Časopis izhaja dvakrat mesečno www.gorenjskiglas.si

Odlična sankaškapredstava v Savskih jamahV idealnih vremenskih razmerah inpri nizkih temperaturah je na odličnopripravljeni progi nastopilo več kotpetdeset tekmovalcev.

OBČINSKE NOVICE ŠPORT MLADI ZANIMIVOSTI

Smrad z deponije bodo zmanjšaliZaradi pritožb krajanovSpodnjega Plavža gledesmradu z deponije so začeliopravljati redne meritve, ku-pili prekrivno folijo za depo-nijo, namestili dodatne od-plinjake ...

Državne mladinskepodprvakinjeMlade jeseniške odbojkariceso se odlično odrezale na fi-nalnem turnirju državnegamladinskega prvenstva.

Sedmica na Jesenice!Srečnež se je razveselil do-bitka v vrednosti nekaj manjkot štiristo tisoč evrov. Odtega bo šestdeset tisoč evrovšlo v občinski proračun.

stran 2 stran 7 stran 16

Urša Peternel

Smučišče Španov vrh nadJesenicami je odprto in vabinavdušene smučarje. Žični-ške naprave so pognali v sre-do, je povedal direktor Zavo-da za šport Jesenice ZoranKramar. Ob zadnjem sneže-nju je na smučišču zapadlododatnih 25 do 35 centime-trov snega, kar je zadoščaloza ureditev prog. Kot je zna-no, sistema dodatnega za-sneževanja v Španovemvrhu nimajo, zato so pov-sem odvisni od naravnegasnega. Dnevna smučarska vozovni-ca na Španovem vrhu zaodrasle stane trinajst evrov,za otroke devet; dopoldan-ska in popoldanska za odra-sle deset in za otroke sedem

evrov. Naprodaj so tudi štiri-urne vozovnice, ki stanejo11,50 evra za odrasle inosem evrov za otroke. Po besedah Zorana Kramarjaletos večjih novosti na smu-čišču niso pripravili, v časuzimskih počitnic bo delovalzimski vrtec na snegu, pri-pravljajo tudi dve rekreativnitekmovanji, na Španovemvrhu bo v nedeljo, 14. februar-ja, potekala tudi tradicionalna

pustna prireditev Smuk zasvinjsko glavo, ki vedno priva-bi veliko obiskovalcev.Na strani 12 pa objavljamoizsledke raziskave o klimat-skih razmerah na smučiščuŠpanov vrh, ki so jo opravilina Oddelku za geografijo naFilozofski fakulteti v Ljub-ljani. Kot je pokazala razis-kava, globalno segrevanjekaže zobe tudi na Špano-vem vrhu. Manjša se število

dni s snežno odejo nad tri-desetimi centimetri, ki jeminimalna za smučanje. Vzadnjih desetih letih se ještevilo dni zmanjšalo kar zaštirideset. Skrb zbuja tudidejstvo, da se je število dnizmanjšalo ravno januarja infebruarja, ko je vrhunec se-zone, najmanj pa se jezmanjšalo decembra, ven-dar pa takrat razmere zasmuko niso optimalne.

Odprli smučišče Španov vrhV sredo so prvič v tej zimi zagnali žičniške naprave na edinem jeseniškem smučišču Španov vrh.

Malčke popeljale v pravljični svetDijakinje programa predšol-ska vzgoja na Srednji šoli Je-senice so pripravile kar štiriglasbeno-plesne dramatiza-cije pravljic in z njimi navdu-šile najmlajše v vrtcih.

Jeseniške novice so redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak

"Kranjski glas" bo ostal na dobrem glasu!To so pevke in pevci zbora Vox Carniolus obljubili zdaj že nekdanjemu dirigentu Micheleju Josii, ki se je pred dnevi poslovil odSlovenije. Župan mu je ob tem podelil plaketožupana.

stran 10

stran 6

jeseniške noviceČasopis občine Jesenice, 5. februarja 2010, številka 3

Janko Rabič

Bivša jeseniška občina odRateč do Rodin beleži izjem-no veliko športnikov, ki soimeli čast zastopati barvedomovine na zimskih in let-nih olimpijskih igrah. To jevedno najvišji cilj, čast inponos vsakega športnika.Viktor Krevsel je leta 2004izdal knjižico, v kateri so za-pisana imena 95 športnikovin športnic, ki so bili v dol-goletni zgodovini doslejudeleženci iger. V šestih le-tih se je ta številka povzpelaže nad sto. Pred vrati so letošnje zimskeolimpijske igre v Vancouvruv Kanadi s tremi udeleženciz jeseniškega konca. Medsmučarkami bo MarušaFerk z Blejske Dobrave, kise vse bolj uveljavlja v sveto-vnem alpskem smučanju. Umetnostno drsanje bostazastopala Gregor Urbas inTeodora Poštič. Oba sta ka-riero začela pri Drsalnemklubu Jesenice. Gregor jedoma s Hrušice in je doslej

najuspešnejši slovenskiumetnostni drsalec. Na zim-skih igrah je prvič nastopilpred štirimi leti v Torinu.Teodora Poštič je doma zBrega pri Žirovnici, meduspešnejše drsalke v med-narodnem merilu se je pre-bila pred dvema letoma.Ob najlepših željah vsempo uspešnih nastopih v Ka-nadi pa se moramo spom-niti doslej največjega olim-pijskega uspeha v jeseniškišportni zgodovini. Alpskasmučarka Alenka Dovžanje na olimpijskih igrah leta1994 v Lillehamerju v kom-binaciji smuka in slalomaosvojila bronasto kolajno.Izjemno športno pot je za-okrožila še na dveh olimpi-jadah v Naganu leta 1998in Salt Lake Cityju leta2002. Alenkin uspeh imajo"malo za svojega" v dvehkrajih. To je v Mojstrani,kjer je preživljala mladost.Sedaj je Jeseničanka, vsošportno kariero pa je bilazvesta Smučarskemu klubuJesenice.

Olimpijci, uspešno v Kanadi!

stran 11

Smučišče Španov vrh obratuje od srede. I Foto: Anka Bulovec

Zavod za šport Jesenice je uredil tudiprogo za tek na smučeh. Proga je naKaravanškem platojuna Hrušici, na južnistrani avtoceste zabencinskim servisomin je dovolj široka zadrsalno in klasičnotehniko. Parkirati jemogoče pod mostomavtoceste in ob cestina Malo Mežaklo.

Urša Peternel

Na mestu nekdanje kadrov-ske službe Železarne Jeseni-ce bodo še letos začeli gradi-ti nov Upravni center Jese-nice. Kot so nam povedalina ministrstvu za javnoupravo, naj bi predvidomaše ta mesec pridobili grad-beno dovoljenje, graditi panaj bi pričeli v prvi poloviciletošnjega leta. V novem ob-jektu bodo prostore dobileUpravne enota Jesenice (vnjenem okviru tudi izpitnicenter), Davčna uprava RS -izpostava Jesenice, Zdrav-stveni inšpektorat RS, OEKranj - izpostava Jesenice inInšpektorat za delo RS, OE

Kranj - izpostava Jesenice. Vnovi stavbi pa naj bi, kotsmo še izvedeli, prostoreimela tudi Geodetska upra-va RS - geodetska pisarna Je-senice. Glede tega obstaja šenekaj nejasnosti, saj se jeravno pred dnevi izvedelo,da naj bi jeseniško pisarnogeodetske uprave preselili vRadovljico.

Gradnja upravnega centra še letos

OČESNA AMBULANTATitova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663

Vida Mihelčič s.p.

2 Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Občinske novice

Urša Peternel

Del krajanov s SpodnjegaPlavža na Jesenicah že daljčasa opozarja na problemsmradu, ki se širi z deponi-je Mala Mežakla. Že na lan-skem zboru krajanov so po-udarili, da zlasti v večernemčasu neznosno smrdi in dazato živijo v neugodnih živ-ljenjskih razmerah, da sonjihove nepremičnine zatomanj vredne ... Od ObčineJesenice so zahtevali odgo-vor, kaj bo naredila, da bi serazmere izboljšale. Krajaniso povedali, da bi bili zado-voljni z eno od oblik od-škodnine, denimo s sub-vencijo stroškov komunal-nih storitev, z izboljšanjemkomunalne infrastrukture,predvsem pa so menili, dabi Jeko-In moral z določeni-mi ukrepi odpraviti ali vsajbistveno zmanjšati vplivsmradu na okolico. Preddnevi so krajani problema-tiko vnovič javno izpostavi-li, zato smo vprašali županaTomaža Toma Mencinger-ja, kaj je Občina Jesenicenaredila v zadnjem letudni, da bi smrad z deponijezmanjšali in s tem izboljša-li bivalne razmere za stano-valce Spodnjega Plavža.Mencinger je povedal, da sože junija lani pričeli oprav-ljati redne meritve smraduna petih območjih na Spod-njem Plavžu, in sicer pritreh stanovanjskih hišah,na bencinskem servisu obavtocesti pri mejnem plato-ju Karavanke in na Mali

Mežakli. "Rezultati meritevso pokazali, da je bil smradna Spodnjem Plavžu pove-čan zlasti štiri ali pet dni vavgustu, kar pripisujemorazkrajanju bioloških od-padkov. Sicer pa ni bilo pre-tiranega obremenjevanjaokolja s smradom," je pove-dal župan.Kljub temu si tako na Obči-ni Jesenice kot v javnem ko-

munalnem podjetju Jeko-In, ki upravlja deponijo, pri-zadevajo, da bi bilo smraduz deponije čim manj. Zatoso že kupili PVC folijo zaprekritje celotne deponije.Poleg tega so jeseni vgradilidodatne odplinjake, tako dajih je ta čas šestnajst, iz kate-rih odsesavajo deponijskiplin in ga po začasno ureje-nih plinovodih vodijo na se-

žig na baklo. Pripravljeni sotudi projekti za energetskoizkoriščanje deponijskegaplina. S tako pridobljenimplinom bi po prvi različiciproizvajali toploto in elektri-ko (tako imenovano kogene-racijo), po drugi, bolj spre-jemljivi pa bi plin po kole-sarski poti pripeljali do par-ne centrale in bi energijouporabili za ogrevanje. Pri-pravljajo se tudi na postavi-tev sortirnice, s čimer se bokoličina odloženih odpad-kov zmanjšala za četrtino."Z vsemi temi aktivnostmibodo tudi občasno povečaneemisije smradu skoraj od-pravljene," so prepričanipristojni.

Smrad z deponije bodo zmanjšaliZaradi pritožb krajanov Spodnjega Plavža glede smradu z deponije so začeli opravljati redne meritve,kupili prekrivno folijo za deponijo, namestili dodatne odplinjake ...

Urša Peternel

Največji projekt v jeseniškiobčini, to je urejanje ob-močja nekdanjega Fipro-ma, se bo nadaljeval tudi vletu 2010. Po besedah žu-pana Tomaža Toma Men-cingerja bodo najprej priče-li urejati osrednji del tegaobmočja, kjer bo prednostimela gradnja nove pokritemestne tržnice. Občina ježe vložila dokumentacijo zapridobitev gradbenega do-voljenja za pričetek grad-nje, računajo pa tudi na pri-javo na razpise za nepovrat-na sredstva.Poleg mestne tržnice naj biv delu nekdanjih železar-skih stavb uredili tehnolo-ški park, za kar se bodo pri-javili na javni poziv ministr-stva za gospodarstvo. Gre za

javni poziv za predložitevpredlogov projektov vzpo-stavitve gospodarsko-razvoj-no logistične infrastrukturenacionalnega pomena. Požupanovih besedah gre pritehnološkem parku za pove-zavo med razvojnimi insti-tucijami, visokimi šolami ingospodarstvom, prijavili pase bodo s projekti tehnolo-ški center za kovine, razvojpolimerov in energetike,poslovna cona in podjetni-ški inkubator.

Glede prihodnje ureditveobmočja nekdanjega Fipro-ma pa so na Občini Jesenicenaročili tudi študijo Ocenaekonomsko finančnih posle-dic različnih možnosti ure-ditve objekta tunelska lužil-nica. V njej so preverili eko-nomsko upravičenost grad-

nje po sistemu javno-zaseb-nega partnerstva, podelitvestavbne pravice ... ObčinaJesenice namreč v proraču-nu ne more zagotoviti do-datnega denarja za uresniči-tev vseh projektov, zatobodo iskali interesente, ki vtem območju vidijo svojoposlovno priložnost. V skla-du z njihovimi predlogibodo tudi iskali rešitve vsklenitvi javno-zasebnegapartnerstva, podelitvi stavb-ne pravice in podobno.

Županov kotiček

Občina Jesenice je v letošnjem proračunu že zagotovila denar za ureditev komunalne infrastrukture za objekte pod deponijo. Prav tako se pogovarjajo o možnosti izplačevanjarent stanovalcem hiš, ki so najbližje deponiji.

Deponijo bodo v celoti prekrili s prekrivno folijo, s čimer naj bi smrad še zmanjšali.

V študiji so proučili tudi možnost, da bi na območju nekdanjega Fiproma vendarle uredilinovo občinsko knjižnico, je povedal župan, vendar dokončne odločitve glede tega še nisosprejeli.

Foto

: An

ka B

ulo

vec

Pol milijona evrov škode po poplavah

Zaradi božičnih poplav je v jeseniški občini nastalo za polmilijona evrov škode, je pokazala prva ocena. Dobili so 22škodnih zahtevkov, od tega 21 od občanov, en zahtevek paje vložila Občina Jesenice. Glede sanacije zemeljskega plazu na Razgledni poti so na Ko-munalni direkciji povedali, da so že prejeli strokovno geoteh-nično mnenje o vzrokih zdrsa tal in predlog sanacijskih ukre-pov. Predlagane takojšnje sanacijske ukrepe so že izvedli, predkakršnokoli odločitvijo o trajnih sanacijskih ukrepih pa bo tre-ba opraviti geodetski posnetek terena za potrebe inženirskogeološkega kartiranja terena. To bo potem osnova za izdelavoprojekta sanacije. Stroški trajnih sanacijskih ukrepov tako šeniso znani, nikakor pa jih ne bomo mogli pokrivati samo iz ob-činskega proračuna, so še poudarili na Občini Jesenice. U. P.

Letos osem sej občinskega sveta

Občinski svet Občine Jesenice se bo letos sestal na osmihsejah. Pet sej bodo opravili svetniki sedanjega mandata. Se-stali se bodo februarja, marca, aprila, maja in junija. Okto-bra bodo nato lokalne volitve in predvidoma oktobra bo žeprva, konstitutivna seja novega občinskega sveta. Novem-bra in decembra pa bosta nato že redni seji novih občinskihsvetnikov. U. P.

Urša Peternel

Direktorici Gornjesavskegamuzeja Jesenice Ireni LačenBenedičič se konec mesecaizteče mandat. Zato so naObčini Jesenice objavili novrazpis, na katerega sta pri-speli dve prijavi. Komisija zamandatna vprašanja, volitvein imenovanja je ugotovila,da ena prijavljena kandidat-ka ne izpolnjuje pogojev, sajnima opravljenega strokov-nega izpita iz muzejske stro-ke. Zato je bila kandidatka iznadaljnje obravnave izloče-na. Tako je ostala le še prija-

va dosedanje direktorice Ire-ne Lačen Benedičič, ki, kotje ugotovila komisija, izpol-njuje vse formalne pogojerazpisa. Zato se je komisijaodločila, da bo tudi za na-slednji mandat na mesto di-rektorice muzeja predlagalaLačen Benedičičevo. O ime-novanju bodo odločali jese-niški občinski svetniki naseji prihodnji teden, še predtem pa mora komisija prido-biti pozitivno mnenje svetazavoda in soglasje ObčineKranjska Gora kot soustano-viteljice Gornjesavskegamuzeja Jesenice.

Nov mandat direktorici muzeja?

GLE

DAL

IŠČ

E T

ON

ETA

ČU

FAR

JA,

TRG

TO

NE

TA Č

UFA

RJA

4,

JES

EN

ICE

DVORANA KINA ŽELEZAR JESENICEČETRTEK, 11. FEBRUAR, OB 19.30,

PETEK, 26. FEBRUAR, OB 20.00

04 58 33 100 031 629 488

Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Občinske novice

3

jeseniške noviceJeseniške novice so priloga Gorenjskega glasa

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

STROKOVNA SODELAVKABožena Ronner, novice.jesenice@jesenice.si

UREDNICAUrša Peternel, GSM: 041/570 942

UREDNIŠKI ODBOR:Božena Ronner, Vera Pintar, Urša Peternel,Monika Sušanj

OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJATina Dokl, Gorazd Kavčič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Nenaročenih prispevkov in pisem bralcev ne honoriramo.Dolžina prispevka za objavo ali pismo za rubriko Pismabralcev sme obsegati največ tri tisoč znakov s presledki inne sme biti daljši od ene tipkane strani formata A4.

Jeseniške novice št. 3/letnik V so priloga časopisa Gorenjski glas št. 10, ki je izšel 5. februarja 2010.Jeseniške novice so priložene Gorenjskemu glasu in brezplačno poslane v vsa gospodinjstva v Občini Jesenice, izšle so vnakladi 27.400 izvodov. Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija. Distribucija: PoštaSlovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice:tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14.ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov/ Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: DruckCarinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v ceneje vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja odzačetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

WWW.JESENICE.SI

Urša Peternel

Na edini jeseniški visokišoli, to je Visoki šoli zazdravstveno nego Jesenice,bodo v novem študijskemletu razpisali sedemdesetmest za redni prvostopenj-ski študij zdravstvene negein šestdeset mest za izredništudij. Po besedah dekanicedoc. dr. Brigite Skela Savičso na izrednem študiju raz-pisali deset mest manj kot vpreteklih treh letih. To sostorili zaradi poziva ministr-stva vsem visokim šolam spodročja zdravstvene nege,naj zmanjšajo število pro-stih vpisnih mest. V državinamreč deluje že osem viso-kih šol s področja zdravstve-ne nege, kar je po mnenjudoc. dr. Skela Savičeve, gle-de na potrebe zaposlovanja,že preveč. "Zdravstveni si-stem vseh ne bo mogel za-posliti," meni dekanica.Zato na jeseniški visoki šolistavijo predvsem na visokoraven znanja, kakovost,mednarodno uveljavitev,trudijo pa se biti tudi so-ustvarjalci razvoja zdravstve-ne nege v Sloveniji. S temnamenom so pred kratkim

izdali tudi prvi visokošolskiučbenik v slovenskem pros-toru, ki povezuje teorijo inprakso zdravstvene nege.Pri njegovi pripravi je sode-lovalo 23 avtorjev, visokošol-skih učiteljev in strokovnih

sodelavcev iz kliničnegaokolja. "Učbenik kaže našodgovoren pristop do kako-vostnega izobraževanja me-dicinskih sester in nanj smozelo ponosni," je poudariladekanica.

Na šoli imajo letos 180 red-nih in 139 izrednih študen-tov programa zdravstvenenege na prvi stopnji in 33 iz-rednih študentov na drugistopnji. Program drugestopnje izvajajo v Ljubljani,prizadevajo pa si, da bi v no-vem študijskem letu zanj

pridobili koncesijo in ga za-čeli izvajati tudi na Jeseni-cah. V postopku akreditacijepa imajo že nov drugosto-penjski program, to je ma-gistrski študij zdravstvenegamenedžmenta.

Soustvarjalci razvojazdravstvene negeKonkurenca visokih šol s področja zdravstvene nege je vse večja, zato na Visoki šoli za Zdravstvenonego Jesenice stavijo predvsem na visoko raven znanja.

Dekanica doc. dr. Brigita Skela Savič z novim učbenikom

Andr

ej O

berž

an s

.p.,

Ulic

a S

tane

ta B

okal

a 17

, Je

seni

ce

PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ŽALUZIJE

JESENICE, 04/586 33 70GSM: 040/201 488

KRANJ, 04/236 81 60GSM: 051/ 621 085

- za novogradnje- zamenjava starih oken

www.oknamba.siKUPON

za10%

popust na storitve

POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO! za mesec

februar

Urša Peternel

Delavski dom, ki je bil ne-koč središče kulturnega indružabnega dogajanja na Je-senicah, zadnja leta pa ža-lostno propada, vendarlečaka lepša prihodnost. Kotsmo izvedeli na Občini Jese-nice, so pogovori s Sloven-sko industrijo jekla gledelastništva vseh objektov, kiso "zapuščina" nekdanje Že-lezarne Jesenice, v zaključnifazi. Mednje sodi tudi De-lavski dom, ki je bil zaradinerešenega lastništva zad-nja leta brez ustreznega na-mena, prazen, prav tako jebil brez skrbništva, zato jetudi pospešeno propadal. As skorajšnjim podpisom po-godbe med Občino Jesenicein Slovensko industrijo jeklaglede ureditve lastniškihrazmerij se tudi Delavske-mu domu obeta lepša pri-hodnost. O tem, kakšne vse-bine naj bi dobile prostor vobjektu, na Občini Jeseniceše niso želeli govoriti. Vse-kakor pa naj bi stavbo obno-vili, pri čemer bodo moralisodelovati z Zavodom za

varstvo kulturne dediščine.Delavski dom je bil namrečže leta 1987 razglašen zaspomenik lokalnega pome-na. Pred dnevi so si ga ogle-dali predstavniki kranjskeobmočne enote Zavoda zavarstvo kulturne dediščinein kot je povedal vodja enoteMiloš Ekar, že pripravljajokulturno-varstvene pogoje, skaterimi bodo določili, kajse v objektu varuje in kako."Kakšne bodo naše zahteve,še ne morem konkretno po-vedati, lahko pa rečem, da

bo eden od pogojev ureditevspominske sobe, v kateri bopredstavljena zgodovinastavbe in Jesenic," je pove-dal Miloš Ekar. In kakšen je spomin na stav-bo, ki je bila zgrajena leta1900 kot Gostilna pri jele-nu, leta 1919 jo je odkupilaStavbna in gostinska zadru-ga Jesenice, leta 1945 pa seje preimenovala v Delavskidom? Kot se spominja staro-sta jeseniške kulture JožaVarl, je bil Delavski domkulturno-družabni center

Jesenic. V njem je delovaloDelavsko kulturno društvoSvoboda (ki se je po vojnipoimenovalo po Tonetu Ču-farju) in pod njegovim okri-ljem kar deset dejavnosti,med drugim pihalni orke-ster, dva zbora, gledališkaskupina, likovni klub, lut-kovna in folklorna skupina... V stavbo je redno zahajalokar okrog dvesto Jeseničankin Jeseničanov. Po drugisvetovni vojni so v stavbi de-lovali tudi samoupravniorgani in politične strankeželezarne. "To je bil res cen-ter dogajanja na Jesenicahvse do leta 1983, ko smo za-radi nevarnosti rušenja stro-pov v dvorani objekt moraliizprazniti," je povedal JožaVarl. Po prvotnih načrtihnaj bi v stavbi uredili občin-sko knjižnico, se spominjaVarl, a ta zamisel je zdaj za-mrla. Vsekakor je stavbi tre-ba dati funkcionalnost, kerpropada, je prepričan sogo-vornik. Kot je dodal, bi mo-rali spomin na nekdanji De-lavski dom ohraniti vsaj s fa-sado, če bo že vsebina stavbepovsem nova.

Lepša prihodnost Delavskega domaNekoč elitno, danes pa propadajočo stavbo sredi Jesenic bodo obnovili v skladu z zahtevami zavodaza varstvo kulturne dediščine. V njej bodo morali urediti spominsko sobo.

Urša Peternel

Jeseniški občinski svetnikibodo na naslednji seji, ki bo11. februarja, odločali o le-tošnjih prejemnikih občin-skih priznanj. Za nazivčastna občanka občine Jese-nice je predlagana Stanisla-va Geršak z Jesenic. Za pre-jemnike plakete občine Je-senice pa so predlaganiIvan Berlot z Blejske Do-

brave, Valentin Markež zJesenic in Ivanka Zupančičz Jesenic.Na javni razpis za zbiranjepobud za občinska prizna-nja je komisija za mandat-na vprašanja, volitve in ime-novanja prejela deset po-bud, od tega tri za podelitevnaziva častni občan občineJesenice in sedem pobud zapodelitev plakete občine Je-senice.

Prvo generacijo študentov prve stopnjeso vpisali pred tremileti in po besedah prodekana za izobraževanje BorisaMihe Kaučiča pričakujejo, da bodoprvi študentje diplomirali še letos.Sicer pa je prehodnostv višji letnik okrog štiridesetodstotna.

OČESNA AMBULANTATitova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663

Vida Mihelčič s.p.

mali oglasi04/201 42 47,

e-pošta: malioglasi@g-glas.siwww.gorenjskiglas.si

Za častno občanko predlagana Stanislava Geršak

Plakete občine naj bi prejeli Ivan Berlot, ValentinMarkež in Ivanka Zupančič.

Pogovor z županom na ATM TV

Pogovor z jeseniškim županom Tomažem Tomom Mencin-gerjem o aktualnem dogajanju v občini bo na kabelskem ka-nalu ATM TV Kranjska Gora v petek, 12. februarja, ob 20. uri.Če želite povedati svoje mnenje, postaviti vprašanje, pokli-čite na telefonski številki 04/5885 150 ali 5885 151.

4 Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Občinske novice, pisma

Avrelij Ravnik, energetski svetovalec

(nadaljevanje iz prejšnje številke)

Dobre lastnosti sodobnih go-rilnikov so: zanesljivost obra-tovanja, visok izkoristek pre-tvorbe energije (goriva) v to-ploto; nizke emisije škodlji-vih snovi; majhni obratovalniin vzdrževalni stroški. Goril-nik se po nazivni moči lahkoprilagaja različnim tipom ko-tlov (menjava šob, odprtine,naklona, kota razprševanja).Premagati more dodatenupor v kotlu, če je vgrajen iz-menjevalec, ki izkorišča to-ploto dimnih plinov. Tak go-rilnik mora premagati pove-čan tlak v kurišču.

Razvoj klasičnih gorilnikov- prihodnji modeliRazvoj je neustavljiv, saj sovedno nove izpopolnitve ininovacije. Namen je vse boljkompaktna izvedba in za-nesljivo delovanje. Dosega-nje še nižjih emisij škodlji-vih snovi in preprostosti zanastavitev in vzdrževanje.Dalj časa se pripravlja inpreizkuša razvoj oljnih go-rilnikov z modulacijo moči.Taki gorilniki delujejo podo-bno sodobnim stenskimplinskim kotlom - apara-tom. Pri teh se moč kotlaprilagaja dejanskim potre-bam ogrevanja.Modulirano delovanje jenajbolj ekonomično, ne po-trebuje dodatne regulacijeza prilagajanje temperaturepotrebam ogrevanja. Imamanjše emisije in delujeskoraj neslišno. Med vodil-nimi je še vedno prva firmaWEISHAUPT, ki ima 78-letno tradicijo. Ta je izdelalaže komercialni modularnigorilnik.Dobavlja ga samo v izvedbi sposebnim stenskim kotlom.Princip delovanja je mehan-sko uplinjanje olja in ustvar-janje idealne zmesi z zra-kom. Izgorevanje se vrši vposebni žarilni cevi imeno-vani TUBUS. Nekatere fir-me imajo še druge patente,ki pa še niso v komercialnirabi. Omembe vredna je fir-ma ROTEX, ki razvija pose-ben modulacijski gorilnik.Rešitev je v fazi preizkusov.Prihodnji oljni tlačni goril-niki bodo modulacijski.Vendar bo to le dopolnitevklasičnih gorilnikov. Upa-mo, da bo še veliko let narazpolago "črno zlato" - naf-ta in iz nje derivat ekstralahko (EL) kurilno olje.

Vzdrževanje oljnih tlačnihgorilnikovNajveč je gorilnikov na EL-kurilno olje, so tudi special-ni za odpadna in težka olja,vendar jih je zelo malo. Stro-gi ekološki predpisi pa toštevilo še zmanjšujejo.

Gorilnik mora ustvariti raz-mere izgorevanja, čim bližjeidealnim. Za idealno zgore-vanje je pomembno pravil-no razmerje dovedenega go-riva in zraka. Izkoristek jeodvisen od kakovosti izgore-vanja, to je od kakovosti go-rilnika in kotla. Kurilnavrednost EL-kurilnega oljaje 10 KWh/liter (točno 10,08KWh/liter) vendar variira,zato je 10 KWh/l (pravilnavrednost).To energijo dobimo pri po-polnem zgorevanju do točkekondenzacije vodne pare vdimnih plinih. Kondenzacij-ski kotli pa izkoristijo šepreostalo toploto (latentnatoplota) kondenzacije vodnepare v dimnih plinih, zato jeizkoristek za šest do desetodstotkov višji. Vendar pri-sotno žveplo v kurilnem oljupovzroča težave s korozijo.Pri zgorevanju se plin SO2veže z vodo (H2O) vH2SO4, kar je agresivnažveplena kislina.

Oljni tlačni gorilnik je trebaservisirati najmanj enkratletno. Ni pa obvezno, da sepri vsakem servisnem pre-gledu gorilnika zamenjatašoba in oljni filter. Potrebnopa je čiščenje. Šoba se menjana približno 1200 do dva ti-soč ur. Malo obratovalnih urgorilnika lahko pomeni do-bro izolirano hišo ali preveli-ko moč kurilne naprave.Kotel in moč gorilnika mora-ta biti usklajena. To je trebakontrolirati in uskladiti, ob-vezen je števec obratovalnihur. Pri tem ni nepomembnaurna poraba kurilnega olja, stem izračunate porabo kuril-nega olja v letu dni.Servisni pregled gorilnikamora obsegati čiščenje vsehsestavnih delov plamenecevi, čiščenje ventilatorja zadovod zraka, zamenjavo go-rilne šobe, čiščenje filtra voljni črpalki in šobi, pregledvžignih elektrod in po potre-bi zamenjavo; pregled me-hanskih komponent, dovod-nih cevi. Izbira gorilne šobeje zelo pomembna, pravtako nastavitev zastojneplošče, nastavitev elektrod,tlaka oljne črpalke in nasta-vitev svežega in povratnega -sekundarnega zraka.

(se nadaljuje)

ENERGETSKI NASVET

Oljni tlačni gorilnikiza kurilno olje

Brezplačne informacijein nasvete dobite vEnergetsko svetovalnipisarni Jesenice, Titova c. 7. Uradneure so v torek in četrtek od 15. do 18.ure. Ob vsakem časudeluje avtomatski telefonski odzivnik -telefonska številka04/586 39 87.

Menedžer prihodnjih desetletij

Gospodarska kriza je že ne-kaj časa tu. Zdi se, da počasiizzveneva, ni pa zanesljivo nitise ne ve, s kakšno hitrostjo inpod kašnim kotom se bo to zgo-dilo. Zanesljivo je le, da izhodne bo premočrten, saj tudi pa-dec vanjo ni bil. Tako v naravikot v družbi ni ravnih linij.Značilnost vsake katastrofe je,da se zgodi nepričakovano inhitro, ker sicer ne bi bila kata-strofa. Podobno je z infarktom.Priprave nanj v ozadju, na ne-zavedni in nevedni ravni sicertrajajo dolgo. Ko pa se zgodi, jeto iznenada in pogosto usodno.

Zdi se mi primerno, da do-dam svoj prispevek k vedenjujeseniških in gorenjskih mene-džerjev in obrtnikov. Ne gre si-cer za nekaj, česar ljudje pofragmentih ne bi vedeli in karne bi bilo opisano v številnihknjigah. Vprašanje je le, ali vsiiz teh fragmentov potegnejoprave zaključke, pravočasno inučinkovito.

Za temeljne štiri naloge me-nedžerjev ve vsakdo, ki ima stem opravka. To so: planiranje,organiziranje, vodenje in kon-troliranje. Tudi analizoSWOT pozna vsak študentekonomije. Da ne bom govorilv šifrah, naj povem, kaj to po-meni. To pomeni v čem je pod-jetje močno, kje ima slabosti,kakšne so priložnosti in kakšnenevarnosti. Nadalje je splošnoznana čustvena inteligenca,dobro pa je poznati tudi lastenčustvenointeligenčni aparat inčustvenointeligenčno mrežozaposlenih in podjetja kot celo-te. Okolje se spreminja dnevno.Marsikdo namreč misli, da sedobro pozna, okolica pa gaima za domišljavca, ne povsemprizemljenega človeka, čudakaali pa za sicer sposobnega, kipa si premalo upa. Odnosi, čus-tva, vizionarstvo in intuicijapostajajo vse odločilnejši dejav-nik za uspeh podjetja ali posa-meznika. Samo tehnično zna-nje na določenem področju jeseveda daleč premalo. Človek,ki je le v tem odličen in ki semorda "odlikuje" še po pohle-pu, oderuštvu in izigravanjuposlovnih partnerjev, nikakorne sodi na vodstven položaj. Zatakega človeka lahko rečemo,da je "močan" v reptilskemdelu možganov in podaljšanihrbtenjači in ga je treba zazna-ti že pri kadrovanju za pol-ožaj. Ker ko se "plazilec" ali"voluhar" dobro ugnezdi, boprej podjetje propadlo kot pa setakega človeka rešilo.

Proti koncu prispevka, ki jeseveda kratek, saj le kratke injedrnate vsebine sodijo v priču-joči časopis, naj v nekaj stavkihopišem svetovni trend in sposo-bnosti, ki se pričakujejo od vo-dilnega delavca. Potrebna jeneobremenjena samozavest,neprestano iskanje možnosti,razmišljanje zunaj "škatle",ustaljenih šablon. Delati moraneprestano na odnosih in moti-vaciji, na kreativnosti vsakegaposameznika in se nikoli pre-dati malodušju ali celo kapitu-laciji. Ljudi je treba pogosto po-

hvaliti in ne grajati. Odprtmora biti za vsako idejo, tudiče mu jo namigne čistilka. Pi-ramida odločanja mora bitinizka. SWOT mora imeti vo-dilni stalno v mislih: tako zase,za podjetje kot za posamezneizdelke ali storitve.

Težave ali celo bankrot je tre-ba vzeti brez pretiranega obre-menjevanja ali celo zahajanjav "znano hišo" pred "to dolinozeleno, s krvjo prepojeno, pre-drago ...", pa tudi če gre, to nikonec ali sramota.

Kar slišim, kako bo kdo de-jal, da na novo odkrivam "to-plo vodo". Mislim da ne, če pajo že, naj za konec dodam, daista voda na različnih nadmor-skih višinah zavre pri različnitemperaturi. Morda pa kdotega ne ve?

Marjan Čufer

Kam so usahnila proračunska sredstvaza ljubiteljsko kulturo

odgovor Oddelka za družbenedejavnosti in splošne zadeveObčine Jesenice

Joža Varl je v Jeseniških no-vicah dne 22. januarja 2010 vrubriki Pisma bralcev objavilčlanek z naslovom Kam sousahnila proračunska sredstvaza ljubiteljsko kulturo. Oddelekza družbene dejavnosti insplošne zadeve Občine Jesenicev zvezi s tem posreduje nasled-nji odgovor.

Župan Občine Jesenice je napodlagi 6. člena Pravilnika ododeljevanju sredstev občinske-ga proračuna za programe inprojekte s področja družbenihdejavnosti (Ur. list RS, št.105/2008, z dne 7. 11. 2008 insprem. 80/2009, z dne 13. 10.2009) dne 2. decembra 2009sprejel sklep št. 012-2/2009 oobjavi javnega razpisa za pro-grame in projekte s področjadružbenih dejavnosti v občiniJesenice za leto 2010, s katerimje med drugim tudi določil viši-no in obseg razpisanih sredstevza ljubiteljsko kulturno dejav-nost (za področje C, ki jo pred-stavljata dve podpodročji C/1in C/2). Določena višina raz-pisanih sredstev je naslednja:

- podpodročje C/1: za progra-me ljubiteljskih kulturnih dru-štev in zveze kulturnih društev:53.223,74 EUR; za materialnestroške društev 6.470,96 EUR;

- podpodročje C/2 - za kul-turne projekte: 6.773,00 EUR.

V svojem članku se g. JožaVarl sprašuje o razliki medsredstvi, razpisanimi v javnemrazpisu 2010, in sredstvi plani-ranimi za ta namen v spreje-tem proračunu Občine Jeseniceza leto 2010. Ugotavljamo, dagre pri tem za napačno tolma-čenje proračuna, katerega obli-ko in strukturo je s posebnimpravilnikom predpisal ministerza finance in s tem poenotilproračune lokalnih skupnosti.Tako na primer posamezneproračunske postavke zaradipravilnosti finančnega eviden-tiranja (večinoma) sestavljajorazlični konti, katerih vrednostje glede na vsebino včasih dru-gačna, kot kažejo številke.

Proračunska postavka 6130Kulturni projekti je tako razde-

ljena oz. sestavljena iz dvehrazličnih kontov, katerih skup-na vrednost sicer res znaša8.293,61 evra, vendar pa je delteh sredstev v višini 2.050 evrovnamenjen nepredvidenim kul-turnim projektom, ki ji zaradipomembnosti za občino lahkožupan dodeli tudi zunaj javne-ga razpisa občine (v skladu s102. čl. ZUJIK-a). Ta sredstvaso zaradi že omenjene pravil-nosti evidentiranja planirana vokviru konta 412000 (tekočitransferi neprofitnim organiza-cijam in ustanovam), skupnopa je na tem kontu planiranih7.944,62 evra. Če prištejemo šesredstva s konta 413302 (tekočitransferi v javne zavode - za iz-datke za blago in storitve) v vi-šini 349 evrov (ki tudi gredo vjavni razpis), dobimo številko8.293,61 evra - kar je natankoskupni planirani znesek naproračunski postavki 6130. Gle-de na navedeno, je razvidno,da je za podpodročje C/2 takoplanirano skupno 6.773 evrov.

Tudi sredstva v skupni višini78.982,64 evra na proračunskipostavki 6140 Dejavnost kul-turnih društev, zvez in skladovniso v celoti planirana za po-trebe javnega razpisa za pro-grame ljubiteljskih kulturnihdruštev oz. zvez. Pravzapravso sredstva za podpodročje C/1(za program 53.223,74 evraplus 6.470,96 evra za materi-alne stroške) v skupni višini59.694,70 evra planirana v ok-viru konta 412000 (tekočitransferi neprofitnim organiza-cijam in ustanovam), razlikasredstev znotraj omenjenegakonta pa je namenjena sofi-nanciranju delovanja Območ-ne izpostave Javnega sklada zakulturne dejavnosti na Jeseni-cah (spet zaradi pogoja pravil-nega finančnega evidentiranjasredstev). Na preostalih dvehkontih (402099 in 402600)proračunske postavke 6140 paso planirana še sredstva zakritje stroškov najemnine instroškov prostorov DOLIK-a vskupni višini 7.960 evrov.

Upamo, da smo s to podrob-nejšo analizo dovolj nazornorazložili razdelitev proračun-skih postavk za področje ljubi-teljskih kulturnih dejavnosti.

Tea Višnar, univ. dipl. org.,

vodja oddelka

Strokovno usposabljanjeza varnostnike

Namen mojega prispevka jepodrobneje osvetliti sistem stro-kovnega usposabljanja oseb, kiželijo opravljati delo na podro-čju zasebne varnosti. Želim si,da bi bil ta prispevek koristenpripomoček vsem, ki se odloča-jo za poklic varnostnika, hkra-ti pa naj bo tudi informacijauporabnikom varnostnih stori-tev, ki se pri odločitvi o izvajal-cu varovanja njihove lastninežal vse prevečkrat odločajo iz-ključno na osnovi kriterija naj-nižje urne postavke za izvaja-nje te storitve.

Za zavarovanje lastnine seje dejavnost zasebnega varova-nja v Sloveniji izjemno razši-rila; za izvajanje teh storitevpa je treba imeti ustrezno li-

cenco. Za njeno pridobitev paje med drugim ključno tudi iz-polnjevanje posebnih kadrov-skih pogojev. Zlasti v obdobjuzadnjih let nas kar nekaj (žaltragičnih) dogodkov opomi-nja, kako nevarni so lahko ne-usposobljeni oziroma slabousposobljeni varnostniki inkako jalovo je prepričanje, dalahko tudi neusposobljen var-nostnik izvaja naloge na po-dročju varovanja ljudi in pre-moženja.

V kvalitativnem smislu po-meni urejanje strokovnegausposabljanja varnostnegaosebja po sistemu pridobiva-nja nacionalnih poklicnihkvalifikacij pomemben korakv pravi smeri. Zato si poglej-mo nekaj dejstev in informa-cij, ki bodo morda koga tudispodbudile k odločitvi za po-klic varnostnika.

Kaj je torej nacionalna po-klicna kvalifikacija (NPK) inkako jo lahko posameznik pri-dobi za opravljanje dela na po-dročju zasebnega varovanja?

Z nacionalno poklicno kva-lifikacijo se dokazuje delovnain strokovna usposobljenost, kije potrebna za opravljanje po-klica oziroma posameznihsklopov nalog v okviru poklicana določeni ravni zahtevnosti.Poklicna kvalifikacija se doka-zuje z javno listino - certifika-tom, ki ga posameznik pridobipo uspešno zaključenem po-stopku preverjanja in potrjeva-nja pred komisijo, ki jo imenu-je Državni izpitni center.

Posameznik, ki želi pridobi-ti poklicno kvalifikacijo zadelo na področju zasebnegavarovanja, se je dolžan udele-žiti strokovnega usposabljanjapri imetniku javnega poobla-stila za izvajanje strokovnegausposabljanja. Imetniki licencin posamezniki sami izberejonosilca javnega pooblastila,pri katerem želijo opravitiusposabljanje. Vse podrobnejšeinformacije o poteku usposab-ljanj za varnostnike so na vo-ljo na spletni strani Ministr-stva za notranje zadeve.

Mirjam Toporiš Božnik, Križe

V slovo prijateljici Sonji Petač

Nisi bila le prijateljica, bila si sonček, ki je znal ogreti srca.Odšla si na poti, na dolgo pot,besede slovesa zvene vsepovsod.Zmogla si osvajati visoke strmine,pogumno preskočiti nevarne globine.Tega življenja leta so kratka.Mnogim le pot je to - pot brez vrnitve.A vendar v Vedah starih nam piše:V neskončni modrini ime se izbriše,a morda svetloba nov lik izriše.

Mila Ivanovič,Jesenice

Pisma bralcev

Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Krajevna skupnost

5

Monika Sušanj

Razčistimo takoj na začet-ku: onesnaževali je niso polastni krivdi, temveč prekŠpornovega grabna medCesto Toneta Tomšiča inRazgledno ulico na Jeseni-cah. Zahodni del grabna, kije delno odprt in delno za-prt sistem, namreč ni imelurejene kanalizacije, zatose je kanalizacijski odtokodvajal neposredno v gra-ben, neočiščene odplake paso nato odtekale v Savo,vzhodni del grabna pa souredili že pred časom.Kot že omenjeno, 42 objek-tov oziroma približno 500PE (populacijskih enot) se-daj Save neposredno neonesnažuje več. Dvesto me-trov nove kanalizacije, ki sojo gradili dva meseca, takoomogoča povezavo s čistil-no napravo, kamor se naj-prej stekajo odplake in seprečistijo, šele nato pa od-vajajo v Savo. Kot je povedalMarko Markelj iz Komunal-

ne direkcije Občine Jeseni-ce, je celotna investicija, to-rej dvesto metrov kanaliza-cije zahodnega dela Špor-novega grabna, stala pri-bližno 57 tisoč evrov, Obči-

na Jesenice pa jo je financi-rala iz taks za ohranjanjeokolja. Na Jesenicah je torej nare-jen še en korak k varovanjučistega okolja, ki ga mora-

mo (kot večkrat slišimo)ohraniti tudi za zanamce.Začnimo kar pri sebi: drob-ne kapljice v morje prizade-vanj za čistejše okolje vednolahko prispevamo.

Približno petsto Jeseničanovmanj onesnažuje Savo Na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin

(Ur. l. RS 84/2007), Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS 100/09) in Odloka o preoblikovanju JEKO-IN, javnega komunalnega podjetja,d. o. o., JESENICE in ustanovitvi njegovega skupnega organa (Ur. l.RS 94/05) se objavlja

JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN

1. PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB IN IZHODIŠČNA CENA:1.1. Garaža št. 16 v pritličju garažnega niza pod tržnico ob objek-tu Cesta maršala Tita 22 na Jesenicah v izmeri 12,00 m2. Izklic-na cena znaša 3.750,00 EUR. Nepremičnina, ki je predmet po-nudbe, je last podjetja JEKO-IN, d. o. o., JESENICE in je ustreznovpisana v zemljiško knjigo.1.2. Garaža št. 35 v nadstropju garažnega niza pod tržnico ob ob-jektu Cesta maršala Tita 22 na Jesenicah v izmeri 12,00 m2. Iz-klicna cena znaša 3.600,00 EUR. Nepremičnina, ki je predmetponudbe, je last podjetja JEKO-IN, d. o. o., JESENICE in je ustrez-no vpisana v zemljiško knjigo.1.3. Enosobno stanovanje št. 13 v skupni izmeri 34,14 m2 v 2.nadstropju večstanovanjskega objekta Hrušica 70. Izklicna cenaznaša 32.500,00 EUR. Nepremičnina, ki je predmet ponudbe, jelast podjetja JEKO-IN, d. o. o., JESENICE. Etažna lastnina za na-vedeno nepremičnino še ni urejena in jo ureja kupec sam.Izklicna cena ne vključuje davka na promet nepremičnin, ki gaplača kupec.

Nepremičnine se prodajo po načelu "videno-kupljeno".

Nepremičnina bo prodana ponudniku, za katerega bo imenovana komi-sija ugotovila, da je podal najugodnejšo ponudbo. Izbrani ponudnik bomoral skleniti prodajno pogodbo v roku 15 dni po opravljenem izborunajugodnejšega ponudnika. V nasprotnem primeru se bo štelo, da jeod nakupa odstopil in ima JEKO-IN, d.o.o., Jesenice pravico zadržativplačano varščino.

Plačilo celotne kupnine, ki jo mora izbrani najugodnejši ponudnik pla-čati v roku 8 dni od sklenitve prodajne pogodbe na račun podjetjaJEKO-IN, d. o. o., JESENICE, je bistvena sestavina pravnega posla.Kupec nosi vse stroške pravnega posla.

2. POGOJI ZA UDELEŽBO V POSTOPKU IN POTEK POSTOPKA:2.1 V postopku javnega zbiranja ponudb lahko sodelujejo pravne in fi-zične osebe, ki bodo prevzele pripravljeno Razpisno dokumentacijo.2.2 Ponudnik je dolžan plačati varščino v višini 10 % izklicne cene ne-premičnine. Varščino so dolžni ponudniki položiti na transakcijski računJEKO-IN, d. o. o., JESENICE pri Gorenjski banki Kranj št.: 07000-0000492171 s pripisom "varščina za nakup nepremičnine (z navedbonepremičnine). Plačana varščina bo izbranemu ponudniku vračunana vceno, neuspelim ponudnikom pa bo varščina vrnjena brez obresti vroku 15 dni od dneva izbire najugodnejšega ponudnika. Če uspeli po-nudnik ne sklene kupoprodajne pogodbe, se varščina zadrži.2.3 Zavezujoča ponudba mora vsebovati: podatke o ponudniku (ime,priimek oz. firmo, naslov oz. sedež, EMŠO oz. matično številko, davč-no številko, številko transakcijskega računa, naziv in naslov banke zavračilo varščine), navedbo nepremičnine, na katero se ponudba nana-ša, ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od izklicne cene nepremičnine.Ponudniki morajo k ponudbi priložiti še:- potrdilo o državljanstvu in kopijo osebnega dokumenta (fizične osebe)- priglasitveni list (samostojni podjetniki posamezniki)- overjen izpis iz sodnega registra (pravne osebe), ne starejši od 3

mesecev,- potrdilo o plačani varščini,- izjava o sprejemanju pogojev javne ponudbe,- izjava o vezanosti na dano ponudbo do 31. 05. 2010.Dokazila, ki jih mora vsebovati ponudba, specifični podatki o nepremič-ninah, ki so predmet javne ponudbe, ter posebni pogoji in zahteve, kijih morajo izpolnjevati ponudniki, kakor tudi merila za izvedbo javne po-nudbe, so razvidni iz razpisne dokumentacije. Razpisno dokumentaci-jo interesenti lahko prevzamejo na sedežu podjetja JEKO-IN, d. o. o.,JESENICE, C. m. Tita 51, 4270 Jesenice, vsak delovni dan od dnevaobjave javnega zbiranja ponudb dalje ali na spletni strani podjetjawww.jeko-in.si (javni razpisi).2.4 Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami vroku 15 dni od dneva objave javnega zbiranja ponudb. Ponudniki mo-rajo predložiti svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako "NE ODPIRAJ -PONUDBA ZA ODKUP NEPREMIČNINE (Z NAVEDBO NASLOVA INŠTEVILKE NEPREMIČNINE)" v tajništvu podjetja JEKO-IN, d. o. o., JE-SENICE ali priporočeno po pošti na naslov: JEKO-IN, d. o. o., JESE-NICE, C. m. Tita 51, 4270 Jesenice. Na zaprti kuverti naj ponudniki na-vedejo tudi ime, točen naslov, telefonsko številko ter e-naslov pošiljate-lja. V primeru, da ponudba ne bo oddana v roku in v skladu z določilitega razpisa, je pristojna komisija ne bo upoštevala.2.5 Odpiranje ponudb bo javno. Prispele ponudbe bo komisija odpira-la dne 22. februarja 2010 ob 10. uri v sejni sobi na sedežu podjetjaJEKO-IN, d. o. o., Jesenice, C. m. Tita 51, Jesenice.2.6 V primeru, da bo prispelo več najugodnejših ponudb, bo pristojnakomisija ponudnike, ki bodo ponudili enako visoko kupnino, v roku 10dni, pozvala k dopolnitvi ponudbe in z njimi opravila pogajanja.2.7 Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka zajavno zbiranje ponudb.2.8 JEKO-IN, d. o. o., JESENICE si pridržuje pravico, da v postopkujavnega zbiranja ponudb ne izbere nobene izmed prispelih ponudb ozi-roma, da začeti postopek ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemerse ponudnikom povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov za prevzemrazpisne dokumentacije. 2.9 Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javnega zbiranja po-nudb, natančnejše podatke o predmetnih nepremičninah in informaci-je za ogled nepremičnin, dobijo interesenti na JEKO-IN, d. o. o., JE-SENICE, C. m. Tita 51, 4270 Jesenice, tel. 04/58104 26, kontaktnaoseba Silva Drobnak.Ogled nepremičnin in dokumentacije v zvezi z nepremičnino je moženpo predhodnem dogovoru.

Datum: 05. 02. 2010 Direktor:Aleksander Kupljenik

S K L E Po javni predstavitvi Predloga zakona o Triglavskem

narodnem parku (ZTNP-1), EPA 806-V

1. Državni zbor na podlagi 55., 57. in 58. člena Zakona oohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradnoprečiščeno besedilo in 61/06 - ZDru-1) daje v javno pred-stavitev Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku(ZTNP-1) - EPA 806-V, ki ga je v zakonodajni postopekDržavnemu zboru predložila Vlada.

2. Javna predstavitev bo trajala od srede, 10. 2. 2010, doponedeljka, 12. 4. 2010, v občinah Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Bovec, Kobarid, Tolmin in Gorje.

3. V imenu Državnega zbora kot ustanovitelja narodnega parkabodo predsednica Odbora za okolje in prostor ga. BredaPečan v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Za-vodom Republike Slovenije za varstvo narave in Triglavskimnarodnim parkom izpeljali javno predstavitev Predloga za-kona o Triglavskem narodnem parku ter pripravili predlogemorebitnih dopolnitev ali sprememb zakonskega besedila napodlagi pripomb, danih na javnih obravnavah in med javnopredstavitvijo, ter strokovna stališča do teh pripomb.

4. Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)- EPA 806-V in razpored javnih obravnav v lokalnih skup-nostih bo objavljen v javnih glasilih naknadno.

Številka: 801-07/09-9/16 Datum: 26. januar 2010

Številka: 801-07/09-9/Datum: 27. januar 2010

Na podlagi 55., 57. in 58. člena Zakona o ohranjanju na-rave (Ur. list št. 96/2004) Državni zbor kot ustanovitelj Tri-glavskega narodnega parka objavlja

RAZPORED JAVNIH PREDSTAVITEV

Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), EPA 806-V

Državni zbor je na 13. seji dne 26. januarja 2010 s sklepom dal v javno predstavitev Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku. Javna predstavitev traja od10. februarja 2010 do 12. aprila 2010 v občinah Bled,Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Bovec, Kobarid, Tolminin Gorje.

Javne predstavitve o Predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku bodo potekale po naslednjem razporedu:

V OBČINI TOLMIN- 15. februarja 2010 ob 18. uri v Tolminu v Knjižnici CirilaKosmača, Tumov drevored 6

V OBČINI KOBARID- 16. februarja 2010 ob 17. uri v Kobaridu v Domu Andre-ja Manfrede, Gregorčičeva 18

V OBČINI KRANJSKA GORA IN JESENICE- 17. februarja 2010 ob 17. uri v Kranjski Gori v stavbi Občine Kranjska Gora, Kolodvorska 1b

V OBČINI BOHINJ- 19. februarja 2010 ob 18. uri v Stari Fužini v Kulturnemdomu v Stari Fužini- 12. marca 2010 ob 18. uri v Bohinjski Bistrici v Kultur-nem domu Joža Ažmana

V OBČINI BLED IN GORJE- 9. marca 2010 ob 17. uri na Bledu v prostorih Triglavske-ga narodnega parka, Ljubljanska cesta 27

V OBČINI BOVEC- 19. marca 2010 ob 18. uri v Bovcu v Kulturnem domu,Ledina 8

Vljudno vabljeni Dr. Pavel Gantar

Ukinjajo geodetsko pisarnoGeodetska uprava ukinja svojo pisarno na Jesenicah, storit-ve pa seli v Radovljico. Datum selitve še ni dokončno dolo-čen, vzrok za ukinitev pa je reorganizacija poslovanja. "Po-datki in storitve geodetske uprave so v vedno večjem obse-gu dosegljivi po elektronski poti in v večini upravnih enot.Prav tako večina strank za vlogo pooblasti kar geodetskopodjetje," so pojasnili vzroke za ukinitev pisarne. Z ukinitvi-jo geodetske pisarne pa se ne strinjajo župani občin Jeseni-ce, Kranjska Gora in Žirovnica. Opozarjajo, da bi selitev zaobčane pomenila veliko slabšo dostopnost do storitev geo-detske uprave. Zato so pozvali pristojne, naj še enkrat pro-učijo nameravano preselitev in jo prekličejo. U. P.

ww

w.je

sen

ice.

si

6 Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Kultura

Urša Peternel

Dirigent jeseniškega pev-skega zbora Vox CarniolusMichele Josia, ki je zbor vo-dil od januarja 2005, se jeposlovil od Slovenije. Deve-tega januarja je vajeti zborapredal novi dirigentki EviJelenc Drozg. Za zaslugepri vodenju zbora, ki se jepod njegovim vodstvomdvignil v sam vrh slovenskezborovske pesmi, je Miche-leju Josii jeseniški županTomaž Tom Mencinger po-delil plaketo župana. Kot jepovedal predsednik zboraBoštjan Zidar, so se od do-sedanjega dirigenta poslo-vili zelo čustveno, saj so v

štirih letih, kar je vodil zbor,dosegli res veliko. Pod vod-stvom Mikija, kot mu pravi-jo po domače, so od januar-ja 2005 do danes z doma-čih tekmovanj na regijski in državni ravni prinesli domov dve zlati priznanji in pet posebnih nagrad, zmednarodnih zborovskihtekmovanj štiri zlata prizna-

nja, tri priznanja zmagova-lec kategorije in eno velikonagrado tekmovanja. Diri-gent Michele Josia je v temčasu prejel pet posebnih nagrad in eno nagrado zanajboljšega dirigenta tek-movanja. Zbor je sodelovalna dveh mednarodnih zbo-rovskih festivalih v Italiji:Verona 2008 in Sassari2009, obakrat na povabiloorganizatorja. Podobno va-bilo so prejeli in sprejeli zaudeležbo na mednarodnemzborovskem festivalu vKönigslutru v maju 2010.Nameravajo se udeležititekmovanja za nagrado PetrEben konec novembra 2010v Pragi. "Pravzaprav se naj-

prej sploh nismo zavedali,kaj pomeni odhod dose-danjega dirigenta in to šele zdaj prihaja za nami.Upam, da se ne sliši prevečsamovšečno, a pod njego-vim vodstvom smo res segliv sam vrh zborovske glasbev Sloveniji," je povedalBoštjan Zidar. Kot je dodal,so Micheleju Josii, ki se je

preselil v Rim, obljubili, dabo "Kranjski glas" ostal nadobrem glasu tudi v bodo-če. Za to bo skrbela nova di-rigentka Eva Jelenc Drozg,ki jo je k sodelovanju po-vabil prav Michele Josia. Jelenc Drozgova, sicer spe-cialistka kitaristka, izhaja izKrope, živi na Koroški Beliin kot profesorica kitare po-učuje na Glasbeni šoli Jese-nice. Kljub mladosti ima ve-liko izkušenj v zborovskiglasbi, ne nazadnje je bilavrsto let asistentka dirigenta

Ambroža Čopija pri Aka-demskem pevskem zboruUniverze na Primorskemin Mešanem pevskem zbo-ru Obala iz Kopra. "Nova di-rigentka ima zelo podobennačin dela kot Josia, pravtako je zelo natančna, inmislim, da bomo še naprejtako uspešni, kot smo bilidoslej," je dejal Boštjan Zi-dar. Kot je še povedal, k so-delovanju vabijo tudi novepevke in pevce, s katerimibodo skušali nadaljevatiuspešno delo zadnjih let.

"Kranjski glas" bo ostalna dobrem glasu!To so pevke in pevci zbora Vox Carniolus obljubili zdaj že nekdanjemu dirigentu Micheleju Josii, ki seje pred dnevi poslovil od Slovenije. Župan mu je ob tem podelil plaketo župana.

Fotografska razstava Janeza KorošinaV fotogaleriji Fotografskega Društva Jesenice je na ogled za-nimiva razstava Janeza Korošina, ki se ponaša z nazivommednarodni mojster fotografije. Je član Fotokluba Ljubljana,ki je za svoje dolgoletno delo na področju fotografije prejeltudi najvišje priznanje, Puharjevo plaketo za življenjskodelo. Tokrat je postavil na ogled dvajset izbranih črno-belihfotografij v dveh tehnikah izdelave, predstavljajo pa utrip že-lezarske dediščine v razsulu. Dramatičnost izraza fotografi-je je dopolnil z uporabo širokokotnega objektiva za dodatniefekt. Opuščena dediščina nekoč znamenite tovarne narediglobok vtis, pri gledalcu pa tudi trpek priokus tistih, ki sodolga leta živeli in dihali z nekoč ponosno tovarno. J. P.

Kulturni utrip DOLIKAKer je bil likovni salon DOLIK nekaj časa zaprt zaradi pre-nove, so v izložbo dali nekaj likovnih del in plastike, tako da kulturni utrip salona poteka dalje. J. P.

Stezica mojega življenjaAlenka Trampuš

Sprašujem se,kam vodiš me,

življenja mojega stezica?Bo pot še strma, spolzka,

jo mar prekrila bo meglica?

Ovinkov ostrih, blagih,oblakov temnih je bilo,

grmenja in dežja.Bilo je tudi dni prelepih,

polnih sonca.

Za ovinkom zadnjimpa želim, da si vsa lepa,

ravna - tja do konca.

V objemu domišljije

V Kosovi graščini na Jesenicah je na ogled razstava likovnihdel slikarke Ane Mlekuž Višnar iz Mojstrane. Razstavi je dalanaslov V objemu domišljije, na ogled pa so čudovite slike in-tenzivnih barv, za katere je Eli Gradnik zapisala: "Domišlji-ja, ta neverjetna ustvarjalka vsega neobičajnega, slikarkiomogoča, da v naravi vidi in na platno prenese najbolj ne-navadne povezave in metamorfoze. Zaradi vsega tega slikenujno izžarevajo neko pravljičnost, so romantične in liričnein nedvoumno izkazujejo žensko roko." Slikarka se je ževečkrat predstavila s samostojnimi razstavami in sodelova-la na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svo-ja umetniška dela je prejela več nagrad in priznanj. Njeneslike krasijo stene na različnih koncih sveta od Amerike, Bra-zilije, Nemčije, Luksemburga, Avstrije ... Razstava v Kosovigraščini bo odprta do 26. februarja od torka do petka od 10.do 12. in od 16. do 18. ure. U. P.

Potem ko je konec leta 2006 zbor izdal svojoprvo zgoščenko Zrejlo je ..., se ta čas pripravljajona izdajo nove zgoščenke z živimi posnetki 22skladb s tekmovanj in festivalov. Pod zgoščenkose bo kot dirigent podpisal še Michele Josia.

Nova dirigentka Eva Jelenc Drozg in zdaj že bivši dirigentMichele Josia I Foto: arhiv zbora

Urša Peternel

"Zgovoren rek 'prišla je podavbo' je še danes mnogimznan, a pogosto napačno ra-zumljen in interpretiran.Dekletu, ki se je poročila, sov prispodobi rekli, da je pri-šla pod avbo, iz česar bi da-nes lahko napačno sklepali,da pred poroko na glavi ninosila ničesar ali pa nekajdrugega kot avbo, po porokipa je začela nositi avbo - po-krivalo, ki danes predstavljasimbol slovenstva in ga naglavi nosi večina žensk, ki seza posamezne priložnostioblači v tako imenovano go-renjsko narodno nošo. A toje le del resnice. Rek, da ježenska prišla pod avbo, nipomenil, da je začela nositi

avbo z vrhom, kakršno naj-bolj splošno poznamo da-nes, ampak da je začela red-no nositi pokrivalo. Do poro-ke dekleta navadno niso no-sila pokrival - vsaj nujno nibilo. Po poroki pa se pokri-valom zaradi tedanjih druž-benih norm niso več moglaodpovedati." Takole razlagazgodovinsko vlogo avbe Mal-či Možina, vodja folklorneskupine pri KUD TriglavSlovenski Javornik-Jesenice.V društvu že vrsto let z veli-ko ljubeznijo ohranjajo ljud-sko izročilo in del njihovebogate ustvarjalnosti nastajav sekciji ročnih del, kjer seukvarjajo z izdelavo posa-meznih delov moških inženskih kostumov. Med nji-hovimi izdelki posebno me-

sto zavzemajo različna žen-ska pokrivala z vezeninamiali drugačnimi ročno izdela-nimi nadrobnostmi. Podspretnimi rokami članic sek-cije so tako nastala številnapokrivala, kot so avba, zavi-jača, peča, šapel, zaglavc ...Po besedah Malči Možina sepri izdelovanju ravnajo ponapotkih etnologa in antro-pologa dr. Bojana Knifica.

Ženska pokrivala so v lastiposameznih članic društva,ki jih nosijo na različnih na-stopih, večkrat pa so jih tudiže razstavljali. V teh dneh sona ogled tudi v izložbi Turi-stično informacijskega cen-tra (TIC) Jesenice nasprotiželezniške postaje na Jeseni-cah. Razstava z naslovomPrišla je pod avbo bo naogled do 18. februarja.

"Prišla je pod avbo"V izložbi Turistično informacijskega centra Jesenice je na ogled razstava Kulturno umetniškega društva Triglav Slovenski Javornik-Jesenice o nekdanjih ženskih pokrivalih.

Turistična informatorka Edisa Alagič ter Malči in Miloš Možina iz KUD Triglav Slovenski Javornik-Jeseniceob postavljanju razstave

Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Šport

7

Janko Rabič

Leto 2010 se je za Odbojkar-ski klub Mladi Jesenice za-čelo z novimi zmagami inuspehi. Za prvo veliko vese-lje je poskrbela ekipa mla-dink, ki je na finalnem tur-nirju državnega mladinske-ga prvenstva v Šempetruosvojila naziv državnih pod-prvakinj. Najprej so igralkev ogorčenem boju premaga-le ekipo KBM Branik iz Ma-ribora z rezultatom 2 : 0. Fi-nale je prinesel kvalitetnoodbojko trenutno najboljšihslovenskih mladinskih ekip.Jeseničanke so morale pri-znati premoč nasprotnic.Kljub njihovi zmagi s 3 : 0so z igro pustile dober vtismed vsemi v dvorani. Jeseniško ekipo je na turnir-ju vodil priznani trener Sta-ne Ferjan, v ekipi pa so na-stopale: kapetanka KatjušaRozman, Meta Jerala, Met-

ka Kuhar, Nika Blagne,Nadja Kosič, Nina Frank,Maja Potočnik, Polona Po-točnik, Vanesa Karič, NikaTilinger, Špela Ulčar, MetkaNoč, Tanja Abramovič inAlja Suljanovič. Nika Blag-ne je kot bila kot najmlajšaizbrana za najboljšo napa-dalko na finalnem turnirju. Predsednica kluba DarjaAmbrožič je uspeh ocenila:"To je že četrto leto, da se jenaša mladinska ekipa uvr-stila v finale. Dvakrat je biladruga in dvakrat tretja. Le-tošnji je seveda nov izredniuspeh igralk in celotnegakluba. Pri tem moram po-udariti, da je to že tretjeleto, da imamo v finalu dr-žavnih prvenstev kar tri ka-tegorije mladinke, kadeti-nje in mlajše deklice. To neuspe niti profesionalnimklubom v Sloveniji, kot soMaribor, Novo mesto, Ko-per in Nova Gorica. Vse če-

stitke vsem igralkam in tre-nerju ter seveda tudi star-šem in navijačem za podpo-ro s tribun."Članska ženska ekipa podimenom Jesenice-Bled na-daljuje nastope v prvi držav-ni ligi. V letošnji sezoni jespet pomlajena, saj je večstandardnih igralk odšlo naštudij v Ljubljano in v drugeklube. Mlade igralke s 16leti si v ligi nabirajo drago-cene izkušnje za nastope vkadetski in mladinski vrsti.V začetku letošnjega leta sodosegle dva lepa uspeha, sajso premagale ekipi Vital izLjubljane in Novo mesto.Obstanek v prvi ligi imajotako že praktično zagotov-ljen. Da imajo v klubu res odli-čen naraščaj, poleg mla-dink spet kažejo odlični re-zultati vseh drugih mlajšihselekcij. Kadetinje in starej-še deklice v slovenskih A-

ligah nizajo zmage. Uspeš-ni so tudi dečki in deklice vmini in mali odbojki. Vseekipe so na odlični poti dofinalnih nastopov na turnir-jih in državnih prvenstvih.Klub odlično sodeluje zOsnovno šolo Toneta Ču-farja. Ekipe učencev inučenk pričakujejo noveuspehe v ligi ŠKL in na dru-gih tekmovanjih. Skratka, pri klubu se uspehivrstijo kot po tekočem tra-ku. In to ob dejstvu, da dela-jo z bistveno manjšim pro-računom kot drugi. Še ved-no niso izgubili upanja, dabodo vendarle deležni večjepodpore načrtovalcev šport-ne politike v občini Jeseni-ce. Glede na uspehe in ved-no širok izbor kvalitetnih ig-ralk, bi morala odbojka po-stati prioritetni šport za de-kleta. Za enkrat imajo vsajmoralno podporo, pa še taje včasih preskromna.

Državne mladinske podprvakinjeMlade jeseniške odbojkarice so se odlično odrezale na finalnem turnirju državnega mladinskega prvenstva.

Janko Rabič

Jeseniški kegljači na leduostajajo trdno v vrhu tegazimskega športa v Sloveniji.Na finalu državnega moš-tvenega prvenstva na ledeniploskvi v športni dvoraniPodmežakla so ponovnoosvojili naslov državnegaprvaka. Ekipo so sestavljali:Borut Berčič, Milan Rada-nič, Brane Štefelin, Ivan Piber in Dušan Mandeljc.Na prvenstvu je uspešnonastopila tudi ekipa Klubaza kegljanje na ledu Jeseni-ce, ki je v skupini B zasedla1. mesto.

Ekipa Turbo Hit državni prvak v kegljanju na ledu

Matjaž Klemenc

Zadnjih pet tekem, razen zMedveščakom, so varovancitrenerja Mika Posme opravi-li z odliko. V 45. kolu so nagostovanju "pokazali zobe"Dunaju. Z zadetkom Brusaso v 56. minuti izid izenačilina 3 : 3, šele po kazenskihstrelih pa so morali priznatipremoč. Sledilo je gostova-nje v Celovcu, kjer se je po-novilo 13. kolo. Tako takratkot tudi tokrat se v rednemdelu mreži nista tresli. Lote-rija kazenskih strelov se jetokrat nasmehnila "železar-jem". Glavno ime tekme jebil vsekakor jeseniški vratarGrumet-Morris s 46 uspeš-nimi obrambami. Zanimivje podatek, da je prav v prvitekmi v Celovcu, ki se je kon-čala brez zadetkov, Grumet-Morris prvič stal v vratih naj-uspešnejšega slovenskegahokejskega kolektiva. Doma-ča tekma z zagrebškimi"medvedi" se ni končala poželjah "rdečih". Jeseničani sose trudili, žal pa je bil končniučinek preskromen za us-peh. Gosti z razpoloženimvratarjem Kristanom so nakoncu slavili z rezultatom 1 :3. Popravni izpit v Linzu sonaredili z odliko. Po izenače-

nju na 2 : 2 po rednem deluso z golom Golubovskega vpodaljšku postavili piko na i.Zadnji januarski dan je pri-nesel šesti večni derbi. VOlimpiji se je ponovil lanskiscenarij, saj je njihove vrstezapustilo kar nekaj važnihigralcev. Čeprav so "zeleno-beli" povedli z 0 : 1, so Jese-ničani dajali tok igri in pre-obrat na 4 : 1 ni bil presene-čenje. Oslabljena Olimpijase ni predala in uspelo ji jepriti le na gol zaostanka (4 :3). Za kaj več jim je zmanjka-lo časa. Zmaga je zelo po-membna, saj so se Jeseniča-ni približali Olimpiji le na 2točki razlike. Ko boste bralite vrstice, bo že znano, kakoso se Jeseničani odrezali natežkem gostovanju pri Albi.Konec tedna, ki je prednami, bo popolnoma hokej-sko obarvan. V ligi EBEL da-nes zvečer Podmežaklo go-stuje Graz, v nedeljo pa šeVSV iz Beljaka. V petih tek-mah proti Beljaku Jeseničaniniso osvojili niti ene točke.Lepa priložnost za poravna-nje računov. Tudi sobota nebo minila brez hokeja. MladiJesenice se bodo v drugi tek-mi na izločanje v državnemprvenstvu pomerili z drugoekipo Medveščaka.

Sedaj lov za OlimpijoS porazom doma proti Medveščaku so hokejistiAcronija Jesenic izgubili še zadnjo možnost za uvrstitev med osmerico. Sedaj ostane lov zadeveto mesto.

Tri zmage Zale KobentarSmučarji Blejske Dobrave in Jesenic so se udeležili kar nekajdomačih tekem. Pobliže si oglejmo njihove rezultate. PokalElana je potekal v Kranjski Gori. Pri mlajših deklicah je bilaZala Kobentar, članica Smučarskega kluba Blejska Dobrava,najhitrejša. Pri mlajših dečkih je bil Gašper Trstenjak osmi.V veleslalomu je bil pri starejših dečkih Miha Štefelin devet-najsti, v kategoriji mlajših deklic je bila Zala Kobentar osma,pri mlajših dečkih pa Gašper Trstenjak šestnajsti. Na podo-bni tekmi na Krvavcu je bila v slalomu Zala Kobentar tretja,Gašper Trstenjak pa šesti. Udeležili so se tudi dveh državnihtekem. V slalomu za mlajše deklice na Golteh je bila ZalaKobentar sedma, teden dni kasneje pa se je povzpela na naj-višjo stopnico na tekmi na Krvavcu. Zala Kobentar je bilanajhitrejša tudi na Veliki nagradi Argente v veleslalomu naKrvavcu. Gašper Trstenjak je zasedel sedemindvajseto me-sto. Tekmovalci Smučarskega kluba Jesenice so se udeležilidveh tekem. Na tekmi Dr. Bobo na Starem vrhu v kategorijicicibanov je bil Arnes Hadzisulejmanovič deseti, Anže Pišča-nec dvajseti, Mark Bevčič Hadžič pa tik za njim. Tekmovaliso tudi na veleslalomu na Soriški planini. V težkih vremen-skih razmerah je bil Arnes Hadzisulejmanovič devetindvaj-seti, Mark Bevčič Hadžič dvainštirideseti in Anže Piščanecpetinpetdeseti. M. K.

Dobri rezultati mladih drsalcev v močni mednarodni konkurenciNa tretji tekmi Evropskega kriterija mladih v umetnostnemdrsanju v Beogradu je nastopilo 12 tekmovalk in en tekmo-valec Drsalnega kluba Jesenice. V močni mednarodni kon-kurenci 25 klubov iz devetih evropskih držav je pri mladin-kah Meta Čebokli zasedla 8., Monika Urbas pa 9. mesto. Prideklicah letnik 1997 je Evita Čelesnik s četrtim mestom do-segla najboljšo slovensko uvrstitev. Saira Čatak je bila 6,Anja Resman in Neža Kozjek 10. Pri dečkih letnik 1998 je bilDaniil Maksimovič s 4. mestom najboljši slovenski pred-stavnik. Pri deklicah letnik 1999 je bila Saša Misotič 19., prideklicah letnik 2000 je bila Zemina Šabanovič 16. Pri dekli-cah letnik 2001 je Nea Smolej zasedla 12., Kaja Gril pa 15.mesto, pri deklicah letnik 2002 je bila Nika Novak 12., prideklicah letnik 2003 pa je Anja Demšar zasedla 8. mesto. Vekipni razvrstitvi je Drsalni klub Jesenice med 25 klubi zase-del 9. mesto. J. R.

Dve gostovanji, dva porazaV 14. in 15. kolu so jeseniškikošarkarji gostovali in se zobeh tekem vrnili poraženi. V14. kolu so izgubili s PingviniŠmartno z rezultatom 82 : 63.Po izenačeni prvi četrtini (15 :15) so gostitelji drugo četrtinodobili z rezultatom 27 : 7. V nadaljevanju so obdržalirazliko in zasluženo zmagali.Na gostovanju pri Globususo Jeseničani izgubili z rezul-tatom 81 : 69. Prvo četrtino sodobili z rezultatom 16 : 25.Tudi druga četrtina se je kon-čala z enakim rezultatom, atokrat v korist gostiteljev. Vnadaljevanju je bil Globusboljši in na koncu zmagal za11 točk. Na vrhu lestvice jeSplošna plovba Portorož s 30točkami. Jeseničani so osmi,zbrali so 22 točk. M. K.

8 Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Šport, nasvet

Mag. Karmen Klobasa

Nikoli. A svetovno znaneblagovne znamke outdoormode, ki že desetletja razvi-jajo tudi spalne vreče, namponujajo odlične tehnolo-ške in razvojne rešitve začim boljše udobje v začas-nem domu. Zbrala sem ti-ste, ki so ključnega pomenaza kakovostne spalne vreče.Spalne vreče se med sebojzelo razlikujejo, odvisnopač od strokovnjakov, ki sojih zasnovali, in od rezulta-tov, ki jih pridobijo s testira-nji v sodelovanju z uporab-niki. Seveda pa je treba po-udariti tudi študije "preciz-nosti" izdelave detajlov, kise spet med seboj razlikuje-jo. Nekatere so popolnomaprilagojene uporabniku,druge nekoliko manj.Pa začnimo s temperaturo.Različni standardi operirajoz ekstremno in t. i. comfor-no temperaturo. Ekstremnatemperatura je teoretično ti-sta skrajna temperatura, ka-tero je nemogoče objektiv-no pomeriti. Je temperatu-ra, ko še ne pride do podhla-ditve oziroma je tista maksi-malna temperatura, ko nampostane vroče. Comfortnatemperatura pa je najnižjamožna temperatura, pri ka-teri človek lahko še udobnospi. Torej "comfort" vred-nost mora ustrezati najnižjinočni temperaturi, pri kate-

ri nameravamo spati. Sledipolnjenje, s čim naj bi bilapolnjena spalna vreča? Naizbiro imate dve možnosti ;puh ali sintetično. Če meboste vprašali kaj izbrati,vam bom svetovala puh, sajso spalne vreče polnjenje spuhom lažje, so bolj stislji-ve in bolj trajne. Ker pa puhv spalnih vrečah ni vednoenak, pred nakupom preve-rite še podatke o puhu. Na-čeloma velja, da višja je šte-vilka, boljše toplotno ščiti.Tako nam, na primer, ozna-ka 80/20 pove, koliko je či-stega puha in koliko skeletav posameznem perescu.Razmerje 90/10 je sevedaboljše kot 70/30. Pomemb-na je tudi oznaka "cuin", kipa navaja prožnost puha.Vemo, da sam puh ne greje,pač pa greje prazen prostor.Torej bolj kot je puh pro-žen, več je zračnega prosto-ra okoli nas in posledično jetudi izolacija boljša. Kori-sten nasvet, ki ga velja upoš-tevati pri nakupu spalnevreče, je tudi iskanje praveoblike. Odveč je verjetnorazlagati, da vreča, ki je obli-kovana po telesu, najboljegreje, ker odlično izolira.Zato bo najprimernejšaspalna vreča v obliki mumi-je. Res pa je, da nam dopuš-ča manj udobja. Tkanine,uporabljane pri izdelavi

spalnih vreč, ščitijo predvlago in drugimi zunanjimivplivi in so prvenstveno boljparoprepustne in ne tolikonepremočljive. Posledicaboljšega dihanja materialovje večje udobje. Z višanjemcene spalnih vreč so tudimateriali vedno bolj trpežniin kvalitetnejše izdelave. Pri

tkaninah velja pozornostusmeriti tudi v kakovostnonotranjo podlogo, ki je nad-vse pomembna! Torej, tem-peratura, polnjenje, oblikain tkanina naj bi bili tisti, kikrojijo usodo dobrih ali sla-bih spalnih vreč.Pa čim več udobja v mehkihpuhkih vam želim.

Spati kot doma?

Matjaž Klemenc

Kam segajo vaši začetki vStrelskem društvu TriglavJavornik-Koroška Bela?"Začel sem v četrtem razreduosnovne šole in sem bil akti-ven do drugega letnika sred-nje šole. Leta 2003 sta sinovaizrazila željo, da bi začelastreljati, in tako se je mojapot v društvu, tokrat kot tre-ner, nadaljevala. Seveda semopravil izpit za trenersko li-cenco, naredil pa sem še sod-niški izpit. V klubu skrbimza kategorijo kadetov in mla-dincev. Ko sem še aktivnostreljal, sem bil dvakrat na dr-žavnem prvenstvu bivše Ju-goslavije, v Gornjem Mila-novcu in v Zenici."

Kako ocenjujete sezono2008/2009?"Sezono bi ocenil kot uspeš-no. Zelo dobri smo bili pri pi-onirjih z zračno puško. Osvo-jili so praktično vse, kar se jedalo. Ekipno so osvojili vseturnirje, posamezno pa je bilvsaj eden med prvo trojico.Na državnem mladinskemprvenstvu smo imeli nekajsmole. Gašper Bernot je zase-del nehvaležno četrto mesto.Z MK-puško so bili pionirjidržavni prvaki tako ekipnokot v posamični konkurenci.

Pri mladincih je bil GašperBernot drugi v disciplini 60leže. V disciplini 3x40 je bilčetrti, Luka Resman pa peti."

Koliko članov šteje društvo?"Članov v društvu je okrogsto trideset. Zelo veliko jeosnovnošolcev. Ti prihajajo izdveh jeseniških osnovnih šolin iz osnovne šole na KoroškiBeli. Na teh šolah so krožki intisti najboljši se pridružijo vdruštvo. Začnejo tam nekje včetrtem razredu."

Kateri disciplini v društvudajete največ pozornosti?"V našem društvu, pred-vsem zaradi denarja in pogo-jev, ki jih imamo, streljamo

največ z zračno puško. Gledetreninga z MK-puško namgre radovljiško strelsko druš-tvo zelo na roke. Včasih jebilo na Jesenicah strelišče zaMK-puško, a so ga zaradigradnje avtoceste podrli. Enčlan, Boštjan Smerke, streljas pištolo."

Kako ste zadovoljni z razme-rami za treninge?"Lani smo imeli še na razpo-lago telovadnico v TVD Parti-zanu na Koroški Beli, kjersmo imeli fizične priprave.Letos je nimamo več. Takosmo ostali na strelišču, ki je vprostorih Kulturnega domana Slovenskem Javorniku.Strelišče ima šest strelskihmest in ustreza po vseh me-rilih. Z denarjem nam po-magajo občina in donatorji.Imamo še članarino in me-sečni prispevek, brez tega nebi preživeli."

Na katerih tekmovanjih so-delujejo vaši člani?"Tekmujemo v mednarod-nem programu, državnih pr-venstvih, regijskih tekmova-njih, šolskih tekmovanjih.Tako je tekmovanj kar veli-ko. Zunaj naših meja smobolj poredko. V decembrusmo šli skupaj z Gorenjovasjo na tekmo v Beograd."

Kolikokrat na teden imatetrening?"Mladinci in kadeti trenirajoštirikrat tedensko, ob viken-dih so tekme. Zelo velikosmo pridobili s programomSCATT. Ta nam pokaže raz-lične podatke med posamez-nim streljanjem. Na podlagiteh rezultatov se določi tre-ning. Že pred sezono imajomladi možnost, da gredo namorje, v Pineto. To je pred-priprava na sezono. Prvičsmo to uvedli leta 2005 in seje kar lepo prijelo."

Kakšen je pogoj za vpis vvaše društvo?"Imamo simbolično pri-stopnino dva evra, a v prvivrsti je potrebne veliko do-bre volje. Vsakdo lahko po-izkusi in vsakomur damomožnost, da se nauči. Drža-ti pa se mora določenihpredpisov, ki jih imamo nastrelišču. Za mladi rod skrbiFranci Bizjak, pomagajomu mladinci in BoštjanSmerke."

Želje za prihodnost?"Želimo si, da bi imeli šekakšnega reprezentanta.Trenutno je v reprezentancile Gašper Bernot, Luku Res-manu pa se je reprezentan-ca le za las izmuznila."

Želimo si še kakšnega reprezentantaAnže Bernot, trener v Strelskem društvu Triglav Javornik- Koroška Bela

Anže Bernot

Ekipa Floorball Thunder Jesenice

Janko Rabič

Mladi so dovzetni za vse novešporte. Mednje zagotovo sodifloorball, ki je eden najhitrejerastočih športov pri nas.Znan je tudi kot dvoranskihokej, saj ima veliko podo-bnosti s to atraktivno zimskoigro. Floorball se igra v šport-nih dvoranah s palicami, na-rejenimi iz umetnih mas. Nad tem športom se je naJesenicah leta 2002 navdu-šila skupina mladih ljubite-ljev hokeja. Hitro so gaosvojili, predvsem z ustano-vitvijo kluba FBC ThunderJesenice pa so prišli tudiprvi veliki uspehi. Ekipa je vtem športu v Sloveniji osvo-jila vse, kar je možno. Bila jedržavni prvak, druga in tret-

ja, slovensko reprezentancoso sestavljali predvsem ig-ralci tega kluba. Klub je po velikih uspehihdve leti miroval, lani pa se jeekipa na pobudo mlajših ig-ralcev spet vrnila v tekmo-valno areno. Uspešno nasto-pa v 1. slovenski ligi in imaambiciozne cilje. Želi osvo-jiti najmanj 3. mesto, ciljapa še višje, kjer se ji odpira-jo možnosti za uvrstitev velitno slovensko ligo.Ekipo sestavljajo Simon Šu-štar, Jure Noč, Rok More,Jaka Kokalj, Rok Kalan, Ti-len Koranter, Bojan Todoro-vič, Miha Ambrožič, DavidMirc, Gregor Veber, GregorKepic, Luka Sprinčnik, Se-bastjan Smodiš in Luka Kos-mač.

Novi veliki cilji dvoranskih hokejistov

Najprimernejša je spalnavreča v obliki mumije.

V zgornjem delu spalne vreče, okrog glave in ramen,je pomembno, da ima vrečaz elastiko stisljiv ovratnik za ohranitev toplote in ana-tomsko zapiranje kapuce.

Vreča naj ima zadrgo tudina spodnjem delu, da lahkoregulirate temperaturo inudobje pri nogah.

Testi kažejo, da se med tkaninami za notranjo pod-logo zelo dobro obnesejomešanice svile/PES/bom-baža in flisa. Pri strani pa je priporočljiva zadrga v obesmeri, da lahko vrečo odpretespodaj in zgoraj.

Predstavitev mode 19. stoletja

Vožnje s kočijo

Festival lajnarjev

Tradicionalni recitali Prešernovih pesmi

Tisk cenzurirane zdravljice v Blaznikovi tiskarni

Sejem domače in umetnostne obrti

Nastopi pevskih zborov in folklornih skupin

ZAVO

D Z

ATU

RIZ

EM

KR

ANJ,

GLA

VNIT

RG

2,

KR

ANJ

Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Zanimivosti, podlistek

9

Tjaša Rotar

Elitnejši plesi - "Tam po gotovi uri večina"vzvišeno čuti" in silno"imponira"."

Elitnejši plesi, predvsem tisti vKazini, so bili delavcem večali manj zaprti. Marsikaterodekle bi se nadvse rado udele-žilo kakega elitnejšega plesa inzablestelo pred občudovalci.Kako se delavsko dekle na po-vabilo zapeljivega tujega čast-nika udeleži kazinskega plesa,je v podlistkarskem romanuMed Mežaklo in Mirco opisalSlavko Savinšek. S svojo pisa-teljsko širino nam skozi oči de-kleta prikaže tamkajšnje do-

gajanje: "Pravil mi je o njem(o plesu v Kazini, moja op.)in mi pripovedoval, kako bolepo. Veš, da je v meni vstaja-la neznanska želja, enkrat vi-deti tak ples. Pa sem mu to po-vedala. O, gospodična, je de-jal, kar iz ust ste mi vzeli. Bašsem vas mislil vprašati, če gre-ste z menoj. Kako, sem mu re-kla, jaz sem vendar preprostodelavsko dekle, ne pristoja mi,da bi šla med gospodo. - O, go-spodična, vi ste lepi in lepši kotvse gosposke gospodične. In čevas jaz pripeljem tja, bodo kargledali." Dekle se nekaj časa šeupira, češ da je mati ne pustiin da nima prave obleke, sled-

njič pa le popusti svoji in obču-dovalčevi želji ter gre s častni-kom na ples. Najprej je v za-dregi, a kmalu začne uživati,saj vidi, "da so vsi tako prijaz-ni in da ni prav nobena umet-nost obračati se in piti iz ko-zarca z iztegnjenim mezin-cem. Največ so se vsi okrogmene smukali in nadporočnikje dejal večkrat, da je na vse povrsti ljubosumen.Sicer pa so bili menda elitniplesi le na zunaj bolj elitni.Večerne toalete so bile razkoš-nejše, pijača dražja, prostorilepše opremljeni in dekorirani,dogajanje pa zelo podobno kotna drugih plesih ...

Tako ugotavlja dopisnik To-varniškega vestnika KID v okvi-ru članka o kozmetiki: "Ne, nikozmetika samo stanje predogledalom in lišpanje na pred-večer plesne prireditve ali zabavev kakšni pivnici, da bo človektem bolj ugajal in da bo dekletem bolj vidno, da bodo kavalirjiplašče oblačili, roke poljubovali,dvorili, se čudili in slinili in mor-da po nekaj litrih celo tikanje invečno pijane bratovščine ponudi-li. Za take pivniške prireditvetega niti treba ni, ker tam je zajunake vsaka dobra, samo da senavdušenemu in napitemu ko-njeniku odzove na njegovo slina-sto "ljubezen". Tudi še za tako

"elitne" prireditve tega ni treba,kajti te imajo velikokrat samonaziv "elitna", pa se tam pravtako sezujejo in so potrebni raz-ni "separeji", da je potem, ha,ha, ha, šla notri z njim in bilavsa srečna, ha, ha, in veš ti, karnorela je za menoj, ha, ha, in sepustila poljubiti, ha, ha, ha, hiitd. Ne, za prireditve tega ni tre-ba, ker tam po gotovi uri večina"vzvišeno čuti" in silno "imponi-ra". Naša rubrika bo gojila koz-metiko za vsak dan, za treznidel življenja, za vsak nastop innajbolj pa radi samega sebe nekot sredstvo za kako imponira-nje, nego kot cilj dovršenegačloveka."

Družabno življenje na Jesenicah pred drugo svetovno vojno (16. del)

Mira Stušek, Slovensko društvo hospic

Tokrat vam želimo sprego-voriti o upanju, ki je tudi vživljenju najteže bolnih innjihovih spremljevalcev enanajpomembnejših vrednot.V hospicu upanje predstav-lja močno, vedno spreminja-jočo se silo, ki nas spremljane le skozi vse življenje, am-pak tudi v procesu najtežjebolezni. Prepleteno je znašo duhovnostjo, z našoljubeznijo, pričakovanji in stem, v kar verjamemo. Navzven hospic ponuja upa-nje za udobje in uživanje var-ne domače oskrbe, za osebnodostojanstvo in osvoboditevnekoristnih postopkov, upa-nje za osvoboditev strahovpred izolacijo, zapuščenost-jo, osamelostjo, fizično bole-čino in izgubo kontrole terupanje, da bo družina delež-na podpore tudi po smrtibolnika.Navznoter lahko gredo bol-niki čez mnogo faz upanja.Tako upanje lahko vključujegloboko osebno željo po no-tranji moči, udeležbi dru-žinskega dogodka, po za-ključku nekega projekta, poodkritju smisla svojega last-nega življenja, po izboljša-nju odnosov z bližnjimi, popoglobitvi odnosa z Bogom,po mirnem prehodu ...Prostovoljci hospica lahkopomagajo ohraniti po-membne odnose, iz katerihbolniki črpajo podporo inupanje. Za mamo samohra-nilko, ki je neozdravljivobolna in ima tri majhneotroke, največ upanja prina-ša bližina otrok in je hkratizanjo najbolj zdravilna.Hkrati so njeni otroci tudinjena največja skrb, saj neve, kdo bo skrbel zanje, konje ne bo več. Spremljevalci

tu odigrajo pomembno vlo-go ne le upanja, ampak tudikonkretne pomoči.V bolnikovem brezupuspremljevalec hospica lahkopomaga priklicati v spominprijetne izkušnje, vesele tre-nutke iz življenja bolnika in

dogodke, ki so ga osrečevali.Štiriletna deklica z močnonapredovalim rakom si ježelela, da bi jo obiskal Mi-klavž. Želja se ji je po dobrihljudeh uresničila. Kljub tež-ki bolezni so njene oči, ko jezagledala Miklavža, srečnožarele.

Bolnik je bil ob vse upanje,ko je dobil plenice, ker jemislil, da je to največja ne-sreča. S pomočjo prostovolj-ca je spoznal, da so žive ševse njegove največje vredno-te: kljub plenicam lahkomisli, bere, ljubi, moli.

Upanje je nalezljivo; bolnikse ga lahko naleze od svojihspremljevalcev.Tudi nadzor nad simptomikrepi upanje. Huda bolečinakrade voljo do življenja invodi v brezup. Spremljevalecspodbuja bolnika in družino,naj ne bodo pozorni ves čas

le na bolezen. Usmerjeni najbodo v sedanji lep trenutekin v bližnjo prihodnost. Izpolnjene duhovne potrebeprav tako prinašajo upanje.Te potrebe so: najti smiselsvojega življenja, sprava ssamim seboj, z bližnjimi inBogom, če je bolnik veren,najti smisel v bolezni in trp-ljenju, najti upanje, ki segaprek groba. Upanje je dar, ki ga človekod otroštva dalje pridobiva zizkustvi v vsakdanjem življe-nju. Vsakdo ima drugačenpogled na stvarnost in pravi-ca vsakogar je, da upa v skla-du s svojimi nazori. Bolniki nas naučijo, da te-mine bolezni lahko prema-gujemo s tem, da nam jeum svetal, srce čisto in upa-nje trdno. Upanje je tudi to,da se bomo prebili skozi va-love ljubezni in da bomo šliz življenjem tja, kamor naspelje: k Ljubezni, ki nikoline mine in vse upa.

Upanje je darUpanje je tudi to, da se bomo prebili skozi valove ljubezni in da bomo šli z življenjem tja, kamor naspelje: k Ljubezni, ki nikoli ne mine in vse upa.

Bolniki nas naučijo, da temine bolezni lahkopremagujemo s tem, da nam je um svetal, srcečisto in upanje trdno. Upanje je tudi to, da sebomo prebili skozi valove ljubezni in da bomošli z življenjem tja, kamor nas pelje: k Ljubezni,ki nikoli ne mine in vse upa.

OBVESTILO Občina Jesenice je 1. februarja 2010 objavila Javni

razpis za sofinanciranje turističnih programov v občini Jesenice za leto 2010.

Namen razpisa je spodbujati razvoj turističnih programovin ponudbe, namenjene obiskovalcem, urejanje in olep-ševanje krajev, spodbujanje društvene dejavnosti na po-dročju turizma in s tem pospeševati turizem na območjuobčine Jesenice. Programi morajo biti usklajeni s Strate-gijo razvoja turizma občine Jesenice (2005). Predmetjavnega razpisa je sofinanciranje programov s področjaturizma, ki jih izvajajo turistična in druga društva s sede-žem v občini Jesenice. Višina razpisanih sredstev je se-dem tisoč evrov. Rok za oddajo vlog je 19. februar 2010 do 13. ure.

Celotna razpisna dokumentacija je na voljo na spletnemnaslovu www.jesenice.si ali vsak delovni dan v času urad-nih ur v sprejemni pisarni Občine Jesenice. Za vse dodatne informacije v zvezi z razpisom se lahkoobrnete na Aleksandro Orel po telefonu 586 92 66 ali paposredujete vprašanja po elektronski pošti na naslov:aleksandra.orel@jesenice.si.

10 Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Mladi

Urša Peternel

Dijakinje tretjega letnikaSrednje šole Jesenice, smervzgojitelj predšolskih otrok,so pod mentorskim vod-stvom profesorice MarteBajc tudi letos pripravile šti-ri glasbeno-plesne dramati-zacije pravljic. Izbrale sopravljice in napisale dram-sko besedilo za igrice Žabaje žaba, Neke zimske noči,Tekmovanje v vlečenju vrviin Kako so snežaki rešili bo-žič. Izbrale so si vloge in jihobogatile s plesom, petjem,kostumi in sceno. Za vaje sopotrebovale kar tri mesece.Nastopile so večkrat, v dvo-rani Avsenik v Begunjah sorazveselile predšolske otro-ke radovljiških vrtcev, v Gle-dališču Toneta Čufarja pred-šolske otroke jeseniških vrt-cev in učence prvega terdrugega razreda Osnovne

šole Prežihovega VorancaJesenice, razveseljevale sotudi otroke vrtcev v Žirovni-ci, Bohinjski Bistrici, Bistri-ci pri Tržiču. Obiskale sotudi dvojezični vrtec v Šent-petru, Ledincah, vrtec Našotrok v Slomškovem domuter vrtec Sonce v domu Slo-venskega društva v Celovcu.Ker je bil to veseli decem-ber, je vse te pridne otrokerazveselil dobri mož Boži-ček. "To je že peta generaci-ja tretjih letnikov na Srednjišoli Jesenice, program pred-šolska vzgoja. Dijakinje so sipridobile dragoceno praktič-no znanje in izkušnje terobogatile svojo samopodoboza svoj bodoči poklic po-močnice vzgojiteljice. V če-trtem letniku jih čaka še po-klicna matura in kot četrtipredmet so trije praktičninastopi s predšolskimi otro-ki v vrtcu. Tako dijaki, obo-

gateni z znanjem, disciplinoin vztrajnostjo, uspešno za-ključijo šolanje na progra-

mu predšolska vzgoja," jepovedala profesorica MartaBajc.

Kako so snežaki rešili božič I Foto: Aleksander Novak

Peter Novak, profesorglasbe

Z dijaki drugih letnikov, kina Srednji šoli Jesenice obis-kujejo program Predšolskavzgoja, smo 4. decembra od-šli na ekskurzijo v deželoSvete noči in Mozarta. Povožnji po turski avtocestismo prispeli do vasiceOberndorf bei Salzburg, kileži tik ob Nemčiji. V tej va-sici je bila v cerkvici sv. Ni-kolaja na božični sveti večerleta 1818 prvič zaigrana naj-slavnejša božična pesemSveta noč. V prazničnemčasu domačini poskrbijo, daspomin na slavna moža, po-možnega duhovnika JosephaMohra in vaškega učitelja inorganista Franza XaverjaGruberja, spet zaživi. Topraznično vzdušje so dožive-li tudi dijaki, ki so si ogledalikapelo Sveta noč in v njejtudi zapeli to pesem. Po ogle-du smo se na kratko ustaviliše na adventno-božičnemsejmu, kjer so dijaki pripravi-li krajši koncert, ter pot nada-ljevali nazaj proti Salzburguin se ustavili v baziliki MariaPlain, kjer sem na orglah, ob-novljenih leta 1998, zaigralSveto noč, ki smo jo skupaj s

sodelavkama Katjo in Nancytudi zapeli. Iz Maria Plainasmo se odpeljali v središčeSalzburga, kjer smo si ogle-dali baročno katedralo, Kapi-teljsko cerkev, Petrovo cerkevz znamenitim starim poko-pališčem, kjer so snemalitudi film Moje pesmi, mojesanje, Mozartov trg z njego-vim spomenikom ter nekajdrugih trgov, konjušnico,glavno mestno ulico Getrei-degasse, kjer smo se ustavilitudi pred Mozartovo rojstnohišo. Ustavili smo se tudipred slaščičarno Fürst, kjernastajajo originalne Mozar-tove kroglice, ki so izdelaneročno. Občudovali smo tudistaro in novo rezidenco,

pred katerima se je razprosti-ral pravljični Christkindl-markt - božični sejem, kismo si ga v prostem časutudi ogledali. V večernihurah smo se polni doživetijodpravili domov.Z dijaki Srednje šole Jeseni-ce, ki obiskujejo 3. letnik pro-grama Predšolska vzgoja, pasmo sredi decembra odšli nadvodnevno strokovno eks-kurzijo na Dunaj. Na Dunajusmo si najprej ogledali pala-čo Schönbrunn in božični se-jem pred njo. Med vožnjo poRingu smo si iz avtobusaogledali nekatere najpo-membnejše stavbe na Duna-ju: Parlament, Univerzo,Opero. Med sprehodom počarobno okrašenem centrumesta smo si ogledali nekajnajpomembnejših znameni-tosti: stolnico sv. Štefana,Kärntner Strasse, Graben,Zahrlovo hišo, katere arhi-tekt je Jože Plečnik, kom-pleks Hofburg. Po ogleduCesarske grobnice in po ti-pični dunajski večerji v Pra-tru smo se namestili v mla-dinskem hotelu. Naslednjidan smo se po zajtrku naj-prej odpravili do Hiše glasbe- Haus der Musik. Gre zamoderen interaktivni muzej

doživetij v središču mestaDunaj, ki vabi k doživljanjuglasbe v vsej njeni raznoliko-sti. Na več kot tri tisoč kva-dratnih metrih razstavnihpovršin smo doživeli edin-stvene interaktivne inštalaci-je, različna doživljajska po-dročja in videli dragocenezgodovinske dokumente.Prav posebno doživetje paomogoča virtualni dirigent,kjer je vsak lahko dirigiralsvetovno znanemu orkestruDunajskih filharmonikov.Sledil je še obisk fantastične-ga Naravoslovnega muzeja,med potjo proti domu pa šekratek postanek pri zelo za-nimivi Hundertwasserjevihiši.

OČESNA AMBULANTATitova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663

Vida Mihelčič s.p.

naročnine04/201 42 41

e-pošta: narocnine@g-glas.siwww.gorenjskiglas.si

Kotiček srednje šole Jesenice

Po Salzburgu inDunaju

Skupinska fotografija pred Schönbrunnom

Malčke so popeljale v pravljični svetDijakinje programa predšolska vzgoja na Srednji šoli Jesenice so pripravili kar štiri glasbeno-plesnedramatizacije pravljic in z njimi navdušile najmlajše v vrtcih na Gorenjskem pa tudi na avstrijskemKoroškem.

V sredo, 23. decembra, je bilna Osnovni šoli Toneta Ču-farja Jesenice organizirandobrodelni šolski ples podvodstvom učiteljice MatejeRamuš. Ples je bil name-njen učencem razrednestopnje. Na plesu so učencizbirali igrače, knjige in raz-lične miselne ter družabneigre, ki so jih učenci prines-li od doma z namenom, da

bi nekomu polepšali praz-nične dni.Odziv učencev je bil neverje-ten, saj so učenci zbrali velikoštevilo izredno lepo ohranje-nih igrač, ogromno raznovrst-nih knjig ter različnih iger.Učiteljica Mateja je s po-močjo učiteljice Alenke Mir-tič Dolenec in nekaterihučencev tako lahko pripravi-la kar nekaj paketov igrač in

knjig. En paket je bil name-njen bolnikom na otroškemoddelku splošne bolnišnice Je-senice, dva paketa sta bila po-slana na dobrodelno organiza-cijo Karitas na Jesenicah in naKoroški Beli, nekaj igrač in kn-jig pa je bilo namenjenih Cen-tru za socialno delo Jesenice.Ker je bilo igrač in knjig zareszelo veliko, sta učiteljici pripra-vili tudi nekaj paketov, ki so

bili poslani kot pomoči druži-nam v stiski po Sloveniji.Na plesu so imeli učenci mož-nost kupiti pokovko in sadnisok. Izkupiček od prodaje pa jebil prav tako namenjen Kari-tas. Učenci so zbrali 216 evrov.Na plesu so se učenci lepo za-bavali, pokazali pa so tudi ve-liko mero dobrodelnosti, karje vsekakor vredno velike po-hvale.

Dobrodelni ples na šoli Toneta Čufarja

ÈAJ ZA DVETone Partljiè komedija

PETEK, 19. FEBRUAR 2010, ob 19.30 uriGLEDALIŠÈE TONETA ÈUFARJA JESENICE

PETEK, 5. MAREC 2010, ob 19.30 uriDVORANA SVETI DUH

Režiser: Iztok Valiè

Gle

dališ

če T

onet

a Č

ufar

ja, T

rg T

onet

a Č

ufar

ja 4

, Jes

enic

e

Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Zanimivosti

11

Janko Rabič

Člani Sankaškega kluba Je-senice vsako zimo vzornoskrbijo za 1034 metrov dol-go sankaško progo v Savskihjamah v Planini pod Golico.Služi za treninge, tekmova-nja in rekreativno sankanje.Odkar na progi prirejajo več-ja slovenska in mednarodnatekmovanja, so si pridobilivelik ugled med tekmovalci,trenerji in spremljevalci.Vedno so veseli pohval Med-narodne sankaške zveza FIL.Pred več kot dvajsetimi letijim je zaupala izvedbo po-membne evropske tekme zaCelinski pokal. Sodi v okvirturneje več tekem v Italiji,Avstriji, Nemčiji in Sloveniji.Za uspešno izvedbo vsa letaskrbi Organizacijski komitepod vodstvom predsednikaBranka Iskre in sekretarja Ja-nija Gregoriča. Letošnje tekmovanje za Ce-linski pokal 23. in 24. janu-arja je bilo 21. po vrsti. Kotvedno je štelo tudi za Pokalmesta Jesenice, ki so ga pri-pravili že 51. V idealnih vre-menskih razmerah in prinizkih temperaturah je naodlično pripravljeni proginastopilo več kot petdesettekmovalcev iz omenjenihštirih držav. V močni kon-kurenci so se izkazali tudislovenski sankači. Tako kotlani je pri članih slavil članSankaškega kluba iz Podlju-belja Žiga Pagon. Dan prejje tudi postavil nov rekordproge. Uspeh je v tej katego-

riji dopolnil edini tekmova-lec jeseniškega kluba in dr-žavni reprezentant MihaMeglič. Že deset let nastopana tem tekmovanju, letos jena cilju povedal: "Vesel sem,da vsa leta na tekmovanjihni bilo poškodb. Letos sembil s prvo vožnjo zadovoljen,v drugi pa sem naredil nekajnapak. V nadaljevanju sezo-ne si želim predvsem dobrenastope na tekmah svetov-nega pokala."V Sankaškem klubu Jeseni-ce so načrtovali, da bodo na-stopili še nekateri mlajšitekmovalci, ki jim jih je

uspelo privabiti v klub. Ime-li so še premalo treninga, inker je bila proga hitra in le-dena, bi bil nastop zanjepreveč zahteven in nevaren.51. pokal mesta Jesenice jeosvojila ekipa Južne Tirol-ske pred ekipama avstrijskein slovenske reprezentancev sankanju na naravnih pro-gah. Pomembna letošnjaorganizacijska novost jebila, da so pri pripravah inizvedbi moči združili s San-kaškim klubom Podljubelj.Člani že več let pomagajo Je-seničanom, letos pa je prišlotudi do večjega sodelovanja

občin Jesenice in Tržič, kiobe podpirata ta šport. Obči-na Jesenice je bila kot vednogeneralna pokroviteljica tek-movanja, občina Tržič pa so-pokroviteljica. V znak do-brega sodelovanja in podpo-re sankaškemu športu jeOrganizacijski komite obe-ma občinama na sprejemuza predstavnike mednarod-ne sankaške zveze FIL, tre-nerje in spremljevalce izro-čil plaketi. V imenu jeseni-ške občine jo je prevzel pod-župan Boris Bregant, v ime-nu tržiške pa župan BorutSajovic.

Odlična sankaška predstavav Savskih jamahV idealnih vremenskih razmerah in pri nizkih temperaturah je na odlično pripravljeni progi nastopiloveč kot petdeset tekmovalcev. Tako kot lani je pri članih slavil član Sankaškega kluba iz PodljubeljaŽiga Pagon. Dan prej je tudi postavil nov rekord proge.

Priprava sani tik pred drugim - odločilnim spustom

Vmesni čas so merila tudi simpatična dekleta.

Občinski svetnik in ljubiteljski fotograf Vinko Lavtižar inpodžupan Boris Bregant sta kljub mrazu vztrajno navijala.

Brez manjših poškodb ni šlo, k sreči pa se ni zgodilo kajresnejšega.

Obvezen obrok po prvi adrenalinski vožnjiNajboljši tekmovalci v Savskih jamah skupaj s člani organizacijskega komiteja

Edini tekmovalec jeseniškega kluba in državni reprezentant Miha Meglič I Foto: Anka Bulovec

12 Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Zanimivosti

Monika Sušanj

V raziskavi, ki so jo izvedlina Oddelku za geografijo naFilozofski fakulteti v Ljublja-ni, smučišče Španov vrh vPlanini pod Golico ne izpol-njuje ekonomskih pogojevza širjenje in razvoj. Območje Planine pod Goli-co je že od nekdaj privlačnoza turistično dejavnost, sajle lučaj stran od strogegacentra mesta obljublja oazomiru. Kljub vsem naravnimdanostim pa se turizem natem območju ne razvija popričakovanjih; pravzapravumira, saj so leta 1935 samov Planini pod Golico zabele-žili približno enako številonočitev kot leta 1999 na ce-lotnem območju Jesenic.Ena od idealnih turističnihdejavnosti je zagotovo smu-čišče na Španovem vrhu,zgrajeno leta 1964, štiride-set let kasneje pa obnovlje-no in je za domačine eno od

najbolj priljubljenih smu-čišč. Vendar kot kaže raziskava,globalno segrevanje svojezobe kaže tudi na Španovemvrhu. Povprečna temperatu-ra se je v zadnjih desetih le-tih od 1979 dvignila za večkot stopinjo Celzija, posle-dično se manjša število dni ssnežno odejo nad trideseti-mi centimetri, ki je mini-malna za smučanje. V pri-merjavi z leti od 1979 do1988 se je v zadnjih desetihletih število dni zmanjšalokar za štirideset. Skrb zbujatudi dejstvo, da se je številodni zmanjšalo ravno januar-ja in februarja, ko je vrhu-nec sezone, najmanj pa se jezmanjšalo decembra, ven-dar pa takrat razmere zasmuko niso optimalne. Ohranitev sedanjega stanjapredstavlja zelo negotoverazmere za širitev smučar-ske dejavnosti na naravnemsnegu, umetno zasneževa-

nje je predrago, potrebovalibi tudi boljše in hitrejše se-dežnice, kar pa spet vodi vzačaran krog, saj se manjšaštevilo dni z dovolj visokosnežno odejo in bi bilo zekonomskega vidika neraci-onalno. Kot so še zapisali vraziskavi, razvoj ovira tudidejstvo, da ni dovolj nasta-

nitvenih možnosti, v bližiniso večja in bolj uveljavljenasmučišča, tudi v Avstriji inItaliji. Po mnenju razisko-valcev torej smučarska de-javnost na Španovem vrhulahko predstavlja le dopolni-lo drugim turističnim dejav-nostim in ne osnovne dejav-nosti.

O smotrnosti delovanjasmučišča Španov vrhV zadnjih desetih letih se je število dni s snežno odejo nad trideset centimetri, ki je minimalna mejaza smučanje, zmanjšalo kar za štirideset.

�

� � � �������������� ������������������������������������������������������������������

��������������� �����������������

����������� ������������������ �!"���#��������!������������ ����$$%%%!��������!���

�

��������������������� ����

��������������������������������������������������������������������������������������������������������� ������ �������������������������������������������������������� �����������

���� ���������������� �������

�� �� ����� ���������������������� ������������������������������������� �� ������ ���� ���� ���� ������� ��� �� ������� ������ �� ������� ���������� �������� ��� ��� �� �� ������� �� ������ ��� ��� �� ��������� ��� ��� ���������������� ������������������������������ ��� ����� ����� ������� �� ����������� �������� �� �������� ��� ���� ������������������� �����������������������������������������������������������

������������� ��!�"#�$#%�$����%��&'(''��)#�)*�

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Monika Sušanj

Razvojna agencija ZgornjeGorenjske je konec januarjav okviru točke Vseživljenj-skega učenja pripravilabrezplačno dvodnevno de-lavnico na temo Projektnodelo: Iskrenost in odgovor-nost. Dvodnevna delavnicase je osredotočila predvsemna ustvarjanje uspešnega so-delovanja, predvsem v oko-lju, v katerem ponavadi pre-živimo največ časa, v delo-

vnem okolju, in sicer v raz-merju delodajalec - zaposle-ni in organizator - sodelujo-či. Podlaga za igro vlog, v ka-teri so sodelovali udeleženci,je bila jasna razdelitev odgo-vornosti in nalog ter pričako-vani, merljivi rezultati. Vsakudeleženec je pripravil svojosnutek projektne naloge inse postavil v več vlog: prevzelje tako vlogo organizatorjakot sodelujočega. Tako so vsiudeleženci lahko okusili obeplati projektnega dela, po-men iskrenosti v komunika-

ciji, dobili so pregled nad ce-lotnim projektnim delom.Ravno tako so spoznali učin-kovito sodelovanje med vse-mi udeleženci projektnegadela, ki temelji na odgovor-nosti. Kot je povedala Her-mina Biščevič iz Razvojneagencije Zgornje Gorenjske,so se delavnice, ki jo je vodilBlaž Branc, povečini udele-žili podjetniki, ki se srečuje-jo s projektnim delom in želijo izboljšati komunikaci-jo z zaposlenimi in s stran-kami.

Iskrenost in odgovornostprek projektnega dela

ww

w.je

seni

ce.s

i

Ljubljenčki iščejo dom

V zavetišču Perun na Blejski Dobravi več kužkov najdenčkovišče nov dom.

Sterilizirana psička na sliki je stara 8 mesecev. Telefon zainformacije 041/666-187, Brane, Blejska Dobrava

Samček na sliki je mešanec z šnavcerjem, star je približnoleto dni. Telefon za informacije 041/666-187, Brane, BlejskaDobrava

Za nami je drugi del nagradne igre, v kateri ste izrezovali in zbirali številke od 1 do 4. Izžrebali smo 48 srečnežev, ki bodo z nami odšli na enodnevni izlet. In žreb je določil, da bodo dan preživeli skupaj:Franc Arh, Zgornja Besnica; Ivanka in Albin Arzenšek, Visoko; Majda Balant, Škofja Loka; Silva Be-den, Jesenice; Marija Božič, Selca; Nada Cof, Žabnica; Anica Čimžar, Cerklje; Ivanka in Vinko Debe-lak, Radovljica; Justina Debenjak, Žirovnica; Marjeta Dolenc, Jesenice; Jošt Drol, Železniki; IvankaFlander; Zgornje Gorje; Veronika Glavač, Mavčiče; Rozi Horvat, Kranj; Stana Kapus, Kamna Gorica;Majda Klančar, Križe; Jelka Ključevič, Jesenice; Marinka Kosec, Cerklje; David Kovačič, BohinjskaBistrica; Helena Kralj, Lesce; Irena Lamberger, Podnart; Nadja Lebar, Bled; Gabrijela Logar, Žabnica;Anica Mali, Golnik; Damjana Markič, Kranj; Stanislav Mesesnel, Lenart; Janez Mestek, Jesenice;Ivanka Novak, Tržič; Ivanka Okorn, Kranj; Frančiška Ošlaj, Zgornja Besnica; Marjan Por, Zgornje Gor-je; Tončka Pustinek, Zgornja Besnica; Marija Resnik, Kranj; Majda Sekne, Mavčiče; Lavra in BorSušnik, Zgornja Besnica; Olga Škarabot, Naklo; Marija Štefe, Kranj; Marjan Štefančič, Radovljica;Mija Tavčar, Kranj; Mirjam Tavčar, Žirovnica; Emilija Tepina, Kranj; Bernarda Tošič, Lesce; Jelka Za-jec, Kranj; Janez Žibert, Žabnica in Mira Žnidar, Kranj. Da bomo ujeli čimbolj lepo vreme, smo seodločili, da bomo izlet izvedli v začetku marca, po-dali pa se bomo na morje. Vsi nagrajenci bodo ovseh podrobnostih obveščeni po pošti. Hvala vsemsodelujočim, nagrajencem pa iskrene čestitke!

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Zanimivosti

13

V startnih številkahMaruše FerkV podružnični šoli na Blejski Dobravi so v sodelovanju s Smučarskim klubom Blejska Dobravapripravili tekmovanje v smučanju za najmlajše. Za osnovno šolo so postavili prenosno vlečnico in nasmučišču se kalijo bodoče naslednice in nasledniki ta čas najboljše dobravske smučarke Maruše Ferk.

Ocvirki

Največje plakatno mesto v občini, to je steklena površinatrgovskega objekta na Titovi cesti poleg Gimnazije, imatokrat zgodovinski plakat, vabilo na silvestrovanje vznanem gostinskem lokalu ...

Očitno imajo nekateri kruha še preveč, vsaj sodeč pokoličini razsutega kruha okoli poslovnega prostora fotografinje Jane na Titovi. Morda pa je nekdo želel nakrmiti lačne ptice, le da ta lokacija za dobra dela ni najbolj primerna ...

Ogledalo na križišču v neposredni bližini Osnovne šolePrežihov Voranc je bistvenega pomena za prometnovarnost, zato je takšen vandalizem popolnoma nepotreben.

Odpadne gume so nepotreben odpadek na parkirišču SKBbanke na Titovi cesti. Morda pa je nekdo poskrbel zavarnostni ukrep - če bo cestišče poledenelo in bo kogazaneslo v varovalno ograjo stavbe. Besedilo in fotografije: Janez Pipan

Vsi otroci so tekmovali s štartnimi številkami Maruše Ferk, ki jih je ta dobila na svojih tekmovanjih. I Besedilo in fotografije: Anka Bulovec

Maruša Šporn je slavila v kategoriji tretjih razredov. Žiga Ferk je zmagal med učenci tretjih razredov.

Prve tri med učenkami tretjih razredov Navijačice

Branko Jeršin

Po imenitni tekmi v lan-skem letu se jutri, v soboto,6. februarja, v PlavškemRovtu na cesti na Zakamni-ku obeta novo srečanje vsehzaljubljencev v sankanje znavadnimi sankami. Krajev-na skupnost Planina podGolico, Zavod za šport Jese-

nice in Športna zveza Jese-nice so združili moči priorganizaciji rekreacijsketekme v sankanju. Tekmu-jejo lahko prav vsi, in sicer vkategorijah: dečki - deklicedo 15 let, fantje in dekletaod 16 do 30 let in v katego-riji nad 31 let moški in žen-ske. Tekmujejo tudi dvojice,in sicer do 100 kg in nad

101 kg (skupna teža obehtekmovalcev). Dvojice solahko mešane. Prijavite sena cilju od 9. ure do 9.45.Organizatorji prosijo, da steob prijavah točni, ker bo pokončanih prijavah skupenodhod tekmovalcev na štart.Začetek tekmovanja bo ob10. uri. Tudi tokrat bodonajboljši tekmovalci in tek-

movalke prejeli medalje,organizatorji pa pripravljajotudi nekaj praktičnih na-grad, ki jih bodo med udele-žence razdelili s pomočjožreba.Soboto, 6. februarja, rezer-virajte za družinski obiskPlavškega Rovta in se ude-ležite tekmovanja v sanka-nju.

Sankaška tekma za veliko nagrado Plavškega Rovta

14 Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Zanimivosti

ww

w.je

seni

ce.s

i

Sponzor križanke je Pizzerija Venezia, Kidričeva 26/b, Slovenski Javornik, Jesenice, GSM 031/866 357. Za pravilno rešeno križanko prispeva nagrade, postrežene v lokalu: 1. gril plošča za dve os-ebi; 2. pica po izbiri; 3. čevapčiči (veliki); 4. čevapčiči (mali).

Urša Peternel

Solata s piščančjim mesomPotrebujemo: 5 trdo kuhanihjajc, 5 kislih kumaric, 5 do 10šampinjonov, 1 kuhan piš-čančji hrbet, 2 dl majoneze, 1kislo smetano.

Priprava: jajca in kumari-ce sesekljamo. Šampinjo-ne pustimo cele, piščanč-jemu hrbtu odstranimokožo in meso narežemo.Dodamo majonezo in kis-lo smetano, nato vse zme-šamo.

Solata s posebno salamoPotrebujemo: 30 do 40 dag po-sebne salame, 4 kisle kumari-ce, 1 sesekljano čebulo, 2 kuha-ni jajci, 1 žlico gorčice, 2 dlmajoneze, malo oljčnega olja,poper.

Priprava: posebno salamo,kumarice in jajca narežemona kocke. Dodamo seseklja-no čebulo, gorčico, majone-zo, oljčno olje in poper invse zmešamo.

"Špehova sovata" - zabeljena solata(Nekdaj je bila na kmetih tozelo priljubljena glavna jedza kosilo ali večerjo.)

Potrebujemo: narezano glav-nato solato, topel narezankrompir, sol, poper, kumino,za preliv nedimljeno zasekoali ocvirke, sadni kis.

Priprava: preliv naredimotako, da v ponvi močno se-grejemo nedimljeno zaseko(eno žlico na osebo) aliocvirke z mastjo. Ko ocvirkiporumenijo, vlijemo v zabe-lo sadni kis (ena do dve žlicina osebo), ki močno zacvrči.Potem ko preliv zavre, ga ta-koj zlijemo na drobno nare-zano zelje in topel, narezankrompir. Dosolimo in po-pramo po okusu. Dodamoše kumino. Jed mora biti to-pla. Zraven ponudimo črnkruh. Namesto zelja spo-mladi lahko uporabimo re-grat, poleti pa druge solate.Zelo dobra je solata s kuha-nim stročjim fižolom ali fi-žolom v zrnju ali pa s kuha-no blitvo.

Domača majonezaPotrebujemo: 1 do 2 rumenja-ka, malo soli, 1 žličko limono-vega soka, 1 žličko gorčice, 2do 3 dl olja (oljčnega ali sonč-ničnega)

Priprava: vse sestavine najbodo hladne, a ne premrzle.V plastično pokončno poso-do ali vrč damo rumenjaka,sol, limonov sok in gorčicoin z električnim mešalcem z

metlicama vse dobro zmeša-mo. Nato pričnemo počasidolivati olje, ki naj teče kotpo nitki, in vmes mešamo,dokler ne porabimo vsegaolja. Dobimo majoneznoosnovo, ki je precej gosta.To lahko potem redčimo skislo smetano, limonovimsokom, kisom ali belim vi-nom.

Solata s sojo ali fižolomin zeljemPotrebujemo: kuhano sojo alifižol v zrnju, naribano svežezelje, 2 trdo kuhani jajci, 2 kis-li kumarici. Za marinado: 1jogurt, 1-2 dl majoneze, 6 sesekljanih strokov česna, 2 žlici sesekljanega peteršilja,malo bazilike in majarona,sol, poper, limonin sok po že-lji.

Priprava: sojo ali fižol zme-šamo z zeljem in dodamosesekljana jajca in kumari-ce. Vse preljijemo z priprav-ljeno marinado in zmeša-mo. Če je solata prevečsuha, jo pokapamo z limoni-nim sokom.

Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisa-no v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do petka, 12. februarja 2010, naGorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vržite v naš poštninabiralnik.

Izdatne zimske solateBralka Jelka Koselj iz Vrbe nam je tokrat poslala nekaj receptov za izvrstne zimske solate.

Nagrajenci križanke in rešitev sudokuja

Pravilno geslo križanke iz prejšnje številke se glasi FRIZER-SKI SALON DANI JESENICE. Sponzor križanke Frizerski sa-lon Dani, Titova 29, Jesenice (bivši Hotel Korotan), GSM:040/751 816, prispeva nagrade: 1. moško striženje: BožidarČerne, Blejska Dobrava; 2. moško striženje: Drago Primožič,Jesenice; 3. moško striženje: Jure B. Odar, Jesenice; 4. žen-ska fen frizura: Lojzka Taler, Spodnje Gorje. Čestitamo! Zanagrade se oglasite v Frizerskem salonu Dani.Rešitev sudokuja iz prejšnje številke se glasi ŠTRUKELJC.

SUDOKU

Navodilo za reševanje:Mrežo izpolnite tako, da bo vsaka vrstica, vsak stolpec invsak manjši kvadrat vseboval številke od 1 do 9. Ob pravilnirešitvi boste v označeni vrstici, če zamenjate številke s črka-mi (1=Š, 2=E, 3=R, 4=T, 5=U, 6=C, 7=J, 8=L, 9=K), od leveproti desni prebrali rešitev uganke, le-to pa vpišite v ustrez-na polja v križanko.

Sestavil: Cveto Erman

RUARDOVA GRAŠČINA torek, četrtek, petek od 8. do 14.ure, sreda in sobota od 10. do 17. ure, nedelja, ponedeljek inprazniki zaprto

Stalna razstava 140 let Kranjske industrijske družbe. Info: Gornjesav-ski muzej Jesenice, 04/583 35 00, www.gornjesavskimuzej.si, tajnistvo@gornjesavskimuzej.si

GIMNAZIJA JESENICEPogovori o komunikaciji, medsebojnih odnosih, stresu in strategijahreševanja - v okviru psihološkega dela zdravstvene vzgoje; do koncašolskega leta. Info: Gimnazija Jesenice, 04/580 94 54, www.gimjes.si

GARAŽA ŽAREK (Titova 78)Izvajanje programa Naj mladih ne vzgaja ulica; različni preventivniprojekti - celo leto. Info: Društvo Žarek, 040/790 345, www.drustvo-zarek.si, info@drustvo-zarek.si

KOSOVA GRAŠČINA Razstava likovnih del Ane Mlekuž Višnar; do 26. februarja.

Petek, 5. februarjaMLADINSKI CENTER JESENICE (Kejžarjeva 22)

Razpis Tečaja modnega risanja in oblikovanja (prijave do 4. februar-ja, omejeno število mest). Info: ZŠJ - Mladinski center Jesenice,04/5884 680, 04/5884 681, www.mc-jesenice.si, mcj-info@siol.net

OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE od 10. do 10.45 Brihtina pravljična dežela. Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 01, www.knjiznica-jesenice.si, info@knjiznica-jesenice.si

ŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA (Kegljišče Podmežakla) od15. do 20. ure

Rekreacijska liga v kegljanju. Info: Zavod za šport Jesenice, 051/685 240, www.zsport-jesenice.si, zsj.programi@siol.net

OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE od 16. do 18.45 Angleške urice. Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 01,www.knjiznica-jesenice.si, info@knjiznica-jesenice.si

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 16. do 18. ureZa mlade +15: družbene igre, pobude mladih ... (Matej Kuralt)

OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA JESENICE od16.30 do 18.30

Liga v odbojki, 14. kolo v okviru športnih iger Jesenic

Info: Zavod za šport Jesenice, 051/685 240, www.zsport-jesenice.si,zsj.programi@siol.net

RAZSTAVNI SALON DOLIK JESENICE ob 18. uriOdprtje razstave umetniške fotografije mojstra fotografije FZS Jane-za Kramarja, člana FK Jesenice, s krajšim kulturnim programom; do3. marca. Info: Razstavni salon DOLIK, 04/583 25 06

MLADINSKI CENTER JESENICE (Kejžarjeva 22) od 19. uredalje

Potopisno predavanje o Nikaragvi

Sobota, 6. februarjaPLAVŠKI ROVT od 10. do 13. ure

Velika nagrada Plavškega Rovta v sankanju. Info: Zavod za šport Je-senice, 051/685 240, www.zsport-jesenice.si, zsj.programi@siol.net

DVORANA PODMEŽAKLA od 12.15 do 13.15 Rekreacijsko umetnostno drsanje.

MLADINSKI CENTER JESENICE (Kejžarjeva 22) od 17. ure dalje Mladinska produkcija kratkih filmov. Info: ZŠJ - Mladinski center Jeseni-ce, 04/5884 680, 04/5884 681, www.mc-jesenice.si, mcj-info@siol.net

GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE ob 19.30 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; ogled predstave PASSI-ON DE PRESHEREN v izvedbi Andreja Rozmana - Roze. Vstop prost!Info: Gledališče Toneta Čufarja, 04/583 31 00, www.gledalisce-tc.si,gtc@gledalisce-tc.si

Nedelja, 7. februarjaDVORANA GLEDALIŠČA TONETA ČUFARJA JESENICE ob 10. uri

Matineja: Lovec Jaka in čarobna harmonika; gostuje JABADABADU

Info: Gledališče Toneta Čufarja, 04/583 31 00, www.gledalisce-tc.si,gtc@gledalisce-tc.si

Ponedeljek, 8. februarjaŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA (Kegljišče Podmežakla) od18. do 20.30

Rekreacijska liga v kegljanju. Info: Zavod za šport Jesenice, 051/685 240, www.zsport-jesenice.si, zsj.programi@siol.net

DOM DU Jesenice (Pod gozdom 13) ob 18. uriPrireditev ob kulturnem prazniku in družabno srečanje z družino Ko-mel. Info: DU Jesenice, 04/583 26 70

Torek, 9. februarjaKNJIŽNICA JAVORNIK-KOROŠKA BELA od 16. do 16.45

Računalniška delavnica. Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 11, www.knjiznica-jesenice.si, info@knjiznica-jesenice.si

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 16. do 18. urePustna ustvarjalna delavnica MALE BENEŠKE MASKE, vodi JagodaHmeljak.

Sreda, 10. februarjaOBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE od 16. do 17.45

Ustvarjalne delavnice. Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 01, www.knjiznica-jesenice.si, info@knjiznica-jesenice.si

MLADINSKA TOČKA BLEJSKA DOBRAVA (Gasilski dom naBlejski Dobravi) od 17. do 19. ure

Pevski zborček in plesno-pevska skupina (za otroke nad 6 let), TjašaSrnec in Ana Abram.

OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE od 18. do 18.45 Računalniška delavnica. Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 01, www.knjiznica-jesenice.si, info@knjiznica-jesenice.si

Četrtek, 11. februarjaOSNOVNA ŠOLA POLDE STRAŽIŠAR ob 12. uri

Šolski otroški parlament. Info: OŠ Polde Stražišar, Zora Kos, 04/583 41 51

OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE od 17. do 17.45 Ura pravljic. Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 01, www.knjiznica-jesenice.si, info@knjiznica-jesenice.si

SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE od 17. do 18. ureBolnikove pravice. Info: Društvo bolnikov z osteoporozo Jesenice,marija.borstnik@telesat.si

MLADINSKI CENTER JESENICE (Kejžarjeva 22) od 17. uredalje

"Krofi, burek in še kaj", zabavno druženje mladih.

ŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA (Namiznoteniška dvoranaPodmežakla) od 18. do 22. ure

Občinska liga v namiznem tenisu

Info: Zavod za šport Jesenice, 051/685 240, www.zsport-jesenice.si,zsj.programi@siol.net

SLOVENSKI JAVORNIK ob 18.30 Pustni nastop. Info: Glasbena šola Jesenice, 04/586 60 30, http://g-jesenice.kr.edus.si/, glasbena.sola.jesenice@siol.net

DVORANA KINA ŽELEZAR ob 19.30 Predstava: Ženske&Moški; gostuje ŠPAS TEATER. Info: Gledališče To-neta Čufarja, 04/583 31 00, www.gledalisce-tc.si, gtc@gledalisce-tc.si

Petek, 12. februarjaGIMNAZIJA JESENICE

Informativni dan za osnovnošolce in njihove starše (od 9. do 11. ure inod 15. do 16.30). Info: Gimnazija Jesenice; svetovalna delavka VesnaSmolej Vrzel, 04/580 94 53, in ravnateljica Lidija Dornig, 04/580 94 56,vesna.smolej-vrzel@guest.arnes.si; lidija.dornig@guest.arnes.si

OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE od 10. do 10.45 Brihtina pravljična dežela. Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 01, www.knjiznica-jesenice.si, info@knjiznica-jesenice.si

ŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA (Kegljišče Podmežakla) od15. do 20. ure

Rekreacijska liga v kegljanju. Info: Zavod za šport Jesenice, 051/685 240, www.zsport-jesenice.si, zsj.programi@siol.net

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 16. do 18.ure

Za mlade +15: družbene igre, pobude mladih ... (Matej Kuralt)

Info: ZŠJ - Mladinski center Jesenice, 04/5884 680, 04/5884 681,www.mc-jesenice.si, mcj-info@siol.net

OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA JESENICE od16.30 do 18.30

Liga v odbojki, 14. kolo v okviru športnih iger Jesenic. Info: Zavod za športJesenice, 051/685 240, www.zsport-jesenice.si, zsj.programi@siol.net

GOSTIŠČE PR' ČOP V PLANINI POD GOLICO ob 19. uriObčni zbor

Info: Tic Jesenice, 04/586 31 78, ali Stane Žnidar, 051/685 246,www.jesenice-tourism.net, tic.jesenice@siol.net ali tic@ragor.si

Sobota 13. februarja,GIMNAZIJA JESENICE od 9. do 11. ure

Informativni dan za osnovnošolce in njihove starše

Info: Gimnazija Jesenice: svetovalna delavka Vesna Smolej Vrzel,04/580 94 53 in ravnateljica Lidija Dornig, 04/580 94 56, vesna.smolej-vrzel@guest.arnes.si; lidija.dornig@guest.arnes.si

Februarske prireditve ŠPORTNA DVORANA PODMEŽAKLA od 14. ure dalje

"Veselo pustovanje na ledu". Info: ZŠJ - Mladinski center Jesenice,04/5884 680, 04/5884 681, www.mc-jesenice.si, mcj-info@siol.net

DOM DU Jesenice (Pod gozdom 13) ob 18. uriTradicionalno pustovanje. Info: DU Jesenice, 04/ 583 26 70

Nedelja, 14. februarjaČRNI VRH ob 11. uri

Smuk za trofejo svinjska glava. Info: Tic Jesenice, 04/586 31 78 ali Sta-ne Žnidar, 051/685 246, www.jesenice-tourism.net, tic.jesenice@siol.net ali tic@ragor.si

Ponedeljek, 15. februarjaOBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE od 16. do 17.45

Ustvarjalne delavnice. Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 01, www.knjiznica-jesenice.si, info@knjiznica-jesenice.si

ŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA (Kegljišče Podmežakla) od18. do 20.30

Rekreacijska liga v kegljanju. Info: Zavod za šport Jesenice, 051/685 240, www.zsport-jesenice.si, zsj.programi@siol.net

Torek, 16. februarjaMLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 16. ure dalje

Pustna zabava. Info: ZŠJ - Mladinski center Jesenice, 04/5884 680,04/5884 681, www.mc-jesenice.si, mcj-info@siol.net

KNJIŽNICA JAVORNIK-KOROŠKA BELA od 16. do 16.45 Ustvarjalna delavnica. Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 11,www.knjiznica-jesenice.si, info@knjiznica-jesenice.si

DU JAVORNIK-KOROŠKA BELA v večernih urahPustovanje v domu DU na Slovenskem Javorniku

Info: DU Javornik-Koroška Bela, 04/583 10 14

Sreda, 17. februarjaOBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE od 16. do 17.45

Ustvarjalne delavnice. Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 01, www.knjiznica-jesenice.si, info@knjiznica-jesenice.si

MLADINSKA TOČKA BLEJSKA DOBRAVA (Gasilski dom naBlejski Dobravi) od 17. do 19. ure

Pevski zborček in plesno-pevska skupina (za otroke nad 6 let), TjašaSrnec in Ana Abram.

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 19. do 20. ureVEČerNI ČVEK, pogovori z mladimi +15; vodi Pavla Klinar

Četrtek, 18. februarjaŽELEZNIŠKA POSTAJA JESENICE ob 6.12 (vlak)

Pohod: Solkan (120 m)-Sabotin (609 m). Info: DU Jesenice - Sekcijaza pohodništvo, 041/402 739 ali 031/235 824

DOM UPOKOJENCEV DR. F. BERGLJA (Prostori društvabolnikov z osteoporozo Jesenice) od 9. do 11. ure

Delavnica ročnih del: Barvanje na svilo. Info: Društvo bolnikov z os-teoporozo Jesenice, marija.borstnik@telesat.si

MLADINSKA TOČKA CENTER II (Titova 41) od 16. do 18. ureZa mlade +15: družbene igre, pobude mladih ... (Sanja Despotović)

DVORANA GLASBENE ŠOLE JESENICE ob 17. uriKoncert prvo nagrajencev regijskega tekmovanja. Info: Glasbena šolaJesenice, 04/586 60 30, http://g-jesenice.kr.edus.si/,glasbena.sola.jesenice@siol.net

OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE od 17. do 17.45 Ura pravljic. Info: Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 01, www.knjiznica-jesenice.si, info@knjiznica-jesenice.si

MLADINSKA TOČKA JAVORNIK-KOROŠKA BELA od 18. uredalje

Gledališka igra in improvizacije: delavnice za mlade nad 15 let; vodiRaf Kolbl

KOSOVA GRAŠČINA ob 18. uriMuzejski večer: Po poti Romlovega dnevnika - Soška fronta (dr. Fer-do Šerbelj). Info: Muzejsko društvo Jesenice - predsednik DušanPrešeren, 031/580 727

ŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA (Namiznoteniška dvoranaPodmežakla) od 18. do 22. ure

Občinska liga v namiznem tenisu

NA VSE PRIREDITVE VLJUDNO VABLJENI!Pripravil: TIC Turistično informacijski center Jesenice Tel.: 04/586 31 78, faks: 04/581 34 11, http://www.jesenice-tourism.net e-naslov: tic@ragor.si, tic.jesenice@siol.net Koledar prireditev sestavljajo prireditve v občini Jesenice, ki so jih javili or-ganizatorji prireditev in s tem tudi odgovarjajo za pravilnost podatkov. Or-ganizatorji morajo spremembe za že objavljene prireditve sami objaviti vmedijih.

Jeseniške novice, petek, 5. februarja 2010

Prireditve

15

jeseniške noviceJeseniške novice, petek, 5. februarja 201016

Janko Rabič

Na Zavodu za šport Jeseni-ce so med različnimi re-kreativnimi dejavnostmiposkrbeli za zanimivo no-vost. V petek, 29. januarja,so organizirali nočni po-hod ob polni luni na Špa-nov vrh nad Jesenicami.Kar 78 uradno registrira-nih in še nekaj drugih ude-ležencev se je od spodnjepostaje žičnice ob smučiš-ču podalo do uro oddalje-nega cilja na Španovemvrhu. Polna luna se je boljsramežljivo skrivala, za ne-kaj minut pa je le pokukalaizza oblakov.

"Ker je šlo za novost, nismoimeli občutka, ali bo za po-hod zanimanje ali ne," jepovedal organizator pohodaGaber Šorn z Zavoda zašport Jesenice. "Za prvi po-hod je ta številka več kotspodbudna. Prišlo je velikoplanincev, ki se radi udele-žujejo takšnih pohodov. Po-menijo jim tudi obliko pri-jetnega druženja, kar se jepokazalo na poti in kasnejev koči na Črnem vrhu. Prišliso tudi ljubitelji Španovegavrha. Letos doslej še ni mož-no smučanje, smo jih pa spohodom privabili."Za varno pot so skrbeli članiDruštva Gorske reševalne

službe Jesenice, ki so pove-dali, da so bili vsi dobroopremljeni za nočni zimskipohod. Nevenka Terseglav je bilaob zaključku navdušena inje skoraj zagotovo v imenuvseh o vtisih povedala: "Resje bilo lepo doživeti zimskonočno idilo Španovegavrha. Pomembno je bilo, daje bil pohod dobro organizi-ran z vodiči in gorskimi re-ševalci. Na cilju nam je po-zornost izkazal direktor Za-voda za šport Zoran Kra-mar, čakal nas je topel čaj.Vesela sem, ko slišim, dabo pohod postal tradiciona-len."

Ob polni luni v Španov vrh"Res je bilo lepo doživeti zimsko nočno idilo Španovega vrha. Pomembnoje bilo, da je bil pohod dobro organiziran z vodiči in gorskimi reševalci," jedejala ena od okrog osemdesetih udeležencev nočnega pohoda.

Urša Peternel

V nedeljo je v žrebanju igreLoto Loterije Slovenije spet"padla" sedmica in tokrat jebila srečka vplačana na Je-senicah. Srečnež je zadelnatanko 399.079,13 evra, poodbitju petnajstodstotnegadavka (tega se bo razveselilproračun občine dobitnika)pa bo domov odnesel do-brih 339 tisoč evrov. Loterij-ska srečka z dobitno kombi-nacijo je bila vplačana vposlovalnici Loterije Slo-venije v Mercatorjevem cen-tru na Spodnjem Plavžu na

Jesenicah. Kot nam jepovedal vodja poslovalniceMarjan Jovičič, je to prvasedmica, ki so jo prodali vnjegovi poslovalnici, upa pa,da nikakor ni zadnja. Kdo jesrečni dobitnik, ostajaskrivnost, večina se niti neoglasi v poslovalnici, kjer sokupili srečno srečko, temvečodidejo naravnost v Ljub-ljano.

Na Jesenicah se očitno iz-plača igrati loto, saj je predtremi leti nekdo zadel lotkov višini 144 tisoč evrov,izžrebali so tudi sedmico vvrednosti sto tisoč evrov ... V Sloveniji je bila rekordnasedmica izžrebana leta 2005,vredna je bila skoraj 3,2 mili-jona evrov, dobitek pa sta sirazdelila dva igralca, ki sta obasrečko vplačala v Ljubljani.

Sedmica na Jesenice!Srečnež se je razveselil dobitka v vrednosti nekaj manj kot štiristo tisočevrov. Od tega bo šestdeset tisoč evrov šlo v občinski proračun.

Ana Hartman

V drugi polovici januarja seje po različnih slovenskihkrajih zvrstilo enajst pred-izborov za nov resničnostnišov Slovenija ima talent, nakaterih je svoje skrite talentepokazalo prek dva tisoč Slo-vencev. Eden od predizbo-rov je minuli teden potekal vGledališču Toneta Čufarjana Jesenicah, kjer se je krea-tivni ekipi producentov Poptv predstavilo okoli sto talen-tov. Podobno kot na drugihpredizborih je bilo tudi naJesenicah veliko pevcev inplesalcev, predstavili pa sose tudi imitatorji, mažoret-ke, vozniki monociklov, fantv makedonski narodni noši,ki je igral makedonskedude, čarovniške veščine jepokazal čarovnik Brane ...Slednji nam je zaupal, da soga na predizbor bolj za šaloprijavile asistentke. "Po pre-misleku smo se odločili, dabomo nastopili, verjetnobolj zaradi radovednosti,kako bodo v Sloveniji izbira-

li talente. Predstavili smo sez velikimi iluzijami. Kersmo edini v Sloveniji, ki seresno ukvarjamo s to vrstomagije, upamo na uvrstitevv naslednji krog, še zlasti,ker na šovu ni bilo velikoraznolikih nastopov, več alimanj so talente kazali pevci,plesalci in nekateri humori-sti. Naši nastopi so nekaj po-sebnega, zato upamo, dabomo prišli čim dlje, sevedapa je to zelo odvisno od ko-misije in kriterijev, na kate-rih bo ta izbirala talente," jepovedal čarovnik Brane.Na predizobru na Jesenicahsmo opazili tudi radijskegavoditelja Klemena Bunderlo,ki je pokazal svoj pevski ta-lent (ta mu je lani že prineselnaslov Prvi glas Gorenjskepo izboru občinstva), basistanarodno-zabavnega ansam-bla Modrijani Franja Oseta,ki je nastopil kot solist, patudi lansko mis Slovenije Ta-dejo Ternar, ki pa ni kazalasvojih talentov, temveč jespremljala eno od tekmo-valk.

Žirija je v točkah in talentih,ki so jih v Gledališču TonetaČufarja predstavili Gorenjci,uživala, je povedala kreativ-na producentka Pop tv Kar-men Baša: "Jesenice so vse-kakor presenetile, saj takš-nega odziva nismo pričako-vali, prav tako pa po številutalentov niso zaostajale zadrugimi slovenskimi kraji."Kateri talenti so žirijo pre-pričali in bodo dobili vstop-nico za avdicije oz. sodelo-vanje v oddaji, bo znano že7. februarja. S tem pa se bopot izbranih talentov dozmage šele začela. V nada-ljevanju jih čakajo avdicije vljubljanski Drami, na kate-rih bo tričlanska strokovnakomisija (Lucienne Lonči-na, Branko Čakarmiš, Bra-ne Kastelic) ob pomoči ob-činstva odločila, kdo si za-služi vstopnico za naslednjikrog in preboj v polfinalne,v velikem finalu pa bodogledalci s svojimi glasovidoločili zmagovalca, ki bo izšova odšel bogatejši za pet-deset tisoč evrov.

Sto skritih talentovNa predizboru za nov resničnostni šov Slovenija ima talent na Jesenicah soudeleženci pokazali, kako znajo peti, plesati, imitirati, igrati na makedonske dude, čarati, se voziti z monociklom ...

Med okoli stotimi talenti na Jesenicah je bilo največ pevcev in plesalcev. I Foto: Janko Rabič

Opt

ika

Ber

ce d

.o.o

., Ti

tova

50

, Jes

enic

e

BREZPLAČNI PREGLED VIDALesce, torek: 15 - 17 / telefon: 04 531 89 34Jesenice, četrtek: 15 -18 / telefon: 04 586 2416

■ potrdila za vozniški izpit ■ zdravniška

spričevala ■ zdravljenje očesnih bolezni

■ predpisovanje očal ■ kontaktne leče

Vsak petek specialistični okulistični pregledi!www.optika-berce.si

Del udeležencev nočnega pohoda na Španov vrh

Izžrebane srečne številke so bile tokrat: 15, 19,20, 24, 29, 34, 35 in dodatna 1.