ŠH –sociologija športa II - ff.uni-lj.si · Zakaj „Sociologija športa“? Šport je pomembna...
24
Transcript of ŠH –sociologija športa II - ff.uni-lj.si · Zakaj „Sociologija športa“? Šport je pomembna...
Šport je družben fenomen
� Šport je povezan z družbo in kulturo v kateri živimo
� Šport ponuja zgodbe in slike, ki razložijo ta družben kontekst v katerem živimo.
� Šport odpira okno v kulturo in družbo.
Zakaj „Sociologija športa“?
� Šport je pomembna aktivnost za ljudi po vsem svetu.
� Šport potrjuje pomembne ideje in prepričanja, vključno z ideologijami.
� Šport je vpet v vse glavne sfere družbenega življenja:
� Družina, ekonomija, mediji, politika, šolstvo, religija
Sociološko znanje je osnovano na raziskavah in teoriji
� To pomeni, da se bomo učili stvari, ki jih ne morete prebrati na raznih blogih, v komentarjih nedeljske tekme, slišati v vsakdanjem pogovoru o športu.
� Izpostavljeni bodo negativni, a kritični vidiki športa.
ŠPORT in DRUŽBAŠport, kot del družbe, je družbena
konstrukcija. Obliko in pomen mu dajejo ljudje, ki medsebojno delujejo pod vplivom družbenih, političnih in ekonomskih pogojev dane družbe.
Če gledamo na šport kot na družben konstrukt, potem imajo lahko posamezniki željo spreminjati šport.
NAŠ CILJ BO:� Kritično razmišljati o športu
� Prepoznati in razumeti družbene probleme in vprašanja vezana na šport
� Ozreti se stran od tekmovalne statistike in doseženih golov in videti šport kot družben konstrukt.
� Utemeljeno se odločati o športni aktivnosti in mestu, ki ga ima šport v našem življenju.
1.
Postavitev raziskovalnih vprašanj in pregled
dosedanjih raziskav iz področja raziskovanja
2.
Izbira primerne teorije & raziskovalnih metod
3.
zbiranje & analiza podatkov
4.
Uporabne ugotovitve za pripravo zaključkov
5.
Objava rezultatov, drugi dajo veljavo rezultatom
Follow-up
Ugotoviti kje se znanje lahko uporabi v praksi
Ustvarjanje znanja
Zbiranje podatkov v socioloških raziskavah
Zbiranje podatkov je odvisno od vsebine.
� Kvantitativne raziskave: zbiranje podatkov o ljudeh in
družbenih svetovih, pretvarjanje informacij v števila, analiza številk
z uporabo statističnih metod in procedur.
� Kvalitativne raziskave: zbiranje podatkov o ljudeh in družbenih
svetovih, analiza informacij z uporabo interpretativnih postopkov.
Zbiranje podatkov in metod v družboslovju
RAZISKAVEVprašalniki: pisna vprašanja, ki zahtevajo odgovore v obliki kljukic ali kratkih pisnih
odgovorov
Intervjuvi: kratka in poglobljena vprašanja, ki jih postavimo ustno
EKSPERIMENT
Laboratorijski: meri dejanja udeležencev, ki so izpostavljeni obravnavanju v kontroliranih pogojih; primerja se s kontrolno skupino v naravnem
okolju: vse enako
OPAZOVANJERaziskovalec je zunanji ali notranji opazovalec in
si zapisuje kar vidi in sliši
ANALIZA BESEDILOdkritje: analiza pisnih in avdio besedil
Dekonstrukcija: analizirajo pripovedi in slike v dokumentih ali medijskih vsebinah, da se razjasnijo
temeljni pomeni in predpostavke
Zbiranje podatkov v
družboslovju
(možna) …Definicija športa
. . . institucionalizirana tekmovalna
aktivnost, ki vsebuje resen telesen
napor ali uporabo kompleksnih
motorični spretnosti posameznika, ki
je motiviran z notranjim in zunanjim
nagrajevanjem.
Taka definicija loči šport od drugih oblik telesne aktivnosti, prav tako tudi od igre in spektakla.
Igra vs. spektakel
� Igra je aktivnost, ki jo počnemo iz lastnih nagibov
(rezultat je notranja nagrada).
� Spektakel je aktivnost, ki ima namen zabavati
gledalce (rezultat je zunanja nagrada; denar…).
Šport vsebuje elemente igre in spektakla, motivacija
športnikov je notranja in zunanja nagrada.
Fenomenologija športa
FENOMENOLOGIJA ŠPORTA
Igra je obstajala pred človekom in je starejša od
kulture. V civilizacijsko še nerazviti družbi človek
spontano odvečno delovno moč in prosti čas izrablja v
nekako igrivem delovanju, v igri in plesu, ki je
podobno obrednemu, religioznemu vedenju.
HUIZINGA (1937): "Homo ludens"
CAILLOIS: “Igre i ljudi”
FENOMENOLOGIJA ŠPORTA
Huizinga:
Igro lahko definiramo kot svobodno aktivnost, ki jo
razumemo kot fiktivno in ločeno od vsakdanjega
življenja, sposobno, da igralca popolnoma prevzame;
aktivnost brez kakršnekoli materialne koristi in
interesa; katera se odvija v namerno ograjenem času
in prostoru po predpisanih pravilih in tvori določene
odnose med skupinami ljudi v družbi, ki se namerno
obdajajo z misterijo ali pa se s preoblačenjem ločijo od
realnega sveta kot nekaj zasebnega.
FENOMENOLOGIJA ŠPORTA
Karakteristike igre po J. Huizingi:
•izvaja se znotraj omejenega prostora;
•izvaja se s pomočjo pravil, ki jih igralci
sprejemajo prostovoljno oz. ki jih v situacijah
igranja slepo obvezujejo;
•na področju igre nimajo običaji in zakoni
vsakdanjega življenja nobene vrednosti;
•igra je izjemna in fiktivna;
•igra je svobodno dejanje, ni običajno, niti pravo
življenje...
FENOMENOLOGIJA ŠPORTA
Lasnosti igre po R. Cailloisu:
• Svoboda
• Omejenost
• Negotovost
• Neproduktivnost
• Predpisanost
• Fikcija
FENOMENOLOGIJA ŠPORTA
KATEGORIJE IGRE
1. Agon
Skupna značilnost teh iger je tekmovanje. Gre za
rivalstvo, ki se odraža v hitrosti, vzdržljivosti, moči...
Tendenca, da se na začetku igre omogoči enaka štartna
pozicija vsem tekmovalcem, je najbolj izrazit primer
rivalstva.
FENOMENOLOGIJA ŠPORTA
KATEGORIJE IGRE
2. Alea
je čisto nasprotje agona. Rezultat alee ni odvisen od
igralca, saj nanj nima nobenega vpliva. Zato tu ne gre
za zmago nad nasprotnikom, ampak za zmago nad
usodo. Usoda je edini faktor zmage.
FENOMENOLOGIJA ŠPORTA
KATEGORIJE IGRE
3. Mimicry
Bistvo te skupine iger je pobeg od stvarnosti s pomočjo
pretvarjanja samega sebe v nekaj drugega. Oseba igra
da verjame, oziroma igra da bi drugi verjeli, da ona ni
to, kar je, ampak nekaj drugega. V teh igrah se ljudje
preoblačijo, nosijo masko, oponašajo neko drugo
osebo.
FENOMENOLOGIJA ŠPORTA
KATEGORIJE IGRE
4. Ilinx
so igre, ki povzročajo vrtoglavico in izzivajo stabilnost
percepcije. V vseh slučajih gre za neko vrsto krča,
zanosa ali vrtoglavice, ki zbrišejo stvarnost. To so
raznovrstni zanosi, ki so istočasno nek nered, ki ga
povzročajo organski ali fizični postopki.
FENOMENOLOGIJA ŠPORTA
Analiza športa z vidika igre
Kot kažejo razlage J. Huizinge in R. Cailloisa, lahko
opazimo v športu, če ga opazujemo z vidika športnika,
tri oblike igre: agon, alea, mimicry, od katerih sta za
šport bolj značilni agon in alea, manj pa mimicry.
FENOMENOLOGIJA ŠPORTA
Analiza športa z vidika igre trenerja
V trenutku tekme doživlja trener aleo prav tako kot
tekmovalec. V trenutku pred tekmo je podoben
kockarju tik pred trenutkom, ko vrže kocko po igralni
mizi.
Napetost alee pri športniku popusti po štartu, napetost
pri trenerju pa narašča do zaključka igre.
FENOMENOLOGIJA ŠPORTA
Analiza športa z vidika igre gledalcev
Igro gledalcev lahko označimo kot tipični primer
mimicrya. Ta mimicry je povezan z doživetjem agona
na igrišču.
• identifikacija z igralci na igrišču, idejno in miselno
pretvarjanje samega sebe v igralca…
• identifikacija s šampioni.
