ISSN 035045773 - ribiska-zveza.si

RIBIŒ 9 GLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

LETO 2011LETNIK LXX

ISSN 035045773

Na Kolpi (foto: I. Holy)

70 let glasila Ribič

RIBIČ 9/2011218

PISMA BRALCEV

Čaplja se je očitno privadila bližine ljudi. Po ribniku je celo zaplavala, kar je prejkone izjema kot pravilo.

ZANIMIVOSTI

Razmišljajmo o lastnem ribiškem kroju (noši)

imel sem œast, da sem bil povabljen na sveœano akademijo ob 130-letnici slo-

venskega sladkovodnega ribiøtva 18. ju-nija na Brdu pri Kranju. Razmiøljal sem, kaj naj obleœem ob tej sveœani priloænosti. Da bi vendarle æe na zunaj dokazal pri-padnost ribiøtvu, sem si nadel poletju primerno majico z znakom in napisom domaœe RD Kranj. Priœakoval sem, da bodo tako ravnali tudi mnogi drugi pri-sotni ribiœi. Pa ne. Zgolj peøœica nas je bila obleœena v vsaj delno razpoznavna oblaœila, v srajce ali majice matiœne RD, drugi pa: ribiøki vrh v slavnostni œrnini, preostali pa tako ali drugaœe: od belih srajc do kavbojk.

Ker sem tudi lovec, sem nehote primer-jal »uniformiranost« lovcev na podobnih sveœanostih. Vsi so v predpisanih tradi-cionalnih krojih (noøi). Lovcem podobne kroje imajo, npr., œebelarji z znaœilnim Janøevim œebelarskim klobukom, med-tem ko so oblaœila vojakov, policistov, veteranov, gasilcev idr. uniforme, po na-vadi z oznako œina. Nosilci uniform si ob sreœanjih salutirajo, nosilci krojev ne. Lovski kroj (in tudi œebelarski) nima œi- nov, zato ga imenujemo kroj ali noøa

in torej ni uniforma. Lovci imajo glede na vremenske razmere oz. letni œas celo letno in zimsko lovsko noøo. Obe sta opisani celo v Etiœnem kodeksu sloven-skih lovcev, vse od barve in vrste blaga, samega kroja do dodatkov (kravate, klo-buk).

Razmiøljal sem naprej. Mar tudi mi, slo-venski ribiœi, ne zasluæimo lastnega kroja, lastne sveœane obleke, ki naj bi jo no-sili na ribiøkih prireditvah ter v javnosti, ribiøki ali sploøni, doma in v tujini? Z njo bi tudi na zunaj izraæali pripadnost ribiøki stanovski organizaciji, pripadnost naøemu slovenskemu sladkovodnemu ri- biøtvu. Zato predlagam, da se resno in odgovorno lotimo stvaritve slovenskega ribiøkega kroja. Pri tem angaæirajmo vse zainteresirane – od modnih oblikovalcev, kreatorjev, izdelovalcev oblaœil do trgov-cev – in ob tem ne pozabimo, da nas je veœ kot 12.000, kar je potencialno obseæna proizvodna in trgovinska »niøa«. Njim ponudimo nateœaje, razpise, ponudbe in podobno ter skupaj ustvarimo primeren lasten ribiøki kroj, ki naj bi bil po eni strani razpoznaven in naj bi æe na zunaj poudar-jal pripadnost ribiøki organizaciji, hkrati

pa bi bil funkcionalen, øporten, pa tudi racionalno preprost in ne predrag. Ne bi pa smel biti enak maskirnim vojaøkim oblaœilom. Ribiøka noøa bi morala biti pri-lagojena tudi œlanicam, ki naj bi morda nosile krilo iz enakega blaga kot za moøki kroj. Na kroju naj bi bil nevsiljivo vtkan (ali vtisnjen) znak RZS primerne velikosti v æe uporabljeni svetlo modri barvi. Æal ribiœi pri oblaœenju nimamo dolgoletne tradicije in ne navad oblaœenja, kot jo imajo, npr., lovci, skavti … Pa vendarle bi kazalo pobrskati po starih zapisih, fo-tografijah in arhivskem gradivu, kjer bi se morda naølo kaj slovensko izvirnega in bi pripomoglo k oblikovanju ribiøkega kroja.

Vem, da nisem edini, ki razmiølja o tem, in da se je pred davnimi leti v naøi ribiøki organizaciji o kroju æe govorilo, a æal niœ konkretnega dogovorilo. Œasi se spreminjajo, z njimi se krepita tudi naøa ribiøka zavest in stanovska pripadnost. Veœa pa se tudi potreba po naøi veœji prepoznavnosti v druæbi, kar pokaæimo tudi navzven – s slovenskim ribiøkim krojem.

Branko Galjot

čaplja v parkuRibiœi smo navajeni, da œaplje sreœujemo ob naøih vodah vse od rek, ribnikov, potokov, pa celo tja do ribogojnic. V na-sprotju s kormorani, ki æive v jatah, so œaplje praviloma sa-motarke, njihova loviøœa so po navadi odmaknjena od okolja, ki je zanje preveœ æivahno.

Zato sem bil zaœuden, da sem na sprehodih veœkrat vide-

val œapljo v mariborskem parku, in sicer pri spodnjem rib-niku, neposredno ob Maistrovi ulici in le kakønih 100 m od sedeæa mariborske obœine. In niœ se ni posebej vznemirjala, le nekaj metrov od ljudi je nepremiœno boløœala v vodo in od œasa do œasa izvlekla ribo, kot je videti tudi na fotografiji.

Pa to øe ni vse. Œaplja se je celo »preizkusila« v plavanju, kar dokazuje druga fotografija. Zanimivo bi bilo vedeti, ali so takøne posebneæe med œapljami videli øe kje.

Drago Jenœiœ

RIBIŒGLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

ISSN 0350-4573UDK 632

izdajaRibiška zveza slovenije,1001 Ljubljana, p.p. 2974.

Izhaja vsak prvi teden v mesecu, razen številk 1-2 in 7-8, ki so združene.

Uredništvo in uprava: tržaška cesta 134,

1000 ljubljana.Telefon:

uredništvo:(01) 256 12 97

tajništvo:(01) 256 12 94

041 738 849telefaks:

(01) 256 12 95www.ribiska-zveza.si

NASLOVI ELEKTRONSKE POŠTE RIBIŠKE ZVEZE SLOVENIJE:

Ribiška zveza [email protected]

sekretar [email protected]

tajništvo [email protected]

računovodstvo [email protected]

uredništvo glasila Ribič[email protected]

Poštne predale elektronske pošte (PPEP) imajo vse ZRD, RD ter predsedniki RD in ključni

funkcionarji ZRD in RZS. Aktiviranje PPEP ključnih funkcionarjev je odvisno od njihove privolitve (in tudi možnosti), zato informacijo o aktivnih

PPEP dobite v tajništvu RZS.

Transakcijski račun: 02010-0017838266

ČASOPISNI SVET GLASILA RIBIČ:

Odgovorni urednik: igor Holy

Predsednik časopisnega sveta: dr. tomo Korošec

Člani: mag. Romana erhatič Širnik,dr. Jože Ocvirk, Dejan Pehar,dr. aleŠ snoj, dr. Marjan toš,

dr. božidar Voljč

Lektoriranje: Marjetka Šivic

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila obračunava davek na dodano

vrednost po 8,5-odstotni stopnji.

Naklada: 12.500 izvodov

Priprava za tisk in tisk: tiskarna schwarz

PISMA BRALCEV Razmišljajmo o lastnem ribiškem kroju (noši)Branko Galjot 218

ZANIMIVOSTI čaplja v parkuDrago Jenœiœ 218

AKTUALNO lovska, Ribiška in Planinska zveza odločno za novi zakon o omejitvi voženj z vozili v naravnem okolju 220bomo zaradi novih kilovatov uničili soško postrv?Martina Budal 222

Ribiška zveza slovenije nasprotuje nadaljnji energetski izrabi soče in njenih pritokovUniv. dipl. ekon. Borut Jerøe 223

NAŠIH 130 LETKaj je po Franketu ogrožalo ribe in ribištvo na KranjskemMag. Romana Erhatiœ Øirnik 224

OHRANIMO NARAVO Vplivi obratovanja hidroenergetskih sistemov na ribeMilan Øtraus 225

RIBIŠTVO bakterijske bolezni rib (3. del)Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med. 227

PRITOKI NAŠIH REK: GRAČNICA – piøe: Tone Urbasčisto drugačna gračnica 229Ribe in raki v gračnici 229Zaskrbljujoči posegi v vode 230stotnija laških ribičev 230Zgledno opravljajo svoje delo 230Živ spomin na gračnico 231bogatejši v prijateljevanju 231

RIBIŠKI INFORMATORPravilnik RZs o priznanjih 232Priznanja RZs – opisi oblik in vsebine 233

DELO RIBIŠKE ORGANIZACIJEPet dni za ribičijoMartina Budal 235izberite si najuspešnejši dan za ribolov 235

REPORTAŽEelitna prireditev na elitni vodiJoæe Saje 237

DRŽAVNA PRVENSTVAPrvaka v Ptuju in RadljahDrago Ornik 239

SREČANJARekordna udeležba na 52. tekmovanju za Pokal bledaSamo Novak 240Prvi pokal slovenijeLuka Dakskobler 241Ribiško tekmovanje Podkovani krap 2011Igor Miliœiå, Jernej Øegatin 242Pepijev memorialIvan Merc 242

RIBIČI PIŠEJORibič tone Unetič iz Kostanjevice – kralj cvička 2011Joæe Ømejc 242

EN DAN Z RIBIČIOb jezeru in RižaniTone Urbas 243

MUHARSKI KOTIČEKčrni hroščNadica in Igor Stancev 245

NASVETIRibolov s krmilnikom (2. del)Mag. Andrej Janc 246

RIBIŠKA PRIPOVEDso leta legla med nas, naj vsaj spomin ne zblediTone Økrbec 248

OBVESTILAPreklici 249

V SPOMINandrej Mavrič 249Jovo Dimić 249

RIBIČI KUHAJOKrapov paprikaš in zelenike v marinadi po burnovoTone Urbas 250

KAPITALNI ULOVI 251

2199/2011 RIBIČ

Obvestilo dopisnikom RibičaProsimo vse dopisnike, ki svoje prispevke piøete na osebnih raœunalnikih, da jih, œe je le mogoœe, poøiljate po e-poøti [email protected], originalni izpis prispevka pa z obiœajno poøto na naslov uredniøtva. Na isti naslov lahko poøljete tudi disketo s prispevkom in priloæenim izpisom.

Prispevke za glasilo Ribič je treba poslati uredništvu trideset (30) dni pred izidom, nujna obvestila pa dvajset (20) dni pred izidom.Poslanih prispevkov ne vraœamo, razen na avtorjevo æeljo. Izvirnike hranimo 15 dni od objave v glasilu. Po sklepu predsedstva RZS z dne 18. oktobra 2003 ne honoriramo:- pisem bralcev,- kapitalnih ulovov,- obvestil,- poroœil o delu strokovnih delovnih teles RZS.

Nenaročene prispevke bomo objavljali skladno z razpoložljivim prostorom in njihovo aktualnostjo. Da bi se izognili neobjavam, občasnim dopisnikom svetujemo predhoden posvet z odgovornim ured-nikom, da bi zagotovili tematsko »pokritost« vsebine Ribiča, skladno z uredniško politiko.

Uredništvo

Vsebina

Dandanes je naravno okolje odprto in dostopno bolj kot kdaj prej, kar

pa vanj prinaøa tudi mnogo negativ-nih posledic. Eden izmed pomembnih zaœetnih korakov je ozaveøœanje in po-glabljanje znanja o naravi pri prebival-cih pa tudi obiskovalcih, øe posebno pri otrocih, mladostnikih in mladih. Po-memben korak pri varovanju okolja pa bo prinesel tudi novi zakon o omejitvi voæenj z vozili v naravi.

Ker predvideni zakon posega na pod-roœja, za katerega vse tri zveze æelimo, da se uredijo, smo se predsedniki zvez na naøem prvem skupnem sreœanju 4. aprila letos dogovorili o ustanovitvi Nevladne skupine za omejitev voæenj z vozili v naravi, in sicer s temeljnim ci-ljem, da ohranimo naravno okolje in mir tudi naøim zanamcem.

Vse tri zveze se dobro zavedamo, da hrup, izpuøni plini in voænja z vozili v naravnem okolju, kamor sodijo tudi planote, planinske poti, gozdovi, ob-vodne in vodne povrøine …, torej tudi

obœutljivi ekosistemi, povzroœajo nemir in vznemirjenje pri æivalih in rastlinah, tudi prenekaterih redkih in ogroæenih vrstah. Posebno zanje so nemir, hrup, nevarnost razlitja olj in goriv itn. izred-no økodljivi in nevarni ter lahko tudi neposredno usodni.

Odloœno se zavzemamo za novi za-kon, ki bo nadgradil obstojeœo Uredbo Vlade RS o prepovedi voænje z vozili v naravnem okolju iz leta 1995 ter posta-vil jasne, boljøe in razloœne razmejitve, kje v prostoru in pod kakønimi pogoji je voænja z vozili dovoljena. Zaradi na-mena ohranjanja ekosistemov, naravnih vrednot in krajine smo odloœno proti kakrøni koli voænji z motornimi vozili (za motokros, øtirikolesniki, terenskimi vozili, motornimi sanmi …) v narav-nem okolju.

Predsednik Lovske zveze Sloveni-je Sreœo Felix Krope: »Dræava mora zagotoviti, da se sprejeta zakonodaja spoøtuje; œe je neustrezna, da zakono-dajo spremeni. Govorimo o urejenosti

podroœja varstva okolja, narave in ugo-tovimo, da lahko voziø po gozdu, po njivah, se izæivljaø ali celo uæivaø na kros motorju, ali na motornih saneh. Pri tem sploh ni pomembno, ali se voziø po rastiøœih divjega petelina in sploh ni pomembno, ali vznemirjaø divjad ali mladiœe. Œe pa te æe kdo dobi med 7. in 15. uro, tako stane samo 40 evrov.

Razumem, da dræava varœuje, da se sooœa s preøtevilnim dræavnim apa-ratom in uradniki in kljub temu ne more zagotoviti uresniœevanje predpi-sa, ki prepoveduje voænjo v naravnem okolju. Ne razumem pa, da dræava ne sprejme roke nevladnih organizacij in jim onemogoœa, da v okviru svojega nadzorstvenega sistema opravlja øe na-loge naravovarstvenega nadzornika. In to brezplaœno. Nekaj je zelo narobe.

Vesel sem, da nevladnim organi-zacijam ni vseeno, kaj se dogaja okoli nas. In veseli me, da veœina daje pred-nost okolju in naravi pred ekonomsko raœunico. Zagotovo se bodo øe ostale

AKTUALNO

220 RIBIČ 9/2011

SPOROČILO ZA JAVNOST

lovska, Ribiška in Planinska zveza odločno za novi zakon o omejitvi voženj

z vozili v naravnem okoljuV ponedeljek, 18. julija, se je na Planinski zvezi Slovenije na prvem sestanku sestala Nevladna skupina za omejitev voženj z vozili v naravi, ki jo sestavljajo predstavniki Lovske, Ribiške in Planinske zveze Slovenije. Glavna tema sestanka sta bili predstavitev in obravnava osnutka zakona o omejitvi voženj z vozili v naravi. Sestanka se je poleg predstavnikov zvez udeležil

tudi vodja sektorja za ohranjanje narave Ministrstva za okolje in prostor RS, Mladen Berginc.

Zaradi štirikolesnikov uničena gozdna pot. (Foto: D. Lorenčič) Motorno kolo ne sodi v naravo – življenjsko okolje živali. (Foto: D. Lorenčič)

nevladne organizacije pridruæile pla-nincem, ribiœem, kinologom in lovcem, tako da bomo skupaj poskrbeli, da do-bimo ustrezno zakonodajo in da se je bo dræala tudi dræava. In takrat bodo divjad, jelenjad in tudi medvedi brez-skrbno preœkali avtocesto in hodili svojo pot. In takrat bo øtevilo poroœil o povozih divjadi na æeleznici, cestah in poøkodovanih ljudi v teh nesreœah zelo majhno ali jih skoraj ne bo glede na danaønje øtevilke.«

Predsednik Ribiøke zveze Slove-nije Borut Jerøe: »Priœakujemo, da bo novi zakon v zadovoljivem obsegu omejil, œe æe ne prepreœil, dostavljanje posameznikov in manjøih skupin v iz-virne dele naøih gorskih potokov, od koder imajo nato nezahteven pristop do sotesk, v katerih izvajajo t. i. soteska-nje (kanjoning). Na pogled neøkodljiv adrenalinski spust po slapovih nedo-stopnih sotesk ima namreœ moœne ne-gativne posledice na specifiœen æivalski, pa tudi rastlinski svet praviloma redko osonœenih in zato dodatno bolj ohla-jenih predelov predvsem v alpskem prostoru. V teh posebnih razmerah so øe nekatere, tudi endemne vrste rastlin in æivali, od katerih sta za sladkovod-no ribiøtvo posebej pomembni gensko œisti in zato posebej ogroæeni populaciji soøke postrvi, ki je endemit jadranskega povodja, in potoœne postrvi, ki je ena od najpomembnejøih evropskih postrvjih (salmonidnih) ribjih vrst.«

Predsednik Planinske zveze Slo-venije Bojan Rotovnik: »Z motornimi

vozili se planinci v zadnjih letih vedno pogosteje sreœujemo na nam neljubih sreœanjih na planinskih poteh in brez-potjih, ko so vozniki pogosto neobzirni do ostalih obiskovalcev narave in tudi do narave same. Zaradi zadovoljevanja lastnih potreb po sproøœanju adrenalina s svojim poœetjem ogroæajo in motijo planince, ostale obiskovalce in ljubitelje narave, prav tako pa tudi æivali in ce-lotno naravno okolje. Planinci obœutimo ne samo hrup in smrad vozil, temveœ tudi nevarna umikanja s planinskih poti, objestna izrivanja, da ne govori-mo, kako vse to preplaøi æivali; globo-ke, vidne sledi pa puøœajo vozila tudi v tleh. Narava v sredogorju in visokogor-ju potrebuje bistveno daljøi œas za rege-neracijo, kot v dolinskem svetu.

Planinska organizacija se je v pre-teklosti s problematiko voæenj z vozili v naravnem okolju æe aktivno spopa-dala. Veliko smo naredili na preven-tivi, predvsem pri najmlajøih, mladih na planinskih kroækih in planinskih taborih ter pri strokovnih kadrih na strokovnih usposabljanjih. Poleg pre-ventive in osveøœanja pa smo se lotili tudi sistematiœnega dela za zakonsko ureditev tega pereœega problema. Pri tem bomo vztrajali ter se trudili, da bo zakon sprejet œim prej. Hkrati pa bomo øe naprej skrbeli za preventivo in osveøœanje naøih œlanov kakor tudi øirøe javnosti. Pri tem nam v planinski orga-nizaciji veliko pomagajo naøi strokovni kadri – predvsem varuhi gorske narave in vodniki Planinske zveze Slovenije,

seveda pa tudi ostali strokovno usposo-bljeni kadri. Naøa Komisija za varstvo gorske narave PZS je na tem podroœju zelo aktivna, trenutno je v pripravi zloæenka o prepovedi voæenj z vozili v naravi, s katero bomo obiskovalce na-rave opremili z navodili, kako ravnati v primeru, da so priœa nedovoljenih voæenj npr. s øtirikolesniki, motornimi sanmi, motokrosi itd. na planinskih poteh in brezpotjih.

Odloœno se zavzemamo za œimprejønji sprejem novega zakon o omejitvi voæenj z vozili v naravnem okolju in vzposta-vitev uœinkovitega nadzora nad izvaja-njem doloœil zakona.«

Ohranitev naravnega okolja, æivalskih in rastlinskih vrst, lepot narave je po-membna ne samo za nas, ampak tudi, prepriœani smo, za øtevilne ljubitelje narave, mnoge nevladne organizacije, sku-pine in posameznike. Priœakujemo, da bodo vsi omenjeni tudi aktivno in javno podpirali sprejem zakona ter tudi izvaja-nje in spoøtovanje doloœil zakona v praksi.

Planinska, Lovska in Ribiøka zveza pozivamo vse ljubitelje narave in druge nevladne organizacije, da osnutek no-vega zakona, ki je bil javno objavljen 22. julija 2011 na spletni strani Mini-strstva za okolje in prostor RS, http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12118/8185/, temeljito prouœijo ter se tudi sami aktivno vklju-œijo v javno obravnavo in hkrati v skla-du z moænostmi sodelujejo pri odpravi nedovoljenih voæenj z motornimi vozili v naravnem okolju.

2219/2011 RIBIČ

Za ene adrenalinski užitek, za divjad pa nepotreben stres, ki je v zimskem času, ko je zaradi pomanjkanja hrane težko nadomeščati izgubljeno energijo, lahko tudi usoden. (Foto: D. Lorenčič)

Vožnja po takih sipinah še posebno ogroža ribje mladice, v času drsti pa drstnice in uni-čuje ikre. (Foto: M. Koračin)

soœa, biser naravne lepote in æiv-ljenjski prostor soøke postrvi ter soø-

kega lipana je ogroæena. Nevarnost predstavljajo novi kilovati elektrike, zaradi katerih naj bi na zgornjem delu Soœe in njenih pritokih omogoœili gradnjo novih hidroelektrarn. To doslej ni bilo mogoœe, saj zgornji del Soœe in pritoke øœitita Zakon o zaøœiti Soœe iz leta 1976 in Zakon o varovanju narave iz leta 2004, ki onemogoœata kakrøno koli dejavnost, ki bi degradirala naravne lepo-te in vrednost Posoœja. A v noveli energetskega zakona v prehodnih doloœbah ozi-roma v 565. œlenu zakona je predlagatelj zapisal, da zaøœitne doloœbe v prime-ru umeøœanja hidroenerget-skih objektov v prostor ne veljajo.

Na Ministrstvu za gospo-darstvo, ki je pristojno za energetiko in kjer so po letu in pol priprav energetski zakon predstavili in dali v 30-dnevno javno obravnavo v zaœetku poletnih poœitnic, 24. junija, zagotavljajo, da je zaøœita Posoœja umaknjena le zaradi gradnje HE Uœja ne reki Uœji, enega od pritokov Soœe, ki se vanjo izliva med Bovcem in Æago. Nasprotniki zakona ugotavljajo, da sta v nevarnosti tudi Baœa in Idrijca, za kateri so æe naœrti za gradnjo HE, saj je direktor Holdin-ga Slovenskih elektrarn mag. Matjaæ Janeæiœ øe marca letos med kljuœne pro-jekte obnovljivih virov energije uvrstil gradnjo verige hidroelektrarn na Idrij-ci, HE Kobarid in HE Kamno. Te naj bi skupno proizvedle 481 GWh elektriœne energije, kar je dobra desetina trenutne proizvodnje elektrike v hidroelektrar-nah in 3,15 % vse proizvodnje elektrike v Sloveniji.

Poleg druge økode bi zelo poøko-dovali æivljenjski prostor soøke postrvi, ki je bila na robu izumrtja in jo ribiœi zadnji dve desetletji reøujejo skupaj s tujimi strokovnjaki, v kar vlagajo veli-ko dela, znanja in sredstev, je opozorila Ribiøka zveza Slovenije. Potem, ko jim je uspelo Soœi vrniti njeno najbolj drago-ceno in znano prebivalko, bi bila trage-

dija ob njenem izumrtju zaradi izgube æivljenjskega prostora øe toliko veœja. Soøka postrv pa ni dragocena le zara-di ohranjanja biotske pestrosti, ampak ima tudi velik gospodarski pomen, saj zaradi nje v Posoœje prihajajo ribiøki sladokusci z vsega sveta.

ni v beton, kot na najnovejøi HE Boø-tanj na Savi, œe gladina reke pod za-jetjem zelo niha, so uœinki hidroelek-trarne øe toliko bolj uniœujoœi.

Jez hidroelektrarne prepreœuje naravne selitve rib, kar pomeni, da ribe morda ne morejo do naravnih

drstiøœ in se tako popula-cija ne obnavlja veœ. Zaje-zitev lahko uniœi drstiøœa in naravna skrivaliøœa rib, ker jih ali poplavi ali iz-postavi moœnemu nihanju vodne gladine, s œimer se zelo zmanjøa moænost preæivetja vodnih organiz-mov. Reka je namreœ celota in po njej se ribe premika-jo navzgor in navzdol na drstiøœa, na mesta, kjer se hranijo, in v skrivaliøœa. Po reki se premikajo tudi dru-gi organizmi.

Po oceni Ministrstva za okolje in prostor je zaradi posegov v vode 60 % slo-venskih povrøinskih celin-

skih vod tako spremenjenih, da jih ni mogoœe ali se jih ne splaœa spraviti v prvotno stanje, to je naravno stanje. To pomeni, da so vsa ta æivljenjska vodna okolja tako spremenjena, da do leta 2015 ne morejo doseœi ekoloøko dobrega stanja, kot to doloœa evrop-ska Vodna direktiva in iz nje izveden slovenski Zakon o vodah, øe opozar-jajo v RZS. Soœa zaenkrat øe ni med njimi, z dovoljenjem za gradnjo HE v njenem zgornjem toku pa bi enaka usoda doletela tudi bistro hœi pla- nin, kot jo opeva pesnik Simon Gre-gorœiœ.

V protest proti energetski izrabi zgornjega dela Soœe in njenih pritokov so poleg ribiœev pristopili tudi Zavod za varstvo narave, Planinska zveza Slo-venije, Posoøki razvojni center, Triglav-ski narodni park, LTO Bovec, druøtvo Ekologi brez meja, slovensko druøtvo pisateljev PEN in Cipra Slovenija, glas proti so zastavili ugledni strokovnjaki, kot sta dr. Duøan Plut in doc. dr. Blaæ Komac, ne nazadnje pa so peticijo proti gradnji HE podpisovali tudi prebivalci Posoœja.

Martina Budal

AKTUALNO

222 RIBIČ 9/2011

bomo zaradi novih kilovatov uničili soško postrv?

Direktorat za energijo je pred začetkom poletja predstavil novelo energetskega zakona. Najbolj sporna je določba 565. člena, ki omogoča energetsko izrabo zgornjega toka Soče od izvira do Mosta na Soči ter njenih pritokov

Namesto bučeče reke serija ribnikov»HE, tako kot druge pregrade, reko moœno spremenijo hidroloøko, hidrav-liœno, fizikalno in kemiœno. S tem se spremeni tudi æivljenjsko okolje avtoh-tonih organizmov, ki v njej æivijo; v pri-meru Soœe sta to soøka postrv in lipan. Marsikdaj so spremembe tako velike, da nekatere vrste iz spremenjenega dela reke izginejo, spremembe pa vpli-vajo tudi na populacije po reki navzgor in navzdol,« opozarja dr. Miha Janc, strokovni sodelavec UO RZS za nara-vovarstvo in ekologijo.

V zaporedju HE reka izgubi zna-œilnosti reke in postane zaporedje ribnikov, kar je øe posebno oœitno v gorskih rekah z moœnim tokom, ki ga zaznamujejo brzice in kanjoni. Reka za jezom namreœ dobi lastnosti jeze-ra, pod njim pa gladina niha skladno s potrebami po elektriki. Œe ob pre-gradah ni ribjih stez, kar je pri gradnji hidroelektrarn v Sloveniji æal pravilo, œe ni mehanizmov za odvraœanje rib od turbin, œe so breæine obdane s kam-nom in betonom, pritoki pa vklenje-

Soča, življenjski prostor soške postrvi, je ogrožena. (Foto: I. Holy)

Vode so predvsem zelo omejeno in zelo ranljivo æivljenjsko okolje vod-

nih rastlin in æivali, vendar se o tem malo govori, veliko pa o njihovem energetskem potencialu in økodi zara-di poplav, ko poplavljajo. Visoke pre-grade hidroelektrarn zelo spremenijo vsakrøne lastnosti rek in potokov tako zelo, da nekatere æivalske in rastlinske vrste lokalno izginejo. Reka za jezom namreœ dobi lastnosti jezera, pod njim pa gladina niha skladno s potrebami po elektriki. Oboje je uniœujoœe za reœne or-ganizme. Po oceni Ministrstva za oko-lje in prostor je zaradi posegov v vode 60 % slovenskih povrøinskih celin-skih vod tako spremenjenih, da jih ni mogoœe ali se jih ne splaœa spraviti v prvotno, to je naravno stanje. To pome-

ni, da je 60 % æivljenjskih vodnih oko- lij tako spremenjenih, da do leta 2015 ne morejo doseœi ekoloøko dobrega stanja, kot to doloœa evropska Vodna direktiva in iz nje izveden slovenski Zakon o vodah. Zdaj naj bi k bioloøko uniœenim vodam dodali øe edinstveno povodje Soœe.

Soœa je sama po sebi neprecenlji-va naravna vrednota, soøka postrv in soøka razliœica lipana pa sta edinstve-ni vrsti oziroma podvrsti, katerih ob-stoj bi bil z izgradnjo hidroelektrarn na Soœi in njenih pritokih dokonœno ogroæen. Njun æivljenjski prostor je namreœ omejen le na nekaj vod, ki se iz-livajo v Jadransko morje. Soøka postrv je dragocena z vidika biotske pestrosti, poleg tega pa je za Posoœje pomembna

tudi gospodarsko, saj zaradi nje priha-jajo na Soœo ribiøki sladokusci z vsega sveta, pogosto s svojimi druæinami. To so ljudje, ki cenijo neokrnjeno naravo in se do nje vedejo spoøtljivo, poleg tega pa so dobri gostje, ki ne gledajo na vsak cent.

Prepriœani smo, da vsi naøteti vidi-ki za ohranjanje edinstvenega povodja Soœe v sedanjem stanju odtehtajo kilo-vate elektrike, ki bi jih pridobili z nje-govo energetsko izrabo.

Poleg tega menimo, da se moramo veœ pogovarjati o ukrepih za racio-nalnejøo rabo energije, kot pa o ener-getski izrabi slehernega vodotoka.

Predsednik RZS:Borut Jerøe,

univ. dipl. ekon.

2239/2011 RIBIČ

SPOROČILO ZA JAVNOST

Ribiška zveza slovenije nasprotuje nadaljnji energetski izrabi soče in njenih pritokov

Ministrstvo za gospodarstvo RS je posredovalo v javno obravnavo predlog Energetskega zakona (EZ-1). Predlog navaja tudi nadaljnjo energetsko izrabo reke Soče in njenih pritokov, s čimer bi poleg druge škode zelo poškodovali tudi življenjski prostor soške postrvi, ki je bila na robu izumrtja in jo ribiči že dve desetletji rešujejo skupaj s tujimi strokovnjaki in v to vlagajo veliko dela, znanja in sredstev. Hidroenergetski objekti, četudi so zgrajeni v skladu z naravovarstvenimi predpisi, zelo prizadenejo vodni in obvodni življenjski prostor številnih organizmov. Pri nas doslej skoraj nikoli niso bili upoštevani, za kar so najnovejši zgledi na spodnji Savi

in njenih pritokih. Zaradi vsega tega Ribiška zveza Slovenije zahteva umik 565. člena iz predloga EZ-1.

Soška postrv predstavlja edinstveno naravno bogastvo Soče in Slovenije. (Foto: P. Valič)

Knjiæica je vsaj v prvem delu, ki obrav-nava posredne dejavnike, ki vpliva-

jo na zastopanost ribjih populacij v naøih vodah, øe kako aktualna tudi v zdajønjem œasu. Odstira celovit pogled vzrokov in posledic, ki se v konœni fazi odrazijo tudi v slabøi zastopanosti ribje-ga æivlja. S preprosto in vsakomur ra-zumljivo besedo je avtor pojasnil glav- ne razloge za zmanjøevanje ribjega æiv-lja ter predlagal reøitve, ki bi prispevale k boljøemu stanju.

V gorskih potokih in rekah je bilo po Franketu eden od najpomembnejøih de-javnikov za zmanjøevanje ribjih popula-cij sekanje gozdov. Pojasnil je, da gozd skrbi za mikroklimo, mahovi v gozdu pa zadræujejo velike koliœine vode in z njo oskrbujejo majhne gozdne potoke, v katerih se zadræuje ribji zarod. Brez rib-jega zaroda tudi ne more biti velikih rib v rekah. Pojasnil je, da ko œlovek pose-ka drevesa, se nekdaj mirni potoki spre-menijo v hudournike. Ti ob deæju zelo narastejo, veœino leta pa so suhi. V njih ni veœ primernih razmer za ribji æivelj. Opozoril je, da se na tak naœin jemlje tudi vodo rekam. Zato reke spomladi, ko se topi sneg in po veœjih deæevjih naraste-jo, kar da ne ustreza manjøim ribam in ribjemu zarodu, ki v takønih razmerah ostane brez skrivaliøœ. Ribji zarod pogo-sto odnese prek bregov reke in ko voda odteœe, ribe ostanejo na suhem. Poleti in v suønih obdobjih je vode v rekah in potokih manj ali le-ti celo ostanejo suhi, ribe prav tako poginejo.

Naslednji pomemben dejavnik so bile regulacije rek in potokov. Po njegovem mnenju so bile sicer nujne, paœ davek za napredek, pri katerem ni bilo mogoœe upoøtevati interesov ribiøtva. Slabost za øirøo skupnost potrebnih in koristnih regulacij pa je bila, da so izginjale ribe iz domaœih rek. Tako so izginili naravni vijugasti tokovi rek in potokov s tolmu-ni in plitvinami, ki so nudili izvrstna prebivaliøœa vsem veœjim vrstam rib. Izginjale so tudi stare in mirne stran-ske vode, izvrstna mesta za drst rib in razvoj iker, ki jih ni bilo mogoœe umet-no nadomestiti. Z uravnavanjem rek so ribe izgubile naravna zavetiøœa, saj

ravni kamniti zidovi, ki so nadomestili bregove rek, ribam niso nudili nobenih skrivaliøœ, ikre se niso mogle razvijati in ribji æivelj je vse bolj peøal.

Velik problem je bila industrija, ki je bila v vse veœjem razcvetu. Tovarne so svoje brezkoristne in umazane od-padke praviloma odvajale v œisto vodo. Œeprav naj bi bilo razumljivo, da zara-di interesov ribiøtva ni mogoœe prepo-vedati obstanka neke tovarne, je bila kljub temu razumljiva in upraviœena zahteva ribiœev, naj industrija vode ne onesnaæuje. Posebno problematiœne so bile papirnice, kemiœna in druga indu-strija, ki so s svojimi strupenimi od-plakami uniœevale ribji æivelj. Najbolj prizadeta je bila Sava, ki je po Fran-ketu postala ena najsiromaønejøih rek z ribami na Kranjskem. Franke je bil prepriœan, da bi bilo mogoœe økodo na ribah prepreœiti ali vsaj zmanjøati, in to brez stroøkov ali z relativno majhnimi. Priporoœal je, da bi tovarne izkopale jame, vanje bi odvajale odplake in jih nato postopoma, œetudi le nekoliko oœiøœene, odvajale v vodo.

Neposredno so ribji æivelj ogroæali posamezniki z legalnim, øe veœkrat pa z nelegalnim lovom. Kot je navedel, ribe naj bi pustoøila zlobnost in nespamet-nost ljudi, ki naj bi »zaradi kratkovidnega dobiœkarstva in oslepljeni s sebiœnostjo« lo-vili ribe (tudi postrvi) v œasu drsti. Tako niso uniœili le rib, paœ pa tudi tisoœe nje-nih potomcev. Dejanje, ki ga je Franke oznaœil za nespametno, so mnogi doje-mali za povsem normalno. Kritiœen je bil do posameznikov, ki naj bi se lote-vali posebej prebrisanih naœinov lova z izgovorom, da pospeøujejo ribarstvo. Ribe so lovili s pregosto pletenimi mre-æami, se posluæevali prepovedanih vab in celo razstreliva. Slednjega so pogosto uporabljali v bliæini rudnikov, kamno-lomov in drugih objektov, kjer so upo-rabljali razstrelivo, posledica pa je bilo, da so bili tam celi predeli rek brez rib.

Ribe sta desetkala tudi otroøka igra in nepazljivost ljudi. Precej je bilo nele-galnega ribolova, posebno med mladi-no (otroci), kar pa so odrasli dopuøœali. Otroci so ribe pogosto lovili za igro in

zabavo, brez slabega namena. Majhne ribice, ki so jih ulovili v plitvinah, so navadno vrnili v vodo. V takønih pri-merih bi morali otroke pouœiti, da je veselje kratko, økoda pa obœutna. Ribe so uniœevale tudi domaœe race in gosi, najnevarnejøe neprijateljice ikram in ribje-mu zarodu, domaœa perjad pa je zahajala k vodam najveœkrat zaradi nepazljivo-sti njihovih lastnikov.

In kakøne naj bi bile reøitve za iz-boljøanje takih razmer? Kot prvo spoø-tovanje zakonskih predpisov in strogo kaznovanje krøiteljev. Veœ pozornosti bi morali namenjati nadzoru voda, za kar da niso potrebna posebna sredstva, saj naj bi to bilo v zavesti slehernega œloveka. Opustoøene vode naj bi znova zapolnili z ribjim zarodom iz umetne reje. Z umetno rejo naj bi se ukvarjali lastniki in zakupniki ribiøkih revirjev in ribarska druøtva.

Glavna vzroka za peøanje ribjega æivlja sta bila po Franketu nepremiølje-nost in nepoznavanje pomena ribiøtva in neupoøtevanje zakonodaje. Zato bi po njegovem morali opozarjati in pre-bivalcem pravoœasno pojasniti proble-matiko ter tako vzbuditi zdravi smisel prebivalcev, da ne bi gledali veœ mirno, kako pojedinci oøkodujejo koristi skupno-sti. To naj bi bila naloga veleposestni-kov (oskrbnikov), ki naj bi zastavili svoj vpliv za razvoj ribiøke dejavnosti, skrbeli za nadzor voda in spoøtovanje ribiøke zakonodaje. Kot druge je nave-del obœinske naœelnike, ki naj bi nad-zorovali spoøtovanje zakonodaje. Tretji so bili duhovniki in uœitelji, ki naj bi pouœevali ljudstvo. Ako bi duøni pastir, ki ima v vasi najveœje spoøtovanje, opozo-ril vaøœane, kako nepraviœno je zapravljati æivilo, katero je ljudem poklonil Bog, in da nam naklada vest, da imamo zakone o ribarstvu takisto izpolnjevati, kakor druga doloœila, da je naposled to, ako si kdo prilasti ribo na neupraviœen naœin, baø taka tatvina, kakor vsaka druga, bi bil uspeh gotovo velik. Ako bi konœno uœitelji æe mladini pokladali na srce vaænost ribarstva in ako bi vzbujali v njej zanimanje za vesele povodne æivalce, otroœjo preøirnost v tem oziru pa bi ostro grajali in kaznovali, uzbujalo bi se gotovo v narastajoœem rodu pravo œustvo in razum za to, kako je postopati z ribami in jih smat-rati za tujo last, potem bi mnogo pridobili.

In kakøen bi bil uspeh, œe bi predla-gani ukrepi resniœno zaæiveli? Ribiœi bi imeli boljøo kupœijo, njihov zasluæek bi bil veœji in njihovo øtevilo bi se zato po-veœalo. Ribe ne bi bile veœ, kot je bilo to tedaj, le slastna jed za bogate ljudi, ampak poceni hrana tudi niæjim stano-vom. Trgovina z ribami, ki je bila uni- œena, bi si znova opomogla, ribe bi lah-ko celo izvaæali. Gorenjska postrv in su-lec bi utegnila pridobiti svetovni sloves, kot so ga imeli nekdaj sloviti krøki raki.

Mag. Romana Erhatiœ Øirnik

Vir: Franke I. 1889. Nekoliko besed o ribarstvu na Kranjskem, kaj ga ovira in kako bi se dalo pouzdigniti.

NAŠIH 130 LET

224 RIBIČ 9/2011

Kaj je po Franketu ogrožalo ribe in ribištvo na KranjskemLeta 1889 je nestor slovenskega ribištva, profesor Ivan Franke, spisal drobno knjižico Nekoliko besed o ribarstvu na Kranjskem, kaj ga ovira in kako bi se dalo pouzdigniti. Izdalo jo je Ribarsko društvo za Kranjsko v 1.200 izvodih, od katerih jih je bilo 800 v slovenskem jeziku. Knjižica je bila namenjena prebivalcem na Kranjskem. Z njeno vsebino naj bi prebivalce seznanjali občinski organi, šolske oblasti in župnišča. Društvu so pomagale tedanje kranjske deželne oblasti. Šeststo izvodov knjižice so po uradni poti razdelile šolam, občinam in nekaterim veleposestnikom.

OHRANIMO NARAVO

Hidroenergetski sistemi z infrastruk-turo med gradnjo in obratovanjem

pomenijo trajen poseg v spremembo vodnih reæimov ter s tem spremem-bo vodnih ekosistemov na celotnem vplivnem obmoœju hidroenergetskih objektov. Vplivi nastanejo takoj in se zaznavajo do dokonœnega preobliko-vanja nekega ekosistema, kar pa lahko traja tudi 30 let in veœ. Za laæje razume-vanje teh sprememb jih bom podrobne-je opisal:

•Sprememba izrazito reœnega habitata v jezerski (obmoœje zajezitve) in me- øani habitat (obmoœje pod pregrado do naslednje zajezitve) predstavlja velik vpliv na reofile (ribe hitro tekoœih, hladnih in ki-sikom bogatih voda) in oligoreofile (manj zahtevne ribe srednje hitro tekoœih voda). Populacije teh vrst rib se obœutno zmanj- øajo, nekatere pa trajno izginejo. V no-vem ekosistemu nastane takojøne po- manjkanje hrane predvsem za bentivo- re. Koliœina bentosa se zaradi preplav-ljanja plitvin obœutno zmanjøa, spreme-ni pa se tudi njegov vrstni sestav. Obli-kovati se zaœnejo razmere za æivljenje limnofilnih vrst rib.

•Spremembe fizikalno-kemiœnih pa- rametrov, ki se odraæajo v dvigu in ekstremnejøem nihanju temperature vode, zmanjøanju prosojnosti – trans-parenci, pasovni vsebnosti kisika, po-veœanem odlaganju plavajoœih delcev … Nad pregradami hidroenergetskih ob-jektov oziroma v obmoœju zajezitve se

zviøa temperatura vode. Pri salmonidih je optimalna od 7 do 19 °C, v danem okolju pa niha nad to mejo. Pri tempe-raturi nad 20 °C se pojavljajo stresi, pri 25 °C pa je izkazana poveœana smrt-nost. Pri dnevnih temperaturnih raz-ponih nad 8 °C je lahko smrtnost tudi æe 100 %. Salmonidi in lipani se namreœ niso sposobni prilagajati novemu tem-

peraturnemu reæimu ter kisikovim raz-meram. Po navadi se sicer umaknejo v obmoœja normaliziranja stanja. Niso pa izjeme, ko se iz tega razloga sooœimo z obseænimi pogini. Øe predvsem, œe gre za sinergetsko uœinkovanje dviga tem-perature ter padca vsebnosti kisika. So pa bistvene razlike pri toplovodnih vrstah rib. Za nekatere krapovce je op-

2259/2011 RIBIČ

Vplivi obratovanja hidroenergetskih sistemov na ribe

Ob predlogu novega Energetskega zakona s težnjo odpiranja možnosti gradnje novih hidroelektrarn na porečju Soče menim, da je umestno vsaj ribiški javnosti predstaviti že znane vplive obratovanja hidroenergetskih objektov na življenje in razvoj rib.

Visoke pregrade za prestrezanje plavin so nepremostljiva ovira ribam na njihovi drstni poti v pritoke. (Foto: J. Prezelj) V lomljenec oblečene brežine so trajna izguba pasišč rib. (Foto: J. Prezelj)

Tak način gradbenega preoblikovanja korit pritokov predstavlja njihovo trajno izgubo za selitvene procese in reproduk-cijo rib. (Foto: J. Prezelj)

timalna temperatura od 22 do 28 °C, stres se pojavi pri temperaturi pod 15 oziroma nad 28 °C, letalne pa so od pribliæno 30 °C naprej (Hellawell, 1986).

•Prekinitev selitvenih poti po toku navzgor in navzdol zaradi iskanja hrane ter reprodukcijskih procesov. Veœina rib je spomladanskih drstnic. Podust, klen, kleniœ, androga, rdeœe-oka … se zaœnejo seliti sredi marca in se selijo, dokler je temperatura vode od 10 do 15 °C. Sredi maja pri temperaturi od 13 do 15 °C se zaœno seliti mrena, ploøœiœ ter spolno zreli osebki klena, postrvi pa øele v maju in se selijo vse do jeseni. V sklopu raziskav spremlja-nja selitve rib vrsta avtorjev (Schmutz et. al., 1995, Jungwirth 1998, Prignon et. al., 1998, Armin 1998,…) navaja od 23 do 36 vrst rib, ki se selijo – tudi take, za katere si teæko predstavljamo spre-membo njihovega habitata. Med njimi vsekakor izstopa podust z evidentirano 140 km gorvodno in 446 km dolvodno selitveno potjo.

•Prekinitev selitvenih poti v prito-ke z regulacijo njihovih izlivnih delov in gradnjo visokih stopenj za prema-govanje padca ter prodnih pregrad za prestrezanje plavin.

•Deficitarnost – uniœenje naravnih drstiøœ s spremembo vodnega reæima, globine in prosojnosti vode ter sestave reœnega dna.

•Velika dnevna nihanja vode kot posledica umetnega uravnavanja pre-tokov œez visoke pregrade z neposred-nim vplivom na presuøitev drstiøœ in litoralnih pasiøœ ter poginov vodnih or-ganizmov v kavernah neporavnanega dna.

•Transport plavajoœih frakcij in s tem spreminjanje prvotnega habitata. Nad pregradami se namreœ poveœa od-laganje plavin, pod pregradami pa nji-hova dolvodna distribucija. Plavajoœi delci organskega in anorganskega izvo-ra, razliœnih frakcij, oblik ter koliœin so v vseh vodah. Njihov nastanek je vezan na spiranje kamnin, zemljin zaradi hidrometeoroloøkih dogodkov in emi-sij komunalnih, tehnoloøkih … odplak. Nad pregradami se plavajoœi delci skozi œas usedajo in nalagajo v debele plasti. V normalnih razmerah potekajo proce-si razkroja kontinuirano. Na povrøini dna so aerobni procesi oziroma poteka-jo ob prisotnosti kisika. Znotraj usedlin pa so procesi anaerobni oziroma pote-kajo brez prisotnosti kisika. Ob tem se razvijajo strupene snovi (æveplovodik). Prav tako prihaja pri spiranju øe ne-razkrojenih organskih delcev do hitre-ga razkroja in s tem do porabe velike koliœine v vodi raztopljenega kisika. Pri poveœanih pretokih se iz dna dvignejo nerazkrojene organske in anorganske snovi s predhodno opisanimi procesi, ki se poslediœno odraæajo na poginih vodnih organizmov.

•Gradbeno preoblikovanje korita s spremembo sestave dna in breæin ter poslediœno zmanjøanja virov prehra-njevanja.

•Mehanske in druge poøkodbe, ki nastanejo na ribah pri padcu prek pre-gradnih objektov, na odvzemnih mes-tih zaradi pritiska na trde elemente, vrezov na trdih in premikajoœih se del-cih zaradi velike hitrosti turbin, nihanja pritiskov …

•Sekundarni uœinki zaradi dezorien- tacije, poveœanega plenjenja v podslap- ju – spodnji vodi turbin, nastankom plinskih mehurjev, ki implodirajo po-økodbe ribjega mehurja in krvnega sis-

tema, vnosu ter reprodukciji tujerodnih vrst rib.

•Poveœanje øtevila in vrst ribojedih ptic ter s tem poveœanega vznemirjanja in plenjenja rib skozi vse leto.

Pri obratovanju hidroenergetskih objektov gre za vrsto medsebojno po-vezanih dejavnikov s posrednim in ne-posrednim vplivom na stanje ribjih po-pulacij doloœenega akvatorija. Seveda pa lahko nekatere negativne posledice v œasu naœrtovanja njihove gradnje tudi omilimo ali celo prepreœimo. Æal pa za takøne reøitve projektanti ne vedo ali pa zanje noœejo vedeti.

Milan Øtraus

OHRANIMO NARAVO

226 RIBIČ 9/2011

Ribja steza na HE Melk (Donava) v Avstriji (Foto: J. Prezelj)

Hidroenergetski objekt kot nepremostljiva ovira na selitveni poti rib (Foto: J. Prezelj).

Kmalu po prvi ugotovitvi jersinioze postrvi v ameriøki dolini se je bo-

lezen naglo øirila ali pa je bila morda prisotna æe prej in so jo zaœeli zatem le ugotavljati. Tako so jo v Angliji ugoto-vili leta 1982, leto pozneje v Franciji in potem øe drugod po Evropi. V Sloveniji jo je konec devetdesetih let prejønjega stoletja laboratorijsko prviœ potrdil dr. Ocvirk s sodelavci, kmalu zatem pa smo jo zaœeli mnoæiœno ugotavljati. Zdaj je jersinioza postrvi prisotna pov-sod, kjer vzrejajo postrvi.

Po podatkih iz leta 1998, ki jih je pridobilo Angleøko zdruæenje ribogoj-cev, je letna økoda zaradi jersinioze znaøala 1,5 milijona funtov. Znesek se nanaøa na neposredne izgube zaradi poginov in posredne zaradi slabøe rasti, slabøe konverzije hrane, upora-be antibiotikov, upoøtevanja karence po zdravljenju in daljøega obdobja vzreje. Œe upoøtevamo, da v Evropi vzredimo 200 000 ton postrvi na leto, bi primerljiva økoda znaøala 20 mili-jonov. V Sloveniji nimamo podobnih izraœunov, je pa oœitno, da je jersinio-za predvsem v zaœetnem obdobju tudi pri nas povzroœala veliko obolevnost in smrtnost rib ter poslediœno tudi zaradi uporabe antibiotikov velike ekonom-ske izgube.

Za jersioniozo lahko zbolijo vse vrs-te postrvi, ki jih vzrejamo v sladki vodi ali pa v morju. Poleg postrvi so za to bolezen dovzetne tudi mnoge druge vrste rib, œe naøtejem le nekatere, ki æi-vijo pri nas: jegulja, krap, koreselj, tol-stolobik, amur, pa tudi morske ribe kot sta orada in brancin.

Bakterija Yersinia ruckeri, ki sodi v skupino bakterij Enterobacteriaceae, je po Gramu negativna rahlo ukrivljena in zaradi migetalk najveœkrat gibljiva kratka paliœica. Loœimo veœ tipov bak-terije, ki se med drugim razlikujejo po biokemijski lastnosti fermentacije slad-korja sorbitol. Sev bakterije Y. ruckeri, kot so jo kultivirali in identificirali iz

bolnih postrvi v dolini Hagerman v Ameriki, ne fermentira sorbitola in so jo poimenovali tip I, da bi jo razlikova-li od Y. ruckeri tip II, ki so jo ugotovili pozneje in za razliko od tipa I fermen-tira sorbitol. Pozneje so ugotovili øe najmanj pet razliœic bakterije Y. ruckeri, vendar pa je v praksi ostalo pri grobi razdelitvi bakterije Y. ruckeri na tip I in tip II, ki sta tudi najbolj patogeni.

Ribe, ki zbolijo za jersiniozo, so apa-tiœne, nejeøœe, zadræujejo se ob robo-vih bazena tik pod vodno gladino in na iztoku vode. So temnejøe in imajo poveœan trebuh ter izbuljene oœi. Pri kroniœnem poteku bolezni ribe navad-no oslepijo in iøœejo zavetje.

Pri sekciji tako prizadetih rib vidimo (najbolj znaœilne) podkoæne krvavitve okrog ust, po ustni votlini in økrænih poklopcih, nadalje krvavitve na bazah plavuti in po koæi, øe posebno na prede-lu poboœnice. Krvavitve so tudi po bul-busih, økrgah in notranjih organih, kot so jetra, trebuøna slinavka, ribji mehur, boœne miøice, piloriœni podaljøki in zu-nanja stena œrevesja. Anus je navadno odprt in zelo vnet. Pri spolno zrelih ribah so krvavitve tudi po ovarijih in testisih. Vranica je zelo poveœana, temna in krhka. V prebavilih je namesto hrane gosta rumenkasta sluz. Pri histoloøkem pregledu ugotovimo kopiœenje bakterij v kapilarah dobro prekrvavljenih tkiv, kar povzroœi razøiritev kapilar in krva-vitev. Po jetrih, vranici, srcu in økrgah so edemi, zlasti øe po hematopoetskem tkivu pa izrazite nekroze.

Pri kroniœnem poteku bolezni vidimo moten in zadebeljen bulbus, ki je lahko tudi poœen, po œeljustih in po nebu pa so erozije.

Krvavitve okrog ust in po njih niso nujne, pri zelo hitrem poteku bolezni pa ribe lahko poginejo tudi brez vseh predznakov.

Jersinioza se pojavlja pri vseh tem-peraturah vode, po navadi pri tempe-raturi od 8 °C do 18 °C, najpogosteje

pa od 15 °C do 18 °C. Dovzetne so vse starostne kategorije; najbolj ranljive so ribe, teæke od 50 g do 200 g, po nekaterih virih pa mladice, velike okrog 7,5 cm.

Pojav bolezni je povezan s stresom, na prvem mestu pa je slaba kakovost vode. Vzroki za to so: pregosta naseli-tev rib, poveœana koliœina amonijaka, visoka temperatura in s tem poveza-na zmanjøana vsebnost kisika. Zlasti kritiœen je prehod iz pomladi v poletje, ko se temperatura vode zviøa, vodostaj pa zmanjøa. Na izbruh bolezni lahko vplivata tudi organsko onesnaæenje vode in slab reæim prehrane. V poskus-nih razmerah znaøa inkubacija od 5 do 10 dni, kar je odvisno od temperatu-re vode in vsebnosti kisika ter drugih vzrejnih razmer. Smrtnost rib je od 15 % do 25 %, œetudi bolezen zdravimo. Œe niœ ne ukrenemo, v posameznih pri-merih lahko pogine tudi 90 % rib, po navadi pa viri navajajo smrtnost od 30 % do 70 %.

Kjer je jersinioza endemiœna (stalno prisotna), se pojavi z naglo potemne- lostjo koæe in poveœanim dnevnim po- ginom. Œe v tem stadiju hitro izboljøa-mo razmere vzreje, lahko bolezen tudi sama po sebi premine, œe pa œakamo, ne gre brez uporabe antibiotikov. Pri starejøih ribah je zlasti znaœilen poœasen potek, vendar œe ustrezno ne ukrepa-mo, so izgube prav tako velike.

Diagnozo, da so ribe zbolele za jer-siniozo, postavimo glede na kliniœne in patoanatomske znake ter z gojiøœno bakterioloøko preiskavo, kjer kultivira-mo in doloœimo povzroœitelja Y. rucke-ri. Za ugotavljanje okuæb pri ribah, ki ne kaæejo znakov bolezni (subkliniœne okuæbe), so v uporabi tudi seroloøke metode ugotavljana protiteles ter mo-lekurane tehnike, pri katerih potrdimo genom povzroœitelja.

Jersinioza postrvi je podobna mno-gim boleznim in jih je treba pri diagno-stiki izkljuœiti. Zlasti moramo pomisliti

2279/2011 RIBIČ

RIBIŠTVO

Jersinioza postrvi (Yersiniosis salmonis) je uradno ime za akutno do kronično bakterijsko septikemijo postrvi, ki jo po krvavitvah po ustih, enem od najbolj očitnih in značilnih kliničnih znakov, mnogo bolje poznamo pod imenom »bolezen rdečih ust«, za katero je v uporabi tudi kratica ERM (Enteric Redmouth Disease). Bolezen s takimi znaki so prvič ugotovili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v dolini Hagerman v državi Idaho v Ameriki, zato jo ponekod imenujejo tudi »Hagermanova rdeča usta«. Na začetku je bilo ime precej primerno, saj niso poznali pravega povzročitelja, pri obolelih ribah so namreč ugotavljali različne, po Gramu negativne bakterije. Šele leta 1966 so ugotovili, katera med njimi povzroča bolezen rdečih ust in jo leta 1978 poimenovali Yersinia ruckeri. Dejansko je pojav rdečih ust pri bolezni zelo pogost, ni pa tudi nujen, tako da bi bilo ime »jersinioza postrvi« (kot jo imenujemo pri

nas) primernejše, vendar je na predlog sekcije za bolezni rib pri Ameriški ribiški zvezi obveljalo ime »bolezen rdečih ust«.

bakterijske bolezni rib (3. del)Jersinioza postrvi

na prijavljive bolezni, kot sta virusna hemoragiœna septikemija in infekciozna hematopoetska nekroza pri postrvih; ko obolevajo krapi, pa spomladanska viremija krapov. Podobne znake kot jersinioza imajo tudi nekatere bakterij-ske bolezni, øe posebno furunkuloza in vibrioza. Prav vibrioza je bila bolezen, na katero smo (pre)veœkrat pomislili ob prvih pojavih jersinioze. Takrat je bila namreœ vibrioza øe dokaj pogosta tudi v sladkovodnem ribogojstvu, zanjo pa so prav tako kot pri jersiniozi eden najoœitnejøih znakov krvavitve po ustih in økrænih poklopcih.

Y. ruckeri je obœutljiva za mnoge za zdravljenje rib primerne antibiotike. Ker pa se v eni sezoni bolezen lahko pojavi tudi veœkrat, se øe hitreje kot po navadi razvije odpornost. Zato je za uœinkovitost zdravljenja potreben pre- skus obœutljivosti za an-tibiotike pred vsakim zdravljenjem posebej. Kjer se jersinioza postr-vi pojavlja stalno, jo je smiselno prepreœevati s cepljenjem, s katerim doseæemo veœ uœinkov: zmanjøamo obolevnost in uporabo antibiotikov ter zboljøamo kakovost rib za prehrano ljudi. Po-leg ekonomskega uœin- ka pa ne smemo zane-mariti etiœnega vidika, saj s cepljenjem zmanjøamo obolevnost in izboljøamo poœutje rib.

Jersionioza postrvi je bila ena prvih bolezni rib, za katero je bilo proizve-deno in tudi v praksi pripravljeno ko-mercialno cepivo. Na zaœetku so bila v uporabi le cepiva, ki jih damo v vodo, v katero ribe potopimo za doloœen œas (po navadi 30 sekund), da cepivo prek økrg vstopi v telo. Najbolje je cepiti ribe, teæke veœ kot 4 g, ko so æe sposobne za imunski odgovor, in pri temperaturi vode veœ kot 10 °C, saj pri niæjih tem-peraturah ribe poœasneje ali sploh ne razvijejo odpornosti. Pri naœrtovanju cepljenja je treba upoøtevati tudi sezon-sko pojavljanje bolezni, ker pridobljena zaøœita traja le doloœeno obdobje in jo je zato treba naœrtovati za œas, ko v ri-bogojnici priœakujemo izbruh bolezni. V nekaterih primerih je zato treba ce-piti veœje ribe ali pa cepljenje ponoviti. Tako opravljeno cepljenje daje v praksi relativno dobre rezultate. Mogoœe je tudi cepivo injicirati v trebuøno votlino (i/p), kar pa je ne le precej zamudno opravilo, ampak je poseg tudi sam po sebi za ribe stresen in razvijejo slabøo odpornost. Dandanes so v uporabi tudi cepiva, ki jih ribam damo s hrano. Cepljenje proti jersiniozi je bistveno

zmanjøalo izgube v intenzivni zreji in vplivalo na boljøo rast rib. Tudi pri nas smo jersiniozo prepreœevali s ceplje-njem in videti je, da je njena pojavnost manjøa, kot je bila pred leti.

Cepljenje je proti vsem boleznim – posebno øe proti jersiniozi, ki je pogo- jena z mnogimi zunanjimi dejavniki, ki za ribe pomenijo neugodje –, le za- kljuœno dejanje, ko smo v ribogojnici postorili tudi vse drugo, da bi prepre-œili bolezen. Pri neprimerni tehnologiji vzreje ali œe so ribe v inkubaciji, s cep-ljenjem lahko øe poslabøamo zdravst-veno stanje rib.

V zadnjem œasu so v nekaterih ri-

Bolezen se prenaøa tudi z ikrami okuæenih plemenk, vendar je povzro-œitelj na povrøini ikre (psevdo vertika-len prenos), tako da z razkuæevanjem prenos lahko prepreœimo. Razkuæeva-nje iker je uœinkovito z jodom v kon-centraciji 25 ppm, ki traja pet minut.

Kot pri vseh drugih boleznih je treba paziti tudi na zdravstveno stanje novo nabavljenih rib ter da se povzroœitelj ne vnese z vodo. Zaradi sposobnosti bak-terije, da se priœvrsti na mulj in druge predmete, je povsem razumljivo, da je za prepreœevanje bolezni kljuœnega pomena temeljito in redno mehansko œiøœenje ter razkuæevanje, po konœani

proizvodnji in pred po-novno naselitvijo rib pa vsaj za kratek œas popol-na izsuøitev bazenov.

Prav pri prepreœevanju jersinioze, kjer se bakte-rije zadræujejo v œrevesju in se s fecesom izloœajo v vodo, se v prihodnje zdi precej obetavna tudi uporaba probiotikov. Gre za uporabo koristnih bakterij, ki so v preba-vilih konkurenca økod-ljivim bakterijam ter njihovo rast zavirajo tudi z antimikrobnim delovanjem. S poskusi so ugotovili, da pri tem pospeøujejo tudi rast in naravno odpornost rib ter izboljøujejo kakovost vode. Seveda pa je do

rutinske uporabe probiotikov v ribo-gojstvu po vsej verjetnosti øe precej dolga pot.

Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med.Inøtitut za zdravstveno varstvo

in gojitev divjih æivali, rib in œebelVeterinarska fakulteta Univerze

v [email protected]

Literatura:Austin, B. in Austin, DA. (2007). Bac-

terial fish pathogens Disease in Far-med and Wild Fish Fourth edition, Chichester, UK.

Fijan, N. (2006). Zaøtita zdravlja riba. Poljoprivredni fakultet, Osijek.

http://www.spaquaculture.com/de-fault.aspx?pageid=530

Ocvirk, J., Janc, M., Jeremiœ, S., Skalin, B. (1988). The first case of enteric redmouth disease of trout in Yugo-slavia. V: Seventh International con-ference »diseases of fish and shell- fish«. Conference handbook. Vancouver: American Fisheries Society, Fish He-alth Section, str. 33.

Woo PTK. and Bruno DW. (2011). Fish Diseases and Disorders, Volume 3, 2nd Edition: Viral, Bacterial and Fun-gal Infections. London, UK.

RIBIŠTVO

228 RIBIČ 9/2011

bogojnicah v Angliji ugotovili nove razliœice Y. ruckeri, odporne proti zna-nim komercialnim cepivom, ki so tride-set let dajala dobre rezultate, tako da in-tenzivno prouœujejo uœinkovitost novih cepiv, pri raziskavah pa se posluæujejo zlasti sodobnih molekularnih tehnik.

Razen ustrezne tehnologije vzreje in cepljenja je treba izvajati tudi vse aktiv-nosti, da se bakterija Y. ruckeri sploh ne vnese v ribogojnico in po njej ne øiri, za kar moramo poznati naœine øirjenja in obnaøanje bakterije v okolju.

Okuæba rib z Y. ruckeri se øiri s kliniœno bolnimi in tudi na videz zdra-vimi okuæenimi ribami neposredno in tudi posredno prek vode, v kateri æi-vijo, in vsemi predmeti, ki so priøli v stik s kuænino. S poskusi so ugotovili, da pribliæno œetrtina rib, ki je prebole-la bolezen, øe vsaj 45 dni s fecesom øiri okuæbo.

Bakterija Y. ruckeri v vodi, zlasti øe v vodnem sedimentu in na trdih pred-metih, na katere se prilepi z nekakønim biofilmom, preæivi veœ kot tri mesece. V normalnih razmerah je koliœina bakterij navadno premajhna, da bi se okuæba øirila, ko pa so ribe zaradi stresa manj odporne, zaœnejo izloœati veœ bakterij in jersinioza izbruhne ponovno.

Jersinioza postrvi, imenovana tudi bolezen rdečih ust.

»Še pred desetletji je bila Graœnica œisto drugaœna voda, kot je danda-

nes,« me æe takoj na zaœetku pogovora, namenjenega Graœnici, opozoril Edi Privøek, Topliœan, doma iz Rimskih Toplic. Tam pravijo, da so Rimljani in da je Laøko pri Rimskih Toplicah in ne Rimske Toplice pri Laøkem, kjer je Edi æe vrsto desetletij nepogreøljiv œlan domaœe RD. Enako je z nami, pomis-lim, saj tudi mi æe jutri ne bomo veœ to, kar smo bili in kar smo!

Pred dobrimi øestimi leti, ko so laøki ribiœi praznovali – ne nakljuœno prav ob Graœnici in ribnikih na Marofu – pol-stoletno organizirano delo v RD Laøko, sem dobro prisluhnil v priloænostnem biltenu spominom, ki sta jih napisa-la domaœina Lojze Ømid in dr. Tomo Koroøec, ki so segali v njuna mlada leta, preæiveta ob Graœnici in Savinji.

Graœnica je potok, ki privre na dan visoko nad dolino z enakim imenom v

bliæini vasi Planina pri Sevnici, v osrednjem delu vzhodnega Posavskega hribovja. Dolina se kar 25 km vije med ozkimi in slikovitimi grapami proti Savinji, nekaj kilometrov daljøa pa je øe bolj vijugasta vodna pot Graœnice, ki vodi pod Mrzlim Poljem, Jurkloøtrom, Miøjim in Lipnim Dolom, Brodnicami in se za vasjo z enakim imenom izgubi v Savinji.

Strugi Graœnice se pridruæi kar nekaj pritokov z leve in desne strani, vsi pa so znani po tem, da so tudi v suønih dneh, ko je pretok poœasnejøi, nivo manjøi, dokaj hladni, da ne napiøem mrzli. In morda je tudi vas Mrzlo Polje dobila ime po tem delu dolinske kotline, ki je ribiœem bolj znana kot Marof.

Tod so imeli svoje ribnike æe celjski grofje. Zdaj so si jih po svoje preuredili laøki ribiœi. Ob Lokavøkem potoku, pritoku Graœnice, je ponovno zaæivela ribogojnica, ki jo ima v najemu naø znani ribogojec Daniel Gostiœ.

2299/2011 RIBIČ

čisto drugačna gračnicaPRITOKI NAŠIH REK: GRAČNICA Piøe: Tone Urbas

Za tem mostom v Gračnici se Gračnica izliva v Savinjo.

Ob Lokavškem potoku je sodobno preurejena ribogojnica, le z lastništvom imajo laški ribiči nekaj administrativnih težav.

Prvi slapovi na Gračnici so že kmalu po izviru, večji in manjši pa jim sledijo skoraj do izliva v Savinjo.

V savinjsko ribiøko obmoœje spada tudi laøki ribiøki okoliø, ki zajema Savinjo od mostu v Tremerjih do cestnega mostu v Zidanem Mostu z vsemi pritoki. Laøkim ribiœem je zaupano v gospodarjenje kar okoli 14 km Savinje. Najpogostejøe ribe v Savinji so podusti, kleni in mrene, lani pa so druæno z Za-vodom za ribiøtvo v Savinjo vloæili øe sulce.

Ribe in raki v gračniciNajstarejøi okoliøki ribiœi ob Graœnici se øe dobro spominja-

jo, da je bila vrsto desetletij »njihova« reka vedno polna rib. Kleni in potoœnice so bili njeno bogastvo, raki pa so vedno znova potrjevali, da je voda œista in neoporeœna. V ne-katerih pritokih Graœnice so si tudi kapitalni primerki naøli svoje varno zavetje.

Zdaj se poœasi tudi raki vraœajo v zgornji del Graœnice, vendar toliko, kolikor jih je bilo nekoœ, pravi Edi Privøek, jih ne bo nikoli veœ. K sreœi ali pa zaradi zaraslih breæin kormo-rani øe niso v veœjem øtevilu odkrili Graœnice, zato pa jih je morda veœ na Savinji. Tudi sivih œapelj je iz leta v leto veœ, zdaj pa so se jim pridruæili øe reœni galebi.

Plenilcev je vedno veœ, k sreœi pa smo le øe ribiœi tisti, ki skrbimo za naøe vode in bdimo nad njimi!

Od lanskega decembra imajo laøki ri-biœi novo vodstvo, na œelu katerega

je Marijan Œebela. Po poklicu je diplo-mirani arhitekt, sicer pa æivi v Celju in je enajsti predsednik RD Laøko v 56-letni zgodovini te ribiøke druæine ob Savinji.

Ribiœ je æe dobra tri desetletja, œebelar øe dlje. Nomen est omen. In kot sam v øali rad pove, o œebelah zagotovo veœ ve kot o ribiøtvu. Pa vendar se je na æelje in po-bude œlanov RD Laøko konœno le odloœil za vodenje ribiøke druæine, saj odgovor-nega dela v obeh druøtvih zagotovo ne bi zmogel.

»Prejønja leta sem se vedno rad ude-leæeval ribolova s prijatelji in znanci, zdaj pa to postaja æe dolænost, ki se je øe kako dobro zavedam,« mi pritrdi v pogovoru, sedeœ na klopci ob ribniku na Marofu, kjer so se tekmovalci v lovu rib s plovcem potegovali za naslove najboljøih v RD Laøko.

»Sliøim, da so vaøe zamisli pri vo-denju RD dokaj smele in konkretne. Upam, da nisem preveœ vsiljiv in rado-veden,« se v pogovoru s predsednikom hkrati opraviœujem, øe bolj zvedavo pa priœakujem njegov odgovor.

»Nedvomno si bomo skupaj s œlani UO tudi v prihodnje prizadevali za øe boljøe sodelovanje z obœino in njenimi sluæbami, pa tudi z ZRD Celje, kjer sem tudi œlan komisije za oceno økode. V ta namen smo se v Obœini Laøko æe sestali in obravnavali stanje na vodotokih po opravljenih posegih.

Na sestanku – katerega pobudnica je bila naøa RD, so poleg predsednika

Obœine Laøko sodelovali øe predstavni-ki obœinskih inøpekcijskih sluæb, pred-sednik ZRD Celje in moja malenkost –, smo sklenili, da bomo v vseh posegih v vode na obmoœju naøe RD in obœine enakovredna stranka v postopku, kar do sedaj ni bilo tako.«

Na obmoœju RD Laøko je bilo v zadnjem œasu v vodotokih opravljenih kar nekaj del, æal med njimi veliko povrønih in nestrokovnih. Na Brstniku sta med vsemi pragovi le dva primer-na, da zagotavljata zadostno koliœino vode za preæivetje rib. Pri Thermani na- sutega materiala niso odstranili, niso opravili dogovorjene poglobitve stru-ge, poøkodovan je del breæin, pa tudi mesta za ribolov. Na Reœici je zaradi nalaganja gramoza onemogoœeno nor-malno æivljenje rib. Nasuti material med

gradnjo opornih zidov na Savinji je ostal v strugi. Viøina vode se je bistve-no zniæala. Na Graœnici je narasla voda poøkodovala ali odnesla kar nekaj pra-gov, poøkodovala oporni zid pri jezu. Pri predvidenih posegih v Savinjo na Marijagraøkem ovinku pa laøki ribiœi predlagajo, kar je v Pobudi za sklic se-stanka tudi podrobno napisano, da se æe pred zaœetkom obseænih del posvetujejo z Zavodom za ribiøtvo in drugimi stro-kovnjaki, nikakor pa ne bi smeli pozabi-ti tudi na ribiœe, kot se je redno dogajalo ob marsikaterih posegih v vode.

Po besedah predsednika RD Laøko Marijana Œebele naœrtujejo øe posodobi-tev ribiøkega doma na Marofu, urediti lastniøtvo ribogojnice v Lokavcu, urediti ribnik Lava in ne na koncu: veœ dela in œasa nameniti vzgoji mladih ribiœev. Zato æe v letoønjem øolskem letu naœrtujejo predstaviti ribiøtvo osnovnoøolcem v Laøkem in v podruæniœnih øolah. Æal pa so æe takoj na zaœetku naleteli na teæave, kajti v svojih vrstah imajo premalo ri-biœev, ki bi bili sposobni za usposablja-nje mladih ribiœev.

V RD Laøko, kot je povedal njen predsednik, bodo tudi v prihodnje po-skrbeli za druæabno æivljenje svojega œlanstva. Æe letos so v Laøkem orga-nizirali prijateljsko sreœanje, pobrate-nje z RD Ludbreg in RD Zagorje ob Savi, kjer so bili prisotni tudi æupani omenjenih mest. V pozni jeseni so æe doloœili dan za strokovni izlet, ki tudi sodi med pomembne dejavnike dru-æenja œlanstva.

PRITOKI NAŠIH REK: GRAČNICA

230 RIBIČ 9/2011

POGOVOR Z NOVIM PREDSEDNIKOM RD LAŠKO MARIJANOM ČEBELO

Zaskrbljujoči posegi v vode

Piøe: Tone Urbas

Po vrsti enajsti predsednik v 56-letni zgodovini RD Laško, dipl. inž. arh. Marijan Čebela

stotnija laških ribičevŽe pred 56 leti so na prvem

œlanskem sestanku novo-ustanovljene RD Laøko med drugim obravnavali Pravil-nik in predlog za poveœanje øtevila œlanstva, ki je æe ob ustanovitvi øtela okoli sto œlanov. V naslednjih deset-letjih se je øtevilo œlanov spreminjalo, vendar veœjih odstopanj ni bilo. Œe me spomin ne vara, je RD Laøko øtela najveœ 120 œlanov, nikoli pa manj kot 90. Tudi letos œetica laøkih ribiœev øteje okoli sto œlanov, med njimi sta tudi dve ribiœki in desetina mladih ribiœev, katerih øtevilo se bo po besedah zdajønje tajnice RD Laøko, Boæe Herek, v prihodnjih letih øe poveœalo.

Nova tajniška moč v RD Laško, Boža He-rek

Zgledno opravljajo svoje deloZa vse dosedanje generaci-

je ribiøkih œuvajev v RD Laøko velja ocena, da so svoje delo vselej opravljali zgledno. Tako kot povsod na slovenskih vodah je krivolov bil in bo tudi v prihodnje, œe … Da bi ga prepreœili v celoti, skoraj ni verjeti, po-sebno øe, œe bo naøa zakono-daja bolj naklonjena krøiteljem kot ribiœem ali RD.

Vrsto let je bil na œelu œuvajske sluæbe Andrej Øoøtariœ, lani pa ga je nasledil Maks Stopar, ki si bo s svojo sedemœlansko ekipo œuvajev kar najuœinkoviteje prizadeval za œim manj kri-volova, ki ga je øe vedno preveœ. Res pa je, je povedal Maks, da je tovrstne zlikovce vedno teæje ujeti na delu

Maks Stopar, vodja čuvajske službe v RD Laško

bila so leta, se øe dobro spominja ribiœ Edi Priv-

øek, ki je rastel in zrastel v zrelega in klenega moæa ob Savinji in Graœnici, ko so iz Savinje v Graœnico pripla-vali na drst sulci in podusti. Vse tja do Brodnic, to je 7

zgodovini RD Laøko dolgo-letni gospodar RD, pet let, med letoma 1990 in 1995, pa tudi njen predsednik. Zdaj mu je œlanstvo zaupalo delo podpredsednika. Spomnil je na desetletna nadœloveøka naprezanja pri gradnji pra-

gov na Graœnici in njenih pritokih.

Ko je skozi Laøko tekla mrtva Savinja, so se laøki ribiœi smelo lotili gradnje ribnika na Marofu, ki je nekdaj æe bil, ob njem pa ribiøki dom, ki je bil najprej brunarica, zdaj pa æe po-staja privlaœna postojanka za øtevilne obiskovalce in ribiœe. Tod si je, je æe pred leti vedel povedati Vlado Saviœ, upravnik, direktor, gostinec, œistilec, izjemen ku- har, pripravljavec ribjih jedi – skratka: deklica za vse –, marsikdo od ribiœev naøel drugi dom. In ker Vlado je ravno pravønji za vsa dela, je med drugim v novem UO sprejel tudi odgovorno delo gospodarja RD Laøko.

Avgustovski dnevi so rav-no pravønji za poœitek nekje

ob Jadranu, ki ga je Vlado izkoristil, delo v ribiøkem domu na Marofu pa zaupal hœerki Sladjani, ki je zaupa-no ji delo opravila v zado-voljstvo øtevilnih ribiœev in drugih gostov.

2319/2011 RIBIČ

Edi Privšek Tone Bačič

Sladjana Savič

Živ spomin na gračnico

ali 8 km gorvodno od izliva Graœnice v Savinjo, jih je bilo vedno polno. Graœnica je bila tako bogata s podustmi, da so jih celo izlavljali za RD Øempeter.

Ob Graœnici in njenih pritokih je bilo tudi veliko mlinov in æag, za njimi in pred njimi pa dovolj vode in hrane. Rib je bilo dovolj za vse: ribiœe, gospodarje mlinov in æag, pa tudi za øtevilne krivolovce, ki tudi ponekod øe sedaj nadalju-jejo »raubøicarsko« tradicijo ribolova, le da je le-ta na ve-liko viøjo »strokovni« ravni, kot pred desetletji.

»Velika povodenj,« Edi nekoliko pomisli in zajeme sapo, »da, øestnajst let mi je nekako bilo in pisalo se je leto 1954, ko je pobesnela Graœnica odnesla vse mosto-ve, ki so povezovali oba bre-gova. Le tisti v Lipnem Dolu se je nekako obdræal. Æag in mlinov pa takrat ni nihœe obnavljal. Æe pred desetlet-ji so tonili v pozabo. Zdaj menda æivita le øe ena æaga in Slugov mlin.

Pogovoru se je za kratek œas pridruæil tudi Tone Baœiœ, ki je bil v veœ kot polstoletni

bogatejši v prijateljevanjuMed øtevilnimi dejavnost-

mi, ki naj bi druæabnost, strokovnost in tekmoval-ni duh med œlanstvom RD Laøko povezovali v zaœrtano vsebino dela, so tudi dru-æinska tekmovanja v lovu rib s plovcem.

Letos jih je bilo kar pet in vsa so bila na Marofu. V povpreœju je na vsakem tek-movanju nastopilo po øest- najst tekmovalcev, na zad-njem, petem, jih je bilo øe veœ,

øe veœ pa je bilo preseneœenj v skupnem seøtevku vseh petih nastopov. Nastopu se je namreœ odpovedal pred-sednik tekmovalne komisije Andrej Celec, ki bi bil nedvomno zmagovalec, œe se ne bi raje odloœil za peko odojka, s katerim je postregel vsem tekmecem. Zgovoren dokaz prijetnega druæenja, ki je da-

leœ od tekmovalne nevoøœlji- vosti, kjer si ob sklepnem delu tekmovanja niti send-viœa ne privoøœijo.

Predsednik RD Laøko Marijan Œebela je vsem tekmovalcem izroœil spomin-ska in praktiœna darila ter medalje, najboljøi trojici v skupnem seøtevku pa øe liœ- ne pokale.

Tretjeuvrščeni v skupnem seštevku Maks Sto-par, zmagovalec Wolfgang Kienle in eden naj- mlajših tekmovalcev Sašo Gašperčič na dru-gem mestu

Da sta prijateljevanje in druženje med poglavitnimi dejavnostmi v sleherni ribiški družini, zgovorno dokazuje tudi skupni posnetek tekmovalcev in organizatorjev sklepnega tekmovanja v lovu rib s plovcem v RD Laško na Marofu.

Splošna določba

1. členTa pravilnik določa vrsto priznanj, ki jih za

prispevke pri razvoju slovenskega sladko-vodnega ribištva (v nadaljnjem besedilu: priznanje) posameznikom in organizaci-jam podeljuje Ribiška zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RZS), pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za priznanje, postopek podaje predlogov, pooblašče-ne predlagatelje, odločanje o predlogih, način izročanja ter vodenje evidenc o po-deljenih priznanjih.

VRSTE PRIZNANJ

2. členPriznanja so: znaka, redi in plakete Znaka: – znak mladi ribič,– znak za ribiške zasluge.Redi:– red za ribiške zasluge III. stopnje,– red za ribiške zasluge II. stopnje,– red za ribiške zasluge I. stopnje.Plaketi:– plaketa RZS,– plaketa Ivana Franketa.Vsa priznanja se podeljuje skupaj z ustrezno

listino.

3. členPosamezno priznanje posamezni član RD (v

nadaljnjem besedilu: član) ali drug posa-meznik oziroma organizacija lahko prejme le enkrat, razen znaka za ribiške zasluge.

Ob vsakokratni podelitvi znaka za ribiške zasluge vpiše RD na listino, ki jo prejme član, posameznik ali organizacija razlog podelitve.

Pogoji za podelitev priznanj

4. členOsnovno priznanje je znak za ribiške zasluge,

ki je pogoj za podelitev reda za ribiške za-sluge III. stopnje, ta je pogoj za podelitev

reda za ribiške zasluge II. stopnje in tako naprej vse do plakete Ivana Franketa.

5. členZnak mladi ribič se podeli mlademu ribiču

za vsaj 3-letno delovanje v ribiški družini, za nadpovprečno zavzeto sodelovanje na tekmovanjih mladih ribičev, za sodelova-nje na taborih mladih ribičev in drugih prireditvah v ribiški družini, ki vključuje mlade ribiče.

6. členZnak za ribiške zasluge se podeli članu za

vsaj 5-letno aktivno in zavzeto delo pri iz-vajanju letnih programov RD ali za delo z mladimi ribiči. Ta čas je lahko tudi krajši, če delovanje člana posebej izstopa.

Znak za ribiške zasluge lahko prejme tudi posameznik, ki ni član RD, ali organizacija za posebne zasluge pri delovanju RD ali za prispevek pri razvoju slovenskega sladko-vodnega ribištva.

7. členRed za ribiške zasluge III. stopnje se podeli

članu za 10-letno aktivno delo pri izva-janju letnih programov RD ali za delo z mladimi ribiči. Ta čas je lahko tudi krajši, vendar ne manj kot polovica, če je član aktivno deloval vsaj eno mandatno dobo v organih ali delovnih telesih RD.

8. členRed za ribiške zasluge II. stopnje se podeli

članu za vsaj 15-letno aktivno delo pri iz-vajanju letnih programov RD in za prispe-vek pri razvoju slovenskega sladkovod-nega ribištva. Ta čas je lahko tudi krajši, vendar ne manj kot polovica, če je član aktivno delal vsaj eno mandatno dobo

– v organih ali delovnih telesih RD ali – v okviru območnega povezovanja.

9. členRed za ribiške zasluge I. stopnje se podeli

članu za vsaj 25-letno aktivno delo pri iz-vajanju letnih programov RD in za prispe-vek pri razvoju slovenskega sladkovodne-ga ribištva. Ta čas je lahko krajši, vendar

ne manj kot polovico, če je član aktivno deloval

– vsaj dve mandatni dobi v organih ali de-lovnih telesih RD oziroma v okviru ob-močnega povezovanja ali

– vsaj eno mandatno dobo v organih ali de-lovnih telesih RZS.

10. členPlaketo RZS se podeli članu za vsaj 25-letno

aktivno delo na področju sladkovodnega ribištva, od tega vsaj dve mandatni dobi kot član organov območnega povezova-nja, RZS ali njunih delovnih teles.

Plaketo RZS lahko prejme tudi posameznik, ki ni član RD, ali organizacija za izjemne zasluge pri delovanju RZS ali za prispevek pri razvoju slovenskega sladkovodnega ri- bištva.

11. členPlaketo Ivana Franketa se podeli članu za

vsaj 30-letno delo na področju sladkovod-nega ribištva, od tega vsaj tri mandatne dobe kot član organov območnega pove-zovanja, RZS ali njunih delovnih teles.

12. členPoleg zgoraj navedenih priznanj RZS pode-

ljuje tudi jubilejne listine.

13. členJubilejne listine podeljuje RZS ribiškim dru-

žinam, njihovim območnim zvezam in drugim članicam RZS ob njihovih jubilejih (40, 50, 60, 70 let) delovanja.

14. členRZS lahko podeljuje članom ribiških družin

jubilejne listine ob njihovem dolgoletnem in aktivnem ter neprekinjenim članstvu (30, 40, 50, 60 let).

Postopek podaje predlogov

15. členPostopek za podelitev priznanja se začne na

podlagi pisnega predloga za priznanje, ki ga vloži posameznik ali organ, ki je upra-

RIBIŠKI INFORMATOR

232 RIBIČ 9/2011

RIBIØKI INFORMATOR3 – 2011

R I B I Ø K A Z V E Z A S L O V E N I J E

Na podlagi 17. člena v zvezi z 38. členom Statuta Ribiške zveze Slovenije z dne 20. 4. 2007 in 24. 11. 2007 (prečiščeno besedilo) je skupščina RZS 18. junija 2011 sprejela spremembe in dopolnitve Pravilnika RZS o priznanjih z dne 20. junij 2009 in Pravilnika RZS o spremembah in dopolnitvah pravilnika o priznanjih

z dne 11. junij 2010 tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:

P R A V I L N I K R Z So priznanjih

vičen za vložitev predloga. Predlog upra-vičenec predloži na enem od obrazcev, ki ju določi UO RZS.

16. členKdo lahko poda predlog za podelitev znaka

za ribiške zasluge, določi RD v svojem te-meljnem aktu. Če tega določila RD nima urejenega na ta način, predlog lahko vloži vsak član RD.

17. členPredlog za podelitev znaka mladi ribič, re-

dov za ribiške zasluge ter plakete RZS in plakete Ivana Franketa podajo lahko za svoje člane: organi RD, območnega pove-zovanja ali RZS ali njihova delovna telesa. Isti predlagatelji so predlagatelji podelit-ve znaka za zasluge in plakete RZS posa- mezniku, ki ni član RD, ali organizaciji.

Predlog za podelitev plakete RZS in plakete Ivana Franketa lahko poda tudi predsed-nik RZS ali najmanj trije člani UO RZS po predhodnem pridobitvi mnenja UO RD, katere član je predlagan.

Predlog za podelitev jubilejne listine ribiški družini lahko podajo: organi RD, območ-nega povezovanja ali RZS ali njihova de-lovna telesa.

Predlog za podelitev jubilejne listine članu lahko podajo: predsednik RD, organi RD ali njihova delovna telesa.

Odločanje o predlogu

18. členO podelitvi znaka za ribiške zasluge odloča

UO RD. UO RD odloča tudi o podelitvi ju-bilejnih listin za člane.

19. členO podelitvi znaka mladi ribič, reda za ribi-

ške zasluge III. stopnje ali reda za ribiške zasluge II. stopnje odloča komisija RZS za

priznanja v sladkovodnem ribištvu, ki jo imenuje UO RZS.

O podelitvi reda za ribiške zasluge I. stopnje, plakete RZS, plakete Ivana Franketa in jubilejnih listin ribiškim družinam odloča UO RZS na podlagi poročila komisije RZS za priznanja v sladkovodnem ribištvu, katere naloga je, da ugotovi ali predlogi po-sameznih predlagateljev izpolnjujejo po-goje, navedene v tem pravilniku.

Način izročanja priznanj

20. členPriznanja se dobitnikom izroči na slavnostni

način na seji skupščine, zbora članov RD in podobno.

O načinu odloči predsednik RZS. Na izročitev priznanja predlagatelj podelitve

dobitnika povabi s pisnim vabilom.

21. členZnak za ribiške zasluge in jubilejne listine

članom izroči predsednik RD ali pooblaš-čeni član UO RD.

Vsa ostala priznanja, razen plakete RZS, pla-kete Ivana Franketa in jubilejnih listin iz-roči ribiškim družinam predsednik RZS ali pooblaščeni član UO RZS, po posebnem pooblastilu pa tudi predsednik RD.

Plaketo RZS, plaketo Ivana Franketa in jubi-lejne listine izroči ribiškim družinam predsednik RZS, v njegovi odsotnosti pa pod-predsednik UO RZS.

Če je prejemnik priznanja član skupščine RZS ali član organov RZS ali njihovih de-lovnih teles, se prebere sklep o podelitvi priznanja in izroči priznanje na seji skup-ščine RZS.

22. členČe prejemnik priznanja le-tega ne sprejme,

ga RD vrne RZS.

Oblike priznanj in listin

23. členVsa priznanja imajo določeno obliko in vse-

bino, ki sta opredeljeni v prilogi tega pra-vilnika.

Vodenje evidenc

24. členCelotno dokumentacijo (predlog, sklep UO

RD, poročilo komisije, odločitev UO RZS in podatke o podelitvi) v zvezi s priznanji vodi strokovna služba RZS.

Evidenca vsebuje: ime in priimek, rojstna podatka, kraj prebivališča, vrsto priznanja, njegovo zaporedno številko, datum pode-litve ter datum izročitve.

Prehodne in končne določbe

25. členJubilejne listine se podeli ribiškim druži-

nam, njihovim območnim zvezam in dru-gim članicam RZS, ki so že praznovale 50 let delovanja, na prvi seji skupščine po sprejemu tega pravilnika, jubilejne listine članom ribiških družin pa se začne pode-ljevati v letu 2010.

Stroške, nastale s podeljevanjem priznanj, nosijo organizacije, ki odločajo o podelitvi priznanja.

26. členTa pravilnik začne veljati, ko ga sprejme

skupščina RZS.

Predsednik RZS:Borut JERŠE, univ. dipl. ekon.

2339/2011 RIBIČ

Priznanja RZS – opisi oblik in vsebinez notranjim premerom 14 mm. V njem je napis v stiliziranih velikih črkah razporejen v štiri vrstice »RED ZA RIBIŠKE ZASLUGE RZS«. Poglobljena površina sredinskega dela je svetlo modre barve. Sredinski del obdaja preplet različnih sladkovodnih rib z največjo prečno mero prepleta 30 mm. Debelina reda je 4 mm.

Poglobljena površina sredinskega dela reda je svetlo modre barve.

Kontura obrobe sredinskega dela in črk na-pisa ter prepleta rib so pobronjeni.

Listina je priloga tega opisa.

4. Red za ribiške zasluge II. stopnje z lis-tino

Red za ribiške zasluge je masivni odlitek iz medenine z okroglim sredinskim delom z notranjim premerom 14 mm. V njem je napis v stiliziranih velikih črkah razporejen


2. Znak za ribiške zasluge z listinoZnak za ribiške zasluge je izdelan iz odtis-

njene medenine in je v osnovi logotip Ribiške zveze Slovenije v velikosti 22 x 24 mm. Odtisnjeni logotip z leve in desne strani obdaja pozlačeni lovorjev venec. Pod logotipom pa je napis »ZA ZASLUGE«. Napisna tablica ima konkavno odrezana spodnja vogala. Debelina znaka je 2 mm.

Poglobljeni del logotipa je svetlo modre barve, napisna tablica pod logotipom pa bele barve. Konture znaka so pozlačene.


3. Red za ribiške zasluge III. stopnje z lis-tino

Red za ribiške zasluge je masivni odlitek iz medenine z okroglim sredinskim delom

1. Znak MLADI RIBIČ z listinoZnak 'mladi ribič' je izdelan iz medenine.

Velikost znaka je 12 x 14 mm s pokončno daljšo stranico. Znak ima gravuro v negati-vu, ki jo sestavljajo: rob, dva napisa in riba. Debelina znaka je 1,5 mm.

Ob zgornjem robu znaka je napis MLADI RIBIČ. Zapisan je v dveh vrsticah z levo poravnavo. Od zgornjega desnega roba znaka je usločeno proti spodnjemu delu levega roba silhueta ribe, ki z repno pla-vutjo in desnima plavutma sega čez zgor-nji in desni rob znaka. Med glavo ribe in spodnjim robom znaka je napis RZS. Napis ima levo poravnavo in je zapisan z enako velikostjo in obliko črk kakor napis ob zgornjem robu.

Rob, napisa in riba so pozlačeni, poglobljeni del znaka pa je sinje modre barve iz žgane keramike.

v štiri vrstice »RED ZA RIBIŠKE ZASLUGE RZS«. Poglobljena površina sredinskega dela je svetlo modre barve. Sredinski del obdaja preplet različnih sladkovodnih rib z največjo prečno mero prepleta 30 mm. Debelina reda je 4 mm.


Kontura obrobe sredinskega dela in črk na-pisa ter prepleta rib so posrebreni.


5. Red za ribiške zasluge I. stopnje z lis-tino

Red za ribiške zasluge je masivni odlitek iz medenine z okroglim sredinskim delom z notranjim premerom 14 mm. V njem je napis v stiliziranih velikih črkah razporejen v štiri vrstice »RED ZA RIBIŠKE ZASLUGE RZS«. Poglobljena površina sredinskega dela je svetlo modre barve. Sredinski del obdaja preplet različnih sladkovodnih rib z največjo prečno mero prepleta 30 mm. Debelina reda je 4 mm.


Kontura obrobe sredinskega dela in črk na-pisa ter prepleta rib so pozlačeni.


6. Plaketa Ribiške zveze SlovenijePlaketa Ribiške zveze Slovenije je okrasna

škatla (šatulja) dimenzije 130 x 180 mm debeline 26 mm. Škatla je modre barve. V škatli sta posrebrena znak plakete in napi-sna ploščica.

Znak plakete je masivni reliefni odlitek iz medenine kvadratne oblike dimenzije 62 x 62 mm. V njem je logotip Ribiške zveze Slovenije in pod njim napis »PLAKETA RZS«. Poglobljeni del znaka je poudarjeno hrapav, obroba znaka ter konture logotipa in napisa pa so polirane. Vogali znaka so zaobljeni, rob pa je poševno obrezan, zato je na gornjem delu dimenzije 60 x 60 mm. Debelina znaka je 4 mm.

Napisna ploščica je dimenzije 58 x 26,5 mm. V gornji polovici je prostor za vgravuro prejemnika, v spodnji polovici pa je v dveh vrsticah reliefni napis »PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO SODELOVANJE«, pod njim pa še: »RIBIŠKA ZVEZA SLOVENIJE«. Napisa imata sredinsko poravnavo. Napis-na ploščica je brez obrobe.


7. Plaketa Ivana FranketaPlaketa Ivana Franketa je okrasna škatla (ša-

tulja) dimenzije 130 x 180 mm debeline 26 mm. Škatla je zelene barve. V škatli so pobronjeni: znak plakete in napisna ploš-čica ter značka, ki je pomanjšani znak pla-kete z iglo za pripenjanje na oblačilo.

Znak plakete je masivni reliefni odlitek iz medenine kvadratne oblike dimenzije 60 x 80 mm. V njegovem osrednjem delu je re-

liefna podoba sulca, pred katerim je muha, privezana na vrvico, ki je v loku napeta proti desnemu gornjemu vogalu znaka plakete. Pod koncem tako oblikovane vr-vice je reliefna podoba prof. Franketa. Ob spodnjem robu znaka je napis »PLAKETA I. FRANKETA«. Znak nima obrobe. Osnovna debelina znaka je 2 mm, največja skupna debelina znaka in sulca pa je 5 mm.

Napisna ploščica je dimenzije 58 x 26,5 mm. V gornji polovici je prostor za vgravuro prejemnika, v spodnji polovici pa je v dveh vrsticah reliefni napis »PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO SODELOVANJE«, pod njim pa še: »RIBIŠKA ZVEZA SLOVENIJE«. Napisa imata sredinsko poravnavo. Napi-sna ploščica je brez obrobe.

Značka plakete je masivni reliefni odlitek iz medenine kvadratne oblike dimenzije 17 x 22 mm. Vsebina značke je povsem enaka vsebini znaka. Značka nima obro-be. Osnovna debelina značke je 1 mm, največja skupna debelina značke in sulca pa je 2,5 mm.


8. Jubilejna listina ob obletnici delovanjaJubilejna listina ob obletnici delovanja je

pokončen obrazec velikosti A4, tiskan na tršem umetniškem papirju, z reliefno ob-delano površino. V zgornjem delu listine je sredinsko postavljen znak RZS v modri barvi z odbleskom in podnapisom Ribiška zveza Slovenije, pod njim pa v modri barvi centralno umeščen napis v verzalkah v dveh vrsticah »JUBILEJNA LISTINA«. Del napisa je »potopljen v vodo«. Pod nazi-vom listine je vpisana obrazložitev: »Ri-biška zveza Slovenije podeljuje jubilejno listino ob obletnici delovanja« pod njo pa sta vrisani dve črtkani črti za vpis imena ri-biške družine. V spodnjem delu sta levo in desno postavljeni črtkani liniji nad kateri se vpišejo kraj in datum podelitve ter pod-pis predsednika RZS. Spremenljivi podatki so lahko na listino vpisani računalniško ali naknadno ročno. Osrednji del listine je po-tiskan s karikirano podobo tekoče vode v kateri se proti vrhu vzpenja stilizirana riba. Med telo in navzgor zavihano repno pla-vutjo je apliciran medeninast medaljon premera 32 mm.

Medaljon je okrogle oblike s privzdignjenim visokosijajnim robom širine 3 mm. Vanj sta vgravirani stilizirana riba in letnica (40, 50, 60, 70 itn.) delovanja. Grafično podobo listine zaključuje obroba v obliki naprej in nazaj pisanih kratic RZS. Listino obdaja paspartu, na vsaki strani širok 50 mm (310 x 400 mm). Okvirjena je z modrim okvir-jem debeline pribl. 30 mm z notranjo zlato obrobo.

Listino se podeljuje z medeninasto pravo-kotno ploščo velikosti 170 x 120 mm s pri-vzdignjenim visokosijajnim robom širine 8 mm. V desnem zgornjem kotu je vgra-viran znak RZS, sredinsko je vgravirana stilizirana riba, nad njo pa letnica (40, 50,

60, 70 itn.) jubileja. Pod risbo je sredinsko postavljen in vgraviran odebeljen naziv prejemnika (ribiške družine), pod njim pa podeljevalec s sedežem in datumom po-delitve (Ribiška zveza Slovenije, Ljubljana, datum). Plošča je vstavljena v šatuljo ve-likosti 230 x 190 mm, oblečeno v temno-moder pliš.

9. Jubilejna listina ob obletnici članstvaJubilejna listina ob obletnici članstva je

pokončen obrazec velikosti A4, tiskan na tršem umetniškem papirju, z reliefno ob-delano površino. V zgornjem delu listine je sredinsko postavljen znak RZS v modri barvi z odbleskom in podnapisom Ribiš-ka zveza Slovenije, pod njim pa v modri barvi centralno umeščen napis v verzal-kah v dveh vrsticah »JUBILEJNA LISTINA«. Pod nazivom listine je vpisana obrazlo-žitev: »Ribiška zveza Slovenije podeljuje jubilejno listino ob obletnici aktivnega in neprekinjenega delovanja v ribiških orga-nizacijah« pod njo pa sta vrisani dve črt-kani črti za vpis imena in priimka prejemnika. V spodnjem delu sta levo in desno postavljeni črtkani liniji nad kateri se vpi-šejo kraj in datum podelitve ter podpis predsednika RZS. Spremenljivi podatki so lahko na listino vpisani računalniško ali naknadno ročno. Osrednji del listine je v podtonu potiskan z dvema svetlomodri-ma ploskvama, ki se zajedata ena v drugo z napisom JUBILEJ. V desni spodnji del je postavljena silhueta ribiča z ujeto stilizira-no ribo na levi strani. Med ribiča in ribo je apliciran medeninast medaljon premera 32 mm.

Medaljon je okrogle oblike s privzdignjenim visokosijajnim robom širine 3 mm. Vanj sta vgravirani stilizirana riba in letnica (30, 40, 50, 60) delovanja. Grafično podobo li-stine zaključuje obroba v obliki naprej in nazaj pisanih kratic RZS. Listina je vložena v zaščitno mapo velikosti 235 x 320 mm (zaprt format) v notranjosti z vogalnikoma za vpetje listine. Oblečena je v temnomo-der pliš.

Jubilejno listino se podeljuje z medeninasto okroglo ploščo premera 50 mm s privzdig-njenim visokosijajnim robom širine pribl. 4 mm. Vanj sta vgravirani stilizirana riba in letnica (30, 40, 50, 60) delovanja. Plošča je vstavljena v šatuljo velikosti 90 x 105 mm, oblečeno v temnomoder pliš. Pod ploščo je sredinsko postavljena pravokotna me-deninasta ploščica velikosti 50 x 20 mm z neprivzdignjenim visokosijajnim robom širine pribl. 2,5 mm za vpis (vgraviranje) imena in priimka prejemnika ter v drugi vrstici z manjšimi črkami podeljevalca, kraja in datuma podelitve (Ribiška zveza Slovenije, Ljubljana, datum).

RIBIŠKI INFORMATOR

234 RIBIČ 9/2011

Na trasi se je vro-œini v zraku pri-

druæila øe tekmo-valna vroœica. Pred zaœetkom tekme so øe zadnji tekmo-valci zasedali svoje poloæaje, priprav- ljali hrano za do-hranjevanje in vabe, preverjali opremo in prejemali øe zad-nje napotke. Tekma naj bi se zaœela æe œez nekaj minut in videti je bilo, da so jo vzeli zelo zares. Po signalu za zaœetek tekme so trnki poleteli v Savo in pozornost 34 tekmovalcev se je za tri ure usmerila na vodo, na plovce. Mladih ribiœev, ki so se zbrali na 33. taboru, vroœinski val ni zmotil. Æelja po ribolovu je bila moœnejøa.

RZS je tokratni tabor organizira-la skupaj z RD Brestanica - Krøko, Radeœe in Sevnica. Tabor je bil name-njen predvsem lovu rib s plovcem, v katerem so se pomerili na tekmi, a so se mladi ribiœi seznanili tudi z muhar-jenjem in lovom na krape. Predvsem pa so se pet dni druæili ob pogovorih o ribolovu, ki je po zagotovilu sku-pine fantov bistveno zanimivejøi kot pikado in druge dejavnosti, ki so jih zanje pripravili vodje tabora in men-torji.

Tabora se je udeleæilo 34 mladih, starih od 11 do 15 let, z razliœnim znanjem in opremo. Vœasih se je tabo-rov udeleæilo veœ 100 mladih ribiœev, je povedal predsednik komisije za delo z mladimi ribiœi Anton Kosi, a zmanjøevanje øtevila mladih ribiœev je vse bolj opaziti tudi na taborih, saj nekatera obmoœna zdruæenja RD po-novno niso bila zastopana.

Prijatelji, naravovarstveniki in ribičiPri pridobivanju mladih œlanov imajo najveœjo vlogo mentorji, ki v okviru naravoslovnih dni v osnov-nih øolah predstavljajo ribiøko dejavnost. Pri tem jim je v pomoœ predstavitev, ki so jo pripravili v RZS. Ob vœlanitvi v druæino mladi dobijo tudi broøuro Mladi ribiœ, v pripravi pa je øe muharski priroœnik. Pri vzgoji mladih v RD je ribolov sicer øele na tretjem mestu, saj se izobraæevanje zaœne z varstvom na-rave in kulturo obnaøanja ob vodi, dodaja Kosi. Tudi tabor je v imenu poudarjal prijateljstvo in œisto na-ravo. A œar ribolova in tekmovanje najbolj razvnemata domiøljijo mla-dih ribiœev in ribiœk.

Taborniki so veœere preæivljali ob uœenju vezanja umetnih muh pod vodstvom mentorja in œlana komi-sije za delo z mladimi ribiœi Martina

Øirclja, spoznali pa so tudi osnove krapolova. In æe naslednji dan je na tekmi na jezeru ob ribiøkem domu RD Brestanica Matyas Feher iz ZRD Pomurja po uri boja iz vode poteg-nil 13,25 kg teækega krapa.

Da pa ne bi samo lovili rib, so si mladi ribiœi ogledali tudi HE Blan-ca in edino delujoœo ribjo stezo pri nas. Œe je æe drobovje hidroelektrar-ne skrito pogledom, so v ribji stezi naøli dovolj rib, da so se na lastne oœi prepriœali o njeni uœinkovitosti. Ribja steza na HE Blanca je kom-binacija sonaravnega potoka in be- tonskih pregrad, po katerih ribe obidejo elektrarno in se tako lahko premikajo po toku navzgor vse do hidroelektrarne Boøtanj, ki (øe) nima ribje steze. Enega od veœerov so pre-æiveli tudi v druæbi metalca kladiva Primoæa Kozmusa.

Tekmovalne ure so hitro minile in œas je bil za beleæenje ulova. Teh-tanje je pokazalo, da se je najbolje izkazal Klemen Plahuta iz ZRD

2359/2011 RIBIČ

DELO RIBIŠKE ORGANIZACIJE

33. TABOR MLADIH RIBIČEV

Pet dni za ribičijoNekaj po deveti uri zjutraj, ko sva se skupaj z vodjo tabora Jožetom Pribožičem sprehodila od ribiškega doma RD Radeče do tekmovalne trase za lov rib s plovcem, je sonce že kazalo svojo moč. Meteorologi so napovedovali še en vroč dan s temperaturami

več kot 30 °C in vse je kazalo, da se niso ušteli.

Zbor udeležencev

Celje, na drugem mestu je bil Æan Ruæiœ iz iste zveze ribiøkih druæin. Na tretjem mestu se jima je pridru-æil Peter Nagy iz ZRD Pomurje. V ekipnem tekmovanju v ribolovu so po obeh tekmah prav tako sla-vili mladi ribiœi ZRD Celje, saj si je ekipa Celje 1 (Klemen Plahuta, Æan Ruæiœ in Gaøper Pøeniœnik) pribo-rila prvo mesto, ekipa Celje 2 (Æak in Æiga Fijavæ ter Matic Dokler) pa tretje. Mednje so se vrinili le Po-murci, saj je ekipa ZRD Pomurje 1 (Matyas Feher, Peter Nagy in Tine Tkalec) zasedla drugo mesto. Me-dalje in pokale so tradicionalno po-delili ob koncu tabora, ko so seøteli

toœke v vseh disciplinah. V metu muhe na cilj je najveœ spretnosti in natanœnosti pokazala Monika Dokl iz ZRD Maribor, drugo mesto si je primetal Matyas Feher iz ZRD Pomurje, tretji pa je bil Jan Mikac Zorko iz ZRD Primorske. Po seøtevku vseh tekmovanj, tudi pikada in balinanja, je prvo mesto zase-del Dominik Hohler iz ZRD Maribor, sledila pa sta mu Klemen Plahuta iz ZRD Celje in Jan Mikac Zorko iz ZRD Primorske.

Martina Budal

DELO RIBIŠKE ORGANIZACIJE

236 RIBIČ 9/2011

Veščine sodobnega krapolova Utrinek s tekmovanja na Savi

Spuščanje zastave ob zaključku tabora

izberite si najuspešnejši dan za ribolovNa osnovi Herschlovega vremenskega kljuœa vam svetujemo najprimernejøe dni za uspeøen ribolov:

SEPTEMBER 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

SALMONIDI . , , , , , , , : : : : : : : , , , , , , , , , , . . . . ,

CIPRINIDI

OKTOBER 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

SALMONIDI , , , , , , , , , : : : : : : , , , , , , , , , . . . . , , ,

CIPRINIDI

LEGENDA: SALMONIDI : DOBER ULOV , SREDNJI ULOV . SLAB ULOV CIPRINIDI DOBER ULOV SREDNJI ULOV SLAB ULOV

2011 85 2

2011 85 2

čeprav ima na podlagi naziva tekmo-vanja pravico nastopa vsaj pol Evro-

pe, se je z izjemo obœasnega nastopa-nja Avstrijcev zadeva izkristalizirala v sreœanje ekip z obmoœja nekdanje Jugo-slavije, zaradi œesar pa kakovost sploh ne trpi, saj je ljudem s tega podroœja ri-bolov poloæen tako rekoœ v zibko. Mor- da ne lov øarenke, »øarana« pa zanes-ljivo!

Tako se je v œetrtek zveœer, 28. juli-ja 2011, na roøtilju par exellence zbralo deset ekip. Po tri so kot domaœini pri-javili Bosanci in kot branilci naslova Hrvati, po dve pa sta prispevali Sr-bija in Slovenija. Res elitna zasedba, saj praktiœno ni bilo ekipe, ki se ne bi ponaøala z nastopom na svetovnem prvenstvu. Kaj to pomeni v Hrvaøki ali Srbiji, ki æe vsa leta tekmovalnega kra-polova krojita sam svetovni vrh, pa mi je najlepøe pojasnil kapetan srbske re-prezentance na SP v Franciji leta 2009: »Imam naslov svetovnega prvaka, pa æe dve leti œemim v drugi srbski ligi in se ne morem izkopati iz nje! Pa da ne boø mislil, da sem edini. V drugi ligi lo-vita øe dva, ki sta povsem na istem!«

Jezero Pelagiåevo, ki se nahaja kakih 20 kilometrov juæno od mejnega preho-da v Oraøju, in do katerega smo potre-bovali øest ur z vsemi obmejnimi for-malnostmi, dvema postankoma za kavo in »øopingom« v Bosni, se ponaøa s pov-sem nezasliøanim ulovom 14 kilogra-mov po kosu. To je, kot trdijo domaœini, posledica dveh ton manjøih krapov, ki so jih vloæili leta 2003 ter pribliæno toliko amurjev, vloæenih øtiri leta pozneje. Vse ostalo je rezultat povsem nepojmljivega prirasta ter øe bolj nepojmljivega dejst-va, da jim je v Bosni uspelo uveljaviti dosledno spoøtovanje naœela U&S.

Tisto, s œimer se sicer ne hvalijo toliko, je pa tega vsekakor vredno, je urejenost jezera. Ne le, da je vsaka po-zicija po vzoru Øumbarja urejena »a la Capan«, na vsaki je tudi miza s klopmi in koø za odpadke. Pozicije so vsekane tako, da je skoraj na vsaki ob katerikoli uri dneva vsaj malo sence. Na poloto-ku, ki oblikuje vodno povrøino v pod-kev in na katerem æe stoji ribiøka koœa, pa so ravno v œasu naøe prireditve do- konœevali zgradbo, v kateri so bili poleg straniøœa tudi tuøi …

Sedaj pa k sami tekmi. Ker smo kljub dveurni zamudi prispeli prvi, smo bili deleæni posebne pozornosti bosanske ribiøke zveze s predsednikom Ahmom Gogiåem in sekretarjem Rife-tom Hadæihasanoviåem na œelu. S kon-kurenco, ki se je œudeæno zbrala toœno v œasu veœerje, smo prebili nekaj prav prijetnih jugonostalgiœnih uric, nato pa

ulovu velikih rib, z rezultatom pa se raje ne obremenjujejo preveœ …

To so nam potrdili tudi organizator-ji, ki so kot favoritske oznaœili pozicije ena, tri, øest, osem in morebiti øe dvaj-set, ki se je sicer nahajala na nasprot-nem, plitkejøem delu jezera, vendar pa je kot krajnja v zameno dajala izjemno velik del vodne povrøine skupaj z vho-dom v dobro lovljeni in kot tak redno hranjeni zaliv. Omenjali so tudi dvojko, ki pa sva jo s hrvaøkim kolegom ocenila za preveœ zaprto in zaradi tega predla-gala, da se trojka obrne v desno proti øestici. Obljuba organizatorja, da bo opozorilo upoøteval, je menda ostala zgolj pri verbalnem deliktu, poslediœno pa je domaœa ekipa na dvojki kljub sil-nim travmam in naporom osvojila za-dnje mesto.

Ne vem, zakaj vse slovenske ekipe æe od ustanovitve tekmovanja ærebamo najprej slabo, potem pa øe sosednja mesta. Najbræ zato, da nismo sami v nesreœi in si lahko nudimo medsebojno oporo in tolaæbo. Koroøci so kmalu po-tegnili petnajst, nam pa je kot zadnjim pri ærebanju ostala øtevilka sedemnajst. Vse do predzadnjega je bila v igri tudi dvajsetka, a domaœini, ki so ærebali pred nami, toliko prijazni pa le niso hoteli biti.

Zaœetek tekme, ki sta jo brezhibno in z obilico humorja vodila brata Nebojøa in Duøan Tuzlanœiå, sicer najboljøa tekmovalca v BIH, je povsem potrdil na-povedi. Komaj smo dobro vrgli v vodo, æe so imele ekipe na favoritskih pozi-cijah prek 50 kg, œeprav skoraj brez krapov. Vse vodilne ekipe, razen tiste desno od nas, so si rezultat preteæno izgradile na velikih amurjih, ki so se po mojih izkuønjah upirali toliko kot mokre cunje.

Vrstni red ob koncu dneva je bil naslednji: USRID Zagreb na trojki 122, srbska Zvezdara na osmici 97 ter nji-hovi »drugari« Korda na øestici 75 kg. Sledil jim je øe domaœi Ribosport na dvajsetki s 66 kg, potem pa je bilo kon-kurence za medalje nepreklicno konec. Øe veœ, øtiri ekipe se sploh nismo vpisa-le in z otoænostjo sem se spomnil naøe letos zelo izenaœene lige, v kateri je celo slab æreb omogoœal doseœi vsaj dober rezultat.

2379/2011 RIBIČ

REPORTAŽE

DONAVSKO-JADRANSKI POKAL V LOVU KRAPOV Z OBTEžILNIKOM, PELAGIćEVO 2011

elitna prireditev na elitni vodiDonavsko jadranski pokal v LKO je bil ustanovljen zaradi popestritve tekmovalne ponudbe v lovu krapov z obtežilnikom, ki sicer v okviru ribiških zvez premore le svetovno prvenstvo. Namenjen naj bi bil predvsem seznanjanju mladih, perspektivnih ekip z nastopanjem na visokem nivoju, vendar pa je v praksi povsod prišlo do kriterija, da na njem nastopita četrto in petouvrščena ekipa z državnega prvenstva. Na premiernem tekmovanju leta 2009 sem bil pri nas na Slivniškem jezeru prisoten kot dopisnik glasila Ribič. Dve leti kasneje sem se na jezeru Pelagićevo v Bosni in Hercegovini kot petouvrščeni lanskoletnega DP znašel v meni vseeno

ljubši vlogi tekmovalca. S tem pa, kot lahko vidite, vloga poročevalca sploh ni bila izključena

smo se kljub skuønjavam kot pravi pro-fesionalci ob dvaindvajseti uri odpra-vili k poœitku, ki je zaradi komarjev in nervoze pred øtartom pravzaprav trajal le tisti dve uri med tretjo in peto zjut-raj. Smo pa zato øe toliko bolj nestrpno priœakovali zaœetek tekme.

Na petkovem jutranjem ærebu se je vse bleøœalo od sijajnih dresov in res sem bil vesel, da je mene in æeno Tanjo naøa RD Novo mesto opremila z res lepo kolekcijo øportnih oblaœil s »klubskimi« oznakami. In ker je po igri sluœaja tudi koroøka ekipa imela drese v zeleni barvi, je bilo za dober vtis in zaœetno poœutje ustrezno poskrbljeno.

Æe pred odhodom v Bosno sem od informatorjev izvedel, da ima voda s tekmovalnega vidika eno hudo na-pako. Da se za medalje tolœejo le øtiri, najveœ pet pozicij, medtem ko lahko ostali manj sreœni le uæivajo v solidnem

Po nasmejanih obrazih sodeč je bilo tole slikano še pred žrebom!

Noœ je prinesla le malo ulovov in øe manj sprememb, v soboto pa sta Zvezdara in Ribosport z ulovom prek 100 kg povsem deklasirala nasprotni-ke in tekma se je zdela odloœena. In bi tudi bila, œe ne bi Bosanci zadnjo noœ povsem »zaspali« in z niœlo omogoœili prikljuœek Zagrebœanom. Tako smo v nedeljo lahko spremljali neizprosno borbo za drugo mesto, katere rezultat ni bil znan vse do konœnega tehtanja, po katerem se je izkazalo, da je domaœi Ribosport z 273,8 kg le za kilogram in pol prehitel hrvaøki USRIDRRH. Ekipa srbske Zvezdare je ves œas tek-movanja dræala svoj tempo in s 354 kg prepriœljivo zmagala.

Koroøci so imeli na øtevilki petnajst majhen zaliv, ki ga je kakih trideset met-

poleg devetega mesta nakopala moje silno spoøtovanje!

Sam sem na drugi strani jezika ugo- tavljal, da imam zaliv brez potoplje-nih vej in brez znakov æivljenja in za hip me je ob misli na konkurenco in razpoloæljivo lovno mesto popadlo ma-loduøje. Potem pa sem se opomnil, da sicer spoøtujem vsakega, bojim se pa nikogar (razen samega sebe), da mi ta tip vode vsaj teoretiœno ustreza, da se da na vsaki tekmi najti kak cilj in se odloœil za osvojitev øestega mesta – torej prvega mesta v skupini petih ekip s slabim ærebom. Œe prav razmislim, nama je s Tanjo skoraj uspelo realizirati zadano in ker tudi Koroøci niso bili za-dnji, moram biti z doseæenim pravza-prav povsem zadovoljen. Konec kon-

z odpovedjo materiala pripetil nekako na pol poti med palico in vabo, se kot edina ponuja razlaga, da se je laks drg-nil ob kako oviro.

Da povrnem Tanji moralo, sem ji le malo zatem prepustil tudi naslednji prijem, a se je amur odpel nekaj metrov od brega. Kar tako! Nobene napake ni napravila, pa æe druga izgubljena riba in moji æeni se je iz dna duøe iztrgala ugotovitev, da tu ribe povsem oœitno ne kaæejo nobenega spoøtovanja do æensk. Øe neke druge izraze je uporab-ljala, zato sva soglasno sklenila, da se do nadaljnjega vzdræi utrujanja.

Ker naj bi tukajønje ribe pozitivno reagirale na padanje hrane v vodo, sva cel dan po malem bombardirala pozicije, hkrati pa na eni do dveh pa-

REPORTAŽE

238 RIBIČ 9/2011

rov dolga izrastlina delila od naøega. V njegovem kotu so imeli par potopljenih suhih vej, za katere sem jim bil iskreno nevoøœljiv, in res so kmalu po zaœetku tekme ujeli dva krapa v teæi 30,5 kg, amur pa se jim je snel pod nogami. Izjemen zaœetek, ki pa se je kvaril iz ure v uro, ker je vse bolj kazalo, da sta Franjo in Joæe popikala edine tri ribe v tistem kotiœku. Ostanki »øtanta«, ki je bil dobro zaprt tako z leve kot z desne, niso ponujali kaj prida razlogov za op-timizem.

Po skupaj dogovorjeni taktiki sta dve palici pustila okoli potopljenega grma in tam hranila le z bojliji, medtem ko sta s preostalima palicama poizkuøala na preostalem prostoru najti kakøno »preostalo« ribo. Pri tem sta se øe pose-bej osredotoœila na lov amurja, vendar sta s tem æal uspela dokazati zgolj to, da z njegovo prisotnostjo v naøem delu jezera ni bilo kaj prida.

Naj povem, da sta bila fanta kljub dolgemu postu v nedeljo øe bolj ne-prespana kot midva, saj sta vso noœ premetavala sisteme v upanju na vsaj sluœajni zadetek. Pokazala sta never-jetno borbenost in moralo ter si s tem

cev sva prehitela tudi lanskoletne zmagovalce!

Tako po prvi oceni kot po markira-nju se je praktiœno edino upanje na pri-jem ponujalo tam daleœ ob nasprotnem bregu na skrajnem desnem robu boksa, kjer se je zaœenjala globlja zajeda z nekaj vejami in obœasnimi skoki rib. Œeprav sva do sobotnega jutra pokrivala celo-ten koridor, so se moja predvidevanja uresniœila, saj sem oba krapa dobil na desni palici. Enajstkilaøa na »sprudu« in 16 kg na robu zaliva.

Zaradi navedenega, pa tudi iz soli-darnosti do najinih sotrpinov na levi, sva vse palice in hranjenje ob svitu pre-maknila v daljavo in v desno; eno vabo na »sprud« na 70 m, eno prek njega v globino, tretjo ob breg in na sam rob za-liva, ter eno øe naprej v sosednji zaliv. Za slednjo zaradi gostega rastja, ki mi je zastiralo pogled, sicer nisem povsem prepriœan, ali je øe bila v mojem kori-dorju, a ker se ni nihœe pritoæil …

Kakorkoli æe, najina odloœitev je bila kmalu nagrajena s silovitim piskanjem signalizatorja prav na tej palici, a je ob Tanjini vzpostavitvi kontakta priølo do trganja. Ker se je neljubi pripetljaj

licah preizkuøala vse nama znane trike krapolova – od »zig riga« do nad dno dvignjene koruze za amurja. Na najino veliko æalost ta fleksibilnost ni bila na-grajena, je pa ob osmih zveœer v zalivu na klasiko prijel trinajstkilski lepotec in dvajset minut kasneje sem prejel œestitke sekretarja tamkajønje zveze in delegata tekme, ki se je ravno takrat mudil na prijateljskem obisku; pravza-prav nas je krap zmotil »usred kafe«. Zelo mu je bil vøeœ (gospodu Fikretu, za krapa ne vem) moj mehki naœin utrujanja – njegovi ribe oœitno dosti bolj »siluju«.

Tudi sicer so bili domaœini navduøeni nad najinim ravnanjem z ujeto ribo, pa je eden od sodnikov pripomnil, da bi si æe samo zaradi tega na vsak prijem zasluæila øe tri dodatne, ki pa jih ni bilo, œeprav sva v zadnjo noœ krenila z de-setkilogramskim hranjenjem in polna optimizma. Petnajst polnoœnih kilo-gramov v enem kosu je bilo vse, kar sva uspela iztræiti in resignirano sem ugotovil, da je koncentracija rib v tem plitvejøem delu jezera za viøje doseæke preprosto premajhna.

Zato sem zjutraj ob kavici upravi-

… a so se vsaj splačali!Napori so bili za moj okus izjemni …

DRŽAVNA PRVENSTVA

œeno razmiøljal, ali naj sploh øe kaj vræem v vodo in na koncu travme po-leg tega, da se nama œrno piøe, v kavni usedlini naøel øe priporoœilo za sto boj-lijev na bliænjo ter deset raket na od-daljeno pozicijo. Slednje je bilo ob de-setih poplaœano z desetkilogramskim amurjem, ki ga je Tanja besno ekspres-no spravila na suho in s katerim sva prehitele Karas iz Novske za konœno sedmo mesto.

Kaj naj reœem za zakluœek? Uvrsti-tev morda ni bajna, a sem z njo glede na okoliøœine zelo zadovoljen. V vodo sem zmetal 30 kg hrane v vrednosti 400 evrov, kar je moj najveœji dosedanji napor na tem podroœju (kot sem izvedel kasneje, sem za 5 kg presegel zmagovite Srbe) in zaradi katerega sem øe tri dni kasneje obœutil vsako miøico na svojem precej zmahanem telesu. Denarnica me bo najbræ bolela øe dosti dlje in ker tudi taktiœno ne najdem prevelikih napak, bi si upal trditi, da bi se ob bolj sreœni roki lahko elitni konkurenci navkljub povsem enakovredno borila za meda-lje. Vsekakor pa sva naredila najbolje, kar sva v tistem trenutku znala in zmo-gla. Æe zato sva zapustila Pelagiåevo z dvignjeno glavo in napolnjena z za-dovoljstvom. In prepriœan sem, da sta tudi Joæe in Franjo œutila enako.

Osebno DJP kot izziv in doæivetje postavljam ob bok svetovnemu prven-stvu, ker sem kljub slovensko nemøkim in celo italijanskim prednikom po svoji duøi oœitno predvsem juænjak. Ali pa me je »pokvarilo« nekaj desetletij æivljenja v bivøi Jugi. Kakorkoli æe, meni je sis-tem organizacije, kjer skoraj niœ ne po-teka œisto po scenariju, na koncu pa vse »øtima« na najviøjem nivoju, nadvse simpatiœen in celo blizu. Øe posebej, œe je zaœinjen z dobro voljo in humorjem in res mi je bilo v veselje, ko sem videl nekdaj sprte ljudi sedeti za isto mizo. »Øaranolov« oœitno zbliæuje ljudi. »I drugaricu Tanju!,« kot je v zakljuœnem govoru posebej poudaril predsednik Ahmo Gogiå.

Øe dobro, da nisem pretirano ljubo-sumne sorte …

Joæe Saje

P.S.: Vse te lepote in kapitalci (øalili smo se, da tu vsako ribo pod deset kilogramov takoj ustrelijo, da jim ne dela sramote in kvari povpreœja) so na voljo za 15 evrov na dan. Na øtiri pa-lice!?! Vendar ne upajte preveœ, da si boste tukaj nabrali kaj veliko fotografij za lepe spomine. Jaz sem to poizkusil samo s prvim, a sem po treh klofutah in dveh premetih premoœen in sluzast odnehal. Øe opraviœil sem se krapu za-radi nepotrebnega nadlegovanja. Kot mi je pozneje povedal Nebojøa, je edini naœin, da prideø do uspele fotografije, slikanje takoj, ko ribo potegneø iz vode. Ko øe ne ve, kje je in kako se piøe. Potem je prepozno …

Opomba uredniøtva: na avtorjevo æeljo prispevek ni lektoriran.

teæko priœakovani prvi dan tekmo-vanja na lepo urejenih prostorih za

tekmovalce je vse prehitro minil. Po-kazalo se je, da so bile ribe, ki domu-jejo v gramoznici, manj gostoljubne in niso bile niœ kaj zadovoljne s ponujeno vabo. Pa vendarle so mladi tekmovalci uspeli spraviti na suho kar nekaj rib, med njimi tudi dober kilogram teækega soma, ki je Ljubljanœanu Eneju Javorni-ku prinesel sektorsko zmago. V katego-riji U 18 je æe prvi dan Ptujœan Mesariœ pokazal vse svoje znanje, zmagal v sek-torju in napovedal ubranitev lanskega naslova. Œe je bil prvi dan ribolova na-poren in utrudljiv, saj so ribe bolj slabo prijemale, pa je bila nedelja pravo na-sprotje. Ribe – in to velike – so se hrab-ro pribliæale obali in veselo zagrizle v ponujeno vabo. Stresno – pa ne samo za tekmovalce ampak tudi za spremljeval-ce – je bilo predvsem pri starejøih otro-cih. Ti verjetno niso priœakovali prijema tolikønih rib (prevladovali so amurji, teæki tudi do 10 kg!), ki so jim vrvico in trnke trgale kot po tekoœem traku. Nekateri med njimi so se z ribo borili skoraj debelo uro, pa je na koncu vse-eno zmagala riba in razoœaranje je bilo veliko. Med tekmovalci moramo ome-niti domaœina Roka Javornika, ki mu je vrvico strgalo ali pa se mu je odpelo kar øest velikih amurjev. Vendar mu je kljub temu uspelo na suho spraviti 1,5 kg teækega ploøœiœa, ki mu je pri-nesel 2. mesto v sektorju. Med najbolj osmoljene moramo øteti Tino Pikelj, ki ji je uspelo na suho spraviti velikega amurja øele dvajset minut po konœani tekmi. V tako napeti tekmi, ki je vse prehitro minila, pa so vseeno zmagali tisti z najveœ znanja in kanœkom sreœe.

V kategoriji najmlajøih, U 14, si je po dveh tekmah priboril naslov dr-æavnega prvaka Saøo Ømon iz RD Rad-lje, podprvak je bil Celjan Mitja Irman in tretji prav tako Celjan Tomi Œopar. Pri starejøih je ponovil lanski uspeh Aleks Mesariœ iz Ptuja, drugi je bil Aljaæ Javernik iz Radelj in tretji Æiga Irman iz Celja. Vsi konœni zmagovalci

so prejeli pokale za osvojena mesta, lastnik znane ribiøke trgovine Som, Mit-ja Kmetec, pa je vse zmagovalce obda-ril z lepimi praktiœnimi nagradami.

Vsekakor je treba pohvaliti øe do-maœo RD, na œelu s predsednikom Bojanom Javornikom, s katero smo od- liœno pripravili dvodnevno tekmova-nje in poskrbeli, da so se mladi tekmo-valci in njihovi spremljevalci (njih je bilo celo veœ kot tekmovalcev) dobro poœutili.

Drago Ornik

2399/2011 RIBIČ

LOV RIB S PLOVCEMDRžAVNO PRVENSTVO V KATEGORIJAH U 14 IN U 18

Prvaka v Ptuju in RadljahZadnji vikend v juniju je bilo na odlično pripravljeni tekmovalni trasi v gramoznici Duplek že 20. Državno prvenstvo v lovu rib s plovcem za mlajše kategorije (U 14 in U 18). Zanimiv ribolov je potekal ves teden, saj je RD Maribor mladim tekmovalcem omogočila trening na trasi v torek in četrtek. Tako so nadebudneži dodobra spoznali lepote tega ribolovnega objekta in, kar je zelo pomembno: narava nam je namenila lepo in sončno vreme, tako da je bilo zadovoljstvo še toliko večje.

Poleg Tončka Kosija, predsednika komisije za delo z mla-dimi ribiči, so letošnji državni prvaki v kategoriji U-18 (z leve): žiga Irman (Celje), Aleks Mesarič (Ptuj), Aljaž Ja-vernik (Radlje). Poleg sva stopila še Drago Ornik in Bojan Javornik. Spredaj so zmagovalci v kategoriji U-14: Mitja Irman in Tomi Čopar (Celje) ter Sašo Šmon (Radlje).

Na tekmovalni trasi v gramoznici Duplek se je zbralo pre-cej gledalcev.

glede na teænjo vsakoletnega pove-œevanja udeleæbe na obeh tekmova-

njih so bila tudi letos priœakovanja ve-lika. Teæko priœakovani prvi vikend v juliju je konœno napoœil. Predhodna ohladitev in sobotna ploha sredi dneva sta sicer vzbujali nekaj dvomov o dobri udeleæbi, ampak priœakovanja so bila vseeno drugaœna. Organizatorji smo bili na svojih mestih sicer æe eno uro pred prijavo tekmovalcev in ugotovi-li smo, da ne zaman. Æe pol ure pred doloœenim terminom so se pri øtartni stojnici zaœeli prijavljati tekmovalci in slutiti je bilo, da bo po dolgem œasu res veliko ribiœev. Imeli smo prav – skupaj se jih je prijavilo kar 82 iz 17 RD. Na od-mevnost jezerske tekme kaæejo podatki, da oddaljenost ne igra veœ poglavitne vloge, saj se vsako leto tekme udeleæijo tudi œlani Kluba koroøkih ribiœev, zad-nja leta tudi dva œlana RD Lendava. Tudi tekmovanje æe dolgo ni bilo tako uspeøno po ulovu, saj je bilo skupaj uspeønih kar enajst ribiœev. Ujeli so pet smuœev, tri øœuke, eno jezersko postrv, enega soma in enega krapa, kar se ni zgodilo æe dolgo.

Da je bil to blejski dan, pri-œajo tudi prve øtiri uvrstitve, ki so jih suvereno osvojili œlani RD Bled. Zmagovalec je bil Ta- dej Ambroæiœ, ki je ujel 7,2 kg teækega soma, sledil mu je Zdravko Sokliœ s smuœem, teæ-kim 2,3 kg, 3. mesto pa sta si de-lila Duøan Dolinar (smuœ 2,0 kg) in Boøko Trkulja (jezerska po-strv 1,2 kg).

Na razvrstitev vpliva fak-tor, ki je bil za posamezno ribo razliœen (jezerska postrv 5, smuœ 3, øœuka 2,5, som 1,5, krap 1). Po konœani razglasitvi in toplem obroku je bila veœina z mislimi æe na nedeljski tekmi v muhar-jenju na Savi Bohinjki.

Tam pa je bila udeleæba øe boljøa. Zbralo se je kar 97 tek-movalcev iz øestnajstih RD, kar se øe ni zgodilo v dosedanji zgo-dovini tekmovanj. Med njimi sta bili tudi dve predstavnici neænejøega spola. Øe leta 2008 je

bilo na tej tekmi le trideset tekmovalcev in slutiti je bilo, da Pokal Bleda poœasi izgublja svojo veljavo. Tistega leta je bila zaradi slabøe udeleæbe tekmovalna trasa prepolovljena, tokrat bi jo lahko æe podaljøali. Vendar pa je ølo po letu 2008 vse samo navzgor in tekma je po-novno dobila svoj pravi sloves. Pogled na dvokilometrsko traso je dajal videz, da je ribiœev veœ kot rib, vendar je bila v vodi zgodba povsem druga. Sava Bo-hinjka je postregla z vsemi lepotami, ki jih lahko nudi. Tudi vreme je bilo ideal-no za ribolov, pa øe temperature niso bile previsoke.

Skupaj je bilo uspeønih kar 76 ribiœev v konkurenci, preostali pa so uæivali predvsem v ribolovu in se po konœanem tekmovanju vrnili s prijetnimi vtisi. Teæko priœakovani zakljuœek z razgla-sitvijo rezultatov je potekal v Kasting

centru pod Ribnsko goro, udeleæili pa so se ga tudi povabljeni gostje, in sicer æupan Obœine Bled Janez Fajfar, predsednik RZS Borut Jerøe, predsednik ZRD Ljubljana Slavko Lasnik, pred-sednik ZRD Novo mesto Djordje Vuœ-koviœ in podpredsednik ZRD Gorenj-ske Branko Trojar.

V posamiœni konkurenci je zmagal œlan RD Bled Zdravko Sokliœ (1580 toœk), drugi je bil Radovan Milenko-viœ (1430 toœk) in tretji Robert Œebul (1411 toœk) iz RD Kranj. Ekipno je bila najboljøa ekipa RD Bled I. (4312 toœk) v sestavi Zdravko Sokliœ, Igor Pivk in Danilo Biæal, pred ekipo RD Radovlji-ca II. (3971 toœk) v sestavi Roman in Tilen Zupanc ter Jure Matuœec, tretja pa je bila ekipa RD Radovljica I. (3708 toœk) v sestavi Branko Stupica, Matjaæ Tiroviœ in Tomaæ Kokot. Skupni zma-

SREČANJA

240 RIBIČ 9/2011

Rekordna udeležba na 52. tekmovanju za Pokal bledaOhranjanje tradicije, ki smo jo nasledili od naših starejših kolegov, je vsekakor nujno. V današnjem ekonomsko naravnanem svetu, ko nam tempo vsakdanjega življenja narekuje čedalje več obveznosti in čedalje manj časa za sprostitev, je vsaka, še tako (ne)pomembna stvar lahko zelo dobrodošla. To velja tudi za najbolj odmevno tekmovanje v vodah RD Bled – Pokal Bleda.

Zmagovalci tekmovanja na Savi Bohinjki: v sredini zmagovalec Zdravko Soklič, levo Radovan Milenkovič, desno Robert Čebul

Pokal Bleda je že drugič zaporedoma osvojil Zdravko Soklič iz RD Bled. Predal mu ga je blejski župan Janez Fajfar.

Ribiøka druæina Bled je bila ustanov-ljena leta 1953 in je bila sprva razde-

ljena na dva odbora: odbor za Blejsko jezero, ki je øtel 16 do 18 ribiœev, pred-vsem mlajøih, in odbor za Savo Bohinj-ko, ki ga je sestavljalo nekaj veœ kot 20 starejøih œlanov. Ribiœi iz jezerskega od-bora niso smeli loviti v Savi Bohinjki, medtem ko je bilo obratno dovoljeno. Prestop v »viøjo« kategorijo je bil mogoœ øele, ko je nekdo od starejøih umrl in dal prostor mlajøemu. Ko je bil leta 1958 za predsednika RD Bled izvoljen Ludvik Bem, pa so se zaœele korenite spremem-be. Najprej sta se oba odbora zdruæila in razlik med ribiœi ni bilo veœ. V RD Bled se je zaœelo zares druøtveno æivljenje. Æe leta 1959 je Nande Mohar, takratni œlan UO RD Bled, za jezero z idejo o tekmovanju navduøil svoje tovariøe in tako so organiziralo 1. pokal Bleda, ki je potekal le na Blejskem jezeru. Starejøi œlani se spominjajo, da je bilo tistega leta ob jezeru kar 122 tekmovalcev, tako da so morali traso podaljøati skoraj za ki-lometer od zdajønje (grajsko kopaliøœe – Hotel Toplice). Tekmovanje, organi-zirano z namenom druæenja in krepit-vijo tovariøtva, je sprva potekalo prvo nedeljo v juniju, pozneje pa je bilo za-radi spremenljivih vremenskih razmer prestavljeno na prvi vikend v juliju, kar je tradicija øe zdaj. Leta 1962 je tekmo-vanje zaradi mnoæiœnega pogina v je-zeru odpadlo, kar pa je bilo tudi edino leto, ko je bila tradicija prekinjena. S tako dolgim staæem se lahko pohvali le redko katero tekmovanje, zato ga bomo toliko skrbneje ohranjali naprej. Leta 1970 je bil Pokal Bleda s prihodom Zdravka Øtibila kot predsednika RD Bled razøirjen øe na tekmo na Savi Bo-hinjki, tako da je od takrat dobil svoj pravi pomen, to je tekmovanje v obeh disciplinah. Ker je Pokal Bleda samo eden, ga dobi najboljøi iz obeh delov tekmovanj.

govalec 52. Pokala Bled je æe drugiœ zapored prepriœljivo postal Zdravko Sokliœ iz RD Bled, ki je skupaj zbral le 3 negativne toœke (1. in 2. mesto v dveh dnevih).

V sklepnem delu so ribiœe in druge prisotne pozdravili vsi gostje. Æupan Obœine Bled je posebej poudaril, da ri-biøtvo prispeva pomemben del turistiœ- ne ponudbe na Bledu in da si æeli, da bi tako ostalo øe naprej.

Cilj tekmovanja je bil v obeh dne-vih doseæen. Prijateljstvo in druæenje sta bila glavna namena tekmovanja, ki vsako leto privabi vse veœ ljubite-

ljev ribolova iz vseh koncev. Posebna zahvala velja vsem, ki so sodelova-li pri organizaciji, saj brez njihovega poærtvovalnega dela tekma ne bi do-bila tako pomembnega znaœaja. Vsi udeleæenci obeh tekmovanj so prejeli kapo z napisom RD Bled.

S takimi dogodki bo RD Bled na-daljevala tudi v prihodnje, zato upam, da se tudi naslednje leto ribiœi v œim veœjem øtevilu ponovno sreœamo na æe 53. Pokalu Bleda.

Samo Novak,predsednik RD Bled

2419/2011 RIBIČ

Najboljše ekipe tekmovanja na Savi Bohinjki: desno zmagovalna ekipa RD Bled I, v sredini drugouvrščena ekipa RD Radovljica II, levo tretjeuvrščena ekipa RD Radovljica I

Najboljše ekipe in dobitnik pokala za največjo riboNajboljši posamezno (z leve): Gorazd Jelenko, Robert Čebul in Matej Zlodej

Prvi pokal slovenijevoda œista, so bili razpoloæeni tudi lipa-ni, pozneje so se malo umirili. So bile pa druge ribe zato aktivne celotno tekmo. A ne samo tiste, ki øtejejo. Na sotoœju z Mi-slinjo v sektorju B je Kristjan Øtravs (RD Novo mesto 2) ujel okrog 60-centimetr-sko mreno in jo z 0,10 predvrvico celo spravil iz vode. Pa to ni bila edina ve-lika riba. Tinetu Tivadarju (RD Kranj 1) je ena »odbila 0,16 laks, kot bi rekel keks«.

Œeprav je bilo tekmovalcev precej manj, smo na rezultate œakali precej dlje, saj æal vœasih protestirajo tudi ra-œunalniøki programi. Brez preseneœenj pa je bila organizacija tekmovanja, saj je bila, kot smo navajeni, odliœna. Na prvi pokalni tekmi so veljala enaka pra-

vila kot na dræavnem prvenstvu, prav tako so lahko tekmovali le registrirani tekmovalci. Æe naslednje leto bo Pokal Slovenije dobil svoj razpis in v njem doloœilo, da je sestavljen iz najmanj ene in najveœ treh tekem.

Na prvi in edini letoønji tekmi je pokal za prvo mesto prejel Robert Œebul (RD Kranj 2) z 268,85 toœke. Drugo mesto je zasedel Gorazd Jelenko (RD Slovenska Bistrica) z 261,5 toœke, tretje pa Matej Zlodej (RD Mozirje 1) z 250,8 toœke.

Med ekipami je bila najboljøa ekipa RD Slovenska Bistrica z dvajsetimi ne-gativnimi toœkami. Druga je bila ekipa RD Maribor z 29, tretja pa ekipa RD Idrija s 30 negativnimi toœkami. Pokal za najveœjo – 43,5-centimetrsko – ribo je æe drugo tekmo zapored prejel Franc Jensterle, ki kot posameznik tekmuje za RD Bohinj.

Luka Dakskobler

letoønje novosti v muharskih tekmo-vanjih so se nedolgo po prvem mla-

dinskem dræavnem prvenstvu nadalje-vale øe s prvim tekmovanjem za pokal Slovenije, ki je bilo 12. junija na Meæi pri Dravogradu in ni øtelo za dræavno prvenstvo v muharjenju. To in øe kup drugih ribiøkih aktivnosti na tisti dan je najbræ botrovalo slabøi udeleæbi. Na æe obiœajno traso se je namreœ podalo le 33 ribiœev: Øtirinajst nepopolnih ekip in trije posamezniki. V prvi tretjini sta jih spremljala lepo vreme in œista voda, a jih je v drugi tretjini obiskala ploha in skalila Meæo. Ni pa jih med ribolovom obiskal noben toaletni papir ipd. kot v najhujøih œasih onesnaæenja Meæe. Do-maœini vedo povedati, da øe zdaleœ ni œista, je pa œistejøa, kot je bila. Vendar polna rib, tudi trofejnih. Dokler je bila

3. Pokal ZRD gorenjskeOd leta 2009 tekmovanje na Savi Bo-

hinjki øteje tudi za Pokal ZRD Go-renjske, v katero so vkljuœene RD Bled, Bohinj, Jesenice in Radovljica. V kon-kurenci je bila ponovno najboljøa ekipa RD Bled I., drugo mesto je zasedla ekipa RD Radovljica II., tretje pa prav tako ekipa RD Radovljica I.

21. maja letos smo se ribiœi zbrali na tradicionalnem tek-movanju Podkovani krap za najteæjega krapa, ki ga RD

Barje vsako leto organizira na Krimskem jezeru. Zbralo se je 53 udeleæencev iz dvanajstih ribiøkih druæin in dveh druøtev.

Po jutranji kavici in ærebanju øtartnih mest so ribiœi izkori-stili øe zadnje minute pred zaœetkom tekmovanja za sestavo triœlanskih ekip, pripravo opreme in krmljenje krapov. Da se je slednje obrestovalo, se je kmalu pokazalo, saj je imela tekmovalna komisija kar nekaj dela s tehtanjem ulovljenih krapov, ki so jih ribiœi pridno prinaøali na tehtanje.

Toœno opoldne se je kon- œalo øtiriurno tekmovanje in komisija je lahko ugotovila, da je zmagovalec tekmovanja ribiœ Duøan Nadiæar iz RD Træiœ z 2.360 g teækim krapom, ki pa je drugo-uvrøœenega Toma Konculiœa iz RD Bistrica Domæale prehitel le za dobrih 20 g. Ribiøko œast gostiteljev je reøil Marko Petraø, ki je z

2.280 g teækim krapom zasedel 3. mesto. Vsi trije so za svoje izkazano znanje prejeli tudi praktiœne ribiøke nagrade.

Ekipno je 1. mesto pripadlo ekipi Fuæine s skupno teæo 4.020 g, 2. mesto je zasedla ekipa Razpoka s 4.000 g, 3. pa ekipa Volkovi s 3.600 g. Vsega skupaj so tekmovalci ujeli enajst krapov s skupno teæo skoraj 22 kg, prav vse pa so iz-pustili nazaj v vodo, kar je øe posebno pohvalno.

Ob koncu lahko reœemo le, da je tekmovanje dobro uspe-lo, vsi ribiœi pa smo preæiveli lep dan v prijetnem okolju Krimskega jezera.

Nasvidenje prihodnje leto!Igor Miliœiå, Jernej Øegatin

Foto: Vladimir Assejev

Pepijev memorialV spomin na dolgoletnega ribiøkega prijatelja so prijatelji

æal pokojnega Joæeta Cestnika iz Brdinj pri Ravnah prire-dili spominsko ribiøko tekmovanje v lovu rib s plovcem, ki je potekalo 12. junija na ribniku Brdinje.

Za prva tri mesta med æenskami in moøkimi so podeli-li pokale. Med moøkimi je dobil pokal za prvo mesto Bojan Lorber iz Gornje Radgone, drugi je bil Evgen Korinøek iz Ko-telj in tretji Denis Korinøek prav tako iz Kotelj.

V æenski konkurenci sta se pomerili samo dve tekmoval-ki. Prvo mesto je osvojila Danica Merc iz Øentjanæa, drugo mesto pa Marjeta Lorber iz Gornje Radgone.

Ivan Merc

Tone se je v organizirano øportno ribiøko dejavnost vkljuœil æe davnega leta 1959 in je ostal njen zvesti œlan vse do danes. Med najinim pogovorom je poudaril, da se je æe pri osemnaj-stih letih tudi »ribiøko izobraæeval« in œe mu le œas dopuøœa, gre ob jutranji zarji ali pa ob sonœnem zahodu za nekaj minut na breæino reke Krke, da bi prelisiœil platnico ali linja, morda tudi soma. Jezi ga vse veœja onesnaæenost Krke in jate kormoranov, ki dolenjsko lepotico ropajo in uniœujejo njen æe tako prizadeti avtohtoni ribji æivelj.

Ribiœ Tone Unetiœ æivi tako rekoœ v osrœju Dolenjske, ki je med drugim dobro znana po svoji znameniti vinski kapljici, v pripravi katere je moj sogovornik pravi mojster. Pred petintri-desetimi leti je bolj ljubiteljsko, s kakimi 300 trtami zaœel svojo vinogradniøko dejavnost. Zdaj skrbi za 2.600 trt, ki na leto dajo do 6.000 l imenitnega cviœka.

Tone je stalni œlan Druøtva vinogradnikov Kostanjevice na Krki, v katerem deluje dvaintrideset druøtev cviœka na Dolenj-skem in skupaj zdruæuje 5.000 œlanov. V tem druøtvu se je zelo uspeøno izobraæeval, saj je njegov cviœek za leto 2011 prejel najviøjo oceno kakovosti. Na tekmovalnem ocenjevanju so oce-njevali 515 vzorcev, oznaœenih le s øtevilko, brez imena in priimka sodelujoœih vinogradnikov. Tako strokovna komisija med ocenjevanjem ni vedela, œigavo vino ocenjuje. Naø ribiøki prija-telj je gladko premagal øtevilno konkurenco vinogradnikov in bil na velikem tridnevnem slavju v zibelki Dolenjske – Novem mestu – ob razglasitvi laskavega naslova kralj cviœka glavna medijska osebnost. Naslov bo zadræal (vsaj) do maja prihodnje leto, ko bo novo ocenjevanje te priznane vinske kapljice, veœkrat imenovane tudi »zdravilna«.

Tonetu vse œestitke, vsa œast in trdna kraljevska oblast!Joæe Ømejc

SREČANJA RIBIČI PIŠEJO

242 RIBIČ 9/2011

Ribič tone Unetič iz Kostanjevice – kralj cvička 2011Ob pripravah na veliko øportno tekmovanje v lovu rib s plov-

cem, ki jih praviloma uspeøno izpelje RD Kostanjevica, med katerimi je bilo tudi SP (svetovno prvenstvo) za æenske, se je RD kot organizatorica sreœevala z razliœnimi teæavami, ki so bile ob-vladljive le s pomoœjo zvestih ribiœev, med katere prav zagotovo sodi tudi Tone Unetiœ.

Njegovo domovanje je tik nad reko Krko, ki delno meji na njegovo kmetijsko posestvo in je æe velikokrat gostilo ter po-nudilo (parkirni prostor) gostoljubnost øtevilnim øportnim ri-biœem na ribiøko-øportnih sreœanjih. Tonetov traktor, motorna æaga, lestev in delovne roke – vse to je bilo na voljo pri poveœavi kostanjeviøke svetovno znane tekmovalne trase takrat, ko je bilo to kljuœnega pomena – in takih dejanj se ne pozabi.

Ribiško tekmovanje Podkovani krap 2011

Skupinska fotografija prvih treh posameznikov in ekip z organizatorji

Tekmovanje na Krimskem jezeru

Dvojno zadovoljstvo: z ribiško trofejo in najprestižnejšim priznanjem za pridelani cviček. (Foto: Jože Šmejc)

tisto sobotno junijsko jut-ro, ko so koprski ribiœi ob

svojem ribiøkem domu na Portonu v Pobegih hiteli z zakljuœnimi deli s priprava-mi na praznovanje polsto-letnega organiziranega dela svoje ribiøke druæine, so breæine ob Vanganelskem jezeru in Riæani skoraj sa-mevale.

Vodostaj na Vanganel-skem jezeru je bil sicer v dokaj normalnih mejah, Ri-æana pa je bila kar precej viøja in hitrejøa od povpreœja zadnjih let, predvsem pa po ocenah domaœih ribiœev dokaj neugodna za ribolov tudi za dobre muharje.

Zato je razumljivo, da ob taki Riæani nisem priœakoval nobenega domaœega ribiœa. Vendar sem kljub temu na-meril korake ob njej, pred-vsem na tista mesta, kjer je v ugodnih vremenskih in vodnih razmerah navadno veœ muharjev kot rib.

Kljub zapisanemu sem med zaselkom Kortine in iz- virom Riæane, kjer le-ta vi-juga pod Loøkim Brdom, le naøel brata Sergia in Dina Spinellija ter bratranca Ma-ria, œigar priimek pa sem si tako malomarno zapisal v beleæko, da ga v trenutku, ko to piøem, ne znam razvo-zlati, narobe napisati pa ga tudi noœem.

Da jim Riæana tokrat ni bila naklonjena, sem se pre-priœal øe pozno popoldan. Kljub vsemu so se vsi trije zadovoljni vrnili v veliko mesto ob Træaøkem zalivu z zajetnimi øarenkami, ki so jim jih zagotovo zavidali bliænji sosednje in znanci. Z njimi so se namreœ »oskrbe-li« v bliænji ribogojnici. Za- upali so mi tudi, da jih ri-biøke sramote in smole na Riæani vedno reøijo kupljene ribe v ribogojnici in da je ri-bogojec Prodan vedno prija-zen in spoøtljiv pri njihovih æeljah ob nakupu.

Od izvira do morjaRiæana je bolj kot ne hudo-urniøka reka z vsemi kraø-

kimi znaœilnostmi, ki si je svojo prvotno strugo iz-brala nekoliko drugaœno, kot so ji jo dandanaønji doloœili ljudje in stroji. Øe vedno izvira pod slavniøko planoto in se po 14 km vodne poti po slovenskih tleh izliva v morje. Po ribiøko je Riæana razdelje-na na tri ribolovne revirje; najdaljøi je prvi, revir A, zgolj salmonidni, spodnji del pa naseljujejo tudi ci-prinidne vrste rib.

Potoœne avtohtone postr-vi jadranskega fenotipa, ki so bile øe pred desetletji sku-paj z jeguljami, potoœnimi glavaœi in raki koøœaki najøtevilnejøi prebivalci v Riæani, zdaj æe nekaj let spa-

dajo med ogroæene vrste. Z vsakoletno œistilno akcijo Oœistimo Riæano koprski ribiœi dokaj uspeøno oœistijo breæine Riæane, predvsem pa ozaveøœajo okoliøko pre-bivalstvo, da Riæana ne bi prekmalu postala bioloøko mrtva reka, ki so jo (ne)odgovorni regulirali æe leta 1967 in jo uspeøno spreme-nili v kanal, v katerem jim za kakovost vodnega in obvodnega æivlja ni bilo kaj dosti mar.

Zato pa v zdajønji gene-raciji koprskih ribiœev øe vedno tli upanje po ponovni oæivitvi riæanske avtohtone ribe, ki jo kmalu naœrtujejo obnoviti z lastno plemensko jato in njihovimi potomci.

2439/2011 RIBIČ

EN DAN Z RIBIČI

Ob jezeru in Rižani

Marko Turk Tone Troha Tone Malc Ivan Petre - Jani

Gospodar RD Koper, Denis Obad Rižana tik nad Prodanovo ribogojnico

Prizadevanja, da bi riæan-ske potoœnice nadomestili s soøkimi postrvmi, se niso posreœila, kajti soøke postrvi v Riæani niso naøle primer-nih razmer za normalni ob-stoj in razvoj.

bogastvo Vanganelskega jezeraZ breæine vanganelskega je-zera sta z razliœnimi vabami preizkuøala ribiøko sreœo Ismet Budimliå in Said Kal-tak. Le nekaj minut pred enajsto dopoldansko uro se jima je pridruæil øe Dragan Iliå, vendar brez ribiøke opreme, kar tako, na ogled. Æe nekaj œasa Dragan, ki je tudi œlan RD Koper, opaæa, da se v Vanganelu vsak dan

od 11. do 12. ure poda na »ravbanje« som, pred katerim se na gladini vrstijo znaœilni kolobarji, vmes pa se øe kakøna riba poæene iz vode v obupu, da bi uøla poæreønemu somu. Medtem ko sta Ismet in Said opreza-la in krapom ponujala vabe, je na drugem koncu jezera zaœel svoj vsakodnevni do-poldanski obrok som. Za-gotovo je kapitalec, je menil Dragan, ki pa v Vanganelu zagotovo ni edini. Kapital-nim somom se pridruæujejo tudi krapi, øœuke, amurji, kleni, ostriæi …

Vanganelsko jezeroAkumulacijsko Vanganelsko jezero meri dobra 2,5 ha, vanj pa se stekata Bavøki

potok in Morigla. Po dolæini meri jezero okoli 250 m, øiroko pa je 150 m z najveœjo globino 18 m. Æe pred se-deminøtiridesetimi leti, ko je bila zgrajena pregrada, je bila akumulacija namenjena za namakanje Vanganelske-ga polja, ribiœem pa za vzre-jo rib. Takemu namenu sluæi øe vedno, zato se ni œuditi, œe gladina vode, predvsem v suønih dneh, niha celo za 3 m.

čas za praznovanjeTisto prazniœno junijsko so-boto je priølo na Porton veli-ko domaœih in tujih ribiœev. S stiskom dlani v pozdrav sem se seznanil s Tonetom Trohom, Tonetom Malcem, Ivanom Petrejem - Janijem,

mladim ribiœem Markom Turkom. Nekaj minut œasa pa je bralcem Ribiœa name-nil tudi zdajønji gospodar RD Koper Denis Obad, ki je med drugim poudaril, da se odgovorni v RD vsak prvi ponedeljek v tednu redno sreœujejo, modruje-jo, naœrtujejo, se dogovar-jajo, spreminjajo in – kar je najpomembneje: druæno z veliko mero odgovornosti tudi uresniœujejo najboljøe zamisli.

Mladi ribiœ Marko Turk øele spoznava in usmer-ja prve korake k veøœinam øportnega ribolova. Na praznovanje se je namenil kar s svojim plovilom, vendar je bil vodni tok Riæane le premoœan za njegove mi-øice.

Tone Troha je bil vrsto let œlan RD Idrija. Zaœel je kot ribogojec, zdaj pa je æe kar nekaj desetletij œlan koprske ribiøke druøœine. Ob vodi øe vedno uæiva in tudi z ljudmi rad kaj pokramlja. Za trofej-ne ribe mu ni mar, rad pa vidi, kot sam pravi, »œe se trnka kaj prime«.

Tone Malc je æe skoraj øti-ri desetletja œlan RD Koper. Dobro se spominja svoje velike potoœnice iz Riæane, ki je merila kar 82 cm. Zdaj suøe, kormorani, krivolovci, razne odplake in regulacije redœijo ribji æivelj v Riæani. Reøitev vidi le v vlaganjih in nenehnem spremljanju ter odzivaju na spremembe razmer v Riæani.

Ivan Petre - Jani je v vseh treh desetletjih œlanstva v RD Koper veliko truda na-menil ekologiji. Po njego-vem mnenju je bil najlepøi ribolov v Riæani med leto-ma 1980 in 1990, skratka vse dotlej, dokler se niso zaœele resne teæave z ile-galnim odvzemom vode iz Riæane.

Ob Riæani in Vanganelskemu jezeru

sem za ribiœi oprezal, fotografiral in napisal:

Tone Urbas

EN DAN Z RIBIČI

244 RIBIČ 9/2011

Vanganelsko jezero

Ismet Budimlić Said Kaltak Dragan Ilić

Rojenje velikih enodnevnic (ephemera danica, epeorus, heptagenia) je æe zdav-

naj mimo, rojile bodo le øe modrokrile zelenke (ephemerella ignita - BWO), drob-ne snetivke – midæi (chironomidae) in v veœernih urah veliki øaøi – poletaøi

(night caperer – halesus radiatus in hale-sus digitatus).

V œasu toplih poletnih dni so kopenske æuæelke velik del ribjega jedilni-ka. Njihova navzoœnost poleg vode je obiœajna od junija do konca septembra,

œe pa temperature ostanejo visoke, pa tudi dlje.

Kobilice, mravlje, veøœe, hroøœi … skratka: vse kopenske æuæelke, ki so se pojavljale na vodi, natanœneje v bliæini vode in vœasih sluœajno na

2459/2011 RIBIČ

MUHARSKI KOTIČEK

črni hroščPoletje se poslavlja; večina muharjev se je naužila muharjenja na svojih priljubljenih rekah, nekateri izbranci so si privoščili kakšno

bolj eksotično potovanje na nova območja, vsi pa se bomo vrnili na svojo najbližjo, »domačo« reko.

Faza 1 Faza 2 Faza 3



Uporabljeni materiali:– trnek: #14-16, za

suhe muhe (TMC 100, TMC 5212)

– vezna nit: 8/0, œrna– zgornji del telesa in

oprsja: trak œrnega policelona

– telo: fibre iz pavove-ga repnega peresa

– indikator: umetna vlakna oranæne bar-ve ali »poli-yarn« krila

– noge: pero z vratu œrnega petelina

izdelava:Faza 1: Na zavoju ob koncu hrbtiøœa priveæite vezno nit in pripravite trak policelona (øirok 6 mm za trnek

#14), ki ga na koncu obreæite v konico, zaradi œesar bo telo posnetka dobilo zaobljeno obliko, podob-no naravni.

Faza 2: Z vezno nitjo priveæite konico traku policelona.Faza 3: Priveæite tri ali øtiri fibre iz pavovega repnega peresa.Faza 4: Fibre ovijte prek celotnega hrbtiøœa in jih na koncu priveæite za uøescem trnka, ostanek pa odreæite

s økarjicami.Faza 5: Policelon prepognite prek trebuønega dela in ga priveæite na meji z oprsjem. Na delu, ki bo obliko-

val oprsje, s økarjicami boœno odreæite 1 mm policelona, s œimer boste pozneje omogoœili prednjim nogam, da bodo stale vodoravno, sicer bi bile potisnjene navzdol.

Faza 6: Na meji med trebuønim delom in oprsjem z zgornje strani priveæite snopiœ oranænih vlaken, ki bodo omogoœala dobro vidljivost. Lahko uporabite tudi material »poli-yarn« za vezavo kril na naœin pa-dalca (paraøut).

Faza 7: Na oprsje priveæite œrno mikasto petelinje pero.Faza 8: Pero navijte v delu oprsja ter z zgornje in spodnje strani obreæite mike, tako da bodo le-te ostale samo

ob straneh.Policelon zapognite prek oprsja ter ga priveæite in odreæite tako, da bo ostal en zaobljen del za posnetek glave.

Na sliki 1 so øtiri najobiœajnejøe montaæe krmilnika. Monta- æa 1 je izdelana v obliki vislic, na katere je pritrjen krmilnik.

Od dolæine vislic je odvisna obœutljivost montaæe. Daljøe ko so vislice, manjøa je moænost, da riba ob prijemu zaœuti krmilnik. Tako montaæo uporabljamo pri lovu manjøih in previdnejøih rib v stojeœih vodah.

Montaæa 2 predstavlja montaæo na zanki, ki jo najpogosteje uporabljajo angleøki ribiœi, strokovnjaki za ribolov s krmilni-kom. Le-ta se giblje po 20 do 40 cm dolgi zanki. Ta sistem ima velike prednosti, saj omogoœa tudi uporabo velikega krmilnika. Sistem je uporaben za lov vseh vrst in velikosti rib v stojeœih in tekoœih vodah.

Œe ob prijemu z zategom zamujamo, lahko to odpravimo kar med ribolovom tako, da zmanjøamo dolæino zanke. To sto-rimo tako, da na zanko pritrdimo 0,40 g svinœeno kroglico (BB), kot kaæe montaæa 3.

Œe se predvrvica zapleta s krmilnikom, uporabimo monta-æo 4. Tako montaæo dobimo tako, da na spodnjem delu zanke montaæe 2 naredimo tri manjøe zanke. Tako postane vrvica pred predvrvico bolj toga.

izdelava vislic za pritrditev krmilnikaPostopek vidimo na sliki 2. Operacija poteka v øtirih fazah:

– najprej potegnemo najlon ali pleteno vrvico s kolesca skozi vse obroœke na palici in zveæemo zadnjih 50 cm v zanko,

– nato zanko s økarjami prereæemo,

– krajøi koøœek najlona ali pletene vrvice uporabimo kot vislice in nanj naveæemo vr-tilko za obeøanje krmilnika,

– daljøi koøœek je glavna vrvica in nanjo naveæemo vrtilko za pritrditev predvr-vice.

Sedaj si na slikah podrob-neje oglejmo najobiœajnejøe naveze za ribolov s krmilni-kom v celoti,

1. Klasična naveza za ribolov v stoječi vodiNa sliki 3 vidimo navezo s krmilnikom v obliki kletke, ki ima na plaøœu lamelno obteæitev. Glavna vrvica je debeline 0,16 mm, vislice so dolge 15 do 20 cm in na vr-tilko je obeøen krmilnik. Naj-lonska predvrvica debeline 0,14 mm je dolga 70 cm in nanjo je navezan trnek øt. 14 do 18.

Črni hrošč pripada najštevilčnejšemu redu žuželk Coleoptera. To so žuželke, ki ima-jo čvrst eksoskelet in sprednja krila (elytra), ki pokrivajo in ščitijo zadnja nežna krila, s pomočjo katerih hrošči letijo. Večina hroščev se hrani z rastlinami, nekatere vrste pa so tudi vsejede (omnivori) in se hranijo s hrano rastlinskega in tudi živalskega izvora. So upoštevanja vreden del ribjega jedilnika.

vodi, so ves œas poletja, in tudi ob njegovem koncu dobra vaba.

V septembru, ko so dnevi øe vedno umirjeno topli, se noœi poœasi hladijo in vode postajajo hladne, kar je znak, da ribe œaka obdobje, ko hrane ne bo v izobilju in postrvi postanejo bolj ak-tivne.

Zaradi nizkih in bistrih voda, ko je riba skrajno previdna, je treba ponujati posnetke, vezane na manjøih trnkih. Œeprav so velikosti hroøœev od ekstremno velikih pa do izjemno majhnih, je za posnetke, s katerimi bomo lovili septembra, optimalna ve-likost trnka #14 in celo #16.

Kot druge kopenske æuæelke (zahajalke) hroøœi padajo na vodno sluœajno ali pa jih tja zanese veter. Pri padcu v vodo povzroœijo rahel pljusk, ki ga mora posnemati tudi vaøa muha. Ne glede na to, ali meœete gorvodno ali s tokom, mora muha pasti na gladino pred muharsko vrvico, in to z moœnejøim, a øe vedno rahlim padcem, ki bo povzroœil nekoliko hrupa. Obeti za uspeh so veœji tam, kjer je riba bliæje bregu ali kjer se nad vodo sklanja obreæno rastlinje.

Poskrbite, da bo v vaøi økatlici za muhe vselej nekaj posnet-kov kopenskih hroøœev oranæne, rjave in œrne barve.

Besedilo, fotografije in posnetki muh:

Nadica in Igor Stanœ[email protected]

Prevedel: Igor Holy

MUHARSKI KOTIČEK NASVETI

246 RIBIČ 9/2011

Mnoge kopenske vrste hroščev, ki letijo, se po nesreči pogosto znajdejo na vodni gladini rek in jezer. Postrvi se prav rade hranijo z njimi. Na začetku sezone so posnetki lahko vezani na večjih trnkih (#12), ob koncu poletja pa na #14 in #16. Svetujeva, da pri vezavi muhe skušate čim bolj posnemati naravno žuželko, kar se še posebno nanaša na velikost in obliko, preizkušene barve pa so oranžna, rjava in črna.

Ribolov s krmilnikom (2. del)V prejšnji številki Ribiča smo predstavili opremo za ribolov s krmilnikom. Tokrat se najprej seznanimo, kako krmilnik navežemo na glavno vrvico.

Slika 1: Štiri klasične montaže krmilnika

Slika 2: Izdelava vislic za obešanje krmil-nika

2. Naveza s krmilnikom za lov v tekočih vodahKot kaæe slika 4, je krmil-nik veœji, dodatno obteæen s svinœeno lamelo in s pomoœjo vrtilke obeøen na veœjo zan-ko. Tudi osnovna vrvica je debelejøa (0,18 mm). Na naj-lonsko predvrvico, dolæine 60 cm, je navezan trnek øt. 10 do 14.

3. Naveza z velikim krmilnikom za ribolov na velikih razdaljahNa sliki 5 je glavna vrvica pletena. Ob silovitem metu moramo imeti na kolescu in palici nekaj metrov debelejøe-ga najlona, debeline 0,25 do 30 mm, da se vrvica ne utrga. Krmilnik z obteæitvijo na dnu je z vrtilko obeøen na veœjo zanko. Najlonska predvrvica, debeline 0,16 do 0,18 mm, s trnkom øt. 10 do 14 je dolga 70 cm.

4. Naveza z zaprtim krmilnikomOglejmo si øe navezo z zapr-tim krmilnikom, ki je napol-njen s œrvi. Ta naveza, ki jo vidimo na sliki 6, je univer-zalna. Zaprti krmilnik se gib-lje po glavni vrvici, debeline

Način ribolova s krmilnikom1. Ribolov v stoječi vodiKot kaæe slika 7, pri ribolovu s krmilnikom v stojeœi vodi poloæimo palico po metu skoraj vzporedno z obalo, tako da tvori rahlo upognjen vrh palice z vrvico pribliæno kot 90 °. Pod takim kotom namreœ najlaæe opazimo prijem. Po metu mora biti vrh palice vedno v enakem po-loæaju, saj bomo le tako ob prijemu natanœno opazili ni-hanje konice.

Vrh palice mora biti toœno ob beli œrti na tarœi, kar vidi-mo na sliki 8.

Da bomo vselej vrgli enako

daleœ, moramo po metu in poloæitvi palice na stojalo na vrvici s flomastrom malo nad kolescem napraviti oznako ali zatakniti vrvico za plastiœno zaporo na kolutu kolesca, kot kaæe slika 9. Tako po nasled-njem metu enako navijemo vrvico.

45 °in vrh palice usmerimo s tokom malo navzdol. Tak poloæaj palice vidimo na sliki 10.

Ribja hrana za krmilnikV boljøih ribiøkih trgovinah lahko kupimo razne vrste hrane, ki je namenjena za ri-bolov s krmilnikom.

Œe boste hrano pripravi-li sami, vam izkuøeni fran-coski ribiœ Patrick Guillotte svetuje naslednjo recepturo: trije volumski deli drobtinic (belih ali rjavih), dva volum-ska dela drobtinic sladkega biskvita, dva volumska dela grobo zmlete koruzne moke, en volumski del PV 1 (rjava moka na osnovi melase). Na-vedene surovine dobro pre-meøamo in navlaæimo malo bolj kot hrano za ribolov po angleøko.

Hrani je priporoœljivo do-

2479/2011 RIBIČ

Slika 3: Klasična naveza s krmilnikom za ribolov v stoječi vodi

Slika 4: Naveza s krmilnikom za tekoče vode

Slika 5: Naveza s krmilnikom za velike razdalje

0,16 do 0,18 mm. Dolæina nje-govega gibanja je na zgornji strani omejena z zaporko, ki se imenuje ledger stop. Lahko pa uporabimo tudi svinœeno kroglico. Na spodnji strani je pred vrtilko, ki povezuje glavno vrvico s predvrvico, kroglica iz kavœuka. Dolæina najlonske predvrvice s pre-merom 0,14 mm je 60 cm. Trnek je øtevilka od 12 do 16.

Slika 6: Naveza z zaprtim krmilnikom z živimi vabami

Slika 7: Po metu je ribič položil palico vzporedno z bregom.

Slika 8: Vrh palice ob tarči v pričakovanju prijema

2. Ribolov v tekoči vodi Pri ribolovu v reki moramo vodnemu toku in vetru izpo-staviti œim krajøo dolæino vr-vice. Zato palico poloæimo na stojalo pod kotom pribliæno

dati tudi tekoœe diøave, vrste aromix (Sensas), ki vsebujejo mnogo sladkorja.

Pa dober prijem!Pripravil: mag. Andrej Janc

Slika 9: Pred metom ribič zatakne vrvico za zaporo na kolescu.

Slika 10: Položaj palice pri ribolovu s kr-milnikom v reki

Z Gornjega Jezera sem prviœ resno odøel k vojakom. Takrat sem bil æe

v sluæbi in zato sem pred vojaøœino lahko kupil dodatno plinsko jeklenko, vreœo moke, sladkorja, zaboj olja in pri-pravil drva za zimo. Krave in zajcev z materjo nisva imela veœ, paœ pa sva redila praøiœa in imel sem jato golobov pismonoø, ki se jih zaradi njihove nara-ve, da se vedno vraœajo domov, nisem mogel znebiti in so tistega pozno jesen-skega dopoldneva, ko sem za eno leto odhajal, v jati kroæili nad vasjo. Mati se od mene ni poslovila na avtobusni po-staji, ampak je z dvignjeno roko obstala na pragu. Potem je s spoøtljivo lepo pi-savo, malo na poøev, pisala: »Dragi sin! Upam, da si æe prejel pismo in kartico. Tudi jaz vidim po tvojih pismih, kako æiviø in sem v mislih pri tebi. Oskrbljen si z vsem in si se gotovo æe privadil. Bodi dober vojak in pazi na zdravje. Tudi jaz sem se privadila samoti. Pa se zamotim z delom, ker ga imam vedno dovolj. Zaklali smo, je bil kar lep … Te iskreno pozdravljam … mama.«

V enem letu sem nase nabil dodatnih deset kilogramov miøic in vrnil sem se samozavesten in zdrav. Nekdaj velika mati se mi je zdela drobna in krhka.

»Raubøic« se moøkemu, ki sluæi do-volj, ne spodobi. Zato sem poslej kupo-val ribiøke dovolilnice, a Starc mi za-radi tega ni niœ bolj zaupal in res sem po stari navadi kako lepo poletno noœ skupaj z Lojzom, Ladom ali Ndríjem (Andrejem, nareœno, op. u.) basal ribe v jutasto vreœo. Spet smo jih v kleteh zlagali po velikosti in spet smo jih suøili v dimniku. Imel sem sluæbo, fiœka in punco. Treba se je bilo poroœiti. Takrat sem odøel drugiœ.

Bil sem krut, a stvaren. »Vajø mama, do zdaj s b´la ti najpomembnejøa æi-jenska u muojmu æiulajnu – zdaj pa najs veœ.« Jokala je in meni se je zdelo œudno. Naslednjiœ mi je v roke potisnila z vrvico povezana vojaøka pisma.

Vrsto let po tistem mi je æena pri-pravljala, zlagala v posode in zavijala v papir malice za na ribolov. Øe vedno sem lovil samo øœuke, dokler mi ni Feri prodal prve muharice in mi ni Lucijan

odprl vrat v svet muharske elite stare øole. Takrat sem se odtujil in na Gor-nje Jezero sem se vraœal kot ribiœ turist in tujec. Toliko novega je bilo treba dognati, poizkusiti, toliko novih ljudi spoznati. Na severu Norveøke sem mu-haril na lososa. Deæne kapljice so naøle vsako poro v obleki in muøice so mi parale æivce. V Indijskem oceanu sem lovil na »cukanje« in se po pol ure, ko sem imel vedro rib, naveliœal. Za leseno kolibo, krito s slamo, ki je stala za vrsto palm ob sipini, kjer se je nebo zrcalilo v plitki kristalni vodi, sem jih oœistil in bil zanimivost æenskam, ki v svojem æivljenju øe niso videle moøkega, ki œisti ribe. Lovil sem po Bosni in zveœer nisem uspel v miru poveœerjati, ker je bilo preveœ obiskov in preveœ prijaznih ljudi. Gledal sem Prøivec v jutrih, ko so se po njem vlekle bohinjske megle, in gledal sem utrinke na nebu nad Rade-hovo, ko sta sinova spala v øotoru.

Leta so tekla in videl sem prekrasne pokrajine, griœe in sneæne gore za njimi; videl sem œudovite vode, bistre, hitre in sveæe. Ravnice, jezera in tihe vode, polne skrivnosti, so mi burile domiøljijo. Lepi spomini in podobe so kakor beæen pogled skozi okno drveœega vlaka osta-jali za mano in poteøen, ampak prazen, sem se vraœal v Ljubljano. In vsakiœ, ko sem se z ribiøkih potepanj vrnil po svetu, sem œutil isto neustavljivo po-trebo, skoraj nujo, da odidem nazaj na Gornje Jezero. Da grem na Straæiøœe, na vrhu splezam v kroønjo skrivenœenega gabra in gledam domaœo vas spodaj. Seveda sem øel in øe kdaj grem, ampak ne samo na Straæiøœe. Œez Ograde, mimo Kræiøœa in skozi Øpico se spustim v Cemun.

Stojim na bregu in gledam izvirni tolmun. Prihaja ribiœ v visokih økornjih. Spreleti me: Viktor. Spremenil se je. Ima nahrbtnik in ribiøko palico. Nje-gov nekoœ tako nasmejani obraz je res-noben. Meœe blestivko, navija in me ne opazi. Ne morem verjeti, da je res on, Viktor, ki pri belem dnevu ni nikdar naøel œasa za ribolov.

´Verjetno je æe v pokoju,´ pomislim in obzirno zakaøljam. Zdrzne se, potem

RIBIŠKA PRIPOVED

248 RIBIČ 9/2011

NAČINI RIBOLOVA NA GORNJEM JEZERU NEKDAJ (8. DEL)

so leta legla med nas, naj vsaj spomin ne zbledi

Do vojaščine sem redno spal doma. No, ja, kot srednješolec sem eno noč predremal nekje nad Rakekom, v lovski koči, kjer smo imeli vrstniki zasebno zabavo, čeprav o zabavi, če ne štejem alkohola, nismo vedeli nič. Več smo vedeli o dolgih laseh in hlačah na zvon'c. Zdoma sem bil tudi kakšno noč, ko sem lovil polhe in sem prespal v gozdu, in zdoma sem bil en teden

v bolnišnici – ampak to ne šteje.

pa me gleda in skozi nasmeh postaja stari Viktor. Takoj me spozna. Govo-riva in njegova domaœa beseda me boæa. Govoriva tja v en dan in vidim, kako iskra pristnega veselja v njegovih oœeh poœasi ugaøa. Leta, ki sva jih na Gornjem Jezeru preæivela skupaj, iz- gubljajo moœ. In ko tista iskra v njego-vih oœeh œisto ugasne, kakor tujec sto-jim pred njim. Zdaj vem, da je samo øe vljuden. Poœutim se, kakor bi bil nag in postane mi nerodno. O, kako rad bi mu povedal, da z mano ni niœ narobe. Rad bi mu povedal, da sem øe vedno isti in se nisem niti najmanj spremenil, ampak vem, da bi izpadel bedak. Œas, ki ga nisva preæivela skupaj, je legel med naju in tega na hitro ni mogoœe izbrisati. Poslovim se in odidem v Ve-liki cerkveni laz, v Obrh in naprej v Kamno vir. Vse je tako, kot je bilo, le nekam kosmato in zaraøœeno se mi zdi. Od brega øvigne pedenj dolga øœuka, ampak øvigne samo poldrugi meter, potem pa plava poœasi in postrani, ko me dræi na oœesu. Komaj opazno ji utri-pajo plavuti. Nasmehnem se. Gledam tisto øœukico in œutim, kako sem postal podoben mestnim ribiœem iz œasov mo-jega otroøtva, ki so polnih riti raje kot meso v gostilni Pri Vragu jedli repo in zelje.

Gledam œez vodo v Mali cerkve-ni laz, kjer sva z oœetom pasla krave, ko sem imel pet let. Upognil je lesko-vo rogovilo, me posadil vanjo in me gugal. To je bil prvi vrhunec v mojem æivljenju … Bil je tak vrhunec sreœe, da bi œlovek zanj mirne duøe umrl, ampak takrat je bilo øe vse æivljenje pred mano. Gledam Loko in si predstavljam, kako jo je oœe kosil. Vidim ga; razkreœenih nog zamahuje s koso in za njim ostaja-jo ravne redi in vmes se belijo koreni-ne pravkar pokoøene trave. V globoki temi je zaœel in zdaj sonce suøi roso, on pa ob vsakem zamahu trdno stopi pol koraka naprej. Mati me dræi za roko. Oœetu nosiva malico in œutim vonj po pokoøeni travi. V grmu smo imeli cekar in steklenico øabese.

Mati ga je preæivela za veœ kot trideset let. Nikdar ni ujela trenutka dol-

Vrste ribiœev RD Grosuplje je za vedno zapustil naø dolgoletni ribiœ Jovo Dimiå.

Nepredvidljiva in kruta bolezen ga je v zaœetku ju-lija mnogo prerano iztrgala iz æivljenja in v srcih vseh nas, ki smo ga imeli radi, pustila ogromno praznino.

Ribnik Boøtanj mu je bil drugi dom, mi ribiœi pa najboljøi prijatelji.

Za vse, kar je storil za dobro naøe RD, se mu vsi ribiœi RD Grosuplje najlepøe zahvaljujemo. Spominjali se ga bomo kot poøtenega in vestnega ribiœa ter velikega ljubitelja narave. Hvaleæni smo mu za vso gostoljubnost in prijaznost, ki smo ju bili deleæni v njegovi druæbi.

Spominjali se bomo vseh lepih trenutkov ki smo jih preæiveli z njim.

RD Grosuplje

goœasja. Ni bila take sorte. Med NOB se je z motiko v roki bojevala s plevelom. Brez filozofije je skrbela, da druæina in æivali niso bile laœne. Soœustvovala je z æenami, ki so podnevi garale, ponoœi pa skrivaj pokopavale svoje in tuje otroke. Preveœ je soœustvovala, da bi se mogla pritoæevati. Ni se pritoæevala, ko je ena stran paradirala na mitingih, druga pa poøiljala poøto iz tujine in kradoma obi-skovala zaraøœene grobove, na katerih ni upala priægati sveœe. Vedela je, da so eni in drugi samo ljudje, ki iøœejo pot, ki jo je sama – brez izobrazbe – æe davno naøla, le povedati tega ni znala. Vdov- stvo je urezalo zadnjo gubo na njen lepi obraz. »Ah, kaj,« je rada zavzdih-nila, »vaæno je, da smo æivi in zdra-vi,« in z besedo »smo« ni mislila sebe, ampak nas, svoje otroke. Ni marala za velike denarje, œast in slavo. Druæina je bila smisel, materinstvo pa poslanst-vo njenega æivljenja, tudi zato se ni pritoæevala.

Noœ po njenem pogrebu sem v hiøi prespal sam. Ni me bilo strah. Zdelo se mi je, kot da øe ni odøla. Zjutraj sem pomival kozarce, kroænike in preostalo posodo, ki je v kupih ostala po pogre-bu, in øele v œasu kosila, ko sem sedel za mizo, sem prviœ v æivljenju zaœutil, da sem ostal sam. Prav lahko bi se raz-jokal, a sem vedel, da potem breme ne bo niœ laæje. Storiti se ni dalo niœ. Poslo-vil sem se od rojstne hiøe, spomenika mojega otroøkega kraljestva, in se tiho odpeljal.

Odæenem misli. Œez Roœke in Hras-tene njive odidem v gostilno. Sedim v sobi s pultom, ki je bila takrat, ko sem semkaj hodil v øolo, mleœna kuhinja. Klepetam z mlajøimi vaøœani in nit po-govora se mi trga. Razmiøljam. V Boja-nu iøœem sproøœen Vidin smeh, v Ro-biju vidim Lojzove poteze. Pogovarjam se s Matjaæem, kakor sem se nekdaj z njegovim oœetom Ndríjem. Vmes po-mislim, kakøni bi bili danes Berto, Jana in Janko. Razmiøljam, kako drugaœna, pametnejøa od mene, kot sem bil jaz v njihovih letih, je zdajønja mladina. Razumem, da so spoøtljivi, ampak v njih pogreøam nagajivo brezbriænost, ki sem jo imel jaz, ko sem bil njihovih let. Takrat je bilo dovolj, da si bil in vse drugo je æe nekako ølo. Zdaj je drugaœe in prav niœesar jim ne zavidam. Vsak »politikajzar« jim soli pamet, kako ne-sebiœno se ærtvuje za njihov blagor, a njih oœi gledajo, kako si brez vesti polni malho, oblastno øobi usta in si pripenja zasluge za nekaj, kar se v resnici sploh ni zgodilo. Mladi æelijo verjeti in upati, ampak komu bodo verjeli? Laæem ali oœem – besedam ali dejanjem?

Nazadnje se odpeljem na Malenøœe. Potepuøki vetrc mi hladi pleøo, ko sklonjen œez ograjo gledam vodo, kako izpod mostu hiti za soncem, ki zahaja. Zaœutim tisto ogromno vrbo,

ki mogoœna kakor usoda stoji zadaj in vem, da je øe vedno takøna, kakrøna je bila takrat, ko sem bil tu doma. Ne obrnem se. Ne spraøujem se, od kod obœutek, kakor da sem ves œas po tis-tem, ko sem odøel iz teh krajev, samo pihal v kruøno peœ. Sledim Javornikom, ki v daljavi postajajo manjøi in manjøi, dokler se ne dotaknejo ravnice. Gledam obzorje, ki izginja za njimi. Zdaj vem, zakaj nisem ostal doma. Tam za obzor-jem je novo obzorje in za njim je øe eno in øe eno in tako v nedogled.

S preprostim niœem v umu, zvesto materino roko ob strani in zatajenim hrepenenjem po oœetu sem stopil v ta svet. Obœutek za lepoto sem si brusil s pogledom na Ømarni griœ in Straæiøœe. Œudilo me je vse, kar je bilo novo, in vrtal sem, dokler nisem spoznal razla-ge, potem pa strastno odhitel naprej. Spoznati obzorja in tvegati resnico mi je bilo poloæeno v zibelko tako kot ri-bolov, klokotanje vode, zvonci vaøke œrede, ples ivanjøœic v visoki travi, de-belo œmrljevo goslanje in vijugasta sled kresnice v toplem majskem mraku.

Niœ na svetu me ni napolnilo bolj od podobe rojstne vasi, a moral sem tvega-ti. Za vsako ceno sem se odloœil to pre-veriti. Daleœ me je odneslo in zato lahko vidim, kako je tisto slam'co in sreœo v revøœini zamenjal hibridni Boæiœek, vidim, kako zelo je brozga udobja pljusknila na nas. Velika uœenost, da je najpomembnejøa meja sosedov plot, je preveœ preprosta, da bi ji verjeli.

Dolga, zoprna, a nova in moja je pot, po kateri sem hodil. Vse, kar sem na drugih sovraæil, in vse, kar sem na njih ljubil, sem nazadnje naøel v sebi. Niso me naredili za Notranjca samo starøi, domaœa govorica, øege, navade in ta kraj – najlepøi. Veliko bolj od tega me je za Notranjca naredila stara navada, da si zadnjico in oœi obriøem sam.

Gledam sonce, ki zahaja, in vem, kaj je zadaj, in vem, kaj je øe naprej od zadaj, pa vendarle stojim na Malen-skem mostu sreœen kot takrat, ko sem bil fantiœ.

Rad bi bil ptica … nekoœ … in gnez-dil bi tukaj. V teh krajih sem pustil prve korake; kdo ve, kje bom pustil zadnje.

Tone Økrbec

Prav med prvomajskimi prazniki je med kranjske ri-biœe priøla vest o smrti dol-goletnega œlana Andreja.

Œlan je bil kar 48 let, saj se je med kranjske ribiœe vkljuœil æe leta 1963. Vode, morje in ribe je vzljubil æe v mladostnih letih, ko je bil mornariøki œastnik. Po

ribiøko se je øolal pri tastu Silvu Malenøku, vrhun-skem ribiœu in zagotovo najuspeønejøem sulœarju naøe RD vseh œasov. Mnogi ribiœi se Andreja spo-minjamo kot veœletnega poslovodje kranjskega Chema, kjer smo bili ribiœi ob nakupu deleæni »ribiøkega popusta«. Bil je tudi priznan in znan øahist, tudi veœkratni prvak razliœnih øahovskih turnirjev. Predvsem pa se kranjski ribiœi spomi-njamo Andreja kot dolgoletnega, prizadevnega in res delavnega funkcionarja. V spomin na njego-vo delo in tudi zato, da se izognemo pozabi, naj navedemo njegove najodgovornejøe funkcije in naloge: bil je œlan UO sedem(!) mandatov, pred-sednik NO dva mandata, blagajnik tri mandate, vodja revirja Kokra dva mandata, vodja mladinske sekcije en mandat, poleg tega pa je bil œlan razliœnih komisij v razliœnih obdobjih. Prav vse zaupane ribiøke funkcije in naloge je sprejemal in opravljal z veliko dobre volje in vedno naøel pozitivne reøitve, vendar pa vsakiœ v korist ribjega æivlja in œistosti voda. Nadvse uœinkovito je deloval pri gradnji obeh ribiøkih brunaric, ki smo ju gradili po letu 1986, ko je z gradnjo HE Mavœiœe nastalo akumula-cijsko jezero. Bil je razsoden kritik prav te zajezitve, ki je idiliœen in s salmonidi bogat kanjon Save pod Kranjem spremenila v zdaj æe plitvo, zamuljeno akumulacijo, ki dandanaønji daje bistveno manj elektriœne energije, kot je bilo naœrtovano.

Andrej je deloval tudi v organih ZRD Go-renjske: dva mandata kot blagajnik in en mandat kot œlan NO ter nekaj let kot delegat oz. pred-stavnik gorenjskih ribiœev na skupøœinah RZS. Vsa opravljena dela in naloge je opravljal zane-senjaøko, brez nagrad, privilegijev in materialnih povraœil. Skromen, delaven in poøten, kot je bil, ni hlepel po ugodnostih in odlikovanjih. Ta so pri- øla spontano, saj je prejel vsa odlikovanja domaœe RD, RZS pa mu je podelila red za ribiøke zasluge I., II. in III. stopnje ter plaketo RZS. Prav zaradi Andrejevega dolgoletnega uspeønega dela smo mu kranjski ribiœi podelili naziv zasluænega œlana.

Iskrena in velika hvala spoøtovanemu in cenjenemu ribiøkemu tovariøu za njegov velik æivljenjski prispevek kranjskemu ribiøtvu. Med nami bo ostal v lepem in spoøtljivem spominu.

RD Kranj

2499/2011 RIBIČ

Andrej Mavriœ(1934–2011)

Jovo Dimiå(1947–2011)

PrekliciVladimir Maœek, Partizanska 29, 9250

Gornja Radgona, œlan RD Radgo-na, preklicuje œlansko izkaznico B13149.

Vinko Ævikart, Gmajna 66 A, 2373 Øentjanæ pri Dravogradu, preklicuje œlansko izkaznico B18827.

V SPOMIN

OBVESTILA

ime in priimek Bruna Zor-ka zvenita bolj po Primor-

sko, kjer desetletja tudi æivi. Med Riæano in Vanganel-skim jezerom si je ustvaril dom in druæino, sicer pa je Bruno œistokrven Øtajerec. V drugem naøem najveœjem slovenskem mestu se je ro-dil leta 1953 Mariborœanu oœetu Leonu in mami Mariji, Pohorki iz Lovrenca na Po-horju.

V Mariboru je uspeøno konœal øolanje na Viøji gos-tinski øoli in æe med øtudi-jem ga je pot zanesla v Izolo, kjer ga je po odsluæenju vo-jaøkega roka œakalo delovno mesto vodje izmene v kuhi-nji hotela v Simonovem zali-vu. Kmalu so mu odgovorni zaupali delo vodje kuhinje. Po nekako øtirih letih se je odloœil, da bo svoje bogato znanje in izkuønje posredo-val kot predavatelj na Sred-nji gostinski in turistiœni øoli v Izoli, kjer je poleg tega vo-dil øe dela v kuhinji restav-racije v sklopu Gostinskega øolskega centra.

Po desetletju predavanj so Bruna vedno bolj vznemir-jale razmere in izzivi v za-sebnem sektorju. Odloœitev ni bila teæka, nekoliko teæje in nepredvidljive pa so bile takratne razmere v sloven-skem gostinstvu. Kljub vse-mu je med prvimi gostinci v Sloveniji oral ledino z obrati druæbene prehrane na Oba-li in v njeni okolici.

Po dobrih petih letih dela in bogatih izkuøenj se je Bru- nu ponudil nov izziv v Van-ganelu, v soseøœini znanega jezera z enakim imenom, kjer je prostore takratne KS temeljito preuredil v sodobno restavracijo, ki je po dobri hrani in pijaœi ter spoø-tovanju vseh gostov slovela daleœ naokoli. Tudi zunaj meja naøe domovine!

Kljub obilici dela in od-govornosti si je øe vedno naøel œas za ribolov, ki ga je bilo vedno premalo. Zdaj, ko se je pridruæil stotnijam slovenskih upokojencev, je

œasa sicer veœ, veœ pa je tudi dni, ki jih preæivi na ribo-lovu na morju, pa tudi na jezerih in rekah. Ribolov na Cerkniøkem jezeru je za Bru-na vedno znova posebno do- æivetje.

viti kar nekaj sto razliœnih okusnih jedi. Bralcem Ribiœa je zaupal, kako se pripravi okusen krapov paprikaø, po Brunovo seveda, zelenike v marinadi in postrvji karpa-œo.

zmleto sladko papriko in pa- radiænikovo mezgo. Vse to zalivamo z juho, ki smo jo skuhali iz glave in repa krapa in ji dodali juøno ze- lenjavo ter lovor in roæma-rin. Vse to kuhamo na bla-gem ognju in posamiœno dodajamo v kotliœ pod te- koœo vodo oprane kose krapa. Po okusu ali æeljah gos-tov Bruno doda tudi na drobno narezane feferone in po dobrih desetih minutah zmernega vrenja je okusna jed pripravljena.

K tej jedi øe najbolj tekneta domaœ œrn kruh in kozarœek ali dva belega vina.

Zelenike v marinadiOœiøœene in oprane zelenike posuøimo s krpo in jih na hitro z obeh strani popeœemo na vroœem olju. Opeœene po-lagamo v primerno posodo. Na olju, na katerem smo po-pekli zelenike, prepraæimo œebulo. Med praæenjem œe-bule po malem dodajamo vinski kis, cel œrni poper, narezane pelate, lovor, œesen in do 2 dl belega vina.

Popeœene zelenike zloæi-mo v posodo po plasteh, vmes pa plast praæene œebu-le z dodatki. Tako priprav-ljene zelenike naj v hladil-niku poœivajo najmanj dva-najst ur.

Marinirane zelenike po-streæemo na kroæniku, ki mu prilijemo malo olivnega olja in krhelj limone.

To je lahko tudi samo-stojna predjed drugim ali mesnim jedem.

Postrvji karpačoPostrvi po dolæini nareæemo na filete in zatem øe na 2 mm øiroke rezine. Zloæimo jih v primerno posodo z malo olja in jih za dvanajst ur shrani-mo v hladilnik. Tik preden jih postreæemo, jih nekoliko posolimo, dodamo limonin sok in pokapamo z olivnim oljem.

K tej jedi izjemno prijajo opeœeni kruhki.

Tone Urbas

RIBIČI KUHAJO

250 RIBIČ 9/2011

Krapov paprikaš in zelenike v marinadi po brunovo

Bruno Zorko

bruno Zorko je bil v RD Koper vedno zagovornik tekmo-valnega øportnega ribolova, kar je tudi dandanes. Æe po

nekaj letih trdega dela, treningov in øtevilnih odrekanj se je uspel uvrstiti v œlansko kastinøko reprezentanco Jugoslavije, v kateri je bil nepogreøljivi œlan vse od leta 1986 do 1991. S svojimi uspehi je nadaljeval tudi v reprezentanci Slovenije. Ko so se ekipi pridruæili mladi, nadarjeni in uspeøni tekmo-valci, je svoje znanje in izkuønje delil z njimi kot vodja repre-zentance in v RZS kot predsednik komisije za kasting, kjer øe vedno zgledno opravlja svoje delo. Med drugim je bil Bruno Zorko v RD Koper vrsto let œlan UO in kar celo desetletje predsednik RD Koper.

Da jabolko ne pade daleœ od drevesa, zgovorno do-kazuje Brunov vnuk Jan, ki je navduøen muhar in œe- prav øteje komaj 14 let, do-kaj spretno obvladuje vse veøœine kastinga. Doslej je æe trikrat zapored osvojil na-slov dræavnega mladinskega prvaka v kastingu, kjer mu je najljubøa disciplina met v cilj.

Œeprav se Bruno Zorko s »kuharijo« in pripravo rib-jih jedi poklicno ne ukvarja veœ, nikoli ne odreœe pomoœi prijateljem in znancem, ki se vsak po svoje lotevajo ribjih jedi. Bruno zna iz rib pripra-

Krapov paprikašKrapa ali krape najprej dob-ro oœistimo, kar velja za vse ribe, iz katerih æelimo narediti dobro in okusno jed. Zatem oœiøœene krape nareæemo na kotlete, jih primerno nasolimo in jih za en dan shranimo v hladil-niku.

Narezano œebulo, ki naj je bo za polovico teæe krapov, v kotliœku prepraæimo, da ne-koliko postekleni. Med me-øanjem œebuli postopoma dodajamo vodo, da se œebula popolnoma zmehœa, doda-mo drobno sesekljan œesen,

2519/2011 RIBIČ

KAPITALNI ULOVI

Ribiøka druæina: lendavaVoda (revir): gramoznica, revir 64Vrsta ribe: krapDolæina (cm), teæa (kg): *; 19,84 kgNaœin lova in vaba: talni ribolov, bojliDatum ulova: 17. junij 2011Ujel in spustil: Dražen ŠčavničarNaslov: Petišovci

Ribiøka druæina: MariborVoda (revir): ribnik RačeVrsta ribe: krapDolæina (cm), teæa (kg): *; 10 kgNaœin lova in vaba: beličarjenje, koruzaDatum ulova: 4. junij 2011Ujel: Mitja PerkoNaslov: Rače

Ribiøka druæina: RD ljutomerVoda (revir): gajševsko jezeroVrsta ribe: krapDolæina (cm), teæa (kg): *; 20 kgNaœin lova in vaba: talni ribolov; *Datum ulova: 12. maj 2011Ujel: Janez MariničNaslov: *

Ribiøka druæina: KočevjeVoda (revir): Rudniško jezeroVrsta ribe: somDolæina (cm), teæa (kg): 174 cm; 34,2 kgNaœin lova in vaba: talni ribolov, bojliDatum ulova: 20. junij 2011Ujel: anton subelj in Domen RopotarNaslov: ljubljana

Ribiøka druæina: brestanica - KrškoVoda (revir): ribnik 2Vrsta ribe: krap luskinarDolæina (cm), teæa (kg): *; 10,5 kgNaœin lova in vaba: talni ribolov; bojliDatum ulova: 3. julij 2011Ujel: Žan bratkovičNaslov: Šentjernej

Ribiøka druæina: KranjVoda (revir): sava (kanjon)Vrsta ribe: somDolæina (cm), teæa (kg): *; 160 cm; Naœin ribolova in vaba: vijačenje, voblerDatum ulova: 12. april 2011Ujel: Nejc bukovecNaslov: Kranj

Ribiøka druæina: KranjVoda (revir): savaVrsta ribe: klenDolæina (cm), teæa (kg): *; 63cmNaœin lova in vaba: vijačenje, voblerDatum ulova: 16. oktober 2010Ujel: Peter bratkovičNaslov: Kranj

Ribiøka druæina: laškoVoda (revir): savinjaVrsta ribe: krapDolæina (cm), teæa (kg): 104 cm; 21 kgNaœin lova in vaba: talni ribolov, koruzaDatum ulova: 18. junij 2011Ujel: Dejan PlanincNaslov: Rimske toplice

Ribiøka druæina: RadečeVoda (revir): savaVrsta ribe: somDolæina (cm), teæa (kg): 168 cm; 36 kgNaœin lova in vaba: talni ribolov; deževnikiDatum ulova: 2. julij 2011Ujel: anton JeranNaslov: Hrastnik - Krnice

Priporočilo, kolikšne naj bi bile minimalne mere trofejnih rib, je bilo objavljeno v Ribiču, 4/2006, najdete pa ga tudi na spletni strani Ribiške zveze slovenije http://www.ribiska-zveza.si/kapitalni-ulovi.htm.

252 RIBIČ 9/2011Ob naših vodah vse pogostje srečujemo nutrije. (foto: I. Holy)

ISSN 035045773 - ribiska-zveza.si

Documents

Transcript of ISSN 035045773 - ribiska-zveza.si