brezplačna revija za študente in dijake

Od biopsihologa do raziskovalca neznanih letečih predmetov

Aktualno:

Peter Movrin, modni oblikovalec

Intervju:

Socialna samopostrežna za mlade

Neformalni informativni dnevi

To je Kranj!: Študenti dijakom:

JAN ‘14

Novo leto.Leto 2014 je prišlo tako potuhnjeno, da sem se skoraj spotaknila in padla čezenj.

Malo več kot desetletje nazaj smo se šele dobro navadili, da smo v novem tisočletju, a zdi se, kot bi bilo prejšnji teden. Letošnje novo leto pa je res prišlo hitro in potiho. Morda

sem v decembrski mrzlici pozabila na čas. Bolj verjetno pa se nisem upočasnila zaradi manjka snežne odeje. Zagotovo pa je januar prinesel bolj umirjene dni in nekaj več razsodnosti, pa naj pri

tem tudi ostane.

Da se boste lahko ob toplem napitku in zanimivem branju tudi vi malce umirili, pa je tu januarski Zapik. V tokratni številki smo se posvetili predvsem temam, ki jih študenti namenjamo dijakom. Pozanimali smo se o zanimivih in nevsakdanjih študijih ter o tem, kako je s štipendiranjem za Slovence v tujini. Pripravili smo recept za tanke študentske denarnice in bivšega Zapikovca ter sedanjega radijskega novinarja povprašali, kakšno je njegovo študentsko delo. Da ne bi bili zanimivi samo dijakom smo poiskali tudi študentu interesantne teme. Več pa na naslednjih straneh.

Prijetno branje in vse dobro v tem letu vam želim,

Rahela Klopčič, odgovorna urednica

zapik@ksk.si

www.zapik.si

KAZALO

brezplačna revija za študente

in dijake

Naslovnica: Miha Horvat

Odgovorna urednica:Rahela Klopčič

zapik@ksk.si

Tehnična urednica:Sandra Kert

Oblikovanje:Jure Vukovič,

www.creatizem.si

Avtorji prispevkov:Petra Ajdovec

Urša Bajželj

Manja Gatalo

Urška Križnar

Urša Kunstelj

Kristina Pahor de Maiti

Christian Pavuna

Matjaž Peklaj

Dejan Rabič

Luka Stare

Mihael Šorli

Barbara Zupanc

Domen Žalac

Žiga Žužek

Urednik fotografije:Miha Horvat

Križanka:Mateja Novak Kukovič

Izdajatelj:Klub študentov Kranj

Tisk:Tiskarna Littera Picta

Trženje:trzenje@ksk.si

Naklada:3000 izvodov

NAPOVEDNIK KLUBA ŠTUDENTOV KRANJ

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

ŠPORT26. januar, 23. februarTarok 17.00, Down town, člani KŠK 1 €, ostali 2 €.

8. februar in 8. marecKŠK poker druženje 14.00, KluBar, predprijave na Info točki KŠK, za člane KŠK 4 €, za nečlane 7 €, praktične nagrade za najboljše!

četrtki in nedeljeRekreacija - plavanje20.00–21.00, Olimpijski bazen, člani KŠK 1 €, ostali 2 €

sobote Rekreacija - košarka17.30–19.00, Prošport center, člani KŠK brezplačno, ostali 2 €

sredeRekreacija - badminton20.30–22.00, Dvorana TŠC, člani KŠK brezplačno, ostali 2 €

februarSankanjeOrganizirano sankanje, ko bodo razmere to dopuščale. Sledi spletni strani KŠK in bodi na tekočem z informacijami!

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

KULTURA25. januar 2014, sobotaGlasbeni tematski večeri - DISCORock bar – Down Town, od 21.00 dalje. Vstopnina 2 € člani KŠK, 3 € ostali.

26. januar 2014, nedeljaPotopisni večeri - Delo v tujini - STA potovanja19.30, KluBar, predaval bo Blaž Jemc, vstopnine ni.

1. februar 2014, sobotaGlasbeni tematski večeri - RockabillyRock bar – Down Town, od 21.00 dalje. Vstop prost.

2. februar 2014, nedeljaPotopisni večeri - Hladna obzorja Islandije19.30, KluBar, predaval bo Damjan Končnik (Eko potovanja), vstopnine ni.

9. februar 2014, nedeljaPotopisni večeri - Enkratna Škotska in Smaragdna Irska19.30, KluBar, predaval bo Damjan Končnik (Eko potovanja), vstopnine ni.

14. februar 2014, petekGlasbeni tematski večeri - Love on the RocksRock bar – Down Town, od 21.00 dalje. Vstop prost.

1. marec 2014, sobotaGlasbeni tematski večeri - PustRock bar – Down Town, od 21.00 dalje. Vstop prost.

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

SOCIALA IN ZDRAVSTVO23. januar 2014, četrtekBiodelavnica: Zdrav kruh in veganska pica17.00-20.00, OŠ Franceta Prešerna. Člani 5 €, nečlani 8 €, prijave na Info točki KŠK.

15. februar 2014, sobotaAroma delavnica – izdelava naravne aroma kozmetike9.00-13.00, prostori KŠK-ja, prijave na Info točki. Člani 10 €, ostali 15 €, Mlade mamice brezplačno.

26. februar 2014, sredaHočem službo! – Delavnica javnega nastopanja s Sašo Einsiedler18.00-20.15, Gimnazija Kranj. Člani 10 €, ostali 15 €, prijave na Info točki KŠK. Število prijav je omejeno.

Zapik se lahko znajde tudi v tvojem poštnem nabiralniku. Brezplačno ga lahko naročiš na dom prek www.zapik.si.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KULTURO

KLUBOVANJEKŠK-jevo poker druženje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Glasbeni tematski večeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Aromatična naravna kozmetika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

ZAPIKOVA ŠTAFETANovodobni sužnji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

AJDOVA POLJAPerspektiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

INTERVJUPeter Movrin, modni oblikovalec in študent magistrskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

AKTUALNOOd biopsihologa do raziskovalca neznanihletečih predmetov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11

OSIŠČEŠtudij v tujini – kako do štipendije? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15

e-ZAPIKSplet 3 .0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17

ŠVICPodvodni hokej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19

ŠTUDELORadijski novinar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19

TO JE KRANJ!Socialna samopostrežna za mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

EKSTRADijaška organizacija Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21

FOTOREPORTAŽAPraznični Kranj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22

POPRAVLJAJMO VEJICEVsi tega ne boste prebrali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24

IZ TUJIH LOGOVVse deset! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25

USTVARJALNICADe la Box: Vsaka skrinjica ima svojo zgodbo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26

ZAPIKOV FUTRPražen riž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27

RECENZIJEČD – Cel čes'n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28Volk z Wall Streeta (The Wolf of Wall Street) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28

KULT(UR)NOTV-serija: The Moaning of Life . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29Milan Kleč – Ura resnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29

Nagradna križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30

TESTKakšni so tvoji študijski interesi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31

Za luno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32Koncertni napovednik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33

ŠTUDENTI DIJAKOMBodoči študentje in študentke! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36

Študenti dijakom v sodelovanju s projektom

Hočem službo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37

Prijavni roki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38

Okvirni koledar splošne mature 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40

Okvirni koledar poklicne mature 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42

Informativni izračun točk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43

Razpored predavanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44

4 5

JAN '14

Zagrete kvartopirce v prihodnjih mesecih čakata užitka polna večera, saj KŠK, kot že večkrat poprej, organizira poker druženja. Prihodnja termina kartanja v različici PokerTexas Hold'em poker sta soboti, 8. februarja in 8. marca ob 14. uri v KluBaru. Za stolček ob igralni mizi ob "no-limit" obliki igre se je potrebno prej prijaviti na Info točki KŠK-ja, prispevek je za člane 4 €, za nečlane pa 7 €. Najboljše čakajo tudi privlačne praktične nagrade.

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

KŠK-jevo poker druženje

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

Aromatična naravna kozmetikaV času, ko pojemo, vdihujemo in smo ves čas nekako izpostavljeni vrsti nevarnih kemikalij, se precej ljudi vrača k naravi. S hitrim napredkom smo nekje na poti pozabili na dober odnos do sebe in narave, temu primerno se je povečalo število bolezni in alergij. Sploh proti slednjim se včasih neuspešno borimo. Da bomo našli rešitve se velja obrniti ravno k najbolj naravnemu in zdravemu, pa ne samo da zdravimo,

ampak tudi preprečimo. Zato vas v soboto, 15. feb-ruarja vabimo na Aroma delavnico – izdelava naravne aroma kozmetike. Delavnica bo potekala

v prostorih Kluba študentov Kranj med 9. in 13. uro. Za prijavo se oglasite na Info točki. Za prisost-

vovanje k delavnici boste člani odšteli 10 €, nečlani 15 €, članice projekta Mlade mamice pa imajo vstop brezplačen.

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

Glasbeni tematski večeriGlasbeni tematski večeri v Rock Baru – Down Town se nadaljujejo tudi v novem letu s polnim zagonom. Vsi tisti, ki radi oblečete svetleče pajkice, prekratko majico in uživate v svetlob-nih efektih se boste lahko v ritmu disca zabavali v soboto, 25. januarja, ko bo na vrsti Disco večer. Tokrat boste člani KŠK-ja za vstopnino odšteli 2 €, vsi ostali pa 3 €.

V soboto, 1. februarja se nam nato obeta večer Rockabil-lya. Tako da, če bo le vreme dalo, prijezdite na svojem jekle-nem konjičku, z rutko okoli vratu in skrbno negovano pričesko.

Kmalu zatem pa se boste lahko v petek, 14. februrja predajali ljubezni. Na večer zaljubljencev se boste v Down Townu družili na tematskem večeru Love on the Rocks. Za najbolj pisano in zabavno noč pa bo zagotovo poskrbel pustni večer, ki vse šeme čaka v soboto, 1. marca.

Vsi glasbeni tematski večeri se bodo pričeli ob 21. uri in trajali pozno v noč ali še bolje - v zgodnje jutro. In vsi razen Disco večera ponujajo prost vstop.

23. januar 2014, četrtek

17.00-20.00, OŠ Franceta Prešerna. Člani 5 EUR, nečlani 8 EUR, prijave na Info točki KŠK.

februar

Organizirano sankanje, ko bodo razmere to dopuščale. Sledi spletni strani KŠK in bodi na tekočem z informacijami!

26. januar 2014, nedelja

19.30, KluBar, predaval bo Blaž Jemc, vstopnine ni.

Biodelavnica: Zdrav kruh in veganska pica

SankanjePotopisni ve~eri - Delo v tujini - STA potovanja

23. januar 2014, četrtek

17.00-20.00, OŠ Franceta Prešerna. Člani 5 EUR, nečlani 8 EUR, prijave na Info točki KŠK.

februar

Organizirano sankanje, ko bodo razmere to dopuščale. Sledi spletni strani KŠK in bodi na tekočem z informacijami!

26. januar 2014, nedelja

19.30, KluBar, predaval bo Blaž Jemc, vstopnine ni.

Delavnica javnega nastopanja s Sašo Einsiedler

KLUBOVANJE

Kakonareditičim boljši prvi vtis?

Nebesedna komunikacijaPremagovanjetremeKakobitičimbolj zanimiv?Zakonitostijavnega nastopanja

Nekdanja televizijska voditeljica in ena vodilnih predavateljic na področju javnega nastopanja SašaEinsiedlervasbovokviruprojektaHočemSlužbo!nadelavnicinaučilavsehtrikovinveščinjavneganastopanja.Nadelavnicibosteizvedelivseotem,kakonareditičimboljšiprvi vtis,pomenunebesednekomunikacije,izvedlibomokratkevajeotem,kakočimboljučinkovitipremagatitremo,kakosečimboljepripravitinarazgovor,sestanekalipredstavitevterkakovsebinopredstavitinačimboljzabaveninatraktivennačin.Naučilisebomotudi,kakobitičimboljprepričljivitervsepomembnezakonitostidobrega nastopa.Delavnica bopotekalav sredo, 26. februarja med 18.00 in 20.15 na Gimnaziji Kranj. Svojemesto lahko rezervirate na Info točkiKŠK.Prijave bodo možne do vključno ponedeljka, 24. februarja,številomestjeomejeno,zatopohitite.ČlaniKŠK-jabostezadelavnicoodšteli10 €,nečlanipa15€.Čepasteželjnivečinformacij,papišitenahocem.sluzbo@ksk.si.

6 7

JAN '14

Čeprav se na Erasmusu včasih zdi, da gre za z evropskim denarjem podprt hedonističen pobeg iz domačega vsakdanjika in eksce-sivno nalivanje z najcenejšim pivom iz trgovine, nam včasih uspe odložiti kozarce in spregov-oriti o življenju doma, življenju po študijski izmenjavi in življenju po diplomi. Ker na Dnevniku seveda

poročajo tudi o dogajanju po Evropi, za mnenja o aktual-nem dogajanju pogosto povprašam svoje nove znance, ki so se v Rigi zbrali z vseh koncev stare celine.

Na prvi pogled razkol mnenj med državami, ki uspešno krmarijo med kriznimi čermi in državami, ki se utapljajo v rdečih številkah, ne bi mogel biti večji. Nemci se bodo vrnili domov, diplomirali in se zaposlili. Španci se bodo vrnili domov, diplomirali in šli na zavod na zaposlovanje ali pa se preselili v Nemčijo. Norvežani se bodo vrnili domov, diplo-mirali in nato še nekaj časa potovali po svetu, ker je tako ali tako vse kar ni Norveška nesramno poceni. Grki se bodo vrnili domov, morda diplomirali (ker zaradi protestov ne us-pejo izpeljati niti vseh predavanj na univerzi), in potem živeč v svoji otroški sobi premišljevali, kako so jih nespametna dejanja prejšnjih generacij pahnila v stagniranje brez pers-pektive.

Nato me vprašajo, kako nam gre v Sloveniji in vedno mi je toplo pri srcu, ko razlagam o veličastnih razgledih z vrha alp-skih vršacov, smaragdnih rekah, namakanju v Jadranskem morju, dvojini, korenju z domačega vrta in dobrem vinu. V stanovanju imamo turistično brošuro o Sloveniji in gostje, ki jih seveda prijazno prisilim, da si jo ogledajo, ostajajo brez sape ob pogledu na čudovito pokrajino. Nedolgo tega sem nemški kolegici vzneseno razlagala o študentskih bonih, študiju brez šolnin in subvencijah za prevoz, ko me je preki-nila: »Sloveniji gre pa očitno res dobro!« Nato sem se spom-nila na Dnevnik. Na mrke obraze vodilnih v državi, žalostne obraze nezaposlenih, zaskrbljene iskalce prve zaposlitve in

naraščajoč državni dolg. Kislo sem se ji nasmehnila in pojas-nila, da imamo v pravljični deželi spečega zmaja, ki se bo kaj kmalu prebudil in požgal bone ter štipendije.

Začasne selitve v tujino sem bila vesela tudi zato, da ubežim izjemno slabi družbeni klimi, kjer se uveljavlja prepričanje, da smo lahko nesrečni, da moramo živeti v Sloveniji. Pa da vidimo, kako je drugje, kjer naj bi se cedila med in mleko. Latviji sicer ne grozi Trojka, a ljudje se množično izseljujejo zaradi nizkih plač in nerazumno visokih cen. Nemci tarnajo nad obilico pravil, ki jih morajo spoštovati in zadrtimi upo-kojenci, ki se policiji pritožujejo nad hrupom, ki ga zganjajo otroci na ulici(!), Norvežani pa pravijo da blaginja, ki jo imajo, ubija ambicioznost ter seje lenobo med ljudmi, ki postajajo vajeni življenja na račun države. Že res, da so zdolgočaseni upokojenci trivialen problem v primerjavi z milijoni mladih brezposelnih na evropski periferiji, a nekaj je le skupno ev-ropskim narodom v sedanji krizi – veliko pritoževanja. Tudi v Sloveniji, kjer so kavarne še vedno polne ljudi, pred na-kupovalnimi centri je parkiran zavidljiv vozni park, mladi pa potujemo po svetu, kot da bi šlo za izlete na Bled. Že res, da je vse več revščine, a tarnanje in pesimizem je zagotovo ne bosta odpravila.

Zato me veseli, ko občasno na Dnevniku vidim prispevek o uspešnih podjetjih in mladih, ki ostajajo v Sloveniji in z inovacijami skušajo prodreti na trg. Doma so me učili, da življenje ni praznik, ampak delovni dan. V Sloveniji se dobro živi, a treba bo tako ali drugače zavihati rokave in poskrbeti, da bo tako tudi ostalo. Ker če že moram trdo delati, na dolgi rok to raje počnem pod sončnimi Alpami, kot pa v sivih vele-mestih.

Petra Ajdovec

Predstavil bom koncept vol-untiranja, za katerega mis-lim, da je novodobna oblika sužnjelastnišva. Morda se sliši radikalno, ampak menim, da ni daleč od resnice. Konkretno se bom dotaknil prostovoljsta na primeru študentov medicinske fakultete, čeprav se lahko para-lele potegne v večino panog.

Po končanem študiju novopečeni zdravniki iščejo priložnost za specializacijo (to

pomeni, da iz nekega generičnega dr. med., ki ne more de-lati nikjer, postaneš zdravnik, ki se ga dejansko lahko zaposli). Ko jo enkrat dobijo in uspešno opravijo, jih čaka še boj za službe. Kljub temu, da beremo o primankljaju zdravnikov, je namreč vsako leto več brezposelnih mladih, ki so končali študij medicine. Ti pa povečini ne sedijo doma križem rok, saj obstaja voluntiranje.

Voluntiranje se sliši zelo plemenito. Kot nekaj dobrodelnega in človekoljubnega, nekaj, kar počneš v prostem času, da bi pomagal sočloveku in mu olajšal življenje. V resnici pa je le olepšan izraz za službo, v kateri nisi plačan. Bolnišnice in druge zdravstvene ustanove namreč pridno izrabljajo brezplačno delovno silo. To funkcionira približno takole: bolnišnica Med&Mleko potrebuje pet kardiologov. Od min-istrstva in iz drugih virov pa dobijo sredstva za zaposlitev treh kardiologov. Ali je to res ali ne niti ni važno, je pa to definitivno informacija, ki jo dobijo mladi zdravniki. Torej ima M&M dva kardiologa premalo? Ker pa obstaja voluntiranje, lahko bolnišnica ponudi opravljanje brezplačnega dela kardiologa zainteresiranim in usposobljenim brezposelnim zdravnikom. Ti se, seveda, javijo in zapolnijo dve prosti de-lovni mesti, in M&M je za ceno treh dobila pet strokovnjakov. Trije dobijo plače, dva pa sta lahko srečna, če jima krijejo ma-lico in potne stroške.

Ampak – zakaj pa se brezposelni zdravniki javijo za opravl-janje brezplačnega dela? Preprosto. Kljub temu, da delo ni plačano, šteje kot referenca za kasneje. Ko se bo odprl razpis

za plačano delovno mesto, bodo izkušnje zagotovo pred-nost pred konkurenco. Četudi je človek te izkušnje pridobil tako, da za delo ni bil plačan – to pravzaprav s tega vidika ni niti najmanj pomembno. Mladi zdravniki tako morajo volun-tirati, če želijo nekoč postati zaposleni. Delovnih mest pa se odpira manj, ker jih tako ali tako zapolnjujejo – volunterji. In vrtimo se v začaranem krogu.

Sistem torej mlademu zdravniku pravzaprav ne pušča možnosti. Po (najmanj) šestih letih garanja na fakulteti jih zdaj silimo v opravljanje brezplačnega dela. Iz mladega odraslega je sistem uspešno naredil novodobnega sužnja. So pa v preteklosti gospodarji svojim sužnjem vsaj nudili prenočišče in hrano. Mladim, ki se ujamejo v naš sistem in postanejo novodobni sužnji, pa to povečini ni zagotovljeno. Moramo se zavedati, da ne živijo vsi doma pri premožnih starših. Tudi med mladimi zdravniki obstaja boj za preživetje, za nakup hrane in plačilo položnic. Ker niso več študenti ni več morebitnih štipendij, sistem pa v bistvu ne omogoča niti tega, da bi si (četudi se zaradi diplome z Medicinske fakultete to sliši bedasto) kruh služili s kakšnim drugim de-lom, recimo strežbo, saj jih sili v prostovoljstvo, da bodo lah-ko upali na zaposlitev kasneje – če pa voluntiraš, pravzaprav opravljaš neplačano službo, in nimaš ravno energije in časa, da bi zraven malo »flikal« v bližnjem lokalu.

Menim, da bi bilo voluntiranje potrebno ukiniti, ker daje potuho delodajalcem in omogoča ustvarjanje novodobnih sužnjev. Kot sem omenil v uvodu, to ni le problem medicine, ampak se lahko enake vzorce vidi tudi drugje. Mladi nimajo izhoda, ni pa to le problem generacije, temveč družbe nasplošno. Družbe, ki mladim ne omogoča dela, ki starejše sili v penzijo, in ki do konca izčrpava vse, ki so vmes. Ampak to je že tema za kdaj drugič.

Mi je pa ravno v času oddaje tega članka urednici prišlo na uho, da je zdravniška zbornica ostro nastopila proti volunti-ranju. Če je to res, odločitev pozdravljam in upam na post-opno ukinitev voluntiranja in iskanje boljših rešitev.

Matjaž Peklaj

PerspektivaMedtem ko si pripravljam kosilo, ki običajno sestoji iz ajdove kaše (ker je po-ceni) in zelenjave v akciji (ker je poceni), sedaj že rutinsko prek spleta sprem-ljam domači Dnevnik, tako da ne pozabim, da se doma zapirajo tovarne, men-jajo ministri in sprejemajo novi (bojda boljši) zakoni. Prav tako rutinsko me nemški cimer vpraša, če že spet jem zaporniško hrano in ali je kaj dobrih novic iz domovine. Medtem ko je prvi odgovor običajno pritrdilen, je drugi na žalost venomer nikalen.

AJDOVA POLJAZAPIKOVA ŠTAFETA

Doma so me učili, da življenje ni praznik, ampak delovni dan.

Novodobni sužnjiNajprej bi rad poudaril, da v tem besedilu izražam svoje mnenje o problema-tiki, s katero se sooča vedno več mladih odraslih. Poleg tega dodajam, da si nalašč nisem o problematiki prebral dodatnih virov, saj želim pokazati, kako jo dojema slehernik in koliko smo o njej sploh obveščeni. Informacije, ki jih podajam, so torej pridobljene na podlagi izkušenj in pričevanj prijateljev, in s pomočjo njihove razlage si situacijo tudi interpretiram. Želim si, da bi se mo-til, kajti to bi pomenilo »le« hude težave pri informiranju mladih, ne pa globjih sistemskih problemov.

8 9

JAN '14INTERVJU

Tvoje kreacije so zelo teatralne, kakšna je tvoja zgodba?Po eni strani se hočem pojavljati na ulici, po drugi pa še vedno na vseh top svetovnih razstavah. Ljudje mislijo, da delam samo stvari, ki ne gredo v pralni stroj. Kar sploh ni res, v bistu prodam zelo veliko kril, ki so nekakšen must have. Fashion show je pač fashion show, tam morajo stvari impresionirati. Pri meni je tako, da ko razgradiš silhueto, na primer včasih sta oblečeni dve jakni, ali pa dve krili, potem pa vzameš vsako krilo posebej in izgleda čisto nosljivo. Je pa res, da so nekateri kosi samo inspiracija, ra-ziskava, včasih en kos dopolnjuje drugega, mogoče je en bolj nosljiv, drugi pa ne. Ampak ženske, ki nosijo moje stvari, so tako samozavestne, pa večinoma so to starejše gospe, da jim je tudi to čisto všeč.

Ti stranke puščajo prosto pot ali pridejo s specifičnimi, svojimi idejami?Tiste, s katerimi največ sodelujem, mi dajo kar prosto pot, ker če nekdo pride s skico, je bolje, da gre k šivilji. Pa ne, da bi želel biti posh, gre samo za to, da se mi zdi škoda ne izkoristili po-tencialov. So pa nekateri ljudje, ki želijo določene prilagoditve, takrat poslušam. Nekateri se tako dobro poznajo, da vedo, kat-era dolžina jim bolj paše, barva, absolutno vsaki stranki prisluh-nem. Je pa veliko ljudi tudi takšnih, ki prvič pridejo do mene in jih je zelo strah, sicer ne vem zakaj (sledi smeh in razmislek, op. p.) … pokličejo, se želijo dobiti in moj odgovor je seveda da. Potem se mi zdi, da se vsi zelo potrudijo lepo obleči. Imajo nek rešpekt. Saj če tako pogledam, ko sem bil sam še mlajši in še nisem poznal ljudi, ki so zdaj dejansko moji kolegi, kot npr. Nataša Peršuh, Almira Sadar, sem se vedno uredil. Na faks smo vedno hodili lepo oblečeni, na koncu koncev le študiramo modo. Skratka ljudje ugotovijo, da so kolekcije lepe, da ni tako kot na pisti … ja seveda, tam je bilo zraven še šest jaken.

Zelo spoštuješ materiale, najljubša sta ti volna in usnje, zakaj?Volna in usnje sta mi zelo všeč, ne vem zakaj, verjetno ker sta naravna materiala. Sem mesarjev sin, to povezujem eno z dru-gim, zelo sta mi blizu, čeprav so mi všeč tudi sintetični mate-riali, ki niso tekstilni materiali na prvo žogo. Nekateri umetni materiali so zelo high tech in imajo dobre lastnosti, volna je zelo topla, zelo mi je všeč njen otip, zelo mi je všeč usnje, ker

se mi zdi grobo. Material je prvi, ki te mora potegniti, sam si sploh ne predstavljam, da bi začel z risanjem kroja. Material te lahko inspirira, celo do te mere, da iz njega narediš enostavno krilo, ker je že material tako poseben. Oblikujem za ženske in moške, vendar več za ženske, saj žensko kolekcijo kupujejo tudi moški. Moja glavna lastnost je, da se nikoli ne želim omejevati, na primer vse zanima, zakaj sem še vedno v Sloveniji, vendar zakaj bi bilo to narobe? Ne smemo imeti takšnih mej, seveda, da je tujina tudi super, zelo lepe izkušnje si nabereš v tujini. Ampak v Londonu na primer rabiš en teden, da najdeš kleklarico, če jo sploh najdeš, do nje se moraš voziti na drug konec Anglije. Pri nas imaš vse na dosegu roke, v enem dnevu pridem do ljudi, ki so zelo zlati, lepi, dobro delajo. Rad sodelujem z ljudmi, ki jim povsem zaupam. Imam tudi sodelavce, ker sam ne bi zmogel vsega, smo team petih, šestih ljudi.

Od kje inspiracije, na primer za kolekcijo Franz Madonna, ki jo je nosila tudi Lady Gaga?To je v bistu produkt raziskave, projekta, ki sem ga delal pri predmetu umetnost na faksu. Obdobje je bilo gotika, šlo je za ogromno raziskavanja, osredotočil sem se predvsem na rozete in vse povezal z zaključno nalogo. Potrebno je narediti obširno raziskavo, ne gre za to, da hočem biti art, ne, gre za študij vsega. Če pogledamo obleki Franz Madonna, gre za gotska kipa iz Notredamske cerkve, vsak zakaj ima svoj zato, nič ni brez veze. Vseeno pa raziskave ne bi podrobneje pojasnjeval, mogoče je

INTERVJU

Peter Movrinmodni oblikovalec in študent

magistrskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil na

Naravoslovnotehniški fakulteti

Ljudje mislijo, da delam samo stvari, ki

ne gredo v pralni stroj.

Vsak zakaj ima svoj zato …Peter Movrin je ime, ki se je že dodobra usedlo v naša ušesa, pa naj bomo modni entuziasti ali pa ne. Zagotovo ima pri tem prste vmes največja pop zvez-da novega časa, ki je našega Petra izstrelila na sam vrh modne elite. Vendar Peter Movrin svojo uspešno pot gradi že veliko dlje, stopničko za stopničko, že na začetku so ga opazili naši najboljši oblikovalci, zatem hitro tuji in samo odprtih ust lahko gledamo, kako suvereno plove po valovih uspeha. Movrin zagotovo postaja eden naših top brandov!

10 11

JAN '14

bolje, da si ljudje po svoje skreirajo zgodbo. V kolekciji Franz Madonna je veliko kosov, ki so zelo lepi in če jih razdrobiš, jih lahko ljudje nosijo tudi vsak dan. Mogoče je bil tisti plašč najbolj teatralen, ampak ta plašč je tisto, kar naredi to kolekcijo to kar je, če ne je le navadna kolekcija.

Tvoja zgodba je drugačna, odraščal si v družinski mesariji. Kako si prišel do mode?To je pač del mene, od tretjega razreda naprej sem delal, tudi čez vikende, vsake počitnice. Vsi smo morali delati doma v mesariji. To je bilo moje življenje, izhod iz tega so bile modne revije, bil je tekstil. Povezavo vidim tudi v tem, da so imeli sosedje podjetje otroških oblačil, ena soseda je bila pletilja, druga šivilja. V tem sem videl nek dug svet. Mama je delala za tekstilno industrijo v Kočevju – Trikon. Vendar se je potem tudi ona uklonila mesariji, imeli smo še gostilno, čez dan mesnica, zvečer gostilna, tako da sem bil pri devetnajstih že povsem zgaran, lahko bi šel kar v penzijo (se smeji ideji, op. p.).

Tvoji začetki v Sloveniji?Najprej sem študiral tehnologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti (NTF) v Ljubljani, potem pa modo. Že prej, kot mes-arjev sin, sem bil velik fan Zorana, Nataše, Almire, Draževih in ostalih naših fashion designerjev. Kasneje jih je veliko postalo mojih profesorjev, Almira me je hitro vzela v službo, potem sva ji z Ano Rus oblikovala kolekcijo majic, ki je bila zelo uspešna v letu 2008. To leto sem potem tudi zmagal na Elle Style Awards,

zdaj pa je tako, da vsako leto dobim po par nagrad za različne kolekcije, kar je potrditev, da grem v pravo smer.

MoBa bienale je bila pomembna odskočna deska …MoBa je bienale za modo in oblikovanje dodatkov, čevljev, oblačil v Arnhemu. Letos je bila kustosinja Li Edelkoort in me je že drugič izbrala (prvič na Elle Style Awards), mladi smo bili le trije iz celega sveta, drugi so bili iz bolj prestižnih šol, no, tudi jaz sem iz prestižne šole – NTF (smeh, op. p.). Bilo je zelo lepo, noro, celo mesto živi s tem. Tam je bila MoBa vseprisotna, drugače je Arnhem zelo industrijsko mesto in ko je bienale, so vsi čisto nori. Vse male in velike trgovine so imele izložbe urejene v kon-ceptu MoBe. Natakarji so imeli na vrhu očal napis MoBa. Kamor si pogledal je bila MoBa. Tega pri nas ni pa tudi še nekaj let ne bo. Celo mesto, cela Nizozemskla stopi skupaj, organizirani so avtobusni prevozi, tudi tisti, ki ne morejo na razstavo, gredo po-gledat vsaj izložbe, to MoBa atmosfero. Ljudem veliko pomeni, da gredo na MoBa kavico, v lokal, ki se prelevi v MoBa kafič za tisti mesec oz. dva.

Verjetno želijo tam videti kakšnega znanega ob-likovalca …Ja, tudi ja. Na primer zjutraj sem sedel na kavi in bil sem kar precej nervozen. Sicer so me izbrali, ampak to še ne pomeni, da boš na razstavi, šele na koncu izveš, ko prideš tja in vidiš ali si tam ali te ni v eni izmed sob. Bil sem kar malo nervozen in potem mi tip za sosednjo mizo reče: »Aha, ti si pa Peter Movrin,« (prikaže obraz presenečenja, op. p.) in mi reče: »Ja, najboljšo pozicijo imaš na MoBi.« Dogodek je bil zvečer in moje kreacije so bile dejansko v družbi Prade in Jean Paul Gaultierja, bilo je zelo lepo.

Kakšen je bil občutek?Nor! In ti ljudje so povsem normalni, tako kot Lady Gaga, to so povsem navadni ljudje. Vsi si mislijo, da so nad, ampak kot pravim, vsak zakaj ima svoj zato, zelo so pridni. Pravzaprav ugotoviš, da samo tisti, ki nimajo veliko za pokazati, želijo ust-varjati posh imidž. Tisti, ki so res nekaj, so pa povsem prizemljeni.

Kako si prišel do Gage?Nisem jaz prišel do nje, ona je do mene (smeh, op. p.). Saj ljudje si težko predstavljajo, kako je prišlo do tega, tudi jaz si težko, ker dejstvo, da me je nosila ona, je PR za milijon evrov. Haus of Gaga - njen team me je spremljal že nekaj časa in ko so me videli tudi na MoBi, so sklenili sodelovati z mano. Sklenili smo pogodbo, sodelovali mogoče še bomo, odpirajo se nove možnosti, tako da je kar noro. Pri Haus of Gaga je 1500 ljudi zaposlenih za vizualno podobo, kar je res ogromno, glavna asis-tentka Brandona Maxwella mi je pisala, kaj vse bi imeli in ko-liko bi imeli, to je bilo vse iz danes na jutri.

Izbira tudi Gaga ali prepusti vse teamu?Predvsem sami, saj vsi dobro vedo, zakaj so tam, vendar na kon-cu izbere ona. Pripravijo ji na primer šest oblek, vsi smo v rezervi, Louis Vitton je v rezervi, Versace, Gucci in Movrin. Na koncu, kar ji je v feelingu, to tudi obleče in that's it.

Manja Gatalo

Miha Horvat in osebni arhiv Petra Movrina

AKTUALNO

Od biopsihologa do raziskovalca neznanih letečih predmetovČeprav se je študijsko leto šele dobro začelo in se večina študentov že pridno pri-pravlja na prvo izpitno obdobje, pa se dijaki zadnjih letnikov soočajo s pomembno odločitvijo – z izbiro fakultete. Možnosti je ogromno in število študijskih programov v Sloveniji z leti močno narašča, prav tako pa je vedno lažje dostopati do študija v tujini. V članku smo se posvetili predvsem študijskim programom, ki so relativno novi, edinstveni in predvsem zanimivi. Med raziskovanjem pa seveda nismo mogli mimo univerz in fakultet, ki (zaenkrat) še niso priznane in so namenjene predvsem tistim, ki bi ob klasičnem študiju radi izvedeli nekaj več. Torej, pustimo domišljiji prosto pot, naj bomo še tako sanjavi, univerze povsem zares ponujajo marsikaj nenavadnega.

V Sloveniji je letno najvišji vpis na Univerzo v Ljubljani, saj ponu-ja največ raznolikih programov in se uvršča med najboljše in najbolj priznane univerze na svetu. Dijaki gorenjskih srednjih šol in gimnazij se najbolj pogosto odločajo ravno za to uni-verzo, vsekakor je poleg naštetih lastnosti za njih pomembna tudi bližina le te. Ravno zaradi dobre ozaveščenosti bodočih študentov iz gorenjskih koncev, se na tem mestu ne bi preveč osredotočali na največjo univerzo, čeprav so v zadnjih letnih nastali tudi novi programi, prav tako pa so bili nekateri pro-grami tudi prenovljeni.

Ni vse le v prestolniciMarsikoga želja po kvalitetnem in zanimivem študiju vleče tudi na drug konec naše male dežele. Druga največja univerza je Univerza v Mariboru. Čeprav ponuja podobne ali mogoče celo enake študijske programe (predvsem gre tu za najbolj obiskane programe) kot Univerza v Ljubljani, pa se med njimi najdejo tudi edinstveni in drugačni programi. Verjamemo, da marsikdo izmed vas (žal) še ni slišal za Fakulteto za kmetijstvo in bio-sistemske vede v Mariboru, ki ponuja kar šest visokošolskih programov in enega univerzitetnega, v naslednjem študijskem letu pa odpirajo povsem nov univerzitetni program Agri-kultura in okolje. Na spletni strani fakultete je zapisano, da program traja tri leta in da je primeren predvsem za tiste, ki si želijo izobraziti v kmetijskega in biosistemskega strokovnjaka, ki ima možnost zaposlitve v vseh ključnih dejavnostih kmeti-jstva in v dejavnostih vezanih na kmetijstvo. Če nadaljujemo na Štajerskem, nam Šolski center Ptuj ponuja zanimiv višješolski študijski program Bionika, ki traja dve leti, gre pa za študij en-ergetskih sprememb v živih organizmih za razvoj podobnih tehničnih sistemov in naprav za proizvodnjo energije.

Gremo na morjeZa tiste, ki bi bili radi ob morju tudi pozimi, vam Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo (Univerza na Primorskem) ponuja zanimive univerzitetne študijske programe, med drugim tudi program Biopsihologi-ja. Program združuje dve temeljni področji znanosti, naravo-

slovje in družboslovje, s ciljem preseči klasično delitev obrav-nave osebnih in družbenih fenomenov zgolj z družboslovnega ali naravoslovnega vidika. Tisti, ki ste pristaši sredozemskega podnebja vas na sončno primorsko vabi tudi Univerza v Novi Gorici. Ponujajo kar nekaj zanimivih študijskih smeri, med dru-gim tudi visokošolski študij vinogradništva in vinarstva. Zgoraj je naštetih le nekaj primerov, več o samih študijskih programih pa najdete na spletni strani posamezne fakultete, med brskanjem po spletu pa ne pozabite tudi na zasebne visokošolske zavode, ki ponujajo obilico študijskih programov.

Univerze, ki to nisoVsi, ki ste lačni znanja in boste poleg študijskih obveznosti imeli še vedno nekaj prostega časa in bi si radi razširili obzorja, se lahko vpišete oziroma priključite programom, ki ime univerza oziroma fakulteta uporabljajo le kot blagovno znamko. Odličen primer je Duhovna univerza, ki je namenjena vsem, ki iščejo izkušnjo svojega duhovnega jedra in si želijo odkriti izvor luči in ljubezni v sebi. Na Duhovni univerzi se boste srečali z meditaci-jo, pridobili sistematično ezoterično znanje in občutek za lastno aurično polje in energije v prostoru. Tisti, ki vas toliko ne zanima duhovna rast in ste globoko v sebi aktivisti, se lahko pridružite

12 13

JAN '14AKTUALNO AKTUALNO

Delavsko-punkerski univerzi, ki združuje tako družbeno angažirane študente, kot tudi raziskovalce in druge, ki sledijo cilju vzpostavljanja zavezništva med družbenimi gibanji in delavskimi boji. Delavsko-punkerska univerza že šestnajst let pluje proti toku in vzpostavlja temelje za neodvisno in kritično misel. Predstavnice ženskega spola lahko svojo kritično misel prispevajo na Lezbično-feministični univerzi, ki se je vz-postavila leta 2010 kot avtonomen izobraževalni, teoretski, umetnostni in akcijski prostor za lezbijke in ženske, ki jih zanima lezbični feminizem, antifašizem in antikapitalizem. Na spletni strani poudarjajo, da je »univerza« mišljena ironično, saj načini učenja slonijo na načelih samoorganizacije, avtonomije, aktivne udeležbe in demokratičnem odločanju vseh udeleženk.

TujinaKako pa je s tujino? Študij v tujini za semester ali dva je postal stalnica med našimi študenti. Je izjemna izkušnja, ki ti razširi obzorje, splete mrežo poznanstev po celem svetu in oplemeniti znanje. Kaj pa če bi tokrat naš horizont razširili še dlje in names-to standardnih študijskih smeri, ki si jih študenti navadno iz-berejo, raziskali bolj nekonvencionalne. Možnosti je neskončno, vprašanje je le, kako odbiti si dovolimo biti.

Akademija nočnega življenja v BeograduZačnimo s povsem neresno fakulteto, ki smo si jo v šali že vsi kdaj zamislili. Kje drugje kot na Balkanu se lahko prijavite na Ak-ademiju za kafanski život, se pravi na Akademijo nočnega življenja, kjer se naučite vse o dobrem žuru v prestolnici Srbije. Izbirate lahko med tremi predavanji: Duša Beograda, Nočno življenje in Mesto podzemlja. Želja ustanovitelja akademije, Ni-zozemca Ralfa van den Zejdna je predvsem izobraževanje o tradiciji in bogastvu zabave v Beogradu, ki mu gre primat na evropskih tleh. Čarobnost nočnemu življenju vdahnejo zgo-dovinske zgodbe političnih spletk, ljubezenskih romanc in spoznavanje vseh glavnih atributov beograjske zabave. To so seveda rakija, splavi in trubači. Bistvo akademije je, da skozi za-bavo začutimo tudi dušo Beograda.

Moskva in cirkusTežko bomo našli starša, ki bo poskočil od veselja, ko se bo njegov otrok odločil za študij klovnovske igre. Klovn je samo »za hec« boste rekli, pa vendar je to študij z bogato tradicijo in zelo resnim umetniškim angažmajem. Začetki cirkusa segajo v čas srednjega veka in renesanse, ko so potujoča gledališča izvajala akrobacije, pevske točke in humorne vložke. Pomem-ben pečat je v cirkuško umetnost vtisnila Commedia dell'arte, kjer gre za improvizacijsko gledališče s tipičnimi, konstant-nimi liki. Prvi klovn, ki je črpal ravno iz dell'arteja, je bil Joseph Grimaldi, s katerim je nastal prototip klovna aktualnega vse do danes. Cirkuška umetnost se je izmojstrila v Rusiji, natančneje v takratni Sovjetski zvezi. Davnega leta 1928 je v Moskvi nastala Državna akademija za cirkuške in estradne umetnosti, od koder izvira najslavnejši klovn našega časa Oleg Popov in pa slovenska klovnesa Eva Škofič Maurer, hči priznane pesn-

ice Neže Maurer. Danes cirkus ni več domena le cirkuških aren, ampak predvsem gledaliških odrov, kjer se akrobatika in klovnovske norčije skladno prepletajo. Monopol nad Rusijo je prevzela Kanada, ki s slavnim Cirque du Soleil-om nadgra-juje rusko tradicijo, konkurira pa ji tudi francoska šola v mestu Chalons-en-Champagne. Celo v Sloveniji obstaja ustanova – Zavod Bufeto, ki združuje klovnado, cirkus in gledališče, če ste se navdušili za tovrstno izobraževanje, so ustanovitelji šolani prav v Moskvi.

Američani zmagovalci v bizarnostiAmerika nas nikoli ne razočara s svojimi čudaštvi. Omenimo naj Oaksterdam University, ki obstaja odkar se je Kalifornija začela resno spogledovati z legalizacijo marihuane. Seveda Amerika ne bi bila Amerika, če ne bi imela Internacionalne metafizične univerze, kamor pašejo bizarije kot so UFOlogy, se

pravi veda, ki raziskuje neznane leteče predmete, šamanizem in ostale paranormalne študije. Doštudirate pa lahko tudi iz Ma-donne ali pa Lady Gaga.

Avstralija in Afrika - zoologijaZa ljubitelje živalskega sveta so zagotovo zanimive bolj eksotične celine. Avstralski živalski svet je na primer izjemno nevaren, kar osem od desetih najnevarnejših kač sveta živi prav v deželi down under. Prav tako premore zvrhan koš že skoraj nadrealističnih živalskih vrst, od zaščitnega znaka Avstralije – kenguruja, do tasmanskega vraga, koale, kljunaša, vombata in še in še. Zoologijo lahko študirate na Charles Darwin University v Queenslandu, na Univerzi Western Australia, Melbournu, Syd-neyu, Tasmaniji itd.

Prav tako nič manj nevarne ali pa zanimive niso afriške živali, zato so veterinarske odprave študentov v Afriko dokaj pogoste, predvsem v Južno Afriko, domovino nedavno preminulega Nelsona Mandele, velikega sina Zemlje, kot so ga poimenovali. Študentka veterine, Lili Pihler, svojo izkušnjo opiše takole: »V Južni Afriki sem bila trikrat, enkrat na Wilde-life simpoziju, kar je bila povsem nepozabna izkušnja, ker sem delala z divjim živalmi. Drugič sem bila na praksi in enkrat na skupinski izmenjavi. Glede študija veterine lahko povem, da je na precej višjem nivoju kot pri nas. Tam študenti po končanem študiju z lahkoto dobijo službe, tako v Južno Afriški Republiki kot tudi v drugih državah. Recimo v Angliji jih imajo zelo radi, ker so po končanem študiju veterine veliko bolj praktično usposobljeni kot mi, saj imajo v zadnjem, 7. letniku, samo praktično usposabljanje. Drugače tam študij veter-ine vpisujejo predvsem belci, kar je precej zanimivo (recimo 98% študentov veterine je belcev). Črnski predstavniki veliko raje vpišejo

kakšen prestižnejši študij kot npr. pravo ali pa humano medicino.«

Klovn je samo »za hec« boste rekli, pa vendar je to študij z bogato tradicijo in zelo resnim umetniškim angažmajem.

Klovn je samo »za hec« boste rekli, pa vendar je to študij z bogato tradicijo in zelo resnim umetniškim angažmajem.

Delavsko-punkerska univerza že šestnajst let pluje proti toku in

vzpostavlja temelje za neodvisno in kritično misel.

14 15

JAN '14

V tokratnem zapisu se ne bomo osredotočali na iskanje primerne univerze, saj vsak študent najbolje ve, kakšna smer študija mu ustreza in kako najbolje poiskati kar se da prim-erni šolski zavod za nadaljnje izobraževanje. Rdeča nit bodo štipendije za študij v tujini in načini, kako priti do njih.

Za redni študij v tujini obstaja kar nekaj shem štipendiranja. Prva je štipendijska shema Javnega sklada za kadre in štipendije, ki vsako leto objavi javni razpis za pridobitev štipendije. Druga možnost so štipendije tujih vlad, do kat-erih so upravičeni študenti, ki bi želeli študirati v tisti državi.

Štipendije za slovenske državljane v tujiniKot je že bilo omenjeno, Javni sklad za kadre in štipendije vsako leto podeli določeno vsoto finančne pomoči med študente, ki bi želeli redno študirati v tujini. Za šolsko leto 2013/14 je bil razpis objavljen konec leta 2012, za šolsko leto 2014/15 pa je trenutno objavljen javni razpis Ad Futura za leto 2014. Vsota denarja, ki bo razdeljena med prijavljene študente, je štiri milijone evrov.

Na spletni strani sklada lahko preberemo, da je pred-met razpisa štipendiranje izbranih kandidatov za študij na tujih izobraževalnih ustanovah za posamezno raven izobraževanja. Torej lahko naenkrat pridobimo štipendijo samo za eno stopnjo bolonjskega študija, za prvo, drugo ali tretjo stopnjo. Poudarjeno je tudi, da je štipendija namen-jena za študij, kjer pridobite javno veljavno spričevalo, kar pomeni, da je namenjena samo formalnemu izobraževanju.

Štipendije so namenjene šolninam in življenjskim stroškom ( za bivanje, prevoz in hrano).

Kmalu pa naletimo tudi na prvo razliko med smermi študija. Štipendijo lahko za dodiplomski ali podiplomski študij pridobimo za študij na področju naravoslovja, tehnike in medicine, medtem ko lahko za področje družboslovja ali humanistike pridobimo le štipendijo za podiplomski študij. Za dodiplomske študente je namenjeno milijon in osemsto tisoč evrov, med podiplomske študente pa je razdeljenih dva milijona in dvesto tisoč evrov.

Prav tako na spletni strani piše, da se štipendijo podeli v višini nepokritega deleža šolnine, torej se vam v primeru vi-soke šolnine na želeni univerzi lahko zgodi, da boste le-to delno morali pokriti tudi sami. Tako za pokritje šolnine la-hko prejmete do 15.000 evrov vsako šolsko leto. Dodatek za življenjske stroške se obravnava glede na državo, kjer želite študirati, lahko pa pridobite 6.000, 9.000 ali 12.000 evrov za posamezno študijsko leto.

Ker je pravilna prijava na razpis ena bolj pomembnih stvari pri pridobivanju štipendij, se v večjih mestih organizirajo tudi delavnice za prijavo na razpis. Tako je Javni sklad za kadre in štipendije lansko leto v sodelovanju s Klubom študentov Kranj organiziral delavnico v Mestni knjižnici in po vsej verjetnosti bo taka delavnica potekala tudi letos.

Študij v tujini – kako do štipendije?Vsak pravi študent naj bi vsaj enkrat okusil izkušnjo študija v tujini. Tako vsaj pravijo na mnogih univerzitetnih zavodih in skladu za kadre in štipendije. Za mnoge študente je najboljši primer te izkušnje študentska izmenjava Erasmus, ki lahko traja od treh mesecev (pisanje diplome) pa do celotnega šolskega leta. Kaj pa študenti, ki nimajo želje po študiju v Sloveniji in bi radi celotno študijsko izkušnjo preživeli v tujini? Tudi za njih se najde kak del finančne pogače. Dejstvo je, da se študent takoj, ko se odloči za redni študij v večini evropskih držav in tudi v ZDA, sooči z visokimi šolninami, ki jih pri nas doma nismo vajeni. Poleg tega dolgotrajno bivanje v tujini prinaša tudi bivalne, potovalne in še marsikat-ere druge stroške.

Tako je Javni sklad za kadre in štipendije lansko leto v sodelovanju s Klubom študentov Kranj organiziral

delavnico v Mestni knjižnici in po vsej verjetnosti bo taka delavnica potekala

tudi letos.

AKTUALNO

Najelitnejša izobrazbaDa pa ne bomo klatili samo neumnosti, bi bilo primerno zaviti še v drugo skrajnost. Po raziskavah The Telegraph-a so med de-setimi najprestižnejšimi univerzami na svetu sledeče: Princeton, Chicago, Yale, Standford, Oxford, Imperial College London, Uni-versity College London (UCL), Cambridge, Harvard in MIT (Mas-sachusetts Institute of Technology). Na slednji je raziskoval naš znanstvenik Dr. Anton Mavretič, ki je sodeloval pri izjemnem projektu pomembnem za celotno človeštvo, pri Nasinih Voy-agerjih, dveh satelitih, ki sta nam omogočila uvid v razumevan-je naše galaksije.

Veliko naših nadarjenih študentov dobi priložnost na kateri od elitnih šol na podiplomskem študiju, ko gre že za specifično raziskovanje oziroma, ko možnosti v Sloveniji postanejo utesnjujoče za bogatenje bistrih umov. Kakšne pa so izkušnje z elitnimi univerzami? Dr. Eva Menart, ki je doktorsko dizertacijo iz kemije dokončala na UCL-u, razlaga, da predavanj in izpitov na podiplomskem študiju, kot je navada pri nas, tu ni. Če so pri nas doktoranti večinoma zaposleni kot mladi raziskovalci, kar pomeni, da imajo dopust, bolniško in delavnik, si v Veliki Bri-taniji le študent, ki ima štipendijo (če si te sreče). Temu primerno študentu pripada veliko manj pravic (ker pač ni delavec). Eva pravi, da v Londonu praktično ne pozna človeka, ki bi delal dok-torat le 8 ur na dan in samo med tednom. Pričakuje se namreč,

da so leta doktorata namenjena le študiju, se pravi doktorat je tvoje življenje. »Pri nas na UCL smo imeli vsak svoj projekt, ki si ga moral narediti do konca, tko da v bistvu delaš toliko, kolikor se ti zdi primerno.«

Kakor koli že, skrbno premislite, kateri študij bi bil najprimernejši za vas. Na tehtnico postavite lastno zanimanje za študij in njegovo dejansko uporabnost. Če zanimanje močno prevaga, potem pojdite za svojim srcem, službe so trenutno tako ali tako bolj redke. Če študiraš nekaj z veseljem, tudi več odneseš, zagotovo pa je ključnega pomena pridno učenje. Navsezad-nje, pod soncem se najde mesto za vsakogar, zakaj pa ne bi med množico ekonomistov in pravnikov našli še kakšnega izobraženega klovna.

Manja Gatalo in Urška Križnar

Miha Horvat, Bojan Okorn, Ksaver Šinkar, Matic Zorman

Žan Zupan, trenutno dijak četrtega letnika Gimnazije Bežigrad se je letos odločil, da se vpiše na britansko univerzo Oxford. Sam pravi, da verjame, da bo šolanje v tujini zanimiva izkušnja, ki mu bo razširila obzorja. Iskreno pa pove, da so tuje univerze bolj priznane in ugledne ter si bo s tem posledično zagotovil boljšo službo z večjim prihodkom. Žan trenutno obiskuje program mednarodne mature, kjer šolanje prikaže potek študijev v tujini, pravi pa, da šola ne uredi vpisnega postopka za dijaka in je s tem odgovornost preložena na posameznika. Žan je moral sam pridobiti informacije za vpis na britanske univerze, kjer imajo vpis preko sistema UCAS, ki omogoča

prijavo na pet univerz. Za prijavo je moral poslati PS (personal statement) sestavljen iz eseja, ki vključuje osebni pogled na svet ter življenjepis, poleg tega pa je potreboval priporočilo profesorja, ki je napisal tudi predvidene ocene, ki jih naj bi Žan pridobil na maturi. Pove tudi, da so za Oxford potrebni sprejemni izpiti, ki se pišejo na British Council v Ljubljani. Sam je odpisal omenjene »sprejemce« in čakal na odločitev ali bo povabljen na intervju. Sporočili so mu, da bodo opravili intervju 8. decembra 2013. Oxford je sicer razdeljen na manjše organizacijske enote imenovane collage, ki sami po sebi nudijo večino študijskih smeri. Intervju je zato Žan opravil na collageu, na katerega je bil vpisan. Vse je potekalo tako, da je odletel v Veliko Britanijo. Na univerzi so bili že pripravljeni za njegovo štiridnevno bivanje, kjer je v času nastanitve opravljal intervjuje na študijskih smereh filozofije, politike in ekonomije, zato je imel tudi tri različne intervjuje, za vsak predmet po enega. Pove še, da se mu zdi britanski način vpisa veliko boljši od slovenskega, ker z izbranimi testi in intervjuji ocenijo ali je posameznik res primeren za fakulteto, na katero se je vpisal. Finančno gledano pa ob sprejetju na univerzo britanska vlada prevzame kar nekaj šolnine v obliki študentskih kreditov, nekaj pa v obliki nepovratnih sredstev, medtem ko Slovenija finančno priskoči na pomoč le v redkih primerih.

Domen Žalac

Če zanimanje močno prevaga, potem pojdite za svojim srcem, službe so trenutno tako ali tako bolj redke.

OSIŠČE

16 17

JAN '14

Za razumevanje in predvidevanje pri-hodnosti se moramo za trenutek vrniti v preteklost. Splet 1.0 se je začel leta 1993, ko je splet postal dostopen širši javnosti. Takraten tok podatkov spletnih strani je bil enosmeren, saj so strani vsebovale samo material, ki ga je lahko objavil le lastnik strani. Navaden uporab-nik takrat še ni mogel soustvarjati vsebine na spletu. Take spletne strani so defini-rane kot statične. To pomeni, da ni bilo všečkanja, komentiranja, objavljanja foto-grafij, blogov ipd. Spletna tehnologija ni bila ravno poceni, zato so si spletne strani postavljala predvsem raznorazna pod-jetja. Tudi tehnologija je pri razvoju igrala pomembno vlogo, saj je bila povprečna hitrost povezave v tistih časih 56 kbit/s, modem pa je pri povezovanju proizvajal prvo neuradno dubstep glasbo.

Nasprotje statičnemu je dinamično. S prihodom dinamičnih spletnih strani se je nekako začelo tudi novo ob-dobje spleta, v katerem smo še danes. To je splet 2.0. Preo-brazba pa se ni zgodila kar čez noč, ampak je potekala ves čas z nadaljnjim razvojem spletnih tehnologij kot so HTML, CSS, PHP, MYSQL, JavaScript ipd. Tipična spletna stran tega obdobja omogoča uporabniku interakcijo. Najboljši primer so prav socialna omrežja, kjer praktično vsak kroji usodo svojega profila in tako soustvarja spletno vsebino. Podobno je tudi z wikiji, blogi in video stranmi. Tehnologija je postala cenovno ugodna ali pa celo zastonj. Spletno stran je danes tako moč postaviti povsem brezplačno, saj so nam na voljo razne odprtokodne rešitve in zastonjski strežniki ter domene. Je pa res, da je kvaliteta strani brez strokovnjaka v ozadju lahko zelo vprašljiva. Značilno je tudi dejstvo, da nas splet spremlja praktično na vsakem ko-raku, saj ga uporablja skorajda vsak novodobni telefon. Če imamo na njem vključen še prenos podatkov in avtomatsko sinhronizacijo e-pošte, to pomeni, da internet praktično uporabljamo neprestano. Vse to bo zelo pomembno vplivalo na nadaljnji razvoj.

Glede na to, da je splet do sedaj doživel že nekaj ogrom-nih sprememb in še vedno jih doživlja, bo njegova prihod-nost sigurno zelo pestra. Izza naslednjega vogala se nam tako že počasi nasmiha splet 3.0. Ugibanj, kako naj bi ta

sploh funkcioniral, je veliko. Govori se, da bo to semantičen splet. Ta proces se v resnici že dogaja, njegov namen pa je, da bi bile vse informacije na spletu kategorizirane in shran-jene na način, ki bi ga računalnik razumel enako dobro kot človek. Računalnik bi s pomočjo umetne inteligence skušal razumeti kaj vse te informacije sploh pomenijo in jih pravilno uporabiti ter posredovati uporabnikom. Tretji splet bo še bolj vseprisoten. Glede na to, da z nami na mobil-nih napravah potuje povsod, se bo ta trend razširil še na druge naprave. Toplo priporočam ogled videa A day made of Glass, kjer je ta ideja zelo nazorno predstavljena. Internet bo postal še bolj oseben. Postal bo naš življenjski sprem-ljevalec in ne zgolj orodje, s katerim upravljamo. Predstavlja-jte si, da nas bo ob vstopu v trgovino računalnik prepoznal in na podlagi naših interesov predlagal nakup, priporočil izdel-ke v akciji in nam predstavil nove izdelke, ki nas bodo morda zanimali. Če dobro pomislimo, Google vse to počne že danes, manjka mu le še tehnološka vseprisotnost. Po drugi strani pa bi vse to lahko naredili kar izza računalnika v nekem virtualnem svetu. Spletne trgovine kot jih poznamo danes, bi lahko postale podobne računalniškim igram, kjer bi se la-hko sprehajali med policami in komunicirali z drugimi obis-kovalci. Splet se bo vsekakor razvijal še naprej, v katero smer točno, pa nam bo pokazal Kronos.

& Žiga Žužek

Splet 3.0Mnogi menijo, da smo iz dneva v dan bližje aktualizaciji spleta 3.0 oziroma in-terneta prihodnosti. Pojem splet 2.0 se je prvič pojavil že leta 1999, popularen in bolj smiseln pa je postal šele leta 2004. Preskok iz prve verzije spleta v drugo je prinesel ogromno modifikacij, vendar je preobrazba potekala več kot de-setletje. Kaj vse se je spremenilo in kaj vse nam še lahko prinese prihodnost?

e-ZAPIK

Kriteriji za pridobitev štipendijeŠtipendije se podeljujejo glede na štiri kriterije, vsaka kat-egorija pa se točkuje glede na pomembnost kriterija. Prvi kriterij je uspeh oz. povprečna ocena, kjer lahko prido-bite od 5 točk (povprečna ocena od 8,0 do 8,5 oz. od 4,1 do 4,3 za srednješolce) pa do 20 točk (povprečna ocena od vključno 9,5 do 10 oz. od 4,8 do 5,0). Drugi kriterij so dosedanji dosežki posameznega študenta. V to kategorijo spadajo izvirni znanstveni članki, umetniška dela, dosežki na mednarodnih in državnih tekmovanjih ter dosežki pri razis-kovalnih delih na državni in mednarodni ravni. Tretji kriterij je včasih predstavljalo področje študija, od letos naprej pa se kot kriterij uveljavlja karierni načrt. Kot kriterij se točkujejo funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah in rele-vantne delovne izkušnje, torej izkušnje s področja želenega študija. Zadnji kriterij so druge štipendije, ki jih lahko študent pridobi v tujini, po tem kriteriju pa lahko pridobite od 0 do 20 točk.

Razpis je objavljen na spletni strani Javnega sklada za kadre in štipendije pod menijem Izobraževanje v tujini. V razpisu je opredeljeno tudi, v kateri državi dobite kakšen znesek za življenjske stroške.

Tuje štipendijeObstaja mnogo štipendij, ki jih posamezne univerze in posamezne države namenjajo tujim študentom za študij. Zaradi zelo različnih vpisnih pogojev, pogojev štipendiranja in možnosti pridobitve štipendij težko tukaj predstavljamo vse možnosti, zato pa vam je v večjo pomoč lahko svetovni splet, kjer na mnogih straneh lahko poiščete pravi študij in pravo štipendijo za vas.

Ena izmed takih strani je Scholarship Portal (www.scholar-shipportal.eu), kjer lahko raziskujete tako med študijskimi programi in različnimi univerzami kot tudi med različnimi možnostmi za pridobitev štipendije za študij. V začetno is-

kalno stran enostavno vpišete smer vašega študija, državo, iz katere prihajate in državo, v kateri bi želeli študirati. Za primer, če ste študent strojništva, ki želi obiskovati podiplomski študij v Nemčiji, vam spletna stran takoj po-nudi štiri štipendijske sheme – ena je štipendija nemške vlade za tuje študente, druga je štipendija Mednarodne organizacije za izmenjavo študentov tehniške smeri, po-nudita pa se še dve štipendiji, ki ju ponujata dve različni uni-verzi.

Na podoben način lahko iščete tudi po študijskih pro-gramih in krajših tečajih.

Na tem področju je dejavna tudi Evropska unija. Evropska komisija za izobraževanje in kulturo namreč ponuja vrsto štipendij za študij izven Evrope. Na voljo so štipendije za študije v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, na Japonskem, v Južni Koreji in v Združenih državah Amerike. Za različne raziskovalne in znanstvene dejavnosti pa skrbi Sklad Marie Curie, ki štipendira na znanstvenem in tehničnem področju.

Vseeno pa je dobro, če se pozanimate tudi pri slovenskih posrednikih. Na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo sicer trenutno ni aktualnih razpisov, so pa v preteklosti že posredovali nekaj nemških razpisov za različne štipendije. Je pa aktualen razpis na strani Javnega sklada za kadre in štipendije, kjer Javni sklad v sodelovanju z Evropskim univer-zitetnim inštitutom, ki tudi sofinancira štipendije, podeljuje pet štipendij za štiriletni doktorski študij na omenjenem inštitutu. Mesečna štipendija za ta študij obsega 1240 evrov, dodatek za zdravstveno zavarovanje in enkratni dohodek za potne stroške. Poudariti je potrebno tudi, da štipendisti ne plačujejo šolnine za študij.

Je pa pri sklepanju pogodbe za štipendiranje potrebno paziti na pogodbene obveznosti. Pri štipendijah, ki jih fi-nancira Javni sklad za kadre in štipendije, je določeno, da se mora štipendist po zaključku študija zaposliti v Sloveniji in tu opravljati delo vsaj toliko časa, kolikor je za svoj študij prejemal štipendijo. Kar pa ni najbolj pogodu tistim, ki želijo v tujini preizkusiti tudi svoje zaposlitvene možnosti.

Kakorkoli pač – kljub vsemu je študij v tujini ena izmed bolj pozitivnih izkušenj študentskega časa in štipendije nam la-hko le pomagajo, da pridemo bližje temu doživetju. Pa naj bo to redni študij v tujini ali pa le študijska izmenjava.

Luka Stare

Žan Kuralt, Ksaver Šinkar

OSIŠČE

18 19

JAN '14

Dejansko gre za šport, ki je v veselje predvsem ljudem, ki ga tisti trenutek izvajajo. Ker se dogaja pod vodo, ga je nemogoče opazovati s tribun, pod-vodne kamere pa so draga oprema, ki si je ne more privoščiti ravno kdorkoli. Po-leg tega pa so prenosi s tekem velikokrat nejasni in zmedeni, saj se, za razliko od ostalih športov, podvodni hokej ena-komerno odvija v vseh treh prostorskih dimenzijah z veliko gručo udeležencev, in je preprosto težko slediti dogajanju.Toda vrnimo se raje na začetek. Za domovino podvodnega hokeja velja Velika Britanija, ki je, kot kaže, primeren kraj za razvoj bizarnih športov. Prvo igro podvodnega hokeja so odigrali leta 1954, Britanci pa ji niti ne rečejo pod-vodni hokej, temveč octopush. To pa zato, ker ga je prvotno igralo osem (lat. octo) plavalcev v vsaki ekipi, ti pa so s palicami potiskali (ang. push) pak po dnu bazena. Hkrati pa ime spominja na angleško ime za hobotnico (octopus). Duhovito, ni kaj. Leta 1980 je bilo v Kanadi organizirano prvo svetovno prven-stvo v podvodnem hokeju. To pomeni, da je šport potreboval manj kot trideset let, da se je iz bazena v Veliki Britaniji razširil na cel svet – ob dejstvu, ki je izpostavljeno v uvodu, torej, da šport ni zanimiv za gledalce, je to zares impresiven dosežek.Partija podvodnega hokeja traja dobre pol ure. Sestavljena je iz dveh polčasov, ki trajata vsak po petnajst minut in vmesnega od-mora, ki traja tri minute. Spopadeta se dve ekipi desetih igralcev, hkrati pa jih je lahko v vodi samo šest iz vsake ekipe. Ostali štirje so menjave. Te se izvajajo enako kot pri hokeju, torej so leteče in brez odmora. Najprej eden od aktivnih igralcev zapusti bazen, nato pa vanj skoči menjava. Vsak igralec pa mora imeti svojo palico. Na roki, v kateri drži palico, mora imeti tudi zaščitno rokavico, da se ne zgodi po ne-potrebnem kakšna poškodba. Na glavi ima še vaterpolo kapo (za lažje ločevanje ekip) in masko z dihalko; igralci se namreč potapljajo na dah. Na nogah imajo plavutke, na sebi pa imajo seveda tudi kopalke. No, upajmo. Potem pa se potrebuje samo še najmanj dva in največ štiri metre globok bazen in zabava se lahko prične.Ekipa skuša zadeti čim več in prejeti čim manj golov. Gol ni klasične oblike; je namreč dosti bolj cevast. Je le malenkost višji od paka, ki je visok tri centimetre in ima premer osem centime-

trov, dolg pa je kar tri metre. Pak, ki je težak približno kilogram in pol, igralci s svojimi palicami potiskajo proti golu nasprotne ekipe. Palice nimajo nikakršne povezave s hokejskimi palicami, kot morda nakazuje ime športa. So neprimerno krajše – v dolžino merijo največ trideset centimetrov. Potrebno je izpostaviti, da podvodni hokej ni kontakten šport. To pomeni, da je manj grob, kot se morda zdi na prvi pogled. Igralci se lahko med sabo ovirajo le z uporabo palic, telesni stik pa načeloma ni dovoljen, čeprav se mu povsem ne da izogniti. Šport torej ni grob, je pa vseeno naporen – nenehno potapljanje na dah in potiskanje ploščka sem ter tja pač ni najlažje opravilo.Slovenija se je s podvodnim hokejem spoznala okoli leta 1995. Zdi se, kot da je z velikim zaletom pridobil na popularnosti in klubi se odpirajo še danes. Trenutno podvodni hokej igrajo v Kranju, Ljubljani, Celju in Velenju, zanimanje pa se kaže tudi v Radovljici in na Jesenicah. Naši igralci tudi dosegajo spodobne mednarodne rezultate, leta 2007 pa je Kranj celo gostil evropsko klubsko prvenstvo.Če imaš raje kot sneg in plundro vodo z vonjem po kloru, če se ti med prsti ob branju tega članka že dela plavalna kožica, ali pa če bi se preprosto rad prepustil nečemu novemu in se ob tem zabaval – daj podvodnemu hokeju možnost.

Matjaž Peklaj

Oto Žan

Kmalu po tem, ko je postal aktivist Kluba študentov Kranj, se mu je ponudila priložnost, da prevzame vodenje študentske oddaje na Radiu Belvi. Študentska oddaja Kluba študentov Kranj je takrat spremljala mnogo študentskega dogajanja v Kranju in obenem predstav-ljala tudi KŠK-jeve projekte. »Takratna voditeljica se je po-slavljala in v Klubu študentov so mi kmalu ponudili vodenje oddaje, ki se je takrat enkrat tedensko predvajala na Radiu

Belvi. Ko sem prvič prišel v studio, je bilo popolnoma drugače, kot pa sedaj stvari potekajo na Valu 202. Urednik Grega Murn mi je v roke potisnil vremensko napoved in takoj sem šel v eter.« Na Radiu Belvi je ostal vse do konca. »Najprej smo pojavljanje odd-aje zmanjšali iz enkrat tedensko na enkrat mesečno, potem pa se je z ukinitvijo Radia Belvi skupaj še s tremi slovenskimi radijskimi posta-jami, ki so imele istega lastnika, ukinila tudi študentska oddaja.«

A na pot mu je prišla nova priložnost. Kot del študija novinarstva je moral opraviti obvezno prakso v enem izmed večjih slovenskih medijev in pristal je na Valu 202. A tukaj se ni tako hitro pojavil v etru kot prvič. »Vsak novinar, ki pride na Val 202, mora opraviti dolg govorni tečaj, preden se sploh lahko pojavi v etru. Traja več kot pol leta in sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela.« Dokler ni imel opravljenega tečaja, je njegove tekste, ki so se v prispevkih poja-vili na radiu, moral prebrati nekdo drug. »Poleg obsežnega učenja pravilnega govorjenja in branja slovenščine obsega tudi učenje branja in govorjenja več tujih jezikov,

poleg večjih, kot so angleščina, nemščina in španščina, je potreb-no znati brati tudi druge, precej manj uporabljane jezike, kot sta švedščina, italijanščina. Te je potrebno znati predvsem zaradi geo-grafskih imen, ki se velikokrat pojavljajo v etru.« Sledi praktični del, kjer se novinarji s pomočjo mentorjev posvetijo posebnostim njihovega govora. Janu je največ težav predstavljal samoglasnik i. »Mentorica je takoj ugotovila, da prihajam z Gorenjske. Goren-jci imamo namreč zelo specifično izgovorjavo črke i, čeprav se tega sami verjetno ne zavedamo.« Praktični del poteka približno tako, da se posebnostim svojega govora posvečajo tako dolgo, da je govor primeren za v eter.

Še danes, ko ima tečaj opravljen, pojavljanje v etru predstavlja samo približno deset odstotkov njegovega dela. »Enkrat sem že vodil Generator, mladinsko oddajo, sicer pa se moj glas pojavi samo v mojih avtorskih novinarskih prispevkih. Veliko več je dela že prej, preden poslušalec posluša določen prispevek. Potrebno je posneti kar nekaj izjav, jih nato vse preposlušati, posneti svoj del in nato vse skupaj zmontirati, da se lahko pojavi na radiu.«

Radijsko delo mu je zelo všeč predvsem zato, ker večinoma nima točno določenega delovnega časa. Tako lahko lažje usklajuje delo na radiu s študijskimi obveznostmi. »Ko delaš nek prispevek, je edina zahteva ta, da je prispevek pripravljen do takrat, ko mora iti v eter. Lahko prideš na radio ob 11. uri zvečer ali pa kadarkoli dopol-dne. Edina točna izmena je, kadar si dežurni novinar, kar pomeni, da voditelju pomagaš s čimerkoli se pač pomagati da.«

In še za konec – niti na Valu 202, še manj pa na nekdanjem Radiu Belvi, voditelj sam ne more izbirati glasbenih vsebin. »Kot novinarji lahko povemo, kakšna glasba se nam zdi primerna za naš prispevek, a na koncu jo odloči glasbeni urednik.« Toliko o glasbenih željah.

Luka Stare

Oto Žan

Podvodni hokejPodvodni hokej je šport, ki počasi, a vztrajno pridobiva na priljubljenosti in prepoznavnosti. Je zanimiv, nov in svež šport, ki v ga v resnici težko primer-jamo s kakšnim drugim (razen morda s podvodnim rugbyjem, ki je še novejša iznajdba), hitrejše širjenje športa med množice pa ovira predvsem to, da ni-kakor ni zanimiv za gledalce.

Radijski novinarJan Grilc je študent novinarstva, ki bi moral biti bralcem Zapika dobro znan. Preden se je podal v radijske vode, je bil tako novinar kot tudi odgovorni ured-nik Zapika, bil pa je tudi prvi urednik spletnega portala Zapik.si. Sedaj, ko je zapustil Zapikove vrste, pa mu je pripadla čast, da ga predstavimo v novi vlogi. Trenutno je študent druge stopnje novinarstva na Fakulteti za družbene vede, že kar nekaj časa pa tudi novinar na radiu Val 202.

ŠVIC ŠTUDELO

Vsak novinar, ki pride na Val 202, mora opraviti dolg govorni

tečaj, preden se sploh lahko pojavi v etru. Traja več kot pol leta in sestoji iz teoretičnega in

praktičnega dela.

20 21

JAN '14

Mirjana Kavčič, idejna vodja projekta, se ozre na seznam, doda še nekaj stvari v škatle in prisede. Ponudim se za pomoč, a sogovornica le mirno odgovori: »Bo že moralo počakati, ta čas sem se odločila nameniti temu pogovoru.« S srcem in z glavo pri vsaki stvari pravi. Da je niso le besede, dokaže že, ko je šel na-jin pogovor h koncu. Čeprav bi brez težav rekli še kaj o tem ali onem, jo čakajo še nenapolnjene škatle in lačni ljudje. Prijazno se posloviva in svojo pozornost usmeriva vsaka k svojim ob-veznostim.

Kranjska socialna samopostrežna za mlade je prva tovrstna trgovina v Sloveniji, a si ustanoviteljica želi, da bi postali primer dobre prakse. V to gotovo ne dvomi kranjski župan Mohor Bo-gataj, ki že od začetka, kot pove gospa Mirjana, verjame v pro-jekt in ga podpira. Glavna značilnost in morda tudi tista razlika, ki socialno samopostrežno loči od drugih prostovoljnih orga-nizacij, ki delijo hrano, so mladi prostovoljci, ki zbirajo hrano za mlade. Na mladih svet stoji, pravi Kavčičeva. Razlika je tudi v tem, da je samopostrežna, ki deluje v okviru društva Kali, popol-noma neodvisna, saj jih ne zalaga nobena državna ali evropska institucija. Socialna samopostrežna je namenjena mladim do 35. leta starosti, in čeprav zgornja meja ni zakoličena, si ustano-viteljica želi, da bi pomoč dobile mlade družine in mladi posa-mezniki, ki jo res potrebujejo. Seveda je težko odkloniti človeka v stiski glede na starost, ampak sogovornica je odločna: »Vem, da ogromno mladih potrebuje pomoč, a imajo tako močan ponos, da zanjo ne prosijo. Želim si, da bi dosegla več mladih, pa kar ne gre. Upam, da se to kmalu spremeni.« Prepričana je, da če storiš vse, kar je v tvoji moči, pa se vseeno ne uspeš izkopati iz težav, la-hko brez slabe vesti prosiš pomoči. Žal pa revščina skoraj postaja moda - nekateri namreč le krožijo od ene pomoči do druge.

Mirjana Kavčič o sebi pove, da se nima za dobrodelnico, ima pa močno razvit čut za sočloveka. Vedno si je želela pomagati in še kot mlada si je obljubila, da bo enkrat to željo tudi uresničila. Ko je iz Banja Luke prišla na študij v Slovenijo, je tu spoznala ogromno dobrih ljudi, ki so ji pomagali. Želela si je pripeljati rdeče noske v svoje rojstno mesto, a je zaradi številnih zaple-

tov idejo opustila. Ob tem pa je začutila klic, da ostane tukaj in pomaga. Tako se je začela zgodba samopostrežne za mlade. Vendar ne želi biti le roka, ki daje in boža, ampak želi omogočiti mladim tudi delo. Njena vizija je, da bi samopostrežna pre-rasla v trgovino, kjer bi prodajali izdelke, ki bi jih mladi sami naredili (trenutno izdelujejo igrače). Poleg tega želi, da bi se mladi naučili samooskrbe in preživetja – šivati, plesti, kuhati, vlagati, beliti itd., ker, pravi, imamo mladi utru-jeno glavo in spočite roke. Zato si želi, da bi začeli pridelovati tudi svojo hrano. Obeta pa se tudi priložnost, da bo v okviru samopostrežne v naslednjem letu lahko zaposlila nekaj mladih preko javnih del.

Meni, da so mladi v današnji situaciji v izredno nezavidljivem položaju, poleg tega pa jim njihov ponos ne da, da bi bili glasni in bi prosili za pomoč. Na vprašanje, kaj je krivo za tako obnašanje mladih, pa odgovori, da bi lahko krivili odrasle in njihov odnos do izobrazbe, ki naj bi zavedel mlade. Starši so otrokom ponavljali, naj se učijo, da jim ne bo treba delati. Po njenem mnenju je tako geslo nespodobno. Problem je, da imamo mladi veliko teoretskega, ne pa tudi funkciona-lnega znanja. To se pokaže kot problematično predvsem po končanem šolanju, ki poteka bolj ali manj tekoče, ko izgubimo tla pod nogami, ker se ta pot ne nadaljuje z zaposlitvijo. Mnogi mladi preživljajo težke čase, pa si tega enostavno nočejo prizna-ti in ne prosijo pomoči.

Trgovinica na Vodopivčevi 5 deluje že slabe tri mesece, celoten projekt pa se je začel oblikovati že dobro leto in pol nazaj. Mir-jana Kavčič vidno ganjena poudari, kako se ji je vera v dobroto potrdila ravno v našem mestu. Odzivi Kranjčanov, pa tudi drugih prebivalcev Gorenjske so bili namreč po besedah sogovornice res srčni. Idejo je dobila na hrvaški televiziji in jo priredila našim potrebam in danostim. Vse pa le ni tako rožnato; presenetljivo veliko oviro predstavljajo številni trgovski centri, ki ne dovolijo prostovoljcem projekta Mladi proti lakoti, ki se je začel v okviru socialne samopostrežne, da bi pred trgovinami nagovarjali ljudi in zbirali darove. Osebni stik je bistvenega po-mena, kar izpostavijo tudi mnogi dobrotniki – z veliko boljšimi občutki daš in potem spet daš in znova in znova, ker veš in vidiš, da gredo darovane stvari v prave roke in da se ne izgubljajo v neki vreči brez dna. Socialna samopostrežna je res založena z najrazličnejšimi stvarmi, predvsem pa gre za težje kvarljive prehrambne izdelke, med katerimi ne manjkajo niti priboljški.

Na Mohorjevem klancu, kjer ima trgovinica z brezplačnim blagom svoje prostore, se lahko ustavite vsak ponedeljek, sredo in petek med 10. in 12. uro ali pa se dogovorite za drug termin. Vse informacije in aktivnosti lahko spremljate na strani socialne samopostrežne na Facebook-u.

Kristina Pahor de Maiti

Miha Horvat

TO JE KRANJ!

Socialna samopostrežna za mladeNa enega bolj mračnih petkov pred prazniki sem kolo prislonila k zidu in vs-topila v socialno samopostrežno za mlade. Na sredi dva stola, stene obložene z najrazličnejšimi sestavinami, ki nasitijo lačna usta, na tleh na pol polne škatle, nad njimi pa sklonjena postava, ki jih hiti napolnjevati. Pozdravi me širok nasmeh in prijeten stisk roke. Prišla sem zaradi prispevka, rečem, in se usedem na enega od stolov.

Kot pravi Ervin je namen organizacije izboljšati materi-alno stanje dijakinj in dijakov, uveljavljanje dijakovih pravic, utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt, učni proces ter način preverjanja znanja v srednjih šolah, povečati vpliv dijakov v civilni družbi in povezovanje dijakov v neko združenje.

Če bi bil sam v svojih srednješolskih časih aktiven v dijaškem odboru, bi v svoji nevednosti verjetno zahteval maksimalno tri ure pouka na dan in profesorji bi med odmorom plesali polko v jedilnici, ampak seveda takih bizarnih želj ne gre izpolniti. DOS je resen projekt v rokah sposobnih ljudi in njihova filozofija je jasno razdelana. Ervin pravi, da DOS-ova filozofija temelji na obravnavanju vsakega dijaka posebej, odprti so za vse ideje in predloge, ki bi lahko izboljšale stanje dijaka v Sloveniji. Dijaka država na žalost trenutno premalo resno obravnava. Smajić zaskrbljeno poudarja, da je stanje dijaka skoraj katastrofalno, zrejo v družbo brez prihodnosti. To si želijo spremeniti, na tem resno delajo in verjamemo, da jim bo s skupnimi močmi uspelo

Ervin ima pod okriljem 60 članov odbora, ki aktivno de-lajo na projektih. Večkrat na leto se srečajo tudi na sejah v parlamentu, enkrat do dvakrat tedensko pa se slišijo preko različnih medijev, kot so telefon, e-pošta in Skype.

Trenutni ali pretekli projekti DOS so Dijaški sklad Republike Slovenije, ki bo veliko socialno ogroženim otrokom izročil socialno štipendijo. Organizacija DOS se lahko pohvali s preko 8000 € zbranih v parih dneh. DOS vsako leto prip-ravi božična darila in kot leta prej bodo tudi letos obdarili otroke s slabšim ekonomskim in socialnim statusom. Naj dijak Slovenije, Dijaška nacionalna konferenca, organiziranje predavanj in pravne pomoči glede študija v tujini, projekt

Aktivno državljanstvo in Medgeneracijsko spoštovanje, je še nekaj projektov, s katerimi se ukvarja Dijaška organizacija Slovenije.

Vse to pa ni izgovor za primanjkovanje časa, saj Ervin poleg obiskovanja drugega letnika Gimnazije Kranj v prostem času rad igra nogomet in košarko. Prav tako ima rad naravo in prostovoljna dela v raznih organizacijah kot so Karitas, Mes-tna knjižnica Kranj, Dom upokojencev.

Sveta se ne da spremeniti iz domačega naslonjača. Za to mora posameznik zapustiti topli objem doma in spregovo-riti. Pri tem Ervin poudarja, da bodo slovenskega dijaka iz trenutnega slabega stanja lahko rešili le enotnost, sloga, ak-tivno sodelovanje pri spreminjanju družbe in želja za boljšo prihodnostjo. Seveda lahko vsak dijak, ki želi pomagati pri DOS in njihovih projektih, pristopi do njih in pomaga. Več informacij boste našli na: www.dijaska.org.

Christian Pavuna

osebni arhiv Ervina Smajiča

Dijaška organizacija SlovenijeTudi dijaki imajo svojo organizacijo, ki zastopa njihove interese in stremi k njihovemu uresničevanju – Dijaško organizacijo Slovenije (DOS). DOS je demokratično organizirana stanovska organizacija in združuje vse dijake in dijakinje v Sloveniji. Letos pa je DOS dobil novega predsednika odbora za in-teresne dejavnosti, ki prihaja s kranjske gimnazije - Ervina Smaji a. Z Ervinom sem se zapletel, kot je dandanes moderno, v serijo e-poštnih sporočil, kjer mi je razložil, kako organizacija funkcionira in kaj so njegove naloge znotraj nje.

DOS-ova filozofija temelji na obravnavanju vsakega dijaka posebej, odprti so za vse ideje in predloge, ki bi lahko izboljšale stanje dijaka v

Sloveniji.

Ervin Smaji , dijak Gimnazije Kranj in predsednik odbora za interesne dejavnosti DOS

EKSTRA

22 23

JAN '14FOTOREPORTAŽA

Praznični KranjUtrip prazničnega dogajanja je bil letos v Kranju živahen. Zagotovo je k temu pripomogla kakšna stopinja več kot prejšnja leta. Okrasitev mesta je bila res lepa in človek se vpraša, zakaj večina drvi na ogled decembrskih lučk v Ljubljano, ko pa je naš Kranj tako lep. Če se po ulicah niste sprehodili ali le v spomin, pa vam v ogled ponujamo nekaj fotografskih utrinkov.

Ksaver Šinkar in Žiga Zupan

24 25

JAN '14POPRAVLJAJMO VEJICE IZ TUJIH LOGOV

V Hong Kongu imamo dva milijona staršev ali dva milijona ravnateljev in ravnateljic, ki kot po tekočem traku naročajo in usklajujejo otrokove obšolske obveznosti. Starši so post-ali glavni zato, ker kitajske šole preprosto ne nadzorujejo več izobraževalnega procesa. Raziskava izpred dveh let je namreč pokazala, da več kot 70 % dijakov obiskuje privatne učne ure izven šole in to pogosto pozno v večer. Ko se torej šola zaključi, se šolski dan za večino učencev šele prične.Že dolgo preden je prišla v rabo besedna zveza mama ti-grica, so bili kitajski starši obsedeni z izobrazbo svojih otrok. Pred časom sem ujel pogovor dveh zaskrbljenih mam o nju-nih sinovih. Prva se obrne k drugi in krikne: »Našla sem ga v njegovi sobi. Sedel je tam sredi in ni počel čisto nič!«. Druga ogorčeno zajame sapo in nejeverno zmajuje z glavo. Njuna sinova sta stara šest let. Prav nič nenavadnega ni slišati starše, kako v pogovoru up-orabljajo izraze kot »neustrezni temelji«, »nesistematičen pristop« in »luknje v učnem načrtu«. To kaže na temeljno nezaupanje v kitajski šolski sistem in, še posebej, v učitelja kot uradnega izvajalca izobraževalnega programa, čigar na-loga naj bi bila soditi o učenčevih učnih potrebah. To in pa iracionalen strah, da se nekje na svetu nek otrok uči več, je pognalo kolesje ogromnega obšolskega izobraževalnega sistema, ki so mu podrejeni kitajski otroci.In ta obšolski izobraževalni sistem je moje življenje. Sem eden od tisočih privatnih učiteljev, ki študentom v Hong Kongu pomagamo dosegati visoke ocene na različnih pre-verjanjih znanja. Tako mi zadnji rezultati raziskave PISA niso povedali ničesar novega. Ni dvoma, da se otroci iz Vzhodne Azije ne bi odlično odrezali. Preverjamo jih namreč ves čas, celo kadar so bolni. Ti otroci od šestega leta naprej pišejo dolgotrajne, naporne in zapletene teste. Vikendi, poletje ali počitnice pa so le odličen čas, da nadoknadijo zamujeno in utrdijo ter poglobijo svoje znanje. Vendar se problem vsega tega preverjanja skriva v tem, da ustvarja izvrstne sledilce, ne pa tudi voditeljev. Za dosego dobrega rezultata na preverjanju je namreč potrebna ne-nehna priprava. Zagotovo bodo torej azijski otroci, ko pride do večurnega sedenja za knjigami in učenja na pamet, ameriške zmleli v prah. Če pa jih postavimo pred nalogo, ki je ne najdemo na testu ali ni direktno povezana s šolo, če jim

naročimo naj naredijo nekaj zase in ne za točke, bodo brez dvoma onemeli. Razlog tiči v dejstvu, da se mora človek navadno dolgočasiti, da lahko izumi kaj novega. Vendar azijski otroci nimajo časa gledati v zrak, saj so preveč zaposleni z doseganjem odličnih rezultatov na izpitih. In dejstvo, da ti otroci niso niti minuto prosti, je v končni fazi razlog, da nazadujejo na načine, ki bi lahko imeli katastrofalne posledice za našo družbo. Četudi je tem otrokom končni cilj študij na eni izmed prestižnih ameriških univerz (Ivy League) – čeprav menim, da za kaj takega ni pravega razloga – so podatki zaskrbljujoči. Oktobr-ska raziskava v preteklem letu je namreč pokazala, da eden od štirih kitajskih študentov, ki obiskujejo eno od prestižnih ameriških univerz prej omenjenega združenja, ne dokonča šolanja. Skozi svoje učiteljske oči, izvrstnega rezultata, ki so ga hongkonški dijaki dosegli v raziskavi PISA, ne razumem kot uspeh. Po mojem mnenju ta rezultat bolj kaže na to, da šolskega sistema ne obvladamo več. Obenem pa bi iskreno rad spodbudil starše iz ZDA in drugih držav, kjer se otroci niso uvrstili tako visoko, naj rezultatov ne sprejmejo kot poraz. Sam bi namreč raje videl azijske otroke z malo slabšimi ocenami, vendar zato bolj dejavne v spreminjanju sveta.

Kristina Pahor de Maiti

Žan Kuralt

Vse deset!Kelly Yang, The Washington Post

Rezultati, objavljeni zadnji mesec prejšnjega leta, so pokazali, da so Azijci že tretje leto zapored izprašili hlače Američanom – v akademskem smislu seveda. V matematični, naravoslovni in bralni pismenosti, ki so jo preverjali v raziskavi PISA (program mednarodne primerjave dosežkov učencev), so dijaki iz Hong Konga, Šanghaja in Singapurja dosegli največ točk, medtem ko so njihovi ameriški kolegi (komaj) dosegli svetovno povprečje, kar nemudoma izzove pomisleke, da je ameriško šolstvo, gledano v celoti, neuspešno. Vendar kot hongkonški učitelj lahko z gotovostjo trdim, da bi bilo posnemanje kita-jskega modela za ameriški šolski sistem zadnja dobra stvar.

Zgornja naloga ni hec. To vprašanje mi še pred kratkim ne bi

padlo na pamet, v zadnjem času pa sem kar nekajkrat naletel

na takšne primere, ko mi zanikani zaimek sporoča eno, kontekst

pa nekaj drugega. Čeprav se torej naslednji napotek komu zdi

odveč, vseeno zapišimo: prišel je samo eden od sošolcev, ne

pa oba. Če pa hočem povsem jasno povedati, da je mali Novak

celo popoldne sameval, bom rekel: nobeden od sošolcev ni prišel.

Ali: nihče ni prišel. Ali: noben sošolec ni prišel – pridevniški zaimek

noben rabimo ob samostalniku, čeprav ga bomo v govoru

pogosto slišali samostojno. Ko rečem vsi niso prišli, s tem pravim,

da so nekateri prišli, drugi pa ne.

In ko sem se že ravno ukvarjal s tem primerom, sem se vprašal,

kdaj imamo govorci in pisci slovenskega jezika še težave z za-

nikanjem. Kajpak mi je najprej na pamet padlo zloglasno za-

nikanje z rodilnikom. To zagotovo vsaj v teoriji poznamo vsi,

neupoštevanje tega pravila je ena »klasičnih« napak, na katere

se največ opozarja. Kljub temu je zelo pogosta, zlasti seveda v

govorjenem jeziku, od koder vse prerada preide tudi v pisanje.

Spomnimo se: ob zanikanem povedku predmet v tožilniku pre-

ide v rodilniškega: To knjigo sem kupil na razprodaji. Te knjige

nisem kupil na razprodaji (in ne: *To knjigo nisem kupil na razpo-

daji).

Nekoliko težji primer je, kadar imamo opravka s pomensko ne-

popolnimi glagoli: Nisem hotel dati razlog za pritoževanje./Nisem

hotel dati razloga za pritoževanje. Dvome povzroča nedoločnik

dati med razlogom in dejansko zanikanim glagolom hoteti. Tudi

v tem primeru je rodilnik na mestu; rekli bomo torej Nisem hotel

dati razloga za pritoževanje. Zato pa raba rodilnika ni obvezna

v priredni zvezi z dvodelnim veznikom ne le (samo) – ampak

(temveč, marveč) tudi: Ni se mogel spomniti, katero drevo sodi v

kontekst praznika, zato ni posekal le jelke/jelko, ampak tudi smreko.

Izbiro med rodilnikom in tožilnikom si lahko privoščimo tudi pri

besedi nič: Nič/Ničesar ti ne manjka. Nič/Ničesar ne razumem.

Podobna premena se zgodi tudi z osebkom (ta je praviloma

v imenovalniku) ob polnopomenskem glagolu biti (to po-

meni, da se uporablja v smislu obstajati ali nahajati se): Lojze je

doma. – Lojzeta ni doma. Še so dobre gostilne. – Dobrih gostiln

ni več. Zopet si lahko privoščimo odstopanje od tega pravila,

če stavku sledi ampak: Lojze ni doma, ampak v gostilni. Takšna

premena obstaja torej ob glagolu biti, v drugih primerih pa ne,

na kar moramo biti zopet pozorni pri besedi nič: *Ničesar ni bilo

(pravilno: Nič ni bilo.). Še pogosteje se nam taka premena zareče

pri trpniku (pasivu), kjer mora osebek obdržati imenovalniško

obliko: *Tega imena se pri nas ne omenja. Pravilno je: To ime se

pri nas ne omenja. Verjetno se ta napaka dogaja zato, ker smo

vajeni vršilca dejanja (tisti, ki omenja) izraziti z osebkom, priza-

detega od dejanja (ime, ki se (ne) omenja) pa s predmetom (in

tudi če teh izrazov ne poznamo, instinktivno čutimo, kaj je kaj).

Zato v skrbi, da ne bi pozabili na rodilnik zanikanja, spremenimo

sklon prizadetemu, ki pa seveda v tem primeru ni več predmet,

pač pa osebek.

Za druge zanimivosti pri zanikanju, kot sta denimo dvojno ali

pleonastično zanikanje, pa tokrat ne bo prostora. Morda se jim

posvetimo kdaj drugič. Nikar pa ne pozabite – prednost pri ob-

ravnavi imajo vseskozi vaša morebitna vprašanja.

Mihael Šorli

Vsi tega ne boste prebraliTokratne Vejice začenjamo kot matematično nalogo. Pri, bodimo predvidljivi, Novakovih so na rojstni dan prvorojenca povabili dva njegova sošolca (zakaj samo dva in ali sta bila edina, je na tem mestu vseeno, ker gre za matema-tiko in ne za kakšno sociologijo ali kaj takega). Oba nista prišla. Vprašanje se glasi: koliko sošolcev je prišlo (seveda ob predpostavki, da ni v zgodbi nobenega takega, ki bi se pojavil kar sam)? Od tu naprej se ljudje delimo na dve skupini: na tiste, ki skozi okno vidijo le enega sošolca, in na tiste, ki ne vidijo nobenega. Imajo prvi privide ali drugi dioptrijo?

Draga bralka, dragi bralec. Gotovo tudi vas kdaj kaj zmoti, morda vas pesti vprašanje, odgovora pa od nikoder ... Pišite! Tako bo ta stran res dobila svoj pravi smisel. Svoje

jezikovne zadrege in opažanja lahko pošljete na: vejice@ksk.si.

26 27

JAN '14USTVARJALNICA

Skrinjice so svojo zgodbo začele ustvarjati prejšnje poletje, ko je idejni vodja ekipe Gašper želel svoje znanje s fakultete prenesti še v prakso. »Tri dni po zadnjem izpitu sem vzel v roke blok in svinčnik, da bi zapisal ideje za neko podjetje. Razmišljal sem nekaj minut in kot prvo sem si zamislil ravno te skrinjice s QR kodo,« je razložil Gašper, ki je k sodelovanju povabil tudi nežnejši duo ekipe, Evo in Žano, saj je poznal njuno strast do ustvarjanja. Kot diplomi-ran podjetnik se je projekta lotil zelo resno in natančno, zato se je zgodba začela razvijati preko anket, ki so jim dokaj natančno pokazale, kako bodo s takšno idejo na trgu najbolj uspešni. »Čeprav se na anketo ne moreš stoodstotno zanesti, je bil rezul-tat za nas dovolj zgovoren, da smo se lotili dela.« S pomočjo spletne strani Vse si lahko naredite sami so raz-poslali okoli 2000 anket, nato pa jih je ustvarjalka bloga povabila še k sodelovanju pri nagradni igri. Ker je bila slednja na vrsti že po enem tednu od objave njihove an-kete, so bili primorani zagrabiti za ustvarjalske pripomočke. »V enem tednu smo morali dodelati popoln koncept, izdelati Face-book stran ter hkrati nabaviti in izdelati prve skrinjice. Je bilo kar naporno, ampak je bilo vredno, saj od takrat naprej ves čas nekaj ustvarjamo in se hkrati učimo.«

Ker sama ideja ne bi bila popolna, če ne bi bilo zraven ustvarjalne žilice, sta kot del ekipe zagotovo pomembni tudi Eva in Žana. Čeprav je Eva pedagoginja, v prostem času rada izpopolnjuje svojo umetniško žilico in se posveti ust-varjanju. »Kljub drugačni poklicni poti vseeno vztrajam pri slikanju kot hobiju,« je Eva pojasnila svojo izbiro poklica. Mladi ustvarjalki si barvanje skrinjic razdelita, saj imata po Gašperjevih in Evinih besedah vsaka svoj poseben slog. »Žana je navdušena nad pre-livanjem barv in senčenjem, sama pa sem bolj striktna in je rdeča pač rdeča, modra pa mora biti modra in ne nekaj vmes,« je v smehu pripomnila Eva.

Z nabavo skrinjic in nato barvanjem motivov se zgodba De la Box skrinjic komaj začne. Svoj del ustvarjalnega truda vanjo namreč vloži tudi Gašper. Poleg urejanja Facebookove strani, pri-pravljanja uradne spletne strani in ostalih tehničnih podrobnosti, poskrbi tudi za popravke in piljenje končnega videza skrinjice. Ko dobi pobarvano skrinjico, v sobi postavi mini studio in skrinjico fotografira ter jo objavi na spletu, hkrati pa poskrbi tudi za QR kodo, ki je glavna posebnost in osnovna ideja njihove zamisli.

Prek te kode namreč lastnik skrinjice spremlja začetek njene zgodbe, če pa jo kasneje želi podariti komu drugemu, lahko vsak naslednji ustvarja novo zgodbo.

»Naša osnovna ideja je bila, da bi skrin-jica ustvarila čim daljšo verigo, a se

v praksi ta veriga pravzaprav konča pri drugem členu.«

Ker se marsikomu poraja vprašanje, kako mladim ustvarjalcem in pod-

jetnikom sploh uspe priti na trg v trenutni ekonomski situaciji in dejst-

vu, da tudi na razstavnih sejmih obis-kovalci ne želijo preveč plačati za uni-

katne izdelke, je Gašper takoj povedal, da so sami pravzaprav začeli iz ničle. Ves denar, ki ga zaslužijo s skrinjicami, gre nato za nakup materiala in ostale stroške pri ustvarjan-ju. »Želel sem po-kazati, da je možno

neko idejo ustvariti in izpeljati iz nič, če je le prisotna volja

in je vanjo vloženo dovolj truda,« je s spodbud-nimi besedami za vsakega mladega ustvarjalca, polnega

odličnih in svojevrstnih zamisli, zaključil Gašper. De la Box skrin-jice so vendarle še na začetku ustvarjalne poti, in čeprav trenutno vsi trije bolj ali manj testirajo trg ter odziv kupcev na ponudbo, se bo o skrinjicah, ki s svojimi svojevrstnimi, različnimi zgodbami razveseljujejo in obdarujejo, zagotovo še pisalo ter govorilo.

Urša Kunstelj

arhiv De la Box

De la Box: Vsaka skrinjica ima svojo zgodboOb nakupovalni mrzlici v prazničnih dneh sem naletela na posebne skrinjice De la Box, ki so s svojimi unikatnimi motivi idealno presenečenje ob različnih priložnostih. Za blagovno znamko, namenjeno obdarovanju ali shranjevanju drobnarij, so zaslužni mladi ustvarjalci Gašper Benedičič, Eva Vidmar in Žana Benedičič, vsak pa ima pri nastajanju skrinjic svojo zadolžitev, kar daje vsaki izmed njih še dodaten pečat ter unikatno noto.

ZAPIKOV FUTR

Pražen rižJed, ki jo morda poznate le iz obiskov kitajskih restavracij, se da doma pripraviti hitro, enostavno in po-ceni. Kupiti je treba le sojino omako, ostalo pa imate po vsej verjetnosti že doma. Kaj boste rižu dodali je vaša izbira, lahko dodate kakršnokoli meso in zelenjavo, gobe ali kozice, spodaj pa sledi moja prilju-bljena verzija. Sama količina riža je odvisna od tega, za kakšne jedce pripravljate obrok. Pri nas doma velja »bolje več, kot premalo«, sploh zaradi brata z ogromnim apetitom, torej 90 gramov riža na osebo, manjša porcija pa je 75 gramov. Skuhan riž je pred praženjem potrebno ohladiti, sicer se bo prijel na ponev. Tako ga lahko skuhate že dan prej ali pa kakšno uro, dve pred obrokom, saj samo praženje riža vzame le približno 10 minut. V drugem primeru lahko riž razporedite po ogromnem krožniku ali pladnju , da se hitreje ohladi, in ga v mrzlih mesecih še za nekaj minut pustite na balkonu.

Naj vas slike ne zavedejo, kot sem že poprej omenila, sem kuhala za štiri lačne jedce, medtem ko je spodnji recept primeren za dva lakotnika ali pa tri porcije praženega riža kot priloge.

& Urša Bajželj

Priprava:

Najprej po navodilih na vrečki v soljeni vodi skuhajte riž, saj imajo načeloma različne znamke različna navodila in vam ne morem svetovati eno, medtem ko vaš riž potrebuje drugo. Ko je riž kuhan, ga po potrebi odcedite in pustite, da se ohladi.

Jajce in sezamovo olje stepemo v manjši posodi in pustimo, da počaka na nadaljno vlogo.

Sledi priprava zelenjave, torej, sesekljamo čebulo in na manjše kocke narežemo bučko. V primeru, da imate zmrznjen grah, ga nekaj minut namakajte v vroči vodi, da se odtali, če je iz konzerve ga odcedite, če je pa svež pa samo operite. Podobno velja z brokolijem, če je zamrznjen, ga v vreli vodi kuhajte kakšne tri minute, če je svež pa velja enako in da ga še narežete na manjšo velikost.

Sledi samo praženje. V večji globoki ponvi, posodi, ali voku segrejte približno dve žlici rastlinskega olja. Ko je dovolj segreto, tako da se iz njega skorajda kadi, damo v ponev riž in mešamo kakšne 3 minute, da se riž segreje.

Nato dodamo čebulo, grah, bučko in brokoli, ter zopet mešamo nekaj minut. Dodamo toliko sojine omake, kolikor nam je okus poželi in popopramo. Po potrebi še posolimo, vendar prej obvezno poizkusimo, saj so nekatere sojine omake kar slane!

Ko se nam zdi, da so vse sestavine kuhane oziroma pražene in ne več surove, potisnemo riž na eno stran ponve in vlijemo stepeno jajce na drugo polovico. Po nekaj sekundah, ko se jajce prične strjevati, ga pričnemo mešati in postopoma vmešavati med riž. Vse skupaj še kakšno minuto pražimo in mešamo, nato pa kar takoj postrežemo.

Sestavine: 1 jajce

2 čajni žlički sezamovega olja (ali rastlinskega)

200 g dolgozrnatega riža ali basmatija

100 g graha

1 čebula

1 manjša bučka

100 g brokolija

sojina omaka

poper

28 29

JAN '14RECENZIJE

Karl je godrnjajoč Anglež, ki pravzaprav sploh ne mara potovanj. Rad ima domačo toplo posteljo, popoldnaski čaj in predvidljiv vsakdanjik. Nato ga je pred tremi leti televizijska ekipa poslala na potovanja po svetu in nastala je serija An Idiot Abroad, predhodnik serije The Moaning of Life, v kateri se Karl nenehno sprašuje, kaj mu je tega treba in na humoren način pred-stavlja tudi drugo plat popotniške medalje – trda ležišča, dolge vožnje, vremenske nevščečnosti, kulturni šoki in nenavadna hrana. Serija, ki jo prav tako toplo priporočam, se je zaključila in Karl je dopolnil 40 let. Ob tem ju-bileju ga je televiziska ekipa ponovno poslala v svet, da vidi, kako se z nekaterimi izmed največjih mejnikov v življenju – poroka, iskanje sreče, otroci, služba in smrt - spopadajo na različnih koncih sveta. Tako med drugim na Japonskem obišče festival plodnosti, v Južni Afriki neuspešno prodaja ribe, v Los Angelesu se sprehodi po modni

pisti in nastopa kot ulični klovn, v Gani si naroči krsto, v Indiji pa si prek ženitne posredovalnice poišče ženo. Ker gre za Karla,

vse počne z veliko mero skepticizma in se nenehno sprašuje: »Sem tukaj nor jaz, ali pa vsi ostali?«

Poleg nenehnih komičnih vložkov serija spod-budi Karla, posredno pa tudi zaplankanega gledalca, da na stvari gleda tudi z drugačega zornega kota. Kar se Zahodnjaku morda zdi popolnoma nesprejemljivo, je lahko nekaj tisoč kilometrov stran povsem ust-aljena praksa in kar se Zahodnjaku morda zdi

sprejemljivo, je lahko popolnoma absurdno za Karla, ki ogledalo nastavi pravzaprav vsem

kulturam.»Dvanajst ur na letalu, 5000 milj stran od doma. Tako

daleč ste me pripeljali, da lahko sedaj tukaj ližem ribe.« Poto-vanja so čudna reč.

Petra Ajdovec

Glavna korifeja literarnega pijanstva se ogromno časa pre-vrti okoli zgodb in prigod, pravzaprav scen, ki se na tak ali drugačen način pripetijo zaradi ekstremnih količin alko-hola. Fantastične razsežnosti, značilne za njegovo pisanje, so v veliki meri tudi odraz za vedno izgubljenih črnih lukenj spomina, ki jih je potrebno zapolniti. Ob številnih alkoholnih omamah se realnost velikokrat stke s fan-tazmo. Avtor se spomni drobca dogodka, ki ga z vso pisateljsko sočnostjo napihne in mu doda cel kup raznoraznih izmišljij. Zaradi nonšalantnega operiranja s pravimi slov-enskimi pisateljskimi imeni, vseeno ne moremo mimo dejstva, da vse le ni fantastika, pravzaprav je tokratno delo zelo realno. Do nas je gostilniško zaupljiv. Njegov stil pisanja je de-jansko podoben pajzl debati, ki premo sorazmerno s popitim alkoholom postaja vse bolj odkrita in brez cenzure. Knjiga je v celoti pravzaprav zelo poučno branje, odstira skrivnostni svet

literature, v katerem smešno poplesujejo takšne in drugačne kulturniške veljake ter nam prikazuje realno bedo in osebne

stiske vpletenih. Dodana vrednost, ki je ne gre spregledati je zagotovo izdatna mera humorja, ki te sem in tja

prisili v neobvladan krohot. K slednjemu pripo-morejo izjemno lucidne in humorne Dergi-

jeve karikature, ki nas razveseljujejo čez ce-lotno knjigo. Združena moč Milana Kleča in Marka Derganca nas ponovno prepričata k branju na dušek. Skratka, z branjem Ure resnice se zarotniško

pobratite z avtorjem, pobalinsko rokovnjačite po kulturniških zabavah in na koncu kon-

cev zajadrate tudi v eksistencialna vprašanja o samih sebi. Kleč je original, pravi bohem, ki je

obtičal med »blestečim« novim svetom in rock and roll generacijo. V njegovi resignacijski drži se skriva upor, upor proti vsemu navideznemu, narejenemu in nepristnemu.

Manja Gatalo

Več kot uro dolg album si namreč lahko na računalnik prenese-mo s pomočjo ČesnKode, ki jo najdemo na spletni strani ČeDe-ja, vnesemo pa jo na spletni strani zavoda GodiBodi. Zavod v javnem interesu deluje že od leta 2010 in podpira nastajanje avtorske glasbe in slovenskih besedil, še posebej pa se posveča ljudski glasbi in njenemu poustvarjanju. V okviru zavoda deluje tudi multi-medijski projekt Sozvočja Slovenije (Sounds of Slovenia), ki prinaša slovensko ljudsko izročilo v novi preobleki. Sozvočja Slovenije združujejo vr-hunske glasbenice in glasbenike, ki nastopajo kot solisti ter obenem ustvarjajo tudi v različnih zased-bah (Katalena, Jararaja, Magnifico, Siddharta, Elevators, Fake Orchestra, Katice, Big Band RTV Slovenija itd.). Po bese-dah umetniškega vodje projekta Janeza Dovča je ljudska glas-ba spomin, odmev iz davnine, ki prinaša bogastvo raznolikosti

slovenskega prostora in ki žal zaradi hrupa civilizacije počasi izginja. Z omenjenim projektom pa želijo ta spomin ozvočiti,

da bi s prinašanjem kulturne raznolikost vsi mogli preseči medkulturne napetosti in doseči sozvočje med ljudmi.

Sredi novembra prejšnjega leta je na ljubljanskem gradu v nabito polni dvorani potekala promocija novega albuma, ki je izšel pri glasbeni zadrugi Ce-linka – kar kaže na veliko zanimanje slovenskega občinstva za nove aranžmaje slovenskih ljudskih

skladb. Na ČeDe-ju se najde nekaj za vse okuse – slovenske ljudske so predstavljene v najrazličnejših

priredbah in odlični izvedbi že uveljavljenih glasbe-nikov in zasedb (Brina Vogelnik, Eva Hren, Janez

Dovč, Vesna Zornik, Gušti, Boštjan Gombač, Trkaj, APZ Tone Tomšič, Katice, Perpetuum Jazzile idr.).

Kristina Pahor de Maiti

Odštekano zaporedje dogodkov in razplet vseh komičnih kot tragičnih situacij dodatno popestri zanimivo prebitje četrte stene med glavnim likom in gledalci. Jordan nam pravzaprav pripoveduje svojo življenjsko zgodbo in od trenutka, ko se pro-jekcija prične in vse do konca, nas drži v svojem pripo-vedovalskem prijemu in slabe tri ure dolg film mine v hipu. Zgodba mladega Jordana (Leonardo DiCaprio) se prične pri njegovih rosnih dvajsetih, ko je že bil poročen in je dobil prvo službo v borzni hiši. Že prvi dan ga je na kosilo peljal izkušenejši in rahlo čudaški Mark Hanna (Mathew McCoughney). Ko rečem kosilo, mislim na martinije in kokain. Po letu dela je Jordan zaradi stečaja izgubil službo in zopet je bil vržen v kruti svet brez rednega pritoka denarja. Žena ga je prepričala naj poskusi na Long Islandu, kjer trgujejo z del-nicami v vrednosti nekaj centov. Iz sveta težkokategornikov je pristal na podeželjskih borbah v hlevu. Želja po zaslužku in prepričevalne sposobnosti na nivoju hipno-tizerja so ga kmalu pripeljale k odprtju svojega podjetja. Pridružil

se mu je sodelavec Donnie (Jonnah Hill) in še nekaj lokalnih prodajalcev trave in od tam je šla Jordanova kariera samo še strmo navzgor. Tako strmo, da so bile gore denarja prestrme za smučanje. Podjetje Stratton Oakmont se je širilo in preselilo na

Wall Street. Prične se prekomerno uživanje drog, seks za denar in korupcija.

Jordan je v vsej tej poplavi bogatsva in drog zamen-jal ženo z modrooko lepotičko (Margot Robbie). Ob njenem seksapilu drhtijo ženske, moške pa začnejo tiščati še tako prevelike hlače. Na tej točki naj omenim še, da je v filmu tudi Slovenka Kata-rina Čas, ki se z lahkoto kosa z vsemi lepoticami.

Ves vpliv, moč in denar ter še kupček vseh zaužitih opojnih substanc zmešajo razum in Jordan še kako

potrebuje le-tega, da bi njegov imperij rasel. A ko pade prva domina, padejo vse. Vendar smo se gledalci na tej točki od-dahnili, saj je Jordanovo pohajkovanje doseglo kritično točko. Volk iz Wall Streeta je film, ki vas bo popeljal po življenjskem vr-tiljaku in ravno zato se ga splača videti.

Christian Pavuna

TV-serija: The Moaning of LifeSerije, v katerih ljudje na tuje stroške potujejo po najbolj čudovitih in vznemir-ljivih kotičkih zemeljske skorje, v meni vzbujajo precejšnjo zavist. Še posebej kadar moje koordinate zaobjema januarska sivina in predizpitno nelagodje. Ker pa tovrstne serije še vedno spremljam bolj pogosto, kot bi bilo primerno, je bilo odkritje popotniških prigod Karla Pilkingtona pravi orkan popotniške svežine.

Milan Kleč – Ura resniceEnfant terrible slovenske literarne scene s svojo najnovejšo knjigo Ura resn-ice na velik zvon obesi, jasno naznani, da je odbilo vsem kvazi-književikom v podalpski nadkultivirani državici in da bo po klečevsko nemilosrdno odkrit.

ČD – Cel čes'nPetnajst skladb in nekaj manj strokov česna za zdravje duha in telesa, za sveže odete ljudske napeve, za samooskrbo, za lokalno pridelano hrano. Projekt Čes'n je pri pri/iz-delavi ČeDe-ja združil skoraj štirideset navdušencev nad sloven-sko glasbo in povrtninami, ki so posadili kar petintrideset kilogramov česnovih strokov. Jeseni so se veselili obilnega pridelka, ki ga sedaj delijo z vsemi, ki se odločijo za nakup nove plošče v elektronski obliki po študentom dostopni ceni.

Volk z Wall Streeta (The Wolf of Wall Street)Poznamo že veliko zgodb o uspehu, kjer spremljamo vzpon in padec glavnega protagonista in tudi tokrat je to film, kjer gledamo mladega Jordana Belforta, ki se iz brezposelnosti pridruži milijonarjem. A pri njem je vse skupaj začinjeno še z mladimi in brhkimi dekleti, ki za denar pokažejo marsikaj, norimi žuri z letečimi pritlikavci v pisarnah ali orgijami na letalu in veliko, veliko drogami.

KULT(UR)NO

30 31

JAN '14

SESTAVILA MATEJA

KMETIJA V LATINSKI AMERIKI

ŠPANSKA VERSKA

ORG. LAIKOV SOLMIZA-

CIJSKI ZLOG ZAPIK LASTNOST NEELASTI-

ČNEGA, NE-PROŽNOST

AFRIŠKA PLEMENSKA

SKUPINA UM, RAZUM,

RAZLOG IVER,

TRŠČICA

HOJA, KORAK

ZG. DEL STOPALA

TEKSTILNI IZDELEK

LEKARNAR

CIRIL ULČAR

ANGL. PESNIKJOHN

REKA V SIBIRIJI

PRIPRAVA ZA ISKANJE

REKA V

FRANCIJI

4. IN 1. SAMO-GLASNIK

GOSTILNA,

KRČMA

ZAPIK PRAVO-SLAVNA SVETA

PODOBA

MORSKI RAK BREZ KLEŠČ

PISEC SONETOV

SVETINJA,

DRAG SPOMIN

ITALIJANSKI PISATELJ UMBERTO MESTO NA

HONŠUJU

REKA V MJANMARU

IME KRALJEV BURUNDIJA

NINA

TURNER

FOTO-GRAFSKI APARAT

SLIKAR SAMOUK

JEK, ODMEV

KOTNI PLUG, PRIPRAVA ZA ORANJE

LATINSKI VEZNIK

DEL OBRAZA NAD OČMI

VRSTA SADJA

TRDA ŽLAHT-NA KOVINA

SPODNJA OKONČINA

ENAKI ČRKI

NAPIS NA KRISTU-SOVEM KRIŽU

NORVEŠKI

JEZIKO-SLOVEC

IVAR EGON

ZAKRAJŠEK

TURŠKI VELIKAŠ

HERCE-GOVEC

SORTA HRUŠKE

OREL V NEM-ŠKIH GRBIH

VRSTA PŠENICE

ZAPIK JAPONSKA NABIRALKA BISEROV

SL. AKADEM. ZNANOSTI

SISTEM PI-SNIH ZNAKOV

KOS

SUKANCA ČAR, ŠARM

OTOK V OTOČJU

TUAMOTU

SOVJ. GEO-FIZIK OTO

IVO SEVER

PIJAČA ST. SLOVANOV

VELETOK V SIBIRIJI

ENOTA ZA MERJENJE

RADIO-AKTIVNOSTI

VPREŽNI

DROG KMEČKEGA

VOZA

OČKA, ATEK STREŽAJ V UNIFORMI

SLOVENSKI IGRALEC

IVO

TESTKRIŽANKA

Nagradna križankaRešitev križanke iz decembrske številke je bila: SNEŽNA KROGLA. Glavno nagrado; USB ključek Kluba študentov Kranj in klubsko majico, si je s pravilno rešitvijo priboril Mitja Okršlar. Tolažilni nagradi, majici KŠK-ja, pa bosta prejeli Špela Krivec in Nataša Pintar. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Rešitve januarske križanke nam pošljite do 1. marca preko obrazca na www.zapik.si.

Kakšni so tvoji študijski interesi?1. Kaj bi vzel s seboj na samotni otok?

a) švicarski nožek

b) zbrana dela poljubnega filozofa

c) čopič/dleto

d) celotni arhiv Mladine

2. Kateri predmet med naštetimi ti je bil v srednji

šoli najljubši?

a) športna vzgoja

b) filozofija

c) noben

d) malica

3. Kateri izraz ti je najbližji?

a) »Namen umetnosti je, da izbriše

vsakodnevni prah z naših duš.«

b) x^2 – y^2 = (x – y)*(x + y)

c) »Mislim, torej sem.«

d) »Ne pusti šolanju, da se vmešava v tvojo

izobrazbo.«

4. V katerem delu Ljubljane bi najraje študiral?

a) Rudnik

b) Bežigrad

c) Vič

d) Center

Rezultati:4-7: NaravoslovecZ nekaj alufolije, uporabljenim žvečilnim gumijem in kosom čokolade si sposoben izdelati bodisi bombo bodisi avtomobil. Maxwellove enačbe, termodinamiko ali različne koordinatne sisteme veliko lažje razumeš kot Platonove votline. V prostem času najraje piješ pivo in se pritožuješ nad družboslovci.

8-11: DružboslovecNatančno veš, kaj se trenutno dogaja v slovenski in evropski politiki, poznaš gibanja na svetovnih borzah in znaš našteti vse države, v katerih posluje McDonalds. Zanima te preveč različnih področij, da bi se lahko odločil za eno. Meniš, da pomanjkanje strokovnega znanja lahko kompenziraš z dobrimi socialnimi veščinami.

12-14: HumanistPo tvojem se je največ svetovnih problemov začelo zato, ker v šolah ni več obveznega pouka latinščine in se zato ljudje ne znajo več učiti iz zgodovine. Ob vsaki priložnosti znaš iz rokava potegniti primerno domislico kakega antičnega filozofa. Pri roki imaš vedno slovar in nekaj klasičnih romanov. Pogosto vihaš nos nad dekadentnostjo sodobne družbe, zato te za tvojim hrbtom radi okličejo za snoba.

15-16: UmetnikTvoja duša plava visoko nad običajnimi težavami sodobne družbe, čeprav ji skozi svoja dela, naj bo to glasba ali slikanje ali pisanje, poskušaš nastaviti ogledalo. Najraje se sprehajaš po galerijah in koncertih, zaključiš pa v najrazličnejših beznicah, kjer si poskušaš odrezati različne telesne dele.

Točkovnik a b c d

1 1 3 4 2

2 2 3 4 1

3 4 1 3 2

4 4 2 1 3

Agata Petar Stojanović

Vsaka odločitev, ki jo boste sprejeli, bo še slabša od prejšnje, zato se ne obremenjujte preveč z razmišljanjem in preprosto nekaj naredite. Trenutno kaže, da bo boljše šele v drugi polovici marca. Ne skrbite, levom bo šlo še slabše. Moto meseca: Še tole potrpimo, pa bo!

Po zatišju, ki ga je nudil praznični december, se nevihta izobraževalnega sistema vrača nazaj. Obveznosti bodo krčile prosta mesta na vašem urniku in preprečevale, da bi zaslužili za kaj več kot kos kruha in kozarec piva. Številke za loto listek: 3,8,16,17,25,29,33.

Koncertna sezona na vaših najljubših prizoriščih bo na vrhuncu, tako kot vedno, ravno v času, ko bi morali pridno sedeti pred knjigami. Če se odločite za glasbo, se bo treba zagovarjati pred starši, sicer pa pred sabo. Poslušajte prijatelje. Nasvet leta: ne se sekirat.

Vsak padec boli, sploh pa tisti iz višine. Kadar boste pohajkovali po mostovih ali strehah, pazljivo glejte pod noge. Da bo stvar še težja, se bliža del leta, ko so ledene sveče najpogostejše, zato obenem nadzorujte tudi površine nad sabo. Sovražnik meseca: odvezane vezalke.

Stari starši vas bodo silili jesti žgance, starši vas bodo spraševali, če se mislite kmalu zresniti, boljše polovice bo zanimalo, kdaj jim boste posvetili vsaj nekaj pozornosti, davčna uprava bo želela svoj kos vaše finančne pogače ... Pobega pred vsem žal ne bo. Oprema meseca: čepki za ušesa.

Pred pomladansko utrujenostjo se bo že v začetku februarja pojavila zimska utrujenost, ki bo zamenjala ravno takrat končano popraznično utrujenost. Uvoznikom kave in drugih poživljajočih pijač boste naredili lep dobiček. Pijača meseca: Red Bull.

Tako kot vsako leto po praznikih boste bolj vi mučili druge kot obratno, zato se veselite. Premislite, če ne bi k svoji ponudbi dodali tudi osebnega trenerstva, nekateri ljudje so namreč pripravljeni plačati lepe zneske za Projekt plaža 2014. Film meseca: The Social Network.

Zapiranje v sobo vam ne bo pomagalo ubežati pred jezo sveta, ki ga boste vedno znova in znova jezili s svojim preostrim jezikom. Tistim, ki imate domače ljubljenčke, bo v uteho vsaj to, da vas lastni pes ne bo ugriznil. Kar pa ne velja za sosedovega. Pripomoček meseca: palica.

Streljanje v prazno je morda edini način za izpolnjevanje Loto listkov, žal pa princip na drugih področjih ponavadi ne deluje. Kljub temu ga boste v prihajajočem mesecu na napačnem mestu uporabili vsaj petkrat. Pripomoček meseca: plonkec.

Zvezde kažejo, da vas za najbližjim vogalom čaka napad trme, ki vam bo otežil funkcioniranje v družbi in vas za nekaj časa precej osamil. Jemljite to kot odlično priložnost, da se lotite tistega kupa knjig na pisalni mizi. Fraza meseca: Previdnost je mati modrosti.

Planeti so postavljeni tako, da namigujejo, da se vam okoli rojstnega dne obeta finančna injekcija, ki pa bo popustila že isti večer. Sliši se trkanje s kozarci, vzkliki omamljenih kolegov in naveličanih natakaric. Pijača meseca: vod(k)a.

Zima res ni vaš letni čas, saj vas led nekoliko ovira pri gibanju. V drugi polovici februarja se vam obeta obisk nekoga, ki ga ne pričakujete. Pazljivi bodite na prehodih prek prometnih cest in na pločnikih, ki jih manj pogosto posipavajo s soljo. Obutev meseca: dereze.

Oven Bik Dvojčka

Rak Lev Devica

Tehtnica Škorpijon Strelec

Kozorog Vodnar Ribi

ZA LUNO32 KONCERTNI NAPOVEDNIK 33

Elemental

Iced Earth

Dream Theater

Vlado Kreslin

Boris Novković

Iron Median

Anna Calvi

Frank Turner & The Sleeping Souls

Laibach

Elemental (hip-hop/soul/funk) 23. januar, Kino Šiška 12 €

Iced Earth 24. januar, Kino Šiška 22 €

Rambo Amadeus & Two Winnetous 31. januar, Trainstation Squat 10 € (predprodaja), 13 € (na dan dogodka)

Dream Theater 4. februar, Hala Tivoli 33 €

Rolling Stones Tribute 14. februar, Hala Tivoli 19 – 22 €

Vlado Kreslin 14. februar, Žiri (Dvorana Svoboda) in 28. februar, Jesenice (Gledališče Toneta Čufarja) 15 €

Boris Novković 14. februar, Cvetličarna Ljubljana 17 €

Iron Median – Iron Maiden tribute 15. februar, Bazen Kranj

Anna Calvi 27. februar, Kino Šiška 16 €

Letz Zep – Led Zeppelin Tribute 1. marec, Cvetličarna Ljubljana 18 €

Frank Turner & The Sleeping Souls (folk-punk) 7. marec, Kino Šiška 18 €

Toy (psihadelični rock) 24. marec, Kino Šiška 12 €

Joške V'n 28. marec, Bazen Kranj

Blood Red Shoes (alternativni rock) 1. april, Kino Šiška 10 €

Laibach 16. maj, Križanke 20 € (akcijska cena), nato 25 €

34 35

JAN '14

1. 2. 2014, od 9h do 14h,Gimnazija Franceta Prešerna (Kidričeva cesta 65)

www.ksk.si/sd

NEFORMALNI INFORMATIVNI DAN

Kontaktni podatki za več informacij:BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLOVišja strokovna šolaStrahinj 99, 4202 NakloT: 04 277 21 45S: www.bc-naklo.siE: milena.jerala@guest.arnes.si bcreferat@gmail.com

Napovedujemo: Fotografski nagradni natečaj: sprejem fotografij: od 1. 12. 2013 do 28. 2. 2014

Trendi v floristiki: 9. 2. 2014

Informativna dneva: 14. in 15. 2. 2014

Izid revije Moje podeželje: 21. 3. 2014

Fotografski nagradni natečaj: všečkanje najboljših 10 fotografij na Facebooku BC Naklo: od 1. 4. 2013 do 1. 5 2014 do 23.59

Dan odprtih vrat: 23. 4. 2014

Podelitev diplomskih listin: 19. 6. 2014

Izid revije Moje podeželje: 20. 6. 2014

Konferenca VIVUS: 14. in 15. 11. 2014

Izid revije Moje podeželje: 19. 12. 2014

ŠTUDENTI DIJAKOM WWW.KSK.SI/SD

36 37

BODOČI ŠTUDENTJE IN ŠTUDENTKE!V letu 2014 vas čaka kar nekaj pomembnih odločitev. Ena izmed njih je tudi izbira bodočega študija in poklica. Klub študentov Kranj vam želi pri tem kar se da pomagati. Zato za vas organiziramo neformalni informativni dan Študenti dijakom, na katerem boste izvedeli vse kar potrebujete za pravilno izbiro študija.

Študenti dijakom je nedvomno eden izmed najboljših dogodkov, namenjenih bodočim študentom, saj ponuja informacije iz prve roke. Svoje dosedanje izkušnje s študijem na izbranih fakultetah bodo z vami delili študentje, ki se vsakodnevno srečujejo s problemi, ki vas še čakajo. Ker bo dogodek trajal celo dopoldne, boste lahko obiskali več predavanj, s tem pa si boste morebiti olajšali tudi odločitev, katerega izmed uradnih informativnih dni obiskati. Na naslednjih straneh lahko najdete tudi pomembne datume za maturo, podrobnosti o projektu Hočem službo in točne ure predavanj o posameznih smereh, ki se bodo odvijala na projektu Študenti dijakom. Projekt bo potekal 1. 2. 2014 na Gimnaziji Franceta Prešerna, začel pa se bo ob 9. uri.

Želimo vam uspešno opravljanje mature in čim bolj srečno roko pri izbiri nadaljnjega študija!

Ekipa Študenti dijakom 2014

Študenti dijakom v sodelovanju s projektom Hočem službo!

POMEMBNI DATUMI1. februar Študenti dijakom

14. in 15. februar Informativna dneva na fakultetah

od 5. februarja do 5. marca 1. prijavni rok za vpis

od 9. do 24. aprila Sklepanje o omejitvi vpisa

14. julij Rezultati splošne in poklicne mature ter maturitetnih izpitov

od 14. do 23. julija Rezultati 1. roka izbirnega postopka

od 28. julija do 18. avgusta Vpis sprejetih v 1. roku

od 22. do 29. avgusta 2. prijavni rok za vpis

do 24. septembra Rezultati 2. roka izbirnega postopka

začetek oktobra 3. prijavni rok za vpis

Novi projekt resorja za socialo in zdravstvo Hočem službo! želi mladim olajšati razkorak med šolanjem in iskanjem službe. Dijaki poklicnih šol so v precepu, bi šli študirati in nadgraditi znanje v predavalnice ali pa bi dodatna znanja pridobivali praktično, skozi delovne izkušnje. In kakšne so sploh možnosti? Povezali se bomo z vsemi poklicnimi šolami v Kranju in Kariernim centrom, ki nam bodo pomagali razširiti uvid v dejanski trg dela. Karierni center že dolgo opozarja, da je karierna orientacija za mladega posameznika pomembna in potrebna že zelo zgodaj. Eden od kriznih ukrepov vlade, za izboljšanje zaposljivosti mladih, bo tudi večje povezovanje izobraževalnega sistema z delodajalci. Kranjski srednješolci poklicnih šol imajo kar pester nabor znanj, ki pripeljejo do poklica. Ekonomsko – storitveni izobraževalni center ESIC v sebi skriva veliko potenciala, na smereh Ekonomsko-trgovska šola, Frizerska šola in Grad-beno storitvena šola, se ponujajo marsikatere zaposlitvene možnosti. Prav tako z zaključkom Srednje ekonomske, sto-ritvene in gradbene šole SESGŠ Kranj in pa Zavoda za strokovno izobraževanje EDC Kranj ustvarite dobro pod-lago za kakovostnega delavca. Tu je še Biotehniški center Naklo z izobraževalnimi programi gospodinjstva, kmetijstva, živilstva, hortikulture in naravovarstva, ki pripeljejo do vse bolj željenih poklicev.

Na naših predavanjih boste tako spoznali kako priti do op-timalne službe po končani srednji šoli. Pogledali bomo v poklice kot so gradbeni tehnik, zidar, polagalec keramičnih oblog, pečar, slikopleskar, tesar, frizer, maniker, vizažist, aranžerja, kuharja in še in še. Pridite!

Manja Gatalo

Miha Horvat

Že nekaj časa je v zraku polemika okoli dejstva, da gre dandanes vse preveč mladih študirati. Ogromno kadrov je nezaposljivih, saj dokončana študijska smer ne sovpada s potrebami trga dela. Zato je smiselno srednješolce poklicnih šol usmeriti v prakse in bodoče poklice, namesto da v nedogled študirajo smeri, ki jim na koncu koncev ne bodo obrodile sadov.

ŠTUDENTI DIJAKOM WWW.KSK.SI/SD

38 39

PRIJAVNI ROKI

Proti koncu marca oziroma v začetku aprila bo Visokošolska prijavno-informacijska služba objavila pregled števila prejetih prijav za vpis v visokošolsko izobraževanje. V njem bodo razvidni število vseh prijav v določene programe in razpisana prosta mesta. Tako boste lahko že predvideli, katere fakultete bodo glede na presežek omejile vpis.

Rezultati izbirnega postopka bodo znani od 14. do 23. julija. Vsak kandidat bo po pošti dobil obvestilo o izbirnem postopku. O datumu vpisa vas bo obvestila akademija, fakulteta oziroma visoka strokovna šola.

Drugi prijavni rok (konec avgusta)V drugem prijavnem roku se na še prosta mesta lahko prijavijo kandidati, ki v prvem roku niso bili sprejeti v nobenega od v prvi prijavi izbranih študijskih programov, ki so že bili sprejeti v prvem krogu in ki prve prijave niso oddali.

Kandidati, katerim se izbirni postopek prvega roka še ni končal, se rok za naknadno prijavo v drugem prijavnem roku določi individualno in se sporoči s sklepom o rezultatu izbirnega postopka za prvi rok.

Drugi prijavni rok poteka od 22. do 29. avgusta. Na spletnem portalu eVŠ bo objavljena tabela o še prostih vpisnih mestih. Takrat postopek ravno tako poteka elektronsko, na spletnem portalu eVŠ.

Tretji prijavni rok (začetek oktobra)V tretjem prijavem roku kandidati namesto elektronske prijave pošljejo pisno prošnjo za vpis tistemu visokošolskemu zavodu, na katerem so ostala prosta vpisna mesta tudi po izteku drugega prijavnega roka. Kandidati v prošnjo napišejo en študijski program, za katerega izpolnjujejo pogoje za vpis. Prošnji priložijo overjene kopije spričeval in drugih potrebnih dokazil.

Rok za prijavo na fakulteto je obdobje v katerem mora dijak oddati prijavo za vpis na željene fakultete. Zaključi se na zadnji dan prijavnega roka ob polnoči.

1. VPIS NA VISOKOŠOLSKE ZAVODEPrvi prijavni rok (od 5. februarja do 5. marca)Od 5. februarja do 5. marca poteka prvi prijavni rok. Na prijavi za vpis so vam na voljo tri želje – to pomeni, da se lahko z istim obrazcem prijavite na tri različne študijske programe v Sloveniji. Na prvo mesto napišete fakulteto, na kateri si najbolj želite študirati. Ta se bo najprej obravnavala in če za vas vpis na to fakulteto ne bo možen (če ne boste izpolnjevali pogojev za vpis ali boste imeli premalo točk), se bosta obravnavali druga in po potrebi nato še tretja zapisana želja. Pomembno je, da si študij na vseh treh zapisanih fakultetah želite in da na prijavo ne pišete naključnih fakultet.

Prijava bo potekala elektronsko, na spletnem portalu eVŠ. Elektronska vloga eVŠ prijave za vpis bo dostopna preko spletnega portala eVŠ na naslovu: http://portal.evs.gov.si/prijava

Spletna stran bo aktivirana, ko bo začel teči prvi prijavni rok za študijsko leto 2014/15, torej 5. februarja.

Dijakom, ki bodo e-prijavo izpolnjevali oz. pošiljali s pridobljenim digitalnim potrdilom, obrazca ne bo treba natisniti in poslati po pošti, dijaki brez digitalnega potrdila pa bodo morali izpolnjeno e-prijavo/obrazec natisniti, podpisati in jo poslati po pošti oziroma osebno oddati ustrezni prijavno-informacijski službi (naslov bo naveden na izpisanem obrazcu).

2. VPIS NA VIŠJE STROKOVNE ŠOLEMinistrstvo bo do 4. februarja 2013 na svoji spletni strani objavilo Razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2013/2014. Letos poteka vpis samo preko spletne strani Višješolske prijavne službe. Prijave sprejemajo od 18. februarja do 8. marca 2013.

Višješolska prijavna služba konec marca pripravi in objavi pregled števila prejetih prijav za vpis v višje strokovno izobraževanje. Do 23. aprila objavi seznam tistih šol, ki bodo imele omejitev vpisa (v preteklem študijskem letu so bili le trije takšni programi). Seznam boste našli na spletnih straneh http://vps.vss-ce.com in www.mizks.gov.si. Najpozneje do 24. julija boste kandidati po pošti dobili obvestilo o izbirnem postopku. Kmalu za tem vas bo višja strokovna šola, na katero ste bili sprejeti, obvestila o datumu vpisa.

V začetku septembra bodo višješolska prijavna služba in višje strokovne šole objavile še prosta vpisna mesta ter navodila za prijavo – kandidati za redni študij se boste z elektronsko prijavo prijavljali na spletni strani Višješolske prijavne službe in po uspešni prijavi vas bo višja šola pozvala k vpisu. Nasprotno pa se boste kandidati za izredni študij vpisovali neposredno na višjih šolah, in sicer po postopku in rokih, ki jih bodo določile šole.

Več informacij o prijavah bo znanih ob izidu obeh razpisov za vpis konec januarja in v začetku septembra.

POSEBNOSTIČe ste se prijavili na visokošolski zavod, ki od vas zahteva še preizkus posebnih nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti, boste morali na koncu junija oziroma v začetku julija opraviti tudi te preizkuse. O opravljanju preizkusa morate biti obveščeni vsaj pet (5) dni pred izpitom. Dodatne informacije dobite na straneh posameznih univerz.

POSEBNOSTIČe ste se prijavili na visokošolski zavod, ki od vas zahteva še preizkus posebnih nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti, boste morali na koncu junija oziroma v začetku julija opraviti tudi te preizkuse. O opravljanju preizkusa morate biti obveščeni vsaj pet (5) dni pred izpitom. Dodatne informacije dobite na straneh posameznih univerz.

Kaj so digitalna potrdila?Digitalna potrdila so digitalni identifikacijski dokumenti. Primerjamo jih lahko z osebno izkaznico, le da so prirejeni za uporabo v digitalnem svetu.

Kje lahko dobim digitalno potrdilo?Digitalno potrdilo si lahko pridobite pri naslednjih ponudnikih:

• SIGEN-CA(www.sigen-ca.si),

• POŠTA®CA(postarca.posta.si),

• HALCOM-CA(www.halcom.si),

• ACNLB(www.nlb.si).

ŠTUDENTI DIJAKOM WWW.KSK.SI/SD

40 41

OKVIRNI KOLEDAR SPLOŠNE MATURE 2014Spomladanski rok Jesenski izpitni rok

1. 4. tor Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli

18. 4. pet Rok za oddajo seminarskih nalog, vaj in poročil za praktični del izpita na šoli

1. 5. četRok za spremembo prijave (zamenjava izbirnega predmeta ali ravni zahtevnosti na šoli zaradi omejitve vpisa na visokošolske zavode)

6. 5. torSlovenščina ali italijanščina kot materinščina ali madžarščina kot materinščina; I. del (izpitna pola 1 – šolski esej)

15. 5. čet Glasbeni stavek – izpitna pola A

19. 5. pon Šola seznani kandidate s točkami praktičnega dela maturitetnega izpita

21. 5. sre Zadnji rok za poznejšo prijavo iz upravičenih razlogov

Od 12. do 22. maja 2014 Izpitni nastopi pri gasbi in sodobnem plesu

27. 5. tor Zadnji rok za predložitev dokazil oziroma pisno odjavo na šoli

31. 5. sob Angleščina – pisni izpit

2. 6. ponSlovenščina ali italijanščina kot materinščina ali madžarščina kot materinščina; II. del (izpitna pola 2)

3. 6. tor Filozofija, psihologija, sociologija

4. 6. sre Fizika

5. 6. četUmetnostna zgodovina, mehanika, elektrotehnika, računalništvo, biotehnologija, ekonomija, materiali, informatika, likovna teorija, glasba, sodobni ples, teorija in zgodovina drame in gledališče

6. 6. pet Biologija

7. 6. sob Matematika

9. 6. pon Nemščina

10. 6. tor Geografija

11. 6. sre Francoščina, španščina

12. 6. čet Zgodovina

13. 6. pet Kemija

14. 6. sobItalijanščina, drugi jeziki na NMO (slovenščina v Prekmurju, slovenščina v Slovenski Istri,madžarščina v Prekmurju ali italijanščina v Slovenski Istri)

16. 6. pon Ruščina, latinščina, grščina

14. junij 2014*, od 16. do vključno 23. junija 2014

Ustni izpiti mature

*OPOMBA: V skladu s šolskim koledarjem, lahko šola izjemoma organizira ustne izpite 14. junija

14. 7. pon Seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi

17. 7. čet Zadnji rok za pisno zahtevo po vpogledu v izpitno obdobje dokumentacijo

Od 18. do 30. julija 2014 Vpogledi v izpitno dokumentacijo

15. 7. torZadnji rok za prijavo kandidatov k splošni maturi in k izpitu iz maturitetnega predmeta v jesenskem izpitnem roku na šoli

15. 8. pet Zadnji rok za poznejšo prijavo iz upravičenih razlogov

21. 8. čet Zadnji rok za predložitev dokazil oziroma pisno odjavo na šoli.

25. 8. ponSlovenščina ali italijanščina kot materinščina ali madžarščin kot materinščina; I. in II. del (izpitna pola 1 - šolski esej, izpitna pola 2)

26. 8. tor Matematika

27. 8. sre Tuji jeziki in izbirni predmeti

28. 8. čet Tuji jeziki in izbirni predmeti

29. 8. pet Tuji jeziki in izbirni predmeti

30. 8. sob Tuji jeziki in izbirni predmeti

1. 9. pon Glasbeni stavek – izpitna pola A

1. in 2. september 2014 Izpitni nastopi pri glasbi in sodobnem plesu

3. 9. sre Šola seznani kandidate s točkami praktičnega dela maturitetnega izpita.

Od 25. avgusta do vključno 3. septembra 2014

Ustni izpiti mature

15. 9. pon Seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi

18. 9. čet Zadnji rok za pisno zahtevo po vpogledu v izpitno dokumentacijo

Od 22. do 30. septembra 2014 Vpogledi v izpitno dokumentacijo

14. januar 2015Zadnji rok za oddajo vloge za vračanje izpitne dokumentacije kandidatu splošne mature 2014

ŠTUDENTI DIJAKOM WWW.KSK.SI/SD

42 43

INFORMATIVNI IZRAČUN TOČKPreden se spopadete z maturitetnimi polami, lahko preračunate, koliko točk morate zbrati na maturi in kakšen uspeh zadostuje za vpis na željeno fakuleto. Pri tem naj vam bo v pomoč spodnja razpredelnica, s katero lahko pretvorite ocene v točke. Za izračun točk prav tako lahko uporabite kalkulator, ki ga najdete na speltni strani http://dijaski.net/studij/racunanje-tock-ob-omejitvi-vpisa-v-dodiplomske-studijske-programe.html .

Mat

ura

Med

naro

dna

mat

ura

Posk

usna

mat

ura

Pokl

icna

mat

ura

(23)

Pokl

icna

mat

ura

(20)

, zak

ljučn

i izp

it s

štiri

mi

pred

met

i

3. in

4. l

etni

k (a

li za

klju

čni i

zpit

z dv

ema

pred

met

oma)

Lest

ivac

a 2

- 8 (s

lov.

jez.

, mat

emat

ika,

tuji

jezi

ki n

a m

atur

i)

Lest

vica

2 -

5)

Nor

mir

ane

vred

nost

i

34 34 25 23 20 10 8 5 10033 33 99,232 32 22 98,331 31 97,530 30 21 96,729 29 95,828 28 24 20 19 9527 27 9426 26 19 9325 25 9224 24 9123 23 23 18 18 9 7 9022 22 22 87,521 21 21 17 17 8520 20 20 16 16 8 6 4 8019 19 19 15 15 7518 18 18 14 14 7 5 7017 17 17 67,516 16 16 13 13 6515 15 15 12 12 6 4 3 6014 14 14 11 11 5513 13 13 10 10 5 3 5012 12 12 47,511 11 11 9 9 4510 10 10 8 8 4 2 2 40

OKVIRNI KOLEDAR POKLICNE MATURE 2014Spomladanski izpitni rok

Jesenski izpitni rok

1. 4. tor Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli

21. 5. sre Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov

27. 5. tor Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli

31. 5. sob Angleščina– pisni izpit

2. 6. pon Slovenščina (ali italijanščina ali madžarščina) – pisni izpit

7. 6. sob Matematika – pisni izpit

9. 6. pon Nemščina – pisni izpit

11. 6. sre 2. predmet – pisni izpit

14. 6. sob Slovenščina kot drugi jezik ali italijanščina kot drugi jezik – pisni izpit

od 16. do 23. junija 2014 Ustni izpiti in 4. predmet

7. 7. pon Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi

8. 7. tor Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli

15.8. pet Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov

21. 8. čet Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli

25. 8. pon Slovenščina (ali italijanščina ali madžarščina) – pisni izpit

26. 8. tor Matematika – pisni izpit

29. 8. petAngleščina, Nemščina, Slovenščina kot drugi jezik ali italijanščina kot tuji in drugi jezik – pisni izpit

1. 9. pon 2. predmet – Pisni izpit

od 25. 8. do 3. 9. Ustni izpiti in 4. predmet

8. 9. pon Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi

RA

ZPO

RED

PR

EDA

VAN

J

9:00

10:0

011

:00

12:0

013

:00

1A

kade

mija

za

likov

no u

met

nost

in

akad

emija

za

glas

boN

arav

oslo

vnot

ehni

ška

faku

ltet

aA

GR

FTP

ravn

a fa

kult

eta

Faku

ltet

a za

m

anag

emen

t

2B

iote

hniš

ka

faku

ltet

aFa

kult

eta

za š

port

Faku

ltet

a za

el

ektr

oteh

niko

Faku

ltet

a za

st

rojn

ištv

o

Faku

ltet

a za

m

atem

atik

o in

fiz

iko

3Fa

kult

eta

za

raču

naln

ištv

o in

in

form

atik

o

Šols

ki c

ente

r K

ranj

-Vi

šja

stro

kovn

a šo

la in

Bio

tehn

iški

cen

ter

Nak

lo -

Viš

ja

stro

kovn

a šo

la

Faku

ltet

a za

so

cial

no d

elo

IAM

- In

štit

ut in

ak

adem

ija z

a m

ulti

med

ije

Viso

ka š

ola

za

diza

jn

4Fa

kult

eta

za

farm

acijo

Evro

pska

pra

vna

faku

leta

in F

akul

teta

za

drž

avne

in e

vrop

ske

štud

ijeM

edic

insk

a fa

kult

eta

Faku

ltet

a za

ke

mijo

in k

emijs

ko

tehn

olog

ijo

Turi

stic

a -

viso

ka

šola

za

turi

zem

P

orto

rož

5Fa

kult

eta

za u

prav

oFa

kule

ta z

a or

gani

zaci

jske

ved

eFa

kult

eta

za

varn

ostn

e ve

de

Višj

a st

roko

vna

šola

za

gost

inst

vo

in tu

rize

m B

led

Štud

ij v

tujin

i

6Ve

teri

nars

ka

faku

ltet

aFa

kule

ta z

a ar

hite

ktur

oFa

kult

eta

za

grad

beni

štvo

in

geod

ezijo

Uni

verz

a v

Nov

i G

oric

i

Štud

ents

ki d

om

ali s

tano

vanj

e in

št

ipen

dije

konf

eren

čna

dvor

ana

Filo

zofs

ka fa

kult

eta

Zdra

vstv

ena

faku

leta

Ek

onom

ska

faku

ltet

aFa

kult

eta

za

druž

bene

ved

eP

edag

oška

fa

kult

eta

WW

W.K

SK.S

I/SD