JEZERO POD KRIMOM P R I S P E V E K K P O Z N A V A N J U J E Z E R A I N O K O L I C E

I V A N G A M S

Čeprav je južni rob Bar ja v glavnem tektonsko pogojen, n i brez drobne razčlenitve gorskega oboda. Ob večj ih p r i t ok ih so nastale zajede, k i imajo značaj doline (Borovniščica, Iška, Draga, Želimelj-ščica) a l i kraške kotanje. Tak i sta potopl jena kraška uvala Ponikve, k i jo je A. Mel ik (1) že pregledno opisal, ter kotanja Podkrimskega jezera, za katero b i b i l na jbo l j pr imeren izraz odprta uvala. Obe loči le gorsko sleme Sv. Ana (48? m)—Šil (576 m), k i se dviguje v pogorje Kr ima.

Odp i ra se morfogenetsko vprašanje, ko l iko je omenjena razčle-ni tev južnega barskega oboda di rektna posledica tektonike, ko l iko pa erozijskih, korozi jsk ih ter denudaci jskih procesov. To vprašanje bodo rešile drobne morfološke študije. T u k a j je omenit i le navezanost dol in in kotan j na l jubl janske pri toke. Vendar ta navezanost n i do-sledna. Največ vode pr i teka na Bar je v l j ub l jan išk ih i zv i r ih p r i Vrh-n i k i i n Bistr i , toda tu je obod podpovprečno razčlenjen.

Ponikve in kotanja Podkrimskega jezera sta si podobni v tem, da imata obdobno poplavl jeno ravno aluvialno dno, k i ga loči od barske ravnine nizka pregrada ter k rašk i dotok in k rašk i odtok. Kotanja Podkrimskega jezera je v celoti nekol iko niž ja od ponikevske. Slednja ima ravan v n. v. 292—300 m, p r i Jezeru pa v n. v. 289—295 m. Skalna terasna vzpetina, k i loči ravnico od Bar ja , ima p r i Ponikv i 355 do 360 m nadmorske višine (3, str. 355—360), p r i Jezeru 295—300 m, pa še to prek in ja v vasi Jezero k ra tka suha dolina, v kater i se dno dvigne le do kak ih 293 ni (vse po jugoslovanski topografski ka r t i v mer i lu 1 : 25.000), to je le dobre 4 m nad jezerom.

Danja ravan v ko tan j i Podkrimskega jezera je dolga v dinarski smeri malo manj kot 1 km, široka pa do pol ki lometra. Na jn iž ja je p r i jezeru, k i je na severozahodnem kra ju . Posebno geodetsko mer-jenje1 je določilo na betonskem podstavku p r i kopal išču na jezeru 289,583 m nadmorske višine. Na dan meritve, 21. oktobra 1956, je b i la jezerska gladina za 96 cm niže, to je v n. v. 288,62 cm. Pr ib l ižno v te j v iš in i je vel iko večino leta. Le po močnem deževju se jezero razl i je čez breg (glej fotograf i jo) i n ob zelo ve l ik i povodnj i , kar n i vsako leto,

1 Izvedel ga je M. Marussig v sodelovanju z D r u š t v o m za raziskovanje jam Slovenije.

prep lav i skoraj vso ravnico. Teda j ostane na suhem le jugovzhodni konec ravnine pod kmet i j o Špetin, k j e r je neka j t rd inske zemlje. Pobočje nad n jo je nekol iko bo l j položno, izkrčeno za t ravn ike i n n j i ve i n ga pokr iva nekol iko debelejša i lovica. Ver jetno je nekol iko v i š j i j užn i konec ravnine posledica pleistocenskih denudaci jsk ih pro-cesov na pobočju, k i j i h je drugod tako zavr la večja kraška razčle-njenost površ ja, da na d rug ih k r a j i h ravnine n i pr iš lo do periglacialne akumulaci je . Samo tu, pod Špetinom, je b i lo mogoče ravnico iz rab i t i za pol je, medtem ko so povsod drugod po ravn in i t ravn ik i . T i so t ra jno močv i rn i i n še v dobi franciscejskega katastra j i h je okol i jezera imel v lasti (z jezerom vred) fevdalec (Ka l tenbrun in Thurn ) , potem pa so j i h razdel i l i med vaščane.

Gorsk i obod jezerske kraške kotanje, k i je odpr t p ro t i Bar ju , je na jbo l j s t rm na jugozahodni strani, k j e r znaša pod cerkv i jo sv. Ane povprečna strmina 20°. T u n i v r tač ; vedno več j i h je p ro t i jugu, k j e r je pobočje bo l j položno i n stopnjasto, toda n i nič man j drobno raz-členjeno. Če ne b i jugozahodnega pobočja p rek r i va l gozd, b i se nam razodela zelo kamni ta in d i v j a kraška goljava, k j e r t ud i v na jh lad-nejš ih kva r ta rn ih obdobj ih n i moglo p r i t i do so l i f lukc i je prst i .

Južni obod je rah lo ud r t v ob l i k i dvigajočega se suhega dola, k i se končuje na prevalu v nadmorsk i v iš in i 452 m med Špi lom ter Liscem. Ce b i se mogl i zanesti na geološko ka r to (4, ka r ta v pr i log i ) , b i zagovar ja l i petrografsko pogojenost dola, k a j t i po k a r t i p r i ha ja od juga širok pas srednje- i n zgornjetr iadnega dolomita, k i prehaja še pod nap lav ino kotanje same, medtem ko v lada drugod apnenec. Vendar kamnina v dolu ž ivahno reagira na solno k is l ino in je izrazi to skladovita. O njeni kompaktnost i pr iča dejstvo, da so nekdaj , po pr ipovedovanju domačinov, za borovn išk i železniški most nad kmet i jo Špet in lomi l i kamen v š tev i ln ih kamnolomih. Za seboj so pus t i l i useke v pobočje in številne, zda j že z gozdom porasle kupe jalovega kamenja.

Vzhodno pobočje je občutno položnejše i n bo l j izkrčeno' za paš-nike, v n i ž j i h legali t ud i za nj ive. Ne tu in ne drugod na gorskem obodu n i b i lo mogoče izs ledi t i ostankov ravn ikov a l i n ivojev, čeprav se strmine ponekod zmanjšajo na 6° in na k ra tke razdal je celo manj .

Človek je i zk rč i l gozd predvsem tam, k j e r je svet man j razčlenjen in ga pokr iva bo l j sklenjena i lovica — prst. Na zahodnem in južnem obodu je največja krčevina Planina, k j e r sta od nekdanje vasi ostala samo še dva doma sredi obsežnih pašnikov. O postanku govori že ime samo.

Jezerska kotanja je odtočno okno za sosednje K r imsko pogorje. Na robu ravnine je sedem k rašk i h izv i rov, k i p r i v ro na dan v j užn i po lov ic i kotanje. Na jugozahodni s t rani so t r i j e ma jhn i izv i r i , eden p r i opuščenem kamnolomu in dva »V trebeži«. O b več j i suši ne tečejo v potok ih, ker preide i zv i rna voda v podtalnico, k i se nabira v mla-kah v umetno skopanih, a zda j slabo vzdrževanih odvodnih kanal ih.

Na južni in jugovzhodni strani so t r i je večj i t ra jn i izv i r i (Pod orehom, »V lažnih« al i tud i Markunov studenec imenovan, Špetinov studenec) in izv i r i Pr i malnu, k i j i h je po deževju cel roj, ob suši pa le dva a l i tr i je. Med mlinom in Špetinovim studencem je bruhalnik Šentan, k jer po hudih nal iv ih voda dobesedno vre iz številnih lukenj.

Naslednje meritve nekoliko osvetlijo področje teh kraških izvirov, k i so oštevilčeni tud i na skici.

Jezero pod Krimom ob visoki vodi. Običajni obseg izdaja loček. ki je ob fotografiranju komaj gledal iz vode V ozadju vas Jezero

Datum mer i tve I I I I I I I V V V I V I I i n vodno stanje a b a b n b a b a b a b a b

1. V I . 1959 v isoka voda 15,5 — 11 — — — 9,8 — — — 9,0 — 7,0 — 12. V I . 1960 n i z k a sr. voda 9,5 8,8 14 — 10,7 9,8 — 9,0 11 26. X. 1962 suša 10,8 10,8 10,2 10,8 9,2 11,3 9,5 11,0 9,3 10,5 9,0 10,7

a — tempera tura vode IV — i zv i r Pod orehom b — celokupna t rdo ta v °N V — Špetinov studenec I — studenec p r i opuščenem kamnolomu V I — b r u h a l n i k Šentan

I I in I I I — i zv i ra »V trebeži< V I I — i zv i r P r i m a l n u

Vodnatost, temperature i n celokupne trdote t reh izv i rov na jugo-zahodni st rani močno kolebajo, ker odmakajo le b l ižn je zaledje, to je sleme Sv. Ana—Špi l . I z v i r v Lažn ih , Spet inov studenec in ta p r i Malnu, k i je edini mogel ob srednj i i n v isoki vod i gnat i ml inska kolesa, odmakajo znatno več kraškega zaledja, ka r je glede na lego kotanje, k i sega na j ugu v obsežnejše kraško gorovje, razuml j ivo.

Razmeroma majhne razl ike v ce lokupni t rdo t i med poedin imi i z v i r i p r i ča jo o nebistvenih pet rografsk ih raz l i kah v porečju. Le izv i r Pod orehom je nekol iko trš i , morebi t i zares zaradi bo l j dolomit iz i ra-nega zaledja.

Izvir i1 se stekajo v skupno strugo, k i j o je voda poglobi la kak meter globoko v rušo i n n iž je šotne i n i lovnate plast i . Potok doseže jezero na j užn i strani.

Jezeru, k i je kot na jbo l j značilen po jav v ko tan j i dalo ime b l i žn j i vasi, p rav i j o domačin i Jezero, tu r is t i pa ga včasih imenujejo po Podpeči, da ne b i b i lo zamenjave. Jezero n ima običajnega jezerskega brega, k i ga navadno izdelajo valovi , temveč se okol iška aluvialna ravn ina brez pregiba spušča pod vodo. Je precej okroglo, 135 m dolgo in 120 m široko. Ima doka j stalen obseg, na katerega je pr i lagojeno obrežno rastje. V obrežnem močv i r j u raste t rs t ika z ločkom, k i j ima sledi pas ločka in znot ra j na južnem k r a j u še pas rumenega b la tn ika. Obrežno rast je je na severnem k r a j u spremeni l človek, k i je p rv i č p red zadnjo vojno i n drugič pred nekaj le t i o la jšal dostop kopalcem čez močv i rn i b la tn i breg s tem, da je sezidal k a m n i t i pomol in nasul b latno p l i t v i no s peskom. Težaven dostop do jezera preko blatnega, udirajočega se obrežja, preprečuje, da b i postalo jezero bo l j obisko-vano kopal išče za b l i žn jo okolico in t ud i L jub l jano .

Jezero smo mer i l i v okv i r u inš t i tu tsk ih proučevanj slovenskih jezer. Globine (glej ka r to jezera!) se od obrežja počasi večajo v ob l i k i koncent r ičn ih krogov. Na k a r t i izobat izstopata dve delt i , ena na us t j u sedanjega jezerskega pr i toka, druga, fosi lna, nekol iko zahod-neje. V globinah od 4 do 8 m so izobate rahlo razvlečene v severno-južno smer, izobate od 8 do 25 m pa v dinarsko smer. Izda ja jo živo-skalno kotanjo. Medtem ko je naše grezilo v man jš ih globinah zade-valo na mehko dno — mu l j , smo v globinah med 15 i n 25 m zadeval i

I van Gams

na skalo. V skalno kotanjo dinarske smeri se poglabl ja brezno, v ka-terega je spolzelo grezilo 46,4 m globoko. Na nekem mestu smo čut i l i že p r i 17 m trenje v r v i ob razčlenjeno steno brezna. A l i je brezno navpično al i poševno, to z našimi sredstvi nismo mogl i ugotovi t i in zato omenjena globina n i dokončna. Če je obtičalo grezilo na dnu poševnega brezna, je globina 46,4 m rahlo pret irana. Če pa je nasedlo na polico, je lahko še večja. Po že dobl jenih podatk ih pa moremo šteti Podkr imsko jezero med najg lobl ja na Slovenskem (67 m globoko iz-v i rno brezno Kolpe — glej v i r 5 — ne kaže uvrs t i t i med jezera). Ver jetno presega Bohinjsko jezero (44,5 m).

Ker ima jezero površinski dotok in nobenega površinskega od-toka. je očitno, da brezno nastopa kot podzemeljski odtok.2 Zato ga mul j , k i je v dnu pl i tvejše kotanje, n i zasul. Nastalo je verjetno ob d inarsk i prepoki, k i jo izdaja višja, v ist i smeri razvlečena skalna kotanja. Ker je jezero okroglo, ga je težko uvrs t i t i med re l ik tna jezera, saj b i moral b i t i v tem pr imeru breg na pr i točni , južn i strani zaradi zasipavanja udr t . Bo l j sprejemlj iva je razlaga, da je pr i lago-jeno sedanjim procesom in da ima jezerska kotanja zato obl iko l i jaka z vodnim odtokom v skalno brezno.

Zaradi organskih primesi, k i j i h pr inaša površinski p r i tok iz struge po naplavin i , je prozornost jezerske vode majhna. Temno hu-musno dno se še p r i soncu v i d i komaj do 1 m globine.

Na vodne temperature vp l i va predvsem značaj pretoka, to je površinski pr i tok in odtok v dnu. Z obračalnim termometrom smo temperature mer i l i 27. j un i j a 1959 (srednja temperatura zraka okoli 20° C) na dveh mestih:

Točka I (na k a r t i jezera) V točk i I I g lob ina v cm temp. v °C g lob ina v cm temp. v ®C

3 19,1 3 19,0 200 14,8 100 17,0 4 0 0 13,65 2 0 0 15,5

6 0 0 13,4 4 0 0 14,9

8 0 0 13,3 5 0 0 13,9

1200 13i,0

1600 12,9

2000 12.9

Istega dne je imel jezerski p r i tok 10,7° C. Razmeroma li kraška voda izv i rov preprečuje poleti, da b i se globinska voda v je-zeru k a j bo l j segrela. Ver jetno je to vzrok, da površinska voda ne doseže n i t i db največj i vročin i k a j pr ida preko 20°. Kadar jo kopalc i premešajo, je na severnem k r a j u hladnejša kot drugod.

2 Urednik svetuje, da bi za bodoče raziskovanje vendarle vzeli v poštev tudi možnost, da imamo v breznu v dnu jezera opravka s kraškim izvirkom.

Ko je imel jezerski p r i tok 10,7° in voda v globinah 12,9", smo na izv i ru Pod hruško, k i je v domnevni zvezi z jezerom, nameri l i 12,0° C. Sodeč po teh podatkih, se je voda v globinah jezera segrevala, med podzemeljskim odtokom pa ohlajala.

Z barvanjem še n i b i lo ugotovljeno, k je pr iha ja na dan podze-mel jsk i odtok jezera. Po splošnem mnenju je to v izv i ru »Pod hruško«, severovzhodno od podpeške osnovne šole v zračni oddaljenosti okol i 300 m od jezera. Ob visoki vodi voda kar vre iz dveh, le nekaj 10 m oddal jenih izvirov. Eden se nahaja na južn i strani ceste pod skalnim bregom in ob suši presahne, drugi pa t i k severno pod cesto. Ta je sicer stalen, le da pr iha ja voda na dan ob večj i suši niže v strugi iz grušča.

Dne 5. avgusta 1962 je dala hidrokemična analiza naslednje re-zultate:

j eze rsk i p r i t o k i z v i r Pod hruško

temperatura vode . . . . 13,7 13,0 celokupna t rdo ta v °N . . 12,4 11,9 karbonatna t rdo ta v ®N . . 11,5 11,5 ka lc i jeva t rdo ta v °N . . . 8,1 7,9 magnezi jeva t rdota v °N . . 4,3 4,0 prost i CO2 0 0 k l o r i d i v mg/ l 0.41 6,2

Po podatk ih Hidrometeorološkega zavoda SRS znaša srednji letni pretok studenca Pod hruško 0.410 m3/sek., ob n izk i vodi 0.06. ob visoki vodi pa 2,36m3/sek. Glede na to sodijo, da ima 11,6 km2 porečja.

Dne 2. oktobra 1959 je Hidrometeorološki zavod SRS na našo željo izmeri l z vodnim k r i l om pretok ob nizkem vodnem stanju. Jezerski p r i tok je imel 0,054 m3/sek., izv i r Pod hruško p r i podpeški šoli pa 0,0508 m3/sek.3

Razl ike med površ inskim jezerskim pr i tokom in izv i rom Pod hruško, k i so razvidne iz gornj ih podatkov, si je mogoče tolmači t i z merskimi napakami. Morebi t i pa ima podzemeljski jezerski odtok zares zveze z drug imi kanal i .

Pr imeri , da med podzemeljskim pretokom ob neznanih razmerah upade trdota vode, niso redki4 in zaslužijo vso pozornost.

Geneza odprte uvale p r i vasi Podpeči ostaja nadalje odprto vprašanje. K ugibanju, ko l iko je sodelovala mladopleistocenska tek-tonika, dokazana na sosednjem Bar ju z vr t inami , in ko l iko krašk i procesi, je mogoče navesti le to, da so kamninsk i skladi naokol i v neenakomernem položaju i n da n j ihov položaj ugodno vp l iva na koncentracijo vodnega iztoka iz gorovja (glej skico). Zal tud i ne vemo, kako globoko pod površjem aluvialne danje ravnice se skr iva

3 Me r i t v i je op rav i l L . Gosar, za ka r se m u toplo zahva l ju jemo. 4 Za severni k r a j Planinskega po l ja gle j razpravo o Logarčku, k i je

v t i sku za Acta carsologica I I I .

skalna osnova. Ročna svedra, p r v i brez izvrt ine, sta b i la prekratka. Prva vr t ina, napravl jena 21. decembra 1959 kak ih 25 m vzhodno od SV konca jezera, je našla naslednjo sestavo:

0—1 m: travnata in šotna i lovica; 1—2,5 m: svetlo siva kreda s po lžk i ; 2,5—3,5 m: svetlo siva i lovica brez polžkov. Navzdol postaja temnejša; 3,5—6,5 m: siva kreda.

Poleti 1962 sva z znanstvenim sodelavcem arheološke sekcije SAZU dr. A. Šercljem vr ta la ca. 35 m JV od jezera s svedrom na iz-vrt ino. Našla sva naslednjo sestavo tal (globine so v cm):

0— 20: humus 20— 40: travnata šota 60—120: koreninska šota

120—140: koreninska šota z vejicami 140—160: koreninska šota z drobci lesa 160—180: koreninska šota, k i prehaja v kredo 180—220: kreda s polžki 220—440: siva kreda 440—540: siva kreda s polžki 540—560: siva kreda brez polžkov 560—600: temno siva kreda 600>—720: zelenkasto siva kreda 720—860: karbonatna glina 8601—960: temno siva glina

Nedaleč pod površjem je torej skoraj 5 m debela plast polžarice, k i jo imajo na sosednjem B a r j u za nesporni jezerski sediment. Vel iko debelino polžarice v ko tan j i p r i vasi Jezero si lahko razlagamo s ka-kovostjo pri točne vode. K rašk i i zv i r i na obodu se namreč ne skal i jo n i t i ob visoki vodi.

Vprašanje, kater i jezerski fazi na Ba r j u pr ipada kreda p r i Pod-kr imskem jezeru, bodo pojasnile morebit i pelodne raziskave, k i ob oddaj i tega teksta še niso bile končane. Z geomorfološkega stališča je treba pr ipomni t i , da že sama višina danje ravnice, k i je večidel v n. v. 287—292 m, ustreza g ladin i tako imenovanega mostiščarskega jezera na Ba r j u (glej Mel ik , 2, kar ta v pr i logi). Bi lo b i potrebno, z vr tanjem ugotovi t i talne razmere v dnu že omenjene suhe doline skozi vas Jezero ter tako ugotovit i , a l i sta b i l i obe jezeri povezani s površin-skim prel ivom. Po raznih znakih je tam skala b l izu površja in leži više od gladine mostiščarskega jezera. Če površinske zveze res n i bi lo, je imelo Podkrimsko jezero že tedaj podvodni, k rašk i odtok. V tej luč i b i bi lo sedanje jezero naslednik »mostiščarskega jezera«5 i n ne bi nastalo kasneje z ugrezom nasutine nad vodnimi kanal i v skali. En i od umika ln ih faz je ver jetno treba pr ip isa t i pojav, da se danja

5 Vredno b i b i lo pre iskat i , če t u d i t u n i b i l o mostišč, zaka j okol ica se zdi zelo vab l j i va za most iščarje.

ravnica k a k i h 50 m vstran od jezera rahlo dviguje, nato pa ohranja do roba kotanje skora j iste višine. Vendar sedimentaci jska šotna t la ne segajo do skaln ih poboči j . Pred n j i m i so v n. v. 295—300 m t rdna t la z nak lonom okol i 6°, k j e r je skala kma lu pod površjem. O d tu je v površ ju izrazi t pregib v okol iška pobočja. Med vasjo Jezero i n Ma lnom je začetni breg še posebno strm i n v naspro t ju z v i š j im po-bočjem gladek, tak, kakršnega najdemo na pr imer na vzhodnem k r a j u Cerkniškega jezera. Oč i tno je ostanek k l i f a , k i so ga jezerski va lov i starejše faze nap rav i l i največ na p r i ve t rn i , vzhodni strani (zahodne vetrove namreč ko tan ja odk lan ja p ro t i JV). Jezersko ob-režno ravnico in k l i f je izdelalo ver jetno jezero, k i je imelo na B a r j u gladino v n. v. 297—298 m in katerega jezerske terase je Me l i k (2, str. 14—15) ugotov i l t ud i drugod, kot povzroči te l ja ojezeritve pa pred-videl savsko prodno akumulac i jo . Tedanje jezero na B a r j u pa je imelo po že omenjeni suhi do l i n i skozi vas Jezero površinsko zvezo s tedaj obsežnejšim Podk r imsk im jezerom.

Ze omenjena robna ravan, v ka ter i p r iha ja jo na dan na zahodni st rani k rašk i izv i r i , ne govor i v p r i d domnevi, da b i v jezerski faz i a l i kasneje kotanjo razš i r j a l i robn i b iokemični procesi. Raziskovalec morfogeneze bo mora l upoštevat i t ud i to, da n i gorat i obod ob k rašk ih i zv i r i h p rav nič umakn jen a l i sicer razčlenjen.

Zaključek

St ik med mlado tektonsko depresijo L jub l jansko bar je in D ina r -sk im k rašk im gorovjem je sicer tektonsko pogojen, a je robno gorovje le razčlenjeno z do l inami in dvema zan imiv ima k rašk ima kotan jama: Ponikve i n kotan ja Podkr imskega jezera.

Kotan ja Podkr imskega jezera b i predstavl ja la navadno izbokl ino L jub l janskega bar ja , če njeno močvirnato nap lavno dno v n. v. 289 do 295 m ne b i loči la od bar janske ravnine okol i 10 m visoka skalna terasa. Osta l i apnenišk i obod kotanje je doka j v iš j i , do i n čez 600 m nadmorske višine, ter ga sestavljajo slemena Kr imskega gorovja. Iz tega kraškega zaledja p r i teka v kotanjo 6 k rašk ih izv i rov. Tempera-turne in kemične podatke n j i hov ih voda vsebuje tabela na str. 217. Iz l i va jo se združeni v 135 m dolgo in 120 m široko jezero, k i pa n ima površinskega odtoka. V l i j akas t i jezerski ko tan j i z mu l jem na dnu je b i lo izmerjeno 46,4 m globoko skalno brezno, skozi katero se je-zerska voda podzemeljsko odteka v okol i 300 m oddal jen i i zv i r na robu L jub l janskega bar ja . Po globin i to malo k raško jezerce presega največje slovensko jezero — Bohin jsko jezero (44,5 m) i n je ver jetno najg lob l je na Slovenskem, saj izvirnega brezna Ko lpe (67 m) na mej-nem hrvaškem te r i to r i j u ne štejemo med jezera.

Z ročn im v r tan jem v danjo ravn ino v ko tan j i Podkr imskega je-zera je b i la ugotovl jena skoraj 5 m debela plast polžarice, to je sedi-menta »mostiščarskega jezera«, k i je z g ladino v nadm. v. 289 m oje-

zeri lo t ud i kotanjo Podkr imskega jezera. Pelodna analiza jezerskih sedimentov je v teku. Geomorfo loški sledovi na obodu kotanje kažejo na starejšo jezersko gladino v n. v. 295—300 m, katerega nastanek je b i l po Me l i ku pogojen z akumulac i jo savskega proda na L jub l janskem po l ju .

K N J I Ž E V N O S T

1. A . M e l i k , Kraška jezera Sloveni je v pleistocenu. L j u b l j a n a 1955. 2. A . M e l i k , L j u b l j a n s k o mostiščarsko jezero in dediščina po n jem.

L j u b l j a n a 1946. 3. A. M e l i k , Pl iocensko porečje L jub l jan ice . Geografsk i vestnik 1928. 4. I . R a k o v e c , Geološka zgodovina l j u b l j a n s k i h tal . Zgodovina L j u b -

l jane. 1. k n j i g a : Geologi ja i n arheologi ja. L j u b l j a n a 1955. 5. A . Š e r k o , O b r h Kolpe. Geografsk i vestnik XV , 1939.

A C O N T R I B U T I O N T O T H E K N O W L E D G E O F T H E P O D P E C ( K R I M ) L A K E A N D ITS S U R R O U N D I N G S ( S L O V E N I A , Y U G O S L A V I A )

S u m m a r y

The contact between the young tectonic depression represented b y the L j u b l j a n a Moor (L jub l jansko bar je) and the D ina r i c Kars t ic mountains, though teetonical ly condit ioned, shows nevertheless its f r inge mountains cut b y val leys and by two interest ing Kars t ic basins: Pon ikve and the basin of the Podpeč (Kr im) Lake.

The basin of the Podpeč (Kr im) Lake could be considered as a s imple extension of the L j u b l j a n a Moor, had not its swampy a l l uv i a l f loor wh i ch is s i tuated 289'—295 above sea level been separated f r o m the L j u b l j a n a Moor b y a ca 10 m h igh rocky terrace. The remain ing l imestone slopes wh i ch su r round the basin are considerably higher and reach an a l t i tude of up to and even more than 600 m above sea level. They consist o f elevations be-long ing to the K r i m Moun ta in system. There are six Kars t ic sources that f l o w in to the basin f r o m its Kars t ic h in ter land. The data regard ing the temperature and the chemical composi t ion of these waters can be seen on the page Nr. 217. They f l o w j o i n t l y i n t o the lake w h i c h is 135 m long and 120 m wide. The lake has no surface e f f l u x . I n the funnel-shaped basin o f the lake whose f loor is covered b y the lake's m u d a chasm has been disco-vered i n its rocky f loor whose depth has been measured down to 46,4 m. Th rough this chasm waters f r o m the lake f l ow underground in to a source wh i ch comes out at a distance of ca 300 m at the edge of the L j u b l j a n a Moor. Thus the depth of this smal l Kars t ic lake surpasses the depth of the largest Slovene lake, the lake of Boh in j (44,5 m) and i t is i n a l l p robab i l i t y the deepest lake in Slovenia since we do not consider as a lake the chasm at the source of the Ko lpa River (67 m), in the border area w i t h Croat ia .

W i t h hand dr i l l ings in to the par t of the f loor of the basin w h i c h is per iod ica l l y covered w i t h water a near ly 5 m th i ck s t ra tum of lake chalk con ta in ing large quant i t ies of shells has been established. Th is is the sedi-ment of the "p i le-dwel lers ' lake" whose surface of 289 m s. 1. had caused that a lake had also been developed in the basin of the Podpeč (Kr im) Lake. The pol len analysis of the lacust r ine sediments is now going to be made. Geomorphologic traces f ound i n the border area of the basin bet ray that there had also been an older lake w i t h its surface at 295—300 m above sea level. Accord ing to Me l i k , i ts o r ig in was condi t ioned b y the accumula t ion of the gravel b rought b y the Sava River in to the L j u b l j a n a F ie ld (L jub-l jansko pol je).

J\

o 5 10 15 y . « " I

o - meritev tttnptraW'

N

P O D P E Š K O J E Z E R O 30 . V i l . 1959.

OBSEG. MARUSS/G h.