IMPRESUM

Izdava~: Zaednica na edinicite na lokalnata samouprava na Republika Makedonija

Za izdava~ot: Du{ica Peri{i}, Izvr{en direktor na ZELS

Naslov: Katalog na kulturni manifestacii na ELS

Podgotvil: Ivana Serafimova

Lektura i korektura: Aneta Vasilevska Qubeckij

Prevod na albanski jazik: Ismail Krifca

Prevod na angliski jazik: Vesna Andonovska

Tira`: 1.500 Pe~at i dizajn: Brigada dizajn

VOVED

Kulturata i tradicijata se bogatstvoto na narodite, a nivnata promocija e najmo}noto sredstvo za komunikacija {to magnetski gi privlekuva lu|eto da gi vidat, slu{nat i do`iveat vibraciite na ovie bezvremenski kategorii bez razlika na pripadnost, zemja i kontinent.

Kalendarskata godina vo Makedonija e sinoniom na harizmatski podium za izvedba na vekovnite i avtenti~ni obi~ai, vreme za prostirawe na strunata na kumanovskata tambura, za ekot na gali~kite zurli i tapani, na dolnenskite gajda, kaval i {upelka, za~ineti so najvkusnata rekanska pita, male{evski kompir, kavadare~ko vino, gevgeliski praz, ko~anski oriz...

Edninstvenite dolnenskite pelivanski borbi, unikatnata gali~ka nosija - izrabotena so filigranska preciznost i to~nost na terziite, neumornoto pulsir-awe na evropskiot imix na makedonskata metropola, hu-morot, smeata i {egata od sever do jug i od istok do za-pad, umetni~kata kreativnost i talent, pe~albarskata

pesna, qubovta opeana niz vekovite, modernite pop, rok, xez, hip hop muzi~ki stilovi, filmskite i dramski dostignuvawa, sovremenite egizibicii se maliot del od mozaikot. Ednostavno, sekoja op{tina vo Republika Makedonija neprestajno kulturno di{e veli~aj}i ja svojata posebnost i bogatstvo, nesebi~no delej}i gi so svetot.

Tokmu zatoa, ZELS ja prifati idejata za pe~atewe na publikacija kako Katalog od kulturni nastani i mani-festacii na op{tinite, a so cel da se zabele`i, promo-vira i da se privle~e interesot na javnosta vo zemjata i nadvor od nea za na{eto vekovno, istorisko, tradicio-nalno i narodno nasledstvo.

Narodnite izreki bele`at, a nam ni preostanuva da gi sledime „kade i da si za Petrovden doma da si”, ili ako za Petrovden odite vo Gali~nik i vo Reka, za Ilin-den vo Kru{evo, toga{ kade i da ste za vtor den Veligden povelete vo Makedonski Brod na „veligdenski kuli”.

ZELS

5

Mi~urinska sredba (Zdru`enie na gra |a ni

„Mi~urinska sredba”)

Vasilica - Proslavata na golemi-ot pravoslaven praznik Sveti Vasi­lij, ili me|u narodot poznat kako Sta ra nova godina, tradicional no, sekoja godina ja obele`uvaat `ite-lite na naselbata Mi~urin so boga-ta muzi~ka programa, kr{ewe na tradi cionalnata poga~a so zlatna

pari~ka i izbor na nov kum na sred-bata. Po predavaweto na kumstvo-to „stariot” kum so fakel go pali vasili~arskiot ogan.Za vreme na manifestacijata, prisut-nite se poslu`uvaat so topol ~aj, sokovi, greana rakija i so sendvi~i, a decata so ovo{je i so slatki.

op{tina aERODROM

13 januari

6

kowi~ki Mar{ (Zdru`enie „ilindenski mar{ 1978 godina”)

Triesetina komiti od Gorno Lisi-~e na 27 juli 2008 godina, dobivaj}i bla go slov od eden od vladicite na Make donskata pravoslavna crkva vo cr k vata „Sv. Petar i Pavle” vo Gorno Li s i ~e, trgnuvaat kon slavniot Me~­kin Kamen vo Kru{evo. Pred zaminuva-we to se odr`uva programa vo koja po ve }e od 30 godini tradicionalno u~e s tvuvaat stotina igraorci od KUD

„Nikola J. Vapcarov”, kako i poznati make donski estradni umetnici. Na kraj od sve~enosta, kowanicite se is-pra}aat so zurli i so tapani. Po pris-tignuvaweto vo Kru{evo, kowanicite se priklu~uvaat kon manifestacija-ta „Deset dena Kru{evska Republi­ka”. Na 2 avgust, Ilindenskiot mar{ za v r{uva so kowani~ko defile do Me~kin Kamen.

po~etok na manifestacijata na 27 juli, zavr{uvawe na 2 avgust

7

op{tina BEROVO

11ti oktomvri

den na Male {evskiot

koMpir

Op{tina Berovo vovede nova mani-festacija „ Den na male{evskiot kom-pir”, koja }e se odr`uva sekoja godina.Na stanot e posveten na vkusniot i eko lo{ki ~ist kompir od ovoj kraj, gor-dost na sekoj Male{evec. „Denot na male {evskiot kompir” e 11 oktomvri.Ma le{evijata e poznata po proizvod-stvo na najvisokokvaliteten i eko­lo {ki kompir, koj ima poseben vkus. Nas tanot }e ovozmo`i prisustvo na

go lem broj gosti i turisti kade {to po kraj razli~ni vidovi specijalite­ti od kompir, prisutnite }e imaat mo` nost da prosledat natprevar vo sle dnive kategorii:

1. najgolem plod na kompir, 2. najubavo dizajnirana ambala`a za

kompir i 3. najdobar recept za podgotovka na

kompir.

8

Male{evijata na dlanka (saem na lokalni proizvodi i na turizam)

Saemot „Male{evijata na dlanka”, pokraj saem na tradicionalni proiz-vodi e i saem na turizam. Saemot e podelen vo tri potsektori: rakotvor-bi, rezbi i zdrava hrana. Izlo`bata na tezgiwata, pokraj proda`en karak-ter, ima za cel i promocija na proiz-vodi. Najdobroukraseniot {tand vo sekoja od potkategoriite op{tinata go nagraduva so pari~ni sredstva. Pokraj izlo`bata na {tandovite, or-ganizirani e i kulturno­umetni~ka programa vo koja u~estvuvaat doma{ni i stranski gosti. Saemot se otvora na 27 avgust, koga se

sproveduvaat izlo`bite, programite, govorite. Vtoriot den, 28 avgust, sae-mot se zatvora porano, okolu 14 ~asot, i se povikuvaat site u~esnici, doma - }ini i gosti da u~estvuvaat na golemiot tradicionalen crkovno­naroden so­bir po povod verskiot praznik Golema Bogorodica, vo dvorot na manastirot „Presveta Bogorodica - Balaklija” kade {to se slu`i ru~ek (nare~en kurban) za pove}e iljadnici vernici.Za Berovo, ovaa manifestacija e impuls vo poddr{kata na razvoj ni te procesi, preku promocija na trad icionalnite proizvodi i na po{irokiot region, a

voedno prerasnuva i vo turisti~ka atrakcija na gradot. Saemot „Male{evijata na dlanka” ovozmo`uva poddr{ka na mali semej-ni biznisi, za~uvuvawe na tradici-jata i razvoj na turizmot, koi vodat kon realizacija na strate{kata cel za ekonomski razvoj na op{tinata. Originalnosta na nastanot prido-nese da gi nadmine regionalnite i nacionalnite ramki, a saemot da do-bie me|unaroden karakter.

27 - 28 avgust

9

baMburci

Na 20 januari se slavi verski ot praznik Sveti Jovan, koj go sla vat ver-nicite od pravoslavna vero ispoved.Tradicionalno, ovaa manifestaci ja se k oja godina se odr`uva vo se lo to Rat evo, sosedno na gradot Bero vo, so oko lu 700 `iteli, a vo koe `itelite se maskiraat so `ivotin ski ko`i, po-nekoga{ so maski, no naj ~esto so li-ca ocrneti so jaglen. Zadol`itelen

dekor na maskite se yvon~iwa, zaka-~e ni na niv, koi se vo funkcija da gi istera at lo{ite duh ovi. Od 2008 godi na, „Bamburci” prerasna vo mani-festacija orga nizira na od strana na Op{tina Berovo, dopolneta so natpre-var i so nagrada za „najubavata” mas­ka­kostum. Na mes to to na maskenbalot se slu`i topla rakija, stoplena vo tra dicionalni kotli.

20 januari

10

tradicionalna veligdenska Manifestacija

Op{tina Berovo na prviot den od pravoslavniot praznik Veligden go izbira najcvrstoto jajce (ka~or, vo dve kategorii - obi~ni i evropski jajca) i najubavodekoriranoto jajce. Dolgo-vekovna tradicija na male{evskiot

kraj e izborot na najcvrsto jajce preku po sebno dopirawe na jajceto so predni te zabi, so {to se sozdava pote-nok ili podlabok zvuk za proverka na „cvrstinata na jajceto”.

prv den veligden

11

op{tina BItOla

Mal bitolski MonMartr

Dimenzijata niz koja „Maliot bi-tolski Monmartr” se proektira vo op{ tes tvo to, po {to e i na{iroko poz nat, e gradeweto i odr`uvaweto na po~itta kon umetni~koto nasled­stvo, so ednovremen umetni~ki izraz na decata od razli~ni kulturi i tradicii. Sploteni na toj na~in i na edno mesto, razli~nite kulturi go raz viva at duhot na multikultur-ata i na tolerancijata.

Pove}e od osum iljadi osnovni u~i-li{ ta i predu~ili{ni ustanovi so po ve}e od petstotini iljadi detski crte`i od pove}e od ~etirieset i pet zemji vo svetot, dosega, dale svoj pri-dones kon idejata site razli~ni, no sepak ednakvi.„Me|unarodnata detska likovna kolo-ni ja”, poznata pod imeto „Maliot bi-tolski Monmartr”, e najgolemiot us-peh na detskoto likovno studio „Sv.

Ki ril i Metodij” - Bitola. Studioto e for mirano na 6ti oktomvri 1981 godina so cel da gi prifati i do izgradi mla-dite likovni talenti. ^le novite na studioto se izbiraat na konkurs {to se sproveduva na po ~etokot od sekoja u~ebna godina.

maj

12

„bitfest” (bitolsko kulturno leto)

„Bitfest” e festival poznat me |u golem broj renomirani umetnici od Republika Makedonija i svetot. Muzi-~ko-scenskata manifestacija ima mul-timedijalen karakter sostaven od tea-tarski izvedbi, balet, opera, koncerti

na klasi~na muzika, likovni izlo`bi, per formansi, rok, pop i xez-koncerti. Spo red kvalitetot i zna~eweto, „Bit-fest” go dostigna nivoto na srodnite letni nastani Skopsko leto i Ohrid-sko leto...

23 juni – 23 avgust

13

filMska kaMera ,,bra}a Manaki”

(Me|unaroden festival)

Deset godini po prvata proekcija vo „Grand kafe” vo Pariz, bra}ata Janaki i Milton Manaki so svojata legendarna kamera 300 kupena vo Lon-don, model „bioskop” (so seriski broj 300) od kompanijata Urban vo 1905 go-dina prvi gi snimile prvite podvi`ni sliki na Balkanot. Ovoj poteg na bra}ata Manaki, vsu{nost, go postavi kamen­temelnikot na ma ke donskata filmska istorija. Fotografskiot i filmski opus na

bra}ata Manaki e mnogubroen i na svetski rang. Filmskiot se spo re-duva so delata na bra}ata Limier i na ramnite na niv vo svetot. Doku-men taristi~kiot filmski materijal {to bra}ata-vizioneri go ostavile od toga{nata filmska industrija ima trajna i neprocenliva vred-nost. Nivnite dela, klasicistite na makedonskiot i balkanski film avtomatski gi postavuva na vrvot od svetskiot pionerski korifejski

fil mski dokumentarizam. Festivalot go sozdadoa grupa film-ski entuzijasti, koi vo 1979 godina prvpat go postavija vo ~est na delo to na bra}ata Manaki. Manifestacijata se odr`uva vo sep-temvri, sekoja godina, vo bitolskiot Centar na kulturata.I, kako {to velat, ako XX vek e vek na svetskiot film, toga{ za makedonski-ot i za nekoi drugi vo svetot XX vek e vek na filmskoto sozdavawe i raste`...

septemvri

14

drugi nastani

akto(Festival na sovremeni umetnosti)

avgust

Po~etocite na AKTO se bele`at vo 2006 godina. Festivalot na sov­re m eni umetnosti e postaven na ~eti ri oddeli: vizuelni umetnosti, izvedu va~ki umetnosti, muzika i teorija na kul turata.

kaMera 300

1 – 4 noemvri

Internacionalen festival na amater ski (neprofesionalen) doku­mentaren film.

interfest(Internacionalen festival na klasi~na muzika)

2 ­ 12 oktomvri

Vo izminatite godini na ovoj zna~aen fest ival nastapile vrvni umetnici i ansambli od Makedonija, Evropa, Seve rna i Ju`na Amerika, Azija i od Avstralija. Odr`ani se koncerti, li ko vni izlo`bi i scenski pretstavi so antologiska vrednost.

17

22 juli - 20 avgust

bogdanski sredbi

op{tinaBOgDancI

Bogdanski sredbi se kulturna mani-festacija vo koja u~estvuvaat eminent­ni umetnici od Republika Makedonija od site oblasti: drama, opera, folklor, poezija. I mnogu amateri go nao|aat svo-eto mesto na Bogdanskite sredbi. Od godina v godina op{tina Bogdan-

ci pravi napori da ja zbogati progra-mata so novi sodr`ini i da go zgole-mi kvalitetot na nastapite so {to sredbite bi stanele kulturen beleg za ova podra~je. Bogdanskite sredbi se odr`uvaat sekoja godina od 1999.

18

Maskarada

Masovna manifestacija, prete` no nameneta za mladite od u~ili{na voz-rast, kade {to doa|a do izraz nivnata inventivnost i detska kreativnost vo izrabotka na maski i vo samo-

to maskirawe. Od 2005 godina na maskaradata u~estvuvaat pove}e od iljada u~esnici. Del od bogdanskite maski se kotiraat me|u najdobrite i na Strumi~kiot karneval.

1 april

19

prvoMajski trki vo stojakovo

Tradicionalnite Prvomajski trki vo Stojakovo datiraat od vremeto po Vto rata svetska vojna. So isklu~oci po radi lo{ite vremenski uslovi, tr-kite se odr`uvaat do denes – pove} e od pedeset i osum godini. Interesot

e golem, u~esnicite se od Bodganci i od okolnite sela, no mo`at da se pri-klu~at zainteresirani i od drugi kra i{ta. Sekoja godina tradicijata po~nuva so trka na kowi, pa sledu­vaat magariwata i trkite vo vre}i.

1 maj

20

20 Maj - 5- juni

glasot na ^ar[ijata

op{tina

^aIR

O{tina ^air e multietni~ka op{tina na koja `iveaat i rabotat pet nacionalnosti. Zaedno so Grad Skopje, ve}e tri godini ja odr`uva man-ifestacijata Glasot na ̂ ar{ijata na koja se prezentirat vrednostite i se

pretstavuvaat kulturnite dru{tva od Op{tina ̂ air i od Grad Skopje. Mani-festacija, dve nedeli, e obele`ana so soodvetni kulturni nastani {to ja odrazuvaat samata op{tina so site svoi belezi na multietni~nost.

21

kulturna Manifestacija

na ^ar[ijata

28.11

Kulturnata manifestacija na ^ar{ijata se odr`uva kon krajot na dekemvri na plo{tadot Skender­beg. Organizator na manifestaci-jata e Op{tina ^air i dru{tvoto Es-nafot na Stara ^ar{ija. Glavna cel

e promocijata na Starata ^ar{ija i umetni~kite dela. Planirano e ovaa manifestacija da se zbogatuva so novi sodr`ini so koi }e se potencira va`nosta na Starata ^ar{ija.

22

likovna kolonija

op{tina

^a[ka

Mlada, no so namera da stane tra-dicija za op{tina ̂ a{ka, na likovna-ta kolonija u~estvuvaat 25 osnovci i nastavnik­mentor od u~ili{tata na teritorijata na op{tinite ^a{-ka, Veles i Gradsko. Likovnata ko-lo nija im ovozmo`uva na mladite da ja izrazat svojata kreativnost, svo ite umetni~ki kvaliteti i lik-

ovni ve{tini. Na toj na~in tie se zapoznava at so prirodnite ubavini na Republika Makedonija, poto~no so ubavinite na centralniot region na dr`avata. Nivnite ve{ti ra~iwa na slikarsko platno gi preslikuva-at pejza`ite i karakteristi~nite mo ti vi za podra~jeto. Od kolonijata pro izleguvaat mnogu uspe{ni detski

crte`i, koi vleguvaat vo likovniot fond za tvore{tvoto vo ovoj del od zemjata.Manifestacijata se odr`uva vo os-novnoto u~ili{te „Todor Janev” vo ^a{ka, kade {to u~esnicite i se smesteni. Osnovcite po zavr{uvawe na detskata kolonija se zdobivaat so priznanija za u~estvo.

23 - 29 juni

23

saeM na Zdrava hrana

Op{tina ^a{ka e isklu~itelno ~i sta i ekolo{ki zdrava ̀ ivotna sre-dina, bez ~ad od industriski oxaci, so redok soobra}aj, bogata so ~isti i studeni vodi i so plodni nivi. U`i va telite vo prirodata imaat mo`nost da pominat eden den vo zdra-va i ~ista ekolo{ka sredina zapoz-navaj}i se so zemjo delskite proizvo-di od selata Stari grad, Teovo, Sogle, Bogomila, Ore {e, Ne`ilovo, Izvor, Martolci i Omo rani. Degustacijata na lokalni te specijaliteti, zapoz-navaweto so narodn ata tradicija karakteristi~na za ovoj kraj i kontak-tite so zemjodelci te od ova podnebje se del od bogatata ponuda na Denot na pro letta. Op{tina ̂ a{ka se odlikuva so blagi zimi i so sve`i leta, kako po volen priroden preduslov za odg-

leduvawe razli~ni vidovi rastenija - ovo{je i zelen~uk, {umski plodovi i mnogu brojni lekoviti bilki.Pred vodnik na gradinarskite raste-nija od ovoj kraj e bogomilskoto grav-~e, a ne pomalku e poznat i kompirot. Se istaknuva odgleduvaweto na pove}e vidovi piperki na po~vata vo selata Teovo, Martolci i Izvor. Na pod ra~jeto na Azot vo golemi koli~ini gi ima or-evite, bademite i le{nicite. Mnogu selani od ovoj kraj ja obezbeduva at svojata egzistencija od {umskite plo-dovi - pe~urkite kako vidot vrgaw, kapi n kite, {ipkite i borovinkite. Do brite klimatski uslovi ovozmo ̀ u-vaat odgleduvawe p~eli i proizvod-stvo na visokokvaliteten med. Liva-di te, pasi{tata i {umite davaat mo ̀ nost za odgleduvawe krupen i

si ten dobitok i `ivina, od koi se dob i va at kvalitetno mleko i mle~ni pro izvodi, meso i jajca. Bi strite i studeni vodi na rekata Ba buna vo seloto Ne`ilovo stanaa dom za pastrmkata odgleduvana vo po sebno izgradeni ribnici. Vku sot na kvalitetot, ~istoto i ekolo{koto, mirisot na prirodnoto i slikata na spektarot od boi na edno mesto se preto~uvaat i mo`at da se do`iveat vo gostoqubiviot kraj na op{tina ^a{ka za vreme na „Denot na proletta”, koj se obele`uva vo dvorot na osnovnoto u~ili{te „Pe-tre Pop Arsov” vo selo Bogomila.

21 mart - den na proletta

24

18 januari - 1 fevruari

„stankovi denovi”

op{tina

^U^ER SanDEVO

„Stankovi denovi” se odr`uva po po vod `ivotot i deloto na narodni-ot heroj Aleksandar Urdarevski – Stanko, patron na Partizanskiot dom „Sandevo”.Odrednicata za po~etok na manifes-taci jata e 18 januari, denot koga e ro den herojot. Toj zaginal na 1 fe-vruari, na 24-godi{na vozrast, den, koj denes e odreden za zavr{uvawe na obele ̀ uvaweto na herojskiot prido-nes na ovoj velikan.Tridnevnata sve~enost po~nuva so polo ̀ uvawe cve}e pred bistata na

na rodniot borec, pridru`eno so izve dba na muzi~ko-literaturna pri-redba. Tradicionalno, istiot den po~nuvaat natprevarite vo {ah i vo ping­pong, koi se odr`uvaat vo go-lemata sala na Domot. Nagradite za prvite trojca pobednici gi obezbe-duva Op{tina ^u~er Sandevo.Prvi fevruari, denot koga po~inal he rojot, se obele`uva so ve~eren kon-cert. Koncertot sodr`i folkloren na s tap na „Aleksandar Urdarevski”, ku lturno-umetni~ko dru{tvo {to ra boti vo ramkite na Partizanskiot

dom „Sandevo”. Vo nego ~lenuvaat de ca i mladinci od site naseleni mes ta vo op{tina ^u~er Sandevo. Po na stapot, sleduvaat igrawe ora i svi rewe i peewe pesni na harmonika od lokalni peja~i, kako i izvedba na hu moristi~ni to~ki. Ma nifestacijata zna~i neguvawe na tradiciite preku folklornite nas-tapi, na istorijata prenesena pre-ku referati za `ivotot i za delo to na herojot, na sportskiot duh, dru-`eweto i naso~uvaweto na mladite kon sportot i kulturata.

25

gola~ki folklorni

sredbi

op{tina DEl^EVO

Gola~ki folklorni sredbi se odr-`u va at no}ta sproti verskiot praznik Sv. Pantelejmon, osmi avgust, paralel-no so odr`uvaweto na tradicional ni-ot Gola~ki sobor na planinata Golak, po kraj manastirot „Sv. Pantelejmon”, izg raden na iljada i petstotini met­ri nadmorska viso~ina. Ver skata tradicija i veruvaweto vo is celitelnata mo} na svetecot Pan-telejmon kako i bogatata folklorna pa leta od Gola~kite folklorni sred-bi no}ta sproti verskiot praznik so-bi raat okolu deset iljadi vernici od Isto~na Makedonija, iselenici i tu -risti pokraj manastirot „Sv. Pante-lejmon” na najvisokiot vrv na Golak - ^avka. Tradicionalno, lu|eto od Pija nec neguvaat silen kult kon ve li-ko ma~enikot sv. Pantelejmon. Spo red `i tieto na svetecot Pantelej, toj od mal go izu~uval lekarskiot za na et i le kuval od mnogu bolesti, po radi {to na ikonite e naslikan kako lekar. Um-rel so ma~eni~ka smrt – otsekuvawe na

glavata. Vo manas tirot, vozobnoven vo 1919 godina, po kraj ostatocite od sta-rata crkva „Sv. Petka” od 16 vek, no} ta sproti praznikot prespivaat oko lu tri iljadi vernici. @ivotnite pri-kazni raska`uvaat deka ovaa ve~er oz-dravuvaat bolnite, se lekuvaat rani-te, se spojuva duhovnoto so realnoto, yvezdenoto nebo so planinata Golak. „Od pamtivek Golak e najubavoto mesto na dene{niot i na utre{niot den. Sp-roti Sv. Pantelejmon na Golak od dam-ni na prestojuvale mnogu lu|e. Toa se ~i ni i denes. Nekoi prestojuvaat za zdrav je, nekoi da si naleat od svetata vodi~ka, drugi da se proveselat, da za-peat i da zaigraat”- veli sobira~ot na narodni umotvorbi, Dimitar Uzunski.Tradicionalniot Gola~ki sobor be-{e povod entuzijasti so poddr{ka od Op{tinata da ja zbogatat ve~erta so folklorni sredbi. Taka po~na tradi-cijata, od 1994 godina. No}ta pod yvez denoto nebo na Golak dominiraat zvu cite od pesnite i od orata od folk-

lornoto bogatstvo na tradicionalni-te Gola~ki folklorni sredbi. Scena-ta se postavuva pod manastirot i na nea izobiluvaat folklornite motivi, starite instrumenti, avtenti~nite ora, ~ii{to zvuci spoeni so vekovna-ta tradicija gi ~uvaat korenite i iden titetot na pijane~kiot ~ovek. Go la~kite folklorni sredbi so nas-ta pite na folklorni dru{tva od stra nstvo poslednite godini dobija i me|unaroden priznak. Godinava nasta-pija devet folklorni grupi od Makedo-nija, Bugarija i od Srbija. Organizato-ri na nastanot se Op{tina Del~evo i Centarot za kultura od Del~evo.

8 avgust

26

sredina na septemvri

pijane~ko-Male{evska svadba

Kulminacija na pijane~ko-male {e -v ska ta svadba e ven~avaweto na mla­dite vo crkva. Sve~eniot ru~ek za gostite e eden den, odnosno od osum ~asot nautro koga se najavuva svad-bata so prvite udari na tapanite i so zvukot na zurlite do docna vo ve~erta. Spored tradicijata od ovoj kraj, aktivnostite okolu podgotovka na svadbata traat cela nedela pred centralniot nastan, a po~nuvaat so kitewe na domovite na mladencite, pokanuvawe na gostite po starinski pijane~ki obi~aj, ergenska i momin­ska ve~er.Pi jane~ko - male{evskata svadba gi potsetuva del~evci na stari te

obi~ai. Svadbarskite adeti, koi s# u{te `iveat vo se}avaweto na postar-ite, se rekonstruiraat so pi ja ne~ko-male{evskata svadba. Na sve~eniot den mu prethodat obi~ai, koi traat cela nedela. De l~evo `ivee vo staro-to vreme. Avte nti~no se podgotvuva domot na mla do`enecot, se podgotvu-vaat svadba rskite nosii, se kanat sva-tovite i gos tite so rakija i so {are-ni bonbo ni, se podgotvuva kolata so koja }e se vo zat mladencite, se vr{at podgoto vki za tradicionalniot ru~ek vo manastirot „Sv. Bogorodica”. Mo`nosta svojata qubov da ja kru ni-sa at na stariot svadbarski pijene~ki na ~in ja imaat mladenci {to se izbi-ra at na javen oglas. Prethodno e pot rebno mladite da imaat sklu~eno gra |anski brak, a ven~avaweto vo cr-kvata se izveduva na tradicional-niot na~in na denot na glavnata svad barska ceremonija.Trad icionalnosta na pijane~ko-male-{evska svadba se potvrduva za za-

{titna marka na Isto~na Makedo nija. Za obi~aite i za veruvawata vtkaeni vo `ivotot na lu|eto od regionot ne e mnogu pi{uvano i istra`uvano. Ia-ko folklornata tradicija e relati-vno za~uvana, za svadbarskite adeti mo ̀ e da se ka`e deka se razlikuvaat od tie kaj sovremenata svadba vo od-nos na namalenite obi~ai i vreme-traewe. Svadbarskite obi~ai i pesni vo pijane~ko-male{evskiot region se mo{ne specifi~ni, interesni od folk loren i od etnolo{ki aspekt.Sva dbata e plod na sorabotkata me|u Op{tina Del~evo i Kulturno-ume t-ni~ koto dru{tvo „Goce Del~ev” od De l ~evo. Ovaa manifestacija e povod vo nea aktivno da se vklu~i i nevla-di n iot sektor, {to ja dozbogatuva pro g rama ta za vreme na svadbata. Me|u narodniot folkloren festival i Saemot na tradicionalna hrana i rako tvorbi go dopolnuvaat ambientot naglasuvaj}i ja tradicijata, koja go ~u-va identitetot na Pijanec.

27

kulturna Manifestacija

„ dojranski rakuvawa”

op{tina DOjRan

Dojran so ezeroto, kako mo{ne privle~na turisti~ka destinacija vo jugoisto~niot del na Republika Make-donija, be{e i ostana neprekinata inspiracija za mnogu poeti, likovni i muzi~ki umetnici vo sozdavaweto novi dela. Toa be{e povod vo 1976 godina da se sozdade kulturno-umetni~kata man-ifestacija „Dojranski rakuvawa”. „Dojranski rakuvawa” e plod na ̀ elba, ideja, golem entuzijazam, koj podocna prerasna vo postojan umetni~ki ras-te` i se oformi vo edna od najpozna­tite letni kulturni manifestacii. Nastanot e vbrojan me|u najpoznatite festivali od vakov vid vo zemjata i vo

stranstvo. Toj gi afirmira vrednos­tite na makedonskata i na regional­nata kultura. Manifestacijata denes dava dragocen pridones vo unapredu-vawe na me|uop{tinskata, regional-nata i na prekugrani~nata sorabotka. U~esnici na manifestacijata se umet-nici od Makedonskata opera i balet, vrvni muzi~ki i kulturno-umetni~ki grupi, teatri, likovni umetnici, po-eti od gradovite vo Republika Make-donija, pri {to dominiraat tie od jugoisto~niot region. Ne pomalku e zna~ajno u~estvoto na umetnicite od Grcija, Bugarija, Turcija, Srbija i od drugi zemji od Balkanot.

Manifestacijata se odr`uva vo let-niot period i sodr`inski e koncipi-rana vo tri bloka: Prviot e namenet za kulturno­umetni~kiot opus, vtoriot go so~inuvaat simpoziumi posveteni na istaknati i zaslu`ni li~nosti od regionot i po{iroko i tretiot blok e obele`an so „Denovite na makedon­skiot film”. So godini manifestacijata se odr`uva{e na scenata vo crkvata „Sveti Ilija”, a denes umetni~kite bogatstva se prenesuvaat na letnata scena pod javorite vo Star Dojran.

10 juli – 19 avgust

28

festival „pece atanasovski” (Me|unaroden festival na izvor-ni narodni instrumenti i pesni)

op{tina

DOlnEnI

Festivalot „Pece Atanasovski” s. Do lneni, tradicionalno se odr`uva 35 godini, od 1974 godina. Festivalot ima me|unaroden karakter i na nego u~e stvuvaat instrumentalisti i folk lorni grupi od pove}e dr`avi od Ba lkanot, Evropa i od svetot: SAD, Avs-tralija, [kotska, Holandija, Ungarija, Ro manija, Bugarija, Slovenija, Bosna i Hercegovina, Srbija, Slova~ka, Turci-ja, Grcija. Festivalot go za~uvuva i ne guva izvorniot folklor, narodnite in strumenti i pesni, tradiciite i

kolo ritot na makedonskata nacija, et-ni ~kite zaednici vo Makedonija i na na rodite vo Evropa i vo svetot. Niz ri tamot i notite na narodnata pesna se gradi po~ituvaweto i neguvaweto na sopstvenata tradicija i kultura i se prou~uva i prezentira kultura-ta na sosednite narodi, narodite vo Evro pa i vo svetot.Poradi toa, sè pogolem e brojot na mladi instrumentalisti i peja~i od zemjava i od stranstvo. Kako pridru`ni manifestacii pov-

remeno se odr`uvaat rabotilnici za izrabotka na narodni instrumenti (gajda, kaval, {upelka itn.) i simpozi-umi. Tie slu`at za promocija i za pret-stavuvawe na narodnata umetnost na makedonskiot narod so site nej zini specifiki, koi ja pravat poina kva od drugite narodi vo regionot i po{iroko (izvornite instrumenti i pesni, narodnite nosii).Dvodnevniot festival „Pece Atanas-ovski” se odr`uva vo ~est na verskiot praznik na s. Dolneni – Spasovden.

spasovden / 15 maj - 19 juni

da se stavi folkloren motiv vo poza-dina na fotografijata na pece a.

29

24 i 25 maj

„ib^e-fest” s. la`ani(festival na bo{wa~kata zaed-nica vo republika Makedonija)

„IB^E-FEST” s. La`ani e dvod-nevna manifestacija, koja go neguva folklor ot i narodnoto tvore{tvo na bo{wa~kata zaednica vo Repub-lika Makedonija. Nositeli na umet-ni~kiot del od programata se i es tradni umetnici od Bo sna i Herce-govina i od Srbija. Festivalot ja

pre n esuva tradicijata na po mladite pokolenija za~uvuvaj}i go kulturniot identitet na Bo{wacite pre ku istak-nuvawe na nejzinite karakteristiki i belezi. Manifestacijata te` nee da prerasne vo tradicionalen nas­tan na ovaa populacija vo Republi ka Makedonija.

30

kraj na april - po~etok na maj

„pelivansko borewe” s. debre{te (sportsko-kulturna manifest-acija na turskata zaednica)

Ednodnevnoto pelivansko borewe e sportsko­kulturna manifestacija na turskata zaednica vo Republika Makedonija. Povremeno se odr`uva vo s. Debre{te, ima svoi koreni, no nema tradicionalen karakter. Vo idnina

lokalnata samouprava so poddr{ka od po{irokata zaednica }e napravi napor za bienalno odr`uvawe na pelivanskoto borewe i da mu dade pogolem publicitet.

31

„vini~e”

op{tinagazI BaBa

Kulturnata manifestacija „Vin-i ~e” se odr`uva vo prekrasniot ma-nastirski kompleks „Sveti Ilija” vo s. Vini~e. Na nea u~estvuvaat osno-vci od u~ili{ta na podra~jeto na op{tina Gazi Baba i u~enici od sos-ednite op{tini i od op{tinite na gradot Skopje. Manifestacijata izobiluva so pove}e vidovi sodr`ini: slikawe so boi, modelirawe so glina, crtawe na

staklo, horsko peewe. Naizmeni~no, nim im se pridru`uvaat mandolin-skiot orkestar, igraornite i rit mi-~ki grupi, izvedbite na detski pes-ni, a seto toa vo uloga na neguvawe na izvornite makedonski pesni i instrumenti. Prekrasniot ambient proizlezen od izvedba na razli~nite kulturni sodr`ini gi zbli`uva i gi pro{iruva horizontite na drugaruvawa na de-

cata od razli~ni kulturni sredini, se razmenuvaat iskustva i se zbog-atuvaat soznanijata. Osve`uvawe na manifestacijata }e bide voveduvaweto raketno modelar-stvo i orientacija vo prostor i niv-na demonstracija na teren. Na sled-nite manifestacii }e u~estvuvaat i u~enici od zbratimenite op{tini na Gazi Baba vo drugi zemji – Srbija, Bugarija i Slovenija.

maj

32

„ra{tak” (revija na narodni nosii, pesni i instrumenti)

Vo mestoto Ra{tak, lulkata na makedonskata orska i igraorna tra-dicija, se izveduva kulturnata ma-nifestacija „Revija na narodni nosii, pesni i instrumenti”. Spojot na nenadminlivata ubavina na make-donskite narodni nosii od site kra i{ta na Makedonija, narodnata

pesna i avtenti~nosta na narodnite instrumenti pridonesuva za negu­vawe na tradicijata i za nejzino prenesuvawe na idnite pokolenija. Manifestacijata }e bide zbogatena so novi sodr`ini i so u~estvo na ig-raorni dru{tva od cela Makedonija.

juli

35

„sMokvijada”

op{tina gEVgElIja

Od pamtivek do denes, smokvite se obele`je na Gevgelija, a slatkoto od mediteranskoto ovo{je, napraveno po starinski recept, e originalno i ed-instveno me|u svoite vidovi vo Make-donija i vo svetot. Prodol`uvawe na tradicijata vo odgleduvaweto smok-vi i afirmacijata na gotvarskite specifiki vtkaeni vo originalnos­ta na slatkoto od zreli smokvi od godina vo godina ja odr`uva i promo-

vira nevladinata „TeRa” pod pokro-vitelstvo na op{tina Gevgelija, pod imeto „Smokvijada”. Ekipi sostaveni od gevgeli~anki i od po nekoj gevgeli~anec sekoja go-dina go prigotvuvaat slatkoto i se natprevaruvaat za titulata „najdo­bro slatko od zreli smokvi”. Drugi se natprevaruvaat vo disciplinata „najdobro ureden {tand od zreli smokvi”. Vo dvete disciplini - najdo-

bro slatko i najdobro ureden {tand, pobednicite gi proglasuva komisija. Festivalot po~nuva so defile na folklorni dru{tva, a nim im se pridru`uvaat ispolniteli na zabav-na i na narodna muzika. „Smokvijadata” e prodol`uvawe na vekovnata tradicija vo Gevgelija – gostinot da se pre~eka so slatko od zreli smokvi.

kraj na avgust

36

„kalinka”

„Kalinka” e me|unaroden detski muzi~ki festival so edinstvena po-raka – deteto da se ~uvstvuva vli-jatelno, a Gevgelija ~etiri dena da bide grad na detstvoto i na mlados­ta. Niz ~etiridnevnite koncerti, dramski pretstavi, likovni izlo`bi, literaturni rabotilnici decata `iveat ednovremeno slavej}i ja pes-nata, drugarstvoto i igrata.

Na festivalot se izveduvaat 12 pesni za deca od poznati avtori vo Make-donija. Na me|unarodnata ve~er se pretstavuvaat deca od drugi zemji, koi pesnite gi ispolnuvaat na sop-stveniot, maj~in jazik. Za vreme na ~etirdnevniot nastan, okolu 150 deca nastapuvaat kako solisti, horisti i tan~ari. Tie, preku drugaruvaweto i pesnata, ispra}aat poraka za mir,

prijatelstvo i qubov vo celiot svet. Urivaj}i gi jazi~nite pre~ki, de-cata poka`uvaat deka pograni~nata Gevgelija kako otvorena porta kon Ev-ropa zaslu`eno go nosi imeto kultur­na prestolnina na detskata pesna i na detskoto tvore{tvo.

vtora polovina od maj

37

„gitarijada”

„Gitarijadata” e smotra na mladi muzi~ari - rok-grupi od Makedonija. Polovina vek „Gitarijadata” ja pro-movira op{tina Gevgelija vo centar na rok-muzikata, koj privlekuva golem broj u~esnici i u{te pogolem broj gosti. Muzi~kiot del e podelen na edna ili na dve ve~eri na selekcija,

vo zavisnost od brojot na prijaveni izveduva~i. Tretata ve~er e final-na ve~er na koja `irito sostaveno od poznati i doka`ani muzi~ari i novinari i od publikata od druga strana gi izbiraat trite najdobri sostavi. Nagradata e besplatno sn-imawe videomaterijal i nastap na

„Gitarijadata” vo Zae~ar, Srbija. Natprevaruva~kiot del e dopolnet so revijalno u~estvo na afirmira­ni makedonski grupi. „Gitarijadata” gi sobira mladite muzi~ari od zemjava na edno mesto, kade {to mo`at da go odmerat svoeto znaewe i umeewe vo rok-muzikata.

april

38

op{tina

gOStIVaR

den na konstituirawe na sovetot na op{tinata

Na 23ti dekemvri vo 1992 go­dina se konstituira{e Sovetot na Op{tina Gostivar. Sekoj 23ti dekem-vri op{tinata organizira ednodnev-na kulturna manifestacija koja ja bele ̀ at pove}e aktivnosti.Vo golemata sala na op{tinata vo prisustvo na gostite i gra|anite, se istaknuvaat rabotite zavr{eni

od strana na op{tinata i javnite pretprijatija , se proglasuvaat naj-dobrite rabotnici na poleto na os-no vno i sredno obrazovanie, najdob-ri te sportisti na godinata i dr.Zaradi ovoj nastan site sredni u~i-li {ta, koi ednovremeno imaat i pat-ro nat, organiziraat niza kulturni i sportski aktivnosti.

23ti dekemvri

40

detska likovna kolonija

op{tina

\OR^E PEtROV

Pove}e od 30 mladi umetnici od osnovnite u~ili{ta, na 24 april, sekoja godina imaat mo`nost da ja is-probaat svojata umetni~ka darba vo op{tina \or~e Petrov. Izraboten-ite detski kreacii na kolonijata {to se odr`uva vo s. Ku~kovo se pret-

stavuvaat na izlo`ba vo op{tina \ or~e Petrov. Manifestacijata ima namera da go pro{iri teritorijalno u~estvo, odnosno da ima regionalen karakter so u~estvo na u~enici od u~ili{ta nadvor od gradot Skopje.

24 april

41

denot na krstot

„Denot na krstot” go obele`uvaat selski igri karakteristi~ni za pod -ra~jeto na op{tina \or~e Pet rov. Najvpe~atliva e vozobnovenata drevna igra „Fati go petelot”, koja poteknu-

va od okolinata na s. Ku~kovo. Natamu, sleduvaat i drugi prepoznatlivi selski igri. Nivnata avtenti~nost i originalnost gi pravi unikatni vo po{irokiot region.

1vi maj

42

28mi juni

folkfest „valandovo” - repriZa

Na stadionot „Makedonija” vo op-{tina \or~e Petrov se odr`uva re­prizno izdanie na Folkfest „Valan­dovo”, vo ~est na me|uop{tinskata so rabotka na op{tinite \or~e Pe-trov i Valandovo. Muzi~arite-fi-nalisti se na repertoarot od go-

di na{noto reprizno izdanie na fe stivalot. Sredstvata od proda-de nite bileti za reprizniot festi-val, koj dosega go posetile pove}e od de set iljadi gra|ani, se nameneti za humanitarni celi.

43

gRaD SkOPjE

„vino-skop”(festival na vinoto)

„Vino-Skop” e me|unaroden vinski festival za proslavuvawe i afirmaci-ja na vekovnata tradicija za proizvod-stvoto na vino i za ugostitelstvoto vo Makedonija. Festivalot na vinoto gi promovira kvalitetnite i sortni vina so degustacija na vina, koi se ocenuvani od me|unarodni enolozi. Na ovoj festival u~estvuvaat vinar-nici i od stranstvo. Tradicijata vo visokokvalitetno vinsko podnebje na Republika Makedonija se obele`uva sekoja godina. Na toj na~in se dava pri-dones vo sozdavaweto kultura i svest za festivali, go promovira kvalite-tot kako tradicija so svojata sovre-mena turisti~ka i ekonomska dimen-

zija, a pridonesuva vo popularizacija na makedonskoto tradicionalno zanaet~istvo, vino i hrana pred gos-tite od zemjata i od stranstvo. Na edno mesto se pretstavuva i nadograduva evropskiot imix na grad Skopje i se pomaga vo uspe{noto pozicionirawe na makedonskite proizvoditeli na vino, ugostiteli i zanaet~ii, ed-novremeno razvivaj}i ja makedonskata umetnost i kultura. „Vino-Skop” e mesto kade {to mo`e da se sledat i postojnite tendencii na poleto na proizvodstvoto na vino, ugostitelst-voto i zanaet~istvoto vo svetot.Karakteristi~ni aktivnosti za vre-me na ~etiridnevnoto praznuvawe

se degustaciite, aukcijata na vina na gala­otvoraweto na festivalot, natprevarite za najdobro sovpa|awe na hrana so dadeno vino, najdobro poslu`eno vino, najsoodvetno iz-rabotena vinska karta za restorani i za kafuliwa na makedonski i na angliski jazik, nagradni igri, pre-davawa za vinoto i organizirawe pr-ezentacii, kursevi, predavawa. „Vin-skite” sodr`ini se nadopolneti so interpretacii na muzi~ki grupi od stranstvo (duva~ki, klasi~na muzika, kulturno-umetni~ki dru{tva, staro-gradski melosi i narodna muzika, folklorna etnomuzika i sl.).

oktomvri

44

kraj na maj i po~etok na juni

„baskerfest”

„Baskerfest” e internacionalen multikulturen uli~en festival, simbol na globalnoto povrzuvawe na kulturite i na narodite preku univerzalniot jazik na razbiraweto, mimikata i pantomimata. Toj go nosi

duhot na svetot vo Skopje. Pose-titelite i publikata imaat mo`nost pod otvoreno nebo deset dena da u`ivaat vo interesni pretstavi na artistite, koi doa|aat od cel svet. Pretstavite se besplatni.

45

posledna sabota

od septemvri

„bela no}”

„Bela no}” prestavuva kulturen nas-tan so koj se ovozmo`uva organizirana prezentacija na sovremenata makedon-ska me|unarodna svetska umetni~ka scena vo tek na cela no}, na pove}e od 15 lokacii vo gradot - vo kultur-nite ustanovi vo Skopje, na gradskite ulici, Gradskiot park, plo{tad Make-donija, kej 13 Noemvri, Starata skopska ~ar{ija, oblagoroduvaj}i go stereotip-noto gradsko sekojdnevie/sekojno}ie. Nastanot trae do ranite utrinski ~asovi, a idejata podrazbira prezen-tacija na najsovremenite umetni~ki trendovi pred gra|anite so cel de-

mistifikacija na mitot za umetnos-ta i za kulturata i pribli`uvawe na povisokite estetski kulturno vred-nosti na gra|anite i promocijata na gradskite kulturni ustanovi.Preku dru`ewe, umetnost, kreativ-nost, teatar, muzika, tanc, sport, sol-idarnost, barem vo edna no}, vo „Bela no}” gra|anite imaat mo`nost na pove}e lokacii vo gradot da vidat i da u~estvuvaat vo mnogubrojni nastani, koi ovozmo`uvaat da se spoznae blisko-sta me|u lu|eto i neraskinlivata vr­ska me|u kulturniot razvoj i kvalite­tot na `iveewe vo na{iot grad.

Zaradi opfa}awe pove}e celni grupi gra|ani, kako dopolnitelni sodr`ini vo manifestacijata vleguvaat orga-nizirani sportski natprevari, tradi-cionalniot turnir vo uli~na ko{arka (Street-Ball) me|u u~enicite od sredite u~ili{ta, polno}nata modna revija, teatarskiot spektakl na plo{tad Makedonija, humanitarni akcii, kon-certi na zabavna i na rok-muzika. Konceptot na „Bela no}” e zamislen planski da se opfatat programskite sodr`ini za site gra|ani, od 7 do 77 godini, vo ~asovi {to odgovaraat na vozrasta na `itelite na Skopje.

46

„skopsko leto”

Festivalot „Skopsko leto” e eden od najstarite tradicionalni kultur-ni festivali vo Skopje, a e formiran so ideja da se sistematizira i zbogati kulturnata ponuda vo Skopje vo let-nite meseci. Manifestacijata e od me|unaroden vid i do sega go ima obez-bedeno gostuvaweto na mnogu poznati i kvalitetni svetski imiwa od oblas-ta na umetnosta vo Skopje. „Skopsko leto” e svoeviden podium i za promo-cija na mnogu doma{ni mladi umetni­

ci i talenti, a se odviva vo sorabotka so pove}eto kulturni institucii vo Skopje, nezavisni kulturni centri, ambasadi i stranski kulturni centri, umetni~ki ansambli i solisti. Sekoja godina, po~nuvaj}i od 21vi juni, prviot den na letoto i Svetskiot den na muzikata se krevaat zavesite na triesetina razli~ni lokaliteti – sceni, na „Skopsko leto”. Sè do 31vi juli, koga zavr{uva manifestacijata, vo ritamot na duhovnosta pulsiraat

otvorenite sceni na Skopskata tvr-dina, Starata ~ar{ija, Kur{umli-an, Suli-an, kejot na Vardar, Gradskiot park, salonite na skopskite teatri i na likovnite galerii. Pribli`no dve iljadi u~esnici i gledali{tata gi privlekuvaat skopjani, gostite na Skopje, site tie {to momentno ̀ iveat i rabotat vo glavniot grad na Make-donija ili se samo na pominuvawe.

21 juni- 31 juli

49

Mlad otvoren teatar(teatarski festival)

Me|unarodniot teatarski fes-tival „Mlad otvoren teatar” (MOT) e eden od najgolemite teatarski festival vo Makedonija. Osnova~ na festivalot e Mladinskiot kulturen centar, a nastanat e so ideja da ja promovira mladata i alternativna teatarska scena. MOT niz godinite prerasna vo renomiran evropski festival, eden od pozna~ajnite na Balkanot na koj godi{no se pretsta-vuvaat pove}e od 15 pretstavi, koi go otslikuvaat duhot na sovremenieto.

Osnovnata zada~a na MOT e da traga po novi teatarski identiteti i es­tetika, preku sozdavawe koprodukcii na makedonski teatri so festivali od Evropa i od svetot; promovirawe mladi avtori od Centralna i od Isto~na Evropa, so glaven akcent na sosednite zemji; organizirawe rabotilnici, seminari, promocii i tribini so istaknati teatarski li~nosti; podgotovka na katalozi i na programi, koi se ispra}aat do zna~ajni teatarski instituti,

festivali i teatri vo svetot. Pri selekcijata na programite posebno se vodi gri`a za pretstavuvawe na najdobrite teatarski produkcii od makedonskite teatarski ku}i vo tek-ovnata godina.Pretstavite se odr`uvaat vo pros-toriite na Mladinskiot kulturen centar, na scenite od drugite tea-tarski ku}i vo Skopje, plo{tadot Makedonija i na alternativni pros-tori niz gradot.

vtora polovina

od septemvri

50

drugi nastani:

„gurmanski vikend vo skopje” (Festival na pivoto)

septemvri

„Gurmanski vikend vo Skopje” e namenet za qubitelite na dobro prigotvena hrana i za majstorite {to sakaat da se doka`at vo got-veweto po gurmanski recepti. So dobra hrana odi i dobro pivo, kakvo {to e makedonskoto, preto~eno vo vrven festival na proizvoditeli na pivo i na konsumenti na pivo. Plato-to zad Kale vo Skopje e destinacija na evropskite nacionalni kujni i na evropskite i svetski pivari.

„najdobar ugostitelski objekt me|u najdobrite”

mart i april

Tajni kupuva~i i Agencija za tajno kupuvawe (Mystery shopping), pravat tri ispituvawa na okolu sto ugos-titelski objekti, koi po slu~aen izbor }e vlezat vo trkata za „Najdo­bar ugostitelski objekt me|u najdo­brite”. Najdobrite tri restorani i tri gostilnici dobivaat priznanija za kvalitet i za presti`.

„Mesec na trgovijata”

noemvri ­ dekemvri

„Mesec na trgovijata” gi ocenuva i nagraduva najdobrite, najorigi­nalnite proda`ni mesta i najdo­brosnabdenite so kvalitetna i ev-tina trgovska stoka. Na najdobrite proda`ni objekti od site kategorii im se dodeluva zlatna plaketa, a na vtoroplasiranite i na tretopla-siranite im se vra~uva srebrena i bronzena plaketa.

51

vo srceto na Makedonija

(folklorijada)

op{tina gRaDSkO

„Vo srceto na Makedonija” tradi-cionalno se odr`uva vo op{tina Grad-sko od 2005 godina. Na folklorijada-ta u~estvuvaat kulturno-umetni~koto dru{tvo „Ilinden” od s. Vini~ani, „Stobi” od naselba Gradsko, kulturno-umetni~ko dru{tvo od sosednite zemji i ~etiri dru{tva od drugi gradovi i naseleni mesta vo Republika Make-donija, me|u koi i edno od etni~kite

zaednici vo zemjata. Pretstavuvaweto i neguvaweto na folklorot i na muz-ikata od Makedonija – izvoren, stiliz-iran, naroden, e na~in da se za~uvaat i prenesat damne{nite predanija izra-zeni preku zborot i notata. Folklori-jadata e promovirawe na izvornoto bogatstvo na zemjava, koe e edinstve-no vo regionot i dlaboko vkoreneto vo narodnoto predanie i pametewe.

maj

52

„Mostovi”(Me|unaroden folkloren festival)

op{tina

jEgUnOVcE

Festivalot gi neguva folklorni­te obi~ai i tradicii. U~estvuvaat kul turno-umetni~ki dru{tva od Ma-ke do ni ja, od balkanskite i od drugi

evro p ski dr`avi. Ednodnevniot na-stap go is polnuvaat igrata i pes-nata na deca od sedumgodi{na do 17­godi{na vozrast.

avgust-septemvri

53

„tri kru{i”(kulturno leto)

op{tinakISEla VODa

Kulturnoto leto „Tri Kru{i” gradi imix na kultna i me|unarodno prifatena manifestacija so nas-tap na renomirani doma{ni i stran-ski umetnici. Mladite umetni~ki porivi se afirmiraat vo ramki na Detskiot kulturen festival. Gosti-u~esnici doa|aat od Rusija, Italija, Ukraina, Bugarija, Srbija, Hrvatska i od Turcija. Me|unarodniot karak-

ter na manifestacijata ovozmo`uva pretstavuvawe na kulturni i na narodni obi~ai od razni strani na svetot. Neizbe`ni se nastapite na kulturno­umetni~kite i folklorni dru{tva, dobrata zabavna muzika, celove~ernite koncerti, teatar-skite pretstavi, humorot i detskite programi. „Trite Kru{i”, spored posetenosta

i kvalitetot, go opravduva epitetot na op{tina Kisela Voda za otvorena lokalna samouprava, koja preku kul-turata i umetnosta gi zbli`uva nar-odite od svetot. Manifestacijata se odr`uva vo kulturno-verskiot rekreativen cen-tar Tri Kru{i vo naselba Dra~evo, a godi{no ja posetuvaat okolu 40.000 posetiteli.

kraj na juni -

sredina na avgust

54

„denovi na ko~anskiot oriZ” (Me|unarodna manifestacija)

op{tina

kO^anI

„Denovite na ko~anskiot oriz” go slavat orizot kako simbol na ko ~an­ski ot kraj. Manifestacijata e spoj na tradicijata i na sovremeniot umet-ni~ki izraz i prikaz na patot na ori-zot od niva do trpeza. Duhovnoto i ma-terijalnoto kulturno nasledstvo se prenesuva preku pesnata, oroto, narod-nite obi~ai, tradicionalnata kuj na, izlo`uvaweto na starovremski pred-meti i alatki za obrabotka na oriz.Obi ~ajot za`nejuvawe go prika`uva ra~ noto sobirawe na rodot od nivite

so srp i site adeti so nego: blagoslov na `etvata, argatski ru~ek na niva, nad`nejuvawe i natpejuvawe me |u `etvarite, vrzuvawe snopje. Avten ti-~nata izvedba na niva so folkloris­ti vo izvorna narodna nosija e ~in na vra}awe kon korenite i neraskinli va vr ska so tradicijata. Vo manifestacijata „Denovi na ko ~a-n skiot orizot” u~estvuvaat amate ri, vqubenici vo folklorot i elitni umetni~ki imiwa. Programata vklu~uva nastani od muzi~kata, kni`evnata i

likovnata umetnost; izlo`ba i de-gustacija na tradicionalni jadewa od oriz, izbor na `etvarska ubavica, revija na narodni nosii.Manifestacijata posvetena na ori-zot, vo organizacija na op{tina Ko~-ani, kako vekovna zemjodelska kultu-ra vo Ko~ansko so prva za{titena oz naka na potekloto nagradena na sa-emot „Eureka” vo Brisel, ja zasilu va i pro{iruva me|unarodnata so ra bo tka na op{tinata i e zna~aen del od kul-turnata turisti~ka ponuda na Ko ~ani.

prvata sedmica od oktomvri

57

daf(dramski amaterski

festival)

Dramskiot amaterski festival e dr`avna kulturna manifestacija, koja go obedinuva teatarskoto amat­ersko dvi`ewe vo Makedonija. Pos-lednite godini, kako me|unarodna, pridonesuva vo Makedonija da se sledat aktuelnite dvi`ewa i pre-okupacii na amaterite i od drugi dr`avi. [estdnevniot festival nudi pretstavi za deca, ve~erna i

alternativna teatarska programa. @iri sostaveno od poznati teatar-ski rabotnici dodeluva nagradi za najdobro amatersko ostvaruvawe, najdobra re`ija, glavni i epizodni ulogi, nagrada za istra`uvawe po novi scenski izrazeni sredstva i eksperiment vo amaterskiot teatar. Dramskiot amaterski festival vo svoeto re~isi petdecenisko pos­

toewe prerasna vo izvor od koj se crpat site zna~ajni kvaliteti za teatarot vo Makedonija: akteri, re`iseri, dramaturzi. DAF nasto-juva postojano da go sledi trendot vo teatarot, a amaterite da bidat ednakvi na profesionalcite, vo smisla na toa {to se postavuva na repertoar, vo akterskata igra i re`iserskata postapka.

poslednata sedmica od maj – prvata

sedmica od juni

58

likovna kolonija

Likovnata kolonija „Ko~ani” soz-dava kolekcija na kvalitetni i od-brani umetni~ki dela inspirirani i sozdavani vo Ko~ani. U~estvuvaat mladi akademski slikari, poznati umetnici od Makedonija i od drugi sosedni dr`avi, koi tvorat vo teh-

nikata maslo na platno, akvarel...Ovoj kulturen nastan vo pretstavuva mo`nost i za prezentacija na prirod­nite i na kulturnite vrednosti na Ko~ani, koi se ovekove~uvaat vo de-lata na umetnicite.

sredina na avgust

59

sveti \or|i kratovski

(patronen den na gradot)

op{tina kRatOVO

Ednodnevnata manifestacija e posvetena na sveti \or|i Kratovski, koj e za{titnik na op{tina Kratovo. Patroniot den po~nuva so pre~ek na poglavarot na Makedonskata pravo-slavna crkva, vladikata Stefan i na mitropolitot polo{ko-kumanovs-ki, mitropolit Kiril so nivnata pridru`ba pred crkovniot hram „Sv. \or|i Kratovski”. Toga{, crkovnite lica pred vernicite ja odr`uvaat sve~enata bogoslu`ba vo crkvata „Sv. \or|i Kratovski”. Poradi go-

lemoto zna~ewe na denot za gradot, gradona~alnikot na op{tinata ima priem na visokata crkovna deleg-acija i im upatuva pozdravna bese-da. Od 2002 godina se praktikuva prekr{uvawe patronen kola~ i se osvetuva voda na plo{tadot pred gra|anite. Patronata sve~enost prodol`uva so nagraduvawe tvorbi posveteni na novoma~enikot sv. \or|i Kratovski i so bogata kultur-no-umetni~ka programa so nastap na muzi~ki i na folklorni grupi.

24ti fevruari

60

„laZar sofijanov” (detska likovna kolonija)

Detskata likovna kolonija e pos-vetena na nezamenlivata, unikatna i re~ita arhitektura na gradot Kratovo. U~esnici na kolonijata se deca na voz-rast od 16 godini, a temata e motivi od

starogradskata arhitektura vo Krato­vo. Od 2008 godina, petdnevnata mani-festacija za prvpat dobi me|unaroden karakter i na nea u~estvuvaa deca i od Republika Bugarija.

9ti-14ti juni

61

mart

denovi na Makedonskata

narodna nosija

op{tinakRIVOga[tanI

Manifestacijata praktikuva obi-~aj i se pretstavuva preku nastapite na kulturno-umetni~ki dru{tva so folk-loristi oble~eni vo stari izvorni nosii od site kraevi na Makedonija. Specifi~en obi~aj na manifestaci-jata e defileto. Za najubavo izrabo-tenite i za najstarite so~uvani i kompletirani originalni nosii se

odvojuvaat tri nagradi od `irito sostaveno od etnolozi. Dvodnevnata manifestacija e od dr`aven karakter i ima namera da se pro{iri na me|unarodna scena kade {to `iveat Makedonci. Inicijator na Denovi na makedonskata narodna nosija od 1971 godina e mladinskata organizacija na Krivoga{tani.

62

„kuManovo”(likovna kolonija)

op{tina

kUManOVO

Likovnata kolonija „Kumanovo” se organizira od nacionalnata ustano-va „Muzej Kumanovo”, a od 2007 godina i so poddr{ka od op{tina Kumanovo. Mesto na odr`uvawe na likovnata kolonija od 2007 godina e memorijal-niot centar na ASNOM vo s. Pelince. Na ovaa kulturna manifestacija u~estvuvale pove}e od 520 likovni umetnici od Republika Makedonija i od stranstvo, a dosega{nata produkci-ja broi pove}e od 700 likovni dela.

Likovnata kolonija ja nadograduva svo-j ata prepoznatlivost od 1974 godina, a denes ve}e ima me|unaroden ka rakter. Sozdadenite dela od desetdnevnoto tvorewe se prezenti ra at na posebno organizirana iz lo ̀ ba so cel da se promovira novo s ozdadeniot inspi­rativen liko ven opus. Izlo`bata se odr`uva vo umet ni~kata galerija „Ku-manovo” od koja proizleguva pe~aten katalog.

avgust

63

taMbura{ki orkestri

(Me|unaroden festival)

Kumanovo e centar i doma }in na tambura{kite orkestri od zemjava i od Balkanot od 2005 godina. Na fes-tivalot u~estvuvaat tambura{ite od Makedonija, Bosna i Hercegovina, Srbija, Crna Gora, Slovenija i od Hrvatska. Toa dava me|unaroden kara­kter na manifestacijata, koja ima revijalna priroda. Edinstven pre-duslov za u~estvo na festivalot e izveduva~ite da otsvirat avtenti~na muzika od krajot od kade {to doa|aat, da se slu{ne razli~noto muzi~ko

razmisluvawe i zvukot na tamburata. Dva dena od Kumanovo e~i i se {iri milozvu~nata struna na tamburata kako makedonski etnoinstrument.Festivalot ima i pridru`ni aktivnos-ti - etnoizlo`ba i dodeluvawe blago-darnici i plaketi na u~esnicite. Glaven nositel na festivalot e zdru`enieto na gra|ani „Kumanovs­ki tambura{i”, koe festivalot go odr`uva na otvoreno, na gradskiot plo{tad vo Kumanovo.

kraj na avgust-po~etok

na septemvri

64

„denovi na koMedijata – kuManovo” (Me|unaroden teatarski festival)

Smeata, humorot i {egata go pokrivaat Kumanovo dvanaesetina dena. Toga{, vo ovoj grad se odr`uvaat Denovite na komedijata Nacionalna-ta ustanova – Centar za kultura „Tra-jko Prokopiev” od Kumanovo e organi-zator na „Denovite na komedijata”. Festivalot ima me|unaroden kara­kter. Na najdobrite pretstavi orga-nizatorot im dodeluva statuetka na

poznatiot kumanovski naroden {ego-biec, batko \or|ija. Nastapuvaat i ansambli od Crna Gora, Bugarija, Kosovo i od Hrvatska. Organizato-rite se zadovolni od posetenosta na pretstavite {to, spored niv, e garancija deka v godina dostojno }e bide odbele`an mini-jubilej - 10 go­dini „Denovi na komedijata”.

oktomvri

67

vtor den veligden - ponedelnik

„nosewe na veligdenskite

kuli”

op{tinaMakEDOnSkI BROD

Obi~ajot „nosewe kuli” datira od otomanskiot period. Vo Makedonski Brod sekoga{ se odr`uva na vtoriot den od verskiot pravoslaven praznik Velig-den - ponedelnik. Na toj den vernicite za pokrsje stanuvaat rano i vo sedum ~as-ot toa utro odat v crkva. Lu|eto odat vo so bor niot hram „Sveta Bogoro dica” vo Make donski Brod, palat sve}i za zdravje, se sobiraat i zemaat ikoni, a otecot gi po veduva na pokrsje na svetite mesta vo Makedonski Brod. Tamu se izveduva mo{-ne karakteristi~niot i redok ~in na zaklinuvawe. Vo dab so sekira se pravi krst, a vo sredinata na krstot so svrdel se vadi del od dabot. Mestoto se poleva tripati so crveno vino i vo nego se sta-va klin od surovo dabovo drvo, koj e pret-hodno napraven. Klinot so sekirata se nabiva vo dabot kako simbol na zd ravje, sre}a, napredok i miren `ivot na `i te-li te od toj atar.Vo 13 ~asot site se sobiraat vo crkva-ta na ru~ek. Devoj~iwata, oble~eni vo naro dna nosija, vrzuvaat {amija za {ami-ja so~inuvaj}i tunel pod koj se protnu-va cel narod peej}i ja pesnata „kalen

broj - malen broj”. Sleduva pravewe na kulite na bliskoto gumno, od kade {to, vsu{nost, pred mnogu vekovi po~nal ovoj obi~aj. Kulite se „izgradeni” od silni mom~iwa vo dva reda – po pet na dol-niot i na gorniot red. Ne se otstapuva od starata mar{ruta, koja vodi do staro-to sretselo na Makedonski Brod. Sekoja uspe{no iznesena kula se nagraduva so crveni veligdenski jajca.Ovoj specifi~en obi~aj e unikaten na Balkanot i vo Republika Makedonija, i ne prekinato se povtoruva re~isi tri ve-ka. Niz vremeto preneseni od pokolenija na pokolenija, za „veligdenskite kuli” se vrzani mnogubrojni legendi ispre-pleteni so bogat naroden motiv. Edna od mnogute legendi e i ovaa:„Mnogu oddamna, za vreme na otomansko-to rop stvo vo seloto Brod vladeel beg. Poro benoto makedonsko naselenie so godini go molelo begot da im ovozmo`i barem eden den vo godinata da im dade sloboda da go pre~ekaat Veligden, ne skri{um, a hristijanski, so gajdi i so ta pani. Begot se soglasil da im dade eden den za proslava, no ne prviot, tuku

vtor iot den od Veligden – ponedelnik. Od radost, slaveweto po~nalo toj den i bi le formirani prvite tri kuli, koi go sim bo-li zirale otomanskoto (prviot red) i make-donskoto naselenie (vtoriot goren red). Ovaa ubava tradicionalna manifesta-cija zavr{uva so festival na narod-ni igri i ora, vo koj se vklu~uvaat i me|unarodni folklorni grupi, so name-ra da prerasne vo me|unaroden festival na veligdenski obi~ai, ora i pesni.@itelite na Makedonski Brod pora~uvaat: ako za Petrovden odite vo Gali~nik i vo Reka, za Ilinden vo Kru{evo, toga{ kade i da ste za vtor den Veligden povelete vo Makedonski Brod na „veligdenski kuli”.

68

vodici vo pore~e

Vodici se slavi na tradicionalen na~in vo Pore~e. Triesetina sela smes-teni od levata strana po te~enieto na rekata Treska ~etiri dena gi ispolnu-vaat drevnite obi~ai i predanija vr-zani za ovoj verski praznik.Obi~ajot po~nuva na 17 januari, koga so vodi~ki pesni se vrzuvaat krstovite vo ku}ite na bo`ikumovite. Krstot e ukrasen so srebreni pari, bosilek i so martinki. No}ta, vo bakarno kotle krstot se nosi vo manastirot „Sveta Bogorodica”, vo selo Manastirec.Vtoriot den e Vodokrst i se slavi vo ve~ernite ~asovi. Kaj bo`ikumot se sobiraat site od toj krst, a toj gi

gosti so posna trpeza prepolna so ovo{je i so rakija. Potoa se posetu-vaat site ku}i, bo`ikumot vleguva i se pozdravuva so doma}inite, gi po-prskuva so krstot i gi blagoslovuva „kolku kapki tolku dar i beri}et vo ku}ata, `ivot i radost vo semejstvo­to”. Gi poprskuva so svetenata voda od krstot i p~elarnicite, pondilata i stokata. Po ovoj ~in, bo`ikumot sed-nuva na trpeza polna so posni jadewa kade {to go se~e lep~eto i kasnuva od sè {to e postaveno na masata za podo-bar i pozdrav rod v godina i za posre}no i pozdravo semejstvo. Tretiot den e ma{ki Vodici. Toga{ vo Makedonski Brod se frla krstot vo rekata Treska i toj {to }e go fati e nagraden od crkvata. Ednovremeno, vo selata niz Pore~ieto praznuvawe-to po~nuva od rano utro, vo crkva se slu`i topla rakija i so pesna se

odi na polni trpezi vo ku}ite na bo`ikumovite. Veselbata prodol`uva so semeen ru~ek i ve~era.^etvrtiot den e `enski Vodici. @ e ni te i devojkite se sobiraat v crk-va, kade {to bo`ikumovite gi slu`at so topla rakija i se igraat ora. Otta-mu, tie odat vo ku}ite na bo`ikumovite na ubavi servirani trpezi peej}i im stari vodi~arski pesni. Humorot, smeata i {egata se neizostaven dekor na posetite. Od sekoj bo`ikum se bara doma{en kolbas {to potoa se pr`i i se jade. Dodeka ma`ite odat, `enite kitat magare so niza piperki i kromid, na koe e ka~en ~ovek, isto taka nakiten so pari, piperki i so crpki. Magareto se vnesuva vo ku}ite na bo`ikumovite. Slaveweto prodol`uva do ve~ernite ~asovi, koga se nosi pregozba i se predava krstot na dotoga{niot la`ikum t.e. idniot bo`ikum.

17ti - 20ti januari

69

den na tradicionalna

rekanska pita(rekansko kulturno leto)

op{tinaMaVROVO I ROStU[E

Rekanskoto kulturno leto e doma }-in na tradicionalnata rekanska pita vo op{tina Mavrovo i Rostu{a. Vred-nite doma}inki od nekolku naseleni mes ta od op{tina Mavrovo i Rostu{a se koja godina podgotvuvaat okolu 30 pi ti od koi pribli`no 13 vleguvaat vo potesniot izbor za najdobra pita. Me |u vkusnite testa karakteristi~ni za ovoj kraj na Makedonija mo`e da sret nat pitata so kompir, zelnikot i mnogu drugi, koi i se nagraduvaat

za vrvno kulinarstvoto. Svedocite na gotvarskite ve{tini od ovoj kraj mo` at odblizu da se zapoznaat so izra botkata na pitite, da go sledat izbo rot na najdobrata i najvkusna pi-ta, a, sekako, i da gi degustiraat vrv­nite majstorii na mavrovskite i na ros tu{kite `iteli. Vo ramkite na manifestacijata na tra d icionalen na~in pred prisutni-te gosti se pravi i nadaleku poznata-ta rekanska alva. Denot na pitata i

na alvata e zbogaten so soodvetni ak tiv nosti: poseta i promocija na vodo padot Duf, koj se nao|a vo nepo-sredna blizina na selo Rostu{e, per­formans na narodna muzika so zur­li i so tapani, nastapi na estradni yvezdi i na igraornoto dru{tvo „Re-kanski biser - Reka inxisi” od Ro-stu{a, a detskoto zabavno kat~e e nameneto za najmladite.

25ti juli

70

gali~ka svadba

Gali~kata svadba ili Petrovden-skata gali~ka svadba (se odr`uva na Petrovden) e bogata so mnogu origi-nalni, edinstveni i nepovtorlivi svadbarski obi~ai i rituali. Vo de-novite na svadbata pi{tat zurlite i e~at tapanite „od Gali~nik do Reka”, so siot podzemen i nadzemen ekot kon kamenot na Bistra i nebesniot svod. Tie pridru`nici na pe~albarite od ovoj kraj na Makedonija sekoga{ ja na-javuvaat Gali~kata svadba, koja e so najmnogu svatovi.

Gali~kata svadba so svoeto opstoju-vawe pridonela da se neguvaat edin­stvenite svadbarski obi~ai i ritua-li na gali~anite (~ekawe na tapanite, svekrvino oro, nosewe nevesta na voda, postavuvawe svadbarski bajrak, kanewe na mrtvite, bri~ewe na ze-tot, zemawe na nevestata, zamesuvawe na lebot, ven~avawe vo crkvata „Sv. Petar i Pavle”), da se so~uvaat izvor-nite pesni, ora, i nadaleku poznatata gali~ka nosija - izrabotena so fili-granska preciznost i to~nost na ter-

ziite. Sekoja godina, posebna komisija izbira dvajca mladi, koi }e se ven~aat na Gali~kata svadba. Eden od predus-lovite e barem eden od mladite da poteknuva od gali~ko semejstvo. I deneska, s# u{te e aktuelna poraka-ta od narodnata pesna nameneta za gali~kiot pe~albar „kade i da si za Petrovden doma da si”. Ovaa manifestacija vo golema mera ja popularizira atraktivnosta i pri rodnata ubavina na gali~kiot, rostu{kiot i na mavrovskiot kraj.

12ti juli

71

dobru{evska revija na

peja~i-aMateri

op{tina MOgIla

Vo selo Dobru{evo, okolu 30 godi-na se odr`uva kulturnata manifes-tacija „Revija na peja~i –amateri” na narodni makedonski pesni. Vo osum~asovnata kulturno-umetni~ka programa u~estvuvaat peja~i–amate-ri, koi prethodno se prijavuvaat za na s tap kaj organizatorot za ovaa

tradicionalna manifestacija. Na re-vijata, koja sekoga{ se odr`uva na 1vi maj, `irito vr{i izbor i proglasuva pobednik, a prvite trojca izveduva~i gi nagraduva so pari~na nagrada. Po natprevaruva~kiot del, sleduva ce-lo ve~erna zabava za prisutnite.

1vi maj

72

12ti juli

iseleni~ki sredbi

Verskiot pravoslaven praznik Pe-t ro vden e zadol`en za iseleni~kite sre dbi {to se odr`uvaat vo seloto Do lno Srpci. Toa e den koga ima naj­mnogu gosti od stranstvo, makedon-ski sonarodnici iseleni vo zapadno-evrop skite dr`avi, Avstralija i vo

Ame rika. Tie doa|aat vo rodnoto mes-to za vreme na letnite odmori, {to e pri~ina za Petrovdenskite sredbi. Na den Petrovden site se so bi raat na sretseloto kade {to se orga nizira sve~ena zabava so muzika. Sre dbite se odr`uvaat pove}e od 20 godini.

73

veligden

veligdenska Zabava - Mogila

Verskiot praznik Veligden se obe-le ̀ u va so „Veligdenska zabava”, boga-ta so kulturno-umetni~ka programa i so nastap na kulturno­umetni~ki dru {tva od op{tina Mogila i od Bi-tola. Manifestacijata e tradicio-nalna i e povrzana so praznuvaweto na voznesenieto Hristovo. „Si se voznel vo slava, Hriste Bo`e na{, i si gi zaraduval u~enicite so vetu-

vaweto na svetiot duh, a so blagoslo-vot si gi uveril deka ti si sin Bo`ji, izbavitelot na svetot”.Porakite {to go slavat zaminuvaweto na Hrista kaj otecot, i ottoga{ toj sedi od desnata strana na otec ot, se prepro~ituvaat sekoja godina na ovoj datum: „Ne e va{e da gi znaete vre-miwata ili godinite {to otecot gi zadr`al vo svoja vlast; no }e pri mite

sila, koga vrz vas }e sleze svetiot duh; i }e mi bidete svedoci i vo cela Jude-ja i Samarija, i duri do krajot na zem-jata. I vedna{, dodeka gle daa kako se kreva na neboto, dvaj ca ma`i vo bela obleka, vsu{nost ange li, blagovestea za Vtoroto doa|awe na Hristos na zemjata”. Taka, amanet ot Hristov se preto~i vo narodniot adet sekoja go-dina praznuvan vo op{tina Mogila.

74

nedela na vinoto

op{tina

nEgOtInO

Spored narodnoto tolkuvawe, sv. Trifun e poznat kako pokrovitel na meanxiskiot esnaf i za{titnik na lozjata i na vinarite. Vo Tikve{ijata i vo Povardarieto, koi se poznati po lozovite nasadi, vinoto i rakijata, vo ~est na ovoj den se izveduva obred-no zakrojuvawe na vinovata loza. Na toj na~in se veruva deka lozjata }e bidat za{titeni od {teti, bolesti i od nesre}i.

Manifestacijata „Sv. Trifun” dobiva sè pogolem publicitet, afirmacija i prerasna vo stopansko-turisti~ka manifestacija pod naslov petdnevna „Nedela na vinoto”. Za vreme na ovaa manifestacija, op{tina Negotino, vo sorabotka so lozarite od negotin-ski „Vitis”, organizira degustacija na vina od poznati vinarnici i od privatnite proizvoditeli, stru~ni predavawa, promocii, izlo`bi i

drugi stopanski i kulturni mani-festacii. Centralnata proslava se odr`uva na gradskiot plo{tad, kade {to se izlo`benite i degustaciskite {tandovi nameneti za posetitelite. Celata manifestacija e prosledena so bogata kulturno­umetni~ka pro­grama, i od godina v godina go gradi i svojot me|unaroden karakter.

10ti -14ti fevruari

75

tradicionalen negotinski

pana|ur

Pove}e od sto godini vo ~est na verskiot praznik Mala Bogorod-ica – 21vi septemvri, vo Negotino se odr`uva poznatiot Negotinski pana|ur. Poslednite godini praznu-vawata po~nuvaat od 19ti septemvri, koga se odr`uva ve~er na starograd­ska pesna, muzika i dru`ewe za site generacii, poznata kako Negotinska ve~er. Toga{ Starata ~ar{ija i grad-skiot plo{tad se pretesni za da gi soberat posetitelite. Praznuvawata prodol`uvaat na 20ti septemvri so

poznatata Manastirska ve~er, koga gra|anite tradicionalno i masovno go posetuvaat manastirot „Sveti \or|i”, koj se nao|a vo neposredna blizina na gradot Negotino. Vo tekot na slednite tri dena, 21vi - 23ti sep-temvri, po~nuva stopanskiot del od manifestacijata. Centralnoto grad-sko podra~je e pretvoreno vo ogromen saem na koj trgovcite {to doa|aat od site kraevi na Makedonija nudat {irok asortiman na proizvodi i na stoka. Vo pette denovi od Negotin-

skiot pana|ur, Negotino e otvoreno i podgotveno da gi pre~eka site do-bronamerni gosti i posetiteli. Pana|urot datira od pred pove}e od eden vek, no toga{ negovite po~etoci bile so pomali razmeri, kako pazar za stoka na gra|anite na Negotino i na okolnite naseleni mesta. Vo posled-nite godini, posebno po osamostoju-vaweto na Republika Makedonija, toj e pretvoren vo vistinska kulturno–stopanska manifestacija, koja dobiva i me|unaroden karakter.

19ti - 23ti septemvri

76

godi{nina od Zaginuvaweto na \orgi sugarev, s. paralovo

op{tina

nOVacI

Narodniot heroj \orgi Sugarev e roden 1876 godina, vo Bitola. U{te od rana mladost se za~lenil vo bi-tolskiot razgranok na TMORO. Sug-arev bil aktiven vo Ilindenskoto vostanie i ja doka`al svojata hra-brost vo mnogu borbi protiv oto-manskata armija. Vo 1905 godina bil predaden od Petar Ligu{ev, sekretar

na bitolskata TMORO, vo blizina na seloto Paralovo, Bitola. Vo krvava-ta bitka, site vostanici pod negova komanda bile ubieni. Ne ~ekaj}i da padne vo racete na neprijatelite, \ orgi Sugarev izvr{il samoubistvo. Vo negova ~est, denes, na mestoto na zaginuvaweto se polaga sve`o cve}e i se odr`uva literaturno ~itawe.

5ti april

77

pelagoniski kulturno-nau~ni

sredbi

Se odr`uvaat sekoja godina vo tekot na juni ili na juli, manifes-tacijata trae 2 dena. I vo tekot na dvata dena ima ~itawe na litera­

turni tvorbi od poetite od op{tina Novaci. Sredbite se odr`uvaat od 2001 godina, vo razli~ni termini.

juni/juli

78

vo ~est na verskiot praZnik Mala bogorodica, s. novaci (crkovno-naroden sobir)

Crkovniot sobir se odr`uva tradicionalno, sekoja godina na is-tiot datum, a na nego prisustvuvaat golem broj vernici od op{tinata i po{iroko. Slaveweto e posveteno na ra|aweto na presveta Deva Marija, preblagoslovenata }erka na Joa-kim i na Ana. Nejzinoto ro`denstvo, zapi{ano vo `itijata, hristijanskite pravoslavni vernici go veli~at seko-

ja godina kako praznik kaj narodot poznat kako Mala Bogorodica. „Zapejte, zatrubete, zaraduvajte se. Zaigrajte gori, zatoa {to se rodi preslavna Gora, Gora Bo`ja vo koja posaka da `ivee Gospod!...” Toa bile zborovite od psalmite, koi edna{ odamna vo svojata golema ku}a gi ispeal slavniot Joakimov predok, car David, pretska`uvaj}i go doa|aweto

na Sinot Bo`ji na zemjata. Roditelite Joakim i dolgo bezdetnata Ana na svo-eto devoj~e mu dale ime Marija, {to na evrejski zna~i Vozvi{ena, Vozveli~ana Gospo|a, kako {to im ka`al glasnikot Bo`ji, Arhangel Gavril, ~ie{to ime na evrejski zna~i – Bog im se poka`a na mo}nite.

20ti-21vi septemvri

79

\ur|ovdenski sredbi

op{tinanOVO SElO

\ur|ovdenskite sredbi po~nuvaat so defile na u~esnicite od parkot pred Domot na kultura, niz nasele-noto mesto do mesnosta Belev Rid kade {to se odviva manifestacijata. Sleduva izvedba na izvorni pesni, in-strumentalni izvedbi na narodni in-strumenti, spletovi na ora i narodni obi~ai karakteristi~ni za sredinite od kade {to doa|aat gostite. Na \ur|ovdenskite sredbi u~estvuvaat od tri do ~etiri kulturno­umetni~ki dru{tva ili folklorni ansambli od

Republika Makedonija i od sosedni dr`avi. Gra|anite na op{tina Novo Selo se oblekuvaat vo narodni nosii i se pridru`uvaat na manifestacijata. Prestavnici na manastirite „Sveti \or|i” i „Sveti Antonij” dodeluvaat krstovi za zdravje i za najdobra nosija, po {to sleduva slu`ba vo manastirot za pretstojniot praznik \ ur|ovden.Tradicionalno, sredbite se orga-niziraat sproti praznikot \ ur|ovden i otkako }e odekne zvukot na kamba-nata, okolu 14 ~asot, gra|anite se

ka~uvaat do mesnosta Belev Rid, kade {to se odviva manifestacijata. Sredbite zavr{uvaat so zaedni~ki ru~ek za site u~esnici. \ur|ovdenskite sredbi se odr`uvaat od pred mnogu godini, a gi po~nale crkovnite odbori. Natamu, za niv 17 godini bil zadol`en Domot na kul-tura „Jane Sandanski”, a od 2001 godina organizacijata e na op{tina Novo Selo, pod pokrovitelstvo na gradona~alnikot na op{tinata.

5ti maj

82

12ti juli – 20ti avgust

festival „ohridsko leto”

op{tina

OhRID

Hroni~arite zabele`ale: pod svodovite na katedralniot hram „Sveta Sofija”, na 4 avgust 1961 go­dina, se slu~il ~inot na ra|aweto na muzi~ko-scenskata manifestacija „Ohridsko leto”. Prvenkata na Opera-ta pri Makedonskiot naroden teatar od Skopje - Ana Lip{a - Tofovi}, vo pi-jano-pridru`ba na Ladislav Perldik, izvela arii od Stradela, Rosi, Hendl, Mocart, Betoven i od Gluk. Slednata godina potvrda deka hramot na drev-nata Ohridska arhiepiskopija mo`e da bide i hram na umetnosta dale Vladi-mir Ru`|ak (Hrvatska), slovene~kiot

oktet (Slovenija), Martina Arojo (SAD) i povtorno Ana Lip{a - Tofovi}. Vo godinite na podem „Ohridsko leto” po~nuva da dejstvuva i kako muzi~ka akademija. Prisustvoto na golemite majstori na instrumentot e iskoris-teno za organizirawe stru~ni semi­nari so cel iskustvoto da se prenese vrz mladata generacija. Niz racete na potvrdenite majstori Elefterio Papastavro (violon~elo), @an Blan-kard (pijano), Leonid Kogan (violina), Aldo ^ikolini (pijano), Andre Na-vara (violon~elo), Oktav Enigaresko i Xoni Beki (solo-peja~i), Evgenija ^ugaeva (violina), Ikuko Endo (pijano) i Arbo Valdma (pijano) pominaa gener-acii muzi~ari, koi podocna se potvr-duvaa i na svetskite muzi~ki sceni. Festivalot pretendira{e da bide del od golemoto semejstvo na svetskite muzi~ki manifestacii. Od toj aspekt, tvorcite na Festivalot sekoja godina vo programata vnesuvaa imiwa {to vo svetot davaat beleg na izveduva~kata umetnost. Vo prvite festivalski godi-ni toa bea Andre Navara (violon~elo) i Leonid Kogan (violina). Vo ple-

jadata umetnici {to ja odbele`aa prvata decenija vleguvaat: Svjatoslav Rihter, Aldo ^ikolini, Andre Vats i Grigorij Sokolov (pijano), Ruxero Ri~i, Salvatore Akardo, Henrik [er-ing (violina), violon~elistot Mstis-lav Rostropovi~, Bahoviot kameren orkestar, romanskite madrigalisti, slovene~kiot vokalen oktet i drugi. Vo godinite na zrelost (1974 godina) Festivalot kone~no ja opredeluva i ramkata na odr`uvaweto. Toa e periodot od 12ti juli do 20ti avgust. Vo analite e zabele`ano deka na Festivalot se izvedeni i kapitalni muzi~ki dela od makedonskite avtori kako {to se „Zlatoustovata liturgi-ja” od Atanas Badev, oratoriumite „Serdarot” i „Klimentu” od Vlasti-mir Nikoloski, operata „Car Samuil” od Kiril Makedonski, oratoriumot „Ilinden” od Mihajlo Nikolovski, oratoriumot „Ohrid” od Dimitri Bu`aroski, baletot „Makedonska pov-est” od Gligor Smokvarski i drugi. Muzi~ko-scenskata manifestacija do-nese i niza imiwa {to se iska~uvaa na vrvot na muzi~kata umetnost kako {to

83

se pijanistite: Rudolf Kerer, Ma rija Tipo, Nikita Magalov, Dan Tai Son, Evgenij Koroqov, Ivo Pogoreli}, vio-linistite Viktor Tretjakov, Pavel Kog an, Gidon Kremer, Vaclav Huda~ek, Edu ard Gra~, violon~elistite Pjer Fu rnie, Daniel [afran, Hajnir [if, Pol Torteqe, minhenskiot ka-meren orkestar, pra{kite madri-ga listi, kvartetot „Borodin”, an samblot „Virtuozi di Roma”. Pos-lednive godini neizbri{livi tragi vo istorijata na ovaa manifesta cija ostavija Litvanskiot kameren or-

kestar, solistite od Sankt Peter-bu rg, orkestarot „Muzika viva”, Kva r tet ot „Vihan”, trioto „Cir-ih”, „Znameni raspev”, Jolan-da Hernandez, Paulos Raptis... Fe st ivalot, pokraj muzi~kata, ja ne gu-va i dramskata programa. Okolu 300 dramski pretstavi, adaptacii i mo-no drami se odigrani na pove}e od15 sce n ski prostori vo Ohrid od stra-na na okolu 50 ansambli. [ekspir e najigra niot avtor na „Ohridsko leto” (18 razli~ni naslovi od negovite kapi-talni dela), potoa se doma{nite (make-

donski) avtori Goran Stefanoski (so 8 razli~ni naslovi), Jordan Plevne{... Najzna~ajnite anti~ki dela od Sofol-ke, Evripid, Aristofan, Platon, kako i nedosti`nite komediografi Molier i Goldoni, pa sè do sovremenite tat-kovci na teatarot Breht i Beket, kako i mnogu drugi dela od neizbe`nite imiwa na teatarskata umetnost os-tavile svoj beleg vrz festivalot. Od 1995 godina „Ohridsko leto” e ~len na Evropskiot sojuz na festivali (As-sociation Europienne Des Festivals).

84

18ti-19ti januari

vodici - bogojavlenie

Na Bogojavlenie, glaven nastan e frlawe krst vo voda. Vo Ohrid, krstot se frla vo vodite na Ohridsko Ezero. Frlaweto na ~esniot krst vo vodite pretstavuva ne{to {to za ohri|ani zna~i radost, sre}a i golema vozbuda. Starite ohri|ani se se}avaat: Za vreme na Vodici, vo stara Jugo-slavija, rano nautro tajfite od trite ohridski maala se upatuvale kon ~in-arot, a ottamu kon pristani{teto. Tamu se nao|al ~un so ~ardak iskiten so cve}iwa. Na ~elo bil vladikata, a vo kaj~iwata bile tie {to se frlale po krstot. Podocna, kako {to pominuvalo vreme, krstot se frlal vo golem kazan

vo crkvata „Sveti Nikola - \erakomija”. Eden od svedocite na toa vreme, va ka go opi{uva nastanot: Vo sedumdesettite godini na mina­tiot vek, vo crkvata „Sv. Nikola - \erakomija”, ~esniot krst se frla{e vo golem sad nare~en aranija. Koj }e go fate{e krstot, zaedno so negovata tajfa {eta{e po ulicite na Ohrid i na sekoj vernik mu be{e ~est vo svojot dom da gi primi slavenicite. Otkako }e se ispee pesna, go baknuva krstot. Bidej}i be{e zabraneto krstot da se frla vo ezeroto, postoe{e odbor {to ja organizira{e celata ceremonija. Odborot go so~inuvaa: \or|i Arnaudov – Darkata, koj toga{ ima{e 74 godini, Andon Bu~kov, Viktor Boev, Boris Boev, Martin Klime, Slave Vangev i dr. Vo 1973 godina dvata ~lena na odborot - Darkata i Andon Bu~kov, sakaj}i da

go proslavat praznikot Vodici, se iskapija na gradskoto pristani{te vo Ohrid. Taka po~na legalizacijata na frlaweto na krstot vo Ohridsko Ezero. Toa se dvajcata pioneri najzaslu`ni za legalizacijata na frlaweto na krstot vo Ohridsko Ezero vo ponovoto vreme. Podocna, Qup~o Arnaudov i Mitko Pendov ja pokrenaa inicijativata za formirawe gradski odbor, koj vrz sebe }e ja prezeme celokupnata or-ganizacija na manifestacijata. Od-borot po~na so rabota vo 2003 go-dina, koga pretsedatelot na odborot Qup~o Arnaudov be{e i prviot kum. Obi~aj e sre}nikot {to }e go fati ~esniot krst da se nagradi i da se po~esti. Vra~uvaweto na rezba so nekoj od na{ite sveti likovi i orga-nizirawe ve~era e obvrska i na id-nite kumovi.

85

5ti-10ti juli

balkanski festival na narodni pesni

i igri

Balkanskiot festival na narodni pesni i igri e me|unarodna folk-lorna manifestacija, koja e osno-vana 1962 godina. Prvobitnoto ime na festivalot e „Ohridski festival na amaterskite ansambli na narodni pesni i ora”. Sve~enoto otvorawe se odr`alo na 20 juli 1962 godina na gradskiot plo{tad. Od 1967 godina, Festivalot dobiva koncepcija na nego da u~estvuvaat vokalno­instru­mentalni sostavi i solisti, koi }e go prezentiraat avtenti~noto naro-dno tvore{tvo i tradicionalnata kultura niz orata, igrite, pesnite, obredite, obi~aite, narodnite nosii, instrumentite {to se upotrebuvaat

vo muzikata i rakotvorbite.Pove}e od dvaeset godini „Balkan-skiot festival na narodni pesni i igri” e ~len na asocijaciite na UNESCO: CIOFF (Internaciona-len sovet na organizaciite za folk lorni festivali i folklorna umet nost) i IOFA (Me|unarodna or-ganizacija za folkorna umetnost). Tradicionalno, Festivalot se orga-nizira na po~etokot na juli i na nego u~estvuvaat balkanskite i pribalkan-skite zemji. Vo izminative 36 godini na Balkanskiot festival se prezenti-rani okolu 40 iljadi peja~i, igraorci i instrumentalisti od Makedonija, Albanija, Bugarija, Grcija, Srbija,

Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Slovenija, Romanija, Ungari-ja, Avstrija, Italija, Turcija, Kipar, kako i od Francija, [panija, Holandi-ja, Germanija, Rusija, Moldavija, Pols-ka, ^e{ka, Slova~ka, Belgija, [vedska, Danska, Finska, Velika Britanija, Avs-tralija, SAD, Kanada, Malezija i drugi. Vo ramkite na Festivalot se orga-niziraat i izlo`bi, koi sekoga{ bile bliski na orientacijata na Festi-valot. Izminatite godini, Institu-tot za folklor „Marko Cepenkov” od Skopje, vo ramkite na Festivalot organizira{e i Simpozium za bal­kanskiot folklor.

86

17ti januari

flaka tradicionalna manifestacija

op{tina

OSlOMEj

Denot na Flaka tradicionalno se proslavuva so poetska sredba na poeti od Republika Makedonija i po{iroko, davaj}i dol`no se}avawe na golemiot patriot, poet, novinar

i publicist Jusuf Grvala. Na ovoj den se obele`uva istoriskata memo-rija za smrtta na najgolemiot heroj na Albancite, Kastriot Skenderbeg.

87

1vi juni

festival „Zlatni gulabi”

(Me|unaroden den na deteto)

Festivalot Zlatni gulabi tradi-cionalno se odr`uva na denot na de­teto na plo{tadot na Ki~evo. Site de ca imaat mo`nost da go izrazat svo jot talent preku pesni, igri i re-

citali pred zainteresiranite gra |a­ni i roditeli. Ovaa manifestacija e poddr`ana od site op{tini od ki~ev-ski ot kraj i e tradicionalna.

88

denot na prvoto u~ili{te na albanski jaZik vo republika Makedonija

Prvoto u~ili{te na albanski jazik vo Republika Makedonija, nare~eno sedmooddelenska e osnovano vo selo Srbica, op{tina Oslomej. Prvata sedmooddelenska nastava pod imeto „Kastriot Skenderbeg” pridonela vo opismenuvawe na albanskiot narod vo celiot region i po{iroko. Vo nea

se vtemeleni osnovite na obrazovani-eto na naselenieto od ki~evskiot reg ion. Razli~nite nacionalnosti, zbrat imeni vo osnovnoto u~ili{te „Van~o Nikoloski” od Podvis, Ki-~evsko, se me|u najgolemite promoto­ri na eliminacijata na nepismenosta na ovie prostori.

20ti septemvri

89

19ti januari

vodici

op{tinaPEh^EVOOd pamtivek, op{tina Peh~evo zae-

dno so crkovniot odbor od crkvata „Svetite apostoli Petar i Pavle” ja organiziraat proslavata po povod ver-skiot praznik Vodici. Na 19 januari,

tradicionalno se frla svetiot krst vo vodite na rekata Pisa. Gra|anite na op{tinata masovno izleguvaat da go prosledat ovoj nastan i vo tekot na toj den me|usebno da se dru`at.

90

12ti – 13ti juli

petrovden i pavlovden

Najmalku 250 godini op{tina Peh~evo i crkovniot odbor na crk-vata „Svetite apostoli Petar i Pav-le” organiziraat proslava po povod praznuvaweto na verskite praznici Petrovden i Pavlovden. Dvodnevnoto

veli~awe na ovie apostoli se izrazu-va preku organizirana izlo`ba na sli-ki, nastap na kulturno-umetni~koto dru{tvo „Jane Sandanski”, kako i so nastapi na kulturno­umetni~kite dru{tva od sosednite op{tini.

91

po~etok na juni

„vojdan ^ernodrinski”

(Makedonski teatarski festival)

op{tina PRIlEP

Makedonskiot teatarski festi-val „Vojdan ^ernodrinski” e kon-stituiran 1965 godina na inicija-ti va na Zdru`enieto na dramskite umet nici od Republika Makedonija. Festivalot go nosi imeto na os novo-polo`nikot na makedonskata drama - Voj dan ^ernodrinski, dramski avtor, ak ter i re`iser. Tradicionalno, sek oja godina se odr`uva vo gradot

Prilep, vo po~etokot na juni. Prvata pretstava na ovoj renomiran fest ival se odr`ala na 4 juni 1965 go­dina. Na Festivalot kontinuirano se prezentiraat najdobrite teatarski/dramski ostvaruvawa od celokupna-

ta makedonska teatarska produkcija, ra boteni spored dela od svetskata drama turgija, a osobeno se afirmira ma kedonskoto dramsko tvore{tvo. Fes-

tivalot ima natprevaruva~ki karak­ter vo oficijalnata programa. Fest-ivalot e od poseben dr`aven inte res i e edinstven od vakov vid. Umet ni~ki direktor na Festivalot e Petar Te-melkovski, koj ja sledi celo kupnata teatarska produkcija i pre dlaga kon-cept za oficijalnata i pri dru`na programa, kako i za drugite sodr`ini na Festivalot.

92

„pro~ka” (Me|unaroden karneval)

Praznikot Pro{teni pokladi, kaj nas nare~en Pro~ka, e prviot pre dvesnik na golemiot hristijan-ski praznik Veligden i go ozna~uva pre dve~erieto na golemite posti za pre~ek na datumot na Hristovoto ra |awe.Pro~ka sekoga{ e 7 nedeli pred Ve­li g den i e posleden den pred veli g-de nskite posti.Od prastari vremiwa toj se praznuva kaj nas so maskirawe i so pro{tavawe,

ka ko i so drugi prazni~ni sodr`ini.Dol go vreme obi~ajot, koj e crkoven i na roden, praznik na malite, no i na go-lemite – e praznik na site {to saka at na moment da „pobegnat od sopstve-na ta ko`a” i da bidat ne{to drugo, bar em i na eden den. Vo prilepskiot at ar (selata) Pro~ka se izveduva kako „babari”, „me~kari”, „vasili~ari” i vo sekoe selo e sè u{te sve`a e traga-ta na tie praznuvawa. Dvodnevniot karneval se odr`uva so

cel da se prodol`at i za~uvaat na ro-dnite tradicii i obi~ai za od be le-`u vawe na praznikot Pro~ka.Ka rnevalot e so natprevaruva~ki i re vijalen karakter, a u~estvuvaat gru pi od pove}e gradovi od Makedoni-ja i od stranstvo. Od 2006 godina Me|u narodniot karneval „Pro~ka” e ~len na FECC (Federacija na evrop-skite karnevalski gradovi).

verskiot praznik pro{teni pokladi - pro~ka

93

leten period

internacionalna slikarska

kolonija

Centarot za sovremena likovna umetnost (CSLU) od Prilep svoeto rabotewe go po~na vo dale~nata 1957 godina kako Prilepska slikar-ska kolonija. Tvorci na ovaa Slikar-ska kolonija, koja prerasnuva vo in-ternacionalna, se d-r Bo{ko Babi} (doktor po arheologija) i Risto Lo-zanoski (akademski slikar). Vo 1963 godina se pro{iruva dejnosta na CSLU so Internacionalniot skulp-torski simpozium „MERMER”, vo 1971

godina so Internacionalnoto stu-dio za plastika vo drvo, vo 1984 go-dina so Internacionalnoto atelje za skulptura vo metal i vo 2002 go-dina so Internacionalnoto studio za plastika vo plastika. Denes, site ovie studija rabotat pod zaedni~ko ime Likovni rabotilnici na CSLU, a se odr`uvaat vo letniot period vo ramkite na Umetni~koto leto na Centarot za sovremena lik-ovna umetnost od Prilep.

Vo izminatite 52 godini CSLU go posetija mnogubrojni poznati imiwa od zemjava i od svetot i na Centarot mu podarija golem broj umetni~ki de la. Mnogu od ovie dela go krasat Prilep i instituciite kako od gra-dot taka i niz Makedonija.Prostoriite na CSLU se nao|aat vo Domot na kulturata „Marko Cepen-kov” vo Prilep. CSLU go rakovodi Dime Janeski.

94

op{tina

PROBI[tIP

vodici (kalewe na mlado`encite vo Zletovska reka)

Vekovna tradicija vo Probi{tip e mlado`encite, koi poslednata godina sklu~ile brak v crkva, da se kapat vo bistrata Zletovska Reka. Vo loka-litetot Pe{ka, koja se nao|a vo nep-osredna blizina na Zletovo, na 19ti januari site mlado`enci zaedno so svoite rodnini i prijateli vo ranite utrinski ~asovi odat na Bogojavlenska liturgija vo crkvata „Presveta Bogo-rodica”. Po zavr{uvawe na liturgija-ta crkovniot stare{ina vo pridru`ba na vernicite se upatuva kon loka-litetot Pe{ka. De~iwa oble~eni vo crkovni nametki so yvon~iwa vo rac-

ete na ~elo na kolonata go najavuvaat pristignuvaweto na kapa~ite. Po pri s tignuvawe vo lokalitetot Pe{ka po~nuva vodosvetot so koj vodata }e stane sveta i lekovita. Stare{inata na crkvata po osvetuvaweto na vodata go frla metalniot krst vo rekata vo koja ma`ite vleguvaat da go pronaj-dat krstot. Toj {to }e go najde, se veruva deka go sledi sre}a i zdravje vo tekot na godinata {to pretstoi. Privilegijata da go baraat krstot vo re~nata voda ja imaat isklu~itelno mlado`encite, po {to ovoj obi~aj se razlikuva i e edinstven samo vo Zle-

tovo. Na drugi mesta kade {to se slavi Vodici po krstot skokaat site, koi sakaat da gi sledi zdravje i sre}a vo godinata {to sledi. Sre } ni ot mlado`enec {to }e go pro-naj de krstot dobiva podaroci, a slaveweto go prodol`uvaat site mla-do ̀ enci {to se natprevaruvale vo tek na celiot den. Se gree rakija, se pie vino i se jadat pivtii, presna poga~a i se slavi do docnite ve~erni ~asovi.Na ednodnevniot nastan prisustvuva-at iljada gra|ani od Zletovo, Pro bi-{tip i od okolnite mesta.

19ti januari

95

lesnovska likovna

kolonija

Prirodnite ubavini na probi-{tip sko-zletovskiot kraj, vo koj e smesten grandiozniot manastir „Sve-ti Gavril Lesnovski”, kako sinonim na srednovekovieto na ovie prosto-ri i nekoga{en centar na slovenska-ta pismenost, pridonesoa da se rodi idejata za otvorawe likovna kolo-nija, vo 1992 godina, pri Domot na kulturata. Manastirot, prostorot okolu nego, karpestoto opkru`uvawe, pe{terite i pe{terskite isposnici se neiscrpna tema za umet nicite. Smesteni vo preuredenite konaci na manastirot, vo avtenti~en ambi-ent, pove}e od edna decenija mnogu-brojnite u~esnici sozdavaat likovni dela na mestoto kade {to so vekovi opstojuvalo makedonskoto bitie. So po~etokot na mona{kiot `ivot vo manastirot, kolonijata se preseli vo gradot, zadr`uvaj}i go imeto. Toa ne be{e pre~ka vo kontinuitet

da dobiva na kvalitet, da prerasne vo me|unarodna i preku sozdaden-ite umetni~ki tvorbi da ja prezen-tira avtenti~nosta na kulturnoto nasledstvo vo probi{tipsko-zle-tovskiot kraj. Od 2008 godina, desetdnevnata Le-snovska likovna kolonija povtorno si go zazema mestoto kade {to pripa|a{e, vo Lesnovo. Staroto u~ili{te i zgra-data na mesnata zaednica se renovi-rani i preadaptirani za priem i za prestoj na gosti. Taka, se sozdadoa ide-alni uslovi za prestoj na umetnicite i za sozdavawe novi dela, preku koi gi preto~uvaat svoite poraki, `elbi i ~uvstva na slikarskoto platno, in-spirirani od unikatnoto bogatstvo protkaeno so avtenti~en duh. Sekoja odr`ana kolonija ostava traen beleg na eden mig, na edno `iveewe. Niz sedumdesetina godini umetnicite so svojot originalen tvore~ki pristap

ostavija dela {to pretstavuvaat tra­jno kulturno nasledstvo. Na toj na~in Lesnovskata likovna kolonija go nao|a sveto vistinsko mesto me|u kultur-nite slu~uvawa, go opravduva svoeto postoewe, a sozdadenite umetni~ki dela pred sekoj posetitel ja otvoraat ve~nata potraga po vol{ebnata obze-menost, koja ja nosat so sebe, zatoa {to se du{ata na avtorite i pulsot na kolonijata, koj iskreno }e pulsira u{te dolgo vreme na ovie prostori.

juli

96

oktomvri

„profest” (festival na peja~i-amateri)

Nekoga{niot „Najdobar peja~ -ra-bot nik”, inicijativa na op{tinskiot si ndikat vo 1973 godina, denes pre-rasna vo nacionalen festival na peja~i-amateri „PROFEST”. Vo orga-nizacija na Domot na kulturata „Zle-tovski rudar”, op{tina Probi{tip i op{tinskiot sindikat ednodnevnata manifestacija e mo`nost mladite

talentirani peja~i da gi istaknat svoite kvaliteti pred stru~no i kompetentno `iri. Najuspe{nite am-ateri dobivaat pravo da u~estvuvaat na eden od makedonskite afirmirani festivali. Vo izminatite 30 godini niz ovaa manifestacija prodefil-iraa stotici peja~i-amateri. Fes-tivalot, za mnogumina makedonski

popularni izveduva~i na makedon-ska narodna muzika be{e otsko~na {tica vo muzi~kata kariera. Me|u niv se vbrojuvaat Vojo Stojanovski,, negoviot brat Biljan Stojanovski, Jasmina Mukaetova, Marjan Kocev i mnogu drugi.

97

karaManovi poetski sredbi

op{tina RaDOVI[

Aco Karamanov (roden 1927 godi-na vo Radovi{) i po svojot tvore~ki sen zibilitet i po negovoto zna~ewe ka ko prv moderen makedonski poet, e za ~etnik na simbolizmot vo sovre­menata makedonska poezija, a e po-z nat i po fenomenot na svoja ta vo-zrast (na nepolni 18 godini vo 1944 godina zagina vo Narodnooslobo-ditelnata borba vo Makedonija). Toj, nesomneno, e zna~ajna pojava vo so-vremenata makedonska poezija.„Karamanovite poetski sredbi” (ustanoveni vo 1967 godina), denes pre rasnaa vo simbol na modernoto vo

mla data makedonska poezija. Edicijata „Karamanov” ja popolni prazninata vo makedonskata literatura za afirma-cija i pretstavuvawe na novite imiwa vo makedonskata kni`evnost.So novoto izdanie na dvodnevnite po­etski sredbi, manifestacijata dobi bal kanska dimenzija za afirmacija na mla dite evropski talenti. Vo taa smis-la, edicijata „Karamanov” prerasna vo edi cija na mladata moderna poezija.Dru gite komponenti na „Karamanovi-te poetski sredbi” go dobli`uvaat i nau~no go tretiraat fenomenot na novite dvi`ewa vo makedonska-

ta i vo balkanskata kni`evnost. Mani festacijata e dopolneta so mu z i~ko-poetski kola`i i so scen­ski igri posveteni na `ivotot i na tvo re{tvoto na ovoj velikan od Ra-dovi{. Sovetot na „Karamanovite po etski sredbi”, sekoja godina, ja dod e luva nagradata „Karamanov” za obja vuvawe neobjaveni poetski knigi od sovremeni makedonski i evropski avto ri do 35-godi{na vozrast. Poe tskite sredbi vo ime na Aco Kara-manov se del od liceto na gradot Ra-dovi{, koe vidno bi bilo osakateno bez ovaa manifestacija.

9ti i 10ti oktomvri

98

6ti – 11ti juli

„akterot na evropa” (internacionalen teatarski festival)

op{tina

RESEn

„Akterot na Evropa” – Prespa e inter nacionalen teatarski festi­val {to se odr`uva na bregovite na Pre spansko Ezero i na drugi lokacii niz Prespa. Festivalot ja po~na svo-jata tradicija po proglasuvaweto na Prespansko Ezero za me|ugrani~en evro pski park me|u tri dr`avi Make-donija, Albanija i Grcija, vo 2003 go-di na. Eden od osnova~ite na festiva-lot e golemoto ime na francuskata lite ratura @ak Lakarier (Jacques Lacarriere). Pretsedatel na Sovetot na festivalot i ideen tvorec na kon-

ceptot, mototo i vizijata e Jordan Plevne{, poznat makedonski pisatel, drama turg, kulturen deec i ambasa-dor na Republika Makedonija. „Ezero bez granici” e mototo na fes-tivalot so {to e staven poseben ak-cent na trome|nata mestopolo`ba na Prespansko Ezero. Festivalot pret-stavuva sorabotka me|u trite sosedni dr`avi, kulturi, tradicii i religii, od koi sekoja godina doa|aat gosti da ja prezentiraat kulturata i tradici-jata preku teatarskata umetnost.Prisustvo ostvaruvaat i teatarski

grupi od drugi zemji: Bosna i Herce-govina, Srbija, Crna Gora, Bugarija, Germanija, Francija, Belgija, Rusija i dr. Ovie zemji ne doa|aat na bregot na Prespansko Ezero da se spojat ili da se izme{aat edni so drugi, tuku naprotiv, za da se ~ue glasot na seko-ja od niv poedine~no. Na toj na~in na Prespa ù go vlevaat evropskiot duh.Za najdobra akterska izvedba i za naj-dobar akter festivalot ja dodeluva nagradata „Akterot na Evropa”

99

27mi - 29ti septemvri

prespanski jabolkober

Jabolkoto e najzastapena kultura, a ovo{tarstvoto najva`na zemjodels-ka granka vo makedonska Prespa. Duri 70 procenti od vkupnoto makedonsko proizvodstvo na jabolko ili 70 do 80 iljadi toni godi{no se proizvedu-vaat vo Prespa. Zatoa i proizvodst-voto na jabolki e od isklu~itelno zna~ewe za razvojot na ovoj region i za prespani, koi najgolem del od pri-hodite gi ostvaruvaat od jabolkovite prinosi. Vo makedonska Prespa ja-bolkoto e izdignato na nivo na kult. So jabolkoto po~nuvaat i zavr{uvaat „site” muabeti vo Prespa.„Prespanski jabolkober” go veli~a ja-bolkoto i po~nuva na hristijanskiot

praznik Krstovden – 27 septemvri. Den koga, tradicionalno, prespani po~nuvale da go berat rodot na jabol-ki. „Jabolkoberot” e pove}edneven festival, koj preku prigodna kultur-na i sportska programa go privlekuva vnimanieto na po{irokata makedons-ka javnost. Zad scenata na festivalot se odvivaat nau~ni tribini, konsul-tacii, obuki i sostanoci, ~ija{to celna grupa se proizvoditelite na jabolko i otkupuva~ite. „Prespanski jabolkober” prerasna vo tradicionalna manifestacija od stopanski, kulturen, zabaven i od sportski karakter so koja tradicio-nalno se odbele`uva otkinuvaweto na

prvoto jabolko i simboli~no po~nuva berbata na jabolkoto vo Prespa. Manifestacijata vklu~uva kultur-no-umetni~ka programa so gostuvawe na folklorni dru{tva od balkan­skite zemji, rakometen i fudbalski mini-turnir vo ~est na jabolkoto na koj gostuvaat ekipi od mnogu dr`avi, izlo`ba na mehanizacija, jabolki i proizvodi od jabolki, deloven mini-saem. Vo ramki na „Prespanskiot ja-bolkober”, po~nuvaj}i od 2006 godina, se dodeluva nagrada „Zlatno jabolko” na poedinci zaslu`ni za svetska pro-mocija na Prespa i na Makedonija.

102

„prvo Zasedanie na asnoM”- memorijalen centar pelince

op{tina

StaRO nagORI^anE

Selo Pelince, op{tina Staro Nagori~ane, e centar na obele`uvaweto na godi{nina od Prvo to zasedanie na Antifa{isti~koto sob ranie na narodno-to osloboduvawe na Makedonija - ASNOM, poznato i kako vtor makedonski Ilinden. Na ova mesto, vo 2004 godina e izgraden nov memorijalen centar ASNOM i ottoga{ seko-ja go dina na 2ri avgust se odr`uva kulturna mani festacija za obele`uvawe na Denot na makedonskata dr`avnost. Noviot centar vklu~uva kopija na sobata vo manastirot kade {to e odr`ano ASN OM. Nadvore{nite yidovi na Muzejot se dekorirani so golemi mozaici, koi pret stavuvaat temi od make-donskata isto rija podredeni po hronolo{ki red. Programskiot del na proslavata i ubavinite na mestoto Pelince na ov oj den

privlekuvaat ogromen broj po se ti teli. Se organiziraat izlo`bi i nastapi na poznati estradni umetni ci. Dr`avniot vrv im oddava po~it na padnatite borci vo Narodnooslobo di telnata borba. Na simboli~niot datum, vtori avgu-st, vo manastirot „Sveti Prohor P~i-w s ki”,smesten vo najju`niot del od srps ka teritorija, bil odr`an eden od naj zna~ajnite istoriski nastani za soz-davawe na dene{na moderna Makedonija, ideja i tvorba za koja makedonskiot narod se borel so vekovi. Odlukite doneseni na Prvoto zasedanie na ASNOM proklamiraat naci onalna dr`ava Makedonija, dr`ava na etni~ki Makedonci i makedonski jaz-ik kako oficijalen jazik na makedonskata dr`ava. Na gra|anite na Makedonija, bez razlika na etni~kata pri padnost, im se garantirani site gra | anski prava, me|u koi i pravoto na koristewe na svojot maj~in jazik i na praktikuvawe na svojata vera. AS NOM, na 2 avgust 1944 godina, ja

od redi Makedonija kako nezavisna dr ̀ ava vo ramki na toga{nata jugos lov enska fed-eracija. Sobranieto iz dade i Manifest, koj ja opi{uva po zi cijata na Makedonija po NOB. Na Pr voto zasedanie na ASNOM prisustvuvale i voeni ata{ea od Srbi-ja, SAD i od Velika Britanija, a so nego pret sedaval Metodija Andonov - ^ento.Datumot na Prvoto zasedanie na ASN OM - 2ri avgust, e namerno izbran i ima direk-tna povrzanost so antiotomanskoto Ilindensko vostanie od 2ri avgust 1903 godina, koga e sozdadena kratkotrajnata Kru{evska Republika.De nes Pelince stana centar na naci on-alnoto zbidnuvawe i praznuvawe na make-donskata dr`avnost po konti nu iranoto odbivawe na srpskite cr kovni vlasti da dozvolat poseta i praznuvawe na izvor-noto mesto na ASNOM, manastirot „Sveti Prohor P~iwski”, koj se nao|a na srpska teri torija, vo blizina na makedons kata granica i na seloto Pelince.

2ri avgust

103

31vi juli

„kult na soedinuvawe na sonceto bog

so goleMata bo`ica-Majka”

Manifestacijata go obele`uva kultot na soedinuvaweto na Sonceto bog so Golemata bo`ica­majka. Ovoj kult, verojatno, imal solaren karak-ter i se odr`uva na posledniot den od juli. Vo ranite utrinski ~asovi na 31 juli zracite na utrinskoto sonce minuvaat niz posebno napraven marker vo vid na procep, a vo blizina na na-jvisokata to~ka na lokalitetot Tati}ev Kamen. Tie minuvaat pokraj desniot rab na napraveniot prestol i poste-peno osvetluvaat samo eden od pres-tolite (vtoriot od levo). Markerot

e napraven tolku precizno, taka {to dimenziite na negoviot nadvore{en vertikalen rab celosno se sovpa|aat so dijametarot na son~eviot disk viden od vtoriot tron. Markerot, koj, verojatno, e pokrien na vrvot so {to sozdava efekt na silen son~ev zrak, minuva pokraj isto~nata platforma kade {to se nao|ale u~esnicite vo toj ritual. Liceto {to sedelo na vtoriot tron, verojatno, bilo voda~ ili sve{tenik so visoko mesto vo zaednicata i vo ceremonijata. Arte-faktite na Tati}ev Kamen bi trebalo

da bidat razbrani kako pokazateli za postoewe kult na unifikacija na Sonceto bog so Golemata bo`ica-majka, odgovorni za sozdavawe i re-produkcija vo prirodata. Vo obele`uvaweto na ovaa manifes-tacija u~estvuvaat pretstavnici na Dru{tvoto na pisatelite na Make­donija i se organizira mal koncert vo izvedba na umetnik, koj muzicira na flejta stara okolu sedum iljadi godini.

104

[tipsko kulturno leto

op{tina

[tIP

[tipsko kulturno leto e najstara mani festacija, so 23­godi{na tra­di ci ja, koja vo kontinuitet sozdava edinstvo od kulturni raznovidnos-ti, lepeza od zbidnuvawa {to budat prijatni ~uvstva i zadovolstvo. Vo svoeto edinstveno i prepoznatli-vo nastapuvawe pred gra|anite na [tip, sekoja godina [tipskoto kultu rno leto prezentira sodr`ini od doma{ni umetnici, afirmira do-

ka ̀ ani, no i mladi talenti, gradi bli ska komunikacija so dale~ni kul-turni prostori preku gostuvawe na ume tnici od cel svet. Na toj na~in, edno mese~noto kulturnoto leto vo [tip sozdava uslovi za za~uvuvawe na vrednostite na na{iot duhoven iden titet, ednovremeno nudej}i raz-mena na makedonskite kulturnite vrednosti so kulturnite vrednosti na drugite narodi.

1vi- 31vi juli

105

„Makfest”(Muzi~ki festival)

Festivalot na muzika „Makfest” e manifestacija so najdolga tradicija vo Republika Makedonija. Vo svoeto ~etiridnevno muzi~ko ̀ iveewe, seko-ja godina, festivalot izgradi renome na evropska muzi~ka manifestacija. Pove}e od dve decenii se afirmira makedonskiot jazik, muzika i tradici-ja i se produciraa {estotini novi kompozicii. Golem del od niv ve}e se evergrini i antologiski hitovi.

Na Festivalot prodefiliraa naj poz-na ti te muzi~ki imiwa (kompozito ri, aran`eri i peja~i) od Makedo ni ja, porane{nite jugoslovenski pros to-ri, Evropa i od svetot. Kako kra en pro dukt i zapis, dosega se izrabote-ni stotici nosa~i na zvuk, koi svedo-~at za kvalitetot i za popularnosta na ovaa manifestacija po koja, nesom-neno, gradot e prepoznatliv.

vtora nedela na oktomvri

106

prva nedela na noemvri

pastrMajlijada

Denovi na pastrmajlijata i na mas loto – Pastrmajlijada e najmla da manifestacija od ovoj vid. Niz kul­tur no­zabavni sodr`ini ja afirmi-ra i po{iroko popularizira past r-majlijata kako prepoznatliv beleg na

gradot [tip. Pokraj prezentacijata na specifi~niot recept i na~in na podgotovka na pastrmajlijata, se afi rmiraat i drugi tradicionalni obi ~ai povrzani so ishranata i zaba-va ta vo ovoj kraj.

107

stru{ki ve~eri na poeZijata

op{tina StRUga

Vo ~est na golemite prerodbeni-ci, kolekcioneri na narodni pesni i osnovopolo`nici na sovremenata makedonska poezija, bra}ata Miladi-novci, vo Struga se odr`uva manifes-tacijata „Stru{ki ve~eri na poezija-ta”. SVP e osnovana vo 1961 godina, ovaa me|unarodna manifestacija e dom na svetskata poetska re~ sekoja godina vo vtorata polovina od avgust. Taa pret-stavuva vistinski praznik za gradot i za site vqubenici vo poezijata. Konstantin Miladinov se smeta za za~etnik na modernata makedon-ska poezija i sekoja godina festi-valot oficijalno po~nuva so nego-vata nezaboravna poema „T’ga za jug”, napi{ana za vreme na negoviot stu-dentski prestoj vo Moskva.„Stru{kite ve~eri na poezijata” preku svoeto me|unarodno poet-sko priznanie „Zlaten venec” go afirmira poetskiot zbor i prak-tikata na poetot. Nagradata se dode-luva na svetski poznat `iv poet za

negoviot poetski opus ili `ivotno delo od oblasta na poezijata.Od 1963 godina se ustanovi nagrada-ta „Bra}a Miladinovci”, za najdobra poetska kniga izdadena vo Republika Makedonija me|u dva festivala.Vo 2004 godina „Stru{kite ve~eri na poezijata” i UNESCO ja ustanovija nagradata „Mostovi na Struga” za najdobra debitantska poetska kniga od mlad avtor od celiot svet.Me|u drugite nastani, SVP vklu~uva i preveduva~ka rabotilnica. Rabo ti-l nica ta po~nuva edna sedmica pred Festivalot i se fokusira na poezi-jata na eden zna~aen makedonski av-tor ili na dobitnikot na nagradata „Bra}a Miladinovci”. Rezultatite od rabotilnicata se pretstavuvaat na ve~er posvetena na dobitnikot. Me|u najatraktivnite poetski nastani e ~itaweto „Meridijani” na otvorawe-to na festivalot, i ~itaweto „Mosto-vi” na zatvoraweto na festivalot. Sekoja godina festivalot izdava

serija knigi so cel da ja promovira poezijata od stranski avtori na makedonskata ~ita~ka publika, kako i tematski antologii na sovremena makedonska poezija vo angliski pre-vod, nameneti za ~itatelite vo str-anstvo. Edicijata „Plejadi” opfa}a sedum poznati poeti od svetot. „Stru{kite ve~eri na poezijata” im-aat ustanoveno i Me|unarodna po­etska biblioteka. Taa sodr`i knigi od site u~esnici na Festivalot. Me|unarodnata poetska arhiva na Fes-tivalot sodr`i i zna~ajni materijali (knigi, rakopisi, fotografii, filmo-vi, itn.) dostapni na sekoj kni`even istra`uva~ ili vqubenik vo poezijata.

vtora polovina

na avgust

108

„kenge jeho”(festival na stilizirani narodni pesni i ora)

Festivalot na stilizirani naro-dni pesni i ora „Kenga Jeho” svoeto postoewe go po~na vo 1992 godina. Festivalot se odr`uva sekoja godina kon krajot na juli ili na po~etokot od avgust. Sekoja godina na festivalot u~estvuvaat kulturno-umetni~ki dru{ tva od Makedonija, Albanija, Ko-

sovo, SAD i od drugi zemji od Evropa, koi neguvaat stilizirani narodni pesni i ora. Vo postoeweto na ovaa manifestacija prodefilirale pove}e od 200 kulturno-umetni~ki dru{tva so pove}e od {est iljadi amateri i profesionalni umetnici od cel svet.

kraj na juli - po~etok na avgust

109

prva polovina

na avgust

„revija na narodni nosii”

„Revijata na narodni nosii” e kul-turna manifestacija, koja od 1971 go­dina tradicionalno se odr`uva vo Struga, vo prvata polovina od avgu st. Ovaa manifestacija ima za cel da go prezentira folklornoto bogatstvo

na narodnata nosija i vez od tra di­ci jata na site etni~ki zaednici {to `i veat na stru{ko podnebje. Defile-to na u~esnicite niz ulicite i kejot na rekata Crn Drim pretstavuva po-se bno do`ivuvawe za gostite.

110

na hristijanskiot praznik trimeri, denot sekoga{ e vtornik, po ^ist ponedelnik

struMi~ki karneval

op{tina

StRUMIca

Strumi~kiot karneval e vekovna tra di-ci ja na gradot pod Carevite Kuli, ed-instvena manifestacija od takov vid vo Republika Makedonija, posvetena na ar masanite (svr{enite devojki). Karne-va lot ima koren vo kult od paganskoto vre me i, vsu{nost, go ozna~uva slavewe-to na plodnosta i pro~istuvaweto od seni{nite energii na sekojdnevieto. Tradicionalno, sekoja godina, se od r-`uva vo ramkite na trimerskite deno­vi, odnosno na po~etokot na golemiot ve ligdenski post. Na ova ni uka`uva i sa moto ime karneval, od rimskoto carne–me so i vali–zbogum , odnosno zbogum meso, koe ni asocira na po~etok na post, a vo ov oj slu~aj toa e veligdenskiot post.

Po~etokot na postot, odnosno prvite tri dena se nare~eni trimerski denovi i tie sekoga{ po~nuvaat od nedela na-ve ~er na Pro~ka i traat do sreda. Za vre me na trimerieto, no}ta na vtornik e tradicionalnata karnevalska ve~er, ko ga maskirani grupi vrvat niz gradot i odat po ku}ite kade {to ima svr{eni, ar masani devojki i tamu ostanuvaat do ra nite utrinski ~asovi. Povrzanosta na karnevalot so trimerskite denovi e samo vremenska t.e. tie vremenski se sov pa|aat, no ne i su{tinski, bidej}i po svo jata su{tina trimerite se hristijan-ski obi~aj, a karnevalot e ostatok od pa-ganskoto vreme.Prvite pi{uvani izvori za Stru mi~ kiot karneval datiraat od 1670 godina, od turskiot pa topisec Evlija ̂ e lebija. Toj minuvaj}i niz Strumica za pi{al: „Doj-dov vo eden grad, raspo lo ̀ en vo polite na eden visok bair i vi dov kako taa no} maskiranite lu|e pret r ~uvaa od ku}a vo ku}a, niz smea, pisok i pesna”. Karnevalot vo Strumica e eden od naj zna-~ajnite obi~ai i tradicii od takov vid,

koj oti{ol, mo`ebi, najdaleku vo svojata transformacija od site tradici onalni igri pod maski, kako po vremeto na odr`uvawe, taka i po svojata cel i fun k-cija. Dene{nata memorija ne pomni godi-na koga karnevalot ne se odr`al. Duri, od 1991 godina, negovata organizaciska fo rma e institucionalizirana. Vo 1994 godina, Strumica stana ~len na FECC (Federacija na evropski karnevalski gradovi). Vo 1998 godina Strumica be{e doma}in na 18. me|unaroden Kongres na karnevalski gradovi. Sve~enoto otvorawe na karnevalot se slu~uva vo sabota ve~er so maskenbal na koj se izbiraat princ i princeza, a vo vtornik e glavnata karnevalska ve-~er. Na karnevalot pokraj u~esnicite od zemjava, u~estvuvaat i grupi od stra nstvo i se dodeluvaat poedine~ni i grupni nagradi na slobodni i izvor-ni temi. Vo ramkite na karnevalot od 2000 godina se odr`uva Festivalot za karikatura i aforizam, koj e od me|unaroden karakter i se odr`uva vo vre meto na trimerskite praznuvawa.

111

8 septemvri

„risto [i{kov”(festival na

kameren teatar)

Festivalot na kameren teatar se od r ̀ uva od 1993 godina vo ~est na ve li kanot na makedonskoto akter-stvo, Ri sto [i{kov. Od 2005 godi­na Festi valot e so me|unaroden kara kter. Festivalot po~nuva na 8 sep temvri, a brojot na teatarskite pretstavi i vremetraeweto na fes-tivalot se menuvaat sekoja godina. Fe stivalskata programa e sostavena od razli~ni programski edinici pov-rzani vo edna tema: Akterot i akter­stvoto. Profilot na Festiva lot, istkaen od visokite akterski dos-tignuvawa, go pravi originalen i

po svoeto zaglavie i po sodr`inata. Za toa se posvetuva osobeno vnima-nie na predlo`enite programi i na niv nata izdr`livost vo kontekst na me|unarodnata dimenzija na festi­valot. Programata predizvikuva ed-nakov u~esni~ki auditorium i od do ma{nite i od stranskite gosti, u~e snici na festivalot. Pretstavi-te se selektirani soobrazno na teatarskata publika, mediumite i javniot interes. Pod mototo „Teatar na dijalog”, na festivalot se dodeluva edinstvena nagrada za visoko aktersko dostignu-

vawe. Nagradata e zlaten medaljon so likot na Risto [i{kov i pari~na nagrada od 1.500 evra vo denarska protivvrednost. Me|u dobitnicite na nagradata za visoko aktersko os-tvaruvawe „Risto [i{kov” se: Senko Velinov, Igor Xambazov, Dime Iliev, Zora Georgieva, Perihan Ejupi, Joa-na Popovska, Vladimir Ilievski, El-ena Mo{e, Petar Temelkovski, Mitko S. Apostolovski, Yvezda Angelovska, Sowa Mihajlova, Vasil Zafir~ev, De-jan Lili} i \orgi Jolevski.

112

„asterfest” (Me|unaroden filmski i video-festival na jugoisto~na evropa)

Festivalot „Asterfest” po~na da se odr`uva od 2005 godina, a od 20 06 godina ima natprevaruva~ki ka rakter. Vo programata „Asterdoks” se dodeluvaat tri nagradi za do-kumentarni filmovi nad 30 minuti: zlatna, srebrena i bronzena potko-vi ca. Pokraj ovie nagradi se dodelu-va i specijalna nagrada „Zlaten

star proektor” i nagrada za visoki do stignuvawe vo oblasta na filmot „Aster”. Na festivalot u~estvuvaat pro fesionalni filmski avtori, koi `iveat, tvorat ili se rodeni vo Jugo isto~na Evropa. Na festivalot se prika`uvaat kratkometra`ni i dolgo metra`ni filmski sodr`ini.

kraj na maj - po~etok na juni

113

1vi - 20ti avgust

Strumi~kata likovna kolonija se organizira od 1964 godina, a pet godi-ni podocna prerasnuva vo me|unarodna manifestacija. U~estvuvaat 16 do 25 likovni tvorci od zemjata i od str-anstvo, me|u koi slikari, mozai~ari i skulptori. Za vreme na kolonijata, sekoj umetnik e dol`en da sozdade dve dela bez tematski ograni~uvawa. Delata ostanuvaat vo sopstvenost na Umetni~kata galerija od Strumica, ~ija{to likovna zbirka broi pove}e

od dve iljadi i petstotini vredni ek-sponati. Na manifestacijata re~isi dve decenii raboti i studioto za mo-zaik, pod rakovodstvo na na{iot um-etnik i mozai~ar Gazanfer Bajram. Delata od Strumi~kata likovna kolonija premierno se izlo`uvaat na 11 septemvri, na izlo`bata po po­vod osloboduvaweto na Strumica, a potoa vo Skopje i vo pove}e drugi gradovi vo Republika Makedonija i vo stranstvo.

Me|unarodna struMi~ka

likovna kolonija

oktomvri

kraj na maj i po~etok na juni

116

„todorica” (Me|unaroden festival na izvoren folklor)

op{tina

SVEtI nIkOlE

Me|unarodniot festival na iz-voren folklor „Todorica” e povrzan so verskiot praznik Todorova sabota, a naselenieto od Sveti Nikole go slavi kako naroden sobor „Todorica”. Postoeweto na bogatite folklorni sodr`ini za vreme na ovoj praznik dovele do logi~no prodol`enie na tradicijata. Ovoj festival ima bogata istorija, a gradot e centar na izvorniot folklor, vklu~uvaj} i gi razli~nite etnosi na makedon-

ska po~va i po{iroko. Festivalot e eden od retkite mo`nosti kade {to mo`at da se vidat i prepoznaat avtenti~nosta na narodnite nosii, a preku niv i razli~nosta na kulturite i na tradiciite na u~esnicite. Na festivalot u~estvuvaat od 14 do 16 folklorni ansambli i dru{tva od Re-publika Makedonija i od stranstvo, so tendencija za zgolemuvawe na brojot na kvalitetni ansambli od stranstvo. Za vremetraewe od tri dena se pret-

stavuva i izlo`bata „Todorica niz fo-tografii”. Izlo`bata sodr`i pove} e od 200 fotografii inspirirani od odr`uvaweto na „Todorica”. Festi-valot e zbogaten i so tradicional-niot tridneven Todori~ki pana|ur poseten od gosti od Republika Make-donija i od sosednite zemji. Pana|urot e vo funkcija na kulturniot turizam vo op{tina Sveti Nikole i pridone-suva za pogolemo prisustvo na pose-titeli na ovie praznuvawa.

fevruari/mart – todorova sabota

117

„\uri{te”(likovna kolonija)

\uri{kata kolonija po~na da se odr`uva od 1999 godina kako region-alna manifestacija. U~estvoto na slikari od stranstvo vo 2002 godina pridonese za nejzinata me|unarodna dimenzija. Likovnata kolonija se odr`uva vo letniot period kon kra-jot na juli ili po~etokot na avgust, vo traewe od sedum dena. Na koloni-

jata u~estvuvaat desetina likovni umetnici, koi za vremetraeweto na kolonijata se dol`ni da naslikaat dve do tri sliki, koi }e ostanat vo sopstvenost na organizatorot. De-lata se raboteni prete`no vo masle-na tehnika na platno, so postepena orientacija kon sovremenite likov-ni tendencii.

juli - avgust

118

„govedarov kaMen”

Veruvawata i narodnite predani-ja govorat deka obi~ajot povrzan so Go vedarov Kamen se slavi od oddamna, u{te od vremeto na Samuilovoto Car-stvo. Narodnata tradicija da se ve-ruva vo mo}ta na odredeni pojavi, ob-jekti, vodi, zazema zna~ajno mesto vo `iveeweto na svetinikolci. Kore ni-te se nao|aat vo najstarite vremiwa na ~ovekovoto postoewe i se vrzani za ~ovekovata `elba da objasni i po-be di odredeni pojavi i sili za koi sme tal deka se natprirodni. Veruva-we to vo mo}ta na odreden kamen e ~es-ta pojava kaj narodite, zabele`ano u{ te kaj starite Asirci, Evrei, Egip- }a ni, Grci, Rimjani. Vo mno{tvata

veruvawa, so svojata originalnost i dimenziite {to gi ima se izdvojuva kamenot vo Ov~epolieto poznat kako Govedarov Kamen. „Govedarov Kamen se nao|a vo srce to na Ov~epolieto, na trome|eto od ata-ri te na selata Erxelija, Pe{i ro vo i Am zabegovo, sedum kilometri od dale-~e no od Sveti Nikole. Za vreme na |u r|ovdenskite praznici, od zemjava i od stranstvo ovde se doa|a za da se re {at `ivotni problemi. Se doa|a za zdravje, uspeh vo `ivotot, a naj~esti po setiteli se `eni­nerotki. Tie do a-|a at uvereni deka kamenot ima mo} da gi oplodi nivnite jalovi utrobi i da za~nat nov `ivot. Vo svetskata mito-lo gija ne e poznat slu~aj kamen da se vr zuva za `enskata plodnost. Ka menot vo mitologijata se javuva

kako simbol na ~ovekovata mo}, iz d r-`livost, otpor kon vremiwata, no ne i kako simbol na `enskata plodno st. Mo`ebi, veruvaweto vo mo}ta na Go-ve darov Kamen se temeli na vodata {to se nao|a vo edna dlabnatina od ka menot. Taa e postojana, i lete i zi-me i ima relativno isto nivo. A, voda-ta vo site svetski mitologii, bez is-k lu~ok, se vrzuva so noviot po~etok, za ~nuvaweto nov `ivot, ra|awe. De nes, Govedarov Kamen e vistinski si m bol za ̀ enskata rodnost. Iljadni-ci `eni od site strani na Makedoni-ja, Evropa i od prekuokeanskite zemji do a|aat na Govedarov Kamen za da po baraat lek za svojata maka. Otkako }e dobijat dete, povtorno doa|aat i prinesuvaat podaroci vo znak na blagodarnost.

6ti maj

119

22ri, 23ti i 24ti maj

folkfest „valandovo”

op{tina ValanDOVO

Folkfest „Valandovo” e prv make-donski muzi~ki festival na novosoz-dadena makedonska pesna. Prvpat se odr`a dale~nata 1985 godina i ot-toga{ tradicionalno, bez prekin, vo maj, Valandovo e simbol narodnata muzi~ka nota. Folkfest go so~inuvaat dve polufinalni i edna finalna ve~er, odr`ani na letnata festivals-ka scena pri Kulturniot dom „25 Maj”. Sekoja godina na festivalot se produciraat 36 novi pesni, niv gi

slu{aat okolu 900 gleda~i vo `ivo, preku direktniot prenos na nacio-nalniot i satelitski kanal na Make-donskata televizija. Dosega, od fes-tivalot proizlegle pove}e od iljada pesni ispeani od poznati muzi~ki imiwa na makedonskata estrada.Festivalot ima nacionalno i me|u­na rodno zna~ewe. Toj go pottiknuva sozdavaweto na makedonskata pesna, a na nego nastapuvaat i peja~i od porane{nite jugoslovenski prostori.

Folk-fest „Valandovo” gi afirmira Valandovo i Makedonija, i pridone-suva za duhovno obedinuvawe na Makedoncite, bez razlika na koi me-ridijani vo svetot `iveat. Sekoja godina se dodeluvaat nagradi od koi najzna~ajni se: zlatna, sre-brena i bronzena kalinka. Od 1995 godina Folkfest „Valandovo” e pri-men vo Me|unarodnata federacija na festivali FIDOF, so sedi{te vo Los Anxeles, SAD.

120

septemvri

likovna kolonija – valandovo

Likovnata kolonija e desetdnev-na manifestacija od me|unaroden karakter, na koja u~estvuvaat lik-ovni umetnici od Makedonija i od stranstvo. Kolonijata se odr`uva kaj manastirot „Sveti \orgi”. Sekoja godina u~estvuvaat 10­15 umetnici

od koi proizleguvaat 30 novi dela. Umetni~kite tvorbi od likovnata ko lonija se pretstavuvaat vo zemjata i vo stranstvo, a vo Valandovo se pr-ezentiraat na izlo`ba po povod De-not na osloboduvawe na Valandovo, 6 Noemvri.

121

„hid-bah-[en fest”(proletni veselbi)

„Hid-Bah-[en fest” ili proletni veselbi (Hidrelez) e me|unaroden festival na turski jazik preku koj se promovira turskata kultura i tradicija. Festivalot se odr`uva vo s. ̂ alakli, so naselenie prete`no od turska pripadnost. Manifestacija-ta e smestena vo vreme na praznikot

\ ur|ovden i gi proslavuva proletni-te praznici. Vo tri do pet dena, fes-tivalot gi realizira pove}eto pro-gramski sodr`ini: folklor, nastapi na kulturno-umetni~ki dru{tva od Makedonija i od Turcija, izlo`ba na rakotvorbi i na fotografii, koncer-ti, simpoziumi, teatarski pretstavi,

tradicionalnoto pelivansko bore-we i fudbalski turnir. Tendencija e del od festivalskite aktivnosti da se odr`uvaat vo drugi gradovi vo koi ima naselenie so turska nacional-nost (Gostivar, Debar i drugi).

5, 6 i 7 maj, \ur|ovden

122

den na praZot

Denot na prazot se odr`uva vo s. Grad{orci, mesto tradicionalno poznato po prazot kako kultura {to ja proizveduva sekoe doma}instvo vo ova naseleno mesto. Manifestacijata go promovira visokokvalitetniot praz vo op{tina Vasilevo, posebno vo nase-le noto mesto Grada{orci. Manifesta-cijata sodr`inski se realizira preku ne kolku nastani. Eden od niv e forum-ot, kade {to pretstavnici od proizvo-

di te lite zaedno so otkupuva~ite, pre rabotuva~ite, uvoznicite na seme, dr` avnite institucii i pretstavni-ci na zemjodelskite zdru`enija debat-iraat okolu zgolemuvaweto i proiz-vodstvoto, kvalitetot, za{titata i plasmanot na prazot. Sleduva kulturno­umetni~ka progra­ma so u~estvo na pove}e kulturno-umet ni~ki dru{tva od sosednite op-{tini, degustacija na tradicionalna,

doma{no podgotvena hrana od praz, koja specijalno za manifestacijata e majstorija na doma}inkite od op{tina Vasilevo. Na kraj sleduva tribina na tema: Prazot kako lek, na koja poznati nu t­ricionisti go pretstavuvaat prazot od drug aspekt, naglasuvaj}i gi leko-vitite svojstva i vrednosti kako zdrav i korisen del od sekojdnevnata ishrana.

13ti noemvri

op{tina

VaSIlEVO

123

aprilijada

Aprilijadata se odr`uva na 1vi april, Denot na {egata. U~estvuvaat si te u~enici od prvo do osmo oddele-nie od u~ili{teto „Goce Del~ev”, Va-si levo. Podgotovkite traat pove}e de-novi i za niv se zadol`eni u~enicite, na stavnicite i roditelite. Zaed-ni ~ ki re{avaat za temata so koja } e se pretstavat, na~inot na koj } e ja os mislat i izrabotat maskata i kraj-

nata prezentacija i u~estvo vo defi-leto. Manifestacijata ima nat p-re varuva~ki karakter. Defile to se od viva pred `iri sostaveno od nas-ta vnik, roditel-pretstavnik od So ve -t ot na roditelite i prets tavnik od lokalnata samouprava. De fileto pro-do l ̀ uva niz ulicite na s. Vasilevo. Ma nifestacijata se odr`uva od 1998 godina.

1vi april

124

\ur|ovdenski kowani~ki trki

Verskiot praznik \ur|ovden e po-vod za organizirawe na kowani~kite trki. Prvpat se organizirani vo 2008 godina, na inicijativa na gra|anin - entuzijast i golem qubitel na kowite, so najava deka }e prera s-

nat vo tradicija. Aktivnostite po~-nuva at vo utrinskite ~asovi na 6 maj (\ ur|ovden). Za u~estvo vo trkata so pstvenicite na kowi odnapred se pri javuvaat. Za najdobroplasirani-te se obezbedeni nagradi.

\ur|ovden

127

26ti-30ti juni

„veles”(Me|unaroden

folkloren festival)

op{tina VElES

Internacionalniot folkloren fes t ival „Veles” se sostoi od ~etiri fest ivalski ve~er. Pred mnogubrojna publika vo amfiteatarot vo Mladin-skiot park, na otvorena scena se pr-ezentira makedonskiot folklor, kako i folklorot od {est stranski zemji. Dosega nastapile kulturno-umet ni~-kite dru{tva „Zavi~aj” od Hrvatska, „Kosmaj” od Srbija, folklorniot an-sa mbl „Tiera koloradewa” od Kosta-rika, „Elte” od Ungarija, „Pozaw” od Polska, makedonskite ansambli

„Mir~e Acev” - Skopje, „Srma” - Bito-la, „Ko~o Racin” od Ki~evo, „Ve-zil ka” od Prilep, „Kutmi~evica” od Vev~ani i vele{kite ansambli „Ke ra-mi~ar” i „Raspeani vele{ani” i „Se-ha ra” od Gorno Orizari – Vele{ko. Fe stivalot po~nuva so tradiciona­lno defile niz ulicite na Veles.U~esnicite na festivalot svojot ras ko{en folklor go pretstavuva-at vo Mladinskiot park, naselba ta Tunel i s. Gorno Orizari i vo op { ti-nite Sveti Nikole i ^a{ka.

128

„papradi{ki Majstori”(slikarsko-kopani~arska kolonija)

Osnova~ na kolonijata e Op{tina Ve les, a se odr`uva vo seloto Pa p ra-di{te – rodnoto mesto na naj go le mi­te makedonski zografi, umetnici i gra diteli: Andreja Damjanov, Dimi-tar Andonov – Papradi{ki, \ o rgi Zog rafski i mnogu drugi.U~esnicite na slikarsko-kopani ~ar -ska kolonija „Papradi{ki maj sto-ri” se umetnici od Veles i od dru gi gradovi vo Makedonija, a gostu vaat

ume tnici od Srbija, Bugarija i od Slo venija. Me|u kopani~arite i sli-ka rite na kolonijata gostuvaat i sku lptori. Vremeto na odr`uvawe na kolonijata se sovpa|a so praznuva we-to na selskata slava Petrovden, ko ga iselenicite od Papradi{ani vo sve-tot se vra}aat vo rodnoto mesto. Pred samoto po~nuvawe na kolonijata, umetnicite od zemjata i od strans tvo imaat mo`nost da gi pogledaat bro j-

ni te znamenitosti na gradot i da ja po setat rodnata ku}a na najgolemiot ma kedonski poet, Ko~o Racin.De lata sozdadeni na slikarsko-ko pa-ni ~arska kolonija „Papradi{ki majs-tori” se pretstavuvaat na javnosta pre ku izlo`ba vo organizacija na Op {tina Veles na 9 noemvri, Denot na op{tinata.U~e snicite se smesteni vo Planinar-ski dom na EG „Grin Pauer” od Veles.

9ti -18ti juli, praznici

129

racinovi sredbi

Manifestacijata se odr`uva vo ~est na najgolemiot makedonski poet Ko~o Racin i ima me|unaroden kara­kter. Za nego velat deka e „roden na den koga, navistina, denot po~nuva da se zgolemuva, koga svetlinata nadoa|a, pa ne slu~ajno i negovata najzna~ajna kniga se vika ’Beli mugri’”. Poezijata {to ja sozdade Racin, opi{uvaat emi-nentni nau~nici, proizleguva od ne-goviot duh „natopen od negovata zemja, a zemjata makedonska e natopena od ne-goviot duh”. Racin e izdignat za „na-

cionalen poet od najvisok rang za{to vo svojata pesna ja otkri i rezimira celata nova makedonska poetska i is-toriska epoha”. Toj e avtor bez ~ij{to opus „makedonskata kulturna memorija bi prilegala na prazna stranica”.

^estvuvaweto vo imeto, pos-toeweto i tvore{tvoto na Racin e vo srceto na negoviot roden grad Veles. Tridnevnoto obele`uvawe e protkaeno so izlo`bi, polo`uvawe cve}e na spomenicite na Racin, me|unaroden poetski miting, muzi~ki

koncerti, simpoziumi, poseta na Lopu{nik, mestoto na pogibijata na Ko~o Racin. Neizbe`en del od mani-festacijata e dodeluvaweto na Ra­cinovoto priznanie i po~esnoto Ra-cinovo priznanie za afirmacija na makedonskiot jazik i kultura. Na tretiot den od manifestacijata se vklu~uvaat i op{tinite Drugovo i Ki~evo.Na „Racinovite sredbi” im pretho-dat aprilskiot Mural i majskite detski race za Racin.

11ti -13ti juni, praznici

130

kraj na juli - po~etok na avgust

„stobi” (Me|unaroden festival na anti~ka drama)

Me|unarodniot festival na anti~ka drama „STOBI - 2008” e edna od najzna~ajnite kulturni mani­festacii na op{tina Veles. Festi-valot, od 2001 godina, se odr`uva vo avtenti~niot ambient na anti~kiot lokalitet Stobi, kade {to se afirmiraat sevkupnite ostvaruvawa na teatrite od Republika Makedoni-ja i od Evropa, osobeno akterskite. Festivalot e specifi~en po pro-gramskata opredelba i e edinstven vo Republika Makedonija {to ja neguva

anti~kata drama. Bidej}i vo svetsko-to kulturno nasledstvo ima samo mal broj originalni anti~ki dramski tek-stovi, festivalot e predizvik za te-atrite niz svetot. Dosega na scenata vo teatarot vo Stobi nastapuvale te-atri od Ukraina, Ruskata Federacija, Holandija, Srbija, Hrvatska, Bugarija, Makedonija i od mnogu drugi zemji. Sekoja godina festivalot privlekuva mnogubrojna publika od vardarskiot region i od Skopje poradi unikatnata mo`nost da se prosledi anti~ka pret-

stava vo originalniot ambient na anti~kiot teatar na arheolo{kiot lokalitet. Festivalot se odr`uva kon krajot na juli i po~etokot na avgust. Site dramski umetnici {to imale mo`nost da bidat del od Festivalot ja naglasuvaat mo}ta na drevnata teatarska scena vo Stobi da ja pre-dizvika kreativnosta i energijata i da sozdade most me|u anti~kiot i moderniot teatar.

131

13ti-14ti januari

vev~anski karneval

op{tina VEV^anI

Vev~anskiot karneval, star pove}e od 1.400 godini, e interesen spoj me|u pa ga nskoto i sovremenoto. Se odr`uva na 13ti i na 14ti januari (vo presret na pr v iot den od novata godina, spored star iot kalendar). Glavni karakteris-tiki na karnevalot se: arhai~nosta, tai-nstvenosta i improvizacijata. Po svoite specifi~ni osobini se raz likuva od site drugi karnevali vo svetot. Mesto na karnevalskoto slu ~u vawe e Vev~ani, koe za vreme na nego voto oddr`uvawe se pretvora vo svo eviden teatar bez granici kade {to sekoja ku}a, ulica e scena na koja ma s kiranite gi izveduvaat svoite ig ri kako vistinski akteri. Pos tojat tri tradicionalni maski: zet i nevesta, Glupaviot Avgust i muzi ~ari. Drugite maski, vo su{tina, se pomali ili pogolemi karnevalski gru pi, koi so ko-stimite, gestovite i dvi`ewata, obi~no, gi ismevaat i `i gosuvaat pojavite i li~nostite od op{testveniot `ivot. Oso beno e karakteristi~na ulogata na Glupaviot Avgust. Ovaa mas ka, obi~no, ja nosat mladi lu|e, pol ni so energija, a koi so publikata komuniciraat preku ne vo obi~aeni dvi`ewa i gestovi, no i karakteristi~en vrisok. Za vremetraeweto na karnevalot, mask-

iranite ja imaat seta sloboda i „zanes” vo „postavuvaweto na svet ot naopaku”, slo-boda vo koja do izraz doa|a kreativnosta na duhot, smis lata za improvizacija, kri-tika i ironizirawe. Slu`beno, vo karne-valot ne u~estvuvaat ̀ eni. Tie, sepak, se maskiraat, no na krajot ne gi sim nuvaat maskite kako drugite. Vo 1993 godina Vev~anskiot karneval, odnos no Vev~ani stanuva ~len na FCC - aso cijacija na svetskite karneval-ski gradovi vo koja Vev~ani, na golemo nego duvawe na Grcija, ja vnese Repub-lika Makedonija pod svoeto ustavno ime. Vedna{ potoa se o`ivotvoruva inicijativata na Vev~ani za nacio-nalna karnevalska asocijacija vo koja vle guvaat i Strumica, Prilep i drugi mesta kade {to se nastojuva da se o`iv-ee karnevalskata tradicija. Vev~anskiot karneval, preku svoite pret stavnici i karnevalski grupi se pretstavuva i na drugi mesta vo svetot, kako {to karnevalski grupi od drugi zemji doa|aat vo Vev~ani. Karnevalot vo Vev~ani be{e povod vo 1996 godina, na mestoto na nas t anot da se odr`i seminarot na tema „Obi~ai pod maski”, so u~e s tvo na doma{ni etnolozi i na etnolozi od pove}e evropski zemji,

koi od karnevalot gi izdvoija osno v nite karakteristiki: tradicional nite mas-ki, pojavata na likovi od op{testveniot `ivot, no i elementi te {to go so~inuvaat prvobitniot sloj na obi~ajot. Se razbira, tie dadoa svoe viduvawe i za novinite vk lu~eni vo tradicionalniot obi~aj. Na vev~anskiot karneval, svoeviden „Teatar bez yidi{ta”, ne mu se slu~ilo da ja odlo`i pretstavata. Toj od godina v godina sè pove}e predizvikuva interes na javnosta vo zemjata i vo svetot. Za vremetraewe na karnevalot, vev-~anci od celiot svet se pribiraat do-ma za da u~estvuvaat vo edinstvena ta „pretstava” obilno zaleana so crve no vino, vo koja ima mesto za sekoj dobro-namernik so karnevalski duh.

132

vtorata polovina od septemvri

„istibawsko Zdravo`ivo”(Me|unaroden folkloren festival)

op{tina

VInIca

Eden od kulturnite nastani od golemo zna~ewe za Op{tina Vinica e Me|unarodniot folkloren festi-val na tradicionalni narodni ora, „Istibawsko zdravo `ivo”.Vo 1975 godina, na inicijativa na grupa entuzijasti, qubiteli na folk-lorot, se osnova folklornoto dru{tvo „Kitka”, a so postojano zgolemuvawe na brojot na ~lenovi se oformuva i fes-tivalot „Istibawsko zdravo `ivo”. Festivalot bele`i golemi uspesi vo zemjata i vo stranstvo. Ima osvoeno mnogubrojni me|unarodni i doma{ni

nagradi i priznanija me|u koi gran–pri na dr`aven festival vo Dolneni i „Zlatna ripka” vo Romanija. Na festivalot se pretstavuvaat raz li~ni nacionalnosti , kulturi , re ligii , tradicii, a pred sè, stro-go avtenti~ni i originalni nosii, kako najimpresivno obele`je na seko-ja grupa.Na ovoj nastan godi{no u~estvuvaat okolu 600 lica (do 18 godini) me|u koi se ~lenovite od „Kitka Istiba-wa” i od drugi folklorni ansambli od zemjata i od stranstvo (Polska,

Ukraina, Moldavija, Gruzija, Izrael, Venecuela, Grcija, Bugarija, Romani-ja). Celta na sedumdnevniot fes-tival e na edno mesto da se vidi i do`ivee del od kulturnoto nasled­stvo na pove}e narodi.Festivalot e ~len na me|unarodnite folklorni organizacii IOV i CIOFF i se organizira po nivni kriteriumi, od strana na ansamblot „Kitka” od Istibawa, pod pokrovitelstvo na Op{tina Vinica.

133

5ti-19ti juli

„internacionalna likovna ki~evska

kolonija”

op{tina kI^EVO

Me|unarodnata ki~evska likovna kolonija se odr`uva na lokacija na koja e izgradena nova „Ku}a na um­etnosta”, vo blizina na ki~evskoto selo Kne`ino. Vo nea se sobiraat i sozdavaat likovni umetnici od Make-donija i od stranstvo. Prvite dve go-dini kolonijata se odr`uva{e vo mana-stirot „Sveta Bogorodica Pre~ista”, tretata se prefrli vo crkvata „Sveti \or|ija” vo Kne`ino, a od 2003 godina umetnicite rabotat vo „Ku}ata na um-etnosta”. Taa nudi mo`nost za prestoj

i za rabota na umetnici od stranstvo, za organizirawe grupni i samostojni izlo`bi. Se planira celiot pros-tor okolu „Ku}ata na umetnosta” da prerasne vo „umetni~ko selo”, {to bi pretstavuvalo prv primer da se posveti tolkavo golemo vnimanie na edna likovna kolonija, da se ponudi mo`nost na umetnosta vo edno malo mesto da izleze od anonimnost.So svojata godi{na produkcija, dva-naesetdnevnata kolonija se pret-stavuva vo glavniot grad Skopje, a vo

svojot kalendar, kako mo`ni desti-nacii za izlo`uvawe na tvore{tvoto na svoite u~esnici, slikari i skulptori gi ima zabele`ano i Struga, Ohrid, ]ustendil i Bitola. Vo „Ku}ata na umetnosta” e smesten fond na dela vo sopstvenost na kolo-nijata, a se organiziraat i povreme-ni postanovki. Del od fondot odi na povremeni proda`ni izlo`bi, so {to se obezbeduvaat sredstva za rabota.

134

„ki~evo” (Me|unaroden detski folkloren festival)

Na me|unarodno nivo, Ki~evo se pretstavuva kako grad vo koj se neguvaat folklorot, obi~aite i pesnata. Festivalot od 2004 go­di na go dobi svojot tradicionalen predznak preku popularizacijata na Detskiot folkloren festival, koj go nosi imeto na gradot-doma}in. Pokraj prika`uvaweto na doma{ ni ot folklor, u~esnicite na ovoj festival se zapoznavaat so ti pi ~ noto odli~no gostoprimstvo na dom a }i nite - site etni~ki za ed ni ci {to `iveat vo

Ki~evo. Mu lti etni~ka ta sredina i so`ivot se del od dimenziite {to op{tina Ki~evo sa ka da gi prika`e i prenese preku u~es nicite vo svetot. Gostite na fes t ivalot se zapoznavaat i so dru gi dejnosti karakteristi~ni za op{tina Ki~evo, vo sferata na biz ni sot, sportot, kulturata i na istori skite znamenitosti vo gradot i vo okolinata. Na festivalot, pokraj u~esnici od Ma ke donija, so svoi pretstavnici u~e stvuvale kulturno-umetni~ki dru-

{tva od Polska, Bugarija, Srbija, Al-banija, Turcija, Bosna i Hercegovi na, Hrvatska. Zgo lemeniot broj prijaveni u~esnici od godina v godina zna~i deka ovoj fe st i val ve}e ima ostvareno dobar vpe ~atok i ima izgradeno visoko ni vo na kvalitet i zna~ewe pred strans kite grupi.Festivalot e centralna manifest-acija vo ramki na „Ki~evskoto kul-turno leto”.

14ti-16ti avgust

136

1vi - 10ti avgust

„10 dena kru{evska republika”

op{tina

kRU[EVO

Kru{evskata Republika e najzna-~aj niot period vo makedonskata isto-ri ja. Vo 1903 godina taa trae{e sa mo 10 dena, no spomenot za nea se negu va vo Makedonija kako simbol na nacio-nalnata borba za sloboda i za de mo-kratija. Zatoa, od 1967 godina, za vre me na manifestacijata „10 Dena Kru {evska Republika” sekoja godi na od 1 do 10 avgust se odr`uvaat kul turni manifestacii. Bogatiot make donski folklor, tradicional no, se prezen-tira za vreme na ovoj fest ival. Sekoja godina na 2ri avgust se odr`uva golem naroden sobir na mes toto nare~eno Me~kin Kamen, upo ri{teto na posled-nite vostani ci {to ja branea Repub-

likata, {to pret stavuva simbol na makedonskiot hero izam i odbrana. Kru {evskata Republika e sozdadena za vreme na Ilindenskoto vostanie. Vo stani~kata vlast vo Kru{evo tra-ela deset dena - od 3ti do 13ti avgust 1903 godina, i e najgolemiot uspeh {to makedonskite vostanici go post-i gnale za vreme na Vostanieto.Kru{evo bilo oslobodeno so koordi-ni ran napad vrz kasarnata, po{ta ta, op{tinata i drugi objekti i vo ne go vlegol [tabot na kru{evskite vos-tanici, koj vospostavil voena vlast i svikal Sovet na Republikata od 60 ~lenovi, po 20 od sekoja verska de-no minacija vo Kru{evo (makedonska, gr~ka i romanska). Toj ja izbral pri-vre menata vlada vo sostav: Dinu Van-geli, Georgi ^a~e, Teohar Ne{kov, Hristo ]ur~iev, Dimitar Sekulov

i Nikola Baqu. Fakti~ki, voda~ na vos tani~kata vlast vo Kru{evo bil Ni kola Karev. Najpoznat dokument izdaden za vre me na Kru{evskata Republika e Kru{­evskiot manifest. Dokumentot e na-pi{an na kru{evski dijalekt, na 6ti avgust, a za negov avtor se smeta Ni-kola Kirov Majski. Preveden e na tu-rski jazik e ispraten vo 17 primero ci do okolnite sela so ~isto ili me{o-vito muslimansko naselenie. Vo nego oko lnoto muslimansko naselenie bra t ski se povikuva da ja poddr`i i da ja pomogne svetata borba na site obe spraveni vo Makedonija. Manife-stot naiduva na dobar priem od stra-na na muslimanskoto naselenie, a kmetot na seloto Aladinci vozvra t-il so poraka vo koja izrazuva razbira-we za motivite na vostanicite.

137

„etnosaeM”

„Etnosaemot” za`ivea od 2003 godina, za vreme na obele`uvaweto na „sto godini od Ilindenskoto vostanie”. Na ovoj nastan u~estvuvaa zanaet~ii i izrabotuva~i na ra~ni rakotvorbi od gradot Kru{evo, re-gionot i od teritorijata na cela dr`ava, koi gi izlo`uvaat svoite

proizvodi. Etnosaemot ima proda`en karakter, vlezen e vo programata za odr`uvawe na manifestacijata „10 Dena Kru{evska Republika”. Nas-tanot se organizira vo prostoriite na Domot na kulturata vo Kru{evo i e poseten od golem broj doma{ni i stranski turisti.

1vi-10ti avgust

140

5mi-8mi septemvri

„vo presret na neZavisnosta”

Nastanot „Vo presret na nezavis-nosta” go bele`i svojot po~etok vo 2008 godina. Povod za odr`uvawe e 8mi Septemvri, Denot na nezavisnosta na Republika Makedonija i Denot na osloboduvawe na Kru{evo. Progra-mata za obele`uvawe na nastanot opfa}a oddavawe po~it na borcite od Narodnoosloboditelnata borba i od Ilinden, odr`uvawe Sve~ena sed-

nica na Sovetot na Op{tina Kru{evo na koja se dodeluva Osmoseptemvri ska nagrada na zaslu`ni gra|ani i in­stitucii, odr`uvawe teatarski pret-stavi (dosega se odr`aa dve - „Prin-cot ̀ aba” i „Gola do pola” vo izvedba na teatarot Krik od Skopje), likovni izlo`bi, izlo`bi na umetni~ki sliki i sportski natprevari.

141

„groZdober”

op{tina kaVaDaRcI

Od petti do sedmi septemvri vo gradot na grozjeto i na vinoto, Kava-darci, se odr`uva tradicionalnata stopansko­kulturna manifestacija „Tikve{ki grozdober”. Prviot den vo muzejot na op{tina Kavadarci se otvora izlo`ba na odredena tema. Oficijalnoto po~nuvawe na vinski-ot festival po~nuva so grozdober-ska etnove~er na gradskiot plo{tad. Gostite na „Tikve{ki grozdober” gi posetuvaat lokalnite vinarnici, a se zapoznavaat i so vinskata kultura. I najmladite se del od ovaa manifes-tacija, najnapred so detskiot karne­val, a potoa i so likovnata izlo`ba na tema „Grozje i vino”. Tretiot den e rezerviran za „Grozdoberskiot maskenbal” i za „Ve~er na serenadi”.Za lozarite karnevalot e na~in da poka`at deka so godini nemaat sre} a

za predadeniot rod. Osnovnite i srednite u~ili{ta od gradot nas-tapuvaat so svoja karnevalska post-anovka so tradicionalna sodr`ina na simbolizirawe na bogovite na vinoto i na lozjeto i tradiciite vo proizvodstvo na vino porano i sega. Neizbe`na se tradiciite na „Tikve{ka svadba” so istaknuvawe na momenti koga se pie vino, obrabot-ka na pesnata „Biljana platno bele{e”, postanovka so menadi kako pridru`ni~ki na bogovite na vinoto i obele`je na zabavite so vino. Kar-nevalskoto defilirawe se odviva vo centralnoto gradsko podra~je. Op{tina Kavadarci kako karneval-ski grad i ~lenka na FEEK go negu-va etnokarnevalot so tradicija za pretstavuvawe na lozarstvoto i na vinarstvoto vo regionot i vo Re-

publika Makedonija. Karnevalot ima me|unaroden karakter, so u~estvo na gosti od Vrwa~ka Bawa - Republika Srbija, Budva – R. Crna Gora, Novi Vi-nodolski – R. Hrvatska, Ptuj, Mozirje i [o{taw – R. Slovenija, Bawa Luka - Bosna i Hercegovina, Pernik – R. Bugarija, kako i na gosti od Republi-ka Makedonija od vev~anskiot, pri-lepskiot i od strumi~kiot karneval. Vinskiot festival, kako del od „Grozdoberot” e {tandovsko prezen-tirawe na vinarnicite i na drugite vr{iteli na dejnosti od malo stop-anstvo od Kavadarci i od regionot.

5ti - 7mi septemvri

op{tina

lOzOVO

Manifestacijata e sostavena od pove}e nastani vo domenot na kulturata i na sportot. Od kul-turnite sodr`ini, na Ilinden, vo Lozovo se odr`uva smotra na kul­turno­umetni~ki dru{tva od Make-donija i od stranstvo. Dosega, na

„Ilindenskite denovi”, pokraj kul-turno-umetni~koto dru{tvo „Ko~o Racin” od Lozovo, nastapuvale i dru{tva od Srbija, Bugarija, Hrvats-ka i od Danska. Na manifestacijata tie se pretstavuvaat so pesni, igri i so obi~ai od svoite prostori.

Vo ramki na „Ilindenskite denovi” od 20ti juni do 2ri avgust se odr`uva i tradicionalen no}en turnir vo mal fudbal vo koj u~estvuvaat okolu 30 ekipi od Lozovo, okolnite naseleni mesta i od op{tinite Sveti Nikole, Veles, [tip, Karbinci, Kumanovo.

142

20ti juli - 2ri avgust

„ilindenski denovi na sport i na kultura”

143

„bogojavlenie hristovo”

(frlawe krst vo voda)

Vo site naseleni mesta od op{tina Lo zovo na ovoj den, po povod golemiot hristijanski praznik Bogojavlenie Hristovo, se frla krst vo okolnite

reki i vodoteci. Sre}nicite {to }e go fatat krstot se nagraduvaat. Toga{ se sveti vodata i vo nea pominuvaat site pravoslavni semejstva.

Na sedmi maj gra|anite od musliman-ska veroispoved od cela Makedonija se sobiraat na op{tonarodna veselba. Toga{ se organiziraat i pelivanskite borbi, koi se retkost ne samo vo Make-

donija, tuku i na Balkanot. Vo niv u~estvuvaat pelivani i od Albanija, Bugarija i od Turcija. Mnogu vernici, koi veruvaat vo iscelitelnata mo}, se sobiraat vo te }e to Jusuf.

144

7mi maj

„pelivanski borbi”

Impresum

Voved

Op{tina Aerodrom Mi~urinska sredba 5 Kowi~ki mar{ 6

Op{tina Berovo Den na male{evskiot kompir 7 Male{evijata na dlanka 8 Bamburci 9 Tradicionalna veligdenska manifestacija 10

Op{tina Bitola Mal bitolski monmartr 11 Bitfest 12 Filmska kamera Bra}a Manaki 13 Drugi nastani 14

Op{tina Bogdanci Bogdanski sredbi 17 Maskarada 18 Prvomajski trki vo Stojakovo 19

Op{tina ^air Glasot na ^ar{ijata 20 Kulturna manifestacija na ^ar{ijata 21

Op{tina ^a{ka Likovna kolonija 22 Saem na zdrava hrana 23

Op{tina ^u~er Sandevo Stankovi denovi 24

Op{tina Del~evo Gola~ki folklorni sredbi 25

SODR@Ina

Pijane~ko-male{evska svadba 26

Op{tina Dojran Kulturna manifestacija „Dojranski rakuvawa” 27

Op{tina Dolneni Festival „Pece Atanasovski” 28 „Ib~e-fest”, s.La`ani 29 „Pelivansko borewe”, s.Debre{te 30

Op{tina Gazi Baba Vini~e 31 Ra{tak 32

Op{tina Gevgelija Smokvijada 35 Kalinka 36 Gitarijada 37

Op{tina Gostivar Den na konstituirawe na Sovetot na op{tinata 38

Op{tina \or~e Petrov Detska likovna kolonija 40 Denot na krstot 41 Folkfest „Valandovo”-repriza 42

Grad Skopje Vino-skop 43 Baskerfest 44 Bela no} 45 Skopsko leto 46 Mlad otvoren teatar 49 Drugi nastani 50

Op{tina Gradsko Vo srceto na Makedonija 51

Op{tina Jegunovce Mostovi 52

Op{tina Kisela Voda Tri kru{i 53

Op{tina Ko~ani Denovi na ko~anskiot oriz 54 DAF-Dramski amaterski festival 57 Likovna kolonija 58

Op{tina Kratovo Sveti \or|i Kratovski 59 „Lazar Sofijanov” 60

Op{tina Krivoga{tani Denovi na makedonskata narodna nosija 61

Op{tina Kumanovo „Kumanovo” 62 Tambura{ki orkestri 63 Denovi na komedijata – Kumanovo 64

Op{tina Makedonski Brod Nosewe na veligdenskite kuli 67 Vodici vo Pore~e 68

Op{tina Mavrovo­Rostu{e Den na tradicionalnata rekanska pita 69 Gali~ka svadba 70

Op{tina Mogila Dobru{evska revija na peja~i-amateri 71 Iseleni~ki sredbi 72 Veligdenska zabava-Mogila 73

Op{tina Negotino Nedela na vinoto 74 Tradicionalen negotinski pana|ur 75

Op{tina Novaci Godi{nina od zaginuvaweto na \or|i Sugarev, s.Paralovo 76 Pelagoniski kulturno-nau~ni sredbi 77 Vo ~est na verskiot praznik Mala Bogorodica 78

Op{tina Novo Selo \ur|ovdenski sredbi 79

Op{tina Ohrid Festival „Ohridsko leto” 82 Vodici-Bogojavlenie 84 Balkanski festival na narodni pesni i igri 85

Op{tina Oslomej Flaka 86 Festival „Zlatni gulabi” 87 Denot na prvoto u~ili{te na albanski jazik vo Republika Makedonija 88

Op{tina Peh~evo Vodici 89 Petrovden i Pavlovden 90

Op{tina Prilep Vojdan ^ernodrinski 91 Pro~ka 92 Internacionalna slikarska kolonija 93

Op{tina Probi{tip Vodici 94 Lesnovska slikarska kolonija 95 Profest 96

Op{tina Radovi{ Karamanovi poetski sredbi 97

Op{tina Resen Akterot na Evropa 98 Prespanski jabolkober 99

Op{tina Staro Nagori~ane Prvo zasedanie na ASNOM 102 Kult na soedineuvawe na sonceto Bog so golemata bo`ica-majka 103

Op{tina [tip [tipsko kulturno leto 104 Makest 105 Pastrmajlijada 106

Op{tina Struga Stru{ki ve~eri na poezijata 107 Kenge Jeho 108 Revija na narodni nosii 109

Op{tina Strumica Strumi~ki karneval 110 Risto [i{kov 111 Asterfest 112 Me|unarodna strumi~ka likovna kolonija 113

Op{tina Sveti Nikole Todorica 116 \uri{te 117 Govedarov kamen 118

Op{tina Valandovo Folk fest Valandovo 119 Likovna kolonija – Valandovo 120 Hid-Bah-[en fest 121

Op{tina Vasilevo Den na prazot 122 Aprilijada 123 \ur|ovdenski kowani~ki trki 124

Op{tina Veles Veles 127 Papradi{ki majstori 128 Racinovi sredbi 129 Stobi 130

Op{tina Vev~ani Vev~anski karneval 131

Op{tina Vinica Istibawsko zdravo `ivo 132

Op{tina Ki~evo Internacionalna ki~evska kolonija 133 Ki~evo 134

Op{tina Kru{evo Deset dena Kru{evska Republika 135 Etnosaem 136 Vo presret na nezavisnosta 139

Op{tina Kavadarci Grozdober 140

Op{tina Lozovo Ilindenski denovi na sport i na kultura 141 Bogojavlenie hristovo 142 Pelivanski borbi 143

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

394.48 : 352 (497.7) (036)

KATALOG na kulturni manifestacii na ELS / [podgotvila: Ivana Serafimova] – Skopje; Zaednica na edinicite na lokalnata samouprava na Republika Makedonija – ZELS, 2009. – 150 str. ; ilustr. ; 22 sm.

ISBN 978-9989-186-40-0a) Javni manifestacii - Op{tini – Makedonija - Vodi~iCOBISS.MK-ID 80217098