KAKO USPEŠNO KOMUNICIRATI 2009 - cvzu … · Komunikacija VAKOG Ko komuniciramo, nas ljudje ......

ŠKAKO USPEŠNO KOMUNICIRATI

mag. Iris Fink, 17. 9. 2009

VAJAVAJA

PREDSTAVITEV

Kdo sem?

Zakaj sem danes tukaj?

Kakšna bi bila moja filozofija v enem stavku?Kakšna bi bila moja filozofija v enem stavku?

Kaj pričakujem od delavnice?


VPRAŠANJA ZA ZAČETEKVPRAŠANJA ZA ZAČETEK

• Ste kdaj razmišljali, kako smo odvisni od nenehnega pretoka informacij in kako smo g p jspretni pri njihovem sprejemanju in predelavi?

• Ste se kdaj znašli v položaju, ko je bilo od vaše komunikacijske spretnosti odvisno, kako se bodo stvari razpletle?bodo stvari razpletle?


KOMUNIKACIJAKOMUNIKACIJAKOMUNIKACIJAKOMUNIKACIJA

1. Razpravljati, posvetovati se, sporazumevati, izmenjavati misli,1. Razpravljati, posvetovati se, sporazumevati, izmenjavati misli, informacije.

2 S či i d li i k j k bi i d b j i i bč i2. Sporočiti, deliti kaj s kom, biti v medsebojni zvezi, občevati, narediti kaj skupno.


POŠILJATELJ SPOROČANJE PREJEMNIK

ODDAJNIK POT SPREJEMNIK

??

MISEL PRETVORBA SPOROČILO PRETVORBA MISELbesedno-nebesedno


KAJ moramo sporočiti? Odločitev, informacijo, spremembo,spoznanje, problem. ZAKAJ je to pomembno? V čem je problem, ali je sporočilo potrebno. j p p KOMU je namenjeno? Ali poznamo njegov način

POŠILJATELJ

Ali poznamo njegov način Sprejemanja, stališča, odziv. KAKO prenesti sporočilo? KAKO prenesti sporočilo? Z živo besedo, pisno, na sestanku, v razgovoru. KDAJ je ugoden trenutek? Za nas, za sogovornika, je nujno lahko preložimo je nujno, lahko preložimo.


Razumljivo kratko SPOROČILO Razumljivo, kratko, logično, jasno. I i i

SPOROČILO

Imeti mora namen in pomen. Besede, slike, kretnje, oblika, barva, številke.

KODA

Naravo kode morata poznati Pošiljatelj in prejemnik Pošiljatelj in prejemnik.


Tabla, govor, telefon, t l i ij di č l ik televizija, radio, računalnik. Č č č

POT – kom nik Če je več prenosnikov, je večja

verjetnost, da pride do izgube določenih podatkov, podrobnosti.

komunik. kanal

Nastanek govoric: sporočilo je spremenjeno ali mu je kaj dodano. p j j j • Kadar so ljudje v negotovosti in ne vedo • Kadar so ljudje v negotovosti in ne vedo natančno, kaj se dogaja, • kadar ne morejo vplivati na končni izid, pa vseeno izražajo svoja občutja pa vseeno izražajo svoja občutja.


ZAKONI KOMUNICIRANJA(W t l i k)(Watzlawick)

1. Nemogoče je nekomunicirati.

Razmislite in utemeljite vaše stališče!

VAJA!

2 V k k ik ij i bi ki i d i2. Vsaka komunikacija ima vsebinski in odnosni vidik.

Primer:

V dj č d l “D j ž č t t k ”Vodja reče sodelavcu: “Danes je že četrtek.”mag. Iris Fink, 17. 9. 2009

3. Problem izhodiščne točke dogodkov.

Kdaj se začne konflikt za vodjo in kdaj za sodelavca?

4 K ik ij l hk t k di it l i i / li4. Komunikacija lahko poteka na digitalni in/ali analogni način.

Logična – natančna, enoznačna…

Analogna – posredna sporočila ki jih razumemo naAnalogna – posredna sporočila, ki jih razumemo na različne načine.

l č šPrimer: Plača znaša 900 EUR.

5. Komunikacija poteka na simetrični in/ali j p /komplementaren način.Doma/v službi upoštevanje pravil posl komuniciranjaDoma/v službi – upoštevanje pravil posl. komuniciranja.


MOTNJE V KOMUNIKACIJIMOTNJE V KOMUNIKACIJI

POŠILJATELJ KOMUNIKACIJSKA POT PREJEMNIKPOT

− šum, ropotki it

− nejasen− dvoumen

− nima interesa− ne razume− prekinitve

− popačenje− preveč posrednikov

dvoumen− vzvišen− površen

ne razume− zaskrbljen− ni osredinjen


VAJAVAJA

Prenos informacij: zgodba o paradižniku.

1. Preberemo zgodbo

2. Potrebujemo 3 prostovoljce, ki zapustijo sobo

3 Nekdo od ostalih obnovi zgodbo prvemu3. Nekdo od ostalih obnovi zgodbo prvemu prostovoljcu in nato sledi obnova še drugima d iždvema ‐ verižno


NAČINI KOMUNICIRANJANAČINI KOMUNICIRANJA

d č k k f /• Neposredno ‐ učinkovito, takoj povratna inf., /

posredno ‐ komun. kanal (telef.), manj učinkovito.pos ed o o u a a (te e ), a j uč o to

• VAKOG

• Ustno/pisno.

• Intraosebno (pogovori s sabo) / interpersonalno.Intraosebno (pogovori s sabo) / interpersonalno.

• Enosmerno / dvosmerno.

• Besedno ‐ ustno, pisno / nebesedno.


V k k ik ij t ljiVsaka komunikacija temelji na treh vidikihtreh vidikih

Kaj mislite, v kakšnem razmerju Kaj mislite, v kakšnem razmerju sprejemamo sogovornikovo sporočilo?sprejemamo sogovornikovo sporočilo?p j g pp j g p

• 7% verbalni del sporočila besede• 7% verbalni del sporočila - besede• 38% intonacija in barva glasu

• 55% govorica telesa


SESTAVINE NEBESEDNEGA KOMUNICIRANJA

NEBESEDNO KOMUNICIRANJENEBESEDNO KOMUNICIRANJE

Govorica telesa Glas ali zvočna podoba govora

mimika proksemika

gestika gestika


PROKSEMIKA‐medosebni prostor

• Intimni prostor (0 ‐ 0,5 m)t p osto (0 0,5 )

• Osebni prostor (0,5 ‐ 1,2 m)

• Socialni prostor (1,2 ‐ 4 m)

• Javni prostor (4 m in več)Javni prostor (4 m in več)mag. Iris Fink, 17. 9. 2009

Intimni prostor –Intimni prostornamenjen družinskim članom, ljubljenim

bosebam


Osebni prostor –namenjen ljudem, ki jih poznamo


Socialni prostor –poslovna cona


Komunikacija VAKOGKomunikacija VAKOG

Ko komuniciramo, nas ljudje ledajo posl šajo in obč tijogledajo, poslušajo in občutijo,

zato se potrudimo da jih bomozato se potrudimo, da jih bomo pritegnili vidno, slušno ter v njih prebudili občutke in čustva.

VIZUALNI TIPVIZUALNI TIP

• Ljudi skušamo pritegniti, prepričati z j p g , p pvidnimi znaki.Odd j lik ij• Oddajamo veliko energije, smo dinamični, pazimo na govorico telesa.

• Uporabljamo stavke, misli: Poglejte to! Vam je jasno? Ali vidite o čem govorim?Vam je jasno? Ali vidite o čem govorim?

Vizualni kanalVizualni kanal

• Rad bi, da si nekaj ogledaš.

• Ozrimo se po naslednjih primerih.og edaš

• Ali vidiš, da je to popolnoma jasno

• Osredotočimo se na ta vidik.popolnoma jasno.

• Nekaj se mi svita.Niti d i

• Še nekaj besed: pade v oči, na prvi pogled, do

• Niti sence dvoma ni.• Si lahko predstavljate,

koder seže oko, perspektiv, osvetliti

d bli kkaj mislim. zadevo, preblisk, oblika...

AVDITIVNI TIPAVDITIVNI TIP

• Telo umirimo, ramena so malce spuščena, gibi so mirnejšigibi so mirnejši.

• Vso skrb namenimo glasu: barvi, intonaciji, tempu, premorom, jakosti, čisti in jasni izgovorjavi.g j

• Uporabljamo stavke: To se dobro sliši! Poslušajte! Prisluhnite temu!Poslušajte! Prisluhnite temu!

A diti i k lAvditivni kanal

• Na isti frekvenci sva.• Moj avto gre kot

• Verjeti na besedo…• Brez besed• Moj avto gre kot

pesem.• Kako si lahko brez

• Brez besed…• Še nekaj besed:

poslušati glasen• Kako si lahko brez posluha za to stvar.N l ti l h š

poslušati, glasen, melodičen, biti uslišan, šepetati čvekati vpiti• Naleti na gluha ušesa.

• Pleše, kot drugi igrajo.

šepetati, čvekati, vpiti, žlobudrati, neubran, harmoničen uglasiti

• Oglasi se mi.harmoničen, uglasiti se...

KINESTETIČNI TIPKINESTETIČNI TIP

• Pri sogovorniku prebudimo občutke, čustva, vtise.• Naše telo je sproščeno, ramena upognjena, j p p g jgibanje je upočasnjeno.

• Skušamo povedati, da čutimo s tistim, o čemer p , ,govorimo: govorimo zavzeto, prepričljivo, navdušeno.

• Verjamemo v tisto, kar govorimo in zaupamo vase!!!

Kinestetični kanalKinestetični kanal

• V kosteh čutim…• Drži pesti.

• Zanj ne bi dala roke v ogenj.

žpest

• Drži jezik za zobmi.• Imeti oster jezik

• Imeti debelo kožo…• Trdo delati…

Z bil j ik• Imeti oster jezik…• Toplo priporočam…• Zvezane roke

• Zgrabila ga je panika.• Še nekaj besed:

občutek otipati čutiti• Zvezane roke…• Držati besedo.

P ij ti b d

občutek, otipati, čutiti, dotakne, mehak, grob, svoboda gibanja, toplota,

• Prijeti za besedo.g j , p ,

ravnati z nekom...

VAJAVAJA

1. Test zaznavnih kanalov

2. Aktiviranje čutov – delovni list


Komuniciranje po novemKomuniciranje po novem

• Mislite lahkotno.

• Sprašujte sogovornika• Sprašujte sogovornika.

• Vživite se v sogovornika.

• Besedna in nebesedna komunikacija naj bosta usklajeni – kongruentnostbosta usklajeni kongruentnost.

• Pozorno poslušajte.

• Upoštevajte čustveno komponento.

• Uporabljajte jaz sporočila• Uporabljajte jaz sporočila.mag. Iris Fink, 17. 9. 2009

VAJAVAJA

Za vsako pravilo “po novem” premislite o situaciji, v kateri niste ravnali na najboljši j j jnačin in o možnosti, kako bi ravnali v bodoče.

Izberite en primer in ga predstavite sosedu.


VAJAVAJA

• Razmislite, kdaj sta usklajeni vaši besedna in nebesedna komunikacija.j

S i i ij k k i• Spomnite se situacije, ko kot sogovorec niste bili deležni ustreznega spoštovanja. Kako ste se počutili? Kaj ste naredili takrat? Bi sedaj kaj spremenili?spremenili?


POVRATNA INFORMACIJA

• Je del vsakdanjega komuniciranja.

• Izostri zavedanje lastnega j gvedenja in doživljanja.

• Lahko potrdi našo predstavo• Lahko potrdi našo predstavo o sebi, lahko pa nam odkrije posledice našega vedenjaposledice našega vedenja, katerih se ne zavedamo.


OBLIKE POVRATNE INFORMACIJE

• Slabša oblika:b l

• Boljša oblika:b l• neverbalna,

• indirektna,• verbalna, • pozitivna,

• generalizirana,• ocenjevalna,

• objektivna,• direktna,j ,

• nejasna,• posredna,

,• iskrena,• takojšnja,posredna,

• neiskrena,• zlonamerna

takojšnja,• jasna,• uporabna• zlonamerna,

• vsiljena.• uporabna,• dovoljena.


PRAVILA ZA POZITIVNO POVRATNO INFORMACIJOINFORMACIJO

1 Nanaša naj se na vedenje in ne na osebnost1. Nanaša naj se na vedenje in ne na osebnost.2. Uporabljajmo opise in ne sodb.3. Osredotočimo se na vedenje sedaj in tukaj.4. Govorimo o svojih zaznavah in čustvih.j5. Povemo le toliko, kolikor lahko drugi sprejme.6 Osredotočimo se na vedenje ki ga lahko6. Osredotočimo se na vedenje, ki ga lahko

spremeni.7 Povratnih informacij ne vsiljujemo7. Povratnih informacij ne vsiljujemo.


VRNITVENO SPOROČILOVRNITVENO SPOROČILO


VRNITVENO SPOROČILO V SENDVIČUVRNITVENO SPOROČILO V SENDVIČU


VAJAVAJA

• Feedback : oglejte si čevlje ostalih udeležencev v skupini in jim podajte povratno informacijo p j p j p jna katerikoli način in jo tudi sprejmite!


VAJAVAJA

• KRITIKA

Podrejeni je zamudil rok za oddajo poročila,Podrejeni je zamudil rok za oddajo poročila, zato ste imeli težave pri oblikovanju svojega poročila za oddelek ki ste ga moraliporočila za oddelek, ki ste ga morali posredovati direktorju.

Oblikujte konstruktivno kritiko!


VAJAVAJA

• POHVALA

Spomnite se pohvale, ki ste je bili deležni ter i li j bil l i jocenite, ali je bila realna in usmerjena na

vedenje ne na osebnost.


Prilagajanje v komunikacijiPrilagajanje v komunikaciji

• Kako: prilagajamo naše vedenje (neverb.) sogovornikovemu vedenju ‐ zrcaljenje.g j j j

• Povečamo pripravljenost, da nam sogovornik prisluhne sprejme sporočilo ga bolj natančnoprisluhne, sprejme sporočilo, ga bolj natančno interpretira.

• Povečamo možnost razumevanja sporočil na• Povečamo možnost razumevanja sporočil na obeh straneh!


Zrcaljenje (posnemanje kretenj) –Zrcaljenje (posnemanje kretenj) izražamo simpatijo, spoštovanje;

učinkovita komunikacija


POSLUŠANJE

• Prejemnik ne posluša: izdaja ga neverbalna j p j ggovorica; hoče sam govoriti ‐naporen!

• Površni poslušalec: sliši, vendar ne posluša; p , p ;zmotijo ga motnje iz okolja.

• Ocenjujoči poslušalec: prizadeva si da bi slišalOcenjujoči poslušalec: prizadeva si, da bi slišal vsebino; osredotoči se na podrobnosti.

• Aktivni poslušalec: skuša razumeti čustva misli• Aktivni poslušalec: skuša razumeti čustva, misli in se vživeti v sogovornika; ne prekinja, ne vrednoti ne presojavrednoti, ne presoja...

KAKO DOBRO SPREJEMAMO, POSLUŠAMO?

• Pri delu poslušamo s 25 % zbranostjo – uide nam 75 % informacij (pozabimo izkrivimo razumemo75 % informacij (pozabimo, izkrivimo, razumemo narobe).

• Povprečen poslušalec: zapomni si 50% informacij iz 10‐minutnega razgovoraiz 10‐minutnega razgovora.

Z ši či ti t k d i• Zgrešimo večino tistega, kar nam povedo, in pozabimo večino tistega, kar slišimo!

AKTIVNO POSLUŠANJE

FIZIČNI VIDIKFIZIČNI VIDIK

• opazovanje sogovornika v prostorup j g p

• očesni stik

• kretnje (npr. prekrižane roke in noge, ipd.)

• sproščeno vedenjesproščeno vedenje

AKTIVNO POSLUŠANJEAKTIVNO POSLUŠANJE

ČČPSIHIČNI VIDIKPSIHIČNI VIDIK

• poslušaje neverbalnega dela sporočila

• kaj, kako, česa ni izgovoril, kakšna čustva je pokazal oz. prikril, p p ,

• pozornost usmerimo na: ton, višino, barvo l hit t d kglasu, hitrost govora, poudarke.

AKTIVNO POSLUŠANJE

BESEDNI VIDIKBESEDNI VIDIK

• kadar nam ni kaj jasno, vprašamo

• spodbujamo z vprašanji, kratkimi stavki, neverbalnimi signalineverbalnimi signali

• povzemamo ključne misli

• refleksivne izjave (Se ti zdi? Čutiš, …)

Neuspešne oblike poslušanja:p p j

l ž l š j l š j i d• lažno poslušanje• monopoliziranje ( ki j š iš

• poslušanje iz zasede (poslušanje informacij, ki jih rabimo za napad(prekinjaš, usmeriš

pozornost nase)l k i l š j

ki jih rabimo za napad ‐politika)

• dobesedno poslušanje• selektivno poslušanje (usmeriš se le na del sporočila)

• dobesedno poslušanje (preslišimo čustva in pomen sporočila)sporočila)

• obrambno poslušanje (sprejemanje kritik)

pomen sporočila)

(sprejemanje kritik)

Nasveti za učinkovito poslušanje/učinkovitega poslušalca

• Osredotočenost na pogovor

• Povzemanje povedanega

• Preverjanje razumevanjapogovor

• Kratko zapisovanje slišanega

• Preverjanje razumevanja

• Sogovornika ne slišanega

• Zbiranje dodatnih f ( š )

prekinjamo

• Zavzeto poslušanjeinformacij (vprašanja)

• Obvladovanje neg. • Pozornost na neverbalno izražanje sogovornika

čustev j g

SPRAŠEVANJE

Z š ji ž li id biti i f ij• Z vprašanji želimo: pridobiti informacije, pritegniti pozornost, dati informacijo, začeti razmišljati navesti na skleprazmišljati, navesti na sklep.

• Pomembno je: kaj vprašamo (vsebina) kako• Pomembno je: kaj vprašamo (vsebina), kakovprašamo (oblika), kdaj vprašamo (primeren čas in priložnost).čas in priložnost).

• Kdor ne vpraša ne dobi odgovoraKdor ne vpraša, ne dobi odgovora.

Vrste vprašanj

1 Odprta – splošna: Kaj bi vi rekli o tem? (možni so vsi1. Odprta splošna: Kaj bi vi rekli o tem? (možni so vsi odgovori)

2. Navajajoča: sugestivna, ponujajo odgovor (Kajne, da se2. Navajajoča: sugestivna, ponujajo odgovor (Kajne, da se strinjate…)

3. Razmišljujoča: skupno ustvarjanje, pojasnjevanje (Sem j j p j j , p j j j (prav razumela, da…)

4. Retorična: odgovora ne pričakujemo, zastavimo jih sebig p j , j5. Kontrolna: preverimo razumevanje6. Povratna: izmikanje neprijetnim vprašanjem6. Povratna: izmikanje neprijetnim vprašanjem

“Zapovedi” uspešne komunikacije 1“Zapovedi” uspešne komunikacije 1Zapovedi uspešne komunikacije 1Zapovedi uspešne komunikacije 1

• JAZ sporočila.

• Aktivno poslušanje.Aktivno poslušanje.

• Stik z očmi, opazovanje nebesedne govorice ltelesa.

• Usklajenost besedne in nebesedne govorice.j g

• Sprejemanje drugačnih stališč, čustev ipd.

• Povratna informacija.


“Zapovedi” uspešne komunikacije 2“Zapovedi” uspešne komunikacije 2p p jp p j

N dd lj j d bi !• Ne oddaljujmo se od osnovne vsebine pogovora!• Prepričajmo se, če nas je sogovornik pravilno

l!razumel!• Bodimo pripravljeni dodatno razložiti svoje misli!• Zavedajmo se, da vzbujajo naše besede v drugih

drugačne predstave, kot pri nas samih!• Pokažimo sogovorniku, kadar ga ne moremo več

poslušati!• Neprestano se izpopolnjujmo v komunikaciji.


Primer

Trije kiparji so želeli izdelati enkratne kipe Iskali soTrije kiparji so želeli izdelati enkratne kipe. Iskali so dobrotnika, mecena, da bi jim kril stroške njihovega dela. Končno jim je uspelo najti mecena, ki jih je bil

l f b l kpripravljen financirati. Dobili so kos marmorja in začeli so z delom. Vsak si je v glavi ustvaril sliko, vizijo kaj bo naredil Vsi so pridno delali na koncu sovizijo, kaj bo naredil. Vsi so pridno delali, na koncu so imeli pred sabo samo še kup peska. Vsi so ostali brez svojega izdelka in brez materiala.

Komunikacija!!!


Kako bo z mojo komunikacijo?


Prihodnost je na strani tistih Prihodnost je na strani tistih, ki znajo komunicirati!


KAKO USPEŠNO KOMUNICIRATI 2009 - cvzu … · Komunikacija VAKOG Ko komuniciramo, nas ljudje ......

Documents

Transcript of KAKO USPEŠNO KOMUNICIRATI 2009 - cvzu … · Komunikacija VAKOG Ko komuniciramo, nas ljudje ......