IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA …11 Voved Urbanisti~ki plan za selo Bansko, del - Blok 12 - SPA...

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA

@IVOTNATA SREDINA

ZA

UP ZA SELO BANSKO, DEL-BLOK 12-SPA CENTAR, OP[TINA STRUMICA

N A C R T V E R Z I J A

Skopje, Mart 2013 godina

2

So cel navremeno da se sogledaat eventualnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, soglasno ~len 65, stav 2 od Zakonot za ìvotna

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 123/12), se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa: Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist, Igor Kukulovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Keti Andonova, administrator. Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO

Upravitel

Emil Stojanovski

3

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina za UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica kako i odredbite od Zakonot za ìvotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E

Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran inèner, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na ìvotna sredina za UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica. Obrazloènie: Emil Stojanovski, diplomiran inèner, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel _________________ Emil Stojanovski

9

Sodrìna:

Voved .............................................................................................. 11

1. Celi na Planskiot dokument ................................................... 14

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ................................ 15

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ........................... 17

1.3 Upotrebena metodologija ......................................................... 18

1.4 Zakonodavna ramka ..................................................................... 20

1.5 Institucionalna ramka ............................................................ 22

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na

ìvotnata sredina ...................................................................... 24

1.7 Rezime ............................................................................................ 25

2. Pregled na planskiot dokument .............................................. 26

2.1 Osnovi na Planskiot dokument ............................................... 26

2.2 Planski opfat ............................................................................. 28

2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ................................. 28

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .......... 29

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za

izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 32

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe ........................................................... 32

3.2 Vodosnabditelna mreà ............................................................ 33

3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija .................................... 35

3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii.... 36

4. 4.1

Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina ...................................................................... Karakteristiki na prostorot .................................................

38

38

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ........................................................... 38

4.1.2 Reqfni karakteristiki ........ .................................................. 39

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki ....................................................... 40

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki ................................................ 40

4.1.5 Hidrotehni~ka struktura ........................................................ 41

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot ........... 41

4.1.7 Naselenie ..................................................................................... 42

4.1.8 Kulturno nasledstvo .................................................................. 42

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo planskiot opfat ..........................................................................

43

4.3 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat ..........................................................................

48

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ....... 50

10

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ............. 51

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina ...........................................................................................

52

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe

na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument ................................ 60

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina ......... 69

10. Netehni~ko rezime ..................................................................... 70

11. Prilozi ......................................................................................... 79

Dodatok ........................................................................................... 83

Koristena literatura ................................................................. 84

11

Voved

Urbanisti~ki plan za selo Bansko, del - Blok 12 - SPA centar, op{tina Strumica, Izmenuvawe i dopolnuvawe, e del od planovite koi se predvideni so godi{nata programa na vladata na R. Makedonija za izrabotka na urbanisti~ki planovi, dràvna i lokalna planska dokumentacija vo R.

Makedonija vo 2011 godina („Sl. Vesnik na RM” br. 7/11), to~ka 1.9 izrabotka na urbanisti~ka planska dokumentacija za lokaliteti so geotermalni vodi),

a po ~l. 16, stav 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11).

Blok 12, soglasno so UDNM za Bansko, so svojata mestopolo`ba go opfa}a prostorot na ju`niot del na s. Bansko, prostor primarno namenet kako zona za hotelski kompleksi, se izrabotuva za planski period od 10 (deset) godini i toa 2011-2021 godina, a prema ~l. 28, alinea 2 od Zakonot za

prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11).

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na vlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e.

Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predloènite dokumenti. Celta e mo`nite efekti da bidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentite vklu~uvaj}i gi i promenite na istite.

Cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite.

Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina na ovie planski i programski re{enija i celi.

12

Strategiskata ocena na na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi

od nekolku fazi na planirawe: - proverka; - opredeluvawe na opfat; - osnovni podatoci na ìvotnata sredina; - ocena; - podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina; - konsultacija so zasegnatata javnost; - prifa}awe na strategijata, planot ili programata i - monitoring.

Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo Izve{tajot za ìvotna sredina, lokalnata samouprava na op{tina Strumica e dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i

programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, op{tinata e dol`na da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku:

- }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;

- nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i - na javnosta }e treba da i se ovozmoì da dade komentar.

13

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gi definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot.

Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.

Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj izve{taj ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz ìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni segmenti od ovoj Izve{taj.

14

1. Celi na Planskiot dokument

Urbanisti~ki plan za selo Bansko, del - Blok 12 - SPA centar, op{tina Strumica, Izmenuvawe i dopolnuvawe e del od planovite koi se predvideni so godi{nata programa na vladata na R. Makedonija za izrabotka na urbanisti~ki planovi, dr`avna i lokalna planska dokumentacija vo R.

Makedonija vo 2011 godina („Sl. Vesnik na RM” br. 07/11, to~ka 1.9 izrabotka na urbanisti~ka planska dokumentacija za lokaliteti so geotermalni vodi),

a po ~l. 16, stav 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11). Predmetniot plan za selo se izrabotuva vo soglasnost so Zakonot za

prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11), Pravilnikot za pobliska sodr`ina, razmer i

na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06), Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/2010, 64/11 i 98/11). Predmetniot plan se donesuva vo soglasnost so: ~len 26, stav 5 od

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11).

Blok 12, soglasno so UDNM za Bansko, so svojata mestopolo`ba go opfa}a prostorot na ju`niot del na s. Bansko, prostor primarno namenet kako zona za hotelski kompleksi, se izrabotuva za planski period od 10 (deset) godini i toa 2011-2021 godina, a prema ~l. 28, alinea 2 od Zakonot za


Urbanisti~ki plan za selo Bansko, del - Blok 12 - SPA centar, op{tina Strumica, Izmenuvawe i dopolnuvawe, so svojata mestopolo`ba pripa|a vo granicata na Blok 12. Granicata na predmetniot prostor e uredena so planska odredba vo UDNM za s. Bansko, a planskiot opfat soglasno ~len 6, stav 2 i ~len 7 od Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11 i 98/11), se uto~nuva i sproveduva so planska odredba vo predmetniot plan.

Urbanisti~ki plan za selo Bansko, del - Blok 12 - SPA centar, op{tina Strumica, Izmenuvawe i dopolnuvawe, so svojata mestopolo`ba e vo slednite granici:

Od zapad i severo-zapad po osovinata na kanalot so KP3534/1;

Od istok i severo-istok po osovinata na novo planirana servisna ulica br. 14;

Od ju`nata strana po ju`nite granici na KP 3258; KP 3256; KP 3255/1; KP 3254; KP 3247 i KP 3246, {to pretstavuva i granica na planski opfat na selo. Vo planskiot opfat vleguvaat slednite katastarski parceli: KP

3243; KP 3257; KP 3258; KP 3256; KP 3255/2; KP 3255/1; KP 3254; KP 3253/1; KP 3253/2; KP 3252; KP 3250; KP 3251/1; KP 3251/2; KP 3244; KP 3245; KP 3249; KP 3248; KP 3246; KP 3247; KP 3534/1 (kanal).

15

Povr{inata na ovoj prostor ograni~ena po gore navedenite granici 6,10 ha, a dolìnata na linijata na planskiot opfat iznesuva 1495 m. Terenot e ridest i zatoa treba da se po~ituvaat i prirodnite uslovi vo postavuvaweto na planerskite uslovi za gradbite.

Urbanisti~ki plan za selo Bansko, del - Blok 12, SPA centar, op{tina Strumica, Izmenuvawe i dopolnuvawe, ima promena na namenata na grade`noto zemji{te, taka {to na ovoj prostor osven hotelski komleksi se planira i vremeno domuvawe-vikend ku}i.

Na ovoj prostor se zadrùva primarnata namena na grade`noto zemji{te i toa:

B5-hotelski kompleksi;

E1-komunalna infrastruktura, soobra}ajna, vodovodna, kanalizaciona, energetska i sl. infrastruktura;

E2-komunalna suprastruktura - postojna trafostanica, a se planira i

A4-vikend ku}i.

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina

Za{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi.

Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava ìvotna sredina.

Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe.

16

Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr.

Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na

ìvotnata sredina. Vo procesot na aprkosimacijata na EU asquis

communautaire (EU zakonodavstvo) od oblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe na EU zakonodavstvoto Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:

Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 123/12);

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12);

Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11 i 123/12);

Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12 i 39/12);

Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i

akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11);

Zakon za elektri~na i elektronska oprema i opadna elektri~na i

elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 6/12);

Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07);

Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11 i 59/12). Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no

vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj.

Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi-

podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat;

- Iskoristuvawe na solarnata energija - kako ~ista energija, preku implementirawe na konceptot po~ista sredina;

17

- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot;

- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija;

- So~uvuvawe na postojniot biodiverzitet i eliminirawe na mo`nite kontaminacii na istiot i negovo is~eznuvawe;

- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdrastveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto;

- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina;

- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium vo

ìvotnata sredina po principot DPSIR (dviè~ka sila-pritisok-sostojba na ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor) na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore

navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na negativnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se predlagaat:

Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;

Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se prikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot:

- Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot dokument;

- Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

- Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanoto nivo na flora i fauna;

- Obezbeduvawe na zeleni pojasi vo opfatot i formirawe na hortikulturni nasadi;

- Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija zaradi

za~uvuvawe na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot;

18

- Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i `ivotnata sredina.

1.3 Upotrebena Metodologija

Grafi~ki prikaz na metodologijata za izrabotka na Izve{tajot za

ocena na `ivotna sredina

Pri podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{e

metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti.

19

Postapno se prevzedoa slednite ~ekori:

- Pojdovna osnova bea definiranite celi za za{tita na ìvotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo;

- Se ostvari sredba so pretstavnicite na izrabotuva~ot na planskiot dokument i se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodrìnite koi }e bidat opfateni vo prostorot i nivnata razmestenost;

- Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko;

20

- Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, kako i prostornata dokumentacija, namenata i kategorijata na zemji{teto;

- Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a;

- Uvid na postojnata realizirana urbanisti~ka sostojba na podra~jeto definirano so planskiot opfat (bespravna gradba, soobra}aen pristap i sl.);

- Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

- Nadminuvawe na negativnite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

- Predlagawe na preventivni i korektivni merki za ublaùvawe od negativnite vlijanija po ìvotnata sredina;

- Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot. Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~na

literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalnite strate{ki dokumenti, relevantna zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planovi i drugi relevanti za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina za UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa vo ìvotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina 1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07,

159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 123/12).

Strategiska ocena na ìvotnata sredina 1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 114/07);

2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na

tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz

ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11);

21

4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata za

sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe odnosno nesproveduvawe

na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11 i 59/12).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst).

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 9/11-pre~isten tekst i 123/12).

Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07).

Indikatori za bu~ava

1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelni indikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za

ocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 107/08);

2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08). Monitoring za bu~ava

1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl. Vesnik na RM” br. 120/08);

2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema koja treba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii i institucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na

opredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 152/08).

Zakon za voda

1. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 44/12);

2. Zakon za snabduvawe so voda za piewe i odveduvawe na urbani otpadni

vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 28/06 i 103/08);

22

3. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 4. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i

podzemnite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015) Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10 i 18/11).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11 i 60/11).

Pravilnik za ureduvawe na prostorot („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite na

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako {to sledi:

Podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;

Podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokument, i;

Vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S. Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi podgotvuvaat - usvojuvaat planskite dokumenti imaat obvrska za:

Podgotovka na izve{tajot za SOV@S;

Objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;

Objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;

Podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;

Kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i

Monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP.

23

Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za sproveduvawe

na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dràva koja moè da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.

Drugi ministerstva i dràvni institucii so odredeni nadle`nosti na poleto na za{tita na ìvotnata sredina se:

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

Ministerstvo za transport i vrski;

Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;

Ministerstvo za zdravstvo;

Uprava za hidrometerolo{ki raboti;

Edinicite na lokalna samouprava. Zna~ajna uloga vo procesot na donesuvawe na zakonite vo oblasta na

ìvotnata sredina ima i Sobraniskata komisija za transport, vrski i ekologija.

24

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e

interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat:

– Poddr{ka na odr`liviot razvoj; – Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite

odluki;

– Da se konsultiraat site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot;

– Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti.

Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovoj Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni:

– Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati;

– Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite;

– Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki;

– Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti;

– Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii

(kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii;

– Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski;

– Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

25

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocena na `ivotnata sredina za UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, planot mo`e da se izraboti i kako takov e prifatliv za implementacija.

26

2.Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, e

del od planovite koi se predvideni so godi{nata programa na vladata na R. Makedonija za izrabotka na urbanisti~ki planovi, dràvna i lokalna

planska dokumentacija vo R. Makedonija vo 2011 godina („Sl. Vesnik na RM” br. 07/11, to~ka 1.9 izrabotka na urbanisti~ka planska dokumentacija za lokaliteti so geotermalni vodi), a po ~l. 16, stav 2 od Zakonot za prostorno

i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11). Predmetniot plan za selo se izrabotuva vo soglasnost so:

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11);

Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka

obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06);

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 142/2010, 64/11 i 98/11). Blok 12, soglasno so UDNM za Bansko, so svojata mestopolo`ba go opfa}a prostorot na ju`niot del na s. Bansko, prostor primarno namenet kako zona za hotelski kompleksi, se izrabotuva za planski period od 10 (deset) godini i toa 2011-2021 godina, a prema ~l. 28, alinea 2 od Zakonot za


UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, ima promena na namenata na grade`noto zemji{te, taka {to na ovoj prostor osven hotelski komleksi se planira i vremeno domuvawe-vikend ku}i. Na ovoj prostor se zadrùva primarnata namena na grade`noto zemji{te i toa:

B5 - hotelski kompleksi,

E1 - komunalna infrastruktura - soobra}ajna, vodovodna, kanalizaciona, energetska i sl. infrastruktura.

E2 - komunalna suprastruktura - postojna trafostanica, a se planira i

A4 - vikend ku}i. Planot, koj e osnoven prostoren razvoen dokument, ima krajna cel

preku:

formiraweto na granici na grade`ni parceli so to~no opredelena namena na zemji{teto i gradbite;

estetsko-kompozicisko ureduvawe na prostorot;

racionalno koristewe na zemji{teto;

maksimalno vklopuvawe na infrastrukturata i objektite so terenot;

po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelskoto nasledstvo;

vgraduvawe za{titni merki;

27

po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo planiraweto na prostorot;

da gi utvrdi planskite op{ti i posebni uslovi za izgradba, razvoj i koristewe na grade`noto zemji{te, definirano vo granicite na planskiot opfat na planot;

da gi zgolemi ste~enite prava po osnov na sopstvenosta na grade`noto zemji{te, ureduvaweto na zemji{teto i pravata na gradewe, osven ako toa ne e sprotivno na javniot interes;

da obezbedi ureduvawe i humanizacija na prostorot so planski odredbi koi }e ja {titat i stimuliraat privatnata sopstvenost i slobodnoto pretpriema{tvo na na~in koj nema da go povredi ili stesni javniot interes. Site primarni parametri i numeri~ki podatoci se prevzemeni od

UDNM za Bansko. Ovie podatoci se odnesuvaat na:

definirana namena na prostorot;

numeri~ki podatoci;

primarnata uli~na mreà.

UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, so vaè~kata zakonska regulativa treba da predloì re{enija koi }e obezbedat to~en stepen na iskoristenost na grade`noto zemji{te, da se postigne visok standard vo odnos na povr{inata, kvalitetna gradba so upotreba na kvalitetni i sovremeni materijali so cel da se postignat estetski vrednosti na objektite, a so toa i na prostorot;

Vo odnos na strukturata na del od plan za selo, stepenot na izgradenost i koeficientot na iskoristuvawe - potrebno e da se definiraat parametri i numeri~ki podatoci koi se soglasni so goleminata na objektite i grade`nite parceli - za sekoja grade`na parcela poedine~no;

Planiranata primarna soobra}ajna mreà i komunalna infrastruktura da e vo soglasnost so UDNM za Bansko, nadopolneta so sekundarnata uli~na mreà i komunalna infrastruktura definirana so planskite re{enija od predmetnata urbanisti~ka dokumentacija, del od plan za selo, Blok 12, Bansko.

Vo odnos na Za{titata na kulturnoto nasledstvo vo celost da se po~ituvaat Za{titno konzervatorskite osnovi izraboteni za ovoj prostor i po{iroko, i pretstavuvaat del od Planot. Planskiot koncept e postaven vrz osnova na analiza na prostorot

analiza na mo`nostite za prostoren razvoj i Planskata programa. Planskiot koncept e vo direktna zavisnost od postojnata uredenost na prostorot i mo`nostite za prostorna kompozicija, odnosno estetsko oblikuvawe na prostorot. Odr`liviot razvoj e osnovata na koja e postaven planskiot koncept. Planskiot koncept e usloven i od: merki za za{tita na kulturno nasledstvo i merkite za za{tita i spasuvawe. Planskiot koncept e

28

postaven na na~in koj seto toa go ima kako prostoren kvalitet i istoto }e go valorizira i }e go za{titi maksimalno. Celta na planskiot koncept e da izvr{i harmonizacija na prostornite prirodni kvaliteti izgradenite gradbi i prostorno oblikuvawe so predvidenite gradbi. Ovoj planski dokument UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica ima zada~a vrz osnova na detalna analiza na postojnata sostojba i definiranite celi na razvojot gi determinira nasokite na perspektivniot razvoj soglasno nasokite od UDNM za s. Bansko UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica preku dokumentacionata osnova (analiza na postojnata sostojba i mo`nostite za prostoren razvoj) so planska opredelba treba da vospostavi edinstven urbanisti~ki i soobra}aen koncept, realen vo svoite postapki so koi }e se ovozmo`i krajnata cel - realizacija na planot.

2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, so

svojata mestopolo`ba pripa|a vo granicata na Blok 12. Granicata na predmetniot prostor, e uredena so planska odredba vo UDNM za s. Bansko - prilog blokovska podelba, a planskiot opfat soglasno ~len 6, stav 2 i ~len 7, od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11 i 98/11), se uto~nuva i sproveduva so planska odredba vo predmetniot plan.

UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, so svojata mestopolo`ba e vo slednite granici:

Od zapad i severo-zapad po osovinata na kanalot so KP 3534/1;


Od ju`nata strana po ju`nite granici na KP 3258; KP 3256; KP 3255/1; KP 3254; KP 3247 i KP 3246, {to pretstavuva i granica na planski opfa na selo. Vo planskiot opfat vleguvaat slednite katastarski parceli: KP-

3243; KP-3257; KP-3258; KP-3256; KP-3255/2; KP-3255/1; KP-3254; KP3253/1; KP-3253/2; KP-3252; KP-3250; KP-3251/1; KP-3251/2; KP-3244; KP-3245; KP-3249; KP-3248; KP-3246; KP-3247; KP-3534/1(kanal).

Povr{inata na ovoj prostor ograni~ena po gore navedenite granici 6,10 ha, a dol`inata na linijata na planskiot opfat iznesuva 1495 m. Terenot e ridest i zatoa treba da se po~ituvaat i prirodnite uslovi vo postavuvaweto na planerskite uslovi za gradbite.

29

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

Vrz osnova na Planskata programa, planot gi predviduva slednite namenski upotrebi na grade`noto zemji{te. Namena na grade`noto zemji{te vo predmetniot Blok 12 e definirana so UDNM za s. Bansko.

grupa na klasi na namena B - komercijalni i delovni nameni,

grupa na klasi na namena A - domuvawe,

grupa na klasi na namena E - infrastruktura. So planskiot koncept predvideni se slednite klasi na nameni:


A4 - vremeno smestuvawe,

E1- komunalna infrastruktura - soobra}ajna, vodovodna, kanalizaciona, energetska i telekomunikaciska infrastruktura,

E2- komunalna suprastruktura - (trafostanici, kotlari, antenski stolbovi i parkirali{te za javna upotreba), objekti od komunalnata infrastruktura kako objekti na vodovod, kanalizacija, elektroenergetika i sli~no koi se vo funkcija na raboteweto i funkcioniraweto na celiot ureden prostor. So planskite re{enija se vr{i definirawe na osnovnite klasi na

nameni i kompatibilnite klasi na nameni na osnovnata klasa na namena vo granicite na dozvoleniot procent (%) na u~estvo na edini~nata klasa na namena vo odnos na osnovnata klasa na namena vo planot.

B5 - HOTELSKI KOMPLEKSI

Na ovoj prostor se planirani smestuva~ki kapaciteti-hotelski kompleksi, bidej}i i vo sostojbata e istata namena.

So ovoj UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, e potvrden postojniot hotel Termica, porane{noto odmarali{te Boris Kidri~ na Jugotutun - Strumica i za nego ne se planirani novi parametri, dodeka site ostanati dobivaat novi povr{ini za gradba.

30

Kako kompatibilni klasi na namena na klasata na namena B5 se planiraat B1 (mali komercijalni i delovni nameni), B3 (golemi ugostitelski edinici), B4 (delovni prostori), B6 (gradbi za sobiri), V2 (zdravstvi i socijalna za{tita), V3 (kultura) i D3 (sport i rekreacija). Maksimalna dozvolena procentualna zastapenost na site planirani kompatibilnite klasi na namena vo odnos na osnovnata klasa na namena e 40%.

Planiranite gradbi vo odnos na visinata se planirani da bidat po 17,0 m ili P+4, kade {to najmalata spratna viso~ina za delovna dejnost 3,40 m, prema ~l. 44, stav 7.

Procentot na izgradenost, kako urbanisti~ka veli~ina ja poka`uva gustinata na izgradenost, odnosno kolkav del od grde`noto zemji{te e zafaten so gradbi, prema ~len 51 od Pravilnikot za standardi i normativi

za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06, 142/10, 64/11 i 98/11). Za klasa na namena B (komercijalni i delovni nameni) nema ograni~uva~ki vrednosti za procentot na izgradenost.

Vrednosta na koeficientot na iskoristenost na zemji{teto e urbanisti~ka veli~ina koja go poka`uva intenzitetot na izgradenost na zemji{teto. Za klasa na namena B (komercijalni i delovni nameni) nema ograni~uva~ki vrednosti za koeficientot na iskoristenost.

Za planiranite gradbi so osnovna klasa na namena B5, potrebniot broj na parking mesta se utvrduva prema ~l. 61, to~ka 2, stav 2. Istiot }e se utvrdi so arhitektonsko-urbanisti~ki proekt kako sledna faza, posle ovoj planski dokument.

Posle utvrduvaweto na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, za site planirani gradbi so osnovna klasa na namena B5 (hotelski kompleksi), kade vo formirana grade`na parcela e dozvoleno postavuvawe na pove}e gradbi, treba da se izraboti arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. So nego }e se definira postavuvaweto na gradbite vo granicite na grade`nata linija, a soglasno so dozvoleniot procent na izgradenost na zemji{teto.

Na prostorot se registrirani i planirani slednite gradbi: -Postojni: Hotel Termica, za koj so Urbanisti~ki plan za selo Bansko, del - Blok12 - SPA centar, op{tina Strumica, Izmenuvawe i dopolnuvawe, ne se utvrduvaat uslovi za idna gradba. -Planirani: Hotel Atlantis, Hotel Zahov, Odmarali{te na SVR Strumica i Hotel (del od hotel Car Samoil), imaat novi uslovi za gradba dadeni vo tabelaren pregled.

A - DOMUVAWE A4-vikend ku}i -postojni

Registrirani se vkupno 3 objekti. Objektite se gradeni posle 1970 godina vo masiven sistem na gradba. Za dve od ovie gradbi ne se predviduvaat novi uslovi za gradba. Ednata gradba e vila za koj se predviduva odreden stepen na za{tita od strana na Zavod za za{tita na spomenicite na

31

kulturata. Vtorata gradba-vila ima visina P+Pk, i za istata ne se planirani novi uslovi za gradba.

Novi uslovi za gradba se predviduvaat samo na edna grade`na parcela vo koja ima izgradeno dve vikend ku}i ogledalno postaveni edna pokraj druga. Na ovoj prostor se planira edna povr{ina za gradba.

Prema UDNM za s. Bansko, planiranata visina za vikend naselbite i gradbite vo niv iznesuva 7,0 m so koja ne smee da se zagrozi ambientalniot aspekt vo prostorot.

Procentot na izgradenost vo blokot iznesuva 28,5%, dodeka koeficientot na iskoristenost e 1,35.

32

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna

infrastruktura Izgradenite gradbi se snabduvaat so elektri~na energija preku izgradenite trafostanici. Na ovoj prostor ima edna postojna trafostanica, vo opfatat i edna nadvor od opfatot od koja se snabduvaat kapacitetite so elektri~na energija, a se planira u{te edna vo planskiot opfat.

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Elementi na primarnata uli~na mreà se definirani so UDNM za Bansko. Istata ne e realizirana na prostorot za koj se izrabotuva Urbanisti~ki plan za selo Bansko, del - Blok12 - SPA centar, op{tina Strumica, Izmenuvawe i dopolnuvawe.

servisna ulica br. 1, so napre~en profil B-B, (br. 14 vo Izvod od UDNM) e ulica so koja se pristapuva vo blok 12. Istata e planirana so dve kolovozni lenti od 3,0 m i trotoari od dvete strani so {irina od 1,5 m. Vo Urbanisti~ki plan za selo, del- Blok 12, ovaa ulica e numerirana kako ul. br. 1. Minimalnite radiusi na horizontalnite krivini kaj planiranite stanbeni ulici se vo granicata na dozvolenite R= 8.0 m.

stanbena ulica 2 i 3, so napre~en profil V-V, (br. 23 vo Izvod od UDNM) e del od planskiot opfat na planot i e planirana so popre~en profil od dve kolovozni lenti od 2,75 m i trotoari od dvete strani po 1,5 m. Vo Urbanisti~ki plan za selo, del- Blok 12, ovaa ulica e numerirana kako ul. br. 2 i ul. br. 3 i so ovaa ulica se pristapuva vo granicite na Blok 12. Minimalnite radiusi na horizontalnite krivini kaj planiranite stanbeni ulici se vo granicata na dozvolenite R= 6.0 m. Stanbenite ulici koi }e gi opsluùvaat gradbite planirani na ovoj

prostor i istite se vrska so primarnata soobra}ajna mreà (servisni, sobirni i magistralni ulici), obezbeduvaat direkten pristap do vlezovite na gradbite vo dvornoto mesto. Istite se planiraat za soobra}aj na vozila so brzina od 40-50 km/~as.

Na istite e dozvolen soobra}aj na velosipedi i pe{aci, podol`no parkirawe, dodeka javen gradski soobra}aj ne e dozvolen.

Soglasno ~len 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” 142/10, 64/11 i 98/11), dimenzionirani se i presmetani potrebniot broj na parking mesta vo soglasnost so namenata na zemji{teto i gradbite i nivnata golemina kako uslov za gradewe soglasno slednite normativi:

A4 - vremeno smestuvawe - za vikend ku}i:

33

- 1 parking mesto na 6 legla B5-hotelski kompleksi - Stacionarniot soobra}aj parkiraweto vo granicite na planskiot

opfat za Blok 12 so planskoto re{enie se planira na sledniot na~in: Planskite re{enija na vnatre{niot (vo grade`nite parceli

poedine~no) dinami~en i stacionaren soobra}aj }e bidat predmet na Proektnoto re{enie na vnatre{niot dinami~en i stacionaren soobra}aj kako del od arhitektonsko urbanisti~kiot proekt od ~len 50 stav 1 od

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09 i 124/10) i Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11 i 98/11). Se raboti za parkirali{ta kako povr{ini od grade`noto zemji{te

koi se soobra}ajno tehni~ki oblikuvani na bezbeden i ekonomi~en na~in da obezbedat grupirawe na pove}e vozila vo granicite na grade`nite parceli.

Soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11 i 98/11), 3% od vkupniot broj mesta za parkirawe treba da bidat predvideni za invalidizirani lica.

- 1 parking mesto na 6 legla

Ne se dozvoluva parkirawe neposredno do spomeni~ki dobra, osven na parking prostorot.

Da se postavat adekvatni i unificirani patokazi koi vodat do spomeni~kite dobra.

3.2 Vodosnabditelna mreà Tekst prevzemen od UDNM

Glavni izvornici za vodosnabduvawe na naselenieto od naselbata Bansko se izvorite „]upot”, so kapacitet od 1 - 2 l/s, izvorot „Studena ê{ma” i „Potoko” vo mesnosta „Armin”, so kapacitet od 0,6 l/s i 0,4 l/s i direknoto zafa}awe so kaptaà od reka Vodeni{nica. Momentalnata situacija e takva da izvornicite se nepostojani i sanitarno nesigurni, taka {to nedostatokot na zdrava i ~ista voda e evidenten. Na ovie izvornici ne se vr{i dezinficirawe na vodata so {to se zgolemuva opasnosta za pojava na zaboluvawa na naselenieto. [to se odnesuva do turisti~kiot kompleks „Bansko”, glavnoto snabduvawe so voda e preku tirolskiot zahvat od levata strana na rekata „Vodeni{nica” so kapacitet od 25 l/s. Do sega od ovoj zafat

snabduvaweto so voda e konstantno i vodata sanitarno e ispravna. Od dosega{niot period na vodosnabduvawe, konstatirano e deka

dosega kaptiranite izvornici na voda ne moàt da gi zadovolat potrebite na naselenieto, {to zna~i deka e potrebno da se zgolemi kapacitetot na izvornicite so zafa}awe na novi izvornici.

Od tirolskiot zafat, za potrebite na turisti~ko - rekreativniot kompleks „Bansko”, vodata so PVC cevki (F150 mm) od levata strana na rekata Vodeni{nica se doveduva do dva postoe~ki

34

rezervoari so vkupna zapremina V=500 m3 na kota 325,0 m.n.v. Pred

rezervoarite se postaveni brzi gravitacioni filtri so kapacitet od 15 l/s i hlorinatorska stanica za dezinfekcija na vodata. Od rezervoarskiot prostor vodata se distribuira do kompleksot so grankasta mreà od PVC cevki F100 mm i F80 mm.

Za potrebite na naselbata, od desnata strana na rekata Vodeni{nica, vodata od postoe~kite izvornici do potro{uva~ite se distribuira preku kombinirana (prstenasta i grankasta) mreà od PVC cevki ND 110 i ND 90. Za izravnuvawe na ~asovata neramnomernost vo seloto, izgraden e mal rezervoar vo mesnosta Korija so kapacitet od V = 50 m3. Mal del od mreàta e izveden od pocinkuvani cevki so dijametar 2.

Od dosega{niot period na vodosnabduvawe, konstatirano e deka postoe~kata mreà ne moè da gi zadovoli potrebite na naselenieto. Toa zna~i deka e potrebno da se primeni prstenest tip na vodosnabditelna mreà.

Vodosnabduvaweto vo granicite na planiraniot planski opfat kade {to so planskiot koncept se predvideni slednite klasi na nameni: - A4 - vikend ku}i, Vo sekoja planirana grade`na parcela ima po edna povr{ina za gradba. - B5 - hotelski kompleksi, Vo sekoja planirana parcela moè da ima i pove}e gradbi, {to }e se re{ava so arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. - E1 - komunalna infrastruktura - soobra}ajna, vodovodna, kanalizaciona, energetska i telekomunikaciska infrastruktura. - E2 - komunalna suprastruktura - (trafostanici, kotlari, antenski stolbovi i parkirali{te za javna upotreba), objekti od komunalnata infrastruktura kako objekti na vodovod, kanalizacija, elektroenergetika i sli~no koi se vo funkcija na raboteweto i funkcioniraweto na celiot ureden prostor. So planskite re{enija vo delot na hidrotehni~kata infrastruktura se predviduva separaciona vodovodna mreà i toa:

Potrebi od voda }e se re{avaat so arhitektonsko-urbanisti~kiot proekt, koj }e dade smernici za toa kolkav }e bide kapacitetot na hotelskite kompleksi, a so toa i kolkava }e bide potro{uva~kata vo uslovi na iskoristuvaweto na smestuva~kite kapaciteti. Pri toa }e se utvrdi potro{uva~kata kako prose~nata, taka i maksimalnata. Na ova nivo na planirawe site pretpostaveni vrednosti bi dale pogre{ni nasoki za potrebite od voda.

So planskite re{enija se planira zadrùvawe na ve}e izgradenata vodosnabditelna mreà, rekonstrukcija i dopolnuvawe na istata vo soglasnost od novite potrebi za voda na nivo na blok.

Primarnata vodosnabditelna mreà se predviduva da bide prstenasta, na koja }e se izvedat priklu~oci za sekoja grade`na parcela soodvetno na potrebite.

Minimalniot dijametar na primarnata mreà }e iznesuva DN F140mm PVC, so {to }e se zadovolat potrbite, kako i barawata za protivpoàrna

35

za{tita. Za protivpoàrna za{tita se predviduvaat hidranti koi }e bidat izvedeni prema Pravilnikot za tehni~ki normativi za hidrantska mreà za

gasnewe na poàri („Sl. Vesnik na RM” br. 31/06). Tehni~kata voda }e se obezbedi od preku sistemot od akomulacijata

Turija i }e se koristi samo za komunalnata higiena i polevawe na zeleniloto vo dvornite mesta.

Prose~nata norma za navodnuvawe na zeleniloto iznesuva 2.5-4.0 l/den/m2, za miewe na ulici 1.5-2.0 l/sek/m2. Usvoena e prose~na norma od 3.0 l/den/m2 (30m3/den/ha).

Soglasno povr{inata na predmetniot blok i gore navedenite i usvoeni prose~ni normi, potrebite od tehni~ka voda }e iznesuvaat: - ha 6,1 h 30 m3/den/ha. = 183,0 m3/den. - ha 6,1 - povr{ina na 12. - 183,0 m3/den. : 24~asa = 7,6 m3/~as

So planskite re{enija se planira zadrùvawe na ve}e izgradenata mreà za tehni~ka voda so rekonstrukcija i dopolnuvawe na istata vo soglasnost od novite potrebi za tehni~ka voda na nivo na blok.

Primarnata mreà za tehni~kata voda }e bide izvedena od PE cevki

so DN 40 mm do DN 140 mm na koja }e bidat postaveni hidranti za polevawe na zeleniloto i miewe na ulicite i pe{a~kite pateki i platoa vo zonata na priklu~oci za sekoj dvor posebno.

3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija So paniranata komunalna infrastruktura za predmetniot blok vo delot na fekalnata kanalizacija se planira zadrùvawe na ve}e izgradenata primarna mreà i nejzina nadgradba i kompletno novo re{enie od sistem za fekalna kanalizacija i postavuvawe na isplaniranata atmosferska kanalizacija.

So planskata dokumentacija na nivo na detalen urbanisti~ki plan vo delot na fekalnata kanalizacija na predmetniot prostor na nivo na ovoj planski dokument se planira slednoto:

Vo ramkite na planskiot opfat se predviduva izgradba na separaciona kanalizaciona mreà i toa: - fekalna kanalizaciona mreà. - atmosferska kanalizaciona mreà.

Za odreduvawe na kapacitetot na mreàta usvoeno e 80% od

maksimalnata ~asova potro{uva~ka na voda (Qmah/~as). Koli~inata na otpadnite vodi vo mreàta }e se zgolemi za 25% od infiltracijata na podzemna voda.

Primarnata fekalna kanalizaciona mreà }e bide izvedena od cevki so pre~nik od 300 mm i istite se definirani zavisno od raspoloìvite terenski uslovi (padovi na ulicite). Na ovoj prostor terenot e ridest i ulicite se so maksimalno dozvoleni padovi.

Na kanalizaiconata mreà }e se izvedat revizioni i priklu~ni {ahti i dr. objekti potrebni za funkcionirawe na mreàta. Fekalnata

36

kanalizaciona mreà }e se priklu~i na kanalizaciona mreà i }e odi kon recipient.

Za merodavna koli~ina za dimenzionirawe na atmosferskata kanalizacija usvoen e intenzitetot na do`dot od 120 l/sek/ha koj se javuva sekoja vtora godina vo vremetraewe od 15 minuti.

Primarnata atmosferska kanalizacija }e bide izvedena od cevki so

minimalen pre~nik od DN 250 mm. Na atmosferskata kanalizacija }e bidat izvedeni revizioni i priklu~ni {ahti i dr. objekti potrebni za funkcionirawe na mreàta.

3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii

Vo granicite na planiraniot planski opfat kade {to so planskiot koncept se predvideni slednite klasi na nameni: - A4 - vikend ku}i, Vo sekoja planirana grade`na parcela ima po edna povr{ina za gradba. - B5 - hotelski kompleksi, Vo sekoja planirana parcela moè da ima i pove}e gradbi, {to }e se re{ava so arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. - E1 - komunalna infrastruktura - soobra}ajna, vodovodna, kanalizaciona, energetska i telekomunikaciska infrastruktura. - E2 - komunalna suprastruktura - (trafostanici, kotlari, antenski stolbovi i parkirali{te za javna upotreba), objekti od komunalnata infrastruktura kako objekti na vodovod, kanalizacija, elektroenergetika i sli~no koi se vo funkcija na raboteweto i funkcioniraweto na celiot ureden prostor.

So planskite re{enija se planira definirawe na osnovnite klasi na nameni i kompatibilnite klasi na nameni na osnovnata klasa na namena vo granicite na dozvoleniot procent (%) na u~estvo na edini~nata klasa na namena vo odnos na osnovnata klasa na namena vo planot. Se planira i dislokacija na delovi od postojnata mreà, koi minuvaat niz novo formirani grade`ni parceli. So nivnata dislokacija istite se planiraat da se postavat podzemno vo soodvetni instalacioni kanali.

So planskite re{enija vo delot na elektro-energetskata infrastruktura se predviduva:

Planirano e vo ramkite na planot da se izgradi edna nova trafostanica koja zaedno so postojnite dve, }e gi zadovolat potrebite za snabduvawe so elektri~na energija vo celiot opfat. Potrebnata ednovremena mo}nost na ova nivo na plan ne moè da se odredi, bidej}i ne se znaat kapacitetite na hotelskite kompleksi. Toa moè pribli`no da se odredi so arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za sekoja parcela poedine~no i da se dobijat pojdovni veli~ini za presmetka. Instalaciite se planirani da bidat podzemni vo soodvetni instalacioni kanali. So ovoj plan predvidena e lokacija za 1 trafostanica, vo koja }e bidat smesteni edna ili dve trafo edinici od po 630kVA ({to }e proizleze od ponatamo{nite detalni presmetuvawa).

37

Priklu~ok na novata trafostanica }e bide od postojnata distributivnata mreà so pomo{ na 20(10)kV elektro kabli koi }e bidat postaveni vo trotoarot na soobra}ajnicite.

Definiraweto na niskonaponskata mreà ne e predmet na ova planska dokumentacija.

Za site objekti od blok 12, potrebno da se obezbedi soodvetna telefonska mreà. Brojot na telefonskite korisnici zavisen e od namenata na povr{inite, a vo ovoj slu~aj predvideno e da se obezbedi telefonski priklu~ok se sekoj hotelski kompleks. Brojot na priklu~oci }e se odredi so ponatamo{nite planski dokumenti koi }e gi dadat smestuva~kite kapaciteti.

Priklu~ok na novite korisnici }e bide od postojnata sekundarna telefonska mreà so podzemni telefonski kabli. Se planira da se izgradat soodvetni telefonski ormani, koi }e bidat slobodnostoe~ki i od koi {to }e se vr{i priklu~uvawe na eden ili dva stanbeni objekti.

38

4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot

Na krajniot jugoistok na Republika Makedonija, vedna{ pod trome|eto na me|udràvnite granici so Bugarija i Grcija na prose~na nadmorska viso~ina od 280 metri, smestena e plodnata Strumi~ka kotlina, a vo nejziniot zapaden del i Op{tina Strumica so povr{ina od 485 km2.

Vo ovaa Op{tina ìveeat 54.676 ìteli, naseleni vo gradot

Strumica koj e sedi{te na op{tinata i vo ostanatite 24 naseleni mesta koi ja so~inuvaat Strumi~kata op{tina.

Nejziniot nizinski del vooedno e i najgusto naseleno podra~je vo Makedonija, so 100 ìteli na 1 km2.

Op{tina Strumica se nao|a na oddale~enost od 150 km od Skopje, 115 km od Solun (R. Grcija), 210 km od Sofija (R. Bugarija), 40 km od grani~en premin Star Dojran (kon Grcija), 45 km od grani~en premin Bogorodica (kon Grcija), 22 km od grani~en premion Novo selo (kon Bugarija).

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost

Povolnata geografska polo`ba, voedno i dobrata pristapnost na

op{tina Strumica od site strani mu davaat na regionot osobena va`nost vo Republika Makedonija.

Op{tina Strumica raspolaga so moderno asfaltirana patna mreà niz koja gra|anite na op{tinata bezbedno se dviàt i komuniciraat.

39

Magistralen paten pravec M-6 koj ja povrzuva R. Makedonija so R.

Bugarija i na na{ata teritorija e vo vkupna dolìna od 16,50 km. Ovoj pat e glavna soobra}ajna linija vo op{tina Strumica.

Regionalen paten pravec Strumica - Radovi{ - [tip;

Regionalen paten pravec Strumica - Valandovo;

Regionalen paten pravec Strumica - Berovo;

Regionalniot paten pravec R-605 Strumica - Staro Kowarevo koj pominuva niz naselenite mesta Kole{ino, Borisovo, Mokrievo, Mokrino, Smolare, Draèvo i Staro Kowarevo vo vkupna dolìna od 12,75 km;

Regionalniot pat R-605 go povrzuva podbelasi~kiot region preku op{tina Novo Selo so celiot region;

R-610 - Strumica - Vasilevo - Grado{orci - granica so op{tina Strumica (kon naselba Vequsa so dolìna od 4,5 km;

R-607 - Vrska so magistralniot pat M-6 - granica so op{tina Podare{ so dolìna okolu 0,600 km.

4.1.2 Reqefni karakteristiki

Celokupniot Strumi~ki region e podelen na ridsko-planinski vo koj

se zastapeni skalestite po~vi i ramni~arski so aluvijalnite, smolnicite, gajwa~ite i karbonatnite vidovi po~vi. Pogolem del, odnosno 46% od obrabotlivite povr{ini pripa|aat na ramni~arskiot reqefen del koi se nao|at na nadmorska viso~ina od 250-300 m i se od prvostepeno zna~ewe za zemjodelstvoto vo regionot. Toa se povr{inite pokraj re~noto korito na rekite Strumica, Trkawa i Kriva Reka. Ostanatite 52% od povr{inite pripa|aat na padinskiot del, a 2% na ridskiot reqefen del.

40

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki Re~isi celata povr{ina na Strumi~ko pole e pedolo{ki ispitana. Najzastapeni se pokvalitetnite po~vi kako {to se: aluvijalnite, smolnicite, ganja~ite i karbonatite, so nad 80% od vkupno ispitana teritorija. Od ovie povr{ini, 26165 ha se pogodni za navodnuvawe, a se pokrieni so aluvijalni i deluvijalni nanosi. Skalestite po~vi se najrasprostraneti vo planinskiot del, odnosno na perifernite delovi od kotlinata. Vo lokalitetite na intenzivno gradinarsko proizvodstvo kako {to se Robovo, Dabiqe, Bosilevo, Borisovo, Dobrejci, Prosenikovo, Murtino, Kukli{, Gradsko, Baldovci i drugi, glavno se zastapeni aluvijalnite po~vi i pomal procent deluvijalnite so nad 99% frakcija sitnozem i spored sodrìnata na glina sredno do te{ki plasti. Imaat dobra vodopropustlivost, vozdu{en i toploten reìm i visok kapacitet na apsorpcija. Vo lokalitetite Bansko, Banica i Kole{ino pove}e se zastapeni deluvijalnite po~vi. Vo niv najgolemo u~estvo imaat povr{inite

od II i III klasa so vkupno 24400 ha ili 93%, dodeka pomalku od 7% pripa|aat na IV do VI klasa. Atarite na Kukli{, Murtino, Bosilevo i Novo Selo se so glinesto-pesoklivi po~vi, a vo Strumica i Vasilevo voglavno preovladuvaat aluvijalno-bezkarbonatni po~vi.

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot

Izvr{enite analizi od dosega{nite zemjotresi predizvikani od lokalni i podale~ni epicentralni àri{ta ukaùvaat na toa deka Op{tinata e izloèna na relativno visoka seizmi~ka aktivnost.

Spored toa vo Strumi~kata kotlina mo`ni se potresi so ja~ina od 9 stepeni po Merkalievata skala.

O~ekuvani zemjotresni dvièwa: lokacijata na Otkupniot Centar se nao|a na lokacijata Kriva Reka, blizu do Strumica. Se o~ekuva lokacijata da bide ~esto izloèna na zemjotresi so sredna ja~ina (MSE) i silni zemjotresi (LSE), dominantno od lokalnata àri{na zona Gevgelija-Valandovo-Strumica, kako {to e prikaàno na slika 5 na modelot na seizmi~kite àri{ni zoni, za analiza na seizmi~kiot hazard na Republika Makedonija.

Vrz osnova na izvedenata analiza na seizmi~kiot hazard za lokacijata, sredno silniot zemjotres (MSE) se o~ekuva da nastane so verojatnost na nadminuvawe od 10% vo 10 godini so intenzitet MSK, I=7 i maksimalno zabrzuvawe na po~vata od 0.40 g. Silnite zemjotresi (LSE) se o~ekuva da nastanat so verojatnost na nadminuvawe 10% vo 50 godini so intenzitet MSK, I=8 i maksimalno zabrzuvawe na po~vata 0.55 g. Zemaj}i go vo vid vlijanieto na lokalnite po~veni uslovi na amplifikacijata na zemjotresnite dejstva, maksimalnoto zabrzuvawe na po~vata na dlabo~ina od 9.0 metri za temelewe na kolovi }e bidat za sredno silen zemjotres (MSE).

41

4.1.5 Hidrotehni~ka struktura

Hidrografskata mreà na Strumi~kiot region e dosta bogata, isprepletena so pove}e izvori, reki i nivni pritoki.

Glaven recipient vo Strumi~kata kotlina e rekata Strumica, so

regulirano re~no korito od 31 km. Leva pritoka na reka Strumica e rekata Turija so dolìna na re~noto

korito od 22 km od branata Turija do vlivot vo r. Strumica, so 8 km regulirano korito.

Desna pritoka na r.Strumica e monospitovskiot kanal so 14,1 km re~no korito. Vo nego od levata strana se vleva rekata Vodo~nica so 15 km regulirano re~no korito. Desna pritoka na Monospitovskiot kanal so 6 km regulirano re~no korito e rekata Trkawa. Osven gorenavedenite vo Strumi~kiot region vo hidropotencijalot pridonesuvaat i Vodo~nica, Topolnica, [tu~ka Reka.

Osobeno va`ni za regionot se Mokrinskite izvori, Smolarskite i Kole{inskite vodopadi koi prestavuvaat svoevidna turisti~ka atrakcija, a Smolarskite vodopadi se proglaseni za spomenik na prirodata.

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot Specifi~nata geografska i topografska polo`ba na Strumi~kiot region ja karakteriziraat dve zonalni klimi. Submediteranska, so pogolemo ili pomalo vkrstosuvawe so isto~no-kontinentalna ~ija isprepletenost na regionot mu dava poseben beleg - dolgi topli leta so visoko srednodnevni temperaturi i namaleno godi{no koli~estvo vrneì i namaleni zimski temperaturi, so pojava na vetrovi od site pravci. Karakteristi~ni za toj kraj se severozapadniot, jugozapadniot, a poretko severecot i ju`niot topol veter.

Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot e 13,1oS so najvisoki prose~ni mese~ni temperaturi vo juli 23,9oS i najniski vo januari 1,7oS.

42

Amplitudata iznesuva 22,2oS, dodeka razlikata me|u apsolutno maksimalnata 40,5oS i apsolutno minimalnata temperatura 24,06 iznesuva 63,5oS.

Vo Strumica prose~no godi{no pa|aat 532 mm voden talog so maksimum na esen i prolet (april-maj) dodeka dolgotrajnite su{i nad eden mesec so retka pojava (2%).

Maglite se pojavuvaat okolu 25 dena i toa vo noemvri, dekemvri i januari. Vo odnos na svetlinata, Strumi~kiot region se karakterizira so dolg period na son~evi denovi i so visok svetlosen intenzitet {to pozitivno vlijae na fruktifikacijata. Godi{no ima okolu 230 son~evi denovi, dodeka son~evata insolacija e prose~no 2377 ~asa godi{no.

4.1.7 Naselenie

Op{tina Strumica ima vkupno 54676 ìteli spored statisti~kite podatoci od Popisot 2002 godina. Vo op{tina Strumica ima 25 naseleni mesta.

So razvojot na stopanstvoto na op{tina Strumica, osobeno so stimuliraweto na privatniot i biznis sektorot, kako i potiknuvaweto istiot da se razviva so zgolemena dinamika, op{tina Strumica gi prevzema site potrebni ~ekori za sozdavawe uslovi za brz i sestran razvoj na zemjodelskoto stopanstvoto, industrijata i turizmot se so cel steknuvawe status na razviena ekonomski mo}na op{tina. Otvaraweto na novi proizvodstveni pogoni i revitalizacija na postoe~kite }e bide eden od glavnite prioriteti na op{tina Strumica vo sega{niot i naredniot period, kako bi moèlo seto rabotosposobno naselenie na ovaa op{tina da najde svoe vrabotuvawe i obezbedi egzistencija na svoeto semejstvo.

Brojot na vrabotenite lica na teritorija na op{tina Strumica e vo postojan porast i momentalno iznesuva 14.603.

So prestruktuiraweto na stopanstvoto i so preminot od dogovorna kon pazarna ekonomija kako i preminot na kapitalot od dràven vo privaten sektor i nametnatata su{tinska potreba za reforma vo site oblasti osobeno vo zemjodelstvoto i industrijata, golem del od rabotosposobnoto naselenie vo op{tina Strumica se stekna so statusot - nevraboten. Brojot na nevrabotenite iznesuva 23 031.

4.1.8 Kulturno nasledstvo Gradot Strumica zaedno so svojata najbliska okolina, povolnite geografsko-klimatski karakteristiki i bogatoto Strumi~ko pole, otsekoga{ pretstavuval vaèn krstopat na pati{tata na razni kulturi i civilizacii koi go ostavile svojot beleg na ovaa po~va. Sledej}i gi materijalnite ostatoci, sozdavani vo razni istoriski epohi, po~nuvaj}i od praistorijata, preku antikata, vizantisko-slovenskata, turskiot period, itn. Strumica e eden od retkite gradovi so naplasteno bogatstvo na spomenici.

43

Po~etokot na kontinuiranoto ìveewe vo Strumica i vo

neposrednata okolina spored arheolo{kite istraùvawa datira od VI milenium p.n.e. (neolitska naselba „Stranata” kaj s. Angelci), a vo neposrednata blizina na Strumica, poto~no na Carevi Kuli e konstatirana praistoriska kultura koja egzistirala od vremeto na docniot eneolit do ranata bronza (po~etok na IV- do sredina na III milenium p.n.e.).

Pod imeto Astraion, gradot za prvpat vo pi{anite izvori se sre}ava kaj rimskiot istori~ar Tit Livij, vo 181 godina p.n.e. vo vrska so ubistvoto na Demetrij bratot na makedonskiot kral Persej (179-168 pr.n.e.), odnosno

sinot na Filip V (221-179). Imeto Astraion gradot go dobil po pajonskoto pleme, Astrai. Vo 168 godina p.n.e. Makedonija padnala pod rimski protektorat i bila podelena na ~etiri meridi, a Astraion pripadnal na vtorata merida. Vo 148 godina p.n.e. Makedonija stanala rimska provincija.

Vo rimskiot period gradot go promenil svoeto ime vo Tiveriopol, za

{to ni svedo~i mermerniot postament, posveten na patronot Tiberij

Klavdij Menon, od krajot na II i po~etokot na III vek. Vo vremeto na rimskiot car, Julijan Otpadnik (361-363) vo Tiveriopol bile ubieni Sv. 15 Tiveriopolski sve{tenoma~enici. Vo 395 g. rimskata imperija se raspadnala, a Makedonija pripadnala na Isto~noto Rimsko Carstvo.

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata

sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.

So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot, vodata, tloto, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemot

44

vo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

Kvalitet na vozduhot Glaven izvor na zagaduvawe op{to e industrijata koja vo ekosistemot

emitira, gasovi, parei, ~ad, magla, pra{ina i areosoli. Zagaduvaweto na vozduhot najpove}e e rezultat na prerabotka na sulfidni koncentracii na oboeni metali, kako i na sogoruvawe na koks i drugi karbofilni goriva vo industrijata i doma}instvata.

Na zagaduvawata na vozduhot mnogu vlijae topografijata na terenot, visinata na industriskite oxaci i atmosferskite uslovi. Najkriti~no zagaduvawe e vo uslovi na otsustvo na horizontalno i vertikalno struewe na vozduhot, osobeno koga e istoto prosledeno so temperaturni inverzii.

Maksimalno dozvoleni koli~ini na {tetni materii spored zakonskata regulativa treba da se dviàt vo slednite granici:

Komponenti Emisiono koli~estvo Emisioni koncentracii

MKD (g/h) MKD (mg/m3)

olovo 25 5

azotni oksidi 5000 500-800

jaglevodorodi / 500

formaldehid 100 20

cvrsti ~esti~ki / 130

jaglen monoksid / 650

jaglen dioksid / 2,5

Najracionalen i efikasen na~in za za{tita na ìvotnata sredina od {tetnite vlijanija vrz vozduhot e preventivnoto deluvawe i spre~uvawe na produkcija na {tetni emisii vo samite izvori na nivno sozdavawe. Kvalitetot na vozduhot najmnogu go naru{uva prisustvoto na gasovi, pra{ini i drugi {tetni materii koi negativno vlijaat vrz zdravjeto na lu|eto, ekosistemite i prirodnite sozdadeni vrednosti.

Edna od merkite za realizacija na preventivniot pristap vo za{titata na vozduhot e obezbeduvawe na solidno sogoruvawe vo ogni{tata na raznite gorivni instalacii i dobra karburacija na gorivata vo motorite so vnatre{no sogoruvawe.

Isto taka, zna~ajni merki koi pridonesuvaat za nadminuvawe na problemot so zagaduvawe na vozduhot se:

zgolemuvawe na povr{inite so zeleni nasadi i drvoredi;

podobruvawe na koeficientot pome|u izgradenite i slobodnite povr{ini;

podigawe zeleni pojasi okolu industriskite zoni, proizvodnite kapaciteti, rezervoarite za voda i dr. Vo odnos na zagaduvaweto na vozduhot treba da se istakne i na~inot na

zatopluvawe na doma}instvata, delovnite objekti i instituciite vo op{tinata. Imeno, zatopluvaweto na stanbeniot fond (individualen) se

45

vr{i na: drva, elektri~na energija i drugi goriva. Ovie vidovi na zatopluvawe od ekolo{ki aspekt se neopravdani i zaradi toa lokalnata samouprava vo naredniot period treba da razmisluva vo nasoka na prevzemawe aktivnosti za voveduvawe na alternativni izvori na energija kako {to se son~evi kolektori, so cel eliminirawe na posledicite {to proizleguvaat od postojnite na~ini na zatopluvawe vo odnos na zagaduvawe na vozduhot i za{teda na energetski goriva.

Vo Strumica izvorite na zagaduvawe na vozduhot se od delovni subjekti od proizvodnite i neproizvodnite dejnosti vo ramkite na koi postojat energetski i tehnolo{ki instalacii od koi kako rezultat na sogoruvawe na energensite (mazut, nafta, jaglen ili drva) ima emisija na otpadni gasovi i zagaduva~ki supstancii vo vozduhot. Pogolemi zagaduva~i na vozduhot od proizvodnite kapaciteti se: @ito Strumica, AD Grozd, Geras Cunev i drugi, dodeka od neproizvodnite administrativni ustanovi so kotlari evidentirani se:

13 objekti od obrazovanie;

5 objekti od zdravstvo;

17 objekti od administrativni ustanovi (op{tinski zgradi, sud, po{ta, ministerstva, trgovski dru{tva i dr.). Izvor na zagaduvawe na vozduhot vo Strumica pretstavuvaat i

motornite vozila koi vo 2004 godina iznesuvaat 10405 registrirani so prose~na starost od 12 godini.

Evidentirani problemi se:

Postoewe na stopanski i nestopasnki kapaciteti koi imaat energetski-kotlovski postrojki i upotrebuvaat kako energetski resurs mazut, nafta, jaglen ili drvo;

Vozniot park na naselenieto i pravnite subjekti;

Kako toploten izvor vo stambenite zoni-domuvaweto se upotrebuva drvoto ili jaglenot.

Kvalitet na vodite

Glavni vodosnabditelni i irigacioni sistemi vo op{tina Strumica

se akumulaciite Turija so 50.103.000 m3 i Vodo~a kako alternativen izvor na voda so zafatnina od 25.103.000 m3. Akumulacijata Turija raspolaga so potencijal za isporaka na voda za piewe do 25900 m3/den, a za navodnuvawe do 360000 m3/den. Akumulacijata Vodo~a ima vodosnabditelen bilans do 8600 m3/den voda za piewe i do 150000 m3/den za navodnuvawe.

Vo op{tinata postojat lokalni sistemi za vodosnabduvawe vo naselenite mesta: Kukli{, Vequsa, Pop~evo, Raborci, Ri~, Svidovica, Belotino, Bawsko-rekreativen del, Dorlombos, Kosturino i Bansko. Snabduvaweto so voda za piewe e problem vo naselenite mesta Ormanli, Memi{li, Gabrovo i Banica zaradi neizgradenost na sistem za vodosnabduvawe. Na 10 vodovodni sistemi ne se vr{i dezinfekcija na vodata. Prisutna e sostojbata na postoewe na ispravni i neispravni analizi

46

na voda, kako rezultat na nepostoewe na uredi za dezinfecirawe na vodata, pred se kaj lokalnite vodosnabditelni sistemi.

Vodosnabduvaweto na gradot Strumica se vr{i od pove}e namenskata akumulacija Turija od kade se distribuira voda za piewe za gradot i selo Vodo~a, a od dovodniot cevkovod za tehni~ka voda se obezbeduva tehni~ka voda za porane{en Zik Strumica, fabrika za konzervi i gradskiot park.

Zagubite na voda vo mreàta iznesuvaat nad 40%. Vo zagubi na voda vo sistemot se smeta i korisno upotrebenata voda i na tehni~kite zagubi vo sistemot. Del od vodata koja se smeta za zaguba e korisno upotrebena i taa se koristi za polevawe na zeleniloto vo gradot, miewe na javni soobra}ajni povr{ini, ispirawe na rezervoarite, kanalizacionata i vodovodnata mreà, voda potrebna za tehnologijata za obrabotka na sirova voda, potro{uva~ka na PP za{tita, javni ~e{mi i fontani, istekuvawe na voda pri sanirawe na defekti na mreàta, neregistrirani potro{uva~i, otpi{ani sporni smetki i dr.

Vo gradot Strumica e izgradena separaciona kanalizaciona mreà i pokriva 95% od gradot. Infrastrukturnata mreà za fekalna kanalizacija e izvedena od azbestni cevki. Op{tinata raspolaga so kanalizaciona mreà za atmosferska voda koi se ispu{taat vo r. Vodo~ica, vo r. Trkawa i vo kanalot Sv. Ilija.

Vo gradot Strumica nema septi~ki jami. Osobeno e va`no da se istakne deka ima izgradeno kolektorski sistem i se predviduva izgradba na pro~istitelna stanica za op{tina Strumica za fekalna otpadna voda.

Od institucionalen aspekt so vodite upravuva JP za komunalni dejnosti Komunalec.

Vo delot na vodosnabduvawe se postignati zna~ajni rezultati so dimenzioniraweto na vodosnabditelnite sistemi soglasno potrebite na naselenieto, no kako problemi moè da se evidentiraat slednite:

Zastarenost na vodosnabditelnata mreà i nesoodvetniot kvalitet;

Necelosna pokrienost na naselenite mesta vo op{tinata so vodosnabditelni sistemi;

Nepostoewe na uredi za dezinficirawe na vodata kaj lokalnite vodovodi;

Nedoizgradenost na magistralnata i sekundarnata mreà vo gradot Strumica;

Usoglasuvawe na kapacitetot na filter stanicata i nejzino dimenzionirawe soglasno potrebite na naselenieto;

Postoewe na alternativni izvori vo uslovi na nepredvideni su{ni periodi. Opfa}aweto na otpadnite vodi, komunalnite, atmosferskite,

industriskite i porojnite vo zna~aen segment e identifikuvano i prevzemeni se odredeni merki preku izgradba na soodvetni sistemi za nivno nadminuvawe.

47

Po~va

Podra~jeto na op{tinata prete`no e pokriena so po~vi od prva bonitetna klasa: aluvijalni, aluvijalni-karbonatni i deluvijalni-karbonatni po~vi. Strukturata na zemjodelskoto zemji{te zastapena e: obrabotlivo zemji{te 7060 ha, pasi{ta 1228 ha. Strukturata na zemjodelskoto zemji{te e zastapena so oranici i bav~i 5180 ha, ovo{tarnici 234 ha, lozje 393 ha i livadi 263 ha.

Od obrabotlivo zemji{te vo atarite na katastarskite op{tini preovladuvaat oranici i bav~i. Pove}egodi{ni kulturi, odnosno lozja i ovo{tarnici zastapeni se samo so 10%. Pasi{tata koi se najmnogu zastapeni vo atarot na gradot Strumica se degradirani i nemaat visoki fura`ni svojstva, dodeka {umite koi najmnogu se zastapeni vo Kukli{ 78%, Banica i Strumica spored postojniot {umski fond i karakteristikite na terenot imaat realni uslovi za pogolemo {umsko proizvodstvo.

Kako osnovni problemi identifikuvani se:

Usitenenosta na proizvodnite parceli,

Problemot so sozdavawe na agro celini i primena na moderen agrar,

Degradacija na obrabotlivo zemji{te zaradi negova namenska upotreba,

Zagaduvawe na po~vata so upotreba na hemiski sredstva,

Potencijalna opasnost na zagaduvawe na po~vata zaradi izgradba na zoni za domuvawe, industriski i drugi zoni,

Namaluvawe na povr{inata na plodnoto zemjodelsko zemji{te,

Problemot na nesoodvetnoto urbanisti~ko planirawe,

Problem na nelegalna gradba kako osnov za degradacija na zemji{teto,

Namaluvawe na brojot na zemjodelski doma}instva.

Rastitelen i `ivotinski svet

Vkupnata povr{ina pod {umi vo op{tina Strumica iznesuva 18680 ha:

Visokostebleni spa|aat: buka, gorun, crn bor, nasadi i kulturi i ~etinari.

Niskostebleni povr{ini spa|aat: buka, gorun, blagun, ploska~, lisjari, {ikari i dr. Upravuvaweto so {umite e vo nadle`nost na pravnite subjekti:

Makedonski {umi, Strumi~ki sliv i Komunalec. Navedenite subjekti vodat gri`a i za reprodukcijata na {umskiot fond so zasaduvawe na sadnici so toa {to aktivno e vklu~en i nevladiniot sektor.

Vo op{tinata egzistiraat tri lovi{ta. Najgolem broj na uloven dive~ se zajaci, fazani, erebici, polki, kamenarki, podpolo{ki i divi sviwi, dodeka od {tetniot dive~ otstrelani se lisici, kunari, volci i perjen {teten dive~.

48

Kako zagrozeni rastitelni vidovi se vodat: Sorbus domestica, Sorbus

aucuparia, Sorbus tormirialis, Prinus spinoza, Ramnus angula, Juniperus comunis,

Grategus monogyna, Capsicium annum, dodeka kako endemi~ni rastitelni vidovi se: ass. Osmundo-Thelipteretum, ass Scipro Alopeceretium cretici, ass. Periploco-

Alnetum glitinozae, ass. Alnetum viridis.

Otpad

Vo op{tina Strumica ima dve deponii i toa: deponija [apkar za komunalen cvrst i inerten otpad od vremen karakter kaj selo Trkawa so povr{ina od 2,38 ha i deponija za sanitaren i industriski otpad vo selo Dobra{inci, so povr{ina od 3,4 ha. Vkupnite koli~ini {to se deponiraat/isfrlaat dnevno iznesuvaat 62,3 toni. Dnevnata produkcija na komunalen otpad po ìtel iznesuva 0,538 kg/den.

Za upravuvaweto so otpadot vo op{tinata (sobirawe, transportirawe i deponirawe) se griì JKP. Vakviot na~in na upravuvawe so otpadot ja nametnuva potrebata od vgraduvaweto na fazite na selektirawe, separirawe, tretman, prerabotka i skladirawe na otpadot soglasno standardite na Evropskata Unija i donesenata zakonska regulativa.

Evidentirani problemi se:

Neintegrirano upravuvawe so cvrstiot otpad;

Neiskoristuvawe na reciklabilni cvrsti otpadni materii;

Lokaciite koi se koristat za deponii se neurbanizirani i nesoodvetni;

Postoewe na divi deponii-|ubri{ta;

Namalena naplata na uslugata.

Bu~ava

Na nivo na Republika Makedonija mereweto na nivoto na bu~ava se meri od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Republi~kiot Zavod za zdravstvena za{tita so svojata mreà na regionalni zavodi.

Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: - Soobra}aj; - Proizvodni i delovni procesi; - Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni

centri i sl). Bu~avata ne prestavuva seriozen problem vo Op{tinata.

4.3. Sega{ni problemi so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so ìvotnata sredina vo op{tina Strumica i

predmetniot opfat, bea identifikuvani preku analiza na postoe~kata

49

sostojba so ìvotnata sredina kade se evidentirani klu~nite problemi i predloèni se merki vo oblik na Akcionen plan za nivno nadminuvawe. Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni

faktori dobra

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel.

Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S.

Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina: Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opften

ocena na ìvotna sredina problem

Vozduh

Naru{en kvalitet na vozduhot od postoewe na intenzivna emisija od upotreba na drva kako agens za zatopluvawe, zgolemen soobra}aj h

Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h

Voda

Nedovolno planirawe na promenite vo namenata na zemji{teto h

Otpad Postoewe na divi deponii h

Po~va

Naru{en kvalitet na po~vata kako rezultat za istaloùvawe na aerosedimenti h

Degradacija na po~vite h

Predel Degradirani predeli h

Naselenie Pojava na migracija h

Nevrabotenost h

Klimatski faktori Koristewe na ogrevno drvo za zatopluvawe h

Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h

50

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Pri realizacija na Planskiot dokument za UP za selo Bansko, del-

Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, se razgleduva opcijata bez da se

sprovede (bussiness as usual) planska aktivnost, odnosno rabotite da ostanat vo prvobitnata polo`ba.

Vo konkretniov slu~aj dokolku ovoj plan ne se sprovede, se o~ekuvaat slednive posledici:

Pojava na nekompatibilni dejnosti;

Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;

Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;

Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo `ivotnata sredina;

Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i postoewe na divi deponii;

Intenzivno zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata;

Nema razvoj na turizmot;

Namaleni prihodi vo op{tinskiot buxet;

Otsustvo na finansiski investirawa {to bi se dovelo do slab ekonomski razvoj na stopanstvoto;

Porast na migracija;

Namalen `ivoten standard;

Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta za ekonomski-odr`liv razvoj.

51

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat i op{tinata.

So izrabotkata na ovoj UP prostorot dobiva nova mo`nost za urbanisti~ka razrabotka i realizacija.

Od osobeno zna~ewe za izgotvuvawe na Strategiskata ocena, a voedno

i standardna postapka e da se izanalizira varijantata (Bussines as usual

scenario), odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata bi ostanala vo prvobitnata sostojba. Vo toj slu~aj se o~ekuva deka fakti~kata sostojba na terenot voop{to nema da se promeni, i ekonomskata pasivnost }e prodolì.

Vo slu~aj na nerealizirawe na planskiot opfat se o~ekuva da:

Socijalno-ekonomskiot status na naselenieto }e inicira pogolema stagnacija;

Prodolùvawe na trendot migracija na naselenieto;

Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;

Otsustvo na kvalitetna turisti~ka ponuda;

Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i nekompatibilni sodrìni;

Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to negativno }e se odrazi vrz mediumite vo ìvotnata sredina.

So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivni aspekti:

- Povolna geografska polo`ba; - Dobri mikroklimatski uslovi; - Odli~na dispozicija vo odnos na soobra}ajnata povrzanost; - Stavaweto vo funkcija na planot }e se prodolì trendot na

dobra turisti~ka ponuda vo regionot i po{iroko. So realizacija na planot se ovozmoùva podobruvawe na turisti~kata

ponuda kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina zaradi otvarawe mo`nost za intenziven razvoj na turizmot kako edna od va`nite stopanski granki vo regionot, istovremeno imaj}i go za cel animiraweto na interesot na stranski investitori za realizacija na predloènata programa kako orientacija vo aktuelnite ekonomski tendencii na dràvata.

52

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina

Pojavite koi kako pretpostavka moè da se javat od implementacijata

na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, moè da se analiziraat od negativen i pozitiven aspekt. Izve{tajot za Strategiska ocena gi zema vo predvid vlijanijata vrz site mediumi na ìvotnata sredina, biolo{kata raznovidnost, prirodata, predelot, kulturnoto nasledstvo, lu|eto kako i vlijanijata vrz socio-ekonomskite mo`nosti vo op{tina Strumica.

Izve{tajot za Сtrategiska ocena ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina od globalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaànite rizici se pravat detalni analizi i preporaki.

Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina potrebno e da se utvrdi potreba za sprovrduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koj vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na predvidenata sodrìna od planskiot opfat ne samo {to }e ja zapre ekonomskata migracijata na lokalnoto naselenie vo stranstvo tuku i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~at zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveeweto.

53

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na objektite predvideni za izgradba nadvor od zonata na domuvawe i individualnite stambeni objekti ne se o~ekuva istite da predizvikaat negativni vlijanija vrz zdravjeto na naselenieto. Vo odnos na vlijanieto vrz ~ovekovoto zdravje ne se o~ekuvaat negativni vlijanija imaj}i ja, pred se, vo predvid namenata. So implementacijata na planot moè da se predizvikaaat eventualno odredeni vlijanija vrz zdravjeto na lu|eto od aspekt na:

Nepravilno upravuvawe so ìvotnata sredina;

Nepravilno postapuvawe so otpadot od ras~istuvaweto na terenot vo podgotvitelnite aktivnosti. Poradi transportot na gradeèn materijal, rabotnata sila, kako i

bu~avata predizvikana od zgolemeniot soobra}aj koja moè da se poka~i, no samo vo periodot na grade`nata faza. Emisijata na pra{ina i izduvni gasovi od motornite vozila i te{kata mehanizacija }e se poka~at poradi izveduvawe na grade`ni aktivnosti.

Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato hortiklulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto {to e opfateno i so planskata sodrìna vo planskiot opfat kade }e se implementira planot.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od razli~ni aspekti na mediumite na ìvotnata sredina {to e i zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, }e ima pozitivno vlijanie vrz socio-ekonomskite razvoj na op{tinata, otvarawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na stapkata na ekonomski rast, stimulirawe na razvojot na ostanatite dejnosti, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata, na~inot na ìveewe i sl., zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i uredenost na prostorot.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

So UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica ne se o~ekuvaat osobeni vlijanija vrz ambientniot vozduh. Odredeni kratkoro~ni vlijanija vrz kvalitetot na vozduhot se o~ekuvaat vo vreme na gradba-izvedbata na zemjeni i grade`ni raboti pri {to se o~ekuva pojava na pra{ina, kako fugitivna emisija na najsitni ~esti~ki na pra{ina i pesok.

Vo vreme na grade`nata faza treba da se o~ekuvaat, pred se:

54

Povremeno zagaduvawe na vozduhot od mestata na izvedba na grade`nite aktivnosti, od grade`nite materijali koi }e se koristat i od vidot na transportot na grade`nite materijali;

Celata grade`na mehanizacija za vreme na podgotovkata na terenot }e ima negativno vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot;

Glaven zagaduva~ na vozduhot za vreme na grade`nite aktivnosti }e bide pra{inata predizvikana od kopawe, nabivawe na tloto, odnosno zemjenite raboti. Eventualnite vlijanija od ovoj vid }e bidat detalno analizirani pri

izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od site aspekti na ìvotnata sredina, kako bi se ostvarile povolni uslovi za podobruvawe na kvalitetot na ìveeweto i ìvotnata sredina, {to e i zakonska obvrska, koja treba da se realizira vo fazata na dobivawe na odobrenieto za gradba.

Vlijanie vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni. Vakviot tip na objekti ne spa|a vo grupata na golemi i direktni zagaduva~i na ìvotnata sredina. Imaj}i ja vo predvid namenata na klasi za ovoj planski opfat ne se o~ekuvaat golemi sogoruva~ki procesi (osven upotrebata na kotli so mali kapaciteti koi bi se koristele sezonski za greewe). Vlijanieto na fugitivnite emisii vo vozduhot od izduvnite gasovi od vozilata }e se ublaì so planiranoto za{titno zelenilo. Predvidenoto plansko re{enie za soobra}ajnata infrastruktura so obezbeduvawe na za{titno zelenilo i bogato hortikulturno ureduvawe vo i okolu samiot kompleks }e pretstavuva osnova da se o~ekuva deka toa nema da pridonese kon zna~ajni naru{uvawa na kvalitetot na vozduhot vo po{irokoto podra~je ili da dovede do klimatski promeni.

Postoi opcija od iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija, solarnata energija kako energetski resurs koj }e gi koristat objektite.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na infrastrukturnata mreà treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava.

Vo odnos na funkcioniraweto na objektite, izvorot na bu~ava }e bide samo od lesnite vozila. Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat merkite definirani soglasno Strategiskata ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava.

55

Vlijanie od vibracii

Pri izvedba na grade`nite aktivnosti moè da se o~ekuvaat vibracii, no toa }e bidat so so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Potrebi od voda }e se re{avaat so arhitektonsko-urbanisti~kiot proekt, koj }e dade smernici za toa kolkav }e bide kapacitetot na hotelskite kompleksi, a so toa i kolkava }e bide potro{uva~kata vo uslovi na iskoristuvaweto na smestuva~kite kapaciteti. Pri toa }e se utvrdi potro{uva~kata kako prose~nata, taka i maksimalnata. Na ova nivo na planirawe site pretpostaveni vrednosti bi dale pogre{ni nasoki za potrebite od voda. So planskite re{enija se planira zadrùvawe na ve}e izgradenata vodosnabditelna mreà, rekonstrukcija i dopolnuvawe na istata vo soglasnost od novite potrebi za voda na nivo na blok. Primarnata vodosnabditelna mreà se predviduva da bide prstenasta, na koja }e se izvedat priklu~oci za sekoja grade`na parcela soodvetno na potrebite.

Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo objektite se sanitarnite i otpadnite vodi. Ako nepravilno se upravuva so istite moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te.

Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite moè da bide rezultat od nepravilno upravuvawe so otpadot. Vlijanijata vrz vodite vo operativnata faza se ocenuvaat kako mo`ni negativni vlijanija.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na vodite }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska i vo taa nasoka }e se predvidat posebni merki soglasno zakonskata regulativa.

Vlijanie vrz po~vata

So implementacija na ovoj plan }e se ostvari racionalno koristewe na zemji{teto preku negova prenamena, definirani vo planot, odnosno celokupnata povr{ina }e se osmisli so namenska sodrìna koja }e rezultira so ve}e spomenatite benefiti. Eventualnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat od nesoodvetno upravuvawe so otpadnite vodi, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva i sl.

Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot za izgradba se predvideni merki i re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà, upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot koj }e se generira vo kompleksite. Indirektno negativno vlijanie na po~vata kako rezultat na izduvnite gasovi od vozilata i emisiite od planiraniot opfat vo planskiot opfat se procenuvaat kako ne mnogu zna~ajni so ogled na predvidenite za{titni zeleni zoni i prirodata na predvidenite objekti.

56

Pocelosna analiza od site aspekti na eventualnite vlijanija vrz po~vata }e bidat predmet na posebni studii ili elaborati soglasno Zakonot.

Vlijanie vrz predelot

Implementacijata na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz predelot.

Pri izgradba na objektite i nivnata infrastruktura moè da predizvikaat negativni vlijanija vrz predelot kako rezultat na iskopuvaweto na zemji{teto i deponiraweto na vi{okot zemja na nesoodvetni lokacii. Vakvite vlijanija se o~ekuva da se tretiraat kako negativni vlijanija so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Kulturnoto nasledstvo na regionot e simbioza na neprocenlivi materijalni i duhovni vrednosti vo edna urbanisti~ko-arhitektonska celina so~inuvaj}i neraskinlivo edinstvo na tradicionalni i umetni~ki vrednosti i knièvni, dokumentacioni fondovi, po~nuvaj}i od praistorijata do denes.

Soglasno UDNM na ovoj prostor, registrirani se postojni spomeni~ki celini, gradbi od nedvi`noto kulturno istorisko nasledstvo i prirodno naslestvo. Vrz osnova na ova se izraboteni Za{titno konzervatorski osnovi, so br. 03-324/3, od 05.09.2011 godina za ovoj prostor i po{iroko, vo koi detalno se opi{ani site gradbi so tekstualen i grafi~ki del. Isto taka e utvrdena i kontaktna za{titan zona, koja utvrduva odreden reìm na za{tita na prostorot.

Na ovoj prostor se nao|a Docnorimsko termalno lekuvali{te, kade {to dolgi godini ovde se odrùval i pana|ur. Zaradi toa koga vo Turskiot period bila izgradena bawata istata se narekuvala Bawa-Pana|ur. Termalnite le~ili{ta koi bile gradeni od rimskiot period, pa se do denes, se mesta posetuvani od okolnite i od podale~nite mesta. Vo turskiot period se izgradeni pove}e javni objekti, a pred se javni bawi. Termalnata voda e so

izda{nost od 42 l/sek i temperatura od 72°C. Ovaa prirodna pojava bila iskoristena da se gradat hoteli i

smestuva~ki kapaciteti i vo sedumdesetite godini od dvaesetiot vek. Izvorot na termalna voda od koj se snabduvalo Docnorimskoto

termalno lekuvali{te se nao|a vo planskiot opfat na blok-12. Zaradi novo napravenite kaptaì ovoj izvor e presu{en. Vo nego se najdeni moneti od 3 vek p.n.e. pa do 3 vek od novata era.

Na ovoj prostor se nao|a i civilen objekt-vila vo koja sedumdesetite godini prestojuval Josip Broz Tito. Za ovoj objekt vo rok od dve godini }e treba da se izraboti Elaborat za valorizacija.

Ovoj objekt so stil na gradba na dvaesetiot vek kako i starite termalni izvori, moè da se revitaliziraat so soodvetni sodrìni koi }e

57

doprinesat za razvoj na kulturniot turizam, edukacija, odrùvawe na tradicija i sl.

Postapuvaweto spored nasokite na za{titno-konzervatorskite osnovi, se obezbeduva donesuvawe na planski re{enija koi ne se vo sprotivnost so zakonskite akti od domenot na nasledstvoto i }e se ovozmoì vklu~uvawe na kulturnoto nasledstvo vo sovremeniot urban razvoj.

Vo za{titenite spomeni~ki celini ne se dozvoleni nikakvi intervencii na postojnite objekti bez konzervatorsko odobrenie, izdadeno od nadleèn organ za za{tita na kuturno nasledstvo, vo soglasnost so Zakonot za za{tita na kulturno nasledstvo. Za za{titeni spomeni~ki celini se predlaga prv stepen na za{tita.

Vo kontaktnata zona pri izvedba i izgradba na gradbi zadolìtelni se arheolo{ki iskopuvawa i konzervatorski istraùvawa, a soglasno Zakonot za za{tita na kulturno nasledstvo, tro{ocite za prezemanite aktivnosti se na tovar na investitorot. Za kontaktnata zona se predlaga tret stepen na za{tita

Pri vr{ewe na zemjodelski raboti i izvedba na bu{otini za topla voda, da se bara soglasnost od UZKN.

So soodvetno sproveduvawe na propi{anite parametri za za{tita na za{titeni dobra }e se postignata slednite efekti:

Za~uvuvawe na kulturno nasledstvo;

Vra}awe na izgubenata avtenti~nost na objektite. Do ju`nata granica na planskiot opfat postojat objekti koi se del od

za{titeno podra~je so definirana spomeni~ka celina - Termalni bawi, tretirano vo Elaboratot za revalorizacija izraboten od NU Zavod i Muzej-Strumica i dostaven do Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo. Objektite koi se vo sklop na spomeni~nata celina imaat predloèn soodveten stepen na za{tita i istite se valorizirani, odnosno ve}e imaat status na za{titeno dobro.

Vo ramkite na podra~jeto na opfatot postoi i objekt vo koj pretstojuval Josip Broz Tito za koj ne e doneseno re{enie, a koj e inventariran kako neza{titeno dobro. Stanuva zbor za objekt koj se nao|a vedna{ do Hotelot Termica i e vila vo koja bil smesten Tito pri negovata poseta na bawata Bansko vo sedudesettite godini na 20 vek. Vilata nema nekoi osobeni arhitektonski karakteristiki, no poradi va`nosta na istoriskata li~nost na Tito i negoviot prestoj vo ovaa vila, dobiva na zna~aj, gledano od istoriski aspekt. Za ku}ata vo koja pretstojuval Josip Broz Tito vo rok od dve godini }e treba da se izraboti Elaborat za valorizacija.

Revalorizacijata pretstavuva zakonska obvrska - ~l. 175 od Zakonot za

za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04), odnosno steknuvawe svojstvo na kulturno nasledstvo so opredelena kategorija na zna~ewe; utvrduvawe granici; utvrduvawe kontaktna zona; utvrduvawe za{titen reìm.

Vo sostavot na urbaniot opfat pripa|a poedine~no spomeni~no dobro koe prethodno e valoririzirano i za koe e doneseno poedine~no

58

re{enie, za koe se smeta deka treba da go zadrì statusot na za{titeno kulturno nasledstvo i arheolo{ki lokalitet koj prethodno e valoriziran, so doneseno re{enie i koj treba da go zadrì statusot na za{titeno kulturno nasledstvo.

Prethodna valorizacija so koja e utvrdeno svojstvo na spomenik na kulturata e napravena za slednoto za{titeno dobro:

Arheolo{ki lokalitet Docnorimsko termalno lekuvali{te so Re{enie za utvrduvawe na svojstvo na spomenik na kulturata br. 03-424/1 od 13.12.1986 godina i Re{enie za utvrduvawe na spomenik na kulturata br. 03-12/1 (09.02.2000 godina) vrz osnova na {to e zapi{an vo Centraleniot register na spomenici na kultura-Skopje, reg. br. 4-829-005/6 END i vo Registerot na nedvi`ni spomenici na kultura vo op{tina Strumica reg. br.29 (15.12.1999 godina).

Za ova za{titeno dobra izraboten e Elaborat za revalorizacija i dostaven e vo Upravata za za{tita na kulturno nasledstvo vo 2010 godina , no seu{te ne e odobren. Vo ovaa faza navedenoto dobro go zadrùva statusot na za{titeno kulturno nasledstvo.

Spored valorizacijata i revalorizacijata predloèni vo ovoj elaborat se predlaga kategorijata na za{titenite dobra koi imaat status na kulturno nasledstvo.

So elaboratot za revalorizacija }e se definira i potvrdi-odredi kategorijata na objektite koi }e imaat status na kulturnoto nasledstvo.

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina. Za{titata na prirodata ja opfa}a za{titata na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{titata na prirodnoto nasledstvo.

Na po{irokoto podra~je se o~ekuva deka del od ìvotinskiot svet da se reducira, no toa nema da pretstavuva naru{uvawe vo golemi razmeri.

Vlijanie vrz materijalnite dobra

Implementacijata na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto i }e se nadovrze so ve}e postoe~kite turisti~ki kapaciteti. Vrednosta na zemji{teto }e se zgolemi i }e stane prostor za urban razvoj.

Vlijanie po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacija na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, za o~ekuvawe e genererirawe na gradeèn i zemjen

59

otpad. So planskiot dokument predvideno e otpadot pri gradbata soodvetno da se sobira i prevzema, a del od nego da se iskoristi vo tamponirawe na pristapnite delovi i pokrivawe na iskopite.

Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kako kontinuirana aktivnost po pu{taweto vo funkcija lokalitetot.

Se prepora~uva site ovie aktivnosti da bidat opfateni so izrabotkata na Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot.

Vlijanie od nesre}i i havarii

Mo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata na ovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugi havarii. Vo planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi.

Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havarii predvideni se merki za za{tita od poàri, odnosno site objekti da se locirani taka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot ne smee da bide pomala od propi{anata so {to }e se ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto.

Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so Zakonot za za{tita na poàr.

Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot i se obvrska da se izgotvat vo podocne`nite fazi na realizacija na investicijata.

60

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument

So Zakonot na ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 123/12) kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti se uredeni pravata i dol`nostite na na Republika Makedonija i na Op{tina Strumica, kako i pravata i dol`nostite na pravnite i fizi~kite lica, vo obezbeduvaweto uslovi za za{tita i za unapreduvawe na ìvotnata sredina, zaradi ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava i ìvotna sredina.

Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorskite studii, za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so implementacijata na planskata dokumentacija.

Osnovni zagaduva~i na prostorot pretstavuvaat postoeweto na motoren soobra}aj i zagaduvawe predizvikano od na~inot na zagrevawe na objektite. Imaj}i ja ovaa sostojba vo predvid, moè da se izvr{i podelba na tri osnovni grupi na zagaduvawa so dadeni osnovni smernici i merki za za{tita na istite.

Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva:

- Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot vo lokalnata deponija;

- Ozelenuvawe na dvornite povr{ini; - Zadolìtelen tretman na otpadno-santarnite vodi; - Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite

potencijali na prostorot; - Izgradba na sovremena infrastruktura; - Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na

opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;

- Dosledno sproveduvawe na planot. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na

drvoredi pokraj soobra}ajnicite, industriskite objekti, kako i pokraj drugite infrastrukturni objekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe.

61

Vo pogled na sozdavawe na otpad, bu~ava, zagaduvawe na vozduhot, zagaduvawe na po~vata od rabotata na trafostanicata, podetalna analiza od negativnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

Implementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na demografskiot razvoj i zatoa ne se predviduvaat merki za za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Integralnata realizacija na predloènite merki vo site fazi na investicioniot ciklus e vo nasoka na namaluvawe na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina koi moè na direkten ili indirekten na~in da se reflektiraat vrz zdravjeto na lu|eto. Dosledno sproveduvawe na planskite re{enija za soobra}ajnata i komunalnata infrastruktura }e bidat dovolna garancija za direktna za{tita na ~ovekovoto zdravje.

Cvrstiot otpad i otpadot od grade`nite aktivnosti {to bi se javil vo ramkite na planiraniot opfat e potencijalna opasnost. Zatoa se predlaga (integrirano upravuvawe) organizirano sobirawe i transportirawe do mestoto nameneto za otpad, pojasi so za{titno zelenilo i hortikulturno ureduvawe, izvedba na vodovodni i kanalizacioni mreì i dr. i vo tekot na grade`nite postapki, istite da se planiraat soodvetno za da se reducira vremeto na koristewe na opremata koja sozdava zgolemena bu~ava.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz socio-ekonomskata sostojba

Realizacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na socio-

ekonomskata sostojba na naselenieto, }e go podobri kvalitetot na ìveeweto i }e go zgolemi standardot na naselenieto. So planskiot prostor }e se zgolemi ekonomskiot rast i }e se namali brojot na nevraboteni vo regionot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh

Vozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava ìvotna

sredina, pa za negov kvalitet neophodno e site zagaduva~i, odnosno site objekti koi ispu{taat {tetni materii da koristat uredi za pre~istuvawe.

Pri proektirawe i realizacija na objektite potrebno e da se primenat sovremeni tehnologii koi go za{tituvaat vozduhot od zagaduvawe. Objektite od aspekt na ekolo{ka za{tita ne smeeat da ja naru{at postojnata

62

ekolo{ka ramnoteà i istite e potrebno da bidat izvedeni soglasno site standardi i normativi od vakov vid.

Vo sega{nata sostojba kako zagaduva~i na vozduhot se javuvaat izduvnite gasovi od vozilata. Se pretpostavuva deka zagaduvaweto {to }e bide predizvikano od na~inot na greeweto na objektite, nema da pretstavuva zagriùva~ka opasnost po zagaduvaweto na ìvotnata sredina.

Za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na ambientniot vozduh od implementacijata na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica se predlagaat slednite merki:

Koristewe na obnovlivi izvori na energija kako energetski resursi koi {to se vo direktna nasoka na podobruvawe na kvalitetot na ambientniot vozduh;

Izbegnuvawe na koristeweto na drvata i fosilnite goriva kako energetski resurs;

Podigawe na zeleni zoni okolu grani~nata linija na planskiot opfat;

Pri planiraweto i izgradbata na kompleksot prioritet da se dava na najdobro dostapnite tehniki i instalacii;

Koristewe na mali kotli so najsovremeni gorilnici i upotreba na gorivo so mala sodrìna na sulfur ili pak koristewe na elektri~na energija kako energens za zatopluvawe pri {to nema da ima nikakvi zagaduva~ki emisii;

Za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot vo lokalitetot, na site slobodni povr{ini da se predvidat zeleni povr{ini.

Na za{titata i unapreduvaweto na kvalitetot na vozduhot, pokraj odredbite od ovoj zakon treba da se primenuvaat i odredbite na Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

Vo domenot na za{titata na ìvotnata sredina osnovna cel e preku soodvetni planski postavki da se obezbedat uslovi za nepre~en razvoj so istovremeno ~uvawe na kvalitetot na sredinata za ìvot i rabota.

Za ostvaruvawe na navedenata cel, postavkite i potrebite od za{tita na sredinata se vgraduvaat vo site domeni na urbanisti~koto planirawe preku proverka i izgotvuvawe na sovremeni standardi i normativi.

So ogled karakterot na objektite ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni. Edinstveno ozelenuvaweto na dvornite povr{ini so visoko i nisko zelenilo zna~itelno }e pridonese vo mikroklimata na ovoj del.

Merki za za{tita od bu~ava

Emisijata na bu~ava kon okolinata treba da bide vo ramkite na propi{anite grani~ni vrednosti.

63

Pra{aweto za namaluvawe na problemite na bu~avata od soobra}ajnicite treba da se re{ava so obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi po dolìna na tie soobra}ajnici i formirawe na zeleni koridori.

Vo sklop na podobruvawe na uslovite za rabota i ìveewe eden od bitnite faktori e podigaweto na zeleni nasadi vo lokalitetot i vo negovoto neposredno okruùvawe.

- Merki za namluvawe na vlijanijata od vibracii

Implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvika zna~itelni vibracii poradi {to nema da se vovedat nekoi posebni merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Vo odnos na ostanatite planski sodrìni, merkite za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se vgradeni vo dobro komponiranite planski re{enija za komunalna infrastruktura (upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot).

Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite elementi:

Pri zapo~nuvaweto na sekoj gradeèn zafat na planskiot opfat investitorot da go organizira sobiraweto na grade`niot otpad, negovo deponirawe ili iskoristuvawe vo investicionite aktivnosti;

Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija;

Postavuvawe kontejneri sprema vidot na otpadot na soodvetni betonski povr{ini;

Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot so kontroliran transporten sistem vo lokalnata deponija;

Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfat ili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogo zabraneto. Za prifa}awe na mo`ni istekuvawa od transformatorskoto maslo

treba da se postavat betonski korita za prifa}awe na istoto, a se dimenzionirani za prifa}awe na celokupnoto maslo. Kadite za prifa}awe na masloto treba da se armirano - betonski i vodootporni, na dnoto da ima postavena metalna mreà so eden sloj ~akal so dlabo~ina od 150 mm, granulacija od 30 mm do 50 mm.

So dosledno sproveduvawe na zakonskite obvrski na investitorot }e se spre~i bilo kakvo zagaduvawe na po~vata vo samiot lokalitet i nadvor od nego.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Vo planiraweto na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se

usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na

64

prirodnata sredina. Za{titata na prirodata ja opfa}a i za{titata na biolo{kata raznovidnost.

[to se odnesuva do izrabotkata na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica eventualnite vlijanija }e se namalat so formirawe na za{titni zeleni zoni so visoka vegetacija i hortikulturnoto ureduvawe na prostorot. Zaradi obezbeduvawe na zdrava ìvotna sredina }e bidat organizirani objekti i postrojki soglasno propisite, normite, vodite, zemji{teto i standardite koi }e pridonesat za za{tita na vozduhot, vodite, zemji{teto i drugite elementi na ìvotnata sredina i priroda, so maksimalna za{tita na prirodnite vrednosti i retkosti vo planskiot opfat.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Predvidenite planski sodrìni vo planskata dokumentacija da bidat implementirani i da se vo funkcija i nasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot, kako bi se nadminale sostojbite na degradirawe na prostorot. So izrabotka na ovoj UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica prostorot dobiva nova mo`nost za urbanisti~ka razrabotka i realizacija na novi planski sodrìni kompatibilni na prostorot.

Vakviot izgled e karakteristi~en za ovoj tip na objekti i asocira na atraktivna povrzanost na urbanite so prirodnite podra~ja, koe vsu{nost pretstavuva osnovna funkcija na vakvite objekti. Implementacijata na planot }e ima pozitivno vlijanie na predelot, }e deluva kako edna osmislena urbanizirana celina vo koja pokraj objektite se predvideni zeleni povr{ini so hortikulturno ureduvawe.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra

Implementacijata na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo

Soglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04) se ureduvaat vidovite, kategoriite, identifikacijata, na~inot na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti za za{tita i koristeweto na kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite na imatelite i ograni~uvawata na pravata na sopstvenost na kulturnoto nasledstvo vo javen interes.

Arheolo{kiot lokalitet Docno rimsko termalno lekuvali{te vo s. Bansko, vo ramkite na svoite granici pretstavuva za{titena celina koja ima kontaktna zona.

65

Granicata na kontaktnata zona na istok po~nuva od to~kata 0, i se dviì po dolìnata na objektot- hotelot Car Samoil sledej}i go negoviot gabarit se do ju`niot agol od objektot za konfekcija Slatom. Na sever prodolùva po dolìnata na objektot za konfekcija Slatom, sledej}i go negoviot gabarit, preminuva niz parcelata so KP 3242 do isto~nata to~ka od granicata na parcelata so KP 3243.Se dviì po dolìna na ju`nata strana od parcelata so KP 3243 do to~kata na spojuvawe so granicata od parcelata so KP 3245. Na zapadnata strana se dviì po dolìna na granicata od parcelata so KP 3245 koja e pat, se do to~kata na spojuvawe so granicata na parcelata so KP 3548 koja e isto taka pat. Po celata dolìna na zapadnata strana se dviì po granicata na KP 3548 se do to~kata na

spojuvawe ozna~ena kako to~ka 17 so koordinati X 647170.5400 i Y 583516.4870

Od taa to~ka granicata prodolùva vo dolìna od 27 metri do

to~kata ozna~ena kako 20 so koordinati Y 647136.5630 Y 583504.0670, pa kon to~kata ozna~ena kako 19 so koordinati Y 647155.8660 i X 583511.9790.

Od to~kata 19 pod prav agol granicata se spu{ta kon isto~nata granica na opfatot i se dviì po negovata dolìna od ju`nata i isto~nata strana se do to~kata na spojuvawe so granicata na parcelata so KP 3238. Se dviì po dolìna na granicata od parcelata so KP 3238 do to~kata na spojuvawe so granicata od KP 3223/1 prodolùva po ju`nata i isto~nata strana od parcelata so KP 3223/1 se do to~kata na spojuvawe so granicata od KP 3238 kade se dviì po nejzinata dolìna do po~etnata to~ka 0 od kade po~na definirweto na granicata na kontaktnata zona.

Vo za{titenata spomeni~ka celina ne se dozvoleni nikakvi gradbi i nikakvi intervencii na postojnite objekti bez konzervatorsko odobrenie izdadeno od nadle`niot organ za za{tita na kulturnoto nasledstvo, vo soglasnost so Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

Za za{titenata spomeni~ka celina se predlaga prv stepen na za{tita. Vo kontaktnata zona pri izvedba i izgradba na objekti, zadolìtelni

se arheolo{ki iskopuvawa i konzervatorski istraùvawa, a soglasno stav 4 od ~len 74 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, tro{ocite za izvr{uvawe za{titno konzervatorski uslovi, odnosno merki na za{tita se na tovar na investitorot. Pri izveduvawe na zemjodelski raboti vo slu~aj na pojava na arhitektura ili slu~ajni dvi`ni naodi da se izvesti nadle`nata institucija. Izvedba na bu{otini za topla voda da se izveduvaat samo so prethodna soglasnost od UZKN.

Kontaknata zona na za{titenata spomeni~ka celina podleì pod reìm na za{tita od tret stepen, {to podrazbira deka za objektite vo kontaktnata zona ne se dozvoleni nikakvi intervencii bez konzervatorsko odobrenie izdadeno od nadle`niot organ za za{tita na kulturnoto nasledstvo, vo soglasnost so Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo. Za kontaktnata zona se predlaga tret stepen na za{tita.

66

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

Soglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mera da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

Za cvrstiot otpad se predviduva sobirawe vo kontejneri za otpadoci, opredeluvawe na punktovi za sobirawe na otpadot, poplo~eni mesta za deponirawe na otpadocite vo kontejneri.

Vo pogled na sozdavawe na otpad od rabotata na transformatorskata stanica, nema da ima. Pojava na otpad, mo`na e samo pri promena na funkcijata na transformatorskata stanica (promena na o{teten ili pojava na defekt na nekoj element od stanicata). Istite tie delovi }e bidat soodvetno deponirani od lokacijata od strana na ~lenovite koi }e ja vr{at nivnata promena i odrùvawe.

Ovie elementi }e se lociraat poedine~no za sekoja parcela so {to }e se spre~i zagaduvaweto na po~vite i na podzemnite vodi, a so toa i na ìvotnata i rabotnata sredina voop{to.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi

Vo smisol na za{tita na podzemnite vodi potrebno e izvedba na

nepropusna kanalizacija za odvodnuvawe na otpadnite vodi. Imaj}i vo predvid deka deka so planot e planirana atmosferska i kanalizaciona komunalna infrastruktura, ima garancii deka podzemnite vodi }e bidat za{titeni od zagaduvawe.

Pred po~etokot na bilo kakvi grade`ni raboti neophodno e proektirawe i izgradba na vodovodna i kanalizaciona mreà;

So definirawe na trasata na vodovodnata i kanalizaciona mreà treba sekoj objekt da dobie priklu~ok na uli~nata mreà, pri toa trasite da bidat izgradeni nadvor od soobra}ajnicite;

Kanalizacioniot sistem da bide re{en po separaciski sistem (da bide odvoeno odveduvaweto na fekalni i atmosferski vodi);

Se prepora~uva izvedba na atmosferskata kanalizaciona mreà so koja }e se sobiraat do`dovnite vodi i preku najbliskata trasa da se odveduva do recipientot;

Potencijalnite zamasteni atmosferski vodi, vo krugot na manipulativnite povr{ini, soobra}ajnici i parkinzi preku slivnite re{etki, preku posebni drena`ni sistemi da se sprovedat do talo`nikot (separatorot) na masla i posle niven predtretman da se ispu{tat so kvalitet koj nema da ja naru{i kategorijata na voda na recipientot;

Soodvetno upravuvawe so otpadot.

67

Imaj}i vo predvid deka deka so planot e planirana izvedba na kanalizaciona komunalna infrastruktura, ima garancii deka podzemnite vodi }e bidat za{titeni od zagaduvawe.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Za namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i i havarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskata dokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmoàt minimizirawe na eventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo operativnata faza.

- Merki za za{tita i spasuvawe

Soglasno Zakonot za odbrana („Sl.Vesnikna RM” br. 42/01), Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10 i 18/11), Zakonot za poàrnikarstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04 i 81/07) i Zakonot za upravuvawe so krizi („Sl.Vesnik na RM” br. 29/05), zadolìtelno treba da se primenuvaat merkite za za{tita i spasuvawe.

Merkite za za{tita i spasuvawe se ostvaruvaat preku organizirawe na dejstva i postapki od preventiven karakter, koi gi podgotvuva i sproveduva Republikata preku organite na dràvnata uprava vo oblasta za koi se osnovani.

Merkite za za{tita i spasuvawe zadolìtelo se primenuvaat pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot, vo planovite kako i pri izgradba na objekti i infrastruktura, soglasno Uredbata za na~inot na primenuvawe na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planirawe i ureduvawe na prostorot

i naselbite, vo proektite i izgradba na objektite („Sl. Vesnik na RM” br. 105/05), kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled.

Merkite za za{tita i spasuvawe se odnesuvaat na za{tita od prirodni nepogodi i drugi nesre}i, vo mir i vo vojna i od voeni dejstvija.

- Merki za za{tita od poàr

Pri izvedba na vodovodna mreà }e bide neophodno da se predvidat

soodveten broj protivpoàrni nadvore{ni hidranti so koe }e bidat zadovoleni merkite na preventiva i za{tita vo slu~aj na poàr. Ostanatite merki za za{tita od poàr se predviduvaat so izrabotkata na tehni~kata dokumentacija na objektite i treba da bidat vo soglasnost so Zakonot i Pravilnicite za merki za za{tita od poàr.

Pri planiraweto po~ituvan e Zakonot za za{tita i spasuvawe, kako i Zakonot za poàrnikarstvo.

- Merki za za{tita od prirodni katastrofi

Za{titata od urnatini kako preventivna merka se utvrduva vo urbanisti~kite planovi vo tekot na planiraweto na prostorot. Vo ovoj plan

68

e utvrden pretpostaveniot stepen na urnatini, nivniot odnos prema slobodnite povr{ini i stepenot na proodnost na ulicite, vrz osnova na {to e izraboteno i planiranoto re{enie. Spored postojnite analizi i dobienite rezultati za seizmi~nost na mesnoto podra~je spored o~ekuvanite dejnosti na zemjotresi vo idnina,

osnoven stepen na seizmi~ki itenzitet vo podra~jeto iznesuva 9° po MCS. Definirawe na seizmi~ki hazard vsu{ost pretstavuva definirawe na ekonomsko-tehni~ki kriteriumi za prifatlivo nivo na bezbedenost na grade`nata konstrukcija za razli~ni materijali na objektite.

Za da se izbegne seizmi~kiot hazard potrebno e gradbata da se gradi spored parametrite i kriteriumite za seizmi~ka gradba.

Vo slu~aj na mo`ni razurnuvawa bilo od zemjotres ili od vozdu{en voen udar, planiranoto re{enie na uli~nata mre`a obezbeduva: - brza i nepre~ena evakuacija na lu|eto (nema tesni grla); - brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila; - nepre~ena intervencija; - {tetite da se svedat na minimum; - brza sanacija na posledicite.

69

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto.

Osnovni celi na planot za monitoring se:

Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot;

Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna;

Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;

Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;

Minimizirawe na otpadot, reciklirawe i negova povtorna upotreba;

Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii. Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni istraùvawa

~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi i zakonite koi vlijaat vrz niv.

Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite, procesite ili funkciite.

So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring na ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina.

[to se odnesuva do izrabotkata na UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, osobeno treba da se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri izrabotka na UP i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodni retkosti koi moè da bidat zagrozeni potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot.

Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo ìvotnata sredina: - Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na po~vata; - Sledewe na bu~avata.

So ovoj plan }e se ovozmoì:

70

Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni;

Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;

Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina se vo ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;

Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na `ivotnata sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

71

10. Netehni~ko rezime

Vo izve{tajot za Strategiskata ocena za ìvotna sredina se zemeni se detali od planot, programite i strategiite, kako i informaciite koi se utvrdeni pri izgotvuvaweto, a se od osobeno zna~ewe za mo`nite vlijanija za ìvotnata sredina.

Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:

Postojnata sostojba na planskiot opfat;

Potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i dr.

Merkite za za{tita i namaluvawe na vlijanijata;

Kratok pregled za pri~inite vrz osnova na koj se odvivaat alternativite;

Sostojbata na ìvotnata sredina bez implementacijata na planot;

Planot za monitoring na ìvotnata sredina. UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, e

del od planovite koi se predvideni so godi{nata programa na vladata na R. Makedonija za izrabotka na urbanisti~ki planovi, dràvna i lokalna

planska dokumentacija vo R. Makedonija vo 2011 godina („Sl. Vesnik na RM” br. 07/11, to~ka 1.9 izrabotka na urbanisti~ka planska dokumentacija za lokaliteti so geotermalni vodi), a po ~l. 16, stav 2 od Zakonot za prostorno

i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11). Predmetniot plan za selo se izrabotuva vo soglasnost so:

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11);

Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka

obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06);

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 142/2010, 64/11 i 98/11). Blok 12, soglasno so UDNM za Bansko, so svojata mestopolo`ba go opfa}a prostorot na ju`niot del na s. Bansko, prostor primarno namenet kako zona za hotelski kompleksi, se izrabotuva za planski period od 10 (deset) godini i toa 2011-2021 godina, a prema ~l. 28, alinea 2 od Zakonot za


UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, ima promena na namenata na grade`noto zemji{te, taka {to na ovoj prostor osven hotelski komleksi se planira i vremeno domuvawe-vikend ku}i. Na ovoj prostor se zadrùva primarnata namena na grade`noto zemji{te i toa:


E1 - komunalna infrastruktura - soobra}ajna, vodovodna, kanalizaciona, energetska i sl. infrastruktura.

72

E2 - komunalna suprastruktura - postojna trafostanica, a se planira i

A4 - vikend ku}i. Planot, koj e osnoven prostoren razvoen dokument, ima krajna cel

preku:

formiraweto na granici na grade`ni parceli so to~no opredelena namena na zemji{teto i gradbite;

estetsko-kompozicisko ureduvawe na prostorot;

racionalno koristewe na zemji{teto;

maksimalno vklopuvawe na infrastrukturata i objektite so terenot;

po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelskoto nasledstvo;

vgraduvawe za{titni merki;

po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo planiraweto na prostorot;

da gi utvrdi planskite op{ti i posebni uslovi za izgradba, razvoj i koristewe na grade`noto zemji{te, definirano vo granicite na planskiot opfat na planot;

da gi zgolemi ste~enite prava po osnov na sopstvenosta na grade`noto zemji{te, ureduvaweto na zemji{teto i pravata na gradewe, osven ako toa ne e sprotivno na javniot interes;

da obezbedi ureduvawe i humanizacija na prostorot so planski odredbi koi }e ja {titat i stimuliraat privatnata sopstvenost i slobodnoto pretpriema{tvo na na~in koj nema da go povredi ili stesni javniot interes. Site primarni parametri i numeri~ki podatoci se prevzemeni od

UDNM za Bansko. Ovie podatoci se odnesuvaat na:

definirana namena na prostorot;

numeri~ki podatoci;

primarnata uli~na mreà.

UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, so vaè~kata zakonska regulativa treba da predloì re{enija koi }e obezbedat to~en stepen na iskoristenost na grade`noto zemji{te, da se postigne visok standard vo odnos na povr{inata, kvalitetna gradba so upotreba na kvalitetni i sovremeni materijali so cel da se postignat estetski vrednosti na objektite, a so toa i na prostorot;

Vo odnos na strukturata na del od plan za selo, stepenot na izgradenost i koeficientot na iskoristuvawe - potrebno e da se definiraat parametri i numeri~ki podatoci koi se soglasni so goleminata na objektite i grade`nite parceli - za sekoja grade`na parcela poedine~no;

Planiranata primarna soobra}ajna mreà i komunalna infrastruktura da e vo soglasnost so UDNM za Bansko, nadopolneta so sekundarnata uli~na mreà i komunalna infrastruktura definirana so planskite re{enija od predmetnata urbanisti~ka dokumentacija, del od plan za selo, Blok 12, Bansko.

73

Vo odnos na Za{titata na kulturnoto nasledstvo vo celost da se po~ituvaat Za{titno konzervatorskite osnovi izraboteni za ovoj prostor i po{iroko, i pretstavuvaat del od Planot. Planskiot koncept e postaven vrz osnova na analiza na prostorot

analiza na mo`nostite za prostoren razvoj i Planskata programa. Planskiot koncept e vo direktna zavisnost od postojnata uredenost na prostorot i mo`nostite za prostorna kompozicija, odnosno estetsko oblikuvawe na prostorot. Odr`liviot razvoj e osnovata na koja e postaven planskiot koncept. Planskiot koncept e usloven i od: merki za za{tita na kulturno nasledstvo i merkite za za{tita i spasuvawe. Planskiot koncept e postaven na na~in koj seto toa go ima kako prostoren kvalitet i istoto }e go valorizira i }e go za{titi maksimalno. Celta na planskiot koncept e da izvr{i harmonizacija na prostornite prirodni kvaliteti izgradenite gradbi i prostorno oblikuvawe so predvidenite gradbi. Ovoj planski dokument UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica ima zada~a vrz osnova na detalna analiza na postojnata sostojba i definiranite celi na razvojot gi determinira nasokite na perspektivniot razvoj soglasno nasokite od UDNM za s. Bansko UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica preku dokumentacionata osnova (analiza na postojnata sostojba i mo`nostite za prostoren razvoj) so planska opredelba treba da vospostavi edinstven urbanisti~ki i soobra}aen koncept, realen vo svoite postapki so koi }e se ovozmo`i krajnata cel - realizacija na planot.

UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, so svojata mestopolo`ba pripa|a vo granicata na Blok 12. Granicata na predmetniot prostor, e uredena so planska odredba vo UDNM za s. Bansko - prilog blokovska podelba, a planskiot opfat soglasno ~len 6, stav 2 i ~len 7, od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe

(„Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11 i 98/11), se uto~nuva i sproveduva so planska odredba vo predmetniot plan.

UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica, so svojata mestopolo`ba e vo slednite granici:

Od zapad i severo-zapad po osovinata na kanalot so KP 3534/1;


Od ju`nata strana po ju`nite granici na KP 3258; KP 3256; KP 3255/1; KP 3254; KP 3247 i KP 3246, {to pretstavuva i granica na planski opfa na selo. Vo planskiot opfat vleguvaat slednite katastarski parceli: KP-

3243; KP-3257; KP-3258; KP-3256; KP-3255/2; KP-3255/1; KP-3254; KP3253/1; KP-3253/2; KP-3252; KP-3250; KP-3251/1; KP-3251/2; KP-3244; KP-3245; KP-3249; KP-3248; KP-3246; KP-3247; KP-3534/1(kanal).

Povr{inata na ovoj prostor ograni~ena po gore navedenite granici 6,10 ha, a dol`inata na linijata na planskiot opfat iznesuva 1495 m.

74

Terenot e ridest i zatoa treba da se po~ituvaat i prirodnite uslovi vo postavuvaweto na planerskite uslovi za gradbite.

Vrz osnova na Planskata programa, planot gi predviduva slednite namenski upotrebi na grade`noto zemji{te. Namena na grade`noto zemji{te vo predmetniot Blok 12 e definirana so UDNM za s. Bansko.

grupa na klasi na namena B - komercijalni i delovni nameni,

grupa na klasi na namena A - domuvawe,

grupa na klasi na namena E - infrastruktura. So planskiot koncept predvideni se slednite klasi na nameni:


A4 - vremeno smestuvawe,

E1- komunalna infrastruktura - soobra}ajna, vodovodna, kanalizaciona, energetska i telekomunikaciska infrastruktura,

E2- komunalna suprastruktura - (trafostanici, kotlari, antenski stolbovi i parkirali{te za javna upotreba), objekti od komunalnata infrastruktura kako objekti na vodovod, kanalizacija, elektroenergetika i sli~no koi se vo funkcija na raboteweto i funkcioniraweto na celiot ureden prostor. So planskite re{enija se vr{i definirawe na osnovnite klasi na

nameni i kompatibilnite klasi na nameni na osnovnata klasa na namena vo granicite na dozvoleniot procent (%) na u~estvo na edini~nata klasa na namena vo odnos na osnovnata klasa na namena vo planot.

Elementi na primarnata uli~na mreà se definirani so UDNM za Bansko. Istata ne e realizirana na prostorot za koj se izrabotuva Urbanisti~ki plan za selo Bansko, del - Blok12 - SPA centar, op{tina Strumica, Izmenuvawe i dopolnuvawe.

servisna ulica br. 1, so napre~en profil B-B, (br. 14 vo Izvod od UDNM) e ulica so koja se pristapuva vo blok 12. Istata e planirana so dve kolovozni lenti od 3,0 m i trotoari od dvete strani so {irina od 1,5 m. Vo Urbanisti~ki plan za selo, del- Blok 12, ovaa ulica e numerirana kako ul. br. 1. Minimalnite radiusi na horizontalnite krivini kaj planiranite stanbeni ulici se vo granicata na dozvolenite R= 8.0 m.

stanbena ulica 2 i 3, so napre~en profil V-V, (br. 23 vo Izvod od UDNM) e del od planskiot opfat na planot i e planirana so popre~en profil od dve kolovozni lenti od 2,75 m i trotoari od dvete strani po 1,5 m. Vo Urbanisti~ki plan za selo, del- Blok 12, ovaa ulica e numerirana kako ul. br. 2 i ul. br. 3 i so ovaa ulica se pristapuva vo granicite na Blok 12. Minimalnite radiusi na horizontalnite krivini kaj planiranite stanbeni ulici se vo granicata na dozvolenite R= 6.0 m. Stanbenite ulici koi }e gi opsluùvaat gradbite planirani na ovoj

prostor i istite se vrska so primarnata soobra}ajna mreà (servisni, sobirni i magistralni ulici), obezbeduvaat direkten pristap do vlezovite

75

na gradbite vo dvornoto mesto. Istite se planiraat za soobra}aj na vozila so brzina od 40-50 km/~as.

Na istite e dozvolen soobra}aj na velosipedi i pe{aci, podol`no parkirawe, dodeka javen gradski soobra}aj ne e dozvolen.

Soglasno ~len 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” 142/10, 64/11 i 98/11), dimenzionirani se i presmetani potrebniot broj na parking mesta vo soglasnost so namenata na zemji{teto i gradbite i nivnata golemina kako uslov za gradewe soglasno slednite normativi:

A4 - vremeno smestuvawe - za vikend ku}i: - 1 parking mesto na 6 legla B5-hotelski kompleksi - Stacionarniot soobra}aj parkiraweto vo granicite na planskiot

opfat za Blok 12 so planskoto re{enie se planira na sledniot na~in: Planskite re{enija na vnatre{niot (vo grade`nite parceli

poedine~no) dinami~en i stacionaren soobra}aj }e bidat predmet na Proektnoto re{enie na vnatre{niot dinami~en i stacionaren soobra}aj kako del od arhitektonsko urbanisti~kiot proekt od ~len 50 stav 1 od

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09 i 124/10) i Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11 i 98/11). Se raboti za parkirali{ta kako povr{ini od grade`noto zemji{te

koi se soobra}ajno tehni~ki oblikuvani na bezbeden i ekonomi~en na~in da obezbedat grupirawe na pove}e vozila vo granicite na grade`nite parceli.

Soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11 i 98/11), 3% od vkupniot broj mesta za parkirawe treba da bidat predvideni za invalidizirani lica.

- 1 parking mesto na 6 legla

Ne se dozvoluva parkirawe neposredno do spomeni~ki dobra, osven na parking prostorot.

Da se postavat adekvatni i unificirani patokazi koi vodat do spomeni~kite dobra. Vodosnabduvaweto vo granicite na planiraniot planski opfat kade

{to so planskiot koncept se predvideni slednite klasi na nameni: - A4 - vikend ku}i, Vo sekoja planirana grade`na parcela ima po edna povr{ina za gradba. - B5 - hotelski kompleksi, Vo sekoja planirana parcela mo`e da ima i pove}e gradbi, {to }e se re{ava so arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. - E1 - komunalna infrastruktura - soobra}ajna, vodovodna, kanalizaciona, energetska i telekomunikaciska infrastruktura. - E2 - komunalna suprastruktura - (trafostanici, kotlari, antenski stolbovi i parkirali{te za javna upotreba), objekti od komunalnata infrastruktura kako objekti na vodovod, kanalizacija, elektroenergetika i

76

sli~no koi se vo funkcija na raboteweto i funkcioniraweto na celiot ureden prostor. So planskite re{enija vo delot na hidrotehni~kata infrastruktura se predviduva separaciona vodovodna mreà i toa:

Potrebi od voda }e se re{avaat so arhitektonsko-urbanisti~kiot proekt, koj }e dade smernici za toa kolkav }e bide kapacitetot na hotelskite kompleksi, a so toa i kolkava }e bide potro{uva~kata vo uslovi na iskoristuvaweto na smestuva~kite kapaciteti. Pri toa }e se utvrdi potro{uva~kata kako prose~nata, taka i maksimalnata. Na ova nivo na planirawe site pretpostaveni vrednosti bi dale pogre{ni nasoki za potrebite od voda.

So planskite re{enija se planira zadrùvawe na ve}e izgradenata vodosnabditelna mreà, rekonstrukcija i dopolnuvawe na istata vo soglasnost od novite potrebi za voda na nivo na blok.

Primarnata vodosnabditelna mreà se predviduva da bide prstenasta, na koja }e se izvedat priklu~oci za sekoja grade`na parcela soodvetno na potrebite.

Minimalniot dijametar na primarnata mreà }e iznesuva DN F140mm PVC, so {to }e se zadovolat potrbite, kako i barawata za protivpoàrna za{tita. Za protivpoàrna za{tita se predviduvaat hidranti koi }e bidat izvedeni prema Pravilnikot za tehni~ki normativi za hidrantska mreà za

gasnewe na poàri („Sl. Vesnik na RM” br. 31/06). Tehni~kata voda }e se obezbedi od preku sistemot od akomulacijata

Turija i }e se koristi samo za komunalnata higiena i polevawe na zeleniloto vo dvornite mesta.

Prose~nata norma za navodnuvawe na zeleniloto iznesuva 2.5-4.0 l/den/m2, za miewe na ulici 1.5-2.0 l/sek/m2. Usvoena e prose~na norma od 3.0 l/den/m2 (30m3/den/ha).

Soglasno povr{inata na predmetniot blok i gore navedenite i usvoeni prose~ni normi, potrebite od tehni~ka voda }e iznesuvaat: - ha 6,1 h 30 m3/den/ha. = 183,0 m3/den. - ha 6,1 - povr{ina na 12. - 183,0 m3/den. : 24~asa = 7,6 m3/~as

So planskite re{enija se planira zadrùvawe na ve}e izgradenata mreà za tehni~ka voda so rekonstrukcija i dopolnuvawe na istata vo soglasnost od novite potrebi za tehni~ka voda na nivo na blok.

Primarnata mreà za tehni~kata voda }e bide izvedena od PE cevki

so DN 40 mm do DN 140 mm na koja }e bidat postaveni hidranti za polevawe na zeleniloto i miewe na ulicite i pe{a~kite pateki i platoa vo zonata na priklu~oci za sekoj dvor posebno. So paniranata komunalna infrastruktura za predmetniot blok vo delot na fekalnata kanalizacija se planira zadrùvawe na ve}e izgradenata primarna mreà i nejzina nadgradba i kompletno novo re{enie od sistem za fekalna kanalizacija i postavuvawe na isplaniranata atmosferska kanalizacija.

77

So planskata dokumentacija na nivo na detalen urbanisti~ki plan vo delot na fekalnata kanalizacija na predmetniot prostor na nivo na ovoj planski dokument se planira slednoto:

Vo ramkite na planskiot opfat se predviduva izgradba na separaciona kanalizaciona mreà i toa: - fekalna kanalizaciona mreà. - atmosferska kanalizaciona mreà.

Za odreduvawe na kapacitetot na mreàta usvoeno e 80% od

maksimalnata ~asova potro{uva~ka na voda (Qmah/~as). Koli~inata na otpadnite vodi vo mreàta }e se zgolemi za 25% od infiltracijata na podzemna voda.

Primarnata fekalna kanalizaciona mreà }e bide izvedena od cevki so pre~nik od 300 mm i istite se definirani zavisno od raspoloìvite terenski uslovi (padovi na ulicite). Na ovoj prostor terenot e ridest i ulicite se so maksimalno dozvoleni padovi.

Na kanalizaiconata mreà }e se izvedat revizioni i priklu~ni {ahti i dr. objekti potrebni za funkcionirawe na mreàta. Fekalnata kanalizaciona mreà }e se priklu~i na kanalizaciona mreà i }e odi kon recipient.

Za merodavna koli~ina za dimenzionirawe na atmosferskata kanalizacija usvoen e intenzitetot na do`dot od 120 l/sek/ha koj se javuva sekoja vtora godina vo vremetraewe od 15 minuti.

Primarnata atmosferska kanalizacija }e bide izvedena od cevki so

minimalen pre~nik od DN 250 mm. Na atmosferskata kanalizacija }e bidat izvedeni revizioni i priklu~ni {ahti i dr. objekti potrebni za funkcionirawe na mreàta.

Vo granicite na planiraniot planski opfat kade {to so planskiot koncept se predvideni slednite klasi na nameni: - A4 - vikend ku}i, Vo sekoja planirana grade`na parcela ima po edna povr{ina za gradba. - B5 - hotelski kompleksi, Vo sekoja planirana parcela moè da ima i pove}e gradbi, {to }e se re{ava so arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. - E1 - komunalna infrastruktura - soobra}ajna, vodovodna, kanalizaciona, energetska i telekomunikaciska infrastruktura. - E2 - komunalna suprastruktura - (trafostanici, kotlari, antenski stolbovi i parkirali{te za javna upotreba), objekti od komunalnata infrastruktura kako objekti na vodovod, kanalizacija, elektroenergetika i sli~no koi se vo funkcija na raboteweto i funkcioniraweto na celiot ureden prostor.

So planskite re{enija se planira definirawe na osnovnite klasi na nameni i kompatibilnite klasi na nameni na osnovnata klasa na namena vo granicite na dozvoleniot procent (%) na u~estvo na edini~nata klasa na namena vo odnos na osnovnata klasa na namena vo planot. Se planira i dislokacija na delovi od postojnata mreà, koi minuvaat niz novo

78

formirani grade`ni parceli. So nivnata dislokacija istite se planiraat da se postavat podzemno vo soodvetni instalacioni kanali.

So planskite re{enija vo delot na elektro-energetskata infrastruktura se predviduva:

Planirano e vo ramkite na planot da se izgradi edna nova trafostanica koja zaedno so postojnite dve, }e gi zadovolat potrebite za snabduvawe so elektri~na energija vo celiot opfat. Potrebnata ednovremena mo}nost na ova nivo na plan ne moè da se odredi, bidej}i ne se znaat kapacitetite na hotelskite kompleksi. Toa moè pribli`no da se odredi so arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za sekoja parcela poedine~no i da se dobijat pojdovni veli~ini za presmetka. Instalaciite se planirani da bidat podzemni vo soodvetni instalacioni kanali. So ovoj plan predvidena e lokacija za 1 trafostanica, vo koja }e bidat smesteni edna ili dve trafo edinici od po 630kVA ({to }e proizleze od ponatamo{nite detalni presmetuvawa).

Priklu~ok na novata trafostanica }e bide od postojnata distributivnata mreà so pomo{ na 20(10)kV elektro kabli koi }e bidat postaveni vo trotoarot na soobra}ajnicite.

Definiraweto na niskonaponskata mreà ne e predmet na ova planska dokumentacija.

Za site objekti od blok 12, potrebno da se obezbedi soodvetna telefonska mreà. Brojot na telefonskite korisnici zavisen e od namenata na povr{inite, a vo ovoj slu~aj predvideno e da se obezbedi telefonski priklu~ok se sekoj hotelski kompleks. Brojot na priklu~oci }e se odredi so ponatamo{nite planski dokumenti koi }e gi dadat smestuva~kite kapaciteti.

Priklu~ok na novite korisnici }e bide od postojnata sekundarna telefonska mreà so podzemni telefonski kabli. Se planira da se izgradat soodvetni telefonski ormani, koi }e bidat slobodnostoe~ki i od koi {to }e se vr{i priklu~uvawe na eden ili dva stanbeni objekti.

Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se dava mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki.

Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na ìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata, ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj na regionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina i lu|eto.

79

11. Prilozi

Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 132/12);

2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05);

3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina

(„Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i

promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata

sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);

5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,

procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za

SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07);

8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/2008); 9. Pravilnik za standardi i normativi za planirawe na prostorot („Sl.

Vesnik na RM” br. 69/99); 10. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM”

br. 51/05; izmeni 137/07 i 24/08-pre~isten tekst, 91/09);

11. Zakon za gradewe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05); 12. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.

67/04; izmeni 92/07); 13. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na

kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04); 14. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i

44/12);

15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 16. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i

podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/1999, 71/99);

17. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);

80

18. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 9/11 i 123/12);

19. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05);

20. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07);

21. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e

naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93);

22. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04; izmeni 115/07);

23. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04; izmeni 14/06; 84/07);

24. Zakon za blagosostojba na ìvotnite („Sl. Vesnik na RM” br. 113/07); 25. Zakon za blagosostojba na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98;

06/00);

26. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br.25/98; izmeni 06/00);

27. Zakon za za{tita pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 13/98; 33/00; 29/02);

28. Zakon za energetika („Sl. Vesnik na RM” br. 63/06, 36/07); 29. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 33/95, izmeni 20/98,

40/99, 31/03, 46/05 i 10/08);

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo ìvotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:

1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Direktiva za deponii (99/31/ES) dopolneta so Regulativa (ES)

1882/2003 3. Regulativa za prenos na otpad (EES) 259/93 dopolneta so Odlukite

94/721/ES, 96/660/ES, 98/368/ES i 99/816/ES, i Regulativite (ES) 2408/98, (ES) 120/97 i (ES) 2557/2001

4. Direktiva za upravuvawe so otpadot od industrija za ekstrakcija na mineralni surovini (2006/21/ES)

5. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES), dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003

6. Direktiva za nacionalni plafoni na emisii (2001/81/ES) 7. Direktiva za benzen i jaglerod monoksid (2000/69/ES) 8. Direktiva za ozon vo ambientniot vozduh 2002/3/ES 9. Direktiva 2004/107/ES za arsen, kadmium, ìva, nikel i policikli~ni

jaglevodorodi vo ambientniot vozduh 10. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta so

Direktivata 2003/73/ES

81

11. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata 2455/2001/ES

12. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003

13. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003

14. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolneta so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.2007

15. Direktiva za voda za kapewe (2006/7/ES) 16. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES)

dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000.

17. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe (79/869/EES) dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i Regulativata (ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007)

18. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES

19. Direktiva za voda za ribi (78/659/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES i Regulativata (ES) 807/2003

20. Direktiva za Strate{ka ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES) 21. Direktiva za pristap na informacii za ìvotnata sredina

(2003/4/ES) 22. Direktiva za Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina

(85/337/EES) dopolneta so Direktivite 97/11/ES i 2003/35/ES

82

Dodatok

83

Koristena literatura

Prostorniot plan na RM, 2004

Planska dokumentacija za UP za selo Bansko, del-Blok 12-SPA centar, op{tina Strumica;

LEAP za op{tina Strumica;

Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;

Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;

Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008

Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;

Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006

Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;

Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;

Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;

Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;

Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);

Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004;

Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005;

Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;

Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;

Direktiva za stani{ta (92/43/EES);

Direktiva za divi ptici (79/409/EES);

Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);

Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);

Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);

Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);

Direktiva za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (85/537/EES);

Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);

EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);

Direktivata na sovetot 96/61/ES od 24.09.1996 god. za integrirana kontrola i prevencija od zagaduvaweto;

Dostapni iskustva i praktiki.

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA …11 Voved Urbanisti~ki plan za selo Bansko, del - Blok 12 - SPA...

Documents

Transcript of IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA …11 Voved Urbanisti~ki plan za selo Bansko, del - Blok 12 - SPA...