Informatika s tehniškim komuniciranjem...Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo...
Transcript of Informatika s tehniškim komuniciranjem...Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo...
Informatika s tehniškim komuniciranjem
Informatika
Učno gradivo (v1.0)
Tomaž Hožič, 2010
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 2
Povzetek
Učno gradivo sledi učnemu načrtu Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) za predmet
»Informatika s tehniškim komuniciranjem« za izvedbo programa »Računalnikar«. Omenjeno
gradivo obravnava področje informatike, tehniško komuniciranje pa je obravnavano v
ločenem delu gradiva.
Gradivo obravnava zgodovino računalništva, osnovne koncepte informatike, zgradbo ter
sestavo računalnikov, zdravstvene vidike uporabe računalnikov, varnostne vidike uporabe
računalnikov, operacijski sistem, uporabo programov za urejanje besedil, delo z e-pošto ter
spletne brskalnike.
Strojno opremo ter zgradbo računalnika obravnavamo malce kasneje kot ponavadi, ko je
tovrstno poglavje skorajda na samem začetku priročnika ali učbenika. Dobro je osvojiti
osnove računalništva in informatike, ter postopoma preko žal preveč zapostavljene
ergonomije ter ekologije napredovati do »oprijemljivih« dejstev v obliki strojne opreme.
Gradivo je v pomoč predavatelju in učečemu, da se lahko slednji osebnostno razvija, podpira
njegovo samoiniciativnost, spodbuja ustvarjalnost in vedoželjnost, vpeljuje kritičnost ter
natančnost in ne nazadnje tehnično mišljenje ter vztrajnost.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 3
Kazalo 1. Uvod ................................................................................................................................... 7
2. Računalništvo in njegov zgodovinski razvoj ....................................................................... 9
2.1 Računalništvo ................................................................................................................... 9
2.2 Koristi računalništva ....................................................................................................... 10
2.3 Zgodovina oz. razvoj računalništva ................................................................................ 11
2.4 Prihodnost računalništva................................................................................................ 12
3. Informatika ....................................................................................................................... 18
3.1 Količina informacije ........................................................................................................ 19
4. Ergonomija in varstvo pri delu ......................................................................................... 21
4.1 Delovno okolje ................................................................................................................ 22
4.2 Delovno mesto ............................................................................................................... 22
4.3 Prostor ............................................................................................................................ 22
4.4 Pohištvo .......................................................................................................................... 23
4.4.1 Miza ......................................................................................................................... 23
4.4.2 Stol ........................................................................................................................... 23
4.5 Osvetlitev ........................................................................................................................ 24
4.6 Prezračevanje ................................................................................................................. 24
4.7 Hrup ................................................................................................................................ 25
4.8 Toplotne razmere ........................................................................................................... 26
4.9 Sevanje ........................................................................................................................... 26
4.10 Strojna oprema ............................................................................................................. 26
4.10.1 Zaslon .................................................................................................................... 26
4.10.2 Računalnik ............................................................................................................. 27
4.10.3 Tipkovnica .............................................................................................................. 27
4.11 Programska oprema ..................................................................................................... 28
4.12 Ostali pripomočki ......................................................................................................... 29
4.13 Odmori med delom ...................................................................................................... 30
4.14 Zdravstveni pregled ...................................................................................................... 30
4.15 Prva pomoč v delovnem okolju .................................................................................... 30
5. Ekologija ........................................................................................................................... 33
5.1 Načrtovanje strojne opreme .......................................................................................... 33
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 4
5.2 Izdelava strojne opreme ................................................................................................. 33
5.3 Uporaba strojne opreme ................................................................................................ 34
5.4 Razgradnja oz. reciklaža strojne opreme ....................................................................... 34
6. Strojna oprema ................................................................................................................. 36
6.1 Zgradba računalnika ....................................................................................................... 36
6.2 Mikroprocesor ................................................................................................................ 36
6.2.1 Zgodovinski razvoj mikroprocesorjev ...................................................................... 36
6.2.2 Mikroprocesor je … ................................................................................................. 38
6.2.3 Mikroračunalnik in mikrokrmilnik ........................................................................... 39
6.2.4 Najsodobnejši mikroprocesorji ............................................................................... 40
6.2.5 Delovanje mikroprocesorja ..................................................................................... 41
6.2.6 Prihodnost mikroprocesorjev .................................................................................. 42
6.3 Matična plošča ............................................................................................................... 43
6.4 Pomnilniški elementi ...................................................................................................... 44
6.5 Trdi diski ......................................................................................................................... 44
6.6 Arhivski in prenosni pomnilniški medij .......................................................................... 44
6.7 Vhodno-izhodne enote ................................................................................................... 45
6.7.1 Vhodne naprave ...................................................................................................... 45
6.7.2 Izhodne naprave ...................................................................................................... 45
6.7.3 Vhodne in hkrati izhodne naprave .......................................................................... 46
6.8 Omrežna kartica ............................................................................................................. 46
6.9 Grafična kartica .............................................................................................................. 46
6.10 Napajalnik ..................................................................................................................... 46
6.11 Ohišje računalnika ........................................................................................................ 46
7. Povezovanje strojne opreme ........................................................................................... 49
7.1. Povezovanje strojne opreme izven ohišja računalnika ................................................. 49
7.2 Povezovanje strojne opreme znotraj ohišja računalnika ............................................... 50
8. Varnost in tajnost podatkov ............................................................................................. 51
8.1 Varovanje omrežja ......................................................................................................... 51
8.2 Varovanje strežnikov ...................................................................................................... 52
8.3 Varovanje odjemalcev .................................................................................................... 52
8.4 Varovanje uporabnikov .................................................................................................. 52
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 5
8.5 Informacijska varnost ..................................................................................................... 52
8.6 Vdor v računalniški sistem .............................................................................................. 52
9. Programska oprema ......................................................................................................... 53
10. Programska oprema ter avtorske pravice ..................................................................... 55
10.1 Freeware ....................................................................................................................... 55
10.2 Shareware..................................................................................................................... 55
10.3 Tialware ........................................................................................................................ 56
10.4 Openware ..................................................................................................................... 56
10.5 Licenceware .................................................................................................................. 56
11. Računalniška omrežja .................................................................................................... 57
12. Operacijski sistem in delo z njim ................................................................................... 59
12.1 Osnovne nastavitve sistema in delo z njim .................................................................. 59
12.1.1 Uporaba vgrajene pomoči ..................................................................................... 59
12.1.2 Delo z datotekami in imeniki ................................................................................. 62
12.1.3 Vrste datotek ......................................................................................................... 63
12.1.4 Ustvarjanje in stiskanje različnih vrst datotek ...................................................... 63
12.1.5 Osnovne nastavitve sistema .................................................................................. 64
12.1.6 Orodja za vzdrževanje operacijskega sistema ....................................................... 65
12.2 Vzdrževanje operacijskega sistema .............................................................................. 66
12.3 Nameščanje in odnameščanje programske opreme .................................................... 66
12.4 Programska oprema za zaščito računalnika ................................................................. 67
13. Urejanje besedil ............................................................................................................. 68
13.1 Delo s programom Word 2007 oz. Word 2010 ............................................................ 68
13.2 Navodila za izdelavo seminarskih nalog ................................................................ 69
14. Svetovni splet ................................................................................................................ 70
14.1 Varnostni vidiki uporabe svetovnega spleta ................................................................ 70
14.1.1 Strojna oprema zoper spletne grožnje .................................................................. 71
14.1.2 Programska oprema zoper spletne grožnje .......................................................... 71
14.1.3 Osveščenost uporabnika in pravilno ravnanje zoper spletne grožnje .................. 71
14.2 Spletni brskalnik ........................................................................................................... 72
15. Elektronska pošta .......................................................................................................... 72
15.1 Spletni bonton .............................................................................................................. 73
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 6
15.2 Digitalni podpis ............................................................................................................. 73
16. Literatura ....................................................................................................................... 74
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 7
1. Uvod Računalnikar mora biti seznanjen oz. mora biti na tekočem s trenutnimi praksami na svojem
področju dela. Področje računalništva, informatike oz. informacijsko–komunikacijskih
tehnologij (IKT) je tako široko in prepleteno, da je edina možnost za zares strokovno in
kakovostno delo, da se strokovnjak usmeri na eno področje, ga osvoji in nekaj časa na njem
deluje, hkrati pa spremlja in osvaja znanja ter spretnosti še na drugih povezanih področjih.
Seveda v okviru mentalnih, časovnih, denarnih in drugih možnosti oz. danosti.
Vsakodnevno se rojevajo nova področja uporabe obstoječe in prihajajoče IKT tehnologije.
Hitrost nastajanja novega znanja in njegove dostopnosti preko spleta je tako velika, da je za
človeka pravzaprav že neobvladljivo. Zato je vse bolj pomembno, da znamo za svoje
odločanje in delovanje poiskati »prave, resnične in strokovne« vire informacij. Vseh
informacij ne bomo nikoli imeli in pravzaprav jih tudi ne potrebujemo. Odločamo se in
delujemo na podlagi neke še sprejemljivo velike in obvladljive podmnožice vseh informacij.
Če dela računalnikar na področju podpore uporabnikom, mora nujno poznati značilnosti čim
širšega področja del v podjetju ali ustanovi, uporabljene strojne in programske opreme ter
čim več načinov dela zaposlenih. Le tako bo lahko odpravljal zastoje, deloval preventivno,
svetoval uporabnikom, jih izobraževal za pravilno uporabo opreme, svetoval višjemu vodstvu
za nakupe nove opreme ter vodil evidence o sami opremi.
Ker dela z ljudmi je obvladovanje osnovnih veščin profesionalne komunikacije izjemno
pomembno. Poznavanje in udejanjanje standardov oz. dobrih praks je tudi na področju ITK
izjemnega pomena. Rezultati se kažejo v uspešnem obvladovanju vse večje kompleksnosti
IKT, zniževanju stroškov nabave, uporabe ter reciklaže uporabljene opreme. Znižuje se delež
zastojev, poveča se razpoložljivost, izkoriščenost ter učinkovitost uporabe opreme. Vse s
ciljem čim bolj nemotenega delovanja ustanove ali podjetja, kar posledično pomeni
zadovoljstvo strank, zaposlenih, vodstva oz. lastnikov ustanove ali podjetja.
Delo računalnikarja nujno vključuje spremljanje domače in tuje strokovne literature ter
upravljanje z raznovrstno strojno in programsko opremo. Pri tem je izjemno pomembno
dovolj dobro poznavanje osnov angleškega in še vsaj enega tujega jezika (nemščine ali
francoščine), v katerem nastaja bogata zakladnica znanj ter idej. Osnovno znanje slovnice
jezika ter skromni besedni zaklad nikakor ne zadoščata. Za normalno spremljanje literature je
potrebno vsaj srednje dobro poznavanje jezika in ustreznega strokovnega izrazoslovja.
Danes je breme za uspeh posameznika vse bolj prevaljeno na njegova pleča. Sam mora
pridobivati nova znanja in spretnosti (kompetence), načrtovati in tudi vse bolj sam financirati
svoje »vseživljenjsko« izobraževanje. Le tako je lahko konkurenčen na vse bolj zasičenem
trgu delovne sile. Da se lahko enakopravno oz. z boljšimi znanji in spretnostmi poteguje za
delo oz. zaposlitev. Seveda pa omenjeno predpostavlja veliko vloženega truda in časa.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 8
Vpeljani pojmi
IKT – Informacijsko – komunikacijska tehnologija se nanaša na izdelke in prakse, ki se
uporabljajo za pridobivanje, shranjevanje, zapisovanje, posredovanje in druge vrste obdelav
podatkov in informacij.
Kompetentnost oz. strokovnost – Sposobnost, da na podlagi ustrezne izobrazbe,
usposobljenosti, veščin in izkušenj kakovostno delujemo (načrtujemo, izvajamo in nadziramo
aktivnosti, preprečujemo in odpravljamo probleme) na nekem (strokovnem) področju.
Vprašanja za ponavljanje
Pred odločanjem potrebuješ informacije. Kakšne informacije?
Zakaj je pomembno spremljati razvoj na nekem strokovnem področju?
Če dela računalnikar v podpori uporabnikom – kaj vse mora znati?
Kako poskrbiš za svojo konkurenčnost na trgu delovne sile?
Zakaj uporabljamo »dobre prakse«?
Razišči in opiši!
Znaš odpravljati zastoje na strojni opremi? Na kakšni opremi?
Kakšno je tvoje zanje nameščanja ter vzdrževanja programske opreme?
Katero programsko opremo znaš najbolje uporabljati?
Koliko tujih jezikov znaš in kako bi ocenil stopnjo svojega znanja?
Kako dobro razumeš in uporabljaš tujo strokovno terminologijo?
Poišči vsaj štiri domače in štiri tuje zaposlitvene agencije!
Poišči vsaj štiri domača in štiri tuja podjetja oz. ustanove za IKT izobraževanje!
Preglej programe ponujenih strokovnih tečajev. Kateri tečaj te najbolj zanima?
Poišči vsaj štiri domača podjetja oz. ustanove za jezikovno izobraževanje!
Poišči vsaj štiri domače spletne strani z informacijami o novostih na področju IKT!
Redno spremljaš novosti?
Poišči vsaj šest tujih spletnih strani z informacijami o novostih na področju IKT! Redno
spremljaš novosti?
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 9
Spletne povezave virov
Zavod RS za zaposlovanje, http://www.ess.gov.si/
Portal za zaposlitve - EU, http://www.ess.gov.si/eures
Portal za zaposlitve - Nemčija, http://www.jobs.de/
Portal za zaposlitve - ZAE, https://www.jobsindubai.com/Default.asp
Izobraževalni portal - Nemčija, http://www.sgd.de/
Odprta univerza - VB, http://www.open.ac.uk/
Spletna revija CHIP - Nemčija: http://www.chip.de/
Spletna revija COMPUTER WEEKLY - VB: http://www.computerweekly.com/Home/
Spletna revija COMPUTERWORLD - ZDA: http://www.computerworld.com/
INTEL: http://www.intel.com
IBM: http://www.ibm.com/si/sl/
2. Računalništvo in njegov zgodovinski razvoj
Ogledali si bomo, kaj predstavlja računalništvo, kako nam koristi in kakšen je bil zgodovinski
razvoj. Nakazali bomo tudi razvoj računalništva v prihodnje.
2.1 Računalništvo
Kako bi opisali samo računalništvo? Kaj sploh je? Oglejmo si spletne definicije.
Definicija (Vir: Wikipedija):
Računalništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar
vključuje strojno in programsko opremo. V praksi je računalništvo povezano z mnogimi
drugimi vedami, od abstraktne analize algoritmov do bolj stvarnih tem, kot so programski
jeziki, programska in strojna oprema.
Kot znanstvena veda se računalništvo loči od matematike, programiranja, programskega
inženirstva in računskega inženirstva, čeprav se ta področja pogosto zamenjujejo.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 10
Definicija (Vir: Wikipedija):
Computer science or computing science (sometimes abbreviated CS) is the study of the
theoretical foundations of information and computation, and of practical techniques for
their implementation and application in computer systems.[1][2][3][4] It is frequently described
as the systematic study of algorithmic processes that create, describe, and transform
information.
Computer science has many sub-fields; some, such as computer graphics, emphasize the
computation of specific results, while others, such as computational complexity theory,
study the properties of computational problems. Still others focus on the challenges in
implementing computations.
For example, programming language theory studies approaches to describe computations,
while computer programming applies specific programming languages to solve specific
computational problems, and human-computer interaction focuses on the challenges in
making computers and computations useful, usable, and universally accessible to people.
2.2 Koristi računalništva
Je to trditev ali vprašanje? Kakor se vzame. Nedvomno ima računalništvo veliko koristi in
pravzaprav si življenja brez uporabe računalnikov prav težko predstavljamo. Vsekakor se pa
mnogo ljudi vse pogosteje sprašuje o koristnosti računalništva, seveda na tistih področjih,
katera jim osebno veliko pomenijo in si računalniške podpore ne predstavljajo ali je celo
nočejo.
Računalništvo je nedvomno koristno, da se velike količine podatkov natančno obdelajo – s
čim manj človeškega rutinskega dela, v razumnih časovnih okvirih, kot tudi za sprejemljiv
denar.
Računalništvo:
pomaga pri ustvarjanju, razširjanju, iskanju, pridobivanju, shranjevanju ter
vrednotenju velikanskih in vsak dan večjih količin podatkov
omogoča nove načine zabavnega preživljanja prostega in službenega časa
podpira raziskave, razvoj, proizvodnjo in distribucijo izdelkov ter storitev
podpira demokratičnost, svobodo izražanja misli in humanitarnost
pomaga pri običajnih in izjemno zahtevnih medicinskih posegih
Seznam bi seveda lahko dopolnjevali še naprej. Kako bi ga dopolnil ti? Žal se lahko računalnik
(kot vsako drugo orodje) uporabi tudi za namene, ki ovirajo ali celo onemogočajo zgoraj
omenjene koristne rabe.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 11
V iskalnik vpiši iskalni pojem advantages of it in razišči prednosti. Poskusi še z drugačnimi
iskalnimi pojmi!
Če se pa o koristnosti računalnikov sprašujemo, si lahko zastavimo sledeče pomisleke:
Ali res potrebujem novo inačico plačljive programske opreme? Še posebno, ker vse
kar želim opravim z 10% zmožnosti trenutne (brezplačne) inačice.
Zakaj bi zamenjal svoj 4 leta star računalnik, ko mi še povsem zadošča?
Zakaj bi vlagal v opremo »pametne« hiše, ko pa vse opravim mimogrede kar sam?
Res potrebujem po enem letu uporabe nov mobilni telefon?
Roboti, kot hišni ljubljenčki ali hišni pomočniki???
Kje vse hranijo moje osebne podatke? Kdo vse ima dostop do njih in ali so varni pred
zlorabami?
Spletna družabna omrežja? Raje se s prijatelji srečam osebno!
Sem pošten državljan in noben terorist! Zakaj mi na letališču poskenirajo telo?
In tudi tukaj bi lahko naštevali še dolgo. Kakšna vprašanja si postavljaš sam?
Če si jih ne, je sedaj priložnost, da to spremeniš. Podobna vprašanja si enostavno moraš
zastavljati in poskušati najti odgovore. Ne samo kot navaden državljan, temveč tudi kot
bodoči računalnikar, ker moraš vsako novost na področju IKT, na katerem opravljaš ali boš
opravljal dela in naloge, kritično ovrednotiti in raziskati tako dobre, kot tudi slabe plati. Le
tako boš lahko kakovostno opravljal svoje delo in tudi svetoval drugim.
V iskalnik vpiši iskalni pojem disadvantages of it in razišči slabosti. Poskusi še z drugačnimi
iskalnimi pojmi!
2.3 Zgodovina oz. razvoj računalništva
Zgodovinski razvoj računanja, računskih strojev ter računalništva je zelo raznolik in sega
daleč v človekovo zgodovino. Kar si dandanes predstavljamo kot računalnik ima v resnici
globoke temelje oz. zametke v prizadevanjih starih ljudstev, ki so iskali enostavnejše, hitrejše
in bolj natančne načine izračunavanja želenih količin. Da so laže sestavljali in uporabljali
koledarje, ki so jim pomagali pri setvi, verskih obredih ter astronomiji, da so preštevali živino
in blago za trgovanje, da so natančno gradili ter utrjevali templje, grobnice in mesta ter
razvijali in izdelovali orodja in orožja.
Okvirni pregled zgodovine razvoja računalništva od Abakus-a (Babilonci, 2400 p.n.št.) do
prvega osebnega računalnika (IBM, 1981) je zbran tukaj.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 12
Naštejmo le nekaj najbolj zaslužnih in zanimivih oseb.
Blaise Pascal (1623 - 1662). Francoski matematik, fizik in filozof, ki je odkril zakone mehanike
ter zasnoval in dal izdelati t.i. paskalino – prvi mehanski računski stroj (1642).
Ada Lovelace (1815 - 1852). Angležinja in prva programerka – napisala je prvi algoritem. Bila
je hči pesnika Lorda Byron-a (1788-1824) in po njej se imenuje tudi programski jezik ADA.
Herman Hollerith (1860 - 1929). Ameriški statistik nemškega rodu. Razvil in patentiral je
elektromehansko napravo, ki je uporabljala luknjane kartice. S pomočjo te naprave je
izjemno pospešil postopek popisa takratnega prebivalstva ZDA.
Alan Mathison Turing (1912 – 1954). Angleški matematik, ki je med 2. svetovno vojno s
pomočjo teoretičnega modela in elektronskih strojev uspel dešifrirati nemški šifrirni stroj
Enigma. S tem dosežkom je pomembno pripomogel k zavezniški zmagi. Je tudi avtor t.i.
Turingovega stroja (Turing machine), ki predstavlja zgodovinski temelj sodobnih računskih
strojev in predstavlja matematični model računalnika. Zasnoval je in vodil izdelavo prvega
računalnika s shranjenim algoritmom oz. programom.
Konrad Zuse (1910 -1995). Nemški inženir in pionir računalništva. Izdelal je prvi računski
stroj, ki je uporabljal še danes uveljavljeni dvojiški (binarni) sistem.
Po letu 1981 so osebni računalniki, temelječi na procesorjih podjetji Intel, Motorola, AMD,
Cyrix ter Apple, dosegali vse višje hitrosti ter zmogljivosti.
Še vedno velja Moorov zakon, ki pravi, da se vsakih 18 mesecev podvoji procesna moč
računalnikov.
2.4 Prihodnost računalništva
Če bi slepo sledili izjavam nekaterih znanih in vplivnih oseb oz. medijem na področju IKT,
potem bi se razvoj že davno zaustavil oz. zašel v slepo ulico.
Oglejmo si le nekatere:
Marciana E. »Teda« Hoffa, enega od očetov prvega mikroprocesorja (Intel 4004) so leta 1969
strokovnjaki spraševali o razlogih za množično proizvodnjo cenenih računalnikov: »Zakaj jih
bomo sploh potrebovali?«
»Proizvajalci ne želijo odirati kogarkoli ali početi karkoli podobnega. Nobeden, katerega
poznam, ne bo obogatel s pisanjem programske opreme«. (Dennis-Bathory-Kitzs, 1980)
»Menim, da je OS/2 usojeno, da postane najpomembnejši operacijski sistem in program
vseh časov.« (OS/2 Programmers Guide, 1987)
»SPAM bo zastarel v roku dveh let«. (BBC News, 2004)
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 13
»640kB pomnilnika je več, kot bo kdorkoli potreboval« (največkrat izjavo pripisujejo Bill
Gates-u, ta pa omenjeno izjavo zanika, 1981)
Ta trenutek (2010) še vedno veljajo načela Moorovega zakona, ki pravi, da se procesna moč
podvoji vsakih 18 mesecev. Vprašanje pa je, če bo tako tudi v prihodnje. Znanstveniki in
razvojniki morajo dosegati vse višje gostote procesorskih elementov, kar zahteva uporabo
novih (še neznanih) materialov, njihovo uporabo ali obdelavo na drugačen način,
zagotavljanje stabilnosti delovanja in odvajanje toplote, ter nenehno prilagajanje
proizvodnega procesa.
Za izvedbo mikroprocesorjev ni izključena niti uporaba organskih materialov, kar se sicer
kaže že na področju zaslonov (OLED tehnologija).
Brez dvoma bodo računalniki vse hitrejši, manjši, energijsko bolj učinkoviti, kar pa ne
pomeni, da bodo uporabljali vse manj energije. Opaziti je trend naraščanja porabe in vse več
računalniških naprav povzroča vse večjo porabo električne energije. Povečana procesna moč
bo omogočala vse zahtevnejše uporabe, predvsem na področju umetne inteligence. Nekoč
(1997) je superračunalnik Deep Blue (IBM), katerega je upravljalo 100 ljudi, premagal
svetovnega prvaka v šahu (Garija Kasparova). Danes ima lahko program, ki doseže enak
uspeh, za nekaj evrov vsakdo na svojem računalniku.
Skozi zgodovino računalništva so bili v stiku računalnik, podatki, program in človek. Vse do
danes so bili v ospredju računalnik, program in podatki. Skrajni čas je, da stopi na prvo mesto
človek. To pomeni, da se vsa računalniška oprema, programi in podatki prilagodijo potrebam
človeka. Razvoj kakovostnih uporabniških vmesnikov bo vse bolj pridobival na veljavi.
Že iznajdba miške je pomenila pravo revolucijo (zasnovana je bila v laboratorijih podjetja
XEROX). Pred kratkim množično vpeljana tehnologija cenovno dostopnih zaslonov na dotik
bo povzročila vse več naprav, katere bomo krmili na še bolj enostaven način. V prihodnje
morda le s samimi gibi rok in telesa. Vse bolj je pomembna programska oprema oz. na njej
temelječe storitve oglaševanja, izmenjave sporočil, lokacijsko odvisne storitve, navigacija,
varovanje, krmiljenje doma, pametne hiše idr.).
Morda bomo računalniške naprave v prihodnje krmilili celo z mislimi. Trenutno že lahko
igramo preproste igrice ali krmilimo invalidski voziček ali proteze okončin le z mislimi.
Ključno vlogo pri tem igrajo vmesniki med možgani in računalnikom (brain-computer
interface) Prepoznava govora je nekoč mnogo obetala a je najbrž le začasno obstala nekje
na stranskem tiru. Nedvomno je prihodnost tudi v robotiki.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 14
Napovedovati razvoj pa je zelo nehvaležno opravilo in z leti lahko postane prav zabavno, kar
lepo ponazori spodnja slika.
Slika 1: Vir: www.whiptech.com.
Da pa ni vse tako brezizhodno in da so napovedi v recimo 10 letnem obdobju precej bolj
točne, si poglejmo na primeru daljšega sestavka le nekaterih napovedi enega od najbolj
znanih in cenjenih futurologov, Jamesa Martina. Leta 1999 je na seminarjih z naslovom
»Vojna za elektronsko trgovanje, ponovna iznajdba informacijske tehnologije in naslednji
korak v izgradnji kibernetičnega prostora« dejal:
Ponovna iznajdba industrije
Zaradi globalne internet trgovine bo potrebno v osnovi prenoviti delovne procese, celotna
podjetja in celotne panoge. Globalna internet trgovina pomeni, da bodo povezave s
partnerji, dobavitelji, strankami itd. potekale po internetu, medtem ko bo komuniciranje v
podjetju podprto z intranetom. Lep primer je podjetje Benetton, ki je:
locirano po vsem svetu
obvladuje takojšnje spremembe na zahtevo (barvanje tkanin krmilijo računalniško in
kombinacije barv spreminjajo sproti)
ima mnogo partnerjev po vsem svetu in vsi so on-line
celotni sistem je prilagojen za takojšnje reagiranje in nenehne spremembe (učeča se
organizacija)
Za ustvarjanje takšnega podjetja je bistveno razumevanje pojma »Value stream« ali
vrednostni niz oz. vrednostna veriga. Vrednostni niz predstavlja niz opravil, ki so potrebna za
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 15
zadovoljitev potreb kupca. Teh nizov je v podjetju veliko. Bistveno jih je odkriti in okoli njih
organizirati delovni proces ter ga informacijsko podpreti. Še posebej pomemben je t.i. »Killer
value stream«, ki je ključnega pomena za preživetje podjetja.
Kritične tehnologije za elektronsko trgovanje
optični kabli
hitrosti prenosa podatkov v terabitih/sekundo
pomnilniški čipi:
o 1999 – 256 Mbit
o 2002 – 1024 Mbit (500.000.000 tranzistorjev na čip)
o 2005 – 4096 Mbit (1.000.000.000 tranzistorjev na čip)
Mikroprocesorji s frekvenco v tera FLOPih
Mikrosistemi:
o Pametne kartice (brezkontaktne posodobitve)
o Inteligentni senzorji (kamere, nadzor, preverjanje identitete, nadzor prometa,
videofoni, bralci prstnih odtisov, robotske naprave …)
XML – meta podatki o podatkih na internetu. To so kazalci na podatke (besedilo,
slike, video, zvok, baze podatkov). Služijo lažjemu iskanju podatkov na internetu.
4 povezane tehnologije:
o Podatkovna skladišča
o OLAP (orodja za analizo podatkov)
o Brskanje po podatkih (uporaba nevronskih mrež za ugotavljanje vzorcev v
podatkih)
o Vizualizacija podatkov (grafična predstavitev podatkov omogoča
prepoznavanje alarmantnih situacij)
Java
Prihodnost kiberprostora
V prihodnosti bo za trgovino v kiberprostoru (ang. Cyberspace) značilno naslednje:
od masovnega proti individualnemu marketingu (podjetja bodo izdelovala osebne
profile kupcev)
od preprostih sporočil k podrobnim sporočilom
od monologa k dialogu s kupcem
od statičnega komuniciranja do komuniciranja v realnem času
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 16
Razvijale se bodo naslednje dejavnosti:
televizija na spletu
oglaševanje na spletu
elektronski katalogi
elektronski naročanje in plačevanje blaga
elektronske raziskave tržišča
…
Ker je ta prostor (svetovni splet) odprt za cel svet in v njem ne veljajo nobene pravne
omejitve posameznih držav, bo to prej ali slej pripeljalo do velike konkurence. V dejavnostih,
ki temeljijo na znanju, pa velja t.i. pravilo »pobiranja smetane«, kjer tisti, ki so prvi, poberejo
večino smetane.
Sam lahko sedaj primerjaš napovedi s trenutnim stanjem na področju računalništva in
informatike.
Vpeljani pojmi
Računalništvo (Computer Science)
Računski stroji – mehanski ali električni pripomočki oz. stroji za izračunavanje ali
preštevanje poljubnih količin.
Dvojiški (binarni) sistem
Moorov zakon
Kiberprostor (Cyberspace)
Vrednostna veriga (Value chain)
Elektronsko trgovanje (Electronic Commerce)
Vprašanja za ponavljanje
Kaj je računalništvo?
Kakšne so koristi računalništva?
Kakšne so po tvojem slabosti računalništva?
Zakaj moraš spremljati razvoj na izbranem strokovnem področju?
Zakaj so stara ljudstva uporabljala znanja izračunavanja ter računske stroje?
Ko je bil prvi programer?
Naštej vsaj štiri znamenite osebnosti računalništva! Kaj lahko poveš o njihovih
iznajdbah?
Kaj pravi Moorov zakon?
Kaj veš povedati o najverjetnejši prihodnosti računalništva – recimo za obdobje 10
let?
Navedi, kako dobro so se uresničile napovedi James Martina iz leta 1999!
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 17
Razišči in opiši!
Razišči in opiši Abakus!
Razišči in opiši diferenčni stroj Charles-a Babbage-ja!
Razišči in opiši računalnik ENIAC!
Razišči in opiši računalnik ZX Spectrum!
Razišči in opiši računalnik IBM PC XT!
Razišči in opiši računalnik NEXT!
Razišči in opiši računalnik Apple iPad!
Razišči in opiši dvoboj med računalnikom IBM Deep Blue ter velemojstrom Garijem
Kasparovom!
Razišči in opiši trenutno šahovsko programsko opremo!
Razišči in opiši prepoznavo govora!
Razišči in opiši najsodobnejše vmesnike Brain-Computer!
Razišči in opiši robota ASIMO!
Spletne povezave virov
Fakulteta za računalništvo in informatiko – LJ: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/
Weburbanist.com: http://weburbanist.com/2009/07/15/15-cool-crazy-concept-computers/
Berlin Brain-Computer Interface, Nemčija: http://www.bbci.de/
Prvi komercialni Brain-Computer vmesnik: http://www.popsci.com/science/article/2010-
03/worlds-first-commercial-brain-computer-interface
Prihodnost 21. stoletja, James Martin, VB: http://www.jamesmartin.com/
Roboti ASIMO, Japonska: http://world.honda.com/ASIMO/
Kiberprostor v sociološki perspektivi, Matic Kavčič: http://www.memefest.org/works/854-
7ab77d400/kiberprostor_v_socioloski_perspektivi.doc
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 18
3. Informatika Oglejmo si tako domačo, kot tudi tujo definicijo Informatike.
Definicija (Vir: Wikipedija):
Informatika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi s
pomočjo računalnikov. Gledano zgodovinsko, se je informatika razvila iz matematike,
medtem ko imajo računalniki svoj začetek v elektroniki. Računalniki so pri tem samo
naprave, ki omogočajo teoretične zamisli informatike preveriti v praksi.
Znanost (latinsko scientia - znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o
naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda
temelji na skrbnem opazovanju in preskuševanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede,
vede pa na področja (discipline).
Podatek (latinsko Datum) je trditev v obliki številk, besed ali slik.
Definicija (Vir: Wikipedija):
Informatics is the science of information, the practice of information processing, and the
engineering of information systems. Informatics studies the structure, algorithms, behavior,
and interactions of natural and artificial systems that store, process, access and
communicate information.
It also develops its own conceptual and theoretical foundations and utilizes foundations
developed in other fields. Since the advent of computers, individuals and organizations
increasingly process information digitally. This has led to the study of informatics that has
computational, cognitive and social aspects, including study of the social impact of
information technologies.
Osnova obdelave so podatki, to so dejstva o realnem ali izmišljenem svetu. Kdaj pa govorimo
o informacijah, pa je odvisno od konteksta in od našega predznanja oz. poznavanja področja,
na katerem se podatki uporabljajo.
Vzemimo primer. Podatek, da je danes temperatura zraka 25 stopinj celzija je za vse enak,
vendar lahko predstavlja za različne ljudi povsem različno informacijo. Za dva turista, prvega
iz Skandinavije, drugega iz tropske Afrike je informacija povsem različna. Prvemu se bo zdelo
prijetno toplo, drugega bo že skoraj zeblo.
Še en primer. Recimo da je vrednost ene unče zlata (28,35 gramov) na borzi dragih kovin
dosegla vrednost €100. Za poznavalca gibanja cen zlata bo to informacija, da je vrednost
padla na najnižjo vrednost v zadnji 100 letih in da je nekaj hudo narobe, za nepoznavalca bo
pač le podatek da unča zlata v tem trenutku stane €100.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 19
Informacija je torej neko novo spoznanje. Podatek ni informacija in je tudi ne vsebuje.
Informacija je ovrednoten podatek, v odvisnosti od predznanja, časa, ki je na voljo in količine
podatkov. Množice podatkov ne moremo ali jo lahko le delno ali slabo ovrednotimo, če nam
manjka predznanja, potrebnega časa in če je količina podatkov enostavno prevelika.
Predvsem časovni in količinski problem uspešno rešuje uporaba računalnikov, saj so
računalniki izjemno hitri, natančni in se ne utrudijo pri obdelovanju velike količine podatkov.
Tako lahko ostane človeku več časa za bolj kreativna opravila.
In tako danes uporabljamo t.i. informacijske sisteme, to so sklopi strojne in programske
opreme, ki so namenjeni zbiranju, obdelavi, shranjevanju ter posredovanju podatkov
uporabnikom.
Naštejmo le nekatere informacijske sisteme:
Bančni
Zavarovalniški
Zdravstveni
Informacijski sistem državne uprave
Podjetniški informacijski sistem
…
3.1 Količina informacije
Osnovna in hkrati najmanjša enota informacije je 1 bit (Binary Digit). Lahko si jo
predstavljamo kot škatlico, v kateri je kroglica ali je ni. In če je v škatlici kroglica, označimo to
s številko 1, če v škatlici ni kroglice, pa s številko 0.
Primer 1: Želimo opisati stanje luči – prižgana oz. ugasnjena luč
V tem primeru je zaradi dveh različnih stanj dovolj 1 bit informacije. Recimo, da prižgani luči
priredimo stanje 1, ugasnjeni pa stanje 0.
Primer 2: Želimo opisati, katera vrednost je padla na kocki.
Običajna in »poštena« kocka ima šest ploskev, in od ene pike do 6 pik. Z izrazom »poštena«
mislimo na to, da je verjetnost, da pade bilo katera izmed številk enaka 1/6 oz. enako
verjetna. »Prirejene« kocke imajo notri kakšno utež, ki povzroči, da je verjetnost rezultata 6
pik bolj verjeten od ostalih vrednosti. No, imamo 6 različnih možnosti, en bit informacije pa
lahko opiše le dve. Če vzamemo dva bita informacije, lahko po pravilu produkta 2*2=4
opišemo 4 različna stanja, s tremi biti pa lahko opišemo 2*2*2=8 različnih stanj. V našem
primeru potrebujemo vsaj 3 bite informacije, 2 preostali stanji sta pač neizrabljeni.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 20
Količina informacije:
20=1; matematični dogovor, ki pravi a0=1; a je poljubno število.
21=2
22=2*2=4
23=2*2*2=8
24=16
25=32
26=64
27=128
28=256
29=512
210=1024 (kilo)
1 byte = 8 bitov
1Kb = 1024 bitov
1KB (kilobyte) = 1024 bytov = 1024*8 = 8192 bitov
1MB (megabyte) = 1024 KB = 1024*1024*8= 8.388.608 bitov
1 GB (gigabyte) = 1024 MB
1 TB (terabyte) = 1024 GB
Vpeljani pojmi
Informatika – znanost o sistematični obdelavi podatkov s pomočjo računalnikov.
Bit (Binary digit) – osnovna in najmanjša enota informacije.
Kilo = 1024
Informacijski sistem – sklop strojne in programske opreme za zbiranje, obdelavo,
shranjevanje in prenašanje podatkov.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 21
Vprašanja za ponavljanje
Kaj je informatika?
Kaj je podatek?
Kaj je informacija?
Kaj je informacijski sistem?
Kaj predstavlja bit?
Na ruleti imamo 38 številk. Koliko bitov potrebujemo za opis vseh različnih možnosti?
Spletne povezave virov
Slovensko društvo Informatika: http://www.drustvo-informatika.si/
FRI: http://colos.fri.uni-
lj.si/eri/INFORMATIKA/Informacijske_resitve/informacijske_resitve.html
4. Ergonomija in varstvo pri delu Zaradi vsakodnevne in večurne uporabe računalniške strojne in tudi programske opreme je
potrebno upoštevati dognanja ergonomije. Le tako bo uporabnik opremo lahko uporabljal
dlje časa brez opaznih bolečin ali kasnejših zdravstvenih posledic.
Oprema mora že v fazi načrtovanja ustrezati ergonomskim priporočilom ali celo zakonskim
določilom in standardom.
Definicija (Vir: Wikipedija):
Ergonomíja je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti
in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev.
Definicija (Vir: Wikipedija):
Ergonomics is the science of designing the job, equipment, and workplace to fit the worker.
Proper ergonomic design is necessary to prevent repetitive strain injuries, which can develop
over time and can lead to long-term disability.
The International Ergonomics Association defines ergonomics as follows:
Ergonomics (or human factors) is the scientific discipline concerned with the understanding
of interactions among humans and other elements of a system, and the profession that
applies theory, principles, data and methods to design in order to optimize human well-
being and overall system performance.
Ergonomics is employed to fulfill the two goals of health and productivity. It is relevant in the
design of such things as safe furniture and easy-to-use interfaces to machines.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 22
4.1 Delovno okolje
Dobro zasnovano in urejeno delovno okolje je velikega pomena, saj tako laže opravljamo
delovne naloge, se bolje počutimo, smo bolj učinkoviti, se manj ali kasneje utrudimo in ne
čutimo nepotrebnih bolečin v sklepih, mišicah, očeh ipd.
Če bo računalnik uporabljal le en uporabnik, potem je izbor primernega pohištva primerljivo
enostavno, če bo računalnik uporabljalo več uporabnikov, moramo upoštevati potrebe in
želje vsakega posameznika. Ko načrtujemo opremljanje delovnega prostora, moramo že
predhodno upoštevati ustrezno pohištvo in možne nastavitve.
4.2 Delovno mesto
Delovno mesto z računalnikom je:
zaslon z računalnikom, tipkovnico in/ali napravo za vnašanje in/ali programsko
opremo, ki predstavlja povezavo med delavcem in strojem,
dodatna oprema (npr. zaslonski filter),
zunanje enote vključno z disketnim in/ali drugim pogonom, telefonom,modemom,
tiskalnikom itd.,
držalo za predloge,
delovni stol,
delovna miza ali delovna površina,
okolje, ki ima neposredni vpliv na delovno mesto in
delovne naloge delavca.
Vir: Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom.
4.3 Prostor
Prostor oz. pisarna naj bo dovolj velika, da ima vsak uporabnik zares dovolj prostora ne samo
za postavitev in primerno razporeditev pohištva in delovnih pripomočkov, temveč tudi za
dovolj dobro »prehodnost« med posameznimi kosi pohištva.
Zaradi vse višjih najemnin ali cen m2 pisarniške površine je vse prevečkrat težnja zagotoviti
zaposlenim zares minimalne delovne pogoje. In tako so v pisarni, ki bi bila po površini in
obliki ravno pravšnja za dva zaposlena, velikokrat trije ali celo več zaposlenih.
Na delovnem mestu mora biti dovolj prostora, da delavec zlahka spreminja položaj telesa in
opravlja potrebne gibe pri delu.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 23
4.4 Pohištvo
Pohištvo naj bo stabilno in zasnovano prav za pisarniško rabo računalniške opreme. Dovolj
velikih mer, z delovno površino na ravno pravi višini od tal (nekje med 72 in 75 cm), z mnogo
možnostmi shranjevanja oz. odlaganja (predali), morda z ločeno poličko za miško in
tipkovnico in z nesvetlečim površinskim premazom.
Strojna oprema (računalnik, monitor, optični čitalec, tiskalnik idr.) naj bo postavljena na
dovolj stabilno pohištvo in primerno razporejeno, da najpogosteje uporabljeno opremo
zlahka dosežemo. S tem se izognemo nepotrebnim bolečinam v ramenskem obroču, v vratu
in hrbtenici. Enako velja za postavitev telefonskega aparata.
4.4.1 Miza
Delovna miza ali delovna površina ne sme imeti leska in mora biti iz snovi, ki na dotik ni
hladna. Uporabiti je potrebno ustrezne materiale (npr. les).
Površina mize ali delovne površine mora biti velika najmanj 800 mm x 1200 mm in zadostna
za delo, tako da omogoča primerno razmestitev zaslona, tipkovnice, pisnih podlag in ostale
opreme ter dovolj prostora za premikanje miške.
Pod mizo mora biti prostega prostora najmanj 600 mm x 580 mm x 620 mm (globina x širina
x višina). Delovna miza ali delovna površina mora biti stabilna in mora biti, če je le mogoče,
po višini nastavljiva ali pa mora biti višina površine med 720 in 750 mm.
4.4.2 Stol
Naj bo stabilen, udoben, naj ima premično podvozje, dovolj možnosti nastavitve raznih
položajev sedenja, da si lahko vsak uporabnik nastavi sedenje po lastnih potrebah in željah.
Omogočati mora nastavitve razdalje sedenja od tal, naklona površine sedenja, imeti ledveno
oporo nastavljivo po naklonu (100 do 110 stopinj) in višini, omogoča naj rahlo nagnjeno
sedenje, ker povsem vzravnano sedenje ni zdravo. Ledvena opora se mora elastično
prilagajati spreminjanju naklona hrbta.
Slika 2: Pravilno sedenje. Vir: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 24
4.5 Osvetlitev
Človek nujno potrebuje dnevno svetlobo in dolgotrajno delo pod pretežno umetno svetlobo
povzroča precej zdravstvenih težav.
Naravna in/ali umetna osvetljenost prostora mora biti, če je le mogoče, 400 lx (enota luks)
+/- 100 lx in mora zagotavljati zadovoljive svetlobne razmere, upoštevajoč vrsto dela in
zmogljivost delavčevega vida. Če je le mogoče, razmerje svetlosti med zaslonom in okoljem v
neposrednem vidnem polju ne sme presegati 1:3, v ožjem vidnem polju 1:10 in v širšem
vidnem polju 1:20.
Moteče bleščanje in odseve zaslona je potrebno preprečiti z ustrezno postavitvijo delovnega
mesta glede na razmestitev in tehnične karakteristike virov osvetlitve. Delovno mesto mora
biti oblikovano tako, da viri svetlobe, kot so okna, svetilke ali druge svetlobne odprtine ali
svetle površine ne povzročajo neposrednega bleščanja ali motečega zrcaljenja na zaslonu.
Okna morajo imeti ustrezna senčila za preprečevanje vpada sončne svetlobe na delovno
mesto ali v prostor tako, da ni moteno delo.
Zaslon, če je le mogoče, ne sme biti obrnjen proti oknu ali od okna, sicer so potrebni posebni
ukrepi proti bleščanju in zrcaljenju. Najboljša postavitev zaslona je pravokotno na okno. Nizi
stropnih svetilk morajo biti vzporedni s smerjo pogleda delavca na zaslon, zaslon sam pa
mora biti nameščen in nagnjen tako, da v njem ni videti zrcaljenja stropnih ali drugih svetilk.
Svetilke v prostoru morajo imeti takšne svetlobno tehnične karakteristike, da ne povzročajo
zrcaljenja na zaslonu.
Proti direktni svetlobi lahko uporabimo ustreza okenska senčila.
4.6 Prezračevanje
Prostor naj bo dobro prezračevan vendar brez prepiha. Zračni izpusti klimatskih naprav nikoli
ne smejo pihati neposredno v telo ali povzročati gibanje zraka preblizu telesa. Prah se
učinkovito odstrani z uporabo kakovostnih zračnih filtrov in njihovo redno menjavo oz.
čiščenjem.
Pomanjkanje ali presežke vlage uravnavamo s posebnimi vlažilniki oz. razvlažilci zraka.
Seveda je vse navedeno najlaže doseči, če je v pisarni le en delavec. V pisarnah, kjer več
zaposlenih, pa je nujno poiskati nek dogovor.
Ignoriranje priporočil lahko povzroči zdravstvene težave, ki lahko postanejo kronične oz.
trajne, delodajalec pa se sooča z bolniško odsotnostjo delavca ali celo odškodninskimi
zahtevki.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 25
4.7 Hrup
Hrup je nezaželen zvok. Njegova jakost ('glasnost') se meri v decibelih (dB). Decibelna skala je
logaritemska in zvišanje ravni zvoka za tri decibele pomeni že podvojitev jakosti zvoka. Če
upoštevamo dejstvo, da je človeško uho različno občutljivo na različne frekvence, se moč ali
jakost hrupa običajno meri v decibelih, vrednotenih s frekvenčnim filtrom A (dB(A)).
Jakost ni edini dejavnik, ki določa, ali je hrup nevaren. Prav tako je pomembno trajanje
izpostavljenosti. Za upoštevanje tega dejstva se uporabljajo časovno vrednotene povprečne
ravni zvoka. Pri hrupu na delovnem mestu to največkrat temelji na osemurnem delavniku.
(Vir: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, http://osha.europa.eu/sl/topics/noise/index_html/what_is_noise_html)
Hrupu se žal ne moremo povsem izogniti, še posebno ne v pisarni, kjer sta dva ali več
delavcev. Hrup, ki ga povzroča računalnik je največkrat povezan z ventilatorji (napajalnik,
dodatni ventilatorji za hlajenje zraka v ohišju, ventilator na hladilniku procesorja, ventilator
hladilnika grafične kartice). Sodobni računalniki proizvajajo malo tovrstnega hrupa, pred leti
pa je lahko glasen ventilator precej motil zbranost uporabnika in povzročal stres.
Po drugi strani gre za konstantni hrup nižje jakosti, ki je precej enakomeren, zato ni tako
moteč. Najbolj moteč hrup je tisti, ki se pojavi občasno in nenadno, z visoko jakostjo (ne
glede na frekvenco nizek/visok) in ki spreminja frekvenco (nizek/visok). Primer takega hrupa
je recimo sirena reševalnega vozila, ki nas že na daleč opozori na prihod vozila.
Hrup opreme in drugih virov zvoka v prostoru ne sme motiti dela in mora izpolnjevati
zahteve pravilnika o varnostnih in zdravstvenih zahtevah pred nevarnostjo hrupa pri delu.
Delodajalec mora ob upoštevanju tehničnega napredka in temeljnih načel za varnost in
zdravje pri delu, določenih v zakonu, z razpoložljivimi ukrepi zagotoviti, da se tveganja, ki
izhajajo iz izpostavljenosti hrupu odpravijo pri viru ali zmanjšajo na najnižjo možno mero.
Delodajalec izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka zlasti tako, da:
uvaja druge delovne postopke, pri katerih je izpostavljenost hrupu manjša,
izbira, glede na naravo dela, primerno delovno opremo, ki povzroča najmanjši možni
hrup, ali tako delovno opremo, ki je v skladu s predpisi Skupnosti in zmanjšuje
izpostavljenost hrupu,
načrtuje in urejuje delovna mesta
(Vir: Prvi del 10. člena pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200617&stevilka=643)
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 26
4.8 Toplotne razmere
Vsi vemo, da je v pretirano vročih oz. hladnih prostorih z visokim deležem zračne vlage prav
težko delati. Temperatura in vlažnost zraka naj bosta taki, da je prijetno delati v vsakem
letnem času. Vemo tudi, da strojna oprema sprošča del celotne toplote. Pomembno je, da
strojna oprema ni preblizu ogrevalnih ali hladilnih teles, ker to lahko moti oz. onemogoča
ustrezno hlajenje opreme. To lahko vodi do pregrevanja posameznih komponent in
posledično do njihove okvare.
Toplotne razmere morajo ustrezati zahtevam za toplotno udobje za fizično lahko delo.
4.9 Sevanje
Pred pojavom zaslonov z LCD tehnologijo je bil zaslon s katodno cevjo poglavitni vir sevanja.
Težavo so reševali z ozemljenimi zaslonskimi filtri in kasneje še učinkoviteje z zaščito v
samem monitorju (Fraday-jeva kletka). S prihodom cenovno dostopnih LCD zaslonov je skrb
za sevanje odveč. Drži pa, da vse električne naprave povzročajo elektromagnetna sevanja
manjše ali večje jakosti.
Spomnimo se na še vedno nerazrešene debate o tem, ali so in kako zares so škodljivi mobilni
telefoni. No, zdravilni prav gotovo niso. Vsa elektromagnetna sevanja, z izjemo vidnega
sevanja, morajo biti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v skladu s predpisi in
zmanjšana do najmanjše možne mere.
4.10 Strojna oprema
4.10.1 Zaslon
»Delovno mesto s slikovnim zaslonom ne sme povzročati nevarnosti za poškodbo ali
zdravstvenih okvar delavca.«
(Vir: 2. člen pravilnika o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom)
Zaslone s katodno cevjo je potrebno čim prej zamenjati z LCD zasloni ali sodobnejšimi. Kjer
se tega ne da, mora biti osveževanje nastavljeno po zahtevah pravilnika na vsaj 70Hz, v
praksi pa raje precej več. Zaslon naj bo dovolj velik za učinkovito uporabo programske
opreme. Dimenzijsko naj bo velik vsaj 19 palcev, še bolje 22 palcev. Če je dovolj denarnih
sredstev, je zelo priporočljivo uporabljati dva zaslona, saj lahko s tem povečamo delovno
namizje in laže delamo z dvema ali več programom hkrati.
Slika naj bo ostra tudi pri majhnih pisavah, po možnosti brez barvnih in geometrijskih
popačenj. Osveževanje prikaza naj bo dovolj hitro glede na uporabljeno programsko opremo.
Zaslon naj bo robustno izdelan in stojalo stabilno. Premikanje delovne mize naj ne povzroča
prevelikega nihanja zaslona. Zaslon naj bo nastavljiv po višini, po kotu in morda tudi po
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 27
orientaciji (t.i. Pivot – ležeče oz. pokončno). Višina zaslona naj bo nastavljena tako, da bo
zgornja vrstica besedila približno 5 cm pod višino oči.
Vgrajeni zvočniki prihranijo prostor na delovni mizi, vgrajeni USB vmesniki pa odpravljajo
moteče sklanjanje do računalnika pod mizo. Meniji za nastavljanje zaslona naj bodo
pregledni in enostavno dosegljivi. Zaslon naj že v samodejni nastavitvi (Auto Settings) izbere
optimalne nastavitve. Svetloba in kontrast se naj enostavno nastavljata, seveda glede na
potrebe delovnega okolja. Razmerje svetlosti med znaki in ozadjem naj bo vsaj 1:4.
Oddaljenost zaslona od oči naj ne bo manjša od 50 cm, v praksi pri velikosti zaslona 19 palcev
na razdalji iztegnjene roke, pri zaslonih z večjo diagonalo, pa na ustrezno večji razdalji, da se
približamo občutku razdalje zaslona diagonale 19 palcev.
Zaslon naj bo po možnosti z nesvetlečo površino, ker odboji svetlobe kvarijo prikaz na
zaslonu in uporabnik težko razloči vsebino od slik ostalih predmetov v pisarni. Zaslon naj bo
vedno očiščen.
4.10.2 Računalnik
Pri namiznih računalnikih ni prav velikih ergonomskih zahtev. Seveda naj ne povzroča preveč
hrupa, naj ga bo možno postaviti na mizo, da se vzdrževalcem ni potrebno sklanjati pod
mizo, naj ima lahko dosegljive USB priključke ter enostavno dosegljiv bralnik pomnilniških
kartic. Vzdrževalci bodo cenili, če se lahko sestavne dele (komponente) enostavno
zamenjuje, morda celo brez uporabe izvijača.
Pri prenosnih računalnikih pa so zahteve večje, ker prenosnik vključuje sam računalnik, kot
tudi zaslon in tipkovnico.
4.10.3 Tipkovnica
Kakovostna in po ergonomskih priporočilih zasnovana tipkovnica je odločilnega pomena za udobno delo z računalnikom. Nekaj zahtev:
1. Srednja višina tipkovnice ne sme presegati 30 mm, njena nagnjenost pa mora ustrezati ergonomskim zahtevam. Tipkovnica mora biti prosto gibljiva po delovni površini, da omogoča delavcu naravno držo telesa in rok. Možnost premikanja in prilagajanja tipkovnice ne sme biti omejena s sredstvi priključitve ali z dolžino kabla. 2. Na delovni mizi ali delovni površini mora biti pred tipkami najmanj 100 mm proste površine za oporo rok delavca. 3. Površina tipkovnice, ki naj bo svetle barve, mora biti brez leska. 4. Razmestitev tipk na tipkovnici in značilnosti tipk morajo ustrezati ergonomskim zahtevam.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 28
5. Tipke in simboli na tipkah morajo biti jasno označeni in morajo zagotavljati lahko razpoznavnost in čitljivost.
Vir: Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom.
4.11 Programska oprema
Morda ne najbolj očitno, vendar je še kako pomembno, da je programska oprema zasnovana in izdelana tako, da kar najbolj koristi uporabniku in mu povzroča kar najmanj nevšečnosti. Delodajalec mora pri oblikovanju, izbiri, naročanju in spreminjanju programske opreme in pri oblikovanju delovnih nalog na delovnem mestu, kjer se uporablja zaslon, upoštevati naslednja načela: a) Programska oprema mora ustrezati namenu delovnih nalog. b) Programska oprema mora biti enostavna za uporabo in prilagojena ravni delavčevega znanja in izkušenj. Preverjanje količine in kakovosti opravljenega dela ni dovoljeno brez vedenja delavca. c) Sistem mora delavcu dajati povratne informacije o izvajanju delovnih nalog. d) Oblika in hitrost podajanja informacij sistema morata biti prilagojena delavcu. e) Programska oprema mora izpolnjevati ergonomske zahteve, posebej še pri delu z obdelavo podatkov. f) Programska oprema mora zagotavljati, če je le mogoče, na zaslonu temne znake na svetlem ozadju. Pri barvnem zaslonu morajo biti barve, posebej še ozadja, čim manj izrazite, kolikor je to glede na zahteve dela mogoče.
Vir: Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom.
Operacijski sistemi imajo možnost povečave pisav in tudi zaslonskih elementov (oken, menijev, izbirnih gumbov idr.) z namenom olajšanja uporabe osebam z motnjami vida ali gibalnimi motnjami rok.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 29
4.12 Ostali pripomočki
Držalo za predloge mora biti stabilno, nastavljivo, imeti mora ravnilo za označevanje vrstic in mora biti izvedeno in postavljeno tako, da ne povzroča delavcu dodatnih obremenitev oči, vratu in/ali glave. »Ergonomska tipkovnica« ima tipke razporejene tako, da so dosegljive s kar najmanj premiki rok in omogoča poravnano držo zapestij in rok.
Slika 3: Ergonomska tipkovnica posebne izvedbe. Vir: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/
Spodnja slika prikazuje pravilno in napačno držo zapestij in rok.
Slika 4: Pravilna in napačna drža rok in zapestij. Vir: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/
»Ergonomska miška« izboljšuje občutek pri drži in upravljanju z miško. Večinoma so
namenjene desničarjem, levičarji pa posežejo po oblikovno simetrični oz. njim prilagojeni
miški. Dražje miške imajo množico gumbov, katerih funkcije se da nastaviti (zagon
programov, spreminjanje pogleda na zaslonu idr.).
Nasloni za zapestje pomagajo, da zapestja ne pregibamo preveč. Stalni pregib zapestja in
hkratno tipkanje lahko na dolgi rok povzročita boleče vnetje ovojnice živca v zapestju (t.i.
karpalni sindrom).
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 30
4.13 Odmori med delom
Pogled na nenehno enako razdaljo utruja oči in slabi očesne mišice. Zato strokovnjaki
priporočajo, da na vsakih 15 minut usmerimo pogled stran od zaslona in gledamo nekam v
daljavo. Pogled v daljavo namreč sprošča očesne mišice. Drugi način pa je, da med odmorom
izmenično pogledujemo na krajšo in daljšo razdaljo, kar »razgiba« očesne mišice.
Vsakih 60 minut si odpočijemo tako, da vstanemo, se sprehodimo, opravimo kakšne
izometrične vaje za razgibavanje vratu, ramenskega obroča ter rok.
Izometrične vaje so vaje, kjer z zmerno silo raztegujemo ustrezne mišice telesa.
4.14 Zdravstveni pregled
Delodajalec mora zagotoviti pri pooblaščenem zdravniku zdravstveni pregled oči in vida
delavcev v okviru preventivnih pregledov:
pred začetkom dela na delovnem mestu,
v časovnih intervalih, ki jih določi pooblaščeni zdravnik,
na zahtevo delavca, če ta zazna težave, ki bi bile lahko posledica dela z zaslonom.
Delavci imajo pravico do specialističnega pregleda oči in vida, če se pri pregledu iz prejšnjega
odstavka ugotovi, da je potreben.
Če se ob pregledu oči in vida ugotovi, da z uporabo običajnih korekcijskih pripomočkov ni
moč odpraviti težav z očmi in vidom, ki jih ima delavec pri delu pri delu na delovnem mestu,
mu je delodajalec dolžan zagotoviti posebne korekcijske pripomočke.
Potrebna finančna sredstva za izvedbo ukrepov iz tega člena pravilnika ne smejo bremeniti
delavca.
(Vir: 10. člen pravilnika o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom)
4.15 Prva pomoč v delovnem okolju
Vsakdo je dolžan poškodovancu nuditi prvo zdravniško pomoč v okviru svojih zmožnosti in
znanj ter je dolžan v skrajnih primerih poklicati nujno medicinsko pomoč!
Najbrž je že dolgo tega, kar smo opravljali izpit za motorno vozilo in takrat smo še obvladali
tako teorijo, kot tudi prakso nudenja prve medicinske pomoči. Je danes temu še tako?
Praktično in teoretično znanje lahko tudi brezplačno obnovimo.
(http://www.zazivljenje.org/lj/pogosta-vprasanja/)
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 31
Za predhodno pripravo na obnovitveni tečaj pomoči lahko sežemo po priročniku prve pomoči na delovnem okolju. (http://www.zvd.si/csnv/pub/publikacije/prva_pomoc/index.htm).
Videoprikaz nudenja prve pomoči. (http://pouci.me/video/8GK8RDH5RN9X/Prikaz-nudenja-prve-pomo%C3%84%20i-)
Vpeljani pojmi
Ergonomíja - veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti
in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev.
Luks – (ang. Lux) enota za merjenje osvetljenosti.
Decibel – enota brez dimenzije, ki se uporablja za meritve moči in amplitude v fiziki, akustiki,
elektrotehniki in sorodnih področjih.
Vprašanja za ponavljanje
Zakaj moramo upoštevati dognanja ergonomije?
V kateri fazi izdelave opreme moramo upoštevati ergonomske predpise in standarde?
Kakšno je dobro delovno okolje?
Naštej vsaj pet elementov delovnega mesta z računalnikom!
Kakšen je dober delovni prostor?
Kakšno naj bo pohištvo?
Zakaj naj bodo pogosto uporabljene naprave blizu delavca?
Kakšna je dobra delovna miza?
Kakšen je dober stol?
Kaj lahko poveš o primerni osvetlitvi delovnega mesta?
Na kaj moramo paziti pri prezračevanju?
Kaj je hrup in s čim ga merimo?
Kaj lahko povzroča hrup? Kako ga lahko zmanjšamo oz. preprečimo?
Kaj lahko poveš o primernih toplotnih razmerah na delovnem mestu?
Katera oprema povzroča t.i. elektromagnetno sevanje?
Kakšen je dober zaslon?
Na kaj pazimo pri izbiri računalnika?
Kakšna je dobra tipkovnica?
Navedi vsaj štiri lastnosti ergonomske programske opreme!
Naštej vsaj dva pripomočka za udobnejše/bolj ergonomsko delo z računalnikom!
Opiši pomen odmorov med delom! Kakšna so priporočila?
Kdaj mora delodajalec zagotoviti delavcu zdravstveni pregled?
Kaj lahko poveš o nudenju prve pomoči na delovnem mestu?
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 32
Razišči in opiši!
Razišči in opiši ergonomičnost tvojega delovnega mesta z vidika prostora, pohištva,
opreme, osvetljenosti, hrupa …
Primerjaj med sabo izbrani računalnik, zaslon, brezžični usmerjevalnik in mobilni
telefon z vidika elektomagnetnega sevanja!
Poišči vsaj štiri domače izdelovalce pohištva za delo z računalnikom!
Poišči vsaj pet domačih ponudnikov ergonomskih stolov!
Izberi tri osebne računalnike (namizne ali prenosne) in jih primerjaj glede povzročanja
hrupa!
Izberi tri laserske tiskalnike enake tehnologije (črno-beli ali barvni) in jih primerjaj
glede povzročanja hrupa!
Če imaš možnost primerjaj glede ergonomskih priporočil dva LCD zaslona med sabo
ali LCD in katodni zaslon.
Poišči in opiši vsaj dve najsodobnejši ergonomski tipkovnici!
So bile zaradi obolenj zapestij (karpalni sindrom) v tujini ali doma sprožene kakšne
tožbe? Kakšen je bil izid oz. morebitna izplačana odškodnina?
Kakšen je pravilen potek nudenja prve pomoči nezavestni osebi?
Spletne povezave virov
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu: http://osha.europa.eu/sl
Fakulteta za računalništvo in informatiko – LJ: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/
Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom: http://www.uradni-
list.si/1/content?id=24735
Zavod za varstvo pri delu: http://www.zvd.si/
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 33
5. Ekologija Proizvodnja, uporaba ter razgradnja predvsem strojne opreme predstavlja izjemno breme za
okolje. Delež obremenitve s strani programske opreme je bistveno manjši, ni pa ničen, ker se
programska oprema še vedno shranjuje na pomnilniških nosilcih tipa CD/DVD. Precej je tudi
embalaže in tiskanih navodil. Ker pa je skoraj vsa programska oprema dobavljiva preko
spleta, je tovrstna obremenitev okolja pravzaprav nična.
Ali pač? Kje pa je shranjena programska oprema? Seveda je shranjena na zmogljivih
strežnikih in potuje po vse bolj zmogljivih oz. za podatke prepustnih komunikacijskih poteh
(omrežja Internet). In v ozadju je zopet strojna oprema … Zaradi omenjenega, bomo našo
pozornost usmerili prav na strojno opremo.
Izdelovalci strojne opreme že dlje časa poskušajo zniževati okoljske obremenitve. Deloma iz
lastnih vzgibov, kot je manjša poraba surovin ter energije, preprostejše sestavljanje, kot tudi
zaradi državnih spodbud v obliki nižje obdavčitve ekološko sprejemljivejših proizvodov ali
celo zakonskih določil.
Ne nazadnje tudi zaradi uporabnikov oz. odgovornih za nabavo opreme v podjetjih, katerim
je poraba električne energije vse večji kriterij pri izbiri opreme. Prihranki nekaj W na
posamezen kos opreme se pri več sto ali celo tisoč kosih opreme na letni ravni uporabe
odražajo, kot eden izmed prepotrebnih prihrankov v časih gospodarske krize (trenutno leto
2010).
5.1 Načrtovanje strojne opreme
Strojno opremo se dejansko načrtuje prav z uporabo računalnikov in posebnih programov za
načrtovanje (CAD ipd.).
5.2 Izdelava strojne opreme
Proces izdelave strojne opreme potrebuje energijo in določene surovine, ne le tiste, ki bodo
sestavljale računalnik. Zato je zelo pomembno zasnovati optimalen proizvodni proces, ki bo
porabil karseda malo proizvodnih prvin.
Računalnik ponavadi vsebuje (težke) kovine, plastične oz. umetne mase ter v nekaterih
primerih tudi steklo. Za izdelavo sestavnih delov iz omenjenih surovin potrebujemo veliko
energije, tehnoloških surovin in vode.
Proizvodnja se zaradi nizke cene delovne sile vse bolj seli na Kitajsko, večina tovrstnih
podjetij, pa ne želi razkriti »ekoloških« podrobnosti proizvodnega procesa.
Kovine: Zlato, baker, tantal, iridij, paladij, kobalt, svinec, živo srebro, kadmij, barij, krom,
arzen, berilij idr.
Periodni sistem
Spojine: klorbenzen
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 34
5.3 Uporaba strojne opreme
Pri sami uporabi strojne opreme se srečujemo s porabo električne energije – tako med samo
(ne)uporabo, kot tudi v času mirovanja (hibernacije). Podjetje Fujitsu je leta 2009 predstavilo
prvi računalnik, ki v ugasnjenem stanju in v stanju mirovanja ne porablja električne energije,
ravno tako monitorje. (http://ts.fujitsu.com/products/0watt.html).
Na splošno je težnja, da vsak posamezni sestavni del računalnika (od procesorja, podpornih
čipov, preko matične plošče in razširitvenih kartic porabi čim manj energije. Predvsem pri
procesorjih so že dlje časa v uporabi razni prijemi varčevanja z energijo. Ne le zaradi same
porabe, temveč predvsem zaradi zanesljivosti delovanja in trajanja. Procesor je izjemno
občutljiv mikroelektronski element, katerega preveliko segrevanje lahko hitro privede do
nestabilnega delovanja oz. do okvare.
Škodljivi plini se sproščajo pri uporabi laserskih tiskalnikov vseh vrst (manjši tiskalniki,
skupinski tiskalniki oz. multifunkcijske naprave). Okolju škodljive so tudi odpadne kartuše
brizgalnih tiskalnikov, izrabljeni tonerji laserskih tiskalnikov in potiskan pisarniški papir.
Ločeno zbiranje izrabljenih kartuš, tonerjev ter pisarniškega papirja je prvi korak v verigi
zmanjševanja onesnaženja okolja.
Vendar to ni dovolj, vpeljati je potrebno nenehen postopek ločenega zbiranja ter oddajo
odslužene opreme in potrošnega materiala podjetjem, ki so usposobljena in imajo dovoljenje
države za recikliranje tovrstne opreme.
5.4 Razgradnja oz. reciklaža strojne opreme
Z raziskavami so ugotovili, da je mnogo izdelkov možno precej ceneje izdelati iz recikliranih
materialov, kakor iz prvotnih materialov. Računalniška strojna oprema ni izjema. Nadalje se
lahko na sorazmerno enostaven način pridobi drage kovine iz odslužene strojne opreme.
Gre predvsem za zlato in baker. Z reciklažo 100.000 mobilnih telefonov se lahko pridobi okoli
3 kg zlata.
Na tem mestu omenimo, da je velik problem izvoz odslužene opreme v države tretjega sveta,
kjer tudi otroci sodelujejo pri razstavljanju opreme, ki vsebuje mnogo strupenih snovi, tudi
rakotvornih. Kot kaže se brezvestnežem, ki jih vodi le sla po dobičku splača napolniti tovorno
ladjo z odsluženo opremo, jo poslati več tisoč kilometrov stran na razgradnjo in potem
prepeljati pridobljene surovine nazaj v razviti svet.
Afriške države, Kitajska in Indija dejansko postajajo odlagališča IT opreme brezvestnih in
dobička željnih »podjetnikov«. Čeprav bi morali v EU reciklirati prav vse naprave, se jih
dejansko le 25%.
Ena izmed rešitev je tudi ta, da se ne menja strojne opreme prehitro oz. vse dokler še ustreza
našim potrebam. Tudi zato, ker je izdelava nove okoljsko zelo potratna. V svetu je znan t.i.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 35
Water footprint oz. vodni odtis nekega proizvoda – to pomeni, koliko vode je potrebno za
izdelavo pločevinke, kilograma riža, avtomobila, mobilnega telefona, računalnika idr.
Z raziskavami so ugotovili okvirne porabe vode:
Steklenica piva – 10 litrov
Kozarec vina – 120 litrov
Mobilni telefon - 912 litrov
Osebni računalnik – 4000 litrov
Osebni avtomobil – 65.000 litrov
Kot vidimo, je zniževanje porabe vode in njeno recikliranje prav tako pomembno.
Vpeljani pojmi
Recikliranje – Predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu.
Water Footprint – Količina porabljene vode za izdelavo nekega proizvoda.
Vprašanja za ponavljanje
Kako odpadna strojna oprema obremenjuje okolje?
Naštej vsaj 5 kovin, ki sestavljajo računalnik!
V katerih deželah tretjega sveta razstavljajo odpadno strojno opremo?
Kako škodujejo laserski tiskalniki med delovanjem in kot odpad?
Koliko litrov vode porabimo ob izdelavi mobilnega telefona?
Koliko litrov vode porabimo ob izdelavi računalnika?
Kaj pomeni izraz Water Footprint?
Razišči in opiši!
Kakšne so zahteve standarda »Energy Star 5«?
Kateri proizvodi lahko nosijo znak »Nordic Swan«?
Kateri proizvodi lahko nosijo znak »Der Blaue Engel«?
Poišči vsaj dve domači podjetji, ki sprejemata tonerje/kartuše v reciklažo!
Kako lahko varčuješ s porabo tonerja oz. črnila?
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 36
Spletne povezave virov
http://www.fujitsu.com/global/about/environment/?custom01=mdd
http://www-05.ibm.com/si/smarterplanet/
http://content.dell.com/us/en/corp/d/corp-comm/cto-green.aspx
http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20100402f4.html
http://www.waterfootprint.org/?page=files/WaterFootprintLogo
6. Strojna oprema Sedaj je pa že čas, da se lotimo računalnikov oz. njihovih sestavnih delov v fizični obliki.
6.1 Zgradba računalnika
Računalnik je sestavljen iz množice glavnih komponent, kot so mikroprocesor, matična
plošča, pomnilnik, razširitvene kartice, vmesniki ter ohišje. Če ga bo uporabljal človek,
potrebujemo še tipkovnico, miško in zaslon oz. bolje rečeno t.i. vhodno/izhodne naprave,
preko katerih človek komunicira z računalnikom in ga upravlja, po drugi strani pa preko njih
dobiva povratne informacije. Lahko pa je računalnik vgrajen v neko napravo in do njega
pravzaprav nimamo neposrednega dostopa. Te glavne komponente oz. sestavni deli
računalnika so nadalje sestavljeni iz tranzistorjev, kondenzatorjev, upornikov, kovinskih
povezav idr.
6.2 Mikroprocesor
6.2.1 Zgodovinski razvoj mikroprocesorjev
Izjemno zanimiv potek nastanka prvega mikroprocesorja povzemamo nespremenjeno po
odličnem delu dr. Dušana Kodeka, Mikroprocesorski sistemi iz leta 1993. Mnogo naših
inženirjev je »odraščalo« in se »kalilo« ob njegovih kakovostnih knjigah in še bolj predavanjih
- tudi avtor tega učnega gradiva.
»Pobuda za razvoj prvih mikroprocesorjev je prišla leta 1969 s strani japonskega podjetja
Busicom. Podjetje, ki je izdelovalo namizne kalkulatorje in je kasneje propadlo, je podjetju
Intel ponudilo pogodbo za izdelavo družine integriranih vezij. Omenjena vezja naj bi uporabili
pri izdelavi nove serije programabilnih kalkulatorjev. Za pregled in oceno zahtev pogodbe je
bil zadolžen Marcian E. »Ted« Hoff, ki se je Intel-u pridružil kot njen dvanajsti zaposleni.
Po analizi zahtev je prišel do sklepa, da so Busicomovi načrti prezahtevni, da bi jih bilo
mogoče dovolj poceni realizirati po takrat običajni poti. Hitro je ugotovil, da bi bilo tak
kalkulator namesto z zapleteno fiksno ožičeno logiko, mogoče realizirati na enostavnejši
način z uporabo univerzalnega procesorskega elementa. Delovanje kalkulatorja bi določali v
pomnilniku shranjeni programi.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 37
Spoznanje o prednosti splošno namenskega procesorskega elementa, podprtega s
pomnilniškimi elementi, kakšni so bili takrat že na tržišču, je ključnega pomena za pojav
elementov, ki jih danes poznamo kot mikroprocesorje.
Hoff je razmišljal, da bi tak procesor, ki mu takrat še niso pravili mikroprocesor, lahko na
široko uporabljali zgolj s spreminjanjem v pomnilniku shranjenih programov. To razmišljanje
se nam danes zdi tako samoumevno, da le težko razumemo, da Hoffovi sodobniki v začetku
nad njim niso bili posebno navdušeni. Za osnutek 4-bitnega procesorja, ki ga je pripravil Hoff
in ki je pod oznako 4004 postal kasneje znan kot prvi mikroprocesor, Busicom v začetku ni
pokazal zanimanja. Ker pa je Intel kot mlado podjetje iskal nova tržišča, in ker je Intelovo
vodstvo ocenilo, da bi tak element lahko povečal prodajo njihovih lastnih pomnilniških
elementov, so Hoffu dovolili, da nadaljuje z delom.
Slika 5: Prvi mikroprocesor – Intel 4004, Vir: www.cpu-zone.com
Slika 6: Prvi oglas za procesor Intel 4004, Vir: www.4004.com
Razvoj dogodkov je presenetljiv, saj:
Še do leta 1971 strokovnjaki niso predvidevali razvoja mikroelektronskih elementov z
lastnostmi mikroprocesorjev.
Celo v Intelu se niso dobro zavedali, kaj so ustvarili. Glavni razlog za razvoj
mikroprocesorjev je bila boljša prodaja njihovih pomnilniških komponent.
Strokovnjaki so bili glede množične proizvodnje cenenih računalnikov zelo zadržani.
Hoff se spominja, da so ga stalno spraševali:«Zakaj jih bomo sploh uporabljali?«.
Tudi kasneje stvari niso stekle povsem gladko. Čeprav bi mislili, da je pojav prvega
mikroprocesorja povzročil pravo eksplozijo na tržišču, se to v prvem trenutku ni zgodilo.
Ravno obratno, celo v hitro spreminjajočem se svetu visoke tehnologije se morajo
pomembne iznajdbe še pogosto srečevati z določeno obotavljivostjo managementa. Celo
potem, ko se je Busicom kljub vsemu odločil uporabiti Hoffov izdelek, in ko je Intelu dovolil
svobodno prodajo procesorskega elementa 4004. Odpor je bil močan še posebej zato, ker je
oddelek za marketing pri Intelu verjel, da bodo mikroprocesorje prodajali samo kot
zamenjavo za miniračunalnike in zato je celotne svetovne potrebe ocenil na nekaj tisoč kosov
letno.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 38
Istočasno z razvojem 4004 so se v Intelu ukvarjali tudi z močnejšim 8-bitnim procesorjem
8008. Prav 8008 in njegovi potomci pri Intelu in drugih proizvajalcih so postali glavni igralci v
mikroprocesorski »eksploziji«, ki je sledila. Čeprav so 4004 in 8008 že slavili kot »izdelek
desetletja«, je moral mikroprocesor svoje potenciale, kot naprava za dodajanje »inteligence«
v stroje in instrumente šele dokazati. Ta dokaz je prišel aprila 1974 z novim Intelovim
mikroprocesorjem 8080, ki ga je razvil Masatoshi Shima. Ta je prišel k Intelu od Busicoma,
kjer je sodeloval že pri 4004. Kasneje je za podjetje Zilog razvil tudi znani mikroprocesor
procesor Z-80 (uporabljen v računalniku ZX 80 in ZX Spectrum, op.a.). Število tranzistorjev na
enem čipu se je v dvajsetih letih povečalo za približno tisočkrat: od 2300 tranzistorjev pri
4004, do več kot 3.000.000 pri Intelovem Pentiumu.«
Procesor Intel CORE i7-975 Extreme Edition jih ima kar 731 milijonov!
Celotni seznam Intelovih mikroprocesorjev, od najstarejšega do današnjih (2010).
Spodnji diagram prikazuje skokovito rast uporabljenih tranzistorjev.
Slika 7: Povečevanje števila tranzistorjev na procesorski čip, Vir: www.nanotech-now.com.
6.2.2 Mikroprocesor je …
Definicija (Vir: MaFiRa-Wiki):
Procesor ali centralno procesna enota (CPE) je osrednji del računalnika, ki obdeluje
(procesira) podatke ter nadzoruje in upravlja ostale enote. Mikroprocesor je procesor, ki je
izveden v enem samem čipu, to je integriranem elektronskem vezju izdelanem na silicijevi
rezini. Danes to velja za skoraj vse procesorje. Oznaka modela mikroprocesorja pove veliko o
njegovi procesni zmogljivosti.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 39
Z mikroprocesorjem torej lahko zgradimo računalnik. To pogosto tudi delamo, vendar velika
večina naprav v katere so vgrajeni mikroprocesorji, niso računalniki. Bolj natančno
povedano, navzven ni videti, da so te naprave računalniki. Lahko rečemo, da današnja
razširjenost mikroprocesorjev ni toliko posledica njihove uporabe v računalnikih, kot njihove
uporabe v napravah, ki niti približno ne ustrezajo našim predstavam o računalnikih
(avtomobili, medicinska oprema, stroji, igrače, ure, zabavna elektronika, gospodinjski aparati
idr.).
Pred pojavom mikroprocesorjev so bili digitalni sistemi običajno grajeni s t.i. »fiksno ožičeno
logiko« - t.j. z množico med seboj povezanih logičnih vrat in flip-flopov, ki ji delovanje določa
fiksna povezava med njimi. S spremembo teh fiksnih povezav je delovanje naprave mogoče
spremeniti, vendar pa taka sprememba zahteva fizično spreminjanje povezav, kar je počasna
in tudi draga operacija. Pravzaprav bi morali to narediti že v proizvodnem procesu, to pa je
dandanes povsem nesmiselno (op.a.). Takrat so z zamenjavo pomnilniškega čipa, ki je
vseboval nov program dosegli spremenjeno delovanje naprave. Danes v skoraj vseh primerih
ohranijo pomnilniški čip in le zamenjajo v njem shranjen program. V nekaterih primerih pa se
vseeno zamenja čip – recimo pri avtomobilih, da se s pomočjo t.i. chip-tuninga poveča moč
motorja.
6.2.3 Mikroračunalnik in mikrokrmilnik
Pojma mikroračunalnik in mikrokrmilnik se pogosto zamenjujeta. Mikroprocesor je, kot že
omenjeno, centralna procesna enota (CPE) računalnika. Mikroračunalnik pa je računalnik, ki
ima za svojo centralno procesno enoto mikroprocesor.
V mikroračunalniku je mikroprocesor samo eden od njegovih sestavnih delov. Med ostalimi
deli omenimo pomnilnik, vhodno-izhodne enote, logiko in povezovalne poti, ki te dele
povezujejo.
Posebna vrsta mikroračunalnikov na enem čipu (izvedeni so lahko tudi na več čipih a seveda
zasedejo precej več prostora) so t.i. mikrokrmilniki (microcontrollers). Mikrokrmilniki niso nič
drugega kot mikroračunalniki, ki so narejeni za uporabo v aplikacijah, kot so vodenje in
nadzor procesov in naprav. V ta namen imajo poleg elementov, ki jih srečujemo pri
mikroračunalnikih, pogosto vgrajene elemente, kot so analogno-digitalni in digitalno-
analogni pretvorniki, časovna vezja, močnosti vhodi in izhodi idr. Vse to lahko seveda
vključimo v sistem tudi z dodatnimi čipi, vendar potrebujemo več prostora.
Pri gradnji sistemov na osnovi mikroprocesorjev potrebujemo torej dodatne elemente,
rečemo jih »podporni elementi«. To so RAM in ROM pomnilniki, urini generatorji, množilnike
frekvence, periferne adapterje, komunikacijske adapterje, časovna vezja, DMA krmilnike idr.
Ob današnji stopnji integracije je precej omenjenih podpornih elementov na samem čipu.
Govorimo o t.i. družinah »mikroprocesorskih elementov«, katere sestavlja eden ali več
mikroprocesorjev ter množica podpornih elementov. Omenimo družino mikroprocesorjev
serije Intel Atom, ki je uporabljena v t.i. Netbook računalnikih.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 40
6.2.4 Najsodobnejši mikroprocesorji
Razvoj mikroprocesorjev je izjemno hiter in skorajda vsako leto pride na trg nov, hitrejši
model. Ogledali si bomo le enega predstavnika, ostale preveri na spletu sam.
Slika 8: Procesor Intel CORE i7 Extreme Edition, Vir: www.Intel.com.
Intel CORE i7 Extreme Edition (i7 980X; 3,33 GHz do 3,6 GHz)
Gre za 64-bitni mikroprocesor, izdelan v t.i. 32-nm Nehalem mikroarhitekturi. Vsebuje 6
jeder (core) od katerih je vsako sposobno izvajati dve t.i. niti (thread), kar skupno znese 12
niti. Niti so najmanjša enota procesiranja, katero lahko nek operacijski sistem upravlja. Vsako
jedro si lahko predstavljamo kot ločen procesor, znotraj katerega lahko tečeta dve niti oz.
opravili hkrati. Omenjeni procesor se obnaša kot 6 procesorjev, ker pa vsak lahko hkrati
opravlja dve opravili, je rezultat tak, kot če ni imeli 12 običajnih procesorjev, kjer vsak
opravlja svoje opravilo. S t.i. Intel® Turbo Boost tehnologijo se vsako jedro ločeno prilagaja,
koliko energije porablja. Tako jedra, ki so manj dejavna porabijo ustrezno manj energije. Za
še večjo zmogljivost uporablja 8 MB predpomnilnika.
Slika 9: zgradba procesorja Intel i7-980X, Vir: media.photobucket.com
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 41
6.2.5 Delovanje mikroprocesorja
Mikroprocesor oz. CPE (Centralna procesna enota) je sestavljena iz t.i. krmilne enote in
aritmetično-logične enote. Kot ime pove, krmilna enota krmili, nadzira in usklajuje delovanje
CPE, v aritmetično-logični enoti pa se izvajalo osnovne računske operacije (seštevanje,
odštevanje, množenje in deljenje). CPE za svoje delovanje potrebuje tudi delovni pomnilnik
oz. RAM (Random Access Memory), kjer so shranjeni navodila (programi) in podatki. Kot je
na spodnji sliki razvidno prebere krmilna enota navodila iz delovnega pomnilnika, jih
dekodira in ustrezno krmili oz. ukazuje aritmetično-logični enoti, ki mora prebrati iz
delovnega pomnilnika ustrezne podatke, jih preračunati in rezultate zapisati v pomnilnik.
Slika 10: Vir: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/Informacijska_tehnologija/zgradba_racunalnika.html.
CPE in pomnilnik sta povezana s pomočjo t.i. vodila (BUS) izvedenega v obliki fizičnih povezav
zelo tankih kovinskih vodnikov. Po vodilu se prenašajo podatki, kontrolne informacije in
pomnilniški naslovi, zato govorimo o podatkovnem, kontrolnem in naslovnem vodilu, pač
glede na vrsto podatkov, ki se prenašajo. O vodilih več malo kasneje.
Drugačno predstavo dobimo, če si pogledamo sliko von Neumannovega modela računalnika,
ki je še vedno v veljavi.
Slika 11: Vir: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/Informacijska_tehnologija/zgradba_racunalnika.html.
CPE je povezana z vhodno in izhodno enoto ter pomnilnikom. CPE preko vhodne enote
prejema ukaze in podatke za delovanje, na izhodno enoto pa pošilja rezultate obdelav, lahko
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 42
pa tudi ukaze za druge CPE. Pomnilna enota je namenjena (začasnemu) shranjevanju
podatkov ter navodil (programov).
6.2.6 Prihodnost mikroprocesorjev
Najbolje, da povzamemo besede in misli direktorja Intelovega razvojnega laboratorija za
mikroprocesorsko tehnologijo. V podjetju Intel je zaposlen že od leta 1981 in je podpisan
pod kar 41 patentov.
Shekhar Borkar: » Računske moči ni nikoli dovolj, vedno smo je lačni. Do sedaj je bila strojna
oprema vedno zmogljivejša od programske opreme, vendar bo čez dve leti na voljo nova
programska oprema, ki na dve leti starem računalniku enostavno ne bo dovolj dobro (hitro,
op. a.) delovala.
V zadnjih desetih letih je bil največji dosežek na področju razvoja mikroprocesorjev uvedba
več jeder. Povišanje frekvence enostavno ni bilo dovolj za povečanje zmogljivosti. Najprej
smo šli v večnitnost, nato v združevanje procesorjev in nazadnje v več jeder. Spoznali smo,
da nas višanje frekvence preko 3GHz ne bo pripeljalo prav daleč.
Združiti več jeder v enem procesorju ni tako enostavno. Vsa jedra si morajo deliti
predpomnilnik in dostopati do pomnilnika, usklajeno delovati in imeti povezave do ostalih
elementov. V prihodnjih desetih letih se bo število jeder zagotovo povečevalo. V povprečju
jih bomo imeli nekaj deset, namenske naprave morda več.
V bodočnosti bosta tako poraba energije, kot tudi odvajanja toplote prva in najpomembnejša
težava. V desetih letih bi radi zmanjšali porabo elektrike za tisočkrat. Procesor s porabo 20W
in zmogljivostjo teraflop (tera floating point operation) že omogoča prepoznavanje govora,
obraza in rokopisa. Prav prepoznavanje govora še ni zaživelo, ker je premalo procesorske
moči. Do sedaj so bili vsi sistemi 99,99% zanesljivi a prav tista stotinka odstotka je
pomembna. Zato prepoznava govora še ni zanesljiva. Razvoj in vpeljava novega procesorja
traja od 3 do 4 leta.«
(Vir: Časopis DELO, 22.6.2010)
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 43
6.3 Matična plošča
Matična plošča (angl. Motherboard, Mainboard) je plošča tiskanega vezja na kateri so
pritrjeni mikroprocesor, podporna vezja, pomnilniški elementi, vodila, razširitvena mesta ter
vhodno-izhodni vmesniki.
Slika 12: Matična plošča proizvajalca ASUS. Vir: www.asustek.com
Podporna vezja omogočajo napajanje ostalih vezij na matični plošči ter pravilne prenose
podatkov po vodilu.
Pomnilniški elementi so vrste ROM (Read-only Memory) in RAM. V pomnilnikih vrste ROM so
shranjeni ukazi, ki krmilijo računalnik ob njegovem zagonu. Vsebine teh pomnilnikov ne
moremo spreminjati, izjema so pomnilniki Flash ROM, katerih vsebino lahko spreminjamo,
namenjeni pa so temu, da lahko enostavno nadgrajujemo zmožnosti matične plošče. Tak
primer je nadgradnja sistema BIOS (Basic Input-Output System). Omeniti pa velja, da lahko
najmanjša napaka pri postopku nadgradnje BIOS-a povzroči, da je potem matična plošča za v
smeti.
Najsodobnejši pomnilniki RAM so danes vrste DDR3 SDRAM. RAM pomnilnik hrani vsebino le
toliko časa, dokler je pod napetostjo.
Vodila so fizične povezave med elementi na matični plošči po katerih potujejo električni
signali, s katerimi so predstavljeni podatki. Trenutno so povezave izvedene s kovinskimi
žicami majhnih premerov, v prihodnje bodo morda optična vlakna, po katerih bodo potovali
svetlobni signali. Kot vemo, se okoli vsakega kovinskega vodnika, po katerem teče električni
tok, ustvari električno polje. Več kot imamo tovrstnih vodnikov, večje so lahko težave zaradi
motenj, ki jih povzročajo električna polja med sabo. Motnje povzročijo, da se lahko podatki
na poti po vodnikih spremenijo in to pomeni nepravilno delovanje računalnika. Težave se s
hitrostjo prenosa in količino prenesenih podatkov le še stopnjujejo. Pri uporabi optičnih
vodnikov ni električnega polja in tudi ne možnosti motenj.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 44
Razširitvena mesta so mesta, kamor lahko dodajamo ti. razširitvene kartice. Lahko so
grafične kartice, omrežne kartice, TV/Video kartice idr. Razširitvena mesta prepoznamo po
obarvanih in širših plastičnih konektorjih.
6.4 Pomnilniški elementi
Mnogokrat označen kot »spomin« in naj kar takoj popravimo napako. Spomin imajo le živa
bitja, naprave lahko le »pomnijo«, zato uporabljamo izraz pomnilniška vezja oz. pomnilniški
čipi. Pomnilnik je kot neke vrste »skladišče« iz katerega CPE jemlje ukaze in podatke, ter vanj
shranjuje delne in končne rezultate obdelav ter druge ukaze.
V računalniku imamo več enot pomnenja:
registri v CPE
predpomnilnik
glavni oz. delovni pomnilnik (RAM)
pomožni pomnilnik
Registri so polja v CPE, kamor se nalagajo ukazi in podatki, kjer se izvajajo izračuni in kjer se
nahajajo naslovi pomnilniških lokacij, od koder je potrebno kaj prebrati ali tja zapisati.
Predpomnilnik (Cache) predstavlja hitro kopijo majhnega dela glavnega pomnilnika. Z njim
dosežemo večjo hitrost dostopov, ne da bi morali za to pohitriti glavni pomnilnik.
Pomožni pomnilnik je v obliki trdih diskov z vrtečimi magnetnimi ploščami ali vrste SSD
(Solid State Disk). Ne glede na izvedbo je pomožni pomnilnik najpočasnejši, register v CPE pa
najhitrejši pomnilniški element.
6.5 Trdi diski
Je med pomnilniškimi napravami največje in najcenejše skladišče za naše programe in
podatke. Trenutno se kupujejo trdi diski z magnetnimi ploščami skupne kapacitete od 500GB
do 1TB na vmesniku SATA. V prihodnje lahko pričakujemo padec cen diskov SSD, ki so precej
hitrejši in nimajo težav, ki so znane s področja trdih diskov z magnetnimi ploščami. Pogosto
se uporabljajo tudi prenosni trdi diski na vmesniku USB 2.0, kmalu na vmesniku USB 3.0.
6.6 Arhivski in prenosni pomnilniški medij
So namenjeni arhiviranju ter prenašanju podatkov in programov. Najpogostejša oblika so
CD/DVD-ji ter USB ključki. Zmogljivosti CDjev so običajno 700 MB, enoslojnih DVD-jev 4,7 GB,
dvoslojnih DVD-jev 9,4 GB, s pomočjo standarda Blue-ray pa je s posebnimi snemalci na
posebne DVD nosilce možno posneti do 128 GB podatkov. Kapacitete USB pomnilniških
ključev segajo danes že preko 64GB, cenovno zanimivi ključi pa so ustrezno manjše
kapacitete.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 45
6.7 Vhodno-izhodne enote
Vhodno-izhodne enote potrebujemo zato, da lahko računalnik upravljamo in opazujemo
rezultate obdelav podatkov. Z vhodnimi enotami posredujemo računalniku podatke in ukaze,
na izhodnih napravah pa se nam prikazujejo rezultati obdelav. Poznamo tudi naprave, ki
lahko delujejo tako kot vhodne, kot tudi izhodne naprave.
6.7.1 Vhodne naprave
Tipkovnica (Keyboard) je poleg miške najpogostejša vhodna naprava. Večinoma se
uporabljajo take s standardnim razporedom alfanumeričnih tipk, ponekod pa se uporabljajo
prilagojene tipkovnice, s katerimi se lahko doseže večjo učinkovitost dela. Tovrstne
tipkovnice so namenjene uporabi v gostinstvu in industriji in imajo precej programabilnih
funkcijskih tipk, kjer s pritiskom na le eno tipko dosežemo določene učinke.
Miška (Mouse) je poleg tipkovnice najbolj uporabljena vhodna naprava. Na voljo so zelo
preproste in take z množico funkcijskih gumbov katere se lahko sprogramira za laže delo.
Optični čitalec (Scanner) je pretežno namenjen pretvorbi tiskanega gradiva v elektronsko
obliko, z nastavki za fotografije oz. negative pa tudi digitalizaciji fotografij.
Risalna tablica (Tablet) je namenjena lažjemu delu s slikarskimi in risarskimi programi. Delo
je bolj udobno, hitrejše in bolj natančno, kot z miško.
Mikrofon (Microphone) je namenjen za zajem zvoka in je povezan z zvočno kartico, ki
analogni signal zvoka pretvori v digitalni signal.
Merilni inštrumenti (Measuring instruments) merijo različne količine (temperaturo,
tresljaje, napetosti idr.) in vrednosti digitalizirajo, da so potem primerne za hitro in natančno
obdelavo.
Igralne palice in igralne konzole v osnovni izvedbi služijo le kot vhodne naprave.
6.7.2 Izhodne naprave
Zaslon (Monitor) je glavna izhodna naprava in je danes najpogosteje izvedena s tehnologijo
LCD.
Tiskalnik (Printer) je izhodna naprava, ki nam podatke in informacije prenese na papir.
Poznamo brizgalne, laserske in sublimacijske tiskalnike.
Risalniki (Plotter) so uporabljeni predvsem v oglaševanju in načrtovanju.
Zvočniki (Speakers) predvajajo zvok, ki ga pošlje zvočna kartica.
Krmilniki naprav so namenjeni temu, da s pomočjo računalnika krmilimo druge naprave.
Krmilniki naprav upravljajo električne naprave, hidravlične sisteme, elektromotorje idr.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 46
6.7.3 Vhodne in hkrati izhodne naprave
Zasloni na dotik (Touchscreen) so vse bolj uporabljeni v mobilni telefoniji, v manjših
prenosnih računalnikih, na področjih, kjer se laže in hitreje uporablja prst, kot pa miška in že
dlje časa na področju informacijskih kioskov v muzejih ter turističnih točkah. Zasloni na dotik
bodo vse bolj prisotni v vsakodnevnem življenju.
Igralne palice in igralne konzole nudijo povratno informacijo tresenja krmilne ročice letala
ali volana dirkalnega avtomobila.
6.8 Omrežna kartica
Omrežna kartica oz. omrežni vmesnik je večinoma integriran na matični plošči. Namenjena je
priklopu računalnika na fizično omrežje, v primeru brezžičnih kartic pa priklopu do
brezžičnega omrežja. Skrbi za prenos podatkov med računalniki.
6.9 Grafična kartica
Grafična kartica je namenjena prikazu informacij na izhodni napravi – zaslonu. Pri
računalnikih za nezahtevno grafično uporabo (pisarniško delo) je grafična kartica integrirana
na matični plošči, za zahtevnejšo grafično uporabo (igre, načrtovanje, risanje, 3 D
modeliranje, animacije, obdelavo fotografij ter videa ipd.) pa so na voljo posebno zmogljive
grafične kartice, katere vstavimo v za to predvidena razširitvena mesta na matični plošči.
Ponavadi imajo v svojem mikroprocesorju celo več tranzistorjev, kot jih ima CPE računalnika
in tudi priključene so preko namenskega in precej hitrejšega vodila, kot so ostale razširitvene
kartice. Razlog je v veliki količini podatkov, ki se morajo prenesti.
6.10 Napajalnik
Napajalnik pretvarja omrežno napetost 110V oz. 240V v nižjo napetost, primerno za
delovanje računalniških naprav. Običajne nižje napetosti so 12V, 9V in 5V. Mikroprocesor
deluje pri še nižjih napetostih a to pretvorbo opravijo podporna vezja na matični plošči.
Napajalnik se zaradi pretvorbe napetosti precej segreva, zato je opremljen z ventilatorjem, ki
hladi magnetne tuljave.
6.11 Ohišje računalnika
Ohišje računalnika je ponavadi večjih dimenzij, včasih pa zasede na mizi le toliko, kot kakšna
knjiga. Pomembna lastnost ohišja je, da nudi dovolj prostora za učinkovito kroženje zraka za
hlajenje, za enostavno dodajanje oz. odvzemanje komponent, da se to lahko postori morda
celo brez izvijača, da komponente ne prekrivajo ena druge oz. da ni potrebno odstraniti ene
komponente, če želimo dostopati do neke druge komponente.
Vpeljani pojmi
Strojna oprema – fizični oz. oprijemljivi del računalniškega sistema
Mikroprocesor – (CPE) najpomembnejši mikroelektronski element računalnika
Tranzistor – polprevodniški elektronski element
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 47
Kondenzator – elektrotehniški element za shranjevanje električnega naboja
Pomnilniški elementi – elektronski elementi za shranjevanje podatkov
RAM – (Random Access Memory) – glavni pomnilnik
ROM – (Read-only Memory) – bralni pomnilnik
Matična plošča (Motherboard/Mainboard) – tiskano vezje na katerem so najpomembnejši
elementi
Vhodno/izhodne naprave – namenjene za upravljanje z računalnikom ter predstavitev
podatkov
Vprašanja za ponavljanje
Kako je zgrajen računalnik?
Kakšen je bil zgodovinski razvoj prvega mikroprocesorja?
Kateri je bil prvi mikroprocesor?
S kakšnimi težavami se je srečeval Marcian E. Hoff?
Naštej nekaj mikroprocesorjev!
Kaj je mikroprocesor? Kakšna je njegova vloga?
Kaj je mikrokrmilnik? Kje se uporablja?
Opiši mikroprocesor Intel CORE i7 Extreme Edition!
Kako deluje mikroprocesor?
Opiši von Neumannov model računalnika!
Kakšna je prihodnost mikroprocesorjev?
Kaj je matična plošča?
Kaj je vodilo in do kakšnih težav lahko prihaja?
Kaj so razširitvena mesta?
Čemu se uporabljajo pomnilniški elementi?
Naštej glavne pomnilniške elemente!
Kaj predstavlja predpomnilnik?
Kateri dve tehnologiji trdih diskov sta trenutno v uporabi?
Kaj predstavljajo arhivski in prenosni pomnilniški mediji?
Kaj je vloga vhodnih enot?
Naštej vsaj 4 vhodne enote!
Kaj je vloga izhodnih enot?
Naštej vsaj 4 izhodne enote!
Naštej vsaj 2 enoti, ki sta lahko tako vhodni, kot tudi izhodni!
Kaj je omrežna kartica?
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 48
Kaj je grafična kartica?
Opiši napajalnik!
Kakšno je dobro računalniško ohišje?
Razišči in opiši!
Kakšen je bil razvoj procesorjev podjetja AMD od začetkov do danes?
Kakšen je bil razvoj računalnikov IBM?
Kakšen je bil razvod računalnikov Commodore?
Kakšen je bil razvoj računalnikov Apple?
Primerjaj med sabo procesorje Intel CORE i3, Intel CORE i5 ter Intel CORE i7!
Razišči in opiši, s kakšnimi računalniškimi sistemi je opremljen nek najsodobnejši
avtomobil vrhunskega razreda!
Razišči in opiši, s kakšnimi računalniškimi sistemi je opremljen neko najsodobnejše
motorno kolo vrhunskega razreda!
Razišči in opiši, s kakšnimi računalniškimi sistemi je opremljena neka najsodobnejša
jahta vrhunskega razreda!
Želiš nadgraditi svoj računalnik. Izbral boš procesor Intel CORE i5. Sedaj primerjaj tri
matične plošče med sabo in prikaži, za katero bi se odločil. Cenovni okvir določi sam!
Opiši in razišči razlike med pomnilniki tipa DDR2 ter DDR3. Primerjaj pomnilniške
elemente istega proizvajalca!
Opiši dva vrhunska trda diska z magnetnimi ploščami in vmesnikom SATA!
Opiši dva vrhunska SSD (Solid State Disk) trda diska!
Opiši standard Blue-ray!
Predstavi tipkovnice podjetja TIPRO!
Opiši vrhunsko risalno tablico!
Opiši optični čitalec v cenovnem obsegu od €200 do €300!
Izberi in primerjaj tri LCD zaslone diagonale 24 palcev, ki so primerni za obdelavo
fotografij.
Izberi in opiši dva vrhunska risalnika!
Opiši vsaj dva zaslona na dotik, katerih diagonala je vsaj 17 palcev!
Primerjaj dve vrhunski grafični kartici podjetij ATI in Nvidia!
Opiši zgradbo napajalnika, katerega skupna priključna moč je vsaj 400W!
Opiši dve vrhunski računalniški ohišji!
Spletne povezave virov
Intel: www.intel.com
AMD: www.amd.com
4004.com: www.4004.com
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 49
FRI: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/RACUNALNISTVO/ZGRADBA_RACUNALNIKA/
Nvidia: http://www.nvidia.com/content/global/global.php
Kingston Technology: http://www.kingston.com/europe/
Asustek: http://asustek.com/
Western Digital: http://www.wdc.com/en/
TIPRO: http://www.tipro.net/
Wacom: http://www.wacom.com/index.html
HP: http://welcome.hp.com
7. Povezovanje strojne opreme
Pri povezovanju strojne opreme ločimo povezovanje strojne opreme v obliko vhodnih oz.
izhodnih enot (izven ohišja računalnika) in povezovanje strojne opreme znotraj ohišja
računalnika. V obeh primerih pa velja, da tega ne smemo opravljati v preveliki naglici in ne
na silo, ker so konektorji oz. vmesniki in priključki občutljivi in se lahko mimogrede
poškodujejo.
7.1. Povezovanje strojne opreme izven ohišja računalnika
Primer1: Priključitev zaslona na računalnik.
Tako zaslon, kot tudi računalnik morata biti ugasnjena. Vzamemo priključni kabel zaslona in
ugotovimo, katere vrste je (VGA, DVI, HDMI). Poiščemo ustrezni priključek na strani grafične
kartice računalnika. Priključek zaslona poravnamo z vmesnikom na grafični kartici in ga
enakomerno in počasi porinemo v ležišče. Preverimo, če je stik dober in da je trden. Po
možnosti privijemo vijake. Vključimo zaslon in računalnik in ko se naloži operacijski sistem le-
ta prepozna novo strojno opremo in začne iskati ustrezen gonilnik naprave. Če ga najde na
trdem disku in je že v sklopu operacijskega sistema, potem bo namestitev kmalu uspešno
dokončana. V nasprotnem se pojavi sporočilno okno, kjer moramo navesti pot do ustreznega
gonilnika oz. vstaviti CD, ki smo ga dobili poleg tiskalnika. Ko to storimo se samodejno opravi
namestitev gonilnika.
Na CD-jih je vedno tudi še nek programski paket, s katerim nastavljamo posamezen zaslon.
Namestimo še paket ter nastavimo svetlost, kontrast, barvno temperaturo ter geometrijske
lastnosti ali pa prepustimo nastavitve kar avtomatiki. Namestitev je uspešno dokončana.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 50
Primer2: Priključitev tiskalnika na računalnik.
V primeru USB priključka sta lahko tako računalnik, kot tudi tiskalnik prižgana. USB vmesnik
je bil zasnovan ravno zato, da se lahko naprave priključujejo ob prižganem računalniku, kar
prihrani zamudno ugašanje in ponovno prižiganje računalnika. Seveda je bil vzrok uvedbe
standarda USB tudi v tem, da se doseže višja hitrost prenosa podatkov. V primeru priklopa
preko paralelnega vmesnika morata biti oba, tako tiskalnik, kot tudi računalnik ugasnjena!
Sedaj, ko je tiskalnik preko USB vmesnika uspešno priključen, bo operacijski sistem, ker je
zaznal novo priključeno strojno opremo, poiskal ustrezen gonilnik. Če ga najde na trdem
disku in je že v sklopu operacijskega sistema, potem bo namestitev kmalu uspešno
dokončana. V nasprotnem se pojavi sporočilno okno, kjer moramo navesti pot do ustreznega
gonilnika oz. vstaviti CD, ki smo ga dobili poleg tiskalnika. Ko to storimo, se samodejno opravi
namestitev gonilnika. Na CD-jih je vedno tudi še nek programski paket, s katerim
nastavljamo posamezen tiskalnik. Namestimo še paket ter natisnemo preizkusno stran.
Namestitev je uspešno dokončana.
7.2 Povezovanje strojne opreme znotraj ohišja računalnika
Primer1: Vgradnja in priključitev DVD pogona.
Računalnik mora biti ugasnjen. Odstranimo stranico ohišja, da dosežemo prosto mesto za
vgradnjo DVD pogona. Pred posegom je nujno, da se razelektrimo. Zato se primemo recimo
radiatorja ali druge kovinske reči, ki je ozemljena. V nasprotnem lahko že najmanjši preskok
iskre in s tem toka z naših rok na elektronske elemente le te poškoduje oz. jih uniči.
Preverimo, ali in kje je še kakšno prosto mesto za novi pogon in ali je še na voljo kakšen
priključek za elektriko. Potrebujemo seveda tudi podatkovni kabel in odločiti se moramo, ali
priklopimo pogon na prvi ali drugi kanal na matični plošči. Predpostavimo, da je na prvem
kanalu in s tem tudi na 40 žilnem podatkovnem kablu priključen trdi disk in da je drugi kanal
prost. Potem pogon seveda priključimo na prost kanal.
Pogon vgradimo v prosto mesto, privijemo vijake, ki držijo pogon, priklopimo najprej
podatkovni kabel, zraven še avdio kabel in nazadnje napajalni kabel. Prižgemo računalnik in v
BIOS-u preverimo, če je pogon prepoznan. V nasprotnem sprožimo samodejno prepoznavo,
zapustimo BIOS, ugasnemo računalnik in ga ponovno prižgemo. To bi moralo zadoščati.
Samo še privijemo stranico in postopek je uspešno zaključen.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 51
Vprašanja za ponavljanje
Opiši postopek priključitve zaslona na računalnik!
Opiši postopek priključitve tiskalnika na računalnik!
Opiši postopek vgradnje in priključitve DVD pogona v računalnik!
Razišči in opiši!
Opiši postopek vgradnje pomnilniških čipov!
Opiši postopek priključitve optičnega čitalca!
Opiši postopek vgradnje grafične kartice!
Opiši postopek vgradnje matične plošče!
8. Varnost in tajnost podatkov Poleg zanesljivega in nenehnega pravilnega delovanja informacijskih sistemov je danes, bolj
kot kdajkoli poprej, pomembna varnost in tajnost podatkov.
Razlogi so sledeči:
vse večja količina zaupnih podatkov
vse bolj povezani sistemi in uporabniki
vse bolj usposobljeni in opremljeni napadalci
vse večja odvisnost od informacijskih tehnologij
…
V tem zapleteno povezanem sistemu nastopajo kot elementi omrežje, strežnik, odjemalci ter
uporabnik in varnostni vidiki morajo upoštevati vsakega od navedenih.
8.1 Varovanje omrežja
Računalniško omrežje je sestavljeno iz pasivnih in aktivnih elementov. Pasivni le prenašajo
podatke med posameznimi deli omrežja – to so najpogosteje fizične povezave v obliki kablov
(klasičnih in optičnih) ter razni konektorji. Aktivne naprave pa podatke bodisi usmerjajo ali
preoblikujejo v obliko, primerno za prenos po kablih ali brezžično. Te naprave so ponavadi
omrežne kartice (žične in brezžične), pristopne točke (Access point), usmerjevalniki (Router),
stikala (Switch), idr. Boj zoper zlorabe na teh elementih mora obsegati tako fizično
varovanje, da nekdo na povezavah ne priklopi »motilnikov« signala ali prisluškovalnih naprav
oz. fizično uniči ali poškoduje naprave, kot tudi programsko varovanje, da se ne more vplivati
na programsko kodo usmerjevalnikov.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 52
8.2 Varovanje strežnikov
Strežniki, ki nudijo določene storitve svojim odjemalcem so lahko izvedeni strojno ali
programsko – najpogosteje pa so kombinacija obeh. V njih je shranjena velikanska količina
(zaupnih) podatkov, zato sta tako fizično, kot tudi programsko varovanje izjemnega pomena.
Strežniki se ponavadi nahajajo v t.i. »strežniških sobah« z nadzorovanim in omejenim
dostopom. Hkrati na njih tečejo poleg nadzornih storitev (programov) operacijskega sistema
tudi drugi nadzorni in zaščitni programi (antivirus, požarni zid).
8.3 Varovanje odjemalcev
Odjemalci so ponavadi lokalno ali oddaljeno priključeni računalniki. Tudi ter računalnike
fizično in programsko varujemo. Programsko predvsem z zaščitnimi mehanizmi na ravni
operacijskega sistema ter dodatno nadzorno in programsko opremo (antivirus, požarni zid).
8.4 Varovanje uporabnikov
Pri varovanju podatkov pa je najpomembnejši člen prav uporabnik sam oz. podjetje, kjer je
uporabnik zaposlen. Pravzaprav se varujejo podatki uporabnika (osebni podatki, zdravstveno
stanje, finančno stanje idr.) ter zaupni podatki podjetja (finančno stanje, strategija razvoja,
strategija marketinga, drugi prodajni in marketinški podatki idr.). Zato so vsi ukrepi za
varovanje prenosnih poti (omrežje), strežnikov ter odjemalci usmerjeni v to, da se varuje
podatke o uporabnikih in podjetji.
8.5 Informacijska varnost
Obsežnost informacijske varnosti je le na tej povezavi le na kratko obdelano.
8.6 Vdor v računalniški sistem
Tukaj in tukaj si lahko prebereš, kaj vse predstavlja vdor v računalniški sistem.
Vpeljani pojmi
Varovanje omrežja – sklop strojne in programske opreme ter ukrepov za zaščito
omrežja pred zlorabami.
Strežnik – zelo zmogljiv strojno in/ali programsko izveden računalniški sistem, ki
odjemalcem nudi storitve.
Odjemalec – osebni računalnik ali uporabnik, ki koristi storitve strežnika.
Informacijska varnost - sklop strojne in programske opreme ter ukrepov za zaščito
informacijskih sistemov pred zlorabami.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 53
Vprašanja za ponavljanje
Naštej vsaj 3 razloge, zakaj je varnost in tajnost podatkov pomembna!
Omrežje je sestavljeno iz kakšnih elementov? Razloži razliko med njimi!
Kaj so pristopne točke?
Kaj so usmerjevalniki?
Kaj so stikala?
Opiši, kako se varujejo strežniki!
Opiši, kako se varujejo odjemalci!
Opiši, kako se varujejo uporabniki oz. njihovo podatki!
Razišči in opiši!
Razišči in opiši največje oz. najodmevnejše vdore v računalniške sisteme v ZDA!
Razišči in opiši največje oz. najodmevnejše vdore v računalniške sisteme v Sloveniji!
Razišči in opiši najodmevnejše vdore v informacijske sisteme po svetu v zadnjem letu!
Razišči in opiši ali so bili kakšni poskusi vdora v tvoj računalnik!
Spletne povezave virov
Wikipedija, http://sl.wikipedia.org/wiki/Varnost
Linksys, http://www.linksysbycisco.com/EU/en/home
CISCO, http://www.cisco.com/
9. Programska oprema Programska oprema (Software) je skupek računalniških programov t.j. zapisanih algoritmov
za določena opravila. Programsko opremo najpogosteje delimo na:
sistemsko
uporabniško (aplikativno)
Sistemsko programsko opremo sestavljajo operacijski sistem (Operating system) in drugi
podporni programi. Oboji so nujno potrebni za delovanje samega računalnika in njegovo
učinkovito izrabo. Uporabniško programsko opremo pa predstavljajo programi, ki za
uporabnika predstavljajo neko korist. To so urejevalniki besedil, preglednice, baze podatkov,
dokumentni sistemi, grafični programi, avdio programi, računalniške igre idr.
Razlika med strojno in programsko opremo je opisana tukaj.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 54
Glavne funkcije operacijskega sistema, ki predstavlja vmesnik med uporabniško programsko
opremo ter strojno opremo, so:
omogočanje delovanja računalnika
nadzor delovanja računalnika
razporejanje virov računalnika posameznim uporabniškim programom
razreševanje konfliktnih situacij med uporabniškimi programi
zaščita računalnika pred zlorabami
…
Nekaj najpogostejših operacijskih sistemov:
Microsoft Windows XP, Windows Vista, Windows 7
Apple OS Snow Leopard
Linux distribucije:
o Ubuntu
o Fedora
o RedHat
o SuSE
Vpeljani pojmi
Sistemska programska oprema – operacijski sistem in drugi podporni programi.
Aplikativna programska oprema – za uporabnika koristni programi.
Urejevalniki besedil – programi za sestavljanje in oblikovanje besedil za razne
namene.
Preglednice – programi za vnos in obdelavo ter analizo pretežno številčnih podatkov.
Baze podatkov – organizirane in sistematične shrambe podatkov.
Vprašanja za ponavljanje
V kateri dve glavni skupini delimo programsko opremo?
Kaj predstavlja sistemska programska oprema?
Naštej glavne funkcije operacijskega sistema!
Naštej nekaj operacijskih sistemov!
Kaj predstavlja uporabniška programska oprema?
Naštej nekaj uporabniških programov!
Preglednice se uporabljajo za …?
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 55
Razišči in opiši!
Razišči in opiši operacijski sistem Microsoft Windows7!
Razišči in opiši operacijski sistem Apple OSX Snow Leopard!
Razišči in opiši operacijski sistem Fedora 13!
Razišči in opiši operacijski sistem Ubuntu!
Razišči in opiši operacijski sistem Google Android!
10. Programska oprema ter avtorske pravice Programska oprema je predmet zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, razen če je to od
avtorja drugače določeno.
Glede na plačljivost poznamo brezplačno in plačljivo programsko opremo, bolj zapleteno pa
je pri delitvi na pravice do sprememb programske kode, do njenega razširjanja in do
komercializacije le te.
Ponavadi je avtor (programer) programske kode oz. podjetje, kjer je programer zaposlen tisti
dejavnik, ki določa vse zgoraj omenjene pogoje.
Poznamo:
Freeware – brezplačna programska oprema
Shareware – uporaba je dovoljena ob plačilu (manjšega) zneska
Trailware – brezplačna programska oprema, ki je namenjena preizkusu
Openware – odprtokodna programska oprema, lahko je brezplačna ali plačljiva
Licenceware – Licenčna programska oprema je plačljiva
Oglejmo si podrobneje, kaj določajo posamezne inačice programske opreme.
10.1 Freeware
Je brezplačna programska oprema vendar avtor predpiše v kakšne namene se sme
uporabljati. Lahko je recimo prepovedano to programsko opremo prodajati naprej, jo
spreminjati, z njo pridobivati drugačno materialno korist idr. Ponavadi gre za preprostejše
programe, ki pa kljub temu lahko uporabniku predstavljajo precejšnjo korist ali zabavo.
10.2 Shareware
Ponavadi se lahko uporablja nek določen čas brezplačno, po preteku pa avtor želi, da
uporabnik plača nek (manjši) znesek, v nasprotnem pa preneha program uporabljati. Lahko,
da program po preteku obdobja samodejno preneha z delovanjem, ponovna brezplačna
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 56
namestitev pa je neuspešna. Nekateri avtorji želijo namesto plačila kakšno razglednico iz
domačega kraja uporabnika ali kaj drugega.
10.3 Tialware
Proizvajalci licenčne oz. plačljive programske opreme že dlje časa ponujajo možnost
preizkusa programske opreme. Ta je polno funkcionalna oz. uporabna in v ničemer ne
zaostajo za zmožnostmi »prave« programske opreme. Po preizkusnem obdobju, ki je
določeno na največkrat 30, 60 ali celo 90 programska oprema preneha delovati. V tem času
naj bi uporabnik lahko presodil, ali se mu splača investirati v nakup programske opreme.
Ponavadi gre za programsko opremo vredno nekaj deset ali celo več tisoč evrov.
10.4 Openware
Odprtokodna programska oprema, ki je lahko brezplačna ali plačljiva, uporabnik jo lahko
spreminja a je dolžan spremembe ponuditi tudi ostali odprtokodni skupnosti. To pomeni, da
lahko vsakdo spreminja programsko kodo, tako ustvarjalno prispeva k izboljšavi le te a je to
dolžan ponuditi tudi drugim razvijalcem (programerjem), ki potem kodo lahko še naprej
izboljšujejo in seveda uporabljajo – kar je osnovni namen vsake programske opreme. O
pogojih Open Source licence in programske opreme lahko prebereš tukaj.
10.5 Licenceware
Izraz licenceware je vpeljan zaradi analogije z drugimi vrstami programske opreme
(freeware, shareware,…) in na spletu se bo v tej obliki redkokje zasledil. Licenčna programska
oprema je vedno plačljiva in se plačuje na podlagi števila računalnikov oz. uporabnikov, ki jo
lahko uporabljajo. Pravila licenciranja postavlja proizvajalec programske opreme. Navadni
uporabnik kupi recimo eno licenco programa in program namesti na svoj privatni računalnik.
Če želi, da lahko v družini še kdo hkrati uporablja ta program, potem do kupi recimo 2 ali tri
dodatne licence in programske pakete ali se že na začetku odloči, da nabavi le en izvod
programa ter 3 licence uporabe.
Licenca sama ne pomeni, da smo postali lastnik programa, kupili smo le pravico do uporabe
programa na določenem številu računalnikov. Programske opreme ne smemo spreminjati,
niti poskušati je spreminjati. V nekaterih primerih jo je dovoljeno uporabljati le v
izobraževalne namene, brez pridobivanja materialne koristi. Pri programski opremi za
uporabo v podjetjih in, ki teče na strežnikih, je ponavadi potrebno kupiti toliko licenc, kolikor
bo (hkratnih) uporabnikov programske opreme. Če se doseže število hkratnih uporabnikov,
je lahko nadzor uporabe izveden tako, da dodatni uporabniki ne morejo uporabljati
programa vse dotlej, dokler nekateri uporabniki ne prekinejo z uporabo omenjenega
programa.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 57
Lahko je pa odprto in program uporablja več hkratnih uporabnikov, kot je kupljenih licenc,
vendar se mora vodstvo informatike oz. podjetja zavedati, da krši pogodbena določila in to je
kaznivo. Državna uprava lahko ob nakupu licenc za več deset tisoč računalnikov oz.
uporabnikov doseže občutne količinske prihranke. V določenih primerih pa bi lahko tudi z
uporabo odprtokodne programske opreme dosegli občuten prihranke.
Vpeljani pojmi
Open Source – odprtokodna programska oprema.
Vprašanja za ponavljanje
Razloži freeware!
Razloži shareware!
Razloži trialware!
Razloži openware!
Razloži licenceware!
Razišči in opiši!
Koliko stane program Adobe Photoshop CS5? Preizkusna inačica deluje koliko časa?
Kolika stane program AutoCAD 11? Preizkusna inačica deluje koliko časa?
Kolika stane program Pinnacle Studio Ultimate? Preizkusna inačica deluje koliko časa?
Spletne povezave virov
Freeware.com, http://freewarehome.com/
Shareware.com, http://www.shareware.com/
Adobe.com, http://www.adobe.com/products/
Wikipedija, http://en.wikipedia.org/wiki/Open_Source
11. Računalniška omrežja Računalniško omrežje (Computer Network) predstavlja mrežo med seboj povezanih
računalnikov oz. računalniških naprav ter uporabnikov, ki te računalnike uporabljajo.
Uporabniki koristijo zmožnosti prenosa podatkov ter druge storitve omrežja. V primeru
svetovnega omrežja omrežij (Interneta) uporabljajo uporabniki na svetovnem spletu (World
Wide Web) sledeče storitve:
Prenos podatkov
Elektronska pošta
Iskanje podatkov s pomočjo iskalnikov
Spletno nakupovanje
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 58
Takojšnje sporočanje (Instant Messaging)
Videokonference
…
Da bi bilo vse to mogoče morajo vse med sabo povezane naprave uporabljati nek dogovorjen
način vzpostavljanja, ohranjanja ter prekinitve komunikacije. Seznamu dogovorjenih pravil
pravimo protokol, v svetu računalniških omrežij pa je standarden t.i. TCP/IP protokol
(Transfer Control Protocol/Internet Protocol).
Računalniška omrežja delimo bo obsegu na:
Lokalna oz. krajevna omrežja (LAN – Local Area Network)
Mestna omrežja (MAN – Metropolitan Area Network)
Širša omrežja (WAN – Wide Area Network)
Internet – globalno omrežje vseh svetovnih omrežij
Predvsem MAN in WAN se dandanes ne uporabljata več tako pogosto.
Vpeljani pojmi
Računalniško omrežje – omrežje med sabo povezanih računalniških naprav.
Storitve svetovnega spleta – storitve prenosa podatkov, sporočanja, iskanja informacij ipd.
Protokol TCP/IP (Transfer Control Protocol/Internet Protocol) – dogovorjena pravila
povezovanja računalniških naprav ter izmenjave podatkov med njimi.
Vprašanja za ponavljanje
Kaj je računalniško omrežje?
Kaj je svetovni splet?
Katere storitve nudi svetovni splet?
Kaj je namen protokola TCP/IP?
Kako delimo računalniška omrežja po obsegu?
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 59
12. Operacijski sistem in delo z njim Na primeru starejšega a ta hip v podjetjih še vedno zelo razširjenega operacijskega sistema
Windows XP bomo pokazali, kako ga nastavljamo in z njim rokujemo. Windows Vista se v
podjetjih ni »prijela«, ker je upočasnila obstoječe računalnike, ni pa prinesla bistvenih
izboljšav pri delu oz. administraciji. Še več, pokazale so se številne varnostne pomanjkljivosti,
katere pa so odpravljene v sistemu Windows 7. Bodoči računalnikar se bo še kar nekaj časa
srečeval s sistemom Windows XP, zato je obravnava smiselna. Pridobljeno znanje pa
vsekakor koristi pri obravnavi sodobnejšega operacijskega sistema in pri uporabi drugih
operacijskih sistemov.
12.1 Osnovne nastavitve sistema in delo z njim
Preskočimo nastavitve med samo namestitvijo sistema in se lotimo nekaterih osnovnih
nastavitev ter upravljanja z računalnikom!
12.1.1 Uporaba vgrajene pomoči
Vgrajena pomoč omogoča poiskati želeno nastavitev. V našem primeru iščemo nastavitve
spreminjanja ločljivosti zaslona.
Slika 13: Pot do vgrajene pomoči.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 60
Slika 14: teme oz. področja pomoči.
Slika 15: Iskanje informacij o postopku spreminjanja ločljivosti zaslona.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 61
Slika 16: Postopek spreminjanja ločljivosti zaslona.
Vaje:
Poišči nastavitev varnostnega obnavljanja sistema!
Poišči postopek, kako se izdela zagonska disketa!
Poišči postopek, kako se pride do t.i. registra!
Kako se nastavi časovni pas?
Kako se nastavi jezik tipkovnice in njen razpored?
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 62
12.1.2 Delo z datotekami in imeniki
Osnovno orodje za delo z datotekami in imeniki je Raziskovalec. Ko ga zaženemo se prikaže
okno s strukturo pogonov, particij, imenikov ter datotek na računalniku.
Slika 17: Prikaz strukture pogonov, particij ter imenikov.
Vaje:
Zaženi raziskovalca in ugotovi kateri pogoni, particije ter imeniki so na C: particiji
tvojega računalnika!
Ustvari nov imenik!
Kopiraj ustvarjeni imenik!
Premakni imenik!
Izbriši imenik!
Obnovi izbrisani imenik iz Koša!
Kopiraj datoteke v imenik!
Premakni datoteke v imenik!
Izbriši datoteko!
Obnovi datoteko iz koša!
Nastavi pogled na datoteke na Podrobnosti!
Nastavi možnosti pogleda tako, da se prikazujejo tudi sistemske datoteke!
Označi poljubne tri zaporedne datoteke v mapi!
Označi po vrsti vse lihe datoteke v mapi (1., 3., 5. itn.)!
Odznači v predhodni vaji polovico označenih datotek!
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 63
12.1.3 Vrste datotek
Na računalniku imamo shranjenih veliko datotek, ki so zapisane v raznoraznih formatih oz.
oblikah. Prepoznamo jih po določenih končnicah imen datotek.
Naštejmo nekaj vrst:
.txt – kratke besedilne datoteke
.doc/.docx – besedilne datoteke ustvarjene s programom Microsoft Word
.odt - besedilne datoteke ustvarjene s programom OpenOffice.org Writer
.pdf – besedilne datoteke po standardu podjetja Adobe
.jpg/jpeg – slikovne datoteke po standardu skupine Joint Experts Group
.Mp3 – zvočne datoteke po standardu ustanove Frauenhofer Institut
…
Vaje:
Navedi nekaj formatov datotek preglednic!
Navedi nekaj formatov datotek predstavitev!
Navedi nekaj formatov datotek videoposnetkov!
Navedi nekaj formatov datotek zvočnih posnetkov!
Navedi nekaj formatov datotek grafičnega oblikovanja!
Navedi nekaj formatov datotek konstruiranja (CAD, CAM ipd.)!
Navedi nekaj formatov datotek animacij!
12.1.4 Ustvarjanje in stiskanje različnih vrst datotek
Z desnim klikom na namizju se odpre priročni meni, kjer lahko izberemo vrsto novo
ustvarjene datoteke. Druga pot je z zagonom ustreznega programa in izborom ukaza
Nov/Novo. Ustvarjene datoteke lahko stisnemo na manjšo velikost tako, da uporabimo
vgrajeno zmožnost stiskanja. Drugi programi za stiskanje so še WinZIP, WinRAR ter 7ZIP.
Slika 18: Ustvarjanje nove datoteke.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 64
Slika 19. Stiskanje datoteke.
Vaje:
Zaženi pisarniški paket OpenOffice.org in ustvari nov besedilni dokument, novo
preglednico, novo bazo podatkov in novo predstavitev!
Z ustreznimi programi pisarniškega paketa Microsoft Office ustvari nov besedilni
dokument, novo preglednico, novo bazo podatkov in novo predstavitev!
Ustvari zvočne datoteke vrste mp3 in wav!
Ustvari video datoteke vrste mp4, avi, mpeg!
Ustvari slikovne datoteke vrste jpg, bmp, tiff!
Ustvari besedilne datoteke vrste rtf in txt!
S pomočjo sistema stisni datoteke datoteke vrste txt, doc, rtf, xls, ppt! Kaj opaziš?
S pomočjo sistema stisni datoteke datoteke vrste jpg, tiff, mp3, wav! Kaj opaziš?
Na tem naslovu naredi vaje iz sklopa Modul 2 – Uporaba računalnika in upravljanje z
datotekami!
12.1.5 Osnovne nastavitve sistema
Osnovne nastavitve sistema so dosegljive preko Nadzorne plošče (Control Panel).
Slika 20: Nadzorna plošča.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 65
Vaje:
Ustvari nov omejeni uporabniški račun za imenom Preizkus!
Ustvarjenemu računu nastavi geslo!
Nastavi hitrost gibanja kazalca na manj kot srednjo hitrost!
Za miško spremeni primarno in sekundarno tipko!
Če je možno nastavi ločljivost zaslona na 1280x1024!
Nastavi ohranjevalnik zaslona na 3-D besedilo, vklopi se naj po 15 minutah!
Nastavi zvok avdio naprav na srednjo vrednost!
Preveri, če je požarni zid aktiven! Če ni, ga vključi!
Preveri, če je vključeno samodejno posodabljanje! Če ni, vključi!
Preveri, če sistem zaznal protivirusno zaščito!
Nastavi dodatne vnosne jezike: Nemški, Francoski in tudi ustrezne razporede na
tipkovnici!
Nemški vnosni jezik naj bo privzeti!
Preveri vse omrežne povezave!
Preveri katera različica operacijskega sistema je nameščena!
Kakšna je verzija popravkov?
Ali je s tega računalnika možno pošiljati povabila za delo na daljavo?
Kakšno je ime računalnika in v kateri delovni skupini se nahaja?
Koliko je vgrajenega RAM pomnilnika in kakšen procesor je v računalniku?
Frekvenca?
Ali je vključena obnovitev sistema?
Razišči katera strojna oprema ni dobro nameščena oz. ne deluje!
12.1.6 Orodja za vzdrževanje operacijskega sistema
Nekatera so vgrajena v sam operacijski sistem, bolj zmogljiva pa so dosegljiva od drugih
proizvajalcev.
Vgrajena orodja:
Nadzorna plošča in spremljajoči programi ter nastavitve
Register
Raziskovalec (upravljanje računalnika)
Orodja drugih proizvajalcev:
Symantec
PC Tools
PC Mechanic
…
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 66
Vaje:
V registru poišči vse pojavitve trenutno nameščenega antivirusa!
S pomočjo Raziskovalca preveri, katere so trenutno definirane skupine uporabnikov
in kateri so uporabniki računalnika!
Navedi še vsaj 4 komercialne ponudnike orodij za vzdrževanje operacijskega sistema!
12.2 Vzdrževanje operacijskega sistema
Za učinkovito in dobro delovanje operacijskega sistema je potrebna občasno vendar redna
skrb za vzdrževanje. Med vajami so konkretni primeri vzdrževanja, zato se jih kar loti!
Vaje:
Odnamesti vso programsko opremo, katero že dlje časa nisi uporabljal in je tudi ne
nameravaš več uporabljati!
Odnamesti vso programsko opremo, katero uporabnik po navodilih vodstva podjetja
ne sme uporabljati!
Preveri, če so vse pomembne datoteke varnostno kopirane na druge pomnilniške
nosilce!
Ustvari varnostno kopijo registra!
Preglej trdi disk na napake!
Če je potrebno izvedi defragmentacijo diska!
Preveri, če je vsa strojna oprema pravilno prepoznana, ima nameščene pravilne
gonilnike in če oprema deluje!
Preveri, če so kje mape v skupni rabi in odstrani skupno rabo!
Preveri, ali je obnavljanje sistema vključeno!
Zbriši vse namestitvene programe starih verzij programske opreme!
Preveri delovanje in nastavitve požarnega zidu ter samodejnega posodabljanja!
Odstrani vse skupine uporabnikov in uporabnike, ki niso več aktualni!
Preveri, katere storitve so aktivne in odstrani oz. onemogoči nepotrebne storitve!
Preglej aplikativne, varnostne in sistemske dogodke na nepravilnosti oz. napake!
Uporabi kakovosten brezplačni ali komercialni program za vzdrževanje sistema!
12.3 Nameščanje in odnameščanje programske opreme
Nameščanje programske opreme (sistemskih programov, gonilnikov ter uporabniških
programov) poteka preko zagona ustreznega namestitvenega programa, ki nas vodi skozi
postopek namestitve. Odnameščanje poteka ponavadi s pomočjo posebnih odnamestitvenih
programov istega proizvajalca. Če takih odnamestitvenih programov ni, potem opravilo sami
izvedemo preko Nadzorne plošče.
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 67
V nekaterih primerih je potrebno izbrisati tudi vse pojavitve programskih nastavitev v
registru. To se lahko zgodi pri zamenjavi antivirusnega programa, kjer se odločimo za
program drugega proizvajalca. Lahko se zgodi, da dokler ne pobrišemo vseh pojavitev
nastavitev starega programa iz registra, se novi program ne bo hotel namestiti. Če
uporabljamo zmogljiva vzdrževalna orodja, lahko to zamudno opravilo prepustimo kar njim.
12.4 Programska oprema za zaščito računalnika
Računalnik pred zlorabami zaščitimo s pomočjo v operacijski sistem vgrajene programske
opreme in tudi s pomočjo dodatne zaščitne programske opreme.
Programska oprema v sistemu:
Požarni zid
Nastavitve uporabnikov/skupin ter njihovih pravic
Onemogočene map in datoteke v skupni rabi
Onemogočeno izvajanje določenih datotek
Onemogočanjo shranjevanje in nameščanje datotek na C particijo
Obnovitev sistema
Nadzor nad aktivnimi storitvami
Nadzor nad aktivnimi programi in procesi (Opravitelj opravil)
…
Dodatna zaščitna programska oprema:
Dodatni požarni zid (Check Point, …)
Antivirus (Symantec, ESET, F-Secure, …)
Protivohunski/protioglasni programi (Adaware, Spybot, …)
Programi zoper nezaželeno elektronsko pošto - SPAM
Varnostne nastavitve v uporabniških programih (izvajanje makrov)
Varnostne nastavitve v spletnih brskalnikih (odpiranje vrst datotek, izvajanje kode …)
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 68
13. Urejanje besedil Urejanje besedil je eno od najpomembnejših opravil s pomočjo računalnikov. z
ustvarjanjem in urejanjem besedil ustvarjamo prijave na delovna mesta, seminarske
naloge, poročila, vabila, knjige, letake idr. Programska oprema, ki nam to omogoča je
poznana pod nazivom Urejevalniki besedil.
Najbolj znani so Microsoft Word, OpenOffice.org Writer, Apple iWork Pages idr.
V nadaljevanju bomo delali s programom Word 2007 oz. Word 2010 paketa Microsoft
Office 2007 in večino opravil se lahko postori tudi z drugimi urejevalniki besedil.
13.1 Delo s programom Word 2007 oz. Word 2010
Delo bo potekalo večino kar v obliki vaj. Če kakšnega opravila ne znaš napraviti, razišči
vgrajeno pomoč in nalogo opravi!
Vaje:
Zaženi program Word 2007 oz. Word 2010!
Ustvari 3 nove dokumente in jih poljubno poimenuj!
Shrani vse tri dokumente, prvega v obliki Word 97 – 2003, drugega v obliki Word
2007 oz. Word 2010 in tretjega v obliki predloge dokumenta!
Na zaslonu prikaži hkrati vse tri dokumente!
Izdelaj nov dokument na podlagi privzete predloge in na podlagi predloge, katero si
sam ustvaril!
Spremeni prikaz dokumenta v prikaz širine strani in potem še v povečavi 150%!
Obstoječemu dokumentu nastavi lastnosti Avtor, naslov, zadeva, ključne besede …!
Nastavi čas za shranjevanje informacij za samoobnovitev dokumenta na 5 minut!
Nastavi privzeto mesto datotek na mesto D:\Dokumenti!
Vključi možnost samodejnega popravljanja napak pri uporabi tipke CAPS LOCK!
Vključi možnost preverjanja črkovanja med tipkanjem!
Preveri črkovanje v dokumentu! Popravi morebitne napake!
V dokument vstavi slike kot datoteke, ki že obstajajo na trdem disku! Oblikuj slike!
V dokument vstavi izrezke (clipart)! Oblikuj izrezke!
Zamisli si preprost organigram nekega podjetja in ga vstavi v dokument! Oblikuj
organigram!
Vstavi tabelo, ki prikazuje letne padavine v mm v posameznih mestih!
Vstavljaj dodatne vrstice in stolpce! Izbriši poljubne stolpce in vrstice!
Oblikuj podatke, kot si jih s pomočjo tabele še s pomočjo tabulatorjev! Kaj se ti zdi
bolje oz. bolj uporabno – tabele ali tabulatorji?
Kaj meniš, kdaj je koristno, da uporabimo prelome strani? Jih uporabljaš?
V dokument vstavi prelome! Nekatere prelome potem tudi izbriši!
Kakšne so po tvojem mnenju prednosti slogov?
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 69
Oblikuj dokument z uporabo slogov!
V dokument vstavi kazalo – naslove poprej oblikuj z ustreznimi slogi!
S pomočjo datotek na naslovu (Modul 3 - urejanje besedil) sestavi serijsko pismo!
Dodaj besedilo tako v glavo, kot tudi v nogo dokumenta! Spremeni dodano besedilo!
Uporabi predogled dokumenta in ga potem natisni!
Na tem naslovu naredi vaje iz sklopa Modul 3 - Urejanje besedil!
13.2 Navodila za izdelavo seminarskih nalog
Del obveznosti predmeta predstavlja tudi izdelava seminarskih nalog. Da bi bile karseda
kakovostne, so pripravljena navodila, ki olajšajo njihovo oblikovanje ter sestavo.
Seminarska naloga je lahko izdelana s poljubnim urejevalnikom besedil.
Struktura naj bo sledeča:
Naslovnica Na njej je logotip Ljudske univerze Radovljica, naziv predmeta, ime in priimek avtorja seminarske naloge, ime in priimek mentorja, mesec in leto izdelave
Povzetek V nekaj stavkih se povzame vsebino seminarske naloge. Namen povzetka je, da se bralec odloči ali bo bral naprej ali ne.
Kazalo vsebine Je izdelano na podlagi uporabe slogov za naslove. Nivoji naslovov naj dosegajo največ nivo 3 (Primer: 1.1.2; 2.3.1; 1.4.2 ipd.)!
Kazalo slik Slike, ki so uporabljene v nalogi, morajo imeti napise. Kazalo slik je izdelano na podlagi uporabe sloga za napise.
Poglavje uvoda V tem poglavju (1. Uvod) na vsaj eni strani pričnemo z uvodnimi mislimi izbrane teme. Namen uvoda je, da se bralca postopoma vpelje v tematiko.
Ostala poglavja Nato sledijo ostala poglavja, kot si jih je zamislil avtor.
Povzetek V povzetku se na kratko povzame obravnavana tema in nakaže morebitne težave in priložnosti pri obravnavanju tematike.
Literatura nepogrešljiv del seminarske naloge je navajanje virov, od koder avtor črpa informacije. Med literaturo sodijo knjižni viri, revije, časopisi, spletna gradiva.
Oblika in obseg seminarske naloge:
Velikost pisave besedila (10, 11 ali 12 pik)
Vrsta pisave: Calibri
Slogi naslovov:
o Naslov 1 – pisava Cambria, velikost 14 pik, krepko
o Naslov 2 - pisava Cambria, velikost 13 pik, krepko
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 70
o Naslov 3 - pisava Cambria, velikost 12 pik, krepko
Fotografije
Naj bodo dovolj kakovostne, velike in ostre
Jezik
Naj bo besedilo slovnično pravilno – uporaba črkovalnika je zelo dobrodošla. Kjer
je le možno se izogibamo tujkam. Izjema so iz tujih jezikov prevzeti strokovni
izrazi.
Obseg
Najmanjše in največje število strani seminarske naloge predpiše mentor.
Vprašanja za ponavljanje
Kakšna naj bo velikost pisave?
Kakšne naj bodo fotografije?
Kaj velja za jezik pisanja?
14. Svetovni splet Pogosto se zamenjujeta oz. obravnavata kot sopomenki Internet ter svetovni splet (World
Wide Web) a med njima je pomembna razlika. Internet predstavlja fizično infrastrukturo,
sestavljeno iz fizičnih povezav ter strojne in programske opreme, ki omogočajo prenos
podatkov po celem svetu. Svetovni splet pa je velikanska množica podatkov, ki so shranjeni
na vseh vrstah računalniških naprav (strežniki, namizni in prenosni računalniki ter druge
računalniške naprave), ki so povezani v Internet. Po tej velikanski zbirki podatkov pa iščemo s
t.i. iskalniki (Google, Yahoo, Microsoft Bing idr.). Za brskanje po svetovnem spletu pa
uporabljamo brskalnike (Microsoft Internet Explorer, Mozilla Firefox, Apple safari, Opera
idr.).
14.1 Varnostni vidiki uporabe svetovnega spleta
Uporaba dostopa do Interneta (omrežja vseh omrežij) ter svetovnega spleta ni le koristna in
zabavna, temveč lahko ob lahkomislenosti uporabnika povzroči tudi precej škode.
Dandanes so največje grožnje uporabe spleta:
Okužba s škodljivo programsko opremo (virusi, trojanski konji, črvi idr.)
Kraja, zloraba, ponarejanje, prisluškovanje, brisanje podatkov
Kraja indentitete uporabnika
Kraja finančnih sredstev
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 71
Razširjanje laži oz. neresnic
Nezaželena e-pošta (SPAM)
…
Proti vsem naštetim grožnjam se borimo s pomočjo:
Strojne opreme
Programske opreme
Osveščenosti uporabnika in pravilnega ravnanja
14.1.1 Strojna oprema zoper spletne grožnje
Delujoč in ustrezno nastavljen požarni zid v (brezžičnem) kakovostnem usmerjevalniku.
Čeprav gre tukaj za programske nastavitve, to obravnavamo kot sklop strojne opreme.
Požarni zid je lahko tudi izveden v obliki namenskega strežnika.
14.1.2 Programska oprema zoper spletne grožnje
Delujoč in ustrezno nastavljen programski požarni zid, bodisi v sklopu operacijskega sistema
in/ali kot samostojni program. Proti okužbi s škodljivo programsko opremo se zavarujemo s
pomočjo kakovostnega, posodobljenega in pravilno nastavljenega antivirusnega programa.
Dodatno uporabimo še protivohunske in protioglasne programe. Pomembne so tudi
ustrezne varnostne nastavitve samega operacijskega sistema.
14.1.3 Osveščenost uporabnika in pravilno ravnanje zoper spletne grožnje
Še tako dobra strojna in programska oprema ne moreta preprečiti, da bi uporabnik povsem
nehote, zaradi napake ali neznanja storil nekaj, kar ogrozi varnost računalnika in s tem
shranjenih podatkov. Uporabnik mora biti na tekočem z najpogostejšimi in najnevarnejši
grožnjami. Kot prvo mora poskrbeti za cenovno sprejemljivo kakovost strojne in programske
opreme, ki skupaj predstavljata prvo oviro škodljivi programski opremi oz. vdiralcem.
Njegovo ravnanje na spletu pa ni nič manj pomembno.
Priporoča se, da:
Se ne pregleduje spletne strani sumljivega slovesa (pornografske strani idr.), ker se
za vsebino velikokrat skriva škodljiva programska oprema.
Ne odpira e-pošte od neznanih pošiljateljev, še posebno nezaželene e-pošte (SPAM),
ki imajo »čudne« ponudbe (finančne, farmacevtske idr.) in dodane priponke.
Ob morebitni okužbi računalnika poskuša pridobiti čimveč informacij o vrsti okužbe,
samo očiščenje pa prepusti strokovnjaku.
Je pozoren na spremenjen izgled spletnih strani kamor se prijavlja z uporabniškim
imenom in geslom. To še posebno velja za spletne strani bank in spletnih trgovin.
Pogosto predstavlja »oblikovno« spremenjena spletna stran »lažno« spletno stran,
ki je namenjena pridobivanju uporabniških imen ter gesel.
Uporabnik uporablja »močna« gesla – to je nize izmenjajočih se malih in velikih črk,
številk ter posebnih znakov dovolj dolge dolžine (recimo 8 znakov). Gesla redno
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 72
menja in ne izbira nekoč že uporabljenih. Pri tipkanju pazi, da nihče ne razbere
natipkanega gesla.
Digitalni certifikat (za dostop do zaščitenih spletnih strani) raje kot na računalniku
hrani na čip kartici, ki je zaščitena s PIN kodo ali prstnim odtisom.
Je previden, kje vse na spletu vpisuje svoje osebne podatke in e-poštni naslov.
Je posebno previden pri plačevanju s kreditno kartico in če je le možno, uporabi pri
plačevanju izdelkov in storitev zaupanja vredne posrednike (PayPal idr.).
…
14.2 Spletni brskalnik
Pri naših vajah bomo uporabljali spletni brskalnik Mozilla Firefox.
Vaje:
Zaženi spletni brskalnik Firefox in v naslovno vrstico vpiši naslov iskalnika Google!
Uporabi brskalnik za dostop do zaščitenega spletnega mesta (NLB klik ipd.)!
Uporabi brskalnik za izpolnjevanje in oddajo spletnega obrazca!
Na tem naslovu naredi ustrezne vaje iz sklopa Modul 7 – Informacija in
komunikacija! Naloge so prirejene za Internet Explorer vendar jih poskusi opraviti s
pomočjo Firefox-a!
Vprašanja za ponavljanje
Kakšna je razlika med Internetom in svetovnim spletom?
Katere so najpogostejše grožnje na svetovnem spletu?
S čim se borimo proti omenjenim grožnjam? Opiši vsa tri področja!
Naštej nekaj spletnih brskalnikov!
15. Elektronska pošta Elektronska pošta (e-pošta) je ena izmed najbolj uporabljenih storitev, če ne celo najbolj
uporabljena storitev spleta. V naših vajah bom uporabljali preprostega poštnega odjemalca
Microsoft Outlook Express, ki pa je po podjetjih in ustanovah zelo razširjen, predvsem zato,
ker je del sistema Windows in je brezplačen. Na voljo je cela vrsta drugih poštnih
odjemalcev, kot so Microsoft Outlook, Mozilla Thunderbird, Kmail, Apple Mail idr. Za delo z
e-pošto se uporablja tudi spletni dostop do strežnika e-pošte in prav vsi ponudniki e-poštnih
računov imajo svoje inačice spletnih aplikacij (Siol, Google, Yahoo idr.).
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 73
Vaje:
Ustvari si nov testni e-poštni račun!
Zaženi program Outlook Express!
Nastavi poštnega odjemalca za delo z novo ustvarjenim računom!
Na tem naslovu naredi vaje iz sklopa Modul 7 – Informacija in komunikacija!
Natisni celotno sporočilo ali njen del v izbranem številu kopij!
Ponovi naloge z uporabo spletnega dostopa do e-pošte!
15.1 Spletni bonton
Pri bontonu se ne bomo omejili le na e-poštni bonton, temveč bomo navedli tudi navade oz.
pravila »lepega vedenja« za uporabo spleta na splošno. Uporabniki si med sabo izmenjujejo
sporočila preko aplikacij za takojšnje sporočanje, preko forumov, novičarskih skupin, spletnih
dnevnikov ipd. Zelo pomembno je, da tudi preko spleta komuniciramo vsaj tako prijazno,
umirjeno in spoštljivo, kot pri komunikaciji iz oči v oči.
Nekaj nasvetov:
E-študentski servis
Nasvetzanet
SAFE.SI
…
15.2 Digitalni podpis
Digitalni podpis je pomemben pripomoček za zagotavljanje pristnosti e-poštnih sporočil. Če
je sporočilo opremljeno z digitalnim podpisom posameznika ali ustanove smo z veliko
gotovostjo prepričani (razen v primeru zlorab), da je sporočilo res prišlo od navedenega
avtorja. Digitalni podpis je zakonsko priznan (zakon o elektronskem poslovanju in
elektronskem podpisu) in lahko na sodišču služi kot dokazno gradivo.
Bolj podrobne razlage so tukaj:
SICA
SC-NM
HALCOM
Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo
Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 74
Vprašanja za ponavljanje
Naštej nekaj e-potnih odjemalcev!
Kaj lahko poveš o spletnem bontonu?
Kakšen je namen digitalnega podpisa?
Razišči in opiši!
Katere agencije v Sloveniji izdajajo digitalna potrdila oz. digitalne certifikate?
16. Literatura Literatura je navedena že v besedilu posameznih poglavij oz. je razvidna, ko sledimo spletnim
povezavam.