KRIK, glasilo O� Fr. Pre�erna, Kranj - tematska �tevilka 8, letnik XXVII , �olsko leto 2000/01

HR

ÈK

OV

LIS

T

2

OJLA, HRÈKOV LIST

JE SPET PRED VAMI! ! Pomlad je tu in gotovo ste �e prièakovali novo �tevilko Hrèkovega lista? Res je, to je èas, kovam vsako leto znova predstavimo prispevke nove �tevilke in tudi letos je tako. Tokrat bo našaosrednja tema boj proti muèenju �ivali, zato smo se kro�karji odpravili v Maribor na ogledazila � zatoèi�èa za �ivali, ki vam ga podrobno predstavljamo. Sicer pa boste dogodke inzgodbe na to temo na�li �e v �tevilnih drugih prispevkih, ki so jih napisali uèenci na�e �ole.Tudi nismo pozabili na vedno prisotno ��ivalsko� dru�èino v uèilnici biologije, �e posebej smose posvetili na�emu novemu hrèku in mu izbirali ime. Kot vedno boste na�li �e zanimiveintervjuje, vesele, vèasih pa tudi bolj �alostne zgodbe o �ivalih, spoznali boste �tevilne nove�ivali, izvedeli, kaj se uèimo pri pouku in �e in �e!!! Hrèek seveda ni pozabil na zabavo, zanagrado pa spet lahko dobite �ivega hrèka. Sedaj pa dovolj na�tevanja, raje �e priènite brati inzatrjujemo vam, da ne boste mogli odnehati, preden ne boste prišli do konca. Pa še to! Kot vedno lahko prispevke na�ega èasopisa najdete tudi na �olski spletni strani.Lahko se nam tudi oglasite preko elektronske po�te na na� E-mail!

Uredni�ki odbor Hrèkovega lista

RUBRIKE OSME ŠTEVILKE:

1. HRÈEK PRI BIOLO�KEM KRO�KU: str. 32. HRÈKOVI PRIJATELJI: str. 103. HRÈEK PRI POUKU: str. 164. HRÈEK RAZISKUJE IN INTERVJUVA: str. 315. HRÈEK SPOZNAVA NOVE �IVALI: str. 406. HRÈEK SE ZABAVA: str. 45

UREDNI�KI ODBOR: Ana Bogataj, Katja �kapin, Vanja Okorn, Tamara Vidic, 7.b; Ana Pestar, Kristina Gornik, 8.a;Okorn Tatjana, �pela Miklavèiè, 8.b; Lea Likozar, Ur�a Preisinger, 8.èMENTORICA: Breda ŠumiLEKTORICA: Nada PajntarOBLIKOVANJE: Matic Èahuk in Grega �oiè

Natisnjeno: v 230 izvodiCena: 100 sit (z DDV)Internet: www.o-fp.kr.edus.si/krik/hrckov00.pdfE-mail: hrckov.list@o-fp.kr.edus.si

UVODNA BESEDA

3

HRÈEK PRI BIOLOŠKEM KRO �KUMARIBORSKIAZIL �ZAVETI�ÈE ZA�IVALI

Tudi letos smo uèencibiolo�kega kro�ka, kisestavljamo uredni�ki odborHrèkovega lista najprejrazmi�ljali, kak�na naj bi bilaosrednja tema leto�nje�tevilke. Ni nam bilo trebadolgo razmi�ljati, kar hitrosmo se odloèili za BOJPROTI MUÈENJU �IVALI.Kaj je bil vzrok, da smo seodloèili tako? Kar preveèkratsli�imo o muèenju �ivali,gotovo se �e spomnitedogodkov lanske spomladi, kosmo izvedeli, kako sogimnazijci kradli ljudemnjihove maèje ljubljence in jihnato strahovito muèili! Pa nesamo to, pogosto sli�imo �e zadruga �tevilna grda ravnanjaljudi z �ivalmi. Prav zaraditega smo uèence spodbujali,naj napi�ejo prispevke o tejtemi, mi pa smo se odloèiliobiskati Dru�tvo za varstvo inproti muèenju �ivali Mariborin Mariborski azil zazapu�èene �ivali, ki deluje vokviru tega dru�tva in takoskrbi za najdene in zavr�ene�ivali. Po telefonu smo sedogovorili za na� obisk in tamso nas bili z veseljempripravljeni sprejeti. Sevedasmo bili zaradi tega veseli, sajtam delujejo ljudje, ki imajoprav gotovo najprimernej�iodnos do �ivali, pa èetudi niso�èistokrvne� in najdra�je!!

Na�a pot in opiszaveti�èa

Bil je zadnji dan predzimskimi poèitnicami, petek,16. februar in tudi dan na�egaobiska v azilu. Ob osmih smose zbrali na �olskemparkiri�èu, kjer je �e bilpripravljen �olski kombi.Neuèakano smo se prestopaliin komaj èakali uèiteljico inhi�nika, kije bil na��ofer. Biloje �e karsvetlo inkazalo je,da je prednami lep,sonèen indogodiv�èinpoln dan.In �e res jebilo tako!Vozili smose �e karnekaj èasa,ko so sezaèeliogla�ati na�i �elodèki, sajimamo v �oli vedno prav vtem èasu malico. Tudi za to jebilo poskrbljeno, saj smo jopeljali prav zaradi tega kar sseboj. Zato smo se ustavili nabencinski èrpalki in medtem,ko smo jedli, ugotovili, da bibilo dobro nesti �ivalim vazilu tudi kak�en pribolj�ek.Zato smo kupili tudi za njihdve vreèi pasjih briketov. Potem smo nadaljevali potin kaj kmalu prispeli vMaribor. Bili smo �e zeloblizu zaveti�èa, ko nismo

vedeli, ali zaviti desno alilevo. K sreèi je pripeljal mimoavto in prijazni voznik jepokimal, naj kar peljemo zanjim. Postajali smo vedno boljradovedni, kak�en je azil in taradovednost je bila kmalupote�ena. In pomislite,izkazalo se je, da je bil �ofer,ki nam je kazal pot, veterinar,ki skrbi za �ivali v azilu. Zatoje torej tako dobro poznal potdo tja!!!

Pogled na azil

Azil stoji v naselju Zrkovci obkanalu Drave, tik predMariborom. Azil so gradilinajveè s pomoèjoprostovoljnih prispevkov in sprostovoljnim delom èlanov inprijateljev dru�tva in �ivali.Vodja azila je gospod ZmagoMüller, tajnica dru�tva panjegova �ena gospa MarijaMüller. Ob zaveti�èu so navrhu brega sprehajalne stezeza ku�ke iz azila. Precej velikprostor azila je ograjen s

4

HRÈEK PRI BIOLO�KEM KRO�KU

Ko ljudje iz zaveti�èa najdejozavr�enega psa ali jim ga karpripeljejo v zaveti�èe, ga dajo vkaranteno za 10 do 14 dni. Tamga veterinarsko pregledajo incepijo. Najprej i�èejo staregalastnika, zato dajo oglas o najdbipsa v èasopis. Èe lastnika nenajdejo � to pa je na �alostnajpogosteje, saj se jih veèinalastnikov sku�a znebiti, gapreselijo v drugi del zaveti�èa,kjer èaka na novega lastnika.Ljudje ku�ke za posvojitev i�èejonajveè spomladi. Ravno ob na�emobisku so pripeljali lepega

kovinsko mre�o, znotraj pa stadve manj�i stavbi s prostori zapregled �ivali ter prostori inpisarna za delavce, ki sozaposleni v azilu. Po dvori�èuso postavljene kletke oziromaboksi za �ivali, najveè za psenekaj pa tudi za maèke in celoza po�kodovane in obnemogledivje �ivali, ki jih pookrevanju vrnejo v naravo.Vsak pes ima svoj boks, èe pavlada prostorska stiska, simorajo ku�ki deliti prostor �po dva ali celo trije.Tla v aziluso betonska, v boksihtlakovana in popeskana, dobroje poskrbljeno za èistoèo, tudiza posode s hrano in vodo.

Tamara Vidic, 7.b

KAKOPOTEKA �IVLJENJEIN DELO V AZILU

Ko smo prispeli tja, sta naszelo prijazno sprejela ga. in g.Müller in nas popeljala pozaveti�èu ter nampripovedovala o vsakdanjemdelu in dogajanju v zaveti�èu. Dvakrat tedensko pride knjim veterinar. Zanimivo je, daga ku�ki sprejmejo drugaèe � sstrahom, èe je obleèen v belohaljo, niso pa prepla�eni, èe jeobleèen kot obièajenobiskovalec. Ambulante v aziluzaenkrat �e ni, zato vse potrebno�ivinozdravnik prinese s seboj.Vsi ku�ki so redno cepljeniproti kugi in steklini. Ob sobotah in nedeljah siobiskovalci lahko sposodijopse, da jih odpeljejo na sprehod.Preden jih odpeljejo na zaèasne

sprehode, podpi�ejo izjavo otem, da odgovarjajo za �ivali ino tem, kje se bodo s psi gibali.Sprehajalna pot je dolga trikilometre in tako se zgodi, da vletnem èasu, v èasu sprehoda,ni v zaveti�èu nobenega psa, kerse vsi sprehajajo z zaèasnimilastniki. Ku�ki se teh ur zeloveselijo in toèno vedo, kdaj jeèas za to. Nekateri obiskovalcise s ku�ki tako spoprijateljijo,da jih kasneje odpeljejo domov.

S ku�ki smo se spoprijateljili

volèjaka, ki so ga re�ili predsmrtonosno injekcijo � lastniki sose ga hoteli na ta naèin znebiti. Obnjegovem prihodu so se ku�kivznemirili in zaèeli glasno lajati. Poleg psov imajo v zaveti�èutudi muce, videli pa smo tudi�torkljo, ki se je po�kodovalapred �tirimi leti, in laboda. V èasuna�ega obiska je bilo v zaveti�èuokrog 50 ku�kov. Bili so zelorazlièni, od najmanj�ih donajveèjih, od me�anèkov do

èistokrvnih � da, tudi take, zakatere so verjetno lastniki plaèaliveliko denarja, zavr�ejo. Ko ljudje psa posvojijo, gazaposleni iz azila èez nekaj èasapridejo pogledat na novi dom, dase preprièajo, èe je z njim vse vredu. Nove lastnike tudi prosijo,da jih obve�èajo o svojem psu.Zaveti�èe dobiva zelo prijetnapisma in slike o �e oddanih psih,kako u�ivajo pri svojih novihlastnikih. Ti ku�ki so res pravisreène�i!!! Zaveti�èe ima tudi svojeèastne èlane, kot so JelkaReichman, ilustratorka otro�kihknjig, pisateljica Svetlana

5

Makaroviè, Dimitrij Rupel, AlfiNipiè in drugi. Tako smo pre�iveli prijetne uricev azilu za �ivali, kjer smo videli insli�ali veliko novega in zanimivega.O vsem tem prièajo tudi fotografije,ki si jih lahko ogledate tudi na zadnjistrani Hrèkovega lista. Èe �eliteimeti psa, ste dobrodo�li vMariborskem zaveti�èu za �ivali.Prav gotovo bi na�li ku�ka, ki bi gaimeli radi!!!!

Pa �e to! Mariborsko dru�tvoza varstvo in proti muèenju �ivaliima tudi nekaj mladih èlanov porazliènih �olah, kjer ustanavljajoKRO�KE �TIRI TAÈKE insku�ajo pomagati �ivalim iznjihovega okolja. Ker na na�i �oli�e kar nekaj èasa skrbimo zaoddajo �ivali, predvsem mladihmuck, primernim dru�inam � najveèuèencem na�e �ole, bomo verjetnotudi pri nas ustanovili tak kro�ek,kjer bodo delovali uèenci in uèenke,ki so pripravljeni pomagati �ivalim.Toda o tem veè v prihodnji �tevilkiHrèkovega lista.

Lea Likozar in

Urša Preisinger, 8.è

HRÈEK PRI BIOLO�KEM KRO�KU

Kaj smo obèutili obobisku azila? Obèutili smo zadovoljstvo inveselje, saj smo videli delodobrih ljudi, ki skrbijo zazavr�ene, zapu�èene in vèasihtudi trpinèene �ivali. Imajo�iroko srce in svoje deloopravljajo z ljubeznijo!! Tudiku�ki obèutijo to, celo nam sobili hvale�ni, ko smo hodilimimo njih in jih prijaznoogovarjali. Njihove �alostne

oèi, kot da bi nam pripovedovaleo hudih èasih, ki so jih pre�iveli vpreteklosti. Kdo ve, kaj hudegaso do�iveli, kako slabo so ravnaliz njimi� Sedaj smo �e boljpreprièani, da so �ivali res na�eprijateljice in da moramo z njimiravnati lepo. �kotski ovèar se nam je obograji svoje kletke kar ponujal,da bi ga ogovorili in muprivo�èili lepo besedo. Urši pa se je najbolj priljubilmali me�anèek iz èetrtegaboksa po imenu Pero. U�ival jeob tem, ko ga je bo�ala in muprijazno govorila. Ne vemo, kajhudega je ta ku�ek do�ivel? �eso ga enkrat oddalinovemu lastniku, vendarse nikakor ni mogelnavaditi na povodec. Kdove, zakaj je imel tak strahpred tem. Morda je bil priprej�njih lastnikihpriklenjen na kratkoverigo ali pa tudi tepenin je zaradi vsegahudega pobegnil in sekonèno zna�el meddobrimi ljudmi zaveti�èa.

Urša in Pero

Še posebej so naspretresle in obenemprivabile sivo-modre a zelo�alostne oèi me�anèka, ki jespominjal na haskija. Pa prijazni bobtail. Ko soga na�li, je bil veszanemarjen in umazan.Njegova dolga dlaka je bilavsa zavozlana, verjetno �edolgo ni imel razèesanedlake. Ni se mu dalodrugaèe pomagati, kot da soga ostrigli skoraj do ko�e.Zrasla mu bo nova dlaka,novi lastnik bo gotovo boljeskrbeti zanj.

Ostri�eni bobtail

�e bi lahkonapisali kaj ovsakem ku�ku izazila. A naj bo todovolj. Upamo,da so vam na�ebesede segle vsrce in boste sedajtudi vi, �e boljskrbeli za va�e�ivalskeljubljenèke inpomagali, èe bostekdaj videli, da kdo

grdo ravna z �ivalmi.

6

HRÈEK PRI BIOLO�KEM KRO�KU PA ŠE OMARIBORSKEMAKVARIJU INTERARIJU

Preden smo se odpeljaliproti Kranju, smo si ogledalitudi znani Mariborski akvarijin terarij. To je stavba srediparka, kjer je veè manj�ihakvarijev, v katerih sopredstavljene �tevilne bolj alimanj znane sladkovodne inmorske �ivali. Sevedaprevladujejo ribe, ene manj�e,druge veèje, nekatere pravstrašne na pogled. V drugem delu je terarij,kjer smo si ogledali velikokopenskih plazilcev � legvane,kaèe, �elve, krokodila,kameleona� Pa tudi manj�ih�ivali, kot na primer pajki, jekar nekaj.

�ivali v terariju

Polni vtisov in obogateni s�tevilnimi novimi spoznanji smose v preèudovitem sonènemvremenu vrnili domov. Na� cilj jebil dose�en in zato smo vam ovsem lahko tudi toliko napisali.

Kro�karji in èlani uredni�kega odbora

Hrèkovega lista

IZBIRANJEHRÈKOVEGAIMENA

�e nekaj èasa imamo vuèilnici biologije novegatemnosivega in dolgodlakegahrèka. Ker smo �eleli, da bi imelivsi uèenci prilo�nost izbiratinjegovo ime, smo se odloèili, damu ga izberemo na dnevu šole,kjer bi lahko sodelovali tudidrugi obiskovalci. V �katli se je zna�lo 227listkov s predlogi za novo ime.Nekateri so se pri glasovanjucelo norèevali, drugi pa soglasovanje vzeli zelo resno. Uredniški odbor je vsenatanko pregledal, pre�tel in seodloèil.

Najveè glasov so dobilasledeèa imena:

PIKI – 29 glasov,ANDI – 13 glasov,ÈRNUHEC – 21 glasov, HLAÈKO – 7 glasov,KOKSI – 6 glasovZAMORÈEK – 5 glasov,

Toda vsa ta imena so se namzdela preveè vsakdanja. Zatosmo ostala imena razdelili �e vdve skupini:

Neobièajna imena:LOJZEBETHOVENFRANCIZEKOSLAVPIKICA POKICAJURÈEKŠMEHMEDKRISTINABEBIKALEONARDOJIMMY

BLACK JACKANAÈRNI VRAGMIAZELENOOKEC

Ljubka imena:BAJSIFLOKIPUHEKTOBIALFISIVKOÈOPISTRAHECBOBIFICKOMAXREPKO

In izbirali smo med ljubkimiimeni! Izmed teh smo izbrali triimena, ki so nam bila najboljv�eè: BAJSI, BOBI inPUHEK. Vsak je moral nalistek napisati ime, ki mu je bilonajbolj v�eè. Po pregledu listkovsmo ugotovili, da je za en glaszmagalo ime BOBI . Tako jetorej na� novi hrèek dobil ime.

Ana Bogataj in Vanja Okorn,7.b

7

HRÈEK PRI BIOLO�KEM KRO�KU

Komarjevo sesalo

ANKETA

Tudi letos smo kot vsakoleto naredili anketo v zvezi z�ivalmi, le da je ta letospotekala na malo drugaèennaèin. Na dnevu �ole smo vuèilnici biologije posebej medobiskovalci in posebej meduèenci izbirali NAJNASLOVNICO Hrèkovegalista. Vsak, ki je hotel glasovati,je izpolnil anketni listiè, nakaterem pa sta bili polegvpra�anja o naj naslovnici �edve vpra�anji o trenutno zeloaktualni temi � norih kravah.Glasovalo je 53 obiskovalcev in194 uèencev, dve glasovnici pasta bili neveljavni. Absolutnazmagovalka ankete je zadnja –to je lanskoletna naslovnica,torej številka sedem. Bolj narepu pa sta pristali naslovnici�tevilk ena in �est, ki so jimatako uèenci kot obiskovalcinamenili predzadnje in zadnjemesto. Da pa si obiskovalci inuèenci povsod le niso bilienotni, si lahko pogledate vpreglednici: �tevilka v krogu jemesto uvrstitve, podèrtana�tevilka je �tevilka naslovnice,�tevilka v oklepaju pa �tevilodose�enih toèk.

BIOLO�KIKRO�EK

�e vedno ga imamo uèenci�estih in sedmih razredov, ki sezanimamo za naravo, in �e vednopoènemo iste stvari kot uèenci, kiso ga obiskovali �e leta prednami. Torej seznanjamo se zraznimi biolo�kimi temami,mikroskopiramo, vèasih celopogledamo kak video o �ivalih,pogovarjamo se o zdravju inzdravem naèinu �ivljenja �predvsem o zdravi prehrani inseveda se veliko ukvarjamo zna�imi �olskimi �ivalmi. Vsakokrat vam predstavimokak�en �pogled� podmikroskopom. Tokrat smo seodloèili za komarjevo sesalo. Sajveste, kako izgleda, ko nas pièikomar � rdeèe in srbeèe mestonas opozori na to, da nas je�obiskala� ta nadle�na �u�elka.Toda ali veste, kako izgleda tistonjegovo orodje, s katerim naspoleti tako pogosto nadleguje in

nam pogosto moti tudi prijetenspanec? Za vas ga je obopazovnju pod mikroskopomnarisala

Ne�a Germovnik iz 6. a

Nikoli pa ne pozabimo nana�e �olske �ivali. Radi jihvzamemo iz njihovih kletk in sepoigramo z njimi. Vèasih jimdamo tudi kako dobroto,seveda pa so tega dele�ni tudiob na�i malic, toda samo, èe jekaj primernega za njihov�elodèek. Tako se hrèek radposladka z mleènim ri�em alibanano, pu�èavski skakaè paima zelo rad ko�èek jabolka alipa rozine, èe imamo kakopecivo. O na�ih �ivalskihprijateljih tokrat na tem mestune bomo pisali podrobneje, sajlahko preberete sestavek o njihv rubriki Hrèek pri biologiji, insicer z naslovom �Gu�va vbiologiji�.

Kro�karji

8

UÈENCI OBISKOVALCI� 7. (56) � 7. (22)� 5. (46) � 3. (9)� 3.(39) � 2. (7)� 4. (17) � 4. (5)� 2. (15) � 5. (5)� 1. (8) � 1. (2)� 6. (7) � 6. (1)

HRÈEK PRI BIOLO�KEM KRO�KU

1. naslovnica

2. naslovnica 3. naslovnica 4. naslovnica

5. naslovnica 6. naslovnica 7. zmagovalna naslovnica

9

HRÈEK PRI BIOLO�KEM KRO�KUPa še o norih kravah: Dve vpra�anji na anketnem listièu pa sta bili namenjeni norim kravam. Na vpra�anje, ali �e vednojeste goveje meso, je odgovor DA obkro�ilo 41 obiskovalcev in 144 uèencev, odgovor NE pa 12obiskovalcev in 46 uèencev. Iz tega lahko sklepamo, da veèina ljudi kljub norim kravam �e vedno jegoveje meso. Ugotovili pa smo, da so tako obiskovalci kot uèenci dobro pouèeni, saj je 34obiskovalcev in 107 uèencev vedelo, da so iz govedine narejeni �ele bonboni. Tega ni vedelo 34obiskovalcev in 83 uèencev in so zato obkro�ili odgovor NE. Menimo, da je bila anketa zelo uspe�na,saj je skupaj glasovalo 247 anketirancev.

Takole pa je izgledal anketni list:

ANKETA:

IZBERITE NAJ NASLOVNICO HRÈKOVEGA LISTA

OBKRO�ITE TISTO, KI VAM JE NAJBOLJ V�EÈ!

� � � � � � �

PA ŠE O NORIH KRAVAH:

�Ali še vedno jeste goveje meso?

DA NE

�Ali veste, da so iz govedine narejeni �ele bonboni?

DA NE

Vanja Okorn in Ana Bogataj, 7.b

10

HRÈEK IN NJEGOVI PRIJATELJIMOJE �IVALI

�e v prej�njih dveh�tevilkah Hrèkovega lista semnapisala nekaj o svojih �ivalih.Sedaj imam novega mucaMikija. Star je �est mesecev inima dolgo belo dlako, vendar niperzijski muc. Atiju gre vèasihstra�no na �ivce! Zdaj mu je�e �al, da mi je dovolil, dasem ga prinesla domov.Vedno, ko odpiramo vhodnavrata, se za�ene po stopnicahin sku�a uiti na ulico. To muveèkrat tudi uspe. Nato gamoram pa loviti podavtomobili. Najraje spi naakvariju z ribami. Zelo radtudi trga zavese in praska povratih! Bil je tudi �e bolan in jemoral k �ivinozdravniku. Dobilje �tiri injekcije v nogo. K sreèini preveè razgrajal. Dajati smomu morali tudi antibiotik. Mojdrugi muc je Taèko. Ta je �e starmaèkon, ki se stalno potepa.Imam ga �e �tiri leta. Je zelo lenin najraje spi na moji postelji alina kavèu. Mikiju zelo rad pojevso hrano. Imela sem tudi mucoMukico, ampak mi je ušla, kerni bila vajena nove hiše.

Moj Miki

Na vrtu imamo èez poletjesedem kopenskih �elv. Imela semjih �e veè, a so nekatere poginile.Èez zimo spijo v škatli s senom,ker bi zunaj zmrznile. Zbudijo sešele okoli aprila. Zelo rade jedodeteljico, trpotec, solato, odsadja pa lubenice, hruške,jabolka in slive.

�elvja dru�ina

Imam tudi morskegapra�ièka ali budro - samièko.Ime ji je Bebika. Zelo rada jepoleg raznih zrn �e korenèek,sadje in solato. Najraje pa sesladka z rozinami. Miki zelo radspi na njeni kletki. Zraven Bebike stoji �ekletka s papagajem Kokijem.Tudi ta gre atiju pogosto na�ivce, ker se vèasih dere na vsegrlo. Je modra skobèevka, ki

tudi rada kdaj pa kdajkljuva solato.

Lea Likozar, 8.è

DOBIL SEMHRÈKA

Zelo rad imam �ivali in �edolgo sem si �elel hrèka. Veèkratsem �el v trgovino z �ivalmi insi jih ogledoval. Nekega dne mi je babica vDupljah povedala, da imajo pri

sosedovih �e dolgo èasa hrèka.Svetovala mi je naj jihpovpra�am, kako se ga hraniin kako neguje. Od�el sem ksosedovim in sosed mi je hrèkatakoj pokazal. Zelo mi je bilv�eè, ker je bil sne�no bel inzelo ljubek. Sosed mi je rekel,da mi ga podari. Takoj semtekel vpra�at mamico, èe galahko vzamem domov. Indovolila mi je.

Hrèek dobi dom in ime: Najprej je bilo potrebnopriskrbeti kletko. V kleti smoimeli staro kletko, ki je bilaprimerna za hrèka. Najprej smojo skrbno oèistili. Atija semprosil za pomoè, da bi v njejnaredila dom za hrèka. Iz lesasva mu iz�agala tri plo�èe, ki soslu�ile kot dve nadstropji. Vkleti ima strani�èe inpoèivali�èe, v pritlièje smo mupostavili hrano in vodo. Sempride jest in pogledat, èe semmu pustil kak�en pribolj�ek. Vprvem nadstropju ima hi�ico inv njej “posteljo”. V drugemnadstropju ima “razglednoplo�èad in telovadnico�. Hrèeksi je ogledal svoj dom, ga ovohalin takoj je bil zadovoljen z njim. Potrebno mu je bilo izbratitudi ime. Vsak èlan dru�ine jedal svoj predlog, a nobeden mini bil posebej v�eè, zato sem muime izbral kar sam. Dal sem muime Poki.

11

Moj Poki

Poki prviè sam doma: Za konec šolskega leta stanam ati in mami obljubila izletv Gardaland. Ker Poki vsakveèer prosi, da bi ga izpustiliiz kletke, ga veèkrat izpustim.Tudi zveèer, preden smo od�linaizlet, sem ga izpustil, vendarga zjutraj nisem mogel najti. V Gardalandu smo se imelilepo, a mene je vseeno skrbeloza Pokija. Zveèer, ko smo sevrnili z izleta, ga spet nisemna�el. Naslednji dan zjutraj pase je zgodilo nekaj zelosme�nega. Poki je zbudilmamico, ko ji je tekal okrogglave. Sprva se je zelo ustra�ila,ko pa je zagledala Pokija, se jezaèela smejati. Zdelo se mi je,kot da nas hoèe Poki vpra�ati,kje smo bili tako dolgo. Odtakrat Pokija vedno toliko èasai�èem, da ga najdem.

Pokijeva skrivnost: Ko Pokija spustim iz kletke,najprej prei�èe vse vogale vdnevni sobi. Potem zleze zakuhinjsko omaro, kjer si urediposteljico. Ker prostor te�kooèistimo, smo mu ta del zaprli.Mislili smo, da smo zaprli vse

luknje, vendarnaslednji dan Pokijaspet ni bilo v kletki.Poiskal si je nov vhoddo priljubljenegabivali�èa. Vedno kadarga ni v kletki, ganajdemo tu. Zdajpoznamo Pokijevoskrivnost!!

Miha Mekuè, 5.b

MOJA MUCA

Imam majhno tigrastomuco, ki je pri�la na svet vneprijaznem okolju. Nekdo joje èisto majhno zavrgel. Nanesreèo pa so to majhno innebogljeno muco dobili v rokeva�ki fantje, ki ne poznajousmiljenja. Muèili so jo narazliène naèine, jaz pa semsku�ala revico braniti, a so menepridipravi spodili, saj so bilimoènej�i in starej�i od mene.Ko so se vsega navelièali in somislili, da je mrtva, so jo vrgliv grmovje in od�li. Ubogomuco sem odnesla domov vpreprièanju, da ji mogoèelahko še kaj pomagam. Izkartonaste �katle sem jinaredila majhno hi�ico, kamorse je lahko skrila. Bila je zelouboga in prepla�ena, zato se jenekaj èasa nezaupljivo skrivalav njej. Najprej sem jo moralanauèiti jesti, ker so �epremajhno vzeli od matere, dasama �e ni znala jesti. Takosem si poèasi pridobila njenozaupanje in kmalu je postalaprava radovednica in siogledovala novo okolje. Sedaj je muca pri meni �e

pet mesecev in poène pravevragolije. Nobena stvar niprevisoko, da je ne bi dosegla.Tako skaèe tudi po omarah inse igra prav z vsako stvarjo.Pri tem veliko stvari poru�i invèasih naredi tudi kak�no�kodo. Ko delam domaèonalogo, mi pridno pomaga: staèko hoèe obraèati listezvezka in se igra s svinèniki.�ele ko jo odnesem v drugosobo, lahko v miru napi�emdomaèo nalogo. Muca primeni zelo u�iva in se ima lepo.Na svojo hudo preteklost jeverjetno �e pozabila!!

Vesna Borkoviæ, 5.è

HRÈEK BILIDRUGI

V prej�nji �tevilkiHrèkovega lista sem vamnapisala nekaj o mojem hrèkuBiliju. Danes vam bomnapisala nadaljevanje. Imela sem najprej Bilija inpsa, �kotsko ovèarko zimenom Rika. Ker imam rada�ivali, sem jih hotela imeti �eveè. Odloèila sem se, dakupim �e enega hrèka. Sso�olko Majo sva najprejodhiteli na ogled v trgovino z�ivalmi, kjer so imeli tudinekaj tednov stare hrèke.Zagledala sem majhnega sivo-belega s èrnimi oèmi. Takoj semi je priljubil in �elja ponovem hrèku se mi je uresnièilanaslednji dan, ko mi je mamadala zanj denar.

HRÈEK IN NJEGOVI PRIJATELJI

12

Nekaj dni se je privajal namein dajala sem mu najrazliènej�aimena kot na primer: OÈKO,SIVKO, PUHEK, PIPI� Kakteden sem ga �e klicala PIPI, komi je poginil Bili. Bil je �e star inimel je neko bolezen v èrevesju.Neko jutro sem na�la negibnega,èeprav sem pihnila vanj kotponavadi, se ni premaknil. Bilasem �alostna in solze so mi pri�lev oèi. Zanj sem poskrbela tako,da v �grobku poèiva v miru�. Ko sem po tem nekega dnepri�la iz �ole, sem pogledala vkletko k hrèku. Na hitro se mije zazdelo, da vidim Bilija.Seveda ni bil on, ampak novi ssivim ko�u�èkom. Takrat semse odloèila, da tudi novemuhrèku dam ime Bili, vendarBili drugi. Sprva sem mislila,da novi hrèek ne bo zasedelBilijevega mesta v mojem srcu.Vendar sem se po�teno motila.Zdaj hrèek Bili drugi kraljuje vkletki Bilija in mi je zeloprirasel k srcu. Sedaj ga imamtako rada, da se mi zdi celobolj�i od prvega. Tako je paè,na �ivali se lahko res zelonave�emo. Toda Bilija sevedanikoli ne bom pozabila.�kotska ovèarka pa mi zapolnièas popoldne, ko hrèek spi. Tudi moja so�olka Maja jeèez nekaj dni prav tako kupilasivega hrèka, bratca mojegaBilija drugega. Na �alost je njej�e poginil, a sedaj ima �enovega. Zanimivo ali ne? Panaj vam kar sama pove kajosvoji ��ivalski dru�inici�.

Andreja Barovnica, 7.b

Ko mi je poginil �e omenjenisivi hrèek, sem �la v trgovinotakoj po novega. Izbrala semnajlep�ega � vsaj meni se jezdelo tako in mu dala imeSne�ko, ker je bele barve. Natosem kupila �e morskegapra�ièka in ker sem mislila, da jesamèek, je dobil ime Lasek.Toda kmalu se je izkazalo, da jesamièka in postala je Laska. �enaslednji dan sem �la kupit �eeno samièko in ji dala ime Pika.Z Andrejo sva izbrali �e samèka,ime mu je Tilen. Vsi trije se nisodobro �ujeli�, zato ima Tilensvojo kletko. To pa �e niso vsemoje �ivali. Imam �e muckaLizkota in akvarijske ribe. Torej�e kar pravi �ivalski vrt!!

Maja Molk, 7.b

Bela muca

Bela muca je kakor kepicasnega.Sveti se kot sonces širnega neba.

Je kakor led, ki se topi.Èe jo kdo zagleda,njena bela dlakav oèeh se mu zable�èi!

�pela Volèiè, 7.b

SPIDYPRIPOVEDUJE:nadaljevanje

V prej�njem Hrèkovemlistu sem vam opisala, zakaj semdobila hrèka, kako sem ga dobilain zaèetne te�avice priudomaèevanju. Zdaj ne bom veènakladala, naj v nadaljevanjuSpidy (moj hrèek) sam pove, kajdo�ivlja pri meni.

�No, konèno me je spustilado besede. Ja, pri meni je tako:podnevi spim, ponoèi serazmigavam in hodim v fitnesscentre, da bi si pridobil mi�ice(mogoèe bo pa kdaj kak�nahrèkica prihrèala mimo). Ta fit-ness je eno nadstropje vi�je odmoje spalnice, kopalnice, WC-ja in jedilnice. Veèino svojega �ivljenja sem�e naseljen v Da�ini sobi. Nazaèetku jo je moje razmigavanjemotilo, ker je ropotalo in revani mogla spati. Smola. Zato meje veèkrat odnesla v predsobo,kjer sem potem sameval!!!Kak�na krivica! Zdaj sem spetpri Da�i. Pa ne, da bi je veè nemotil, ampak se je namepreprosto morala privaditi. Nibilo druge izbire. Zaradi mojega odloènega uporaproti nasilni osamitvi se jeveèkrat sprla s star�i, saj semsvoje utekoèinjene iztrebkenamreè spu�èal izven�stanovanja�, to se pravi nasteno in tla. Seveda se je to posve�e prebarvani beli stenipoznalo kot rumenkastooran�en slap. Kar lepa umetninaza najstnika. Kaj menite?!

HRÈEK IN NJEGOVI PRIJATELJI

13

Od takrat naprej sem pri Da�i.To mi je bolj v�eè, èeprav zato spimalce manj! Oh, ja!Na vsake toliko èasa(pravzaprav kar pogosto) sespomnijo, da bi se mal vozilnaokrog in pol tm bli (se pravpoèitnice). Vedno grem zraven,je zabavno obiskati tuje kraje kotslepi potnik (ups!).Najbolj pa sovra�im potovanjesamo. Èisto me pretrese(duhovno in fizièno). Kotmasa�a!Samo… no ja. Tu pa tamstaknem kakšno vrtoglavico…no, pa saj veste, kako je to!

Moj Spidy

Ali hodite na WC? Seveda, saj ste�ivali tako kot jaz! Torej veste, nakaj se navijajo pole papirja zaodstranjevanje� khkmm� sajveste � na tulce. No, in iz velikotakih tulcev je moja Da�a meninaredila neke vrste labirint zvmesnimi postajami v �katlah zarobèke� Kar zabavno. Spu�èatise in se spet vzpenjati� Pa navsakem so �e vrata, da ji lahkopobegnem ali se celo skrijem.Potem pa vedno dobim kaj za podzob, da se spravim ven.

Prebrisano, kajne! Najlep�e pa je, èe se kdajspomni name in me polo�i naèrno- bele traènice, ki jih morapotiskati navzdol. �Ma�ina�spu�èa neke vrste glasbo in èesem zelo priden (to pomeni, dase na nikogar v zadnjem èasunisem polulal) in da sem sevedavse pojedel (kar seveda ni takvelik kun�t), me polo�ina�blavir, ne na hlavir, oh ne�saj ne vem� neki tacga.Potem pa zaspim, medtem ko onavadi. Prijetno. Vibracije me takopomirjajo, kot èe vas zazibajo vzibelki v sen. Sanjsko!

Njena sestra je celorekla, da èe bi bila �ival, bi bilahrèek moje Da�e� Torejlahko vidite, imam kar sreèo.Celo ljudje mi zavidajo!�

No, dovolj! To so bilegovorance Spidy-ja, lahko papovem, da je vmes u�pièilkak�no neumnost, ki je sam seveda nihotel priznati (le zakaj?) in zaradi

katere smo se doma veèkratsprli (npr. razgrizel je oèetovnajljub�i pulover, poglodal vejicopri mamini rastlini in enkrat se mi je celo zabrskal v ro�o � no,med korenine. Ven ga nisemdobila niti z banano, njegovonajljubšo hrano. Ven sem ga dobila �ele zatijevo pomoèjo. Tudi prehladilse je �e in obgrizel neke delekletke in tako bi lahko naštevalado onemoglosti.Sicer pa je kar kul, ker vnašo hišo prinaša velikozabave in smeha!

Daša Vervega, 7.a

HRÈEK IN NJEGOVI PRIJATELJI

Fazan

Ponosno v gozdu kraljuje,pisane barve razkazuje.

Svojo pesem samici posveti,kar ves harem osvoji.

Srame�ljivo mu sledijo,za nara�èaj same poskrbijo.

Fazan je navihanec pravi,na polje naprej se odpravi.

Samico drugo si dobi,za osamljene mar mu ni.

Vesna Borkoviæ, 5.è

14

HRÈEK IN NJEGOVI PRIJATELJI

Moj Pièi

Pièi se zbudi okoli 18h, zaspi paokoli 7h zjutraj. Zato ima dovoljèasa za tek in igro. Torej je respravi ponoènjak, saj se zbujazveèer, bedi celo noè in zaspizjutraj. Ponoèi skaèe po kletki inropota, zato moram zapirativrata, da me ne moti pri spanju.Upam, da bo �e dolgo �ivel inda se bom �e dolgo igrala z njim.

Tja�a Zalokar, 5.è

NOVE PRIGODE INNEZGODE NA�E�IVE

Se �e spominjate belevi�avske terierke, ki ji je ime�iva? V leto�nji �tevilkiHrèkovega lista bom na�telnekaj novih prigod in nezgod,ki so se ji zgodile v tem letunjenega �pustolovskega��ivljenja.�IVO ZBIJE AVTO

Poèitnice so se skoraj konèalein bili smo na Primorskem pridedku in babici. S �ivo smo bilizunaj in se igrali. Po ploènikuna drugi strani ceste se jesprehajal pes. �iva ga jezagledala in se pognala protinjemu. Ni sli�ala avtomobila, kise je pribli�eval in skoèila je nacesto. Sli�al se je samo udarecin praskanje po betonskih tleh.Mislili smo, da je konec, a jevseeno pre�ivela. Bila je le hudoprestra�ena in ��okirana�.Zanimivo pri tej zgodbi je, davoznika ob nesreèi ni videla, asi ga je na nek nam nerazumljivnaèin zapomnila. Ko smo senamreè poleti z njim sreèali namorju, je nanj besno renèala inga odganjala.

�IVA IN SNEG

Bila je zima in zapadlo je velikosnega. S prijatelji smo seodloèili, da gremo na na� vikend.�iva je bila tudi zraven, saj jenismo hoteli pustiti doma. Mismo delali proge za sani, oèi jezakuril ogenj, �iva pa je vsazadovoljna skakala po snegu. Ko

smo bili �e vsi premoèeni in nas jezeblo, smo stekli v vikend in sepreoblekli. Nenadoma pazasli�imo nekak�no ropotanje.Sli�alo se je, kot da bi kamniudarjali skupaj. Pogledamo podmizo in tam je bila �iva, nakatero se je prijel cel roj sne�nihkroglic, ki so udarjale ena obdrugo. Bila je hudo premra�ena.Oèi je hitro pripravil kopel, vkatero smo jo namoèili. Krogliceso se stopile v tekoèino. Kljubslabi izku�nji je �iva nad snegom�e vedno zelo navdu�ena.

�IVA SE ZA PUSTA�MINKA

Bil je èaspusta inpreob laè i l ismo se vr a z l i è n emaske. Mamimi je dalabarve zaobraz. Polo�ilsem jih na jogiin se �elpreobleè. Kosem se vrnil, sem pregledal barve.Zagledal sem, da rdeèe barve ni.Pregledali smo celo stanovanje, abarve nismo na�li. Oèi je kasnejepokazal na �ivo, ki je bila vsardeèa okoli ust. Skoraj bi poèiliod smeha. �ivi smo oèistili gobèekin kupili novo barvico rdeèebarve.

Upam, da so se vam zgodbiceo na�i �ivi zdele zanimive. Donaslednjiè pa ADIJO!!!

Nejc Ko�ir, 6.a

HRÈEK PIÈI

Jeseni sem dobila sivegahrèka. Dala sem mu ime Pièi.Pièi najraje teèe po dnevni sobiin vrti kolo, ki ga ima v kletki.Kletka je dvonadstropna, imadve hi�ici in posodi za vodo inhrano. V spodnji del kletke mudam �aganje, po katerem rije inponavadi spi. Razen semen zelorad je zelenjavo, sadje, bobipalèke in puding. Pije pa vodo.Za njegovo higieno skrbim tako,da mu enkrat na teden oèistimkletko in mu dam vsak dansve�o vodo.

15

HRÈEK IN NJEGOVI PRIJATELJI

Trije prijatelji - jaz, Cvetka in Èita

M O J ALJUBLJENÈKA

Jaz imam doma dva hi�naljubljenèka. To sta morskipra�ièek Èita in zajklja Cvetka.Zelo sta zanimiva. Ko pridem iz�ole, jima dam hrano in vodo terju malo pocrkljam. Morskipra�ièek je zelo prijazen, mirenin nikoli ne ugrizne. Je èrno belebarve in ima vrtince v dlaki terzanimiv obrazek in smrèek.Zajèek je tudi èrno-bel in imazelo mehak ko�u�èek. Tudi onse zelo rad crklja in me li�e poroki. Najraje jesta suho in sve�ozelenjavo, sadje, sladkarije,seno in travo. Rada se igrata terse lovita po travi. Zajèek je �eenkrat pobegnil, a sem ga �epravoèasno ujela. Morskipra�ièek prav tako, ampak on jeu�el med trnje in sem ga zatozelo te�ko dobila ven. Èe bi mi u�la,ne vem, kaj bibrez njiju. Sigurno bi si kupilanove �ivali, saj sem se zelonavadila nanje. Ampak gotovone bi bile tak�ne, kot sta ÈITA

in CVETKA!!!

Anja Jakše, 5.b

16

HRÈEK PRI POUKU

NARAVOSLOVNIDNEVI

V dosedanjih Hrèkovihlistih smo predstavili �e celovrsto na�ih naravoslovnihdni, vendar se ti pogostospreminjajo oz. nadomestijo znovimi. Letos je bil tonaravoslovni dan za sedmerazrede, ki je bil namenjenzelo pomembni ustanovi �LEKARNI. Zato vam ga tudipredstavljamo.

Ogled Gorenjskelekarne vKranju

Uèenci sedmih razredovsmo si ogledali lekarno vKranju. Predstavitev bo kratkain bolj splo�na, saj bi siceruèenci leto�njih �estih razredovnaslednje leto vse le�preplonkali�. Tako pa se bodomorali vseeno potruditi in izdelatisvoje seminarske naloge. �e nekaj dni pred odhodom vlekarno smo se pri pouku prvepomoèi seznanili s potekomnaravoslovnega dne. Pogovarjalismo se o lekarni in re�evalivpra�anja na to temo, da smougotovili, koliko sploh vemo otej ustanovi, o zdravilih in vsem,kar se tièe lekarne. Nato smoprejeli vpra�anja, na katera smomorali odgovoriti po ogledulekarne in izdelati referate oz.seminarske naloge. Najbolj�ebomo poslali tudi v lekarno naogled. Tako smo bili dobropripravljeni na na� obisk

Pred lekarno nas je sprejelain nas vseskozi vodila prijaznamagistra, tudi zaposlena vGorenjski lekarni. Najprej smoizvedeli nekaj splo�nih stvari, naprimer koliko je lekarn v okviruGorenjske lekarne, kateriprostori so v lekarni, kdo sozaposleni v lekarni, kakopripeljejo zdravila, kak�ne vrstein oblike zdravil poznamo, kajmoramo narediti, predenvzamemo zdravila, iz èesa jesestavljen recept, kaj moramoimeti nujno v �katli prvepomoèi� Sledil je ogled lekarne, ki je bilseveda najbolj zanimiv. Ogledalismo si najprej zgornji dellekarne, kjer ima svoje prostoreGALENSKILABORATORIJ.Tu izdelujejo oz. pakirajonekatere farmacevtske izdelke inzdravila - predvsem tiste,katerih sestavine so naravnegaizvora. To so mazila, pra�ki,kapljice, sirupi, sveèke in izdelkiza nego obraza in telesa.Pomivalnica slu�i za pomivanjesteklenièk in pribora, aseptikaje prostor, kjer izdelujejokapljice za oèi, zato mora bitivse popolnoma sterilno,tehtalnica slu�i za pravilnotehtanje zdravil oz. zdravilnihpripravkov.

Najbolj pa nam je bilov�eè v spodnjih prostorih �OFICINI, kjer magistrifarmacije ljudem izdajajozdravila � brez receptov in narecepte. Tu smo tudi videli, kakofarmacevt pripravi zdravilo, kiga je treba �ele pripraviti pozdravnikovih navodilih nareceptu.

Po ogledu dela, kjer jeDROGERIJA, smo seposlovili in od�li proti �oli, polninovih spoznanj. Bilo je reszanimivo, saj smo izvedeli velikonovega.

Recept: Vsi ste v rokah prav gotovo�e dr�ali recept, toda kako jesestavljen, pa gotovo ne veste.No, mi smo o tem tudi natanènosli�ali, zato vas bomo pouèili otem. Zgornji del recepta se imenujeglava. Tu so skriti na�i podatki� ime, priimek, kako smozavarovani � vse to preveriraèunalnik s pomoèjo na�ezdravstvene kartice. �ele potemnam lahko izdajo zdravila, ki sozapisana na spodnjem delurecepta. Tu zdravnik napi�e imezdravila, �tevilo �katel � zrimsko �tevilko in odmerek �npr. 2 x 1 �lièko ter se podpi�eob svoj �ig. Seveda nas ob izdajizdravil natanèno pouèijo ojemanju zdravil!!

No, pa �e poduk ojemanju zdravil: Èeprav ste v lekarni �e sli�ali,kako morate jemati zdravila, nebo odveè, da preden priènetejemati zdravilo, natanènopreberete �e navodila � kak�niso lahko stranski uèinki zdravil,kak�en je naèin jemanja zdravil,kako ter koliko jih vzamemo,kje jih hranimo�

Iz seminarskih nalog uèencev 7.a in 7.b

Pri biologiji:

17

Tabor vMarindolu za�este razrede

Sedaj smo �e kar �starimaèki� v pre�ivljanju dni nataborih. Ko smo bili v petemrazredu, smo vam predstavilinaravoslovne teme, ki smo jihimeli v Piranu, letos pa vampredstavljamo naravoslovneteme iz Marindola v Beli krajini.Tam smo pre�iveli �tiri prijetnedneve. Prebivali smo v Domukranjskih tabornikov, imeli smose lepo in do�iveli velikozanimivega, se marsikaj noveganauèili, pa tudi zabavali. �e na poti v Marindol smo siogledali krajinski park Lahinja zznaèilno, poèasi tekoèo rekoLahinjo in pritokom Nerajèicoter moèvirnatimi travniki, ki jim vBeli krajini pravijo lugi. Tamnajdemo prav posebej znaèilnorastlinstvo, najbolj znana jemoèvirska kukavica, med�ivalmi pa je najbolj znana pticavodomec. Ima modro-oran�noperje in kratka krila. Ko leta,dela vijuge in ima znaèilen dolgkljun, s katerim lahko ujame tudido 12 cm dolgo ribo.

HRÈEK PRI POUKUMed bivanjem v Marindolu smoobiskali tudi gospo MarijoCvitkoviè iz Adle�ièev, ki nam jepokazala, kako so vèasih �ensketkale laneno platno na roènihstatvah. Lan so nekdajpridelovali pri vsaki hi�i. Takotkanje je zelo poèasno, za enmeter platna so potrebne tri uredela. V veliki sobi smo si lahkoogledali njene �tevilne izdelke(prte, prtièke, obleke�), ki jihje razstavljala v raznih dr�avahsveta in zanje prejela �tevilnapriznanja. Tu smo si lahkoogledali tudi vse o lanu.Poznamo jesenski inspomladanski lan, cveti pribli�no14 dni, modrikasti cvetovi pa seodpirajo le dopoldne. Èe lansejejo bolj gosto, iz njegadobijo tanke niti, iz redkoposejanega dobijo bolj debeleniti.

Vodomec

Mi v Marindolu

To pa �e ni vse! GospaCvitkovièeva nas je tudi nauèilaizdelovati prave belokranjskepisanice. Na izpihana jajca smonarisali motive iz èebeljegavoska, nato smo jih dali v rdeèobarvo iz krep papirja. Potemsmo risali �e na rdeèe obarvanajajca in jih nato dali �e v èrnobarvo - za barvanje blaga. Ko jebarva zavrela, smo jajca vzeliven in jih zbrisali s krpo. Dobilismo lepe èrno-rdeèe pisanice.Skoznje smo �e potegnili rdeèovolneno nit, naredili iz nje rdeèoèepico in nekateri na�i izdelki sobili prav imenitni!

Iz projektov uèencev 6.ain 6.b

18

UÈENCI 2. bPRIPOVEDUJEJO

Kako moramoravnati z �ivalmi

Z �ivalmi ravnajmo ne�no! Boris

Svojega zajèka peljem tudi nasprehod.

Pri teti se igram s psomRonijem. Nikoli ga ne muèim.

Rada bo�am zajèke, ker soprijazni.

Barbara

Jaz imam psa, peljem ga nasprehod.

Nejc

Imam psièko Beno, zelo joimam rada.Vsak dangreva na sprehod.

Mojca

Mojemu zajèku je ime Piki.Zelo ga imam rada.Vse �ivali moramo imeti radi.

Zoja

HRÈEK PRI POUKU

Moj zajèek

Lepo je imeti �ivali. Jaz imampsa, vsak dan ga peljem nasprehod.

Patricija

Z �ivalmi moramo ravnatilepo. Moramo jih èistiti,èesati in umivati. Lahko setudi z njimi igramo.

Dejan

SMEH V �OLSKIKLOPI Pijana ple�oèa mi�

V �oli, toèneje v uèilnicibiologije imamo v stekleni posodiple�oèo mi�ko. Nekega dne, kosmo imeli spoznavanje narave, jemoj so�olec Miha zagledal, daple�oèa mi� nima niè vode in jeto povedal uèiteljici. Ko ji je dala sve�o vodo, jemi�ka pila kot pijanec, ki �edolgo ni videl steklenice. Uèencismo bili zelo navdu�eni naddogajanjem v mi�jem domovanjuin smo ji zato rekli, da je�pijanka�. Ko je mi�ka takonekaj èasa pila, je uèiteljicavidela, da ji primanjkuje tudihrane in zato ji je �postregla� �es hrano � z okusnimi semeni.Mi�ka je hitro zaèutila vonj pohrani. Povohala jo je, vendar ji niravno teknila in je zato rajenadaljevala s pitjem vode. Zdelase nam je res imenitna s temsvojim �pijanim poèetjem�! Kopa se je ta mala �pijanka� dopolnega napila, se je konènoodpravila jest. Nad dogodkom smo bili takoprevzeti, da smo èisto pozabili napouk. O drugem kot o tem, karje poèela mi�ka, sploh nismo

razmi�ljali. Izgubili smo obèutekza èas, vedeli nismo, koliko jeura, le smejali smo se ji. Na koncu smo ugotovili, dasmo mi�ko opazovali skorajcelo �olsko uro. Za nas je tobila zelo zanimiva uraspoznavanja narave!!!

Bojan Sitar, 5.b

GU�VA VBIOLO�KIUÈILNICI

Da, res je! Vsak razred sipri�teje �e dodatne èlane, kostopi v uèilnico biologije. Kostopite na primer v fiziko, silahko ogledate razna stojala inute�i, pa tehtnice�, ko pridetek matematiki, vas v kloppospremijo razni zakoni inpravila, pa telesa tak�na indrugaèna, ki vsem �e presedajo,no, da ste stopili v kemijo,lahko va� nos zazna obèasno,da to ni ravno najbolj zraèenprostor, saj se me�ajonajrazliènej�i vonji kemikalij oz.zavohamo �posledice�najrazliènej�ih poskusov. Ko pa pridete v biologijo,vas poleg prijaznega pozdravamrs. Teacher najprej pozdravitudi na� jubljenèek �GOSPOD MORSKIPRA�IÈEK TAÈKO! Ker jisedi tik pred nosom, lahko vsaktrenutek dobi kaj za pod zob.Rejenemu Taèku se to tudimoèno pozna:- je edini, ki skoraj pri vsaki uridobi solato;- edini, ki ima v kuhinji vedno

19

HRÈEK PRI POUKUpripravljeno hrano in mu je zatonikoli ne zmanjka (za to sevedaskrbita na�i dve kuharici);- edini, ki v �oli ni nikoli laèen;- edini, ki�Skratka, v �oli mu ni nikoli nièhudega.

Taèko in njegov �solatni bife�

Seveda pa imajo tudi drugi��ivalski èlani� biologijedoloèene privilegije:- Nikoli jih nihèe ne spra�uje injim ne postavlja vpra�anj, okaterih se jim sploh sanja ne- Vedno jih vsi vlaèijo po rokahin se med odmori, ki se radipovleèejo v uro, neutrudnoukvarjajo z njimi.No, Taèko je na �oli, �e odkarsem jaz prviè zakoraèila vbiolo�ko uèilnico � torej �e tretjeleto! Ravno letos pa smo izgubilinajbolj kosmato kepico. Vsiveste, da mislim hrèka Hlaèkota.Bil je tako mehak in nikoli niugriznil. Povrh vsega pa je bilpoèasen, tako da smo si gamirno lahko podajali iz roke vroko. Saj se spomnite, kakosmo opisovali njegove poèitnice,ki jih je pre�ivljal pri nas �uèencih doma. Njegova�ivljenjska doba se je paè

iztekla, za hrèke je imel kar lepostarost. Pre�ivel je lepe trenutkemed nami, saj smo ga imeli zeloradi. V njegovo domovanje jesedaj pri�el novi èrni kosmatinec� Bobi. Tega zaenkrat �e malobolj pustimo, ker ga �e nismo

dovolj vajeni, toda kmalutudi on ne bo u�el na�imrokam in crkljanju. Pa �e en novi prebivalecje letos dobil svojedomovanje v biologiji. To jepu�èavski skakaè Franèi.Res je zelo �ivahen inneprestano skaklja sem tertja po kletki gor in dol. Kopostane laèen, pa zleze kar vposodico s hrano in mirno

u�iva pri lu�èenju semen. Ple�oèa mi�ka pa je �e vednokljub svoji starosti navdu�enaplesalka, jaz bi ji rekla kar�upokojena� plesalka. Vèasihzaple�e hitri tango po senu obspremljavi tru�èa v razredu.Sicer pa boste o njej prebrali �ev enem sestavku tega Hrèkovegalista in izvedeli celo o njenem�popivanju�. O, pa �e skupinicaneprepoznavnih palèk skrbnoprekrita z mre�o, prebiva vstekleni posodi. No, te palèke sopaliènjaki. Kar pozorni moramobiti, da jih sploh opazimo, saj sopopolnoma podobni vejicam, pokaterih plezajo. Sicer pa so zelopo�re�ni in zraven �e izbirèni, sajjedo le liste robide in to celopozimi, ko se jih dobi zelo te�ko. Tako, to so na�i osebnistra�arji, ki nas èuvajo samo pribiologiji. Zaradi njih smo vèasihcelo re�eni spra�evanja, èesluèajno kdo od zgorajomenjenih najemnikov kaj

zanimivega poène in se mupotem vsi smejimo. Zaradi njihsmo vèasih tako pre�ernevolje!!!

Da�a Vervega, 7.a

HRÈEK - biolog vraèunalni�kiuèilnici

Na CD zgo�èenkah ali nainternetu najdemo mnogopodatkov o �ivalih, zato smo seuèenci 6.a razreda odloèili, dana internetu poi�èemo slike o�ivalih in naredimo referate.Tako smo izvedeli velikonovega o �ivalih ter o delu zraèunalnikom. Odloèili smo se,da bomo opisali ribe, ker seletos pri biologiji uèimo o �ivalihin seveda tudi o ribah. Nainternetnih brskalnikih smovpisali RIBE in pred nami so se�e prikazale �tevilne strani, ki sojih opisovale. Samo �e izbrati jebilo treba. Tistim, ki niso znalidelati z raèunalnikom, jepomagal uèitelj za raèunalni�tvo.Mnogi uèenci doma nimajoraèunalnika, zato je bil ta dan zanjih posebno do�ivetje. Pri delupa smo prav vsi zelo u�ivali.Torej, poskusite �e vi ! ! !

20

Primer referata :

SO�KA POSTRV

So�ka postrv

Vèasih je bila edina postrvja vrsta, ki je naseljevala na�evodotoke. Je endemna riba jadranskega poreèja. V na�ihvodah se je ohranilo pet populacij èiste so�ke postrvi.Glede na zunanji izgled � fenotip postrvi in tudi glede nagenetsko sliko, loèimo dva tipa so�ke postrvi. Postrvi tipazadla�èica imajo znaèilno marmoriranost telesa, na katerije redko prisotna rdeèa obarvanost, postrvi tipa idrijca paimajo poleg znaèilne marmoriranosti prisotno tudi rdeèoobarvanost v obliki peg in pik, najpogosteje na liniji èrtepoboènice.

So�ka postrv

Manj�e so�ke postrvi se hranijo s talno hrano invodnimi �u�elkami, veèje postrvi pa so predvsemribojede. Drstijo se od konca oktobra do zaèetkajanuarja. So�ke postrvi v na�ih vodah dose�ejo kar lepe velikostiin te�e. Najveèja so�ka postrv najdena pri nas, je merila121 cm in tehtala 25 kg.

Uèenci 6.a

Kaj mislimo uèenci6. b o muèenju�ivali

Z �ivalmi moramo ravnatilepo in one nam bodoljubezen vraèale.

Cirila

Muèiti �ivali ni lepo, ker imavsaka �ival pravico domirnega �ivljenja.

�igaBojujmo se proti muèenju�ivali, ker so �ivali na�eprijateljice! Ur�ka J.

HRÈEK PRI POUKU

Èe bomo mi lepo ravnali znjimi, bodo one dobre z nami.

Primo�

Z �ivalmi moramo ravnatispo�tljivo in jih ne smemomuèiti in se iz�ivljati nadnjimi, saj so lahko èlovekovnajbolj�i prijatelj. Ur�ka O.

Menim, da bi morali ljudi, kimuèijo �ivali, muèiti, kot oninjih. �ivali imajo vendarpravico do �ivljenja enakokot mi do svojega.

Petra

Z �ivalmi je treba ravnati lepoin ne�no.

Rok

Ni prav, da nekateri muèijo�ivali, saj so ravno tako �ivabitja kot mi.

Ale�

Sem proti muèenju �ivali,mislim, da bi morali muèiteljestro�je kaznovati!

Matic

Ljudje, ki muèijo �ivali, sozelo pokvarjeni.

Bojan

21

FOTOSINTEZA �èude�no dogajanje v

naravi

Pri spoznavanju naravese uèimo o rastlinah.Pogovarjali smo se tudi oèude�nem dogajanju, kipoteka v njih. Ker je todogajanje � imenujemo gafotosinteza, tako pomembnoin èude�no, sem se odloèil, davam o tem povem nekaj veè.Pa èetudi ste se o tem �euèili!! Pomen zelenih rastlin za�ivljenje na na�em planetu je resneprecenljiv, zato ni odveè, èe otem sli�ite veèkrat!

PHOTOS=SVETLOBA

SYNTHESIS=SPAJANJE

FOTOSINTEZA torejpomeni: spajanje s

pomoèjo svetlobe

V rastlini se neprestano nekaj

dogaja: raste, se razvija, v njenihcelicah potekajo �ivljenjskiprocesi. Kdo jim to omogoèi?Energija seveda! In kje jodobijo? V hrani. In kje terkako dobijo hrano? Natanènopreberite in izvedeli boste oz.utrdili svoje znanje o tem!

Z mikroskopom lahkoopazujemo notranjo zgradbolista. Pri vseh listih takojopazimo, da notranjost listasestavljajo �tevilne celice.

Zgornjo in spodnjo povr�inolista sestavlja neobarvana plastcelic, ki le�ijo druga ob drugi. Tosta zgornja in spodnjapovrhnjica, ki varujeta listnosredico pred zunanjimi vplivi inprepreèujeta izhlapevanje vodeiz lista. V listni sredici sta dvevrsti tkiv. V zgornjem so celice,podolgovate in moèno zelenoobarvane. Njihova zelena barvaizvira od barvila � listnegazelenila ali klorofila. Njihovaoblika spominja na stebre, zatoga imenujemo stebrièasta plast.V spodnjem tkivu so celicerazlièno oblikovane in rahlozeleno obarvane, ker je v njihmalo listnega zelenila.Imenujemo ga gobasta plast.Prostorèki v gobastem tkivu sonapolnjeni s plini, ki seizmenjujejo skozi listne re�e vspodnji povrhnjici. Zelene rastline se neprehranjujejo tako kot �ivali inljudje. Hrano rastline proizvajajosame iz snovi, ki jih sprejemajo izokolja. To sta voda z raztopljenimirudninskimi snovmi in plin ogljikovdioksid. Voda priteka v liste po�ilah, ogljikov dioksid pa vstopaiz zraka skozi listne re�e. Vklorofilnih zrncih iz vode inogljikovega dioksida nastaja hrana� grozdni sladkor ali glukoza, kije glavni vir energije. Nastaja tudikisik, ki izhaja iz listov skozi listnere�e v zrak. Zato pravimo, darastline izbolj�ujejo zrak.Fotosinteza se v rastlini vr�i tedaj,ko prejema sonèno energijo, torejle podnevi. Poteka le v zelenihrastlinah, ker lahko le zelenerastline s pomoèjo klorofilaizkori�èajo sonèno energijo zatako spajanje. Odveèni grozdni

sladkor rastline lahko predelajo vdruge, �e bolj zapleteno zgrajenesnovi. To so �krob, celuloza,beljakovine in ma�èobe. Samo zelene rastline lahkoproizvajajo hrano zase, s tem paposredno tudi za vsa druga bitja,ki se hranijo z rastlinami alirastlinojedimi �ivalmi. Ko bostejedli jabolko, korenèek, zrezekali pili mleko, se kdaj pa kdaj lespomnite, da je to rezultatfotosinteze!!! Prav tako rastline proizvajajokisik za dihanje vseh �ivih bitij �torej zase, za �ivali in za ljudi.

Torej zapomnimosi, rastlineproizvajajo hranoza vsa �iva bitja.Tudi za nas �èloveka!!!

Milan Grah, 5.c

FOTOSINTEZA!!!

FOTOSINTEZA!!!

FOTOSINTEZA!!!

HRÈEK PRI POUKU

22

Prisloven�èini: Uèenci radi pi�emo spise o�ivalih, take po lastni izbiri alipa nam na�e uèiteljicepredlagajo kak�no temo o�ivalih. Tudi pri slovenskemjeziku smo se lotili teme, ki jerdeèa nit tokratnegaHrèkovega lista, torejmuèenja �ivali. Preberite, kajsmo napisali!

VALENSINOTRPLJENJE

Bil je sonèen poletni dan.Stekla sem na vrt in poklicalasvojo maèko. Mislila sem, da bokot vedno veselo pritekla k meniin se mi prijazno podrgnila obnoge. Toda tistega dne se to nizgodilo. Videla sem jo, kako�epa in joka. Kdo ve, kaj se ji jezgodilo. Skozi njeno belo dlakoso se kazale nenavadne rane.Mislili smo, da ni niè hudega inda bo ozdravela, toda Valensinozdravje je bilo iz dneva v danslab�e. Opravili smo dva obiskapri veterinarju, kjer je dobilaantibiotike, ki naj bi ji pomagali.Zdravila smo ji dajali redno,toda maèka ni kazala nobenihznakov izbolj�anja. Rane sopostajale vse veèje in s tem tudiValensino trpljenje. Njenojokanje je bilo tako �alostno ingrozno, da te je stisnilo pri srcu,ko si jo sli�al. Te�ko semspoznavala dejstvo, da umira. Niji bilo pomoèi. Spomnim se

de�evnega popoldneva, ko se nimogla premakniti in je le�ejokala na vrtu. Sledil je njenzadnji obisk pri veterinarju. Tanam je zagotovil, da bo sku�alnarediti, kar se da, toda velikoupanja ne ostane. Valensa je èeznoè ostala v ambulanti.Naslednji dan sem izvedela, daje bila to njena zadnja noè, saj jeponoèi poginila. Moje oèi sopostajale vedno bolj rdeèe in iznjih so zaèele teèi debele solze.Pomislila sem, da nisem imelaniti èasa, da bi se poslovila odnje. Po dolgem èasu pa sem lespoznala, da je bilo tako zanjonajbolje, saj je preveè trpela.

Teja Kru�ec, 6.a

PES, ÈLOVEKOVNAJBOLJ�IPRIJATELJ

Poznam dekle po imenu Ana;doma je s Tolminskega. Prednekaj dnevi je praznovala rojstnidan. Za to, da ga sploh je, pa semora zahvaliti svojemu Èrtu. Èrtje pes, zlati prina�alec, ki je Anire�il �ivljenje. Nekega dne mi jepripovedovala o tem dogodku.Ob misli nanj me �e danesspreleti srh. Takrat, ko se je tozgodilo, je bilo Ani �est let.Oèka in mamice ni bilo doma,zato jo je pazila babica. Ana seje ravno igrala, ko se je vsa hi�astresla. Mislila je, da je babicipadla kak�na posoda na tla in seni preveè vznemirjala.Nenadoma pa se je �e enkratstreslo. Pa �e enkrat � �e bolj

moèno. Stene so se zaèele ru�iti.Ana ni vedela, kaj naj stori.Sli�ala je babico, kako klièe:�Pridi dol!� Vendar se ni moglapremakniti. Nenadoma je vnjeno sobo pridirjal Èrt. Zgrabiljo je za hlaènico in jo odvlekel vpritlièje. To zanj ni bila lahkanaloga, vendar mu je uspelo.Nato jo je zvlekel pod podbojvrat, kjer je bila tudi babica. Potem se je �e enkrat stresloin spet so se ru�ile stene. Èe jeÈrt ne bi izvlekel iz sobe, bi bilagotovo pod ru�evinami.

Ur�ka Rihtar�iè, 5.è

MOJ LISKO

Imam morskega pra�ièka. Toje ljubka �ival, podobna mi�ki, leda je precej veèja in zaèudabrez repa. Pri nas v dru�ini gaimamo vsi zelo radi. Klièemo gaLisko. To pa zato, ker je veslisast. Veliko se igram z njim v svojisobi pa tudi v dnevni sobi. Kerpa je v sobah polo�en parket,Lisku zelo drsi. Nekega dne semse spet igral z njim. Le za hipsem bil nepozoren in �e jemanjkalo nekaj listov na ro�i. Bilsem zelo zaskrbljen, kaj borekla mama. Ko je pri�la inzagledala, kaj je Lisko storil, jebila huda name, ker nisemdovolj pazil, kaj poène. Od takrat naprej ni moj Liskoveè grizel ro�, temveè le solatoin travo. Jaz pa sem se èudil,kako to? Morda pa sem se muzasmilil, ker me je mama takratkregala zaradi njega.

Igor Faèeti, 5.è

HRÈEK PRI POUKU

23

KRUTOST NE POZNAMEJA

�e od nekdaj sem zelote�ko poslu�ala ali brala omuèenju �ivali, odkar pa imamsama psa, je �e huje. Obide mesrh in èloveku, ki muèi �ival,privo�èim isto. Kako nepraviènoje:èlovek je udomaèil psa, ki je postalnjegov najbolj�i prijatelj, pes gabrani in varuje, èlovek pa je do teprijazne in zveste �ivali lahkovèasih tako zelo krut. Sama �enisem videla na lastne oèi, kakokrut je lahko èlovek, bom papovedala, kaj se je pripetilo mojimamici. Ko se je pred pribli�nodesetimi leti sprehajala po gozdnihpoteh, je zasli�ala bojeè laje�.Pomislila je, da je to gotovo pesin se sprva ni vznemirjala, toda koje ta glas zasli�ala �e dvakrat, seje odloèila, da gre pogledat. Koje pri�la do kraja, od koder jeprihajal laje�, je z grozo ugotovila,da je psa, privezanega na pol me-tra dolgi verigi, gospodar tepel,ker je psièek skakal vanj. Verjetnozato, ker ga je bil vesel, da ga spetvidi. Pasja koèa je bilazanemarjena, posoda s hrano invodo prazna, njegov ko�uh je bilblaten in ponekod je manjkaladlaka. Oèke so bile �alostne, miloje cvilil, repek pa je imel spodvitmed noge. Iz taèke mu je teklakri. Pes po imenu Senca se ji jezasmilil do srca. Poèakala je, daje kmet od�el in takoj naslednjitrenutek stekla do psa. Ko je pri�lak njemu, se je poni�no ulegel prednjo, ker je mislil, da ga bo udarila.Toda na njegovo veliko veselje ga

je narahlo pobo�ala po njegovemmehkem telesu. Za to ji je bilneskonèno hvale�en. Odpeljala gaje. Ko sta pri�la k veterinarju, muje ta obvezal ranjeno taèko,ugotovil pa je tudi, da jepodhranjen in skrajno zanemarjen.Mami ga je vzela domov inskrbela zanj, dokler si niopomogel, potem pa ga je oddalaprijateljici, ki je imela velik vrt inje �e skrbela za nekaj zapu�èenihku�kov. Tako je ku�a dobil dobrogospodarico in dobre prijatelje.Taèka se mu je zacelila in sèasomaje postal razigran in vesel ku�a,�alost v njegovih oèeh pa je ostala.Za vedno. Velikokrat se vpra�am, kakolahko ljudje tako grdo ravnajo z�ivalmi, ko pa so one njihovenajbolj�e prijateljice.

Pregovor papravi:

Èlovek dobrotopozablja, �ivalnikoli! Èlovekpozablja tudi zlo,�ival nikoli!

Neja Gro�elj, 6.a

MOJE�POGOVARJANJE�Z �IVALMI

Vèasih, kadar mi je dolgèas,kadar sem �alostna ali nespoèita,odkorakam v svojo sobo inodprem okno. V sobi je èistati�ina, kar naenkrat pa zasli�imnaravo. Naslonim se na okno inposlu�am. V mislih sepogovarjam s pticami. Èe kajreèem, se mi zdi, da mi naravaodgovarja. Narava me vednopotola�i, spravi v veselje in me�zbudi�. Poèutim se, kot bi bili znaravo zelo povezani. Nekega dne je na moje oknopriletela ptica. Usedli sva se naokensko polico in ptica je zaèela�vi�gati. Tudi jaz sem zaèela.�vi�gali sva skupaj in sva seimeli lepo. Nato je pticaodletela, meni pa se je zdelo,kot bi se z njo pogovarjala.

Nadja Obrulek, 5.a

HRÈEK PRI POUKU

24

HRÈEK PRI POUKU

Piflarèek spet bere zgodbe o�ivalih

Pri vsem tem pa nisem pozabiltudi na najmlaj�e. Ste vedeli, daso lahko �ivali tudi zaljubljene?Èe to �e veste ali pa tudi ne, sipreberite knjigo Zaljubljeni�abec, ki jo je napisal MaksVelthuijs. Knjiga govori onesreèno zaljubljenem �abcu, kisprva sploh ni vedel, da jezaljubljen. Na koncu se vsesreèno razplete, v koga pa se jezaljubil, pa si preberite sami.

Hrèek Piflarèek in Katja�kapin, 7.b

Pri poukugospodinjstva: Hrèek �e vedno zelo radzahaja k poukugospodinjstva, kjer vednoizve kaj koristnega o zdravihrani in prehranjevanju. Lepreberite tole, boste tudi viizvedeli kaj pomembnega otem.

DODATKI V HRANI

Ste �e razmi�ljali, kaj vsepojemo? Èe �e niste, bo talesestavek prav primernobranje za vas! Poleg osnovnih sestavindoloèene jedi zau�ijemo tudisnovi, ki obarvajo hrano, ji dajomoènej�i okus in jokonzervirajo. V hrani se zaradivse veèjega onesna�enjanahajajo tudi snovi, ki so zdravju�kodljive. To so pesticidi (snoviza unièevanje rastlinskih�kodljivcev) in umetna gnojila.Zelo pomembno je, da vemo,kaj pojemo. Da bomo to vedeli,moramo prebrati sestavo hrane.Le-ta je napisana na embala�i.Vsaka embala�a kupljenega�ivila mora imeti zapisanosestavo hrane!!!

O sitnih vpra�anjihOvca prizadeto:�Volk vsako zimo dobi novko�uh, mene pa na pomlad vednoostri�ejo.To ni prav!�Morala zre v nebo:�Ko so vloge enkratrazdeljene, se je zamanrazburjati.�

Kaj pa tokratsvetuje hrèekPiflarèek?

Pa sem spet tu! Jaz,hrèek Piflarèek. Sedaj me �edobro poznate, saj se vamogla�am �e tretjiè. Ker vnetoobiskujem dodatni poukslovenskega jezika, vamvedno predstavim, kaj sezanimivega uèimo inpogovarjamo tu.Vas zanima, katero knjigo vambom predstavil letos?Basni Slavka Pregla! Ker onavadnih basnih verjetno veste�e veliko, poleg tega pa semvam jih �e predstavil v eni odprej�njih �tevilk, sem se letosodloèil, da vam predstavimPreglove moderne basni. Inkak�na je razlika med njimi? Vmoderni basni je znaèilno, da vnjej ne nastopajo le �ivali inrastline, ampak tudi poosebljenipojmi, ki imajo èlove�kelastnosti. Pisatelj se tako v

basnih duhovitoz ironijoposmehujeèlovekovimnavadam, kivedno ostajajoenake. Polegtega pa jePregel v basnivpletel tudizanimiveaforizme in takodobil moderni,aforistièni tipbasni. Pisatelj

zelo zanimivo opisuje èlovekovenavade, da pa bi se o tempreprièali, si preberite spodnjobasen.

25

HRÈEK PRI POUKU

26

N ajveè soli je v mesnih izdelkih in razliènih kruh ih . N a dan èlovek potrebuje le3g so li (ena kavna �lièka). S preslano hrano lahko zau�ijemo 2-3 krat preveè soli.

Posledica je previsok krvn i p ritisk in zadr�evanje vode v telesu.

S lad k o r, k i g a u p o rab lja m o za s lad k an je jed i, je sah aro za. D a je v e lik o ene rg ije . N i �ivljenjsko

p o treben , d o d ajam o g a h ran i sam o zarad i o k u sa . N e sm e m o p o zab it i, d a šk o d u je n aš im zo be m .

P o leg n a rav n ih rast lin sk ih b arv i l u p o rab lja m o tu d i u m e tna. N a jv eè jih je v sladkarijah in g az iran ihp ijaèah. Le-ta �kodujejo zdravju.

T o so : so rb insk a k is lin a , o ce tna k is lin a , ben zo jev a k is lin a. D o d ajam o jih za k o nze rv ira n je h ran e inp rep reèevanje oksidacije (p o rjav en j). H ran i jih la hk o do d ajam o v ze lo m a jhn ih k o lièinah. V eg e too d stran i, k e r d a je v se j hran i enak o k u s. V p reve lik i k o lièini �koduje predvsem otrokom (vsebujeN a-g lu tam in at) .

K o r is tne so za to , k e r po sp ešu je jo tek . P ri zaèimbah moramo biti zmerni. Jedi brez njih bi bilenad v se d o lg oèasne. Zeli�èa in di�ave so bolj milega okusa in vonja (majaron, peter�ilj, bazilika).

Z aèimbe so ostrej�e ali celo pekoèe (poper, paprika, èebula). Z di�avami in zaèimbami ne smemozak r ivat i o k usa h rane (s la bo m eso ) .

A li v este, d a je v m no g ih èokoladah in bombonih alkohol � rum. V co ca-co li se nah a ja ko fe in , k ije p o�ivilo. Ti dve snovi �kodujeta zdravju in hkrati navajata na odvisnost.

T o so p eciln i prašek , so d a b ik a rbo na , je leno va so l (a m o n ije v b ik a rbo nat – do b im o v lek a rn i). T oso sred stva za rah ljan je razn ih p ec iv in test . P reve lik a ko lièina v zha ja ln ih sreds tev s lab ša o k u shran i in o m r tv ièi brbonèice na jeziku.

P r i neprav iln i p r id e lav i hrane v hrano p rid e p rev eè pesticidov (za�èitna sredstva proti rastlinskim

šk o d ljiv c em ) in n it rato v (p reveè umetnih gnojil). Te snovi se v telesu kopièijo in povzroèajo

bo lezn i.

HRÈEK PRI POUKU

Najveè soli je v mesnih izdelkih in razliènih kruhih. Na dan èlovek potrebuje le 3g soli(ena kavna �lièka). S preslano hrano lahko zau�ijemo 2-3 krat preveè soli. Posledicaje previsok krvni pritisk in zadr�evanje vode v telesu.

Sladkor, ki ga uporabljamo za sladkanje jedi, je saharoza. Daje veliko energije. Ni�ivljenjsko potreben, dodajamo ga hrani samo zaradi okusa. Ne smemo pozabiti, da�koduje na�im zobem.

Poleg naravnih rastlinskih barvil uporabljamo tudi umetna. Najveè jih je v sladkarijahin gaziranih pijaèah. Le-ta �kodujejo zdravju.

To so: sorbinska kislina, ocetna kislina, benzojeva kislina. Dodajamo jih zakonzerviranje hrane in prepreèevanje oksidacije (porjavenj). Hrani jih lahko dodajamov zelo majhnih kolièinah. Vegeto odstrani, ker daje vsej hrani enak okus. V prevelikikolièini �koduje predvsem otrokom (vsebuje Na-glutaminat).

Koristne so zato, ker pospe�ujejo tek. Pri zaèimbah moramo biti zmerni. Jedi breznjih bi bile nadvse dolgoèasne. Zeli�èa in di�ave so bolj milega okusa in vonja (majaron,peter�ilj, bazilika). Zaèimbe so ostrej�e ali celo pekoèe (poper, paprika, èebula). Zdi�avami in zaèimbami ne smemo zakrivati okusa hrane (slabo meso).

Ali veste, da je v mnogih èokoladah in bombonih alkohol � rum. V coca-coli senahaja kofein, ki je po�ivilo. Ti dve snovi �kodujeta zdravju in hkrati navajata naodvisnost.

To so pecilni pra�ek, soda bikarbona, jelenova sol (amonijev bikarbonat � dobimo vlekarni). To so sredstva za rahljanje raznih peciv in test. Prevelika kolièina vzhajalnihsredstev slab�a okus hrani in omrtvièi brbonèice na jeziku.

Pri nepravilni pridelavi hrane v hrano pride preveè pesticidov (za�èitna sredstva protirastlinskim �kodljivcem) in nitratov (preveè umetnih gnojil). Te snovi se v telesu kopièijoin povzroèajo bolezni.

27

HRÈEK PRI POUKUSTE KAJ LAÈNI? Kaj pa recepti?

Skoraj smo vam pozabilipredlagati kak�en doberrecept za zdravo prehrano. Pasmo se na sreèo zadnjitrenutek spomnili nekajODLIÈNEGA!!!! Se �espomnite, kako smo vgledali�èu z navdu�enjem inzanimanjem spremljali novopredstavo na�e �olskedramske skupine Raglje znaslovom Kje si, Ur�ika zala,ki jo je napisala in z uèencitudi izvedla na�a uèiteljica ga.Vika �u�tar?

Èlovek vèasih pade vobdobje, ko bi samo jedel, jedelin jedel. Tako je bilo tudi zUr�iko, saj veste, prevzetnimdekletom, ki jo je povodni mo�odpeljal v Ljubljanico. Bila jepreprièana, da bo tam dobilavsaj spodobno veèerjo, èe �enjen povodni mo� ni bil lep.Motila se je. Le kaj jedopovodni mo�je in hudobneve�èe? Sladice iz vodnih alg,ocvrto vodno travo, razliènesluzaste zeli � Ste �e laèni? No,èe bi bili spremenjeni v vodnove�èo, bi tole prav gotovo zu�itkom pojedli!

Mi pa vam predstavljamoèudovit jedilnik (PODVODNI)enega dne. Lahko ga poskusite,je odlièna shuj�evalna dieta.Zagotavljamo vam, da se bo pou�ivanju te hrane �e mesecedvigovalo v �elodcu. PADOBER TEK!

ZAJTRK:- �irok vodni list, namazan zzeleno marmelado vodnih alg- skodelica kalne Ljubljanice

KOSILO:- mesna pizza klasika (vodnipol�i, lièinke kaèjih pastirjev,keèap, sir iz vodnih mu�ic)- sladica: peèene vodne alge- sok: Ljubljanica, zajeta obizviru

VEÈERJA:- ocvrta raèja zel- mrenasta omaka iz �abjegamresta- sok: Ljubljanica, zajeta vcentru Ljubljane (podTromostovjem)

Teja Pi�kur, Nika Beton, 7.c in ga.Vika �u�tar

Pa �e �ala na raèunhrane!

SVE�E MESOPri gospodinjskem pouku:�Janezek, povej mi, kakolahko ohranimo svinjskomeso najdlje sve�e.��Tako, da pustimo pra�ièa�iveti.�

Priangle�èini:

Kaj pa je to, boste rekli,ali se sedaj hrèek uèi tudiangle�ko? Da, tudi to. Vuredni�kem odboru smo seodloèili, da bi bilo to dobro,saj danes brez znanjaangle�èine sploh ne gre,samo spomnite se naraèunalnik in internet in takojvam bo jasno, zakaj takaodloèitev. Uèenci priangle�kem pouku pogostopi�ejo in berejo tudi o �ivalih,zato vam predstavljamonjihove angle�ke � �ivalskoobarvane spise.

GORILLA The gorilla has got a very bigbody. It is one of bigger animals.It has a lot of hair on its body. Thegorilla is very strong. It can killyou. Most of the people are afraidof them. It has got a large head. Ithas got a big nose and it can smellvery well. It can see and smellyou. It has got sharp teeth. It can�tspeak. The gorilla has got twoarms and two legs, its body issimilar to human�s. The gorillalives in a jungle, but some are keptin zoos. It hasn�t got a tail. Somegorillas are nice, but some aren�t.The gorilla is black and grey. Itcan hold things. It can grow verybig. Some people say that goril-las are smart animals.

Irena Juren, 6.c

28

HRÈEK PRI POUKU

Doris Horvat, 6.b

29

HRÈEK PRI POUKU

My pet is a cat. Its name isLiza. It�s six years old. It�s whiteand it comes from Perzia. It�sgot long white fur. It eats a lot ofmeat, plants, and cat foodWhiskas. Its favourite food ismeat, of course, mostly liver. Itis very angry if it is hungry. Itsleeps in a bag in a cellar in awarm place. By day it has a rest.It sleeps by night.

Bla� Kogov�ek, 6.c

HEDGEHOG It has sharp teeth, a smallmuzzle and a soft belly. It hassharp prickles. It defends withthem against enemies. It is a shyanimal, which quietly crawlsaround on the ground.Hedgehog lives under the bushby day. It can build a homeitself. Its home is made of leavesand mosses.Hedgehog eatsinsects, snails,grasshoppers,beetles,caterpillars andfruit.In July Hedgehogsgets sixcentimetres bigbabies. They eatearthworms, snailsand fruit.

Ne�aGermovnik, 6.a

MY CAT LIZA

Hedgehog

MY PET – A DOG

I’ve got a pet – a dog. Itsname is Kaja. It has got blackand brown hair. It is very kindand very beautiful. It is one yearand a half old. It lives in a dog’shouse. It’s got a toy, too. This isa hedgehog. Kaja eats meat anddog’s food. I love it and sheloves me. This is my best animalfriend.We have fishes too. They aremany kinds. They aresumatro fish, rock fish…They are green, black,grey, blue, red, yellow,orange, orange… Thefishes are nice and beau-tiful. They live in anaquarium and they eatfish food.

Kristjan Roblek 6.c

MY MAXII have got a rabbit. His name isMaxi. He’s nine months old. He’swhite and black. He is fromHolland. He’s very nice. He livesin my room. He eats carrots,lettuce, apples, grass,… When Igo to bed, he comes to me andsleeps. He is the best rabbit in theworld.

Urša Škapin, 6.a

My Maxi

30

HRÈEK PRI POUKUGIRAFFE

A giraffe is a very tall animal. Itlives in Africa. It is a herbivore.It eats plants and grass. Somegiraffes have spots. It is a wildanimal, too. It has got a verylong neck and legs. It can runvery fast (51 kph). Giraffes havegot short legs.

A giraffe

MY DOG

He is very fast and he is verybig. He is friendly and nice. Hehas got brown red hair. He hasgot long legs, big ears, a bigmuzzle, small eyes. He is verybeautiful and he�s got long hair.He likes to play.

Klara Gra�iè, 6.a

My dog

CHEETAH

A cheetah is a very fast animal.It runs more than 99 kph. It is acarnivore. It eats meat. It is awild animal. A cheetah is a bigcat. It has got a long tail, verystrong legs and teeth. It lives inAsia.

ELEPHANTAn elephant is a very big animal.It lives in India and Africa.African elephant has got largerears than Indian elephant. Anelephant is a herbivore. It eatsplants. It lives in forests andjungles. It is a wild animal.African elephant lives 60 years.

Luka Markun, 6.c

31

HRÈEK RAZISKUJE IN INTERVJUVANORE KRAVE

V zadnjem èasu je prodajagovedine po svetu upadla, sajso ugotovili, da se takoimenovana bolezen norih krav(BSE) lahko prenese naèloveka. Za to kugo tretjegatisoèletja, kot jo nekateriimenujejo, pa je kriv èlove�kipohlep. Nekateri kmetje so�ivalim (ne samo govedu,ampak tudi pra�ièem,koko�im, puranom...) v hranodajali kostno moko � to sozmlete kosti, kar pa ne bi biloèisto niè narobe, èe ne bi vkostno moko dodajali tudizmletih klavniènih odpadkov.Zaradi teh odpadkov se je�ivalim hitreje poveèala telesnate�a in so bile prej godne zazakol. To je kmetom prina�aloveliko dobièka, saj so hrano za�ivali dobili po najni�ji ceni,meso pa so prodali ponajdra�ji. A ker je �kravapojedla kravo�, je zbolela.Bolezen so poimenovalibolezen norih krav, èeprav bijo po mojem mnenju moralipoimenovati bolezen norihljudi, saj so bili ljudje krivi, dase je razvila. Kar predstavljajtesi, kako bi bilo, èe bi vèlovekovo prehrano dodajalizmlete dele ljudi. Kasneje se je ta bolezenraz�irila �e med ljudi, ki so jedlimeso teh �ivali. Primerov tebolezni, ki jo imenujemo tudiCreutzfeldt-Jakobova, pa jebilo kar naenkrat veliko, zatoje EU sprejela nekajprevidnostnih ukrepov.Odloèila se je prepovedati

predelavo klavniènihodpadkov v kostno moko,doloèila obvezen pregledgovedi, starej�e od 30mesecev, prepovedala prevoz�ivali iz oku�enih dr�av v drugein �e in �e... Ku�ne beljakovineso v londonskem �ivalskemvrtu na�li tako pri mesojedih,kot tudiprirastlinojedih�ivalih oz.pri vseh�ivalih, kiso u�ivalekostnomoko.Kostnomoko pasododajalitudi hranizadomaèeljubljenèke.Topomeni,da EU �eni naredilavsega, karbi lahko.Povedati pa je tudi treba, dase �ivali med seboj zelo redkooku�ijo. Verjetno pa se velikoljudi spra�uje, kako je skremami in �elatino, ki jihdelajo iz ko� in kosti, kaj je zmlekom, jajci in drugimiproizvodi, ki jih �ivaliproizvajajo oz. jih èlovekizdeluje iz njih? Nevarnostsicer obstaja, niè pa �e nidokazano. Angle�i na primer,ki imajo z boleznijo norih kravnajveè te�av, izdelujejo �elatinoprav iz govejih kosti. Trenutno

zboli �ele en èlovek na milijonprebivalcev, kar ni takokritièno. Obstaja pa �e velikonerazjasnenih in nerazumljivihstvari v zvezi s to zaenkrat �eneozdravljivo boleznijo.Nekoè bo verjetno vseraziskano in jasno in bodo tobolezen obravnavali kot sedaj

kak�no angino ali gripo, atakrat bo svet obnorela kak�nadruga kuga.Verjetno bo tudi zanjo krivèlovek!!!!

Ana Bogataj, 7.b

Nora krava

32

ZBIRALNAAKCIJAPAPIRJA

Kot �e gotovo veste, je�olska skupnost tudi letos podvodstvom na�ih uèiteljic Da�eFabjan in Polone Jermanorganizirala �e dve zbiralni akcijipapirja, skupaj bodo tri. V prvihdveh skupaj smo zbrali 24.470kg papirja in zanj prejeli268.000 tolarjev. Denar smonamenili �olskemu skladu in stem posredno omogoèilinekaterim uèencem 5., 6. in 7.razredov obisk naravoslovnihtaborov v Piranu, Marindolu inPrekmurju. Denar majskezbiralne akcije bomo nameniliosmo�olcem za zakljuènoekskurzijo. Ne smemo papozabiti glavnega pomenazbiranja starega papirja, to jeohranjanje dreves in s temseveda na�ih gozdov, ki so �ekako pomembni za èloveka. Inker so drevesa �iva bitja, na�Hrèkov list pa pi�e o �ivih bitjih,se nam je zdelo nujno, da ozbiralni akciji pi�emo tudi vnjem.

Èe pogledamo sestavo smeti, je tam  najveè papirja � vseh vrstèasopisov, revij, �katel in lepenke, pisarni�kega papirja in ovojnegapapirja. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v smeteh  dele� papirja inlepenke kar 42% . Ostali odpadki vsebujejo steklovino, ploèevinke,�elezo, plastiko, gradbeni material in organsko hrano. 30% papirjaiz smeti�è se razvrsti in ponovno predela.

Navodila za varèevanje s papirjem:

- Uporabljajte samo recikliran papir.

- Uporabite tudi nepopisano hrbtno stranpapirja � na primer za re�evanje nalogali za pripravo konceptov.

- Namesto papirja in pisem èimveèuporabljajte elektronske medije � diskete,elektronsko po�to, telefon, itd.

HRÈEK RAZISKUJE IN INTERVJUVA

S PLAKATI NA �OLSKEMHODNIKU (oglejte si enegana naslednji strani), PA SMOVABILI IN VZPODBUJALIUÈENCE K ÈIM BOLJUSPE�NI ZBIRALNIAKCIJI. MISLIMO, DANAM JE TO POVSEMUSPELO � ZBRANIKILOGRAMI NAJBOLJEPRIÈAJO O TEM!!!!

Ali ste vedeli, da 1 tona recikliranegapapirja ohrani 17 dreves in 40 m3 èistevode?Torej smo v leto�njih prvih dvehzbiralnih akcijah ohranili 416 dreves, kizrastejo v 30 letih na 1,4 ha gozdnihpovr�in. S predelavo starega papirjatorej ohranimo marsikatero drevo.

33

HRÈEK RAZISKUJE IN INTERVJUVA

34

HRÈEK RAZISKUJE IN INTERVJUVAOBISK PRI GOSPEGODNIÈEVI INNJENEM MAKSU

Gospa Godnièeva nam je v�oli veèkrat pripovedovala osvojem psu Maksu. Tako svase dve kro�karici na njenopovabilo odpravili k njej in otem izvedeli �e nekaj veè.

Ali imate vedno kak�nodomaèo �ival?Ne, doslej �e nikdar, to je prva�ival v na�i hi�i.

Kdaj ste dobili Maksa?Maksa smo na�li lansnko letokonec julija.

Kak�no je bilo njegovoprivajanje na hi�no �ivljenje?Privajanje ni bilo problematièno.Mislim, da je imel pri prej�njemlastniku zelo strogo vzgojo. Kotprimer vama lahko povem, da seje pri nas �e drugi dan navadil nasvoje novo ime.

Ali ga lahko, prosim, kratkoopi�ete?Da, lahko. Je najbolj prijazenpes na svetu.

Kaj pa njegova prehrana?Dobro je, da jaz hodim �e vslu�bo. Domov mu prina�amostanke va�e hrane, poleg tega,pa mora jesti �e moène briketeza mlade in aktivne pse. To pazaradi vitaminov in mineralov, kijih mora vedno dobiti, teh pa jev kuhani hrani mnogo premalo.

Kak�en je njegov hi�ni red?Njegov red je strog in natanèen.

Vstane ob polosmih, potem gamo� pelje nasprehod. Ko sevrneta, ga da vpesjak. Vpesjaku èaka natistega, ki prideprvi, to semobièajno jaz, kiga izpustim izpesjaka. Okolisedmih grezopet nasprehod, ob pol osmih pa grespat.

Kako ga obravnavate v va�idru�ini?Postal je pravi èlan na�e dru�ine.

Koga pa ima najraje?Najraje ima sina, ki je Maksapripeljal domov. Na�el ga je naKure�èku, vsega sestradanega inga tako re�il pred potepu�kim inte�kim �ivljenjem. Zelo rad imatudi mo�a, èeprav je mo� stro�ji.Izgleda, da ima Maks rad ukaze.Mene ima pa tudi rad, vendar mizelo rad nagaja. Ve, da lahko primeni dose�e marsikaj, èesar primo�u in sinu ne more.

Kaj mislite o muèenju �ivali -Maks najdenèek?Joj, kaj mislim? Tako sem proti!In zdaj, ko imamo Maksa vednobolj vemo, kaj pomeni, èe se�ival muèi, saj izgleda, danjegovi prej�nji lastniki niso imelinobenega smisla za �ivali.

Maks

�koda, da labradorec, ku�aMaks, ne zna govoriti. Iznjegovega vedenja je videti, kakosilno hvale�en je svojim novimgospodarjem, ki mu nudijo nov,varen in predvsem topel dom!!!!

Z gospo Godnièevo sta sepogovarjali

Lea Likozar in Ur�a Preisinger, 8.è

BIOLOGIJA NACD-jihProgram krt:

Danes, ko je �ivljenje �ezelo povezano z uporaboraèunalnikov in ima �e skoraj�vsak otrok� raèunalnik, smo setudi pri biologiji v osmemrazredu odloèili, da poukpopestrimo z uporaboraèunalnika. Tokrat vam predstavljavaCD program KRT, ki govori okraljestvih �ivih bitij (cepljivk,gliv, rastlin in �ivali), ki smo jih

35

HRÈEK RAZISKUJE IN INTERVJUVAosmi razredi spoznali �e nazaèetku leto�njega �olskega leta.CD se enostavno namesti vraèunalnik � vstavimo CD; èe senamestitveni program ne za�ene,v meniju start izberemo za�eniin vtipkamo: d:\ Setup exe oz.naziv enote CD-ROM.Kliknemo gumb namestitevprograma KRT na trdi disk insledimo navodilom. Programlahko za�enemo tudi tako, da vCD-ROM vstavimo CD inkliknemo gumb zagonprograma KRT na CD-ju oz. iztrdega diska v meniju startizberemo programi, Krt-biologija. Rokovanje s programom jezelo enostavno. Ko vstavimoCD v CD-ROM se na zaslonuprika�e prijazen krtek, polegnjega pa izbira kraljestev. Natem CD-ju lahko gledamo razneopise, slike in kratke posnetke�tevilnih �ivih bitij, ki sestavljajovsa �tiri kraljestva. Tudipremikanje po programu jeenostavno � z dvemapu�èicama.

CD priporoèava predvsemuèencem osmih razredov, patudi mlaj�im, saj je zelo zanimivin preprost za uporabo. Pa �eveliko rastlin in �ivali lahko boljpodrobno spoznamo. Lahko siga tudi izposodite v uèilnicibiologije!

Andra� �ifrer inBla� Fin�gar, 8.a

KINOLO�KAZVEZASLOVENIJE(KZS)

Kinologija je veda opsih in njihovi vzreji. Kinolo�kazveza je gibanje ljudi sprizadevanjem za pse, njihovovzrejo in nego. Kinolo�ka zvezaSlovenije se ukvarja zlasti ziskanjem novih pasjih pasem,novih vzrediteljev psov, zorganizacijo razliènih pasjihtekmovanj � tudi mednarodnihtekmovanj �olanih psov, pasjihrazstav, lepotnih pasjihtekmovanj, razliènih pasjihprvenstev, sledarskih tekmovanj,tekmovanj pastirskih psov,tekem retriverjev v prina�anju,pasjo vzgojo, spremlja �olanjepsov, re�evalnih psov in njihovihvodnikov, �olanje policijskihpsov � za slovensko policijo,psov vodièev za slepe, sodelujepasjimi dru�tvi in klubi, sodelujepri lovskih kinolo�kihprireditvah, predvideva legla,svetuje o pravilni pasji hrani inpripomoèkih za pasjo nego ��amponi, krtaèe, povodci� Zelo veliko sodelujejo tudi zVeterinarsko zvezo Slovenije, kije kot podru�nica Kinolo�kezveze. Zvezi se sreèujeta tudi zrazliènimi pasjimi boleznimi, kotso oèesne te�ave kratkogobènihpsov, katarakta ali siva mrenapri psih, suho vnetje oèi, zaporaèrevesja ali ileus, sladkornabolezen, veèja obèutljivost zaku�ne bolezni, bolezni jeter inpodobno. Trenutno je pri pasjihboleznih zelo aktualna debelost,ki nastane zaradi

nekakovostnega �ivljenja psov,nepravilne in neuravnove�eneprehrane. V zadnjih letihKinolo�ka zveza Slovenije dajevelik poudarek na pasjoprehrano, ki mora biti naravnain zdrava, z dodatki vitaminov inmineralov, �itaric, beljakovin inobogatena z velikokakovostnega mesa (pi�èanèje,ovèje�), uravnove�ena in zizrednim okusom. Hrana ne smepu�èati vonjev, biti mora brezumetnih barvil, kemiènihkonzervansov, konzervansovBHT in BHA in BREZODPADNIH �IVALSKIHDODATKOV! Hrani zalepotne pse ne smejo manjkati�e sestavine za sijoèo dlako. Slovenski kinologi se zelozanimajo za razliène slovenskepasme psov, od katerih je edinapotrjena KRA�KI OVÈAR.Nadzorujejo pa seveda tudi�tevilne druge pasme, ki izvirajoiz drugih dr�av in provinc, kot sona primer ruski èrni terierji,nem�ki bokser, greyhound,kavalir-king charles �panjel,shar-peji, ameri�ki stafforshireterijer, kitajski goli pes, epagnuelbreton, labrador retriever, shin-tzu ali kitajski cesarski pes inpodobno. Slovenija se gledepasjih tekmovanj in razstavuvr�èa v sam svetovni vrh, sajjim je tekmovanja CACIBdodelila Svetovna kinolo�kazveza � WMOD.

Marko Kern, 7.a

36

HRÈEK RAZISKUJE IN INTERVJUVA

Ali veste?

VSE PTICENIMAJO ENAKIHKLJUNOV

Ko sli�ite za kljun, severjetno spomnite na ptice. Todaredko pomislite na to, da se tudipo kljunih ptice zelo razlikujejo.Oblikovani so tako, da jim lahkoslu�ijo za razliène namene.Seveda jih v prvi vrstiuporabljajo za iskanje innabiranje hrane. Z njimi pa silahko �e èistijo in gladijo perjeali pa ga ma�ejo z ma�èobo, kijo imajo v �lezah pri repu �predvsem vodne ptice, da se jimperje v vodi ne omoèi. Veèinaptic uporablja kljun za spletanjegnezd, saj z njim nabirajogradbeni material � ko�èkeblata, suhe travnate bilke, vejicein �e kaj. Ker pa se ptice prehranjujejoz zelo raznovrstno hrano, so zatotudi njihovi kljuni zelo razlièni.

Oglejmo si jih nekaj inpoglejmo, na kajspominjajo!!!

�lièarka: hodi po obali in podvodo nenehno miga z glavo semter tja in s kljunom v oblikilopate ali �lice lovi manj�e ribein drugo hrano.

Lopata in �lièarka

Èaplja: Njen kljun je kotsulica � je dolg in konièast.Zapièi ga v ribo in jo potegne iz

vodeSulica in èapljin kljun

Papiga: Kljun ima podobenkle�èam za trenje orehov.Zato z lahkoto stre �e tako trdoreh in trda semena.

Kle�èe za drobljenje orehov inpapigin kljun

Vrabec: Ima kljun podobenpinceti. Hrani se s hrano, ki jopobira po tleh. S svojim kljunomjo brez te�av pobere s tal.

Pinceta in vrabèev kljun

Zelena �olna: Kljun ima kotdleto. Hrani se z �u�elkami, ki�ive pod drevesnim lubjem. Zostrim kljunom tolèe po skorji injo preluknja, nato pa izpod njepotegne �u�elke in jih poje.

Dleto in �olnin kljun

Kolibri: Je najmanj�a ptica nasvetu, velika kot èmrlj in �ivi vAmeriki. Prehranjuje se s sladkomedièino cvetov. Kljun imapodoben slamici za pitjesokov, je kot dolga in votlacevka. Kolibri ga potisnegloboko v cvet in tako lahkoposrka sladko tekoèino.

Slamica in kolibrijev kljun

Pripravili uèencibiol. kro�ka

37

HRÈEK RAZISKUJE IN INTERVJUVATISA

Lansko leto smo vampredstavili oljko v povezavi staborom, ki smo ga imeli vPiranu. Tokrat smo �e boljodloèeni, da nadaljujemo spredstavljanjem dreves, �eposebej so nas k temuvzpodbudile zbiralne akcijepapirja in ohranjanje dreves, oèemer lahko berete tudi vsestavku �Zbiralna akcijapapirja�.

Tokrat vam predstavljamopri nas sicer manj znano in neveè tako pogosto drevo, toda�e kako lepo in zanimivo �TISO.

Zgodovina: To èudovito drevo, kiobiskovalcu gozda vliva obèuteknekak�ne skrivnosti, se bo lahkoohranilo v na�em gozdu le spomoèjo èloveka. To je drevo,ki je tesno povezano z miti starihljudstev. Stari Grki so to drevoposvetili boginji ma�èevanja, kije kriviènike kaznovala sstrupom tise. Pri starih Rimljanihpa je bila pot v �onostranstvo�zamraèena z �alostnimi tisami,kar lahko preberemo v Ovidovipesnitvi. Kelti so svoj koledarnaslonili na posamezne drevesnevrste, tisa pa je bila posveèenabogovom smrti. Pri kristjanih paje bila vedno zelena tisa simbolveènega �ivljenja. Kozaki sotisovino uporabljali zaizdelovanje talismanov, ki so jihvarovali pred èarovnicami.Skrivnosti okrog tise jevzpodbujala tudi zdravilna moènjenega lesa in iglic. Tisa namreèvsebuje posebno kemijsko snov� alkaloid taxin in �e nekatere

druge alkaloide, kiuèinkujejo kot moèanstrup. Vse to pa tise niobvarovalo, da je ne biiz njenih nekdaj�tevilnih nahajali�èizrinili na posameznete�je dostopne in odljudi odmaknjenepredele. V srednjemveku so jo skoraj iztrebili, ker jebila nenadomestljiva pri izdelavisamostrelov in lovskih tervoja�kih lokov.

Opis tise: Tisa raste kot manj�e drevo aligrm, pri nas redko dose�e vi�ino20 metrov, na Kavkazu so eniizmed njih namerili celo 30metrov. Pogosto pa nekajdreves zraste skupaj v enodrevo, zato je debelina takegaobièajno votlega drevesa prekoenega metra. Tisa je znana kotdrevo z dolgo �ivljenjsko dobo.500 � 800 let zanjo ni niènenavadnega, na Kavkazu jenajstarej�a stara 2000 let. Tudi v Sloveniji raste tisa le �ena posameznih mestih,odmaknjena od naselij in mest.Spada med iglavce. Tisapredstavlja eno izmednajstarej�ih drevesnih vrst vEvropi, saj se je pojavila �e pred150 milijoni let. Njeno latinskoime Taxus je izpeljano iz gr�kebesede �taxon�, kar pomeni lok.Torej so jo �e stari Grkiuporabljali za izdelavo lokov.Drugi del njenega latinskegaimena �baccata� pa pomeni, danosi jagode; oznaèuje torejposebnost tise, ki ima za razlikood ostalih iglavcev, ki nosijostor�e plod v obliki jagode � toje seme, obdano z mesnatimovojem.

Tisine jagode in iglice

Tisa je dvodomna rastlina, torejimajo njena drevesa ali samomo�ke ali samo �enske cvetove,iglice pa ima dolge do 3 cm inprecej �iroke � do 2,5 mm, nazgornji strani so temnozelene, naspodnji strani pa imajo po dvesvetlozeleni progi. Soname�èene na dve strani ali pa�trlijo na vse strani. Zadr�i jihtudi pozimi, kar pomeni, da jezimzelena drevesna vrsta. Trdorjavo seme v velikosti popra jeobdano z mesnatim, rdeèim inu�itnim ovojem. Skorja deblapa je rdeèe rjava in se radalu�èi. Tisin les, ki je bil v preteklostitako cenjen za izdelavo lokov,samostrelov, posode, okrasnihpredmetov, pri izdelavi glasbil,pohi�tva, v vodogradnji(Benetke), se danes na trgu nepojavlja zato, ker je tise v naravitako malo. Danes skorajdanajdemo veè tis v okrasnihvrtovih in pokopali�èih kot pa vgozdu. Èlovek je s svojimdelovanjem ogrozil veliko�tevilo rastlinskih in �ivalskihvrst, mnoge so za vednoizginile. Na seznamu vrst, kijim grozi izginotje, je tudiTISA.

Sestavili uèencibiolo�kega kro�ka

38

HRÈEK RAZISKUJE IN INTERVJUVA

Jahalni centerJANHAR

Konji so lepe in plemenite �ivali.V Hra�ah pri Smledniku se z njimiukvarja Jo�e Janhar, ki ima jahalnicenter. Odloèili sva se, da gaobi�èeva in vam o tem nekajnapi�eva. Gospod Janhar nama jeprijazno in zelo podrobnoodgovarjal na najina vpra�anja in

rezultat tega je tale intervju.

Predstavite nam, prosim,svoje dosedanje ukvarjanje skonji! S trinajstimi leti sem zaèeljahati, leto kasneje sem dobil�rebeta lipicanske vzreje. Podevetih letih sem se zaposlil naBrdu in tam ostal osem let. �tirileta sem bil kot konjar in voznikkasaèev. Nadaljnja �tiri leta pasem vodil jahalno �olo inturistièni hlev na Brdu. Potemsem se odloèil za konjerejodoma. To je zdaj �e �esto leto.

Koliko konj imate?Na zaèetku sem jih imel sedem,zdaj jih imam osemindvajset.

Koliko konj je va�ih?Na�ih je osem, ostali so voskrbi.

Katere pasme so va�i konji inkatere pasme so ostali konji?Na�i konji so lipicanci (5), kasaè(1) in èe�ki toplokrvni (1) ter�etlandski poni (1). Konji, kiso v oskrbi, pa so arabec,lipicanec, slova�ki toplokrvniin razne kri�ane pasme.

Katera imena uporabljate zakonje?Ikar, Ramzes, Bruk, Kasper,Abi, Apros, Kalipsa�

Kako prepoznate konje?Konje loèimo po njihovizunanjosti, po njihovemobna�anju in znaèaju.

Koliko èasa porabite zaèi�èenje konja?Vse je odvisno od teg, koliko jekonj umazan. Ponavadi porabimpetnajst minut.

Katere pripomoèke pri vasuporabljate za èi�èenjekonja?Uporabljamo razne krtaèke,gumijasta in kovinska strgala,klin za èi�èenje kopit, èesalo ingobe razliènih barv.

Ali imate velikoobiskovalcev?Glede na popularnost tega�porta imamo kar precejobiskovalcev.

Kako se konj odziva naobiskovalce?Konj je po naravi pla�na �ival,zato moramo z njimi ravnatiprevidno in potrpe�ljivo.Obiskovalec mora konjazanimati.

Ali obiskovalci smejo oèistitikonja?Obiskovalci konja smejo oèistiti,vendar samo v prisotnostiin�truktorja.

S èim hranite konje?Veèinoma s senom, ovsem,sve�o travo, �itaricami. Konjiimajo najraje razne konjskebonbone, èokolade, banane,pomaranèe, jabolka, korenje insuh kruh. Razvajamo jih ssladkorjem. Za konje pa jedobra tudi sol, jedilno olje inkurje jajce.

Koliko let povpreèno �ivikonj? Ali je to kaj odvisno odpasme in treningov konja?�ivljenjska doba konja jeodvisna od pasme. Konj angle�se uporablja za galopske dirke.Trenirati se ga zaène pri dvehletih, zato je njegova �ivljenjskadoba kratka in �ivi okrogpetnajst do dvajset let. Ta konjje zgodaj zrel za jahanje.Lipicanec pa je pozno zrel zajahanje. Jahati ga zaènemo pritreh letih in pol, zato �ivi tudi dopetintrideset let.

Koliko èasa imate konjeizven boksa?Zanje je najbolje, da èim veè.

Kaj morajo postoriti lastnikikonjev v oskrbi?Svoje konje morajo èim veèkratjahati, peljati na sprehode in jihnato tudi oèistiti. Skrbeti pamorajo tudi za dobro formo konja.

Kak�ne barve so lahkolipicanci?Lipicanci so lahko vseh barv in

39

HRÈEK RAZISKUJE IN INTERVJUVAne samo bele. Ob rojstvu pa jevsak lipicanec èrn. Sèasoma papostane bel.

Ali so kak�ni dnevi posveèenikonjem?Sveti �tefan je zavetnik konjev.Na ta dan konje vodimo kblagoslovu. Konje vkljuèujemotudi v nekatere prireditve.

Ali imate kak�ne �olejahanja?Da, v okviru Konjeni�ke zvezeSlovenije in Slovenskekonjeni�ke akademije. Pri nasimamo klub NORIK. Ocenjenismo s tremi od petih podkvic.

Kak�na mora biti opremakonja za jahanje?Konj mora biti opremljen ssedlom, konjsko uzdo in raznimi�èitniki.

Kako pa mora biti opremljenjahaè?Jahaè mora imeti jahalno èelado,hlaèe, jopiè in �kornje.

Èe vas je ob branju tegaintervjuva prijelo, da bi jahali,kar pojdite v Jahalni centerJanhar, kjer boste prav gotovolahko pote�ili svojo �eljo!!

�pela Miklavèiè inTatjana Okorn, 8.a

40

HRÈEK PREDSTAVLJA NOVE �IVALIMAÈKE

Èe sli�imo to ime,se seveda najprej spomnimona domaèe maèke, ki nasrazveseljujejo in nam delajodru�bo v na�ih domovih. Kerpa obstajajo �e �tevilne divjemaèke, vam podrobnopredstavljamo obe skupini.

Divje maèke

Èe povpra�amo ljubitelje�ivali, kateri skupini med njimi bidali prednost pri obravnavanjuzveri, bi veèina odgovorilaMAÈKAM. Takoj se namreèspomnijo kralja �ivali � leva in mudajo prednost tudi prednajzvestej�im hi�nim prijateljemdomaèim psom. Maèke sonajpopolnej�e zveri in ni je dru�ine,pri katerih bi se osnovna telesnaoblika vseh predstavnikov takomalo razlikovala med seboj kakorprav pri maèkah. Zatopredstavnike te dru�ine �e na prvipogled zlahka prepoznamo. Kakoje maèka zgrajena, kak�no jenjeno telo, najbr� vemo. Krepak,lep �ivot, okrogla glava namoènem vratu, ravno prav visokenoge z debelimi �apami, dolg repin mehak ko�uh so njene glavneznaèilnosti. Zobovje je grozno,prav zversko. Podoèniki so veliki,moèni in malce ukrivljeni, da slaborazviti sekalci v njihovi neposrednibli�ini kar izginejo. Ostrogrbideraèi ali lomilci na koncih èeljustikakor ostre �karje re�ejo meso intarejo kosti. Grbaèi zadaj zalomilci so ravno prav�nji zarazkosavanje in trganje mesa.

Toda maèke ne napadajo z zobmi,èeprav so tako stra�ni. Krempljiso stra�nej�e oro�je, z njimi zadajo�rtvam smrtne rane in z njimi setudi uèinkovito branijo. �irokazaokro�ena stopala so dokajkrepka, kajti zadnji prstni èleneks krempljem je upognjen navzgor.Maèke so s svojimi nogamispretne in urne. Hodijo poèasi,previdno in potiho, lahko pa tudizelo hitro teèejo in dobro skaèejo,saj je maèji skok lahko tudi 10 �15-krat dalj�i, kakor je dolgonjeno telo. Maèke imajo zelodobro razvit sluh in vid.

Lev: Vsi ga dobro poznamo kotkralja �ivali. Levi se razlikujejo oddrugih maèk po moèno grajenemkrepkem telesu, s kratko prilegloenobarvno dlako, �irokimobrazom z majhnimi oèmi,kraljevskim ogrinjalom, ki se ovijaprek pleè ter ro�eno ostjo nakoncu repa. Ogrinjalo imenovanogriva, ki ga ima samo samec,pokriva vrat in sprednji del prsi,lahko se �e nadaljuje celo potrebuhu. Afri�ki lev zraste do 2 m, repmeri 90 cm, torej je v celoti dolgskoraj 3 m. Pleèna vi�ina zna�a 1m. �ivi na stepskih podroèjihju�no od Sahare. Pri berberskih levih � vnaravi so iztrebljeni, goje jih le vnekaterih �ivalskih vrtovih � seku�trava griva podalj�uje potrebuhu, lakteh in sprednji stranistegen. Griva na glavi in vratu jeprsteno rumena z rjasto èrnimidlakami, zaradi tega se nam vèasihzdita glava in vrat kar èrna. Azijski lev je rdeèkastoprsteno rumen, njegova griva je

manj�a kakor pri afri�kihsorodnikih. Doma je v Indiji.

Puma ali srebrni lev: Je tudi tipièna maèka. Telo imadolgo 1,20 m, rep meri 65 cm,pleèna vi�ina je 60 cm. Gosta,kratka in mehka dlaka je potrebuhu gostej�a kakor po hrbtu,nikjer pa se ne podalj�a v grivo.Barva je rdeèkasto rumena, zgorajje najtemnej�a, ker so posameznedlake na koncu èrne.

Tiger: Je krasna pisana maèka in imardeèkasto rumen ko�uh s èrno-rjavimi ali èrnimi progami, spodajje bel. Tudi rep je obroèkastoprogast. Vi�ji, vitkej�i inlahkotnej�i je kakor lev in za njimnikakor ne zaostaja. V celem meri2,25 � 2,60 m. Nekateriposamezni zelo stari samci, ki sojih ustrelili, pa so merili celo do2,90 m. Navadno je telo dolgo1,60 m, rep pa 80 cm (boljpodrobno smo ga �e opisali vlanski �tevilki Hrèkovega lista).

Leopard ali panter: Meri 2,4 m, tretjina dol�ine jerep. Ko�uh ima zgoraj rumen vvseh odtenkih, spodaj je bel, povsem telesu pa je èrno pikast inlisast. �ivi po vsej Afriki in sega vsrednjo in ju�no Azijo.

Gepard: Glava in dolg rep sta maèja,drugo telo pa je pasje, zlasti noge,kajti tacam komaj �e lahkoreèemo �ape. Ko�uh je zgorajsvetlo rumenkasto siv do oran�norumen, spodaj je belkast, po vsemtelesu pa èrno in rjavo lisast. Na

41

HRÈEK PREDSTAVLJA NOVE �IVALImajhni glavi ima znaèilno navpiènoèrno èrto, ki se vleèe od oèesa doustnega kota. Geopard �ivi naodprtih stepah v Afriki injugovzhodni Aziji, kjer s svojospretnostjo in hitrostjo loviantilope.

Klavdija Pavec, 6.b

Domaèe maèke

Èe opazuje� domaèomaèko, ki zalezuje ptièa, ti bohitro jasno, kako zelo jesorodna levu in tigru. Vse maèkeso namreè izvrstni lovci. Somoène in �ilave, z ostrimikremplji in zobmi ter izvrstnimièutili. Lovijo ponoèi, zato so oèidobro prilagojene gledanju vtemi. Tudi na�a domaèa maèkalahko pre�ivi v naravi, kjer sehrani z mi�mi, ptièi in �u�elkami.Seveda pa se mnoge eksotiènepasme domaèe maèke, ki jih jerazvadilo �ivljenje po domovih, vdivjini ne bi veè obdr�ale. Prednik domaèe maèke jepisano obarvana nubijskarumena maèka, ki �ivi na zemlji�e kak milijon let. Najdemo jo vAfriki in Aziji. Èlovek jo je prvièudomaèil v Afriki, da bi mu izka�è preganjala mi�i in podgane.Odtlej je vzredil �tevilne pasme,od progastih do dolgodlakeperzijske maèke in brezrepemaèke manx. Pred tremitisoèletji so bile domaèe maèkev Egiptu vsakdanja prikazen,imeli so jih v velikih èasteh. �e kar nekaj maèjih pasemsmo predstavili v na�emèasopisu, tokrat vampredstavljamo �e eno izmed njih.

Ruska modra maèka: Ruska modra maèka jevitka, graciozna maèka, ki imatelo na vitkih nogah z dolgimrepom. Na klinasto oblikovaniglavi ima raven nosek, tako kottigri in panterji, na ravnem èelupa stojijo pokonèna �pièastau�esa. Njene oèi so velike inmandljaste oblike. Mladièi imajoprvih �est mesecev sinje-modre,potem pa zaèno dobivatiintenzivno temno smaragdnozeleno barvo oèi. Za te maèke jeznaèilno, da imajo dvojnokratko dlako, ki je zelo fina,svilena in mehka. Konice dlakso srebrno-belo obarvane in selesketajo. Mladièki imajoponavadi na ko�u�èku tigrasteoznake, ko pa odrastejo,postane njihov ko�uh svetlo-modro-siv brez oznak in prog inseveda z ne�nim svetlosrebrnimsijajem. Zaradi tega so se v njihzaljubili ruski carji. Vendar so iznjihovih ko�u�èkov dajaliizdelovat rokavice in ovratnike.V�eè so bile tudi kraljem vAngliji, �paniji in na Malti, zatoso se dostikrat pojavile nanjihovih slikah.

Ruska modra maèka

Oèarale pa jih niso samo ssvojim videzom, ampak tudi zznaèajem. Gospodarjem vednoka�ejo svojo ljubezen in so jimvedno vdane. Odrasle maèke sozelo dru�inske, vendarpotrebujejo veliko pozornosti.Redkokdaj sli�i� njihov prefinjenglasek, le kadar se jim to zdi respotrebno. Prijateljice niso zavsako ceno. Do tujcev soobièajno vladarsko zadr�ane inmalce nezaupljivo nemirne.Kadar jim kaj ni po volji, znajoizkoristiti vsako prilo�nost zapobeg. Ker so zelo vitke, zmorejoskoke tudi do dveh metrov.Njihovo gibanje je lahkotno,elegantno in pri skokih tudibrez�umno.V Evropi in po svetuniso �e tako raz�irjene, vendarso ljubitelji, ki pravijo �enkratruska maèka, vedno ruskamaèka.�S tem �elijo povedati, da imajoneprimerljiv znaèaj, ki se ujemaz njihovim videzom.

Tamara Vidic, 7.b

42

ÈLOVE�KA RIBICA

Pri pouku biologije se v6. razredu uèimo o �ivalih.Spoznavamo razliène �ivali potem kje �ivijo in kako so razvite� ene bolj, druge manj.Natanèno smo si ogledali �aboin njene sorodnike. Jaz pa semrazredu pripovedovala o njenisorodnici èlove�ki ribici. To jeprav posebna �ival, znaèilna zana�e kra�ke jame in je nenajdemo nikjer na zemlji. Takim�ivalim pravimo endemiti.

Znaèilnosti: Dobro prilagojena v svojemuokolju je èlove�ka ribicaizgubila temno ko�no barvilo(izjema so èrne èlove�ke ribiceiz Bele krajine) in oèi (kotdrobni èrni piki se pojavijo primladièih, pozneje zakrnijo in jihpreraste ko�a), pri èrni èlove�kiribici pa so skoraj normalnorazvite. S 25 do 30 cm telesnedol�ine je èlove�ka ribicanajveèja jamska �ival na svetu inhkrati edini jamski vretenèar vEvropi. Ko�a brez temnegapigmenta je zaradi prosevanjakrvi rahlo ro�nata. Na svetloboje obèutljivo vse telo. Dobro sta razvita voh in okus.Razmeroma velika trikotna glavase topo konèuje v splo�èengobèek. V ustih so drobni zobki.Ima dva para �ibkih nog, priplavanju jim pomaga ob stranisplo�èen rep, ki ga obrobljako�na plavut. Diha z zunanjimi�krgami � po trije razvejani èopina vsaki strani tik za glavo, kotpri �abjih paglavcih � so zaradikrvi, ki proseva skozi steno, �ivo

rdeèe barve. Ima tudi preprostapljuèa. Samèek in samièka se pozunanjosti le malo razlikujetamed seboj.

Èlove�ka ribica

HRÈEK PREDSTAVLJA NOVE �IVALI

Prehranjevanje:Prehranjuje se z razliènimivodnimi �ivalmi in zelo dolgozdr�i brez hrane.Razmno�evanje:V naravi ni znano � posamiè sobile najdene mlade �ivali,najmanj�a okrog 4 cm in 2 jajciz zarodkom, v laboratorijih le�ejajca � do 70 s premerom okrog12 mm, razvoj zarodka pa trajaveè mesecev, odvisno od tem-perature vode.

Ali veste!Da je èlove�ka ribica na na�emkovancu za 10 stotinov!

Katja Kastelic, 6.b

NAVADNI JAZBEC

Jazbec je zelo lepa inzanimiva �ival, vendar gapremalo poznamo, zato vam

ga podrobnejepredstavljamo.

Raz�irjenost:�ivi skoraj v vsejEvropi tudi naBalkanu, nenajdemo ga pa naotokih. V Slovenijije splo�no raz�irjenavrsta, ponekod sepojavlja le obèasno.V gorah ne grevisoko, na Pohorju

�ivi npr. do vi�ine 800 metrov.

Opis: Je na�a najveèja kuna.Glava je konièasta, trup pamoèan in zajeten. Okonèine somi�ièaste, kremplji na prstih padolgi. Glava je bela, prek oèi inuhljev pa se vleèe �iroka èrnaproga, ki se priène kak centime-ter za smrèkom. Hrbet je siv, zrumenkastimi, rjavkastimi ali ssrebrnimi odtenki. Trebuhpora�èa redka èrna dlaka. Repje kratek in svetel. Dimenzijejazbecev iz Evrope so sledeèe:te�a 6,5 � 18 kg, trup z glavo 75cm � 85 cm, rep 18 cm, stopalo9 cm � 12 cm, uho okrog 5 cmin pleèna vi�ina 30 cm � 32 cmTe�a je odvisna od kolièineshranjene tol�èe, zato se tekomleta obèasno spreminja. Jeseniso zama�èeni, da se jim vleèetrebuh po tleh, spomladi pa sosuhi kot trlice.

43

HRÈEK PREDSTAVLJA NOVE �IVALI

Jazbec

�ivljenje: Je ponoènjak.Giblje se navadno poèasi inprevidno. Dokaj dobro pleza, vsili pa tudi plava. Voh in sluh imadobro razvita, vid pa jerazmeroma �ibak. Pozimiveèinoma miruje v jazbini,vendar to ni pravo zimskospanje. Od èasa do èasa moraza kratek èas iz brloga, da semalo pretegne in od�eja. Zaradiobilja podko�ne tol�èe dolgozdr�i brez hrane. Jeseni in pozimije povpreèna te�a jazbecevokrog 12 kg, spomladi pa samo9 kg. Pozimi zapu�èa brlog tudiv globokem snegu in hudemmrazu. Jazbeèevo podzemskodomovanje je labirint, vhodov spremerom 3 � 5 dm je veè. Vgrièevnatem svetu je lahko dolgdo 10 metrov in gredo 2 � 4metre globoko. Jazbec spalniconastelje s suhim listjem, travamiin mahovi, v bli�ini jazbine jelatrina, kjer ima jazbec�strani�èe�. Tak�ne latrine solahko tudi v podzemskemdomovanju. Jazbec je vsejed. Hrani se zmalimi sesalci, �e posebej znjihovimi mladièi, dvo�ivkami,

hro�èi in drugimi�u�elkami, pol�i,de�evniki inmrhovino. Odrastlinske hraneu�iva korenine ingomolje, sadje, �ita,jagodièevje, �ir in�elod. Razmno�evanjeje zapleteno. Parijose med februarjemin majem. Samice, ki

v tem èasu niso bile oplojene inpa mlade samice, ki so postale�ele zrele, se parijo �e doseptembra. Samice skotijo odenega do pet mladièev.�ivljenjska doba je do 15 let.Povzroèi pa lahko karprecej�njo �kodo, vendar jovsaj deloma nadomesti zredèenjem mi�i in voluharic.

Sandra Kunèiè, 7.b

LABRADORECLabrador Retriver

V rubriki Hrèek intervjuvaste izvedeli, da obstaja pasjapasma LABRADOREC.Lahko ste ga videli tudi nasliki. Zato smo se odloèili, davam v leto�nji �tevilkipodrobno predstavimo pravto pasmo.

Domovina:Velika Britanija.

Poreklo:Pasma izvira iz NoveFundlandije, v 19. stoletju pa sojo angle�ki mornarji pripeljali iz

Labradorja v Veliko Britanijo.

Splo�ni videz:Je kratek in moèan pes s pleènovi�ino od 55 do 62 cm pri psihin 54 do 60 cm pri psicah. Ima�iroko lobanjo, �irok smrèek,moèno �karjasto zobovje,kostanjevo rjave ali le�nikovorjave pametne oèi, ob glaviprilo�ene viseèe uhlje, moèanvrat, srednje dolg in s kratko,gosto dlako porasel rep inzmerno dolge noge te�kih kosti.Trda in gosta ravna dlaka znepremoèljivo podlanko jevedno enobarvna � èrna, jetrnaali rumena. V vsakem èrnemleglu se lahko pojavijo tudipovsem rumeni mladièi.Mladièki so zelo �ivahni in polnienergije. Ima zelo dobro razvitvoh.

Znaèaj:Pri delu se odlièno ujame zgospodarjem. Enako dobroprina�a stvari na kopnem in vvodi. Stoletja dolgo je pomagalribièem vleèi mre�e iz morja. Jezdrav, vzdr�ljiv in zelo odporenèistokrven pes. Primeren je zadru�inskega ljubljenca, saj sezelo rad igra in je prijazen zotroki in odraslimi. Ninapadalen, ampak le z laje�emopozarja na tujce.

�e enkrat si oglejte sliko Maksa,ki je prav te pasme!

Zbrali kro�karji izrazliènih virov

44

Pa �e nekaj iz� i v a l s k e g aleksikona:

Arktièna lisica

V dol�ino zraste do 90 cm, odtega meri rep 30 cm. Znani stadve barvni obliki: prva, ki jepoleti sinja in pozimi skorajbela, druga je �e poleti belkasta,pozimi pa postane ble�èeèebela. Raz�irjena je na skrajnemseveru Severne Amerike,Evrope, Azije in tudi na otokihArktike. Poleti se prehranjujepredvsem s postru�niki, ptièi inptièjimi jajci, ribami itd., pozimipa z zajci in voluharji.Po 52 dneh brejosti samicaarktiène lisice skoti 4 �10mladièev.

Beli kit

Beli kit je velik morski sesalesarktiènih morij.Zraste lahko veè kot 5 metrov.Mladièi belega kita so obrojstvu èrni, kmalu pa postanejosivo sinje barve, odrasli pa so �esvetlej�i, skoraj beli. Je zelodru�abna �ival, zdru�uje se vvelike jate. Poleti pogostozahaja v izlive rek. Je poèasen,toda spreten plavalec, lahkotnose giblje med ledenimi gorami varktiènem morju, koder si i�èehrano, predvsem trske in drugevrste rib. Samica navadno skotienega, vèasih dva mladièa.Mladièi so ob rojstvu velikimeter in pol.

Belo-siva hi�na mi�

Belo siva hi�na mi� lahko zrasteod pribli�no 5,5 cm do 12 cm vdol�ino, njen rep pa meri �enadaljnjih 5 cm � 10 cm.Prvotno je �ivela v Evropi inzahodni Aziji, èlovek pa jo jeprenesel tudi v druge dele sveta.Obstaja veè oblik mi�i, ki so setesno navezale na èlovekovobli�ino, nekatere pa �ivijo napolv divjini in se navadno ne kri�ajos prvimi mi�mi. Mi�i sopravzaprav vsejede �ivali.Dejavne so podnevi in tudiponoèi. Obièajno �ivijo vskupinah ali dru�inah. Brejostpri mi�ih traja 23 dni, samicaskoti 4 � 8 mladièev, tudi�estkrat letno.

Zlati hrèek

Zlati hrèek je manj�i od velikegahrèka, zraste lahko do 18 cm,njegov rep pa meri 1 cm.Prvotno je �ivel v Siriji, danespa ga vzrejajo v mnogihde�elah. Mo�no je tudi, da soposamezne populacije spetza�ivele v divjini. Vsi zlatihrèki, ki jih danes lahkokupimo, izvirajo iz leta 1930in to iz legla domaèe vzreje vAlepu. Ta majhen glodalec jedejaven predvsem posonènem zahodu, veliko èasapa pre�ivi v svojih podzemnihrovih. Samica je breja samo16 dni, v enem leglu pa skotiod 6 � 10 mladièev, na leto imalahko veè legel. Mladièi se zelohitro razvijajo, po 6 tednih somladièi popolnoma zreli.

Orli

Orli so velike ujede z moènimukrivljenim kljunom, ostrimikremplji in velikimi zlato sijoèimioèmi. So uspe�ni lovci, ki lovijoptice in druge �ivali. Poznamopribli�no 60 vrst orlov iz vsegasveta. Orli med lovom ponavadiure in ure jadrajo nad odprtokrajino in i�èejo plen. S svojimodliènim vidom lahko opazijoplen na veliki razdalji. Nato sespustijo nanj in ga ubijejo ssvojimi velikimi kremplji. Tegapa ne poènejo vsi orli. Nekaterisvoj plen preganjajo meddrevjem, ribji orel pa lovi ribe vvodi. Orli svoja gnezdaveèinoma gradijo na drevju inskalnih policah. Gnezda sozgrajena iz palic in vej. Ptice gauporabljajo leto za letom,vendarne vedno iste ptice. Gnezda sevenomer poveèujejo, saj jih parivsako leto dograjujejo z novimivejicami in palicami.

Da�a Makuc, 7.a

HRÈEK PREDSTAVLJA NOVE �IVALI

45

HRÈEK SE ZABAVARe�i rebuse!

Sestavila Ana Pestar, 8.a

Rešitve na strani: 48

�ALE :glavni igralci�ivali in ljudje

ZAJCISodnik zasli�uje divjega lovca:�Zakaj ste streljali na zajce,èeprav niste èlan lovskedru�ine?��Ker so oni jedli moje zelje,èeprav niso èlani na�edru�ine.�

BOLHEKlate�a sedita na klopi v parkuin eden se ves èas praska.�Kaj pa se èehlja�? Ali ima�bolhe?�

�Nesramne�, mar misli�, dasem pes? U�i imam.�

�TIRJE KONJIKonj nekega bogata�a je bilpora�en na dirkah.Bogata� se jezi na jahaèa:�Kaj bi pravzaprav hoteli?� mu odvrne jahaè.�Saj nisem bil zadnji, za manoso bili �e �tirje konji.��Ja, ampak to so bili prvi �tirjekonji naslednje dirke!�

ER

46

�IVALIMihec pride jokajoè v �olo.�Zakaj joka�?� ga vpra�auèiteljica.�Zato, ker je moj oèe daneszjutraj rekel mami gos, mojamamapa je njemu rekla osel.�Uèiteljica:�In kaj ima� ti pri vsem tem?��Seveda imam! Èe je moj oèeoselin moja mama gos, kak�na �ivalsem potem jaz?�

RACE�Vèeraj sem za vasjo ustreliltri race.��Ali so bile divje ?��Race ne, lastnik pa grozno! �

Zbrala Tais Leban, 5.c

HRÈEK SE ZABAVAPa �e dva rebusa!

Sestavili Kaja Šuštar in Monika Okorn, 5.c

Rešitve na strani: 48

�ALE:glavni igralci

�ivali

PRA�IÈKIZakaj mali pra�ièki �e ne vidijo,ko se skotijo?Zato, da ne bi videli, da jim jemati svinja.

BUTASTI VRANIDve butasti vrani sedita na veji inse dolgoèasita. Mimo se pripeljereaktivec in prva ga obèuduje:�Uau, poglej kako je hiter!�Druga ji ne ostane dol�na in jihitro odvrne:�Tudi ti bi bila tako hitra, èe bi tigorela zadnjica.�

MRAVLJE IN SLONSlon vsak dan pohodi mravljammravlji�èe. Zato se mravljeodloèijo,da ga bodo preteple.Ko naslednji dan spet pridemimo slon, ga vse mravljenapadejo. Slon se vseh otrese,le ena mravlja pa mu ostane navratu. Takrat se ostale mravljezaderejo: �Edi, zadavi ga, zadaviga!!!�

47

HRÈEK SE ZABAVANESREÈAPol� in �elva se zaletita.Takoj prihiti policaj in vpra�a,kako se je to zgodilo.Nakar mu �elva odvrne, da se jezgodilo tako hitro, da �e samane ve, kako.

MOÈPride zajèek v gostilno:�Eno pivo, prosim!��Kaj bo� s pivom, sok sinaroèi,� se oglasi lisica.�Ima� probleme? Pridi ven, sebova zmenila. Kdor zmaga,pride in si naroèi kar hoèe!�Gresta ven in èez èas pridezajèek na pijaèo in si spetnaroèi:�Eno pivo, prosim!��Kaj bo� s pivom, sok sinaroèi,� se oglasi volk.�Ima� probleme? Pridi ven, sebova zmenila. Kdor zmaga,pride in si naroèi kar hoèe!�Pa spet pride zajec nazaj. Zanjim pa pride medved in vpra�a:�Zajèek, a �e koga?�

Medved in zajèek - v slogi jemoè

Zbral Matej �erjal, 6.a

Brez besed!

48

HRÈEK SE ZABAVAPOPRAVI BESEDILO

V naslednjih stavkih so napake. Poi�èi jih in besedilosmiselno popravi. Re�itve najde� nekje zadaj!

Slon je najmanj�a kopenska �ival. ______________

Krokodili plavajo po drevesu. ______________

Ptice imajo rilec. ___________

Kolibri je najveèja ptica. ____________

Morske ribe �ivijo v rekah._____________

Spominèica ima rumene cvetove.___________

Kadar se dobro poèuti, ku�a prede. ____________

Pajek ima dve nogi. _____________

Sestavili uèenci pri biol. kro�ku

UGANKE

1. Kamor koli prikrevlja, vsepovsod ta sreèni potnik je doma.

2. Kdo brez vode se umiva, prede, ko poèiva, zgrbi se in naje�i, èe jo kaj razjezi?

3. Ko�o sleèe, ko se preobleèe.

4. Ponoèi zunaj motovili, a dan prespi.

Ko so krojaèi ko�uh mu se�ili, so tisoè igel notri pozabili.

5. Sku�tran kralj je, brez frizerja, nima avta ne �oferja, vsak dan pe� na sprehod gre, èe te sreèa, te po�re.

6. V hlevu domaèem prebiva, velika teta milostljiva. Zeleno travo pre�vekuje, je mlekarna, ki lahko potuje.

7. Velik sem, kosmat rad èebelam bil bi brat, m m m, potem bi med imel, m m m, bi lizati ga smel.

Zbrala Mira Radojc, 6.a

Re�itve!REBUSI: POPRAVI BESEDILO: UGANKE:1. gorila najveèja pol�2. dinozaver v vodi maèka3. planika kljun kaèa4. veverica najmanj�a je�5. lisica v morju lev

modre kravalaja medved�est nog

49

HRÈEK SE ZABAVANAGRADNA KRI�ANKA � pregovori o �ivalih

Re�i pregovore in odgovore vpi�i v kri�anko, nato po vrsti vpi�i v o�tevilèene kvadratke èrke od 1 do13 in dobil bo� geslo, ki je re�itev nagradne kri�anke! Izpolni kupon in ga vrzi v skrinjico v uèilnici biologije. 10 dni po izidu Hrèkovega lista bo uredni�kiodbor objavil rezultat �rebanja. Nagrada bo kot vedno po izbiri: �iv hrèek ali knjiga.

PA USPE�NO RE�EVANJE!!!!

1. Biti domi�ljav kot �?2. Biti zvit kot ...?3. Biti neumen ...?4. Biti poèasen kot �?5. Biti priden kot �?6. Biti krvoloèen kot �?7. Biti rdeè kot ...?8. Biti trdo�iv kot �?9. Biti molèeè kot ...?10. Biti laèen kot �?11. Biti umazan kot ...?12. Biti poni�en kot �?13. Biti moèan kot ...?14. Biti pla�en kot �?

Re�itev:1 2 3 4 5

6 7

8 9 10 11 12 13

NAGRADNI KUPON:REŠITEV: _______________

_________________________

IME:____________________

PRIIMEK: _______________

RAZRED:

Monika Okorn & Kaja �u�tar, 5.b