JAZ, MIDVA, MI Samostojni delovni zvezek

domovinsko in državljansko kulturo

in etiko v 7. razredu osnovne šole

Daša Ganna Mahmoud, Elissa Tawitian in Mateja Zupančič

7

2

Samostojni delovni zvezek

REŠITVE

N O VA U Č N A S E R I J A

Jaz, midva, miDomovinska in državljanska kultura in etika v 7. in 8. razredu

SVEŽ PRISTOP S POUDARKOM NA MOTIVACIJI

EPGEuropeanEducationalPublishersGroup

Založba Rokus Klett

je članica Evropskega združenja

šolskih založnikov (EEPG).

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

telefon: 01 513 46 00

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

www.rokus-klett.si

Želite dodatna pojasnila?Na voljo so vam naše izobraževalne svetovalke, ki vas lahko obiščejo na šoli takrat, ko imate čas.

Serija nastaja v sodelovanju z več kot 50 učitelji in učiteljicami, ki so jo pregledali in obogatili s svojimi mnenji.

DN17

1083

| Za

ložb

a Ro

kus-

Klet

t

Brezplačno ELEKTRONSKI SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK IN ELEKTRONSKI UČBENIKSamostojni delovni zvezek in učbenik bosta uporabnikom (učiteljem in učencem) na voljo tudi v brezplačni elektronski obliki na www.iRokus.si.

Elektronska oblika je na videz enaka tiskani, ima pa dodano orodjarno z uporabnimi orodji za:

• pisanje, • risanje, • podčrtavanje,• povečevanje delov strani,• dodajanje beležk ali spletnih povezav,• dodajanje lastnih dokumentov (ppt, doc, slik …)• idr.

Vaš brezplačni dostopVaš učiteljski dostop bomo uredili sami na osnovi uradnega seznama učnih gradiv za vašo šolo (za šolsko leto 2018/19), ki ga pridobimo pri skrbniku učbeniškega sklada.

Učenci bodo do elektronskega gradiva dostopali s kodo, ki jo najdejo v samostojnem delovnem zvezku.

Če boste uporabljali samo učbenik, bo tudi dostop do učbenika urejen avtomatsko, na osnovi uradnega seznama gradiv za vašo šolo, ki ga pridobimo pri skrbniku učbeniškega sklada.

Brezplačno DODATNO GRADIVO ZA UČITELJEV pripravi je tudi dodatno gradivo za učitelje. Na spletni strani www.devetletka.net bomo najkasneje avgusta 2018 objavili:

• predlog letne priprave za 7. razred,• predloge dnevnih priprav za 7. razred,• rešitve nalog iz samostojnega delovnega

zvezka za 7. razred.

PRIPRAVA ZA UČNO URO Razred: 7. Učna tema: VELIKA SVETOVNA VERSTVA

Vzgojno-izobraževalni cilji: Glavni: - učenci spoznajo eno od svetovnih religij – islam Delni: - učenci spoznajo okoliščine, ki so privedle do nastanka islamske vere v začetku 7. stoletja - razložijo pet stebrov islamske vere - spoznajo preroka Mohameda in sveto knjigo Koran - primerjajo navade in običaje muslimanov z navadami, ki jih poznajo iz svojega vsakodnevnega življenja Delovni: - učenci sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na vprašanja - v skupinah s pomočjo virov pregledajo pet stebrov vere in poročajo o ugotovitvah - razvijajo sposobnost uporabljanja različnih virov in razbiranja informacij v njih

Učna enota: ISLAM Učne oblike: frontalna, individualna, delo v skupinah Učne metode: metoda razlage, metoda razgovora, metoda slikovne demonstracije, metoda dela z besedilom, metoda dela s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učna sredstva: - samostojni delovni zvezek Jaz, midva, mi Domače delo: Poiščejo sliko mošeje in jo prilepijo v zvezek ali pa mošejo narišejo.

Literatura: Koran

Suada Čaušević 040/560 847

suada.causevic@rokus-klett.si

Slavica Bela 031/622 751

slavica.bela@rokus-klett.si

Marinka Velikanje 031/725 534

marinka.velikanje@rokus-klett.si

“ Iskrene čestitke avtoricam za metodično in vsebinsko celosten učbenik, ki uspešno povezuje učne cilje z aktualnimi življenjskimi znanji.”Milena Salobir, Osnovna šola Benedikt

“ Po dolgem času privlačen učbenik za učence, ki jim ta predmet ni preveč blizu, posebno v 7. razredu, ker se ne usklajuje z zgodovino in drugimi predmeti, tako da včasih težko razumejo določena poglavja. Ta učbenik jim bo prav gotovo bolj ustrezal.”Zorica Sečko, Osnovna šola III Murska Sobota

“ Učenci bi rekli, da je to zelo ‘kul’ učbenik. Zdaj učim po učbeniku, ki je strokovno zelo zahteven, preveč je vsebine itd., in komaj čakam, da bom učila po vaši strategiji.”Jelka Zamuda, Osnovna šola Dušana Flisa Hoče

PRIPRAVA ZA UČNO URO

Razred: 7.

Učna tema:

Slovenija je utemeljena na človekovih pravicah

Vzgojno-izobraževalni cilji: Glavni: - učenec pozna pojem človekovih pravic

Delni: - zna poimenovati temeljni dokument, v katerem so zapisane človekove pravice - pojasni, katere vrste človekovih pravic poznamo, in našteje nekaj primerov za vsako

vrsto Delovni: - učenec komunicira in odgovarja na

vprašanja - rešuje različne tipe nalog - razvija sposobnost uporabljanja različnih

virov in razbiranja informacij v njih

Učna enota: Kaj so človekove pravice? Učne oblike: frontalna, individualna

Učne metode: metoda razlage, metoda razgovora, metoda

slikovne demonstracije, metoda dela z besedilom, metoda dela s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učna sredstva:

- učbenik Domače delo:

Viri in literatura: Učbenik Jaz, midva, mi 7, Ljubljana: Rokus Klett, 2017, str. 48–49.

Predlog letne tematske priprave

za pouk ZGODOVINE

v 7. razredu osnovne šole (70 ur)

IME IN PRIIMEK __________________________________________________________

ŠOLA _____________________________________________________________________

Učbenik: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2009.

Delovni zvezek: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2009.

Priročnik za učitelje: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2009.

Pričakovani dosežki se nahajajo v učnem načrtu.

v 7. razredu osnovne šole (35 ur)DOMOVINSKE IN DRŽAVLJANSKE

KULTURE IN ETIKE

NOVOMAREC

2018

Zgodba v razmislek

DARKO – športnikDarko Đurić se je rodil z zelo redko gensko napako, brez nog in leve roke. Te telesne ovire mu je uspelo premagati in v javnosti je znan kot športnik – plavalec, ki uspešno predstavlja našo državo na mednarodnih tekmovanjih.

O sebi pravi, da se je ves čas zavedal, da je drugačen od drugih otrok, vendar se s tem ni obremenjeval in mislil, da mu kaj manjka. Težko se je sprijaznil le s tem, da nečesa ni zmogel narediti, in je vedno dokazoval, da temu ni tako. Po svojih zmožnostih je tako kot drugi otroci pomagal na domači kmetiji in se športno udejstvoval, saj se je pred plavanjem ukvarjal s sedečo odbojko.

Plavati se je naučil pri desetih letih, ko je bil v šoli v naravi v Pacugu. Skakal je v vodo, spremljevalec pa ga je lovil. Po enem takšnem skoku, je kar splaval. V drugem letniku srednje šole ga je na športnem dnevu na bazenu v Radovljici opazil plavalni trener. Predlagal mu je, naj se s plavanjem začne resneje ukvarjati.

Leta 2005 so ga povabili na državno prvenstvo na Ravnah na Koroškem, kjer je brez posebnih priprav odplaval dober rezultat. V njem so prepoznali plavalni talent, a je sam hotel vztrajati pri igranju odbojke.

Plava na svojstven način. Zamahe dela le z desno roko, s telesom pa krmari. Trenira vsak dan, in sicer 7-8 krat tedensko v bazenu, trikrat tedensko pa v fitnesu, kjer dela vaje za moč.

V plavanju uživa, želi prestavljati meje in biti vedno boljši. Tekmovalni uspehi in kolajne so le posledica trdega dela. Sam pravi, da je sicer zelo ponosen na to, da je v svetovni plavalni eliti že od leta 2010, vendar pa da ga veliko bolj s ponosom navdaja možnost, da s svojo medijsko prepoznavnostjo in kot član Rotary kluba lahko pomaga drugim, ki so pomoči potrebni.Vir: osebni arhiv Darka Đurića

POSAMEZNIK, SKUPNOSTI, DRŽAVA• Kdo sem jaz?• Kaj pomeni, da smo ljudje etična bitja?• V katerih skupnostih živim?• Kaj pomeni biti strpen do drugačnosti?• Zakaj potrebujemo pravila?• Kaj so konflikti in kako jih reševati? 1

5

Jaz v oddelčni skupnosti

15

Vključeni so konkretni in aktualni primeri iz

sveta mladih.

Samostojni delovni zvezek

Avtorice: Elissa Tawitian, Daša Ganna Mahmoud, Mateja Zupančič

Spoštovani!Z veseljem vam predstavljamo novo učno serijo Jaz, midva, mi za domovinsko in državljansko kulturo in etiko, ki nastaja v sodelovanju z več kot 50 učitelji in učiteljicami iz vse Slovenije. Učni komplet za 7. razred bo izšel že marca 2018! Po petih in več letih, odkar so izšli zadnji učbeniki oz. prenovljene izdaje za ta predmet v Sloveniji, vas bo Rokusov komplet presenetil s svežim konceptom in številnimi odlikami.

Novo gradivo prinaša:

• jasno razloženo ter sveže in privlačno podano vsebino po učnem načrtu,

• motivacijske zgodbe iz vsakdanjega življenja,• izvirne ilustracije, ki spodbudijo zanimanje učencev,• poudarjen pomen Ustave Republike Slovenije,• predloge dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva,• pomembne priloge (Splošna deklaracija o človekovih pravicah,

Konvencija o otrokovih pravicah in Ustava Republike Slovenije)• in še veliko drugega.

Učni komplet za 7. razred sestavljata:

• učbenik (že v postopku potrjevanja!) in • samostojni delovni zvezek, ki zajema tako učbeniške vsebine

kot tudi naloge in aktivnosti.

Takšna zasnova kompleta vam daje možnost izbire med samostojnim delovnim zvezkom ali učbenikom za učbeniški sklad. Priporočamo, da se odločite za samostojni delovni zvezek, saj gre za vsebinsko in didaktično bogatejše gradivo, ki ostane učencem v trajno last (tudi za ponovitev snovi v naslednjem razredu).

Prepričani smo, da bo nova serija Jaz, midva, mi izpolnila ali celo presegla vaša pričakovanja! Lep pozdrav,

Kadar je človek pripravljen ravnati nesebično ali se žrtvovati za druge,

pravimo, da ravna etično. Primeri etičnega ravnanja so na primer

sodelovanje za dosego skupnega cilja, spoštovanje ustaljenih pravil

skupnosti, pomirjanje in posredovanje po sporih, tolaženje ljudi v težavah,

skrb za bolne in ostarele člane skupnosti, posvojitev osirotelih otrok.

Etika poskuša najti odgovore na vprašanja, kako naj človek deluje v odnosu

do sebe, drugih ljudi in okolja, da bo pri svojem ravnanju dober, razumen

in pošten. To pomeni, da se človek zaveda, kaj je »prav« in kaj »narobe«, je

odgovoren za svoja dejanja in sprejema posledice svojega početja.

Pojem etika je del imena našega šolskega predmeta, ker se pri njem seznanjaš

z vsebinami, ki ti pomagajo iskati odgovore na spodnja in podobna vprašanja.

Kaj je etika?

1. Preberi besedilo, oglej si sliko in reši nalogo.

»Življenje je polno vprašanj in večina nas veliko časa premišljuje o

razmeroma nepomembnih. Kdaj je prenos tekme po televiziji? Ali se ti

čevlji podajo k tem hlačam? Bom za rojstni dan dobil tisto novo kolo? To so

vprašanja vsakdanjega življenja in povsem naravna. Z njimi ni nič narobe.

Nekaj svojega časa pa moramo posvetiti tudi premišljevanju o resnično

pomembnih vprašanjih, tistih, ki vodijo k boljšem življenju«

(Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, William J.

Bennett, Učila International, Tržič, 2004, str. 9).

a) V čem je poglavitna razlika med »vprašanji vsakdanjega življenja«, ki so

omenjena v besedilu, in vprašanji, ki si jih zastavlja mladostnik na sliki?

Etika in moralaPosameznik, skupnosti, država

Kaj je morala?Morala je oblika človekovega odnosa do sveta, drugih ljudi in do sebe.

Morala vključuje pravila, ideale, zapisane predpise in norme.

• Poimenovanje

etika izhaja iz grške

besede ethos, ki

pomeni »značaj, način

življenja«.

• Beseda morala izvira

iz latinskih besed

mos, moris in pomeni

»običaj«.

Ali veš?

2. V spodnjem besedilu podčrtaj, v čem se etika in morala dopolnjujeta.

Etika in morala sta med seboj povezani. Etika so splošna načela o dobrem

in zlem, morala pa so pravila odločanja v skladu z etičnimi načeli. Etična

in moralna načela se spreminjajo in skupaj z njimi se spreminjajo tudi

človeške skupnosti.

3. Navedi primere neetičnega ravnanja in razmisli, kakšne so njegove

posledice.

4. Navedi še dva primera medgeneracijskega sodelovanja in ustno

pojasni, kako medgeneracijsko sodelovanje vpliva na povezanost

družbe.

V preteklosti je znanje

prehajalo s starejše

na mlajšo generacijo.

V današnjem času pa

mlajši člani skupnosti

pomagajo starejšim pri

pridobivanju znanja,

zlasti na področju

sodobnih tehnologij.

Medgeneracijsko

sodelovanje je primer

etičnega ravnanja.

Kaj so vrednote?

Vrednote so življenjska vodila in prepričanja posameznika. Ljudje imamo

različne vrednote.

7

6

Tematski sklopi so zasnovani točno po učnem načrtu.

Podnaslovi so zapisani v obliki vprašanj. Nastanek in razvoj

Leta 2016 državljani Velike Britanije na referendumu izglasujejo izstop svoje države iz Evropske unije.

1. januarja 1999 je uvedena skupna denarna valuta – evro, vendar bankovci in kovanci še ne obstajajo.

Leta 1957 se sodelovanje držav razširi na celotno gospodarstvo. Skupnost se poimenuje Evropska gospodarska skupnost - EGS.

Leta 2012 Evropska unija prejme Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1973 se ustanoviteljicam prvič pridružijo tri nove države: Danska, Irska in Združeno kraljestvo.

Leta 1992 se uveljavi ime Evropska unija, ki se uporablja še danes. Mednarodno sprejeta in uveljavljena kratica Evropske unije je EU.

Leta 2007 se Slovenija pridruži državam, ki kot svoj denar uporabljajo evro.

Leta 2004 se Evropski uniji pridruži Slovenija. To je leto največje širitve EU v zgodovini. Poleg Slovenije članice EU istega leta postanejo še Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška.

1989 – padec berlinskega zidu in komunizma v srednji in vzhodni Evropi

Leta 1951 Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska podpišejo pogodbo o gospodarskem sodelovanju.

9. maja 1950 francoski zunanji minister Robert Schuman predstavi idejo o sodelovanju med državami pri proizvodnji premoga in jekla.

1999

1992

1957

1973

1945

2016

2007

1989

1951

2012

2004

1950

Evropska unija

Skupnost državljanov Republike Slovenije

38

1 Definicija otroka

Vsakemu, ki je mlajši od 18 let, pripadajo vse pravice iz te konven-

cije.

2 Nediskriminacija

Konvencija velja za vse ne glede na raso, religijo, nezmožnosti, kar

mislijo ali rečejo, iz katere družine prihajajo.

3 Otrokova korist

Vse organizacije, ki se ukvarjajo z otroki, bi morale delati v najboljšo

korist otrok. 

4 Uresničevanje pravic

Vlade bi morale otrokom zagotoviti uresničevanje teh pravic.

5 Starševska skrb

Vlade bi morale spoštovati pravice in dolžnosti družin, da usmer-

jajo in vodijo otroka tako, da se bo znal svojih pravic posluževati.

6 Preživetje in razvoj

Vsak otrok ima pravico do življenja. Vlade bi morale zagotoviti otro-

kovo preživetje in zdrav razvoj.

7 Ime in državljanstvo

Vsak otrok ima pravico do vpisa v rojstno knjigo in pridobitve drža-

vljanstva. Ima tudi pravico, da pozna svoje starše in da le-ti skrbijo

zanj.

8 Ohranjanje identitete

Vlade morajo spoštovati otrokovo pravico do imena, državljanstva

in družinskih vezi.

9 Ločitev od staršev

Otroci ne bi smeli biti ločeni od staršev, razen če je to v njihovo

dobro. Na primer, če starš zanemarja ali zlorabi otroka. Otrok, ka-

terega starši so ločeni, ima pravico do stikov z obema, razen če bi

mu to lahko škodovalo.  

10 Ponovna združitev družine

Družinam, ki živijo v različnih državah, bi morali omogočiti gibanje

med tema državama, da lahko starši in otroci ostanejo v stiku oz.

se družina ponovno združi.

11 Nezakonito premeščanje in nevračanje

Vlade bi morale preprečiti nezakonito premeščanje otrok  iz nji-

hovih držav.  

12 Otrokovo mnenje

Otroci imajo pravico povedati svoje mnenje, ko odrasli sprejema-

jo odločitve, ki zadevajo njih. Imajo pravico, da se njihova mnenja

tudi upoštevajo.

13 Svoboda izražanja

Otroci imajo pravico pridobiti in širiti informacije, dokler le-te ne

škodijo njim ali drugim.

14 Svoboda misli, vesti in veroizpovedi

Otroci imajo pravico misliti in verjeti, kar želijo, in prakticirati svojo

religijo, dokler s tem ne omejujejo pravic drugih. Dolžnost staršev

je, da pri tem usmerjajo otroka.

15 Svobodno združevanje

Otroci imajo pravico do svobodnega združevanja in zbiranja dok-

ler to ne omejuje pravic drugih.

16 Zaščita zasebnosti

Otroci imajo pravico do zasebnosti. Zakon jih mora ščititi pred na-

padi na njihovo čast, ugled, družino, dom.

17 Dostop do informacij

Otroci imajo pravico dostopa do verodostojnih informacij iz mno-

žičnih medijev. Televizija, radio in časopisi bi morali zagotoviti in-

formacije, ki jih otroci lahko razumejo in ne promovirati takšnih, ki

otroku škodujejo.  

18 Odgovornost staršev

Oba starša sta enako dogovorna za otrokovo vzgojo in razvoj ter

njegovo najboljšo korist. Vlade bi morale staršem pomagati z usta-

navljanjem posebnih servisov, še posebej, če starša delata.

19 Zaščita pred zlorabo

Vlade bi morale zagotoviti primerno skrb za otroke ter jih zaščititi

pred nasiljem, zlorabo in zanemarjanjem s strani staršev ali skrb-

nikov.

20 Otroci brez družine

Otroci, za katere ne more srbeti njihova družina, imajo pravico, da

zanje skrbijo ljudje, ki spoštujejo njihovo religijo, kulturo in jezik. 

21 Posvojitve

Ob posvojitvah otrok je prva skrb otrokova korist. Ista pravila mo-

rajo veljati za otroke, ki so posvojeni v matični državi in za tiste, ki

bodo živeli v drugi državi.

22 Otroci begunci

Otroci, ki pridejo v državo kot begunci, bi morali imeti iste pravice

kot otroci, rojeni v tej državi.

23 Otroci s posebnimi potrebami

Otroci s posebnimi potrebami bi morali imeti zagotovljeno poseb-

no skrb in podporo, da lahko živijo dostojno in neodvisno življenje.

24 Zdravje in zdravstveni servisi

Otroci imajo pravico do kvalitetnega zdravstvenega varstva, do

čiste pitne vode, hranljive prehrane in čistega okolja. Bogatejše

države bi morale pomagati revnejšim, da to dosežejo.

25 Preverba postopka

Otroci, za katere bolj kot starši skrbi lokalna oblast, bi morali imeti

zagotovljeno občasno preverbo položaja.

26 Socialno varstvo

Vlade bi morale za otroke in družine v stiski zagotoviti posebna

sredstva.

27 Življenjska raven

Otroci imajo pravico do življenjske ravni, ki ustreza njihovim tele-

snim in umskim potrebam. Vlade bi morale pomagati družinam, ki

tega ne zmorejo.

28 Izobrazba

Otroci imajo pravico do izobrazbe. Disciplina v šolah spoštuje otro-

kovo dostojanstvo. Osnovno šolanje naj bi bilo brezplačno. Boga-

tejše države morajo revnejšim pomagati pri zagotavljanju tega. 

29 Cilji izobraževanja

Izobraževanje naj bi popolnoma razvilo otrokovo osebnost in spo-

sobnosti. Spodbujalo naj bi tudi spoštovanje do staršev, lastne in

drugih kultur.

KONVENCIJA

O OTROKOVIH PRAVICAH

20. novembra 1989 jo je sprejela

Generalna skupščina Združenih narodov

30 Otroci manjšin

Otroci imajo pravico, da se naučijo svojega jezika in običajev ne

glede na to, ali le-ti pripadajo večini v državi ali ne.

31 Prosti čas, rekreacija in kulturne aktivnosti

Vsi otroci imajo pravico do počitka in igre in da se vključujejo v

različne aktivnosti.

32 Delo otrok

Vlade bi morale otroke zaščititi pred delom, ki je nevarno, škoduje

njihovemu zdravju ali moti šolanje. 

33 Zloraba drog

Vlade bi morale zagotoviti načine, da otroke zaščitijo pred nevar-

nimi drogami.

34 Spolno izkoriščanje

Vlade bi morale otroke zaščititi pred spolnimi zlorabami.

35 Ugrabitev in prodaja

Vlade bi morale preprečiti ugrabitve in prodajo otrok.

36 Ostale oblike izkoriščanja

Otroci bi morali biti zaščiteni pred kakršnimikoli aktivnostmi, ki bi

lahko škodovale njihovemu razvoju.

37 Mučenje in odvzem prostosti

Z otroki, ki so prekršili zakone, ne smemo ravnati kruto. Ne smejo

biti zaprti skupaj z odraslimi in morajo imeti pravico stika s starši.

38 Oboroženi spopadi

Vlade ne bi smele dovoliti, da bi otroci mlajši od 15 let, sodelovali

v oboroženih spopadih. Otroke v vojnih območjih pa bi morali še

posebej zaščititi.  

39 Okrevanje

Otroci, ki so bili zanemarjeni ali zlorabljeni, bi morali prejeti poseb-

no pomoč za ponovno pridobitev samospoštovanja.  

40 Mladinska zakonodaja

Otroci, ki so obsojeni kršitve zakonov, bi morali dobiti pravno po-

moč. Obsodbe na zapor bi se morale izvajati le v najhujših prime-

rih.  

41 Višje norme

Če zakoni določene države otroka zaščitijo bolje kot konvencija,

potem obveljajo prvi.   

42 Vsak mora vedeti

Vlade bi morale s konvencijo seznaniti vse otroke in starše.

92

1. člen Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.

2. člen Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so raz-glašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripa-dnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino. Nadalje ni dopustno nikakršno razlikovanje glede na politično ali pravno ureditev ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje neodvisno, pod skrbništvom, nesamoupravno ali kakorkoli omejeno v svoji suverenosti.

3. člen Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.

4. člen Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.

5. člen Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.

6. člen Vsakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposobnosti.

7. člen Vsi so enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravi-co do enakega pravnega varstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo, ki bi kršila to Deklaracijo, ka-kor tudi pred vsakim ščuvanjem k takšni diskriminaciji.

8. člen Vsakdo ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pri pristojnih državnih sodnih oblasteh proti dejanjem, ki kršijo temeljne pravice, priznane mu po ustavi ali zakonu.

9. člen Nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan.

10. člen Vsakdo je pri odločanju o njegovih pravicah in dolžnostih in v primeru kakršnekoli kazenske obtožbe zoper njega upravičen ob polni enakosti do pravičnega in javnega obravnavanja pred neod-visnim in nepristranskim sodiščem.

11. člen 1. Vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico, da velja za

nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom, v javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potreb-ne za njegovo obrambo.

2. Nihče ne sme biti spoznan za krivega kateregakoli kaznivega dejanja zaradi kakršnegakoli ravnanja ali opustitve, ki v času storitve ni bilo kaznivo dejanje po notranjem ali mednarodnem pravu. Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od tiste, ki je bila predpisana v času storitve kaznivega dejanja.

12. člen Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanova-nje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi.

13. člen 1. Vsakdo ima pravico do svobodnega gibanja in izbire prebivali-

šča znotraj meja določene države. 2. Vsakdo ima pravico zapustiti katerokoli državo, vključno s svojo

lastno, in vrniti se v svojo državo.

14. člen 1. Vsakdo ima pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče

pred preganjanjem. 2. Na to pravico se ni mogoče sklicevati v primeru pregona, ki de-

jansko temelji na nepolitičnih kaznivih dejanjih, ki so v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.

15. člen 1. Vsakdo ima pravico do državljanstva. 2. Nikomur se ne sme samovoljno vzeti državljanstvo ali zakonita

pravica do spremembe državljanstva.

16. člen 1. Polnoletni moški in ženske imajo brez kakršnihkoli omejitev

glede na raso, državljanstvo ali vero, pravico skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti družino. Upravičeni so do enakih pravic v zvezi z zakonsko zvezo, tako med zakonsko zvezo, kot tudi, ko ta preneha.

2. Zakonska zveza se sme skleniti samo s svobodno in polno privo-litvijo obeh bodočih zakoncev.

3. Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega in državnega varstva.

17. člen 1. Vsakdo ima pravico do premoženja, tako sam, kakor tudi skupno

z drugimi. 2. Nikomur ne sme biti premoženje samovoljno vzeto.

18. člen Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pra-vica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero, kakor tudi njuno svobodno, javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem, z izpolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in opravljanjem obredov.

19. člen Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pra-vico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.

20. člen 1. Vsakdo ima pravico do svobodnega in mirnega zbiranja in zdru-

ževanja. 2. Nikogar se ne sme prisiliti k članstvu v katerokoli društvo.

SPLOŠNA DEKLARACIJA

ČLOVEKOVIH PRAVICSprejela in razglasila jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948.

21. člen 1. Vsakdo ima pravico sodelovati pri opravljanju javnih zadev svo-

je države bodisi neposredno ali pa po svobodno izbranih pred-stavnikih.

2. Vsakdo ima pod enakimi pogoji pravico do javnih služb v svoji državi.

3. Volja ljudstva je temelj javne oblasti; ta volja se mora izražati v občasnih in poštenih volitvah, ki morajo biti splošne, ob načelu enakosti in tajnega glasovanja ali po kakšnem drugem enakov-rednem postopku, ki zagotavlja svobodo glasovanja.

22. člen Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in pravico do uživanja, s pomočjo prizadevanja svojih skupnosti in mednaro-dnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi neke države, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogrešljivih za njego-vo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti.

23. člen 1. Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pra-

vičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brez-poselnostjo.

2. Vsakdo ima, brez kakršnekoli diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo.

3. Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagra-de, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.

4. Vsakdo ima pravico sodelovati pri ustanavljanju sindikata ali pridru-žiti se sindikatu za zavarovanje svojih interesov.

24. člen Vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razum-no omejitvijo delovnih ur, in pravico do občasnega plačanega dopusta.

25. člen 1. Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja nje-

mu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, ob-leko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmož-nosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvi-snih od njegove volje.

2. Materinstvo in otroštvo sta upravičena do posebne skrbi in po-moči. Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski ali zunaj zakon-ske skupnosti, uživajo enako socialno varstvo.

26. člen 1. Vsakdo ima pravico do izobraževanja. Izobraževanje mora biti

brezplačno vsaj na začetni stopnji. Šolanje na začetni stopnji mora biti obvezno. Tehnično in poklicno šolanje mora biti sploš-no dostopno. Višje šolanje mora biti na osnovi doseženih uspe-hov vsem enako dostopno.

2. Izobraževanje mora biti usmerjeno k polnemu razvoju človeko-ve osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in te-meljnih svoboščin. Pospeševati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med rasami in verskimi skupi-nami ter pospeševati dejavnost Združenih narodov in ohranitev miru.

3. Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok.

27. člen 1. Vsakdo ima pravico prosto se udeleževati kulturnega življenja svoje

skupnosti, uživati umetnost in sodelovati pri napredku znanosti in biti deležen koristi, ki iz tega izhajajo.

2. Vsakdo ima pravico do varstva moralnih in premoženjskih koris-ti, ki izhajajo iz kateregakoli znanstvenega, književnega ali ume-tniškega dela, katerega avtor je.

28. člen Vsakdo je upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo pravice in svoboščine, določene v tej Deklaraciji.

29. člen 1. Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti, v kateri je edino mogoč svo-

boden in popoln razvoj njegove osebnosti. 2. Pri izvajanju svojih pravic in svoboščin je vsakdo podvržen samo

takšnim omejitvam, ki so določene z zakonom, katerih izključni namen je zavarovati obvezno priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih ter izpolnjevanje pravičnih zahtev morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratični družbi.

3. Te pravice in svoboščine se v nobenem primeru ne smejo izvajati v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.

30. člen Nobene določbe te Deklaracije se ne sme razlagati tako, kot da iz nje izhaja za državo, skupino ali posameznika kakršnakoli pravica do kakršnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo uničiti v njej določene pravice in svoboščine.

90

Primer iz samostojnega delovnega zvezka

Primer iz učbenika

I. SPLOŠNE DOLOČBE1. členSlovenija je demokratična republika. 2. člen

Slovenija je pravna in socialna država. 3. členSlovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji

na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršuje-

jo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakono-

dajno, izvršilno in sodno. 3.a člen(dodan leta 2003, Ur.l. RS, št. 24/03) Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni

zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvr-

ševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki te-

meljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo

z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot. Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka lah-

ko državni zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu

sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali.

Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum

izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe re-

ferenduma ni dopustno razpisati. Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij,

na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v

Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednaro-

dnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela

suverenih pravic, vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih

takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko

o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delova-

nju. Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega odstavka

podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko večino gla-

sov navzočih poslancev. 4. členSlovenija je ozemeljsko enotna in nedeljiva država. 5. člen

Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne

svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in ma-

džarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne

manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter

pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega

bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civi-

lizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji

posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugo-

dnosti določa zakon. 6. členGrb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik

Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki pona-

zarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega

trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stra-

nicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrij-

skem in barvnem pravilu.

Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z gr-

bom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve.

Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva

zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu

zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Himna Slovenije je Zdravljica. Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon. 7. člen

Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno. 8. členZakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi na-

čeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obve-

zujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se

uporabljajo neposredno. 9. členV Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava. 10. člen

Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. 11. členUradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih

živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi

italijanščina ali madžarščina. 12. členDržavljanstvo Slovenije ureja zakon. 13. člen

Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse

pravice, zagotovljene s to ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih ima-

jo po ustavi ali po zakonu samo državljani Slovenije. II. ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE14. člen(enakost pred zakonom)(dodano leta 2004, Ur.l. RS, št. 69/04) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravi-

ce in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol,

jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje,

rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli

drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. 15. člen (uresničevanje in omejevanje pravic)Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo nepos-

redno na podlagi ustave. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih

pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je

to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pra-

vicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svo-

boščin ter pravica do odprave posledice njihove kršitve. Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v

pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgo-

vorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJEUstavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991.

16. člen(začasna razveljavitev in omejitev pravic)S to ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine

je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem

in izrednem stanju. Človekove pravice in temeljne svoboščine se

smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega

stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva, in tako, da spre-

jeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na

rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem

prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem polo-

žaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini. Določba prejšnjega odstava ne dopušča nobenega začasnega raz-

veljavljanja ali omejevanja pravic, določenih v 17., 18., 21., 27., 28.,

29. in 41. členu. 17. člen(nedotakljivost človekovega življenja)Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.

18. člen(prepoved mučenja)Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižu-

jočem kaznovanju ali ravnanju. Na človeku je prepovedano delati

medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne

privolitve. 19. člen(varstvo osebne svobode)Vsakdo ima pravico do osebne svobode. Nikomur se ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postop-

ku, ki ga določa zakon. Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali

v jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem pros-

tosti. V čim krajšem času mu mora biti tudi pisno sporočeno, zakaj

mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti poučen o tem, da ni

dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomo-

či zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni

organ na njegovo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti

njegove bližnje. 20. člen(odreditev in trajanje pripora)Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo deja-

nje, se sme pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to

neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost

ljudi. Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu

vročena pisna, obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti

pravico do pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Pripor

sme trajati samo toliko časa, dokler so za to dani zakonski razlogi,

vendar največ tri mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno so-

dišče sme pripor podaljšati še za nadaljnje tri mesece. Če do izteka teh rokov obtožnica ni vložena, se obdolženca izpusti. 21. člen(varstvo človekove osebnosti in dostojanstva)Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega

dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravnih postopkih, in

prav tako med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni. Prepovedno je vsakršno nasilje nad osebami, ki jim je prostost ka-

korkoli omejena, ter vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav. 22. člen(enako varstvo pravic)Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku

pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skup-

nosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolž-

nostih ali pravnih interesih.

23. člen(pravica do sodnega varstva)Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o ob-

tožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno,

nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej dolo-

čenih z zakonom in s sodnim redom. 24. člen(javnost sojenja)Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa

zakon.

25. člen(pravica do pravnega sredstva)Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega prav-

nega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov,

organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi

ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. 26. člen(pravica do povračila škode)Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravlja-

njem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa

lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protiprav-

nim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost

opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povrači-

lo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil. 27. člen(domneva nedolžnosti)Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler

njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. 28. člen(načelo zakonitosti v kazenskem pravu)Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil,

da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje

storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po

zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za

storilca milejši. 29. člen(pravna jamstva v kazenskem postopku)Vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, morajo biti ob popol-

ni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice: 1. da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe; 2. da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z

zagovornikom; 3. da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist; 4. da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati

krivde. 30. člen(pravica do rehabilitacije in odškodnine)Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila

prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do

povrnitve škode, in druge pravice po zakonu. 31. člen(prepoved ponovnega sojenja o isti stvari)Nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznive-

ga dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega prav-

nomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno

zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen.

94

POMEMBNI DODATKI

Gradivu je priložena celotna vsebina Ustave Republike Slovenije, Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Konvencije o otrokovih pravicah.

Posamezni deli vsebine so za

lažjo orientacijo predstavljeni na časovnem traku.

57. člen (izobrazba in šolanje)»Izobraževanje je svobodno.Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.«

Ustava Republike Slovenije

• Slovenija je socialna država, kar pomeni, da skrbi za svoje državljane, še posebej za ranljive skupine prebivalstva. Omogoča jim osnovno zdravstveno zavarovanje, denarno podporo in drugo pomoč, če to potrebujejo. Socialna država zagotavlja in spoštuje socialne pravice, kot so pravica do izobraževanja, zdravja, skrb za brezposelne, invalide itd. Država, ki ima med svojimi načeli zapisano, da je socialna, sprejme na primer ukrepe, kot so: subvencioniranje malice ali kosila za učence, otroški dodatek družinam, znižanje plačila vrtca ali omogočanje državne štipendije.

Primeri ukrepov socialne države

SLOVARČEK

javna sredstvasredstva (denar), ki so v lasti državljanov in ki jih upravlja država

načelokar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja

pravni aktbesedilo, ki daje podatek o pravilih, ki urejajo odnose v državi in določajo kazni za kršitev teh pravilpravopravila, ki urejajo odnose v državi in določajo kazni za njihove kršitve

subvencijadenarna podpora, pomoč, navadno iz državnega proračunaproračunnačrt posameznika, države, družine itd. o porabi in zaslužku denarja za določeno obdobje

37

Posebnost učnega kompleta so izvirne ilustracije in stripi.

Na koncu vsake

posamezne teme je

slovarček neznanih besed.

mag. Marjeta Šifrer,urednica za domovinskoin državljansko kulturo in etiko Založba Rokus Klett

Zgodba v razmislek

DARKO – športnikDarko Đurić se je rodil z zelo redko gensko napako, brez nog in leve roke. Te telesne ovire mu je uspelo premagati in v javnosti je znan kot športnik – plavalec, ki uspešno predstavlja našo državo na mednarodnih tekmovanjih.

O sebi pravi, da se je ves čas zavedal, da je drugačen od drugih otrok, vendar se s tem ni obremenjeval in mislil, da mu kaj manjka. Težko se je sprijaznil le s tem, da nečesa ni zmogel narediti, in je vedno dokazoval, da temu ni tako. Po svojih zmožnostih je tako kot drugi otroci pomagal na domači kmetiji in se športno udejstvoval, saj se je pred plavanjem ukvarjal s sedečo odbojko.

Plavati se je naučil pri desetih letih, ko je bil v šoli v naravi v Pacugu. Skakal je v vodo, spremljevalec pa ga je lovil. Po enem takšnem skoku, je kar splaval. V drugem letniku srednje šole ga je na športnem dnevu na bazenu v Radovljici opazil plavalni trener. Predlagal mu je, naj se s plavanjem začne resneje ukvarjati.

Leta 2005 so ga povabili na državno prvenstvo na Ravnah na Koroškem, kjer je brez posebnih priprav odplaval dober rezultat. V njem so prepoznali plavalni talent, a je sam hotel vztrajati pri igranju odbojke.

Plava na svojstven način. Zamahe dela le z desno roko, s telesom pa krmari. Trenira vsak dan, in sicer 7-8 krat tedensko v bazenu, trikrat tedensko pa v fitnesu, kjer dela vaje za moč.

V plavanju uživa, želi prestavljati meje in biti vedno boljši. Tekmovalni uspehi in kolajne so le posledica trdega dela. Sam pravi, da je sicer zelo ponosen na to, da je v svetovni plavalni eliti že od leta 2010, vendar pa da ga veliko bolj s ponosom navdaja možnost, da s svojo medijsko prepoznavnostjo in kot član Rotary kluba lahko pomaga drugim, ki so pomoči potrebni.

Vir: osebni arhiv Darka Đurića

POSAMEZNIK, SKUPNOSTI, DRŽAVA

• Kdo sem jaz?• Kaj pomeni, da smo ljudje etična bitja?• V katerih skupnostih živim?• Kaj pomeni biti strpen do drugačnosti?• Zakaj potrebujemo pravila?• Kaj so konflikti in kako jih reševati? 1

5

Vsebina poglavja je predstavljena v nekaj vsebinsko

zaokroženih podpoglavjih.

Tematski sklop se začne z uvodno ilustracijo in motivacijskimi vprašanji. Sledi Zgodba v razmislek, ki jo lahko učitelj uporabi za uvodni razgovor

o temi. Zgodbe predstavljajo resnične ljudi in njihov način življenja.

Osnovni vsebini so dodane zanimive, posebej označene izbirne vsebine, razložene

s primeri iz zgodovine in sedanjosti.

Rubrike Razmisli, Raziskuj in Bodi aktiven na koncu vsakega sklopa

spodbujajo učence k ponovitvi snovi in dodatnemu raziskovanju teme.

Izbirna vsebina

Kaj so nevladne organizacije?

Državljani lahko pri upravljanju države in družbe sodelujejo tudi kot člani katere izmed nevladnih organizacij ali na kratko NVO. • NVO prostovoljno združujejo ljudi s skupnimi interesi, ki želijo kaj dobrega

in koristnega storiti na področjih, kot so varovanje človekovih pravic, šolstvo, zdravstvo, sociala, družina, mladostniki, kultura, šport ali okolje ...

• Nevladne organizacije z zastopanjem svojih interesov in organiziranjem različnih dejavnosti vplivajo na politiko. Delujejo neodvisno od države, političnih strank ali podjetij.

• Svoje prihodke, če jih imajo, vlagajo izključno v razvoj dejavnosti, povezanih z njihovimi cilji in nameni. Denarna sredstva za svoje delovanje dobivajo predvsem iz članarin in prispevkov zasebnikov.

Vloga nevladnih organizacij pri razvoju in varovanju človekovih pravic

Nevladne organizacije so v preteklosti veliko prispevale k razvoju mednarodnega varstva človekovih pravic. Sodelovale so na primer pri sprejetju konvencije proti mučenju, vzpostavitvi Mednarodnega kazenskega sodišča, pripravi konvencije za nadzor orožja in odpravljanju smrtne kazni.

Med najbolj aktivnimi nevladnimi organizacijami, ki opozarjajo na kršitve človekovih pravic, so: Amnesty International, Human Rights Watch …

S svojim delovanjem krepijo mednarodno solidarnost, saj prebivalstvo svojega domačega okolja obveščajo o kršitvah človekovih pravic po vsem svetu in ga spodbujajo, da se vključuje v mednarodne akcije v podporo spoštovanju človekovih pravic. Z različnimi metodami na vlade, ki kršijo človekove pravice, izvajajo pritiske tako, da organizirajo javne proteste, izvajajo pritiske na vlade demokratičnih držav, da ukrepajo, spodbujajo mednarodne pravne postopke proti vladam in njihovim članom.

Ena najmočnejših organizacij za zaščito človekovih pravic na svetu je Amnesty International. Organizacija seznanja

javnost s človekovimi pravicami, opozarja na kršitve človekovih pravic in spodbuja ljudi, da s peticijami in javnimi

pozivi od oblasti zahtevajo, naj opusti ravnanje, ki krši človekove pravice.

Amnesty International povezuje dva milijona članov in podpornikov, njihovim akcijam pa se pridružuje na

milijone ljudi z vsega sveta. V Sloveniji so prisotni od leta 1988.

Nevladne organizacije in njihov prispevek k razvoju in varovanju človekovih pravic

64

Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije je slovenska NVO, ki si s programi socialnega varstva in mladinskega dela prizadeva, da bi mladi pridobili na moči. S svojim programom Safe.si mlade uporabnike interneta ter mobilnih naprav osveščajo, kako se lahko zaščitijo pred tveganji ter varno in odgovorno uporabljajo splet in druge nove tehnologije. Nove tehnologije omogočajo aktivnejšo vlogo državljanov v politiki in s tem spodbujajo razvoj demokracije, vendar so tudi prostor za širjenje nestrpnosti in diskriminacije. Program Safe.si opozarja, da ob vseh pozitivnih učinkih tehnologije ne smemo prezreti nevarnosti, kot so prevare, lahek dostop do nasilnih in drugih neprimernih vsebin, pa tudi kršenje zasebnosti.

SLOVARČEK:

geolokacijska storitev

je storitev, ki nam ponuja

objavljanje naše trenutne lokacije

kiberprostorvirtualna

resničnost, ki omogoča dostop

do več storitev interneta

RAZISKUJRazišči, katere nevladne organizacije delujejo v

Sloveniji. Izberi eno in jo predstavi!

Slovenija in človekove pravice

65

Posameznik, skupnosti, državaIzbirna vsebina

V času prve svetovne vojne so zaradi pomanjkanja delovne sile moške na delovnih mestih zamenjale ženske.

Kot primer moralno neupravičenega nasprotovanja lahko razumemo proteste za ohranitev rasnega ločevanja v ZDA sredi 20. stoletja. Rasno ločevanje je bilo uveljavljeno v južnih zveznih državah, ki so bile nekoč sužnjelastniške. Ponazarjalo ga je geslo »ločeni, a enakopravni«. Na vseh javnih krajih, kot so šole, knjižnice in javna prevozna sredstva, so bili ljudje ločeni glede na barvo kože. Temnopolti državljani so imeli manj pravic kot belopolti. Zaposlili so se lahko le v tekstilnih tovarnah in na slabo plačanih delovnih mestih, niso mogli najeti posojila v banki in celo niso smeli biti lastniki radijskega ali televizijskega sprejemnika. Ko so v ZDA na državni ravni začeli prepovedovati rasno ločevanje belcev in črncev, so belci organizirali proteste za ohranitev rasnega ločevanja. Državna oblast ZDA je zavzela stališče, da kjer obstaja rasno ločevanje, ni enakopravnosti.

»Našo šolo želimo ohraniti belsko.«

SLOVARČEK

protest javno izraženo nasprotovanje

čemu, nezadovoljstvo s čim

Kjerkoli ljudje ustvarijo skupnost, razvijejo tudi pravila vedenja, da lahko sobivajo. Tako obstajajo pravila v družini, v šoli, v prometu, pravila lepega vedenja. Nekatera med njimi so skupna in trajna, druga pa različna in bolj podvržena spremembam. Naloga skupnih pravil je ustvariti vedenje, za katero na splošno velja, da je v določeni situaciji zaželeno. Pravila urejajo vedenje in ravnanje ljudi ter odnose med njimi. Neupoštevanje pravil lahko pripelje do kaznovanja in izključitve iz skupine.

Lahko se zgodi, da ljudje v določeni skupnosti pravil ne upoštevajo več. Velikokrat se na tak način uprejo pravilom, za katera menijo, da niso pravična. Razlikujemo moralno upravičeno in moralno neupravičeno nasprotovanje pravilom.

Kot primer moralno upravičenega nasprotovanja pravilom lahko razumemo gibanje za pravice žensk v 19. stoletju.

Danes so v naši državi ženske in moški po zakonu enakopravni. Nekoč je bilo drugače. Opravila, ki so bila povezana z družino in gospodinjstvom, so veljala za ženska opravila. Ženskam je bilo prepovedano opravljati določene poklice, se vpisati na fakulteto in nastopati v javnosti. Prav tako niso imele volilne pravice in niso mogle razpolagati s svojim premoženjem. Sredi 19. stoletja je najprej v Veliki Britaniji, potem pa še drugod, nastalo gibanje za pravice žensk. Želelo je doseči izboljšanje položaja žensk na vseh področjih, med drugim tudi žensko volilno pravico. Zahteve gibanja so se začele uresničevati po prvi svetovni vojni, med katero so ženske zaradi pomanjkanja moških prevzele do tedaj samo moške naloge. Pri tem svojem delu so se izkazale za enakovredne moškim. Ko je bilo vojne konec, nihče več ni mogel reči, da so ženske manj sposobne ali manj vredne.

ALI VEŠ?Pravila v družbi niso povsod enaka.

Razlikujejo se tudi skozi različna zgodovinska obdobja.

Protestnica zahteva izpustitev sufražetk, ki so bile zaradi svojega boja v zaporu.

RAZISKUJMed protesti, ki so bili

organizirani v nedavnem času izberi en primer in

razišči, ali gre za moralno upravičeno ali neupravičeno

nasprotovanje pravilom. Svojo odločitev pojasni.

Pravila se prilagajajo in spreminjajo

Angela Vode je bila slovenska borka za pravice žensk v času med obema vojnama. Delovala je v številnih ženskih društvih (Društvo

učiteljic, Zveza delavskih žena in deklet) in je bila ena prvih komunistk. Po vojni jo je komunistična oblast z lažno obsodbo,

da je bila članica tuje vohunske organizacije, obsodila na zaporno kazen in ji prepovedala javno delovanje.

2120

Sklop se zaključi s povzetkom, ki strnjeno spomni učence na

bistvene vsebine sklopa.

Posameznik, skupnosti, država

Bodi aktiven1. Poišči slovenske pregovore, iz katerih lahko

sklepaš, kakšna so moralna prepričanja naše skupnosti. Primera: Brez dela ni jela. Brez muje se še čevelj ne obuje. Pogovorite se o ugotovitvah.

2. Spoznaj samega sebe. Uredi si mapo, v katero boš vložil svojo fotografijo, napisal seznam stvari, ki so ti všeč in te veselijo, napisal seznam stvari, ki ti niso všeč in te ne veselijo, seznam stvari, ki ti grejo dobro od rok, in seznam stvari, ki jih moraš izpopolniti.

3. Katere vrednote ceniš ti in tvoji sošolci? Razišči, katere vrednote cenijo starši in katere stari starši. Pripravi anketo in predstavi rezultate v obliki tabele.

4. V razredu naredi anketo, katerim skupnostim vse pripadajo sošolci iz tvojega razreda. Pri predstavitvi rezultatov se pogovorite o tem, zakaj pripadajo določenim skupnostim.

5. Izvedi vajo o stereotipih. Za naslednje skupine ljudi (mladi, stari, starši, učitelji, učenci) navedi stereotipno predstavo in potem poišči osebo, ki sodi v to skupino, ter ugotovi, ali te lastnosti zanjo veljajo ali ne.

6. Poišči šale, ki se nanašajo na stereotipne predstave o prebivalcih iz različnih delov Slovenije.

7. S sošolci si izmisli razredno družabno igro, zanjo zasnujte tudi pravila.

8. V okviru oddelčne skupnosti se pogovorite o svojih konfliktih. Poskušajte najti rešitev in konflikt rešiti.

9. Poskušaj rešiti tudi kakšen večji konflikt, ki ga imaš kot najstnik s starši, na primer glede pospravljanja sobe ali učenja.

Ponovi1. Pojasni pomen pojma etika. 2. Kaj je človekovo dostojanstvo?3. Kaj so vrednote?4. S svojimi besedami opredeli pojem identiteta. 5. Kako lahko dokažeš svojo identiteto?6. Kako se oblikuje identiteta posameznika?7. Pojasni pojem strpnost.8. Kaj je skupnost?9. Zakaj ljudje živimo v skupnostih?10. Katere skupnosti prištevamo med manjše in

katere med večje?11. Katera dejanja v skupnostih delujejo

povezovalno in katera razdiralno?12. Kaj je stereotip in kaj predsodek?13. Navedi primer diskriminacije iz preteklosti in

primer diskriminacije v sedanjosti.14. Zakaj nastanejo konflikti in kako jih rešujemo?15. Kaj so pravila in zakaj jih človeške skupnosti

oblikujejo?

Razmisli1. Katere vrste etičnega in katere vrste

neetičnega obnašanja opaziš v družbi?2. Razmisli, ali je prav, da kdaj ravnaš tudi

sebično.3. Navedi tri primere strpnega in tri primere

nestrpnega obravnavanja različnosti.4. Kako so med seboj povezani stereotipi,

predsodki in diskriminacija?5. Kako se počutijo pripadniki skupine, o kateri

prevladuje negativen stereotip?6. Zakaj je za reševanje konflikta nujno, da

se strani, ki sta v konfliktu, med seboj spoštujeta?

Človek je družbeno bitje in se vključuje v različne skupnosti, kot so družina, narod in država. V teh skupnostih si ljudje med seboj pomagajo in zadovoljujejo različne potrebe.Narod je skupnost ljudi, ki je naseljena na določenem ozemlju in ima skupne ekonomske, politične in kulturne interese. Država je organizirana skupnost, ki ima ozemlje in oblast ter jo priznavajo druge države.Kjer ljudje sobivajo, razvijejo skupna pravila. Na ravni države, tudi v šolah, obstajajo predpisana pravila. Pravimo jim zakoni in se nanašajo na vsa področja življenja človeške skupnosti. Nestrinjanje s pravili v človeških skupnostih velikokrat vodi v konflikte.

PovzetekEtika se ukvarja z vprašanjem, kako naj človek ravna, da bo dober, razumen in pošten do sebe in do drugih. Vrednote so temelj človekovega dostojanstva in vsakega človekovega ravnanja. Človekovo ravnanje je povezano z vrednotami.Vse značilnosti, po katerih se ljudje razlikujejo od drugih, tvorijo človekovo identiteto. Obstajata osebna in skupinska identiteta. Ljudje se lahko na medsebojne razlike odzovejo strpno ali nestrpno. Nestrpnost vodi v predsodke in diskriminacijo. Stereotip je poenostavljena predstava o določeni skupini ljudi ali ideji.

2322

Posameznik, skupnosti, država

Bodi aktiven1. Poišči slovenske pregovore, iz katerih lahko

sklepaš, kakšna so moralna prepričanja naše skupnosti. Primera: Brez dela ni jela. Brez muje se še čevelj ne obuje. Pogovorite se o ugotovitvah.

2. Spoznaj samega sebe. Uredi si mapo, v katero boš vložil svojo fotografijo, napisal seznam stvari, ki so ti všeč in te veselijo, napisal seznam stvari, ki ti niso všeč in te ne veselijo, seznam stvari, ki ti grejo dobro od rok, in seznam stvari, ki jih moraš izpopolniti.

3. Katere vrednote ceniš ti in tvoji sošolci? Razišči, katere vrednote cenijo starši in katere stari starši. Pripravi anketo in predstavi rezultate v obliki tabele.

4. V razredu naredi anketo, katerim skupnostim vse pripadajo sošolci iz tvojega razreda. Pri predstavitvi rezultatov se pogovorite o tem, zakaj pripadajo določenim skupnostim.

5. Izvedi vajo o stereotipih. Za naslednje skupine ljudi (mladi, stari, starši, učitelji, učenci) navedi stereotipno predstavo in potem poišči osebo, ki sodi v to skupino, ter ugotovi, ali te lastnosti zanjo veljajo ali ne.

6. Poišči šale, ki se nanašajo na stereotipne predstave o prebivalcih iz različnih delov Slovenije.

7. S sošolci si izmisli razredno družabno igro, zanjo zasnujte tudi pravila.

8. V okviru oddelčne skupnosti se pogovorite o svojih konfliktih. Poskušajte najti rešitev in konflikt rešiti.

9. Poskušaj rešiti tudi kakšen večji konflikt, ki ga imaš kot najstnik s starši, na primer glede pospravljanja sobe ali učenja.

Ponovi1. Pojasni pomen pojma etika. 2. Kaj je človekovo dostojanstvo?3. Kaj so vrednote?4. S svojimi besedami opredeli pojem identiteta. 5. Kako lahko dokažeš svojo identiteto?6. Kako se oblikuje identiteta posameznika?7. Pojasni pojem strpnost.8. Kaj je skupnost?9. Zakaj ljudje živimo v skupnostih?10. Katere skupnosti prištevamo med manjše in

katere med večje?11. Katera dejanja v skupnostih delujejo

povezovalno in katera razdiralno?12. Kaj je stereotip in kaj predsodek?13. Navedi primer diskriminacije iz preteklosti in

primer diskriminacije v sedanjosti.14. Zakaj nastanejo konflikti in kako jih rešujemo?15. Kaj so pravila in zakaj jih človeške skupnosti

oblikujejo?

Razmisli1. Katere vrste etičnega in katere vrste

neetičnega obnašanja opaziš v družbi?2. Razmisli, ali je prav, da kdaj ravnaš tudi

sebično.3. Navedi tri primere strpnega in tri primere

nestrpnega obravnavanja različnosti.4. Kako so med seboj povezani stereotipi,

predsodki in diskriminacija?5. Kako se počutijo pripadniki skupine, o kateri

prevladuje negativen stereotip?6. Zakaj je za reševanje konflikta nujno, da

se strani, ki sta v konfliktu, med seboj spoštujeta?

Človek je družbeno bitje in se vključuje v različne skupnosti, kot so družina, narod in država. V teh skupnostih si ljudje med seboj pomagajo in zadovoljujejo različne potrebe.Narod je skupnost ljudi, ki je naseljena na določenem ozemlju in ima skupne ekonomske, politične in kulturne interese. Država je organizirana skupnost, ki ima ozemlje in oblast ter jo priznavajo druge države.Kjer ljudje sobivajo, razvijejo skupna pravila. Na ravni države, tudi v šolah, obstajajo predpisana pravila. Pravimo jim zakoni in se nanašajo na vsa področja življenja človeške skupnosti. Nestrinjanje s pravili v človeških skupnostih velikokrat vodi v konflikte.

PovzetekEtika se ukvarja z vprašanjem, kako naj človek ravna, da bo dober, razumen in pošten do sebe in do drugih. Vrednote so temelj človekovega dostojanstva in vsakega človekovega ravnanja. Človekovo ravnanje je povezano z vrednotami.Vse značilnosti, po katerih se ljudje razlikujejo od drugih, tvorijo človekovo identiteto. Obstajata osebna in skupinska identiteta. Ljudje se lahko na medsebojne razlike odzovejo strpno ali nestrpno. Nestrpnost vodi v predsodke in diskriminacijo. Stereotip je poenostavljena predstava o določeni skupini ljudi ali ideji.

2322

Posameznik, skupnosti, država

Etika in moralaKaj je etika?

Etika je fi lozofsko razmišljanje, ki poskuša najti odgovore na vprašanja, kako naj človek deluje v odnosu do sebe, drugih ljudi in okolja, da bo pri svojem ravnanju dober, razumen in pošten. To pomeni, da se človek zaveda, kaj je »prav« in kaj »narobe«, je odgovoren za svoja dejanja in sprejema posledice svojega početja. Človekova odgovornost je dvojna. Odgovorni smo sami sebi, kot družbena bitja pa tudi širši skupnosti.

Pojem »etika« se nahaja v imenu našega šolskega predmeta, ker se pri njem seznanjaš z vsebinami, ki ti pomagajo iskati odgovore na spodnja in podobna vprašanja.

Človek si zastavlja različna etična vprašanja.

Tudi kadar je človek pripravljen ravnati nesebično ali se žrtvovati za druge, pravimo, da ravna etično. Primeri etičnega ravnanja so na primer sodelovanje za dosego skupnega cilja, spoštovanje ustaljenih pravil skupnosti, pomirjanje po sporih, tolaženje ljudi v težavah, skrb za bolne in ostarele člane skupnosti, posvojitev

ALI VEŠ?Ime etika izhaja iz grške besede ethos, ki pomeni značaj, način

življenja.

8

Etika in morala

ALI VEŠ?Beseda morala izvira iz latinske besede mos, moris, in pomeni

»običaj«.

ALI VEŠ?Hiter razvoj medicine in

naravoslovnih znanosti z novo tehnologijo sproža številna etična

vprašanja glede genetike, življenja in smrti. V prihodnosti si bo človeštvo

moralo odgovoriti na vprašanja, kot sta, ali je prav, da lahko starši

izbirajo videz in značajske lastnosti svojih otrok, ter v kakšnih primerih je moralno dopustna uporaba sodobne

tehnologije v medicini.

Medgeneracijsko sodelovanje je primer etičnega ravnanja. V preteklosti je znanje prehajalo s starejše na mlajšo generacijo. V sodobnosti pa mlajši člani skupnosti pomagajo starejšim pri pridobivanju znanja, zlasti na področju sodobnih tehnologij.

Kaj je morala?

Morala je oblika človekovega odnosa do sveta, do drugih ljudi in do sebe. To je celota vrednot in običajev v neki družbi, ki imajo za cilj »dobro« in veljajo tako za posameznike kot tudi za celotne skupnosti. Morala vključuje pravila, ideale, napisane predpise in norme. Norme so navodila, ki opredeljujejo primerno vedenje. Uveljavljajo se z nagradami in kaznimi.

Etika in morala sta med seboj povezani. Etika so splošna načela o dobrem in zlem, morala pa predstavlja pravila odločanja v skladu z etičnimi načeli. Etična in moralna načela se spreminjajo in skupaj z njimi se spreminjajo tudi človeške skupnosti.

osirotelih otrok. Včasih ravnamo etično, ker se zavedamo, da imamo od takega ravnanja korist tudi sami, ali pa pričakujemo, da bodo tudi drugi tako ravnali z nami, ko bomo to potrebovali.

Ovca Dolly – prvo klonirano bitje na svetu

9

Posameznik, skupnosti, država

V vseh skupnostih, katerih člani smo, prevzamemo določeno vlogo ali več vlog. To pomeni, da člani skupnosti od posameznika, ki v tej skupnosti zavzema določen položaj, pričakujejo določeno vedenje in opravljanje nekaterih nalog. Tako se na primer v družini, v kateri ste istočasno otroci in sorojenci, od vas pričakuje, da kot otroci upoštevate navodila, ki so vam jih dali starši. Prav tako se od vas pričakuje, da boste v pomoč mlajšim bratom ali sestram pri opravljanju njihovih obveznosti.

V novejšem času so se pojavile nove oblike skupnosti, ki niso vezane na prostor. To so virtualne skupnosti.

Virtualne skupnosti se oblikujejo okoli množičnih medijev in novih družbenih medijev ter povezujejo prostorsko ločene posameznike.

Kaj člane skupnosti povezuje in kaj razdvaja?

Člane skupnosti povezuje skupinska identiteta. Pomemben sestavni del skupinske identitete so zunanji izrazi pripadnosti, na primer skupni običaji, kultura, jezik, način življenja in ohranjanje tradicije ... V primerih državne skupnosti tudi zastava, grb in himna.

Povezovalno delujejo tiste skupnosti, v katerih se posameznik počuti varnega, dobi pomoč, ko jo potrebuje, pomaga drugim, ko potrebujejo pomoč, ali dobi vse potrebne informacije.

Na drugi strani pa skupnost razdvajajo neupoštevanje pravil, občutki krivičnosti, neupoštevanje razlik med člani, različni interesi posameznikov in boji za premoč v skupini.

SLOVARČEK

običaj

kar se v ustaljeni obliki ponavlja iz

roda v rod ob določeni človekovi

dejavnosti

tradicija

kar se je ustalilo v življenju

skupnosti s prenašanjem iz roda v

rod

množični mediji

sredstva množičnega obveščanja,

kot so časopisi, radio, televizija in

internet

družbeni mediji

spletni mediji, ki omogočajo

interaktivno izmenjavo informacij,

denimo Facebook, Twitter in

Instagram

Moje skupnosti

14

Jaz v oddelčni skupnosti

Jaz v oddelčni skupnosti

Naša oddelčna skupnost in njena pravila

Oddelčna skupnost je skupina učencev, ki so približno enako stari. Med seboj se razlikujejo po videzu, sposobnostih in interesih. Skupni cilj vseh pa je čim uspešnejše dokončanje izobraževanja, pa tudi tkanje prijateljskih vezi. Za oddelčno skupnost velja, da bolje deluje, če se njeni člani med seboj sprejemajo, razumejo in si pomagajo.

Na šoli deluje tudi šolska skupnost, v kateri imajo svoje predstavnike učenci vseh oddelčnih skupnosti na šoli. V okviru šolske skupnosti se dajejo pobude in obravnavajo težave, ki se pojavijo na šoli. Predstavniki šolske skupnosti se vsako leto udeležijo srečanja državnega parlamenta, kjer odraslim politikom predstavijo svoje poglede na reševanje mladinske problematike v naši državi.

Razumevanje med ljudmi v določeni skupnosti je boljše, če se strinjajo glede pravil in jih tudi upoštevajo. Pravila posameznikom povejo, kakšno vedenje je zaželeno in kakšno nezaželeno. Zaradi pravil se posamezniki v skupnosti počutijo varnejše. V določenih skupnostih, tudi v šolah, obstajajo predpisana pravila. Pravila na ravni države se imenujejo zakoni in se nanašajo na vsa področja življenja človeške skupnosti, na primer gospodarstvo, zdravstvo, izobraževanje, socialno področje, zaposlovanje, državno upravo ... Zakoni veljajo za vse enako.

Ob upoštevanju zakonov ima vsaka šola pravico oblikovati svoja šolska pravila. Šolska pravila natančneje opredeljujejo dolžnosti in odgovornosti učencev, pravila obnašanja in ravnanja, načine zagotavljanja varnosti, pohvale, priznanja in nagrade, vzgojne ukrepe, organiziranost učencev, obiskovanje pouka in opravičevanje odsotnosti ter zdravstveno varstvo učencev. Pravila veljajo za vse, ki šolo obiskujejo ali so na njej zaposleni.

Vsaka oddelčna skupnost na šoli lahko izdela tudi svoja oddelčna pravila.

Oddelčna skupnost

Primer glasovanja v oddelčni skupnosti

15

Posameznik, skupnosti, država

Kaj so vrednote?

Vrednote so življenjska vodila in prepričanja posameznika. Ljudje imamo različne vrednote. Vsak posameznik razvije svoj sistem vrednot, ki se kasneje lahko spreminja.

V skladu z družbenimi vrednotami ravnamo, kadar delujemo tako, kot mislimo, da je prav in dobro. Naše vrednote se odražajo v odločitvah, ki jih sprejemamo.

SLOVARČEKfi lozofi javeda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem

človekovo dostojanstvozavedanje, da je človeško bitje dragoceno in ga je treba spoštovatikloniranjeustvarjanje identične, enake kopije originalnega organizma ali reči

10

Kaj me opredeljuje?

Kadar se ljudje sprašujejo, katere značilnosti jih opredeljujejo kot posameznike, se sprašujejo o svoji identiteti. Identiteta je celota posameznikovih značilnosti, po katerih se loči od drugih ljudi. Močan vpliv na oblikovanje identitete posameznika ima najprej njegova ožja družina, potem pa tudi šola, vrstniki, mediji, poklic in druge okoliščine oz. skupnosti.

Vsak posameznik svojo identiteto izkazuje z osebnim dokumentom. V Sloveniji je to potni list ali osebna izkaznica.

Kdo sem?

Biološko so določeni: Iz okolja smo prevzeli:

spol, starost, telesne in osebnostne lastnosti. kulturo, vero in narodno pripadnost.

Eden izmed osebnih podatkov je tudi enotna matična številka občana, s kratico EMŠO. Kot del osebnih podatkov je zapisana na osebni izkaznici.

Osebna izkaznica

Kdo sem?

11

Posameznik, skupnosti, država

Sprejemanje različnosti

Če želimo ustvariti skupnost, ki bo dobro delovala, je treba vsakega posameznika spoštovati. Izkazovati spoštovanje človeku ne pomeni, da se moramo z drugimi za vsako ceno strinjati ali jih samo hvaliti. Drugega spoštujemo, če smo do njega strpni. Strpnost pomeni, da dopustimo ljudem, da so drugačni, se od njih učimo in sprejemamo njihovo drugačnost oziroma različnost.

poveličevanje ene rase

poudarjanje večvrednosti enega naroda ali etnične skupine

poveličevanje ene vere

poudarjanje večvrednosti spola, najpogostejemoškega

sovraštvo do istospolno usmerjenih

sovraštvo, odpor do tujcev in tujega

rasizem nacionalizem verski fanatizem

seksizem homofobija ksenofobija

Sem del skupnostiKaj je skupnost?

Skupnost je povezana skupina ljudi, ki čutijo medsebojno pripadnost in živijo na določenem ozemlju.

• Človek se vključuje v različne skupnosti, ker ne more obstajati in živeti brez sodelovanja in sporazumevanja z drugimi ljudmi.

• Skupnost članom daje oporo in prispeva k njihovemu boljšemu počutju in zdravju. V skupnosti je poskrbljeno za telesne, čustvene in duhovne potrebe posameznikov.

V katerih skupnostih živim in delujem?

Vsak med nami je del različnih skupnosti.

Družina je osnovna človeška skupnost. Poznamo različne vrste družin.

Prijateljske skupnosti družijo skupni interesi. Ko posameznik odrašča, se njegovim starim prijateljem pridružujejo novi.

Učenci so del oddelčne skupnosti; vse oddelčne skupnosti šole tvorijo skupnost učencev šole.

Ker posamezniki živijo in bivajo v določenem kraju, sestavljajo krajevno skupnost. Več krajevnih skupnosti se združuje v občinsko skupnost.

Vsak med nami je tudi del naroda. To je skupnost ljudi, ki je naseljena na strnjenem ozemlju in jo povezuje skupna zavest. Ta temelji na skupnem zgodovinskem, jezikovnem, političnem in kulturnem izročilu.

Skupnost državljanov je skupnost, ki živi na ozemlju določene države. Država je organizirana skupnost državljanov, ki ima na določenem ozemlju, omejenem z državno mejo, od drugih držav priznano neodvisno in samostojno oblast.

Najširša skupnost, ki ji pripadamo vsi ljudje tega sveta, je človeštvo.

Po čem se razlikujem od drugih?

Ljudje se med seboj razlikujemo po značaju, telesnih značilnostih, sposobnostih, vrednotah, interesih … Nekatere od teh razlik niso tako pomembne. Nekateri ljudje imajo raje zeleno barvo kot rdečo, drugi raje poslušajo klasično glasbo kot hip hop, spet nekateri raje jedo zelenjavo kot meso.

Vendar obstajajo med ljudmi tudi razlike, ki usodneje zaznamujejo njihova življenja. To so tiste razlike, ki vplivajo na položaj posameznika v družbi in jih imenujemo osebne značilnosti: spol, barva kože, narodnost, verska pripadnost, politično prepričanje in materialna preskrbljenost. Na nekatere lastnosti, kot sta spol in narodnostna pripadnost, posameznik nima vpliva. Vendar je od njih odvisno, koliko pravic bo imel in kako bodo z njim ravnali. Moderne zahodne skupnosti se trudijo biti urejene tako, da te lastnosti čim manj vplivajo na položaj posameznika in imajo vsi ljudje enake pravice.

Nasprotje strpnosti je nestrpnost do razlik, ki se kaže v mnogo oblikah:

ALI VEŠ?Državi, v kateri se rodimo,

odrastemo in preživimo večino življenja, pravimo domovina. Nanjo

smo čustveno navezani.

Družina

Prijateljske skupnosti

1110

STRUKTURA UČNEGA GRADIVA

Učne vsebine so tako v učbeniku kot tudi v samostojnem delovnem zvezku predstavljene v štirih tematskih sklopih:

• Posameznik, skupnosti, država, • Skupnost državljanov Republike Slovenije, • Slovenija in človekove pravice ter • Verovanje, verstva, država.

Posameznim stranem so

dodani členi Ustave RS,

ki se nanašajo na

obravnavano vsebino.

Rubrika Ali veš? prinaša zanimivosti in dodatna

pojasnila.

ŽE MARCA 2018!

Učbenik