INTERPRETACIJA KRAJIN NA SLOVENSKIH · Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in...

UNIVERZA V LJUBLJANI

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO

Anja BENEDIČIČ

INTERPRETACIJA KRAJIN NA SLOVENSKIH

POŠTNIH ZNAMKAH

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO

Anja BENEDIČIČ

INTERPRETACIJA KRAJIN NA SLOVENSKIH POŠTNIH

ZNAMKAH

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij

INTERPRETATION OF LANDSCAPE DEPICTION ON SLOVENIAN

POSTAGE STAMPS

GRADUATION THESIS

University studies

Ljubljana, 2016

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. II

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2016

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študija krajinske arhitekture. Opravljeno je

bilo na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Študijska komisija Oddelka za krajinsko arhitekturo je za mentorja diplomskega dela

imenovala prof. dr. Ano Kučan.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: doc. mag. Mateja KREGAR TRŠAR

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,

Oddelek za krajinsko arhitekturo

Član: prof. dr. Ana KUČAN

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,

Oddelek za krajinsko arhitekturo

Član: izr. prof. dr. Nadja ZGONIK

Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

Datum zagovora: 26. 9. 2016

Podpisana izjavljam, da je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela. Izjavljam,

da je elektronski izvod identičen tiskanemu. Na univerzo neodplačno, neizključno,

prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravici shranitve avtorskega dela v elektronski

obliki in reproduciranja ter pravico omogočanja javnega dostopa do avtorskega dela na

svetovnem spletu preko Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete.

Anja Benedičič

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. III


KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Dn

DK UDK 656.835: 712.2 (043.2)

KG poštne znamke/upodobitev slovenske krajine/identiteta

AV BENEDIČIČ, Anja

SA KUČAN, Ana (mentor)

KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo,

Univerzitetni študij krajinske arhitekture

LI 2016

IN INTERPRETACIJA KRAJIN NA SLOVENSKIH POŠTNIH ZNAMKAH

TD Diplomsko delo (univerzitetni študij)

OP XII, 64 str., 2 pregl., 62 sl., 46 vir.

IJ sl

JI sl/en

AI Diplomsko delo obravnava poštne znamke Republike Slovenije, izdane v letih od

1991 do 2015. Osredotoča se na predstavitev Slovenije in njenih značilnih krajin ter

krajinskih motivov preko poštnih znamk in drugih produktov poštnih storitev.

Poštne znamke so množični medij, ki ne le da potrjujejo plačilo poštnih storitev,

pač pa predstavljajo tudi zelo močan uradni dokument za prenos sporočil znotraj in

zunaj državnih meja. V nalogi se razišče, kdo so pristojni organi za izdajo poštnih

znamk ter kakšni so postopki izbora motivov. Glavni namen diplomskega dela je

analiza pojavnosti krajine in razvrstitev obravnavanega gradiva v smiseln sistem ter

primerjava z rezultati raziskav iz leta 1998 in 2010, ki analizirata propagandni

material, upodabljajoč slovenske krajine 1945–1995 in 1995–2008. Metoda dela je

povzeta po metodi iz leta 1998, vendar se v njej izpusti korak izdelave

piktogramov, saj primerjavo omogoča že pregled krajinskih motivov, sestavljenih

iz posameznih prvin. Rezultati pokažejo, da se krajinske prvine na poštnih znamkah

pojavijo na 44 % vseh obravnavanih elementov. Krajina nastopi v dveh ravneh,

bodisi kot ozadje bodisi kot figura. V obliki figure večkrat gre za že prepoznavne

kraje, ki jih lahko umestimo na zemljevid Slovenije, medtem ko se kot ozadje

pogosteje pojavi tipična slovenska krajina z gorami, hribi, polji, gradovi in

cerkvami. Kljub manjšim razlikam v pogostnosti se izkaže, da se podoba Slovenije,

ki potuje v svet prek množičnih medijev, bistveno ne spreminja.

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. IV


KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Dn

DC UDC 656.835: 712.2 (043.2)

CX postage stamps/depiction of Slovenian landscape /identity

AU BENEDIČIČ, Anja

AA KUČAN, Ana (supervisor)

PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Landscape

architecture, University studies of Landscape Architecture

PY 2016

TI INTERPRETATION OF LANDSCAPE DEPICTION ON SLOVENIAN

POSTAGE STAMPS

DT Graduation thesis (University studies)

NO XII, 64 p., 2 tab., 62 fig., 46 ref.

LA sl

AL sl/en

AB The graduation thesis analyses the postage stamps and other post material issued

after Slovenian independence – between years 1991 and 2015. Slovenian landscape

elements and motives appearing in state's official promotional materials are

analysed to discover the occurrence of typical images and racognizable places that

are sent in the world via post. A similar research, focusing on the promotional

materials depicting Slovenian landscapes before 1995, was published in 1998, and

another focusing on landscape depiction on Slovenian postcards (1995-2008) in

2010. The methods in this thesis are therefore following those from 1998 and 2010

to allow the comparisson of all the results. The research shows that Slovenian

landscape on postage stamps appears in two levels of depiction, one is landscape as

a background to the other Slovenian attribute, the second is landscape as the main

figure – main motive of the depiction. The landscape element can be notable in 44

percents of all examinated pieces. Well-known locations such as Postojnska Jama,

Triglav, Ljubljana remain the flagship motives of landscape promotion, but also the

typical landscapes with mountains, hills, forests, fields, castles and churches

represent the country as in the previous researches. The thesis also examines who

are the authorities that determine what is the procedure of the motive selection that

are shown on postage stamps and what is the stamp issuing process.

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. V


KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III

KEY WORDS DOCUMENTATION IV

KAZALO VSEBINE V

KAZALO PREGLEDNIC VII

KAZALO SLIK VIII

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI XII

1 UVOD 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA 2

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA 2

1.3 DELOVNE HIPOTEZE 3

1.4 METODE DELA 3

2 POŠTNA ZNAMKA 5

2.1 ZGODOVINA POŠTNEGA PROMETA TER ZNAMKE 5

2.2 MOTIVIKA NA POŠTNIH ZNAMKAH SKOZI ČAS 6

2.3 ZGODOVINA IN MOTIVIKA POŠTNE ZNAMKE NA SLOVENSKEM 7

2.4 VPLIV DRŽAVE 10

2.5 ZNAMKE KOT NOSILKE NACIONALNE IDENTITETE 11

2.6 POSTOPEK IZBORA MOTIVOV NA ZNAMKAH V SLOVENIJI 12

3 ZGODOVINA UPODABLJANJA KRAJIN NA SLOVENSKEM 13

4 NABOR MATERIALA IZ OBDOBJA 1991–2015 14

4.1 MERILA ZA IZBOR 14

4.2 POTEK DELA 16

5 PREDSTAVITEV MATERIALA 18

5.1 UPODOBITVE Z MEJAMI OZEMLJA, NAČRTI ALI KRAJINAMI IZVEN

SLOVENSKEGA OZEMLJA 18

5.2 UPODOBITVE POSAMEZNIH ARHITEKTURNIH OBJEKTOV 19

5.3 UPODOBITEV FLORE Z NEJASNIMI KRAJINSKIMI PRVINAMI 20

5.4 UPODOBITEV FAVNE Z NEJASNIMI KRAJINSKIMI PRVINAMI 22

5.5 UPODOBITEV PREVOZNIH SREDSTEV, POSTAVLJENIH V KRAJINSKI

PRIZOR 24

5.6 UPODOBITEV LIKOV, POSTAVLJENIH V KRAJINSKI PRIZOR 25

5.6.1 Mitologija 26

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. VI


5.6.2 Slovenske narodne noše 27

5.6.3 Folklora – maske 28

5.6.4 Liki iz otroških slikanic – Martin Krpan 28

5.6.5 Stripovski junaki – Lakotnik, Trdonja, Zvitorepec 29

5.6.6 Čebelarstvo – panjske končnice 29

5.6.7 Poštne celine na temo zimskih športov 30

5.7 ZNAMKE Z JASNIM KRAJINSKIM MOTIVOM 31

5.7.1 Gradovi 32

5.7.1.1 Grajske stavbe na Slovenskem 32

5.7.2 Sakralni objekti 33

5.7.2.1 Srednjeveški samostani 34

5.7.3 Gorski svet 34

5.7.3.1 Planinske znamke 34

5.7.4 Mesta in naselja 36

5.7.5 Ruralna krajina – travniki in polja 37

5.7.5.1 Slovenske narodne noše – ilustracije ovitkov prvega dne 37

5.7.6 Naravni in krajinski parki 37

5.7.7 Mostovi 39

5.7.8 Jame in slapovi 40

5.7.9 Drugi arhitekturni objekti 41

5.7.9.1 Slovenske planinske koče 42

6 UMESTITEV V PROSTOR 43

7 REZULTATI IN INTERPRETACIJA 46

8 RAZPRAVA 53

9 SKLEP 59

10 POVZETEK 60

11 VIRI 61

11.1 CITIRANI VIRI 61

11.2 DRUGI VIRI 63

ZAHVALA

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. VII


KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Razporeditev gradiva glede na vrsto in krajinske prvine ............................ 46

Preglednica 2: Primerjava pogostosti nekaterih motivov s predhodnimi raziskavami ........ 48

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. VIII


KAZALO SLIK

Slika 1: Določanje posameznih prvin in motivov na upodobitvah ........................................ 4

Slika 2: Penny Black – prva poštna znamka iz leta 1840 (Pošta Slovenije, 1997: 344) ....... 6

Slika 3: Znamke ZDA s prikazom prevoznih sredstev: konj, lokomotiva in ladja

(Colnect.com, 2015) .............................................................................................................. 7

Slika 4: Znamka »Seahorses« iz leta 1913 in »Znamka razstave Britanskega imperija« iz

leta 1924 (Colnect.com, 2015) .............................................................................................. 7

Slika 5: Znamka »verigar« s sužnjem in motivom Triglava iz 1920 (Colnect.com, 2015)... 8

Slika 6: Prva znamka s slovenskim motivom v Kraljevini Jugoslaviji: Četverec na

Blejskem jezeru, 1932 (Colnect.com, 2015) ......................................................................... 8

Slika 7: Znamki s slovenskimi motivi iz 1945: levo nemška upodobitev nekdanjega

viadukta pri Borovnici, desno italijanska znamka s slovensko kraško hišo (Colnect.com,

2015). ..................................................................................................................................... 9

Slika 8: Nekaj znamk z motivi slovenskega ozemlja iz časa pred osamosvojitvijo

(Colnect.com, 2015) .............................................................................................................. 9

Slika 9: Prva znamka neodvisne države Republike Slovenije, izdana 26. 6. 1991

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 10

Slika 10: Primer ovitka prvega dne, izdan 22. 5. 2002 (Colnect.com, 2015) ...................... 15

Slika 11: Primer poštne celine – dopisnica (Colnect.com, 2015) ........................................ 15

Slika 12: Znamka s štirimi krajinskimi motivi, izdana v bloku leta 2005 ob 100-letnici

organiziranega turizma na Slovenskem (Horaček Kokošar, 2013) ..................................... 16

Slika 13: Znamka ob 400. obletnici bitke pri Sisku iz leta 1993 (Colnect.com, 2015) ....... 18

Slika 14: Ovitek prvega dne z ilustracijo tlorisnega načrta jame Vilenica iz leta 2003

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 19

Slika 15: 'Slovenija – Evropa v malem': Koruznjak na Ptujskem polju, 1999 (Colnect.com,

2015) .................................................................................................................................... 19

Slika 16: Znamka ob 75-letnici Univerze v Ljubljani s podobo pročelja zgradbe

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 20

Slika 17: Podoba škrlatnordeče kukavice – orhideje, značilne za submediteranska območja

Slovenije (Posta.si, 2015) .................................................................................................... 20

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. IX


Slika 18: Blok 'gobe' z dvema znamkama iz leta 1996 (Horaček Kokošar, 2013) .............. 21

Slika 19: Blok 'vinska trta' s štirimi znamkami iz leta 2000 (Horaček Kokošar, 2013) ...... 21

Slika 20: Znamka 'V novo tisočletje' z glavnimi označevalci slovenske krajine

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 22

Slika 21: Znamka iz 2010 z upodobitvijo laškega gada, Vipera Aspis (Posta.si, 2015) ...... 22

Slika 22: Dopisnica s podobo divjega petelina iz leta 1999 (Colnect.com, 2015) .............. 23

Slika 23: Serija poštnih znamk 'Ogrožene vrste ptic' na ovitku prvega dne iz leta 1995

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 23

Slika 24: Razglednična dopisnica iz leta 1997 z motivom tekmovalne jadrnice, postavljene

v slovensko morje s Portorožem v ozadju (Colnect.com, 2015) ......................................... 24

Slika 25: Znamka iz 2009 s piranskim tramvajem, postavljenim na Tartinijev trg

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 25

Slika 26: Blok znamke iz 2003 ob 50-letnici Avsenikove glasbe (Horaček Kokošar, 2013)

............................................................................................................................................. 26

Slika 27: Znamka z likom božanstva Mokoš serije 'Slovenska mitologija', izdana 2008

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 26

Slika 28: Celotna serija znamk 'Slovenska mitologija', ki je izhajala med leti 2003 in

2011(Colnect.com, 2015) .................................................................................................... 27

Slika 29: Znamke iz tematskega kompleta ' Narodne noše' (Colnect.com, 2015) .............. 27

Slika 30: Znamke serije 'Folklora – maske' s krajinskim prizorom (Colnect.com, 2015) .. 28

Slika 31: Serija poštnih znamk iz leta 2002 z likom Martina Krpana (Colnect.com, 2015)29

Slika 32: Serija znamk 'Junaki stripov' iz leta 1998 (Colnect.com, 2015) .......................... 29

Slika 33: Serija znamk 'Panjske končnice' (Colnect.com, 2015)......................................... 30

Slika 34: Hokejist s podobo Ljubljane v ozadju (Colnect.com, 2015) ................................ 30

Slika 35: Smučar s podobo Bleda v ozadju (Colnect.com, 2015) ....................................... 31

Slika 36: Ilustracija ovitka prvega dne s podobo Blejskega gradu iz 2004 (Colnect.com,

2015) .................................................................................................................................... 32

Slika 37: Vseh 14 znamk tematskega kompleta 'Grajske stavbe na Slovenskem'

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 33

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. X


Slika 38: Znamka s podobo kartuzijanskega samostana Bistra pri Vrhniki iz leta 2014

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 33

Slika 39: Znamka s podobo kapucinskega samostana v Vipavskem Križu iz leta 2013

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 34

Slika 40: Vse poštne znamke tematskega sklopa 'Planinske znamke' ( Colnect.com, 2015)

............................................................................................................................................. 35

Slika 41: Ovitek prvega dne planinske znamke 'Jalovec' iz leta 2001 (colnect.com) ......... 35

Slika 42: Ilustracija ovitka prvega dne z motivom Storžiča in cerkve Sv. Primoža in

Felicijana na Jamniku iz leta 2000 (colnect.com) ............................................................... 35

Slika 43: Ovitek prvega dne ob 500-letnici mesta Radovljica z 'mestno' znamko in

ilustracijo (Colnect.com, 2015) ........................................................................................... 36

Slika 44: Ilustracija ovitka prvega dne iz 1996 z motivom Celja nekoč (Colnect.com, 2015)

............................................................................................................................................. 36

Slika 45: Ilustraciji ovitkov prvega dne s podobo ruralne krajine iz serije 'Narodne noše' –

Notranjska in Smlednik (Colnect.com, 2015) ..................................................................... 37

Slika 46: Tri znamke tematskega kompleta krajinski parki: Sečovlje, Goričko ter

Ljubljansko barje (Posta.si, 2015) ....................................................................................... 38

Slika 47: Ilustracija nekdanjega koliščarskega naselja na Ljubljanskem barju (Colnect.com,

2015) .................................................................................................................................... 38

Slika 48: Ovitek prvega dne s krajinskim parkom reke Kolpe (Colnect.com, 2015) .......... 38

Slika 49: Vseh 5 znamk tematskega kompleta 'Mostovi', izdanega leta 2013 (posta.si) ..... 39

Slika 50: Znamka ob 1000-letnici omembe mesta Solkan (Horaček Kokošar, 2013) ........ 40

Slika 51: Ilustracija ovitka prvega dne iz leta 1997 z nazornim prikazom nekdanjega

železniškega viadukta pri Borovnici, ki je bil porušen v času 2. svetovne vojne

(Colnect.com, 2015). ........................................................................................................... 40

Slika 52: Prvi podzemni poštni urad iz Postojnske jame na znamki, izdani leta 2013

(Posta.si, 2015) .................................................................................................................... 41

Slika 53: Ovitek prvega dne z znamko ter ilustracijo na temo Škocjanskih jam

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 41

Slika 54: Znamki serije 'Slovenske planinske koče' z zelo stilizirano podobo krajine

(Posta.si, 2015) .................................................................................................................... 42

Slika 55: Ovitek prvega dne s krajinskim motivom gradu Gamberg (Colnect.com, 2015) 49

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. XI


Slika 56: Ilustracija ovitka prvega dne 'Poštni center Ljubljana' z motivom Ljubljane iz

1997 (Colnect.com, 2015) ................................................................................................... 50

Slika 57: Upodobitev Novega mesta na ilustraciji ovitka prvega dne ob 100-letnici

olimpionika Leona Štuklja, ki je bil tam rojen leta 1898. (Colnect.com, 2015) ................. 51

Slika 58: Nekaj upodobitev z najpogostejšimi krajinskimi motivi (colnect.com) .............. 52

Slika 59: Izjemen ambient Postojnske jame, prikazan na razglednični dopisnici leta 2015

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 54

Slika 60: Nekaj različnih poštnih znamk z motivom Triglava (Colnect.com, 2015) .......... 55

Slika 61: Podobi s skavtsko tematiko, kjer so tri smreke prispodoba za Triglav.

(Colnect.com, 2015) ............................................................................................................ 56

Slika 62: Blok poštnih znamk, izdan ob šahovski olimpijadi, ki je leta 2002 potekala na

Bledu. (Horaček Kokošar, 2014) ......................................................................................... 56

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. XII


OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

PTT Pošta, telegraf, telefon – ime državnega podjetja, ki je obstajalo do leta 1995

SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti

UPU Svetovna poštna zveza (Universal Postal Union)

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah. 1


1 UVOD

Ljudje se vsakodnevno srečujemo z obilico množičnih medijev – televizija, časopisi,

internet, knjige, oglasi, plakati, znamke itd. Ti, bodisi vede bodisi nevede, vplivajo na nas

in naše vrednote ter dojemanje sveta okrog nas. Ena izmed najmanjših oblik tiskanih

množičnih medijev je poštna znamka, ki iz svoje matične države na poštnih pošiljkah

potuje širom sveta. Kakšne podobe Slovenije in slovenskega prostora se pojavljajo na

poštnih znamkah, ki jih je izdala Republika Slovenija? Ali je poštna znamka sploh dovolj

velik medij za širjenje sporočil nacionalne države?

Krajinska podoba Slovenije je bila v sklopu množičnih tiskanih medijev delno že

raziskana, A. Kučan je o tej temi pisala v knjigi »Krajina kot nacionalni simbol« (1998), v

kateri je obravnavala celoten oglasni material med letoma 1945 in 1995, T. Sever je v

svojem diplomskem delu z enakimi metodami pregledala področje razglednic v obdobju

1995–2008. Zanimiv je vpogled v širok nabor poštnih znamk, ki so po osamosvojitvi izšle

v Republiki Sloveniji, in kratka primerjava z zgornjima publikacijama.

Poštne znamke niso le potrdilo o plačanih poštnih storitvah, temveč so tudi umetniški

fenomen, ki predstavlja enega izmed najbolj prepoznavnih nosilcev vizualnih simboličnih

sporočil nacionalne identitete in kulture. Hoyo (2010a, 2010b) navaja, da poštne znamke

niso le sredstvo, ki potrjuje plačilo poštnih storitev in zbirateljski objekt, ampak delujejo

tudi kot nosilci uradnih nacionalnih podob, promoviranih s strani države, ter tvorijo in

prenašajo sporočila o zgodovini, posebnostih, strukturi, kulturi in razvoju države. Kot pravi

Scott (1995: 13) v knjigi »European Stamp design« , ima poštna znamka »verjetno večjo

koncentracijo ideološke gostote na kvadratni centimeter kot katerakoli druga oblika

kulturnega izražanja«. Znamke so tiskani množični medij, ki prenašajo simbolična

sporočila od pošiljatelja do prejemnika, ne le znotraj države, pač pa tudi daleč preko

državnih meja. Imajo pomembno vlogo pri tvorjenju oziroma vzpodbujanju vrednot ter idej

o naravni, kulturni in zgodovinski dediščini države, iz katere izhajajo.

V množici vseh ideoloških aparatov države so poštne znamke le majhen košček mozaika.

Proces ustvarjanja ideoloških vzorcev nacionalne identitete se začne že v zgodnjih fazah

izobraževalnega sistema. Osnovnošolsko izobraževanje nas skozi vsa leta uči o nacionalni

zgodovini, jeziku, kulturi ter tudi o prostoru, krajini. Nacionalni simboli se poudarjajo in

ponavljajo, dokler se ne zakoreninijo globoko v našo zavest. Poštne znamke so državni

produkt in imajo kot take nacionalni pomen že avtomatsko vgrajen. Preko znamk država

kaže svojo podobo in atribute svetu, hkrati pa skrbi, da se njeni državljani konstantno

srečujejo z bolj ali manj prepoznavnimi motivi nacionalnega pomena. Kot pravi Altmann

(1991), so poštne znamke papirnati ambasadorji nacionalnih držav, Brunn (2000) jih

označi za »okna države«. Širjenje sporočil preko znamk je podvrženo družbenim in

političnim interesom ter razkriva vrednote, vezane predvsem na preteklost, pogosto tudi na

sedanjost, redkeje se nanašajo na prihodnost. Raziskave o krajinski podobi, ki je temelj



tega diplomskega dela, so močno prepletene s preteklostjo – z ustrojem in dinamiko

družbe, njenim kulturnim dojemanjem prostora ter tudi z identifikacijo posameznika (ali

skupnosti) s prostorom, iz katere izvira njegov odnos do okolja, prostora, v katerem živi.

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Za večino ljudi so poštne znamke zgolj potrošni material – stvar, ki jo kupijo na pošti,

uporabijo in zavržejo. Kljub temu da jih redno uporabljamo prav vsi, si jih z izjemo

zbirateljev podrobno ogledamo le redki. Kulturna krajina in krajinski motivi na poštnih

znamkah še niso bili podrobno raziskani, zato se je naloga lotila tega problema. Naloga

zajema interpretacijo pojavljanja krajine kot motiva na poštnih znamkah. Zanima nas

pogostost ter način pojavljanja, zato na krajino ne gledamo le kot na samostojni motiv,

temveč tudi širše – preverimo vlogo krajinske podobe in njenih prvin tudi v primerih, ko se

pojavi v ozadju drugih motivov, npr. podob arhitekturnih prvin, mitoloških bitij, živali ali

posameznih rastlin. Ne posveča se le raziskavi ter interpretaciji prepoznavnih motivov iz

točno določenih slovenskih krajev, pač pa tudi tipskim krajinam in včasih namišljenim

podobam krajine, ki se nemalokrat pojavijo na znamkah. V teh primerih se pojavi

vprašanje, ali lahko prepoznamo kakšno značilnost krajinskega tipa, ki morda alegorično

upodobljeno krajino naredi zares slovensko, ali pa gre le za upodobitev krajine brez

kakršnekoli navezave na nacionalno ozemlje.

Pošta Slovenije je državna institucija, ki je edina pooblaščena za izdajo poštnih znamk.

Motivi, ki se na znamkah pojavljajo, so torej izbrani pod budnim očesom ideoloških

aparatov države, zato nas v nalogi zanima tudi, na kakšen način se izvaja postopek izbora

motivov. Kakšen je dejanski vpliv države? Kdo predlaga, izbere in oblikuje podobe, ki jih

Republika Slovenija preko uradnih poštnih znamk pošilja v svet?

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Cilji naloge so:

analizirati pojavljanje slovenske krajinske podobe in motivov na poštnih znamkah,

izdanih po nastanku samostojne Republike Slovenije;

razporediti poštne znamke v smiseln sistem glede na njihovo vsebino in način

prikaza krajinske podobe;

ugotoviti simbolni pomen upodobljenih krajin ter pogostnost pojavljanja krajinskih

motivov na poštnih znamkah ter jih primerjati s preteklimi raziskavami na tem

področju;

primerjati rezultate analize podobe slovenske krajine na poštnih znamkah z rezultati

podobnih raziskav drugih medijev iz prejšnjih let.



1.3 DELOVNE HIPOTEZE

Poštne znamke so medij, ki se je pojavil v 19. stoletju in se kljub digitalizaciji ohranja v

kategoriji množičnih tiskanih medijev. S slovenskimi znamkami se znotraj države in širom

sveta kaže podoba Slovenije in vsega, kar povezujemo s pojmom slovensko. Glede na

pretekle raziskave predpostavimo, da je nabor različne tipografije krajin in krajinskih

motivov zelo širok in raznolik ter da se bodo kot najbolj pogosto upodobljene krajinske

prvine pojavili glavni označevalci slovenske krajine, razbrani iz preteklih raziskav, to so

gore, hribovja in gričevja, kozolci, cerkve (na vzpetinah) ter travniki in polja.

Predpostavimo tudi, da se bodo na poštnih znamkah pogosto pojavili prepoznavni

slovenski simbolni kraji, na primer Triglav in Bled.

1.4 METODE DELA

Naloga poteka v petih korakih:

Nabor celotne zbirke poštnih znamk in drugih produktov poštnih storitev, izdanih v

Republiki Sloveniji po osamosvojitvi leta 1991, raziskava o pristojnih organih za

izdajanje teh produktov ter postopku izdajanja.

Zbiranje dodatnega gradiva, ki se nanaša na zgodovino poštnih znamk, predvsem v

navezavi na slovenski nacionalni prostor ter slovensko krajino.

Analiza ter razvrščanje obravnavanega gradiva v smiseln sistem.

Interpretacija simbolnega pomena na znamkah in spremljajočih ilustracijah

upodobljenih krajin.

Primerjava z rezultati prejšnjih raziskav.

Naloga se začne z naborom materiala, ki je zabeležen v katalogu Slovenika Velikanje

(Velikanje, 2014) in dostopen v zbirateljski spletni bazi Colnect (Colnect.com, 2015) ter na

spletni strani Pošte Slovenije (Posta.si, 2015). V obravnavo so vključeni vsi produkti

poštnih storitev, ki so izšli v obdobju 25 let, to je od osamosvojitve Republike Slovenije

1991 do konca leta 2015. Poleg najštevilnejših rednih in priložnostnih znamk so v

raziskovano gradivo vključene tudi doplačilne znamke, t. i. doplačilnice, ilustracije ovitkov

prvega dne, ki se nanašajo na spremljajoče znamke1, in poštne celine2, saj tudi te nosijo

nacionalna sporočila znotraj in zunaj države. Poleg nabora materiala je zbrano in raziskano

tudi dodatno gradivo, s katerim spoznamo zgodovino poštnega prometa in poštnih znamk

ter vlogo pristojnih organov za izdajanje in postopek izdajanja poštnih vrednotnic. Slednje

je preverjeno na filatelističnem oddelku Pošte Slovenije.

1 Ovitek prvega dne je poštna vrednotnica, ki je izdana točno na dan izida določene poštne znamke in je

sestavljena iz redne, priložnostne ali doplačilne znamke, spremljajoče ilustracije s priložnostnim tekstom, ki

prikazuje širši pomen znamke in žiga prvega dne, tj. žig z datumom izida in napisom 'prvi dan'. Znamke so

nalepljene desno zgoraj, in sicer je to lahko cela serija, njen del ali najpogosteje le posamezna znamka. 2 Poštna celina je poštna vrednotnica, sestavljena iz dopisnice ali pisma z natisnjeno znamko in ilustracijo ali

dotiskom. Ilustrirane in razglednične dopisnice imajo poslikavo tudi na hrbtni strani.



Nabor celotnega gradiva se najprej razdeli v dve skupini – prvo skupino sestavljajo tiste

upodobitve, ki imajo vsaj en krajinski element, drugo pa tiste, ki tega nimajo. Slednje

izločimo iz nadaljnje obravnave, nato pa nadaljujemo s pregledom preostalega materiala. V

naslednjem koraku se pregleda produkte s krajinskimi elementi ter se jih nadalje razdeli v

dve skupini. V prvi se samostojno pojavi posamezna krajinska prvina ali pa je krajina le

ozadje neki drugi dominantni podobi, medtem ko v drugi krajina nastopi kot (glavna)

figura. Elemente prve skupine se glede na dominantni motiv nato naprej deli na več

podskupin ter se zatem vsako podskupino tudi na kratko razišče, potem pa se podrobneje

pregleda še elemente druge skupine z dominantno krajinsko sliko. Tu se elemente ponovno

razporedi po skupinah, tokrat glede na dominantno krajinsko prvino.

V nalogi se pregleda in beleži posamezne krajinske prvine, ki se v simbolnem smislu

pojavljajo samostojno kot predstavniki slovenskega prostora, v prostorskem smislu pa več

prvin skupaj gradi kraje in krajinske motive. Iz prvin sestavljene krajinske motive se v

interpretacijskem delu naloge primerja z rezultati raziskav, ki sta jih naredili A. Kučan in

T. Sever. Za razliko od teh dveh raziskovalnih del se tukaj ne izvede koraka izdelave

piktogramov, saj ima celotno obravnavano gradivo precej podoben format ter način

upodabljanja, zato ta del raziskave ni potreben. Za primerjavo so dovolj že iz prvin

sestavljeni krajinski motivi in izračun odstotka njihove pogostnosti med vsemi motivi.

Slika 1: Določanje posameznih prvin in motivov na upodobitvah

Upodobitvam, ki se nanašajo na točno določen kraj ali območje znotraj državnih meja, se

določi tudi geografsko lego in se jih umesti na zemljevid Slovenije ter tako pregleda, kje se

nahajajo pogosteje upodobljene krajinske podobe, prikazane na poštnih znamkah. Bolj

natančen opis sledi v šestem poglavju diplomskega dela, ki se nanaša na to področje. Ta

del raziskave nam pokaže, kateri geografsko določljivi deli Slovenije so pogosteje

upodobljeni in se s tem uvrščajo med pomembnejše gradnike slovenske krajine ter kateri

morda do sedaj na poštnih znamkah še niso bili upodobljeni.



2 POŠTNA ZNAMKA

Poštna znamka je majhen, največkrat pravokoten, potiskan kos papirja, ki sodi v kategorijo

poštnih vrednotnic in služi kot dokaz za plačilo poštnih storitev na pošiljkah. Za poštne

znamke je značilno, da so izdelane iz posebnega papirja in imajo perforiran rob3.

Oblikovanje poštne znamke je sestavljeno iz treh delov: formata, besedilnega sporočila in

ikonografske vsebine. Na sprednji strani so poleg poslikave vidni tudi podatki o vrednosti

znamke, državi izvora in poštnem podjetju, ki je znamko izdalo4, ter ponavadi tudi letu

izdaje. Zadnja stran pa je premazana s posebnim lepilom, s pomočjo katerega potem

uporabnik znamko pritrdi na pošiljko (Pošta Slovenije, 1997).

Poštne znamke so poleg zastave, grba, himne in denarja (za slednjega to danes skoraj ne

velja več) zaščitni znak vsake države, saj je po konvenciji Svetovne poštne zveze obvezen

element ime države, v kateri so izdane. Izjema je Združeno kraljestvo, kjer je na znamkah

namesto imena države lik trenutnega monarha. Bistvenega pomena pri znamkah je

ikonografska vsebina, saj kot pravita Child (2005) in Scott (1995), mora biti vsako

sporočilo, ki ga želi država prenesti, strnjeno znotraj tega majhnega formata.

2.1 ZGODOVINA POŠTNEGA PROMETA TER ZNAMKE

Prvi organizirani prenos sporočil preko glasnikov poznamo že iz časa starih Egipčanov.

Temelj današnje pošte je rimska prometna organizacija Crocus Publicus, ki je skrbela za

prevoz ljudi, blaga in sporočil. Srednji vek zaradi burnega dogajanja dolgo ni poznal

rednih poštnih zvez, te so se začele formirati šele konec 15. stoletja. Na slovenskem

ozemlju je pomembna družina Thurn-Taxis, ki je zaslužna za razvoj poštne službe v

velikem delu Evrope. Velik premik na tem področju se je sprva zgodil v času vladanja

cesarice Marije Terezije in njenih sinov, ki so uvedli številne predpise in navodila v

poštnem prometu, nato pa še sredi 19. stoletja z uvedbo poštne znamke.

Kot dokaz za plačilo poštnih storitev se poštne znamke uporabljajo od leta 1840. Pred tem

so bili v uporabi črnilo in ročni žigi5, ki so bili običajno izdelani iz lesa ali plute in so

služili za frankiranje pošte in potrditev plačila poštnine. Eden izmed prvih neuspešnih

pobudnikov spremembe sistema obračunavanja poštnih storitev je bil Slovenec Lovrenc

Košir6, ki mu je naziv »očeta poštne znamke« speljal takratni direktor angleške pošte

3 Perforacija oziroma luknjanje robov znamk, ki omogoča lažje ločevanje posameznih znamk s prodajne pole,

postane praksa leta 1854, do takrat pa so znamke s pôl strigli ali trgali. 4 Podatek o poštnem podjetju je lahko le njegov simbol – v Sloveniji je to simbol Pošte Slovenije –

poštni rog. 5 Od tu tudi angleški izraz za poštno znamko 'postage stamp'. 6 Laurenz Koschier/Košir je 31. decembra 1835 poslal predsedniku dvorne komore predlog reforme za »nov

postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno

pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah glede na višino pristojbine.

Predstavljal si je, da bi znamke z različno nominalno vrednostjo tiskali v snopih, podobnim zvezkom, jih nato

https://sl.wikipedia.org/wiki/1835

https://sl.wikipedia.org/wiki/Znamka

https://sl.wikipedia.org/wiki/Znamka



Rowland Hill. Prva poslana poštna znamka z motivom kraljice Viktorije, pogosto

poimenovana 'Penny Black', je bila izdana v Združenem kraljestvu 6. maja leta 1840 (Pošta

Slovenije, 1997).

Slika 2: Penny Black – prva poštna znamka iz leta 1840 (Pošta Slovenije, 1997: 344)

Izum znamk je bil del poskusa reforme in izboljšanja poštnega sistema v Združenem

kraljestvu Velike Britanije in Irske, ki je bilo v začetku 19. stoletja v hudem neredu in

polno korupcije. Enostavnost, ugodnost in praktičnost znamk je povzročila veliko

povečanje poštnega prometa v 19. in 20. stoletju (Pošta Slovenije, 1997). V zadnjem

desetletju 20. stoletja in predvsem v začetku 21. stoletja je zaradi zniževanja stroškov na

dolge razdalje in razvoja nove oblike komuniciranja prek spleta klasična pošta nekoliko

zmanjšala obseg, a še vedno ostaja pomemben način komunikacije, tako znotraj države kot

izven njenih meja.

2.2 MOTIVIKA NA POŠTNIH ZNAMKAH SKOZI ČAS

Z uvedbo prve poštne znamke je prišlo do standardizacije glede oblike, velikosti ter tudi

vsebine, torej podob, ki so prikazane na znamkah. Dolga leta je veljalo, da se na poštnih

znamkah pojavljajo le upodobitve nacionalnih vodij, npr. kraljic, predsednikov in drugih

politično vplivnih oziroma zgodovinsko pomembnih ljudi, ali pa kasneje tudi državnih

grbov.

V Združenih državah Amerike je do spremembe prišlo leta 1869, ko prvič na znamkah ni

bila upodobljena politično vplivna oseba ali nacionalni grb, pač pa so bila prikazana

prevozna sredstva, ki jih je pošta uporabljala za dostavo pošiljk: konj (Pony Express), vlak

(Locomotive) in ladja (S. S. Adriatic), ki so v javnosti sprva vzbudile stroge kritike in

nestrinjanje (Postage stamp, 2014).

izrezali in prilepili na pismo. Košir je bil sicer pohvaljen za »opaženo hvalevredno prizadevanje, da bi

koristno služili poštnemu uradu«, a so njegov predlog vseeno zavrnili.



Slika 3: Znamke ZDA s prikazom prevoznih sredstev: konj, lokomotiva in ladja (Colnect.com, 2015)

V Veliki Britaniji se je pravilo, da je na znamkah dominanten element – upodobitev

vladajočega monarha, obdržalo vse do leta 19247, ko je izšla prva t. i. spominska znamka,

znamka razstave Britanskega imperija, ki je tistega leta potekala v Wembleyu. Od takrat do

60. let je izšlo le še nekaj znamk z drugimi motivi, nato pa se je ta številka znatno

povečala. Takrat so namreč uvedli nove kriterije, ki so dovoljevali druge motive, vendar

pod pogojem, da je na znamki vseeno še vedno viden manjši profil ali silhueta monarha.

Slika 4: Znamka »Seahorses« iz leta 1913 in »Znamka razstave Britanskega imperija« iz leta 1924

(Colnect.com, 2015)

Širom sveta je motivika na poštnih znamkah zelo raznolika, težko je najti nekaj, kar še ni

bilo upodobljeno prav nikjer. Vseeno pa skozi več kot 170-letno poštno zgodovino glavne

teme upodobitev ostajajo markantne osebnosti, posebni kraji, obletnice in dogodki, običaji,

izumi, šport ter flora in favna neke dežele.

2.3 ZGODOVINA IN MOTIVIKA POŠTNE ZNAMKE NA SLOVENSKEM

Prva poštna znamka, ki se je uporabljala tudi na slovenskem ozemlju, je izšla 1. junija

1850 v takratni Avstro-Ogrski monarhiji. Na njej je bil upodobljen grb cesarstva. Po

razpadu Avstro-Ogrske monarhije je bila 1. decembra 1918 razglašena nova država,

imenovana Kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Takrat je primanjkovalo znamk, nova

država pa še ni bila sposobna izdati svojih, zato je znotraj kraljestva Slovenija izdala

7 Do takrat so bile izjema le znamke posebne vrednosti in dvakratne velikosti običajnih znamk, imenovane

»Sea horses« iz leta 1913. Te so na pobudo filatelističnega navdušenca kralja Georgea V. poleg njegove

podobe vsebovale tudi dramatično sliko britanske kočije s tremi konji na razburkanem morju.



znamke slovenske izdaje, t. i. »verigarje«8, ki so bile v uporabi do 1921 v delu Slovenije

ter tudi na Hrvaškem, v Slavoniji, Bosni in Hercegovini ter Vojvodini, ne pa v Srbiji, Črni

gori in Makedoniji. 1921 je Kraljestvo SHS izdalo svoje znamke, ki so se uporabljale na

celotnem območju nove države. Na prvih slovenskih znamkah je prikazan suženj, »oblit s

sončnimi žarki svobode, ki trga verige - spone suženjstva« (Pošta Slovenije, 1997). Na

znamkah v vrednostih med 20 in 40 vinarjev je za njim upodobljena hribovita slovenska

krajina,med sužnjevimi nogami že lahko prepoznamomotiv Triglava.

Slika 5: Znamka »verigar« s sužnjem in motivom Triglava iz 1920 (Colnect.com, 2015)

Leta 1929 se je Kraljestvo SHS preimenovalo v Kraljevino Jugoslavijo in prva poštna

znamka v njej s povsem prepoznavnim slovenskim krajinskim motivom je izšla leta 1932,

ko je v Beogradu potekalo veslaško evropsko prvenstvo – gre za stilizirano upodobitev

veslaškega četverca na Blejskem jezeru, na kateri lahko jasno prepoznamo jezero, otok s

cerkvijo ter zasnežene vrhove gora, ob natančnejšem pregledu pa tudi gozdnato hribovje,

klif z gradom ter nekaj stavb.

Slika 6: Prva znamka s slovenskim motivom v Kraljevini Jugoslaviji: Četverec na Blejskem jezeru, 1932

(Colnect.com, 2015)

8 Slovenske izdaje, popularneje »verigarji«, so znamke z motivom »sužnja, ki trže verige stoletnega jarma«,

osnutek je pripravil Ivan Vavpotič kmalu po razglasitvi Kraljestva SHS. Znamke z višjo nominalno

vrednostjo, ki jim zaradi časovnega okvirja prav tako rečemo »verigarji«, imajo tudi druge motive, npr.

alegorični lik ženske s tremi sokoli, tudi lik kralja Petra I (Pošta Slovenije, 1997).



V tridesetih letih 20. stoletja je bilo izdanih še nekaj znamk, povezanih s Slovenijo9, nato

pa je aprila 1941 sledila okupacija slovenskega ozemlja in kmalu se je začela 2. svetovna

vojna. V času do osamosvojitve je bilo zaradi pestrega dogajanja na naših tleh veliko

pretiskavanja italijanskih, nemških in madžarskih znamk. Zanimivo je, da je že leta 1941

Nemčija izdala štiri priložnostne znamke z motivi Bleda, Triglava, Maribora in Ptuja, ki jih

je spremljal žig z napisom »Deusches für immer!« oziroma »Za vedno nemško!«, a so se

kmalu stvari obrnile drugače in ozemlje je prišlo pod drugo oblast. Do leta 1945 je pod

nemško oblastjo sledilo veliko znamk s podobo slovenskih krajev in napisom »Provinz

Laibach – Ljubljanska pokrajina«, na italijanskih tleh pa so izdajali znamke z napisom

»Istra Slovensko primorje – Istria Litorale Sloveno« (Pošta Slovenije, 1997).

Slika 7: Znamki s slovenskimi motivi iz 1945: levo nemška upodobitev nekdanjega viadukta pri Borovnici,

desno italijanska znamka s slovensko kraško hišo (Colnect.com, 2015).

Po vojni so v novi Jugoslaviji nemške znamke Srbije sprva pretiskavali z napisom

»Demokratična federativna Jugoslavija«, nato pa začeli izdajati svoje znamke. Na prvi med

njimi je bila podoba maršala Tita (1945), na prvi s slovenskim motivom pa telovadec, za

katerim se ponovno pojavi podoba Triglava (Balkaniada, 1947). Vse do slovenske

osamosvojitve sta se v FR Jugoslaviji število znamk in njihova raznolikost konstantno

povečevala. Pri izbiri motivov in priložnosti, zaznamovanih na znamkah, se opazi razvoj

družbe oziroma države. Sprva je na večini znamk partizanska, delavska in revolucionarna

tematika, pogosto je upodobljen Josip Broz Tito, šele kasneje pa se pogosteje pojavljajo

tudi motivi drugih tem, npr. živalski in rastlinski svet, šport, turizem, umetnost itd.

Slika 8: Nekaj znamk z motivi slovenskega ozemlja iz časa pred osamosvojitvijo (Colnect.com, 2015)

9 Leta 1934 je v redni seriji za letalsko pošto izšla še ena znamka z motivom Bleda, kasneje leta 1937 je bila

v seriji narodnih noš Kraljevine Jugoslavije upodobljena gorenjska narodna noša, istega leta pa se je na novi

znamki za letalsko pošto prvič pojavila podoba Ljubljane. V začetku 1941 je izšla najdaljša serija v korist

Zveze bojevnikov Ljubljane s štirimi znamkami (Pošta Slovenije, 1997).



Osamosvojitev Slovenije, 25. 6. 1991, je že dan kasneje prinesla tudi prve znamke

neodvisne države Republike Slovenije, na katerih je bil upodobljen osnutek parlamenta

arhitekta Jožeta Plečnika. Prva serija znamk z motivom slovenskega grba je bila izdana

konec leta 1991, do danes pa je izšlo že več kot tisoč poštnih znamk z zelo raznoliko

motiviko.

Slika 9: Prva znamka neodvisne države Republike Slovenije, izdana 26. 6. 1991 (Colnect.com, 2015)

2.4 VPLIV DRŽAVE

Poštne znamke in drugi produkti poštnih storitev predstavljajo uradne državne dokumente.

Po vsem svetu so specializirane vladne agencije, odgovorne za oblikovanje in proizvodnjo

teh vrednotnic. Ne le da te agencije načrtujejo in odločajo o fizičnih značilnostih in

nominalnih vrednostih znamk, njihova pomembna naloga je izbira tematike in

ikonografskih motivov poštnih znamk (Hoyo, 2010a). Kar država določi, da bo na poštnih

znamkah pokazala, odseva odločitve o tem, kako želi biti prikazana znotraj in zunaj svojih

političnih meja. Kot pravijo Brunn (2000) ter Raento in Brunn (2005), so znamke »okna

države«, preko katerih država pojasnjuje, kako želi biti videna v očeh svojih državljanov in

vseh ljudi izven njenih meja. Podobno razmišlja Altman (1991), ki poštne znamke

poimenuje »papirnati ambasadorji«.

V tem kontekstu poštne znamke predstavljajo veljavne kazalce razvoja skupne nacionalne

identitete, za katero si prizadevajo vladajoči družbenopolitični sistemi. Nenehna krepitev

identitete ter njen obstoj sta bila že v preteklosti zelo pomemben del družbenopolitičnih

sistemov (Država SHS, Avstro-Ogrska monarhija itd.), ker z oblikovanjem skupnega

občutka nacionalizma podpira njihovo legitimnost (Taylor, 2005). Ikonografske vsebine

poštnih znamk so lahko zelo neposreden produkt politike in postopkov vladajoče politične

elite ter drugih državnih ideoloških aparatov, ki poskušajo svoje ideje skozi simbolična,

diskurzivna in komunikacijska orodja razširiti na širšo javnost. Kot pravi Jones (2001), za

njih poštne znamke predstavljajo učinkovito orodje za »gradnjo« naroda, ki z

ikonografskimi vsebinami preko vsakdanjega pošiljanja in sprejemanja poštnih pošiljk

široko distribuirajo po vsej državi ter se s konstantnim pojavljanjem ukoreninijo v

podzavest njenih državljanov. Hoyo (2010b) trdi, da to vseeno ni zgolj enosmeren proces,

v katerem »ljudstvo« dane ikonografske vsebine le sprejme ali zavrne, ampak ciljna

populacija tudi aktivno sodeluje pri ustvarjanju in oblikovanju teh ideologij.



Poštne znamke lahko obravnavamo kot množične vizualne medije, preko katerih država

obvešča in ozavešča svoje državljane, pa tudi javnost zunaj njenih meja, o tem, kateri

zgodovinski dogodek, kulturna znamenitost, naravna lepota ali kaj drugega bo izbrana kot

simbol nacionalne kulturne in politične identitete. Kot poudarjata Williams in Williams

(1956: 21), so se poštne znamke namreč dokazale kot značilni smerokazi sodobne

civilizacije, ki prek grafičnih značilnosti (dizajn, barve, oblike, napisi) odražajo

zgodovinski tok posameznih držav na političnem, ekonomskem in družbenem področju.

Motivi oziroma teme, ki se pojavljajo na poštnih znamkah, naj gre za kulturne

znamenitosti, posebne dogodke in obletnice, naravne lepote, izume, športne dosežke,

nacionalno in kulturno dediščino ali karkoli drugega, izražajo zavestne odločitve

državnega vodstva, ki tudi sledijo smernicam Svetovne poštne zveze. Glede na dejstvo da

se odločitve o oblikovanju in produkciji poštnih znamk izvajajo na ravni države, lahko, kot

pravi Reid, iz poštnih znamk preberemo zgodovino določene nacionalne države (Reid,

1984).

2.5 ZNAMKE KOT NOSILKE NACIONALNE IDENTITETE

Vizualni mediji so v sodobni družbi med najmočnejšimi načini prenosa sporočil. Mnoge

raziskave so pokazale, da je razumevanje in odzivanje na neverbalna sporočila veliko bolj

neposredno in samodejno kot v primeru verbalne komunikacije. V današnjem

postmodernem pogledu na svet smo priča vse večji uporabi vizualnih medijev, vse bolj

vizualni artikulaciji spoznavanja sveta in načinu komuniciranja, katerega temelj so na

podlagi ideoloških predpostavk izoblikovane vizualne izkušnje.

Tudi države so v tem prepoznale priložnost za širjenje sporočil preko uradne državne

ikonografije, v katero v prvi vrsti spadata državni grb in zastava ter tudi valuta, poštne

znamke itd. Slovenija v Zakonu o poštnih storitvah nima določenih smernic pri izbiri

motivov, drži se smernic Svetovne poštne zveze (UPU), ki z vidika širjenja nacionalne

identitete določajo, da morata biti tema in oblikovanje tesno povezani s kulturno identiteto

države članice ali območja, v katero spada poštna uprava, ki izdaja poštno znamko. Kot

pravi Kučanova, sta glavni merili, ki opredeljujeta tudi prostorsko identiteto, kontinuiteta

in diferenca, prva s prenašanjem vrednot iz generacije v generacijo in druga vedno znova v

opredelitvah do drugih (Kučan, 1998: 26). Edinstvenost in prepoznavnost slovenske

nacionalne identitete se na znamkah kažeta v upodobitvah dogodkov in znamenitih

osebnosti iz bližnje in daljne preteklosti, naravnih lepot in turističnih destinacij, nacionalne

in monumentalne dediščine, športa, flore in favne, likovne umetnosti, književnosti, glasbe,

znanosti, izumov in drugih tem. Predvsem z (alegoričnimi) upodobitvami prostorskih

simbolov slovenstva, med katerimi močno izstopa Triglav, ter tipičnih krajinskih prvin se

na znamkah kontinuirano pojavljajo tudi slovenske krajine.



2.6 POSTOPEK IZBORA MOTIVOV NA ZNAMKAH V SLOVENIJI

Tako kot po svetu ima tudi pri nas država velik vpliv na izdajanje znamk, saj je Pošta

Slovenije (do leta 1995 PTT) državna institucija, ki deluje pod vplivom Ministrstva za

gospodarski razvoj in tehnologijo. Poštni promet je zakonsko opredeljen v Zakonu o

poštnih storitvah (Zakon ..., 2009). Po podatkih filatelističnega oddelka Pošte Slovenije se

postopek izbora motivov prične z javnim povabilom Pošte Slovenije k zbiranju predlogov

za izdajo znamk (obletnice, pomembni dogodki itd.), in sicer se širšo javnost povabi preko

raznoraznih kanalov, spleta, tiskanih medijev, biltenov ter v zadnjih letih tudi preko

socialnih omrežij. Predlogi se zbirajo 2 leti vnaprej, zbiranje pa traja približno 3 mesece10.

Ko so predlogi zbrani, jih Pošta Slovenije posreduje na sejo »Komisije za izdajo poštnih

vrednotnic«, ki josestavlja 7 članov – trije predstavniki Pošte Slovenije, dva člana z Ministrstva

za gospodarski razvoj in tehnologijo ter dva s Filatelistične zveze Slovenije. Vse dane predloge

komisija obravnava ter nato poda sklep o tem, kateri predlogi so dobri in zanimivi za

izdajo ter katere manjkajoče podatke o predlogih morda še potrebujejo. Na podlagi

izbranih predlogov se pripravi program izdaje poštnih znamk za celo leto in ta program gre

v potrditev pristojnemu ministru z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Potrditvi programa sledi izvedba, ki je ponovno v domeni Pošte Slovenije. Ta na portalu

javnih naročil pripravi javni razpis za oblikovanje; na javno povabilo k oblikovanju

osnutkov znamk se povabi pretekle oblikovalce, lahko pa se prijavi tudi kdorkoli drug.

Sodelovanje je anonimno, šifrirano. Za vsak predlog se Pošta Slovenije poveže s

strokovnimi sodelavci (SAZU, muzeji itd.), ki tudi predlagajo, kakšen način upodobitve je

pri posameznem predlogu najbolj primeren, ali je to ilustracija, aktualna fotografija,

fotografija iz preteklosti itd. (Košer Šavora, 2014).

Naboru oblikovalskih predlogov sledi predstavitev na novi seji komisije, ki se ji pridruži

določen strokovni sodelavec. Ta s strokovnega pogleda oceni, kateri osnutki so neprimerni,

nepravilni, kaj je oblikovalsko sprejemljivo in kje so potrebni določeni popravki. Komisija

potem z glasovanjem izbere oblikovalsko rešitev za prikaz določenega motiva.

Oddelek filatelije Pošte Slovenije izvede vso potrebno operativo za izdajo poštnih znamk.

Tiska se večinoma v tujini: Bahrajn, Češka, Francija, Estonija itd. Izda se 30–35

priložnostnih znamk letno (od tega 30–40 % na pošiljkah, sicer za zbiratelje), skupaj z

rednimi okoli 40, in sicer se znamke izdajajo v sklopih petkrat letno. Pri izdaji se

upoštevajo priporočila in regulative Svetovne poštne zveze. Upoštevajo se tudi mnenja

Filatelistične zveze Slovenije ter želje približno 6000 registriranih slovenskih zbiralcev.

10 Redko, ob posebnih priložnostih, pride do dodatne izdaje, ki ni določena 2 leti vnaprej. Postopek je

določen v 12. členu Pravilnika o izdajanju poštnih vrednotnic (Pravilnik ..., 2010)



3 ZGODOVINA UPODABLJANJA KRAJIN NA SLOVENSKEM

Pojavnost krajinskih motivov v slovenski likovni umetnosti ter kasneje tudi na produktih

množične kulture ter v nacionalnih simbolih je vseskozi povezana z zgodovinskim

dogajanjem na naših tleh. Zgonikova v knjigah »Podobe slovenstva« (2002) ter »Loška

krajina v podobah zapisana ...« (2008) pojasnjuje, da se je samostojni motiv krajine v

slovenski likovni umetnosti začel pojavljati nekje od romantike dalje. Takrat je na

Kranjskem tudi zavest o deželni pripadnosti začela napredovati v nacionalno zavest. Na

prvih samostojnih podobah krajinskih slik v romantiki (Karinger in Pernhart) so bile

poveličevane visokogorske krajine slovenskih Alp, ki jih je proti koncu 19. stoletja

vzporedno z naraščanjem nacionalne zavesti postopoma v slikarstvu zamenjal hribovit

pejsaž, predvsem iz okolice deželne prestolnice Ljubljane v smeri Škofje Loke ter

Ljubljanskega barja. Glavni umetniki na tem področju so bili impresionisti Rihard

Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen ter fotograf Avgust Berthold, ki so

želeli, kot ugotavlja Zgonikova, »krajinsko sliko prikazati kot neodvisno od njenega

topografskega konteksta« (Zgonik, 2008: 15). Pravi, da je nastala moderno zasnovana

impresionistična slika, sestavljena z jasno razvidno plansko zasnovo, ki povezuje nižinski

svet, hribovje in gorsko ozadje ter tako pokaže pokrajinsko raznolikost kot pravo,

sestavljeno identiteto slovenskega kulturnega prostora.

V ekspresionizmu je nato prišlo do premika od simbolne k socialni in politični krajini z

vključitvijo človeškega lika ter tudi drugih krajinskih vzorcev, npr. iz goriške regije in s

Krasa. Takrat se počasi začne uveljavljati pokrajinska raznolikost kot prava, sestavljena

identiteta slovenskega kulturnega prostora. Tu velja omeniti Maksima Gasparija, ki je že

med vojno izražal svojo narodno zavest s podobami »domačih krajin« na razglednicah in

voščilnicah. Pokrajinska raznolikost se kot identiteta slovenskega prostora nato samo še

utrdi tekom pestrega političnega dogajanja, ko se Jugoslaviji po drugi svetovni vojni

priključi še Primorska in se uveljavi tudi obmorski pejsaž. Tudi začetki fotografije in filma

na Slovenskem so pogosto tako kot začetki slikarstva povezani z gorami, o tem pričajo

naslovi prvih filmov: »V kraljestvu Zlatoroga« iz leta 1931 ter »Triglavske strmine« iz

1932.

Upodabljanje krajin je podrobno raziskano tudi v knjigi »Krajina kot nacionalni simbol«

(Kučan, 1998), ki je zasnovana po avtoričini doktorski nalogi in se osredotoča na pojavnost

slovenske krajine v različnih medijih med leti 1945 in 1995. Znotraj časovnega obdobja

petdesetih let avtorica preučuje odnos med družbo in krajino. Ugotavlja, da slikarstvo, kljub

temu, da se pogosto loteva krajinskega motiva, ni dosti prispevalo k prepoznavnosti slovenskega

prostora. Večji učinek na širšo množico imajo lažje dosegljivi oglasi, plakati, razglednice,

brošure itd. z upodobitvami krajin, ki jih posredno ali neposredno spremlja pridevnik

»slovensko«.



4 NABOR MATERIALA IZ OBDOBJA 1991–2015

Vsi uradni produkti poštnih storitev v Republiki Sloveniji, med katerimi so najbolj

množične in najbolj poznane ravno poštne znamke, so bili izdani pod okriljem Pošte

Slovenije, ki deluje znotraj Svetovne poštne zveze. Med produkte poštnih storitev

uvrščamo:

redne in priložnostne poštne znamke,

doplačilne poštne znamke,

osebne poštne znamke,

ovitke prvega dne, ki so sestavljeni iz poštne znamke ter ovitka z ilustracijo in

žigom prvega dne, ki sta vsebinsko povezana z znamko,

poštne celine, ki se naprej delijo na redna in priložnostna pisma, letalske zalepke –

aerograme in redne, ilustrirane in razglednične dopisnice ter dopisnice z dotiskom,

redne in priložnostne poštne žige,

slogane.

4.1 MERILA ZA IZBOR

V sklopu naloge je glavni poudarek obravnave na rednih in priložnostnih poštnih znamkah,

poleg teh se pregleda tudi doplačilnice oz. doplačilne znamke. Ker se poštne znamke

pojavijo tudi na drugih produktih poštnih storitev, ki prav tako nosijo nacionalna sporočila

znotraj in zunaj države, je smiselno v obravnavo vključiti tudi te produkte. Tako so v

nalogi obravnavane še ilustracije ovitkov prvega dne, ki jih pošta izda vzporedno z izdajo

poštnih znamk ali serije znamk in pokažejo njihov širši pomen, ter poštne celine, ki prav

tako kot znamke potrjujejo plačane poštne storitve in se uporabljajo v poštnem prometu na

obeh straneh državnih meja. Iz obravnave so izvzete osebne poštne znamke, ki so izdane v

majhnih nakladah in vsebujejo uopdobitve po željh posameznih naročnikov. Pošta

Slovenije izdelavo tovrstnih znamk ponuja kot dodatno storitev na področju poštnega

prometa, ki ni nadzorovan s strani države. V raziskavo prav tako niso vključeni poštni žigi

in slogani.

Raziskava o navezavi koncepta nacionalno na krajinske tipe (Kučan, 1998), ki obravnava

obdobje pred letom 1995, se posveča predvsem tistim podobam prostora, ki so povezane z

oznako »slovensko« in poudarjanjem nacionalne identitete, medtem ko se raziskava T.

Sever (2010) osredotoča na razglednice slovenskih založb in oglasne filme spletnih strani v

obdobju 1995–2008 ne glede na napeljevanje na slovenskost. Raziskava poštnih znamk v

obdobju 1991–2015 prav tako obravnava celoten nabor izdanih produktov poštnih storitev,

ki se ga nato sistematizira glede na dominanti motiv upodobitve.

Pošta Slovenije je v obravnavanem 25-letnem obdobju med leti 1991 in 2015 izdala preko

tisoč rednih in priložnostnih poštnih znamk z 897 različnimi motivi, ki prikazujejo našo

naravno in kulturno dediščino, markantne osebnosti iz sveta umetnosti, športa, politike ter



zgodovine, pomembne domače in svetovne športne dogodke, obletnice, umetnostne

podobe itn., ter 77 doplačilnih poštnih znamk, na katerih so upodobitve humanitarnih

institucij, reševalnih akcij, naravnih nesreč ali pa drugih motivov, povezanih s

humanitarnostjo. Redne, priložnostne in doplačilne poštne znamke je v tem obdobju pri

izdaji spremljalo 573 ovitkov prvega dne, izdanih je bilo tudi 188 poštnih celin. Torej

skupni nabor šteje 1735 elementov z različnimi motivi, iz katerega postopno izločimo

elemente brez krajinskega motiva ter ostale razvrstimo v smiseln sistem.

Slika 10: Primer ovitka prvega dne, izdan 22. 5. 2002 (Colnect.com, 2015)

Slika 11: Primer poštne celine – dopisnica (Colnect.com, 2015)

Metoda je deloma povzeta po metodi, ki jo je A. Kučan uporabila v svoji doktorski

disertaciji, saj del naloge sestavlja tudi primerjava rezultatov, ki jih je avtorica dobila pri

obravnavi oglasnega gradiva pred letom 1995, in rezultatov, dobljenih pri analizi poštnih

znamk. V razpravi se upošteva tudi rezultate raziskave v diplomskem delu T. Sever, ki

prav tako po omenjeni metodi analizira pojavnost slovenskih krajin na slovenskih



razglednicah. Zaradi razlike med preučevanimi mediji se v tej raziskavi izpusti izdelava

piktogramov, saj je za primerjavo rezultatov dovolj že vpogled kombinacij posameznih

krajinskih prvin, ki tvorijo sestavljene krajinske motive.

4.2 POTEK DELA

V nalogi celotno gradivo najprej pregledamo in kronološko razporedimo po posameznih

mapah, tako da se ločeno pojavijo različne vrste produktov poštnih storitev. Nato

odstranimo produkte poštnih storitev, na katerih ni niti enega krajinsko arhitekturnega

elementa. Število enot v gradivu se pri tem zmanjša za dobro polovico – v naboru ostane

467 rednih in priložnostnih znamk, 18 doplačilnih znamk, 181 ilustracij z ovitkov prvega

dne ter 105 poštnih celin. Med ovitki prvega dne se je pojavilo nekaj takšnih, ki sicer na

znamki nimajo krajinskega motiva, ampak je ta upodobljen le na ilustraciji. Tudi te se ne

glede na spremljajočo znamko umesti v nadaljnjo obravnavo. Pojavi se tudi 1 znamka in 5

ilustracij, ki so sestavljene iz več motivov, te motive se v nalogi obravnava ločeno.

Slika 12: Znamka s štirimi krajinskimi motivi, izdana v bloku leta 2005 ob 100-letnici organiziranega turizma

na Slovenskem (Horaček Kokošar, 2013)

Zgoraj opisan zožen nabor znamk in ilustracij se v nadaljevanju glede na vsebino in prvine,

ki se na upodobitvi pojavljajo, razdeli v osem skupin:

ilustracije ovitkov prvega dne s krajinskim motivom, ki je povsem enak tistemu na

spremljajoči znamki in ponovitev motiva z znamk tudi na poštnih celinah (22),

upodobitve, na katerih so zgolj meje ozemlja ali načrti in nam o sami krajini ne

povedo dosti, ter tiste, ki vsebujejo upodobitve krajin, ki se ne nahajajo na

današnjem slovenskem ozemlju (77),

upodobitve posameznih arhitekturnih elementov brez okoliške krajine, to so

posamezni objekti, fasade, detajli zgradb itd. (88),

upodobitev flore, kjer krajina kot ozadje ni dobro vidna, ali upodobitev

posameznega dela rastlinske krajinske prvine, npr. cvetlice, krošnje dreves, listi itd.

(151),

upodobitev slovenske faune, kjer je krajina v ozadju (99),

upodobitve prevoznih sredstev, kjer se krajina pojavi v ozadju (23),



upodobitev likov, kjer je krajina v ozadju, npr. stripovski junaki, pravljična bitja,

slovenske narodne noše itd. (114),

upodobitve z jasnim krajinskim motivom (204).

Prve skupine se zaradi ponavljajočega motiva in uporabe iste tehnike upodobitve ne

obravnava posebej. Naslednjih šest pa se pregleda na kratko, saj ne glede na pomanjkanje

krajinskih prvin posredno povedo nekaj o slovenskem prostoru in vrednotah, ki jih imamo

Slovenci v zavesti glede našega nacionalnega prostora in njegovih sestavnih delov. V

zadnji, najbolj obširni skupini, pa je krajinska tematika najbolj sporočilna in predstavlja

glavni del obravnave diplomske naloge.

V vsaki skupini se enote pregleda in razbere krajinske prvine, ki se na njih pojavljajo.

Posamezne prvine si zabeležimo v evidenco in potem štejemo, na koliko enotah iz skupine

se te prvine pojavijo. Znotraj skupin se posebej izpostavi najbolj zanimive primerke

upodobitev ali pa kar celotne tematske sklope oziroma serije. Medtem ko se v skupinah s

krajino v ozadju posebej opiše posamezne sklope (npr. 'Junaki stripov'), pa se v glavni

skupini, kjer krajina nastopi v ospredju kot figura, enote združijo najprej glede na primarno

krajinsko prvino (npr. gradovi, mostovi itd.), potem pa se znotraj teh podskupin prav tako

izpostavi najbolj zanimive primerke ali tematske sklope.



5 PREDSTAVITEV MATERIALA

Posebnost znamk je v primerjavi z drugimi tiskanimi množičnimi mediji predvsem ta, da

se isti motiv ne ponavlja, pojavi se zgolj na eni upodobitvi ter spremljajoči ilustraciji

ovitka prvega dne. Izjeme veljajo v primeru, da gre za obeležitev nekega dogodka v

določenem mestu (npr. srečanje Bush – Putin in svetovno maksi košarkarsko prvenstvo,

oboje v Ljubljani), ali pa motiv, ki ima v nacionalni zavesti tako pomembno in globoko

zakoreninjeno simbolno vrednost, da ga naša podzavest avtomatsko poveže s slovenstvom

ter se poistoveti z njim. Tak primer je podoba Triglava, ki že dolga leta velja za enega

glavnih simbolov slovenstva in je bil, kot že omenjeno, upodobljen že na prvih slovenskih

znamkah »verigarjih«, stalno pa se je uporabjlal tudi v kasnejših obdobjih. Drug primer

pomembnega nosilca nacionalne identitete je podoba Bleda z otokom sredi jezera, cerkvijo

na otoku, gorami v ozadju ter pogosto tudi gradom na pečini nad jezerom.

5.1 UPODOBITVE Z MEJAMI OZEMLJA, NAČRTI ALI KRAJINAMI IZVEN

SLOVENSKEGA OZEMLJA

V to skupino se umesti 77 produktov poštnih storitev. 55 jih poda informacijo o mejah ali

tlorisu določenega prostora, o krajinskih prvinah pa iz podobe ni veliko razbrati.

Največkrat gre v takih primerih za različne kartografske prikaze, obrise Slovenije z

označenimi območji (npr. lokacijami, na katerih so bile odkrite arheološke najdbe) ali

tlorisne načrte. V skupini je tudi 22 upodobitev, ki se nanašajo na ozemlje zunaj meja

današnje Slovenije, saj nas podrobnosti teh krajin, kljub zgodovinski povezanosti s

slovenskim narodom, zaradi lokacije v nalogi ne zanimajo. Ena izmed takšnih je znamka,

izdana ob 400. obletnici bitke pri Sisku, ki je sicer zelo slikovita in sporočilna, a vendarle

gre za upodobitev krajine izven današnjega slovenskega ozemlja. Tu se posameznih

krajinskih prvin ne izpostavlja posebej, ker niso merodajne za obravnavo.

Slika 13: Znamka ob 400. obletnici bitke pri Sisku iz leta 1993 (Colnect.com, 2015)



Slika 14: Ovitek prvega dne z ilustracijo tlorisnega načrta jame Vilenica iz leta 2003 (Colnect.com, 2015)

5.2 UPODOBITVE POSAMEZNIH ARHITEKTURNIH OBJEKTOV

Skupina 88 produktov, ki zajema upodobitve posameznih arhitekturnih objektov, pri

katerih je okoliška krajina popolnoma izključena. V izbor uvrstimo tudi podobe

markantnih detajlov stavb, pročelij, vrat, vodnjakov itn. Največ znamk v tem sklopu je iz

serije »Slovenija – Evropa v malem« (12), v kateri so izpostavljeni posamezni, za

slovenski prostor značilni, arhitekturni objekti in različni predmeti. Iz te serije v skupino

tako umestimo 12 znamk z arhitekturnimi objekti, med drugimi bajto z Velike planine,

mlin na veter s Stare Gore, koruznjak s Ptujskega polja, črpalko iz Sečoveljskih solin in

plavž iz Železnikov. Vse od naštetega so simbolne krajinske prvine, arhitekturni elementi,

ki so neločljivo vezani na določeno obliko agrarnega sistema in so že postali pomenski

označevalci določenega krajiskega tipa. Ker so ti elementi upodobljeni samostojno, brez

kakršne koli navezave na širši prostor, jih v nalogi ne bomo obravnavali podrobneje.

Slika 15: 'Slovenija – Evropa v malem': Koruznjak na Ptujskem polju, 1999 (Colnect.com, 2015)

Skoraj vse znamke iz te skupine so bile izdane priložnostno, mnogo jih časti obletnico

obstoja določenih institucij z upodobitvijo stavbe, npr. znamka »75 let Univerze v

Ljubljani« iz leta 1994 ali »100. obletnica prve slovenske realke« iz leta 2001 .



Slika 16: Znamka ob 75-letnici Univerze v Ljubljani s podobo pročelja zgradbe (Colnect.com, 2015)

Krajinske oziroma v tem primeru zgolj arhitekturne prvine, ki so v tej skupini upodobljene,

so: posamezna zgradba (46), detajl zgradbe (15), cerkev/kapelica (6), spomenik (5),

čebelnjak (3), kozolec (3), mlin (2), vodnjak (2), grad (1), most (1). Naštete prvine se

vedno pojavljajo posamično, zato ne moremo govoriti o sestavljenem krajinskem motivu.

5.3 UPODOBITEV FLORE Z NEJASNIMI KRAJINSKIMI PRVINAMI

Rastlinski svet se na poštnih znamkah na našem ozemlju tako kot živalski začne pojavljati

v drugi polovici 20. stoletja v takratni Jugoslaviji. V to skupino iz nabora vseh slovenskih

poštnih produktov spada kar 151 enot, ki upodabljajo za Slovenijo značilno rastlinstvo,

bodisi cvetlice in zelišča bodisi avtohtone drevesne vrste. Ponovno gre za dominantno

podobo flore, kjer o samem okolju, v katerem uspeva, na upodobitvah podrobneje nismo

seznanjeni. Pogosto so upodobljeni le posamezni deli rastline, na primer cvetovi, plodovi,

vejice s poganjki itd.

Slika 17: Podoba škrlatnordeče kukavice – orhideje, značilne za submediteranska območja Slovenije

(Posta.si, 2015)

Krajinske prvine, ki jih lahko zasledimo na upodobitvah te skupine, so: posamezno drevo

(19), polje/travnik (15), vinograd/sadovnjak (9), hribi (6), gozd (4), močvirje (3), peščena

tla (3), skalnata tla (3), posamezna zgradba (1), vas/naselje (1), kozolec (1), spomenik (1),

cerkev (1), zid/obzidje (1). Naštete prvine se pogosto pojavijo individualno, vseeno pa na

22 upodobitvah lahko opazimo naslednjih 11 sestavljenih krajinskih motivov: hribi, gozd,

vinograd/sadovnjak (4); hribi, gozd, polje/travnik, posamezno drevo (3); posamezna

zgradba, posamezno drevo (3); jezero (3); hribi, polje/travnik, posamezno drevo (2); hribi,

gozd (2); gore, polje/travnik, cerkev, posamezno drevo, kozolec (1); hribi, vas/naselje,



posamezno drevo (1); posamezna zgradba, posamezno drevo,vinograd/sadovnjak (1);

polje/travnik, vinograd/sadovnjak (1); Triglav (1).

Najizrazitejša krajinska prizora znotraj te skupine najdemo na znamkah blokov »gobe« iz

leta 1996 in »vinska trta«, izdanega leta 2000. Blok »gobe«, ki vključuje 2 znamki,

prikazuje naravno rastišče naših najbolj priljubljenih užitnih gob jurčkov in lisičk, ki ga

tvorijo hribovita travnata gozdna podlaga, podrast in mešan gozd, v katerem opazimo

smreke in listavce. V bloku štirih znamk o starih sortah slovenskih vinskih trt (zelen,

ranfol, žametovka in rumeni plavec) je upodobljen z vinogradi zapolnjen gričevnat svet, ki

ima v ozadju nekoliko višje hribovje. Terasirana členjenost vinogradov kaže na sodobnejši

način obdelovanja, ki pridelovalcem omogoča uporabo mehanizacije in s tem vzdrževanje

večjih vinogradniških območij, na katerih je trta posajena bolj na široko kot v vertikalno

nasajenih vinogradih.

Slika 18: Blok 'gobe' z dvema znamkama iz leta 1996 (Horaček Kokošar, 2013)

Slika 19: Blok 'vinska trta' s štirimi znamkami iz leta 2000 (Horaček Kokošar, 2013)



Z vidika iskanja enotnega slovenskega krajinskega tipa je zelo zanimiva tudi znamka, ki je

izšla leta 1999 v seriji »V novo tisočletje«, saj v eni podobi združi glavne označevalce

slovenske krajine oziroma izpostavi slovensko krajino kot krajino raznolikosti. Ena sama

znamka, ki ima sicer za dominantni motiv rodovitno drevo, glede na obliko lista

najverjetneje 'poslovenjeno' lipo (drevo, ki ponavadi stoji na trgu sredi vasi), vključuje tudi

podobo Triglava (simbol slovenstva in simbol gora), kozolec sredi travnika, cerkev,

spomenik ter jadrnico, ki simbolizira slovensko morje. Gre torej za kompleksni motiv

Triglav/gore, polje, posamezno drevo, cerkev, kozolec.

Slika 20: Znamka 'V novo tisočletje' z glavnimi označevalci slovenske krajine (Colnect.com, 2015)

5.4 UPODOBITEV FAVNE Z NEJASNIMI KRAJINSKIMI PRVINAMI

Upodobitev živalskega sveta na poštnih znamkah in drugih produktih poštnih storitev

izhaja iz druge polovice 20. stoletja. Republika Slovenija se je držala prakse iz časov

Jugoslavije in znamke, ki upodabljajo za naše ozemlje značilno favno, začela izdajati že

kmalu po osamosvojitvi. Na vseh znamkah in ilustracijah je v tej skupini dominantni motiv

žival, ki pa jo pogosto spremlja štafažna podoba (nejasnih) krajinskih prvin. Gre za prikaz

življenjskega okolja določene živalske vrste, ki se pojavi na 99 produktih poštnih storitev.

Krajina, ki se pojavi na upodobitvah slovenske favne, je pogosto slabo vidna ali pa precej

stilizirana, včasih celo monotona. Kljub temu lahko najdemo nekaj primerov, kjer se lepo

vidi krajinski okvir, v katerega je umeščena žival. Ena takih je serija 16 ilustriranih

dopisnic, ki so izhajale med leti 1995 in 2001, na katerih je krajinski motiv jasen in hitro

prepoznaven.

Slika 21: Znamka iz 2010 z upodobitvijo laškega gada, Vipera Aspis (Posta.si, 2015)



Slika 22: Dopisnica s podobo divjega petelina iz leta 1999 (Colnect.com, 2015)

Posamezne upodobitve živalstva zaradi detajlne slike živali načeloma nimajo večjega

števila krajinskih prvin, največkrat le eno ali dve. Med serijami znamk v tem pogledu

najbolj izstopa leta 1995 izdana serija štirih priložnostnih znamk z ogroženimi vrstami ptic

(južna postovka, zlatovranka, črnočeli srakoper in črnoglavi strnad). Tu je še vedno

povsem dominanten motiv ptice, ki je upodobljena celo v dveh perspektivah, a se lepo

opazi tudi enobarven pejsaž v ozadju, ki prikazuje ruralni krajinski motiv.

Slika 23: Serija poštnih znamk 'Ogrožene vrste ptic' na ovitku prvega dne iz leta 1995 (Colnect.com, 2015)

V skupini z dominantnim živalskim motivom na upodobitvah najdemo naslednje krajinske

prvine: polje/travnik (28), gore (14), posamezno drevo (12), dvorišče/peščena tla (1),

reka/rečno dno (11), gozd (9), močvirje (7), morje/morsko dno (4), posamezna zgradba (2),

hribi (2), kozolec (3), vinograd/sadovnjak (1), obzidje/zid (1). Prvine se največkrat



pojavijo posamezno, na 25 upodobitvah pa tvorijo 8 krajinskih motivov: polje/travnik, reka

(8); gore, hribi (5); gozd, polje/travnik (4); hribi, gozd, polje/travnik (3); gozd, reka (2);

polje/travnik, kozolec (1); hribi, gozd, polje/travnik, posamezno drevo, kozolec (1); hribi,

polje/travnik (1).

5.5 UPODOBITEV PREVOZNIH SREDSTEV, POSTAVLJENIH V KRAJINSKI

PRIZOR

Skupina 23 znamk in ilustracij, na katerih se kot osrednji motiv pojavi prevozno sredstvo,

ki je umeščeno v nek prostor. Prikazuje tipično okolje, v katerem se prevozno sredstvo

uporablja. Tako helikopter gorske reševalne službe leti nad zasneženimi gorami, piranski

trolejbus stoji sredi Tartinijevega trga, tekmovalne jadrnice plujejo po morju z obalnimi

mesti v ozadju, voz lojtrnik, namenjen prevozu sena, pa je upodobljen na cesti ob

pokošenem travniku. V večini primerov gre za fotografijo ali zelo detajlno ilustracijo

prevoznega sredstva in isto velja za krajinski okvir, v katerem to sredstvo stoji.

Na upodobitvah lahko prepoznamo naslednje krajinske prvine: vas/naselje (8), morje (8),

polje/travnik (8), utrjena pot (8), obala/rt (5), gozd (5), cerkev (4), hribi (4), gore (2), reka

(1), kraški pojav (1), posamezna zgradba (1), Triglav (1), zasnežena pokrajina (1), ki

tvorijo sestavljene motive: hribi, gozd, vas/naselje, cerkev, morje, obala/rt (3), gore (3),

morje (3), hribi, polje/travnik, gozd (3), gozd, polje/travnik (3), hribi, gozd, vas/naselje,

morje, obala/rt (2), vas/naselje, reka (2), kraški pojav (1), hribi, vas/naselje, cerkev (1),

hribi, gozd, vas/naselje (1), Triglav (1).

Slika 24: Razglednična dopisnica iz leta 1997 z motivom tekmovalne jadrnice, postavljene v slovensko morje

s Portorožem v ozadju (Colnect.com, 2015)



Slika 25: Znamka iz 2009 s piranskim tramvajem, postavljenim na Tartinijev trg (Colnect.com, 2015)

5.6 UPODOBITEV LIKOV, POSTAVLJENIH V KRAJINSKI PRIZOR

Skupina zajema širok spekter poštnih znamk in ilustracij, na katerih je v prvem planu

človeški ali živalski lik, ki je postavljen v zanj značilen, a na upodobitvi manj izpostavljen,

krajinski prizor. Gre za nabor 91 poštnih znamk, 7 ilustracij ovitkov prvega dne in 16

ilustracij na poštnih celinah, skupno torej 114 različnih upodobitev, ki vsebujejo širok

spekter različnih krajinskih prvin.

Krajinske prvine, ki se pojavijo na znamkah in ilustracijah s podobo različnih likov, so:

polje/travnik (43), posamezno drevo (30), hribi (29), gozd (23), zasnežena pokrajina (22),

reka (14), naselje (14), gore (13), posamezna zgradba (10), cerkev (9), Triglav (6), grad

(6), jezero (2), trg (3), morje (1), most (1), čebelnjak (1), mlin (1), obzidje (1).

Zgornje krajinske prvine na upodobitvah z dominantnim likom večinoma tvorijo tipično

podobo slovenske krajine, kjer se kot najpogostejši motiv pojavi motiv hribi, polje, gozd

(23), nato pa še drugih 28 motivov: hribi, polje/travnik (17); gozd, polje/travnik (10); gore

(7); vas/naselje, polje/travnik (6); Triglav (6); polje/travnik, posamezno drevo (4); gore,

hribi, vas/naselje, posamezno drevo (3); hribi, gozd, vas/naselje, grad (3); hribi, gozd,

polje/travnik, vas/naselje, grad (3); hribi, polje, reka, posamezno drevo (3); hribi, gozd,

cerkev, vas/naselje (3); vas/naselje, gozd (3); gore, hribi, gozd (2); reka, hribi, gozd (2);

reka (2); hribi, vas/naselje, polje/travnik, cerkev (2); hribi, polje/travnik, gozd, reka (2);

reka, vas/naselje, hribi (2); hribi, gozd, posamezna zgradba (2); reka, polje/travnik (1);

hribi, gozd, polje/travnik, reka, posamezna zgradba, posamezno drevo (1); gore, hribi,

gozd, polje/travnik, vas/naselje (1); hribi, cerkev (1); gore, hribi, gozd, grad, cerkev, jezero

(1); hribi, gozd, grad (1); morje (1); hribi, gozd, polje/travnik, vas/naselje, cerkev, kozolec

(1); gore, hribi, gozd, polje/travnik, jezero (1).

V tej skupini je kar nekaj zanimivih upodobitev, med katerimi bomo v nadaljevanju

izpostavili serije: »Slovenska mitologija«, »Narodne noše«, »Folklora – maske«, »Liki iz

otroških slikanic – Martin Krpan«, »Junaki stripov«, –»Panjske končnice« in poštne celine

na temo zimskih športov.

Vsebinsko pomembna je tudi znamka iz leta 2003, ki je nastala ob 50-letnici Avsenikove

glasbe. Znamka sicer nima krajinskega motiva, a je bila izdana v bloku, ki vsebuje



fotografijo pomenljivega krajinskega prizora. Na spodnjem delu fotografije je stoječa voda,

najverjetneje neko manjše ledeniško jezero, sledi razgiban pas travišča in grmovnic ter

nato pas temnega iglastega gozda. Za njim se dviga z drevjem poraslo hribovje, ki prehaja

v gorovje z najvišjim slovenskim vrhom. Kot smo že v uvodu ugotovili, Slovenci Triglav

avtomatsko povežemo z narodno identiteto in ker so Avseniki že postali simbol slovenstva,

njihova glasba pa velja za ambasadorja Slovenije v svetu, je tudi kombinacija podobe

bratov Avsenik in krajinskega motiva Triglav povsem logična. Krajinsko okolje znamke

kaže na avtohtonost Avsenikove glasbe, ki v gledalcu želi spodbuditi prijeten občutek.

Slika 26: Blok znamke iz 2003 ob 50-letnici Avsenikove glasbe (Horaček Kokošar, 2013)

5.6.1 Mitologija

Znamke serije »Slovenska mitologija« so delo Andrejke Čufar. Prikaz bajeslovnih bitij na

vseh devetih znamkah je zelo barvit, slikovit in sporočilen. Vključuje tudi krajinske prvine,

povezane z zgodbami, ki jih o teh bitjih poznamo. Lep primer je znamka iz leta 2008 z

likom ženskega božanstva Mokoš, ki velja za zaveznico porodništva in ženskih opravil,

predvsem preje, tkanja in pranja. Etimologija in Mokošine kasnejše transformacije kažejo

na njeno povezavo z vodo, dnom, vlago. Tako na upodobitvi zasledimo vodo, ki teče iz

vrča in simbolizira reko, iz katere klije poganjek, simbol novega življenja. V ozadju

opazimo meglice nad mokrotnim svetom ter značilne krošnje vrbe beke (Salix Viminalis) z

dolgimi, upogljivimi šibami, ki so jih uporabljali za pletenje košar in drugih predmetov.

Slika 27: Znamka z likom božanstva Mokoš serije 'Slovenska mitologija', izdana 2008 (Colnect.com, 2015)



Slika 28: Celotna serija znamk 'Slovenska mitologija', ki je izhajala med leti 2003 in 2011(Colnect.com,

2015)

5.6.2 Slovenske narodne noše

Serija, ki obsega 13 poštnih znamk in vključuje upodobitve moških in ženskih narodnih

noš iz različnih slovenskih pokrajin, se izdaja od leta 2003 vse do danes. Za grafično

podobo skrbi ekipa Studia ArnoldVuga+. Narodne noše so pomemben del naše dediščine,

nastajale so skozi daljša časovna obdobja na različnih lokacijah in iz različnih vzrokov. So

tvorci narodne identitete, predvsem včasih so bile simbol narodne pripadnosti in zavesti.

Noše odražajo družbeni položaj ter se razlikujejo po vaseh ali pokrajinah. Zlasti v

preteklosti je bila velika razlika med kmečkimi in meščanskimi nošami, saj sta življenjski

prostor in slog močno vplivala na izgled in funkcionalnost. Tudi upodobitev slovenskih

narodnih noš na poštnih znamkah prikazuje košček krajine, iz katere noša izhaja. Lika na

upodobitvi pa imata ob sebi razne pripomočke in orodja, iz katerih lahko razberemo

opravila, ki so se v nošah izvajala.

Slika 29: Znamke iz tematskega kompleta ' Narodne noše' (Colnect.com, 2015)



5.6.3 Folklora – maske

Tudi serija »Folklora – maske« (avtorica vseh ilustracij je Milena Gregorčič) je izhajala

daljše časovno obdobje, in sicer v dveh fazah: 1996–2002 ter 2006–2011. Serija šteje kar

19 poštnih znamk z upodobitvami značilnih kostumov, od katerih jih 11 vsebuje tudi

krajinski motiv. Prizorišče dogajanja je na večini znamk vaški prostor s tipično arhitekturo

pokrajine, za katero so maske značilne. Na znamki s »škoromati«, ki je skupno ime za

številne pustne šeme z območja Brkinov, tako lahko opazimo zgradbe s položno opečno

streho (korc) in širokim napuščem, ki kaže na primorsko-kraški vpliv, saj Brkini veljajo za

območje, ki se spogleduje s kraškim, vipavskim in osrednjeslovenskim prostorom. Sicer pa

se kot prizorišče pustne prireditve »borovo gostüvanje«, značilne za prekmursko podežeje,

pojavi tudi motiv borovega gozda, »Drežniški pustôvi« pa so postavljeni na obrobje

zasnežene vasi s cerkvijo v središču.

Slika 30: Znamke serije 'Folklora – maske' s krajinskim prizorom (Colnect.com, 2015)

5.6.4 Liki iz otroških slikanic – Martin Krpan

Serija znamk z liki iz otroških slikanic vključuje 20 znamk, med katerimi se na štirinajstih

pojavi krajinski motiv. Najbolj zanimiva med njimi je serija treh znamk o Martinu Krpanu,

prvem prepoznavnem delu slovenske pripovedne proze, ki jo je Levstik napisal leta 1858.

Gre za ponarodelo umetniško delo, ki je v obliki slikanic različnih ilustratorjev dosegla

naklado več kot sto tisoč izvodov. Najbolj znana je slikanica z barvnimi ilustracijami

slikarja Toneta Kralja, ki je svoj prostor dobila tudi na poštnih znamkah, in sicer so

uprizorjeni trije prepoznavni motivi (Krpan s kobilico, Krpan v Ljubljani ter Krpan v

kovačnici). Slednja sicer nima krajinskih prvin, sta pa veliko bolj sporočilni prvi dve, ki

vsebujeta slikovit prikaz krajine – opazi se kontrast med hribovito in neobljudeno ruralno

krajino na prvi ter živahno mestno krajino na drugi ilustraciji.



Slika 31: Serija poštnih znamk iz leta 2002 z likom Martina Krpana (Colnect.com, 2015)

5.6.5 Stripovski junaki – Lakotnik, Trdonja, Zvitorepec

Mustrovi stripovski junaki Lakotnik, Trdonja in Zvitorepec so živali s človeškimi

karakterji, ki so svoje mesto na poštnih znamkah dobile v seriji leta 1998. Liki so

postavljeni v prizorišča, iz katerih lahko razberemo vse osnovne slovenske krajinske tipe:

gore, morje, hribovit in gričevnat svet ter prostran ravninski svet. Pri upodobitvi Lakotnika

je kot del gorske krajine ponovno upodobljen mogočni Triglav. Kljub temu, da se

stripovske zgodbe volka, želve in lisjaka dogajajo po celem svetu, so na poštnih znamkah

umeščeni v bolj ali manj prepoznaven slovenski prostor, ki služi kot aluzivni znak za

istovetenje podob z državo Slovenijo, iz katere prihaja avtor stripov, ter na splošno s

pojmom slovensko.

Slika 32: Serija znamk 'Junaki stripov' iz leta 1998 (Colnect.com, 2015)

5.6.6 Čebelarstvo – panjske končnice

Serija štirih znamk, ki so si sledile med leti 2003 in 2006, upodablja panjske končnice, na

katerih je prikazano preprosto podeželsko življenje. Poslikane panjske končnice

predstavljajo posebnost slovenske ljudske kulture alpskega sveta Gorenjske in Koroške.

Motivno je ta zvrst ljudskega slikarstva zelo raznolika. Sprva so prevladovale podobe z

nabožno vsebino, nato pa se je povečalo tudi število posvetnih motivov. Pogosti so prizori

kmečkega dela, vaškega življenja, lovstva ter zgodovinski in drugi dogodki. Na znamkah



so podobe lova, košnje, mlinarstva in čebelarstva. Od krajinskih prvin se pojavijo polje,

posamezno drevo, travnik, čebelnjak in mlin.

Slika 33: Serija znamk 'Panjske končnice' (Colnect.com, 2015)

5.6.7 Poštne celine na temo zimskih športov

V to skupino spadata dve seriji s po tremi razgledničnimi dopisnicami na temo zimskih

športov, ki imajo tudi zelo podoben grafičen izraz. Na vseh šestih dopisnicah je podoba

zimskega športnika, za katerim je videti slovensko (zimsko) krajino. Na upodobitvah

prepoznamo Planico, Ljubljano, progo Vitranc v Kranjski Gori ter tri motive z Bleda.

Slika 34: Hokejist s podobo Ljubljane v ozadju (Colnect.com, 2015)



Slika 35: Smučar s podobo Bleda v ozadju (Colnect.com, 2015)

5.7 ZNAMKE Z JASNIM KRAJINSKIM MOTIVOM

Najbolj obsežen nabor znamk in ilustracij je hkrati tudi najbolj raznolik in pomenljiv. Gre

za skupino 103 poštnih znamk, 5 doplačilnic, 60 ilustracij ovitkov prvega dne ter 35

ilustracij na poštnih celinah, na katerih se krajina ne pojavi več le kot ozadje, pač pa kot

glavni motiv oziroma figura. V tem sklopu se znamke in ilustracije glede na dominantno

prvino krajinskega motiva sistematizira v posamezne skupine ter se jih potem natančno

pregleda in preuči še druge krajinske prvine, ki se pojavljajo poleg dominantne. V nekaj

primerih se lahko v posamezno skupino umesti celoten tematski sklop poštnih znamk, na

primer v skupino gradov se uvršča vseh 16 znamk serije »Grajske stavbe na Slovenskem«,

ki so izhajale med leti 2000 in 2004, v skupino s primarnimi sakralnimi objekti cel sklop

znamk serije «Srednjeveški samostani« ter med naravne in krajinske parke tematski sklop z

istim imenom, v katerem je bilo izdanih 6 znamk ter enako število ovitkov prvega dne.

Skupine upodobitev, ki smo jih določili glede na dominantno krajinsko prvino, so:

gradovi,

sakralni objekti,

gorski svet,

mesta in naselja,

ruralna krajina – travniki in polja,

naravni in krajinski parki,

mostovi,

jame in slapovi,

drugi arhitekturni objekti.



5.7.1 Gradovi

Primarni motiv krajinskega prizora je grad, ki v to skupino uvršča 22 znamk in ilustracij.

Glavnino nabora tvori tematski sklop poštnih znamk »Grajske stavbe na Slovenskem«, ki

ga je Pošta Slovenije izdajala med leti 2000 in 2004. Poleg sem umestila še druge znamke

in ilustracije z izpostavljeno podobo gradu, ki dominira širšemu prostoru, v katerega je

vpet. S tem se tudi na upodobitvah jasno kaže simbolični pomen moči in oblasti.

Krajinske prvine, ki se pojavijo, so sledeče: grad (22), gozd (19), hribi (16), polje/travnik

(11), obzidje (6), posamezno drevo (4), vas/naselje (2), jezero (1), reka (1). Krajinski

motivi v tej skupini pa so: hribi, gozd, polje/travnik, grad (6); hribi, gozd, grad (5); hribi,

gozd, polje/travnik, grad, posamezno drevo (4); hribi, gozd, grad, jezero (2); hribi, gozd,

vas/naselje, grad (2); gore, hribi, gozd, grad (1); gozd, polje/travnik, grad (1); hribi,

polje/travnik, grad (1).

Slika 36: Ilustracija ovitka prvega dne s podobo Blejskega gradu iz 2004 (Colnect.com, 2015)

5.7.1.1 Grajske stavbe na Slovenskem

Serija obsega 14 poštnih znamk, ki jih je spremljalo 8 ovitkov prvega dne, na katerih se

pojavita le dve ilustraciji, ki vsebujeta krajinski motiv. Vse upodobitve serije »Grajske

stavbe na Slovenskem« so delo Andrejke Čufer, ki je arhitekturo gradov pomenljivo vpela

v širšo krajino in na ta način poudarila njihovo mogočnost in edinstvenost. Risbe so

tehnične, enobarvne in zelo detajlne. Poleg arhitekturnih značilnosti posameznih gradov se

dobro opazi razgibanost terena, na katerem se objekti nahajajo. V večini primerov gre za

hribovit z gozdom poraščen svet. Pri upodobitvi gradu Otočec se lepo vidi struga reke

Krke, ki gradu daje unikatno podobo, dvorec Murska Sobota pa stoji na ravnini.



Slika 37: Vseh 14 znamk tematskega kompleta 'Grajske stavbe na Slovenskem' (Colnect.com, 2015)

5.7.2 Sakralni objekti

Splošno znano je, da ima skoraj vsaka slovenska vas svojo cerkev. Ker je religija skozi

slovensko zgodovino igrala pomembno vlogo, predvsem katolištvo je imelo velik vpliv na

zgodovinsko dogajanje na naših tleh, je pričakovano tudi na produktih poštnih storitev

pogost motiv prav sakralni objekt, bodisi cerkev bodisi samostan ali pa redkeje tudi

kapelica. Kot dominantni člen se pojavi na kar 24 upodobitvah, od tega je na petih podoba

cerkvice na Blejskem jezeru, ki že zaradi svoje izjemne lokacije na otoku sredi jezera

dominira prostoru.

Krajinske prvine, ki se pojavijo na znamkah s sakralnimi objekti, so:

samostan/cerkev/kapelica (23), gozd (13), hribi (12), posamezno drevo (10), trg/dvorišče

(7), vas/naselje (7), gore (5), polje/travnik (5), zasnežena pokrajina (5), jezero (5), grad (2),

obzidje (2), reka (2). Pojavljajo se v kombinacijah motivov hribi, gozd, polje/travnik,

cerkev (8); polje/travnik, cerkev, posamezno drevo (4); hribi, polje/travnik, cerkev (3);

gore, hribi, gozd, jezero, cerkev (2); gore, hribi, gozd, jezero, cerkev, grad (2); gore, hribi,

gozd, polje/travnik, vas/naselje, cerkev (2); hribi, gozd, polje/travnik, vas/naselje, cerkev,

reka (2); hribi, gozd, jezero, cerkev (1); gore, hribi, gozd, cerkev (1).

Slika 38: Znamka s podobo kartuzijanskega samostana Bistra pri Vrhniki iz leta 2014 (Colnect.com, 2015)



5.7.2.1 Srednjeveški samostani

To je serija sedmih znamk, ki jih je Pošta Slovenije začela izdajati leta 2009. Sicer ne gre

za enotne upodobitve z uporabo enakih tehnik, je pa pri vseh glavni člen krajinskega

motiva samostan, ki je postavljen v nekje bolj drugje manj kompleksno grafično

upodobljeno krajinsko sliko. Izjemi sta podobi minoritskega samostana sv. Petra in Pavla

na Ptuju in kapucinskega samostana v Vipavskem Križu, ki se pojavita kot fotografiji. Na

slednji upodobitvi poleg pročelja samostana, ki se nahaja na griču sredi Vipavske doline,

veliko pozornost zbujajo mogočna pobočja kraške planote Trnovski gozd.

Slika 39: Znamka s podobo kapucinskega samostana v Vipavskem Križu iz leta 2013 (Colnect.com, 2015)

5.7.3 Gorski svet

Najbolj obsežen sklop z motiviko gora največkrat vsebuje slikovit, fotografski ali

ilustriran, prikaz mogočnih gora z območja Republike Slovenije in nekaj bližnje okoliške

krajine. Pričakovano se v tej skupini večkrat pojavi podoba Triglava, največ upodobitev pa

izhaja iz tematskega sklopa priložnostnih poštnih znamk »Planinske znamke«.

Skupina vsebuje 35 upodobitev, na katerih najdemo naslednje krajinske prvine: gore (35),

gozd (22), hribi (12), polje/travnik (11), Triglav (10), zasnežena pokrajina (8), morje (3),

reka (3), posamezno drevo (2), posamezna zgradba (2), jezero (2), spomenik (2), cerkev

(1), vas/naselje (1). Prvine se povezujejo v 11 krajinskih motivov: gore, hribi, gozd,

polje/travnik (8); gore (7); gore, hribi, gozd (6); gore, hribi, gozd, reka (3); gore, hribi,

polje/travnik (3); gore, hribi, gozd, jezero (2); gore, hribi, gozd, cerkev (1); gore, morje (1);

gore, hribi, gozd, polje/travnik, morje, posamezna zgradba (1); gore, hribi, gozd,

polje/travnik, jezero (1); gore, hribi, gozd, polje/travnik, vas/naselje (1); gore, hribi, gozd,

vas/naselje (1).

5.7.3.1 Planinske znamke

Tematski sklop 8 poštnih znamk in prav toliko ilustracij ovitkov prvega dne, od katerih se

dve uvrščata v skupino z glavnim motivom gora, je izhajal med leti 1997 in 2002 ter potem

ena znamka še leta 2007. Na posameznih upodobitvah iz tega sklopa se poleg gora redko

pojavita še več kot ena ali dve krajinski prvini, največkrat hribi, polje/travnik ali gozd. Vse



znamke vsebujejo tudi podobo ene izmed gorskih cvetlic, ki uspevajo na pobočjih teh gora.

Gore so v tem tematskem sklopu prikazane kot fotografije, izjemi sta podoba Snežnika, ki

se pojavi kot grafično obdelana fotografija, ter Jalovec, katerega podoba je ilustrirana.

Posebno slikovit je ovitek prvega dne planinske znamke »Jalovec«, na katerem tudi žig

vsebuje motiv tega gorskega vrha.

Slika 40: Vse poštne znamke tematskega sklopa 'Planinske znamke' ( Colnect.com, 2015)

Slika 41: Ovitek prvega dne planinske znamke 'Jalovec' iz leta 2001 (colnect.com)

Slika 42: Ilustracija ovitka prvega dne z motivom Storžiča in cerkve Sv. Primoža in Felicijana na Jamniku iz

leta 2000 (colnect.com)



5.7.4 Mesta in naselja

To je skupina z 28 upodobitvami krajin, katerih glavna krajinska prvina je mesto oziroma

naselje. V to skupino ni umeščen noben tematski sklop, saj največkrat gre za obeleženje

nekega dogodka ali osebe, povezane z upodobljenim mestom, na primer Radovljica ob

500. obletnici mesta ali Novo mesto, rojstni kraj Leona Štuklja, na ilustraciji ovitka prvega

dne, posvečenega stotemu rojstnemu dnevu telovadca.

Prvine, ki se pojavijo na znamkah z motivom mest, so: naselje (26), cerkev (20), gozd (19),

hribi (18), steza/pot (13), reka (10), most (8), grad (7), polje/travnik (8), trg (5), gore (2),

morje (2) in tvorijo naslednje motive: hribi, gozd, polje/travnik, vas/naselje, cerkev, reka

(7); hribi, gozd, polje/travnik, vas/naselje, cerkev (6); hribi, vas/naselje, cerkev (3);

vas/naselje, polje/travnik (3); vas/naselje, reka (2); hribi, gozd, vas/naselje (2); hribi, gozd,

vas/naselje, obala/rt, morje (1); hribi, grad, vas/naselje, cerkev (1); hribi, gozd, vas/naselje,

obala/rt, morje, cerkev (1); hribi, gozd, polje/travnik, vas/naselje, grad (1).

Slika 43: Ovitek prvega dne ob 500-letnici mesta Radovljica z 'mestno' znamko in ilustracijo (Colnect.com,

2015)

Slika 44: Ilustracija ovitka prvega dne iz 1996 z motivom Celja nekoč (Colnect.com, 2015)



5.7.5 Ruralna krajina – travniki in polja

Pomemben člen slovenskega nacionalnega prostora je tudi podeželski svet poln travnikov

in na drobno parceliranih polj, ki tvorijo značilen vzorec v krajini. Skupina ima 25 enot,

največ med njimi je ilustracij ovitkov prvega dne iz tematskega sklopa »Slovenske narodne

noše«.

Prvine na upodobitvah ruralne krajine so: hribi (18), polje/travnik (28), gozd (13),

posamezno drevo (5), posamezna zgradba (3), vinograd (2), vas/naselje (2), grad (2), gore

(1), spomenik (1), zasnežena pokrajina (1). Na upodobitvah se kažejo naslednji motivi:

hribi, gozd, polje/travnik (6); hribi, polje/travnik (6); gozd, polje/travnik (5); hribi, gozd,

polje/travnik, kozolec (2); gozd, polje/travnik, grad (2); hribi, polje/travnik, grad (1); hribi,

gozd, polje/travnik, grad, vas/naselje, kozolec (1); gozd, polje/travnik, posamezna zgradba

(1), hribi, polje/travnik, posamezno drevo (1).

5.7.5.1 Slovenske narodne noše – ilustracije ovitkov prvega dne

Serija, katere poštne znamke so bile že obravnavane v sklopu upodobitev krajin z liki v

ospredju, ima veliko bolj sporočilne ilustracije ovitkov prvega dne. Ilustracije vsebujejo

različne krajinske prizore, ki pojasnjujejo, kakšen krajinski tip, iz katerega posamezna noša

izhaja. V večini primerov gre za simpatično naslikano podobo ruralne kulturne krajine, ki

je največkrat odraz preprostega kmečkega življenja, npr. polje z ostrnicami jasno

predstavlja ruralno krajino Notranjske.

Slika 45: Ilustraciji ovitkov prvega dne s podobo ruralne krajine iz serije 'Narodne noše' – Notranjska in

Smlednik (Colnect.com, 2015)

5.7.6 Naravni in krajinski parki

Znamke o naravnih in krajinskih parkih se pojavijo šele leta 200911 z znamko Lovrenških

jezer na Pohorju. Nabor zajema 14 poštnih znamk in ilustracij, v vseh primerih gre za

podobe parkov v obliki fotografij, edina izjema je ilustracija Igorja Fleharja, na kateri je

nekdanje koliščarsko naselje na Ljubljanskem barju.

11 Izjema je znamka o Triglavskem narodnem parku, ki jo je Pošta Slovenije leta 1999 izdala v seriji

»EUROPA – narodni parki« in sem jo umestila v skupino, kjer so glavne prvine gore.



Slika 46: Tri znamke tematskega kompleta krajinski parki: Sečovlje, Goričko ter Ljubljansko barje (Posta.si,

2015)

Na upodobitvah krajinskih parkov lahko zasledimo naslednje prvine: gozd (9), hribi (7),

reka (7), polje/travnik (10), vas/naselje (4), soline (2), močvirje (2), jezero (2), grad (1),

vinograd/sadovnjak (1), ki tvorijo motive: hribi, gozd, jezero (3); hribi, gozd, reka (2);

hribi, gozd, polje/travnik, vas/naselje, reka (2); gozd, reka (2); soline (2); hribi, gozd,

polje/travnik, vas/naselje, vinograd (1); gozd, polje/travnik, reka (1); hribi, gozd,

polje/travnik, vinograd/sadovnjak, grad (1).

Slika 47: Ilustracija nekdanjega koliščarskega naselja na Ljubljanskem barju (Colnect.com, 2015)

Slika 48: Ovitek prvega dne s krajinskim parkom reke Kolpe (Colnect.com, 2015)



5.7.7 Mostovi

Mostovi niso le tehnični objekti, ki omogočajo prometne povezave preko rečnih strug,

sotesk in dolin, pač pa tudi markantna krajinska prvina v prostoru. Poleg tematskega

kompleta »Mostovi« iz leta 2013, ki vključuje 5 poštnih znamk12, na katerih je vidno le

malo krajine, zato gre za zelo šibke krajinske motive, so na skupno 13 upodobitvah

prikazani še solkanska cestni in železniški most (slednji večkrat), most čez Radovno v

Blejskem vintgarju, cestni most v Mariboru, železniški v Zidanem Mostu, nekdanji viadukt

pri Borovnici in viadukt Črni Kal (2004). Slednji kot manifestacija velikega tehnološkega

dosežka, ki velja za najzahtevnejši premostitveni objekt na slovenskih avtocestah, tako

glede funkcionalnih zahtev, konstrukcijskih in tehnoloških možnosti, zahtevnosti

oblikovanja, težavnosti umestitve v prostor v povezavi z ohranitvijo naravnega okolja, kot

tudi glede stroškov investicije in vzdrževanja v času njegovega obratovanja. Veliko

upodobitev pričakovano vsebuje motiv reke, hribovja ter gozda, ki so nekako stalni

sestavni členi krajin, v katerih se mostovi pojavljajo.

Prvine, ki se pojavijo na upodobitvah mostov: most/posamezna zgradba (13), reka (9),

gozd (9), vas/naselje (8), hribi (6), polje/travnik (4). Zasledimo lahko naslednje motive, v

katerih se pojavi prvina mostu, ki jo zaradi lažjega razvrščanja zabeležimo kot posamezna

zgradba: hribi, gozd, reka, posamezna zgradba (5); hribi, gozd, polje/travnik, vas/naselje,

posamezna zgradba (3); hribi, gozd, polje/travnik, posamezna zgradba (2); vas/naselje,

gozd, reka, posamezna zgradba (2); hribi, gozd, vas/naselje, cerkev, reka, posamezna

zgradba (1); hribi, gozd, vas/naselje, posamezna zgradba (1).

Slika 49: Vseh 5 znamk tematskega kompleta 'Mostovi', izdanega leta 2013 (posta.si)

12 Komplet »Mostovi« sestavljajo znamke: Most čez Sočo v Kanalu, Tromostovje v Ljubljani, železniška

mostova v Zidanem Mostu, stari cestni most čez Dravo v Mariboru in Kandijski most čez Krko v Novem

mestu.



Na znamki iz leta 2001, ki obeležuje 1000 let Solkana, sta bolj kot mesto, ki je tistega leta

obeležilo tisoč let od prve omembe, izpostavljena mostova čez Sočo – železniški z

največjim kamnitim lokom na svetu iz leta 1906 ter cestni, zgrajen leta 1985 – ki še danes

dajeta Solkanu veliko prepoznavnost. Predvsem železniški most je že od izgradnje

pomemben člen slovenske prometne infrastrukture, ki na tej trasi povezuje Primorsko z

Gorenjsko ter širše Mediteran z državami srednje Evrope.

Slika 50: Znamka ob 1000-letnici omembe mesta Solkan (Horaček Kokošar, 2013)

Slika 51: Ilustracija ovitka prvega dne iz leta 1997 z nazornim prikazom nekdanjega železniškega viadukta

pri Borovnici, ki je bil porušen v času 2. svetovne vojne (Colnect.com, 2015).

5.7.8 Jame in slapovi

Gre za skupino 7 znamk, ki prikazujejo slovensko podzemlje, in sicer se na znamkah

pojavijo Postojnska jama, Škocjanske jame in jama Vilenica, smiselno pa je v to skupino

umestiti tudi 3 upodobitve slapov, ki jih s skupino povezuje ilustracija ovitka prvega dne

na temo Škocjanskih jam (1996), ki prikazuje pogled na jamo, iz katere v obliki slapu teče

reka Reka. Glavni prvini na upodobitvah iz te skupine sta torej kraška jama oziroma kraški

pojav ter slap. Zgoraj omenjena ilustracija ovitka prvega dne vsebuje tudi mnogo drugih

prvin, pri znamki iz leta 2013 pa se pojavi za jamski svet povsem nova prvina, to je

posamezna stavba, gre namreč za prvi podzemni poštni urad na svetu.



Prvine kraški pojav (8), slap (3), gore (2), gozd (2), cerkev (1), polje/travnik (1), naselje

(1), hribi (1) in posamezna zgradba (1) v tej skupini tvorijo motive: kraški pojav (6); hribi,

slap (2); kraški pojav, posamezna zgradba (1); hribi, gozd, polje/travnik, vas/naselje,

cerkev, kraški pojav, slap (1).

Slika 52: Prvi podzemni poštni urad iz Postojnske jame na znamki, izdani leta 2013 (Posta.si, 2015)

Slika 53: Ovitek prvega dne z znamko ter ilustracijo na temo Škocjanskih jam (Colnect.com, 2015)

5.7.9 Drugi arhitekturni objekti

Arhitekturni objekti se na znamkah in ilustracijah kot glavna prvina pojavijo 33-krat, pri

čemer jih je večina upodobljenih v obliki fotografije. V skupino sem umestila tiste objekte,

ki niso bili umeščeni v skupino znamk s podobami arhitekturnih elementov brez okoliške

krajine, torej jih na upodobitvi spremlja nekaj krajinskih prvin ter prav tako ne upodabljajo

drugih že zgoraj obravnavanih objektov (gradovi, sakralni objekti, mostovi). Poleg koč se

v to skupino doda planinske koče, spomenike, čebelnjak, kraško hiško, hotel itd.



Krajinske prvine, ki jih zasledimo na upodobitvah drugih arhitekturnih objektov:

posamezna zgradba (28), gozd (20), hribi (16), polje/travnik (15), gore (4), spomenik (4),

trg (3), posamezno drevo (3), vinograd (3), naselje (2), obala/rt (2), morje (2), reka (2),

čebelnjak (1), zasnežena pokrajina (1), pot/cesta (1), most (1). Med krajinskimi motivi, ki

jih te prvine tvorijo, opazimo: hribi, gozd, polje/travnik, posamezna zgradba (10); hribi,

gozd, posamezna zgradba (10); gore, posamezna zgradba (5); gozd, polje/travnik,

posamezna zgradba (3); gozd, polje/travnik, posamezna zgradba, reka (2); hribi, gozd,

reka, posamezna zgradba (1); hribi, gozd, polje/travnik, posamezna zgradba, kozolec (1).

5.7.9.1 Slovenske planinske koče

Tematska serija iz leta 2015, ki vsebuje 5 poštnih znamk ter spremljajoči ovitek prvega dne,

je morda najbolj zanimiva v skupini. Zelo stilizirana serija priložnostnih poštnih znamk

prikazuje glavne značilnosti same arhitekture znanih planinskih postojank in na

poenostavljen način oriše tudi grob, nekoliko težje berljiv, krajinski okvir.

Slika 54: Znamki serije 'Slovenske planinske koče' z zelo stilizirano podobo krajine (Posta.si, 2015)



6 UMESTITEV V PROSTOR

Poštnim znamkam in ilustracijam, katerih motiv lahko prepoznamo iz upodobitve ali pa iz

njihovega imena ter opisa, lahko določimo lokacijo in jih umestimo na zemljevid Slovenije.

Taka razvrstitev nam pokaže pogostnost pojavljanja krajinskih motivov v posameznih

regijah. Zanima nas, kateri predel Slovenije je najbolj izpostavljen in najpogosteje prikazan

na poštnih znamkah ter tudi, katera področja Slovenije na poštnih znamkah morda niso

upodobljena.

Upodobitve z znamk in ilustracij, ki se jim da določiti točno lokacijo upodobljene krajine, se

na zemljevidu Slovenije označi z manjšo piko. Če gre za ponovitev, ne nujno enakega

motiva z iste lokacije, se na zemljevidu ta pika poveča. Tako lahko z zemljevida točno

razberemo, kateri kraji so pri upodobljanju na produktih poštnih storitev bolj popularni in

kateri manj. Sklepamo lahko, da imajo tisti z več upodobitvami v nacionalni zavesti večji

pomen, npr. Triglav in Bled. Obstaja nekaj primerov, kjer točne mikrolokacije ni mogoče

določiti, saj gre za večje območje, kot na primer Krajinski park Kolpa, Ljubljansko barje ali

pa narodna noša z območja Koroške. V tem primeru se na zemljevidu določi večje območje

s svetlejšim odtenkom iste barve. V primeru, da se isto območje oziroma pokrajina ponovi,

je to območje zaradi prekrivanja prikazano v nekoliko temnejšem odtenku.

Tako kot pri razvrščanju znamk v pregleden sistem v petem poglavju se tudi lokacije določi

glede na dominantni motiv znamke. Pri tem se izključi vse upodobitve z živalmi (poglavje

5.4), saj nobena ni upodobljena s krajinskim motivom, ki bi mu bilo moč določiti lokacijo na

zemljevidu. Prav tako se izpusti skupino z mejami ozemlja, načrti ali kraji izven območja

Slovenije (poglavje 5.1).

Rezultat umeščanja lokacij upodobitev krajin na poštnih znamkah ter drugih produktih

poštnih storitev je 5 individualnih kart, ki nam povedo, kje se nahajajo posamezni vsebinski

sklopi, in sicer:

upodobitve arhitekturnih elementov (na karti označeni z rdečo barvo);

upodobitve rastlinstva (na karti označeni z zeleno);

upodobitve prevoznih sredstev, postavljenih na krajinsko ozadje (označeni z modro);

upodobitve likov, postavljenih na krajinsko ozadje (označeni z oranžno);

upodobitve konkretnih krajin (označeni s črno).



Slike 67–70: Prostorski prikaz lokacij podob glede na primarni motiv upodobitve: zgolj arhitekturni element

(rdeča), rastline (zelena), prevozna sredstva (modra) in liki (oranžna).

Slika 71: Lokacije jasnih krajinskih motivov na produktih poštnih storitev



Lokacijo je bilo mogoče določiti 74 upodobitvam arhitekturnih elementov, ki so razporejene

po celotnem ozemlju Slovenije, pri čemer pričakovano nekoliko izstopata mesti Ljubljana in

Maribor, večkrat se pojavi tudi podoba Ptuja. Trinajst rastlinskih elementov je enakomerno

razporejenih po območju Slovenije in težko bi rekli, da kakšno območje še posebej izstopa,

kar pa ne drži za 12 upodobitev prevoznih sredstev, kjer so bolj izpostavljene Obala,

Ljubljana in Julijske Alpe. Na karti z lokacijami 52 upodobitev likov lahko opazimo večjo

zgoščenost na območju Gorenjske, sicer pa so podobe razvrščene po celi Sloveniji, malce

slabše zastopan je jugovzhodni del države.

Slika lokacij upodobitev, kjer se krajina pojavi kot glavni element, torej krajina nastopi kot

figura, pokaže veliko razpršenost po celotnem ozemlju Slovenije, pri čemer ponovno

nekoliko izstopa Gorenjska, predvsem Triglav in Bled, več podob je tudi iz prestolnice

Ljubljane, Maribora in Novega mesta ter nekaj drugih krajev. Vseh upodobitev na tem

zemljevidu (slika 70) je 172 od 204, kar znaša več kot 82 %. Nekatere podobe se pojavijo na

poštni znamki in spremljajoči ilustraciji ovitka prvega dne, zato kot večkrat upodobljene

štejemo tiste, ki se pojavijo vsaj trikrat.

Lokacije, ki se pri umestitvi vseh podob v prostor ponovijo več kot dvakrat, so naslednje:

Ljubljana (40 različnih motivov, od tega 20 zgolj arhitekturnih),

Triglav (18 upodobitev, od katerih se 4 ponovijo),

Maribor (15 različnih motivov, od tega 7 zgolj arhitekturnih),

Bled (12 podob – največkrat jezero z otokom, cerkvijo in gorami v ozadju, včasih še

grad),

Novo mesto (7 upodobitev, 1 je zgolj arhitekturna),

Ptuj (6 upodobitev, 3 le arhitekturne),

Vršič (5 upodobitev, 2 sta le arhitekturni),

Postojnska jama (4 različne podobe, od teh se 2 ponovita),

Celje (4 upodobitve),

Planica (4 podobe, od teh je 1 arhitekturna),

Kranj (4 upodobitve),

Kolpa (4 upodobitve),

Portorož (4 upodobitve),

Stična (4 upodobitve, od teh 2 zgolj arhitekturni),

Škocjanske jame (3 upodobitve, od teh se 1 ponovi),

Ljubljansko barje (3 upodobitve),

Piran (3 upodobitve),

Solkan (3 upodobitve),

Laško (3 upodobitve),

Sečovlje (3 upodobitve, od teh je 1 arhitekturna),

Koper (3 upodobitve, 2 sta le arhitekturni),

Velika planina (3 upodobitve, 2 sta zgolj arhitekturni),

Idrija (3 upodobitve, 2 sta le arhitekturni).



7 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Pošta Slovenije je v obravnavanem 25-letnem obdobju, med leti 1991 in 2016, izdala preko

tisoč rednih in priložnostnih poštnih znamk z 897 različnimi motivi, ki jih je v tem obdobju

pri izdaji spremljalo 573 ovitkov prvega dne. Poleg teh je bilo izdanih 77 doplačilnih poštnih

znamk in 188 poštnih celin. Torej je bilo v skupnem obravnavanem naboru 1735 elementov

z različnimi motivi, med katerimi je 776 takšnih, ki vsebujejo vsaj eno krajinsko prvino.

Med rednimi in priložnostnimi poštnimi znamkami jih 52 % vsebuje vsaj eno krajinsko

prvino. Krajina se kot posamezna prvina ali ozadje pojavi v 362 primerih oziroma 77,5 %,

medtem ko kot figura nastopi na 105 znamkah oziroma v 22,5 %. Pri doplačilnih znamkah

se krajinski element pojavi osemnajstkrat (23,4 %), od tega kot posamezna prvina ali motiv

v ozadju v 13 in kot figura le v 5 primerih. V segmentu ilustracij ovitkov prvega dne

krajinski element zasledimo na 186 upodobitvah oziroma v 32,5 %, od tega je upodobljena

kot individualna prvina ali ozadje v 68,3 % in kot figura na 31,7 % podob. Med poštnimi

celinami je krajina zastopana v 56 %, od tega se kot posamezna prvina ali ozadje pojavi v

66,7 % ter kot figura v 33,3 %.

Preglednica 1: Razporeditev gradiva glede na vrsto in krajinske prvine

tip gradiva vsi elementi krajinska prvina ena prvina/ozadje krajinski motiv (figura)

redne/priložnostne

poštne znamke 897 467 362 105

doplačilnice 77 18 13 5

ilustracije ovitkov

prvega dne 573 186 127 59

poštne celine 188 105 70 35

skupaj 1735 776 572 204

Skupno se krajinski element pojavi na 776 obravnavanih elementih, to je na slabih 45 %

vsega obravnavanega gradiva, pri čemer je treba upoštevati, da pogosto ne gre za sestavljen

krajinski motiv, pač pa le za eno samo krajinsko prvino. Tako se kot samostojni arhitekturni

element ali detajl brez okoliške krajine pojavi na 5,1 %, kot načrt ali krajina, ki se ne nanaša

na naše ozemlje, v 4,4 % primerov. Isti motiv kot na poštnih znamkah se v 1,3 % ponovi

tudi na ilustracijah ovitkov prvega dne ter poštnih celinah. Med gradivom z dominantnim

motivom flore zelo pogosto, v 85,4 %, gre za samostojni motiv rastline ali zgolj njenega

dela, kar znaša skupno 7,4 %. V 70,7 % se le ena krajinska prvina pojavi tudi med gradivom

z dominantnim motivom živali, kar je skupno 4,0 %. Če torej izključimo zgornje primere s

posameznimi krajinskimi elementi oziroma prvinami, se krajinski motiv kot ozadje ali kot

figura pojavi na 392 produktih, kar znaša 22,6 %.



Iz 392 prizorov, sestavljenih iz različnih krajinskih prvin, se skozi analizo lahko oblikuje 93

krajinskih motivov, ki smo jih razvrstili glede na pogostost pojavljanja.

1 hribi, gozd, polje/travnik (8,9 %)

2 gozd, polje/travnik (5,9 %)

3 hribi, polje/travnik (5,6 %)

4 Triglav (4,6 %)

5 gore (4,6 %)

6 hribi, gozd, posamezna zgradba (3,1 %)

7 hribi, gozd, polje/travnik, posamezna

zgradba (2,6 %)

8 hribi, gozd, polje/travnik, vas/naselje,

cerkev, reka (2,3 %)

9 polje/travnik, vas/naselje (2,3 %)

10 polje/travnik, reka (2,3 %)

11 morje (2,0 %)

12 gore, hribi, gozd, polje/travnik (2,0 %)

13 gore, hribi, gozd (2,0 %)

14 hribi, gozd, polje/travnik, cerkev (2,0 %)

15 kraški pojav (1,8 %)

16 hribi, gozd, vas/naselje, grad (1,8 %)

17 hribi, gozd, grad (1,5 %)

18 hribi, gozd, polje/travnik, grad (1,5 %)


cerkev (1,5 %)

20 hribi, gozd, reka, most (1,3 %)

21 gore, hribi (1,3 %)

22 gore, posamezna zgradba (1,3 %)

23 vas/naselje, reka (1,3 %)

24 hribi, gozd, reka (1,0 %)

25 hribi, gozd, vas/naselje, cerkev, morje,

obala/rt (1,0 %)


grad (1,0 %)

27 gozd, reka (1,0 %)

28 hribi, vas/naselje, cerkev (1,0 %)

29 polje/travnik, cerkev, posamezno drevo

(1,0 %)

30 polje/travnik, posamezno drevo (1,0 %)

31 hribi, gozd, vinograd/sadovnjak (1,0 %)

32 hribi, gozd, polje/travnik, grad,

posamezno drevo (1,0 %)

33 hribi, gozd, vas/naselje, morje, obala/rt

(0,8 %)

34 hribi, gozd, jezero (0,8 %)

35 gore, hribi, polje/travnik (0,8 %)

36 hribi, gozd, polje/travnik, posamezno

drevo (0,8 %)

37 posamezna zgradba, posamezno drevo

(0,8 %)

38 hribi, polje/travnik, posamezno drevo

(0,8 %)

39 hribi, polje/travnik, reka, posamezno

drevo (0,8 %)

40 gozd, polje/travnik, posamezna zgradba,

reka (0,8 %)

41 gore, hribi, vas/naselje, posamezno

drevo (0,8 %)

42 hribi, gozd, vas/naselje (0,8 %)

43 hribi, gozd, vas/naselje, cerkev (0,8 %)

44 hribi, polje/travnik, cerkev (0,8 %)

45 gozd, polje/travnik, posam. zgradba (0,8

%)

46 jezero (0,8 %)

47 gore, hribi, gozd, reka (0,8 %)

48 gore, hribi, gozd, jezero, cerkev, grad

(0,8 %)

49 gozd, vas/naselje (0,8 %)

50 gore, hribi, gozd, polje/travnik,

vas/naselje, cerkev (0,5 %)

51 hribi, gozd, polje/travnik, reka (0,5 %)

52 gore, hribi, gozd, polje/travnik, jezero

(0,5 %)

53 hribi, vas/naselje, reka (0,5 %)

54 hribi, gozd, grad, jezero (0,5 %)

55 hribi, gozd (0,5 %)

56 hribi, polje/travnik, grad (0,5 %)

57 gozd, polje/travnik, grad (0,5 %)

58 hribi, polje/travnik, vas/naselje, cerkev

(0,5 %)

59 gore, hribi, gozd, jezero (0,5 %)




reka (0,5 %)


most (0,5 %)

62 hribi, gozd, polje/travnik, kozolec (0,5

%)

63 hribi, gozd, polje/travnik, most (0,5 %)

64 vas/naselje, gozd, reka, most (0,5 %)

65 soline (0,5 %)

66 hribi, slap (0,5 %)

67 reka (0,5 %)

68 gore, hribi, gozd, cerkev (0,5 %)

69 gore, hribi, gozd, jezero, cerkev (0,5 %)

70 gore, morje (0,2 %)

71 polje/travnik, kozolec (0,2 %)


cerkev, kozolec (0,2 %)

73 hribi, gozd, jezero, cerkev (0,2 %)

74 hribi, cerkev (0,2 %)

75 gozd, polje/travnik, reka, grad (0,2 %)

76 gore, hribi, gozd, grad (0,2 %)

77 hribi, gozd, polje, vinograd/sadovnjak,

grad (0,2 %)


grad, kozolec, spomenik (0,2 %)

79 hribi, grad, vas/naselje, cerkev (0,2 %)

80 hribi, gozd, polje/travnik, reka,

posamezna zgradba, posamezno drevo

(0,2 %)

81 gore, hribi, gozd, polje/travnik,

vas/naselje (0,2 %)


vinograd/sadovnjak (0,2 %)

83 hribi, gozd, vas/naselje, most (0,2 %)

84 hribi, gozd, vas/naselje, cerkev, reka,

most (0,2 %)

85 gozd, polje/travnik, reka (0,2 %)

86 kraški pojav, posamezna zgradba (0,2 %)


cerkev, kraški pojav, slap (0,2 %)

88 hribi, polje/travnik (0,2 %)

89 hribi, vas/naselje, posam. drevo (0,2 %)

90 posamezna zgradba, posamezno drevo,

vinograd/sadovnjak (0,2 %)

91 hribi, gozd, kozolec, polje, posamezno

drevo (0,2 %)

92 polje/travnik, posamezna zgradba,

posamezno drevo (0,2 %)

93 gore, hribi, gozd, vas/naselje (0,2 %)

Primerjava krajinskih motivov z raziskavama A. Kučan iz leta 1998 ter T. Sever iz leta 2010

pokaže nekaj podobnosti in nekaj odstopanj glede pogostosti pojavljanja motivov. Število

različnih krajinskih motivov je v primeru analize poštnih znamk večje, kar je lahko posledica

različnega razbiranja posameznih krajinskih prvin iz obravnavanega gradiva. Število motivov

ne vpliva bistveno na primerjavo dobljenih rezultatov.

Preglednica 2: Primerjava pogostosti nekaterih motivov s predhodnimi raziskavami

se nadaljuje

Krajinski motiv Oglasni material

(A. Kučan, 1998)

Razglednice

(T. Sever, 2010)

Poštne znamke

Gore

7,3 % 4,0 % 4,6 %

Gore, hribi, gozd, cerkev,

grad, jezero

2,7 % 1,7 % 0,8 %

Cerkev, jezero oz. hribi,

gozd, cerkev, jezero

1,4 % 0,8 % 0,5 %

Hribi, gozd, jezero

3,6 % 1,9 % 0,8 %

Triglav 4,6 % 2,5 % 4,6%



nadaljevanje preglednice 2

Primerjava rezultatov analize poštnih znamk z rezultati raziskav v delih »Krajina kot

nacionalni simbol« (Kučan, 1998) in »Interpretacija upodobitev krajin ...« (Sever, 2010) kaže,

da se število upodobitev dveh tipičnih krajinskih podob Slovenije, motivov morja ter gora, ki

se pojavita tudi v državnem grbu, in prepoznavnega motiva Bleda (gore, hribi, gozd, grad,

cerkev, jezero in hribi, gozd, cerkev, jezero) v vizualnih množičnih medijih zmanjšuje.

Nasprotno velja za motiv gore, hribi, gozd, jezero, vas/naselje, vendar v slednjem primeru

razlika ni velika. Zanimiva je ugotovitev, da se motiv Triglava na raziskanem gradivu pred

letom 1995 ter poštnih znamkah, izdanih v času samostojne Slovenije, pojavlja povsem enako

pogosto, medtem ko je delež v upodobitvah na razglednicah dosti manjši. Drugače je z

upodobitvami ruralne krajine, kjer opazimo gozdove, hribe, polja in travnike, cerkvice na

vzpetinah ter občasno kozolce – motivi s takimi podobami se na razglednicah pojavljajo

pogosteje kot na oglasnem gradivu pred 1995 in poštnih znamkah, kjer je delež dokaj

podoben. Enako velja tudi za motiv solin. Pogosta prvina upodobitev krajin na poštnih

znamkah je grad, ki je upodobljen precej pogosteje kot v medijih, obravnavanih v preteklih

raziskavah.

Slika 55: Ovitek prvega dne s krajinskim motivom gradu Gamberg (Colnect.com, 2015)

Krajinski motiv Oglasni material

(A. Kučan, 1998)

Razglednice

(T. Sever, 2010)

Poštne znamke

Gore, hribi, gozd,

polje/travnik, vas/naselje,

cerkev, kozolec

0,1 % 2,3 % 0,2 %

Gore, hribi, gozd

2,4 % 8,0 % 2,0 %

Hribi, gozd, polje/travnik,

vas/naselje, reka

0,5 % 1,2 % 0,5 %

Morje, gozd, vas/naselje,

cerkev, obala/rt

5,4 % 10,9 % 1,0 %

Soline

0,7 % 2,7 % 0,5 %

Kombinacije s prvino

gradu

7,5 % 5,2 % 10,1 %

Kraški pojavi

4,4 % 5,5 % 2,2 %



Znani turistični slovenski kraji se na poštnih znamkah pojavljajo redkeje kot v obravnavanem

gradivu preteklih raziskav. Veliko odstopanje se kaže predvsem pri motivih obmorskih mest,

ki se na razglednicah pojavijo v kar 20,6 % (10,9 % Izola, Piran in 9,7 % Portorož) ter na

oglasnem gradivu pred 1995 v 5,4 %, medtem ko je njihov delež na poštnih znamkah skupno

le v 1,8 %. Podobne rezultate opazimo v pogostosti pojavljanja kraških pojavov, ki se v

raziskavi pred 1995 pojavijo v 4,4 %, na razglednicah v 5,5 %, na poštnih znamkah pa njihov

delež znaša le 2,2 %.

Ena izmed tematik, ki se večkrat pojavi na poštnih znamkah, je razvoj in napredek države. V

to kategorijo spadajo tudi mostovi, ki so primer markantnih infrastrukturnih objektov v

krajini, zato smo jih kljub temu, da jih prejšnji raziskavi ne obravnavata, vključili v analizo.

Rezultati pokažejo, da se most na poštnih znamkah pojavi v šestih kombinacijah, ki skupno

predstavljajo 3,2 % vseh znamk s krajinskim motivom.

Poleg že omenjenih krajinskih motivov, ki se pojavljajo na poštnih znamkah, velja pogledati

tudi pogostost pojavljanja mestne krajine. Rezultati pokažejo, da je urbana krajina precej

pogost člen krajinskih motivov, ki se na upodobitvah pojavlja bodisi kot ozadje bodisi kot

figura, največkrat zaradi obeležitve družbeno in politično pomembnih dogodkov, ki so v

določenih mestih potekali. Primerjava pogostosti motivov, ki vsebujejo prvino vas/naselje, s

preteklima raziskavama, ki mestno krajino izvzameta, je brezpredmetna. Med mesti,

upodobljenimi na slovenskih poštnih znamkah, po številu močno prevladujejo motivi iz

prestolnice Ljubljane – največkrat je upodobljen le posamezni arhitekturni element brez

okoliške krajine, med motivi pa se najbolj pogosto pojavi kombinacija hribi, gozd,

vas/naselje, grad (1,8 %). Ljubljani po številu upodobitev sledi Maribor, kjer je potekalo nekaj

na znamkah obeleženih dogodkov, večrat pa se pojavi tudi podoba, povezana s poštnim

prometom, saj ima Pošta Slovenije sedež prav v štajerski prestolnici. Presenetljivo je število

upodobitev Novega mesta, ki se na znamkah in ilustracijah pojavi kar sedemkrat. Za razliko

od drugih mest Novo mesto ni bilo prireditelj kakšnih posebnih dogodkov, ki bi bili obeleženi

na znamkah, pač pa je med drugim dvakrat upodobljeno tudi zaradi tam rojenih znamenitih

osebnosti – slikarja Božidarja Jakca ter olimpionika Leona Štuklja. Prvina vas/mesto se pojavi

v 20,7 % vseh krajinskih motivov.

Slika 56: Ilustracija ovitka prvega dne 'Poštni center Ljubljana' z motivom Ljubljane iz 1997 (Colnect.com,

2015)



Slika 57: Upodobitev Novega mesta na ilustraciji ovitka prvega dne ob 100-letnici olimpionika Leona Štuklja, ki

je bil tam rojen leta 1898. (Colnect.com, 2015)

Na podlagi rezultatov lahko ugotovimo naslednje:

Gorski motiv: gore nastopijo samostojno v 4,6 % ter kot ozadje krajinskega prizora v

14 kombinacijah (12,9 %); skupaj z motivom Triglava (4,6 %) se pojavijo v 22,1 % .

Hribovje (kamor smo šteli tudi gričevnat svet) se pojavi v približno 2/3 kombinacij,

največkat v povezavi z gorami, gozdom, polji ali travniki. Tudi nekaj najbolj pogostih

motivov vsebuje to prvino.

Gozd je prav tako zelo pogosta prvina, ki se pojavi v 55 kombinacijah.

Polje ali travnik se pojavi v slabi polovici vseh kombinacij (45), tudi v treh najbolj

pogostih, kjer skupaj z gozdom in hribi nastopi v 20,8 %.

Morje samostojno nastopi v 2,0 % primerov, v treh kombinacijah krajinskih prizorov

pa še 2,0 %, skupno torej 4,0 %.

Reka nastopa v 12 različnih kombinacijah, ki skupaj predstavljajo 11,7 %.

Jezero se pojavi v osmih različnih kombinacijah in skupno na 4,6 % krajinskih

motivov. Kot krajinski prizor Bleda se pojavi v treh kombinacijah, kar znaša 1,3 %.

Cerkvica se pojavlja v 19 kombinacijah in skupaj na 14,4 % krajinskih prizorov, od

tega se v kombinaciji z vasjo ali naseljem pojavi v 8,4 % primerov.

Grad se pojavlja v štirinajstih kombinacijah z 10,1 %. Skupaj s prvino vas/naselje, ki

največkrat predstavlja Ljubljano (potem pa še Ptuj in Laško), nastopi v 1,8 %.

Kozolec se pojavi le v petih kombinacijah, ki skupaj predstavljajo 1,3 % vseh

prizorov.

Posamezno drevo, drevo na polju, se pojavi v 12 kombinacijah na 9 % slikovnih

prikazov, pri čemer skupaj s posamezno zgradbo (ki ni grad) nastopi v 1,2 % in ob

cerkvi v 1,0 %. Pogosto se pojavi na ilustracijah zimskih krajin in kot ozadje likom.

Urbana prvina vas/naselje se pojavi v 29 kombinacijah, kar znaša 20,7%.

Mostovi se pojavijo v šestih kombinacijah, največkrat v motivu hribi, gozd, reka, most

(1,3 %), skupno v 3,2 % krajinskih prizorov.

Kraški pojav najdemo v 2,2 % krajinskih motivov v treh kombinacijah, najpogosteje, v

1,8 % primerov, kar samostojno, npr. kot notranjost Postojnske jame.



Najpogostejši motivi na poštnih znamkah so poleg gora (s Triglavom na čelu) motivi hribi,

gozd, polje/travnik ter gozd, polje/travniki in hribi, polje/travnik, ki vključujejo prvine

tipičnih slovenskih krajin brez drugih označevalcev, kot sta na primer prvini kozolec ali drevo

na polju. Gre za motive, s katerimi se vsakodnevno srečujemo in jih lahko umestimo

kamorkoli na zemljevid Slovenije. Ti se največkrat pojavljajo v ozadju drugih motivov (likov,

vozil itd.), nekajkrat pa nastopijo tudi kot figura.

Slika 58: Nekaj upodobitev z najpogostejšimi krajinskimi motivi (colnect.com)



8 RAZPRAVA

Eno izmed vprašanj, ki smo si ga postavili v uvodu naloge, je bilo: »Ali je poštna znamka

sploh dovolj velik medij za širitev nacionalnih sporočil?« Vsak medij ima svoj način

sporočanja in izkazalo se je, da je poštna znamka, kot eden izmed uradnih državnih

dokumentov, zagotovo vrsta množičnega medija z visokim dosegom in dobrim načinom

sporočanja, ki pa ga marsikdo preprosto spregleda.

Ne glede na to da izbor motivov na poštnih znamkah ni bil glavni predmet raziskave, smo

skozi nalogo izvedeli, da se Pošta Slovenije pri izbiranju tematik in motivov ter izdajanju

poštnih znamk drži smernic Svetovne poštne zveze, mnogo postopkov je tudi zakonsko

določenih v Zakonu o poštnih storitvah. Vseeno se zdi, da ima Slovenija premalo zakonskih

regulativ glede vsebin, ki se na tem mediju pojavljajo – pri nas ni nekega točno začrtanega

vsebinskega plana izbora motivov, ti se na znamkah pojavljajo v različnih vsebinskih oziroma

tematskih sklopih ali posamično povsem priložnostno. Izbor vsebin poteka po predlogih,

podanih na javnih razpisih, drži se smernic UPU, ki določajo, da morata biti tema in

oblikovanje tesno povezana s kulturno identiteto države članice. V nekaterih tematskih

sklopih so sicer slovenske znamke v enakem stilu oblikovanja izhajale konstantno po ena ali

dve, včasih več, na leto, a se v obravnavanem obdobju noben sklop ni obdržal tekom vseh 25

let. Opazna so prevelika nihanja v kakovosti oblikovanja podob na znamkah. Obravnava tako

odpira nadaljnja vprašanja. Kakšni so vzroki, da so se znamke določenih sklopov prenehale

izdajati? Zakaj ni tematskih sklopov, v katerih bi znamke izhajale prav vsako leto? Kako to,

da Zakon o poštnih storitvah ne vključuje vsebinskega dela poštnih znamk? Zakaj

oblikovalska artikulacija in njen standard nista bolj jasno določena?

Kljub temu da gre za fizično precej majhen medij, ki ga marsikdo enostavno spregleda, igra

poštna znamka pomembno vlogo kot predmet identifikacije. Podoba, ki se na njej pojavi,

mora biti grafično izjemno jasna in detajlno izdelana, da lahko v svojem formatu veliko

sporoča. Velikost in format znamke narekujeta, da se največjo učinkovitost v upodobitvah

slovenskih krajin in krajinskih motivov doseže, če se krajina pojavi kot figura, da jasno

pokaže svoje sporočilo. Če se pojavi kot ozadje, gre največkrat za neko prepoznavno ali

tipično krajino, ki je vsebinsko povezana s podobo v prvem planu. V tem primeru glavni

namen upodobitve ni sporočilnost krajinske podobe, ki tvori okvir, pač pa je dominantni

motiv postavljen v izbran prostor, zato da pridobi dodatni pomen. Ker so znamke namenjene

oglaševanju Slovenije in njenih atributov tako med državljani kot tudi tujci, sta pomembni

slikovitost in privlačnost krajin ter njihov simbolni pomen, ki zvišuje nacionalno identiteto.

Kot smo ugotovili, se krajina na slovenskih poštnih znamkah ter drugih produktih poštnih

storitev pojavlja predvsem na dva načina. Prvi način pojavnosti je pojav krajinskega prizora

kot figure (npr. Triglav, Laško), pri drugem krajina nastopi kot ozadje nekemu drugemu

motivu (Martin Krpan s krajino v ozadju), imamo torej prvo in drugo pojavnost.



Zanimivosti, ki jih je moč razbrati s poštnih znamk, je veliko. Če pogledamo upodobitve

krajin glede na plan pojavnosti, lahko na grobo razdelimo krajine na pomembne in tipske. Ko

se krajina pojavi kot figura, gre največkrat za pomembne kraje, to so kraji zgodovinskega

pomena, posebne lokacije, prepoznavni vrhovi, mesta, turistični kraji ipd., ki izstopajo zaradi

svoje simbolnosti (Triglav), izjemnosti (Škocjanske jame) ali privlačnosti (Bled, Bohinj).

Opazimo lahko kraje, ki imajo že izraženo identiteto in so že zakoreninjeni v zavesti

državljanov kot slovenski simboli, to velja predvsem za prepoznavne in pogosto oglaševane

turistične kraje (Bled, Postojnska jama). Potem pa se pojavijo še tipske krajine – njive, grički,

travniki, drevesa itd., torej kulturna, ruralna krajina. Slednja se pogosto, a ne vedno, pojavlja

pri tistih upodobitvah, na katerih krajina nastopa kot ozadje. V to skupino spadajo tudi

upodobitve gora kot splošnega, generičnega motiva. To so pobočja in vrhovi, ki jih večina

ljudi ne prepozna, pa jih prav tako enači s pojmom slovensko, saj je gorski tip krajine v

upodabljanju Slovenije že od nekdaj zelo pogost.

Slika 59: Izjemen ambient Postojnske jame, prikazan na razglednični dopisnici leta 2015 (Colnect.com, 2015)

Če izvzamemo povsem mestno krajino, je v krajinsko podobo Slovenije, prikazane na poštnih

znamkah, pogosto vpletena narava: gore, gozdovi, jezera itd. Ponavadi ne gre za naravo samo

po sebi, temveč za spoj naravnih in antropogenih elementov, saj se v več kot 70 % krajinskih

motivov pojavi grajena prvina ali pa vsaj kos obdelane zemlje. To nakazuje, da tipična

slovenska krajina ni nedotaknjena narava, pač pa kombinacija narave in človekovega

delovanja. Kot po W. J. T. Mitchellu povzema Zgonikova »...moramo krajino razumeti kot

kulturno prakso. Nanjo ne smemo gledati kot na v sebi zaključen zapis ali enostavno

opredeljiv in določljiv objekt, temveč je krajina proces, ki ga sooblikujejo različne družbene

in subjektivne identitete. Tako nikoli ne more biti (in tudi v slovenski umetnostni zgodovini ni

bila) nevtralno prizorišče, temveč je kulturni proizvod človeškega duha.« (Zgonik, 2008: 12).

Prisotnost človeškega dejavnika zagotovo pripomore k temu, da se ljudje lažje istovetimo z

določeno krajino. Pa vendar stremimo k temu, da bi ohranili »deželo na sončni strani Alp« kar

se da neokrnjeno in divjo.



Primer povezave med naravo in človekom so na našem ozemlju že od nekdaj cerkvice na

vzpetinah, ki tudi na krajinskih upodobitvah na poštnih znamkah ostajajo pomemben gradnik

slovenske krajine. Slovenci ga pogosto jemljemo kot samoumevnega, zraslega s krajino. Kot

omenja Kučanova (1998), cerkvice na vzpetinah kot kulturni ali zgodovinski spomeniki

postanejo del krajine, njen simbol, njena identiteta. Podobno ugotavlja tudi T. Sever (2010) in

dodaja, da so kozolci, toplarji in planšarske vasi, ki danes le še redko služijo svojemu namenu,

prav tako »prevzeli vlogo pomembnih simbolnih struktur v prostoru« (Sever, 2010: 57).

Zanimivo, da se kozolec kot samostojna simbolna krajinsko arhitekturna prvina na poštnih

znamkah pojavi trikrat, v kombinaciji z drugimi prvinami pa le v petih motivih (1,3 %), kar je

precej manj od deleža, ki so ga razkrile pretekle raziskave. Težko bi rekli, da kozolec ne

predstavlja več tako pomembnega označevalca slovenskih krajin, bolj verjetna je razlaga, da

je ta odstotek nižji, ker smo v to raziskavo vključili tudi mestno krajino, ki pa ponavadi ne

vključuje elementa, značilnega za ruralno krajino.

Raziskava potrjuje dejstvo, da se nacionalna identiteta ustvarja in širi s ponavljanjem državnih

simbolov in logotipov, ki se tako postopno zasidrajo v našo podzavest. Najmočnejši simbol

slovenstva, Triglav, se na produktih poštnih storitev pojavlja tudi, ko izpostavljeni motiv sam

po sebi nima nikakršne zveze z najvišjo slovensko goro. Triglav je eden izmed glavnih

označevalcev slovenstva in naše narodne identitete, tako znotraj kot tudi zunaj naših meja,

zato se na upodobitvah pogosto pojavi v ozadju, ko gre za narodno, zgodovinsko, kulturno ali

politično pomemben motiv. Eden izmed takšnih primerov je upodobitev Musterjevega lika

Lakotnika (poglavje 5.6.5). Zanimivi sta tudi poštni znamki, povezani s skavti (1997

»Europa – 100 let skavtske organizacije« ter 2014 »Skavti gibanje in bivanje v naravi«), na

katerih je avtor Matjaž Učakar s prispodobo treh smrek na simpatičen, alegoričen način

ponazoril Triglav in prek tega motiva posredno navezal vsebino znamke na slovenski prostor.

Pomen Triglava v narodni zavesti dobro povzame Šaver, ko pravi: »Triglav kot geografska

točka s svojo zgodovinsko zgodbo predstavlja kulminacijo, vrhunec konstrukcije identitete

slovenstva – kot totalni označevalec alpske kulture slovenstva uteleša oprijemljiv topos v

obliki gore, ki je v svoji oprijemljivosti prikladno sredstvo tako konstrukcije nacionalne

identitete kot politične instrumentalizacije in mitologizacije.« (Šaver, 2005: 232).

Slika 60: Nekaj različnih poštnih znamk z motivom Triglava (Colnect.com, 2015)



Slika 61: Podobi s skavtsko tematiko, kjer so tri smreke prispodoba za Triglav. (Colnect.com, 2015)

Tudi Bled, najbolj prepoznavno slovensko turistično atrakcijo, pogosto enačimo s pojmom

slovenstva, A. Kučan v delu raziskave med pregledom propagandnega gradiva do leta 1995

celo razbere sporočilo: »Slovenija je Bled.« (Kučan, 1998: 159), saj podoba jezera s cerkvico

na otočku močno prevladuje v vsem turističnem in promocijskem gradivu države. Na

znamkah in ilustracijah se podoba Bleda vendarle nikoli ne pojavi brez navezave motiva

upodobitve na samo lokacijo tako kot prej omenjeni Triglav. Iz nabora vseh enot z

upodobitvijo Bleda pozornost najbolj pritegne znamka konja na Blejskem jezeru, ki je bila

izdana leta 2002 kot obeležitev šahovske olimpijade, pri čemer konj simbolizira šahovsko

figuro, krajinski prizor pa prikazuje kraj, kjer se je olimpijada odvijala. Izšla je v bloku skupaj

z znamko z motivom polj, ki simbolizirajo šahovsko polje ter hkrati prikazujejo eno izmed

tipičnih slovenskih krajin. Torej že iz bloka lahko izluščimo že prej omenjeno delitev

slovenske krajine na pomembne ter tipične krajine.

Slika 62: Blok poštnih znamk, izdan ob šahovski olimpijadi, ki je leta 2002 potekala na Bledu. (Horaček

Kokošar, 2014)

Na znamkah so dokaj nesistematizirano prikazane mnoge upodobitve zelo različnih tematik,

povezanih s Slovenijo. Gre za prikaz dogodkov in znamenitih osebnosti iz bližnje in daljne

preteklosti, turističnih destinacij, nacionalne in monumentalne dediščine, športa, naravnih

lepot, flore in favne, likovne umetnosti, glasbe, znanosti, izumov in drugih tem. Zanimivo je,



da se v obilju tematskih sklopov, prikazanih na poštnih znamkah, še ni pojavil takšen, ki bi

prikazoval le motive tipičnih slovenskih krajin. Mnoge publikacije namreč pričajo o

pomembnosti krajine pri ustvarjanju nacionalne identitete. Kot ugotavljajo Kučan (1998),

Marušič (1995), Ogrin (1997), Sever (2010), Zgonik (2002, 2008) in drugi je prav geografska

raznolikost Slovenije tista, ki močno krepi koncept slovenstva. Morda bi bilo zato smiselno

izdati tudi tematski sklop s serijo znamk na temo velike geografske raznolikosti sicer

majhnega območja Republike Slovenije, ki bi pripomogla k še večji prepoznavnosti prostora,

v katerem živimo, in krajine, ki nas obdaja.

Glede na ugotovitev, da je slovenska krajina na poštnih znamkah pogosto upodobljena kot

spoj narave in človeškega delovanja v njej, je zanimivo še eno spoznanje. V tematskem

sklopu »Znamenite osebnosti«, ki je v celotnem obravnavanem obdobju najbolj zastopan, so

slovenski umetniki, književniki, glasbeniki, poeti, znanstveniki itd. največkrat upodobljeni v

spremstvu motivov njihovih del in/ali rojstnih krajev (npr. Matija Jama leta 2002 z deli Kolo

in Vas v zimi ali podoba slavca ob motivu Mosta na Soči na znamki, posvečeni Simonu

Gregorčiču). Na nobeni poštni znamki doslej ni bil upodobljen ne impresionist Ivan Grohar,

niti motiv sejalca, s podobo katerega se na slovenskih tleh srečujemo že od začetka 20.

stoletja13. Zgonikova je motiv sejalca označila za »odraz popularizacije tematiziranja

kmečkega življenja«, ki poleg Marije z Jezusom predstavlja »najpriljubljenejši figuralni motiv

slovenske umetnosti« (Zgonik, 2002: 158). Tu še posebej velja izpostaviti prav Groharjevega

Sejalca14, enega izmed najbolj prepoznavnih del slovenskega impresionizma in likovne

umetnosti nasploh, ki je močno povezan s kulturno krajino – prepriča nas njegov »...popoln

spoj, prava uglašenost med pokrajino in človeško postavo, ki je predana kmečkemu opravilu,

pa hkrati poveličana, povzdignjena in nadčasovna ...« (Zgonik, 2002: 151). Motiv sejalca, ki

se do leta 2016 še ni pojavil na poštnih znamkah, je v stilizirani sliki od leta 2007 upodobljen

na slovenski različici evrskega kovanca za 5 centov.

Diplomska naloga je preučevala podobo krajin na poštnih znamkah, izdanih v času

samostojne Republike Slovenije. Podoba Slovenije, kakor jo lahko razberemo iz dosedaj

izdanih znamk in spremljevljanih vrednotnic, je kombinacija državnih in političnih interesov,

ki odločajo o tem, kaj se bo na poštnih znamkah pojavilo in kaj ne, ter tudi slovenskih

državljanov, ki imajo vse pristojnosti, da sodelujejo na razpisih in s svojimi predlogi

sooblikujejo slikovna sporočila, ki jih preko pošte država pošilja v svet. Verjetno pa se le

redki državljani zavedajo, da tudi oni lahko delno odločajo o tem, kateri slovenski motivi se

bodo na znamkah pojavili.

Do spoznanja, da Slovenije od drugih držav ne ločijo le Triglav, morje in Bled, pač pa je

posebna prav zaradi svoje privlačne raznolikosti, ki se veje od morja do visokogorja, od

Jadrana do Alp, z vsem slikovitim gričevnatim in ravninskim svetom v vmesnih višinskih

13 V evropski likovni umetnosti se motiv sejalca pojavi že v drugi polovici 19. stoletja. Na primer Millet 1850,

Van Gogh 1881. 14 Ivan Grohar, Sejalec, 1907, olje na platnu, 108 x 120 cm. Na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani.



pasovih, sta prišli že avtorici preteklih raziskav o tej temi, pa vendar se zdi, da se propagandni

material na državni ravni pogosto osredotoča na že uveljavljene simbole pojma »slovensko«.

Kljub temu smo na obravnavanem gradivu priča tudi upodobitvam nekoliko manj poznanih

območij dežele, ki na majhnem območju združuje Alpe, Mediteran, Kras in Panonsko nižino.

Število različnih krajinskih motivov, prikazanih na množičnih medijih, se iz leta v leto

povečuje, hkrati pa se povečuje tudi število označevalcev »slovenskega«, s krajinskimi prizori

na čelu.



9 SKLEP

Po pregledu in analizi upodobitev krajin na poštnih znamkah Slovenije, izdanih med leti 1991

in 2015, lahko sklepamo, da državni organi zavestno skrbijo, da se slovenski nacionalni

prostor z vsemi svojimi prepoznavnimi in posebnimi kraji in krajinskimi vzorci kontinuirano

pojavlja na enem izmed najmanjših tiskanih medijev ter drugih tiskanih produktih poštnih

storitev, ki jih s pošto pošiljamo znotraj državnih meja in širom sveta. Po pregledu pogostosti

in kontinuitete izdajanja znamk s krajinskimi podobami se izkaže, da je pojavljanje krajin

precej nesistematično. Glede vsebine ni opredeljenih regulativ, država se pri tem drži smernic

Svetovne poštne zveze, v Sloveniji je zakonsko opredeljen le postopek izbora motivov, ne pa

tudi njihova vsebina.

Krajinske podobe Slovenije, prikazane na slovenskih poštnih znamkah ter drugih produktih

poštnih storitev, ki smo jih z analizo razčlenili na posamezne krajinske prvine in iz njih

sestavili kombinacije 93 krajinskih motivov, kažejo, kateri elementi in kraji so tisti, ki jih

država prek Pošte kot svoje institucije vidi kot znanilce pojma »slovensko«. Mnogo

prepoznavnih krajinskih podob se na poštnih znamkah pojavi le enkrat, a vendarle obstaja

nekaj izjem. Največkat se pričakovano ponovi motiv glavnega simbola slovenstva Triglav, ki

se na upodobitvah pojavlja tako v ozadju kot tudi v vlogi dominantnega motiva, torej figure.

Več kot le enkrat ali dvakrat so prikazani tudi motivi iz Ljubljane (npr. gozdnat grajski hrib,

pod katerim je strnjeno mestno jedro s cerkvenimi zvonovi), Bleda, Maribora, Novega mesta,

Postojne in obalnih mest.

Zaradi majhnega obsega naloge, ki interpretira le enega izmed številnih množičnih tiskanih

medijev, je sklepanje o splošni predstavi prostorske identitete Slovenije nepopolno. Kljub

temu lahko na podlagi rezultatov te raziskave in njihovo primerjavo z rezutlati preteklih

raziskav sklepamo, da močni označevalci slovenskega prostora ostajajo vseskozi enaki; to so

gore, cerkvice na vzpetinah, hribovit in gričevnat svet ter ruralna krajina s travniki in polji, na

katerih nemalokrat stoji kozolec,posamezno drevo ali drug gradnik določenih slovenskih

agrarnih konceptov (ostrnica, koruznjak, kopa). Na znamkah se pogosto pojavijo tudi gradovi

– objekti s pomembno vlogo v preteklosti, ter mostovi, ki dokazujejo razvoj in tehnični

napredek države. Tudi na upodobitvah na tem mediju se izkaže, da je Triglav globoko

vkoreninjen v slovenski nacionalni zavesti in se že iz časa romantike konstantno pojavlja tako

v slikarstvu kot tudi drugih oblikah kulturnega in političnega izražanja.



10 POVZETEK

V diplomskem delu so bile obravnavane slovenske poštne znamke, ki so uradni državni

dokument. Znamke kot eden izmed lahko dostopnih množičnih medijev preko upodobljenih

motivov vplivajo na ideološko podobo o državi ter z njo povezanih nacionalnih vrednot.

Osnovno gradivo raziskave so poštne znamke, ki se jim zaradi sporočilnosti in tematske

povezanosti priključijo še ilustracije na ovitkih prvega dne ter poštne celine.

V nalogi smo želeli preveriti pogostnost pojavljanja krajinskih prvin in iz njih sestavljenih

motivov na rednih in priložnostnih poštnih znamkah, doplačilnicah, ilustracijah ovitkov

prvega dne ter poštnih celinah, izdanih v času samostojne Republike Slovenije, torej v

obdobju po osamosvojitvi leta 1991 vse do konca leta 2015. Namen diplomskega dela je bila

tudi raziskava o tem, kdo so pristojni organi, ki skrbijo za izdajanje poštnih znamk, ter kakšen

je postopek izbora, poleg tega pa tudi primerjava z rezultati raziskave, objavljene leta 1998, ki

analizira celoten promocijski material, upodabljajoč slovensko krajino, izdano pred letom

1995. Izbrana metoda dela sledi metodi A. Kučan, vendar zaradi narave obravnavanega

gradiva izpusti izdelavo piktogramov. V nalogi se primerja posamezne krajinske motive,

zanima nas predvsem trend pojavnosti ter razlike, ki se pojavijo med preteklimi in to

raziskavo. V primerjavo smo vključili tudi diplomsko delo T. Sever iz leta 2010, ki je po

metodi A. Kučan obravnavala pojavnost krajinskih motivov na razglednicah.

Rezultati diplomskega dela pokažejo, da je poštna znamka kljub svoji majhnosti pomemben

medij, ki se s svojo sporočilnostjo lahko primerja z drugimi množičnimi mediji. Poleg

upodobitev posameznih krajinskih prvin, značilnih za slovensko ozemlje (kozolec toplar, lipa,

plavž, čebelnjak itd.), se krajina na poštnih znamkah pojavlja v dveh ravneh pojavnosti, ena je

kot ozadje, druga kot samostojni motiv. Izkaže se, da se krajina pogosteje pojavlja kot

posamezna prvina ali ozadje nekemu drugemu dominantnemu motivu kot pa figura oziroma

glavni motiv upodobitve. Rezultati raziskave pokažejo tudi, da se upodobitve krajin nanašajo

tako na prepoznavne slovenske kraje (Triglav, Bled, Ljubljana) kot tudi na tipično slovensko

krajino s hribi, gorami, polji, cerkvicami, gradovi in jezeri, ki se pojavljajo ali v ozadju drugih

motivov ali kot figure. V segmentu krajine v vlogi samostojnega motiva lahko že iz imena

znamke razberemo približno lokacijo na zemljevidu, medtem ko so podobe krajin v ozadju

pogosteje generične in se lahko nahajajo kjerkoli v Sloveniji. Tako unikatnost izjemnih

krajinskih podob kot pestrost celotnega državnega ozemlja, prikazanega na slovenskih poštnih

znamkah, ustvarjata v svetu, kamor znamke potujejo, edinstveno podobo Slovenije ter njeno

izjemno raznolikost na tako majhnem ozemlju.



11 VIRI

11.1 CITIRANI VIRI

Altman D. 1991. Paper Ambassadors: The politics of Stamps. London Angus & Robertson:

160 str.

Brunn S. D., 2000. Stamps as Iconography: Celebrating the independence of new European

and Central Asian states. GeoJournal, 52, 1–2: 315–323

Brunn S. D. 2011. Stamps as messengers of political transition. Geographical Review, 101 1:

19–36

Child J. 2005. The Politics and Semiotics of the Smallest Icons of Popular Culture: Latin

American Postage Stamps. Latin American Research Review, 40, 1: 108–137

Colnect.com. 2015.

http://colnect.com/sl/stamps (5. nov. 2015)

Horaček Kokošar K. 2013. Lastna zbirka slovenskih poštnih znamk. Ljubljana (osebni vir: 5.

jun. 2014)

Hoyo H. 2010a. Posting nationalism: Postage stamps as carriers of nationalist messages. V:

Beyond imagined uniqueness: Nationalisms in contemporary perspectives. J. Bubick & W.

Glass (ur.), London, Cambridge Scholars Publishing: 67-92

Hoyo H. 2010b. Addressing issues: contested narratives and nationalist propaganda in postage

stamps. ECPR Graduate Conference, At DCU, Dublin, Ireland

https://www.yumpu.com/en/document/view/5327356/henio-hoyo-addressing-issues-

european-consortium-for-political- (6. jan. 2016)

Jones R. A. 2001. Heroes of the nation? The celebration of scientists on the postage stamps of

Great Britain, France and West Germany. Journal of Contemporary History, 36, 3: 403-422

Košer Šavora S. 2014. Postopek izbora motivov na poštnih znamkah Slovenije. Maribor,

Pošta Slovenije – Oddelek filatelije/Philately (osebni vir: 26. nov. 2014).

Kučan A. 1998. Krajina kot nacionalni simbol. Ljubljana, Znanstveno in publicistično

središče: 224 str.

Marušič J., Ogrin D., Maligoj T., Japelj Mužič M. 1995. Značilni krajinski vzorci Slovenije:

po projektu Regionalna razdelitev krajinskih tipov Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za

okolje in prostor, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje: 26 str.

http://colnect.com/sl/stamps

https://www.yumpu.com/en/document/view/5327356/henio-hoyo-addressing-issues-european-consortium-for-political-

https://www.yumpu.com/en/document/view/5327356/henio-hoyo-addressing-issues-european-consortium-for-political-



Ogrin D. 1997. Slovenske krajine. Ljubljana, DZS: 303 str.

Ogrin D. 1991. Krajina kot nosilec identitete. Urbani izzivi, 15: 62–64

Pošta Slovenije, 1997. Pošta na slovenskih tleh. Hozjan A. (ur.), Maribor, Pošta Slovenije:

411 str.

Posta.si. 2015. Znamke in filatelija.

https://www.posta.si/zasebno/znamke-in-filatelija (5. feb. 2015)

Postage stamp. 2014. Wikipedia

https://en.wikipedia.org/wiki/Postage_stamp (27.11.2014)

Pravilnik o izdajanju poštnih vrednotnic. 2010. Ur. l. RS, 22/2010: 908.

Raento P., Brunn S. D. 2005. Visualizing Finland: Postage stamps as political messengers.

Geografiska Annaler, Series B: Human Geography, 87, 2: 145–164

Reid D. M. 1984. The symbolism of postage stamps: A source for the historian. Journal of

Contemporary History, 19, 2: 223–249

Scott D. 1995. European Stamp Design: A Semiotic Approach to Designing Messages.

London, Academy Editions: 143 str.

Sever T. 2008. Interpretacija upodobitev krajin na turističnih razglednicah, izdanih med 1995

in 2008. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biothniška fakulteta, Oddelek

za krajinsko arhitekturo: 66 str.

Šaver B. 2005. Nazaj v planinski raj: alpska kultura slovenstva in mitologija Triglava.

Knjižna zbirka Kult, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede: 326 str.

Taylor C. 2005. Modern social imaginaries. Durham, London: Duke University Press: 215 str.

Velikanje M. 2014. Slovenika: Katalog poštnih znamk, celin in doplačilnih znamk 2014.

izdajatelj Vila Magnus d.o.o., tisk Odessa d.o.o., Ljubljana: 183 str.

Zgonik N. 2002. Podobe slovenstva. Ljubljana, Nova revija: 237 str.

Zgonik N. 2008. Krajina kot dominanta. V: Loška krajina v podobah zapisana: krajinska

motivika v loškem slikarstvu od Groharja do današnjih dni. Soklič B. (ur.), Škofja Loka,

Loški muzej: 12-21

https://en.wikipedia.org/wiki/Postage_stamp



Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2). 2009. Ur. l. RS št. 51/09

Williams L. N. & Williams M. 1956. The Postage Stamp: Its History and Recognition.

London, Penguin books: 272 str.

11.2 DRUGI VIRI

Althusser L., Balibar E., Macherey P., Pecheux M. 1980. Ideologija in estetski učinek. Zbirka

Marksistična teorija kulture in umetnosti, Ljubljana: Cankarjeva založba, Kočevje:

Kočevski tisk: 335 str.

Bernardini E. 2004. Lovrenc Košir – Laurentz Koschier: Pobudnik poštne znamke. Ljubljana,

Filatelistična zveza Slovenije: 86 str.

Bašić-Hrvatin S., Petković B. 2007: In temu pravite medijski trg? Vloga države v medijskem

sektorju v Sloveniji. Ljubljana, Mirovni Inštitut: 181 str.

Briggs A., Burke P. 2005. Socialna zgodovina medijev – od Gutenberga do interneta.

Ljubljana, Založba Sophia, zbirka Razgledi: 380 str.

Ivanuša A. 1994. Čar filatelije. Maribor, Založba Rotis Maribor: 93 str.

Južnič S. 1993. Identiteta. Knjižna zbirka Teorija in praksa. Ljubljana, Fakulteta za družbene

vede: 399 str.

Kladnik D. 1999. Leksikon geografije podeželja. Ljubljana: Inštitut za geografijo: 318 str.

Kladnik D., Lovreščak F., Orožen Adamič M., Humar M., Košmrlj Levačič B. (ur) 2005.

Geografski terminološki slovar. Zbirka slovarji, Ljubljana, Založba ZRC: 451 str.

Lewis P. F. 1979. Anxioms for reading the landscape: some guides to the American scene.

The interpretation of ordinary landscapes. Geographical essays, D. W. Meining (ur.), New

York, Oxford University press: 11-32

McLuhan M. 1964. Understanding media – the extensions of man. New York, New American

Library: 318 str.

Meining D. W. 1979. The Beholding Eye. The interpretation of ordinary landscapes.

Geographical essays, D. W. Meining (ur.), New York, Oxford University press: 33-48

Močnik, R. 1999. 3 teorije: ideologija, nacija, institucija. Ljubljana, Založba /*cf: 190 str.



Pagon N., Čepič M. 2003. Nacionalna identiteta in kultura. Zbirka Zbiralnik 4, Ljubljana,

Inštitut za civiizacijo in kulturo – ICK: 184 str.

Splichal S. 1981. Množično komuniciranje med svobodo in odtujitvijo. Maribor, Založba

Obzorja: 254 str.

Splichal S., Vreg F. 1986. Množično komuniciranje in razvoj demokracije. Ljubljana, ČZDO

Komunist: 179 str.

Splichal S. 1992. Izgubljene utopije? Paradoksi množičnih medijev in civilne družbe v

postsocializmu. Zbirka Družboslovje 1992 (4), Ljubljana, Znanstveno in publicistično

središče: 203 str.

Urbanc M. 2002. Kulturne pokrajine v Sloveniji. Zbirka Geografija Slovenije 5. Ljubljana,

Založba ZRC: 224 str.

Benedičič A. Interpretacija krajin na slovenskih poštnih znamkah.


ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Ani Kučan za vso pomoč med nastajanjem naloge, prav

tako tudi doc. mag. Mateji Kregar Tršar in tajniku Tomažu Podboju za spodbudne besede in

koristne napotke. Hvala tudi izr. prof. dr. Nadji Zgonik za nasvete in strokovni komentar.

Zahvala gre tudi oddelku filatelije Pošte Slovenije (Simoni Košer Šavora) za mnogo koristnih

informacij ter izvod publikacije Slovenika Velikanje, snovalcu baze znamk Colnect.com, kjer

sem dobila vpogled v poštno gradivo s celega sveta (ki je tudi vir mnogih slik v diplomski

nalogi) ter Katarini Horaček Kokošar, ki mi je posodila svojo bogato zbirko slovenskih

znamk.

Za pomoč pri lektoriranju diplomskega dela se zahvaljujem Janji, za vso podporo v času

študija pa družini in prijateljem.

INTERPRETACIJA KRAJIN NA SLOVENSKIH · Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in...

Documents

Transcript of INTERPRETACIJA KRAJIN NA SLOVENSKIH · Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in...