Istria & Kvarner

18. maj 2011

Istra, Kvarner

Istra, Kvarner

Prilogo izdaja asopisno-zaloniko podjetje (ZP) Veer.

DIREKTOR VEERA

Uro Skuhala

ODGOVORNI

UREDNIK VEERA

Toma Ranc

UREDNIK PRILOGE

Luka Zorko

OBLIKOVANJE

IN TEHNINO UREJANJE

Sabina Male

OGLASNO TRENJE

Janez Toplak

AVTORJI BESEDIL

Luka Zorko, Sanja Verovnik

FOTOGRAFIJE

Goran ebeli, Turistino zdruenje Istrske upanije, ani Celija, Renco Kosinoi, Igor Zirojevi, Upravni oddelek za turizem Istrske upanije www.istriagourmet.com, Turistina skupnost Kvarnerja, Kamping zdruenje Hrvake, Turistina skupnost Mali Loinj, Sanja Verovnik, Boo Zorko NASLOVNICA

Turistina skupnost Mali Loinj

TISK

Delo, tiskarsko sredie, Ljubljana

MAJ 2011

6 Ne poleavanje - aktiven dopust!

12 Kje so najbolji kampi in plae?

16 Gorski kotar in Risnjak

18 Brioni - otoki uitkov

20 S psom na morje

22 Kulinarini uitki Istre in Kvarnerja

Iz vsebine

LUKA ZORKOPribliujejo se dopusti in kar nekaj nas bo taknih, ki se bomo odpravi-li k sosedom, pa ne kam dale v Dalmacijo, ampak kar blizu, le malo ez mejo. Samo nekaj minut od meje se prineta Istra in Kvarner, dva izmed najvejih igralcev v hrvakem turizmu. Istra je skozi zgodovino verjetno doivela najve, a to jo je obogatilo. Kvarner je poln kontra-stov, od mondenih obmorskih letovi do e vedno nekoliko divjih otokov. Je kraj, kjer stopi iz vode na plao, se zapelje nekaj kilometrov proti hribom in e lahko v gozdu srea medveda.

Vsaj po mojem mnenju je najveja koda, e gre na dopust v takne kraje, pa se cele dneve ne premakne s plae, ne vedo, da se le nekaj metrov stran skriva dosti lepa plaa ali bolja restavracija ali pa da bo v resnici bolj spoit, e se bo malo sprehodil. V teh krajih je preve zanimivih stvari, da bi samo poleaval na plai, raznolikost pa je treba poskusiti tudi pri hrani, saj je izvrstna.

Na Loinju vidi z vrha Televrina neverjetno dale in na obe strani oto-ka. Res je poleti treba vstati zgodaj, ko e ne pripeka sonce, a je vredno. Tako kot je vredno malo raziskati kraj dopustovanja in lahko zve kaj pre-senetljivega. Jaz grem letos z otroki iskat delfine in e kaj, upam pa, da se mi v prihodnosti uspe tudi potopiti do kakne ladijske razbitine.

Samo malo ez mejo

Istra, Kvarner 18. maj 2011

Istra regija turizma in bogate zgodovine

Istra je bila e od nekdaj bogata z ivljenjem, o emer priajo tudi najdbe v istrskih jamah, kjer so pra-ljudje iveli e v paleolitiku. tevil-na najdia razkrivajo veliko nase-ljenost obmoja v bronasti in ele-zni dobi. eprav obstaja ve teorij, je Istra najverjetneje dobila ime po ilirskem plemenu Histrov. Rimljani so jih opisovali kot pleme krutih piratov in se dolgo borili z njimi, dokler jih niso porazili na drugem vojnem pohodu v letih 178 in 177 pred naim tetjem. Rimljani so Istri vladali skoraj 700 let, do pro-pada svojega imperija, in jo v tem asu dodobra razvili. Rimljani so v Pulju in Poreu zgradili kolonije, na otoju Brioni in drugod ob zahod-ni obali so zgradili vile in posestva ter tevilne druge objekte. Istro so s cesarstvom povezali s cesto Via Flavia. Iz njihovih asov je najbolj znana arena v Pulju, zgrajena v 1. stoletju v asu vladavine cesarja Vespazijana. Uporabljali so jo predvsem za boje gladiatorjev in je lahko sprejela okoli 20.000 gledalcev. e vedno je v dobrem

stanju in privablja tevilne turiste. Rimljani so razvili obrt, trgovino in kmetijstvo s pridobivanjem vina, oljnega olja in volne. Tudi vladavi-na Bizanca je v Istri pustila peat. Evfrazijevo baziliko v Poreu so zgradili v 6. stoletju in je ena naj-lepih zgodnjebizantinskih cerkva v Evropi. Nato so se za Istro prieli asi vpadov, plenjenja in zasedb Gotov, Langobardov, Frankov in Slovanov, v 12. stoletju pa je prila pod oblast Beneke republike. Do konca druge svetovne vojne so ji vladali e Habsburani, Napoleon in Italija.

Notranjost Istre je posejana s sred-njevekimi mesteci in utrdbami na vrhovih griev. Dvigrad lei na hribu znotraj Limske drage neda-le od Kanfanarja in je najveje ruevinsko mesto, ki sameva od epidemije kuge v 17. stoletju. V bliini sta bila neko dva gradova (od tod tudi izvira ime Dvigrad), toda ohranile so se ruevine samo enega. Dvigrad je danes kulturni spomenik. Iz obdobja beneke vla-

davine je najbolj znan Motovun, obiska vredna pa sta e Gronjan in Hum, medtem ko je Labin turi-stino manj znan. Cerkev sv. Bla-a v Vodnjanu je najveja istrska cerkev, njen 60-metrski zvonik je najviji v Istri. Pomembna je tudi zaradi tega, ker so v njej mumi-ficirana telesa treh svetnikov, hrani pa tudi najbogatejo istrsko zbirko sakralne umetnosti s 730 umetnikimi deli in predmeti.

Istra je tudi deela vina (predv-sem malvazije) in oljnega olja, v zadnjem asu pa turistini delavci dajejo velik poudarek turistinim kmetijam (agroturizem), ki ponu-jajo bivanje in pristno domao hrano. Kljub poseljenosti je Istri namre uspelo obdrati razmero-ma isto in neokrnjeno naravo z bogatim rastlinskim in ivalskim svetom. Edini istrski narodni park se nahaja na otoju Brioni, planinski masiv Uke z najvijim vrhom Istre (Vojak, 1396 metrov) pa skriva pravo bogastvo zaite-nih rastlinskih in ivalskih vrst in

je zato razglaen za naravni park. Zaitena pokrajina najjunejega istrskega rta, Kamenjaka, je zani-miva ne samo zaradi svojih skoraj 500 rastlinskih vrst, temve tudi zaradi lepih zalivov, istega morja in podmorskega sveta. Movirje Palud pri Rovinju je ornitoloki rezervat, v katerem ivi ve kot 200 ptijih vrst, medtem ko je Limski kanal zaradi svojega 11 kilo-metrov dolgega useka v kopno ena najlepih istrskih zaitenih pokrajin. Zaradi bogate morske favne je njegov podmorski del razglaen za poseben rezervat v morju.

Istra ima kar 5 kilometrov obale (skoraj 700 kilometrov z otoki), zato je seveda najbolj raz-vit obmorski turizem. V turistini ponudbi tako najdemo 135 vejih hotelov, 3 majhnih in druinskih hotelov, 0 turistinih naselij, 50 kampov, 12 marin, 6658 zasebnih oddajalcev sob in apartmajev, 2 kongresnih centrov, svetilnike, 16 velnekih centrov in 2 hostla.

Rimske razvaline v naravnem parku Brioni


Kvarnerski zaliv je najveji hrvaki zaliv, Kvarner kot regija pa sega od opatijske riviere na severoza-hodu do otoka Paga na jugu in zajema otoke Krk, Cres, Loinj in Rab ter Gorski kotar. Kvarner je bil vedno kriie tevilnih narodov in civilizacij, ki so vsak na svoj nain pustili neizbrisen peat v zgodovi-ni regije.

Obmoje Kvarnerja je bilo poselje-no e v pradavnini, prvi zabeleeni prebivalci pa so bili Liburni. Libur-ni so bili antino indoevropsko ljudstvo, ki je ivelo na obmoju od Istre do sedanje Dalmacije. Ukvarjali so se preteno s kmetij-stvom, ivinorejo, ribarjenjem, trgovino in piratstvom. Tako kot njihovi sosedi Histri v Istri so bili redno v konfliktih z Rimljani. Ti

konflikti in spopadi so se stopnje-vali od leta 302 do 35 pr. n. t., ko so jih Rimljani podjarmili in priklju-ili cesarstvu. O monem vplivu Rimljanov e danes priajo tevilni zgodovinski spomeniki na celot-nem obmoju, mesto Senia (Senj) pa je bilo njihovo najbolj pomemb-no pristanie v teh krajih. Kasne-je je regija spadala pod Beneko republiko, o prihodu Hrvatov v Istro in na Kvarner pa pria eden prvih in najpomembnejih spo-menikov hrvakega jezika - Baka ploa. To je kamnita ploa z vklesanim napisom v hrvaini in s pismenkami glagolice, nastala je okoli leta 1100, nali pa so jo otoku Krku.

Velik vpliv na regijo je imela avstro-ogrska monarhija, saj se

je med njeno vladavino na tem obmoju zael razvijati turizem. Leta 188 je v Opatiji zraslo prvo letovie Vila Angiolina, sledili so prvi hoteli, kopalia in zdravilia. Kmalu je Opatija postala monde-no sredie in zdravilie za aristo-kracijo in bogatae, ki so prihajali iz vse Evrope ter gradili poletne hie in vile. Obenem se je turizem zael razvijati tudi na crikveniki, vinodolski in reki rivieri ter na Malem Loinju, Reka pa je postala pomembno pristanie. Tako se lahko Kvarner danes ponaa z naj-daljo tradicijo v turizmu na hrva-kem Jadranu. V asih Jugoslavije je mondeni bli sicer zbledel, a poasi in vztrajno se vraa.

Kvarner daje s svojo raznolikostjo in bogato ponudbo naravnih in

kulturnih znamenitosti neskonne monosti odkrivanja in preivlja-nja dopusta, tako ob morju in na otokih kot v popolnoma druga-nem svetu, ki se imenuje Gorski kotar. Gre za pogorje nad Kvar-nerskim zalivom in z narodnim parkom Risnjak.

Kvarner kot regija ima 278 za-itenih kulturnih dobrin, izmed katerih je 117 zgodovinskih celot ter 161 zgodovinskih zgradb in kompleksov. Premore kar 113 vejih hotelov, 30 manjih in druinskih hotelov, 2 kampov, 1.600 zasebnih namestitev, 30 kongresnih centrov, 19 velnekih centrov, 2 hostla, 29 pristani, 16 marin, 25 jadralnih klubov, 58 potapljakih klubov, 2 portni leta-lii in 1 smuarski center.

Kvarner kraj najdalje turistine tradicije

Kraj Baka na otoku Krku

Istra, Kvarner6 18. maj 2011

Leanje na plai in kopanje je glav-na dopustnika aktivnost, a to lahko kaj kmalu postane dolgoa-sno. Na sreo se turistini delavci zavedajo, da je gostom treba dati ve, in zato v Istri in Kvarnerju ne manjka monosti za aktivno preivljanje dopusta. Zaradi mile klime pa te aktivnosti niso ome-

jene le na poletje, ampak jih je veino mogoe izvajati skoraj celo leto oziroma so celo bolj prijetne v katerem drugem letnem asu, kot je vroe poletje.

VODnI pORTI In RIBOLOVSeveda veina pride na morje ui-vat v vodnih portih in te ponud-

be v Istri in Kvarnerju res ne manj-ka, zato niti nima smisla natevati vseh centrov, kjer si lahko izposo-dite opremo ali se vpiete v teaj, pa naj bo to potapljanje, surfanje, kiteboarding, wakeboarding ali kaken drug vodni port. Mogoe si pred izbiro kraja le pogledate, kateri bo najbolj primeren za vae

elene aktivnosti. Potapljai bodo verjetno izbrali bliino dobrih mest za potop ali bliino kakne potopljene ladje, surfarji pa kraje z najmonejim in najboljim vetrom. e nameravate na dopu-stu ribariti, ne pozabite prebrati zakonov, ki urejajo to podroje, in seveda kupiti dovolilnice.

OD SpReHODOV DO ReSneGA pLAnInARJenJAKjerkoli boste, se vam ponujajo udovite monosti za sprehode, nordijsko hojo ali planinarjenje, saj so turistini delavci lepo raz-delali poti in pripravili vodnike, le pozanimati se je treba v najb-lijem turistinem uradu. Tokrat natejmo le nekaj najbolj zanimi-vih oziroma priljubljenih poti, ki se jih e lahko lotite brez velikih predhodnih izkuenj, opreme ali vrhunske kondicije.

Ena izmed njih je pot Buje-Buzet-bevnica, ki vas s tiriurno hojo popelje mimo mesteca Gronjan preko Oprtlja do Istrskih toplic. Na poti so urejena mesta za poi-tek, na trinajstih mestih pa je mogoe prenoiti. Zelo atraktivna in najbolj obiskana istrska pot poteka iz Brguca do Korita, po elji pa se lahko nadaljuje do ia-rije. Atraktivna je tudi pot od Labi-na do turistinega Rabca. Steza je razmeroma kratka, a poseben ar ji daje prepletanje s potokom, ki ustvarja slapove in jezerca. Pot je najlepa maja, ko cvetijo ciklame.

Poti v okolici Pulja niso zahtevne in so primerne tudi za rehabilita-cijo srnih bolnikov, saj veinoma potekajo ob morju ali po gozdo-vih. Osem poti je dolgih okoli 0 kilometrov in jih je mogoe prehoditi v devetih urah. Pazinska jama je zaitena krajina, skozi katero poteka 1050 metrov dolga pot, na kateri je kar 252 stopnic in devet mostov, ki so zgrajeni iz materiala, najdenega v jami, tako da se lepo skladajo z naravo. Med sprehodom skozi ta naravni muzej boste na sedmih informa-tivnih tablah nali zanimive podat-ke o legendah, flori, speleologiji in zgodovini Pazinske jame.

Celoten masiv Uke ima 17 oznae-nih poti, z vrha Uke pa se odpira neverjeten razgled. Seveda planin-

ne poleavanje aktiven dopust!


skih in sprehajalnih poti ne manjka v Gorskem kotarju, kjer bodo na svoj raun prili tudi resni planinci.

Med bolj zanimivimi potmi tudi za otroke je nedvomno Pot delfinov na Loinju, ki poteka od Malega Loinja proti jugu otoka in se vra-a po drugi strani. Ker imajo na Loinju naravni rezervat za delfine - ocenjujejo, da jih v teh vodah ivi okoli 160 - jih je med sprehodom po tej poti pogosto videti. Planin-ska transverzala Osorica-Nere-zine je dolga 10 kilometrov, povz-peti pa se je treba na 588 metrov visoki vrh Televrin. Pot je nekoliko bolj zahtevna, a na vrhu to popla-a udovit razgled dale v daljave. Na Loinju je oznaenih kar 220 kilometrov razlinih poti.

Na Cresu lahko prehodite eko-stezo in mogoe celo ugledate redkega beloglavega jastreba, za ohranitev katerega se borijo v cre-kem ekolokem centru.

KOLeSARJenJe VeRJeTnO nAJBOLJ pRILJUBLJenA AKTIVnOSTKolesarske steze in poti so kraje v Istri in Kvarnerju prepletle kot paj-

kova mrea. Verjetno ni pretirano rei, da je prav kolesarjenje najbolj priljubljena oblika aktivnega pre-ivljanja dopusta, seveda na kop-nem. Za vsakogar se kaj najde, od lajih do zelo resnih kolesarskih podvigov.

V Istri je oznaenih 60 poti, ki ima-jo skupno kar 2600 kilometrov, nekaj pa jih je e nevrisanih in v urejanju.

Okoli 70 odstotkov stez poteka po pesku in poljskih ali gozdnih poteh, zato so primerne za gor-sko kolesarjenje. Na hribovitem severu je kar nekaj zahtevnih poti, med njimi so tudi takne, ki jih ne priporoajo rekreativcem. Bolj ko se spuamo proti obali ali jugu Istre, manj strme in laje postajajo poti, a manja je tudi nagrada - razgled, ki ga doivimo po vzponu.

V osrednji Istri je v okolici Pazina sedem poti, ki vas popeljejo skozi stara srednjeveka mesteca in osamljene vasi, v katerih dobite obutek, kot da se je as ustavil. Najlaje poti so na jugu, posebno priljubljena pa je pot, ki vodi na rt Kamenjak.

Plaa Lido v Opatiji


Posebne steze so urejene okoli mest Vrsar, Pore, Svetvinenat in Rovinj. Okoli Vrsarja potekajo tri kolesarske steze. Kratka je dolga pet kilometrov, krona jih ima 18, najdalja pa 27. Vso pot lahko uivate v naravi, na delu steze pa se vam odpre preudovit pogled na Limski kanal. Okoli Porea sta dve stezi s po 5 kilometri, a nista zahtevni, zato ju bodo zmogli tudi rekreativci. Svetvinenat je sredi-e tirih stez, od teh ima najdalja 15 kilometrov, na njej pa ni goste-ga prometa, pa tudi za okrepilo je poskrbljeno s tevilnimi gostii ob poti.

V Kvarnerju je oznaenih ve kot 1300 kilometrov kolesarskih poti, ki omogoajo vonjo po razlinih terenih in pokrajinah. Nad Opatijo lahko s hribov opazujete stiie Istre in Kvarnerja ali pa se podate v zaledje Crikvenice. Po dolgem in poez lahko prevozite otoke v Gorskem kotarju, pa vam ne bo zmanjkalo poti.

TenIS, GOLf In JAHAnJePred leti je pri nas tenis veljal za

port poslovneev in elite, zdaj je to mesto prevzel golf, a tudi golf e izrivajo drugi prestini porti. Tenis lahko igrate praktino kjerko-li, saj ga skoraj ni hotela, naselja ali kampa, ki ne bi premogel tenis igria. Golf je mogoe igrati na Brionih, kjer pa je igrie malo pri-rejeno, saj so zelenice peene. e eno igrie za golf je zraslo le streljaj od nae meje, v Savudriji, in sicer je to Golf Club Adriatic. Eden izmed portov, ki golfu odvzema status, je nedvomno jahanje, in tevilni rani obisko-valcem ponujajo vse od zaetnih teajev do treningov ali izletov s konji. Prav slednje je lahko zelo zanimivo.

pLeZAnJe, JAMARSTVO In JADRALnO pADALSTVOPlezalci vedno znova odkrivajo skale, e posebno e so v tak-nem podnebju, ki omogoa ple-zanje, ko je drugje mrzlo. Najbolj znan v tem delu je Zlati rt pri Rovinju, sicer pa je v Istri devet oznaenih plezali, e nekaj pa jih najdemo v kvarnerskem pogor-

ju in na otokih. e ste si eleli raziskovati podzemne jame, je te-ko najti bolj primeren kraj, saj je samo v Istri okoli 1500 jam, ki so znane, med njimi najbolj Pazinska jama. Za tiste, ki si elijo leteti, je na voljo kar nekaj ol oziroma klubov, v katerih je mogoe pla-ati skok v tandemu z izkuenim voditeljem.

Sicer pa tako za plezanje kot za jamarstvo velja, da se tega nika-kor ne lotevajte sami, e niste izurjeni.

Pa tudi sicer na dopustu ne preti-ravajte z aktivnostmi prek svojih sposobnosti, prehitro se lahko zgodi pokodba ali nesrea, ki pok-vari dopust.

Narodna noa na otoku Susak

Raznolikost je lepa

turistina skupnost kvarnerjahr-51410 opatija, nikole tesle 2, t +385 (0)51 272 988, 272 665, f +385 (0)51 272 909, e [email protected]

kvarner info - vrata jadrana, t +385 (0)51 623 333, 628 888, F +385 (0)51 623 334, e [email protected]

VE^ KAKOR ODDIHNajve~ji polotok Jadranskega morja, vse leto obdarjen z milim podnebjem,

svojo ble{~e~o raznolikost pokrajine in izku{enj uokvirja v obliko majhnega

trikotnika: od odtisov dinozavrov, rimskih amfiteatrov in bizantinskih bazilik

do globokih zelenih zaliv~kov in podzemnih votlin. Obalo krasijo obi~ajni

sredozemski biseri: kristalno ~isto morje, prodnate plaè, razko{ni zeleni

parki in obmorska zgodovinska mesteca. Notranjost Istre ponuja {e ve~:

gri~e, prekrite z vinogradi, olj~ne nasade, travnike, zvrhane {pargljev,

gozdove, bogate s tartufi, in srednjeve{kamesteca.

Istra - destinacija za gurmaneUgledni avstrijski vodnik Gault Millau je v svojo izdajo za leto 2011 uvrstil 21 istrskih restavracij, pri ~emer so najbolje ocenjene Monte in

Wine Vault (Rovinj), Milan in Valsabbion (Pulj), San Rocco (Brtonigla), Damir & Ornella in Pepenero in ôk (Novigrad).

Zalo`ba Touring Club Italiano v svojem vodniku Vinibuoni prvi~ doslej predstavlja Istro. Dele`na je posebnega poglavja ob {tevilnih

cenjenih italijanskih vinorodnih obmo~jih. Od 16 uvr{~enih istrskih vinarjev so trije osvojili drugo nagrado - to so Coronica, Veralda in

Vivoda - medtem ko so najpresti`nej{o nagrado Corona dobili Franc Arman, Giorgio Clai in Benvenuti.

Najpomembnej{i italijanski vodnik po svetu ekstra devi{kih olj~nih olj Flos olei pa je med 15 najbolj{ih na svetu uvrstil tudi istrsko olje

Klaudija Ip{e z obmo~ja Buj in olje druìne Belci iz Vodnjana. Istra je v tem vodniku osvojila visoko drugo mesto, za italijansko Toskano, pri

~emer ta publikacija zajema 42 dràv s petih celin.

Ne spreglejte!@elite odkriti kar 22 vrst orhidej, med katere sodi tudi tista endemska Serapias istriaca, videti tako imenovani oto~ek kro`nik, ki hrani odtis

dinozavrove stopinje, ali pa naleteti na ostanke razko{nih starorimskih vil rustic? Potem se odlo~ite za Pot orhidej in odrinite s kolesom iz

anti~ne Mutile oziroma sedanjega Medulina in

se peljite vzdol` razko{no raz~lenjene obale na

jugu Istre. Vo`nja poteka po deloma asfaltni

deloma {e makadamski cesti, za 43 kilometrov

dolgo pot pa potrebujete okoli tri ure. Vodila vas

bo ~ez polotok Viùla, v Pomer, Kamik, Banjole,

Monte Kopo in Premanturo. Pravi biser slednje

je dolgi in ozki polotok Kamenjak: varovana

krajina s {tevilnimi zalivi in prekrasnimi

miniaturnimi belimi plaàmi, ob kateri nih~e ne

bo ostal ravnodu{en.

V pritli~ju in kleti stavbe sedanjega Narodnega

muzeja Labin je stalna rudni{ka zbirka, dolga

okoli 150 metrov in dostopna javnosti. Rudarska

avantura pomeni pravo pustolov{~ino za vso

druìno in obiskovalce popelje v malce

pozabljeno podzemlje istrskih rudarjev.

Oglasno sporoilo


Kje so najbolji kampi in plae?Nekateri niso za kampiranje, drugi pravijo, da lahko samo tako ui-jejo obutek svobode in narave. Kakorkoli, kampiranje je izjemno popularno in v Istri in Kvarnerju najdemo tevilne kampe z dolgo-letno tradicijo, tudi nudistine, kar drugod ni ravno pogosto. Pogledali bomo najbolje kampe po mnenju Hrvakega zdruenja za kampiranje in najbolj priljublje-ne plae v regiji po mnenju turisti-nih ponudnikov.

Na seznamu najboljih kampov v Istri je 19 kampov. Prva izmed njih sta skoraj sosedska kampa Zelena laguna in Bijela uvala (Pore), ki sta ena najbolj urejenih in opremljenih kampov, del plae pa imata namenjen nudistom.

Kamp Lanterna se nahaja med Novigradom in Poreem in spada med najveje kampe. V njem je mogoe najeti tudi mobilne hii-ce, kamp prikolice ali otore. Naj-veji kamp v Istri je Park Umag, ki ima kar 2060 parcel za kampira-nje. Na seznamu najboljih v Istri najdemo e kampe Vetar, Polari (oba Rovinj), Valkanela, Orsera (oba Vrsar), Finida, Stella Maris (oba Umag), Marina (Rabac), Pine-ta (Umag/Savudrija) in Bi-Village (Faana).

Prva evropska deela, ki je zaela odpirati nudistine oziroma FKK-kampe, je bila Hrvaka, kamor so nemki turisti prinesli ideje FKK-gibanja. Najstareji uradni FKK-kamp na Hrvakem je istrska

Koversada, medtem ko se lahko (malo v ali) z najdaljo tradicijo nudizma pohvali otok Rab. Tam se je kontroverzni angleki kralj Edvard VIII. e leta 1936 s svojo eno gol kopal v morju ob plai Kandarola, ki je od takrat znana kot angleka plaa. Med najbolj-imi kampi Istre se nahaja tudi kar nekaj nudistinih, in sicer naturistini resort Solaris, natu-ristini kamp Ulika (oba Pore), naturistini kamp Kanegra (Umag), kamp Valalta (Rovinj), naturistini park Koversada (Vrsar) in naturistini kamp Istra (Funtana).

Prvi na seznamu najboljih kam-pov Kvarnerja je kamp Kovaine, ki se nahaja le malo iz mesta Cres.

Nudistom je namenjen del kampa s svojo plao. Kamp Slatina se prav tako nahaja na otoku Cresu, posebno pa naj bi bil primeren za goste s psi. Kamp Poljana se naha-ja malo pred mestom Mali Loinj in je eden najbolj znanih v tem obmoju. V bliini mesta Krk se nahajata dva kampa s seznama, in sicer naturistini kamp Politin, ki se nahaja na osamljenem delu otoka, oddaljen okoli 1,5 kilome-tra iz mesta, in kamp Jeevac, ki se nahaja ob mestu Krk, na istem otoku pa lei e kamp Pila pri mestu Punat. Tudi naturistini kamp Bunculuka se nahaja na Krku, in sicer v bliini Bake sredi neokrnjene narave. Zadnji na seznamu je kamp Padova III, ki


se nahaja v borovem gozdiku, dobra dva kilometra oddaljen od mesta Rab.

Podobno kot pri plaah, o katerih bomo govorili kasneje, je tudi ta lestvica narejena po merilih, ki upotevajo predvsem urejenost in opremljenost kampa. Seveda pa so ti kampi tudi najveji, in e ne potrebujete vse dodatne ponudbe velikih kampov, vam bo nedvomno bolj prijetno v kak-nem manjem kampu, ki jih ne manjka.

MODRA ZASTAVA OZnAUJe UReJenO In ISTO pLAOV Evropi se e trinajst let uspe-no izvaja program zaite okolja morja in obalnega pasu pod nazi-

vom Modra zastava za plae in marine. Nosilec in mednarodni vodja programa je Evropska fun-dacija za okoljevarstveno vzgojo in izobraevanje (Foundation for Environmental Education in Europe - FEEE), ki je bila leta 1981 ustanovljena pri Svetu Evrope. Akcija se je zaela kot spodbuda lokalnim oblastem za poveanje varnosti in istoe pla in marin, danes pa pomeni dodatni var-nostni dejavnik tako za lokalno prebivalstvo kot tudi za turiste. Danes je v ta program vkljuenih ve kot dvajset drav, ki jim je turizem eden izmed stratekih ciljev. Modra zastava simbolizira ohranjeno, varno in prijetno oko-lje, namenjeno poitku, zabavi in rekreaciji, ter dobro razdelan sistem gospodarjenja z obalnim obmojem in trajnostnirazvoj v turizmu. Dobiti modro zastavo za plao in marino pomeni vrhunsko turistino promocijo, ki temelji na visoki kakovosti storitve, istoi morja in obale ter opremljenosti in urejenosti pla. Prestino ozna-ko modra zastava na Hrvakem nosi e ve kot sto pla.

Kamp Park Umag

V nekaterih kampih lahko najamete tudi mobilno hiico


Najbolj priljubljena plaa v Istri je peena plaa v Medulinu, ki je priporoljiva predvsem za druine z majhnimi otroki, sledi pa ji plaa v Rabcu. Plaa v Poreu je priljub-ljena tudi zaradi tevilnih portnih aktivnosti, ki jih je tam mogoe izvajati. Zaradi urejenosti in dina-minega dogajanja so priljubljene

tudi plaa v Umagu ter vrsarski plai Valkanela in nudistina Koversada. V Kvarnerju se je med najboljih pet pla uvrstila baka plaa, ki ji sledi Rajska plaa na Rabu. Loinj zastopa plaa Vespe-ra, na seznamu so e plae v Mo-eniki Dragi in osem kilometrov pla v Crikvenici.

Toda pozor, na seznamu so najbolj priljubljene plae, kar pomeni tudi plae, na katerih bo najve ljudi. e vas ljudje ne moti-jo in od plae predvsem priaku-jete, da vam je na voljo pestra dodatna ponudba v obliki bifejev ali restavracij ter portnih aktiv-nosti, se boste na plaah s tega

seznama poutili odlino. e pa ste lovek, ki ima na plai rad predvsem mir in prostor, potem ta seznam obravnavajte ravno obratno in na te plae ne hodite. Na nekaj tiso kilometrih obale, kolikor je imata Istra in Kvarner, se bo e nala plaa po okusu vsakogar.

Naturistini kamp Bunculuka na Krku

Buanje na otoku Loinj


Skriti biser Gorski kotar


Verjetno bi marsikdo zaudeno pogledal, e bi ga kje na obali vpra-al, kje je Gorski kotar. Mimo te pokrajine ali skozi njo se trumoma vozimo na morje, pa v mrzlici im prej priti na cilj sploh ne opazimo svoje okolice, ker smo z mislimi tako osredotoeni na cilj - morje.

Gorski kotar je del Primorsko-goranske upanije in obsega hribovito gozdnato obmoje med Karlovcem in Reko, katere sredi-e je mesto Delnice. Gorski kotar je eden redkih skritih naravnih biserov kontinentalne Evrope, kjer je narava e takna, kot je bila neko. Tu e vedno lahko vidite volka, divjega praia in jelena v njihovem naravnem pre-bivaliu, pa tudi medveda, divjo kozo ali risa. Divjad, ki ji drugod preti izumrtje, tu e neogroeno ivi v zavetju stoletnih gozdov in mogonih planin. Na severoza-hodni strani Gorskega kotarja se nahaja narodni park Risnjak, ime je dobil po risu, ogroeni vrsti div-je make, ki tukaj uiva posebno zaito. Uprava je v naselju Crni Lug, NP Risnjak pa je od Delnic oddaljen samo 12 kilometrov, od morja pa v zrani rti le 15 kilome-trov, kar pomeni, da je zelo blizu obali, a obenem sta pokrajini isto drugani, kot da sta stotine kilometrov narazen. Park obsega 6350 hektarjev, najvija toka je 1528 metrov visoki vrh Risnjak, najnija pa dolina Kolpe z 290 metri nadmorske viine. Na spe-cifino klimo vplivata tako konti-nentalno podnebje kot Jadransko morje, zato so poletja umirjena s povpreno temperaturo okoli 20 C, medtem ko sta pomlad in jesen navadno deevni, zime pa dolge, hladne in z obilico snega. To obmoje je tisoletja izpo-stavljeno stalnim klimatskim in geolokim spremembam in je eno redkih, kjer e lahko najdemo pra-gozd. Neraziskane poti, gozdna prostranstva in udovito rastlinje so poglavitne znailnosti narod-nega parka. Vendar Risnjaka ne poznamo samo po zgodbah o red-kem risu, po katerem je dobil ime, ali rjavem medvedu, ki biva tod, ampak tudi po izviru reke Kolpe.

Risnjak je idealna izletnika toka za sprehode po naravi, lahko pa se tudi nartno napotite opazova-

ti doloeno ival. Risnjak in tudi preostali del Gorskega kotarja lahko ponudi kar nekaj planinskih in kolesarskih poti, kjer se lahko dodobra nauijemo narave in raz-migamo. e se vraate z obale, se lahko v parku ohladite in odpo-ijete ter se nauijete tukajnjih kulinarinih specialitet. Ob jedeh iz divjaine domaini pripravljajo tudi sladkovodne ribe, rene rake in abje krake. Lokalna hrana je znana tudi po suhem mesu, zele-njavi in kislem zelju. Za dostop do parka lahko uporabite zelo slikovi-to cesto, ki se od stare ceste Reka-Delnice v Gornjem Jelenju odcepi proti Mrzlim Vodicam in Crnemu Lugu. Po konanem obisku lahko pot nadaljujete proti Prezidu, Lo-ki dolini in Cerknici.

Seveda pa park ni zanimiv le pole-ti, zaradi obilnega snega je prime-ren tudi za zimske porte.

Pot na Risnjak (1528 m)


Naravni park Brioni obsega ti-rinajst otokov in otokov, ki jih od kopnega loi le dva kilometra irok Faanski kanal, najveja otoka pa sta Veliki Brion in Mali Brion. Brioni so nam najbolj znani po rezidenci Josipa Broza - Tita, a za uivanje so jih uporabljali e mnogo prej.

Na Brione je loveka noga stopila e v bronasti dobi, a e mnogo prej so na njih kraljevali dinozavri. Odtisi v skalah in druge najdbe kaejo, da so bili otoki v kredi (pred 15 do 65 milijoni let) pose-ljeni s temi fascinantnimi prazgo-dovinskimi poastmi. Otoke so ljudje dokonno poselili v rimski dobi in hedonisti Rimljani so jih uporabljali predvsem kot poit-niko in zabavino obmoje za

vojake iz Pietas Julije, ki jo danes poznamo kot Pulj.

Otoke je v drugi polovici 19. sto-letja kupil avstrijski industrijalec Paul Kupelwieser ter jih preuredil v luksuzen turistini center in tako je najbolj zasluen za njihovo sedanjo podobo. V drugi svetovni vojni so otoke pokodovali okupa-torji in bombardiranje zaveznikov. Po koncu vojne je jugoslovanska oblast Brione obnovila, Josip Broz - Tito pa si je na njih uredil svojo rezidenco ter jo obogatil z eksoti-no floro in ivalmi, ki se e danes prosto sprehajajo po otokih. Mnoge vrste ivali, ki jih je Tito dobil v dar od tujih dravnikov, je e danes mogoe videti v safa-riparku. Zaradi udovite narave in rastlin je najprimerneji as za

Brioni otoki uitkov

Najbolji nain za ogled otoka je izposoja kolesa


obisk otoja konec pomladi ali na zaetku jeseni.

V zadnjih letih se to udovito oto-je spet oivlja in privablja turiste. Nekaj vil hrvaka oblast e vedno uporablja za protokolarne objek-te, vse drugo je turistom prosto dostopno. Izhodie za obisk Bri-onov je glavni pomol v Faani, od tam dokaj pogosto vozi turistina ladjica do otokov, seveda pa lahko priplujete tudi sami. Za ogled oto-kov se lahko pridruite vodenim ogledom s turistinim vlakcem, lahko najamete kolo ali elektrini golfski avtomobilek, seveda pa se lahko na raziskovanje podate tudi pe.

Med obiskom si je treba ogledati nekaj krajev, ki govorijo o zgodo-

vini otoja. To so stopinje dinoza-vrov in fosili, razlina arheoloka najdia iz bizantinskih in rimljan-skih asov ter zapuina oeta modernih Brionov Paula Kupel-wieserja. Ogledate si lahko cerkev sv. Germana, arheoloki muzej in razline razstave, med njimi je najopazneja fotografska razsta-va Josip Broz - Tito na Brionih. Ljubiteljem golfa je na voljo tudi igrie, ki ima to posebnost, da na njem ni trave, ampak je peeno.

Na Brionih so na zaetku 20. stoletja letovale tevilne okrona-ne glave in pripadniki svetovne umetnike elite, med njimi Franc Joef in njegov prestolonaslednik Ferdinand, nemki cesar Viljem II., rnogorski kralj Nikola Petro-vi Njego in knjievnik James Joyce. Josip Broz - Tito je na Bri-onih gostil svetovne voditelje in najveje zvezde takratnega asa, na primer Sofio Loren, Elizabeth Taylor, Gino Lollobrigido in Richar-da Burtona. Ob obnovitvi, ki e poteka, so v preteklih letih Brione obiskali tudi monaka princesa Carolina, ki je bila tako navduena nad lepotami tega otoja, da je postala redna gostja, svetovni tenorist Placido Domingo, itali-janski premier Silvio Berlusconi, ameriki igralec hrvakega rodu John Malkovich, modni oblikova-

lec Ottavio Missoni in manekenka Naomi Campbell.

Tako se Brioni poasi, a vztrajno vraajo na zemljevid svetovnih

mondenih letovi, zato je zdaj verjetno pravi as za obisk, dokler ne postanejo tako mondeni, da bodo predragi za povprenega turista.

Poasi bodo na Brionih vsi hoteli zasijali v nekdanjem sijaju


e najbolj sta psom naklonjena Istra in Kvarner. e zlasti e name-ravate bivati v zasebnih sobah ali apartmajih. Hotele, kjer je bivanje psov dovoljeno, je mogoe pre-teti na prste ene roke. Pa e tam vas kua ne bo smel spremljati v restavracijo ali na hotelsko plao. Psom prijazna sta predvsem otoka Krk in Pag. Na Krku, denimo, kar 70 odstotkov zasebnih apartma-jev omogoa poitnikovanje s tirinocem ob ustreznem doplai-lu, seveda. V cenejih apartmajih

vam bodo za bivanje manjega kuka raunali od tri do pet evrov na dan, v drajih tudi do deset, za veje pasme pa boste morali plaa-ti ne glede na ceno apartmaja od osem do 12 evrov na dan. Veina najemodajalcev je bolj naklonjena manjim pasmam. Lastniki neka-terih apartmajev pa vam bodo kot alternativo ponudili celo pesjak.

Na Krku tudi ne boste imeli nobe-nih teav pri iskanju primerne plae za pse. Veina mestnih in

hotelskih pla je oznaenih s tabla-mi, na katerih je pes prertan, kar pomeni, da tam tirinoci nimajo kaj iskati. To pa e ne pomeni, da je psom in njihovim lastnikom onemogoeno brezskrbno ofo-tanje v morju. V veini letovikih krajev so plae za pse posebej oznaene in so v zalivih ali na bolj odmaknjenem delu mesta. Na teh plaah vas nihe ne bo grdo gledal, e bo se bo kua kopal in raziskoval po okolici. V enem od najbolj znanih letovi na otoku

Krku, v Baki, je ta plaa na skraj-nem koncu velike mestne plae. Namenjena ni samo psom in njihovim lastnikom, temve tudi nudistom. V poitnikih krajih po Istri so plae, rezervirane za pse, bolj ali manj redkost. Tam se je mestnim plaam, kjer je ez poletno sezono veliko kopalcev, bolje izogniti. Veliko bolj primerne za druenje s kosmatinci so plae v kampih ali v bolj odmaknjenih zalivih, do katerih pridemo pe, s kolesom ali avtomobilom.

V nekaterih dravah Evropske unije, predvsem v Avstriji, Nemiji, Italiji, Franciji in na Nizozemskem, so tirinocem (razen nekaterih pasem, ki so v teh dravah prepovedane) naklonjeni tako v hotelih, apartmajih kot v gostinskih in trgovskih centrih. Tega pa ni mogoe rei za nae june sosede, kjer je hotele, prijazne domaim ivalim, skorajda mogoe preteti na prste ene roke.

S psom k sosedom na morje


pOZAnIMATI Se Je TReBA pReD ODHODOMGotovo ne bo odve nasvet, da se pred rezervacijo doloenega hote-la ali apartmaja pozanimamo, kako je z nastanitvijo psa. Najemo-dajalca povpraajmo, ali bo kua lahko spal v apartmaju ali ne, ali ima apartma balkon oz. teraso, koliko apartmajev je v zgradbi (pes bi utegnil motiti ostale najem-nike), ali so v bliini urejene spre-hajalne poti, ali so psom naklo-njeni sosedi (domaini) in - kar je morebiti najbolj pomembno - ali je v bliini apartmaja plaa, kjer se pes lahko kopa, in kje ni zaelen. To vpraanje je treba zastaviti predvsem lastnikom apartmajev, ki so v neposredni bliini morja. e na kua na tej plai ne bo

dobrodoel, od bliine morja ne bomo imeli ni, kvejemu bomo zaradi ugodne lege plaali veliko ve za namestitev.

Tisti, ki e dolga leta poitnikuje-jo s psom, vedo povedati, da so ivalim najbolj prijazni kampi. V Istri in Kvarnerju je domaa ival dovoljena domala v vsakem kam-pu, zanjo se plaa le pristojbina. V bolje opremljenih kampih je najti posebne smetnjake z vrekami za pasje iztrebke. Tudi plae, kjer so psi dobrodoli gostje, so urejene, bodisi oznaene, bodisi na njih nimamo teav.

Ker brez gostiln, kavarnic in slaiarn na dopustu ne gre, je dobro vedeti, ali nas lahko pri tem spremlja tudi na kosmatinec. V veini gostiln, kjer streejo na pro-stem - v vrtu ali na terasi, teav s tem, da gosta spremlja pes, ne bo. To vsaj velja za tista letovia v Istri in Kvarnerju, kjer so kampi in je veliko apartmajev. Tudi v trgovine s spominki, oblaili in obutvijo vas bodo brez teav spu-stili. Tudi na trnici ne bo teav, vas pa kua ne bo smel spremljati v trgovine z ivili, v poto, banko ali lekarno.

UpOTeVAJTe pRAVILAV veini turistinih krajev veljajo za tirinoce doloena pravila. Ko prispete na cilj, se v recepciji najprej pozanimajte, kakna so pravila za pse, in jih tudi upote-vajte. Pozorni bodite predvsem na sprehajanje psa, ki mora biti na povodcu, lastnik mora tudi pobrati pasje iztrebke in jih odvre-i v smeti. V turistinih naseljih, kjer je dovoljeno imeti psa, so po navadi smetnjaki z vrekami za iztrebke. Tudi mesta za kopanje psa niso povsod, najmanj bo pes v nadlego drugim turistom na manj obiskanih plaah. Pred odhodom na dopust preverite, ali ima va pes opravljena vsa potrebna cepljenja, ki morajo biti vpisana v modri potni list. Hrva-ki carinski predpisi so usklajeni s standardi drav Evropske unije. Hini ljubljenci (psi, make in dru-ge ivali) v spremstvu lastnika, ki potujejo skozi Hrvako ali v njej zaasno bivajo, morajo biti pred vstopom v dravo oznaeni z mikroipom ali s itljivo tetovira-

no tevilko, ki mora biti vpisana v mednarodni dokument (certi-fikat), izdan v skladu z veljavno zakonodajo Republike Hrvake. Pri prvem cepljenju proti steklini, ki mora biti opravljeno pri treh mesecih starosti, morajo biti ivali cepljene najmanj est mesecev in ne ve kot leto dni pred poto-vanjem, pri naknadnih (booster) cepljenjih pa ne ve kot leto dni pred potovanjem.

peS MeD VOnJOMed vonjo z avtomobilom lahko psi sedijo na zadnjih sedeih ali v zadnjem delu vozila s tremi vrati ali karavana. Majhne pse morate

prevaati v posebnih koarah ali boksih za pse. Najbolje so kletke ali plastine koare, ki jih lahko pripnete na sede ali na dno vozila. e pes potuje na sedeu, ga morate pritrditi z varovalnim pasom, ki se namesti na avtomo-bilske varnostne pasove. Ta pas pomaga prepreevati pokodbe pri psu in potnikih. Z veterinarjem se pred odhodom posvetujte, katera zdravila vzeti s seboj in kateri zdravstveni podatki so potrebni. Pozanimajte se tudi, ali je v kraju vaega oddiha veterinar. Najbolje je o tem povpraati v hotelu ali lastnika apartmaja, kjer ste rezervirali aranma.

AGReSIVnI pSI nAJ RAJe OSTAneJO DOMAKako vemo, da je na kua primeren za potovanje, smo povpraali pasjega psihologa in kinologa Martina Simonia iz pasje posveto-valnice Gali. Za potovanje je primeren zdrav, cepljen in vzgojen pes, s katerim nam bo v vseh okoljih prijetno, ker ne bo povzroal nevenosti. e poitnikujemo v hotelu ali apartmaju, kjer so ku-ki dobrodoli, moramo dosledno upotevati pravila, psa vekrat voditi na sprehod, za njim pospraviti iztrebke, paziti, da v sobi ali v drugih prostorih ne uniuje opreme ter da z lajeem ne moti drugih gostov in ni nadleen. Na plai poiimo malo odmaknjen kotiek s senco, kjer ne bomo motili drugih kopalcev. Psa imejmo na vrvici, da ne bo tekal naokoli, prinaal predmete drugih ljudi ali se igral z njimi, tacal po njihovih brisaah in blazinah ter jih nadle-goval. Tudi v vodo in iz nje ga vodimo na vrvici ter po kopanju pos-krbimo, da se ne bo otresal neposredno v bliini ljudi. Simoni je nedvoumen, da nevodljive, nevzgojene in agresivne pasme, ki niso naklonjene ljudem in drugim ivalim, ne sodijo na potovanje. Doma raje pustimo tudi tiste, ki se teko prilagodijo novemu zaasnemu okolju in brez teav ne morejo biti sami ve kot pol ure. Z njimi bi bil dopust ena sama teava - tako za nas kot zanje.


Kulinarini uitki Istre in KvarnerjaKulinarino ponudbo Istre in Kvar-nerja mono zaznamujejo morje in morske specialitete, eprav to e zdale ni vse, kar lahko ponudi ta regija.

Primorska kuhinja in kuhinja kvar-nerskih otokov temeljita na ribah, koljkah, rakih in glavonocih ter mediteranski zelenjavi. Nepogre-ljive so zaimbe, kot so lovor, bazi-lika, timijan ali romarin, ter seve-da olive in olivno olje. Od mesa se uporabljata e jagnjetina in kozli-evina, po monosti peeni izpod peke. Toda ta del kulinarine ponudbe je dokaj dobro poznan, medtem ko v tem obmoju ostaja e dosti zanimive in manj znane kulinarine ponudbe.

OLIVnO OLJe In VInOPogoste raziskave zadnjih let nenehno potrjujejo, da je medi-teranski tip prehranjevanja, ki temelji na oljnem olju, najbolj zdrav. Oljno olje je osnova vse kuhinje tega obmoja in obenem najstareje poznano olje. Tako kot oljno olje je v Istri in Kvarnerju e od asa Grkov in Rimljanov zelo razirjeno vino. Brez vina ne gre niti pri kuhanju, edini pravi kis pa je vinski. Najbolj tipina in najpo-membneja istrska sorta je istrska malvazija, ki se odlino kombinira

z morsko hrano. Protiute mal-vaziji je teran s podvrsto refok, oba veljata za stari in avtohtoni istrski vini. Sta odlien dodatek k bolj kalorinim jedem, domaim golaem in divjaini. Iz mladega terana se pripravlja istrska supa, vrsta tradicionalne jedi s peenim kruhom v vru rdeega vina. Ob tem naj omenimo e momjanski in poreki mukat, ki je odlien spremljevalec sladic, ter desertno vino proek. Na otoku Krku lahko najdete posebno avtohtono sorto belega vina vrbniku lahtinu, na otoku Susku pa rdee vino trojiina.

MIneTRA pRepROSTA SpeCIALITeTAMinetra je osnova istrske kuhi-nje, pripravlja se zelo enostavno in je neko veljala za jed revnih ljudi, zato se je v njej le redko na-lo meso. Njena kakovost izvira iz dolgega kuhanja zelenjave na rahlem ognju. Benito Mihovilovi, znan poreki kulinarini strokov-njak, tako pove zgodbo o preboju minetre v gostinstvo: To je bilo v zaetku estdesetih let, turizem je bil e v povojih. Na Poretino je na lov priel Italijan plemenitega porekla. Po dobrem lovu smo kuharji pripravili lovsko veerjo

za goste. V teh letih divjaina za nas ni bila nikakrna posebna specialiteta, zato smo za svoj uitek pripravili minetro. Rado-vedni baron je priel v kuhinjo in zaprosil, da mu ponudimo hrano, ki jo pripravljamo zase. Pojedel je dva kronika minetre. Na pre-seneenje vseh prisotnih se med uradno veerjo sploh ni zanimal za divjaino. Tako smo mi, srame-ljivi Istrani, pridobili samozavest, da kot predjed v dunajski kuhinji ponudimo minetro.

DRAGOCenI TARTUfI, pRUT In pARGLJIGastronomi se strinjajo le v enem tartuf je vrhunec gastronomije, istrski beli tartuf pa je eden naj-bolj cenjenih v svetu. To je uden, pod zemljo skrit gomolj, ki ga lah-ko najdemo le s pomojo poseb-no dresiranih psov. Na obronkih griev ob reki Mirni raste rni tartuf, ki se idealno dopolnjuje z belim. Tartufe pripravljajo svee, posuene, namoene v olivno olje ali zmlete in posuene, pri pripravljanju pa uporabljajo zelo majhne koliine, saj imajo inten-zivno aromo in ne nazadnje viso-ko ceno. Prut je statusni simbol istrske in otoke kuhinje, ki se je jedel redko, izjeme so bile slavja,

poroke ali obiski gostov. Njegovo kakovost zagotavljata pravilna priprava in suenje v edinstvenih vremenskih razmerah. K prutu se seveda prilee tudi znailen doma sir, ki ga v teh krajih ne manjka. Spomladi se na jedilniku pogosto znajdejo parglji, gre za samoraslo rastlino, ki raste v gozdovih, na poljih in vlanih kra-jih. Mehki deli stebla z grenkim priokusom so zelo okusni, ko se pripravijo z jajci. Ob tem parglji uinkujejo kot blag diuretik, laja-jo prebavo, pomagajo pri delova-nju jeter ter zbujajo tek.

DIVJAInA In GOZDnI SADeIV Kvarnerskem pogorju naletimo na popolnoma drugano hrano, kjer prevladujejo zelenjava, sue-no meso, divjaina, mleni izdelki, sladkovodne ribe in gozdni sadei. Med specialitete tega obmoja spadajo jedi iz divjaine, enolon-nice, abji kraki ter sladice z goz-dnimi sadei.

Ker je kulinarina ponudba Istre in Kvarnerja res pestra, je za spo-znavanje najbolje vzeti v roke kak kulinarini vodnik in obiskati katero izmed tevilnih kuli narinih tematskih poti (oljna pot, vinska pot ...) ali kulinarine dogodke (dnevi pargljev, dnevi tartufov ...)

Istria & Kvarner

Documents

Transcript of Istria & Kvarner