INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE LETOPIS...

i

INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE

LETOPIS 2019

ii

Vhod v stavbo na Tomšičevi ulici 4 v Ljubljani, kjer ima IAS svoje prostore

iii


LETOPIS 2019

Inženirska akademija Slovenije

Tomšičeva ulica 4 1000 Ljubljana, Slovenija

iv

Avtorske pravice


LETOPIS 2019 Zvezek 16

Vse pravice so pridržane. Ponatis je mogoč le z dovoljenjem založnika. IAS ni odgovorna za objavljene podatke.

ISSN 1581-9728

Uredniški odbor: dr. Mark Pleško prof. dr. Stane Pejovnik prof. dr. Marko Jagodič prof. dr. Matjaž Mikoš Lektorica: Špela Komac Oblikovalec logotipa: Sašo Sedlaček Računalniški prelom: dr. Bojan Podgornik Naklada: 150 izvodov Tisk: Tiskarna Present, d. o. o. Založnik: Inženirska akademija Slovenije

v

VSEBINA

Letopisu 2019 na pot ........................................................................................ vii

DOSEDANJI PREDSEDNIKI IAS ...................................................................... xi

INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE Predstavitev ................................................................................................ 1 Naloge......................................................................................................... 1 Delovanje .................................................................................................... 2 Volitve novih članov v IAS ........................................................................... 2 Organizacijska struktura, organi IAS, razredi in odbori ............................... 4 Finančno poslovanje ..................................................................................12

DEJAVNOSTI IAS V LETU 2019 Pregled pomembnejših dejavnosti IAS v letu 2019 ..........................................13

1. Volitve članov IAS ................................................................................13 2. Slavnostna podelitev listin novim rednim, izrednim, dopisnim in

častnim članom Inženirske akademije Slovenije ..................................13 3. Organizacija konference »A SCIENTIFIC PERSPECTIVE ON

MICROPLASTICS IN NATURE AND SOCIETY”, including “PLASTIC RECYCLING” and “BIO POLYMERS IN ADVANCED TECHNOLOGIES OF THE FUTURE« ................................................14

4. Stališča IAS .........................................................................................15 5. Vizija Slovenije do leta 2050 ................................................................15 6. Poročilo o delovanju platforme zveze evropskih akademij Euro-CASE

za inženirsko izobraževanje .................................................................17 7. Poročilo o delovanju znanstvenoraziskovalnega razreda ....................19 8. Poročilo o delovanju razvojno-poslovnega razreda ............................20 9. Dejavnosti v zvezi s promocijo inženirstva in statusa inženirstva ter

izboljšanje statusa inženirstva in inženirjev v Sloveniji ........................21 10. Organizacijske naloge .........................................................................21

Pomembnejše mednarodne dejavnosti IAS .....................................................22 Euro-CASE ................................................................................................22 CAETS .......................................................................................................23

PREDSTAVITEV ČLANOV IAS Častni člani ................................................................................................28 Dopisni člani ..............................................................................................30 Redni in izredni člani ..................................................................................31 Predstavitev članov ....................................................................................33 Nagrade in priznanja članom ................................................................... 103

AKTI IAS Zakon o IAS ............................................................................................. 115 Statut IAS ................................................................................................. 119 Pravila o volitvah članov IAS .................................................................... 127

INŽENIRSKE AKADEMIJE PO SVETU ......................................................... 137

KONTAKT ...................................................................................................... 139

vii

LETOPISU 2019 NA POT V preteklem letu je IAS nadaljevala svoja prizadevanja za promocijo inženirstva, posebno pozornost pa smo namenili naslednjim temam:

1 Oblikovanje predlogov o organizaciji strokovnega šolstva v Sloveniji v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki z omenjenega področja in z zainteresiranimi slovenskimi ustanovami (GZS, SIZ, MIZŠ, univerze ...) ter aktivno sodelovanje v platformi za inženirsko izobraževanje Euro-CASE.

2 Tematske razprave o viziji razvoja Slovenije od leta 2030 do leta 2050, o Energetskem konceptu Slovenije, Industriji 4.0 in krožnem gospodarstvu ter o slovenskem inovacijskem sistemu. Vključitev strokovnjakov s posameznih področij, predvsem z GZS, podjetij, inštitutov in univerz. Poseben poudarek je bil na analizi izvajanja strategije pametne specializacije in delovanju SRIP. Predstavitev stališč javnosti.

3 Sodelovanje pri delu mehanizma SAM za svetovanje komisiji Evropske skupnosti v okviru Euro-CASE, poskus uveljavitve podobnega mehanizma tudi za svetovanje slovenski vladi.

4 Dejavnosti za promocijo inženirstva in statusa inženirstva ter izboljšanja statusa inženirstva in inženirjev v Sloveniji.

Leto se je začelo s sprejemom novih članov na skupščini, sprejeli smo pet novih izrednih, dva nova častna ter devet dopisnih članov, ki so sploh prvi dopisni člani naše akademije. Slavnostno smo jih sprejeli na zdaj že tradicionalni prireditvi na Brdu pri Kranju. Skoraj vsi so se prireditve udeležili. Organizirali smo inženirska predavanja, tudi z udeležbo tujih predavateljev, ki so vedno bolje obiskana. Leta 2019 je potekal že drugi razpis za Puhovo nagrado za vrhunske dosežke in nagrado za življenjsko delo, potem ko je bil na predlog IAS sprejet Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Sprejetje zakona je pomenilo uresničitev nekajletnih prizadevanj in ciljev Inženirske akademije Slovenije. Zakon nadgrajuje že uveljavljeno Puhovo priznanje s Puhovo nagrado za življenjsko delo in Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. Še posebej smo veseli in ponosni, da sta Puhovo nagrado za vrhunske dosežke in za življenjsko delo spet prejela člana IAS. Sodelovali smo pri delu mehanizma SAM in pri svetovanju Komisiji EU pri Euro-CASE. SAM HLG tesno sodeluje s konzorcijem SAPEA (Scientific Advice for Policy by European Academies), ki ga sestavlja pet evropskih akademskih mrež (Academia Europaea, ALLEA, EASAC, Euro-CASE in FEAM). SAPEA združuje izjemno znanje in izkušnje sodelujočih iz več kot 100 akademij v več kot 40 državah po Evropi, ki se ukvarjajo s področji inženirstva, humanistike, medicine, naravoslovja in družboslovja. Evropska komisija je mehanizem SAM, ki naj bi prispeval k boljši kakovosti zakonodaje EU, ustanovila leta 2015. Jedro mehanizma SAM je skupina znanstvenih svetovalcev na visoki ravni (HLG), ki jo sestavlja sedem visokokvalificiranih, specializiranih neodvisnih strokovnjakov, ki delujejo neodvisno in v javnem interesu. IAS je v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani organizirala mednarodno konferenco na temo mikroplasitke »A Scientific Perspective on Microplastics in Nature and Society«, Including »Plastic Recycling« and »Bio Polymers in Advanced Technologies of the Future«. Konferenca je bila organizirana v okviru programa SAPEA Evropske komisije. Delovna skupina ekspertov je v okviru združenja evropskih akademij SAPEA pripravila poročilo na temo mikroplastike. Konferenca je bila namenjena seznanitvi javnosti z dognanji na tem področju ter potrebnimi ukrepi ravnanja v zvezi s to problematiko.

viii

Tudi leto 2019 je bilo v znamenju sodelovanja z različnimi deležniki inženirstva v Sloveniji:

sodelovali smo z društvom SATENA, s katerim potekajo skupna srečanja izvršnih odborov obeh organizacij,

z Gospodarsko zbornico Slovenije smo sodelovali pri pripravi Zakona o raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti,

sodelovali smo s Slovensko inženirsko zvezo in Inženirsko zbornico pri uveljavljanju vloge tehniške inteligence v družbi in promocije inženirstva,

sodelovali smo s SAZU pri stališčih o inovacijskem sistemu za trajnostni razvoj. Po zaslugi naših aktivnih članov postaja IAS vse bolj prepoznavna v slovenski družbi pa tudi zunaj nje. Ponosni smo, da skupaj prispevamo k boljšemu razumevanju in sprejemanju inženirstva nasploh ter k vrhunskim dosežkom slovenskih inženirjev. Ljubljana, 22. januarja 2020 dr. Mark Pleško,

predsednik Inženirske akademije Slovenije

ix

PREDSEDNIK INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE DR. MARK PLEŠKO

xi

DOSEDANJI PREDSEDNIKI IAS

Akademik profesor doktor Janez Peklenik

ustanovitelj, prvi predsednik 21. 6. 1995–19. 3. 2001 in častni član

Akademik profesor doktor Igor Grabec Profesor doktor Franc Vodopivec 19. 3. 2001–20. 6. 2002 20. 6. 2002–17. 6. 2003

xii

Profesor doktor Jože Vižintin Profesor doktor Marko Jagodič 17. 6. 2003–14. 10. 2004 14. 10. 2004–6. 12. 2005 11. 4. 2007–15. 4. 2008

Profesorica doktorica Marija Kosec Profesor doktor Peter Glavič 6. 12. 2005–31. 1. 2007 15. 4. 2008–25. 3. 2009 31. 1. 2007–11. 4. 2007 Profesor doktor Borut Mavko Doktor Matjaž Lukač 25. 3. 2009–30. 3. 2010 31. 3. 2010–29. 3. 2011

xiii

Profesor doktor Jadran Lenarčič Akademik profesor doktor Igor Emri 29. 3. 2011–29. 3. 2012 29. 3. 2012–26. 2. 2013 Profesor doktor Vojteh Leskovšek Profesor doktor Stane Pejovnik 26. 2. 2013–25. 2. 2014 25. 2. 2014–29. 3. 2018

Doktor Mark Pleško

29. 3. 2018–sedaj

1


PREDSTAVITEV Nastanek Inženirske akademije Slovenije sega v leto 1995, ko je skupina slovenskih znanstvenikov s področja tehniških in naravoslovnih znanosti ter uglednih slovenskih inženirjev ustanovila Inženirsko akademijo Slovenije (IAS) v okviru društva SATENA. Ustanovitveni slovesnosti 21. junija 1995 je prisostvoval tudi prof. dr. Gunar Solenius, tedanji predsednik Švedske kraljeve akademije tehniških znanosti, prve tovrstne akademije na svetu. Akademija je nato delovala pod okriljem društva SATENA enajst let. Z ustanovitvijo te Akademije so člani SATENE želeli ustvariti forum za oblikovanje politike in razvojnih perspektiv slovenskih proizvodnih industrij, znanstvenih in tehnoloških raziskav ter za zagotavljanje vrhunskega tehniškega in poslovnega študija v Sloveniji. Zakon o ustanovitvi Inženirske akademije Slovenije št. 127/2006 je na predlog Vlade Republike Slovenije sprejel Državni zbor Republike Slovenije 23. novembra 2006. S tem zakonom je Akademija, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, postala nacionalna institucija, samostojna pravna oseba javnega prava z vsemi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi. V IAS so člani izvoljeni na osnovi svojih vrhunskih dosežkov na področjih tehniških ved, tehnološkega razvoja, uvajanja novih tehnologij in izdelkov ter učinkovitega razvijanja industrijskih podjetij in drugih poslovnih subjektov. Izvolitev za člana Akademije je visoko nacionalno in družbeno priznanje. Praviloma Akademija voli nove člane vsako drugo leto. Konec leta 2019 ima Akademija skupno 82 članov, od tega 43 rednih, 26 izrednih, 9 dopisnih in 4 častne člane.

NALOGE Naloge Inženirske akademije Slovenije so: - spodbujanje ustvarjanja vrhunskih tehniških znanj, ki so osnova za tehnološki napredek in

skladen trajnostni razvoj; - uveljavljanje vloge in vpliva tehniške inteligence v družbi na sploh ter pri obravnavanju

gospodarskih vprašanj in razvoja; - ocenjevanje in dajanje mnenj o stanju in razvoju tehniških ved in strok, raziskovanju in

izobraževanju; - obravnavanje temeljnih vprašanj inovativnosti in organiziranosti gospodarstva z vidika

tehnološkega razvoja; - sodelovanje pri oblikovanju raziskovalne, tehnološke in inovacijske politike; - predlaganje ukrepov za dvig inovativnosti, za povečanje kakovosti raziskovalno-razvojnega

dela in za pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in inovacij v gospodarstvo; - sodelovanje pri pripravi politike in programov za tehniške kadre na vseh ravneh izobraževanja; - razvijanje mednarodnega sodelovanja na področjih svojega delovanja; - spodbujanje uveljavljanja slovenskega strokovnega izrazja na področju tehniških ved; - izdajanje periodičnih in občasnih publikacij; - organiziranje in podpora organizaciji nacionalnih in mednarodnih posvetov, konferenc, okroglih

miz ter drugih srečanj s področja inženirskih in poslovnih ved ter strok; - podeljevanje letnih in občasnih priznanj za izjemne dosežke na področju inženirstva in

poslovnih aktivnosti, ki spodbujajo uveljavljanje inženirskega dela; - sodelovanje z nacionalnimi akademijami in mednarodnimi akademijskimi združenji, ustanovami

in podjetji s področja naravoslovnih in tehniških ved.

2

DELOVANJE Člani IAS delujejo v dveh razredih: znanstvenoraziskovalnem in razvojno-poslovnem razredu. Vsak razred ima predstojnika, ki ga izvoli razred z večino glasov vseh članov razreda. Najvišji organ IAS je skupščina IAS, ki jo tvorijo vsi člani akademije. Skupščina izvoli predsedstvo IAS, ki ga sestavljajo predsednik in dva podpredsednika. Poleg predsedstva izvoli skupščina tudi tri člane izvršnega odbora IAS. Člani izvršnega odbora so po položaju tudi predsedstvo, glavni tajnik ter oba predstojnika razredov. Vsako leto skupščina izvoli tiste predstavnike, ki jim je potekel mandat. Inženirsko akademijo Slovenije vodi in predstavlja predsednik Inženirske akademije Slovenije. Poleg tega člani IAS sodelujejo v raznih vladnih in nevladnih organih in organizacijah ter v okviru mednarodnih združenj inženirskih akademij: Evropskega združenja nacionalnih inženirskih akademij Euro-CASE ter Mednarodnega sveta inženirskih in tehniških akademij CAETS. Za uresničevanje nalog IAS ustanavlja stalna in občasna telesa, v katera vključuje poleg svojih članov in članic tudi sodelavce in sodelavke s področij gospodarstva, raziskovalne in razvojne dejavnosti ter z vseh drugih področij, katerih dejavnost dopolnjuje osnovne naloge IAS. Za obravnavanje različnih tematik akademija ustanavlja tudi tematske odbore, komisije ali delovne skupine.

VOLITVE NOVIH ČLANOV V INŽENIRSKO AKADEMIJO SLOVENIJE Skupščina IAS izvoli nove člane na osnovi njihovih vrhunskih dosežkov na področju tehniških ved, tehnološkega razvoja, uvajanja novih tehnologij in izdelkov ter učinkovitega razvijanja industrijskih podjetij in drugih poslovnih subjektov. V skladu s Statutom IAS in Pravilih o volitvah članov IAS je za člana IAS lahko predlagan kandidat, ki izpolnjuje naslednje obvezne minimalne pogoje: Za člana IAS v znanstvenoraziskovalnem razredu je lahko predlagan kandidat, ki izpolnjuje naslednje obvezne pogoje:

ima doktorat znanosti, praviloma iz tehniških ved;

ima najmanj 15 let izkušenj na področju raziskovalno-razvojnega dela;

ima objavljena dela v kakovostnih znanstvenih in strokovnih revijah, ki izhajajo v tujini, ali objavljena samostojna knjižna dela pri uglednih mednarodnih založbah;

odmevnost njegovega dela se kaže v citatih, vabljenih predavanjih na kongresih in konferencah, predavanjih na tujih institucijah in univerzah, podeljenih mednarodnih in domačih priznanjih in nagradah;

je bil mentor ali somentor doktorskim študentom ali sodelavcem;

je bil vodja raziskovalnih in/ali razvojnih projektov;

ima pomembne inženirske dosežke, ki se kažejo v obliki prodanih oz. uporabljenih patentov oziroma prenosa znanja, ki je rezultiralo v novih produktih, napravah, postrojenjih, tehnologijah, storitvah, objektih, novih standardih itd.;

po kvaliteti objavljenih del, odmevnosti svojega dela in pomembnosti inženirskih dosežkov mora biti v vrhu svoje (ožje) stroke v Sloveniji in priznan v mednarodnem prostoru;

je bil aktiven pri uveljavljanju in promociji inženirstva in tehniških ved v Sloveniji. Za člana IAS v razvojno-poslovnem razredu je lahko predlagan kandidat, ki izpolnjuje naslednje obvezne pogoje:

ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, praviloma iz tehniških ali naravoslovnih ved;

ima najmanj 15 let izkušenj z raziskovalno-razvojnim delom v podjetjih ali za podjetja;

3

ima objavljena znanstvena ali strokovna dela;

ima pomembne inženirske dosežke in/ali inovacije, ki so vključeni v proizvodni program podjetja, ali razvoj in/ali vodenje gradnje večje proizvodne naprave ali večjega gradbenega objekta;

njegovi inženirski in razvojni dosežki morajo biti mednarodno pomembni in se kazati v učinkih, kot so: povečan izvoz, večja zaposlenost, povečana dodana vrednost, mednarodna in domača priznanja ipd.;

je bil aktiven pri uveljavljanju in promociji inženirstva in tehniških ved v Sloveniji

ali

ima univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, praviloma iz tehniških ali naravoslovnih ved;

ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih v poslovno uspešnih podjetjih, ki imajo učinkovite inženirske raziskovalno-razvojne oddelke ali službe in štipendirajo tudi študente tehniških fakultet;

je bil aktiven pri sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami, univerzami, pri ustanavljanju raziskovalno-razvojnih enot v podjetjih ipd.;

je aktiven na področju uveljavljanja tehnološkega razvoja v Sloveniji. Za častnega člana je lahko izvoljen vrhunski strokovnjak, ki je s svojimi dosežki na področju tehniških ved, tehnološkega razvoja in/ali uvajanja novih proizvodov izjemno obogatil inženirsko znanost, tehnologijo ali razvoj, ali je posebno prispeval k napredku in dvigu ugleda IAS v Republiki Sloveniji ali ugleda inženirskih znanosti v svetu. Za dopisnega člana je lahko izvoljen kandidat, ki ni državljan Republike Slovenije in izpolnjuje pogoje za rednega člana ter ima posebno pomembne zasluge za znanost, stroko ali gospodarski razvoj v Sloveniji. Poleg obveznih pogojev se pri izvolitvi kandidatov za izrednega, rednega, častnega in dopisnega člana IAS upošteva tudi naslednje prednostne kriterije:

pri izvolitvi izrednih članov v znanstvenoraziskovalni razred, zaposlenih v javnih raziskovalnih zavodih in univerzah, imajo prednost kandidati, ki so bili najmanj dve leti člani Slovenskega akademijskega naravoslovno-tehničnega društva (SATENA);

pri izvolitvi v razvojno-poslovni razred imajo prednost kandidati z doktoratom in kandidati, ki so vodili razvojne oddelke in velike razvojne projekte v gospodarstvu;

pri izvolitvi v rednega člana imajo prednost že izvoljeni izredni člani, ki so v zadnjih treh letih aktivno sodelovali pri aktivnostih IAS;

pri izvolitvi v dopisnega člana imajo prednost kandidati, katerih članstvo bo pomembno prispevalo k ugledu IAS.

4

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA, ORGANI INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE, RAZREDI IN ODBORI

ORGANIZACIJSKA SHEMA

SKUPŠČINA

PREDSEDSTVO

IZVRŠNI ODBOR Glavni tajnik

Z -NANSTVENORAZISKOVALNI RAZRED

R -AZVOJNO POSLOVNIRAZRED

Komisija za izvolitve

Odbor za mednarodnosodelovanje

Projektna skupinaSEEIST

Vodja skupine

Raziskovalci

5

ORGANI INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE Organi Inženirske akademije Slovenije so skupščina, predsedstvo in izvršni odbor. Skupščina Skupščino IAS sestavljajo vsi redni in izredni člani IAS. Skupščina razpravlja in sklepa na zboru, ki se ga lahko udeležijo vsi člani IAS. V letu 2019 je skupščina potekala 21. februarja. Predsedstvo Predsedstvo sestavljajo predsednik in dva podpredsednika. Člani predsedstva so izvoljeni za triletni mandat. V letu 2019 so predsedstvo sestavljali:

Marko Jagodič Mark Pleško Matjaž Mikoš Podpredsednik predsednik podpredsednik

6

Izvršni odbor Od skupščine leta 2015 dalje je Izvršni odbor sestavljen iz 9 članov: - trije člani predsedstva, - dva predstojnika razredov, - glavni tajnik, - trije drugi člani.

Mandat izvršnega odbora je tri leta. V letu 2019 so izvršni odbor sestavljali: - trije člani predsedstva (predsednik in 2 podpredsednika)

- dva predstojnika razredov

Matjaž Gams Jurij Franc Tasič predstojnik znanstveno- predstojnik razvojno- raziskovalnega razreda poslovnega razreda - glavni tajnik

Stane Pejovnik

7

- trije drugi člani

Anton Bergant Janez Možina Peter Venturini član izvršnega odbora član izvršnega odbora član izvršnega odbora Glavni tajnik IAS ima glavnega tajnika, ki ga skupščina izvoli za triletni mandat. Za obdobje 2019–2022 je bil na mesto glavnega tajnika IAS izvoljen prof. dr. Stane Pejovnik. Strokovna sodelavka je:

Irena Lengar

8

Komisija za izvolitve Člani Komisije za izvolitve so bili izvoljeni v letu 2018, skladno z novimi Pravili o volitvah članov IAS. Komisijo sestavljajo: - prof. dr. Marko Topič, predsednik komisije - prof. dr. Anton Bergant, - prof. dr. Janez Grum, - prof. dr. Marko Jagodič, - dr. Jože Kobe, - mag. Danijel Zupančič.

Marko Topič Anton Bergant Janez Grum Predsednik član član

Marko Jagodič Jože Kobe Danijel Zupančič

član član član

9

Odbor za mednarodno sodelovanje Odbor sestavljajo: - prof. dr. Borut Mavko, predsednik komisije

- prof. dr. Denis Đonlagić, - dr. Hubert Kosler, - dr. Matjaž Lukač, - Marjan Mačkošek, - prof. dr. Karin Stana Kleinschek, - prof. dr. Boris Žemva.

10

Razredi IAS ima dva razreda, znanstvenoraziskovalni in razvojno-poslovni razred. Delo v razredu vodi predstojnik, ki ga izvoli razred z večino glasov vseh članov razreda. Predstojnik je izvoljen za tri leta. Vsi redni in izredni člani IAS so razporejeni v enega od razredov. Znanstvenoraziskovalni razred sestavljajo: Matjaž Gams, predstojnik razreda Tadej Bajd Ivan Bratko Robert Dominko Denis Đonlagić Igor Emri Peter Fajfar Peter Glavič Igor Grabec Janez Grum Ferdinand Gubina Venčeslav Kaučič Jože Kobe Spomenka Kobe Zdravko Kravanja Tamara Lah Turnšek Jadran Lenarčič Drago Matko Borut Mavko Dragan D. Mihailović Matjaž Mikoš Bojan Mohar Janez Možina Stane Pejovnik Tomaž Pisanski Dušan Repovš Karin Stana Kleinschek Stanko Strmčnik Leopold Škerget Miha Tomaževič Marko Topič Jože Vižintin Blaž Zupan Jure Zupan Boris Žemva Umrli člani: Marija Kosec, 2012 Janez Peklenik, 2016 Iztok Žun, 2016

11

Razvojno-poslovni razred sestavljajo: Jurij Franc Tasič, predstojnik razreda Anton Bergant Janez Bešter Božidar Brudar Ilija Dimitrievski Robert Golob Marko Jagodič Japec Jakopin Miha Japelj Borut Kelih Hubert Kosler Aleš Krainer Vojteh Leskovšek Matjaž Lukač Marjan Mačkošek Marko Marinček Zoran Marinšek Milan Medved Boris Orel Marjan Pipenbaher Janez Pirš Mark Pleško Boštjan Podobnik Stane Rožman Tomaž Savšek Konrad Steblovnik Adolf Šostar Janez Trontelj Uroš Urleb Rok Uršič Peter Venturini Franc Vodopivec Danijel Zupančič Robert Žerjal Umrli član: Boris Vedlin, 2015

12

FINANČNO POSLOVANJE Sredstva za delovanje IAS zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna za: - osnovni program dela; - izdajateljsko dejavnost ter organizacijo strokovnih in znanstvenih posvetovanj; - strokovna, administrativna in tehnična dela; - materialne in operativne izdatke; - članarine in udeležbo na rednih sestankih mednarodnih akademijskih združenj, katerih članica

je IAS. IAS pridobiva sredstva za delovanje tudi iz drugih virov, kot so: - članarine članov, - sredstva sponzorjev – industrijskih podjetij in institucij, - donacije, volila, darila, - viri iz drugih pravnih podlag. IAS pridobiva proračunska sredstva na podlagi poročila o porabi sredstev iz preteklega leta in na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa, ki ga predloži v soglasje Vladi RS. Za izvedbo programa dela je IAS v letu 2019 dobila subvencijo od Vlade RS v višini 90 000,00 EUR. Člani IAS pa so s članarino prispevali 4.700,00 EUR. Iz naslova projekta SEEIIST je IAS najel posojilo v višini 11.000,00 EUR. Skupaj je imel IAS na razpolago 105.700 EUR prihodka. Za plače zaposlenih, tekočo porabo in fiksne stroške smo porabili 77.282,06 EUR, za vsebinske naloge pa 14.141,05 EUR, za projekt SEEIIST 11.147,89 EUR, skupaj 102.571,00 EUR. Podatki se nanašajo na izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka. Presežek prihodkov nad odhodki po načelu nastanka poslovnega dogodka je bil v višini 3.129,00 EUR. V izkazu prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov, po obračunskem načelu, zavod izkazuje minimalni presežek prihodkov nad odhodki, kar bo razvidno iz letnega poročila.

13

DEJAVNOSTI INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE V LETU 2019

POUDARKI IN IZHODIŠČA 1. Oblikovanje predlogov o organizaciji strokovnega šolstva v Sloveniji v sodelovanju z zunanjimi

strokovnjaki z omenjenega področja, zainteresiranimi slovenskimi ustanovami (GZS, SIZ, MIZŠ, univerze ...) in aktivno sodelovanje v platformi za izobraževanje Euro-CASE.

2. Sodelovanje pri izvedbi projekta SAPEA (»Science Advice for Policy by European Academies«), v okviru katerega poteka mehanizem SAM (»Scientific Advice Mechanism«), za svetovanje komisiji Evropske skupnosti v okviru evropskih akademij in predlaganje za uporabo podobnega mehanizma tudi za svetovanje slovenski vladi.

3. Tematske razprave o viziji razvoja Slovenije do 2030 in do 2050, o Energetskem konceptu Slovenije, Industriji 4.0 in krožnem gospodarstvu ter o slovenskem inovacijskem sistemu. Vključevanje strokovnjakov s posameznih področij, predvsem z GZS, podjetij, inštitutov in univerz. Poseben poudarek bo na analizi izvajanja Strategije pametne specializacije in delovanju SRIP.

4. Promocija inženirstva in statusa inženirstva ter izboljšanje statusa inženirstva in inženirjev v Sloveniji.

PREGLED POMEMBNEJŠIH DEJAVNOSTI IAS V LETU 2019

1. Volitve članov IAS Leta 2019 so bili izvoljeni novi člani Inženirske akademije Slovenije. Člani IAS so volili nove izredne, redne, dopisne in častne člane. Izvoljenih je bilo pet rednih, pet izrednih, devet dopisnih in dva častna člana.

2. Slavnostna podelitev listin novim rednim, izrednim, dopisnim in častnim članom Inženirske akademije Slovenije

Slavnostna podelitev listin novim rednim, izrednim, dopisnim in častnim članom Inženirske akademije Slovenije je potekala na Brdu pri Kranju. Na slovesnosti sta z govori sodelovala oba nova častna člana, Nobelov nagrajenec škotsko-slovenskih korenin prof. Duncan Haldane in ameriški astronavt, častnik in fizik slovenskega porekla prof. Ronald Sega. Slavnostna govora sta imela predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik IAS dr. Mark Pleško. Leta 2019 so bili v IAS prvič izvoljeni dopisni člani. To so lahko posamezniki, ki nimajo slovenskega državljanstva, vendar izpolnjujejo vse pogoje za izvolitev v rednega člana ter so že sodelovali oziroma sodelujejo s slovenskimi podjetji oziroma raziskovalci. Dopisno članstvo v IAS je sprejelo devet vrhunskih tujih strokovnjakov iz Kitajske, Danske, ZDA, Švice, Izraela, Rusije, Francije in Nemčije.

14

Skupinska fotografija članov IAS s častnimi gosti Foto: Marjan Verč

3. Organizacija konference »A SCIENTIFIC PERSPECTIVE ON MICROPLASTICS IN NATURE AND SOCIETY«, including »PLASTIC RECYCLING« and »BIO POLYMERS IN ADVANCED TECHNOLOGIES OF THE FUTURE«

IAS je v sodelovanju s SAPEO ter Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani organizirala mednarodno konferenco »A Scientific Perspective on Microplastics in Nature and Society«, including »Plastic Recycling« and »Bio Polymers in Advanced Technologies of the Future«, in sicer v okviru programa SAPEA Evropske komisije. Delovna skupina ekspertov je v okviru združenja evropskih akademij SAPEA pripravila poročilo o tej tematiki. Konferenca je bila namenjena tudi seznanitvi javnosti z dognanji na tem področju ter potrebnimi ukrepi ravnanja v zvezi s to problematiko. Na konferenci je svoje prispevke predstavilo osem predavateljev iz sedmih držav, pri okrogli mizi so sodelovali še štirje strokovnjaki.

Konferenca »A Scientific Perspective on Microplastics in Nature and Society«, Including »Plastic Recycling« and »Bio Polymers in Advanced Technologies of the Future«

15

4. Stališča IAS IAS je skupaj z Univerzo v Ljubljani, Gospodarsko zbornico Slovenije ter podjetji s področja inženirstva sodelovala pri usklajevanju in koncipiranju novega Zakona o raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti (ZRRID). Najpomembnejši sklepi sestanka so bili, da je treba vnovič vzpostaviti sistemski okvir za celovito in usklajeno krmiljenje celotnega raziskovalno-razvojnega in inovacijskega ciklusa ter vzpostaviti avtonomno in močno agencijo, ki bo pokrivala področje tehnologije in inovacij, ter da je treba predlog zakona, ki ga je marca letos pripravil MIZŠ, dopolniti tako, da se vanj vključijo vsebine, ki se nanašajo na spodbujanje TRL 3-9, vključno z vzpostavitvijo avtonomne inovacijske oziroma tehnološke agencije. Predstavnik IAS v tej skupini je poročal o skupnih stališčih naštetih udeleženih organizacij ter po razpravi IO IAS pridobil nadaljnje usmeritve za nadaljevanje postopka. Stališča smo v pisni obliki posredovali MIZŠ in jih predstavili na Svetu za znanost in tehnologijo RS.

5. Vizija Slovenije do leta 2050

Energetski koncept Slovenije (EKS) in dejavnosti v evropskem prostoru

Delovanje platforme IAS za energetiko

Platforma IAS za energetiko je v letu 2019 še naprej delovala v skladu s programskimi sestavinami in cilji, ki jih je oblikovala septembra 2017 in jih je na svoji 5. seji oktobra 2017 potrdil IO IAS. IO je prepoznal področje energetike za strateško področje IAS po načelu vertikalno ugnezdenih sistemov. Stališča platforme so skupna stališča (in ne osebna mnenja). Stališča platforme so po potrditvi na IO stališča akademije ter se kot taka obravnavajo in predstavljajo v javnosti, predsednik IAS pa jih aktivno zastopa. Program in usmeritve platforme so proaktivne, kar pomeni, da želimo s strategijo vplivati na potek dogajanja, ne pa se le odzivati nanj. Oblikujemo jih na podlagi veljavnih Programskih sestavin in ciljev platforme IAS za energetiko in v skladu s Stališči IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do leta 2050; cilj je uvesti poslovni model za izvajanje ali sodelovanje IAS pri izvajanju študij, ki so finančno pokrite. IO IAS je sprejel tudi sklep, da zagotovi mehanizem ali postopek, s katerim se stališča in program platforme ohranjajo prek poteka posameznega mandata predsednika IAS. Sodelovanje pri pripravi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPD) ter Energetskega koncepta Slovenije (EKS) Na podlagi pobude GZS na strokovnem posvetu Energetski prehod kot priložnost za slovensko gospodarstvo v aprilu 2018 je MZI spomladi 2019 dalo odprto vabilo za ustanovitev Strateškega sveta za energetski prehod pri GZS. Maja 2019 je bil pri GZS ustanovljen Strateški svet za energetski prehod, ki vključuje predstavnike institucij iz različnih družbenih podsistemov. Članica sveta je postala tudi IAS, njen predstavnik v svetu pa predsednik platforme IAS za energetiko. Deklarirano poslanstvo strateškega sveta je postati posvetovalno telo odločevalcem (Vlada RS, Državni zbor, pristojna ministrstva) pri sprejemanju strateških odločitev o energetskem prehodu Slovenije. Osnovna dokumenta, ki bosta opredeljevala energetski prehod, sta celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki bo pokril obdobje do leta 2030 (s pogledom do leta 2040), in Energetski koncept Slovenije (EKS), ki naj bi določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let. Naša Stališča do razvoja energetike do 2030 s pogledom do 2050 so odlična osnova in okvir za to ter za sodelovanje IAS pri delu strateškega sveta.

16

Strateški svet je na svojih dveh sejah maja in oktobra 2019 oblikoval več stališč in sklepov ter program dela za leti 2019 in 2020; predstavnik IAS je predlagal uporabo kriterijev IAS za odločanje, s čimer bi razbremenili oblikovanje dolgoročnih nacionalnih strategij dnevnih interesov različnih interesnih skupin. Prvotna časovnica je predvidevala sprejem NEPN do konca leta 2019, sprejem resolucije o EKS pa v prvi polovici leta 2020. Sedanji terminski načrt oboje zamika v leto 2020, ko bo prišla do pomena tudi potencialna vloga strateškega sveta, na kar se bomo odzvali tudi v naši platformi za energetiko. Stališča v strateškem svetu so tudi, da bi morali EKS kot osnovni razvojni dokument na področju energetike sprejeti pred NEPN. Dejavnosti v evropskem prostoru Euro-CASE. Platforma IAS sodeluje v platformi za energetiko Euro-CASE. Ciljna usmeritev platforme IAS za energetiko je, da IAS da poudarek nacionalnim problemom energetike in okolja, naš nacionalni program delovanja pa je nato podlaga za naše delovanje na evropski ravni. S tem omogočimo dvosmerno krepitev stališč in delovanja: aktivno sodelovanje v evroplatformi s predstavljanjem in uveljavljanjem strateških nacionalnih modelov in ciljev ter krepitev evropske strateške envelopne smeri v okviru nacionalne strategije razvoja. Predstavnik platforme IAS je bil konec leta 2017 sprejet v obnovljeni koordinacijski odbor platforme za energetiko Euro-CASE (Steering committee, SC) kot član. SC sestavljajo predstavniki akademij iz osmih evropskih inženirskih akademij, in sicer (po abecednem vrstnem redu) iz Francije, Nemčije, Poljske, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske in Velike Britanije. Leta 2019 je SC nadaljeval in v glavnem končal delo na dveh projektih, ki jih je začel na predlog

Euro-CASE leta 2018 pripravi dveh dokumentov: i) Concept paper, ki naj oblikuje argumente, s katerimi bi prepričali Evropsko komisijo, da vzpostavi

delovno skupino SAPEA z mandatom, da pripravi poglobljeno (izčrpno) poročilo o predlaganih energetskih temah (proces od spodaj navzgor).

Pripravljeni konceptualni dokument predlaga prioritetna področja in smeri delovanja kot odgovore na vprašanja, kot so: kaj zdaj manjka, pa bi bilo pomembno za razpravo o evropskih energetskih prehodih? Kaj bi lahko bilo odločilno za prihodnje energetske sisteme in bi za EK lahko pomenilo vrednost pri razmišljanju na podlagi bolj podrobnega znanstvenega vpogleda in znanja? Ali obstajajo evropski projekti, ki bi pomagali uveljaviti procese prehoda in okrepili energetsko sodelovanje v Evropi?

Dokument bo podlaga za delavnico vabljene skupine strokovnjakov, ki bo Concept paper razvila v Scoping paper, ta pa naj bi bil podlaga za delovno skupino, ki bi pripravila načrtovano poročilo SAPEA (SAPEA Report).

Primerjava s tremi aktualnimi dokumenti EK v zvezi z energetskim prehodom: 1. Final report of High level Panel: https://ec.europa.eu/info/publications/final-report-high-level-

panel-european-decarbonisation-pathways-initiative_en&pk_campaign=rtd_news 2. A Clean Planet for all - A European strategic long-term vision for a prosperous, modern,

competitive and climate neutral economy 3. In-depth analysis accompanying the Communication

kaže, da Concept paper predlaga komplementarni pristop k energetskim prehodom. To pomeni, da je dovolj prostora za diskusijo na delavnici, nadaljnji razvoj dokumenta Concept paper v Scoping paper in za vzpostavitev delovne skupine (SAPEA projekt od spodaj navzgor), ne da bi preveč motil zgornje tri dokumente.

Na podlagi nadaljnje razprave je bilo odločeno, da se za pripravo delavnice oblikuje delovna skupina (task force) iz predstavnikov Euro-CASE in predstavnikov drugih omrežij evropskih akademij. Ta bo tudi razdelala nadaljnji proces in bo vključila SC po potrebi.

17

Zaradi volitev v Evropski parlament in v pričakovanju sprememb v vodstvu EK so se v Euro-CASE odločili, da pripravo in izvedbo delavnice odložijo na obdobje po vzpostavitvi novih razmer.

ii) Report on Energy Transitions in Europe: poročilo o energetskih prehodih v Evropi, ki se je začelo leta 2018 kot interno poročilo (Internal Paper). Poročilo je bilo leta 2019 dopolnjeno in dodelano; končna verzija za tiskanje je bila pripravljena oktobra 2019. Namen tega poročila je informirati Euro-CASE in druge evropske akademije o različnosti energetskih sistemov in energetskih prehodov v Evropi. To je izvedeno s predstavitvijo in primerjavo dejanskih podatkov in z izmenjavo vpogledov v načrtovane energetske prehode v posameznih izbranih državah izmed držav članov SC: Francije, Nemčije, Poljske, Slovenije, Srbije, Španije in Švedske.

Drugi instrumenti. V kontekstu evolucije procesov energetskega prehoda in tehnoloških področij v okviru Evrope sta pomembna naše vključevanje in sodelovanje v različnih instrumentih, povezavah in dogodkih s področij energetike in energetskega prehoda. Leta 2019 so bila registrirana naslednja pomembnejša sodelovanja članov platforme: i) V platformi European Technology & Innovation Platform (ETIP), ki je pomemben instrument

interakcije med potiskom tehnoloških iniciativ in Evropsko komisijo. Organizirana je v več tehnoloških področij, ETIP SNET PV (Photovoltaics), ETIP SNET SG (Smart Grids) itd. Član platforme IAS aktivno sodeluje v ETIP SNET PV.

ii) V iniciativi BRIDGE. Tehnološke iniciative, ki se generirajo v okviru raziskovalno-razvojnih in inovacijskih projektov na področjih zimskega paketa v programih H2020, se soočajo in oblikujejo sinergije ter skupne poglede in stališča v okviru iniciative BRIDGE, ki po reorganizaciji na

skupščini marca 2019 deluje v štirih delovnih skupinah (WG Working group) in treh projektnih

skupinah (TF Task force). Član platforme IAS aktivno sodeluje v okviru delovne skupine Predpisi (interakcije TSO-DSO) ter projektne skupine Energetske skupnosti in samooskrba.

Poročilo je pripravil dr. Zoran Marinšek.

6. Poročilo o delovanju platforme zveze evropskih akademij Euro-CASE za inženirsko izobraževanje

Leta 2019 so se člani platforme za inženirsko izobraževanje Euro-CASE sestali dvakrat, in sicer v Londonu (od 19. 3. do 20. 3. 2019) ter na Dunaju (od 10. 10. do 11. 10. 2019). V Londonu je bila gostiteljica srečanja Kraljevska akademija za inženirstvo (RAE), na Dunaju pa Avstrijska akademija znanosti (ÖAW). Program prvega dne srečanja v Londonu je potekal na Fakulteti za inženirske znanosti in je bil namenjen podrobni predstavitvi sodobnih Integriranih inženirskih programov (IEP), ki temeljijo na projektnem delu s študenti v majhnih delovnih skupinah na oddelkih za gradbeništvo ter okoljsko in geomatično inženirstvo. Pri teh programih je poudarjeno izrazito zgodnje uvajanje v reševanje konkretnih inženirskih problemov, ki vodi do učinkovitega sprotnega dela. Tovrstni programi se zaključijo s prvo stopnjo in nazivom BE že v treh letih, nadaljevanje do magistrskega naziva (ME) pa traja le eno leto. Pri tem je dokaj očitna razlika v trajanju študija v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, kjer precej bolj sledijo osnovnim načelom bolonjske reforme. V razlagi zanimivih primerov IEP ni bila posebej omenjena tretja stopnja študija oziroma študija do doktorata. Drugi dan srečanja platforme se je nadaljeval v mogočnem poslopju Kraljevske akademije za inženirstvo (Palača princa Filipa, ki je med drugim tudi častni član RAE). Delo Kraljevske akademije je podrobno predstavil direktor Urada za izobraževanje inženirjev dr. Rhys Morgan. Akademija obravnava številne vidike problematike več kot 200.000 inženirjev v Veliki Britaniji, med katerimi je približno 1500 članov (fellow members), katerih vloga je primerljiva z vlogo, ki jo imajo člani slovenske inženirske akademije. Ob ustanovitvi leta 1976 je bilo v članske vrste akademije povabljenih prvih 126 članov iz vrst najzaslužnejših inženirjev in izumiteljev na vseh področjih inženirstva.

18

V nadaljevanju seje pa so člani platforme obravnavali posamezne vidike priprave končnega poročila, ki naj bi bilo končano do letnega srečanja odbora Euro-CASE v drugi polovici oktobra na Norveškem. Osnutek poročila je ob sodelovanju prisotnih članov platforme doživel več sprememb. Po daljšem usklajevanju so člani potrdili naslednji naslov in vsebino končnega poročila:

Izzivi in priložnosti za prihodnje inženirsko izobraževanje 1. Uvod

1.1 Kontekst 1.2 Osredotočenost 1.3 Pristop 1.4 Splošne ugotovitve o inženirskem izobraževanju

2. Izzivi izobraževanja inženirjev 2.a Odličnost na podlagi transdisciplinarnosti 2.b Vključevanje industrije 4.0 v izobraževanje inženirjev 2.c Inženirsko izobraževanje in trikotnik blaginje 2.d Izboljšanje laboratorijskih izkušenj in spretnosti 2.e Izzivi in priložnosti za prihodnje izobraževanje inženirjev v Evropi 2.f Digitalizacija, umetna inteligenca in učna analitika

3. Transformacijske poti 3.a Spreminjanje dojemanja 3.b Pritegnitev mladih generacij 3.c Izboljšanje vključevanja 3.d Preobrazba predmetnikov 3.e Delitev odgovornosti 3.f Podpora inovativnega učenja

4. Zaključki: Povzetek in priporočila Študije primerov v posameznih državah: Avstrija, Češka, Francija, Nemčija, Irska, Poljska, Srbija, Slovenija in Velika Britanija Med podpoglavji je med drugim pomembna tudi bistvena sprememba v pristopu k eksperimentalnim vajam, ki naj bi na podlagi in s pomočjo vodenja eksperimentov prek interneta bistveno razširil možnosti izvedbe sodobnejših eksperimentalnih vaj, medsebojnega sodelovanja univerz po vsem svetu in povezave z industrijo pri izvedbi izobraževalnega procesa (poglavje 2.5). Jesensko dvodnevno srečanje platforme Euro-CASE za inženirsko izobraževanje je gostila Avstrijska akademija znanosti (ÖAW) na Dunaju od 10. 10. do 11. 10. 2019. Udeležence je najprej pozdravil predsednik razreda ÖAW za matematične in naravoslovne znanosti Georg Brasseur, nato pa v imenu prorektorja tehniške univerze na Dunaju (TUW) še prof. Walter Mayrhofer, ki je predstavil delovanje evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Zanimiv je bil tudi kratek oris zgodovine avstrijske akademije znanosti, ki ga je skupaj z ogledom poslopja podal sodelavec akademije Bernhard Plunger. V nadaljevanju so prisotni člani platforme v skladu z dnevnim redom obravnavali trenutni osnutek poročila o inženirskem izobraževanju, kot so ga v skladu s sprejetim načrtom pripravili v obdobju od prejšnje seje platforme. Ker nekateri člani niso predložili svojih prispevkov, je bilo največ časa namenjenega nekaterim še odprtim vprašanjem glede obsega, vsebine in glavnih poudarkov, ki naj bi jih obdelali v nadaljevanju. Do zdaj pripravljeni prispevki v glavnem ne ustrezajo do zdaj načrtovanemu obsegu (dve strani), razen prispevka o izvajanju laboratorijskih vaj z uporabo interneta, kar naj bi med drugim ob predlaganem večjem sodelovanju med tehniškimi univerzami oziroma fakultetami vodilo k izboljšanju kakovosti laboratorijskih vaj, hkrati pa tudi bistveno pocenilo razvoj laboratorijskih vaj z najnovejšo in drago opremo, kar bi pomembno prispevalo k dvigu kakovosti inženirskega izobraževanja. Poročilo je pripravil prof. dr. Janez Možina.

19

7. Poročilo o delovanju znanstvenoraziskovalnega razreda Znanstvenoraziskovalni razred Inženirske akademije Slovenije je deloval v skladu z zakonom, statutom in drugimi dokumenti Inženirske akademije Slovenije. Stalno je sodeloval tudi z izvršnim odborom, predsednikom in glavnim tajnikom Inženirske akademije Slovenije glede operativnih vprašanj ter si stalno izmenjeval informacije na sestankih IO in prek elektronske pošte. Poleg tega je intenzivno sodeloval z drugimi institucijami, denimo Državnim svetom. Naštejmo nekaj dejavnosti:

1. Obveščanje predvsem članov znanstvenoraziskovalnega razreda, izjemoma tudi vseh članov Inženirske akademije Slovenije, in spodbujanje debate prek elektronske pošte in drugih komunikacijskih načinov. Med drugim so člani IAS dobivali predloge zakonov, resolucij, delovnih gradiv, strokovnih knjig z ministrstev, Državnega zbora in Državnega sveta.

2. Sestanki znanstvenoraziskovalnega razreda: Načeloma vsak prvi torek v mesecu, nekaj pa je bilo skupnih sestankov obeh razredov. Izjemoma ni bilo sestankov v poletnih mesecih, ko so počitnice.

3. Spodbujanje aktivnosti individualnih članov razreda, na primer podpora pri organizaciji konferenc, prisotnosti na pomembnih dogodkih itd.

4. Oblikovanje skupnih mnenj pri analizi tekočih dogodkov, povezovanje posameznih članov razreda pri dejavnostih. Člani razreda so sodelovali pri več skupnih temah od usmeritve v kripto tehnologije v Državnem zboru do priprave Bele knjige o strokovnem varovanju okolja.

Vsebinsko so bile najpomembnejše naslednje zadeve:

1. Sestanek z državnim sekretarjem dr. Jernejem Štromajerjem in z dr. Bohom, kjer smo se pogovarjali o sodelovanju z MIZŠ pri raznih tekočih dejavnostih in načrtih za naprej, tudi financiranju IAS.

2. Predstavitev in razprava o poročilu Razumevanje inovacijskega sistema v Sloveniji, kjer so bila predstavljena stališča in predvidene dejavnosti IAS na to temo.

3. Kako predstavljati stališča IAS v Državnem svetu, Državnem zboru in na drugih področjih – zbrali smo področja in kandidate, ki jih zanima sodelovanje pri omenjenih temah.

4. Pošiljanje več pobud in zakonov iz Državnega sveta članom IAS. 5. Vabljena predavanja novih članov IAS. 6. Energetska platforma, kjer so bila predstavljena energetska stališča IAS in je bilo dogovorjeno,

kako in kje jih zastopati. 7. Resolucija o raziskovalni dejavnosti – člani IAS so se izrekli za resolucijo in jo podprli. 8. Digitalna revolucija – član Državnega zbora je na vabilo predstojnika razreda prišel predstavit

resolucijo in je zbral pripombe na besedilo, nato jo je predstavil v Državnem zboru. 9. Inženirsko o okolju – pri pisanju Bele knjige o okolju je bila tema predstavljena dvakrat in

poglobljeno analizirana, člani IAS so dali veliko kakovostnih pripomb. 10. Sodelovanje pri posvetu v Državnem svetu Inženirsko o okolju. Vodili so ga člani IAS, ki so

tudi zbirali pripombe. 11. Pregled in načrt programa razreda za leto 2019. 12. Podanih več pobud na IO, kako poživiti delo razreda in IAS. 13. Več izvedenih skupnih sestankov obeh razredov. 14. Načrt za ustanovitev etične komisije – sprejeta pobuda v razredu, poslana na IO. 15. Mnenje o novem Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti – narejena sta bila predstavitev

in sklep, da se pripravi mnenje in pošlje na ministrstvo. 16. Inženirska akademija Slovenije je bila pokrovitelj konference Informacijska družba is.ijs.si na

Inštitutu "Jožef Stefan", sestavljena iz 12 samostojnih konferenc od Etike do okolja, od računalništva do kognitivnih znanosti.

17. Inženirska akademija je sodelovala pri več dogodkih v Državnem zboru in predvsem Državnem svetu, nekaj vabljenih predstavnikov slovenskega političnega vrha je prišlo na sestanke Izvršnega odbora in na seje obeh razredov. Posamezni predstavniki IAS so sodelovali na posvetu Državnega sveta o okolju.

Poročilo je pripravil prof. dr. Matjaž Gams.

20

8. Poročilo o delovanju razvojno-poslovnega razreda Člani razvojno-poslovnega razreda so leta 2019 organizirali mesečne sestanke članov razreda in štiri skupne sestanke z znanstvenoraziskovalnim razredom. Razvojno-poslovni razred je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani organiziral štiri predavanja vrhunskih raziskovalcev in razvijalcev novih procesov. Zelo zanimiva so bila predavanja astronavta slovenskih korenin dr. Ronalda Michaela Šege, ki je slušatelje navdušil s prikazom svojih raziskav v vesolju. Ker se danes vse glasneje pojavlja v medijih tudi pojem umetne inteligence, smo v okviru predavanj povabili dr. Kim Binsted, ki je predstavila uporabnost umetne inteligence v medčloveških odnosih in v raziskavah obnašanja socialno izoliranih ljudi. Predavanje ustanovitelja podjetja Cosylab dr. Marka Pleška je bilo zanimivo za mlade raziskovalce, saj je prikazal svojski, a inovativen način vodenja podjetja, ki je edinstven na področju znanstvene odličnosti in poslovne uspešnosti. Tudi na področju športa so dosežki znanosti in razvoja dosegli visoko raven uporabnosti novih metod nadzora in meritev dejavnosti športnikov, zato smo med pripravami na planiška tekmovanja povabili dr. Božidarja Brudarja, da predstavi svoje raziskave gibanja smučarja skakalca. V okviru razprav v razredu smo predlagali, da se uvede priznanje IAS novinarju, ki je minulo leto najbolj bralcem prijazno predstavil raziskovalno in razvojno dejavnost v Sloveniji. Predlog je podprl tudi IO IAS, zato smo minulo leto že predlagali nekaj imen novinarjev, ki bi prejeli priznanje v času skupščine IAS. Prav tako smo razpravljali o potrebi ustanovitve Inštituta IAS, ki bi omogočal vključevanje članov IAS v razvojno-raziskovalne projekte in razprave o usmeritvah dejavnosti RR v Sloveniji. Prav tako smo organizirali skupni sestanek razredov o okolju in o zakonu o raziskovalnem delu. Z več točkami vsebine predloga zakona o raziskovalnem delu se člani nismo strinjali, predlagali pa smo, da se zakon rešuje skupaj z zakonom o visokem šolstvu. V razpravo o okolju smo vključili tudi razpravo o razvoju energetike v prihodnjih desetletjih v Sloveniji. Predlog razvoja ne upošteva geotermalnih značilnosti Slovenije, premalo pa je tudi poudarka na danostih naše države. Minulo leto smo skupaj z razredom za znanstvenoraziskovalno delo povabili predsednika vlade in ministra za znanost na skupni sestanek o možnostih razvoja Slovenije in o možnostih pridobivanja sredstev EU za realizacijo projektov RR in njihovega vpliva na razvoj v Sloveniji, zato smo tudi organizirali razpravo o digitalizaciji v Sloveniji. Na tej razpravi smo sklenili, da slovenskim predstavnikom na institucijah EU predlagamo, da v Sloveniji dobimo vsaj dve instituciji EU. Predlagali smo instituciji s področja uporabne umetne inteligence in s področja digitalizacije kmetijstva. Kot razred zato načrtujemo, da bomo imeli sestanek s predsednikom vlade še to pomlad. Vse člane razreda spet vabimo, da se sej razreda udeležijo v še večjem številu, kot so se jih udeleževali leta 2019, ko smo imeli približno 30-odstotno udeležbo. Poročilo je pripravil prof. dr. Jurij Franc Tasič.

21

9. Dejavnosti v zvezi s promocijo inženirstva in statusa inženirstva ter izboljšanje statusa inženirstva in inženirjev v Sloveniji

Puhove nagrade

Leta 2019 je potekal že drugi razpis za Puhovo nagrado za vrhunske dosežke in nagrado za življenjsko delo, potem ko je bil leta 2018 na predlog IAS sprejet Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Zakon nadgrajuje že uveljavljeno Puhovo priznanje s Puhovo nagrado za življenjsko delo in Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. Puhova nagrada je bila podeljena za izume, tehnološke in netehnološke razvojne dosežke ter za uporabo znanstvenih izsledkov vseh znanstvenih področij pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso, in sicer Puhova nagrada za življenjsko delo posameznika, ki se je s svojimi dosežki v celotnem življenjskem obdobju izjemno uveljavil ter s tem prispeval h gospodarskemu oziroma družbenemu razvoju ter gospodarsko učinkoviti družbi v Sloveniji, ter Puhova nagrada za vrhunske dosežke posameznika ali skupine, ki so se izjemno uveljavili s svojimi dosežki, ki imajo izjemen pomen za gospodarski oziroma družbeni razvoj posameznega področja, regije ali države.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke in za življenjsko delo sta prejela člana IAS za vrhunske dosežke jo je prejel dr. Hubert Kosler s skupino, za življenjsko delo pa prof. dr. Marko Jagodič.

10. Organizacijske naloge

Februarja 2019 smo imeli redno letno skupščino IAS, na kateri smo potrdili letno poročilo za leto

2018 ter sprejeli program dela in finančni načrt za leto 2019.

Skupščina IAS 2019

Foto: Željko Stevanić

22

POMEMBNEJŠE MEDNARODNE DEJAVNOSTI IAS Inženirska akademija Slovenije je članica dveh mednarodnih združenj tehniških akademij: Evropskega združenja nacionalnih inženirskih akademij (Euro-CASE –»The European Council of Academies of Applied Sciences and Engineering«) in Mednarodnega sveta inženirskih in tehniških akademij (CAETS – »The International Council of Academies of Engineering and Technolgical Sciences, Inc«). Leta 2018 je akademija aktivno sodelovala z obema združenjema.

Euro-CASE

Euro-CASE (http://www.euro-case.org) je neodvisno nevladno in neprofitno združenje 23 evropskih nacionalnih akademij s sedežem v Parizu. Pobudo za ustanovitev evropske tehniške akademije je dala Evropska komisija leta 1990. Za mnenje o tem je zaprosila nekatere tehniške akademije pri članicah tedanje Evropske skupnosti: Kraljevo angleško tehniško akademijo, Svet za uporabne vede francoske akademije znanosti, Kraljevo švedsko akademijo tehniških ved in Dansko akademijo tehniških ved. V naslednjih letih so potekala posvetovanja med njimi in odločili so se, da ne ustanovijo evropske institucije z lastnim članstvom in dragim sekretariatom, temveč da vzpostavijo mrežo obstoječih nacionalnih akademij, v kateri bo imela vsaka evropska država le po eno akademijo. Poslanstvo Euro-CASE je spremljanje, spodbujanje in vzdrževanje odličnosti na področjih tehnike, tehnologije in uporabnih naravoslovnih ved ter razvijanje znanosti, veščin in prakse teh ved za blaginjo državljanov Evrope. Poslanstvu sledijo cilji:

vzdrževati vodilno vlogo pri pospeševanju odličnosti na teh področjih in z njimi povezanih ključnih zadevah za Evropo;

zagotavljati pozornost družbenim vplivom tehnoloških sprememb s polnim upoštevanjem okoljskih in trajnostnih vidikov;

dajati nepristranske, neodvisne in uravnotežene nasvete Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu ter drugim evropskim institucijam in industriji glede uporabnih ved, tehnologij in tehnik, ki se tičejo Evrope in njenih prebivalcev;

zavzemati se za večji pomen področja v celotni Evropi ter večati razumevanje in zanimanje javnosti zanj;

spodbuditi mlade Evropejce za poklicno pot uporabnih naravoslovnih ved, tehnologije in tehnike, da bi zagotovili prihodnji tehnološki napredek v Evropi;

črpati iz izkušenj in najboljših praks akademij članic ter razvijati primerna informacijska omrežja.

V zadnjem desetletju je Euro-CASE usklajeval vrsto evropskih projektov in objavil več poročil o različnih evropskih zadevah. Euro-CASE je v sodelovanju z Evropsko komisijo podeljeval z zadnjega navedenega področja evropsko nagrado za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Finska tehnološka akademija podeljuje najvišje tehnološke nagrade (Millenium Technology Prize) za področji biotehnoloških in IT-inovacij v skupni višini več kot milijon evrov. Euro-CASE upravlja odbor, v katerem ima vsaka članica po enega odbornika in namestnika, vendar samo en glas. Upravni odbor izvoli izvršilni odbor in finančni odbor, lahko pa imenuje tudi različna posvetovalna telesa ali pridobi ustrezne vrhunske strokovnjake. Organizira redna letna posvetovanja, seminarje, delavnice, razprave, okrogle mize, imenuje delovna telesa in sodeluje na konferencah. Pri članicah ima na voljo okoli 6000 članov, ki so bili izvoljeni v nacionalne akademije zaradi svoje odličnosti, znanja ter svojih prispevkov k tehnološkemu, znanstvenemu, ekonomskemu in družbenemu napredku. Vsako leto vodstvo Euro-CASE organizira letno konferenco na izbrano temo in sejo upravnega odbora združenja akademij Evrope Euro-CASE. Leta 2019 so se člani IAS udeležili več dejavnosti Euro-CASE.

http://www.euro-case.org/

23

Predstavnik IAS v platformi Izobraževanje inženirjev prof. dr. Janez Možina je sodeloval na sestanku platforme Izobraževanje marca v Londonu in oktobra na Dunaju. Predsednik IAS dr. Mark Pleško je sodeloval na sestanku sveta Euro-CASE maja v Parizu ter na letni konferenci in sestanku sveta Euro-CASE oktobra v Oslu.

CAETS CAETS (International Council of Academies of Engineering and Technolgical Sciences, Inc.), (http://www.caets.org) je mednarodno združenje tehniških akademij z vsega sveta. Skupščina združenja se sestaja enkrat na leto, ob redni letni konferenci. Cilji združenja so usklajeni z vizijami članic, kot so spodbujanje inženirskih in tehniških dejavnosti za promocijo trajnostne ekonomske rasti in socialne blaginje v svetu, zagotavljanje mednarodne diskusije in komunikacije na področju inženirstva o sodobnih temah ter spodbujanje razvoja mednarodnega tehniškega izobraževanja in dela. Članice CAETS so:

Evropa (15 držav) – Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija

Amerika (5 držav) – Argentina, Kanada, Mehika, Urugvaj, ZDA

Azija (4 države) – Indija, Japonska, Južna Koreja, Kitajska

Afrika: Republika Južna Afrika in

Avstralija CAETS je bil ustanovljen leta 1978. Ustanovne članice so bile akademije iz Avstralije, Mehike, Švedske, Velike Britanije in ZDA. Ime CAETS je nastalo leta 1985, sedanje ime International CAETS pa ob registraciji leta 2000 v Washingtonu. Sedež je v Arlingtonu (Virginija). Deluje v skladu z večletnim strateškim načrtom, vsakoletni načrt dela in podrobnejše cilje pa oblikuje in sprejema na letnih zasedanjih skupščine. Letošnje skupščine CAETS, ki je bila junija v Stockholmu, se je udeležil predstavnik IAS v CAETS prof. dr. Stane Pejovnik.

Poročilo s konference in skupščine CAETS Od 24. junija do 27. junija sem bil na redni letni skupščini CAETS (Svet akademij inženirskih in

tehnoloških znanosti) in konferenci Izdelati boljši svet naslednjih 100 let, ki jo je organizirala Kraljeva švedska inženirska akademija (IVA) v Stockholmu ob stoletnici akademije.

»Moji starejši kolegi se morda ne strinjajo z mano, vendar mislim, da se do zdaj še nikoli v svetu nismo spoprijemali s tako velikimi izzivi. Predpostavljam, da so mogoče tako dejali že pred sto, tisoč ali celo dva tisoč leti in vedno nam je uspelo rešiti težave,« je dejala Tuula Teeri, predsednica CAETS in predsednica IVA. Skupaj z Ruth A. David, glavno tajnico Mednarodnega sveta inženirskih in tehnoloških znanosti CAETS, je Tuula Teeri odprla letno konferenco CAETS v mestnem konferenčnem centru v Stockholmu. Dejstvo, da je IVA letos priredila prireditev, ni naključje, saj bo

naša akademija prva svetovna akademija inženirskih znanosti leta 2019 dopolnila 100 let.

Zelo zanimiv govornik je bil švedski minister za podjetništvo Ibrahim Baylan. Baylanu, ki je na Švedsko prišel kot mlad begunec, se je država zdela skoraj kot tehnični raj. Izpostavil pa je razvoj tehnologije za prihodnost. Švedska vlada si je postavila cilj postati prva država na svetu brez

uporabe fosilnih goriv do leta 2045 je Švedska pravno zavezana k doseganju nič emisij ogljikovega dioksida. Ta ambiciozen cilj ni zastavljen samo zato, da bi bil prijazen svetu in podnebju, ampak je tudi naša najboljša gospodarska strategija, je dejal Baylan. Minister za gospodarstvo, industrijo in inovacije je prav tako poudaril pomen osredotočenosti na ljudi. Mnogi so danes zaskrbljeni in postanejo lahek plen za demagoge, verske pobudnike in druge.

http://www.caets.org/

24

Tuula Teeri, predsednica IVA, in Ruth A. David, glavna tajnica CAETS, na odprtju konference

Naslednji predavatelji so se osredotočili na znanstvene in tehnološke premike, ki so zahtevali ogromna sredstva za izpeljavo, ukinitev nekaterih obstoječih delovnih mest, a so vedno ustvarili tudi nova delovna mesta. Zato potrebujemo družbo, ki ljudem pomaga pri prehodu s starih na nova delovna mesta s poklicnim usposabljanjem, naložbami v raziskave in razvoj, izobraževanjem itd. Posledice niso bile vedno samo pozitivne, kljub temu pa so premiki večinoma pozitivni. Med drugim se je delež izjemno revnih na svetu zmanjšal z 90 na 10 odstotkov, povprečna življenjska doba se je z manj kot 30 let povečala na 70, globalni BDP na prebivalca pa se je povečal z manj kot 1.000 na 18.000 dolarjev. Na sestanku skupščine CAETS smo:

potrdili zapisnike skupščine z dne 13. septembra 2018,

potrdili konference CAETS leta 2020 v Seulu, J. Koreja in leta 2021 v Buenos Airesu, Argentina,

potrdili zapisnike sej odbora direktorjev,

izvolili nove člane odbora direktorjev:

novoizvoljeni predsednik: Manuel Solanet, Argentina, Vice President, Academia Nacional de Ingenieria, Argentina,

član odbora direktorjev: (20202021): Hideaki Koizumi, Japonska, podpredsednik, Peter Mascher, Kanada, član odbora direktorjev Kanadske inženirske akademije, Jose Albarran, Mehika, predsednik Mehiške inženirske akademije, David Thomlinson, Velika Britanija, tajnik za zunanje zadeve Kraljeve inženirske akademije,

izvolili tri nove članice CAETS: Nova Zelandija, Nigerija in Srbija,

prejel sem priznanje skupščine za odlično opravljeno delo v odboru direktorjev v letih 2018 in 2019.

Slovenija je opravila vse obveznosti do CAETS, vključno s plačilom članarine za vsa leta. Na koncu moram poudariti, da so me spodbujali, da bi IAS razmislila o pripravi letne konference CAETS v obdobju po letu 2022.

25

Konferenca je potekala v dvorani Norra Latin Conference Center.

Nagrada za odlično opravljeno delo prof. Staneta Pejovnika v Odboru direktorjev CAETS

Poročilo je pripravil prof. dr. Stane Pejovnik.

27

PREDSTAVITEV ČLANOV INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE

28

PREDSTAVITEV ČLANOV INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE

ČASTNI ČLANI IAS

2001

2003

2008

2014

Akademik profesor doktor Janez Peklenik, 1926–2016 1957, doktor tehniških znanosti; 1961, habilitacija, Technische Universität Aachen, Nemčija; zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Leta 2008 je prejel zlati doktorat Technische Universität Aachen, Nemčija

Joseph F. Sutter, 1921–2016 Njegov oče se je iz Dobrove pri Ljubljani izselil v ZDA že pred prvo svetovno vojno. J. F. Sutter se je rodil v ZDA in se tam izšolal za inženirja aeronavtike. Zaposlil se je v podjetju Boeing, svetovno znanem proizvajalcu velikih letal, in pri njem ostal vso delovno dobo; zaradi uspešnosti pri delu je napredoval do položaja podpredsednika družbe. Leta 1985 je prejel prestižno ameriško nagrado Nacionalna medalja za tehnologijo in inovacije.

Profesor doktor Dušan Petrač je bil rojen leta 1932 v Kropi; 1956, univerzitetni diplomirani fizik, Fakulteta za naravoslovje Univerze v Ljubljani, 1956–1963 profesor fizike in matematike na Gimnaziji Kranj. Leta 1963 se je preselil v Kalifornijo, ZDA; 1965, magister, UCLA, Los Angeles, ZDA; 1971, doktor fizike, UCLA, Los Angeles, ZDA; 1963–1973, asistent, raziskovalec in docent na UCLA, ZDA; 1973–2004, specialist konzultant v vesoljski agenciji NASA.

Sunita Williams je bila rojena leta 1965; oče izvira iz Indije, praprababica po materini strani pa je iz Leš pri Tržiču. Leta 1987 je diplomirala iz fizikalnih znanosti in leta 1995 magistrirala iz inženirskega menedžmenta. Prvič je v vesolje poletela leta 2006 kot članica 14. in 15. odprave na Mednarodno vesoljsko postajo in s štirimi izhodi v odprto vesolje prvič postavila ženski rekord v trajanju bivanja v odprtem vesolju. Leta 2012 je znova poletela na Mednarodno vesoljsko postajo kot članica odprav 32 in 33, pri slednji kot poveljnica postaje.

29

2017

2019

2019

Profesor doktor Duncan Haldane je bil rojen leta 1951 očetu Škotu in materi koroški Slovenki. Je teoretični fizik, leta 1978 je doktoriral iz fizike na Univerzi v Cambridgeu. Leta 1990 je sprejel mesto profesorja na Univerzi v Princetonu, kjer dela še danes. Haldane je eden od najuglednejših živečih teoretičnih fizikov. Njegovi članki so vrhunski dosežki na področju fundamentalne teorije trdne snovi in statistične fizike, tako s stališča globine in izvirnosti novih idej kot glede novih teoretičnih pristopov. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za teoretična odkritja topoloških faznih prehodov in topoloških stanj snovi.

Profesor doktor Ronald M. Sega je bil rojen leta 1952. Njegova stara starša izvirata iz Loškega Potoka, od koder sta pred prvo svetovno vojno odšla v Ameriko. Na U. S. Air Force Academy je bil študent fizike in matematike, nadaljeval je študij fizike na državni univerzi v Ohiu in leta 1982 doktoriral iz elektrotehnike na Univerzi v Koloradu. Aktivno se je vključil v vesoljski program NASA in dvakrat poletel v vesolje. Eden od znanstvenih eksperimentov, ki so se izvajali med poletom, je bil osnovan na rezultatih njegovega raziskovalnega projekta. Vso kariero se je aktivno vključeval v raziskovalno delo na Univerzi v Koloradu, kjer je zaslužni profesor.

Doktor France Rode, 1934–2017 Diplomiral leta 1960 iz elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani in 1962 magistriral na elektrofakulteti v oddelku za biomedicino na Northwestern University v Evanston, Illinois, ZDA. Septembra 1962 je nastopil službo pri Hewlett-Packardu. Leta 1971 je bil v skupini, ki je razvila prvi žepni kalkulator. 1979 je razvil patenta za elektronsko ključavnico, leta 1990 pa vodil projekt ("landing system") za slepo pristajanje letal na podlagi GPS. Nato se je pridružil projektu za integracijo GPS-sprejemnika, ki je bil prvi integrirani GPS.

30

DOPISNI ČLANI IAS 2019 Dopisni člani, vsi izvoljeni leta 2019: Cristophe Ballif Boerge Diderichsen Jean-Marie Dubois Boris Vladimirovich Gusev Thomas Heinze Angus Kingon Yalin Lu Nava Setter Yuntao Song

31

REDNI IN IZREDNI ČLANI IAS 2019 Redni člani (leto izvolitve): Tadej Bajd, 1999 Anton Bergant, 2017 Ivan Bratko, 2018 Božidar Brudar, 2014 Ilija Dimitrievski, 2014 Igor Emri, 1999 Peter Fajfar, 2001 Matjaž Gams, 2014 Peter Glavič, 1999 Igor Grabec, 1999 Janez Grum, 2014 Ferdinand Gubina, 2014 Marko Jagodič,1999 Mihael Japelj, 2014 Venčeslav Kaučič, 2019 Jože Kobe, 2014 Tamara Lah Turnšek, 2019 Jadran Lenarčič, 1999 Vojteh Leskovšek, 2012 Matjaž Lukač, 1999 Zoran Marinšek, 2014 Borut Mavko, 1999 Matjaž Mikoš, 2017 Bojan Mohar, 1999 Janez Možina, 2001 Stane Pejovnik, 2012 Janez Pirš, 1999 Tomaž Pisanski, 2014 Mark Pleško 2017 Dušan Repovš, 2019 Stane Rožman, 2019 Karin Stana Kleinschek, 2019 Stanko Strmčnik, 2012 Leopold Škerget, 2014 Adolf Šostar, 2014 Jurij Franc Tasič, 2012 Miha Tomaževič, 2012 Marko Topič, 2017 Rok Uršič, 2017 Jože Vižintin, 1999 Franc Vodopivec, 1999 Danijel Zupančič, 2014 Boris Žemva, 1999 Izredni člani (leto izvolitve): Janez Bešter, 2010 Robert Dominko, 2019 Denis Đonlagić, 2017 Robert Golob, 2019 Japec Jakopin, 2010 Borut Kelih, 2008 Spomenka Kobe, 2017 Hubert Kosler, 2014

32

Aleš Krainer, 2019 Zdravko Kravanja, 2019 Marjan Mačkošek, 2008 Marko Marinček, 2010 Drago Matko, 1996 Milan Medved, 2008 Dragan D. Mihailović, 1996 Boris Orel, 2017 Marjan Pipenbaher, 2008 Boštjan Podobnik, 2017 Tomaž Savšek, 2012 Konrad Steblovnik, 2005 Janez Trontelj, 2017 Uroš Urleb, 2019 Peter Venturini, 2012 Blaž Zupan, 2017 Jure Zupan, 1996 Robert Žerjal, 2014

33

PREDSTAVITEV ČLANOV

Tadej BAJD

Osebni podatki: rojen leta 1949, Ljubljana Izobrazba: 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: biomedicinska tehnika, robotika Zaposlitev/kariera: 1972–1977, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«; 1981, raziskovalec na University of Southern California, ZDA; 1984, raziskovalec na Strathclyde University, Velika Britanija; profesor robotskih predmetov na FE UL; 1985–1989, prodekan FE UL; 1999–2003, dekan FE UL, 2014 zaslužni profesor UL Nagrade in priznanja: več priznanj; 1990, Kidričeva nagrada; naziv Fellow

mednarodnega združenja inženirjev elektrotehnike IEEE; 2003–2009, izredni član SAZU; 2009–, redni član SAZU; 2011–2014, podpredsednik SAZU; 2014–, predsednik SAZU, 2010–2017, podpredsednik Slovenske matice; naziv Fellow Ameriškega inštituta za medicinsko in biološko tehniko AIMBE; naziv Fellow Evropske zveze za medicinsko in biološko tehniko in znanost EAMBES; 2014–, član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg) Objave in drugo: avtor več kot 100 člankov v mednarodnih revijah; avtor znanstvene knjige »Functional Electrical Stimulation: Standing and Walking after Spinal Cord Injury”, ki je izšla leta 1989 pri CRC Press in bila prevedena v korejščino; v zadnjem obdobju avtor ali soavtor treh robotskih knjig pri založbi Springer: Robotics (2010), druga izdaja (2018), Robot Mechanisms (2013) in Introduction to Robotics (2013) Zaposlen: upokojen, predsednik SAZU

34

Anton BERGANT Osebni podatki: rojen leta 1957, Ljubljana Izobrazba: 1981, univ. dipl. inž. str., Univerza v Ljubljani (UL); 1985, magisterij, UL; 1993, doktorat, UL (1990–1992, preizkusi v laboratoriju, Univerza v Adelaidi, Avstralija) Področja dejavnosti: mehanika tekočin, vodne turbine in črpalke, cevni sistemi, prehodni pojavi; vodenje razvoja in raziskav Zaposlitev/kariera: 1980–1989 (JLA 1982), raziskovalec, hidravlični stroji in sistemi, Litostroj IRRP, Ljubljana; 1990–1992, raziskovalec, razvoj in gradnja

preizkusnega sistema za prehodne pojave, preizkusi, Univerza v Adelaidi, Avstralija; 1993–1998, glavni raziskovalec, hidravlični stroji in sistemi, Litostroj, Tovarna turbin, Ljubljana; 1999–2008, glavni raziskovalec, vodja oddelka za raziskave, meritve in razvoj, Litostroj E. I., d. o. o., Ljubljana; 2009–, vodja oddelka za raziskave in razvoj, Litostroj Power, d. o. o., Ljubljana; 2015–, vodja oddelka za tehniške raziskave in izračune, Litostroj Power, d. o. o., Ljubljana; dopolnilni delovni čas: 1999–2001, Hidroinštitut, Ljubljana in 2001–, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana; 1985, strokovni izpit s področja strojne stroke; 1997, docent; 2009, izredni profesor; 1999–2003, 2007–2011 in 2015–, predsednik Slovenskega društva za hidravlične raziskave; 1998–, predsednik tehničnega odbora SIST EHT (hidravlične turbine); 1999 in 2006, gostujoči profesor, Univerza v Adelaidi, Avstralija Nagrade in priznanja: 1970, Chwatalova nagrada; 1970–1972, Vegova priznanja; 1987, ORS grant (Velika Britanija); 1990–1992, ARC grant (Avstralija), 1995 in 1997, štipendiji SZF za podoktorsko izpopolnjevanje v Avstraliji; 2002, gasilska plamenica I. stopnje; 2009, gasilsko odlikovanje za posebne zasluge; 2016, priznanje Fakultete za strojništvo Univerze v Črni gori za prispevek k napredku fakultete Objave in drugo: več kot 40 znanstvenih člankov v revijah in 80 na konferencah, 30 raziskovalnih poročil, več kot 50 industrijskih elaboratov, razvoj računalniških programov za vodni udar, hidravlične vibracije in hidravlično analizo gradnikov hidroelektrarne, stalni prenos rezultatov raziskav in izboljšav v industrijsko rabo (algoritmi, oblikovanje gradnikov in sistemov hidroelektrarn) Zaposlen: Litostroj Power, d. o. o., Ljubljana, polni delovni čas; Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, dopolnilni delovni čas

35

Janez BEŠTER Osebni podatki: rojen leta 1955, Zg. Besnica Izobrazba: 1995, doktorat znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: telekomunikacije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), komunikacijska omrežja in storitve, multimedija, IKT v izobraževanju in e-izobraževanju Zaposlitev/kariera: 2008–, redni profesor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); predstojnik Laboratorija za telekomunikacije (LTFE); 2001–,

član senata FE UL; 2007, gostujoči profesor, TU Graz; pobudnik, ustanovni član in predsednik projektnega sveta Tehnološke mreže ICT; ustanovni član Centra odličnosti IKT in Kompetenčnega centra OpComm; predsednik programskega sveta Mobitelove akademije; član raziskovalne skupine Algoritmi in optimizacijski postopki v telekomunikacijah; predsednik programskega sveta Hevreka!; strokovni koordinator platforme eMobilnost; podpredsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije; pobudnik in ustanovni član Visokošolskega inovacijskega središča – Tehnološki Design Center; član upravnega odbora testnega laboratorija Sintesio. Objave: več kot 610 del, od tega 16 izvirnih znanstvenih člankov v mednarodnih revijah z SCI ter raziskovalnih del v obsegu več kot 290 enot; 9 citatov; 13 patentnih prijav in 1 patent; mentor več kot 200 diplomantom, 47 magistrandom in 11 doktorandom; član mednarodnih odborov strokovnih organizacij: IEEE Communications Society, IEEE Computer Society, IEICE, IFIP, AAATE, AACE, ACM, Telemenagement Forum Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

36

Ivan BRATKO Osebni podatki: rojen leta 1946, Ljubljana Izobrazba: 1978, doktorat znanosti na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani; izpopolnjevanje na Univerzi v Edinburghu, Velika Britanija Področja dejavnosti: računalništvo in informatika, umetna inteligenca, strojno učenje Zaposlitev/kariera: 1970–75, Institut »Jožef Stefan«; 1975–2017 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko oz. Fakulteta za računalništvo in informatiko, ustanovitelj in vodja Laboratorija za umetno inteligenco; 1975–2017

dopolnilno Institut »Jožef Stefan«, do 1996 vodja Laboratorija za umetno inteligenco, 1996–2004 vodja Odseka za umetno inteligenco; izvoljen v izrednega (1985) in rednega profesorja (1989) za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani; gostujoči znanstvenik na Univerzi v Edinburghu (18 mesecev v obdobju 1977–83), na Turingovem institutu v Glasgowu 1985–86, na Strathclyde University (Glasgow, 12 mesecev v obdobju 1990–93), na Sydney Univ. (Avstralija) 1994–95, na Univ. of New South Wales, Avstralija (v obdobju 1994–2017 v skupnem trajanju 12 mesecev); gostujoči profesor na Alpen Adria Univ. v Celovcu (1985–2019), ter univerzah v Paviji, Vidmu (Udinah), Delftu, Madridu, Bahii Blanci (Argentina), na Univerzi Bogazici (Istanbul); predsednik organizacije Int. School for the Synthesis of Expert Knowledge (Udine, 1990–98); predsednik društva SLAIS (Slov. AI Society, 1991–96), član ECCAI Board (European Coordination Committee for AI, 1994–96). Nagrade in priznanja: Med drugim: nagrada sklada Borisa Kidriča (1980 in 1985), ambasador v znanosti Republike Slovenije (1991), Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke (2007); redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (od 2003), Fellow of EurAI (od 2000), član Academia Europaea (od 2011). Objave in drugo: več kot 250 znanstvenih objav, od tega več kot 100 člankov v revijah; več knjig, med drugim Prolog Programming for Artificial Intelligence (izšla v 7 jezikih, 4. izdaja Pearson Education 2012); 12 tisoč citatov v bazi Google Scholar, h=47. Zaposlen: upokojen, od 2018 delno zaposlen na Univerzi v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

37

Božidar BRUDAR

Osebni podatki: rojen leta 1939, Jesenice Izobrazba: 1963, univerzitetni diplomirani inženir fizike; 1968, profesor fizike; 1973, magister fizike, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL); 1977, doktor elektrotehniških znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: matematično modeliranje tehnoloških procesov v metalurgiji, defektoskopija materialov z neporušitvenimi elektromagnetnimi metodami, matematična statistika

Zaposlitev/kariera: 19641969, profesor za matematiko in fiziko na Srednji tehniški šoli, Železarski

izobraževalni center Jesenice; 19691986, raziskovalec v raziskovalnem oddelku Železarne Jesenice; 1986–1990, višji raziskovalec v razvojno-raziskovalni enoti Iskre Kibernetike v Kranju, 1990–1994, predsednik Skupščine občine Jesenice; 1995–1998 župan na Jesenicah; 1995–2002, predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije; podpredsednik Slovenskega društva za neporušitvene preiskave; 2002–, pomočnik direktorja Mednarodnega centra za trajnostni razvoj, Ljubljana; član skupine Ve pri Mednarodnem inštitutu za varilstvo (IIW); recenzent za Journal of Systemics, Cybernetics and Informatics; 2007–, član slovenske veje Rimskega kluba Nagrade in priznanja: 1973, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča za matematično-fizikalne vede; 2003, častni občan občine Jesenice Objave in drugo: 1967, izdaja knjige Zbirka nalog iz aritmetike in algebre; 1973, ponatis Zbirke nalog iz aritmetike in algebre; 1973, merilna elektronska naprava za optimalni razrez vročih gredic, Patentna pisarna v Beogradu; 1982 in 1984, 2 poglavji s področja elektromagnetnih polj v monografiji Research Techniques in NDT, Academic Press, London, Velika Britanija; 2004, vabljeno predavanje s področja interpretacije eksperimentalnih rezultatov, Orlando, ZDA; članki z naslednjih področij: defektoskopija (33), matematična statistika (6), metalurgija (20), inženirstvo (12); V letu 2018 v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Smučarski skoki. Zaposlen: Mednarodni center za trajnostni razvoj

38

Ilija DIMITRIEVSKI Osebni podatki: rojen leta 1945, Tetovo, Makedonija Izobrazba: 1969, univerzitetni diplomirani inženir kemije; 1987, magister; 2001 doktor kemijskega inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL) Področja dejavnosti: razvoj PVC in poliuretanskega umetnega usnja, PVC plastisoli, sinteza poliuretanov v obliki raztopin in vodnih disperzij, raziskave na področju mešanic elastomerov s poliuretani in z drugimi termoplasti, dinamičnih vulkaniziranih termoplastičnih elastomerov (TPV), drugih polimernih prevlek za

protikorozijsko in protiabrazijsko zaščito procesne opreme v kemijski industriji, raziskave na področju energetskih objektov in čiščenja odpadnih voda, reologija elastomerov in polimernih mešanic, nanomateriali in nanotehnologije. Na družboslovnem področju se ukvarja z manjšinsko problematiko v RS. Zaposlitev/kariera: 1969–, Tovarna gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA, Kranj, Razvojno-tehnološki institut: najprej razvojni tehnolog, pozneje raziskovalec, vodja Raziskav in razvoja, direktor Razvojnega instituta Savatech; od leta 2002 do 30. 4. 2010, direktor Programa Elastomeri v Savatechu, d. o. o., sedaj upokojen Objave in drugo: 18 znanstvenih prispevkov; 29 prispevkov na simpozijih; 15 poročil o raziskavah; 10 poročil o industrijskih projektih; vrsto let koordinator programov raziskovalnih in razvojnih projektov SAVA, d. d., in Savatech, d. o. o., ki jih sofinancirajo ministrstva Republike Slovenije; koordinator zadnjega večjega projekta, sofinanciranega v višini 3,2 mio. EUR iz strukturnih skladov EU; poleg sodelovanja pri drugih organizacijskih projektih v družbi Sava, d. d., od leta 2000–2010 je vodil projekt Sistem 20 ključev – stalne izboljšave, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije; 2006–2014, svetnik v Mestni občini Kranj; opravljal številne odgovorne funkcije v strokovnih društvih (SKD, Materiali), v Gospodarski zbornici Slovenije, strokovnih timih in ljubiteljskih društvih. Je odgovoren urednik dveh monografij - 20 let aktivnega delovanja MKD sv. Ciril in Metod, Kranj, 116 strani v letu 2012 in 20 let uspešnega delovanja Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije, 148 str. v l. 2014. Priznanja: 2010, velika plaketa Mestne občine Kranj za delovanje na področju tehnološkega razvoja, znanosti in uvajanja novih tehnologij ter aktivno delovanje Makedonskega kulturnega društva sv. Ciril in Metod iz Kranja; 2014, izvoljen za rednega člana IAS. Zaposlen: upokojen

39

Robert DOMINKO Osebni podatki: rojen leta 1971, Varaždin (Hrvaška) Izobrazba: 2002 doktorat znanosti na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani; nov. 2009–julij 2010 gostujoč docent na Université de Picardie, Jules Verne, Amiens, Francija Področja dejavnosti: različna področja raziskav in razvoja baterij; elektrokemija, raziskave in razvoj novih aktivnih materialov, razvoj novih tehnik karakterizacije ter razvoj novih konceptov na področju shranjevanja energije

Zaposlitev/kariera: 19971998 TKI Hrastnik (produktni inženir); 19982002

Kemijski inštitut (mladi raziskovalec); 20022006 Kemijski inštitut (postdoktorski raziskovalec);

20062011 Kemijski inštitut (znanstveni sodelavec); 20112016 Kemijski inštitut (višji znanstveni sodelavec); od leta 2016 Kemijski inštitut (znanstveni svetnik); od leta 2017 FKKT UL (dopolnilno

razmerje); 20142015 podpredsednik znanstvenega sveta na Kemijskem inštitutu; 20162017 predsednik znanstvenega sveta na Kemijskem inštitutu; od leta 2016 član ZSV ARRS Tehnika; 20122016 koordinator EU-projekta z akronimom EUROLIS; 20152019 koordinator EU-projekta z akronimom HELIS; od leta 2018 pomočnik direktorja evropske mreže Alistore-ERI Nagrade in priznanja: 2004 zlati znak Jozef Stefan; 2012 Preglova nagrada za izjemne dosežke na področju kemije; 2012 Prometej znanosti za odličnost v znanstvenem komuniciranju; 2013 HONDA start-up projekt (Honda Europe initiation grant); 2018 Zoisova nagrada za pomembne znanstvene dosežke Objave in drugo: več kot 140 znanstvenih člankov v SCI-revijah; več kot 9000 citatov; 4 poglavja v znanstvenih monografijah; več kot 60 vabljenih predavanj na znanstvenih konferencah; 8 patentov Zaposlen: znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu v Ljubljani ter izredni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani

40

Denis ĐONLAGIĆ Osebni podatki: rojen leta 1970 v Mariboru Izobrazba: 1998, doktor znanosti, Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko; 2000, Doctor of Philosophy, Univeristy of Strathclyde, ZDA Področja dejavnosti: fotonika, optični senzorji, optoelektronika, optična vlakna in valovodi, merilni sistemi in Scientist Corning Inc., ZDA; 1998–2003 docent UM-FERI; 1994–1998 asistent UM-FERI; 2003– vodja Laboratorija za elektrooptične in senzorske sistem UM-FERI; 2011– predstojnik Inštituta za avtomatiko UM-FERI; 2006–2011 član strokovnega sveta Tehnološke agencije

(TIA); 2010–2015, član znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS; 2006–2017 strateški partner v podjetju Optacore optična vlakna; 2015– področni urednik revije OSA Applied Optics; 2003–2017 vodil več kakor 15 raziskovalnih ali razvojnih projektov za ugledna domača in tuja podjetja; OSA Senior member Objave in drugo: avtor ali soavtor več kakor 15 US-patentov, več kakor 100 objav v mednarodnih revijah in na konferencah, od tega več kakor 60 objav v najuglednejših revijah s področja optoelektronskih in senzorskih sistemov. Zaposlen: UM FERI-Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko računalništvo in informatiko

41

Igor EMRI Osebni podatki: rojen leta 1952, Murska Sobota Izobrazba: 1981, doktor tehniških znanosti, Univerza v Ljubljani/California Institute of Technology, Pasadena, ZDA Področja dejavnosti: mehanika časovno odvisnih materialov, linearna in nelinearna viskoelastičnost, reologija polimerov, dinamična analiza materialov in struktur Zaposlitev/kariera: 1983–1990, gostujoči profesor na Institut für Werkstofftechnik, GhK Kassel, Nemčija; 1987–1996, gostujoči raziskovalec na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 1988–1995, izredni profesor

na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1996–, redni profesor in predstojnik katedre na FS UL; 1990–, gostujoči profesor na Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg,

Nemčija; 1993–1994, gostujoči profesor na University of Waterloo, Kanada; 1994–1995, gostujoči profesor na Free University of Brussels, Belgija; 1995–2000, gostujoči profesor na University of Saratov, Ruska federacija; 1998, gostujoči profesor na Lehigh University, Bethlehem, ZDA; 2001–, gostujoči profesor na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 2003, gostujoči profesor na Aoyama Gakuin University, Tokio, Japonska; 2006–, predsednik uprave Inštituta za sonaravne inovativne tehnologije Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1986, nagrada Rastka Stojanovića; 1997, medalja Kapitsa; 1999, uvrščen na seznam “Who’s Who in Polymers and Plastics”; 2001, ambasador znanosti Republike Slovenije; redni član Mednarodne inženirske akademije v Moskvi; tuji član Ameriške akademije za mehaniko; član Ruske inženirske akademije; član Ruske akademije naravoslovnih znanosti; zaslužni inženir Ruske federacije; redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti; izredni član Institute of non-Newtonian Fluid Mechanics, Velika Britanija; 2009, SEM Fellow, Society of Experimental Mechanics, ZDA; 2010, nagrada »B. J. LAZAN«, Society of Experimental Mechanics, ZDA; 2010–, redni član Evropske akademije znanosti, Be

INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE LETOPIS...

Documents

Transcript of INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE LETOPIS...