JAVORCASLOVENIJACERKEV SV. DUHAPRVA SVETOVNA VOJNA

1916

Einsteinje pametno zapisal, da sta le dve stvari na svetu brezmejni- VESOLJE in LOVEKA NEUMNOST, ampak za vesolje e ni isto preprianTe dni sem el v Ljubljano v BTC iskat barve za mojo slikarijo in, ko sem odhajal iz ene od tevilnih hal s trgovinami, se mi je v kleti na hodniku v hali A pred neko trgovino ustavil korakVse police so bile do zadnjega kotika natrpane z najbolj nemogoo in ODVENO kramo na tem svetu - OROJEM! Pa e z vojakimi oblekami in rekviziti, ki pridejo prav, ko se ti malo zmeajo kolesa v moganih in se ti skisa e tisto, kar je bilo dobrega v glavi in tako malo za hec ubije ene par ljudiKaj se pa zamudi? Da, v vsakem humorju je kanek resnice in to so vedeli e razbojniki Musolinijev Benito, pa Hitlerjev Dolfe, pa Miloeviev Slobodan in e cela reda nepridipravov pred njimiIn v taki trgovini kaj hitro dobi svojega vzornika, katerih slike za enkrat e ne visijo po stenah in gre po njegovih strumnih, zavoenih poteh!e to. V tej trgovini lahko kupi tudi oroje kot igrao in UBOGI stari na dui in pameti / tisti, ki jo imajo, ne hodijo tja /, ko hodijo tja po igrae za svoje otroke. Ti bodo pa naredili LJUDI, pisano z veliko, mar ne, LJUDJE!?

Da, s tole Javorco imava e neporavnane rauneV tistih sedemdesetih letih preteklega stoletja sem kot vojak tiste strumne JNA delal kodo po Tolminu in teh krajih in Bogu as kradel. Pa sebi tudi Na planini Polog smo postavili pred bunkerji, ki so ostali iz asov Rapalske meje minomete, usmerili cevi po nalogu zmeanih oficirjev v hrib na katerem / zdaj vem / stoji cerkvica, ki je biser v nai kulturi in zgodovini in posebnost, ki je na svetu ni para in kakor zmeani streljali v breg brez tare. Samo, da je ropotalo. Pametno in umno, ne? O, so imeli dobre fakulteteIn, ko danes pomislim, da bi lahko nekdo samo malo preveliko vreko dodatnega polnjenja navezal na grlo mine in bi la tista cerkvica kot stara preperela goba na majhne koke, se mi milo stori. Mi, vojaki nismo vedeli za cerkev, pa verjetno tisti oficirski bumbarji kljub zemljevidom tudi neKo sem po 35. letih stopil iz avta, si ogledal planino in v mislih odvrtel tiste ase, sem se zgrozilIn tisti nebeko lep dan, obsijan s soncem in ozaljan z zeleno krajino, kjer zdaj domuje MIR, ni bil ve tak, kot bi lahko bilAL!

V Tolminu zavijemo v Zatolmin in na tem kriiu levo za Polog in Javorco.

Tolmin kmalu izgine na jugu in 8 kilometrov lepe makadamske urejene poti vas pripelje po gozdu in grapi do planine Polog.

Parkiramo na urejenem parkiriu. Na desni je planina Polog, na levi pa ozka asfaltna potka v breg do cerkve na istini. Vmes pa senca in M I R!

Ko pridemo po 15. minutah iz gozda, se na desni odprejo Bohinjske gore, gledane v hrbet in kar malo uboge zaradi potresov v Posoju.

Pred nami pa se odpre idilien pogled na raj pod Rdeim robom in cerkvijo, naim ciljem.

VeliastnoNarejeno sredi vojne vihre v nemogoih razmerah in z materialom, ki jebil pri roki in pa z mono voljo in eljo po MIRU!!!

koda, ker sonce meri as tudi med vojno. Teh asov NE BI SMELO BITI, LJUDJE,e smo res ljudje in ne brezumna horda norcev, ki se za vero, zemljo in babe pobijamo vse ase, odkar pomni svet, med sabo!

Sveti prostor in prostor miru, ki ne bi nikoli nastal, e bi se res bali Boga!

Na TISOE imen padlih vojakov vganih v dno zabojev za municijo. e bi bil samo eden tu zabeleen, bi bilo preve, ne pa toliko!!!

DA SE ZAMISLI!Dvesto hribov sto cerkva,pa e ena v vsaki vasiKoliko je pretrpel ta narod,teki so ga tolkli asi!

Turki, lakota, oblastpa bolezni nepretetoniso spravili ga v past,ker je veroval v SVETO!

Dvesto hribov, sto cerkva

Teka, kruta zgodovinaje skalila narod ta,zdaj si TI na vrsti, Bog,naj bo vsaj prihodnost- mila!

OLTAR V CERKVI Sveti Duh, ki bi nam moral dati pamet in Krian BOG,ki smo ga ubili mi, ljudjeRes, Bog nam pomagaj!!!

Si zamislite z rokami narediti tole sredi vojne vihreDanes imamo stroje pa as in mirin moderno umetnost, ki je kvejemu kletvica za pravo UMETNOST!!!

Koliko kovaev zna e danes z rokami narediti kaj takega?

Grbi deel, neko tako mone drave Avstroogerske na treh stenah cerkve.

Nad cerkvijo in obnovljeno kmetijo so v strmino poloeni paniki in seniki iz davnih asov.

Da se ti napolni dua in odpoije okoMir in lepota z roko v roki

Upssse ena ideja za lep izlet. Planina Sleme.

Le kravji in ovji zvonci pozvanjajo v lahnem vetru. In ptije petje nadgrajuje MIR.

Opoldansko dremuckanje in meditacija Psttt, ne moti!

Lepo, prelepo za popotne oi

PONOSNI KOT PAVPred davnimi asi je Cankar dejal:Za hlapce rojeni,pa ni imel prav!NE NI IMEL PRAV!

Zdaj imamo SVOBODO,zdaj imamo DRAVO,imamo, kar da se imeti.IMAMO!Morda, to me gloda,mu dam epec prav?Da nismo vsaj malo ponosnikot pav, ki z repom se svojimpreerno opiri,da niso dovolj mu dvorie ne dveri

Le to mu dam prav!

al NISMO ponosni na TO kar imamo,e drugim pokazat lepot vseh ne znamo,da skrivamo to, kar nekje tli v nasin mislimo, da bo prinesel, vse as

PONOSNI KOT PAV.LE TO NISMO, AL!

PONOSNI KOT PAVPred davnimi asi je Cankar dejal:Za hlapce rojeni,pa ni imel prav!NE NI IMEL PRAV!

Zdaj imamo SVOBODO,zdaj imamo DRAVO,imamo, kar da se imeti.IMAMO!Morda, to me gloda,mu dam epec prav?Da nismo vsaj malo ponosnikot pav, ki z repom se svojimpreerno opiri,da niso dovolj mu dvorie ne dveri

Le to mu dam prav!

al NISMO ponosni na TO kar imamo,e drugim pokazat lepot vseh ne znamo,da skrivamo to, kar nekje tli v nasin mislimo, da bo prinesel, vse as

PONOSNI KOT PAV.LE TO NISMO, AL!

Za zvedave popotnike vse pie

Le kaken bi bil raj brez ro?

Ko se zunaj sonce poteno upre v strmali, panike in koenine, gremo nazaj

V vitrinah je shranjeno, kar as ni vzel zase. Za SPOMIN in v OPOMIN!

Jelovanov France je sluil tujo vojskoPametni piejoIn on je napisalTudi za nas

Daj, Bog, da ne bi ta krama NIKOLI ve nikomur prila prav! Daj nam KRUH in privoi in nakloni nam MIR!

Takrat, l.1973, ko je vojak Janez Medveek z minometom nevede pod poveljstvom Srba Bobia streljal malo pod cerkev v vrh brega, je bila cerkev v takem stanju. V osemdesetih pa so prieli z brezupno obnovo

LJUDJE! Kaj, ko bi vso to oroarsko kramo e enkrat za vedno strpali v vitrine in muzeje in si za VEDNO podali roke v znamenje MIRU? Preteko za nas. Kaj? Ne, tega pa mi e nismo jemali v oli na tem, kot kurja reva -zmeanem svetu!

Obrnimo se in poglejmo e videno. In si vtisnimo v spomin, da NE BOMO ponavljali zgodovine. Res je lepo, ampak NEPOTREBNO! Tu bi lahko vedno peli le pastirji in ptice in ne mitraljezi svojo tisokrat prekleto pesem smrti!

Vrnemo se do avta in nadaljujemo do pastirskih stanov na planini Polog.

Da, od tukaj smo sejali smrt v tisti hrib s cerkvico miru na vrhu. Mi, hrabri vojaki

V odmoru med dvema ognjema smo takrat vzeli baterije in odkrivali v bunkerjih dvorane in stopnia v hribu, ki so peljala na dno grape do vode TolminkeJa, loveka neumnost

ZAPOMNI SI TO

ivljenje je eno,zapomni si to!Daj zase poskrbi,da ti bo lepo, ne le vsak dan,ve, to je premalo,vsak droben hip,da bo kaj veljalo.

Iz najbolj temne doline,e le hoe je potin v najveji temiVEDNO LUKA GORI,le poiskati jo morain najti njen sij!

Se zase potrudi,e le hoe, bo lo,ivljenje je eno,al eno- samo!

!DOVOLJ VOJN Narava nas vabi v svoj objem. Ne dajmo se prosit.

Potresi in as so tu storili svoje. Za nas popotnike pa se ele zane zanimivo

Ko se konajo stani, se dolina odpre in pot nas v eni uri pripelje do izviraTolminke ali Poloke jame

Na planini lahko spotoma kupite sir. Pravi sir in ne kar nekaj

Na povratku si lahko natoimo kristalno iste vodeZASTONJ in neomejeno!

Vozimo poasi, kajti med potjo je na drugi strani soteske kar nekaj senikov, starih hi in nagrbljenih skladov skal, po katerih vidimo, kako je nastajala zemlja

e se ne bi ustavili na Mostu na Soi in si za spomin vzeli s seboj v duomalo te smaragdne barve Soe, naredimo greh

Ne samo mi ljudje, tudi ta druina si ob nedeljah vzame as za pot, kjer si napolni duo! Lahko nam je vzor, mar ne, LJUDJE?!

Zanimivo Bolj, ko premiljujem tole zgodbo, bolj se mi vsiljuje primerjavas koljko in biserom. V tistih peklenskih mukah sredi vojne vihre, ko jih je padlo ve tiso in, ko so bili hribi razbrazdani in preluknjani od kraterjev, se je iz trpljenja porodila v duah teh, ni krivih ljudi elja po neem brezasnem, nebeko lepem,neem, kar bo dalo e poznejim rodovom vedeti, da je najveja norost na tej zemlji svetovna vojna in najveji zaklad, kar jih obstaja - MIR. Biser, cerkvica, je dobila simbolinega zavetnika Sv. Duha, ki naj bi skrbel, da nam bi pameti delovale normalno. Pa al niso. Lahko smo veseli in ponosni, da se je ta edinstveni biser na svetu rodil iz boleine pri nas in ostal na naih tleh. Zgradili so ga vsi narodi v tedanji dravi Avstroogrski in je last vseh! Nam, Slovencem pa zalja krajino in privablja ljudi od vse povsod. Ohranimo ga nedotaknjenega. Z vsem leskom, ki ga ima in si ga zaslui. Da, zakaj pa naj ne bi bil najlepi biser na ogrlici nae, lepe SLOVENIJE?

Avtor fotografij, teksta, uvodne slike in pesmi Janez Medveek

Glasba je delo Petra Kovaa in Duana Lombarja, lanov skupine ZRNO na ZRNO.

janez.medvesek@gmail.com