Kazalniki uresničitve ciljev Regijska srečanja šolskih razvojnih t imov

21
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Kazalniki uresničitve ciljev Regijska srečanja šolskih razvojnih timov Napoved centralnega srečanja: 13. ,14. 4. November/december, 2011 ZRSŠ

description

Kazalniki uresničitve ciljev Regijska srečanja šolskih razvojnih t imov Napoved centralnega srečanja: 13. ,14. 4. November/december, 2011 ZRSŠ. - PowerPoint PPT Presentation

Transcript of Kazalniki uresničitve ciljev Regijska srečanja šolskih razvojnih t imov

Page 1: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in

vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Kazalniki uresničitve ciljev

Regijska srečanja šolskih razvojnih timov

Napoved centralnega srečanja: 13. ,14. 4.

November/december, 2011

ZRSŠ

Page 2: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

CILJI REGIJSKIH SREČANJNA SREČANJU BOSTE:

izmenjali primere bistvenih elementov posodobitvenih (razvojnih) načrtov šol,

si kritično prijateljevali: fokus pozornosti bo predvsem na: a) povezanosti ciljev-dejavnosti in kazalnikov, b) kazalnikih in možnih metodologijah spremljanja,

spoznali IKT-možnosti za izvedbo evalvacije in se nekaj malega naučili (v enem izmed spletnih orodij, ki omogoča pripravo spletnih vprašalnikov, boste pripravili mini evalvacijo).

Page 3: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

NAČRTOVANJE – VEČ STRATEGIJ; TRENUTNO STANJE NA ŠOLAH

Prioritete/cilji ubesedene v terminologiji znanj, spretnosti, veščin dijakov

Prioritete/cilji ubesedene v terminologiji načinov in oblik dela učitelja/šole

Primeri:

Dijaki usvojijo kompet. učenja učenja.

Dijaki razvijajo zmožnost sodelovanja in komunikacije.

Dijaki razvijajo IKT kompetenco.

Dijaki povečajo zmožnost interdisciplinarnega povezovanja.

Dijaki razvijajo kritično mišljenje.

Primeri:

Vpeljemo dejavnosti za spodbujanje učenja učenja.

Vpeljemo dejavnosti sodelovalnega učenja.

Bolj intenzivno in funckionalno vgrajevanje IT v program.

Vpeljemo kurikularne povezave.

Vpeljemo debatne tehnike/ avtentični pouk/raziskovalno dejavnost

Page 4: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

NAČRTOVANJE – VEČ STRATEGIJPrioritete/cilji ubesedene v terminologiji znanj, spretnosti, veščin dijakov

Prioritete/cilji ubesedene v terminologiji načinov in oblik dela učitelja/šole

Čemu? Kaj želimo s tem doseči?

Primeri:(Vpeljemo) kurikularne povezave.

(Vpeljemo) učenje učenja.

(Vpeljemo) sodelovalno učenje.

Bolj intenzivno in funckionalno vgrajevanje IT v program.

Timsko poučevanje

Razvijanje razvojno-raziskovalne vloge učitelja

Vpeljemo elemente fleksibilnega predmetnika

Page 5: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

I. Del:

Šola:Ravnatelj/ica:Vodja ŠRT:Datum predložitve:

1. Analiza stanja2. Razvojne prioritete šole (vezane na pouk; odgovor na vprašanja kot so:

Kaj bo rezultat našega poučevanja? K čemu stremimo? Kaj bodo učenci na najsplošnejši ravni zmogli/znali …?):

1. __________________________________2. __________________________________3. __________________________________

Primeri: kompetenca učenje učenja, digitalna pismenost učencev, učinkovito sodelovanje in komunikacija učencev, ustvarjalnost, podjetnost in iniciativnost, medkulturna zmožnost …

3. Operacionalizacija razvojnih prioritet in strategije za doseganje ciljev (veščin, kompetenc, splošnih znanj)

Page 6: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Primeri vešče zapisanih ciljev – dejavnosti – kazalnikov za kompetence (raven dijakov!) (metodologije spremljanja):

1) Učenje učenja (element: ….) – Cvetka Bizjak

2) Digitalna pismenost (element: varna raba interneta) –Nives Kreuh, Sašo Stanojev

3) Kritično mišljenje (element: veščina argumentiranja) – Tanja Rupnik Vec

Page 7: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Prioritete/cilji ubesedene v terminologiji znanj, spretnosti, veščin dijakov

Primeri:

Dijaki usvojijo kompetenco učenja učenja.

Dijaki razvijajo nekatere elemente digitalne pismenosti (varna raba interneta

Dijaki razvijejo (nekatere) veščine kritičnega mišljenja

Page 8: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Cilji posodabljanja (veščina, kompetenca)

Strategije za doseganje ciljev (sodobni pristopi k učenju in poučevanju)

Priložnost dijaka, da dosega posamezni cilj

Cilj podpira razvojno prioriteto iz točke 2

Kazalniki + primer metodologije za vsak kazalnik

1

Učenci zavestno uporabljajo učinkovite učne strategije

Razlaga,izkustveno učenje, pogovor,medpredmetno povezovanje

Vsak dijak pri pouku spozna in uporabi najmanj šest različnih strategij učinkovitega učenja iz teksta.

Učenje učenja

Učenci poznajo najmanj šest različnih strategiji dela s tekstom.

Učenci pri samostojnem učenju (doma) iz teksta uporabljajo različne strategije; zavestno jih izbirajo glede na svoj učni stil in naravo učne vsebine

Page 9: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Cilji posodabljanja (veščina, kompetenca)

Strategije za doseganje ciljev (sodobni pristopi k učenju in poučevanju)

Priložnost dijaka, da dosega posamezni cilj

Cilj podpira razvojno prioriteto iz točke 2

Kazalniki + primer metodologije za vsak kazalnik

2. Učenci zmorejo učinkovito uravnavati svojo motivacijo za učenje.

Sokratski dialog

Izkustveno učenje.

Pogovor.

Reševanje avtentičnega problema.

Medpredmetno povezovanje.

Ponavljajoča izkušnja: a) pouk je zasnovan tako, da spodbuja kognitivni konflikt pri učencih.

b) V pogovoru z učiteljem se učenci učijo, kako lahko pri sebi spodbujajo naravno radovednost.

c) Učenec, ki ima težave pri določenem predmetu, pridobi izkušnjo, da zmore doseči učni cilj .

d) Izkušnja v kateri učenec ozavešča svoja izkrivljena prepričanja o sebi kot učencu in jih nadomesti z bolj konstruktivnimi.

Učenje učenja

Učenec zmore v določeni učni vsebini poiskati vprašanja, ki spodbujajo njegovo naravno radovednost.

Pri učencu se krepi subjektivni občutek „zmorem“ naučiti se. Učenec zmore opisati način razmišljanja med učenjem, ki blokira njegovo motiviranost.

Učenec zmore destruktivne misli nadomestiti s konstruktivnimi.

Page 10: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Cilji posodabljanja (veščina, kompetenca)

Strategije za doseganje ciljev (sodobni pristopi k učenju in poučevanju)

Priložnost dijaka, da dosega posamezni cilj

Cilj podpira razvojno prioriteto iz točke 2

Kazalniki + primer metodologije za vsak kazalnik

3

Učenci zmorejo učinkovito uravnavati svoje učenje

Izkustveno učenje, reševanje avtentičnega problema,pogovor,medpredmetno povezovanje

Dijak v delavnici s ŠSD ali razrednikom ubesedi svoje cilje v zvezi s šolo. Pri pouku v ciljih tematskega sklopa poišče osebni smisel, Redno analizira znanje sošolcev (sodeluje pri ocenjevanju znanja),Po vsakem preverjanju in ocenjevanju znanjaovrednoti svoj učni dosežek in način učenja ter načrtuje spremembo neučinkovitih učnih strategij.Po vsaki samoanalizi od učitelja dobi povratno informacijo o njeni kakovosti

Učenje učenja

a) Učenci imajo izdelane jasne cilje v zvezi s šolo.

b) Učenci zmorejo najti osebni smisel v doseganju ciljev posameznega tematskega sklopa.

c) Učenci imajo oblikovane jasne kriterije za vrednotenje svojega znanja, ki so skladni z učiteljevimi in jih zmorejo uporabiti pri evalvaciji svojega znanja.

e) Učenci zmorejo natančno analizirati svoje dosežke in način učenja: znajo ubesediti kaj konkretno znajo in česa ne znajo, kakšno učenje jih je privedlo do uspeha in kako se bodo naučili tega, česar ne znajo.

f) Učenci spreminjajo učne strategije, če ugotovijo, da niso učinkovite.

Page 11: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Primer metodologije spremljanja veščine UČENJA PREKO … KAZALNIKOV:

1) Anketa, opazovanje uporabe določene učne strategije, ocenjevanje znanja (naloga je zasnovana tako, da zahteva uporabo določene učne strategije)

2) Preverjanje znanja (postavljanje zanimivih vprašanj o učni snovi), vprašalnik, ocenjevala lestvica, intervju, orodja za ozaveščanje notranjega dialoga

3) Zapis refleksij in samoanalize dosežkov in načina učenja, vprašalnik, intervju, samoocenjevalna lestvica

Page 12: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Cilji posodabljanja (veščina, kompetenca)

Strategije za doseganje ciljev (sodobni pristopi k učenju in poučevanju)

Priložnost dijaka, da dosega posamezni cilj

Cilj podpira razvojno prioriteto iz točke 2

Kazalniki + primer metodologije za vsak kazalnik

2. Učenci se učijo varne rabe interneta prek spoznavanja osnovnih pojmov in pravil varne rabe

Razlaga,

Reševanje avtentičnega problema,

Projektni teden

Šola organizira šolsko tekmovanje na temo spletne varnosti

Vsak dijak ima v šol. letu vsaj tri priložnosti za trening te kompetence:

v okviru dejavnosti projektnega tedna,

v okviru dejavnosti medpredmetnega povezovanja.

Prek predavanja in sodelovanja v diskusiji z zunanjim strokovnjakom.

Digitalna pismenost

a) Učenci poznajo najpogostejše primere spletnih prevar (Nigerijska prevara, phishing, spletne prodaje in nakupi, kraja identitete) in pravila varnega sodelovanja v družabnih omrežjih.

b) Učenci zmorejo na podlagi primerov prepoznati elemente, ki kažejo na spletno prevaro.

c) Učenci poznajo vsaj 3 spletne strani, kjer lahko prijavijo poskuse spletnih prevar ali zlorab.

Page 13: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Primer metodologije spremljanja enega izmed elementov DIGITALNE PISMENOSTI (varna raba interneta), skozi dva kazalnika:

1) Vsaj 75% dijakov prvih letnikov sodeluje pri predstavitvi enega elementa spletne varnosti (v okviru pouka, razredne ure, projektnega tedna) na temo varne rabe interneta.

Predstavitev je lahko v različnih oblikah (plakat, prezentacija, prispevek za šolskičasopis, spletni prispevek ...), dijaki jo pripravijo prek sodelovalnega dela.

2) Preverjanje poznavanja prek vprašalnika (poznavanje pojmov o spletni varnosti)

Vprašalnik izvedemo ob začetku in koncu šolskega leta pri merjeni skupini dijakov.

H: dijaki ob koncu ŠL bolje poznajo osnovne pojme in pravila spletne varnosti

Page 14: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Cilji posodabljanja (veščina, kompetenca)

Strategije za doseganje ciljev (sodobni pristopi k učenju in poučevanju)

Priložnost dijaka, da dosega posamezni cilj

Cilj podpira razvojno prioriteto iz točke 2

Kazalniki (za raven dijaka)

3 Učenci se naučijo analize in vrednotenja argumentov

Debata, analiza besedil

Vsak dijak ima možnost, da pri vsaj petih predmetih vsaj enkrat sodeluje v debati, ki ji sledi analiza in vrednotenje argumentov ali vsaj enkrat analizira in vrednoti besedilo z vidika kakovosti argumentacije avtorja besedila,.

Kritično mišljenje

1) Subjektivni vtis napredovanja v veščini argumentacije (aplikacija po vsaki debati).

2) Objektivni napredek v kakovosti argumentiranja: kakovost argumentov v prvi debati vs. kakovost argumentov v zadnji debati (debata lahko teče v SU, kjer je analiza možna).

Page 15: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Primer metodologije spremljanja VEŠČINE ANALIZE IN VREDNOTENJA ARGUMENTOV preko dveh kazalnikov:

1) Subjektivni vtis napredovanja v veščini argumentacije

Primer samoevalvacijskega vprašanja (po vsaki debati):• V debati sem se večkrat skliceval na osebno izkušnjo kot na rezultate znanstvenih raziskav.

1…2…3…4…5

2) Objektivni napredek v kakovosti argumentiranja: kakovost argumentov v prvi debati vs. kakovost argumentov v zadnji debati.

Načrt spremljanja: prva (september) in zadnja debata (april) tečeta v forumu v SU; učenci debatirajo v majhnih skupinah.

Po koncu vsake debate učitelj in/ali učenci analizirajo argumente z vidika kakovosti dokazov v podporo sklepu. Primerja se frekvenca v posamezni kategoriji vrste dokazov. Hipoteza: učenci v zadnji debati navajajo bolj kakovostne dokaze, kot v prvi (primer: več sklicevanja na znanost, kot na osebno izkušnjo).

Page 16: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

KAM UMESTITI KAZALNIKE? (SPL. GIMN)

Svetujemo: v izvedbeni načrt (ta ni predpisan … lahko ga naredite po svoje …)

Page 17: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

NAČRTOVANJE – VEČ STRATEGIJPrioritete/cilji ubesedene v terminologiji načinov in oblik dela učitelja

Primeri:Ad Vpeljemo medpredmetno in timsko poučevanje

Page 18: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

Cilji posodablj./razvojne prioritete (sodobne oblike /strategije dela)

(Situacije na ravni šole / priložnosti na ravni dijakov)

Kazalniki

UČITELJ

Intenzivirati izvedbo medpredm. in kurikularnih povezav in izboljšati njihovo kakovost

Vsak učitelj je vključen vsaj v 1 (kjer že, pa v več) MP in 1 (več) KP

Evidenca izvedenih MP in KP na učitelja in njihova struktura in primerjava z referenčnim stanjem.Priprave, gradiva, navodila.Kakovost izvedenih MP in KP (opomnik s kriteriji kakovostne KP, anketa za dijake …)

DIJAK

Omogočit dijakom več izkušenj kakovostnih KP

z namenom da:

Vsak dijak ima v šol. letu vsaj tri izkušnje medpredmetnega povezovanja.

Število izkušenj z MP in KPKakovost izvedenih MP in KP (opomnik s kriteriji kakovostne KP, anketa za dijake …)

DIJAK

Razvijejo zmožnost interdisciplinarnega povezovanja

Vsak dijak ima v š.l. izkušnjo predmetnega povezovanja, pri katerem je poudarek na reševanju problema z vidika različnih disciplin …

(Zmorejo/zmožnost) načrtovati reševanje problema z vidika različnih disciplin. Ugotovitve prikažejo v interdisciplinarni perspektivi ...

Page 19: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov
Page 20: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

PRIORITETE/CILJI IN KAZALNIKI ZA RAVEN DIJAKOVPrioritete/cilj: kompetence,spretnosti, veščine dijakov – cilj: spremenjen način izvajanja predmetov

Kazalniki na ravni dijakov

Rezultati na ravni dijakov (kako konkretno se kaže doseganje kazalnika)

Dijaki povečajo zmožnost interdisciplinarnega povezovanja.

Dijaki usvojijo kompet. učenja učenja.

(Zmorejo/zmožnost) načrtovati reševanje problema z vidika različnih disciplin. Ugotovitve prikažejo v interdisciplinarni perspektivi ...

(Zmorejo/zmožnost) učinkovito uravnavati svojo motivacijo za uč. Uporabljajo različne strateg. samost. učenja…

Primeri izdelkov dijakov, ki to dokazujejo (iz projektov, avtentičnih nalog, preizkusov, portfolijev …)

Ugotovitve vprašalnikov in samorefleksije.Evidenca različnih strategij (pridobljena v razgovorih, refleksijah…)

Page 21: Kazalniki uresničitve ciljev Regijska  srečanja šolskih razvojnih  t imov

PRIORITETE/CILJI IN KAZALNIKI ZA RAVEN UČITELJEV/ŠOLEPrioritete/cilji v terminih kompetenc, spretnosti, strategij učiteljev / šole

Kazalniki na ravni učiteljev / šole

Rezultati na ravni učiteljev/šole (kako konkretno se kaže doseganje kazalnika)

Razvijanje razvojno-raziskovalne vloge učitelja

Timsko poučevanje

(Vpeljava elementov) fleksibilnega predmetnika

(Zmorejo) načrtovanje in izvedbo akcijsko raziskovalnih projektov,izvajanje delavnic v kol.,izdelava načrta ŠRT,koordiniranje in zapis posodobitvenega načrta,usposobljenost za (samo)evalvacijeUsposobljenost PT za načrtovanje in uvajanje TP,Vpeljava TP (ali pa okrepitev)

Izvedeni AR projekt (načrt, rezultati, evalvacija)Izvedba delavnic (poročila o tem)Načrt ŠRT-jaPosodobitveni načrtRezultati evalvacij in refleksij (zapisi refleksij)

Načrt in strategija uvajanja TP na šolo, izvedba delavnicŠtevilo izvedenih TP, kakovost, vrsta le-teh, priprave ter učna gradiva.Število vključenih učiteljev, predmetov …