ima Android največjo instalirano bazo izmed vseh operacijskih sistemov (Manjoo,
2015) in je drugi najbolj uporabljen mobilni operacijski sistem v ZDA, medtem ko je iOS
najbolj uporabljen mobilni operacijski sistem v ZDA (StatCounter, 2015, b).
Vse od leta 2013 je imela spletna trgovina Google Play objavljenih preko milijon Android
aplikacij in od tedaj je bilo prenesenih več kot 50 milijard aplikacij (Phonearena.com, 2013).
Podjetje Google je razkrilo, da je bilo leta 2013 538 milijonov aktivnih uporabnikov
operacijskega sistema Android, medtem ko je bilo v letu 2014 več kot milijarda uporabnikov
(Techspot, 2014). Odprta koda Androida je izdana s strani podjetja Google z licencami odprte
kode, čeprav vsebuje večina naprav z Android operacijskim sistemom kombinacijo odprte kode
in lastniško programsko opremo, kar vključuje tudi lastniško programsko opremo, ki je razvita
in licencirana s strani podjetja Google (Technica, 2013). Operacijski sistem Android je razvilo
podjetje Android Inc., katerega je kupilo podjetje Google v letu 2005 in ga izdalo v letu 2007.
Operacijski sistem je priljubljen za tehnološka podjetja, ki potrebujejo pripravljen, nizko
53
cenovni in prilagodljiv operacijski sistem za visoko tehnološke naprave (Jon, 2012). Odprta
narava operacijskega sistema Android je opogumila ogromno skupnost razvijalcev in
navdušencev uporabe odprte kode kot temelj za projekte, značilne za skupnosti, kar dodaja nove
značilnosti za napredne uporabnike (Russakowskii, 2012).
3.2.3 Operacijski sistem Windows Phone
Windows Phone je družina mobilnih operacijskih sistemov, ki jih je razvilo podjetje Microsoft
za pametne telefone, kot zamenjavo s prejšnjim uspešnim predhodnikom Windows Mobile
(Ziegler, 2010). Vključuje nov uporabniški vmesnik, ki je izpeljan iz načrtovanega jezika Metro
(angl. Metro Design Language). V nasprotju z operacijskim sistemom Windows Mobile, raje
primarno cilja na potrošniško tržišče, kot na podjetniško tržišče (Bright, 2010). Prvič so ga
zagnali oktobra 2010, z verzijo Windows Phone 7 (Hollister, 2010). Windows Phone 8.1 je
najnovejša verzija operacijskega sistema, ki je bila izdana 14. aprila 2014 (Page, 2014).
Windows 10 Mobile bo nasledil Windows Phone 8.1 10. novembra 2015, kateri poudarja večjo
količino povezovanja v celoto in združitev z njegovimi predstavniki osebnih računalnikov,
vključujoč nov enoten aplikacijski ekosistem, poleg razširitve njegovega področja z vključitvijo
tablic z majhnimi zasloni (Sherman, 2015).
3.2.4 Operacijski sistem BlackBerry 10
BlackBerry je lastniški mobilni operacijski sistem, ki ga je razvilo podjetje BlackBerry Limited
za svojo linijo naprav pametnih telefonov (Molen, 2011). Operacijski sistem zagotavlja
opravljanje mnogih nalog in podpira specializirane vhodne naprave, katere so bile privzete s
strani podjetja BlackBerry Limited. BlackBerry 10 temelji na operacijskem sistemu QNX,
kateri je popularen pri industrijskih računalnikih in uporabljen v mnogih računalnikih v
avtomobilih. Operacijski sistem BlackBerry 10 uporablja kombinacijo gibov oz. kretenj in
dotikov za upravljanje in nadzor, kar omogoča vnos ukazov, brez da bi bilo potrebno pritisniti
kakšne fizične tipke, razen z izjemo gumba za vklop in izklop naprave. V letu 2014 je
posodobitev 10.2 omogočala prenos aplikacij iz spletne trgovine Google Play, kar je omogočalo
namestitev in uporabo številnih mobilnih aplikacij na operacijskem sistemu BlackBerry 10. V
posodobitvi 10.3 je bilo dodano uradno povezovanje v celoto s spletno trgovino aplikacij
Amazon Store (Kastrenakes, 2014).
3.3 Razvoj mobilnih aplikacij
Razvoj mobilnih aplikacij poteka na različne načine v mobilnih operacijskih sistemih iOS,
Android, Windows Phone in BlackBerry10. Tudi prenos aplikacij na različne spletne trgovine
je za razvijalce drugačen, v nadaljevanju sledi opis razvoja mobilnih aplikacij v posameznih
operacijskih sistemih in nato še njihova medsebojna primerjava v razvoju.
3.3.1 Razvoj mobilnih aplikacij v operacijskem sistemu iOS
Za razvoj iPhone, iPod Touch in iPad aplikacij potrebujemo računalnik s procesorjem Intel in
nameščeno najnovejšo verzijo operacijskega sistema. Potrebna je še zadnja verzija iPhone
SDK55 (angl. Software Development Kit), ki vsebuje orodja za razvoj programske opreme
združljivega razvojnega okolja Xcode IDE56, simulator in veliko različnih orodij za razvoj
55 SDK: Programski razvojni paket. 56 IDE: Integrated Development Environment.
54
aplikacij. Ta orodja so v pomoč pri razvoju aplikacije in omogočajo poganjanje le-teh na
simulatorju. MVC57 (angl. Model-view-controller) je način ločevanja kode od poslovne logike
in uporabniškega vmesnika aplikacije. Uporabniški vmesnik aplikacije je običajno izdelan z
graditeljem vmesnika (angl. Interface Builder). Za razvoj uporabljamo programski jezik
Objective-C, Xcode podpira tudi druge jezike, kot so C, C ++, Java, Phyton itd. V Xcode
izberemo možnost za izdelavo novega projekta, vpišemo ime aplikacije, ime identifikacijskega
projekta ter izberemo vrsto iOS naprave, na kateri bo aplikacija tekla. Izberemo eno od že
pripravljenih predlog za izgled aplikacije (angl. View Based Application). Če želimo poganjati
aplikacije na fizični napravi, potrebujemo račun za razvijanje, ki je plačljiv. Tako narejena
aplikacija ob zagonu prikaže prazen zaslon, kar je dovolj, da preverimo, ali so izpolnjene vse
zahteve za izdelovanje aplikacije. Podjetje Apple ponuja spletno trgovino za aplikacije (angl.
App Store), če želimo aplikacijo ponuditi tudi drugim uporabnikom, pri čemer moramo za
prenos aplikacije na App Store plačati preko ustvarjenega računa za razvijanje (Zimic, 2012).
3.3.2 Razvoj mobilnih aplikacij v operacijskem sistemu Android
Za razvijanje Android aplikacij lahko uporabimo okolje Windows, Linux ali Mac OS.
Aplikacije so praviloma napisane z Java programskim jezikom, vendar Java virtualni pogon na
napravah ni nameščen. Koda je prevedena v Dalvik bitno kodo in teče na Dalvik virtualnem
pogonu. Android ne podpira J2ME platforme. Z objavo Android NDK58 (angl. Native
Development Kit) razvijalci lahko pišejo svoje izvorne knjižice59 v jeziku C in C++ in na ta
način zmanjšajo obseg obstoječe kode ali pa pridobijo na učinkovitosti. Najbolj priporočljivo
združljivo razvojno okolje IDE je Eclipse z Android programskim razvojnim paketom. Preko
okolje Eclipse si je potrebno še namestiti programa AVD Manager, ki omogoča kreiranje
različnih emulatorjev60 in upravljalca Android programskega razvojnega paketa. Možnost
kreiranja novega projekta izberemo, ko imamo pripravljeno okolje za delo v združljivem
razvojnem okolju Eclipse. Vpišemo ime projekta, minimalno verzijo Android operacijskega
sistema, na katerem aplikacija lahko teče in ime paketa za identifikacijo projekta. Tako narejeno
aplikacijo lahko poženemo na emulatorju ali mobilni napravi. Aplikacija sicer prikazuje samo
začetno sporočilo na prvem oknu aplikacije, vendar na ta način preverimo njeno delovanje. Z
nekaj manjšimi spremembami v kodi posamezne aktivnosti je lahko uporabniški vmesnik
aplikacije prikazan preko izvornega brskalnika v WebView gradniku. Na ta način je mogoča
uporaba HTML jezika za prikaz vsebine, kar lahko bistveno olajša delo. Podjetje Google za
distribucijo aplikacij nudi spletno trgovino Google Play. Preden aplikacijo naložimo v spletno
trgovino, jo je potrebno digitalno podpisati z zasebnim ključem. Ključ lahko generiramo sami
z uporabo Keytool orodja. Eclipsova razvojna orodja za Android (dodatek ADT61) ta postopek
močno olajšajo. Čarovnik vodi do podpisa aplikacije ter celotnega postopka za njeno izdajo.
Plačljivega računa za razvoj na Android platformi ni, plačljivi so samo prenosi aplikacij na
spletni trgovini Google Play (Zimic, 2012).
3.3.3 Razvoj mobilnih aplikacij v operacijskem sistemu Windows Phone
Za razvoj aplikacije potrebujemo Microsoft Windows operacijski sistem. Razvojno orodje je
Microsoft Visual Studio Professional združljivo razvojno okolje. Razvijalci uporabljajo
57 MVC: Pomeni arhitekturni vzorec programske opreme za implementacijo uporabniških vmesnikov. 58 NDK: Paket za izvirni razvoj. 59 Izvorna knjižnica je v računalništvu zbirka pod-programov oz. funkcij, ko so v pomoč pri razvoju programske
opreme. Vsebujejo razrede, objekte in podatke, ki jih lahko uporabimo v neodvisnih programih. 60 Emulator: Je računalniški program, ki omogoča, da programska oprema teče tudi na drugih okoljih in
operacijskih sistemih. 61 ADT: Android Developer Tools.
55
programski jezik C++ in C# z .NET ogrodjem. Potrebujemo tudi verzijo Microsoft Windows
Mobile Professsional programskega razvojnega paketa, na kateri želimo, da aplikacija teče in
Microsoft Mobile Active Sync, da lahko aplikacijo prenesemo na mobilno napravo. Za izdelavo
aplikacije izberemo združljivo razvojno okolje Visual Studio ter izberemo nov projekt pametne
naprave. Projektu moramo dodati ime ter izbrati minimalno verzijo naprave paketa za
programski razvoj, na kateri bo aplikacija lahko tekla. Izbrati moramo tudi verzijo .NET CF
ogrodja ter vrsto aplikacije. Z Visual Studio-m je izdelava aplikacij relativno preprosta, saj z
načinom ''povleci in spusti" dodajamo različne objekte v okno aplikacije (Zimic, 2012).
Microsoft nudi spletno trgovino za aplikacije, imenovano Windows Phone Store. Zagnali so jo
v oktobru 2010. Od novembra 2014 je na voljo 290.000 aplikacij. V letu 2015 je Microsoft
oznanil, da bodo spletno trgovino Windows Phone Store zamenjali z Windows Store, ki bo
delovala kot univerzalna trgovina za vse naprave izdelovalca Microsoft. Razvijalci morajo
plačati letno naročnino, da postanejo člani in lahko s tem dajo v odobritev aplikacije na spletno
trgovino Windows Phone Store (Wikipedija, 2015).
3.3.4 Razvoj mobilnih aplikacij v operacijskem sistemu BlackBerry 10
BlackBerry podpira različne načine izdelave izvornih aplikacij. Spletni razvoj je novejši način,
ki ga z uporabo programskega razvojnega paketa Widget ponuja podjetje. BlackBerry Widgets
so manjše samostojne spletne aplikacije, ki uporabljajo jezike HTML, CSS in JavaScript.
Razvoj z jezikom Java je standarden način izdelovanja aplikacij za BlackBerry 10 platformo.
Kljub temu, da so orodja razvita v jeziku Java, lahko razvijamo aplikacije samo na Windows
32 bitnem operacijskem sistemu. Za razvoj potrebujemo Sun Java Development Kit – razvojni
paket orodij Java, ki vključuje Java Runtime Environment, se pravi okolje za poganjanje
programa Java. Razvojno orodje je Eclipse, ki je popularno orodje za razvijanje Java aplikacij,
potreben pa je tudi BlackBerry dodatek in razvojno okolje Java, ki mora biti skladno s ciljno
verzijo platforme, za katero razvijalec razvija aplikacijo. Orodja za razvoj so brezplačna. V
Eclipse združljivem razvojnem okolju izberemo nov BlackBerry projekt, vpišemo ime
aplikacije, izberemo minimalno verzijo razvojnega okolja Java, na kateri želimo, da aplikacija
teče. Za uporabniški vmesnik je potrebno še izdelati poseben razred. Objekt razreda kličemo,
kadar želimo prikazati uporabniški vmesnik. Tako zapisana aplikacija je pripravljena za zagon
na simulatorju ali mobilni napravi. Aplikacija ob zagonu prikaže samo pozdravno sporočilo,
kar kljub vsemu omogoča preverjanje, ali so izpolnjene vse zahteve za izdelovanje aplikacij na
BlackBerry platformi. Podjetje nudi spletno trgovino BlackBerry World. Za prenos aplikacije
se moramo registrirati na Vendor portal in pridobiti certificat, s katerim podpišemo aplikacijo.
Za prenos aplikacije na spletno trgovino BlackBerry World potrebujemo račun, ki je plačljiv
(Zimic, 2012).
3.3.5 Primerjava razvoja mobilnih aplikacij med operacijskimi sistemi
Iz medsebojne primerjave vseh mobilnih operacijski sistemov lahko ugotovimo, da za razvoj
mobilnih aplikacij na platformi iOS potrebujemo strojno in programsko opremo podjetja Apple,
medtem ko za razvoj mobilnih aplikacij na platformi Android lahko uporabimo različne naprave
in operacijske sisteme Windows, Linux ali iOS, kar je prednost za številne razvijalce, ki se raje
odločijo za razvoj aplikacij v operacijskem sistemu Android zaradi večje izbire. Za razvoj
aplikacij na platformi Windows Phone lahko uporabimo samo operacijski sistem Windows,
medtem ko operacijski sistem BlackBerry 10 podpira različne načine izdelave izvornih aplikacij
v okolju Microsoft Windows. Za iOS platformo lahko uporabimo programske jezike Objective-
C, Xcode, C, C ++ Java in Phyton, medtem ko za platformo razvijalci uporabljajo Java, C, C
++ in Eclipse programske jezike. Pri Windows Phone platformi se uporabljata programska
56
jezika C ++ in C# in pri platformi BlackBerry10 razvijalci uporabljajo HTML, CSS in
JavaScript. Potrebna orodja za razvoj aplikacije na platformi iOS so iPhone programski razvojni
paket in Xcode združljivo razvojno okolje.
Za platformo Android razvijalci uporabljajo Združljivo razvojno okolje Eclipse in programski
razvojni paket Android ter AVD Manager. Potrebna orodja za Windows Phone platformo so
Združljivo razvojno okolje Microsoft Windows Visual Studio Professional, programski
razvojni paket Microsoft Windows Mobile in Microsoft Mobile Active Snyc, medtem ko so
potrebna orodja za Blackberry 10 Razvojni paket orodij Java, okolje za poganjanje programa
Java, razvojno orodje Eclipse in BlackBerry dodatek.
Tabela 5: Primerjava razvoja mobilnih aplikacij med različnimi mobilnimi operacijskimi
sistemi in spletnimi trgovinami.
Platforma iOS Platforma
Android
Platforma
Windows
Phone
Platforma
BlackBerry 10
Razvoj
mobilnih
aplikacij
Samo naprave
Apple in
operacijski
sistem iOS
Različne
naprave in
operacijski
sistemi
Windows,
Linux in Mac
OS
Različne
naprave in
Microsoft
Windows
operacijski
sistem
Naprave
BlackBerry in
Microsoft
Windows
Programski
jezik
Objective-C,
Xcode, C, C ++
Java in Phyton
Java, C, C ++ in
Eclipse C ++ in C#
HTML, CSS in
JavaScript
Potrebna
orodja
iPhone
programski
razvojni paket
in Xcode
združljivo
razvojno okolje
Združljivo
razvojno okolje
Eclipse in
programski
razvojni paket
Android, AVD
Manager
Združljivo
razvojno okolje
Microsoft
Windows
Visual Studio
Professional,
programski
razvojni paket
Microsoft
Windows
Mobile in
Microsoft
Mobile Active
Snyc
Razvojni paket
orodij Java,
okolje za
poganjanje
programa Java,
razvojno orodje
Eclipse in
BlackBerry
dodatek
Število
aplikacij na
spletni trgovini
App Store ima
več kot 1,4
milijonov
aplikacij
Google Play
ima več kot 1,5
milijonov
aplikacij
Microsoft Store
ima več kot
700.000
aplikacij
BlackBerry
World ima več
kot 260.000
aplikacij
Prenos
aplikacij na
spletno
trgovino
Plačljiv račun
za razvijanje
Plačljiva je
samo
registracija,
aplikacijo je
potrebno
Letna članarina
za razvijalce
aplikacij
Plačljiv račun
za razvijalce,
registracija na
Vendor portal in
pridobitev
57
digitalno
podpisati,
preden jo
naložimo
certifikata za
podpis
aplikacije
Lahko rečemo, da se razvijalci odločijo za programski jezik, kateri jim najbolj ustreza pri
njihovem razvoju mobilne aplikacije in temu primerno tudi izberejo operacijski sistem. Iz
primerjave spletnih trgovin iz tabele 5 lahko vidimo, da Google Play ponuja več kot 1,5
milijonov aplikacij, pri čemer App Store ne zaostaja veliko, saj ponuja 1,4 milijonov aplikacij.
Microsoft Store ponuja trenutno več kot 700.000 aplikacij in njihovo število vztrajno raste, prav
tako je na voljo v BlackBerry10 več kot 260.000 aplikacij.
Če želijo razvijalci nalagati aplikacije na spletno trgovino App Store, potrebujejo plačljiv račun
za razvijanje, katerega plačajo enkrat letno, medtem ko plačljivega računa za razvoj na Android
platformi ni, toda razvijalci prvič plačajo za registracijo na spletno trgovino in aplikacijo je
potrebno digitalno podpisati, preden je naložena na spletno trgovino. Letno članarino prav tako
plačujejo razvijalci, ki nalagajo aplikacije na spletno trgovino Windows Phone Store in prav
tako potrebujejo razvijalci plačljiv račun, da lahko nalagajo aplikacije na spletno trgovino
BlackBerry World. Za nalaganje aplikacije se je potrebno registrirati na Vendor portal in
pridobiti certifikat, s katerim podpišemo aplikacijo.
Vsako podjetje, ki razvija mobilne aplikacije, želi uspeti z razvojem mobilnih aplikacij, vendar
imajo pri tem pomisleke, za katero platformo naj ustvarjajo aplikacije, da bodo tržno
najuspešnejši. Po podatkih, ki jih je analizirala Maja Borštnik, iz spletne revije Mladi podjetnik
v letu 2014 bi naj bil operacijski sistem Android tisti, na katerega bi naj ciljali, da bomo dosegli
večji uspeh. Kot so pokazali rezultati zadnje študije neodvisne agencije Canalys, kar 80
odstotkov vseh pametnih mobilnikov, ki so bili prodani v letu 2013, uporablja operacijski
sistem Android. Odstotek le-teh se je še povišal iz leta 2012, ko je bilo takšnih naprav 68
odstotkov.
Podobno kažejo tudi rezultati študije Strategy Analytics, ki pravijo, da je Android pred tekmeci
v letu 2013 močno dominiral na področju pametne mobilne tehnologije, saj sta njegova najbližja
zasledovalca - Applov iOS in Microsoftov Windows Phone - zasedala zgolj 15,5 (iOS) oz. 3,6
(Windows Phone) odstotni tržni delež. Delež Applovih uporabnikov naj bi se iz leta 2012, ko
je zasedal 19,4 odstotni tržni delež, v lanskem letu celo zmanjšal. Dolgo je veljalo, da je
Applova platforma tista, ki bo podjetnikom in razvijalcem prinašala večje zaslužke. Toda vse
kaže, da imajo zdaj ti veliko več razlogov, da mobilne aplikacije razvijajo za obe platformi ali
pa vsaj samo za Android, nikakor pa ne zgolj za iOS.
Nasploh je razvijanje aplikacij za iOS nekoliko bolj zapleteno, saj Apple od razvijalcev zahteva,
da sledijo njihovim natančnim navodilom in aplikacijo objavijo šele takrat, ko je popolnoma
dokončana, kar pa lahko za razvijalca predstavlja velik problem, saj se velikokrat zgodi, da
aplikacije pred objavo še ni preizkusilo dovolj ljudi, zato se lahko določene nepravilnosti v
delovanju preprosto spregleda. Prav nasprotno pa je s podjetjem Google, ki je nasploh bolj
prijazen do razvijalcev, saj jim omogoča, da objavijo tudi že nedokončane verzije aplikacij in
jih nato ob pomoči nasvetov uporabnikov dokončajo in izpopolnijo (Borštnik, 2014).
58
4 Ključni dejavniki uspešnega razvoja mobilnih aplikacij
V tem delu magistrske naloge smo ugotavljali ključne dejavnike, zaradi katerih pride do
uspešnega razvoja mobilnih aplikacij. Uporabili smo več raziskav, katere so opravili v različnih
organizacijah in s katerimi so ugotavljali, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na
uspešnost aplikacij. Najprej smo analizirali ugotovljene ključne dejavnike uspešnosti razvoja,
nato sledi podroben opis ugotovljenih ključnih dejavnikov mobilnih aplikacij in sklepne
ugotovitve.
4.1 Analiza ugotovljenih ključnih dejavnikov uspešnega razvoja mobilnih
aplikacij
Uspešna mobilna aplikacija je namen vsakega lastnika programske opreme. Kako lahko to
dosežemo? Odgovor seveda ni enostaven. Pomembne so dobre priprave in načrtovanje, načrt
programske opreme, važna sta tudi razvoj in razvitje, štejeta prav tako trženje in promocija.
Merjenje uspeha mobilne aplikacije je veliko več, kot samo število prenosov. Razen dobička iz
investicije bomo morali preučiti različne informacije o uporabi aplikacije in vedenje
uporabnikov (Lola, 2013). Te lastnosti so uporabne za vse dobre mobilne aplikacije, in kot
vemo, je dobra aplikacija tista, ki popolnoma zadovolji potrebe končnih uporabnikov
(Mobidev, 2013).
Vemo, da mobilne naprave in mobilne aplikacije utirajo pot poslovanja v današnjem svetu. Vse
več organizacij išče načine izkoriščanja neštetih možnosti, ki izhajajo iz razvitja mobilnih
podjetniških aplikacij za uporabo v njihovih podjetjih in mobilne rešitve za potrošnike. Glede
na raziskavo podjetja Gartner v letu 2013, bi naj število pametnih telefonov preseglo 6,7
milijarde po vsem svetu v letu 2015, kar ustvarja ogromne priložnosti za podjetja, ki so
naravnana na potrošnike. Med tem ko je varnost še vedno največja skrb pri mobilnih
podjetniških aplikacijah, druge zadeve, kot so razvoj in vzdrževanje teh aplikacij v poslovnem
okolju, še vedno vznemirjajo upravljalce informacijske tehnologije. Ključne dejavnike bi naj
podjetja preučila, z namenom izgradnje visoko prilagodljivih mobilnih podjetniških aplikacij,
ki zagotavljajo njihovo široko podjetniško sprejetost (Bains, 2013). Tudi če gre za Startup
podjetje ali veliko organizacijo je strategija mobilnih podjetniških aplikacij ključ, s katerim
obdržimo stik v trenutnem poslovnem okolju. Mobilnost ima največji vpliv na organizacijo,
sledi računalništvo v oblaku, potrošništvo informacijske tehnologije in družabni mediji (Bains,
2013).
V Tabela 6: Ugotovljeni ključni dejavniki uspešnega razvoja aplikacij in njihova pogostost
omenjenosti s strani avtorjev., kjer so ugotovljeni ključni dejavniki uspešnega razvoja aplikacij
in njihova pogostost omenjenosti s strani avtorjev, lahko vidimo ugotovljene ključne dejavnike,
ki vplivajo na uspešnost razvoja mobilnih aplikacij in posledično na njihovo uspešno trženje in
prodajo. Iz različnih spletnih raziskav smo skupaj ugotovili 21 ključnih dejavnikov, ki so
najpomembnejši pri razvoju mobilnih aplikacij. Seveda se zavedamo, da obstaja še kakšen
dejavnik več, saj je vsako leto vse več mobilnih aplikacij, vendar je le manjše število uspešnih
v prodaji. Konkurenca je vsako leto večja, uporabniki postajajo vse bolj zahtevni, kar
posledično pomeni, da je potreben dober premislek, kakšne aplikacije bomo ustvarili in kako
bodo te koristne za uporabnike, da jih bodo uporabljali v vsakdanjem življenju. Največkrat smo
zasledili naslednje dejavnike: izbira mobilne razvojne platforme, dober učinek, varnost
aplikacije, povratne informacije in navezovanje stikov, povezovanje v celoto z družabnimi
mediji, jasnost poslovnih ciljev in pri razvoju aplikacij je potrbno imeti v mislih končne
59
uporabnike, saj aplikacije razvijamo predvsem zaradi njih. Ti dejavniki so zelo pomembni, saj
jih je omenilo več avtorjev. Tudi ostali dejavniki so pomembni, kadar razvijamo mobilne
aplikacije in jih moramo upoštevati.
Tabela 6: Ugotovljeni ključni dejavniki uspešnega razvoja aplikacij in njihova pogostost
omenjenosti s strani avtorjev.
Ključni dejavniki uspešnega razvoja mobilnih
aplikacij
Kako pogosto jih omenjajo
avtorji
1. Izbira mobilne razvojne platforme 3x (Bains, Mobidev, Intelliware)
2. Dober učinek 2x (Mobidev, Intelliware)
3. Varnost aplikacije 2x (Bains, Mobidev)
4. Povratne informacije in pomen navezovanja stikov 2x (Mobidev, Lola)
5. Možnosti poosebljanja 2x (Mobidev, Nichols)
6. Povezovanje v celoto z družabnim medijem 2x (Mobidev, Lola)
7. Jasnost poslovnih ciljev 2x (Bains, Intelliware)
8. Pri razvoju aplikacij imejte v mislih končne
uporabnike 2x (Bains, Intelliware)
9. Enostavnost za uporabnika 1x (Mobidev)
10. Delovanje v primeru brez povezave z internetom 1x (Mobidev)
11. Podpora in posodobitve 1x (Mobidev)
12. Ustvaritev intuitivnega sistema iskanja in filtrov 1x (Mobidev)
13. Analitika?? 1x (Mobidev)
14. Interes 1x (Lola)
15. Stanje zaposlenosti 1x (Lola)
16. Izgradite politiko upravljanja aplikacije znotraj
podjetja 1x (Bains)
17. Izbira pravega tehničnega partnerja 1x (Intelliware)
18. Izgradnja za prihodnost, ki jo imamo v mislih 1x (Intelliware)
19. Razširitev uporabe 1x (Intelliware)
20. Merjenje in razumevanje potrošnikovega vedenja 1x (Nichols)
21. Maksimiranje vrste unikatne koristnosti 1x (Nichols)
Enostavnost je zelo pomembna lastnost za uporabnike, saj ne bodo uporabljali aplikacij, če
bodo prezahtevne. Vse aplikacije ne potrebujejo internetne povezave, za veliko aplikacij pa je
internetna povezava ključno, to je odvisno od tega, kakšno aplikacijo nameravamo razviti.
Podpora in posodobitve so pomembne za dolgoročnost aplikacije, tega ne smemo prezreti.
Tudi iskanje je za uporabnike pomembno, da najdejo željene informacije in opravijo storitve
preko spleta. Analitika je pomembna za podjetja, ki razvijajo aplikacije, saj lahko z njeno
pomočjo nadgradijo aplikacije in jih naredijo še bolj uspešne. Lahko rečemo, da je interes zelo
pomemben dejavnik, ki ključno prispeva k uspešnosti aplikacije. Ljudje bodo redno uporabljali
samo tiste aplikacije, katere jih zanimajo in pritegnejo. Posledično jih bodo redno uporabljali
in bodo z njimi ves čas zaposleni, bodisi za zabavo ali za pridobivanje uporabnih informacij.
Zelo pomembno je tudi izbrati pravega tehničnega partnerja, kateri nenehno vlaga investicije v
raziskave in razvoj, pri čemer je ključno da razume mobilnost, uporabnost, strateški in prihodnji
načrt, trženje znamke in naše podjetje ter sestavo informacijske tehnologije.
60
Moramo misliti na prihodnost, kadar razvijamo aplikacije in kako bodo te obogatile življenja
uporabnikov. Po zagonu aplikacije moramo načrtovati nenehne izboljšave, če hočemo biti
konkurenčni na trgu. Razširitev uporabe pomeni, da je aplikacija vsestransko uporabna, iz tega
sledi, da jo bodo uporabniki nenehno uporabljali, kar bo povečalo poslovno vrednost aplikacije
in znamko našega podjetja.
Merjenje in razumevanje vedenja potrošnikov nam bo pomagalo pri uspehu mobilne aplikacije,
še preden jo bomo sploh zagnali. Prepoznali bomo, kaj deluje v prid aplikacije in odstranili ali
izboljšali tisto, kar ne deluje. Aplikacija mora biti pot ustvarjanja unikatne vrednosti, ki lahko
pride s koristnostjo, zabavo in udobnostjo. Večino aplikacij na spletnih trgovinah uporabniki
nikoli ne prenesejo ali uporabijo, le majhen delež aplikacij uporabniki uporabljajo nenehno, saj
jim nudijo posebno vrednost, uporabnost in koristnost.
4.2 Ključni dejavniki mobilnih aplikacij
S pomočjo različnih raziskav tujih avtorjev smo ugotovili ključne dejavnike, zaradi katerih so
mobilne aplikacije uspešne na trgu. Seveda, da razvijemo uspešno mobilno aplikacijo, je treba
zelo dobro proučiti trg in ugotoviti, kako bi lahko razvita aplikacija koristila ljudem v
vsakdanjem življenju. V spletnih trgovinah je več milijonov različnih aplikacij, vendar jih je le
majhen odstotek izmed njih tržno uspešen za razvijalce in podjetja ter jih uporabniki uporabljajo
vsak dan. Ko ugotovimo, kakšno aplikacijo bi radi razvili, sledi proces razvoja, kjer je potrebno
upoštevati veliko dejavnikov, da bomo razvili takšno aplikacijo, ki bo tržno uspešna. Seveda
po razvoju sledi prenos aplikacije na spletne trgovine, kjer jih uporabniki lahko kupijo, medtem
ko je veliko aplikacij na voljo zastonj. Dobro razvita mobilna aplikacija, ki bo nudila številne
koristi uporabnikom, bo tržno uspešna in imela veliko število uporabnikov. V današnjem času
socialnih omrežij, interneta in pametnih telefonov so uporabniki zelo dobro med seboj
povezani, kar pomeni, da bodo uporabniki odlično razvito mobilno aplikacijo priporočali svojih
prijateljem in poskrbeli za njeno dobro oglaševanje.
Enostavnost za uporabnika
Pomeni udoben uporabniški vmesnik, ob tem si je dobro zapomniti, da je to glavna lastnost
mobilne aplikacije. Enostavneje kot bomo dostavili njeno funkcionalnost, bolje bo za naše
podjetje. Vsa vsebina bi naj bila dostopna na najenostavnejši način, kot je mogoče. Če bodo
stranke izvajale vsako dejanje z lahkoto, jih ne bomo izgubili. To povzroča popularnost
mobilnih aplikacij in njihovo dolgoročno uspešnost (Mobidev, 2013).
Izbira mobilne razvojne platforme
Razvoj mobilne podjetniške aplikacije je izziv in obenem zelo donosen posel. Kot vemo nobena
posamezna mobilna platforma, naj bo to iOS, Android, BlackBerry ali Windows Phone nima
jasne nadvlade nad drugimi, zato je neizogibno razviti mobilne aplikacije za vse te platforme,
tako na pametnih telefonih, kot na tabličnih računalnikih. Eden izmed pristopov, ki je trenutno
najpogosteje uporabljan s strani organizacij, temelji na HTML5 razvoju, kateri pomaga
zmanjšati običajne stroške razvoja za vse platforme. Izvirne aplikacije so izgrajene za
posamezne platforme, ki uporabljajo razvojni paket programske opreme, orodja in jezike, katera
so tipično zagotovljena s strani prodajalca platforme. Izvirne aplikacije so običajno superiorne
v pogojih izvršitve in zagotavljajo dostop do pomembnih lastnosti naprave, kot so geografska
lokacija, kamera, video, avdio itd. Naslednji pristop je kombiniranje zmožnosti razvoja tako
HTML5, kot izvirnih aplikacij in s tem izboljšanje jedrne funkcionalnosti vseh platform. Pristop
61
izbora pravilnega razvoja aplikacije je odvisen od poslovnih zahtev. Ključ je izbrati pravilno
ogrodje, ki je dovolj prilagodljivo z nenehno spreminjajočo se tehnologijo in uporabniškimi
zahtevami (Bains, 2013).
Android in iOS sta izjemno popularna in razširjena vsepovsod po svetu. Vredno je omeniti, da
lahko prejšnja platforma povzroča težave s svojim številom naprav, zato bi naj bila aplikacija
specifično zasnovana in temeljito preizkušena na vsaki napravi in platformi, katero izberemo
(Mobidev, 2013). Pametni telefon iPhone, iPad Touch, iPad, BlackBerry, Android naprave in
drugi tablični računalniki vsi ponujajo obsežno drugačna doživetja. Ker z njimi lahko
dostopamo kjerkoli in kadarkoli, ne samo v pisarni ali v domu, in ker imajo majhne zaslone,
glasovne, video in fotografske lastnosti, iskanje lokacije in zasloni na dotik, so izkušnje z njimi
bistveno drugačne od izkušenj z osebnimi računalniki. Aplikacija mora biti izgrajena za
posamezno napravo. Na primer, v premislek moramo vzeti velikost zaslona in lahko uporabo
tipkovnice, ko predstavljamo informacijo in določamo količino vzajemnega delovanja, ki je
potrebna za uporabnika, da dostopa do te informacije. Glede na to, da je izkušnja s pametnim
telefonom iPhone drugačna od izkušnje s pametnima telefonoma Android ali BlackBerry, bomo
mogoče potrebovali ločeno izvršitev aplikacij za vsako napravo. Ko planiramo razvoj lastne
mobilne aplikacije, moramo imeti v mislih vse naprave in platforme, katere obstajajo
(Intelliware, 2010).
Dober učinek
Hitrost nalaganja bi naj bila dovolj hitra, ker uporabniki ne želijo dolgo čakati. Kakorkoli, te
zadeve navadno preverimo s kvaliteto zagotavljanja, ki je del razvoja programske opreme
(Mobidev, 2013). Kadar so ljudje v gibanju, hočejo, da bi bile informacije dostopne in
predstavljene na obsežno drugačen način, kot so tedaj, kadar so povezani preko osebnih
računalnikov. Informacije se morajo hitro nalagati, zlahka brati na majhnih zaslonih,
prikazovati se mora točno to, kar iščejo in omogočati hitre odločitve z dotikom na zaslon ali s
pritiskom na gumb. Potrebna mora biti zelo dobro premišljena strategija za informacije, ki jih
hočemo dostaviti, od kod bodo prišle in kako bodo predstavljene in s tem zagotovimo, da
aplikacija dostavlja najuspešnejšo izkušnjo. Nato so te zmožnosti lahko načrtovane in razvite,
tako da uporabniške izkušnje dosežejo te cilje (Intelliware, 2010).
Varnost aplikacije
Postaja vse večji izziv ob vse večji uporabi mobilnih naprav, mobilnih aplikacij in rešitvah, ki
temeljijo v oblaku. Zaščita informacij je bolj kritična, kot kadarkoli prej, zlasti kadar razvijamo
mobilne aplikacije za visoko regulirane industrije, kot so finance in zdravstvo. Vse od
uveljavljanja gesel, kodiranja podatkov in zaščito pred virusi, morajo organizacije prav tako
izvršiti krepka merila zaščite za aplikacije, z namenom preprečiti izgubo podatkov in krajo
podatkov. Definirati moramo posamezna pravila uporabe za vsako napravo in vrsto uporabnika
in poskrbeti, da se vsi uporabniki strinjajo s temi pravili. Takšna pravila vključujejo modele in
izdelovanje naprav, ki bodo v izdelavi, minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati naprave,
katerim omrežjem, aplikacijam, podatkom naj bi jim bilo dovoljeno dostopati in uporabniške
pravice za vsako vrsto naprav, aplikacij in podatkov. Izvršili bi naj skupne varnostne nastavitve,
kot so gesla in oddaljeno brisanje. Kontrolirali bi naj varnost mobilne aplikacije s sledenjem
številu prenosov aplikacij, z rezultati namestitve in nadaljnjo uporabo (Bains, 2013). Varnost
je lastnost, ki je življenjsko pomembna za mnoge aplikacije, saj je ena izmed prvih predmetov
razprave med nami in programskimi razvijalci (Mobidev, 2013).
62
Delovanje v primeru brez povezave z internetom
Seveda so aplikacije, katere se morajo v celoti zanesti pri svojih glavnih opravilih na internetno
povezavo. Obstajajo lastnosti, ki imajo prednost delovanja pri internetni povezavi, če je le
mogoče bi naj aplikacija delovala tudi, kadar nismo povezani na internet (Mobidev, 2013).
Podpora in posodobitve
Če hočemo izgraditi dolgoročno aplikacijo, moramo misliti tudi na podporo in posodobitve. To
pomeni vzdrževanje strežnika. Zagotoviti moramo, da je vsebina ustvarjena iz posodobljenih,
relevantnih informacij. Zraven vsebine je življenjsko pomembno nadaljnje posodabljanje
aplikacije z novimi lastnostmi v primeru različnih potreb (Mobidev, 2013).
Povratne informacije in pomen navezovanja stikov
Bodimo odprti do vsakega uporabnika in spodbudimo stranke v medsebojno komunikacijo.
Stranke bodo tako podale predloge, mnenja, ocene, kritike. Vključimo pomene navezovanja
stikov, ustvarimo komunikacijo hitro in enostavno, kot je le mogoče, z minimalnim številom
vnosa teksta (Mobidev, 2013). Aktivni uporabniki postanejo stranke, tako dosežemo
pridobivanje povratnih informacij od strank iz trgovine z aplikacijami. Moramo nenehno
posodabljati aplikacijo, mora biti koristna za uporabnike in primerno podpirana. Merimo
povratne informacije na spletni trgovini za aplikacije ali na naši spletni strani in upoštevajmo
mnenja uporabnikov, dodajmo lastnosti, ki so jim všeč ali odstranimo tiste lastnosti, katerih ne
marajo. S sledenjem uporabe lastnosti bomo vedeli, katere izmed njih so najpomembnejše.
Medtem lahko preoblikujemo aplikacijo tako, da bo privlačnejša za kupce in donosnejša za naše
podjetje. Tukaj gre za posodobitve, saj vsaka aplikacija potrebuje posodobitve, s katerimi
ohranja pomembnost lastnosti in vsebine (Lola, 2013).
Možnosti poosebljanja
Prilagodljive lastnosti, barve in velikosti so zmagovalna kombinacija, kadar izbiramo aplikacijo
med drugimi podobnimi aplikacijami - naj izgledajo tako, kot si kupci želijo, da izgledajo
(Mobidev, 2013). Potrošniki pričakujejo, da bodo lahko prilagodili informacije in izkušnje,
glede na njihove individualne zahteve. To je priložnost za naše podjetje in razvijalce, ko
razvijamo uspešno aplikacijo in nam tudi nudi priložnost ustvariti unikatne osebne izkušnje z
aplikacijami na platformah iPhone in Android. Princip trženja aplikacije je pomemben, tako v
izkušnji, ki jo zagotovimo z našo aplikacijo, kot v uporabljenih sporočilih, zaradi katerih se
ljudje nenehno vračajo k aplikaciji (Nichols, 2015).
Ustvarjenje intuitivnega sistema iskanja in filtrov
Iskanje je pomembno, kadar aplikacija dostavlja veliko vsebine, seveda pod vsemi pogoji bi naj
uporabniki zlahka našli vsako stran in vsako storitev (Mobidev, 2013).
Analitika
Analitika je zelo pomembna, saj ta lastnost omogoča sledenje uporabnikom in pridobitev polnih
informacij o vedenju uporabnikov. Na osnovi teh informacij lahko vidimo, na kakšen način bi
lahko nadgradili aplikacijo (Mobidev, 2013).
63
Povezovanje v celoto z družabnim medijem
Deljenje preko družabnih medijev je lahka in produktivna pot za druge ljudi, da se povežejo z
nami. Izraz zadovoljstva kupca nam prinese dobro začetno razpoloženje. Potencialni kupci
prejmejo ta priporočila, s čimer postanemo očitna izbira, kadar potrebujejo vrsto storitve, ki jo
ponujamo (Mobidev, 2013). Družabni mediji in družabna omrežja so pomembni načini
seznanitve ljudi z našo aplikacijo in vodijo do ponovnih zagonov. Ker uporabniki uporabljajo
zelo veliko časa aplikacije na družabnih omrežjih, kot so Facebook, Twitter in Instagram, lahko
dosežemo z združevanjem aplikacije v družabne pogovore, takojšnje in dolgoročne koristi za
naš posel (Lola, 2013).
Interes (število prenosov, število uporabnikov)
Interes se začne s prebujanjem potrošniškega interesa, seveda je pomemben, ni pa edina stvar,
na katero moramo pomisliti. Kadar poznamo število uporabnikov, lahko z njo merimo interes
aplikacije. To je lahko število novih uporabnikov v določenem časovnem obdobju. Merimo,
koliko ljudi prenese in uporablja aplikacijo in s tem kontroliramo, če aplikacija pridobiva ali
zgublja na popularnosti (Lola, 2013).
Stanje zaposlenosti (pogostost in globina obiskov)
Relativno enostavno je privlačiti nove kupce, veliko težje pa je pridobiti njihovo lojalnost.
Vsaka aplikacija služi svojemu namenu in ima svojo pričakovano pogostost obiskov. Nekatere
lahko kupci uporabljajo skoraj vsako uro, nekatere izmed njih so uporabljene le enkrat na dan
in nekatere le redko kdaj. Prav tako lahko vidimo, koliko časa kupci uporabljajo aplikacijo in
kako zaposleni so, kadar jo uporabljajo. Vidimo lahko kako dobro aplikacija izvaja svoj namen,
recimo, lahko sledimo številu nakupov aplikacije (Lola, 2013).
Jasnost poslovnih ciljev
Preden določimo ciljne platforme, na katerih bomo razvili mobilno aplikacijo ali začetek
samega razvoja, moramo imeti jasno vizijo ciljev, ki jih želimo doseči. Če smo specifični, bi
naj imeli trden poslovni načrt, ki opravičuje našo investicijo v začetni mobilni razvoj
podjetniške aplikacije. Takšni cilji bi lahko bili zvišanje potrošnikovega zaznavanja doživljanja
znamke, povišanje poslovnega zagona naše delovne sile in partnerjev, pridobitev novih kupcev
in pomnožitev priložnosti za dobiček ter izboljšanje trenutne potrošniške izkušnje. Naslednji
korak je še globlji in vključuje prepoznavanje ciljnih notranjih sestavin naše mobilne
podjetniške aplikacije, kot so zaposleni, varnost, dobavna veriga in drugih oddelkov, kateri
bodo vključeni v razvoj, razvitje, promocijo in podporo podjetniških aplikacij.Kritično je
njihovo medsebojno sodelovanje in posamezni vidik vsakega od njih (Bains, 2013). Dobro
premišljeno in izvršeno aplikacijo, ki omogoča uporabne storitve, bodo ljudje vedno znova
uporabljali. S tem je zagotovljen dolgoročen dobiček glede na investicijo s pravilno strategijo
in tehničnim partnerjem. Načini, s katerimi mobilnost lahko dostavlja dolgoročni dobiček glede
na investicijo vključujejo: zvišanje potrošniške lojalnosti, izgrajevanje ali obogatitev naše
skupnosti, doseganje novih kupcev, razširjanje naše znamke, dopolnjevanje naših obstoječih
marketinških aktivnosti in zvišanje potrošniškega zadovoljstva preko same storitve (Intelliware,
2010).
64
Pri razvoju aplikacij imejmo v mislih končne uporabnike
Naslednji pomemben dejavnik, na katerega moramo pomisliti pred začetkom razvoja aplikacij,
je razumevanje vedenja mobilnih uporabnikov – kako uporabljajo svoje mobilne naprave, kateri
dejavniki imajo vpliv na njihovo uporabo mobilnih naprav in kako optimizirati uporabniško
izkušnjo, temelječo na teh ugotovitvah. Odgovori na ta vprašanja bodo pomagali organizacijam
usmeriti učinke razvoja aplikacije v smeri izpolnitve uporabniških pričakovanj in rezultat bodo
razveseljive izkušnje uporabnikov aplikacij. Glavna sprememba v vedenju uporabnika je
opažena v domeni mobilnosti. Mobilni uporabniki imajo omejeno raven baterije (napajanja),
nenehno spreminjajo omrežno povezavo, pametni telefoni imajo omejeno velikost zaslona
(Bains, 2013). Da zagotovimo, da naša aplikacija ponuja resnično optimizirano uporabniško
izkušnjo, morajo naši razvijalci imeti globoko in temeljito razumevanje o vseh komponentah,
zmožnostih in standardih naprave. Aplikacija mora biti vgrajena na takšen način, da uporabljene
zmožnosti naprave dodajo dodano vrednost izkušnji. Mobilna aplikacije je še eden izmed
načinov, da pokažemo svojo znamko. Uporabniška izkušnja bi naj odsevala vse poglede naše
osebnosti znamke, kot so pogled, občutek, višino glasu in obnašanje, s katerimi komuniciramo.
Iz kreativnega pogleda dober načrt aplikacije vključuje ne samo naših standardov znamke,
ampak tudi dejavnik oblike naprave, močan tehnični načrt in uporabnost (Intelliware, 2010).
Izgradimo prihodnjo politiko upravljanja aplikacije znotraj podjetja
Ko mobilne aplikacije postajajo vsepovsod prisotne, morajo podjetja zagotoviti, da njihovi IT
oddelki nadzirajo, katere aplikacije zaposleni lahko namestijo in odstranijo iz svojih mobilnih
naprav. Istočasno morajo zagotoviti oskrbo standardnih aplikacij in način njihove vzpostavitve,
z namenom pomagati zaposlenim izpeljati maksimalne koristi iz njihovih mobilnih naprav.
Mobilno aplikacijsko upravljanje pomeni upravljanje aplikacij, katere so nameščene na
uporabniških napravah. Zagotavlja nižjo stopnjo nadzora naprave, vendar višjo stopnjo nadzora
aplikacij. Tako se razlikuje od mobilnega upravljanja naprave, katero se bolj osredotoča na
upravljanje mobilnih naprav. Za mobilno aplikacijsko upravljanje je značilno: uporabniški
dokaz pristnosti in pooblastitev, avtomatizirana aplikacijska zunanja podoba, posodobitve
aplikacije, zaščitne kopije in odstranitev, dostava aplikacije in merjenje učinka aplikacij,
uporabniški in skupinski nadzor dostopa, analitika uporabe, upravljanje z dogodki, upravljanje
z verzijo aplikacije (Bains, 2013).
Izbira pravega tehničnega partnerja
Če hočemo razširiti svoj podjetniški razred proizvoda ali storitve ali ustvariti nov kanal,
moramo načrtovati te aplikacije s premislekom za vsak sistem podjetja ali vgrajeno programsko
opremo. Pomembno je razumeti našega prodajalca – koliko razvijalcev imajo, koliko let že
poslujejo in s katerimi vrstami projektov so se ukvarjali. Iskali bi naj tehničnega partnerja, kateri
vlaga precejšnje in nenehne investicije v raziskave in razvoj. Prav tako bi naj imel dokazano
poročilo uporabljanja in razumevanja ne samo novih tehnologij, ampak tudi podjetniških
sistemov, tako da razume globlje pomene našega trenutnega informacijsko tehnološkega okolja
za izgradnjo naše mobilne aplikacije. V mnogih primerih bodo odločitve, ki jih naredimo danes
o uporabnosti in tehnični arhitekturi naše aplikacije, ustvarile uspešen posel za nas v
prihodnosti. Ta dva dejavnika sta tesno medsebojno povezana. Glede na to, da so te odločitve
temeljne za kvaliteto uporabniške izkušnje, je življenjsko pomembno zagotoviti izbiro
tehnološkega partnerja, ki razume mobilnost, uporabnost, strateški in prihodnji načrt, trženje
znamke in naše podjetje ter sestavo informacijske tehnologije (Intelliware, 2010).
65
Izgradnja za prihodnost, ki jo imamo v mislih
Ko bomo lansirali svojo aplikacijo, bomo verjetno imeli načrte za prihodnje izboljšave. Boljše
zmožnosti, boljše storitve, premijsko verzijo aplikacije, s katero bomo zaslužili denar.
Dokazana metodologija, ki zagotavlja osnovne temelje aplikacije, je optimizirana v vsakem
načinu za publiko, je merljiva in je inteligentno vgrajena, bo omogočila, da bo nova
funkcionalnost dodana hitro in cenovno učinkovito, brez ponovnega inženiringa osnove
aplikacije (Intelliware, 2010).
Razširitev uporabe
Da ima aplikacija z znamko maksimalno poslovno vrednost mora biti uporabna. Glede na naš
posel lahko to dosežemo tako, da vgradimo našo mobilno aplikacijo tako, da je združljiva s
podatki našega podjetja in sistemi. S povezovanjem mobilne aplikacije v končne stopnje naših
sistemov, aplikacija postane podaljšek našega jedrnega posla. Če hočemo imeti maksimalno
izvršitev, mora biti tehnološka osnova za našo aplikacijo res močna. Da je aplikacija nenehno
hitra, je za to potrebna ocenitev podatkovne baze za aplikacijo (Intelliware, 2010).
Merjenje in razumevanje potrošnikovega vedenja
Za uspešne mobilne aplikacije je veliko bolj značilno merjenje mobilnih aplikacij in funkcija
platform, preden so te sploh zagnane. Prepoznamo potrebo razumevanja potrošnikovega
vedenja, tako da vidimo kaj deluje v prid aplikacijam, kot tudi da prepoznamo in izboljšamo to,
kar ne deluje. Brez sposobnosti videti in razumeti potrošniško vedenje za naše Android in
iPhone aplikacije, bi se morali zanesti na občutke, da bi določili potrošniško zadovoljstvo in
določili naš načrt optimizacije. Ta informacija je absolutno kritična poslovna inteligenca
(Nichols, 2015).
Maksimiranje vrste unikatnih koristnosti
Najboljše aplikacije opravljajo stvari, ki jih ljudje ne morejo opraviti. Ni dovolj ponuditi še
način nakupa ali najti trgovino, medtem ko so ta opravila lahko sestavni deli naše celotne
uporabniške izkušnje. Aplikacija mora biti pot ustvarjanja unikatne vrednosti, ki lahko pride s
koristnostjo, zabavo, udobnostjo. Koristnost in edinstvenost sta pomembni v velikem delu, saj
povprečen pametni telefon podpira 100 aplikacij, ampak samo 10-15 aplikacij je redno
uporabljenih (Nichols, 2015).
66
5 SKLEP
V magistrski nalogi smo analizirali mobilno poslovanje, mobilne aplikacije in ugotavljali, kateri
so ključni dejavniki uspešnega razvoja mobilnih aplikacij.
Mobilno poslovanje predstavlja eno izmed najhitreje rastočih tehnologij v današnjem času,
zraven mobilnih omrežij, mobilnih pametnih telefonov in drugih storitev telefonije ter
računalništva v oblaku. Sprva so bili mobilni telefoni namenjeni primarno telefonskim
pogovorom in pošiljanju kratkih SMS sporočil. Mobilna telefonija se je začela v ZDA v
dvajsetih letih 19. stoletja, z začetki radijske telefonije. Prvi mobilni telefoni so bili vgrajeni v
avtomobilih in tudi v kovčkih, šele več let kasneje je tehnologija tako napredovala, da so se
pojavili mobilni telefoni, katere so lahko uporabniki držali v rokah in lažje prenašali s seboj. Z
razvojem mobilnih omrežij, vse od 0G tehnologije do današnje 4G – četrte generacije
tehnologije, se je vloga mobilnih telefonov izjemno močno povečala. Mobilni telefoni so
postajali vse manjši in zmogljivejši. 3G tehnologija je že omogočala širši obseg naprednejših
storitev, kot so območje brezžične glasovne telefonije, video klice, brezžični prenos podatkov
z mnogovrstnimi kanali, velike hitrosti paketnega prenosa podatkov (2 Mbit/s), kar omogoča
tudi internetno telefonijo, prenos videa ter uporabo večpredstavnih vsebin. Za četrto generacijo
tehnologije je značilna mobilna multimedija, kjerkoli se nahajamo, z globalnimi rešitvami
mobilnosti in sestavljenimi brezžičnimi in prilagojenimi storitvami, glede na potrošnikove
individualne zahteve.
Prva hipoteza, ki smo si jo zastavili, se glasi: Mobilno poslovanje je trenutno prevladujoča
oblika poslovanja na svetu. Lahko jo brez dvoma potrdimo, saj s pametnimi mobilnimi telefoni
lahko dostopamo do svetovnega spleta, kjerkoli se nahajamo s pomočjo mobilnega dostopa ali
preko WiFi točk, z njimi lahko plačujemo račune preko spleta, nakupujemo preko spletnih
trgovin, preverjamo stanje na bančnem računa, uporabljamo napredne storitve, kot so Google
zemljevidi, ki nam nudijo praktične napotke za pot, uporabljamo navigacijo, ki je vgrajena v
vsak pametni telefon, poslušamo in gledamo glasbene videoposnetke preko portala Youtube,
lahko gledamo filme preko spleta, igramo računalniške igre. Poslovneži lahko z mobilnim
poslovanjem komunicirajo preko videotelefonije Skype, tudi kadar so na potovanju, v gibanju,
v odročnih krajih. Ker mobilno poslovanje skoraj ne pozna omejitev, lahko ga uporabljamo
kjerkoli in kadarkoli, nudi izjemne koristi za vsakogar in trg mobilne telefonije je vsako leto
bolj obsežen. Lahko rečemo, da je prevladujoč način poslovanja po vsem svetu in njegova vloga
se bo samo še povečevala, saj se tehnologije vse bolj razvijajo, pametni telefoni so vse bolj
zmogljivi in uporabni, posledično jih uporablja vse več uporabnikov.
Druga hipoteza, ki smo jo določili, se glasi: Mobilno poslovanje ima večje prednosti in občutno
manjše slabosti od elektronskega poslovanja. Zelo velika prednost mobilnih naprav je, da jih
lahko uporabljamo kjerkoli in kadarkoli, saj z njimi lahko nakupujemo in opravljamo
storitve, brez da smo fizično prisotni v trgovinah in to vsak dan v tednu, njihova mobilnost je
izjemna prednost pred fiksnim elektronskim poslovanjem. Uporabniki so ves čas dostopni
preko spleta, elektronske pošte, družabnih omrežij in to v realnem času, ne glede na to, kje se
nahajajo v danem trenutku. To je velika prednost mobilnega poslovanja pred elektronskim
poslovanjem, ki tega ne omogoča. Lokalizacija, ki vključuje GPS navigacijo in Google
zemljevide, izjemno poveča vrednost mobilnega poslovanja, saj jih lahko koristimo pri
potovanjih, izletih itd. Njihova prednost je tudi v udobnosti mobilnih naprav, saj jih zaradi
njihove velikosti lahko povsod nosimo s seboj in so idealna za osebna opravila. Poosebljanje,
ki pomeni možnost prilagajanja mobilne naprave uporabniškim potrebam in željam, je prednost
pred osebnim računalnikom, saj kupci to zelo cenijo. To pomeni številne prednosti za mobilno
67
poslovanje, saj zaradi takšnih lastnosti uporabniki še več časa preživijo na telefonih, ki v bistvu
omogočajo takšno stopnjo poosebljenosti, ki ni značilna za prenosne računalnike. Mobilno
poslovanje je vse bolj varen način poslovanja, prav tako imajo pametni telefoni visoko zaščito
sistema. Mobilno poslovanje združi podjetja in uporabnike v veliko večji meri, kot je to mogoče
za elektronsko poslovanje, pri čemer pridobijo vsi, kar pa je tudi namen. Slabost mobilnega
poslovanja je, da je izjemno veliko pametnih telefonov in tablic ukradenih, pri čemer lastniki
izgubijo dragocene osebne podatke. Zaradi njihove majhnosti in prenosnosti se to dogaja veliko
bolj pogosto, kot pri osebnih računalnikih. Vendar je možno sodobne pametne telefone izslediti.
Neenakost omrežij je ena izmed slabosti, prav tako izguba povezanosti in baterija, ki zdrži
kratek čas, seveda ob nenehni uporabi. Tako da je prednosti občutno več od slabosti, kar vsako
leto odraža množična prodaja mobilnih naprav, ki je v izjemnem porastu, zato lahko drugo
hipotezo tudi potrdimo.
Tretja hipoteza se glasi: Za vse operacijske sisteme je način razvoja mobilnih aplikacij in
njihovo trženje v spletnih trgovinah enako zahtevno. Lahko jo nedvomno zavrnemo, saj se
razvoj mobilnih aplikacij za različne operacijske sisteme razlikuje, razlika je tudi v trženju na
spletnih trgovinah, ki se med seboj razlikujejo. Recimo iOS je zaprto kodni operacijski sistem,
v primerjavi z Android-om, ki pa je odprto kodni operacijski sistem, pomeni, da je razvoj
aplikacij za platformo Android veliko bolj svoboden in njihova objava na spletni trgovini
Google Play, medtem ko veljajo za iOS platforma strožja merila in kriteriji pred objavo na
spletni trgovini App Store. Razvijalci uporabljajo plačljiv račun za vse platforme, razen za
platformo Android, kjer ni potrebno plačilo. Na platformi Windows Phone razvijalci razvijajo
v operacijskem sistemu Windows, medtem ko je platforma BlackBerry 10 primernejša za razvoj
izvirnih aplikacij, slednja operacijska sistema sta manj priljubljena in ju uporablja manjši delež
uporabnikov. Več kot 80 % uporabnikov mobilnih telefonov ima nameščeni operacijski sistem
Android, kar pomeni veliko prednosti razvoja mobilnih aplikacij za to platformo, zaradi
izjemno velikega števila uporabnikov. Mobilne aplikacije bi naj razvijali tako za platformo iOS,
kot za Android, saj omenjeni platformi prinašata največji uspeh pri razvoju aplikacij, trženju in
prodaji na spletnih trgovinah App Store in Google Play.
Četrta hipoteza, ki smo si jo zastavili, se glasi: Ključni dejavniki uspešnega razvoja mobilnih
aplikacij so v njihovi uporabnosti, enostavnosti in privlačnosti za uporabnike. To hipotezo lahko
potrdimo. V raziskavi, s katero smo ugotovili ključne dejavnike uspešnega razvoja mobilnih
aplikacij, smo analizirali 21 ključnih dejavnikov. Najpomembnejše je, da aplikacije primarno
razvijamo za uporabnike, se pravi da preučimo njihovo vedenje in ugotovimo, kaj si želijo in
izgradimo aplikacije, ki jih bodo pritegnile. Morajo biti seveda uporabne, da jih bodo kupci
uporabljali v vsakdanjem življenju in enostavne, če želimo z njimi uspeti na spletnih trgovinah.
Pri tem je zelo pomembna izbira mobilne razvojne platforme Android ali iOS, ki nam
omogočata najboljše možnosti za uspešen razvoj. Dober učinek prispeva k večjemu
zadovoljstvu uporabnikov, pomembna pa je tudi varnost aplikacije, ki zagotavlja zaščito
informacij, ki postaja vse bolj kritična z razvojem mobilnih naprav. To je še posebej pomembno
kadar razvijamo aplikacije za sektor finance in zdravstvo. Za dolgoročno uspešnost aplikacije
so potrebne podpora in posodobitve, pri čemer moramo upoštevati povratne informacije od
uporabnikov, kar jim je všeč dodamo ali spremenimo lastnosti, katere jim niso všeč. Možnosti
poosebljanja so dodatne koristi uspešnih aplikacij, saj uporabniki lahko prilagodijo informacije
in izkušnje, glede na njihove zahteve in pričakovanja. Če združimo aplikacije z družabnimi
mediji in družabnimi omrežji, lahko pridobimo dolgoročne koristi, saj gre za izjemno veliko
število ljudi, ki so med seboj povezani in bodo razširili glas o uporabnih aplikacijah in njihovih
dobrih lastnostih.
68
Zelo pomembno je, da aplikacije pritegnejo uporabnike, morajo biti dovolj zanimive za njih.
Pri razvoju aplikacij moramo imeti jasne poslovne cilje, kaj želimo doseči in končne
uporabnike, saj bomo ustvarili uporabno aplikacijo, ki jo bodo dolgoročno uporabljali in tako
bomo tudi mi zadovoljni in uspešni v svojem poslu. Pomembno je, da izberemo pravega
tehničnega partnerja, s katerim bomo skupaj ustvarili uspešno mobilno aplikacijo. Pri razvoju
aplikacije moramo razmišljati o prihodnosti, upoštevati vedenje uporabnikov in aplikacija mora
ponujati unikatno vrednost, v smislu udobnosti, zabave in koristnosti.
Podrobneje smo predstavili zgodovino mobilne telefonije in mobilno poslovanje in kako se je
mobilno poslovanje v kratkem času uveljavilo v sodobnem poslovanju. Opisali smo prednosti
in slabosti mobilnega poslovanja, v primerjavi z elektronskim poslovanjem, katere so
značilnosti mobilnega poslovanja in njihovo področje uporabe ter kakšne storitve vse omogoča.
Opisali smo industrijo mobilnih aplikacij in njene učinke na mobilno igralništvo, tradicionalne
spletne strani. Prav tako smo opredelili vlogo in pomen mobilnih aplikacij in njihove značilnosti
ter vključitev v okolje informacijske tehnologije, v skladu s proučevanimi cilji.
Dosegli smo cilje praktičnega dela raziskave, ki smo si jih zastavili, s katero smo ugotovili
medsebojne razlike v razvoju, trženju in učinkovitosti mobilnih aplikacij v mobilnih
operacijskih sistemih Android, iOS, Windows Phone ter BlackBerry 10, ugotovili smo ključne
dejavnike uspešnega razvoja mobilnih aplikacij in na katere dejavnike naj bodo pozorni
razvijalci mobilnih aplikacij, kaj v bistvu omogoča uspešen nastop na trgu mobilnih aplikacij.
69
6 LITERATURA IN VIRI
1 Acceto, P. (2006). Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje.
Kranj: Univerza v Mariboru, fakulteta za organizacijske vede.
2 Agar, J. (2003). Constant Touch, a Global History of the Mobile Phone. Cambridge,
Duxford, UK: Icon Books.
3 Ahačič, D. (2008). Izzivi manjših razvijalcev iger za mobilne telefone-primer podjetja
Cocoasoft d.o.o. (Ekonomska fakulteta). Ljubljana. Pridobljeno iz
http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/ahacic3205.pdf.
4 Andrew, C. (16. september 2015). iOS 9, thoroughly reviewed | Ars Technica. Ars
Technica.
5 Anthony, S. (24. april 2012). ExtremeTech. Pridobljeno iz Think GPS is cool? IPS will
blow your mind: http://www.extremetech.com/extreme/126843-think-gps-is-cool-ips-
will-blow-your-mind/2
6 Apple. (5. marec 2010). Apple.com. Pridobljeno iz
http://www.apple.com/pr/library/2010/03/05iPad-Available-in-US-on-April-3.html
7 Bains, M. (2013). 5 Key Factors to building successful Enterprise Mobility
Applications. Pridobljeno 2015 iz Net Solutions:
http://www.netsolutionsindia.com/blog/5-key-factors-to-building-successful-
enterprise-mobility-applications/
8 Bekkers, R. D. (2002). Intellectual property rights, strategic technology agreements and
market structure. The case of GSM. Research Policy 31, 1141-1161.
9 Bell, D. (16. februar 2010). Zune services going global with Windows phone.
Pridobljeno iz Cnet: http://www.cnet.com/news/zune-services-going-global-with-
windows-phone/#!
10 Borštnik, M. (18. februar 2014). Želite uspeti z razvojem mobilnih aplikacij? Ciljajte na
Android. Mladi podjetnik. Pridobljeno 2015 iz http://mladipodjetnik.si/novice-in-
dogodki/novice/zelite-uspeti-z-razvojem-mobilnih-aplikacij-ciljajte-na-android
11 Bportal. (2015). Pridobljeno iz http://bportal.ba/wp/wp-content/uploads/2015/03/nokia-
3310.jpg
12 Bright, P. (16. marec 2010). Windows Phone 7 Series in the Enterprise: not all good
news. Condé Nast Digital. Pridobljeno iz http://arstechnica.com/information-
technology/2010/03/windows-phone-7-series-in-the-enterprise-not-all-good-news/
13 Chang, Y. F. (2009). Smart phone for mobile commerce. Commputer Standards &
Interfacess 31, 740-747. Pridobljeno iz http://ac.els-cdn.com/S0920548908001153/1-
s2.0 S0920548908001153-main.pdf?_tid=d0f37018-edb1-11e4-8fd1
00000aab0f6b&acdnat=1430231049_f00346fa5a6cde120db87693e87cbd4b
70
14 Componovo, G. i. (2003). Business Mobile Analysis Applied to Mobile E-Business. (U.
o. Lausanne, Ured.) Lausanne, 1015 Lausanne, Switzerland: Swiss National Science
Foundation.
15 Componovo, G. i. (2003). Business Model Analysis Applied to Mobile E-Business.
Lausanne, Švica: Swiss National Science Foundation.
16 Cook, A. a. (2006). Mobile Electronic Commerce: What Is It? Who Uses it? And Why
USe it? Communications of the IIMA, Vol. 6: Iss. 4, Article 4. Pridobljeno 2015 iz
http://scholarworks.lib.csusb.edu/ciima/vol6/iss4/4
17 Dakovič, A. (2013). Agilni projektni pristop pri razvoju mobilnih aplikacij. (EPF,
Ured.) Maribor, Slovenija: Univerza v Mariboru. Pridobljeno iz
https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43525&lang=slv
18 Daniel, P. (15. marec 2012). HTC ThunderBolt is officially Verizon's first LTE handset,
come March 17th. Pridobljeno iz Phonearena: http://www.phonearena.com/news/HTC-
ThunderBolt-is-officially-Verizons-first-LTE-handset-come-March-17th_id17455
19 Dholakia Ruby Roy, D. N. (2003). Mobility and Markets: Emerging Outlines of M-
Commerce. Special Issue of the Journal of Business Research. (C. o. Administration.,
Ured.) Kingston, 210 Flagg Road, RI 02881 (USA): University of Rhode Island.
Pridobljeno 2015 iz
http://digitalcommons.uri.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1012&context=cba_facpub
s
20 Dunnewijk, T. i. (2007). A brief history of mobile communication in Europe.
ScienceDirect. United Nations University-Maastricht Economic and Social Research
and Training centre on Innovation and Technology, Stockholm School of Economics,
The Netherlands, Sweden: Elsevier. Pridobljeno 2015 iz
http://dl.acm.org/citation.cfm?id=1266276
21 Farley, T. (2005). Mobile telephone history. Telektronikk, Telenor Group. Pridobljeno
iz http://www.telenor.com/telektronikk/
22 FCC. (2015). The Quality that Made Radio Popular. Washington, DC, USA: Federal
Communications Commission. Pridobljeno iz
https://transition.fcc.gov/omd/history/radio/quality.html
23 Gartner. (2015). Gartner Says Smartphone Sales Surpassed One Billion Units in 2014.
Engham, UK: Gartner Press Release. Pridobljeno 2015 iz
http://www.gartner.com/newsroom/id/2996817
24 Gartner. (marec 2015, a). Worldwide Smartphone Sales to End Users by Vendor in 4Q14
(Thousands of Units). Pridobljeno iz http://www.gartner.com/newsroom/id/2996817
25 Gartner. (marec 2015, b). Worldwide Smartphone Sales to End Users by Vendor in 2014
(Thousands of Units). Pridobljeno iz http://www.gartner.com/newsroom/id/2996817
26 Gartner. (2015, c). Worldwide Smartphone Sales to End Users by Operating System in
2014 (Thousands of Units). Pridobljeno iz
http://www.gartner.com/newsroom/id/2996817
71
27 Gartner. (2015, č). Worldwide Mobile Phone Sales to End Users by Vendor in 2014
(Thousands of Units). Pridobljeno iz http://www.gartner.com/newsroom/id/2996817
28 Geier, J. (2004). Wireless Networks: first-step, First-steps Series. Cisco: Cisco Press.
29 Guruprasad.net. (2015). Pridobljeno iz http://guruprasad.net/posts/the-story-of-nokia-
3310-and-birth-of-sony-ericsson/
30 Hollister, S. (26. september 2010). Microsoft prepping Windows Phone 7 for an October
21 launch? AOL.
31 Hribar, U. (2003). Mobilno poslovanje in WAP priročnik. Univerza v Mariboru,
fakulteta za organizacijske vede.
32 Hribar, U. (2003). Mobilno poslovanje in WAP priročnik. Univerza v Mariboru,
fakulteta za organizacijske vede. Pridobljeno 2015 iz
http://uploadi.www.ris.org/editor/1259623431Hribar%20Uros%20-
%20Razvoj%20mobilnih%20tehnologij.pdf
33 Hribar, U. (2007). Razvoj mobilnih tehnologij. Kranj: Univerza v Mariboru, fakulteta
za organizacijske vede. Pridobljeno iz
http://uploadi.www.ris.org/editor/1259623431Hribar%20Uros%20-
%20Razvoj%20mobilnih%20tehnologij.pdf
34 Hultén, S. M. (2003). Entrepreneurs, innovations and market processses in the evolution
of the swedish mobile telecommunications industry. Change Transformation and
Development. (U. i. Cantner, Ured.) Springer.
35 Intelliware. (2010). Next-generation Mobile Apps - 7 Critical Success Factors.
Pridobljeno 2015 iz Intelliware Software Devvelopment: http://i-proving.com/wp-
content/uploads/2010/05/White-Paper-Next-Generation-Mobile+Apps-May2010.pdf
36 Jon, B. (5. november 2012). On its 5th birthday, 5 things we love about Android. Ars
Technica. Pridobljeno iz http://arstechnica.com/gadgets/2012/11/on-androids-5th-
birthday-5-things-we-love-about-android/
37 Kargman, H. (1978). Land mobile communications: the historical roots.
Communications for a mobile society, An Assesment of New Technology. (R. L. Bowers,
Ured.) Beverly Hills, London, UK: Sage Publications.
38 Kastrenakes, J. (18. junij 2014). BlackBerry will bring thousands of apps from
Amazon's store to its phones. The Verge. Pridobljeno iz
http://www.theverge.com/2014/6/18/5820472/blackberry-phones-getting-amazon-
appstore-apps-in-bb10-3
39 Khalaf, S. (6. January 2011). Shopping, Productivity and Messaging Give Mobile
Another Stunning Growth Year. Flurry Insights.
40 Kruse, H. (2001). Satellite Services for Internet Access in rural Areas1, Report. Ohio
University, McClure School of Communication Systems Management, USA.
41 Lola, O. (2013). What are the key factorss that make an mobile app to be success?
Quora. Pridobljeno 2015 iz https://www.quora.com/What-are-the-key-factors-that-
make-an-mobile-app-to-be-success
72
42 LTE, A. I. (3. december 2010). 3GPP, LTE Encyclopedia.
43 Manjoo, F. (27. maj 2015). A Murky Road Ahead for Android, Despite Market
Dominance. The New York Times. Pridobljeno iz
http://www.nytimes.com/2015/05/28/technology/personaltech/a-murky-road-ahead-
for-android-despite-market-dominance.html?_r=0
44 Maple. (2015). Maple Discount Electronics Store. Pridobljeno iz
http://www.mapleuk.co.uk/ekmps/shops/mapleuk/images/apple-macbook-pro-15.4-
x22-intel-core-i7-2ghz-quad-8gb-laptop-mc721b-a-refurbished-%5B2%5D-259-p.jpg
45 May, P. (2001). Mobile Commerce: Opportunities, Applications and Technologies of
Wireless business (1 izd.). University of Cambridge: Cambridge University Press.
Pridobljeno 2015
46 Meurling, J. J. (1994). The mobile Phone Book. The invention of the mobile phone
industry. London: Communication Weeks.
47 Miller, M. (28. april 2014). IDC: Smart growth to continue, reach 1,2 billion in 2014.
ZDnet. Pridobljeno iz http://www.zdnet.com/article/idc-smartphone-growth-to-
continue-reach-1-2-billion-in-2014/
48 Mlinar, T. (2014). 5G-omrežje prihodnosti. Univerza v Ljubljani, fakulteta za
elektrotehniko. Pridobljeno iz http://erk.fe.uni-lj.si/2014/mlinar%285G%29p.pdf
49 Mobidev. (17. april 2013). 11 Key features of a Successful Mobile App. Pridobljeno iz
Mobidev.
50 Mobitel. (2006). O podjetju – NMT – prva generacija mobilnih telekomunikacij.
Pridobljeno 2015 iz
http://www.mobitel.si/slo/Opodjetju/Mobilnegeneracije/1generacija/ NMT.asp
51 Molen, B. (18. oktober 2011). Research in Motion announces BBX, combines the best
of BlackBerry and QNX. Engadget. Pridobljeno iz
http://www.engadget.com/2011/10/18/research-in-motion-announces-bbx-combines-
the-best-of-blackber/
52 Moore, B. (17. julij 2012). Pridobljeno iz Why Microsoft needs to release a new Zune:
https://usefulwindows.com/2012/07/microsoft-release-zune/
53 Müller-Veerse, F. (1999). Mobile Commerce Report. Durchlarcher Corp.
54 Nichols, J. (2015). 9 Must-Haves for a successful App. Pridobljeno iz Apsalar:
https://apsalar.com/blog/2015/08/9-must-haves-for-a-successful-app/
55 Page, C. (14. april 2014). Windows Phone 8.1 is now available for developers. The
Inquirer. Pridobljeno iz http://www.theinquirer.net/inquirer/news/2339769/windows-
phone-81-is-now-available-for-developers
56 Pelkmans, J. (2001). The GSM standard: explaining a success story. Journal of
European Public Policy 8, 3 Special Issue, 432-453.
57 Phonearena.com. (28. avgust 2013). Android's Google Play beats App Store with over
1 billion apps, now officially larges. Pridobljeno iz
73
http://www.phonearena.com/news/Androids-Google-Play-beats-App-Store-with-over-
1-million-apps-now-officially-largest_id45680
58 Rakestraw, T. L. (2012). The mobile Apps industry: A Case Study. Youngstown State
University, Ohio, USA. Pridobljeno 2015 iz
http://www.aabri.com/NO2013Manuscripts/NO13006.pdf.
59 Ranger, S. (16. januar 2015). "iOS versus Android. Apple App Store versus Google
Play: Here comes the next battle in the app wars". (ZDNet).
60 Reed, B. (09. februar 2011). MetroPCS snags first 4G LTE Android phone, Samsung
Galaxy Indulge. Pridobljeno iz Networkworld.com:
http://www.networkworld.com/article/2199740/smartphones/metropcs-snags-first-lte-
android-phone.html
61 Russakowskii, A. (20. avgust 2012). Android Police. Pridobljeno iz Custom ROMs For
Android Explained - Here Is Why You Want Them:
http://www.androidpolice.com/2010/05/01/custom-roms-for-android-explained-and-
why-you-want-them/
62 Sharma, A. (14. marec 2013). Generations of Wireless Communication (From 0G to
5G). Pridobljeno 2015 iz Academia:
https://www.academia.edu/3099956/Generations_of_Wireless_Communication._From
_0G_to_5G_Abhi
63 Sherman, J. (30. september 2015). Goodbye Windows Phone! Windows 10 will take it
from here. Digital Trends. Pridobljeno iz
http://www.digitaltrends.com/mobile/windows-phone-dead-windows-10-instead/
64 Smith, A. i. (2011). Personal Digital Assistants mostly obsolete. Comptia Strata Study
Guide.
65 Sony. (2015). Pridobljeno iz http://api.sonymobile.com/files/xperia-tablet-z-hero-
black-PS-1280x840-9762f55e0dbb3b157c916273ac31b015.jpg
66 StatCounter. (julij 2015, a). Top Tablet OSs per Country, July 2015. Pridobljeno 2015
iz http://gs.statcounter.com/#tablet-os-ww-monthly-201507-201507-map
67 StatCounter. (junij 2015, b). Top 8 Mobile & Tablet Operating Systems in US on June
2015. Pridobljeno 2015 iz StatCounter GlobalStats:
http://gs.statcounter.com/#mobile+tablet-os-US-monthly-201506-201506-bar
68 Statista. (2014). Number of apps available in leading app stores as of July 2015. The
Statistics portal. Pridobljeno iz http://www.statista.com/statistics/276623/number-of-
apps-available-in-leading-app-stores/
69 Steinbock, D. (2001). Assesing Finland's Wireless Valley: can the pioneering continue?
Telecommunications Policy 25, 71-100. Pridobljeno 2015
70 Stern, J. (2015). Engadget. Pridobljeno iz
http://www.engadget.com/2011/02/09/metropcs-lte-samsung-galaxy-indulge-
available-this-week-for-399/
74
71 SURS. (2005). Opremljenost gospodinjstev z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo. Statistični letopis Republike Slovenije 2005, Informacijska družba.
Pridobljeno iz http://www.stat.si/letopis/2005/22_05/22-02-05.xls
72 Swider, M. (16. september 2015). iOS 9 release date, features and news. techradar.
Pridobljeno iz http://www.techradar.com/news/software/operating-systems/ios-9-what-
we-want-to-see-1253732
73 Technica, A. (8. december 2013). Google’s iron grip on Android: Controlling open
source by any means necessary. Pridobljeno iz
http://arstechnica.com/gadgets/2013/10/googles-iron-grip-on-android-controlling-
open-source-by-any-means-necessary/
74 Techspot. (30. junij 2014). Google shows off new version of Android, announces 1
billion active monthly users. Pridobljeno iz http://www.techspot.com/news/57228-
google-shows-off-new-version-of-android-announces-1-billion-active-monthly-
users.html
75 Temple, S. (2010). Vintage Mobiles: Samsung SCH-r900-The world's first LTE Mobile.
History of GSM: Birth of the mobile revolution.
76 Unwired, V. (21. september 2010). Samsung Craft, the world’s first 4G LTE phone,
now available at MetroPCS. Pridobljeno iz
http://www.unwiredview.com/2010/09/21/samsung-craft-the-worlds-first-4g-lte-
phone-now-available-at-metropcs/
77 UnwiredView. (2015). Pridobljeno iz
http://www.unwiredview.com/2010/09/21/samsung-craft-the-worlds-first-4g-lte-
phone-now-available-at-metropcs/
78 Vehovar, V. L. (2005). Mobilna telefonija, raba interneta v Sloveniji. Univerza v
Ljubljani: Fakulteta za družbene vede, center za metodologijo in informatiko.
79 Weinschenk, C. (16. april 2010). Today the initial WiMax system is designed to provide
30 to 40 megabit-per-second data rates. Pridobljeno iz IT Business Edge:
http://www.itbusinessedge.com/blogs
80 Wikipedia. (2015, a). Roaming. Pridobljeno iz
https://en.wikipedia.org/wiki/Roaming#cite_ref-3
81 Wikipedia. (2015, b). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Push-to-
talk#/media/File:Citizens_Band_CB_Cobra_18_WX_ST_II_with_microphone.jpeg
82 Wikipedia. (2015, c). Pridobljeno iz
http://en.wikipedia.org/wiki/Improved_Mobile_Telephone_Service#/media/File:Trigil
d_Gemini_2_inside.jpg
83 Wikipedia. (2015, č). Pridobljeno iz http://www.oebl.de/B-
Netz/Geraete/TeKaDe/BSA31S/BSA31Zug.html
84 Wikipedia. (2015, d). Pridobljeno iz
http://www.radiomuseum.org/images/radio/salora_salo/srp25_1372284.jpg
75
85 Wikipedia. (2015, e). HSPDA. Pridobljeno 2015 iz
https://sl.wikipedia.org/wiki/HSDPA
86 Wikipedia. (2015, f). 4G. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/4G
87 Wikipedia. (2015, g). Pridobljeno iz
http://en.wikipedia.org/wiki/WiMAX#/media/File:WiMAX_equipment.jpg
88 Wikipedia. (2015, h). Pridobljeno iz
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/9/96/Mobile_wimax_usb.jpg
89 Wikipedia. (2015, i). Pridobljeno iz
http://en.wikipedia.org/wiki/LTE_%28telecommunication%29#/media/File:HTC_Thu
nderbolt.jpg
90 Wikipedia. (2015, j). Pridobljeno iz
http://en.wikipedia.org/wiki/4G#/media/File:Samsung_4G_LTE_modem-4.jpg
91 Wimberly, T. (9. februar 2011). MetroPCS debuts first 4G LTE Android phone,
Samsung Galaxy Indulge. Pridobljeno iz
http://androidandme.com/2011/02/news/metropcs-debuts-first-4g-lte-android-phone-
samsung-galaxy-indulge/
92 Winberly, T. (2011). MetroPCS debuts first 4G LTE Android Phone, Samsung Galaxy
Indulge. Pridobljeno iz http://androidandme.com/2011/02/news/metropcs-debuts-first-
4g-lte-android-phone-samsung-galaxy-indulge/
93 Yadav, S. (27. april 2011). M-Commerce and its Security Issues. Pridobljeno 2015 iz
Scribd.: https://www.scribd.com/doc/54073989/3/History-of-M-Commerce.
94 Ziegler, C. (4. marec 2010). Microsoft talks Windows Phone 7 Series development
ahead of GDC: Silverlight, XNA, and no backward compatibility. Pridobljeno iz
endgadget: http://www.engadget.com/2010/03/04/microsoft-talks-windows-phone-7-
series-development-ahead-of-gdc/
95 Zimic, M. (2012). Medplatformski razvoj mobilnih aplikacij. Diplomsko delo. Univerza
v Ljubljani, fakulteta za računalništvo in informatiko. Pridobljeno 2015 iz
http://eprints.fri.uni-lj.si/1726/1/Zimic-1.pdf
