IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO - svrk.gov.si · PDF filePričujoče vladno gradivo se...
Transcript of IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO - svrk.gov.si · PDF filePričujoče vladno gradivo se...
REPUBLIKA SLOVENIJA
SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ
IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO
Kotnikova 5, 1000 Ljubljana T: 01 400 36 80
F: 01 400 32 62
E: gp.svrk @gov.si
19. 6. 2014
Sodelovanje Slovenije v transnacionalnih in medregionalnih programih
evropskega teritorialnega sodelovanja v obdobju 2014-2020
1. Evropsko teritorialno sodelovanje 2014-2020
V programskem obdobju 2014-2020 se bo evropska kohezijska politika izvajala v okviru dveh
ciljev: »naložbe v rast in delovna mesta« ter »evropsko teritorialno sodelovanje«. Oba
cilja bosta glavna mehanizma, s katerima si bo Evropska unija prizadevala izpolniti cilje
strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s pomočjo ustvarjanja rasti in
novih delovnih mest, obvladovanja podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter
zmanjševanja revščine in socialne izključenosti.
Glavnina evropskih sredstev bo na voljo v okviru operativnih programov cilja »naložbe v rast in
delovna mesta«, ki se izvajajo v posameznih državah članicah na podlagi analize razvojnih
potreb, razlik in potencialov rasti znotraj državnih meja in prispevajo k uresničevanju
nacionalnih ciljev, ciljev strategije Evropa 2020 in Teritorialne agende 2020. Za razliko od teh
programov pa evropsko teritorialno sodelovanje zagotavlja okvir za izvajanje skupnih ukrepov
in izmenjav politik, izkušenj in znanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji iz
različnih držav članic, saj izzivi, s katerimi se dandanes spopadajo države članice in
evropske regije, vedno pogosteje presegajo nacionalne meje in terjajo skupno
ukrepanje na ustrezni teritorialni ravni z upoštevanjem medsektorskega usklajevanja.
Evropsko teritorialno sodelovanje se deli na:
a) čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami (NUTS 3) na kopenskih in morskih mejah
dveh ali več držav članic ali države članice in tretje države z namenom reševanja skupnih
izzivov, ki se skupaj opredelijo v obmejnih regijah;
b) transnacionalno sodelovanje na večjem geografsko zaokroženem območju, ki pokriva
več držav (NUTS 2) in vključuje partnerje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za
spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja, vključno s sodelovanjem v okviru
makroregionalnih strategij in strategij morskih bazenov;
c) medregionalno sodelovanje na ozemlju vseh 28 držav članic Evropske unije, Norveške in
Švice ter le v primeru programa ESPON 2020 še Islandije in Lihtenštajna z namenom
povečanja uspešnosti kohezijske politike.
Pričujoče vladno gradivo se nanaša le na transnacionalne in medregionalne programe
evropskega teritorialnega sodelovanja, pri katerih Slovenija ne nastopa kot organ upravljanja.
Glavni namen gradiva je, Vlado RS seznaniti s ključnimi vsebinskimi elementi transnacionalnih
in medregionalnih programov ter predlagano institucionalno ureditvijo znotraj Republike
Slovenije preden organi upravljanja posameznih programov, ki se nahajajo v tujini, posredujejo
končne osnutke programov sodelovanja na Evropsko komisijo v imenu vseh sodelujočih držav v
posameznem programu. Gre za seznanitev z zaključno fazo procesa programiranja novih
programov za obdobje 2014-2020, ki je potekal zadnja tri leta.
2
2. Ključne pravne podlage
Upravljanje in nadzor programov evropskega teritorialnega sodelovanja bosta potekala skladno
z naslednjimi uredbami na evropski ravni, ki so del zakonodajnega paketa za evropsko
kohezijsko politiko:
Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006;
Uredba (EU) št. 1301/2013, Poglavje I, Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006;
Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju "evropsko teritorialno sodelovanje" iz Evropskega sklada za regionalni razvoj;
Uredba (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj.
Nov zakonodajni paket za izvajanje evropske kohezijske politike prinaša nekaj ključnih novosti
za evropsko teritorialno sodelovanje: - Uredba (EU) št. 1299/2013 s posebnimi določbami, prilagojenimi za evropsko teritorialno
sodelovanje, ki upošteva posebne namene in vidike ter položaj teritorialnega sodelovanja kot drugega cilja kohezijske politike ter prinaša poenostavitve sistema upravljanja in nadzora;
- usmeritev sredstev v manjše število tematskih ciljev z ustreznimi prednostnimi naložbami, da se tako zagotovi ustrezna osredotočenost na evropske prednostne naloge in ukrepe iz strategije Evropa 2020, pri katerih bo sodelovanje prineslo največjo dodano vrednost;
- osredotočenje na rezultate; - okrepljeno spremljanje napredka pri doseganju dogovorjenih ciljev na ravni programa; - organ upravljanja lahko opravlja tudi naloge organa za potrjevanje in prvostopenjsko
kontrolo; - revizijski organ lahko opravlja naloge na celotnem upravičenem območju, če ga za to
pooblastijo države članice; - enotna pravila o upravičenosti izdatkov za določene kategorije stroškov, ki jih izda Evropska
komisija v delegiranem aktu, kot skupna osnova vsem programom sodelovanja, ki so lahko dopolnjena s specifičnimi pravili na ravni posameznega programa sodelovanja in na ravni držav članic;
- poenostavitev pravil o upravičenosti izdatkov; - uporaba pravila N+3 za avtomatsko razveljavitev obveznosti v celotnem obdobju izvajanja
programa; - sporazum, ki potrjuje strinjanje držav partnerk v programu z vsebino programa, se priloži k
programu sodelovanja že ob predložitvi Evropski komisiji; - evropsko združenje za teritorialni razvoj (EZTS) ali druga pravna oseba, ustanovljena v
skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav, se lahko prijavi kot edini upravičenec pod pogojem, da so ga v primeru čezmejnega sodelovanja ustanovili javni organi ali organi iz najmanj dveh sodelujočih držav, v primeru transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja pa iz najmanj treh sodelujočih držav.
Na evropski ravni bo izvajanje programov moralo upoštevati še izvedbene in delegirane akte ter
navodila in odločbe, ki bodo podrobneje določali izvedbo določil iz evropskih uredb. Relevantna
pravna podlaga je tudi Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
2014-2020, ki vključuje tudi prispevek države k uveljavljanju makroregionalnih strategij in
strategij morskih bazenov.
3
Na nacionalni ravni bo Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v sodelovanju z
Ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvom za finance pripravila spremenjeno
uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropskega teritorialnega sodelovanja v
Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2020, ki bo podrobneje urejala vloge in naloge
udeležencev, vključenih v izvajanje programov evropskega teritorialnega sodelovanja v
Republiki Sloveniji, način dodeljevanja in izplačevanja sredstev iz državnega proračuna ter
načrtovanje in izvajanje projektov tehnične pomoči.
3. Sodelovanje Republike Slovenije v transnacionalnih in medregionalnih programih
V obdobju 2007-2013 je Slovenija sodelovala v 4 transnacionalnih (Območje Alp, Srednja
Evropa, Jugovzhodna Evropa, Mediteran) in 4 medregionalnih programih (INTERREG IVC,
INTERACT II, URBACT II, ESPON 2013).
V obdobju 2014-2020 bo Slovenija upravičena do sodelovanja v naslednjih transnacionalnih in
medregionalnih programih:
a) Transnacionalni programi:
Območje Alp,
Mediteran,
Podonavje,
Jadransko-jonski program,
Srednja Evropa.
b) Medregionalni programi:
INTERREG EUROPE,
INTERACT III,
URBACT III,
ESPON 2020.
V primerjavi s programskim obdobjem 2007-2013 se je transnacionalni program Jugovzhodna
Evropa preoblikoval v dva transnacionalna programa: Podonavje in Jadransko-jonski program.
Območji teh programov sta se prilagodili območju EU makroregionalnih strategij, da bi lahko
programa bolje podpirala obstoječo Strategijo EU za Podonavsko regijo in nastajajočo
Strategijo EU za Jadransko-jonsko regijo. Pri medregionalnih programih ni prišlo do večjih
geografskih sprememb. Program medregionalnega sodelovanja INTERREG IVC se je
preimenoval v program medregionalnega sodelovanja INTERREG EUROPE.
Programi transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja odpirajo možnosti sodelovanja
upravičencev iz različnih držav in omogočajo dostop do znanja in izkušenj predstavnikom
nacionalne, regionalne in lokalne ravni, interesnih združenj, raziskovalnih institucij in civilne
družbe ter predstavnikom resornih ministrstev in njihovih izvajalskih institucij, kar bo prispevalo
k učinkovitejšemu reševanju skupnih izzivov ter izrabi potencialov za uravnotežen trajnostni
razvoj in nenazadnje k povečevanju konkurenčnosti in prepoznavnosti Slovenije v širšem
prostoru.
4. Priprava programov sodelovanja za transnacionalne in medregionalne programe
Operativni programi v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje oziroma programi
sodelovanja se pripravljajo za upravičeno območje programa kot celota in se sofinancirajo iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju: ESRR). Namen programov sodelovanja
je spodbujati skupen pristop evropskih regij za zmanjševanje regionalnih, gospodarskih in
socialnih razlik s pomočjo izkoriščanja skupnih razvojnih priložnosti in reševanja skupnih
4
problemov ob hkratnem premagovanju najpogostejših ovir za teritorialno sodelovanje, ki
izhajajo iz razlik v geografskem položaju, pravnih sistemih, upravni ureditvi in jeziku.
Vsi programi izhajajo iz ciljev EU strategije Evropa 2020 in Teritorialne agende 2020 ter potreb,
izzivov in razvojnih potencialov, kot izhajajo iz strokovno pripravljenih teritorialnih analiz,
povzetih v analizah prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti na programskih območjih.
Upošteva se pravilo osredotočenja na manjše število tematskih ciljev, koordinacije in
sodelovanja ter navede pričakovane rezultate. Medtem ko lahko medregionalni programi
izbirajo vsa področja iz nabora enajstih tematskih ciljev, določenih v prvem odstavku člena 9
Uredbe (EU) št. 1303/2013, morajo transnacionalni programi 80 % sredstev osredotočiti na
največ štiri tematske cilje, dodatni cilj pa je lahko krepitev institucionalnih zmogljivosti javne
uprave, zlasti v povezavi z makroregionalnimi strategijami in strategijami morskih bazenov.
Programiranje programov sodelovanja, ki se nadaljujejo iz obdobja 2007-2013, se je začelo
septembra 2011. Vsebuje vsebinske, finančne in organizacijske elemente ter postopke
upravljanja, izvajanja in spremljanja programov. V postopku programiranja sodelujejo: organi
upravljanja in sekretariati (formalno in tehnično vodijo vse faze), predstavniki držav članic in
partneric (usmerjajo in odločajo), zunanji strokovnjaki za pripravo programov sodelovanja,
predhodno vrednotenje in presojo okoljskih vplivov v povezavi z nacionalnimi organi, pristojnimi
za presojo okoljskih vplivov, nacionalni odbori kot medresorska in večnivojska posvetovalna
telesa, deležniki na različnih področjih, vključeni v posvete na transnacionalni in nacionalni
ravni, ter predstavniki Komisije. Dogovorjene prioritete in specifični cilji po posameznih
programih so rezultat kompleksnih in dolgotrajnih usklajevanj z vsemi deležniki.
Programi sodelovanja so v različnih fazah priprave. Programi Srednja Evropa, Območje Alp,
Mediteran, INTERREG EUROPE, INTERACT III, ESPON 2020 in URBACT III bodo oddani v
formalno soglasje državam članicam oziroma partnericam od začetka maja 2014 dalje in bodo
predvidoma predloženi Komisiji od konca maja 2014 do konca julija 2014 skupaj s
Sporazumi, ki jih podpišejo države partnerke v programu, s katerim potrdijo strinjanje s
programom in zagotavljanje sofinanciranja. Nova programa Podonavje in Jadransko-jonski
program sta s programiranjem začela šele v letu 2014, zato predvidevamo, da bosta oddana
kasneje.
5. Finančni okvir
5.1 Uspešnost slovenskih upravičencev v obdobju 2007-2013
Skupna vrednost transnacionalnih programov je znašala 930.006.129 evrov, od tega
743.686.361 evrov iz ESRR. Slovenska indikativna alokacija v ESRR v višini 7.315.278 evrov
predstavlja okrog 1% EU vrednosti programov. Ko se sredstva zberejo na ravni programa, se
delijo med upravičence samo na osnovi kakovosti projektnih predlogov, zato je lahko črpanje
nacionalnih partnerjev veliko višje od finančnega vložka države.
Projektom je bilo na transnacionalnih razpisih dodeljenih 699 milijonov evrov iz ESRR. Slovenija
je bila nadvse uspešna, saj sodeluje 413 slovenskih institucij v 287 od 461 odobrenih projektov.
Slovenski projektni partnerji so sklenili pogodbe v višini preko 73 milijonov evrov, od tega dobrih
61 milijonov evrov iz ESRR.
Razmerje med slovensko indikativno alokacijo (7,3 milijonov evrov) in pogodbeno vrednostjo
projektov - EU del (61 milijonov evrov) je med najboljšimi v Evropi (več kot 800%). Vsi stroški
Slovenije na državni ravni so znašali še cca. 2,7 milijona evrov, skupaj z alokacijo cca. 10
milijonov evrov.
5
Neto finančni učinki transnacionalnega sodelovanja so torej šestkratni glede na indikativni in
proračunski vložek, hkrati pa projekti zagotavljajo med drugim več kot 800 kakovostnih triletnih
delovnih mest.
Za razliko od transnacionalnih programov alokacijo za medregionalne programe določi vnaprej
Evropska komisija brez predhodnih nacionalnih alokacij, zato neposredna primerjava med
finančnim vložkom Slovenije in izplenom slovenskih upravičencev ni možna.
Tudi v okviru medregionalnih programov so bili slovenski upravičenci zelo uspešni, še zlasti v
okviru programa INTERREG IVC, kjer sta bila 302 milijona evrov iz ESRR namenjena izvajanju
projektov. 64 slovenskih partnerjev, ki so sodelovali v 58 od skupno 204 projektov, je sklenilo
pogodbe v višini 8,7 milijona evrov, od tega 7,4 milijona evrov iz ESRR in 0,9 milijona evrov iz
državnega proračuna. Slovenija je na primer imela več upravičencev, kot sta jih imeli visoko
razviti državi Finska in Avstrija.
V okviru programa ESPON 2013 je bilo za sofinanciranje aktivnosti namenjenih 34.033.512
EUR iz ESRR. Od 61 projektov, izvedenih v okviru štirih prioritet programa ESPON, je 8
slovenskih upravičencev sodelovalo v transnacionalnih projektnih skupinah 9 projektov. Iz tega
naslova je bilo za slovenske partnerje angažiranih 392.419,52 evrov. Poleg navedenega števila
je bilo izvedenih več projektov na področju promocije prostorskih vsebin in objave rezultatov,
spremljanja prostorskega razvoja, dopolnjevanja prostorskih kazalnikov in baz podatkov, ki so
projekti, ki jih vodi organ upravljanja po pooblastilu nadzornega odbora.
V okviru programa URBACT II je sodelovalo 6 slovenskih upravičencev v 6 od skupno 44
projektov, ki so za svoje aktivnosti prejeli 230.250,40 evrov EUR iz ESRR od skupne vrednosti
programa, ki je znašala dobrih 53 MEUR iz ESRR.
5.2 Finančni okvir v obdobju 2014-2020 – EU sredstva
V okviru evropskega teritorialnega sodelovanja bo v programskem obdobju 2014-2020 na voljo
skupaj skoraj 8,95 milijard EUR sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar
predstavlja 2,75 % evropskih sredstev, namenjenih za evropsko kohezijsko politiko za obdobje
2014-2020 na evropski ravni. Levji delež sredstev bo namenjenih čezmejnim programom v
višini 6,6 milijarde EUR (74,05 %), medtem ko bo transnacionalnim programom dodeljenih 1,8
milijarde EUR (20,36 %), medregionalnim pa 500 milijonov EUR (5,59 %).
V obdobju 2014-2020 imajo programi, v katerih sodeluje Slovenija na transnacionalni in
medregionalni ravni, za povprečno 16 % več EU sredstev kot v preteklem obdobju.
Sredstva za medregionalne programe določi Evropska komisija neodvisno od držav članic,
medtem ko se sredstva za posamezne čezmejne in transnacionalne programe določijo na
podlagi porazdelitve zneskov, ki so jim bili dodeljeni na podlagi velikosti prebivalstva na dotičnih
območjih, s strani sodelujočih držav. Sloveniji je v tekočih cenah pripadlo 62,9 milijona EUR, od
tega 8,4 milijonov EUR za transnacionalne programe, ki jih je Slovenija na podlagi usklajenega
predloga, ki je temeljil na analizi uspešnosti slovenskih upravičencev na posameznem
programu za obdobje 2007-2013 ter oceni zanimanja za programsko obdobje 2014-2020,
razdelila na sledeči način:
- 2,4 milijona EUR za Srednjo Evropo, - 2,4 milijona EUR za Podonavje, - 1,8 milijona EUR za Jadransko-jonski program, - 1,2 milijona EUR za Območje Alp,
6
- 0,6 milijona EUR za Mediteran.
V fazi pred pripravo programa Evropska komisija zbere zneske od vseh sodelujočih držav v
transnacionalnih programih in v izvedbenem aktu določi skupen znesek na program. V fazi
priprave programa sodelovanja se sredstva združijo v skupni proračun na ravni programa, iz
katerega se sredstva dodeljujejo posameznim končnim upravičencem za projekte, izbrane na
javnih razpisih, neodvisno od višine sredstev, ki jih je posamezna država vložila v posamezen
program.
Tabela 1: Višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za transnacionalne
programe, v katerih sodeluje Slovenija:
Program Srednja
Evropa
Podonavje Jadransko-
jonski
program
Območje Alp Mediteran
ESRR v
EUR
246.602.270 201.526.848 83.510.000 116.683.308 224.000.000
Skupaj ESRR transnacionalnih programov: 872.322.426 EUR. Povprečni delež slovenske
indikativne alokacije znaša manj kot 1 % vrednosti programov.
Tabela 2: Višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za medregionalne
programe:
Program INTERREG
EUROPE
INTERACT III ESPON URBACT III
ESRR v EUR 359.326.000 39.393.000 41.377.000 74.302.006
Skupaj ESRR medregionalnih programov: 514.398.006 EUR.
Skupna višina sredstev iz ESRR, namenjena transnacionalnim in medregionalnim programom,
v katerih sodeluje Slovenija, znaša 1.386.720.432 evrov.
V okviru transnacionalnih in medregionalnih programov lahko upravičenci načeloma prejmejo
povračilo iz sredstev ESRR do 85 % upravičenih izdatkov, razen če ne bo na posameznem
programu določeno, da je povračilo iz zneska ESRR nižje. Preostalih 15 % nacionalnega
sofinanciranja ali več krijejo bodisi upravičenci sami, bodisi države članice ali regije iz svojih
proračunov glede na sistem, ki ga vzpostavijo v okviru svojih držav.
Sredstva ESRR se v okviru transnacionalnih in medregionalnih programov dodelujejo prek
javnih razpisov, ki jih objavljajo organi upravljanja v tujini. Organi upravljanja sklenejo pogodbo
za sredstva ESRR neposredno z vodilnim partnerjem, ki prevzame odgovornost za zagotovitev
izvedbe celotnega projekta in z drugimi upravičenci iz različnih držav sklene sporazum, na
podlagi katerega jim nakazuje sredstva skladno s potrjenimi izdatki.
Sredstva ESRR zato neposredno ne vplivajo na državni proračun, saj jih organ za potrjevanje
oziroma organ upravljanja v tujini nakaže neposredno vodilnemu partnerju, ki jih prenakaže
posameznim upravičencem v različnih državah. Sredstva ESRR bodo izkazana v državnem
proračunu RS le, če bodo državni organi nastopili kot upravičenci v projektih.
5.3 Obveznosti proračuna RS v obdobju 2014-2020
V programskem obdobju 2007-2013 je bil sistem nacionalnega sofinanciranja v Republiki
Sloveniji različen po programih. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je
7
medregionalnemu programu INTERREG IVC 2007-2013 v okviru svojih pristojnosti dodeljevala
10 % nacionalnega sofinanciranja na državni ravni avtomatsko na podlagi seznama projektov
ter sodelujočih slovenskih upravičencev, ki so bili izbrani na mednarodnem razpisu skladno z
določili Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropskega teritorialnega sodelovanja
in instrumenta za predpristopno pomoč v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-
2013 (Ur. l. RS, št. 45/10). Ministrstvo za infrastrukturo in prostor zaradi pomanjkanja finančnih
virov, namenjenih za transnacionalne in medregionalne programe v okviru svojih pristojnosti,
sredstev nacionalnega sofinanciranja iz državnega proračuna slovenskim upravičencem
praviloma ni dodeljevalo, razen v nekaj primerih na podlagi skrbno določenih meril.
Odločitev o dodeljevanju sredstev nacionalnega sofinanciranja iz državnega proračuna za
obdobje 2014-2020 projektom bo potrebno sprejeti najkasneje pred objavo javnih razpisov,
zato bo nova vlada v jeseni določila politiko na tem področju. V primeru, da bi bili slovenski
upravičenci enako uspešni kot v preteklem programskem obdobju, bi znašala nacionalna
soudeležba (15 %) cca. 15 MEUR za celotno programsko obdobje. Služba Vlade RS za razvoj
in evropsko kohezijsko politiko kot nacionalni koordinator ocenjuje, da glede na že sprejeti
proračun RS za leto 2015, ob upoštevanju zaostrenih razmer v proračunu RS za proračunsko
leto 2015, povezanih z gospodarsko in finančno krizo ter prednostnim zagotavljanjem
nacionalne soudeležbe za projekte, ki se zaključujejo v okviru programskega obdobja 2007-
2013, ni realnih možnosti za zagotovitev sredstev nacionalne udeležbe za projekte, ki bi bili
izbrani na prvih razpisih transnacionalnih in medregionalnih programov.
V okviru tehnične pomoči vsakega posameznega programa transnacionalnega in
medregionalnega sodelovanja je nacionalni organ dolžan zagotoviti nacionalno soudeležbo k
sredstvom ESRR za aktivnosti, ki so predvidene v okviru prioritete Tehnična pomoč in zajemajo
stroške za skupne transnacionalne in medregionalne strukture in aktivnosti programov.
Nacionalni organ bo moral ta sredstva nakazati organom upravljanja v tujino že v drugi polovici
2014 oziroma v prvi polovici leta 2015 skladno z višino in dinamiko, ki bo opredeljena v
Sporazumu posameznega programa. Ker znaša slovenska indikativna alokacija v programe
povprečno 1 % vrednosti programov, so temu sorazmerno nizki tudi prispevki nacionalne
soudeležbe za tehnično pomoč.
V okviru tehnične pomoči so predvidena tudi sredstva za delno pokrivanje aktivnosti nacionalne
kontaktne točke, ki so za Slovenijo zaradi ključa izračuna na prebivalstvo oziroma indikativnega
deleža ESRR minimalna. Kadre in stroške za izvajanje obveznih nacionalnih nalog za
nacionalni organ, prvostopenjsko kontrolo in revizijo zagotavljajo pristojni organi sami v
okviru svojega proračuna, saj so sredstva v okviru tehnične pomoči prvenstveno namenjena
zagotavljanju skupnih struktur in nalog in nikakor ne zadoščajo za pokrivanje obveznih
nacionalnih nalog. Kakovostno izvajanje obveznih nacionalnih nalog bistveno vpliva na
uspešnost slovenskih prijaviteljev in upravičencev in na uspešno črpanje evropskih sredstev.
6. Skupne strukture upravljanja in nadzora
S transnacionalnimi in medregionalnimi programi sodelovanja upravljajo skupna programska
telesa v imenu vseh držav partnerk v programu, kot je razvidno iz priloge Tabelarični prikaz
transnacionalnih in medregionalnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja 2014-
2020. Skupna programska telesa so:
a) organ upravljanja, ki upravlja celoten program v imenu vseh držav partnerk v programu in
podpisuje pogodbe za sredstva ESRR z vodilnim partnerjem;
8
b) skupni sekretariat, ki opravlja strokovno-tehnične naloge za vodenje programa skladno z navodili organa upravljanja in skupnega nadzornega odbora ter vodi javne razpise in spremlja izvajanje projektov in programa; praviloma je nameščen pri organu upravljanja in zaposluje mednaroden tim strokovnjakov;
c) organ za potrjevanje upravlja s sredstvi ESRR programa in opravlja izplačila vodilnim
partnerjem; naloge so lahko tudi združene v okviru organa upravljanja;
d) revizijski organ opravlja sistemske revizije in vzorčne revizije operacij v sodelovanju s
skupino revizorjev, v katero imenujejo svoje predstavnike države partnerke v programu, razen če države partnerke v programu ne pooblastijo revizijskega organa za neposredno izvajanje revizij na celotnem programskem območju;
e) nadzorni odbor usmerja in nadzira izvajanje programa ter odloča o dodeljevanju sredstev
ESRR izbranim projektom; države partnerke v programu imenujejo svoje predstavnike v nadzorni odbor, odločanje poteka praviloma s soglasjem in po načelu ena država = en glas;
f) odbor za programiranje, sestavljen iz predstavnikov sodelujočih držav, ki v fazi programiranja usmerjajo in potrjujejo pripravo programov sodelovanja, dokler ni ustanovljen nadzorni odbor po odobritvi programov sodelovanja s strani Evropske komisije.
Organ upravljanja določijo soglasno vse države partnerke. Revizijski organ in organ za
potrjevanje se nahajata v isti državi kot organ upravljanja, ki se v programih transnacionalnega
in medregionalnega sodelovanja za obdobje 2014-2020, v katerih sodeluje Slovenija, vedno
nahaja v tujini.
Vsi organi upravljanja ter posledično ostale skupne strukture za transnacionalne in
medregionalne programe se nahajajo v tujini. Organi upravljanja, ki so opravljali to nalogo že v
obdobju 2007-2013, nadaljujejo s svojim delom tudi v programskem obdobju 2014-2020, razen
organov upravljanja v novih programih: Jadransko-jonski program, ki je nov, in Podonavju, kjer
gre za drug organ v isti državi. Organi upravljanja za posamezne programe transnacionalnega
in medregionalnega sodelovanja so razvidni iz tabelaričnega prikaza programov v Prilogi.
7. Pristojnosti in odgovornosti Slovenije kot države članice v programih
Poglavitne pristojnosti in odgovornosti države članice v posameznem programu sodelovanja so
naslednje:
sodeluje v odborih za programiranje za pripravo programov sodelovanja in zastopa interese države članice v skupnem procesu programiranja,
podpiše Sporazum, s katerim država članica potrdi, da se strinja z vsebino programa sodelovanja, preden se ta predloži Evropski komisiji, in se zaveže, da bo zagotovila potrebno sofinanciranje za njegovo izvedbo;
imenuje predstavnike v nadzorne odbore programa za usmerjanje in nadziranje izvajanja programa; člani odborov zastopajo državo v programu;
imenuje nacionalne kontaktne točke v podporo upravičencem na svojem ozemlju, skupnemu sekretariatu in članom nadzornih odborov pri operativnih nalogah izvajanja programa; nacionalne kontaktne točke predstavljajo programe v državah;
vzpostavi nacionalno koordinacijo za zagotavljanje upoštevanja določb iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013;
nosi subsidiarno finančno odgovornost za upravičence na svojem ozemlju: v primeru, da le-ti ne bi vrnili neupravičeno izplačanih sredstev ESRR organu upravljanja, ta sredstva povrne država članica, v kateri ima svoj sedež upravičenec;
9
nosi solidarno finančno odgovornost v sodelovanju z drugimi državami članicami posameznega programa za pokrivanje neupravičeno izplačanih zneskov ESRR v primeru morebitnih pavšalnih finančnih popravkov zaradi sistemskih napak;
vzpostavi sistem prvostopenjske kontrole in potrjuje upravičene izdatke za upravičence na svojem ozemlju v primeru, ko ta naloga ni poverjena organu upravljanja;
vzpostavi in izvaja sistem za preprečevanje, odkrivanje, evidentiranje, poročanje, preiskovanje in odpravljanje nepravilnosti;
sodeluje v skupini revizorjev pri zagotavljanju revizijskih aktivnosti.
Glede na pristojnosti in odgovornosti držav članic v programih evropskega sodelovanja mora
vsaka država članica zagotavljati opravljanje treh vlog, ki morajo biti organizacijsko neodvisne:
1. nacionalni organ, 2. prvostopenjska kontrola, 3. revizija.
Izvajanje prvostopenjske finančne kontrole neposredno vpliva na subsidiarno in solidarno
finančno odgovornost države članice, zato naloge nacionalnega organa in prvostopenjske
kontrole v Sloveniji opravlja isti državni organ, vendar v okviru dveh ločenih organizacijskih
enot.
7.1 Nacionalni organ
Glavne naloge nacionalnega organa so: - potrditev programa sodelovanja v imenu države članice s podpisom Sporazuma pred
predložitvijo programa sodelovanja Evropski komisiji; - aktivno sodelovanje pri upravljanju programov in odločanje, priprava in potrjevanje razpisov,
izbor projektov, evalvacija in nadzor nad izvajanjem programov, priprave na novo programsko obdobje (člani nadzornih odborov);
- vzpostavitev kontaktnih točk za vse programe in sodelovanje v omrežju nacionalnih kontaktnih točk na transnacionalni in medregionalni ravni za nudenje informacij slovenskim partnerjem in upravičencem ter preverjanje zahtev, ki so specifične za nacionalno raven, nudenje pomoči skupnim sekretariatom in nacionalnim predstavnikom v nadzornih odborih (nacionalne kontaktne osebe);
- izvajanje nacionalne koordinacije za transnacionalne in medregionalne programe v okviru Nacionalnega odbora;
- sofinanciranje slovenskih upravičencev, če so sredstva v proračunu zagotovljena; - načrtovanje nacionalnih sredstev za tehnično pomoč ter sofinanciranje skupnih struktur in
aktivnosti programa v okviru tehnične pomoči na transnacionalni in medregionalni ravni na podlagi Sporazuma;
- načrtovanje in izvajanje projektov tehnične pomoči na nacionalni ravni; - zagotavljanje sredstev v proračunu RS za subsidiarno in solidarno finančno odgovornost za
vse programe v pristojnosti nacionalnega organa.
V Republiki Sloveniji je do 31. 3. 2014 vlogo nacionalnega organa in prvostopenjske kontrole v
čezmejnih programih in dveh medregionalnih programih (INTERREG IVC in INTERACT II)
opravljalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, za transnacionalne programe ter
preostala dva medregionalna programa (URBACT II in ESPON 2013) pa Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor.
Del Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se nanaša na področje evropskega
teritorialnega sodelovanja in evropske kohezijske politike je na podlagi 2. člena Zakona o
spremembi Zakona o državni upravi (Ur. l. RS št. 12/14) z dne 14. 2. 2014, prešel pod Službo
Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je bila ustanovljena
1. marca 2014 z namenom, da se izboljšajo pogoji za črpanje EU sredstev z ustanovitvijo
10
Službe, ki bo zagotavljala večjo učinkovitost, preglednost, usklajenost in odzivnost sistema za
upravljanje sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji.
Skladno z nalogami novoustanovljene Vladne Službe in 1. točko Sklepa Vlade št. 54400-
13/2013/4 z dne 4. 7. 2013 je upravljanje transnacionalnih programov (za programsko obdobje
2007-2013 in 2014-2020) v Republiki Sloveniji s 1. 4. 2014 prevzel SVRK v funkciji
nacionalnega organa in prvostopenjske kontrole. S tem se šteje, da je bil sklep Vlade realiziran.
S tem bodo na enem mestu združeni vsi čezmejni, transnacionalni in dva medregionalna programa, kar bo prispevalo k: - večji preglednosti, učinkovitosti in usklajenosti sistema nacionalnih organov za programe
evropskega teritorialnega sodelovanja v RS, - doseganju vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih sinergij med programi, - poenotenju postopkov znotraj države na področju prvostopenjske kontrole, - enotnejšemu pristopu do mednarodnih partnerjev in institucij, - celovitejšemu informiranju slovenskih projektnih partnerjev in nosilcev politik na državni in
lokalni ravni, - koncentraciji znanja in izkušenj ter hitrejšemu prenosu informacij, - jasno opredeljenim odgovornostim posameznih organov.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor tudi v obdobju 2014-2020 ostaja odgovorno za
URBACT III in ESPON 2020 v vlogi nacionalnega organa dveh programov medregionalnega
sodelovanja, ki sta osredotočena na spodbujanje predvsem teritorialne kohezije.
Na podlagi seznanitve članov Nacionalnega odbora za INTERREG, ETS in IPA oziroma ciljnih
skupin z osnutki transnacionalnih in medregionalnih programov v okviru končnih posvetov
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Ministrstvo za infrastrukturo in
prostor podpišeta Sporazum za vsak posamezni program sodelovanja, ki je v njuni izvirni
pristojnosti. Sporazumi načeloma vsebujejo le soglasje države članice k programu sodelovanja
in zavezo, da bo država članica prispevala nacionalno sofinanciranje za prioriteto tehnična
pomoč skladno z dogovorom. Sporazumi so skladno z mnenjem Ministrstva za zunanje zadeve
mednarodni akti nepogodbene narave.
Za namen uresničevanja partnerskega pristopa in upravljanja na več ravneh se ustanovi
Nacionalni odbor za transnacionalne in medregionalne programe evropskega teritorilanega
sodelovanja, ki bo kot posvetovalno, medresorsko in večnivojsko telo deloval skladno s
kodeksom dobre prakse za partnerstvo v fazi izvajanja in spremljanja vseh programov
evropskega transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja v Republiki Sloveniji.
7.2 Prvostopenjska kontrola
V obdobju 2007-2013 je prvostopenjska kontrola v Republiki Sloveniji organizirana
centralizirano na nacionalni ravni, kar pomeni, da kontrolo nad slovenskimi upravičenci izvajata
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor. S 1. 4. 2014 so tudi programi transnacionalnega sodelovanja za
obdobje 2007-2013 prešli pod okrilje Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Tudi v obdobju 2014-2020 bosta Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko
kohezijsko politiko ter Ministrstvo za infrastrukturo in prostor prvostopenjsko kontrolo
organizirala centralizirano na nacionalni ravni, in sicer Služba Vlade za vseh 5
transnacionalnih programov in medregionalni program INTERREG EUROPE, Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor pa za medregionalna programa URBACT III in ESPON 2020 skladno s
pristojnostmi, določenimi v 3. in 4. točki sklepa tega Vladnega gradiva. Izvajanje prvostopenjske
kontrole neposredno vpliva na subsidiarno in solidarno finančno odgovornost države članice,
11
zato je pomembno, da naloge nacionalnega organa in prvostopenjske kontrole opravlja isti
državni organ.
Glavne naloge: - vzpostavitev sistema prvostopenjske kontrole, - izvajanje 100% administrativne kontrole in vzorčnih kontrol na kraju samem, - poročanje o nepravilnostih in odprava nepravilnosti, - sodelovanje v transnacionalnih in medregionalnih skupinah nacionalnih kontrolorjev.
Prednosti centralizirane prvostopenjske kontrole na ravni države članice so raznovrstne in jih je
potrebno obravnavati tudi z vidika značilnosti transnacionalnih in medregionalnih programov:
- enak oz. podoben način preverjanja vseh partnerjev (pri vseh partnerjih se preverjanje
izvaja po ustaljeni in preverjeni praksi),
- interpretacija navodil (interpretacija navodil o upravičenih stroških je vedno enaka oz. se
primeri presojajo z istega vidika),
- izkušenost zaposlenih (zaposleni, ki to delo opravljajo že celo finančno obdobje ali celo
dlje, imajo veliko znanja in izkušenj, ki si jih medsebojno vsakodnevno izmenjujejo),
- neodvisnost zaposlenih (v odnosu do upravičencev),
- enostavnejše sodelovanje s programskimi organi,
- izvedba prvostopenjske kontrole v centraliziranem sistemu upravičencem ne povzroča
dodatnih stroškov,
- odkrivanje dvojnega financiranja (zaradi dostopa do poročil iz drugih programov in
izmenjave informacij),
- lažje preverjanje kvalitete opravljenih kontrol.
Sistem prvostopenjske kontrole se razlikuje od zgoraj opisanega v primeru 2 programov:
a) INTERACT III: gre za specifičen program, ki ne dodeljuje sredstev ESRR projektom prek
javnih razpisov. Kot upravičenci programa so opredeljene skupne strukture upravljanja in nadzora, ki se nahajajo v Bratislavi (Slovaška) ter pisarne v okviru programa INTERACT, ki se nahajajo na Dunaju (Avstrija), v Turku (Finska), v Viborgu (Danska) in v Valenci (Španija) in nudijo storitve ciljnim skupinam s pomočjo podpore ESRR in nacionalne udeležbe programa. Prvostopenjsko kontrolo vzpostavijo le zgoraj navedene države, ki gostijo skupne strukture, zato vzpostavitev prvostopenjske kontrole v Sloveniji za ta program ni potrebna.
b) ESPON 2020: V novem programskem obdobju se spreminja sistem nadzora za program ESPON. Prvostopenjska kontrola bo centralizirana na ravni organa upravljanja programa (Luksemburg). Vzpostavitev prvostopenjske kontrole Slovenija v novem programskem obdobju zato ne bo potrebna.
7.3 Revizija
Država članica sodeluje pri nalogah revizijskega organa transnacionalnih in medregionalnih
programov evropskega teritorialnega sodelovanja skladno z dogovori, ki se sprejmejo v okviru
skupine revizorjev posameznega programa.
Skladno z ureditvijo v Republiki Sloveniji je član skupine revizorjev za vse programe
transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja Urad RS za nadzor proračuna v okviru
Ministrstva za finance.
Sistem revizije se razlikuje od zgoraj opisanega v primeru programa INTERACT III. Gre za
specifičen program, ki ne dodeljuje sredstev ESRR projektom prek javnih razpisov. Kot
upravičenci programa so opredeljene skupne strukture upravljanja in nadzora, ki se nahajajo v
Bratislavi (Slovaška) ter pisarne v okviru programa INTERACT, ki se nahajajo na Dunaju
(Avstrija), v Turku (Finska), v Viborgu (Danska) in v Valenci (Španija) in nudijo storitve ciljnim
12
skupinam s pomočjo podpore ESRR in nacionalne udeležbe programa. Podobno kot
prvostopenjsko kontrolo vzpostavijo le zgoraj navedene države, ki gostijo skupne strukture,
velja enako tudi za skupino revizorjev, zato imenovanje predstavnika v skupino revizorjev s
strani Slovenije za program INTERACT III ni potrebno.
PRILOGA 4 – Tabelarični prikaz transnacionalnih in medregionalnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja 2014-2020
V nadaljevanju je podan kratek povzetek skupnih značilnosti transnacionalnih in medregionalnih
programov ter osnovne informacije za vsak posamezni transnacionalni program, ki obsegajo
tudi dogovorjene prioritete in specifične cilje, ki bodo podlaga za dodelitev podpore ESRR.
Zadnja prioriteta pri vsakem programu, ki sicer v tabelaričnem prikazu ni navedena, je tehnična
pomoč za izvajanja programa, ki se napaja iz največ 6 % vrednosti ESRR programa, preostali
del pa se dopolnjuje z nacionalnimi sredstvi.
1) Transnacionalni programi
Poslanstvo transnacionalnih programov je priprava skupnih razvojnih rešitev za skupne izzive
na širšem, zaokroženem geografskem območju EU na ravni NUTS 2 regij. Poudarek je na
krepitvi institucionalnih zmogljivostih javne uprave in javnega sektorja, tudi v povezavi z
zasebnim, in na izboljšanju razvojnih politik.
Prioritetna področja v večini programov so: inovativnost, energija, okoljske vrednote in tveganja,
trajnostna mobilnost in promet ter podpora makroregionalnim strategijam EU.
Specifičnost programov je v teritorialnem in integralnem pristopu (učinki razvojnih politik na
območju, povezovanje vseh relevantnih akterjev v okviru istega partnerstva za boljše
usklajevanje interesov, pristopov in rešitev) za skladen regionalni razvoj. Projekti niso
investicijske, tehnološke ali znanstvene narave, vsi pa so naravnani na splošno korist.
Ključni neposredni učinki projektov se kažejo kot: transnacionalne strategije, akcijski načrti,
usklajene metodologije in orodja, priprava večjih transnacionalnih investicij, vzpostavljanje
dolgoročnih partnerstev ter skupnih struktur in sistemov upravljanja na različnih področjih,
pilotne aktivnosti, prenos znanj in izkušenj med institucijami in regijami.
Program Območje Alp
Program obsega celotno območje Avstrije, Lihtenštajna, Slovenije in Švice; regije v okviru
naslednjih držav: Francije (Poronje-Alpe, Provansa-Alpe-Azurna obala, Franche-Comté,
Alzacija); Nemčije (okrožja Gornje Bavarske, Švabske in Bavarske, Tübingna, Freiburga in
Baden-Württemberga); Italije (Lombardija, Furlanija-Julijska krajina, Veneto, Trentino-Alto
Adige, Valle d’Aosta, Piemont, Ligurija). Programsko območje obsega gorati svet, predgorja in
metropole. Območje ostaja enako kot v obdobju 2007-2013 in se predvidoma sklada z
območjem EU makroregionalne strategije v nastajanju.
Organ upravljanja ostaja Dežela Salzburg; Sekretariat: Bavarska okoljska agencija, München,
Nemčija.
Višina sofinanciranja iz ESRR znaša: 116.683.308 evrov.
Cilji programa so: vzpodbujanje kakovosti projektov in njihovo financiranje; podpora diskusijam
13
o dolgoročnem razvoju in koheziji območja; pospeševanje sodelovanja in priprave skupnih
rešitev.
Vsebina programa
Prioriteta 1
1.1.
1.2.
Prioriteta 2
2.1.
2.2.
Prioriteta 3
3.1.
3.2.
Prioriteta 4
4.1.
Prioriteta 5
5.1.
5.2.
5.3.
Inovativna družba
Izboljšanje okvirnih pogojev za inovativnost
Krepitev zmogljivosti na področju storitev splošnega pomena
Nizkoogljična družba
Vzpostavitev transnacionalnih in integralnih nizko-ogljičnih politik in ukrepov
Povečanje opcij za nizko-ogljično mobilnost in transport
Življenjski prostor
Trajnostna raba naravne in kulturne dediščine
Varovanje, razvoj in ekološka povezanost alpskih ekosistemov
Dobro upravljanje
Razširitev večnivojskega in transnacionalnega upravljanja na območju
Tehnična pomoč
Povečanje učinkovitosti in uspešnosti upravljanja in izvajanja programa
Krepitev sposobnosti projektnih prijaviteljev in upravičencev
Profiliranje programa in njegove razpoznavnosti
Prevladujoči upravičenci so: pravne osebe javnega prava, pravne osebe pod javnim
nadzorom, zasebne institucije, organizacije, združenja.
Program Mediteran
Program obsega celotno območje držav članic Hrvaške, Cipra, Grčije, Malte in Slovenije ter
nečlanic Albanije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine; regij v okviru naslednjih držav članic:
Francije (Korzika, Languedoc-Roussillona, Osrednji Pireneji, Provansa-Alpe-Azurna obala,
Poronje-Alpe); Italije (Abruzzo, Apulija, Bazilikata, Kalabrija, Kampanja, Emilija-Romanja,
Furlanija-Julijska krajina, Lacij, Ligurija, Lombardija, Marke, Molize, Piemont, Sardinija, Sicilija,
Toskana, Umbrija, Valle D’Aosta, Veneto); Portugalske (Algarve, Alentejo, Lizbona); Španije
(Andaluzija, Aragon, Katalonija, Balearski otoki, Mursija, Valensija, Ceuta in Melilja); Velike
Britanije (Gibraltar). Območju iz leta 2007-2013 so priključene še štiri regije (po ena na
Portugalskem in v Franciji ter dve v Italiji).
Organ upravljanja ostaja PACA (Regija Provansa-Alpe-Azurna obala), Marseille, Francija.
Višina sofinanciranja iz ESRR znaša: 224.000.000 evrov.
Cilj programa je promoviranje trajnostnega razvoja mediteranskih regij: inovativnih konceptov
in praks, vzdržne rabe virov in socialne vključenosti na celosten in teritorialno podprt način.
Vsebina programa
Prioriteta 1
Krepitev inovacijskih zmogljivosti za pameten in trajnostni razvoj
14
1.1.
Prioriteta 2
2.1.
2.2.
2.3.
Prioriteta 3
3.1.
3.2.
Prioriteta 4
4.1.
Prioriteta 5
5.1.
5.2.
Pospeševanje transnacionalnih dejavnosti inovativnih grozdov in omrežij
ključnih sektorjev na območju
Razvijanje nizkoogljičnih strategij in energetske učinkovitosti na
specifičnih območjih
Dvig zmogljivosti za boljše energetsko upravljanje javnih zgradb na
transnacionalni ravni
Povečanje deleža obnovljivih lokalnih virov energije v strategijah in planih
Izboljšanje zmogljivosti za uporabo obstoječih nizko-ogljičnih transportnih
sistemov in multimodalnih povezav med njimi
Varovanje in razvijanje mediteranskih naravnih in kulturnih virov
Razvijanje trajnostnih politik za boljšo uveljavitev naravnih virov in kulturne
dediščine, vključno s tveganji in turizmom
Vzdrževanje biološke raznolikosti in naravnih ekosistemov z boljšim
upravljanjem in povezovanjem varovanih območij
Izboljšanje upravljanja na območju Mediterana
Podpora procesu krepitve in razvijanja okvirov večstranske koordinacije za
skupne odzive na skupne izzive
Tehnična pomoč
Uspešno izvajanje programa sodelovanja
Izboljšanje podpore prijaviteljem in upravičencem ter okrepitev vključenosti
relevantnih partnerjev v izvajanje programa
Prevladujoči upravičenci so: pravne osebe javnega prava, pravne osebe pod javnim
nadzorom, zasebne institucije, organizacije, združenja.
Jadransko-jonski program
Program je eden od dveh naslednikov programa Jugovzhodna Evropa in je po območju skladen
z EU Jadransko-jonsko makroregionalno strategijo v pripravi.
Obsega celotno območje držav članic Slovenije, Hrvaške in Grčije ter nečlanic Bosne in
Hercegovine, Srbije, Črne gore in Albanije; regije v okviru Italije (Furlanija-Julijska krajina,
Veneto, Trento, Bozen, Lombardija, Emilija-Romanja, Marke, Umbrija, Abruzzo, Molize, Pulija,
Bazilikata, Kalabrija, Sicilija).
Organ upravljanja je Dežela Emilija-Romanja, Bologna, Italija.
Višina sofinanciranja iz ESRR znaša: 83.510.000 evrov.
Cilj in vsebina programa so še v nastajanju. Znana je le prva orientacija k tematskim ciljem:
inovativnosti in konkurenčnosti, nizkoogljični družbi (energija, trajnostna mobilnost), okoljskim
vrednotam in virom ter prometu, horizontalno pa k institucionalnim zmogljivostim v povezavi z
makroregionalno strategijo ter večji socialni vključenosti poleg prioritete, namenjene tehnični
pomoči.
15
Program Podonavje
Program je eden od dveh naslednikov programa Jugovzhodna Evropa in je po območju skladen
z EU makroregionalno strategijo za Podonavje, ki se že izvaja.
Obsega celotno območje držav članic Češke, Slovaške, Avstrije, Madžarske, Slovenije,
Hrvaške, Romunije in Bolgarije ter nečlanic Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in
Moldavije; regiji v okviru države članice Nemčije (Baden-Wuerttenberg, Bavarska) in del
Ukrajine.
Organ upravljanja je Urad za nacionalno gospodarsko planiranje (ONEP), Budimpešta,
Madžarska.
Višina sofinanciranja iz ESRR znaša: 201.526.848 evrov.
Glavni cilj programa je snovanje, preizkušanje in izvajanje razvojnih politik ter odzivov na
skupne izzive in potrebe. Program se še oblikuje, prioritete so že oblikovane za javni posvet.
Vsebina programa
Prioriteta 1
1.1.
1.2.
Prioriteta 2
2.1.
2.2.
2.3.
Prioriteta 3
3.1.
3.2.
3.3.
3.4.
Prioriteta 4
4.1.
4.2.
Prioriteta 5
5.1.
Inovativno in družbeno odgovorno Podonavje
Izboljšanje okvirnih pogojev za uravnotežen dostop do znanja
Povečanje spretnosti in znanj za inoviranje
Varovanje okolja in upravljanje virov
Kulturna in naravna dediščina kot razvojna dejavnika
Biološka raznolikost in ekosistemi
Upravljanje voda ter preprečevanje in upravljanje s tveganji
Dobro povezano Podonavje
Regionalna mobilnost: povezovanje sekundarnih in terciarnih vozlišč s
TEN-T infrastrukturo
Okolju prijazni in nizko-ogljični prometni sistemi – rečni, morski, pristaniški,
multimodalne povezave
Koordiniranje pametnih sistemov distribucije energije
Izboljšanje regionalnega planiranja in usklajevanja na področju energije
Dobro upravljanje v Podonavju
Večnivojsko in transnacionalno upravljanje
Podpora makroregionalni strategiji
Tehnična pomoč
Zagotavljanje učinkovitega in nemotenega izvajanja programa
Prevladujoči upravičenci so: pravne osebe javnega prava, pravne osebe pod javnim
nadzorom, zasebne institucije, organizacije, združenja.
Program Srednja Evropa
Program obsega celotno območje Poljske, Češke, Slovaške, Avstrije, Madžarske, Slovenije in
Hrvaške, južne in vzhodne regije Nemčije (Stuttgart, Karlsruhe, Freiburg, Tuebingen, Gornja
16
Bavarska, Spodnja Bavarska, Gornje Pfalško, Gornje Frankovsko, Srednje Frankovsko,
Spodnje Frankovsko, Švabska, Berlin, Brandenburg, Meklenburg-Pomorjansko, Dresden,
Chemnitz, Leipzig, Saška-Anhalt, Turingija) ter severne regije Italije (Piemont, Valle d'Aosta,
Ligurija, Lombardija, Bozen, Trento, Veneto, Furlanija-Julijska krajina, Emilija-Romanja).
Sega na območje štirih makroregionalnih strategij, bodisi obstoječih ali v nastajanju (za Baltsko
morje, Podonavje, Jadransko-jonska, Alpska). Programu se je na novo pridružila Hrvaška.
Organ upravljanja ostaja regija Mesto Dunaj, Dunaj, Avstrija.
Višina sofinanciranja iz ESRR znaša: 246.602.270 evrov.
Cilj programa so pametne rešitve za regionalne izzive s transnacionalnim sodelovanjem ter
krepitev upravljalskih zmogljivosti regij in relevantnih akterjev.
Vsebina programa
Prioriteta 1
1.1.
1.2.
Prioriteta 2
2.1.
2.2.
2.3.
Prioriteta 3
3.1.
3.2.
3.3.
Prioriteta 4
4.1.
4.2.
Prioriteta 5
5.1.
5.2.
Sodelovanje za boljšo inovativnost in konkurenčnost Srednje Evrope
Izboljšanje trajnih povezav med akterji inovacijskih sistemov za krepitev
regionalnih inovacijskih zmogljivosti
Izboljšanje znanja in spretnosti za napredovanje v gospodarski in družbeni
inovativnosti regij
Sodelovanje na področju energije za znižanje ogljičnega odtisa
Razvijanje in izvajanje rešitev za povečanje energetske učinkovitosti in
rabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi
Izboljšanje teritorialno usmerjenega planiranja energetskih politik in
strategij za preprečevanje podnebnih sprememb
Krepitev zmogljivosti za planiranje mobilnosti na funkcionalnih urbanih
območjih za zmanjšanje izpustov ogljikovega dvokisa
Sodelovanje na področju naravnih in kulturnih virov za trajnostno
rast
Izboljšanje sposobnosti za integralno okoljsko upravljanje za varovanje in
trajnostno rabo naravnih virov in dediščine
Izboljšanje zmogljivosti za trajnostno rabo kulturne dediščine in virov
Izboljšanje okoljskega upravljanja funkcionalnih urbanih območij za
prijetno bivanje
Sodelovanje na področju prometa za boljšo povezanost Srednje
Evrope
Izboljšanje planiranja in koordiniranja regionalnih potniških prometnih
sistemov za boljše povezovanje z nacionalnimi in evropskimi omrežji
Izboljšanje koordinacije deležnikov tovornega prometa za več
multimodalnih, okolju prijaznih rešitev
Tehnična pomoč
Uspešno izvajanje programa sodelovanja
Nudenje podpore prijaviteljem in upravičencem ter krepitev vključenosti
relevantnih partnerjev v izvajanje programa
Prevladujoči upravičenci so: pravne osebe javnega prava, pravne osebe pod javnim
nadzorom, zasebne institucije, organizacije, združenja.
17
2) Medregionalni programi
Medregionalni programi pokrivajo območje vseh držav članic in nekaterih tretjih držav, da bi
lahko vse regije EU imele dostop do znanja in izkušenj, in so namenjeni izboljšanju uspešnosti
kohezijske politike. Programi medregionalnega sodelovanja se ne razlikujejo po geografskem
območju, temveč po vsebinski osredotočenosti, ki je značilna za vsak posamezen program.
Programi medregionalnega sodelovanja spodbujajo:
a) izmenjavo izkušenj na določenih tematskih ciljih med partnerji po celotni Evropski uniji z
namenom opredelitve in širjenja primerov dobrih praks ter njihovega prenosa v programe Cilja 1 v fazi izvajanja projektov oziroma, kjer je to primerno, tudi v programe sodelovanja (INTERREG EUROPE);
b) izmenjavo izkušenj pri opredelitvi, prenosu in širjenju dobrih praks in inovativnih pristopov z
namenom povečanja uspešnosti programov sodelovanja (INTERACT III);
c) izmenjavo izkušenj pri opredelitvi, prenosu in širjenju dobrih praks v zvezi s trajnostnim urbanim razvojem, vključno s povezavami med urbanimi in podeželskimi območji (URBACT III);
d) analize trendov razvoja glede na cilje teritorialne kohezije, vključno s teritorialnimi vidiki gospodarske in socialne kohezije, in skladnega razvoja ozemlja Evropske unije s študijami, zbiranjem podatkov in drugimi ukrepi (ESPON 2020).
Prijave na javne razpise so možne le v okviru programov INTERREG EUROPE, URBACT III in
ESPON 2020, saj je program INTERACT III namenjen pretežno udeležencem na programski
ravni in se sredstva ESRR ne dodeljujejo prek javnih razpisov.
Projekti ostalih medregionalnih programov so bolj strateške narave in zaradi svoje
kompleksnosti zahtevajo usposobljene partnerje, saj gre za projekte s širšim partnerstvom iz
več držav. Ključni neposredni učinki projektov se tudi tu kažejo predvsem kot: skupne analize
primerov dobrih praks, skupne strategije, akcijski načrti, usklajene metodologije in orodja,
analize razvojnih trendov, vzpostavljanje sistemov upravljanja na različnih področjih, pilotne
aktivnosti, prenos znanj in izkušenj med institucijami in regijami.
Program INTERREG EUROPE
Program obsega celotno območje 28 držav članic ter Norveško in Švico.
Organ upravljanja ostaja regija Nord-Pas de Calais, Lille, Francija.
Višina sofinanciranja iz ESRR znaša: 359.326.000 evrov.
18
Cilj programa je pomagati evropskim regijam izboljšati oblikovanje politik na regionalnem
nivoju ter njihovo izvajanje v okviru operativnih programov Cilja 1 in programov
evropskega teritorialnega sodelovanja s pomočjo izmenjave, razširjanja in prenosa izkušenj,
znanja in dobrih praks med evropskimi regijami.
Vsebina programa
Prioriteta 1
1.1.
1.2.
Prioriteta 2
2.1.
Prioriteta 3
3.1.
Prioriteta 4
4.1.
4.2.
Prioriteta 5
5.1.
Raziskave, tehnološki razvoj in inovacije
Izboljšanje izvajanja razvojnih politik in programov, zlasti programov cilja
»naložbe v rast in delovna mesta«, in kjer je to primerno tudi programov
evropskega teritorialnega sodelovanja, na področju raziskav ter
zagotavljanja infrastrukture in zmogljivosti za inoviranje
Izboljšanje izvajanja razvojnih politik in programov, zlasti programov cilja
»naložbe v rast in delovna mesta«, in kjer je to primerno tudi programov
evropskega teritorialnega sodelovanja, ki podpirajo proces inoviranja
akterjev v regijskih inovacijskih verigah na področjih pametne
specializacije in inovacijskih priložnosti
Konkurenčnost MSP
Izboljšanje izvajanja razvojnih politik in programov, zlasti programov cilja
»naložbe v rast in delovna mesta«, in kjer je to primerno tudi programov
evropskega teritorialnega sodelovanja, ki podpirajo SMP v vseh fazah
življenjskega cikla in spodbujajo razvoj, rast in inovacije
Nizkoogljično gospodarstvo
Izboljšanje izvajanja razvojnih politik in programov, zlasti programov cilja
»naložbe v rast in delovna mesta«, in kjer je to primerno tudi programov
evropskega teritorialnega sodelovanja, ki spodbujajo prehod na
nizkoogljično gospodarstvo
Okolje in učinkovita raba virov
Izboljšanje izvajanja razvojnih politik in programov, zlasti programov cilja
»naložbe v rast in delovna mesta«, in kjer je to primerno tudi programov
evropskega teritorialnega sodelovanja, na področju varstva in razvoja
naravne in kulturne dediščine
Izboljšanje izvajanja razvojnih politik in programov, zlasti programov cilja
»naložbe v rast in delovna mesta«, in kjer je to primerno tudi programov
evropskega teritorialnega sodelovanja, ki so namenjeni povečevanju
učinkovite rabe virov, spodbujanju zelenega gospodarstva in ekoinovacij
ter uvajanju sistemov upravljanja z okoljem
Tehnična pomoč
Maksimiranje uspešnosti in učinkovitosti upravljanja in izvajanja programa
INTERREG EUROPE
Prevladujoči upravičenci so: javne pravne osebe in pravne osebe pod javnim nadzorom.
19
Program INTERACT III
Program obsega celotno območje 28 držav članic ter Norveško in Švico.
Organ upravljanja ostaja samoupravna regija Bratislava, Bratislava, Slovaška.
Višina sofinanciranja iz ESRR znaša: 39.393.000 evrov.
Cilj programa je spodbujati izmenjavo izkušenj z namenom, da se poveča uspešnost
programov in ukrepov evropskega teritorialnega sodelovanja ter okrepi uporaba instrumenta
Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) s pomočjo krepitve institucionalnih
zmogljivosti in učinkovite javne uprave.
Vsebina programa
Prioriteta 1
1.1.
1.2.
1.3.
Prioriteta 2
2.1.
Krepitev institucionalnih zmogljivosti
Izboljšanje zmogljivosti za upravljanje in kontrolo programov evropskega
teritorialnega sodelovanja
Izboljšanje zmogljivosti programov evropskega teritorialnega sodelovanja
za doseganje in informiranje o rezultatih programov
Izboljšanje zmogljivosti za upravljanje programov evropskega
teritorialnega sodelovanja s pomočjo inovativnih pristopov (npr. evropsko
združenje za teritorialno sodelovanje, EU makroregionalne strategije)
Tehnična pomoč
Uspešno izvajanje programa sodelovanja
Prevladujoči upravičenci so: upravljalske strukture programov (ETS, IPA programi z državami
kandidatkami in potencialnimi državami kandidatkami, programi ENI ob zunanjih mejah EU;
čezmejni, transnacionalni in medregionalni programi), nacionalni / regionalni deležniki
evropskega teritorialnega sodelovanja in deležniki evropskega teritorialnega sodelovanja na
ravni EU (npr. Evropska komisija, Evropski parlament).
Program URBACT III
Program obsega celotno območje 28 držav članic ter Norveško in Švico.
Organ upravljanja je Generalni komisariat za skladen teritorialni razvoj (Commissariat Général
à l’Egalité des Territoires), Pariz, Francija.
Višina sofinanciranja iz ESRR znaša: 74.302.006 evrov.
Cilj programa je širjenje znanja in dobrih praks med mesti in drugimi političnimi ravnmi z
namenom spodbujanja celostnega trajnostnega razvoja ter povečanja učinkovitosti regionalne
in kohezijske politike s pomočjo mednarodnih izmenjav, usposabljanja ter kapitalizacije in
diseminacije. Povezovanje mest za izmenjavo izkušenj in znanj na področju vsebin mestnih
politik bo omogočilo izboljšanje učinkovitosti in vpliva mestne politike na mesto.
Vsebina programa
20
Prioriteta 1
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
Prioriteta 2
2.1.
Spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja
Izboljšanje sposobnosti mest za vodenje trajnostnih urbanih politik in praks
z uporabo celovitega in vključujočega pristopa
Iz Izboljšanje oblikovanja trajnostnih urbanih politik v mestih
Izboljšanje izvajanja trajnostnih urbanih strategij in aktivnosti v mestih
Zagotavljanje dostopa do znanj in izkušenj s področja trajnostnega
urbanega razvoja za strokovnjake in odločevalce z namenom izboljšanje
urbanih razvojnih politik
Tehnična pomoč
Maksimiranje uspešnosti in učinkovitosti upravljanja in izvajanja programa
URBACT III
Prevladujoči upravičenci so: institucije na področju urbanega razvoja, nosilci urbanih razvojnih
politik in organi odločanja v mestih
Program ESPON 2020
Program obsega celotno območje 28 držav članic ter Norveško, Švico, Islandijo in
Liechtenstein
Organ upravljanja ostaja Ministrstvo za trajnostni razvoj, infrastrukturo in prostorsko planiranje
in razvoj, Luksemburg.
Višina sofinanciranja iz ESRR znaša: 41.377.000 evrov.
Cilj programa ESPON 2020 je nadaljevati konsolidacijo Evropske opazovalne mreže za
teritorialno kohezijo in prostorski razvoj ter rast podpore in uporabe vseevropskih, primerljivih,
sistematičnih in zanesljivih podatkov o prostorskem razvoju.
Vsebina programa
Prioriteta 1
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
1.5.
Prioriteta 2
2.1.
Teritorialne evidence prostorskih podatkov, prenos, opazovanje,
orodja in doseganje ciljnih skupin
Nadaljevanje priprave Evropskih teritorialnih evidenc/prostorski podatkov
skozi aplikativne raziskave in analize
Nadgradnja prenosa znanja in uporabe analitičnih orodij za uporabnike
Izboljšano teritorialno opazovanje/spremljanje in orodja za
teritorialne/prostorske analize
Večje doseganje ciljnih skupin in njihova uporaba teritorialnih
evidenc/prostorskih podatkov
Vitko in učinkovito izvajanje programa
Tehnična pomoč
Vitko, uspešno in učinkovito izvajanje programa in zmanjševanje
administrativnih bremen
Izvajanje projektov po posameznih specifičnih ciljih se bo izvajalo na podlagi razpisa storitvenih
pogodb v povezavi z ESPON EZTS, ki so ga za namen izvajanja programa ustanovile
21
Luksemburg in tri Belgijske regije in nastopa kot upravičenec. Pri projektnih aktivnostih lahko
sodelujejo raziskovalci, univerze, inštituti ipd.