Diapozitiv 1

Izvedbo projekta financirata Evropska unija v okviru Evropskega socialnega skladain Ministrstvo za olstvo in port Republike Slovenije.

Zakljuna konferenca projekta RAZVOJ NARAVOSLOVNIH KOMPETENC

Pregled rezultatov projektaDoc. dr. Andrej orgoFNM

Sposobnost uenja in inoviranja je tisto, kar louje uence, ki so pripravljeni na naraajoo kompleksnost ivljenja in dela v 21. stoletju, od tistih, ki to niso. Kljuna znanja in spretnosti so: ustvarjalnost in inovativnost; kritino razmiljanje in razreevanje problemov; komunikacija in sodelovanje. (Partnership for 21st Century Skills, p.2009, p. 8).Kaj je bistvo pouevanje in popotnica ole uencu/dijaku/tudentu s trajno vrednostjo?

Razviti didaktine strategije in pristope predvsem na tistih podrojih naravoslovnega vedenja, ki bodo pomembno vplivali na drubo prihodnosti.Izvajalci bodo v okviru projekta razvili: strategije, metode in tehnike, ki bodo zagotovile uspeno prevajanje znanstvenega znanja v olsko znanje;poskrbeli tudi za samo promocijo naravoslovja.Ali nam je uspelo uresniiti zastavljene cilje projekta?

Predvideni rezultati:izhodia nove didaktike naravoslovjadidaktina gradiva/modeli, pripravljeni za doloeno naravoslovno vedo in doloeno etrtletno obdobje po olski vertikali po olski vertikalipreverjanje gradiv/modelov v olidelavnice za usposabljanje uiteljev praktikovudeleba sodelujoih strokovnjakov na mednarodnih konferencahprojekti promocije za popularizacijo naravoslovnih ved med mladimi

REZULTATIAnaliza stanja naravoslovne pismenosti po olski vertikali z upotevanjem sprememb s posodobitvijo unih programov v devetletki in gimnazijah Trajanje: 1.10.2008 - 31.12.2008 Rezultat : Analiza stanja naravoslovne pismenosti v olski vertikali. .

Temeljne ugotovitve:

Naravoslovni predmeti pri veini uencev niso v naboru priljubljenih predmetov(trditev e posebej velja za fiziko)Rezultati mednarodnih primerjav nas na podroju naravoslovja uvrajo med nadpovprene, a ne med odline.Prevladujejo tradicionalne transmisijske strategije pouevanja.Prevladuje akademsko teoretino znanje na raun aplikativnega znanja.Pouk je le redko ali nikoli zasnovan prouevalno in problemsko.Ustvarjalnost in inovativnost nista vzpodbujana.

Opredelitev naravoslovnih kompetenc za posamezne starostne skupine uencev/dijakov, ki so skupne vsem naravoslovnim strokam; opredelitev kompetenc, ki interdisciplinarno povezujejo naravoslovne stroke med seboj. Trajanje: 1.1.2009 - 31.3.2009 Rezultat : Kompetence naravoslovne pismenosti, skupne vsem naravoslovnim strokam. Kljuno:

Opredeljen je bil nabor kljunih in generinih kompetenc,ki predstavljajo referenni okvir projekta.Nabor kompetenc ni omejujo in omogoa vkljuevanje sorodnih naborovin nadaljnjo evolucijo kompetennega pristopa k pouevanju.Kompetence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajoih okoliinam.ZnanjeSpretnostiOdnosihttp://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:SL:PDF Referenni okvir EP doloa osem kljunih kompetenc:

1) sporazumevanje v maternem jeziku;2) sporazumevanje v tujih jezikih;3) matematina kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti (naravoslovju) in tehnologiji;4) digitalna pismenost;5) uenje uenja;6) socialne in dravljanske kompetence;7) samoiniciativnost in podjetnost ter8) kulturna zavest in izraanje.

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:SL:PDF

Kljune kompetence in naravoslovje

pernjak in orgo, 2009. Predlog za razvoj osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji ter digitalne pismenosti pri pouku naravoslovnih predmetov v osnovni oli s pomojo raunalniko podprtega laboratorijskega dela . Didakta, 18/19, t. 127 (maj 2009), str. 20-25.Matematina kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologijiSposobnost in pripravljenost uporabe znanja in metodologije za razlago naravnega sveta z namenom ugotovitve vpraanj in sklepanja na podlagi dokazov. Kompetenca v tehnologiji pomeni uporabo omenjenega znanja in metodologije kot odziv na znane loveke elje ali potrebe.Kompetenca na podroju znanosti in tehnologije vkljuuje razumevanje sprememb,nastalih zaradi loveke dejavnosti, in odgovornost posameznega dravljana.

Generine (prenosljive) kompetence (prirejeno po Mayer, 1991*)Sposobnost zbiranja informacij Sposobnost analize literature in organizacija informacijSposobnost interpretacijeSposobnost sinteze zakljukovSposobnost uenja in reevanja problemovPrenos teorije v praksoUporaba matematinih idej in tehnikPrilagajanje novim situacijamSkrb za kakovostSposobnost samostojnega in timskega delaOrganiziranje in nartovanje delaVerbalna in pisna komunikacijaMedosebna interakcijaVarnost*Young people's participation in post-compulsory education and training: report of the Australian Education Council Review Committee. (1991) Australian Education Council Review Committee; National Board of Employment, Education and Training (NBEET), dostopno na spletu: http://www.dest.gov.au/sectors/training_skills/publications_resources/profiles/nbeet/post_compulsory_education_training.htmOsebne kompetenceradovednost, motivacija, kreativnost, skeptinost, potenost, navduenje, samospotovanje, zanesljivost, odgovornost, iniciativnost in vztrajnost. Povpreen uenec je:

Povpreno inteligentenPovpreno lepPovpreno radoveden,..

Kompetence specifine za posamezno stroko (biologija, fizika, kemija) v olski vertikali

Trajanje: 1.4.2009 - 30.6.2009 Rezultat: Kompetence specifine za bioloke/fizikalne/kemijske vsebine v olski vertikali.S1.03 Kompetence specifine za bioloke vsebineS1.04 Kompetence specifine za fizikalne vsebineS1.05 Kompetence specifine za kemijske vsebineKljune ugotovitve:

Naravoslovnih vsebin ne bi smeli obravnavati izolirano in iztrganih iz konteksta.Medpredmetno povezovanje je nujno, vendar ne na raun zlivanja predmetov.Naravoslovni predmeti imajo mnogo skupnega, kar omogoa usklajeno razvijanje predvsem generinih kompetenc.Vsako predmetno podroje ima specifinosti, ki jih ni mogoe brez kode zakakovost znanja prepustiti uiteljem drugih predmetov.Prevladovati morajo aktivne metode olskega dela.

Pregled in izbor novih znanj (znanstvenih dognanj in sodobnih didaktinih strategij) na podroju kemije, biologije in fizike, ki jih je smiselno oziroma potrebno vkljuiti v olo. Trajanje: 1.4.2009 - 30.6.2009Rezultat: Pregled in izbor znanstvenih tem in sodobnih specialno- didaktinih strategij/modelov (kemija, biologija, fizika).

Kljune ugotovitve:

Uni narti ne bi smeli biti ovira za vkljuevanje novih strategij pouevanja.Kljuni problem niso vsebine, temve metode in strategije dela.H kakovostnemu znanju vodijo le osmiljene in dobro vodene strategijepouevanja in uenja.Osrednji lik v razredu mora biti uenec in ne uitelj (Uitelj ni glavni igralec,temve reiser (Kornhauser, 2011).Pouk ne more temeljiti le na pridobivanju znanja, temve mora vsebovati e razvoj spretnosti in odnosov.Zastavljen kompetenni okvir je lahko dobra osnova za nadaljnje delo.

SKUPNE ZNAILNOSTI

PREDSTAVITEV PROJEKTA (str. 8) Robert Repnik, Ivan Gerli, Vladimir Grubelnik, Eva Ferk

OPREDELITEV IN PRVI POGOJI RAZVOJA OSNOVNIH KOMPETENC V NARAVOSLOVJU, ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJI ZA VSEIVLJENJSKO UENJE (str 18)Andrej orgo

METODOLOKE KOMPETENCE UITELJEV V NARAVOSLOVJU (str. 28) Toma Bratina, Branka agran

NARAVOSLOVNI POSTOPKI (str.36)Duan Krnel

BIOLOGIJA

STALIA KOT ENA OD TREH DIMENZIJ NARAVOSLOVNIH KOMPETENC PRIMERI IZ BIOLOGIJE (str. 50) Iztok Tomai

RAZVOJ DIGITALNE KOMPETENCE PRI POUKU BIOLOGIJE KOT ENE OD OSMIH KLJUNIH NARAVOSLOVNIH KOMPETENC (str. 60) Andreja pernjak, Andrej orgo

POUEVANJE EVOLUCIJE LOVEKA V SLOVENSKIH OLAH (str. 67) Barbara Bajd

ANALIZA STANJA NARAVOSLOVNE PISMENOSTI NA PODROJU BIOLOGIJE (str. 78) Jelka Strgar

KEMIJA

IZKUSTVENO UENJE ZA DOSEGANJE NARAVOSLOVNIH KOMPETENC (str.124) Nika Golob

NARAVOSLOVNE KOMPETENCE KOT KURIKULAREN PARAMETER KEMIJSKEGA IZOBRAEVANJA (str. 132) Darinka Sikoek

NARAVOSLOVNE KOMPETENCE IN NARAVOSLOVNA PISMENOST UENCEV V MEDNARODNIH RAZISKAVAH PISA IN TIMSS (str.144) Saa A. Glaar, Iztok Devetak

RAZVOJ NARAVOSLOVNIH KOMPETENC NA PODLAGI PROJEKTNEGA UNEGA DELA ( str. 155) Vesna Ferk Savec

FIZIKA

SPECIFINE KOMPETENCE PRI FIZIKI (str.88) Milan Ambroi, Robert Repnik

PREPLETENOST DIGITALNE PISMENOSTI Z RAZVIJANJEM DRUGIH KOMPETENC PRI POUKU FIZIKE (str. 97) Robert Repnik, Marko Gosak, Milan Ambroi

PRILJUBLJENOST FIZIKE V OSNOVNI IN SREDNJI OLI (str.109) Matej Cvetko, Ivan Gerli, Maja Milfelner, Robert Repnik, Milan Ambroi

SKUPNO PODROJE RAZVIJANJE SPECIFINIH NARAVOSLOVNIH KOMPETENC NA PODLAGI MATEMATIKE (str. 166)

Alenka Lipovec, Igor Pesek DIGITALNE KOMPETENCE V IZOBRAEVANJU ............................................... 175 Marjan Krana, Igor Pesek, Ivan Gerli

RAZVIJANJE GENERINIH KOMPETENC V OKVIRU MODELIRANJA DINAMINIH SISTEMOV NA PODROJU NARAVOSLOVJA V OSNOVNI OLI (str. 184) Vladimir Grubelnik, Marko Marhl

S KONSTRUKTIVISTINIM NAINOM PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA DO URESNIEVANJA KOMPETENC UENCEV (str. 193) Vlasta Hus, Vladimir Grubelnik

POMEN RAZISKOVANJA KOT SISTEMA UENJA PRI RAZVOJU NARAVOSLOVNIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI V ZGODNJEM OTROTVU (str. 202) Darija Petek, Vladimir Grubelnik

Priprava in evalvacija didaktinih gradiv/modelov (biologija, fizika, kemija) za preverjanje v olski praksi

Trajanje: 1.7.2009 - 31.8.2011Rezultat: Didaktina gradiva/modeli (bioloke, fizikalne, kemijskevsebine)

31 izbranih gradivOd vrtca do gimnazijeVsa predmetna podroja

Prva komponenta kompetenc: Znanje. Uenci ga pridobivajo na aktiven nain

Druga komponenta kompetenc: Spretnosti. Uenci jih pridobivajo s samostojnim delomGNUS

Tretja komponenta kompetenc: Odnosi in stalia. Uenci jih oblikujejo s samostojno interakcijo z okoljemUenec mora biti v razredu aktiven. Uitelj mu mora to omogoiti!Slike: Mazzini, M.Slovenski odnos do ustvarjalnosti: Kako iz Slovencev spraviti srednji vek? Delo, Sobotna priloga, 10.10.2009; http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom47.htm (12.10.2009)lovek pri fizinem deluBranje z razumevanjemKreativno razmiljanje(snovanje romana v mislih)

Sklep: Pouevanje ne more temeljiti le na pridobivanju znanja

Vsa gradiva in vsi materiali so javno dostopni in brezplanihttp://kompetence.uni-mb.si/default.htmIn e mnogo, mnogo ve: filmi,uila,delavnice za uitelje,predavanja,e-gradiva,simulacije,ubenik, doktorat, diplome,prispevki na konferencah,

V olah so dobro branjene trdnjave olski predmeti

FIZIKABIOLOGIJA

KEMIJAINSTITUCIJE

INSTITUCIJEOsnovne ole:3. O Slovenj GradecO bratov Polaniev MBO Franja Goloba MBO Ivana Cankarja LjutomerO KamnicaO LesceO LimbuO Martina Konaka MBO MutaO Radlje ob DraviO Sladki vrhO Slave Klavore MBO martno ob PakiO Vuzenica

Vrtec Montessori MBVrtec MutaVrtec Vuzenica

Srednje ole:DS LendavaGimnazija Antona Martina SlomkaGimnazija in srednja kemijska ola RueGimnazija IdrijaGimnazija OrmoGimnazija RavneII. gimnazija MariborPrva gimnazija MariborSrednja gostinska ola Rogaka SlatinaSrednja gradbena ola MariborSrednjeolski center PtujS Slovenska Bistricaolski center NMVrtci:

Biologi, fiziki, kemiki in mnogi drugi se pogovarjamo med seboj.

Kaj se bo zgodilo z izdelki in znanjem projekta potem, ko se projekt iztee?

Izhodini dokument (vizija)

Operativni dokumenti

Ubeniki in delovna gradiva

!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Neposredno delo v razredu