Kemija - mss.gov.si · PDF file5 1 OPREDELITEV PREDMETA Kemija je temeljna naravoslovna veda,...
50
K EMIJA
Transcript of Kemija - mss.gov.si · PDF file5 1 OPREDELITEV PREDMETA Kemija je temeljna naravoslovna veda,...
URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ©OLSTVO
ISBN 961-234-310-1
KEMIJA
KEMIJA
NASLOVNICE E-POSTA notranja - KT 8/11/06 12:59 PM Page 19
CIP – Katala`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
371.214.1 : 54
U^NI na~rt : program osnovnošolskega izobra`evanja. Kemija \[ [ pripravila ] Predmetna kurikularna komisija za kemijo Margareta Vrta~nik ... et al. ] . – 1. natis. – Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000
ISBN 961–234–309–8 (Zavod Republike Slovenije za šolstvo) 1. Vrta~nik, Margareta110517504
Sprejeto na 25. seji Podro~ne kurikularne komisije za osnovno šolo, dne 7. 4. 1998Sprejeto na 26. seji Nacionalnega kurikularnega sveta, dne 30. 10. 1998Sprejeto na 22. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobra`evanje, dne 3. 12. 1998
U~ni na~rt
KEMIJA
PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA KEMIJOprof. dr. Margareta Vrta~nik, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, predsednicaMajda Naji, Zavod RS za šolstvo, strokovna tajnicaprof. dr. Saša Gla`ar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakultetaMagdalena Mo`ina, OŠ Koseze, Ljubljanamag. Ton~ka Po`ek Novak, Gimnazija Be`igrad, LjubljanaTatjana Pufi~, OŠ Pohorskega odreda, Slovenska Bistricadoc. dr. Darinka Sikošek, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Izdala in zalo`ila Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo
Za ministrstvo dr. Lucija ^okZa zavod Metka Zevnik
Uredili Nika Schlamberger, Zvonka LabernikJezikovni pregled Irena Labaš, Vesna Halu`anOblikovanje TANDARPrelom BS JabolkoTisk Tiskarna Ljubljana
Prvi natis
Ljubljana, 2000
K a z a l o1 Opredelitev predmeta ......................................................................................................... 5
2 Splošni cilji predmeta ........................................................................................................ 7
3 Operativni cilji predmeta .................................................................................................... 10
3.1 Jedrni vsebinski sklop za 8. razred .................................................................................... 10
3.2 Jedrni vsebinski sklop za 9. razred ................................................................................... 19
3.3 Izbirne vsebine za 8. razred ..............................................................................................28
3.4 Izbirne vsebine za 8. razred .............................................................................................. 31
4 Specialnodidakti~na priporo~ila ........................................................................................38
5 Katalog znanja .................................................................................................................... 41
5.1 Temeljni standardi znanja ................................................................................................. 41
5.1 Minimalni standardi znanja ..............................................................................................42
6 Priloga ................................................................................................................................43
6.1 Primeri vklju~evanja eksperimentov in drugih aktivnosti v pouk kemije ...........................43
5
1 OPREDELITEV PREDMETA
Kemija je temeljna naravoslovna veda, za katero je zna~ilna eksponentna rast informacij in po-
datkov, ki je pogojena z eksperimentalno podprtim raziskovalnim delom in s hitrim prenosom
raziskovalnih dose`kov v prakso. Kemija je interdisciplinarno povezana z drugimi naravoslov-
nimi strokami, na njenih spoznanjih pa temelji tudi vrsta industrijskih panog, ki so klju~ni ele-
ment rasti kapitala, in zato mo~no vpliva tako na ekonomske kakor tudi na socialne odnose v
dru`bi. Kemija ima kot šolski predmet glavno nalogo razvijati procese naravoslovne kulture:
(1) opazovanje in opisovanje pojavov, (2) sposobnost osmišljanja opa`anj in (3) sposobnost
komuniciranja. Z razvijanjem kemijskih pojmov uresni~ujemo štiri klju~ne stebre izobra`eva-
nja v novem tiso~letju: (1) u~iti se, da bi vedeli; (2) u~iti se, da bi znali znanje uporabljati; (3)
u~iti se za celovito osebnostno rast; (4) u~iti se za skupno `ivljenje.
Pri pouku kemije moramo skrbeti za razvoj celovite osebnosti, ki jo opredeljujejo kriti~nost,
kreativnost, poštenost, vedo`eljnost, svoboda misli in besed ter sposobnost preseganja
dogem. Druga klju~na funkcija kemije je razvijanje spoznavnih procesov pri u~encih na
temelju opredeljevanja pojmov in razvrš~anja primerov za pojme; razvijanje sposobnosti
napovedovanja lastnosti in prepoznavanje soodvisnosti; posploševanje in povezovanje s
teorijo. Pri tem je klju~na vizualizacija za povezovanje makroskopskih opa`anj z mikro-
skopsko razlago.
Da bi lahko uresni~evali naloge kemije kot šolskega predmeta, mora biti pouk zasnovan na
eksperimentalnih in problemskoraziskovalnih temeljih. Pri razumevanju kemije so pomembne
vsebina (dejstva, pojmi, modeli, teorije) in metode, s katerimi pridobivamo znanje. Bistvena
zna~ilnost metod pou~evanja kemije so aktivnosti, s pomo~jo katerih:
1. u~enci spoznavajo dolo~eno vsebino ali lahko rešijo problem;
2. analizirajo empiri~ne podatke, ki jih dobijo na temelju eksperimenta ali s študijem virov
informacij, in ob pomo~i u~itelja razvijajo nove pojme, odkrivajo povezave med njimi in jih
povezujejo v pravila.
Pri izboru dejstev in pojmov, ki jih posredujemo u~encem, je pomembno, da se v za~etnih stop-
njah uvajanja kemije omejujemo na primere, vezane na u~en~evo neposredno okolje. Te pri-
mere postopno nadgrajujemo z zahtevnejšimi, manj znanimi primeri. S takim pristopom po-
vezujemo kemijo z vsakdanjim `ivljenjem in jo tako pribli`amo tudi tisti populaciji u~encev, ki
ni izrazito naravoslovno usmerjena. Povezovanje primerov za kemijske pojme z `ivljenjem je
6
bistvena naloga u~itelja kemije, ki mora imeti na voljo ~im ve~ informacij, ki jih ~rpa iz razli~nih
virov, od klasi~nih, v obliki knjig in revij, do sodobnih, v obliki zgoš~enk, baz podatkov, dostop-
nih linijsko ali na medmre`ju (INTERNET).
7
2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Razvijanje razumevanja kemijskih pojmov skozi razli~ne aktivnosti, ki vklju~ujejo prakti~no
delo, diskusijske ure in problemsko raziskovalen pristop. U~encem mora biti na voljo ustrez-
na literatura v knji`ni in ra~unalniško ~itljivi obliki. Pri tem je pomembno, da u~itelj razvija kri-
terije za samostojno presojanje uporabne vrednosti razli~nih virov podatkov.
Razvijanje sposobnosti uporabe kemijskih podatkov in informacij s postopnim uvajanjem ke -
mijskega izrazoslovja in simbolov. Ob tem je u~encu potrebno razlo`iti pomen uporabe stro-
kovnih izrazov in matemati~nih dogovorov ter simbolov. U~enci naj spoznajo, da lahko z upo -
rabo grafov, diagramov in razpredelnic zelo u~inkovito predstavijo informacije in jih tudi po-
ve`ejo v novo znanje.
U~enci naj pri pouku kemije spoznavajo vpliv kemije na razvoj materialov, s katerimi se
sre~ujejo vsak dan, in na kakovost njihovega `ivljenja.
U~enci pri pouku kemije razvijajo kriti~en odnos do svojega obnašanja v okolju, odnos do
smotrne uporabe energije in odnos do pravilnega odlaganja ter recikliranja odpadnih snovi.
U~enci na izbranih primerih spoznavajo vplive zgodovinskega razvoja na razvoj znanstvene
misli in obratno.
U~enci pridobivajo in razširjajo svoje znanje ter razumevanje o varnosti in zdravju pri delu v
razli~nih okoljih (zlasti doma in v šoli). Nau~iti se morajo odgovornosti pri delu s snovmi in apa-
raturami. Ob u~iteljevi pomo~i in ob pomo~i literature morajo biti sposobni oceniti nevarnost
pri delu s snovmi in jo tudi prepre~iti.
Razvijati je treba eksperimentalni pristop. Pri delu naj u~enci uporabljajo razli~ne, vendar eno-
stavne aparature in opremo, ki jim omogo~ajo primerjalno opazovanje in merjenje pojavov.
Nau~ijo se uporabljati svoje znanje za razlago eksperimentalnih opa`anj.
U~enci se nau~ijo pristopov eksperimentalnega dela: od na~rtovanja eksperimentov, zbiranja,
predstavitve, analize podatkov do postavljanja zaklju~kov in tehtanja smisla zaklju~kov ter
na~inov njihovega povezovanja s teorijami.
8
Specifi~ni cilji kemije v osnovni šoli
• Razvijanje razumevanja glavnih razlik in sorodnosti med ~istimi snovmi in zmesmi na
temelju opazovanja pojavov in eksperimentiranja;
• spoznavanje gradnikov snovi (atomov, ionov in molekul);
• razvijanje razumevanja vzrokov za števil~nost in raznolikost snovi; spoznavanje temeljev
povezovanja delcev;
• razvijanje sposobnosti zapisa preprostih snovi z uporabo racionalnih, molekulskih in struk-
turnih formul;
• razvijanje razumevanja kemijske reakcije kot snovne in energijske spremembe;
• razvijanje sposobnosti opisovanja kemijske spremembe z besednimi opisi in ena~bami;
• spoznavanje kriterijev in njihova uporaba za prepoznavanje in razlikovanje elementov ter iz -
branih skupin spojin;
• postopno spoznavanje fizikalnih in kemijskih lastnosti izbranih snovi ter razvijanje sposob-
nosti posploševanja odnosa med zgradbo in reaktivnostjo;
• spoznavanje naravnih virov snovi in njihovih funkcij v organizmih;
• spoznavanje pomena snovi za pripravo izdelkov za vsakdanjo rabo;
• razvijanje sposobnosti za varno delo v šolskem laboratoriju in s snovmi v vsakdanji rabi;
• razvijanje razumevanja u~inkov snovi na okolje in spoznavanje potreb ter na~inov pre -
pre~evanja onesna`enja;
• razvijanje sposobnosti uporabe znanja pri iskanju mo`nih rešitev izbranih problemov, veza-
nih na okolje, ekonomsko rast in eti~na vprašanja.
9
Vse
bina
kem
ije z
a os
novn
o šo
loK
emijs
ke v
sebi
ne s
o ra
zdel
jene
na
jedr
ni p
rogr
am in
izbi
rni p
rogr
am.
Jedr
ni v
sebi
nski
skl
opi k
emije
so:
1. Z
grad
ba s
novi
2. K
emijs
ke re
akci
je
3. A
tom
in p
erio
dni s
iste
m
4. E
lem
enti
v p
erio
dnem
sis
tem
u
5. P
ovez
ovan
je d
elce
v
6. D
ru`i
na o
gljik
ovod
ikov
7. K
islin
e in
baz
e
8. K
isik
ova
dru`
ina
orga
nski
h sp
ojin
9. D
ušik
ova
dru`
ina
orga
nski
h sp
ojin
10. K
oli~
insk
i odn
osi
11. P
olim
eri
Izbi
rni p
rogr
am k
emije
vkl
ju~u
je n
asle
dnje
vse
bine
:
• R
azvo
j per
iodn
ega
sist
ema
• Ki
slin
e, b
aze
in s
oli i
z ok
olja
• Sk
upin
e el
emen
tov
v pe
riod
nem
sis
tem
u
• N
afta
in d
eriv
ati –
vir
i ene
rgije
in s
urov
in
• Li
pidi
• N
arav
ni in
pre
dela
ni p
olim
eri n
a te
mel
ju p
olis
ahar
idov
• Ke
mija
in v
onj
• B
arva
in b
arvi
la
10Je
drni
vse
bins
ki s
klop
za
8. ra
zred
JED
RNA
VSEB
INA:
ZG
RAD
BA
SNO
VI
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
1. Z
grad
ba s
novi
U~e
nci:
• re
zulta
te e
kspe
rim
enta
lnih
op
a`an
j pov
e`ej
o z
agre
gatn
im
stan
jem
sno
vi in
ure
jeno
stjo
del
-ce
v;
• sp
ozna
jo a
tom
\mol
ekul
o ko
t de
lec
elem
enta
\spo
jine;
• sp
ozna
jo s
imbo
l\fo
rmul
o ko
t za-
pis
za a
tom
ele
men
ta\m
olek
ulo
spoj
ine;
• pr
idob
ijo p
reds
tavo
o r
elat
ivni
ve
likos
ti at
oma\
mol
ekul
e.
• N
a~rt
ovan
je in
izva
ja-
nje
eksp
erim
ento
v;
• ur
ejan
je p
odat
kov
v ra
zpre
deln
ice
in g
rafe
s
pom
o~jo
u~i
telja
;
• pr
epoz
nava
nje
prav
il-no
sti r
azla
g op
azov
a-ni
h po
javo
v z
urej
eno-
stjo
del
cev;
• ug
otav
ljanj
e iz
vora
im
en e
lem
ento
v.
• D
elci
sno
vi1.
Pov
ezov
anje
agr
egat
-ne
ga s
tanj
a de
lcev
z
urej
enos
tjo d
elce
v2.
Ato
mi –
del
ci e
lem
en-
tov
3. M
olek
ule
– de
lci s
po-
jin in
ele
men
tov
4. O
pred
elite
v ve
likos
ti at
omov
in m
olek
ul
• Za
pisi
ele
men
tov
in
spoj
in1.
Poi
men
ovan
je e
le-
men
tov
2. S
imbo
l ele
men
ta k
ot
zapi
s at
oma
elem
en-
ta3.
Poi
men
ovan
je s
pojin
4. F
orm
ula
spoj
in k
ot
zapi
s m
olek
ule
spoj
in
• Pe
riod
ni s
iste
m e
le-
men
tov
v ta
bela
rni i
n ra
~una
lniš
ki o
blik
i;
• m
odel
i in
mul
timed
ij-sk
e si
mul
acije
za
pri-
kaz
zgra
dbe
snov
i;
• pr
ikaz
i zgr
adbe
mol
e-ku
l;
• zb
irka
ele
men
tov
in
spoj
in;
• pr
imer
i eks
peri
men
tov:
1. S
ublim
acija
joda
2. S
egre
vanj
e in
ohl
a-ja
nje
vode
3. R
azta
plja
nje
slad
-ko
rja,
kal
ijeve
ga
man
gana
ta(V
II).
• fiz
ika
• m
atem
atik
a•
biol
ogija
3 O
PER
AT
IVN
I CIL
JI P
RED
MET
A
11
JED
RNA
VSEB
INA:
KEM
IJSK
E RE
AKCI
JE
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
2. K
emijs
ke r
eakc
ije
U~e
nci:
• na
tem
elju
eks
peri
men
tov
opre
-de
lijo
kem
ijsko
reak
cijo
kot
sno
v-no
in e
nerg
ijsko
spr
emem
bo;
• na
tem
elju
eks
peri
men
tov
opre
-de
lijo
reak
tant
e in
pro
dukt
e;•
spoz
najo
, da
kem
ijske
rea
kcije
pr
edst
avim
o s
kem
ijski
mi
ena~
bam
i in
pozn
ajo
prav
ila z
a ur
ejan
je k
emijs
kih
ena~
b;•
izve
dejo
pre
pros
te k
emijs
ke
reak
cije
in o
pred
elijo
rea
ktan
te
ter
prod
ukte
kem
ijske
rea
kcije
;•
spoz
najo
zap
is k
emijs
kih
reak
cij
z im
eni r
eakt
anto
v in
pro
duk-
tov;
• po
stop
no s
pozn
avaj
o za
pise
ke-
mijs
kih
reak
cij z
ena
~bam
i na
prim
erih
rea
kcij
med
ele
men
ti,
pri k
ater
ih n
asta
nejo
bin
arne
sp
ojin
e;•
na te
mel
ju e
kspe
rim
ento
v sp
o-zn
ajo,
da
se e
nerg
ijske
spr
e-m
embe
ka`
ejo
pred
vsem
kot
to-
plot
a, s
vetlo
ba in
ele
ktri
ka;
• sp
ozna
jo, d
a se
pri
kem
ijski
h re
-ak
cija
h en
ergi
ja s
proš
~a in
po-
rabl
ja.
• N
a~rt
ovan
je in
izva
ja-
nje
prep
rost
ih k
emij-
skih
rea
kcij;
• sp
rem
ljanj
e po
teka
re
akci
j in
sist
emat
i~no
za
piso
vanj
e sp
re-
mem
b;
• de
finir
anje
rea
ktan
tov
in p
rodu
ktov
ter
zapi
s po
teka
rea
kcij
z im
eni
reak
tant
ov in
pro
duk-
tov;
• is
kanj
e fo
rmul
rea
k-ta
ntov
in p
rodu
ktov
te
r za
pis
urej
ene
ke -
mijs
ke e
na~b
e za
re-
akci
jo.
• Za
pisi
kem
ijske
reak
-ci
je n
a os
novi
sno
v-ni
h sp
rem
emb
1. O
pred
elje
vanj
e re
-ak
tant
ov, p
rodu
k-to
v in
sm
eri k
emij-
ske
reak
cije
na
osno
vi im
en s
novi
in
njih
ovih
sim
bolo
v te
r fo
rmul
2. Z
apis
i kem
ijski
h re
-ak
cij z
imen
i rea
k-ta
ntov
in p
rodu
ktov
3. K
emijs
ke e
na~b
e in
pr
avila
za
urej
anje
pr
epro
stih
kem
ij-sk
ih e
na~b
• Pr
imer
i eks
peri
men
-to
v, p
ri k
ater
ih o
pazi
-m
o sp
rem
embe
(raz
vi-
janj
e pl
inov
, izl
o~an
je
te`k
o to
pnih
sol
i, sp
rem
emba
bar
ve):
1. C
ink
in k
loro
vodi
ko-
va k
islin
a2.
Bar
ijev
klor
id in
na-
trije
v su
lfat
3. A
lkoh
ol in
kro
mav
a ki
slin
a4.
Svi
n~ev
nitr
at in
ka-
lijev
jodi
d5.
Bak
er in
oce
tna
ki-
slin
a;•
U~e
nci n
ajpr
ej o
piše
jo
kem
ijske
rea
kcije
z
imen
i rea
ktan
tov
in
prod
ukto
v te
r na
to p
o-st
opno
pre
k 8.
in 9
. ra
zred
a sp
ozna
vajo
in
utrj
ujej
o za
pise
pre
- pr
ostih
kem
ijski
h re
-ak
cij z
ena
~bam
i. U
~enc
em n
i tre
ba p
o-zn
ati f
orm
ul s
pojin
.
• fiz
ika
12•
Ener
gijs
ke s
prem
em-
be p
ri k
emijs
kih
reak
-ci
jah
1. E
ksot
erm
ne in
end
o-te
rmne
rea
kcije
2. E
nerg
ijske
spr
e-m
embe
: top
lota
, sv
etlo
ba in
ele
ktri
ka3.
Kor
istn
ost i
n šk
od-
ljivo
st s
proš
~ene
en
ergi
je
• za
pis
kem
ijski
h re
ak-
cij z
bes
edam
i, si
mbo
-li
in fo
rmul
ami;
z ur
e-je
no e
na~b
o (v
adim
o ur
ejan
je e
na~b
z b
i-na
rnim
i spo
jinam
i);
• pr
imer
i eks
peri
men
-to
v za
pon
azar
janj
e en
ergi
jski
h sp
re-
mem
b:1.
Raz
tapl
janj
e tr
dne-
ga n
atri
jeve
ga h
i-dr
oksi
da v
vod
i2.
Raz
tapl
janj
e tr
dneg
a am
onije
vega
nitr
ata
v vo
di3.
Gor
enje
par
afin
a4.
Bat
erija
13
JED
RNA
VSEB
INA:
ATO
MI I
N P
ERIO
DN
I SIS
TEM
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
3. A
tom
in p
erio
dni s
iste
mU
~enc
i:•
spoz
najo
zgr
adbo
ato
ma
(jedr
o in
ele
ktro
nska
ovo
jnic
a);
• sp
ozna
jo p
ojem
izot
opa;
• sp
ozna
jo s
oodv
isno
st m
ed
zgra
dbo
atom
a in
sod
obni
m p
e-ri
odni
m s
iste
mom
ele
men
tov;
• po
ve`e
jo z
nanj
e o
zgra
dbi a
to-
ma
z ra
zvoj
em ~
love
ške
dru`
be.
• O
b up
orab
i per
iodn
e-ga
sis
tem
a in
dru
gih
viro
v po
datk
ov s
po-
znav
anje
soo
dvis
nost
i m
ed le
go e
lem
enta
v
peri
odne
m s
iste
mu
in
zgra
dbo
njeg
oveg
a at
oma
ter
njeg
ovim
i la
stno
stm
i;
• op
azov
anje
ra~
unal
ni-
ške
anim
acije
raz
po-
redi
tve
elek
tron
ov
elem
ento
v po
ene
rgij-
skih
niv
ojih
;
• ig
ranj
e vl
og –
za
pred
-st
avite
v an
alog
ije r
az-
pore
janj
a el
ektr
onov
na
ene
rgijs
ke n
ivoj
e.
• D
elci
v a
tom
u1.
Ato
msk
o je
dro:
pro
-to
n in
nev
tron
2. V
rstn
o in
mas
no
štev
ilo3.
Izot
opi
• El
ektr
onsk
a ov
ojni
ca1.
Raz
pore
dite
v el
ek-
tron
ov p
o lu
pina
h (e
nerg
ijski
h ni
vojih
)2.
Zun
anji
ali v
alen
~ni
elek
tron
i
• Pe
riod
ni s
iste
m:
ra
zvrš
~anj
e el
emen
tov
na te
mel
ju z
grad
be
njih
ovih
ato
mov
(v
rstn
o št
evilo
, sku
pi-
na, p
erio
da),
per
iodn
i za
kon
• U
~ni fi
lmi o
raz
isko
-va
nju
zgra
dbe
atom
a in
raz
voju
ato
msk
ih
mod
elov
;
• m
ulti
med
ijske
eno
te;
• m
edm
re`j
a za
iska
nje
poda
tkov
nov
oodk
ri-
tih e
lem
entih
.
• fiz
ika
• zg
odov
ina
14JE
DRN
A VS
EBIN
A: E
LEM
ENTI
V P
RIO
DN
EM S
ISTE
MU
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
4. E
lem
enti
v pe
riod
nem
sis
tem
uU
~enc
i:•
spoz
najo
bis
tven
e vi
re e
lem
en-
tov
in s
pojin
v n
arav
i (zr
ak, v
o-da
, zem
eljs
ka s
korj
a);
• na
tem
elju
eks
peri
men
tov
spo-
znaj
o zn
a~iln
e la
stno
sti s
kupi
n el
emen
tov;
• sp
ozna
jo, d
a iz
per
iodn
ega
sis-
tem
a la
hko
razb
erem
o ne
kate
re
last
nost
i ele
men
tov;
• pr
epoz
najo
ele
men
te s
kov
insk
i-m
i in
neko
vins
kim
i las
tnos
tmi v
pe
riod
nem
sis
tem
u;
• se
znan
ijo s
e z
zna~
ilnim
i las
t-no
stm
i in
upor
abo:
alk
alijs
kih
kovi
n, z
emljo
alka
lijsk
ih k
ovin
, pr
ehod
nih
elem
ento
v, h
alog
enov
;
• sp
ozna
jo o
znak
e za
nev
arne
, zd
ravj
u šk
odlji
ve s
novi
.
• Pr
ipra
va z
birk
ele
men
-to
v in
njih
ovih
spo
jin;
• iz
vaja
nje
eksp
erim
en-
tov
za p
onaz
orite
v la
stno
sti e
lem
ento
v in
nj
ihov
ih s
pojin
;
• pr
imer
janj
e la
stno
sti
elem
ento
v is
te s
kupi
-ne
, pre
pozn
avan
je
prav
ilnos
ti;
• na
vaja
nje
na s
trok
ov-
no iz
ra`a
nje;
• pr
epoz
nava
nje
neva
r-ni
h la
stno
sti s
novi
in
varn
o ra
vnan
je z
njim
i.
• Vi
ri e
lem
ento
v in
spo
-jin
v n
arav
i (zr
ak, v
o-da
, zem
eljs
ka s
korj
a)
• Ra
zdel
itev
ele
men
tov
peri
odne
ga s
iste
ma
v sk
upin
e s
soro
dnim
i la
stno
stm
i: ko
vine
, ne
kovi
ne, e
lem
enti
s ko
vins
kim
i in
neko
vin-
skim
i las
tnos
tmi (
dia-
gona
la v
per
iodn
em
sist
emu)
• Po
novi
tev:
ses
tave
zr
aka,
vrs
t kam
nin
gle-
de n
a na
stan
ek, p
rido
-bi
vanj
a ga
šene
ga in
`g
aneg
a ap
na iz
ap
nenc
a;
• pr
imer
i eks
peri
men
-to
v za
pon
azar
janj
e la
stno
sti e
lem
ento
v in
nj
ihov
ih s
pojin
;
• fil
mi i
n m
ulti
med
ijski
pr
ikaz
i las
tnos
ti el
e-m
ento
v in
njih
ovih
sp
ojin
, ki s
e ne
daj
o po
nazo
riti
z ek
sper
i-m
enti
v šo
li;
• pr
aviln
o hr
anje
nje
in
ravn
anje
s s
novm
i;
• ge
ogra
fija
15
• K
ovin
e1.
Alk
alijs
ke k
ovin
e (n
ajbo
lj re
aktiv
ne
kovi
ne):
nah
ajan
je,
fizik
alne
last
nost
i, ke
mijs
ke la
stno
sti
(rea
kcija
z v
odo)
, pl
amen
ske
reak
cije
2. Z
emljo
alka
lijsk
e ko
-vi
ne (t
rda
in m
ehka
vo
da)
3. P
reho
dni e
lem
enti
(upo
rabn
e ko
vine
):
fizik
alne
last
nost
i, ke
mijs
ke la
stno
sti
(`el
eza\
jekl
o,
zaš~
itne
plas
ti,
rjav
enje
)
• N
ekov
ine:
fosf
or in
du
šik
(ele
men
ta, p
o-tr
ebna
za
rast
ras
tlin)
in
hal
ogen
i (na
haja
nje)
• po
vezo
vanj
e s
kem
ij-sk
o de
javn
ostjo
v k
ra-
ju;
• pr
imer
i eks
peri
men
-to
v za
pri
kaz
sood
vis-
nost
i med
lego
ele
-m
enta
v p
erio
dnem
si
stem
u in
nje
govo
re-
aktiv
nost
jo, n
pr. r
eak-
cija
alk
alijs
kih
kovi
n z
vodo
in e
tano
lom
;
• ra
ztap
ljanj
e ko
vin
v ra
zred
~eni
h ki
slin
ah;
• ug
otav
ljanj
e in
pre
po-
znav
anje
vpl
iva
snov
i na
oko
lje te
r pr
epre
-~e
vanj
e on
esna
`e-
vanj
a;
• op
ozor
itev
u~en
cev
na
obno
vljiv
e in
neo
bnov
-lji
ve v
ire
suro
vin
ter
ener
gije
16JE
DRN
A VS
EBIN
A: P
OVE
ZOVA
NJE
DEL
CEV
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
5. P
ovez
ovan
je d
elce
vU
~enc
i:•
spoz
najo
nas
tane
k io
nov
iz a
to-
mov
in r
azlik
ujej
o m
ed a
nion
i te
r ka
tioni
;•
spoz
najo
nas
tane
k ko
vale
ntne
ve
zi in
zna
jo r
azlo
`iti
zgra
dbo
prep
rost
ih m
olek
ul;
• po
znaj
o en
ojno
, dvo
jno
in tr
oj-
no v
ez;
• sp
ozna
jo n
asta
nek
ions
ke v
ezi
in io
nske
ga k
rist
ala;
• se
sez
nani
jo, d
a se
pri
nas
tank
u ke
mijs
ke v
ezi e
nerg
ija s
proš
~a,
pri p
reki
nitv
i vez
i pa
pora
blja
;•
znaj
o iz
last
nost
i sno
vi (t
opno
st,
prev
odno
st, t
alje
nje
…) s
klep
ati
na m
o`no
zgr
adbo
sno
vi in
ob
ratn
o;•
znaj
o za
pisa
ti fo
rmul
e pr
e-pr
ostih
spo
jin z
ions
ko in
kov
a-le
ntno
vez
jo;
• sp
ozna
vajo
sve
t min
eral
ov in
le-
pote
min
eral
nega
sve
ta te
r nj
i-ho
vo u
pora
bno
vred
nost
.
• Iz
vaja
nje
eksp
erim
en-
tov,
opa
zova
nje
in b
e-le
`enj
e op
a`an
j;
• po
vezo
vanj
e op
a`an
j s
teor
ijo, s
klep
anje
na
sood
visn
ost m
ed
zgra
dbo
in la
stno
stm
i;
• se
stav
ljanj
e m
odel
ov
mol
ekul
;
• ra
zisk
ava
o vp
livih
zg
radb
e na
last
nost
i.
• Io
nska
vez
1. Io
nska
vez
– r
azla
ga
ions
ke v
ezi n
a pr
i-m
eru
natr
ijeve
ga
klor
ida
2. Io
nski
kri
stal
i; la
st-
nost
i
• Pr
ekin
itev
in n
asta
-ne
k ke
mijs
ke v
ezi t
er
ener
gijs
ke s
prem
embe
• K
oval
entn
a ve
z: k
ova-
lent
ne v
ezi v
mol
eku-
lah
vodi
ka, v
ode,
met
a-na
, eta
na, e
tena
in
etin
a (e
nojn
a, d
vojn
a in
troj
na v
ez)
• Po
larn
a in
nep
olar
na
kova
lent
na v
ez: r
azla
-ga
pol
arno
sti m
olek
u-le
vod
e in
nep
olar
no-
sti m
olek
ule
met
ana
• Pr
imer
i eks
peri
men
tov:
1. P
onaz
orite
v tv
orbe
io
nski
h in
kov
alen
t-ni
h sp
ojin
2. T
opno
st io
nski
h in
ko
vale
tnih
sno
vi v
po
larn
ih te
r ne
pola
r-ni
h to
pilih
3. U
gota
vlja
nje
elek
t -ri
~ne
prev
odno
sti
vodn
ih r
azto
pin;
• m
odel
i za
prik
az z
grad
-be
mol
ekul
sno
vi;
• m
ulti
med
ijski
pro
gra-
mi z
a an
imac
ijo n
asta
-ja
nja
ions
ke k
rist
alne
m
re`e
in a
tom
ske
vezi
;
• og
led
geol
oške
zbi
rke
min
eral
ov.
• fiz
ika
• bi
olog
ija
17
JED
RNA
VSEB
INA:
DRU
@IN
A O
GLJ
IKO
VOD
IKO
V
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
6. D
ruži
na o
gljik
ovod
ikov
U~e
nci:
• na
tem
elju
eks
peri
men
tov
spo-
znaj
o, d
a st
a og
ljik
in v
odik
kl
ju~n
a el
emen
ta v
org
ansk
ih
spoj
inah
;
• na
tem
elju
eks
peri
men
tov
spo-
znaj
o re
akci
jo g
oren
ja o
gljik
o-vo
diko
v, p
rodu
kte
gore
nja
in
njih
ov v
pliv
na
okol
je;
• na
tem
elju
ses
tavl
janj
a m
odel
ov
opre
delij
o vz
roke
za
štev
il~no
st
in r
azno
likos
t org
ansk
ih s
pojin
;
• na
tem
elju
ses
tavl
janj
a m
odel
ov
spoz
nava
jo k
rite
rije
za
delit
ev
oglji
kovo
diko
v v
cikl
i~ne
, aci
-kl
i~ne
, nas
i~en
e in
nen
asi~
ne;
• zn
ajo
zapi
sova
ti pr
epro
ste
oglji
-ko
vodi
ke z
mol
ekul
skim
i, ra
cio-
naln
imi i
n st
rukt
urni
mi f
orm
ula-
mi t
er o
b te
m s
pozn
avaj
o te
mel
je k
emijs
kega
imen
oslo
vja
oglji
kovo
diko
v;
• Iz
vaja
nje
eksp
erim
en-
tov
in o
pazo
vanj
e po
-ja
vov;
• be
le`e
nje
eksp
eri-
men
taln
ih o
pa`a
nj;
• ur
ejan
je p
odat
kov
v ra
zpre
deln
ice;
• pr
epoz
nava
nje
vzor
-ce
v v
poda
tkih
, skl
e-pa
nje
in p
ovez
ovan
je
zakl
ju~k
ov v
pra
vila
;
• ig
ra –
ses
tavl
janj
e m
odel
ov r
azli~
nih
oglji
kovo
diko
v, p
oim
e-no
vanj
e in
izpe
ljava
kl
asifi
kaci
jske
she
me;
• D
elite
v in
zgr
adba
og
ljiko
vodi
kov
1. O
gljik
in v
odik
–
klju
~na
elem
enta
or
gans
kih
spoj
in2.
Pov
ezov
anje
ogl
ji-ko
vih
atom
ov –
ve
ri`n
a in
pol
o`aj
na
izom
erija
ter
tem
elje
po
imen
ovan
ja3.
Del
itev
oglji
kovo
di-
kov
na n
asi~
ene
(alk
ani)
in n
ena-
si~e
ne (a
lken
i in
alki
ni) t
er c
ikli~
ne in
ac
ikli~
ne
• Po
novi
tev
ones
na-
`enj
a zr
aka
zara
di
gore
nja
fosi
lnih
gor
iv
in p
rom
eta;
• ek
sper
imen
ti z
a do
ka-
zova
nje
oglji
ka in
vo -
dika
v o
rgan
skih
spo
ji-na
h te
r to
pnos
ti og
lji-
kovo
diko
v v
razl
i~ni
h to
pilih
;
• ek
sper
imen
ti z
a do
ka-
zova
nje
reak
tivn
osti
: ad
icija
bro
ma
na a
lke-
ne, s
ubst
ituci
ja v
odik
a z
brom
om, k
reki
ng p
a-ra
finsk
ega
olja
(opc
ij-sk
o);
• m
odel
i mol
ekul
ogl
ji-ko
vodi
kov,
gra
dnja
si-
stem
a og
ljiko
vodi
kov;
• ge
ogra
fija
• te
hnik
a in
tehn
olo-
gija
18•
na te
mel
ju e
kspe
rim
ento
v zn
ajo
razl
ikov
ati m
ed n
asi~
enim
i in
nena
si~e
nim
i ogl
jikov
odik
i –
razl
ikuj
ejo
med
rea
kcijo
sub
sti-
tuci
je in
adi
cije
• ve
do, d
a st
a na
fta
in z
emel
jski
pl
in k
lju~n
a vi
ra e
nerg
ije in
or-
gans
kih
spoj
in, z
last
i ogl
jikov
o-di
kov;
• na
tem
elju
eks
peri
men
tov
in z
up
orab
o vi
rov
poda
tkov
spo
zna-
vajo
last
nost
i ogl
jikov
odik
ov
(top
nost
, gos
toto
, vre
liš~e
) ter
sp
ozna
nja
pove
`ejo
s p
robl
emi
varn
ega
shra
njev
anja
in d
ela
z og
ljiko
vodi
ki;
• ve
do, d
a so
pri
sob
nih
pogo
jih
nasi
~eni
ogl
jikov
odik
i ner
eakt
iv-
ni, d
a pa
jih
lahk
o po
d po
sebn
i-m
i pog
oji p
retv
orim
o v
reak
tiv-
nejš
e ne
nasi
~ene
ogl
jikov
odik
e al
i hal
ogen
oogl
jikov
odik
e;•
spoz
najo
vpl
ive
halo
geni
rani
h og
ljiko
vodi
kov
na ta
njša
nje
ozon
ske
plas
ti v
stra
tosf
eri;
• sp
ozna
jo te
mel
jne
vpliv
e up
orab
e og
ljiko
vodi
kov
na
okol
je in
akc
ije z
a zm
anjš
anje
šk
odlji
vih
u~in
kov.
• op
isov
anje
kem
ijski
h sp
rem
emb
z be
sedn
i-m
i opi
si in
rea
kcijs
ki-
mi s
hem
ami t
er z
upo
-ra
bo m
ultim
edijs
kih
pris
topo
v;
• ut
emel
jena
raz
prav
a o
prob
lem
ih, k
i so
veza
-ni
na
zago
tavl
janj
e en
ergi
jski
h vi
rov,
in o
po
sled
icah
upo
rabe
na
ftni
h de
riva
tov
na
okol
je (t
opla
gre
da).
• Re
akti
vnos
t1.
Gor
enje
ogl
jikov
o-di
kov
in p
rodu
kti
gore
nja
ter
njih
ov
vpliv
na
okol
je2.
Pri
mer
java
rea
ktiv
-no
sti v
ezi C
– C,
C–
H
in C
=C,
sub
stitu
cije
in
adi
cije
• N
afta
– v
ir o
gljik
ovod
i-ko
v: u
pora
ba n
aft-
nih
deri
vato
v ko
t go
riv
in s
urov
in te
r kl
ju~n
i oko
ljski
pro
-bl
emi,
veza
ni n
a up
o-ra
bo n
aftn
ih d
eriv
atov
, to
pla
gred
a, ta
njša
nje
ozon
ske
plas
ti
• m
ulti
med
ijski
pri
kaz
zgra
dbe
oglji
kovo
di-
kov;
• po
udar
ek je
na
vnet
-lji
vost
i in
gorl
jivos
ti og
ljiko
vodi
kov
ter
na
na~i
nih
prav
ilneg
a hr
anje
nja
in d
ela
z nj
imi.
19
Jedr
ski v
sebi
nski
skl
op z
a 9.
razr
edJE
DRN
A VS
EBIN
A: K
ISLI
NE,
BAZ
E IN
SO
LI
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
7. K
islin
e, b
aze
in s
oli
U~e
nci:
• zn
ajo
opre
delit
i raz
liko
v la
stno
-st
ih k
ovin
skih
in n
ekov
insk
ih
oksi
dov
pri r
eakc
iji z
vod
o;•
znaj
o z
upor
abo
indi
kato
rjev
ra
zlik
ovat
i med
kis
limi,
bazi
~ni-
mi i
n ne
vtra
lnim
i raz
topi
nam
i;•
znaj
o op
rede
liti k
islin
e in
baz
e gl
ede
na o
ddaj
anje
ter
spre
je-
man
je p
roto
nov;
• zn
ajo
napi
sati
form
ule
neka
teri
h ki
slin
, baz
in s
oli;
• zn
ajo
upor
abiti
pH
-lest
vico
kot
m
erilo
za
ocen
o ki
slos
ti ki
slin
in
baz
v vo
dnih
raz
topi
nah;
• sp
ozna
jo, d
a pr
i rea
kcija
h m
ed
kisl
inam
i in
baza
mi n
asta
nejo
so
li in
vod
a;•
znaj
o za
pisa
ti pr
epro
ste
prim
ere
reak
cij m
ed k
islin
ami i
n ba
zam
i;•
znaj
o po
imen
ovat
i osn
ovne
sol
i;
• Iz
vaja
nje
eksp
erim
en-
tov
za d
olo~
anje
kis
lo-
sti i
n ba
zi~n
osti
razt
o-pi
n z
indi
kato
rji;
• re
akci
je m
ed k
islin
o in
ba
zo;
• m
erje
nje
pH v
odni
h ra
ztop
in r
azli~
nih
vzor
cev;
• za
piso
vanj
e en
a~b
re -
akci
j med
oks
idi i
n vo
-do
ter
ena~
b re
akci
j m
ed k
islin
ami i
n ba
-za
mi;
• po
imen
ovan
je s
oli.
• K
ovin
ski i
n ne
kovi
nski
ok
sidi
1. P
ripr
ava
oksi
dov
2. U
gota
vlja
nje
topn
o-st
i oks
idov
v v
odi i
n do
lo~a
nje
kisl
osti
\ ba
zi~n
osti
oksi
dov
• N
ajbo
lj po
mem
bne
kisl
ine,
baz
e in
sol
i
• D
efini
cija
kis
lin in
ba
z1.
Zap
isov
anje
pre
-pr
ostih
kis
lin in
baz
2. R
azlik
ovan
je m
ed
kisl
inam
i in
baza
mi
z in
dika
torj
i3.
pH
-lest
vica
kot
me -
rilo
za
kisl
ost i
n ba
zi~n
ost
• Pr
imer
i eks
peri
men
tov:
1. S
paja
nje
elem
ento
v s
kisi
kom
, raz
tapl
ja-
nje
oksi
dov
v vo
di,
ugot
avlja
nje
kisl
osti
in b
azi~
nost
i z in
di-
kato
rji
2. R
eakc
ija m
ed n
atri
je-
vim
hid
roks
idom
in
klor
ovod
ikov
o ki
slin
o –
spre
mlja
nje
pote
ka
reak
cije
z in
dika
tor-
jem
3. O
cena
vre
dnos
ti pH
vo
dnih
raz
topi
n sn
o-vi
iz v
sakd
anje
ga
`ivl
jenj
a z
upor
abo
nara
vnih
indi
kato
rjev
;•
anim
acije
zap
isov
re-
akci
j z m
odel
i;•
pono
vite
v in
utr
dite
v po
jmov
topi
lo, t
oplje
-ne
c in
raz
topi
na;
• bi
olog
ija•
mat
emat
ika
20•
znaj
o iz
ra~u
nati
mas
ni d
ele`
to
plje
nca
v ra
ztop
ini;
• po
znaj
o po
men
, upo
rabo
in n
e-va
rnos
t sol
i, ki
slin
in b
az v
vsa
k-da
njem
`iv
ljenj
u te
r nj
ihov
vpl
iv
na o
kolje
.
• Re
akci
je m
ed k
islin
a-m
i in
baza
mi
1. N
evtr
aliz
acija
– n
a-st
anek
in p
oim
eno-
vanj
e so
li2.
Top
nost
sol
i v v
odi,
nasi
~ena
raz
topi
na3.
Top
ilo, t
oplje
nec
in
razt
opin
a4.
Mas
ni d
ele`
topl
jen-
ca v
raz
topi
ni
• Ki
slin
e v
orga
nizm
ih
in o
kolju
1. K
islo
st in
baz
i~no
st
snov
i v n
ašem
ne-
posr
edne
m o
kolju
(r
astli
ne, `
ival
i, ~l
ovek
)2.
Kis
le p
adav
ine
in
njih
ov v
pliv
na
okol
je3.
Ukr
epi v
pri
mer
ih
nesr
e~ s
kis
linam
i in
baza
mi
• po
novi
tev
in u
trdi
tev
pojm
ov, p
ovez
anih
z
razt
opin
ami,
in k
islih
pa
davi
n te
r nj
ihov
vp
liv n
a ok
olje
.
21
JED
RNA
VSEB
INA:
KIS
IKO
VA D
RU@I
NA
ORG
ANSK
IH S
POJI
N
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
8. K
isik
ova
druž
ina
orga
nski
h sp
ojin
U~e
nci:
• na
tem
elju
eks
peri
men
tov
spo-
znaj
o la
stno
sti o
rgan
skih
kis
iko-
vih
spoj
in;
• na
tem
elju
eks
peri
men
tov
spo-
znaj
o kl
ju~n
e la
stno
sti a
lkoh
o-lo
v, k
arbo
ksiln
ih k
islin
in e
stro
v;•
prep
ozna
jo h
idro
ksiln
o, e
trsk
o,
karb
oniln
o, k
arbo
ksiln
o in
est
r-sk
o fu
nkci
onal
no s
kupi
no v
za-
pisu
spo
jin;
• zn
ajo
poim
enov
ati a
lkoh
ole,
ka
rbok
siIn
e ki
slin
e, s
kat
erim
i se
sre
~ajo
v v
sakd
anje
m `
ivlje
-nj
u;•
spoz
najo
vpl
ive
delo
vanj
a al
ko-
holo
v na
org
aniz
em, s
pozn
ajo
znak
e za
stru
pitv
e z
met
anol
om
in e
tano
lom
ter
se n
au~i
jo n
uditi
pr
vo p
omo~
;•
znaj
o za
pisa
ti st
rukt
urne
ali
ra -
cion
alne
form
ule
prep
rost
ih
znan
ih p
rim
erov
kis
ikov
ih o
r-ga
nski
h sp
ojin
, zla
sti a
lkoh
olov
in
kar
boks
ilnih
kis
lin;
• Iz
vaja
nje
eksp
erim
en-
tov;
• op
azov
anje
, bel
e`en
je
opa`
anj,
prep
ozna
va-
nje
vzor
cev
in s
klep
a-nj
e te
r po
vezo
vanj
e sk
lepo
v v
prav
ila;
• op
isov
anje
spr
emem
b z
bese
dnim
i zap
isi i
n re
akci
jski
mi s
hem
ami;
• up
orab
a m
ultim
edij-
skih
pre
dsta
vite
v;
• up
orab
a m
odel
ov z
a pr
ikaz
str
uktu
re k
isi-
kovi
h or
gans
kih
spo-
jin in
pre
pozn
avan
je
reak
tivni
h m
est;
• Al
koho
li, k
arbo
ksiln
e ki
slin
e in
est
ri (e
tri,
alde
hidi
in k
eton
i le
info
rmat
ivno
)1.
Opr
edel
itev
funk
cio-
naln
ih s
kupi
n in
gl
avni
h pr
edst
avni
-ko
v te
sku
pine
spo
jin2.
Vpl
iv fu
nkci
onal
ne
skup
ine
na to
pnos
t,
vrel
iš~e
, kis
lost
\ba-
zi~n
ost v
pri
mer
javi
z
vodo
in o
gljik
ovod
iki
3. V
pliv
funk
cion
alne
sk
upin
e na
rea
ktiv
-no
st: r
eakc
ija a
lko-
holo
v z
natr
ijem
, el
imin
acija
vod
e iz
al
koho
lov,
oks
idac
ija,
estr
enje
in h
idro
liza
estr
ov
• Ek
sper
imen
ti:1.
Vne
tiš~e
alk
ohol
a,
vode
in o
gljik
ovod
i- ka
(npr
. hek
sana
ali
cikl
ohek
sana
) – o
pa-
zova
nje
barv
e pl
a-m
ena
2. M
edse
bojn
o m
eša-
nje
alko
hola
in v
ode,
vo
de in
ogl
jikov
odi-
ka, o
gljik
ovod
ika
in
alko
hola
– o
pred
eli-
tev
pola
rneg
a zn
a~aj
a al
koho
lov
v pr
imer
javi
z v
odo
3. N
evtr
alni
zna
~aj v
od-
nih
razt
opin
alk
ohol
ov4.
Pri
mer
jaln
a re
akci
ja
alko
hola
, vod
e in
og
ljiko
vodi
ka z
nat
ri-
jem
– p
odob
na r
eak-
tivno
st a
lkoh
olov
in
vode
• bi
olog
ija
22•
spoz
najo
upo
rabo
kis
ikov
ih o
r-ga
nski
h sp
ojin
v v
sakd
anje
m
`ivl
jenj
u in
indu
stri
ji (t
opila
, do -
datk
i hra
ni, r
azku
`ila
);
• po
znaj
o kl
ju~n
e fiz
ikal
ne la
stno
-st
i maš
~ob
(agr
egat
no s
tanj
e,
topn
ost,
gos
tota
);
• zn
ajo
opre
delit
i maš
~obe
kot
es
tre
maš
~obn
ih k
islin
in g
lice-
rola
;
• po
znaj
o so
li m
aš~o
bnih
kis
lin
kot m
ila in
kak
o jih
lahk
o pr
ido-
biva
mo
iz m
aš~o
b;
• zn
ajo
v st
rukt
uri m
onos
ahar
idov
pr
epoz
nati
kisi
kove
funk
cion
al-
ne s
kupi
ne (h
idro
ksiln
a, k
arbo
-ni
lna)
in ji
h po
ve`e
jo z
last
-no
stm
i;
• zn
ajo
razl
ikov
ati m
ed m
onos
a-ha
ridi
, dis
ahar
idi i
n po
lisah
arid
i te
r pr
epoz
najo
mon
osah
arid
ne
enot
e v
disa
hari
dih
in p
olis
ahar
i-di
h;
• sp
ozna
jo p
omen
maš
~ob
in
oglji
kovi
h hi
drat
ov z
a ur
avno
-te
`eno
pre
hran
o.
• up
orab
a vi
rov
info
r-m
acij
za u
gota
vlja
nje
upor
abe
kisi
kovi
h or
-ga
nski
h sp
ojin
;
• se
stav
ljanj
e m
odel
ov
maš
~ob,
mon
osah
ari-
dov
in p
oeno
stav
Ije-
nih
mod
elov
škr
oba
ter
celu
loze
;
• iz
vaja
nje
eksp
eri-
men
tov;
• be
le`e
nje
opa`
anj,
prep
ozna
v anj
e vz
or-
cev
in s
klep
anje
.
4. R
azši
rjen
ost v
nar
a-vi
in u
pora
ba
• M
aš~o
be1.
Ses
tava
, las
tnos
ti in
up
orab
a, `
arko
st2.
Baz
i~na
hid
roliz
a m
aš~o
b –
mila
• O
gljik
ovi h
idra
ti1.
Mon
osah
arid
i (g
luko
za, f
rukt
oza)
2. D
isah
arid
i (sa
haro
za)
3. P
olis
ahar
idi (
škro
b in
cel
uloz
a)4.
Dok
azne
rea
kcije
za
gluk
ozo
in š
krob
15. P
rim
erja
lna
reak
cija
vo
de, a
lkoh
ola
in
oglji
kovo
dika
s k
ro-
mov
o ki
slin
o –
raz-
li~na
rea
ktiv
nost
v
prim
erja
vi z
vod
o16
. Alk
otes
t17
. Rea
kcija
kar
boks
il-ni
h ki
slin
z n
atrij
evim
hi
drog
enka
rbon
a-to
m –
nev
tral
izac
ija,
pH v
odni
h ra
ztop
in
karb
oksi
lnih
kis
lin18
. Rea
kcija
est
renj
a19
. Hid
roliz
a es
trov
–
prip
rava
in la
stno
sti
mil
10. T
opno
st m
aš~o
b v
razl
i~ni
h to
pilih
11.
Dok
azov
anje
glu
koze
12. D
okaz
ovan
je
škro
ba;
• re
akci
jske
she
me
(za -
pisi
reak
cij,
ki s
o vk
lju~e
ni v
vse
bino
);
• ra
zpre
deln
ice
fizik
al-
nih
last
nost
i;
23
• m
odel
i, m
ulti
med
ija;
• up
orab
a pr
epro
stih
m
odel
ov z
a po
nazo
ri-
tev
zgra
dbe.
24JE
DRN
A VS
EBIN
A: D
UŠI
KO
VA D
RU@I
NA
ORG
ANSK
IH S
POJI
N
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
9. D
ušik
ova
druž
ina
orga
nski
h sp
ojin
U~e
nci:
• na
tem
elju
eks
peri
men
taln
ih
opa`
anj s
pozn
ajo
duši
k ko
t kl
ju~n
i ele
men
t v o
rgan
skih
sp
ojin
ah;
• na
tem
elju
eks
peri
men
taln
ih
opa`
anj s
pozn
ajo
amin
o sk
upin
o ko
t baz
i~no
funk
cion
alno
sku
pi-
no;
• sp
ozna
jo a
min
okis
line
kot
tem
eljn
e gr
adni
ke b
elja
kovi
n;
• zn
ajo
opre
delit
i am
insk
o in
kar
-bo
ksiIn
o sk
upin
o v
mol
ekul
i am
inok
islin
e;
• sp
ozna
jo p
eptid
no v
ez k
ot n
a~in
m
edse
bojn
e ve
zave
am
inok
i-sl
in;
• na
tem
elju
eks
peri
men
taln
ih
opa`
anj u
gota
vlja
jo la
stno
sti
belja
kovi
n;
• zn
ajo
opre
delit
i bel
jako
vine
kot
se
stav
ine
`ivi
h bi
tij;
• Iz
vaja
nje
eksp
erim
en-
tov;
• op
azov
anje
, bel
e`en
je
opa`
anj,
skle
panj
e in
po
vezo
vanj
e s
teor
ijo;
• up
orab
a m
odel
ov z
a pr
ikaz
str
uktu
re a
mi-
noki
slin
in p
eptid
ov;
• be
sedn
i in
form
ulsk
i za
pisi
nas
tank
a di
-pe
ptid
a –
pept
idna
ve
z, a
mid
na v
ez;
• ur
ejan
je z
birk
e be
Ija-
kovi
nski
h `i
vil;
• ob
isk
preh
ram
bne
in-
dust
rije
(opc
ijsko
).
• D
okaz
ovan
je d
ušik
a1.
Dok
az d
ušik
a v
iz-
bran
i sno
vi2.
Dok
azov
anje
ba -
zi~n
osti
amin
o sk
u-pi
ne –
ana
logi
ja z
am
onia
kom
• Am
inok
islin
e1.
Zgr
adba
2. P
ovez
ovan
je a
min
o-ki
slin
– p
eptid
na v
ez
• B
elja
kovi
ne1.
Zgr
adba
, del
itev
2. L
astn
osti
belja
kovi
n3.
Raz
širj
enos
t v n
ara-
vi in
njih
ov p
omen
za
`iv
ljenj
e
• Ek
sper
imen
ti:
1. P
rika
z pr
isot
nost
i in
klju
~nih
last
nost
i am
ino
skup
ine
2. D
okaz
ovan
je p
eptid
-ne
vez
i3.
Pri
kaz
ob~u
tljiv
osti
belja
kovi
n na
dod
at-
ke m
o~ni
h ki
slin
, ba
z in
iono
v te
`kih
ko
vin
4. E
ncim
ska
razg
rad-
nja
škro
ba a
li ra
z-gr
adnj
a sa
haro
ze;
• u~
ni fi
lm o
pro
tein
ih,
njih
ovi z
grad
bi in
fu
nkci
ji;
• ra
zli~
ni m
odel
i;
• bi
olog
ija
25
• po
znaj
o po
men
bel
jako
vin
v pr
ehra
ni in
pos
ledi
ce n
jihov
ega
pom
anjk
anja
;
• po
znaj
o ob
~utlj
ivos
t bel
jako
vin
na o
nesn
a`ev
ala
in te
mpe
ratu
ro
ter
s te
m v
pliv
oko
lja n
a zd
ravj
e;
• po
znaj
o en
cim
e ko
t bio
kata
liza-
torj
e.
• m
odel
i, m
ulti
med
ija;
• up
orab
a pr
epro
stih
m
odel
ov z
a po
nazo
ri-
tev
zgra
dbe.
26JE
DRN
A VS
EBIN
A: K
OLI
^IN
SKI O
DN
OSI
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
10. K
olič
insk
i odn
osi
U~e
nci:
• pr
idob
ijo p
reds
tavo
o m
asi a
to-
mov
;
• sp
ozna
jo p
ojem
rel
ativ
ne a
tom
-sk
e m
ase
elem
ento
v in
zna
jo
izra
~una
ti re
lativ
no m
olek
ulsk
o m
aso
spoj
in;
• sp
ozna
jo p
ojem
mno
`ine
sno
vi
z en
oto
mol
;
• po
ve`e
jo r
elat
ivno
ato
msk
o m
a-so
ele
men
tov
in r
elat
ivno
mol
e-ku
lsko
mas
o z
mno
`ino
sno
vi;
• sp
ozna
jo te
mel
je k
vant
itativ
nih
odno
sov
pri k
emijs
kih
reak
cija
h;
• sp
ozna
jo u
pora
bo k
emijs
kih
ena~
b za
dol
o~ite
v m
no`i
nski
h ra
zmer
ij;
• zn
ajo
iz m
no`i
ne s
novi
izra
~una
-ti
mas
o sn
ovi;
• sp
ozna
jo z
akon
o o
hran
itvi m
ase;
• zn
ajo
izra
~una
ti m
asni
del
e`
elem
ent o
v v
spoj
inah
.
• U
pora
ba p
erio
dneg
a si
stem
a ko
t vir
a in
for-
mac
ij;
• ra
~una
nje
rela
tivne
m
olek
ulsk
e m
ase;
• pr
ipra
va z
birk
e za
po-
nazo
rite
v 1
mol
a el
e-m
ento
v in
spo
jin;
• pr
epoz
nava
nje
mno
`ins
kih
razm
erij
iz u
reje
ne k
emijs
ke
ena~
be;
• te
mel
ji so
kem
ijske
re
akci
je, k
i so
jih
u~en
ci e
kspe
rim
enta
l-no
izve
dli;
• ra
~una
nje
mas
e sn
ovi
iz m
no`i
ne s
novi
;
• ra
~una
nje
mas
nega
de
le`a
ele
men
tov
v sp
ojin
ah.
• Re
lati
vna
atom
ska
in
mol
ekul
ska
mas
a:1.
Pre
dsta
vite
v re
da
velik
osti
mas
e at
o-m
ov in
vzr
okov
za
upor
abo
rela
tivni
h at
omsk
ih m
as2.
Ra~
unan
je r
elat
ivne
m
olek
ulsk
e m
ase
spoj
in iz
kem
ijske
fo
rmul
e
• M
no`i
na s
novi
1. O
dnos
i med
mas
o sn
ovi,
mno
`ino
sn
ovi i
n m
olsk
o m
a-so
sno
vi2.
Kva
litat
ivne
(kat
ere
snov
i rea
gira
jo in
ka
tere
nas
tane
jo) i
n kv
antit
ativ
ne s
pre-
mem
be (m
no`i
ne
reak
tant
ov in
pro
-du
ktov
) pri
kem
ij-sk
ih r
eakc
ijah
• U
reja
nje
kem
ijski
h en
a~b
in re
ševa
nje
ra~u
nski
h na
log.
• fiz
ika
• m
atem
atik
a
27
JED
RNA
VSEB
INA:
PO
LIM
ERI
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
11. P
olim
eri
U~e
nci:
• sp
ozna
jo n
arav
ne in
sin
tezn
e po
lime r
e;
• na
tem
elju
eks
peri
men
tov
spo-
znav
ajo
klju
~ne
last
nost
i pol
i-m
erov
(vpl
iv te
mpe
ratu
re n
a tr
dnos
t, o
dpor
nost
na
orga
nska
to
pila
, kis
line
in b
aze)
in s
klep
a-jo
o n
jihov
i upo
rabn
i vre
dnos
ti;
• z
upor
abo
mod
elov
in s
likov
nih
prik
azov
skl
epaj
o na
vel
ikos
t m
olek
ul in
raz
vije
jo r
azum
eva-
nje
pojm
a m
akro
mol
ekul
a;
• sp
ozna
jo g
lavn
e pr
edst
avni
ke
sint
ezni
h po
limer
ov in
raz
umej
o po
dobn
ost v
str
uktu
ri m
ed n
a-ra
vnim
i ter
sin
tezn
imi p
olim
eri;
• sp
ozna
vajo
pom
en p
olim
erov
za
razv
ijanj
e no
vih
mat
eria
lov
v vs
akda
njem
`iv
ljenj
u;
• sp
ozna
jo v
pliv
e up
orab
e po
li-m
erov
na
okol
je in
spo
znaj
o po
-tr
ebo
po r
ecik
liran
ju p
olim
erov
te
r us
trez
ne m
o`no
sti.
• Pr
ipra
va z
birk
e si
ntez
-ni
h po
limer
ov;
• iz
vaja
nje
eksp
erim
en-
tov
za u
gota
vlja
nje
last
nost
i pol
imer
nih
mat
eria
lov;
• be
le`e
nje
opa`
anj,
iska
nje
zako
nito
sti v
po
veza
vi z
zgr
adbo
po
limer
ov;
• pr
ikaz
i zgr
adbe
pol
i-m
erov
z m
odel
i in
ugot
avlja
nje
pona
vlja
-jo
~e s
e en
ote;
• ek
skur
zija
v to
varn
o ba
rv in
lako
v (o
pcij-
sko)
.
• N
arav
ni p
olim
eri:
ka
v~uk
, škr
ob, c
elul
o-za
, bel
jako
vine
• Si
ntez
ni p
olim
eri
1. L
astn
osti
2. S
truk
turn
a pr
imer
-ja
va n
arav
nih
in
sint
ezni
h po
limer
ov3.
Upo
raba
pol
imer
ov
in o
koljs
ki p
robl
emi
• Ek
sper
imen
ti:
1. V
pliv
topi
l na
nabr
e-ka
nje
polim
erov
2. V
pliv
tem
pera
ture
na
spr
emem
be p
oli-
mer
nih
mat
eria
lov
3. L
astn
osti
supe
rab-
sorb
ento
v4.
Sin
teza
pol
iest
rov,
ug
otav
ljanj
e vp
liva
alko
hola
na
last
no-
sti p
rodu
ktov
;
• u~
ni fi
lmi i
n m
ulti
me-
dijs
ke z
goš~
enke
;
• up
orab
a m
odel
ov.
• bi
olog
ija
28Iz
birn
e vs
ebin
e za
8. r
azre
dIZ
BIR
NA
VSEB
INA:
RAZ
VOJ P
ERIO
DN
EGA
SIST
EMA
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
7. K
islin
e, b
aze
in s
oli
U~e
nci:
• sp
ozna
jo z
godo
vins
ki r
azvo
j poj
-m
ovan
ja a
tom
a;
• sp
ozna
jo p
omen
Men
delje
jeva
za
odk
ritje
per
iodn
ega
sist
ema
in n
jego
v vp
liv n
a ra
zvoj
kem
ije;
• sp
ozna
jo r
azli~
ne o
blik
e pe
riod
-ne
ga s
iste
ma.
• U
pora
ba v
irov
pod
a-tk
ov;
• ob
iski
knj
i`ni
c;
• sn
ovan
je ~
asov
nih
preg
ledn
ic r
azvo
ja;
• ob
isk
v Po
dgor
ici.
• Ra
zvoj
in ra
zli~
ne
oblik
e pe
riod
nega
si
stem
a
• O
dkri
vanj
e el
emen
tov
• Zg
odov
insk
i vir
i;
• m
edm
re`j
e.
• zg
odov
ina
• ge
ogra
fija
29
IZB
IRN
A VS
EBIN
A: K
ISLI
NE,
BAZ
E IN
SO
LI IZ
OK
OLJ
A
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
U~e
nci:
• sp
ozna
jo te
mpe
ratu
rno
odvi
s-no
st to
pnos
ti so
li v
vodi
;
• zn
ajo
brat
i kri
vulje
topn
osti
ne-
kate
rih
soli
v vo
di v
odv
isno
sti
od te
mpe
ratu
re;
• po
znaj
o po
men
sol
i v b
iolo
ških
si
stem
ih;
• po
znaj
o ki
slin
e v
sadj
u;
• po
znaj
o ba
ze v
~is
tilih
.
• Pr
ipra
va z
birk
e so
li in
ug
otav
ljanj
e nj
ihov
e to
pnos
ti v
vodi
pri
so
bni i
n po
viša
ni te
m-
pera
turi
;
• og
led
zbir
ke m
iner
a-lo
v;
• sp
ozna
vanj
e ki
slin
v
sadj
u na
tem
elju
eks
-pe
rim
ento
v;
• sp
ozna
vanj
e po
men
a ba
z v
~ist
ilih
na te
me-
lju e
kspe
rim
ento
v.
• Ra
~una
nje
odst
otne
ko
ncen
trac
ije r
azto
-pi
n ki
slin
, baz
in s
oli
• Ri
sanj
e gr
afov
topn
o-st
i sol
i v v
odi
• K
islo
st in
baz
i~no
st
snov
i v n
ašem
nep
o-sr
edne
m o
kolju
(s
adje
, zel
enja
va,
~ist
ila it
d.)
• U
~ni fi
lm o
min
eral
ih.
• bi
olog
ija•
mat
emat
ika
30IZ
BIR
NA
VSEB
INA:
SK
UPI
NE
ELEM
ENTO
V V
PERI
OD
NEM
SIS
TEM
U
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
U~e
nci:
• sp
ozna
jo, d
a iz
per
iodn
ega
sis-
tem
a la
hko
razb
erem
o ne
kate
re
last
nost
i ele
men
tov;
• sp
ozna
jo z
na~i
lne
last
nost
i, re
-ak
tivno
st in
upo
rabo
zem
ljoal
-ka
lijsk
ih k
ovin
ter
halo
geno
v;
• sp
ozna
jo n
ekat
ere
grad
bene
m
ater
iale
in s
tekl
o.
• Iz
vaja
nje
eksp
erim
en-
tov
za p
onaz
orite
v la
stno
sti e
lem
ento
v in
nj
ihov
ih s
pojin
;
• pr
imer
janj
e la
stno
sti
elem
ento
v is
te s
kupi
-ne
in p
repo
znav
anje
pr
aviln
osti;
• na
vaja
nje
na s
trok
ov-
no iz
ra`a
nje;
• pr
epoz
nava
nje
neva
r-ni
h la
stno
sti s
novi
in
varn
o ra
vnan
je z
njim
i;
• ob
isk
stek
larn
e v
bli`
nji o
kolic
i.
• Ze
mljo
alka
lijsk
e ko
vine
1. K
amni
ne2.
@ga
no in
gaš
eno
apno
, str
jeva
nje
mal
te3.
Ste
klo
• H
alog
eni
1. N
ahaj
anje
2. F
izik
alne
last
nost
i3.
Kem
ijske
last
nost
i (r
eakc
ija z
vod
ikom
, re
akci
je s
hal
ogen
i)
• Ek
sper
imen
ti z
a po
na-
zarj
anje
last
nost
i ele
-m
ento
v in
njih
ovih
sp
ojin
;
• fil
mi i
n m
ulti
med
ijski
pr
ikaz
i las
tnos
ti el
e-m
ento
v in
njih
ovih
sp
ojin
, ki s
e ne
daj
o po
nazo
riti
v šo
li;
• re
fera
ti u
~enc
ev (p
le-
narn
a pr
edst
avite
v pr
oble
ma
in s
kupi
n-sk
o de
lo u
~enc
ev).
• bi
olog
ija•
fizik
a•
zgod
ovin
a
31
Izbi
rne
vseb
ine
za 9
. raz
red
IZB
IRN
A VS
EBIN
A: N
AFTA
IN D
ERIV
ATI –
VIR
I EN
ERG
IJE
IN S
URO
VIN
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
U~e
nci:
• sp
ozna
jo p
omen
naf
te in
pet
ro-
kem
ije z
a go
spod
arsk
i raz
voj;
• pr
eu~i
jo a
ltern
ativ
ne v
ire
ener
-gi
je in
mo`
nost
i za
njih
ovo
širš
e uv
elja
vlja
nje
v ra
zli~
nih
okol
jih;
• sp
ozna
jo v
pliv
e ha
loge
noog
lji-
kovo
diko
v na
oko
lje;
• sp
ozna
jo p
omen
hal
ogen
iran
ih
oglji
kovo
diko
v ko
t fito
farm
a-ce
vtsk
ih p
ripr
avko
v, n
jihov
o to
ksi~
nost
in b
ioak
umul
ativ
nost
;
• sp
ozna
jo, k
ako
lahk
o ko
t pos
a-m
ezni
ki p
risp
evam
o k
lepš
emu
in b
olj z
drav
emu
okol
ju.
• Ra
zisk
ava
o za
loga
h na
fte
in u
pora
bi n
aft-
nih
deri
vato
v te
r vp
liv
naft
nih
deri
vato
v na
ok
olje
;
• ra
zisk
ava
o al
tern
ativ
-ni
h vi
rih
ener
gije
;
• ek
skur
zija
v r
afin
erijo
na
fte
ali o
bisk
bli`
nje
kem
i~ne
~is
tilni
ce a
li m
ehan
i~ne
del
avni
ce
in r
azpr
ava
o na
~ini
h ra
vnan
ja z
odp
adni
mi
topi
li.
• N
afta
in d
eriv
ati
1. N
afta
in d
eriv
ati
– te
mel
j za
razv
oj s
o-do
bne
dru`
be2.
Naf
ta k
ot v
ir e
nerg
ije3.
Naf
ta k
ot v
ir s
urov
in
za r
azvo
j nov
ih m
a-te
rial
ov
• N
afta
in o
kolje
1. V
pliv
i ogl
jikov
odik
ov
in h
alog
enoo
gljik
o-vo
diko
v na
oko
lje;
u~in
ek to
ple
gred
e,
uni~
evan
je o
zons
ke
plas
ti2.
Tok
si~n
ost h
alog
eni-
rani
h og
ljiko
vodi
kov
za `
ive
orga
nizm
e
• U
~ni fi
lm o
naf
ti in
nje
-ni
h de
riva
tih te
r o
uni -
~eva
nju
ozon
ske
plas
ti.
• Fi
zika
• ge
ogra
fija
32IZ
BIR
NA
VSEB
INA:
LIP
IDI
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
U~e
nci:
• sp
ozna
jo s
truk
turn
e zn
a~iln
osti
lipid
ov in
njih
ovo
tem
eljn
o de
li-te
v v
pods
kupi
ne;
• se
nau
~ijo
na
tem
elju
str
uktu
r-ni
h zn
a~iln
osti
prep
ozna
vati
pred
stav
nike
iz r
azli~
nih
pod-
skup
in li
pido
v;
• sp
ozna
jo g
lavn
e fiz
ikal
ne in
ke -
mijs
ke la
stno
sti l
ipid
ov te
r ra
zu-
mej
o po
veza
vo m
ed k
emijs
ko
zgra
dbo
in la
stno
stm
i lip
idov
;
• sp
ozna
jo g
lavn
e fu
nkci
je li
pido
v v
nara
vi, n
jihov
o vl
ogo
v pr
ehra
-ni
in k
ozm
etik
i ter
dru
ge n
a~in
e up
orab
e;
• sp
ozna
jo p
roce
se, k
i pov
zro~
ajo
`ark
ost m
aš~o
b in
mo`
nost
i za
prep
re~e
vanj
e kv
arje
nja;
• sp
ozna
jo h
idro
lizo
umilj
ivih
lipi
-do
v in
pos
topk
e iz
dela
ve m
ila.
• Po
stav
itev
najb
oljš
e de
finic
ije li
pido
v (n
a te
mel
ju s
pozn
anih
la
stno
sti);
• pr
ipra
va d
reve
sne
de-
litve
lipi
dov
in r
azpo
-re
janj
e zn
anih
pre
d-st
avni
kov
iz li
tera
ture
v
ta s
iste
m;
• iz
vaja
nje
eksp
erim
en-
tov;
• pr
ipra
va z
birk
e fo
to-
graf
ij ol
jari
c in
dru
gih
rast
lin te
r `i
vali,
ki
vseb
ujej
o zn
a~iln
e pr
edst
avni
ke li
pido
v;
• G
lavn
e sk
upin
e in
pr
edst
avni
ki u
milj
ivih
in
neu
milj
ivih
lipi
dov
• Vp
liv z
grad
be li
pido
v na
topn
ost
• Li
pidi
in d
eter
gent
i; um
iljen
je in
mila
• Pr
ebav
a in
pre
snov
a lip
idov
• Li
pidi
v v
sakd
anji
hran
i; en
erge
tska
vr
edno
st m
aš~o
b
• Ek
sper
imen
ti:1.
Pol
arno
st in
topn
ost
lipid
ov; t
vorb
a sl
o-je
v, r
azm
aš~e
vanj
e2.
Pri
dobi
vanj
e ra
stlin
-sk
ih o
lj3.
Izde
lava
mila
; pri
-m
erja
va p
H z
mili
iz
trgo
vine
4. P
ripr
ava
emul
zij
(npr
. maj
onez
a, k
oz-
met
i~na
kre
ma,
lo
š~ilo
za
~evl
je)
5. Iz
dela
va li
poso
mov
in
opa
zova
nje
pod
mik
rosk
opom
6. Iz
dela
va p
isan
ic a
li ba
tika
z up
orab
o vo
ska.
• bi
olog
ija•
likov
na v
zgoj
a
33
• na
tem
elju
eks
peri
men
tov
spo-
znaj
o te
mel
je p
rido
biva
nja
rast
-lin
skih
olj.
• is
kanj
e tr
`nih
izde
lkov
z
lipid
i (hr
ana,
koz
me-
tika,
oljn
e ba
rve,
pa-
ste
z vo
ski .
..);
• og
led
sodo
bne
olja
rne
in\a
li tr
adic
iona
lneg
a pr
idob
ivan
ja o
lja
(bu~
no o
lje, o
livno
ol
je).
• Li
pidi
v k
ozm
etik
i: em
ulzi
je (k
rem
e), l
i-po
som
i
• H
oles
tero
l in
arte
rio-
skle
roza
• Li
pidi
in in
dust
rija
: pr
oizv
odnj
a in
raf
ina-
cija
olj,
pri
dobi
vanj
e m
arga
rine
, teh
ni~n
ih
emul
zij,
oljn
ih b
arv
• @a
rkos
t in
pre -
pre~
evan
je k
varj
enja
m
aš~o
b
34IZ
BIR
NA
VSEB
INA:
NAR
AVN
I IN
PRE
DEL
ANI P
OLI
MER
I NA
TEM
ELJU
PO
LISA
HAR
IDO
V
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
U~e
nci
• sp
ozna
jo o
gljik
ove
hidr
ate
kot
klju
~ne
vire
ene
rgije
in g
radb
e-ne
ele
men
te o
rgan
izm
ov;
• sp
ozna
jo fo
tosi
ntez
o ko
t kl
ju~n
o re
akci
jo p
ri n
asta
janj
u og
ljiko
vih
hidr
atov
;
• sp
ozna
jo š
krob
kot
vir
hra
ne z
a `i
vali
in ~
love
ka te
r hi
drol
izo
škro
ba in
nje
n po
tek;
• sp
ozna
jo c
elul
ozo
kot p
omem
b-no
sur
ovin
o za
pri
prav
o te
kstil
-ni
h vl
aken
in p
apir
ja;
• se
sez
nani
jo s
test
i za
doka
zo-
vanj
e gl
ukoz
e v
krvi
;
• sp
ozna
jo v
zrok
e za
nas
taja
nje
slad
korn
e bo
lezn
i
• Iz
vedb
a ek
sper
imen
-to
v, p
ovez
ovan
je r
e-zu
ltato
v s
teor
ijo;
• se
stav
ljanj
e m
odel
ov;
• do
poln
jeva
nje
reak
cij-
skih
she
m;
• ob
isk
labo
rato
rija
za
klin
i~no
ana
lizo
(opc
i-ja
);
• ob
isk
tova
rne
slad
kor-
ja (o
pcija
).
• N
arav
ni p
olim
eri
1. Z
grad
ba m
onos
aha-
rido
v in
dis
ahar
idov
2. P
olis
ahar
idi (
škro
b in
cel
uloz
a)3.
Pom
en m
onos
ahar
i-da
v in
pol
isah
arid
ov
v `i
vih
orga
nizm
ih
• Pr
edel
ani n
arav
ni p
o-lim
eri:
celu
lozn
i der
i-va
ti: v
isko
za, c
elof
an,
celu
lozn
i ace
tati,
ni -
trod
eriv
ati,
bakr
ova
svila
• Ek
sper
imen
ti:
1. D
okaz
škr
oba
z jo
do-
vo r
eakc
ijo2.
Hid
roliz
a šk
roba
3. A
lkoh
olno
vre
nje
4. S
inte
za a
ceta
tne
svile
5. S
inte
za n
itroc
elul
oze;
• m
odel
i in
MM
.
• bi
olog
ija
35
IZB
IRN
A VS
EBIN
A: K
EMIJ
A IN
VO
NJ
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
U~e
nci:
• sp
ozna
jo k
emijs
ke in
bio
lošk
e te
mel
je z
azna
vanj
a vo
nja;
• sp
ozna
jo e
teri
~na
olja
kot
sku
-pi
no n
arav
nih
zmes
i;
• iz
vedo
, v k
ater
e sk
upin
e or
gan-
skih
spo
jin s
pada
jo s
pojin
e, k
i na
stop
ajo
v et
eri~
nih
oljih
;
• iz
vedo
, kaj
so
terp
eni;
• sp
ozna
jo n
arav
ne v
ire
diše
~ih
spoj
in;
• na
tem
elju
eks
peri
men
tov
spo-
znaj
o m
etod
e pr
idob
ivan
ja e
te-
ri~n
ih o
lj;
• sp
ozna
jo p
omen
in u
pora
bo
eter
i~ni
h ol
j.
• Pr
epoz
nava
nje
funk
cio-
naln
ih s
kupi
n ki
siko
-vi
h or
gans
kih
spoj
in v
et
eri~
nih
oljih
;
• iz
vaja
nje
eksp
erim
en-
tov;
• pr
ipra
va z
birk
e ra
stlin
(v
irov
ete
ri~n
ih o
lj) iz
do
ma~
ega
okol
ja;
• ob
isk
tova
rne
esen
c al
i koz
met
ike
ali
ustr
ezne
pre
hram
bne
indu
stri
je (o
pcija
).
• Za
znav
anje
von
ja in
vp
liv k
emijs
ke s
truk
-tu
re s
pojin
na
vonj
• Sk
upin
e sp
ojin
v e
te-
ri~n
ih o
ljih
• N
arav
ni v
iri e
teri
~nih
ol
j (`i
vals
ki in
ras
tlin-
ski)
• N
a~in
i pri
dobi
vanj
a et
eri~
nih
olj
• U
pora
ba e
teri
~nih
olj
• Et
eri~
na o
lja v
zgo
do-
vini
• Ek
sper
imen
ti:
1. T
opno
st in
pol
arno
st
eter
i~ni
h ol
j2.
Tes
tiran
je o
lfakt
orne
za
znav
e u~
ence
v3.
Pri
dobi
vanj
e et
eri~
nih
olj i
z po
mar
an~n
ih
lupi
n4.
Pri
dobi
vanj
e et
eri~
nih
olj i
z dr
ugih
ra
stlin
skih
vir
ov
(gle
de n
a le
tni ~
as in
ok
olje
);
• m
ulti
med
ijske
pre
d-st
avit
ve;
• zb
irke
vzo
rcev
.
• bi
olog
ija•
zgod
ovin
a
36IZ
BIR
NA
VSEB
INA:
BAR
VA IN
BAR
VILA
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
U~e
nci:
• sp
ozna
jo fi
zika
lne,
kem
ijske
in
biol
oške
tem
elje
zaz
nave
bar
v;•
lo~i
jo fi
zika
lne
in k
emijs
ke b
ar-
ve in
raz
umej
o te
mel
je z
a nj
ihov
na
stan
ek;
• zn
ajo
razl
ikov
ati m
ed p
ojm
i bar
-va
, bar
vilo
, pig
men
t;•
spoz
najo
, da
barv
ila s
pada
jo
med
str
uktu
rno
razl
i~ne
spo
jine
in d
a so
lahk
o na
ravn
ega
ali s
in-
tezn
ega
izvo
ra;
• sp
ozna
jo g
lavn
e fu
nkci
je n
arav
-ni
h ba
rvil
in n
jihov
pom
en v
na-
ravn
ih p
roce
sih;
• sp
ozna
jo p
omen
in u
pora
bo n
a-ra
vnih
ter
sint
eti~
nih
barv
il za
~l
ovek
a;•
na te
mel
ju e
kspe
rim
ento
v sp
o-zn
ajo
met
ode
prid
obiv
anja
na
ravn
ih b
arvi
l in
njih
ove
last
no-
sti;
• sp
ozna
jo p
siho
lošk
e u~
inke
ba
rv in
njih
ov p
omen
v o
blik
o-va
nju
in u
met
nost
i.
• Pr
epoz
nava
nje
rela
cij
med
str
uktu
ro k
emij-
skih
spo
jin in
oba
rva-
nost
jo;
• iz
vaja
nje
eksp
erim
en-
tov;
• pr
ipra
va h
erba
rijs
ke
zbir
ke in
\ali
zbir
ke fo
-to
graf
ij ra
stlin
in `
iva-
li, k
i vse
buje
jo ti
pi~n
a na
ravn
a ba
rvila
;
• ug
otav
ljanj
e vs
ebno
-st
i bar
vil v
tr`n
ih iz
-de
lkih
(hra
na, p
ija~a
, zd
ravi
la, k
ozm
etik
a,
umet
nost
, sta
rine
);
• ba
rvan
je te
kstil
a s
sint
eti~
nim
i in
nara
v-ni
mi b
arvi
li;
• iz
dela
va p
isan
ic.
• Vp
liv z
grad
be s
pojin
na
oba
rvan
ost (
nako
-pi
~eni
šib
ko v
ezan
i el
ektr
oni,
krom
ofor
i, av
ksok
rom
i)
• G
lavn
e sk
upin
e na
-ra
vnih
in s
inte
ti~ni
h ba
rvil
• Po
men
nar
avni
h ba
r-vi
l v fi
ziol
oški
h pr
oce-
sih
• Te
mel
ji pr
idob
ivan
ja
in u
pora
be b
arvi
l v in
-du
stri
ji (o
pcija
)
• B
arvi
la s
kozi
zgo
do-
vino
in u
met
nost
• Ek
sper
imen
ti:
1. T
opno
st in
pol
ar-
nost
nar
avni
h ba
rvil
2. P
rido
biva
nje
nara
v-ni
h ba
rvil
iz r
astli
n-sk
ih v
irov
3. A
ntoc
iani
ni in
bet
a-la
ini k
ot n
arav
ni p
H-
indi
kato
rji
4. T
estir
anje
raz
li~ni
h ra
stlin
skih
bar
vil i
n je
d ka
l za
barv
anje
te
kstil
a;
• m
ulti
med
ijske
pre
d-st
avit
ve.
• bi
olog
ija•
fizik
a•
zgod
ovin
a
37
IZB
IRN
A VS
EBIN
A: N
ARAV
NI I
N S
INTE
ZNI P
OLI
MER
I
OPE
RATI
VNI C
ILJI
SK
LOPA
DEJ
AVN
OST
I –AK
TIVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
U~e
nci:
• po
znaj
o so
odvi
snos
t med
na-
ravn
imi i
n si
ntez
nim
i pol
imer
i;
• zn
ajo
opre
delit
i pon
avlja
jo~o
se
enot
o v
stru
ktur
i pol
imer
a in
ra
zlik
ujej
o m
ed p
olia
dici
jski
mi
ter
polik
onde
nzac
ijski
mi p
olim
eri;
• po
znaj
o pr
imer
e na
ravn
ih in
sin
-te
znih
pol
imer
ov te
r zn
ajo
na
tem
elju
last
nost
i pre
dvid
eti n
ji-ho
vo u
pora
bo;
• pr
ipra
vijo
zbi
rko
polim
erni
h sn
o-vi
s p
rika
zom
njih
ove
upor
abe;
• sp
ozna
vajo
vpl
ive
polim
erni
h m
ater
ialo
v na
oko
lje, m
o`no
sti
reci
klir
anja
in tr
ende
raz
voja
no-
vih,
oko
lju p
rija
znej
ših
poli-
mer
ov
• Ra
zisk
ava
o up
orab
i po
limer
ov d
oma
in v
šo
li, n
a~in
ih o
dlag
a-nj
a po
limer
nih
mat
e-ri
alov
in m
o`no
stih
pr
edel
ave;
• ra
zisk
ava
o up
orab
i su
pera
bsor
bent
ov v
vs
akda
njem
`iv
ljenj
u.
• K
av~u
k –
polim
er iz
o-pr
ena
• Vu
lkan
izac
ija
• Po
liakr
ilam
idni
sup
er-
abso
rben
ti
• Po
liam
idi –
sin
tezn
i an
alog
i pro
tein
ov
(svi
la)
• Si
ntez
a na
jlona
in p
ri-
mer
java
last
nost
i naj
-lo
na z
last
nost
mi s
vile
• U
pora
ba in
razv
oj p
o-lim
erni
h m
ater
ialo
v
• Ek
sper
imen
ti:
1. S
inte
za u
met
ne g
u-m
e (t
ioko
l gum
a)2.
Sin
teza
naj
lona
3. P
rim
erja
va la
stno
sti
svile
in n
ajlo
na4.
Sin
teze
se~
nins
kih
smol
in š
tudi
j njih
o-vi
h la
stno
sti
5. Š
tudi
j vpo
jnos
ti su
pera
bsor
bent
a in
u~
inko
v na
ras
t.
• bi
olog
ija
38
4 SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA
Splošni metodični napotki poučevanja kemije
Pri posredovanju kemijskih pojmov v osnovni šoli je potrebno izhajati iz eksperimentalnih
opa`anj. Eksperiment ima v šoli dvojno vlogo. Z eksperimentom Spoznavamo lastnosti snovi,
zapisujemo podatke, jih urejamo, ugotavljamo soodvisnosti med konstantami in spremenljiv-
kami opazovanja ter postavljamo raziskovalne hipoteze. Po drugi strani pa nam eksperiment
slu`i za preverjanje raziskovalnih hipotez in teorij. V šoli poka`emo obe vlogi eksperimenta.
Pomembno je, da u~itelj skupaj z u~enci na~rtuje eksperimente, tako je u~enec v središ~u pro-
cesa izobra`evanja in je za svoj uspeh neposredno tudi odgovoren. Sodelovanje u~encev pri
izvedbi eksperimentov je pomembno tudi pri demonstracijskih eksperimentih, ki jih pravilo-
ma izvaja u~itelj ali pa jih poka`e le kot video posnetke.
Pri izvajanju eksperimentov u~itelj navaja u~ence tako na opazovanje sprememb snovi (spre-
memba barve, vonja, nastajanje plina, izlo~anje te`ko topnih soli) kakor tudi energijskih spre-
memb. Pri tem primerjamo izgled in po mo`nosti tudi druge lastnosti reaktantov in produktov.
Spremembe najprej zapišemo z imeni spojin, ki sodelujejo pri kemijski reakcijah, sledi zapis
s simboli in formulami spojin ter urejanje kemijskih ena~b. Zapise kemijskih ena~b vadimo na
enostavnih primerih reakcij med elementi, med elementi in spojinami ter nazadnje med spo-
jinami. Spremembe organskih reakcij zapišemo v obliki reakcijskih shem, ki jih ne urejamo.
Pri uvajanju splošnih kemijskih pojmov ne razlikujemo med anorgansko in organsko kemijo.
Tako pri obravnavi atomske vezi ta pojem izpeljemo na primerih za preproste anorganske in
organske spojine. Temeljni princip je, da za~enjamo s preprostimi primeri (nastajanje moleku-
le vodika) in jih postopno dopolnjujemo z zahtevnejšimi (molekule kisika, dušika, vode, me-
tana, etana, etena, etina). Podoben princip povezovanja primerov uporabimo tudi pri obrav-
navi kislin, baz in soli. Pri kislinah predstavimo ocetno (etanojsko), mravljin~no (metanojsko)
in benzojsko kislino. Tudi pri obravnavi soli navedemo kot primere soli organskih kislin (npr.
natrijev benzoat kot znan konzervans).
U~no snov predstavimo u~encem problemsko, vendar naj bo problem vezan na u~en~evo oko-
lje in razvojno stopnjo. Na za~etku ure u~itelj za obravnavani vsebinski sklop našteje nekaj
vprašanj, na katera bo skušal skupaj z u~enci v u~ni uri poiskati primerne odgovore. Pri zasno-
vi eksperimentov ne smemo pozabiti, da pojme razvijamo na temelju primerov, kar pomeni,
da je treba izvajati eksperimente vedno primerjalno. Takšna zasnova tudi podpira višje spo-
39
znavne procese: opazovanje in zapisovanje opa`anj, iskanje soodvisnosti med pojavi, postav-
ljanje zaklju~kov, njihovo posploševanje in povezovanje s teoreti~no razlago. Vseh informacij
o pojavih pa nikakor ne moremo dobiti le z eksperimenti, zato moramo uporabljati vire infor-
macij. Naloga u~itelja je, da usmerja u~ence k informacijskim virom, jih navaja na iskanje po-
datkov in njihovo kriti~no vrednotenje. Pri izbiranju primerov za pojme postopno prehajamo
od preprostih, morda `e poznanih primerov k zahtevnejšim. Pri opisovanju pojavov na za~et-
ku navajamo u~ence na uporabo besednih opisov procesov, šele postopno uvedemo kemijski
jezik, kar pomeni izra`anje s simboli in formulami ter kvantitativnimi velikostmi. Pri povezova-
nju eksperimentalnih opa`anj oziroma podatkov iz literature s teoreti~no razlago moramo
pogosto uporabljati tehnike vizualizacije, da u~encem osmislimo makroskopska opa`anja z
mikroskopsko razlago.
Kemijske vsebine so zasnovane na dveh nivojih. Jedrne vsebine vklju~ujejo pojme, ki se v na-
daljevanju šolanja nadgrajujejo in so hkrati glavni za razumevanje pojavov na stopnji osnovne
šole. Jedrne vsebine predstavljajo od 60 do 80 % u~nih ur, vsak u~itelj oziroma šola pa naj bi
praviloma izbrala iz ponujenega programa še od 20 do 40 % izbirnih vsebin. Delitev u~ne sno-
vi na jedrne in izbirne vsebine je tudi element diferenciacije pouka. U~enec jih lahko izbira v
skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Aktivnosti pri izbirnih vsebinah so zahtevnejše, terjajo
skupinsko raziskovalno ali individualno delo u~encev, na~rtovanje ogledov in obiskov razli~nih
ustanov, ki so povezani s predlagano vsebino. Praviloma so zasnovane interdisciplinarno.
Strategija uvajanja izbirne vsebine
Za izbirno vsebino se lahko odlo~ijo u~itelji kemije na šoli. V tem primeru ponudijo u~encem
samo eno ali najve~ dve izbirni vsebini oz. dele izbirnih vsebin v primeru, da je izbirna vsebi-
na pojmovno obse`nejša. Šola se odlo~i za tiste izbirne vsebine, ki jih bo glede na razpolo`lji-
vo opremo, socialno in kulturno okolje, pri~akovanja u~encev in njihovih staršev, razvojne
programe šole in finan~ne mo`nosti lahko optimalno izvedla. Izbirne vsebine so element red-
nega ocenjevanja le za najboljše u~ence.
Druga mo`nost je, da se za izbirno vsebino oz. njene dele odlo~i u~itelj samostojno glede na
svojo strokovno usposobljenost in opremljenost šole za izvajanje programa izbirne vsebine.
V tem primeru lahko u~itelj ponudi v razli~nih razredih razli~ne izbirne vsebine oz. dele izbir-
nih vsebin. Tudi v tem primeru so izbirne vsebine element rednega ocenjevanja le za najbolj -
še u~ence.
40
Tretja mo`nost je, da se za izbirne vsebine oz. dele izbirnih vsebin odlo~ijo u~enci sami in jih
obdelajo samostojno pod vodstvom u~itelja kot seminarsko nalogo. Najboljše naloge u~enci
predstavijo svojim sošolcem.
Načini preverjanja in ocenjevanja znanja
Pri pouku kemije u~itelj ocenjuje:
• kognitivne,
• konativne,
• in spretnostne vidike dela u~encev.
Ocenjevanje je:
• ustno,
• in pisno (test).
Ocenjujejo se tudi:
• vaje,
• seminarske naloge s predstavitvami,
• in ostali izdelki u~encev.
41
5 KATALOG ZNANJA
5.1 TEMELJNI STANDARDI ZNANJA
So opredeljeni na treh nivojih.
5.1.1 Prvi nivo
Za doseganje tega nivoja u~enec:
• izvaja eksperimente po navodilih;
• ureja podatke v razpredelnice ob pomo~i u~itelja;
• prepoznava vzorce v podatkih;
• zna in razume definicije pojmov jedrnih vsebin;
• pozna simbole elementov, ki so vklju~eni v jedrni vsebinski sklop;
• zna zapisovati formule spojin, ki so vklju~ene v jedrni vsebinski sklop;
• pozna, razume in zna uporabljati kvantitativen pomen simbolov in formul;
• zna izra~unati masne dele`e topljenca v raztopinah;
• zna opisati kemijsko spremembo z besedami in preprostejše tudi z uporabo kemijskih sim-
bolov, formul ter preprostih reakcijskih shem;
• pozna vplive snovi na okolje in pozna na~ela varnega dela s snovmi v šoli in doma.
5.1.2 Drugi nivo
Za doseganje tega nivoja u~enec:
• samostojno izvaja eksperimente po navodilih;
• samostojno bele`i rezultate, jih predstavi v primerni obliki in postavlja zaklju~ke;
• zna povezovati zaklju~ke s teoreti~no obravnavo u~ne vsebine;
• zna izra~unati masne dele`e elementov v spojinah;
• pozna, razume in zna uporabljati kvantitativni pomen simbolov in formul ter zna iz mno`ine
snovi izra~unati maso snovi;
• zna opisovati tudi zahtevnejše kemijske spremembe s simboli in formulami;
• zna sklepati o mo`nih vplivih snovi in kemijskih sprememb na okolje ter pozna na~ela var-
nega dela s snovmi in jih posreduje tudi svojim sošolcem v skupini;
• pozna pomen in uporabo snovi jedrnega vsebinskega sklopa za vsakdanje `ivljenje;
• obvlada eno izbirno vsebino oz. njen del in jo posreduje sošolcem.
42
5.1.3 Tretji nivo
Za doseganje tega nivoja u~enec:
• zna ob pomo~i u~itelja voditi skupino;
• samostojno bele`i rezultate, jih predstavi v primerni obliki, postavlja hipoteze in jih prever-
ja z uporabo literature ali dodatnih eksperimentov;
• zna povezovati zaklju~ke s teorijo;
• zna reševati tudi zahtevnejše ra~unske naloge (iz mase snovi izra~unati mno`ino snovi);
• zna posploševati lastnosti snovi na novih primerih;
• zna predstaviti s simbolnimi zapisi tudi zahtevnejše kemijske spremembe in sklepati o vpli-
vu reakcijskih pogojev na potek kemijske spremembe;
• zna sklepati o vplivih snovi in kemijskih procesov na okolje ter pozna na~ela varnega dela s
snovmi in jih posreduje tudi svojim sošolcem v skupini;
• pozna pomen in uporabo snovi jedrnega vsebinskega sklopa za vsakdanje `ivljenje;
• obvlada dve izbirni vsebini oz. njune dele in ju posreduje sošolcem.
5.2 Minimalni standardi znanja
U~enec, ki dosega minimalni standard znanja:
• sodeluje v skupini z boljšimi u~enci pri izvajanju eksperimentov;
• zna z besedami opisati eksperimentalna opa`anja ali podatke iz literature in jih predstaviti
v vnaprej pripravljeni razpredelnici;
• pozna definicije pojmov jedrnih vsebin;
• pozna simbole za glavne elemente;
• pozna pomen formul za glavne spojine jedrnega sklopa;
• zna z besedami opisati kemijske spremembe kot spremembe snovi in energije za tiste spre-
membe, ki so vklju~ene v jedrni vsebinski sklop;
• zna izra~unati relativne molekulske mase;
• pozna temeIjna na~ela varnega dela s snovmi;
• ima pozitiven odnos do šolskega dela, u~itelja in sošolcev.
43
6 PRILOGA
6.1 PRIMERI VKLJUČEVANJA EKSPERIMENTOV6.1 IN DRUGIH AKTIVNOSTI V POUK KEMIJE
V tabeli so za vsak vsebinski sklop podani predlogi za demonstracijske eksperimente, labo-
ratorijske vaje in druge individualne oz. skupinske aktivnosti u~encev. Navedene predloge
lahko u~itelji poljubno dopolnjujejo. Tudi opredelitev skupnega števila ur na vsebinski sklop
je zgolj ocena, ki naj nikakor ne omejuje u~itelja pri realizaciji u~nega na~rta. Pomembna je le
skupna vsota ur, ki je manjša od predvidene (70 ur). Razlika ur je praviloma namenjena izbir-
nim vsebinam.
44
8. razred
Vsebinski sklop Število ur na sklop – ocena*
Demonstracijski eksperimenti – predlogi
Eksperimentalno delo u~encev
Druge dejavnosti, aktivnosti u~encev
1. Zgradba snovi (6) Sublimacija joda. (1 ura)
Raztapljanje slad-korja, kalijevega manganata (VII). (1 ura)
Urejanje podatkov v razpredelnice in gra-fe. Multimedijska si-mulacija za prikaz zgradbe snovi.
2. Kemijske reakcije (7) Cink in klorovodi-kova kislina.Alkohol in kromo-va kislina.Svin~ev nitrat in kalijev jodid. Baker in ocetna kislina. Baterija. Gorenje parafina.(2 uri)
Raztapljanje trd-nega natrijevega hidroksida v vodi. Barijev klorid in natrijev sulfat.Raztapljanja trd-nega amonijeve-ga nitrata v vodi.(2 uri)
Utrjevanje zapisov ena~b z besedami, formulami in sim-boli.Urejanje ena~b z binarnimi spoji -nami.Utrjevanje 2 uri.
3. Atom in periodni sistem (8) Uporaba virov po-datkov, oblikovanje preglednice ~asov-nega razvoja.Delo z multimedij-skimi enotami.Delo na med -mre`ju.Utrjevanje 3 ure.
4. Elementi v periodnem sistemu
(8) Primeri eksperi-mentov za pona-zarjanje lastnosti elementov in nji-hovih spojin.Primeri eksperi-mentov za prikaz soodvisnosti med lego elementa v periodnem siste-mu in njegovo re-aktivnostjo (reak-cija natrija z vodo in etanolom).Rjavenje `eleza.Elektroliza razto-pine natrijevega klorida.(3 ure)
Primeri eksperi-mentov za prikaz soodvisnosti med lego elementa v periodnem siste-mu in njegove re -aktivnosti (raztap-Ijanje kovine v kislini).Penjenje mil v trdi in mehki vodi.(2 uri)
Uporaba virov po-datkov, oblikovanje preglednice ~asov-nega razvoja.Delo z multimedij-skimi enotami.Delo na med-mre`ju.Utrjevanje 3 ure.
45
Vsebinski sklop Število ur na sklop – ocena*
Demonstracijski eksperimenti – predlogi
Eksperimentalno delo u~encev
Druge dejavnosti, aktivnosti u~encev
5. Povezovanje delcev (9) Reakcija med alu-minijem in jodom.(1 ura)
Topnost ionskih in kovalentnih snovi v polarnih in nepolarnih topilih.Ugotavljanje elek-tri~ne prevodno-sti vodnih razto-pin. (2 uri)
Delo z modeli za prikaz zgradbe snovi.Ogled geološke zbirke mineralov.Multimedijski pro-grami za animacijo nastajanja ionske kristalne mre`e in atomske vezi.Ponavljanje 3 ure.
6. Ogljikovodiki (13) Dokazovanje ogljika in vodika v spojinah.Adicija 2 % razto-pine broma na al-kene.Substitucija vodi-ka z bromom.(2 uri)Kreking parafin-skega olja (opcija).(1 ura)
Topnost ogljikovodikov v razli~nih topilih; razstavljanje joda v ogljikovodikih.(1 ura)
Urejanje podatkov v razpredelnice, sestavljanje modelov ogljikovodikov.Multimedijski pri-kazi zgradbe oglji-kovodikov.Ponavljanje in utr-jevanje 4 ure.
=51 10 =8
46
Vsebinski sklop Število ur na sklop – ocena*
Demonstracijski eksperimenti – predlogi
Eksperimentalno delo u~encev
Druge dejavnosti, aktivnosti u~encev
7. Kisline, baze in soli 13 Spajanje elemen-tov s kisikom, raztapljanje oksi-dov v vodi, ugo-tavljanje kislosti in bazi~nosti z indikatorji.Reakcija med na -trijevim hidroksi-dom in klorovodi-kovo kislino – spremljanje pote-ka reakcije z indi-katorjem.Reakcija med magnezijem in jodom.(3 ure)
Ocena vrednosti pH vodnih razto-pin snovi iz vsak-danjega `ivljenja z uporabo indika-torjev.(1 ura)
Delo z modeli.Utrjevanje 3 ure.
8. Kisikova dru`ina organ-8. skih spojin
14 Vnetiš~e alkoho-la, vode in oglji-kovodika (npr. heksana ali ciklo-heksana).Opazovanje barve plamena.Primerjalna reak-cija alkohola, vo -de in ogljikovodi-ka z natrijem – podobna reaktiv-nost alkoholov in vode.Primerjalna reakci-ja vode, alkohola in ogljikovodi-ka s kromovo ki-slino – (alkotest) razli~na reaktiv-nost v primerjavi z vodo.(3 ure)
Lastnosti alkoho-lov v primerjavi z vodo in ogljikovo-diki.Dokazovanje kar-boksilnih kislin z natrijevim hidro-genkarbonatom v sadju in zelenjavi, nevtralizacija. pH vodnih raztopin karboksilnih kislin.Priprava razli~nih estrov.Dokaz maš~ob v mleku.Primerjava last-nosti glukoze, saharoze, škroba in celuloze.(3 ure)
Sestavljanje mode-lov kisikovih spojin, delo z multimedijski-mi predstavitvami.Ponavljanje in utrje-vanje 3 ure.
9. razred
47
* Ure v oklepaju so le orientacija za u~itelja (vklju~ene so na njihovo posebno `eljo). Pomembno je, da vsota ur dopuš~a še najmanj 10 % neizrabljenih ur, ki so namenjene izbirnim vsebinam.
Vsebinski sklop Število ur na sklop – ocena*
Demonstracijski eksperimenti – predlogi
Eksperimentalno delo u~encev
Druge dejavnosti, aktivnosti u~encev
9. Dušikova dru`ina organ-9. skih spojin
(10) Eksperimenti za prikaz prisotnosti in klju~nih lastno-sti amino skupi-ne.Dokaz aminoki-slin.Dokaz peptidne vezi.(2 uri)
Ob~utljivost beIja-kovin na dodatke mo~nih kislin, baz in ionov te`kih ko-vin.Encimska razgrad-nja škroba ali raz-gradnja saharoze.(2 uri)
Obisk prehrambne industrije, urejanje zbirke `ivil.Delo z modeli.Utrjevanje 2 uri.
10. Koli~inski odnosi (8) Priprava zbirke za ponazoritev enega mola.Ra~unanje.Utrjevanje 4 ure.
11. Polimeri (6) Vpliv temperature na spremembe polimernih mate-rialov.Sinteza poliestrov in ugotavljanje vpliva alkohola na lastnosti.(2 uri)
Primerjava lastno-sti ov~je volne, bomba`a, polieti-lena ali PVC.Lastnosti super-absorbentov.(2 uri)
Priprava zbirke sin-teznih polimerov, delo z modeli.
= 51 = 10 =8
