Marijan H med prodajalci velja za enega najbolj resnih in vestnih Prisega na svoji priljubljeni lokaciii - ena je na vogalu Miklosiceve in Praiakove druga Ra pred Knjiinico Dtona Zuyancica V prostem casu je zbiratelj - zbira vse odkovancev do kemicnih svincnikov - nepogresljiv pa je tudi v Drustvu zdravljenih alkoholikov

Cena 1euro polovico dobi prodajalec

3 4 5 () 8

Uvodnik Titanik To sem jaz Dogodki THC odvisnik Naprteno mi delo 10 Social-ego turbulenca 10 K~ LJI Pisma bralcev 11 UL J CETatoo zgodba 11 I Kraljevski forum 12 Drustvo Stigma 14shyFotozgodba 16 Pogled s strani 18 BoiJi ping pong 20 Vidlva se v nebesih 21 Sol amp Koper 22 Hepatitis C 23 GostujoCi kolumnist 24 Zgodba bodocega svetovnega prvaka 25 Dnevnik lopova 25 Nekaj cestnih 26 Pred 100 leti 27 Kralj amp kraljica 27 Brezplacne prireditve 28 Ulicni horoskop 28 Oglasna deska 29 Razvedrilo 30

d rugacni

510venija je s 1 majem 2004 poslala Clanica poundvropske unije Ta publikacija je prejela (inancno podporo programa 5 kalerim teli slovenska vlada prispevati k obvescenosti razumevanju in javnt razpravi 0 Clanstvu v EU ler 0 vseh posledicah Clanslva za zivljenje slovenskih driavljanov in drfavljank Program obvelca nja izvaja Urad vlade za komuniciranje Vasa vprasanja so vedno dobrodoi1a n evro(onu 080 2002 vevronabiralniku GregorCiceva 25 7000 Ljubljana na elektronskem nasJovu evrolongovsi in na domaCi$WVema strani httpevropagovsi kjer so vamna voljo weii in(ormacije-shy

PRAVILA PRODAJE CASOPISA KRALjj ULICE

Ker zelimo da bi easopis Kralji ulice lahko prodajalo eim vee Ijudi in da ~i doseg~1 eim sirsi krog bralcev ter da bi postal reni meseeno izhajajoei casopls Jepomembno da Vsl skupa] skrblmo za n]egov dober ugled Ko prodajate casopis Kralji ulice namree ne predstavfjate Ie sebe pac pa celoten projekt Kralji ulice Doslej 50 bili nasi prodajalci v javnosti zelo dobro sprejeti in 50 mnogi kupci pohvalili njihov pristop Zelo si zelimo da tako ostane tudi v prihodnje zato prodajalce in prodajalke pr()simo da Sf drzijo spcidnjih pravil In tudi svojega obeutka 0 tem kako easopis Kralji ulice se bolj priblizati nasim bralce m

1 Casopis prodajam na miren in nevsiljiv naein 2 Drugim prodajalcem easopisa Iltralji ulice izkazujem spostovanjein se zavedam da imajo ravno tako pravico do prodajeeasopisa kot jaz sama 3 Z drugimi prodajalci se miroljubno dogovarjamtudiglede lolltacije prodaje 4 Morebitne nesporazume resujem na miroljuben nacin middot 5 t0ed prodajanjem easopisa ne uporabljam alkbhola inali drugih drog 6 Casopis prodajam po njegovi ceni in kupcev ne zavajam 7 Spostujem odlocitev kupca glede nakupa casopisa

Ce se prodajalec ne drzi pravil prodaje je na to najprej opomnjen 5 strani strokovnega delavca potem pa lahko zaeasno ali trajno izgubi pravico do prodaje easopisa Kralji ulice

Prosimo kupce naj nam v urednistvo sporoCijo morebitne krsitvezgornjihpravil

Zbiranje prispevkov ZA PONATIS CASOPISA ni aktivnost drustva ampak je poskus zavajanja kupcev

2 KIClIJi ulice - noveM~er 2001 JO~I

Urednica Spela Razpotnik

Namestnika urednice (na porodniskem) Bojan Dekleva in Maja Viiintin

Uledniski odbor Luna Juranek Sri bar Alenka Lamovsek Gregor B Hanni TOll1islav Gruden Marusa Bertoncelj

Sodelavci urednistva Toni Mesko Tanja Vuzem Maja Kozar Bojan Kuljanac Andrej M esarie Urban Tarman

Oblikovanje Daniel Novosel

Lektoriranje Matilda M Dobro Marusa Bertoncelj

lIustracije Nik Knez Damjan Majkic Jane

Fotografija na naslovnici Jaka Adamie Dnevnik

Tisk Tiskarna Vovk

Izdajatelj Drustvo Kralji ulice

ISSN 1854-2654

Cena Casopisa v ulieni prodaji je 1 EUR

V primeru posiljanja Casopisa po posti je cena enega izvoda 2 EUR

Letna narocnina za organizacije je v Sioveniji 20 EUR v tujini pa 40 EUR

Naslov urednistva Drustvo Kralji ulice Poljanska cesta 14 1000 Ljubljana

Telefon 059 022 503 Fax 059022 504

E-mail kraljiulicegmailcom

Spletna stran WVvWkraljiuliceorg

Transakcijski racun za prostovoljne prispevke 05100-8012105010 odprt pri ABanki Vipa d d

PROjEKT PODPIRAjO

Mestna obcina Ljubljana -- Ministrstvo za kulturo -- Ministrstvo za delo druiino in socialne zadeve -- Urad za mladino -shyUrad Vlade za komuniciranje

Od januarja 2007 so Kralji ulice clan mednarodne mreze cestnih casopisov (INSP)

www street-papersorg

Mnenja avtorjev prispevkov ne odraiajo vselej mnenj urednistva

3 4 5 () 8

Uvodnik Titanik To sem jaz Dogodki THC odvisnik Naprteno mi delo 10 Social-ego turbulenca 10 K~ LJI Pisma bralcev 11 UL J CETatoo zgodba 11 I Kraljevski forum 12 Drustvo Stigma 14shyFotozgodba 16 Pogled s strani 18 BoiJi ping pong 20 Vidlva se v nebesih 21 Sol amp Koper 22 Hepatitis C 23 GostujoCi kolumnist 24 Zgodba bodocega svetovnega prvaka 25 Dnevnik lopova 25 Nekaj cestnih 26 Pred 100 leti 27 Kralj amp kraljica 27 Brezplacne prireditve 28 Ulicni horoskop 28 Oglasna deska 29 Razvedrilo 30

d rugacni

510venija je s 1 majem 2004 poslala Clanica poundvropske unije Ta publikacija je prejela (inancno podporo programa 5 kalerim teli slovenska vlada prispevati k obvescenosti razumevanju in javnt razpravi 0 Clanstvu v EU ler 0 vseh posledicah Clanslva za zivljenje slovenskih driavljanov in drfavljank Program obvelca nja izvaja Urad vlade za komuniciranje Vasa vprasanja so vedno dobrodoi1a n evro(onu 080 2002 vevronabiralniku GregorCiceva 25 7000 Ljubljana na elektronskem nasJovu evrolongovsi in na domaCi$WVema strani httpevropagovsi kjer so vamna voljo weii in(ormacije-shy

PRAVILA PRODAJE CASOPISA KRALjj ULICE

Ker zelimo da bi easopis Kralji ulice lahko prodajalo eim vee Ijudi in da ~i doseg~1 eim sirsi krog bralcev ter da bi postal reni meseeno izhajajoei casopls Jepomembno da Vsl skupa] skrblmo za n]egov dober ugled Ko prodajate casopis Kralji ulice namree ne predstavfjate Ie sebe pac pa celoten projekt Kralji ulice Doslej 50 bili nasi prodajalci v javnosti zelo dobro sprejeti in 50 mnogi kupci pohvalili njihov pristop Zelo si zelimo da tako ostane tudi v prihodnje zato prodajalce in prodajalke pr()simo da Sf drzijo spcidnjih pravil In tudi svojega obeutka 0 tem kako easopis Kralji ulice se bolj priblizati nasim bralce m

1 Casopis prodajam na miren in nevsiljiv naein 2 Drugim prodajalcem easopisa Iltralji ulice izkazujem spostovanjein se zavedam da imajo ravno tako pravico do prodajeeasopisa kot jaz sama 3 Z drugimi prodajalci se miroljubno dogovarjamtudiglede lolltacije prodaje 4 Morebitne nesporazume resujem na miroljuben nacin middot 5 t0ed prodajanjem easopisa ne uporabljam alkbhola inali drugih drog 6 Casopis prodajam po njegovi ceni in kupcev ne zavajam 7 Spostujem odlocitev kupca glede nakupa casopisa

Ce se prodajalec ne drzi pravil prodaje je na to najprej opomnjen 5 strani strokovnega delavca potem pa lahko zaeasno ali trajno izgubi pravico do prodaje easopisa Kralji ulice

Prosimo kupce naj nam v urednistvo sporoCijo morebitne krsitvezgornjihpravil

Zbiranje prispevkov ZA PONATIS CASOPISA ni aktivnost drustva ampak je poskus zavajanja kupcev

2 KIClIJi ulice - noveM~er 2001 JO~I

Urednica Spela Razpotnik

Namestnika urednice (na porodniskem) Bojan Dekleva in Maja Viiintin

Uledniski odbor Luna Juranek Sri bar Alenka Lamovsek Gregor B Hanni TOll1islav Gruden Marusa Bertoncelj

Sodelavci urednistva Toni Mesko Tanja Vuzem Maja Kozar Bojan Kuljanac Andrej M esarie Urban Tarman

Oblikovanje Daniel Novosel

Lektoriranje Matilda M Dobro Marusa Bertoncelj

lIustracije Nik Knez Damjan Majkic Jane

Fotografija na naslovnici Jaka Adamie Dnevnik

Tisk Tiskarna Vovk

Izdajatelj Drustvo Kralji ulice

ISSN 1854-2654

Cena Casopisa v ulieni prodaji je 1 EUR

V primeru posiljanja Casopisa po posti je cena enega izvoda 2 EUR

Letna narocnina za organizacije je v Sioveniji 20 EUR v tujini pa 40 EUR

Naslov urednistva Drustvo Kralji ulice Poljanska cesta 14 1000 Ljubljana

Telefon 059 022 503 Fax 059022 504

E-mail kraljiulicegmailcom

Spletna stran WVvWkraljiuliceorg

Transakcijski racun za prostovoljne prispevke 05100-8012105010 odprt pri ABanki Vipa d d

PROjEKT PODPIRAjO

Mestna obcina Ljubljana -- Ministrstvo za kulturo -- Ministrstvo za delo druiino in socialne zadeve -- Urad za mladino -shyUrad Vlade za komuniciranje

Od januarja 2007 so Kralji ulice clan mednarodne mreze cestnih casopisov (INSP)

www street-papersorg

Mnenja avtorjev prispevkov ne odraiajo vselej mnenj urednistva

iitlt)iit _____________) istopada gredo duse v nebo kakor cebeleiz anjev ali Do ~mrti je vse zivljenje

Ampak tale listopad je res zalosten Morje prizganih svee iz navade se zlivavsepovsod energija ugasa v zraku in povpreeen nagrobnik je toplejsi od povpreenega brezdomca Listje sepa izpod neb a dol na tla lomijo se oslabeli lasje od vse prikrite ~vme Zalostna je tudi skorjica ledenega kruha ki jo je odvrgel neznani angel vanjo pa se zaganja oskubljen golobeek Oh koliko melanholienih obrazov mi naredi ta me sec Smesno majeva opozicija in spet potrjena teorija 0 ravnovesju No v resnici v tern mesecu nimam nie bolj in nie manj veselega obraza kot v ostalih saj sistem gnije in smrdi enakomerno yes cas Ie pa res da moramo drZati skupaj svoje oskrbljene kljune saj smo si leshytega ustvarili sami Ze davno je tega tako da smo vse malce pobrkljali kakor tudi tis to 0 bogu in podobnih orjakih Radi se semimo radi si na gresne obraze natikamo Ijubke maske Radi smo zajeki paleki in radi prevzemamo tuje plodne identitete Meni pa so tako vsee dojeneki Kadar vidim koga ki ze na dalee (dejansko ali v prenesenem pomenu) zaudarja na dekade metrov mi vedno plane v glavo slika matere ki v naroeju pestuje dete (Mozna asociacija na Marijo in Jezusa na tern mestu je plod vasih potreb) Mati je nadvse blazena dete pa tako spokojno kot bo Ie redkokdaj ko odraste Dajeta si vse kar potrebujeta Hrano in ljubezen Otrok je najsreenejsi ne da bi se tega zavedal Primanjkljaj te najveeje in najCistejse blizine mu bo v globoki prihodnosti veCkrat zagodel Najprej bo tako da bode dnigi (mi) kdaj pa kdaj s prstom kazali nanj in njegovo (naso) nepopolnost nato pase bo to dogajalo v krogih Dan za dnem noe za noejo Morda tega pritiska ne bo ravno zmagoslavno prenesel in tako bo najbolj case en in Ijubljen otrok postal ubog odrasel ki ga nihee kar na enkrat vee noce ker pac ni vee otrok ker njegova koza ni vee tako nezna ker njegov duh ni vee tako vodljiv pa tudi ker (morda

omamne globeli Sedaj pa vas vabim na kratko potovanje s easovnim strojem Potovali bomo nazaj (Ni se potrebno pripeti) Predstavljajte si svojo najIjubso klosarko in kl(Jsarja Pomislite kako eudovita dojeneka oZiroma otrokasta bila ko jima je se SOnce sijalo Predstavljajte si kako so ju najverjetneJe imeli vsi radi predniki sosedstvo in na prvi pogled tudi bog nekoliko bolj Glejte kako slozno se igrata na obronku odraslegasveta kako sta lepa iniziarevata nekakSno blazenost ki jo po veCini oddajajo Ie mladieki Sedaj pa s tetoeke potujte naprej opazujte~ kako odraseata inkako pocasi postajata sedanjapodoba So vasi obeutki sedaj bolj barvasti je morda sprejemanje malce bliZe No krasno

Kaj pa smrti se bojite Moram vprasati saj se to vprasanje spodobi za tale mesec ko raquonavadnelaquo sveee podijosenco domovine in vse klavrne spomine Razmisljate kakoboko boste umrli Nekateri - kako bo svet izgubilpomemhnega ~loyeka drugise ubadate s strahom ob prehajanjunanovostrantretjipa ste ob branju tega na meji da obrnete stran ali celo odvrZete ta easopis med star papir saj po tern zivljenju res ni in ne more biti nieesar vee No vsekakor so to zanimive terne ob katerih pa mnogokrat pozabimo da je za nas - glede na univerzalen vrstni red - pred smr~o prej zivljenje ter da sta pred sooeanjem s stahom pred uro ko pride Kraffipova Katra na prednostni listi sooeenje in boj s strahom pred zivljenjem Hjadi ho zavihajmo

-rokave in mastno (hrrk) pljunimo v dlani tudi od nas je odvisna kakovost bivanja ne Ie od politikov starSev partnerjev uoteljev skratka vseh drugih ki preekajo naso ulico

Poljubeek pozdraveek skoz presvican rokaveek MatiUa M ([)o6ro

zaradi prevee nalozenega druzinskega voza) zlorablja t t s ~

avtor Kralj OTone Prvi )

Titanik (lz cikla Kolesarska paranoa)

Sonce je pripekalo naravnost iz pekla puhtenje asfalta pa je dodalo se svoj raquocarlaquo naravni savnL Od celodnevnega kolesarjenja me je posteno bolel tilnik da 0 mravljah v nogah ip rokah ne govorim

Ceprav hudo skrcen je zelodec zahteval nujni postanek Kot nalasc dalec okoli ni bilo niti najmanse sence razen tiste malenkosti lastne (Zame Slovenca je Francija res ogromna dezela) Zapeljem cez manjsi mosticek ustavim in parkiram pod njim zraven vode V sekundi secte slecem sezujem in cof v mlacno vodico Ceprav hudo dehidriran ne popijem kapljice potoka saj se to v tej dezeli ne sme Zaradi kemikalij ki jih pridni francoski kmetje uporabljajo da njive bolje rodijo Ja tudi le-teso gromozanske Mimo ene sem pedaliral kar cel dopoldan Po sirini seveda Vsaj pol ure sem dodajal svoj raquochemistrylaquo francoskim pridelkom da so izginile mravlje iz okonCin Potem sem se lotil kuhe Knor zupca s pasto rahlo mesano s porom in cilljem Posode nisem opral Sarno obrisal Nekaj varenih pozirkov raquoice tealaquo segretega med potjo na soncu in hajdi naprej Pariz je se 120 kilometrov dalee Priti bi moral pred noejo sem razmiSljal skoraj na glas

Soneni zarki so mi greli hrbet ko sem v daljavi zagledal kot igla tenak simbol Pariza - Eiffelov stolp Kmalu born raquodomalaquo Kar make evforieen sem bil ker mi jeuspelo tistega dne premagati razdaljo 450 kilometrov Uff Pod katerim mostom born prespal sem ze vedel Saint Martin je zakon Tam je vedno najti se kakSnega kolesnega jezdeca ali celo plemenitega pripadnika posebne vrste plemstva Les chlochards se imenujejo Potepuhi Res so nekaj posebnega 0 tern pozneje

Pariz obdajajo trije avtocestni obroCi OdJlajsirsega do pariSkega centra je se 15 kilometrov Ceprav je bilo sonce zelo nizko na obzorju v pariskem

kotlu ni bilo nie manj soparno Peljem ob Seni in s kotiekom oeesa opazujem zivahen ladijski promet Mene mornarja so ladje vedno privlaeile Koneno Eiffelov stolp Ustavim Zaklenem kolo za enG od nog stolpa zlobno se nasmihajoe ces

ee ukradejo stolp potem tudi jaz ne born jokcal za kolesom Turistov vodicev in mimoidoCih nepregledna mnozica Mukoma sem se prerinil do blagajne in kupil karto za lift ki pelje na razgledno ploscad KakSnih 100 metrov bliZje nebesom Navajenemu gomazenja po cestah so se mi kolena od visine rahlo tresla Mogoce je bilo pa to od vetra ki je raquotam gorilaquo kar posteno vlekel Stopim k ograji in pogledam dol raquoHeee Poglej koliko mravelj leze tam dolilaquo reeem sam sebi in raquospuknemlaquo nekaj kapljic sline Ups To pa ni bilo lepo od mene Ne okregam se se do konca ko k meni pristopi mozakar nizje rasti in temnejse polti mi s kazalcem potrka po rami se skisano nasmehne in zaseebeta raquoSank frank silvuplelaquo (Sto frankov prosim) Ga gledam nekaj sekund Vidim sirok rd~e trak na rokavu in na traku nekaj piSe Le gardefCuvaj Zdej syma pej tm Crno se meni piSe pomislim skomignem z rameni i~ se kretensko zarezim ees raquono kapitolaquo raquoSprehepzi dojelaquo ne odneha mala erna packa pred menoj Se enkrat obesenjasko skomignem v upanju da born prihranil sto frankov kazni Packon pa nie kar sill vame raquoDu juspik inglislaquo mrhari crnjavko raquoEeeeelaquo zablejam vanj Brez uspeha raquoParlate italianolaquo Yes obupan razsirim roke raquoKomprendo espanjollaquo mi piha v nos raquoBaaalaquo zaskrbljeno poskilim proti izhodu Mozakarnekaj sekund molei potem pa bolj zase kot meni zasika raquoSta sadu p m da radim s tobom Kinezu jed an laquo Huronski smeh in krokodilje solze naenkrat bruhnejo iz mene Kar sapo mi je jemalo raquoE burazeru ovo cak i ja Kinez razumijemlaquo y raquoMajkovieu pa ti si Janezlaquo (Slovenec op pis) Sto mi bolan odma ne reee raquoNisam Janez nego Tone Ali iz Janezovine jesam bolanlaquo raquoNema veze prijatelju moj Oemo na pivu boga ti tvog janezovskog Ja sam ti nekad radio u Litostroj a evo sad sam bjegunac jebo ga tilaquo ni slo brez folklore nasih nekdanjih raquojuznih bratovlaquo Prijel me je pod roko in odliftala sva k tlom Tako sva bila vesela drug drugega da sem skoraj pozabil kolo Mujo tako je bilo ime mojemu novemu kameradu kar ni mogel verjeti da sem se s kolesompripeljal v Parizo Povedal sem mu da se vraeam s Skotske Iz Aberdeena raquoVi Janezi bas ste ludaci Kako to Lutas po svijetu a neznas nikoji strani jeziklaquo raquoMa znam Mujaga aI se pravim Iud Zasto da ti platim sto franaka kad mogu ida ne platim a Inaee od rodenja govorim odlieno njemaeki u skoli ina brodu odlicno sam naucio engleski par godina

ICC

I~____________~--------~) radio sam u Haliji a francuski mi je od stranih jezika najmiliji Jedino spanjolski ne znam mnogo rijeci ai se snademlaquo raquoUuuu jebo ga ti sto me zajebalaquo mi smeje pozuga s prstom Odsla sva na pivo dYe tri Govoril je kot bi se mu strgalo Ni heel Revez je bil potreben raquodomacelaquo besede ceprav od Janeza Tudi meni je raquopasalolaquo razumeti Pozno zvecer sva se poslovila z obljubo da se naslednji dan spet srecava Jasno Rahlo omoticen od piva in srecanja odidem v ~-_ d mostu Saint Martin Ni bilo dalec K sreCi Znano razsvetljeno obrezje nekaj glasbenikov na raquomojemlaquo mostu in par znanih fac Pravi Parizan sedemkratni doktor Jean-Paul Grk Stavros s svojim bou~ukijem iz Cada uvozeni kolos Piere (klicali smo ga Curtga-Iunga ker mi je nekoc pojedel vso tovrstno zalogo) s raquokontrabasomlaquo iz plasticnega soda rocaja metle in nekaj kocinami konjskega repa od rojstva slepa harmonikarica pray tako Parizanka - Silvy prava lepotica (Imela sva se radadokler nisem odsel naprej) Ibrahim iz AlZira s kitaro ki jo je fantasticno igral jaz Tone shybegavcek iz Slovenije z orglicami in od kolesarjenja razbolelo ritjo ter se nekaj primerkov neznanega izvora V glavnem sami nasi Les clochards Potepuhi Klosarji Svobodnjaki ne po tuji krivdi Minute pozdravljanja objemanja cmokanja na lica in zraven raquoU sridulaquo so minile Od nekod se je privlekel bradati lasati Nizozemec JQsef (Pepi) s svojim pray tako zanikrnim cuckom Zorzem in raquobakanalijelaquo so se lahko zacele MimoidoCim in sebi smo zaigrali vsem znane vize V mojo nastavljeno kolesarsko celado so priceli padati kovancL Tudi kaksen bankovecje sramezljivo prifrfotal iz teme Najbd ga je vrgel American ki ni poznal vrednosti Nam pa se je smejalo od usesa do usesa Nekdo je

odsel po pijaco in nekaj konkretnega zapod zob Ljudje so prihajali poslusali nase igranjei-pripevali in vrgli kovanec ter odsli svoji noCi naproti Kmalu po eni zjutraj sta k nam pristopila dva (dezurna) zandarja in nas vljlidno opozorilada je pozna (rana) ura I pa kwa Nekaj malega smo se raquokantalilaquo pospravili za seboj in odsli pod most kjer so imeli raquodornaCi deckilaquo svoj brlog Le Silvy je odsla domov k petletni hceri Jutri spet pride je rekla Spalke so bile pray na hitro pogrnjene po prijetno hladnih betonskih kvadrih Sede slonecna_zidu smo prizigali cigaretrtekresniCke Nikomur se seni spalo S starim prijateljem Jean-Paulom pariSkim klosarjem s sedmimi doktorati (menda se mu je raquostrgalolaquo) sicer pa cudovit Clovek ki niskoparil z American Express kartico vsevedom in odlicnim bobnarjem na kombu sva cvekljala 0 bliznji in daljni preteklosti V nemsko-angleski-francosCini Tudi kakSno slovensko je bleknil raquoTi Antoan (tako me je zafrkljivo klical) ti imas pa res krasno zivljenje zadnja leta Gres kamor se ti zdi maloslikas da prides do denarja malo obiras sadje po Italiji in Spaniji se zapeljes do

Sicilije ker se-ti je zahotelo svezih rib obiSces tu in tam svojeotrokev SIQveniji se vrnes v Francijo obirat grozdje skociS v Svico k prijatelju Ernestu da ti pove kako je kolesaril iz Pekinga domov Bogatejsi si- od Billa Gatesa Karmalce ti zavidamlaquo raquoEh kaj 1gti mi zavidal Saj sem bil nekoc tudi jaz raquonormalenlaquoPa mini zneslo Zdaj sectemtaksen pa basta Res imam bogato zivljenje Ze kar make razkosno In dolgo je to moje zivljenje bogu hvala Pa kaj minuca ko paje kot Ti-taniklaquo raquoKako to mislislaquo raquoHja kaj oba sva na dnua nelaquo

Smejali smo se glasno v prvl polovici oktobra 50 na najrazlicnejsih lokacijah potekale prireditve v okviru 13 Mednarodnega festivala sodobnihumetnosti - Mesto zensk Tudi mimiddotsmo sneli parkrat svojo krono in si ogledali nekajstvaritev ki 50 V vecini bile izdelekt i neznejsega spola Ogledali smo si tri dvodelnedogodke in sicer v KUD-u Franceta Preserna sobotno stand-up komedijo Monologi Martine v kateri je Martina Ipsa odkrito govorila 0 radostih in tegobah ki jih prinasa sveti terjih nekaj zasolila tudi na racun svojega videza in spolneusmerjenosti Sledil je etnoshy

fusion koncert sku pine Uluru ki je na svojstven nacin predstavila motive iz znanih slovenskih pesmi Zibanje je bilo precej meditativno V Cankarjevem domu smo si nekaj dni kasneje ogledali bucen performans japonske umetnice Keiko Uenishi ki je 5 svojim eksperimeritalizmom preizkusala potrpezljiv05t publike Nasledila jo je avstralska harfistka Clare Cooper ki je bila z improvizacijo na liricnem instrumentu nekoliko bolj harmonicna Bili smo tudi na ogledu kratkih in simbolicnih filmov Filipinke Antoinette Jadaone ki jim je sledila premiera slovenskega eksperimentalnega dom~mentarca Brute figure plod Keke Calic in Dunje Kukovec Brute figure je film 0 slovenskih brezdomkah ki je sestavljen iz sestih portretov To ni klasicen pogled na brezdomke temvec je bolj odsev mocnega zenskega duha ki je lahko tudi drugacen humorenironicen itdshykakrsenkoli si pac zeli biti

avtor Kralj OTone Prvi )

Titanik (lz cikla Kolesarska paranoa)

Sonce je pripekalo naravnost iz pekla puhtenje asfalta pa je dodalo se svoj raquocarlaquo naravni savnL Od celodnevnega kolesarjenja me je posteno bolel tilnik da 0 mravljah v nogah ip rokah ne govorim

Ceprav hudo skrcen je zelodec zahteval nujni postanek Kot nalasc dalec okoli ni bilo niti najmanse sence razen tiste malenkosti lastne (Zame Slovenca je Francija res ogromna dezela) Zapeljem cez manjsi mosticek ustavim in parkiram pod njim zraven vode V sekundi secte slecem sezujem in cof v mlacno vodico Ceprav hudo dehidriran ne popijem kapljice potoka saj se to v tej dezeli ne sme Zaradi kemikalij ki jih pridni francoski kmetje uporabljajo da njive bolje rodijo Ja tudi le-teso gromozanske Mimo ene sem pedaliral kar cel dopoldan Po sirini seveda Vsaj pol ure sem dodajal svoj raquochemistrylaquo francoskim pridelkom da so izginile mravlje iz okonCin Potem sem se lotil kuhe Knor zupca s pasto rahlo mesano s porom in cilljem Posode nisem opral Sarno obrisal Nekaj varenih pozirkov raquoice tealaquo segretega med potjo na soncu in hajdi naprej Pariz je se 120 kilometrov dalee Priti bi moral pred noejo sem razmiSljal skoraj na glas

Soneni zarki so mi greli hrbet ko sem v daljavi zagledal kot igla tenak simbol Pariza - Eiffelov stolp Kmalu born raquodomalaquo Kar make evforieen sem bil ker mi jeuspelo tistega dne premagati razdaljo 450 kilometrov Uff Pod katerim mostom born prespal sem ze vedel Saint Martin je zakon Tam je vedno najti se kakSnega kolesnega jezdeca ali celo plemenitega pripadnika posebne vrste plemstva Les chlochards se imenujejo Potepuhi Res so nekaj posebnega 0 tern pozneje

Pariz obdajajo trije avtocestni obroCi OdJlajsirsega do pariSkega centra je se 15 kilometrov Ceprav je bilo sonce zelo nizko na obzorju v pariskem

kotlu ni bilo nie manj soparno Peljem ob Seni in s kotiekom oeesa opazujem zivahen ladijski promet Mene mornarja so ladje vedno privlaeile Koneno Eiffelov stolp Ustavim Zaklenem kolo za enG od nog stolpa zlobno se nasmihajoe ces

ee ukradejo stolp potem tudi jaz ne born jokcal za kolesom Turistov vodicev in mimoidoCih nepregledna mnozica Mukoma sem se prerinil do blagajne in kupil karto za lift ki pelje na razgledno ploscad KakSnih 100 metrov bliZje nebesom Navajenemu gomazenja po cestah so se mi kolena od visine rahlo tresla Mogoce je bilo pa to od vetra ki je raquotam gorilaquo kar posteno vlekel Stopim k ograji in pogledam dol raquoHeee Poglej koliko mravelj leze tam dolilaquo reeem sam sebi in raquospuknemlaquo nekaj kapljic sline Ups To pa ni bilo lepo od mene Ne okregam se se do konca ko k meni pristopi mozakar nizje rasti in temnejse polti mi s kazalcem potrka po rami se skisano nasmehne in zaseebeta raquoSank frank silvuplelaquo (Sto frankov prosim) Ga gledam nekaj sekund Vidim sirok rd~e trak na rokavu in na traku nekaj piSe Le gardefCuvaj Zdej syma pej tm Crno se meni piSe pomislim skomignem z rameni i~ se kretensko zarezim ees raquono kapitolaquo raquoSprehepzi dojelaquo ne odneha mala erna packa pred menoj Se enkrat obesenjasko skomignem v upanju da born prihranil sto frankov kazni Packon pa nie kar sill vame raquoDu juspik inglislaquo mrhari crnjavko raquoEeeeelaquo zablejam vanj Brez uspeha raquoParlate italianolaquo Yes obupan razsirim roke raquoKomprendo espanjollaquo mi piha v nos raquoBaaalaquo zaskrbljeno poskilim proti izhodu Mozakarnekaj sekund molei potem pa bolj zase kot meni zasika raquoSta sadu p m da radim s tobom Kinezu jed an laquo Huronski smeh in krokodilje solze naenkrat bruhnejo iz mene Kar sapo mi je jemalo raquoE burazeru ovo cak i ja Kinez razumijemlaquo y raquoMajkovieu pa ti si Janezlaquo (Slovenec op pis) Sto mi bolan odma ne reee raquoNisam Janez nego Tone Ali iz Janezovine jesam bolanlaquo raquoNema veze prijatelju moj Oemo na pivu boga ti tvog janezovskog Ja sam ti nekad radio u Litostroj a evo sad sam bjegunac jebo ga tilaquo ni slo brez folklore nasih nekdanjih raquojuznih bratovlaquo Prijel me je pod roko in odliftala sva k tlom Tako sva bila vesela drug drugega da sem skoraj pozabil kolo Mujo tako je bilo ime mojemu novemu kameradu kar ni mogel verjeti da sem se s kolesompripeljal v Parizo Povedal sem mu da se vraeam s Skotske Iz Aberdeena raquoVi Janezi bas ste ludaci Kako to Lutas po svijetu a neznas nikoji strani jeziklaquo raquoMa znam Mujaga aI se pravim Iud Zasto da ti platim sto franaka kad mogu ida ne platim a Inaee od rodenja govorim odlieno njemaeki u skoli ina brodu odlicno sam naucio engleski par godina

ICC

I~____________~--------~) radio sam u Haliji a francuski mi je od stranih jezika najmiliji Jedino spanjolski ne znam mnogo rijeci ai se snademlaquo raquoUuuu jebo ga ti sto me zajebalaquo mi smeje pozuga s prstom Odsla sva na pivo dYe tri Govoril je kot bi se mu strgalo Ni heel Revez je bil potreben raquodomacelaquo besede ceprav od Janeza Tudi meni je raquopasalolaquo razumeti Pozno zvecer sva se poslovila z obljubo da se naslednji dan spet srecava Jasno Rahlo omoticen od piva in srecanja odidem v ~-_ d mostu Saint Martin Ni bilo dalec K sreCi Znano razsvetljeno obrezje nekaj glasbenikov na raquomojemlaquo mostu in par znanih fac Pravi Parizan sedemkratni doktor Jean-Paul Grk Stavros s svojim bou~ukijem iz Cada uvozeni kolos Piere (klicali smo ga Curtga-Iunga ker mi je nekoc pojedel vso tovrstno zalogo) s raquokontrabasomlaquo iz plasticnega soda rocaja metle in nekaj kocinami konjskega repa od rojstva slepa harmonikarica pray tako Parizanka - Silvy prava lepotica (Imela sva se radadokler nisem odsel naprej) Ibrahim iz AlZira s kitaro ki jo je fantasticno igral jaz Tone shybegavcek iz Slovenije z orglicami in od kolesarjenja razbolelo ritjo ter se nekaj primerkov neznanega izvora V glavnem sami nasi Les clochards Potepuhi Klosarji Svobodnjaki ne po tuji krivdi Minute pozdravljanja objemanja cmokanja na lica in zraven raquoU sridulaquo so minile Od nekod se je privlekel bradati lasati Nizozemec JQsef (Pepi) s svojim pray tako zanikrnim cuckom Zorzem in raquobakanalijelaquo so se lahko zacele MimoidoCim in sebi smo zaigrali vsem znane vize V mojo nastavljeno kolesarsko celado so priceli padati kovancL Tudi kaksen bankovecje sramezljivo prifrfotal iz teme Najbd ga je vrgel American ki ni poznal vrednosti Nam pa se je smejalo od usesa do usesa Nekdo je

odsel po pijaco in nekaj konkretnega zapod zob Ljudje so prihajali poslusali nase igranjei-pripevali in vrgli kovanec ter odsli svoji noCi naproti Kmalu po eni zjutraj sta k nam pristopila dva (dezurna) zandarja in nas vljlidno opozorilada je pozna (rana) ura I pa kwa Nekaj malega smo se raquokantalilaquo pospravili za seboj in odsli pod most kjer so imeli raquodornaCi deckilaquo svoj brlog Le Silvy je odsla domov k petletni hceri Jutri spet pride je rekla Spalke so bile pray na hitro pogrnjene po prijetno hladnih betonskih kvadrih Sede slonecna_zidu smo prizigali cigaretrtekresniCke Nikomur se seni spalo S starim prijateljem Jean-Paulom pariSkim klosarjem s sedmimi doktorati (menda se mu je raquostrgalolaquo) sicer pa cudovit Clovek ki niskoparil z American Express kartico vsevedom in odlicnim bobnarjem na kombu sva cvekljala 0 bliznji in daljni preteklosti V nemsko-angleski-francosCini Tudi kakSno slovensko je bleknil raquoTi Antoan (tako me je zafrkljivo klical) ti imas pa res krasno zivljenje zadnja leta Gres kamor se ti zdi maloslikas da prides do denarja malo obiras sadje po Italiji in Spaniji se zapeljes do

Sicilije ker se-ti je zahotelo svezih rib obiSces tu in tam svojeotrokev SIQveniji se vrnes v Francijo obirat grozdje skociS v Svico k prijatelju Ernestu da ti pove kako je kolesaril iz Pekinga domov Bogatejsi si- od Billa Gatesa Karmalce ti zavidamlaquo raquoEh kaj 1gti mi zavidal Saj sem bil nekoc tudi jaz raquonormalenlaquoPa mini zneslo Zdaj sectemtaksen pa basta Res imam bogato zivljenje Ze kar make razkosno In dolgo je to moje zivljenje bogu hvala Pa kaj minuca ko paje kot Ti-taniklaquo raquoKako to mislislaquo raquoHja kaj oba sva na dnua nelaquo

Smejali smo se glasno v prvl polovici oktobra 50 na najrazlicnejsih lokacijah potekale prireditve v okviru 13 Mednarodnega festivala sodobnihumetnosti - Mesto zensk Tudi mimiddotsmo sneli parkrat svojo krono in si ogledali nekajstvaritev ki 50 V vecini bile izdelekt i neznejsega spola Ogledali smo si tri dvodelnedogodke in sicer v KUD-u Franceta Preserna sobotno stand-up komedijo Monologi Martine v kateri je Martina Ipsa odkrito govorila 0 radostih in tegobah ki jih prinasa sveti terjih nekaj zasolila tudi na racun svojega videza in spolneusmerjenosti Sledil je etnoshy

fusion koncert sku pine Uluru ki je na svojstven nacin predstavila motive iz znanih slovenskih pesmi Zibanje je bilo precej meditativno V Cankarjevem domu smo si nekaj dni kasneje ogledali bucen performans japonske umetnice Keiko Uenishi ki je 5 svojim eksperimeritalizmom preizkusala potrpezljiv05t publike Nasledila jo je avstralska harfistka Clare Cooper ki je bila z improvizacijo na liricnem instrumentu nekoliko bolj harmonicna Bili smo tudi na ogledu kratkih in simbolicnih filmov Filipinke Antoinette Jadaone ki jim je sledila premiera slovenskega eksperimentalnega dom~mentarca Brute figure plod Keke Calic in Dunje Kukovec Brute figure je film 0 slovenskih brezdomkah ki je sestavljen iz sestih portretov To ni klasicen pogled na brezdomke temvec je bolj odsev mocnega zenskega duha ki je lahko tudi drugacen humorenironicen itdshykakrsenkoli si pac zeli biti

ICC

I~____________~--------~) radio sam u Haliji a francuski mi je od stranih jezika najmiliji Jedino spanjolski ne znam mnogo rijeci ai se snademlaquo raquoUuuu jebo ga ti sto me zajebalaquo mi smeje pozuga s prstom Odsla sva na pivo dYe tri Govoril je kot bi se mu strgalo Ni heel Revez je bil potreben raquodomacelaquo besede ceprav od Janeza Tudi meni je raquopasalolaquo razumeti Pozno zvecer sva se poslovila z obljubo da se naslednji dan spet srecava Jasno Rahlo omoticen od piva in srecanja odidem v ~-_ d mostu Saint Martin Ni bilo dalec K sreCi Znano razsvetljeno obrezje nekaj glasbenikov na raquomojemlaquo mostu in par znanih fac Pravi Parizan sedemkratni doktor Jean-Paul Grk Stavros s svojim bou~ukijem iz Cada uvozeni kolos Piere (klicali smo ga Curtga-Iunga ker mi je nekoc pojedel vso tovrstno zalogo) s raquokontrabasomlaquo iz plasticnega soda rocaja metle in nekaj kocinami konjskega repa od rojstva slepa harmonikarica pray tako Parizanka - Silvy prava lepotica (Imela sva se radadokler nisem odsel naprej) Ibrahim iz AlZira s kitaro ki jo je fantasticno igral jaz Tone shybegavcek iz Slovenije z orglicami in od kolesarjenja razbolelo ritjo ter se nekaj primerkov neznanega izvora V glavnem sami nasi Les clochards Potepuhi Klosarji Svobodnjaki ne po tuji krivdi Minute pozdravljanja objemanja cmokanja na lica in zraven raquoU sridulaquo so minile Od nekod se je privlekel bradati lasati Nizozemec JQsef (Pepi) s svojim pray tako zanikrnim cuckom Zorzem in raquobakanalijelaquo so se lahko zacele MimoidoCim in sebi smo zaigrali vsem znane vize V mojo nastavljeno kolesarsko celado so priceli padati kovancL Tudi kaksen bankovecje sramezljivo prifrfotal iz teme Najbd ga je vrgel American ki ni poznal vrednosti Nam pa se je smejalo od usesa do usesa Nekdo je

odsel po pijaco in nekaj konkretnega zapod zob Ljudje so prihajali poslusali nase igranjei-pripevali in vrgli kovanec ter odsli svoji noCi naproti Kmalu po eni zjutraj sta k nam pristopila dva (dezurna) zandarja in nas vljlidno opozorilada je pozna (rana) ura I pa kwa Nekaj malega smo se raquokantalilaquo pospravili za seboj in odsli pod most kjer so imeli raquodornaCi deckilaquo svoj brlog Le Silvy je odsla domov k petletni hceri Jutri spet pride je rekla Spalke so bile pray na hitro pogrnjene po prijetno hladnih betonskih kvadrih Sede slonecna_zidu smo prizigali cigaretrtekresniCke Nikomur se seni spalo S starim prijateljem Jean-Paulom pariSkim klosarjem s sedmimi doktorati (menda se mu je raquostrgalolaquo) sicer pa cudovit Clovek ki niskoparil z American Express kartico vsevedom in odlicnim bobnarjem na kombu sva cvekljala 0 bliznji in daljni preteklosti V nemsko-angleski-francosCini Tudi kakSno slovensko je bleknil raquoTi Antoan (tako me je zafrkljivo klical) ti imas pa res krasno zivljenje zadnja leta Gres kamor se ti zdi maloslikas da prides do denarja malo obiras sadje po Italiji in Spaniji se zapeljes do

Sicilije ker se-ti je zahotelo svezih rib obiSces tu in tam svojeotrokev SIQveniji se vrnes v Francijo obirat grozdje skociS v Svico k prijatelju Ernestu da ti pove kako je kolesaril iz Pekinga domov Bogatejsi si- od Billa Gatesa Karmalce ti zavidamlaquo raquoEh kaj 1gti mi zavidal Saj sem bil nekoc tudi jaz raquonormalenlaquoPa mini zneslo Zdaj sectemtaksen pa basta Res imam bogato zivljenje Ze kar make razkosno In dolgo je to moje zivljenje bogu hvala Pa kaj minuca ko paje kot Ti-taniklaquo raquoKako to mislislaquo raquoHja kaj oba sva na dnua nelaquo

Smejali smo se glasno v prvl polovici oktobra 50 na najrazlicnejsih lokacijah potekale prireditve v okviru 13 Mednarodnega festivala sodobnihumetnosti - Mesto zensk Tudi mimiddotsmo sneli parkrat svojo krono in si ogledali nekajstvaritev ki 50 V vecini bile izdelekt i neznejsega spola Ogledali smo si tri dvodelnedogodke in sicer v KUD-u Franceta Preserna sobotno stand-up komedijo Monologi Martine v kateri je Martina Ipsa odkrito govorila 0 radostih in tegobah ki jih prinasa sveti terjih nekaj zasolila tudi na racun svojega videza in spolneusmerjenosti Sledil je etnoshy

fusion koncert sku pine Uluru ki je na svojstven nacin predstavila motive iz znanih slovenskih pesmi Zibanje je bilo precej meditativno V Cankarjevem domu smo si nekaj dni kasneje ogledali bucen performans japonske umetnice Keiko Uenishi ki je 5 svojim eksperimeritalizmom preizkusala potrpezljiv05t publike Nasledila jo je avstralska harfistka Clare Cooper ki je bila z improvizacijo na liricnem instrumentu nekoliko bolj harmonicna Bili smo tudi na ogledu kratkih in simbolicnih filmov Filipinke Antoinette Jadaone ki jim je sledila premiera slovenskega eksperimentalnega dom~mentarca Brute figure plod Keke Calic in Dunje Kukovec Brute figure je film 0 slovenskih brezdomkah ki je sestavljen iz sestih portretov To ni klasicen pogled na brezdomke temvec je bolj odsev mocnega zenskega duha ki je lahko tudi drugacen humorenironicen itdshykakrsenkoli si pac zeli biti

Smejali smo se glasno v prvl polovici oktobra 50 na najrazlicnejsih lokacijah potekale prireditve v okviru 13 Mednarodnega festivala sodobnihumetnosti - Mesto zensk Tudi mimiddotsmo sneli parkrat svojo krono in si ogledali nekajstvaritev ki 50 V vecini bile izdelekt i neznejsega spola Ogledali smo si tri dvodelnedogodke in sicer v KUD-u Franceta Preserna sobotno stand-up komedijo Monologi Martine v kateri je Martina Ipsa odkrito govorila 0 radostih in tegobah ki jih prinasa sveti terjih nekaj zasolila tudi na racun svojega videza in spolneusmerjenosti Sledil je etnoshy

fusion koncert sku pine Uluru ki je na svojstven nacin predstavila motive iz znanih slovenskih pesmi Zibanje je bilo precej meditativno V Cankarjevem domu smo si nekaj dni kasneje ogledali bucen performans japonske umetnice Keiko Uenishi ki je 5 svojim eksperimeritalizmom preizkusala potrpezljiv05t publike Nasledila jo je avstralska harfistka Clare Cooper ki je bila z improvizacijo na liricnem instrumentu nekoliko bolj harmonicna Bili smo tudi na ogledu kratkih in simbolicnih filmov Filipinke Antoinette Jadaone ki jim je sledila premiera slovenskega eksperimentalnega dom~mentarca Brute figure plod Keke Calic in Dunje Kukovec Brute figure je film 0 slovenskih brezdomkah ki je sestavljen iz sestih portretov To ni klasicen pogled na brezdomke temvec je bolj odsev mocnega zenskega duha ki je lahko tudi drugacen humorenironicen itdshykakrsenkoli si pac zeli biti

I

~F-NOmiddot ___~~__~~)~__~ICEmiddot CNVOS in knjiznica NVO-literature CNVOS ustanavlja knjiznico ki bo dostopna celotnemu nevladnemu sektorju Posiljajte seznam publikacij vire elektronskih publikacij predloge za gradiva

Doris Lessing Dobitnica letosnje Nobelove nagrade je Doris Lessing gospa ki so si jo za vzor jemale in si jo se jemljejo stevilne feministke ceprav je sarna drZala distanco do feminizma Podelitev nagrad bo 10 decembra

Vodnik 0 financiranju EU za zacetnikezacetnice Evropska komisija je v omenjenem vodniku zbrala boljse predpise nasvete in informacije za moznosti financiranja razlicnih ciljnih skupin Namenjen je vsem tistim ki s pridobivanjem sredstev se nimajo izkusenj

18 let SOS-telefona za zenske in otroke Ustanovila ga je danes mocna nevladna organizacija feministicna skupina Lilit ki je 0 nasilju nad zenskami javno spregovorila leta 1987 Danes imamo v Sloyeniji 11 varnih his s 15Tposteljami

Ministrstvo za pravosodje in osnutek novegaKazenskega zakonika Osnutek predvideva uvedbo dosmrtne zaporne kazni za vojna hudodelstVa hudodelstva zoper clovecnost dvoshyali veckratna zagresitev naklepnega odvzema zivljenja kaznivo dejanje genocida Poleg tega pa osnutek predvideva tudi moznost vzpostavitve seznama oziroma evidence vseh tistih ki bi zagresili kaznivo dejanje spolne zlorabe mladoletnih oseb in otrok

Vir F-mail 200734

avtor Nix Zenk

V Kralih u lice Ie nadalevan Ih o~nJk~ 2007 v

delov kn l havlamo 70 N llge ))THC d

Ijen avtor NIX Z 0 ~snk(( skoraj v celoti EKo je vplivom THC- naprsalpod znanstve h ja zaradi h l nl razlo

110 mogo v Jfot da hi kakna je ~~t~st~dirati kaksen je THC dv~snost in prVlh dveh o~Vlsnik V Opisuje kak~v~zkhvNix Zenk manhuanb Tj~ z~cel kaditi pred vee kot dese~ zfJodilo nekem Ve v etml leti v

v Cjem mdrzave N estu sosed IXe hl nealkoholik I takrat tezek v vendar n v klosar Po sp e zlcar ali v oznani 7H

POcasl preneh i I C-ja ej

POstal velik alPIt alkohol In ohhk THC- poznavalec vseh res predzad~i~ oh~vljamo 74 zvezka ~ el0llxovega

dOgajanje ~ekrnOP~uje v nekem 00 petka 73 I neznan leta 2006 em mesecu

Zunaj pod mojim oknom se sigurno igrajo raquopsihicelaquo na ta petek 13 To pomeni da bo noc naporna jaz born pa poskusil ne kaditi ceprav zelo dvomim da mi bo uspelo spal born pa dolgo dokler me narava ne pripravi do tega da imam med spanjem trdega in da moram scat in potem vstanem iz postelje in ponavadi ne grem nazaj Jutri si born pa zamislil da sem kar v zaporu in da pazniki kadijo v kuhinji jaz pa ne smem ker sem v eeliei in sem nevaren ko skadim en cigaret No ne vern ce bo ravno tako ampak Ie spati born poskusil dolgo potem born pa sel v trgovino po hrano za vikend in born lahko eel vikend doma na sprehod born tudi sel ampak na kavo ne morem z jOintom kamorkoli ker se nisem dovolj pogumen ~a kaj takega pa tudi ne vern koliko bi me zadelo zunaj med ljudmi bolje da ne poskusim raje ga doma skadim in grem potem ven

Zbudi me en zatezen psihic s klieem na katerega se ne odzovem Skuham si kavo mleka je zmanjkalo zvijem joint ker brez kajenja ne gre razen ce si v zaporu zaklenjen v samici potem pa gre tudi brez cigaret in ne pustijo ti do Poslal sem ze pismo bratu in avtomata po kava za ubogih kupil cigarete enD skatlico 50 tolarjev ki so ti ostali ker pa rizle ki kar hitro gredo sta ti dve barabi vzeli eigarete kar pomeni da skadim po denar soncna ocala in usnjeno 10 jointov na dan ja ampak jakno prinesejo pa ti steko mi eigareti ne pasejo tako bossa prizges enega se ti zavrti da cisto normalno kadim Ie v glavi vrzes stran eelo steko tista lakota ponoCi mi ni vsec v kos za smeti in potem dobiS Bratu sem pojasnil da je moja ljubljansko moravo v rdeCi jakna vredna cez 50 jurjev mehki skat1i Ker se nahajas v saj je iz obdobja moje borbe s drugi dimenziji psihiatrijo in na maniji mi je

dobro prisla ker rumena barva Pizda moram ven po cigarete uprizarja zdravnika invalid a pa kartieo Simobil in hrano ranljivega za promet in ampak se moram prej obriti specialca 1 kategorije Ko si na sarno ne vern kdaj Saj casa maniji je to Cisto odbito stanje imam dovolj in se dva in pol kamorkoli gres imas obcutek cigareta to je za 5 jointov da je vse narejeno zate kjerkoli Imam sarno se eno rizlo zato v lokalu ali trgovini seveda nic born moral cez kako urico ven ne vzames sarno hodiS in si Ker si born zdaj se enega zvil ogledujes ogledas si reklamne born moral pa se prej ven No razgledniee v kaficu in ce je kaj tako enega si se zvijem potem dobrega vzames in das kam pa po opravkih drugam ali pa ce je dobra za

filtre ali pa najdes bel prasek Odvisen pa sem od denarja od ga poskusis in zacutiS da ni tablet od jointov od hrane od ne heroin in ne kokain ampak glasbe od dela - ustvarjanja od neko sranje in se pripelje nikotina pa od mobitela Zdaj policija in jih naderes cest ali je sem kar zadet in je najboljse da tvoja dolznost pobirat vreciee vzamem pomirjevalo ceprav heroina (saj oni itak ne vedo bi te tablete moral jesti po kako zgleda) Mozno pa je da potrebi pizda saj potem bi bil sem jih prehitel ker je mogoce se bolj odvisen saj bi jih jedel lahko bila tucli past odpeljala kot bonbone zraven pa pivo sta se brez besed jaz sem pa in sigurno bi kdo hotel se kaj tis to sranje vrgel v kanalizacijo kupit to pomeni da bi dnevno rabil enD skatlico - 20 tablet ja to bi bila tudi huda odvisnost

-

zaporu in d pa zamisli da s jazpa n a PilZniki kd em kar II ~ shy

e smem k Ijo II kuh nellaren ko k d bull euror sem II eel Injl

n middot ICJ In semCJ aret

-

L-_ ___ _ ----------- _ ____I _ ~)

Moral bi po multisolo pa po hrano ali pa si bom skuhal se eno kavo mleka je zmanjkalo Zunaj je se svetlo jaz bom pocakal na mrak in potem sel v trgovino zdaj bom pa skadil se maloskanka mislim da sem res naredil napako ampak ce bi imel domacico bi pa stalno kadil ta skank pa ddi nekaj casa Naj bo kakor sem zaplaval s tokom tako bom pIa val in nisem poslusal uma Ie sledil sem svoji zelji in zdaj jo imam pa se ze pritozujem ker se um vmesava ker noce bit zadet ker ima dovolj znanja na razpolago od koderkoli zato se um pritozuje in potem nisem nikdar sprosceno zadet Ta skank mi gre direkt v glavo ni tako dober kot domacica ki ti gre lepo po zilah v telo pizda pognala me bo kava ali pa ta hud THe na sekret Ja ce imate zaprtje si skuhajte crno kavo cez pa nalijte malo vode mrzle navadne da se prej ohlacli in se vam na we mudi Nisem se sel bom se malo pocakal vi pa kar pojdite~ saj vam nihce ne bo vzel te knjige in vas bo pocakala ali pa jo vzemite s sabol

Zadet sem pa zelo ne bi rad bil tako zakaj si nisem nabavil raje domacice kajti po skanku se mi zdi ~c (zunaj) nekam cudno zato zdaj ne prizgem vee kako uroali dve ker hocem iti normalen v trgovino zdaj pa se grem se obrit Ampak zdaj mi dobra glasba sporoca da imam se cas za urejanje saj imam se dve uri casa pa vrana se oglasa ker mi tudi sporoCilo prinasa vrtnarje zgubil punco vrtnarko ker je sla k drugemu K tistemu ki zdaj govori da je zrtev ja jaz bi bil tudi zrtev ce bi imel tako kobilo na grbi saj moras biti za tako pravi zrebec to vem ker sem ze imel take izkusnje in take punce jaz ne bi imel ce bi jo kdo do Maribora metal za mano sem raje sam

Ta not neke dOlga pa ga etka 73 Jev

se na nJe nisrno A nl polovici

vsee b rnarali v nasleci ~v o~o

Kralev UI njl stevJkimiddotce z ob

odlornk Ijavljanjern od o~ IZ knige THe

vlsnlk Z kl vkaksno bo k a JuCJti Lev

oncno s v

znanstvene stud porocilo THC od Ije IZpovedi

vlsnlka M ga najdete vmiddot orda pa

zadn naslednjern Jern nadaleva v

ne drufJa v nu Ce 0 ce rnora

nJegovern b a prav v naJ 01 zad

stavku v nJern as zanirna

f10Jpound IHpoundmiddot JE jU2pound fIJ SI1 M061 HOL 1lt I

bull

1 Kralji ulhe - november 2007 9

Prav nic denarja mi ne dajo za to deJo Pomislite Klosar ki zmore postati prostovoljec Gre za Cisti prestiz Ljudje zamislite se nad seboj Poskibite se vi za svoj prestiz

7

Konec septembra smo tudi pri as imeli volitve in sicer za predstavnika prodajalcev Izvoljen je bitJak()b Haris njegova na1lestnica pa je postala Irena Mrhar fotografije vseh sestih kandidatov in njihovevolilne slogane smo yam predstaviJi v prejsnji stevilki tokrat pase yam predstavlja izvoljeni

raquoNaprteno mi deoK-

Se do pred kratkim nisem vedel da obstaja funkcija predstavnika prodajalcev Kraljev ulice Glede na naval in zagnanost ostalih kandidatov bi si lahko mislil da je to kak prestizen naslov ki prinasa razne ugodnosti in privilegije ali pa vsaj dobro placo Pa ne Od Drustva Kralji ulice sem dobil spisek opravil ki naj bi jih sedaj opravljal Kot sem uspel ugotoviti naj bi bil nekakSna vata med prodajalci in drustvom kar se mi ne zdi ne vern kaksno castno opravilo Na drustvu se itak (vsaj upam) vsi obnasamo da ni nas in raquonjihlaquo tako da je postavljanje posrednika v resnici razmejevanje segregacija in vzpostavljanje hierarhije in hierarhicnih vrednot Glede na to da sem bil demokraticno izvoljen s strani uporabnikov bo bolj prav da se tudi sami prodajalci zjasnijo kaj bi oni radi da jaz pocnem

Kaj sem se odlocil da born pocel Predstavljal born prodajalce po svojih najboljsih moceh in skusal sooblikovati lik prodajalca - enake moznosti za vse in da se vsak odloca sam Se pravi da born dobro izgledal ker je vzgled najboljsi nacin da svoje kolege prepricam da je vse mogoce Vedno born nadziral prostovoljce in zaposlene da v drustvu ne bo bolj enakih raquonaslaquo in gtgtnjihlaquo In da ne bo nihce nikogar v kaj sHil

Ne delam po navodilih Nih po pricakovanjih Obljubim lahko sarno da born delal po svoji vesti

In pa se

Jakob Harisch

~postovani Ze kar nekaj easa se odpravljam pisati tole pismo in koneno sem uspela Naj najprej pohvalim vse sodelujoee pri izdelavi revije ki jo redno kupujem in seveda tudi v celoti preberem Zelo zanimivo da se je nekdo spomnil tudi na nase ulieneKralje saj bi drugaee na nasih ulicah bilo kar dolgoeasno Moram pa priznati da sem jih tudi sarna veekrat kritizirala A vedno kadar sem lahko sem kakSnemu od njih v roke potisnila nekaj drobiZa in nato z veseljem 001~akala naprej z mislijo da sem Ie z malenkostjo nekomu polepsala dan Ker stanujem na Poljanski imam moznost veekrat sreeati koga izmed njih in z njim spregovoriti Presenetilo pa me je da so pripravljeni vzeti tudi cigareto ki jo je ze nekdo imel v ustih Ko ti povedo svojo zivljenjsko zgodbo se ti v oceh paberejo solze v srcu zaboli in spomini letijo daleenazaj Zalje veCina

ljudi takih ki razumejo njihovo pot popolnoma drugaee Kdor je v zivljenju dozivel ze kaj hudega bo razumeL Moram pa povedati da sem pomagala ze mnogim ljudem eeptav le s pogovorom - in ravno ta manjka ljudem ki seznajdejomiddotv stish Pri nas je tako da Ie malokdo zeli posiusati stisko druglhpa naj bodo to navadni ljudje ali zdravniki Vesela sem kadar sliSim da se stvari za nase Kralje tilic preroikajo na boljse Bliza se novo leto ko bomo ponovno stopali po trgovinah in na veliko zapravljali nasi Kralji pa bodo v mrazu pred Mercatorjevo trgovino na Poljanski postavili smrekico in cakali na boIjse leto Bo takrat kdo od vas pogresal kakSen cent Sigurno ne Verjamem da bo ta revija spremenila tudi ljudi saj bo vee moznosti spoznati zivljenja nasih Kraljev ulic Vso sreeo se naprej in lep pozdrav vsemKraljem

Suzi P

avtorica Katarina

11

avtorica Maja Kozar

Oa ~e nSe

bull - 1l v middot rodajalca An~rfokovnega bull I b0) 1 z oabo n~segagkakrsnegakO

A I dre)e~~ bull redstavllam~li~i ves~lt borntO forurnu vamP asH v sept 1 situactJo I bralke v aj srno se zn Siti nasta 0

Dragi bra C mo na vas ~ bi se dalo re javno ~bracanasveta ka 0

ali latcnega

Zivljenje na robu druzbe Andrej Janear je prodajalec Kraljev ulice ki ga bralci poznate z naslovnice 8 stevilke Sreeate ga lahko pred ljubljanskim Kapitljem ki je njegova stalna lokacija prodaje Kraljev ulice Star je 52 let in zadnje leto dni je njegovo prenoCisee stopnisee pod Ambrozevim trgom ker v zavetiseu za brezdomce nimajo ustreznih pogojev za oskrbo osebe s posebnimi potrebami kot je Andrej ki so mu amputirali obe nogi in je tako na invalidskem vozieku Ker stikov s svojci nima mu pri opravljanju osnovnih osebnih in formalnih potreb pomagajo mimoidoCi znanci in socialni delavec Bojan ki mu v okviru terenskega dela ki ga izvajamo na Kraljih ulice skoraj vsakodnevno pomaga pri plaeevanju poloznic obiskovanju zdravnikov centra za socialno delo ter urejanju zapletenih in pogosto dolgotrajnih postopkov na najrazlicnejsih uradih Andrej nima elektrienega invalidskega vozieka in tako za premikanje po mestu sploh ee je teren strm nujno potrebuje pomoe Za vsakodnevno pomoe pri premikanju na primer do ZavetiSea na Poljanski na kosilo in

v Vincencijevo zvezo dobrotena veeerjo prosi za pomoe kateregaod brezdomnih znancevPomoe seveda potrebujetudi prinameseanjuna vozieek in z vozi~ka prioblacenju irislaeenju pri skrbi za osebno higieno Posebno tezavno zanj~ ki je brezdomec in hendikepirari je opravljanje riajbolj nujnih in osnovnih Clovekovih potreb -ponudba javnih in hkrati njemu dostopnih sanitarij prilagojenih invalidom je namree bolj skopa Iskanje oseb ki mu pomagajo je zanj tezavno - in praviloma vse te majhne usluge in pomoCi brezdomnih znancev tudi simbolieno plaeuje Prejema pokojnino z varstvenim dodatkom in dodatkom za invalidnost Nekaj malega zasluzi tudi s prodajo Kraljev ulice Ekonomske in socialne razmere v katerih zivi so izredno slabe bliZajoca zima njegovo zivljlenjsko situacijo in ze tako slabo zdravstveno stanje se dodatno ogroza Prejemki mu komaj zadoseajo za osnovne stroske prezivetja zato je na predlog svoje osebne zdravnice aprila letos vlozil prosnjo za priznanje pravice do dodatka za pomoe in postrezbo(DPP) s pomoejo katerega bi si lazje zagotovil pomoe ki jo vsakodnevno nujno potrebuje pri opravljanju veCine nujnih zivljenjskih potreb

Izvedensko mnenje invalidske komisije Junija letos je invalidska komisija podala izvedensko mnenje raquoda upokojencu neogibna staIna pomoe in postrezba drugega se nista potrebnilaquo Komisija svojo odloCitev utemeljuje z Zakonom 0 pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) ter z izvedenskim mnenjem senata komisije ki ga sestavljata specialist medicine dela in specialist nevropsihiater Pa poglejmo kaj navaja zakon ki ureja to podroeje (Ur 1 RS st 1092006) 138 Clen ZPIZ-a raquo(3) Za nepokretnega se steje zavarovanec pri katerem je zmoinost premikanja zmanjsana najmanj za 70 laquo 139 elen ZPIZ-a raquo(1) Pomoc in postreiba je uiiva1cu pokojnine neogibno potrebna za oprav1janje vseh osnovnih iiv1jenjskih potreb kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovo1jevati osnovnih iiv1jenjskih potreb ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoCi ortopedskih pripomoClcov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega samostojno hraniti ob1aCiti in slaCiti se obuvati in sezuvati skrbeti za osebno higieno kakor tudi ne opravljati drugih iiv1jenjskih opravil neogibno potrebnih za ohranjanje iiv1jenja (2)Pomoc in postreiba sta uiivalcu pokojnine neogibno

potrebni za opravljanje vecine osnovnih iivljenjskih potreb kildar zaradi trajnlh sprememb v z4ravstvenem stanju nemore zadovoljevati veeineosnovnih _

iivljenjskihpotrebmiddotiz pyejsnjega odsttivka ali kadar kot middotteiji psihiatticni bolnikv domaCinegi potrebuje stalno nadzorstvolaquo

Izvedensko mnenje invalidske komisije pa navaja naslednje - Ali je zavarovanec zmoien opravljati organizirano pridobitno delo NE - Ali bi se moge1 s poklicno rehabilitacijo usposobiti NE - Ali je zavarovancu potreben DPP NE - Zaradi zmanjsane moinosti premikanja za najmanj 70 NE Sklep 0 kriterijih za ugotavljanje zmanjsanja zmoznosti premikanja za najmanj 70 (Url RS st 502000) jasno navaja da je raquozmanjsana zmoznost premikanja za najmanj 70 podana pri zavarovancih ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski vozieek ter zavarovancih s podkolenskimi in nadkolenskimi

~------------------------------------~) amputacijami okonCin pri katerih ni mogoca aplikacija protez inso trajno vezani na invalidski voziceklaquo Osebna zdravnica v svojem predlogu za dodelitev DPP-ja navaja da se Andrej sicer samostojno hrani vendar potrebuje stalen nadzor psihiatra ter 24-urno pomoc svojcev oziroma stalno strokovno nego ter navaja bolezni ki vplivajo na njegovo delovno zmoznost nadkolenski amputaciji udov disocialna osebnostna motnja ateroskleroza arteri udov ter sindrom odvisnosti zaradi uzivanja alkohola

Pritozba ni utemeljena Andrej je julija letos vlozil pritozbo zoper to odlocbo h kateri je prilozil mnenje pristojnega centra za socialno delo ter mnenje socialnega delavca na Drustvu Kralji ulice ki preko aktivnega terenskega dela nazorno in podrobno pozna njegovo situacijo Po mnenju obeh socialnih delavcev je trenutna situacija Andreja Jancarja zanj ogrozajoca in njegova prosnja za dodelitev DPP-ja upravicena saj ga potrebuje za kritje dodatnih stroskov za pomoc drugih ki jo nujno potrebuje Septembra je invalidska komisija II stopnje njegovo pritozbo ponovno zavrnila z navedbo da pritozba ni utemeljena Odlocitev komisije je ponovno utemeljena z ZPIZ-om ter z izvedenskim mnenjem ki ugotavlja raquoda pri zavarovancu ni mogoce ugotoviti neogibne potrebe po stalni pomoci in postrezbi ker zmore samostojno opravljati osnovna zivljenjska opravila in DPP zaenkrat medicinsko ni utemeljenlaquo Z vsem dolznim spostovanjem do medicinske stroke in njihovih presoj me v primeru Andreja Jancarja ocitno ignoriranje in neupostevanje nevzdrznih socialnih okolisCin v katerih zivi ki so potrjene in podkrepljene s strokovnim mnenjem dveh socialnilt delavcev ki

situacijo dlje casa podrobno poznata in spremljata ter z mnenjem oziroma predlogom osebne zdravnice spravljata v obup in jezo To razumem kot potiskanje cloveka cez rob in to cloveka ki je ze tako na samem robu druibe Glede na moje laicno razumevanje ZPIZ-a ter kriterijev ki dolocajo upravicenost do OPP-ja mu ta nedvomno pripada saj je trajno vezan na invalidski vozicek ter neogibno potrebuje pomoc pri vecini zivljenjskih potreb Dejstvo da Andrej ne zivi v stanovanju prilagojenemu njegovim potrebam ampak - ne glede na letni cas - na cesti pod stopnicami njegovo prosnjo se kako opravicuje in ga umesca v skupino najbolj ranljivih hendikepiran bolan pa se brezdomec za povrhu Ob izjavi komisije da mu neogibna pomoc in postrezba se nista potrebni in da zaenkrat nista medicinsko utemeljeni cinicno pomislim in upam da glede na to da bo Andrej oCitno tudi letos prezimil na cesti zdravniki v komisiji morda ne mislijo pocakati da mu zmrznejo se zgornje okoneine preden mu bodo priznali pravico do pomoCi in moznosti da si vsaj malo olajsa svojo nevzdrZno zivljenjsko situacijo

~ Kralji ulice - novelllber 2007 13

~~~~~~~_~~middot ~~~~~~~~di____ _ middot middot 5koue ~ avtor Andrej Mesaric )

lastnine v spodnjih prostorih Predstavljamo

yam Drustvo za zmanjsevanje skode zaradi drag Stigma

s katerim Kralji ulice ie od samega zacetka izdajanja casopisa dobra sodelujemo Ko se nismo imeli svojih prostorav so nam pomagali pri distribuciji casopisa saj Iijihov dnevni center obiskujejo tudi nasi prodajalci Jokrat se yam predstavlja pet sodelavcev v enl od nas~dnJlh stevilk pa bomo objavili tudi pogovore z ostaltml treml zaposlenimi

Bojana Klancar dipI socialna celavka Sem soustanoviteljica drustva strokovna vodp terenskega dela delam v dnevnem centru in obcasno v zaporih sodelujem tudi pri prijavah porocilih in razpisih

Drustvo smo ustanovili septembra 2003 in takrat smo zaceli s terenskim delom sprva v Ljubljani kasneje pa 5e v Cerknici Ribnici Kocevju in Kamniku Svojo dejavnost smo raz5irili se na svetovalno linijoleta 2005smo kljpiliavto za okrepitev terenain Roleti e5dprli se dnevni centerna Stihovi 12v Zupancicevi )ami Z veseljem lahko povem da smo letos dobiliodUrada za droge 5e posebej prirejenkombi za terensko delo Trenutno jev Sioveniji na razpolago sest takih posebno prirejenih kombijev Obiskujem tudi uporabnike v priporu Za tistega ki ima zeljo po stikih in obiskih pridobim dovolilnico s sodisca da ga lahko obiscem in mu odnesem paket Osebo ponavadi poberejo kar 5

ceste brez vsega tako da ima samo tisto kar ima na sebi Jaz mu lahko potem prinesem stvari ki jih ima morda shranjene pri nas ter nekaj hrane Enkrat letno v sodelovanju z IVZ-om (ln5titut za varovanje zdravja) izvajamo tudinevezano anonimno testiranje za HIV ki bo letos potekalo od 15 oktobra do 15 decembra - takrat jerflljemo vzorce sline nasim uporabni~om in tako dobimo rezultate procentualno za celotno skuplno

raquoNe predstavljam si deati drugje V kratkem (se etos) nacrtujemo otvoritev se enega dnevnega centra v centru Ljubjanelaquo

Peter Recer dip socialni delavec Moje naloge so da cfelam v dnevnem centru in na terenu V dnevnem centru nudimo informacije 0 varnejsem uzivanju drog opravljamo svetovanje nUdimo Pmc pri zaposlovanju zdravstvenem zavarovanJu ureJanJu dokumentov ter informacije 0 drugih sluzbah pomoci Dnevni center je za uzivalce drog odprt od 9h do 15h svetovalna linija (01 430 12 00) pa od 8h do16h Uporabniki lahko v dnevnem centru dobijo sterilen pribor za injiciranje kondome kayo sok mozna je uPoraba sanitarijshranjevanje oblek in po dogovoru tudl osebne

1~ Kralji ulice - lIovelllller 2007 i~~I

pa je mozna tudi uporaba interneta

Terensko deja izvajam v Kranju in Kamniku 5 posebej prirejenim kombijem skupaj 5 5e dvema terenskima delavcema Gre za proces navezovanja stikov z intravenoznimi uzivalci nedovoljenih drog Ker se middot zavedamo da obstaja tudi skrita populacija uporabnikov tezimo tudi k sekundarni izmenjavi kar pomeni da nekdo vzame vecjo kolicino pribora in ga razdeli med druge uzivalce V kombiju nudimo yes pribor ki je na voljo v dnevnem centru tudi kavo in sok ter zbiramo uporabljen pribor za injiciranje ki ga potem posljemo na varno unicenje Uporabniki vstopajo po eden ali dva potem se vrata zaprejo kar omogoca dodatno diskretnost klepet in svetovanje Kranj in Kamnik obi5cemo enkrat tedensko vedno smo na tocno dolocenem mestu ob tocno dolocenem casu V Ljubljani smo pri terenskem delu vedno v paru m05kishyzenska Na teren se odpravimo dvakrat tedensko pes ali 5 kolesi skozi center mesta obiscemo tudi okolico Zdravstvenega duma Metelkova Poznamo nekaj raquopunktovlaquo kjer se uporabnikizadrzujejo S seboj na terenu imamo vedno tudi raquokontejnerceklaquo 5 kpterim spodbujamo vracanje rabljenih igeLmiddot

raquoPocutim se dobro ker m kombinadja dnevnega centra in terena nudi dinamiko Imam v redu sodeJavce in tudi z uporabniki se dobro razumem Suiba kot suiba ampak fajn Sem srecno zaposenlaquo

Tina Sterk univ dipl sociaIna delavka V dru5tvu sodelujem ze dye leti delam v dnevnem centru pomagam uporabnikom glede urejanja osebnih dokumentov sodelujem pri terenskem delu v Kranju in Kamniku ter enkrat tedensko v okolici ZD Metelkova Na terenu potekata navezovanje in poglabljanje stikov z uporabniki z namenom vzpostavitvezaupanja Stem ko ti clovek zaupa se bolj odpre in ti lazje pove svoje probleme - tako se lahko zacne nacrtovanje resevanja teh problemov Dvakrat tedensko hodim na Zavod za prestajanje kazni zapora Pov5etova kjer imam permanentno dovolilnico za obiske zapornikov ki pa ne vkljucuje tistih ki so v priporu Srecujem se z Ijudmi ki imajo probleme z drogo ali pa jih poznam se iz dnevnega

~--------------------------------~) ~entra Veeinoma se pogovarjamo 0 tezavahz drogami saj h tud v zaporu ne manjka Ker sem zunanja sodelavka ~maJo O men d~ugac~n ~dnos sem njihov zaupnik Za Ime Stigma vec ali manJ VSI vedo tako da nimam tezav s predstavljanjem sebe in svojega dela V zaporu delam s posameznikom in ne v skupini Obisk poteka v knjiznici ali citalnici ob torkih in cetrtkih od 10h do 12h ali p~ dogovoru ~casih gre za klepet vcasih pa za skoncentman pogovor In svetovanje Skupaj narediva nacrt kako se ~o izboljsalo njegovo bivanje v zaporu in kaj bo po odpustu IZ zapora Pomembno je da zapornikom svetujemo glede zdravljenja ter razlicnih vrst pomoCi I ~

na volje Dejstvo namreci~ da se v zaporu tudi drogirajo zato ~~ bilo ~otr~bno delltl igle in kondome cesar pa ne dovollJo Vellko Je govora 0 casu po odpustu saj se vecina dvadi drog in obstaja bojazen predoziranja Pomemben Je stik z vzgojno sluzbo ki ima vecja pooblastila za stike z dru~imi organizacijami pretok informacij je seveda anommen Najbolje da se vsi trije skupaj (jaz kot

zunanja sodelavka strokovna delavka 1z zapora in seveda kaznovani) pogovarjamo 0 konkietnih problemih kotso sOCialna pomoc denar bivalisce

raquoVcasih se pocutim da sem nekomu pomagala in to me izpolni vcasih pa se mi zdi da je stalno isto in se nic ne sprmeni in sprasujem se kaj je sploh smisel vsega ~kupaJ Jaz rezu~tatov kot takih ne vidim niso izmerljivi eeprav vem daje to kar delampotrebno in ni Itr nekilaquo

Igor Cajhen kemijski laborant Delam naprogramu izmenjave igel V Stigmi sem ze od leta 1997 sodeloval sem se na stari lokaciji v centru Ljubljane Veliko hodim po terenu in sicer v Kocevje in v okolico Zdravstvenega doma Metelkova V Kocevju imajo metadonski program in kombi parkiramo dvajset metrov strano ~pora~nike tudi poklicemopo telefonu in jim dostavlmo pnbor Ob tem spijemo kaksen sok ali kayo in pokramljamo Tja hodim ob petkih od 11 h do 14h Delimo

pribor kondome in sprejemamo uporabljeni material Pri nas imamo tudi deset prostovoljcev in tri praktikante Vsako leto pa enega od uporabnikov tudi zaposlimo v drustvu

preko javnih del njegove naloge so Ciscenje okolisa dnevnega centra in samega dnevnega centra pomoe v dnevnem centru

ter podobno

raquoDelati tukaj je krasnolaquo

Sabina Zorec univ dipl socialna deavka Zac~tki mojega dela na podroeju zmanjsevanja skode segaJ~ v ~eto 2003 ko sem se v paru 5 kolegico vkljuCila v Izv~JanJe svet~valneg~ dela v Zavodu za prestajanje k~nl zapora Ig In V deJav1i)ost dnevnega centra v takratni Aids f~ndaci~i Rob~t V letu 2006 sem na Drustvu Stigma opr~vlJala pnpravnlstvo - program usposabljanja kadrov v sOCialnem varstvu v okviru Socialne zbornice Terensko del~ indel~v dnevnem centru so dovolj podrobnooplsall mOJI sodelavci zatose bom osredotoCila b~lj na d~loz ob~jenkami vOsnovni n~men programa je pnspevatl k IzbolJsanJu polozaJa zapornlc zaradi kaznivih dejanj povezanih 5 prepovedanimi drogami in zagotoviti ustrezno pomoc pri resocializaciji in reintegraciji po odpustu IZ zapora Zavod za prestajanje kazni zapora Ig obiskujem dvakrat na mesec V skupini debatiramo 0 razlicnih stvareh na primer 0 ~oznostih izobrazevanja med prestajanje~ kazni o aktualnlh dogodkLh v zavodu osebnih stvarehrazlicnih oblikah pomoci pri zdravljenju abstiniranju zmanjsevanju skode in skodljivih posledicah shydanasnje razmere ne omogoeajo uporabe sterilnega pribora v zavodih kar pa bi bilo nujno potrebno Tezko je Ijudem govoriti 0 varnem injiciranju in posledicah nevarnega injiciranja v zavodu ce za to ni izpolnjenih nobenih pogojev sami pa imamo v tem primeru zvezane roke in se veliko vec Gre za sprosceno izmenjavo informacij Zraven tega spremljam obsojenke na namenske izhode - spremljanje na razli cne naslove pomoci (na oddelek za detoksikacijo zdravstveni dom urejanje dokumentov sole ) Spremljanja na izhode so velikega pomena za samo delo z obiojenkami saj se krepi zaupanje In poglobl delovnl odnos med obsojenko in svetovalko Na ta ~ac i n je olajsano tudi dele znotraj zavoda Iz

vzacetmh pogo~orov v okviru zavoda preko spremljanj se ponavadl razvlJe poglobljen odnos ki ze kaze raquopozitivnelaquo spremembe pri ~re)anju ~ivljen)a obsojenke (vkljuCitev v center za zdravlJenJe odvisnostl od prepovedanih drog ureJanje odnosa 5 starsi )

gtPri delu uiiv~m vedno se nekaj dogaja predvsem pa Ima zame veftk pomen to da sem vsak dan v stiku z Ijudmi na seeni Sam tim DruStva Stigma je odlicenlaquo

Dnevni center za uporabnike nedqvoljenih drog je odprtod ponedeljka do petka~d 9hdo 1-5h Lokacija Stihova 12 1000 Ljubljana (ZupanCiceva jama) Telefonsko svetovanje vzvezi z drogami in spolno prenosljivlmlboleznimi (odBh doI6h) 014301200

srane

Branko Bratun~ BraDe se je bralcem in bralkamnasegacasopisa Ze predstavil v redni rubriki To sem jaz vIS junijski stevilki Ko je pripovedoval svojo zgodbo je se hodil vsak dan v sluzbo na Slovenske zeleznice Ja Brane je eden tistih ki se je sam odlocil ziveti na ulici da je po delu lahko v miru sel pocet tisto kar je pac hotel Z litrom rebule med svoje prijatelje

Pred poletjem pa je hudo zbolel Ze mesece je na bolniSki in pocuti se vse slabse Pred dnevi je po dolgem casu priSel na obisk v nas dnevni center in priznam da me je kar stisnilo ko sem ga gledala kako nemo strrni predse Nic se ni raquozajebavallaquo v zanj znacilnem slogu nic se ni zarezal IJagajivost v njegovih oceh je sla bogve kam Ceprav sem vedela kakSen bo odgovor sem ga potrepljala in vprasala raquoBrane kakolaquo raquoBolan sem laquo

Ko je izvedel za svojo diagnozo si je zazelel da bi vsaj se enkrat obiskal domaeo kmetijo Bilo je poletno popoldne kQ sma Brane Bojan Urban in moja malenkost sedli v Bojanov avto terse odpeljaliproti Vnajnarjem od koderBrane prihaja Naselje sicer se sodi v ljubljansko obCinoeepravvse spominja na pristne dolenjske grice dalec od mestnega zivljenjaVisoko je priblizrio 600 metrov nad morjem in ima skromnih 121 prebivalcev Zato pa ima toliko vee zemlje in - blazenega miru~

Domaca kmetija je zelo velika za 32 hektarov z gozdom obdane in pretezno obdelane zemlje skrbi njegavadruzina Najprej smo spoznali njegovo prijazno mamo ki nas je takoj postregla 5 hisnimi dobrotami med enim od stevilnih opravkov pa smo zmotili tudiBranetovega brata (ima jih tri) ki mu del a 51300 jablanami 560 eesnjarni 360breskvamiz zbiralnikom vode ter namakalnim sistemom velika njivo jagod po katerih so Bratunovi seposebej znani in z 8 kravami delanikoli ne zmanjka Na sprehod skozi pravljicne nasade sta nas middot

pospremila se dva zelo prijetna in zgovorna sogovornikal necak i-n neeakinja 19 jima Clovek ob pogledu na Ijubka zadovoljna obraza takoj lahko zaene zavidati odrascanje na kmetiji Branetu ga malcetezje pravi namrec da je do sole vsak dan moral hoditi vee kot uro

Minilo pa je bistveno manj kot uro nazaj do Ljubljane kamor smo se nadil1arj svezega zraka vrnili proti veceru in ceprav je menit da je bil najbrZ zadnjic doma se nam je vicino vesel smejal v pozdrav In zalozen s steklenico raquodomacegalaquo je sel razveselit se svoje prijatelje Brane tole je zate

- noveMber 2007 11

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

avtor Nix Zenk

V Kralih u lice Ie nadalevan Ih o~nJk~ 2007 v

delov kn l havlamo 70 N llge ))THC d

Ijen avtor NIX Z 0 ~snk(( skoraj v celoti EKo je vplivom THC- naprsalpod znanstve h ja zaradi h l nl razlo

110 mogo v Jfot da hi kakna je ~~t~st~dirati kaksen je THC dv~snost in prVlh dveh o~Vlsnik V Opisuje kak~v~zkhvNix Zenk manhuanb Tj~ z~cel kaditi pred vee kot dese~ zfJodilo nekem Ve v etml leti v

v Cjem mdrzave N estu sosed IXe hl nealkoholik I takrat tezek v vendar n v klosar Po sp e zlcar ali v oznani 7H

POcasl preneh i I C-ja ej

POstal velik alPIt alkohol In ohhk THC- poznavalec vseh res predzad~i~ oh~vljamo 74 zvezka ~ el0llxovega

dOgajanje ~ekrnOP~uje v nekem 00 petka 73 I neznan leta 2006 em mesecu

Zunaj pod mojim oknom se sigurno igrajo raquopsihicelaquo na ta petek 13 To pomeni da bo noc naporna jaz born pa poskusil ne kaditi ceprav zelo dvomim da mi bo uspelo spal born pa dolgo dokler me narava ne pripravi do tega da imam med spanjem trdega in da moram scat in potem vstanem iz postelje in ponavadi ne grem nazaj Jutri si born pa zamislil da sem kar v zaporu in da pazniki kadijo v kuhinji jaz pa ne smem ker sem v eeliei in sem nevaren ko skadim en cigaret No ne vern ce bo ravno tako ampak Ie spati born poskusil dolgo potem born pa sel v trgovino po hrano za vikend in born lahko eel vikend doma na sprehod born tudi sel ampak na kavo ne morem z jOintom kamorkoli ker se nisem dovolj pogumen ~a kaj takega pa tudi ne vern koliko bi me zadelo zunaj med ljudmi bolje da ne poskusim raje ga doma skadim in grem potem ven

Zbudi me en zatezen psihic s klieem na katerega se ne odzovem Skuham si kavo mleka je zmanjkalo zvijem joint ker brez kajenja ne gre razen ce si v zaporu zaklenjen v samici potem pa gre tudi brez cigaret in ne pustijo ti do Poslal sem ze pismo bratu in avtomata po kava za ubogih kupil cigarete enD skatlico 50 tolarjev ki so ti ostali ker pa rizle ki kar hitro gredo sta ti dve barabi vzeli eigarete kar pomeni da skadim po denar soncna ocala in usnjeno 10 jointov na dan ja ampak jakno prinesejo pa ti steko mi eigareti ne pasejo tako bossa prizges enega se ti zavrti da cisto normalno kadim Ie v glavi vrzes stran eelo steko tista lakota ponoCi mi ni vsec v kos za smeti in potem dobiS Bratu sem pojasnil da je moja ljubljansko moravo v rdeCi jakna vredna cez 50 jurjev mehki skat1i Ker se nahajas v saj je iz obdobja moje borbe s drugi dimenziji psihiatrijo in na maniji mi je

dobro prisla ker rumena barva Pizda moram ven po cigarete uprizarja zdravnika invalid a pa kartieo Simobil in hrano ranljivega za promet in ampak se moram prej obriti specialca 1 kategorije Ko si na sarno ne vern kdaj Saj casa maniji je to Cisto odbito stanje imam dovolj in se dva in pol kamorkoli gres imas obcutek cigareta to je za 5 jointov da je vse narejeno zate kjerkoli Imam sarno se eno rizlo zato v lokalu ali trgovini seveda nic born moral cez kako urico ven ne vzames sarno hodiS in si Ker si born zdaj se enega zvil ogledujes ogledas si reklamne born moral pa se prej ven No razgledniee v kaficu in ce je kaj tako enega si se zvijem potem dobrega vzames in das kam pa po opravkih drugam ali pa ce je dobra za

filtre ali pa najdes bel prasek Odvisen pa sem od denarja od ga poskusis in zacutiS da ni tablet od jointov od hrane od ne heroin in ne kokain ampak glasbe od dela - ustvarjanja od neko sranje in se pripelje nikotina pa od mobitela Zdaj policija in jih naderes cest ali je sem kar zadet in je najboljse da tvoja dolznost pobirat vreciee vzamem pomirjevalo ceprav heroina (saj oni itak ne vedo bi te tablete moral jesti po kako zgleda) Mozno pa je da potrebi pizda saj potem bi bil sem jih prehitel ker je mogoce se bolj odvisen saj bi jih jedel lahko bila tucli past odpeljala kot bonbone zraven pa pivo sta se brez besed jaz sem pa in sigurno bi kdo hotel se kaj tis to sranje vrgel v kanalizacijo kupit to pomeni da bi dnevno rabil enD skatlico - 20 tablet ja to bi bila tudi huda odvisnost

-

zaporu in d pa zamisli da s jazpa n a PilZniki kd em kar II ~ shy

e smem k Ijo II kuh nellaren ko k d bull euror sem II eel Injl

n middot ICJ In semCJ aret

-

L-_ ___ _ ----------- _ ____I _ ~)

Moral bi po multisolo pa po hrano ali pa si bom skuhal se eno kavo mleka je zmanjkalo Zunaj je se svetlo jaz bom pocakal na mrak in potem sel v trgovino zdaj bom pa skadil se maloskanka mislim da sem res naredil napako ampak ce bi imel domacico bi pa stalno kadil ta skank pa ddi nekaj casa Naj bo kakor sem zaplaval s tokom tako bom pIa val in nisem poslusal uma Ie sledil sem svoji zelji in zdaj jo imam pa se ze pritozujem ker se um vmesava ker noce bit zadet ker ima dovolj znanja na razpolago od koderkoli zato se um pritozuje in potem nisem nikdar sprosceno zadet Ta skank mi gre direkt v glavo ni tako dober kot domacica ki ti gre lepo po zilah v telo pizda pognala me bo kava ali pa ta hud THe na sekret Ja ce imate zaprtje si skuhajte crno kavo cez pa nalijte malo vode mrzle navadne da se prej ohlacli in se vam na we mudi Nisem se sel bom se malo pocakal vi pa kar pojdite~ saj vam nihce ne bo vzel te knjige in vas bo pocakala ali pa jo vzemite s sabol

Zadet sem pa zelo ne bi rad bil tako zakaj si nisem nabavil raje domacice kajti po skanku se mi zdi ~c (zunaj) nekam cudno zato zdaj ne prizgem vee kako uroali dve ker hocem iti normalen v trgovino zdaj pa se grem se obrit Ampak zdaj mi dobra glasba sporoca da imam se cas za urejanje saj imam se dve uri casa pa vrana se oglasa ker mi tudi sporoCilo prinasa vrtnarje zgubil punco vrtnarko ker je sla k drugemu K tistemu ki zdaj govori da je zrtev ja jaz bi bil tudi zrtev ce bi imel tako kobilo na grbi saj moras biti za tako pravi zrebec to vem ker sem ze imel take izkusnje in take punce jaz ne bi imel ce bi jo kdo do Maribora metal za mano sem raje sam

Ta not neke dOlga pa ga etka 73 Jev

se na nJe nisrno A nl polovici

vsee b rnarali v nasleci ~v o~o

Kralev UI njl stevJkimiddotce z ob

odlornk Ijavljanjern od o~ IZ knige THe

vlsnlk Z kl vkaksno bo k a JuCJti Lev

oncno s v

znanstvene stud porocilo THC od Ije IZpovedi

vlsnlka M ga najdete vmiddot orda pa

zadn naslednjern Jern nadaleva v

ne drufJa v nu Ce 0 ce rnora

nJegovern b a prav v naJ 01 zad

stavku v nJern as zanirna

f10Jpound IHpoundmiddot JE jU2pound fIJ SI1 M061 HOL 1lt I

bull

1 Kralji ulhe - november 2007 9

Prav nic denarja mi ne dajo za to deJo Pomislite Klosar ki zmore postati prostovoljec Gre za Cisti prestiz Ljudje zamislite se nad seboj Poskibite se vi za svoj prestiz

7

Konec septembra smo tudi pri as imeli volitve in sicer za predstavnika prodajalcev Izvoljen je bitJak()b Haris njegova na1lestnica pa je postala Irena Mrhar fotografije vseh sestih kandidatov in njihovevolilne slogane smo yam predstaviJi v prejsnji stevilki tokrat pase yam predstavlja izvoljeni

raquoNaprteno mi deoK-

Se do pred kratkim nisem vedel da obstaja funkcija predstavnika prodajalcev Kraljev ulice Glede na naval in zagnanost ostalih kandidatov bi si lahko mislil da je to kak prestizen naslov ki prinasa razne ugodnosti in privilegije ali pa vsaj dobro placo Pa ne Od Drustva Kralji ulice sem dobil spisek opravil ki naj bi jih sedaj opravljal Kot sem uspel ugotoviti naj bi bil nekakSna vata med prodajalci in drustvom kar se mi ne zdi ne vern kaksno castno opravilo Na drustvu se itak (vsaj upam) vsi obnasamo da ni nas in raquonjihlaquo tako da je postavljanje posrednika v resnici razmejevanje segregacija in vzpostavljanje hierarhije in hierarhicnih vrednot Glede na to da sem bil demokraticno izvoljen s strani uporabnikov bo bolj prav da se tudi sami prodajalci zjasnijo kaj bi oni radi da jaz pocnem

Kaj sem se odlocil da born pocel Predstavljal born prodajalce po svojih najboljsih moceh in skusal sooblikovati lik prodajalca - enake moznosti za vse in da se vsak odloca sam Se pravi da born dobro izgledal ker je vzgled najboljsi nacin da svoje kolege prepricam da je vse mogoce Vedno born nadziral prostovoljce in zaposlene da v drustvu ne bo bolj enakih raquonaslaquo in gtgtnjihlaquo In da ne bo nihce nikogar v kaj sHil

Ne delam po navodilih Nih po pricakovanjih Obljubim lahko sarno da born delal po svoji vesti

In pa se

Jakob Harisch

~postovani Ze kar nekaj easa se odpravljam pisati tole pismo in koneno sem uspela Naj najprej pohvalim vse sodelujoee pri izdelavi revije ki jo redno kupujem in seveda tudi v celoti preberem Zelo zanimivo da se je nekdo spomnil tudi na nase ulieneKralje saj bi drugaee na nasih ulicah bilo kar dolgoeasno Moram pa priznati da sem jih tudi sarna veekrat kritizirala A vedno kadar sem lahko sem kakSnemu od njih v roke potisnila nekaj drobiZa in nato z veseljem 001~akala naprej z mislijo da sem Ie z malenkostjo nekomu polepsala dan Ker stanujem na Poljanski imam moznost veekrat sreeati koga izmed njih in z njim spregovoriti Presenetilo pa me je da so pripravljeni vzeti tudi cigareto ki jo je ze nekdo imel v ustih Ko ti povedo svojo zivljenjsko zgodbo se ti v oceh paberejo solze v srcu zaboli in spomini letijo daleenazaj Zalje veCina

ljudi takih ki razumejo njihovo pot popolnoma drugaee Kdor je v zivljenju dozivel ze kaj hudega bo razumeL Moram pa povedati da sem pomagala ze mnogim ljudem eeptav le s pogovorom - in ravno ta manjka ljudem ki seznajdejomiddotv stish Pri nas je tako da Ie malokdo zeli posiusati stisko druglhpa naj bodo to navadni ljudje ali zdravniki Vesela sem kadar sliSim da se stvari za nase Kralje tilic preroikajo na boljse Bliza se novo leto ko bomo ponovno stopali po trgovinah in na veliko zapravljali nasi Kralji pa bodo v mrazu pred Mercatorjevo trgovino na Poljanski postavili smrekico in cakali na boIjse leto Bo takrat kdo od vas pogresal kakSen cent Sigurno ne Verjamem da bo ta revija spremenila tudi ljudi saj bo vee moznosti spoznati zivljenja nasih Kraljev ulic Vso sreeo se naprej in lep pozdrav vsemKraljem

Suzi P

avtorica Katarina

11

avtorica Maja Kozar

Oa ~e nSe

bull - 1l v middot rodajalca An~rfokovnega bull I b0) 1 z oabo n~segagkakrsnegakO

A I dre)e~~ bull redstavllam~li~i ves~lt borntO forurnu vamP asH v sept 1 situactJo I bralke v aj srno se zn Siti nasta 0

Dragi bra C mo na vas ~ bi se dalo re javno ~bracanasveta ka 0

ali latcnega

Zivljenje na robu druzbe Andrej Janear je prodajalec Kraljev ulice ki ga bralci poznate z naslovnice 8 stevilke Sreeate ga lahko pred ljubljanskim Kapitljem ki je njegova stalna lokacija prodaje Kraljev ulice Star je 52 let in zadnje leto dni je njegovo prenoCisee stopnisee pod Ambrozevim trgom ker v zavetiseu za brezdomce nimajo ustreznih pogojev za oskrbo osebe s posebnimi potrebami kot je Andrej ki so mu amputirali obe nogi in je tako na invalidskem vozieku Ker stikov s svojci nima mu pri opravljanju osnovnih osebnih in formalnih potreb pomagajo mimoidoCi znanci in socialni delavec Bojan ki mu v okviru terenskega dela ki ga izvajamo na Kraljih ulice skoraj vsakodnevno pomaga pri plaeevanju poloznic obiskovanju zdravnikov centra za socialno delo ter urejanju zapletenih in pogosto dolgotrajnih postopkov na najrazlicnejsih uradih Andrej nima elektrienega invalidskega vozieka in tako za premikanje po mestu sploh ee je teren strm nujno potrebuje pomoe Za vsakodnevno pomoe pri premikanju na primer do ZavetiSea na Poljanski na kosilo in

v Vincencijevo zvezo dobrotena veeerjo prosi za pomoe kateregaod brezdomnih znancevPomoe seveda potrebujetudi prinameseanjuna vozieek in z vozi~ka prioblacenju irislaeenju pri skrbi za osebno higieno Posebno tezavno zanj~ ki je brezdomec in hendikepirari je opravljanje riajbolj nujnih in osnovnih Clovekovih potreb -ponudba javnih in hkrati njemu dostopnih sanitarij prilagojenih invalidom je namree bolj skopa Iskanje oseb ki mu pomagajo je zanj tezavno - in praviloma vse te majhne usluge in pomoCi brezdomnih znancev tudi simbolieno plaeuje Prejema pokojnino z varstvenim dodatkom in dodatkom za invalidnost Nekaj malega zasluzi tudi s prodajo Kraljev ulice Ekonomske in socialne razmere v katerih zivi so izredno slabe bliZajoca zima njegovo zivljlenjsko situacijo in ze tako slabo zdravstveno stanje se dodatno ogroza Prejemki mu komaj zadoseajo za osnovne stroske prezivetja zato je na predlog svoje osebne zdravnice aprila letos vlozil prosnjo za priznanje pravice do dodatka za pomoe in postrezbo(DPP) s pomoejo katerega bi si lazje zagotovil pomoe ki jo vsakodnevno nujno potrebuje pri opravljanju veCine nujnih zivljenjskih potreb

Izvedensko mnenje invalidske komisije Junija letos je invalidska komisija podala izvedensko mnenje raquoda upokojencu neogibna staIna pomoe in postrezba drugega se nista potrebnilaquo Komisija svojo odloCitev utemeljuje z Zakonom 0 pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) ter z izvedenskim mnenjem senata komisije ki ga sestavljata specialist medicine dela in specialist nevropsihiater Pa poglejmo kaj navaja zakon ki ureja to podroeje (Ur 1 RS st 1092006) 138 Clen ZPIZ-a raquo(3) Za nepokretnega se steje zavarovanec pri katerem je zmoinost premikanja zmanjsana najmanj za 70 laquo 139 elen ZPIZ-a raquo(1) Pomoc in postreiba je uiiva1cu pokojnine neogibno potrebna za oprav1janje vseh osnovnih iiv1jenjskih potreb kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovo1jevati osnovnih iiv1jenjskih potreb ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoCi ortopedskih pripomoClcov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega samostojno hraniti ob1aCiti in slaCiti se obuvati in sezuvati skrbeti za osebno higieno kakor tudi ne opravljati drugih iiv1jenjskih opravil neogibno potrebnih za ohranjanje iiv1jenja (2)Pomoc in postreiba sta uiivalcu pokojnine neogibno

potrebni za opravljanje vecine osnovnih iivljenjskih potreb kildar zaradi trajnlh sprememb v z4ravstvenem stanju nemore zadovoljevati veeineosnovnih _

iivljenjskihpotrebmiddotiz pyejsnjega odsttivka ali kadar kot middotteiji psihiatticni bolnikv domaCinegi potrebuje stalno nadzorstvolaquo

Izvedensko mnenje invalidske komisije pa navaja naslednje - Ali je zavarovanec zmoien opravljati organizirano pridobitno delo NE - Ali bi se moge1 s poklicno rehabilitacijo usposobiti NE - Ali je zavarovancu potreben DPP NE - Zaradi zmanjsane moinosti premikanja za najmanj 70 NE Sklep 0 kriterijih za ugotavljanje zmanjsanja zmoznosti premikanja za najmanj 70 (Url RS st 502000) jasno navaja da je raquozmanjsana zmoznost premikanja za najmanj 70 podana pri zavarovancih ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski vozieek ter zavarovancih s podkolenskimi in nadkolenskimi

~------------------------------------~) amputacijami okonCin pri katerih ni mogoca aplikacija protez inso trajno vezani na invalidski voziceklaquo Osebna zdravnica v svojem predlogu za dodelitev DPP-ja navaja da se Andrej sicer samostojno hrani vendar potrebuje stalen nadzor psihiatra ter 24-urno pomoc svojcev oziroma stalno strokovno nego ter navaja bolezni ki vplivajo na njegovo delovno zmoznost nadkolenski amputaciji udov disocialna osebnostna motnja ateroskleroza arteri udov ter sindrom odvisnosti zaradi uzivanja alkohola

Pritozba ni utemeljena Andrej je julija letos vlozil pritozbo zoper to odlocbo h kateri je prilozil mnenje pristojnega centra za socialno delo ter mnenje socialnega delavca na Drustvu Kralji ulice ki preko aktivnega terenskega dela nazorno in podrobno pozna njegovo situacijo Po mnenju obeh socialnih delavcev je trenutna situacija Andreja Jancarja zanj ogrozajoca in njegova prosnja za dodelitev DPP-ja upravicena saj ga potrebuje za kritje dodatnih stroskov za pomoc drugih ki jo nujno potrebuje Septembra je invalidska komisija II stopnje njegovo pritozbo ponovno zavrnila z navedbo da pritozba ni utemeljena Odlocitev komisije je ponovno utemeljena z ZPIZ-om ter z izvedenskim mnenjem ki ugotavlja raquoda pri zavarovancu ni mogoce ugotoviti neogibne potrebe po stalni pomoci in postrezbi ker zmore samostojno opravljati osnovna zivljenjska opravila in DPP zaenkrat medicinsko ni utemeljenlaquo Z vsem dolznim spostovanjem do medicinske stroke in njihovih presoj me v primeru Andreja Jancarja ocitno ignoriranje in neupostevanje nevzdrznih socialnih okolisCin v katerih zivi ki so potrjene in podkrepljene s strokovnim mnenjem dveh socialnilt delavcev ki

situacijo dlje casa podrobno poznata in spremljata ter z mnenjem oziroma predlogom osebne zdravnice spravljata v obup in jezo To razumem kot potiskanje cloveka cez rob in to cloveka ki je ze tako na samem robu druibe Glede na moje laicno razumevanje ZPIZ-a ter kriterijev ki dolocajo upravicenost do OPP-ja mu ta nedvomno pripada saj je trajno vezan na invalidski vozicek ter neogibno potrebuje pomoc pri vecini zivljenjskih potreb Dejstvo da Andrej ne zivi v stanovanju prilagojenemu njegovim potrebam ampak - ne glede na letni cas - na cesti pod stopnicami njegovo prosnjo se kako opravicuje in ga umesca v skupino najbolj ranljivih hendikepiran bolan pa se brezdomec za povrhu Ob izjavi komisije da mu neogibna pomoc in postrezba se nista potrebni in da zaenkrat nista medicinsko utemeljeni cinicno pomislim in upam da glede na to da bo Andrej oCitno tudi letos prezimil na cesti zdravniki v komisiji morda ne mislijo pocakati da mu zmrznejo se zgornje okoneine preden mu bodo priznali pravico do pomoCi in moznosti da si vsaj malo olajsa svojo nevzdrZno zivljenjsko situacijo

~ Kralji ulice - novelllber 2007 13

~~~~~~~_~~middot ~~~~~~~~di____ _ middot middot 5koue ~ avtor Andrej Mesaric )

lastnine v spodnjih prostorih Predstavljamo

yam Drustvo za zmanjsevanje skode zaradi drag Stigma

s katerim Kralji ulice ie od samega zacetka izdajanja casopisa dobra sodelujemo Ko se nismo imeli svojih prostorav so nam pomagali pri distribuciji casopisa saj Iijihov dnevni center obiskujejo tudi nasi prodajalci Jokrat se yam predstavlja pet sodelavcev v enl od nas~dnJlh stevilk pa bomo objavili tudi pogovore z ostaltml treml zaposlenimi

Bojana Klancar dipI socialna celavka Sem soustanoviteljica drustva strokovna vodp terenskega dela delam v dnevnem centru in obcasno v zaporih sodelujem tudi pri prijavah porocilih in razpisih

Drustvo smo ustanovili septembra 2003 in takrat smo zaceli s terenskim delom sprva v Ljubljani kasneje pa 5e v Cerknici Ribnici Kocevju in Kamniku Svojo dejavnost smo raz5irili se na svetovalno linijoleta 2005smo kljpiliavto za okrepitev terenain Roleti e5dprli se dnevni centerna Stihovi 12v Zupancicevi )ami Z veseljem lahko povem da smo letos dobiliodUrada za droge 5e posebej prirejenkombi za terensko delo Trenutno jev Sioveniji na razpolago sest takih posebno prirejenih kombijev Obiskujem tudi uporabnike v priporu Za tistega ki ima zeljo po stikih in obiskih pridobim dovolilnico s sodisca da ga lahko obiscem in mu odnesem paket Osebo ponavadi poberejo kar 5

ceste brez vsega tako da ima samo tisto kar ima na sebi Jaz mu lahko potem prinesem stvari ki jih ima morda shranjene pri nas ter nekaj hrane Enkrat letno v sodelovanju z IVZ-om (ln5titut za varovanje zdravja) izvajamo tudinevezano anonimno testiranje za HIV ki bo letos potekalo od 15 oktobra do 15 decembra - takrat jerflljemo vzorce sline nasim uporabni~om in tako dobimo rezultate procentualno za celotno skuplno

raquoNe predstavljam si deati drugje V kratkem (se etos) nacrtujemo otvoritev se enega dnevnega centra v centru Ljubjanelaquo

Peter Recer dip socialni delavec Moje naloge so da cfelam v dnevnem centru in na terenu V dnevnem centru nudimo informacije 0 varnejsem uzivanju drog opravljamo svetovanje nUdimo Pmc pri zaposlovanju zdravstvenem zavarovanJu ureJanJu dokumentov ter informacije 0 drugih sluzbah pomoci Dnevni center je za uzivalce drog odprt od 9h do 15h svetovalna linija (01 430 12 00) pa od 8h do16h Uporabniki lahko v dnevnem centru dobijo sterilen pribor za injiciranje kondome kayo sok mozna je uPoraba sanitarijshranjevanje oblek in po dogovoru tudl osebne

1~ Kralji ulice - lIovelllller 2007 i~~I

pa je mozna tudi uporaba interneta

Terensko deja izvajam v Kranju in Kamniku 5 posebej prirejenim kombijem skupaj 5 5e dvema terenskima delavcema Gre za proces navezovanja stikov z intravenoznimi uzivalci nedovoljenih drog Ker se middot zavedamo da obstaja tudi skrita populacija uporabnikov tezimo tudi k sekundarni izmenjavi kar pomeni da nekdo vzame vecjo kolicino pribora in ga razdeli med druge uzivalce V kombiju nudimo yes pribor ki je na voljo v dnevnem centru tudi kavo in sok ter zbiramo uporabljen pribor za injiciranje ki ga potem posljemo na varno unicenje Uporabniki vstopajo po eden ali dva potem se vrata zaprejo kar omogoca dodatno diskretnost klepet in svetovanje Kranj in Kamnik obi5cemo enkrat tedensko vedno smo na tocno dolocenem mestu ob tocno dolocenem casu V Ljubljani smo pri terenskem delu vedno v paru m05kishyzenska Na teren se odpravimo dvakrat tedensko pes ali 5 kolesi skozi center mesta obiscemo tudi okolico Zdravstvenega duma Metelkova Poznamo nekaj raquopunktovlaquo kjer se uporabnikizadrzujejo S seboj na terenu imamo vedno tudi raquokontejnerceklaquo 5 kpterim spodbujamo vracanje rabljenih igeLmiddot

raquoPocutim se dobro ker m kombinadja dnevnega centra in terena nudi dinamiko Imam v redu sodeJavce in tudi z uporabniki se dobro razumem Suiba kot suiba ampak fajn Sem srecno zaposenlaquo

Tina Sterk univ dipl sociaIna delavka V dru5tvu sodelujem ze dye leti delam v dnevnem centru pomagam uporabnikom glede urejanja osebnih dokumentov sodelujem pri terenskem delu v Kranju in Kamniku ter enkrat tedensko v okolici ZD Metelkova Na terenu potekata navezovanje in poglabljanje stikov z uporabniki z namenom vzpostavitvezaupanja Stem ko ti clovek zaupa se bolj odpre in ti lazje pove svoje probleme - tako se lahko zacne nacrtovanje resevanja teh problemov Dvakrat tedensko hodim na Zavod za prestajanje kazni zapora Pov5etova kjer imam permanentno dovolilnico za obiske zapornikov ki pa ne vkljucuje tistih ki so v priporu Srecujem se z Ijudmi ki imajo probleme z drogo ali pa jih poznam se iz dnevnega

~--------------------------------~) ~entra Veeinoma se pogovarjamo 0 tezavahz drogami saj h tud v zaporu ne manjka Ker sem zunanja sodelavka ~maJo O men d~ugac~n ~dnos sem njihov zaupnik Za Ime Stigma vec ali manJ VSI vedo tako da nimam tezav s predstavljanjem sebe in svojega dela V zaporu delam s posameznikom in ne v skupini Obisk poteka v knjiznici ali citalnici ob torkih in cetrtkih od 10h do 12h ali p~ dogovoru ~casih gre za klepet vcasih pa za skoncentman pogovor In svetovanje Skupaj narediva nacrt kako se ~o izboljsalo njegovo bivanje v zaporu in kaj bo po odpustu IZ zapora Pomembno je da zapornikom svetujemo glede zdravljenja ter razlicnih vrst pomoCi I ~

na volje Dejstvo namreci~ da se v zaporu tudi drogirajo zato ~~ bilo ~otr~bno delltl igle in kondome cesar pa ne dovollJo Vellko Je govora 0 casu po odpustu saj se vecina dvadi drog in obstaja bojazen predoziranja Pomemben Je stik z vzgojno sluzbo ki ima vecja pooblastila za stike z dru~imi organizacijami pretok informacij je seveda anommen Najbolje da se vsi trije skupaj (jaz kot

zunanja sodelavka strokovna delavka 1z zapora in seveda kaznovani) pogovarjamo 0 konkietnih problemih kotso sOCialna pomoc denar bivalisce

raquoVcasih se pocutim da sem nekomu pomagala in to me izpolni vcasih pa se mi zdi da je stalno isto in se nic ne sprmeni in sprasujem se kaj je sploh smisel vsega ~kupaJ Jaz rezu~tatov kot takih ne vidim niso izmerljivi eeprav vem daje to kar delampotrebno in ni Itr nekilaquo

Igor Cajhen kemijski laborant Delam naprogramu izmenjave igel V Stigmi sem ze od leta 1997 sodeloval sem se na stari lokaciji v centru Ljubljane Veliko hodim po terenu in sicer v Kocevje in v okolico Zdravstvenega doma Metelkova V Kocevju imajo metadonski program in kombi parkiramo dvajset metrov strano ~pora~nike tudi poklicemopo telefonu in jim dostavlmo pnbor Ob tem spijemo kaksen sok ali kayo in pokramljamo Tja hodim ob petkih od 11 h do 14h Delimo

pribor kondome in sprejemamo uporabljeni material Pri nas imamo tudi deset prostovoljcev in tri praktikante Vsako leto pa enega od uporabnikov tudi zaposlimo v drustvu

preko javnih del njegove naloge so Ciscenje okolisa dnevnega centra in samega dnevnega centra pomoe v dnevnem centru

ter podobno

raquoDelati tukaj je krasnolaquo

Sabina Zorec univ dipl socialna deavka Zac~tki mojega dela na podroeju zmanjsevanja skode segaJ~ v ~eto 2003 ko sem se v paru 5 kolegico vkljuCila v Izv~JanJe svet~valneg~ dela v Zavodu za prestajanje k~nl zapora Ig In V deJav1i)ost dnevnega centra v takratni Aids f~ndaci~i Rob~t V letu 2006 sem na Drustvu Stigma opr~vlJala pnpravnlstvo - program usposabljanja kadrov v sOCialnem varstvu v okviru Socialne zbornice Terensko del~ indel~v dnevnem centru so dovolj podrobnooplsall mOJI sodelavci zatose bom osredotoCila b~lj na d~loz ob~jenkami vOsnovni n~men programa je pnspevatl k IzbolJsanJu polozaJa zapornlc zaradi kaznivih dejanj povezanih 5 prepovedanimi drogami in zagotoviti ustrezno pomoc pri resocializaciji in reintegraciji po odpustu IZ zapora Zavod za prestajanje kazni zapora Ig obiskujem dvakrat na mesec V skupini debatiramo 0 razlicnih stvareh na primer 0 ~oznostih izobrazevanja med prestajanje~ kazni o aktualnlh dogodkLh v zavodu osebnih stvarehrazlicnih oblikah pomoci pri zdravljenju abstiniranju zmanjsevanju skode in skodljivih posledicah shydanasnje razmere ne omogoeajo uporabe sterilnega pribora v zavodih kar pa bi bilo nujno potrebno Tezko je Ijudem govoriti 0 varnem injiciranju in posledicah nevarnega injiciranja v zavodu ce za to ni izpolnjenih nobenih pogojev sami pa imamo v tem primeru zvezane roke in se veliko vec Gre za sprosceno izmenjavo informacij Zraven tega spremljam obsojenke na namenske izhode - spremljanje na razli cne naslove pomoci (na oddelek za detoksikacijo zdravstveni dom urejanje dokumentov sole ) Spremljanja na izhode so velikega pomena za samo delo z obiojenkami saj se krepi zaupanje In poglobl delovnl odnos med obsojenko in svetovalko Na ta ~ac i n je olajsano tudi dele znotraj zavoda Iz

vzacetmh pogo~orov v okviru zavoda preko spremljanj se ponavadl razvlJe poglobljen odnos ki ze kaze raquopozitivnelaquo spremembe pri ~re)anju ~ivljen)a obsojenke (vkljuCitev v center za zdravlJenJe odvisnostl od prepovedanih drog ureJanje odnosa 5 starsi )

gtPri delu uiiv~m vedno se nekaj dogaja predvsem pa Ima zame veftk pomen to da sem vsak dan v stiku z Ijudmi na seeni Sam tim DruStva Stigma je odlicenlaquo

Dnevni center za uporabnike nedqvoljenih drog je odprtod ponedeljka do petka~d 9hdo 1-5h Lokacija Stihova 12 1000 Ljubljana (ZupanCiceva jama) Telefonsko svetovanje vzvezi z drogami in spolno prenosljivlmlboleznimi (odBh doI6h) 014301200

srane

Branko Bratun~ BraDe se je bralcem in bralkamnasegacasopisa Ze predstavil v redni rubriki To sem jaz vIS junijski stevilki Ko je pripovedoval svojo zgodbo je se hodil vsak dan v sluzbo na Slovenske zeleznice Ja Brane je eden tistih ki se je sam odlocil ziveti na ulici da je po delu lahko v miru sel pocet tisto kar je pac hotel Z litrom rebule med svoje prijatelje

Pred poletjem pa je hudo zbolel Ze mesece je na bolniSki in pocuti se vse slabse Pred dnevi je po dolgem casu priSel na obisk v nas dnevni center in priznam da me je kar stisnilo ko sem ga gledala kako nemo strrni predse Nic se ni raquozajebavallaquo v zanj znacilnem slogu nic se ni zarezal IJagajivost v njegovih oceh je sla bogve kam Ceprav sem vedela kakSen bo odgovor sem ga potrepljala in vprasala raquoBrane kakolaquo raquoBolan sem laquo

Ko je izvedel za svojo diagnozo si je zazelel da bi vsaj se enkrat obiskal domaeo kmetijo Bilo je poletno popoldne kQ sma Brane Bojan Urban in moja malenkost sedli v Bojanov avto terse odpeljaliproti Vnajnarjem od koderBrane prihaja Naselje sicer se sodi v ljubljansko obCinoeepravvse spominja na pristne dolenjske grice dalec od mestnega zivljenjaVisoko je priblizrio 600 metrov nad morjem in ima skromnih 121 prebivalcev Zato pa ima toliko vee zemlje in - blazenega miru~

Domaca kmetija je zelo velika za 32 hektarov z gozdom obdane in pretezno obdelane zemlje skrbi njegavadruzina Najprej smo spoznali njegovo prijazno mamo ki nas je takoj postregla 5 hisnimi dobrotami med enim od stevilnih opravkov pa smo zmotili tudiBranetovega brata (ima jih tri) ki mu del a 51300 jablanami 560 eesnjarni 360breskvamiz zbiralnikom vode ter namakalnim sistemom velika njivo jagod po katerih so Bratunovi seposebej znani in z 8 kravami delanikoli ne zmanjka Na sprehod skozi pravljicne nasade sta nas middot

pospremila se dva zelo prijetna in zgovorna sogovornikal necak i-n neeakinja 19 jima Clovek ob pogledu na Ijubka zadovoljna obraza takoj lahko zaene zavidati odrascanje na kmetiji Branetu ga malcetezje pravi namrec da je do sole vsak dan moral hoditi vee kot uro

Minilo pa je bistveno manj kot uro nazaj do Ljubljane kamor smo se nadil1arj svezega zraka vrnili proti veceru in ceprav je menit da je bil najbrZ zadnjic doma se nam je vicino vesel smejal v pozdrav In zalozen s steklenico raquodomacegalaquo je sel razveselit se svoje prijatelje Brane tole je zate

- noveMber 2007 11

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

L-_ ___ _ ----------- _ ____I _ ~)

Moral bi po multisolo pa po hrano ali pa si bom skuhal se eno kavo mleka je zmanjkalo Zunaj je se svetlo jaz bom pocakal na mrak in potem sel v trgovino zdaj bom pa skadil se maloskanka mislim da sem res naredil napako ampak ce bi imel domacico bi pa stalno kadil ta skank pa ddi nekaj casa Naj bo kakor sem zaplaval s tokom tako bom pIa val in nisem poslusal uma Ie sledil sem svoji zelji in zdaj jo imam pa se ze pritozujem ker se um vmesava ker noce bit zadet ker ima dovolj znanja na razpolago od koderkoli zato se um pritozuje in potem nisem nikdar sprosceno zadet Ta skank mi gre direkt v glavo ni tako dober kot domacica ki ti gre lepo po zilah v telo pizda pognala me bo kava ali pa ta hud THe na sekret Ja ce imate zaprtje si skuhajte crno kavo cez pa nalijte malo vode mrzle navadne da se prej ohlacli in se vam na we mudi Nisem se sel bom se malo pocakal vi pa kar pojdite~ saj vam nihce ne bo vzel te knjige in vas bo pocakala ali pa jo vzemite s sabol

Zadet sem pa zelo ne bi rad bil tako zakaj si nisem nabavil raje domacice kajti po skanku se mi zdi ~c (zunaj) nekam cudno zato zdaj ne prizgem vee kako uroali dve ker hocem iti normalen v trgovino zdaj pa se grem se obrit Ampak zdaj mi dobra glasba sporoca da imam se cas za urejanje saj imam se dve uri casa pa vrana se oglasa ker mi tudi sporoCilo prinasa vrtnarje zgubil punco vrtnarko ker je sla k drugemu K tistemu ki zdaj govori da je zrtev ja jaz bi bil tudi zrtev ce bi imel tako kobilo na grbi saj moras biti za tako pravi zrebec to vem ker sem ze imel take izkusnje in take punce jaz ne bi imel ce bi jo kdo do Maribora metal za mano sem raje sam

Ta not neke dOlga pa ga etka 73 Jev

se na nJe nisrno A nl polovici

vsee b rnarali v nasleci ~v o~o

Kralev UI njl stevJkimiddotce z ob

odlornk Ijavljanjern od o~ IZ knige THe

vlsnlk Z kl vkaksno bo k a JuCJti Lev

oncno s v

znanstvene stud porocilo THC od Ije IZpovedi

vlsnlka M ga najdete vmiddot orda pa

zadn naslednjern Jern nadaleva v

ne drufJa v nu Ce 0 ce rnora

nJegovern b a prav v naJ 01 zad

stavku v nJern as zanirna

f10Jpound IHpoundmiddot JE jU2pound fIJ SI1 M061 HOL 1lt I

bull

1 Kralji ulhe - november 2007 9

Prav nic denarja mi ne dajo za to deJo Pomislite Klosar ki zmore postati prostovoljec Gre za Cisti prestiz Ljudje zamislite se nad seboj Poskibite se vi za svoj prestiz

7

Konec septembra smo tudi pri as imeli volitve in sicer za predstavnika prodajalcev Izvoljen je bitJak()b Haris njegova na1lestnica pa je postala Irena Mrhar fotografije vseh sestih kandidatov in njihovevolilne slogane smo yam predstaviJi v prejsnji stevilki tokrat pase yam predstavlja izvoljeni

raquoNaprteno mi deoK-

Se do pred kratkim nisem vedel da obstaja funkcija predstavnika prodajalcev Kraljev ulice Glede na naval in zagnanost ostalih kandidatov bi si lahko mislil da je to kak prestizen naslov ki prinasa razne ugodnosti in privilegije ali pa vsaj dobro placo Pa ne Od Drustva Kralji ulice sem dobil spisek opravil ki naj bi jih sedaj opravljal Kot sem uspel ugotoviti naj bi bil nekakSna vata med prodajalci in drustvom kar se mi ne zdi ne vern kaksno castno opravilo Na drustvu se itak (vsaj upam) vsi obnasamo da ni nas in raquonjihlaquo tako da je postavljanje posrednika v resnici razmejevanje segregacija in vzpostavljanje hierarhije in hierarhicnih vrednot Glede na to da sem bil demokraticno izvoljen s strani uporabnikov bo bolj prav da se tudi sami prodajalci zjasnijo kaj bi oni radi da jaz pocnem

Kaj sem se odlocil da born pocel Predstavljal born prodajalce po svojih najboljsih moceh in skusal sooblikovati lik prodajalca - enake moznosti za vse in da se vsak odloca sam Se pravi da born dobro izgledal ker je vzgled najboljsi nacin da svoje kolege prepricam da je vse mogoce Vedno born nadziral prostovoljce in zaposlene da v drustvu ne bo bolj enakih raquonaslaquo in gtgtnjihlaquo In da ne bo nihce nikogar v kaj sHil

Ne delam po navodilih Nih po pricakovanjih Obljubim lahko sarno da born delal po svoji vesti

In pa se

Jakob Harisch

~postovani Ze kar nekaj easa se odpravljam pisati tole pismo in koneno sem uspela Naj najprej pohvalim vse sodelujoee pri izdelavi revije ki jo redno kupujem in seveda tudi v celoti preberem Zelo zanimivo da se je nekdo spomnil tudi na nase ulieneKralje saj bi drugaee na nasih ulicah bilo kar dolgoeasno Moram pa priznati da sem jih tudi sarna veekrat kritizirala A vedno kadar sem lahko sem kakSnemu od njih v roke potisnila nekaj drobiZa in nato z veseljem 001~akala naprej z mislijo da sem Ie z malenkostjo nekomu polepsala dan Ker stanujem na Poljanski imam moznost veekrat sreeati koga izmed njih in z njim spregovoriti Presenetilo pa me je da so pripravljeni vzeti tudi cigareto ki jo je ze nekdo imel v ustih Ko ti povedo svojo zivljenjsko zgodbo se ti v oceh paberejo solze v srcu zaboli in spomini letijo daleenazaj Zalje veCina

ljudi takih ki razumejo njihovo pot popolnoma drugaee Kdor je v zivljenju dozivel ze kaj hudega bo razumeL Moram pa povedati da sem pomagala ze mnogim ljudem eeptav le s pogovorom - in ravno ta manjka ljudem ki seznajdejomiddotv stish Pri nas je tako da Ie malokdo zeli posiusati stisko druglhpa naj bodo to navadni ljudje ali zdravniki Vesela sem kadar sliSim da se stvari za nase Kralje tilic preroikajo na boljse Bliza se novo leto ko bomo ponovno stopali po trgovinah in na veliko zapravljali nasi Kralji pa bodo v mrazu pred Mercatorjevo trgovino na Poljanski postavili smrekico in cakali na boIjse leto Bo takrat kdo od vas pogresal kakSen cent Sigurno ne Verjamem da bo ta revija spremenila tudi ljudi saj bo vee moznosti spoznati zivljenja nasih Kraljev ulic Vso sreeo se naprej in lep pozdrav vsemKraljem

Suzi P

avtorica Katarina

11

avtorica Maja Kozar

Oa ~e nSe

bull - 1l v middot rodajalca An~rfokovnega bull I b0) 1 z oabo n~segagkakrsnegakO

A I dre)e~~ bull redstavllam~li~i ves~lt borntO forurnu vamP asH v sept 1 situactJo I bralke v aj srno se zn Siti nasta 0

Dragi bra C mo na vas ~ bi se dalo re javno ~bracanasveta ka 0

ali latcnega

Zivljenje na robu druzbe Andrej Janear je prodajalec Kraljev ulice ki ga bralci poznate z naslovnice 8 stevilke Sreeate ga lahko pred ljubljanskim Kapitljem ki je njegova stalna lokacija prodaje Kraljev ulice Star je 52 let in zadnje leto dni je njegovo prenoCisee stopnisee pod Ambrozevim trgom ker v zavetiseu za brezdomce nimajo ustreznih pogojev za oskrbo osebe s posebnimi potrebami kot je Andrej ki so mu amputirali obe nogi in je tako na invalidskem vozieku Ker stikov s svojci nima mu pri opravljanju osnovnih osebnih in formalnih potreb pomagajo mimoidoCi znanci in socialni delavec Bojan ki mu v okviru terenskega dela ki ga izvajamo na Kraljih ulice skoraj vsakodnevno pomaga pri plaeevanju poloznic obiskovanju zdravnikov centra za socialno delo ter urejanju zapletenih in pogosto dolgotrajnih postopkov na najrazlicnejsih uradih Andrej nima elektrienega invalidskega vozieka in tako za premikanje po mestu sploh ee je teren strm nujno potrebuje pomoe Za vsakodnevno pomoe pri premikanju na primer do ZavetiSea na Poljanski na kosilo in

v Vincencijevo zvezo dobrotena veeerjo prosi za pomoe kateregaod brezdomnih znancevPomoe seveda potrebujetudi prinameseanjuna vozieek in z vozi~ka prioblacenju irislaeenju pri skrbi za osebno higieno Posebno tezavno zanj~ ki je brezdomec in hendikepirari je opravljanje riajbolj nujnih in osnovnih Clovekovih potreb -ponudba javnih in hkrati njemu dostopnih sanitarij prilagojenih invalidom je namree bolj skopa Iskanje oseb ki mu pomagajo je zanj tezavno - in praviloma vse te majhne usluge in pomoCi brezdomnih znancev tudi simbolieno plaeuje Prejema pokojnino z varstvenim dodatkom in dodatkom za invalidnost Nekaj malega zasluzi tudi s prodajo Kraljev ulice Ekonomske in socialne razmere v katerih zivi so izredno slabe bliZajoca zima njegovo zivljlenjsko situacijo in ze tako slabo zdravstveno stanje se dodatno ogroza Prejemki mu komaj zadoseajo za osnovne stroske prezivetja zato je na predlog svoje osebne zdravnice aprila letos vlozil prosnjo za priznanje pravice do dodatka za pomoe in postrezbo(DPP) s pomoejo katerega bi si lazje zagotovil pomoe ki jo vsakodnevno nujno potrebuje pri opravljanju veCine nujnih zivljenjskih potreb

Izvedensko mnenje invalidske komisije Junija letos je invalidska komisija podala izvedensko mnenje raquoda upokojencu neogibna staIna pomoe in postrezba drugega se nista potrebnilaquo Komisija svojo odloCitev utemeljuje z Zakonom 0 pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) ter z izvedenskim mnenjem senata komisije ki ga sestavljata specialist medicine dela in specialist nevropsihiater Pa poglejmo kaj navaja zakon ki ureja to podroeje (Ur 1 RS st 1092006) 138 Clen ZPIZ-a raquo(3) Za nepokretnega se steje zavarovanec pri katerem je zmoinost premikanja zmanjsana najmanj za 70 laquo 139 elen ZPIZ-a raquo(1) Pomoc in postreiba je uiiva1cu pokojnine neogibno potrebna za oprav1janje vseh osnovnih iiv1jenjskih potreb kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovo1jevati osnovnih iiv1jenjskih potreb ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoCi ortopedskih pripomoClcov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega samostojno hraniti ob1aCiti in slaCiti se obuvati in sezuvati skrbeti za osebno higieno kakor tudi ne opravljati drugih iiv1jenjskih opravil neogibno potrebnih za ohranjanje iiv1jenja (2)Pomoc in postreiba sta uiivalcu pokojnine neogibno

potrebni za opravljanje vecine osnovnih iivljenjskih potreb kildar zaradi trajnlh sprememb v z4ravstvenem stanju nemore zadovoljevati veeineosnovnih _

iivljenjskihpotrebmiddotiz pyejsnjega odsttivka ali kadar kot middotteiji psihiatticni bolnikv domaCinegi potrebuje stalno nadzorstvolaquo

Izvedensko mnenje invalidske komisije pa navaja naslednje - Ali je zavarovanec zmoien opravljati organizirano pridobitno delo NE - Ali bi se moge1 s poklicno rehabilitacijo usposobiti NE - Ali je zavarovancu potreben DPP NE - Zaradi zmanjsane moinosti premikanja za najmanj 70 NE Sklep 0 kriterijih za ugotavljanje zmanjsanja zmoznosti premikanja za najmanj 70 (Url RS st 502000) jasno navaja da je raquozmanjsana zmoznost premikanja za najmanj 70 podana pri zavarovancih ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski vozieek ter zavarovancih s podkolenskimi in nadkolenskimi

~------------------------------------~) amputacijami okonCin pri katerih ni mogoca aplikacija protez inso trajno vezani na invalidski voziceklaquo Osebna zdravnica v svojem predlogu za dodelitev DPP-ja navaja da se Andrej sicer samostojno hrani vendar potrebuje stalen nadzor psihiatra ter 24-urno pomoc svojcev oziroma stalno strokovno nego ter navaja bolezni ki vplivajo na njegovo delovno zmoznost nadkolenski amputaciji udov disocialna osebnostna motnja ateroskleroza arteri udov ter sindrom odvisnosti zaradi uzivanja alkohola

Pritozba ni utemeljena Andrej je julija letos vlozil pritozbo zoper to odlocbo h kateri je prilozil mnenje pristojnega centra za socialno delo ter mnenje socialnega delavca na Drustvu Kralji ulice ki preko aktivnega terenskega dela nazorno in podrobno pozna njegovo situacijo Po mnenju obeh socialnih delavcev je trenutna situacija Andreja Jancarja zanj ogrozajoca in njegova prosnja za dodelitev DPP-ja upravicena saj ga potrebuje za kritje dodatnih stroskov za pomoc drugih ki jo nujno potrebuje Septembra je invalidska komisija II stopnje njegovo pritozbo ponovno zavrnila z navedbo da pritozba ni utemeljena Odlocitev komisije je ponovno utemeljena z ZPIZ-om ter z izvedenskim mnenjem ki ugotavlja raquoda pri zavarovancu ni mogoce ugotoviti neogibne potrebe po stalni pomoci in postrezbi ker zmore samostojno opravljati osnovna zivljenjska opravila in DPP zaenkrat medicinsko ni utemeljenlaquo Z vsem dolznim spostovanjem do medicinske stroke in njihovih presoj me v primeru Andreja Jancarja ocitno ignoriranje in neupostevanje nevzdrznih socialnih okolisCin v katerih zivi ki so potrjene in podkrepljene s strokovnim mnenjem dveh socialnilt delavcev ki

situacijo dlje casa podrobno poznata in spremljata ter z mnenjem oziroma predlogom osebne zdravnice spravljata v obup in jezo To razumem kot potiskanje cloveka cez rob in to cloveka ki je ze tako na samem robu druibe Glede na moje laicno razumevanje ZPIZ-a ter kriterijev ki dolocajo upravicenost do OPP-ja mu ta nedvomno pripada saj je trajno vezan na invalidski vozicek ter neogibno potrebuje pomoc pri vecini zivljenjskih potreb Dejstvo da Andrej ne zivi v stanovanju prilagojenemu njegovim potrebam ampak - ne glede na letni cas - na cesti pod stopnicami njegovo prosnjo se kako opravicuje in ga umesca v skupino najbolj ranljivih hendikepiran bolan pa se brezdomec za povrhu Ob izjavi komisije da mu neogibna pomoc in postrezba se nista potrebni in da zaenkrat nista medicinsko utemeljeni cinicno pomislim in upam da glede na to da bo Andrej oCitno tudi letos prezimil na cesti zdravniki v komisiji morda ne mislijo pocakati da mu zmrznejo se zgornje okoneine preden mu bodo priznali pravico do pomoCi in moznosti da si vsaj malo olajsa svojo nevzdrZno zivljenjsko situacijo

~ Kralji ulice - novelllber 2007 13

~~~~~~~_~~middot ~~~~~~~~di____ _ middot middot 5koue ~ avtor Andrej Mesaric )

lastnine v spodnjih prostorih Predstavljamo

yam Drustvo za zmanjsevanje skode zaradi drag Stigma

s katerim Kralji ulice ie od samega zacetka izdajanja casopisa dobra sodelujemo Ko se nismo imeli svojih prostorav so nam pomagali pri distribuciji casopisa saj Iijihov dnevni center obiskujejo tudi nasi prodajalci Jokrat se yam predstavlja pet sodelavcev v enl od nas~dnJlh stevilk pa bomo objavili tudi pogovore z ostaltml treml zaposlenimi

Bojana Klancar dipI socialna celavka Sem soustanoviteljica drustva strokovna vodp terenskega dela delam v dnevnem centru in obcasno v zaporih sodelujem tudi pri prijavah porocilih in razpisih

Drustvo smo ustanovili septembra 2003 in takrat smo zaceli s terenskim delom sprva v Ljubljani kasneje pa 5e v Cerknici Ribnici Kocevju in Kamniku Svojo dejavnost smo raz5irili se na svetovalno linijoleta 2005smo kljpiliavto za okrepitev terenain Roleti e5dprli se dnevni centerna Stihovi 12v Zupancicevi )ami Z veseljem lahko povem da smo letos dobiliodUrada za droge 5e posebej prirejenkombi za terensko delo Trenutno jev Sioveniji na razpolago sest takih posebno prirejenih kombijev Obiskujem tudi uporabnike v priporu Za tistega ki ima zeljo po stikih in obiskih pridobim dovolilnico s sodisca da ga lahko obiscem in mu odnesem paket Osebo ponavadi poberejo kar 5

ceste brez vsega tako da ima samo tisto kar ima na sebi Jaz mu lahko potem prinesem stvari ki jih ima morda shranjene pri nas ter nekaj hrane Enkrat letno v sodelovanju z IVZ-om (ln5titut za varovanje zdravja) izvajamo tudinevezano anonimno testiranje za HIV ki bo letos potekalo od 15 oktobra do 15 decembra - takrat jerflljemo vzorce sline nasim uporabni~om in tako dobimo rezultate procentualno za celotno skuplno

raquoNe predstavljam si deati drugje V kratkem (se etos) nacrtujemo otvoritev se enega dnevnega centra v centru Ljubjanelaquo

Peter Recer dip socialni delavec Moje naloge so da cfelam v dnevnem centru in na terenu V dnevnem centru nudimo informacije 0 varnejsem uzivanju drog opravljamo svetovanje nUdimo Pmc pri zaposlovanju zdravstvenem zavarovanJu ureJanJu dokumentov ter informacije 0 drugih sluzbah pomoci Dnevni center je za uzivalce drog odprt od 9h do 15h svetovalna linija (01 430 12 00) pa od 8h do16h Uporabniki lahko v dnevnem centru dobijo sterilen pribor za injiciranje kondome kayo sok mozna je uPoraba sanitarijshranjevanje oblek in po dogovoru tudl osebne

1~ Kralji ulice - lIovelllller 2007 i~~I

pa je mozna tudi uporaba interneta

Terensko deja izvajam v Kranju in Kamniku 5 posebej prirejenim kombijem skupaj 5 5e dvema terenskima delavcema Gre za proces navezovanja stikov z intravenoznimi uzivalci nedovoljenih drog Ker se middot zavedamo da obstaja tudi skrita populacija uporabnikov tezimo tudi k sekundarni izmenjavi kar pomeni da nekdo vzame vecjo kolicino pribora in ga razdeli med druge uzivalce V kombiju nudimo yes pribor ki je na voljo v dnevnem centru tudi kavo in sok ter zbiramo uporabljen pribor za injiciranje ki ga potem posljemo na varno unicenje Uporabniki vstopajo po eden ali dva potem se vrata zaprejo kar omogoca dodatno diskretnost klepet in svetovanje Kranj in Kamnik obi5cemo enkrat tedensko vedno smo na tocno dolocenem mestu ob tocno dolocenem casu V Ljubljani smo pri terenskem delu vedno v paru m05kishyzenska Na teren se odpravimo dvakrat tedensko pes ali 5 kolesi skozi center mesta obiscemo tudi okolico Zdravstvenega duma Metelkova Poznamo nekaj raquopunktovlaquo kjer se uporabnikizadrzujejo S seboj na terenu imamo vedno tudi raquokontejnerceklaquo 5 kpterim spodbujamo vracanje rabljenih igeLmiddot

raquoPocutim se dobro ker m kombinadja dnevnega centra in terena nudi dinamiko Imam v redu sodeJavce in tudi z uporabniki se dobro razumem Suiba kot suiba ampak fajn Sem srecno zaposenlaquo

Tina Sterk univ dipl sociaIna delavka V dru5tvu sodelujem ze dye leti delam v dnevnem centru pomagam uporabnikom glede urejanja osebnih dokumentov sodelujem pri terenskem delu v Kranju in Kamniku ter enkrat tedensko v okolici ZD Metelkova Na terenu potekata navezovanje in poglabljanje stikov z uporabniki z namenom vzpostavitvezaupanja Stem ko ti clovek zaupa se bolj odpre in ti lazje pove svoje probleme - tako se lahko zacne nacrtovanje resevanja teh problemov Dvakrat tedensko hodim na Zavod za prestajanje kazni zapora Pov5etova kjer imam permanentno dovolilnico za obiske zapornikov ki pa ne vkljucuje tistih ki so v priporu Srecujem se z Ijudmi ki imajo probleme z drogo ali pa jih poznam se iz dnevnega

~--------------------------------~) ~entra Veeinoma se pogovarjamo 0 tezavahz drogami saj h tud v zaporu ne manjka Ker sem zunanja sodelavka ~maJo O men d~ugac~n ~dnos sem njihov zaupnik Za Ime Stigma vec ali manJ VSI vedo tako da nimam tezav s predstavljanjem sebe in svojega dela V zaporu delam s posameznikom in ne v skupini Obisk poteka v knjiznici ali citalnici ob torkih in cetrtkih od 10h do 12h ali p~ dogovoru ~casih gre za klepet vcasih pa za skoncentman pogovor In svetovanje Skupaj narediva nacrt kako se ~o izboljsalo njegovo bivanje v zaporu in kaj bo po odpustu IZ zapora Pomembno je da zapornikom svetujemo glede zdravljenja ter razlicnih vrst pomoCi I ~

na volje Dejstvo namreci~ da se v zaporu tudi drogirajo zato ~~ bilo ~otr~bno delltl igle in kondome cesar pa ne dovollJo Vellko Je govora 0 casu po odpustu saj se vecina dvadi drog in obstaja bojazen predoziranja Pomemben Je stik z vzgojno sluzbo ki ima vecja pooblastila za stike z dru~imi organizacijami pretok informacij je seveda anommen Najbolje da se vsi trije skupaj (jaz kot

zunanja sodelavka strokovna delavka 1z zapora in seveda kaznovani) pogovarjamo 0 konkietnih problemih kotso sOCialna pomoc denar bivalisce

raquoVcasih se pocutim da sem nekomu pomagala in to me izpolni vcasih pa se mi zdi da je stalno isto in se nic ne sprmeni in sprasujem se kaj je sploh smisel vsega ~kupaJ Jaz rezu~tatov kot takih ne vidim niso izmerljivi eeprav vem daje to kar delampotrebno in ni Itr nekilaquo

Igor Cajhen kemijski laborant Delam naprogramu izmenjave igel V Stigmi sem ze od leta 1997 sodeloval sem se na stari lokaciji v centru Ljubljane Veliko hodim po terenu in sicer v Kocevje in v okolico Zdravstvenega doma Metelkova V Kocevju imajo metadonski program in kombi parkiramo dvajset metrov strano ~pora~nike tudi poklicemopo telefonu in jim dostavlmo pnbor Ob tem spijemo kaksen sok ali kayo in pokramljamo Tja hodim ob petkih od 11 h do 14h Delimo

pribor kondome in sprejemamo uporabljeni material Pri nas imamo tudi deset prostovoljcev in tri praktikante Vsako leto pa enega od uporabnikov tudi zaposlimo v drustvu

preko javnih del njegove naloge so Ciscenje okolisa dnevnega centra in samega dnevnega centra pomoe v dnevnem centru

ter podobno

raquoDelati tukaj je krasnolaquo

Sabina Zorec univ dipl socialna deavka Zac~tki mojega dela na podroeju zmanjsevanja skode segaJ~ v ~eto 2003 ko sem se v paru 5 kolegico vkljuCila v Izv~JanJe svet~valneg~ dela v Zavodu za prestajanje k~nl zapora Ig In V deJav1i)ost dnevnega centra v takratni Aids f~ndaci~i Rob~t V letu 2006 sem na Drustvu Stigma opr~vlJala pnpravnlstvo - program usposabljanja kadrov v sOCialnem varstvu v okviru Socialne zbornice Terensko del~ indel~v dnevnem centru so dovolj podrobnooplsall mOJI sodelavci zatose bom osredotoCila b~lj na d~loz ob~jenkami vOsnovni n~men programa je pnspevatl k IzbolJsanJu polozaJa zapornlc zaradi kaznivih dejanj povezanih 5 prepovedanimi drogami in zagotoviti ustrezno pomoc pri resocializaciji in reintegraciji po odpustu IZ zapora Zavod za prestajanje kazni zapora Ig obiskujem dvakrat na mesec V skupini debatiramo 0 razlicnih stvareh na primer 0 ~oznostih izobrazevanja med prestajanje~ kazni o aktualnlh dogodkLh v zavodu osebnih stvarehrazlicnih oblikah pomoci pri zdravljenju abstiniranju zmanjsevanju skode in skodljivih posledicah shydanasnje razmere ne omogoeajo uporabe sterilnega pribora v zavodih kar pa bi bilo nujno potrebno Tezko je Ijudem govoriti 0 varnem injiciranju in posledicah nevarnega injiciranja v zavodu ce za to ni izpolnjenih nobenih pogojev sami pa imamo v tem primeru zvezane roke in se veliko vec Gre za sprosceno izmenjavo informacij Zraven tega spremljam obsojenke na namenske izhode - spremljanje na razli cne naslove pomoci (na oddelek za detoksikacijo zdravstveni dom urejanje dokumentov sole ) Spremljanja na izhode so velikega pomena za samo delo z obiojenkami saj se krepi zaupanje In poglobl delovnl odnos med obsojenko in svetovalko Na ta ~ac i n je olajsano tudi dele znotraj zavoda Iz

vzacetmh pogo~orov v okviru zavoda preko spremljanj se ponavadl razvlJe poglobljen odnos ki ze kaze raquopozitivnelaquo spremembe pri ~re)anju ~ivljen)a obsojenke (vkljuCitev v center za zdravlJenJe odvisnostl od prepovedanih drog ureJanje odnosa 5 starsi )

gtPri delu uiiv~m vedno se nekaj dogaja predvsem pa Ima zame veftk pomen to da sem vsak dan v stiku z Ijudmi na seeni Sam tim DruStva Stigma je odlicenlaquo

Dnevni center za uporabnike nedqvoljenih drog je odprtod ponedeljka do petka~d 9hdo 1-5h Lokacija Stihova 12 1000 Ljubljana (ZupanCiceva jama) Telefonsko svetovanje vzvezi z drogami in spolno prenosljivlmlboleznimi (odBh doI6h) 014301200

srane

Branko Bratun~ BraDe se je bralcem in bralkamnasegacasopisa Ze predstavil v redni rubriki To sem jaz vIS junijski stevilki Ko je pripovedoval svojo zgodbo je se hodil vsak dan v sluzbo na Slovenske zeleznice Ja Brane je eden tistih ki se je sam odlocil ziveti na ulici da je po delu lahko v miru sel pocet tisto kar je pac hotel Z litrom rebule med svoje prijatelje

Pred poletjem pa je hudo zbolel Ze mesece je na bolniSki in pocuti se vse slabse Pred dnevi je po dolgem casu priSel na obisk v nas dnevni center in priznam da me je kar stisnilo ko sem ga gledala kako nemo strrni predse Nic se ni raquozajebavallaquo v zanj znacilnem slogu nic se ni zarezal IJagajivost v njegovih oceh je sla bogve kam Ceprav sem vedela kakSen bo odgovor sem ga potrepljala in vprasala raquoBrane kakolaquo raquoBolan sem laquo

Ko je izvedel za svojo diagnozo si je zazelel da bi vsaj se enkrat obiskal domaeo kmetijo Bilo je poletno popoldne kQ sma Brane Bojan Urban in moja malenkost sedli v Bojanov avto terse odpeljaliproti Vnajnarjem od koderBrane prihaja Naselje sicer se sodi v ljubljansko obCinoeepravvse spominja na pristne dolenjske grice dalec od mestnega zivljenjaVisoko je priblizrio 600 metrov nad morjem in ima skromnih 121 prebivalcev Zato pa ima toliko vee zemlje in - blazenega miru~

Domaca kmetija je zelo velika za 32 hektarov z gozdom obdane in pretezno obdelane zemlje skrbi njegavadruzina Najprej smo spoznali njegovo prijazno mamo ki nas je takoj postregla 5 hisnimi dobrotami med enim od stevilnih opravkov pa smo zmotili tudiBranetovega brata (ima jih tri) ki mu del a 51300 jablanami 560 eesnjarni 360breskvamiz zbiralnikom vode ter namakalnim sistemom velika njivo jagod po katerih so Bratunovi seposebej znani in z 8 kravami delanikoli ne zmanjka Na sprehod skozi pravljicne nasade sta nas middot

pospremila se dva zelo prijetna in zgovorna sogovornikal necak i-n neeakinja 19 jima Clovek ob pogledu na Ijubka zadovoljna obraza takoj lahko zaene zavidati odrascanje na kmetiji Branetu ga malcetezje pravi namrec da je do sole vsak dan moral hoditi vee kot uro

Minilo pa je bistveno manj kot uro nazaj do Ljubljane kamor smo se nadil1arj svezega zraka vrnili proti veceru in ceprav je menit da je bil najbrZ zadnjic doma se nam je vicino vesel smejal v pozdrav In zalozen s steklenico raquodomacegalaquo je sel razveselit se svoje prijatelje Brane tole je zate

- noveMber 2007 11

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

Prav nic denarja mi ne dajo za to deJo Pomislite Klosar ki zmore postati prostovoljec Gre za Cisti prestiz Ljudje zamislite se nad seboj Poskibite se vi za svoj prestiz

7

Konec septembra smo tudi pri as imeli volitve in sicer za predstavnika prodajalcev Izvoljen je bitJak()b Haris njegova na1lestnica pa je postala Irena Mrhar fotografije vseh sestih kandidatov in njihovevolilne slogane smo yam predstaviJi v prejsnji stevilki tokrat pase yam predstavlja izvoljeni

raquoNaprteno mi deoK-

Se do pred kratkim nisem vedel da obstaja funkcija predstavnika prodajalcev Kraljev ulice Glede na naval in zagnanost ostalih kandidatov bi si lahko mislil da je to kak prestizen naslov ki prinasa razne ugodnosti in privilegije ali pa vsaj dobro placo Pa ne Od Drustva Kralji ulice sem dobil spisek opravil ki naj bi jih sedaj opravljal Kot sem uspel ugotoviti naj bi bil nekakSna vata med prodajalci in drustvom kar se mi ne zdi ne vern kaksno castno opravilo Na drustvu se itak (vsaj upam) vsi obnasamo da ni nas in raquonjihlaquo tako da je postavljanje posrednika v resnici razmejevanje segregacija in vzpostavljanje hierarhije in hierarhicnih vrednot Glede na to da sem bil demokraticno izvoljen s strani uporabnikov bo bolj prav da se tudi sami prodajalci zjasnijo kaj bi oni radi da jaz pocnem

Kaj sem se odlocil da born pocel Predstavljal born prodajalce po svojih najboljsih moceh in skusal sooblikovati lik prodajalca - enake moznosti za vse in da se vsak odloca sam Se pravi da born dobro izgledal ker je vzgled najboljsi nacin da svoje kolege prepricam da je vse mogoce Vedno born nadziral prostovoljce in zaposlene da v drustvu ne bo bolj enakih raquonaslaquo in gtgtnjihlaquo In da ne bo nihce nikogar v kaj sHil

Ne delam po navodilih Nih po pricakovanjih Obljubim lahko sarno da born delal po svoji vesti

In pa se

Jakob Harisch

~postovani Ze kar nekaj easa se odpravljam pisati tole pismo in koneno sem uspela Naj najprej pohvalim vse sodelujoee pri izdelavi revije ki jo redno kupujem in seveda tudi v celoti preberem Zelo zanimivo da se je nekdo spomnil tudi na nase ulieneKralje saj bi drugaee na nasih ulicah bilo kar dolgoeasno Moram pa priznati da sem jih tudi sarna veekrat kritizirala A vedno kadar sem lahko sem kakSnemu od njih v roke potisnila nekaj drobiZa in nato z veseljem 001~akala naprej z mislijo da sem Ie z malenkostjo nekomu polepsala dan Ker stanujem na Poljanski imam moznost veekrat sreeati koga izmed njih in z njim spregovoriti Presenetilo pa me je da so pripravljeni vzeti tudi cigareto ki jo je ze nekdo imel v ustih Ko ti povedo svojo zivljenjsko zgodbo se ti v oceh paberejo solze v srcu zaboli in spomini letijo daleenazaj Zalje veCina

ljudi takih ki razumejo njihovo pot popolnoma drugaee Kdor je v zivljenju dozivel ze kaj hudega bo razumeL Moram pa povedati da sem pomagala ze mnogim ljudem eeptav le s pogovorom - in ravno ta manjka ljudem ki seznajdejomiddotv stish Pri nas je tako da Ie malokdo zeli posiusati stisko druglhpa naj bodo to navadni ljudje ali zdravniki Vesela sem kadar sliSim da se stvari za nase Kralje tilic preroikajo na boljse Bliza se novo leto ko bomo ponovno stopali po trgovinah in na veliko zapravljali nasi Kralji pa bodo v mrazu pred Mercatorjevo trgovino na Poljanski postavili smrekico in cakali na boIjse leto Bo takrat kdo od vas pogresal kakSen cent Sigurno ne Verjamem da bo ta revija spremenila tudi ljudi saj bo vee moznosti spoznati zivljenja nasih Kraljev ulic Vso sreeo se naprej in lep pozdrav vsemKraljem

Suzi P

avtorica Katarina

11

avtorica Maja Kozar

Oa ~e nSe

bull - 1l v middot rodajalca An~rfokovnega bull I b0) 1 z oabo n~segagkakrsnegakO

A I dre)e~~ bull redstavllam~li~i ves~lt borntO forurnu vamP asH v sept 1 situactJo I bralke v aj srno se zn Siti nasta 0

Dragi bra C mo na vas ~ bi se dalo re javno ~bracanasveta ka 0

ali latcnega

Zivljenje na robu druzbe Andrej Janear je prodajalec Kraljev ulice ki ga bralci poznate z naslovnice 8 stevilke Sreeate ga lahko pred ljubljanskim Kapitljem ki je njegova stalna lokacija prodaje Kraljev ulice Star je 52 let in zadnje leto dni je njegovo prenoCisee stopnisee pod Ambrozevim trgom ker v zavetiseu za brezdomce nimajo ustreznih pogojev za oskrbo osebe s posebnimi potrebami kot je Andrej ki so mu amputirali obe nogi in je tako na invalidskem vozieku Ker stikov s svojci nima mu pri opravljanju osnovnih osebnih in formalnih potreb pomagajo mimoidoCi znanci in socialni delavec Bojan ki mu v okviru terenskega dela ki ga izvajamo na Kraljih ulice skoraj vsakodnevno pomaga pri plaeevanju poloznic obiskovanju zdravnikov centra za socialno delo ter urejanju zapletenih in pogosto dolgotrajnih postopkov na najrazlicnejsih uradih Andrej nima elektrienega invalidskega vozieka in tako za premikanje po mestu sploh ee je teren strm nujno potrebuje pomoe Za vsakodnevno pomoe pri premikanju na primer do ZavetiSea na Poljanski na kosilo in

v Vincencijevo zvezo dobrotena veeerjo prosi za pomoe kateregaod brezdomnih znancevPomoe seveda potrebujetudi prinameseanjuna vozieek in z vozi~ka prioblacenju irislaeenju pri skrbi za osebno higieno Posebno tezavno zanj~ ki je brezdomec in hendikepirari je opravljanje riajbolj nujnih in osnovnih Clovekovih potreb -ponudba javnih in hkrati njemu dostopnih sanitarij prilagojenih invalidom je namree bolj skopa Iskanje oseb ki mu pomagajo je zanj tezavno - in praviloma vse te majhne usluge in pomoCi brezdomnih znancev tudi simbolieno plaeuje Prejema pokojnino z varstvenim dodatkom in dodatkom za invalidnost Nekaj malega zasluzi tudi s prodajo Kraljev ulice Ekonomske in socialne razmere v katerih zivi so izredno slabe bliZajoca zima njegovo zivljlenjsko situacijo in ze tako slabo zdravstveno stanje se dodatno ogroza Prejemki mu komaj zadoseajo za osnovne stroske prezivetja zato je na predlog svoje osebne zdravnice aprila letos vlozil prosnjo za priznanje pravice do dodatka za pomoe in postrezbo(DPP) s pomoejo katerega bi si lazje zagotovil pomoe ki jo vsakodnevno nujno potrebuje pri opravljanju veCine nujnih zivljenjskih potreb

Izvedensko mnenje invalidske komisije Junija letos je invalidska komisija podala izvedensko mnenje raquoda upokojencu neogibna staIna pomoe in postrezba drugega se nista potrebnilaquo Komisija svojo odloCitev utemeljuje z Zakonom 0 pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) ter z izvedenskim mnenjem senata komisije ki ga sestavljata specialist medicine dela in specialist nevropsihiater Pa poglejmo kaj navaja zakon ki ureja to podroeje (Ur 1 RS st 1092006) 138 Clen ZPIZ-a raquo(3) Za nepokretnega se steje zavarovanec pri katerem je zmoinost premikanja zmanjsana najmanj za 70 laquo 139 elen ZPIZ-a raquo(1) Pomoc in postreiba je uiiva1cu pokojnine neogibno potrebna za oprav1janje vseh osnovnih iiv1jenjskih potreb kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovo1jevati osnovnih iiv1jenjskih potreb ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoCi ortopedskih pripomoClcov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega samostojno hraniti ob1aCiti in slaCiti se obuvati in sezuvati skrbeti za osebno higieno kakor tudi ne opravljati drugih iiv1jenjskih opravil neogibno potrebnih za ohranjanje iiv1jenja (2)Pomoc in postreiba sta uiivalcu pokojnine neogibno

potrebni za opravljanje vecine osnovnih iivljenjskih potreb kildar zaradi trajnlh sprememb v z4ravstvenem stanju nemore zadovoljevati veeineosnovnih _

iivljenjskihpotrebmiddotiz pyejsnjega odsttivka ali kadar kot middotteiji psihiatticni bolnikv domaCinegi potrebuje stalno nadzorstvolaquo

Izvedensko mnenje invalidske komisije pa navaja naslednje - Ali je zavarovanec zmoien opravljati organizirano pridobitno delo NE - Ali bi se moge1 s poklicno rehabilitacijo usposobiti NE - Ali je zavarovancu potreben DPP NE - Zaradi zmanjsane moinosti premikanja za najmanj 70 NE Sklep 0 kriterijih za ugotavljanje zmanjsanja zmoznosti premikanja za najmanj 70 (Url RS st 502000) jasno navaja da je raquozmanjsana zmoznost premikanja za najmanj 70 podana pri zavarovancih ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski vozieek ter zavarovancih s podkolenskimi in nadkolenskimi

~------------------------------------~) amputacijami okonCin pri katerih ni mogoca aplikacija protez inso trajno vezani na invalidski voziceklaquo Osebna zdravnica v svojem predlogu za dodelitev DPP-ja navaja da se Andrej sicer samostojno hrani vendar potrebuje stalen nadzor psihiatra ter 24-urno pomoc svojcev oziroma stalno strokovno nego ter navaja bolezni ki vplivajo na njegovo delovno zmoznost nadkolenski amputaciji udov disocialna osebnostna motnja ateroskleroza arteri udov ter sindrom odvisnosti zaradi uzivanja alkohola

Pritozba ni utemeljena Andrej je julija letos vlozil pritozbo zoper to odlocbo h kateri je prilozil mnenje pristojnega centra za socialno delo ter mnenje socialnega delavca na Drustvu Kralji ulice ki preko aktivnega terenskega dela nazorno in podrobno pozna njegovo situacijo Po mnenju obeh socialnih delavcev je trenutna situacija Andreja Jancarja zanj ogrozajoca in njegova prosnja za dodelitev DPP-ja upravicena saj ga potrebuje za kritje dodatnih stroskov za pomoc drugih ki jo nujno potrebuje Septembra je invalidska komisija II stopnje njegovo pritozbo ponovno zavrnila z navedbo da pritozba ni utemeljena Odlocitev komisije je ponovno utemeljena z ZPIZ-om ter z izvedenskim mnenjem ki ugotavlja raquoda pri zavarovancu ni mogoce ugotoviti neogibne potrebe po stalni pomoci in postrezbi ker zmore samostojno opravljati osnovna zivljenjska opravila in DPP zaenkrat medicinsko ni utemeljenlaquo Z vsem dolznim spostovanjem do medicinske stroke in njihovih presoj me v primeru Andreja Jancarja ocitno ignoriranje in neupostevanje nevzdrznih socialnih okolisCin v katerih zivi ki so potrjene in podkrepljene s strokovnim mnenjem dveh socialnilt delavcev ki

situacijo dlje casa podrobno poznata in spremljata ter z mnenjem oziroma predlogom osebne zdravnice spravljata v obup in jezo To razumem kot potiskanje cloveka cez rob in to cloveka ki je ze tako na samem robu druibe Glede na moje laicno razumevanje ZPIZ-a ter kriterijev ki dolocajo upravicenost do OPP-ja mu ta nedvomno pripada saj je trajno vezan na invalidski vozicek ter neogibno potrebuje pomoc pri vecini zivljenjskih potreb Dejstvo da Andrej ne zivi v stanovanju prilagojenemu njegovim potrebam ampak - ne glede na letni cas - na cesti pod stopnicami njegovo prosnjo se kako opravicuje in ga umesca v skupino najbolj ranljivih hendikepiran bolan pa se brezdomec za povrhu Ob izjavi komisije da mu neogibna pomoc in postrezba se nista potrebni in da zaenkrat nista medicinsko utemeljeni cinicno pomislim in upam da glede na to da bo Andrej oCitno tudi letos prezimil na cesti zdravniki v komisiji morda ne mislijo pocakati da mu zmrznejo se zgornje okoneine preden mu bodo priznali pravico do pomoCi in moznosti da si vsaj malo olajsa svojo nevzdrZno zivljenjsko situacijo

~ Kralji ulice - novelllber 2007 13

~~~~~~~_~~middot ~~~~~~~~di____ _ middot middot 5koue ~ avtor Andrej Mesaric )

lastnine v spodnjih prostorih Predstavljamo

yam Drustvo za zmanjsevanje skode zaradi drag Stigma

s katerim Kralji ulice ie od samega zacetka izdajanja casopisa dobra sodelujemo Ko se nismo imeli svojih prostorav so nam pomagali pri distribuciji casopisa saj Iijihov dnevni center obiskujejo tudi nasi prodajalci Jokrat se yam predstavlja pet sodelavcev v enl od nas~dnJlh stevilk pa bomo objavili tudi pogovore z ostaltml treml zaposlenimi

Bojana Klancar dipI socialna celavka Sem soustanoviteljica drustva strokovna vodp terenskega dela delam v dnevnem centru in obcasno v zaporih sodelujem tudi pri prijavah porocilih in razpisih

Drustvo smo ustanovili septembra 2003 in takrat smo zaceli s terenskim delom sprva v Ljubljani kasneje pa 5e v Cerknici Ribnici Kocevju in Kamniku Svojo dejavnost smo raz5irili se na svetovalno linijoleta 2005smo kljpiliavto za okrepitev terenain Roleti e5dprli se dnevni centerna Stihovi 12v Zupancicevi )ami Z veseljem lahko povem da smo letos dobiliodUrada za droge 5e posebej prirejenkombi za terensko delo Trenutno jev Sioveniji na razpolago sest takih posebno prirejenih kombijev Obiskujem tudi uporabnike v priporu Za tistega ki ima zeljo po stikih in obiskih pridobim dovolilnico s sodisca da ga lahko obiscem in mu odnesem paket Osebo ponavadi poberejo kar 5

ceste brez vsega tako da ima samo tisto kar ima na sebi Jaz mu lahko potem prinesem stvari ki jih ima morda shranjene pri nas ter nekaj hrane Enkrat letno v sodelovanju z IVZ-om (ln5titut za varovanje zdravja) izvajamo tudinevezano anonimno testiranje za HIV ki bo letos potekalo od 15 oktobra do 15 decembra - takrat jerflljemo vzorce sline nasim uporabni~om in tako dobimo rezultate procentualno za celotno skuplno

raquoNe predstavljam si deati drugje V kratkem (se etos) nacrtujemo otvoritev se enega dnevnega centra v centru Ljubjanelaquo

Peter Recer dip socialni delavec Moje naloge so da cfelam v dnevnem centru in na terenu V dnevnem centru nudimo informacije 0 varnejsem uzivanju drog opravljamo svetovanje nUdimo Pmc pri zaposlovanju zdravstvenem zavarovanJu ureJanJu dokumentov ter informacije 0 drugih sluzbah pomoci Dnevni center je za uzivalce drog odprt od 9h do 15h svetovalna linija (01 430 12 00) pa od 8h do16h Uporabniki lahko v dnevnem centru dobijo sterilen pribor za injiciranje kondome kayo sok mozna je uPoraba sanitarijshranjevanje oblek in po dogovoru tudl osebne

1~ Kralji ulice - lIovelllller 2007 i~~I

pa je mozna tudi uporaba interneta

Terensko deja izvajam v Kranju in Kamniku 5 posebej prirejenim kombijem skupaj 5 5e dvema terenskima delavcema Gre za proces navezovanja stikov z intravenoznimi uzivalci nedovoljenih drog Ker se middot zavedamo da obstaja tudi skrita populacija uporabnikov tezimo tudi k sekundarni izmenjavi kar pomeni da nekdo vzame vecjo kolicino pribora in ga razdeli med druge uzivalce V kombiju nudimo yes pribor ki je na voljo v dnevnem centru tudi kavo in sok ter zbiramo uporabljen pribor za injiciranje ki ga potem posljemo na varno unicenje Uporabniki vstopajo po eden ali dva potem se vrata zaprejo kar omogoca dodatno diskretnost klepet in svetovanje Kranj in Kamnik obi5cemo enkrat tedensko vedno smo na tocno dolocenem mestu ob tocno dolocenem casu V Ljubljani smo pri terenskem delu vedno v paru m05kishyzenska Na teren se odpravimo dvakrat tedensko pes ali 5 kolesi skozi center mesta obiscemo tudi okolico Zdravstvenega duma Metelkova Poznamo nekaj raquopunktovlaquo kjer se uporabnikizadrzujejo S seboj na terenu imamo vedno tudi raquokontejnerceklaquo 5 kpterim spodbujamo vracanje rabljenih igeLmiddot

raquoPocutim se dobro ker m kombinadja dnevnega centra in terena nudi dinamiko Imam v redu sodeJavce in tudi z uporabniki se dobro razumem Suiba kot suiba ampak fajn Sem srecno zaposenlaquo

Tina Sterk univ dipl sociaIna delavka V dru5tvu sodelujem ze dye leti delam v dnevnem centru pomagam uporabnikom glede urejanja osebnih dokumentov sodelujem pri terenskem delu v Kranju in Kamniku ter enkrat tedensko v okolici ZD Metelkova Na terenu potekata navezovanje in poglabljanje stikov z uporabniki z namenom vzpostavitvezaupanja Stem ko ti clovek zaupa se bolj odpre in ti lazje pove svoje probleme - tako se lahko zacne nacrtovanje resevanja teh problemov Dvakrat tedensko hodim na Zavod za prestajanje kazni zapora Pov5etova kjer imam permanentno dovolilnico za obiske zapornikov ki pa ne vkljucuje tistih ki so v priporu Srecujem se z Ijudmi ki imajo probleme z drogo ali pa jih poznam se iz dnevnega

~--------------------------------~) ~entra Veeinoma se pogovarjamo 0 tezavahz drogami saj h tud v zaporu ne manjka Ker sem zunanja sodelavka ~maJo O men d~ugac~n ~dnos sem njihov zaupnik Za Ime Stigma vec ali manJ VSI vedo tako da nimam tezav s predstavljanjem sebe in svojega dela V zaporu delam s posameznikom in ne v skupini Obisk poteka v knjiznici ali citalnici ob torkih in cetrtkih od 10h do 12h ali p~ dogovoru ~casih gre za klepet vcasih pa za skoncentman pogovor In svetovanje Skupaj narediva nacrt kako se ~o izboljsalo njegovo bivanje v zaporu in kaj bo po odpustu IZ zapora Pomembno je da zapornikom svetujemo glede zdravljenja ter razlicnih vrst pomoCi I ~

na volje Dejstvo namreci~ da se v zaporu tudi drogirajo zato ~~ bilo ~otr~bno delltl igle in kondome cesar pa ne dovollJo Vellko Je govora 0 casu po odpustu saj se vecina dvadi drog in obstaja bojazen predoziranja Pomemben Je stik z vzgojno sluzbo ki ima vecja pooblastila za stike z dru~imi organizacijami pretok informacij je seveda anommen Najbolje da se vsi trije skupaj (jaz kot

zunanja sodelavka strokovna delavka 1z zapora in seveda kaznovani) pogovarjamo 0 konkietnih problemih kotso sOCialna pomoc denar bivalisce

raquoVcasih se pocutim da sem nekomu pomagala in to me izpolni vcasih pa se mi zdi da je stalno isto in se nic ne sprmeni in sprasujem se kaj je sploh smisel vsega ~kupaJ Jaz rezu~tatov kot takih ne vidim niso izmerljivi eeprav vem daje to kar delampotrebno in ni Itr nekilaquo

Igor Cajhen kemijski laborant Delam naprogramu izmenjave igel V Stigmi sem ze od leta 1997 sodeloval sem se na stari lokaciji v centru Ljubljane Veliko hodim po terenu in sicer v Kocevje in v okolico Zdravstvenega doma Metelkova V Kocevju imajo metadonski program in kombi parkiramo dvajset metrov strano ~pora~nike tudi poklicemopo telefonu in jim dostavlmo pnbor Ob tem spijemo kaksen sok ali kayo in pokramljamo Tja hodim ob petkih od 11 h do 14h Delimo

pribor kondome in sprejemamo uporabljeni material Pri nas imamo tudi deset prostovoljcev in tri praktikante Vsako leto pa enega od uporabnikov tudi zaposlimo v drustvu

preko javnih del njegove naloge so Ciscenje okolisa dnevnega centra in samega dnevnega centra pomoe v dnevnem centru

ter podobno

raquoDelati tukaj je krasnolaquo

Sabina Zorec univ dipl socialna deavka Zac~tki mojega dela na podroeju zmanjsevanja skode segaJ~ v ~eto 2003 ko sem se v paru 5 kolegico vkljuCila v Izv~JanJe svet~valneg~ dela v Zavodu za prestajanje k~nl zapora Ig In V deJav1i)ost dnevnega centra v takratni Aids f~ndaci~i Rob~t V letu 2006 sem na Drustvu Stigma opr~vlJala pnpravnlstvo - program usposabljanja kadrov v sOCialnem varstvu v okviru Socialne zbornice Terensko del~ indel~v dnevnem centru so dovolj podrobnooplsall mOJI sodelavci zatose bom osredotoCila b~lj na d~loz ob~jenkami vOsnovni n~men programa je pnspevatl k IzbolJsanJu polozaJa zapornlc zaradi kaznivih dejanj povezanih 5 prepovedanimi drogami in zagotoviti ustrezno pomoc pri resocializaciji in reintegraciji po odpustu IZ zapora Zavod za prestajanje kazni zapora Ig obiskujem dvakrat na mesec V skupini debatiramo 0 razlicnih stvareh na primer 0 ~oznostih izobrazevanja med prestajanje~ kazni o aktualnlh dogodkLh v zavodu osebnih stvarehrazlicnih oblikah pomoci pri zdravljenju abstiniranju zmanjsevanju skode in skodljivih posledicah shydanasnje razmere ne omogoeajo uporabe sterilnega pribora v zavodih kar pa bi bilo nujno potrebno Tezko je Ijudem govoriti 0 varnem injiciranju in posledicah nevarnega injiciranja v zavodu ce za to ni izpolnjenih nobenih pogojev sami pa imamo v tem primeru zvezane roke in se veliko vec Gre za sprosceno izmenjavo informacij Zraven tega spremljam obsojenke na namenske izhode - spremljanje na razli cne naslove pomoci (na oddelek za detoksikacijo zdravstveni dom urejanje dokumentov sole ) Spremljanja na izhode so velikega pomena za samo delo z obiojenkami saj se krepi zaupanje In poglobl delovnl odnos med obsojenko in svetovalko Na ta ~ac i n je olajsano tudi dele znotraj zavoda Iz

vzacetmh pogo~orov v okviru zavoda preko spremljanj se ponavadl razvlJe poglobljen odnos ki ze kaze raquopozitivnelaquo spremembe pri ~re)anju ~ivljen)a obsojenke (vkljuCitev v center za zdravlJenJe odvisnostl od prepovedanih drog ureJanje odnosa 5 starsi )

gtPri delu uiiv~m vedno se nekaj dogaja predvsem pa Ima zame veftk pomen to da sem vsak dan v stiku z Ijudmi na seeni Sam tim DruStva Stigma je odlicenlaquo

Dnevni center za uporabnike nedqvoljenih drog je odprtod ponedeljka do petka~d 9hdo 1-5h Lokacija Stihova 12 1000 Ljubljana (ZupanCiceva jama) Telefonsko svetovanje vzvezi z drogami in spolno prenosljivlmlboleznimi (odBh doI6h) 014301200

srane

Branko Bratun~ BraDe se je bralcem in bralkamnasegacasopisa Ze predstavil v redni rubriki To sem jaz vIS junijski stevilki Ko je pripovedoval svojo zgodbo je se hodil vsak dan v sluzbo na Slovenske zeleznice Ja Brane je eden tistih ki se je sam odlocil ziveti na ulici da je po delu lahko v miru sel pocet tisto kar je pac hotel Z litrom rebule med svoje prijatelje

Pred poletjem pa je hudo zbolel Ze mesece je na bolniSki in pocuti se vse slabse Pred dnevi je po dolgem casu priSel na obisk v nas dnevni center in priznam da me je kar stisnilo ko sem ga gledala kako nemo strrni predse Nic se ni raquozajebavallaquo v zanj znacilnem slogu nic se ni zarezal IJagajivost v njegovih oceh je sla bogve kam Ceprav sem vedela kakSen bo odgovor sem ga potrepljala in vprasala raquoBrane kakolaquo raquoBolan sem laquo

Ko je izvedel za svojo diagnozo si je zazelel da bi vsaj se enkrat obiskal domaeo kmetijo Bilo je poletno popoldne kQ sma Brane Bojan Urban in moja malenkost sedli v Bojanov avto terse odpeljaliproti Vnajnarjem od koderBrane prihaja Naselje sicer se sodi v ljubljansko obCinoeepravvse spominja na pristne dolenjske grice dalec od mestnega zivljenjaVisoko je priblizrio 600 metrov nad morjem in ima skromnih 121 prebivalcev Zato pa ima toliko vee zemlje in - blazenega miru~

Domaca kmetija je zelo velika za 32 hektarov z gozdom obdane in pretezno obdelane zemlje skrbi njegavadruzina Najprej smo spoznali njegovo prijazno mamo ki nas je takoj postregla 5 hisnimi dobrotami med enim od stevilnih opravkov pa smo zmotili tudiBranetovega brata (ima jih tri) ki mu del a 51300 jablanami 560 eesnjarni 360breskvamiz zbiralnikom vode ter namakalnim sistemom velika njivo jagod po katerih so Bratunovi seposebej znani in z 8 kravami delanikoli ne zmanjka Na sprehod skozi pravljicne nasade sta nas middot

pospremila se dva zelo prijetna in zgovorna sogovornikal necak i-n neeakinja 19 jima Clovek ob pogledu na Ijubka zadovoljna obraza takoj lahko zaene zavidati odrascanje na kmetiji Branetu ga malcetezje pravi namrec da je do sole vsak dan moral hoditi vee kot uro

Minilo pa je bistveno manj kot uro nazaj do Ljubljane kamor smo se nadil1arj svezega zraka vrnili proti veceru in ceprav je menit da je bil najbrZ zadnjic doma se nam je vicino vesel smejal v pozdrav In zalozen s steklenico raquodomacegalaquo je sel razveselit se svoje prijatelje Brane tole je zate

- noveMber 2007 11

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

~postovani Ze kar nekaj easa se odpravljam pisati tole pismo in koneno sem uspela Naj najprej pohvalim vse sodelujoee pri izdelavi revije ki jo redno kupujem in seveda tudi v celoti preberem Zelo zanimivo da se je nekdo spomnil tudi na nase ulieneKralje saj bi drugaee na nasih ulicah bilo kar dolgoeasno Moram pa priznati da sem jih tudi sarna veekrat kritizirala A vedno kadar sem lahko sem kakSnemu od njih v roke potisnila nekaj drobiZa in nato z veseljem 001~akala naprej z mislijo da sem Ie z malenkostjo nekomu polepsala dan Ker stanujem na Poljanski imam moznost veekrat sreeati koga izmed njih in z njim spregovoriti Presenetilo pa me je da so pripravljeni vzeti tudi cigareto ki jo je ze nekdo imel v ustih Ko ti povedo svojo zivljenjsko zgodbo se ti v oceh paberejo solze v srcu zaboli in spomini letijo daleenazaj Zalje veCina

ljudi takih ki razumejo njihovo pot popolnoma drugaee Kdor je v zivljenju dozivel ze kaj hudega bo razumeL Moram pa povedati da sem pomagala ze mnogim ljudem eeptav le s pogovorom - in ravno ta manjka ljudem ki seznajdejomiddotv stish Pri nas je tako da Ie malokdo zeli posiusati stisko druglhpa naj bodo to navadni ljudje ali zdravniki Vesela sem kadar sliSim da se stvari za nase Kralje tilic preroikajo na boljse Bliza se novo leto ko bomo ponovno stopali po trgovinah in na veliko zapravljali nasi Kralji pa bodo v mrazu pred Mercatorjevo trgovino na Poljanski postavili smrekico in cakali na boIjse leto Bo takrat kdo od vas pogresal kakSen cent Sigurno ne Verjamem da bo ta revija spremenila tudi ljudi saj bo vee moznosti spoznati zivljenja nasih Kraljev ulic Vso sreeo se naprej in lep pozdrav vsemKraljem

Suzi P

avtorica Katarina

11

avtorica Maja Kozar

Oa ~e nSe

bull - 1l v middot rodajalca An~rfokovnega bull I b0) 1 z oabo n~segagkakrsnegakO

A I dre)e~~ bull redstavllam~li~i ves~lt borntO forurnu vamP asH v sept 1 situactJo I bralke v aj srno se zn Siti nasta 0

Dragi bra C mo na vas ~ bi se dalo re javno ~bracanasveta ka 0

ali latcnega

Zivljenje na robu druzbe Andrej Janear je prodajalec Kraljev ulice ki ga bralci poznate z naslovnice 8 stevilke Sreeate ga lahko pred ljubljanskim Kapitljem ki je njegova stalna lokacija prodaje Kraljev ulice Star je 52 let in zadnje leto dni je njegovo prenoCisee stopnisee pod Ambrozevim trgom ker v zavetiseu za brezdomce nimajo ustreznih pogojev za oskrbo osebe s posebnimi potrebami kot je Andrej ki so mu amputirali obe nogi in je tako na invalidskem vozieku Ker stikov s svojci nima mu pri opravljanju osnovnih osebnih in formalnih potreb pomagajo mimoidoCi znanci in socialni delavec Bojan ki mu v okviru terenskega dela ki ga izvajamo na Kraljih ulice skoraj vsakodnevno pomaga pri plaeevanju poloznic obiskovanju zdravnikov centra za socialno delo ter urejanju zapletenih in pogosto dolgotrajnih postopkov na najrazlicnejsih uradih Andrej nima elektrienega invalidskega vozieka in tako za premikanje po mestu sploh ee je teren strm nujno potrebuje pomoe Za vsakodnevno pomoe pri premikanju na primer do ZavetiSea na Poljanski na kosilo in

v Vincencijevo zvezo dobrotena veeerjo prosi za pomoe kateregaod brezdomnih znancevPomoe seveda potrebujetudi prinameseanjuna vozieek in z vozi~ka prioblacenju irislaeenju pri skrbi za osebno higieno Posebno tezavno zanj~ ki je brezdomec in hendikepirari je opravljanje riajbolj nujnih in osnovnih Clovekovih potreb -ponudba javnih in hkrati njemu dostopnih sanitarij prilagojenih invalidom je namree bolj skopa Iskanje oseb ki mu pomagajo je zanj tezavno - in praviloma vse te majhne usluge in pomoCi brezdomnih znancev tudi simbolieno plaeuje Prejema pokojnino z varstvenim dodatkom in dodatkom za invalidnost Nekaj malega zasluzi tudi s prodajo Kraljev ulice Ekonomske in socialne razmere v katerih zivi so izredno slabe bliZajoca zima njegovo zivljlenjsko situacijo in ze tako slabo zdravstveno stanje se dodatno ogroza Prejemki mu komaj zadoseajo za osnovne stroske prezivetja zato je na predlog svoje osebne zdravnice aprila letos vlozil prosnjo za priznanje pravice do dodatka za pomoe in postrezbo(DPP) s pomoejo katerega bi si lazje zagotovil pomoe ki jo vsakodnevno nujno potrebuje pri opravljanju veCine nujnih zivljenjskih potreb

Izvedensko mnenje invalidske komisije Junija letos je invalidska komisija podala izvedensko mnenje raquoda upokojencu neogibna staIna pomoe in postrezba drugega se nista potrebnilaquo Komisija svojo odloCitev utemeljuje z Zakonom 0 pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) ter z izvedenskim mnenjem senata komisije ki ga sestavljata specialist medicine dela in specialist nevropsihiater Pa poglejmo kaj navaja zakon ki ureja to podroeje (Ur 1 RS st 1092006) 138 Clen ZPIZ-a raquo(3) Za nepokretnega se steje zavarovanec pri katerem je zmoinost premikanja zmanjsana najmanj za 70 laquo 139 elen ZPIZ-a raquo(1) Pomoc in postreiba je uiiva1cu pokojnine neogibno potrebna za oprav1janje vseh osnovnih iiv1jenjskih potreb kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovo1jevati osnovnih iiv1jenjskih potreb ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoCi ortopedskih pripomoClcov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega samostojno hraniti ob1aCiti in slaCiti se obuvati in sezuvati skrbeti za osebno higieno kakor tudi ne opravljati drugih iiv1jenjskih opravil neogibno potrebnih za ohranjanje iiv1jenja (2)Pomoc in postreiba sta uiivalcu pokojnine neogibno

potrebni za opravljanje vecine osnovnih iivljenjskih potreb kildar zaradi trajnlh sprememb v z4ravstvenem stanju nemore zadovoljevati veeineosnovnih _

iivljenjskihpotrebmiddotiz pyejsnjega odsttivka ali kadar kot middotteiji psihiatticni bolnikv domaCinegi potrebuje stalno nadzorstvolaquo

Izvedensko mnenje invalidske komisije pa navaja naslednje - Ali je zavarovanec zmoien opravljati organizirano pridobitno delo NE - Ali bi se moge1 s poklicno rehabilitacijo usposobiti NE - Ali je zavarovancu potreben DPP NE - Zaradi zmanjsane moinosti premikanja za najmanj 70 NE Sklep 0 kriterijih za ugotavljanje zmanjsanja zmoznosti premikanja za najmanj 70 (Url RS st 502000) jasno navaja da je raquozmanjsana zmoznost premikanja za najmanj 70 podana pri zavarovancih ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski vozieek ter zavarovancih s podkolenskimi in nadkolenskimi

~------------------------------------~) amputacijami okonCin pri katerih ni mogoca aplikacija protez inso trajno vezani na invalidski voziceklaquo Osebna zdravnica v svojem predlogu za dodelitev DPP-ja navaja da se Andrej sicer samostojno hrani vendar potrebuje stalen nadzor psihiatra ter 24-urno pomoc svojcev oziroma stalno strokovno nego ter navaja bolezni ki vplivajo na njegovo delovno zmoznost nadkolenski amputaciji udov disocialna osebnostna motnja ateroskleroza arteri udov ter sindrom odvisnosti zaradi uzivanja alkohola

Pritozba ni utemeljena Andrej je julija letos vlozil pritozbo zoper to odlocbo h kateri je prilozil mnenje pristojnega centra za socialno delo ter mnenje socialnega delavca na Drustvu Kralji ulice ki preko aktivnega terenskega dela nazorno in podrobno pozna njegovo situacijo Po mnenju obeh socialnih delavcev je trenutna situacija Andreja Jancarja zanj ogrozajoca in njegova prosnja za dodelitev DPP-ja upravicena saj ga potrebuje za kritje dodatnih stroskov za pomoc drugih ki jo nujno potrebuje Septembra je invalidska komisija II stopnje njegovo pritozbo ponovno zavrnila z navedbo da pritozba ni utemeljena Odlocitev komisije je ponovno utemeljena z ZPIZ-om ter z izvedenskim mnenjem ki ugotavlja raquoda pri zavarovancu ni mogoce ugotoviti neogibne potrebe po stalni pomoci in postrezbi ker zmore samostojno opravljati osnovna zivljenjska opravila in DPP zaenkrat medicinsko ni utemeljenlaquo Z vsem dolznim spostovanjem do medicinske stroke in njihovih presoj me v primeru Andreja Jancarja ocitno ignoriranje in neupostevanje nevzdrznih socialnih okolisCin v katerih zivi ki so potrjene in podkrepljene s strokovnim mnenjem dveh socialnilt delavcev ki

situacijo dlje casa podrobno poznata in spremljata ter z mnenjem oziroma predlogom osebne zdravnice spravljata v obup in jezo To razumem kot potiskanje cloveka cez rob in to cloveka ki je ze tako na samem robu druibe Glede na moje laicno razumevanje ZPIZ-a ter kriterijev ki dolocajo upravicenost do OPP-ja mu ta nedvomno pripada saj je trajno vezan na invalidski vozicek ter neogibno potrebuje pomoc pri vecini zivljenjskih potreb Dejstvo da Andrej ne zivi v stanovanju prilagojenemu njegovim potrebam ampak - ne glede na letni cas - na cesti pod stopnicami njegovo prosnjo se kako opravicuje in ga umesca v skupino najbolj ranljivih hendikepiran bolan pa se brezdomec za povrhu Ob izjavi komisije da mu neogibna pomoc in postrezba se nista potrebni in da zaenkrat nista medicinsko utemeljeni cinicno pomislim in upam da glede na to da bo Andrej oCitno tudi letos prezimil na cesti zdravniki v komisiji morda ne mislijo pocakati da mu zmrznejo se zgornje okoneine preden mu bodo priznali pravico do pomoCi in moznosti da si vsaj malo olajsa svojo nevzdrZno zivljenjsko situacijo

~ Kralji ulice - novelllber 2007 13

~~~~~~~_~~middot ~~~~~~~~di____ _ middot middot 5koue ~ avtor Andrej Mesaric )

lastnine v spodnjih prostorih Predstavljamo

yam Drustvo za zmanjsevanje skode zaradi drag Stigma

s katerim Kralji ulice ie od samega zacetka izdajanja casopisa dobra sodelujemo Ko se nismo imeli svojih prostorav so nam pomagali pri distribuciji casopisa saj Iijihov dnevni center obiskujejo tudi nasi prodajalci Jokrat se yam predstavlja pet sodelavcev v enl od nas~dnJlh stevilk pa bomo objavili tudi pogovore z ostaltml treml zaposlenimi

Bojana Klancar dipI socialna celavka Sem soustanoviteljica drustva strokovna vodp terenskega dela delam v dnevnem centru in obcasno v zaporih sodelujem tudi pri prijavah porocilih in razpisih

Drustvo smo ustanovili septembra 2003 in takrat smo zaceli s terenskim delom sprva v Ljubljani kasneje pa 5e v Cerknici Ribnici Kocevju in Kamniku Svojo dejavnost smo raz5irili se na svetovalno linijoleta 2005smo kljpiliavto za okrepitev terenain Roleti e5dprli se dnevni centerna Stihovi 12v Zupancicevi )ami Z veseljem lahko povem da smo letos dobiliodUrada za droge 5e posebej prirejenkombi za terensko delo Trenutno jev Sioveniji na razpolago sest takih posebno prirejenih kombijev Obiskujem tudi uporabnike v priporu Za tistega ki ima zeljo po stikih in obiskih pridobim dovolilnico s sodisca da ga lahko obiscem in mu odnesem paket Osebo ponavadi poberejo kar 5

ceste brez vsega tako da ima samo tisto kar ima na sebi Jaz mu lahko potem prinesem stvari ki jih ima morda shranjene pri nas ter nekaj hrane Enkrat letno v sodelovanju z IVZ-om (ln5titut za varovanje zdravja) izvajamo tudinevezano anonimno testiranje za HIV ki bo letos potekalo od 15 oktobra do 15 decembra - takrat jerflljemo vzorce sline nasim uporabni~om in tako dobimo rezultate procentualno za celotno skuplno

raquoNe predstavljam si deati drugje V kratkem (se etos) nacrtujemo otvoritev se enega dnevnega centra v centru Ljubjanelaquo

Peter Recer dip socialni delavec Moje naloge so da cfelam v dnevnem centru in na terenu V dnevnem centru nudimo informacije 0 varnejsem uzivanju drog opravljamo svetovanje nUdimo Pmc pri zaposlovanju zdravstvenem zavarovanJu ureJanJu dokumentov ter informacije 0 drugih sluzbah pomoci Dnevni center je za uzivalce drog odprt od 9h do 15h svetovalna linija (01 430 12 00) pa od 8h do16h Uporabniki lahko v dnevnem centru dobijo sterilen pribor za injiciranje kondome kayo sok mozna je uPoraba sanitarijshranjevanje oblek in po dogovoru tudl osebne

1~ Kralji ulice - lIovelllller 2007 i~~I

pa je mozna tudi uporaba interneta

Terensko deja izvajam v Kranju in Kamniku 5 posebej prirejenim kombijem skupaj 5 5e dvema terenskima delavcema Gre za proces navezovanja stikov z intravenoznimi uzivalci nedovoljenih drog Ker se middot zavedamo da obstaja tudi skrita populacija uporabnikov tezimo tudi k sekundarni izmenjavi kar pomeni da nekdo vzame vecjo kolicino pribora in ga razdeli med druge uzivalce V kombiju nudimo yes pribor ki je na voljo v dnevnem centru tudi kavo in sok ter zbiramo uporabljen pribor za injiciranje ki ga potem posljemo na varno unicenje Uporabniki vstopajo po eden ali dva potem se vrata zaprejo kar omogoca dodatno diskretnost klepet in svetovanje Kranj in Kamnik obi5cemo enkrat tedensko vedno smo na tocno dolocenem mestu ob tocno dolocenem casu V Ljubljani smo pri terenskem delu vedno v paru m05kishyzenska Na teren se odpravimo dvakrat tedensko pes ali 5 kolesi skozi center mesta obiscemo tudi okolico Zdravstvenega duma Metelkova Poznamo nekaj raquopunktovlaquo kjer se uporabnikizadrzujejo S seboj na terenu imamo vedno tudi raquokontejnerceklaquo 5 kpterim spodbujamo vracanje rabljenih igeLmiddot

raquoPocutim se dobro ker m kombinadja dnevnega centra in terena nudi dinamiko Imam v redu sodeJavce in tudi z uporabniki se dobro razumem Suiba kot suiba ampak fajn Sem srecno zaposenlaquo

Tina Sterk univ dipl sociaIna delavka V dru5tvu sodelujem ze dye leti delam v dnevnem centru pomagam uporabnikom glede urejanja osebnih dokumentov sodelujem pri terenskem delu v Kranju in Kamniku ter enkrat tedensko v okolici ZD Metelkova Na terenu potekata navezovanje in poglabljanje stikov z uporabniki z namenom vzpostavitvezaupanja Stem ko ti clovek zaupa se bolj odpre in ti lazje pove svoje probleme - tako se lahko zacne nacrtovanje resevanja teh problemov Dvakrat tedensko hodim na Zavod za prestajanje kazni zapora Pov5etova kjer imam permanentno dovolilnico za obiske zapornikov ki pa ne vkljucuje tistih ki so v priporu Srecujem se z Ijudmi ki imajo probleme z drogo ali pa jih poznam se iz dnevnega

~--------------------------------~) ~entra Veeinoma se pogovarjamo 0 tezavahz drogami saj h tud v zaporu ne manjka Ker sem zunanja sodelavka ~maJo O men d~ugac~n ~dnos sem njihov zaupnik Za Ime Stigma vec ali manJ VSI vedo tako da nimam tezav s predstavljanjem sebe in svojega dela V zaporu delam s posameznikom in ne v skupini Obisk poteka v knjiznici ali citalnici ob torkih in cetrtkih od 10h do 12h ali p~ dogovoru ~casih gre za klepet vcasih pa za skoncentman pogovor In svetovanje Skupaj narediva nacrt kako se ~o izboljsalo njegovo bivanje v zaporu in kaj bo po odpustu IZ zapora Pomembno je da zapornikom svetujemo glede zdravljenja ter razlicnih vrst pomoCi I ~

na volje Dejstvo namreci~ da se v zaporu tudi drogirajo zato ~~ bilo ~otr~bno delltl igle in kondome cesar pa ne dovollJo Vellko Je govora 0 casu po odpustu saj se vecina dvadi drog in obstaja bojazen predoziranja Pomemben Je stik z vzgojno sluzbo ki ima vecja pooblastila za stike z dru~imi organizacijami pretok informacij je seveda anommen Najbolje da se vsi trije skupaj (jaz kot

zunanja sodelavka strokovna delavka 1z zapora in seveda kaznovani) pogovarjamo 0 konkietnih problemih kotso sOCialna pomoc denar bivalisce

raquoVcasih se pocutim da sem nekomu pomagala in to me izpolni vcasih pa se mi zdi da je stalno isto in se nic ne sprmeni in sprasujem se kaj je sploh smisel vsega ~kupaJ Jaz rezu~tatov kot takih ne vidim niso izmerljivi eeprav vem daje to kar delampotrebno in ni Itr nekilaquo

Igor Cajhen kemijski laborant Delam naprogramu izmenjave igel V Stigmi sem ze od leta 1997 sodeloval sem se na stari lokaciji v centru Ljubljane Veliko hodim po terenu in sicer v Kocevje in v okolico Zdravstvenega doma Metelkova V Kocevju imajo metadonski program in kombi parkiramo dvajset metrov strano ~pora~nike tudi poklicemopo telefonu in jim dostavlmo pnbor Ob tem spijemo kaksen sok ali kayo in pokramljamo Tja hodim ob petkih od 11 h do 14h Delimo

pribor kondome in sprejemamo uporabljeni material Pri nas imamo tudi deset prostovoljcev in tri praktikante Vsako leto pa enega od uporabnikov tudi zaposlimo v drustvu

preko javnih del njegove naloge so Ciscenje okolisa dnevnega centra in samega dnevnega centra pomoe v dnevnem centru

ter podobno

raquoDelati tukaj je krasnolaquo

Sabina Zorec univ dipl socialna deavka Zac~tki mojega dela na podroeju zmanjsevanja skode segaJ~ v ~eto 2003 ko sem se v paru 5 kolegico vkljuCila v Izv~JanJe svet~valneg~ dela v Zavodu za prestajanje k~nl zapora Ig In V deJav1i)ost dnevnega centra v takratni Aids f~ndaci~i Rob~t V letu 2006 sem na Drustvu Stigma opr~vlJala pnpravnlstvo - program usposabljanja kadrov v sOCialnem varstvu v okviru Socialne zbornice Terensko del~ indel~v dnevnem centru so dovolj podrobnooplsall mOJI sodelavci zatose bom osredotoCila b~lj na d~loz ob~jenkami vOsnovni n~men programa je pnspevatl k IzbolJsanJu polozaJa zapornlc zaradi kaznivih dejanj povezanih 5 prepovedanimi drogami in zagotoviti ustrezno pomoc pri resocializaciji in reintegraciji po odpustu IZ zapora Zavod za prestajanje kazni zapora Ig obiskujem dvakrat na mesec V skupini debatiramo 0 razlicnih stvareh na primer 0 ~oznostih izobrazevanja med prestajanje~ kazni o aktualnlh dogodkLh v zavodu osebnih stvarehrazlicnih oblikah pomoci pri zdravljenju abstiniranju zmanjsevanju skode in skodljivih posledicah shydanasnje razmere ne omogoeajo uporabe sterilnega pribora v zavodih kar pa bi bilo nujno potrebno Tezko je Ijudem govoriti 0 varnem injiciranju in posledicah nevarnega injiciranja v zavodu ce za to ni izpolnjenih nobenih pogojev sami pa imamo v tem primeru zvezane roke in se veliko vec Gre za sprosceno izmenjavo informacij Zraven tega spremljam obsojenke na namenske izhode - spremljanje na razli cne naslove pomoci (na oddelek za detoksikacijo zdravstveni dom urejanje dokumentov sole ) Spremljanja na izhode so velikega pomena za samo delo z obiojenkami saj se krepi zaupanje In poglobl delovnl odnos med obsojenko in svetovalko Na ta ~ac i n je olajsano tudi dele znotraj zavoda Iz

vzacetmh pogo~orov v okviru zavoda preko spremljanj se ponavadl razvlJe poglobljen odnos ki ze kaze raquopozitivnelaquo spremembe pri ~re)anju ~ivljen)a obsojenke (vkljuCitev v center za zdravlJenJe odvisnostl od prepovedanih drog ureJanje odnosa 5 starsi )

gtPri delu uiiv~m vedno se nekaj dogaja predvsem pa Ima zame veftk pomen to da sem vsak dan v stiku z Ijudmi na seeni Sam tim DruStva Stigma je odlicenlaquo

Dnevni center za uporabnike nedqvoljenih drog je odprtod ponedeljka do petka~d 9hdo 1-5h Lokacija Stihova 12 1000 Ljubljana (ZupanCiceva jama) Telefonsko svetovanje vzvezi z drogami in spolno prenosljivlmlboleznimi (odBh doI6h) 014301200

srane

Branko Bratun~ BraDe se je bralcem in bralkamnasegacasopisa Ze predstavil v redni rubriki To sem jaz vIS junijski stevilki Ko je pripovedoval svojo zgodbo je se hodil vsak dan v sluzbo na Slovenske zeleznice Ja Brane je eden tistih ki se je sam odlocil ziveti na ulici da je po delu lahko v miru sel pocet tisto kar je pac hotel Z litrom rebule med svoje prijatelje

Pred poletjem pa je hudo zbolel Ze mesece je na bolniSki in pocuti se vse slabse Pred dnevi je po dolgem casu priSel na obisk v nas dnevni center in priznam da me je kar stisnilo ko sem ga gledala kako nemo strrni predse Nic se ni raquozajebavallaquo v zanj znacilnem slogu nic se ni zarezal IJagajivost v njegovih oceh je sla bogve kam Ceprav sem vedela kakSen bo odgovor sem ga potrepljala in vprasala raquoBrane kakolaquo raquoBolan sem laquo

Ko je izvedel za svojo diagnozo si je zazelel da bi vsaj se enkrat obiskal domaeo kmetijo Bilo je poletno popoldne kQ sma Brane Bojan Urban in moja malenkost sedli v Bojanov avto terse odpeljaliproti Vnajnarjem od koderBrane prihaja Naselje sicer se sodi v ljubljansko obCinoeepravvse spominja na pristne dolenjske grice dalec od mestnega zivljenjaVisoko je priblizrio 600 metrov nad morjem in ima skromnih 121 prebivalcev Zato pa ima toliko vee zemlje in - blazenega miru~

Domaca kmetija je zelo velika za 32 hektarov z gozdom obdane in pretezno obdelane zemlje skrbi njegavadruzina Najprej smo spoznali njegovo prijazno mamo ki nas je takoj postregla 5 hisnimi dobrotami med enim od stevilnih opravkov pa smo zmotili tudiBranetovega brata (ima jih tri) ki mu del a 51300 jablanami 560 eesnjarni 360breskvamiz zbiralnikom vode ter namakalnim sistemom velika njivo jagod po katerih so Bratunovi seposebej znani in z 8 kravami delanikoli ne zmanjka Na sprehod skozi pravljicne nasade sta nas middot

pospremila se dva zelo prijetna in zgovorna sogovornikal necak i-n neeakinja 19 jima Clovek ob pogledu na Ijubka zadovoljna obraza takoj lahko zaene zavidati odrascanje na kmetiji Branetu ga malcetezje pravi namrec da je do sole vsak dan moral hoditi vee kot uro

Minilo pa je bistveno manj kot uro nazaj do Ljubljane kamor smo se nadil1arj svezega zraka vrnili proti veceru in ceprav je menit da je bil najbrZ zadnjic doma se nam je vicino vesel smejal v pozdrav In zalozen s steklenico raquodomacegalaquo je sel razveselit se svoje prijatelje Brane tole je zate

- noveMber 2007 11

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

avtorica Maja Kozar

Oa ~e nSe

bull - 1l v middot rodajalca An~rfokovnega bull I b0) 1 z oabo n~segagkakrsnegakO

A I dre)e~~ bull redstavllam~li~i ves~lt borntO forurnu vamP asH v sept 1 situactJo I bralke v aj srno se zn Siti nasta 0

Dragi bra C mo na vas ~ bi se dalo re javno ~bracanasveta ka 0

ali latcnega

Zivljenje na robu druzbe Andrej Janear je prodajalec Kraljev ulice ki ga bralci poznate z naslovnice 8 stevilke Sreeate ga lahko pred ljubljanskim Kapitljem ki je njegova stalna lokacija prodaje Kraljev ulice Star je 52 let in zadnje leto dni je njegovo prenoCisee stopnisee pod Ambrozevim trgom ker v zavetiseu za brezdomce nimajo ustreznih pogojev za oskrbo osebe s posebnimi potrebami kot je Andrej ki so mu amputirali obe nogi in je tako na invalidskem vozieku Ker stikov s svojci nima mu pri opravljanju osnovnih osebnih in formalnih potreb pomagajo mimoidoCi znanci in socialni delavec Bojan ki mu v okviru terenskega dela ki ga izvajamo na Kraljih ulice skoraj vsakodnevno pomaga pri plaeevanju poloznic obiskovanju zdravnikov centra za socialno delo ter urejanju zapletenih in pogosto dolgotrajnih postopkov na najrazlicnejsih uradih Andrej nima elektrienega invalidskega vozieka in tako za premikanje po mestu sploh ee je teren strm nujno potrebuje pomoe Za vsakodnevno pomoe pri premikanju na primer do ZavetiSea na Poljanski na kosilo in

v Vincencijevo zvezo dobrotena veeerjo prosi za pomoe kateregaod brezdomnih znancevPomoe seveda potrebujetudi prinameseanjuna vozieek in z vozi~ka prioblacenju irislaeenju pri skrbi za osebno higieno Posebno tezavno zanj~ ki je brezdomec in hendikepirari je opravljanje riajbolj nujnih in osnovnih Clovekovih potreb -ponudba javnih in hkrati njemu dostopnih sanitarij prilagojenih invalidom je namree bolj skopa Iskanje oseb ki mu pomagajo je zanj tezavno - in praviloma vse te majhne usluge in pomoCi brezdomnih znancev tudi simbolieno plaeuje Prejema pokojnino z varstvenim dodatkom in dodatkom za invalidnost Nekaj malega zasluzi tudi s prodajo Kraljev ulice Ekonomske in socialne razmere v katerih zivi so izredno slabe bliZajoca zima njegovo zivljlenjsko situacijo in ze tako slabo zdravstveno stanje se dodatno ogroza Prejemki mu komaj zadoseajo za osnovne stroske prezivetja zato je na predlog svoje osebne zdravnice aprila letos vlozil prosnjo za priznanje pravice do dodatka za pomoe in postrezbo(DPP) s pomoejo katerega bi si lazje zagotovil pomoe ki jo vsakodnevno nujno potrebuje pri opravljanju veCine nujnih zivljenjskih potreb

Izvedensko mnenje invalidske komisije Junija letos je invalidska komisija podala izvedensko mnenje raquoda upokojencu neogibna staIna pomoe in postrezba drugega se nista potrebnilaquo Komisija svojo odloCitev utemeljuje z Zakonom 0 pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) ter z izvedenskim mnenjem senata komisije ki ga sestavljata specialist medicine dela in specialist nevropsihiater Pa poglejmo kaj navaja zakon ki ureja to podroeje (Ur 1 RS st 1092006) 138 Clen ZPIZ-a raquo(3) Za nepokretnega se steje zavarovanec pri katerem je zmoinost premikanja zmanjsana najmanj za 70 laquo 139 elen ZPIZ-a raquo(1) Pomoc in postreiba je uiiva1cu pokojnine neogibno potrebna za oprav1janje vseh osnovnih iiv1jenjskih potreb kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovo1jevati osnovnih iiv1jenjskih potreb ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoCi ortopedskih pripomoClcov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega samostojno hraniti ob1aCiti in slaCiti se obuvati in sezuvati skrbeti za osebno higieno kakor tudi ne opravljati drugih iiv1jenjskih opravil neogibno potrebnih za ohranjanje iiv1jenja (2)Pomoc in postreiba sta uiivalcu pokojnine neogibno

potrebni za opravljanje vecine osnovnih iivljenjskih potreb kildar zaradi trajnlh sprememb v z4ravstvenem stanju nemore zadovoljevati veeineosnovnih _

iivljenjskihpotrebmiddotiz pyejsnjega odsttivka ali kadar kot middotteiji psihiatticni bolnikv domaCinegi potrebuje stalno nadzorstvolaquo

Izvedensko mnenje invalidske komisije pa navaja naslednje - Ali je zavarovanec zmoien opravljati organizirano pridobitno delo NE - Ali bi se moge1 s poklicno rehabilitacijo usposobiti NE - Ali je zavarovancu potreben DPP NE - Zaradi zmanjsane moinosti premikanja za najmanj 70 NE Sklep 0 kriterijih za ugotavljanje zmanjsanja zmoznosti premikanja za najmanj 70 (Url RS st 502000) jasno navaja da je raquozmanjsana zmoznost premikanja za najmanj 70 podana pri zavarovancih ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski vozieek ter zavarovancih s podkolenskimi in nadkolenskimi

~------------------------------------~) amputacijami okonCin pri katerih ni mogoca aplikacija protez inso trajno vezani na invalidski voziceklaquo Osebna zdravnica v svojem predlogu za dodelitev DPP-ja navaja da se Andrej sicer samostojno hrani vendar potrebuje stalen nadzor psihiatra ter 24-urno pomoc svojcev oziroma stalno strokovno nego ter navaja bolezni ki vplivajo na njegovo delovno zmoznost nadkolenski amputaciji udov disocialna osebnostna motnja ateroskleroza arteri udov ter sindrom odvisnosti zaradi uzivanja alkohola

Pritozba ni utemeljena Andrej je julija letos vlozil pritozbo zoper to odlocbo h kateri je prilozil mnenje pristojnega centra za socialno delo ter mnenje socialnega delavca na Drustvu Kralji ulice ki preko aktivnega terenskega dela nazorno in podrobno pozna njegovo situacijo Po mnenju obeh socialnih delavcev je trenutna situacija Andreja Jancarja zanj ogrozajoca in njegova prosnja za dodelitev DPP-ja upravicena saj ga potrebuje za kritje dodatnih stroskov za pomoc drugih ki jo nujno potrebuje Septembra je invalidska komisija II stopnje njegovo pritozbo ponovno zavrnila z navedbo da pritozba ni utemeljena Odlocitev komisije je ponovno utemeljena z ZPIZ-om ter z izvedenskim mnenjem ki ugotavlja raquoda pri zavarovancu ni mogoce ugotoviti neogibne potrebe po stalni pomoci in postrezbi ker zmore samostojno opravljati osnovna zivljenjska opravila in DPP zaenkrat medicinsko ni utemeljenlaquo Z vsem dolznim spostovanjem do medicinske stroke in njihovih presoj me v primeru Andreja Jancarja ocitno ignoriranje in neupostevanje nevzdrznih socialnih okolisCin v katerih zivi ki so potrjene in podkrepljene s strokovnim mnenjem dveh socialnilt delavcev ki

situacijo dlje casa podrobno poznata in spremljata ter z mnenjem oziroma predlogom osebne zdravnice spravljata v obup in jezo To razumem kot potiskanje cloveka cez rob in to cloveka ki je ze tako na samem robu druibe Glede na moje laicno razumevanje ZPIZ-a ter kriterijev ki dolocajo upravicenost do OPP-ja mu ta nedvomno pripada saj je trajno vezan na invalidski vozicek ter neogibno potrebuje pomoc pri vecini zivljenjskih potreb Dejstvo da Andrej ne zivi v stanovanju prilagojenemu njegovim potrebam ampak - ne glede na letni cas - na cesti pod stopnicami njegovo prosnjo se kako opravicuje in ga umesca v skupino najbolj ranljivih hendikepiran bolan pa se brezdomec za povrhu Ob izjavi komisije da mu neogibna pomoc in postrezba se nista potrebni in da zaenkrat nista medicinsko utemeljeni cinicno pomislim in upam da glede na to da bo Andrej oCitno tudi letos prezimil na cesti zdravniki v komisiji morda ne mislijo pocakati da mu zmrznejo se zgornje okoneine preden mu bodo priznali pravico do pomoCi in moznosti da si vsaj malo olajsa svojo nevzdrZno zivljenjsko situacijo

~ Kralji ulice - novelllber 2007 13

~~~~~~~_~~middot ~~~~~~~~di____ _ middot middot 5koue ~ avtor Andrej Mesaric )

lastnine v spodnjih prostorih Predstavljamo

yam Drustvo za zmanjsevanje skode zaradi drag Stigma

s katerim Kralji ulice ie od samega zacetka izdajanja casopisa dobra sodelujemo Ko se nismo imeli svojih prostorav so nam pomagali pri distribuciji casopisa saj Iijihov dnevni center obiskujejo tudi nasi prodajalci Jokrat se yam predstavlja pet sodelavcev v enl od nas~dnJlh stevilk pa bomo objavili tudi pogovore z ostaltml treml zaposlenimi

Bojana Klancar dipI socialna celavka Sem soustanoviteljica drustva strokovna vodp terenskega dela delam v dnevnem centru in obcasno v zaporih sodelujem tudi pri prijavah porocilih in razpisih

Drustvo smo ustanovili septembra 2003 in takrat smo zaceli s terenskim delom sprva v Ljubljani kasneje pa 5e v Cerknici Ribnici Kocevju in Kamniku Svojo dejavnost smo raz5irili se na svetovalno linijoleta 2005smo kljpiliavto za okrepitev terenain Roleti e5dprli se dnevni centerna Stihovi 12v Zupancicevi )ami Z veseljem lahko povem da smo letos dobiliodUrada za droge 5e posebej prirejenkombi za terensko delo Trenutno jev Sioveniji na razpolago sest takih posebno prirejenih kombijev Obiskujem tudi uporabnike v priporu Za tistega ki ima zeljo po stikih in obiskih pridobim dovolilnico s sodisca da ga lahko obiscem in mu odnesem paket Osebo ponavadi poberejo kar 5

ceste brez vsega tako da ima samo tisto kar ima na sebi Jaz mu lahko potem prinesem stvari ki jih ima morda shranjene pri nas ter nekaj hrane Enkrat letno v sodelovanju z IVZ-om (ln5titut za varovanje zdravja) izvajamo tudinevezano anonimno testiranje za HIV ki bo letos potekalo od 15 oktobra do 15 decembra - takrat jerflljemo vzorce sline nasim uporabni~om in tako dobimo rezultate procentualno za celotno skuplno

raquoNe predstavljam si deati drugje V kratkem (se etos) nacrtujemo otvoritev se enega dnevnega centra v centru Ljubjanelaquo

Peter Recer dip socialni delavec Moje naloge so da cfelam v dnevnem centru in na terenu V dnevnem centru nudimo informacije 0 varnejsem uzivanju drog opravljamo svetovanje nUdimo Pmc pri zaposlovanju zdravstvenem zavarovanJu ureJanJu dokumentov ter informacije 0 drugih sluzbah pomoci Dnevni center je za uzivalce drog odprt od 9h do 15h svetovalna linija (01 430 12 00) pa od 8h do16h Uporabniki lahko v dnevnem centru dobijo sterilen pribor za injiciranje kondome kayo sok mozna je uPoraba sanitarijshranjevanje oblek in po dogovoru tudl osebne

1~ Kralji ulice - lIovelllller 2007 i~~I

pa je mozna tudi uporaba interneta

Terensko deja izvajam v Kranju in Kamniku 5 posebej prirejenim kombijem skupaj 5 5e dvema terenskima delavcema Gre za proces navezovanja stikov z intravenoznimi uzivalci nedovoljenih drog Ker se middot zavedamo da obstaja tudi skrita populacija uporabnikov tezimo tudi k sekundarni izmenjavi kar pomeni da nekdo vzame vecjo kolicino pribora in ga razdeli med druge uzivalce V kombiju nudimo yes pribor ki je na voljo v dnevnem centru tudi kavo in sok ter zbiramo uporabljen pribor za injiciranje ki ga potem posljemo na varno unicenje Uporabniki vstopajo po eden ali dva potem se vrata zaprejo kar omogoca dodatno diskretnost klepet in svetovanje Kranj in Kamnik obi5cemo enkrat tedensko vedno smo na tocno dolocenem mestu ob tocno dolocenem casu V Ljubljani smo pri terenskem delu vedno v paru m05kishyzenska Na teren se odpravimo dvakrat tedensko pes ali 5 kolesi skozi center mesta obiscemo tudi okolico Zdravstvenega duma Metelkova Poznamo nekaj raquopunktovlaquo kjer se uporabnikizadrzujejo S seboj na terenu imamo vedno tudi raquokontejnerceklaquo 5 kpterim spodbujamo vracanje rabljenih igeLmiddot

raquoPocutim se dobro ker m kombinadja dnevnega centra in terena nudi dinamiko Imam v redu sodeJavce in tudi z uporabniki se dobro razumem Suiba kot suiba ampak fajn Sem srecno zaposenlaquo

Tina Sterk univ dipl sociaIna delavka V dru5tvu sodelujem ze dye leti delam v dnevnem centru pomagam uporabnikom glede urejanja osebnih dokumentov sodelujem pri terenskem delu v Kranju in Kamniku ter enkrat tedensko v okolici ZD Metelkova Na terenu potekata navezovanje in poglabljanje stikov z uporabniki z namenom vzpostavitvezaupanja Stem ko ti clovek zaupa se bolj odpre in ti lazje pove svoje probleme - tako se lahko zacne nacrtovanje resevanja teh problemov Dvakrat tedensko hodim na Zavod za prestajanje kazni zapora Pov5etova kjer imam permanentno dovolilnico za obiske zapornikov ki pa ne vkljucuje tistih ki so v priporu Srecujem se z Ijudmi ki imajo probleme z drogo ali pa jih poznam se iz dnevnega

~--------------------------------~) ~entra Veeinoma se pogovarjamo 0 tezavahz drogami saj h tud v zaporu ne manjka Ker sem zunanja sodelavka ~maJo O men d~ugac~n ~dnos sem njihov zaupnik Za Ime Stigma vec ali manJ VSI vedo tako da nimam tezav s predstavljanjem sebe in svojega dela V zaporu delam s posameznikom in ne v skupini Obisk poteka v knjiznici ali citalnici ob torkih in cetrtkih od 10h do 12h ali p~ dogovoru ~casih gre za klepet vcasih pa za skoncentman pogovor In svetovanje Skupaj narediva nacrt kako se ~o izboljsalo njegovo bivanje v zaporu in kaj bo po odpustu IZ zapora Pomembno je da zapornikom svetujemo glede zdravljenja ter razlicnih vrst pomoCi I ~

na volje Dejstvo namreci~ da se v zaporu tudi drogirajo zato ~~ bilo ~otr~bno delltl igle in kondome cesar pa ne dovollJo Vellko Je govora 0 casu po odpustu saj se vecina dvadi drog in obstaja bojazen predoziranja Pomemben Je stik z vzgojno sluzbo ki ima vecja pooblastila za stike z dru~imi organizacijami pretok informacij je seveda anommen Najbolje da se vsi trije skupaj (jaz kot

zunanja sodelavka strokovna delavka 1z zapora in seveda kaznovani) pogovarjamo 0 konkietnih problemih kotso sOCialna pomoc denar bivalisce

raquoVcasih se pocutim da sem nekomu pomagala in to me izpolni vcasih pa se mi zdi da je stalno isto in se nic ne sprmeni in sprasujem se kaj je sploh smisel vsega ~kupaJ Jaz rezu~tatov kot takih ne vidim niso izmerljivi eeprav vem daje to kar delampotrebno in ni Itr nekilaquo

Igor Cajhen kemijski laborant Delam naprogramu izmenjave igel V Stigmi sem ze od leta 1997 sodeloval sem se na stari lokaciji v centru Ljubljane Veliko hodim po terenu in sicer v Kocevje in v okolico Zdravstvenega doma Metelkova V Kocevju imajo metadonski program in kombi parkiramo dvajset metrov strano ~pora~nike tudi poklicemopo telefonu in jim dostavlmo pnbor Ob tem spijemo kaksen sok ali kayo in pokramljamo Tja hodim ob petkih od 11 h do 14h Delimo

pribor kondome in sprejemamo uporabljeni material Pri nas imamo tudi deset prostovoljcev in tri praktikante Vsako leto pa enega od uporabnikov tudi zaposlimo v drustvu

preko javnih del njegove naloge so Ciscenje okolisa dnevnega centra in samega dnevnega centra pomoe v dnevnem centru

ter podobno

raquoDelati tukaj je krasnolaquo

Sabina Zorec univ dipl socialna deavka Zac~tki mojega dela na podroeju zmanjsevanja skode segaJ~ v ~eto 2003 ko sem se v paru 5 kolegico vkljuCila v Izv~JanJe svet~valneg~ dela v Zavodu za prestajanje k~nl zapora Ig In V deJav1i)ost dnevnega centra v takratni Aids f~ndaci~i Rob~t V letu 2006 sem na Drustvu Stigma opr~vlJala pnpravnlstvo - program usposabljanja kadrov v sOCialnem varstvu v okviru Socialne zbornice Terensko del~ indel~v dnevnem centru so dovolj podrobnooplsall mOJI sodelavci zatose bom osredotoCila b~lj na d~loz ob~jenkami vOsnovni n~men programa je pnspevatl k IzbolJsanJu polozaJa zapornlc zaradi kaznivih dejanj povezanih 5 prepovedanimi drogami in zagotoviti ustrezno pomoc pri resocializaciji in reintegraciji po odpustu IZ zapora Zavod za prestajanje kazni zapora Ig obiskujem dvakrat na mesec V skupini debatiramo 0 razlicnih stvareh na primer 0 ~oznostih izobrazevanja med prestajanje~ kazni o aktualnlh dogodkLh v zavodu osebnih stvarehrazlicnih oblikah pomoci pri zdravljenju abstiniranju zmanjsevanju skode in skodljivih posledicah shydanasnje razmere ne omogoeajo uporabe sterilnega pribora v zavodih kar pa bi bilo nujno potrebno Tezko je Ijudem govoriti 0 varnem injiciranju in posledicah nevarnega injiciranja v zavodu ce za to ni izpolnjenih nobenih pogojev sami pa imamo v tem primeru zvezane roke in se veliko vec Gre za sprosceno izmenjavo informacij Zraven tega spremljam obsojenke na namenske izhode - spremljanje na razli cne naslove pomoci (na oddelek za detoksikacijo zdravstveni dom urejanje dokumentov sole ) Spremljanja na izhode so velikega pomena za samo delo z obiojenkami saj se krepi zaupanje In poglobl delovnl odnos med obsojenko in svetovalko Na ta ~ac i n je olajsano tudi dele znotraj zavoda Iz

vzacetmh pogo~orov v okviru zavoda preko spremljanj se ponavadl razvlJe poglobljen odnos ki ze kaze raquopozitivnelaquo spremembe pri ~re)anju ~ivljen)a obsojenke (vkljuCitev v center za zdravlJenJe odvisnostl od prepovedanih drog ureJanje odnosa 5 starsi )

gtPri delu uiiv~m vedno se nekaj dogaja predvsem pa Ima zame veftk pomen to da sem vsak dan v stiku z Ijudmi na seeni Sam tim DruStva Stigma je odlicenlaquo

Dnevni center za uporabnike nedqvoljenih drog je odprtod ponedeljka do petka~d 9hdo 1-5h Lokacija Stihova 12 1000 Ljubljana (ZupanCiceva jama) Telefonsko svetovanje vzvezi z drogami in spolno prenosljivlmlboleznimi (odBh doI6h) 014301200

srane

Branko Bratun~ BraDe se je bralcem in bralkamnasegacasopisa Ze predstavil v redni rubriki To sem jaz vIS junijski stevilki Ko je pripovedoval svojo zgodbo je se hodil vsak dan v sluzbo na Slovenske zeleznice Ja Brane je eden tistih ki se je sam odlocil ziveti na ulici da je po delu lahko v miru sel pocet tisto kar je pac hotel Z litrom rebule med svoje prijatelje

Pred poletjem pa je hudo zbolel Ze mesece je na bolniSki in pocuti se vse slabse Pred dnevi je po dolgem casu priSel na obisk v nas dnevni center in priznam da me je kar stisnilo ko sem ga gledala kako nemo strrni predse Nic se ni raquozajebavallaquo v zanj znacilnem slogu nic se ni zarezal IJagajivost v njegovih oceh je sla bogve kam Ceprav sem vedela kakSen bo odgovor sem ga potrepljala in vprasala raquoBrane kakolaquo raquoBolan sem laquo

Ko je izvedel za svojo diagnozo si je zazelel da bi vsaj se enkrat obiskal domaeo kmetijo Bilo je poletno popoldne kQ sma Brane Bojan Urban in moja malenkost sedli v Bojanov avto terse odpeljaliproti Vnajnarjem od koderBrane prihaja Naselje sicer se sodi v ljubljansko obCinoeepravvse spominja na pristne dolenjske grice dalec od mestnega zivljenjaVisoko je priblizrio 600 metrov nad morjem in ima skromnih 121 prebivalcev Zato pa ima toliko vee zemlje in - blazenega miru~

Domaca kmetija je zelo velika za 32 hektarov z gozdom obdane in pretezno obdelane zemlje skrbi njegavadruzina Najprej smo spoznali njegovo prijazno mamo ki nas je takoj postregla 5 hisnimi dobrotami med enim od stevilnih opravkov pa smo zmotili tudiBranetovega brata (ima jih tri) ki mu del a 51300 jablanami 560 eesnjarni 360breskvamiz zbiralnikom vode ter namakalnim sistemom velika njivo jagod po katerih so Bratunovi seposebej znani in z 8 kravami delanikoli ne zmanjka Na sprehod skozi pravljicne nasade sta nas middot

pospremila se dva zelo prijetna in zgovorna sogovornikal necak i-n neeakinja 19 jima Clovek ob pogledu na Ijubka zadovoljna obraza takoj lahko zaene zavidati odrascanje na kmetiji Branetu ga malcetezje pravi namrec da je do sole vsak dan moral hoditi vee kot uro

Minilo pa je bistveno manj kot uro nazaj do Ljubljane kamor smo se nadil1arj svezega zraka vrnili proti veceru in ceprav je menit da je bil najbrZ zadnjic doma se nam je vicino vesel smejal v pozdrav In zalozen s steklenico raquodomacegalaquo je sel razveselit se svoje prijatelje Brane tole je zate

- noveMber 2007 11

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

~------------------------------------~) amputacijami okonCin pri katerih ni mogoca aplikacija protez inso trajno vezani na invalidski voziceklaquo Osebna zdravnica v svojem predlogu za dodelitev DPP-ja navaja da se Andrej sicer samostojno hrani vendar potrebuje stalen nadzor psihiatra ter 24-urno pomoc svojcev oziroma stalno strokovno nego ter navaja bolezni ki vplivajo na njegovo delovno zmoznost nadkolenski amputaciji udov disocialna osebnostna motnja ateroskleroza arteri udov ter sindrom odvisnosti zaradi uzivanja alkohola

Pritozba ni utemeljena Andrej je julija letos vlozil pritozbo zoper to odlocbo h kateri je prilozil mnenje pristojnega centra za socialno delo ter mnenje socialnega delavca na Drustvu Kralji ulice ki preko aktivnega terenskega dela nazorno in podrobno pozna njegovo situacijo Po mnenju obeh socialnih delavcev je trenutna situacija Andreja Jancarja zanj ogrozajoca in njegova prosnja za dodelitev DPP-ja upravicena saj ga potrebuje za kritje dodatnih stroskov za pomoc drugih ki jo nujno potrebuje Septembra je invalidska komisija II stopnje njegovo pritozbo ponovno zavrnila z navedbo da pritozba ni utemeljena Odlocitev komisije je ponovno utemeljena z ZPIZ-om ter z izvedenskim mnenjem ki ugotavlja raquoda pri zavarovancu ni mogoce ugotoviti neogibne potrebe po stalni pomoci in postrezbi ker zmore samostojno opravljati osnovna zivljenjska opravila in DPP zaenkrat medicinsko ni utemeljenlaquo Z vsem dolznim spostovanjem do medicinske stroke in njihovih presoj me v primeru Andreja Jancarja ocitno ignoriranje in neupostevanje nevzdrznih socialnih okolisCin v katerih zivi ki so potrjene in podkrepljene s strokovnim mnenjem dveh socialnilt delavcev ki

situacijo dlje casa podrobno poznata in spremljata ter z mnenjem oziroma predlogom osebne zdravnice spravljata v obup in jezo To razumem kot potiskanje cloveka cez rob in to cloveka ki je ze tako na samem robu druibe Glede na moje laicno razumevanje ZPIZ-a ter kriterijev ki dolocajo upravicenost do OPP-ja mu ta nedvomno pripada saj je trajno vezan na invalidski vozicek ter neogibno potrebuje pomoc pri vecini zivljenjskih potreb Dejstvo da Andrej ne zivi v stanovanju prilagojenemu njegovim potrebam ampak - ne glede na letni cas - na cesti pod stopnicami njegovo prosnjo se kako opravicuje in ga umesca v skupino najbolj ranljivih hendikepiran bolan pa se brezdomec za povrhu Ob izjavi komisije da mu neogibna pomoc in postrezba se nista potrebni in da zaenkrat nista medicinsko utemeljeni cinicno pomislim in upam da glede na to da bo Andrej oCitno tudi letos prezimil na cesti zdravniki v komisiji morda ne mislijo pocakati da mu zmrznejo se zgornje okoneine preden mu bodo priznali pravico do pomoCi in moznosti da si vsaj malo olajsa svojo nevzdrZno zivljenjsko situacijo

~ Kralji ulice - novelllber 2007 13

~~~~~~~_~~middot ~~~~~~~~di____ _ middot middot 5koue ~ avtor Andrej Mesaric )

lastnine v spodnjih prostorih Predstavljamo

yam Drustvo za zmanjsevanje skode zaradi drag Stigma

s katerim Kralji ulice ie od samega zacetka izdajanja casopisa dobra sodelujemo Ko se nismo imeli svojih prostorav so nam pomagali pri distribuciji casopisa saj Iijihov dnevni center obiskujejo tudi nasi prodajalci Jokrat se yam predstavlja pet sodelavcev v enl od nas~dnJlh stevilk pa bomo objavili tudi pogovore z ostaltml treml zaposlenimi

Bojana Klancar dipI socialna celavka Sem soustanoviteljica drustva strokovna vodp terenskega dela delam v dnevnem centru in obcasno v zaporih sodelujem tudi pri prijavah porocilih in razpisih

Drustvo smo ustanovili septembra 2003 in takrat smo zaceli s terenskim delom sprva v Ljubljani kasneje pa 5e v Cerknici Ribnici Kocevju in Kamniku Svojo dejavnost smo raz5irili se na svetovalno linijoleta 2005smo kljpiliavto za okrepitev terenain Roleti e5dprli se dnevni centerna Stihovi 12v Zupancicevi )ami Z veseljem lahko povem da smo letos dobiliodUrada za droge 5e posebej prirejenkombi za terensko delo Trenutno jev Sioveniji na razpolago sest takih posebno prirejenih kombijev Obiskujem tudi uporabnike v priporu Za tistega ki ima zeljo po stikih in obiskih pridobim dovolilnico s sodisca da ga lahko obiscem in mu odnesem paket Osebo ponavadi poberejo kar 5

ceste brez vsega tako da ima samo tisto kar ima na sebi Jaz mu lahko potem prinesem stvari ki jih ima morda shranjene pri nas ter nekaj hrane Enkrat letno v sodelovanju z IVZ-om (ln5titut za varovanje zdravja) izvajamo tudinevezano anonimno testiranje za HIV ki bo letos potekalo od 15 oktobra do 15 decembra - takrat jerflljemo vzorce sline nasim uporabni~om in tako dobimo rezultate procentualno za celotno skuplno

raquoNe predstavljam si deati drugje V kratkem (se etos) nacrtujemo otvoritev se enega dnevnega centra v centru Ljubjanelaquo

Peter Recer dip socialni delavec Moje naloge so da cfelam v dnevnem centru in na terenu V dnevnem centru nudimo informacije 0 varnejsem uzivanju drog opravljamo svetovanje nUdimo Pmc pri zaposlovanju zdravstvenem zavarovanJu ureJanJu dokumentov ter informacije 0 drugih sluzbah pomoci Dnevni center je za uzivalce drog odprt od 9h do 15h svetovalna linija (01 430 12 00) pa od 8h do16h Uporabniki lahko v dnevnem centru dobijo sterilen pribor za injiciranje kondome kayo sok mozna je uPoraba sanitarijshranjevanje oblek in po dogovoru tudl osebne

1~ Kralji ulice - lIovelllller 2007 i~~I

pa je mozna tudi uporaba interneta

Terensko deja izvajam v Kranju in Kamniku 5 posebej prirejenim kombijem skupaj 5 5e dvema terenskima delavcema Gre za proces navezovanja stikov z intravenoznimi uzivalci nedovoljenih drog Ker se middot zavedamo da obstaja tudi skrita populacija uporabnikov tezimo tudi k sekundarni izmenjavi kar pomeni da nekdo vzame vecjo kolicino pribora in ga razdeli med druge uzivalce V kombiju nudimo yes pribor ki je na voljo v dnevnem centru tudi kavo in sok ter zbiramo uporabljen pribor za injiciranje ki ga potem posljemo na varno unicenje Uporabniki vstopajo po eden ali dva potem se vrata zaprejo kar omogoca dodatno diskretnost klepet in svetovanje Kranj in Kamnik obi5cemo enkrat tedensko vedno smo na tocno dolocenem mestu ob tocno dolocenem casu V Ljubljani smo pri terenskem delu vedno v paru m05kishyzenska Na teren se odpravimo dvakrat tedensko pes ali 5 kolesi skozi center mesta obiscemo tudi okolico Zdravstvenega duma Metelkova Poznamo nekaj raquopunktovlaquo kjer se uporabnikizadrzujejo S seboj na terenu imamo vedno tudi raquokontejnerceklaquo 5 kpterim spodbujamo vracanje rabljenih igeLmiddot

raquoPocutim se dobro ker m kombinadja dnevnega centra in terena nudi dinamiko Imam v redu sodeJavce in tudi z uporabniki se dobro razumem Suiba kot suiba ampak fajn Sem srecno zaposenlaquo

Tina Sterk univ dipl sociaIna delavka V dru5tvu sodelujem ze dye leti delam v dnevnem centru pomagam uporabnikom glede urejanja osebnih dokumentov sodelujem pri terenskem delu v Kranju in Kamniku ter enkrat tedensko v okolici ZD Metelkova Na terenu potekata navezovanje in poglabljanje stikov z uporabniki z namenom vzpostavitvezaupanja Stem ko ti clovek zaupa se bolj odpre in ti lazje pove svoje probleme - tako se lahko zacne nacrtovanje resevanja teh problemov Dvakrat tedensko hodim na Zavod za prestajanje kazni zapora Pov5etova kjer imam permanentno dovolilnico za obiske zapornikov ki pa ne vkljucuje tistih ki so v priporu Srecujem se z Ijudmi ki imajo probleme z drogo ali pa jih poznam se iz dnevnega

~--------------------------------~) ~entra Veeinoma se pogovarjamo 0 tezavahz drogami saj h tud v zaporu ne manjka Ker sem zunanja sodelavka ~maJo O men d~ugac~n ~dnos sem njihov zaupnik Za Ime Stigma vec ali manJ VSI vedo tako da nimam tezav s predstavljanjem sebe in svojega dela V zaporu delam s posameznikom in ne v skupini Obisk poteka v knjiznici ali citalnici ob torkih in cetrtkih od 10h do 12h ali p~ dogovoru ~casih gre za klepet vcasih pa za skoncentman pogovor In svetovanje Skupaj narediva nacrt kako se ~o izboljsalo njegovo bivanje v zaporu in kaj bo po odpustu IZ zapora Pomembno je da zapornikom svetujemo glede zdravljenja ter razlicnih vrst pomoCi I ~

na volje Dejstvo namreci~ da se v zaporu tudi drogirajo zato ~~ bilo ~otr~bno delltl igle in kondome cesar pa ne dovollJo Vellko Je govora 0 casu po odpustu saj se vecina dvadi drog in obstaja bojazen predoziranja Pomemben Je stik z vzgojno sluzbo ki ima vecja pooblastila za stike z dru~imi organizacijami pretok informacij je seveda anommen Najbolje da se vsi trije skupaj (jaz kot

zunanja sodelavka strokovna delavka 1z zapora in seveda kaznovani) pogovarjamo 0 konkietnih problemih kotso sOCialna pomoc denar bivalisce

raquoVcasih se pocutim da sem nekomu pomagala in to me izpolni vcasih pa se mi zdi da je stalno isto in se nic ne sprmeni in sprasujem se kaj je sploh smisel vsega ~kupaJ Jaz rezu~tatov kot takih ne vidim niso izmerljivi eeprav vem daje to kar delampotrebno in ni Itr nekilaquo

Igor Cajhen kemijski laborant Delam naprogramu izmenjave igel V Stigmi sem ze od leta 1997 sodeloval sem se na stari lokaciji v centru Ljubljane Veliko hodim po terenu in sicer v Kocevje in v okolico Zdravstvenega doma Metelkova V Kocevju imajo metadonski program in kombi parkiramo dvajset metrov strano ~pora~nike tudi poklicemopo telefonu in jim dostavlmo pnbor Ob tem spijemo kaksen sok ali kayo in pokramljamo Tja hodim ob petkih od 11 h do 14h Delimo

pribor kondome in sprejemamo uporabljeni material Pri nas imamo tudi deset prostovoljcev in tri praktikante Vsako leto pa enega od uporabnikov tudi zaposlimo v drustvu

preko javnih del njegove naloge so Ciscenje okolisa dnevnega centra in samega dnevnega centra pomoe v dnevnem centru

ter podobno

raquoDelati tukaj je krasnolaquo

Sabina Zorec univ dipl socialna deavka Zac~tki mojega dela na podroeju zmanjsevanja skode segaJ~ v ~eto 2003 ko sem se v paru 5 kolegico vkljuCila v Izv~JanJe svet~valneg~ dela v Zavodu za prestajanje k~nl zapora Ig In V deJav1i)ost dnevnega centra v takratni Aids f~ndaci~i Rob~t V letu 2006 sem na Drustvu Stigma opr~vlJala pnpravnlstvo - program usposabljanja kadrov v sOCialnem varstvu v okviru Socialne zbornice Terensko del~ indel~v dnevnem centru so dovolj podrobnooplsall mOJI sodelavci zatose bom osredotoCila b~lj na d~loz ob~jenkami vOsnovni n~men programa je pnspevatl k IzbolJsanJu polozaJa zapornlc zaradi kaznivih dejanj povezanih 5 prepovedanimi drogami in zagotoviti ustrezno pomoc pri resocializaciji in reintegraciji po odpustu IZ zapora Zavod za prestajanje kazni zapora Ig obiskujem dvakrat na mesec V skupini debatiramo 0 razlicnih stvareh na primer 0 ~oznostih izobrazevanja med prestajanje~ kazni o aktualnlh dogodkLh v zavodu osebnih stvarehrazlicnih oblikah pomoci pri zdravljenju abstiniranju zmanjsevanju skode in skodljivih posledicah shydanasnje razmere ne omogoeajo uporabe sterilnega pribora v zavodih kar pa bi bilo nujno potrebno Tezko je Ijudem govoriti 0 varnem injiciranju in posledicah nevarnega injiciranja v zavodu ce za to ni izpolnjenih nobenih pogojev sami pa imamo v tem primeru zvezane roke in se veliko vec Gre za sprosceno izmenjavo informacij Zraven tega spremljam obsojenke na namenske izhode - spremljanje na razli cne naslove pomoci (na oddelek za detoksikacijo zdravstveni dom urejanje dokumentov sole ) Spremljanja na izhode so velikega pomena za samo delo z obiojenkami saj se krepi zaupanje In poglobl delovnl odnos med obsojenko in svetovalko Na ta ~ac i n je olajsano tudi dele znotraj zavoda Iz

vzacetmh pogo~orov v okviru zavoda preko spremljanj se ponavadl razvlJe poglobljen odnos ki ze kaze raquopozitivnelaquo spremembe pri ~re)anju ~ivljen)a obsojenke (vkljuCitev v center za zdravlJenJe odvisnostl od prepovedanih drog ureJanje odnosa 5 starsi )

gtPri delu uiiv~m vedno se nekaj dogaja predvsem pa Ima zame veftk pomen to da sem vsak dan v stiku z Ijudmi na seeni Sam tim DruStva Stigma je odlicenlaquo

Dnevni center za uporabnike nedqvoljenih drog je odprtod ponedeljka do petka~d 9hdo 1-5h Lokacija Stihova 12 1000 Ljubljana (ZupanCiceva jama) Telefonsko svetovanje vzvezi z drogami in spolno prenosljivlmlboleznimi (odBh doI6h) 014301200

srane

Branko Bratun~ BraDe se je bralcem in bralkamnasegacasopisa Ze predstavil v redni rubriki To sem jaz vIS junijski stevilki Ko je pripovedoval svojo zgodbo je se hodil vsak dan v sluzbo na Slovenske zeleznice Ja Brane je eden tistih ki se je sam odlocil ziveti na ulici da je po delu lahko v miru sel pocet tisto kar je pac hotel Z litrom rebule med svoje prijatelje

Pred poletjem pa je hudo zbolel Ze mesece je na bolniSki in pocuti se vse slabse Pred dnevi je po dolgem casu priSel na obisk v nas dnevni center in priznam da me je kar stisnilo ko sem ga gledala kako nemo strrni predse Nic se ni raquozajebavallaquo v zanj znacilnem slogu nic se ni zarezal IJagajivost v njegovih oceh je sla bogve kam Ceprav sem vedela kakSen bo odgovor sem ga potrepljala in vprasala raquoBrane kakolaquo raquoBolan sem laquo

Ko je izvedel za svojo diagnozo si je zazelel da bi vsaj se enkrat obiskal domaeo kmetijo Bilo je poletno popoldne kQ sma Brane Bojan Urban in moja malenkost sedli v Bojanov avto terse odpeljaliproti Vnajnarjem od koderBrane prihaja Naselje sicer se sodi v ljubljansko obCinoeepravvse spominja na pristne dolenjske grice dalec od mestnega zivljenjaVisoko je priblizrio 600 metrov nad morjem in ima skromnih 121 prebivalcev Zato pa ima toliko vee zemlje in - blazenega miru~

Domaca kmetija je zelo velika za 32 hektarov z gozdom obdane in pretezno obdelane zemlje skrbi njegavadruzina Najprej smo spoznali njegovo prijazno mamo ki nas je takoj postregla 5 hisnimi dobrotami med enim od stevilnih opravkov pa smo zmotili tudiBranetovega brata (ima jih tri) ki mu del a 51300 jablanami 560 eesnjarni 360breskvamiz zbiralnikom vode ter namakalnim sistemom velika njivo jagod po katerih so Bratunovi seposebej znani in z 8 kravami delanikoli ne zmanjka Na sprehod skozi pravljicne nasade sta nas middot

pospremila se dva zelo prijetna in zgovorna sogovornikal necak i-n neeakinja 19 jima Clovek ob pogledu na Ijubka zadovoljna obraza takoj lahko zaene zavidati odrascanje na kmetiji Branetu ga malcetezje pravi namrec da je do sole vsak dan moral hoditi vee kot uro

Minilo pa je bistveno manj kot uro nazaj do Ljubljane kamor smo se nadil1arj svezega zraka vrnili proti veceru in ceprav je menit da je bil najbrZ zadnjic doma se nam je vicino vesel smejal v pozdrav In zalozen s steklenico raquodomacegalaquo je sel razveselit se svoje prijatelje Brane tole je zate

- noveMber 2007 11

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

~~~~~~~_~~middot ~~~~~~~~di____ _ middot middot 5koue ~ avtor Andrej Mesaric )

lastnine v spodnjih prostorih Predstavljamo

yam Drustvo za zmanjsevanje skode zaradi drag Stigma

s katerim Kralji ulice ie od samega zacetka izdajanja casopisa dobra sodelujemo Ko se nismo imeli svojih prostorav so nam pomagali pri distribuciji casopisa saj Iijihov dnevni center obiskujejo tudi nasi prodajalci Jokrat se yam predstavlja pet sodelavcev v enl od nas~dnJlh stevilk pa bomo objavili tudi pogovore z ostaltml treml zaposlenimi

Bojana Klancar dipI socialna celavka Sem soustanoviteljica drustva strokovna vodp terenskega dela delam v dnevnem centru in obcasno v zaporih sodelujem tudi pri prijavah porocilih in razpisih

Drustvo smo ustanovili septembra 2003 in takrat smo zaceli s terenskim delom sprva v Ljubljani kasneje pa 5e v Cerknici Ribnici Kocevju in Kamniku Svojo dejavnost smo raz5irili se na svetovalno linijoleta 2005smo kljpiliavto za okrepitev terenain Roleti e5dprli se dnevni centerna Stihovi 12v Zupancicevi )ami Z veseljem lahko povem da smo letos dobiliodUrada za droge 5e posebej prirejenkombi za terensko delo Trenutno jev Sioveniji na razpolago sest takih posebno prirejenih kombijev Obiskujem tudi uporabnike v priporu Za tistega ki ima zeljo po stikih in obiskih pridobim dovolilnico s sodisca da ga lahko obiscem in mu odnesem paket Osebo ponavadi poberejo kar 5

ceste brez vsega tako da ima samo tisto kar ima na sebi Jaz mu lahko potem prinesem stvari ki jih ima morda shranjene pri nas ter nekaj hrane Enkrat letno v sodelovanju z IVZ-om (ln5titut za varovanje zdravja) izvajamo tudinevezano anonimno testiranje za HIV ki bo letos potekalo od 15 oktobra do 15 decembra - takrat jerflljemo vzorce sline nasim uporabni~om in tako dobimo rezultate procentualno za celotno skuplno

raquoNe predstavljam si deati drugje V kratkem (se etos) nacrtujemo otvoritev se enega dnevnega centra v centru Ljubjanelaquo

Peter Recer dip socialni delavec Moje naloge so da cfelam v dnevnem centru in na terenu V dnevnem centru nudimo informacije 0 varnejsem uzivanju drog opravljamo svetovanje nUdimo Pmc pri zaposlovanju zdravstvenem zavarovanJu ureJanJu dokumentov ter informacije 0 drugih sluzbah pomoci Dnevni center je za uzivalce drog odprt od 9h do 15h svetovalna linija (01 430 12 00) pa od 8h do16h Uporabniki lahko v dnevnem centru dobijo sterilen pribor za injiciranje kondome kayo sok mozna je uPoraba sanitarijshranjevanje oblek in po dogovoru tudl osebne

1~ Kralji ulice - lIovelllller 2007 i~~I

pa je mozna tudi uporaba interneta

Terensko deja izvajam v Kranju in Kamniku 5 posebej prirejenim kombijem skupaj 5 5e dvema terenskima delavcema Gre za proces navezovanja stikov z intravenoznimi uzivalci nedovoljenih drog Ker se middot zavedamo da obstaja tudi skrita populacija uporabnikov tezimo tudi k sekundarni izmenjavi kar pomeni da nekdo vzame vecjo kolicino pribora in ga razdeli med druge uzivalce V kombiju nudimo yes pribor ki je na voljo v dnevnem centru tudi kavo in sok ter zbiramo uporabljen pribor za injiciranje ki ga potem posljemo na varno unicenje Uporabniki vstopajo po eden ali dva potem se vrata zaprejo kar omogoca dodatno diskretnost klepet in svetovanje Kranj in Kamnik obi5cemo enkrat tedensko vedno smo na tocno dolocenem mestu ob tocno dolocenem casu V Ljubljani smo pri terenskem delu vedno v paru m05kishyzenska Na teren se odpravimo dvakrat tedensko pes ali 5 kolesi skozi center mesta obiscemo tudi okolico Zdravstvenega duma Metelkova Poznamo nekaj raquopunktovlaquo kjer se uporabnikizadrzujejo S seboj na terenu imamo vedno tudi raquokontejnerceklaquo 5 kpterim spodbujamo vracanje rabljenih igeLmiddot

raquoPocutim se dobro ker m kombinadja dnevnega centra in terena nudi dinamiko Imam v redu sodeJavce in tudi z uporabniki se dobro razumem Suiba kot suiba ampak fajn Sem srecno zaposenlaquo

Tina Sterk univ dipl sociaIna delavka V dru5tvu sodelujem ze dye leti delam v dnevnem centru pomagam uporabnikom glede urejanja osebnih dokumentov sodelujem pri terenskem delu v Kranju in Kamniku ter enkrat tedensko v okolici ZD Metelkova Na terenu potekata navezovanje in poglabljanje stikov z uporabniki z namenom vzpostavitvezaupanja Stem ko ti clovek zaupa se bolj odpre in ti lazje pove svoje probleme - tako se lahko zacne nacrtovanje resevanja teh problemov Dvakrat tedensko hodim na Zavod za prestajanje kazni zapora Pov5etova kjer imam permanentno dovolilnico za obiske zapornikov ki pa ne vkljucuje tistih ki so v priporu Srecujem se z Ijudmi ki imajo probleme z drogo ali pa jih poznam se iz dnevnega

~--------------------------------~) ~entra Veeinoma se pogovarjamo 0 tezavahz drogami saj h tud v zaporu ne manjka Ker sem zunanja sodelavka ~maJo O men d~ugac~n ~dnos sem njihov zaupnik Za Ime Stigma vec ali manJ VSI vedo tako da nimam tezav s predstavljanjem sebe in svojega dela V zaporu delam s posameznikom in ne v skupini Obisk poteka v knjiznici ali citalnici ob torkih in cetrtkih od 10h do 12h ali p~ dogovoru ~casih gre za klepet vcasih pa za skoncentman pogovor In svetovanje Skupaj narediva nacrt kako se ~o izboljsalo njegovo bivanje v zaporu in kaj bo po odpustu IZ zapora Pomembno je da zapornikom svetujemo glede zdravljenja ter razlicnih vrst pomoCi I ~

na volje Dejstvo namreci~ da se v zaporu tudi drogirajo zato ~~ bilo ~otr~bno delltl igle in kondome cesar pa ne dovollJo Vellko Je govora 0 casu po odpustu saj se vecina dvadi drog in obstaja bojazen predoziranja Pomemben Je stik z vzgojno sluzbo ki ima vecja pooblastila za stike z dru~imi organizacijami pretok informacij je seveda anommen Najbolje da se vsi trije skupaj (jaz kot

zunanja sodelavka strokovna delavka 1z zapora in seveda kaznovani) pogovarjamo 0 konkietnih problemih kotso sOCialna pomoc denar bivalisce

raquoVcasih se pocutim da sem nekomu pomagala in to me izpolni vcasih pa se mi zdi da je stalno isto in se nic ne sprmeni in sprasujem se kaj je sploh smisel vsega ~kupaJ Jaz rezu~tatov kot takih ne vidim niso izmerljivi eeprav vem daje to kar delampotrebno in ni Itr nekilaquo

Igor Cajhen kemijski laborant Delam naprogramu izmenjave igel V Stigmi sem ze od leta 1997 sodeloval sem se na stari lokaciji v centru Ljubljane Veliko hodim po terenu in sicer v Kocevje in v okolico Zdravstvenega doma Metelkova V Kocevju imajo metadonski program in kombi parkiramo dvajset metrov strano ~pora~nike tudi poklicemopo telefonu in jim dostavlmo pnbor Ob tem spijemo kaksen sok ali kayo in pokramljamo Tja hodim ob petkih od 11 h do 14h Delimo

pribor kondome in sprejemamo uporabljeni material Pri nas imamo tudi deset prostovoljcev in tri praktikante Vsako leto pa enega od uporabnikov tudi zaposlimo v drustvu

preko javnih del njegove naloge so Ciscenje okolisa dnevnega centra in samega dnevnega centra pomoe v dnevnem centru

ter podobno

raquoDelati tukaj je krasnolaquo

Sabina Zorec univ dipl socialna deavka Zac~tki mojega dela na podroeju zmanjsevanja skode segaJ~ v ~eto 2003 ko sem se v paru 5 kolegico vkljuCila v Izv~JanJe svet~valneg~ dela v Zavodu za prestajanje k~nl zapora Ig In V deJav1i)ost dnevnega centra v takratni Aids f~ndaci~i Rob~t V letu 2006 sem na Drustvu Stigma opr~vlJala pnpravnlstvo - program usposabljanja kadrov v sOCialnem varstvu v okviru Socialne zbornice Terensko del~ indel~v dnevnem centru so dovolj podrobnooplsall mOJI sodelavci zatose bom osredotoCila b~lj na d~loz ob~jenkami vOsnovni n~men programa je pnspevatl k IzbolJsanJu polozaJa zapornlc zaradi kaznivih dejanj povezanih 5 prepovedanimi drogami in zagotoviti ustrezno pomoc pri resocializaciji in reintegraciji po odpustu IZ zapora Zavod za prestajanje kazni zapora Ig obiskujem dvakrat na mesec V skupini debatiramo 0 razlicnih stvareh na primer 0 ~oznostih izobrazevanja med prestajanje~ kazni o aktualnlh dogodkLh v zavodu osebnih stvarehrazlicnih oblikah pomoci pri zdravljenju abstiniranju zmanjsevanju skode in skodljivih posledicah shydanasnje razmere ne omogoeajo uporabe sterilnega pribora v zavodih kar pa bi bilo nujno potrebno Tezko je Ijudem govoriti 0 varnem injiciranju in posledicah nevarnega injiciranja v zavodu ce za to ni izpolnjenih nobenih pogojev sami pa imamo v tem primeru zvezane roke in se veliko vec Gre za sprosceno izmenjavo informacij Zraven tega spremljam obsojenke na namenske izhode - spremljanje na razli cne naslove pomoci (na oddelek za detoksikacijo zdravstveni dom urejanje dokumentov sole ) Spremljanja na izhode so velikega pomena za samo delo z obiojenkami saj se krepi zaupanje In poglobl delovnl odnos med obsojenko in svetovalko Na ta ~ac i n je olajsano tudi dele znotraj zavoda Iz

vzacetmh pogo~orov v okviru zavoda preko spremljanj se ponavadl razvlJe poglobljen odnos ki ze kaze raquopozitivnelaquo spremembe pri ~re)anju ~ivljen)a obsojenke (vkljuCitev v center za zdravlJenJe odvisnostl od prepovedanih drog ureJanje odnosa 5 starsi )

gtPri delu uiiv~m vedno se nekaj dogaja predvsem pa Ima zame veftk pomen to da sem vsak dan v stiku z Ijudmi na seeni Sam tim DruStva Stigma je odlicenlaquo

Dnevni center za uporabnike nedqvoljenih drog je odprtod ponedeljka do petka~d 9hdo 1-5h Lokacija Stihova 12 1000 Ljubljana (ZupanCiceva jama) Telefonsko svetovanje vzvezi z drogami in spolno prenosljivlmlboleznimi (odBh doI6h) 014301200

srane

Branko Bratun~ BraDe se je bralcem in bralkamnasegacasopisa Ze predstavil v redni rubriki To sem jaz vIS junijski stevilki Ko je pripovedoval svojo zgodbo je se hodil vsak dan v sluzbo na Slovenske zeleznice Ja Brane je eden tistih ki se je sam odlocil ziveti na ulici da je po delu lahko v miru sel pocet tisto kar je pac hotel Z litrom rebule med svoje prijatelje

Pred poletjem pa je hudo zbolel Ze mesece je na bolniSki in pocuti se vse slabse Pred dnevi je po dolgem casu priSel na obisk v nas dnevni center in priznam da me je kar stisnilo ko sem ga gledala kako nemo strrni predse Nic se ni raquozajebavallaquo v zanj znacilnem slogu nic se ni zarezal IJagajivost v njegovih oceh je sla bogve kam Ceprav sem vedela kakSen bo odgovor sem ga potrepljala in vprasala raquoBrane kakolaquo raquoBolan sem laquo

Ko je izvedel za svojo diagnozo si je zazelel da bi vsaj se enkrat obiskal domaeo kmetijo Bilo je poletno popoldne kQ sma Brane Bojan Urban in moja malenkost sedli v Bojanov avto terse odpeljaliproti Vnajnarjem od koderBrane prihaja Naselje sicer se sodi v ljubljansko obCinoeepravvse spominja na pristne dolenjske grice dalec od mestnega zivljenjaVisoko je priblizrio 600 metrov nad morjem in ima skromnih 121 prebivalcev Zato pa ima toliko vee zemlje in - blazenega miru~

Domaca kmetija je zelo velika za 32 hektarov z gozdom obdane in pretezno obdelane zemlje skrbi njegavadruzina Najprej smo spoznali njegovo prijazno mamo ki nas je takoj postregla 5 hisnimi dobrotami med enim od stevilnih opravkov pa smo zmotili tudiBranetovega brata (ima jih tri) ki mu del a 51300 jablanami 560 eesnjarni 360breskvamiz zbiralnikom vode ter namakalnim sistemom velika njivo jagod po katerih so Bratunovi seposebej znani in z 8 kravami delanikoli ne zmanjka Na sprehod skozi pravljicne nasade sta nas middot

pospremila se dva zelo prijetna in zgovorna sogovornikal necak i-n neeakinja 19 jima Clovek ob pogledu na Ijubka zadovoljna obraza takoj lahko zaene zavidati odrascanje na kmetiji Branetu ga malcetezje pravi namrec da je do sole vsak dan moral hoditi vee kot uro

Minilo pa je bistveno manj kot uro nazaj do Ljubljane kamor smo se nadil1arj svezega zraka vrnili proti veceru in ceprav je menit da je bil najbrZ zadnjic doma se nam je vicino vesel smejal v pozdrav In zalozen s steklenico raquodomacegalaquo je sel razveselit se svoje prijatelje Brane tole je zate

- noveMber 2007 11

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

~--------------------------------~) ~entra Veeinoma se pogovarjamo 0 tezavahz drogami saj h tud v zaporu ne manjka Ker sem zunanja sodelavka ~maJo O men d~ugac~n ~dnos sem njihov zaupnik Za Ime Stigma vec ali manJ VSI vedo tako da nimam tezav s predstavljanjem sebe in svojega dela V zaporu delam s posameznikom in ne v skupini Obisk poteka v knjiznici ali citalnici ob torkih in cetrtkih od 10h do 12h ali p~ dogovoru ~casih gre za klepet vcasih pa za skoncentman pogovor In svetovanje Skupaj narediva nacrt kako se ~o izboljsalo njegovo bivanje v zaporu in kaj bo po odpustu IZ zapora Pomembno je da zapornikom svetujemo glede zdravljenja ter razlicnih vrst pomoCi I ~

na volje Dejstvo namreci~ da se v zaporu tudi drogirajo zato ~~ bilo ~otr~bno delltl igle in kondome cesar pa ne dovollJo Vellko Je govora 0 casu po odpustu saj se vecina dvadi drog in obstaja bojazen predoziranja Pomemben Je stik z vzgojno sluzbo ki ima vecja pooblastila za stike z dru~imi organizacijami pretok informacij je seveda anommen Najbolje da se vsi trije skupaj (jaz kot

zunanja sodelavka strokovna delavka 1z zapora in seveda kaznovani) pogovarjamo 0 konkietnih problemih kotso sOCialna pomoc denar bivalisce

raquoVcasih se pocutim da sem nekomu pomagala in to me izpolni vcasih pa se mi zdi da je stalno isto in se nic ne sprmeni in sprasujem se kaj je sploh smisel vsega ~kupaJ Jaz rezu~tatov kot takih ne vidim niso izmerljivi eeprav vem daje to kar delampotrebno in ni Itr nekilaquo

Igor Cajhen kemijski laborant Delam naprogramu izmenjave igel V Stigmi sem ze od leta 1997 sodeloval sem se na stari lokaciji v centru Ljubljane Veliko hodim po terenu in sicer v Kocevje in v okolico Zdravstvenega doma Metelkova V Kocevju imajo metadonski program in kombi parkiramo dvajset metrov strano ~pora~nike tudi poklicemopo telefonu in jim dostavlmo pnbor Ob tem spijemo kaksen sok ali kayo in pokramljamo Tja hodim ob petkih od 11 h do 14h Delimo

pribor kondome in sprejemamo uporabljeni material Pri nas imamo tudi deset prostovoljcev in tri praktikante Vsako leto pa enega od uporabnikov tudi zaposlimo v drustvu

preko javnih del njegove naloge so Ciscenje okolisa dnevnega centra in samega dnevnega centra pomoe v dnevnem centru

ter podobno

raquoDelati tukaj je krasnolaquo

Sabina Zorec univ dipl socialna deavka Zac~tki mojega dela na podroeju zmanjsevanja skode segaJ~ v ~eto 2003 ko sem se v paru 5 kolegico vkljuCila v Izv~JanJe svet~valneg~ dela v Zavodu za prestajanje k~nl zapora Ig In V deJav1i)ost dnevnega centra v takratni Aids f~ndaci~i Rob~t V letu 2006 sem na Drustvu Stigma opr~vlJala pnpravnlstvo - program usposabljanja kadrov v sOCialnem varstvu v okviru Socialne zbornice Terensko del~ indel~v dnevnem centru so dovolj podrobnooplsall mOJI sodelavci zatose bom osredotoCila b~lj na d~loz ob~jenkami vOsnovni n~men programa je pnspevatl k IzbolJsanJu polozaJa zapornlc zaradi kaznivih dejanj povezanih 5 prepovedanimi drogami in zagotoviti ustrezno pomoc pri resocializaciji in reintegraciji po odpustu IZ zapora Zavod za prestajanje kazni zapora Ig obiskujem dvakrat na mesec V skupini debatiramo 0 razlicnih stvareh na primer 0 ~oznostih izobrazevanja med prestajanje~ kazni o aktualnlh dogodkLh v zavodu osebnih stvarehrazlicnih oblikah pomoci pri zdravljenju abstiniranju zmanjsevanju skode in skodljivih posledicah shydanasnje razmere ne omogoeajo uporabe sterilnega pribora v zavodih kar pa bi bilo nujno potrebno Tezko je Ijudem govoriti 0 varnem injiciranju in posledicah nevarnega injiciranja v zavodu ce za to ni izpolnjenih nobenih pogojev sami pa imamo v tem primeru zvezane roke in se veliko vec Gre za sprosceno izmenjavo informacij Zraven tega spremljam obsojenke na namenske izhode - spremljanje na razli cne naslove pomoci (na oddelek za detoksikacijo zdravstveni dom urejanje dokumentov sole ) Spremljanja na izhode so velikega pomena za samo delo z obiojenkami saj se krepi zaupanje In poglobl delovnl odnos med obsojenko in svetovalko Na ta ~ac i n je olajsano tudi dele znotraj zavoda Iz

vzacetmh pogo~orov v okviru zavoda preko spremljanj se ponavadl razvlJe poglobljen odnos ki ze kaze raquopozitivnelaquo spremembe pri ~re)anju ~ivljen)a obsojenke (vkljuCitev v center za zdravlJenJe odvisnostl od prepovedanih drog ureJanje odnosa 5 starsi )

gtPri delu uiiv~m vedno se nekaj dogaja predvsem pa Ima zame veftk pomen to da sem vsak dan v stiku z Ijudmi na seeni Sam tim DruStva Stigma je odlicenlaquo

Dnevni center za uporabnike nedqvoljenih drog je odprtod ponedeljka do petka~d 9hdo 1-5h Lokacija Stihova 12 1000 Ljubljana (ZupanCiceva jama) Telefonsko svetovanje vzvezi z drogami in spolno prenosljivlmlboleznimi (odBh doI6h) 014301200

srane

Branko Bratun~ BraDe se je bralcem in bralkamnasegacasopisa Ze predstavil v redni rubriki To sem jaz vIS junijski stevilki Ko je pripovedoval svojo zgodbo je se hodil vsak dan v sluzbo na Slovenske zeleznice Ja Brane je eden tistih ki se je sam odlocil ziveti na ulici da je po delu lahko v miru sel pocet tisto kar je pac hotel Z litrom rebule med svoje prijatelje

Pred poletjem pa je hudo zbolel Ze mesece je na bolniSki in pocuti se vse slabse Pred dnevi je po dolgem casu priSel na obisk v nas dnevni center in priznam da me je kar stisnilo ko sem ga gledala kako nemo strrni predse Nic se ni raquozajebavallaquo v zanj znacilnem slogu nic se ni zarezal IJagajivost v njegovih oceh je sla bogve kam Ceprav sem vedela kakSen bo odgovor sem ga potrepljala in vprasala raquoBrane kakolaquo raquoBolan sem laquo

Ko je izvedel za svojo diagnozo si je zazelel da bi vsaj se enkrat obiskal domaeo kmetijo Bilo je poletno popoldne kQ sma Brane Bojan Urban in moja malenkost sedli v Bojanov avto terse odpeljaliproti Vnajnarjem od koderBrane prihaja Naselje sicer se sodi v ljubljansko obCinoeepravvse spominja na pristne dolenjske grice dalec od mestnega zivljenjaVisoko je priblizrio 600 metrov nad morjem in ima skromnih 121 prebivalcev Zato pa ima toliko vee zemlje in - blazenega miru~

Domaca kmetija je zelo velika za 32 hektarov z gozdom obdane in pretezno obdelane zemlje skrbi njegavadruzina Najprej smo spoznali njegovo prijazno mamo ki nas je takoj postregla 5 hisnimi dobrotami med enim od stevilnih opravkov pa smo zmotili tudiBranetovega brata (ima jih tri) ki mu del a 51300 jablanami 560 eesnjarni 360breskvamiz zbiralnikom vode ter namakalnim sistemom velika njivo jagod po katerih so Bratunovi seposebej znani in z 8 kravami delanikoli ne zmanjka Na sprehod skozi pravljicne nasade sta nas middot

pospremila se dva zelo prijetna in zgovorna sogovornikal necak i-n neeakinja 19 jima Clovek ob pogledu na Ijubka zadovoljna obraza takoj lahko zaene zavidati odrascanje na kmetiji Branetu ga malcetezje pravi namrec da je do sole vsak dan moral hoditi vee kot uro

Minilo pa je bistveno manj kot uro nazaj do Ljubljane kamor smo se nadil1arj svezega zraka vrnili proti veceru in ceprav je menit da je bil najbrZ zadnjic doma se nam je vicino vesel smejal v pozdrav In zalozen s steklenico raquodomacegalaquo je sel razveselit se svoje prijatelje Brane tole je zate

- noveMber 2007 11

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

srane

Branko Bratun~ BraDe se je bralcem in bralkamnasegacasopisa Ze predstavil v redni rubriki To sem jaz vIS junijski stevilki Ko je pripovedoval svojo zgodbo je se hodil vsak dan v sluzbo na Slovenske zeleznice Ja Brane je eden tistih ki se je sam odlocil ziveti na ulici da je po delu lahko v miru sel pocet tisto kar je pac hotel Z litrom rebule med svoje prijatelje

Pred poletjem pa je hudo zbolel Ze mesece je na bolniSki in pocuti se vse slabse Pred dnevi je po dolgem casu priSel na obisk v nas dnevni center in priznam da me je kar stisnilo ko sem ga gledala kako nemo strrni predse Nic se ni raquozajebavallaquo v zanj znacilnem slogu nic se ni zarezal IJagajivost v njegovih oceh je sla bogve kam Ceprav sem vedela kakSen bo odgovor sem ga potrepljala in vprasala raquoBrane kakolaquo raquoBolan sem laquo

Ko je izvedel za svojo diagnozo si je zazelel da bi vsaj se enkrat obiskal domaeo kmetijo Bilo je poletno popoldne kQ sma Brane Bojan Urban in moja malenkost sedli v Bojanov avto terse odpeljaliproti Vnajnarjem od koderBrane prihaja Naselje sicer se sodi v ljubljansko obCinoeepravvse spominja na pristne dolenjske grice dalec od mestnega zivljenjaVisoko je priblizrio 600 metrov nad morjem in ima skromnih 121 prebivalcev Zato pa ima toliko vee zemlje in - blazenega miru~

Domaca kmetija je zelo velika za 32 hektarov z gozdom obdane in pretezno obdelane zemlje skrbi njegavadruzina Najprej smo spoznali njegovo prijazno mamo ki nas je takoj postregla 5 hisnimi dobrotami med enim od stevilnih opravkov pa smo zmotili tudiBranetovega brata (ima jih tri) ki mu del a 51300 jablanami 560 eesnjarni 360breskvamiz zbiralnikom vode ter namakalnim sistemom velika njivo jagod po katerih so Bratunovi seposebej znani in z 8 kravami delanikoli ne zmanjka Na sprehod skozi pravljicne nasade sta nas middot

pospremila se dva zelo prijetna in zgovorna sogovornikal necak i-n neeakinja 19 jima Clovek ob pogledu na Ijubka zadovoljna obraza takoj lahko zaene zavidati odrascanje na kmetiji Branetu ga malcetezje pravi namrec da je do sole vsak dan moral hoditi vee kot uro

Minilo pa je bistveno manj kot uro nazaj do Ljubljane kamor smo se nadil1arj svezega zraka vrnili proti veceru in ceprav je menit da je bil najbrZ zadnjic doma se nam je vicino vesel smejal v pozdrav In zalozen s steklenico raquodomacegalaquo je sel razveselit se svoje prijatelje Brane tole je zate

- noveMber 2007 11

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

pospremila se dva zelo prijetna in zgovorna sogovornikal necak i-n neeakinja 19 jima Clovek ob pogledu na Ijubka zadovoljna obraza takoj lahko zaene zavidati odrascanje na kmetiji Branetu ga malcetezje pravi namrec da je do sole vsak dan moral hoditi vee kot uro

Minilo pa je bistveno manj kot uro nazaj do Ljubljane kamor smo se nadil1arj svezega zraka vrnili proti veceru in ceprav je menit da je bil najbrZ zadnjic doma se nam je vicino vesel smejal v pozdrav In zalozen s steklenico raquodomacegalaquo je sel razveselit se svoje prijatelje Brane tole je zate

- noveMber 2007 11

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

~ I

avtorica Luna J Sribar )

eh e UIImiddotcnihlaquo novinarjev e

SrecanjeprofeSlo~aInl

Izobrazevanje raquoMedlJsko P

Kralji ulice smo z dobrohotno pomocjo sponzorjev v mesecu oktobru organizirali dvodnevno izobraievanje ki je bilo namenjeno poklicnim novinarjem ki pokrivajo podrocje socialnih tematik in nepoklicnim novinarjem ki sodelujejo pri ustvarjanju t i uporabniskih medijev (medijev organizacij razlicnih slltupin socialno izkljucenih Ijudi) Izobraievanje smo organizirali predvsem z namenom spodbuditi kredibilno kakovostno nediskriminatorno ter uravnoteieno novinarsko porocanje 0 razlicnih socialnih tematikah (kot so npr revsCina socialna izkljucenost zasvojenosti dusevne bolezni itd) V m~dijih je velikokrat mogoce zaslediti stereotipno in nepoglobljeno obravnavanje socialnih tematik Novinarji in novinarke porocajo brez senzibilnosti in nemalokrat spregledajo sirsi druzbeni okvir

Inraquo orocanje 0 socialnih tematikahlaquo

Poleg tega smo tako neformalno iz prye roke izvedeli da so novinarF ki pisejo raquosocialkelaquo v raquoglavnihlaquo medijih Cisto na dnu hierarhicne lestvice Kar pravzaprav ce pogledamo sodobno druibeno dogajanje ni pray nic cudnega Resevanje socialnih problematik izboljsanje obravnavane tematike

raquoObrobnelaquo tematike kot je na primer brezdomstvo so navadno potisnjene na obrobje medijskega porocanja Kot pomemben kratkorocen cilj izobrazevanja pa smo si zastavili zdruzevanje in

iivljenja depriviligiranih Ijudi je postavljeno Tako neform na rob druibene agende so novin aO IZ prve roke Nasploh je bilo medijih iJI kl pisejo raquosoc Ik smo IZVedeli da izobraievanje - CIslo na dnu hie fa ~laquo v raquoglavnih~ dobro

vzpostavljanje Vezi med poklicnimi novinarji ter socialno izkljucenimi posamezniki torej obojestransko izmenjavo izkusenj Tako smo se v dvorani stavbe TR3 skupaj znasli novinarji in novinarke casopisa Kralji ulice novinarji casopisa ki ga izdaja drustvo Svit (drustvo za pomoc odvisnikom in njihovim druiinam) predstavniki Instituta za varovanje zdravja in predstavniki Fakultete za socialno delo Profesionalnih novinarjev pa je bilo posteno receno bolj za vzorec Tudi tisti ki so se na delavnico prijavili so prisli bolj na kratko Ie ena novinarka je ostala yes cas Tak je pac novinarski

tempo

rarh1cne lestvice obisk~~q ~segaskupa e blfo

- okrog trideset udeleienih oseb

Predavateljice in predavatelj so se znasli pred nadvse teiko nalogo - pripraviti predavanje na naCin da bo zanimivo vsem novinarjem uporabniskih medijev (npr brezdomcem brezdomkam) poklicnim novinarjem ter strokovni javnosti Profesorja ki je navajen vsakodnevno predavati mnoiici studentov je na predvecer nasega izobraievanja pestila trema A kmalu se je izkazMo da je strah odvec Razvilo se je toplo iivahno vzdusje udeleienci in udeleienke so pozornvO poslusali in yes cas postavljali zanimiva vprasanja Casa za razvijanje cjebate je tako po vsakem predavanju kar zmanjkovalo Se ena stvar je razlikovala nase srecanje od podobnih izobraievanj vprasanja oziroma komentarji udeleiencev so Igtili pogosto ostri in brezkompromisni brez okolisenj Ceprav je bila tema medijsko porocanje so na dan pfihajale dileme izkusnje ljudi ki jih je oblikovalo iivljenje na robu druibe Vse prevec nam je prislo v navado da se na seminarjih izobrazevanjih pojavljajo Ie strokovnjaki ki govorijo v imenu doticne skupine Ijudi (npr socialno izkljucenih) 0 tistih ki pravzaprav tece beseda pa ne duha ne sluha Z nasim izobraievanjem smo naredili korak v drugo smer prisotniSo bili predvsem predstavniki socialno izkljucenih skupin Za malo boljsi vpogled v ta seminar prilagamo se koscek delavnice ki jo je vodila Renata Alman na temo destigmatizacije marginalnih skupin in izbor ia(lrov

Projekt so podprli Philip Morris Ministrstvo za kulturo Krka in NLB

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

Jao dusevnem bolniku K~eset nas je ostalo v sobi ko je Maden zacel pripovedovati svojo zgodbo Najprej je bil prestraseniri

plahkasrieje pa je pogurnnoodgovarjalnavpraSanjaki so niu jih zastavljali mOjikolegi novinarji 5 Kraljev ulice Zacela se je delavnicanovinarskegapisanja oozigosanih in Mladen je bil tam zato dabi nam povedal svojo zgodbo Zgodbo cloveka ki mu je veliko stvari v zivljenju spodletelo zaradi zahrbtne in krute dusevne bolezni ki ti vzame vse na koncu pa se dostojanstvo Depresija Anksioznost Stoglavi zmaj ki ga nekateri tako dobro poznamo Ko je Mladen koncal 5 pripovedovanjem in ko je odgovoril ze na vsa vprasanja so sli Kralji pisat V pol ure je nastalo tole

To sem jaz o middot Moje ime je Mladen in ze devet let se zdravim zaradi depresije Prvi odzivi okolite na mojo bolezen so bili izredno negativni Thdi sam sem ime tezave sprejeti stanje vkaterem sem se znasel Poskusil semIazlicne oblike zdr~vljenja- od psihiatrov zdravilcev do hoje po zerjavici ZamErnjal in preizkusil sem malo skladiSce zdravil in

antidepresivov Trenutno imam status tezko zaposljive osebe Moje upanje je da se preko Zavoda za zaposlovanje samozaposlim ter odprem Cistilni serVis kjer bi lahko prvotno delal po stiri ure in ce bi bi uspesen mogoce zaposlil se koga in mu s tern malo pomagal Dneva z manicnodepresijone bi privosci niti najhujsemu sovraZniku Ce dobim napad panike na avtobusu se nekaj cas a avtobusom izogibam - taka ci~z nekaj casa prides do tocke ko se izogibas vsega in vsakogar Nimas volje vstati iz postelje vsaka

drug~ misel je misel na samomor saj enostavno postane nevzdrzno Upam da cezcas dobim dovoljmoCi da se pozdravim saj je mnogim uspelo Tudi meni bo

Marko Nakric

Kako druzba zdravi depresijo pri rnladih- Skoraj ne Fanta so sprva skusa1i preprieati naj gre v sluzbo Naj bo malo balj normalen pa bo vse v redu z njim Jasno je 0 psihienih bo1eznihvemo tako malo da zgleda da sploh rie zdravimo temvee da same malo eksperimentiramo Druzba je za fanta naredi1aze16 ~riiGl10 Fant se je odloeil da si pomaga sam- stem middot pa je pomagal se drugim Verjetno se e odloCil bolje od vseh strokovnjakov skupaj lzpostavil je svoj problem iiina~el eurositev ne same zase ampak tudi zadruge Kaj naj si mislimo mi Da je druzba pravilno ravnala s svojim nesodelovanjein da se itak na koncu vedno vse dobro ~

konea lmamo veliko zdravnikov ki ne vedo toeno kaj delajo Ljudje si bomo sami pomagali ee nas Ie drugi ne bodo ovira1i pri tern z raznimi predsodki in

stigmatizacijo Vsi smo ljudjein kotljudje si 1ahko pomagamo

Jakob Haris

Kaj pa ce je vse Ie BOZJI P1NG PONG

Zadnja jesen

Prisluhni prisluhni v Drevesa jecijo CRIIA-V kaplje umirajo na oknih Ijudl in jaz potrebuJem tvoJ [0 i C )II IltJ c r 5 8 - ~ t Nc 0 o - c _ - l n C (J Se objem

V d l Lc- ~ c p

rz t- c e k c YY1 ltJ V topli rjavi jopci V hladni rdeci jeseni V~ iV 2C- S YV1 lt2J I I VI k d ~ s -I- oj i Ve d 0

Kaplje umirajo na obrazu deznlka (hmiddotco klei s t V 0 sco ltltJod J e V V1 b b 0gt-

in jaz potrebujem tvoj objem Yvlemiddot V1 vc~J VJ C -4-l~J i NQ( S e +-vr V5 C

s( rkc z t A VS- Vgt d e+- CA- Sc~ ~ CcKaplje umirajo IV

Veter jeci cVrhovi kQstanjev dnij C VJ r d 1 0 c C 12 ---( V3 I brc 2

plesejo v ritmu Plesejo v vetru vlc d c c v- c-- d yvi VV) Q v r C -~ ub() V tisini stopam po skripajocem pesku Nell A I Q kc l i IS c- Vsak moj korak Je svoJ ~Jod J

zvok Vi c 1 6 If) CU ) lte bull 5 eJ I~ bull I Vsak nepomemben Vsak vodi stran o ~l 5 ( ~ ( V f () J ( C- t 2 Z I --)

Bitje sonca v ~ G f ~ ~ ltZ t

Mery

Pred tabo odprta pot je zivljenja iz dneva v dan polna hrepenenja

Morski valovi nezno butajo ob obalo

lzola Iepo primorsko si mesto

Koper ti je kakor cez cesto

Abraham je obiskal svojo nevesto

Calebi morski nezno vrescijo valovi se v nov val prelevijo

Mery lep pozdrav

prijatelji adijo Napravili smo lepo pesnisko simfonijo

Avgustin

20 Kralji uhce middot - novelllher 2007 iJt~

avtor Damjan Bitenc

Tako jezen sem sam nase 7tenutna savraiim svoje iivljenje Rad bi se ubil pa nimam pravega srca - pravega paguma Rad in macno verujem v Boga ta je moj Bog Ta Bog mi je dal iiveti sem mar na preizkusnji Ne dovali mi umreti Ima z menoj se kalcSne nacrte Ne vem -morda pa

KTM

avtot Marko Nahi~

idiva se v neijes- middot v zgodba v

ReS1lCna Oktobra 1997

sembil s kolegi in puneo zmenjen da gremo na otvoritev novega lokala katerega

solastnik je bil nas skupni znanee tako da se nam je obetala noc polna glasbe in alkohola Predvsem alkohola Kakor je v moji navadi sem na zbirnem mestu spet bil prvi Vendar ker me je zelo dobro poznala je moja boljsa poloviea priSla kmalu za mano Ker pa najinikolegi niso imeli smisla za cas sva jih cakala dobrih 20 minut Vendar nama druge ni bilo saj so oni imeli prevozno sredstvo Ko so se koncno blagovolili prikazati smo se odpravili Vzdusje v avtu je bilo milo receno veselo in evforicno - v pricakovanju enormnih kolicin alkohola Jaz in Veronika (punea) sva sedela na zadnjih sedezih Peter in Dragan pa spredaj V nekem trenutku ko smo izza ovinka zopet pripeljali v ravnieo se je na desni strani prikazal hrib s katerega se je spuseala makadamska pot Nenadoma nas je neznanska sila z mocjo orkana zadela s prej omenjene potL Mene je iz avta izstrelilo kat iz topa ker sem imel to sreeo (nesreeo) da nisem dobro zaprl vrat Naslednja stvar ki se je spominjam je neznanska boleeina ki sem jo eutil v prsnem kosu Tisino noei so prekinjali neeloveski zvoki trpljenja Ko sem se malo ozrl okrog sem manj kot meter od ~ebe zagledal ostro skalo Ce bi pristal na njej mi ne bi bilo pomoei Nakar me je presinilo - Veronika Z nadnaravno moejo sem se pobral in se odpravil do avta oziroma do tega kar je od njega ostalo Ni minilo dolgo ko sem poleg razbitin zagledal negibno postavo Sklonil sem se k njej in z bolecino v sreu opazil da je to Vercinika Histericno sem poiskal njeno roko da sem potipal utrip Preplavilo me je neizmerno olajsanje - zaeutil sem ga Njene prelepe svetlorjave lase je prepojila kri Odprla je oei Rahlo se mi je nasmehnila ter z muko rekla

v raquoLju bim te laquo Se danes ne znam opisati obeutkov

ki so me ob teh besedah zadeli z mocjo potresa devete stopnje Vdih izdih se en rahel vdih in nato njen ~adnji izdih Noc je pretrgal krik neizmerne boleeine Sele cez nekaj casa sem se zavedal da prihaja iz

mojega grla Naslednja stvar ki se je spominjam je blesceca belina Sarno cakal sem da se prikaze Veronika ter me pomiri z besedami da bo vse v redu da sva v raju za zmeraj Vendar je k meni priSla sestra s hlinjeno zalostjo Moje zivljenje po

- nesreci - oziromabolje receno zivotarjenje shyje bilo sestavljeno iz morja pretocenih solza in alkohola Pil sem toliko da bi napolnil malo morje Seveda tudi s solo ni bilo nic saj sem dneve prezivljal na Veronikinem grobu v druzbi kaksne stekleniee dokler me zvecer ni cuvaj vrgel oziroma odvlekel yen Cez cas so s sole sporoeili da me ze nekaj cas a nL Tisto leto sole nisem koncal zadnji letnik sem po nekaj letih koncal preko Zavoda za zaposlovanje V tej nesreei je umrl tudi Dragan Peter je bil tezje poskodovan in je eez nekaj easa priSel yen iz bolnisniee da bi si eez leta in pol sam vzel zivljenje ker se je cutil

ltdgovornega za nesreco saj je on vozil Se dandanes ne mine dan da ne bi pomislil na Veroniko s pesmijo

raquoQh where oh where can my baby be

the lord took her away from me shes gone to heaven so rve got to be good so 1 can see my baby

when rllleave this world laquo (Pearl Jam)

avtorica Biba

Dope nas v vsakdanii

Nedelja Dezevna in toga Tako netipicna za

ta cas Ravno sem zakljuCila branje casopisa Moram nekaj zapisati Karkoli Dokler me se ddi Kaj me drzi se sprasujes Niti sarna dobro ne vern NekakSno tazocarapje Mogoce pretrda beseda Zalost Zalosti me misel da dzankiji vedno hrepenijo Oseba ki je v prvi vrsti inteligentna (enotnega merila po razumevanju in sprejemanju se vec zdi se jim tu seveda ni in dopu~cam razhajanja) razgledana ima skrajno apatieno in hinavsko da vedno veljajo za rada umetnost ali kulturo (lahko tudi oboje) ima lastno drugorazredne ddavljane ko pa se jim ponudi mnenje in je rada individuum middot Do sedaj vse izgleda moznost da kakorkoli sodelujejo in mnozicam pokazejo dokaj obetavno vendar najbolj pomembnega podatka in dokazejo da so pravzaprav (skoraj) normalni pa vam se nisem izdala Taista oseba je poleg vsega ni od njih - sieer glavnih akterjev niti crke niti naStetega predvsem in v prvi vrsti odvisnik Ravno besede niti 10Cila nicesar Le moIk Potem pa so ta podatek je tisti ki ji ne dovoli da bi si dala duska vsi skupaj zacudeni in zgrozeni kako zelo jih nihce ne Zakaj je temu tako Kaj botruje nezanimanju Da nam steka kakSna ogromna in neponovljiva krivica se jim oseb z zgoraj navedenim profilom ~e primanjkuje mi godi Jadi jadi ja Najbolj zanimivo pa je da ravno tisti boste morali pac verjeti na besedo Ze ta trenutek ko moIk ki so ga sami raquoizvozililaquo dobijo od soobcanov sem sarno pomislila na to mi v glavi zveni kar nekaj politikov delodajalcev potencialnih ljubimeev in drugih imen raquolokalnihlaquo dzankijev ki bi s svojimi stvaritvami

pravzaprav lahko - sedaj za njihovo zivljenje ~m~M~ik~bi~~~T~~~~~~~~~~~prepotrebnih akterjev raquoBiti odvisnik ni bilo nikdar I hk fascinirali marsikoga - nazaj A moIk ki ga street-junkie med kinkamiddot a ZOlaquo je dejal Ijubljanski raquoBiti odvisnik ni

d k li = njem v vezda parku k 0 0 ee bilo nikdar lahkolaquoraquo aSlra)olaquo nazaJ 0 shyse jim vraca mocnejsi- je dejalljubljanski do boleCine okrepljen in ce smo vsaj malo iskreni street-junkie med pravicnejsi kinkanjem v Zveida parku Resnicna in globoka misel Dzankiji dobra vedo da gtgtTIema ltlabe ni u stare babelaquo Stem ni mislil tega da je tezko zaradi dnevne skrbi Zakaj torej ravno oni ki jih odvisnost nabava mamila in in predvsem potrebe po odmerku heroina ampak eeloten potek zivljenjskega stila ze zelo zgodaj nauCijo na odvisnost kot tako saj s seboj prinese poveCini da prav nie ni zastonj in popolnoma nie ni polozeno negativne komponente v odvisnikovozivljenje In pred noge kar tako brez veze brez povratne usluge tista najtezja med njimi je vsekakor stigmatizacija pricakujejo od druzbe kjer poleg morileev pedofilov Ko enkrat raquopoundaseslaquo stigmo torej tisto nalepko sredi posiljevalcev istospolno usmerjenih veljajo za najvecji cela ki te kot registrska tabliea na avtu raquoregistriralaquo tabu dajih bo taista druzba sprejela odprtih rok brez kot dzankija se ti svet najprej zasuka za 180 stopinj vsakrsnega sodelovanja Zakaj sami dzankiji ze tako nato pa se ti sesuje v koscke ki jih ne sestavi niti gosto tancico okoli sebe pletejo se bolj na gosto So mar neostik pa ceprav le-ta ddi Ddi Pa kako prekleto po veroizpovedi vsi najprej lenobe Je res nesmiselno res V tej zivljenjski turbulenei se je tezko obddati osvetliti to temo v kateri se se sami vcasih tezko znajdejo Dalec naokoli tebe ni nicesar oprijemljivega Z leti pa ceprav so v njej ze dolgo oh tako dolgo Kje lezi se navadiS ne-cutiti Preprosto otopis V zaearanem odgovor in kje resniea krogu lazi prevar kraj kriminala ti postane Nekajkrat sem ze poskusala na ta ali oni naCin prepricati vseeno A ni prav da je tako Pri meni ni tako Kljub dzankije naj vsaj malo sodelujejo v dogajanju okoli zaearanemu krogu kljub otopelosti kljub obcutkom nas Brez uspeha Nisem in nisem hotela sprejeti danih ki jih ne 9bcutim rada mi nikdar ni bilo popolnoma mi raquonapotkovlaquo in raquonasvetovlaquo kao pametnejsih od sebe vseenoSe v najslabsih dnevih sem rada pisala Izjave v stilu raquoSej je brez veze daj Dzankijem se ne Belezila sem svoje misli Moje misli so nepreeenljive dalaquo sem zavracala s trdnimi argumenti (haha sala na moj Prav tako tvoje Ne smemo biti ravnodusni - to racun) ces to ze ni resniea Pa je Tocno takSna kot mi ne je nase ivljenje Moramo storiti nekaj nekakSen ugaja in ravno takSna da je ne morem dojeti doumeti korak Zelim si Ie da bi bil korak naprej ne odskok razvozlati Enostavno se mi zdi nelogicna Le kako naj nazaj Razumem veliko dilem ki najedajo sive nas ljudje sprejmejo medse ko pa jim ne dovolimo da eeliee odvisnika Razumem tudi strah povezan s nas spoznajo Edini ki to stanje lahko spremenimo smo kakrsnimkoli izpostavljanjem vendar sta zapiranje mi sami in prav nihce tega ne more narediti za nas ali vase in skrivanje v omari v resniei se bolj boleca namesto nas V cern je torej problem Se takrat kadar Nobena sola na svetu me ne bi mogla toliko nauCiti nam je ponujena priloznost da spregovorimo - in o zivljenju kot me je uliea in ljudje na njej Res so kar je se bolj pomembno ponujena nam je priloznost bile ucne metode vcasih krute in bolece a so moje da nas sliSijo - ni nikogar ki bi to priloznost izkoristil in za nic na svetu se jim ne odpovem Prieakujemo to in ono dati pa nismo pripravljeni nicesar Ce si prispel(a) z menoj do konea ti cestitam in Ubija me dejstvo da nam je tako zelo vseeno Zavedam nikar ne dvomi da jutri ne born zopet pred svojim se tudi da niti to moje pisanje (ce bo sploh kdaj zagledalo PC-jem s prsti trdnona tipkovniei Ie navdih luc dneva) ne bo postalo revolucionarno vendar je cas Eotrebujem Moj najvecji navdih je zivljenje da nekdo izmed nas nam samim pove da je tega nasega Zivljenje sarno je moj lajboljsi dope In tako rada sranja preprosto DOVOLJ sem zadeta od njega Zivljenje mi tece direkt po KakSen prafil imamo torej do sedaj zilah Totaln sus u glavo

Pa do naslednjic Vasa Biba

avtot Marko Nahi~

idiva se v neijes- middot v zgodba v

ReS1lCna Oktobra 1997

sembil s kolegi in puneo zmenjen da gremo na otvoritev novega lokala katerega

solastnik je bil nas skupni znanee tako da se nam je obetala noc polna glasbe in alkohola Predvsem alkohola Kakor je v moji navadi sem na zbirnem mestu spet bil prvi Vendar ker me je zelo dobro poznala je moja boljsa poloviea priSla kmalu za mano Ker pa najinikolegi niso imeli smisla za cas sva jih cakala dobrih 20 minut Vendar nama druge ni bilo saj so oni imeli prevozno sredstvo Ko so se koncno blagovolili prikazati smo se odpravili Vzdusje v avtu je bilo milo receno veselo in evforicno - v pricakovanju enormnih kolicin alkohola Jaz in Veronika (punea) sva sedela na zadnjih sedezih Peter in Dragan pa spredaj V nekem trenutku ko smo izza ovinka zopet pripeljali v ravnieo se je na desni strani prikazal hrib s katerega se je spuseala makadamska pot Nenadoma nas je neznanska sila z mocjo orkana zadela s prej omenjene potL Mene je iz avta izstrelilo kat iz topa ker sem imel to sreeo (nesreeo) da nisem dobro zaprl vrat Naslednja stvar ki se je spominjam je neznanska boleeina ki sem jo eutil v prsnem kosu Tisino noei so prekinjali neeloveski zvoki trpljenja Ko sem se malo ozrl okrog sem manj kot meter od ~ebe zagledal ostro skalo Ce bi pristal na njej mi ne bi bilo pomoei Nakar me je presinilo - Veronika Z nadnaravno moejo sem se pobral in se odpravil do avta oziroma do tega kar je od njega ostalo Ni minilo dolgo ko sem poleg razbitin zagledal negibno postavo Sklonil sem se k njej in z bolecino v sreu opazil da je to Vercinika Histericno sem poiskal njeno roko da sem potipal utrip Preplavilo me je neizmerno olajsanje - zaeutil sem ga Njene prelepe svetlorjave lase je prepojila kri Odprla je oei Rahlo se mi je nasmehnila ter z muko rekla

v raquoLju bim te laquo Se danes ne znam opisati obeutkov

ki so me ob teh besedah zadeli z mocjo potresa devete stopnje Vdih izdih se en rahel vdih in nato njen ~adnji izdih Noc je pretrgal krik neizmerne boleeine Sele cez nekaj casa sem se zavedal da prihaja iz

mojega grla Naslednja stvar ki se je spominjam je blesceca belina Sarno cakal sem da se prikaze Veronika ter me pomiri z besedami da bo vse v redu da sva v raju za zmeraj Vendar je k meni priSla sestra s hlinjeno zalostjo Moje zivljenje po

- nesreci - oziromabolje receno zivotarjenje shyje bilo sestavljeno iz morja pretocenih solza in alkohola Pil sem toliko da bi napolnil malo morje Seveda tudi s solo ni bilo nic saj sem dneve prezivljal na Veronikinem grobu v druzbi kaksne stekleniee dokler me zvecer ni cuvaj vrgel oziroma odvlekel yen Cez cas so s sole sporoeili da me ze nekaj cas a nL Tisto leto sole nisem koncal zadnji letnik sem po nekaj letih koncal preko Zavoda za zaposlovanje V tej nesreei je umrl tudi Dragan Peter je bil tezje poskodovan in je eez nekaj easa priSel yen iz bolnisniee da bi si eez leta in pol sam vzel zivljenje ker se je cutil

ltdgovornega za nesreco saj je on vozil Se dandanes ne mine dan da ne bi pomislil na Veroniko s pesmijo

raquoQh where oh where can my baby be

the lord took her away from me shes gone to heaven so rve got to be good so 1 can see my baby

when rllleave this world laquo (Pearl Jam)

avtorica Biba

Dope nas v vsakdanii

Nedelja Dezevna in toga Tako netipicna za

ta cas Ravno sem zakljuCila branje casopisa Moram nekaj zapisati Karkoli Dokler me se ddi Kaj me drzi se sprasujes Niti sarna dobro ne vern NekakSno tazocarapje Mogoce pretrda beseda Zalost Zalosti me misel da dzankiji vedno hrepenijo Oseba ki je v prvi vrsti inteligentna (enotnega merila po razumevanju in sprejemanju se vec zdi se jim tu seveda ni in dopu~cam razhajanja) razgledana ima skrajno apatieno in hinavsko da vedno veljajo za rada umetnost ali kulturo (lahko tudi oboje) ima lastno drugorazredne ddavljane ko pa se jim ponudi mnenje in je rada individuum middot Do sedaj vse izgleda moznost da kakorkoli sodelujejo in mnozicam pokazejo dokaj obetavno vendar najbolj pomembnega podatka in dokazejo da so pravzaprav (skoraj) normalni pa vam se nisem izdala Taista oseba je poleg vsega ni od njih - sieer glavnih akterjev niti crke niti naStetega predvsem in v prvi vrsti odvisnik Ravno besede niti 10Cila nicesar Le moIk Potem pa so ta podatek je tisti ki ji ne dovoli da bi si dala duska vsi skupaj zacudeni in zgrozeni kako zelo jih nihce ne Zakaj je temu tako Kaj botruje nezanimanju Da nam steka kakSna ogromna in neponovljiva krivica se jim oseb z zgoraj navedenim profilom ~e primanjkuje mi godi Jadi jadi ja Najbolj zanimivo pa je da ravno tisti boste morali pac verjeti na besedo Ze ta trenutek ko moIk ki so ga sami raquoizvozililaquo dobijo od soobcanov sem sarno pomislila na to mi v glavi zveni kar nekaj politikov delodajalcev potencialnih ljubimeev in drugih imen raquolokalnihlaquo dzankijev ki bi s svojimi stvaritvami

pravzaprav lahko - sedaj za njihovo zivljenje ~m~M~ik~bi~~~T~~~~~~~~~~~prepotrebnih akterjev raquoBiti odvisnik ni bilo nikdar I hk fascinirali marsikoga - nazaj A moIk ki ga street-junkie med kinkamiddot a ZOlaquo je dejal Ijubljanski raquoBiti odvisnik ni

d k li = njem v vezda parku k 0 0 ee bilo nikdar lahkolaquoraquo aSlra)olaquo nazaJ 0 shyse jim vraca mocnejsi- je dejalljubljanski do boleCine okrepljen in ce smo vsaj malo iskreni street-junkie med pravicnejsi kinkanjem v Zveida parku Resnicna in globoka misel Dzankiji dobra vedo da gtgtTIema ltlabe ni u stare babelaquo Stem ni mislil tega da je tezko zaradi dnevne skrbi Zakaj torej ravno oni ki jih odvisnost nabava mamila in in predvsem potrebe po odmerku heroina ampak eeloten potek zivljenjskega stila ze zelo zgodaj nauCijo na odvisnost kot tako saj s seboj prinese poveCini da prav nie ni zastonj in popolnoma nie ni polozeno negativne komponente v odvisnikovozivljenje In pred noge kar tako brez veze brez povratne usluge tista najtezja med njimi je vsekakor stigmatizacija pricakujejo od druzbe kjer poleg morileev pedofilov Ko enkrat raquopoundaseslaquo stigmo torej tisto nalepko sredi posiljevalcev istospolno usmerjenih veljajo za najvecji cela ki te kot registrska tabliea na avtu raquoregistriralaquo tabu dajih bo taista druzba sprejela odprtih rok brez kot dzankija se ti svet najprej zasuka za 180 stopinj vsakrsnega sodelovanja Zakaj sami dzankiji ze tako nato pa se ti sesuje v koscke ki jih ne sestavi niti gosto tancico okoli sebe pletejo se bolj na gosto So mar neostik pa ceprav le-ta ddi Ddi Pa kako prekleto po veroizpovedi vsi najprej lenobe Je res nesmiselno res V tej zivljenjski turbulenei se je tezko obddati osvetliti to temo v kateri se se sami vcasih tezko znajdejo Dalec naokoli tebe ni nicesar oprijemljivega Z leti pa ceprav so v njej ze dolgo oh tako dolgo Kje lezi se navadiS ne-cutiti Preprosto otopis V zaearanem odgovor in kje resniea krogu lazi prevar kraj kriminala ti postane Nekajkrat sem ze poskusala na ta ali oni naCin prepricati vseeno A ni prav da je tako Pri meni ni tako Kljub dzankije naj vsaj malo sodelujejo v dogajanju okoli zaearanemu krogu kljub otopelosti kljub obcutkom nas Brez uspeha Nisem in nisem hotela sprejeti danih ki jih ne 9bcutim rada mi nikdar ni bilo popolnoma mi raquonapotkovlaquo in raquonasvetovlaquo kao pametnejsih od sebe vseenoSe v najslabsih dnevih sem rada pisala Izjave v stilu raquoSej je brez veze daj Dzankijem se ne Belezila sem svoje misli Moje misli so nepreeenljive dalaquo sem zavracala s trdnimi argumenti (haha sala na moj Prav tako tvoje Ne smemo biti ravnodusni - to racun) ces to ze ni resniea Pa je Tocno takSna kot mi ne je nase ivljenje Moramo storiti nekaj nekakSen ugaja in ravno takSna da je ne morem dojeti doumeti korak Zelim si Ie da bi bil korak naprej ne odskok razvozlati Enostavno se mi zdi nelogicna Le kako naj nazaj Razumem veliko dilem ki najedajo sive nas ljudje sprejmejo medse ko pa jim ne dovolimo da eeliee odvisnika Razumem tudi strah povezan s nas spoznajo Edini ki to stanje lahko spremenimo smo kakrsnimkoli izpostavljanjem vendar sta zapiranje mi sami in prav nihce tega ne more narediti za nas ali vase in skrivanje v omari v resniei se bolj boleca namesto nas V cern je torej problem Se takrat kadar Nobena sola na svetu me ne bi mogla toliko nauCiti nam je ponujena priloznost da spregovorimo - in o zivljenju kot me je uliea in ljudje na njej Res so kar je se bolj pomembno ponujena nam je priloznost bile ucne metode vcasih krute in bolece a so moje da nas sliSijo - ni nikogar ki bi to priloznost izkoristil in za nic na svetu se jim ne odpovem Prieakujemo to in ono dati pa nismo pripravljeni nicesar Ce si prispel(a) z menoj do konea ti cestitam in Ubija me dejstvo da nam je tako zelo vseeno Zavedam nikar ne dvomi da jutri ne born zopet pred svojim se tudi da niti to moje pisanje (ce bo sploh kdaj zagledalo PC-jem s prsti trdnona tipkovniei Ie navdih luc dneva) ne bo postalo revolucionarno vendar je cas Eotrebujem Moj najvecji navdih je zivljenje da nekdo izmed nas nam samim pove da je tega nasega Zivljenje sarno je moj lajboljsi dope In tako rada sranja preprosto DOVOLJ sem zadeta od njega Zivljenje mi tece direkt po KakSen prafil imamo torej do sedaj zilah Totaln sus u glavo

Pa do naslednjic Vasa Biba

avtorica Biba

Dope nas v vsakdanii

Nedelja Dezevna in toga Tako netipicna za

ta cas Ravno sem zakljuCila branje casopisa Moram nekaj zapisati Karkoli Dokler me se ddi Kaj me drzi se sprasujes Niti sarna dobro ne vern NekakSno tazocarapje Mogoce pretrda beseda Zalost Zalosti me misel da dzankiji vedno hrepenijo Oseba ki je v prvi vrsti inteligentna (enotnega merila po razumevanju in sprejemanju se vec zdi se jim tu seveda ni in dopu~cam razhajanja) razgledana ima skrajno apatieno in hinavsko da vedno veljajo za rada umetnost ali kulturo (lahko tudi oboje) ima lastno drugorazredne ddavljane ko pa se jim ponudi mnenje in je rada individuum middot Do sedaj vse izgleda moznost da kakorkoli sodelujejo in mnozicam pokazejo dokaj obetavno vendar najbolj pomembnega podatka in dokazejo da so pravzaprav (skoraj) normalni pa vam se nisem izdala Taista oseba je poleg vsega ni od njih - sieer glavnih akterjev niti crke niti naStetega predvsem in v prvi vrsti odvisnik Ravno besede niti 10Cila nicesar Le moIk Potem pa so ta podatek je tisti ki ji ne dovoli da bi si dala duska vsi skupaj zacudeni in zgrozeni kako zelo jih nihce ne Zakaj je temu tako Kaj botruje nezanimanju Da nam steka kakSna ogromna in neponovljiva krivica se jim oseb z zgoraj navedenim profilom ~e primanjkuje mi godi Jadi jadi ja Najbolj zanimivo pa je da ravno tisti boste morali pac verjeti na besedo Ze ta trenutek ko moIk ki so ga sami raquoizvozililaquo dobijo od soobcanov sem sarno pomislila na to mi v glavi zveni kar nekaj politikov delodajalcev potencialnih ljubimeev in drugih imen raquolokalnihlaquo dzankijev ki bi s svojimi stvaritvami

pravzaprav lahko - sedaj za njihovo zivljenje ~m~M~ik~bi~~~T~~~~~~~~~~~prepotrebnih akterjev raquoBiti odvisnik ni bilo nikdar I hk fascinirali marsikoga - nazaj A moIk ki ga street-junkie med kinkamiddot a ZOlaquo je dejal Ijubljanski raquoBiti odvisnik ni

d k li = njem v vezda parku k 0 0 ee bilo nikdar lahkolaquoraquo aSlra)olaquo nazaJ 0 shyse jim vraca mocnejsi- je dejalljubljanski do boleCine okrepljen in ce smo vsaj malo iskreni street-junkie med pravicnejsi kinkanjem v Zveida parku Resnicna in globoka misel Dzankiji dobra vedo da gtgtTIema ltlabe ni u stare babelaquo Stem ni mislil tega da je tezko zaradi dnevne skrbi Zakaj torej ravno oni ki jih odvisnost nabava mamila in in predvsem potrebe po odmerku heroina ampak eeloten potek zivljenjskega stila ze zelo zgodaj nauCijo na odvisnost kot tako saj s seboj prinese poveCini da prav nie ni zastonj in popolnoma nie ni polozeno negativne komponente v odvisnikovozivljenje In pred noge kar tako brez veze brez povratne usluge tista najtezja med njimi je vsekakor stigmatizacija pricakujejo od druzbe kjer poleg morileev pedofilov Ko enkrat raquopoundaseslaquo stigmo torej tisto nalepko sredi posiljevalcev istospolno usmerjenih veljajo za najvecji cela ki te kot registrska tabliea na avtu raquoregistriralaquo tabu dajih bo taista druzba sprejela odprtih rok brez kot dzankija se ti svet najprej zasuka za 180 stopinj vsakrsnega sodelovanja Zakaj sami dzankiji ze tako nato pa se ti sesuje v koscke ki jih ne sestavi niti gosto tancico okoli sebe pletejo se bolj na gosto So mar neostik pa ceprav le-ta ddi Ddi Pa kako prekleto po veroizpovedi vsi najprej lenobe Je res nesmiselno res V tej zivljenjski turbulenei se je tezko obddati osvetliti to temo v kateri se se sami vcasih tezko znajdejo Dalec naokoli tebe ni nicesar oprijemljivega Z leti pa ceprav so v njej ze dolgo oh tako dolgo Kje lezi se navadiS ne-cutiti Preprosto otopis V zaearanem odgovor in kje resniea krogu lazi prevar kraj kriminala ti postane Nekajkrat sem ze poskusala na ta ali oni naCin prepricati vseeno A ni prav da je tako Pri meni ni tako Kljub dzankije naj vsaj malo sodelujejo v dogajanju okoli zaearanemu krogu kljub otopelosti kljub obcutkom nas Brez uspeha Nisem in nisem hotela sprejeti danih ki jih ne 9bcutim rada mi nikdar ni bilo popolnoma mi raquonapotkovlaquo in raquonasvetovlaquo kao pametnejsih od sebe vseenoSe v najslabsih dnevih sem rada pisala Izjave v stilu raquoSej je brez veze daj Dzankijem se ne Belezila sem svoje misli Moje misli so nepreeenljive dalaquo sem zavracala s trdnimi argumenti (haha sala na moj Prav tako tvoje Ne smemo biti ravnodusni - to racun) ces to ze ni resniea Pa je Tocno takSna kot mi ne je nase ivljenje Moramo storiti nekaj nekakSen ugaja in ravno takSna da je ne morem dojeti doumeti korak Zelim si Ie da bi bil korak naprej ne odskok razvozlati Enostavno se mi zdi nelogicna Le kako naj nazaj Razumem veliko dilem ki najedajo sive nas ljudje sprejmejo medse ko pa jim ne dovolimo da eeliee odvisnika Razumem tudi strah povezan s nas spoznajo Edini ki to stanje lahko spremenimo smo kakrsnimkoli izpostavljanjem vendar sta zapiranje mi sami in prav nihce tega ne more narediti za nas ali vase in skrivanje v omari v resniei se bolj boleca namesto nas V cern je torej problem Se takrat kadar Nobena sola na svetu me ne bi mogla toliko nauCiti nam je ponujena priloznost da spregovorimo - in o zivljenju kot me je uliea in ljudje na njej Res so kar je se bolj pomembno ponujena nam je priloznost bile ucne metode vcasih krute in bolece a so moje da nas sliSijo - ni nikogar ki bi to priloznost izkoristil in za nic na svetu se jim ne odpovem Prieakujemo to in ono dati pa nismo pripravljeni nicesar Ce si prispel(a) z menoj do konea ti cestitam in Ubija me dejstvo da nam je tako zelo vseeno Zavedam nikar ne dvomi da jutri ne born zopet pred svojim se tudi da niti to moje pisanje (ce bo sploh kdaj zagledalo PC-jem s prsti trdnona tipkovniei Ie navdih luc dneva) ne bo postalo revolucionarno vendar je cas Eotrebujem Moj najvecji navdih je zivljenje da nekdo izmed nas nam samim pove da je tega nasega Zivljenje sarno je moj lajboljsi dope In tako rada sranja preprosto DOVOLJ sem zadeta od njega Zivljenje mi tece direkt po KakSen prafil imamo torej do sedaj zilah Totaln sus u glavo

Pa do naslednjic Vasa Biba

[ IIepatitis C )

Zdravljen emiddot yprejsnji stevilki lj Je mozno lmiddotn u v In prenose 1m v smo predst cinko middot smiselno d O zhe v tokratneavih J1epatitis C VItov

hepatitisa ~ se odlocimo za zd pr11~pevku pa ilisteh glavne moin v

aVjenJe ce Zakaj Ie Okuzba z virusom hepatitisa C je okuzba ki scasoma lahko jetra okvari do te mere da povsem odpovedo in je edina resitev presaditev jeter Resda se to ne zgodi cez noc in semanj pri vseh okuzenih Ijudeh vsekakor pa je treba okuzbo jemati z vso resnostjo in jo je potrebno zdraviti

Kje se bom zdravil-a Zdravljenje poteka na Kliniki za infekcijske bolezni in vrocinska stanja v Ljubljani ter po vseh infekcijskih oddelkih splosnih bolnisnic po Sioveniji

Kaj je cilj zdravljenja Z zdravljenjem zelijo zdravniki doseci dvoje izlociti virus iz telesa in zaustaviti napredovanje bolezni v jetrih

S cim me bodo zdravili Okuzene Ijudi zdravijo s kombinacijo dveh zdravil s pegiliranim interferonom alfa ter ribavirinom Zdravljenje s to kombinacijo je uspesno pri priblizno polovici bolnikov Pri bolnikih ki so okuzeni z genotipom 2 ali 3 in imajo malo tega virusa v krvi pa je uspesnost zdravljenja celo do 95-odstotna

Kako dolgo bo trajalo zdravljenje Zdravljenje traja v povprecju od sest mesecev do enega leta Zdravljenje okuzbe z virusom genotipa 1 traja enG leto za okuzbo z virusom genotipov 2 in 3 pa je

zdravljenje krajse in traja sest mesecev

Kako poteka zdravljenje Pred zacetkom se vsak bolnik pogovori s svojim zdravnikom ki mu podrobno razlozi tako samo bolezen kot potek zdravljenja Pomembno je da ga bolnik razume in je z njim podrobno seznanjen Bolnika za katerega vedo da je okuzen najprej klinicno pregledajo naroCijo natancne laboratorijske preiskave krvi in ocenijo koliko virusa ima opravijo ultrazvocno preiskavo zgornjega dela trebusne votline in naredijo biopsijo je~er da vidijo v koliksni meri je tkivo ze prizadeto Sele po tem ko zberejo rezultate vseh preiskav se odloCijo ali je zdravljenje potrebno ali rie Pred zdravljenjem dolocijo tudi genotip virusa saj je od tega odvisna dolzina zdravljenja Pri nas je okoli 60 odstotkov bolnikov okuzenih z genotipom 1

mo podati e naclne se lzkaie d razloge zak

a smo okuieni z vo Je lrusom

Kaj bom moral-a sam-a storiti za Cim boljsi izid zdravljenja Pomembno je da se pred zacetkom zdravljenja bolnik kar najbolje seznani s potekom zdravljenja nacinom jemanja zdravil nezelenimi uCinki enako pomembno pa je da redno hodi na dogovorjene kontrolne preglede Zdravljenje ni lahko in zahteva veliko sodelovanja s strani bolnika Pegilirani interferon alfa jena voljo samo v obliki injekcij ki si jih bolnikisami vbrizgavajo enkrat tedensko Zaradi zelo tankih in kakovostnih igel je postopek tako rekoc nebolec Vsakogar naucijo kako si pravilno vbrizga zdravilo pod kozo kako igle pravilno razkuzi ter po uporabi odstrani pribor za injiciranje Ribavirin pa je na voljo v obliki tablet

Born moral-a paziti se na kaj drugega Med zdravljenjem je pomembno da bolnik natancno sledi zdravnikovim navodilom in jemlje zdravila po predpisani shemi Ob tem je pomembno da se bolnik potrudi za cim bolj zdrav zivljenjski slog kamor sodi uravnotezena prehrana opustitev pitja alkoholnih pijac in kajenja redno gibanje ter dovolj spanja in pocitka Izogibati se mora tudi SlOVem ki bi lahko kakorkoli negativno delovale na jetra Ce morajo socasno jemati se kaksna druga zdravila se morajo 0 tem vedno posvetovati z zdravnikom

Kateri so najpogostejsi nezeleni ucinki zdravljenja Vsako zdravilo ima nezelene uCinke zato tudi ~goraj opisana kombinacija zdravil ni izjema Resnici na Ijubo ti niso blagi Pri bolniku se lahko pojavijo simptomi blage gripe slabokrvnostkozne spremembe spremembe v delovanju scitnice spremembe psi he depresija Pray zaradi tega je pomembno da je bolnik yes cas pod rednim in natancnim zdravniskim nadzorom Vsekakor pa je potrebno dodati da se je kljub dolgemu in napornemu zdravljenju zanj vredno odlociti saj je enG najucinkovitejsih na podrocju virusnih okuzbkamor sodi tudi okuzba s hepatitisom C ce ne celo najucinkovitejse in rezultati so nadvse spodbudni

Maja juinic Sotlar Viva - revija za zdravo iivljenje

~~ K~alJi ulice - lIovilMber 2007 23

------- --

avtor Lan Decman GOSTUJOCI KOLUMNIST

_-__

~------------------------

raquoKriki na ulici molkna

] Erjavcevilaquoo

Cf)

o 2

raquoQuand tu suces ta vue est toujours la memelaquo (raquoKo ga vleCeS je tvoj pogled vedno istilaquo)

Anouchka diAnna raquoLa Vie en roselaquo

In sta sla naprej Peterle pa se neki levosredinec oba neodvisna a z zegnom strank (besedilo je bilo oddano v soboto 20 oktobra zato je to najvec kar lahko ugotovim) Katere kvalitete bodo krasile Drnovskovega naslednika Glede na dovoljena podrocja predsednikovega poseganja in odgovornosti ki pod Alpami niso bistveno drugacna od tistih ki so na Otoku na voljo Elizabeti II bi si zelel osebnost z avtoriteto Funkcija pri nas nima regulatorne vloge pac pa je v okviru parlamentarne republike striktno reprezentativne narave Zato mora znati povzdigniti glas Ko je Drnovsek spregovoril naj je bilo v vlogi predsednika blogerja Janeza D Brodijevega sprehajalca novopecenega oceta

d vsemi e 30 0 s 0 vezane nekda nizki nataliteti t 2006 ie blo me v cas na katerega ~o sta boniske je vprasanje

le a nih za nedoocen cane malice opu dravstveno 0 relevantno skene ne pravice do pat r prispevkov za z raquoGre za eno samouve revoza regresa e bolj pereCih porodns e p t sodalno varnos

pisatelja ali pa samopriucenega peka je narod poslusal cetudi vznak niso vsi prikimavali Saj ga tudi volili nis(m)o vsi To ni rnintmum ampak najvec kar od funkcije pricakujem Ce novoustoliceni predsednik ne bo sposoben vzpostaviti takSne vezi s tukajsnjimi prebivalci je leporecenjeo edini neposredno voljivi drzavni funkciji zaman Kot tudi davkoplacevalski denar ki ji pritice za place in operativo

Bo totej novi predsednik izrabljal pravico po mojem pa kar dolznost da v omejenosti zakonskih pristojnosti a sklicujoc se na credo ki mu ga daje neposreden glas naroda da v imenu slednjega po potrebi in brez olepsav komentira stanje ddave Brez ali pa kljub hkratnim ocitkom s strani elektorsko inferiornih politicnih klik vseh barv in oblik da posega po protiustavni materiji Po videnem slisanem in prebranem sem skepticen Kampanja nam je vzela izbiro medije pa je odsotnost relevantnih vsebin porivala k raquovelikobratenjulaquo kandidatk in kandidatov

Simptomaticno a pray nic cudno A ob obcutljivih vprasanjih 0 druibeno-socialnih vidikih vsakdana so se tekrneci sklicevali na zakonodajo ki jim pristojnosti odreka Ko niso bili povprasani po nicemer substancialnem pa se je zdelo da bi bili sposobni izpeljave vsakrsnih projektov cetudi bi zaradi tega fasali ustavno obtozbo in odpoklic

Primer vidnejsi domaCi dnevnik je vseh pet karididatov in dye kandidatki povprasal kakSen bi bi najprimernejsi naCin zagotavljanja manj tveganih

2i KralJi ulice - november 2007 ~t

oblik zaposlovanja mladih po njihovem vstopu na trg delovne sile glede nao da jih vse vecji delez dobi Ie delo za dolocen cas Ce odmislimo da je vprasanje pomanjkljivo saj ne gre Ie za zaposlitve za dolocen cas pac pa tudi avtorske honorarne podjemne pogodbe ter statuse kulturnih delavcev ali samostojnih novinarjev ki niso nic drugega kot pehanje v s p-jevstvo pa je vprasanje na mestu V casu staranja prebivalstva ter casu ko je od vladnih predstavnikov tezko slisati stavek v katerem bi izostale besede ali besedne zveze razvoj konkurencnost dodana vrednost fleksibilnost in podobno obenem pa ne zamudijo

eri) priloznosti da d t tkov deovnh raz~ ne bi potarnali 0

tezav Mladim je potrebno zagotoviti

stanovanja in zaposlitevlaquo so odgovarjali kandidati

Leta 2006 je bilo med vsemi Ie 30 odstotkov delovnih razmerij sklenjenih za nedolocen cas na katerega so vezane nekdaj sarnoumevne pravice do placane malice dopusta bolniske porodniske prevoza regresa ter prispevkov za zdravstveno in socialno varnost Vlada posredno odgovarja da bi dodatne obremenitvemiddot delodajalcev zamajale ekonomijo ki ze tako komaj dohaja globalno konkurenco Namesto da bi se praskala ob projekciji ponavljajocega se trenda po kateri bodo prilivi v pokojninsko blagajno cez leta zanemarljivi saj bo delovna masa sestavljena iz armade prekernih brez leta delovne dobe ter vlozenega evra na ZPIZ-u ali ZZZS-u Sindikati na nevarnost opozarjajo nisem pa zasledil da bi se praskali zaradi ogrozenosti lastne eksistence Zaenkrat v socialnem dialogu zastopajo redno zaposlene Ki jih je vse manj Moc sindikatov pa je premosorazmerna s stevilcnostjo njihovega clanstva Delodajalci se ne praskajo nikjer Produktivnost in racionaliozacija gresta z roko v roki Tudi ce bo potrebno place amortizirati z inflacijo

Stanovanjska politika cena kvadrata in ponudba dela v tej ddavi zato ne rajcata Brez tega pa ni reprodukcije

Kdo bo zasedel mesto na Erjavcevi ob gornjih ter ducatu podobnih problemov in praks ni pomembno Vrnite middotse na vrh in ponovno preletite citat A predsednik bi lahko vsaj krical da nekaj ni v redu

------- --

avtor Lan Decman GOSTUJOCI KOLUMNIST

_-__

~------------------------

raquoKriki na ulici molkna

] Erjavcevilaquoo

Cf)

o 2

raquoQuand tu suces ta vue est toujours la memelaquo (raquoKo ga vleCeS je tvoj pogled vedno istilaquo)

Anouchka diAnna raquoLa Vie en roselaquo

In sta sla naprej Peterle pa se neki levosredinec oba neodvisna a z zegnom strank (besedilo je bilo oddano v soboto 20 oktobra zato je to najvec kar lahko ugotovim) Katere kvalitete bodo krasile Drnovskovega naslednika Glede na dovoljena podrocja predsednikovega poseganja in odgovornosti ki pod Alpami niso bistveno drugacna od tistih ki so na Otoku na voljo Elizabeti II bi si zelel osebnost z avtoriteto Funkcija pri nas nima regulatorne vloge pac pa je v okviru parlamentarne republike striktno reprezentativne narave Zato mora znati povzdigniti glas Ko je Drnovsek spregovoril naj je bilo v vlogi predsednika blogerja Janeza D Brodijevega sprehajalca novopecenega oceta

d vsemi e 30 0 s 0 vezane nekda nizki nataliteti t 2006 ie blo me v cas na katerega ~o sta boniske je vprasanje

le a nih za nedoocen cane malice opu dravstveno 0 relevantno skene ne pravice do pat r prispevkov za z raquoGre za eno samouve revoza regresa e bolj pereCih porodns e p t sodalno varnos

pisatelja ali pa samopriucenega peka je narod poslusal cetudi vznak niso vsi prikimavali Saj ga tudi volili nis(m)o vsi To ni rnintmum ampak najvec kar od funkcije pricakujem Ce novoustoliceni predsednik ne bo sposoben vzpostaviti takSne vezi s tukajsnjimi prebivalci je leporecenjeo edini neposredno voljivi drzavni funkciji zaman Kot tudi davkoplacevalski denar ki ji pritice za place in operativo

Bo totej novi predsednik izrabljal pravico po mojem pa kar dolznost da v omejenosti zakonskih pristojnosti a sklicujoc se na credo ki mu ga daje neposreden glas naroda da v imenu slednjega po potrebi in brez olepsav komentira stanje ddave Brez ali pa kljub hkratnim ocitkom s strani elektorsko inferiornih politicnih klik vseh barv in oblik da posega po protiustavni materiji Po videnem slisanem in prebranem sem skepticen Kampanja nam je vzela izbiro medije pa je odsotnost relevantnih vsebin porivala k raquovelikobratenjulaquo kandidatk in kandidatov

Simptomaticno a pray nic cudno A ob obcutljivih vprasanjih 0 druibeno-socialnih vidikih vsakdana so se tekrneci sklicevali na zakonodajo ki jim pristojnosti odreka Ko niso bili povprasani po nicemer substancialnem pa se je zdelo da bi bili sposobni izpeljave vsakrsnih projektov cetudi bi zaradi tega fasali ustavno obtozbo in odpoklic

Primer vidnejsi domaCi dnevnik je vseh pet karididatov in dye kandidatki povprasal kakSen bi bi najprimernejsi naCin zagotavljanja manj tveganih

2i KralJi ulice - november 2007 ~t

oblik zaposlovanja mladih po njihovem vstopu na trg delovne sile glede nao da jih vse vecji delez dobi Ie delo za dolocen cas Ce odmislimo da je vprasanje pomanjkljivo saj ne gre Ie za zaposlitve za dolocen cas pac pa tudi avtorske honorarne podjemne pogodbe ter statuse kulturnih delavcev ali samostojnih novinarjev ki niso nic drugega kot pehanje v s p-jevstvo pa je vprasanje na mestu V casu staranja prebivalstva ter casu ko je od vladnih predstavnikov tezko slisati stavek v katerem bi izostale besede ali besedne zveze razvoj konkurencnost dodana vrednost fleksibilnost in podobno obenem pa ne zamudijo

eri) priloznosti da d t tkov deovnh raz~ ne bi potarnali 0

tezav Mladim je potrebno zagotoviti

stanovanja in zaposlitevlaquo so odgovarjali kandidati

Leta 2006 je bilo med vsemi Ie 30 odstotkov delovnih razmerij sklenjenih za nedolocen cas na katerega so vezane nekdaj sarnoumevne pravice do placane malice dopusta bolniske porodniske prevoza regresa ter prispevkov za zdravstveno in socialno varnost Vlada posredno odgovarja da bi dodatne obremenitvemiddot delodajalcev zamajale ekonomijo ki ze tako komaj dohaja globalno konkurenco Namesto da bi se praskala ob projekciji ponavljajocega se trenda po kateri bodo prilivi v pokojninsko blagajno cez leta zanemarljivi saj bo delovna masa sestavljena iz armade prekernih brez leta delovne dobe ter vlozenega evra na ZPIZ-u ali ZZZS-u Sindikati na nevarnost opozarjajo nisem pa zasledil da bi se praskali zaradi ogrozenosti lastne eksistence Zaenkrat v socialnem dialogu zastopajo redno zaposlene Ki jih je vse manj Moc sindikatov pa je premosorazmerna s stevilcnostjo njihovega clanstva Delodajalci se ne praskajo nikjer Produktivnost in racionaliozacija gresta z roko v roki Tudi ce bo potrebno place amortizirati z inflacijo

Stanovanjska politika cena kvadrata in ponudba dela v tej ddavi zato ne rajcata Brez tega pa ni reprodukcije

Kdo bo zasedel mesto na Erjavcevi ob gornjih ter ducatu podobnih problemov in praks ni pomembno Vrnite middotse na vrh in ponovno preletite citat A predsednik bi lahko vsaj krical da nekaj ni v redu

Zgodbaood v zapisala Anja in Boro ) ocega svetovnega 8 marec 1998 prvaJ(a V boksu 2 del Letalisee Sheremetyevo v Moskvi PriSelsem na letalisee in ze tam so bila eudna vprasanjana carini ki so mi dala vedeti da se nekaj dogaja Ker sem imel s seboj 600 gramov kokaina in okoli 1000 tabletk ekstazija Ile je postalo rahlo strah in postal sem bolj previden Cakali smo vee kot dye uri na prtljago kar je Ie potrdilo moje sume Na carini so do potankosti pregledali prtljago vsakega potriika z letala mene pa nisa niti pogledali Yen sem prisel brez problemov in ad srca se mi je odvaW kamen Pred letaliSeem me je eakalomoje dekle Anja po imenu 5 katero sem se odpeljal domovPted blokom so bili neki ljudje ki jih nisem poznal in niso bill iz mojega okolisa Dodaten razlogza sumnieenje in preplah V stanovanju sem prosil Anjo naj gre v lekarno kupit raquoganelaquo (brizge) Sla je jaz pa sem caka in opazova skozi okno Neznanci so oeitno mislilida sem ji da vso robo da bi jo kam odnesla zato so jo se isti t)enutek aretirali S tern so naredili veliko napako hoteli so dobiti mene pri preprodajanju robe njihovemu eloveku ki me je izdal Moj pes je zaeellajati zato sem odsel yen pogledat kaj toeno se dogaja Policisti so obkolili celoten blok Hitro sem zaklenilvrata in presodil sem da imam pribizno 20 rninut easa da se znebim robe Vendar sem bil v soku in nisem mogel materialnih dokazov kar uniCiti Steklenico v kateri sem imel shranjen kokain sem dal v ladjo z drugimipijaeami vreeko z ekstazijem pa sem vrgel v WC-ju v zraenik V stanovanju so bili se Anjin dedek njen brat in njegova punca - in vsi so bili

prestraseni jaz pa sploh Naenkrat sem zasliSal kako so razbill okna in hitro sem se skril v kopalnico Nekaj trenutkov je vladala Cista tisina nato je trikrat poCilo iz piStole cez nekaj sekund pa se dvakrat Po tistem je prisel moj kuza Max k meni v kopalnico in se okrvavljen mrtev zgrudilpred mojimi oemi Bil sem v groznem soku Po kakSnih 10 mi1utah tisine se je zaslisao raquoVidmar roke v zraklaquo Se vedno v soku sem ubogal za roke so me potegnill iz kopalnice in me odvlekli v dnevno sobo Tam sem nastel vee kot 30 civilov in policistov ter specialcev ki so po vsej verjetnosti prisli notri skozi razbita okna stanovanja Dvignili so me na noge in kmalu sem pred seboj zagledal tri razliene televizijske kamere ki so me snemale Policist poleg mene me je podregnil ees govori Kje sem bil kaj sem delal od kod sem prisel Nisem bil v pravem stanju za govorjenje zato sem glasno zahteval advokata Policist me je nadrl naj govorim vendar sem vztrajal pri svojem Potem so naredili popis a nisem povedal za kokain saj sem bil preprican da ga ne bodo nasli povedal pa sem za ekStazi 1z kopalnice se je policist vrnil z vreeko potem so popisali se vse moje imetje in me odpeljali v FSB - zapor Lefortovo zelo zloglasen zapor v samem sreruseu Moskve Tam so me zaslisevali celo noe vse do dvanajstihdopoldne ko sem izgubil zavest

Povsetova 5 soba 68

Ponedeljek 26 12 1994 Ura je 1240 in Toti je ravnokar pomil saba namesto mene Placal mu bom v cigaretah - 5 boss mehkih Res se mi ni dalo ceprav je casa na pretek in je dolgcas mi je bilo Ijubse gledati zaposlenega Totija Vsaj za cigarete ne bo tezil saj je 5e vedno brez Soba je spet v znamenju sahovskih dvobojev Patuljak kot dolgoletni igralec komentira Kasimovo igro s Totijem Edina stvar te dni bo TV-program in novoletna pojedina Takrat bom spet zacel jesti kaj drugega kot sadje glede na to da bom danes pojedel samo tri pomarance ki sem jih dobil za danasnje kosilo Da bom razumljivej5i dal sem kosilo v zameno za pomarance Brada me ze posteno srbi saj se brijem samo ob torkih se pravi dan pred obiski Tinino pismo ze nestrpno pricakujem rad bi se pa tudi preprical 0 njenem naslovu ke r sem ji pismo zacel pisatj pred nekaj dnevi Sedaj se Tati in Kasim strastno kregata okoli 5aha saj Kasim p~iznava samo svoje zmage v resnici pa 0 sahu nima pojma Se jaz ki sem ga igralsamo v osnovni soli in tako poznam Ie pravila igram enako ali celo boljse od njega To pa je tako ce Ijudje ne poznajoporazov Opazil sem da ima Kasim vsak dan vee sivih las Razlika ~ed sedanjim stanjem in stanjem ko je prisel je oCitna Clovek se grizein s~ bo pojedel odznotraj Nozdaj bomkoncal

lorek 27121994 Ura je1220 in spetnas je sest saj smo dobili vceraj novega Tesno bOt saj smo prazno posteljo uporabljali za shrambo Prisel je nekaj cez polnoc in Patuljak ga je pozna I ~e od prej kasneje pa ga je prepoznal tudi Kasim Poznajo 5e iz Kamnika vsi so namree od tam ali okolice Novinec

avtor GTS

naj bi poskusal vlomiti v optiko in so ga pri tem dobili Krimici so ga posteno obdelali za zdaj molci tako da 0

njem za enkrat dosti drugega ne vem Danes niti ni tako dolgocasno saj smo imeli ze navsezgodaj tusiranje potem se je bilo potrebno obriti in preobleci ter vse kar pase zraven Nato sva 5 Patuljkom igrala kanasto sledila je kava bil je film in kosilo je tu To pisem po kosilu in malo prej je novinec vprasal po knjigah Dal sem mu knjigo Vera gore premika Knjiga opisuje znanstvena in zgodovinska raziskovanja eudezev Sedaj je 5 postelje zlezel Kolibri in nagovoril Totija za igro monopolija Poleg tega pa je Kasima obiskal odvetnik Patuljak pa itak resuje krfzanke Ura je 18h in nasi sobi se spet odklanja hrano zaradi starega kruha Paznik Praganic grozi da bo poklical novinarje da bodo videli kako se delamo norca iz hrane drugje pa Ijudje stradajo Naj poklice novinarje saj imamo veliko povedati pa tudi rilport nacelniku smo napisali Sam nam je namree naroeil naj tako storimo ko nebomo zadovoljni 5 hrano Novinca sma krstili Urko Pravkar telovadiin na pogled se zdi kot pretepae Ostali v sobi lezimo ali pa resujema krizanke No sedaj pa sem prepriean da je Urko pretepac saj telovadi v stilu pretepanja Kar zabavno ga je gledati tako vznesenega ve rjetno je zadnji film ki ga je videl street-fighterski Kasim stari Kasim pa spet ne prenese Totijevega polezavanja Je pac njegov trn v peti Danes 5e je spet veliko zrl sam v sebi in mora sprostiti nakopieene frustracije Upam da ga bo Toti premagal v kaki partiji saha in mu podaljsal noc Napisal sem 5e stran v Tininem pismu _

Min Celo noe sem ji dajal nekaj kar ji bo nekdovzel V manj kot uri InterVju raquoh k

aterega ode ~o tor Ii Mornentano kstazljevtnmiddot 0 ar11lakoZbudila sva se nakrizirana kot sto maer Spomin na Se jernl tnen I Plaquoa

ljubezenski veeer je bille se spominZieanje bi bilo rnenjajozaradte~ raquopentagrarn nouBvasl v I eZje IZ d (( a I raquoi b zamudno krash ne znava ona pa Je v neeem ze 0 AIJ je LSD s e ljlvosti Ja olko(( logot

dobra Spogledava se in pogled mi pove da jo to VSekak nevqren IPI zivljenje ubija Vendar mi ne zameri saj ne bo vedno toeran~r zeo pa je-od tako Gnusim se sam sebi ko jo peljem tja in v avtu vze Ce Irnas v kaks VIsn~ od te a

npremisljujem kaj se ravnokar dogaja Ko jo pospremi okoli sebrna~opravka ZIL~DUZi si i~ kakJa~o visoko do avta istocasno zvrcnem dilerja in premisljujem Prtjatelje ke -jern je ob Sl pred tern s kako bi mu zbil nasmesek z liea V prieo menejo (ale rje LSD h I vezno d e otipava in sili jezik vanjo kot da bi ji bilo kaj vee kot Zauaas ~uratPiJrtJ d a UCtnogen a Irnas do njegovega denarja Greva po dope potern pa prijatelj ke~ras preprOdja~ese ne znajdes v nerealni pogovori 0 prenehanju in ure pod tusem da prodali nece ko ves da b rn dObro je d n~varnOsti bi oprala grehe PremiSljujeva 0 skrajsanju trpljenja sa Za kar ne vdegv Vse v redu N ba Sl njihov a se imava rada jn rada imava tudi zivljenJe Stvar se Jetnljes se k v es kaj je e odo ti je lepo konealamiddotvsak po syoje sva se zrihtala Imava (atera aksna dru sobo prelepo in inteligentno hcenterkico Spomjn je Ie se Metarn~ rga Potivila aI

I ki letarni I POtni sporpin ne zameriva ampak poml ujeva vampitje - PSilocibirr nt d~kstrorneto Ijevalal so nama kri pili Najih mota in sporocilo raquoKar lahkci rneks1kana b rfan spid k storis danes ne odlasajna PQjutrisnjemlaquo Je prislo na I enzodiazeprn etarn tn gobe

Zgodbes eeste zbira Tomislav Gruden Seveda k middot partljlie krl s ar sko( uilJ do k ern sanjal aj na plesiscu ~e sal

I blo je fas Ctnantn tshy

middot 0 1(0 da

Avtor CTA4

nki pavzalaquo raquoFre od v okoju sofer v

mOj prijatelj stare)SI gOSPtu Zdnjih par let )eFrenki I 0 eelem sve k nea tovornjaka V0Zl )ep a sadjevea enkratna ~p J velik Ijubitel) dolen)s~eg sem ga probal F~e~ )

meah normale tu 1 )a~ ( eve kam bi z n)lill Kadtas Ljubljanau~a benzijo in ogromno ~as~ ~al Predlagal semm Odloeil se je da bo male p ~e bo osamljen vend~r

see kaksnoteto dav Sem redni obiskovalec nase ustanove na) SI pOl kr V ne zdrzl preve middotd dim Ka~itas kjer so zaposlene zelo

likih obrememtev da n)egov lZ i an ga ra VI middot I

pravl F ki vozi kolo Ko )e P ) k ko so spcisobneprijazne in humane delavke d Ve pa ren k reelillO a kjer enkrat tedensko prejemamo k~~~pove kaksno t~~O~)~~~~ listek ~apisa1i

kradli eno od pn 0 bil Frenki za eno njihovo pomoc - naj si bo to vobliki mu u v Ja pa)e oblaeil ali prehraneTa organizacija

nki se priporoeamo laquo Frenki malo prevee v

raquoFre d meseee)e d middot obstaja ze kar nekaj let in v glavnemprikolieo lazji Za n)e n to sem opazil tu I ~az so tam vedno ene in iste osebe kikomuniciral ~ sad)eveeme~eee enkrat je izgubil prostovoljno skrbijo za nas brezdomce V 01 leta se )e zgOdIl0 s el a1 na sredino eeste~

p otez)e na kolesu se zaP ) )e zbil ana sreeo)O To dejavnost organizira Karitas ravn labe nekd0 ga o kr t e Ljubljana zavore so bile pres d druga primera en a ) Spominjam se pred leti ko ni bilo odlieno odnesel Pa va belem dnevu- tema

se takih moznosti kakor so sedaj~il previsok ploenik pa sp~t Pj~dobXo odnese1 samo

bal) e zaorati asfalt spe )0 glede oskrbe z oblacili in prehraneshyPro b vsa) zato smo tem zenskam se posebej praske dide iz gostilne potre U)~ hvalezni za pomoe Naj na kratko No in V eetrto Frenki Jk 10 zal mll ne uspe sadJev~e

preberem njihova imena da se pol ure da bi odkle~ 0 akotali na eestopovzrvoCl lahko tudi ko se sreeamo na ulicia podre na tla Fre se f nakar opazim lezeeega spoznamo in pozdravimo po imenih ~arambol in si zlml zap~Ji~a avta podam s~ do t e Vodja sku pine je gospa Roza GantarFrenkija na tleh In dva r ti in mu takoj zas~lim pa t pomagajo pa ji Nevenka Rijavec n)ega mu p~ma~adIIlVeSn~ domaco klobaso In skle 0

v bl po)e e Marija Novak Tatjana Voleansek Mimi raquoFrenkiee dilollaquo dti to ne bl zgo v kal do gtpsa 0 Ogrizek Dragica Kersmanec Nada repe se - sem ga v KC in z n)lilldPoe~ Frenki) e zaeel Groselj Romana Tihelj Ana Jaksa in pospremn d vl vsak an In v Ivanka Gajski V imenu vseh nasih tedaj nap~h~~az~~zfj~~ane in sdajaat~~~nvoeta brezdomcev in vseh ki so prisli iz s pavzo povabi me tu 1 n d i drugih drzav se najlepse zahvaljujem osvetuje z meno)v e do mene ker ve am

ter se v upanju da nas bodo imele ~utim njegovO spost~~lvljenjem je Frenki zel Gospe se naprej tako rade in da bodoni vseeno zanj S SVJl d kaze in pove Frenki )e

l in to mt tu I po se naprej tako ustrezljive poeasi zadovo )evn v d dolenjskega sad)evea KTM poslavljamsedaj moene)SI 0

Toni Mesko

Min Celo noe sem ji dajal nekaj kar ji bo nekdovzel V manj kot uri InterVju raquoh k

aterega ode ~o tor Ii Mornentano kstazljevtnmiddot 0 ar11lakoZbudila sva se nakrizirana kot sto maer Spomin na Se jernl tnen I Plaquoa

ljubezenski veeer je bille se spominZieanje bi bilo rnenjajozaradte~ raquopentagrarn nouBvasl v I eZje IZ d (( a I raquoi b zamudno krash ne znava ona pa Je v neeem ze 0 AIJ je LSD s e ljlvosti Ja olko(( logot

dobra Spogledava se in pogled mi pove da jo to VSekak nevqren IPI zivljenje ubija Vendar mi ne zameri saj ne bo vedno toeran~r zeo pa je-od tako Gnusim se sam sebi ko jo peljem tja in v avtu vze Ce Irnas v kaks VIsn~ od te a

npremisljujem kaj se ravnokar dogaja Ko jo pospremi okoli sebrna~opravka ZIL~DUZi si i~ kakJa~o visoko do avta istocasno zvrcnem dilerja in premisljujem Prtjatelje ke -jern je ob Sl pred tern s kako bi mu zbil nasmesek z liea V prieo menejo (ale rje LSD h I vezno d e otipava in sili jezik vanjo kot da bi ji bilo kaj vee kot Zauaas ~uratPiJrtJ d a UCtnogen a Irnas do njegovega denarja Greva po dope potern pa prijatelj ke~ras preprOdja~ese ne znajdes v nerealni pogovori 0 prenehanju in ure pod tusem da prodali nece ko ves da b rn dObro je d n~varnOsti bi oprala grehe PremiSljujeva 0 skrajsanju trpljenja sa Za kar ne vdegv Vse v redu N ba Sl njihov a se imava rada jn rada imava tudi zivljenJe Stvar se Jetnljes se k v es kaj je e odo ti je lepo konealamiddotvsak po syoje sva se zrihtala Imava (atera aksna dru sobo prelepo in inteligentno hcenterkico Spomjn je Ie se Metarn~ rga Potivila aI

I ki letarni I POtni sporpin ne zameriva ampak poml ujeva vampitje - PSilocibirr nt d~kstrorneto Ijevalal so nama kri pili Najih mota in sporocilo raquoKar lahkci rneks1kana b rfan spid k storis danes ne odlasajna PQjutrisnjemlaquo Je prislo na I enzodiazeprn etarn tn gobe

Zgodbes eeste zbira Tomislav Gruden Seveda k middot partljlie krl s ar sko( uilJ do k ern sanjal aj na plesiscu ~e sal

I blo je fas Ctnantn tshy

middot 0 1(0 da

Avtor CTA4

nki pavzalaquo raquoFre od v okoju sofer v

mOj prijatelj stare)SI gOSPtu Zdnjih par let )eFrenki I 0 eelem sve k nea tovornjaka V0Zl )ep a sadjevea enkratna ~p J velik Ijubitel) dolen)s~eg sem ga probal F~e~ )

meah normale tu 1 )a~ ( eve kam bi z n)lill Kadtas Ljubljanau~a benzijo in ogromno ~as~ ~al Predlagal semm Odloeil se je da bo male p ~e bo osamljen vend~r

see kaksnoteto dav Sem redni obiskovalec nase ustanove na) SI pOl kr V ne zdrzl preve middotd dim Ka~itas kjer so zaposlene zelo

likih obrememtev da n)egov lZ i an ga ra VI middot I

pravl F ki vozi kolo Ko )e P ) k ko so spcisobneprijazne in humane delavke d Ve pa ren k reelillO a kjer enkrat tedensko prejemamo k~~~pove kaksno t~~O~)~~~~ listek ~apisa1i

kradli eno od pn 0 bil Frenki za eno njihovo pomoc - naj si bo to vobliki mu u v Ja pa)e oblaeil ali prehraneTa organizacija

nki se priporoeamo laquo Frenki malo prevee v

raquoFre d meseee)e d middot obstaja ze kar nekaj let in v glavnemprikolieo lazji Za n)e n to sem opazil tu I ~az so tam vedno ene in iste osebe kikomuniciral ~ sad)eveeme~eee enkrat je izgubil prostovoljno skrbijo za nas brezdomce V 01 leta se )e zgOdIl0 s el a1 na sredino eeste~

p otez)e na kolesu se zaP ) )e zbil ana sreeo)O To dejavnost organizira Karitas ravn labe nekd0 ga o kr t e Ljubljana zavore so bile pres d druga primera en a ) Spominjam se pred leti ko ni bilo odlieno odnesel Pa va belem dnevu- tema

se takih moznosti kakor so sedaj~il previsok ploenik pa sp~t Pj~dobXo odnese1 samo

bal) e zaorati asfalt spe )0 glede oskrbe z oblacili in prehraneshyPro b vsa) zato smo tem zenskam se posebej praske dide iz gostilne potre U)~ hvalezni za pomoe Naj na kratko No in V eetrto Frenki Jk 10 zal mll ne uspe sadJev~e

preberem njihova imena da se pol ure da bi odkle~ 0 akotali na eestopovzrvoCl lahko tudi ko se sreeamo na ulicia podre na tla Fre se f nakar opazim lezeeega spoznamo in pozdravimo po imenih ~arambol in si zlml zap~Ji~a avta podam s~ do t e Vodja sku pine je gospa Roza GantarFrenkija na tleh In dva r ti in mu takoj zas~lim pa t pomagajo pa ji Nevenka Rijavec n)ega mu p~ma~adIIlVeSn~ domaco klobaso In skle 0

v bl po)e e Marija Novak Tatjana Voleansek Mimi raquoFrenkiee dilollaquo dti to ne bl zgo v kal do gtpsa 0 Ogrizek Dragica Kersmanec Nada repe se - sem ga v KC in z n)lilldPoe~ Frenki) e zaeel Groselj Romana Tihelj Ana Jaksa in pospremn d vl vsak an In v Ivanka Gajski V imenu vseh nasih tedaj nap~h~~az~~zfj~~ane in sdajaat~~~nvoeta brezdomcev in vseh ki so prisli iz s pavzo povabi me tu 1 n d i drugih drzav se najlepse zahvaljujem osvetuje z meno)v e do mene ker ve am

ter se v upanju da nas bodo imele ~utim njegovO spost~~lvljenjem je Frenki zel Gospe se naprej tako rade in da bodoni vseeno zanj S SVJl d kaze in pove Frenki )e

l in to mt tu I po se naprej tako ustrezljive poeasi zadovo )evn v d dolenjskega sad)evea KTM poslavljamsedaj moene)SI 0

Toni Mesko

izbral Bojan Dekleva

Revei Ie tudJ ~Jovekbullbull V seriji prispevkov rubrike raquoPred 1 00 letilaquo objavljamo razlicne casopisne prispevke na teme brezdomstva beracenja revscine socialnega varstva stanovanjske problematike Ti prispevki so ponatisnjeni iz starih slovenskih casopisov predvsem iz Siovenskega naroda in Siovenca pa tudi iz Jutra Vecera in drugih manj znanih casopisov Tokrat smo ponatisnili del prispevka iz Siovenca ki poroca 0 poteku sestan ka Ijubljanskega mestnega sveta Na dnevnem redu so bile proracunska razprava razprava 0 solstvu 0

neurejenih prometnih razmerah na Vodmatu ter 0

revezihki so menda tudi Ijudje

KRAlJ O VSEH TEH LETIH

SE DANDANES P PROBLEM

Lence se toplo zavzame za mestne uhmmiddot ee ki dobUQ borih 10 kralcatiev na dan Ce ne bi dobivaH hlilodarov od lIsmiUenega ob~h1-stva bl morali Iakote pogInlt Oblinskl svet bi postall] svojemu soclalnemu delovanlu kronoakD bt za tc siroruake bolJse PQskrbel - Trnkoczy meni da bI bilo Ilajboljsc da se

tr~ovci ki ih siromakl naJbolj nadle$uJejo odkupjo stem da pla61kJ gotov zn~sck uboznemu zakladu - Vclkavrh ne uvidl po trcbe da bl mesta mltlralo boll skrbetf za ved- 110 bolJ mnolece sc bera~ ~ Lcn~e se Velshykavrhu zeto ~udi RevezJe tudl a()vek Ceo se lim 00 zahranilo hodlti po hiSah prosit mishylosCine bo to skralno grdo In ce bl se vsled te~~ morale doklade povisat laz boni prvl za to tlasoval samomiddotcia se rCVaeIn pomaga (DDbro-klld) - Prosenc sc tudl Z8vzarneza povBilnjc poopor middotubozcern ~Zupan ()~na~l zakoM ki obctni nalaga skrb za slromake za skrajno krlvfcctl Mnogo slromakov Ie neposhystenih ker imai~ premozenfe (I) ki ga znalo skrbno skrivati Mcstna obcina itak mn()~o ~rtvujc za rcvdc Sicet pa bo ohCina gledala na to da sc podpora ubotccm po moirtQst pov~a

Siovenec 15 1 1908

SE MI PO)AV~jA V~~TV-ampO LEVO DOjKO DA LE POMISLIM 0 PRIVI LlGIRAt-l KO RAZ~~~

INSPIRIRAN SA

59 JE -

SEVEON

Janko in Tanja

IZNAJDL1IV ZE ~O~ADOSTEN CEPEC ZDAJ

Ki SE S~R~Sp~h~~L V NElNANO AO NEGUlE MOlESPOMI NE

-

KRALJICA

zbralaTanja Vuzem

Prireditelji vabljeni k objavljanju svojih brezplacnih prireditev kraljiuicegmaicom - - Koncert

iJelavnica Ra~stavaPotopisi Kaj Kolicert - Duchess and the kittensKaj Cudovita Tajska dezela barv ~Je KUD france Preseren Karunova14Kje STA Travel caffe (v centru pred LjubIjana Predavanja - Metalko) Ljubljana 1(da 2 11 ob 20h Kdaj7 11 ob 19h

Kaj Dvoje zivljeiljskih l(aj ~Na mej EvropeTurcija iii Grlizija i(je STA navel caffefir c~ntru pred Metalko) Ljubljana l(dqF 21 11 ob 19h

I

palj iiaj Medgeneracijska likovno-ustvarjalna Kje Mednarodna sola delavmca Zlatega roinega kriia KjeJJom obcanov Nove Fuiine Preglov trg Celovska 280 Ljubljana shy 15 Ljubljana Kdaj 7 11 ob 19h

e bull Kduj 20 ~1 in 27 11 ob lSh -f-

Kaj Bojan Gorenec f(aj71azstava v okviru litesecafotografijeCremaster 1-5 2007 - Japonsk trenutkjKje Galerija Skuc

J(je Cankarjev dom Mala galerija Ljubljana LjubljanaKdaj 1511 ob 19h

_ I Kdat 1710 11 11

Ljubljana Kinodvor Sloilenska kinoteka in Mednarodni grilfi~t likovni center od 3 jJ6 9 decembra

Animateka cetrtt mednarodni festival a-nimjran-egalilma Z rettospektivQ svojih fil~bv bo KojiYamamuraotvoril Ob ysakoletnem tekrnovalhem programu kratkihanimiranih

_-letosnji festival animiranegafilma Jerezidencni umetnik fiimov iz Srednje in Vzhodne Evrope Animatekaponuja tudi z Japonske ki bo v casu festival a v Kinodvoru in MGLC-ju bogat sprell1ljevalni program Trhunec tega progtarnabo raz$tavljal svoj~ graficne pQdobe Njegov kratkianimirani - retrospektiva najboljsih anirniranih filmov nastalih na pros1oru film Atama Yama (Gora glava) je bil nominiran za nagrado oivse Jugoslavije med leti 1951 ih1990middot Oscar in j~ prejelglav~o n~grado ~a Mednaro~nih ~estiv~ Poleg retrospektive portugalsk~ga animircmega filma y AnnecYIJu Zagrebu In Hiroshrrm Retrospektive njegoVlh predstavitve britanskega studija Aardtnari Animations in filmov ter razstave njegovihgrafikin iltistracij so bile prikazane pregleda najbolJsilisvetovnih anitrtiranih kratkometraznih v dvanajstih drzavah Koji Yamamura je eden najbolj priznanih filmov iz leta 2007 je posebne pozornosti vreden programski sodobnih japonskih ilustratorjev in avtorjev animiranega filma fokus na Kanado kjer bodo predstavljeni tako filmi nastali in je tudi avtor letosnjega festivalskega plakata v produkciji NFBONF kot tudi animrrani filrni neodvisnih

avtor Gregor B Hann

o V E N

rI On On On On OiI OnI

Inieli h6~te kar Nekdo vas vztrajno Problerne ste nisili Sodelavci vas Zadhje case reneife Prevec ste garali nekaj prilQznosti opazuje vendar se sedaj pa lahko giedajo postrai1l na sroje sodelavce zdaj je cas za za IjubezensKe yam neupa povedati svobodno zadihate kb tako lepo kot pravi lev v uzitek Ali gil boste avaJlt)lIe lJisiCet resriice Poskusite svez zjak - pornagaJ riapredujete v kletki Paz ite da ne izkoristili Thdi v v postev priuejo se samoobvladovati yam bo kaksefl lep P9s10vnem svetiJ bull bodo zameri1iTn druzini bado boljs

zenske ki so rojene v tej situacfji ki spre~od z lepim aU pa v zasebnern vain nastavili zanko casE Nenaden obL v znamenju hwa ali ni nic kaj roznata dekletorn Nekdo Syefujern Yam da ki zna biti usodna vas bo presenetil pa stielca ~ Bodite vendar se bo kasneje varn zeli soliti~ haj gre s~~ziprv~ za vas Svetujern in za tistifrenutek previdJii pri denarju pokazalo da ste pamet Ali mu boste uho notI III SkOZl Yarn da se umirite se boste VIHili oa se Yam 11e bHaj storm pravikorak prisluhri~i clIugega yen Ne in Se sptostite nekje ryostalgicnonazltj zataknilo obremenjujte se y naravi seveda stare case Znanka

Ona Ona prevec s taksnimi ne Sami ampak z vam bo hvalezna Ona Ze nekaj casa se Delo ki stega stvamii IzogibaJte deklicosvojih sanj Thdi yam se vznemlrjate po opravljali je bilo se stresu tako da Ali bo to ovnica Ona obetajo b01jSi casi nepotrebnem Dajte soUcino narejeno greste z ljubico na Kar naprej se V ljubezniboste si duska Pustite sedaj jecas dase lep randevlL Ona razdajate za druge kar koprneli od probleme za druge posvetite sebi in Sedajko ste ze siti za sebe pa nimate srece Partner yam sami pa pojdite na svojim naCrtom za Ona vseh teh tezav~ se nikoli casa Cas je bo nelltaj lepega zur dgto poznfh Hr bodocnost ki pabo Trikrat premislite yam izplaca da se za spremembe da ozasepetal zato ga Ttidippi deharjlI se kaT lepa Doziveli pi-edno boste malo kat takoPb shyvendar storite kaj I

~ar posllIsajte rapt0betajo boljsi baste nekaj cesar naredili prvi svojB zabavate-in se kar je dobro za vas cas se boste sporniItijaJi kQrak da ne boste sptostiteThdi za Pojdite v Ilaravo

obzalovali iajtJ vas velja opozorilo alipa kam na izlet kasnejsih reklamacij eta vzamete ta seveda ne sami n~ upostevajo protikadilski zakou ampak z boljso Caka vas neko zares sicer bo flolovico

vse zivljenje Znanec bo od vas zahteval llekaj kar varn ne bO vsecBodite pozorni naokolicd prlzdravju nekaj

~arobe Poslovno bostezacveteli in 90ste pri denarju

presenecenje ki pa bo nepozabno Pazite Iia zdravje in dena

ZaVetis v V Ce Za by

osniako rezdorn bl J VI 7b Ce na

ra fen TV V Ljubl k -sp 1anl p rnl roval rejernnik rOsi Za

I lt ovno rabliynlorrna Peoco eno 537 09 0je na teefo rjuhe ter od Hv I 6 e-pos~~ nski stevilk eje

a a lt1 areal I 047 ernalsi

NajsernB loglaIzzrebali smo nekaj sreenezev ki so nam poslali nazaj izpolnjeno anketo 0 poznavanju y

N~Zlgrada Sl oVcar ViIi dobrodelnih trgovin ki je bila prilozena septembrski stevilki casopisa To so Marica Antonic Ik (040 IZ iz Ljubljane Ana Bogataj iz Kranja Natasa Bunie iz Velikih Lase Matjaz Cimperman 584487)

iz Ljubljane Klara GaliCie iz Kamnika Klara Gomboc iz Ljubljane Simon Gomboc iz ~l(~I--Il~1Rogasovcev Ursa Kastelic iz Dobrove in Karel Kozlevcar iz Kamnika Nagrado za pravilno izpolnjen magicni lik in sudoku pa prejme Ester Srdarev iz Ljubljane Iskrene cestitke vsem

avtorjev iz Quebeca mangleskega dela Kanademiddot vcasu poundestiva~a se bostaod~ijali dye delavnici prva Risani film Med celovecernimi poslasticami je letos na sporedu velika - od rislgte do risanke t~ j~ veseJ sola ~ni~raneampa filna za francoska uspesnica Kirikciti indivje zivali (Kirikou et les betes otrokeu druga ytehniki drrektnega nsanp na filrnski trak s sauvages) reziserjev Michela Ocelota in Bmedicte Galup v kanadskim avtoqem Stevenom Woloshenom prodllkciji studia Gebeka Ta celovecerecje del otroskega Festival bo zakljucil koncert sku pine Moveknowledgement progril)1la Slon ki je namenjen tako solam kot druiinam Drugi kjer se bosta gJas=gta in vizua~na podoba ~Iadih sloy~~nskih celovecerni animirani film dobitnik velikenagrade na festivalu umetnlkov Mate)e ROJc II1 SImona Hudohna zdruzlh v v Annecyiju je satiricna komedija Svobodni Jihuny-(Free Jimmy) kinematografu norveskega avtorja Christopherja Nielsena Letosnja Animateka Vee informacij na spletni stram wwwanimatekafestivalorg predstavlp tudi dobitnika nagrade zirije na letosnjem festivalu v Cannesu Persepolis avtorjev Marjane Satrapi in Vincehta Paronnauda

il_ll_s_ _ _ ij_ D a _ __n ~~middotkic )~I ___________________________________________________________ u a c_ e__ _ _rnja ______middot___~

~tO On On On -On9n On

Se naprej se boste Le urno zavihajte Sedaj -lahko Zakaj cakate In Vam ni treba vee Ker ste v preteklOsti delali izogibali delu ki rokave in rezultati majckeno odlasate s sivaririi skrbeti za posle saj malo vee kot pa yam se vain nab ira tako dela se bodo kaj upocasniteiii s lsi jih morate storUi gredo kot po maslu je zelravje dopuscillo je dane bbste vedeli kmalu pokazali v svojo glavo mislite Ce boste cakali se Le pazite da okolica skrajni Cas da pomislite kje in kako zaceti vasa koris Okoliea kaj napraviti Obeta naprej ~am bodo ne bo postala prevei tUdi nase Denar je svela Nekdo vas ignorira vas obcuduje saj se vam nekaj kar stvari usle z vajeti zavistna zaradi viadar vendar nad vasim toda kaj kmalu boste te pokazali taksno bo pri nekatefih Zato karveselo na vaseaa pocetja S zdravjem Hi nikakrsen spoznali kdo je ta zagnanost in skrb za soaelavcih sprozilo delo kajti splacalo tern ~oposel raste gospodar Qajte se malo oseba Pomemebna bliznje sorodnike val negodovanja 5e bo yam Tudi se tudi nabira denar ozreti naokoli in videli posta ki vam bo To se yam bo 5e kako toda odlocHev je deriar je na vidiku - ki ga lahko unovCite boste cia delo in Clenar nista spremenila zivljenje obrestovalo Le tako v vasih tokah Na - ce ga boste pametno kje na oddihu Ali vse na tern svetu da so b9pris)a k yam naprej zdravje pazite in uporabljaJi ga boste boste izkoristili ta tudi druge stvari ki so zelo Pazite na zdrayje tudi na dehar irrieli vedno dovolj trenutek p0l1ie1nbne

Ona Pazite na zdravje Ona Kar ste sejali to Ona Ona Ona Zgodilo se yam boste tudi pozeli SrecaH S8 boste Ona Jesen je in zima Ali veste da ste ga poiomili bo nekaj lepega Splacalo se vam z nekom ki vam Verjetno vani ugaja pocasi prihaja vi k niste sp~ejeli ponudbecesar niste nikoli - bo minuLo delo je nekoc veliko ce vas okoliea shy pa kot da ni nic ker ki varn )e bila na dosegu pricakovali toda ki ste ga opravljali P9menil ali ga hvali da ste dobri nimate nikogar ki leve rake T08a ill se yedite da se tudi za druge - Ie tako boste sprejeli v vsem Sarno da bi vas malo pogrel prepozno preden ba konee 6udezi dogajajo - naprej Pri denarju Svetujem yam yam ne bo to s ~opilo zaupate sarno leta se yam bo ta priloZnost in ta vas bo osreCil bo se nekaj casa da ga sprejmete v glavo Bodite se eentralni kurjavi zopet pokazala - takrat pa I

Vedno imejte - svoji sepalopotem pa bo kajti predala se naprej taksni in se Ali boste spfemenili navalite z vsemistirimi in okolici otodprte boljile Potrebni ste bqsta uzitkom yam bo prej kat slej slog svojega imeli baste sreeO kajti take kajti zadst pozna poCitka zato pojdite in sporriinoJIl I1a obrestovalo Dohili zivljenja saj je ze priloZriosti potem ne bo mejaPazite ~ na svobodo nekdanje case boste nekaj karste cas mar ne Videli vee Spoznali baste nekoga zdravje in w= Iz tega sledi pricakovali vendar boste da bo boljse ki je zelo pomembna tja nekam e- e tudi poslovno nad tern nisle na tem podrocju In osebnost v drzavi SpJaCalo imeli mir ~ sodelovanj~ kar navduseni tudi pri denarju sevam bo

yam baprineslo tlidt nekaj evenka

zbralaTanja Vuzem

Prireditelji vabljeni k objavljanju svojih brezplacnih prireditev kraljiuicegmaicom - - Koncert

iJelavnica Ra~stavaPotopisi Kaj Kolicert - Duchess and the kittensKaj Cudovita Tajska dezela barv ~Je KUD france Preseren Karunova14Kje STA Travel caffe (v centru pred LjubIjana Predavanja - Metalko) Ljubljana 1(da 2 11 ob 20h Kdaj7 11 ob 19h

Kaj Dvoje zivljeiljskih l(aj ~Na mej EvropeTurcija iii Grlizija i(je STA navel caffefir c~ntru pred Metalko) Ljubljana l(dqF 21 11 ob 19h

I

palj iiaj Medgeneracijska likovno-ustvarjalna Kje Mednarodna sola delavmca Zlatega roinega kriia KjeJJom obcanov Nove Fuiine Preglov trg Celovska 280 Ljubljana shy 15 Ljubljana Kdaj 7 11 ob 19h

e bull Kduj 20 ~1 in 27 11 ob lSh -f-

Kaj Bojan Gorenec f(aj71azstava v okviru litesecafotografijeCremaster 1-5 2007 - Japonsk trenutkjKje Galerija Skuc

J(je Cankarjev dom Mala galerija Ljubljana LjubljanaKdaj 1511 ob 19h

_ I Kdat 1710 11 11

Ljubljana Kinodvor Sloilenska kinoteka in Mednarodni grilfi~t likovni center od 3 jJ6 9 decembra

Animateka cetrtt mednarodni festival a-nimjran-egalilma Z rettospektivQ svojih fil~bv bo KojiYamamuraotvoril Ob ysakoletnem tekrnovalhem programu kratkihanimiranih

_-letosnji festival animiranegafilma Jerezidencni umetnik fiimov iz Srednje in Vzhodne Evrope Animatekaponuja tudi z Japonske ki bo v casu festival a v Kinodvoru in MGLC-ju bogat sprell1ljevalni program Trhunec tega progtarnabo raz$tavljal svoj~ graficne pQdobe Njegov kratkianimirani - retrospektiva najboljsih anirniranih filmov nastalih na pros1oru film Atama Yama (Gora glava) je bil nominiran za nagrado oivse Jugoslavije med leti 1951 ih1990middot Oscar in j~ prejelglav~o n~grado ~a Mednaro~nih ~estiv~ Poleg retrospektive portugalsk~ga animircmega filma y AnnecYIJu Zagrebu In Hiroshrrm Retrospektive njegoVlh predstavitve britanskega studija Aardtnari Animations in filmov ter razstave njegovihgrafikin iltistracij so bile prikazane pregleda najbolJsilisvetovnih anitrtiranih kratkometraznih v dvanajstih drzavah Koji Yamamura je eden najbolj priznanih filmov iz leta 2007 je posebne pozornosti vreden programski sodobnih japonskih ilustratorjev in avtorjev animiranega filma fokus na Kanado kjer bodo predstavljeni tako filmi nastali in je tudi avtor letosnjega festivalskega plakata v produkciji NFBONF kot tudi animrrani filrni neodvisnih

avtor Gregor B Hann

o V E N

rI On On On On OiI OnI

Inieli h6~te kar Nekdo vas vztrajno Problerne ste nisili Sodelavci vas Zadhje case reneife Prevec ste garali nekaj prilQznosti opazuje vendar se sedaj pa lahko giedajo postrai1l na sroje sodelavce zdaj je cas za za IjubezensKe yam neupa povedati svobodno zadihate kb tako lepo kot pravi lev v uzitek Ali gil boste avaJlt)lIe lJisiCet resriice Poskusite svez zjak - pornagaJ riapredujete v kletki Paz ite da ne izkoristili Thdi v v postev priuejo se samoobvladovati yam bo kaksefl lep P9s10vnem svetiJ bull bodo zameri1iTn druzini bado boljs

zenske ki so rojene v tej situacfji ki spre~od z lepim aU pa v zasebnern vain nastavili zanko casE Nenaden obL v znamenju hwa ali ni nic kaj roznata dekletorn Nekdo Syefujern Yam da ki zna biti usodna vas bo presenetil pa stielca ~ Bodite vendar se bo kasneje varn zeli soliti~ haj gre s~~ziprv~ za vas Svetujern in za tistifrenutek previdJii pri denarju pokazalo da ste pamet Ali mu boste uho notI III SkOZl Yarn da se umirite se boste VIHili oa se Yam 11e bHaj storm pravikorak prisluhri~i clIugega yen Ne in Se sptostite nekje ryostalgicnonazltj zataknilo obremenjujte se y naravi seveda stare case Znanka

Ona Ona prevec s taksnimi ne Sami ampak z vam bo hvalezna Ona Ze nekaj casa se Delo ki stega stvamii IzogibaJte deklicosvojih sanj Thdi yam se vznemlrjate po opravljali je bilo se stresu tako da Ali bo to ovnica Ona obetajo b01jSi casi nepotrebnem Dajte soUcino narejeno greste z ljubico na Kar naprej se V ljubezniboste si duska Pustite sedaj jecas dase lep randevlL Ona razdajate za druge kar koprneli od probleme za druge posvetite sebi in Sedajko ste ze siti za sebe pa nimate srece Partner yam sami pa pojdite na svojim naCrtom za Ona vseh teh tezav~ se nikoli casa Cas je bo nelltaj lepega zur dgto poznfh Hr bodocnost ki pabo Trikrat premislite yam izplaca da se za spremembe da ozasepetal zato ga Ttidippi deharjlI se kaT lepa Doziveli pi-edno boste malo kat takoPb shyvendar storite kaj I

~ar posllIsajte rapt0betajo boljsi baste nekaj cesar naredili prvi svojB zabavate-in se kar je dobro za vas cas se boste sporniItijaJi kQrak da ne boste sptostiteThdi za Pojdite v Ilaravo

obzalovali iajtJ vas velja opozorilo alipa kam na izlet kasnejsih reklamacij eta vzamete ta seveda ne sami n~ upostevajo protikadilski zakou ampak z boljso Caka vas neko zares sicer bo flolovico

vse zivljenje Znanec bo od vas zahteval llekaj kar varn ne bO vsecBodite pozorni naokolicd prlzdravju nekaj

~arobe Poslovno bostezacveteli in 90ste pri denarju

presenecenje ki pa bo nepozabno Pazite Iia zdravje in dena

ZaVetis v V Ce Za by

osniako rezdorn bl J VI 7b Ce na

ra fen TV V Ljubl k -sp 1anl p rnl roval rejernnik rOsi Za

I lt ovno rabliynlorrna Peoco eno 537 09 0je na teefo rjuhe ter od Hv I 6 e-pos~~ nski stevilk eje

a a lt1 areal I 047 ernalsi

NajsernB loglaIzzrebali smo nekaj sreenezev ki so nam poslali nazaj izpolnjeno anketo 0 poznavanju y

N~Zlgrada Sl oVcar ViIi dobrodelnih trgovin ki je bila prilozena septembrski stevilki casopisa To so Marica Antonic Ik (040 IZ iz Ljubljane Ana Bogataj iz Kranja Natasa Bunie iz Velikih Lase Matjaz Cimperman 584487)

iz Ljubljane Klara GaliCie iz Kamnika Klara Gomboc iz Ljubljane Simon Gomboc iz ~l(~I--Il~1Rogasovcev Ursa Kastelic iz Dobrove in Karel Kozlevcar iz Kamnika Nagrado za pravilno izpolnjen magicni lik in sudoku pa prejme Ester Srdarev iz Ljubljane Iskrene cestitke vsem

avtorjev iz Quebeca mangleskega dela Kanademiddot vcasu poundestiva~a se bostaod~ijali dye delavnici prva Risani film Med celovecernimi poslasticami je letos na sporedu velika - od rislgte do risanke t~ j~ veseJ sola ~ni~raneampa filna za francoska uspesnica Kirikciti indivje zivali (Kirikou et les betes otrokeu druga ytehniki drrektnega nsanp na filrnski trak s sauvages) reziserjev Michela Ocelota in Bmedicte Galup v kanadskim avtoqem Stevenom Woloshenom prodllkciji studia Gebeka Ta celovecerecje del otroskega Festival bo zakljucil koncert sku pine Moveknowledgement progril)1la Slon ki je namenjen tako solam kot druiinam Drugi kjer se bosta gJas=gta in vizua~na podoba ~Iadih sloy~~nskih celovecerni animirani film dobitnik velikenagrade na festivalu umetnlkov Mate)e ROJc II1 SImona Hudohna zdruzlh v v Annecyiju je satiricna komedija Svobodni Jihuny-(Free Jimmy) kinematografu norveskega avtorja Christopherja Nielsena Letosnja Animateka Vee informacij na spletni stram wwwanimatekafestivalorg predstavlp tudi dobitnika nagrade zirije na letosnjem festivalu v Cannesu Persepolis avtorjev Marjane Satrapi in Vincehta Paronnauda

il_ll_s_ _ _ ij_ D a _ __n ~~middotkic )~I ___________________________________________________________ u a c_ e__ _ _rnja ______middot___~

~tO On On On -On9n On

Se naprej se boste Le urno zavihajte Sedaj -lahko Zakaj cakate In Vam ni treba vee Ker ste v preteklOsti delali izogibali delu ki rokave in rezultati majckeno odlasate s sivaririi skrbeti za posle saj malo vee kot pa yam se vain nab ira tako dela se bodo kaj upocasniteiii s lsi jih morate storUi gredo kot po maslu je zelravje dopuscillo je dane bbste vedeli kmalu pokazali v svojo glavo mislite Ce boste cakali se Le pazite da okolica skrajni Cas da pomislite kje in kako zaceti vasa koris Okoliea kaj napraviti Obeta naprej ~am bodo ne bo postala prevei tUdi nase Denar je svela Nekdo vas ignorira vas obcuduje saj se vam nekaj kar stvari usle z vajeti zavistna zaradi viadar vendar nad vasim toda kaj kmalu boste te pokazali taksno bo pri nekatefih Zato karveselo na vaseaa pocetja S zdravjem Hi nikakrsen spoznali kdo je ta zagnanost in skrb za soaelavcih sprozilo delo kajti splacalo tern ~oposel raste gospodar Qajte se malo oseba Pomemebna bliznje sorodnike val negodovanja 5e bo yam Tudi se tudi nabira denar ozreti naokoli in videli posta ki vam bo To se yam bo 5e kako toda odlocHev je deriar je na vidiku - ki ga lahko unovCite boste cia delo in Clenar nista spremenila zivljenje obrestovalo Le tako v vasih tokah Na - ce ga boste pametno kje na oddihu Ali vse na tern svetu da so b9pris)a k yam naprej zdravje pazite in uporabljaJi ga boste boste izkoristili ta tudi druge stvari ki so zelo Pazite na zdrayje tudi na dehar irrieli vedno dovolj trenutek p0l1ie1nbne

Ona Pazite na zdravje Ona Kar ste sejali to Ona Ona Ona Zgodilo se yam boste tudi pozeli SrecaH S8 boste Ona Jesen je in zima Ali veste da ste ga poiomili bo nekaj lepega Splacalo se vam z nekom ki vam Verjetno vani ugaja pocasi prihaja vi k niste sp~ejeli ponudbecesar niste nikoli - bo minuLo delo je nekoc veliko ce vas okoliea shy pa kot da ni nic ker ki varn )e bila na dosegu pricakovali toda ki ste ga opravljali P9menil ali ga hvali da ste dobri nimate nikogar ki leve rake T08a ill se yedite da se tudi za druge - Ie tako boste sprejeli v vsem Sarno da bi vas malo pogrel prepozno preden ba konee 6udezi dogajajo - naprej Pri denarju Svetujem yam yam ne bo to s ~opilo zaupate sarno leta se yam bo ta priloZnost in ta vas bo osreCil bo se nekaj casa da ga sprejmete v glavo Bodite se eentralni kurjavi zopet pokazala - takrat pa I

Vedno imejte - svoji sepalopotem pa bo kajti predala se naprej taksni in se Ali boste spfemenili navalite z vsemistirimi in okolici otodprte boljile Potrebni ste bqsta uzitkom yam bo prej kat slej slog svojega imeli baste sreeO kajti take kajti zadst pozna poCitka zato pojdite in sporriinoJIl I1a obrestovalo Dohili zivljenja saj je ze priloZriosti potem ne bo mejaPazite ~ na svobodo nekdanje case boste nekaj karste cas mar ne Videli vee Spoznali baste nekoga zdravje in w= Iz tega sledi pricakovali vendar boste da bo boljse ki je zelo pomembna tja nekam e- e tudi poslovno nad tern nisle na tem podrocju In osebnost v drzavi SpJaCalo imeli mir ~ sodelovanj~ kar navduseni tudi pri denarju sevam bo

yam baprineslo tlidt nekaj evenka

ZaVetis v V Ce Za by

osniako rezdorn bl J VI 7b Ce na

ra fen TV V Ljubl k -sp 1anl p rnl roval rejernnik rOsi Za

I lt ovno rabliynlorrna Peoco eno 537 09 0je na teefo rjuhe ter od Hv I 6 e-pos~~ nski stevilk eje

a a lt1 areal I 047 ernalsi

NajsernB loglaIzzrebali smo nekaj sreenezev ki so nam poslali nazaj izpolnjeno anketo 0 poznavanju y

N~Zlgrada Sl oVcar ViIi dobrodelnih trgovin ki je bila prilozena septembrski stevilki casopisa To so Marica Antonic Ik (040 IZ iz Ljubljane Ana Bogataj iz Kranja Natasa Bunie iz Velikih Lase Matjaz Cimperman 584487)

iz Ljubljane Klara GaliCie iz Kamnika Klara Gomboc iz Ljubljane Simon Gomboc iz ~l(~I--Il~1Rogasovcev Ursa Kastelic iz Dobrove in Karel Kozlevcar iz Kamnika Nagrado za pravilno izpolnjen magicni lik in sudoku pa prejme Ester Srdarev iz Ljubljane Iskrene cestitke vsem

avtorjev iz Quebeca mangleskega dela Kanademiddot vcasu poundestiva~a se bostaod~ijali dye delavnici prva Risani film Med celovecernimi poslasticami je letos na sporedu velika - od rislgte do risanke t~ j~ veseJ sola ~ni~raneampa filna za francoska uspesnica Kirikciti indivje zivali (Kirikou et les betes otrokeu druga ytehniki drrektnega nsanp na filrnski trak s sauvages) reziserjev Michela Ocelota in Bmedicte Galup v kanadskim avtoqem Stevenom Woloshenom prodllkciji studia Gebeka Ta celovecerecje del otroskega Festival bo zakljucil koncert sku pine Moveknowledgement progril)1la Slon ki je namenjen tako solam kot druiinam Drugi kjer se bosta gJas=gta in vizua~na podoba ~Iadih sloy~~nskih celovecerni animirani film dobitnik velikenagrade na festivalu umetnlkov Mate)e ROJc II1 SImona Hudohna zdruzlh v v Annecyiju je satiricna komedija Svobodni Jihuny-(Free Jimmy) kinematografu norveskega avtorja Christopherja Nielsena Letosnja Animateka Vee informacij na spletni stram wwwanimatekafestivalorg predstavlp tudi dobitnika nagrade zirije na letosnjem festivalu v Cannesu Persepolis avtorjev Marjane Satrapi in Vincehta Paronnauda

il_ll_s_ _ _ ij_ D a _ __n ~~middotkic )~I ___________________________________________________________ u a c_ e__ _ _rnja ______middot___~

~tO On On On -On9n On

Se naprej se boste Le urno zavihajte Sedaj -lahko Zakaj cakate In Vam ni treba vee Ker ste v preteklOsti delali izogibali delu ki rokave in rezultati majckeno odlasate s sivaririi skrbeti za posle saj malo vee kot pa yam se vain nab ira tako dela se bodo kaj upocasniteiii s lsi jih morate storUi gredo kot po maslu je zelravje dopuscillo je dane bbste vedeli kmalu pokazali v svojo glavo mislite Ce boste cakali se Le pazite da okolica skrajni Cas da pomislite kje in kako zaceti vasa koris Okoliea kaj napraviti Obeta naprej ~am bodo ne bo postala prevei tUdi nase Denar je svela Nekdo vas ignorira vas obcuduje saj se vam nekaj kar stvari usle z vajeti zavistna zaradi viadar vendar nad vasim toda kaj kmalu boste te pokazali taksno bo pri nekatefih Zato karveselo na vaseaa pocetja S zdravjem Hi nikakrsen spoznali kdo je ta zagnanost in skrb za soaelavcih sprozilo delo kajti splacalo tern ~oposel raste gospodar Qajte se malo oseba Pomemebna bliznje sorodnike val negodovanja 5e bo yam Tudi se tudi nabira denar ozreti naokoli in videli posta ki vam bo To se yam bo 5e kako toda odlocHev je deriar je na vidiku - ki ga lahko unovCite boste cia delo in Clenar nista spremenila zivljenje obrestovalo Le tako v vasih tokah Na - ce ga boste pametno kje na oddihu Ali vse na tern svetu da so b9pris)a k yam naprej zdravje pazite in uporabljaJi ga boste boste izkoristili ta tudi druge stvari ki so zelo Pazite na zdrayje tudi na dehar irrieli vedno dovolj trenutek p0l1ie1nbne

Ona Pazite na zdravje Ona Kar ste sejali to Ona Ona Ona Zgodilo se yam boste tudi pozeli SrecaH S8 boste Ona Jesen je in zima Ali veste da ste ga poiomili bo nekaj lepega Splacalo se vam z nekom ki vam Verjetno vani ugaja pocasi prihaja vi k niste sp~ejeli ponudbecesar niste nikoli - bo minuLo delo je nekoc veliko ce vas okoliea shy pa kot da ni nic ker ki varn )e bila na dosegu pricakovali toda ki ste ga opravljali P9menil ali ga hvali da ste dobri nimate nikogar ki leve rake T08a ill se yedite da se tudi za druge - Ie tako boste sprejeli v vsem Sarno da bi vas malo pogrel prepozno preden ba konee 6udezi dogajajo - naprej Pri denarju Svetujem yam yam ne bo to s ~opilo zaupate sarno leta se yam bo ta priloZnost in ta vas bo osreCil bo se nekaj casa da ga sprejmete v glavo Bodite se eentralni kurjavi zopet pokazala - takrat pa I

Vedno imejte - svoji sepalopotem pa bo kajti predala se naprej taksni in se Ali boste spfemenili navalite z vsemistirimi in okolici otodprte boljile Potrebni ste bqsta uzitkom yam bo prej kat slej slog svojega imeli baste sreeO kajti take kajti zadst pozna poCitka zato pojdite in sporriinoJIl I1a obrestovalo Dohili zivljenja saj je ze priloZriosti potem ne bo mejaPazite ~ na svobodo nekdanje case boste nekaj karste cas mar ne Videli vee Spoznali baste nekoga zdravje in w= Iz tega sledi pricakovali vendar boste da bo boljse ki je zelo pomembna tja nekam e- e tudi poslovno nad tern nisle na tem podrocju In osebnost v drzavi SpJaCalo imeli mir ~ sodelovanj~ kar navduseni tudi pri denarju sevam bo

yam baprineslo tlidt nekaj evenka

Magicni lik

Vodoravno in navpicno 1 nezen 2 vrsta afriske zivali ki je podobna nasi srni 3 izrek na koncu molitve 4 driava v Afriki

Gregor B Hann

5 4 7 3 _

5 1 -

6 7 1 5

5 2

8 shy

2 9

4 8

4 3 9 7 shy--

S 7 --

_

-

9 8 1 3 lt

o

AFORIZMI

Marni to rudno da Slovenija ni naravnana kot kraljevinasaj ima vsak dan kralja ulice vel

jltralj iivali levv iivalskem vrtu v kletki spi kralj ulice na cesti od srece pijan leii --

Kobi se se enkratrodil bi ~ilradpolz s hisico

Ceprav govorijo da driava umira pa je s~zmeraj _ tako mocna da ljudem jemlje

Gregor B Hann

iivlj~nle V parku

Na klopci v nekem parku sredi Ljubljane lezi en kralj ulice pod isto klopjo pa lezi njegov prijatelj ravno tako kraljulice Pride policist in vprasa tistega ki je lezal na vrltu klopce raquoKdo pa ste vilaquo In prvi odgovori raquoJaz sem lastnik te klopcelaquo raquoKdQ paje tisti spodaj pod klopcolaquo se nadalje vprasa policist raquoOn paje moj podnajemniklaquo

Gregor B Hann

shy --shy

2 I 5 3 -

9 I

1 7 4 6 3 2

7 -_

4

2 8 3 1 7

5 6 9 I 4 6

3 5 9 2 -

1 - 6 9

POZOR-NAGRADNAIGRA Pravilno izpolnjen magicni lik ali sudoku posljite na naslov Drustvo Kralji ulice Poljanska 14 1000 Ljubljana in se potegujte za zaninlive nagrade stripovski zvezek raquoStreet s-trip-niklaquo ali CD raquoQdpeti pesnikilaquo - pesmi Daneta Zajca ali Srecka Kosovela ali CD Svetlane Makarovic v izvedbi Janje Majzelj raquoKako postanes giavnilaquo (Glasbeno drustvo Kuhna)

-- TtKST I JJ 12lstgtA [N I KJ

I

vAS I H SJ IpCEN BtL I iO HOb) S PONoCl PO IN NIC NISI GoVORI L )1---~--------1 Pl2AZ~1 r1 UL-I CAH

o

1 hlA ULICO STEVABl7ENrVSI

til gt1 iAkpoundAVANTUl2E UL

H

-- TtKST I JJ 12lstgtA [N I KJ

I

vAS I H SJ IpCEN BtL I iO HOb) S PONoCl PO IN NIC NISI GoVORI L )1---~--------1 Pl2AZ~1 r1 UL-I CAH

o

1 hlA ULICO STEVABl7ENrVSI

til gt1 iAkpoundAVANTUl2E UL

H