/GASILSKA ZVEZA

MEZISKE DOLINEKoroska c. 13, 2390 Ravne na Koroskem

Telefon: (0) 2 821 51 60 Transak.racun 04870-0000610703Faks: . (0) 2 821 5161 Davcna St.: 54860601

Za interno uporabo na tecaju specialnost: »VODJA SKUPINE«Izvajalec tecaja GZ Meiiske doline 2009, snov izvzeta iz Gasilskega prirocnika GZS

Delovno gradivo ni lektorsko obdelano zato so moine kakSne slovnicne napake.

IZPITNA VPRASANJA IZ PREDMETA:ELEKTROTEHNlKA V GASILSTVU

DELOVNI GRADIVO ZATECAJ SPECIALNOST:

»VODJA SKUPINE«

Ravne na Koroskem10.01.2009

Delovno gradivo pripravil predavateljgasilskih ucnih programov GZ Slovenije:

Ivan HOCEVAR, VGC II. st.

1. Kaj je elektricni tok ?2. Kaksne vrste elektricnega toka poznamo ?3. Opisi hidroelektrarne.4. Opisi termoelektrarne.5. Opisi nukleame Gedrske) elektrame.6. Kaj je elektricna napetost ?7. Kaj je tokokrog?8. Kaj je upornost ?9. Kaj je kratek stik ?10. Kaj je elektricna moc ?I 1. Kaj je staticna ali torna elektrika ?12. Opisi prenos elektricne energije na daljavo.13. Kaj je generator in kaj elektromotor ?14. Kaj je transformator ?15. Kaksnaje razlika med visoko in nizko napetostjo ?16. Opisi strelovodne instalacije.17. Kako ozemljimo antenske instalacije?18. Opisi vlogo varovalk v elektricnih instalacijah.19. Kako mora biti izveden hisni prikljucek elektricne napeljave ?20. Kako morajo biti izvedene instalacije v plinotesni izvedbi ?2 1. Opisi elektro instalacije v vodotesni izvedbi.22. Opisi izvedbo elektro instalacij v hlevu in na skednju.23. Kako mora biti izvedena elektricna instalacija v mizarski delavnici ?24. Opisi elektricna instalacija v kleteh Iger hranimo kurilno olje.25. Nastej vzroke pozarov na elektricnih napravah.26. Kako gasimo pozare v blizini elektricnih napravah ?27. Kaksen vpliv ima elektricni tok na ziva bitja ?28. Kako lahko pridemo v stik z elektricnim tokom ?29. Koliksen tok povzroci nezavest in kaksen smrt ?30. Kaksnaje prva pomoc pri elektricnem udaru in postopek s ponesrecencem ?

VPRASANJA IN DELNI ODGOVORI NA VPRASANJA:

1. Kaj je elektricni tok ?

Elektricna tok je usmerjeno gibanje prostih elektronov po elektricno prevodni snovi, ki jo imenujemoprevodnik. To gibanje imenujemo usmerjeno gibanje prostih eJektronov po vodniku. Enota za merjenjeelektricnega toka je (A) Amper.Enota za merjenje toka je (A) Amper. Katero definiramo kot: I Amper je tok pri katerem pritece v enisekundi skozi presek vodnika naboj ene elektrine (1 As) I Amper sekunde.

2. KakSne vrste toka poznamo?

Poznamo dye vrsti toka in sicer:Izmenicno tok, znacilnost izmenicnega tokaje, da tok spreminja polariteto, kar pomeni, da prihaja izpozitivne (+) v negativno (-) poJariteto in obratno. Zaradi tega prehajanja elektricnega toka iz ene vdrugo polariteto pravimo, da ima tok neko nihanje (Hz) Frekvenco. V Evropi ta znasa 50 Hz. To papomeni da tok 50 krat menja polariteto v sekundi.Enosmerni tok, pridobivamo ga iz izmenicnega toka preko razlicnih usmernikov in tudi izenosmernih generatorjev. Za enosmerni tok je znacilno, da ta ne spreminja polaritete, kot izmenicnitok. Ta tok obddi (+) pozitivno polariteto. Iz raznih usmernikov pridobimo tako (+) pozitivnopolariteto in (-) negativno polariteto, ki pa sta konstantni. Lahko recemo (+) plus pol in (-) minuspol. Enosmerne tokove srecujemo pri akumulatorjih, baterijskih napravah. Uporablja pa se vglavnem v elektronski industriji, medicini, radijskih in UKW napravah in podobno

3. Opisi hidroelektrarne.

Hidroelektrarne so najpogostejsi vir elektricne energije. Njihov princip delovanja temelji na pridobivanjuelektro energije iz vodne energije. Sistem delovanja paje sledec:

Vodno energijo usmerimo na lopatice turbine. Tu se vodna energija pretvarja v mehansko. Turbinepa zenejo elektro generatorje , kjer pa se mehanska energija pretvarja v elektricno energijo.

Pridobivanje elektricne energije na ta nacin je najcenejsa od vseh vrst elektrarn. Kajti pogonskegagoriva (vode) je v naravi v neomejenih kolicinah, poleg tega paje tudi ni treba placevati. Slaba stranteh elektram pa se kaze predvsem v ekoloskem pogledu. Saj ob zajezitvi pretokov ali rek se moraupostevati, da nastanejo vecja jezera, problem ribistva in plovb. Najpogostejse so pretocne inakumulacijske elektrame.

4. Opisi termoelektrarne.Termo elektrame so drugi najpogostejsi vir pridobivanja elektricne energije. Princip delovanja temelji napridobivanju elektricne energije iz toplotne energije. Sam sistem delovanja paje naslednji:

S pomocjo visoke temperature, ki jo sprosca goreci premog, vodo segrevamo, da pridobimo vodnoparo pod visokim tlakom. To paro nato usmerimo na posebne turbine, Iger se ta energija pretvarja vmehansko energijo, ta pa se v elektro generatorjih pretvarja v elektricno energijo. Te elektrarne vglavnem pokrivajo:Osnovne obremenitveSezonski primanjkljajDnevne konice obremenitveSlabe strani teh elektrarn so spet ogrozanje v ekoloskem pogledu. Pri tern pridobivanju elektricneenergije dobimo kot stranski produkt strupene pline, ki imajo negativne vplive na biolosko strukturotal, organizma in podobno. Te pline se pa v dobri meri nevtralizira z raznimi filtri.

5 Opisi nuklearne (jedrske) elektrarne.

Zaradi vedno manjsih zalog zemeljskih goriv se jedrske elektrarne vedno bolj uveljavljajo v uporabi,kajti z majhno kolicino goriva dobimo veliko kolicino energije, ki jo lahko pretvorimo v elektricnoenergijo. Pri teh elektramah pridobivamo elektricno energijo po naslednjem postopku:

Pri cepljenju atomskih jeder se sprosca velika toplotna energija, katero uporabimo za segrevanjevode. To paro pod visokim tlakom vodimo na posebne pame turbine, ki to energijo pretvorijo vmehansko energijo. To energijo pa nato pretvorimo v elektricno energijo.Slabe strani, ki se pojavljajo pri tej pridobitvi so: daje potrebno jedrske reaktorje dobro zavarovati inizolirati pred okolico, kajti ob cepljenju atomskih jeder se sprosca radioaktivno zarcenje, ki pa jeskodljivo za zunanji svet in organizme. Pray tako pa so zadnje case tudi problem jedrski odpadki.

6. Kaj je elektricna napetost ?

Elektricna napetostje sila. Ki premika proste elektrone v dol06eno smer. Zaradi tega se v vodniku pojavitako imenovani elektricni tok. Enoto za merjenje elektricne napetosti imenujemo (V) Volt, ki jodefiniramo tako: 1 voltje napetost, ki na naboju ene elektricne IAs opravi delo I (1) louta. Pray tako kotpri toku poznamo tudi tu enosmemo in izmenicno napetost, oba pa imata enake karakteristike kotelektricni tokovi. Pri nas je industrijska mrdna napetost 220 in 380 V.

7. Kaj je tokokrog?

Elektricni krog (tokokrog) je sklenjeno zaporedje izvora napetosti, spojnih prevodnikov (kabli, zice,opticna vlakna) in naprav (upori, mrnice, motorji, peci) v katerihje tok opravil neko delo.

8 Kaj je elektricna upornost ?

Elektricna upomost je lastnost materiala, ki nam pove kako se neka snov upira prehodu elektronov(elektricni tok) skozi nek material. Pri slabem prevodniku se elektroni morajo pri prehodu skozi snovprerivati med atomi, zaradi cesar pride do segrevanja snovi (vodnikov). Enota za merjenje upornosti jeohm. Enacba za izracun zelo poznanega Ohmovega zakona, ki pravi da je napetost enaka zmnozku tokain upora in se glasi: U = I x RKar pomeni:

U = Elektricna napetostI = Elektricni tokR = Elektricna upornost neke snovi

9. Kaj je kratek stik ?

Kratek stik je poseben primer preobremenitve vodnika in vira elektricne energije. Nastopi takrat, ko stapol a (vodnika) razlicnih polaritet neposredno ali kratko vezana med seboj. Pri kratkem spoju stece zelovelik, tako imenovan Kratko sticni tok. Ta povzroci segrevanje vodnike, kar pa ima za posledicoposkodovanje izolacije in po moznosti tudi pozar. Pri direktnem kratkem stiku nastane elektricni oblok.

10. Kaj je elektricna moc ?

Elektrieni tok opravi v uporabniku neko delo. To delo imenujemo elektrieno moe. To moe merimo vvatih (W). V praksi je enota I W premajhna zato se uporablja tudi vecje enote kilovat (kW). Elektricnodelo merimo v kilovatnih urah (kWh). To paje delo, ki ga elektrieni tok z mocjo 1 kW opravi v eni uri.

11. Kaj je staticna ali torna elektrika ?

Primer torne elektrike dobimo. Ce se z glavnikom cesemo. Pri cesanju slisimo prasketanje, kar pa jeznak, da se je na glavniku nabrala elektricna energija. Ta elektricna energija je podobna atmosferski in jevelikokrat povzrocitelj pozarov. Pojavi se na mestih, kjer se drgneta dva ali pa sarno en slab prevodnikelektricne energije na primer: Drgnjenje lahko posod v katerih so lahko vnetljive tekocine. Pray tako paobstoja moznost pojava energije pri umivanju rok, Ciscenju oziroma pranju oblek, predvsem volnenih,kjer se lahko pojavijo hlapi in lahko nastane eksplozija. Do pozarov pride predvsem zaradi iskrenja, ki sepojavi zaradi razelektritve.Preprecitev nastanka torne elektricne energije ali staticne elektriene energije je zvisanje vlago v prostoruin ozemljitev. Venti Ie stisnjenih plinov pocasi odpiramo, vnetljive tekocine pa pocasi prelivamo.

12. Opisi prenos elektricne energije na daljavo.

Elektricna ~nergija se prenasa preko vodnikov, ki so speljani nad zemljo (z izolacijo ali brez izolacije) toso prosti vodi. Prenos energije se izvaja z vodniki, ki so polozeni in so izolirani v zemlji to so pa kabelskivodi. Zraven tega sem spadajo tudi vodi za napajanje zeleznic, razsvetljavo, naprave v medicini

13. Kaj je generator in kaj je elektromotor ?

Generator je elektrieni stroj, ki nam pretvarja mehansko energijo v elektricno energijo. Sestavljen paje iz mirnega dela (statorja) in vrtljivega del a (rotorja)Elektromotor pa deluje ravno obratno od generatorja. Se pravi, da nam elektrieno energijo pretvarjav mehansko energijo. Sestavljen je iz mirnega dela (statorja) in vrtljivega dela (rotorja).

14. Kaj je transformator ?

Transformator je elektricna naprava, ki nam pretvarja napetost v visjoali nizjo vrednost. Sestavljen je izprimarnega in sekundarnega navitja ter jedra, ki je iz plocevinastih lame\.

15. KakSna je razlika med visoko in nizko napetostjo ?

Visoka napetost se po elektrotehnicnih predpisih smatra napetost nad 1000 V. Pri nizki napetostl .Iepredpisi dolocena zgornja meja 1000 V. Medtem ko je spodnja meja 65 V. Napetosti, ki so nizje od 65V so male napetosti, ki se v glavnem uporablj~o za zascite, otroske igrace in veliko v medicini.

16. Opisi strelovodne instalacije.

Strelovodna instalacija mora varovati zgradbe, stanovalce, zivino itd. Razelektrenje med oblaki in zemljose vrsi v visini od 0,5 do 3 km. To razelektrenje mi prepoznavamo kot udar strela.Objekt zavarujemo pred udarom strele s kovinsko mrezo, Faradayevo kletko poimenovano po angleskemfiziku in kemiku Michael Faraday. Na to mrezo morajo biti vezani vsi kovinski deli strehe. Okolizgradbe pa polozimo v zemljo pocinkani trak, na katerega je vezana celotna strelovodna instalacija.Strelovodne upornosti so lahko najvee do 2 Ohma zemeljske upornosti za stanovanjske zgradbe.Posebej vazno pri teh instalacijah je, da se med nevihto ne zaddujemo v blizini strelovodnih napeljav,saj so lahko smrtno nevarne. Pray tako pa se ne smemo zaddevati blizu elektricnih vticnic.

17. Kako ozemljimo antenske instalacije ?

Vse antenske instalacije morajo biti ozemljene ali vezane na skupno ozemljilo. Kabli morajo imetiiskrisca. Ob nevihtnih dnevih moramo odklopiti od vseh aparatov antenske in elektricne instalacije.Antenske instalacije ne smemo voditi preko slamnatih streh, ker elektricni udar instalacijo razzari inraztrga, delci tega pa so lahko povzrocitelji pozara.Posebej je treba poudariti, da antene pod streho niso vame pred udarom strele.

18. Opisi vlogo varovalk v elektricni instalaciji.

Ce tece skozi vodnik prevelik elektrieni tok se vodnik pregreje, izolacija na vodniku razpade. Yzrok tegaso razni kratki stiki. Vodnik lahko zaene zareti, kar pa povzroci pozar. Da bi to preprecili moramo velektricne instalacije vstaviti varovalko. To varovala pa imenujemo varovalka.

Njena vloga je, da ne prepusca prevelikih tokov po vodnikih. V slucaju, da bi skozi vod tekel preveliktok mora varovalka prekiniti tokokrog. Poznamo pa vec vrst varovalk najpogostejsi vrsti sta:

Taljive varovalke: Te varovalke je uporabljal ze Edison. Ugotovil je, da je potrebno elektricnitokokrog na enem mestu oslabiti, da se zica na tern mesti stali se preden se celotna instalacijapregreje (pravimo, da v takem pregretju vodnikov v instalaciji - da instalacija pregori).Varovalka se sestoji iz postavka, velikostnega vlozka, varovalni vlozek in kape.Varovalni vlozek imana vrhu kontrolno znacko, ki je razlicno obarvana glede na tok varovalke. Za vecje tokove pauporabljamo cevaste varovalke, ki so sestavljene v glavnem iz porcelanastih cevi v katerih soelementi varovanja.Avtomatske varovalke: Te varovalke uporabljamo namesto taljivih varovalk. Prednost teh je, dajihni potrebno menjati po vsaki prekinitvi tokokroga. Edina slaba stran pa je, da se lahko uporabljajosarno pri manjsih tokovih.Posebno opozorilo: Ce varovalni vlozek pregori ga je treba nadomestiti z novim, vendar pa jepotrebno storiti pravilno. Uniceni varovalni vlozek lahko nadomestimo sarno z novim. Ni padovoljena nikakrsna improvizacija Ie teh. Kajti pri nepravilnem varovanju obstoja velika nevarnostpozara. Pri odkrivanju vzroka pozara je potrebno pregledati varovalke, da niso bile, na katerikolinacin improvizirane.

19. Kako mora biti izveden hisni prikljucek elektricne napeljave ?

Instalacije prikljucimo na razlicna omrezja s pomocjo kablov ali nadzemnih vodov. Hisni prikljucek sesestoji iz zunanjega in notranjega prikljucka. Zunanji je lahko izveden z golimi vodniki, kabelskimi vodiin zemeljskimi kabli. Notranji prikljucek se izvede preko zidne opore in stresnega stojala ali prekokabelskega prikljucka v kabelski dovodni omarici. Od tu naprej vod vodimo na glavne hisne varovalke,ki pa morajo biti zaprte in plombirane. V blizini notranjega prikljucka ne sme biti lahko vnetljivihmaterialov.

20. Kako mora biti izvedena instalacija v plinotesni izvedbi ?

Te instalacije izvajamo povsod, kjer obstoja nevarnost pozara ali eksplozije zaradi koncentracije raznihplinov. To vrsto instalacije izvedemo v »S« izvedbi z elementi, ki so plinotesni.

21. Opisi elektricne instalacije v vodotesni izvedbi.

Pri vodotesni izvedbi so lahko elektricne instalacije polozene v ceveh nad ometom, ce je ta vodotesna.Spoji cevi so v primeru izvedeni z navoji. Za vlazne prostore moramo uporabiti distancne objemke, cevipa zascitimo s premazi pred korozijo. V prostorih z vlago, paro in podobno instalacije izvajamo s kabliin to pod omet ali nad omet. Instalacija mora biti izvedena z materiali, ki so vodotesni in odporni protivlagi in parami.

22. Opisi izvedbo elektricne instalacije v hlevu in na skednju.Hlevi spadajo med vlazne prostore in v takih prostorih mora biti izvedena elektricna instalacija skabelskimi vodi in v vodotesni instalaciji. Yes ostali elektricni material mora ustrezati veljavnimelektrotehnicnim predpisom za take prostore.Za skeden se smatra, da so razmeroma suhi prostori, vendar je tu nevarnost pozara. Zato mora bitiizvedena elektricna instalacija po predpisanih predpisih za te prostore. Obicajno se izvaja elektricnainstalacija s kabelskimi vodi ali v zascitenih ceveh, ki scitijo napeljavo obenem tudi pred mehanskimiudarci.

23. Kako mora biti izvedena elektricna instalacija v mizarskih delavnicah.

Tu izvajamo instalacije s kabelskimi vodi. Elektricna napeljava mora biti prahotesna. Elektricne vodnikelahko polagamo tudi v cevi, da preprecimo morebitna mehanske poskodbe na vodnikih.

24. Opisi elektricne instalacije v kleteh, kjer hranimo kurilno olje.

Prostor kjer hranimo vecje kolicine kurilnega olja razvrscamo med tiste, kjer izredno lahko pride dopozara. Tu smemo polagati Ie kabelske vodnike. Vticnic in stikal v taksnih prostorih ne vgrajujemo.Svetilke morajo biti zascitene s posebnim steklom (Ladijske svetilke) morajo biti plinotesne.

25. Nastej vzroke pozarov na elektricnih napravah.

Vzroki pozarov na elektricnih napravah so v glavnem vedno enaki. Glavni vzroki pa so naslednji:

Nezavarovane zarniceKrpane varovalkePreobrernenitve vodovKratki stiki in slabi kontaktiZerneljski stiki

26. Kako gasimo pozare v bliZini elektricnih napravah ?

Pri gasenju pOZarov v blizini ali na elektricnih napravah je potrebno te naprave, ki gorijo najprejizklopiti. Za gasenje teh rnorarno uporabiti tista gasilna sredstva, ki povzrocajo najrnanj skode in sonajbolj ucinkovita. Elektricne naprave lahko gasirno Ie s »C02« aparati. Oljna stikala in transforrnatorjepa lahko gasirno tudi z vo'dno prho in z zracno peno. Pri uporabi teh sredstev rnorarno paziti, da sonaprave res izklopljene, ker sta obe gasilni sredstvi elektricno prevodne.

27. KakSen vpliv ima elektricni tok na ziva bitja ?

Ce tece tok skozi clovesko telo povzroci na telesu opekline in istocasno vpliva na zivcni sistern cloveka.Posledice dotika z elektricnirn tokorn so: Sok, krci, ohrornelost in koncno tudi srnrt. Nevarne opeklinenastopijo z dotikorn visoke napetosti. Te opekline zelo pocasi celijo. Poskodbe z elektricnern tokornvecinorna zapustijo invalidnost, saj taksen dotik zapusti zivcne motnje na primer: Oseba nirna vecobcutka za ravnoteZje, slabo vidi, slisi itd.

28. Kako lahko pridemo v stik z elektricnim tokom ?

Nezgoda se zgodi, ko tece elektricni tok skozi clovesko telo in to:Pri dotiku z elektricnirni vodniki pod napetosijoPri dotiku enega elektricnega vodnika pod napetostjo z zernljo na kateri stojirno ali hodimo.Pri visoko napetostnern vodniku, ko Iskra skace iz zice na teloCe srno v napetostnern lijaku visoko napetostnega voda zaradi napetosti koraka ali napetosti dotika.Pri udaru strele

29. KakSen tok povzroci nezavest in kakSen smrt ?

Da nastopi nezavest ni potreben veliki tok, kajti zadostuje ze tok 50 rnA in ze nastopi nezavest. Pray takoje za smrt dovolj ze sarno, da stece skozi telo 100 mA.

30. KakSna je prva pomoc pri elektricnem udaru in postopek resevanja ponesrecenca.

Pri nezgodi z elektricnirn tokorn je potrebno najprej prekiniti izyor elektricne energije. V kolikor to nirnozno poskusarno elektricni vod odstraniti s suhirn lesenirn drogorn. Ko odstranimo elektricni vodnik sponesrecenca rnu nudimo takoj prvo pomo<\ ce je potrebno urnetno dihanje in rnasaZo srca. Pray tako jepotrebno poklicati zdravnika in enoto prve pomoci.

Delovno gradivo iz predrneta Elektrika v gasilstvu za Nadaljevalni tecaj gasilec je povzeto iz:Dokumentacije GZ Slovenije Elektrika v gasilstvu dipl. ing. Viktor BARLEin izobrazevalnih programovpripadnikov Prostovoljnih gasilskih enot ter predpisov za tecaj: Vodja skupine.

Ravne na Koroskem10.01.2009

Delovno gradivo pripravil:Ivan HOCEVAR, VGC II. st.