IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA - GUP VALANDOV… · izve[taj za strategiska...

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

ZA

GENERALEN URBANISTI^KI PLAN ZA GRAD

VALANDOVO, OP[TINA VALANDOVO

N A C R T I Z V E [ T A J

Oktomvri, 2019 godina

2

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz

ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo, soglasno

~len 65, stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18), se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa: Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina,

Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist, Keti Andonova, administrator. Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina

soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel Emil Stojanovski

Koga se koristi ovoj dokument kako koristena literatura treba da se citira kako {to sledi: KD Enviro Resursi DOO Skopje, Nacrt Izve{taj za strategiska ocena na ìvotna sredina za GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo. Dokumentot ne smee da se pe~ati i prezentira vo celina ili vo delovi bez soglasnost na KD Enviro Resursi DOO Skopje

3

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina za GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo kako i odredbite od Zakonot za ìvotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E

Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran inèner, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na ìvotna sredina za GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo.

Obrazloènie:

Emil Stojanovski, diplomiran inèner, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel

_________________ Emil Stojanovski

10

Sodrìna:

Voved ............................................................................................... 12

1. Celi na Planskiot dokument .................................................... 16

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ................................. 39

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ............................ 41

1.3 Upotrebena metodologija .......................................................... 43

1.4 Zakonodavna ramka ...................................................................... 45

1.5 Institucionalna ramka ............................................................. 46

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na

ìvotnata sredina ....................................................................... 48

1.7 Rezime ............................................................................................. 49

2. Pregled na planskiot dokument ............................................... 50

2.1 Osnovi na Planskiot dokument ................................................ 50

2.2 Planski opfat .............................................................................. 54

2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba .................................. 54

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. ........... 56

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za

izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura....... 73

3.1 Soobra}aen plan .......................................................................... 73

3.2 Vodosnabditelna mreà ............................................................. 74

3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija ..................................... 78

3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii..... 80

4. 4.1

Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina ....................................................................... Karakteristiki na prostorot ..................................................

80

80

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ............................................................. 80

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot ............. 80

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki ......................................................... 81

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot ............................. 81

4.1.5 Hidrotehni~ka struktura........................................................... 81

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski karakteristiki .................... 82

4.1.7 Naselenie ...................................................................................... 84

4.1.8 Stopanstvo ..................................................................................... 85

4.1.9 Prirodno i kulturno nasledstvo ............................................. 86

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo planskiot opfat ...............................................................................................

87

4.3 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat ...........................................................................

93

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ......... 95

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ............... 96

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata

11

sredina ............................................................................................ 99

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe

na zna~ajnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument ................................. 108

9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina .......... 117

10. Netehni~ko rezime ...................................................................... 119

11. Prilozi .......................................................................................... 131

Dodatok ........................................................................................... 133

Koristena literatura ................................................................. 136

12

Voved

Novoto vreme, vo koe kontinuirano se odviva procesot na tranzicija, nosi krupni politi~ki i ekonomski promeni koi generiraat strukturni promeni vo op{estvoto.

Generalniot urbanisti~kiot plan za grad Valandovo e utvrden so zakon i se izrabotuva vo dve fazi, odnosno kako nacrt na plan i predlog plan. Planot ima zada~a vrz osnova na iscrpna analiza na postojnata sostojba i definiranite celi da gi determinira nasokite na razvoj vo planski period od 2019 do 2029 godina.

Generalniot urbanisti~kiot plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo se odnesuva za planski opfat so povr{ina od 171,41 ha.

Nekontroliran urban razvoj, vrz osnova na vlijanieto vrz celokupniot ekolo{ki sistem e problem od sreden rizik. Posledicite od nekontroliraniot urban razvoj se pove}ekratni i se odrazuvaat vrz ~ovekovoto zdravje, ìvotnata sredina i kvalitetot na ìveeweto. Vlijanijata vrz ìvotnata sredina se izrazeni preku:

zagaduvawe so razni vidovi otpad, otpadni vodi i opasni materijali;

uni{tuvawe na zemjodelsko zemji{te i {umi;

trajno gubewe ili namaluvawe na prirodnite vrednosti;

degradirawe na pejzaòt i uzurpacija na prostori;

optovaruvawe i namalena efikasnost na infrastrukturnite sistemi;

vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje izrazeni preku: pojava na razli~ni akutni i hroni~ni bolesti, epidemii, kako i genetski promeni namaluvawe na mentalnite sposobnosti, zgolemuvawe na stresni sostojbi i otu|uvawe.

So ogled na specifi~nata priroda na prioritetnite aktivnosti, opredeleni kako su{tinski vo procesot na otstranuvawe i sanirawe na posledicite od nekontroliraniot urban razvoj, istite pretstavuvaat nerazdeliv del od aktivnostite koi se vo nadle`nost na Lokalnata samouprava i resornite ministerstva (MTV i M@SPP), kako tekovna ili idna realizacija na godi{nite programi na ovie institucii. Analizite na nekontroliraniot urban razvoj, kako i vo ostanatite sredini na Makedonija, pokaùvaat nepo~ituvawe na zakonskata regulativa, nemawe na adekvatni planovi za razvoj na naselenite mesta, uzurpirawe na prostorot i trajno gubewe na prirodnite vrednosti na zemjodelskoto zemji{te.

Celta e spre~uvawe na nekontroliraniot urban razvoj, za{tita na prirodnite retkosti i graditelsko nasledstvo od degradacija i urbanizirawe na site selski naselbi. Se javuva potreba od izrabotka na GUP so ~ie donesuvawe }e se ovozmoì i izrabotka na Detalni urbanisti~ki planovi, koj }e odgovaraat na realnata sostojba i topografijata na terenot, so {to }e pretstavuvaat funkcionalen i ekonomski izdràni planski dokumenti. Generalniot ubanisti~ki plan se donesuva i predviduva urban razvoj za period na narednite 10 godini. Predvidenite aktivnosti treba da se

13

realiziraat na kratok do sreden rok. Realizacijata }e zavisi od mo`nostite za obezbeduvawe na neophodnite finansiski sredstva. Za realizacija na aktivnostite najodgovorni }e bidat op{tinskite vlasti, so pomo{ na nadle`nite ministerstva.

Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predloènite dokumenti. Celta e mo`nite efekti da bidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentite vklu~uvaj}i gi i promenite na istite. Isto taka, cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite.

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a vo delot na izve{tajot na Strategiskata ocena na ìvotna sredina se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na negativnite vlijanija. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a do podobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta, odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko angaìrawe na naselenieto, a so samoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj.

Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina na ovie planski i programski re{enija i celi.

Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe:

proverka;

opredeluvawe na opfat;

osnovni podatoci na ìvotnata sredina;

podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina;

konsultacija so zasegnatata javnost;

prifa}awe na strategijata i

monitoring.

14

Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo

Izve{tajot za ìvotna sredina, organot koj go podgotvuva planskiot dokument e dolèn da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i

planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, organot koj go podgotvuva planskiot dokument e dolèn da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku:

}e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;

nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i

na javnosta }e treba da i se ovozmoì da dade komentar. Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gi

definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot.

15

Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.

Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{taj ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz ìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni segmenti od ovoj Izve{taj.

16

1. Celi na Planskiot dokument

Planskiot dokument Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo e izraboten soglasno Zakonot za prostorno i

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16 i 163/16), Pravilnikot za pobliskata sodrìna, forma i na~in na obrabotka na generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za grad, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i regulaciski plan na generalen urbanisti~ki plan, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko-planski dokumentacii i arhitektonsko-urbanisti~kiot proekt i sodrìnata, formata i na~inot na obrabotka na proektot za

infrastruktura („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15) i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16 i 33/17).

Planskiot opfat se nao|a na jugoisto~niot del na Makedonija, rasprostranet na jug od Demirkapiskata Klisura, isto~no od rekata Vardar i na zapad i sever od planinskite ogranki na Plavu{ i Belasica. Na sever, op{tinata Valandovo se grani~i so Op{tina Kon~e, na istok so Op{tina Strumica, na jugoistok so Op{tina Dojran i Op{tina Bogdanci, a na zapad so Op{tina Gevgelija. Ottuka, planskiot opfat na grad Valandovo se nao|a na pati{tata koi vodat kon Strumica i Dojran, a niz teritorijata na op{tinata minuva avtopatot E-75. Op{tinata e oddale~ena 26 kilometri od grani~niot premin Dojran i 30 kilometri od grani~niot premin Bogorodica, kako i 48 kilometri od grani~niot premin Novo Grad.

Granicata na planskiot opfat na grad Grad Valandovo i se nao|a vo ramki na katastarska op{tina Valandovo.

Od najsevernata to~ka na planskiot opfat, granicata se dviì kon jug minuvaj}i po isto~nata granicata KP 1413, potoa ja presekuva KP 1416, se dviì kon jugoistok po isto~nata granica na KP 1418, KP 1419, KP 1420, KP 1431, KP 1450, KP 1449, KP 1448/2, KP 2037/3, KP 3599/1, ja presekuva KP 2048/3, prodolùva vo juèn pravec po isto~nata granica na 3599/1, ja presekuva KP 2064, KP 2084/2, se dviì kon jug po isto~nata i ju`nata granica na KP 2084/1 kade {to stignuva do najisto~nata to~ka na planskiot opfat.

Od najisto~nata to~ka se dviì kon jug po isto~nata i ju`nata granica na KP 2088, ja presekuva KP 2071, prodolùva kon jug po isto~nata granica na KP 2052, KP 3599/1, presekuva KP 449, i prodolùva dvièj}i se vo jugoisto~en pravec po ju`nata granica na KP 449, ja presekuva KP 3600/3, srvtuvaj}i vo ju`na nasoka po isto~nata granica na KP 3054/4, pominuva po severoisto~nata i isto~nata granica na KP 2208, KP 3600/6, potoa ja presekuva KP 3600/6, prodolùva da se dviì po ju`nata granica na KP 3742, KP 3747/2, KP 3745/2, KP 3745/1, KP 3744, KP 3722/2, KP 3731/2, KP 3725, KP 3669, KP 3727/2, KP 3714/2, KP 3729/3, KP 3712/2, KP 3712/1, KP 3711/2, KP 3710/1, svrtuva i se dviì po isto~nata i ju`nata granica na KP 3547, KP 3546/1, KP 3546/2, ja presekuva KP 3455, KP 3548, svrtuva jug i se dviì po isto~nata granica na KP 3795/1, ja presekuva KP 3794/1 i KP 3797,

17

svrtuva i se dviì po ju`nata granica na KP 3797, KP 3795/2, kade {to stignuva do najju`nata to~ka na planskiot opfat.

Od najju`nata to~ka na planskiot opfat, granicata prodolùva da se dviì kon sever po zapadnata granica po KP 3812/2, se svrtuva kon zapad dvièj}i se ju`nata granica na KP 3419/2, KP 3419/1, KP 3424, dvièj}i se kon jugozapaden pravec po isto~nata granica na KP 3428, ja presekuva KP 3826/2, prodolùva dvièj}i se kon zapadnata granica na KP 3151, ja presekuva KP 2987, potoa prodolùva vo severozapaden pravec po zapadnata granica na KP 3037, KP 3034/2, prodolùva po zapadnata strana na KP 3024/6, potoa prodolùva vo severen pravec po zapadnata granica na KP 3024/4, KP 2932/1, KP 3037, potoa svrtuva kon zapad i se dviì po granica na KP 2559, i ja presekuva KP 2559, i prodolùva da se dviì po zapadnata granica na KP 2942, svrtuvaj}i kon istok se dviì po severnata granica na KP 2942, KP 2918, KP 2917, KP 2916/1, KP 2915, KP 2907/1, KP 2906, KP 2498, KP 2499/1, KP 2508/2, KP 2507, KP 516/1, KP 11/3, KP 2503, KP 2497/2, KP 2495, KP 2493/2, KP 2493/1, KP 2494, potoa svrtuva kon sever, se dviì po zapadnata i severnata strana na KP 2414/2, KP 2001/2, KP 2000/2, ja presekuva KP 2430/1, KP 3594/1, KP 2424, KP 2411, KP 2135/1, KP 2422/2, KP 2422/4, KP 2420, KP 2419, KP 2436, KP 2437, ja presekuva KP 2328/1, KP 2340/3, KP 2340/1, KP 2329/1, KP 2329/2, KP 2324, se dviì vo severoisto~en pravec i ja presekuva KP 2006/1, potoa se dviì po zapadnata i severna granica na KP 2005, po severnata granica na KP 2015, KP 2006/1, se dviì kon severen pravec po zapadnata granica na KP 2017, ja presekuva KP 2017, zapadnata granica na KP 1413 kade {to stignuva do najsevernata to~ka na planskiot opfat.

Povr{inata na planskiot opfat vo ramki na opi{anite granici iznesuva 178,41 ha.

Podra~jeto na opfatot na GUP za grad Grad Valandovo bil predmet na razrabotka na slednata dokumentacija:

DUP: Valandovo centralno podra~je, odluka br. 08-86/2 od 21.04.1993 godina;

DUP: Valandovo od 1978 godina, odluka br. 02-2937/1 od 25.09.1978 godina;

DUP: Za delot pome|u ulicite Kame Polizov i jugozapadnata granica na grade`niot opfat do presekot so ulica Prvomajska vo Valandovo odluka br: 07-116/4 od 05.12.2013 i tehni~ka ispravka br. 08-11/11 od 31.01.2017 godina;

LUPD: za KP 3408 vo m.v. Me~kin dab, KO Valandovo, so tehni~ki broj KP 140/11;

GUP: Valandovo osnoven urbanisti~ki plan od april 1994 godina, odluka br: 08-76/3 od 22.06.1994 godina;

DUP: za del od lokalitet industriska zona na KP 229/1, 2292/3, 2292/4, 2293/1, 2293/2, 2314/1, 2314/2 i delovi od KP 2299, 2310/1 i 2091/1 KO Valandovo Planski period: 2011 - 2016 godina;

DUP: Valandovo naselba Stranec;

18

DUP: Za naselba Veterinarna vo Valandovo, odluka broj: 07-102/7 do 30.10.2013 godina. Za predmetniot planski opfat relevanten planski dokument koj gi

dava osnovnite vlezni parametri i nasoki pri planirawe na prostorot pretstavuvaat Uslovite za planirawe na prostorot.

Od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe izdadeno e Re{enie za Uslovi za planirawe na prostorot (br. 15-1398/2019 od 22.11.2019 godina). Uslovite za planirawe na prostorot,

izraboteni od Agencijata za planirawe na prostorot so teh. br. Y29616 se sostaven del na Re{enieto i sodràt op{ti i posebni odredbi, nasoki i re{enija i zaklu~ni sogleduvawa so obvrzuva~ka aktivnost od planskata dokumentacija od povioko nivo i grafi~ki prilozi koi pretstavuvaat izvod od Prostorniot plan na Republika Makedonija.

Dene{noto Valandovsko administrativno - teritorijalno (op{tinsko) podra~je se nao|a na ju`niot del na Makedonija, vo oblasta Bojmija, rasprostraneto na jug od Demirkapiskata Klisura, isto~no od rekata Vardar i na zapad i sever od planinskite ogranki na Plavu{ i Belasica. Na sever od valandovskiot kraj se protega Tikve{kata oblast, odnosno Negotinskoto op{tinsko teritorijalno podra~je. Niv gi deli planinskata tesnina na rekata Vardar formirana od krai{tata na Koùf planina. Valandovskata kotlina ima dosta niska nadmorska viso~ina. Gradot e oddale~en 23 kilometri jugozapadno od Strumica, 25,5 kilometri severoisto~no od Gevgelija i 18 kilometri severno od Nov Dojran.

Na prostorot na dene{no Valandovo vo anti~ko vreme postoela rimska naselba, za {to svedo~at otkrienite rimski mozaici i drugi arheolo{ki materijali vo raznite delovi na gradot. Na podra~jeto na op{tina Valandovo bile otkrieni ~etirieset arheolo{ki lokaliteti, me|u koi pozna~aen e anti~kiot grad Isarot, kaj seloto Marvinci, koj se identifikuva so drevniot grad Idomena ~ie poteklo bilo od krajot na 5 vek p.n.e. i se nao|al na patot Solun - Belgrad. Gradot doìveal procut vo rimsko vreme, no vo po~etokot na 6 vek bil razurnat od silen zemjotres.

Po is~eznuvawuvaweto na anti~kiot grad Isarot, vo zna~ajna strate{ka naselba vo Valandovskata kotlina prerasnalo Valandovo. Oddelni izvorni materijali i predanija govorat deka anti~kiot grad vrz ~ii temeli leì dene{no Valandovo, vo raniot vizantiski period bil spomenuvan so imeto Mikro Konstantinopol (Mal Carigrad). Slovenite se naselile vo Valandovo i vo negovata okolina kon krajot na 6 vek ili vo po~etokot na 7 vek. Toga{ bile zabeleàni golemi promeni, kako vo odnos na strukturata na naselenieto, taka i vo menuvaweto na toponimite na naselenite mesta. Vo pismenite izvori gradot prvpat se spomenuva vo 10 vek so imeto Valander. No, toa ne zna~i deka Valandovo kako naselba, ne postoelo i pred toa. Potvrda se arheolo{kite naodi vo gradot. Imeto „Valander“ bilo dobieno od „ubavata mestopolo`ba na gradot vo dolinata“. Ubava dolina ili dobra dolina, na staroslovenski jazik zna~elo „valjan dol“ („valandol“ odnosno Valandovo) . Inaku, ubavata valandovska dolina gi imala i epitetite: zlatna dolina, zelena dolina i sl.

19

Srednovekovno Valandovo bilo spomenuvano i so imeto Alavandovo, vo zna~ewe na cveten grad (Grad na cve}eto). Pod ova ime gradot bil spomenat vo edna crkovna povelba na srpskiot car Du{an od 1349 godina. Od zborot Alavandovo, so otpa|awe na prvata bukva A i preku metateza na prvite slogovi, bilo dobieno imeto Valandovo.

Valandovo vo svojata mnoguvekovna istorija imalo mnogu padovi i podemi. Gradot pove}epati nastradal od prirodni kataklizmi (zemjotresi, poàri, poplavi, epidemii i sl.) kako i od voeni dejstvija na tu|ite osvojuva~i na ovoj prostor. Vo istorijata na gradot Valandovo mo{ne e zna~aen 19 vek, koga blagodarenie na pogodnata mestopolo`ba dostignal golem razvoj. Spored kaùvawata, toga{ vo gradot bila razviena trgovijata. Se izvezuvalo: dobitok, koì, pastrma, maslo, volna, svila, kalinki, grozje i drugi zemjodelsko-sto~arski proizvodi, i toa prete`no vo Solun.

Vo 19 vek Valandovo bilo mnogu va`no tranzitno-soobra}ajno mesto. Vo patnite pravci sever-jug sekojdnevno se dvièle trgovci i kiraxii, so karvani i zapre`ni koli, natovareni so trgovska stoka. Ova mnogu pridonelo vo Valandovo da ìvne stopanskata aktivnost, da se razvijat trgovijata i zanaet~istvoto.

Prostorot koj e predmet na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo se nao|a vo KO Valandovo, vo op{tina Valandovo. Glavna soobra}ajna povrzanost na gradot e preku regionalniot pat koj minuva niz gradot R1401- (Strumica - vrska so A4 - Rabrovo- Valandovo - Balinci - Marvinci - vrska so R1102).

Soobra}ajno-transportnite vrski otsekoga{ bile mnogu zna~ajni za teritorijata na op{tina Valandovo. Pritoa treba da se spomne deka strate{kata mestopolo`ba ovozmoùva brza i kvalitetna komunikacija. Od aspekt na soora}ajnata komunikacija, regionot e dobro povrzan i e na zadovolitelno nivo. Povrzanosta so drugite regionalni centri i glavniot grad na dràvata e dobra.

Utvrduvaweto na konceptot na prostornata organizacija, ureduvaweto i koristeweto na teritorijata na Republikata, a vo kontekst na toa i stopanskata struktura, zavissi od razvojot, strukturnite primeni i prostornata distrubucija na naselenieto.

Vrz osnova na analiza na brojot, strukturata, tempoto na rasteòt, kriteriumite za razmestuvawe i podvi`nosta na naselenieto, treba da se pokaè prostorno - vremenskata komponenta na ostvaruvawe na idnata organizacija i ureduvawe preku demografskiot aspekt.

Demografskite proekcii, koi na planiraweto mu davaat nova dimenzija, pokaùvaat ili treba da pokaàt, kako vo idnina }e se formira naselenieto, negoviot raboten kontingent (rabotna sila) i doma}instavata i kako treba da pridonesat kon sestrano sogleduvawe na idnata sostojba na naselenieto kako proizvoden del, potro{uva~ i upravuva~ - kreator.

Poradi otsustvo na oficijalni popisni podatoci za izminative godini, koristeni se podatoci od posledniot Popis od 2002 godina.

20

Soglasno Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija od 2002 godina, vo gradot Valandovo bile registrirani vkupno 4.402 ìteli i spa|al vo grupata na mali gradovi.

Od podatocite od postoe~kata sostojba moè da se konstatira deka brojot na vkupnoto naselenie se namaluva. Toa e posebno izrazeno vo malite op{tini i naseleni mesta, poradi ekonomska migracija na naselenieto posebno na mladata populacija i toa voglavno na migracija nadvor od dràvata. Statisti~kite podatoci ne gi opfa}aat migraciskite i emigraciskite pokazateli i tie ne vleguvat vo vkupnata brojka na naselenieto.

Starosnata struktura na naselenieto vo osnova e opredelena od intenzitetot na prirodniot prirast i mehani~~koto dvièwe na naselenieto.

Analizata na starosnata struktura e bitna od pove}e aspekti. Spored nea se sporeduvaat oddelnite kontingenti na naselenieto (predu~ili{ni, u~ili{ni, rabotosposobni, aktivni, izdrùvani i sli~no) kako i drugi zna~ajni elementi za sociodemografsko planirawe.

Op{tata i stopanska razvienost na edno podra~je direktno vlijae vrz na~inot na organizirawe na semejstvoto, odnosno so rastot na op{estvoto, ekonomskiot razvoj, doa|a do raspa|awe na golemite semejstva so tendencija na nivno sveduvawe na potesno semejstvo vo koe ìveat samo roditelite so decata.

Trgnuvaj}i od opredelbata deka populaciskata politika preku sistem na merki i aktivnosti treba da vlijae vrz prirodniot prirast, se ocenuva deka za obezbeduvawe na planski razvoj i izlez od sostojbata na nerazvienost se nametnuva vodeweto aktivna populaciska politika vo soglasnost so mo`nostite na socio-ekonomskiot razvoj na Republikata.

Vo ovie ramki treba da se vodi edinstvena populaciska politika so diferenciran pristap i merki po oddelni podra~ja, so cel da se postigne optimizacija vo koristeweto na prostorot i resursite, humanizacija na uslovite za semejniot i op{estveniot ìvot na naselenieto, namaluvawe na migraciite, kako i sozdavawe na uslovi za poramnomeren regionalen razvoj vo Republikata. Menuvaweto na sega{nite odnesuvawa na obnovuvawe na naselenieto i potrebata od sozdavawe model na sovremeno semejstvo so prose~en broj od okolu 2,2 deca, pretstavuva dolgoro~en i sloèn proces na usoglasuvawe na li~nite i zaedni~ki potrebi i interesi na gra|anite. Kako demografska ramka na vkupnata raspolo`liva ponuda na rabotnata sila, naselenieto e zna~ajna kategorija koja treba da se ima predvid pri aproksimacija na potencijalnite rabotni resursi. Od obemot i intenzitetot na prilovot na novite generacii zavisi i potrebata od pogolem stepen na aktivirawe na rabotosposobni lica.

Prirastot na naselenieto za period od 17 godini (od 2002 godina do denes) e podatok do koj {to moè da se dojde preku metod na aproksimacija izveden so koristewe na podatocite od Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija od 2002 godina i

21

analiza na postoe~kata sostojba, odnosno sublimacija na inventariziraniot gradeèn fond i pretpostaveniot broj na doma}instva.

Podatocite vo odnos na naselenieto se prevzemeni od sprovedeniot Popis na naselenieto 2002 godina.

Tabela 1. Vkupen broj na ìveali{ta i prose~en broj na ~lenovi po doma}instvo,

Popis 2002 godina

Najva`ni kategorii na demografskata-ekonomskata struktura pretstavuvaat raboto-sposobniot i aktivniot kontingent na naselenieto.

U~estvoto na rabotosposobno naselenie vo vkupnoto naselenie na opredelena aglomeracija e mnogu va`na determinanta vo nejziniot stopanski razvoj.

Rabotnata sila kako neposreden nositel na site aktivnosti se regrutira od kontingent na rabotosposobno naselenie t.e. od maìte na vozrast od 15-64 godini i ènite na vozrast od 15-59 godini.

Goleminata na rabotosposobniot kontigent e opredelena od dinamikata na prirodniot prirast i od starosnata struktura na opredelen populaciski kontingent. Aktivnoto naselenie e usloveno od demografskite faktori od vkupnata ekonomska sostojba na gradot i po{iroko.

Vo odnos na ekonomskata aktivnost, naselenieto (spored Popisot) e grupirano vo dve osnovni grupi: aktivno i neaktivno naselenie. Aktivnoto naselenie go so~inuvaat licata na vozrast od 15 godini i pove}e i toa:

lica koi vr{at zanimawe - raboten odnos ili samostojno;

lica koi ne vr{at zanimawe - lica koi prekinale rabota poradi bankrotirawe na rabotodavecot, sezonski karakter na rabotata, lica koi ~ekaat da otpo~nat so nova rabota, u~enici, studenti, penzioneri, doma}inki, nevraboteni i drugu lica koi baraat rabota. Neaktivno naselenie go so~inuvaat licata koi ne se vraboteni i

licata prekinale so rabota i koi ne baraat rabota (doma}inki - angaìrani na dol`nosti vo ramkite na doma}instvoto vo nivniot sopstven dom, lica na otsluùvawe voen rok, lica na izdrùvawe kazna zatvor, lica trajno nesposobni za rabota, u~enici, studeni i dr.)

22

Nivoto na pismenosta na naselenieto i stepenot na negovoto obrazovanie pretstavuvaat osnovni kulturni belezi preku koi ednovremeno se ocenuva i stepenot na razvojot na opredeleno podra~je.

I pokraj naporite koi op{testvoto gi vloìlo vo izminatiot period, seu{te ne moè da se re~e deka nepismenosta e iskoreneta. Kako pismeno se smeta sekoe lice koe zavr{ilo pove}e od 3 oddelenija osnovno u~ili{te. Isto taka, kako pismeno se smeta i sekoe lice bez {kolska podgotovka i so 1-3 oddelenie osnovno u~ili{te ako moè da pro~ita i napi{e pismo, bez ogled na koj jazik i pismo umee da ~ita i pi{uva.

Za sogleduvawe na kulturnite belezi na naselenieto kako kompleks koj ima zna~itelno vlijanie vrz drugite komponenti, dadeni se podatoci za {kolskata podgotovka i pismenost.

Dràvniot zavod za statistika ne ja obrabotuva obrazovnata struktura na naselenieto po naseleni mesta tuku po op{tini. Od ovie pri~ini ne e mo`no da se napravi precizena analiza na obrazovniot profil na naselenieto na teritorijata na planskiot opfat za grad Valandovo,tuku istiot }e bide napraven za vkupnata teritorija na op{tinata. Sepak slikata za sostojbite vo obrazovnata struktura na teritorija na op{tinita }e dade pribli`na slika i za sostojbite na teritorijata na planskiot opfat, so mo`ni mali otstapuvawa vo delot na visokoto obrazovanie kade vkupniot broj na naselenieto so visoko obrazovanie e pomala vo ruralnite sredini. Soglasno podatocite od popisot na naselnieto od 2002 godina, rasporedot na pismeni i nepismeni po polova struktura e slednava:

Tabela 2. Vkupnoto naselenie spored pol i pismenost vo op{tinite

Poradi zastarenosta na podatocite od Popisot na naselenieto,

pretpostavka e deka sega{nata brojka na gra|ani so zavr{eno sredno i visoko obrazovanie }e bide povisoka od pri~ini {to i srednoto obrazovanie e zadolìtelno za site gra|ani od 2008 godina i poradi stimulativnata dràvna politika za upis vo visoko - obrazovnite institucii, isto taka brojkata na lica so steknato magistratura i doktorat bi trebalo da bide drasti~no pogolema za razlika od 2002 godina. Od ovie pri~ini i brojkata na lica bez u~ili{te bi trebalo da bide namalena:

Tabela 3. Vkupno naselenie na vozrast od 15 i pove}e godini, spored {kolska

podgotovka, Popis 2002 godina

23

Vo planskiot opfat postoi samo edna Javna ustanova za deca - detska gradinka Kalinka, kade {to egzistira vo 13 grupi, a vkupno zgriùva 225 deca. Nivnata osnovna dejnost e zgriùvawe, prestoj, nega, ishrana, organizirawe i realizirawe na pove}e aktivnosti kako {to se vospitno-obrazovni, sportsko-rekreativni, kulturno-zabavni i drugi aktivnosti.

Vo planskiot opfat egzistira Osnovno u~ili{te Josip Broz Tito, so 22 paralelki i vkupno 364 u~enici, kako i Sredno u~ili{te Goce Del~ev, so 16 paralelki i vkupno 228 u~enici.

Vo grad Valandovo funkcionira eden JZU Zdravstven dom - Valandovo, kade ima 56 vraboteni. Vo Zdravstven dom - Valandovo funkcioniraat slednite slu`bi: Itna medicinska pomo{; Preventivna zdravstvena za{tita na predu~ili{ni i u~ili{ni deca; Preventivna stomatolo{ka za{tita na deca; Polivalentna patronaà; Vonbolni~ko porodili{te i gi ima slednite specijalisti~ki slu`bi: Interna medicinska so dijabetolo{ka ambulanta; Rentgen dijagnostika; Laboratoriska dijagnosti~ka dejnost; Fizikalna medicina; Depo za lekovi (prira~na apteka).

Administrativno upravni objekti se Op{tina Valandovo, Sobranieto na op{tinata, MVR - PS Valandovo, Podra~na edinica na Fond za zdravstveno osiguruvawe, Centar za socijalna rabota Valandovo, Podra~na edinica na Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe Valandovo, Centar za socijalna rabota Valandovo, Podra~na edinica na Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe Valandovo, Podra~na edinica na Agencija za vrabotuvawe Valandovo, Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo - Podra~na edinica Valandovo, Ministerstvo za odbrana - Podra~na edinica Valandovo, Ministerstvo za finansii, Uprava za imotno-pravni raboti Valandovo, Ministerstvo za trud i socijalna politika - Podra~na edinica Valandovo, Ministerstvo za pravda -Podra~na edinica Valandovo, Ministerstvo za vnatre{ni raboti, Policiska stanica Valandovo, Agencija za katastar na nedvi`nosti, Oddelnie za katastar na nedvi`nosti Valandovo, Agencija za unapreduvawe na zemjodelieto Bitola - Podra~na edinica Valandovo, Uprava za javni prihodi, Centralen registar, Podra~no oddelenie Valandovo, Dràven pazaren inspektorat Podra~no oddelenie Valandovo, Dràven trudov inspektorat Podra~no oddelenie Valandovo, Dràven upraven inspektorat Podra~no oddelenie Valandovo, Centar za upravuvawe so krizi, Direkcija za za{tita i spasuvawe, Teritorijalna protivpoàrna edinica Valandovo, Javno komunalno pretprijatie Komunalen Servis Valandovo, AD Vodostopanstvo na Makedonija Podru`nica Valandovo.

Op{tina Valandovo e edna od najstarite gradski op{tini vo Republika Makedonija, so svoi tradicii, obi~ai i bogat kulturen ìvot. Kulturniot centar 25-ti Maj e formiran e vo 1983 godina, so zdruùvawe na kinoto Hrom, pionerskiot dom i lokalnata radio - stanicata. Kako kulturna institucija ima dominantno mesto vo Op{tinata i dava zna~aen pridones vo zbogatuvaweto na kulturno-zabavniot ìvot na gra|anite. Vo sostavot na domot raboti i Mati~na biblioteka Goce Del~ev od Valandovo.

24

Inaku, vo negovite prostorii se smesteni pove}e kulturni institucii i organizacii: Muzejska zbirka, Folk Fest Valandovo, KUD Goce Del~ev Valandovo, Raspeani Valandov~ani, Radio Valandovo. Preku nego se realizirani poetski ~itawa, likovna kolonija, koncerti, promocii na knigi, kursevi po stranski jazici. Valandovo e poznat i po svojot muzi~ki festival Folk Fest, festival na narodna muzika. Festivalot se odrùva od 23 do 25 maj sekoja godina. Folk Fest se odrùva vo kontinuitet na bogatata i dolga muzi~ka tradicija vo regionot. Zapo~nal da se odrùva vo 1985 godina i pove}e od 22 godini opstojuva i stana tradicija vo dràvata. Od Folk Fest Valandovo se izlezeni golem broj na muzi~ki hitovi i mnogu poznati peja~ki imiwa od makedonskata estrada. Vo 1989 godina e izgradena nova sala so 1.200 sedi{ta vo Valandovo, vo koja pove}e od 20 godini uspe{no se odrùva manifestacijata. Sekoja godina se vr{i prenos od Makedonskata televizija i festivalot e gledan ne samo od doma{nata publika, tuku i od dijasporata.

Valandov~ani me|u prvite zapo~naa manifestacija koja stana sinonim na za~uvuvawe na starite zanaeti i starite obi~ai. Rakijadata ne e samo na~in kako da se pokaè pe~eweto na rakija, {to na{ite predci go pravele pred vekovi, tuku so nea promocija dobiva i regionot koj{to e bogat so lozovi nasadi i podnebje koe proizveduva ekolo{ki i retki sorti grozje.

Rakijadata e manifestacija koja od 2000 godina se odrùva vo Valandovo. Glavni organizatori se op{tina Valandovo i Domot na kulturata vo Valandovo. Rakijadata ima pred se dru{tven, a voedno i natprevaruva~ki karakter. U~esnicite na rakijadata se natprevaruvaat vo pe~ewe rakija, a u~esnici moàt da bidat i onie koi uìvaat vo tradicionalnoto pe~ewe rakija. Sekoja godina ima u~esnici od op{tinata, no i nadvor od nea. Od godina na godina rakijadata stanuva se pozna~aen del od kulturata vo regionot i po{iroko.

Pozna~ajni verski objekti se crkvite Sv. Dimitrija Solunci i Prero`destvo na Presveta Bogorodica.

Glavna stopanska granka na naselenieto e zemjodelstvoto osobeno odgleduvawe na ìtni kulturi, vinova loza, bostan, gradinarski kulturi (piperki, domati), tutun i dr.

Najgolemiot broj na kompanii se skoncentrirani na teritorijata na op{tina Valandovo, koi se zanimavaat so prerabotka na ovo{je i na zelen~uk. Proizvodstvoto se vr{i so surovini nabaveni od lokalni proizveduva~i i proizveduva~i od strumi~kiot region. Naj~esto proizveduvani proizvodi se poznatite tradicionalni specijaliteti kako {to se ajvarot, letniot pinxur, lutenicata, razli~nite vidovi slatko i drugi proizvodi. Del od kompaniite za prerabotka na ovo{je i zelen~uk na teritorijata na grad Valandovo se: Diem-GP, Dim Kom kompanii koi se zanimavaat so prerabotka na ovo{je i na zelen~uk. Postojat i industriski kapaciteti od prehranbenata (fabrikata za konditorski proizvodi 9-ti Noemvri) i tekstilnata industrija, a rabotat i pove}e dosta uspe{ni privatni firmi od oblasta na vinarstvoto, cigarite i

25

tutunoproizvodstvoto, koi imaat povolni uslovi za razvoj poradi blizinata na Valandovo do gr~kata granica.

Inventarizacija na zemji{teto i zeleniloto vo planskiot opfat, na izgradeniot gradeèn fonf i vkupnata fizi~ka suprastruktura

Za celosno sogleduvawe na postojnata sostojba vo granicite na planskiot opfat napraveni se detalni istraùvawa.

Istraùvawata na prostorot se izvr{eni po pat na direkten uvid na terenot, direktna komunikacija so korisnicite na prostorot i analiza na dobienite podatoci.

Pri uvid na samoto mesto inventariziran e sekoj poedine~en objekt so site negovi karakteristiki kako i na~inot na koristewe na zemji{teto.

So analizata izvr{ena e obrabotka i klasifikacija na dobienite podatoci, pri {to se dobieni sogleduvawa od pove}e aspekti: izgradenost, funkcionalna iskoristenost na prostorot, dispozicija na funkcii vo lokalitetot i drugo.

Pogolem del od podra~jeto na planskiot opfat pretstavuva izgradeno zemji{te, prete`no so realizirani objekti za domuvawe. Stanbeniot fond go ~inat semejni ku}i koi opfa}aat najgolem procent od vkupnata povr{ina za domuvawe.

Vo ramkite na gradskiot centar koncentirani se pogolem del od javnite institucii. Severno i ju`no od gradskoto jadro dominira stanbena struktura. Vo jugozapadniot del i zapadniot centralen del od planskiot opfat se locirani industriski zoni.

Vo odnos na kvalitetot na izgradeniot gradeèn fond stanuva zbor za zbienost na objektite, tesni pristapi na mali me|usebni rastojanija, izrazeno vo gradskoto jadro i severno od nego so dominantna namena domuvawe vo stanbeni ku}i, ima dobra opsluènost so komunalna infrastruktura. Ostanatiot del od planskiot opfat go so~inuvaat objekti domuvawe vo stanbeni zgradi, mali i komercijalni dejnosti, golemi trgovski edinici, golemi ugostitelski edinici, delovni nameni, hoteli, obrazovanie i nauka, zdravstvo i socijalna za{tita, kultura, dràvni institucii, verski institucii, lesna i nezagaduva~ka industrija; servisi; stovari{ta; memorijalni prostori, komunalna suprastruktura; i neizgradeno zemji{te.

Domuvaweto e eden od najzna~ajnite elementi na prostornoto i urbanisti~ko planirawe. Vo funkcionalnata struktura na urbanite naselbi angaìra najgolem del od vkupnata povr{ina na izgradenoto zemji{te.

Spored gorenavedenite podatoci za dvièweto na brojot na ìteli, spored presmetanite vrednosti iznesuva 4402 ìteli.

Vo opfatot na grad Grad Valandovo inventarizirani se okolu 1435 objekti za domuvawe. Dokolku se zeme kako vlezen podatok deka vo eden objekt ìvee po edno semejstvo so prosek od 3,5 ~lena se doa|a do okolu 5022 postoe~ki ìteli (1435h3,5=5022).

26

Presmetanata gustina na naselenost kako koli~nik od brojot na ìteli i povr{inite pod grupa na klasa na nameni A- domuvawe (55,18ha) na nivo na planski opfat iznesuva 91,01`/ha.

Bespravno izgradeni objekti naj~esto se locirani na zemji{te vo privatna sopstvenost, a istite se objekti od cvrsta gradba, so masivna ili skeletna konstrukcija i naj~esto opremeni so instalacii.

Komercijalni i delovni nameni Vo planskiot opfat egizistiraat mali komercijalni i delovni

dejnosti, golemi trgovski edinici vo koi spa|aat site vidovi na trgovija na malo koja se ostavuva na postojniot pazar na otvoreno i objekti so golemi specijalizirani prodavnici ili supermarketi.

Isto taka, zateknati se objekti vo koi ima ugostitelski dejnosti odnosno diskoteka.

Vo centralnoto jadro egzitiraat objekti vo koi se odvivaat delovni dejnosti vo golemi kancelariski prostori od upravni ili adminisitrativni zgradi. Vo samot centar ima postoe~ki objekti, hotel koi ima razli~ni sodrìni od usluèn karakter.

Op{estveniot standard kako kompleks od fukncii vo domenot na op{estvenata nadgradba proizleguva od specifi~nostite na podnebjeto, kulturno - istoriskiot razvoj, mestopolo`bata na gradot vo po{irokoto opkruùvawe, dostignatiot stepen na razvienost i opremenost so kapaciteti i op{estveno prifateni kriteriumi i standardi vo domenot na obrazovanieto, kulturata, zdravstvoto, socijalnite griì i dr. Toj se bazira na dostignatoto nivo na razvojot na koj se nadovrzuvame i e vo direktna korelacija so pretpostavenite za idniot demografski razvoj, razvojot na domuvaweto i stopanskite dejnosti, kako i so vlijanieto na specifi~nostite na na~inot na ìveweto.

Obrazovanieto na naselenieto se obavuva preku sistemot na obrazovnite ustanovi - u~ili{ta (za osnovno, sredno, vi{o i visoko obrazovanie). Od site nabroeni stepeni na obrazovanie osnovnoto i srednoto obrazovanie se zadolìtelni i baraat celosno vklu~uvawe na site deca na vozrast od 6-18 godini, dodeka pak vo ostanatite stepeni korisnicite se vklu~uvaat zavisno od mo`nostite i èlbite.

U~ili{nata mreà za osnovno obrazovanie ja so~inuva osnovnoto u~ili{te Josip Broz Tito, so 22 paralelki i vkupno 364 u~enici.

Spored standardite i normativite na urbanisti~ko planirawe standardot za presmetuvawe na najmalata povr{ina na grade`nata parcela treba da iznesuva najmalku 20m2/u~enik.

U~ili{nata mreà za osnovno obrazovanie ja so~inuva osnovnoto sredno u~ili{te Goce Del~ev, so 16 paralelki i vkupno 228 u~enici.

Spored standardite i normativite na urbanisti~ko planirawe standardot za presmetuvawe na najmalata povr{ina na grade`nata parcela treba da iznesuva najmalku 25m2/u~enik.

Zdravstvenata za{tita se odviva vo JZU Zdravstven dom - Valandovo, kade ima 56 vraboteni. Vo Zdravstven dom - Valandovo funkcioniraat

27

slednite slu`bi: Itna medicinska pomo{; Preventivna zdravstvena za{tita na predu~ili{ni i u~ili{ni deca; Preventivna stomatolo{ka za{tita na deca; Polivalentna patronaà; Vonbolni~ko porodili{te i gi ima slednite specijalisti~ki slu`bi: Interna medicinska so dijabetolo{ka ambulanta; Rengen dijagnostika; Laboratoriska dijagnosti~ka dejnost; Fizikalna medicina; Depo za lekovi (prira~na apteka).

Centar za socijalna rabota, raboti vrz opredelbite na programata za razvoj na socijalnata za{tita i zakonot za socijalnata za{tita i drugite pozitivni zakonski propisi. Dinamikata za razvojot na socijalnata za{tita e vo neposredna zavisnost od op{estveniot ekonomski razvoj na op{tinata i intenzitetot na socijalnite pojavi i problemi nastanati kako posledica na op{testvenite dvièwa. Vo osnova, naporite koi na ovoj plan op{testvoto gi vloùva orientirani se na sozdavawe na uslovi za jaknewe na materijalnata polo`ba i ìvotniot standard na korisnicite na socijalnata za{tita.

Predu~ili{noto obrazovanie i vospituvawe na decata pretstavuva edna od temelnite funkcii vo gradeweto i razvojot na detskata li~nost. Na teritorijata na gradot Valandovo ovaa dejnost se odviva vo edna Javna ustanova za deca - detska gradinka Kalinka, kade {to egzistiraat 13 grupi, a vkupno zgriùva 225 deca.

Spored standardite i normativite na urbanisti~ko planirawe standardot za presmetuvawe na najmalata povr{ina na grade`nata parcela treba da iznesuva najmalku 35m2/dete.

Vo proslednite godini so promenata na na~inot na ìvot i op{tite socio-ekonomski sostojbi na naselenieto, naglo se zgolemuva brojot na deca {to prestojuvaat vo pred{kolskite institucii. Zgolemeniot broj na deca vr{i dopolnitelen pritisok vrz kapacitetot na postojnite objekti i neminovna e potrebata od planirawe na novi povr{ini i objekti za detski gradinki.

Kulturata i umetnosta fukncioniraat kako dejnosti so zabaven i kulturno vospiten karakter.

Vo osnovna klasa na namena Dràvni instirucii opfateni se; op{tinska zgrada i objektite vo nadle`nost na Lokalnata samouprava, domovi na urbanite zaednici, socijalni raboti, dràvni organi - podra~ni edinici na ministerstvata, agencii i sli~no, pravosudstvo i itn.

Duhovnata kultura kako del od op{tata ~ovekova kultura ima i svoi potrebi od prostor vo ramkite na gradskoto tkivo pokraj ve}e angaìranite povr{ini.

Hramovite posveteni na duhovnata kultura bez ogled na veroispovesta {to vo niv se propoveda, raspolagaat so isklu~itelno kvalitetni prostori vo koi sozdale sopstvena, specifi~na atmosfera.

Verskite objekti pretstavuvaat mesta kade gra|anite gi ostvaruvaat svoite religiozni i odredeni rituali, vo zavisnost na koja religiozna grupa pripa|aat. Vo gradot Valandovo registrirani se slednite verski objekti Sv. Dimitrija Solunci i Prero`destvo na Presveta Bogorodica.

28

Zeleniloto vo strukturata na gradskiot organizam pretstavuva va`na komponenta za za~uvawe i unapreduvawe na ìvotnata sredina, pokraj za{titnata, estetsko - dekorativnata, rekreativnata i socijalno - psiholo{kata uloga koja ja ima.

Vo gradot Valandovo registriran e verski objekti Sv. Dimitrija Solunci, kade vo neposredna blizina egzistiraa memorijalni prostori (grobi{ta).

Pokraj komunalnata infrastruktura, egzistira i komunalna suprastruktura (benzinska pumpa i tehni~ki pregled) i neizgradeno zemji{te.

Realizacija i namena na prostorot Od istraùvaweto na postojnata sostojba i uvidot na teren,

konstatirano e deka okolu 41,41% e grade`no izgradeno zemji{te, dodeka ostanatiot del od planskiot opfat go so~inuvaat komunalna infrastruktura i neizgradeno zemji{te (okolu 58,95%).

Pokraj objekti za domuvawe, vo ramki na gradot ima realizirano objekti so mali i komercijalni dejnosti, golemi trgovski edinici, golemi ugostitelski edinici, delovni nameni, hoteli, obrazovanie i nauka, zdravstvo i socijalna za{tita, kultura, dràvni institucii, verski institucii, lesna i nezagaduva~ka industrija;, servisi;, stovari{ta; memorijalni prostori.

Vo grafi~kiot prilog vo planskata dokumentacija, na~inot na upotreba na zemji{teto e obeleàn so slednite klasi na nameni, odnosno poedine~nite nameni na gradbite:

A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i

A2 - domuvawe vo stanbeni zgradi

B1 - mali i komercijalni dejnosti

B2 - golemi trgovski edinici

B3 - golemi ugostitelski edinici

B4 - delovni nameni

B5 - hoteli

V1 - obrazovanie i nauka

V2 - zdravstvo i socijalna za{tita

V3 - kultura

V4 - dràvni institucii

V5 - verski institucii

G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija;

G3 - servisi;

G4 - stovari{ta;

D4 - memorijalni prostori

E2 - komunalna suprastruktura; i

NZ - neizgradeno zemji{te. Vo odnos na katnosta, objektite se prete`no prizemni i dva kata, a

najvisokite se do P+4 (prizemje i ~etiri kata).

29

Inventarizacija na postoe~ki spomeni~ki celini i gradbi od kulturno-istorisko zna~ewe

Spored dostavenite podatoci od Ministerstvoto za kultura na RM - Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo (17-807/2 od 21.02.2019 godina), vo ramkite na planskiot opfat na GUP za grad Valandovo, op{tina Valandovo ima za{titeni dobra i dobra za koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo. Vo granicite na planskiot opfat se nao|a arheolo{kiot lokalitet Zeleni{te (4-804-101/10 END) i arheolo{kiot kompleks Mozaici (4-804-010/1 END).

Za podra~jeto na planskiot opfat na Generalniot urbanisti~ki plan za grad Valandovo, NU Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata i Muzej - Strumica ima izraboteno Za{titno konzervatorski osnovi od 2019 godina.

Merki na za{tita Valorizacija

Valorizacija na arheolo{kiot lokalitet Zeleni{te - Valandovo, koj zaslu`uva da bide staven pod za{tita. Arheolo{kiot lokalitet Zeleni{te“ - Valandovo evidentiran so mati~en broj 4-804-010/10 END. Бр.1.

Назив Археолошки локалитет Зелениште

Локација Локалитетот се наоѓа во југоисточниот дел на градот

Валандово, во дворот на здравствен дом

Адреса

Катастарска парцела КП 3335

Опис на содржините Археолошкиот локалитет Зелениште – Валандово

претставува рано античка некропола. Погребувањата се

датирани кон крајот на VI и раниот V век пр.н.е.

30

Време на настанување Рана антика – архајски период (крајот на VI и почеток на

V век пр.н.е.).

Граници на заштитено

добро

КП 3335

Контактни зони На запад: дел од КП 3375/1

на југ: дел од КП 3428 и дел од КП 3267/1

на исток: дел од КП 3303/1

на север: КП 3319/1, КП 3319/2, КП 3319/3,

КП 3317/1, КП3317/2 и КП 3320

Површина на доброто 12931,48м2

Вкупна површина на

заштитеното добро 12931,48м

2

Автор /

Време на настанување крајот на VI и почеток на V век пр.н.е.

Намена Археолошки локалитет

Вредности и значење При изградба на болницата во Валандово, во мај 1984

година на локалитетот Зелениште зафатен е дел од нова,

порано непозната некропола, при што се откриени

неколку скелетни гробови – цисти. На некрополата

Зелениште во Валандово се истражени само 9

погребувања, сите тие се датирани кон крајот на VI и

раниот V век пр.н.е., без индиции за постоење на постари

или помлади погребувања. Гробните конструкции во

некрополата се масивни, градени од убаво обработени

камени плочи – монолитни блокови од бигор. Спојувањето

на плочите, во аглите на контрукцијата било изведени

со глина, така што оставаат впечаток од вистински

саркофази. Ориентацијата им била единствена, во поравец

запад-исток.

Состојба Освен заштитните археолошки ископувања во мај 1984

година, не се вршени други истражувања на овој

локалитет. На парцелата КП 3335 освен Болницата

изградени се пристапни патеки и паркинг. Во последниве

години не се вршени градежни активности на овој

простор, кои би придонеле за нарушување на културните

слоеви.

31

Lokalitetot Zeleni{te ne e otkrien vo celost i so ovozmoùvawe na uslovi za istraùvawe, lokalitetot ~e se dositraì i }e se definira vo celostr. Lokalitetot poseduva dovolno elementi kako nekropola od arhajski period za da se izvr{i negova valorizacija.

Бр.2.

Назив Гробјанска црква Св. Димитриј

Локација Црквата се наоѓа во северозападниот дел од градот,

на карпеста падина под планината Плавуш.

Адреса /

Катастарска парцела КП 2414/1

Опис на содржините Трокорабна црква со полукружна апсида на

источната страна. Во дворот на црквата има

камбанарија изградена во 1898 година и на

југоисточната и јужната страна има тремови изградени

во 1936 годин. Во дворот на црквата уште има

продавница за сваќи, канцеларии, трпезарија,

крстилница, базен за фрлање на кротот за Водици,

чешма и капела.

Време на

настанување

Црквата е изградена во 1830 година. Натписот се

наоѓа на јужната фасада под кровната конструкција.

Граници на

заштитено добро

КП 2414/1

Контактни зони на запад: дел од 2414/2,

на север: дел од КП 2414/2, КП 2002/2 и КП

2002/1

на исток: КП 2002/2, КП 2412, КП 2415/1, КП

2415/2 со дел од патот

на југ: дел од 2414/2 со дел од патот.

32

Површина на доброто 1285 м2

Земјиште под црква: 223 м2

Помошни објекти: 274 м2 Двор: 788 м2

Вкупна површина на

заштитеното добро

1285 м2

Автор /

Намена Православен христијански храм во функција

Вредности и значење Црквата е трокорабна градба со полукружна апсида на

источната страна и кров на две води. Градена во 1830

година. Од XIX век поседува 43 евидентирани икони од

непознат зограф. Југозападно од црквата во 1898

година е изградена камбанарија која во 1994 година е

обновена. Од јужната и југоисточната страна во 1936

година се изградени отворени тремови кои во денешно

време се претворени во канцеларии и трпезарија. Таа

претставува еден пример на градба од преродбенскиот

период во која во 1840 година имало ќелии на

училиште, кое Полјанскиот епископ Партение

Зографски, познат македонски преродбеник и печатар,

го посетува во 1860 година и инсистира учениците да

учат на црковно-словенски јазик. Затоа сметаме дека

улогата на оваа црква во овој значаен период за

нашата држава заслужува да биде ставена под заштита.

Sostojba

Sega{nata sostojba na crkvata Sv. Dimitrija e dobra i istata e vo dobra fizi~ka sostojba. Iako gradot Valandovo se nao|a na trustno podra~je, vo zemjotresot od 1993 godina nema nekoi pogolemi o{tetuvawa na gradbata. Iako nema pogolemi o{tetuvawa od zemjotresot, sepak na crkvata izvr{eni se nekoi intervencii. Vo 2000 godina e smeneta krovnata konstrukcija i kameniot pod e zamenet so kerami~ki plo~ki. Yidovite se nanovo malterisani i oboeni vo bela boja. Prozorcite, vleznata vrata i mebelot vo vnatre{nosta na crkvata e zamenet vo 2015 godina. Novite prozorci, vratata i mebelot se od drvo. Isto taka, na prozorcite postaveni se èlezni re{etki vo 1970-tite godini.

Site yidni povr{ini vo oltarot se fresko ìvopisni vo 2011/2012 godina od lokalet umetnik. Istiot umetnik ja ima naslikano i freskata Voznesenie na Presvetata Bogorodica na ogradata od balkonot vo ènskiot del od crkvata (narteks). Nad vlezot, vo istiot period e naslikana i freskata posvetena na Sv. Dimitrija, patronot na crkvata.

33

Vo 1988 godina e izraboten i noviot ikonostast, od drvo vo rezba, od crkovniot umetnik Mi{ko Milanovi}, na koj se naredeni prestolnite

ikoni od XIX vek. So ogled na gorenavedenoto ima dovolno elementi vrz osnova na koi

crkvata Sv. Dimitrija vo grad Valandovo moè da bide analizirana i valorizirana so cel da bide stavena pod za{tita kako kulturno nasledstvo.

Napomena: Vo soglasnost so Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, za predloèniot objekt i arheolo{ki lokalitet, vo rok od edna godina potrebno e da bide izraboten Elaborat za valorizacija.

Kategorizacija Napomena: Kone~nata katregorizacija }e bide dadena pri izrabotkata na Elaborat za valorizacija.

Arheolo{kiot lokalitet Zeleni{te - Valandovo, soglasno kategorizacijata spored zna~ewe, se odreduva kako zna~ajno kulturno nasledstvo.

Kriteriumot za ova kategorizacija e toa {to pretstavuva nekropola

od arhajskiot period, so vremena ramka od krajot na VI i po~etok na V vek pr.n.e. kade pokojnicite se tretirani so inhumacija, so masivni grobni konstrukcii, gradeni od ubavo obraboteni kameni plo~i - monolitni blokovi od bigor. Spojuvaweto na plo~ite, vo aglite na kontrukcijata bile izvedeni so glina, taka {to ostavaat vpe~atok od vistinski sarkofazi.

Isto taka, kriterium e kulturno-istoriskoto, nau~noto i op{tetsvenoto zna~ewe na arheolo{kiot lokalitet. Arheolo{kiot lokalitet Zeleni{te - Valandovo, soglasno kategorizacijata spored zagrozenost, se odreduva kako nezagrozeno kulturno nasledstvo.

Crkva Sv. Dimitrija, soglasno kategorizacijata spored zna~ewe, se odreduva kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Kriterium za ovaa kategorizacija e arhitektonskata kompozicija na objektot, starosta izrazena kako vreme na negovoto nastanuvawe (za crkvata 1830, kambanarijata 1898 i trpezarijata 1936 godina). Isto taka, kriterium e i funkcijata na objektot {to se odnesuva na negovata kulturna funkcija, kako i kulturno - istoriskoto i op{testvenoto zna~ewe na objektot. Objektot crkva Sv. Dimitrija - grad Valandovo, soglasno zagrozenost, se odreduva kako - nezagrozeno kulturno nasledstvo.

Reìm na za{tita Reìm na za{tita na poedine~ni dobra

Arheolo{kiot lokalitet Zeleni{te - Valandovo e so reìm na za{tita od vtor stepen, a negovata kontaktna zona e so reìm na za{tita od tret stepen.

Za ovoj arheolo{ki lokalitet, se opredeluva reìm na za{tita od vtor stepen, {to podrazbira deka arheolo{kiot lokalitet vo ramkite na svoite granici (KP 3335) pretstavuva za{titena celina koja ima kontaktna zona. Kontaktnata zona na ova celina e formirana od slednive katastarski parceli:

34

na zapad: del od KP 3375/1;

na jug: del od KP 3428 i del od KP 3267/1;

na istok: del od KP 3303/1;

na sever: KP 3319/1, KP 3319/2, KP 3319/3, KP3317/1, KP3317/2 i KP 3320. Vo za{titena zona i kontaktna zona ne se dozvoleni nikakvi

intervencii bez konzervatorsko odobrenie i mislewe izdadeno od nadle`niot organ za za{tita na kulturnoto nasledstvo, vo soglasnost so Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

Vo za{titenata zona ne e dozvoleno:

Zasaduvawe na zemjodelski kulturi so korewa podlaboki od 30 sm.

Gradewe na sekakov vid gradbi so temelni iskopi podlaboki od 30 sm.

Izvedba na elektri~ni, vodovodni i kanalizacioni cevki na dlabo~ina pogolema od 30 sm.

Parterno ureduvawe na parcelite so izvedba na odni pateki i drugi pridru`ni strukturi za koi se potrebi povr{inski iskopi.

Postavuvawe na urbana oprema za koi e potrebno sproveduvawe na instalacii so povr{inski iskop podlabok od 30 sm. Site gore navedeni intervencii moàt da se izvr{at dokolku

prethodno se izvr{at za{titni arheolo{ki iskopuvawa so koi }e se potvrdi ili odbie predvidenata barana intervencija na oddelni parceli od lokalitetot.

Za crkvata Sv. Dimitrija - Valandovo se predviduva:

Zona na ograni~ena (garantirana) za{tita - Reìm na za{tita od vtor stepen Crvata Sv. Dimitrija vo Valandovo, pretstavuva objekt koj poseduva zna~ajni karakteristiki po svojata arhitektura, kako i

golem font so evidentirani ikoni od XIX vek. Od ovie pri~ini potrebno e za~uvuvawe na postojanata (dene{na)

sostojba na objektot. Toa podrazbira zadrùvawe vo granicite na postojanata parcelacija i soodveten odnos i po~ituvawe na nadvore{niot izgled na objektot, za~uvuvawe na postojaniot gabarit i viso~ina, bez mo`nost za nadgradba i dogradba. Treba da se insistira i na zadrùvawe na konstantnite specifi~ni arhitektonski elementi na fasadata, detali, ornamentacija i sli~no.

Ne se dozvoluva nikakvi intervencii vo enterierot na crkvata, za bilo kakvi intervencii vo vnatre{nosta na objektot i ikonostasot, bez prethodno izraboten konzervatorski proekt i dobieno konzervatorsko odobrenie od Upravata za za{tita za kulturnoto nasledstvo na Republika Makedonija.

Mo`no e vra}awe na delovi od enterierot na crkvata koi se izmeneti so vr{ewe na intervenciite na crkvata vo izminatite godini. Intervenciite se mo`ni edinstveno vo funkcija na stati~no poja~uvawe na objektot i ureduvawe na parcelata vo funkcija na dejnosta, no so prethodno izraboten konzervatorski proekt i dobieno konzervatorsko odobrenie od

35

Upravata za za{tita za kulturnoto nasledstvo na Republika Severna Makedonija.

Istoto vaì i za propratnite objekti vo parcelata na objektot koj e predmet na valorizacija, vo slu~aj na sanacija i izgradba - istite da go so~uvaat postojniot gabarit i arhitektonski da se vklopat vo ambientot, so ograni~uvawe na visinata - maksimum vo venecot na crkvata. Р.бр.

според

графичката

подлога

(КП)

Режим на

заштита

(степен)

Опис на

интервенции

Илустрација

КП 2414/1 Втор степен Зачувување на

постојаната /

денешна

состојба на

ентериерот и

можност за

интервенции

во функција на

статичко

појачување на

објектот, и

уредување на

парцелата во

функција на

дејноста

Kontakna zona - zona na ograni~ena za{tita Za kontaktna zona na lokalitetot Zeleni{te se predviduva za{titen

reìm od tret stepen koj opfa}a vr{ewe na arheolo{ki nadzor pri bilo kakva intervencija vo parcelite.

Za crkvata Sv. Dimitrija vo ovaa zona, soglasno Pravilnikot se opredeluva reìm na za{tita od tret stepen. Spored istiot, treba da se po~ituva slednata nasoka:

Ograni~uvawe vo pogled na gabaritot i katnata viso~ina na objektite i prilagoduvawe na P+2.

Vo taa smisla, sodrìnite, namenite, katnosta i drugite parametri, moàt slobodno da se razvivaat okolu mo`nite prostorni koncepcii

36

i priodi, po~ituvaj}i gi pritoa uslovite definirani vo reìmot na za{tita od vtor stepen.

Isto taka, ograni~uva gradewe na objekti (servisi, peralni, skladovi i sli~no) koi bi bile pri~initeli na zagaduvawe na vozduhot i po~vata i bi go naru{ile ambientot okolu crkvata. Isto taka, se ograni~uva postavuvawe na golemi reklamni panoa, anteni i drugi vidovi na vremeni i trajni obele`ja i tabli koi bi go zagrozile vizuelniot pogled na za{titenoto dobro - crkvata. Ovie uslovi se odnesuvaat na kontaktnata zona definirana so

slednite granici: Na zapad: del od 2414/2, na sever: del od KP 2414/2, KP 2002/2 i KP 2002/1 na istok: KP 2002/2, KP 2412, KP 2415/1, KP 2415/2 so del od patot na jug del od 2414/2 so del od patot.

Posebni merki za za{tita Za objektot crkva Sv. Dimitrija, potrebni se dopolnitelni

konzervatorski i istoriski istraùvawa. Potrebno e dokumentirawe na dobroto izrabotka na posebni studii za nego, elaborat, podgotvitelni merki vo slu~aj na vooruèn sudir i prirodni nepogodi.

Potrebno e da se predvidat merki za za{tita od posledicite od zagaduvawe, merki za unapreduvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina vo za{titenoto podra~je. Isto taka, potrebno e za~uvuvawe na postojanata (dene{nata) sostojba na dobroto, so mo`nost za vra}awe na poedini delovi vo prvobitnata sostojba, dokolku toa e mo`no i ima elementi. Potrebno e ozna~uvawe na dobroto, odreduvawe na merki za negovo spasuvawe vo nepredvideni situacii.

Sproveduvawe na osnovite Ovoj del od za{titno-konzervatorskite osnovi treba da posluì kako

osnova za izgotvuvawe na parametrite na planot i istiot da bide kompletno vgraden pri izgotvuvaweto na Urbanisti~ko planskata dokumentacija za grad Valandovo, op{tina Valandovo.

Za{titno-konzervatorskite uslovi za opfatot se navedeni vo merkite za za{tita na urbaniot opfat, poto~no vo reìmot za za{tita i posebnite merki.

Inventarizacija na izgradenata komunalna infrastruktura Soobra}aj

Soobra}ajnata infrastruktura pretstavuva eden od osnovnite sistemi vo prostorot poradi svoite funkcii na obezbeduvawe racionalna teritorijalna povrzanost na site aktivnosti vo prostorot i vklu~uvawe na soobra}ajniot sistem na Republikata.

Od soobra}aen aspekt gradot Valandovo pretstavuva izvonreden tranziten koridor vo koja se vkrstosuvaat pove}e patni pravci {to ja zgolemuva va`nosta na gradot, no i nametnuva potreba od re{avawe na pove}e problemi vo soobra}ajnata mreà na gradot i op{tinata.

37

Do podra~jeto na planskiot opfat na grad Grad Valandovo moè da stigne od slednite pravci:

Planskiot opfat se nao|a na jugoisto~niot del na Makedonija, rasprostranet na jug od Demirkapiskata Klisura, isto~no od rekata Vardar i na zapad i sever od planinskite ogranki na Plavu{ i Belasica. Na sever, op{tinata Valandovo se grani~i so Op{tina Kon~e, na istok so Op{tina Strumica, na jugoistok so Op{tina Dojran i Op{tina Bogdanci, a na zapad so Op{tina Gevgelija. Ottuka, planskiot opfat na grad Valandovo se nao|a na pati{tata koi vodat kon Strumica i Dojran, a niz teritorijata na op{tinata minuva avtopatot E-75. Op{tinata e oddale~ena 26 kilometri od grani~niot premin Dojran i 30 kilometri od grani~niot premin Bogorodica, kako i 48 kilometri od grani~niot premin Novo Selo.

Relevanten regionalen paten pravec za predmetnata lokacija spored Prostorniot plan na Republika Makedonija (2002 - 2020) vleguva vo grupata na regionalni pati{ta "R1" i e so oznaka:

R1401 - (Strumica-vrska so A4 - Rabrovo - Valandovo - Balinci-Marvinci - vrska so R1102). Iako soobra}ajniot sistem na gradot e neoformen, moè da se

analizira preku dvete negovi osnovni karakteristiki, kako eksteren soobra}aen i interen soobra}aen sistem.

Vo ramki na podra~jeto na planskiot opfat vo delovite kade {to postoi izgraden gradeèn fond, realizirana e uli~na mreà. Vo opfatot postojat asfaltirani ulici so promenlivi profili, no postojat i zemjeni pristapi do objektite.

Hidrotehni~ka infrastruktura Za postojnata hidrotehni~ka infrastruktura vo ramki na planskiot

opfat, dobieni se podatoci od JP Komunalen Servis - Valandovo spored koi vo ramki na gradot postojat izvedeni vodovodni instalaci.

Elektro-energetska infrastruktura Spored podatocite dobieni od EVN Makedonija AD - Skopje KEC

Gevgelija, od elektro-energetskata mreà i objekti, vo ramki na planskiot opfat evidentirani se:

srednonaponski kabelski vod;

srednonaponski nadzemen vod;

transformatorska stanica. Spored podatocite od AD MEPSO, niz planskiot opfat ne

pominuvaat postoe~ki ili planirani 110kV i 400kV objekti.

Elektronska komunikaciska infrastruktura Spored podatocite dobieni od Makedonski Telekom AD - Skopje i

Agencijata za elektronski komunikacii vo ramki na planskiot opfat pominuvaat trasi na telefonski instalacii: bakarni kabli i opti~ki kabli.

38

Spored zaklu~ocite od analizata na postojnata sostojba, Planskata programa i postavkite i nasokite dadeni so Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM, mo`nostite za prostoren razvoj treba da se dviàt vo slednite nasoki:

Usoglasuvawe na GUP so postavkite na Prostorniot plan na RM definirani vo Uslovite za planirawe na prostorot;

Racionalno iskoristuvawe na grade`noto zemji{te;

Definirawe na edinici na grade`no zemji{te so urbanisti~ki parametri vo soglasnost so namenata, prostornite mo`nosti na terenot i planskiot koncept;

Definirawe na soobra}ajnata mreà i nejzino optimizirawe, kako i na soobra}ajot vo miruvawe (parkirawe i garaìrawe);

Optimalno dimenzionirawe i doizgradba na vodovodna infrastruktra;

Optimalno dimenzionirawe i izgradba na kanalizaciona fekalna i atmosferska infrastruktura;

Optimalno dimenzionirawe i izgradba na elektro-energetskata infrastruktura;

Optimalno dimenzionirawe i izgradba na telekomunikaciskata infrastruktura;

Definirawe na za{titni koridori na infrastrukturnite vodovi;

Racionalno koristewe na zemji{teto i gradbite so implementacija na uslovi za za{tita i spasuvawe i za{tita na ìvotnata sredina. Evidentiranite sostojbi na terenot i na~inot na realizacija na

postoe~kiot gradeèn fond ukaùvaat na gusta izgradenost na grade`niot fond i pristapite koi ne se vo celost vklopeni vo pravilni~kite normativi soglasno vaè~kata zakonska regulativa, pa inkorporiraweto na postoe~kite sostojbi pretstavuva dopolnitelen predizvik vo planiraweto i determiniraweto na uslovite za prostoren razvoj na predmetniot planski opfat.

Proekcijata na potrebniot stanben prostor vo planskiot period treba da se zasnova na normativite zacrtani vo PPRM i toa: 20-25m/ìtel stanbena povr{ina, 40-80m/stan (optimalna golemina), 100% opremenost na stanot so instalacii i potpolno elminirawe, odnosno zamena na substandarniot stanben fond.

Pri organizacija na javnite funkcii za grad Grad Valandovo, pojdoven element pretstavuva postojnata mreà na javni funkcii pod pretpostavka deka idniot razvoj na ovie funkcii }e bide vo soglasnost so ekonomskite, institucionalnite i drugi promeni koi se vo tek. Bitna alatka vo kreiraweto na razvojnite nasoki na gradot Grad Valandovo pretstavuvaat i demografskite pokazateli, odnosno, planiraniot broj na ìteli i minimalnite povr{ini koi treba da se obezbedat za nepre~eno odvivawe na ìvotot i rabotata na site korisnici na prostorot vo planskiot period.

39

Urbanisti~kiot plan so dosledna primena na aktuelnata zakonska i podzakonska regulativa, treba da predloì razvoj {to }e ovozmoì podobar stepen na iskoristenost na grade`noto zemji{te i podobra komunalna infrastruktura, kako i nepre~ena realizacija na planskite odredbi.

група на класи на намени основна класа на намени

1 A1 - домување во станбени куќи ; 52,81 29,60%

A2 - домување во станбени згради ; 2,36 1,33%

2 Б1 - мали и комерцијални дености 0,15 0,09%

3 Б2 - големи трговски единици 0,60 0,33%

4 Б3 -големи угостителски единици 0,30 0,17%

Б4 -деловни намени 0,20

5 Б5 -хотели 0,19 0,10%

6 В1 - образование и наука 3,41 1,91%

7 В2 - здравство и социјална заштита 2,08 1,17%

8 B3 -култура 0,40 0,23%

9 B4 -државни институции 0,89 0,50%

10 B5 - верски институции 0,19 0,11%

11 Г2 - лесна индустрија 8,66 4,85%

Г3- сервиси 0,41

12 Г4 - стоваришта 0,68 0,38%

Д - зеленило и рекреација Д4 - меморијални простори

18 НЗ - неизградено земјиште

19 Е1 - комунална инфраструктура 22,00 12,33%

20 Е2 - комунална супраструктура 0,51 0,29%

Б - комерцијални и деловни намени

Г - производство, дистрибуција и

сервиси9,34 5,23%

0,70%1,24

3,91%

Е - инфраструктура 12,62%22,52

100%

В - јавни институции

83,17 46,62%

ВКУПНО 178,41

6,97

55,18 30,93%

0,63 0,35%

Билансни показатели

ред.

бр.

НАМЕНА НА ЗЕМЈИШТЕ

површина (ха) процент

А - домување

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina

Za{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi.

Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudila

40

svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava ìvotna sredina.

Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe.

Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr.

Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na ìvotnata sredina. Vo procesot na aprkosimacijata na EU zakonodavstvoto od oblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe na EU zakonodavstvoto Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:

Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18);

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11, 100/12, 163/13, 10/15 i 146/15);

Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 163/13, 51/15, 146/15, 156/15, 192/15 i 39/16);

Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12, 39/12, 163/13, 146/15 i 39/16);

Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11);

Zakon za elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na i

elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 6/12);

Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na

RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15);

41

Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 164/15, 63/16 i 113/18) i dr. Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no

vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj.

Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj.

Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi-

podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat;

- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot;

- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija;

- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdravstveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto;

- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina;

- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium vo ìvotnata sredina po principot dviè~ka sila-pritisok-sostojba na ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore

navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na eventualnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se predlagaat:

Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;

Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se

42

prikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot:

- Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot dokument;

- Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

- Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanoto nivo na flora;

- Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava;

- Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za za~uvuvawe

na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot; - Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina.

Vrska so drugi planski dokumenti: Prostoren plan na RM

Uvaùvawe na realnite faktori na razvoj;

Prevzemawe stimulativni merki od strana na dràvnite i drugi vidovi poddr{ka za programi na lokalnite zaednici i stopanskite akteri;

Vospostavuvawe na pazarni principi i formirawe soodvetna institucionalna ramka vo koja }e moàt da funkcioniraat pazarnite institucii;

Sozdavawe na regionalen diferenciran ambient za stopanisuvawe so pomo{ na soodvetna politika.

LEAP na Op{tina Valandovo (2009 godina)

Strate{ki celi

Da se pottikne lokalnata zaednica da prevzeme grià za ìvotnata sredina;

Da se definiraat prirodnite resursi na lokalno nivo vo nasoka na dolgoro~na proekcija za razvoj;

Da se utvrdat lokalnite prioriteti vo za{titata na ìvotnata sredina;

Da se za~uva biolo{kata ramnoteà na ekosistemite;

Da se obezbedat uslovi za za{tita, unapreduvawe i za~uvuvawe na ìvotnata sredina vo nasoka na sproveduvawe na principot na odr`liv razvoj na edinicite na lokalnata samouprava;

Integrirawe na politikata za za{tita na ìvotnata sredina po vertikala i horizontala;

43

Da se opredelat realni mo`nosti za realizacija na poedini aktivnosti;

Da se ovozmoì povrzuvawe so sli~ni programi na regionalno i centralno nivo kako i koordinacija so NEAP.

Nacionalen ekolo{ki akcionen plan:

Da se ovozmoì integrirawe na politikata za za{tita na ìvotna sredina vo ostanatite sektorski politiki;

Da se pottiknat industrijata, davatelite na uslugi i drugite subjekti vo oblasta na ìvotnata sredina kon pogolema odgovornost za za{titata na ìvotnata sredina;

Da se dadat nasoki za ekolo{ki odr`liv pristap;

Da se zgolemi stepenot na ispolnuvawe na obvrskite od regionalnite i globalnite dogovori vo oblasta na ìvotnata sredina. Planskiot opfat e usoglasen u{te so:

Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2010-2030;

Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008;

Strategija za upravuvawe so podatoci za ìvotnata sredina, 2005;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005.

1.3 Upotrebena Metodologija

Pri podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{e metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti.

Postapno se prevzedoa slednite ~ekori:

– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko;

– Se ostvari sredba so pretstavnik od izgotvuva~ot na planot i se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodrìni koi }e bidat opfateni so prostorot i nivnata postavenost;

– Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i kategorijata na zemji{teto;

– Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a;

– Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo;

– Sogleduvawe na mo`nite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

44

– Nadminuvawe na negativnite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

– Nadminuvawe na eventualnite vlijanija ili nivno ublaùvawe i za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki;

– Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite; – Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo

procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.

Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~na

literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

45

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina na GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa vo ìvotnata sredina i priroda vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15 i 39/16).

Strategiska ocena na ìvotnata sredina

1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 114/07);

2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na

tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz

ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11); 4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i

drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata za

sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe

na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15, 63/16 i 113/18).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15).

Zakon za urbano zelenilo („Sl. Vesnik na RM” br. 11/18). Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15 i 39/16).

46

Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15).

Zakon za voda Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13, 180/14, 146/15 i 52/16).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015) Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04). Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 и 168/18).

Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i

86/18). Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~ki planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava

(„Sl. Vesnik na RM” br. 58/00, 44/02, 82/08, 167/10 i 51/11) gi definira slednite nadle`nosti na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe:

sledeweto na sostojbata na ìvotnata sredina;

za{titata na vodite, po~vata, florata, faunata, vozduhot i ozonskata obvivka od zagaduvawe;

za{titata od bu~ava, radijacija, za{titata na biodiverzitetot, geodiverzitetot, nacionalnite parkovi i za{titenite oblasti;

restavracijata na zagadenite delovi od ìvotnata sredina;

predlagaweto merki za tretman na cvrst otpad;

prostornoto planirawe;

prostorniot informativen sistem;

nadzorot od negova nadle`nost i

vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon.

47

Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava vo ova nasoka na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe mu dava klu~na uloga, vo procesot na kreirawe na politikata za za{tita na ìvotnata sredina.

Odredeni nadle`nosti vo upravuvaweto so ìvotnata sredina imaat i

drugi organi na dràvnata uprava i lokalnata samouprava kako {to se:

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

Ministerstvo za transport i vrski;

Institutot za javno zdravje;

Ministerstvo za zdravstvo;

Hidrometerolo{ki Zavod, i

Edinicite na lokalnata samouprava. Zna~ajna uloga vo procesot na donesuvaweto na zakonite od oblasta na

ìvotnata sredina ima i Sobraniskata komisija za transport vrski i ekologija.

Vo procesot na Strategiska ocena na ìvotnata sredina, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ima odredeni nadle`nosti propi{ani so Zakonot za ìvotnata sredina, kako {to se:

48

podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;

podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokument, i;

vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S. Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi

podgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti soglasno Zakonot za ìvotnata sredina imaat obvrska za:

podgotovka na izve{tajot za SOV@S;

objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;

objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;

podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;

kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i

monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP. Vo ovoj proces Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za

sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dràva, koja moè da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e

interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat:

– Poddr{ka na odr`liviot razvoj; – Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite

odluki;

49

– Da se konsultiraat site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot;

– Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti.

Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovoj Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni:

– Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati;

– Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite;

– Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki;

– Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti;

– Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii

(kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii;

– Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski;

– Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocena na ìvotnata sredina za GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo, organot e dolèn da gi sledi efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto so cel vo ranata faza da se sogledaat eventualnite vlijanija naporedno so izrabotkata na planskata dokumentacija pred da bide prifatliva za implementacija.

50

2. Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

Gradot Valandovo administrativno pripa|a na Op{tina Valandovo. Izrabotkata na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo, ima za cel postavuvawe na urbanisti~ki koncept za organizacija na prostorot vo granicite na planskiot opfat, a vo isto vreme pretstavuva kontinuitet vo razvojot na podra~jeto na planskiot opfat, usoglasuvaj}i go planskiot dokument so postavkite i parametrite dadeni so Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM kako i so odobrenata Planska programa za ovoj plan. Za izrabotka na ovoj Generalen urbanisti~ki plan za grad primenuvani se aktuelnite zakonski i podzakonski akti i toa:

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16 64/18 i 168/18);

Pravilnikot za pobliskata sodrìna, forma i na~in na obrabotka na generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i regulaciski plan na generalen urbanisti~ki plan, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko-planski dokumentacii i arhitektonsko-urbanisti~kiot proekt i sodrìnata,

formata i na~inot na obrabotka na proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15);

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br.142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18).

Istraùvaj}i gi mo`nite na~ini za organizacija i postavuvawe na planski koncept za ureduvawe na prostorot vo granicata na planskiot opfat, primeneti se nekolku principi:

Po~ituvawe na postavkite na Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM;

Implementacija na Planskata programa so definirawe na edinici na grade`no zemji{te za organizacija i izgradba na objekti so predloènata namena;

Po~ituvawe na postojanata planska i proektna dokumentacija i nadovrzuvawe na istata;

Primenuvawe na standardite i normativite za urbanisti~ko planirawe;

Definirawe na optimalen procent na izgradenost i koeficient na iskoristenost na zemji{teto;

Definirawe na optimalen kapacitet na sistemite na komunalnata infrastruktura i suprastruktura.

Generalniot urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo se izrabotuva za planski period od 10 (deset) godini, odnosno za period od 2019 do 2029 godina.

51

Predloènata planska koncepcija na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo, se bazira na:

Analiza na postojnata sostojba i mo`nostite za razvoj;

Po~ituvawe na zaklu~nite sogleduvawa na Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM;

Implementacija na Planskata programa i re{avawe na zacrtanite celi i zada~i;

Racionalno i ekonomi~no iskoristuvawe na grade`noto zemji{te;

Nadograduvawe na sozdadenite vrednosti;

Dosledna primena na zakonskata regulativa. Granicata i sodrìnata na planskiot opfat se utvrdeni so Planskata programa za izrabotka na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo (od 03/2019 godina) izrabotena i donesena od strana na Op{tina Valandovo. Distribucijata na sodrìnite vo planskiot opfat se determinirani od pove}e zadadenosti na prostorot koi uslovuvaat odredeni soobra}ajni re{enija i modusi na povrzuvawe na poedinite delovi od planskiot opfat: - R1401 - (Strumica - vrska so A4 - Rabrovo - Valandovo - Balinci - Marvinci - vrska so R1102). Vo odnos na namenskite zoni, dominantna e klasata na nameni A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i. Toa vo zna~itelen del pretstavuva potvrduvawe na postoe~kata izgradena struktura i logi~no nadovrzuvawe kon postoe~kata sostojba. Planirani se sodrìni od javen karakter: komercijalni i delovni nameni, delovni dejnosti, hotelski kompleksi, javni institucii - objekti za obrazovanie, zdravstvo i socijalna za{tita, kultura, dràvni institucii, verski institucii, zoni za sport i rekreacija i memorijalni prostori, koi treba da odgovorat na barawata na postoe~kite i novite korisnici. Vo severoisto~niot periferen del od gradot se formirani zoni za proizvodstvo, distribucija i servisi, odnosno lesna i nezagaduva~ka industrija, servisi, soodvetno opsluèni so soobra}ajna infrastruktura i ostanata komunalna infrastrukturna mreà.

Demografska analiza Soglasno Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija od 2002 godina, vo gradot Valandovo bile registrirani vkupno 4402 ìteli od koi 190 se deca do 4 godini (4.3% od vkupniot broj na ìteli), a 594 se deca na vozrast od 6 do 14 godini (13.4% od vkupniot broj na ìteli). Prirastot na naselenieto za period od 14 godini (od 2002 godina do denes) e podatok do koj {to moè da se dojde preku metod na aproksimacija izveden so koristewe na podatocite od Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija od 2002 godina i analiza na postoe~kata sostojba, odnosno sublimacija na inventariziraniot gradeèn fond i pretpostaveniot broj na doma}instva.

52

Preku primena na demografski parametri vrz aproksimativniot primerok i so metod na postavuvawe na demografski ramki za razvoj vo podra~jeto koe za prv pat stanuva del od grade`nata zona se doa|a do planiraniot broj na ìteli za celoto podra~je na planskiot opfat na GUP Valandovo. Vo opfatot na Valandovo inventarizirani se okolu 1435 objekti za domuvawe. Dokolku se zeme kako vlezen podatok deka vo eden objekt ìvee po edno semejstvo so prosek od 3,5 ~lena se doa|a do okolu 5022 postoe~ki ìteli (1435h3,5=5022). Neto povr{inata za domuvawe koja e angaìrana od objektite iznesuva 37,30 ha. Od tuka moè da se dobie podatok za postoe~ka gustina na naselenost, pa taka, postoe~kata bruto gustina na naselenost iznesuva 18,47 `/ha, a postoe~kata neto gustina iznesuva 51,60`/ha. Povr{inata za domuvawe vo planskiot opfat se zgolemuva od 55,18ha (povr{ina na postoe~ka zona), na 116,95ha, odnosno za 61,77ha. Vkupniot planiran broj na ìteli vo planskiot period od 2019 do 2029 godina se predviduva da iznesuva 10643 ìteli. Planiranata prose~na bruto gustina na naselenost iznesuva 61,92`/ha, dodeka planiranata prose~nata neto gustina na naselenost iznesuva 91,00`/ha. Planiraniot broj na ìteli vo planskiot period pretstavuva vlezen parametar za planirawe na komunalnata infrastruktura koja treba da se izgradi i da ja optimizira i nadogradi postoe~kata vo grad Valandovo. Brojot na ìteli e relevanten podatok i pri opredeluvawe na namenata na povr{inite koi treba da odgovorat na potrebite za objekti od javen interes kako {to se osnovni u~ili{ta, potoa objekti za sport i rekreacija i sl., a soglasno ~len 23 od Pravilnikot za standardi i

normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18).

Javni institucii Okolu 12% od naselenieto se deca vo {kolska vozrast, {to vo planskiot period zna~i o~ekuvani okolu 1277 deca za koi treba da se obezbedi povr{ina za osnovno u~ili{te i sredno u~ili{te. Vo ramki na planskiot opfat na zemji{te na RM ima obezbedeno povr{ina za osnovno u~ili{te i Sredno u~ili{te, kako i mestopolo`bata e definirana so potvrduvawe na postoe~ki objekti. Normativot za planirawe na osnovno u~ili{te iznesuva 25m2 po u~enik {to zna~i deka vo planskiot opfat ima potreba od minimum 31.925m2 povr{ina za osnovno u~ili{te. Vo ramki na planskiot opfat egzirtira Osnovno u~ili{te Josip Broz Tito vo koe nastavata se odviva vo dve smeni i za koe ima obezbedeno povr{ina od 17,506m2, {to go zadovoluva normativot za planirawe na osnovno u~ili{te. Normativot za planirawe na osnovno u~ili{te iznesuva 30m2 po u~enik {to zna~i deka vo planskiot opfat ima potreba od minimum 38,310m2 povr{ina za osnovno u~ili{te.

53

Soglasno demografskata analiza, del od vkupniot broj na planirani u~enici vo sredno obrazovanie migriraat, odnosno se {koluvaat vo pogolemite op{tini i naseleni mesta ili nadvor od dràvata. Vo ramki na planskiot opfat egzirtira Sredno u~ili{te Goce Del~ev vo koe nastavata se odviva vo dve smeni i za koe ima obezbedeno povr{ina od 18,755m2, {to go zadovoluva normativot za planirawe na Sredno u~ili{te. Soglasno demografskata analiza i vkupno planiraniot broj smetame deka planiranata povr{ina gi zadovoluva potrebite. Dopolnitelno so op{tite i posebnite uslovi za izgradba, razvoj i koristewe na zemji{teto i gradbite koi sluàt za sproveduvawe na urbanisti~kiot plan se dava mo`nost so Arhitektonsko - urbanisti~ki proekti da se predviduvaat lokacii za gradbi od javen interes, javni institucii, detski igrali{ta i za{titno zelenilo vo ramki na blokovite, vo zavisnost od momentalnite potrebi na ìtelite.

Zelenilo Vo nasoka na obezbeduvawe na povisok standard na domuvawe, kvalitet na rabotnata sredina i ovozmoùvawe na na~eloto na odr`liv razvoj, so generalniot urbanisti~ki plan za grad se dadeni nasoki za obezbeduvawe na minimalni povr{ini so zelenilo vo ramki na edinicite na grade`no zemji{te - blokovi i grade`ni parceli koi }e se formiraat so urbanisti~ko-proektni dokumentacii vo sledna faza. Povr{inite za zelenilo pretstavuvaat obvrska za realizacija i vo ramki na namenskite zoni od drugite klasi na nameni, vo dvornite mesta na objektite, so minimalen procent koj {to treba da se zadovoli pri formirawe na grade`nite parceli, odnosno pri realizacija na gradbite. Taka, vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i i A2 - domuvawe vo stanbeni zgradi, prose~niot procent na zelenilo iznesuva 20%, odnosno, 20% vo parcelite do 1000m2 i 25% vo parcelite so povr{ina nad 1000m2; vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena B1 - mali komercijalni i delovni nameni, B2 - golemi trgovski edinici, B4 - delovni dejnosti, B5 - hoteli iznesuva 20%;, V1 - obrazovanie i nauka, V2 - zdravstvo i socijalna za{tita, V3 - kultura, V4 - dràvni institucii, V5 - verski institucii, G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija, G3 - servisi, G4 - stovari{ta; procentot na zelenilo iznesuva 30%;, vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena D1 - parkovsko zelenilo procent na zelenilo iznesuva 100%, D2 - za{titno zelenilo minimalniot procent na zelenilo iznesuva 100%, D3 - sport i rekreacija iznesuva 20%; vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena D4 - memorijalni prostori minimalniot procent na zelenilo iznesuva 20%.

54

пр

осе

чен

пр

оц

ент

на

зел

ени

ло

во

рам

ки н

а

нам

енск

ата

зон

а

%


А1 - домување во станбени куќи

А2 - домување во станбени згради


Б1 - мали комерцијални и деловни намени

Б2 - големи трговски единици

Б4 - деловни дејности

Б5 - хотели


В1 - образование и наука

В2 - здравство и социјална заштита

В3 - култура

В4 - државни инстируции

В5 - верски објект (црква)

Г - производство, дистрибуција и сервиси

Г2 - лесна и незагадувачка индустрија

Г3 - сервиси

Г4 - стоваришта

Д - зеленило, спорт, рекреација и меморијални простори

Д1 - парковско зеленило 100% 2700 2.14

Д2 - заштитно зеленило 100% 41353 0.28

Д3 - спорт и рекреација 20% 7128 0.67

Д4 - меморијални простори 20% 1264 0.12

Е - инфраструктура

Е1 - комунална инфраструктура (сообраќајна инфраструктура)

Е2 - комунална супрастурктура (бензинска пумпа, резервоар за

вода, пожарникарски дом)20% 3056

ЈАВНО ЗЕЛЕНИЛО

ОСТАНАТО ЗЕЛЕНИЛО

3056

44053 4.14

0.29

67116

ПЛАНИРАН БРОЈ НА ЖИТЕЛИ ВО ПЛАНСКИОТ ПЕРИОД 10643

52445 4.93

ВКУПНО 149001 14.00

104948 9.86

БИ

ЛА

НС

НИ

ПО

КА

ЗАТЕ

ЛИ

НА

ЗЕЛ

ЕНИ

ЛО

НА

НИ

ВО

НА

ПЛ

АН

СИ

ОП

ФА

Т

по

врш

ин

а н

а

зел

ени

ло

во

нам

енск

ата

зон

а

по

врш

ин

а н

а

зел

ени

ло

по

гл

ава

на

жи

тел

20% 323 0.03

2671

6.3130%

0.2520%

23390 2.2020%

м² м²/ж

Spored toa, se doa|a do pokazatel za 20,79m2 povr{ina na zelenilo po glava na ìtel vo ramki na planskiot opfat, od koi 12,26m2 po glava na ìtel od javno zelenilo i 8,53m2 na ìtel od ostanato zelenilo.

2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Planskiot opfat se nao|a na jugoisto~niot del na Makedonija, rasprostranet na jug od Demirkapiskata Klisura, isto~no od rekata Vardar i na zapad i sever od planinskite ogranki na Plavu{ i Belasica. Na sever, op{tinata Valandovo se grani~i so Op{tina Kon~e, na istok so Op{tina

55

Strumica, na jugoistok so Op{tina Dojran i Op{tina Bogdanci, a na zapad so Op{tina Gevgelija. Ottuka, planskiot opfat na grad Valandovo se nao|a na pati{tata koi vodat kon Strumica i Dojran, a niz teritorijata na op{tinata minuva avtopatot E-75. Op{tinata e oddale~ena 26 kilometri od grani~niot premin Dojran i 30 kilometri od grani~niot premin Bogorodica, kako i 48 kilometri od grani~niot premin Novo Selo. Granicata na planskiot opfat na grad Grad Valandovo se nao|a vo ramki na katastarska op{tina Valandovo. Od najsevernata to~ka na planskiot opfat, granicata se dviì kon jug minuvaj}i po isto~nata granicata KP 1413, potoa ja presekuva KP 1416, se dviì kon jugoistok po isto~nata granica na KP 1418, KP 1419, KP 1420, KP 1431, KP 1450, KP 1449, KP 1448/2, KP 2037/3, KP 3599/1, ja presekuva KP 2048/3, prodolùva vo juèn pravec po isto~nata granica na 3599/1, ja presekuva KP 2064, KP 2084/2, se dviì kon jug po isto~nata i ju`nata granica na KP 2084/1 kade {to stignuva do najisto~nata to~ka na planskiot opfat. Od najisto~nata to~ka se dviì kon jug po isto~nata i ju`nata granica na KP 2088, ja presekuva KP 2071, prodolùva kon jug po isto~nata granica na KP 2052, KP 3599/1, presekuva KP 449, i prodolùva dvièj}i se vo jugoisto~en pravec po ju`nata granica na KP 449, ja presekuva KP 3600/3, srvtuvaj}i vo ju`na nasoka po isto~nata granica na KP 3054/4, pominuva po severoisto~nata i isto~nata granica na KP 2208, KP 3600/6, potoa ja presekuva KP 3600/6, prodolùva da se dviì po ju`nata granica na KP 3742, KP 3747/2, KP 3745/2, KP 3745/1, KP 3744, KP 3722/2, KP 3731/2, KP 3725, KP 3669, KP 3727/2, KP 3714/2, KP 3729/3, KP 3712/2, KP 3712/1, KP 3711/2, KP 3710/1, svrtuva i se dviì po isto~nata i ju`nata granica na KP 3547, KP 3546/1, KP 3546/2, ja presekuva KP 3455, KP 3548, svrtuva jug i se dviì po isto~nata granica na KP 3795/1, ja presekuva KP 3794/1 i KP 3797, svrtuva i se dviì po ju`nata granica na KP 3797, KP 3795/2, kade {to stignuva do najju`nata to~ka na planskiot opfat. Od najju`nata to~ka na planskiot opfat, granicata prodolùva da se dviì kon sever po zapadnata granica po KP 3812/2, se svrtuva kon zapad dvièj}i se ju`nata granica na KP 3419/2, KP 3419/1, KP 3424, dvièj}i se kon jugozapaden pravec po isto~nata granica na KP 3428, ja presekuva KP 3826/2, prodolùva dvièj}i se kon zapadnata granica na KP 3151, ja presekuva KP 2987, potoa prodolùva vo severozapaden pravec po zapadnata granica na KP 3037, KP 3034/2, prodolùva po zapadnata strana na KP 3024/6, potoa prodolùva vo severen pravec po zapadnata granica na KP 3024/4, KP 2932/1, KP 3037, potoa svrtuva kon zapad i se dviì po granica na KP 2559, i ja presekuva KP 2559, i prodolùva da se dviì po zapadnata granica na KP 2942, svrtuvaj}i kon istok se dviì po severnata granica na KP 2942, KP 2918, KP 2917, KP 2916/1, KP 2915, KP 2907/1, KP 2906, KP 2498, KP 2499/1, KP 2508/2, KP 2507, KP 516/1, KP 11/3, KP 2503, KP 2497/2, KP 2495, KP 2493/2, KP 2493/1, KP 2494, potoa svrtuva kon sever, se dviì po zapadnata i severnata strana na KP 2414/2, KP 2001/2, KP 2000/2, ja presekuva KP 2430/1, KP 3594/1, KP 2424, KP 2411, KP 2135/1, KP 2422/2, KP

56

2422/4, KP 2420, KP 2419, KP 2436, KP 2437, ja presekuva KP 2328/1, KP 2340/3, KP 2340/1, KP 2329/1, KP 2329/2, KP 2324, se dviì vo severoisto~en pravec i ja presekuva KP 2006/1, potoa se dviì po zapadnata i severna granica na KP 2005, po severnata granica na KP 2015, KP 2006/1, se dviì kon severen pravec po zapadnata granica na KP 2017, ja presekuva KP 2017, zapadnata granica na KP 1413 kade {to stignuva do najsevernata to~ka na planskiot opfat. Povr{inata na planskiot opfat vo ramki na opi{anite granici iznesuva 178,41 ha.

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

Planskiot opfat na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo,

Op{tina Valandovo opfa}a zemji{te koe vo osnova e definirano kako:

edinici na grade`no zemji{te - blokovi; i

zemji{te za op{ta upotreba - primarna i sekundarna uli~na mreà i za{titno zelenilo. Namenskata upotreba na zemji{teto i gradbite e uredena na nivo na

namenski zoni. Namenska zona e ograni~ena povr{ina od grade`noto zemji{te so

ista namenska upotreba na zemji{teto. Ureduvaweto na namenata na zemji{teto vo Generalniot urbanisti~ki plan za grad Valandovo se vr{i so sistemot na klasi na nameni kako instrument so koj se vr{i klasifikacija na dejnostite i aktivnostite vo planskiot opfat.

Soglasno celite definirani so Planskata programa kako i

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), so ovaa planska dokumentacija se vr{i ureduvawe na namenskite zoni so slednite oznaki.

57

Celokupnata povr{inata na planskiot opfat na GUP Valandovo e podelena na edinici na grade`no zemji{te - blokovi. Vo ramki na opfatot predvideni se 34 bloka, taka {to sekoj blok e so granici koi se sovpa|aat so granicata na planski opfat, i/ili osovini na ulici. Za sekoj blok poedine~no se dadeni posebni uslovi sistematizirani vo tabelaren prikaz:

НАМЕНА НА ЗЕМЈИШТЕ процент

Г - Производство, дистрибуција и сервиси

Г2 - лесна и незагадувака индустрија





100.00%

БЛОК 1

ВКУПНО

2.25

површина (ха)

22.74%

2.91

77.26%

0.66

58



А1 - домување во станбени куќи 0.93

А2 - домување во станбени згради 0.59






Е1 - комунална инфраструктура (сообраќајна инфраструктура) 0.15

Е2 - комунална супрастурктура (бензинска пумпа) 1.53

100.00%ВКУПНО 5.77


БЛОК 2 2.57

1.68 29.04%

44.63%

26.34%1.52





В2 - здравство и социјална заштита (здравствен дом)



100.00%ВКУПНО


БЛОК 3 1.26

1.93

65.16%

13.63%

0.41 21.21%

0.26






100.00%3.27

2.89


БЛОК 4

ВКУПНО


88.45%

0.38 11.55%






100.00%ВКУПНО

0.28

2.29

БЛОК 5

2.58

11.04%

88.96%


59






100.00%

15.87%

2.12ВКУПНО


0.34

БЛОК 61.78 84.13%










100.00%ВКУПНО

БЛОК 7 1.19

0.48

4.92

3.25 66.02%

9.80%

24.18%







100.00%

5.33%

11.84ВКУПНО

БЛОК 80.63

11.21 94.67%






В5 - верски објект (црква)

Д - Зеленило, спорт, рекреација и меморијални простори

Д4 - меморијални простори (гробишта)



100.00%

9.04 86.45%

0.66 6.27%


10.45

1.22%

6.05%

ВКУПНО

БЛОК 90.13

0.63






100.00%


91.33%

6.82

0.59

6.23

8.67%

БЛОК 10

ВКУПНО

60






100.00%

1.70 86.88%


ВКУПНО 1.96

БЛОК 110.26 13.12%








В4 - деловни дејности



100.00%


ВКУПНО 3.32

0.39 11.74%

БЛОК 12

0.06 1.83%

0.31 9.37%

77.05%2.56






В1 - обаразование и наука 1.75

В4 - државни институции 0.17



100.00%ВКУПНО 4.41

1.8441.69%

1.9243.59%


БЛОК 13

0.65 14.72%






Б1 - мали комерцијални и деловни намени 1.04

Б4 - деловни намени 0.07

Б5 - хотели 0.19


В3 - култура 0.45

В4 - државни институции 0.63

В5 - верски објект (црква) 0.14


Д1 - парковско зеленило



100.00%

БЛОК 14

0.98 7.70%

ВКУПНО 12.72

8.95

1.30


10.22%

70.38%

1.22 9.58%

0.27 2.12%

61





В4 - државни институции


Д2- заштитно зеленило



Е2 - комунална супрастурктура (резервоар за вода) 0.38

100.00%ВКУПНО


БЛОК 15

3.00 36.49%

8.38%

4.14 50.34%

8.21

0.69

0.39 4.79%












100.00%


БЛОК 16

2.19 32.81%

1.24 18.62%

ВКУПНО 6.67

0.31 4.60%

2.93 43.97%










100.00%


БЛОК 17

ВКУПНО

0.16 5.35%

1.80 60.46%

0.43 14.45%

0.59 19.73%

2.98









100.00%

БЛОК 18

0.52 15.88%

ВКУПНО 3.25

80.85%

0.11 3.27%

2.63


62








100.00%


0.25 21.19%

ВКУПНО 1.18

БЛОК 19

0.93 78.81%








Е2 - комунална супрастурктура (бензинска пумпа) 0.39

100.00%


БЛОК 20

3.96 80.19%

19.81%

ВКУПНО 4.94

0.98








100.00%


БЛОК 21

1.52 80.14%

0.38 19.86%

ВКУПНО 1.90



В1 - образование и наука


Д3 - спорт и рекреација



100.00%


БЛОК 22

32.54%

3.56 61.84%

0.32 5.62%

ВКУПНО 5.76

1.88






Б4 - деловни намени



100.00%


БЛОК 23

5.12 88.33%

0.16 2.79%

0.51 8.88%

ВКУПНО 5.80








100.00%


БЛОК 24

3.56 92.30%

0.03 0.78%

0.27 6.92%

ВКУПНО 3.86

63






100.00%ВКУПНО 3.01


БЛОК 252.29 76.34%

0.71 23.66%











100.00%


БЛОК 26

3.56 72.96%

0.84 17.30%

ВКУПНО 4.88

0.48 9.75%






100.00%


БЛОК 272.29 46.08%

2.69 53.92%

ВКУПНО 4.98






100.00%


БЛОК 285.72 83.45%

1.13 16.55%

ВКУПНО 6.85





В2- здравство и социјална заштита (детска градинка)







100.00%


БЛОК 29

2.71 39.21%

0.56 8.09%

1.18 17.14%

ВКУПНО 6.91

2.46 35.55%

64










Е2 - комунална супрастурктура (пожарникарска станица) 0.10

100.00%


БЛОК 30

0.45 8.08%

1.01 18.18%

ВКУПНО 5.53

4.08 73.74%






100.00%


БЛОК 315.12 91.10%

0.50 8.90%

ВКУПНО 5.62






100.00%


БЛОК 328.78 96.03%

0.36 3.97%

ВКУПНО 9.14






100.00%


БЛОК 334.92 89.72%

0.56 10.28%

ВКУПНО 5.49






100.00%

БЛОК 346.48 94.58%

0.37 5.42%

ВКУПНО 6.85


Vo sledna faza, sproveduvaweto na Generalniot urbanisti~ki plan za grad Valandovo }e se vr{i so izrabotka na planska, proektna i/ili urbanisti~ko-proektna dokumentacija soglasno va`e~kata zakonska i podzakonska regulativa.

Vo slu~aj koga granicata na grade`nata parcela se sovpa|a so granicata na katastarskata parcela i do nea ima obezbeden pristap, istata se razrabotuva so osnoven proekt.

Koga grade`nata parcela se sostoi od dve ili pove}e katastarski parceli ili vo ramki na edna katastarska parcela se formiraat dve ili pove}e grade`ni parceli ili koga na edna katastarska parcela se predviduvaat povr{ini za gradewe na dve ili pove}e gradbi, a pritoa do grade`nata parcela ima obezbeden pristap, grade`nata parcela i

65

povr{inite za gradewe se utvrduvaat so arhitektonsko-urbanisti~ki proekt soglsno ~len 51 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.

Za sekoj blok poedine~no se dadeni numeri~ki pokazateli so maksimalnite vrednosti za povr{ini na nameni i granica na blokot.

Pri definirawe na grade`nite parceli, }e se utvrdat slednite urbanisti~ki parametri:

broj na grade`na parcela;

granica i povr{ina na grade`na parcela (m2);

granica i povr{ina vo koja mo`e da se gradi (m2);

maksimalen procent na izgradenost na zemji{teto (%);

vkupna povr{ina po katovi (m2);

maksimalen koeficient na iskoristenost na zemji{teto (k);

osnovna i kompatibilna klasa na namena na zemji{teto i gradbite;

maksimalna visina na venec (m');

maksimalen broj na katovi;

potreben broj na parking mesta (presmetani soglasno standardi i normativi) koi treba da se obezbedat vo ramkite na grade`nata parcela. Procentot na izgradenost, koeficientot na iskoristenost, katnosta

i visinata na venec }e se definiraat soglasno slednata tabela:

7 В1 - образование и наука 70% 1.4 П+1 8.00 Д3(до 20%) 20%

8 В2 - здравство и социјална заштита 70% 1.4 П+1 8.00

А3 (до 20%);

Б5 (до 20%);

Б1 (до 20%);

Д3 (до 20%)

Б4 (до 20%);

40%

9 В3 - култура 70% 1.4 П+2 8.00

Б5(до 49%);

Б1(до 49%);

Б2(до 49%);

Б4(до 49%)

В1 (до 49%)

В4 (до 49%)

Д3 (до 49%)

49%

10 В4 - државни институции 70% 1.4 П+2 8.00

Б1(до 25%);

Б2(до 25%);

Б3(до 25%);

Б4(до 25%);

В3(до 25%);

25%

11 В5 - верски објект (црква) 70% 1.4 П+1 8.00

Б5 (до 10%);

Б1 (до 10%);

Д1 (до 10%);

Д3 (до 40%);

Д4 (до 49%)

49%

66

12 Г2 - лесна и незагадувачка индустрија 70% 2.1 П+2

според

технолошки

процес

Б1(до 30%);

Б2(до 30%)

Б4(до 10%);

В2(до 5%);

Д2(до 30%);

Д3(до 30%);

Д4(до 30%);

Г3 (до 30%);

Г4(до 30%)

49%

13 Г3 - сервиси 70% 2.1 П+2

според


процес

Б1(до 30%);

Б2(до 30%)

Б4(до 10%);

Д2(до 30%);

Д3(до 30%);

Д4(до 30%);

Г2 (до 49%);

Г4(до 49%)

49%

14 Г4 - стоваришта 70% 2.1 П+2

според


процес

Б1(до 30%);

Б2(до 30%)

Б4(до 30%);

Д2(до 30%);

Д3(до 30%);

Д4(до 30%);

Г3 (до 49%);

49%

15 Д1 -парковско зеленило 70% 1.4 П+1 8.00Б1(до 10%);

Д3(до10%)10%

16 Д2 - заштитно зеленило - - - - - -

17 Д3 - спорт и рекреација 70% 1.4 П+1 8.00

А4(до 20%);

Б1(до 10%);

Б2(до 30%);

Б3(до 10%);

Б4(до 10%);

Б5(до 20%);

Б6(до 30%);

В3(до 20%);

Д1(до 40%)

40%

18 Д4 - меморијални простори 70% 0.7 П 8.00 В5 (до 40%) 40%

19 Е2 - комунална супраструктура 70% 1.4 П+1

според


процес

- 40%

Dokolku pri razrabotka na generalniot urbanisti~ki plan za grad se definiraat novi namenski upotrebi na zemji{teto koi se kompatibilni na namenskata zona, urbanisti~kite parametri }e bidat opredeleni taka {to procentot na izgradenost na nivo na grade`na parcela ne smee da nadmine 70%.

67

Maksimalnata visina na venecot da se planirana vo odnos na trotoarot od planiranata ulica, odnosno za{titniot trotoar na gradbite, zemen kako nulta kota.

Planiranata visina na gradbite treba da bide presmetana so slednite visini:

kota na trotoar/za{titen trotoar (nulta kota): ± 0.00m;

kota na prvo nivo (nulta plo~a - e visinska kota na plo~ata na prizemjeto na objektot vo odnos na kotata na niveletata na za{titniot trotoar): }e se definira so proektna programa za gradbite i ne se dozvoluva nejzino pomestuvawe pod kotata na trotoarot, odnosno pod kotata na pristapnata pateka;

katna visina za domuvawe: min. 2,90m.

katna visina za delovna dejnost: min. 3,40m.

katna visina za druga namena: }e se definira so proektna programa za gradbite. Osnoven uslov za izgradba na planiranata povr{ina za gradewe,

visina i katnost e obezbeduvawe na potrebniot broj na parking mesta vo ramkite na grade`nata parcela, na nivo na teren ili podzemno ili na javen parking prostor vo ramki na blokot pri razrabotka na blok so arhitekotnsko-urbanisti~ki proekt, a vo soglasnost so normativite od ~len 59 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18).

Za namenskite zoni vo planskiot opfat se definirani slednite urbanisti~ki parametri: A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i vkupna povr{ina vo planski opfat: 112,55ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 2,8 maksimalna katnost: P+2+Pk maksimalna visina na venec: 10,20m kompatibilni klasi na nameni: B1 (do 30%); V1 (do 30%); V2 (do 30%) D3 (do 30%); B5 (do 5%) * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena A1 ne smee da nadmine 30%. A2 - domuvawe vo stanbeni zgradi vkupna povr{ina vo planski opfat: 4,40ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 2,8 maksimalna katnost: P+4 maksimalna visina na venec: 10,20m kompatibilni klasi na nameni: B5 (do 15%); B1(do 20%); B2 (do 30%); B4 (do 20%); V3 (do 40%); V3 (do 40%); V4 (do10%); D3 (do 40%)

68

* Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena A2 ne smee da nadmine 40%. B1 - mali komercijalni i delovni nameni vkupna povr{ina vo planski opfat: 0,52ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 1.4 maksimalna katnost: P+1 maksimalna visina na venec: 8,00m kompatibilni klasi na nameni: A1 (do 20%); A3 (do 20%); B4 (do 40%); * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena B1 ne smee da nadmine 40%. B2 - golemi trgovski edinici vkupna povr{ina vo planski opfat: 0,62ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 1.4 maksimalna katnost: P+1 maksimalna visina na venec: 8,00m kompatibilni klasi na nameni: A2 (do 40%); A3 (do 40%); B5 (do 40%); B3 (do 40%); B4 (do 40%); V2 (do 40%); V3 (do 40%); V4 (do 40%); * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena B1 ne smee da nadmine 40%. B4 - delovni dejnosti vkupna povr{ina vo planski opfat: 0,23ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 1.4 maksimalna katnost: P+1 maksimalna visina na venec: 8,00m kompatibilni klasi na nameni: B5 (do 40%); B1 (do 40%); B2 (do 40%); B3 (do 40%); V4 (do 40%); D3 (do 40%); * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena B1 ne smee da nadmine 40%. B5 - hoteli vkupna povr{ina vo planski opfat: 0,19ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 1.4 maksimalna katnost: P+1 maksimalna visina na venec: 8,00m

69

kompatibilni klasi na nameni: B1 (do 40%); B2 (do 40%); B3 (do 40%); B4 (do 40%); B6 (do 40%); V2 (do 40%); V3 (do 40%); D3 (do40%); * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena B1 ne smee da nadmine 40%. V1 - obrazovanie i nauka vkupna povr{ina vo planski opfat: 3,63ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 1,4 maksimalna katnost: P+1 maksimalna visina na venec: 8,00m kompatibilni klasi na nameni: D3 (do 20%) * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena V1 ne smee da nadmine 20%. V2 - zdravstvo i socijalna za{tita vkupna povr{ina vo planski opfat: 7,60ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 1,4 maksimalna katnost: P+1 maksimalna visina na venec: 8,00m kompatibilni klasi na nameni: A3 (do 20%); B5 (do 20%); B1 (do 20%); D3 (do 20%); B4 (do 20%); * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena V2 ne smee da nadmine 40%. V3 - kultura vkupna povr{ina vo planski opfat: 0,41ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 1,4 maksimalna katnost: P+1 maksimalna visina na venec: 8,00m kompatibilni klasi na nameni: B5 (do 49%); B1 (do 49%); B2 (do 49%); B4 (do 49%); V1 (do 49%); V2 (do 49%); V4 (do 49%); D3 (do 49%); * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena V3 ne smee da nadmine 40%. V4 - dr`avni institucii vkupna povr{ina vo planski opfat: 1,45ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 1,4 maksimalna katnost: P+1

70

maksimalna visina na venec: 8,00m kompatibilni klasi na nameni: B1 (do 25%); B2 (do 25%); B3 (do 25%); B4 (do 25%); V3 (do 25%); * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena V4 ne smee da nadmine 40%. V5 - verski objekt vkupna povr{ina vo planski opfat: 0,27ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 1,4 maksimalna katnost: P+1 maksimalna visina na venec: 8,00m kompatibilni klasi na nameni: B5 (do 10%); B1 (do 10%); D1 (do 10%); D3 (do 40%) D4 (do 49%) * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena V5 ne smee da nadmine 49%. G - proizvodstvo, distribucija i servisi vkupna povr{ina vo planski opfat: 22,37ha G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 2,1 maksimalna katnost: P+2 maksimalna visina na venec: spored tehnolo{ki proces kompatibilni klasi na nameni: B1 (do 30%); B2 (do 30%) B4 (do 10%); V2 (do 5%); D2 (do 30%); D3 (do 30%); D4 (do 30%); G3 (do 30%); G4 (do 30%) * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena G2 ne smee da nadmine 49%. G3 - servisi maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 2,1 maksimalna katnost: P+2 maksimalna visina na venec: spored tehnolo{ki proces kompatibilni klasi na nameni: B1 (do 30%); B2 (do 30%)B4 (do 10%); D2(do 30%); D3 (do 30%); D4 (do 30%); G2 (do 49%); G4 (do 49%) * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena G3 ne smee da nadmine 49%. G4 - stovari{ta maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 2,1

71

maksimalna katnost: P+2 maksimalna visina na venec: spored tehnolo{ki proces kompatibilni klasi na nameni: B1 (do 30%); B2 (do 30%)B4 (do 30%); D2 (do 30%); D3 (do 30%); D4 (do 30%); G3 (do 49%); * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena G2 ne smee da nadmine 49%. D1 - parkovsko zelenilo vkupna povr{ina vo planski opfat: 0,27ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 1,4 maksimalna katnost: P+1 maksimalna visina na venec: 8,00m kompatibilni klasi na nameni: B1 (do 10%); D3 (do10%) * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena D1 ne smee da nadmine 10%. D2 - za{titno zelenilo vkupna povr{ina vo planski opfat: 4,14ha D3 - sport i rekreacija vkupna povr{ina vo planski opfat: 3,56ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 1,4 maksimalna katnost: P+1 maksimalna visina na venec: 8,00m kompatibilni klasi na nameni: A4 (do 20%); B1 (do 10%); B2 (do 30%); B3 (do 10%); B4 (do 10%); B5 (do 20%); B6 (do 30%); V3 (do 20%); D1 (do 40%) * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena D3 ne smee da nadmine 40%. D4 - memorijalni prostori vkupna povr{ina vo planski opfat: 0,63ha maksimalen procent na izgradenost: 70% maksimalen koeficient na iskoristenost: 0,7 maksimalna katnost: P maksimalna visina na venec: 8,00m kompatibilni klasi na nameni: V5 (do 40%) * Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na kompatibilnite klasi na nameni vo odnos na osnovnata klasa na namena D4 ne smee da nadmine 40%. E1 - komunalna infrastruktura

72

vkupna povr{ina vo planski opfat: 7,45ha E2 - komunalna suprastruktura vkupna povr{ina vo planski opfat: 1,53ha

73

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Planiraweto na uli~nata mreà vo planskiot opfat na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo e izvr{eno vrz osnova na aktuelnata zakonska i podzakonska regulativa i postojnata sostojba, odnosno izgradniot gradeèn fond, izgradenata soobra}ajna patna i èlezni~ka infrastruktura.

Soobra}ajnata infrastruktura vo lokalitetot ja so~inuvaat:

Primarna uli~na mreà: gradska magistralna ulica ul. 1;

Sekundarna uli~na mreà: servisna ulica ul. S1-ul. S62; Popre~niot profil na ul. 1 - gradska magistralna ulica, se sostoi od

dva kolovozi (2h7,5m) so po dve soobra}ajni lenti (2h3,75m), velosipedska pateka (1,5m) i trotoar (2m), kako i razdelen pojas pome|u kolovozite (2m), so vkupna {iro~ina od 22m.

Glavna soobra}ajna povrzanost na gradot e preku regionalniot pat: - R1401 - (Strumica-vrska so A4 - Rabrovo - Valandovo - Balinci -Marvinci - vrska so R1102).

Stacionaren soobra}aj Re{avaweto na stacionarniot soobra}aj, odnosno parkiraweto na

motornite vozila vo ramkite na planskiot opfat zavisi od definiranata namena na zemji{teto i se utvrduva soglasno normativite od ~len 58 i ~len 59 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

74


Za grade`nite parceli parkiraweto e predvideno da se re{ava vo ramkite na sekoja grade`na parcela pooddelno, nadzemno ili podzemno. Parkirawe na javni parking prostori e mo`no edinstveno dokolku se obezbedat javni parking prostori na nivo na blok so prethodna razrabotka na generalniot urbanisti~ki plan za grad pri {to }e se utvrdi to~niot broj na parking mesta koj se obezbeduva na javnite parkinzi i za ~ii potrebi, odnosno, za koi grade`ni parceli se odnesuvaat.

Brojot na potrebni parking mesta zavisi i od izborot na kompatibilnite nameni vo grade`nata parcela koi treba da se zemat vo predvid pri izrabotka na proektnata dokumentacija za gradbite, vrz osnova na koja se izdava odobrenie za gradewe.

Osnoven uslov za izgradba na planiranata povr{ina za gradewe, maksimalna visina i katnost e obezbeduvawe na potrebniot broj na parking mesta.

3.2 Komunalna infrastruktura Planiraniot razvoj za vodosnabduvawe i odvodnuvawe na fekalnite otpadni i atmosferski vodi vo planskiot opfat na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo, se bazira na podatocite za postojnata mre`a dobieni od nadle`nite institucii, nasokite i zaklu~nite sogleduvawa od Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija i analizata na mo`nostite i prirodata na terenot vo ramki na planskiot opfat. Za sogleduvawe na potrebite od vodosnabduvawe i potrebite za odveduvawe na otpadnite fekalni i atmosferski vodi na planiranite gradbi za planski period od 2019 do 2029 godina napravena e slednata detalna presmetka so proektirani vrednosti na potro{uva~i:

76

Vodosnabduvawe Do realizacija na sistemot za vodosnabduvawe, se planira snabduvaweto so voda da se re{ava lokalno vo ramki na sekoja grade`na parcela oddelno so koristewe na podzemni vodi (bunari). Dinamikata na koristeweto mora da bide usoglasena so baraweto za dolgoro~na eksploatacija, bez vlo{uvawe na kvalitetot i da se bazira na izvr{eni hidrogeolo{ki ispituvawa i eksploatacioni istra`ni raboti so koi }e se definira reìmot na hranewe na bunarite i }e se utvrdi nivnata izda{nost i kapacitet. Ne se dozvoluva prekumerna eksploatacija na podzemnite vodi poradi {to bi do{lo do poremetuvawe na reìmot na podzemnite vodi. Isto taka, potrebni se ispituvawa so koi }e se utvrdi kvalitetot na vodata, odnosno dali fizi~ko - hemiskite i bakteriolo{kite karakteristiki na vodata odgovaraat na zakonskite propisi i normi. Protivpoàrnata za{tita na predmetniot lokalitet e predvideno da se realizira preku postavuvawe na hidrantska vodovodna mreà vo profilite na soobra}ajnicite so nadvore{ni hidranti. Koli~estvoto na voda za protivpoàrni potrebi pri ednovremena rabota na dva protivpoàrni hidranti iznesuva:

qpoàr = 2h5,0 = 10,0 l/sek. Merodavniot pritisok (za gasnewe na poàr) na priklu~niot hidrant se utvrduva soglasno Pravilnik za tehni~ki normativi za hidrantska mreà za gasnewe poàr kako veli~ina ne pomala od 2,5 bari. Isto taka, soglasno istiot pravilnik, protivpoàrna mreà treba da gi zadovoli slednite uslovi:

Maksimalnoto rastojanie pome|u dva hidranti iznesuva 80m;

Najmaliot pre~nik vo prstenestata protivpoàrna mreà iznesuva F100mm;

77

Najmaliot pre~nik na priklu~nata cevka na hidrantot iznesuva F80mm.

Odveduvawe na otpadni i atmosferski vodi Vo ramki na planskiot opfat na grad Valandovo delumno postoi izvedena fekalna i atmosferska kanalizacija. Za prifa}awe i odvodnuvawe na otpadnite vodi se predviduva izgradba na sistem na fekalna kanalizacija so pre~istitelna stanica, a za odveduvawe na atmosferskite vodi se predviduva izgradba na sistem na atmosferska kanalizacija. Fekalnata i atmosferskata kanalizacija se so trasi vo koridorite na soobra}ajnicite i gi sledat podol`nite padovi na planiranite ulici. Tehni~kite detali }e se re{avaat vo sledna faza so osnovni proekti i proekti za infrastruktura. Fekalnata kanalizacija zavr{uva vo planirana pre~istitelna stanica, od kade pre~istenite otpadni vodi preku kanal se vodat do reka Vardar. Tehni~koto re{enie za povrzuvawe na kanalizacionata mreà nadvor od planskiot opfat karakteristikite }e bidat tretirani so Proekti za infrastruktura i Osnovni proekti so ogled na toa {to pravnoto dejstvo na ovoj GUP e isklu~ivo vo ramki na granicite na planskiot opfat. Minimalniot profil koj e usvoen za novoplaniranite kraci na fekalna kanalizacija e F250mm. Za atmosferskata kanalizacija usvoen e minimalen presek od F300mm. Za otpadnite vodi i vodite od tehnolo{kiot proces vo ramki na zonite za proizvodstvo, distribucija i servisi (namenska zona G2 - lesna i nezgaduva~ka industrija, G3 - servisi) se predviduva sistem na pro~istuvawe vo ramki na sopstvena parcela. Pred da se izvr{i povrzuvaweto na korisnicite kon mreàta, se predviduva zadolìtelen tretman na otpadnite vodi od tehnolo{kiot proces i fekalnite otpadni vodi vo sopstvenata grade`na parcela. Ponatamu, otpadnite vodi se prifateni od fekalnata kanalizaciona mreà se ispu{taat vo sistemot. Pritoa, kvalitetot na otpadnata voda mora da bide vo soglasnost so Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi, odnosno kvalitetot na otpadnata voda ne smee da bide ponizok od kvalitetot na recipientot. Krajniot recipient na atmosferskite i pre~istenite otpadnite vodi, reka Anska, reka Vardar, {to se nao|a nadvor od granica so planskiot opfat na grad Valandovo. Povrzuvaweto na korisnicite so infrastrukturnata kanalizaciona mreà za odveduvawe na otpadnite vodi se predviduva da se izvede preku priklu~na {ahta (armirano-betonska, so propisen kapak na otvorot), postavena na presekot so osovinata na primarniot odvoden kanal. Trasite na komunalnata hidrotehni~ka infrastruktura za planskiot opfat na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo, se planirani na zemji{te za op{ta upotreba.

78

3.3 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii

So Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo, so povr{ina na planski opfat od 171,87ha, analizirana e elektro-energetskata mre`a za planski period od 2019 do 2029 godina.

Potrebite za elektri~na mo}nost vo planskiot opfat se definirani so koristewe na slednite koeficienti:

A - domuvawe: 1kW/`itel

B - komercijalni i delovni nameni i V - javni institucii: 193 kW/ha

G - proizvodstvo, distribucija i servisi: 293 kW/ha

D - zelenilo, sport, rekreacija i memorijalni prostori: 15 kW/ha. потреби за

електрична моќност

(kW)

А - домување 10643 жители 1 kW/ха 10643.00

Б - комерцијални и деловни намени 1.62 ха 193 kW/ха 312.17

В - јавни институции 13.36 ха 193 kW/ха 2577.67

Г- производство, дистрибуција и сервиси 22.37 ха 293 kW/ха 6555

Д - зеленило и рекреација 8.60 ха 15 kW/ха 129.02

Е - инфраструктура 15.52 ха 15 kW/ха 232.78

20449.67

Намена на земјиште коефициент

ВКУПНО

Potrebite za elektri~na mo}nost vo ramki na planskiot opfat za

planski period od 2019 do 2029 godina iznesuvaat 20449,67 kW. Soglasno podatocite od EVN AD Makedonija, vo ramki na opfatot

pominuvaat trasi na nadzemni vodovi i toa: 10 kV nadzemen dalekovod i postojni trafostanici. Predvideni se za{titni pojasi za 10kV po 6 metri levo i desno od osnovinata na dalekuvodot.

Vo zonata za lesna i nezagaduva~ka industrija, dokolku se utvrdat zgolemeni potrebi za snabduvawe kaj poedine~nite kapaciteti, se predviduva izgradba na transformatorski stanici vo ramki na grade`nite parceli.

Site detalite i razvojot }e bidat definirani vo sorabotka so stru~na slu`ba na EVN Makedonija.

79

Spored podatocite dobieni od AD MEPSO, niz planskiot opfat ne pominuvaat postoe~ki i planirani trasi vo nivna sopstvenost.

Spored podatocite dobieni od Makedonski Telekom AD - Skopje i Agencijata za elektronski komunikacii vo ramki na planskiot opfat ima izvedena elektronska komunikaciska mreà: bakarni kabli, telefonska kanalizacija. Vo golema mera ovaa mreà gi opsluùva postoe~kite objekti. Povrzuvaweto vo telekomunikaciskiot soobra}aj e so priklu~ok na telefonskata celtrala vo Valandovo.

So cel da se opsluàt i povr{inite koi za prv pat se tema na urbanizacija so ovoj plan, planirana e nova elektronska komunikaciska mreà.

Telekomunikaciskite koridori za novata infrastruktura se planirani da se postavuvaat vo povr{inite na trotoarite i istite da se nadovrzat na postoe~kata mreà. Razvojot na telefonskata mreà se planira da se izvede prete`no kako kablovska vodena vo zemjeni rovovi i delumno vo telefonska kanalizacija do sobirno raspredelitelni ormani so definiran manipulativen prostor so dimenzii 1,0mh0,5m. Brojot i mestopolo`bata na ovie infrastrukturni objekti }e bide definirana soglasno razvojnite potrebi na mreàta, vo koridorot na trotoarot ili nadvor od koridorot na trotoarot (vo zavisnost od konkretnata situacija i uslovi na terenot), a vo sorabotka so stru~nite slu`bi na nadle`nata institucija.

Priklu~okot na site telefonski pretplatni~ki mesta }e bide vo najbliskata avtomatska digitalna centrala. Brojot na potrebnite linii }e bide definiran vo narednata faza i istiot ne e limitira~ki.

Soglasno podatocite vo ramki na planskiot opfat na GUP Valandovo nema izvedena i proektirana gasovodna mreà i objekti.

Dokolku vo planskiot period razvojnite programi na nadle`nite institucii ukaàt na potreba od priklu~uvawe na grad Valandovo vo sistemot za gasifikacija, postavuvaweto na trasite na gasovodite i gasovodnite objekti }e se re{ava so proekti za infrastruktura.

80

4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba

so ìvotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot

Dene{noto Valandovsko administrativno-teritorijalno (op{tinsko) podra~je se nao|a na ju`niot del na Makedonija, rasprostranet na jug od Demirkapiskata klisura, isto~no od rekata Vardar i na zapad i sever od planinskite ogranki na Plavu{ i Belasica. Na sever od Valandovskiot kraj se protega Tikve{kata oblast, odnosno Negotinskoto op{tinsko teritorijalno podra~je. Niv gi deli planinskata tesnina na rekata Vardar formirana od krai{tata na Koùf planina. Valandovskata kotlina ima dosta niska nadmorska viso~ina.

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost

Op{tina Valandovo soobra}ajno e povrzana so magistralniot pat E- 75 1) (Skopje - Gevgelija), regionalnite patni pravci R - 110 (s. Udovo - s. Rabrovo), R- 604 ( Oranèrii - s. Marvinci), kako i lokalnite pati{ta so koi op{tinata se povrzuva so okolnite naseleni mesta.

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot

Celokupniot Valandovski region e podelen na ridsko-planinski vo koj se zastapeni skalesti i ramni~arski po~vi, kako i aluvijalnite, slomnicite, gajwa~ite i karbonatnite vidovi na po~vi. Pomaliot del, odnosno 37% od obrabotlivite povr{ini pripa|aat na ramni~arskiot

81

reljefen del koi se nao|aat na nadmorska viso~ina od 250-300m i se od mo{ne golemo zna~ewe za razvojot na zemjodelstvoto vo regionot. Ovie povr{ini se prostiraat pokraj re~noto korito na Anska Reka, po celoto nejzino te~enie se do vlevaweto vo rekata Vardar.

Ostanatite 63% od povr{inite pripa|aat na ridsko-padinskiot del. Vakvata bonitetna i po~vena karakteristika na Valandovskiot region go opredeluva i na~inot na koristewe na zemji{teto od strana na zemjodelskite subjekti.

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki

Valandovo i okolinata se protegaat vrz sedimenti od geolo{ki i organski (rastitelni) talozi. Kotlinata e eden mo}en rased so dlabo~ina me|u 300 i 500 metri {to go potvrduva i palentolo{kiot naod na klovi - zabi od lofodon (mamuti) vo mesnosta na seloto Prsten, fakt {to zboruva deka vo ranite geolo{ki periodi imalo mnogu bujna rastitelna vegetacija. Rasedot na koj se prostira Valandovskata kotlina go potvrduvaat i tektonskite aktivnosti (zemjotresi) koj go pogoduvaat ovaa trusno podra~je - silniot zemjotres vo 1931 godina.

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot

Spored nabquduvanite intenziteti, Valandovskiot region spa|a vo zonata na slu~eni zemjotresi so ja~ina od 9 stepeni po MCS.

4.1.5 Hidrotehni~ka struktura

Po centralniot del na Valandovskata kotlina protekuva Anska reka, koja e prodol`enie na Ba{iboska Reka, a od nejzinata ju`na strana po

82

kotlinata egzistiraat vodoteci (Studena voda i Mi~kovica), koi gi prifa}aat podzemnite vodi od severniot i ju`niot masiv.

Anska reka e leva pritoka na rekata Vardar. Izvira od zapadnata strana na planinata Belasica, na viso~ina od 1260m, a se vliva vo Vardar od 58m. Dolga e 28,6km, ima vkupen pad od 1202m, a prose~niot pad iznesuva 42,03%. Na viso~ina od 550m od desnata strana gi prima vodite od najgolemiot karsten izvor vo slivot. Vkupnata povr{ina na slivot iznesuva 168,0km2. Vo izvori{niot del rekata ima planinski, a vo dolniot del ramni~arski karakter.

Prirodni i ve{ta~ki akumulacii nepostojat, a vodotecite se so mal agol i brzina na protok, ne se interesni za zafati od energetski karakter, no se interesni za navodnuvawe.

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot

Poradi orografskite uslovi, vo prv red, poradi zaklonetost od direktnite severni prodori na studenite vozdu{ni masi vo ladniot del na godinata, temperaturata na vozduhot e so ne{to povisoka vrednost, vo odnos na drugite podra~ja vo Republika Makedonija.

Ova podra~je e vo golema mera pod termi~koto vlijanie na Egejskoto more, osobeno vo zimskiot del od godinata. Toa se manifestira so visokata vrednost na prose~nata godi{na temperatura i na prose~nata zimska temperatura na vozduhot. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot

iznesuva 14,5ºS i voedno e najvisoka sredna godi{na temperatura vo

Republika Makedonija. Prose~nata januarska temperatura iznesuva 3,6ºS i taa e najvisoka januarska vrednost vo Republikata. I pokraj za{titenosta od direktnite severni zimski prodori na studenite vozdu{ni masi, vo ovoj del na godinata sepak se javuvaat relativno niski minimalni temperaturi, koi ja naru{uvaat zimskata horizontalna temperaturna stratifikacija na sredozemnomorskoto klimatsko vlijanie. Za ovoj period apsolutno

83

minimalnata temperatura iznesuva -14,1ºS, zabeleàna na 9 fevruari 1956 godina. Prose~en broj na mrazni denovi iznsuva 44.

Vo letnite meseci, mediteranskoto klimatsko vlijanie na

temperaturniot reìm vo Valandovskoto Pole e poslabo izrazeno, {to se manifestira i preku golemata za~estenost na pojavuvawe na letni i tropski denovi (prose~no godi{no se javuvaat 135 letni denovi, po~nuvaj}i od mart zaklu~no so oktomvri). Poradi toa, apsolutno maksimalna temperatura

iznesuva 43,5ºS, zabeleàna na 7 juli 1988 godina. Vo Valandovskoto Pole esenta e zna~itelno potopla od proletta {to e obele`je na mediteranskoto klimatsko vlijanie vrz temperaturniot reìm vo ova podra~je.

Od napred iznesenoto, vo ova podra~je temperaturniot reìm e usloven od mediteranskoto klimatsko vlijanie, modificirano so umereno kontinentalno klimatsko vlijanie, koe uslovuva relativno niski zimski temperaturi. Moè da se kaè deka vo Valandovskoto Pole se javuva posebna lokalna klima, koja se manifestira preku toplite leta, relativno ladni zimi, zgolemena sredna godi{na temperatura i potopla esen od proletta.

Vo Valandovskoto podra~je, so najgolema za~estenost e Vardarecot koj se javuva od severozapaden pravec so sredna za~estenost od 315% i sredna brzina od 5,5m/sek. Se javuva vo site meseci od godinata, no so najgolema za~estenost e vo septemvri i oktomvri. Vardarecot vo ova podra~je e so ne{to pomala brzina otkolku vo Gevgeliskoto Pole, no gi ima istite termi~ki karakteristiki kako i vo ova podra~je.

Po Vardarecot e veterot od severoisto~en pravec so za~estenost od 102% i sredna brzina od 1,7m/sek. Potoa se vetrovite od jugoisto~en pravec so sredna brzina od 2,5m/sek, a so najmala za~estenost e veterot od zapaden pravec so sredna godi{na za~estenost od 10% i sredna godi{na brzina od 2,7m/sek. Veterot od isto~niot pravec e so za~estenost od 13% i so ista brzina kako i vetrovite od zapaden pravec.

84

Poradi visokite temperaturi na vozduhot i zgolemenata za~estenost na vetrovite, vo Valandovskoto podra~je se javuvaat povolni uslovi za zgolemeno potencijalno isparuvawe od slobodna vodena povr{ina, ~ija prose~na godi{na vrednost e povisoka od 950 litri od 1m2 povr{ina i e znatno pogolemo od godi{nite koli~ini na vrneìte po edinica vreme.

Reìmot na vrneìte vo ova podra~je e pod sredozemnomorskoto

klimatsko vlijanie. Pogolemiot del od vrneìte pa|aat vo ladniot del od godinata, a maksimumot se javuva vo docnite esenski meseci. Vrneìte se voglavno od do`d, a samo vo trite zimski meseci so mal udel i od sneg. Prose~nata godi{na koli~ina na vrneì iznesuva 646mm i taa e za okolu 70mm pomala od istata vo Gevgelisko Pole, za okolu 50mm pogolemo od Tikve{kata kotlina, a so pribli`no ista vrednost e so istata vo Dojranskoto podra~je, vo Berovskata Kotlina i vo Krivo Palane~koto podra~je. Najvisoka godi{na suma iznesuva 928mm, a najniska 415mm t.e. 282 mm nad prose~nata i 235mm pod prose~nata godi{na koli~ina.

4.1.7 Naselenie

Spored demografskite podatoci, vo periodot od 1999-2002 godina, op{tina Valandovo zaedno so selata beleì trend na opa|awe na porastot na naselenieto. Istovremeno, zabeleàna e i pojava na raseluvawe na naselenite mesta (vo 1994 godina zabeleàni se 11 raseleni mesta, dodeka pak vo 2002 godina brojot e zgolemen za edno raseleno mesto).

Spored oficijalnite podatoci od Zavodot za statistika na Republika Makedonija i posledniot Popis na naselenieto od 2002 godina, op{tina Valandovo broi 11.890 ìteli (od koi 6.139 se maì, a ostatokot 5751 se èni), 3.545 doma}instva i 4.050 ìveali{ta.

85

4.1.8 Stopanstvo

Vo op{tina Valandovo, edna od najrazvienite stopanski granki pretstavuva zemjodelieto. Naselenieto prete`no se zanimava so proizvodstvo na ranogradinarski i poljodelski kulturi. Vo golema mera se zastapeni lozarstvoto i ovo{tarstvoto, osobeno so odgleduvawe na specifi~ni kulturi koi gi ima samo vo ovoj kraj, kako {to se: kalinkata, smokvata i japonskoto jabolko. Od industriski objekti postoi fabrikata za proizvodstvo na soleni stap~iwa. Vo op{tinata uspe{no raboti firmata

„Vizba”, koja vr{i prerabotka na poluproizvodi i gotovi proizvodi od grozje. Vo sklop na „Vizba” ima i Ladilnik, Oran`erii vo koi se odgleduvaat ranogradinarski proizvodi (krastavici i domati). Postojat i pogoni za konzervirawe na ovo{je i zelen~uk.

Sto~arstvoto e zastapeno vo golema mera vo selskite sredini kako individualno sto~arstvo, a ima i pogon za proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi, Mlekara Vardarec s. Udovo. Vo poslednata decenija vo op{tinata najgolem zamav zema tekstilnata industrija, po long sistemot. Vo op{tinata opstojuvaat 10 konfekcii, vo koj e vrabotena prete`no `enska rabotna sila.

86

4.1.9 Prirodno i kulturno nasledstvo

Vo mesnosta Rabrovo se do 1960 godina se eksploatira{e rudnikot za hrom, a vo regionot na Belasica nad seloto Bajrambos se istraùvaat nao|ali{ta na minerali bogati plemeniti elementi.

Od florata vo op{tina Valandovo kako dominanten element e dabot

(prnar) - kuerkus coccfera, foja, (tisa) - uniperus ehcelsa i poedine~ni stebla na kultivirani rastenija na drvo ~ovek - arbutus andrachne. Od faunata prisutni se site mediteranski ìvotni karakteristi~ni za pogolemiot del na Balkanskiot poluostrov.

Soglasno Studijata za za{tita na prirodnoto nasledstvo, izrabotena za potrebite na Prostorniot plan na Republika Makedonija na prostorot koj e predmet na razrabotka na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo, ima predloèno za za{tita prirodno nasledstvo: PLATAN (Valandovo) SP (predlog) Dve platanovi stebla (Platanus orientalis) koi se nao|aat vo centarot na gradot. Visinata na stebloto iznesuva 18m, odnosno 19 m. Pokraj dendrolo{kata, steblata imaat i vospitno-obrazovna namena. Me|unaroden status spored me|unarodniot sojuz za za{tita na prirodata i

prirodnite bogatstva (International Union for Conservation of Nature and Natural

Resources - IUCN): III kategorija i reìm na za{tita: 6. PLATAN (Valandovo) SP (predlog) Dve platanovi stebla (Platanus orientalis) se nao|aat 0,5 km. isto~no od Valandovo, ednoto od levata a drugoto od desnata strana na patot od patniot pravec Valandovo-Strumica. Visinata na stebloto iznesuva 18 m odnosno 25 m, a obemot na debloto 3,40 m, odnosno 4,80 m. Dendrolo{ka namena. Steblata se vo dobra sostojba. Me|unaroden status spored me|unarodniot sojuz za za{tita na prirodata i

prirodnite bogatstva (International Union for Conservation of Nature and Natural Resources - IUCN): III kategorija i reìm na za{tita: 6. PLATANI (Valandovo) SP (predlog) Platanovo steblo (Platanus orientalis) koe se nao|a 2,5 km ju`no od Valandovo vo napu{tenoto selo êsnovo. Visinata na stebloto e 18 m, obemot na debloto e 8,10 m, proekcija na kro{nata 16 m, so starost od okolu 350 godini. Objektot ima dendrolo{ka namena i e vo dobra sostojba. Me|unaroden status spored me|unarodniot sojuz za za{tita na prirodata i

prirodnite bogatstva (International Union for Conservation of Nature and Natural

Resources - IUCN): III kategorija i reìm na za{tita: 6. Na podra~jeto na katastarskata op{tina Valandovo, koe e predmet na

analiza registrirani se slednite nedvi`ni spomenici na kulturata (Eksperten elaborat): 1. Arheolo{ki lokalitet Stakina ê{ma, Valandovo, docna antika (4 vek); 2. Srednovekovna kula (Marko kule), Valandovo, sreden vek.

87

Na podra~jeto na katastarskata op{tina Valandovo, koe e predmet na analiza ima evidentirani nedvi`ni spomenici na kulturata (Eksperten elaborat): 1. Arheolo{ki lokalitet Arheolo{ki kompleks-Mozaici, Valandovo, kraj na 3-ti vek do 5-ti vek; 2. Arheolo{ki lokalitet Zeleni{te, Valandovo, arhajski period, (6-5 vek p.n.e.); 3. Arheolo{ki lokalitet Manastiri{te, Valandovo, docnoanti~ki period; 4. Arheolo{ki lokalitet Isar-Kale, Valandovo, rimski period-sreden vek; 5. Spomenik na padnati borci vo NOV, Valandovo, 20 vek; 6. Crkva Sv.Dimitrija, Valandovo, 19 vek.

Vo Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, koja gi prou~uva predistoriskite i istoriskite sloevi na ~ovekovata egzistencija, od najstarite vremiwa do docniot sreden vek, na analiziranoto podra~je na katastarskata op{tina, evidentirani se slednite lokaliteti:

KO Valandovo - Zeleni{te, nekropola od ranoanti~ko vreme, se nao|a vo centarot na gradot kade se otkrieni 9 grobovi koi se orientirani vo pravec istok-zapad; Isar Kale, gradi{te od docnoanti~ko vreme i sreden vek, se nao|a na 1.8km severozapadno od gradot, lociran na viso~inka {to dominira nad okolinata; Manastiri{te, nekropola od docnoanti~ko vreme, locirana na 1km severno od gradot vo blizina na srednovekovnata tvrdina, na edno malo plato otkrieni se grupa na grobovi vo koi se pronajdeni kerami~ki sadovi i moneti; Stakina ê{ma, naselba od rimsko vreme, se nao|a na 300m ju`no od gradot, od dvete strani na suvodolica {to se spu{ta kon Anska Reka.

4.2. Opis na sega{nata sostojba so ìvotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata

sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.

Vozduh

Soglasno Direktivite na Evropskata Unija, zagaduvaweto e neposredno ili posredno vnesuvawe kako rezultat na ~ovekovite dejstvija na materii, vibracii, toplina ili bu~ava vo vozduhot, vodata ili vo po~vata, koi {to moàt da bidat {tetni po ~ovekovoto zdravje ili po kvalitetot na ìvotnata sredina, od koi {to moè da proizleze {teta po materijalniot imot ili koi {to gi naru{uvaat ili vlijaat vrz prirodnite ubavini i drugite legitimni na~ini na koristewe na ìvotnata sredina.

88

Kvalitetot na vozduhot e eden od pova`nite ~initeli na koi treba da se vnimava pri planirawe na prostorot zaradi spre~uvawe na degradacija na istiot so implementacija na planskiot dokument.

Visokata vnatre{na temperatura vo motorite pri sogoruvawe na

gorivoto e pri~ina za formirawe na NO2 emisijata i CO2 i olovoto se posledica na prisustvoto na sulfurni i/ili olovni soedinenija vo motornite goriva.

Se smeta deka vo izduvnite gasovi na vozilata ima duri 180 organski komponenti kako {tetni materii ~ija koncentracija e najgolema na mesta so zgolemen broj na vozila i rabota na motorite vo mesto ili zapirawe, koga emisijata na toksi~ni materii vo odnos na brzinata na dvièwe od 70 km/~ e pogolema za 2,5 pati. Spored istraùvawata vo ovoj domen, se smeta deka na 1000 litri sogoren benzin vo motornite vozila, vo atmosferata emitira 98 kg jaglen monoksid, 6-8 azotni oksidi, 4-5 kg sulfurni soedinenija i 0,5 kg olovo.

Vlijanieto na toksi~nite gasovi moè da ostavi posledici na lu|eto koi se direktno i dolgovremeno izloèni na istite i toa preku nivnoto direktno dejstvo (vdi{uvawe) i indirektno. âdot, na primer, dejstvuva prete`no na di{nite organi, na koàta i sli~no, a jaglerodnite oksidi deluvaat kako silni otrovi i antioksidanti.

Op{tina Valandovo nema nitu eden industriski zagaduva~ koj emituva {tetni materii vo vozduhot. Spored podatocite na mernata stanica vo op{tina Gevgelija, vozduhot vo Valandovsko - Gevgeliskata kotlina e na zadovoluva~ko nivo. Mestopolo`bata na op{tina Valandovo ovozmoùva pro~istuvawe na vozduhot preku {umskiot pojas. Edinstveni pomali zagaduva~i se doma}instvata koi koristat drvo za ogrev i spaluvaweto na otpadot od strana na Javnoto komunalno pretprijatie. Za vreme na è{kite i su{ni leta, evidentno se zgolemuva koncentracijata na prav vo vozduhot, osobeno vo delovi kade ulicite ne se asfaltirani.

Nivoto na emisiite vo vozduhot od motornite vozila, kako mobilni izvori ne zavisi samo od stepenot na aktivnost, tuku postoi i direktna povrzanost so kvalitetot na gorivata se koristat kako i starosnata struktura na vozniot park. Iako starosnata struktura na vozniot park e zna~itelna, a koristeweto na ovie vozila umereno, zagaduvaweto na vozduhot od soobra}ajot ne pretstavuva seriozen problem vo ruralnite sredini. Sepak zagaduvaweto treba da se zeme vo predvid, poradi toa {to na teritorijata na op{tina Valandovo posebno vo letniot period, za vreme na vikendite i praznicite, postoi inteziven soobra}aj, pred se od turisti i sopstvenici na ku}i i vikendici vo op{tinata, a koi doa|aat po regionalniot pat Udovo - Dojran, prema Dojranskoto Ezero i grani~niot premin Makedonija - Grcija, ili po patot Valandovo - Strumica.

Vo sekoj slu~aj, op{tina Valandovo spa|a vo op{tini kade sostojbata so kvalitetot na ambientalniot vozduh gi zadovoluva utvrdenite standardi. Unapreduvaweto na kvalitetot na vozduhot moè da bide realizirano preku primena na za{titni pojasi od drvenasti rastenija, kako i preku vlijanie vrz svesta na lu|eto za {to e potrebno pomalku koristewe na drvja i

89

fosilni goriva vo doma}instvata, kako i koristewe na ekolo{ki prifatlivi goriva vo soobra}ajot i drugi alternativni izvori na energija.

Samozapaluvaweto na divite deponii, kako i nesoodvetnoto postapuvawe na gra|anite koi samovolno pristapuvaat kon nivno palewe predizvikuva zagaduvawe na vozduhot kako rezultat na emisija na metan, dioksini i furani.

Voda

Kolku vodite vo odreden prostor moè da se smetaat za voden resurs

zavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nosta za realizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristat za pokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto, industrijata i za{titata na ìviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogu pomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid pri planiraweto za nejzino iskoristuvawe.

Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskite vodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na ~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat ìvot i razvoj na ekosistemot.

Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite, morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie vodi poradi posebniot kvalitet se zna~ajni i moè da bidat korisni za pokrivawe na potrebite od voda.

Vo op{tinata seu{te e prisuten problemot za obezbeduvawe kontinuiran reìm na snabduvawe na naselenieto so kvalitetna voda za piewe. Od aspekt na ìvotnata sredina, najkriti~no e vodosnabduvaweto od podzemnite vodi, od bunarite zaradi mo`nost za zagaduvawe na podzemnite vodi ~ij kvalitet ne se kontrolira.

Zdrastvenite aspekti na lo{iot kvalitet na vodata najmnogu se odrazuva vrz pojavata na zgolemen broj zarazni zaboluvawa koi se posledica od neispravnata voda za piewe. Dezinfekcijata na vodata ima odredeno vlijanie vrz mikro florata i mikro faunata. Namaluvaweto na protokot na vodotecite zaradi naso~uvawe na vodata vo akumulacii ima negativno vlijanie vrz vodnite ekosistemi.

Isto taka, problemite so vodosnabduvaweto predizvikuvaat pred se ekonomski posledici, so toa {to op{tinata e primorana da vloùva dodatni finansiski sredstva za odrùvawe i rekonstrukcija na sistemot za vodosnabduvawe, kako i za pro~istuvawe i dezinfekcija na vodata za piewe.

Gradot Valandovo i naselenite mesta Rabrovo, Dedeli i âlakli koristat voda za piewe od ist vodovod. Vodata za piewe minuva niz 6 kilometarski azbestno-cementen vodovod i potrebna e {to pobrza zamena na postojniot vodovod so ekolo{ki cevki po ISO standardi.

Isto taka, vo tekot na letoto se javuva nedostig od voda za piewe, pred se poradi zastarenosta na mreàta no i poradi golemiot broj na divi priklu~oci preku koi vodata se koristi za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini. Kako rezultat na navedenite problemi doa|a do restrikcii i

90

prekini vo vodovodnata mreà, {to se odrazuva na kvalitetot na vodata (poradi restrikciite cevkite ostanuvaaat prazni i koga povtorno se pu{ta voda nastanuva korozija na cevkite), a so toa i na zdravjeto na lu|eto.

JP Komunalen servis Valandovo upravuva so sistemite za vodosnabduvawe vo 4 (~etiri) naseleni mesta: Valandovo, âlakli, Dedeli i Rabrovo.

Vo Op{tina Valandovo za komunalnite dejnosti se griì JKP Komunalen servis Valandovo. So fekalna kanalizacija e pokrien gradot Valandovo i selata Josifovo i Udovo. Vo gradot Valandovo ima 1100, vo s. Josifovo 180, a vo s. Udovo 200 kanalizacioni priklu~oci. Najgolem problem na op{tina Valandovo e direktnoto izlevawe na otpadnata voda vo neposredna blizina na gradot (na 100 metri od poslednite ku}i) koi direktno istekuvaat vo plodno zemjodelsko zemji{te. Spored nekoi proceni, kontaminacijata na zemji{teto so fekalni vodi zafa}a okolu 100 hektari povr{ina i ova pretstavuva prioriteten problem.

Potrebna e itna izgradba na pre~istitelna stanica za mehani~ko pre~istuvawe na tvrdiot fekalen otpad preku talo`nik kako privremeno re{enie do izgradbata na pre~istitelna stanica. Vo 3 (trite) naseleni mesta vo op{tinata Valandovo, Josifovo i Udovo postojat kanalizacioni mreì za otpadni vodi, so vkupna dolìna od 20km i so vkupno 1.480 priklu~eni doma}instva (58% od vkupnoto naselenie). Pokraj ova vo gradot Valandovo postoi i mreà za odveduvawe na atmosferska voda od 1,5km, vo koja se slivaat vodite od glavnite ulici vo gradot Valandovo.

Doma}instvata vo op{tinata koi ne se povrzani na kanalizaciona mreà, okolu 1.800 imaat septi~ki jami, od koi najgolem broj se nepropisno izvedeni. Ostatokot od doma}instvata i drugite subjekti, svoite otpadni vodi gi isfrlaat slobodno. Otpadnite vodi, slobodno bez prethoden tretman se ispu{taat po tekovite na rekite Vardar, Anska reka i nivnite pomali pritoki. So toa, fekalnite vodi koi se ispu{taat po povr{inata na zemjata, bez predhoden tretman, direktno gi zagaduvaat povr{inskite/podzemnite vodi i po~vata. Selata Josifovo i Udovo otpadnata voda ja ispu{taat vo rekata Vardar, no bidej}i Vardar e so golem protok i brzina vlijanieto na fekalnite vodi vrz kvalitetot na rekata e minimalno. Me|utoa od gradot Valandovo otpadnata voda se ispu{ta vo Anska Reka, koja pogolem del od godinata nema voop{to dotek na voda. Fekalnata voda se razliva i se koristi za navodnuvawe na zemjodelski povr{ini, so {to se zagaduva okolu 50 ha zemjodelsko zemji{te.

Otpad

ôvekot so svojata aktivnost producira golemi koli~ini na cvrst otpad. So procesot na industrijalizacijata, urbanizacijata i zgolemuvawe na standardot na ìveewe, ovie koli~ini pokaùvaat trend na porast. Komunalniot i tehnolo{kiot-neopasen otpad e vo korelacija so razvojot na op{tinata. Pogolem del od komunalniot otpad se sozdava od ~ovekot i

91

tercijarnite dejnosti (trgovija, ugostitelstvo i turizam), a tehnolo{kiot-neopasen otpad se producira od proizvodnite dejnosti.

êsta e pojavata na samozapaluvawe na divite deponii od koi se {iri ~ad so neprijatna mirizba, letaat ~esti~ki od sogoreniot materijal, se osloboduvaat {tetni gasovi so negativno dejstvo vrz atmosferata i zdravjeto na lu|eto.

Proceduvaweto na {tetni materii vo po~venite sloevi trajno ja zagaduvaat po~vata, a ednovremeno ovie iscedoci gi zagrozuvaat podzemnite vodi i osobeno gi zagaduvaat vodotecite i go zagrozuvaat kako ìviot svet vo vodite, taka indirektno i zdravjeto na ~ovekot. Deponiraweto na otpadot na neuredeni povr{ini go degradira prostorot i ja uni{tuva vegetacijata.

Sobiraweto na otpadot vo gradot Valandovo go vr{i Javnoto komunalno pretprijatie Komunalen servis. Spored podatocite dobieni od JP vo Valandovo godi{no se sozdava 1600 toni od koi: 1300 toni/godi{no komunalen otpad, 200 toni/godi{no industriski neopasen otpad, 40 toni/godi{no havarisani vozila i 50 toni/godi{no inerten otpad. Otpadot sobran od strana na JKP Komunalen servis Valandovo, se nosi na deponijata za industriski i komunalen otpad, koja se nao|a vo mesnosta Suva Reka, na levata strana od lokalniot patot Valandovo âlakli, so povr{ina od okolu 2 ha. Ovaa deponija koja sluì za deponirawe na otpadot od gradot Valandovo, ogradena e so visoki nasipi od zemja, ima vlezna kapija, povremeno vo nea raboti buldoèr koj go zatrupuva otpadot i pravi prostor za priem na novi koli~ini na otpad. Odgovornosta za ovaa deponija e na JP Komunalen servis Valandovo. Otpadot vo gradot Valandovo e organiziran i se vr{i sekojdnevno.

Postojanoto nekontrolirano sozdavawe na divi deponii ima golemo vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na vozduhot, povr{inskite i podzemnite vodi, kako i na degradiraweto na zemji{teto, a so samoto toa imaat vlijanie vrz celokupniot kvalitet na ìvot vo op{tinata. Me|u problemite so koi se soo~uva op{tinata, sekako e i problemot so samozapaluvawe na divite deponii, kako i nesoodvetnoto postapuvawe na gra|anite koi samovolno pristapuvaat kon nivno palewe. Poradi prisustvoto na organska frakcija na |ubri{tata, vo postapkata na nejzinoto gniewe vo prisustvo na kislorodot se osloboduva metan, koj go predizvikuva efektot na staklena gradina, a so negovoto palewe se osloboduva SO2 koj isto taka pretstavuva gas koj go predizvikuva efektot na staklena gradina, no e so pomal intenzitet. Problemot nastanuva poradi prisustvoto na plasti~na ambalaà, kesi i sl., koi so palewe osloboduvaat osobeno {tetni (kancerogeni) materii - dioksini i furani.

Rastitelen i ìvotinski svet (flora i fauna)

Kvalitetot na po~vite pretstavuva osnoven preduslov za ostvaruvawe na odr`liviot razvoj. Sovremenite procesi na urbanizacija i osobeno koristeweto na zemji{teto za stopanski celi najdirektno vlijae vrz intenzitetot na koristewe na zemji{teto i promenata na negoviot kvalitet.

92

Postojat mnogu pri~initeli koi predizvikuvaat o{tetuvawe i zagrozuvawe na zemji{teto: zagadenite otpadni vodi, istaloènite ~estici od vozduhot (te{ki metali i sl.), erozijata, neracionalnoto koristewe na hemiski sredstva vo zemjodelstvoto, soobra}ajnicite, deponiite, urbanite i ruralnite naselbi, dobito~nite farmi so nesoodvetna izgradba na pomo{ni objekti, vikend naselbite, infrastrukturnite sistemi i dr.

Valandovskata kotlina e opkruèna od severnata strana so Gola{ i Grade~ka planina, od istok so ogranocite na Belasica, od jug so Kazandolski rid, a od zapad so rekata Vardar. Valandovo i kotlinata se protegaat vrz sedimenti od geolo{ki i organski (rastitelni) talozi. Kotlinata e eden mo}en rased so dlabo~ina me|u 300 i 500 metri {to go potvrduva i paleontolo{kiot naod na kqovi - zabi od lofodon (mamuti) vo mesnosta na selo Prsten. Rasedot na koj se prostira Valandovskata kotlina go potvrduvaat i tektonskite aktivnosti (zemjotresi) koi go pogoduvaat ova trusno podra~je - silniot zemjotres vo 1931 godina. Vo site planinsko ridskite delovi od florata dominiraat: dab, bel gaber, buka, crn bor, bel bor, prnar, jasen, javor, dren, diva smreka, diva foja, a od zelestata vegetacija (cvetnici) dominiraat: kserofitnata vegetacija, aromati~nite bilki i trevestite testolisni.

Od lekovitite rastenija se zastapeni: maj~ina du{ica - thumus species, kantarion - huperikum perforatum, origano - origanum majorana, salep - orehis

morio, ~elunak - melissa offi cinalis, sles - malva silvestris i àlfija - salvia offi

cinalis. Od faunata prisutni se site vidovi na ìvotni karakteristi~ni za

pogolemiot del na Balkanskiot poluostrov i toa: volk, diva sviwa, srna, div zajak, lisica, fazan, erebica (polska i kamewarka) i jastreb.

Od florata vo op{tina Valandovo kako endemi~ni vidovi registrirani se:

Diva foja (tisa) - uniperus ehcelsa,

Dabot (prnar) -quercus coccifera.

Bu~ava

Problemot na bu~ava na podra~jeto na gradot Valandovo dosega ne e analiziran i istraùvan. Vo Valandovskiot region izvorite na sozdavawe na bu~ava ne se od takov vid da ovoj problem vo ìvotnata sredina pretstavuva zna~itelna zakana za zdravjeto na lu|eto. Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa:

Soobra}aj;

Proizvodni i delovni procesi;

Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni centri i sl).

93

4.3. Sega{ni problemi so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so ìvotnata sredina vo op{tina Valandovo i

predmetniot opfat, bea identifikuvani preku analiza na postoe~kata sostojba so ìvotnata sredina za op{tina Valandovo i po{irokiot region. Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni

faktori dobra

Elementi na SO@S

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel.

Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S.

Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina:

Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opften

ocena na ìvotna sredina problem

Vozduh Naru{en kvalitet na vozduhot od postoewe na objekti so upotreba na nafta kako agens za zatopluvawe, zgolemen soobra}aj h

Voda

Naru{en kvalitet na recipientite kako rezultat na ispu{tawe komunalni otpadni vodi h

Nedovolno planirawe na promenite vo namenata na zemji{teto h

Otpad Postoewe na divi deponii h

Po~va

Naru{en kvalitet na po~vata kako rezultat za istaloùvawe na aerosedimenti h

Degradacija na po~vite h

Predel Degradirani predeli h

94

Nedovolna zastapenost na zeleni povr{ini vo op{tinata h

Golema nevrabotenost h Naselenie

Klimatski faktori Koristewe na ogrevno drvo za zatopluvawe h

Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h

Sega{nite problemi so elementite na `ivotnata sredina

95

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Za zna~eweto na realizacija na GUP za Grad Valandovo, op{tina

Valandovo treba da se zeme vo predvid i sega{nata sostojba so najosetlivite elementi na ìvotnata sredina na planskiot opfat.

Isto taka, se razgleduva opcijata bez da se sprovede planska

aktivnost, odnosno rabotite da оstanat vo prvobitnata polo`ba. Vo konkretniov slu~aj dokolku planot ne se sprovede, se o~ekuvaat

slednive posledici:

Pojava na nekompatibilni dejnosti;

Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;

Ograni~en razvoj na op{tinata;

Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;

Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo ìvotnata sredina;

Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i sozadvawe na divi deponii;

Intenzivno zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata;

Namaleni prihodi vo op{tinskiot buxet;

Otsustvo na finansiski investirawa {to bi se dovelo do slab ekonomski razvoj na stopanstvoto;

Porast na migracija kon porazvienite centri;

Namalen ìvoten standard;

Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta od idni potencijalni investicii za ekonomski-odr`liv razvoj.

96

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat i op{tinata.

So izrabotkata na ovoj GUP prostorot dobiva nova mo`nost za urbanisti~ka razrabotka i realizacija.

Od osobeno zna~ewe za izgotvuvawe na strategiskata ocena, a voedno i standardna postapka e da se izanalizira varijantata, odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata bi ostanala vo prvobitnata sostojba. Vo toj slu~aj se o~ekuva deka fakti~kata sostojba na terenot voop{to nema da se promeni i ekonomskata pasivnost }e prodolì.

Izrabotkata na GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo treba da pridonese kon:

obezbeduvawe uslovi za pozitivni efekti vo procesot na urbanizacijata;

vospostavuvawe efikasna kontrola na koristeweto i ureduvaweto na grade`noto zemji{te;

rezervirawe prostori za izgradba i koristewe na objekti ili podra~ja od javen interes;

obezbeduvawe i za{tita na koridorite za izgradba na infrastrukturata;

realizacija na uslovite za planiran stopanski i ekonomski razvoj ne samo na lokalno tuku i na regionalno i na nacionalno nivo;

zapirawe na tendenciite na prekumerna i stihijna prenamena na plodnite povr{ini vo neproduktivni celi, osobeno vo gradskite okruùvawa.

Vo pogled na alternativnite planski re{enija generalnite smernici na ovoj dokument treba da se gledaat kon:

Kontrolirano prostorno {irewe na gradot Valandovo;

Po~ituvawe na osobenostite na namenskite sodrìni;

Oformuvawe na racionalen i efikasen sistem na komunalna infrastruktura so koj }e se opfati celoto plansko podra~je se vo nasoka na podobruvawe na ìvotnata sredina;

Vospostavuvawe na sistem na sekoe naredno urbanisti~ko re{enie pred donesuvawe na kone~na odluka od strana na Lokalnata samouprava.

Site aktivnosti vo prostorot treba da se usoglasat so nasokite na Prostorniot Plan na dràvata, osobeno zna~itelnite i onie koi se odnesuvaat na planiraweto i izgradbata na:

dràvnite infrastrukturni sistemi (pati{ta, èleznici, vozdu{en soobra}aj, telekomunikacii);

energetskite sistemi, energovodi i pogolemi vodostopanski sistemi;

grade`nite objekti va`ni za dràvata;

97

kapacitetite na turisti~kata ponuda;

stopanskite kompleksi i onie koi se odnesuvaat na pogolemi koncentracii (slobodni ekonomski zoni);

kapacitetite za koristewe na prirodnite resursi.

Prostornite planovi na regionite, op{tinite i podra~jata od poseben interes i urbanisti~kite planovi se usoglasuvaat so Prostorniot plan na Republikata, osobeno vo odnos na slednite elementi:

namenata i koristeweto na povr{inite;

mreàta na infrastruktura;

mreàta na naselbi;

za{titata na ìvotnata sredina.

Nasokite na Prostorniot plan na Republikata vo odnos na namenata i koristeweto na povr{inite se odnesuvaat na zalo`bata pri izrabotkata na urbanisti~kite planovi, povr{inite za site urbani sodrìni treba da se baraat isklu~ivo na povr{ini od poslabi bonitetni klasi.

Posebni merki i aktivnosti za ostvaruvawe na racionalnoto koristewe i za{tita na prostorot, kako i posebni interesi na prostorniot razvoj se:

Obezbeduvawe na sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo i se organizira i ureduva prostorot so cel za vkupen razvoj.

Racionalno koristewe na podra~jata za gradba i nivno pro{iruvawe ili formiraweto na novi vrz baza na kriteriumite za izgotvuvawe na soodvetna planska dokumentacija.

Nasokite i kriteriumite za ureduvawe na prostorot nadvor od grade`nite podra~ja treba da se utvrdat so pomo{ na stru~ni osnovi i upatstvata od resorite na zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, {umarstvoto i za{titata na ìvotnata sredina.

Sozdavawe na uslovi za locirawe na mali stopanski edinici.

Konceptot na planiran razvoj i prostorna razmestenost na ekonomskite aktivnosti vo Prostorniot plan na Republika Makedonija

bazira na definiranite celi na ekonomskiot razvoj vo „Nacionalnata

strategija na ekonomskiot razvoj”, opredelbite za racionalno koristewe na potencijalite i pogodnostite na razvojot i postavenosta na sistemot na naselbi, kako i politikata za poramnomerna i poracionalna prostorna organizacija na stopanstvoto.

Realizacijata na konceptot pretpostavuva izrabotka na prostorni i urbanisti~ki planovi na regionalno i lokalno nivo koi }e se temelat na osnovnite uslovi i pretpostavki za ostvaruvawe na celite i opredelbite postaveni vo oblasta na razvojot i razmestenosta na ekonomskite dejnosti.

Edna od fundamentalnite postavki na Prostorniot plan na R. Makedonija e ostvaruvawe na povisok stepen na integriranost na prostorot na Dràvata {to podrazbira namaluvawe na regionalnite disproporcii vo prostorot, a so toa i kvalitativni promeni vo ekonomskata struktura na

98

celiot prostor na Republikata. Realizacijata na ovaa temelna odrednica za ureduvawe i organizacija na prostor na Republika Makedonija e uslovena me|u drugoto i so pretpostavkite za uvaùvawe na realnite faktori na razvoj i vospostavuvawe na pazarnite principi so formirawe soodvetna institucionalna ramka za efikasno funkcionirawe na pazarnite institucii.

Zna~aen uslov koj }e go determinira ekonomskiot razvoj i razmestenost na proizvodnite i uslu`ni dejnosti pretstavuva efikasnoto zaokruùvawe i finalizirawe na reformskite procesi vo pove}e oblasti. Uspe{nata realizacija na ovie promeni }e dovede do ostvaruvawe pozitivni ekonomski efekti kako na nacionalno, taka i na lokalno nivo.

Ekonomijata na Republikata, a sledovatelno i ekonomijata na poodelnite op{tini, so ogled na ograni~enata sopstvena akumulacija i potrebata za pointenziven ekonomski razvoj i menuvawe na nepovolnata stopanska struktura i natamu }e bide upateno na koristewe na dopolnitelna akumulacija od stranstvo.

Vo investicionite odluki za materijalnoto proizvodstvo, striktno treba da se po~ituvaat lokacionite, tehno-ekonomskite i kriteriumite za za{tita na ìvotnata sredina, koi se usvoeni na nacionalno nivo.

Pri sproveduvaweto na strategijata za organizacija i koristewe na prostorot, re{enijata vo prostorot treba da ovozmoàt pogolema atraktivnost na prostorot, za{tita na prirodnite i sozdadeni resursi i bogatstva, soobra}ajno i informati~ko povrzuvawe, lokaciona fleksibilnost i dr.

Koncepcijata na prostornata organizacija na ekonomskite dejnosti se temeli na objektivnite faktori spored koi vrz osnova na odlukite na oddelnite sopstvenici i menaxeri i planskite predviduvawa i odluki na op{to dràvnite organi ili organite vo lokalnata samopuprava, razmestuvaweto se ostvaruva kako disperzija vo prostorot i kako koncentracija na stopanstvoto na oddelni mesta. Pri dominacija na pazarot i privatnata sopstvenost vo ekonomskiot sistem, vistinskoto re{enie se nao|a vo kombinacija na koncentracijata i disperzijata, kako komplementarni priodi vo razvojot i prostornata razmestenost na stopanstvoto.

Pri sproveduvaweto na strategijata za organizacija i koristewe na prostorot za ekonomski aktivnosti, re{enijata vo prostorot treba da ovozmoàt pogolema atraktivnost na prostorot, za{tita na prirodnite i sozdadeni resursi i bogatstva, soobra}ajno i informati~ko povrzuvawe, lokaciona fleksibilnost i po~ituvawe na objektivnite faktori na razvojot.

Soglasno opredelbite na Prostorniot plan na R. Makedonija, idniot razvoj i razmestenosta na ekonomskite dejnosti vo planskiot opfat na prostorot na gradot Valandovo treba da bazira na primena na principite i standardite za za{tita na ìvotnata sredina, osobeno nivna preventivna primena i spre~uvawe na eventualnite vlijanija vrz ìvotnata i rabotna sredina.

99

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina

Pojavite koi kako pretpostavka moè da se javat od implementacijata

na GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo, moè da se analiziraat od negativen i pozitiven aspekt. Izve{tajot za Strategiska ocena gi zema vo predvid vlijanijata vrz site mediumi na ìvotnata sredina, biolo{kata raznovidnost, prirodata, predelot, kulturnoto nasledstvo, lu|eto kako i vlijanijata vrz socio-ekonomskite mo`nosti vo op{tina Valandovo.

Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina od generalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite vlijanija vrz ìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaànite rizici se pravat detalni analizi i preporaki.

Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina potrebno e da se utvrdi potreba za sproveduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koj vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na planot }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~i otvorawe na novi rabotni mesta i zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveewe.

100

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Implementacijata na planot moè da ima odredeni negativni vlijanija vrz zdravjeto na lu|eto preku nepravilno upravuvawe so ìvotnata sredina.

Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato hortikulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto. Doslednoto sproveduvawe na planskite re{enija za komunalnata infrastruktura, integrirano upravuvawe so otpadot, koristewe na obnovlivi izvori na energija }e bide dovolna garancija za direktna za{tita na ~ovekovoto zdravje.

Rizikot od nedostatok ili lo{iot kvalitet na vodata za piewe najmnogu se odnesuva na zdravjeto na lu|eto, a se manifestira preku: pojava na crevni zaboluvawa vo letniot period, zarazna òltica, karies kaj decata, zgolemen broj na zaboleni od kalkuloza na urinarniot i bilijarniot trakt. Namaluvaweto na koli~estvoto voda kako globalen problem direktno vlijae vrz eko-sistemite, a nejzinata dezinfekcija vrz mikroflorata i mikrofaunata. Analizata na sostojbata pokaùva deka vo op{tina Valandovo poradi ekolo{ki pri~ini doa|a do razni zaboluvawa na gra|anite, a kako pri~ini se:

Ekstremno niskite-visokite temperaturi;

Nemawe na dovolna koli~ina na voda vo vodovodniot sistem vo odredeni periodi;

Nemawe na kanalizacija vo naseleni mesta;

Slobodno ispu{tawe na fekalnite i industriski vodi bez pre~istuvawe vo recipientite ili slobodno po povr{inata na zemjata;

Nesoodvetno deponirawe na otpadocite;

Divi deponii;

Navodnuvawe so neispitana voda;

Nekontroliran urban razvoj {to doveduva do ìveewe vo lo{i sanitarno-higienski uslovi;

Naru{ena ìvotna sredina;

Niskata sanitarna kultura kaj gra|anite. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje

}e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od razli~ni aspekti na mediumite na ìvotnata sredina {to e i zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo }e ima pozitivno vlijanie vrz socio-ekonomskite razvoj na op{tinata, otvarawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na stapkata na ekonomski

101

rast, stimulirawe na razvojot na ostanatite dejnosti, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata i sl., zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i uredenost na prostorot.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

So implementacija na Generalniot urbanisti~ki plan ne se o~ekuvaat zna~itelni negativni vlijanija vrz kvalitetot na ambientniot vozduh od stacionarnite i mobilnite izvori na zagaduvawe. Do vakva konstatacija moè da se dojde vrz osnova na analizata na predvideniot razvoj na Gradot gledano od aspekt na generirawe na mo`ni vlijanija vrz vozduhot i voop{to vrz ìvotnata sredina predizvikani od takviot razvoj.

Osnovni zagaduva~i na prostorot }e pretstavuvaat zgolemeniot motoren soobra}aj, zagaduvaweto od na~inot na zagrevawe na objektite i industrijata, no nemoàt da se zapostavat i drugite zagaduva~i koi negativno vlijaat vrz ambientniot vozduh. Do vakva konstatacija moè da se dojde vrz osnova na analizata na predvideniot razvoj na gradot.

Vo op{tina Valandovo brojot na registrirani motorni vozila od godina vo godina se zgolemuva. Ako na ova se dodade i sekojdnevniot tranzit na vozila (vklu~uvaj}i i te{ki motorni vozila) toga{ moè da se kaè deka frekfencijata na soobra}aj e dosta golema.

Otstranuvaweto na otpadot {to e proizvod na ìvotnite i rabotni aktivnosti na lu|eto, kako i od rabotata na industriskite kapaciteti e eden od najserioznite problemi vo op{tinata. Otpadot sobran od strana na JKP Komunalen servis Valandovo, se nosi na deponijata za industriski i komunalen otpad, koja se nao|a vo mesnosta Suva Reka, na levata strana od lokalniot patot Valandovo âlakli, so povr{ina od okolu 2 ha.

Prekumernata i nekontrolirana upotreba na drvoto kako energetsko gorivo ili surovina za zatopluvawe na individualnite i kolektivnite stanovi kako i odreden broj na pomali pretprijatija i institucii e seriozen izvor na zagaduvaweto na vozduhot. Ispituvawata pokaùvaat deka duri 90% od naselenieto upotrebuva drvo za zatopluvawe vo period od septemvri do maj. So sogoruvaweto na drvoto vo atmosferata se ispu{taat ogromni koli~estva ~ad, pepel, jaglerod dioksid i nesogorlivi ~esti~ki. Od druga strana, pak naru{uvaweto na kvalitetot na vozduhot se sozdava so namaluvaweto na {umata, poradi prekumernata i neplanskata se~a.

Koga stanuva zbor za novite instalacii koi se o~ekuva da bidat izgradeni vo naredniot period, potrebno e da se naglasi deka najva`na e opredelbata nadvor od gradskoto podra~je da se oformat novi stopanski zoni, vo koi }e se gradat novi, glavno proizvodni i prerabotuva~ki kapaciteti.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ambientalniot vozduh }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za

102

za{tita na ìvotnata sredina od razli~ni aspekti na mediumite na ìvotnata sredina {to e i zakonska obvrska

Vlijanija vrz klimatski promeni

Vlijanieto na fugitivnite emisii vo vozduhot od izduvnite gasovi od vozilata }e se ublaì so postavuvawe na za{titno zelenilo. Da se predvidi plansko re{enie so obezbeduvawe na za{titno zelenilo i bogato hortikulturno ureduvawe vo i okolu sekoj objekt ili instalacija koj }e pretstavuva osnova da se o~ekuva deka toa nema da pridonese kon zna~ajni naru{uvawa na kvalitetot na vozduhot vo po{irokoto podra~je ili da dovede do klimatski promeni.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na infrastrukturnata mreà treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava. Kako izvori na bu~ava }e se javi rabotata na grade`nata mehanizacija.

Glavni izvori na bu~avata se soobra}ajot, ugostitelskite lokali, kako i raboteweto na proizvodstvenite kapaciteti dokolku se nao|aat vo blizina na naselenite mesta.

Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat

merkite definirani soglasno Сtrategiskata ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Vodosnabduvaweto na postojnite i novoplaniranite objekti vo

opfatot }e se vr{i preku predvidenata vodovodna mreà gradskiot vodovoden sistem. Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot se sanitarnite i otpadnite vodi. Ako nepravilno se upravuva so otpadnite vodi moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te.

Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite moè da bide rezultat od nepravilno upravuvawe so otpad i negovo nesoodvetno skladirawe.

Mo`ni vlijanija vrz kvalitetot na vodata se o~ekuvaat od:

Zastarena vodovodna mreà (mali profili);

Postoewe na azbestni cevki;

Otsustvo na podzemen kataster;

Neracionalno koristewe i zagubi na voda (divi priklu~oci, zastarena mreà);

Otsustvo na istraùvawa za potencijalni izvori na vodosnabduvawe.

103

Pri obezbeduvaweto na potrebnite koli~ini na voda za gradot potrebno e da bide sinhronizirana izgradba na vodostopanskite objekti so koi }e se ovozmoì pove}e korisnici da se snabduvaat so kvalitetna voda, potoa racionalno koristewe na vodata i prevzemawe na merki so koi }e se za~uva i podobri kvalitetot na vodite na raspoloìvite vodni resursi.

Dokolku za vodosnabduvawe postoi mo`nost da se koristat podzemni vodi, dinamikata na koristeweto mora da bide usoglasena so baraweto na dolgoro~na eksploatacija. Eksploatacijata na podzemnite vodi mora da bide vrz osnova na izvr{eni hidrogeolo{ki istra`ni raboti. Ne se dozvoluva prekumerna eksploatacija na podzemnite vodi poradi koe bi do{lo do poremetuvawe na nivniot reìm.

Eden od osnovnite prioriteti vo za{titata na ìvotnata sredina e za{tita na povr{inskite i podzemnite vodi. Za taa cel potrebno e zapazuvawe na principot na za{tita na kvalitetot na vodite na samite izvori{ta na zagaduvawe. Otpadnite vodi pred da se ispu{tat vo recipientot mora da bidat podloèni na tretman na pre~istuvawe, odnosno da bidat dovedeni do kvalitet prema Uredba za klasifikacija na vodite.

Za stopanskite kapaciteti koi ispu{taat otpadni vodi od tehnolo{kiot proces i sodràt materii {to }e go onevozmoàt funkcioniraweto na mreàta, potrebno e vodite da bidat podloèni na prethoden tretman vo krugot na stopanskiot kompleks pred da se ispu{tat vo recipientot.

Mo`ni vlijanija vrz kvalitetot na recipientite se o~ekuvaat od:

Nepostoewe na pre~istitelna stanica;

Nedoizgradena fekalna mreà;

Lo{i karakteristiki na postojnata fekalna mreà (mali profili i prodor vo vodovodniot sistem pri praznewe na vodovodnata mreà poradi niveletska neusoglasenost);

Otpadni vodi od industrijata. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na

vodite }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz po~vata

Vo dosega{nite istraùvawa na procesite na devastacija na ìvotniot prostor zemji{teto ne e podednakvo tretirano kako ostanatite sferi na ekosistemot. Moèbi pri~inite za vakviot odnos leàt i vo ubeduvaweto deka zemji{teto e rezistentno na zagaduvawe i deka rezervite se golemi. Pri~ini za degradacija na po~vata gi ima od:

Zagaduvawe na po~vata od hemiski supstancii;

Erozija;

Mehani~ki o{tetuvawa.

104

Upotrebata na agrohemiski sredstva i meliorativnio sistemi vo zemjodelieto dava poizrazeni ekonomski efekti, no od druga strana nivnata prekumerna upotreba ima niza negativni efekti. Primenata na hemiski materii vo procesot na zemjodelsko proizvodstvo, prenosot i deponiraweto na otrovni materii i vlijanieto na zagadeniot vozduh i vodi koi se primenuvaat za navodnuvawe imaat vlijanie vrz hemiskiot sostav na po~vata. Promenata na hemiskiot sostav negativno se odrazuva vrz nejzinite ekolo{ki i ekonomski vrednosti. Hemiskoto zagaduvawe na zemji{teto se reperkuira vrz kvalitetot i produktivnosta na po~vata, kvalitetot i kvantitetot na proizvodstvoto i indirektno vrz kvalitetot na vodite i vozduhot.

Upotrebata na ve{ta~ki |ubriva treba da se vr{i spored bonitetot na zemji{teto, no nema istraùvawa za koli~inata od upotrebenite sredstva i za nivniot kvalitet. Ovie istraùvawa bi gi racionalizirale tro{ocite na proizvodstvo i bi vlijaele vrz za{titata na zemji{teto i voop{to na ìvotnata sredina. Primenata na hemiski sredstva vo individualniot sektor se karakterizira so golema i nestru~na upotreba na pesticidi i ve{ta~ki |ubriva, {to preku zagaduvawe na po~vite se prenesuva i vlijae i vrz kvalitetot na podzemnite vodi i iste~nite vodi.

So ogled na toa deka erozijata e faktor za degradacija na zemjodelsko zemji{te, vo nekoi regioni i po{iroki razmeri koi ostavaat implikacii po ìvotnata sredina, po zagrozuvawe na prostorot, smaluvawe na obrabotlivi povr{ini i dr. }e mora so antierozivni merki poznati vo naukata da se spre~i ili ublaì degradacionoto dejstvo na ovoj proces. Na ovoj problem treba da se angaìraat site subjekti koi trpat posledici od erozija, a toa se: zemjodelstvo, vodostopanstvo, {umarstvo, industrija, soobra}aj, elektro-industrija i dr. Borbata protiv erozija e mo{ne te{ka osobeno na tereni kade erozijata e prepu{tena sama na sebe vo regioni so ekcesivna i silna erozija. So merkite za za{tita treba da se najprvo spre~at pri~inite za erozijata, a ne samo da se le~at posledicite.

Vrz osnova za uspe{no sproveduvawe na merkite potrebno e pravilno dijagnosticirawe na erozijata, prethodni istraùvawa i primena na merkite.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na po~vata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz predelot

Implementacijata na planot nema da ima vlijanie vrz predelot od pri~ina {to celta na ovoj plan e da se sozdadat realni uslovi za odr`liv razvoj i podobro ìveewe. Vo sega{na sostojba, del od predelot e degradiran i vo nefunkcionalna sostojba.

Pri realizacijata na objektite i nivnata infrastruktura moè da predizvikaat negativni vlijanija vrz predelot kako rezultat na

105

iskopuvaweto na zemji{teto i deponiraweto na vi{okot zemja na nesoodvetni lokacii. Vakvite vlijanija se o~ekuva da se tretiraat kako negativni vlijanija so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo Pri izrabotka na planska dokumentacija od ponisko nivo, da se utvrdi to~nata pozicija na utvrdeniot lokalitet so kulturno nasledstvo i vo taa smisla da se primenat planski merki za za{tita na nedvi`no kulturno nasledstvo:

zadolìtelen tretman na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo procesot na izrabotkata na prostornite i na urbanisti~kite planovi od ponisko nivo zaradi obezbeduvawe na planski uslovi za nivnata za{tita, ostvaruvawe na nivnata kulturna funkcija, prostorna integracija i aktivno koristewe na spomenicite na kulturata za soodvetna namena, vo turisti~koto stopanstvo, vo maloto stopanstvo i uslugite i vo vkupniot razvoj na dràvata;

planirawe na rekonstrukcija, revitalizacija i konzervacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i objekti i organizacija i ureduvawe na kontaktniot, okolniot spomeni~en prostor zaradi za~uvuvawe na nivnata kulturno-istoriska dimenzija i soodvetna prezentacija;

izmena i dopolnuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi zaradi usoglasuvawe od aspekt na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo. Soglasno Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe vo

prostornite i urbanisti~ki planovi, vrz osnova na dokumentacijata za nedvi`noto kulturno nasledstvo, zadolìtelno se utvrduvaat: planski merki za za{tita na spomenicite na kulturata, kako i nasoki za opredeluvawe na reìmot na nivnata za{tita.

Vgraduvaweto sootveten reìm za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo prostoren i urbanisti~ki plan se vr{i spored za{titnokonzervatorski osnovi za kulturno nasledstvo (Soglasno ~l. 71 od Zakonot za za{tita na kulturno nasledstvo).

Nedvi`noto kulturno nasledstvo, bez ogled dali e vo pra{awe graditelska celina ili poedine~en objekt, kako zaedni~ko kulturno bogatstvo na svetot, vo prostornite i urbanisti~kite planovi treba da se tretira na na~in koj }e obezbedi negovo uspe{no vklopuvawe vo prostornoto i organizacionoto tkivo na gradovite i naselenite mesta ili po{irokite podra~ja i potencirawe na negovite grade`ni, oblikovni i estetski vrednosti.

106

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

Implementacijata na planot ne moè da predizvika odredeni negativni vlijanija vrz florata i faunata, bidej}i dosega ne e identifikuvano postoewe na karakteristi~ni vidovi ili endemi~ni primeroci. Vlijanijata vrz biodiverzitetot predizvikani od aktivnostite vo opfatot }e bidat nezna~itelni.

Eventualnite vlijanija vrz biodiverzitetot }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska

Vlijanija vrz materijalnite dobra

Implementacijata na GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo, }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto zaradi dobrata komponiranost me|u planiranite i postoe~kite sodrìni vo ramkite na sekoja urban blok i planskiot opfat vo celost.

Vlijanija po odnos na generirawe na otpad

Upravuvaweto so komunalniot otpad vo gradot Valandovo i po{iroko ne e na visoko nivo vo sporedba so drugite gradovi vo regionot. Poimite kako selektirawe, reciklirawe i prerabotka se daleku od realnosta, no sepak ima ambicija i èlba za ovoj trend da se zapo~ne da se primenuva i vo sekojdnevniot ìvot.

Pri realizacija na GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo, za o~ekuvawe e generirawe na gradeèn i zemjen otpad. So planskiot dokument treba da se predvidi otpadot pri novite gradbi soodvetno da se sobira i prevzema, a del od nego da se iskoristi vo tamponirawe na pristapnite delovi i pokrivawe na iskopite. Isto taka, eventualnoto vlijanie vrz po~vata moè da se predizvika od nepravilnoto upravuvawe so otpadot i otpadnite masla.

Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kako kontinuirana aktivnost pri realizacija na planot.

Vo delot na posebnite vidovi na otpad, osobeno opasniot otpad, gradot Valandovovo golema mera zavisi od vospostavuvawe na sistemi za upravuvawe so istite. Od toj aspekt se o~ekuvaat eventualni vlijanija. Sozdava~ite na otpad, soglasno zakonot se dol`ni da gi prevzemaat site merki za za{tita na ìvotnata sredina.

Silnoto negativno i {tetno vlijanie od necelosnoto i nesoodvetnoto tretirawe na cvrstiot komunalen, industrisko-tehnolo{ki, medicinsko-veterinaren i ìvotinski otpad se odrazuva vrz: vlijanie po ~ovekovoto zdravje, zagaduvawe na podzemnata voda, po~vata i vozduhot, uni{tuvawe na plodnoto zemji{te, mo`no vlijanie vrz florata i faunata, degradacija na ìvotnata sredina, uzurpacija na prostorot.

107

Ekolo{kite problemi koi se nametnati od nesoodvetnoto tretirawe na otpadot se od visok rizik bidej}i vlijaat vrz samoto naselenie posebno vrz mladata populacija, nivnoto zdravje, ìvotnata sredina i op{tiot progres.

Se prepora~uva site ovie aktivnosti da bidat opfateni so izrabotkata na Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot. Primarnata selekcija na komunalniot otpad treba da se predvidi kako kontinuirana aktivnost.

Vlijanija od nesre}i i havarii

Za namaluvaweto na seizmi~kiot rizik predvideni se soodvetni merki na grade`na intervencija na nosivata konstrukcija, zaradi doveduvawe na otpornost protiv najsilnite zemjotresi, odnosno zadolìtelna primena na normativno - pravna regulativa, so koja se uredeni postapkite, uslovite i barawata za postignuvawe tehni~ki konzistenten i ekonomski odr`liv stepen na seizmi~ka za{tita.

Bidej}i ne postoi seizmi~ka mikroreonizacija za ovoj prostor merodavna e kartata na makroseizmi~ka reonizacija so {to prirodno nestabilnite i seizmi~kite nepovolni tereni, a toa se mestata kade se smenuvaat geolo{kite formacii, treba da se isklu~uvaat od grade`nite zafati, a za pogolemite investicioni objekti potrebno e izvr{uvawe na detalni inìwersko-geolo{ki i seizmolo{ki istraùvawa na terenot.

Od ostanatite prirodni katastrofi se i meterolo{ki pojavi so karakteristiki na elementarni nepogodi koi se manifestiraat so pojava na grad, luweni vetrovi i magli.

Vo planot se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi.

108

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument

Za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina e temelna vrednost na Ustavot na Republika Makedonija (~len 8) i e regulirana so Zakonot za ìvotna sredina, kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti koi se navedeni vo ovoj Izve{taj. Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorski studii za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot planski opfat, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so implementacijata na planskata dokumentacija, a koi e potrebno da se ispo~ituvaat vo tekot na podgotovkata na planskata dokumentacija.

Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva:

Integrirano upravuvawe so komunalniot otpad;

Ozelenuvawe na dvornite i slobodnite povr{ini;

Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite potencijali na prostorot;

Izgradba na sovremena infrastruktura;

Iskoristuvawe na solarna energija, preku implementirawe na konceptot neograni~en izvor na energija;

Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;

Dosledno sproveduvawe na planskite re{enija. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na

drvoredi pokraj soobra}ajnicite kako i pokraj drugite infrastrukturni objekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe. Soglasno Zakonot za urbano zelenilo, procentualnata zastapenost na zelenata povr{ina da se definira so Pravilnikot za standard ii normativi za urbanisti~ko planirawe zavisno od lokacijata, namenata i goleminata na grade`nata parcela. - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

Doslednoto sproveduvawe na planskite re{enija i primenata na site merki }e ovozmoì eliminirawe na eventualnite negativni vlijanija vrz

109

ìvotnata sredina koi moè da se reflektiraat na direkten ili indirekten na~in vrz zdravjeto na ~ovekot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Integralnata realizacija na predloènite merki vo site fazi na investicioniot ciklus e vo nasoka na namaluvawe na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina koi moè na direkten ili indirekten na~in da se reflektiraat vrz zdravjeto na lu|eto. Dosledno sproveduvawe na planskite re{enija za soobra}ajnata i komunalna infrastruktura, pojasi so hortiklulturno ureduvawe, izvedba na vodovodni i kanalizacioni mreì, organizirano upravuvawe so otpadot }e dovede do direktna za{tita na ~ovekovoto zdravje. Primenata na site merki }e ovozmoì eliminirawe na eventualnite vlijanija vrz ìvotnata sredina koi moè da se reflektiraat na direkten ili indirekten na~in vrz zdravjeto na ~ovekot. - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh

Najracionalen i najefikasen na~in za za{tita na ìvotnata sredina e spre~uvawe na obrazuvawe na {tetni materii u{te vo nivnite izvori. Potrebno e zgolemuvawe na povr{inite so zeleni nasadi.

Za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh od implementacijata na urbanisti~kiot plan se predlagaat slednite merki:

Koristewe na sovremeni transportni sredstva i mehanizacija pri vr{ewe na grade`nite raboti, soglasno standardite na EU;

Site vozila da bidat tehni~ki odrùvani; Koristewe na obnovlivite izvori na energija kako energetski

resursi koi {to se vo direktna nasoka na podobruvaweto na kvalitetot na ambientniot vozduh;

Primena na sovremeni tehnolo{ki re{enija i najdobri dostapni tehniki pri planiraweto i izgradbata na objektite i proizvodnite procesi vo istite. Vakvite postapki zna~itelno }e pridonesat kon za~uvuvawe na kvalitetot na ambientalniot vozduh;

Soodveten soobra}aen reìm; Zasaduvawe na nisko i visoko zelenilo soglasno planskata

dokumentacija; Integralna kontrola na zagaduva~ite na atmosferata (me|u koi i

izduvnite gasovi od motornite vozila) i nivnoto deluvawe i blagovremeno ukaùvawe na kriti~nite meteorolo{ki pojavi;

Obezbeduvawe uslovi za efikasno prirodno provetruvawe i koristewe na dominantni vozdu{ni struewa;

Podigawe i oformuvawe na za{titni zeleni pojasi (drvoredi); Izbegnuvawe na koristeweto na drvata i fosilnite goriva kako

energetski resurs; Koristewe na mali kotli za zagrevawe so najsovremeni gorilnici i

upotreba na gorivo so mala sodrìna na sulfur ili koristewe na

110

obnovlivi izvori na energija pri {to nema da ima nikakvi zagaduva~ki emisii;

Pri planiraweto i izgradbata na novite objekti i kapaciteti prioritet da se dava na najdobro dostapnite tehniki i instalacii;

Monitoring na emisii na zagaduva~ki materii vo vozduhot; Objektite, uredite i postrojkite koi go zagaduvaat vozduhot da

rapolagaat so uredi za pro~istuvawe na gasovite koi gi emitiraat vo atmosferata;

Emitiraweto da se regulira so odreduvawe na uslovi i reìm na emitirawe;

Vospostavuvawe na merna mreà koja bi gi evidentirala poedinite izvori i permanentno bi se pratele stepenot na zagadenost;

Vo prostorite so pejsa`ni, ambientalni i drugi prirodni vrednosti da se izbegnuva locirawe na objekti koi so svojata dejnost vr{at zagaduvawe na vozduhot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

Vo domenot na za{titata na ìvotnata sredina osnovna cel e preku soodvetni planski postavki da se obezbedat uslovi za nepre~en razvoj so istovremeno ~uvawe na kvalitetot na sredinata za ìvot i rabota.

Za ostvaruvawe na navedenata cel, postavkite i potrebite od za{tita na sredinata se vgraduvaat vo site domeni na urbanisti~koto planirawe preku proverka i izgotvuvawe na sovremeni standardi i normativi.

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot na mikro plan i po{irokiot region ili klimatski promeni. Merkite za namaluvawe na vlijanijata se primena na nezagaduva~ki dejnosti, sovremeni tehniki i instalacii, upotreba na obnovlivi izvori na energija, upotreba na ekolo{ki goriva za prevoznite sredstva, podigawe na za{titni zeleni pojasi vo i okolu krugot na planskiot opfat.

- Merki za namaluvawe na bu~ava

Pra{aweto za namaluvawe na problemite so bu~avata treba da se re{ava so obezbeduvawe na linearno zelenilo. Isto taka, vo planot da se predvidi za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi za dodatno smaluvawe na aerozagaduvaweto i bu~avata.

Pri planiraweto na objektite, kapacitetite i infrastrukturata potrebno da se predviduvaat tehnologii i tehniki koi }e doprinesuvaat za redukcija na zagaduvaweto so bu~ava i doveduvawe na istoto vo zakonski dozvolenite parametri. Izrabotkata na akcioni planovi, kako i vospostavuvawe na katastar na sozdava~ite na bu~ava vo ìvotnata sredina, }e pridonese kon reducirawe na bu~avata na kriti~nite mesta vo gradot.

Podobruvawe i pogolemo vnimanie pri izbor na novoplaniranite ulici i pateki }e bide vo nasoka na namaluvawe na soobra}ajnata bu~ava.

111

Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potreba od voveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, istite da se sprovedat.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na vodite

Razvivaweto na vodovodnata infrastruktura, rekonstrukcija na zastarenata vodovodna mreà zna~itelno }e vlijae na efikasno koristewe na vodata, a so toa i namaluvawe na zagubite na voda.

Otpadnite vodi (sanitarnite), zadolìtelno treba da se pro~istat pred ispu{tawe vo recipientot. Isto taka, merkite za za{tita na povr{inskite i podzemnite vodi se odnesuvaat i na zadolìtelniot tretman na tehnolo{kite otpadni vodi, pred tie da bidat ispu{teni vo kanalizaciona mreà. Za istite tie proizvodstveni kapaciteti potrebno e voveduvawe na po~isti proizvodstveni tehnologii.

Na trasata na vodovodnata i kanalizaciona mreà treba sekoj objekt da dobie priklu~ok na uli~nata mreà, pri toa trasite da bidat izgradeni nadvor od soobra}ajnicite;

Kanalizacioniot sistem da bide re{en po separaciski sistem (da bide odvoeno odveduvaweto na fekalni i atmosferski vodi);

Atmosferskata kanalizaciona mreà so koja se sobiraat do`dovnite vodi preku najbliskata trasa gravitaciono da se odveduva do recipientot;

Soodvetno upravuvawe so otpadot (site vidovi na otpad, a posebno se odnesuva na opasniot otpad). Za re{avawe na problemite so snabduvawe na naselenieto so zdrava i

kvalitetna voda se prepora~uva slednoto:

Izrabotka na proekti za namaluvawe na zagubite vo sistemot;

Rekonstrukcija na gradskata vodovodna mreà;

Izgotvuvawe na konkretni studii za koristewe na tehni~ka voda (zamena na vodata za piewe za koristewe kako tehni~ka);

Unapreduvawe na monitoringot na kvalitetot na vodata vo gradot. Za re{avawe na problemite so otpadnite vodi se prepora~uva

slednoto:

Rekonstrukcija na kanalizacionata mreà na grad Valandovo;

Odvojuvawe na atmosferskite vodi od fekalnite;

Nabavka na oprema i ma{ini za odrùvawe na kanalizacionata mreà na kvaliteten i sovremen na~in;

Izgradba na pre~istitelna stanica;

Kontinuiran monitoring na recipientite;

Predtretman na industriskite otpadni vodi;

Redovno ~istewe na re~nite korita;

Regulacija na re~nite korita vo urbanite sredini so {to }e se pridonese kon namaluvawe na visokoto nivo na podzemna voda.

112

Posebno za objekti ako ima potreba da se izrabotat programi za kontrola i obezbeduvawe na kvalitetot na soodvetnite proizvodni programi za miewe i sanacija na opremata i prostorot. - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Erozijata na podlogata e priroden proces, koj {to egzistira niz geoistorijata i najgolem osvrt se dava na t.n. zabrzana erozija, kade {to intenzitetot na normalnata (geolo{ka) erozija e nekolku pati zgolemen poradi humanite aktivnosti. Erozijata na po~vata e ozna~ena kako najzna~aen, najopasen i najra{iren tip na degradacija na po~vata i e limitira~ki faktor za odr`livo koristewe na zemji{teto. Po~vata moè da bide erodirana poradi dejstvo na veter i voda. Ovoj izve{taj ne e vo mo`nost da dade detali za protiverozivnite i protivporojnite merki za sodrìnata vo opfatot. Detalniot obem na merki i aktivnosti, nivnata precizna lokacija i povr{inska postavenost vo prostorot, }e bidat definirani so osnovni-izvedbeni proekti, vrz osnova na detalni geodetski, geotehni~ki i drugi terenski snimawa i prospekcii.

Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite elementi:

- pred zapo~nuvawe na investicijata, investitorot da organizira sobirawe na grade`niot otpad, negovo deponirawe ili iskoristuvawe vo investicionite aktivnosti;

- integrirano upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija; - povrzuvawe na kanalizaciona mreà.

Za ~ista i nezagadena po~va treba da se obezbedi pogolema kontrola pri upotrebata na materijalite i surovinite koi }e se koristat vo prometot i raboteweto vo objektot. Doslednata primena na planskite re{enija od strana na investitorite }e bide dovolna garancija za eventualnite vlijanija (zagaduvawe i erozija) da bidat svedeni na minimum.

Za ~ista i nezagadena po~va treba da se obezbedi pogolema kontrola pri upotrebata na sredstvata, materijalite i surovinite koi }e se koristat vo prometot i raboteweto na ekonomskite operatori. - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata se primenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe so prostorot, otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl. Dokolku pri izgradba ili pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodnoto nasledstvo koi moàt da bidat zagrozeni so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se prevzemat slednite merki na za{tita na prirodnoto nasledstvo:

Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na delovite proglaseni i predloèni kako prirodno nasledstvo;

113

Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita da se dozvolat samo nau~no-istraùva~ki aktivnosti;

Na mestata so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno e koristewe na rastitelni i ìvotinski vidovi samo vo sanitarno-zdravstveni celi so specijalna dozvola od nadleèn organ;

Na podra~jata koi se predloèni za za{tita kako prirodno nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite mora da se vr{i samo so specijalna dozvola od nadleèn organ;

Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejsa`;

Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prevzemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;

Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetnite institucii vo okruùvaweto.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Predvidenite aktivnosti vo planskata dokumentacija }e bidat vo nasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra

Pri sproveduvawe na strategija za organizacija i koristewe na prostorot za ekonomski aktivnosti, re{enijata vo prostorot treba da ovozmoàt pogolema atraktivnost, za{tita na prirodnite i sozdadenite resursi i bogatstva, soobra}ajno i informati~ko povrzuvawe, lokaciska fleksibilnost i po~ituvawe na objektivnite faktori na razvojot. Implementacijata na planskiot dokument ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo

Soglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15, 192/15, 39/16 i 11/18) se ureduvaat vidovite, kategoriite, identifikacijata, na~inot na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti za za{tita i koristeweto na kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite na imatelite i ograni~uvawata na pravata na sopstvenost na kulturnoto nasledstvo vo javen interes.

Vo tekot na realizacija na predvidenite povr{ini za gradba od ovoj plan, pri nivnoto temelewe dokolku se naide na arheolo{ki ostatoci zaradi prevzemawe na za{titni merki, potrebno e da se informiraat slu`bite nadle`ni za za{tita na kulturno-istoriskoto nasledstvo koi }e propi{at posebni uslovi i reìm za nivna za{tita.

114

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

Deponiraweto na otpadot treba da bide re{eno so opredeluvawe na punktovi za negovo sobirawe, kako i ponatamo{na negova evakuacija od strana na nadle`nata komunalna slu`ba. Vo planot da se predvidat poplo~eni mesta za deponirawe na otpadocite vo kontejneri, a istite }e se transportiraat vo deponijata. Planskite re{enija za komunalnata infrastruktura pretstavuva osnoven preduslov da rizikot od zagaduvawe na po~vata da bide sveden na minimum. Doslednoto sproveduvawe na planskite re{enija vo ramkite na planskiot opfat }e bide dovolna garancija za spre~uvawe na bilo kakvo zagaduvawe na po~vata. Ras~istuvawe na divite deponii i izvr{uvawe na sanacija na po~vata za mo`nost za nejzina povtorna upotreblivost za podobruvawe na ìvotnata sredina i podobruvawe na kvalitetot na po~vata.

Soglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad, sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mo`na mera, da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto. - Ne se dozvoluva deponirawe na gradeèn otpad vo ramkite na opfatot; - Grade`niot {ut treba da se transportira direktno na deponijata za koj

}e se predvidi prostor za negovo skladirawe. [utot moè da se koristi kako agregat pri izgradba na pati{ta, za pokrivawe na divite deponii pri nivna rekultivacija, izdroben ili vo sostojba kakov {to e;

- Vo operativnata faza na planiranite objekti otpadot da se sobira, selektira i istiot koj }e nema upotrebna vrednost da se prevzema od strana na komunalnoto pretprijatie;

- Vo planot da se predvidat poplo~eni mesta za deponirawe na otpadocite vo kontejneri;

- Tvrdiot otpad }e se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnoto pretprijatie }e vr{i evakuacija;

- Vospostavuvawe na infrastruktura za upravuvawe so industriskiot, opasniot medicinski otpad i drugite vidovi na opasen otpad;

- Izrabotka na plan za upravuvawe so otpad. Ovie elementi }e ovozmoàt spre~uvawe na zagaduvaweto na po~vite

i na podzemnite vodi, a so toa i na ìvotnata i rabotnata sredina voop{to. Za re{avawe na problemite so deponiraweto na otpadot se

prepora~uva slednoto:

Sobirni mesta za selektirawe na plastika, hartija, metal, drveni ostatoci;

Iznao|awe i opredeluvawe na novi lokacii za gradeèn {ut ili pak nivno iskoristuvawe vo infrastrukturni proekti;

Obnovuvawe na vozniot park za sobirawe na otpad;

Obezbeduvawe na dovolen broj kontejneri za selektirawe na otpadot za opsluùvawe na naselenieto i pravnite subjekti;

Otstranuvawe na divite deponii i rekultivacija na istite prostori;

115

Edukativni proekti za podignuvawe na javnata svest za selektirawe na otpadot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Vo soglasnost so ~len 53 od Zakonot za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18) zadolìtelno treba da se primenuvaat merkite za za{tita i spasuvawe. Toa opfa}a pred se izgradba na objekti otporni na seizmi~ki dejstvija, regulirawe na vodotecite i izgradba na sistem na odbranbeni nasipi, izgradba na snegoza{titni pojasi i po{umuvawe na golinite, obezbeduvawe na protivpoàrni pre~ki, izgradba na objekti i za{tita i izgradba na potrebnata infrastruktura. Za efikasna za{tita na naselenieto i materijalnite dobra, zadolìtelno treba da se obezbedat sredstva za li~na i kolektivna za{tita, materijalno-tehni~ki sredstva potrebni za sproveduvawe na merkite za za{tita i spasuvawe, obuka za primena na sredstvata za za{tita i spasuvawe vo za toa predvidenite centri.

Za efikasna za{tita na naselenieto i materijalnite dobra, zadolìtelno treba da se obezedat sredstva za li~na i kolektivna za{tita, materijalno-tehni~ki sredstva potrebni za sproveduvawe na merkite za za{tita i spasuvawe, obuka za primena na sredstvata za za{tita i spasuvawe vo za toa predvidenite centri.

- Merki za za{tita i spasuvawe

Merkite za za{tita i spasuvawe zadolìtelno se primenuvaat pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot, a na~inot na primena so uredba go ureduva Vladata. Kako poseben vid na za{tita treba da se tretira i zasolni{teto koe treba da se predvidi vo objektite kako vtorostepena funkcija na nekoj prostor dovolno dimenzioniran po site standardi i lesno pristapen i adaptabilen za kus period.

Soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18) zadolìtelno treba da se primenuvaat merkite za za{tita i spasuvawe pri planirawe i ureduvawe na prostorot. Toa opfa}a pred se: izgradba na objekti otporni na seizmi~ki dejstvija, regulirawe na vodotecite i izgradba na sistem na odbrambeni nasipi, izgradba na snegoza{titni pojasi i po{umuvawe na golinite, obezbeduvawe na protivpoàrni pre~ki, izgradba na objekti i za{tita i izgradba na potrebnata infrastruktura vo soglasnost so ~len 54 od Zakonot za za{tita i spasuvawe. - Merki za za{tita od poàr

So planirawe na hidrantskata mreà treba da se zadovoleni site merki na preventiva i za{tita vo slu~aj na poàr. Planiraweto i

116

izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da se vo soglasnost so Zakonot za za{tita od poàr.

Pri izrabotka na tehni~kata dokumentacija za izgradba na objektite da se izrabotat i posebni proekti za za{tita od poàr koj }e bidat vo soglasnost so Zakonot za za{tita od poàr. - Merki za za{tita od prirodni katastrofi

Seizmi~kite pojavi-zemjotresite se dominantni prirodni nepogodi vo Republika Makedonija, koi moàt da imaat katastrofalni posledici vrz ~ovekot i prirodata.

Na analiziranoto podra~je mo`ni se potresi so ja~ina do VIIIo vo MCS. Namaluvawe na seizmi~kiot rizik moè da se izvr{i so zadolìtelna primena na normativno-pravna regulativa, so koja se uredeni postapkite, uslovite i barawata za postignuvawe na tehni~ki konzistenten i ekonomski odrìv stepen na seizmi~ka za{tita, kaj izgradbata na novite objekti.

Od ostanatite meterolo{ki pojavi so karakteristiki na elmentarni nepogodi so manifestiraat pojavata na grad, luweni vetrovi i magli.

Kako posebna merka za za{tita od silnite vetrovi, pokraj komunikaciite, pretstavuva izborot na vegetacija.

Vo investicionite proekti treba da se razrabotat merkite za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi.

Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od prirodni i elementarni katastrofi vo procesot na urbanisti~ko planirawe potrebno e da se prevzemat soodvetni merki za za{tita od poàri, odnosno eventualnite ~ove~ki i materijalni zagubi da bidat {to pomali vo slu~ai na poàrite.

Vo procesot na planirawe potrebno e da se vodi smetka za konfiguracija na terenot, stepen na zagrozenost od poàri i uslovi koi im pogoduvaat na poàrite: klimatsko-hidrolo{kite uslovi, ruàta na vetrovi i sli~no koi imaat vlijanie vrz zagrozenost i za{tita od poàri.

Zaradi pouspe{na za{tita od vakvite pojavi vo urbanisti~ki planovi se prevzemaat niza merki za otstranuvawe na pri~inite za predizvikuvawe na poàri, spre~uvawe na nivnoto {irewe, gasnewe i ukaùvawe pomo{ pri otstranuvawe na posledicite predizvikani so poàri, koi se odnesuvaat na:

-izvorite za snabduvawe so voda, kapacitetite na gradskata vodovodna mreà i vodovodnite objekti koi obezbeduvaat dovolno koli~estvo voda za gasnewe na poàri;

-oddale~enosta me|u objektite so razli~na namena i otpornost na poàri na konstrukciite vnatre vo lokacijata.

Za{titata od poàri opfa}a merki i dejnosti od normativen, operativen, organizacionen, tehni~ki, obrazovno-vospiten i propaganden karakter, koi se uredeni so Zakonot za za{tita i spasuvawe koj e vo soglasnost so direktivite na Evropska Unija, kako i Uredbata za sproveduvawe na za{titata i spasuvaweto od poàri.

117

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto.

Osnovni celi na planot za monitoring se:

Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot;

Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna;

Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;

Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;

Minimizirawe na otpadot, reciklirawe i negova povtorna upotreba;

Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii. Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni istraùvawa

~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi i zakonite koi vlijaat vrz niv.

Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite, procesite ili funkciite.

So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring na ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina.

[to se odnesuva do izrabotkata na GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo, osobeno treba da se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri izrabotka na planot i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodni retkosti koi moè da bidat zagrozeni potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot.

Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo ìvotnata sredina: - Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na po~vata; - Sledewe na bu~avata.

So ovoj plan }e se ovozmoì:

Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni;

118

Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;

Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina se vo ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;

Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na `ivotnata sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

119

10. Netehni~ko rezime

Cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite.

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na vlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e. Gradot Valandovo administrativno pripa|a na Op{tina Valandovo. Izrabotkata na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo, ima za cel postavuvawe na urbanisti~ki koncept za organizacija na prostorot vo granicite na planskiot opfat, a vo isto vreme pretstavuva kontinuitet vo razvojot na podra~jeto na planskiot opfat, usoglasuvaj}i go planskiot dokument so postavkite i parametrite dadeni so Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM kako i so odobrenata Planska programa za ovoj plan. Za izrabotka na ovoj Generalen urbanisti~ki plan za grad primenuvani se aktuelnite zakonski i podzakonski akti i toa:

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16 64/18 i 168/18);

Pravilnikot za pobliskata sodrìna, forma i na~in na obrabotka na generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i regulaciski plan na generalen urbanisti~ki plan, formata, sodrìnata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko-planski dokumentacii i arhitektonsko-urbanisti~kiot proekt i sodrìnata,

formata i na~inot na obrabotka na proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15);

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br.142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18).

Istraùvaj}i gi mo`nite na~ini za organizacija i postavuvawe na planski koncept za ureduvawe na prostorot vo granicata na planskiot opfat, primeneti se nekolku principi:

Po~ituvawe na postavkite na Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM;

Implementacija na Planskata programa so definirawe na edinici na grade`no zemji{te za organizacija i izgradba na objekti so predloènata namena;

120

Po~ituvawe na postojanata planska i proektna dokumentacija i nadovrzuvawe na istata;

Primenuvawe na standardite i normativite za urbanisti~ko planirawe;

Definirawe na optimalen procent na izgradenost i koeficient na iskoristenost na zemji{teto;

Definirawe na optimalen kapacitet na sistemite na komunalnata infrastruktura i suprastruktura.

Generalniot urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo se izrabotuva za planski period od 10 (deset) godini, odnosno za period od 2019 do 2029 godina. Predloènata planska koncepcija na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo, se bazira na:

Analiza na postojnata sostojba i mo`nostite za razvoj;

Po~ituvawe na zaklu~nite sogleduvawa na Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na RM;

Implementacija na Planskata programa i re{avawe na zacrtanite celi i zada~i;

Racionalno i ekonomi~no iskoristuvawe na grade`noto zemji{te;

Nadograduvawe na sozdadenite vrednosti;

Dosledna primena na zakonskata regulativa. Granicata i sodrìnata na planskiot opfat se utvrdeni so Planskata programa za izrabotka na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo (od 03/2019 godina) izrabotena i donesena od strana na Op{tina Valandovo. Distribucijata na sodrìnite vo planskiot opfat se determinirani od pove}e zadadenosti na prostorot koi uslovuvaat odredeni soobra}ajni re{enija i modusi na povrzuvawe na poedinite delovi od planskiot opfat: - R1401 - (Strumica - vrska so A4 - Rabrovo - Valandovo - Balinci - Marvinci - vrska so R1102). Vo odnos na namenskite zoni, dominantna e klasata na nameni A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i. Toa vo zna~itelen del pretstavuva potvrduvawe na postoe~kata izgradena struktura i logi~no nadovrzuvawe kon postoe~kata sostojba. Planirani se sodrìni od javen karakter: komercijalni i delovni nameni, delovni dejnosti, hotelski kompleksi, javni institucii - objekti za obrazovanie, zdravstvo i socijalna za{tita, kultura, dràvni institucii, verski institucii, zoni za sport i rekreacija i memorijalni prostori, koi treba da odgovorat na barawata na postoe~kite i novite korisnici. Vo severoisto~niot periferen del od gradot se formirani zoni za proizvodstvo, distribucija i servisi, odnosno lesna i nezagaduva~ka industrija, servisi, soodvetno opsluèni so soobra}ajna infrastruktura i ostanata komunalna infrastrukturna mreà.

121

Demografska analiza Soglasno Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija od 2002 godina, vo gradot Valandovo bile registrirani vkupno 4402 ìteli od koi 190 se deca do 4 godini (4.3% od vkupniot broj na ìteli), a 594 se deca na vozrast od 6 do 14 godini (13.4% od vkupniot broj na ìteli). Prirastot na naselenieto za period od 14 godini (od 2002 godina do denes) e podatok do koj {to moè da se dojde preku metod na aproksimacija izveden so koristewe na podatocite od Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija od 2002 godina i analiza na postoe~kata sostojba, odnosno sublimacija na inventariziraniot gradeèn fond i pretpostaveniot broj na doma}instva. Preku primena na demografski parametri vrz aproksimativniot primerok i so metod na postavuvawe na demografski ramki za razvoj vo podra~jeto koe za prv pat stanuva del od grade`nata zona se doa|a do planiraniot broj na ìteli za celoto podra~je na planskiot opfat na GUP Valandovo. Vo opfatot na Valandovo inventarizirani se okolu 1435 objekti za domuvawe. Dokolku se zeme kako vlezen podatok deka vo eden objekt ìvee po edno semejstvo so prosek od 3,5 ~lena se doa|a do okolu 5022 postoe~ki ìteli (1435h3,5=5022). Neto povr{inata za domuvawe koja e angaìrana od objektite iznesuva 37,30 ha. Od tuka moè da se dobie podatok za postoe~ka gustina na naselenost, pa taka, postoe~kata bruto gustina na naselenost iznesuva 18,47 `/ha, a postoe~kata neto gustina iznesuva 51,60`/ha. Povr{inata za domuvawe vo planskiot opfat se zgolemuva od 55,18ha (povr{ina na postoe~ka zona), na 116,95ha, odnosno za 61,77ha. Vkupniot planiran broj na ìteli vo planskiot period od 2019 do 2029 godina se predviduva da iznesuva 10643 ìteli. Planiranata prose~na bruto gustina na naselenost iznesuva 61,92`/ha, dodeka planiranata prose~nata neto gustina na naselenost iznesuva 91,00`/ha. Planiraniot broj na ìteli vo planskiot period pretstavuva vlezen parametar za planirawe na komunalnata infrastruktura koja treba da se izgradi i da ja optimizira i nadogradi postoe~kata vo grad Valandovo. Brojot na ìteli e relevanten podatok i pri opredeluvawe na namenata na povr{inite koi treba da odgovorat na potrebite za objekti od javen interes kako {to se osnovni u~ili{ta, potoa objekti za sport i rekreacija i sl., a soglasno ~len 23 od Pravilnikot za standardi i

normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18).

Javni institucii Okolu 12% od naselenieto se deca vo {kolska vozrast, {to vo planskiot period zna~i o~ekuvani okolu 1277 deca za koi treba da se obezbedi povr{ina za osnovno u~ili{te i sredno u~ili{te.

122

Vo ramki na planskiot opfat na zemji{te na RM ima obezbedeno povr{ina za osnovno u~ili{te i Sredno u~ili{te, kako i mestopolo`bata e definirana so potvrduvawe na postoe~ki objekti. Normativot za planirawe na osnovno u~ili{te iznesuva 25m2 po u~enik {to zna~i deka vo planskiot opfat ima potreba od minimum 31.925m2 povr{ina za osnovno u~ili{te. Vo ramki na planskiot opfat egzirtira Osnovno u~ili{te Josip Broz Tito vo koe nastavata se odviva vo dve smeni i za koe ima obezbedeno povr{ina od 17,506m2, {to go zadovoluva normativot za planirawe na osnovno u~ili{te. Normativot za planirawe na osnovno u~ili{te iznesuva 30m2 po u~enik {to zna~i deka vo planskiot opfat ima potreba od minimum 38,310m2 povr{ina za osnovno u~ili{te. Soglasno demografskata analiza, del od vkupniot broj na planirani u~enici vo sredno obrazovanie migriraat, odnosno se {koluvaat vo pogolemite op{tini i naseleni mesta ili nadvor od dràvata. Vo ramki na planskiot opfat egzirtira Sredno u~ili{te Goce Del~ev vo koe nastavata se odviva vo dve smeni i za koe ima obezbedeno povr{ina od 18,755m2, {to go zadovoluva normativot za planirawe na Sredno u~ili{te. Soglasno demografskata analiza i vkupno planiraniot broj smetame deka planiranata povr{ina gi zadovoluva potrebite. Dopolnitelno so op{tite i posebnite uslovi za izgradba, razvoj i koristewe na zemji{teto i gradbite koi sluàt za sproveduvawe na urbanisti~kiot plan se dava mo`nost so Arhitektonsko - urbanisti~ki proekti da se predviduvaat lokacii za gradbi od javen interes, javni institucii, detski igrali{ta i za{titno zelenilo vo ramki na blokovite, vo zavisnost od momentalnite potrebi na ìtelite.

Zelenilo Vo nasoka na obezbeduvawe na povisok standard na domuvawe, kvalitet na rabotnata sredina i ovozmoùvawe na na~eloto na odr`liv razvoj, so generalniot urbanisti~ki plan za grad se dadeni nasoki za obezbeduvawe na minimalni povr{ini so zelenilo vo ramki na edinicite na grade`no zemji{te - blokovi i grade`ni parceli koi }e se formiraat so urbanisti~ko-proektni dokumentacii vo sledna faza. Povr{inite za zelenilo pretstavuvaat obvrska za realizacija i vo ramki na namenskite zoni od drugite klasi na nameni, vo dvornite mesta na objektite, so minimalen procent koj {to treba da se zadovoli pri formirawe na grade`nite parceli, odnosno pri realizacija na gradbite. Taka, vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i i A2 - domuvawe vo stanbeni zgradi, prose~niot procent na zelenilo iznesuva 20%, odnosno, 20% vo parcelite do 1000m2 i 25% vo parcelite so povr{ina nad 1000m2; vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena B1 - mali komercijalni i delovni nameni, B2 - golemi trgovski edinici, B4 - delovni dejnosti, B5 - hoteli iznesuva 20%;, V1 - obrazovanie i nauka, V2 - zdravstvo i socijalna za{tita, V3 - kultura, V4 -

123

dràvni institucii, V5 - verski institucii, G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija, G3 - servisi, G4 - stovari{ta; procentot na zelenilo iznesuva 30%;, vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena D1 - parkovsko zelenilo procent na zelenilo iznesuva 100%, D2 - za{titno zelenilo minimalniot procent na zelenilo iznesuva 100%, D3 - sport i rekreacija iznesuva 20%; vo grade`nite parceli koi }e se formiraat so namena D4 - memorijalni prostori minimalniot procent na zelenilo iznesuva 20%. Planskiot opfat se nao|a na jugoisto~niot del na Makedonija, rasprostranet na jug od Demirkapiskata Klisura, isto~no od rekata Vardar i na zapad i sever od planinskite ogranki na Plavu{ i Belasica. Na sever, op{tinata Valandovo se grani~i so Op{tina Kon~e, na istok so Op{tina Strumica, na jugoistok so Op{tina Dojran i Op{tina Bogdanci, a na zapad so Op{tina Gevgelija. Ottuka, planskiot opfat na grad Valandovo se nao|a na pati{tata koi vodat kon Strumica i Dojran, a niz teritorijata na op{tinata minuva avtopatot E-75. Op{tinata e oddale~ena 26 kilometri od grani~niot premin Dojran i 30 kilometri od grani~niot premin Bogorodica, kako i 48 kilometri od grani~niot premin Novo Selo. Granicata na planskiot opfat na grad Grad Valandovo se nao|a vo ramki na katastarska op{tina Valandovo. Od najsevernata to~ka na planskiot opfat, granicata se dviì kon jug minuvaj}i po isto~nata granicata KP 1413, potoa ja presekuva KP 1416, se dviì kon jugoistok po isto~nata granica na KP 1418, KP 1419, KP 1420, KP 1431, KP 1450, KP 1449, KP 1448/2, KP 2037/3, KP 3599/1, ja presekuva KP 2048/3, prodolùva vo juèn pravec po isto~nata granica na 3599/1, ja presekuva KP 2064, KP 2084/2, se dviì kon jug po isto~nata i ju`nata granica na KP 2084/1 kade {to stignuva do najisto~nata to~ka na planskiot opfat. Od najisto~nata to~ka se dviì kon jug po isto~nata i ju`nata granica na KP 2088, ja presekuva KP 2071, prodolùva kon jug po isto~nata granica na KP 2052, KP 3599/1, presekuva KP 449, i prodolùva dvièj}i se vo jugoisto~en pravec po ju`nata granica na KP 449, ja presekuva KP 3600/3, srvtuvaj}i vo ju`na nasoka po isto~nata granica na KP 3054/4, pominuva po severoisto~nata i isto~nata granica na KP 2208, KP 3600/6, potoa ja presekuva KP 3600/6, prodolùva da se dviì po ju`nata granica na KP 3742, KP 3747/2, KP 3745/2, KP 3745/1, KP 3744, KP 3722/2, KP 3731/2, KP 3725, KP 3669, KP 3727/2, KP 3714/2, KP 3729/3, KP 3712/2, KP 3712/1, KP 3711/2, KP 3710/1, svrtuva i se dviì po isto~nata i ju`nata granica na KP 3547, KP 3546/1, KP 3546/2, ja presekuva KP 3455, KP 3548, svrtuva jug i se dviì po isto~nata granica na KP 3795/1, ja presekuva KP 3794/1 i KP 3797, svrtuva i se dviì po ju`nata granica na KP 3797, KP 3795/2, kade {to stignuva do najju`nata to~ka na planskiot opfat. Od najju`nata to~ka na planskiot opfat, granicata prodolùva da se dviì kon sever po zapadnata granica po KP 3812/2, se svrtuva kon zapad dvièj}i se ju`nata granica na KP 3419/2, KP 3419/1, KP 3424, dvièj}i se kon jugozapaden pravec po isto~nata granica na KP 3428, ja presekuva KP 3826/2, prodolùva dvièj}i se kon zapadnata granica na KP 3151, ja

124

presekuva KP 2987, potoa prodolùva vo severozapaden pravec po zapadnata granica na KP 3037, KP 3034/2, prodolùva po zapadnata strana na KP 3024/6, potoa prodolùva vo severen pravec po zapadnata granica na KP 3024/4, KP 2932/1, KP 3037, potoa svrtuva kon zapad i se dviì po granica na KP 2559, i ja presekuva KP 2559, i prodolùva da se dviì po zapadnata granica na KP 2942, svrtuvaj}i kon istok se dviì po severnata granica na KP 2942, KP 2918, KP 2917, KP 2916/1, KP 2915, KP 2907/1, KP 2906, KP 2498, KP 2499/1, KP 2508/2, KP 2507, KP 516/1, KP 11/3, KP 2503, KP 2497/2, KP 2495, KP 2493/2, KP 2493/1, KP 2494, potoa svrtuva kon sever, se dviì po zapadnata i severnata strana na KP 2414/2, KP 2001/2, KP 2000/2, ja presekuva KP 2430/1, KP 3594/1, KP 2424, KP 2411, KP 2135/1, KP 2422/2, KP 2422/4, KP 2420, KP 2419, KP 2436, KP 2437, ja presekuva KP 2328/1, KP 2340/3, KP 2340/1, KP 2329/1, KP 2329/2, KP 2324, se dviì vo severoisto~en pravec i ja presekuva KP 2006/1, potoa se dviì po zapadnata i severna granica na KP 2005, po severnata granica na KP 2015, KP 2006/1, se dviì kon severen pravec po zapadnata granica na KP 2017, ja presekuva KP 2017, zapadnata granica na KP 1413 kade {to stignuva do najsevernata to~ka na planskiot opfat. Povr{inata na planskiot opfat vo ramki na opi{anite granici iznesuva 178,41 ha.

Planskiot opfat na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, Op{tina Valandovo opfa}a zemji{te koe vo osnova e definirano kako:

edinici na grade`no zemji{te - blokovi; i

zemji{te za op{ta upotreba - primarna i sekundarna uli~na mreà i za{titno zelenilo. Namenskata upotreba na zemji{teto i gradbite e uredena na nivo na

namenski zoni. Namenska zona e ograni~ena povr{ina od grade`noto zemji{te so

ista namenska upotreba na zemji{teto. Ureduvaweto na namenata na zemji{teto vo Generalniot urbanisti~ki plan za grad Valandovo se vr{i so sistemot na klasi na nameni kako instrument so koj se vr{i klasifikacija na dejnostite i aktivnostite vo planskiot opfat.

Soglasno celite definirani so Planskata programa kako i

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18), so ovaa planska dokumentacija se vr{i ureduvawe na namenskite zoni so slednite oznaki:

A1 - domuvawe vo stanbeni ku}i

A2 - domuvawe vo stanbeni zgradi

B1 - mali i komercijalni dejnosti

B2 - golemi trgovski edinici

B3 - golemi ugostitelski edinici

B4 - delovni nameni

B5 - hoteli

V1 - obrazovanie i nauka

125

V2 - zdravstvo i socijalna za{tita

V3 - kultura

V4 - dràvni institucii

V5 - verski institucii

G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija;

G3 - servisi;

G4 - stovari{ta;

D4 - memorijalni prostori

E2 - komunalna suprastruktura; i

NZ - neizgradeno zemji{te. Celokupnata povr{inata na planskiot opfat na GUP Valandovo e

podelena na edinici na grade`no zemji{te - blokovi. Vo ramki na opfatot predvideni se 34 bloka, taka {to sekoj blok e so granici koi se sovpa|aat so granicata na planski opfat, i/ili osovini na ulici.

Vo sledna faza, sproveduvaweto na Generalniot urbanisti~ki plan za grad Valandovo }e se vr{i so izrabotka na planska, proektna i/ili urbanisti~ko-proektna dokumentacija soglasno vaè~kata zakonska i podzakonska regulativa.

Vo slu~aj koga granicata na grade`nata parcela se sovpa|a so granicata na katastarskata parcela i do nea ima obezbeden pristap, istata se razrabotuva so osnoven proekt.

Koga grade`nata parcela se sostoi od dve ili pove}e katastarski parceli ili vo ramki na edna katastarska parcela se formiraat dve ili pove}e grade`ni parceli ili koga na edna katastarska parcela se predviduvaat povr{ini za gradewe na dve ili pove}e gradbi, a pritoa do grade`nata parcela ima obezbeden pristap, grade`nata parcela i povr{inite za gradewe se utvrduvaat so arhitektonsko-urbanisti~ki proekt soglsno ~len 51 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.

Za sekoj blok poedine~no se dadeni numeri~ki pokazateli so maksimalnite vrednosti za povr{ini na nameni i granica na blokot.

Pri definirawe na grade`nite parceli, }e se utvrdat slednite urbanisti~ki parametri:

broj na grade`na parcela;

granica i povr{ina na grade`na parcela (m2);

granica i povr{ina vo koja moè da se gradi (m2);

maksimalen procent na izgradenost na zemji{teto (%);

vkupna povr{ina po katovi (m2);

maksimalen koeficient na iskoristenost na zemji{teto (k);

osnovna i kompatibilna klasa na namena na zemji{teto i gradbite;

maksimalna visina na venec (m');

maksimalen broj na katovi;

potreben broj na parking mesta (presmetani soglasno standardi i normativi) koi treba da se obezbedat vo ramkite na grade`nata parcela.

126

Dokolku pri razrabotka na generalniot urbanisti~ki plan za grad se definiraat novi namenski upotrebi na zemji{teto koi se kompatibilni na namenskata zona, urbanisti~kite parametri }e bidat opredeleni taka {to procentot na izgradenost na nivo na grade`na parcela ne smee da nadmine 70%.

Maksimalnata visina na venecot da se planirana vo odnos na trotoarot od planiranata ulica, odnosno za{titniot trotoar na gradbite, zemen kako nulta kota.

Planiranata visina na gradbite treba da bide presmetana so slednite visini:

kota na trotoar/za{titen trotoar (nulta kota): ± 0.00m;

kota na prvo nivo (nulta plo~a - e visinska kota na plo~ata na prizemjeto na objektot vo odnos na kotata na niveletata na za{titniot trotoar): }e se definira so proektna programa za gradbite i ne se dozvoluva nejzino pomestuvawe pod kotata na trotoarot, odnosno pod kotata na pristapnata pateka;

katna visina za domuvawe: min. 2,90m.

katna visina za delovna dejnost: min. 3,40m.

katna visina za druga namena: }e se definira so proektna programa za gradbite. Osnoven uslov za izgradba na planiranata povr{ina za gradewe,

visina i katnost e obezbeduvawe na potrebniot broj na parking mesta vo ramkite na grade`nata parcela, na nivo na teren ili podzemno ili na javen parking prostor vo ramki na blokot pri razrabotka na blok so arhitekotnsko-urbanisti~ki proekt, a vo soglasnost so normativite od ~len 59 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe


Planiraweto na uli~nata mreà vo planskiot opfat na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo e izvr{eno vrz osnova na aktuelnata zakonska i podzakonska regulativa i postojnata sostojba, odnosno izgradniot gradeèn fond, izgradenata soobra}ajna patna i èlezni~ka infrastruktura.

Soobra}ajnata infrastruktura vo lokalitetot ja so~inuvaat:

Primarna uli~na mreà: gradska magistralna ulica ul. 1;

Sekundarna uli~na mreà: servisna ulica ul. S1-ul. S62; Popre~niot profil na ul. 1 - gradska magistralna ulica, se sostoi od

dva kolovozi (2h7,5m) so po dve soobra}ajni lenti (2h3,75m), velosipedska pateka (1,5m) i trotoar (2m), kako i razdelen pojas pome|u kolovozite (2m), so vkupna {iro~ina od 22m.

Glavna soobra}ajna povrzanost na gradot e preku regionalniot pat: - R1401 - (Strumica-vrska so A4 - Rabrovo - Valandovo - Balinci -Marvinci - vrska so R1102).

Re{avaweto na stacionarniot soobra}aj, odnosno parkiraweto na motornite vozila vo ramkite na planskiot opfat zavisi od definiranata namena na zemji{teto i se utvrduva soglasno normativite od ~len 58 i ~len

127

59 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe


Za grade`nite parceli parkiraweto e predvideno da se re{ava vo ramkite na sekoja grade`na parcela pooddelno, nadzemno ili podzemno. Parkirawe na javni parking prostori e mo`no edinstveno dokolku se obezbedat javni parking prostori na nivo na blok so prethodna razrabotka na generalniot urbanisti~ki plan za grad pri {to }e se utvrdi to~niot broj na parking mesta koj se obezbeduva na javnite parkinzi i za ~ii potrebi, odnosno, za koi grade`ni parceli se odnesuvaat.

Brojot na potrebni parking mesta zavisi i od izborot na kompatibilnite nameni vo grade`nata parcela koi treba da se zemat vo predvid pri izrabotka na proektnata dokumentacija za gradbite, vrz osnova na koja se izdava odobrenie za gradewe.

Osnoven uslov za izgradba na planiranata povr{ina za gradewe, maksimalna visina i katnost e obezbeduvawe na potrebniot broj na parking mesta. Planiraniot razvoj za vodosnabduvawe i odvodnuvawe na fekalnite otpadni i atmosferski vodi vo planskiot opfat na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo, se bazira na podatocite za postojnata mreà dobieni od nadle`nite institucii, nasokite i zaklu~nite sogleduvawa od Uslovite za planirawe na prostorot koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija i analizata na mo`nostite i prirodata na terenot vo ramki na planskiot opfat. Do realizacija na sistemot za vodosnabduvawe, se planira snabduvaweto so voda da se re{ava lokalno vo ramki na sekoja grade`na parcela oddelno so koristewe na podzemni vodi (bunari). Dinamikata na koristeweto mora da bide usoglasena so baraweto za dolgoro~na eksploatacija, bez vlo{uvawe na kvalitetot i da se bazira na izvr{eni hidrogeolo{ki ispituvawa i eksploatacioni istra`ni raboti so koi }e se definira reìmot na hranewe na bunarite i }e se utvrdi nivnata izda{nost i kapacitet. Ne se dozvoluva prekumerna eksploatacija na podzemnite vodi poradi {to bi do{lo do poremetuvawe na reìmot na podzemnite vodi. Isto taka, potrebni se ispituvawa so koi }e se utvrdi kvalitetot na vodata, odnosno dali fizi~ko - hemiskite i bakteriolo{kite karakteristiki na vodata odgovaraat na zakonskite propisi i normi. Protivpoàrnata za{tita na predmetniot lokalitet e predvideno da se realizira preku postavuvawe na hidrantska vodovodna mreà vo profilite na soobra}ajnicite so nadvore{ni hidranti. Vo ramki na planskiot opfat na grad Valandovo delumno postoi izvedena fekalna i atmosferska kanalizacija. Za prifa}awe i odvodnuvawe na otpadnite vodi se predviduva izgradba na sistem na fekalna kanalizacija so pre~istitelna stanica, a za odveduvawe na atmosferskite vodi se predviduva izgradba na sistem na atmosferska kanalizacija.

128

Fekalnata i atmosferskata kanalizacija se so trasi vo koridorite na soobra}ajnicite i gi sledat podol`nite padovi na planiranite ulici. Tehni~kite detali }e se re{avaat vo sledna faza so osnovni proekti i proekti za infrastruktura. Fekalnata kanalizacija zavr{uva vo planirana pre~istitelna stanica, od kade pre~istenite otpadni vodi preku kanal se vodat do reka Vardar. Tehni~koto re{enie za povrzuvawe na kanalizacionata mreà nadvor od planskiot opfat karakteristikite }e bidat tretirani so Proekti za infrastruktura i Osnovni proekti so ogled na toa {to pravnoto dejstvo na ovoj GUP e isklu~ivo vo ramki na granicite na planskiot opfat. Minimalniot profil koj e usvoen za novoplaniranite kraci na fekalna kanalizacija e F250mm. Za atmosferskata kanalizacija usvoen e minimalen presek od F300mm. Za otpadnite vodi i vodite od tehnolo{kiot proces vo ramki na zonite za proizvodstvo, distribucija i servisi (namenska zona G2 - lesna i nezgaduva~ka industrija, G3 - servisi) se predviduva sistem na pro~istuvawe vo ramki na sopstvena parcela. Pred da se izvr{i povrzuvaweto na korisnicite kon mreàta, se predviduva zadolìtelen tretman na otpadnite vodi od tehnolo{kiot proces i fekalnite otpadni vodi vo sopstvenata grade`na parcela. Ponatamu, otpadnite vodi se prifateni od fekalnata kanalizaciona mreà se ispu{taat vo sistemot. Pritoa, kvalitetot na otpadnata voda mora da bide vo soglasnost so Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi, odnosno kvalitetot na otpadnata voda ne smee da bide ponizok od kvalitetot na recipientot. Krajniot recipient na atmosferskite i pre~istenite otpadnite vodi, reka Anska, reka Vardar, {to se nao|a nadvor od granica so planskiot opfat na grad Valandovo. Povrzuvaweto na korisnicite so infrastrukturnata kanalizaciona mreà za odveduvawe na otpadnite vodi se predviduva da se izvede preku priklu~na {ahta (armirano-betonska, so propisen kapak na otvorot), postavena na presekot so osovinata na primarniot odvoden kanal. Trasite na komunalnata hidrotehni~ka infrastruktura za planskiot opfat na Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo, se planirani na zemji{te za op{ta upotreba.

So Generalen urbanisti~ki plan za grad Valandovo, op{tina Valandovo, so povr{ina na planski opfat od 171,87ha, analizirana e elektro-energetskata mreà za planski period od 2019 do 2029 godina.

Potrebite za elektri~na mo}nost vo planskiot opfat se definirani so koristewe na slednite koeficienti:

A - domuvawe: 1kW/ìtel

B - komercijalni i delovni nameni i V - javni institucii: 193 kW/ha

G - proizvodstvo, distribucija i servisi: 293 kW/ha

D - zelenilo, sport, rekreacija i memorijalni prostori: 15 kW/ha.

129

Potrebite za elektri~na mo}nost vo ramki na planskiot opfat za

planski period od 2019 do 2029 godina iznesuvaat 20449,67 kW. Soglasno podatocite od EVN AD Makedonija, vo ramki na opfatot

pominuvaat trasi na nadzemni vodovi i toa: 10 kV nadzemen dalekovod i

postojni trafostanici. Predvideni se za{titni pojasi za 10kV po 6 metri levo i desno od osnovinata na dalekuvodot.

Vo zonata za lesna i nezagaduva~ka industrija, dokolku se utvrdat zgolemeni potrebi za snabduvawe kaj poedine~nite kapaciteti, se predviduva izgradba na transformatorski stanici vo ramki na grade`nite parceli.

Site detalite i razvojot }e bidat definirani vo sorabotka so stru~na slu`ba na EVN Makedonija.

Spored podatocite dobieni od AD MEPSO, niz planskiot opfat ne pominuvaat postoe~ki i planirani trasi vo nivna sopstvenost.

Spored podatocite dobieni od Makedonski Telekom AD - Skopje i Agencijata za elektronski komunikacii vo ramki na planskiot opfat ima izvedena elektronska komunikaciska mreà: bakarni kabli, telefonska kanalizacija. Vo golema mera ovaa mreà gi opsluùva postoe~kite objekti. Povrzuvaweto vo telekomunikaciskiot soobra}aj e so priklu~ok na telefonskata celtrala vo Valandovo.

So cel da se opsluàt i povr{inite koi za prv pat se tema na urbanizacija so ovoj plan, planirana e nova elektronska komunikaciska mreà.

Telekomunikaciskite koridori za novata infrastruktura se planirani da se postavuvaat vo povr{inite na trotoarite i istite da se nadovrzat na postoe~kata mreà. Razvojot na telefonskata mreà se planira da se izvede prete`no kako kablovska vodena vo zemjeni rovovi i delumno vo telefonska kanalizacija do sobirno raspredelitelni ormani so definiran manipulativen prostor so dimenzii 1,0mh0,5m. Brojot i mestopolo`bata na ovie infrastrukturni objekti }e bide definirana soglasno razvojnite potrebi na mreàta, vo koridorot na trotoarot ili nadvor od koridorot na trotoarot (vo zavisnost od konkretnata situacija i uslovi na terenot), a vo sorabotka so stru~nite slu`bi na nadle`nata institucija.

Priklu~okot na site telefonski pretplatni~ki mesta }e bide vo najbliskata avtomatska digitalna centrala. Brojot na potrebnite linii }e bide definiran vo narednata faza i istiot ne e limitira~ki.

Soglasno podatocite vo ramki na planskiot opfat na GUP Valandovo nema izvedena i proektirana gasovodna mreà i objekti.

Dokolku vo planskiot period razvojnite programi na nadle`nite institucii ukaàt na potreba od priklu~uvawe na grad Valandovo vo sistemot za gasifikacija, postavuvaweto na trasite na gasovodite i gasovodnite objekti }e se re{ava so proekti za infrastruktura.

Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva:

Integrirano upravuvawe so komunalniot otpad;

130

Ozelenuvawe na dvornite i slobodnite povr{ini;

Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite potencijali na prostorot;

Izgradba na sovremena infrastruktura;

Iskoristuvawe na solarna energija, preku implementirawe na konceptot neograni~en izvor na energija;

Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;

Dosledno sproveduvawe na planskite re{enija. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na

drvoredi pokraj soobra}ajnicite kako i pokraj drugite infrastrukturni objekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe. Soglasno Zakonot za urbano zelenilo, procentualnata zastapenost na zelenata povr{ina da se definira so Pravilnikot za standard ii normativi za urbanisti~ko planirawe zavisno od lokacijata, namenata i goleminata na grade`nata parcela.

Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se dava mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki.

Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na ìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata, ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj na regionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina i lu|eto.

131

11. Prilozi

Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18);

2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na

vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05); 3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva

studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina

(„Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i

promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata

sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);

5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,

procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za

SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07);

8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08); 9. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM”

br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 и 168/18); 10. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.

67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15); 11. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na

kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04); 12. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011,

44/12, 23/13, 163/13, 180/14, 146/15 i 52/16);

13. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 14. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i

podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99 i 71/99); 15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 16. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08,

143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15 i 39/16);

132

17. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05); 18. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM”

br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15); 19. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e

naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93);

20. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15, 192/15, 39/16 i 11/18);

21. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15, 63/16 i 113/18);

22. Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 92/07, 136/11, 23/13 i 25/13);

23. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 33/95, 20/98, 40/99, 31/03, 46/05 i 10/08).

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo ìvotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:

1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES),

dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 3. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta so

Direktivata 2003/73/ES 4. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata

2455/2001/ES 5. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so

Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003 6. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES)

1882/2003 7. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolneta

so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.2007

8. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES) dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000.

9. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES

10. Direktiva za Strate{ka ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES) 11. Direktiva za pristap na informacii za ìvotnata sredina

(2003/4/ES)

133

Dodatok

136

Koristena literatura

Prostorniot plan na RM, 2004;

Planska dokumentacija za GUP za Grad Valandovo, op{tina Valandovo;

LEAP za op{tina Valandovo;

LER za op{tina Valandovo;

Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;

Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;

Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008

Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;

Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006

Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;

Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;

Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;

Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);

Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004;

Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005;

Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;

Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;

Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);

Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);

Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);

Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);

Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);

EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);

Dostapni iskustva i praktiki.

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA - GUP VALANDOV… · izve[taj za strategiska...

Documents

Transcript of IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA - GUP VALANDOV… · izve[taj za strategiska...