KHABS - stele.of.revealing.oaza.oto.si file1 KHABS Khabs, je v Khu, ne Khu v Khabs. Obožuj zatorej...

26
1 KHABS Khabs, je v Khu, ne Khu v Khabs. Obožuj zatorej Khabs in boš videl mojo svetlobo, kako se bo razlivala preko tebe ! AL I. ver. 8. 9. Števi lka 1. KHABS Anno IV xvi Sol Aries, Luna 17° Virgo, Dies Jovis 20. marec 2008 e.v.

Transcript of KHABS - stele.of.revealing.oaza.oto.si file1 KHABS Khabs, je v Khu, ne Khu v Khabs. Obožuj zatorej...

1KHABS

Khabs, je v Khu, ne Khu v Khabs. Obožuj zatorej Khabs in boš videl mojo svetlobo, kako se bo razlivala preko tebe ! AL I. ver. 8. 9.

Številka 1.KHABS

Anno

IV xvi

Sol

Aries,

Luna

17°

Virgo,

Dies

Jovis

20.

marec

2008

e.v.

VSEB INA

Komentar Liber AL I. ver. 8.9.--------------------3

XVI. Stolp Tahutijeva knjiga ------------------ 4

Kabala ------------------------------------------ 5

Slika Drevesa Življenja ------------------------9

Neapeljski razpored ---------------------------10

Spati - Soror NaDi ---------------------------- 11

Odpiranje Stražarskih Stolpov ---------------- 12

Na izviru v oazi - Frater AL Hayah --------------14

Naloga Adeptus Minorja --------------------- 15

Analiza Rožnega Križa ----------------------- 16

Kiparska dela Mladena Kralja ---------------- 17

Zgodovina seksualnosti --------------------- 18

Imaginacija in človeške skupnosti ------------20

Opijanje --------------------------------------22

Električna tišina ------------------------------23

Moja je duša začaran brod --------------------26

Veliki Norec -----------------------------------26

D e l u j p o s v o j i v o l j i i n t o n a j t i b o v e s Z a k o n .

Dobrodošli k branju prve številke Khabs glasila v novem letu Anno IV-xvi. Upam, da ste v radosti praznovali Ekvinokcij. Za nas Telemite je to vse-kakor praznik s katerim preidemo v novo obdo-bje, ki vedno prinese nove spremembe. Posebno tokrat, ko nastopa XVI „Atu Stolp“ nas to lahko posebno asocira na velike spremembe z ruše-njem starih oblik in začetek novih podvigov. In v tem smislu je ustvarjena tudi ta prva številka glasila Khabs.

Khabs je poskus zbrati in posredovati prevode in razna dela naših članov. Verjamem, da vsak od nas skozi leto prebira, prevaja in ustvarja na ka-kršen koli način svoja dela, zato vabim k sodelo-vanju vse, ki imajo neobjavljena besedila, svoja umetniška dela v obliki poezije, krajše proze, fo-tografije, slike itd.. Svoja dela pošljite na naslov:

[email protected] - Naslednja številka Khabs bo torej izšla, takrat ko bo se zbralo do-volj zanimivih prispevkov, do takrat pa velja ge-slo - vabljeni k sodelovanju!

l j u b e Z e n j e Z a k o n , l j u b e Z e n u s k l a j e n a Z v o l j o.

Frater Akar

Khabs je interno glasilo Oaza Stele Razodetja, ki je uradno telo O.T.O. reda. http://www.stele.of.revealing.oaza.oto.si/Glavni urednik in oblikovalec - Fra. Akar. Naslovnica - Stolp - Fra Akar.Prispevki; Soror NaDi, Mladen Kralj, Barut LukaFrater Al Hayah, Frater Akar. Janez Trobentar

2KHABS

3KHABS

i Z k n j i G e Z a k o n a s k o M e n t a R j i a l i . v e R . 8 . 9 .

Prevod: Janez Trobentar

8. Khabs, je v Khu, ne Khu v Khabs.

STARI KOMENTAR: Khabs je skrita Svetloba ali L.V.X.; Khu pa je magijska bitnost človeka.

Kasneje (Sonce v Devici, 1911) sem odkril, da Khabs po-meni zvezda. V zvezi s tem primerjaj verz 3.

Tu izpovedana doktrina je ta, da se Svetloba nahaja v najnotranjejšem, bistvu človeka. Intra (ne Extra) Nobis Regnum Dei.

NOVI KOMENTAR: Sebe ne smemo smatrati za nizko-tna, manjvredna bitja, izven katerih se nahaja Svetloba ali »Bog,« Naši umi in telesa so koprene Svetloba zno-traj nas. Neposvečeni je neka »temna zvezda,« in zanj je Veliko Delo to, da naredi svoje koprene prozorne, tako da jih »prečisti.« Ta »purifikacija« je v resnici »simplifika-cija«; ne gre za to, da bi koiprena bila umazana, temveč jo zapletenost njenih ovojev dela nejasno. Veliko Delo je zatorej principielno v razrešitvi kompleksov. Vse je po sebi popolno, toda kadar so stvari zmedene, postanejo »zle.« ( To bo razumljiveje v luči »Puščavnika z otoka Esopus,« q.v.) Ta doktrina je očitno skrajno pomembna, sodeč po njenem mestu prvega Aivassovega »razkritja.«

Ta »zvezda« ali »najnotranjejša svetloba« je izvorna, individualna, večna esenca. Khu je magisko oblačilo, ki si jo

ona splete zase, neka »oblika«, ker je ona iznad oblike, in z uporabo katere ona lahko izkusi samo-zavedanje, kakor je razloženo v komentarju na verza 2 in 3. Ta Khu je prva koprena, dosti finejša od uma ali telesa, in pristnejša; kajti njena simbolična oblika zavisi od narave njene zvezde.

Čemu nam je rečeno, da je Khabs v Khuju, in ne Khu v Khabs? Smo mar smatrali obratno za resnico? Mislim, da smo opozorjeni pred idejo Plerome, plamena, čigar iskre smo, in kamo se vrnemo ob »dosežku.« To bi vsekakor naredilo celotno prekletstvo ločenega bivanja za nesmi-selno, neko brezčutno in neopravičljivo bedastočo. To bi nas vrglo nazaj v dilemo Manihejstva. Predstava o inkar-nacijah, ki »izpopolnjujejo« izvorno popolno stvar, je po definiciji imbecilna. Edina zdrava rešitev je bila podana poprej: v predpostavki, da se Popolno raduje v izkustvu (navidezne) nepopolnosti. (Obstajajo še globje razrešitve in sklepi tega problema, primerne za najvišje stopnje ini-ciacije; a naj zgornje zadovolji povprečno inteligenco.

9. Obožuj zatorej Khabs, in uzri mojo svetlobo, kako se borazlivala preko tebe!

STARI KOMENTAR: Ta Khabs je razglašena za svetlobo Nu. Bivši oboževana v središču, svetloba pravtako zapol-njuje obod, tako da je vse svetloba.

NOVI KOMENTAR: Svojo pozornost moramo posvetiti tej najnotranjejši svetlobi; nato pride odgovarjajoča svetlo-ba neskončnega prostora. Upoštevajmo, da je svetloba vsemirja to, kar ljudje imenujejo tema; njena narava je skrajno nedoumljiva našim neposvečenim umom. To so prej omenjene »koprene«, ki zastirajo odnos med Nuit in Haditom.

Ne smemo oboževati Khu, da bi se tako zaljubili v svo-jo magijsko podobo. S tem početjem – vsi smo to po-čeli – bi pozabili svojo resnico. Če obožujemo obliko, ta postane nejasna ter se kmalu izkaže za lažno sama sebi. Khu v vsakem od nas vključuje kozmos, kakršnega vsak od nas pozna. Zame je celo Khabs nekoga drugega zgolj del mojega Khuja. Naša lastna Khabs je naša edina edinstvena resnica.

k h a b s , j e v k h u , n e k h u v k h a b s . o b o ž u j z a t o r e j k h a b s i n b o š v i d e l m o j o s v e t l o b o, k a k o s e b o r a z l i v a l a p r e k o t e b e !

nosti (ki je Popolnost) kot Ničnosti. Zato je vsaka mani-festacija, naj bo še tako slavna in čudovita, zgolj madež. Da bi dosegli popolnost, moramo izničiti vse obstoječe. Uničenje posadke torej lahko jemljemo kot način njene osvoboditve iz zapora organiziranega življenja, ki jih je omejeval. Njihova nespamet jih je napeljala na to, da so se ga oklepali.

Zgornje naj bi pojasnjevalo, da moramo magijske sim-bole razumeti v dvojnem, nasprotujočem smislu. Te ideje se zlijejo med seboj v višjem, globjem vidiku karte.

V Knjigi Zakona obstaja neposreden namig na to karto. V prvem poglavju, verz 57, boginja Nuit reče: “Prizovi me pod zvezdami! Ljubezen je zakon, ljubezen pod voljo. In naj bedaki ne razumejo napačno ljubezni, kajti obstaja-ta ljubezen in ljubezen. Obstaja golob in obstaja kača. Izberite dobro! On, moj prerok, je izbral, poznavajoč za-kon trdnjave in veliki misterij Hiše Boga.”

Glavna posebnost te karte je Horusovo Oko, ki je tudi Oko Šive, ob čigar odpretju, v skladu z legendo tega kul-ta, pride do uničenja Vesolja.

Poleg tega obstaja še poseben tehnični pomen, ki se odkrito razlaga Iniciatom XI. stopnje O.T.O., ki je tako tajanstvena, da niti ni na listi uradnih dokumentov in je ne moremo razumeti niti s študijem Očesa na Adutu XV. Nemara je zakonito omeniti, da so arabski in perzijski modreci dostikrat nepazljivo pisali o tem.

V soju tega Očesa (ki zdaj povzema tudi tretji pomen, naznačen na Adutu XV ) se kopljeta Golob, z oljčno ve-jico v kljunu, in kača: kakor v zgornjem citatu. Kača je upodobljena kot Levja Kača Hnoubis ali Abraxas. To sta dve obliki želje; kar bi Schopenhauer imenoval: Volja do Življenja in Volja do Smrti. Predstavljata ženski in moški impulz; plemenitost slednjega je nemara pogojena s spo-znanjem jalovosti prvega. Zato je bila odpoved ljubezni, kakor se jo vulgarno razume, stalno razglašana kot prvi korak v posvetitvi. To ni nujno togo gledišče. Ta Adut ni edina karta v Tarotu, niti nista “volja do življenja” in “volja do smrti” nekompatibilni med seboj. To nam postane ja-sno, kakor hitro življenje in smrt dojamemo (Glej ATU XIII!) kot dve fazi ene in iste manifestacije energije.

t a H u t i j e v a k n j i G a

Prevod: Janez Trobentar Ta karta se pripisuje črki Peh, ki pomeni Usta; nanaša

se na planet Mars. Najpreprostejša razlaga karte bi bila ta, da gre za manifestacijo kozmične energije v najbolj grobi obliki. Slika kaže uničenje obstoječega z ognjem. Lahko jo smatramo za uvod v ATU XX, Poslednjo Sodbo, to je, Prihod Novega Eona. V tem oziru se zdi, da nazna-čuje bistveno kvaliteto Gospodarja Eona.

Na spodnjem delu karte je zato upodobljeno uničenje staro-ustanovljenega Eona z gromom, ognjem in vojno mašinerijo. V desnem kotu je žrelo Disa, ki bruha ogenj v temelje strukture. S stolpa padajo polomljene figure garnizije. Izgubile so ljudsko obliko in postale zgolj ge-ometrijski liki.

To je namig na drugo (povsem drugačno) razlago kar-te. Da bi to razumeli, je nujno prizvati doktrino Joge, posebno tisto, ki je doma na jugu Indije, kjer prevladuje kult Šive, Uničevalca. Šiva je predstavljen kako pleše po telesih svojih oboževalcev. To ni lahko razumeti za veči-no zahodnjakov. Na kratko, to je doktrina o končni stvar-

X v i . s t o l p ( a l i : v o j n a )

Datirni sistem, ki je v uporabi v O. T. O.. publika-cijah, koristi datum, na katerega je A. C. izvedel in-vokacijo Horusa, 20. Marec, 1904, kot nulti dan leta nič. Vsako leto se prične s praznovanjem Najvišjega rituala (20. Marec), kar se šteje za dan nič.

Telemitska kronologija se deli na 22-letne cikle ali ere, tako da je vsako leto pripisano eni od tarot ar-kan in ustrezni črki hebrejske abecede. Letošnjem letu pripada tarot arkana XVI. Stolp.

4KHABS

Uporabljeni viri - Golden Dawn, Liber 777, in The sec-ret Wisdom of Qabalah.

Sestavljeno 15. 2. 2007 e. v. Frater Akar.

Kabala ni zapisana v knjigi kot so Vede, Sveto pismo ali Koran. Je skrita misel Izraela, njeno izročilo lahko najde-mo samo z veliko truda v različnih hebrejskih delih kot so Tora, Talmud, Mishna, Midrashim in Zohar.

Besedo hlbq (QBLH) črkujemo na več načinov Qabalah, Qaballah, Cabala, Kaballa. Beseda preprosto pomeni “sprejemanje”, ali nekaj takega kot ustno izročilo ali orakelj, ki ni nikjer zapisan, saj Hebrejci menijo, da je Kabalistično izročilo preveč skrito in čisto za povprečne oči.

Modrost je sestavljena z obsežnim številom naukov kot, je narava Boga; mistična teorija o nastanku sveta; usoda vesolja; stvaritev člo-veka; stanovitnost Boga; moralna vladavina vesolja; znanje o bogu in zlu; narava duše, angelov in demonov; transcendentalni sim-bolizem števil in črk; ravnovesje komplemen-tarnih moči, itd., itd.

McGregor Mathers je kabalo razdelil na štiri dele: Praktična kabala, kabala črk, nepisana kabala in dogmatična kabala.

1. Kabala črk je razdeljena na tri dele; Gematrija, Notarikon in Temura.

Gematrija se ukvarja s številčno vrednostjo besed. Besede z isto številčno vrednostjo se dopolnjujejo in so povezane.

Notarikon je, kadar iz vsake začetne črke be-sede določenega stavka ustvarimo novo be-sedo ali obratno.

Temura je, permutacija ali preureditev. Ta zamenjava črk v besedah sledi določenemu zaporedju po abecedi s katero dobimo novo besedo. Abecedo razdelimo na dva dela in jo postavimo eno pod drugo nato z določenim ključem, dobimo različne besede.

2. Nepisana kabala je modrost, ki ni bila nikoli zapisana in se prenaša samo ustno tistim, ki so je vredni.

3. Dogmatična kabala vsebuje pisano modrost, ki izhaja iz različnih obdobjih z zelo različno vsebinsko vrednostjo. Najpomembnejša dela dogmatične kabale so: Sepher Jetzirah, Zohar, Sepher Sephiroth in Asch Metzareph.

4. Praktičen del je magičen in v veliki meri podan v Maaseh Merkabah – Kočija Ezekiela in štirih živali, ki so omenjene v Apokalipsi ( Vizija Ezekiela 1.). - v kateri mistik po asketskem treningu nastopi nevarno potovanje skozi sedem nebes ter sedmih božjih palač, kjer nato v zadnji ugleda Boga. Ta sistem magike je bil v večjem delu, izdelan v srednjem veku in je vplival na različne šole danes.

Izvor Kabale leži zavit v meglo legend, magije in fol-klore. Vse njene ideje so dozorevale v procesu mistič-ne integracije z vsemi velikimi miti sveta. Zato je kaba-la univerzalna filozofija, ki združuje različna načela. Na Judovski misticizem in Kabalo so močno vplivali essenski skriti mistični nauki o tetragramatonu, božjih imenih in angelih. (Po farizejih so bili največja judovska religiozna skupina v Palestini). Čeprav je kabala obstajala že pred esseni in jo najdemo v Arijanskih in Kaldejskih ezote-ričnih izročilih. Dotika se Egipčanskih misterijev boga

Sonca in Lune, Ozirisa in Izide. Najdemo jo tudi v Asiriji in Babilonu, nekaj sledi vodi tudi v Vede, Upanišade, Bhagavad-Gito in Vedanto, predvsem pa najdemo praktično Kabalo v Tantrah.

Zgodovinsko gledano je kabalist kroničen plagiator, ki se ne bo obotavljal sprejeti zna-nje od zunaj. Njegovo delovanje je v vsrka-vanju vseh skrivnosti in sestavljanju v uni-verzalno obliko. Torej v kabali neprestano ločujemo koristno od ničvrednega, znanja od neumnosti. Zunanja korist takšnega plagia-torstva je predvsem v tem, da nudi nekaj za vsakogar in se na ta način razvija v svetovno vseobsežno filozofijo, izvir svetovnega toka idej. V njej najdemo hinduizem, taoizem, bu-dizem, zaratustrstvo, krščanstvo, teizem, deiz-em, dualizem, agnosticizem, panteizem, sata-nizem, spiritualizem in ateizem. Za vsak kult gori žgalna daritev na oltarju Kabalističnega Misterija na katerem je magikalna upodobi-tev Pana kot Bafometa.

Če bi hoteli v enem stavku razložiti filozofijo kabale, potem lahko rečemo, da se ona ukvarja z ravno-vesjem in uravnoteženostjo, s katero se bomo v nadalje-vanju tega sestavka ukvarjali.

k o Z M o l o G i j a k a b a l e

V celoti kabalistična kozmologija razlaga, da svet izvira iz Niča v miselno obliko in v človeško bit, centra rav-novesja in nazaj v Nič. Ta ideja je malo podobna zadnji razlagi, ki jo ima znanost o vesolju, ki se je kondenziral iz nematerialnega v materialno in se skozi čas širi ponov-no v nematerialno. S tem, da je materialno spoznavno samo skozi misel človeškega uma.

Prvotni vzrok se imenuje Ain – Nič, katerega lahko člo-veški um opiše samo kot Negativno, (ker je nič vse to, kar je v nasprotju s spoznavnim) To lahko imenujemo tudi zato-ker (AL II 33. ver) ni znan in ni spoznaven, ker se v tem principu zato-ker nikoli ne spusti do naše ne-vednosti. Zato-ker je iznad vsakega vedenja.

k a b a l a

5KHABS

Iz Niča se pojavi Ain Soph, Neskončen Neizmeren Nič – to, je pot po kateri dokažemo Ničnost. (temu niču dajemo miselno mero kot je neskončno ali neizmerno, pa čeprav še vedno ni izmerljivo)

Ain Soph Aur – je svetloba, vendar ne kot naspro-tje temi, temveč kot vibracija, ki se širi po temi. To bi lahko simbolično povedali tudi tako, da se Ain Soph umika sam sebi v samem sebi, da oblikuje neskončen prostor - Brezno. V tem vesolju se pojavi točka svetlo-be ali življenje darujoča energija v njej. Ain Soph Aur je posledično prikazan kot krčenje in širjenje; sesanje v sebe in od dajanje iz sebe. To simbolizira ritem cen-tripetalne in centrifugalne energije kreacije, s katerim se ustvarja neskončna Luč. To Luč imenujemo idealizi-rano Kri vesolja.

Ta trojnost prvotnega vzroka – Ain, Ain Soph, Ain Soph Aur – je skrita v prvih treh verzih Geneze, ki so sestavljeni iz 22 besed. “Naj bo svetloba” vse, kar leži za to svetlobo, je nedosegljiva skrivnost ali popolna tema za naš um.

Iz Ain Soph Aur nastane Ehejeh “ Jaz Sem”.Prva točka, ki se je oblikovala v idejo, je Sefira Kether ali

Krona. To je prvo načelo vseh načel, Skrivnost Modrosti. Njegovo božansko ime je EHEJEH “Jaz Sem”. Keter je Abbah, oče; on je volja ali Jaz iz katerega nastane devet sefirotov. Nato je Hokmah, Modrost, Logos ali Sin, ki je moški princip dejavnosti s katerim se vse stvari regene-rirajo. Ta sfera je Spiritus Mundi. Iz nje izhaja ravnovesje naslednjih šestih sefirotov, ki se nanašajo na dimenzije vesolja – dolžino, širino in globino, ki se gibljejo v zu-nanjem in notranjem, pozitivnem in negativnem, mo-škem in ženskem principu. Skupaj te sfere sestavljajo šest strani popolne kocke.

Tretja sefira je Binah, univerzalni um ali razumevanje imenovana Immah ali Mati. Binah je negativna ali pla-stična, ki sprejema oblike in snov (ženska). Za stvaritev kakršnekoli eksistence sta potrebna moški in ženski princip.

Keter, Binah in Hokmah tvorijo božansko triado – Intelektualno Triado.

Druga triada se imenuje Moralna (etična) ali čutna tri-ada. To je svetovna duša, ki izhaja iz svetovnega duha (Spiritus Mundi). Hesed - milina in Geburah - strogost se združita v šestem Tifaret - lepota, ki je najvišja dovr-šitev etičnega življenja – ideala.

Tretja triada se imenuje psihična ali materialna tria-da, ki združuje moško, pozitivno sfero Netzah - zmaga, z žensko negativno sfero Hod - sijaj. Ti dve sferi tvorita centripetalne in centrifugalne energije vesolja. Vse ener-gije, moči in vse pridobitve v vesolju delujejo skozi te dve sferi, ki sta združeni v Jesodu- temeljnemu principu vseh rodov. Ta sfera predstavlja božansko univerzalno moč, ustvarjalca in povzročitelja vse eksistence.

Ker je zadnja triada Natura Naturans je zadnja dese-ta sefira Natura Naturata – materialni svet Malkut ali Kraljestvo. Ta sfera predstavlja noge nebeškega Adama, katerega glava počiva v Keterju. Ta sfera je božanski Adonaj, gospod, ki je neizrekljiv JHVH. Malkut imenujejo tudi Kraljica, Matrona, Matron, Hčerka, Nevesta, Shekinah (realna prisotnost Božanskega) in Harmonija.

D e s e t s e F i R o t o v

1. Keter je Krona, kot smo že prej povedali, predstavlja “ Jaz Sem” on je čista eksistenca. On ni ne pozitiven ne ne-gativen, čeprav je brezspolen, je venda androgen. Čeprav je prvotna točka svetlobe je vseeno v vseh stvareh, sredi-šče, ki ni nikjer, ker je v Niču. V sebi vsebuje vse potenciale Tetragramatona JHVH in je sočasno preteklost, sedanjost in prihodnost. V črki Jod, ki mu pripada, je vključena pri-sotnost desetih sefirotov.

Keter imenujemo tudi Bela Glava, Dolg Obraz, Macroprosopos in Adam Qadmon ali Adam Illaah – Vzvišen in Prvoten nebeški Adam. Ostale sfere so Kratki Obraz.

Tako kot Ain Soph predstavlja zaprto oko, Keter predsta-vlja odprto oko (primerjaj Šivino oko v Hindu mitologiji) Tako dolgo kot je to oko odprto tako dolgo se ohranja eksistenca v vesolju. Ko se zapre, izgine v Ne-bit. V člo-veški naravi je Keter Jecidah ( to je povezava med naravo človeka ali duše in Drevesa Življenja) ali edinstven Duh, združitev z zvezdo.

2. Hokmah je Modrost. On je Sin ali Logos in prvoroje-ni. Predstavlja abstraktne ideje. V Kabali ga imenujemo “ Edini prvorojeni Sin” “ na začetku je bila beseda in be-seda je bila od Boga in beseda je bila Bog”. V človekovi naravi je on Hiah ali nesmrtna duša združena v ljubezni in resnični volji.

3. Binah je Razumevanje. Sfera je ženska in negativna – v kateri lahko Keter najde obliko. Binah se lahko ime-nuje tudi Nebeška Mati ali Sveti Duh. Njena črka je Heh, številčna vrednost 5. Binah predstavlja 50 vratnic razume-vanja, ki jih dobimo če množimo Jod (10) Keterja z njo. V človeški naravi je Binah Nešemah ali Vzvišena Duša. Združitev Nešamaha in Ruaha imenujemo razgovor s Svetim Angelom Čuvajem.

4. Hesed je Milost. To je mesto emocionalne izpolnitve, mesto hrepenenja po združitvi z absolutnim. On je leva roka Makrokozmosa, ki daje svetu sočutje in čustvenost.

5. Geburah je Moč. To je mesto racionalnega razumevanja pravega in dobrega. On je desna roka Makrokozmosa.

6. Tifaret je Lepota. To je mesto razumevanja življenja v psihičnem svetu in življenja v višjih mentalnih svetovih. On je harmonija Heseda in Geburaha; pasivnega in aktivnega v moralnem svetu; on je Sonce univerzuma in srce Adama Qadmona; on je mesto etičnih kvalitet. On prebiva v Ruahu ki je življenjski dah, človeška osebnost, zavest o sebi.

7. Netzah je Zmaga. To je mesto emocionalne dovršitve v psihični zavesti. On je leva noga Makrokosmosa.

8. Hod je Sijaj. To je nižje mesto vzroka s katerim um določa racionalno pojmovanje psihe On je desna noga Makrokozmosa.

9. Jesod je Temelj. To je mesto vseh sanj in fantazij ki iz-hajajo iz materialnega sveta. Tu je mesto (vzročnih) pov-zročevalnih principov. Vse se vrača v svoj temelj iz katerega je nastalo. Na tem mestu je zbrano vse bistvo in energija. On je mesto Nefeša ali živalski duh, astralno telo

10. Malkut je Kraljestvo. Kot je Keter harmonija na začet-ku tako je Malkut Harmonija na koncu Malkut imenujemo tudi kraljica, Shekinah ali Eva.

6KHABS

D R e v o Ž i v l j e n j a

Deset Sefirotov združenih z dvaindvajsetimi črkami tvori Drevo Življenja, ki ima tri stebre. Steber milosti, ravnotež-ja in pravičnosti. Dva zunanja stebra tvorita spoznanje o dobrem in slabem, ki lahko najdeta ravnotežje samo v srednjem stebru. To je tudi veliko magikalno delo kabale. Če dobro opazujemo tri stebre, vidimo, da tvorijo črko Šin ali Kaduceus Hermesa s središčno palico in dveh kač na vsaki strani, prav tako sta to Ida in Pingala s šušumno v centru pri Hindu jogi. Celotna shema je simbolično prikazana v Templju Salomona – tempelj sam je srednji steber z dvema stebroma Jakin in Boaz – beli in črni, desni in levi, ta predstavlja spoznanje dobrega in slabega ali večnih komplementarnih moči v življenju brez katerih nič ne more biti ustvarjeno.

t e t R a G R a M at o n

JHVH je četverno ime Boga Izraelitov, ki ga lahko z razvr-ščanjem črk spremenimo v dvanajst imen, in imajo vedno isti pomen, on ali ona je. Po nauku kabale pripada vsaki črki tetragramatona po eden elemet. J = ogenj, H =voda, V = zrak in zadnji H = zemlja. Na ta način predstavlja te-tragramaton ali Jehovah temeljne elemente življenja. V podobi človeka najdemo tetragramaton kot J = glava, H = roke, V = telo in H = noge.

Tetragramaton JHVH je na naslednji način povezan s sefiroti. Jod je Keter, čeprav tudi pripada Hocmahu. He je Binah, Vau je ostalih 6 sefirotov in zadnji He je Malkut.

Tudi štirje kerubimi stojijo v tesni povezavi s tetragra-matonom. V viziji Ezekijela imamo štiri svetove. Azilut kot božansko tvorbo, Briah kot prestol, Jetzirah kot ne-besni svod in Assiah kot Kerubim. Kerubim predstavlja počivajoče moči tetragramatona v snovnem svetu, kar pomeni, da so to tudi delujoče moči v ostalih treh sve-tovih . Obstaja tudi povezava med naravo človeka (duše), in tetragramatonom.

Š t i R j e s v e t o v i i n H i e R a R H i j a

Vsak od štirih svetov prav tako vsebuje Drevo Življenja in vsaka od desetih sfer vsebuje deset sfer, skupno 400 sfer in to je vrednost zadnje hebrejske črke Tau (Univerzum). 400 je dovršitev ciklusa ustvarjalnega Glasa Logosa.

1. Acilut Svet je arhetipski ali svet Emanacij (izvirov). Deset sfer je operativne kakovosti božanske volje. Ta svet imenujemo Velika Duša. To je domovanje Adama Qadmona.

2. Briah je svet kreacije. Deset sfer predstavlja domova-nje čistih duhov, zatorej ne vsebuje snovi. To je domo-vanje Angela Metatrona in konstitucija sveta Angelov Duha.

3. Jetzirah je svet formacije. Deset sfer predstavlja an-gele ali inteligence zvezd in planetov.

4. Assiah je svet delovanja in manifestacij, imenovan tudi svet Klipotov, To je svet lupin ali demonov. V dese-tih sferah Assiaha živi materialna substanca vesolja. To je domovanje Samaela, princa teme.

v p R a Š a n j e D o b R e G a i n s l a b e G a i n e v o l u C i j a s at a n a

Razumevanje zla v imenu Satan ločuje kabalista od krščanstva. Da bi bolje razumeli to, je treba bolje razi-skati in razložiti naravo hebrejskega Samaela – genija Jetziraha, sveta angelov.

Kot smo prej videli, je Adam Qadmon božanstvo v obli-ki Arhetipskega človeka, velika duša in velik misterij. V procesu inverzije, padca ali refleksije nastane Metatron (angel Briaha). Iz Metatrona v nadaljnjem procesu na-stane Samael. V svetu Samaela je množica angelov, ki so konji Tetragramatona in JHVH pripeljejo (v Egipt)- v svet Assiaha. Njegova kočija je Merkabah; njegov kočijaž je Tetragrammaton in njegova dva konja sta (dva tipa angelov) Beli in črni, dobri in slabi. Sam tetragramaton predstavlja padec Jetzirahove harmonije v Assiah in neenotnost – to je v dejavnost.

Zakaj se mora zgoditi ta padec? Odgovor je “zaradi nujnosti” zaradi tega, da se zaključi krog in se ves proces vrne v Ain. Tako smo priča padcu iz Ain Sopha v Adam Qadmona naprej do Metatrona in Samaela do demonske dvojnosti za katero pravimo, da “življenje v navzočnosti razdelitve potegne vedno krajšo pod vplivom zle kače. Ta kača je predstavljena kot temna luna, ki je upodo-bljena na Levijevem Bafometu. Obstoj zle kače kaže na obstoj dobre kaće, ki je kača Jetziraha. (Obstaja ena kača v dvojni obliki. To sta dve energiji; ko kača spusti glavo je pasivna, če jo dvigne je aktivna (AL II 26). Prva pomeni kreativno energijo, druga pa spremembo.)

Da bi se še malo bolje poglobili v naše razumevanje padca, moramo povedati, da se mora Samuel upreti bo-žanskosti in zavreči nebesa, da bi lahko v svetu Assiaha odkupil samega sebe, mora skušati zavesti Adama. Njegovo delo je povzročanje smrti ali preusmerjanje življenjskih procesov. Kot je rečeno v Zoharju “konec mesa prihaja od mene, Samaela”. On odstrani z duše vso meso in jo osvobodi od materije. On se imenuje angel strupa in smrti- Sam pomeni strup El pa angel, njegova vrednost je 131, kar je trojnost, obdana z dvoj-no enojnostjo, njihov seštevek pa je 5, kar predstavlja Mikrokozmos.

Njegov svet je obrnjen Jetzirah (Klipoth). Assiah je fan-tomska senca slike Jetziraha, v katerem so tri supernalne sfere Tohu, Bohu in ChSok - brezobličen, prazen in te-men. Ostale sfere so sedem peklov. Vsaka od teh desetih peklenskih sfer je naseljena z množico demonov, od ka-terih, sta prvi dve brez oblik, tretja je tema in preostalih sedem predstavlja človeško zlo in dejavnosti.

Ta transmutacija tetregramatona ali despiritualizacija dobrega Samaela v materijo je ena od globokih mi-sterijev kabale, ki je skrita in nikjer jasno razložena. Če bi ta simbolizem razložili v kratkih besedah lahko, re-čemo: GOD se manifestira v naši zavesti skozi vibracijo svetlobe, življenja, ljubezni itd. svojega Duha. Čeprav je ta manifestacija le njegov odsev in je lahko to samo Ne-Bog; zato obstaja ta nujnost v obračanju besed, da dobimo DOG.

7KHABS

Na naslednji strani je ilustracija Drevesa Življenja in slovenska transkripcija hebrejskih črk.

e D e n s k i v R t p o pa D C u

(Podrobnejši opis se nahaja v Equinox Vol.1 No.2.RITUAL OF THE 4° = 7° GRADE OF PHILOSOPHUS G O L D E N

D Aw N )Ta diagram je opisan v ritualu Philosophus (Golden

Dawn). Prikazuje podobo ki pripada znanju Philosophusa, ko pristopi v Sefiro Netzah preko poti Qouph, Tzaddi in Peh od Sfere Malkhut, Jesod in Hod. Velika Boginja Eva je bila v skušnjavi zaradi sadežev drevesa spoznanja, ka-terega veje imajo sedem nižjih Sefirotov in sežejo vse do astralnih lusk. Ko je segla po njih sta bila oba stebra brez opore, kar je pretreslo drevo Sefirotov. ( Eva je tu mišlje-na kot Nefeš in predstavlja ženski princip, ki je vezan na zemljo skozi emocije in instinkte) Ona je padla in z njo je padel Veliki Adam. Veliki rdeči zmaj s sedmimi glavami in desetimi rogovi se je dvignil in opustošil vrt. Zmaj se je ovil okoli Malkuta in ga združil z Luskami. Glave zmaja so se dvignile do nižjih Sefir, celo do Daata do nog Aima Elohim. Tako so bili štirje tokovi Edna oskrunjeni in iz ust zmaja so se izlili peklenski tokovi v Daath. In tako je na-stal Leviathan, zvita in grizljajoča kača.

Vendar je Tetragramaton Elohim postavil ime JHVH in plamteči meč desetih Sefirotov med upustošen vrt in ostali Eden, da še tega ne bi potegnilo navzdol. Tako je bilo nujno, da je vstal drugi Adam in tako kot je bil prvi raztegnjen na križu štirih tokov tako je moral biti tudi dru-gi križan na peklenskih tokovih Daata, vendar je moral za to prej sestopit v Malkut – zemljo, da bi se iz nje rodil.

Ta dva diagrama bi moral študirati vsak, ki se resnično zanima za magiko, saj v njih leži skrit ključ za mnoge du-hovne in psihološke probleme na katere naleti potujoči iskalec.

e D e n s k i v R t p R e D pa D C e M

(Podrobnejši opis se nahaja v Equinox Vol.1 No.2. RITUAL OF THE 3° = 8° GRADE OF PRACTICUS G O L D E N

D Aw N )Ta diagram je opisan v ritualu praktikusa (Golden Dawn).

Prikazuje nauk o tem, kako je Adept dosegel Sfero Hod preko poti Shin, Resh iz Malkuta in Jesoda. Na vrhu dre-vesa so trije nadnaravne Sfere, ki jih skupno imenuje-mo Aima Elohim najvišja Mati – ženska apokalipse, ki je oblečena s soncem pri njenih nogah leži luna, na glavi nosi krono dvanajsterih zvezd. Zapisano je, da je imenu Jehovah dodano Elohim. Jehovah je na vzhodu Edna za-sadil vrt (iz treh nadnaravnih sfer sledijo ostali sefiroti). Pod drevesom, gledano iz Malkuta, leži drevo spoznanja dobrega in slabega, to je med drevesom življenja in sve-tom prividov – astralnih lusk. V svetu Assiaha leži zvit zmaj s sedmimi glavami in desetimi rogovi. To je sedem palač pekla in deset obrnjenih Sefirotov. Preko Edna teče reka, ki se v Daatu razdeli na štiri tokove.

Pison: Ogenj – teče v Geburah, kjer je zlato.Gibon: Voda – voda milosti teče v Chesed.Hiddikel: Zrak – teče v Tipharet.Phrath: Zemlja teče v Malkut.Na ta način tvori reka križ, na katerem je, gledano s

Tifareta razpet Veliki Adam. Njegove roke sežejo do Geburaha in Gedulaha. V Malkutu je Eva, ki s svojimi ro-kami drži dva stebra. Ona je združitev vsega ali Mati vsega

8KHABS

9KHABS

a - ALP = A (1 / 111) = Volb- BITh = B (2 / 412) = Hišag- GML = G (3 / 73) = Kamelad - DLTh = D (4 / 434) = Vratah- HH = H (5 / 10) = Oknov - VV = V (6 / 12) = Klinz - ZIN = Z (7 / 67 = Mečc - cHITh = cH (8 / 418) = Ograjae - TITh = T (9 / 419) = Kačay - IVD = I (10 / 20) = Rokak - KP = K (20 / 100) = Dlan

l - LMD = L (30 / 74) = Bičm - MIM = M (40 / 90) = Vodan - NVN = N (50 / 106) = Ribas - SMK = S (60 / 120) = Steberi- OIN = O (70 / 130) = Okop - PH = P (80 / 85) = Ustax- TsDI = Ts (90 / 104) = Trnekq - QVP = Q (100 / 186) = Tilnikr - RISh = R (200 / 510) = Obrazw --ShIN = Sh (300 / 360) = Zobt - ThV = Th (400 / 406) = Križ

JEHIDAH

HIAHNEŠAMAH

NEFEŠ

RUAH RUAH

ACILUTH (Arhetipski Svet)

(Kre

ativ

ni Sv

et) BRIAH

AZIAH (Snovni Svet)

(Formativ

ni

Svet

)

JECIRAH

2

HOKMAH

1 KETER

3 BINAH

4 HESED

5 GEBURAH

6 TIFARET

7

NETZAH8 HOD

9 JESOD

10

MALKUT

KRONA

MODROST

RAZUMEVAN

JE

MILOSTSTROGOST

LEPOTA

ZMAGASIJA J

TEMEL J

KRAL JESTVO

a

u v

w y

r s

t

q

zAB

D

GC VZ H

T

M K

L IJJJIY

z

N

P

R

OS

s Q

t

4

12

8 63

7 5

9

40 20

3010

7050

80

60200

90

300 100

400

r

a

s

uq

v

q

w

e

r

S.R Z

Q

T

V

U

W

Y

P

X

a

w

t

Pajčolan PAROKETA

Pajčolan PAROKETA

Pajčolan BREZNA

000 Ain Absolutna Ničla

00 Ain Svp Neomejena Ničla

0 Ain Svp Avr Ničla kot osnova možnih vibracij

1 KThR Točka: pozitivna, še vedno nedoločena 2 cHKMH Točka: prepoznavna v odnosu do še ene točke3 BINH Točka: določena v odnosu do drugih dveh točk

Brezno (med ‘zamišljenim’ in ‘realnim’)

4 cHSD Točka: določena s tremi koordinatami; Materija5 GBVRH Gibanje

6 ThPARTh Točka: sedaj ‘zavestna same sebe’, ker se je sposobna definirati v zgornjih terminih 7 NTsH Točka ideje Blaženosti (Ananda)

8 HVD Točka ideje Znanja (Čit)

9 ISVD Točka ideje Bitja (Sat)

10 MLKVTh Točka popolnoma realiziranega Sebstva, kar je določeno s pomočjo 7, 8 in 9.

Kabalisti so razširili pojem Ničnosti in dobili drugo vr-sto ‘Ničnosti’, ki so jo poimenovali ‘Ain Svp’ – ‘Brezmejno’ (ideja, ki ni daleč od predstave o Vesolju). Zatem so se odločili, da je nujno (če želimo razložiti takšno odsotnost katerega koli načina definiranja) postulirati ‘Ain Svp Avr ’ – ‘Brezmejno Svetlobo’ (s tem so najbrž mislili nekaj zelo po-dobnega tistemu kar so pozno-viktorijanski znanstveniki razume/va/li (ali mislili, da razume/va/jo) kot ‘Luminiferni Eter ’ (Prostorsko-Časovni Kontinuum?)…).

No, vse to je bilo očitno brez-oblike in ne-napolnjeno. To so abstraktni pogoji in ne pozitivni pojmi. Naslednji korak mora biti pojem Položaja. Moramo formulirati to tezo: V kolikor obstaja nekaj razen Ničnosti, mora to ob-stajati znotraj Brezmejne Svetlobe, v tem Prostoru, v tej nepredstavljivi Ničnosti, ki ne more obstajati kot Ničnost, temveč jo moramo zamisliti kot Ničnost sestavljeno iz izničenja dveh neobstoječih nasprotij. Iz tega nastane Točka, katera ne poseduje ‘niti delov niti celote temveč le položaj’.

Toda položaj ne pomeni ničesar, če ne obstaja še nekaj,

n e a p e l j s k i r a z p o r e d A l e i s t e r C r o w l e y

neki drugi položaj s katerim ga lahko primerjamo. Moramo ga opisati. Edini način, da to dosežemo je, da obstaja še ena Točka, to pa pomeni, da si moramo izmisliti število Dva, ki omogoča Linijo.

Ta Linija ne pomeni nič posebnega, kajti še vedno nima mere za dolžino. Meja spoznanja v tem trenutku je ta, da obstajata dve stvari, da bi o njih sploh lahko govorili. Toda ne moremo reči niti, da sta si blizu niti, da sta si oddalje-ni. Lahko rečemo le, da sta ločeni. Da bi jih sploh lahko razlikovali mora obstajati tretja določnica. Moramo ime-ti še eno točko. Moramo si izmisliti Površino. Moramo si izmisliti Trikotnik. Mimogrede, medtem kot to počnemo nastaja cela ‘opisna geometrija’. Sedaj lahko rečemo, da je točka ‘A bližje B kot C’.

Toda, do sedaj ni nobene substance v kateri od teh idej. Pravzaprav, sploh ni nobenih idej, razen ideje Oddaljenosti in mogoče ideje ‘Iz/med’ ter Merjenja Kotov, tako, da je opisna geometrija, ki danes obstaja v teoriji ne glede na vse, skrajno nerazvita in neusklajena. Nobenega pristo-pa še ni, ki bi se nanašal na idejo realno obstoječih stva-ri (opp. to je bilo zapisano leta 1944). Napredek je viden predvsem v ustvarjanju definicij, ki pa se tičejo le ideal-nega, imaginarnega sveta.

In sedaj smo prišli do Brezna. Nemogoče je v idealnem iti dalje. Naslednji korak mora biti Resnično – ali vsa pri-bliževanje k Resničnemu. Obstajajo tri točke toda nimamo predstave o tem kje se katera koli od teh nahaja. Četrta točka je nujna in tako smo oblikovali idejo materije.

Točka, Linija, Površina. Četrta točka, v kolikor se ne naha-ja na površini, tvori Telo. Če želimo poznati položaj neke točke, jo moramo definirati s pomočjo treh koordinatnih osi. Toliko in toliko je oddaljena od Severnega zida, toliko od Vzhodnega zida in toliko od tal.

Tako je iz Ničnega nastalo Nekaj, za kar lahko trdimo, da obstaja. Prispeli smo do pojma Materije. Toda takšna oblika obstajanja je preveč krhka, kajti edina lastnost ka-terekoli dane točke je njen položaj v odnosu na druge do-ločene točke. Ni možna nikakršna sprememba. Nič se ne more zgoditi. Zato smo primorani, da v analizi Resničnosti postuliramo tudi peti pozitivni pojem, Gibanje.

To nas napeljuje na idejo Časa, kajti neki dogodek se lahko odvija le takrat, ko obstaja Gibanje v Času. Brez ta-kšne spremembe in njenega izida nič ne more biti pred-met čutnega spoznanja (potrebno je poudariti, da je to število 5, črka HH v hebrejski abecedi, posvečeno Veliki Materi; je maternica v kateri je Veliki Oče, kateri je pred-stavljen s črko IVD, ki slikovito vpredmeti skrajno Točko, premakne in oplodi resnično obstajanje).

Sedaj je omogočena konkretna ideja Točke in končno je to tudi točka, ki poseduje zavest o sebi, kajti lahko ima Preteklost, Sedanjost in Prihodnost. Sposobna je sama sebe definirati v smislu predhodnih pojmov. To je šte-

10KHABS

vilo Šest, središče sistema: z zavestjo o sebi, sposobno izkustvenega pojmovanja. Sedaj bi bilo primerno, da za trenutek pustimo ob strani strogo kabalistično simboliko. Doktrina treh naslednjih števil (vsaj nekaterim) ni dovolj razumljivo podana. Zaradi jasnejše razlage števil 7, 8 in 9 se moramo obrniti na sistem Vedanta, čeprav so ti pojmi v zelo tesni zvezi s kabalističnimi pojmi. V hindujski ana-lizi obstoj Rišijev (Modrecev) postulira tri lastnosti: Sat, Bistvo samega Bitja; Čit, Misel ali Intelekt; in Anando (kar običajno prevajamo kot ‘Blaženost’), užitek, ki ga čuti bitje med dogajanjem. Ta ekstaza je očitno vzrok, ki začenja premik (k) čistemu obstajanju. Z njo (Blaženostjo) se po-jasnjuje kako Popolnost sprejema nepopolnost. Absolut bi bil Ničnost, ostal bi v stanju Ničnosti; zato mora, da bi se zavedal svojih možnosti in v njih našel zadovoljstvo, te možnosti tudi izkusiti. Tu bi lahko vstavili tudi vzpore-dno razlago te doktrine glede na pričevanje imenovano ‘Knjiga o Velikem Auk.u’ (‘ The Book of the Great Auk’), da bi lahko študentu omogočili vpogled v stanje s stališča dveh različnih umov.

»Vsi elementi so morali biti nekoč razdvojeni. –To bi bil primer z visoko temperaturo.- Ko atomi prispejo do Sonca, dobimo to neizmerno, skrajno toploto in vsi ele-menti znova postanejo tisto kar so. Zamislite si, da vsak atom vsakega elementa poseduje v kombinaciji spomine na vse svoje pustolovščine. Mimogrede naj rečemo, da ta atom, oborožen s spominom, ne bi bil isti atom, a vendar je, kajti razen iz tega spomina ni od nikoder ničesar pri-dobil. Zato, z minevanjem časa in s samim obstajanjem spomina, stvar lahko postane nekaj več od sebe same. Torej, resničen razvoj je omogočen. Zato lahko dojamemo razlog zaradi katerega se neki element odloči pretrpeti niz inkarnacij, kajti tako, in le tako, se lahko premika; in do izgube spomina, ki nastane v času inkarnacij, pride vsled tega, ker ve da iz njih izide nespremenjen«.

Prevod: Barut Luka

s p a t i S o r o r N a D i

V postelji ležimves dan

s turobnimi sencami obdanav svoje spomine zakopana.

V postelji ležim,pokritačez in čezpovita,pa odkritado vseh notranjih čudes.

V postelji ležim,sredi nereda,neprespana,čuvajoča sonce,da nekoč bi vzšloiz duše,ki še meni sami ni poznana.

V postelji ležimbrez voljebrez motiva,da bi vstala

a svet vrti naprej se,kaj bi njemumoja bit,ki sama vase jezaverovana?

V postelji ležimveč dniin čakam,čakam...

da morda nekočvsak moj korakne bo še ena nova rana

da v brazgotinahnašelbo svoj prostorkak žarek soncain osvetlil mi pot

čeprav samodo še enega konca.

11KHABS

PROKUL, PROKUL, ESTE PROFANI Mali ritual PentagramaMali ritual Heksagrama

Pojdi na JUG oltarja in vzemi kadilo ali palico ognja. Zamahni 3X proti tabli ognja ali sigilu. Obkroži v smeri ure prostor in recitiraj -Poglej vsi fantomi, so izginiliin jaz vidim ta skrivnostni brezoblični ogenj.Katerega plameni izpolnjujejoskrite globine univerzumatako da lahko slišim njegov zvok.

Na JUGU ponovno 3X zamahni proti tabli ognja. S ka-dilom ali palico zariši krog v njem pa Prizivni Aktivni PentagramBITOM - v centru sigila EHEIEHZnak L.V.X. Ali odpiranja portala.

Nato izriši Prizivni Pentagram Ognja.OIP-TEAA-PDOCE - v centru sigila ELOHIM

Nato daj znak stopnje za ogenj.

Z imeni in črkami velikega JužnegaČetverokotnika vas kličem AngeliStražarskih stolpov Juga.

-------------------------------------------------

Pojdi na ZAHOD oltarja in vzemi Kelih z vodo. Poškro-pi 3X proti tabli vode ali sigilu. Obkroži v smeri ure prostor in recitiraj -Sedaj jaz svečenik ognjaškropim očiščeno vodo morjaki se sliši kot srd valov, ki tolčejo večno ob obalo.

Na ZAHODU ponovno 3X poškropi proti tabli vode. S Kelihom zariši krog v njem pa Prizivni Pasivni Penta-gramHCOMA - v centu sigila AGLA

Znak L.V.X. Ali odpiranja portala.Nato izriši Prizivni Pentagram Vode.MPH-ARSL-GAIOL - v centu sigila AL

Nato daj znak stopnje za vodo.

Z imeni in črkami velikega Zahodnega Četverokotnika vas kličem Angeli Stražarskih stolpov Zahoda.

-----------------------------------------------------

Pojdi na VZHOD oltarja in vzemi bodalo. Zamahni 3X proti tabli zraka ali sigilu. Obkroži v smeri ure prostor in recitiraj -Moj um se širi skozi kraljestvo zrakaV brezobličnem zraku prihajajo vizije in glasoviin odhajajo v svetlikajočem vrtincu glasnega vpitja.

Na VZHODU ponovno 3X zamahni proti tabli Zraka. Z bodalom zariši krog v njem pa Prizivni Aktivni Pen-tagramEXARP - v centu sigila EHEIEH

Znak L.V.X. Ali odpiranja portala.Nato izriši Prizivni Pentagram Zraka.ORO-IBAH-AOZPI - v centru sigila YHVH

Nato daj znak stopnje za zrak.

Z imeni in črkami velikega Vzhodnega

o d p i r a n j e s t r a ž a r s k i h s t o l p o v

12KHABS

Četverokotnika vas kličem AngeliStražarskih stolpov Vzhoda.

-----------------------------------------------------

Pojdi na SEVER oltarja in vzemi Sol in kruh ali penta-kl. Zamahni 3X proti tabli zemlje ali sigilu. Obkroži v smeri ure prostor in recitiraj -Sestopil sem v svet temev katerem laž in neznanje ležikakor Hades zavit v mrak naslade brezčutnih slikV črnem vedno bučnega Abisuje glas tako nem in prazen.

Na Severu ponovno 3X zamahni proti tabli zemlje. S pentaklom zariši krog v njem pa Prizivni Pasivni Pen-tagramNANTA - v centru sigila AGLA

Znak L.V.X. Ali odpiranja portala.Nato izriši Prizivni Pentagram Zemlje. MOR-DIAL-HCTGA - v centru sigila ADONAI

Nato daj znak stopnje za zemljo.

Z imeni in črkami velikega Severnega Četverokotnikavas kličem Angeli Stražarskih stolpov Severa

-----------------------------------------------------

Pojdi na zahod in se obrni proti vzhodu, nad oltarjem izriši veliki krog in s palico potegni vse štiri pasivna in aktivna pentagrama duha v njega.

EXARP EHEIEH. HCOMA AGLA. NANTA AGLA. BITOM EHEIEH.Z imeni in črkamimistične table združitvevas kličem Angeli, ki steBožanske Moči Duha Življenja.Daj znak odpiranja pajčolana s prizivom

OL SONUF VAORSAGI GOHO lAD BALATA. ELEXARPEH. COMANANU.TABITOM. ZODAKARA, EKA ZODAKARE ODZODAMERANU.ODO KIKLE QAA PIAPE PIAMOEL OD VAOAN.Jaz vas kličemAngeli nebesnih sferki prebivate v nevidnemin ste čuvaji vrat univerzuma.Bodite torej čuvaji te mistične sfere odstranite zlo in neuravnovešenost,ojačajte in navdahnite metako da bom lahko ohranil čistoto bivališče misterijev.Naj bo moja sfera čista in svetada bom deležen skrivnosti svetlobe.Pojdi na SEVEROVZHOD in reči.Naše vidno sonce širi svetlobopreko zemlje. Zato mi dovoli ustvaritiv tej kamri vrtinec, da bo lahko nevidnosonce Duha posijalo.Obkroži 3X pot sonca, začneš na vzhodu. Vedno, ko pri-deš na zahod, izreci naslednje besedilo (znak Horusa).Svet si ti, gospodar univerzuma.Svet si ti, brezobličen.Svet si ti, neizmeren mogočen en.Gospodar svetlobe in teme. ( Znak Tišine )

Na tem mestu lahko imenuješ namen operacije – sledi delo po volji.Zapiranje; Obratno kroženje v smeri urinega kazalca kot v zadnjem delu mali odzivni ritual pentagrama in he-ksagrama.

o o D p i R a n j u s t R a Ž a R s k i H s t o l p o v

V človeku predstavlja Keter višji in božanski Geni kate-remu stremimo. Naše celotno naprezanje v praktičnem in teoretičnem smislu služi k temu, da izostrimo intuitivno moč in da se odpremo za to višjo zavest. (Duha)

Da bi lahko upravljali z magičnimi močmi (Duhom) je potrebno, da kontroliramo svoje misli. Zato se moramo ustanovit v ravnovesju moči centra križa elementov. Kot je rečeno v stopnji Teoretikusa:

Zato bodi uren in dejaven kot Silfi vendar se izogibaj lahkomiselnosti in muhavosti.

Bodi močan kot Salamander, vendar se izogibaj razdra-žljivosti in hitri popadljivosti.

Bodi fleksibilen in pozoren kot Undini, vendar se izogi-baj brezdelju in nestalnosti.

Bodi marljiv in potrpežljiv kot Gnomi, vendar se izogibaj vulgarnosti in pohlepu.

Na ta način lahko pripraviš svoje moči na to, da vladajo elementom.

Ritual Odpiranja Stražarskih Stolpov lahko služi kot samo-iniciacija, (A.C. varianta samoiniciacije je Liber Piramidos) saj vsebuje vse elemente, ki so potrebni pri ritualu odpi-ranja grobnice Adepta za stopnjo Adeptus Minorja. V G.D. So ga uporabljali, da bi se izognili dolgim posameznimi

13KHABS

rituali za stopnje. Aleister Crowley ga v svojih delih ne omenja in samo nakaže, da se pri ritualu odpiranja grob-nice Adepta dajo znaki za vse elementarne stopnje. V G.D pa ima ta ritual zelo pomembno vlogo saj, predstavlja sam vrh magikalne dejavnosti v elementih. Njegova zanimi-vost je, da se izvaja po elementarnem zaporedju, ogenj, voda, zrak in zemlja, ki označuje popoln tetragrammaton JHVH. Zanimivo je tudi dejstvo, da se v ritualu izvajajo prizivi z različnimi orožji kar je v nasprotju z A.C. teorijo o elementarnih orožjih. Vendar moramo gledati na to, da so v G.D. določeni rituali konstruirani popolnoma dru-gače, kot naprimer posvečanja magikalnih orožij, kjer se izvajajo prizivi tudi z različnimi orožji itd.. Kljub drugačni magikalni teoriji pa ima ta ritual vseeno za tistega, ki ga prakticira lahko zelo zanimiv in pomemben vpliv na nje-govo delo. Naj še omeni, da vse tiste, ki zanima ta tema lahko najdejo informacije v naslednji literaturi.

THE COMPLETE GOLDEN DAwN SYSTEM OF MAGICCorpus Stavish -The writings of Mark Stavish http://

www.hermetic.com/Cicero .SELF- INITIATION INTO THE GOLDEN DAwN

Regardie pravi, da je to ritual s katerim odpremo Astralni svet in kjer se usposobimo, da lahko potuje-mo med svetovi.

Mark Stavish - Otpiranje Stražarskih Stolpov nam omogoča harmonizacijo elementov na višjem nivoju in osebno iniciacijo v Tipharet ali našega genija.

Pripravil in uredil Frater Akar.

n a i z v i r u v o a z i

Roso zarje naj žejen izpijem, ko gorečih usten grem k Izviru in vpijam dišanje popka vrtnice, ki prebujajoča se v rani Oazi, ko jutranje meglice še hladijo polt, odpira svojo rozeto s sladostrastno poželjivostjo, vzneseno prikliče jarko sonce naj dvigne svoj obraz k Izviru Življenja. Z gorečo ljubeznijo prižgem ogenj srca, da bi ljubljeno ogrel, budeč jo z nabreklo željnostjo, katera s strastjo bila nekega tujega ritma izgoreva v iskrah ljubezenskega žara... hrepeneč k izviru Žive Vode, vode Velikega Morja, ki vrvi z življenjem, čigar ljubavni ples pretresa Svet. Zanosno telo moje ljube se drgne ob grlenih zvokih vzburjena išče trdoto, da poteši krč poželenja... Ljubim to njeno željo po ljubljenju, ko njena nežnost budi dan, a ptice zapojejo v svoji radosti, ker bleščeče sonce najine ljubezni v jutru znova s svetlobo obsije pol planeta in s toplino življenja budi... In znova me ta Izvir žejnega poteši, znova me ta Ljubezen lačnega nasiti... Z ljubeznijo Ljubeče ozarim senco šotora in zagledam sijaj v očeh, ki odraža moj obraz. (pripev:) To je Voda Svetlobe in Teme... to je Voda Ljubezni in Vojne... to je Voda Svobode in Odvisnosti... to je Voda Življenja in Smrti...

A l H a y a h

14KHABS

Mladen Kralj - Salamon

n a l o g a a d e p t u s M i n o r j a G o l d e n D a w n

To je naloga Adeptus Minorja, ki jo mora izpolniti: Da prežene zle Sefire, ki vladajo Nefežu, da deluje v sefiro-tih Ruaha in s tem uravnovesi Nefeža, da nižjo voljo in človeško zavest prepreči, da sestopi na avtomatizem, da postane kralj telesa in pripravi nižjo voljo poslušno in pri-pravljeno za izpolnjevanje višje volje, da se nižja volja ne vmešava v višjo voljo, da ni čustveni despot in da je po-svečen vladar in namestnik ter reprezentant višje volje.

Potem ko se bosta višja volja in nižji geni združila. Se višja volja lahko nato dvigne do Keterja, ki prinese veli-ko razsvetljenost njegovemu bitju. Tako kot je rečeno v Enohu „ Enoh je odšel z njim, ker ga je bog vzel k sebi „(1. Moses 5,24)

In vedi tudi to: da naj Nefeš človeka postane Genij zle osebnosti, tako da je sama zla osebnost kot moč božan-skega v Klipotih. Kot je rečeno „ Kam naj ubežim pred tvo-jim duhom in tvojo prisotnostjo? Če grem proti nebu, si tam, če grem proti peklu, si tudi tam (Psalm 139,7).

Zato tudi ni zla osebnost tako zla, če izpolni svojo nalo-go in je na začetku le blag odsev svetlobe v Klipotih. In to je tudi zakrito v besedi „ da je Tifon brat Ozirisa“ Tako spoznaj to skrivnost iz vedenja o zlu. V ritualu Adeptus Minorja je rečeno „ da celo zlo dobremu pomaga“. Ko so zli Sefiroti pregnani iz Nefeža v zlo osebnost, so na nek način v ravnovesju. Zla osebnost lahko postane velika in

močna, vendar trenirana Žival, na kateri človek jaha, kjer postane moč telesne dejavnosti. To skrivnost zakrij pred zunanjim redom in pred svetom, ker je zelo nevarna. Tako zdaj razumi stavek „ in on je sestopil v pekel“ in to je tudi nujnost, za materialno stvaritev. Zato ne sramoti preveč zle Moči, kajti tudi ona ima svoje mesto in obve-znosti. Vendar nadzoruj njeno vdiranje in jo vrzi nazaj v svojo sfero. Prekolni jo v z močnimi imeni, vendar se je ne sramuj zaradi njene narave, kajti potem boš tudi ti zapeljan v zmoto.

Tako mora tudi Adeptus Minor poznati veliko skriv-nost kako deluje duhovna zavest nad čustveno sfero. V „Miselnosti“ je ogromna moč, seveda samo, če je moč nižje volje po pameti, vodena od višje volje.

Prevod: Fra. Akar

Vedi, da se v čustveni sferi, ki obdaja človeško telo kot magikalno zrcalo vesolja tudi vse zrcali. V tem magičnem ogledalu se nahaja deset sefirotov. To čutno sfero imenujemo tudi sfera senzacij, avra ali astralno telo, ki izhaja iz besede astrum – zvezda.

Atanator: 3D slika fra.Akar

15KHABS

Štirje kraki križa pripadajo elementom, beli del v sre-dini pa duhu in planetom. 22 listov vrtnice so 22 poti. Sam križ predstavlja Tifareta, ki je središče in posoda za moči sefirotov in poti. Najbolj notranja točka vrtnice je bela, in zrcali duhovni blišč Keterja. Na spodnjem delu Rože je bela površina na kateri, leži Heksagram, ki ga ob-krožajo znamenja planetov, to je ključ Velikega Rituala Heksagrama. Okoli Pentagramov, ki ležijo na štirih krakih, so elementi, ki tvorijo ključ Velikega Rituala Pentagrama. Vsak krak križa vsebuje alkimistične principe, ki sledijo v različnih razvrstitvah na vsakem kraku.

Zgornji krak križa pripada zraku in ima barvo Tifareta. Tukaj ima tekoče bitje Merkurja glavno pozicijo, tako da ni v svojem gibanju zrak oviran in se lahko njegova na-rava neprestano vrtinči. Njegova žveplena narava prihaja iz dela ognja (levega kraka), ki ustvarja zrak električen in svetleč. Sol prihaja iz vode (desnega kraka), ki ustvarja oblake in dež in dela sonce dejavno.

Spodnji krak križa pripada zemlji in štirim barvam Malkuta v katerih se zrcalijo deli vseh štirih elementov, tako je narava zemlje sprejemnik in posoda za druge vplive. Tukaj je Merkurjev del ponovno vodilen, vendar je njegovo gibanje tu omejeno in predstavlja tukaj bolj kal in seme. Žveplo in sol sta tukaj ravno na nasprotnih straneh, tako da s tem nevtralizirata gibanje, ki prikliče trdnost in negibnost zemlje.

Ognjeni krak nosi barvo škrlatno rdečega Geburaha. Tukaj je glavno Žveplo, ki ima sposobnost gretja in žga-

nja. Sol prihaja iz dela vode, ki ima sposobnost, da hrani ta ogenj in da razjeda. Merkur prihaja iz zračnega dela in povzroča, da ogenj preskakuje in plapola. Krak vode nosi barvo Heseda in tukaj vlada Sol, ki je iz vode. Merkurjev del je od zemlje, ki mu dajejo težo in moč, da teče. Žvepleni del prihaja od zraka in dela valovanje in tokove.

Postavitev teh treh principov na križu je ključ delovanja alkimističnih vplivov v elementih.

Za vrtnico stojijo žarki, ki svetijo iz božanskega Keterja. črke in simboli na teh žarkih se nanašajo na analizo ključ-ne besede Adeptus Minora.

Iz črk na žarkih lahko sestavimo več besed – INRI – LVX – IAOI.

Zunanji listi vrtnice pripadajo 12. astrološkim znamenjem ali dvanajsterim enostavnim črkam.

Sedem dvojnih črk na vrtnici pripadajo planetomTri materne črke pripadajo elementom, vendar listi sto-

jijo na nasprotni strani – voda na ognjeni in ogenj na vodni strani križa – da bi se uravnovesil vpliv planetov in astroloških znamenj. prevod fra Akar

a n a l i z a R o ž n e g a k r i ž a G o l d e n D a w n

Zanimivo branje o tej temi:http://www.hermetic.com/browe-archive/achad/misc/inri.htm

16KHABS

17KHABS

M l a d e n k r a l j

Mladen KraljRojen 1966 na Švedskem. Živim in ustvarjam

v Mariboru. Kiparjenje je upodabljanje skozi čas, prostor in

um, ki ga doživljam kot trenutek strasti.

n a Z a Č e t k u j e b i l a Ž e n s k a

Seksualni nagon je najbolj močan nagon v človeku. S tem ne mečemo slabe luči na seksualno življenje človeka in ga že vnaprej znižamo na živalsko stopnjo. Nasprotno, ta beseda je prej kompliment člo-veštvu. To samo potrjuje dejstvo, da so živali na tem področju bolj napredovale v svoji raznolikosti in da človek ni kaj več dodal k razvoju oblik in navad seksualnega življenja bitij na zemlji. Kaj se s tem misli, bo poka-zala ta primerjava. V naravi obstaja samo en nagon, ki je po svoji moči enak seksualnemu nagonu: občutek potrebe po hrani. Vendar niti na tem področju nismo ljudje tako izbirč-ni kot živali. Človek je na določen način vsejed kot pes ali svinja. Vendar med človekom in živaljo obstaja ostra meja: živali znajo sebi pripraviti hrano na najbolj primi-tiven način. A ljudje z uporabo ognja pripravljajo hrano že na najnižji kulturni stopnji. Na seksualnem področju ne obstaja tako velika razlika. Živalsko seksualno življenje sploh ni tako – divje – in je v marsikaterem pogledu, bolj urejeno kot človeško.

e v a s e D v i G n e i Z Z e M l j e

Kaj je bilo od te mnogovrstnosti življenja položeno člo-veštvu v zibko? Kaj je od svojih dobrih in slabih vplivov vzel človek na svojo življenjsko pot in kaj je kasneje pri-dobil z učenjem? Na ta vprašanja je nemogoče odgovo-riti, ker v seksualnem življenju ljudi na njihovi zgodnji stopnji razvoja ne vemo skoraj nič. Na temelju najdenih skeletov v Evropi, Afriki, Javi in Kitajskem, je nemogoče sklepati o seksualnem življenju tedanjega človeka. Če želimo bolj trdna tla pod nogami, se ne smemo vračati tako daleč kot le kakih dvajset tisoč let nazaj. Prva seksu-alno sporočilo najdemo na upodobitvah ženske. Eden od najstarejših kipcev, ki pričajo o teh prvih upodobitvah žensk,je willendorfska Venera, najdena v Avstriji blizu Donave. Vzdevek Venera je bolj ironične narave, ki se jih je oprijel, kajti ni dokazov, da so to liki boginje ljubezni ali plodnosti, one so bolj tipi žensk, ki jih je upodobil umetnik tedanjega časa. Na vseh paleolitskih najdbah so

jasno vidne spolne oznake, velike prsi, veliko bolj razviti boki kot pri moškem in oblata zadnjica. Tukaj ne smemo pozabiti na poudarjena vrata, na katera cilja moški v svoji seksualni pohoti. Kjer je venerin hribček popolnoma ana-tomsko oblikovan, vendar skoraj preveč jasno izbočen. Vsi ti liki prikazujejo seksus, oni nimajo zveze s potomstvom. Čeprav so morda te ženske na videz noseče, ne poznamo nikakršnega prikaza upodobitve matere in otroka, ki bi ciljal na primitivno upodobitev Madone. Umetnike teda-njega časa ni zanimala misel o nadaljevanju vrste, vendar nas to ne preseneča, ker so bili moški tistega časa lovci in lovski narodi po navadi ne dajo velike vrednosti velikim številom otrok. Velika socialna sprememba v seksualnem

življenju nastane, ko se menja podnebje. V veliki ohladitvi je divjačina izginila ali se je preselila. Z lovom je bilo konec. Lov se zame-nja z živinorejo. Živinorejci morajo opazovati koliko časa preteče od oploditve do rojstva. Ker se z živinorejo da živeti samo na določe-nih krajih, je bilo potrebno tudi iz zemlje pri-dobiti čim več jestvin. S sejanjem žitaric si je sedaj izostril pogled na proces reprodukcije. Komaj sedaj so se zavedli pojma plodnosti, ki je bil lovskim narodom popolnoma tuj.

Spoznali so, da plodnost ne prihaja sama od sebe, da pri tem mora pomagati narava, nebo in zemlja, a da prvo mora obstajati seme. Človek lahko pospeši oploditev in opravlja z njo do določene stopnje in ker je tako z rastli-nami, ni težko sklepati, da je tako tudi s človekom. Obilje otrok je bil blagoslov neba, ker je poljedelstvo zahtevalo veliko delovne sile. Na ta način so se začele ustvarjati ve-čje skupnosti, ki pa so morale, če so se hotele obdržati, regulirati svoj položaj v medsebojnih odnosih v odnosu na premoženje.

i n C e s t v e G i p t u

Med vladaricami Mezopotamije sije samo eno žen-sko ime, ki pa morda ni nikoli obstajala. Bajeslovno ime Semiramis, ki je kot pravijo, ustvarila Babilon in viseče vrtove. Egipt pa ne pozna pred Kleopatro ženske, ki bi dosegla tako trajno slavo. Čeprav je zgodovina dežele ob Nilu polna žensk, ki so vladale in bile včasih celo močnej-še od moških faraonov. One so svojim možem prinesle v zakon del plodne zemlje. In to je bilo v vseh obdobjih vladarjem bolj pomembno kot plodnost njihovih teles. Egipt je postal vzor političnega zakona, zveza dveh lju-di, ki je avtomatično involvirala obligatorno združevanje celih narodov. Najstarejši zakoni faraonov so bili seksu-alno povsem normalni. Komaj nekaj stoletij pozneje se pojavljajo zakoni med brati in sestrami. V nekaterih di-nastijah to celo postaja pravilo, da se prestolonaslednik

Z g o d o v i n a s e k s u a l n o s t i

Zgodovina seksualnosti - Morus. Čeprav knjiga ne vsebuje Telemitskih besedil, bi lahko bila zanimiva za vse tiste, ki jih zanima sek-sualni razvoj ljudi skozi zgodovino. Prev. in strnil Fra. Akar.

18KHABS

oženi s svojo sestro, da bi ga priznali kot pravega kralja. Vendar se ta tradicija izgublja in se v določenih obdo-bjih ponovno javlja. Nazadnje v Helenističnem obdobju: Ptolomejci, nasledniki Aleksandra Velikega, s poreklom iz Grčije, uporabljajo poroko med brati in sestrami tristo let in to na videz brez posledic. Ta oblika incesta napeljuje na religiozne vzore. Predvsem kult božanskega bratske-ga para Izide in Ozirisa, katerih moč traja tudi po smrti. Vendar takih primerov najdemo v mnogih verah, čeprav iz njih niso nastale politične institucije. Ena od racional-nih razlag poskuša poroko med brati in sestrami faraonov povezati s pravico dedovanja. Po Egipčanskem pravu je mož lastnik družinskega premoženja, vendar dedovanje pripada krvnim sorodnikom žene. Da bi se družinsko pre-moženje – v tem primeru celotna država – ohranila cela in da nič ne pride v tuje roke, se je moral faraon oženiti s svojo sestro. Vsekakor je potrjeno, da so žene faraonov, če so bile to njihove sestre ali pa tudi ne, v vseh obdobjih egipčanske zgodovine igrale veliko vlogo in velikokrat popolnoma vladale svojim možem. Žene so v nemirnih obdobjih okoli sredine drugega stoletja pr. n. št. dose-gle tako moč, da se njihovi možje pojavljajo samo še kot princi-soprogi. Neko antifeministično gibanje, ki izhaja iz vojaških krogov, ponovno naredi ravnotežje: ime ve-like kraljice Hačepsut briše iz javnih stavb. Pa čeprav so na koncu žene dobile to bitko. Morda jim ni bilo dano, da bi vladale iz kraljevske palače, so pa to dosegle skozi hrame. V trinajsti dinastiji v osmem stoletju pr. n. št. je postala neka princesa velika svečenica Amonovega hra-ma v Tebah. Ta hram je imel isto funkcijo, ki so jo imeli Delfi v Grčiji. Tukaj so se lahko dobile prerokbe, ki jih je bilo dobro prejeti pred vsako politično odločitvijo. Tukaj se torej kuje visoka politika. Veliki svečenici ni dovoljena poroka, vendar lahko posvoji drugo dekle, ki bo njena na-slednica. Tako v Amonovem svetišču nastane neka vrsta ženske oblasti, ki se je obdržala več kot dvesto let ,vse dokler Perzijci niso osvojili Egipta.

H a M u R a b i j e v Z a k o n i k

Če se je Egipt v besedi in sliki pokazal kot dežela ča-stihlepnih, pametnih, lepih, spletkarskih žensk, je bilo v drugem kraljestvu bližnjega vzhoda v Babilonu prevlada moškega elementa bolj očitna. Tudi tukaj obstajajo ne-kakšni ostanki matriarhalne družbe, vendar je moški ta, ki vlada v javnem življenju. To seveda ne pomeni, da mož postavlja žensko v popolno podrejenost kot v kasnejših časih. Ona stoji ob njem kot polnopraven človek in ne kot živina, s katero lahko počne, kar mu je volja. Ona ima svoje dolžnosti kot tudi svoje pravice in je v širokih področjih pravnega življenja izenačena z moškim. Babilon je pravi predhodnik Rima. Babilonsko kraljestvo je pravna država, ki ima pisan zakon. V začetku drugega tisočletja pr. n. št. kralj Hamurabi zbere najvažnejše zakone in važne sodbe-ne odločbe, ki so veljale še dolga stoletja. Hamurabijeva zakonodaja je najbolj socialna do takrat. Ona daje zaščito slabotnim in s tem tudi ženskam. Vendar je njena glavna skrb posvečena ohranjanju lastnine. Hamurabijev zakonik v glavnem obravnava ureditev človeških odnosov. Od 252

členov zakonika je 64 členov posvečeno družini. Temelj zveze je monogamen zakon, kjer pa lahko ima mož eno ali več priležnic. Možna je obojestranska ločitev, kjer žen-ska dobi povrnjeno doto in nekakšno odpravnino. Položaj ženske v tem času je kljub temu v določenih zadevah zelo krut in za današnje čase popolnoma nerazumljiv. Moževa nevera se ne kaznuje razen z odpravnino, ki jo mora dati ženi, če ona zahteva ločitev, ženina nevera pa se lahko konča tudi s smrtjo.

t e M p e l j s k a p R o s t i t u C i j a

S strožjim družinskim pravom se javlja večja težnja mo-škega po svobodi. Po odnosih, ki izključujejo skrb zaradi posledic, če ne že v fizioloških pogledih pa vsaj v moralnih in materialnih pogledih. Na tej skrajni udobnosti moškega se ustvarja prostitucija. Ta obstaja že pri primitivnih naro-dih kot ustaljena institucija in je v tretjem tisočletju pr. n. št. že v polnem razcvetu v deželah vzhoda. Prostitucija je povsem javna ustanova, vezana na templje, ki s tem dobijo del dohodkov. Prostituirani imajo krasilni naziv Sveti, kar nič ne moti trezno trgovskega poslovanja. Po opozorilih, ki so jih dobivali mladi moški, sklepamo, da se te dame niso ukvarjale samo s svojim poslom pod okriljem svoje boginje. To so bile lahko zelo nevarne ženske, ki so rušile družine in spravljale ljudi ob njihovo premoženje. Takšne ženske so bile prave odpadnice za razliko od pravih sveče-nic, ki so uživale veliko slavo. Čeprav v beležkah Herodota ni slišati prezira do prostitucije glede na to, da so napisane v petem stoletju pr. n. št., ko je bila dežela že Perzijska. Po Herodotovi razlagi, s katero se strinjajo tudi moderni učenjaki, je bila prostitucija popolnoma religiozen akt žr-tve boginji. Njej je pripadala vsaka ženska vsaj eno noč ali uro. Boginja ji je izbrala ljubimca. To je bilo povsem ano-nimno združevanje mistične narave, ki je dekletom pred vstopom v zakon jemalo nedolžnost. Defloraciske običaje poznamo tudi pri primitivnih narodih, vendar nas čudi, da se javljajo v Babilonu, kjer je bilo seksualno življenje že strogo regulirano. Herodot govori tudi o prostituciji na visokem nivoju. V stolpu Babilonskem je bilo svetišče z bogato okrašeno posteljo, v kateri je vedno počivala ena ženska, ki jo je izbiral njihov bog, verjetno veliki Marduk. Ni znano, ali je ta ženska počivala samo v sanjah s kom ali resnično s kakšnim smrtnikom. Tako kot v vseh ori-entalskih deželah, je tudi v Mezopotamiji bila razširjena homoseksualnost. V Ištirinemu svetišču Babilona so imeli tudi moški svojo javno hišo.Vrhovni svečenik, ki je vodil to skupnost se je imenoval ukkurum.

Babilon v bistvu nikoli ni bil grešen kot ga opisuje knjiga njegovih političnih nasprotnikov, Sveto pismo. Zakonodajalci Babilona so ustvarili družinsko pravo, ki je odredilo smer celotnemu zahodnemu svetu. Trudili so se, da učvrstijo individualno družino in potomstvo, da v seksualnem življenju uskladijo svobodo in obveznosti. Babilon je kljub mnogim čudnim običajem dosegel za civilizacijo velike zasluge, tako da bi lahko marsikateri moralist izkazal spoštovanje temu močno oklevetane-mu mestu.

Se nadaljuje.

19KHABS

Del poglavja iz ‘The Uses of Imagination & the Decli-ne of the West’, Elemir Zola.

Kri človeških skupnosti je denar, ki predstavlja kreatu-ro imaginacije, kajti njegova vrednost ne leži v blišču kovine ali v raznih simbolih, ki ga predstavljajo: v ko-vancih, kreditnih pismih in bankovcih (opp. danes je tu tudi plastična kartica s čipom). Ko je sveti rimski cesar ostal brez gotovine je Mefisto njegove probleme rešil z eno idejo, papirnatim denarjem in bliščem imaginacije: polog (opp. ali garancija?) za bankovce je bila možnost izkoriščanja skrivnih bogastev pod zemljo. Zdi se, da ni nihče dojel potem, ko so sprejeli papirnato moneto za garancijo, kako se cesar niti ni rabil truditi, da izkoplje ta bogastva, katera lahko le kupijo papirnati denar in tega je že imel kolikor ga je potreboval. Denar je v bi-stvu obljuba, da bo nekaj plačano – njegovo bistvo je predstava o tistem, kar obljublja in zaupanje, ki ga iz-ziva. Denarni prestiž je utemeljen na domnevah, ki se izmikajo navadnim proračunom računovodje. Razlika med denarno gotovino s katero banka trenutno razpo-laga in med vrednostjo obsega njenih poslov kaže do katere mere se razteza ta igra imaginacije. Banke so bile sprva hrami/templji , ki so izdajali svoje talismane. Ti so postali zatem kovani denar, a ohranili so nekaj vračeve zdravilne vrečke. Nedoločena možnost, ki jo nudi denar predstavlja nekaj več od navadne strnjene informacije o menjavah ki so eventualno možne. Mezopotamski sve-čeniki – bankirji, so določili odnos med zlatom in sre-brom natančno na trinajst in pol (13,5), kar se ujema s 360, številom dni, ki jih potrebuje zlato sonce, da naredi krog okoli sveta in ta krog so delili s štiri in dvajset (24), kar tvori tirnico srebrne lune. Vrednost je bila določe-na glede na arhetipe, katerih podoba je bila vgravira-na na kovancu. Kasneje je denar zapustil svoje sidrišče, zapustil je pristanišče simbolizma zaradi nemirnih mor fantaziranj/sanjarjenj in čudnih tržnic. william Law je v XVIII. stoletju pokazal kako daleč se fantaziranje lahko raztegne. Žvenketate s svojim denarjem in menite, da imate v rokah nekaj otipljivega. A vendar je to žvenket idola, to so zvoki iz sanjske dežele.«

iMaGinaCija in upoRaba siMbolov

Poglavje iz ‘The Uses of Imagination & the Decline of the West’, Elemir Zola

»Obstajale so skupnosti kjer je bilo vse to realizirano. V nekaterih plemenih, ki so danes skoraj izumrla, še posebej v Severni Ameriki, so bile sanje primarna skrb. Osnovni cilj v življenju je bil ‘odsanjati svoje središčne

sanje’ v katerih je bil objavljen nadnaravni zaveznik, arhe-tip lastnega obstajanja. Nič drugega ni bilo pomembno. Stvari so dobivale svojo vrednost ker so bile garancija za božanski obisk. Denarnica je bila še vedno vrečka z zdravilom, denar pa magija. Imaginacija se je po veliki izkušnji v sanjah – zasluženega za ceno velikih naporov, trpljenja in prizivanja – osredotočala na like, ki so bili obznanjeni od zgoraj. Človek je postajal žival ali oblak ali grom iz svojega osebnega razodetja. Ta izvorna slika je bila njegov grb, rezbaril jo je v les in postavljal na pre-mec svojega čolna, na vrh svojega domovanja, tetoviral si jo je po telesu, vrezoval na svojo broško in prstan, no-sil na glavi, pel je o njej, ko je odhajal v boj, pričakujoč smrt. Spreminjal se je vanjo (opp. to sliko/podobo). Kot takšen je prenehal obstajati. Praznega fantaziranja si ni bilo mogoče zamisliti, njegova imaginacija je bila sedaj prožna, sproščena kot zapestje mečevalca, instrument spoznanja, kot zdravnikovi prsti. Življenje brez vizije (opp. vizija kot omenjena podoba/lik, videnje) je bila največja nesreča. In vse kar se je dalo v takšnem prime-ru narediti, je bilo to, da so poiskali pomoč pri nekom, ki je imel več sreče in je lahko dovolil nastopati v nje-govih sanjah. Največji modreci so sanjali za cel narod in so javno prikazovali svoje sanje: gledališče je nastalo iz

i m a g i n a c i j a i n č l o v e š k e s k u p n o s t i

20KHABS

Mladen Kralj - Enorog

tega dejanja izvornega sočutja.V zahodnem viteštvu, v ciklusu grala, najdemo družbo

v kateri so le sveti puščavniki, ki živijo ločeni od sveta, smeli prestopiti v svet razodetja. Tisti, ki želijo sodelovati v njihovih svetih sanjah postanejo potujoči vitezi (opp-vitezi-klateži ali klati-vitezi, npr. Don Kihot). Odpravijo se na pot brez cilja, toda z namenom, da popravijo vsako krivico na katero bi lahko naleteli. Ko so začutili, da so zaokrožili svoj ciklus dogodivščin so poiskali puščavnika in mu povedali vse kar se jim je pripetilo. Puščavnik je te dogodke razlagal tako kot vrač razlaga sanje. Za vsak dogodek se je izpostavljalo, da predstavlja en simbol. Sir Thomas Mallory nam ponuja mnoge primere takšnega simboličnega preoblikovanja s pomočjo katerega so pu-ščavniki pretvarjali viteške skušnje v teofanijske sanje. Če je vitez naletel na grad zlobnega graščaka in osvobodil v njem zaprte dame, je to puščavnik razlagal kot simbol Pustošenja pekla, Kristusovega spusta v spodnji svet, da osvobodi patriarhe okovov smrti. V tem spominjanju, ko je znova preživljal v domišljiji svoje podvige v takšni luči, se je vitez počutil – postajal bi – podoben bogu.

Ideja simboličnega življenja, podobnega tapiseriji, ki so jo stkale božanske sile, v kateri se premikamo in slu-timo opozorila ter nauke v vsakodnevnih dogodkih, je na Zahodu zbledela in izginila. In vendar, visoka poezija znova razžarja ta ogenj od časa do časa in tako vrača izgubljeni patos nezemeljskega.

Zanesljivo je vrhunec takšne izkušnje življenje v kate-rem je človek v toliki meri osvobojen samega sebe, da postaneta njegovo telo in duša le material simboličnega predstavljanja, danes skoraj nedoumljiv in nepredsta-vljiv. Težko je pojasniti, da je bistvo starodavnih svetih običajev predstavljala imaginativna slika v kateri so bili domnevno ti običaji umeščeni – da starodavna žrtvova-nja in pijančevanja niso bila namenjena zadovoljevanju bogov ali razmetavanju s pijanstvom, temveč so predsta-vljala dokaz popolnega gospodarjenja nad dušo, kjer so skozi sok vstopali v teofanijske sanje. Toda kako razložiti, da se človek, ki se vrača iz takšne skrajne izkušnje izgino-tja, lahko odloči svoje življenje, s katerim se ne identifici-ra več, uporabiti za prikaz sočutne igre, egzemplar(ič)ne predstave nekega odrešitvenega mita? Odrešitelj je tisti, ki svoj celotni obstoj spremeni v poučno predstavo – ka-tere namen ni nuditi bogastvo ali napredek ali lajšanje trpljenja – temveč, da pouči o umetnosti notranjega miru, brzdanja jalovega fantaziranja, umetnosti delova-nja z imaginacijo s tem simbolom skrajne resnice, ki ga takšno življenje uteleša in izkazuje.

Zelo vpadljiv primer takšne ideje, katero je Zahod nekoč sprejel je biblijski prerok Ozeja. »Ko Gospod prične go-voriti Ozeju, reče Gospod Ozeju: Pojdi, oženi se z kurbo in (z njo) rojevaj pankrte, ker se je zemlja skurbala, ko je odstopila od Gospoda«. Ozej postane poosebitev te alegorije in si vzame kurbo za ženo, toda šarada doseže svoj vrhunec namerne sarkastične groze, ko pride na-slednji ukaz: ‘Pojdi, znova ljubi ženo, ki jo ljubi ljubimec, ona pa je nezvesta, tako kot Gospod ljubi sinove Izraela, oni pa gledajo za tujimi bogovi. (opp. + »in imajo radi grozdne kolače.«). Na tej stopnji se vse izvršuje le ‘zato,

da bi se prerokbe izpolnile’.Še en, skoraj neizvedljiv pedagoški podvig bi bil, (kako)

pojasniti zahodnim ali prozahodnim umom, da posta-ne s te duhovne višine življenje sen v snu. Ko vemo, da je vse odvisno od nekih sanj, celo opažanje, resnice ne iščemo več v njenih formulacijah ali simbolih, temveč te formulacije in simbole uporabljamo v službi resnice. Sveta pripoved – pravilno zamišljena, globoko vrezana v našo vsakodnevno meditacijo – bo omogočila uvid v skrajno resnico – pa naj bo to kozmogonija, življenje Odrešitelja ali preroka, neka sveta tradicija, ki obstaja že stoletja ali neka sveta vojna, sveto obdelovanje zemlje ali sveti lov, simbolična ljubezen ali kakšna preobraže-na veščina ali obrt. To so instrumenti: narator in ozna-njevalec govori: vloži svojo imaginacijo, posveti svojo vero tej zgodbi – dosegel boš osvoboditev. Dopusti da té predstave počasi natopijo tvoje vsakodnevne misli, pusti jim, da pojasnijo tisto kar se ti dogaja, pusti naj se ti prikazujejo v sanjah, ne puščaj niti malo prostora praznemu fantaziranju, celo vse do halucinacij in požel boš resnico.

Resnica je predmet zgodbe in ne zgodba sama po sebi. Zgodba je sen. Toda to je sen, ki je bližji resnici od sanj vsakodnevnega obstajanja, zabeleženega v javnih dokumentih, s pečatom in podpisom dveh ali treh prič, katere lahko vsak dober odvetnik postavi pod vprašaj s svojimi dialektičnimi akrobacijami te obrti. Ne le mo-dreci, tudi izkušeni svetovni ljudje predejo zgodbe, pa ne zato, da bi prenesli nekaj, kar se je resnično zgodilo, kar lahko zanima le obrekovalce in odvetnike, temveč imajo na umu tisto, kar bi se lahko zgodilo duši, ko se zaplete v svoje implikacije in skrite sugestije, ko po-stane natopljena s slikami, ki tvorijo to zgodbo. Bistvo in namen zgodbe, za praktične ljudi kot so sveti ljudje ali strokovnjaki za čaranje družbe (opp. Hitler, Bush&co. itd.), ne leži v potrditvi dejstev, temveč v tistem kar je ono sposobno prizvati v subtilno sanjsko telo ljudi. Kar pa se tiče iluzije trdega dejstvenega dokaza – ta pred-stavlja najbolj prazne od vseh sanj. Nedosegljiv - in tudi če ga dosežemo – je neuporaben. Danes svete anago-ške zgodbe zanikajo kot nepreverljive tisti ljudje, katere tvorci političnega imidža in propagandisti vsakodnevno zavajajo, ljudje, ki se pustijo zavesti (tega pa se niti ne zavedajo) z že prežvečenimi sanjarjenji, katere jim me-diji vbrizgavajo v glavo. Sanjarjenja s katerimi jih pitajo imenujejo trda realnost. Kar se tiče resnice, kako si jo lahko sploh zaželijo spoznati, ko pa niso nikoli vrgli niti pogleda v svet resnične imaginacije?

Imaginacija v današnjem zahodnem svetu leži pod zna-kom prepovedi. No, nič trajnega, nič resnično vrednega ne more živeti, če ni ukoreninjeno v svetu imaginacije. Zla ne moremo odstraniti, če ne razumemo njegovega izvora. Kako je prišlo do tega, da je sanjarjenje postalo priznano kot nekaj pravilnega in celo obstoja vrednega? Odgovor na to lahko poiščemo le, če se vrnemo nazaj in sledimo zgodovini imaginacije na Zahodu od pred-krščanskih časov pa vse do današnjih dni.«

Prevod: Barut Luka

21KHABS

o p i j a n j e U m a r i b n a l - Fa r i d

V spomin Ljubljenega bitja vino smo pili in in se opili še preden so vinogradi bili stvarjeni. Polna luna mu je kupa; in to vino je sonce, ki okoli sebe en srp obrača. Koliko zvezd se zablešči če se le premeša”

Brez njegovega vonja ne bi jaz nikoli našel poti do nje-govih točilnic. Brez njegovega sijaja, si ga nobena do-mišljija ne bi mogla zamisliti.

Čas ga je tako malo ohranil, da je kot misterij, skrit glo-boko v prsih.

Če v plemenu se omeni njegovo ime, vse otroke prevzame pijanost v kateri ni ne sramu ne greha.

Vzdvignilo se je počasi iz globin vr-čev in resnično je ostalo le ime, da na njega spominja.

A če pride enkrat v človekovo dušo, silna ga radost prevzame, in žalost izgine.

Že sam pogled na zapečatene vin-ske vrče zadostuje da so gostje pi-jani.

Če s tem vinom pošpricajo zemljo na grobu se k mrtvemu vrne duša in njegovo telo oživi.

Ležeč v senci ob zidu svojega vi-nograda, že umirajoči bolnik znova pridobi moč.

Ob krčmah, nepremični sprehodijo in nemi govore ob spomenu njegovega okusa.

Ko se vetrič njegovega vonja razširi po Vzhodu, na Zahodu človek brez čutila vonja je sposoben zavohati ga.

Tisti, ki v roki drži kupo, z dlanjo vlažno od vina, ta se ne izgubi v noči; v roki drži zvezdo.

Rojeni slepec spregleda takoj, ko ga v srce svoje sprejme. Ob žuborenju njegovega cejenja tudi gluhi zasliši.

Če enega izmed konjenikov, ki jezdijo proti predelu kjer ono nastaja, piči kakšna strupena žival, mu ne bo škodil strup.

Če vrač zapiše črke njegovega imena na čelo obsede-nega, ga te črke ozdravijo.

Našito na vojnem praporju, to ime opije vse, ki pod tem praporjem hodijo.

Gostov naravo ono blaži in na razumno pot pelje tiste, ki razuma nimajo.

Roka ki ni poznala darežljivosti, darežljiva postane in tisti ki ni poznal vzvišenosti (ponosa,op.p.) se brzdanja nauči, celo v besu.

Če uspe najbolj neumnemu med ljudmi le takniti pokrov njegovega vrča, bo dojel smisel njegovih popolnosti.

Pravijo mi: “Opiši ga, ti ki toliko veš o njegovih lastno-stih.”- Da, resnično znak, kako ga je potrebno opisati.

To je prozornost in ni voda, to je zračnost a ni zrak, to je luč brez ognja in duh brez telesa.

Njegova beseda je od vedno obstajala pred vsemi ob-stoječimi stvarmi, ko še ni bilo oblik niti slik.

Po njemu tukaj obstajajo vse stvari, toda one ga modro zastirajo tistemu ki ne dojema.

Moj duh se je v njem tako izgubil, da sta se oba strastno premešala; toda to ni telo, ki bi vstopilo v drugo telo.

Vino in ne vinograd. Adam je moj oče, vinograd in ne vino: njegova mati je moja mati.

Čistoča vrča resnično prihaja od či-stoče misli; in misli, on jih razvija.

Napravljena je razlika; toda vse je eno; naš duh je vino in naše telo vi-nograd.

Pred njim ni bilo “prej”, in po njem ne obstaja “potem”, začetek časov je pečat njegovega obstoja.

Ko časov še ni bilo, je bilo v prešah. Zaobljuba našega očeta je prišla šele po njem; je kot dete brez staršev.

Kakšne lepote navdihujejo hvalni-ce njemu v skladni prozi in spevnih verzih.

Kdor ga še ne pozna se veseli ko zasliši, da ga omenjajo, kot se je Nu’min ljubimec veselil imenu Nu’me.

Pravijo: “Pogrešil si pivši ga.” – Ne, nikakor, kriv bi bil ako nebi pil tistega kar sem pil.

Srečni tisti v samostanu! Koliko so se samo s tem vi-nom opijali! In vendar, ga niso pili, toda nameravali so ga piti.

Še pred mladostjo sem spoznal njegovo pijanstvo; in to bo ostalo v meni, ko bodo moje kosti že prah.

Vzemi ga čistega, tega vina, ali ga mešaj le z slino Ljubljene/ga; vsaka druga mešanica bi napačna bila.

Za tebe ga je v krčmah; pojdi in vzemi ga v njegovi kra-soti. Kako ga je samo piti lepo ob zvokih glasbe!

Kajti nikoli njega ni ob žalosti, tako kot nista združna žalost in muziciranje.

Ako s tem vinom se opiješ, pa čeprav le za droben tre-nutek, čas bo tvoj ponižni sluga in ti boš moč imel.

Živel na tej zemlji ni, kdor pijanstva ni doživel, in nima razuma tisti, ki ne umre od njegovega pijanstva.

Naj nad seboj joče tisti, ki je življenje svoje izgubil, a ga okusil ni.”

Prevod: Barut Luka

22KHABS

Mladen Kralj - Ekstaza

e l e k t r i č n a t i š i n a A l e i s t e r C r o w l e y

Parabola, ki predstavlja sinopsis hagiografije »Tem-pelj Kralja Salomona«

ČAKAL SEM na novice, ki jih je bilo moje srce. Noč me je ločevala od moje ljubezni. Boga spanca od nikoder; spanec me je izdal. Poskušal sem hvaliti mojo ljubezen in objokovati ure, ki so naju ločevale; a nisem mogel. Zatorej sem napisal zgodbo svojega žvljenja.

In glasi se takole:Okrašena in premazana, da bi se ne videlo črvivih desk,

se je moja izletniška barka začela potapljati. Preklel sem obrtniško zahrbtnost in se odločil, da bo bolje, če se za-upam svojim lastnim rokam, kot pa da bi še naprej ostal v njej.

Že sem se slekel ter skočil v reko, ko sem opazil, da je že tema. Na eni strani je žarela pravčudna zvezda, ne presve-tla, pa ni obetala veliko; na drugi strani pa mrka in fanta-stična nebesna svetilka strahovite privlačnosti.

Leno sem zaplaval proti obema, zavoljo njune svetlobe, zmedene in muhaste na eni ter temačne na drugi strani, a vseeno svetlobe v primerjavi z brezciljno in stanovitno temo, ki se je usedla v nedra reke. Ti svetilki sta se nahajali iznad reke, otroka finejšega elementa. V reki pa prebiva veliki Leviatan, ki požira ljudi.

A še preden sem prišel v območje privlačnosti obeh, je moje oči razsvetlila čudovita vizija. Neskončno daleč, kakor se je zdelo, je žarek sončne svetlobe šinil skozi sa-turnovsko temino neba in razsvetlil vodno gladino. Nakar sem opazil, da tam po reki pluje, znotraj majhnega sve-tlobnega obroča, ena barka, ali, kar bi lahko tudi bilo, krsta. Ko sem pogledal gor v prestreljeni oblak, pa sem v tej svetlobi zagledal neko hišo, obdano z gozdičkom. V njej je bila tema, toda ven je izhajal žarek, srebrn, kakor je bil prvi zlat.

Silno sem si zaželel, da bi vstopil v to hišo; a je to prese-galo moje človeške zmožnosti, saj nisem imel kril. Potem se je nebo zaprlo, tako hitro, kakor se je prej nenadoma razprlo, jaz pa sem spet ostal v temi. Vendar sem obdržal to svečo upanja, da bi v tisti barki, če bi jo lahko dosegel, morda lahko našel kakšno pomoč v znanju ali v zmožno-sti, da bi to hišo lahko dosegel.

Tako sem vztrajno plaval tja, kljub določenemu strahu, kajti vrtincev je bilo veliko v tem širnem toku, moj edini vodič pa mi je bila vitka svetlobna kača, ki se je premi-kala po vodi.

Tako je bilo vsaj videti; tedaj sem namreč odkril, da imam notranji čut za orientacijo, ki je tako nezgrešljiv, kot mor-narjev kompas; tako, čeprav se tega nisem zavedal, je bilo nemogoče, da bi se izgubil.

Ko sem tako plaval, sem naletel na nekoga, ki je nerodno bredel in sopihal sredi toka ter me z mogočnim puhanjem silil naj nadaljujem.

Samo malo naprej ( je rekel) se namreč nahaja nek sila močan in spreten plavalec.

Z velikim trudom je moj tovariš dal vso svojo moč od sebe in sva dosegla onega ter ga pozdravila.

Ta me je (in bil je prijeten možakar, pa vljuden tudi) najprisrčneje pozdravil kot sopotnika v tisto hišo in mi zagotovil, da tista barka zares v sebi nosi skrivnost poti tja. Za vodnika, ki bi nas pospremil skozi temo in razbur-kani tok, pa je omenil (nekako skrivnostno) nekoga, ki je določen za to, poleg različnih, zelo jasnih oznak na poti; kdor od zgoraj pogleda to brezsledno vodno širjavo, je rekel, ta lahko vidi, da je le-ta naznačena in izrisana na način dovršene znanosti.

Poglej! je pokazal. In tedaj se je ravno pred menoj zale-sketal sijajen trikotnik ter, kar se mi je zdelo nadvse ču-dno, prej vtis, kot pa vizija, človeka na vislicah, obešenega za gleženj. To, je povedal svetel mož, je najbolj sigurno znamenje, da smo na pravi poti.

V svetlobi trikotnika pa sem uzrl še eno čudo; moj to-variš ni plaval, tako kot jaz, temveč je bil s čolnom že ro-jen, resda krhkim, toda zadovoljivim. Povlekel me je v ta čoln-školjko in me posedel na klop za veslanje. In nato sem (tudi v svetlobi trikotnika) na drugi klopi zagledal temnega moža, ki je veslal s silnimi zamahi.

Pluli smo v popolni tišini. Vprašal sem svetlega moža po njegovem imenu, nakar mi je odvrnil, »Hočem vede-ti,« in potem še temnega, ki mi je tudi odgovoril, »Želim si, da bi bila svetloba«; prvi je pač iskreno izrazil svojo nevednost, drugi pa očitno izmikanje; to me je spravilo v veliko zadrego.

Vendar smo enakomerno in vztrajno napredovali ter se zelo razveselili, ko smo čez nekaj časa uzrli svetlobni blisk, ki je razdrl temen oblak; in nato še bled polmesec, težak in počasen, toda srebrnega sija; in še, kakor bi pa-dal z zvezd, samoroga, ki je galopiral mimo nas, da ga sploh nismo mogli določiti; na koncu pa še visok svetil-nik sredi vode.

»Tu,« je rekel temni tovariš, »je prijeten prostor za osve-žitev, kjer se bomo ustavili, preden se odpravimo naprej.« Medtem ko je govoril, se je prikazala nad stolpom mo-gočna mavrica, čeprav sonca ni bilo nikjer na obzorju. Od veselja sem zavpil, »Mavrica upanja,« a onadva sta bila tiho, pač, saj sta že dolgo potovala in sta se le vrnila pome, da bi mi pomagala, ker sem brez čolna. Tako sem razumel njun molk.

V stolpu smo tako ostali sedem dni ter se krepili z jedačo in pijačo. Med spanjem so se mi prikazale čudovite sanje o neki mnogo večji naklonjeni prisotnosti od samega span-ca. V njih mi je svetel mož (tako ga bom imenoval odslej) dal neko knjigo, v kateri je pisalo, kako si človek lahko na-redi barko in da mu je nekdo določen za krmarja.

Nato sem se lotil dela in z velikanskim trudom. Neka od-

23KHABS

vratna riba pa je vseskozi skakala iz vode in udarjala po mojih deskah, da bi ne mogel dokončati barke.

Kljub vsemu mi je uspelo in ob zori sem nameraval od-pluti. Še prej pa nas je zapustil temni mož, moj brat, in odšel svojo pot. Starec iz stolpa me je nato poklical vstran in mi ponudil sedež na pogrebni slovesnosti njegovega učitelja. In čeprav sem bil prepričan, da je starec slepar, in to zelo podle vrste, in pijanec, sem vseeno v tem po-grebu zelo užival. V zraku so se vile najnežnejše dišave in motni električni plamenčki, ki so se nabrali v en sve-tlobni grič. Ves privzdignjen in prekipevajočega srca sem vstopil v pogrebno sobano, ki je bila vsa razsvetljena, z mizo za banket, pod katero je bila krsta, v kateri je ležal pokojni učitelj. Na suhih vejah so cvetele vrtnice in slišal sem učiteljev glas; nato sem zagledal vsa kraljestva sveta v enem samem trenutku, ter mnogo stvari, zelo koristnih in prečudovitih.

Potem sem se odpravil iz stolpa ter se vkrcal v svojo barko, starec pa mi je vpil, da se boji potresa in da naj mu pomagam.

S težkim srcem, in tudi lahkim, sem pustil svoj čoln in priprave na plov-bo ter se vrnil k njemu.

Nato je prišel potres, ki ga je on napovedal; po-goltnilo je njega in čolne. Potresna plima pa me je odnesla daleč stran, tudi od svetlega moža, mojega brata; v temi se je izgubil spred mojih oči, tako da nisem vedel, če ga je ne-mara pogubilo.

Iz razbitin sem si nato zgradil splav, ki sem ga lahko veslal. Barka je bila nevidna in sem čisto po-zabil nanjo, ko so me pre-vzemala bleščeča zname-nja na poti. Moj splav se je že hotel potopiti in roke sem imel povsem onemogle, ko sem zaslišal glas nad seboj: »Vstopi v barko!«

Pogledal sem navzgor in zagledal bradatega moža, mo-gočnega in z izmučenim obrazom od dolgega popoto-vanja. Poznal sem ga, kar me je sila presenetilo, saj sem mislil, da je nekje daleč stran. Podal sem mu roko in on me je z lahkoto povlekel na barko. Tukaj (mi je rekel) po-zabi na vse, kar si videl in slišal; na tej barki to nič več ne velja.

Ubogal sem ga ter spustil splav, s katerim sem prispel in sem ga nameraval povleči gor.

Nato me je vprašal:Kaj leži iznad barke?Odvrnil sem: Hiša srebrnega sijaja, ki jo osvetljuje zlati sij.On: Koliko streh ima barka?

Jaz: Eno.On: Iti boš moral skozi njo, vendar prej pozorno preišči

štiri stene barke.Jaz: Vrata iščem.On: Vrata so na stropu.Jaz: Odvedi me tja, rotim te!On: Upri svoj pogled vanje.Jaz: Bom, spoštovani. A vas prosim, da mi poveste vaše

ime.On: Mar ga ne poznaš že od nekdaj?Jaz: Sin planin?On: Križiščni Kamen.Jaz: To zadostuje. Naj zdaj uprem svoje oči v vrata.On: To je vodnjak.Ubogal sem ga in v svoji zavzetosti čisto pozabil nanj.

Oči so mi mnogokrat begale in deske so mi grozile, naj še enkrat skočim v vodo in plavam naprej, toda vse-skozi sem se trudil, kot je le bilo v moji moči.

Nato sem, bivši že na-vajen na temo, ob strani in malo nad menoj znova zagledal temnega moža, mojega brata. Veselo sem ga pozdravil ter mu po-vedal o potresu. To ga je zelo užalostilo.

Brat, sem spregovoril, a mi zdaj lahko poveš svoje ime? Nakar je le odvrnil, »Vse je žalostno!«

Povrnil sem se k svoji na-logi in on me je ob tem vodil s svojim primerom in nasvetom. A v barki je bila velika tema; izven nje na reki zgolj mrak, poln razpuščenih senc; znotraj pa je živa tema, esenca in kvintesenca teme.

Dolgo sem prebival v tej strahoviti tišini; tedaj me je za en trenutek, za katerega se mi je zdelo, da traja mnogo življenj, sonce prodrlo noter in me udarilo v oči, tako da sem padel vznak in skoraj omedlel. Toda brat mi je velel, naj bom brez skrbi in se povrnem k svoji nalogi. Ubogal sem; in glej! spet sonce, in za soncem obris nekoga, ki je določen za skritega in obenem vidnega, kakor se zdi primerno.

Bleščava sonca in njegova vročina sta me slepili in muči-li. Moje okončine me niso več ubogale; nato sem zdrknil nazaj v mogočni tok, ki je bil tu ledeno mrzel, kar me je osvežilo in mi godilo.

Čutil pa sem, da mi ta brezciljna gonja hromi ude; zato sem nabral skupaj nekaj desk mojega splava – še vedno so namreč plavale okrog barke – in začel na pol v igri veslati, ne vem s kakšnim namenom.

In bilo je ukazano, nekako, da k meni prileti golobica s hrastovim listom v kljunu.

24KHABS

Molčal sem in pozorno zrl vanjo; zagledal sem neke-ga poslanca in razumel, da so hrastov list poslali iz Hiše.

Nato sem se posvetoval s tistim, ki je za to določen in mi je z lastno roko prinesel čambakovo cvetje, gorčično seme in ponovno hrastov list.

Vse to sem si spravil v nedrje, čeprav sploh ne vem čemu. Niti nisem dojel, čemu naj bi te stvari služile, ra-zen morda približno. Opazivši mojo zadrego, spet prileti golobica, tokrat z oljčno vejico; to me je tako osrečilo, da sem pozabil na vse in sem hlastno zaplaval po toku iz čistega veselja.

Toda naletel sem na ledeno mrzel vodni tok, ki me je vsega prekril; in ko sem gledal, sem videl, da s seboj nosi krvave madeže. Urno sem se nato vrnil v barko, ki je bila vselej v bližini; po lestvi, ki sem jo naredil enkrat prej, sem potem splezal do strehe in pogledal skozi njo; vse nebo je bilo en sam hurikan, ena blaznost nevihte.

V svoji vnemi sem se strehi čisti približal, tako da me je vihar potegnil vase. Lahko bi rekel, da sem bil jaz sam vihar. In ko sem prišel k sebi, sem plaval v naročju reke v prav tisti barki, ki sem si jo sam naredil v svetilniku. V viharju sem izgubil svoje lase in brado; veter mi jih je iz-pulil s koreninami vred; in en glas mi je govoril: »Dete je na vodovju.« Pogledal sem proti barki in je bila drugačne oblike; preoblikoval jo je tisti, ki je določen za preobli-kovanje. Imela je deske od mojega starega čolna in tudi deske od svoje prejšnje strukture. Bolj je bila podobna zibelki, kot pa čolnu. Nekdo, ki je določen za govorjenje, je spregovoril: »Poglej me!« A ga nisem mogel videti. Kljub temu sem zavzeto zrl, veslaje v smeri glasu.

Reka pa je medtem propadla v slap. Gledal sem za oljč-no vejico, in je ovenela ter se potopila. Pogledal sem za golobico, in zaobjela jo je ostudna kača. Bil sem brez vsake pomoči. Na koncu je kača požrla tega družabnika z rozastimi krili na mojem potovanju, nakar se je odpravila za naslednjo žrtvijo.

Ta slap bi me gotovo polomil, če se ne bi trdno oprijel čolna, ki je plul tako mirno, kakor bi se nahajal na mirni gladini jezera; in ko sem uspel zbrati malo poguma, sem na premcu zagledal sedeti tistega, ki je določen za kr-marjenje; uzrl sem ga z licem v lice.

To je trajalo kar nekaj časa; in z njegovo pomočjo sem se lotil gradnje barke. »Kajti,« je rekel, »mnogo jih je, ki pla-vajo, a ne najdejo nobene barke. Bodi to tvoja naloga, da jim pomagaš.« O mojem potovanju v Hišo ni spregovoril ničesar. A v gradnji barke mi je pristopil v pomoč svetel mož, moj brat; nekega večera mi je pri jedi rekel: Naj ti bo v zadovoljstvo vstopiti v Hišo; v njej je zate pripravljena prekrasna spalnica.« A tedaj nisem mogel vstopiti, ker me je bilo sram, ker sem bil brez obleke. Nisem razumel tega, da v Hiši skrbi za obleke tisti, ki je določen za to.

Tako sva garala in zgradila mnogo bark po modelu tiste, na kateri sva plula midva. In ob vsem tem ni bilo niti ene trske, ki bi manjkala ali bila odveč; nobenih okraskov, brez barvanja in lakiranja desk, kajti to so bile deske drevesa, ki ni prišel niti z Vzhoda, niti z Zahoda. Jadra so bila iz zlata stkana in zelo močna, z izvezenimi liki.

Končno je prišel čas, ko sem si vzel svojo sobo v Hiši. O tajnih rečeh, ki so mi bile tam pokazane, pa še vedno

razglabljam, zato jih na tem mestu ne omenjam. Razkril bom samo tale zaklad, namreč, da se vse plemenito v tej Hiši zdi tistemu, ki plava v reki, nizkotno; vse nizkotno pa se mu zdi plemenito. Tako oni ves fin material s svojim grobim in umazanim rokovanjem kmalu opustijo; od-padke pa vzamejo s seboj in jih požrejo. Tako modro je gospodar Hiše to splaniral.

O srebrnem siju, ki je izhajal iz teme Hiše, ne bom po-vedal ničesar; niti o zlatem žarku, ki razsvetljuje temo Hiše.

A zavoljo tistega, ki bo prišel nekoč in s katerim si bova delila mojo spalnico, bom spregovoril še o moji zadnji avanturi.

Na prsih reke je prispel divji labod, pojoč, in se za tre-nutek spočil na mojem odsevu v vodi. Rekel sem: »Pridi sem gor!«

Divji labod pa je odvrnil: »Kako naj pridem tja gor?«Jaz: Jaz te bom vodil.Labod: Kdo si ti?Jaz: Moj oče je čuvar Kraljeve Kupe: pripravil sem si

majhno barko, s katero lahko odplujem po veliki reki. Kdo jo bo vlekel?

Labod: Jaz jo bom vlekel.Tako sva šla skupaj naprej; o strahovitem neurju, ki je

potem nastalo, pa ni vredno razpravljati. In o tistem, kar je sledilo, sploh ni vredno debatirati; a divji labod še ve-dno vodi mojo barko.

In konec bo tak, kakršnega je zapovedal gospodar Hiše; a to vem, da je ta barka Kraljeva barka. In v mojih nedrjih hranim čampakov cvet, gorčično seme in hrastov list, ki so čudovitejši kot prej.

In nad nami venomer bdi tisti, ki je določen za to, da bdi.

Divji labod pa venomer poje; in moje srce venomer poje.

Odložil sem pero, nakar zavpije glas: Piši!Ne boj se!Ne odvračaj se!Mar ni zapisano, da lahko Žalost traja vso noč, zjutraj

pa pride radost?Zato zaspi v miru in zaupanju: mar ne bo bdel tisti, čigar

oko nima veke, in je za to tudi določen?In moje srce je odgovorilo: Amen!

Prevod: Janez Trobentar

25KHABS

»Moja je duša kakor začaran brod,Ki pluje, kot s sanjami očaran labod,Na srebra ti valih sladkega peva’nja:A tvoja se duša kakor angel postaviOb krmilo in z njim vodi v tok pravi,V tem ko vetrov vseh melodija odzvanja.Zdi se, da pluje vedno in večno,Ko ga nosi to vse vetrovje rečnoMed soteskami, gozdovi in gorami,Skozi rajske divjine v osami!Dokler se kot dremavec ne uspavamIn ne rodim se v ocean ter zaplavamNavzdol in okrog, v morja globine,Tistega zvoka, ki vedno valovi v širine.

Medtem pa tvoj duh dviga svoje perotiV najbolj umirjenih predelih glasbe te;Lomimo vetrove, ki se širijo nasprotiTega srečnega neba, in plujemo dlje,Stran v daljave, brez zvezde, brez smeri,Le z instinktom sladke glasbe smo vodeni;Vse dokler skozi otočje vrtov Elevzinskih,Ti najlepši od krmarjev vseh, vse do njih,Kjer še nikoli ni smrtnika plulo plovilo,Barki mojih poželenj si njeno vodilo;Do kraljestev kjer je ljubezen zrak ki se vdihava,Katera se v vetru in na valovih pozibava, In harmonično usklajuje to zemljo’,S tistim kar vsi nad sabo občutijo.

Drseli smo mimo ledenih votlin Staro’sti,Ter temnih razburkanih valov Zrelosti,In tihega oceana Mladosti, zapeljivi smeh,Iza steklastih zalivov Dojenstva, tam segaTa naša pot, obljudena s sencami bitij vsehSkozi Smrt in Rojstvo, do dne božanskega;Žareč od cvetja navzdol se valečega, Poln obokanih senčnic je prostor rajski,In vodnih poti, ki se vijugajo tod skoziDivje kraje, v zatišju in med zelenje,Naseljen z obličji presvetlimi za zrenjeIn ostalimi, ti so podobni, ki jih vidiš lahko,Ker po morju hodijo in melodično pojo’.«

Prevod: Barut Luka

M o j a j e d u š a z a č a r a n b r o d A l e i s t e r C r o w l e y

ve l i k i n o r e cA l e i s t e r C r o w l e y

(…) in glej Velikega Norca, ki (ne) pozna nič, ker se je poistovetil z Vsem (katero ne bivši razdruže-no v odnosu do sebe ne more biti spoznano), (ne) počne nič, ker vrši svojo Resnično Voljo, izpolnjuje Univerzalno Voljo tako, da ji ne nasprotuje pri priza-devanju zgrabiti kakšno iluzijo in (ne) trpi nič, spo-znavši, da je vse kar se mu dogaja zrcalni opis njega samega. On gre smejoč in plešoč skozi svet in idši uničuje vse zlo in žalost, z enostavnim poučevanjem vseh katere sreča, da njihove slabosti in njihovo ne-zadovoljstvo nastaja zaradi ne(po)zna(va)nja, da je vsak posebej popoln na svoj način, vsak potrebna iluzija skozi katero Vse postane zavestno sebe (tako kot Norec tolmači sebi sebe skozi svoj lastni niz ilu-zij) in je vsak le v nadlogo sebi in drugim, ko sledi lažnim idealom, ko se vmešava v ostale zaradi raz-ličnih napačno razumljenih motivov in tako dalje, zaradi tega povzročajo vse vrste sporov, izgubljajo se in tako obupajo zaradi Smeri, strahujejo pred Prihodnostjo, obžalujejo Preteklost in zlorabljajo Sedanjost. Norec pokaže vsakemu njegovo lastno pot in ga postavi na njo; kmalu postane razvidno, da je za vse enako prostora na svetu, da so vsi enako vredni občudovanja in spoštovanja, da je popolnost že v Vsemu, ter da je smoter Življenja (ki je gibanje) razkazati vse-spreminjajoči se slavnostni sprevod in tako omogoči vsakemu postati zavesten Vsega, katero bi drugače ostalo istorodno, brez kvantitete in kvalitete, Neznano in Nespoznano. (…)«

Prevod: Barut Luka

26KHABS