Klavir v različnih vlogah - Epta Slovenija

Društvo klavirskih pedagogov Slovenije — EPTA • www.epta.si • številka 3

Cena

: 10

€ >

> ok

t. 2

015

• Violinskasonataneobstaja• Navdihujočiutrinkiskupnegamuziciranja• Desetzapovediuspešnegakorepetiranja• Mojklavirjelahkodežnik

• VladimirViardo• AntoPett• SimonKrečič

• Korepetiranje-umetnostmuziciranja,komuniciranjainsodelovanja

• AleksanderNikolajevičSkrjabin-Skladateljkotpianist

STROKOVNIČLANKI

INTERVJUJI

HOMMAGE

EPTINERAZISKAVE

Klavir v različnih vlogah

Ko jabolko dozori, se utrgati pusti ...

…razmišljam, kona tržnici kupu-jemprvaletošnjajabolka,kiminazna-njajo jesen.Tudi letošnja Virkla je zasvojo zrelost potrebovala dodatni letničas. Splačalo se je čakati. Bogato jeobrodila.

Lepojebilotokratmeduredniškimdelomopazovati,kakososečlankimedseboj skladno dopolnili v niz besedilnatemoKlavirvrazličnihvlogah.Pravgotovobotuditokratnaizdajazvsebi-nami,kisozaklavirskepedagogevednoaktualne, postala nepogrešljivo gradivonaknjižnihpolicahtudidrugihglasbe-nihpedagogov.

Vloge, ki jih lahko igra klavir, soštevilne.Pravzapravjihjetoliko,dabrž-kone katero tudi prezremo, in namenletošnje tematike je spodbuditi, da bi

se te mnogoplastnosti pedagogi boljezavedali.

Solo,duo,komorno,kotspremljava,v orkestru? Poustvarjamo, improvizi-ramo,komponiramo?Inpotemšecelapaletarazličnihglasbenihslogov.Mno-gojeizbir,zakaterejeprav,dajihnašimučencem in dijakom predstavljamo včimširšemizboru.Dapuščamoodprtihčim več možnosti in poti. Kdo ve, pokaterihsebodoodločilihoditi?

Vživljenjuseznajdemovrazličnihvlogah.

Kajsem,konisemhči,žena,mama,učiteljica, sodelavka, prijateljica? Kajsmo, ko nismo le ena od svojih vlog?Zagotovo še nekaj mnogo večjega, šemnogoboljnedoumljivega!

Tudi s klavirjem (ali drugim glas-benim inštrumentom) je nekako tako.

Pri vseh vlogah, ki jih je zmožen, stabistvena izvajalčeva ljubezendoglasbeinzvoka.Praviblagoslovje,čeznamostemohranjatistik.

Najtudivasbranjenavdihne,kotjemene!

AnaTijssen,glavnaurednica

Izdajatelj in založnik: DruštvoklavirskihpedagogovSlovenijeEPTA,Staritrg34,1000Ljubljana | Glavna in odgovorna urednica: AnaTijssen | Uredniški odbor: AnaTijssen,NinaMole,NušaGregorič,SuzanaZorko,PrimožMavrič | Foto:izarhivaavtorjevprispevkovoz.intervjuvancev,vkolikornidrugačenavedeno,Fotolia

Oblikovanje: Opa!celica,SašaVučina | Lektoriranje: PetraJordan | Tisk: GrafikaGracerd.o.o. | Naklada: 400

KONTAKT - uredništvo in naročila: [email protected],www.epta.siSpletnanaročilnicasenahajanaspletnistranipodrazdelkomVirkla.

Cena številke 3 / oktober 2015:10€Cenik oglasov: kontaktirajteuredniš[email protected]

© Društvo klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA

Razmnoževanjepublikacijealinjenihdelovnidovoljeno.Objavadelabesedilaposameznihprispevkovalidrugihpodatkovjedovoljenaznavedbovirainavtorjaprispevka.

Nagovor uredniceTema revije: Klavir v različnih vlogah

REvijA viRKLA>> številka 3>> oktober 2015

ISSN: 2335-3716

Vsak ustvarjalec mora trpeti od manije po veličastnosti.

A. N. Skrjabin

www.epta.si << 1

STROKOVNI ČLANKI, POGLEDI, INTERVJUJI, EPTiNA RAZiSKAvA in HOMMAGE

2 VLADImIr VIArDO - ČUDEžI IN GLASbAPogovorspianistom | Besedilo: Aleksandra Pavlovič

6 VIOLINSKA SONATA NE ObSTAjAZgodovinskeokoliščineduosonatzaklavirinviolinoterzakajdanašnjiviolinistinaroberazumejosvojovlogoprinjihovemizvajanju | Besedilo: Miha Haas

16 POGOVOr z bAIbO SKrIDEPogledsvetovnouveljavljeneviolinistkenarepertoarzaduoviolineinklavirja | Besedilo: Miha Haas

19 KLAVIrSKI DUORazvojrepertoarja,zgodovinskikontekstiinvelikiizvajalci Besedilo: doc. Milan Miladinović, Akademija umetnosti Novi Sad | Prevedla: Jelena Dukić Segečić

23 SKLADbE SLOVENSKIh SKLADATELjEV zA KLAVIr šTIrIrOČNOPovzetekpredavanjasKlavirskihdnevov2014vLaškemBesedilo: Bojan Glavina

36 hOmmAGE à SKrjAbIN SKLADATELj KOT PIANISTPosnetazgodovinaklavirskihskladbAleksandraSkrjabina Besedilo: Darren Leaper | Prevedla: Nina Mole

42 NAVDIhUjOČI UTrINKI SKUPNEGA mUzIcIrANjA"Pisateljevanjejenastalozaradinepotešenepotrebeposogovornikuinprijatelju."(A.Uhtomski)Besedilo: Aleksandra Pavlović

46 DIrIGENTA NArEDI OrKESTErIntervjuzdirigentomSimonomKrečičem Besedilo: Mirjam Strlič

51 DESET zAPOVEDI USPEšNEGA KOrEPETIrANjAKratkiodlomkiizknjigeKorepetiranje–kazenaliustvarjalnost? | Besedilo: Zoltan Peter

54 KOrEPETIrANjE – UmETNOST mUzIcIrANjA, KOmUNIcIrANjA IN SODELOVANjAKajokorepeticijahmenijoučenci,učiteljiinkorepetitorjinekaterihslovenskihglasbenihšol | Besedilo: Primož Mavrič

61 hISTOrIČNA IzVAjALSKA PrAKSAGirolamoFrescobaldiinnjegovpomenzainštrumentestipkami | Besedilo: Izidor Kokovnik

64 SPET VSTOPAmO V SVET GLASbENE ImPrOVIzAcIjEPoučevanjeimprovizacijeskozizgodovinotersmernicezarazvojimprovizacijskihspretnostipripoukuklavirja Besedilo: Ana Vončina

68 GLASbA V TrENUTKUSrečanjesprostoimprovizacijoinučnimsistemomAntaPetta | Besedilo: Ingrid Mačus

72 SPODbUjANjE GLASbENE USTVArjALNOSTIBesedilo: Ajša Svetlin

74 A. D. ArTObOLEVSKA: PrVO SrEČANjE z GLASbOUčbenikzaučence,učiteljeinstarše Besedilo: Danijela Masliuk

78 mOj KLAVIr jE LAhKO DEžNIKOvlogah,kijihigraklavirvnašidušiinodnosih Besedilo: Jasna Solarović

82 KLAVIrSKA SObA zA DVA KLAVIrjAIntervjuzLojzetomKrajnčanom | Besedilo: Ana Tijssen

86 KAj NAjbOLjšI POČNEjO DrUGAČERaziskavaospecifičnihvzorcihvadbenajboljšihglasbenikovBesedilo: Dr. Noa Kageyama | Prevod: Jerneja Umer Kljun

88 zAbAVNA NAVODILA zA KOrEPETITOrjEIzbrala in prevedla: Olga Ulokina

89 NAVODILA AVTOrjEm PrISPEVKOV

Kazalo

2 >> oktober_2015

Virkla >> Društvo klavirskih pedagogov Slovenije — EPTA

V ladimir Viardo, profesor na Uni-verzi v severnem Teksasu v Den-tonu, zmagovalec tekmovanja

"Van Cliburn“ v Teksasu in „Marguerite Long“ v Parizu, koncertira in predava po vsem svetu, igra z najrazličnejšimi orke-stri in dirigenti … A to sploh ni pomemb-no. Viardo neprenehoma išče, ustvarja, raziskuje. Odkriva nove skladatelje, v starih pa vselej najde nekaj novega, sve-žega, svojega, tvojega, našega. Njegova glasba diha in živi življenje. Niti za hip se ne ustavi v svojem iskanju. Kot repa-tica osvetljuje življenja svojih poslušalcev in številnih študentov. Ljubezen, ki je si-nonim njegovega ustvarjanja, njegovega igranja, ga še danes žene naprej. A kljub analitičnemu raziskovanju pusti skrivno-stnim čudežem, da ostanejo skrivnost, saj

tisto najlepše v ljubezni, glasbi, umetnosti, religiji, znanosti ostaja vedno nerazkri-to. Znanje je nedvomno potrebno, ampak najvišje, za vsemi omejitvami, tiči čudež, ki ga čutimo s kožo, s srcem, z dušo, ga ne vidimo, ampak zagotovo vemo, da je, in ga sprejmemo, ker je del, ker je bistvo nas vseh.

Velikoletjeminiloodmojegaštu-dija v Moskvi. Zasul me je plaz misli: velikih, raznovrstnih misli, spominov, ki jim je bilo na trenutke težko slediti, saj so potovali s svetlobno hitrostjo ...

Vladimir Viardo, pianist, ki znaigrati na najbolj globoko skrite strunenašedušeinnasnakrilihglasbeodne-stisseboj,ustavitičasingapotemspetsprožiti.Pedagog,kiznassvojoenergijopodaritištudentutistopravoiskrico,kilahkozanetivečni„ogenjumetnosti“.Inklavirzazveni,glasbasegadosrcainšedlje...

"Glasba je kot religija ..."

Spominjam se prve lekcije z vami, ko ste rekli: „Če hočeš igrati klavir, moraš verjeti v čudeže.“ Kaj je čudež v glasbi?

Ne, čudeža senedapojasniti.Ču-dež je nekaj nepojmljivega, ampak is-točasnojenekaj,karlahkovsizačutijo.Čudno,ne?Nemorešgavidetialisega

dotakniti, a vsi razumejo, čutijo, da je.Celo neizobražen poslušalec jasno za-čuti,dasenekajdogajaalidaseničnedogaja.Bojimse,dabilagal,čebiskušalpojasnitičudež.

Kako vzgajate mlade pianiste? Kakšen pomen ima široko poznavanje umetnosti?

Mislim,danajvečpomeni,česelah-koučencioziromaštudentjezgledujejopopedagogu,zatojerespomembno,dapedagog igra, koncertira, je razgledan,se dobro spozna na poezijo, filozofijo,slikarstvo ... Pokojni Lev NikolajevičNaumovmi jev letih študijaprinjemdejal: „Duhovno in čustveno vam po-magamhoditiinvasnosimnasvojihra-menih,vsedoklersevamnekegadneneprižge vaš lastni 'motorček'.“ Menim,da se vse veje človekovega iskanja inustvarjanja, od glasbenega, literarnega,likovnegaalireligioznegainfilozofske-gapa vsedo znanstvenega,nanajvišji,skorajnedosegljiviravnimedsebojme-šajo in semejemed njimi tako skorajrazvodenijo.Tojetrenutek,kointuicijadobi vodilno vlogo. Angleški znan-stvenik JohnDesmondBernal je predsmrtjo dejal: „Čim več vem, tem boljverjamemvBoga...“Drugiprimer:čevzamemogotskiobokiniznjegamisel-nopotegnemopolkroge,sebosredišče

Besedilo: Aleksandra Pavlovič

Vladimir Viardo - Čudeži in GlasbaPogovor s pianistom

Intervju

www.epta.si << 3

tehpolkrogovnahajalonadsamostav-bo, torej bo na neki način, simboličnonašemurazumunedosegljivo.Podobenprimerjeslepapegapriočesu,odkoderoptični živec preide vmožgane, točka,kjer naše oko ne vidi. Skrivnost kate-rekoli religije, skrivnost kateregakoliintuitivnegaraziskovanja,kiganitrebarazkrivati.Inljubezni...

„Če ti skladba ni všeč, moraš na vsak način najti nekaj v njej, zaradi česar se bi lahko zaljubil vanjo.“

Čebimumificiraltruploženske,kijo ljubim, za tem delom ne bi opazilnjenepravelepote.Lepotajetudinekajnerazložljivega.

Skozi vso zgodovino človeštva somnogiskušali„izmeriti“,seciratiume-tnost, vendar to početje ni nikoli pri-peljalo do končnega rezultata, ko bilahko rekli, da na tej točki dokončnovemoinrazumemovse.Schoenbergo-vadodekafonija jenaprimervsekakorgenialni sistem, ampak v določenemtrenutkutejglasbinekajzmanjka.Tudistari Grki so recimo skušali razložiti,analizirati učinek poezije, glasbeni te-oretikivplivglasbe,avglasbiševedno,vse do danes, ostaja vprašanje o tem,kakoskladbivdahnitiživljenje...Tojeto.Nekočme je presunila lekcija kra-snegafilozofaMerabaMamardašvilija,kijebilvtistihtežkihsovjetskihčasihpersonanongrata inni imel za kruh,zato jepredaval po stanovanjih, šolah,univerzah.Vsakjedalpopetrubljev,dasmo mu nekako pomagali, ob tem paposlušali enkratne lekcije.Nikoli seniposebejpripravljal.Vednojeimprovizi-ral.Kasnejesovsetozbraliinnatisnili

velikoknjig.Enatehlekcijsejezačelatakole:"Če berem Anaksagoro, ki je živel nekaj tisočletij pred menoj, razumem, o čem govori, in mi je to, o čemer govori, blizu, to pomeni, da to obstaja tudi brez njega in brez mene."

Torej na vrhu nismo le mi, ampak še nekaj več?

Seveda. To je ta nerazložljivi delnašegadela.Vsekakorseželimomaksi-malnopripraviti,raziskovati,analizira-ti,razumetiinvendarsimoramoželetinemogoče, da bi lahko nekaj dosegli.Česiželimo,karnamjedosegljivo,senerazvijamo.Zatosimoramovglasbimočnoželetičudežainneomajnover-jetivanj.

Zanimivost vašega načina poučevanja je, da skladbo s študentom najprej analizirate s „ptičje perspektive“, potem preidete na detajle in se na koncu spet vrnete k celoti … Pravzaprav je to zelo logična metoda. Ali bi lahko povedali malo več o tem?

Zelo pogosto, ko k meni pridejonovi študentje, se najprej učijo golih

not, rešujejo tehničneprobleme inpo-temšeleanalizirajoterdodajovsebino.To je tako, kot če bi se učili plavati vbazenu brez vode. Imeti moramo ja-sno predstavo o skladbi kot celoti, otem, katera čustva bomo uporabili, inposledično bomo razumeli, kako „segibati“.Vseostale težavesebodotorejposledičnoinpostopomareševaleskorajsameodsebe,pravigibiindinamikasebodona ta način pojavili spontano, česmosevedaizbralipravopodobo.Trebajeitiodcelotekdetajluinnazaj.Včasihlahkozaradidetajlovizgubimoobčutekcelote, začetni občutek „ljubezenskegastanja“ skladbe, ki ga zelo težkopovr-nemo, a to večno iskanje, spodbujanje,podžiganjetegaposebnegaustvarjalne-gastanjajepačtudidelnašegapoklica.

Ravno s tem je povezano tudi moje naslednje vprašanje. Važna komponenta vašega poučevanja je tudi ljubezen. Kakšna je njena vloga?

Trdno sem prepričan, da srečnaljubezen v glasbi ne prinese ničesar.Le nesrečna ljubezen izostri naša ču-stva,čute innjene fantomskebolečine,trpljenje prinesejo resnično življenje vglasbo.Tonamlahkopotrdimalodanevsa zgodovina glasbe. Umetnost je vvsakem primeru vedno plod ljubezni.Čegovorimooljubeznidoskladateljevin skladb, se postopoma, ko kopljemovedno globlje in odkrivamo vedno večlepote, zaljubljamo v skladbo. In českladbe vzljubimo, se jih velikohitrejenaučimo. Ljubezen je kot lokomotiva,kinaspoganjazvelikimpospeškominvnasvzbujaželjo,dabijoobvladovali,zatovelikovečinboljevadimo.

Treba je iti od celote k detajlu in nazaj.

4 >> oktober_2015


Nesrečna ljubezen na eni strani, kaj pa stanje zaljubljenosti?

Zaljubljenost je tudi del našegapoklica. Sami moramo znati vzbuditivsebimehanizem„zaljubljanja“,včasihtudivnekaj,karnamnivšeč.Takrat,kosemoramonahitronaučitiskladbo,kijeniizbralonašesrce.Vsakserazličnozaljublja.Eninajdejonekajvharmoni-jah, spetdrugi vkonstrukciji ali oblikiskladbe,nekateriboljuživajovmelodi-ji, drugi v prepletanju vseh elementov,sporočilu ... Nedvomno pa se skladba,ki jo ljubimo, popolnoma individual-noobarva.To je tudi enaod stvari, zakatereseborimževseživljenje.Želimbiti „soskladatelj“, seveda z dolžnimspoštovanjem do skladatelja in njego-vegaavtorskegazapisa. Interpretvnašanekajčistosvojegavskladboinravnotojetisto,zaradičesarlahkovečkratvenisezoniposlušamoChopinovo4.baladoinsejenenaveličamo.Pravteindividu-alne razlikemed interpretacijami namdokazujejo, da vloga pianista nikakornesmebitizapostavljena,ampakskozi

interpretacijo skladba zaživi čisto nanovo,sevednoznovarojeva.Lahkone-kjeobstajaskladbaizjemnelepote,am-pakčejenihčeneigra,jetoleprelepotruplo.

Pri delu na Preludiju, koralu in fugi Cesarja Francka ste govorili o ustavljanju časa. Ta misel me je čisto prevzela in sem podobne trenutke začela iskati povsod v glasbi. Ali lahko zgolj glasba ustavi čas?

V glasbi je pojem časa nekolikodrugačen. Gre za njegovo psihološkoobvladovanje. Kot izvajalci se lahkonahajamovpreteklostissvojonamero,sledimotistemu,karsetrenutnodogaja,in v prihodnosti bomo prvi poslušalcitega, kar je izpadlo.To je sobivanje vtreh dimenzijah. Glasba različno zgo-ščuje in redči čas – ustvarja iluzijo, data teče hitreje ali počasneje. Ustavlja-nje časa pa je fenomen, ki ga pogostosrečamo pri Bachu, Francku, seveda

tudi v sodobni glasbi in drugje, kjer sponavljajočimi se monotonimi motivi(pogosto cikličnimi) skladatelj ustvarjaobčutek večnosti in s tem ustavljanja

časa.Kotdenimoročnaura,kibojutriobistemčasuspetenakokazala.Takosenamzdi,dabojutriobistemčasuravnotakovsevredu,kotjedanes.Nekakšnailuzija večnosti, iluzija neskončnegazvoka,večnegaživljenja.

Tema naše letošnje konference EPTE v Sloveniji so med drugim tudi barve v glasbi. Kakšna misel o teh?

Barva je vsekakor vedno podrejenasplošni sliki-podobi in smislu skladbe.Obstajajoskladbe,kotsonekateripre-ludijiinfugeŠostakoviča,kijihnikakorni trebabarvati, ker sokot grafike.Tobibilopodobnočrno-belimportretnimfotografijam iz sovjetskih časov, ki sojim tako smešnonarisali rdeče ustniceinrožnatalička.PriDebussyjevihprelu-dijihpasejesevedabarvamnemogočeizogniti,preprostoprovociranas,dabijihuporabljali...NekočsovprašaliVla-dimirjaSofronitskega,eneganajslavnej-ših interpretov Aleksandra Skrjabina:„ZakajjeskladbanapisanavDes-duru,

ko pa bi jo bilo veliko lažje prebrati vCis-duru?“Odgovorilje:„VCis-duru?Nemogoče ...Cis-dur se sveti srebrno,Des-dur pa zlato.“ Enostavno (smeh).

Nedvomno pa se skladba, ki jo ljubimo, popolnoma individualno obarva. To je tudi ena od stvari, za katere se borim že vse življenje. Želim biti „soskladatelj“, seveda z dolžnim spoštovanjem do skladatelja in njegovega avtorskega zapisa.

Intervju

www.epta.si << 5

Zbarvamijetakokotzespressivoigro.Vedno moramo vedeti zakaj, čemu inkje jih uporabljamo. Včasih dosežemovelikovečjiučinek,čevdoločenihtre-nutkih igramo navidezno neizrazno.Lepiprimeri skladb,pri katerihnaj bibililepozorniposlušalci,navideznonenarediliničesarinsamopustiliglasbi,dasezlije,sodenimo:Preludij,koralinva-riacijeCesarjaFrancka,UspavankaČaj-kovskegavpriredbiRahmaninova …

Vem, da ste se v mladih letih veliko družili z legendarnim Svjatoslavom Richterjem, čigar 100-letnico praznujemo letos. Nam lahko zaupate kakšno anekdoto iz njegovega življenja?

No,najprejbipovedal,da jebilo vnjem močno čutiti tudi nemške kore-nine…Nekoč sva seprerekalao tem,kako igrati ponovitev, ko imamo predseboj ponavljaj, ki ga moramo sevedabrezizjemeinvednoupoštevati.Richter

jetrdil,damoramodrugičizvajatiena-kokotprvič, jazpa sem trdil,da je točistonemogoče,kertakokotvživljenjunikolinemoremostopitidvakratvistoreko. Ko enkrat nekaj doživimo, zai-gramo,naslednjičnismoenaki, temvečspremenjeni,intakodalje.Zeloprepri-čljiveargumentesemnavajal.Čeznekajčasami je odvrnil preprosto:„Mogočebopadrugičboljekotprvič.“ (Smeh.)Takrat sem bruhnil v smeh in sevedasemsestrinjalznjim.

Zame ste bili in še vedno ste eden od izvirov navdiha. Ali vam je bil Richter v študentskih letih v navdih?

Nevem,čebisetakoizrazil.Biljeizjemnozanimivaosebnost,apredvsemsejeradigralzljudmi,mogočesejecelonekoliko norčeval iz njih, kot v neka-kšnemteatruživljenja.Vsisobilivednonekolikozmedeniobdruženjuznjim.Bil je resnično vsestransko razgledanumetnik, resno se je ukvarjal s slikar-stvom,oboževal teater ...Pametovanje

pamuješlostrašnonaživce,zatosejeraddelalnorcaiztakšnihljudi.Včasu,kosobilegramofonskeploščeredkost,jev svojemstanovanjuorganiziralpo-sebne večereWagnerjevih oper (kot vBayreuthu).Najprej jeobglasbi spo-močjo slik opisal dogajanje v operi inpotemsovseskupajposlušališeenkrat.

Med gosti pa je bil vedno kdo, ki jehotelkajpametnegapripomniti.ZataprimersijeRichterskrilvrokavdelne-kakšnegamajhnegabikca,kijestrašnoneprijetnokrulil.Ko jepametnjakovičprišelnadanssvojopametnoizjavo,jeiz Richterjevega rokava kar naenkratzakrulilo: „Bueeeeee!“Tak je bil. Bilanasjelepeščicatakih,kismoselahkoznjimnormalnopogovarjali.Telefonarecimonimaral,mislim,danitelefoni-ralvečkottrikratvživljenju,pačpasejelahkokartako,nepričakovanonarisalpredmojimi vrati sredinoči, ker se jedenimo spričkal z ženo. Spominjamse,da sem igral5.koncertProkofjeva.Richterme jeposlušalnakoncertu inmoja izvedba mu je bila očitno všeč.Naslednji dan se je nepričakovanoprikazal pri meni, mi podaril majhensrebrnklavirček,kisejeodpiral.Odprlsemgainnašellistek,nakateregajeRi-chterizpisalcitatiz5.koncertaterza-hvaloziskrenimi,prijateljskimičestit-kami.Ampakpodtapapirčekjevstavilšefotografijo,nakaterisedinaplaživMonteCarlu, ki jo je izrezal tako, dase je prilegala v klavirček!Le kako semuje ljubilo?Hecno.Imel jeposebensmiselzahumor.Biljeposeben.

Vladimir Viardo, zmagovalec tekmovanja Van Cliburn 1973

"Ko enkrat nekaj doživimo, zaigramo, naslednjič nismo enaki, temveč spremenjeni."

6 >> oktober_2015


KONCERT, KI GA NE POZABiŠ KAR TAKO

Za le 5 evrov so zadnjo uro pred kon-certom študentom na voljo še ne prodane vstopnice. Dobim karto na sredini druge vrste prvega balkona, povsod okrog mene v večernih oblekah, kravatah in metuljčkih sedijo poslušalci, ki so za ta koncert odšteli približno 20-krat več denarja. Vonjave stoterih parfumov, kolonjskih vod in ra-znih ličil se bohotijo v zraku. Ekstatično pričakujem koncert, ki sem si ga že pred več kot pol leta "zacahnil" v knjižici koncer-tne sezone. Vnaprej posnet glas nas preko zvočnikov v francoščini, nizozemščini in angleščini opozori, naj za nekaj časa za-mašimo življenjsko žilo svojim mobilnim telefonom. Luči zabrlijo in ugasnejo, ume-tnika na odru pod ozkim snopom svetlobe pričneta igrati …

Biljeedentistihkoncertov,zakate-resetiletazatemzdi,dajihševednoslišiš. Slišim skrivnostni ljudski pridihJanačkove Sonate, vidim ekscentričnidvigusodevkataklizmičnikodičetrte-gastavkaBeethovnoveSonateop.30,št.

2,občutimcrescendoodgenezedoekstazevRavelovemTziganu.

Dotistegatrenutka,kosempokon-certusrečaldvasvojasošolcaviolinista,sembilprepričan,dašenikdarprejni-sem slišal tako izjemnega koncerta. Amojaštudijskakamerada,torejtistadva,kistavnašihnadobudnihletihskonj-skimrepomgodla,medtemkosemjazzrokamiudrihal,stamepogledalazelopostraniinodzačudenjasemobstalkotkip,kostaslikovitoopisalasvojeobčut-kepokoncertuzbesedami:"Šesreča,dasmoplačalile5evrov!"

Karjesledilo,jebilpopolnšok:kon-certjimanibilvšeč.No,pravzapravjimanibil všečviolinist!Rekla sta,da je iz-gubilsvojomoč,dajepostalpovprečen,siv,sključen,damuviolinanezvenitako,kotmujenekoč,daigratako,kotdasineupaveč,skratka,izgubiljesvojžmoht.Najhujšeizmedvsegapaje,daBeethov-novo Sonato igra, "kot da je komorniglasbenik, ne pa solist".Pobaral sem jutudi,kajsimislitaopianistu,astamelečudno pogledala, rekoč: "Res nemorešposlušatispremljave,čeigraRepin!"

ZAPLET ZGODBE O SiMBiOZi MED viOLiNiSTOM iN PiANiSTOM

Od takrat sem obiskal prenekaterikoncert,nakateremsobilenasporeduskladbe zaduo violine in klavirja.Gre

zaenonajpopularnejšihoblikmuzicira-njanasploh,sajbogastvorepertoarjainzastopanostvsehglasbenihstilovodba-rokanaprejomogočatatovrstnimduomzelozanimivoglasbenopopotovanje.Akotkaže, brez zapletovnegre.Očitnoimamo pianisti in violinisti pogostodiametralnonasprotnamnenjaoistemkoncertu(navedeniprimerjeleedeniz-medmnogih).Enakojesevedatudiprinašemmedsebojnemsodelovanju–samsem se velikokrat znašel v situacijah,kosvojevlogepriizvedbahskladbtegarepertoarjanisem razumel ali jenisemznal sprejeti na način, da bi se hkratidobropočutilaoba.

Obisk enega tovrstnih koncertov vLjubljani pred nedavnimme je pripe-ljal v stanje obupa, zato sem si zadalizziv,dasesistematičnopoglobimvtodilemo in poskušam najti objektivnezgodovinskeokoliščine,kibinamlahkopojasnile,zakajvsvetumuziciranjavio-lineinklavirjanimamoskupneestetskeresnice.

DvOjNA MERiLA PRi POJMOVANJU VLOGE OBEH iNŠTRUMENTALiSTOv

Vzemimoza začetek enonajpopu-larnejšihsonat,SonatovF-duru,op.24,L. v. Beethovna, "Pomladno". Študentviolinesvojpartštudirapriurahvioline,natosemupridružikorepetitor,kigapri

Besedilo: Miha Haas

Violinska sonata ne obstajaZgodovinske okoliščine duo sonat za klavir in violino ter zakaj današnji violinisti narobe razumejo svojo vlogo pri njihovem izvajanju

Bruselj, Palača lepih umetnosti, 7. februar 2007 Nastopata: Vadim Repin – violina, Itamar Golan – klavirSpored: Janaček, Beethoven, Chausson, Ravel

Strokovno-pianistični članki

www.epta.si << 7

urah,nanastopihaliizpitihkorepetira.1Isti študent lahko isto skladbo študiraskupaj s sošolcem pianistom pri urahkomorneigre,kjernobedenizmednjijunikorepetitor,ampakstavskladuzna-ravopoukakomorneigreenakovredna.

Če gre za skladbo za solo violino,zakajjouvrščamovkomornoliteraturo,oziroma če gre za komorno literaturo,zakaj violinist svoj part dela pri urahsolo violine?Kakšna je v resnici vlogaviolinista v tej skladbi?Ali je solist alikomorniglasbenik?

Kakojemogoče,dapianistnastopakot korepetitor, v drugi situaciji pa visti skladbi kot enakovreden komorniglasbenik?

Zarazumevanjenavedenihdvojnihmeril semoramopodati napopotova-njevpreteklost,kjerbomospoznali,kajpravzaprav je ta tip kompozicije, kakogarazumemodanesinvkolikšnimerijetoupravičenooziromanapačno.

RENESANSA: FORMiRANjE SONATE KOT TIPIČNE iNŠTRUMENTALNE SKLADBE

Besedasonata,vzačetkutudisuona-ta,izviraizglagolasuonare,karpomenizveneti,intakotvorinasprotnipolcan-zoni,izcantare,peti(Newman1959,17).

Beneški skladatelj Marco AntonioCavazzoni (1490–1560) je bil prvi, kijepreneselidejovokalneoblikecanzonena inštrumentalno glasbo. Pri tem soseohranilerenesančnevokalnetehnikekompleksnepolifone gradnje, kjer je vospredjuimitacija.Leta1523jenastalodeloRecerchari,motetti,canzonizaor-gle(Schmidt-Beste2011,3).

1 Korepeticije: iz lat. repetitio, ponavljanje, torej skupno ponavljanje; korepetitor naj bi bil tisti, ki skupaj z nekom vadi in mu omogoča, da ima spremljavo. Izraz izhaja iz operne in baletne prakse, kjer pianist na prvih vajah igra orkestrski izvleček, da lahko pevci ali plesalci študirajo svoje parte.

VdeluCanzoni e SonateGiovan-nijaGabriellija(1557–1612)sonatapo-staneinštrumentalnaskladba,kiseločiodcanzone:"Sonatesopisaneslovesnoin veličastno v stilu motetov, canzonena drugi strani pa veselo in živahno zmnogo hitrimi notami." (Praetorius vSchmidt-Beste2011,5)

V začetku 17. stoletja se renesanč-na imitacijska oblika pretvori v baroč-no obliko, kjer imamo basso continuolinijo,2kijeharmonskaosnovainakor-dičnaspremljava,terenodotrimelodič-nelinijezgoraj.ŽeGabrielli jenapisalenosonatovtemnovemstilu,imenova-nemstile moderno,insicerSonato con tre violini(Schmidt-Beste2011,5).

Baročnasonatavsvojiosnoviposta-neskladbazakomornozasedboinštru-mentovizdružinegodal,kipaneustre-zasodobnemupojmovanjuansambelskeigre,prikaterienglasbenikigraenpartin je natančno določeno, kateri inštru-mentisovzasedbi(Newman1959,50).

BAROK: VODILNA VLOGA VIOLINE NA PODROČJU INŠTRUMENTALNE GLASBE, PRiNCiP BASSO CONTiNUO

2 Basso continuo, v nadaljevanju b. c.: basso continuo linijo so lahko v tistem času igrali čembalo, orgle, nizek godalni inštrument, pozavna, fagot ali brenkala, kot so lutnja, kitarone ali teorba (Schmidt-Beste 2011, 201–204).

V17.stoletjusepojavitrio sonataalisonata a tre,kipostaneosrednjaoblikamuziciranjazamaleansamble.Kotna-vajaNewman(1959,50), se lahkotriosonata izvaja v različnih zasedbah intorejnepomeni,da soprisotni le trijeglasbeniki – trio sonata pomeni le, dagre za tri neodvisne melodične linije.Imamo lahko tri godala in b. c. ali padve godali in b. c., ki v tem primeruigra eno izmed treh melodičnih linij(Schmidt-Beste2011,195).

Prve tovrstne sonate je napisal G.P.Cima v zbirki Concerti ecclesiastici l.1610,vrhunecpasodoživelevdelihA.Corellija.

Vdobibarokazasledimotrirazličnetipekompozicij,vkaterihnastopavio-linakotvodilnimelodičnialivirtuozniinštrument,toso sonata za solo violino,sonata a uno insonata a due.Prvitipjesolo sonata za violinobrez spremljave,kisepojavljazeloredkoindoživivrhu-neczJ.S.Bachom.

Drugitip je sonata a unoali sonataza solo violino in b. c., kjer ima violi-na vlogo melodičnega in virtuoznegainštrumenta, b. c. pa vlogo spremljave(Schmidt-Beste2011,197).

V tovrstnih sonatahP.A.Locatel-lija, F. M. Veracinija, G. Tartinija, B.

Marinija in M. Uccelinija v Italiji terJ. J. Waltherja in H. Biberja na nem-škem področju je baročna violinskavirtuoznost doživela svojo kulminacijo(Newman1959,54).

SLIKA 1, Vir: International Music Score Library Project, 2015a

8 >> oktober_2015


Vizraznemsmislu jeviolinaprecejsugestivnejšaodčembalaalidrugihin-štrumentovstipkamitistegačasa.Zatonepreseneča,dajebilaprviinštrument,kije,karzadevaraziskovanjetehničnihzmožnosti,dosegelvrhunecževbaroku.

Na sliki1vidimoodlomek iz zna-menite Tartinijeve sonate v g-molu,imenovane "Vražji trilček". Basova li-nija služi le kot harmonska osnova innimamotivičnefunkcije.

Skladatelje so pri violini pritegnilipredvsemširoktonskirazpon,odnotegpanavzgorskorajneomejeno,možnostfraziranja bližnjih, pa tudi oddaljenihtonov z igranjem čez strune, posebniefekti,kotsodvojemke,igranjeakordovzuporabopraznihstrun,tremoloinvi-brato(Schmidt-Beste2011,201–202).

Na drugi strani so bili inštrumen-ti s tipkami še v svoji zelo arhaičnidobi. Imeli so sicer širši tonski razponod melodičnih inštrumentov, a razenklavikorda,3kipajebilzaansambelskoigranjepretihinzatoneuporaben,nisoomogočalidinamičneganiansiranja terstemnisodosegaliekspresivneizraznemočigodal.Zatoso inštrumentis tip-kami v ansambelski igri vse do 18. st.ostalipretežnovvlogib.c.

Vendarle se pojavlja tudi tretji tipbaročne sonate, to je sonata a due, pri

3 Klavikord je inštrument, katerega mehanična zasnova v nasprotju s čembalom omogoča zelo subtilno dinamično niansiranje (Ravnikar 2001, 76, 84).

kateri imamo opravka zmelodično li-nijo za violino termelodičnim basom,ki stavpetavmotivičnidialog.Takšnesonate je napisal Arcangelo Corelli(1653–1713),insicerSonate à Violino e violone o Cimbalo,op.5(Schmidt-Beste,2011,str.34–35).

Gre za komorna dela, ki so neka-kšen prednik kasnejših duo sonat zaviolino in klavir, čeprav lahko basovolinijoizvajatudiviolone.4

Kar je za opazovanje razvoja duosonat najpomembneje, je vloga obehinštrumentovvsonatahCorellija(slika2).Linijageneralbasani leharmonskaosnova,temvečimatudisvojomotivič-novlogo,vtemprimerupredstavljatre-tjiglastroglasnegafugata.Negledenato,alijoigraviolonealičembalo,5lahko

govorimoozačetkuduosonatzavioli-no in inštrument s tipkami (Schmidt--Beste2011,197).

Vpoznembaroku,kose,kotbomovideli, vzporednopojavljajo žepovsemnoveoblikekomornihdel,veljaomenitišesonateJ.S.Bacha(1685–1750).Nje-govih6sonatBWV1014–1019prinašainovacijo na področju udejstvovanjačembalavduuzviolino:naslovSonate

4 Violone je nižji godalni inštrument; v tistem času je bilo v uporabi veliko več različkov godal kot danes (Schmidt-Beste 2011, 204).

5 Čembalist basovo linijo dopolni z akordi, figuracijami in ornamentacijo v skladu s takratnim baročnim okusom.

a Violino solo e Cembalo Concertatojasnoopredeljuje koncertantno vlogo inštru-mentas tipkami,ki jeosvobojenvlogeb. c. Tako čembalistična igra ne sloniveč na obvladovanju improvizacije nageneralbasovi osnovi, temveč ima in-štrument v celoti izpisan part za oberoki(Renner1959,91).

Zaradienakovrednostivsehtrehiz-pisanih linij (slika 3) Bach v rokopisuopišedelatudikotSechs Trios für Clavi-er6 und Violine.KotugotavljaSchmidt--Beste(2011,197),grezaprenosidejeotrio sonatinadva inštrumenta.Polegzgorajnavedenihtrehtipovsonatima-motorejvprimeruBachapravzapravšečetrtitip,sonato a tre,kipajoizvajataledvainštrumenta.TakojeBachnapravilpotodsonatezaviolinoinb.c.dosona-te,kjernastopataviolinaininštrumentstipkamienakovredno.

KLASiCiZEM: DOBA KLAviRSKE SONATE

Vdobi klasicizma nekateri sklada-telji še vednonadaljujejopisanje sonatzaviolinoinb.c.vstaremstilu,takšnisoD.Gallo,P.Nardini,G.Pugnani inG. B.Viotti v Italiji pa J. Stamitz,D.Wegenseil in M. G. Monn v NemčijiinAvstriji (Schmidt-Beste2011,209),atastiljevtemobdobjuženekolikoizmodeinsenerazvijavečnaprej.

Kosejev18.st.baročnasonatazaviolino in b. c. poslavljala, se je hkratirojevala nova sonata za duo violine ininštrumentastipkami,prikateripavlo-gaobehinštrumentovizhajaizpovsemdrugačnihizhodišč.

Če je bila v obdobjubarokaglavnivirtuozniinštrumentviolina,tovdrugi

6 Beseda clavier pisana s "c" nima nobene zveze s sodobnim klavirjem, ampak do pribl. leta 1700, v primeru J. S. Bacha pa do konca njegovega opusa, pomeni katerikoli inštrument s tipkami (Apel 1972, 3).

SLIKA 2, Vir: International Music Score Library Project, 2015b


www.epta.si << 9

polovici 18. st. postane klavir,7 glavnaoblika inštrumentalnega muziciranjapa klavirska sonata. Vzpon homofoneglasbevgalantnem stilu,hkratipanovaglasbena semantika, pri kateri ni večmotorične zveznosti in razpoloženjskeenotnostiznotrajstavka,ampaksepoja-viprincipkontrastnihrazpoloženjzno-trajnjega,tosoelementi,kisozahtevaliprihod novega inštrumenta s tipkami(Schmidt-Beste2011,211).

KotnadaljeugotavljaSchmidt-Be-ste(2011,212), jev18.st."/k/lavirskatekstura /…/ postala estetski ideal/…/",kiutelešaduhačasa.

Definicijabesedesonataseizsklad-bezainštrumentalnozasedbospremenivskladbozainštrumentstipkamializainštrumentstipkamisspremljavomelo-dičnegainštrumenta.Skladba,kjersoiz-pisanitrijeparti,postanetrio,štirjepartikvartetitd.(Schmidt-Beste2011,220)

Pridobi pa tudi formalni pomen –sonatapostaneoblikovnapredispozicija,

7 Prvi klavir je skonstruiral Bartolomeo Christophori v Padovi 1709. Imenoval ga je gravicembalo col piano e forte, od tu italijansko ime pianoforte. V takratnem času je bil zvočni ideal inštrumenta s tipkami čembalo, Christophori je želel le napraviti čembalo, ki lahko igra tiho in glasno, torej lahko dinamično niansira. Zvok klavirjev 18. st. je bil zato veliko bolj podoben zvoku čembala kot pa zvoku današnjih klavirjev.

ki je idealno utelešenje klasicističnegaracionalnegadojemanjasimetrije–na-stanetasonatnistavekinsonatniciklus.

Prve sonate za inštrument s tipka-miinmelodičniinštrument,napisanevnovemslogu,sepojavijovFranciji,leta1734, napisal jih je Jean-Joseph Cas-sanéa de Mandonville (1711–1772), vciklusuPièces de clavecin en sonatas avec accompagnement de violon.Inštrumentstipkamiimavtehskladbahglavnovlo-go,medtemkoviolina igra spremljavo(Sadie, Stanley1980b,846).

Prehod s čembala in klavikorda naklavirsesevedanizgodilčeznoč,am-pak je trajal dolga desetletja. Nekateriskladatelji,npr.C.P.E.Bach,sookrogleta 1750 že smatrali uporabo klavirjazasamoumevno,adookoli1770jebilaše vedno odprta možnost izbire. Šeleodpribližnoleta1785daljejeuporabačembalazačeladokončnoizginjati,Be-ethovenpajebilprvi,kijestareinštru-mente zavračal že od začetka svojegaopusa(Newman1963,84–85).

V60.letih18.st.sejeomenjenitipsonat za klavir s spremljavo violine izFrancije zelohitro razneselpoEvropi.Oznaka avec accompagnement de violonsprvapomenizviolinskospremljavoad libitum, torej z neobvezno spremljavovioline. Kadar je skladatelj želel, da je

spremljava obvezna, je dodal oznakoobligé(Schmidt-Beste2011,221).

TegaprincipastasedržalatudidvaizmedglavnihnosilcevgalantnegaslogaJohannChristianterCarlPhilippEma-nuel Bach. Slednji je v letih 1775–77napisal:"sonatezaklaviaturo,kiselahkoigrajosamonanjo,nedabisekajizgu-bilo,atudisspremljavoviolinealičela"(SuchallavSchmidt-Beste2011,222).

Tako so tovrstne sonate nastajalepredvsemnanačin,da soklavirski so-nati dopisali violinsko spremljavo. Tapraksajebilavzadnjihdesetletjih18.st.nekaj povsem običajnega. "Celo Hay-dnovesonatesobileobjavljene,sstranisamegaCharlesaBurneyja,8vLondonu,od1784dalje,zviolinskospremljavo."(Schmidt-Beste2011,221)

Ta tip sonat je postal v klasicizmutako prevladujoč in karakterističen, da"solosonatazaklavirnikolinibilavarnapredspremljavo./…/Občasnojemora-la biti sonata specifično označena /…/kot‘samozaklavir’."(Sadie1980a,488)

Sonate tega žanra seveda v tistemčasu niso sodile na koncertne odre,ampakvhišno–salonskomuziciranje.

8 Charles Burney (1726–1814) je bil angleški skladatelj, inštrumentalist in glasbeni zgodovinar.

SLIKA 3, Vir: International Music Score Library Project, 2014a.

Če je bila v obdobju baroka glavni virtuozni inštrument violina, to v drugi polovici 18. st. postane klavir, glavna oblika inštrumentalnega muziciranja pa klavirska sonata.

10 >> oktober_2015


Grezaobdobjevzponaglasbenihdile-tantov, tako da so te skladbe enostav-nejše,melodičneinlahkotnejšegažanra(Schmidt-Beste2011,221).

Analiza standardnega violinskegapartatovrstnihdelpokaže,daseviolinavklavirsko sonatovključujena sledečenačine:podvajanjezgornjelinijeklavir-ja,paralelnogibanjevtercah,sekstahalioktavah, igranje spremljevalnih dolgihnot, sinkopiranih ponovitev iste note,dvojemk in tremolov,največkrat v sre-dini teksture med levo in desno rokoklavirja, zapolnjevanje pavz ter koronin kot zadnje še motivični material, s

katerim se violina občasno enakovre-dneje vključuje v dialog s klavirjem(Schmidt-Beste,2011,str.221–222).

Naslikah4–6lahkovidimoprime-re iz sonateW.A.Mozarta vC-duru,KV 303. Slika 4 prikazuje harmonskofiguracijo violine ter paralelno gibanjevdecimahinsekstah,nasliki5vidimoob virtuozni klavirski part postavljenespremljevalnedolgenote,na sliki6paviolina prinaša tudi tematski material,kikasnejepreidevklavir.

WolfgangAmadeusMozart (1756–1791) je tipsonatezaklavirzviolinsko

spremljavo prevzel neposredno od J.SchobertavParizuin jesvojaprvadelategažanraoznačevalznaslovomSonates pour le clavecin qui peuvent se jouer avec l‘accompagnement de violon (Sonate zainštrument s tipkami,ki se lahko igrajos spremljavo violine).V sonatahmann-heimskegaobdobja,KV296in301–306,sepričnerazvojglasbeneoblike,prikateriseviolinaenakovrednejevključujevmo-tivičnopretvorbo (Schmidt-Beste 2011,223,224), topa jebilo leta1783ozna-čenokotinovacija(Newman1963,105).

Klasicističniuveljavljeniprincip,prikaterem"violinavečinomaneigra,am-pakpredvsemreagira"(Schmidt-Beste,2011, str. 222), skladatelju v zadnjihdelihni bil več zadosten, zato je obli-ko razvil do stopnje, pri kateri imamoopravkastremienakovrednimilinijami,odkaterihdveigraklavir,enopaviolina.Tehničnazahtevnostješevednoskon-centrirananaklavirskipart,nenazadnjejebilprviskladatelj,kijerazvilžanrkla-virskegakoncertadovirtuoznestopnje,medtemko na področju violinske igre"/p/osvojihlastnihbesedahMozartnibil ljubitelj zahtevnosti" (Sadie 1980b,850).Tako je tekstura v smislu izrabezmožnosti inštrumenta na področjuinštrumentov s tipkami naredila velikkorak naprej, medtem ko je violinskatehnika nazadovala, saj je virtuoznostbaroka močno presegala tehnične ele-mente Mozarta, Beethovna, njunihsodobnikov,inkotbomovideli,tudiro-mantičnihsonatzatadvainštrumenta.

LudvigvanBeethoven(1770–1827)je pričel tam, kjer je Mozart končal.Klavirskasonatasspremljavoviolineješevednonjegovaosnovaintudinjego-vihprvih8sonatimatakšennaslov;nasliki7vidimokopijooriginalneplatniceSonatop.30.

Beethoven ježev svojihprvih trehsonatahop.12zaduoklavirja invioli-nepokazal,daganezanimavečpraksasonat, dostopnih glasbenim diletan-tom. Njegova prva dela tega žanra je

SLIKA 4, Vir: International Music Score Library Project. 2015c




www.epta.si << 11

AllgemeineMusikalischeZeitung9 leta1799označilkottehničnoprezahtevna,zodsotnostjomelodije inekscentrični-miefekti(Newman1963,539).

Kot skladatelj revolucionarnavsehpodročjih je bil Beethoven "dolžan"reformirati tudi duo sonato. Po vzo-ru poznih Mozartovih sonat sta obainštrumenta enakovredno sodelovalav tematskem in motivičnem dialogu,razširili sta se zvočnadimenzijadel intehničnazahtevnost,sonatniciklussejesSonatoop.24razširilna4stavkepovzoruklavirskihsonat.

Nasliki8vidimoprimerizmenjeva-nja obeh inštrumentov pri igranju isteteksture(takti3–6).Princip,pokateremlahko oba inštrumenta, ne glede na

9 Allgemeine Musikalische Zeitung je bil vodilni nemški glasbeni časopis, ki je izhajal od 1798 do 1848 ter ponovno med leti 1866 in 1882, v njem pa je med drugim objavljal tudi R. Schumann.

svoje različne akustične predispozicijeproizvodnjezvoka,izmenjajeigrataisteglasbene elemente, je bistveni gradnikBeethovnovihsonat.Tatvoriuravnote-žen duo, ki pa, kot bomo videli, v ro-mantikiskorajpovsemizgine.

Duo sonata za klavir in violino jedoživela svoj vrhunec in pravo revo-lucijo v Sonati št. 9, op. 47 vA-duru.Originalninaslov"Sonata per il Piano--forte ed un Violino obligato scritta in un stile molto concertantne quasi come d‘un concerto" (Sonata za klavir z obligatnoviolino,napisanavzelokoncertantnemstilu na način koncerta) jasno oprede-ljujekoncertnodimenzijotekompozi-cije,napisanevletih1802–03.Sonataje,čejopostavimovzgodovinskikontekstprevladujočih galantnih klavirskih so-nat s spremljavo violine, primernih zaglasbenediletanteinizvajanjevsalonih,docelašokantnakompozicija.Celozna-meniti R. Kreuzer10 se po besedah H.Berliozaizleta1844nimogelpripravi-ti,dabiizvajaltonerazumljivoskladbo(Newman1969,540).

Allgemeine Musikalische Zeitungje leta 1805 edinstveno in ognjevitodelo opisal kot skladbo, katere ponov-neizvedbebodomogočele,česebosta

10 Rodolphe Kreuzer (1766–1831) je bil slavni francoski violinski virtuoz, ki mu je Beethoven posvetil Sonato op. 47. Študentje violine še danes vadijo njegove etude.

našla"dvavirtuoza,ki jimapravničnitežko,kiimatatolikoodločnostiinra-zumevanja,dabi lahko,obobilovade-nja,samanapisalatakšnekompozicije"(Schmalfeldt2011,89).

V Beethovnovem opusu je torejduo sonata postala glasbeno delo zadvavirtuoza,kinastopatavtehničnoinmotivičnouravnoteženemdialogukon-certantnihdimenzij.

ROMANTiKA: DOBA ANTiviRTUOZNE SONATE

"/P/ihalca res ni mogoče preobre-menitispreveč'tehničnim',kajtipotemzlahkapostanenevarno,dasekomornistilpokvariiniznjeganastanekoncer-tantni;kajtakegabibiloprevečusodno.Brahms jezatopostavilvzorec,kakšenmorabititastil."Takojevenemizmedpisem zapisal Max Reger (Schmidt--Beste 2011, 225), zvest nadaljevalecbrahmsovsketradicije.Stemzelojasnodefinira,kajnajbibilasonatazaklavirinmelodičniinštrumentv19.st.Kljubtemuda se v romantiki sPaganinijemin Lisztom rodi lik inštrumentalistavirtuoza, ki s svojimi "’nadnaravnimi’sposobnostmi, ki presegajo zmožnostičloveka" (Schmidt-Beste 2011, 184),spravljamnožicevekstazo,paslogteh

SLIKA 7, Vir: International Music Score Library Project. 2014b

V Beethovnovem opusu je torej duo sonata postala glasbeno delo za dva virtuoza, ki nastopata v tehnično in motivično uravnoteženem dialogu koncertantnih dimenzij.


12 >> oktober_2015


skladbneposkušaprenestinovihvirtu-oznih prijemov v svojo prakso. Ravnonasprotno: ena izmed karakteristik, kiga definirajo, je njegova antivirtuoznadrža(Schmidt-Beste2011,226).

Po zadnji Beethovnovi Sonati op.96,napisani1812,trehSonatahzakla-virsspremljavovioline(danesnapačnoimenovanih Sonatine) F. Schuberta iz1816 ternjegovegaGrandduazakla-vir in violino, ki je ravno tako pisan voblikisonatnegaciklusainjenastalletokasneje,jezromantikonastopilanekaj-desetletnakrizanapodročjunastajanjaduo sonat. Naslednji pomemben do-prinos je napravil šeleR. Schumann ssvojimasonatamaop.105inop.121izleta1851(Sadie1980b,851,853).

V30.letih19.st.sejerodilklavir-skirecital,pionirjateinstitucijestabilaIgnazMocheles11inClaraSchumann,12sicer na začetku "za vsak slučaj" še zvključitvijonekaterih skladbzaglas inklavir.Leta1839jeFranzLisztnapra-vil še korakdlje, ko je vRimu izvedelceloten večer klavirskih solo skladb(Newman1969,56–57).

Na koncertne odre dvoran so takokmalu zatem prišle tudi duo sonate zaklavir in violino. Antivirtuozna sonataviolinskimvirtuozomtedobe,kisonad-grajevalibaročnoviolinskoekshibicijo,niponujala izziva, zato so joN.Paganini,R. Kreuzer, P. Rode, H. Vieuxtemps,H. Wieniawski, P. Sarasate idr. izvajaliredkejealipasplohne.NadrugistranijebilJ.Joachim,tesenprijateljR.Schu-mannainJ.Brahmsa,kijekotprivrženec

11 Ignaz Mocheles (1794–1870), v Pragi rojeni pianist nemškega porekla, ki je večino življenja preživel v Londonu, je bil eden vodilnih klavirskih virtuozov romantične dobe.

12 Clara Schumann (1819–1896) je v svoji izjemni karieri koncertne pianistke nastopila na več kot 2000 recitalih in imela v svojem obsežnem repertoarju vsaj 58 sonat, od tega 16 duo sonat za klavir in violino: 7 Mozartovih, 4 Beethovnove, 2 Schumannovi in 3 Brahmsove (Newman 1969, 58).

"nemške novoklasične šole", ki je meddrugimzavračalavirtuoznost, redno iz-vajaltovrstnadela(Newman1969,52).

Felix Mendelssohn (1809–1846)je leta1844 še vednogovoril oklavir-skih sonatah s spremljavo in JohannesBrahms (1833–1897), nosilec nemškeklasične tradicije v drugi polovici 19.st., je 10 let pozneje dejal, da bi rad"spremljalgo.Schumann"namelodič-neminštrumentu,čebigaleznaligrati(Newman1969,97).

Asonatepookusuklasicizmajebilokonec;po"Kreuzerjevisonati",kjerena-kovrednopartnerstvopridedovrhunca,se je očitno moral zgoditi semantičnizasuk, da bi duo sonata hkrati lahkoslužila klasicističnim oblikoslovnimpredispozicijam, vsebinsko ustrezalaromantičnemusubjektivizmuintvorilaantipol virtuoznemu ekshibicionizmu.V skladu z akustičnimi predispozicija-mi posameznega inštrumenta, kjer jegodalo enoglasen inštrument tonskeintenzivnosti,klavirpassvojodecrescen-do naravo tona inštrument harmonskeosnove invečglasne teksture, jeviolinaprevzela vlogo espressivo inštrumenta,ki, kot navaja Schmidt-Beste (2011,226), leži v osrčju poetičnega hrepe-nenja romantične ere; na drugi stranije klavirski part začel nositi vse ostaleglasbeneelemente s tem,da jezadržal

kompleksnost in zahtevnost teksture.Inštrumenta sta tako sicer nastopalakotenakovrednapartnerjavkomornemmuziciranju,anjunivloginikakornistabiliuravnoteženi.Klavir jepretežnoševednodominiral, saj jebilnosilechar-monskepodlage, imelvelikovečje šte-vilonotternalogo,daspremljatudipartviolinista(Newman1969,97).

Posledično igra duo sonata po-membnovlogovopusutistihskladate-ljev, ki si niso zadali za cilj izkoriščati

tehničnihzmožnostivioline,ampakjihje zanimal motivični potencial, ki leživ teksturi skladbe za dva inštrumen-ta, ki sta akustično povsem drugačna(Schmidt-Beste2011,228).

Na sliki 9 lahko vidimo začetekSonate op. 108 v d-molu JohannesaBrahmsa (1833–1897), vkateri violinaigra glavno temo prvega stavka, klavirpa sinkopirano harmonsko spremljavo.Pobeethovnovskemprincipuuravnote-ženostibimoralzatemtudiklavirpre-vzetitematskimaterial,asetonezgodi.Enako je tudi z virtuoznimi elementi,kijihklavirigranasliki10,tipasenepojavijovviolinskempartu.

Spopolnomaantivirtuoznimstilomza violino klavir prevzame nase zelovisoko kompleksnost teksture, ki se jiBrahmsnikakorneodpove.Topomeni,

SLIKA 9, Vir: International Music Score Library Project. 2015


www.epta.si << 13

da se romantična duo sonata, katereideal je po Regerjevih besedah vzpo-stavil ravno Brahms, ne more ognitineuravnoteženostitehničnezahtevnostiobehpartov.

Absurden primer tega je najpopu-larnejša sonata, Sonata v A-duru C.Franckaizleta1886.Violinskipart,kijepopolnomazreducirannamelodičnolinijoinnevsebujenikakršnihtehničnihproblemov(čeprivzamemo,dajevioli-nistsposobenigratiintonačnočisto),sezoperstavlja teksturi klavirskega kon-certa.Vpraktičnemsmislu topomeni,da sonata nikakor ne more ustrezatiuravnoteženemu duu dveh inštrumen-talistov,kinajbivprocesštudijavlagalapribližnoenakodela.Nasliki11vidimovirtuozno teksturo klavirja z violinskomelodijo,pretežnovprvilegi.

Ob koncu 18. st, ko so skladateljipisalitakratpopularnesonatezaklavirz violinsko spremljavo, v tem smisluniso bile problematične, saj je imelaviolina spremljevalno vlogo, hkrati paenostaventekst,dostopenglasbenimdi-letantom.VFranckovisonatijesituacijaveliko bolj neugodna: izjemna zahtev-nost klavirskega parta semora zvočnopodreditimelodičnilinijivioline,torejv

temprimeruskladateljpredpišeprevla-dovanjeenostavnejšeteksture,dostopneglasbenim diletantom. S stališča urav-noteženega komornega muziciranja jeFranckova sonata vsekakor neuspešnakompozicija, čeravno muzikalno izje-mna. Inčeprav jebilFranck sposobenpozabiti,davsipianistinasvetunimajotako velike roke kot on (Stove 2012,256), jeprioriginalnemnaslovuševe-dno sledil tradiciji in postavil pianistanaprvomesto.

Obkoncupregledaobdobjaroman-tike lahko ugotovimo, da obstaja zelo

jasna ločnica med violinsko literaturo,torejvirtuoznimiskladbamisspremlja-vo,inpaantivirtuoznimkomornimde-lom– sonato, vkaterinastopataklavirinviolina.

20. STOLETjE: KONEC OMEJITEV, SONATA, PRijAZNA PiANiSTU iN viOLiNiSTU

Kose je izteklaprevladaromantič-negaidioma,soskladateljiponovnoza-čelipisatisonate.Teselahkoformalnoševednonavezujejonastaroparadigmo,a različni ustvarjalci sopričeli teksturerazvijati v skladu s svojimi glasbeno--estetskimiidejami,kinisobilevečstvarmodedoločeneere.Takosejetudiduosonata končno otresla anahronističnihprincipov pojmovanja: zavračanja vir-tuozno-ekshibicionističnegaprincipainčaščenjanjegovegaantipodateretiketeklavirske sonate s spremljavomelodič-nega inštrumenta. Violinski part se jesedajlahkosvobodnorazvijalvskladustehničnimiinzvokovnimizmožnostmiinštrumenta.

M. Reger in P. Hindemith sta v20. st. še nadaljevalca nemške roman-tične antivirtuozne sonate. Sonate C.

SLIKA 10, Vir: International Music Score Library Project. 2015

SLIKA 11, Vir: International Music Score Library Project. 2014č

14 >> oktober_2015


DebussyjainM.Ravelanadrugistraniniso več klavirske sonate z dodatkom,temvečpraveduosonate(Schmidt-Be-ste2011,230), ki združujejoneoklasi-cističnotransparentnost inimpresioni-stičneidejezritmičnimiinmelodičnimiobrazci jazza (Sadie 1980b, 853). Nasliki12vidimoodlomekiz3.stavkaRa-velovesonatevG-duru(1922),vkateriinštrumenta tvorita motivični dialog spovsemdrugačnimateksturama,odka-terihjeklavirskaenostavnejša,violinska

pa virtuozna – princip, povsem nepo-znanvobdobjuromantike.

Popolna neodvisnost obeh partovprevladuje tudi v obehBartokovih so-natah (1921, 1922), ki obliko klasici-stičnegasonatnegastavka(Sadie1980a,494)združujetaspovsemosebnoglas-benoestetiko tega skladatelja.Na sliki13odlomekizSonatešt.1,Sz.75.

Ekspanzijarazličnihslogovvglasbi20. st. se je tako prenesla tudi na duo

sonate.Tesopretežnoohranileklasičniidiom sonatnega stavka in sonatnegaciklusa,avrazmerjudvehinštrumenta-listovobemaenakovrednonudijomuzi-kalneintehničneizzive.

ALi viOLiNSKA SONATA TOREJ SPLOH OBSTAJA?

Popregleduzgodovinskihokoliščinrazvoja duo sonate za klavir in violinolahko ugotovimo, da termin "violin-ska sonata", ki je danes v splošni rabi,v polju strokovnega glasbenega jezikaenostavnonemoreobstajati,sajjezava-jajočinnetočen.Razlikevvlogahobehinštrumentovsoseizdobevdobotakodrastičnospreminjale,dajezakakršno-koliavtentičnostizvajalskepraksenujnopoznavanjeoriginalneganaslovadela.

V preglednici 1 vidimo, v katerokategorijo spada določena duo sona-ta. Navedene so le sonate od obdobjaklasicizmanaprej,kajtivbaroku,kotjebilonavedenoprej,natančnazasedbainšteviloinštrumentovpretežnonistabiladoločena.

Končna ugotovitev je torej: razenbaročnih sonat a uno,kjerviolinospre-mljab.c.(tadelasedanesizvajajonaav-tentičneinštrumente),toglasbenodelonikdar ni bilo del violinskega reperto-arja,temvečsodivkomornoliteraturo.

Današnjipogledjeprecejizkrivljenzaradilegendarnihviolinistovvirtuozov,kisovpreteklostinapačnoobravnavalisonate in s tempianiste.A tonikakorne bi smelo biti vzor študentu violine,ki raziskujeglasbenadela in išče svojopoustvarjalnopot.

Insedajjenapočildrznitrenutek,dato, kar smo se naučili iz zgodovinskihdejstev, prenesemo v svojo današnjorealnost. Pojdimo nazaj k priljublje-ni "Pomladni sonati", katere uporabonesrečno krojijo dvojna merila, in po-glejmo,kakšenrezultatsonamprinesle

SLIKA 12, Vir: International Music Score Library Project. 2012.

SLIKA 13, Vir: International Music Score Library Project.


www.epta.si << 15

zgodovinske okoliščine. Glede na to,dajeBeethovenpisalsonatezaklavirsspremljavovioline,alinebimoraltorejpianist svojega parta študirati pri urahklavirja,potempabisemupridružilšekorepetitor–violinist?

Inčespetpomislimnatistikoncert

leta 2007 in komentar svojih tedanjihsošolcevviolinistov,ugotovim,dajema-estroRepintistegavečeravBeethovnoviSonati, ob silnem zgražanju violinskesrenje, igral "kotkomorniglasbenik innekotsolist",kerjevrokevzelnoteinprebralnaslovskladbe.

IN KAJ SLEDI?

Sam si v igranju v komornih an-samblihvednoželimleenakovrednegasodelovanja.Topavpraksipomeni,dasemorajovsivpletenizavedati,kakšnajenjihova funkcija.Tistegaglasbenika,ki študira komorno skladbo izključnoiz svojegaparta,pačnimogoče jematiresno.

V pedagoškem procesu je treba vigranjusonatsklavirjemviolinistupo-nuditiizziv,dapokažesvojoširšoizva-jalskokvalitetotudistem,daseposvečacelotnipartituri.

Kar pa zadeva korepetitorstvo –seveda je nujno za igranje orkestrskihizvlečkov.Zaigranjesonatpavsekakorpotrebujemo novo ureditev v šolah,takšno, ki bo izhajala iz zgodovinskoutemeljenih dejstev in ki ne bo učilaviolinistov in ostalih inštrumentalistovnapačnih predstav, pianiste pa posta-vljala v nezavidljiv položaj, ko morajosvojizjemnozahtevnipartigrati,kotdajespremljavaopernearije.

Včasih mora kdo hočeš nočeš pri-znati,davkakšnostvarverjamelezato,kervresnicineve,zakajgre.

viRi iN LiTERATURA:

• AllgemeineMusikalischeZeitung.2014.Dostopnoprek:http://en.wikipedia.org/wiki/Allgemei-ne_musikalische_Zeitung(22.marec2015).

• Apel,Willi.The History of Keyboard Music to 1700.1972.Bloomington.IndianaUniversityPress.

• Notniprimeri:International Music Score Library Project.(2012-2015).Dostopnoprek:http://imslp.org

• Newman,WilliamS.1959.The Sonata in the Baroque Era,revisededition1966.NorthCarolina.TheUniversityofNorthCarolinaPress.

• Newman,WilliamS.1963.The Sonata in the Classic Era.NorthCarolina.TheUniversityofNorthCarolinaPress.

• Newman,WilliamS.1969.The Sonata since Beethoven.NorthCarolina.TheUniversityofNorthCarolinaPress.

• Ravnikar,Bruno.Osnove glasbene akustike in informatike.2001.Ljublja-na.DZS.

• Renner,Hans.Reclams Kammermusik-führer,achteAuflage.1959.Stuttgart.PhilippReclamJun.

• Sadie, Stanley. 1980a.The New Grove Dictionary of Music and Musicians,volume17.London.MacmillanPublishersLimited.

• Sadie, Stanley.1980b.The New Grove Dictionary of Music and Musicians,London.MacmillanPublishersLimited.

• Schmalfeldt,Janet.2011.In The Process of Becoming.NewYork.OxfordUniversityPress.Dostopnoprek:https://books.google.si/(22.marec2015).

• Schmidt-Beste,Thomas.2011.The Sonata.Cambridge.CambridgeUniversityPress.

• Stove,RobertJames.2012.César Franck: His Life and Times.Plymouth.ScarecrowPress,Inc.Dostopnoprek:https://books.google.si/(22.marec2015).

Sonatezaklavirzneobveznospremljavovioline

C. P. E. Bach(12sonat),J. C. Bach(Sonate,op.2),J. Haydn(SonataG-dur),W. A. Mozart(K6–K9,K10–K15)

Sonatezaklavirzobveznospremljavovioline

W. A. Mozart(K26–K31,K296,K301–306,K376–K380,K454,K481,K526,K547),L. v. Beethoven(op.12/1–3,op.23,op.24,op.30/1–3,op.47),F. Schubert (D384,D385,D408)

Sonatezaklavirinviolino

L. v. Beethoven (op.96),F. Schubert (D574),F. Mendelssohn (op.4),R. Schumann (op.105),C.Franck(A-dur),J. Brahms (op.76,op.100,op.108),E. Grieg (op.8,op.13op.45)

Sonatezaviolinoinklavir

R. Schumann(op.121),L. Janaček( JW7/7),C. Debussy(L140),M. Ravel(M.12,M.77),B. Bartók(Sz.65,Sz.66),S. Prokofjev(op.80,op.94),P. Hindemith(op.11/1–2,E-dur,C-dur),D. Šostakovič(op.134)

PREGLEDNICA 1: Kategorizacija sonat

16 >> oktober_2015


L atvijska violinistka baiba Skride se je rodila v glasbe-ni družini v rigi leta 1981.

Glasbeno izobraževanje je pričela v domačem kraju, nadaljevala pa od leta

1995 dalje na Konservatoriju za glasbo in gledališče v rostocku. Preboj na sve-tovno sceno ji je uspel leta 2001 z zma-go na prestižnem tekmovanju Queen Elisabeth v belgiji.

Opisujejo jo kot violinistko z naravnim pristopom, svežimi interpretacijami, občutljivostjo in pristnim navdušenjem nad glasbo. Seznam prestižnih orke-strov, s katerimi je nastopila, vsebuje orkester berlinske filharmonije, orke-ster Londonske filharmonije, boston-ski simfonični orkester, Simfonični orkester bavarskega radia, Simfonični orkester Sydney idr. Sodelovala z diri-genti, kot so christoph Eschenbach, Paavo järvi, Neeme järvi, Andris Nel-sons, Yannick Nézet-Séguin, john Storgards idr.

za založbi Sony music in Orfeo je do-slej posnela 7 zgoščenk, njen album z deli Szymanowskega je nominiran za bbc music magazine Awards 2015.

Od novembra 2010 igra na violino Stradivari "Ex Baron Feilitsch", ki ji jo je velikodušno posodil Gidon Kremer.

Katera je bila prva sonata, ki ste jo igrali? Se spominjate načina, na katerega vam jo je predstavil vaš takratni učitelj violine?

Nespominjamsenatančno,bilasempremlada. Vsekakor pa je ob meni nazačetku igralamojamama. Igrala semkakelažjesonatinealizgodnjeMozar-tove sonate,mogočeHaydna.Ne spo-minjamsenatančno.

Besedilo: Miha Haas

Pogovor z Baibo SkridePogled svetovno uveljavljene violinistke na repertoar za duo violine in klavirja

Intervju

www.epta.si << 17

Kakšen odnos do duo sonat so imeli vaši učitelji violine v vaših študijskih letih? Ali so vas spodbujali, da študirate tudi klavirski part?

Moj profesor vsekakor.Govorim oprofesorju, ki me je poučeval, ko semštudiralavNemčiji, torejževčasu,kosem bila odrasla. Moram pa reči, dasem bila še prej, ko sem živela domavLatviji, v privilegirani situaciji, saj jebila moja mama uradna korepetitorkamojega profesorja. Je izjemna pianist-ka, ki je zelo pogosto delala z violini-sti sama, brez njihovega profesorja, daso spoznali skladbo, in je bila nasplohvednovključenavprocesučenjasonate.Zatosmatram,dasemimelavečsreče,kotjeimajonekateri.Sempavelikokratopazila,daštudentjenisoimelitakšne-ga privilegija. S svojimi profesorji soštudirali samoviolinskipart,potempasodvakratali trikratpreigrali sonato skorepetitorjempredizpitom.

Ste igrali sonate pri urah violine ali pri urah komorne glasbe?

Pri urah violine. Delno tudi zato,kersemseudeleževalatekmovanj,tampa je vedno treba igrati tudi kakšnosonato.

Kako se je z leti spremenil vaš odnos do duo sonat?

Sevedasemsevvsehtehletih,od-kar sem bila otrok, naučila, kako zelopomembnojezaizvajanjesonatobsebiimetiodličnegapianista.Pravzapravsosonateosnovanenatem.Čenisiprepri-čanvsvojegapianista,tudikotviolinistnemoreš dobro nastopiti v sonati. Priklasicističnihinromantičnihsonatahjetoglavnastvar.

Redno nastopate s svojo sestro, zato je ta duo že v osnovi uravnotežen, saj se lahko z njo pogovarjate o čemerkoli. A kaj menite o iz-idih zgoščenk ali koncertnih listov, pri katerih je avtentič-nost glasbenega dela kršena s tem, da je ime slovitega violinskega virtuoza napi-sano izstopajoče in z veliko pisavo, medtem ko je pianist naveden kot nekdo, ki igra vlogo drugotnega pomena?

Tojevposlovnemsmisluvglasbe-nemsvetunasplošnozelokompliciranovprašanje.Ssestroseprotitemuboriva,žeodkarsvaprvičigraliskupaj.Kersembilanazačetkužezmagovalkapomemb-negatekmovanja,jebilomojeimeseve-davednonapisanozvečjopisavo.Mojisestri se jeob temmešalo,menepa jesevedatudizelojezilo.Skratka,vesčasseborivaproti razlikamvobjavi imen.Sicerpasemkarnekajkratnakoncertihopazila,dajetisti,kijenapisanzmanj-šopisavo,celoboljši!Pianist,kipotujezviolinistom,kijesvetovnoslaven,morabiti izjemna osebnost in izjemen glas-benik, zato je res velika škoda,danje-govodelonicenjeno.Šeposebnokadargovorimooigranjusonat.

Se vam zdi, da imajo današnji violinisti in posebno profesorji violine na splošno izkrivljen pogled na duo sonate, napisane v 18. in 19. stoletju?

Reklabi,dajetoodvisnoodposa-meznika. Mislim, da bi moral vsakdo,kigadovoljzanimato,karigra,insev

tej smeri izobražuje,pritido logičnegaspoznanjainodločitve,daimaklavirskipart enako pomembnost kot violinskiali celo večjo.A problem je v tem, dakotučenecviolinenimašvednonavoljopartnerjazaduo,šeposebnovšoli,kjernimajodovoljdenarjazaplačevanječesatakšnega.Včasuosnovnegaizobraževa-njaimaštakoleredkonavoljopianista.

Ali je to povezano z uveljavitvijo violinista pop zvezdnika, kot so bili Paganini, Wienavski, Kreisler, Heifetz idr., ki so uvedli lik virtuoza, ki je v središču pozornosti?

Vsekakorbilahkoimelotudizvezos tem, a stvari se da zelo dobro ločiti.CeloHeifetzjeigralvtriu,skaterimsonaredili prekrasne posnetke. No, sicernevem,kdojebilšef…(smeh).Dan-danessoljudje,kiigrajosamokomornoglasbo,patisti,kiigrajosamobaročno.Razdelitevjezelojasna.

Mislim, da smo zvezdnike prete-klosti potrebovali, saj pride obdobje,ko potrebuješ nekoga, da stvar postavivsrediščepozornosti.Adanesnivečta-kšnihzvezdnikov.Neštejemsevedapopzvezdnikovstelevizije,kertineštejejo.

Maxim vengerov ni violinist superzvezdnik?

No, bil je pred desetimi leti, polegnjegapašeRepin.Adljeodteganiprišlo.Morampareči,dajevelikarazlikamedzahodno in vzhodno Evropo. Če imašrecitalvNemčiji,tenormalnosprejme-jokotduo,medtemkonavzhoduželijoviolinistavirtuoza.KadarigravavLatviji,sevednoznovapritožujejo,daimamojasestra odprt klavir, čeprav to nima ničopraviti s pokrivanjem violinista, to jeodvisno samo od sposobnosti pianista.Tojenekaj,protičemursevečnoboriva.

18 >> oktober_2015


Če se še malo vrneva k šolam: v Sloveniji igra študent običajno svoj part sonate pri urah violine, kasneje pa se mu priključi še pianist – korepetitor. Na ta način se študent loteva skladbe, kakor da je solo skladba, pianist pa, ki mu je dodeljena podrejena vloga, nima prave motivacije in marsikdaj igra po liniji najmanjšega odpora, torej površno in tehnično slabo. Kaj menite o tem?

VLatvijiimamoenakosituacijokotvi. To je problem šolskega sistema inproblemljudi,kinerazumejo,kakozelopomembnoje,daseotrokodmalihnogučisodelovatizdrugimi.Sevedamorašigrativirtuozneskladbe,ampaktudiko-morne.Mislim,dajetovelikanskastvar.Zavedam se, da so na vzhodu tekmo-vanjazakarieroševednopomembnejšakot na zahodu. Videla sem ogromnosituacijnatekmovanjih,kjerobviolini-stapostavijopianista,kikomajdalahkoigra sonato, in ne vem, kaj pričakujejood tega … Zakaj na repertoar splohuvrstijosonato,česezavedajo,danima-jo primernega pianista?To je povsemnesmiselnoinuničicelotnopoanto.Čehočeš dobro igrati sonate, moraš pačimetidobregapartnerja,kimuzaupaš.

Kakšen bi bil vaš nasvet za današnje študente violine glede tega, kako se lotiti na primer Beethovnove duo sonate?

Mislim,dasimorašzazačeteknajtisvojega vrstnika in delati z njim skozivseleto.Celočeimaškototroksošolca

učenca klavirja, ki v tehničnem smislušenipovsemsposobenigratiklavirske-ga parta. Pomembno je, da ti te stvaripridejovkriodsamegazačetka.

Kasnejepa jedobroposlušati veli-ko posnetkov, tudi sama jih ogromnoposlušam, pa potem za nekaj časapreneham, pa spet poslušam istega…Dojemanje se ti sčasoma spreminja intakomora biti z obema, pianistom inviolinistom. Če govorimo o Beethov-novihsonatah,kisoosnovavsemdru-gim,potembotaprocesverjetnotrajalvseživljenje.

Kaj pa za profesorje violine?

Spodbujati študente, da najdejolastno pot, in vztrajati pri tem, da neigrajosamonajboljznanihsonat.Toli-korepertoarjajenavoljo,tolikoodlič-nihskladb,spomočjokaterihselahkonaučiš veliko o tem, kako so se delarazvijala.

Kako pomembno je za vas spoštovanje zgodovinske avtentičnosti nekega glasbenega dela? Z drugimi besedami, bi bili pripravljeni spremljati pianista v Mozartovi zgodnji sonati, tako kot si je to zamislil skladatelj?

Nekaj teh sonat sem igrala. Imelasemcelonačrtposnetinekatere izmednjih, a se potem to ni zgodilo. Če biimelaobčutek,dajenekodelopodmo-jim nivojem, potem tega seveda ne bistorila.Osebnoseneukvarjamsstarimiinštrumenti, ne igram baročne violine,zdisemipomembno,datoposlušašinimašotemmnenje,ategasicernepoč-nem.Neigramtako,kotbidanesrekli,dajeavtentično,aigramtako,kotjeav-tentičnozame.Vseganaenkratseneda.

Kaj menite o objavljanju del 18. in 19. stoletja pod napačnimi naslovi?

Mislilasem,da jihdanesobjavljajopravilno(smeh).

Slavna "Kreuzerjeva sonata" se na programskih listih denimo pojavlja kot violinska sonata ali Sonata za violino in klavir, izvirni naslov pa je "Sonata per il Piano-forte ed un violino obligato scritta in un stile molto concertantne quasi come d’un concerto".

Mislim,danačin,nakateregaobja-vijoskladbo,vvečjimeriniodvisenodglasbenikov.Jepavsekakorzanimivoinrazburljivopoznatioriginalninaslov.

Katere so vaše najljubše sonate in zakaj? Bi si želeli v prihodnosti igrati tudi katere izmed tistih, ki jih še niste?

Vsekakor Beethovnove, posebnogledanovceloti.Sicerimamradavelikosonat, recimo Prokofjeva, Šostakovi-ča,Nielsena,vsetesomizeloprisrcu,ampaknobenanepresegaBeethovno-vih.Te so pač najpopolnejše komorneskladbe.

NedavnosemzaoblikovanjenovihprogramovpregledovaladelaSibeliusa,ki jenapisal tudi sonato, radabi igralaGriegoviprvidvesonati,kiseneigrataprav pogosto, pa drugoBartokovo so-nato.Tudinekajameriškihdelobstaja,Weinberg je napisal prekrasne sonate.Velikosemjihžeigrala,radabisetudivrnilaknekaterim.Seznamjeneskon-čen.


www.epta.si << 19

R epertoar za klavirski duo induet je zelo bogat, saj polegoriginalnihskladbvsebujetudi

transkripcije ter orkestralne izvlečkeštevilnihpomembnihdel.Pregledvsehtehkategorijkaženarazličnezgodovin-ske,sociološke, izvajalskeinpedagoškekontekste. Številni pomembni pianistisoigralivklavirskemduu,nekateriob-časno, drugi v stalni zasedbi, nekateriskladatelji pa so komponirali prav zadoločene tovrstne ansamble. Klavirskidui in dueti se pogosto izvajajo tudi vpedagoški praksi, kjer najdemo velikorazličnih zbirk skladb za vse razvojnestopnje.Tukajbomopreučilivsezgorajnaštete aspekte štiriročne igre in opo-zorilina literaturo,napisanoza topo-membnoglasbenopodročje.

DUO iN DUET – ZGODOVINSKI PREGLED TERMINOLOGIJE

Terminduosejeprvičpojavilv12.stoletju, in sicer za dvoglasne trope inkonduktus. V motetih iz 15. stoletjapogosto najdemo duet med dvemazborovskimastavkoma,kasnejepasosepojaviliduetizadvainštrumentaalizaglasininštrument.Vgermanskemsvetujev17.stoletjupostalajasnaterminolo-škarazlikamedduom(dvainštrumen-ta) induetom (dvapevca s spremljavoalibrez).Razvoj inštrumentovs tipka-mi je omogočil sočasno igranje dveh

izvajalcevnaenem inštrumentu.Vso-dobniterminologijisezainštrumentestipkami uporabljata naslednja termina:duo – dva izvajalca na dveh klavirjih;duet – dva izvajalca na enem klavirju.Vpraksipa sepogostozaobezasedbiuporabljaterminduo.

ZGODOVINSKI RAZVOJ KLAVIRSKEGA DUA

V zbirkah angleških virginalistovnajdemo prva dela za klavirske duein duete. Po znanih podatkih je prvoskladbo z imenom "A battle and nobattle" za dva izvajalca in tri roke na-pisalJohnBull(1563–1628),zatempa

jeWilliamByrdnapisalskladbozaštiriroke:Ut,Re,Mi, Fa, Sol,La forTwoto Play. Prva tiskana skladba za dvavirginalajebilaobjavljenavzbirkiTheFitzwiliamVirginalBook,njenavtorpajebilGilesFarnabie(1563–1649).

V obdobju baroka so bile napisa-ne številne skladbe za klavirski duo induet.Najbolj znane so skladbe izOr-dresFrancoisaCouperina(1668–1733),dve fugi iz Die Kunst der Fuge J. S.Bacha(1685–1750),trijekoncertibrezspremljaveW.F.BachaterŠtirisonateJ.C.Bacha.V temobdobju je nastalotudivelikoskladbzakomornoizvajanjenavečinštrumentihstipkami.TakojeJ.S.Bachnapisalkoncertezadva,triinštiriklavirjezorkestrom,C.P.E.Bach(1714–1788)pajenaprehoduizbarokavklasicizemustvarilKoncertzaklavir,čembaloinorkester.

Ravnovbarokusoprvičzačelipri-rejati glasbena tekmovanja. Haendl inScarlattistaizvajalaprviznaniduel,insicernaorglahinčembalu.PolegendijeHaendlScarlattijarazglasilzanajvečje-ga čembalista,ScarlattipaHaendla zanajvečjegaorganista tega časa.Na temtekmovanju sta igrala tudi v duu, pričemer sta drug drugega spremljala privirtuozniimprovizaciji.

Vklasicizmu jepostalozelopopu-larnoigranjeklavirskihduovinduetov.Čepravvtemobdobjunibilonapisanoveliko literature za to zasedbo, so ta-kratnadelakasnejepostalavzorzavse

Besedilo: doc. Milan Miladinović, Akademija umetnosti Novi Sad

Prevedla: Jelena Dukić Segečić

Klavirski duoRazvoj repertoarja, zgodovinski konteksti in veliki izvajalci

20 >> oktober_2015


mlajše skladatelje in nepogrešljiv deldanašnjegastandardnegarepertoarjazaklavirskiduo.Mozartjepogostonasto-palvduussestroinjenapisalvrhunskadela, vzor literature za klavirski duo,predvsem Sonate za klavir štiriročno,FugaK.426terKoncertzadvaklavirjavEs-duru,K. 365. Iz tega obdobja so

tudi Clementijevi, Haydnovi in Bee-thovnoviduiterduetiinprvezbirkezapedagoškinamen.HaydnjeizdaldeloIlmaestroeloscolaro,vkateremmaestro(učitelj) igra težji del skladbe, učenecpaponavljazanjim.Nekaj letpoznejejeCzernyobjavilzelouporabnozbirko

kratkih skladb op. 824, razvrščenih odlažjihkzahtevnejšim(PracticalMethodforPlayinginCorrectTime).Zanimivoje, da jeBeethoven svoj znaniKvartetop. 133 "Velika fuga" napisal tudi kotKlavirski duet op. 134 ter s tem začelprakso, da se dela za velike ansamblepišejotudivrazličicizaklavirskiduo.

Vobdobjuklasikese jeodvildrugizgodovinskipianističniduelmedMo-zartominClementijem,kijepolegsoli-stičneigrevključevaltudiigranjevduu.

Vromanticizmujeliteraturazakla-virskiduodoživelavelikvzpon,sajsovsi

večji skladatelji (Weber, Mendelssohn,Chopin, Schumann, Liszt …) kom-ponirali dela za duo. Največji pečat vtemobdobjupajessvojimivrhunskimiskladbamizaduopustilSchubert.

Pojavljati so se začeli prvi izvodiorkestralnih skladb, prirejenih za štiri-ročnoigroalizadvaklavirja.Tojepov-zročilopopularizacijo tehdel inhkratiomogočilo izvajalcem, da se praktičnospoznajo z njimi. Liszt, ki je veljal zaeneganajvečjihumetnikovprirejanja,jevtemčasuobjavilpriredboBeethovno-veSimfoniješt.9zadvaklavirja,svojesimfonijeFaustinDantetersimfonič-nihpesnitev.Oba svoja klavirskakon-certajepriredilzadvaklavirjainstempostavil temelj objavljanja transkripcijkoncertovzatozasedbo.

Vtemobdobjusonastajalepopular-neminiaturezaduoinduet,kisopo-gostotemeljilenaljudskihnapevih,npr.BrahmsoviValčkiop.39 inMadžarskiplesi,DvorakoviSlovanskiplesi,Grie-goviNorveškiplesiitn.

20. stoletje je prineslo nov razvojliteraturezaklavirskiduoinduet.Sko-rajvsivečji skladatelji sopisalidelazadue,bodisioriginalnaalipriredbe(De-bussy, Ravel, Rahmaninov, Stravinski,Prokofjev,Barber,Poulenc,Hindemith,Šostakovič …) Nastajala so tudi zelomoderna dela, kot so Three Quarter--TonePiecesCharlesaIvesa,napisanzačetrttonsko uglašen klavir, dela JohnaCagea za preparirani klavir, Structures1 in 2 Bouleza (integralni serializem).Klavirski dui so bili popularni tudi vjazzglasbi.

Začele so se pojavljati prve stalnezasedbe klavirskih duov.Najbolj znaniiz prve polovice 20. stoletja so:VictorBabin-Vitva Vronsky, Josef in RosinaLhevinne, Robert in Gaby CasadesusterHaroldBauer-OssipGabrilowitsch.Za sabo so pustili tudi veliko številozgodovinsko pomembnih zvočnih po-snetkov.Včasih sta skupajvduu igralain snemala skladatelj in izvajalec (npr.


www.epta.si << 21

Jacques Fevrier-Francis Poulenc inmalokasnejeSviatoslavRichter-Benja-minBritten).Enanajvečjihzanimivostivzgodovinisnemanjasejezgodilav40.letih20.stoletja,kosoglasbenezaložbezaradinekomercialnostiodklonilesne-manje dua Sergej Rahmaninov-Vladi-mirHorowitz!

Vdrugipolovici20.stoletja jepia-nistka Marta Argerich igrala v števil-nihduih,odkaterihjebilnajboljznanduo s pianistom Nelsonom Freirom.Igrala jetudizmnogimidrugimizna-nimipianisti.SvetovnoznanduojebilLjubov Bruk-Mark Taimanov (ediniduo,ki jevključenv slavnoPhilipsovoserijo zgoščenk 100 velikih pianistov).V sodobnem času so zelo uspešne inslavnesestriKatiainMarielleLabequeter Lidija in Sanja Bizjak, srbski duoslovenskega porekla. V prostoru bivšeJugoslavije je bil med prvimi stalnimisestaviduoSnežanaNikolajević-VesnaKršić.Letospraznujeta40 letumetni-škegasodelovanja.

Zaradi razvoja inpopularnostikla-virskihduovinduetovsobileobjavlje-ne številne knjige in študije o tovrstniliteraturi in izvajalski problematiki.Priporočilbi literaturovangleščini,sajje zelo kvalitetna, pa tudi najlažje do-stopna (na spletu):Lubin, Ernest.The Piano Duet: A Guide for Pianists. NewYork:DaCapoPress(1970);Ferguson, Howard. Keyboard Duets, New York:Oxford University Press Inc. (1995);CameronMcGraw,PianoDuetReper-toire.Bloomington:IndianaUniversityPress(1981);Hinson, Maurice:Guide to the Pianist‘s Repertoire.Bloomington:IndianaUniversityPress(1971);The Pi-ano in Chamber Ensemble(1977);Music for More than One Piano (1983); The Pianist‘s Guide to Transcriptions, Arran-gements, and Paraphrases (1990);James Friskin and Irwin Freundlich, Music for the Piano(NewYork:DoverPubli-cations (1973).Literaturaovelikih iz-vajalcihtegapodročja: The great pianists (from Mozart to the present),NewYork,

Simon&Schuster, Rev. Upd. edition,1987.NaGooglebooks,jStoreinScribdsenajdejodeliknjigalicelokompletnadela,možnopajihjetudinaročitiprekospletneknjigarneAmazon.com.

KLAviRSKi DUO v SOCiOLOŠKEM KONTEKSTU

Izzgorajnapisanegajerazvidno,dasoklavirskidui žeod samih začetkovimeli močan sociološki pečat. Inštru-mentistipkamisozaradisvojenaravemed redkimi, na katere lahko igratadva glasbenika hkrati. Zaradi dejstva,daizvajalcapriigranjuseditazelobli-zuinsenehotedotikata,jebiloigranjev duu v 16. in 17. stoletju pravi izzivinjevplivalonapravilaobnašanjategačasa,sajjetakšnovedenjeveljalozane-spodobno.VirginalistCharlesBurneyjezahteval,dasekonstruiravirginal ssedmimioktavami,kersogospeskri-nolinami potrebovale več prostora inje bil petoktavni klavir zanje prekra-tek.Tako so dueti iz čisto praktičnihrazlogovpovzročili širjenjeobsega in-štrumenta.V17.in18.stoletjusoduetipomenilidruženjeobglasbi,opaznajebilatudi"glamurozna"tendenca,zlastičesobiladelanapisanazadvaalivečinštrumentov s tipkami (kar je včasihvključevalo tudi orkester, npr. pri de-lih Bacha in Mozarta). Industrijskarevolucija je v 19. stoletju približalaklavirširšimmnožicam,karjebistvenovplivalonarazvojliteraturezaklavirinklavirski duo.Takrat so nastajale tudipriredbeorkestralnihdelzadue.V20.stoletju sepojavljajoprvi stalnidui, vkaterih sopogosto igrali bratje, sestrealizakonci.Tudirazvojindustrijeton-skegazapisa je vplivalnapopularnostklavirskih duov. V sodobni kulturise duo povezuje z zelo pozitivnimiaspekti, kot so ljubezen do sočlovekain glasbe, družina, prijateljstvo, uži-vanje v skupnem muziciranju ali celokotspojrazličnihnacij inkultur(npr.

duo Amal-Yaron Colberg – Izrael inBisharaHarouny–Palestina).Zatoseklavirski dui pogosto uporabljajo kotmočan pozitivni simbol v filmih terrisankah.

KLAviRSKi DUO v PEDAGOŠKEM KONTEKSTU

Žeodsamihzačetkovklavirskiduopolegzadovoljstvaobskupnemmuzici-ranjuinspoznavanjaširšeglasbenelite-raturevsebujetudipedagoškeelemente.Pedagoška literatura vsebuje originalnadela, pisana s ciljem reševanja splošnihpianističnih ter specifičnih problemovdua,patudipriredbeintranskripcijepo-pularnihglasbenihdelterfilmskeglasbe.Z igranjem popularnih skladb je ne-dvomno lažje reševatimnoge izvajalskeprobleme,sajimaučenecjasnejšopred-stavoodelu.Tudidueti,pisanizaskupnomuziciranje učitelja in učenca, so zelokoristni,šeposebejvzačetnifazišolanja.

Specifični glasbeni aspekti, ki serazvijajo skozi igranje v duu in duetu,so zelo pomembni za splošni glasbenirazvoj pianista: koordinacija (glasbena,prištiriročnemigranjupatudifizična),dajanjeznakovzazačetekalikonecfra-ze(neverbalnaglasbenakomunikacija),pedalizacija,usklajevanjebarve,značaja,tempa in pulza izvajanja, medsebojnoposlušanje (aktivno in pasivno), sku-pna gradnja arhitekture dela (forma),usklajeno fraziranje, razvojavistabra-nja.Nujno je usklajevanje značajev iz-vajalcev v ansamblu, pa tudi razvijanjetoleranceinpripravljenostnasodelova-nje zaradi ustvarjanja skupne glasbenekoncepcije.Tojeizzivtudizapedagoga,sajseskupinskodelobistvenorazlikujeodindividualnega.

Prednost dela v skupini se najprejkaževvečjimotiviranostiučencev(mo-tivirajo drug drugega), kar vpliva naboljšoglasbenosamopodobo, tremapa

22 >> oktober_2015


jezaradirazdeljeneodgovornostimanjizražena kot pri solistični igri. Učencivrstniki se pri skupni igrimedsebojnoocenjujejo, kar doprinese k ustvarjanjurealnejšepredstaveolastnihsposobno-stih.Včasihsoučencitudisurovodirek-tnidrugdodrugega,zatojepomembnavloga učitelja kot mediatorja pri to-vrstnih pogovorih. Sodobne avdio- invideonaprave omogočajo snemanje inskupnokomentiranjenastopa.

Eden večjih izzivov pri delu s kla-virskim duom je usklajevanje različnihznačajev otrok. Iz prakse je znano, dalahkomočnomotiviraninekstrovertiranotrokzelopozitivnovplivanaintroverti-ranegainnemotiviranega,patudiobra-tno,čepravseslednjepojavljaboljredko.Sevedakombinacijadvehmotiviranihintalentiranihotrokprinašanajboljšiume-tniški rezultat.Zna pa biti nerodno, čemanjtalentiranotrok,kivskladbivednoigralažjidel,dobiosebinerealnopred-stavo,kerigravduuzzelotalentiranim.

Najboljobširna inpodrobnaknjigao problematiki skupne klavirske igreje po mojem mnenju Teaching Pia-no in Groups Christopherja Fisherja(izdana v založbi Oxford UniversityPress2010).Poleg tegadela,ki govorio socioloških, psiholoških ter pedago-škihaspektihskupneigre,bipriporočilše sledeče knjige in članke: Loesser,

Arthur,Men, Women, and Pianos: A So-cial History,NewYork,SimonandSc-huster,1954.Clayton, A. M. H.(1985),Coordination Between Players in Musical Performance,UnpublishedPhDThesis,University of Edinburgh. Shaffer, L. H. (1984),Timing in solo and duet pi-ano performances, Quarterly Journal ofExperimental Psychology, 36A, 577–595.Sloboda, J. A.(1985),The Musical Mind: The Cognitive Psychology of Music,Oxford:OxfordUniversityPress.

Na nekaterih glasbenih ustano-vah po svetu je klavirski duo posebenpredmet, ponekodpa se izvaja v okvi-rupoukakomorneglasbe.Popularnostklavirskegaduasekažetudivštevilnihlokalnihtermednarodnihtekmovanjih.Najbolj znani vrhunski tekmovanjista World Federation of InternationalMusicCompetitions (www.wfimc.org)in Alink-Argerich Foundation (www.alink-argerich.org).

UžIVANJE V SKUPNEM MUZiCiRANjU

Že od samega začetka je skupnomuziciranje vključevalo dozo humorja,kar je povzročilo nastajanje skladb zaveč izvajalcev na enem inštrumentu.Eden takšnih najzgodnejših primerovjeW.F.E.Bach:DasDreyblatt–go-spod in dve dami za enim klavirjem.CecilChaminadejenapisalaLesnocesd’argentop.13zaštiriizvajalcenaenemklavirju, Wiliem Coenen pa Capriceconcertente za 16 pianistov in 8 kla-virjev. Verjetno najbolj ekstravagantenkoncertvzgodovinijeorganiziralame-riškipianistinskladateljLouisMoreauGottschalkvokvirudela"Monstercon-certs" vRio de Janeiru leta 1869, kjerjebilaizvedenanjegovapriredbaza31pianistovna16klavirjih!NedavnosejeodvilkoncertPianoextravaganzavVer-bierjuvŠvici(izdanajetudizgoščenka),kjer so pod vodstvomMarteArgerich

nastopilištevilnipianistivzelonenava-dnihsestavih.

ZAKLJUČEKKlavirimaizrednoširoktonskiob-

seginvelikomožnosttonskegainzvoč-neganiansiranja.Toomogočauspešnoizvajanje polifonih in homofonih del.Možnosthkratnegaigranjavečizvajal-cevnaeneminštrumentujepripomoglak temu, da je klavir postal glasbilo znajbogatejšoglasbenoliteraturo.Ravnote lastnosti inštrumenta so vplivale nanastanekklavirskegadueta(dvaizvajal-cazaeniminštrumentom)terdua(dvaizvajalcanadvehklavirjih).Skozičassoskladatelji začeli uvajati različne kom-binacije na enem inštrumentu (najprejzatri,največkratzaštiri,patudizašestaliceloosemrok!).Kasnejesonastajaladela za več klavirjev ali več klavirjev zorkestrom.

Klavirski duet imanedvomnoveli-ko vlogo v sodobni glasbeni literaturi.Danesjezrazlogomobveznidelšolanjavsakega pianista, v sociološkem smislupa je zelo popularen aspekt skupnegamuziciranja bodisi za amaterje bodisizaprofesionalce.Številnivelikipianistisozigranjemvduetihdoseglivrhunskeuspehe in s tem odigrali pomembnovlogovrazvojutegapodročjaglasbe.

Že od samega začetka je skupno muziciranje vključevalo dozo humorja, kar je povzročilo nastajanje skladb za več izvajalcev na enem inštrumentu.

Možnost hkratnega igranja več izvajalcev na enem inštrumentu je pripomogla k temu, da je klavir postal glasbilo z najbogatejšo glasbeno literaturo.

http://www.wfimc.org

http://www.alink-argerich.org

http://www.alink-argerich.org


www.epta.si << 23

T ekmovanje TEMSIG 2014,na katerem je bila izvedenatudidisciplinaklavirskiduo,je

spodbudilo idejoopredavanju, vkate-rembi se pregledno predstavila litera-turaslovenskihskladateljevzaklavirskiduo.Vsvojizbirkisemimelžekarprecejštiriročnih slovenskih skladb, zato semposkusilpoiskatiševsedrugedosegljiveskladbe.Vuvodumorampoudaritidvestvari:prvič,pripripravimaterialasemse omejil na literaturo za klavir štiri-ročno,predvsemzato,kersoskladbezadvaklavirjabrez izjemenaakademski,koncertantniravni(inzavelikovečinoučiteljevglasbenihšolnisotolikoupo-rabne).Drugič,vanaliziprogramov,kisojihizvajaliduinaTEMSIG-u2014,sem opazil zelo ozek izbor slovenskihdel,zatojemojnamenpredstavititudidruge,mogočemanj znane skladbe, kipa si zaradi svoje kakovosti zaslužijouvrstitev v program. Iz statistike re-gijskega tekmovanja klavirskih duovTEMSIG2014jerazvidno,dasegajeudeležilo45duov.Nadržavnotekmo-vanjesejeuvrstilokar38duov,karne-dvomnopotrjujekvalitetotediscipline.V programih so bili zastopani sledečislovenskiskladatelji:B.Glavina(40),I.Dekleva(8),U.Rojko(2),P.Šivic(1),J.Jež(1)inG.Jereb(1).

Opomenuštiriročnegaizvajanjanaklavirju se bom izrazil kar z mislimi,povzetimi iz uvodnega teksta Alenke

inIgorjaDeklevevzbirkiKlavirzadva(1991,Ljubljana,DZS):Î Igranjevklavirskemduujebilonek-dajizrednopriljubljeno.Včasu,konibiloneradia,televizije,negramofonaindrugihtehničnihdosežkov,jebiloštiriročnomuziciranjezaželenainpriljubljenazabavasalonskihsrečanj.

Î Skupnofraziranje,deklamacije,dihanje,upoštevanjesoigralcainprilagajanjeimajovsekakortudiširšivzgojnipomen.

Î Poustvarjanjevdvojenalahkotnejšinačinuporabljapridobljenopiani-stičnoznanjeinvzbujaveselje,kisestopnjujevvednonovaodkrivanjačudovitegasvetaglasbe.

Pri izbiri slovenske klavirske štiri-ročneliteraturezapredstavitevsemkotnajvažnejšikriterijpolegkvaliteteupo-števal tudi uporabnost. Predstavljeneskladbenajbibileuporabnezanajširšimožnikrogtistih,kiseukvarjajospo-učevanjem klavirja in naj bi učiteljemrazširileizbiroprograma.

Zahvaljujemsetudikolegicam,kisomi pomagale pri zbiranjumateriala ininformacij: Alenki Bagarič iz NUK-a,ki mi je omogočila dostop do najsta-rejših (okrog 180 let starih) rokopisovLeopolda Cveka, Frana Koruna Ko-željskega,BenjaminaIpavca indrugih;Hermini Jakopič,RomaniBizjak Saje,Lidiji Pavlica,Aleksiju Jercogu, Igorju

Deklevi,IgorjuŠtuhecu,GašperjuJere-bu,ValentiniČešnjevar,TamariRažemLocatelliinAleksandriČešnjevarGla-vinaoz.DuuExcentury.

Vliteraturizaklavirštiriročnoraz-polagamozzbirkoDobratovarišavpe-tihzvezkih(DZS),kjerjeobjavljeno75skladb,odtegajeslovenskih17.ZbirkaKlavirzadva(DZSinZavodRepubli-keSlovenijezašolstvo)vštirihzvezkihnudi39skladb,slovenskihje6.VZbirkiKLAVIR4-ročnopa jeobjavljenih18skladbdevetihslovenskihavtorjev.

Navedimošenekajskladbslovenskihavtorjev za dva klavirja, ki se redkejeizvajajoinsozatomanjpoznane:Î LarisaVrhunc:3za2(1994,skladateljičinzapis),

Î VitjaAvsec:Atonalnaštudijazadvaklavirja(2009,skladateljevzapis),

Î BojanGlavina:Suitazadvaklavirja(vpetihstavkih,rokopis),DvaspominazaHeleno(Koščekromantike,Amadeus;rokopis,2001),

Î MarijanPeternel:Trijepsihotikizadvaklavirja(skladateljevzapis),

Î MarjanKozina:Suitazadvaklavirja(rokopis),

Î IgorŠtuhec:Utrinek,Î MatijaTomc:Voznica,pasakaljainfuga(1942),

Î UrošRojko:Pettangov(DSS),Î JanezMatičič:"Gemini",op.45(1971/72),

Besedilo: Bojan Glavina

Skladbe slovenskih skladateljev za klavir štiriročnoPovzetek predavanja s Klavirskih dnevov 2014 v Laškem

24 >> oktober_2015


Î MarijanGabrijelčič:"Komar"(1994),Î JaniGolob:Toccatazadvaklavirjaintolkala(1990),

Î PrimožRamovš:Rondo,EXuno,Dialogi,"Nebojivase","Grezares"(vsevrokopisu),

Î AldoKumar:Modrijanovnasmeh(skladateljevzapis),

Î MilkoLazar:"9pieces"(2011),"Štefbettrilogija1,2,3"(2006),"Largomistico"(2006),"Fantazijavrahlojužnoameriškemstilu"(2000),

Î ŽigaStanič:Noveleta1(1999),Noveleta2(2009),

Î MaksStrmčnik:Vizije(2009).Seznam slovenskih skladateljev, ki

sopisaliinpišejoskladbezaklavirštiri-ročno(vnadaljevanjubodopodrobnejepredstavljeni v kronološkem vrstnemredu):Î JurijMIHEVEC,1805–1882,Î LeopoldCVEK,1814–1896,Î BenjaminIPAVEC,1829–1908,Î GojmirKREK,1875–1942,Î FranKORUNKOŽELJSKI,1868–1935,

Î AntonLAJOVIC,1878–1960,Î MihaelROŽANC,1885–1971,Î MarijKOGOJ,1892–1956,Î MatijaTOMC,1899–1986,Î LucijanMarijaŠKERJANC,1900–1973,

Î PavelŠIVIC,1908–1995,Î SlavkoMIHELČIČ,1912–2000,Î PrimožRAMOVŠ,1921–1999,Î JanezMATIČIČ,1926,Î PavleMERKU,1927,Î JakobJEŽ,1928,Î PavleKALAN,1929–2005,Î IgorŠTUHEC,1932,Î IgorDEKLEVA,1933,Î EgiGAŠPERŠIČ,1938,Î UrošROJKO,1954,Î BorutČINČ,1954,Î AndrejMISSON,1960,Î PeterŠAVLI,1961,Î BojanGLAVINA,1961,Î GašperJEREB,1985.

jURij MiHEvEC (1805–1882)

Skladatelj in pianist, rojen v Lju-bljani,kasnejejevečdesetletijdelovalvParizu (pod imenom Georges Miche-uz). Napisal je več kot 550 klavirskihskladb–etud,polonez,valčkov,romanc,mazurk,polk,galopov,capricciov,nok-turnov, scherzov, koračnic, barkarol,sanjarij,melodij…Njegoveskladbesodosegale neverjetne naklade (tudi po50ponatisov!)prisvetovnihzaložnikihv Milanu, Dresdenu, Leipzigu, Tori-nu, Londonu, Lyonu, Rio de Janeiru,NewYorkuinbile izrednopriljubljenev evropskih salonih. Mihevec je ver-jetno prvi slovenski glasbenik, ki se jepoklicno ukvarjal samo s pianistiko ins komponiranjem za klavir. Znano jetudinjegovoorkestralnodelo"Planeti"(celoten naslov: "Prav imajo planeti").Umrljeprecejreveninpozabljen.

Lucijan Marija Škerjanc v svojiknjigi o Juriju Mihevcu takole oce-njuje njegove skladbe: "Za Mihevčevkompozicijski stavek je tipično,damuteče melodična invencija po docelauglajenem tiru takratnega običaja: vveliki večini melodij gre za akordičnetone.Vharmonijiseomejujeskorajiz-ključnonaglavneharmoničnefunkcije.

Modulacijamseizogiba,pretežnaveči-nadeljevAs-durualiDes-duru,držisediatoničnosti."

Skladbe za klavir štiriročnoNapisaljeokrogdvajsetoriginalnih

skladb (poloneze, valčke, polke, sanja-rije,galope,uverturo…),polegtegašeokrog petdeset priredb skladb drugihskladateljev (Bellini, Rossini, Verdi,Boccherini,Schubert,Weber,Mendels-sohn–"Rondocapriccioso",Haydn …).Pisal jetudizaklaviršestročnoincelozadvaklavirjaosemročno!Velikonje-govih del hranijo v arhivu pariškegakonservatorija.

Verjetno je ena prvih slovenskih štiriročnih skladb njegova "Vojaška koračnica" iz 1821, napisana ob Lju-bljanskem kongresu (izdano najprej vsamozaložbi,natozaložbaMechetti).

zanimivosti:

Î Vmladostimujebolezenčrnekozezapustilatrajnopohabljenost–skri-venčenostleveroke(vnetjekostnegamozga).Hudaokvaragajeprisilila,dajemoraltehnikoleverokepo-polnomaprilagoditinjeniskrivljenidrži.Posebnasenzacijazaposlušalcejebilonjegovovirtuoznoigranjeskomolcem,skaterimjevnizkihlegahzelospretnoigralspremljavoobehrok.

Î Izročilopravi,dajevobdobju,koježivelnaDunaju,prijateljevalsSchubertominBeethovnom.

Î Njegovekompozicijesobilevzreliustvarjalnidobinamenjenesalonu,zanimivipasopoetičninaslovitehskladb:Angelskoveselje,Kraljičinesolze,Petelinjiboj,Samostanskelastovice,Brenčanječebel,Ptičjaaleluja,Zvezdinipoljubi,Plakajočivodomet,Vragovospremstvo,Ded-kovaura,Ptičjipoljubi,Lastovičjeslovo,Pomorskabitka,Potovanjevdeželosladkarij…


www.epta.si << 25

Î Skladba"Ptičjipoljubi"op.126jeleta1907izšlav50.izdaji,karjeabsolutnirekordmedvsemikdaj-kolinapisanimiskladbamikakegaslovenskegaavtorja.

Î Njegovklavirskikoncertizleta1839jeverjetnoprvoslovenskodelotevrste.Zanimivoje,dasijeMihevec2.in3.stavekzamislilkotimpro-vizacijonaznanemelodije,kijihjepredlagaloobčinstvoizdvorane.

LEOPOLD CvEK (1814–1896)

RojenvIdriji,kjerjeobiskovalljud-skošoloinseučilviolino,orgleinflavto.Biljeučitelj,organistinskladateljpred-vsemcerkvenihnapevovinpesmi,polegtega tudi nekaj klavirskih skladb, ter

edenodustanoviteljevGlasbenematicev Ljubljani (1872) in član ljubljanskeFilharmonične družbe. Svojo življenj-skopotjerazpelmedIdrijo,ČrnimVr-hom, Senožečami, Vrhniko, CerkljaminaGorenjskeminLjubljano.Vvsehtehkrajihjedelovalkotzborovodja,sklada-telj,organistinučitelj.

V glasbeni kompoziciji je bil sa-mouk, za njegove skladbe je značilnaljudskoobčutenamelodika.Stilnojenamejiklasicizmainzačetkovromantike,vzačetkusvojegaustvarjanjapavsklad-bahšeuporabljabaročnigeneralbas.

V Sonati za klavir štiriročno, iz-virni naslov je v nemščini "Sonate fürPianoFortefür4Händen",sezgledujepo J. Haydnu. Sonata ima tri stavke:Allegretto,Adagio,Allegro.Vrokopisuobstaja še njegova kratka skladba za klavir štiriročno–Rondo, ter šenekajskladbzaklavirsolo,meddrugimitudi"Sinfonija", ki je v bistvu napisana voblikisonate.Stilnospominjanasona-tineJ.Vanhala.

BENjAMiN iPAvEC (1829–1908)

RojenvŠentjurjupriCeljuvznanidružini zdravnikov in glasbenikov –skladateljisobilištirje:bratjeAlojz,Be-njamin inGustav ter njegov sin Josip.Benjamin Ipavec spada med vodilnotrojico slovenske glasbene romanti-ke–polegnjegavnjouvrščamošeA.Foersterja in F. Gerbiča. Poleg opere"Teharski plemiči" in operete "Tič-nik" je pomembno sled pustil v svojih

umetniško dognanih samospevih, za-radi katerih so ga poimenovali kar"slovenskiSchubert".VinštrumentalniglasbijeSerenadazagodalaizleta1898najboljšatovrstnaskladbaslovenskeči-talniškeglasbe.

Poskladateljskemslogujetorejro-mantik,čepravsenaslanjatudinaklasi-cističneelemente.Njegovadelaodlikujemelodična invencija– izrazit smiselzamelodiko,razvitsmiselzasočeninbo-gatzvokterjasneglasbeneforme.

Leta 2008 je ob stoti obletniciIpavčevesmrtivzaložbiGlasbenešoleskladateljev Ipavcev iz Šentjurja izšelCD njegove klavirske glasbe z naslo-vom Klavirska romantika. Skladbesolo in štiriročno sta posnela Alenkain Igor Dekleva. Serenada za glasbona lok predstavlja kombinirano sklad-bo za klavir štiriročno in klavir solo.Sestavljajo jo štirje stavki: Sonatina,Menuet,AndantezvariacijamiinPo-loneza (Alla Polacca), od katerih soprvi,drugi inčetrtinamenjeniklavirjuštiriročno,tretjipaklavirjusolo.Vspre-mniknjižiciCD-jamuzikologdr.FrancKrižnarpiše:"[I]zdatiranihrokopisov,

viRi:

• Škerjanc,L.M.,1957. Monografi-ja Jurij Mihevec, slovenski skladatelj in pianist. Ljubljana,DZS,1957.

• Merku,P.,1958. L. M. Škerjanc, Jurij Mihevec. Našasodobnost,letnik60,št.5.

• Mantuani,J.,1929. Jurij Mihevec. Novamuzika,julijskaštevilka.

viRi:

• Krnel,L.,1999. Skladatelj Leopold Cvek. Idrijskirazgledi.

• Slovenskibiografskileksikon.

26 >> oktober_2015


ki jih je pianist IgorDekleva odkril vGlasbeni zbirki NUK, je razvidno, dastaSonatina (1897) inMenuet (1897)nastalapredSerenadozagodalainza-torej predstavljata primarno štiriročnopostavitev1.in2.stavkanjenekasnejšeinštrumentacije. V tej kompozicijskigovorici zasledimo vse odlike žlahtnemelodike, ki ji ne manjka slovenskihprvininharmonskesočnosti.Tajebreznapetosti učinkovita v kristalno čistiobliki." L. M. Škerjanc je o Serenadinapisal: "Gre vsekakor za blagohoten,neproblematičeninsprivzetimisredstvizadovoljenslog,izkateregavejemočnainzavzetamuzikaličnost."

Njegove skladbe za klavir solo soboljpriložnostneminiature,namenjenesalonskemu razvedrilu. Na prej ome-njenem CD-ju jih je zbranih trinajst.Naslovi:Pri zibeli; Pri plesu; Ali še misliš na me?; Spavaj sladko; Na grobu; Podo-knica (prvitaktiPodoknicesouporablje-nizaavizoknekaterimoddajamRadiaARS); Dve fugeti; Gavota; Mazurka; Poloneza; Valček; Kolo.

GOJMIR KREK (1875–1942)

Rojen v Gradcu. Imel je odličnopravniškokariero–bil jedvornitajniknaDunaju,profesorindekannaPrav-ni fakulteti v Ljubljani in tudi rektorljubljanske univerze. Bil je uredniknajpomembnejše glasbene revije Noviakordi, teoretik, glasbeni pisec, kritikin skladatelj.Prviglasbenipoukmu jenudilanjegovamati, ki jedobro igralaklavir,intakostaobdružinskihslavjihindrugihpriložnostihvelikokratskupajzaigralaštiriročno.

Krek je napisal vsega 53 klavirskihskladb: "Iz potne torbe", "Iz naših lo-gov", "Jugoslovanski plesi", "Žuželke vpoletnemsoncu"op.24,"Veseloobve-stilo" op. 56, "Spomlad trka na duri" …V njih tako melodika kot harmonijakažeta skladateljevo trdno navezanostnaklasicističnoinromantičnotradicijo,ki jeneprekineniti v svojempoznemustvarjalnemobdobju.Njegovklavirskiopus prežema predvsem lirični izraz.Njegovemelodije so jasne in navadnoneširšegaobsega.Prevevajihromantič-noobčutenje,čepravnikolinedosežejovečjegaemotivneganaboja.Verjetno jemočenintelektvseskozizaviralsklada-teljevo globljo izpovednost. Težnja pooblikovnipopolnostimujeprineslaceloočitekformalizma.

Melodije sovečinomamirne inne-žnealiumirjenolahkotne,izpeljanepodširšim lokom. Melodika je enostavna,harmonskijezikpaboljdrzen,raznovr-sten,pogostospoudarjenokromatikoaliharmonsko tujimi toni. Plesne skladbeimajopomembnomesto–vsmisluvalč-kaaliländlerja(Mazurkaop.66,"Polkafrancaise"…).VKrekoviglasbisekažepredvsem vpliv Schuberta inMendels-sohna, tudi Schumanna in Brahmsa,manjChopina.Edinanjegova štiriroč-na skladba je Melodija v B.duru, ki jeizdanav»Novihakordih« (letnik1904,4.zvezek).

FRAN KORUN KOžELJSKI (1868–1935)

RojenvVelenju.Vglasbijebilnaj-prejsamouk,poznejesejeučilnaDu-naju inopravilvojaškikapelniški izpit.Kot pevovodja je deloval pri raznihpevskihdruštvih.

Njegovaglasbenadelaso:Prvaslo-venskacitrarskašola(vštirihzvezkih);večskladbzacitre;prvaslovenskavio-linskašola(pravtakovštirihzvezkih);moški inmešani zbori; samospevi; večskladb za godalni ter pihalni orkester;klavirskeskladbeindvespevoigri.

Za klavir štiriročno so ohranjenirokopisi nekaterih skladb: Polka "Mojideal", "Žalobnakoračnica", "Ouvertu-ra"–štiriročniizvlečekzaglasovir.

viRi:

• Križnar,F. BesedilovspremniknjižicikCD-ju Benjamin Ipavec, Klavirska romantika.

viRi:

• Tršinar,Š.,2002. Kompozicijski stavek klavirskih del Gojmirja Kreka. Muzikološkizbornikzv.XXXVIII,Ljubljana.

viRi:

• Premrl,S. Korun Fran. Slovenskabiografija,Wikipedija.


www.epta.si << 27

ANTON LAjOviC (1878–1960)

Rojen vVačah pri Litiji, skladateljinsodnik.Ustvariljeokrog75del,pre-težnovokalnih.Najpomembnejši jenapodročju samospevov, ki jih je napisalokrog40,najboljznanje"Mesecvizbi".Je avtor dvajsetih zborovskih skladb("Lan","Žabe"…),dvehkantatinpetihsimfoničnihpesnitev.

Družina,vkaterijebilrojen,jebilaštevilna, saj je bilo v njej kar dvanajstotrok: devet sinov in tri hčere, Antonpajebilnajstarejši.NjegovanečakastadirigentUrošLajovicinskladateljAle-ksanderLajovic.

Anton Lajovic se je izpovedoval vširoko razpetihmelodijah, ki so graje-ne logično, jasnoinčustvenodognano.Pravzaradiliričnegaznačajasomubilev ustvarjanju blizu majhne oblike oz.miniature.Vslovenskoglasbojevneselvplivenovoromantike,francoskegaim-presionizmainglasbeneganaturalizma.

Njegovi edini dve klavirski skladbistaSanjarija(zaklavirsolo)inAdagio za klavir štiriročno.

Adagio je najprej nastal kot enaizmed treh skladb za orkester (poleg

Andanteja in Capriceja). Na nagovorin spodbudoG.Kreka,urednika revijeNovi akordi, ga je Lajovic priredil zaklavirštiriročno.

MIHAEL ROžANC (1885–1971)

Rojen v Trstu, skladatelj, dirigent,pedagog.Stilnojebil(novo)romantikssolidnokompozicijskotehnikoinsvežoinvencijo.Pisal je predvsem zborovskoinkomornoglasbo ter samospeve.Ve-likonjegovihskladbješeneobjavljenih.Svojo dejavnost je obsežno razvil tudivpedagoškismeri,sajsogavednoživozanimala vprašanja glasbenemetodike.Pripravilje17tabelinšablonzanazornipoukteorije,metodikosplošneglasbeneteorije,ponovnoanalizo100modulacij-skih vzorcev Maxa Regerja, metodikoviolinsketehnikeitd.

Dve štiriročni skladbi za klavir: "Padlim borcem za svobodo" (1968),"Halo,RadioLjubljana!"(EdicijaRadiaLjubljana;tudivCerkvenemglasbeniku1930). Slednja je nastala leta 1928 obotvoritvi prve prave slovenske radijskepostaje. (Na Youtubu je mogoče najtidober posnetek v izvedbi dua MarjanPeternelinGregorDešman.)

MARIJ KOGOJ (1892–1956)

RojenvTrstu.Vzačetkujebilglas-beni samouk. Kompozicijo je med le-toma1914in1917študiralnaDunaju(F.Schreker) in leta1918priArnolduSchönbergu.VLjubljanijedelovalkotglasbeni kritik in korepetitor v ope-ri. Predstavnik ekspresionizma; opera"Črne maske", orkestralna suita "Česepleše", zbori in samospevi,klavirska

viRi:

• Kartin,M.,1977.SkladbeA.La-jovicanavalovihRadiaLjubljana.RevijaPionir.

• Brilej,M.,2009.Litijskiobrazi.ZvezazgodovinskihdruštevSlovenije.

viRi:

• Cvetko,D. Rožanc Mihael. Slovenskibiografskileksikon,Wikipedija.

28 >> oktober_2015


cikla Piano in Malenkosti, skladbaChopiniana. Njegov ustvarjalni zagonse je ustavil zaradi shizofrenije, zaradikaterejezadnjih24letpreživelvbolni-šnicizaduševnebolezni.

Tri fuge sonastalemedKogojevimštudijem kontrapunkta na Dunajskiakademiji za glasbo in upodabljajočoumetnostpriFranzuSchrekerju:1.Fugavf-molu,2.Fugavg-molu(dvojna),3.FugavG-duru(trojna).Drugaintretjafugastanastalileta1917inobstajatavdveh verzijah: dvoročno in štiriročno.Prvaizvedbajebila17.12.1921vŠke-dnjupriTrstu(pianistSrečkoKumar),leta1923pajebiladomnevnoizvedenaštiriročnovožjemkrogupriJosipuVid-marju(izvajalcanistaznana).

Zanimiv je komentar Ivana Grbcav koncertnem sporedu, ki predstavljaliterarnokonstrukcijoglasbenevsebine:"Vse Kogojeve skladbe, ki so se do sedaj iz-vajale, najdejo svoje stopnjevanje in svoj višek v veliki g-mol fugi /…/ V njej ni le človeška tragika, temveč tudi prvikrat moč, da se tista velika žalost premaga. Delo, kakor ga še ni bilo med nami … Fuga pa je tudi predstopnja takih del, kakor je Be-ethovnova IX simfonija /…/ Kogojeva g-mol fuga je sonata življenja – himna trpljenja. Vsa fuga je zgrajena na dveh spevih: prvi je prošnja, ki sije iz srca proti nebu, drugi tolažba iz nadzemskih višin v srce /…/ Pesem krvavečega srca, pekoča bolest, težka kakor gora /…/ S tem spevom hodi križev pot /…/ Z zadnjim akordom je prišlo odrešenje in zveličanje: nebo se je odprlo in solnce zlato zasveti, še zadnje meglice se razpršijo in povsod solnce, samo božje solnce. Duša odplava vsa očiščena v nebo."

Nipreverjenatrditevnekegaavtorjakritike koncerta 25.maja 1925 vLju-bljani (koncert novih del "Bravničar –Kogoj"),dajeoštiriročnifugivg-molucelo Arnold Schönberg dejal, da je to"delo velike muzikalne vrednosti, kilahkosluživdokaz,dajemožnotudiv

starihformahustvarjatinovevrednote".Fugo v g-molu sta leta 1991 posnelatudi Alenka in Igor Dekleva. O njejI.Dekleva v svoji knjigi piše: "Gre zaizjemnotežkoskladbovbitematiki,nakoncupajeprisotnavizijaodrešitvekotzeloznačilnasimbiozakontrapunktičnein muzikalične izpovednosti, tipičnokogojevskegovorice.DelojeM.Kogojskomponiral za klavir solo še v časudunajskih študijev pri Schrekerju inSchonbergu.V tej (solo) verziji je bilaFuga popolnoma neizvedljiva, zato jojepriredilzaklavir4-ročno.Predstavljatrdorehzaizvajalce…"

MATijA TOMC (1899–1986)

RojenvKapljiščupriMetliki.Skla-datelj, duhovnik, zborovodja. Njegovprofesor na gimnaziji vNovemmestuje bil cerkveni skladatelj in organist

Ignacij Hladnik, ki ga je učil violino,klavir in harmonij. V drugem letnikuješelnaŠkofijskoklasičnogimnazijovZavodusv.Stanislava,kjerjeigralorgle,violoinrogtervodilvečzborov.Študi-ral je kompozicijo in orgle naDunajuterkasnejepoučevalorglenaAkademijiza glasbo v Ljubljani. Bil je župnik vDomžalah.

Tomc je eden najplodovitejših slo-venskihskladateljev.Polastniinventuri,ki jo je naredil ob svoji 80-letnici, jeustvaril492cerkvenihin786posvetnihskladb,skupajtorejkar1278!Mednje-govimi pomembnejšimi deli so maše,sedemkantatinopera"KrstpriSavici"(1974). Tudi sicer je skladal pretežnovokalnadela–napisal jevelikozboro-vskih skladb,mednjimiprecejpriredbslovenskihljudskihpesmi.

Neodvisenodsodobnihtokov,tesnonaslonjenna glasbeno izročilo nekate-rih slovenskih pokrajin (Bela krajina,Koroška), je skladal v izrazito strogih,todajasnihpolifonihoblikah,kjerzlastimojstrskoizpeljujekromatikoinzaple-tenemodulacije.Njegovoosnovnoizra-znosredstvojeritem.

Štiriročne skladbe: Variacijenana-rodnopesem"OdknezaMarka" (Lju-bljana,1942),Šopekbožičnihpesmipostarihslovenskihnapevih(samozaložba,Ljubljana, 1943),Venčekkoroškihna-rodnih pesmi (samozaložba, Ljubljana1945), Mali valček (venček narodnih).V Šopku božičnih se nahajajo pesmi:"Enangelmejeklical","Prišlajenoč","Eno je dete rojeno", "Med volom inoslomenoDeteleži".VVenčku koroških narodnih pesmi pa:"Kjesotistestezice","V Šmihelu", "Nmav čez Izaro", "Poj-damurute".

Za dva klavirja:Voznica, pasakaljainfuga(1942).

Klavir šestročno: "Pomladnorajanje".

viRi:

• Klemenčič,I.,1976.Kompozicij-skistavekvklavirskihskladbahMarijaKogoja.RazpraveX/1,SAZU,Ljubljana.

• Dekleva,I.inKrižnar,F.,2006. Živeti z glasbo. Ljubljana,DZS.


www.epta.si << 29

LUCijAN MARijA ŠKERjANC (1900–1973)

RojenvGradcu.Jeenaključnihslo-venskihglasbenihosebnosti20.stoletja.Njegov opus obsega simfonična dela,skladbe za godalni orkester, klavirskekoncerte, concertine, fantazijo, komor-nadela,velikosamospevov…

Biljetudipublicist:napisaljeučbe-nikeKompozicija,Harmonija,Kontra-punktinfugaI,II,Naukoinštrumen-tih,Oblikoslovje,koncertnivodnikOdBacha do Šostakoviča in biografije A.Lajovica,E.Adamiča,J.Mihevca.

Izbor klavirskih skladb: Sona-ta (1956), 24 diatoničnih preludijev(1936),7nokturnov(1937),6skladbzaeno roko,12preludijev,10mladinskihskladb…

Za dva klavirja (ali štiriročno):Malabaročna suita (1956, izgubljeno),Fantazija za klavir štiriročno (za dvaklavirja, rokopis,1944),2. simfonijazadva klavirja, Scenska glasba k Molie-rovim tremkomedijam za dva klavirjaštiriročno(rokopis,1950).

PAvEL ŠiviC (1908–1995)

Rojen vRadovljici. Skladatelj, pia-nist, pedagog, dirigent, glasbeni kritik,predavatelj, organizator kulturnegaglasbenega življenja, družbeni delavec(med drugim tudi predsednik Dru-štva glasbenih pedagogov Slovenije inpredsednikZvezeglasbenihpedagogovJugoslavije),izjemnorazgledanintelek-tualec,enaposlednjihvsestranskihglas-benihosebnostivSloveniji.

Nauniverzi je študiral tudigerma-nistiko,sicerpakompozicijopriSlavkuOstercu in klavir pri Janku Ravniku.Napisal je 6 oper, 9 kantat, 23 del zaorkesterinvelikopusklavirskihskladb.Njegovskladateljskislogizhajaizneo-klasicističnešoleS.Ostercainpraškegamodernizma (A. Haba). Uporabljal jekombinacijo tradicionalistične in eks-presionistične kompozicijske tehnike;

njegovaorientacijajeekspresivnalogika.Biljegorečprivrženecsodobneglasbe,med letoma1957 in1967 jeustanovilinvodilCollegiummusicumterznjimizvajalskladbesodobnihavtorjev.

Iz Glasbeno-pedagoškega zbornika AG v Ljubljani – zvezek 11, l. 2009 – ob stoletnici skladateljevega rojstva:

"P.Šivicjebilizjemnodelavenčlo-vek, ter iskrivega, hudomušnega duha;odprt do novega, svežega, drugačnega..."(SimonaMoličnik)

"Na ravni visokega šolstva je za-snoval inposredovalpredmete:Razvojklavirske literature,Metodikaklavirskeigreinpouka,Razvojglasbeneumetno-sti; ustanovil je Oddelek za glasbenopedagogikonaAG,pripravljalreferate,predavanja,članke…"(BredaOblak)

"Bil je človek akcije, z lahkoto inbrezoklevanjasejelotevalvsega,karsemujezdelopotrebno.Klavirmujebilglavni,polegtegapaše:komponiranje,dirigiranje,poučevanje,pisanje,organi-ziranje…"(KajaŠivic)

Skladbe za klavir štiriročno: Ma-lenkostizaštiriročniklavir(štirisklad-bice: Mala koračnica, Rajanje, Pajnter gre!, Rondolet – 1990), Južnjaška (ro-kopis, 1997), "Mlinar", "Mrtvi rudar","Plesalec", "Brusač", "Kovač" (vsehpetskladbic je objavljenih v zbirki Dobratovariša).

SLAVKO MIHELČIČ (1912–2000)

Skladatelj, zborovodja in glasbenipedagog,rojenvMetliki.Podiplomiizsolopetja inkompozicije leta1934naljubljanskemkonservatorijusejeposve-tilglasbenipedagogiki.Njegovapoklic-napotsejezačelavZagorjuobSaviinvMariboru,nadaljevalapanaučiteljiščuinpedagoškiakademijivLjubljani.Mi-helčičevadelaodsevajonovoromantičnepoteze, posegel pa je tudi po novejšihkompozicijskihtehnikah.

viRi:

• 2000.Brošura Stoletnica rojstva L. M. Škerjanca. UrednicaTatjanaKralj.Ustanovazaohranjanjeumetniškedediščine.

30 >> oktober_2015


Njegov opus zajema komorna inorkestralna dela, zlasti samospeve,kvarteteinsuiteteropereto"PomladvRogaški Slatini" iz 1932. Izdal je tudivečzbirkpesmizaotroketerzarazličnezborovskezasedbe.Zaklaviringodalniorkesterjenapisaltriskladbe:Concer-tino,Fantazijo(1957)in"Pentaton",zaklavirsolopazbirkozamladino"Otro-kovsvet".

Skladbe za klavir štiriročno: Naigrišču,Nagugalnici,Vtovarni(vsetriso iz zbirkeDobra tovariša)Non stop(1957), Zazibalka (1952), I. Poskočna,II. Poskočna (obe 1957), Na vrtiljaku(1952),Lipejraja(1957),Otrociselo-vijo(1957),Pomladna(1956),Oriental-skiples(1952)(vsehdevet je izzbirkeKlavirskeskladbezaštiriročnoigro,Ed.DSSšt.69,objavljeno1958).

PRIMOž RAMOVŠ (1921–1999)

Rojen v Ljubljani. Študij kompo-zicije je končal pri Slavku Ostercu,kasneje se je izpopolnjeval vRimupriAlfreduCaselli (takrat je spoznal tudiskladateljaGoffredaPetrassija). Študi-ral je tudi klavir priAntonuRavniku.Petinštirideset let je bil bibliotekar vknjižniciSAZU(tudinjenpredstojnik).Delovaljetudikotorglavecvljubljanskifrančiškanskicerkvi.

Njegovoče jebil jezikoslovecFranRamovš,njegov sinpa jeKlemenRa-movš,mojsternakljunastiflavti inor-ganizatorfestivalastareglasbeBrežice.

Primož Ramovš je bil kot človekzelo preprost, odprt, optimističen, ve-drega duha in vedno pripravljen po-magati.Skladbejespisaltakorekočzavsakogar,kigajezatozaprosil.Takojezapustilvelikanskiskladateljskiopus,kišteječez400del.Njegovorazmišljanje:"Glasba mora biti odsev časa, v kate-rem živimo.Če smo danes, v obdobjuastronavtike,otrocisvojegačasa,potemnemoremokomponirativjezikuizčasakočij (pa naj bi nam še tako ugajalo).Zato imam za pozitivno in pritrjujemvsakemu eksperimentu, tudi najekstre-mnejšemu.Čeborezultatnegativen,boodpadelsamodsebe,čepabopozitiven,

botonovkorakvrazvojuglasbe,kisenesmenikolinehati,ampakmoravštricsčasomizgrajevatinašokulturo."

Njegovezačetnekompozicijesona-stalevduhuneoklasicizma,kasnejšesopodvplivomekspresionizmainserialneglasbe.Vskladbahsodostikratprisotnebitonalnost, atonalnost, dodekafonija,serialnost.Ramovš je bil tudi začetnikslovenske glasbene avantgarde.Njegovopus1jenastalleta1932(prinjegovih11 letih!), to je opera v treh dejanjih"KakojepridnaMickaprišlavnebesa".Vnaslednjemletu(1933) ježenastaladruga opera "Čudodelna roka", op. 2.v letu1934pašedve:"Polževausoda"in "Orpheos inEvridika".Pri 12 letihje spisal priredbo uverture k BizetovioperiCarmen–zaviolino,dvaklavirjaintolkala.Sicerpa jebilkotskladateljizrazito inštrumentalno usmerjen. Zaklavirsolojenapisalčez70del.

Skladbe za klavir štiriročno: Suita(Gavota,Menuet,Koral; 1950),Caril-lon(1953),Štiriročno(1972),Klavirzadva(1975),2X2(Dvakratdva;1980),Sonata(1987),DD:70(1990)

Večskladbza dva klavirja (Rondo,EXuno,Dialogi, "Nebojiva se", "Grezares" …), skladba "Osmerica" za dvaklavirja štiriročno (1995), Koncert zadva klavirja in orkester, "Zvočni svet"med orkestrom in dvema klavirjema.(OdvsehtehjeRamovškaršestskladbposvetilduuDekleva.)

viRi:

• Došler,A.,Kuret,P.,1993. Di-plomskanaloga Slavko Mihelčič.

• Oddaja "Na današnji dan". RadioSlovenija.

viRi:

• Delopst,P. Diplomskanaloga Primož Ramovš.

• Krstulovič,Z.,1999. Seznam del skladatelja Primoža Ramovša. Muzikološkizbornik,letnik35.

• Wikipedija.


www.epta.si << 31

JANEZ MATIČIČ (1926)

Rojen v Ljubljani. Kompozicijo ještudiralpriL.M.Škerjancu,dirigiranjepriD.Švari,kasnejesejeizpopolnjevalv Parizu priNadji Boulanger.Njegoviustvarjalniprvenci sobilipodvplivomklasicizma, romantike in impresioniz-ma, pozneje pa se je usmeril v sodob-nejšekompozicijsketokove,tudivelek-troakustičnoglasbo.

Njegova glasba je čustveno inten-zivna, tehnično izbrušena in vselej in-ventivna.Pomembna je njegova piani-stičnadejavnost,vustvarjanjuklavirskihskladb vedno išče izvirni klavirski sta-vek. "Vemsamo to,da imamojaglas-benakomponentavsebiobeskrajnosti,moški inženskiprincip,močnosilo inliričnost,strastinmatematičnost.Vre-snicigrezato,davustvarjanjunenehnoiščempopolnost."

Pri 13 letih je napisal svojo prvoskladbo (za violino in klavir), pri 17prvosimfonijo(vHaydnovemstilu).

Nekatere skladbe za klavir solo:Miniaturnevariacije,Passacaglia,Devetpreludijev,1.suita,Utripi,Intermitten-ces, Resonances, Danses grotesques,Toccata–Fantasia,Etude,dvaklavirskakoncerta.

Za dva klavirja: "Gemini" op. 45(1972/73).

Za klavir štiriročno: Sonata št. 4"Chorals",op.65.

Ta sonata ima tri stavke: Chorals,Soave,Exalta.O stavku Soave je skla-dateljnapisal:"Leta2003semsevPa-rizu lotil pisanja stavkaSoave.Vnjemsem spontano uporabil nekaj koralnihelementov,poznejepasempotehtnempremislekunakoralnihmotivihzasno-valcelotnocikličnodelo.Koralnimotivise razpredajopreko celotne sonate.Tonikakorniso citati kakih zgodovinskihkoralnih virov. So plod moje osebneinspiracije in hkrati težnje po obrav-navi koralnega razpoloženja v okvirusodobnih klavirskih sredstev. Soave jetehničnonekolikomanj zahteven, boljstatičen.Zanjjeznačilnaformalnafilo-zofija tonskih "blokov" in "evaporiza-cija" (izhlapevanje,pretvarjanjevparo)tonskegamateriala na koncu. Prisotnajetudiasimetrijaritmičnihimpulzov."

PriRTVSLOjeizšelCDzdvemaskladbama: "Gemini" izvajata avtorin pianistka Milanka Črešnik, sonato"Chorals"paavtorinpianistkaTatjanaKaučič.Priistizaložbijeizšeltudidvoj-niCD,nakateremMilankaČrešnikinTatjanaKaučičizvajataMatičičevezgo-dnjeklavirskeskladbe.

PAvLE MERKU (1927–2014)

Rojen v Trstu, skladatelj, etnomu-zikolog, publicist, kritik, esejist, glas-beni urednik in pedagog. Kot sklada-telj je ustvarjal predvsem za komornein zborovske zasedbe. Napisal je tudiopero "Kačji pastir". Pomemben je pri

zbiranju ljudskega izročilaSlovencev vItaliji(ljudskepesmi,pripovedi,običaji,vraže …) Kompozicijo je študiral priIvanuGrbcu inVituLeviju, učil se jetudiviolino.

Skladbe za klavir solo: Drobnice,op. 9, "Soffi e graffi",Tri skladbice zaEvico, Koral in tokata, Diversione emelodia,MusicaperlemaniminutediDoriana …

Štiriročne skladbe:"AsentimentalJourney"(trijestavki:An Wien, Ninni-apro Lugori, Ukouška; skladbo je izdalazaložbaPizzicatoverlagHelvetia2001),"Pharmakon"(objavljenvzbirki"Klavir4ročno",Ed.DSS).

JAKOB JEž (1928)

Rojen v Boštanju. Kompozicijo ještudiralpriM.LipovškuinK.Pahorju.Bilječlanpomembneskupine"Promu-sicanova",kisejezavzemalazauvelja-vljanje sodobnegaglasbenega izraza innovih kompozicijskih tehnik. Urednikglasbenerevije"Grlica"inraziskovalecKogojevezapuščine.

viRi:

• SpletnastranSAZU.

• ČlanekVesneMilekvSobotniprilogičasopisaDelo,22.9.2012.

32 >> oktober_2015


Edinaštiriročna skladbica je "Ke-panje" in se nahaja v zbirki sedmihkomornih skladb s skupnim naslovom"Zimskapravljica".

Zanimivost:Predizidomjenjegovazbirkazaklavir(solo)"Spominjanja",vkaterijezbranih12zgodnjihskladb,kisonastalešezačasanjegovegaštudija.Naslovi: Domačnost, Kesanje, Neusliša-nost, Zaostala ptica, Utrinek, Preludij, Nokturno, Elegija, In memoriam, Skica, Plesna, Toccatina.

PAvLE KALAN (1929–2005)

RojenvLjubljani.Biljeučiteljglas-benevzgoje,teorije,klavirja,predavateljmetodike glasbenega pouka, ravnateljGŠ Murska Sobota in GŠ Tolmin,glasbeni redaktor na Radiu Ljubljana,pedagoškisvetovalecpriZavoduRSzašolstvo, odgovorni urednik revije "Gr-lica", zborovodja radijskega otroškegazbora indrugihzborov ternjihovkla-virski spremljevalec, skladatelj vokalnein inštrumentalne glasbe, publicist,recenzent, redaktor, urednik mnogihdidaktičnih indrugihglasbenihpubli-kacij.MajdaBonsackKalan jebilahčibratrancanjegovegaočeta.Klavirga jenajprej poučeval Josip Pavčič, ki je bilizredno strog in nepotrpežljiv, tako dajeKalanpodvehletihzbežalodnjega.Poukklavirjajenadaljevalpriskladate-ljiciMirciSancinovi.

KompozicijosejeučilpriKaroluPa-horjuinBlažuArniču.Kotskladateljsejevmladihletihposvečalpredvsemglas-bi zamladino: napisal je več skladb zaotroškeinmladinskezbore,vrstoskladbin priredb za Orffov inštrumentarij.NjegovakrajšadelazaklavirsozbranavzbirkiSkladbezamladepianiste–mednjimisoboljznaneGroteskniples,Pleskomarja,Nekegapomladnegajutra…

VzbirkiGlasbenemisli(izdalSlo-venskicenterzaglasbenovzgojo"EmilKomel" izGorice)senahajajonjegoveskladbice za klavir štiriročno: Zazi-balka,Včolnu,Semintja,Vljudskemtonu,teršestročnaMarkoskače.

IGOR ŠTUHEC (1932)

RojenvKremberkuoz.Sv.AnipriMariboru.Študijkompozicijejezaklju-čil pri Matiji Bravničarju, kasneje seje izpopolnjeval naDunaju priHansu

JelinekuinFriedrichuCerhi.Skladateljinglasbenipedagog,poučeval jeklavir,teoretičnepredmete,bilkorepetitorpribaletuinprofesorharmonijenasrednjiglasbeni šoli v Ljubljani. V njegoviustvarjalnosti sta vseskoziprisotnana-gnjenost do sodobnih glasbenih tokoviniskanjenovihkompozicijskihrešitev.

Štiriročne skladbe:zbirkaMladin-ske skladbe za klavir štiriročno (DSS,Ed. 229, nastale 1958, izdane 1965),Suita v neobaročnem stilu (stavki:Preludij, Gavota, Menuet, Sarabanda,Gigue; 1953), Dva igrata (iz zbirke"Mini-maxi" 2. zvezek), Divertimento(1959), Suita (1962), "Newmoments"(stavki: Weberniana, Simetrie, Plastic,Mouvement, 1970).ZbirkaMladinskeskladbe za klavir štiriročno vsebuje 12skladb:Andante,Poskočnica,Glaszvo-nov, Vesela koračnica, Fantazija, Kolo,Nokturno,Groteska,Valček,Capriccio,Impresija,Scherzo.Polegtehjezadvaklavirjanapisalšeskladboutrinek.

Skladatelj v pismu omenja: "Nekajtehskladbicjeinštrumentiranihzave-likiorkesteroz. sonastali izpartičelovzaorkestracijoskladbzasuito‘Drobnaglasba’. Po stilu so novoromantične innovoklasicistične. V orkestrski Drobniglasbi,kiobsega17stavkov,senahajajo:Poskočnica,Večernapesem,Veselako-račnica,AndanteII,Glaszvonov,Gro-teska,Impresija."

Posnetki: Na Radiu Trst sta IgorŠtuhec inSlavicaGregl leta 1970po-snelaDivertimento(vsedmihstavkih),MouvemeinSuito(vpetihstavkih).

viRi:

• Kalan,P.,2005. Med glasbo in besedo.Ljubljana,KDGlasbenamatica.

• Glavina,B. Članeko P. Kalanu. RevijaPrimorskasozvočja.

viRi:

• Barbo,M.Knjiga"Promusicaviva".

• Pogovorsskladateljeminnjegovapisma.


www.epta.si << 33

IGOR DEKLEVA (1933)

RojenvLjubljani,pianist,skladatelj,pedagog.Polegdiplomeinspecializaci-jeizklavirjaještudiraltudikompozicijovBeogradu(prof.MilutinRadenković)inklarinet.Biljeavtor,moderatoriniz-vajalecvdvehTV-ciklusihznaslovom"Po belih in črnih tipkah" in je takopripravil 15 oddaj "Svetovna klavirskaglasba" (1975) in 9 oddaj "Slovenskaklavirskaglasba"(1989).

Štiriročne skladbe: Makedon-sko kolo (1958), Povestica o zvončkih(1958), Mlinček (1959), Dve basni –Kvartet,Skobecinvrabec(1961),Ugan-ka(1961),Klepetulje(1963),Osamljenigozd (1965), Pavlihova polka (1965),Pokvarjeni gramofon (1968), Zvezdniutrinki (1980), Veselica (1990), Svetanoč (priredba, 1991), slovenska himna"Zdravljica" (priredba 1991),Vibracijeza dvajset prstov in tri pedale (1997),Potrkavanje (1999), Igra (1999), Šte-hvanje (2003), Canticum Slovenicum(2002),Pomladnicvet(2002),Pravljicaočudežnemdrevesu(2002),Vodice,br-zice(2002),klavirštiriročnozzvončki:Goskadolgonoska(1961).

Štiriročne priredbe v zbirki "Cici-banigra"–11skladbic (DZSLjubljana,1979):

Teloh (A. Weingerl), Veverica ( J.Bitenc), Zazibalka (P. Kalan), Meljem

kavico (F.Luževič),Voznik (P.Mihel-čič),Binčekinkos( J.Bitenc),Otroška(P.Lipar),Pionirskokolo(M.Kozina),Naša četica koraka ( J. Bitenc), Otrocikličejo pomlad (E.Adamič),Trikule –trakule( J.Bitenc).

Šestročne priredbe v isti zbirki: Veselo kolo ( J. Bitenc), Miška ( J. Bi-tenc), Dimniki (V. Ukmar), Ura (M.Lipovšek).

I. Dekleva o skladbi "Štehvanje":"Štehvanjejestarkoroškiljudskiobičaj,nakateremjezdecinakonjihposkuša-jo s kijem razbiti sod. Skladba ima tridramske dele:Galopado,Visoki rej inKvintano.V skladbi semuporabil tudikonkretno glasbo (šume in ropote),klavirskeclustre,svobodnoigro,vrtenjemotivovitd."

EGIDIJ (EGI) GAŠPERŠIČ (1936)

Rojen v Kropi. Pevski pedagog,zborovodja, skladatelj, šolani organist.ŠtudijjekončalnaAkademijizaglasbovLjubljaninaglasbeno-zgodovinskemoddelku (1963). Kar 31 let je bil rav-nateljGlasbenešoleRadovljica.Jetudiraziskovalec slovenskega glasbenegaljudskega izročilanaKoroškem inko-ledniškihpesminaSlovenskem.Obja-vljenihjenekajnjegovihpesmaric,zbirkkolednic,zborovskihskladb.

Votroškiklavirskizbirki"Mimuzi-kantismo,veselopojemo",kijojeizdalaKrščanskakulturnazvezaizCelovca(v

izdajiniletniceizida)jezbranihkar115klavirskihpriredbslovenskihljudskihinponarodelihpesmi,mednjimi33štiri-ročnih,enapetročnainenašestročna.

Štiriročne skladbice: Glejte, trijekralji,Izjutrnedežele,Tamstojipahlev-ček,Mižalimovseskupaj,Nakamelahjezdijo,Veselibodimo,Mamicajekakorzarja,Zajček,Čukovaženitev,Kadarbošvandratšel,Majhnasembila,Prvoletoslužim, Že zimski čas prihaja, Barčica,Lepo je na svet, Jaz mam pa konjča,Polžek,Ciganček,Sijajsončece,Pojdamu Rute, Po Koroškem, po Kranjskem,Terzinka,Kob’sodovneblo,Lisičkajepravzvitazver,Srceježalostno,Markoskače,Zimajeprišla,Rož,Podjuna,Zila,Čejsotistestezice,Jazpagrem,Mlatič,Triglav,mojdom,Zdravica.

Petročna:Lunazaspanka(M.Tomc).

Šestročna:KatarinaBarbara.

BORUT ČINČ (1954)

RojenvMariboruvglasbenidruži-ni.Najboljjeznankotklaviaturistnek-danjelegendarnerockskupine"Buldo-žer".Sicerpaimaglasbenoizobrazboiz

viRi:

• Dekleva,I.inKrižnar,F.,2006. Živeti z glasbo. Ljubljana,DZS.

• Gorenšek, J., 2014. Diplomskanaloga Komorna dela za klavir štiriročno I. Dekleve.

34 >> oktober_2015


klavirja, harmonike, fagota; študiral jemuzikologijo na ljubljanski Filozofskifakulteti pri profesorjih D. Cvetku, P.Šivicu,M.Lipovšku…

Od leta 1975 je bil član ene naj-boljših in najbolj originalnih skupin vbivši Jugoslaviji – "Buldožer", s katerojeposnelsedemstudijskihalbumovteren dvojni koncertni album. Tu je bilskladatelj,aranžer,klaviaturist,občasnokitarist, vokalist inglasbeniproducent.Skupina "Buldožer" je s svojo satiro,ki jo je prezentirala skozi formo rockteatra, in s svojobrezkompromisnostjovplivala na mnoge glasbenike in sku-pinetakratneJugoslavije–npr."Ribljačorba", "Zabranjeno pušenje", "Parnivaljak","Teškaindustrija"…

Činč je avtor glasbe za več filmovinjetudidobitniknagradeZlataarenazascenskoglasbonaPuljskemfestivalu1979.Žedvajset let imasvojsnemalnistudio, v katerem je tonski mojster inproducent.Občasnojepisaltudisklad-bespodročja"resne"glasbe.

Tako je leta 1981 nastala njegova"Zimska pravljica" za klavir štiriročno.Skladba jebila izvajana tudi leta2002naTEMSIG-u,igralipastajonjegovihčerkiTanja in Katja – obe študentkiklavirjaoz.žediplomiranipianistki.

UROŠ ROjKO (1954)

NaAkademijizaglasbovLjubljanijediplomiral izkompozicijepriUrošuKreku in klarineta priA.Zupanu. Iz-popolnjevalse jevFreiburguinHam-burgu. Je dobitnik številnih prestižnihnagrad za kompozicijo in profesorkompozicijenaAGvLjubljani.

Skladba "Sympathy" je nastala naželjo (ali prošnjo) Rojkove nekdanjeučiteljice klavirja vTolminu–MirjamBattisti, ki je imela dve učenki v viš-jem letniku, Iris Podgornik inAndre-joPeternel.VGlasbeni šoliTolmin jebila takrat navada, da je bil en nastopvšolskemletuposvečenskladbamslo-venskih in jugoslovanskihavtorjev.Ta-kratjebilravnateljGŠskladateljPavleKalan.Skladbajenastalaleta1980,kr-stnaizvedbapajebila5. junija1981vTolminu.Šeistegaletastaučenkisklad-bo izvedli tudi vmalidvoraniSloven-ske filharmonije v Ljubljani na večeruskladbUrošaRojkainAldaKumarja.

Za dva klavirja:Pettangov(1995).

ANDREj MiSSON (1960)

KompozicijoještudiralpriD.Šker-lu,dirigiranjepriA.Nanutu.Jeglasbeniteoretik,pedagoginznanstvenirazisko-valecnapodročjukontrapunkta,patudipoustvarjalecnaklavirju,čembaluinor-glahterzborovodja.Ustvarjapredvsemvokalno in komorno glasbo. Njegovadoktorskadisertacija imanaslov "Poli-fonijavskladbahStankaPremrla".

Edina štiriročna skladba:VariacijenaskladboskupineDeepPurple"Smo-keonthewater"(Dimnadvodo),2003.

PETER ŠAvLi (1961)

viRi:

• SpletnastranStudiaČinč.

viRi:

• UčiteljicaHerminaJakopič.

• Wikipedija.


www.epta.si << 35

Rojen v Postojni. Kompozicijo ještudiral priA. Srebotnjaku, kasneje seizpopolnjevalvZDA.NaKGBLjublja-napredavasolfeggio.Imazeloraznovr-stenopus.

Šest skladbic za klavir štiriročno(2003)objavljenevzbirkiKlavir4ročno(Ed.DSS):

Polžek;Dobrojutro;Kljunček;Ko-lački; Tri jabolka, tri repice; Kužkovapesmica.

BOJAN GLAVINA (1961)

RojenvPostojni.Kompozicijoštu-diralpriM.Mihevcu,orglepriH.Ber-gantu. Napisal okrog 300 skladb; večkotpolovicoopusajeposvetilotrokominmladini.

Štiriročne skladbe: Štirje elemen-ti (stavki: Ogenj, Voda, Zrak, Zemlja;1998), "Vode prihajajo (1998), Tretjaigra (2000), Intermezzo (2001, Per-petuum mobile – Vlak (2001), Igrica(2001),

Dimenzije (stavki: Navpična, Te-mnozelena,Sončna;2001/02),priredbaskladbe J. Iberta: "Lahkomiselni de-kleti" (2012), zbirka dvanajstih skladb"Glasbaletnihčasov"(ZaložbaAstrumTržičinGŠRadljeobDravi;2012):

Î JANUAR–Zimska glasba,priredbazamešanizborinorkester(besediloT.Pavček:"Zimskiangel"),

Î FEBRUAR–Nočna pustolovščina,priredbazasekstetklarinetov,

Î MAREC–Jutranjamelodija,prired-bazadvevioliniinklavir,

Î APRIL–Ulični prodajalci sadja in zelenjave,

Î MAJ–Pomladna glasba,priredbazaflavto,klarinetinklavir,

Î JUNIJ–Jadrnice,priredbazadveharfi,

Î JULIJ–Poletna glasba, Î AVGUST–Melodija sinjega neba,priredbazadvevioliniinklavir,

Î SEPTEMBER–Fanfare in Slav-nostna koračnica,priredbazatrobilnikvintet,

Î OKTOBER–Jesenska glasba,prired-bazagodalnikvartet,

Î NOVEMBER–Zvonovi,Î DECEMBER–Tihe in glasne ure,priredbazasekstetklarinetov.

Za dva klavirja: Dva spomina zaHeleno (Košček romantike, Amadeus;2001), Suita za dva klavirja v petihstavkih (Preludij, Dva plesna utrinka, Intermezzo, Balada, Finale;prvaverzija2008,rev.2014).

Za dva klavirja osemročno: Mi-niatura (2001) (posnetek se nahaja nadvojnemCD-ju"10letUmetniškegi-mnazijeKoper"–izvajataPetraPeršoljainLaraKlun).

GAŠPER JEREB (1985)

Rojen v Kranju. Diplomiral je izkompozicijepriM.Mihevcu,orglepriRenatiBauer.ZaposlenvGŠKranj,ve-likosodelujezraznimizbori.

Njegovaglasbenagovoricajezazrtav preteklost, iz katere črpa navdih zasvoje delo. Tako v njegovih skladbahzasledimo zanimiva renesančna so-zvočja, polifonost baroka, klasicistično

urejenost,romantičnosanjavost,patudiprvine jazza in modernih prijemov, kipaostanejovslužbilepegainprijetnegazauho.

Tri štiriročne skladbe: Večernamo-litev,Plesčarovnic,Minutnitango.

viRi:

• SpletnastranzaložbeAstrumizTržiča.

"Skupno fraziranje, deklamacije, dihanje, upoštevanje soigralca in prilagajanje imajo vsekakor tudi širši vzgojni pomen."

Alenka in Igor Dekleva

36 >> oktober_2015


Tako začetnikom kot mnogimvrhunskim pianistom izvajanjeSkrjabinove glasbe še vedno

predstavlja določene ovire in izzive, kilahko zmedejo in so včasih težko pre-magljivi.Tojeposledicatega,danjegovaglasbaskoziobdobjanibilavednospre-jetaoz.jebilacelozanemarjena.Virtuo-znost,kijozahtevajonjegovadela,kotsonpr.klavirskesonate,marsikogaodvrneodigranja.VprviSkrjabinovibiografijivangleščini,dokončaniletodniponje-govismrti,jerečeno,dajekompleksnost

nekaterih del tolikšna, da bi ustrezalaigranju dveh pianistov hkrati in ne leenega."Vprašljivo je,ali sosevcelotniklavirski literaturi večje zahteve vednoobvladovalezdesetimiprsti:drugipia-nistbivelikopripomogelhgladkostiin

jasnostitehpasaž."1(GlejSlika1.)Celotehničnolažjadelaodizvajalca

zahtevajoposebenpristop.2Skrjabinovprijateljinavtornjegovebiografije,Sa-banejev,jezgoljskozinotnitekstanali-ziraltežavnostuspešnegainterpretiranja

1 A. E. Hull, The Great Russian Tone-Poet, Scriabin, London 1916, str. 148 – pasaže, na katere se nanaša opazka, so iz taktov 244–267 iz Klavirske sonate št. 6.

2 Za podrobnejšo razpravo o takšnih opombah in njihovem pomenu glej: S. Nicholls, "With Exotic Enthusiasm": Annotations And Titles in the Music of Skryabin as Clues to Concent and Aids to Interpretation, Journal of the Scriabin Society of America, vol. 15, št. 1 (2010–2011), str. 76–101.

Skrjabinoveglasbe.3NasrečoimamostoletpoSkrjabi-

novi smrti možnost pregleda nad po-snetkinjegovihklavirskihskladb,kisonastajali več kot sto let. Najuspešnejšiodnjihnamodkrivajoposebnostnjego-veglasbe.Današnji"skrjabinisti"velikodolgujejo nekaterim njegovim prvimučencem,katerihposnetkisopoSkrja-binoviprezgodnjismrtipomagaliobdr-žati njegovo glasbo v javnosti.Najprejse bomo osredotočili na čisto prvega

3 Glej pojasnjevalne opombe s posnetka Piano Music of Alexander Scriabin – pianist Anaole Leikin; CEN 2364.

Besedilo: Darren Leaper Prevedla: Nina Mole

Skladatelj kot pianistPosneta zgodovina klavirskih skladb Aleksandra Skrjabina

Slika 1: Delček Skrjabinove šeste sonate op. 62; A. E. Hull je bil mnenja, da bi tako kompleksna struktura bolj ustrezala igranju dveh pianistov kot le enega.

Strokovno-pianistični članki / Hommage

www.epta.si << 37

pionirja Skrjabinovih posnetkov – naskladatelja samega, pogosto spregleda-negakotinterpreta.

SKRjABiN KOT PiANiSTAleksandra Nikolajeviča Skrjabina

sedanes redkospominjamokotpiani-sta.Sicerjeprav,dasetegaedinstvenegain posebnega glasbenika ob stoletni-ci njegove smrti najprej in predvsemspominjamo kot izjemnega skladate-lja. Leta 1972, ob stoletnici njegovegarojstva,sovRusijipočastili spominna"Aleksandra Skrjabina, velikega skla-dateljanašedežele";4naistemdogodkuse je Šostakovič poklonil "spominunaumetnika in genija Aleksandra Skr-jabina. Ta izjemni skladatelj zavzemačastno mesto med velikani svetovneglasbe."5 Nikjer ni omenjen njegovpianistični talent. Domišljijska naravaSkrjabinovih filozofskih, teozofskih inmističnihidejvzbujavelikopozornostiinjepredmetmnogihdiskusij(rečimo-ramo, da včasih smešnih).6 Kakorkoli,fenomen "Skrjabin pianist" ni nikolipritegnil toliko pozornosti kot "Skrja-binskladateljinmislec",intokljubne-precenljivim izvedbam,ki jih jeposnelzapodjetjiHupfeld inWelte-Mignon,izdelovalca mehanskih klavirjev z vr-tečimsevaljem,indejstvu,dajebilzačasasvojegaživljenjacenjenkotsijajeninterpretsvojihdel.

Sodobni analitiki, ki zavračajoSkrjabinove filozofske ideje, češ da so

4 Citat R. Ščedrina, Glinka State Central Musum of Musical Culture archives, iz knjige Rudavoke in Kandinskega Skrjabin – njegovo življenje in čas, Paganinina Publication 1984, str. 134.

5 Citat D. Šostakoviča iz knjige Rudavoke in Kandinskega: Skrjabin – njegovo življenje in čas, Paganinina Publication 1984, str. 131.

6 Na primer v: A Leikin, From Paganism to Orthodoxy to Theosophy: Reflections of Other Worlds in the Piano Music of Rachmaninov and Scriabin (Prvi del iz Voicin the Ineffable, Musical Representations of Religious Experience, Pendragon Press, 2002). Ali: M Cooper, Scriabin's Mystical Beliefs, Music and Letter, vol. 16, št. 2 (april, 1935), str. 110–115.

nepomembne za razumevanje njego-ve glasbe,7 podobno zavračajo njegoveposnetke na valju, ki so bili deležnine preveč navdušujočih opazk s stranizdajšnjih avtorjev, kot npr.: "pogostone upošteva glasbenega občutka, ki jezapisan v notah"8 in "njegovi posnetkisenebi smeli štetikot idealenprimer,kako izvajati te skladbe".9Zadanašnjeizvajalce, ki si prizadevajo uspešno in-terpretirati Skrjabinova klavirska dela,jedobro,dasespoznajoznjegovimipo-snetkimaloboljkotzgoljizradovedno-stiindaganesmatrajokotamaterskegapianista. Kakorkoli, številna mnenjaSkrjabinovihsodobnikov,kigasmatrajozaizjemnegapianista,nakazujejonato,damoramonanjegoveposnetkegledatizodnosom,kisigazaslužijo.10Nadru-gi strani imamo primer Skrjabinovegasošolca z moskovskega konservatorija,Rahmaninova, čigar posnetki lastnihskladb so cenjeni kot najbolj izjemneizvedbe in čigar pianistični ugled jeenakovredenskladateljskemu.

Skrjabinova mati, Ljubova Ščeti-nina,jebilasijajnapianistkainučenkaLešetickega.Njenasmrt,kojebilSkrja-binstarkomajenoleto,muniprepreči-la,dabinadaljevalponjenihstopinjah.Njegov pianistični talent, še posebejv improviziranju, je postal očiten že

7 Hugh Macdonald zavrača Skrjabinove ideje, kot so "svet kozmičnega hokus pokusa" (H. Macdonald, Skryabin, Oxford, 1978, str.10). James Baker podobno trdi, da so Skrjabinove ideje nepomembne, kar zadeva glasbo, in da "ga danes najbolje spoznamo skozi analizo njegovih glasbenih struktur" (J. Baker, The Music of Alexander Scriabin, str. vii). Takšne poglede je strogo skritiziral Richard Taruskin, ki je Bakerjevo knjigo imenoval "300 strani žalitev Skrjabinove samopodobe". Glej R. Taruskin, Defining Russia Musically, Princeton 1997, str. 314.

8 F. Bowers, Scriabin vol. II, Tokio in Palo Alto, 1969, str. 180.

9 J. Clark, Divine Mysteries on some Skriabin Recordings, 19th Cent. Music, Vol. 6, št. 3, 1983, str. 265.

10 Posnetki z mehanskega klavirja so čudovito presneti na The Composer as Pianist: The Welte Mignon Piano Rolls, A.N. Skrjabin idr., založba PIERIA, št. 0018.

zgodaj, in sicer do temere, da je igralpredAntonomRubinsteinom.Kotštu-dentnamoskovskemkonservatoriju jepostal ljubljenec priznanega profesorjaSafonova(njegovaštudentastabilatudiNikolaj Medtner in Josef Lhévinne).Pomembna Safonova učenka je bilatudiVeraIvanovaIsakovič,kijedelomatudi zaradi učiteljevega vpliva postalaSkrjabinovaženainenaprvihizvajalcevnjegovihdel.11Skrjabinjeprejel"malozlatomedaljo"zaklavir–drugonajviš-jonagradoKonservatorija(velikozlatomedaljojetistegaletaprejelRahmani-nov za klavir in kompozicijo). Diplo-miral jekotpianist,medtemkomu jespodletelopridiplomiizkompozicije.12Delomajebiltemuvzrokto,damunisodovolili,kakorRahmaninovu,zaključitištudija leto dni prej in zato naslednjeleto ni obiskoval tega predmeta. Podiplomi jebilnavkljubnekajuspehomz objavljanjem skladb obravnavan kot"izključnosijajenmladpianist".13

Skrjabinjebilskozicelotnoodrasloobdobjeangažirankotkoncertnipianist,ki je igral le svojadela.Ti koncerti sotrajnonavduševaliposlušalce."Vtisitehrecitalovsoglobokovtisnjenivmojspo-min…Igraljezizjemnimnavdihominelanom."14NanjegovemedinemobiskuvAngliji,leta1914,sonjegovikoncertiprivabili bleščeč komentar: "Njegovoigranje z žametnim dotikom, odličnonatančnostjo fraziranja in lahkotnoenergijoritmajecelotnostvarnapolnilosčarominsvežino"15in"njegovopikan-tnofraziranje ter sijajno igranjesta jih

11 Po ločitvi sta drug za drugega trdila, da jima ni všeč kako drugi interpretira Skrjabinova dela.

12 Za to je krivo obojestransko nezadovoljstvo med Skrjabinom in njegovim učiteljem kompozicije Arenskim, zaradi česar je Skrjabin predčasno zapustil ta študij.

13 G. Abraham in M. D. Calvocoressi, Masters of Russian Music, New York, 1944, str. 458.

14 Spomini Osovskega, citirani v knjigi Rudakove in Kandinskega, str. 114, op. cit.

15 M. Scriabin At Queen's Hall. First appearance in England, The Times, 16. 3. 1914.

38 >> oktober_2015


dvignilakaplavzuzadodatek".16

Izkomentarjevtegačasajerazvidno,dajebilsmatrankotnajboljšiinterpretsvojih del: "Soglasno se strinjamo, daso njegova dela postala jasnejša skozinjegovo interpretacijo."17 Prokofjev jepripovedoval, kako je bil celoRahma-ninov kritiziran, ker ni bil sposobenizvestiSkrjabinovihdeltakodobrokotskladateljsam:"IgraljeSonatošt.5.Kojo je igral Skrjabin, se je zdelo, da vseletinavzgor,priRahmaninovupasovsenotestaletrdnonatleh.Vdvoranijepri-šlodorahlezmedemedskrjabinisti."18Ob Skrjabinovem obisku v Angliji jebilopoudarjeno,dajebilPrometej,kigajedirigiralHenryWood,sSkrjabinomzaklavirjem"čudovitorazjasnjen",19zarazlikoodprejšnjegaleta,kojeskladboigraldrugpianist.20Favoriziral jesvojeizvedbenadizvedbamidrugihskomen-tarjem:"Všečmije,kojihigram[svojadela]…Zmenojzvenijodobro."21

Vzapisanihvirihsepojavljašeenapogosta tema o Skrjabinovem igranju,ki osvetljuje edinstvenpristop in indi-vidualnostnjegovegapianizma:"Vsisobilipresenečeninadspoznanjem,dagreskorajzanovovrstopianizma."22Nekianalitikjeopisal:"Izvedbajezaznamo-vala edinstveno individualnost."23Ale-ksander Pasternak pa je zapisal: "Bilojepopolnomanemogočeigratitakokot

16 M. Scriabin At The Piano. Brilliant Interpretation of his own works, The Times, 21. 3. 1914.

17 A. E. Hull, op. cit. str. 66.18 Prokofjev, Avtobiografija, članki, spomini,

Moskva, str. 41.19 The Times, 16. 3. 1914.20 To se nanaša na S. Nicholls: On the tracks

of Scriabin – pianist, str. 1; ruski prevod Po sledam A. N. Skryabina – pianista v Uchëniye zapiski (»Zapiski šolarja«), 6. izdaja, Skrjabinov spominski muzej v Moskvi, 2011, str. 165–181. Angleška verzija bo kmalu dostopna na spletni strani Skrjabinovega združenja (Scriabin Association).

21 Komentar, napisan Sabanejevu je omenjen tudi v knjigi S. Nichollsa.

22 A. E. Hull, str. 66, op. cit.23 Citat Osovskega iz knjige Kandinskega in

Rudakove – str. 55, op. cit.

Skrjabin.Biljeedinstvenpianist."24

STiLSKi PRSTNi ODTiSi Z MEHANSKEGA KLAVIRJA

Glede na dokaze o njegovem pia-nističnem pedigreju in interpretacijahbrez konkurence bi bilo nespametnopodcenjevati Skrjabinove posnetke. Vnovejšihčasihdigitalnegasnemanjajihnajverjetneje kritizirajo ali pa enostav-no ignorirajo, ker zaradi tehnološkihomejitev snemalnega sistema z valjimodernim ušesom zvenijo primitivno.Lastnosti,kotsopedaliranje,dinamičnirazponinbarvanje,sobilestemsiste-momreproduciranelevosnovnemraz-ponu–naočitno škodopianistove iz-vedbe.25ZaSkrjabinasobileteomejitvepreprostonepopravljive.Temeljnjegovepianistične umetnosti se je izoblikovalskozinjegovposebenrazponsubtilnostiin niansiranja zvokov in teksture, pravtakokotskozivirtuoznouporabopeda-la.OsnovnisnemalnisistemWelte-Mi-gnon(inšeceloboljprimitivniHupfeld)nimogelprikazatirealnepodobeizva-janja, sicer opisanegakot "tako tanko-čutnega,tihegainskromnega,čudovitoeteričnega vmehkihpasažah, takoor-gelskobogategavmezzodelih,takoza-dovoljujočegavfortissimihinzuporabo'pedalnih‘učinkovdokajmagičnega".26

Brez avdioposnetkov bi lahko leugibali, kako točno so zvenele Skrja-binove izvedbe.Vseenopa lahkoskoziobjektivnoposlušanjetehposnetkovinzrazumevanjemomejenostitakratnegasnemanjabežnoujamemoprstneodtisenjegovegastila.Skrjabinjeposnel14delzadružboHupfeldin9zaWelte-Mignon;

24 A. Pasternak, Summer 1903 and After, Musical Times, št. 113, str. 1173.

25 Za podrobnosti o omejitvah snemalnega sistema Welt-Mignon glej: A. Leikin, The Performance od Scriabin's Music: Evidence from the Piano Rolls, Performance Practice Review, št. 9. 1996, str. 101–105.

26 A. E. Hull, op. cit, str. 66.

danessodostopnileslednji.27Kercelo-tnaakademskarazpravaovaljihtukajniprimerna, je vredno osvetliti nekatereključnelastnostisposnetkov.28

RUBATOKoposlušamoSkrjabinove posnet-

ke, so morda še najbolj določljivi inpresenetljivi njegovi tempi in rubati.Skrjabinjebildomnevnozelonesrečen,česeizvajalcinisodržalinjegovihzapi-sanihtempov.Tojerazvidnoiznjegovepritožbe nad nekim pianistom, češ daje igral Preludij op. 11 v "polovičnemtempu". Ko je ta ugovarjal, češ da jebilatopačnjegovalastnainterpretacija,je Skrjabin odgovoril: "A vendar je tomojaglasba!"29VečinomasejeSkrjabinprisvojihizvedbahdržalmetronomskihoznak,30karpazaradiekstremnihruba-

27 Pierian, op. cit. – Bolje je, da so bili na plošče presneti posnetki družbe Welte-Mignon, saj so v primerjavi s Hupfeldovimi valji bolj natančno ujeli pedal in dinamiko.

28 Glej A. Leikin, The Performing Style of Alexander Scriabin, Ashgate 2011 – Leikin je tudi analiziral vsak klavirski valj, in sicer tako podrobno, kot si v članku te dolžine ne moremo privoščiti.

29 F. Bowers, The New Scriabin, str. 203.30 V članku 'Divine Mysteries: On some Skriabin

Recordings, 19th Century Music, vol. 6, št. 3 (1983), ki ga je napisal J. Clark, je zmotno zapisano, da Skrjabinov posnetek Etude op. 8, št. 12 prikazuje, da sodobni pianisti na splošno igrajo skladbo prehitro, če jih primerjamo s Skrjabinovim tempom "moderato", cca. 88 udarcev na minuto. Trditev ni pravilna, saj je Skrjabinov tempo dejansko M. M. = 132. V istem članku je Horowitzev posnetek iste etude označen kot moderna izvedba in nekoliko hitrejši od Skrjabinove – M. M = cca 100. Tudi ta trditev ni pravilna, saj je tempo počasnejši od prej navedenega Skrjabinovega, dva Horowitzeva posnetka pa kažeta na to, da je igral s podobnim tempom kot avtor (mestoma celo počasnejšim). Posnetek iz leta 1962 je le tri sekunde, posnetek iz leta 1968 pa devet sekund počasnejši od Skrjabinove izvedbe. Horowitz drži zadnje akorde precej dlje kot Skrjabin; če bi jih igral enako kratko, bi bil čas izvedbe skoraj identičen Skrjabinovemu. Oba Horowitzeva posnetka Etude sta na CD-ju "Horowitz Plays Scriabin – Sony Classical SMK90445".


www.epta.si << 39

tovnaprvipogledniočitno.Vprepisu,v katerem je muzikolog Pavel Loba-nov31 analiziral Skrjabinove posnetke,je razvidno, da lahko njegovi tempi veni skladbi ekstremno variirajo, in si-cer od 32 do 400 četrtink naminuto!Taosupljivasvobodaprirubatu,očitnadorazličnihstopenjprivseh izvedbah,povezanasskupnimtempom,kisedržimetronomskih oznak, prikazuje Skr-

31 P. V. Lobanov, Transcription of the Scriabin Welte-Mignon Piano Rolls (Moskva, Muzyka 1998, 2007, 2010). Lobanov je bil učenec Sofronitskega (Skrjabinovega zeta). v prepisu je natančno zapisano, katere note je igral Skrjabin, ter dinamika, pedal in menjave tempa. Te čudovite note so bile dolgo nedostopne zunaj Rusije, a so bile zdaj ponatisnjene pri založbi Leikin, op. cit.

jabinovmočan občutek za pulz, okrogkaterega si dovoli nihanje tempa. Če-pravsenjegovrubatogledenadanašnjestandarde morda zdi ekstremen, je bilbistven za skladateljevo realizacijo ne-mirnegorečnosti inenergije,ki jonaj-demovvečinidel.32Vprimerjavis ta-kratnoizvajalskopraksotosicernibilopopolnoma nenavadno, čeprav so bilaSkrjabinova nihanja v tempu nekoliko

32 Kot učiteljem so nam povedali, da je Skrjabin pri igranju svojih učencev zahteval "goreče, nemirno izražanje". Glej Scholes, P., Crotchets, Butler in Tanner Ltd, London, 1924.

pretiranagledenanjegovesodobnike.33(Glejslikošt.2.)

PEDAL iN KRETNjEMedtemko se sodobnimposlušal-

cem zdi rubato najbolj izstopajoča la-stnost,pajeodaspektovSkrjabinovegapianizma največ pozornosti pritegnilanjegova virtuozna uporaba pedala.Njegov učitelj Safonov je komentiral"posebno, popolnoma idealno uporabopedala; imel je redek in izjemendar:znjimjeinštrumentdihal".34Safonovjeopominjal druge študente: "Kaj gleda-te njegove roke? Glejte ga v noge!""35SlavenruskiučiteljinpianistIgumnov,eden pionirjev izvajanja Skrjabinoveglasbe,jezanjtrdil,danimakonkurentapri uporabi pedala.36Čeprav je posnetnamehanskihvaljih,senjegoveizjemneuporabe,kotstapolpedalinčetrtoz.vi-bratopedal,nesliši.Slišiseleosnovno,tj.kdaj,nepakakogajepritisnil.

Eno od zanimivih lastnosti pripedaliranju,ki jeujetanavaljastihpo-snetkih, a jenemoremozaznati spo-slušanjem, je odkrilLobanov.Namreč,Skrjabinjeimelnavado,dajeprilegatutipkespuščalprejinzadoseganjelegatomelodičnelinijenamestoprstovupora-bljal pedal.Ta posebnost nam prikažeSkrjabinovfizičnipristopdoigranjainnjegove kretnje med igranjem. Enega

33 Zanimiva je primerjava Skrjabinovih posnetkov z Debussyjevimi (še en skladatelj-pianist, ki je posnel svoja dela za Welte-Mignon). Velikokrat se omenja, kako opazna so nihanja tudi v Debussyjevih tempih. Neki analitik piše, da so njegovi tempi pri izvedbi Dr. Gradusa širokega razpona – "od 22 do 66 udarcev na minuto" (glej S. Martin, The Case of Compensating Rubato, journal of the Royal Music Association, vol. 27, št. 1 (2002), str. 115). To dejstvo prikazuje, kako širokega razpona so bili Skrjabinovi tempi; še najbolj konservativni so pri Preludiju op. 17, št. 4, kjer tempo variira od 15 do 65 udarcev na minuto.

34 Rudavoka in Kandinsky, op. cit. str. 54.35 Citat H. Neuhausa, op. cit. Str. 16636 Ya. Milstein, Konstantin igumnov (Moskva:

1975), str. 86.

Slika 3: Izvleček iz Lobanove transkripcije. Zgornji sistem prikazuje Skrjabinovo igranje, spodnji pa zapis v objavljenih notah. Prisotnost dodatnih pavz v desni roki kaže, da je Skrjabin za vezanje melodije namesto prstnega legata raje uporabljal pedal.

Slika 2: Izvleček Lobanove transkripcije Skrjabinovih valjčnih posnetkov. Zgornji graf prikazuje nihanja tempa – tu se v dveh taktih rubato giblje od 80 do 400 udarcev na minuto. Spodnji sistem prikazuje note, ki jih je igral Skrjabin in so večkrat odstopale od objavljenih.

40 >> oktober_2015


najbolj živih opisov njegovega igranjaje podal Aleksander Pasternak, ki jezapisal,kakoseSkrjabinoviprstizdijo,kotda"črpajozvok izzraka" indajejovtis,da"proizvajajozvokbrezdotikanjatipk,kotdajihizmikasklaviatureinjihpušča,dalahkotnoprhutajonadnjo".37Takšenvtisjeustvarjalzočitnouporabopedala,kizadržujezvok,terzlebdenjemroknadtipkami(glejslikošt.3).

Pasternak je tudi zapisal, kako jeopazovalvplivSkrjabinovegakarakter-jananjegovoigranje:"[v]njegovihoji,premikanju,gestikulaciji…"38Njegovekretnje naj bi bile celo več kot zgoljmanierizem in naj bi bile povezane znjegovo obsedenostjo z letenjem, karje bil njegov najljubši termin pri pou-čevanju.39 Skrjabin je svoja poznejšadela okrasil s francoskimi oznakami,povezanimizidejoletenja,kotsoailé (skrili),élan(polet)involant (leteče),karsejenajverjetnejeizražaloprinjegovihkretnjah.Celopozneje,v20.stoletju,jebilozaSkrjabinoveskladbepredlagano,da"rokinikakornesmetavednoigratiistočasno…,ampakvskladuzimprovi-zacijskoprožnostjoinčustvi".40

DiNAMiKA iN VODENJE GLASOV

Navaljčnihposnetkih takokot pripedalu tudi pri dinamiki zasledimo leosnove, saj se je pravi zvokSkrjabino-vega igranja skozi snemanje izgubil zavedno. Kljub temu lahko, če pozornoposlušamo, slišimo zelo jasno vodenjeglasovvečplastnihmelodij.Tojedose-gelzneodvisnostjoobehrok–pogostoodvaja note in razloži akorde, kjer so

37 A. Pasternak, Scriabin summer 1903 and after, The Musical Times, vol. 113, str. 1173–1174.

38 A. Pasternak, str. 1174, op. cit.39 A. Leikin, str. 110, op. cit40 G. Philipp, Übungsvarianten. Übemethodik

am Beispiel von Skrjabin-Etüden, Üben und Musizieren (Mainz), 13/1996, št. 6, str. 21.

zapisani sočasno, samo da bi bil vsakglas bolj jasen. To, ponavljam, ni biloničnenavadnegazatističasinjeizpri-čano: "Igranje ene roke za drugo […]lahkoslišimoboljalimanjnaposnetkih

večinepianistovzzačetka20.stoletja".41Vendarsezdi,dajeboljkotizmanie-rizmaSkrjabintouporabljalkotbistve-noorodjezaprikazglasovinjemordaželel ustvariti občutek improvizacije.Takšen vtis so zagotovodobili tisti, kisogaslišali:"KojihjezaigralSkrjabin,je zvenelo kot improvizacija, kot da jezvokrojenvtistemtrenutkuinševednonosigorečnosttrenutneganavdiha."42

Dinamika je večinoma povezana sSkrjabinovim rubatom, z značilnostjo,da je crescendo trdno povezan z accele-random.To jevodilohkritiziranju,češda je Skrjabinu manjkala "sposobnost,

41 S. Martin – str. 122, op. cit.42 Ossovsky, Young Scriabin – Selected Articles

and reminiscences (Leningrad: 1961), str. 323–324, citirano v Rudavoka in Kandinsky, str. 55, op. cit.

da igra glasneje, ne da bi hitel".43 Neglede na to je v določenih elementihSkrjabinpokazal,dazmoreigratival-largando slogu,kotnpr.priPreludijuop.11,št.1,kjerjeznatencrescendovezanna

ritardando.44

SPREMEMBE ZAPiSAKljučna stvar, ki nam jo razkrivajo

valjčni posnetki, je, da se Skrjabin priigranju svojih skladb ni natančno dr-žal notnega zapisa, saj je opaziti dostineujemanjaincelonekajprimerovpre-delavenotnegamateriala(šeposebejpri

43 J. Clark, str. 265, op. cit.44 J. Clark – op. cit. Uporabi takte 14-18 iz

Preludij op. 11, št. 1, kot primer, kjer je "v notah zabeležen le crescendo, Skrjabin pa pospešuje tempo skozi celotno pasažo". To ni ravno posrečen primer, čeprav Skrjabin to pasažo resnično igra hitreje in glasneje. Clark pa ne omeni, da gre na koncu pasaže, crescendu navkljub, za znaten ritardando. Na višku, ki sledi, Skrjabin igra najglasneje v tej skladbi in znatno počasneje kot v prejšnjih taktih. Znal je torej igrati glasneje, ne da bi igral hitreje.

Skica Skrjabina pri klavirju (Leonid Pasternak, 1909). Leonid Pasternak je izjavil, da daje Skrjabin vtis, da „njegovi prsti proizvajajo zvok, ne da bi se dotaknili tipk“.


www.epta.si << 41

Poémeop.32,št.1 inDésir op.57).Tosodobnim izvajalcem postavlja vpra-šanje, ali naj raje upoštevajo te spre-membe,kotdasledijo izdanimnotam.Večzapisovnapeljuje,daza toobstajadoberrazlog.Sabanejevtrdi,dajeSkr-jabin"vsakičenakoodstopalodsvojegateksta",45 invečdrugihanalitikov je tespremembesmatraloza"izboljšaveori-ginalnegateksta".46Vzpodbudnoje,danekatere najnovejše in najbolj verodo-stojneizdajenjegovihskladbjemljejovobzirtevaljčneposnetke.47

Zelo sem hvaležen Murrayju McLac-hlanu, da mi je predlagal, naj ob obeležitvi

45 Sabaneev, Skryabin – citat S. Nicholls, Po Sledam – str. 188, op. cit.

46 A. Leikin, str. 97, op. cit.47 Glej npr. predgovor k Skriabin Complete

Piano Sonatas, izdaja C. Flamm, Bärenreiter, 2011.

stoletnice napišem članek o Skrjabinu. Dolžan sem zahvalo Simonu Nichollsu (Birmingham Conservatoire) in Dini Parakhini (Royal College of Music) za vse pogovore, modrost in nasvete pri pripravi tega članka.

S criabin Association in pri-hajajoče objave: Skrjabinovi oboževalci so s težkim priča-

kovanjem le dočakali prve izdaje nje-govih zapiskov v angleščini: Alexander Skrybin: Notebooks, v prevodu Simo-na Nichollsa in michaela Pushkina, uvod in predgovor sta napisala Simon Nicholls in Vladimir Ashkenazy (To-ccata Press, 2015). Ob 100-letnici je bila v Veliki britaniji tudi na novo usta-novljena "Scriabin Association", ki si prizadeva pospeševati in širiti znanje o

Skrjabinovem življenju in njegovi glas-bi. Na spletni strani lahko najdete član-ke in povezave do posnetkov. združe-nje organizira tudi dogodke, s ciljem združiti Skrjabinove privržence. Glej www.scriabin-association.com.

D arren Leaper je pianist in učitelj, ki nastopa po vsem svetu v klavirskem duu s

cecilio Xi. že dolgo ga privlači Skr-jabinova glasba, nekatere od njegovih zadnjih sonat je igral na svojih reci-talih, ko je bil še študent na birming-ham conservatoire in royal Northern college of music. Darren in cecilia sta nedavno ustanovila združenje "Scria-bin Association" z namenom, da pro-movirata in širita znanje o skladateljevi glasbi.

SILIČ d.o.o.Koncertnouglaševanje,servis,reparacija,salonklavirjevinizposojaklavirjev

Klavirskadelavnica–Livada12,1000LjubljanaSalonklavirjev–Komenskega36,1000Ljubljana

T:+38614271286|M:+38641638721|F:+38614271286

[email protected]

http://www.scriabin-association.com

42 >> oktober_2015


D eževen, dolgočasen jesenskidan je bil alimogoče jesen-sko dolgočasen zimski dan,

trenutnosenatančnonespominjam.Potujem z vlakom v Ljubljano. Od

železniške postaje do Kongresnega trga imam natančno preračunano število kora-kov in minut, pa sem vsakokrat nekoliko pozna. Ampak nič ne de, francoski rogljiček z marelico in s sladko vaniljevo kremo je preprosto nemogoče izpustiti iz današnjega načrta. Ta rogljiček je sonce deževne Lju-bljane, izgubljeni smisel petnajstletnice, navdih ... V moji glavi takrat dokaj tehtno opravičilo za zamudo.

Kongresni trg je že tu, še zadnja „di-agonala“ je pred menoj, jaz pa že vidim nepogrešljiva nasmeška Maje in Sanje (takšne do ušes smejoče se nasmeške je vi-deti tudi z drugega konca trga), ki me že opazita skozi okno in se seveda začneta hihitati (verjetno, ker zamujam). Malo pospešim, a ne preveč, ker smo pri petnaj-stih radi videti tudi nekoliko bolj teatralni, drugačni, mogoče umetniški, zato vrtim dežnik po zraku, kot da čas sploh nima pomena, v resnici pa me že močno srbijo prsti in si želijo skupne igre. Vstopim skozi vrata, zavijem na desno in se povzpnem po kamnitih stopnicah, odprem ogromna bela vrata, prav takšna kot pri moji babici, stopim na rdečo preprogo (tudi ta je kot pri babici) in pritečem do sobe, kjer bomo skupaj, v družbi vrhunske komorne glasbe

in vedoželjnih mladih talentiranih, a ob tem zabavnih glasbenic in prijateljic (brez smeha pač res ne gre), preživele nekaj nav-dušujočih uric skupnega muziciranja.

Tako je minilo nekaj mladih let vklavirskemtriuzMajoinSanjoRepšeinpotemsemkmaluodpeketalavMo-skvonaštudijklavirja.

Spet sama … a tokrat na letalu. Pri-stajamo na letališču Šermetjevo, nad mano sivina, pod mano brezovi gozdovi, male hišice in avtomobilčki, široke ceste in neskončna ravnina. Utrne se mi misel, z dolgim izdihom si rečem: „Končno doma.“ (?!) Vse, kar se dogaja, ljudje, ki jih sreču-jem v „novem domu“, so kot v filmu, v neki drugi resničnosti, drugem času. Tako dru-gačno in tako domačno, a tako nepojmljivo, čudno. Kafka na vsakem koraku (kasneje sem ugotovila, da me na vsakem koraku ni spremljal Kafka, temveč veliki, kasneje eden mojih najljubših pisateljev: Daniil Harms!). V pičli uri lahko srečaš svetnika, najbolj neprijazno prodajalko na svetu, velikega umetnika, najboljšega prijatelja, umazanega pijanca, ki je med drugim ge-nialni pesnik brez strehe nad glavo …

Novookolje,novscenarijresničnegaživljenjainbogastvorazličnihpodobsomečistoprevzeli.Zatrenutek(pravza-pravkarzanekajmesecev,mogočepolleta) sem skoraj pozabila, zakaj sempravzaprav v Moskvi. Temu stanju sejepriključilo še vprašanje,kime je res

močnožulilo:kajsplohpočnem,kakšenjesmisel igranja,muziciranja,umetno-sti, opravljanja na prvi pogled popol-noma nepotrebnega dela. Pravi delniodgovorisoprišlišelečezkakšnodese-tletje,mojavestpasejeksrečizbudilanekolikoprej.

Na Državnem konservatoriju vMoskvi sopredavali izjemni,navdihu-jočiljudje,kisomnogoletznajvečjimnavdušenjemgovorili o glasbi in so sezačudaševednonahajalivnenehnemiskanju.To jebilanekadaljnagenera-cijaljudi,kinisopoznaliutrujenostializaspanosti. Le kako se niso po tolikoletihnaveličaliharmonije,kontrapunk-ta,polifonijealipakateregadrugegaiz-med„dolgočasnih“predmetov?Vvsemso iskali skriti smisel, pomen, življenjevglasbi inglasbov življenju.Menipaje še vedno rojilo po glavi vprašanje:kakojemogočevtolikšnimeriposvetitiživljenje glasbi? Dragocene izkušnje,predvsempanavdušenje, navdihsode-liliznami.

Besedilo: Aleksandra Pavlović

Navdihujoči utrinki skupnega muziciranja"Pisateljevanje je nastalo zaradi nepotešene potrebe po sogovorniku in prijatelju." (A. Uhtomski)

V vsem so iskali skriti smisel, pomen, življenje v glasbi in glasbo v življenju.

Pogledi

www.epta.si << 43

Polegt.i.dolgočasnihpredmetovjeprišlo kmaluna vrstomojedrugo sre-čanje s komorno glasbo in prvo s ko-repetiranjem.Dvapredmeta,ki stamevednomotila,kersemijezdelo,damiodžiratadragoceničas,kibigamoralaposvetiti solističnemu programu. Po-sebnokorepetiranjemijerespresedalo.Ogromni programi, igra a vista, tran-sponiranje in še delo s pevci. Prav odblizusespominjamtegačasa…Splohmenezanimajotipevci innjihovete-žave!Kotdasamanimamdovoljsvojihtežav.Pravvčerajsemsenaprimervesdansprehajalapomestu,sepotemizgu-bljalaobprebiranjupoezije,časazavajoklavirja je seveda zmanjkalo. Sedaj pa,kobikarznajvečjimnavdihomvadila,predmenoj stoji neka solopevka z (naprvipogled)otročje lahkoarijo(karsemene tiče),ki resni vrednanitimojihpetihminut.Čista izgubačasa…Pri-znati moram, da gre pri devetnajstihletihčlovekumarsikajnaživce.Začnemigrati,pevkavstopiinsamasekajkmaluzapletemv„otročjelahkem“klavirskemdelu,pevkaneve,kjevdihniti,nemorenormalno speljati fraze …V trenutkume oblije vročinski val, mislim, da jetakratmojponavadibledi obraz čistopordel.Takšna pianistka, „velika ume-tnica“, pa takšna sramota. Utrne semi plaz misli, najprej tista Sokratova:„Vem,daničnevem“,kimusledimoja:„Odprise,zemlja,daseudremvanjo...“in podobne zadeve (zanimivo, kakšnoneverjetno obilje neizrečenih misli sepojavi v podobnih trenutkih, medtemkosamsamomolčišinneumnostrmišvtla).Pevkametolažečepogleda.Vsakoleto pomaga številnim študentom prilekcijah„koncertmejsterstva“(kotsetapredmet „nepomembnih“ korepeticijimenuje v Rusiji). Njene oči so polnetoplineinrazumevanja,kotdamihočepovedati,datočnove,kajpomeniprvičnekogaspremljati.ČesarpanebimoglarečiosvojitedanjiprofesoriciMargaritiIvanovniKravčenko,kisojisicervednošvigale hudomušne iskrice iz oči, a je

bilatokratboljpodobnazmaju,kibru-haogenj!Enasramotajebiladovolj,dasempredmet odtlej jemala smrtno re-snoinsepoštirihletihtrdegadelacelonavdušilazanj.Ljubezendosolističneganastopanjainigranjavkomorniskupinisemdo takratžeodkrila.Ljubezendokorepetiranja pa me je dohitela velikokasneje.Študijpredmetamijedalzna-njeinneprecenljiveizkušnjevrhunskihglasbenikov,časjetemudodalšeljube-zeninstrasttudidotevejemuziciranja.

Potmejepeljalanaprej.Naizpitihiz korepeticij sem pogosto opazovalanadvse karizmatičnega, vrhunskegapianista, korepetitorja in komornegaglasbenika,predstojnikakatedrezako-repeticijo,navdihujočegainzanimivega,danesžalžepokojnegaprofesorjaVažoČačavo.Opazovati inbitivbližinika-rizmatičnihosebnosti (vMoskvi jih jebiloresveliko)mejevednonavduševaloinmivlivalovednonoveideje involjododela.

Zanimivoje,dasemsezvednozani-mivimVažoČačavovnovičsrečalapredkratkim,tokratvpisniobliki,obprebi-ranjuuvodakruskemuprevoduknjigeznamenitega angleškega korepetitorjaGeraldaMooraSinger andAccompa-nist,skaterimstaseosebnopoznala ...O avtorju je povzeto napisal nekakotakole: Gerald Moore je vedno znovadokazoval,dajesamoresničniumetniklahko partner izjemnemu solistu. Obposlušanju Moorovih izvedb kot tudiizvedbkateregakolidrugegavrhunske-gaumetnikapostanevhipujasno,dajeMoore neizmerno užival že v samemustvarjalnem procesu. Njegova bogatadomišljija, izrazna moč in raznolikostodtenkov nam skozi brezhibne inter-pretacijevselejrazkrivajoglobljipomenpoetičnih besedil, ki nam jih nudijonajdragocenejši in najintimnejši biserisvetovne glasbene literature – samo-spevi.Moorejebilvprvivrstiresničnozaljubljenvpodobeinjunakedel,kijihje s svojo spretno igroopisoval, onjih

skoziglasbopripovedoval.Vseživljenjejeposvetiltemuizjemnemupoklicuinssvojoljubeznijoznalokužitiinnavduši-tislehernegaposlušalca.

Na tem mestu se nam spontanoponujaodgovornavprašanje:čemubopianistu spoznavanje vokalnega reper-toarja?Čepobrskamopoživljenjepisihvečine velikih skladateljev, se zavemo,dasovnajintimnejšihinnajbolj„zalju-bljeno“ srečnihali tragičnih trenutkihsvojih življenj pisali samospeve.Ti soključkrazumevanjuskladateljevegaje-zika,nekevrsteslovar.Vnjihskladateljuporablja samosvoj, unikaten, nepo-novljiv glasbeni jezik v kombinaciji spoezijo,zbesedo.Takokotpesnikupo-rabiprispodobo,takoskladateljuporabiharmonijo,tonaliteto,interval,teksturoza izražanje različnih čustev, občutij,pojmov,pokrajin,barv,dogodkov,misli... Skozi samospeve lahko odkrijemo,kakšnebarvejepridoločenemsklada-teljutonaliteta,skaterimiakordialiin-tervaliizražaneučakanost,jezoinspetzasanjanost, zamaknjenost, in končno,skozimelodije inritmelahkoodkrije-mo, kako zares zveni skladateljevma-terni jezik! Ker pa mi je trenutno obpisanju tega članka v navdih pomlad,naj kot primer navedem samospevSergejaRahmaninova: Španski bezeg1(Lilacs op. 21, št. 5). Poslušajmo inprimerjajmo avtorjevo solistično razli-čicosamospevazaklavirzoriginalnimsamospevomzaglas inklavir.Česmovsajmalodovzetnizaglasbo, lahkožeob inštrumentalni različici zaslutimo,da se skladba dogaja spomladi, zjutrajingovorioljubezni.IzbranatonalitetajeAs-dur.Lahkosevprašamo:kakšnebarve je As-dur? Španski bezeg cvetimaja inštevilnigrozdidrobnihcvetovseprelivajoodbelihdovijoličnihbarv

1 Fjodor Šaljapin, ruski bas-baritonist, izjemna osebnost 20. stoletja, o spremljanju Sergeja Rahmaninova: „Ko se Rahmaninov usede za klavir in te spremlja, nehote rečeš midva pojeva in ne jaz pojem.“

44 >> oktober_2015


pastelnih odtenkov. Sergej Rahmani-novniedini,kividiAs-durvtejbarvi.Ravno tako vidita to tonaliteto tudiAleksanderSkrjabin(ponjegovibarv-ni teoriji je tonaliteta As-dur namrečlesketajoče se srebrno-vijolične barve)inClaudeDebussy(Resjeiz2.zvezkaPreludijev).Če se naprej poglobimo vbesedilo2inobnjemposlušamosamo-spev, bomo nadalje odkrili, v kateremtrenutku in kako se v spomladanskiidiliskladateljzavesvojetragičneosa-mljenosti in hrepenenja ter kdaj in skakšno harmonijo nas z opojnim vo-njem španskega bezga, od katerega senamlahkoskančkomdomišljijezahipzavrti v glavi, spet zaziblje v prijetno,toplo in nežno harmonijo vijoličnegaAs-dura...

Skozi glasbo pravzaprav podzave-stnoslutimopraveodgovore,vendar jebesedilo lahko še dodaten dokaz na-šimslutnjam.Kosiživopredstavljamosamospev kot celoto in ne kot skupek„mojegadela“in„tvojegadela“,predsta-vljaklavirskaspremljavaatmosfero,ka-rakter, nosi skriti, globlji smisel samo-speva, nekakšen ponotranjeni glasbeniodgovorna temo,ki joponujapoezija,predvsempajenepogrešljivdelnavdihazasolista.Kopaobnasstojizadovoljenin navdahnjen glasbenik, lahko skupajdoživimoedinstvenevrhunsketrenutkeskupnegamuziciranja.

Ničudno,dasosepianističniorjaki,denimoSergejRahmaninov,Sviatoslav

2 Besedilo: Ekaterina Beketova (prosti prevod: Aleksandra Pavlovič)Ob jutranji zarjipo rosni travipojdem in zajamem svež jutranji zrak;in v dišečo senco,kjer se preriva majnic cvetje,pojdem svojo srečo iskat …V življenju srečo le enomi usojeno je najtiin ta sreča v majnicah živi;med zelenimi vejami,med dišečimi grozdimoja uboga sreča cveti.

Richter3,MariaJudinaidr.zenakovne-mo,strastjo inresnostjoposvečalisku-pnemumuziciranju,kotsose razdajaliobsolističnemigranju.

Skorepetiranjeminkomornimmu-ziciranjemsmosevpreteklostipavsedodanašnjih dni nasilno ali prostovoljno,boljalimanjuspešnoukvarjalivsipia-nisti.Sodelovanjezdrugimiglasbenikinamodpiraneskončnemožnostidialo-ganavsehravneh:odprijateljske,prekvčasihskorajfilozofskihrazpravvsedoizpovednih,poetičnihtrenutkovinpre-prosto užitka ob skupnem odkrivanju

3 Eden največjih pianistov, korepetitorjev in komornih glasbenikov vseh časov. V skupnem muziciranju ni Richter nikoli skrival svoje močne individualnosti in muzikalnosti. Njegova glasbena pripovednost pa je venomer navduševala. Očividci pričajo, da si včasih lahko na njegovih koncertih jasno videl slike, ki jih je risal z zvokom. Skoraj paradoksalno je, ko poznamo Richterja solista, da je znal biti pri spremljanju tudi izjemno skromen, a včasih so njegovi čudežni pianissimi še bolj pritegnili pozornost.

novega sveta. Ta novi svet, predvsemsvet komorne glasbe je lahko nadvsezanimiv tudi najmlajšim učencem, kise ob komornem muziciranju odprejo,spoprijateljijo in odkrivajo glasbo sku-pajzvrstnikiinnevečsami,kotjetovnavadiprinas,pianistih.Obposlušanjugodalinpihalsenehotezavedosvojegaigranja in začnejo poslušati tudi samisebe. Komorna glasba v razvoju mla-degaglasbenikapredstavljavzpodbudo,nagrado, druženje, zabavo, vsestranskorazvijajočo se in resnično pomembnovejomuziciranja.

Nepozabimotehmožnosti,kosmov razredu in spremljamo otroke ali kojim ponudimo možnost komornegamuziciranja. Iščimo navdih vsak dan,vsakouro,minuto.Vnavdihnajnambomozaikpodob izživljenja,vkateremjevsak kamenček na svojem mestu, imasvojpomeninsmiselterskupajzdrugi-mikamenčkitvoriceloto,pačetudijetovčasihlefrancoskirogljičekzmarelicami

insladkovaniljevokremo.Glasbajese-stavljenaizdrobcevživljenjskegamozai-kavsakegaskladatelja,izvajalčevanalogajepoiskatipodobnedrobcemozaikatudivsvojemživljenjuinjihsestavitivnovosliko,novoceloto.Korepetitorinkomor-ni glasbenik sta nepogrešljiv del celote,delglasbenegamozaikaživljenja.

Sodelovanje z drugimi glasbeniki nam odpira neskončne možnosti dialoga na vseh ravneh: od prijateljske, prek včasih skoraj filozofskih razprav vse do izpovednih, poetičnih trenutkov in preprosto užitka ob skupnem odkrivanju novega sveta. Komorna glasba v

razvoju mladega glasbenika predstavlja vzpodbudo, nagrado, druženje, zabavo, vsestransko razvijajočo se in resnično pomembno vejo muziciranja.

Pogledi

www.epta.si << 45

Ob vsakdanjem ponavljajočem sesedečeminnavidezdolgočasnemdeluzboljalimanjpovprečnimiotrokiimej-mo vselej vmislih, da se glasba končatam, kjer se konča navdih. Navdih pasezačnetam,kjersezačneljubezendotega,karpočnemo.

GERALD MOORE (1899–1987)

Veliki korepetitor 20. stoletja, ki jespremljal skoraj vse zvezde na glasbe-nemnebu20. stoletja (D.F.Dieskaua,E. Schwarzkopfa, P. Casalsa, YehudijaMenuhina…).PraviAngležzdobršnomero pristnega angleškega humorja,dobrohotni vitez, ki se je vse življenjeborilzaugledkorepetitorjaingassvo-jim delom tudi dvignil ter dokončnoovrgelfrazo,ki jo je izrekelnekipevecskonca19. stoletja:„Končnoste igralitako,davassplohnisemopazil.“Napi-saljenekajzabavnih,aizrednouporab-nihknjigokorepetiranju,mednjimiso:TheUnshamedAccompanist,AmItooloud?,TheSchubertSongCycle,SingerandAccompanistidr.

Podobenjebilvelikemuotroku:vse-museječudilinsenadvsemnavduševal,ni kompliciral in je bil enostavno zelodružabeninprijetensogovornik.Bil jefenomenalen v igri „a vista“.Obvladalješirokopaletoniansinseskoziglasbopogovarjal s pevci. Najljubši mu je bilSchubert,kistagaobkoncunjegovegaživljenjazbaritonistomindolgoletnimprijateljemDietrichomFischerjemDi-eskauomtudiposnela.

Anekdota Geralda Moora

"Nekočme je pevec, s katerim svasodelovala,prosil,najmutransponirampesemnakoncertutonnižje(izAs-duravGes-dur!),kerjebilnamrečobkoncuskladbe neki zastrašujoči „As“ ... Vzelsemnoteinpridnovadilnekajurpredkoncertom. Nič težkega, če izvzamemlenekajducatovtaktovvsrednjemdeluskladbe, kjer so se nepričakovanemo-dulacijeindrugenevarnostikarvrstile.Nakoncertusemzačeligratizumirjenoprepričljivostjo,akomajsemseznašelvtemnemgozdusrednjegadelashitrimimenjavami dvojnih višajev in nižajev,že sembil živčen in sem se izgubil.Zzadnjimi močmi sem se prebijal skozigosto zaraščen material, dokler nisemkončnodosegelodprtega,mirnegame-sta in zgroženo opazil, da sem pristaltonvišjeinnetonnižje.Mojegakole-ga je todejstvo„ubilo“, saj se jemoraltokrat pripraviti na prihajajoči „B“ inne več na pričakovani „Ges“. Grenak

občutekkrivdemeoblije,vsakokratkosespomnimnjegovegaizbuljenegapo-gleda,napihnjenegagrlaingrozovitegazvoka,kigajeizustil,medtemkojekotriba,kizatrenutekskočiizvode,skušalizvlečiton,kisejenahajalzunajnjego-vihzmožnosti.

Tako sem izgubil dobrega prijate-lja."

viRi iN LiTERATURA:

• Http://vikent.Ru/enc/5420/

• Http://www.Sviatoslavrichter.Ru

• G.Moore:SingerandAccom-panistUhtomski,A.A.,Intuicijavesti:Pisma,Beležke,ZapiskivknjigiPeterburškipisatelj,1996,str.286(prevod:A.Pavlovič).

• Ухтомскийа.А.,Интуициясовести:письма.Записныекнижки.Заметкинаполях,спб,"петербургскийписатель",1996г.,С.286.

Navdih pa se začne tam, kjer se začne ljubezen do tega, kar počnemo.

Slika 1: Gerald Moore in Dietrich Fischer Dieskau

Slika 2: Dietrich Fischer Dieskau in Svjatoslav Teofilovič Richter

Slika 3: Nina Dorliak in Svjatoslav Teofilovič Richter

http://vikent.ru/enc/5420/

46 >> oktober_2015


S imon Krečič je leta 2002 zaklju-čil študij klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo kot zadnji

diplomant prof. Acija Bertonclja, julija 2005 pa še podiplomski študij klavirja na visoki umetniški šoli v Bernu v razredu prof. Aleksandra Madžarja. Septembra 2012 je s premiero in devetimi predsta-vami baletnega večera Stravinski v pro-dukciji SNG Opera in balet Ljubljana diplomiral še iz dirigiranja v razredu prof. Milivoja Šurbka. V času podiplom-skega študija klavirja v Švici je študiral še dirigiranje v razredu prof. Dominiqua Roggena. V teh letih je dirigiral več švi-carskim orkestrom. Maja 2005 je posnel svojo prvo dirigentsko zgoščenko – otroško opero Schneewyttli Rolanda Zossa, ki je bila kasneje nagrajena. V sezoni 2006/07 je deloval kot pianist korepetitor v Ope-ri SNG Maribor. Novembra 2008 je na mednarodnem dirigentskem tekmovanju v italijanskem Grossetu prejel tretjo nagra-do ter dirigiral tamkajšnjemu mestnemu orkestru na zaključnem koncertu nagra-jencev. Od marca 2009 je redni gost orke-stra Slovenske filharmonije, ki ga je vodil na številnih koncertih. V SNG Opera in balet Ljubljana je bil zaposlen od oktobra 2007 do decembra 2012. Zadnjih nekaj let veliko sodeluje s Simfoniki RTV Slo-venija, kjer je bil redno zaposlen v sezo-ni 2012/13. Februarja 2013 je dirigiral koncert Noč klavirjev, na katerem je bilo v enem večeru izvedenih kar pet klavirskih koncertov. Simon Krečič je prepoznaven tudi kot dirigent sodobne glasbe. Dirigiral je na številnih koncertih festivala Slowind tako v Sloveniji kot v tujini (Pariz, Riga).

Izvedel je številne skladbe pomembnih so-dobnih slovenskih in tujih skladateljev ter sodeloval s pomembnimi tujimi solisti. Kot pianist je zelo iskan komorni glasbenik. So-deloval je z glasbeniki vseh generacij, med drugim z Aleksandrom Madžarjem, Pri-možem Novšakom, Luko Šulićem, Igorjem Mitrovičem, Matejem Šarcom, Jako Sta-dlerjem, Branimirjem Slokarjem, Rado-vanom Vlatkovićem, Stankom Arnoldom,

Marcosom Finkom, z Ansamblom Slavko Osterc, s pihalnim kvintetom Slowind itd. Oktobra 2008 sta se z violinistko Anjo Bukovec vrnila s svetovne turneje, v okvi-ru katere sta nastopila v najprestižnejših dvoranah pomembnih kulturnih središč, kot so Washington, Edinburgh, New York, Ottawa, Kairo, Madrid, Lizbona, Berlin,

Kijev, Praga, Bratislava, Tel Aviv, Sara-jevo, Skopje itd. Marca 2015 je dirigiral opero Macbeth v italijanski Pisi. Z de-cembrom 2013 je začel mandat umetni-škega in glasbenega direktorja Opere SNG Maribor.

Študiral si klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo. Kdaj in kako si se odločil, da boš postal dirigent?

V času študija na ljubljanski Aka-demijizaglasbonisemnitipomislilnato, da bi kdaj postal dirigent. Študiralsemklavirpriprof.AcijuBertoncljuinpotemsemšelnapodiplomskištudijvŠvico.Tamsoimelisistem,kjersimoralzbrati določeno kvoto točk, če si želelnapredovati v višji letnik. Nekega dnemejepoklicalaprodekanjainmipove-dala,daimampremalotočk,termisve-tovalanajsiizberemdodatenpredmet,ki bime zanimal.Predlagalami je, dabiigralkakinštrument,flavtoalivioli-no …Pasemjirekel,damijeklavirči-stodovolj(smeh).Navoljomijeostalosamošedirigiranje,zakateregasemsenakoncutudiodločil.Dodelilisomekzelo zanimivemuprofesorju, švicarske-mudirigentuDominiquuRoggenu, kijebilučenecBernsteina inOzawe.Ženazačetkumijenatančnopogledalrokeinmalovšalidejal,česenebitegalotilboljresno.Ponaravisemodprtzaizziveintakosemzačel.

Besedilo: Mirjam Strlič

Dirigenta naredi orkesterIntervju z dirigentom Simonom Krečičem

Intervju

www.epta.si << 47

Kateri profil inštrumentalista je najbolj primeren za dirigenta?

ProfesorRoggenmijetakratsveto-val,dajezapianistadobro,dasepodavopernevodeskoziopernošolo.Sprvakot korepetitor v operi, nato kot asi-stent in na koncu kot dirigent. Prekokorepetitorstvanajbolje spoznaopernoliteraturo, kar je kasneje za dirigentaključnega pomena, da zna povezatioder, pevce in orkester.Medtem ko jeza simfonični orkester primerneje, čejegodalec,sajznaureditigodala.Sopatudimnogi,kidelajooboje.Naprimerg.Letonja ješelnajprejčezsimfoničniorkester in šele zadnjih petnajst let seposvečatudioperi.

Verjamem, da je težko prvič stopiti pred veliki orkester. Potrebuješ nekaj izkušenj. Kako si si jih pridobil?

VŠviciimajovelikoamaterskihor-kestrov,takodasemsiizkušnjenabiraltriletaževčasuštudija.Vendardiplo-miratinisemmogel,kerjebiltostranskipredmet.

Po končanem podiplomskem študiju klavirja si se vrnil v Slovenijo. Zaposlil si se kot korepetitor v operi. Kaj je to pomenilo zate?

Moje prvo delovno mesto je biloeno leto v SNG Maribor in nato petletvoperivLjubljani.Začelsemspo-znavati,kajdejanskopomenijokorepe-ticije, branjepartitur… in to, da imašdiplomoizklavirja,tinepomagaravnoveliko(smeh).

Zakaj je delo korepetitorja v operi specifično in kakšne naloge opravlja?

V zelo kratkem času mora obvla-dati veliko količinonotnegamateriala.Njegovanalogaje,dapevcanaučivlogo.Topomeni,damorapoznatitekst,kijelahkonemški,francoski,ruski, italijan-ski.Priduetih,tercetihpamumoraza-petialiigratiostaleglasove,dasepevecnauči vstopov. Skratka, operni korepe-titorsemorahitroznajti,dobrobratiavista,izvleči,karjenujno,inizpustitiizpartiturenepotrebno.

Temu delu sledi druga faza. Prvevaje potekajo s pevci in dirigentom.Takratkorepetitor simuliraorkester inmoraigrati"poroki".Čebikorepetitorsledil pevcu ali igral, kot bi sam čutil,dirigentunebikoristil.

Povsehtehvajahsekorepetitorna-učioperonapametintojebistveno,čeželikdajtudisampredorkester.VsakaopernahišavSlovenijiimavpovprečjuštiri premiere letno in še nekaj starihponovitev.Tuditemoramladikorepe-titor obvladati. Lahko si predstavljaš,dajetoogromenzalogaj.Težkojetudisprejetidejstvo,dasidelovnasila,kine-prestanodela zadruge: zapevce in zadirigenta.Nakoncupredstave,kosevsipriklonijo,paostanešneopazen.Včasihtešestrokazaničujevsmislu,dasisamokorepetitor.

Naloga korepetitorja je tudi, damora vedeti ogromno o vokalu, dihu,dikciji in o težavah, povezanih s tem.Včasihpridejoktebipevci,kipotrebu-jejo in pričakujejo tehnično pomoč, inmeni je zelo pomagalo, da sem se dveletiukvarjalssolopetjem.Pevecnamrečredno potrebuje nekoga, h komur grenaučnouro.Lahkojetopevskikolega,pevskipedagogalikorepetitor.

Kaj si pridobil z izkušnjami kot operni korepetitor?

Zanimala me je dirigentska platkorepetitorja. Če si dirigentova desnaroka,lahkoodblizuopazuješ,skaterimitežavamisesrečujeinnakakšnenačinejihrešuje.Vsedirigentskespretnostiinprobleme sem lahko spremljal iz prverokeintojebilazamepravadirigentskašola.

Udeležil si se dirigentskega tekmovanja v Grossetu v Toskani in prejel 3. nagrado. Kaj ti je prinesla ta nagrada?

Na svoje veliko presenečenje semžepodvehtednihdobilprvidirigent-ski angažma v Slovenski filharmoniji,koncertvsoorganizacijiFestivalaLju-bljanainSlovenskihglasbenihdnevov.Tojebilzamešok.Semprecejintimen,kar se tiče mojih glasbenih zadev. Šesedaj rad sam v svoji sobi preigravamklavirskadela iz študentskihčasov. Intudina tekmovanje sem šelpredvsemzaradi sebe, ne zaradi tega, da bi ne-kaj dosegel.Ne želim se izpostavljati.Pri meni je vedno priložnost močnoprehitela moje ambicije. Skratka, do-bil sem priložnost delati s Slovenskofilharmonijoinsevedaponudbenisemmogelzavrniti.Začutilsemvelikood-govornost, ki je ne znam opisati.Vseorkestrašesempoznal,sajsemznjimiže prej sodeloval, vendar postaviti seprednje in nekaj povedati, to je biladrugazgodba.Nimipreostalodruge-ga,kotdasemsepripravilnajbolje,karsemmogel,inkoncertspeljaldokonca.Morampriznati, da je uspel relativnodobro. To je bilo leta 2009. Zatemsem dobil še kar nekaj angažmajev,nekajmladinskihkoncertov,spremljavštudentov, snemanja…Priložnosti zadirigiranjesosekarvrstile.

48 >> oktober_2015


Seveda takrat še nisi imel diplome. Kaj te je spodbu-dilo, da si znova sedel v klopi Akademije za glasbo?

Ševednosembilkorepetitorvoperi,dirigiralsempapraktičnoževsemslo-venskimorkestrom.Vslužbisomirekli,dabi lahkodirigiral tudiprinjih,ven-darzdiplomo.Nekajčasasemsetemuupiral, imel semnamrečžedvaotroka,redno službo in dirigiral sem vse nao-krog.Obvsemtemsienostavnonisempredstavljal,dabizravenšeštudiral.Čeznekaj časa so me le prepričali in semvpisal študij dirigiranja pri prof. Mili-voju Šurbku.Ker sem semoral vpisatinaizredništudij–imelsemnamrečžeslužbo–semgamoraltudiplačevati.Obkredituinskrbizadružinominipreo-stalodrugega,kotdasemnaakademijišehonorarnokorepetiral.Mojidelavnikisobilivednonatrpaniodjutradovečera,brezurnika.Vtemčasujeprof.ŠurbekpostalumetniškivodjaOpere inbaletaLjubljana, praktičnomoj šef.Moja di-plomskanalogajebilabaletnapremieraStravinskega:Pulcinella,Apollonmusa-gettezagodala inSvatbaza4klavirje,zbor,5 tolkalcev in4 soliste.To jebilalepa diplomska naloga, predstavo sempripravilsam–odprvedozadnjenote–indirigiraldesetpredstav.

Ali si potem lahko dirigiral v ljubljanski Operi?

Pravzapravne.Pustilsemtistosluž-bo in se za eno leto zaposlil kot hišnidirigent vRTVSlovenija.Dirigiral insnemalsemkoncerte.Operosemzane-kajčasaopustil.

Se spomniš kakšnega dogodka ali napotka iz časa študija, ki ti je ostal v spominu?

Ja,sprofesorjemŠurbkomsvaravnoanalizirala partituro, ko jo je naenkratzaprlinrekel:"Glej,tivešzakajgre,jazpa tudi.Če te bo orkester sprejel, bošdirigent,čepane,tinobenadiplomanebopomagala…" (Smeh.)To je skriv-nost tega poklica. Nekdo ima lahkopetnajstdiplom,pajeneuspešen,pridepa nekdo brez diplome, z dirigentskokarizmo in povleče šestdeset ljudi zasabo terpostanedirigent.Vprašanje jesamo,aliimaštovsebialinimaš,priučišselahkolekakšenodstotek.Vglavnemdirigentanarediorkester.

Ali lahko dirigiraš brez diplome? Kako je to v tujini?

Nikjer te ne vprašajo, ali imaš di-plomo.Zanima jih samo,kakodelaš zorkestrominkakšnoznanjeimaš.

Načeloma bi lahko zadostovala le srednja stopnja?

Carlos Kleiber ni imel diplome,pa je bil svetovno znandirigent.To jezeloširokoinspecifičnopodročje.Naj-prejmorašbitimanualnospreten,dajetvojarokarazumljivatistimšestdesetimljudem,kimorajona to roko igrati, inpoznati moraš specifike posameznihinštrumentov. Če govorimo o muziki,moraš poznati glasbeno delo, zgodo-vino, dejstva o skladatelju, izvajalskoprakso.Zelopomembenaspektpritemdelu jepoznavanjepsihologije inkakodeluješ v kriznih situacijah, saj je odtega zelo odvisno, kako se bodo glas-benikiodzivali.Alibododelalizatealiprotitebi.

Če se osredotočiva na delo, ki ga opravlja dirigent, kako bi ga opisal?

Med procesom vadenja moraš kotdirigent predvideti, do katere točkelahko privedeš orkester.Nemoreš pri-čakovati,daboorkesterigraloptimalno,kotsisisamzamislil.To,dasiželiš,dabi igrali kot Berlinska filharmonija, jeutopija in tudi ni najvažnejše. Najpo-membnejšeje,nakateritočkisiorkesterdobil indokatere točke sigapripeljal.Ta razlika je bolj važna kot objektivnaraven.Ocenitimoraš,nakaterihstvarehsesplačadelati,kateresonepopravljiveinveš,da jihvenemtednu,kigaimašnarazpolago,nebošspremenil,inkate-restvarisebodoskozivajepostavilenamestosameodsebe.Nasamemkoncer-tupamorašpripravitiorkester,danaredišetistihdvajsetodstotkov,kijimpravi-moumetniškinaboj.Tojepikanai,daselahkoreče:"Tajepadobrodelal."

Kateri trenutek je ključen, da te orkester sprejme za svojega?

Nekidirigent jerekel,da jeključnitrenutek takrat, ko na prvi vaji prvičustaviš orkester. Če v tistem trenutkurečeškakšnobedarijoalikogaužališ,jestebojkonec(smeh).

Vedetijetreba,dajevsakslovenskiorkesternavisokiravni.Preigralisoževeliko glasbe, imajo veliko izkušenj innalogamladegadirigentaje,dajimiz-kažespoštovanje.Čeorkesterzačuti,danisi spoštljiv, obstaja velika verjetnost,dabošlokajnarobe.

Kako si pridobiš dirigentske izkušnje?

Tvojglasbeniinštrumentjeorkester.Kot violinist vadina violino inpianistna klavir, tako mora dirigent vaditiz orkestrom. Tega pa se naučiš le, čeimaš za sabo dovolj kilometrine. Kotmladinneizkušenštudenttežkodobišpriložnost vadenja s profesionalnimorkestrom. Pomembne inštitucije, kot

Intervju

www.epta.si << 49

soFilharmonija,RTVsimfoniki,SNGLjubljana ali SNG Maribor, si težkoprivoščijo "vajenca", potrebujejo efek-tivnega dirigenta, ki ve, kaj dela, in kibo vnajkrajšem časunaredil najboljše.Vrtimosevzačaranemkrogu,študentinimajomožnostivadenja,inštitucijepasepritožujejo,danidomačihdirigentov.Zato vsem, ki se s tem želijo ukvarja-ti, priporočam, da si poiščejo korpus;naj bo to zbor, pihalni orkester, šolskiorkester ali godalni orkester, skratkanekoga,nakateremlahkovadijo–vad-benipoligon.Kvalitetatunimanobenevloge,oziromaslabšakoje,boljeje.Koizamaterskega"rudarjenja"(kosiveselže,če samoskupajzačnejo)preidešnaprofesionalniorkester,setizdi,kotdasinaenkratv"jumbojetu"(smeh).

Če se vrneva na tvojo življenjsko pot: kako si postal umetniški direktor Opere in baleta Maribor?

Žena je videla razpis v časopisu inmemimogredeopozorila,dabitolah-kobilozamezanimivo.Nisemseprevečubadal s tomislijo.Dejal semsi,dabise prijavil le, če bime poklical kdo izMariborainmespodbudilktemu.Po-znali some, saj semv sezoni 2006/07tamkorepetiral.Inresmejenekajljudipoklicalo,češ,najseleprijavim.Bilsembrez večjih pričakovanj.Dejansko semopravilpreizkusindanessemnamestuumetniškegadirektorja.

Kako usklajuješ delo dirigenta in umetniškega direktorja?

Velikokratsezgodi,damoramštu-diratipartitureobpetihzjutrajalidelatizvečerpodesetiuri,kosemžeutrujen.Včasihmi zmanjka časa za to, kar raddelam.Vem pa, damoram to nareditizaradisebe,dasenapolnim,dapotešim

tistootroškoželjopoustvarjanju.

v kateri vlogi se najbolje počutiš, kot pianist, komorni glasbenik, korepetitor ali kot dirigent?

Glasborazumemtudikotkomuni-kacijo,bodisijetokomunikacijasolistas publiko, dveh ali treh glasbenikov vkomorni skupini, bodisi orkestra indirigentaspubliko.Kotsolistsenisemnajbolje počutil, najraje sem igral vduunpr. z JakoStadlerjem,PrimožemNovšakom,IgorjemMitrovićem...Mi-slim,danitininajboljzdravo,čečlovekpreživlja ure in ure sam v sobi.Vednosemvelikoigralvkomornihsestavihinbitidirigentsemizdinadgradnjavse-ga tega.Komuniciratimoraš namreč sšestdesetimiglasbeniki.

Kateri pedagogi so bili pomembni na tvoji profesionalni poti?

Žeodprveureklavirjasomespre-mljalizelodobriučitelji.ZazačetekbiomenilAndrejoPočivavšek, ki je izre-dno lepo znala delati z otroki, izbiratilep repertoar in postaviti tehniko. Vsrednji šolime je obrti naučilaMajdaMartincinkasnejesemštudiralpriAci-juBertonclju,kimijessvojimznanjemdalširinoinodprlšedrugaobzorja.Znjim nismo imeli samo pouka, ampaksmo si pridobili tudi življenjske izku-šnje. Na podiplomski študij sem šel vŠvico k Aleksandru Madžarju, vrhun-skemupianistu.

Kaj bi lahko rekel, da si se naučil od Madžarja?

Niločevaltehnikeodmuzikalnosti.Spravilnimprstnimredom–innatemje bil res velik poudarek – je določil,kako bo frazamuzikalno potekala.Za

temstojicelafilozofijafraziranjainar-tikulacije.Popravilmi jeprecejprstnihredovinstemrešilvelikotežav,kibisemisicerpojavilevkasnejšifazivadenja.Znaljepredvideti,kateretežavesebodopojavile.Tomejezelofasciniralo.

Spomnimsenaprimer,dasemmuprinesel4.stavekŠostakovičeveSonatezaviolončeloinklavir,kisegavsipia-nisti lotijo s strahospoštovanjem.Protikoncu sta dve strani hitrih pasaž uni-sono. S tem sem imel kar nekaj težav.Spremenilmijetrialištiriprsteinstvarjestekla.Zapovrhmijihjevtrenutkuzaigralbreznapakvtempuinnakoncurekel,dajetoigralnazadnjepredšest-najstimileti…Uf !Semkarzaprlnoteinšeldomov(smeh).

Po drugi strani je izredno spoštljivčlovek, obziren, prefinjen in skrajnointeligenten.Boljvasezaprt,nimudosenzacij.Prinjemječutiti,dabinajrajeigralsamozaenegaalidvačloveka,čebi lemogel.Koncerti z orkestrommunedišijopreveč.

Se spomniš kakšnega njegovega komentarja z učne ure?

Vvsejsvojiobzirnostijevseenoznalzadetibistvo,kisisegavčasihzavedelšele,kosiprišeldomov.Enkratsosemineki trilerji ponesrečili in mi je rekel:"Simon, veš, funkcija ornamentov je vtem,dakrasijoinneobratno."(Smeh.)

Kakšno glasbo mora pianist oziroma glasbenik danes izvajati: tako, ki je všečna množicam, ali naj bo zvest samemu sebi in igra, kar mu je všeč, pa čeprav tvega maloštevilno publiko? Sploh v tako majhnem prostoru, kot je slovenski.

50 >> oktober_2015


Če živiš v Sloveniji in vadiš samozato, da bi imel solistično kariero alimordarecitalvCarnegieHallu,potemsiobsojennaneuspeh,sajtitokartakone bo uspelo. Če pa želiš diplomiratizato,dabibilaktiveninigral,paimašlahkozelovelikodela.Vsmislu,davza-mešvse,karsetiponudi,bodisikotko-repetitorbodisikotkomorniglasbenik.Natanačinohranjaškondicijoinimašveliko več možnosti priti do kakšnegasolo recitala ali koncerta z orkestrom.Pomembnoje,dasinezapirašpoti,kisetiponujajo.Širokosposobnihpianistovpravzapravniveliko.

Kaj bi priporočal študentom – študij pri nas ali v tujini?

Študijglasbetemeljina individual-nemodnosu.Tokonkretnopomeni,dajezelopomembno,da imašprofesorja,kitiustrezainskaterimnapreduješ.Negledenato,kještudirašaliodkodpro-fesorizhaja.Vsekakorjezdravopogle-datimalovtujino,tudiskateregadru-gega stališča,bolj človeškega.Damalopokukaščezlastniprag,seosamosvojiš,senaučiššekateregadrugega jezika invidiš, kakšno je življenje drugje. Je pasicernašaakademijačistoprimerljivazdrugimiinštitucijamiposvetu.

Kakšna je po tvoje ravenglasbenega izobraževanja v Sloveniji v primerjavi s tujino?

Predvsemsistemnižjegaglasbene-ga šolstva je na zelo visokem nivoju.Odstotekljudi,kisevotroštvuukvar-jajo z glasbo, je zelo visok. In tukajmislim,da se je trebapostavitinavseokope,dasetoohrani.Toprineseve-likodobrega,namkotnarodu,našemukulturnemu izobraževanju in k vzgojina splošno. Smo v samem evropskemvrhu inpotruditibisemorali,datamostanemo.

Dobro veš, da so se izvajali določeni pritiski na glasbeno šolstvo, da bi financiranje postalo breme staršev. Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Škoda bi bilo, da si v nečem, kjerresprednjačimo,spodkopavamotlapodnogami.

Imaš ženo flavtistko in tri otroke. Kako ti uspeva uskla-jevati družino in službo?

Težko,zenobesedo.Semzelodru-žinski človek.Brez konkurence je dru-žinanaprvemmestuintojetistastvar,kijovživljenjunajrajepočnem,dasmodomainseigramo.Gledenasvojpoklicsemoramvelikokratboritizačas,kiganamenimdružini.Včasihnaredimdve-stokilometrovsamozadveuriskupnegačasa,kervem,da je topomembno.Obnedeljah ne delam in ne vadim, to mijeostalošeizčasaštudijavŠvici.Aka-demijajebilaobnedeljahzaprtainbilismoprisiljeni ostati doma.Potem smo

se organizirali tako, da smo šli na kakizlet alipiknik.To semi zdi resdobrastvar, da vsaj enkratna teden izklopimvse, tudi spletnepoštenepregledujem.Čežeigram,igramsamozasvojeotroke.

Kako se sprostiš ob napornem urniku? Menda rad kuhaš in pečeš.

To je neka protiutež vsemu temu.Rad sems svojimiotroki, tome spro-sti,zraventegapatudikuhanjeinpeka.Velikoglasbenikovkuha,pritemvidimvelikoskupnihtočkzglasbo.Ustvarjatimoraš,seprepustitiobčutkom,eksperi-

mentirati.Lahkonaredišvseporecep-tu,pajezanič;lahkopa"namečešnekajskupaj" in ustvariš nekaj izrednega.Ugotovil sem, da me peka kruha zelosprosti.Ženisemnekočrekel,kakometopomirja: kvas, sol inmoko zamesiš,natovzhaja,sespečeinpotemkruhde-lišzljudmi,kijihimašnajraje.Natosvačezdvadnigledalanekokuharskood-dajo–včasihradkakšnopogledam–injevoditeljdejal:"Čevasvslužbiznervi-rajo,pojditedomovinspecitekruh,sajimatoterapevtskiučinek."(Smeh.)


www.epta.si << 51

1. Korepetiranje je namenjeno instruktivni dopolnitvi učno-vadbenega procesa, spremljanje pa je pianistični prispevek k predstavitvi trenutnega znanja nekoga.

Korepetiranje si prizadeva izboljšatiskupnoglasbenoizvedbo,spremljanje pauravnavatrenutnointerpretacijosolista.Brezrazumevanjabistva, smisla inna-membnostivsakegaposebejbibilevsenadaljnjeanalizeinrazlageodveč.

2. Na skupnih vajah obravnavamo in rešujemo izključno trenutne, aktualne in konkretne izvajalske težave ter primere, pri tem pa upoštevamo vse subjektivne in objektivne dejavnike, ki trenutno vplivajo nanje.

Ko se korepetitor/klavirski spre-mljevalecinnjegovsoizvajalecdobitanaskupnivaji,najdelata,vaditainpopra-vljataletisto,kartrenutnolahko.Kajsejezgodiloenemupredtednomdni,kajdrugegačakačezdva tedna,kdomora

šesamostojnoreševatinerešeneizvajal-ske težavealikolikobonapredovaldonaslednje skupne vaje …, to trenutnonesmezanimatinikogar.Trenutnavajapredstavljaeno situacijo in eno priložnost,naslednja vaja pa bo predstavljala spetdrugo,zvsemimožnostmi,priložnost-mi,perspektivamiinomejitvamitakozaposameznikakotzaskupnodelo.

Skupni ciljmora biti vedno eno: vtrenutnih razmerah doseči čim večjinapredekpriuresničitviskupneizvedbe.

3. Soizvajalca se ne prilagajata drug drugemu, ampak se prilagajata formalnim zahtevam svoje soigre.

Prilagajanje formalnim zahtevamskupne igre pomeni razumevanje insprejetje skupne usodedvehglasbenikovvsoigri,karjebistvenoboljpomembnoin prednostno od uveljavitve posame-znikovih prizadevanj. V imenu skupne usodesemoratasoizvajalcamedsebojnosporazumevatiinseprilagajatipriobli-kovanju ter usklajevanju poustvarjalnezasnove.

Skupnausoda, formalna plat skupne igre, jevednonadambicijamiposame-znika, nad pravdarstvom in celo nadumetniško realizacijo. Brez tega bo

soigrakljub fantastičnim idejamneza-nesljiva, neuravnotežena in bo najver-jetnejenanekitočkitudirazpadla,kersoizvajalcanistaupoštevalakompromi-snihdejstevvimenuuspešnegaskupne-gadelovanja.

4. Časovni obseg skupnih vaj ni pomemben, je pa pomembno znati pametno izkoristiti vsak skupni trenutek, ki ga imamo na razpolago.

Negledenato,aligrezainstruktiv-novadbozučencem(korepeticije)alizadrugačnonamembnost, je vsakadobronačrtovanaskupnavajazasnovanatria-dno,vznamenjutrojnosti.

Govorimoo treh fazah znotraj ča-sovnega okvira, namenjenega skupnivadbi, od katerih ima vsaka natančnoopredeljivoinzelopomembnofunkcijo.Tetri fazepredstavljajozaokrožende-lovniciklusindobermodelučinkovite-gaskupnegadela.

Prva faza: Spoznavanje – poteka vznamenju zbiranja informacij o našemsoizvajalcu.

Druga faza: Usklajevanje sku-pne igre – je priložnost za razjasnitev

Besedilo: Zoltan Peter

Deset zapovedi uspešnega korepetiranjaKratki odlomki iz knjige Korepetiranje – kazen ali ustvarjalnost? (Z. Peter)

52 >> oktober_2015


ključnih inmorebitnih spornih aspek-tovskupneigreterregistriranjeoziromautrjevanje dogovorjenih momentov. Vtejfaziskupnegadelaseoblikujetafor-malnaintudivsebinskapodoba soigrespartnerjem.

Tretja faza:Preverjanje in potrjeva-nje–stapreizkusizdelanealiizboljšaneskupneinterpretacije,dabivideli,kakoseobnesevpraksi.

5. Komunikacija z znaki je odraz sodelovanja s partnerjem in delitve odgovornosti do skupne igre.

Tovrstnopotrjevanjesodelovanja jepriskupniigrisilapomembno,karveljatakozarazličneinštrumentalisteinpev-cekottudizavečinopianistov.

Dajanjeznakovpredstavljaaktivno,oddajanje pa pasivno posredovanje in-formacijosebi,svojiigri,svojihtežnjahinprizadevanjihvsoigri.Načrtaktivneglasbenekomunikacijeglasbenikazave-stnoizdelujetanaskupnihvajah;spora-zumevanjenamrečpredstavljaformalnoplat njune soigre, ki temelji tako nainterpretativnih kot tudi na določenihustno dogovorjenih aspektih interak-tivnekomunikacije.Zatoninaključno,da so tudi znaki aktivne komunikacijelažjerazumljiviinmanjvprašljivi,sajsorezultatnačrtneuskladitve.

Čimsenaeni stranipojavinespo-sobnost ali ravnodušnost do aktivnekomunikacije, je druga stran prisiljenato pomanjkljivost dodatno kompen-zirati, kajti brez komunikacije medglasbenimapartnerjemani soigre.Enaod glavnih zakonitosti soigre je tudi,da se znotraj nje na neki način vzpo-stavljakomunikacija,čeneobojestran-sko, potem pa bolj enostransko. Če jeprviglasbenikpasiven,morabitidrugidodatno angažiran. Dokler bo edenod soizvajalcev sposoben prevzemati

odgovornoinreševalnonalogonjunegaglasbenega delovanja, potem je soigraše vednomožna. Resda to ni soigra vpravem,umetniškem,komornemsmislu,temvečjesoigrav"obrtniškem",formal-nem smislu.

6. jakostna uskladitev dveh inštrumentov ne pomeni drugega kot biti obziren in spoštljiv do individualnega dinamičnega razpona soinštrumenta, v katerem ta lahko ohranja svoje optimalne tonsko-izrazne kvalitete. To pomeni, da je vsakršna tonska uskladitev možna le v okviru sprejemljivih jakostnih razmer.

Naravno jakostno razmerje medklavirjem in drugimi inštrumenti bimogoče najlažje primerjali s paralelomed simfoničnimorkestrom inklavir-jem.Kakor neukrotljiv orkester zlahkapreglasi klavir, tako lahko tudi samo-všečna klavirska spremljava naredi ve-likoškode.

Govoriti o jakostni uskladitvi in-štrumentov pri skupni igri s klavirjemje precej delikatna stvar, saj bo zaradiindividualnega dinamičnega razponaposameznihglasbiledenodinštrumen-tovv soigrinajverjetneje "trpel"zaradidrugega.Trpel pabo tisti, ki se zaradijakostnepremočidrugeganebomogelnemoteno gibati v svojem "domačem"dinamičnem razponu. Kateri inštru-ment se zaradi jakostnega nesoglasjane počuti dobro v soigri, je odvisno vglavnemodsituacije,akustičnihrazmer,najboljpanedvomnoodsamihglasbe-nikov,kiigrajonateinštrumente,zlastiodtistega,kiigranazvokovnozmoglji-vejšiinštrument.

7. Glavna odlika izkušenosti pri korepetiranju je poznavanje in obvladanje psihološke plati pianističnega udejstvovanja.

Spremljanje je predvsem mentalnaaktivnost, ki je brez ustrezne psihičnestabilnostiinuravnoteženostinefunkci-onalnainneuporabna.

To pomeni, da spremljamo pred-vsem"zglavo"inšelepotemsprsti.

Obvladanjepsihološkeplatikorepe-tiranjainspremljanjapomeni,daznamosvojementalnesposobnosti,psihičnointehnično kondicijo prilagajati tipu indolžini spremljevalne naloge. Izkušenkorepetitor ve, da ima vsaka izvajalskaobremenitev svojo ceno terda semanjprednostni dejavniki in naloge vednožrtvujejo za bolj pomembne. Najboljprioritetni dejavnik pa je ohranitevpsihičnega ravnovesja.Prav zaradi tegaglasbeniki vadimo, utrjujemo znanje inavtomatiziramo tehnične prijeme, ko-repetitorji pa še dodatno prepariramoin prilagajamo nekatere tehnično ne-izvedljive spremljave. Nekateri premi-šljeni klavirski spremljevalci se naučijovarčevati sporaboenergije, joustreznorazporejatiinusmerjativskladuzzah-tevnostjosvojespremljevalnenaloge.

To pa je največ, kar pianist lahko

Izkušen korepetitor ve, da ima vsaka izvajalska obremenitev svojo ceno ter da se manj prednostni dejavniki in naloge vedno žrtvujejo za bolj pomembne.


www.epta.si << 53

naredizase,zasoizvajalca,zasoigro inzaglasbo.

8. S korepetiranjem priva-jamo otroke, mladostnike, dijake ali študente na komor-no sodelovanje s klavirjem ali z drugim spremljevalnim sestavom ali inštrumentom. Pomen in namen korepeti-ranja ostaneta ista na vseh ravneh, vendar so na različ-nih razvojnih stopnjah do-ločene plati skupnega dela nekoliko bolj poudarjene.

Î Otrokejetrebavesčasskupnihvajsklavirjempredvsemnavaditinanav-zočnostdrugegainštrumenta,trebajihjespodbujati,jimdajatipodporo,občutekvarnostiterobčutek skupne pripadnosti dveh inštrumentov v soigri.Pravzatojimjetrebaomogočitipogosteskupnevajesklavirjem.

Î Nasrednjistopnjisemorajomladiglasbenikinaučitiobrtitakoprisvojeminštrumentukottudiprikomorniigrisklavirjem.Priskupni,komorniigrisklavirjempaobrtpomenispoznavanjeinobvladanje osnovnih principov in zakonitosti komorne glasbene miselnosti ter tehnike komornega udejstvovanja.

Î Akademskastopnjakorepetiranjaimažedrugačnovlogo,sajnajbipostavilavospredjeumetniško plat oblikovanja skupne interpretacije dveh inštrumentov.

Korepetiranje ima sociološko, tehnič-no-obrtniškoter umetniškoplat.Lepoje,česovseplativseskoziinvenakimeripoudarjenena skupnihvajah,negledenastarostnoskupino,skaterodelamo.

9. Vodilni na korepeticijskih vajah bo vedno tisti, čigar ideje in nasveti bodo najbolj uporabni za izboljšanje skupnega dela.

Idejna in tehnična uskladitev dvehinštrumentov nista povsem identič-na pojma.To zahteva posebno znanje,izkušnje, sposobnosti ter ideje v oblikipreprostihinuporabnihnasvetov.

Na korepeticijah izoblikovan inusklajen poustvarjalni koncept je lah-ko mentorjev, učenčev, korepetitorjev,"sposojen"alivseenočigav...,vendarganekdomoraimeti.Kdogaboimel,bovečinomapomembnolevdokazovanjuin upravičevanju posameznikove pri-stojnosti(vslabšihprimerihmentorjeveinpianistove,brezupoštevanjaučenca),zarazvojdelanaskupnihvajahsklavir-jempajevsetočistonepomembno.

10. Pred nastopi in koncerti:

Î Svojoodrskodejavnost(spremljanjenanastopu)moramostrogoločitiodvsakršnedrugedejavnostiinpočetjapredtodejavnostjoinponjej.

Î Glasbenikanaodrunesmezanimatiničdrugegakotnjegovanaloga,kajtiodernajbibil "sveto"prizori-ščeustvarjanja(alipoustvarjanja)umetniških,duhovnihvrednot.Vtemduhujevsakaodrskadejavnost–tudiinterni,razredniališolskinastop–spoštovanjavrednopočetje.Naodrujeveljavnaumetniška realnost,kinistvarnostnašegavsakdanjegaživljenja,ampakjeumetnastvarnost;jeiluzija,kijoustvarjajonastopajoči,umetniki.

Î Klavirskispremljevalectikpredodhodomnaodernikakornesmepodvomitivsvojospremljevalnoučinkovitost.

Î Tikprednastopomnivečpomemb-no,alismoalinismotehnično

zadovoljivopripravljenizaizzive,kinasčakajonaodru,kolikosmogotovivase,alinamjeuspelodovoljvaditialine.Predodhodomnaodernašadejanskapripravljenostnivečspremenljiva.Boljeje,česebrez-kompromisnosprijaznimostem,datisto,karnamnavajahaligeneralkitehničnonišlo,najverjetnejenebouspelonitinanastopu.

Î Skrbimozasvojenote(klavirskospremljavo),svojeočiinsvojeroke!

Î Zadnjavaja(generalka)prednasto-pomsevelikokratnajboljvtisnevspomin.Tozadnjedoživetjenosimossebojnaoderzvsemidobrimiinslabimiobčutki,patudizvseminavadamiglederavnanjaznotami.Spreminjatižeutečenenavadepozadnjivaji,celozdobrimnamenom,dabikajdodatnoizboljšali,jezelonevarno.Pametnojevse,karbiradišedodatnopopravljalialispreminjali–gledeinterpretacijealičesadrugega(npr.obračanje)–,storitiinpreveritiženaeniodzadnjihvaj.

Î Večkotpriporočljivoježeprednastopompreveritidelovanjereflek-torjevvkoncertnidvorani.Močnisvetlobnižarkiinsencaselahkozeloneprijetnopoigravajoznašimiočmi,stehnikoinzživci.Sencasrediklaviaturelahkokajhitro"prevara"navigacijonašetehnike.

Î Tudiudobnostnašekoncertneoblekejepomembna.Prostopremi-kanjeroknamlahkoovirajomoškisuknjiči(odvisnoodkroja),potemkosedemonarobklavirskegastola.Tudiskravatami,metuljčkiinpodobnimidodatkiimamolahkopriigranjukupnevšečnosti.Lahkonasdušijo,namovirajosproščenogibanjevratualipanampovzročajošedodatnoživčnost.

54 >> oktober_2015


"Kakopajeskorepeticijaminatvojišoli?Ali jih imatevurniku?Kolikourti priznajo? Ali hodiš z njimi tudi namednarodnatekmovanja?Kakojezna-domeščanjempouka v času tekmovanjprivas?Nimamjihvečkamdati…Jazbi raje samo učil/-a, dovolj imam tehnenehnihmenjavinnemogočihkombi-niranjurnikazaradinastopovintekmo-vanj.Jazbiparajesamokorepetiral/-a,lahko bi se bolj posvetil/-a eni stvari;zdi semi,damojpoukzaradikorepe-ticij nenehno trpi. Potrebujem oder,čutim,danekajmanjka, čenekorepe-tiram. Zasuli so me, kar vsi naenkrat.Celo jutro sem bil/-a na telefonu, dasemskrpal/-aurnik.Najprej jihnevi-dimdvameseca,potembipavsi imelivaje šeponoči.Veš,dami jenotepri-neselšelevčeraj,danespapričakuje,dabom na nastopu igral/-a v tempu! Pakajsimislijo,dasmonjihovisužnji?Danimamozapočetiničpametnejšegakotcelednevesamovaditizanje?Sajjena-porno, ampak sevelikokratnasmejimodonezavesti.Nekaterisoparesposre-čeni…Imelismosepravfino.Včerajjeodigral/-afantastično,zdelosemije,da

glasbakončnotečeindaserojevamladaumetnost.Lepobčutek."

Klavirski pedagogi in korepetitorjise vdruženjih inpogovorih velikokratdotaknemo teme korepeticij, in to zvseh zornih kotov, kar nakazujejo tudizgornje povedi, ki smo jih vsi zagoto-vo slišali ženičkolikokrat.Korepeticije

nam včasih predstavljajo neizmerenustvarjalni užitek, druženje in pope-stritev, spet drugič so nam zaradi pre-natrpanegaurnikainštevilnihnastopovpovsemodveč.Kakonanaskotkorepe-titorjegledajonašisodelavci innjihoviučenci?Kajjimjepomembnovsmislusodelovanjaznami?Inkajmikotkore-petitorjidoživljamoobvsemtem?

Raziskava jevključilavse tri strani,vpletenevproceskorepetiranja–učenceinštrumentov/petja, njihove pedagogein korepetitorje iz različnih slovenskihglasbenihšol,vkaterihpoukpotekanaosnovniinsrednjistopnji.Večinavpra-šanjjebilaodprtegatipa,sajsmoželelipridobiti čim več različnih odgovorov,kismojihvobdelavipomenskoinvse-binskozdružili.Nekaterianketirancisonadoločenavprašanjaodgovorilizvečodgovori,drugipanisoodgovorili.Za-nimivesotudinekatereanekdote,kisonamjihzaupali.

Glavne ugotovitve raziskave so:Î Učenceminpedagogomsopozitivne

Besedilo: Primož Mavrič

Sodelavke pri izvedbi raziskave: Ana Tijssen (GŠ FKK Velenje),

Nuša Gregorič (GŠ Koper), Božena Hrup (KGBL), Urška Roškar (KGB MB)

Korepetiranje – umetnost muziciranja, komuniciranja in sodelovanjaKaj o korepeticijah menijo učenci, učitelji in korepetitorji nekaterih slovenskih glasbenih šol

Eptine raziskave

www.epta.si << 55

osebnostnelastnostikorepetitorjaboljpomembneodnjegovestrokov-nosti.Najboljzaželenelastnostisoprilagodljivostinpripravljenost/voljakorepetitorjazasodelovanje,ko-munikacijskespretnosti,psihološkaopora(predvsemobnastopu).Polegtegasopomembnešezanesljivost,potrpežljivost,vestnost,odgovornost,natančnost,urejenost,vztrajnost,temeljitostipd.Korepetitorjivečjipomendajejostrokovniplati.

Î Takopedagogikotkorepetitorjibisiželeliveččasazakorepeticije,šepo-sebejzadijakeintekmovalcezboljzahtevnimprogramom,sajtrenutnaminutažanikakornezadoščazapri-pravoinjovednokrepkoprekoračijo.Korepeticijenajbisetudiprilagajalepotrebamučenca/dijaka(boljšibijihimeliveč).

Î Pedagogirajesodelujejosamozenimkorepetitorjem,predvsemzaradilažjeorganizacijedelainpsihološkenavezave.Pravtakobisikorepetitorjiželelispecializacijezakorepetiranjeenegainštrumenta,sajbitakolahkoresobvladalirepertoar.1

Î Večinapedagogovbisiželelaboljaktivnegasodelovanjakorepetitorjavpedagoškemprocesu(privsehelementihizvajanja),manjšidelpedagogovpaneželivmešavanjavmuzikalnoshemointehnikoigranjanainštrument.Korepetitorjisiželijospoštljivegaodnosainupoštevanja.

UČENCI IN DIJAKIVprašalnik je izpolnilo skupno 38

učencev višjih letnikov in dijakov izglasbenih šol Celje (4), FKK Velenje(8),KGBL(7),KGBMB(10)inKoper(9). Skupine inštrumentov: godala 6,pihala13,petje7,tolkala3introbila9.

1 Iz podatkov v vprašalnikih je razvidno, da v povprečju en korepetitor korepetira vsaj 3 različne inštrumente v šolskem letu. Velikokrat pa so korepetitorju v različnih letih dodeljeni različni inštrumenti.

Korepetitor/ka mi ponavadi pomaga pri … (naštej)

Št.odg.

Skupno muziciranje, interpretacija – dinamika.

19

Ugotavljanjeinohranjanjetempainintonacije.

11

Vstopi. 5

Ritem. 3

Odpravljanjemanjšihnapak.

3

Vadenje. 2

Razumevanjeharmonije. 2

Nam lahko zaupaš kakšno smešno prigodo, ki se ti je pripetila s tvojim korepetitorjem/ko?

Î Kosvaskorepetitorkoimelidovoljvadenja,svazačeliizvajatipesemnepravilnoinsmešno.

Î Obaskorepetitorjemsvasezmotilavrazmakudvehtaktov.

Î Enkratsemijezgodilo,dasenisemdobrorazumelskorepetitorjeminsemnaredilbliskovitiaccelerandoinposledičnopustilkorepetitorjanekajtaktovzasabo,anasrečosvasesporazumela,ujelainskupajzaključi-laskladbo.

Î Natekmovanjumejeskorajpresli-šala,kosemjoprosilazaintonacijo,

Kajtijenajbolj všeč pri sodelovanjustvojokorepetitorko/tvojimkorepetitorjem?

Št.odg.

Psihološka podporaprednastopom(spodbudnabeseda,pomiritev),pohvalaponastopu.

8

Podamimnenjeoskladbiinigranju,ideje. 6

Daseujamevavglasbi,sodelujevainskupajmuzicirava,takodaskladbošeboljzačutim,skupnaigra.

5

Pripravljenostpomagatiinustvarjati,pripravljenostnavajah,kreativnost,zagnanostzadelo.

5

Sproščenost. 4

Potrpežljivost. 4

Zavzetostzakvalitetnoizvajanjeinpoznavanjeposamezneskladbe. 3

Pomaga,dasenanastopupočutimsigurno. 3

Prilagodljivost–pripravljensijevzetičastudimedsvojimpoukom,dalahkoimamjazkorepeticije.

2

Dasevkratkemčasuzmenivaveliko.Jeučinkovitinhiter. 2

Uživavglasbi. 2

Prijaznost. 2

Upoštevameneinmojointerpretacijo. 1

56 >> oktober_2015


dauglasimtimpane.Vendarsejevsedobrokončalo.

Î Enkratsokorepetitorjumedkoncer-tompadlenotenatla,vendarješezmerajigral.Šelenaposnetkusemopazila,dajebilonekajnarobe.

Î Korepetitorkasejenanastopuzmo-tila,natopajemedmojimigranjemzaklicalaotrokomvpubliki,najbodotiho,čepravtoočitnonibilrazlogzanjenonapako.

Î Korepetitorkajenanastopukihnilainsezmotila.

UČITELJI INŠTRUMENTOV iN PETjA

Vprašalnik je izpolnilo skupaj 41učiteljevizglasbenihšolCelje(5),FKKVelenje(12),KGBL(5),KGBMB(10)in Koper (9). Skupine inštrumentov:godala13,pihala13,petje7,tolkala3,trobila5.

Imate kakšno anekdoto, ki se vam je pripetila s korepetitorjem?

Î Šekotučenkasemsevednospraševala,kajsepletepoglavikorepetitorke.

Î Zgodiloseježe,dajekorepetitorpozabilnotealipritinanastop,nanastopuzačeldrugoskladbo,pregla-silučenca,sezmotil,seizgubil...

Î Večinomalepispomini.

Bi želeli na temo sodelovanja med inštrumentalisti/pevci in korepetitorji sporočiti še kaj?

Î Hvalavsemkorepetitorjem,kivestnoopravljajosvojedelo,kerdostikratopravljajotudidela,kijimjihnebibilotreba,inkolikorvem,skorajve-dnoprekoračijonormiraneminutaže,

Raje sodelujem: a)zenimkorepetitorjem,b)zvečkorepetitorji,c)vseenoje.Zakaj?

Št.odg.

1.a)Samo z enim korepetitorjem. Zakaj? 19

Lažjezaradilogistike,usklajevanjaurnika,organizacijenastopovipd. 7

Lažjesejenavaditinaskupnomuziciranjezdanimkorepetitorjem. 5

Specializacija–boljepoznarepertoar. 4

Učenciinpedagogsenavežemonakorepetitorja. 3

2.c)Vseeno je. 13

3.b)Z več korepetitorji. Zakaj? 7

Zaradipotrebeponenehnemprilagajanju,navajanjunadelozrazličnimikorepetitorji.

2

Zaradimuzikalneširine. 1

Izbiranajboljšemožnostizaučenca. 1

Nenehnonapredovanjevmedčloveškiinglasbenikomunikaciji. 1

Vprimeruodsotnostienegakorepetitorja. 1

Kajsozavasnajboljpomembnepoklicne in osebnostne lastnosti korepetitorja?

Št.odg.

Zmožnostprilagajanja:organizacijskega(vzetisičas)inglasbenega(starostiučenca/dijaka).

18

Zanesljivost,potrpežljivost,vestnost,odgovornost,natančnost,urejenost,vztrajnost,temeljitost.

16

Komunikacijske spretnosti–prijaznost,pozitivnost,motivacijaučenca,doberpsiholog,človeškičut,sočutje.

12

Zmožnostposlušanja,zavedanje,danisolist,muzikalnost! 8

Obvladovanjeinštrumentainrepertoarja–literature,dobroavistabranje.

7

Podporainspodbuda. 6

Zmožnostimproviziranjainiznajdljivost(naodru). 5

Psihičnaoporanastopajočemu. 4

Voljadoskupnegamuziciranja. 2

Sodelovanje. 2

Eptine raziskave

www.epta.si << 57

šeposebejpritekmovalcih.Î Korepetitorjistezanasdragoceniinnepogrešljivi.

Î Želelbi,dasekorepetitorboljvključivpedagoškiproces,predvsemnasrednjistopnji.

Î Hvalavsemkorepetitorjemzavesčas,kigaposvetitenaminnašimučencem!

Čebibilomožnospreminjatitrenutnosituacijogledenačinaorganizacijekorepeticij,kakobijoželelispremeniti?Kakobibilevideti idealne korepeticije po vaše, v časovnem in vsebinskem smislu?

Št.odg.

Več časa,šeposebejzatekmovalceindijake(maturante).Predlogi:-Tudinaosnovnistopnjivsaj30min/teden.-Vsaj45mintedensko.-Korepeticijevsklopuvsakeure–navsakih30minuture10minutkorepeticij.

10

Prilagajanje potrebamučenca–nadarjenimučencemstežjimprogramomnamenitiveč časa.

8

Korepetitorzapolnoobvezostočnodoločenimurnikomkorepeticij–danebiimelobvezepoučevanjainštrumentainbibilzatolahkovvečjooporo(imelvečur)učencem,predvsemdijakom–nadarjenimsolistom.

3

Redenurnikkorepeticij. 2

Samimamdobrourejeno. 2

Korepetitornajimamanjučencev. 2

Korepetitornajkorepetiraleeninštrument/razred. 2

Ureditikorepeticijezapredmetpikolonasrednjistopnji. 1

Korepeticijeizvestile,kojeučenecpripravljen. 1

Pripetjusokorepeticijeidealne. 1

Želel/-a bi, da korepetitor z mojim učencem popravlja … (naštejte)

Št.odg.

Ritemnaprvemmestu,interpretacija,izraznost,intonacija,stil,tehničneprvine,izgovorjava,spomin.

19

Vse,karsetičeskupneigre,predvsemvstopeintempo.

17

Pedagog(glavnegainštrumenta)jezaigranjeučencaodgovorensam.

4

Zahtevnideliskladbe. 2

Izmenjavaizkušenjnavajah. 1

Nastopnaodru. 1

Nebiželel/-a,dasekorepe-titorvmešavav…(naštejte)

Št.odg.

Muzikalnoshemo,interpretacijo.

9

Ravnoobratno,želelbisi,dakorepetitoraktivnosodelujeprikorepeticijahssvojimipredlogi.

6

Tehniko(predvsempetja). 6

Zvok,intonacijo. 5

Tempo. 3

Načinpoučevanjaprofesorja. 3

Specifikeinštrumenta. 2

Doberkorepetitorsenevmešava.

1

Dikcijo. 1

Kajsozavasinvašeučence,dijakenajbolj dragoceni napotki,kajjenajpomemb-nejše,karlahkokorepeti-tordavašemuučencu?

Št.odg.

Psihična opora,mir,zanesljivost,šeposebejnanastopu(tudipridoločanjutempa),daseučenecnaodrunepočutisamega.Spodbuda,samozavest.

17

Poslušanjepianističnegapartainharmonskezgradbeskladbe,značaj,muzikalnost,skupnodihanje,doživljanjeglasbe.

8

Prenosživljenjskihinprofesionalnihizkušenj(šeposebejčejevečkratkorepetiralpodobnadela).

5

Veseljedoskupnegaigranja,nastopanja.

5

Profesionalnaizvedba(vzor),pripravljenostnavajah.

4

Dopolnjevanjemuziciranja. 3

Razumevanjestila. 2

Objektivenipoglednaučenca/dijakasstranikorepetitorja,kijelahkokoristennjegovemupedagogu.

1

Čas. 1

58 >> oktober_2015


Î Vsi–učenci,učiteljiinkorepetitorjisemoramozavedati,dakorepetiranjenilespremljavaučenca,temvečsku-pnakomornaigraintežnjakiskanjuglasbenegaizraza.

Î Korepetitornajbonekdo,kisitozaresželipočeti,nedaskorepeticija-misamozapolnisvojurnik!

Î Lepobibilo,čebilahkoglasbenoustvarjanjepovsemosvobodilineneh-nečasovnestiskeinčasovnihokvirjev.

Î Korepetitorjibimoralibitispeci-aliziranizaeninštrument(natanačinbivnekajletihzaresobvladalliteraturo).

Î Delokorepetitorjaspoštujem,kerjezeloodgovorno.Doberkorepetitorjeinganihkrati.

Î Ključnojemedsebojnospoštovanje.Î Narediteurezabavneinsproščene.Î Doberodnosjenajpomembnejši.Î Hvala,davasimamo ...

KOREPETiTORjiVprašalnik je izpolnilo skupaj 37

korepetitorjevizglasbenihšolCelje(6),FKKVelenje(8),KGBL(5),KGBMB(10)inKoper(8).Skupineinštrumentov,kijihkorepetirajo:godala19,pihala24,petjeoz.zbor6,tolkala9introbila12.

Imate kakšno anekdoto, ki se vam je pripetila med korepetiranjem?Î Anekdotjepolno,sajvsaknastop(splohzmlajšimiučenci)prinesessabonovodogodivščino.Velikokratjepolnolovljenja,preskakovanjataktov,včasihpasecelozgodi,davečinoskladbeodigramsama.

Î Otrocisonepredvidljivi,splohpodvplivomtreme.Jokanjenaodrumedigranjem.Odhodzodrasredisklad-be.Učeneczačneigratisvojoskladbo,korepetitorpadrugo.Učenecpričneigrati,kosekorepetitoršeniusedel,nitisipripravilnot.Korepetitorjupadejonote.

Ali je po vaših izkušnjah pomembno, da korepetitor poučuje tudi svoj inštrument, ali je z vašega vidika bolje, da se posveča "samo" korepetiranju? a)Bolje,dapoučujetudisvojinštrument.b)Bolje,dasamokorepetira.c)Vseenoje.

Št.odg.

1. c) Vseeno je. Zakaj? 17

Važnoje,daimadovoljčasazaoboje.Daniutrujenzanastope. 1

Samodajevmejahnormale. 1

2. a) Bolje, da poučuje tudi svoj inštrument. Zakaj? 11

Raznolikost,pestrost,širina,ostajanjevstikusproblematikoinštrumenta.

3

Lažjenajdeskupnijezikzučencem,kigaspremlja. 2

Pedagoškeizkušnje. 1

3. b) Bolje, da samo korepetira. Zakaj? 8

Zaradiodpovedovanjapoukazaradiudeležbenatekmovanjih,koncertihipd.

2

Kerselahkotakoboljpoglobivkorepetiranje–boljširezultati. 2

Poukjemanjkvaliteten,kergrevelikočasazavadenjespremljav,vajinnastopov,manjzapripravonasvojeure.

1

Razpoložljivostzavajeinnastopepopotrebah. 1

Čebibilomožnospreminjatitrenutnosituacijogledenačinaorganizacijekorepeticij,kakobijoželelispremeniti?Kakobibile videti idealne korepeticije po vaše, v časovnem in vsebinskem smislu?

Št.odg.

Več časa.Predlogi:-Dodatnih30min/tedenzatekmovalceinmaturante,sajjeprogramnemogočepripravitizdanimi30minutami.-Premaločasajetudizaučence5.–8.r.-1.–4.r.:1ped.urana4učence,5.–8.r.:1ped.urana2učenca

14

Specializacijazaeninštrument,nedasejetrebavsakoletoučitinovrepertoar.

5

Korepeticijebisemoraledoločitigledenaprograminpotrebeučenca. 5

Idealnoorganizacijojezelotežkodoločiti. 4

Učencibimoralipritinakorepeticijepripravljeni. 4

Eptine raziskave

www.epta.si << 59

Î Tekmovanje.Korepetiramflavtistko,medobračanjemnotseobrnetadvestraninaenkrat.Vidimmeglo,slišimflavto,prstibegajoinposkušajospremljatinaprej,enarokaobračalistnazaj…kurjapoltoblijetelo.Trenutekzmedetrajavečno…verjetnosamovmojiglavi.Flavtistkasuverenoigrasvojolinijo,skladbaseuspešnozaključi,občutki,kisose

zvrstilivnekajsekundahpanebodonikolipozabljeni.

Î Dijakmeječudnopogledal,kosemmupovedal,damoramskladbo,kisemjodobilprednekajdnevi,šeZVADITIindabošlotokrat"le"vzmernemtempu.

Î Sestalasemsesklarinetistko(študentko),dabipreigraliprogram.Zavedalasemse,daigramnastar

klavir,vendarjebiltako"posebno"uglašen,daseonasplohnimoglauglasiti,dabiodigrali.Potemsvašlipačvaditdrugam.

Î Dijakseje"izgubil"prisodobnikompozicijiinskoraj2minuti"blo-dil",jazsevedaznjim…Vesčassemrazmišljal,kamgrevaoz.kjebovapristala,ternajpomembneje,kakosebovaustavila?

Kajsozavasnajboljpomembnepoklicneinosebnostnelastnostikorepetitorja?

Št.odg.

Usposobljenost,obvladovanjeinštrumentainrepertoarja–literature,dobroavistabranje.Splošnaglasbenarazgledanost.

19

Zmožnostorganizacijskegainglasbenegaprilagajanja,timskiigralec.

19

Vestnost,odgovornost,organiziranost,natančnost,urejenost,potrpežljivost,tolerantnost,mirnost,temeljitost,odzivnost,točnost,vztrajnost,pozitivnaenergija.

9

Komunikacijskespretnosti–prijaznost,motivacijaučenca,doberpsiholog,človeškičut,dobrosodelovanje,timskisodelavec,sočutje.

7

Muzikalnost,ustvarjanje"atmosfere",domišljija.

5

Zmožnostimproviziranja(iznajdljivostnaodru).

4

Korepetiranjessrceminžarom,strast.

2

Navdihzanekajnovega. 1

Težavazorganiziranjemlastnegapouka,kadarjekorepetitordejavennatekmovanjih.

2

Nakorepeticijahobveznaprisotnostučiteljaglavnegainštrumenta. 2

Korepetitornajimasvojrazred–korepeticijebisevpisovalepoželji/potrebi.

2

Omejitišteviloučencevna5inštrumentalnihrazredov,vkaterihnajimakorepetitornajveč10–12učencev,za6inštr.razredovpolnazaposlitevzakorepetitorja.

2

Korepeticijebimoralebitiboljpogoste,anepredolge. 1

Polegkorepetitorjabimoralvsakučenecimetinavoljotudiposnetekspremljavezavajodoma.

1

Razpoložljivostzavajeinnastopepopotrebah. 1

Prikorepeticijahzučenci/dijakiponavadipomagampri…(naštejte)Št.odg.

Vstopiinskupnodihanje,poslušanjedrugdrugega,skupnomuziciranje. 14

Doslednostizvedbenotnegateksta,ritma,interpretacije(oznake,dinamika,fraziranje,vsebina),izraznosti.

12

Razumevanjestrukture(harmonskikontekst)ininterpretacijeskladbe(organiziranjefraz).

8

Ritem,tempo,pulz. 6

Pomočprinapakah. 3

Sprostitevinpreganjanjetreme(predkorepetitorjeminnastopom). 2

Organizacijadela,nasvetizavadenje. 2

60 >> oktober_2015


Î Natekmovanjukandidatninašelvhodanaoderinsejeshrbtomobrnilprotikomisiji…

Î Izjavasodelavcainštrumentalista:"Pravtije,česikončalaklavir,korepetiraj!"

Î Zučenkopolletavadimistikoncert,predtekmovanjemvadimvdvorani,učenkasedivdvoraniinreče:"Kakolepaglasba...Kajpaigrate?"

Î Po4urahkorepetiranjamijesode-laveczabrusil:"Česiutrujen,tibomkupilsendvič..."

Î Med(nasrečo)šolskimjavnimnastopomsemijemedigranjemsflavtistkopričelokolcati.Pomagaloniniti(kolikorsejedaloneopazno)zadrževanjedihainnekakosvaodigralidokonca,kjersemšemedpriklonomzadnjičkolcnila.

Î Tenoristmijeenkratrekel:"PočakajmemalonatemC-ju,tammijelepo!"

Bi želeli na temo sodelovanja med inštrumentalisti/pevci in korepetitorji sporočiti še kaj?

Î Večspoštovanjadokorepetitorjev.Î Priporočilo–knjigaKorepetiranje–kazenaliustvarjalnost.

Î Premalodelanaskupniinterpretacijisstraniprofesorjevinštrumentov.

Î Bistvokorepeticijjekomornaigra.Î Cenitiinspoštovatikorepetitorjatudikotčloveka,nelekotpianista.

Î Tudipedagogiinštrumentalistibisemoraliboljpoglobitivklavirskospremljavo.Takobitudiučencizačutilipomenskupneigrekotenecelote.

Î Odnos,kigaboimelučenec/dijakdokorepeticijinkorepetiranja,sezrcalivodnosu,kigaimaučiteljtegainštrumentadokorepeticij.

Î Učencibinakorepeticijemoralipritipripravljeni(neda"berejo"note),korepetitormorapravočasnodobitinoteinvsečaseterlokacijenastopov.

Î Pomembnoje,dasizatistega,kigaspremljaš,lahkovzamešdovoljčasa,daseobadobrospoznatainsezačutita.Čejeučenecdoberprisvojeminštrumentu,jepotemuspehžeskorajzagotovljen!

Î Korepetitorjisovelikokratprezrti,premalospoštovani,cenjeniinupoštevani(npr.nisozapisaninaplakatih,programskihlistih,tekmovalnihknjižicahipd.).

Î Vsakpedagoginštrumentalistbisemoralzavedatiobsegainkompleksnostiklavirskihpartov.

Î Medsebojnospoštovanje.Î NaAGjetrebauvestipredmetalicelosmerzakorepetitorstvo.

Î Prevečsamoumevnebrezpogojnerazpoložljivostinimogočetolerirati.

Î Razdvojenostučitelja-korepetitorjajeprevelika.

Î Organizacijadelasemoranačrtovatiinusklajevatitimsko.

Î Korepetitorstvojezahtevnoinstresnodeloterpremaloovrednoteno,celodegradirano.

Î Pevec–korepetitor.Idealnakombinacija,čejesolistmuzikalen,korepetitorpadovoljsubtilen,damuenakopravno"parira".

Î Pomembnesoželjapoodličnosti,uživanjeprisodelovanjuinizmenjavaidej.

Kajsozavasnajbolj dragoceni napotki,kajjenajpomembnejše,karlahkokotkorepetitorposredujeteučencemoz.dijakom?

Št.odg.

Občutek za komorno muziciranje, poslušanje, muzikalna podpora. 10

Razlagainrazumevanjeskupneigre(tudiklavirskespremljave),glasbekotenecelote–melodije,harmonije,oblike.

9

Odnosinljubezendoglasbe,zvoka,motivacijazaizvajanjeskladbe. 8

Korepetitorjenaodruzaveznikučencaintamoratovedetiinčutiti,psihološkapodporapripremagovanjutreme,zanesljivost.

6

Napotkiinmotivacijazainterpretacijo. 4

Vzgajanjezasodelovanje. 3

Pomočprisistematičnipripraviskladbe. 1

Prezencanaodru. 1


www.epta.si << 61

G irolamo A. Frescobaldi ve-lja za enega prvih najpo-membnejših skladateljev za

inštrumente s tipkami v prvi polovici 17. stoletja. rodil se je septembra leta 1583 v severnem delu Italije, v mestu Ferrara. že kot otrok je opozarjal nase, saj je izjemno dobro pel in igral na ra-zne inštrumente (še posebej je blestel na inštrumentih s tipkami), s 16 leti pa je bil že izjemen virtuoz na orglah. ro-jen je bil v zadnjem obdobju razcveta glasbene kulture v Ferrari pod okriljem vojvode Alfonsa II d'Este, ki je bil ve-lik ljubitelj glasbe in je pomagal vzdr-ževati glasbeno ustanovo. V ustanovi so bili združeni italijanski in flamski umetniki, zato ne čudi, da je Ferraro do leta 1601 obiskalo več eminentnih glasbenikov, kot so: Orlando di Lasso, claudio monteverdi, john Dowland, Giulio caccini, claudio merulo in carlo Gesualdo. Frescobaldi je s 14 leti nasledil ferrarskega organista Ercoleja Pasquinija in preko te službe pritegnil dva mecena, člana družine bentivoglio, Enza in Guida bentivoglia. Guido je bil zanj še posebej pomemben, saj je na njegovo priporočilo dobil službo orga-nista v cerkvi Santa maria in Trastevere v rimu, poleg tega ga je povabil s sabo na potovanje v bruselj, kjer se je Fres-cobaldi zadržal približno pol leta (to je bilo tudi njegovo edino potovanje izven Italije). V belgiji se je srečal z lokalnimi glasbeniki iz Anglije, španije in Flan-drije ter bil navdušen nad njimi. Nato se je vrnil v rim, kjer je bil julija 1608 izvoljen za organista cappelle Giulie

in rezidenta glasbene ustanove bazilike sv. Petra. Njegovo najbolj plodno ob-dobje je bilo med letoma 1615 in 1628, ko se je gibal med mantovo in rimom. Iz tega obdobja so najpomembnejša naslednja inštrumentalna dela: druga verzija prve knjige toccat (1615–16), ricercarov in canzon (1615), capriccev (1624), druga knjiga toccat (1627) ter zbirka canzon za 1 do 4 inštrumentov in basso continuo (1628). Nadalje je v

letih 1628–34 deloval v Firencah, kjer je bil na dvoru medici najbolje plačani glasbenik, nato pa se je leta 1634 pod okriljem mecenstva družine barberini vrnil v rim in tam ostal do smrti. zo-pet je služboval kot organist v cerkvi sv. Petra. V tem obdobju se je Frescobal-diju povečala finančna stabilnost, obe-nem pa se je vse bolj uveljavljal v elitnih

krogih. Njegovi meceni so bili med naj-bolj prestižnimi podporniki umetnosti v tistem času in številni so ga hvalili (banchieri, Giustiniani, mersenne, bonini, Superati, Liberati, Della Val-le). V zadnjih letih svojega življenja je bil večino časa aktiven kot čembalist, njegovo ime pa se je širilo preko meja Italije, Francije in Nemčije. Umrl je po 10-dnevni bolezni, marca leta 1643.

TemeljiFrescobaldijeveglasbeizvi-rajoiztradicijefranko-flamskešole(vo-kalnapolifonija),skaterosejespoznalv zgodnjih letih pod okriljem učiteljaLuzzasca Luzzaschija, ki je bil cenjenkot eden velikihorganistov takratnegačasa.NjegovavzornikastabilašeClau-dioMeruloinErcolePasquini.Vzače-tnihdelih(npr.vfantazijahintokatah)sejezeloopiralnastylusphantasticus,nakateremgradiosnovezasvojostrogogradnjoglasbe,npr.motivičnihelemen-tov,kijihnenehnorazvijasprocesiva-riacije.Plodnjegoveglasbenedomišljijejeiskatiševtakratnihmadrigalih(kro-matizem),velikdelpavglasbenioblikitakratnegačasasecondapratica,prika-terigrezapoudareknaafektivniglasbi,tj.izražanjubesedinstavkovzglasbo.

PRVA OBSEžNA NAvODiLA ZA iZvAjANjE V ZGODOVINI GLASBE

V Frescobaldijevih notnih zbirkahnajdemovuvodnemgovorunavodila,kipredstavljajo v zgodovini glasbe enega

Besedilo: izidor Kokovnik

Historična izvajalska praksaGirolamo Frescobaldi in njegov pomen za inštrumente s tipkami

Slika: Girolamo Frescobaldi (1583–1643)

62 >> oktober_2015


najpomembnejših dokumentov za iz-vajanje takratne glasbe za inštrumentes tipkami nasploh.Te uradne napotkenajdemo v prvi knjigi toccat –Tocca-te e Partite, Primo libro – izdani leta1615,kijiježenaslednjeletosledilašenova,izpopolnjenaizdaja.VprvijeFre-scobaldinapisalpredgovor"Al lettore"(Bralcu)znavodilizaizvajanjetoccatinpartit,vdrugiizdajipajetapredgovoršeobširnejšiinsepojavljakasnejevvečponatisih ter tudi vdrugi izdaji toccat(ToccateII)izleta1637.

V nagovoru bralcu začne z opaža-njem,dajeigranjezokraševanjemme-lodij inraznolikimipasažamizelopri-ljubljeno.Stegavidikasemuzdiprav,dazbirkidodašenaslednjenasvete,če-ravno popolnoma priznava in spoštujezaslugeizvajalca.Opombe,kijihnavajaz najboljšim namenom, "naj prijazni,vedoželjni bralec" sprejme samo kotdobronamerne. Nato v devetih točkahpodanasvetezaizvajanje.Î Tanačinigranjanesmebitivednopodrejenistemutaktu,kotjeobičajprimodernihmadrigalih,kjerjetežavnosttakoolajšana,dalahkoritemspremenimo:včasihhitro,vča-sihpočasi,celozadržano,skladnozafektnovsebinooz.pomenombesed(tudiprivokalnihdelih).

Î Pritokatah,kisobogatezraznoliki-mideli(vokviruenetoccate)jelah-kovsaktakdeltoccateigranposebej–kotenaskladba.Topomeni,danamtoccatenitrebaigratidokonca,ampaklahkozaključimotam,kjerhočemo(pokoncunekegadela…).

Î Začetketoccatmoramoigratipočasiinarpeggirano.Vvezavahindisonancahkottudivsrediniskladbeigramoakordeistočasno,takokotpiše.Pravtakosmemokakšenton,kizaradinaraveinštrumentaizzveni(Frescobalditoimenuje"prazninainštrumenta"),ponovnopritisnitipolastnemokusuinobčutku.

Î Pritrilerjihinpasažah(postopnihoz.sekundnihinrazgibanih)moramo

zadnjonotozaigratizadržano,topomenipočakati,tudičejenapisanaosminka,šestnajstinkaalidrugačnanotnavrednostodnaslednje.Stemdejanjemsepasaženeprekrivajo.

Î Kadencemoramozaigratizelorazvlečeno,kljubtemudasonapisa-nevhitrihnotnihvrednostih.Kosebližamokoncukadencealipasaže,pamorabititempošepočasnejši.

Î Ločnicaoz.prehodmeddelialikonecposameznegadelajetam,kjerimataoberokiistočasnokonsonancovpolovinkah(minima).Česepojavivenirokitriler,vdrugipapasaža,nesmemoigratinoteznoto(torejistočasno),ampakmoramopaziti,dajetrilerhiter,pasažapaizraznoinmalcesvobodnozaigrana(danepridedozmede).

Î Čejeendelzapisanzosminkamiinistočasnovdrugirokisšestnaj-stinkami,ganeizvajamoprehitro,temvečšestnajstinkeizvajamomalopunktirano."Oddvehnotpunktira-modrugo:prvone,drugojaintakodalje."(Lombardskinačin.)

Î Predenizvajamovobehrokahdvojnepasaževšestnajstinkah(passidopi),semoramonazačetninotiustaviti(tudičeječrna).Potemsezelosamozavestno,odločnospustimovpasažo,dapridedoizrazagibčnostroke.

Î Vpartitah,kjernajdemopasažeinčustvenoizraznamesta,jedobro,česiizberemopočasnejši(Frescobaldipravi"širok")tempo,karpaupo-števamotudipritokatah.Partite,kisobrezpasaž,lahkoigramoprecejživahno,pričemernajbotempopodrejenpresojidobregaokusainzmožnostiizvajalca(vprviizdajito-ccatinpartitizleta1615Frescobaldipiše,najsevseizvajajokarvistemtempu).Passacaglielahkoizvajamoločeno,odvisnoodtega,kajnamjeboljvšeč,pričemernajbotempoenegadelausklajenznaslednjim.EnakoveljazaCiaccone.

ZGODOVINSKI POMEN iN vPLiv

"Kot le malo skladateljev pred njim je Frescobaldi sprejel izziv ustvarjanja izdatne glasbene pripovedi, ki ne temelji na besedilu – to prizadevanje je bilo krivo za več kot tri desetletja ustvarjalne dejav-nosti. V vsakem od njegovih del se edin-stvena zgodba razvija v skladu z ozadjem določene zvrsti, inštrumentacijo, tonskim načinom. Glasbene ideje, ki so izražene na začetku, prevzamejo vlogo glavnih likov, ki potujejo skozi vrsto epizod, v katerih so lahko večkrat preoblikovane. V letih okrog 1630 so njegovi eksperimenti s po-daljšanimi ‘pripovedmi’ vključevali tudi združevanje različnih plesnih oblik, ki so bile predstavljene kot ločeni deli ali pa po-vezane s prehodnimi pasažami. Še posebej sveža je bila njegova uporaba dramatičnih sprememb tempa med zaporednimi deli, ki jih doseže s premiki poudarka (metrična modulacija) ali menzuralnimi razmerji. Na koncu določenega dela je občutek za takt lahko čisto izbrisan s podaljšano okre-pitvijo kadence. Mnogo sprememb tempa zatorej ni predpisanih z matematično na-tančnostjo …" (Silbiger, Oxford MusicOnline).

V Frescobaldijevih canzonah naj-demo zametke glasbene oblike fuge, ki jo je nekaj let zatem Johann Sebastian Bach razvil in izpopolnil do najvišjega umetniškega nivoja.

Frescobaldi velja za najpomemb-nejšega skladatelja za inštrumente stipkami pred Bachom. Pomembno jevplivalnanadaljnjeskladatelje,kotsoJ.J.Froberger,H.Purcell, J. J.Fux (ki jenapisal slovito pedagoško in teoretskodeloGradus ad Parnasum, (1725) in jeuporabil Fiori musicali1 kot model zakompozicijo v strogem stilu). JohannSebastianBach2ještudiralnjegovadela;prisebijeimellastnoprepisanodelo

1 FioriMusicali(glasbenerože)jezbirkatrehorgelskihmaš.

2 C.P.E.BachnavajaFrescobaldijakotskladatelja,kijevplivalnaočeta.


www.epta.si << 63

Fiorimusicali spodpisomindatu-mom iz leta 1714, istega leta pa je todeloizvajalvWeimarju.Nanjegovadelav kontrapunktičnem stilu so se opiralinaslednikiC.P.E.Bach,J.Kirnberger,J.N.Forkelinšeštevilnidrugi.Odmevestlyusaphantasticusa,nakateregase jeFrescobaldiopiralvzačetnihdelih,lah-ko najdemo v fantazijah, preludijih intokatahševpoznem17.in18.stoletju,še posebej vNemčiji.V 20. stoletju jevplivalnaB.Bartoka,kijetoccato kvinto3izdrugeknjigetoccatincanzonpriredilza moderni klavir. Izpostaviti velja šeGyörgyjaLigetija,kijepravtakoštudi-ralnjegovadela.VdeluMusica Ricerca-tazaklavirmujeposvetilzadnjistavek(Andante misurato e tranquillo, Omaggio a Girolamo Frescobaldi).

Frescobaldijevvplivnaskladateljejetorejzeloširokindaljnosežen.

SKLEPHistorična izvajalskapraksaFresco-

baldijevihdel za inštrumente s tipkami

3 Frescobaldi je toccato quinto napisal za orgle (s pedalom).

sevvelikimeriopirananjegovanavo-dila,kislužijokotprviuradnidokumentza izvajanje glasbe takratnega obdobja.Čeprav Frescobaldi svetuje s svojimiuvodniminavodili in načinomnotacije,jezakončnoizvedboodgovorenglasbe-niksam.StemseneposrednopokažejotudiFrescobaldijevepedagoškekvalitete:Î pisanjeglasovvpartiturah(zaradislabegabranjapartitur),

Î razvijanjeglasbenegaokusa:po-navljanjeizzvenelihtonov,toccateinpassacaglielahkokončamopredčasno,

Î spodbujanjekreativnostiglasbenikov(capriccio4XI),

Î spoštovanjeinpriznavanjeizvajalče-vegaokusa.

Nekatera zgoraj omenjena načelaveljajo še danes in jih spodbujamo priučencih.Vokviruhistorične izvajalskeprakse so nam torej lahko Frescobal-dijeva navodila pomembno vodilo priizvajanjudrugih renesančnih inbaroč-nihdel,pritempanajnambodozgledbesede priznanega nemškega dirigenta

4 Capriccio v prevodu pomeni razpoloženje.

Christiana Thielemanna, ki je rekel:"Historična izvajalska praksa pomeni zame vedno: s takratnimi očmi gledati in z današnjimi ušesi poslušati. Razumeti, kaj piše, in v odnosu z danimi možnostmi realizirati ter prenesti učinek na današnje okoliščine".5

5 http://de.wikipedia.org/wiki/Historische_Auff%C3%BChrungspraxis, 8. 1. 2015.

viRi iN LiTERATURA:

• Apel,Wili(1967).Geschichte der Orgel- und Klaviermusik bis 1700,Kassel:BärenreiterVerlag.

• Frescobaldi,Girolamo(1626).Il primo libro di capricci, canzon francese e recercari,Benetke:AlessandroVincenti.

• Frescobaldi,Girolamo(1637).Il secondo libro di toccate, canzone, versi d hinni, magnificat, gagliarde, correnti, et altre partite francese e recercari,Rim:NicoloBorbone.

• Frescobaldi,Girolamo(1949-55).Organ and Keyboard Works. Complete Edition edited from the original by Pierre Pidoux,Kassel:BärenreiterVerlag.

• AlfonsoIId‘Este.http://de.wikipedia.org/wiki/Alfonso_II._d%E2%80%99Este(obiskano5.1.2015).

• HistorischeAufführungspraxis.

• http://de.wikipedia.org/wiki/Historische_Auff%C3%BChrungspraxis(obiskano8.1.2015).

• OxfordMusicOnline.http://www.oxfordmusiconline.com/public/book/omo_gmo(obiskano28.12.2014

Slika: Capriccio Xi v partiturnem zapisu6, ki ima prav posebno navodilo: Obligo di cantare la quinta parte senza toccarla sempre di obligo del soggetto scritto si placet, kar pomeni: Dolžnost, da se peti glas poleg štiriglasja v rokah poje. Toni pétega glasu so napisani pred začetkom in Frescobaldi v Capricciu ni določil mest, kjer se zapoje napisana melodija; to je prepuščeno izvajalčevi kreativnosti oz. študioznosti.

6 Vir: Il primo libro di capricci, canzon francese e recercari, Benetke: Alessandro Vincenti, 1626.

64 >> oktober_2015


D anašnji čas zaznamuje željapo raznovrstnem ustvarjal-nem izrazu, a na glasbenem

področjuboljkotnakateremdrugemševednoprevladujejo tradicionalnivzorcipoučevanja, pri katerih otroka vodimokvnaprejzamišljeniinterpretaciji.Kakotorej ustvariti priložnosti, v katerih selahkoučencisvobodnoodzovejonatre-nutkenavdihainjihustvarjalnoudeja-njajozglasbo?Pričujočičlanekprinašarazmislek o pomenu improvizacije vzgodoviniindanesinponujasmernice,kakoimprovizacijovključitivpoukkla-virjaalikateregadrugegainštrumenta.

Improvizacijojetežkozajetivenosamodefinicijo,vendarjetrebapouda-riti,davpedagoškemsmisluimprovizi-ranje nikakor nimišljeno kot odsotnozvočnopoigravanjealinekritičnoudar-janjetipk,kijihimamoslučajnopodpr-sti. Improviziranje je spontano, vendarpremišljenoizražanjezglasbenimjezi-kom,kizahtevasposobnostzamišljanjaglasbenihmisli insočasnegadelovanja,izražanjamislinasvojeminštrumentu.

Kateri so načini, s katerimi lahkoučence navajamo krepiti sposobnostiimaginacije?Kako jih pripravljamo nasamostojnost, da bodo utirali svojstve-ne poti v glasbi, tudi če po končanemšolanjunebodoželelipostatiprofesio-nalni glasbeniki?Takšne glasbenike jetreba pripeljati do tega, da bodo znali

ustvarjatisvojoglasboinkomuniciratizdrugimiglasbenikionkrajžanraklasič-neglasbe.Tosvobodolahkoponuditudisposobnostsuverenegaimproviziranja.

Svet glasbene improvizacije je zelopesterinraznovrsten.Glasbenaimpro-vizacijaježeodnekdajvpetavživljenjarazličnih kultur in predstavlja sestavnidel mnogih glasbenih praks po svetu.

Vzgodovinizahodnoevropskeklasičneglasbejeimprovizacijapredstavljalapo-membendelglasbenevzgoje,vsedoklernisredi19.stoletjapostopomaizginilaizpedagoškeprakse.Pogostojebilosa-moumevno,da seglasbenikneboučilzgoljinterpretiranjaskladb,temvečsebouriltudivsposobnostihimproviziranjainskladanja.Sposobnostimproviziranjajeveljalazapomembnoveščino:bilaje

del glasbenikove splošne izobrazbe injepričalaoustvarjalnostiinizurjenostiizvajalca.Vklasičniglasbijosrečamovrazličnihoblikah:kotimproviziranoor-namentacijonažeobstoječihkompozi-cijah,kotpovsemnovoimprovizacijskokompozicijonapodlagidanebasovskelinije, kot improvizirano kadenco alivariacijo. Klavirske pedagoge bi znalošeposebejzanimatipedagoškoizročiloklavirskeimprovizacijskeprakse17.,18.in 19. stoletja, o katerem pričajo zgo-dovinskiučbenikizaimprovizacijo.1Tivsebujejo bogastvo glasbenih materia-lov,namenjenihurjenjuimproviziranja.Vnjihjemogočenajtimnogemelodič-ne vzorce, improvizacijske vaje, shemein okvirje za improvizacijo, nekaterizajemajo tudi izčrpna navodila o tem,kako improvizirati, kako vsakodnevnovaditi,incelosmernice,kiizvajalcapo-dučijootem,kaj jevdoločenisituacijiprimernoinkajne.

1 Med najbolj poznanimi je učbenik Carla Czernyja Systematische Anleitung zum Fantasieren auf dem Pianoforte (1829) ter učbenik Carla Philippa Emanuela Bacha Versuch über die wahre Art, das Clavier zu spielen (1753 in 1762). izjemno zanimiv učbenik Der sich selbst informirende Clavierspieler (1765, 1767, 1775) je delo organista in pedagoga Michaela johanna Fridericha Wiedeburga. Ta obsežni učbenik za inštrumente s tipkami vsebuje več kot 900 strani, posvečenih improvizaciji.

Besedilo: Ana Vončina

Spet vstopamo v svet glasbene improvizacijePoučevanje improvizacije skozi zgodovino ter smernice za razvoj improvizacijskih spretnosti pri pouku klavirja

Vloga improvizacije je razviti hitrost odločanja in inter-pretiranja, lahkotnost osredotočanja, sposobnost neposrednega oz. ta-kojšnjega načrtovanja

Strokovno-pedagoški članki

www.epta.si << 65

Danes se ponovno prepoznava po-tencialglasbeneimprovizacijezavzgojomladega glasbenika. Marsikje v svetujemogoče zaslediti pobude,da v glas-benem izobraževanju ne bi zanemarilitakopomembneglasbeneizkušnje,kotjeimprovizacija.

Tri metode 20. stoletja

Improvizacija zagotovo ni na-menjena zgolj posebej talentiranim– improvizacijske sposobnosti so spo-sobni razviti vsi učenci.To sopotrdilemnoge raziskave, takšno stališče pa sozavzemali tudi veliki glasbeni pedago-gi 20. stoletja: Émile Jaques-Dalcroze(1865–1950), Carl Orff (1895–1982)ter Zoltán Kodály (1882–1967). Nji-hove metode poučevanja glasbe se vmarsičem razlikujejo, vendar se kljubvsemumedsebojneizključujejo.Mno-go glasbenih pedagogov jih v praksikombinira. Jaques-Dalcroze, Orff inKodály so menili, da morajo učenciglasbenekonceptenajprejdoživeti,šeleko jih bodo spoznali preko glasbeneizkušnje, jih bo učitelj predstavil s te-orijo. Eno od skupnih vodil vseh trehpristopov je raziskovanje glasbe skoziigro terustvarjalnoučenje sprijetnimiin razveseljivimi glasbenimi aktivnosti.Vtemsmislupredstavlja improvizacijaključni element glasbene vzgoje. Idejeteh pedagogov močno prežemajo pra-kseglasbenevzgojevsvetuinmarsikjejemogoče zaslediti poskuse vključeva-nja njihovih pristopov v individualnipoukklavirja.

GlasbenavzgojapoJaques-Dalcro-zu obsega tri področja: evritmiko,pri kateri učenec glasbo doživlja stelesnim gibanjem, kar mu pomagaponotranjiti razumevanje glasbenihkonceptov, solfeggio, katerega cilj jerazviti notranji posluh, ter improvi-zacijo. V vključevanju improvizacije vklavirskipoukjeJaques-Dalcrozevidelveliko prednost, da se učenec z glasbopoveže na bolj neposreden način. Po

njegovem lahko sposobnost improvi-ziranja pomaga učencu pri razvijanjuglasbenoanalitičnegamišljenja,nadgra-jevanjubralnihsposobnostiinrazvijanjuobčutkazanotranjedojemanjeglasbe.Zimproviziranjemseučenecnaučiudeja-njatiglasbenemislivzvoksočasno,kotsemisliporajajo,tasvobodaizražanjapaje pomnenju Jaques-Dalcroza ključnavrednostučenjaimprovizacije.Znjego-vimi besedami: “[V]loga improvizacijeje razvitihitrostodločanja in interpre-tiranja, lahkotnost osredotočanja, spo-sobnost neposrednega oz. takojšnjeganačrtovanja, in vzpostaviti neposrednokomunikacijomed dušo, ki čuti,mož-gani,kisizamislijoinkoordinirajo,terprstiinrokami,kiudejanjajo.”2

Carl Orff je menil, da je impro-vizacija izjemno pomemben elementglasbenevzgoje,zatopredstavljaključnidelpristopaOrffove šole.Vključena jevvsakoučnourokotdelprocesa,kigasestavljajoimitacija,raziskovanjeinim-proviziranje.3 Učenec najprej posnemaritmičneinmelodičnefraze,natovfaziraziskovanjaraziščemožnevariacijeiz-hodiščnihfraz,temupasleditretjasto-pnja procesa – improviziranje izvirnihfrazkotodgovornaučiteljevoglasbenovprašanje. Od učencev se ne pričaku-je izurjenega improviziranja – smiselimproviziranega izvajanja je namreč vtem,daučencirazvijejonavadoustvar-jalnegarazmišljanjainprekoaktivnegaustvarjanja glasbe pridobijo glasbenopismenost in samostojnost.4 Improvi-zacijske aktivnosti so sprva osredoto-čene na ritmično improviziranje, šelekasnejezačneučiteljpostopomauvajatiše druge glasbene elemente. PedagogiOrffovešolevključujejovsvojpoukna-slednje improvizacijske aktivnosti: im-provizacijske igre vprašanje – odgovor,improvizirano petje na dano besedilo,improviziranjenapodlagi zgodbebrez

2 Jaques-Dalcroze, 1932: 371.3 Munsen, 1986: 250.4 Landis in Carder, 1972: 87.

zaključka, improviziranje na podlagiborduna ali ostinatnegabasa, improvi-ziranje variacij in improviziranje spre-mljaveobdramskihgovornihnastopih.Pogosto so enostavne improvizacijskevajeomejenenapentatonskolestvico.

Zoltán Kodály, madžarski sklada-telj,etnomuzikologinpedagog,jesvojometodo poučevanja glasbe zasnoval naprepričanju, da bimorala biti glasbenapismenosttakovsakdanja,kotjesplošnajezikovnapismenost.Osnovnaglasbenapismenost bi se morala izražati tudi ssposobnostjo izražanja lastnih glasbe-nihmisliskozi improvizacijo.5Njegovametoda je sistematična in temelji naposebnemmetodičnem zaporedju uče-nja glasbenih spretnosti, ki ustrezajoučenčevi stopnji razvoja. Improvizacij-skeaktivnostivključujejo:improviziranopetje ali igranje glasbenih odgovorov,improviziranje na pesemske oblike inimprovizacijenapodlagiteksta.Impro-vizacijskeigresovzačetkuosredotočenebodisinaritembodisinamelodijo;otro-cisepostopomanaučijoimproviziratizobemaglasbenima elementoma skupaj.Zahtevnost se postopoma zvišuje, avednov skladuzučenčevimglasbenimrazvojem.Učenci5.in6.razredanajbibilisposobnismiselnoimproviziratiterv svoje improvizacije suvereno vključitikompozicijsketehnike,kotsospremem-bamelodijeizduravmol,sekvenciranje,avgmentacija in diminucija ritma tervariiranje.PosebnostKodályjevemeto-de je,danajbiglasbenimaterial,kigapedagoguporabljapripouku,vednoiz-hajaliznjegovelastnekulture.

Jaques-Dalcroze,OrffinKodálysodeliliprepričanje,dabimoralipedagogiznati ustvarjalne aktivnosti prilagoditisvojim učencem in ustvariti njim pri-merneimprovizacijskevaje.Premišljeneimprovizacijskeaktivnostilahkomočnoolajšajonelagodjepredimprovizacijskosvobodo,kigapogostočutijo improvi-zatorjizačetniki.Vliteraturijemogoče

5 Chosky, 2001: 108.

66 >> oktober_2015


zasleditistrinjanje,dabodozapostopnouvajanje v glasbeno improvizacijo pri-merneenostavneimprovizacijskeigresčimmanjglasbenimiparametri.

Primeri improvizacijskih vaj

Izogibatisejetrebadvoumnimna-vodilom in improvizacijske vaje jasnostrukturirati:

iMPROviZiRANi DVOGOVOR MED UČITELJEM IN UČENCEM

je improvizacijska igra na klavirju,prikateriseučiteljinučenecizmenjuje-tatako,daučiteljzaploskaritmičnivzo-rec,napodlagikateregaučenecimpro-viziraštiritakte,takojzatempavistemmetrumu učenec zastavi nov ritem inučitelj improvizira štiri takte.Pred za-četkom igre skupaj določita tonaliteto,metrumindolžinofraz.

iMPROviZACijA NA OSNOvi PENTATONSKE LESTviCE

je idealna za otroke, saj bo zaradiodsotnostivodilnegatonanjihovoigra-nje zvenelo prijetno. Omogoča velikoraznolikespremljave:mogočejojeupo-rabiti bodisi nad ležečimi toni bodisinad gosto harmonsko spremljavo alinad orientalno obarvanim ostinatnimbasom.Posebejjeuporabnakotimpro-vizacijskaigrazadvadoštiriučence,kilahkoskupajimprovizirajonadvehkla-virjih.Tovajo jenajbolj enostavnoza-četizimproviziranjempočrnihtipkah.Polegizbirenotnihvišininnakazanegaritma se učenec osredotoči na različ-no dinamiko ali artikulacijo. Učencase spodbudi, da ustvari svojemelodije,da razmišljao frazah indaustvari večimprovizacij kontrastnih karakterjev.Seveda je pomembno ponuditi nekajzačetnihidejzaimproviziranje.

iMPROviZACijA ODGOVORA NA GLASBENO VPRAŠANJE

poteka tako, da učitelj zapoje alizaigra glasbeno vprašanje, učenec paimproviziraglasbeneodgovore.Skrat-korefleksijoučitelj spodbudiučenčevozanimanje.Spostavljanjemvprašanj,kisenavezujejonaučenčevoimprovizaci-jo,skušataskupajevaluiratipravkarza-igranoimprovizacijoinpretehtati,kakoločiti boljše in slabše improvizacijskeodločitve.Smiselniugotoviti,kakodo-brajebilaučenčevaimprovizacija,tem-večširitinjegovoglasbenorazumevanje,ga spodbujati, da komunicira z glasbo,in ga navaditi, da o njej samostojnorazmišlja. Sčasoma bo učenec pridobilnekaj izkušenj, kar mu bo vlilo pogu-ma,dasepodavnovepodvige.Učiteljnajpresodi,kateribodonajprimernejšinačinizanadaljnjeomejitveimprovizi-ranja,kasnejepajihlahkodoločatasku-paj.Enaodmožnihomejitev je lahko,da semora fraza vprašanja končati naV.stopnji,učenecpajonatozaključinaI.stopnji.Omejitvesovučenjuimpro-vizacijeključne,sajučencaosredotočijonaiskanjenovih,lastnihodzivovnaza-stavljenimprovizacijskiproblem.6

DODAjANjE SPREMEMB V OBSTOJEČO SKLADBO

lahkoslužikotodličenuvodvučenjeimproviziranja, saj ponuja jasen, struk-turno zamejen okvir. Improvizacijskevaje sov temprimeruosredotočenenaenostavnenačinespreminjanjaalipreu-rejanjasestavnihelementovkompozicije.

6 improvizator Stephen Nachmanovitch lepo pojasni pomen omejitev in pravil pri improvizaciji: "Upoštevanje pravil (igre) osvobodi naše igranje in nam pomaga pridobiti globino ter robustnost, ki jo je nemogoče dobiti na drugačen način.” V: Nachmanovitch, 1990: 84.

RobertPace(1924–2010),klavirskipe-dagog in skladatelj, je improvizacijopoučeval tako, da je izhajal iz že ob-stoječega repertoarja klavirskih skladb.Njegovametodapoučevanjaklavirja,kitemeljinaustvarjalnihinvraziskovanjeusmerjenih glasbenih aktivnostih, sloninanačeluvključevanjaimprovizacijekotustvarjalnegaorodja,skaterimboučenecrazvijal splošne glasbene spretnosti inpoglabljal razumevanje glasbenih kon-ceptov.Pace jemenil, daboučenec, kijesposobennaučeneglasbeneelementev improvizaciji uporabitina svojnačin,lažje razvil poglobljeno razumevanjeglasbenih konceptov, improviziranje,kibotemeljilonaharmonskemokvirjuobravnavaneskladbe,pagabovodilodoboljcelovitegarazumevanjarepertoarja.Menil je tudi, da improvizacijske spo-sobnostispodbujajoprimavistabranje.

Smernice za prve korake

Veliko glasbenih pedagogov nimadovoljpredznanjainizkušenjvimpro-viziranju, da bi se suvereno spopadli znepredvidljivimisituacijami,kisonekajpovsemvsakdanjegapripoukuimprovi-zacije.Tudičeimaučiteljlemaloizku-šenj v improvizaciji, lahko premišljenozastavljene improvizacijske vaje ponu-dijo priložnost, da skupaj z učencemodkrivata glasbokotmedij komunika-cije, da skozi improvizacijo raziskujetazakonitostivglasbi,dadelitamnenjaodojemanjuglasbe,lepegainumetnosti.

Umetnost improviziranja je spre-tnost, ki jo je mogoče sistematičnoin zavestno razvijati. Vendar pa jepoučevanje improvizacije nemogočeskrčiti na formule ali recepte. Učenjeimproviziranja, pri katerem smo spo-sobni pravilno slišati in izraziti lastneglasbene misli, je dolgotrajen proces,kitakokotvsakadrugaspretnostzah-tevaletausmerjeneinučinkovitevadbeter prakso načrtnega širjenja lastnegaimprovizacijskega besedišča. Začetni-ki improvizatorji potrebujejo v tem


www.epta.si << 67

procesuvelikopodpore.Učiteljevaprvavlogaje,daustvarispodbudnoinpod-pornovzdušje,daboučenecpogumnoin neobremenjeno odkrival svet spon-tanegaizražanjazzvokom.Prvikorakiv improviziranju so lahko težki, zatoje učenca pomembno vzpodbujati ingaopozoriti napasti, kot soprevisokapričakovanja in negativna samokritika.Zavedatisemora,daneboznanjetisto,kiboprineslonapredek,temvečimpro-viziranje samo, vsakodnevna potoplje-nostvpraksospontanegaustvarjanjainposkušanjevednoznovainznova.Ob-stajavelikopotizagojenjeimprovizaci-je pri poukuklavirja.Zelo pomembnoje,daznaučitelj vzpostaviti ravnotežjemed tehničnimi in umetniškimi vidikiimproviziranja. Učencu mora ponuditiprostor, da izživi svojo individualnost

in svobodno izraža svoje glasbenemi-sli, a hkrati mora znati voditi njegovnapredek s premišljeno zastavljenimiimprovizacijskimivajami.7Ciljje,dagasčasomapripeljedoumetniškeneodvi-snosti,daboučenecznalobustvarjanjuglasbe, ki ga navdihuje, s kvalitetnovadbo samostojno nadalje razvijatisvojonotranjoimaginacijoinstrategijeimproviziranja. Improviziranje ponujaogromnopriložnostizaglasbenorastinza ustvarjalni dialog med učiteljem inučencem. Pri takšnem improviziranju

7 Veliko navdiha ponuja zbirka improvizacijskih iger Jeffreyja Agrella, v kateri je zbranih več kot 500 improvizacijskih aktivnosti, namenjenih učencem klasične glasbe. Učiteljem bo zanimiv tudi članek The Power of Limits and the Pleasure of Games Matthew D. Thibeaulta, ki ponuja veliko smernic za ustvarjanje improvizacijskih duetov.

seveda ni nikakršne hierarhije, namenje, da učitelj in učenec povežeta svojaglasbenasvetovatersodelujetakotena-kovrednasogovornika,kiskupajustvar-jataunikatnoglasbeno izkušnjo.Vlogaučiteljaje,daposluša,danudisvojpo-gled, da učenca spodbuja, ga spoznavaz možnostmi raznolikega obdelovanjaglasbenegagradivainmuodpiravednonovenačinekomuniciranjazglasbo.Čese bo učitelj pri oblikovanju učnih urosredotočilnaučenčevepotrebeinpri-sluhnilnjegoviminteresomterobčutlji-vosledilnjegoviizkušnjiinpočutju,bov učencu gotovo okrepil motivacijo inveseljedoglasbetermordavzbudiltudiželjoposamorealizacijiprekoglasbe.

viRi iN LiTERATURA:

• Abramson,R.,1980.Dalcroze-Based Improvisation. MusicEducatorsJournal,66,5,62–68.

• Agrell,J.,2008.Improvisation Games for Classical Musicians.Chicago,GIAPublications.

• Baker,D.,1980.Improvisation: A Tool for Music Learning.MusicEducatorsJournal,66,5,42–51.

• Campbell,P.inScott-KassnerC.,1995.Music in Childhood: From Pre-school through the Elementary Grades.NewYork,SchirmerBooks.

• Chappell,S.,1999.Developing the Complete Pianist: A Study of the Importance of a Whole-Brain Approach to Piano Teaching.BritishJournalofMusicEducation,16,3,253–262.

• Choksy,L.,2001.Teaching Music in the Twenty-first Century.NewJersey,PrenticeHall.

• Chyu,Y.E.,2004.Teaching Improvi-sation to Piano Students of Elementary

to Intermediate Levels.Dis.OhioStateUniversity.

• Daniel,K.S.,KodályZ.inGrossD.,1979.Kodály Approach: Method Book.Champaign,M.FosterMusicCo.

• Dobbins,B.,1980.Improvisation: An Essential Element of Musical Profici-ency. MusicEducatorsJournal,66,5,36–41.

• Frazee,J.,2006.Orff Schulwerk Today: Nurturing Musical Expression and Understanding.NewYork,SchottMusikInternational.

• Goodkin,D.,2002.Play, Sing, & Dance: An Introduction to Orff Schulwerk.Mainz,Schott.

• Jaques-Dalcroze,É.,1932.Rhythmics and Pianoforte Improvisation. MusicandLetters,13,4,371–380.

• Kodály,Z.inBónisF,1974.The Selec-ted Writings of Zoltán Kodály.London,Boosey&Hawkes.

• Kratus,J.,1991.Growing with Impro-visation. MusicEducatorsJournal,78,4,35–40.

• Landis,B.inCarderP.,1972.The Eclectic Curriculum in American Music Education: Contributions of Dalcroze, Kodály, and Orff.Washington,MusicEducatorsNationalConference.

• Munsen,S.C.,1986.A Description and Analysis of an Orff-Schulwerk Program of Music Education.Dis.GraduateCollegeoftheUniversityofIllinois.

• Nachmanovitch,S.,1990.Free Play.NewYork,JeremyP.Tarcher/Putnam.

• Pace,R.,1999.The Essentials of Keybo-ard Pedagogy.[Chatham,NewYork],LeeRobertsMusicPublications.

• Scott,J.K.,2007.Me? Teach Impro-visation to Children?GeneralMusicToday,20,2,6–13.

• Thibeault,M.D.,2012.The Power of Limits and the Pleasure of Games. GeneralMusicToday,25,3,50–53.http://gmt.sSagepub.com/con-tent/25/3/50(13.3.2015).

• Vončina,A.,2014.Didaktika klavirskega improviziranja v zgodovini zahodnoevropske glasbe. Dis.Uni.vLj.

http://gmt.sagepub.com/content/25/3/50

http://gmt.sagepub.com/content/25/3/50

68 >> oktober_2015


G lasbeni skok v neznano brezstrahujeizjemnoizpolnjujoč.Zgodisemilezeloredko,za

kratek trenutek,kotodbleskvsega,karseskladiščivmeni.Kolikoprevezsejenabraločeztisto,karvresnicisem,semodkrivala tudi preko študija s profe-sorjem na Akademiji vTalinu AntomPettom.

Anto Pett (1960) poučuje prostoimprovizacijoodleta1987.Vtemčasujerazvilnatančensistem,skaterimželištudente v prvi vrsti osvoboditi mo-toričnih vzorcev, saj verjame, da lahkole tako razvijemo tudigibkostmisli inse ne ujamemo več v naučene glasbe-ne vzorce. Prosta improvizacija je kotdelučnega sistemaali celo samostojenštudij le redko prisotna na najvišji iz-obraževalni ravni. Trenutno ponujajoštudij proste improvizacije Glasbenaakademija vBaslu,Univerza za glasboingledališčevLeipzigu,Akademijazaglasbo in gledališče v Gothenburgu,AkademijazaglasboOsloterKonser-vatorijzaglasbovKopenhagnu.

Kototrokumi je bilonajlepše im-provizirati. Namesto da bi vadila, semneskončnouživala v raziskovanjubarv,čeprav v omejenem spektru in z ome-jenimi tehničnimi zmožnostmi. Zelokmalu je med harmonskimi poteki, kisem jihbila sposobnaodigrativparti-turi, intistimi,kisemjih lahkoslušnorazumela ter tudi uporabila v impro-viziranju, nastal prepad. Vse bolj semzaupala zapisanemu in vse manj mije ostajal čas za raziskovanje, a željapo tem je ostajala. Velikokrat sem se

znašlavsituaciji,kjersemsepočutilavprimerjaviskakimamaterskimglasbe-nikompravi invalidzaklavirjem,ko jebilotrebakajzaigratikartako.Podobnostiskoizražajotudikolegipianisti.Pro-staimprovizacijakotsrečanjeznovimi,neznanimi barvami in možnostmi jeposebna izkušnja, Anto Pett pa edenredkih,kiskušatoneizmerljivovesoljemožnostisistematizirativučnenamene.

Shematsko prikazan sistem, ki gajerazvilAntoPett, sebereodsrediščaproti robu.Vdevetihmesecih, kolikorsemštudiralavnjegovemrazredu,semizurevurorazvijalatehnikoinsposob-nost hitrega mišljenja. Neverjetno je,kakohitrorokakarsamazaigraterčneakorde, in koliko težje so vaje, kjer sezahteva le igranje kvart in sekund.Privsempajepomembnoposlušanje.Raz-iskovanjesejenajprejzačelozintervaliinnatozakordi.Vsakičznovapa semodkrivalatudiritmičnevzorce,različnemožnosti dinamike, agogike. Profesor

mejespodbujal,dasemseudeleževalamojstrskihtečajevinvečkratimprovizi-ralatudizdrugimištudentivrazličnihansamblih. Pisana družba ljudi različ-nih starosti, nacionalnosti, glasbenihizkušenjmejeučilaglasbenegakomu-niciranja.Kjezačeti?Kakozačeti?Kdonajzačne?Kakoodgovoritinaglasbenomisel kolega? Kako poiskati prostor?Kje poiskati zaključek? Z vsemi temivprašanji se vsakič znova srečam priskupinski improvizaciji. Velikokrat jerezultat neskladen, niti malo estetski,velikokratpreprostozaigran,brez spo-ročila. Zato sem nemalokrat obupalana smiselnostjo tega početja.Namar-sikaterem koncertu sem se spraševala,čemu nisem raje vadila ali počela kajpametnega.Lemalokateriglasbenik jenamreč sposobenves čas slediti inbitijasen, a igrati s takim glasbenikom jeizjemno. Takrat se tudi tvoje bolj alimanjnejasneinrazpršeneglasbenemi-sliuredijo.Taobčutekjepodobenmedposlušanjem.Sevedasemarsikdajpojavitudivprašanjeokusa,ako jeglasbenikresničnoiskrenvizrazu,glasbinimamočesaočitati.

Estonski pianist Anto Pett je podiplomi iz klavirja in kompozicije naAkademiji za glasbo v Talinu kmaluzačel poučevati prosto improvizacijo.MojstrsketečajeponujapovsejEvropi,kjer tudi nastopa. Posnel je več zgo-ščenkinleta2008prejelnagrado,kijoprejmejonajboljzaslužniestonskiume-tniki. Tako sva se pogovarjala nekegatemnegazimskegadnevTalinu.

Besedilo: Ingrid Mačus

Glasba v trenutkuSrečanje s prosto improvizacijo in učnim sistemom Anta Petta

Intervju

www.epta.si << 69

Klasična klavirska glasba ima v Estoniji pomembno mesto. Ne nazadnje je tudi Akademija za glasbo v Talinu precej osredotočena na klasično klavirsko šolo. Kako ste našli pot do improvizacije?

Zamejebiloto lahko.Vesčassemnamreč improviziral: pred formalnimizobraževanjem in po njem. Imel semsrečo,dasemtovesčasohranjal.Profe-sornasrednjiglasbenišolimejespod-bujal,dasemseuigralz improvizacijo.Sevedatakratnaakademijinibilomo-žno študirati improvizacije, edinamo-žnostjebilanaorglahinizbralsemsitapredmet. Prvič sem javno improviziralpriosemnajstih, todaučil semse je žezelozgodaj.Naakademijisominamrečv okviru pedagoške prakse dovolili, dasem poučeval improvizacijo, kerme jetozanimaloinsemsedotakrattudinaakademijižejavnopredstavilstem.

Imeli ste torej srečo, da ste imeli profesorja, ki vas je spodbujal k improvizaciji.

Resje.Abilsemtudisamtrmastinželel semsipočeti tisto,karmi jebilovšeč.

Mislite, da je tradicionalna klasična izobrazba nekakšna ovira pri improvizaciji?

Klasičnaizobrazbadavisokoprofe-sionalnoravenigre.Stegapodročjado-bišvelikoznanja,torejjelahkoklasičnaizobrazbadobrapodlaga.

Obstaja veliko različnih improvizacij v zgodovini

glasbe. Kaj je po vaše najpomembnejša vloga improvizacije danes? Ali njena vse večja razširjenost pomeni nekakšen preporod bolj ali manj izbrisane podobe skladatelja, ki je hkrati tudi izvajalec?

Mislim, da je skupni imenovalecglasbenega ustvarjanja osebna izpoved.Najstarejšinačinustvarjanjavzgodoviničloveštva jebila improvizacija.Mislim,da gre današnji razvoj proti uravnote-ženosti med improvizacijo in kompo-niranjem. V današnjem času imamovelikovečmožnosti,danalaheknačinposnamemoimprovizacijoinjozapiše-mo, veliko načinov je, kako glasbenikiustvarjajo svojo glasbo.Nekateri imajorajesvežo,nekaterivnaprejpripravljenoizpoved.Mislim,dajevelikoodvisnoodosebnosti.

improvizacijo zasledimo v različnih kontekstih in način improviziranja je odvisen prav od tega. vaš koncept pa je zastavljen drugače – študente spodbujate, da se osvobodijo okvirjev in konte-kstov. Je možno biti popolno-ma svoboden v improvizaciji? Vsakič se namreč moramo odločiti in vsaka odločitev je nekakšna omejitev.

Nikoli nismo zares svobodni, kajtinašimožgani vedno uporabljajo neka-kšne vzorce. Včasih se nam zazdi, dasmoustvarilinekajpovsemnovega,avresnicijeučniprocesleustvarjanjevzor-cev.Pripoučevanjuposkušamprikazatičim več načinov ustvarjanja različnih

vzorcev.Natanačinsetizazdi,daimašresvelikosvobode.Aimprovizacijajevresnicikomunikacija,intonesamomedrazličnimi glasbeniki, ampak tudimedrazličnimi umetniškimi izrazi. Ko sisposobentakekomunikacije,siresspo-sobensvobodnegaizražanja.Čejetvojstilzeloomejen,sotvojemožnostizeloomejene.Zato svoje študente vodim vrazširitev možnosti izražanja in pred-vsemskušamznjimirazvitisposobnostkoncentracije.Učimjih,dajeimprovi-zacijaodvisnaodsituacije,vkaterismo,odtrenutkainodnašereakcije.

Kako lahko preprečimo lenobo in strah, da ne ostanemo v varnem območju znanega? Kako se lahko izrazimo vsakič drugače?

Tojezelotežko,dabilahkovsakičznova naredili nekaj zares novega. Koigraš inštrument,morašvednonareditivelikomotoričnegadela.Stemzgradišsvojespodobnosti,hkratipatudinava-de.Koimašrazvitesposobnosti,jezelopomembno, da se zavedaš trenutka, kipanikolinemorebitienak.Kosotvojetehničnesposobnostizelofleksibilneinvariabilne,lahkoskozidirektnopercep-cijotrenutkaizrazišsebe.

Omenili ste komunikacijo. Včasih se mi zdi, da v improvizaciji na odru glasbeniki ravnajo nepremišljeno iz čisto čustvenih vzgibov, največkrat negativnih. Tako ravnanje se mi zdi neodgovorno do občinstva. Je to lahko že glasba ali moramo za glasbo čustva vendarle nekako vnaprej predelati?

70 >> oktober_2015


je improvizacija lahko tudi nekakšna terapija za nastopajoče?

Kosiresničnoiskren,kosinaodru,si odgovoren.Vendar vsakdomed po-slušalci bo tvoj nastop sprejel drugače.Česepotrudimponajboljšihmočeh,nečutim,dabimoraliposlušalci reagiratina določennačin.Dopuščam svobodo,daseodzovejo,kotželijo.Vsaktrenutekjedrugačen,ampakvsakimaizkušnjeinnaučišsetudičustvenihvzorcev,podob-nokotigralci.Nikolipaseneznebimosvoje zgodovine. Ko si zares globokoskoncentriran, informacije stečejo sko-zitebe.Pretokenergijeininformacijjenajbolj zanimiv del improvizacije, vsetopaobčinstvonatofiltrira.Kosemnaodruizražamsvojeideje.Nevem,alijetoterapijazame.Mislim,dataketerapi-jenepotrebujem.

Postavljam vam to vprašanje, ker sem se večkrat znašla na koncertu, kjer so nastopali ljudje, za katere lahko rečem, da so svobodo v besedni zvezi svobodna improvizacija izrabili, da so prodali nekaj naključnega in brez umetniške vrednosti.

Seveda, med glasbeniki je velikorazličnihljudi,zatojetudinačinkomu-nikacije različen.Veliko ljudi ima zeloomejene možnosti izraza in se vednoponavlja. Nekateri slabo poslušajo inslabokomunicirajozdrugiminaodru.Včasihpajelahkotuditozanimivo.Nevem.Bilsemvtehsituacijah,kosembilnaprimernaodruznekom,skomerseprejnikolinisemsrečal.Tojezelodo-brapriložnost,dasenaučišvelikotudioosebi,skateroigraš.

Po več izkušnjah poslušanja improvizacije sem iskala merila, po katerih bi se lahko orientirala, da bi lahko rekla, kaj je dobro in kaj slabo. Nisem našla drugega merila kot iskrenost. Poslušanje improvizirane glasbe je izziv. Potrebna je dobršna mera koncentracije. Nobeno predhodno poslušanje te ne more pripraviti na tak koncert. Kako lahko razvijemo nekakšen koncept poslušanja, da lahko zares uživamo v tej glasbi?

Res je, ta glasba zahteva odprtostpri poslušanju. Niti izvajalci ne vedovnaprej,kajsebozgodilo.Ačevečkratposlušamo tako glasbo, nam postanelažje, različne glasbene komponentenisovečtakapresenečenja.Azdisemi,daobčinstvonajboljsledienergiji,kiseustvarimedizvajalci.Četeni,grelezapovršinsko igrozvokov.Če je izvajaleczaresosredotočen,lahkotudiposlušalci

zares sledijo tudi kompleksnim struk-turam. Pogosto imajo tako glasbo rajeizvajalcikotposlušalci(nasmešek).

Zakaj se to dogaja?

Mislim,da jezarestežkodoseči ja-sneglasbenemisli.Tojevisokprofesio-nalninivopriimprovizacijiintojetudimojnamenincilj.Mislim,dalahkotakijasni glasbi sledi tudimoj 99-letni oče(smeh).

Katera je najpomembnejša stvar, ki jo želite predati svojim študentom? Vaš sistem poučevanja je zelo organiziran, a ga vedno prilagajate študentovim potrebam.

Ko si del neke institucije, morašimeti neki sistem.Vse temoje vaje sosistem,avprašanje je,kako segaupo-rablja. Mislim, da je najpomembnejerazviti tehnične sposobnosti, da lahkoizrazimo svoje ideje. Vedno je trebaimetinekakšnoravnotežjemedidejamiin tehničnimi sposobnostmi.Potem seučimo komunikacije. Želim si, da po-temštudentirazvijejotudisvojenačinevadenja,karsevedazahtevačas,inmedštudijem, ko imaš še veliko drugegadela, je to zelo redko.A na akademijiimamotudištudente,starejšeod50let,intiresničnovedo,kajsiželijo,zatojez njimi lažje delati, saj se popolnomaposvetijoimprovizaciji.

Kaj menite o današnjem sistemu poučevanja, kjer se učimo iz not, preigravamo skladbe, ki so bile zapisane veliko pred našim časom in niso resnična odslikava današnje situacije?

Intervju

www.epta.si << 71

Tojepačrazvojnašeglasbe.Danesje situacija zelo raznovrstna. Velikomladih ustvarja svojo glasbo, na voljonam je veliko tehničnih pripomočkovzaustvarjanjeglasbe.Mislim,dajestvarsvobodne izbire, ali boš izvajal 300 letstaroglasboalilelastneskladbe.

Kako bi komentirali danes komercialno uspešne pianiste, ki nam ponujajo bolj ali manj podoben program? Občinstvo ve, kaj pričakovati, ko gre na koncert znanega pianista.

Lahko bi rekli, da je danes velikoglasbe, a zelo malo dobre glasbe. Napodročju klasičnega klavirja je velikotekmovalnosti. Zelo ozek repertoar jebilrespreigranvečtisočkrat.Sevedasotutudipianisti,kiposkušajoigratizelo

drugače,invčasihtoobčinstvosprejme,avsekakorjetotveganje.Občinstvo,kiposlušaklasičnoglasbo,ni tako široko,karješkoda.Sevedajetrebatudizakla-sičnoglasboimetinekakšneposlušalskesposobnosti,drugačeostanetazeloda-lečpročodnas.Atudiprogresivnirock

ali jazz,celodobafolkglasba, razvijajozelokompleksnestrukture.Torejpotre-bujemodobreposlušalce.

Torej elitizem klasične glasbe ni ravno na mestu?

Ja, res je. Povsod se najde dobraglasba.

Kaj je najpomembnejše, kar bi morali razumeti o glasbi?

Tojezeloosebnovprašanje.Zameje zelo pomembno, da je zvok vibra-cija. Zvok je kot energijska vibracija.

Če lahko nekdo posluša le klasičnoglasbo, je topačosebna izbira. Jazradposlušamtisto,karmevznemiri,karjenovo.Zato je težko reči,kajbimoralirazumeti, na splošno. Glasba je lahkozabavna, a na drugi strani je to do-kaz razvoja človekovega razumevanjasveta in občutenja. Glasba je znanostznanosti, ker se ukvarja z vibracijami,pravijo sufiji. To lahko zapišete kotnaslov (smeh).Verjamem tejmisli. Inverjamem, da v improvizaciji to miselšenajboljrazumemo.

Saksofonist Ayler pravi, da ni treba, da razumemo, kaj se dogaja v trenutku, ker ne sprejmemo sporočila. Kaj mislite vi? Bi morali le čutiti?

Tobilahkobilores.Obstajajoraz-ličninačini.Vsesprejemamoskoziraz-ličnefiltrevtrenutkuiniztegagradimosvoje zgodbe. Vse je odvisno od tega,kakosmorazvilisposobnostisprejema-njasvetaokrognas.

Kako vidite svoje obzorje in svoj razvoj?

Upam,dabovečpozornostiname-njene direktnemu izražanju sebe tudiv šolskem sistemu in na koncertnempodročju.Vdrugihglasbenihzvrstehjeimprovizacija zelo močna, a upam, dabotakotudivklasičniglasbi.Sajjeven-dar tako tudi žebilo.Vbaroku jebiloobičajno, da je glasbenik dodal svojoimprovizacijo. Vsekakor glasbo ustvarituditrenutek.

SPLETNA STRAN• https://www.youtube.com/

user/apett2001

Razvijanje stabilnega (stalnega) nadzora pozornosti, z drugimi besedami vaja za dolge miselne lin

ije.

Sistem Anta Petta

DialogIgranje izmenjaje z mentorjem. Vaja za solo improvizacijo.

Kot besen uničujoč grom Ta vaja zahteva veliko mero

agresivne energije in uporabo vseh razpoložljivih psihičnih in �zičnih

sposobnosti.

Kon

tras

ti, k

ratk

i mot

ivi i

n

nepr

ičak

ovan

e pre

kini

tve

Vaja

za p

reki

nite

v obi

čajn

ega

mise

lneg

a pro

cesa

.

Melodija

Razvijanje naravnih

sposobnosti fraziranja.

Široki intervali

Vaja za razširjanje

miselnih navad.

Vaja za spomin

Razvijanje (motoričnega)

spomina.

Štirje tipi vaj za različne tehnične elemente, za doseganje nadzora nad

hitrimi gibi. Razvijanje hitrega mišljenja.

Polnjene p

raznine

Vaja

za ra

zvija

nje m

iselne

nape

tosti

in vz

držlj

ivosti

, kon

centra

cije z

a

dolg

zvok

in pa

vze.Brezmejno, neskončno

sočutje in ljubezen Doseči najbolj tenkočutno lep

zvok in ekspresivnost.

Prebijanje zidu

Kontinuiran in zelo dolg crescendo skupaj z dolgim

naraščanjem napetosti.

Spuščanje in padanje v praznino

Zelo dolg in kontinuiran

diminuendo in rallentando.

Skupno igranje v različnih lestvicah

in modusih. Vaja za razširjenje

rigidnih predstav o tonalitetah.

Iskanje novih zvokov, �gur in barv.

72 >> oktober_2015


I deja, naj vsak otrok piše svoj "ustvarjalni učbenik" ustvarjenih skladb in uglasbenih pesmi, im-

provizira od samega začetka učenja in-štrumenta ali ustvarja svojo zgoščenko z lastnimi glasbenimi stvaritvami,sejeporodila med meditacijo. Večkrat semsi pred tem početjem zadala namero,da dobim odgovor na svoja vprašanjaglede poučevanja: kako oživiti poukinštrumenta, kako prebuditi veselje doglasbeterkčemusimoramkotučitelji-caprizadevatiinkaterenavademoramspremenitiprisebi,dabodocilji lahkouresničeni. Tako se je porodilo velikozamisli.

Najprej sem jih preizkusila v pra-ksi in začela samaustvarjati, nato semjihpreizkusila še pri pouku.Ugotovilasem,davsakučenecpokažezanimanjeza ustvarjanje glasbe običajno potem,ko vsaj nekajkrat poskusi improvizira-ti, napisati skladbo, uglasbiti pesem inizlastnihizkušenjugotovi,datoresnitežko,ampakdajecelozabavno.Najbržpodobnoveljazavsakoaktivnost,kisejelotimoprvič.Najprejsmomaloskep-tični, akonekajkratpreizkusimo,nampočasisteče.

Če bi učitelji otroke spodbujali ktemu,bisenatakšennačinrodilinoviglasbeni stili. Otroci bi se spoznali zglasbo najprej na ustvarjalno-slušninačin, sposlušanjem, raziskovanjem inrazvijanjemposluha,teršelenatozno-tnimzapisovanjem–tisti,kitoželijo.

Z zapisovanjem idej in njihovimpreizkušanjem pri pouku sta nastalapriročnik za ustvarjalno poučevanje

kitare Viva creativa in delovni zvezekza kitariste in ustvarjalce začetnike znaslovomJaz ustvarjam glasbo: improvi-ziram, skladam, uglasbim pesem.

Izizkušenjsemspoznala,daustvar-janjeskladbspodbujarazvojposluhainnamomogoči globlji stik z glasbo.Koustvarjamo, se poslušamo na drugačennačinkotpriobičajnivadbiinštrumen-ta,iščemonovetone,akorde,ustvariseposebnovzdušje,utišaseum.Inkadarnismovumu,kiobičajnogovorilene-umnosti:nezmorem,nedasemi,pre-poznojezame,neznam,nimamtalenta…,ampaksmovposlušanju, izvajanju,raziskovanju,nasbo tovrstnaaktivnost

napolnila, osvežila, sprostila, umirila.Menim, da to velja tudi za katerokolidrugodejavnost.

Glasbeno ustvarjanje je zelo ople-menitilomojeigranjeinpoučevanjein-štrumenta.Kototroknikolinisempo-skusilaustvarjati.Zmerajsemvseigralaponotahinseučilanapamet.Kosemzmeditacijo(rekapitulacijo)premagalasvoje strahove do ustvarjanja novega,srampredpetjem in znižala svojapri-čakovanjadosebe,pasemspoznala,dasem zamudila veliko zabavo, da semse med glasbenim šolanjem premaloposlušala v smeri razvojaposluha, raz-iskovanja tonov, akordov … Zanimivojedejstvo,dase načinučenjaskladbnapametponotahzelorazlikujeodučenjalastnihskladbnapamet.Razlikolahkougotovimošele,koustvarjanjepreizku-simovpraksi.Takratsmonamrečvelikoboljosredotočeninaposlušanjevsakegatona, akorda, vse bolj teži k temu, darazvijamoposluh.

Menim,dajepripoučevanjuinštru-menta ravno spodbujanje k igranju poposluhu najpomembnejše. To ustvariglobljistikzglasbo,vmesniposrednika(notnegazapisa),kibizmanjševalosre-dotočenostnaposlušanje.

Kosemseprištudijuvtujinisrečalaz zgoščenkami za razvoj absolutnegaposluha Davida Lucasa Burgea, se jez vajami spremenilo tudimoje prepri-čanje,daseabsolutnegaposluhanedarazvitioziromadagalahkorazvijejoleredkiposamezniki.Odtakratpoučujemdrugače.KotpredlagaD.L.Burge,semučenju skladb na pamet dodala petje

Besedilo: Ajša Svetlin

Spodbujanje glasbene ustvarjalnosti

Slika 1: Naslovnica ustvarjalnega zvezka: Jaz ustvarjam glasbo (improviziram, skladam, uglasbim pesem)

Pogledi

www.epta.si << 73

tonovmelodij,vključilapasemševajeza razvoj posluha, učenje znanih na-pevov po posluhu in seveda glasbenoustvarjanje.Burgepoudarja,daseučimorazvijati posluh počasi, umirjeno, takodasmoobposlušanjuiniskanjutonovinakordovčimboljsproščeni.Naučimoseposlušati tako,da se "kopamov to-nih"innenasilonapenjamoušes.

Kar spet velja za vsako novo stvar,ki se je učimo. Če smo sproščeni indelamomedučenjemrednepremorezrazgibavanjem, globokim dihanjem alimeditacijo, sibomovelikobolje invečzapomnili.Kusvajanjuznanjatorejve-likoprispevatanašepočutjeinučenjevsproščenemvzdušju.

Takšno vzdušje lahko učitelji instaršiustvarimole,čeučimossrcem,čeučencevnepriganjamo,nepričakujemoprevečalijihvmislihobsojamo,čejimne steče takoj.Naučiti semoramobitisamoumevnopotrpežljivi.Kajtiustvar-jalnost otroka in lažje dojemanje učnesnovi lahko prebudimo samo v okoljusprejemanja,brezpričakovanj innagli-ce.Sprimerjanjemustvarjenihizdelkovinobsodbami,pačetudi levmislih,seustvarjalnovzdušjezelotežkovzposta-vi.Nasprotno,stemlahkocelokogazavednoodvrnemoodželje,dabiposkusilustvariti kaj svojega ali se naučil česanovega.

Kako lahko učitelji spodbujamootrokekustvarjanju?Koučencaspozna-mostonilestviceinakordikadence,gaspodbudimo,najnaučenotakojuporabipri ustvarjanju svoje skladbe, improvi-zaciji,dodajanjuknaučeniskladbi–posvoje, brez našega vmešavanja. Mnogiotroci zelo radi pojejo, ob besedilu alizlogihpalahkoigranjudodajorazličnezvoke,šume,bobnanjepokitari,alicelonove gibe. Takšen dodatek – svobodaraziskovanjapriustvarjanju–semizdizelopomemben,sajlahkoletakonasta-nenekajnovega.Stemseprebujaraz-iskovalni duh. Pred leti sem poslušalaintervjuzLojzetomSlakom,vkateremjedejal,danjegoveglasbenajbržnikoli

ne bi bilo, če bi bil vpisan v glasbenošolo in se učil po natančno določenihsmernicah,kibimujihnekdonareko-val.Kerpa jebil samouk, je raziskovalposvojeintakozačelustvarjatiglasbo,kakršnamujebilaljuba.Odtakratsemšeboljpozornanato,daučencempolegpredlagane snovi dopuščam svobodoraziskovanjainjihktemuspodbujam.

Vnekajletnihizkušnjahsspodbuja-njemustvarjalnostipriotrocihsemijepotrdilo,davečinaotroknajrajeuglasbipesmi.Kurivelikokratprinesembese-dilarazličnihpesnicinpesnikov,otrocipajihnatoposvojezapojejo.Kpetjujihneprestano spodbujam tudi pri učenjulestvicinskladb,inkoizgubijomorebi-tnotremopredprepevanjem,kisevča-sihpojavi,karneželijonehati.Učencemrazložim,dajezarazvojglasupomemb-napraksa–datorejčimvečpojemo,pačetudisenamvzačetkuzdi,danepoje-mopravilno.Vajadelamojstra.

Tako nastaja učenčev ustvarjalni

zvezek – učbenik ali ustvarjalna zgo-ščenka (če glasbene stvaritve zbira insnema), sestavljena iz njegovih skladb,uglasbenihpesmi…Njegovozaupanjevase raste, njegovo čutenje glasbe sepoglobiinprebudiseduhraziskovalca.KotjedejalThomasEdison:"Vsvojemživljenju nisem delal niti en sam dan.Vsejebilačistazabava!"

Prepričana sem, da če bi učiteljem(sevedaobpomočistaršev)uspelopre-buditi inohranjati ustvarjalen razisko-valni glasbeni duh, bi otroci ustvarjaliinigraliinštrumentezvelikimveseljemtudi po končanem šolanju. Učitelji bitakoprispevaliknastankuustvarjalne-ga,pojočeganarodaskopicoglasbeni-kov, ustvarjajočih v različnihglasbenihslogih.

Slika 2: Preprost primer, kako uglasbimo pesem ob spremljavi akordov iz ustvarjalnega zvezka: Jaz ustvarjam glasbo (improviziram, skladam, uglasbim pesem)

SPLETNA STRAN• www.ajsasvetlin.blogspot.com

http://www.ajsasvetlin.blogspot.com

74 >> oktober_2015


Timakin,Kestner,Artobolevska..., velike glasbene osebnostiin priznani učitelji klavirja

naSpecialniglasbeni šolipriMosko-vskem konservatoriju.Čeprav se namzdimaloverjetno,sosetudionisreče-valizrazličnimiizziviprivzgojimladihpianistov,okaterihvsvojihučbenikihmed drugimi pišeta tudi Timakin inArtobolevska. Oba učbenika sta zelodragocenazapianiste,kisepodajonapotučenja,sajstaprepredenazdrago-cenimi nasveti, vajami in praktičniminapotki, ki so plod dolgoletnih izku-šenj pedagoškega dela dveh izjemnihglasbenikovpedagogov.

Vbogatiruskizakladniciliteratureje še velikoneprecenljivihknjig, ki žalnisoprevedenevslovenščino,naprimerdela Neuhausa, Antona Rubinsteina,Giesekinga,Feinberga,Barenboima…Žaljevslovenščinonasplošnoprevede-nihpremalo.Teknjigesoneprecenljivezapianiste,glasbenike,sajsopolnena-svetov,izkušenjoigrinaklavirinmislioglasbi.

Tudi učbenik Ane Danilovne Ar-tobolevske do sedaj še ni bil prevedenv slovenski jezik, čeprav gre za osnov-ni pripomoček skoraj vseh ruskih inrusko govorečih učiteljev klavirja posvetu,kiseukvarjajozvzgajanjemma-lihpianistovodsamegazačetka.Kljubveliki izbiriučbenikov šenisemdobila

v roke popolnejšega pripomočka zadelo z otroki začetniki, kot je učbenikArtobolevske.Levtemučbenikujedopotankostirazloženo,kakonajbipote-kal pouk z najmlajšimi, kako ustvaritiatmosferopripouku,kibopripomoglak otrokovi sproščenosti, da bo lahkosčasomapolnorazkrilsvojoosebnostinsvojesposobnosti.

To je učbenik za začetnike, ki sešele spoznavajo s klavirjem in z glas-bo. Njim je namenjen skrbno izbranrepertoar skladbic, ki se je skozi dol-goletneizkušnjeArtobolevskipokazalkot najbolj učinkovit za razvoj malihpianistov. Za otroke je privlačen tudizaradi slikovitih ilustracij,ki so jihzata učbenik narisali otroci Umetniškešole v Peterburgu; učbenik pa je dra-gocen pripomoček tudi za učitelje ravno zaradi obširnegauvoda, v kate-remArtobolevskazelonazornogovorio svojem načinu dela, o vzgajanju obglasbiinzglasbo.Napisanjepreprosto,takoda je razumljiv tudiza starše, kivečinoma nimajo glasbene izobrazbe.Artobolevska piše, da igrajo v prvemobdobju učenja za otroka veliko vlo-godomačeokolje, podpora staršev alistarihstaršev.Ravnozatodelučbenikavsebujetudienostavnapojasnilakpe-smicamzavadenje,dalahkotakotudistaršisodelujejoinpomagajootrokuvtejglasbenidogodivščini.

Ana Danilovna Artobolevska (1905–1988)

LjudmilaRoščina,predstojnicaod-delka za klavir na Centralni glasbenišoli priMoskovskemkonservatoriju, vsvojemintervjujuznamidelinekajsvo-jih izkušenj z velikimi pedagogi: Spo-minjam se, ko je na izpit prišel Mikhail Pletnov, Timakinov učenec. Njegova iz-vedba je takrat pri komisiji izzvala veliko pripomb in kritik, Timakin pa jih je usta-vil z besedami: "Pustite ga pri miru. On bo vseeno igral po svoje." In tako je tudi bilo. Velikokrat smo na izpitih sedele s Tatjano Evgenijevno Kestner (Kissinovo učite-ljico). Spomnim se, da je igral povprečen

Besedilo: Danijela Masliuk

A. D. Artobolevska: Prvo srečanje z glasboUčbenik za učence, učitelje in starše


www.epta.si << 75

fant iz osmega razreda. Igral je zelo slabo, povedali so mi, da tudi med letom ni bil nič kaj prida. Seveda se nisem strinjala, da bi ta učenec lahko napredoval v višji razred, nakar mi je Tatjana Evgenijevna Kestner rekla: "Ljusja, počakaj malo, to je vendar fant!" Razložila mi je, da je do fantovpo-treben drugačen pristop. Deklice bolj pri-dno vadijo, napredujejo bolj enakomerno, fantje pa, tudi če so bili na začetku zelo slabi, se kasneje zgodi, da v višjih razre-dih postanejo veliko bolj zanimivi in bolj izstopajo kot pridne deklice. To so bili vsi zelo cenjeni pedagogi in njihove nasvete smo vsi vpijali kot gobe. Artobolevska je bila še posebej znana po tem, da je znala pritegniti otrokovo pozornost pri urah. Vsi njeni učenci so vedno imeli ogromen reper-toar. Spomnim se nastopa, na katerem je izstopala njena učenka, majhna deklica, 2. razred klavirja. Vprašala sem jo, koliko skladbic je preigrala v tem letu. Odgovo-rila mi je: "Osemdeset." Velikokrat sem z Artobolevsko razpravljala o tej večni pe-dagoški dilemi, kako držati razmerje med količino skladb in kvaliteto. Artobolevska je vedno znala otroku dati širino. Vsi njeni učenci so imeli ogromno znanja in so igrali z neverjetno predanostjo.

Ana Danilovna Artobolevska se jerodila v Kijevu, kjer je tudi zaključilaKijevsko akademijo za glasbo v razre-du Puhalskega. Kasneje je končala šeleningrajsko akademijo v razredu veli-kepianistkeMarijeJudine.Povečletnisolistični karieri se je po smrti možapovsem posvetila pedagogiki. Z velikozavzetostjojeiskalaintudinašlasvojopotvpedagogiki.

Ravno Artobolevska je prva po-vezalaglasbo zbesedilom in slikami vučbeniku.Prepričanajebila,daselahkospomočjobesedilkskladbicaminzde-klamacijorešijomarsikaterepianističnenaloge,kotsoritem,artikulacija,izena-čenost igre, svobodagibalnegaaparata,emocionalnosodelovanjeučenca.Peda-gog in učenec lahko skupaj ustvarjata,

se povežeta, besedilo pa stimulira tudislušno razumevanje, pomaga predatidinamiko čustev, igra otroka postaneboljosmišljena.Izsvojihizkušenjpravi,daseobuporabibesedilprizačetnikihpojavi udobnost, prepričljivost pri igri.

O strahu, tremi, sramežljivosti in sti-snjenostinenadomanivečsledu.GlavniciljArtobolevskejebil,polegrazvijanjasplošno znanih osnovnih pianističnihnavad,tudirazširitiglasbenopredstavootrok,jihpripraviti,dabibiliustvarjal-no aktivni, vzgojiti v njih ljubezen domuziciranja,doglasbe,oblikovatinjihovglasbeni okus, naučiti jih samostojnomisliti. Zanjo je bilo zelo pomembnoobdobje pred učenjem notne abecede.Tačasjeizkoristila,dajerazširilaotro-kovoobzorje,aktiviralaglasbenoemo-cionalnosferoučenca.Vsetojedoseglas tem, da je učencu igrala odlomke izsvetovneglasbeneliterature.Zaradista-rostnespecifikepajepritemvednodalaotroku nalogo, da je aktivno sodelovalzglasbo.Spodbudilagajehkorakanjuprikoračnicah,vrtenju,plesanjuvalčka,ploskanjuvritmu,dirigiranju…Takšnenaloge so pripomogle k razvoju ritma,koncentracije,spominainpomagaleprirazvitjukoordinacijegibov.Pravtakojevednospodbudilaučenca,dasvojevtiseo slišani glasbi izrazi s pomočjo risbe,barv,karponjenihbesedahpripomore

k oblikovanju navad analitičnega po-slušanja. Za učenje notne abecede senikolininaveličala izmišljevatipravlji-ce,uganke,igre,stihe,karjepovečevalointeresotrokazavaje inpripomoglokhitrejšemuinuspešnejšemuučenjuma-teriala. Spomini iz otroštva so najboljdragoceni spomini: kar se otrok naučivotroštvu,muostanevspominuzavseživljenje.Artobolevskasejezvsoener-gijo trudila, da bi otroci spoznali in sizapomnili,danote v sebi skrivajo skriv-nosti glasbe in jim jo z veseljem odkrijejo, če se jih naučijo!

O njej vedno pišejo in govorijo sspoštovanjem, ljubeznijo, priznanjemintudizačudenjem.Vsejepresenečalo,kakohitroinskakšnolahkotosootroci,kisošeleprišlivnjenrazred,začeliigra-ti,intonesamoizbranitalenti,ampaktudipovsempovprečniotroci.Kakojijetouspelo?OdgovornamdaAnaDani-lovna sama:Od samega začetka spozna-vanja otroka z glasbo ne smemo pozabiti, da je svet glasbenih znakov posebna poe-zija, ki jo počasi, neopazno in z veseljem predstavimo otroku. Potrudite se očarati otroka z glasbo kot s čarobno pravljico, ki se nikoli ne konča ...

AnaDanilovnajebilaprepričana,dani nenadarjenih otrok, so samo otroci,

Iz svojih izkušenj pravi, da se ob uporabi besedil pri začetnikih pojavi udobnost, prepričljivost pri igri. O strahu, tremi, sramežljivosti in stisnjenosti nenadoma ni več sledu.

Bila je mnenja, da ni treba, da prav vsako skladbico odigra briljantno. Za vsako skladbo je natančno določila cilj, ki ga je moral učenec doseči v določenem času.

76 >> oktober_2015


ki niso imeli ustreznih pogojev, da bilahkorazkrili svoj talent.Zato jevzelavrazredpravvsakegaučenca,negledenaprvivtis.Pravi,dasemorapedagogodsamegazačetkatruditi spoznativseindividualne lastnosti otroka. Lahkominetadve,trileta,predensetepoka-žejo, in šele takrat postane bolj jasno,nakakšnopotjetrebaučencausmeriti.

Zavsakegaučencajepripravilaindivi-dualen program, običajno sestavljen iztrehraznovrstnihskladb,kijihjemoralistočasnovdoločenemobdobjuprede-lati.Običajnoješlozaprecejkratkoob-dobje, odvisno od zahtevnosti skladbe.Prepričana jebila,damoraotrokv tejstarostipreigrati čimvečnovihskladb,spoznativelikodrugeglasbe,serazvijativširino.Bilajemnenja,danitreba,daprav vsako skladbicoodigrabriljantno.Za vsako skladbo jenatančnodoločilacilj,kigajemoralučenecdosečivdo-ločenemčasu.Vsakasnovjebilaskrbnovnaprejnačrtovanainjeimelanatančnodoločen namen v razvoju malega pia-nista.Včasihjedalaučencutudivelikotežjoskladbo,kotjojebilvdanemtre-nutku sposoben zaigrati, z namenom,dasejevednoznovavračalknjej.Takojo je lahko vsakokrat na novo osmislilinzaigralnadrugemnivoju,znanovopridobljenimznanjemintehničnospre-tnostjo.Takojepremikalamejezahtev-nostipriučencuvednovišje.

Njen učenec, danes priznani ruskiskladateljSergejSlonimski,takolepraviopoukuvnjenemrazredu:"Glasba nikoli ni bila samo naloga ali suhoparen trening. Kljub temu je bilo 99 % učencev iz njenega razreda virtuozov z briljantno tehniko. In kdaj me je naučila brati note? Sploh se ne spominjam, zdi se mi, da še preden sem se naučil brati črke."

Slonimskinipretiraval.Mednjenimiučencisobilivečkratnilavreatidržavnihin mednarodnih klavirskih tekmovanj:Aleksej Nasedkin, Aleksej Ljubimov,Ljubov Timofejeva, Evgenij Korolov,Tatjana Fedkina, Vladimir Ovčinikov,JurijBogdanov,VadimRudenko...

ZAKAJ JE TA UČBENIK DRUGAČEN?

Delozzačetniki...Marsikdosebostrinjalzmano,dajetozelozahtevnoinodgovornodelo.Zahtevaogromnoener-gije, znanja,motivacijskih sposobnosti,

priprav. Specifika dela z najmlajšimiotrokizahtevaboljdiferenciranpristopk vsakemu otroku. Otroci, še posebnopredšolski, so bolj radovedni, bolj do-vzetni zavse,kar jenovo inzanimivo.Očarajonasssvojoneposrednostjo,is-krenostjoinzaupljivostjo,obenempasotudizelonemirni,težkosedijoprimiru.Pravzatomorabitipoukzelodinami-

čen,zraznimiigramijetrebastimuliratiotroka,da lažjeosvojinovosnov,poukmoramo organizirati tako, da se otrokneutrudiprehitro…ČepravsmoimelinaAkademiji vBelorusiji vseh pet lettudištudijpedagogike,metanipripra-vilnapraktičnodeloznajmlajšimiotro-kivrazredu.Velikolažjesemijezdelonekomupopravitiprstnerede,sepogo-varjatiointerpretaciji,tehniki,izvajalskipraksi ...Kakopapripravitiotroka,dabo vzljubil glasbo, ga na nevsiljiv na-činvpeljativsvetglasbe,datapostanenepogrešljivdelnjegovegasveta,kotsoigračke, knjige?Veliko odgovorov semnašlaravnovtemučbeniku.

"Glasba nikoli ni bila samo naloga ali suhoparen trening. Kljub temu je bilo 99 % učencev iz njenega razreda virtuozov z briljantno tehniko."

v razredu Ane Danilovne je bilo vedno posebno ustvarjalno vzdušje. Ob vsaki priložnosti so se tam zbirali njeni učenci, preigravali svoje programe in na dolgo in široko razpravljali o glasbi. Razred Ane Danilovne Artobolevske (v začetku 70. let). Od leve: Dmitrij Galinin (za klavirjem), Georgij Heresko, Evgenij Korolov, Ana Danilovna, Jurij Rozum


www.epta.si << 77

Y. I. Milstein, briljantni pianist,pomemben klavirski pedagog, muzi-kolog, je takole napisal o učbeniku:Učbenik pripada eni izmed najboljših sovjetskih glasbenikov-pedagogov, starejši predavateljici Centralne glasbene šole pri Moskovskem konservatoriju P. I. Čajko-vskega – zaslužni učiteljici Ani Danilovni Artobolevski. Praktična vrednost tega učbenika je neprecenljiva. Najverjetneje bo ravno ta učbenik postal vodilo vseh kla-virskih pedagogov pri delu z otroki, ki šele začenjajo svojo pot v glasbi.

AnaDanilovnapripoukunipouče-vala, temveč je skupaj s svojimiučenciustvarjala,vednoznovaodkrivalačudo-viti svet zvokov. Pravi: Vneti, zasvojiti otroka z željo, da bi osvojil jezik glasbe – to je na začetku najpomembnejša naloga pedagoga. Bilajemnenja,dasevzgajanjeotroka začne z vzgojo in samovzgojoodraslih.Tojetudirazlog,dajenastaltaučbenik,kijenamenjennesamootro-kom,temvečtudiodraslim,kinajdejovsebidovoljenergije,moči,potrpljenjainželijopomagatiotrokomrazvitinjihovesposobnosti.

Razumljivo je, da si morajo pedagogi, ki so svoje življenje posvetili glasbenemu izobraževanju otrok in ki želijo najti naj-boljšo pot za doseganje rezultatov, izme-njevati izkušnje in deliti svoja odkritja. Temu služi ta izdaja. V njej ni nobenih novih odkritij, želim samo pokazati kon-kreten primer, kako priti do uresničitve splošno znanih nalog v našem pedagoškem procesu.

Svoja odkritja nam ArtobolevskapredstavivpoglavjihOpredelitev spo-sobnosti, Prva srečanja, Spoznavanje klaviature, vkaterihopiše,kakoprinjejpotekazačetekpoukazotrokom,zakajjedobro,dajeprispoznavanjuotroko-vih sposobnosti več otrok istočasno vrazredu, kako otroku predstaviti klavi-aturo…Zelovelikopozornostnamenitudi Gimnastiki in postavitvi rok. Vtempoglavjupredstavivaje,opremljene

sfotografijami,kijihuporabljaprideluz učenci. Sledita poglavji Prednotno obdobje in O notnemu zapisu, kjerpiše,kakopristopakučenjunotnegaza-pisa,daotroktosprejmekotzanimivoigroinseneprestrašiobnerazumljivihinzapletenihizrazih.Nakoncusprego-vori šeNekaj besed o ritmu.Neločlji-videlučbenikapa so tudiPojasnila k pesmicam,vkaterihpiše,kajnajbisez določeno skladbico učenec naučil inkakotodosežemo.

Njene besede so za učitelje nepre-cenljivazakladnica, izkatere lahkove-dnoznova črpamo ideje zaustvarjanjesvojeganačinadelazučenci.

SLOvENSKi PREvOD

Učbenik poznam že iz študijskihlet.Pripedagogiki smovelikogovorilioArtobolevski in njenih učnihmeto-dah,vendartakratšenisemrazmišljalao delu v razredu na takšen način kotdanes.Kosemzačelaučititudimajhneotroke,semzačelabrskatipospominu,kaj smoo temgovorili pri teoretičnihinpraktičnih lekcijahpedagogike.Ta-kojsemvzelavrokeučbenikArtobole-vske,kimijezelopomagalizoblikovatisvoj načindela z najmlajšimi.Poznejesem ugotovila, da kar nekaj učiteljevprinasžepoznataučbenikintudidelaponjem,vendarjelemalokdorazumeltudiuvodnobesediloavtorice.Znašlisosetako,dasozaprevodprosiliprijateljealistaršeotrok,kisoznalirusko.Tudimene so kolegice prosile za prevoderazličnihpoglavij.Spoznalasem,daje,kljubtemudajenaslovenskemtržiščukarnekajkvalitetnihučbenikov,potrebapododatnemznanju,novihinformaci-jah, novih učbenikih še vedno velika.Učitelji se nenehno tudi sami učimo,brskamopoliteraturi,iščemonoveide-je ali na novo odkrivamo stare…Nataknačinnenehnoohranjamo svežinovsvojempoklicuinseupiramoprepo-gostirutini,kiubijavsakoustvarjalnost.Tudi sama nenehno kupujem noveučbenike,knjigev ruščinialianglešči-ni, tudinemščini...Radaprebiram,dokakšnih idej so se dokopali kolegi prinasinposvetu.UčbenikArtobolevskeje zame nepogrešljiv pripomoček, vkaterem, čeprav ga že dobro poznam,vednonajdemnoveideje.Artobolevskapoudarja, kako pomembno je sodelo-vanjestarševnazačetkuizobraževanja.Zato se mi zdi zelo dobrodošlo, dalahkotudistaršipreberejo,kajpomeniučiti se glasbe, vzgajati ob glasbi in zglasbo.Veselime,dasomodrostiAneDanilovne Artobolevske sedaj razu-mljive tudi slovenskim učiteljicam inučiteljem.

Naslikala: Vassa Morozova, 7 let.Ana Danilovna Artobolevska je vsakega učenca spodbujala, da je k skladbi, ki jo je igral, obvezno poiskal besedilo glede na to, kako se ga je glasba dotaknila, kakšno predstavo je v njem zbudila. Da bi otrok skladbico še bolj ponotranjil, pa je vsebino skladbice tudi narisal. Tako je skladbice spremenila v živopisne glasbene pravljice. Nastale so čudovite risbe in pesmi, ki jih je Ana Danilovna skrbno zbirala v svoji omari.

78 >> oktober_2015


R azmišljalabomovlogah,kijihodigravaklavirnemedglasbilinaodru,pačpazaposamezni-

ka,kigaigraoz.setegauči.Klavir(ka-kor tudi violina za violinista,parter zagimnastičarko ali papir za pisatelja) jelahkozapianistaaliučencapreganjalec,tujec,zaupnik,prijatelj,zatočišče,nebo-digatreba,izzivalec,pošast,najintimnej-šisogovornik,prevoznosredstvozapo-letvdrugsvetalipa(zaučenčevestarše)obetuspešnosti,izpolnitvesanj,potrdi-loodružinskiuglajenosti,nadaljevanjutradicije, otrokovi (ne)discipliniranostiitn.Včasihigrapretežnoenovlogo,po-gostopavečistočasnoalijihspreminjazaporedoma,venemletualiv45,30alitudi v 5 minutah. Tu želim pojasniti,zakaj to niso zgolj prispodobe, ampakzelovplivnaduševnastvarnost,resnica.Zvidikapsihodinamskegarazumevanjate "notranje", največkrat neozaveščenevloge, ki jih ima inštrument za dolo-čenega glasbenika, njegovega učiteljainnjegovestarše,odločilnovplivajonaustvarjalnost,vadenje,uspešnostterna-vsezadnje posameznikovo doživljanjesebeinnjegovoživljenje.

POŠAST ALi iZZivALEC Mislim,dapošasti invampirjevre-

snicini,vendarsemprepričanatudi,dani človeka, ki ne bi kdaj česa doživljalkot pošastnega, se pravi, kot pošastnogrozečega,strašnega.Zamajhnegapti-ča jepošast silhuetaujedenanebu, zanemajhno število učencev testna pola,kisepribližujemizi,zakakegamalčka

napoved, da bo moral pojesti korenje,kibozakosilo,zarevnestaršegrožnjaizgube službe, za mladega glasbenikapa morda občutek zgoščenega priča-kovanja,damoraodigratikarnajbolje.Čepravpogostoslišimo,dajebilavča-sihvzgoja"strožja"indajedanes"po-pustljiva", tonimanič s tem,da imajootroci(inodrasli)enakoalivseboljvi-soka,večinomanezavednapričakovanjadosebe.Zdisemimaloverjetno,danebivučencuvglasbenišolibival,nedabigataopazil,občutek"morambitidober,moramiitigladko/pravilno"alipa"mo-rambitivsaj takodoberkotprejšnjič","boljši kot prejšnjič", "tako dober, kotpričakujemoja učiteljica", "takodober,kotbisezdelomojimstaršem"oz."kotbi rad bil, kotmoram biti".Kadar je vnasnavoljopremalotistihplati,kikljubizzivom in pobijajočim mislim vlivajovero vase ("saj zmorem"), nas ta strahne spodbuja, temveč mrtvi. Ne hromisamo prstov,marveč tudi ustvarjalnostoz. tisto,karučiteljiglasbeodučencevželijo–dabipriigranju"izražalisebe",igrali "z občutkom".Toda dejstvo pačje,dastaustvarjalnostinnesproščenostprotipola,kisenikolineznajdetanais-tembregu.

Pticepravvselejpredstrašljivoujedoiz instinktapobegnejo (ali se v skrajnisilispopadejozaživljenje),zljudmipajedrugače.Učenecnamestotega,dabiizinstinktapobegnil,seskrilpodstolalinapadelučiteljavposkusupreprečiti,dasenaprejpribližujetisto,karmuvzbuja(upravičenoalipane)grozo,naredikaj,

česar odrasli in posledično on sam neprepoznajokotstrah:prešpricauropo-uka,navideznoalizareszboli,domaalivšoliuprizoridramo,zaradikateremune bi dovolili k uri glasbe, z učiteljemkramlja o skrbeh in rečeh, s katerimiodlaga začetek igranja … Največkratpa igra na klavir in ravna, kot se šika,vendarjenapol"odklopljen".

Odklop je pogost način shajanja sstrahom.Tudipticavčasihotrpne,sena-redimrtvo,ampakprivečiniljudiseod-klopljenostnekaženatakoočitennačinin za njegovo prepoznavanje potrebu-jemo vešče oko.Predvsempamoramootrokovstrahsplohhotetivideti.Kolikojeučiteljev,kijihnespravivnelagodjealikarstiskoiskrenosoočenjezmožno-stjo,dajenjihovegaučencapriuristrah?Alinesprožatomučnihobčutkovvna-šemsvetu,vkateremotrokomnesme-moinneželimoškodovati,temvečbitidobri,ne,najboljšiučiteljiinstarši?Marzato pogrizenenohte in druge opazneznakestrahulažjepripišemo"živčnosti"neznanega izvora in je ne povezujemos situacijo in seboj? Težko spregleda-mo, da je otrok "nezbran, nemiren",vendar to pripišemo temu, da takšenpač je, najbrž zato, ker "ima"ADHD,nato pa o problemih "motiviranja" in"pomanjkanjakoncentracije"prirejamosimpozije.Netrdim,dajeodgovorzgoljpoenostavljen "strah", toda zakaj tegavprašanjaprecejboljneraziščemo?Me-nim,dasorazlogneprepoznaniobčutkikrivde odraslih do otrok. Ti so lahkotudi neutemeljeni, zrasli na preteklih

Besedilo: Jasna Solarović

Moj klavir je lahko dežnikO vlogah, ki jih igra klavir v naši duši in odnosih

Pogledi

www.epta.si << 79

zelnikih in nerealnih pričakovanjih dosebe.Čebinamodrasli,kosmomajhni,pomagali prepoznavati strahkot strah,bilažjestorilito,karbinaurissposob-noučiteljicolahkoomogočilošenajboljplodenrazplet –povedalibiji:"Menisezdi,dateganebomznala."Inučiteljicabi znala to vzeti resno, namesto da bimorala pobegniti od stika s čustvom spravzapravneobčutljivim:"Sevedaboš."

Izzivalec je nekaj zelo drugačnegaod sovražnika in tudi od ustrahovalca.Če je klavirmoj izzivalec, pomeni, dasva skupaj v tekmi, v prizadevanju, dadosežemnekaj,česarbreznjeganemo-rem.Zatojevtemsmislunamojistra-niinjaznanjegovi.Kajbidalodsebeboksar, če bi se svojega izzivalca bal?Pomojembisezgrbilinumikal.Kajbistoril,čeizzivalcainlastnihomejitevnebispoštoval?Mogočebimlatilponjem,hkratipaspregledalnjegovemočnepla-tiinjihnazadnjeskupil.MordasejetozgodilolikupianistavfilmuSijaj,kiseje(podvečletnimpritiskomneobčutlji-vegaočeta)podolgemprizoruodrske-ganastopa telesno inpsihičnozgrudil.Včasihseodklopimoodobčutkovtudizacenoizčrpanjavsehmoči.

Pošasti se nemoremo izogniti, kersovživljenjuvednostvari,kinasplaši-jo.Shajatiznjiminampomagatazgled(davidimonekoga,kakotonarediinseobenemvendarletudiboji)inrazumeva-jočnost(danekdozačuti:"Takotežkosetitozdi?Niččudnega,datejestrah.").Pomagajopatudizgodbe,miti,pravlji-ceindobrifilmiojunaškempostopnempremagovanjuvelikanovinzlobnežev.

PRijATELj"Po kosilu ne sme biti nikoli po-

zabljena grofovska glasba, in ker semravno ta dan dobil v svojo sobo čistodober fortepiano, si lahko predstavlja-te,dagatavečernisempustilkartakoneuporabljenega in brez igranja." Si

tudi vi predstavljate, da človek, ki toreče,doživljainštrument,kigaigra,kotnekaj,karobvladuje?Takokotizkušenkolesar obvladuje kolo ali risar svinč-nik.Nevzbujamunikakršnegastrahu,niti strahospoštovanja ne. In tudi zatomujelahkonaklonjen–želimudobro.Spetpazanjnizaskrbljen.Toobčutenjemuomogoča,daseimaznjimprijetno,predvsem pa sproščeno. Ni izključeno,da doživi z njim kak zastoj, trenutke,ko"kemijanočesteči".Ampakvtakemprijateljsko naklonjenem in razbreme-njenem odnosu to vzamemo kot delživljenja inzastojnasneženek temu,dabikrivilisebealinjegaalirazmišljali,dabibilomordabolje,"dasesplohneigravaveč,keročitnojaznisemdovoljvreduzanjalipaonnizame".

Čevemo,dajenavedenistavekna-pisal32-letniWolfgang januarja1787,vidimo, da je ena od poti do takone-obremenjenega in hkrati naklonjenegaodnosadoglasbilato,dagaobvladašdoobisti.Trapastojeodkogarkoli,kiseuči(panajima5ali15ali40let),pričako-vatiodsotnostobčutka,daseneznajde,kigavsajobčasnovzbujaže"zgolj"to,dainštrumentanimavmezincu.Učiteljbi,čebibilrealističen,moralpričakovati95% tega, da se učenec izgublja, lovi,tipa,doseženapredek,pasepotemspetpočuti, kot da je šele pri vznožju. Tobimoralpričakovati vsakdan in skozicelotnoobdobjeuka,kajtivseskoziimaopravkazučencem,kise loviprav zato,ker se srečujeznovim, torejpravzato,kerseuči,napreduje.Veliknapredekzaučiteljeinstaršebibil,dabifrazo,"danivsakdoMozart",mislilidocela iskreno.Zdiseminamreč,dajodenimomameizgovarjajoprejzrahlimrazočaranjem,kotbimedvrsticamisporočale:"Bibilapasevedavesela,čebibil."Otrocipre-berejomedvrstičneželjeinsporočilojevsekakorobremenjujoče.

Čeprisluhnemospisu,kiga je leta2009napisalanajstnicaizNewJerseyja,

izvemo,dajeklavirzanjoodmalihnog"prijatelj"indasezatečeknjemu,kadarjokajteži,zatoda"udarjapotipkahalipalelebdisvobodnočeznje".Zveni,kotdaseobnjempočutisvobodnoinnaga-jivo.Njenučiteljmendaobčudujenjenozmožnost,da"čutiglasbo",jazz.Nevro-loškeugotovitvepotrjujejo,dasmosamov takem stanju možganov, ki spremljasproščenost, sposobni ustvarjalnostioz. izhajanja iz sebe, individualnosti,edinstvenosti.

Zato,dajeklavirprijatelj,nepotre-bujemoobčutkaobvladovanjanititega,daprijateljavcelotirazumemoinnamniprinjemnič tuje.Pomembno je,dasmosprijateljiradiinsejihnebojimo.Pasevedatudi,daseobnjihvečinočasanepočutimoneuspešne.Gotovo lahkoučiteljicapripomorektemu,daučenkastopavodnoszinštrumentom,kigašespoznava,nataknačin,daselahkoceloigraznjim,nesamoigrananj.Mordajetotežjevtistihtrenutkih,koučiteljicaizkateregakolirazlogasamanečuti,dajeinštrumentpredvsempartner,kidobro-dušnodopušča,daobnjempomilivoljidoživljaš občutke lastne neuspešnosti,medtem ko spoznavaš glasbo in njegainsebe.

Inštrument lahko doživljam kotsvojegaprijatelja še izdrugih razlogov.Recimo zato, ker se dogaja, da prekonjegasporočam,izražamsebe.Alizato,kerdoživim,damedrugi slišijo in vi-dijo.Kajpak ni samopo sebi dano, daglasbeniktodoživlja.Lahkosedogaja,da pri igranjudoživlja odmikod sebe,kakorda to, kar igra, nimakaj dosti znjim,nion.Vtemprimeruselahkokla-virpreobražavtujca,igranjepanedajeobčutka, da vidijo mene, pač pa nekaj,karnisemjaz.

Ameriškanajstnicajezapisalaše,daji klavir "pomaga izraziti čustva, se jihotrestialipa izživeti".Očitnoobnjemčuti zaupanje. Po razvojnopsiholoških

80 >> oktober_2015


dognanjih je verjetno, da je v življenjudovoljkrat doživela, da je bila ob njejoseba, ki je njena čustva sprejemala indopuščala.Inštrument,kijepredmetinv resnici ni sočuten, lahko šele zaraditeh naših doživetij z osebami postanepredmetprojekcije tegaobčutenja "ra-zumeme,neobsojame".Topomeni,dasinemoremopredstavljati,danasklavirrazume,čeprejnismoodnikogardoži-veli,dabinasrazumel.Kersipuncaupaali zmore izraziti čustva in sama izbi-rati,kajboigrala,jitoprinašašedrugokorist–pravi,dasedaprepoznatinjenorazpoloženjegledenato,kateroskladbosejizahočeigrati.Stikzglasbilomjevirobčutka"samoseberazumem".

Ne nazadnje je inštrument za ne-koga lahko prijatelj zato, ker je virobčutka "obvladujem".Pri tem je po-polnomavseeno,alibisestemstrinjalizunanji opazovalci. (Tako kot največ-kratnipomembno,dadrugimenijo,daobvladamo, če sami tega ne čutimo.)Važno je, kaj doživljamo.To je argu-ment v prid igranju dovolj preprostihskladb,kivzbujajodovoljobčutkaob-vladovanja. Učencu, ki hoče že danesigrati kot virtuoz in zavrača "otročjo"preprostost, pa je pametno zelo resnopredstaviti zahtevne plati preprosteskladbeinprisebineomajnoohranja-ti védenje, da doživetje obvladovanjanujnopotrebuje.

ZATOČIŠČE IN VPLIVI DRUGIH NA INTIMNI ODNOS Z iNŠTRUMENTOM

Predstavljamsifanta,kivšolidobi-vasrednjevisokealivisokeocene(tesovendarleodvisneodspletaokoliščin,nele znanja), vendar živi z občutkom, dasošolcišolskosnovdojemajoboljzlahkaalipaboljzveseljemalidasovboljšihodnosihzučiteljialidoživljajodošol-skihpredmetovstrast,sampajodoživljapredvsemalizgolj,ko igra inštrument.

Tajezanjverjetnozatočišče,vkateremčuti,daje"vtoku","doma",navarnemintam,kjerjelahkotakšen,kotčuti,daresje.Žeimepove,dazatočiščepotre-bujemo insevanjprednečimzatečemo,zato ga je važno spoštovati. Morda jeto morebitno vlogo inštrumenta šepomembneje spoznati, kadar tak fantklavirjanedoživljakotzatočišča,čepravsodaniskorajvsipogoji,dabigalahko.

Mordamuvarnostobklavirjuonemo-gočato,daseučiteljabojialiseprinjemčuti nerazumljen ali da čuti, da staršiizrazito posegajo v odnos z glasbilom,sigaprilaščajo,pristavljajosvojlonček,zahteve, cilje. Zlasti v najstništvu, kose naravno okrepi potreba po iskanjusvoje poti, torej druge od stopanja popoti staršev, potrebuje učenec občutek,da je klavir njegova zgodba, ki nimanič s starši.Takrat je še pomembnejšazasebnostodnosazglasbilom,ločevanjelastnihpričakovanjgledesvojeganapre-dovanjaodpričakovanjstarševalioseb,ki jihdoživljapodobnestaršem(učite-ljev).Vtakemprimerubiučiteljicave-likostorilazaučenca,čebiomogočila,daklavirpostanezatočišče,obenempastremela k temu, da se sama zanj ločiod likamame inmunevzbujaenakihobčutkov.

Recimo, da fantek zaznava (medvrsticamiinneozaveščeno,azanesljivo),da jenjegovo igranjeklavirjazamamovizija, ki bi jo osrečila, medtem ko izočetovegavedenjarazbira,danočeime-tiničzženinimisanjami insevglasbipočutipremalopodkovanega,pričemermožatost povezuje z drugimi področji.Fantek k učenju klavirja že od začetkanevede pristopa ambivalentno, napol zmočnopotrebo,daseizkaže,innapolzzavoro,kajtizočetombiimelboljšiod-nos,čebisetaukzaraditegaalionegarazlogaprekinil.Učiteljopaža,danapre-duje,ampakneigrazavzetoinssrcem,fantpačuti,daučiteljninavdušen.Saminštrument pa zanj spričo vsega skorajnemorebitikajdrugegakotsimbolbre-menainnejasnihčustev.Mogočeostajatujec,kigafantnerazume,alineznanec,kipasigaželiosebnospoznati.Vloge,kijihklavirzanekoganosi,semedsebojoplajajo.Koristnojeopazovatiiztrenut-ka v trenutek, ali se morda zanj spre-minjajo, ter učencudajati izzive takrat,ko je klavir bolj prijatelj kot pošast alitujec.Čerazvijemozučencemzaupanjavredenodnos,lahkovčasihvsajmaloindrugičzelovelikovplivamonaspremi-njanjetehvlog.Nimamopatakocelovi-tegavpliva,kotbimordahoteli.

SOGOVORNIK IN DEžNIKKo je moški v filmu Brodolom že

precej dolgo sam na odročnem otoku,začne razvijati odnos z odbojkarskožogo,kiimavelikoznačilnostimedčlo-veškihodnosov.Kerježoganeživpred-met,namjetolikojasneje,dajeontisti,ki jivdihneživljenje– ins temustvariodnos,vez,kakršnovsipotrebujemozapreživetje(kotdojenčkiinpozneje).Zdise, da brodolomec potrebuje predvsemsogovornikainvžogisigapričara.Vsiživimo tako, dapreko "notranjegadia-loga"vsebipremlevamodogodke,svojastališča,izražamočustva,jihnatopreo-blikujemo…Nanekinačinsovsezgorajomenjenevloge,kijihlahkoimaklavir,

Zlasti v najstništvu, ko se naravno okrepi potreba po iskanju svoje poti, torej druge od stopanja po poti staršev, potrebuje učenec občutek, da je klavir njegova zgodba, ki nima nič s starši.

Pogledi

www.epta.si << 81

UGLAŠEVANJE IN POPRAVILA KAVIRJEV IN PIANIN, MARIN SILIČ S.P.

Mokrška ulica 47D, 1000 Ljubljanatel: 041 495005, email: [email protected]

www.uglaševanje.com

KO KLAVIR ZAPOJE,ZVONOVI ZAZVONIJO,

SRCE VZNEMIRIJOIN DUŠO OBOGATIJO.

TAKRAT JE KLAVIR UGLAŠEN.

primeri sogovornika.To,ali je spodbu-den ali ne, je povezano s tem, kakšneizkušnjesmoimelidoslejssogovorniki,nampomembnimiosebami.

V pravljici in slikanici Ele PerociMojdežnikjelahkobalonpostanede-kličin dežnik v resnici drug predmet,balon.Tapa joodpelje stran–najprejpredvsemveniztrenutkainneprijetnihobčutkov,kijihčuti,stranodsituacije,vkaterijijetežko.Natopajodvignenadnjo(nadmesto),vptičjoperspektivo,kinamnavadnoomogoči,dasenašeob-čutje in interpretiranjedogajanja spre-menita. Obogateno s tem razširjenimpogledom jo dežnik nato vrne domov,torej nazaj v njeno življenje, situacijo,ki ni nujno drugačna, je pa drugačnonjenodoživljanje.V zagovor "fantazij-skega", ki se ganekateri odrasli bojijo,naj dodam, da je dežnik ne bi mogelodpeljatipravnikamor,čegasamanebi

imelazasogovornika,kimulahkozaše-peta svoježelje.Sevedanidežnik tisti,ki magično spremeni resničnost, je panjenaodprtostdomožnosti,dajilahkopomaga,ključdotega,dasenjenemisliin občutki spremenijo. (Ali ni to tisto,karpogostoželimo?)

Tudi klavir oz. glasbenikov inštru-mentjedežnik,kilahkopostanekarko-li.Celoveč,obvsakemstikuznjimjezavsakegaposameznika,žezaradidušev-nih zakonitosti, neizbežno šemarsikajdrugegakotleklavir.Odvplivainsov-plivatehvlogpajeodvisno,ali letimo,čepimo,siupamoaliobupamo.

jasna Solarović je psihologinja in psihoterapevtka iz Ljubljane. Končuje petletno specializacijo iz

psihodramske psihoterapije na Bir-mingham Institute for Psychodrama v Ve-liki britaniji. Usposabljala se je tudi iz

družinske sistemske psihoterapije pri Petru Nemetschku (2002–2006). bila je asistentka na Fakulteti za socialno delo (2004–2007). Od leta 2005 vodi progra-me za otroke s čustvenimi in vedenjski-mi težavami ter njihove družine. Okto-bra 2009 je soustanovila Perot – Društvo za sobivanje človeškega, ki prireja progra-me za podporo čustvenemu in socialne-mu razvoju ter izobraževalne delavnice za svetovalne in pedagoške delavce. Psi-hoterapevtsko dela individualno z otro-ki in starši ter tudi zgolj odraslimi.

viRi iN LiTERATURA:

• Mozart,W.A.(1991).Pisma.Ljubljana:Mladinskaknjiga.

• http://thisibelieve.org/essay/70150/

82 >> oktober_2015


L ojze Krajnčan se je z big ban-dom rTV Slovenija srečal že zelo zgodaj, saj ga je še kot sre-

dnješolca in mladega nadarjenega po-zavnista opazil in povabil k sodelovanju takratni dirigent jože Privšek. študij je nadaljeval na Visoki šoli za glasbo in pripadajoče umetnosti v Gradcu v Av-striji, kasneje pa na priznani berklee college of music v bostonu v združe-nih državah Amerike. Poleg pozavne je študiral še kompozicijo in aranžiranje. Po vrnitvi je eno leto sodeloval kot prvi pozavnist v Simfoničnem orkestru rTV, kasneje pa kot solist pozavnist v big bandu iste hiše. Sledili so številni koncerti in snemanja doma ter v tujini. V Poriju na Finskem je sodeloval v EbU big bandu kot glasbeni delegat iz ta-kratne jugoslavije, prav tako tudi v Kö-benhavnu, Novem Sadu in budimpešti. Pridružil se je Ugrin-Divjak jazz kvin-tetu, s katerim je veliko gostoval po vsej Sloveniji in bivši jugoslaviji. V tem ob-dobju je nastala njegova prva avtorska plošča commercial v slogu jazz fusion. Posvečal se je tudi komorni glasbi v kvartetu pozavn L’arte musicale, ki je uspešno deloval vrsto let. Naslednik tega ansambla je jazz brass – kvin-tet trobil, v katerem je pridobil veliko izkušenj kot jazz pozavnist, aranžer, komponist in umetniški vodja.

j e stalni dirigent komponist in aranžer big banda rTV Sloveni-ja. Sodeluje s številnimi domačimi

in tujimi solisti ter orkestri, kot so: Slo-venska Filharmonija, revijski orkester rTV Slovenija, Orkester slovenske vojske, Orkester slovenske policije, big band hrT, Trobilni ansambel SF ...

Z Lojzetom Krajnčanom se sre-čam v avgustovsko prazni kavarni vRadovljici.

KerjeVirklanamenjenaklavirskimtemam, me na začetku zelo zanima,kakosejeučilklavirja,kigakotsklada-teljbržkoneuporablja.

"Učenje klavirja na glasbeni šoli jebilaželjamojemame,kijebilaučiteljicaklavirja,"mipove,sicerpasogakmalupotegnile druge stvari, ki so se zmerajboljpovezovalezjazzom.Klavirmujez leti postajal vedno bolj pomembnoorodjeprikomponiranjuinaranžiranju,sajgajedejstvo,dalahkozajamecelotnoorkestrsko strukturo skladb bolje kotkaterikoli drug inštrument, pravzapravprisililo,dajetudivtempostajalzme-rajboljkompetenten.Kogavprašamoklavirju kot stranskempredmetu skozinjegovoglasbenoizobraževanjenaraz-ličnihdomačihintujihšolahinakade-mijah, izrazi navdušenje nad študijemjazzavGradcu,sajmujebilovšeč,dasopouk klavirja prilagajali potrebam štu-dentov,predvsemvuporabnemsmislu.

Pot ga je nato vodila na Berkleecollege ofMusic vBostonu, kjer se jeizobraževaleno leto.Zakaj ravnoBer-klee?Vzačetku80. let jebila toedinabolj poznana in priznana šola za jazz,kamorsohodilipraktičnovsijazzaželj-ništudentjeizbivšeJugoslavije.Danes,vobdobjuinterneta,boljšeobveščenostiin učinkovitejše samopromocije šol, jeizbirasevedaneprimerljivovečja.

V opusuLojzetaKrajnčana najde-moraznovrstnoglasbo:jazzovskozabigbandterrazličnesolističneinkomornejazz projekte, popevke, šansone, film-sko glasbo, pesmi za otroke, kot tudi

Besedilo: Ana Tijssen

Klavirska soba za dva klavirjaIntervju z Lojzetom Krajnčanom

Intervju

www.epta.si << 83

Prisluhnite novim skladbam za dva klavirja,

skladatelja lojzeta krajnčana.

Če vam bodo všeČ in bi jih radi zaigrali, lahko naroČite note in posnetek na www.pianoroom.siPianoroom je prostor s posebnim posluhom za mlade pianiste, ki želijo ustvariti odličen posnetek na izjemnem klavirju.

klasičneskladbezasimfoničniorkester.Vsetojeglasba,zaključi.Nipomembenizboržanra,pačpa izborkvalitete,kotpreprostopripomni.

Tako tudi ni slučajno, da je naza-dnje izpolnil večletno obljubo dvema

pianistkama, da jima napiše skladbi zaklavir. V slogu reka "dve muhi na enmah" je skomponiral ciklus skladb zadva klavirja z naslovom Pianoroom.Ta"odprtisuitnicikel"trenutnozajematristavkeznasloviSearching,Misterioso inEcho,vprihodnje paboKrajnčanšedo-dajalnove.Stavki se lahko izvajajokotsamostojneskladbealikotcikličnacelo-ta.Naželjonekaterihizvajalcevboprvistavektranskribirantudizaklavirsolo.

Izkoristilasemprivilegijvidetipar-tituroinslišativečjidelposnetegamate-riala.Vsekakormejevesčasposlušanjaspremljala misel, da je skladbe gotovoužitek izvajati, da zvenijo mladostno,razgibano in dramsko uravnoteženo.Prvi stavekzačenjazminimalističnimikompozicijskimi prijemi, izmenjuje-ta se durovska in molovska zvočnostter lirični del z dramatičnimi odseki s

kromatiko.V Misteriosu zaznam v ni-zanju akordov jazzovske elemente, za-čenjajo pa se tudi sodobnejši glasbeniefekti, kot so "z nohti po strunah" in"zrokodušenastruna".NasprotujetasirubatoAdelinboljritmičnonadaljeva-nje sponovnimdrobljenjemmateriala.VOdmevih(Echos, 3. stavek) meoblakzvoka, ki ga gradita primo s kromatič-nimikvintolamiinsecondossekstolami,nadkaterimsegibljemelodija, spomi-njanaprostoimprovizacijo.Vospredjujeigraodmevov,presenetipamedobroizbran tonski efekt "s kitarsko trzalicopo strunah", katerega krhkost prekine"free agresivna improvizacija" – zopets trzalico po strunah, kar utegne bitiposebnaizkušnjanesamozaposlušalce,pačpatudizaizvajalce,nevajeneimpro-vizacije.Pravzaprav jeprilagojenapravtem,mikasnejerazložisogovornik.

V ospredju je igra od-mevov, preseneti pa me dobro izbran tonski efekt "s kitarsko trzalico po strunah", katerega krh-kost prekine "free agre-sivna improvizacija".

84 >> oktober_2015


Pri vprašanjuonavdihu za sklada-nje,otem,kajgajespodbudiloinvodi-lo,izvem,dajebiltozanjizletvsvet,kiganeobvlada,kljubtemudavelikoso-delujesklasičnimipianisti,kigavednoznova pritegnejo. "Klasični pianisti sonekajposebnega!"Vnjihovemdeluvidiveliko predanosti in izrazi spoštovanjedoznanja,kisigapridobijozogromnopreigrane klasične klavirske literaturestarihmojstrov.

Predstavimisvojpoglednaskladbo.

Vprvemstavkujeraziskovalvsmeripianističneglasbenetradicije,karsomuizvajalcitudipotrdili,kosoomenjali,davnjemprepoznavajoodtenkeBrahmsain malo Prokofjeva. Tudi sam je že-lel vprvem stavkuujeti značilninačinklasične pianistične igre. Hkrati v šalipripomni,dajeskladatizapianistepravzaraditegaizziv,sajvsenovoprimerjajozžepriznanim!

Vdrugemstavkusomubilivvodi-loatonalnost in jazzovskielementi,podrugi strani pa brezkompromisen rit-mičniimpulz,karsemordazdiklasičnoizobraženim pianistom nepianistično,

vendarsoizvajalcimedskupnimivaja-mi,nakaterihjimjeavtorpodalsmer-nicezaizvedbo,vseodličnosprejeli.

V tretjem stavku je vključil impro-vizacijo in joprilagodil tako,da jedo-stopna tudi tistim, ki ne obvladajo teglasbene veščine. Prav pri tem odsekus sugerirano improvizacijo, kjer si lah-kovsakdaduškazimproviziranjem,jenaletel na zelo različne odzive, pripo-veduje. Nekateri so z veseljem izrabilito"pisnodovoljenosvobodo",vdrugihprimerihpase jesrečevalz izvajalčevozadržanostjoinnegotovostjo.

Odprevatuditemootem,dabibilokoristnoindobrodejno,čebibilipianistiin tudinjihovipedagogiboljodprti šezadrugeglasbenestile.Stembiprido-bivališirinoinizboljšaliprepoznavanjekvalitetneglasbe,negledena žanr, terkakovost izvajanja. Slednje je pogostatežavapianistovsklasičnoizobrazbo,kinaprimerizvajajojazzovskosinkopiran

ritemnastilskonapačennačin.Pri ra-zvojumladegaglasbenikaseKrajnčanuzdipomembnovključevanjeimproviza-cije, praktične uporabe inštrumenta inrazličnihglasbenihstilovžeodsamega

začetka,sajjetakratzatonajboljšičas.Omeni tudi svoje opažanje, da mladiglasbeniki med šolanjem ne marajoteorije glasbe, po njegovem mnenjupredvsemzato,kervtemnevidijoprak-tične,uporabnevrednostiinpovezavessvojiminštrumentom.Skupajskleneva,daješirinazaglasbenikapomembnananjegovi razvojni poti.Kranjčan še pri-pomni,dajetudisamvosnoviklasičnipozavnist,vendarniostalsamopritem.Raznolikostštudija(klasika,jazz,aran-žiranje,komponiranje)mujeomogočiladelovanjena širšemglasbenempodro-čjuinstemtudivečjomožnostizbireinlastnegaizražanja.

Oprojektuzadvaklavirjaizvemše,da so ga posneli v studiu, specializira-nemzasnemanjeklavirja–PianoroomunaGolnikupriKranju.Igralisobolgar-ska koncertna pianistka Tsarina Ma-rinkova, ki ustvarja naNizozemskem,mladi slovenski pianist Jure Goručan,kikončujeakademijovKölnu,indija-kinjaUmetniškegimnazijeKoperLana Petrovič iz razreda profesorice SelmeChiccoHajdin.

Ustvarjalci so poleg glasbe posnelitudivideospotpodrežijskimvodstvomKristijana Krajnčana, kar je pri nasmordanenavadnozaklasičnoglasbenozvrst, v tujini pa bolj pogosta praksa.Zagotovo bo projekt navdihnil in pri-tegnil velikomladih poslušalcev in iz-vajalcev,karjetudienoosrednjihvodilavtorja in spremljajoče ekipe, večkratpoudariKrajnčan.CiklusPianoroom za dva klavirjainglasbenivideospotbostaširši javnosti predstavljena septembra2015.

Od leve proti desni: Lana Petrovič, Jure Goručan in Tsarina Marinkova

"Klasični pianisti so nekaj posebnega!"

Intervju

www.epta.si << 85

86 >> oktober_2015


NE KOLIKO, TEMVEČ KAKO!

Raziskovalna skupina RobertaDukazUniverzevTeksasujepredletiopravilaraziskavo,1kijerazkrilaspeci-fičnevzorce vadbenajboljšihglasbeni-kovinnajboljdojemljivihučencev.

V raziskavo je bilo vključenih se-demnajstštudentovklavirjainklavirskepedagogike, ki so semorali naučiti tritakte dolgo pasažo iz ŠostakovičevegaKoncerta za klavir, trobento in godalni orkester št. 1.Vpasaži jenekajzaplete-nihdelov,zatojeprezahtevnazabranjea prima vista,anetoliko,dasejenebimoglinaučitiobenkratnivadbi.

Slika 1: Odlomek iz Koncerta za klavir, trobento in godalni orkester v c-molu Dmitrija Šostakoviča

PRiPRAvA

Študentje so imeli dveminuti časazaogrevanjeinnatosodobiliodlomek,metronominsvinčnik.Udeležencisola-hkovadili,kolikorsoželeli,inprenehali,

1 http://www.music.utexas.edu/directory/details.aspx?id=36

kosejimjezdelodovolj.Časvadbesejeprecejrazlikoval–od8minutinpoldoslabih57minut.

Da bi bilo ocenjevanje naslednjegadne pravično, je bilo študentom naro-čeno,najv sledečih24urahpasaženevadijonitipospominu.

NASLEDNJEGA DNEKo so se udeleženci naslednjega

dnevrnilinatestiranje,soimelispetnavoljodveminuti zaogrevanje,natopasomorali odigrati celotnopasažobrezustavljanja15-kratzapovrstjo(spremo-rimedvsakoponovitvijo).

Izvedbo vsakega pianista so natoocenilinadvehravneh.Osnovnikriterijocenjevanjajebiloizvajanjepravihnotvpravilnemritmu,obenempa sooce-njevalci izvedbe razvrstili od najboljšedonajslabšetudigledenaton,značajinizraznost.Tako so prišli do zanimivihugotovitev:Î daljšavadbaniprineslavišjeocene;Î naocenonivplivaloto,kolikokratsopasažoponovili;

Î številopravilnihizvedbpasažemedvadbonivplivalonakončnooceno.

Î Vplivalopaje:Î številonapačnihizvedb:večkojebilonapačnihponovitevmedvajo,nižjesobileocenenatestiranju;

Î odstotek pravilnihizvedb:večjikojebildeležpravilnihizvedbmedvajo,boljšesobileocenenatestiranju.

OSEM NAjBOLjŠiH STRATEGIJ

Trijepianistisoizstopaliposvojem"konsistentno enakomernem tonu, ve-čji ritmični natančnosti, bolj izrazitemglasbenemznačaju(znamernimidina-mičnimiinritmičnimipoudarki)inboljtekočiizvedbi".

Obanalizi videoposnetkovvadbsoraziskovalciodkriliosemrazličnihvad-benih strategij,ki so se jihmedvadboposluževalitrijenajboljšipianisti,ostalipamanjpogosto:1. hiterprehodnaigranjeskupaj;2. medvadbosohitrovključilidina-

miko;vzačetnokonceptualizacijoglasbejevključenizraz;

3. vadenjejebilopremišljeno,nakarkažejotrenutkitihegabranjanot,petje/mrmranje,zapisovanjeopombaliglasnoizražanjedognanjzmedmeti(aha);

4. napakamsoseizognilitako,dasoseustavilipredpričakovanonapako;

5. odpravljanjanapaksoselotilitakoj,kojeprišlodonjih;

6. pravilnosoprepoznalimestoinra-zlognapaketerjozvajoodpravili;

7. temposejesistematičnorazlikoval

Besedilo: Dr. Noa Kageyama Prevod: jerneja Umer Kljun

Kaj najboljši počnejo drugačeRaziskava o specifičnih vzorcih vadbe najboljših glasbenikov (op. ur.)

http://www.music.utexas.edu/directory/details.aspx?id=36

http://www.music.utexas.edu/directory/details.aspx?id=36


www.epta.si << 87

medposameznimiizvedbami;medponovitvamijeprihajalodologič-nihspremembtempa(npr.dabipravilnoodigralitežjedelepasaže);

8. problematičnedelesoponavljali,doklernibilanapakaodpravljenainpasažastabilizirana(tj.vsledečihponovitvahnivečprišlodonapake).

TRI NAJBOLJŠE STRATEGIJEIzmedosmihnaštetihstrategijsose

trehposluževalivsi trijenajboljšipiani-sti,medostalimipaskorajnihče.Ledvadrugapianista(uvrščenana4.in6.me-sto)stauporabilavečkotenoodtreh:1. pravilnosoprepoznalimestoinra-

zlognapaketerjozvajoodpravili;2. temposejesistematičnorazlikoval

medposameznimiizvedbami;medizvedbamijeprihajalodologičnihspremembtempa(npr.dabipravil-noodigralitežjedelepasaže);

3. problematičnedelesoponavljali,doklernibilanapakaodpravljenainpasažastabilizirana(tj.vsledečihponovitvahnivečprišlodonapake).

Kaj je tisto, kar jih povezuje?

Raziskovalci menijo, da je največjarazlikamedtreminajboljšimipianistiinostalimiudeležencivtem,kako so se soočili z napakami.Nires,dasonajboljšistorilimanjnapakvzačetkuinsezatolažjena-učilipasaže.Tudiprinjihjeprihajalodonapak,ajimjihjeuspelopopravitinataknačin,danisoznovainznovaponavljaliistenapake,karjeprivedlodovišjegade-ležavsehpravilnihizvedb.

EDINA, KI VSEM VLADANajboljši izvajalci so uporabili več

različnihmetododpravljanjanapak,vseod igranja posamezno do preigravanja

enegasamegadelapasaže,aleenastra-tegijasejezdelanajboljučinkovita.

Upočasnitev.

Postorjeninapakisonajboljšiizvajal-cipasažoponovili,asotikpredtežavnimmestomupočasnilitempoalimalceokle-vali,anedabiseustavili.Takosolahkotežavni del odigrali natančneje in naj-verjetnejeuskladili pravilnegibe v tem-pu,kisomubilikos,innisovnedogledponavljaliistihnapak,kotsezgodi,čeneprepoznamorazlogaalitehničnepodlagezanapakoinneugotovimo,kaj jetrebastoritidrugačeobnaslednjemposkusu.

viR• http://www.bulletproofmusician.

com/8-things-top-practicers-do--differently/

88 >> oktober_2015


� Preden začnete igrati, zaprite na klavirju vse, kar se da zapreti. To potezo bo občudoval vsak solist.

� Ne začnite igrati, preden niste popolnoma prepričani, da je solist prisoten na odru.

� Če je solist prisoten, obvezno počakajte na bežen nasmeh, strupen pogled, negotovo kimanje …, skratka, na kakršenkoli znak, ki vam da vedeti, da vas je solist opazil.

� Bodite pozorni – solist lahko vstopi nepričakovano, zato je treba biti pripravljen začeti kadarkoli in iz kateregakoli položaja.

� Bodite pozorni – solist lahko kadarkoli tudi preneha. Da bi ustvarili jasen zaključek, bodite vedno pripravljeni elegantno zaigrati toniko.

� Pozabite na forte, te označbe ne potrebujete. Ni takšnega solista, ki bi se toliko spoštoval, da bi vam dovolil igrati forte. Navadite se na

misel, da je vaša osnovna dinamika mezzopiano, tako bo vsem dosti lažje.

� Ne jemljite si preveč k srcu označb za tempo in agogiko, ki jih je napisal skladatelj. Naivno je misliti, da se jih bo solist držal.

� Bodite pozorni na medigre, tukaj vas lahko včasih poslu-šajo. Zato se jih dobro naučite. Nikakor pa ne igrajte medigre preveč dobro, saj bi bilo to nepravično do večine solistov.

� Ne igrajte ritmično pravilno, ker potem nikoli ne boste skupaj.

� Obvezno se naučite tudi peti in igrati vsaj na eno godalo, brenkalo in trobilo.

� Če boste po branju teh navodil ugotovili, da česa od naštetega še ne obvladate, ne bodite preveč žalostni. Klavir vas bodo naučili igrati pevci, godalci, trobilci in ostali, ki znajo igrati klavir bolje kot vi.

izbrala in prevedla: Olga Ulokina

Zabavna navodila za korepetitorje

viR• www.classicalmusicnews.ru

PRiSPEvKiPrispevke(veniodrazličicurejevalnikabesedil

Word)pošljitepoelektronskipošti([email protected]).Imedokumentanajsezačnezvašimpriimkominprvimabesedamanaslovačlanka.Napotkein

željezapostavitevintehničnoureditevprispevkaoznačitevistemdokumentu.

Rok za oddajo prispevkov je 2. maj 2016!

OBSEG BESEDILABesedilonajobsegamed1500in3000besed.

Prispevki,kiizražajoosebnipogled/mnenjeavtorjaprispevkanadoločenotemo,solahkotudikrajši.

SLIKOVNO IN GRAFIČNO GRADIVOSlikovnoingrafičnogradivo(preglednice,

grafičniprikazi,slike,notnogradivo,fotografije)priložiteprispevkukotsamostojnedokumenteinvglavnemdokumentu(članku)označite,kamspadajo.Podnapisikfotografijam,skicamipd.najbodovključenivglavnobesedilo.Fotografijenajbodovvisokiločljivostiprimernizatisk.Sprispevkompošljitetudivašodigitalnoportretnofotografijo.

ZaobjavovsehfotografijmorateposredovatiuredništvuVirkleimeavtorjafotografijeinnjegovodovoljenjezaobjavo.

REFERENCE, OPOMBEReference v besedilu naj bodo v obliki: (Bach, 2000), obnavajanjustranipa:(Bach,2000:32).Opombevbesediluoznačitezzaporednimištevilkamiinjihenakorazvrstitepodbesedilom.

LITERATURA, VIRILiteraturonavajajtenakoncuprispevkanasledečinačin:Virenavajamopoabecednem redu priimka (prvega) avtor-jaoziromanaslova, čeavtordelaniznan.Čese isti avtorpojavivečkrat,delanavajamopoletuizdaje,najprejstarejšainnatonovejšadela.Vsipodatkisovoriginalnem jeziku,prevodnaslovalahko(nipanujno)podamotudivsloven-ščini,voglatihoklepajih,takojpooriginalnemnaslovu.

Î Monografske publikacijePriimek, Začetnicaimena,letoizdaje.Naslov dela. Izdaja.Krajizdaje,založba.

Î Članki iz revij in časopisov Priimek,I.,letoizdajerevije.Naslov članka.Naslovrevije,letnikrevije,številkarevije.članka.

Î Sestavki iz knjig in zbornikovPriimek,I.,letoizdaje.Naslov sestavka.V:Urednik.Naslovknjige.Krajizdaje,založba.

Î Monografske publikacije s svetovnega spleta (URL)Priimek,I.,letoizdaje.Naslov dela.Izdaja.Krajizdaje,založba,številostrani.URL(Datumcitiranja).

Î Članki iz revij v elektronski oblikiPriimek,I.,letoizdajerevije.Naslov članka.Naslovrevije,letnikrevije,številkarevije,obsegčlanka.URL(Datumcitiranja).

Î Drugi spletni viri Priprevzemanjunavedbsspletnihstrani,kinesodijovnobenoodzgornjihkategorij,seobveznonavedepriimekinimeavtorja,letoobjave(čejeznano),naslovprispevka,enotninaslovvira(URL)indatumcitiranja.Vprimeruanonimneobjavenavajamoponaslovuprispevka.

Uredniškiodborsamostojnoinneodvisnoodločaoob-javi posameznega prispevka, s tem da upoštevamerila zauvrstitevprispevkavrevijo.Vseprispevkečlaniuredniškegaodborapreberejo,ocenijoinvsebinskoobravnavajo.

Navodila avtorjem prispevkovGlavna tema 4. številke revije Virkla, jesen 2016, bo

Barve v glaSBI

TajništvoDKPSEPTA: [email protected] 040720203

UredništvoVirkla: [email protected] www.epta.si

Dejavnosti društva v letu 2015

viRKLA – REvijA KLAviRSKiH PEDAGOGOV SLOVENIJE

CiKLUS PiANiSSiMO

ČLANSTVO

KONTAKT

KLAviRSKi DNEvi 2015

38. MEDNARODNA EPTA KONFERENCA

AMSTERDAM, NIZOZEMSKA, 22.–25. oktober 2015

TemanaslednjeizdajeVirklebobarve v glasbi.Izšlabopredvidomajeseni2016.Ksoustvarjanjuvabljenivsi,kiželiteprispevatihkvalitetiglasbenopedagoškegadelavslovenskihglasbenihšolah.Večomožnostihsodelovanjanajdetenaprejšnjistrani.Veselibomovašegaodziva!Pišetenamlahkonaspodnjikontakt.

DruštvoklavirskihpedagogovSlovenijeEPTAskupajzglasbenimišolamipoSlovenijižeodleta2000zvelikimentuziazmomorganiziraklavirskicikelPianissimo.Namenjenjemladimpianistom,kisožediplomirali,inprvonagrajencemdržavnegatekmovanjaTEMSIG.Ponujajimmožnostpridobivanjadragocenihkoncertantihizkušenjinuveljavljanjavširšemokolju.VPianissimu2015/2016sebodopredstaviliMajaGombač,BrinaKozlevčar,UrbanStaničinDuoScaramouche(NadjaRus,NežaKoželj).Dodatneinformacije:DejanJakšič,organizatorciklaPianissimo,041737328,[email protected].

Prijaznovabljenivnašodružbo!Pristopnoizjavonajdetenawww.epta.sipodrazdelkom"članstvo".Članarina:30€(brezplačnazaštudente),veljazatekočekoledarskoleto.Društvodelujeizključnonaprostovoljnibazi.Prispevkiizčlanarinsevcelotinamenijozapokrivanjestroškovdejavnosti,kijihorganiziramo.TakosplačilomčlanarineomogočatenadaljnjedelovanjeinrazvojDruštvaklavirskihpedagogovSlovenije–EPTA.VsiredničlaniprejemajoenizvodrevijeVirklaletno,sodeležniugodnostiprikotizacijizaKlavirskedneveinprejemajorednaobvestilaoaktualnemdogajanjuterdejavnostih(seminarji,tekmovanjaipd.).

27.in28.november2015KonservatorijzaglasboinbaletLjubljanaTemakonference:bArVNO NA ČrNO-bELEmTematikabopredstavljenaskozipredavanja,recitale,projektešolinokroglomizo.KlavirskidnevibodopolegvlogebarvvklavirskiliteraturiinpedagogikivsebinskopovezanitudisskladateljemAleksandromSkrjabinom.Natančen urnik Klavirskih dnevov bo objavljen najkasneje 5. oktobra 2015 na spletni strani društva.

Temakonference:Key Connections/Ključne povezaveNakonferencisebostapredstavilatudislovenskapredstavnika,našačlana,DamjanaZupaninPrimožMavrič.VabljenivAmsterdam.Večinformacijnawww.eptanederland.nl.

Društvoklavirskih

pedagogovSlovenijeEPTA

Društvoklavirskih


Društvoklavirskih


Društvoklavirskih


Društvoklavirskih


Klavir v različnih vlogah - Epta Slovenija

Documents

Transcript of Klavir v različnih vlogah - Epta Slovenija