KAJ MORAMO VEDETI
Transcript of KAJ MORAMO VEDETI
KAJ MORAMO VEDETIDr. Nike Krajnc
2011 2012 2013 2014Polena (Dolžine
50 cm, M20-M25)
138 144135 (132 –
145)130 (127-133)
Polena (Dolžine1 m, M20-M25) 126 132
125 (125 –135)
117 (115 - 118
Sekanci (P31,5,M30-M35)
68,4 68,4 87 (85 – 95) 85 (83-93)
Peleti (15 kgvreče, M10, €/t) 227,5
237 (215 -263)
243 (225 –250)
268 (230 – 270)
Povprečne CENE LESNIH GORIV V SLOVENIJI €/t (z DDV)
www.gozdis.si
Skupni letni stroški ogrevanja (za 1000 l kurilnega olja)
1.412 € 722 € 1066 €935 €
Cenovna primerjava goriv (za 1000 l kurilnega olja)
1.102 € 325 € 454216 €
Količinski in energetski ekvivalenti
Uskladiščena energija na enoto
1000 l5 prm
W=20 % 2 t12 nm3
W=20 %
10 kWh/l 1975 kWhW=20% 4,9 kWh/kg
811 kWh/nm3
W=20 %
Relevantni standardi
TERMINOLOGIJA
SIST EN ISO 16559:2014 - Trdna biogoriva - Terminologija, definicije in opisi
SPECIFIKACIJE IN KAKOVOSTNI RAZREDI
SIST EN ISO 17225-1:2014 - Trdna biogoriva - Specifikacije goriv in razredi - 1. del: Splošne zahteve
SIST EN ISO 17225-2:2014 - Trdna biogoriva - Specifikacije goriv in razredi - 2. del: Razvrščeni lesni peleti
SIST EN ISO 17225-6:2014 - Trdna biogoriva - Specifikacije goriv in razredi - 6. del: Razvrščeni nelesni peleti
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTISIST-TP CEN/TR 15569:2009 - Trdna biogoriva - Vodilo za zagotavljanje sistema kakovostiSIST EN 15234-1:2011 - Trdna biogoriva - Zagotavljanje kakovosti goriv - 1. del: Splošne zahteve
SIST EN 15234-2:2011 - Trdna biogoriva - Zagotavljanje kakovosti goriv - 2. del: Lesni peleti za neindustrijsko uporabo
SIST EN 15234-6:2011 - Trdna biogoriva - Zagotavljanje kakovosti goriv - 6. del: Nelesni peleti za neindustrijsko
uporabo
Standard določakakovostne razrede inpodaja vrednosti zaposamezne kazalnikekakovosti lesnih goriv.
Cilj in namen standarda:
SIST EN ISO 17225-1:2014 - Specifikacije goriv in razredi - 1. del: Splošne zahteve
Problem standarda:Ni zavezujoč in ne določakaj lahko pride na trg
Vrsta / oblikagoriva
Tipičnavelikost
Način priprave
Cela drevesa > 500 mm Brez načina priprave
Sekanci 5 mm do 100mm
Sekanje / rezanje zostrimi rezili
Drva (polena) 5 cm do 100 cm Rezanje / cepljenje zostrimi reziliŽagovina 1 mm do 5 mm Rezanje z ostrimirezili
Skobljanje /oblanci
1 mm do 30mm
Skobljanje z ostrimirezili
Peleti Φ > 25 mm Mehansko stiskanje
SIST EN ISO 17225-1:2014 - Specifikacije goriv in razredi - 1. del: Splošne zahteve
Surovina
Drevesnasestava in
deli dreves
Vir surovine
Ohranjenostlesa
Tehnologijaizdelave
Krajizdelave
Čas izdelave
Transport
Skladiščenje
Vmesnoskladiščenje
Skladiščenjeob kurilnici
0 20 40 60 80 100 120
Bukev
Rubinija
Gaber
Jesen
Hrast
Breza
Macesen
Bor
Vrba
Jelša
Smreka
Jelka
Topol
primerjava po teži primerjava po volumnu
11
VODA V LESU
Stanje lesa Vsebnostvode
Kurilnost(HU)
Sveže iz gozda 50 – 60 % 2,0 kWh / kgSkladiščeno nekajmesecev
25 – 35 % 3,4 kWh / kg
Skladiščeno čez poletje 15 – 25 % 4,0 kWh / kg
Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost za 12%. Če kurimo gozdno suh les porabimo 1/4energije uskladiščene v lesu za izparevanje vode!
Na izkoristek naprave – izkoristek bo večji, če uporabljamoustrezno kakovostno gorivoNa izkoristek naprave – izkoristek bo večji, če uporabljamoustrezno kakovostno gorivo
Seja in katran – katran se pojavi pri slabšem izgorevanjuSeja in katran – katran se pojavi pri slabšem izgorevanju
Količina pepela – je odvisna tudi od kakovosti – več je nečistoč –več bo tudi pepelaKoličina pepela – je odvisna tudi od kakovosti – več je nečistoč –več bo tudi pepela
Emisije prašnih delcev –boljše izgorevanje pomeni manj emisijEmisije prašnih delcev –boljše izgorevanje pomeni manj emisij
Poraba energenta bo manjša – nižji bodo stroški ogrevanjaPoraba energenta bo manjša – nižji bodo stroški ogrevanja
Spremljanje izvora surovine
Meritve nekaterih parametrov na terenu (vsebnost vode)
Laboratorijske meritve (pomemben je način jemanjavzorcev – reprezentativni vzorec)
SKLADIŠČENJE, LOGISTIKA
Gozd Okrogli les Sekanci Skladiščenje Prevoz douporabnika
0
5
10
15
20
25
Kurilnoolje
Premog Lesnipeleti
Drvazložena
(w=20 %)
Drvanasuta
(w=20 %)
Sekanci(w=35 %)
Zelenisekanci
(w=50 %)
Vel
ikos
t pr
osto
ra v
m3
Primerjava za proizvodnjo 10 MWh energije
16
SUŠENJE POLEN
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
Okt Nov Dec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov
Vla
žnos
t Senca/pokrito
Senca/nepokrito
Sonce/pokrito
Sonce/nepokrito
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Okt Nov Dec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov
Vla
žnos
t
Okroglica
Polovica
Četrtina
Sredica
Prostor za sušenje okroglegalesa
Področje za izdelavopolen in sekancev
Pokrita hala za prisilnosušenje sekancev
Več kot 140 proizvajalcev
Proizvodnja lesnih sekancev: več kot 850.000 nm3
Veliki sekalniki proizvedejo večino sekancev
Povečanje števila sekalnikov za 97 % (glede na l. 2008)
Povečanje proizvodnje sekancev za 85 % (glede na l. 2007) 27 % izdelanih sekancev se izvozi 40 % sekancev se proda v domači občini oz. UE Le 31 % surovine je okrogli les
Proizvodnja sekancev 2013
http://www.gozdis.si/raziskovalna-dejavnost/proizvajalci-lesnih-goriv/
6 registriranih proizvajalcev (2011)
V letu 2013 smo evidentirali več kot 12 proizvajalcev –proizvodnja več kot 90.000 t
Seznam proizvajalcev sekancev in pelet v Slovenije je na:www.gozdis.si
02468
10121416
2004-2011 2012 2013
Št. proizvajalcev pelet
0
20000
40000
60000
80000
100000
120000
140000
160000
180000
200000
2010 2011 2012 2013 2014_GIS
ton Izvoz
Uvoz
http://www.gozdis.si/raziskovalna-dejavnost/proizvajalci-lesnih-goriv/
www.gozdis.si
Rezultati testa so v celotni dostopni na internetni strani –www.gozdis.si .
5,02
6,847,86
9,05 9,47 9,70 10,3711,16
2
4
6
8
10
12
Vsebnost vode (%)
max. A1, A2, B
0,450,58 0,65
0,76 0,76
1,12 1,2 1,30
0,00,20,40,60,81,01,21,41,6
Delež pepela (%)
max. A1 max. A2
94,995,4
96,597,1 97,3
97,8 97,9 98,1
94,094,595,095,596,096,597,097,598,0
Mehanska obstojnost (%)
max. A1, A2 max. B
616,2 620,7 621,4 625,9 626,1637,1
660,1 663,5
560
580
600
620
640
660
680
Gostota nasutja (kg/m3)
max. A1, A2, B
Peleti proizvajalca Habjan &Habjan d.o.o. ustrezali zahtevamza uvrstitev v kakovostni razred A1v primeru vseh analiziranihparametrov.Podobne rezultate sta dosegla tudiproizvajalca Žaga Cugmajsterd.o.o. in GGP d.o.o.-ENERLES, zizjemo deleža pepela, ki ustrezapogojem za uvrstitev v kakovostnirazred A2. Zelo dobre vrednosti sodosegli tudi peleti proizvajalca JOLd.o.o. , ki je v primeru mehanskeobstojnosti tik pod mejo zakakovostni razred A1.
ANALIZE KAKOVOSTI PELET -
B A1,A2
A1, A2
ANALIZE KAKOVOSTI PELET -
A1, A2, B A1 A2 B
Dr. Nike Krajnc
Gozdarski inštitut Slovenije
Večna pot 2
SI - 1000 Ljubljana
Hvala za pozornost
Analiza kakovosti pelet je objavljena na:www.gozdis.si
Naše delo lahko spremljate na:www.facebook.com/gisgte