Kako okrepiti - 1301.nccdn.net · Lahko to kako popravim? Včasih se krivimo za stvari, na katere...

E-PRIROČNIK: KAKO OKREPITI SAMOSPOŠTOVANJE?

Kako okrepiti

samospoštovanje?


Kadar rečeš drugemu “da”, se prepričaj,

če s tem ne govoriš “ne” sebi.

Paulo Coelho


Se spoštujete? Seveda, boste verjetno odgovorili.

Pa je vaše samospoštovanje pristno (torej globoko notranje prepričanje, da

ste dragoceni že zato, ker obstajate) ali je lažno in odvisno od zunanjih

dosežkov in potrditev?

Seveda se naše samospoštovanje napaja tudi iz slednjega, vendar je brez

trdne notranje osnove na precej majavih nogah in preveč podvrženo

spremenljivim okoliščinam.

Recimo, da izgubite službo, zapusti vas partner ali pa morate zaradi

poškodbe predčasno končati športno kariero. Boste zato izgubili tudi sa-

mospoštovanje?

Resnično upam, da ne.

Samospoštovanje je občutek lastne vrednosti. S samozavestjo, ki pomeni

zavedanje samega sebe (misli, občutkov, odzivov) in zaupanje v svoje sposob-

nosti, sta dela samopodobe.

Samopodoba je posameznikovo doži-

vljanje samega sebe oziroma množica

odnosov, ki jih ta, zavedno ali

nezavedno, vzpostavlja do samega sebe.

Samospoštovanje (in seveda celotna

samopodoba) je ključnega pomena za

kakovostno in srečno življenje. Če imamo

nizko samospoštovanje, ne vemo, kdo v

resnici smo in kaj hočemo, ne znamo si izboriti tistega, kar nam pripada, se

postaviti zase itd.

Toliko, kot se spoštujete sami, toliko vas bodo spoštovali tudi drugi. Če ne

spoštujete sebe, tudi drugih ne morete iskreno spoštovati.


Samospoštovanje gradimo postopoma in na več področjih življenja.

Ključnega pomena pa so osnovni temelji, ki jih dobimo v zgodnjem otroštvu

preko odnosa z našimi starši ali skrbniki.

Če je otrok deležen brezpogojne starševske ljubezni, kjer mu starša nu-

dita občutek ljubljenosti, varnosti in sprejetosti, potem bo najverjetneje

razvil zdravo samospoštovanje.

Pomembno je, da se starši odzivajo na otrokove potrebe, ga pohvalijo za

trud, podpirajo njegovo iniciativo, mu omogočajo samostojnost skladno z nje-

govo razvojno stopnjo in mu postavljajo meje. Ključnega pomena je tudi, da

starša spoštujeta vsak sebe in drug drugega. Tak otrok si ustvari dobro

mnenje o sebi in drugih.

Vsi otroci žal nimajo te sreče. Nekateri odraščajo ob pretirano kritičnih starših,

ki jim postavljajo nemogoče visoka merila. Tudi, če to počno z najboljšimi

nameni, svojemu otroku sporočajo, da ni dovolj dober in mu vcepijo občutek

manjvrednosti.

Kot odrasla oseba si bo prizadeval za popolnost in se prekomerno izčrpaval,

da bi premagal občutek slabe vesti, ker nikoli ni dovolj dober.

Tudi zanemarjanje, zavračanje in zlorabe s strani staršev močno poškodujejo

otrokov občutek lastne vrednosti. Taki otroci ne verjamejo, da imajo sploh

pravico obstajati. Imajo globoko vsajene občutke manjvrednosti in sovraštva

do sebe. Ko odrastejo, imajo lahko težave z identiteto, zasvojenostmi in težnjo

po zanemarjanju lastnih potreb.

Zgodnje izgube zaradi smrti ali ločitve enega od staršev, lahko pustijo obču-

tek praznine in zapuščenosti, ki se v odraslosti lahko kaže kot strah pred in-

timo, pretirana odvisnost od določene osebe ali pobegi v razne odvisnosti,

delo itd.

Tudi preveč zaščitniški starši in tisti, ki razvajajo, zelo poškodujejo otrokovo

samospoštovanje in samozavest. Preveč zaščiten otrok odraste v veri, da je

svet zunaj družine nevaren, zato je negotov in nesamostojen. Razvajen otrok


pa se kot odrasel navadno dolgočasi, ima slabe delovne navade, ne prevzema

odgovornosti za svoje življenje in od drugih pričakuje, da bodo poskrbeli za

njegove potrebe.

V splošnem velja, da bomo, ko odrastemo, s seboj ravnali na podoben način,

kot so z nami ravnali naši starši. Seveda pa imamo kot odrasli moč in odgo-

vornost, da prepoznamo boleče vzorce in sami sebi postanemo dober starš.

Kot pravijo, za srečno otroštvo ni nikoli prepozno.

E-priročnik, ki je pred vami, vam ponuja 9 nasvetov, kako lahko

izboljšate in okrepite vaše samospoštovanje.


Bodite v stiku s svojimi

resničnimi čustvi.

Biti v stiku s čustvi, pomeni biti v stiku s telesom. Čustva so telesni

odraz naših misli, saj se pojavijo tam, kjer se um in telo srečata. Ko

nas je strah, naše telo drhti, ko smo žalostni nas boli srce, ko smo

zaljubljeni, imamo metujčke v želodcu itd. Močna čustva celo ust-

varjajo biokemične spremembe v telesu.

Težka čutenja kot so (jeza, strah, sram, tesnoba, žalost, ljubosumje,

pogrešanje ...) govorijo o nezadovoljenih potrebah. Da pa bi svoje

potrebe lahko zadovoljili, jih moramo najprej prepoznati.

Za trenutek se ustavite in se vprašajte, kaj čutim v tem tre-

nutku?

Katera neizpolnjena potreba se skriva za tem občutkom?

Izražajte svoje občutke Kdaj ste nazadnje jokali?

Tudi, če ste moški in so vas učili, da fantje ne jokajo, imate pravico,

da sprostite svojo žalost in ste deležni olajšanja, ki ga nudi jok. Ni

treba, da vas kdo vidi. Kaj storite, ko ste jezni? Znate izraziti svojo

jezo na asertiven način ali jo tlačite v sebi, potem pa vas bolita

glava in želodec?

1.

2.


Nikogar vam ni treba pretepsti in ničesar razbiti, da bi pokazali, da

ste jezni. Zadostuje, da to jasno in mirno poveste.

Kaj ste storili, ko ste bili nazadnje srečni in zadovoljni? Ste si

prepevali in se glasno veselili ali ste svoje veselje zatrli, ker se vam

je morda zdelo neprimerno, da bi ga pokazali drugim?

Zelo pomembno je, da si

dovolite izraziti vsa svoja

čustva. Če jih zatirate in

tiščite v sebi, si bodo morala

poiskati drug izhod in se

bodo izrazila v obliki nepri-

jetnih fizičnih (glavoboli, bolečine v želodcu, srčno žilne

bolezni, rak ...) in/ali psihičnih simptomov (tesnobne motnje,

motnje razpoloženja ...) Če zatirate svoje občutke, zatirate

sebe.

Poskrbite za svoje

potrebe. Samospoštovanje po Bournu temelji na prepoznavanju in skrbi za

vse vaše potrebe. Ameriški psiholog Abraham Maslow (1965) je po-

dal hierarhično lestvico človekovih potreb, kjer so najnižje osnovne

biološke potrebe, najvišje pa potrebe po samouresničitvi.

Kako prepoznati svoje potrebe?

3.


Preberite si seznam potreb (kot jih predlaga Bourne, 2014) in se

vprašajte, koliko jih pravkar zadovoljujete.

1. fizična varnost

2. finančna varnost

3. prijateljstvo

4. pozornost drugih

5. posluh drugih

6. vodstvo

7. spoštovanje

8. potrditev

9. izražanje in izpovedovanje občutkov

10. občutek pripadnosti

11. nega

12. telesni dotiki

13. intimnost

14. izražanje skozi spolnost

15. zvestoba in zaupanje

16. občutek, da ste nekaj dosegli

17. občutek napredovanja proti cilju

18. obvladovanje oziroma mojstrstvo na nekem področju

19. prispevanje

20. zabava in igra

21. občutek svobode, neodvisnosti

22. ustvarjalnost

23. duhovno zavedanje, stik z višjo močjo

24. brezpogojna ljubezen


Negujte svojega

notranjega otroka Vaš notranji otrok je tisti del vas, ki se še vedno počuti kot punčka

ali fantek. Je energičen, živ, ustvarjalen in igriv.

Nosi in izraža vaše najgloblje čustvene potrebe po varnosti, zau-

panju, naklonjenosti, negi, dotikih …

Pa tudi čustveno bolečino in travme iz preteklosti. Močne občutke

negotovosti, osamljenosti, sramu, jeze in krivde, ki jih sprožijo se-

danje okoliščine, v bistvu pripadajo vašemu notranjemu otroku.

Vprašajte se, kakšen je vaš odnos do otroka, ki ga nosite v sebi.

Če mu pustite, da se svobodno izrazi, ste bolj spontani, igrivi, ust-

varjalni, ranljivejši, lažje sprejemate in izkazujete naklonjenost …

Če pa svojega notranjega otroka tlačite in zanikate, se težje

sprostite, ste zavrti, preveč se prilagajate drugim in živite po bolečih

vzorcih. Bolj ste zaprti, težje zaupate, sprejemate in izkazujete

naklonjenost.

4.


Če ste imeli boleče otroštvo,

s seboj še vedno nosite ranjenega in

prestrašenega otroka, ki čaka, da ga

bo končno nekdo vzel zares in

potolažil.

To lahko storite le vi sami. Bodite

dober starš svojemu notranjemu ot-

roku.

Če so vas starši kritizirali, se zdaj verjetno kritizirate tudi sami, če so

vas zanemarjali in niso upoštevali vaših potreb, jih najverjetneje tudi

sami ne upoštevate, če so vas zlorabljali, zdaj verjetno zlorabljate

sami sebe.

Teh ponotranjenih starševskih vzorcev se največkrat niti ne

zavedamo. Zato je naša naloga, da jih najprej ozavestimo, post-

opoma premagamo in razvijemo sočuten odnos do sebe.

Pri komunikaciji z vašim notranjim otrokom so vam lahko v pomoč

fotografije, kraji, ki ste jih obiskovali v otroštvu, igrače in drugi

predmeti, ukvarjanje z aktivnostmi, ki ste jih radi počeli kot otrok,

pisanje pisma notranjemu otroku … (Povzeto po Bourne, 2014.)

Pri tem vam je lahko v veliko pomoč tudi psihoterapija.


Naučite se asertivnosti. Biti asertiven pomeni, znati se postaviti zase na do drugega

spoštljiv način. Asertivni smo takrat, ko na odkrit način izražamo

svoje občutke, prosimo za nekaj, kar želimo ali zavrnemo nekaj,

česar ne želimo.

Najprej pa se mormo svojih čustev, potreb in pravic seveda

zavedati.

Asertivnost se nahaja med dvema skrajnostima; podložnostjo in

agresivnostjo. Poleg asertivnega sloga vedenja torej poznamo še

podložnega, agresivnega, manipulativnega in pasivno-agresivnega.

Če ste se prepoznali v katerem od spodaj naštetih slogov, imate

verjetno težave v medosebnih odnosih. Če se boste naučili aser-

tivnosti, se bodo stvari zagotovo izboljšale. Naučite se je lahko sami

s pomočjo priročnikov, lahko se udeležite treninga asertivnosti ali

vstopite v psihoterapevtski proces.

Asertivni ljudje so bolj samozavestni, drugi jih navadno ne le

poslušajo, ampak tudi slišijo in upoštevajo. So priljubljeni in

spoštovani.

Prvič, ker sami spoštujejo sebe in druge. In drugič, ker zaradi

njihove iskrenosti in neposrednosti ljudje vedno vedo, pri čem so.

Zato kar pogumno.

5.


Skrbite za svoje telo. Če se spoštujete, boste seveda poskrbeli za svoje zdravje, dobro

počutje in urejen videz.

Ne pravijo zaman, da je telo naš tempelj.

Poskrbite za zdravo hrano, dovolj gibanja, spanja in počitka.

Kdaj ste si nazadnje kupili novo obleko šli k frizerju, h kozmetičarki,

na masažo … ?

Vaše samospoštovanje bo takoj za stopničko višje.

Vzemite si čas samo zase. Ko pa ga nimam, boste morda

rekli.

Ne pozabite, da ste vi sami

gospodarji svojega časa. In če

ga namenjate vsemu drugemu

razen sebi, ste do sebe krivični.

Vsakdo si ne glede na

natrpanost urnika, lahko vzame

vsaj pol ure na dan, da se

ustavi. Pogleda nase in na svet z distance in se notranje umiri. Ide-

alno bi bilo, če bi meditirali, se sprehodili, si natočili kopel ali si

poiskali kakšen drug način sprostitve.

6.

7.


Odpustite sebi in drugim. “Odpustiti, pomeni spustiti zapornika iz ječe in ugotoviti, da ste bili ta

zapornik vi.” Lewis Smedes

Težko se spoštujemo in smo do sebe prijazni, kadar nas razjedajo

občuti krivde. Takrat navadno zavestno ali podzavestno kaznujemo

sami sebe, ker smo prepričani, da si ne zaslužimo biti srečni.

Če se prepoznate v tem opisu, se vprašajte:

Česa sem kriv/a?

Je to izključno moja krivda?

Lahko to kako popravim?

Včasih se krivimo za stvari, na katere pravzaprav nismo imeli vpliva.

Če smo storili nekaj, kar obžalujemo, skušajmo popraviti, kar se da

popraviti. Če ne drugega, se opravičimo. Če se ne da storiti ničesar

več, si obljubite, da tega ne boste več storili, potem pa si poskušajte

odpustiti.

Nikomur ne boste koristili, če boste hodili po svetu obremen-

jeni s krivdo. Svojo energijo raje usmerite v dobra dejanja.

Pomembno je tudi, da odpustite tistim, ki so vam storili krivico in

vas tako ali drugače prizadeli. Ne zaradi njih, ampak zaradi vas

samih.

Dolgotrajni občutki jeze, zamere, prezira … vam jemljejo

dragoceno življenjsko energijo in vas držijo v krču. Dokler se

oklepate starih zamer, ne morete biti zares svobodni in v polnosti

živeti svojega življenja.

8.


Naučite se sprejemati

komplimente Se spomnite, kdaj vas je

nazadnje nekdo pohvalil?

Kako ste se odzvali? Ste

zardeli, pogledali v tla in

nekaj zamrmrali? Morda pa

ste komplimentu celo

nasprotovali?

Kot moj prijatelj, ki je sicer

odličen kuhar, vendar

vedno, ko kdo pohvali njegovo jed, samo zamahne z roko in reče,

ah lahko bi bilo malo manj začinjeno, bolj sladko, manj pečeno itd.

Človeka res mine, da bi še hvalil njegovo kuho.

Če vi nočete biti takšni, se naučite reči HVALA. Saj ni tako težko.

Nekdo je opazil in pohvalil vaš trud, pa najsi gre za članek, ki ste ga

objavili, domače piškote ali pa nov pulover.

S tem, ko znate sprejeti pohvalo, pokažete, da spoštujete

tistega, ki vas je pohvalil in sami sebe.

9.


E-priročnik je delno je povzet po knjigi Edmunda J. Bourna, Anksioznost in fobije, 2014.

Ljubljana: Založba Modrijan.

Ne pozabite,

da ste VI najpomembnejša oseba v vašem življenju.

Zato si resnično zaslužite spoštovanje.

Potrudite se in ne bo vam žal. :)

Kako okrepiti - 1301.nccdn.net · Lahko to kako popravim? Včasih se krivimo za stvari, na katere...

Documents

Transcript of Kako okrepiti - 1301.nccdn.net · Lahko to kako popravim? Včasih se krivimo za stvari, na katere...