Irena Malensek diplomska naloga Pravljice Bine Stampe ... · The intension of my thesis is to...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

IRENA MALENŠEK

KOPER 2013

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

PRAVLJICE BINE ŠTAMPE ŽMAVC V

PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Irena Malenšek

Koper 2013 Mentorica: izr. prof. dr. Vida Medved

Udovič

ZAHVALA

Najprej bi se rada zahvalila mentorici izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič, ki mi je že v

začetku svetovala in me spremljala skozi celoten proces ter mi z nasveti olajšala delo.

Rada bi se zahvalila tudi svojim sodelavcem, ki so mi s svojim strokovnim znanjem

velikokrat priskočili na pomoč in vodstvu šole ter vrtca, ki mi je omogočilo izvedbo

praktičnega dela diplomske naloge.

Prav tako pa se zahvaljujem svoji družini za podporo.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Irena Malenšek študentka študijskega programa predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Pravljice Bine Štampe Žmavc v predšolskem

obdobju

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne 12. 02. 2012

POVZETEK

Namen diplomskega dela je predstaviti pisateljico Bino Štampe Žmavc in njene

pravljice. Predvsem pa me je zanimalo, kako se na njene pravljice odzivajo otroci v

predšolskem obdobju. Analizirala sem šest njenih del in jih uvrstila med sodobne

pravljice, in sicer pet je kratkih sodobnih pravljic in ena daljša sodobna pravljica oz.

fantastična pripoved.

Pri pisanju sem si pomagala z različnimi metodami, najprej sem uporabila deskriptivno

metodo, s katero sem opisala iracionalno mladinsko književnost ter pisateljico Bino

Štampe Žmavc. Nato sem z metodo analize podrobno analizirala šest njenih pravljic:

Popravljalnica sanj (1992), Kam je izginil sneg (1993), Muc Mehkošapek (1998),

Snežnosek (2010), Pekarna za peko predolgih piškotov (2003) ter Drevo srca (2001) in

jih tudi z komparativno metodo primerjala, ali v njih najdemo značilnosti sodobne

pravljice.

Metodo opazovanja z udeležbo sem uporabila, ko sem pravljice predstavila otrokom v

vrtcu (OŠ Belokranjskega odreda Semič, Enota vrtec Sonček). Otroci so bili stari od

štiri do šest let, saj so se mi po moji presoji te pravljice zdele primerne za drugo

starostno obdobje.

Na koncu sem z etnografsko metodo in metodo spraševanja zapisala izjave petnajstih

otrok, ki sem jim prebrala zgodbo Popravljalnica igrač (1992), in ugotovila, da so otroci

ob pravljici doživljali čustva književnih oseb in ne toliko samega dogajanja.

KLJUČNE BESEDE:

- Bina Štampe Žmavc,

- pravljica,

- kratka sodobna pravljica,

- daljša sodobna pravljica oz. fantastična pripoved,

- predšolski otrok.

ABSTRACT

The intension of my thesis is to present the writer Bina Štampe Žmavc and its

fairytales. In particular, I was interested in how the children in the preschool period

respond to her fairytales. I analyzed six of her works and I classified them as modern

fairytales. Five of them are short modern fairytales and one is a long modern fairytale

also known as “fantasy story”.

When I was writing I used some different methods. First I used the descriptive method,

which I described as irrational youth literature and the writer Bino Štampe Žmavc.

Then, with method of analysis, I analyzed six of her fairytales: Popravljalnica sanj

(1992), Kam je izginil sneg (1993), Muc Mehkošapek (1998), Snežnosek (2010),

Pekarna za peko predolgih piškotov (2003) and Drevo srca (2001). I also used

comparative method to compare all of them with the features of modern fairy tale.

The method of participant observation was used when I presented those stories to the

children in kindergarten (OŠ Belokranjskega odreda Semič, enota vrtec Sonček).

Children were ranged from four to six years, because my opinion was that this

fairytales considered appropriate theme for this age.

At the end I used ethnographic method and the method of questioning to write down

the declarations of fifteen children to whom I read the fairytale Popravljalnica igrač

(1992) and found out that the children expressed their emotional state of literary

persons rather than the single events in the story.

KEY WORDS:

- Bina Štampe Žmavc,

- fairytale,

- short modern fairytale,

- long modern fairytale,

- Preschool children.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................... 1

1.1 Namen diplomske naloge ................................................................................ 2

1.2 Raziskovalne hipoteze .................................................................................... 2

2 METODOLOGIJA .................................................................................................. 3

2.1 Raziskovalne metode ...................................................................................... 3

2.2 Uporabljeni viri ................................................................................................ 3

3 TEORETIČNI DEL ................................................................................................. 4

3.1 Neresničnostna mladinska proza .................................................................... 4

3.2 Sodobna pravljica ............................................................................................ 5

3.2.1 Kratka sodobna pravljica .......................................................................... 5

3.2.2 Daljša sodobna pravljica oz. fantastična pripoved ................................... 5

3.2.3 Primerjava kratke sodobne pravljice in daljše sodobne pravljice oz.

fantastične pripovedi .............................................................................................. 6

4 PISATELJICA BINA ŠTAMPE ŽMAVC ................................................................. 8

4.1 Življenje ........................................................................................................... 8

4.2 Delo ................................................................................................................ 8

4.3 Nagrade ........................................................................................................ 11

5 ANALIZA PRAVLJIC ........................................................................................... 12

5.1 Popravljalnica igrač ....................................................................................... 12

5.2 Kam je izginil sneg ........................................................................................ 15

5.3 Muc Mehkošapek .......................................................................................... 20

5.4 Drevo srca ..................................................................................................... 23

5.5 Pogašeni zmaj .............................................................................................. 26

5.6 Snežnosek .................................................................................................... 30

6 PREDSTAVITEV PRAVLJICE OTROKOM ......................................................... 34

6.1 Prva skupina ................................................................................................. 34

6.2 Druga skupina ............................................................................................... 36

6.3 Tretja skupina ............................................................................................... 38

6.4 Izjave otrok .................................................................................................... 40

7 SKLEP ................................................................................................................. 41

8 VIRI ...................................................................................................................... 43

9 LITERATURA ...................................................................................................... 44

KAZALO SLIK

Slika 1: Bina Štampe Žmavc. ....................................................................................... 8

Slika 2: Paviljon, kot ga je doživel Aljaž. ......................................................................35

Slika 3: Otroci, narisani z živimi barvami, kot jih je videla Živa. ....................................35

Slika 4: Polomljeni traktor je slika dečka Jakoba. ........................................................36

Slika 5: Lana je narisala deklico Dašo. ........................................................................37

Slika 6: Dedek v svojem paviljonu, kot ga je doživel Aleks. .........................................38

Slika 7: Matej je narisal dedka med popravljanjem igrač. ............................................39

Slika 8: Popravljalnica igrač in igrače, ki jih je narisal Tadej. .......................................39

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Izjave otrok. .....................................................................................................40

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Analiza sodobne pravljice Popravljalnica igrač .....................................14

Preglednica 2: Analiza sodobne pravljice Kam je izginil sneg ......................................17

Preglednica 3: Analiza sodobne pravljice Muc Mehkošapek ........................................21

Preglednica 4: Analiza sodobne pravljice Drevo srca ..................................................24

Preglednica 5: Analiza sodobne pravljice Pekarna za peko predolgih piškotov ...........28

Preglednica 6: Analiza sodobne pravljice Snežnosek ..................................................31

Malenšek, Irena 2013: Pravljice Bine Štampe Žmavc v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper:

UP PEF.

1

1 UVOD

Pravljica odseva otrokov svet igre, kjer je vse mogoče, kjer lahko zaživi polno življenje.

Tudi otroci občutijo vse hitrejši tempo življenja in pravljice so tiste, ki jih popeljejo v

neznane svetove, hkrati pa jim pomagajo reševati probleme s katerimi se srečujejo v

vsakdanu. Sodobne pravljice in fantastične pripovedi posredujejo otroku izkušnjo o

tem, kako živijo, čustvujejo, razmišljajo drugi, kakšne so njihove stiske in kako jih

rešujejo.

Sodobna književnost predstavlja sodobne domišljijske slike in kaže smeri sodobnih

domišljijskih popotovanj. Miselno in čustveno sodelovanje na teh popotovanjih otroka

združuje z vsemi tistimi, ki so opravili isto potovanje kot on. To pa pomeni, da je

srečevanje z mladinsko književnostjo v bistvu prvi korak k spoznavanju svoje narodne

identitete. Otroci naj bi namreč že v zgodnjem otroštvu spoznali nekatera ključna,

najboljša dela mladinske književnosti (Kordigel 1999: 15).

Že dve leti delam v vrtcu in priznati moram, da velikokrat začnemo temo ali problem, ki

se pojavi v skupini, s pravljico in to je bil eden glavnih razlogov za izbrano temo moje

diplomske naloge.

Pravljica je kratka zgodba, sestavljena v verzih ali prozi. Njena posebnost v primerjavi s

pripovedko je neverjetnost, čudežnost, nestvarnost likov in dogodkov, vendar

pomešana s stvarnostjo, ki je verjetna, to pa tako, da oboje ni lokalizirano v konkreten

zgodovinski čas in prostor. To dvoje je v pravljici splošno in abstraktno kot poseben

svet poleg zgodovinsko stvarnega. Tudi junaki pravljic so splošni, ne pa individualno

določeni kot v pripovedkah in bajkah. Razlika med temi zvrstmi je torej pretežno

motivna, ne pa strukturno-formalna (Kos 2001: 168)

V Kurikulumu za vrtce (1999), katerega posebno področje je jezik, poudarjajo, da je

»prav tako pomembno zbliževanje s knjigo kot pisnim prenosnikom ter zgodnje

navajanje na rabo knjige. Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in

pripovedovanju literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s

pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, dramatizaciji,

izmišljanju zgodbic in pesmic, ob učenju otrok od otrok v različnih socialnih igrah,

pravljicah, izštevankah, rimah, šaljivkah, ugankah, besednih igrah itn.« (Kurikulum za

vrtce 2007: 31).


UP PEF.

2

Prav tako Kurikulum za vrtce opredeljuje cilje:

- otrok doživlja in spoznava temeljna literarna dela za otroke;

- ob poslušanju in pripovedovanju pravljic razvija zmožnost domišljijske rabe

jezika; spoznava moralno-etične dimenzije; s književno osebo se identificira ter

doživlja književno dogajanje;

- otrok ob knjigi doživlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje estetsko in fizično

ugodje ter pridobiva pozitiven odnos do literature;

- otrok razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega

sveta (predvsem podobo književne osebe in dogajalni prostor)(prav tam, 32).

Najpomembnejša vloga odraslih, kot jo opredeljuje Kurikulum za vrtce, pa je, da jim

pripovedujejo in berejo starosti primerne pravljice, zgodbice in mu že v zgodnjem

obdobju omogočajo stik s knjižnim jezikom (prav tam, 35).

1.1 Namen diplomske naloge

Namen diplomskega dela je opisati že znana teoretična spoznanja o pravljici.

Posluževala se bom znanih teoretikov, ki so zapisani pod seznamom literature. Prav

tako želim predstaviti mladinsko pisateljico Bino Štampe Žmavc, njene pravljice in

ugotoviti, ali vsebujejo značilnosti sodobne pravljice. Za konec pa bom predstavila še

ugotovitve o otrokovi identifikaciji s pravljično (književno) osebo iz zgodbe

Popravljalnica igrač avtorice Bine Štampe Žmavc.

1.2 Raziskovalne hipoteze

Hipoteza 1: Predpostavljam, da strokovna literatura o sodobni pravljici vključuje tipične

značilnosti sodobnih pravljic Bine Štampe Žmavc.

Hipoteza 2: Predpostavljam, da sporočila izbranih pravljic Bine Štampe Žmavc

prinašajo doživljajski in spoznavni pogled današnjega otroka.

Hipoteza 3: Predpostavljam, da se izjave otrok nanašajo bolj na čustvena stanja

književnih oseb kot na samo dogajanje.


UP PEF.

3

2 METODOLOGIJA

2.1 Raziskovalne metode

Deskriptivna metodo bom uporabila pri analizi strokovne literature, definiranju sodobne

pravljice. Prav tako bom to metodo uporabila pri bibliografskih podatkih pisateljice Bine

Štampe Žmavc.

Metodo analize bom uporabila pri analiziranju šestih pravljic pisateljice Bine Štampe

Žmavc.

Komparativno metodo bom uporabila pri primerjavi šestih pravljic pisateljice Bine

Štampe Žmavc s podatki o značilnostih sodobne pravljice.

Metodo opazovanja z udeležbo bom uporabila pri predstavitvi pravljic otrokom.

Metodo spraševanja bom uporabila, ko bom otroke povprašala o njihovem mnenju o

pravljici Popravljalnica igrač in hkrati etnografsko metodo, ko jih bom poslušala in

njihova mnenja zapisala.

2.2 Uporabljeni viri

Pri pisanju diplomskega dela so mi bili v pomoč primarni, sekundarni in terciarni viri.

Primarni viri so pravljice Bine Štampe Žmavc, ki sem jih podrobno preučila: Snežnosek,

Popravljalnica sanj, Muc Mehkošapek, Kam je izginil sneg, Drevo srca in Pogašeni

zmaj.

Sekundarni viri so strokovne knjige (Goljavšček, Kos, Kobe, Pogačnik), ki sem jih

uporabila v teoretičnem delu naloge.

Terciarni viri so spletne strani.


UP PEF.

4

3 TEORETIČNI DEL

3.1 Neresničnostna mladinska proza

Mladinsko pripovedništvo je med ostalimi zvrstmi brez dvoma najbolj kompleksno, in to

ne samo po številu besedil, ampak tudi po raznolikosti vrst. Danes se v teoretičnih

opredelitvah najbolj jasna zareza kaže v razmejevanju iracionalne proze oz. »pravljic«

in resničnostne proze oz. »realističnih« zgodb.

Sodobno mladinsko prozo torej lahko razvrstimo v dve kategoriji:

· Resničnostna mladinska proza: pripoved s človeškimi osebami, živalska

zgodba, avtobiobiografska pripoved in zabavna oz. trivialna pripoved.

V pripovedi s človeškimi osebami gre za besedilno stvarnost posnetka stvarnega

življenja otrok in mladostnikov. Dela je mogoče razvrščati glede na starost glavnih

literarnih oseb, število glavnih literarnih oseb, tematiko, razpoloženje in tehniko

pripovedi. Živalske zgodbe se od živalskih pravljic razlikujejo po tem, da daje svet, v

katerega je živalska oseba postavljena, vseskozi občutek zunajliterarne stvarnosti. V

avtobiografski pripovedi pa postaja mladinska književnost »spominjanje na otroštvo« v

dobesednem pomenu, tako zapisovanje spominov pa lahko zajema tako lirične utrinke

kot duhovite črtice, temna sporočila in vzgojne poante. Kadar pa gre pri besedilnem

vzorcu za kliše, prevladovanje dogodkov oz. dogodivščin, super junake in nenavadne

preobrate, je verjetno, da pripoved sodi med trivialna besedila (Saksida v Pogačnik

(ur.); 2001, 426-455)

· Iracionalna oz. neresničnostna mladinska proza: klasično umetna pravljica in

pripovedka, živalska pravljica, nesmiselnice, sodobna pravljica.

Klasična umetna pravljica in pripovedka sta v moderni književnosti neke vrste »žanr v

zatonu«; za obe se komajda najdejo primeri. Tudi živalska pravljica ni prevladujoča

oblika neresničnostne proze po vojni, nekatere je težko ločiti od kratkih sodobnih

pravljic oz. od živalskih zgodb. Svet nesmiselnic tvorijo jezikovne igre ali podobe

komičnih, z elementi pravljice zaznamovanih kraljestev, ki so, tako kot liki, karikature,

zato delujejo kot satira. Novo poetiko otroške igre in posebnosti otroškega

doživljajskega sveta vnašajo v mladinsko književnost sodobne pravljice. Razmah

kratke sodobne pravljice in fantastične pripovedi poteka po vojni, njuna prevladujoča

oblika je pripoved z otroškim glavnim likom (prav tam, 426–455).


UP PEF.

5

Posvetila se bom predvsem tistim vrstam, ki jih potrebujem za svojo analizo del:

sodobna pravljica (Popravljalnica sanj, Muc Mehkošapek, Snežnosek, Drevo srca in

Pogašeni zmaj) in fantastična pripoved (Kam je izginil sneg).

3.2 Sodobna pravljica

»Pravljice prikazujejo boj med dobrim in zlim, v katerem dobro zmeraj zmaga. Prav

zato so pravljice izmišljene, neresnične zgodbe (Goljevšček, 1991, 45).

Igor Saksida opredeljuje sodobno pravljico kot dvodimenzionalno, kjer gre za

realistično in fantastično plast stvarnosti. Kraj in čas sta sodobnost, osebe v pravljici pa

so sodobne otroške književne osebe, lahko tudi v povezavi s predmetom, živaljo,

rastlino ipd. Lahko so krajšega ali daljšega obsega (Saksida v Pogačnik (ur.); 2001,

427).

3.2.1 Kratka sodobna pravljica

Obseg pravljice je kratek, temeljna tema sta otroški svet in igra. Dogajanje je pogosto

skrčeno na droben izsek iz otrokovega vsakdanjika.

Glede na glavni literarni lik ločimo pri kratki sodobni pravljici več različic:

· z otroškim glavnim likom,

· z oživljeno igračo,

· s poosebljeno živaljo,

· s poosebljeno rastlino,

· s poosebljenim nebesnim telesom,

· z likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila.

3.2.2 Daljša sodobna pravljica oz. fantastična pripoved

Fantastična pripoved je obsežna sodobna pravljica, v kateri se dogajajo čudeži v

domišljijskem svetu, drugačnem kot je doživljajski, s prvinami nepričakovanega,

čudežnega in kršenjem naravnih zakonov (Mileva Blažić 2012).


UP PEF.

6

3.2.3 Primerjava kratke sodobne pravljice in daljše sodobne pravljice oz.

fantastične pripovedi

Motivno-

tematske in

morfološko-

strukturne

značilnosti

KRATKA SODOBNA

PRAVLJICA

OBSEŽNA SODOBNA

PRAVLJICA – FANTASTIČNA

PRIPOVED

Obseg - Kratka, 1,5-10 strani

- Sodobna - sodobnost,

današnji čas in prostor

- Pravljica - pravljične

značilnosti, pravljičnost

- Obsežna, 100-300 strani



- Pravljica - pravljične,

fantastične značilnost; manj

pravljičnosti več fantastičnosti

Temeljna tema,

snov, motiv

- Otroški doživljajski svet in

igra

- Otroški doživljajski svet in igra

Sintetična

dogajalna linija

(droben izsek)

- Dogajanje je pogosto

skrčeno na droben izsek iz

otrokovega vsakdanjika.

- Dogajanje je pogosto skrčeno

na del otrokovega vsakdana.

- Uvodni del: dom (realen svet;

realen dogajalni okvir);

- osrednji del: odhod od doma in

dogodivščina, pustolovščina,

potovanje (irealen svet,

fantastična raven dogajanja);

- sklepni del: varna vrnitev

domov.

Glavni literarni

lik

- Sodoben mestni otrok (od

predšolskega do zgodnjega

šolskega obdobja)

- Igra kot pomembna otrokova

aktivnost

- Otrok doživlja realni in irealni

svet enakovredno.



šolskega obdobja)


aktivnost


svet enakovredno.

- Glavni literarni lik je otrok,

individum, subjektivne

značilnosti.


UP PEF.

7

Liki odraslih

ljudi

- Navzoči

- Stranska vloga

- Sekundarna funkcija

- Navzoči

- Stranska vloga


Ravni

dogajanja

- Dogajanje poteka na dveh

ravneh, dvodimenzionalnost

- dvoplastnost dogajanja.

- Začetek in sklep - ena raven

dogajanja (resnični

vsakdanjik otroškega

literarnega lika)

- Osrednji del - druga raven

dogajanja (fantastična

dežela)

- Linearno dogajanje: R - F - R

- Linearno dogajanje: F - R - F


ravneh, dvodimenzionalnost -

dvoplastnost dogajanja.


dogajanja (resnični vsakdanjik

otroškega literarnega lika)


dogajanja (fantastična dežela)



- Plastovito: R - F - R - F - R - F

Bivanjske

sposobnosti

(razlika: otroci

– odrasli)

- Književne osebe iz sveta

odraslih ostajajo na realni

ravni dogajanja.


otrok se seli iz realnega v

irealni svet.



ravni dogajanja.

- Književne osebe iz sveta otrok

se seli iz realnega v irealni

svet.

Vzrok oz.

povod za vdor

fantastičnih

prvin

- Vzrok za vdor irealnih prvin

je REALEN (stiska, problem,

osamljenost, potreba po igri,

neuresničena želja, bolezen)

- Vzrok za vdor irealnih prvin je

REALEN (stiska, problem,


neuresničena želja, bolezen)

- Stranski liki (otroci, odrasli) se

začudijo fantastičnemu svetu

oz. dvodimenzionalnosti

Dogajalni

prostor in čas

- Realna raven: čas je

sodobnost, prostor je

sodobno mestno okolje

(urban utrip).

- Notranji - subjektivni čas

(doživlja ga glavni otroški lik) i

- zunanji - objektivni (doživljajo

ga odrasli).

(Mileva Blažić 2012)


UP PEF.

8

4 PISATELJICA BINA ŠTAMPE ŽMAVC

Slika 1: Bina Štampe Žmavc.

(Štampe Žmavc 2012)

4.1 Življenje

Bina Štampe Žmavc je slovenska pisateljica, pesnica, režiserka in prevajalka. Rodila

se je v Celju 4. oktobra 1951. Po maturi na gimnaziji v Celju je študirala primerjalno

književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka je pet

let poučevala slovenščino in na šoli, kjer je poučevala, začela z otroškim gledališčem.

V trinajstih letih je z majhnimi in večjimi otroki ugledališčila praktično vso slovensko

otroško in mladinsko poezijo. Za potrebe tega gledališča so nastale tudi njene prve

pesmi, zgodbe in dramski teksti za otroke in mladino, ki jih je tudi sama režirala

(Štampe Žmavc 2012).

4.2 Delo

Piše pesmi, prozo in dramska besedila, večinoma za mlade bralce. Poezijo za odrasle

je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu Brstiči, pozneje pa v Dialogih,

Mentorju in Obrazih. Napisala je tri pesniške zbirke sonetov Pesek v pesmi, Poševno

sonce in Opoldnevi. Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša Čaroznanke, (1990);

njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V

zbirki Nebeške kočije, (1994), se avtorica osredotoča na tematiko vse povezanosti

vesolja, človeka in narave, s Klepetosnedkami, (1996), pa se vrne k otroku in njegovem

igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (Slike in

zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne, (1985)) in raznolika kratka pravljična in


UP PEF.

9

nonsensna besedila (Popravljalnica sanj, (1992), Muc Mehkošapek, (1998)). Piše tudi

igre in lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle (Štampe Žmavc 2012).

Bistvena značilnost avtorice, ki se je rodila v času modernizma, in svoj ustvarjalni credo

razvila v času postmodernizma – ne glede na to, ali piše poezijo, prozo ali dramatiko - ,

je liričnost v vseh treh književnih zvrsteh. Njeno pisanje vsebuje izrazite čustvene

prvine, razpoloženja in simbole, ki segajo od tradicionalnih (pomlad, nebo, zvezde) do

sodobnih (tihota, žalost, žep). Stalnice v motivno-tematski strukturi njenih besedil so

čas, minevanje časa in samorefleksija ob tem (Štampe 2007: 78).

Proza za mladino:

· Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne, 1985

· Popravljalnica sanj, 1992

· Kam je izginil sneg, 1993

· Mavricij in lučka Svečana, 1994

· Ure kralja Mina, 1996

· Vejak, 1997

· Bajka o svetlobi, 1997

· Muc Mehkošapek, 1998

· Pismonoša Hubert, 1998

· Tri zvezde za celjske kneze, 2000

· Drevo srca, 2001

· Ukradene sanje, 2001

· Škrat s prevelikimi ušesi, 2002

· Pogašeni zmaj, 2003

· Vprašanja srca, 2008

· Cesar in roža, 2009

· Košastka Katka, 2009

· Kako raste leto, 2010

· Snežnosek, 2010

Poezija za mladino

· Čaroznanke, 1990

· Nebeške kočije, 1994

· Zrnca sonca, 1994

· Klepetosnedke, 1996


UP PEF.

10

· Duhec Motimir, 2002

· Škrat s prevelikimi ušesi, 2002

· Živa hiša, 2004

· Snežroža, 2006

· Vaze, 2008

· Roža v srcu, 2010

· Pol sonca, 2011

Dramski teksti za mladino

· O velikem strahu Buholinu,

· Cirkus Cigumigus, 1994


· Princesa kamnitih besed, 2000

· Ernica gosenica, 2000

· O petelinu in pavu, 2001

· Mojca Pokrajculja, 2002

Poezija za odrasle

· Pesek v pesem, 1999

· Poševno sonce, 2001

· Opoldnevi, 2005

· Sinjebradec, 2007

Radijske igre

· Kam je izginil sneg, 1993

· Princesa kamnitih besed, 1996


· O petelinu in pavu, 1997

Priredbe in prevodi

· Pujs v mlaki (priredba), 1994

· Pojdiva domov, Mali medo (priredba), 1994

· Mesto cvetja (priredba), 1994

· Doktor Belko (prevod), 1999

· Ali ima tudi kenguru mamo (prevod), 2000


UP PEF.

11

· Daj mi poljubček (prevod), 2001

· Poljubček za lahko noč (prevod) in Zajčkova knjiga pravljic (prevod), 2001

· Zelo osamljena kresnička (prevod), 2002

· Zelo tih čriček (prevod), 2002

· Ali se ne počutiš dobro, Poldek? (prevod), 2002


4.3 Nagrade

Za svoja dela je bila Bina Štampe Žmavc tudi večkrat nagrajena:

· Nagrada »zlata palčka« (1994) za najboljše slovensko odrsko besedilo za

otroke in mladino za dramski tekst Ure kralja Mina

· Nagrada Radia Slovenija (1996) za izvirno radijsko igro za otroke za igro

Princesa kamnitih besed

· Finalistka »večernice« (leta 1997 za delo Ure kralja Mina in leta 1999 za delo

Muc Mehkošapek)

· Nagrada Radia Slovenija (1997) za izvirno radijsko igro za otroke za igro Ernica

gosenica

· Klemenčičeva nagrada (1999) za izvirno lutkovno besedilo Društva slovenskih

pisateljev in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo Ernica gosenica

· Finalistka Veronikine nagrade (leta 1999 za najboljšo pesniško zbirko z zbirko

sonetov Pesek v pesem, leta 2002 za najboljšo pesniško zbirko z zbirko

sonetov Poševno sonce in zbirko pravljic za odrasle otroke Ukradene sanje)

· Mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak, 2. nagrada (2000) za delo Muc

Mehkošapek

· Finalistka Jenkove nagrade (2002) za najboljšo pesniško zbirko z zbirko

sonetov Poševno sonce

· Nagrada Radia Slovenija (2003) za izvirno radijsko igro za otroke za igro O kuri,

ki je izmaknila pesem

· Desetnica za otroško in mladinsko književnost (2007) za pesniško zbirko Živa

hiša

· Večernica (2009) za delo Cesar in roža



UP PEF.

12

5 ANALIZA PRAVLJIC

Za analizo pravljic sem naključno izbrala šest pravljic pisateljice Bine Štampe Žmavc.

Pomagala sem si s Kosovo Literarno teorijo (2001) in Kmeclovo Malo literarno teorijo

(1983). Najprej sem določila zunanjo zgradbo književnega besedila (obseg pravljice,

format in vezavo, vrsto črk, ilustratorja in založbo). Nato pa še notranjo zgradbo, kjer

sem najprej na kratko predstavila zgodbo, poiskala glavno in stranske književne osebe,

opredelila književni čas in prostor, snov, temo in motiv v pravljici ter njene jezikovne

značilnosti (stilsko – retorične figure ali trope). Opredelila sem tudi, v katero obdobje

spada in književno zvrst in vrsto. Za konec sem primerjala, ali se značilnosti pravljic

ujemajo s književno vrsto, in opisala, kako sporočila pravljice vplivajo na današnjega

otroka.

5.1 Popravljalnica igrač

Iz zbirke Popravljalnica sanj (1992).

· Zunanji zgradba književnega besedila

Zbirka obsega 76 strani, formata 16,5 x 23.5 cm, mehke vezave. Tiskana je na

reciklažnem papirju. Sestavlja jo 6 pravljic. Besedilo je zapisano z malimi tiskanimi

črkami (velike tiskane črke so uporabljene, ko želi nekaj poudariti). Slikanico je izdala

Moharjeva družba 1992. Ilustracije Danijela Demšarja se z besedilom dopolnjujejo v

celoto.

· Notranja zgradba književnega besedila

Zgodba

Zgodba se odvija v nekoč velikem zaprašenem paviljonu sredi Velikega mesta, ki je

postal urejen, prenovljen in skoraj pravljičen. Uredil ga je dedek, ki je v paviljonu

popravljal igrače. Ko so otroci izvedeli za popravljavca igrač, so k njemu prinesli

pokvarjene igrače, ki jih je v enem dnevu popravil. V zameno za popravljene igrače

dedek od otrok ni zahteval denarja, temveč jih je prosil za pomoč pri urejanju paviljona

in okolice. Otroci so se odločili, da mu bodo z veseljem pomagali. Starši so bili nad

vsem tem zelo ogorčeni. Ni jim bilo všeč, da njihovi otroci večino časa preživijo v parku

in da mislijo le na igro. Tudi dedek se jim je zdel zelo sumljiv, ker v zameno za

popravljene igrače ni zahteval denarja. Sklenili so, da bodo popravljalnico igrač ukinili,


UP PEF.

13

dedka pa izgnali iz mesta. Vendar se je še tisto noč zgodilo nekaj zelo nenavadnega.

Vsi starši so namreč imeli nenavadne sanje. Sanjali so, da jih njihove igrače iz otroštva,

ki so zdaj že pokvarjene in zaprašene, strašijo. Starši so te igrače prinesli k dedku, da

bi jih popravil. Nihče od staršev ni nikoli več niti omenil, da bi bilo treba popravljalnico

zapreti, dedka pa izgnati iz mesta. Popravljalnica igrač je postala znamenitost Velikega

mesta, ki so jo vsi zelo radi obiskovali (Štampe Žmavc 2012).

Glavni književni lik so otroci (Daša, Špela, Ivan, Gaj, Vid) in dedek, ki oživi paviljon in

vanj namesti popravljalnico igrač. Stranski književni liki so starši otrok.

Književni čas je sodobnost, ko odrasli nimajo časa za svoje otroke, književni prostor je

Veliko mesto.

Snov zgodbe je čudežni dedek, tema pa je hkrati tudi vodilna misel v zgodbi: »Če delaš

z ljubeznijo, je zmeraj ob tebi tudi dobra čarovnija«. Motivi v pravljici so paviljon, park,

igrače, dedek, čarovnije, otroštvo, ljubezen in drevesa.

Jezikovne značilnosti so otrokom razumljiv in preprost jezik z dvogovori (»Uuh, saj to je

pravo kraljestvo igrač!« je vzdihnila Daša. »Zares,« so za njo zavzdihnili še drugi ...),

okrasnimi pridevki (vegast, zaprašen, prenovljen, pravljičen ...), pomanjševalnicami

(drevesca, lončki, medvedki ...), podvojitvami (komaj, komaj; no, no ...), vzkliki (»Udari

dedek!« ...), onomatopoijskimi izrazi (uuh, ooo ...), poosebitvami (bolnimi igračami,

popravljalnica od veselja cingljala ...), primerami (vlečejo, kot testo za jabolčni štrudelj

...) in metaforami (rumeni listek, s katerim bo lahko dvignil igrače; pokvariti veselja,

razpredala misli ...).

Literarno obdobje je sodobna mladinska književnost, književna zvrst je epska proza,

književna vrsta pa kratka sodobna pravljica.


UP PEF.

14

Preglednica 1: Analiza sodobne pravljice Popravljalnica igrač

Motivno-

tematske in

morfološko-

strukturne

značilnosti

KRATKA SODOBNA

PRAVLJICA

POPRAVLJALNICA IGRAČ

Obseg - Kratka 1,5-10 strani





- 10 strani

- Sodobnost, današnji čas

- Pravljične značilnosti

Temeljna tema,

snov, motiv

- Otroški doživljajski svet in igra - Čudežni dedek, igrače in igra

Sintetična

dogajalna linija

(droben izsek)


na droben izsek iz otrokovega

vsakdanjika.

- Droben izsek iz življenja

otrok

Glavni literarni

lik



šolskega obdobja)


aktivnost


svet enakovredno.

- Sodoben mestni otrok


aktivnost


svet enakovredno

Liki odraslih

ljudi

- Navzoči

- Stranska vloga


- Navzoči

- Stranska vloga


Ravni

dogajanja

















literarnega lika)

- Osrednji del – druga raven


dežela)


UP PEF.

15


Bivanjske

sposobnosti

(razlika: otroci

– odrasli)



ravni dogajanja.



svet.



ravni dogajanja.



irealni svet.

Vzrok oz.

povod za vdor

fantastičnih

prvin




neuresničena želja, bolezen).


je REALEN ( osamljenost,

potreba po igri, neuresničena

želja).

Dogajalni

prostor in čas


sodobnost, prostor je sodobno

mestno okolje (urban utrip).




(urban utrip).

(Prirejeno po dr. Milena Mileva Blažić: Uvod v mladinsko književnost (b.d)).

5.2 Kam je izginil sneg

(1993)

· Zunanja zgradba književnega besedila

Format knjige je 20,5 x 21,5 cm, trde vezave, ima 41 strani. Besedilo je zapisano z

malimi tiskanimi črkami. Slikanico je izdala Državna založba Slovenije 1993. Ilustracije

Andreja Trobentarja se z besedilom dopolnjujejo v celoto.


Zgodba

Vijolica je dimnikarček, ki zaradi odsotnosti snega ne more opravljati svojega dela.

Poleg dimnikarskega poklica pa v prostem času piše tudi pesmi, za kar ga je

navdahnila pesnica Sanja, v katero je naskrivaj zaljubljen. Ker ima čisto pesniško dušo,

ga je nebo izbralo za rešitelja. Rešil bo svet pred gobaki Črnjavke, ki prekrivajo svet.

To je tudi razlog, da snega že dolga leta ni več. Oblaček Salamander je oblak, ki pride

po Vijolico in ga odpelje v nebo. Je sin snežne vile in ognjenega oblaka. Oblaček

Salamander pomaga dimnikarčku Vijolici rešiti svet pred gobaki Črnjavke. Gobaki


UP PEF.

16

Črnjavke so krivi, da na svetu ni več snega. Njihova želja je, da bi ukradli nebu obraz.

Zaradi gobakov Črnjavke so ljudje žalostni in zemlja ni več ista (Štampe Žmavc 2012).

Glavni književni liki so dimnikarček Vijolica, nebesni sel Salamander, ognjeni oblak

Večerni plamen, snežna vila Safirnina, Meglice, ognjeni oblaki Zarje, okamneli oblaki

Obeliski, Hulje – oblakinje zasledovalke, gobaki Črnjavke in Črnjavka Gobavs. Stranski

književni liki so točasti oblaki Nimbi, ovčice, Visoke meglice, Rožnate kaplje, snežne

vile, snežni oblaki, prebivalci Zasneženja, čarovnica Mirja in pesnica Sanja.

Književni čas je sodobnost, saj je tematika onesnaževanje okolja, natančneje pa zimski

čas pred novim letom, književni prostor je v realnem delu zgodbe kraj Zasneženje, v

fantastičnem delu pa nebo.

Snov zgodbe je dimnikarčkova skrivna naloga ozdraviti bolno obnebje in vrniti Zasnežju

belo zimo. Tema v pravljici je ekološko onesnaževanje planeta. Motivov v pravljici je

veliko: letni časi, ljubezen, prijateljstvo, motiv pesnika, dimnikarja, nebesnih pojavov,

potovanja ...

Jezik v zgodbi je precej zapleten. V prozni del so vstavljene pesmi, ki dosegajo visoko

umetniško vrednost in niso le popestritev besedila, ampak nosijo tudi sporočilo. V

besedilu najdemo veliko dvogovorov (»Kaj pa je to?« ... »Uf, si pa nesramen in

nevljuden, da je kaj! Že drugič si me požgečkal!« ...), okrasnih pridevkov (bela,

nerodna, lepa, zasnežena, muhasto ...), pomanjševalnic (hribčki, noski, dimnikarček,

očka, oblaček ...), podvojitev (Bežimo, bežimo; ne, ne; razraščali, razraščali ...),

vzklikov (Lepa je tvoja pesem! ...), onomatopoijskih izrazov (uh, joj, pst, ooo ...),

poosebitev (Vreme se ni menilo ne za pratike, ne za koledarje ...), primer (Zaobljeni so

kot hrbti belih muc, kadar spijo. ) in metafor (to je kot pribito; ves na trnih ...). Pisateljica

se za boljšo ponazoritev poslužuje tudi tujk (avreola, skafander, fatamorgana),

starinskih izrazov (razcvele, ustne, pahnil, tamkaj, jesihar, furije ...) in izmišljenih

izrazov (Hulje se hulijo; nerodna drobencljala ...).


književna vrsta pa daljša sodobna pravljica oz. fantazijska pripoved.


UP PEF.

17

Preglednica 2: Analiza sodobne pravljice Kam je izginil sneg

Motivno-

tematske in

morfološko-

strukturne

značilnosti

OBSEŽNA SODOBNA

PRAVLJICA – FANTASTIČNA

PRIPOVED

KAM JE IZGINIL SNEG

Obseg - Obsežna, 100-300 strani





pravljičnosti več fantastičnosti

- Obsežna, 41 strani

- Sodobnost - današnji čas in

prostor



pravljičnosti več

fantastičnosti

Temeljna tema,

snov, motiv

- Otroški doživljajski svet in igra - Otroški doživljajski svet

Sintetična

dogajalna linija

(droben izsek)


na del otrokovega

vsakdanjika.

- Uvodni del: dom (realen svet,

realen dogajalni okvir);

- osrednji del: odhod od doma in

dogodivščina, pustolovščina,

potovanje (irealen svet,

fantastična raven dogajanja);


domov.

- Dogajanje je skrčeno na del

vsakdanjika.

- Uvodni del: dom (realen svet,

realen dogajalni okvir,

življenje v Zasnežju);

- osrednji del: odhod od doma

in dogodivščina,

pustolovščina, potovanje

(irealen svet, fantastična

raven dogajanja - potovanje

v nebo);


domov.

Glavni literarni

lik



šolskega obdobja)


aktivnost


svet enakovredno

- Glavni literarni lik je otrok,

- Dimnikarček - predstavitev

poklica (dimnikar, pesnik)

- Ker je ime pomanjševalnica,

lahko sklepamo, da gre za

otroka.


UP PEF.

18

individum, subjektivne

značilnosti.

Liki odraslih

ljudi

- Navzoči

- Stranska vloga


- Pesnica Sanja, ciganka Mirja

- Stranska vloga


Ravni

dogajanja











- Plastovito: R - F - R - F - R - F







literarnega lika)



dežela)


Bivanjske

sposobnosti

(razlika: otroci

– odrasli)



ravni dogajanja.



svet.



ravni dogajanja.



irealni svet.

Vzrok oz.

povod za vdor

fantastičnih

prvin





- Stranski liki (otroci, odrasli) se

začudijo fantastičnemu svetu

oz. dvodimenzionalnosti.


je REALEN (problem - ni

zime in snega).

Dogajalni

prostor in čas


(doživlja ga glavni otroški lik)


ga odrasli).


(doživlja ga glavni otroški lik)

in


ga odrasli).



UP PEF.

19

· Sporočilo pravljice

Pravljica je že na prvi pogled zelo dolga. In preden sem jo prebrala otrokom, sem na

glas brala in si merila čas. Potrebovala sem 78 minut, kar je za predšolsko obdobje

veliko preveč. Zato sem se odločila, da bomo zgodbico brali po delih, vsak dan en del.

Že zaradi obsežnosti sem pravljico predstavila predšolskemu oddelku, v katerem so vsi

otroci že dopolnili pet let. Prvi del smo prebrali do obiska Salamandrovega očeta, drugi

del do Ovčic, tretji do obiska Salamandrove mame, kjer je Vijolica videl, kaj so naredili

gobaki Črnjavke, in četrti del smo prebrali do konca. Otroci so sicer poslušali zgodbo,

vendar je koncentracija začela padati že po petnajstih minutah. Zmedeni so bili tudi,

ker je v zgodbi veliko imen in »nastopajočih«. Prvi del jim je bil še zanimiv, saj jih je

zanimalo, kako je šel dimnikarček na potovanje z oblakom. Potem pa je vsak dan

zanimanje plahnelo. Otroci so nemirni. In po branju smo se vsak dan tudi pogovarjali,

vendar od njih nisem dobila povratne informacije. Šele ko smo pravljico prebrali do

konca, je nekaj otrok razumelo, kaj je bila poanta zgodbe: da je šel dimnikarček rešiti

zimo. Vendar so bili to le štirje od dvajsetih otrok. Kljub mojim vprašanjem in

spodbudam, namigom, otroci niso razumeli vsebino zgodbe. Zato nisem hotela preveč

drezati v njih, saj bi jih s tem še bolj odvrnila. Zadnji dan, ko smo do konca prebrali

pravljico, mi je ena deklica rekla: »Kaj je končno konec, se lahko gremo zdaj igrat?« Pa

sem jo skušala povabiti, da bi se igrali, da smo oblaki, ona pa me je le pogledala in

odšla. Tudi otrokom včasih kaj ni všeč ali zanimivo, zato moramo to sprejeti.

Po moji presoji ta pravljica nikakor ne sodi v predšolsko obdobje. Najprej ne zaradi

obsežnosti, pa tudi tematika je njim zelo neznana. Nebo, zemlja, osončje to so stvari, ki

jih otroci ne razumejo, saj se jih ne morajo dotakniti in zato so za njih neresnični.

Mogoče bi bila ta pravljica še primerna za kakšno projektno delo, kjer bi otroci najprej

raziskali osončje, sonce, podnebje in nato, ko bi že imeli nekaj znanja, bi jo prebrali.

Lahko da bi se v drugi skupini otroci drugače odzvali, mogoče so imeli samo slab dan.

To so stvari, na katere ne moramo vplivati in moja hipoteza, da sporočilo pravljice

prinaša doživljajski in spoznavni pogled današnjega otroka, v tem primeru ne drži.


UP PEF.

20

5.3 Muc Mehkošapek

(1998)


Format knjige je 22,5 x 27,5 cm, trde vezave. Knjiga ima 28 strani. Besedilo je

zapisano z malimi tiskanimi črkami Slikanico je izdala založba Epta. Ilustracije

Svejetlane Junaković se z besedilom dopolnjujejo v celoto.


Zgodba

Dečku Maju, ki je živel v Drvečem mestu, je nenehno zmanjkovalo časa. Muc

Mehkošapek mu je nekega dne napisal domačo nalogo. Ko je deček opazil, da je

naloga rešena, je samo strmel v zvezek, saj je vedel, da je ni uspel napisati, ker je bil

preveč utrujen. Naslednji dan bi se zgodba ponovila, če deček ne bi ugotovil, da ima

njegov muc čudežno moč. Muc Mehkošapek ga je poučil, da je svet veliko lepši, če si

ga malce počasneje ogledaš: »Kadar si najbolj utrujen, živčen in nestrpen, si vzemi

vsaj za muco časa, pa bo vse mehkeje, lažje in bolj prav teklo.«. Od takrat naprej si je

Maj vedno vzel eno muco časa, njegove naloge pa so bile kljub temu urejene in

pravočasno napisane. Maju je bilo hudo, saj je vedel, da ostalim otrokom še vedno

zmanjkuje časa. Z Mehkošapkom sta izvedla domiselno akcijo, s katero sta vsem

prebivalcem Drvečega mesta pokazala, da ostane več časa tistim, ki se znajo

zaustaviti in prisluhniti bližnjemu (Štampe Žmavc 2012).

Glavna književna lika sta deček Maj in njegov muc Mehkošapek. Stranski književni liki

v pravljici so otroci in odrasli Drvečega mesta, Majeva oče in mati, učitelji in ravnatelj.

Književni čas je sodobnost, ko nihče nima več časa, književni prostor sta Majev dom in

šola.

Snov zgodbe je čudežni muc Mehkošapek, ki Maja in ostale nauči, da si je včasih treba

vzeti čas zase, da si srečnejši, tema pa je drveč način življenja v današnjem

materialističnem času. Motivi v pravljici so čas, hitri tempo življenja, muc, kariera in

pomanjkanje prostega časa.

Jezikovne značilnosti so otrokom razumljiv in preprost jezik z dvogovori (»Hitro vstani

Maj,« ga je zjutraj preganjala mama, »saj veš, da se nama z očkom mudi v službo!«

»No pojej že vendar!« ...), okrasnimi pridevki (dišeči,črnim, bistrimi, puhast ...)

pomanjševalnicami (hipček, malček, kožušček, šapke ...), podvojitvami (ubogi, ubogi;


UP PEF.

21

nezaslišno, nezaslišno ...), vzkliki (Res, če ti ne sediš na ušesih!; Le kako nisem tega

že prej opazil! ...) , onomatopoijskimi izrazi (Mijav, mijaaav, oh ...); poosebitvami

(Drveče mesto pač ni imelo časa spati ...), primere (divjale so sem in tja, kot da so na

mačjih dirkah ...) in metaforami (za eno muco časa; slaščico pomlatiš ...).



Preglednica 3: Analiza sodobne pravljice Muc Mehkošapek

Motivno-

tematske in

morfološko-

strukturne

značilnosti

KRATKA SODOBNA

PRAVLJICA

MUC MEHKOŠAPEK






- 28 strani





Temeljna tema,

snov, motiv

- Otroški doživljajski svet in igra - Otroški doživljajski svet in

igra

Sintetična

dogajalna linija

(droben izsek)



vsakdanjika.

- Dogajanje je skrčeno na

droben izsek iz otrokovega

vsakdanjika (dom, šola).

Glavni literarni

lik



šolskega obdobja)


aktivnost


svet enakovredno.



aktivnost


svet enakovredno.

Liki odraslih

ljudi

- Navzoči

- Stranska vloga


- Navzoči (mati, oče, učitelji)

- Stranska vloga


Ravni

dogajanja








UP PEF.

22











literarnega lika)

- Osrednji del – druga raven


dežela)


Bivanjske

sposobnosti

(razlika: otroci

– odrasli)



ravni dogajanja.



svet.



ravni dogajanja.



irealni svet.

Vzrok oz.

povod za vdor

fantastičnih

prvin






REALEN (problem:

pomanjkanje časa).

Dogajalni

prostor in čas







(urban utrip) - Drveče mesto.



Pravljica je precej dolga, zato sem jo skupini prvič prebrala pred spanjem. Tako so

spoznali vsebino zgodbe. Naslednji dan pa sem jim zgodbo pripovedovala ob

ilustracijah. Tema v tem mesecu so bile domače živali, tako da je bila ta pravljica ravno

pravšnja. Po koncu sem otroke vprašala, kako so doživeli pravljico, ali jim je bila všeč?

Aljaž je takoj odgovoril, da je bila živahna. Pogovor je nanesel na čudežnost mucka.

Kako je bil pameten in prijazen. Potem pa sem pogovor napeljala na čas. Kaj to je? Ali

tudi njim in staršem kdaj zmanjka časa? Nekaj časa so razmišljali, potem pa je Katja

prva odgovorila, da mamica včasih nima časa, da bi se z njo igrala. Tudi Simon je

povedal, da gre včasih k babici, ker ati in mami nimata časa zanj in morata v službo.

Potem pa se je spomnil Anžej, da zadnjič ni imel časa za igro s prijateljem.


UP PEF.

23

Otroci so stari od 4 do 5 let in najbolj se jim je vtisnil v spomin Muc Mehkošapek. Nekaj

otrok ima tudi muce doma in vsi so se strinjali, da so zelo prijazne, ampak domačo

nalogo pa lahko naredi le takšen iz pravljice. Skupaj smo še opisali muco, ki jo imamo

na sliki v igralnici, njene značilnosti in jo na koncu primerjali s pravljičnim muckom.

Otroci so ugotovili, da se razlikujeta po barvi.

Kot sem že omenila, je pravljica precej dolga. In sem mnenja, da je bolj primerna za

prvo triado devetletke, saj se tudi vsebina bolj navezuje nanje. Kajti otroci v vrtcu še

nimajo nalog. Sporočilo same pravljice in tudi naš razgovor prinaša doživljajski in

spoznavni pogled današnjega otroka.

5.4 Drevo srca

(2001)


Format knjige je 21 x 29,5 cm, mehke vezave. Knjiga ima 16 strani. Besedilo je

zapisano z velikimi tiskanimi črkami. Slikanico je izdala založba Obzorja. Ilustracije

Urške Stropnik se prelivajo čez obe strani tudi pod besedilom.


Zgodba

To je zgodba o mali deklici Tili in njenem dedku, ki sta se nekega dne pred jablano

pogovarjala o razdajanju srca. Dedek je mali TIli rekel, da se mu zdi, da je v jablano

posadil košček svojega srca. Tili je bilo to čudno, saj bi mu potem košček srca moral

manjkati. Dedek ji je pojasnil da ne, ker več srca ko razdaš, več ga imaš. Kamor

razsajamo semena našega srca, tja se lahko preselimo, kadar nam je hudo. Če pa nič

ne razdamo, se ne moremo nikamor preseliti. Tili je zanimalo, kakšna so semena srca.

Dedek ji je rekel, da so najrazličnejših oblik. Lahko jih zaseješ kamorkoli, v zemljo, v

veter, v daljavo ali v ljudi. Lahko so prijazne besede, ki zrastejo v lepe misli, ali čisto

prava semena, ki zrastejo v drevo kot jablana, ki stoji pred njima. Poleti nama dela

senco, jeseni pa podarja jabolka, in zlato listje, je nato dodala Tili. Dedek se je z njo

strinjal in ji rekel, da se vsako darilo srca vrne nazaj, zato ga lahko vedno razdajaš,

brez strahu, da bi ga zmanjkalo. Če pa srca ne razdajaš, se začne manjšati, dokler ne

postane čisto majhno, trdo, kamnito zrno, ki ga ne moreš nikamor več posaditi. Tili je

odšla do jablane in jo močno objela z rokami. Nato pa je odšla do dedka in mu skočila


UP PEF.

24

v naročje. Rekla mu je, da ji srce raste, da jo kar boli in da njeno srce ne bo nikoli kakor

kamnito zrno (Štampe Žmavc 2012)

Glavna književna lika sta deklica Tili in njen dedek. Stranskih književnih likov v zgodbi

ni.

Književni čas je pomlad, književni prostor pa okolica Tilkinega doma.

Snov zgodbe je razdajanje svojega srca drugim, tema pravljice je nesebičnost. Motivi v

pravljici so jablana, cvetje, srce, darilo, ljubezen, seme.

Jezikovne značilnosti so otrokom razumljiv in zelo preprost jezik z dvogovori (»Kako je

lepa, dedek!« vzklika Tili. »Zdi se mi, da sem vanjo posadil delček svojega srca!«

zamišljeno prvi dedek. ...), okrasnimi pridevki (stara, lepe, zeleno, zlato ...),

podvojitvami (Dedek, dedek; manjša, manjša), vzkliki (Kako je lepa! ...),

onomatopoijskim izrazom (Oh!), poosebitvami (Jablana je bela in dišeča in vsa brenči

od čebel.; V jablano je posadil delček svojega srca. ...) in metaforami (drevo srca ...). V

zgodbi pisateljica ni uporabila nobene pomanjševalnice, prav tako tudi primere ne.



Preglednica 4: Analiza sodobne pravljice Drevo srca

Motivno-

tematske in

morfološko-

strukturne

značilnosti

KRATKA SODOBNA

PRAVLJICA

DREVO SRCA

Obseg - Kratka, 1,5- 10 strani





- Kratka, 16 strani





Temeljna tema,

snov, motiv


igra (nesebičnost)

Sintetična

dogajalna linija

(droben izsek)



vsakdanjika.



vsakdanjika.


UP PEF.

25

Glavni literarni

lik



šolskega obdobja)


aktivnost


svet enakovredno.



šolskega obdobja)


aktivnost


svet enakovredno.

Liki odraslih

ljudi

- Navzoči

- Stranska vloga


- Navzoči

- Glavna vloga

- Primarna funkcija

Ravni

dogajanja

















literarnega lika)



dežela)


Bivanjske

sposobnosti

(razlika: otroci

– odrasli)



ravni dogajanja.



svet.


odraslih ne ostajajo na realni

ravni dogajanja.



irealni svet.

Vzrok oz.

povod za vdor

fantastičnih

prvin






REALEN (potreba po igri).

Dogajalni

prostor in čas






podeželje.



UP PEF.

26


Sporočilo pravljice je dobrosrčnost. Če si dober do drugih, so tudi oni do tebe. Preden

sem otrokom prebrala pravljico, sem se z njimi pogovorila o srcu, kot organu v našem

telesu. Vsi so vedeli, kje se nahaja. Na vprašanje, zakaj ga potrebujemo, pa sem dobila

mnogo odgovorov, od tega, da poganja kri, do tega, da ga imamo zato, da se lahko

imamo radi. Potem sem jim prebrala zgodbo. Otroci so stari štiri leta in imela sem

občutek, da pravljice niso razumeli v celoti. Ko smo se po branju pogovarjali, sem

videla dvome v njihovih očeh. Niso si predstavljali, kakšna so semena srca. Šele po

dolgem pogovoru in poslušanju eden drugega smo skupaj prišli do sklepa, da moraš

imeti ljudi okoli sebe rad in tudi oni imajo tebe radi. Prav tako so naša dejanja lahko

darilo srca. Če naredimo nekaj dobrega, se tudi dobro počutimo in dobro delo nam bo

nekoč povrnjeno. Matej je dodal, da ima rad svojo mamico in očeta ter vse otroke v

vrtcu. In tako se je razvil pogovor o tem, kdo ima koga rad. Živa pa je na koncu dodala:

»Tili je bila dobra deklica in tudi ona je imela rada svojega dedka.«

Aljaž je dal pobudo, da v revijah poiščemo, kako zgleda naše srce. Otroci so našli kar

nekaj slik, a so bile vse bolj risbe. Zato smo si pomagali z internetom. V spletni

brskalnik sem vtipkala besedo srce, oni pa so mi potem kazali, katero od slik naj

pogledamo. Našli smo jih kar nekaj, in najbolj primerno po mnenju otrok smo si tudi

natisnili. Prilepili smo jo na steno in se ob njej pogovarjali. Imeli pa smo tudi to srečo,

da nas je obiskala medicinska sestra. S svojim pripomočkom, stetoskopom, je otrokom

poslušala, kako jim bije srce. Na koncu smo izvedli še sprostitveno vajo, ki se imenuje

»Kača na soncu«. Otroci so se en za drugim ulegli na tla, tako, da so glavo dali

drugemu na trebušček. Namen te igre je bil, da otroci poslušajo bitje srca drugih, pa

tudi krepijo zaupanje.

Sporočilo te pravljice prinaša doživljajski in spoznavni pogled današnjega otroka.

5.5 Pogašeni zmaj

Je zbirka 15 pravljic, pesmice o zmaju, vsebuje pa tudi kratke opise pisateljice in

ilustratorjev (2003).


Knjiga ima 138 strani, formata 22 x 27 cm, trde vezave. Besedilo je zapisano z malimi

tiskanimi črkami, razen v primerih, ko je pisateljica želela del besedila izpostaviti, takrat

je uporabila velike tiskane črke. Na začetku knjige je najprej zapisana pesem o zmajih.


UP PEF.

27

V nadaljevanju pa je deljena na pet poglavji. Vsako poglavje vsebuje tri pravljice (Abra

in Kadabra, Pekarna za peko predolgih piškotov, Pogašeni zmaj, Prodajalna Lectovo

srce, Pravljica o dolgi ribi, Košatka Katka, Mustafa in Tini, Kdo bo mami povedal

pravljico, Petelin in zmaj, Duhec Luka in gregorčki, Pentlljica za dar, Tulipanovo belo

potovanje, Muc Mehkošapek, Oblaček krojaček, O balonu, ki ni znal leteti) in ima

svojega svetovno priznanega ilustratorja. Ilustratorji so: Daniel Demšar, Arcadio

Lobato, Ingrid in Dieter Schubert, Kamila Volčanšek in Jozef Wilkon. Pred vsako

zgodbo je ena ilustracija (na eni ali dveh straneh), ki predstavlja pomemben del

zgodbe. Izbrala sem zgodbo Pekarna za peko predolgih piškotov.


Zgodba Pekarna za peko predolgih piškotov

Pravljica govori medvedku Jedku, ki je imel zelo rad piškote. A kaj, ko so bili vedno

prekratki in premajhni. Tako sta šla mama in medvedek Jedek v mesto po nakupih. In

medvedk je ves čas nagovarjal mamo, da obiščeta eno izmed slaščičarn, da bi si kupil

piškot. A mama je želela najprej vse nakupiti. Tedaj pa je zagledal napis: Prodajalna za

peko predolgih piškotov. Prosil je mamo za denar in stopil v pekarno. Ko si je ogledoval

ponudbo, je čisto na koncu cenika zagledal napis MEŠANI NAJDALJŠI PREDOLGI

PIŠKOT, ki je stal dvajset medvedninarjev. Ravno toliko je imel medvedek denarja.

Rekel je prodajalcu, da želi ta piškot in čakal. Najprej je zadišalo, nato pa se je med

vrati prikazal pravkar pečen piškot. Nosili so ga trije peki, trije slaščičarji in trije medarji

in še mu ni bilo videti konca. Vlekel se je čez vse mesto. In ker ga medvedek Jedek ni

mogel sam pojesti, je v mestnem parku priredil piknik. Tam so se gostili cel dan in

popili celo cisterno medene limonade. Zvečer, ko je legel v posteljo, je rekel mami:

»Tudi najdaljši predolgi piškot ne more biti predolg za pravi medvedji piškotni piknik«.

Glavni književni lik je medvedek Jedek. Stranski književni liki so mama, prodajalec,

peki, slaščičarji in medarji.

Književni čas je nedoločen – neki dan v življenju, književni prostor pa Medvedje mesto.

Snov zgodbe je sladkosnedni medvedek Jedek, tema pa prehrana. Motivi v pravljici so

piškot, limonada, slaščičarna, piknik.

Jezikovne značilnosti so otrokom razumljiv in preprost jezik z dvogovori (»Mama, zakaj

pečeš tako kratke piškote?« se je pritoževal mami. »Daljših pa res ne morem peči,

Jedek!« ...), okrasnimi pridevki (medena, predolgi), pomanjševalnico (medvedek),

podvojitvami (mljaskmljask), vzkliki (»Mislim, da res ne!«; »Si videla, mama!« ...),


UP PEF.

28

onomatopoijskimi izrazi (mljask, mljask) in poosebitvami (Slaščičarna nama ne bo

nikamor pobegnila!). Pisateljica se za boljšo ponazoritev poslužuje tudi izmišljenih

izrazov (medvedinarji, mljomrljom).



Preglednica 5: Analiza sodobne pravljice Pekarna za peko predolgih piškotov

Motivno-

tematske in

morfološko-

strukturne

značilnosti

KRATKA SODOBNA

PRAVLJICA

PEKARNA ZA PEKO

PREDOLGIH PIŠKOTOV






- Kratka, 5 strani

- Sodobnost, dan v

vsakdanjem življenju



Temeljna tema,

snov, motiv


igra

Sintetična

dogajalna linija

(droben izsek)



vsakdanjika.


droben izsek iz

medvedovega vsakdanjika.

Glavni literarni

lik



šolskega obdobja)


aktivnost


svet enakovredno.


aktivnost

Liki odraslih

ljudi

- Navzoči

- Stranska vloga


- Navzoči

- Stranska vloga


Ravni

dogajanja

- Dogajanje poteka na dveh,

ravneh dvodimenzionalnost -








UP PEF.

29








vsakdanjik literarnega lika)



dežela)


Bivanjske

sposobnosti

(razlika: otroci

– odrasli)



ravni dogajanja.



svet.



ravni dogajanja.



irealni svet.

Vzrok oz.

povod za vdor

fantastičnih

prvin






REALEN (neuresničena

želja).

Dogajalni

prostor in čas





nedoločen, prostor je


(urban utrip).



Sporočilo pravljice je sladkosnednost medvedka Jedka. In to je pravljica, s katero se

lahko vsak poistoveti, saj ga ni otroka, ki ne bi bil sladkosneden. Prebrala sem jo v

skupini 4 – 5 let. Vsebina je bila primerna njihovi starosti, prav tako tudi dolžina

pravljice.

Ko smo se o pravljici pogovarjali, so bili otroci nad njo navdušeni. »Tako velik piškot, le

kje so dobili tako veliko peč, da so ga spekli?« so bila njihova vprašanja. Prišli so do

zaključka, da bi morala biti peč velika kot naš vrtec. A potem je Katja rekla: »Takšne

peči pa že ni.« In razvil se je pogovor, kako velike so peči. Otroci so poznali peči, ki jih

imajo doma. Večjih pa še niso videli. Pa sem jih vprašala, ali imajo v pekarni takšno

peč kot doma. Matija je odgovoril: »Da!« Pa ga je hitro popravil Matic: »Če bi imeli v

pekarni takšno peč kot doma, ne bi mogli speči toliko kruha in slaščic.« »Verjetno imajo

večjo,« je hitro dodala Lana. Vprašala sem jih, kako velika je potem peč v pekarni, pa

nihče od njih ni vedel. Aljaž je predlagal, da je najboljše, da si jo gremo pogledat. A ker


UP PEF.

30

nimamo pekarne v bližini, smo se odpravili v šolsko kuhinjo, kjer imajo večjo peč kot

doma. Tam so jim kuharice pokazale, kako je peč velika in koliko hrane lahko damo

vanjo. Otroci so bili navdušeni in v prihodnje so si želeli videti še tisto peč v pekarni, ki

je po njihovem še večja.

Moja hipoteza se v tem primeru nanaša na spoznavni pogled, saj so otroci spoznavali

peči in delo kuharjev ter na doživljajski svet današnjega otroka.

5.6 Snežnosek

(2010)


Knjiga ima 26 strani, formata 20,5 x 29 cm, trde vezave. Besedilo je zapisano z malimi

tiskanimi črkami. Slikanico je izdala založba Ajda. Ilustracije Ane Razpotnik Donati

segajo v besedilo in se z njim dopolnjujejo v celoto.


Zgodba

Pravljica govori o dečku Natku, ki je neke zime delal sneženega moža. Poimenoval ga

je Snežnosek, ker je imel nos iz snega namesto korenčka. Ko je naslednji dan obiskal

snežaka, ga je ta ogovoril. Natek ni mogel verjeti, da je naredil snežaka, ki govori.

Spoprijateljila sta se in se skupaj igrala. Pridružila se jima je tudi muca Snežka. Od

tedaj so se vsak dan sankali v troje. Težava pa je nastala, ko se je začela bližati

pomlad in je sonce vsak dan sijalo močneje. Da bi Natek rešil snežaka pred taljenjem,

ga je vsak večer zaprl v hladilnik v lopi. Neko noč pa je deček zelo nemirno spal in ko

se je zjutraj prebudil, je hitro tekel pozdravit snežaka. Vendar je v lopi našel le listek, na

katerem je pisalo: »Dragi Natek! Šel sem zalit zvončke. Tvoj Snežnosek!« Natek je

nato sledil stopinjam in prišel do jablane, kjer se je sled končala. Našel pa je na stotine

belih zvončkov. Natek je na klopci čakal tedne, vendar Snežnoska ni bilo od nikjer.

Tako so minili pomlad, poletje in jesen in zopet je prišla zima. In ko je zapadel sneg, je

mama nagovarjala Natka, naj spet naredi snežaka. A Natek je le tiho rekel, da nikoli

več ne bo delal snežaka, vzel je ptičjo krmilnico in se odpravil do jablane. Tam je sedel,

ko je nenadoma slišal znan glas. Bil je Snežnosek, ki mu je prinesel sneg za lepo in

belo zimo. Snežnosek se je s snežnim vlakom odpeljal naprej, Natek pa mu je mahal v


UP PEF.

31

slovo. Ko je prišel v hišo, je mamo zanimalo, zakaj ni naredil snežaka, a Natek je

pomahal v nebo in rekel, da je naredil takega za zmeraj.

Glavna književna lika sta deček Natek in snežak Snežnosek, stranska književna lika pa

mama in muca Snežka.

Književni čas je zima, književni prostor Natkov dom in okolica.

Snov zgodbe je snežak, ki oživi, tema je prijateljstvo. Motivi v pravljici so sneg, igra,

sankanje, zima, mraz, vročina in pomlad.

Jezikovne značilnosti so otrokom razumljiv in preprost jezik z dvogovori (»No, se greva

sankat?« se je zasmejal Snežnosek. »Seveda, samo po sanke stopim,« je poskočil

Natek. ...), okrasnimi pridevki (zaobljene, bele, rumeno, snežno belih, bohotno ...),

pomanjševalnicami (hiška, vagončki, korenček, cofek ...), podvojitvami (Snežnosek,

Snežnosek), vzkliki (Saj sem vedel, da se boš vrnil!; Na svidenje do naslednje zime!

...), poosebitvami (Sneg je bil čudovito ubogljiv), primerami (hiše zaobljene kot igluji) in

metaforami (topiš pred mojimi očmi; sonce je vsak dan sijalo malo močneje, ptički so

se ženili ...).



Preglednica 6: Analiza sodobne pravljice Snežnosek

Motivno-

tematske in

morfološko-

strukturne

značilnosti

KRATKA SODOBNA

PRAVLJICA

SNEŽNOSEK






- Kratka, 26 strani





Temeljna tema,

snov, motiv


igra

Sintetična

dogajalna linija

(droben izsek)



vsakdanjika.



vsakdanjika.


UP PEF.

32

Glavni literarni

lik



šolskega obdobja)


aktivnost


svet enakovredno.



aktivnost


svet enakovredno.

Liki odraslih

ljudi

- Navzoči

- Stranska vloga


- Navzoči (mama)

- Stranska vloga


Ravni

dogajanja













dvoplastnost dogajanja,

(realno - igra na snegu,

Natek naredi snežaka,

fantastično - snežak oživi).


Bivanjske

sposobnosti

(razlika: otroci

– odrasli)



ravni dogajanja.



svet.



ravni dogajanja.



irealni svet.

Vzrok oz.

povod za vdor

fantastičnih

prvin






REALEN (osamljenost,

potreba po igri).

Dogajalni

prostor in čas






podeželje.



UP PEF.

33


Pravljica nima posebnega sporočila, gre preprosto za otrokov svet igre. Ponazarja

otrokovo domišljijo in potrebo po prijateljstvu in zaželenosti. Ljudje smo družabna bitja,

prav tako otroci. In za svoj obstoj potrebujemo bližino drugih. Torej, če razmišljamo v

tej smeri, bi bil lahko povod za snežakovo oživitev to, da Natek ni imel drugih prijateljev

in si je zato izmislil Snežnoska. Vendar pa ne gledamo tako podrobno, saj sta bistvo te

zgodbe otrokova domišljija in igra.

Zgodbo sem predstavila v skupini 4-6 letnih otrok. Najprej sem zgodbo prebrala, nato

smo se ob gledanju ilustracij pogovarjali. Dolžina pravljice je bila primerna za to starost

in prav tako tema. Otroci so pozorno poslušali (z nekaj izjemami) in imela sem občutek,

da so jo tudi razumeli. Ko smo se o pravljici pogovarjali, je bilo največ vprašanj o

Snežnosku. Otroci so si dobro zapomnili, da je ime dobil zaradi nosu. Povprašala sem

jih tudi, kaj mislijo, zakaj je snežak oživel? Ena deklica je prepričljivo odgovorila, da

zato, ker je to pravljica. Veliko pa je bilo odgovorov, da zato, ker je Natek naredil tako

lepega in posebnega snežaka. Presenetil pa me je odgovor dečka, starega 4. leta, ki je

odgovoril: »Ja zato, da se bo Natek z njim igral«. Na vprašanje o tem, zakaj je šel

snežak zalit rože, pa so otroci odgovorili: »Ker drugače rožice ne bi rasle.« »Ker je

zime konec.« »Stopil se je, ker je bilo prevroče.«

Prav tako so jim bile všeč ilustracije. V nadaljevanju smo se pogovarjali tudi o zimi in o

tem, da bomo tudi mi naredili snežaka. Iz pogovora sem povzela, da se otroci

zavedajo, da snežak, ki ga bomo naredili, ne bo oživel, in da je to mogoče le v pravljici.

Moja hipoteza, da sporočilo pravljice prinaša doživljajski in spoznavni pogled

današnjega otroka, je pravilna.


UP PEF.

34

6 PREDSTAVITEV PRAVLJICE OTROKOM

Pravljico Popravljalnica igrač sem predstavila v svoji skupini 4-letnih otrok (vsa imena

otrok so izmišljena), in sicer v treh skupinah po pet oz. šest otrok. Odmaknili smo se od

drugih, da smo imeli mir in da so se lahko otroci bolj osredotočili. Najprej sem jim

pripovedovala zgodbo, nato smo se pogovorili ob ilustracijah, za konec pa so otroci s

flomastri narisali še risbo, med risanjem sem se z njimi pogovarjala.

Preden sem začela, sem v vsaki skupini povprašala, ali vedo, kaj je to paviljon. Ker

nihče ni vedel, smo se najprej pogovorili o tem, da je to stavba, velik šotor.

Moja vprašanja po pravljici so bila: Kakšna se vam je zdela pravljica? Kaj ste ob

pravljici občutili? Kateri del vam je bil še posebej všeč? Kako so se počutili otroci,

odrasli in zakaj? Ali poznate kakšno popravljalnico igrač? Kdo vam popravlja igrače?

Kako se igramo, da se igrače ne polomijo?

6.1 Prva skupina

V prvi skupini so bili otroci: Katja, Domen, Matija, Aljaž, Živa in Jakob. Naj omenim še

to, da ima Matija motnjo v koncentraciji. Otroci so sledili pravljici. Vendar so bili proti

koncu že kar precej nemirni, saj je zgodba kar dolga.

Katja je v celi skupini najbolj sledila pravljici. Pozorno je spremljala mojo mimiko in si z

zanimanjem ogledovala ilustracije. Povedala mi je, da je bila pravljica lepa, da ji je bila

všeč, da so bili otroci veseli, saj jim je dedek popravil igrače. In pa tudi, da ima dedka

ter da ji včasih kakšno igračo zna tudi on popraviti. Katjina izjava se nanaša bolj na

čustvena stanja književnih oseb kot na samo dogajanje.

Domen je sledil pravljici in najbolj so mu bile všeč igrače in dedek, ki jih je popravljal.

Povedal je, da se tudi on rad igra z avtomobili, tako kot otroci v pravljici. Ni bil posebej

zgovoren, morala sem mu postaviti veliko podvprašanj in ga spodbujati, da sem

izvedela, da mu je bila pravljica lepa. Domnova izjava se nanaša bolj na dogajanje v

pravljici kot na čustvena stanja književnih oseb.

Aljažu so bila najbolj všeč velika vrata, ki vodijo v popravljalnico igrač – paviljon, ki je

pisan in vseh barv. Tudi v svoji risbi je uporabil pisane in žive barve. Povedal mi je, da


UP PEF.

35

je bil po zgodbi vesel in zadovoljen. Tako se Aljaževa izjava nanaša bolj na čustvena

stanja književnih oseb, kot na samo dogajanje.

Slika 2: Paviljon, kot ga je doživel Aljaž.

Živa pri poslušanju ni bila najbolj pozorna. Pogled ji je ves čas uhajal v okolico. Tudi z

mano ni vzpostavila očesnega stika. Ko sem se z njo želela pogovarjati, je edino, kar je

rekla, bilo, da je pravljica lepa. Sem bila pa potem presenečena, ker je pri risanju

omenjala otroke Dašo, Vida in Gaja ter Špelo in Ivana. Prav tako je narisala otroke z

veliko barvami, kar dokazuje, da je ob pravljici doživljala ugodje in da so bili pravljični

lik veseli. Iz tega sklepam, da je Živa bolj doživljala čustvena stanja književnih oseb kot

samo dogajanje.

Slika 3: Otroci, narisani z živimi barvami, kot jih je videla Živa.


UP PEF.

36

Jakob je bil vidno nezainteresiran. Dal si je dela s stolom in pa tudi samim s sabo.

Pritegnila sem ga le na trenutke s svojim glasom in mimiko. Pri pogovoru pa mi je

povedal, da so mu bile všeč igrače. Ves čas je omenjal polomljeni traktor. Tudi narisal

ga je. In to s črno barvo, kar prikazuje, da je bil žalosten on oz. otroci, ker je bil traktor

polomljen. Iz Jakobove risbe sklepam, da je bolj doživljal čustvena stanja književnih

oseb kot samo dogajanje v zgodbi.

Slika 4: Polomljeni traktor je slika dečka Jakoba.

Matija je otrok s posebnimi potrebami in njegova koncentracija je zelo kratkotrajna.

Vendar moram reči, da je kar pozorno poslušal in med pogovorom sem od njega

izvedela, da mu je pravljica všeč. Kaj več pa od njega nisem dobila, saj kakorkoli sem

mu zastavila vprašanje, se je spretno izmuznil in se raje pogovarjal o igrači, ki jo je

videl na eni od polic. Tako da moja hipoteza pri Matiji ni niti potrjena niti zavrnjena.

6.2 Druga skupina

V drugo skupino sem vključila naslednje otroke: Lana, Jože, Simon, Anžej in Alex.

Otroci v tej skupini so bili veliko bolj mirni in motivirani. Tudi njih sem najprej vprašala,

kaj pomeni beseda paviljon. Ker odgovora niso poznali, sem jim razložila, da je to

zgradba, ki je podobna velikemu šotoru.

Lana je ves čas spremljala zgodbo in se tudi odzivala na mojo neverbalno

komunikacijo. Povedala je, da ji je bila pravljica lepa in smešna. Predvsem se ji je zdelo

smešno, ko so se starši pogovarjali o sanjah, ki so jih morile. Starši so bili živčni in


UP PEF.

37

zaskrbljeni zaradi sanj. A otroci so bili potem veseli, saj niso podrli popravljalnice.

Predvsem ji je bila všeč deklica Daša, ki jo je tudi narisala. Povedala pa mi je tudi, da

ona nima dedka in da ji včasih mamica zašije kakšno igračo. Glede na Lanine izjave je

moja hipoteza pravilna, saj se njene izjave nanašajo na čustvena stanja književnih

oseb in ne toliko na samo dogajanje.

Slika 5: Lana je narisala deklico Dašo.

Jože je sicer poslušal pravljico, vendar je velikokrat odtaval drugam. Pritegnila sem ga

z glasnostjo pripovedovanja pravljice. Rekel je, da mu je bilo najbolj všeč, ko sem jaz

brala pravljico. In iz te izjave sklepam, da ni sledil vsebini. Mi je pa povedal, da mu je

všeč dedek, ker je popravljal igrače. Svoje hipoteze pri Jožetovi izjavi ne morem ne

potrditi ne ovreči.

Simon je ves čas spremljal pravljico, vendar je bila njegova mimika brezizrazna. Imela

sem občutek, da mu dejavnost ni všeč. Deček ima težave pri »javnem nastopanju«.

Kadarkoli je izpostavljen, ima veliko tremo, zato sem se zelo previdno pogovarjala z

njim. In povedal mi je, da bo narisal dedka, ker je lep in zelo prijazen tako do igrač kot

do otok. Povedal je tudi, da so bili otroci zelo veseli, ko so dobili nazaj svoje

popravljene igrače. Simonova izjava se nanaša bolj na čustvena stanja književnih

oseb, kot na samo dogajanje.

Anžej je pravljico pohvalil, da mu je bila všeč. Prav tako je v pogovoru dejal, da je bila

popravljalnica igrač nekaj zelo lepega, kar se je zgodilo v mestu in da so bili starši ter

otroci zaradi tega bolj srečni in zadovoljni. Anžejeva izjava se nanaša bolj na čustvena

stanja književnih oseb kot na samo dogajanje.


UP PEF.

38

Tudi Aleks je ves čas pozorno spremljal pravljico in tudi mojemu pogledu je sledil.

Rekel je, da mu je bilo v zgodbi najbolj všeč, ko se je paviljon spremenil v lepega in

bleščečega ter ker je ta paviljon imel prijaznega in dobrega dedka, ki je otrokom

popravil igrače, zaradi katerih so bili potem veseli. Tudi Aleksova izjava se nanaša bolj

na čustvena stanja književnih oseb kot na samo dogajanje.

Slika 6: Dedek v svojem paviljonu, kot ga je doživel Aleks.

6.3 Tretja skupina

V tretji skupini so bili le štiri otroci, saj je bila ena deklica odsotna. To so bili: Matic,

Matej, Dejan in Tadej. V skupini so bili sami fantje in vsi štiri so sledili mojemu pogledu

med branjem.

Maticu je bil najbolj všeč dedek, ki je imel svojo popravljalnico igrač. Dedek je bil dobre

volje in prav tako otroci. V slabo voljo so jih spravili starši, ker so hoteli dedka pregnati.

Matičeva izjava se nanaša bolj na čustvena stanja književnih oseb kot na samo

dogajanje.

Dejanu pa je bil najbolj všeč deček Vid. Bil je zelo vesel, ko je dobil svoj traktor, ki je bil

kot nov. Dejanova izjava se nanaša bolj na čustvena stanja književnih oseb kot na

samo dogajanje.

Mateju je bil prav tako najbolj všeč dedek, saj je bil priden in je popravljal igrače in s

tem razveseljeval otroke. Tudi Matejeva izjava se nanaša bolj na čustvena stanja otrok.


UP PEF.

39

Slika 7: Matej je narisal dedka med popravljanjem igrač.

Tadej pa je najbolj užival, ker je bilo v popravljalnici toliko igrač. Želel si je, da bi se tudi

on pridružil otrokom ter se igral s tistimi igračami. Tadejeva izjava pa se bolj nanaša na

dogajanje kot na čustvena stanja književnih oseb.

Slika 8: Popravljalnica igrač in igrače, ki jih je narisal Tadej.


UP PEF.

40

6.4 Izjave otrok

Otroci so pravljico v večini razumeli in bila jim je všeč. Glede na njihovo starost je bilo

pričakovati, da bodo izjave kratke. Ampak sem vseeno iz njih lahko razbrala, kaj so ob

pravljici doživljali in kaj jim je pritegnilo pozornost.

Izjave dvanajstih otrok se nanašajo na čustvena stanja književnih oseb, ena bolj na

samo dogajanje, izjav dveh otrok pa nisem mogla opredeliti. Torej, otroci so ob pravljici

doživljali čustvena stanja književnih oseb in ne toliko samo dogajanje, kar potrdi mojo

hipotezo. To je razvidno tudi iz Grafa 1.

Graf 1: Izjave otrok.

80%

7%

13%

Izjave otrok

Čustvena stanja književnih oseb

Dogajanje v zgodbi

Neopredeljeno


UP PEF.

41

7 SKLEP

Pravljice so del otrokovega življenja in odraščanja. Prebiramo mu jih doma, v vrtcu, šoli

in še kje. Pomagajo mu pri spoznavanju nekaterih problemov, s katerimi se srečuje v

vsakdanjem življenju. Lahko pa so pravljice tudi navihane zgodbe, ki otroka popeljejo v

svet domišljije. Če pa pogledamo iz psihološkega vidika, otroci preko pravljic

spoznavajo različne vrste ljudi: dobre, nesramne, zahrbtne, prijazne, negativne ...

Vsekakor pa moram omeniti, da bogatijo otrokov besedni zaklad. Tako, da čim več jih

je, tem bolje. Odrasli smo tisti, ki moramo biti kritični in presoditi, katere pravljice so

pomembne in primerne za otrokovo starost in razvoj, kajti otrok v predšolskem obdobju

še ni zmožen kritičnega presojanja.

V svoji diplomski nalogi sem se osredotočila na slovensko pravljičarko Bino Štampe

Žmavc, ki piše že mnogo let. Na svojem področju je priznana in cenjena. Njene

pravljice so berljive, zanimive in vsaka predstavlja drugačen problem. Pa tudi

ilustratorji, s katerimi sodeluje, so priznani. Čeprav se ilustracijam nisem toliko

posvečala, saj menim, da si vsak otrok po svoje izriše dogajanje, so le-ti mednarodno

priznani, kar njenim pravljicam še dodatno povišuje kakovost.

Podrobneje sem analizirala šest pravljic avtorice Bine Štampe Žmavc. Vse sem uvrstila

v sodobne pravljice, od tega jih je pet kratkih sodobnih pravljic: Drevo srca, Muc

Mehkošapek, Pekarna za peko predolgih piškotov, Popravljalnica igrač, Snežnosek in

ena daljša sodobna pravljica ali fantastična pripoved Kam je izginil sneg. Pravljice so

glede na vsebino in obseg primerne za predšolsko vzgojo, razen pravljice Kam je izginil

sneg, ki je preobsežna. V njih najdemo različne teme: dobrosrčnost, hiter tempo

življenja, sladkosnednost, nesebičnost, onesnaževanje okolja in prijateljstvo. Jezik je v

vseh pravljicah preprost in razumljiv otrokom. V njih pa najdemo tudi veliko okrasnih

pridevkov, poosebitev, primerjav, dvogovorov, vzklikov in metafor.

Glavni književni liki so v pravljicah različni. V pravljicah Drevo srca, Muc Mehkošapek,

Popravljalnica igrač in Snežnosek so to otroci. V pravljicah Muc Mehkošapek in

Snežnosek pa kot glavne književne osebe nastopajo še poosebljene živali ali predmeti

(Muc Mehkošapek, medvedek Jedek, Snežnosek). V pravljici Pekarna za peko

predolgih piškotov kot glavni književni lik nastopa poosebljena žival medvedek, ki ima

značilnosti otroka. V pravljici Kam je izginil sneg pa kot glavni književni lik spoznamo

dimnikarčka Vijolico.


UP PEF.

42

Dogajalni čas je v vseh pravljicah podoben, gre za sodobnost - vsakdanje življenje

glavnih književnih oseb. Prostor je različen.

Sporočila, ki jih nosijo analizirane pravljice, prinašajo predvsem doživljajski pogled

današnjega otroka, saj gre v večini za nadnaravne književne like, ki se jim dogajajo

čudežne stvari. Kako otroci doživijo pravljico, je odvisno tudi od nadaljnjih dejavnosti,

predvsem pogovora, ki se razvije med otroki in odraslimi. Otrokom sem s pomočjo

pravljic predstavila poklic peka – kuharja (Pekarna za peko predolgih piškotov), letni

čas – zimo (Snežnosek, Kam je izginil sneg), del človeškega telesa – srce (Drevo srca)

in žival – muco (Muc Mehkošapek). Ugotovila sem, da so sporočila prebranih pravljic

otrokom prinesla doživljajski in spoznavni pogled današnjega otroka, razen v zgodbi

Kam je izginil sneg, ki je bila predolga in je otroci niso razumeli.

V zadnjem delu diplomske naloge sem interpretirala izjave otrok o pravljici

Popravljalnica igrač. Za vzorec sem vzela petnajst štiriletnih otrok, od tega tri deklice in

dvanajst dečkov. Otrokom sem najprej prebrala pravljico, nato pa sem prisluhnila

njihovemu mnenju o zgodbi, kako so jo doživeli in razumeli. Izjave otrok sem nato

zapisala in iz njih razbrala, da se nanašajo bolj na čustvena stanja oseb in ne toliko na

samo dogajanje v zgodbi, kar prikazuje tudi Graf 1.


UP PEF.

43

8 VIRI

Žmavc, Bina Štampe (2001). Drevo srca. Maribor: Obzorja.

Žmavc, Bina Štampe (1993). Kam je izginil sneg. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Žmavc, Bina Štampe (1998). Muc Mehkošapek. Ljubljana: EPTA.

Žmavc, Bina Štampe (2003). Pogašeni zmaj. Ljubljana: EPTA.

Žmavc, Bina Štampe (1992). Popravljalnica sanj. Celje: Moharjeva družba.

Žmavc, Bina Štampe (2010). Snežnosek. Murska Sobota: Ajda.


UP PEF.

44

9 LITERATURA

Bettelheim, Bruno (1999). Rabe čudežnega. O pomenu pravljic. Ljubljana: Studia

humanitatis.

Goljevšček, Alenka (1991). Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Kmecl, Matjaž (1983). Mala literarna teorija. Ljubljana: Založba DDU Univerzum.

Kobe, Marjana (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kordigel, Metka, Jamnik, Tilka (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.

Kos, Janko (2001). Literarna teorija. Ljubljana: DZS.

Kurikulum za vrtce (2007). Predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Pogačnik, Jože (2001). Slovenska književnost 3. Ljubljana: DZS.

Štampe, Žmavc Bina (2007). Snežroža. Celje: Celjska Moharjeva družba.

Štricelj, Martina (1972). Ura pravljic. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Mileva Blažić, Milena: Uvod v mladinsko književnost.

www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/2-uvod-v-mlad-knjiz.ppt (13. 10. 2012).

Štampe Žmavc, Bina: Kam je izginil sneg.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kam_je_izginil_sneg) (16. 10. 2012).

Štampe Žmavc, Bina: Mladinski opus.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinski_opus_Bine_%C5%A0tampe_%C5%BDmavc#

Popravljalnica_igra.C4.8D (24. 10. 2012).

Štampe Žmavc, Bina: Muc Mehkošapek.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Muc_Mehko%C5%A1apek (16. 10. 2012)

Štampe Žmavc, Bina: Pogašeni zmaj.

http://www.rtvslo.si/kultura/knjizna-polica/pogaseni-zmaj/136234 (15. 10. 2012).

Štampe Žmavc, Bina: Svetovlja.

http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=120 (12. 10. 2012).

Štampe Žmavc, Bina: Življenje in delo.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bina_%C5%A0tampe_%C5%BDmavc (13. 10. 2012).

Štampe Žmavc, Bina: Portal slovenskih pisateljev.

http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/207/detail.html (15. 10. 2012)

Irena Malensek diplomska naloga Pravljice Bine Stampe ... · The intension of my thesis is to...

Documents

Transcript of Irena Malensek diplomska naloga Pravljice Bine Stampe ... · The intension of my thesis is to...