Historični seminar 6 - ZRC SAZUhs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_8.pdfa title for French...

Historični seminar 6

Uredili Katarina Keber in Katarina Šter

Ljubljana 2008

HISTORIČNISEMINAR6 Uredniški odbor KatarinaKeber,KatarinaŠter,MojcaŽagarKarer

Znanstvena monografija je recenzirana.

Uredili Katarina Keber in Katarina Šter Jezikovni pregled MojcaŽagarKarerinHelenaDobrovoljc Oblikovanje MilojkaŽalikHuzjan Prelom Brane Vidmar

Založnik ZaložbaZRC,ZRCSAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik VojislavLikar

Načindostopa(URL):http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/ISBNtiskaneizdaje:978-961-254-059-3

CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana

930.85(082)930.1(082)

HISTORIČNIseminar6[Elektronskivir]/urediliKatarinaKeberinKatarinaŠter.-Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2008

ISBN978-961-254-060-91.Keber,Katarina237890816

©2008,ZaložbaZRC,ZRCSAZU

Vsepravicepridržane.Nobendelteizdajenesmebitireproduciran,shranjenaliprepisanvkaterikolioblikioz.nakaterikolinačin,bodisielektronsko,mehansko,sfotokopiranjem,snemanjemalikakodrugače,brezpredhodnegapisnegadovoljenjalastnikovavtorskihpravic(copyrighta).

177

Izvleček

V17.stoletjujeizrazgallicinium,kijebilskozistoletjamočnoteološkokonotiran,postalpriljubljennaslovzafrancoskepamflete(galluspomenitakopetelinkottudiFrancoz).SprvasogauporabljalisamiFrancozikotbudilnikrik,vdrugipolovicistoletjapajepostalizrazzaprotifrancoskepesnitveinpamflete.

ključne besede

Gallicinium (galicinij), Gladič, francoski in protifrancoski pamfleti,Galluspraedator,AcademiaOperosorum

AbstrAct

The term gallicinium – “cock’s song” had a strong theological conno-tation throughout the centuries. In the 17th century itwas also used asa title forFrenchpoliticalpamphlets,gallusmeaning“cock”aswellas“Frenchman”.TheFrenchthemselvesusedtheterminthefirsthalfofthecentury,whereasitwasonlyinthelastthirdofthecenturythatanti-Fren-chpamphletswereentitledGallicinium.

key Words

Gallicinium,Frenchandanti-Frenchpamphlets,AcademiaOperosorum,Gesenius,Galluspraedator

Uvod

Priraziskavahopanegiričnihpesnitvah(tj.slavospevih),name-njenihHabsburžanom,sejevSemeniškiknjižnicivLjubljaninašlalatinskapesemvelegičnihdistihihznaslovomGallus praedator im-pinguatus ab aquila victrice deplumatus(O petelinu, nažrtem roparju, ki ga zmagoviti orel oskubi)izleta1689.Žesamnaslovjeobetalmalovečduhovitostikotobičajnislavospeviinepitafihabsburškimcesar-

Še nekaj o Gladičevem galicinijuAnnAMArIA lesIGAnG-bruckMüller*

* Mag.AnnamariaLesigang-Bruckmüller,Zunanja sodelavka InštitutazaklasičnofilologijonaDunajskiuniverzi,Geigergasse11/5,1050Wien

[email protected]

178

jem, nadvojvodinjam in nadvojvodam.Najdena pesnitev neznanegaavtorjasenahajavzbirkimešanihspisovJanezaGregorjaDolničarja,Miscellanea Thalbergica,vSemeniškiknjižnicivLjubljani.Grezadvogovor med petelinom (gallus, istočasno tudi Francoz) in orlom(simbolzacesarstvo),kisevdistihihbojujetazaprevlado.Najdbajespodbudilavprašanje,aliobstajajostičnetočkemedtembesedilominnekolikoboljznanimgalicinijemkanonikaJurijaAndrejaGladiča,kijebiltakokotDolničarčlanljubljanskeAkademijeoperozovinjeposmrtiJ.K.Prešernapostaltudinjendrugipredsednik.1Gladičevemugaliciniju, ki je izšel leto dni pred omenjenim besedilom neznanokje, je prof. Kajetan Gantar v zborniku ob 300-letnici ustanovitveAkademijeoperozovposvetilkartristrani.2Grezarazmeromadolgkolometričnipamflet,vkateremavtorznenavadnimsrdominsovra-štvomzavračavse,karjefrancosko.Todaotempozneje.

Izrazgallicinium (»petelinjepetje«) jebil skozi stoletjamočnoteološko konotiran, nanašal se je v prvi vrsti na Petrovo trikratnozatajitevJezusa,pokaterijepetelinzapel.HimnacerkvenegaočetaAmbrožaznaslovomAeterne rerum conditor(4.stol./začetek5.stol.)prikazujeglobljipomenpetelinjegapetja–sprepevanjemhimnenajbisezapolnilčasmedpetelinjimpetjeminvzhajanjemsonca, torejvprenesenemsmislumedkrstominvstopomvbožjekraljestvo.PodAmbroževimvplivomjetudikrščanskipesnikPrudencij,kiježivelvpribližnoistemčasu,napisalpesemAd Galli cantum(Ob petelinjem petju; iz njegove zbirkeCathemerinon, štev. 1). Za 17. stoletje je vVD17 (to je seznamnemških tiskov iz17. stol.na internetu3) izpri-čanihkarnekajdelznaslovomGallicinium, od katerih ne omenjam npr.medicinskihdelnekegaEberhardaGockelaaliizrecnoteološkihdel.Omejimosenatistadela,prikaterihsenaslovnanašanadvojnipomentebesede,sajgallusnepomenilepetelin,temvečtudiGalecoz.Francoz.

Galiciniji, ki so bili napisani v Franciji

Francozisamisoizrazgalicinijnazačetku17.stoletjažeupora-bljalizapolitičnespiseoziromavpolitičnemsmislu.Takojebilleta1610,obumorukraljaHenrikaIV.,tiskanGallicinium Gallici parri-cidii,pesem,kiobsegasedemelegičnihdistihov.Vizrednopotrtem

1 Glej Academia Operosorum.GledeliteratureglejtudiLavrič,Ljubljanskastolni-ca.

2 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.97–100.3 ‹http://www.vd17.de›.

Annamaria Lesigang-Bruckmüller

179

tonuobžaluje,da jebilkraljpremaganzzvijačo.Petkrat seponovipentameter,kivsebujetudikronogram:trIstIa sangVIneo LILIa rore MaDent–krvava rosa leži na žalostnih lilijah.Lilijesevedasimboli-zirajofrancoskomonarhijo.Vsmislutecvetličnesimbolikeseavtorvmaju,mesecucvetja,vkateremjebilkraljumorjen,usmerjakrožam;zumoromkraljajepomladinenadomakonec.Zadnjiverzseglasi:

At tibi nec violae, nec crescent, Galle, coronae,Si caput ante oculos sic periisse sinas.

[Tebi, Francoz, ne bodo cvetele vijolice in kronice, če boš dopustil, da bo tvoj poglavar pred tvojimi očmi tako poginil.]

KratkapesemjenamenjenaFrancozominjihpoziva,najsepre-budijoizsvojegasnainzaščitijosvojegakralja–jetorejbudilnikrikpetelina,namenjenFrancozom.

Tudi naslov naslednjega galicinija, ki je bil tiskan leta 1626 vParizu, je bil izbran z namenom, naj se Francoz prebudi in pohitikraljunapomoč:Gallicinium in aliquot falsas damnatasque Antonii Sanctarelli assertiones(Petje petelina proti nekaterim napačnim tr-ditvam Antonia Santarellija). V tem 135 strani obsegajočem spisufrancoskikapucinRaoulBoutrayszavračanaukeitalijanskegajezuitaAntonia Santarellija (1599–1649), po katerih naj bi imel papež poddoločenimi pogoji pravico odstaviti vladarje. Santarellijevo glavnodelo je bilo leta 1626po sklepu francoskega parlamenta celo javnozažgano, zato lahko rečemo, da jeBoutraysov spis pomembno pri-spevalkteološkiintudipolitičnidiskusiji.Delojebilosevedanapi-sano pro rege Christianissimo,zanajboljkrščanskegakralja,LudvikaXIII.Čepravtraktatobravnavaboljteološkavprašanjainimaznašotemomalomanjopravka,jezanasševendarlezanimivpredgovor,vkateremavtornadolgoinširokorazlaga,zakajsejeodločildatispisunaslovGallicinium. Če povzamemo na kratko, v francoskem pred-govorupišekralju,dajeprekrasnaTesalijasicerpolnakačindrugihkuščarjev,pravtakopatudivelikemnožiceptic,kijihžrejo;intakokotteptice,setudiontrudi,dabiočistilFrancijohudobnihdvono-gihkač,ki skušajoočrnitibelobarvo francoske lilije; celaFrancijabimoralabitipolnatakšnihpogumnihpetelinov,kotjeon,petelinov,kisosonculjubi,prinašajodan,strašijoleve,žrejokače,sopogumniitn.Et d’autant que je tiens et du soleil, et de l’humeur de cet oyseau, j’ai donné cette inscription à cet opuscule royal.–In zato, ker imam jaz sonce in humor tega ptiča, sem temu kratkemu kraljevemu delu dal takšen naslov(sepravi,galicinij).OsnovozatapredgovorjedalfrancoskihumanistRavisiusTextor(1480–1524),kijevsvojemdelu

Še nekaj o Gladičevem galiciniju

180

Epithetapetelinuinnjegovimvzdevkomposvetilcelodstavek,kate-regaBoutrayspouvodnibeseditudinavaja.–Delojetorejgalicinijvsmislubojevitegapetelina,kisvojidomoviniinsvojemukraljupogu-mnopomagavbojuprotitujimsovražnikom.

NaslednjapesnitevznaslovomGalliciniumjeizobdobjafronde(1648–53),kososefrancoskiplemičiuprlikardinaluMazarinu,njego-vipolitikiinnjegovemuvplivu.Iztedobejeohranjenihmnogopam-fletovprotiMazarinu,takoimenovanihmazarinad(francoskiznan-stvenikC.Moreau,kijihjevletih1850–53izdal,jihjenaštelvečkot4000).4Preseneča,dasobilemedtemvisokimštevilomletrialištirimazarinadenapisanevlatinščini,takotudinašGallicinium nuper au-ditum Franciam expilante Mazarino (Pred kratkim slišano petelinje petje, da Mazarin ropa Francijo)izleta1649,kojemoralenajstletnikraljevičssvojomaterjobežatiizPariza.Avtorspodbujaplemičekuporu,kerMazarinzapravljacelotnofrancoskopremoženje.Znaslo-vomgalicinijsepamfletspremenivbudilnikrik:surgite, principes regii–zbudite se, plemiči–,en gallus claruit–petelin je glasno zapel kot gosi ob zavzetju Rima.–Vigilate, Franci, togati, armati nobiles, ignobiles –bedite, Francozi, oboroženi, plemiči in neplemiči, in za mladega kralja in njegovo mater osvobodite kraljestvo.

Galiciniji,kisobilipisaniprotiFrancozom

Mazarinada jebilazelo razširjena insešedanesnahajavšte-vilnihevropskihknjižnicah,takokotnaslednjipamfletizleta1672;oboje hranijo med drugim tudi v Narodni knjižnici na Dunaju.Pamfletizleta1672jenastalvNemčijiobzačetkunizozemskevojne(1672–74).AvtorjepastorFriderikGesenius,kisijenadelizmišljenoime Germanus vigil(Nemec čuvaj)innavedel,dajespisizšelvizmi-šljenem mestu GermanopolisprinamišljenemzaložnikuEleutherius Gallomisus(Francozom sovražni svobodoljub).Zanimivoje,datuditukajzasledimoizrazgallicinium,vendarvsmislusovražnegadivjegapetelinjega kikirikanja, ob katerem naj seNemci čim prej zbudijo.Takoleseglasinaslov:Germani vigilis ad secure soporatos Germanos classicum, ut ad ferale Gallicinium hostis Galli evigilent(Bojni krik Nemca, čuvaja, brezbrižno spečim Nemcem, naj se ob divjem kiki-rikanju (feralegallicinium)Francoza, sovražnika, zbudijo).Osrednjiizraznaslovajetorejpojemclassicum,karpomeni»bojnikrik«.AlijebiloGesenijuznano,dasoFrancozisamiuporabljalibesedogallicini-

4 Moreau, Bibliographie des Mazarinades. O navedenem pamfletu glej 2. zvezek(G–Q),št.1464.


181

umzasvojepolitičnepamflete,alipasejetegaizrazazasvojnaslovdomislilsam,nijasno.

Pamfletobsega14straniinjepolnsovraštvaprotivsemu,karjefrancosko.ČeuporabimGantarjevebesede–toliko smrdljive gnojni-ce ni zlepa noben avtor izlil na Francoze in vse, kar je francoskega.5 PredvsempaNemcesameobtoži,dasoseizsameskopostiinpohlepapomehkužili, pofrancozili inopustili starenemškevrednote.Začnese takole:Germanus ad Germanos. Ad arma, ad arma, populares! Hostis vester ante portas est. Vicini paries ardere incipit, vestra res agitur, horrisona Bellonae turba clangore terrifico communis patriae jam quassat latera.(Nemec svojim (so)Nemcem. K orožju, narod! Vaš sovražnik je pred vrati! Sosedov zid začenja goreti, za vas gre, gro-zljiva vojna truma s strašnim ropotom že trka na meje skupne domo-vine.)–KdorpoznaGladičevgalicinij,mutuditebesedenisonezna-ne.Sskoraj istimibesedamisezačenjatudigalicinijJurijaAndrejaGladiča.OčitnojeGesenijevstrupenipamfletGladičatakoganil,dajegradivoprevzelinizbojnegakrika(classicum)nemškegapastorjanaredilsvojGallicinium.Gantar je imeltorejprav,kojebilnekakopresenečen,dajepesnik,kateregaverzifikacijajeponavadizelouče-na in patetično do skrajnosti nabrekla,6 vprimerugalicinijaočitnopreskočilozkemejeučenosti in izražasvoječistoosebnosovraštvoinprizadetost–galicinijnamrečnikakornibilnjegovoosebnodelo,temvečgajevbistvuprepisalinsevedamalcespremenil,topaspetodgovarjaeniodznačilnostiGladičeveverzifikacije,daseza vsakim od njegovih verzov skrivajo aluzije na znane in neznane pisce, da vse-povsod odkrivamo sledove njegove izredne načitanosti.7 Sicer pa jebilovtemčasutakoprepisovanjeboljpogosto,zlastipripamfletih.

ŽalkrajtiskanjaGladičevegagalicinijaniznan,vistemletujeizdajaltakonaDunaju(Culmen gloriae Austriacae felicitatis propri-um)kotvLjubljanipriJožefuTadejuMayrju(Belgradi moenia invicta Austriae virtus subegit et evertit).8Jepazeloverjetno,dajeMayrtakokot Belgradi moenianatisnil tudigalicinij;prvič,kerganaDunajunobenaknjižnicanehrani(medtemkoseCulmen gloriae Austriacae nahajavUniverzitetniknjižnicinaDunaju);drugičpatipografskapri-merjavakaže,da sedvevelikizačetniciNznenavadnopodaljšanoprečnočrtonaobehnaslovnihstranehujemata,takodajemogoče,daizhajataizistetiskarne.

Pravtakojetežkougotoviti,kjesejeGladičseznanilznemškim

5 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.98.6 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.96.7 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.96.8 Simoniti,Sloveniae Scriptores Latini,str.51–52.


182

pamfletom. Najverjetneje na Dunaju. Ali pa vendarle obstaja mo-žnost,dajeGesenijevclassicumspoznalvLjubljani?Narodnainuni-verzitetnaknjižnica(NUK)vLjubljanihranivrstoGesenijevihdel,vendarimenovaneganimednjimi.Dragocenivirpriiskanjuodgovoranavprašanje,katereknjigesobilevtistidobiznanenaKranjskem,jeMayrjevknjigotrškikatalogizleta1678,vkateremjeMayrpredstavilokoli2500različnihdel,kijihjeponujalLjubljančanominKranjcemvprodajo.9Gesenijevpamfletjeizšelšestletpredtem.TodakatalognavajaleenoizmedštevilnihGesenijevihdel,okrajšanozGermanni Polygamia–tobimoralabitiChristiani Vigilis Germani ad sincerum Warenbergium Suecum Epistola seu Dissertatio super Polygamia si-multanea.Germanopoli1673.Jeistizvezekmordavsebovaltudiclas-sicumizleta1672?Vsajfiktivnikrajtiskanjainpsevdonimsepriobehdelihujemata.ČepravtorejMayrizrecnonenavajaGesenijevegapro-tifrancoskegapamfleta,jeljubljanskimbralcemvendarponudilmo-žnost,dabiseseznanilistemavtorjem.

PrimerjavamedGesenijevimpamfletomClassicum inGladičevimgalicinijem

Kako je torej Gladič spremenil svojo predlogo? Kot smo žeomenili, jespremenilnaslov in izbojnegakrika(classicum)naredilGallicinium improbum improbatum sive Germanus ad Germanos in praesentem Gallorum proterviam aususque temerarios sincere justum suum exponit dolorem(Zavračanje nesramnega petelinjega petja ali Nemec ob trenutnih francoskih nesramnostih in poskusih svojim (so)Nemcem kaže svojo pravično bolečino). S temprevzameGesenijevprviverzGermanus ad Germanosvnaslov.Pamfletujenačelopo-stavildesetvrstičniuvodniepigram.Navajajočznanovest,dapetelinizmorejopregnaticeloleva,kraljaživali,gasvari,daorla,kraljaptic,nebomogelpremagati;najsepazi,dagaorelneoskubiiniznjeganenaredičlovekavPlatonovemsmislu,tojeoskubljenokuro(otemkasneje).

Pamfletsamjenaprvipogledleprepisal,tuintamjeizpustilalidodalkakverz.Žesamzačetekjeznačilenzanjegovnačinpredela-ve(prevajalabomleGesenijevnavedek,Gladičevespremembebodorazvidneizkomentarja):

9 Gl.Catalogus librorum.


183

GeseniusGermanus ad GermanosAd arma, ad Arma!Populares!Hostis vester ante portas est.Vicini paries ardere incipit, vestra res agitur.Horrisona Bellonae turbaClangore terrifico Communis Patria[e] jam quassat latera.Arrigite aures!Gallus cantilat venenato gutture.Aperite oculos! Gallus superbe cristam erigit,Alas vibrat, caudam expendit, calcaria acuit. […]

GladičAd arma ad arma Populares

Hostis vester ante portas est,Vicini paries ardere incipit, vestra res agitur.Horri-sona Bellonae tuba clangore terrifico

Communis Patriae jam quassat latera,Festinate: -- Patriae auxilium negat, Qui lentus adfert.Erigite aures.Gallus superbe cristam erigitAlas vibrat, caudam expandit, calcaria acuit. […]

[Nemec svojim (so)Nemcem. K orožju, narod! Vaš sovražnik je pred vrati. Sosedov zid začenja goreti, za vas gre, grozljiva vojna truma s strašnim hru-pom že trka na meje skupne domovine. Napnite ušesa! Petelin poje s strupe-nim žrelom. Odprite oči! Petelin nečimrno moli v zrak svoj greben, frfota in se šopiri, ostri svoje ostroge.]

Ženazačetkupostanejasno,daGladičsvojopredlogonekolikoomili; iz strašne trume vojne boginjeBellone z grozljivim hrupomnastanestrašnatubazgrozljivimzvokom.Namestopetelina,kipojesstrupenimžrelom,postaviugotovitev,datisti,kidomoviniprepočasipomaga,pravzapravnepomaga–vprimerisstrupenimpetelinomjetoprecejnespektakularnaizjava.

OčitnojebilGladič tudiboljvljudeninboljponižen,kotse je


184

tudi spodobilo za gospoda njegovega stanu. Te zadržanosti njegovpredhodniknipoznal:

GeseniusQuis veternus vestra occupat pectora?Quaenam Erynnis vestra enervat consiliaQuodnam glaucoma vestra obnubilat lumina?Num vesana invidia?Vel perniciosa discordia?Aut terror aliquis panicus?An vero auri sacra fames vos reddidit profanos?Forsan rem acu tetigi!

Germania enim jam in saeculo vivit aureo.

GladičQuis veternus vestra occupat pectoraQuaenam Erinnys vestra enervat Consilia?

Num vesana invidia?Vel pernitiosa discordiaAut terror aliquis panicusAut vero auri sacra fames vos reddit profanos,Forsa[n] rem acu tetigi,(Sed date veniam ingenuitati meae)Germania enim jam in saeculo vivit aureo.

[Kakšna letargija je popadla vaša srca? Katera Erinija vam zakriva um? Kakšen glavkom vam slepi pogled? Ali ste nevoščljivi? Sprti? Panični? Ali ste samo pohlepni po denarju? Mogoče sem zadel v črno! Saj Nemčija že živi v zlati dobi!]

Povprašanjih,kakšnaletargijajepopadlaNemce,kateraerinijajim zakriva um in kakšen glavkom jim slepi pogled, skuša nemškipastornajti odgovore za lagodnostNemcev:Ali so sprti?Ali samopohlepni?Gladičizpustivprašanjeoglavkomu;pougotovitvi,dajezadelvčrno,seopravičizasvojoodkritosrčnost–teganemškipridi-garvsvojisvetijezinikdarnebistoril.

Iznaslednjeganavedka je razvidno,da jeGladič skušalmalcepopravitirepetitivnistil,kiočitnoizviraizpastorjevegapridigarskegapoklica,inpatudispremenitibesede,kisozvenelepretirano.


185

GeseniusLudibrio sumus externis omnibus;Et tamen antiquatis istis novitatum modulisRenovatisque istis modulorum antiquitatibus,Quibus nos versuta divexat spoliatque Gallia,Mo[r]ionum instar magis magisque delectamurNobisque miro modo placemus stupidi.

GladičLudibrio sumus exteris nationibusEt tamen antiquatis istis novitatum modulisRenovatisque modulorum antiquitatibus Quibus nos versuta divexat spoliaturque Gallia,Morionum instar magis magisque delectamurNobisque miro modo placemus incauti.

[Vsi tujci se nam smejijo; in vseeno se kot norci vedno bolj veselimo tiste za-starele mere novic, in tistih obnovljenih zgodb, s katerimi nas muči in ropa ta prebrisana Francija, in, neumno, smo na čuden način sami sebi všeč.]

Izvsi tujci se nam smejijonarediGladičtuji narodi se nam sme-jijo, in neumno smo na čuden način sami sebi všečspremenivnepre-vidno(incauti) smo na čuden način sami sebi všeč–lahkorečemo,dapiševmalomanjvnetem,nekolikoboljstvarnemtonu.Besedoistis uporabljaleenkrat,medtemkojopastorponovi.

KarGladičuzveniprevečgrobo,izpusti:

Gesenius[Germania] hodie Brabeuterium est rarissimorum capitum,Vertumnorum et nugatorum theatrum,Exploratorum et subsannatorum receptaculum, Cucurbitatorum et sanguisugarum spelunca.

GladičHodie, Brabeuterium est vanissimorum capitum,vertumnorum et nugatorum theatrum, exploratorum et subsannatorum receptaculum.

[Danes je Nemčija igrišče zelo redkih mož, gledališče igralcev, sprejemnica izvidnikov in spačkov, jama za neumneže in krvosese.]


186

IzredkihmožGladičnaredinajboljošabne;dajeNemčijaposta-la jama cucurbitatorjev,sepravineumneževinkrvosesov,Gladičrajeizpusti. Prav takonekoliko dalje izpustiGesenijevbardi, grobiani, rustici(bardi,grobijaniinkmetavzi)indvaverzanižjesemibarbari (napolbarbari).

Nekoliko dalje Gladič še večkrat zamenja Gesenijevo besedostultitia, stultiipd.(neumnost,neumni)zdrugimibesedami:IzHodie crescens Gallorum malitia crescentem parit Germanorum stultitiam naredi danes povzroča Francozov čedalje večja zloba pri Nemcih če-dalje večjo neresnost (levitatem) namesto neumnost (stultitiam). Izstavkadanes se Nemci veselijo biti najbolj opičji med opicami, igralci neumni, posmeh vseh igralcevizpustibesednozvezoigralci neumni.IzGesenijevega stultitia aere nostro ditescendi (neumnost, da bi znašimdenarjemobogateli)naredistudia aere nostro ditescendi(za-vzemanje,dabiznašimdenarjemobogateli).Besedestultus, stupidus ipd.soGladičuočitnozvenelepremaloučeneinsejihjezatoizogi-bal.

Svojorazgledanostpakaževnaslednjemodstavku,konaštevaprimereljudi,kisokotNemcipopovratkuvdomovinoprišlinaslabšeoziromasosesamiposlabšali:

GeseniusQuotus, quaeso, ex Gallia redux melior?Veronenses eunt, Placentini redeunt.

Craesi eunt, Iri redeunt.Generales eunt, alastores redeunt.

GladičQuotus quaeso popularium ex Gallia redux melior,Veron[ens]es eunt Placentini redeunt.Josephi eunt Absolones redeunt.Croesi eunt Iri redeunt,Theophili eunt, alastores redeunt,Philosophi eunt, morosophi redeunt.

Kolikim, prosim, je šlo bolje po vrnitvi iz Francije?, sprašujeGesenius.Gredo kot Veronci, vrnejo se kot prebivalci Piacenze.(Teganamiganilahkorazrešiti;očitnojeVeronaveljalazaprecejboljbogatoodPiacenze.)Gredo kot Krezi(Krezjebilbogatlidijskikralj),vrnejo se kot Irosi–tojebilberačnaItaki,kigajeOdisejpremagal.Gredo kot generali, vrnejo se kot zločinci.GesenijevemunaštevanjuGladičdodašedvevrstici:GredokotdobriJakobovsinJožef insevrnejo


187

kothudobniDavidovsinAbsalom.Iznasprotjagenerales–alastoresnareditheophili–alastores(bogoljubi–zločinci),karjeustreznejše(Alastorjedemonzlobe).Gredokotljubiteljimodrosti,vrnejosekotmodrinorci.Takikatalogisobiliobičajnivučenihpesnitvah,zanaspasoženekolikotežjerazumljivi.

Podolgempritoževanjugledenemškegaokusainmišljenja,češdasejepopolnomapofrancozilo,sepričnenaštevanjevelikihfranco-skihzgodovinskihgrehov(toopisuježeGantar).10 V tem delu najde-monajdaljševstavke izpodGladičevegaperesa,saj jemoralGladičsvojo pesnitev posodobiti in se nimogel ustaviti pri grehih, ki jihjeGeseniuszapisal16 letprej.Ponaštevanjusicilijanskihvečernic,šentjernejskenoči in spletkarstvapoljskekraljice,ki jebila franco-skegarodu,obsojašefrancoskopaktiranjesTurkiinobžalujepadecKandije–Krete,nekdanjepredstražekrščanstva.Gladičevprvivsta-veksenanašananesmiselnoobstreljevanjeGenoveleta1684:Kdo je francoskega vojnega boga oborožil proti Genovežanom in ga poslal čez morje? V popolni tišini jih je iznenada napadel,[…] z ognjem in mečem vse uničil, ukradel zaklade bogatih, jih prisilil k pohlevnosti, in kaj potem? Potem so bili prisiljeni iz mesarjev in razbojnikov na-rediti plačance. Meščani sami, še sama Francija ne pozna vzroka te tiranije.PriobstreljevanjuGenoveješlozato,dajeGenovazladjamipodpiralaŠpancevbojuprotiFrancijiinnidovolilafrancoskimvo-jakom,daprečkajonjenoozemlje;LudvikXIV.jenatoposlalsvojoflotovGenovoinodmestazahtevalnoveladje,polegteganajbirepu-blikaprosilakraljaodpuščanja.Kersetemusevedanisopodredili,jefrancoskamornaricapetdniobstreljevalaGenovo.Končnososejimlemoralivdati.

Temu slediGesenijev opis, kako je LudvikXIV. izgnalKarlaLotarinškega (Lotharingiae regulum), si prilastil njegovo deželo inzatiralnjeneprebivalce.Karel jepotemslužilcesarjunaDunaju inimelvelikozaslugvbojuprotiTurkom;Gladičmu jeob smrtipo-svetilznanslavospevvcentonih.11TuGladičvnesesvojdrugidaljšivstavek.Tokratgrezapovsemaktualenpolitičnikonfliktmedfranco-skimkraljemnaenitercesarstvominpapežemnadrugistrani:kraljjeproticesarjevi inpapeževivoljiuveljavil izvolitevfrankofilskegaWilhelmaEgonaFürstenbergazavolilnegaknezavKölnu,protiče-murstapapežincesarprotestiralainpostavilamladoletnegaJosefaClemensa Bavarskega na položaj kölnskega nadškofa. Gladič temukonfliktu,ki se jedogajalpravv letu izida tegapamfleta, posvečacelostran.VerjetnojepravtakonfliktzaGladičapredstavljalpovod

10 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.99–100.11 Gantar,Operoziinlatinskaverzifikacija,str.96–97.


188

zanjegovgalicinij,sajprotikoncudelaGesenijevimbesedamexurgi-te, exurgite, imperii antistites, septemviri potentes(Vstanite, predstoj-niki cesarstva, mogočna sedmerica – sepravivolilniknezi)dodašepro quorum uno hae tempestates exortae(zaradi katerih enega so se začeli ti hudi časi);tehudečasepasokasnejšihistoriografipoimeno-valipfalška (nasledstvena) vojna ali vojna augsburške lige, kakor jo imenujejoFrancozi,kijetrajalaodleta1688do1697.12

Nakratkopovzeto, seGladičevapesnitevodGesenijeve razli-kuje v tem, da je – predvsemna začetku – nekoliko bolj zadržanakotnjenapredloga;Gladičpredlogovčasihpopravimalceposvoje,kakobesedonekolikoprestavi.Posebejpapadevočidostimanjagre-sivnainterpunkcija,sajGesenijevopesnitevkrasicelavrstaklicajevinvprašajev.VdrugemdelupaGladičvglavnemledopolnikatalog(seznam)francoskihgrdobij,pričemersezdi,dajenjegovjezikne-kolikokompleksnejšiodGesenijevegapridigarskegajezika.GladičjetorejssvojimgalicinijemaktualiziralGesenijevbojnikrik,galicinijpanidosegel razširjenostinemškegapamfleta.ŽalganehraninitiDunajskaknjižnica,mordapasešeskrivavkakisamostanskiknjižni-civAvstriji,kiprekointernetašenidostopna.

Gallus praedator impinguatusinGladičevgalicinij

Vrnimosezdajkbesedilu,kijebiloomenjenočistonazačetku:Gallus praedator impinguatus ab aquila victrice deplumatus(O pe-telinu, nažrtem roparju, ki ga zmagoslavni orel oskubi).Napisanojebiloleta1689,torejenoletopoGladičevemgaliciniju,insenahajavdrugemzvezkuDolničarjevihmiscellanea–mešanihdel.Iznaslovaizvemo,dajebilapesemzloženakot novoletno darilo(pro strena)indajebilauprizorjenanaodruvmetričnihdialogih(oz.dajojemo-gočeuprizoriti).Pesemjenapisanavboljzabavnemslogu,zatosezakriptogramomA.P.G.P.V.verjetnosplohneskrivaimeavtorja,ampaksamodvojniA.D.(Anno Domini):Anno Partae Gratiae Partu Virginis (vleturojstvaslave,obdeviškemrojstvu)–todaotemkasneje.Torejvemonazačetku le letnico,nepoznamoneavtorjanekrajanatisa,iščemo pa, kot rečeno, možno sorodnost te pesnitve z Gladičevimgalicinijem, saj jo je hranilGladičev sooperoz, učeni JanezGregorDolničar.

Pesnitev v elegičnih distihih obsega 318 verzov, petelin (tj.Francoz)inorel(tj.cesarstvo)sevdistihihprepiratazaprevlado:pe-telinkikirika,damubožekakevropskivladarpomagalvbojuproti

12 Braubauch, Vom Westfälischen Frieden,str.76–82.


189

orlu,inlepopovrstinaštevavseevropskekralje,vendarmuorelprivsakemrazloži,damutaženebopomagal.Petelinnatoodvrne,dabo pač na svojo stran pridobil sedem volilnih knezov, in jih začnenaštevati. Izvolitvi kölnskega volilnega kneza avtor posveča dolgih18verzov.Kersmosestoepizodozgorajžeseznanili,najpredstavimnekajvrsticiztegaodstavka:

Gallus: Princeps Wilhelmus nobis Elector obedit, Et reserat portas Urbis et Orbis amans.Aquila: Non est electus qui non est iure vocatus; Emptus enim pretio dicitur ille tuo.Gallus: Jure fit elector qui per majora vocatur, Papa, nec et caesar, jus inhibere potest.Aquila: Pacificus Pastor semper praeponitur agnis Proditor et praedo non bene pascet oves.Gallus: Maturus praesit, sapiens et pastor ovili, Non puer aut iuvenis pascere debet oves.Aquila: Sit Clemens aetate puer, nil officit illi, Principe grandaevo plus habet ille salis. […]

[Volilni knez Viljem nam je poslušen in nam bo rad odprl vrata mesta in sve-ta. – Kdor ni po pravici poklican, ni izvoljen, pravijo, da si ga podkupil. – Praviloma postane volilni knez, kdor je dobil večino glasov, samo papež ima pravico soditi. – Miroljubnega pastirja vedno dobijo jagnjeta; izdajalec in ropar nikoli ne bo dobro pasel ovac. – Zrel in moder pastir naj poveljuje ovcam, fant ali mladenič jih ne sme pasti. – Naj bo Clemens mladoleten, nič mu ne manjka, več ima v glavi kot stari knez. […]

KandidatcesarjainpapežajebilJosefClemensBavarski,kijebil kot sedemnajstletnik res precejmlad zamesto volilnega kneza;cesarLeopoldgajeproglasilzapolnoletnega,takodasogakončnoleustoličili.Tasporjebiledenodpovodovzapfalškonasledstvenovojno.Iznavedkapajerazvidno,dajebilacelotnapesnitevvendar-lenapisanacum grano salis.DobesednihvzporedniczustrezajočimmestomvGladičevemgaliciniju,kibijihlahkopričakovali,pavtemodlomkuni.

Kotorejpetelinuvidi,damutudivolilniknezinebodopomagali,pravi,damubodopriskočilanapomočnemškamestaindruginemškiknezi,naprimerKarelLotarinški,čemusevedavrneLotaringijo.Komuorelodvrne,dajepostalnaMadžarskemtakovelikvojskovodja,damujetadeželatakoalitakopremajhna,petelinbesnozagrozi:


190

Gallus: Expugnabo minis, auro, ferroque vel igne Praelatos reliquos, Teutoniaeque duces. Aquila: Galle, tuum seu mane canas, seu vespere cantum. Durus at et mollis cantus ineptus erit.

Z grožnjami, denarjem, mečem in ognjem bom osvojil preostale prelate in nemške vodje,kričipetelin,orelpaodvrne:Petelin, ti kar poj, zjutraj ali zvečer; če boš pel trdo ali mehko, bo tvoje kokodakanje smešno.13–Spetseizkaže,daavtornibilsmrtnoresen.

PriomembiitalijanskihmestzavzemanekajvrsticGenova–tudiotejepizodinasjepoučilžeGladič:

Gallus: Flexit utrumque genu Genuae Respublica regi, cum flagrat Urbs nostris tacta superba globis.Aquila: Urbs incensa tibi Martem mortemque minatur […]

Republika Genova je šla pred našim kraljem na kolena, ko je napihnjeno mesto gorelo od naših izstrelkov.– Goreče mesto ti želi vojno in smrt (Martem mortemque),odvrneorel.Če toprimerjamozustreznimmestompriGladiču,najdemoleomembovojnegaboga(Gladič:Quis contra Genovenses armavit Martem Gallicum?).

Avtortudiveselonavajaznaneverzeslavnihavtorjev,naslednjadvaprimerahitroprepoznatudisodobnibralec;

Gallus: Ultimus Elector fugit Neoburgus ad Istrum, Cum videt ad Rhenum nil superesse sibi.Aquila: Qui procul a Rheno, securus degit ad Istrum, Qui procul a Gallis, est quoque fraude procul.Gallus: Si socer a genero, non hospes ab hospite tutus, Nullibi securus Dux Neoburgus erit.Aquil: Regula praecedens Gallo praescripta videtur, Hanc gener ignorat, nescit et ipse socer.

Zadnji v vrsti volilnih knezov, Philipp Wilhelm [von Pfalz-Neuburg], je zbežal po Donavi [se pravi naDunaj], ko je videl, da mu ob Renu ni nič ostalo[kojenamrečLudvikXIV.leta1688uničildeželoPfalško].–Kdor je daleč od Rena, lahko brezskrbno živi, kdor je daleč od Francozov, je tudi daleč od zla,odvrneorel.NaslednjiverznamigujenaverzaizodlomkaobronastidobivprviknjigiOvidijevihMetamorfoz(vivitur ex rapto, non hospes ab hospite tutus, | non socer

13 Gospedr.MetodiKokolesezahvaljujemzanamig,daseizrazov»dur«oz.»mol«v17.stoletjušeniuporabljalovsodobnemsmislu.


191

a genero, fratrum quoque gratia rara est;Met.I,144–145):Če tast ni varen pred zetom in gost pred gostiteljem, princ nikjer ne bo varen, kikirika petelin.Zet je imenovani princ, njegov tast pa je bil cesarLeopold.–To pravilo očitno velja za Francoze,jeorlovodgovor,zet ga ne pozna in tudi tastu je neznano.

Nekaj vrstic naprej se petelin razjezi z besedami iz 7. knjigeVergilijeveEneide(verz312):

Gallus: Flectere si nequeo superos, acheronta movebo.

[Če ne morem ganiti nebeških bogov, bom zmigal podzemlje.]

Gotovobisenašlišeštevilnidruginavedki,značilnizatedanjinačinučenosti.Jepataknačinrecepcijeantičnihavtorjevpravzapravnekolikookoreninneposebejprefinjen,greboljzaprikazovanjepo-znavanjatehpoglavitnihdelantičneliterature.

Naslednjih 40 verzov avtor posveča švabskim mestom Ulm,Dillingen,LauenburgindrugimmestomvKurpfalzuinWürttembergu.Končnopetelinprizna,davendarleobstajanekdo,kigalahkoustavi:Pri mestu Memmingen teče reka, ki mi preprečuje nadaljevanje poti […]

Gallus: Unicus est fluvius, mea qui vestigia terret, Qui prope Memmingam prata, solumque rigat.

Oreltakojdoda:

Aquila: Unicus est princeps, Campidonensis et Abbas, Milite qui pauco te jubet ire retro.Gallus: Qui jubet ire retro, Gallos revocabit et idem. Pungent ut lolium lilia trifolium.Aquila: Trifolium floret felix in Caesaris horto, Marcescunt Regis lilia vero tui.Gallus: Trifolium cibus est leporis, non vero leonis, Inde lepus Gallo, non Leo praesul erit.Aquila: Est Leo Rupertus, Lepores creat ille Leones, Fitque leo subito qui Lepus ante fuit. […]

Edini je kemptenski knežji opat, ki te bo z malim številom vojakov pahnil nazaj.–Kdor me bo pahnil nazaj, me bo tudi spet poklical na pomoč,groziorel,lilije bodo ranile deteljo.–Detelja bo veselo rasla v cesarjevem vrtu, lilije tvojega kralja pa bodo ovenele.–Detelja je krma za zajce, ne pa za leve, tako da bo zajec poveljeval Francozu, ne


192

lev,seposmehujepetelin.–Rupert je lev, iz zajcev dela leve in hitro se spremeni v leva, kdor je prej bil zajec. […]

Zakakšnodeteljogre?Zakakšnegaopata?Nekajvrsticnaprejsenajdenjegovoime:Rupertus.TojebilRupertvonBodmann,14 ki jebilknežjiopatbenediktinskegasamostanaKemptenvAllgäuu(naŠvabskem).Vsvojemgrbu sicerninosildetelje (lat. trifolium),pačpatrilipoveliste,15kijihavtorimenujetrifolium(trijelisti),dabiselažepoigralzdvojnimpomenomtebesede–deteljajevendarkrmazazajce,torejboFrancozimelzanasprotnikalestrahopetnegazajca,seposmehujepetelin,nakargaorelzavrne.Zanimivoje,daseotemopatuvelikove,nipaznano,dabisivkakršnikolimeriprizadevalzabojprotiFrancozom.Jetorejzeloočitno,dajebilatapesnitevpisananjemunačast.VsamostanKemptensosmelisamoplemiči.Imelisotudišolo,todasamostanjebilboljpolitičniingospodarskikakorpakulturnicenter.16Knjižnicanibilazeloobširnainsejeskozistoletjain sekularizacijo naBavarskem deloma uničila, deloma porazgubi-la,delomapaješeohranjenavBayerischeStaatsbibliothek(BSB)vMünchnu.17Zato jeskorajdanemogočeugotoviti,ali jebilGladičevgalicinijtamznan.Keranaliiztedobenisoohranjeni,jetežkodogna-ti,alisosprejemaliobiskeizdaljnedeželeKranjske.

ČetorejprimerjamoGladičevgalicinij iz leta1688skempten-skimdialogomizleta1689,jerazvidno,dasevnekaterihtočkahvse-binskostikata,karpasevedaniposebejpresenetljivo,sajgrezapoli-tičnedogodke,kisotakratvznemirjalivseprebivalcecesarstva,takokotobstreljevanjeGenove inustoličenjekölnskegavolilnegakneza.Obstaja pa neka zelo očitna vzporednica, ki je bila povod zamojedolgoiskanjestičnihtočkmedKemptnominLjubljano,insicerzadnjiverzkemptenskepesnitve,kiseglasitakole:

Aquila: Discerpent Aquilae Gallum sine sanguine multo, Sic homo Germanis, Galle, Platonis eris.

[Naj orli raztrgajo petelina brez prevelikega pretakanja krvi, tako boš ti, petelin, Nemcem postal Platonov človek.]

inzadnjiverzGladičevegauvodnegaepigramanazačetkugalicinija:

14 GlejRoth,RupertvonBodman.15 J. Siebmacher’s grosses Wappenbuch,Bd.8,str.17–18.16 ZazgodovinosamostanaglejRottenkolber,Geschichte des hochfürstlichen Stiftes

Kempten.17 Rottenkolber,DieSchicksalederKemptenerStiftsbibliothek,str.73–75


193

Ni solem antevoles – tua quod tibi penna negabit – Rostro fies Aquilae, Galle, Platonis homo.

[Če ne boš zletel do sonca, kar ti peresa ne bodo dopustila, bo orlov kljun iz tebe naredil Platonovega človeka.]

Gre za znano anekdotooPlatonu (glejDiogenLaertiosVI, 2,6),pokaterijePlatončlovekadefiniralkotdvonogobitjebrezperes,nakarjeDiogenprineseloskubljenokokošinmurekel:Tukaj je tvoj človek.DasenahajatabesediGalle Platonisnaistemmestuvverzuinvobehprimerihnatakoopaznemmestudela,semidolgonizdelozgoljnaključje.Vantičniliteraturiteklavzuleni.Latinskiizrazhomo Platonis senajdenaprimerpriErazmuRoterdamskem,vnjegovihApophthegmata,kipasopisanavprozi.

Kljub dolgem iskanju žal ni bilo mogoče najti povezav medGladičevimgalicinijeminKemptnom.Mogoči,vendarnedokazljivi,stadvepovezavi:

Ker jeKemptenbenediktinskisamostan,bibilamogočazvezapreksalzburškebenediktinskeuniverze,kjer jekasnejšistolniproštJanez Krstnik Prešeren študiral in kasneje vodil metropolitanskoknjižnico.18 Do leta 1689 je ostal v Salzburgu, kjer naj bi – takohipoteza–razširilpesnitevsvojegasonarodnjakamedkolegi.Takobibilotudimogočenajtiavtorjakemptenskegadialoga,namrečznanegaučiteljaretorike,kijesampesnilslavospevesalzburškimnadškofom,p. Parisa Gilla, katerega nekaj del hrani tudi Semeniška knjižnica(sPrešernovimekslibrisom).Takobibil razrešenakronimAPGPV:Auctore Paride Gille Patre Venerabili(avtorjaParisaGilla,častitlji-vegapatra).Kerkronikezakemptenskisamostaniztegačasanimamo,je nemogoče ugotoviti, ob kateri priložnosti so dialog uprizoriliinkaterigosti ipd.sobilinavzoči.Razentegasejeobpreučevanjugledališča benediktinske univerze v Salzburgu tudi pokazalo, dasalzburška benediktinska univerza sKemptnompraktično ni imelanobenihstikov;19benediktincipasotudimanjpotovalikotnpr.jezuiti.InkončnotudivsamostanuMichaelbeuern,kateregakonventujeGillepravzapravpripadalinkihranimnogaGillovadelatudivrokopisih,nehranijonobenegaGillovegadnevnika,nitipesnitveGallus praedator nitiGladičevegagalicinija.PovezavaprekSalzburgatorejnimogoča.

Druga možnost pa bi bila, da bi se v Kemptnu seznanili zGladičevimgalicinijemprek tiskarskedružineMayr, ki je verjetnonatisnilagalicinijvLjubljani.Izleta1691jenamrečohranjennekitisk

18 Smolik,J.K.Prešereninprvajavnaznanstvenaknjižnica.19 Boberski, Das Theater der Benediktiner,str.212.


194

izkemptenskegasamostana,kijebilbey Johann Mayr Buchtruckern allda zu finden.20Alijelenaključje,dasoimelipribližnotakrattiskar-javKemptnu,kijenosilistoimekotznaniJ.K.MayrizSalzburgaoz.Ljubljane?Zeloverjetnojebiltokakbližnjisorodnik,sajjebilJ.K.MayrporodutudiBavarec(rojenvFrauen-Chiemsee).21AlijeimelMayrjevsinJožefTadejkajstikovznjiminalijenjegaseznanilzbe-sedili,kijihjesamtiskalvLjubljani,žalnimogočeugotoviti.

Ker kemptenska knjižnica v tedanji obliki torej ni ohranjena injenemogočeugotoviti,alijebilGladičevgalicinijtamznan,moramosklepati, da je nastanek kemptenskega dialogaGallus praedator, ki senahajavštevilnihjužnonemškihknjižnicah,povsemneodvisenodGladičaindajenajverjetnejedelokemptenskihštudentov,kisosvo-jemuopatuobnovem letu (ali pričetkunovega šolskega leta?)hotelimalcepolaskati.Besedilojepolnoaktualnihzgodovinskihdogodkov,ki jih jesodobnemubralcu težkorazrešitibrezpomočizgodovinskihleksikonov.Navedkilatinskihavtorjevsotakoočitni,daskorajnemo-rejo biti produkt kakega velikega pesnika, pač pa bolj učenca, ki sejeravnokar»napiflal«Eneide in Metamorfoz.Česorecimoučenciindrugi,kisobilipovezanissamostanom,dobilipoenizvod,tudinivečpresenetljivo,dajihješedaneskarnekajohranjenih.Zanimivopaje,dajebilatapesnitevvečkrattiskana;vprimerjavizdvemaizvodoma,kijuhraniBSBvMünchnu,jeDolničarjevnajboljnatančeninkaženajmanjnapak.KerpazasorodnostdvehomenjenihverzovsklavzuloGalle Platoniszaenkratnirazlage,jenajboljverjetenbodisiskupniviralipastaseobaavtorjaslučajnopoigralazistoanekdoto,kisijoječlovekstakoizobrazbovtistihčasihvtejzvezitudizlahkapriklicalvspomin.

Sklep

Četorejnakratkopovzamemo:Pojemgalliciniumjeimelskozistoletjaglobljiteološkipomen,vendargav17.stoletjuzasledimotudikotnaslovfrancoskihinprotifrancoskihpolitičnihpamfletov.SprvasogaFrancozisamivsajtrikratuporabilizapolitičnepesnitveinspise,vletih1610,1626in1649.NemškipastorGeseniusjeleta1672prevzelizrazvnaslovsvojegaprotifrancoskegabojnegakrika,vendarvpo-menusovražnegapetelinjegapetja,odkodergajeGladičspetvzelinnaredilprviprotifrancoskigalicinij.Temusleditadvaprotifrancoskagalicinijavnemškem jeziku iz leta1689oz. 1695,ki junepredsta-

20 Dünnhaupt,Personalbibliographien zu den Drucken des Barock, 4. zvezek, str.2704.

21 Reisp,Redki stari tiski,str.95.


195

vljam.Čebibilomogočedokazati,dajebilGladičevgalicinijzeloraz-širjen–karpaočitnonibil–,bisedalocelotrditi,dajebilpravGladičtisti, ki jeuvedel termingallicinium zaprotifrancoskepamflete.DajeGladičevgalicinijvplivalnaavtorjakemptenskegadialogaGallus praedator,sicernipopolnomaizključeno,jepazelomaloverjetno.

Viri

Seznamnemškihtiskovizsedemnajstegastoletja,‹http://www.vd17.de›,(januar2005).

Anonimus:Gallicinium Gallici Parricidii.S.l.,1610.Anonimus:Gallicinium in trino et uni sono. Oder Stoltz Hoffärtig und

übermüthiges Hahnen-Geschrey.AusAmsterdamgesandt1689.Anonimus:Gallicinium nuper auditum Franciam expilante Mazarino.

AParis,1649.Anonimus:Gallus praedator impinguatus ab aquila victrice depluma-

tus,etprostrenainscenadialogometricepraesentatusA.P.G.P.V.1689.

Boutrays,Raoul:Gallicinium in aliquot falsas damnatasque Antonii Sanctarelli assertiones. Pro Rege Christianissimo RodolphiBotereii,inmagnoFranc.ConsilioAdvocati,opusculum.Parisiis,apudIoannemBessin.1626.

Emunctus:Gallicinium oder Lustige Beschreibung eines vorhin sehr lauten / nun aber ganz stillen Hanen Gesangs über die schwind-süchtige eitele Einbildung einer Universal-Monarchie womit die Französische Nation ihren König Ludwigen XIV bißhero ver-gebens geschmeichelt hat / In martialischen Geschichten unddrauffgerichtetenSatyrischenGedichtenvorgestellt.GedrucktimJahr1695.

(Gesenius,Friedrich:)Germani vigilis ad secure soporatos Germanos classicum, ut ad ferale Gallicinium hostis Galli evigilent.Germanopoli,apudEleutheriumGallomisum.Anno1672.

(Gladich, Georgius Andreas:) Gallicinium improbum improbatum, sive Germanus ad Germanos in praesentem Gallorum protervi-am aususque temerarios syncere justum suum exponit dolorem.S.l.,1688.

Literatura

Academia Operosorum.Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve (ur.KajetanGantar). Ljubljana:SAZU,1994.


196

Boberski,Heiner:Das Theater der Benediktiner an der alten Universität Salzburg. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie derWissenschaften,1978.

Braubach,Max:Vom Westfälischen Frieden bis zur Französischen Revolution.GebhardtHandbuchderdeutschenGeschichte,Bd.10.München:dtv,1974.

Catalogus librorum qui nundinis labacensibus autumnalibus in offici-na libraria Joannis Baptistae Mayr venales prostant.Anno1678.FaksimileprvegavLjubljaniizdanegaknjigotrškegakataloga(ur.BrankoReisp).Ljubljana:ZGPMladinskaknjiga,1966.

Dünnhaupt, Gerhard: Personalbibliographien zu den Drucken des Barock,6zvezkov.Stuttgart:Hiersemann,1990–1993.

Gantar, Kajetan: Operozi in latinska verzifikacija. Academia Operosorum. Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve (ur. Kajetan Gantar). Ljubljana: SAZU, 1994, str.91–110.

Johann Siebmacher’s grosses und allgemeines Wappenbuch. Band8: Die Wappen der Bistümer und Klöster, II. Reihe: Klöster.Nürnberg 1856–1900. Reprographischer Nachdruck. Neustadt/Aisch:BauerundRaspe,1970–.

Lavrič, Ana: Ljubljanska stolnica v Gladičevi latinski upesnitvi.»Hodil po zemlji sem naši ...« – Marijanu Zadnikarju ob osem-desetletnici(ur.AlenkaKlemenc).Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2001,str.387–403.

Moreau, Célestin de: Bibliographie des Mazarinades. Ouvragespubliés par la société de l’histoire de France, 3 zvezki. Paris,1850–51.

Reisp,Branko:Redki stari tiski.Ljubljana:Slovenskamatica,2001.Roth, Felix: Rupert von Bodman. Biographisch-Bibliographisches

Kirchenlexikon, ‹http://www.bautz.de/bbkl/b/bodman_r.shtml›, (6.februar2006).

Rottenkolber,Joseph:Geschichte des hochfürstlichen Stiftes Kempten.München:Kösel&Pustet,1933.

Rottenkolber,Joseph:DieSchicksalederKemptenerStiftsbibliothek.Heimgarten,15(1930),Nr.19.

Simoniti, Primož: Sloveniae Scriptores Latini recentioris aetatis.Zagreb–Ljubljana:SAZU,1972.

Smolik,Marijan: J.K.Prešeren inprva javnaznanstvenaknjižnicavLjubljani.Academia Operosorum.Zbornik prispevkov s kolo-kvija ob 300-letnici ustanovitve (ur.KajetanGantar). Ljubljana:SAZU,1994,str.61–72.


197

SomenotesonthegalliciniumofJ.A.Gladičandother17thcenturygallicinia

Summary

The termgallicinium – “cock’s song”hada strong theologicalconnotationthroughoutthecenturies.Inthe17thcenturyitwasalsousedasatitleforFrenchpoliticalpamphlets,gallusmeaning“cock”aswell as “Frenchman”. In the first half of the century theFrenchthemselvesuseditforpoliticalwritings,asintheanonymousepigramfrom1610,Gallicinium Gallici parricidii,inwhichthemurderofKingHenry IV is deplored. In 1626, Boutrays wrote hisGallicinium in aliquot falsas damnatasque Antonii Sanctarelli assertiones in which he condemned Santarelli’s theories which declared that the PopeshouldhavetherighttodetronePrinces.BoutraysseeshimselfasacourageouscockwhoassistshisKingandfightshisenemies,hencethe title. In1649, thepamphletGallicinium nuper auditum Galliam expilante Mazarino was printed against Cardinal Mazarin, as oneoutofover4000mazarinadesthatstillsurvivefromthefronde, the uprisingoftheFrenchnoblemen.

The turningpoint comeswhen theGermanpreacherFriedrichGesenius takes over the term Gallicinium into his anti-Frenchpamphletfrom1672,givingthetermanegativeconnotation(Germani Vigilis[…]classicum, ut ad ferale gallicinium hostis Galli evigilent – Battlecry to the Germans that they wake up at the wild cackling of the French enemy). In 1688 the Slovenian scholarG.A.Gladič,memberof theAcademiaOperosorumLabacensium, tookover thispamphletandturneditintohisownGallicinium,makingitabitlessaggressiveandaddingseveralcurrenthistoricalsinscommittedbytheFrench.Fromthenon,onlyanti-FrenchGallicinia are known, written inGermanlanguage.

OneyearafterGladič’spamphlet,ahumourousdialogbetweena cock (i.e. France) and an eagle (i.e. Austria) was printed in thesurroundings of the benedictine monastery of Kempten (Allgäu,Germany),containingthesameanti-Frenchsubjectmatter.Itisalsokept in the Seminary Library in Ljubljanawhich goes back to theprivatelibrariesoftheOperosi.AlthoughitsverylastverseresemblesthelastverseoftheintroductoryepigramtoGladič’sGallicinium to a greatextent,itwasimpossibletofindoutiftheauthorwasinfluencedbyGladičornot.


Historični seminar 6 - ZRC SAZUhs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_8.pdfa title for French...

Documents

Transcript of Historični seminar 6 - ZRC SAZUhs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_8.pdfa title for French...