Butuzov_Planimetriya. Posobie dlya uglublennogo izucheniya matematiki
JEZIKOVNA KOPEL PRI MATEMATIKI V 2. RAZREDU ...Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu...
Transcript of JEZIKOVNA KOPEL PRI MATEMATIKI V 2. RAZREDU ...Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu...
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA RAZREDNI POUK
DIPLOMSKO DELO
JEZIKOVNA KOPEL PRI
MATEMATIKI V 2. RAZREDU
DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
KANDIDATKA: Mojca Halužan
MENTORICA: doc. dr. Mihaela Brumen
MARIBOR, 2009
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 2
IZJAVA
Podpisana Mojca Halužan, rojena 3. 7. 1985, študentka Pedagoške
fakultete Maribor, smer RAZREDNI POUK, izjavljam, da je diplomsko
delo z naslovom JEZIKOVNA KOPEL PRI MATEMATIKI V 2.
RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE avtorsko delo. V
diplomski nalogi je uporabljen literatura korektno navedena; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
Maribor, junij 2009
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 3
KAZALO VSEBINE:
I. TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 7
1. UVOD................................................................................................................... 7
2. OTROK IN JEZIKI............................................................................................ 8
2.1 So tuji jeziki res nuja? ......................................................................................... 8
2.2 Kdaj in kako začeti? ............................................................................................ 8
2.3 Zakaj poučevati tuji jezik v otroštvu? ............................................................... 10
2.4 Kako otroci sprejmejo tuji jezik? ...................................................................... 11
2.5 Cilji zgodnjega poučevanja tujega jezika ter poučevanja jezikovne kopeli...... 11
3. METODE, POSTOPKI IN STRATEGIJE .................................................... 13
3.1 Najpogostejše metode, postopki in strategije zgodnjega poučevanja tujih
jezikov ..................................................................................................................... 13
4. JEZIKOVNA KOPEL...................................................................................... 14
4.1 Definicija jezikovne kopeli in od kod izvira ..................................................... 14
4.2 Značilnosti jezikovne kopeli ............................................................................. 15
4.3 Jezikovna kopel v Evropi .................................................................................. 16
4.4 Prednosti uporabe jezikovne kopeli .................................................................. 17
4.5 Problemi, ki se lahko pojavijo........................................................................... 17
4.6 Zakaj sem se odločila za projekt poučevanja s pomočjo jezikovne kopeli? ..... 18
4.7 Cilji projekta ..................................................................................................... 18
4.8 Hipoteze ............................................................................................................ 19
5. PROJEKT: JEZIKOVNA KOPEL PRI URI MATEMATIKE V DRUGEM
RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE .................................................... 20
5.1 Pobuda............................................................................................................... 20
5.2 Načrtovanje ....................................................................................................... 21
5.3 Artikulacija........................................................................................................ 22
5.4 Izvajanje ............................................................................................................ 23
5.5 Sklepni del......................................................................................................... 23
5.6 Evalvacija.......................................................................................................... 24
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 4
5.7 Ugotavljanje, spremljanje in vrednotenje dosežkov učencev v projektu
jezikovna kopel pri matematiki ............................................................................... 25
II. PRAKTIČNI DEL ............................................................................................... 26
1. PROJEKT: BESEDILNE NALOGE V 2. RAZREDU DEVETLETNE O. Š.26
1.1 Motivacija ......................................................................................................... 26
1.2 Formuliranje ciljev in načrtovanje .................................................................... 29
1.3 Čas za pripravo.................................................................................................. 30
1.4 Načrt projekta.................................................................................................... 31
1.5 Izvajanje ............................................................................................................ 32
1.6 Sklepni del......................................................................................................... 38
1.7 Moje ugotovitve ................................................................................................ 39
1.7.1 Pozitivne..................................................................................................... 39
1.7.2 Negativne ................................................................................................... 39
2.1 Vzorčna skupina................................................................................................ 40
2.2 Postopki zbiranja podatkov ............................................................................... 40
2.3 Rezultati projekta .............................................................................................. 40
2.4 Vrednotenje projekta......................................................................................... 43
IV. PRILOGE............................................................................................................ 45
V. LITERATURA ..................................................................................................... 53
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 5
KAZALO SLIK:
Slika 1: Vzgojno-izobraževalni cilji............................................................................ 21
Slika 2: Lutka zajčka................................................................................................... 27
Slika 3: Računske kartice ............................................................................................ 28
Slika 4: Miselni vzorec................................................................................................ 31
Slika 5: Pobarvanka 1.................................................................................................. 34
Slika 6: Pobarvanka 2.................................................................................................. 34
Slika 7: Plakat s sličicami ........................................................................................... 35
Slika 8: Plakat z zaporedjem reševanja matematičnih zgodbic oziroma besedilnih
nalog............................................................................................................................ 37
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 6
POVZETEK Diplomska naloga Jezikovna kopel v 2. razredu devetletne osnovne šole zajema projektno učno uro matematike v drugem razredu z eno izmed novejših oblik poučevanja tujih jezikov- jezikovno kopeljo (v zadnjem času se uveljavlja termin CLIL, ang. Content and Integrated Language Learning). V prvem, teoretičnem delu so predstavljena jezikoslovna, pedagoška, psihološka in didaktična izhodišča poučevanja in učenja tujega jezika. Podrobneje je opisan sodoben pristop – t.i. jezikovna kopel oz. CLIL, ter teoretičen vpogled v sestavo učnega projekta. V drugem, praktičnem delu je predstavljen opis poteka učnega projekta, kjer sem na slovenski osnovni šoli poučevala matematiko v angleščini in sicer v 2. razredu. Projekt se je izkazal za drugačen, učencem zanimivejši način učenja učnih vsebin (npr. matematike). Sredstvo komunikacije in različne dejavnosti in aktivnosti so jih pritegnile in navdušile tako, da so učence zanimale ne samo vsebine, temveč so bili motivirani tudi za pridobitev znanja iz tujega jezika. KLJUČNE BESEDE
o Jezikovna kopel (Clil), projektna učna ura, poučevanje tujega jezika na razredni stopnji OŠ
SUMMARY
The diploma thesis with the title Immersion in Mathematics in the Second Class of the Primary School includes the project work of teaching mathematics in the 2nd class of the primary school with the help of one of the contemporary approaches of foreign language teaching, called immersion (recently the term CLIL is being used, or Content and Language Integrated Learning). The first, theoretical part presents linguistic, pedagogical, psychological and methodological issues of teaching and learning a foreign language. It specifically describes the modern approach - called immersion or CLIL, as well as theoretical introductions into the project work. The second, practical part presents a description of the project work, where I taught mathematics in English in the second class of the Slovenian primary school. The project has been accepted as a different, interesting way to learn curricular contents (e.g. Mathematics). The means of communication and various activities attracted young learners not only for the content but they were also motivated to learn/acquire a foreign language. KEY WORDS
o Immersion (Clil), project work, teaching and learning a foreign language at the primary level
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 7
I. TEORETIČNI DEL
1. UVOD
Angleščina je danes najbolj razširjen mednarodni jezik, saj ga uporablja več tujih kot
domačih govorcev, in sicer za sporazumevanje v znanosti, tehnologiji, trgovini,
letalstvu, meddržavnih dogovarjanjih itd. V skladu z vlogo angleščine po svetu ter
glede na intenzivne globalizacijske procese in vse tesnejšo prepletenost kultur se
spreminjajo tudi okoliščine in vloga pouka angleščine (Zavod RS za šolstvo 2008: 5).
V zadnjih letih je izjemno naraslo zanimanje za poučevanje in učenje tujih jezikov v
prvih štirih razredih osnovne šole. Vsi starši želijo, da bi se njihov otrok razvil v
zdravo osebnost, ki je v polnosti razvila svoje potenciale. Znanje tujih jezikov je
nedvomno eno tistih področij, ki je v modernem svetu izredno cenjeno in iskano.
Poučevanje angleškega jezika na razredni stopnji predstavlja novo področje učenja in
poučevanja, ki zajema učence, katerih igra je del vsakdana. Prav zato se morajo
učitelji še posebej posluževati metod, ki vključujejo igro.
Učitelji tujega jezika posvečajo vedno več pozornosti novemu uspešnemu pristopu
učenja tujega jezika, ki so ga pričeli uvajati v Montrealu leta 1965. Pristop, ki so ga
poimenovali "immersion model/program" (oz. program jezikovne kopeli – v zadnjem
času se uveljavlja termin CLIL, ang. Content and Integrated Language Learning),
temelji na otrokovi sposobnosti naravnega pridobivanja jezika; to je sposobnost, ki jo
ima otrok pri usvajanju prvega, torej maternega jezika.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 8
2. OTROK IN JEZIKI
2.1 So tuji jeziki res nuja?
Marjana Prebeg Vilke (1995) je zapisala, da je v zadnjih letih izjemno naraslo
zanimanje za poučevanje in učenje tujih jezikov v prvih štirih razredih osnovne šole.
Starši in učitelji se namreč zavedajo, da v času vsakodnevne rabe svetovnega spleta in
gledanja tujih televizijskih postaj lahko neznanje vsaj enega tujega jezika predstavlja
precejšnjo oviro. Z napredkom novih tehnologij je tudi komunikacija s tuje
govorečimi ljudmi olajšana. Prihodnost naših otrok na področju tujih jezikov bo
verjetno še bolj neusmiljena, kot je naša sedanjost. Kljub nuji po ohranjanju
slovenskega jezika moramo vedeti, da je zgodnje učenje tujih jezikov ena izmed
pomembnejših investicij v otrokovo znanje.
2.2 Kdaj in kako začeti?
Številne raziskave kažejo, da o naših sposobnostih odloča predvsem kvaliteta
zgodnjega okolja; še zlasti tik pred rojstvom in takoj po njem (Russel v Marjanovič
Umek 1990: 12). Starši se ne smejo bati, da bi svojega otroka na ta način
preobremenili, saj mladi otroški možgani vpijajo informacije bistveno hitreje in z
manjšim naporom kot možgani odraslega, in v primeru, da pride do prenasičenosti
avtomatično prenehajo sprejemati informacije. Da pa bi otroški možgani izkoristili
ves svoj potencial, moramo otroku ponuditi dovolj spodbud in priložnosti za učenje.
Zato nas ne sme skrbeti, da bi mu ponudili preveč, ampak da bi mu ponudili premalo.
Raziskave, ki so jih opravili v šoli, v kateri so poučevali tri- do pet-letne dečke in
deklice, so pokazale, da učenje več tujih jezikov ne zmede otrok, niti ne
preobremenjuje otrok in njihovega razuma, ker jih otrok ne razločuje in zato ne opazi
razlik med njimi (prav tam 1990: 12).
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 9
Evropska praksa je zelo naklonjena zgodnjemu učenju tujih jezikov. V državah
Evropske unije je učenje tujega jezika praviloma integrirano že v predšolsko vzgojo
in se neprekinjeno izvaja do zaključka šolanja. Mnogo strokovnjakov se strinja z
evropsko prakso in meni, da je najprimernejši čas za začetek učenja tujega jezika pri
4. letih (prim. Apeltauer 1997: 68). V tem obdobju imajo otroci že razvit center za
govor in sistem memoriranja.
Prednost je tudi v tem, da malčki učenja še ne dojamejo kot obvezo, za njih je zgolj
del igre. Obenem pa tudi opozarjajo, da je v slovenskem izobraževalnem sistemu
zgodnje učenje tujega jezika izločeno iz predšolske vzgoje. Tako se naši otroci prvič
srečajo s tujim jezikom šele v četrtem razredu osnovne šole, kar je občutno prepozno
(Einon Dorothy 1998: 6–9).
Otrok je v svoji najzgodnejši dobi izredno dojemljiv in prilagodljiv, upoštevati pa
moramo tudi to, da je zaradi tega tudi ranljiv. Pri poučevanju moramo biti zelo
pozorni, da podajanje snovi poskušamo prilagoditi osebnosti otroka in ga hkrati
ustrezno motivirati. Pri tem je izrednega pomena pedagoška podkovanost učitelja in
primernost gradiva, ki mora biti prilagojeno otrokovi razvojni stopnji. Naravno
vedoželjnost otroka moramo spodbujati in v njem vzbuditi zanimanje za tuji jezik
(Čok 1989, št. 5: 31).
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 10
2.3 Zakaj poučevati tuji jezik v otroštvu?
Zgodnje poučevanje tujega jezika prinaša poleg samega znanja še mnogo ostalih
prednosti (Harmer 1991: 1–3);
• Otrok preko učenja tujega jezika spozna tudi kulturo in način življenja naroda,
ki uporablja tuj jezik, in s tem postaja strpnejši in bolj odprt do drugačnosti.
• Otrok se bo kot aktiven govorec tujega jezika lahko vključeval v družbeno
okolje tega jezika, lahko bo izrazil svoje mnenje ali izmenjal informacije.
• Otrok odkriva in razvija strategije učenja, s tem pa hitreje razvije nadzor nad
lastnim učenjem in napreduje. Učenje tujega jezika ne ovira razvoja
maternega jezika, ki je do otrokovega petega leta že končan.
• Otrok poglablja zavest o zgradbi maternega jezika in o materinščini kot jeziku
in sredstvu osebne ter družbene identifikacije.
• Otrok preko usvajanja tujega jezika razvija tudi samozavest pri učenju in rabi
tujega jezika in strpnost do narečij, kar je še posebej pomembno za otroke iz
manjših jezikovnih skupin.
• Otroci, ki se že v otroštvu učijo tujega jezika, imajo bolje razvito verbalno in
neverbalno vedenje, kot njihovi vrstniki, ki se ne učijo tujega jezika. Učenje
omogoča otroku mentalno prožnost in večjo raznolikost mentalnih zmožnosti.
• Če otroci prej začnejo z učenjem tujega jezika, so mu dlje časa izpostavljeni,
kar vpliva na poglobljenost znanja.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 11
2.4 Kako otroci sprejmejo tuji jezik?
Učenje tujega jezika je za otroka od vsega začetka novo doživetje. Tuji jezik obogati
njegova osebna izkustva.
Kordaševa pravi: »Mali otroci dojemajo drugi jezik tako hitro in s tako lahkoto, ker
se hkrati še vedno učijo svoj prvi jezik. Navdušeni so nad svojim besednim zakladom
in ga želijo povečati. Sami spoznavajo, da je jezik ključ za mnoga vrata in učenje
dveh besed za isti predmet ni nobena težava.« (Fistrovič-Kordaš 1962: 23.).
Tako nadaljevanje učenja jezika širi otrokovo obzorje, ker spoznava novo sredstvo za
občevanje z ljudmi in nove miselne vzorce, ki so lastni samo temu jeziku. Otrok
spozna, da se v tujem jeziku lahko sporazumeva z vrstniki iz tujine in jezika ne
dojema kot skupek slovničnih pravil. Učenje jezika v zgodnji otroški dobi pomeni
pridobivanje glasov, ritma, intonacije in naglasa (prav tam).
2.5 Cilji zgodnjega poučevanja tujega jezika ter poučevanja jezikovne kopeli.
Priznana slovenska strokovnjakinja Ljubica Marjanovič Umek trdi (Mišljenje in
govor predšolskega otroka, 1990), da je razumevanje glavni cilj govorjenega. Preko
jezikovne kopeli otrok širi svoj besedni zaklad, ki je sprva pasiven, aktivno ga
uporablja le skozi pesmi, kjer se poje oz. govori skupinsko in se posameznik ne
izpostavlja. Otrok globalno razume dogajanje, posamezne besede ga ne zanimajo oz.
si zapomni tiste, ki ga čustveno prevzamejo. Navadno so to najljubše barve,
priljubljena žival, jed ... Vzporedno z odraščanjem se otrokov pasivni besedni zaklad
počasi spreminja v aktivnega. Prav tako kakor je v svojem maternem jeziku začel
govoriti s posameznimi besedami, ki so pomenile celotno dogajanje, tako tudi pri
tujem jeziku z eno besedo pove več. Kdaj se to pojavi je odvisno od tega kako
suvereno se otrok počuti v tujem jeziku. Nekateri spregovorijo prej, drugi kasneje.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 12
Breitung in Kirsch (1996: 7–8) glede ciljev zgodnjega učenja tujega jezika navajata
sledeče:
• GOVOR (JEZIK)
Otroku morajo biti posredovani vzroki za pridobivanje tujega jezika in njihova
uporaba v komunikaciji. Jezik mora biti prilagojen njihovim razvojnim
sposobnostim.
• SPOZNAVANJE SVETA
Otrok mora spoznati različne poglede na svet, se odpreti za tuje kulture in se
znati v svetu orientirati.
• INTERKULTURNA DIMENZIJA
Pouk tujega jezika dobi skozi lastno in tujo kulturo interkulturno dimenzijo.
Otrok spozna tujo kulturo in s tem povezane socializacijske faktorje. S tem
lahko otroku pomagamo k hitrejšemu zavedanju svoje lastne socializacije.
• CELOSTEN RAZVOJ OTROKA
Zgodnje poučevanje tujega jezika naj bi čustvene, kreativne, socialne,
kognitivne in govorne sposobnosti otroka enakomerno podpiralo. Glede na to
je nujno, da smo dobro seznanjeni z razvojnimi značilnostmi otrok. To
moramo upoštevati tudi pri izbiri učnih ciljev, metod, postopkov, strategij in
vsebin.
• VESELJE DO UČENJA
Pouk mora pri otrocih vzbuditi interes za jezike in razviti veselje do učenja.
• KOMUNIKACIJA
Otrok naj bi jezik doživljal in uporabljal kot komunikacijsko sredstvo. Pri tem
je nujen minimum korektnosti – pravilnosti.
• MOTIVACIJA
Otroci morajo biti motivirani za sporazumevanje v drugem jeziku in ne samo
v materinščini. Preko tega se bolje zavedajo svojega jezika.
• UČNE TEHNIKE
Učne tehnike, ki jih otrok spozna skozi pouk tujega jezika, naj bi mu
pomagale k vedno večji samostojnosti pri delu.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 13
3. METODE, POSTOPKI IN STRATEGIJE
3.1 Najpogostejše metode, postopki in strategije zgodnjega poučevanja tujih
jezikov
Osnovna razlika med učenjem otrok in odraslih je v tem, da se otroci jezika učijo
spontano, nezavedno, njihova osredotočenost ni usmerjena na jezikovne strukture,
ampak na pomen. Slovnico se učijo tako kot nove besede, podobno kot svoj materni
jezik. Učenci so v prednosti predvsem zaradi izgovorjave, saj nekatere raziskave
kažejo, da je center za učenje jezikov »odprt« v možganih samo nekje do trinajstega
leta in v tem obdobju lažje posnemajo tuje glasove (Prebeg-Vilke 1995: 117–120).
Zgodnje učenje zahteva drugačne metode kot učenje odraslih. Nekatere smernice za
poučevanje so (Prebeg-Vilke 1995: 126–129);
• Nova učna snov se predstavi in utrjuje vizualno, slušno in kinestetično (tj. s
slikami, mimiko, pravimi predmeti ipd.).
• Otroci potrebujejo veliko ponavljanja, ker hitro pozabljajo.
• Uporablja se veliko raznolikih aktivnosti, ker je njihova koncentracija krajša,
kot pri odraslih (pesmi, igre, zgodbe, rime, dialogi, ustvarjanje z rokami, z
lutkami …).
• Jezik ni razbit na nepovezane delčke, pač pa se uči v kontekstu, po navadi
preko teme, ki je otrokom blizu (npr. šola, dom, družina ipd.).
Učenje tujega jezika v otroštvu vpliva na več dejavnikov v otrokovem razvoju. Ti
dejavniki so predvsem spoznavni, psihološki in jezikovno-kulturni in kot taki
vplivajo na celostno podobo otroka. Otrok se tako ob učenju tujega jezika razvija v
tolerantno in samozavestno odraslo osebo (prav tam).
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 14
4. JEZIKOVNA KOPEL
4.1 Definicija jezikovne kopeli in od kod izvira
Jezikovna kopel je, znanstveno in praktično dokazano, najuspešnejša oblika oziroma
pristop učenja tujih jezikov. Sodeč po mnogih raziskavah1 tako v tujini kot tudi pri
nas, sega njena uspešnost tako rekoč preko meja šolske ure in poučevanja. Zagotovo
sodi med oblike pouka, ki bodo v bodoče deležne zelo natančnih raziskav na
teoretičnem in praktičnem področju, saj mnoga dejstva pričajo v prid taki organizaciji
pouka.
Začetki jezikovne kopeli ali imerzije segajo daleč pred uradnim priznanim začetkom
t.i. »naravnega načina učenja jezika« v Kanadi. Jazbečeva je v Elaboratu: Nekateri
vidiki uvajanja jezikovne kopeli (2003: 28 – 33) zapisala, da ima ta oblika temelje že
v času Rimljanov, ki so za učenje grščine za otroke najemali grške učitelje, ki so le
redko ali pa sploh niso znali latinščine.
Temelji za obliko jezikovne kopeli, kot jo poznamo danes, pa so nastali v Kanadi,
kjer so bili pobudniki za razvoj ljudje, ki so se bili zaradi politične in jezikovne
situacije v 60. letih prisiljeni naučiti francoski jezik. Seveda njihove ideje niso
venomer naletele na pozitivne odzive, pa vendar so z vztrajanjem in prilagajanjem
uspeli doseči, da so leta 1972 v Montralu v prvem večjem poročilu priznali, da je ta
oblika presegla klasični pouk tujega jezika.
1 http://www.eurydice.org/portal/page/portal/Eurydice/showPresentation?pubid=071EN
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 15
4.2 Značilnosti jezikovne kopeli
Na spodaj zabeleženi spletni strani2 navajajo, da z razširitvijo Evropske unije narašča
raznolikost jezikov. Tudi z angleščino kot enim glavnih jezikov, drugi jeziki ne bodo
izginili ali izumrli. Vendar pa bo že zaradi želje po komuniciranju med različnimi
državami večja želja in potreba po znanju nekega skupnega jezika. Jeziki že imajo
veliko vlogo v šolskih učnih načrtih po vsej Evropi. Velik poudarek je na
usposabljanju učiteljev, razvoju okvirov in metod, ki vplivajo na izboljšavo kakovosti
jezikovnega izobraževanja.
Temelji jezikovne kopeli vključujejo poučevanje vsebin v jeziku, ki ni materni jezik
učencev. Znanje tujega jezika tako postane »sredstvo učne vsebine«. Učenje je
izboljšano s pomočjo povečane motivacije in učenja jezika v kontekstu. Ko učence
zanimajo vsebine, so motivirani za pridobitev tujega jezika, ki je le komunikacijsko
sredstvo o le-teh. Jezik je predstavljen preko življenjskih situacij, iz katerih lahko
resnično usvojijo znanje tujega jezika. Jezikovna kopel je dolgoročna oblika znanja.
V dobrem dvojezičnem okolju lahko učenci usvojijo tekoče znanje jezika v 5–7 letih.
Večji poudarek pri tem pristopu je način tekočega govora in napake so tu le naravni
del učenja jezika. Učenci govorno sposobnost tujega jezika dobijo z aktivno uporabo
jezika, z različnimi nameni in v različnih situacijah.
2 http://www.eurydice.org/portal/page/portal/Eurydice/showPresentation?pubid=071EN
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 16
4.3 Jezikovna kopel v Evropi
V zadnjem desetletju je jezikovna kopel doživljala različne spremembe, prilagoditve
in izboljšave v različnih deželah sveta. Potrebno je namreč že samo obliko
poučevanja sproti prilagajati razmeram v posameznih jezikovnih skupnostih. Seveda
se oblike jezikovne kopeli dnevno spreminjajo tudi glede na didaktična dognanja,
izkušnje in novosti. Preden pa začnemo razmišljati o uvajanju jezikovne kopeli v
Sloveniji, je nujno potrebno raziskati in pregledati, kakšno jezikovno kopel pozna naš
ožji evropski prostor (sosednje države) in nekatere druge po svetu (Lipavic-Oštir idr.,
2003: 5–7).
V evropskem prostoru so kanadsko imerzijo (tam se jezikovna kopel tako imenuje),
najprej preverili in nato tudi uvedli Finci, ki imajo priznano uradno dvojezično državo
(Lipavic-Oštir idr., 2003: 5–7).
Kanadski model se je tako izkazal za zelo uspešnega tudi na Finskem. Tako
Kanadčani kot Finci pa so nato presegli vezanost uspešnosti jezikovnih kopeli na
dvojezičnim okoljem s trditvijo, da bi bila metoda učinkovita tudi v enojezičnem
okolju. Tako se je pričel razvoj jezikovne kopeli, kot jo v našem prostoru poznamo
danes.
V okviru Evropske unije so v 90. letih pobudo na področju uvajanja, vzpodbujanja in
proučevanja jezikovne kopeli poleg Finske prevzele tudi Francija, Avstrija,
Nizozemska in Nemčija. V Franciji so bile ustanovljene evropske sekcije (section
européenns), ki so ponujale različne predmete v tujem jeziku, Avstrija je ustvarila
projekt, ki je promoviral angleščino kot delovni jezik pri pouku različnih
nejezikovnih predmetov (Englisch als Arbeitssprache (EAA)), na Nizozemskem že od
leta 1992 pospešeno ustanavljajo šole, v katerih poteka jezikovna kopel. V Nemčiji so
se različne oblike jezikovne kopeli začele sicer že v poznih 60. letih prejšnjega
stoletja, a tudi tu je največji porast takšnih šol mogoče opaziti v 90. letih (Lipavic-
Oštir idr., 2003: 31–34).
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 17
4.4 Prednosti uporabe jezikovne kopeli
Pristop jezikovna kopel lahko ponuja veliko prednosti (www.eurydice.org):
� gradi medkulturno znanje in razumevanje,
� razvija medkulturne komunikacijske spretnosti,
� izboljša jezikovno kompetenco in ustno izražanje,
� razvija večjezične interese in odnose,
� ponuja možnosti za učenje vsebin iz različnih perspektiv,
� omogoča učencem več stikov s ciljnim jezikom,
� ne zahteva dodatnih učnih ur,
� dopolnjuje ostale predmete in z njimi ne tekmuje,
� menjuje učne metode in oblike,
� dviguje učenčevo motivacijo in zaupanje v jezik in tudi v predmet, ki se ga
uči.
4.5 Problemi, ki se lahko pojavijo
Takojšnje ovire, ki se pri izvajanju lahko pojavijo, so (Fried-Booth 1986: 11–12);
• Da učitelji tujih jezikov zavračajo poučevanje v kombinaciji projektnega
učnega dela in jezikovne kopeli, saj se na ta način odrečejo odgovornosti in
dodatnemu delu, saj pristop zahteva ogromno dodatnega dela, iskanja virov in
materialov. Učitelj pa že ima tako veliko dela za pripravo na redni pouk.
• Učitelj mora sistematično spremljati to, kaj je učenec slišal, se naučil in
razumel, kar je lahko pri večjem številu učencev za učitelja zelo naporno.
• Učitelj mora pri uri biti pripravljen pomagati učencem pri reševanju težav, ki
se lahko pri takšni uri pojavijo (pomanjkanje interesa/motivacije,
nerazumevanje tujega jezika/ navodil, strah o nezmožnosti dohajanja zahteve
jezika …).
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 18
4.6 Zakaj sem se odločila za projekt poučevanja s pomočjo jezikovne kopeli?
Za ta projekt sem se odločila zato, ker je jezikovna kopel novejši pristop za usvajanje
tujih jezikov. Po prvotnem navdušenju ob odločitvi za projekt so bili občutki mešani.
Predvsem si z učiteljico drugega razreda in mentorico nismo znale predstavljati, kako
bo vse potekalo, ali bomo našle »primerno« vsebino, skrbelo nas je tudi, kako bodo
otroci in starši reagirali. Pred izdelavo projekta me je zanimalo, kako omenjena
metoda poučevanja funkcionira v razredu, hkrati pa sem si želela odgovoriti na
vprašanja, ki so se mi ob raziskovanju metode porajala; npr.: Kako naj bi učenci, ki se
prej v razredu nikoli niso srečali s tujim jezikom, brez prevajalca razumeli, kaj učitelj
govori? Kako naj bi se učitelj na takšno uro pripravljal? Kdaj bi lahko učitelj v
razredu popustil, če se učenci med uro zaradi nerazumevanja sploh ne bi odzivali na
vprašanja? Kako bi učencem razložili besede, ki jih le-ti ne bi razumeli?
4.7 Cilji projekta
Ob prebiranju literature sem ugotovila, da je projektno učno delo oblika učne ure, kjer
učenje poteka bolj sproščeno in zanimivo. Zato sem se odločila, da je ta oblika ure
najprimernejše za uvajanje novega pristopa jezikovne kopeli učencem, ki se z le-tem
še niso srečali.
Cilj projekta je bil dokazati, da je učenje matematike lahko tudi nekaj zabavnega in
sicer v primeru, da je učni jezik angleščina, ne materinščina, ter da se ob igrah in
pripovedovanju zgodbic lahko naučimo matematike (kljub temu, da se tega ne
zavedamo), da učencem ravno z igrami in drugačno (jezikovno) strukturo učne ure
vzbudim željo po znanju vsebine in komunikacije. Prav tako smo želeli, da jezikovna
kopel deluje na učence pozitivno in da si v učnih urah matematike učenci naučijo in
zapomnijo novo tujejezikovno besedišče.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 19
Za marsikaterega učenca je učenje kot nekaj nujnega, samoumevnega in v učencu
vzbuja odpor. Zato sem želela v nekaj srečanjih učence prepričati v nasprotno, jim
dokazati, da se lahko v šoli ravno tako zabavaš in hkrati nezavedno učiš.
Prav tako sem se želela prepričati ali je jezikovna kopel pristop, s katerim pri urah
lahko hkrati zadovoljuješ in uresničuješ cilje izbranega in jezikovnega predmeta in ali
je potrebno res tako veliko priprave in dela, da izpelješ takšno uro.
4.8 Hipoteze
Pred izvajanjem projekta sem bila prepričana v naslednje:
• da bo projekt potekal po načrtih in pripravah (priprave so natančno
pripravljene in artikulacija učnih ur dobro zastavljena),
• da bodo učenci z zanimanjem sprejeli nov način poteka učnih ur (nekaj
novega, drugačnega od monotonega vsakdanjega klasičnega pouka),
• da bodo zaradi vsebine in drugačnega pristopa učenci hitreje in z zanimanjem
osvojili novo tematiko in tujejezikovne zmožnosti (snov ni pretirano težka,
omogoča lažjo pomoč podpore z različnimi slikovnimi pripomočki in je z
izbiro pravilnega načina podajanja zanimiva)
• ter se pri tem podzavestno učili novih izrazov v tujem jeziku (krajše fraze,
zanimive kratke besede, poimenovanja predmetov, ki so jim blizu).
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 20
5. PROJEKT: JEZIKOVNA KOPEL PRI URI MATEMATIKE V
DRUGEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
5.1 Pobuda
Projekt se začne, ko nekdo v skupino prinese idejo, vzpodbudo, nalogo, posebno
vzdušje, problem, opazni dogodek, delovno željo ali predmet (Frey 1995: 73).
Pobuda oziroma iniciativa je razpravljanje in izmenjavanje predlogov udeležencev.
Ker gre pri jezikovni kopeli za poučevanje nejezikovnih vsebin, sem se odločala
predvsem za izvajanje projekta med urami matematike, spoznavanja okolja ali
športne vzgoje. Po pregledu učnih načrtov in letnih priprav sem se odločila za
matematiko.
Da sem si projekt lažje zastavila in si odgovorila na nekatera vprašanja, sem se
seznanila s profesorico nemščine na Osnovni šoli Janka Padežnika, tj. ga. Stanka
Emeršič, ki na omenjeni šoli že nekaj let izvaja jezikovno kopel na razredni stopnji.
Njeni odgovori so mi pomagali pri sami organizaciji projekta in predstavitvi le-tega
na izbrani osnovni šoli.
OŠ v Celjski regiji je osnovna šola v domačem kraju, ki sem jo kot učenka obiskovala
tudi sama. Prav tako sem na omenjeni osnovni šoli opravljala obvezno prakso, kjer
sem spoznala učitelje in se seznanila z njihovim načinom dela. Šola je vključena v
veliko projektov in stremi k nadgradnji načina poučevanja.
Na področju angleškega jezika spremljajo novosti s področja poučevanja in tako so
bili že ob prvem srečanju seznanjeni in navdušeni nad pristopom (ravnateljica in
razredničarki 2. razredov niso imeli nikakršnih zadržkov).
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 21
5.2 Načrtovanje
Pri načrtovanju posamezne učne ure so v ospredju cilji po Učnem načrtu za drugi
razred (2006: 10–14). Vseskozi pa se išče povezave med posameznimi temami, da je
s tem učencem omogočeno tudi usvajanje tujega jezika.
Slika 1: Vzgojno-izobraževalni cilji
V etapi načrtovanja dobijo pobude in ideje svojo podobo. Načrt poleg ciljev
predvideva tudi čas trajanja projekta, udeležence, povezavo med predmeti in prostor,
kjer se bo projekt sploh odvijal (Pukl 1995: 27–28).
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTRI: Globalni smotri/cilji:
� Učenci znajo uporabiti računski operaciji seštevanja in odštevanja do 20 pri reševanju problemov.
Operativni cilji:
• Učenci znajo seštevati in odštevati do 20. • Učenci znajo ob sliki pripovedovati zgodbo. • Učenci znajo iz slike izluščiti smiselni matematični problem. • Učenci znajo prebrati besedilno nalogo, prikazano s sličicami. • Učenci znajo ponazoriti problem, podan v obliki besedilne naloge. • Učenci znajo izluščiti računsko operacijo in oblikovati račun iz besedilne
naloge. • Učenci znajo oblikovati odgovor na vprašanje iz besedilne naloge.
Splošni in vzgojni cilji:
• Učenci se navajajo na natančno opazovanje slike. • Učenci se navajajo na natančno branje.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 22
5.3 Artikulacija
Artikulacija učnega procesa predstavlja danes dokaj zahtevno in ustvarjalno
oblikovanje ter razčlenjevanje učnih tem in učnih vsebin, ki v organiziranem učno-
vzgojnem procesu ustvarja in realizira učno-vzgojne cilje. Za vsak načrtno
organiziran učni proces je značilno, da je sestavljen iz etap, ki si sledijo med potekom
aktivnosti po predvidenem zaporedju (Blažič, Ivanuš Grmek idr. 2003: 127–132).
Tudi projektno učno delo sodi med ciljno usmerjene postopke, zato tudi izvedba le-
tega poteka po točno določenem načrtu prek posameznih učnih etap, ki si sledijo v
smiselnem zaporedju (Novak 1990: 65).
Če učitelj pri zgodnjem učenju tujih jezikov upošteva temeljna načela in delo
organizira v skladu s njimi, potem to nikakor ne more predstavljati preobremenjenosti
za otroka. Skozi igro in na spontan način posredovane vsebine, ki otroka zanimajo, so
otroku lahko samo v veselje.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 23
5.4 Izvajanje
Pri izvajanju pouka sem morala biti posebej previdna zaradi pravil komuniciranja in
hkrati tudi ciljev, ki sem jih morala doseči. Pravila so bila namreč taka, da sem ves
čas komunicirala z učenci v angleščini, oni pa so mi odgovarjali v slovenščini, tisti, ki
so znali, pa tudi v angleščini.
Pozorna sem morala biti predvsem na učenčevo razumevanje govorjenega. Vsako
besedo, ki je učenec v tujem jeziku ni razumel, sem morala predstaviti slikovno, z
mimiko ali pa z drugačnim opisom. Že zaradi same vsebine nisem imela velikih
težav, saj sem vse besedilne naloge imela podprte s slikovnim gradivom.
Med izvajanjem sem prav tako opazovala, če bi se med učenci pojavil kdo, ki bi me
razumel brez takojšnjega preverjanja povedanega na sličicah. Tako si bi s takšnim
posameznikom lahko pomagala. To pomeni, da bi imela znotraj razreda učenca z
bolje razvitim znanjem tujega jezika, na katerega bi se lahko obrnila v primeru, da ne
bi mogla razložiti neznane besede.
5.5 Sklepni del
Sklepni del projekta kot načina projektnega učnega dela ima lahko več možnosti
izida. Lahko se konča s stvaritvijo – končnim izdelkom, ki je v skladu z učnim ciljem,
lahko se vrne k pobudi in primerjavi projekta z začetno pobudo, lahko pa se projekt
nadaljuje v okviru običajnega pouka (Pukl, 1994: 28).
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 24
V mojem primeru se glede na temo in vsebino projekta lahko zgodi sledeče:
- izdelki/osvojeno znanje sovpada oziroma zapolnjuje postavljene cilje,
- med uro se zaradi izgubljene rdeče niti vrnemo na začetek projekta, kjer se obnovi
namen izvajanja (s tem se podaljša trajanje projektnega učnega dela),
- v kolikor se vsebine in poteka projekta ne da obnoviti, ura matematike poteka v
maternem jeziku v obliki normalne učne ure.
5.6 Evalvacija
Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar in Strmčnik (2003: 163) navajajo, da je evalvacija
proces v katerem se osmislijo informacije zbrane med nadzorom izvajanja projekta
ter oblikujejo zaključki in ukrepi, ki bodo koristna povratna informacija organizaciji
za nadaljnje delo na obstoječih/novih projektih in katere izkušnje se lahko uporabi za
izboljšanje redne dejavnosti.
Osnova za evalvacijo;
• definirani cilji projekta,
• definirani indikatorji s katerimi se meri ali so bili cilji projekta doseženi,
• vzpostavljen sistem nadzora izvajanja projekta, ki zagotavlja zbiranje
potrebnih informacij za evalvacijo.
Evalvacija poteka kot stalni proces delovanje organizacije – predvideti jo je potrebno
že v fazi načrtovanja projekta. Sama sem projekt evalvirala z rezultati pisnih izdelkov
ob koncu projekta. Že pred začetkom projekta sem si zastavila cilje, ki sem jih želela
doseči. Nato sem sestavila pisno nalogo/preverjanje, s katerim bi lahko preverila
učinkovitost doseganja ciljev. S pisnim preverjanjem sem lahko določila ali so učenci
dojeli, kaj sem podajala in usvojili tehniko reševanja besedilnih nalog.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 25
5.7 Ugotavljanje, spremljanje in vrednotenje dosežkov učencev v projektu
jezikovna kopel pri matematiki
Namen je primerjati dejanske podatke o izvajanju projekta s tistimi iz načrta projekta
in oceniti kako dobro se izvajanje drži načrtovanega glede trajanja projekta, nastalih
stroškov in opravljenega dela. Za morebitna odstopanja (pozitivna/negativna) se
poišče razloge (Ayers in Gray 2002: 7–9).
Zaključke in ugotovitve bom uporabila pri pripravi končnega poročila o izvedbi
projekta, o tem ali je projekt dosegel obljubljene cilje in ali so bili ustvarjeni
obljubljeni rezultati. Dobra evalvacija mi bo lahko v veliko pomoč pri utemeljevanju
uspešnosti projekta, katerega rezultati so manj oprijemljivi in ne predstavljajo
materialnega izdelka.
Namen vrednotenja dosežkov je prikazati napredek projekta, kako se projekt razvija
in kako se izvajajo posamezne aktivnosti projekta. To bom storila s preverjanjem, ki
mi bo glede na težavne stopnje rešenih nalog dal objektiven rezultat učenčevega
osvojenega znanja.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 26
II. PRAKTIČNI DEL
1. PROJEKT: BESEDILNE NALOGE V 2. RAZREDU
DEVETLETNE O. Š.
1.1 Motivacija
Beseda motivacija izhaja iz besede motiv (latinsko movere ), kar pomeni gibati se.
Rečemo lahko, da motivacija pomeni gibanje, smoter oziroma vodilo, v šolski
terminologiji pa razlog za izvedbo neke akcije (Blažič, Ivanuš Grmek idr. 2003: 133–
135).
Učni uspeh tujega jezika je v veliki meri odvisen od motiviranosti učečih. Pri
pridobivanju tujega jezika ima motivacija pomembno vlogo. V življenjskem okolju
učečih se tuj jezik ne uporablja v takšni meri, da bi njegova prisotnost argumentirala
smisel za pridobivanje. Pri pridobivanju prvega jezika se volja kaže v stalni potrebi
po komunikaciji, medtem ko motivacija za tuj jezik šele zadnje desetletje narašča
prav zaradi komunikacije s starši, televizije, poslušanja glasbe in igre s prijatelji.
Reakcija otrok je lahko na začetku pridobivanja tujega jezika zelo različna. Nekateri
so zadržani, čustveno nestabilni, sramežljivi in molčeči. Pomembno je, da učitelj
ustrezno reagira na čustvene dražljaje, in da otroci najdejo spodbudo tudi pri vrstnikih
(Čok idr. 1999: 28).
Cilj pouka nasploh je, da je le-ta čimbolj pester, razgiban in zanimiv. Vemo, da so
učenci lahko zelo ustvarjalni in kreativni, zato je naloga učiteljev, da njihove
sposobnosti zna poiskati, vedoč kako vredno jih je izkoristiti. Vendar pa sta lahko
učitelj in učenec zadovoljna le, če delo poteka v sproščenem, ustvarjalnem ozračju,
polnem želje po doživljanju lepega. Prav takšno vzdušje sem želela izkusiti in deliti
sama z učenci pri svojem projektu.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 27
Tako sem pri vsaki uri učence motivirala z najrazličnejšimi spodaj predstavljenimi
dejavnostmi. Za uvod v nekoliko drugačno uro matematike, kot so je učenci vajeni,
predvsem zaradi jezika komunikacije, sem si omislila lutko, ki je predstavljala
prebivalca druge države in tako z drugačnim jezikom sporazumevanja. Tako sem za
uvodno motivacijo prve ure izjemoma izbrala pogovor, da sem pridobila informacijo
o tem, koliko učenci dejansko razumejo. Učenci so se pogovarjali z lutko,
osredotočili so se na govor lutke.
Slika 2: Lutka zajčka
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 28
Pri kasnejših učnih urah lutke nisem več potrebovala, saj se je učencem zdelo
zanimivo, da se pri matematiki pogovarjamo v angleščini.
Pri naslednjih srečanjih sem ure začenjala z najrazličnejšimi igricami seštevanja in
odštevanja, kar imajo učenci zelo radi, saj ob igricah ne le da obnavljajo znanje,
temveč zraven razvijajo občutek za tekmovanje.
Slika 3: Računske kartice
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 29
1.2 Formuliranje ciljev in načrtovanje
V tej fazi je bil izdelan osnutek za izvedbo. Ta etapa je glede na čas kratka, a zelo
pomembna. Treba je uskladiti cilje dveh predmetov, združenih v enega. Pri
matematiki učenci oblikujejo številne pojme in znanja, ki jih nato na takšen ali
drugačen način uporabljajo v številnih šolskih aktivnostih ter vsakdanjem življenju
(Tomšič, Žakelj idr. 2008: 5).
Pa vendar takšne ure matematike kot sem jih izvajala, zahtevajo tudi usklajevanje s
tujim jezikom. Učenci tujega jezika še niso uporabljali, zato je potrebno biti
pripravljen na to, da marsikatere težje besede in besedne zveze učenci morebiti ne
bodo razumeli.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 30
1.3 Čas za pripravo
Glede na trajanje predstavlja ta etapa glavni del projekta. Tu se lahko pojavijo tudi
vmesne etape. Podteme morajo biti jasno ločene; vsaka mora imeti svoje cilje. Ti cilji
pripomorejo k izpolnitvi končnega cilja (Pukl 1995: 27–28). Tako sem si jaz
razporedila dejavnosti glede na cilje:
CILJI: DEJAVNOSTI: PRIPOMOČKI:
seštevanje in odštevanje
do 20,
utrjevanje s kartončki,
računanje s pobarvanko,
kartončki z računi,
pobarvanke z računi,
pripovedovanje zgodb ob
sliki,
pripovedovanje zgodb, plakat s sličicami,
učenci znajo izluščiti
problem iz zgodbe,
najti neznanko v zgodbi, plakat s sličicami,
znajo prebrati besedilno
nalogo prikazano s sliko,
pripovedovanje zgodb ob
sličicah,
plakat s sličicami,
zanjo ponazoriti problem
podan v obliki besedilne
naloge,
risanje risbic ob zgodbah
za lažje razumevanje in
predstavnost,
list,
barvice,
znajo izluščiti računsko
operacijo in oblikovati
račun iz besedilne naloge,
reševanje nalog, naloge,
delovni listi,
znajo oblikovati odgovor
na vprašanje iz besedilne
naloge.
reševanje nalog. naloge,
delovni listi.
Tabela 1: Izhodišča projekta
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 31
TRAJANJE: 5 ur (ena šolska ura traja 45 min.)
KRAJ: učilnica, šola
ŠOLA: II. OŠ Rogaška Slatina
SODELUJOČI: 23 učencev, starosti 7 in 8 let,
VODJA PROJEKTA: Mojca Halužan
1.4 Načrt projekta
Projekt sem načrtovala na temo besedilne naloge, za katero sem menila, da bo
otrokom najbolj zanimiva. To sem naredila s pomočjo miselnega vzorca, v katerem
sem zajela vse, kar moram zajeti v svojih urah in kaj morajo učenci ob koncu znati.
Slika 4: Miselni vzorec
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 32
1.5 Izvajanje
Ta etapa predstavlja glavnino projekta. Le-ta se uresničuje z različnimi dejavnostmi
in aktivnostmi. Umske in telesne dejavnosti se med seboj prepletajo, povezuje jih
usklajevalni del, usmerjevalni del pa preprečuje probleme, ki bi morebiti lahko
zavirali potek projekta (Pukl 1994: 28).
Na prvem srečanju sem učencem predstavila program projekta, ki ga bom z njimi
opravljala. Pogovorili smo se o načinu izvajanja, pravilih, obnašanju in sodelovanju.
Učenci v drugem razredu so zelo živahni in radovedni, zato jih je takšen način pouka
zelo navdušil.
Pri urah sem glede na cilje, ki sem jih morala doseči, pripravila sledeče dejavnosti in
aktivnosti za učence (različne igre, pripovedovanje zgodbic, kviz, tekmovanja,
pobarvanke …), kjer so bile naloge zapisane v njihovem maternem jeziku, vsa
navodila pa v angleščini.
CILJI: DEJAVNOSTI:
seštevanje in odštevanje do 20, utrjevanje s kartončki,
računanje s pobarvanko,
pripovedovanje zgodb ob sliki, pripovedovanje zgodb,
izluščiti problem iz zgodbe, iskanje neznanke v zgodbi,
prebrati besedilno nalogo prikazano s
sliko,
pripovedovanje zgodb ob sličicah,
ponazoriti problem podan v obliki
besedilne naloge,
risanje risbic ob zgodbah za lažje
razumevanje in predstavnost,
izluščiti računsko operacijo in oblikovati
račun iz besedilne naloge,
reševanje nalog,
oblikovati odgovor na vprašanje iz
besedilne naloge.
reševanje nalog.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 33
UTRJEVANJE S KARTONČKI:
Vsi učenci so stali za svojimi stoli. Jaz sem dvigovala kartončke z računi, ki so jih
učenci morali izračunati. Ko so jih pri sebi izračunali, so dvignili roko. Poljubno
izbran učenec je povedal rezultat. V kolikor je bila rešitev pravilna, je ta učenec lahko
sedel na svoje mesto.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 34
RAČUNANJE S POBARVANKAMI:
Vsak učenec je dobil list s pobarvanko, kjer so bili računi. Rezultati teh računov so v
legendi prikazali barvo.
Slika 5: Pobarvanka 1
Slika 6: Pobarvanka 2
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 35
PRIPOVEDOVANJE ZGODB:
Z učenci smo ob plakatu s sličicami pripovedovali zgodbice. Vsak učenec je moral
povedati zgodbico, ki se je vsebinsko razlikovala od predhodne zgodbice.
Slika 7: Plakat s sličicami
ISKANJE NEZNANK V ZGODBICI:
Učenec je ob koncu pripovedovanja postavil vprašanje, ki se je navezovalo na
vsebino zgodbice.
RISANJE RISBIC ZA LAŽJE PREDSTAVLJANJE:
Učenci so dobili kratko besedilno nalogo, ki so jo morali slikovno prikazati, narisati.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 36
KVIZ:
Učence sem razdelila v dve približno enako močni skupini. Nato sem pripravila pet
nalog tako, da so v celotnem kvizu lahko sodelovali vsi učenci.
1. SKRITA ŠTEVILA
1 učenec iz vsake skupine, vsak dobi eno vprašanje (eden sešteva drugi odšteva).
a) Ko me odšteješ od 13, dobiš 7. Katero število sem? b) Ko me odšteješ od 17, dobiš 9. Katero število sem? c) Ko mi prišteješ 11, dobiš 15. Katero število sem? d) Ko mi prišteješ 7, dobiš 16. Katero število sem?
2. SEŠTEVANJE, NAŠTEVANJE
2 učenca iz vsake skupine, vsak par dobi daljšo besedilno nalogo, ki jo mora pravilno rešiti.
a) SARA JE POBARVALA 4 RDEČE, 3 ZELENE, 5 RUMENIH IN 6 VIJOLIČNIH PIRHOV. KOLIKO PIRHOV JE POBARVALA? b) JANKO IN METKA STA ŽIVELA V MAJHNI HIŠICI NA ROBU GOZDA. NA LEVI STRANI HIŠE SO RASTLE 4 JELKE, NA DESNI 5 SMREK, ZA KOČO PA 3 BORI IN 7 MACESNOV. KOLIKO DREVES RASTE OKOLI HIŠE?
3. BESEDILNE NALOGE NEKAKO DRUGAČE
1 učenec iz vsake skupine. Vsaka skupina dobi zahtevnejšo besedilno nalogo. Nato morajo med ponujenimi možnostmi najti pravilno rešitev za račun in odgovor. 4. POIŠČI 5 NAPAK
1 učenec iz vsake skupine
Kateri prej najde 5 napak med sličicama.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 37
5. POČEZ IN NAVZDOL
Vsaka skupina dobi svojo »križanko«. Sešteti mora vodoravno in navpično števila.
Med zgoraj naštetimi in predstavljenimi aktivnostmi so učenci spoznali pravilno
zaporedje reševanja besedilnih nalog.
Slika 8: Plakat z zaporedjem reševanja matematičnih zgodbic oziroma besedilnih nalog
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 38
Ko so usvojili pravila, smo pričeli z reševanjem besedilnih nalog na delovnih listih
(glej priloge).
1.6 Sklepni del
Menim, da so se učenci med urami zelo sprostili in tako lažje sprejemali novo učno
snov, jezik, nove izraze in sploh celotna srečanja. Pri vsaki aktivnosti so z
navdušenjem in sproščeno sodelovali, se trudili komunicirati v tujem jeziku ter
hrepeneli po nadaljevanju. Vsaka ura je potekala povezano in brez prekinitev, saj sem
bila nanje dobro pripravljena. Poskušala sem vnaprej predvideti kje bi lahko prišlo do
zapletov in se pripravila, da to odpravim v najkrajšem času, brez da bi zmotila potek
ure.
Učne priprave so bile popolnoma ustrezne učenčevim sposobnostim, kar se je
pokazalo preko aktivnega sodelovanja vseh učencev. Teme so bile posredovane in
izbrane glede na sposobnost in zmogljivost učencev, naloge pa po mnenju
didaktičarke za matematiko na Pedagoški fakulteti kreativne in ustrezne za učence.
Znala sem se približati učencem in zato je ura potekala gladko, brez prekinitev. Prav
tako sem poskrbela za to, da so vsi sodelovali pri pogovorih in aktivnostih v skupini,
tako ni bilo potrebe po avtoritativnem obnašanju. S projektom sem bila na koncu zelo
zadovoljna, saj so bili doseženi vsi cilji, ki sem si jih zastavila. Učenci so bili vidno
navdušeni in radovedni, ure so jim bile zanimive.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 39
1.7 Moje ugotovitve
1.7.1 Pozitivne
Že med izvajanjem projekta sem ugotavljala, da so učenci nadvse navdušeni nad
nekoliko drugačnim načinom učenja. Zaradi različnih dejavnosti niso imeli občutka,
da so pri pouku, ki ravno tako zahteva osvojitev nekaterih ciljev in znanj kot ves
ostali pouk.
Posebej zanimivo je bilo sredstvo komunikacije. Vsakokrat ko sem pričela govoriti,
so me učenci tiho poslušali. Videla sem, da so se trudili odgovarjati v angleškem
jeziku. Nekaterim je to tudi zelo dobro uspevalo. Na začetku projekta so bili njihovi
odgovori zelo kratki, kasneje pa so uporabljali vedno več besednih zvez. To je
pomenilo, da je bil jezik učencem všeč in da z njim niso imeli morebitnih slabih
izkušenj.
1.7.2 Negativne
Med izvajanjem projekta sem ugotovila, da so učenci zelo dojemljivi, in da jih
angleški jezik zelo privlači. Otroška radovednosti in vedoželjnosti do angleškega
jezika sta zelo veliki, zato sem bila zelo razočarana nad podatkom, da se učenci
tujega jezika začnejo učiti šele v četrtem razredu, tako zahteva kurikulum, možnost
fakultativnega izobraževanja pa je sicer otrokom in staršem ponujena šele v tretjem
razredu.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 40
2. METODOLOGIJA
2.1 Vzorčna skupina
V vzorčni skupini je bilo 20 učencev in učenk 2. razreda, starosti 7 in 8 let. Znanje
angleškega jezika vsi pridobivajo pri fakultativnem pouku, ki ga obiskujejo že drugo
leto.
2.2 Postopki zbiranja podatkov
Pri vsakem delu projekta mora učitelj določiti slovnične strukture, zadolžitve, dele
besedišča in sposobnosti, ki so potrebne za posamezno dejavnost (Phillips,
Burnwood, Dunford 1999: 10–11). Sledi uravnovešenje sposobnosti in preverjanje
povezanosti z ostalimi predmeti. Potrebno je podrobno preučiti zaporedje dejavnosti.
S projektom sem želela doseči oziroma ugotoviti ali učenci razumejo kaj govorim in
ali lahko na ta način sledijo mojim navodilom. Glavni cilj projekta je bil, da učenci
razumejo potek reševanja besedilnih nalog. Le-to sem preverila na koncu s pisnim
preverjanjem. Učencem sem razdelila učne liste s tremi nalogami, ki so se stopnjevale
po zahtevnosti. Naloga učencev je bila, da naloge rešujejo po sistemu, ki so se ga
naučili pri prejšnjih urah; nalogo preberejo, narišejo skico, zastavijo račun, ga
izračunajo in na koncu zapišejo odgovor.
2.3 Rezultati projekta
Glede na rezultate teh preverjanj sem ugotovila, da so vsi učenci po pravilnem
vrstnem redu rešili naloge, pojavljale so se le napake pri izračunih ali pa pravopisne
napake v odgovoru. Sledeči rezultati dokazujejo, da je bil projekt izpeljan uspešno.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 41
ŠTEVILO DOSEŽENIH TOČK NA PREIZKUSU Preizkus je bil sestavljen iz treh besedilnih nalog. Vsaka naloga je bil vredna 5 točk,
tako je učenec lahko na preizkusu dosegel največ 15 točk.
ŠT. DOSEŽENIH TOČK
15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 SKUPAJ
ŠT. UČENCEV 3 5 4 4 0 1 0 2 0 0 0 1 0 0 0 0 20
Največ učencev je imelo 10 ali več točk, le trije učenci so dosegli manj kot 10 točk.
Učenka z najmanjšim številom doseženih točk v tem primeru ni pokazatelj slabega
znanja, saj je bila odsotna v dnevih izvajanja projekta in je prišla le na dan preizkusa.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 42
REZULTATI TOČK PO NALOGAH:
Naloge v preizkusu so bile sestavljene tako, da so se po težavnosti stopnjevale. Pri
prvi nalogi je bilo potrebno seštevati, pri drugi odštevati, tretja pa je zahtevala
neznanko na drugem mestu. Vsaka naloga je bila vredna 5 točk. 2 točki je učenec
dobil za pravilno skico, 2 za pravilno zastavljen in izračunan račun in 1 za odgovor.
1. NALOGA
5 TOČK
4 TOČKE
3 TOČKE
2 TOČKI
1 TOČKA
0 TOČK
SKUPAJ
ŠT: UČENCEV
16
2
0
1
1
0
20
Večina učencev je dobila vse točke, le 2 sta dosegla po 1 ali 2 točki.
2. NALOGA
5 TOČK
4 TOČKE
3 TOČKE
2 TOČKI
1 TOČKA
0 TOČK
SKUPAJ
ŠT. UČENCE
V
14
2
1
2
1
0
20
Največ učencev je dobilo vse točke.
Uspešnost naloge je velika, vendar se je pojavilo pri nekaterih nekaj napak.
3. NALOGA
5 TOČK
4 TOČKE
3 TOČKE
2 TOČKI
1 TOČKA
0 TOČK
SKUPAJ
ŠT. UČENCE
V
5
7
2
4
1
1
20
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 43
2.4 Vrednotenje projekta
Po pregledu rezultatov projekta in končnih vtisov lahko povzamem, da je bil projekt
uspešno načrtovan in izpeljan. Cilji so bili doseženi in hipoteze potrjene.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 44
III. ZAKLJUČEK
To temo in vrsto diplomske naloge sem si izbrala zato, ker me zelo veseli delo z
otroki. Še posebej, če je način izvedbe nov tako zame kot za učence – vsi skupaj
doživimo nekaj novega. Ko sem učencem povedala kako bodo naše ure potekale in
kaj bomo počeli, so pokazali veliko navdušenje, ki pa se je iz ure v uro le še
stopnjevalo.
Učenci so se naučili pravilnega postopka reševanja besedilnih nalog skozi dejavnosti
in aktivnosti, katerih navodila in potek je bil podan v tujem jeziku, zapomnili so si
nekatere najpogostejše fraze in tudi poimenovanja za predmete, ki smo jih srečevali
skozi aktivnosti. Naštela sem le tisto, kar sem pri učencih preverila s preverjanjem in
kvizom. Pri preverjanju znanja so učenci z uspešno rešenimi nalogami dokazali, da so
pri projektnem delu pridobili ogromno novega znanja in spretnosti.
Ves projekt je potekal umirjeno, vzdušje je bilo sproščeno, učenci pa zelo motivirani
in vedoželjni. Na zadnjem srečanju pri kvizu so pokazali, da ne znajo samo
odgovoriti na vprašanja, ampak tudi da znajo delovati v skupinah. Na koncu so mi
učenci zaupali, da jim je bila najbolj všeč aktivnost, kjer smo pripovedovali zgodbice,
pobarvanke, kjer so se po računanju tudi malce sprostili in nenazadnje ravno kviz,
kjer so tekmovali v zelo zanimivih panogah.
Ne glede na to, da je projekt zahteval mnogo priprav, materiala, sličic in idej, me je
na koncu veselilo, da ves moj trud ni bil zaman, da je načrt uspel, da sem uspešno
pripravila projekt, ki ni bil le poučen, ampak tudi zabaven tako zame kot za učence.
Zanesljivo lahko rečem, da je projekt izpolnil pričakovanja ter potrdil moje hipoteze,
predstavljene na strani 18, ki so bile zastavljene pred samim začetkom projekta.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 45
IV. PRILOGE
PRILOGA 1: Računi za uvodne igre
13+7=_ 7+8=_ 9+8=_ 7+6=_ 4+7=_ 8+3=_ 14+6=_ 5+11=_ 2+17=_ 13+5=_ 4+9=_ 11+ 6=_ 9+7=_ 8+6=_ 12+7=_ 1+17=_
20-6=_ 18-9=_ 17-8=_ 16-9=_ 15-7=_ 18-7=_ 19-11=_ 12-4=_ 16-3=_ 20-17=_ 14-6=_ 16-9=_ 17-7=_ 13-6=_ 11-2=_ 19-5=_
15-_= 3 11+_= 20 18-_= 2 5+_= 12 12-_= 3 13-_= 9 3+_= 17 20-_= 5 13+_= 19 11-_= 16 7+_= 11 8+_= 15 14-_= 7 6+_= 13 19-_= 6 9+_= 14
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 46
PRILOGA 2: Delovni list 1
1. V RAZREDU JE 20 UČENCEV. ZBOLELO JE 6 UČENCEV. KOLIKO UČENCEV JE SEDAJ V RAZREDU?
RISBA: RAČUN: ODGOVOR:
2. KOKOŠI SO VČERAJ ZNESLE 5 JAJC, DANES PA 7. KOLIKO JAJC SO ZNESLE KOKOŠI?
RISBA: RAČUN: ODGOVOR:
3. NA POLICI JE STALO 17 STEKLENIC. MAMA JE ODNESLA 6 STEKLENIC. KOLIKO STEKLENIC JE ŠE NA POLICI?
RISBA: RAČUN: ODGOVOR:
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 47
PRILOGA 3: Delovni list 2
1. ANJA IMA 8 BARVIC IN 9 FLOMASTROV. KOLIKO PISAL IMA ANJA?
RISBA: RAČUN: ODGOVOR:
2. NA KROŽNIKU JE BILO 14 PIŠKOTOV. MARKO JIH JE POJEDEL 6. KOLIKO PIŠKOTOV JE ŠE NA KROŽNIKU?
RISBA: RAČUN: ODGOVOR:
3. PETER JE MAMICI PRINESEL 7 ZVONČKOV, TINA PA 9 ZVONČKOV. KOLIKO ZVONČKOV IMA MAMICA?
RISBA: RAČUN: ODGOVOR:
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 48
PRILOGA 4: KVIZ 1. IGRA SKRITA ŠTEVILKA 2 učenca iz vsake skupine, vsak dobi eno vprašanje (eden sešteva drugi odšteva). e) Ko me odšteješ od 13, dobiš 7. Katero število sem? f) Ko me odšteješ od 17, dobiš 9. Katero število sem? g) Ko mi prišteješ 11, dobiš 15. Katero število sem? h) Ko mi prišteješ 7, dobiš 16. Katero število sem? 2. SEŠTEVANJE, NAŠTEVANJE 2 učenca iz vsake skupine, vsak par dobi eno daljšo besedilno nalogo, ki jo morata pravilno rešiti. a) SARA JE POBARVALA 4 RDEČE, 3 ZELENE, 5 RUMENIH IN 6 VIJOLIČNIH PIRHOV. KOLIKO PIRHOV JE POBARVALA? b) JANKO IN METKA STA ŽIVELA V MAJHNI HIŠICI NA ROBU GOZDA. NA LEVI STRANI HIŠE SO RASTLE 4 JELKE, NA DESNI 5 SMREK, ZA KOČO PA 3 BORI IN 7 MACESNOV. KOLIKO DREVES RASTE OKOLI HIŠE? 3. BESEDILNE NALOGE NEKAKO DRUGAČE 3 učenci iz vsake skupine. Vsaka skupina dobi zahtevnejšo besedilno nalogo. Nato morajo med ponujenimi možnostmi najti pravilno rešitev za skico, račun in odgovor.
POIŠČI 5 NAPAK 1 učenec iz vsake skupine, kateri prej najde 5 napak med sličicama
POČEZ IN NAVZDOL Vsaka skupina dobi svojo »križanko«. Sešteti mora vodoravno in navpično števila.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 49
PRILOGA 5: Preverjanje znanja – A IME: _________________ PRIIMEK: ____________________ 1. RIBIČ JE ULOVIL 12 VELIKIH IN 6 MALIH RIB. KOLIKO RIB JE ULOVIL RIBIČ? RISBA: R: _____________________ O:__________________________________________________________ 2. V DRUGEM RAZREDU JE 16 UČENCEV. 5 JIH JE ZBOLELO. KOLIKO UČENCEV JE SEDAJ V ŠOLI? RISBA: R: _______________________ O:__________________________________________________________ 3. MATEJA JE V MESECU JANUARJU PREBRALA 5 KNJIG. KOLIKO KNJIG JE PREBRALA V FEBRUARJU, ČE JE SKUPAJ PREBRALA 11 KNJIG? RISBA: R: _______________________ O:__________________________________________________________
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 50
PRILOGA 6: Preverjanje znanja – B
IME: _________________ PRIIMEK: ____________________ 1. RIBIČ JE ULOVIL 9 VELIKIH IN 7 MALIH RIB. KOLIKO RIB JE ULOVIL RIBIČ? RISBA: R: _____________________ O:__________________________________________________________ 2. 12 OTROK SE JE IGRALO HOKEJ. ŠTIRJE OTROCI SO ODŠLI DOMOV. KOLIKO OTROK JE ŠE NA IGRIŠČU? RISBA: R: _______________________ O:__________________________________________________________ 3. MANJA JE Z RAZLIČNIMI BARVAMI POBARVALA 6 PIRHOV. ŽELI JIH POBARVATI 20. KOLIKO PIRHOV MORA ŠE POBARVATI? RISBA: R:______________________ O: __________________________________________________________
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 51
PRILOGA 7: Primer pobarvanke (nerešene in rešene)
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 52
PRILOGA 8: Pobarvanka za hitre
IZRAČUNAJ IN POBARVAJ: 2 – roza 8 – oranžna 3 – siva 9 – svetlo rjava 4 – rumena 11 – rumena 6 – rdeča 12 – zelena 7 – temno rjava
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 53
V. LITERATURA
I. SEZNAM LITERATURE
1. Ayaers, H., Grey, F. 2002. Vodenje razreda za učinkovito delo v vzgoji in
izobraževanju. Ljubljana: Educy.
2. Apeltauer, E. 1997. Grundlagen des Erst- und Fremdsprachenerwerbs. Berlin:
Langenscheid.
3. Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M. in Strmčnik F. 2003. Didaktika.
Novo mesto: Visokošolsko središče Novo mesto, Inštitut za raziskovalno in
razvojno delo.
4. Breitung, H. in Kirsch, D. 1996. Nurnberger Empfehlungen zum fruhen
Fremdsprachenlernen. Munchen: Goethe Institut.
5. Čok, L. 1989. Značilnosti didaktične orientacije učenja drugega jezika v
teoriji in šolski praksi, vzgoja in izobraževanje, št. 5.
6. Dickinson, L. 1987. Self-instruction in Language Learning. Cambridge:
Cambridge University Press.
7. Einon, D. 1998.Vodnik za zgodnje učenje. Radovljica: Didakta.
8. Frey, K. 1995. Die Projektmethode. Weiheim und Basel: Beltz.
9. Fried-Booth, D. 1986. Project work. Oxford: Oxford University Press.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 54
10. Fistrovič, K. in Kordaš, M. 1962. Tuji jeziki za otroke. Ljubljana: DZS.
11. Harmer, J. 1991. The practise of English Language Teaching. New York:
Longman Publishing.
12. Lipavic-Oštir, A., Rot-Gabrovec, V., Jazbec, S., Kacjan, B. 2003. Nekateri
vidiki uvajanja jezikovne kopeli : (CRP za leto 2003). Maribor.
13. Lipnik, J. in Matić, R. 1993. Metodika govorne vzgoje. Maribor: Obzorja.
14. Marjanovič - Umek, L. 1990. Mišljenje in govor predšolskega otroka.
Ljubljana: Državna založba Slovenije.
15. Novak, H.. 1990. Projektno učno delo. Ljubljana: DZS.
16. Phillips, D., Burnwood, S., Dunford, H. 1999. Projects with young learners.
Oxford: Oxford University Press.
17. Prebeg-Vilke, M. 1995. Otrok in jeziki. Ljubljana: Sanjska knjiga.
18. Pukl, V. 1995. Kvaliteta učenja in znanja ob projektnem učnem delu.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
19. Russel, P. v Marjanovič-Umek, L. 1990. Knjiga o možganih. Ljubljana: DZS.
20. Toporišič, J. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva
založba.
21. UČNI načrt. Angleščina [Elektronski vir] : gimnazija : splošna, klasična,
strokovna gimnazija : obvezni ali izbirni predmet in matura (420 ur)/
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 55
predmetna komisija Vineta Eržen ... [et al.]. - Ljubljana : Ministrstvo za
šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2008.
Jezikovna kopel pri matematiki v 2. razredu devetletne osnovne šole
-------------------------------------------------------------------------------------------------- 56
II. SEZNAM PRILOG:
1. PRILOGA 1: Računi za uvodne igre
2. PRILOGA 2: Delovni list 1
3. PRILOGA 3: Delovni list 2
4. PRILOGA 4: Kviz
5. PRILOGA 5: Preverjanje znanja – A
6. PRILOGA 6: Preverjanje znanja – B
7. PRILOGA 7: Primer pobarvanke (nerešene in rešene)
8. PRILOGA 8: Pobarvanka za hitre