PRILOGA NSČETRTEK, 18. AVGUST 2005 • ŠT. 159

ČETRTEK, 18. 8. 2005 • ŠT. 159 • ooggllaassnnaa pprr ii llooggaa•• www.f inance-on.net •telefon:(01) 30 91 590• e-poš t a: tur izem@f inance-on.net 17

IDRIJA - Festival idrijske Ëipke - tretji teden v avgustuRADOVLJICA - Srednjeveπka Radovljica na Venerinipoti - sredina avgusta

PIRAN - Solinarski festival - Tartinijev trg, Krajinski parkSeËoveljske soline Zadnji konec tedna v avgustu - zakljuËek solinarske sezone,æetev soli

TRÆI» - 20. 8. VeËer akustiËne glasbe, GriË sv. Joæefa nadTræiËem ter 27. 8. VeËer kratkih videofilmov, Atrij ObËine TræiË

KRANJ - Poletje v Kranju - junij in avgust; glasbeni nasto-pi, ustvarjalne delavnice, uliËna gledaliπËa in πportno zabavnatekmovanja

SLOVENSKE KONJICE - 17. september -4. KmeËki prazniki, turistiËni dnevi in tedni, SreËanje najlepπihslovenskih mest ENTENTE FLORALE

Zdruæenje zgodovinskih mest SlovenijeMestni trg 15, 4220 ©kofja Loka

Tel.: 04 5112 346E-poπta: info@zdruzenje-zg-mest.si

www.globtour.si Pokličite 080 2808!

Odhodi z Brnika vsak teden, slovenski predstavnikGrčija •ZakintosStudiji Drossia**, najem • 22.8., 29.8., 5.9., 12.9. - 79.990 SIT na oseboHotel Mediteranee***+ , nočitev z zajtrkom, 29.8. - 99.990 SIT na osebo • 5.9., 12.9. - 96.990 SIT na osebo

HalkidikiStudio Rigakis*** , najem • od 69.990 SIT na osebo

Srečanje z dvornimidamami in pogumnimi vitezi

Številna slovenska srednjeveška me-sta se trudijo z organizacijo srednjeveških

dnevov in podobnih prireditev. Gre za že preiz-kušen recept v okviru doživljajskega turizma,

ki v stara mestna jedra spet vnaša življenjein obenem tudi trži zgodovinsko zapuščino.Ta tradicija pri nas obstaja že dobro de-

setletje.Str. 18

Jet lag nam lahko pokvari počitnice Po dolgotrajnem potovanju z letalom, pri katerem prečkamo veččasovnih pasov, se ponavadi pojavijo različni simptomi. Vzrokje neskladje med zunanjim časom v novem časovnempasu in notranjo bi-ološko uro, ki se lepočasi prilagaja naspremembe. Str. 20

V Idriji na vsakem koraku srečamorudarsko dediščino Idrija še danes velja za najstarejše slovensko rudarsko mestoin kljub zapiranju "srebrnega studenca" ostaja mesto visokenaravoslovne in tehniške kulture. Z rudarji so se v mesto prise-lile tudi njihove žene, ki so s seboj prinesle umetnost klekljanja.Festival idrijske čipke in številne klekljarice pa še danes ohra-njajo to tradicijo.Str. 20 in 21

V Tržiču je čevljarjev, ki delajo čevljepo starem, še zelo malo Značilno obrtniško mesto se je razcvetelo zaradi bližnjih promet-nih poti in številnih obrti, med katerimi so prevladovale usnjar-stvo, kovaštvo in čevljarstvo. Slednja vsako leto znova zaživi naŠuštarsko nedeljo, ki privabi več kot 50 tisoč obiskovalcev.Str. 22

Napitnina marsikje že nekaj povsemsamoumevnega Prvotno je bila napitnina razumlje-na kot nagrada zadovoljnegagosta za kakovostno in prijaznoopravljeno storitev. Danes pa jev nekaterih deželah postala žekar obvezna in večinoma znaša naj-manj deset odstotkov od vrednostiizstavljenega računa. Str. 19

Foto

: Fra

nci V

irant

fi_159_17_gsns 8/17/05 19:39 Page 1

ČETRTEK, 18. AVGUST 2005 • ŠT. 159oglasna priloga18

Če se le malce prepusti do-mišljiji, si obiskovalec kaj hitropredstavlja, da je dejanskopotoval skozi čas in se za dan alidva znašel v srednjem veku. Pr-vi tak celostno zastavljen pro-jekt so si pred 11 leti zamislili vPredjami, v okviru projekta Ve-nerina pot pa se mu je nato pri-družilo še nekaj drugih sloven-skih srednjeveških mest.

Oživljanje viteške tradicije

Pri obnavljanju Predjam-skega gradu so prišli na ide-jo, da bi obiskovalcem po-leg ogleda ponudili še nekaj,kar bi grad oživilo in ga na-redilo zanimivejšega. Takoso organizirali Erazmov vite-ški turnir, ki je zaradi dobre-ga odziva postal že tradici-

onalen. Pravzaprav je to pri-reditev z najdaljšo tradicijona tem področju v Sloveniji.Osrednji dogodek so turnir-ske igre, celotno prireditevpa povezuje Erazem Pred-jamski s slavnimi gosti. Prist-no srednjeveško razpolože-nje ustvarijo še srednjeveškatržnica, tekmovanje loko-strelcev, trebušne plesalke,nastop glumačev Teatra Ci-zamo, pripovedovanje zgodbv pesmi in besedi in srednje-veški glasbeniki. Poleg tegaobiskovalce v srednjeveškoživljenje še bolj vpletejo de-lavnice za otroke in odrasle.Letos bo Erazmov turnir vnedeljo, 21. avgusta

Domačini so si sešiliprave srednjeveškeobleke

Podobno so si zamisliliŠkofjeločani, ki so srednjeve-ške dneve - zgodijo se vsak zad-nji vikend v juniju - vzeli zasvoje. Saša Jereb, direktoricaLTO Blegoš, nam je povedala,da ima prireditev vsako letoveč obiskovalcev in da se jevse bolj udeležujejo domačini,ki si za to priložnost sešijejo tu-di prave srednjeveške obleke.Kakovostna prireditev z obse-žno srednjeveško tržnico s pri-kazi starih obrti in živilsko tr-žnico omogoča tudi seznanje-nje s kaligrafijo, brušenjemdragih kamnov, rezbarstvom,izdelovanjem loških kruhkov zmodeli in panjskih končnic,predenjem lanu, pripravlja-njem ovčje kože, zeliščarstvomin drugimi obrtmi, na ogled

pa je tudi bukvarna. Poleg ce-lodnevnega spremljevalnegaprograma plesnih in glasbenihskupin si je mogoče ogledati šeprikaz lokostrelstva, vklenitevv klado in še mnogo drugegater se udeležiti delavnic zaotroke in odrasle. Ne manjka-jo niti viteški boji in veličastenognjemet z loškega gradu.

Srednjeveška tržnica,stare obrti in turnirji po vsej deželi

Srednjeveške dneve v po-dobni obliki pripravljajo tudiv preostalih postojankah vitezaUlricha. V Radovljici je osred-nja zanimivost srednjeveška tr-žnica, s katero avgusta oživijoLinhartov trg in s srednjeve-škim dnevom napovejo festi-val stare glasbe. V Štanjelu sepoleti odvijajo koncerti sred-njeveške glasbe, v Kamniku pavsak drug vikend oživijo legen-do o začarani grofični Veroni-ki, napol deklici in napol kači,ki naj bi varovala skriti zakladv okolici Malega gradu. Več kot100 tisoč obiskovalcev vsakoleto privabi srednjeveško do-gajanje na gradu Otočec, pravtako bomo 10. in 11. septembraimeli srednjeveške dneve v na-ši prestolnici.

Čeprav Celje ni vključenov Venerino pot, Celjani nisopozabili na zgodovinsko izroči-lo celjskih grofov in tako 27. av-gusta že osmo leto samoinici-ativno prirejajo srednjeveškidan Pod zvezdami Celjanov.Podobno kot drugje bodo tuditu imeli srednjeveško tržnico,viteški turnir, srednjeveškeigre, streljanje z lokom in dru-ge dejavnosti. Zanimivost pa jeposebna srednjeveška anima-cijska krčma Pri volovski glavi.

Podobno je v Ankaranu,kjer sredi avgusta že peto leto za-pored pripravljajo srednjeveškotržnico.

Obiskovalci se vsako leto vračajo

Predstavili smo le nekajvečjih prireditev, ki jih organi-zirajo vsako leto, toda oživ-ljanje srednjeveške tradicijese tukaj zagotovo ne bo usta-vilo, saj gre za preizkušen re-cept v okviru doživljajskegaturizma, ki obiskovalce ne sa-mo navduši, ampak jih pred-vsem prepriča, da se naslednjeleto spet vrnejo. Po drugistrani pa je to odličen načinza oživljanje starih mestnihjeder in hkrati za trženje zgo-dovinske zapuščine.

Srednjeveškepojedine za popolno doživetjepreteklosti Skoraj na vseh srednjeveških dne-vih je na voljo srednjeveška hrana,kar zagotovo vzpodbudi skominein željo po obisku tudi gurmanom.V Škofji Loki v izbranih gostilnahobiskovalcem ponujajo loško me-dlo, govedino s hrenom, trtne zvit-ke, drobnjakove štruklje in drugesrednjeveške dobrote. V Predjam-skem gradu pa obiskovalcem za-gotavljajo, da so grajske rezine sšpinačo, kuglof z rozinami in man-deljni, pečeno nadevano kokoš inpreostale jedi pripravili po prist-nih srednjeveški receptih.

Venerina pot oživlja1.200 kilometrovdolgo pot vitezaLichtensteinskega

Venerino pot je idejno zastavilcelovški zgodovinar, ki je za izho-dišče vzel srednjeveško pesnitevštajerskega viteza Ulricha Lichten-steinskega. V 13. stoletju je vitez Ul-rich, preoblečen v žensko, prepoto-val mesta, ki so danes del štirihevropskih držav. V naši deželi je nasvojem popotovanju obiskal sedemgradov: grad Rihenberk pri Novi Gori-ci, Štanjel, Predjamski grad, ljubl-janski, kamniški, škofjeloški in gradKamen pri Radovljici. Vsa ta mestatudi sodelujejo pri tem mednarod-nem projektu, ki poleg Slovenijepoteka še na Češkem, v Avstriji in Ital-iji. Namen Venerine poti je, da oživi1.200 kilometrov dolgo pot vitezaLichtensteinskega in prikaže srednjivek v njegovem največjem razcvetu.

Srednjeveški dnevi so potovanje v preteklost

Slovenija se ponaša z lepim številom zavidljivo ohranjenih sred-njeveških mest, ki so seveda zelo privlačna za turiste. Nekatera sev želji, da bi jih njihovi obiskovalci doživeli na malce drugačen način,med drugim trudijo z organizacijo srednjeveških dnevov in podob-nih prireditev. Na njih imajo obiskovalci možnost okusiti srednji vekz vsemi čuti, srečati pogumne viteze, radožive dvorne dame,opravljivke brez dlake na jeziku, drzne požiralce ognja in številne pre-proste ljudi tedanjega časa.

Preizkušen recept v okviru doživljajskega turizma v stara mestna jedra vnašaživljenje in obenem trži zgodovinsko zapuščino

Nekateri prebivalci Škofje Loke si za prireditev kar sami sešijejo obleke.Foto

: arh

iv L

TO B

lego

š

fi_159_18_gs 8/17/05 19:40 Page 1

oglasna prilogaČETRTEK, 18. AVGUST 2005 • ŠT. 159 19

Zakaj so ljudje srce wellnessa O tem, zakaj niso pomembne le vrhunska oprema in vrhunske storitve, temveč tudi ljudje

Velika težava je pravusposobljenost wellness ka-dra, ki ni dovolj pripravljen zavse zahtevnejše stranke. Negovorimo o strokovni uspo-sobljenosti, temveč o odnosudo stranke. Prav tu se zata-kne! Pri nas stranke še vedno

mnogokrat ne vedo, ali jeosebje v centru zaradi strankeali je stranka tam zaradi oseb-ja. Stalno se dogaja, da smo vprelepem okolju, dobimo vr-hunsko storitev, vseeno pa ne-kaj manjka. Kaj? Ponavadi jeto občutek topline, angaži-

ranosti in svetovanje, kar namlahko ponudi samo ozavešče-no osebje, ki razume razliko vtem, da stranka potrebuje po-zornost in ne samo storitve.Stranka se mora počutiti pri-jazno sprejeta in imeti obču-tek, da je v tistem trenutkunajpomembnejša. Velikokrattorej ni toliko pomembna sa-mo vrhunska storitev, ampakpredvsem osebni odnos.

Osebje mora živetiv wellness duhu

Zaradi načina in bistvadela je odnos med stranko inzaposlenim v wellness centruše posebno specifičen, saj stasi v izrazito intimni bližini.Prav zato bi se morali bolj za-vedati, da so ljudje srcewellnessa! Praksa kaže, da prinas temu posvečamo prema-lo pozornosti. Za uspešnostwellness centrov je eden po-membnejših elementov pravdobro izobražena, organizi-rana in usposobljena skupi-na, ki lahko ponudi strankamvse želene informacije za nji-hovo osebno zadovoljstvo.Nujno je, da wellness kaderpridobi znanja tudi na po-dročjih, kot so komunikaci-ja, psihologija, govorica telesa,pravila lepega obnašanja, trže-nje, timsko delo ... Zaposleninaj bi imeli pozitiven odnosdo življenja ter delali in žive-

li v wellness duhu, saj je totudi sestavni del wellness kon-cepta. Zadovoljni zaposleniso zagotovo porok za zado-voljne stranke.

Wellness menedžerima ključno vlogo

Za dosego tega sta po-leg omenjenega potrebna tu-di dobra organizacija in do-bro organiziran tim. Najpo-membnejši človek ali člen vtakem timu je po mojih iz-kušnjah wellness menedžeroziroma vodja. Ugotavljampa, da je to mesto pri naspogosto premalo določeno

oziroma je vodenje prepu-ščeno osebi (lastniku, direk-torju ali vodji kakšnega dru-gega sektorja), ki se nima ča-sa ukvarjati z vodenjem timain potrebami strank ali paima premalo vpogleda v pro-cese dela. Pogosto je izbirawellness menedžerja oziro-ma vodje premalo premišlje-na. Ker je v stalnem stiku zljudmi, zaposlenimi in stran-kami, je predvsem pomemb-no, da zna z njimi sodelova-ti. Za to so potrebne lastno-sti, kot so prilagodljivost, ra-zumevanje, toleranca, dosle-dnost, odločnost, dobre ko-

munikacijske in organizacij-ske sposobnosti.

Vpogled v vse ravni dela

Kot wellness menedžer-ka sem imela priložnost dela-ti v ameriško-angleškem pod-jetju, ki je v vrhu svetovnewellness industrije. Njihovnačin dela mi je omogočil,da sem spoznala vse procese,da lahko delo uspešno pote-ka. Menedžer mora poznatidelo maserja, kozmetičarke,fitnes inštruktorja, osebja narecepciji, frizerke, snažilkein preostalega osebja, ki jekakorkoli povezano z delomv wellness centru. Način de-la v zahodnem svetu je abso-lutno usmerjen v finančnerezultate! In če kot menedžerne dosegaš zastavljenih fi-nančnih rezultatov, se v ne-kaj tednih lahko posloviš odpoložaja.

Premišljena mora biti tudi izbiraosebe na recepciji, saj vzpostavl-ja prvi in zadnji stik s stranko.Pogosto te osebe nimajo dovolj in-formacij za stranke. Oseba na re-cepciji v wellness centru ni samosprejemnik, temveč so v njejzdružene tudi funkcije tržnika, ko-ordinatorja in organizatorja. Uspehin zadovoljstvo strank in dobičekje mogoče doseči le z dobro us-merjenim in usposobljenimposameznikom od lastnika do di-rektorja in čistilke, saj vsi članipodjetja sestavljajo mozaik skup-nega uspeha. Tako se zagotovoizognemo tveganju in neuspehu.

V svetu pa tudi pri nas se odpira vse več novih wellness centrov,nekatere posodabljajo ali pa širijo. Lepota in zdravje sta v sve-tu močno poudarjena, zato postaja wellness sestavni del vsak-danjega življenja. V Sloveniji se marsikateri wellness centri poopremljenosti in programih lahko merijo z najsodobnejšimi vsvetu. Mnogi od njih vlagajo v najsodobnejšo opremo in dragenaprave, premalo pa v izobraževanje zaposlenih.

AAvvttoorriiccaa ččllaannkkaa jjee VVeessnnaa RRaaddlloovviičč,, wweellllnneessssmmeenneeddžžeerrkkaa..

Odnos med stranko in zapo-slenim v wellness centru je za-

radi izrazito intimne bližinespecifičen in ravno zato je

strokoven kader v wellnesscentru izjemno pomemben.

Tudi osebje v wellnesscentru mora živeti v

wellness duhu.

MOZAIK SKUPNEGAUSPEHA

"Obdržite drobiž!" V nekaterih deželah je napitnina obvezna in večinomaznaša najmanj deset odstotkov od vrednosti računa

V nekaterih turističnihdeželah te namreč niso obve-zne, ampak so odvisne odnašega zadovoljstva s stori-tvijo, ki smo jo bili deležni -zato pomenijo nagrado zaizvajalca. Kjer pa so obve-zne, jih moramo sprejeti kotdejstvo.

Ponekod je postre-žba v restavraciji že všteta v ceno

Obvezna je denimo vmuslimanskih deželah, saj

jo v Egiptu, Turčiji in Tunizi-ji pričakujejo od vseh turi-stov, medtem ko pri naši so-sedi Hrvaški, v Italiji, Špani-ji, Avstraliji in Novi Zelandi-ji ni. V restavracijah je pone-kod postrežba že všteta vznesek, ki ga moramo porav-nati, lahko pa natakarju šesami dodamo kakšno malen-kost. Tudi hotelsko osebje jepriporočljivo nagraditi za nji-hovo delo, denimo sobari-co, nosača prtljage, in sicertako, da jim izročimo nagra-do v kuverti zadnji dan. Na-pitnino pričakujejo tudi ta-ksisti, nikakor ne bomo zgre-šili, če jim bomo namenili10 odstotkov od računa.

In kakšne so sankci-je ob neupoštevanju?

Če je v deželi napitni-na obvezna, pa tega ne ve-mo ali pa zgolj nismo zado-voljni s kakovostjo storitvein na napitnino "pozabimo",bomo verjetno deležni gr-dih pogledov, sobarica namsobe ne bo pospravila pre-več temeljito in ob nasled-

njem obisku restavracije bo-mo zelo dolgo čakali na na-ročeno. Z napitninami pase nam ne bo treba obreme-njevati in jih plačevati, čese bomo odločili za all inclu-sive počitnice, čeprav naj bitudi v tem primeru sobariciali v restavraciji pustili kakš-no malenkost ...

V restavracijah je ponekod postre-žba že všteta v račun, lahko padodamo še kaj.

Avstralija in Nova Zelandija ni nujna V restavraciji le napitnina za super postrežbo, v hotelu

napitnine niso v navadi.Avstrija obvezna V restavraciji in hotelske storitve 10 %, sobarica in nosač nekaj evrovEgipt obvezna V hotelu in restavraciji 10 % ali več.Francija obvezna V restavraciji od 12 do 15 % že račun, v hotelu po lastni presoji.Grčija obvezna V restavraciji 10 % za postrežbo že, v hotelu po lastni presojiHrvaška ni nujna V restavraciji in hotelu po lastni presoji, je pa pričakovana.Italija ni nujna V restavraciji od 10 do 15 %, ponavadi je že vključena v

račun, v hotelu po lastni presoji.Nemčija ni nujna V restavraciji in hotelu je priporočljivo pustiti 10 %.Bolgarija obvezna V restavraciji od 5 do 10 %, v hotelu pol evra na danŠpanija ni nujna V hotelu in restavraciji po lastni presoji (priporočljivo od 5 do 10 %)Tunizija obvezna V restavraciji in hotelu približno 10 %.Turčija obvezna V restavraciji 10 % ali več, v hotelu pol evra na dan sobarici.ZDA obvezna V restavraciji od 10 do 20 %, v hotelu malenkost sobarici in

nosaču.

DAJANJE NAPITNIN V NEKATERIH DRŽAVAH, KI SI JIH SLOVENCI POGOSTO IZBEREMO ZA POČITNIŠKI CILJ.

Komu dati napitnino? Kdaj?Koliko? To so vprašanja, skaterimi se ponavadi sreču-jemo na dopustu. Čeprav sov nekaterih deželah postaleskoraj samoumevne in ob-vezne ne glede na kakovostopravljene storitve, pa je bi-la napitnina prvotno razum-ljena kot nagrada zadovolj-nega gosta za kakovostnoin prijazno storitev. Zato seje pred odhodom v "obljub-ljeno" počitniško deželo pri-poročljivo pozanimati, kakoje tam glede napitnin.

Foto

: arh

iv T

erm

aliu

m

Foto

: Arh

iv T

erm

Rad

enci

fi_159_19_gs 8/17/05 19:41 Page 1

ČETRTEK, 18. AVGUST 2005 • ŠT. 159oglasna priloga20

Klekljanje jemali družabnidogodek Klekljane čipke so dobile ime poklekljih, na poseben način obliko-vanih lesenih palčkah, na katere jenavit sukanec Klekljanje naj bi v Idrijo že obodkritju živosrebrove rude pri-nesle žene rudarjev in rudni-ških strokovnjakov iz nemškogovorečih in čeških dežel. Vtežkih socialnih razmerah jeizdelovanje čipk pomenilo ne-kaj dodatnega zaslužka za ru-darske družine, obenem paje zadovoljilo želje po družab-nosti, razvedrilu in estetskemplemenitenju bivanjskegaokolja, razlaga Anica Uršič,članica društva idrijskih klek-ljaric.

Mojstrovine, klekljane izlanenega sukanca, še daneskrasijo bivalne in delovne pro-store, prte in prtičke, zavese,posteljno perilo, razne teksti-lije, ženska in otroška oblači-la, cerkveni inventar, svojemesto pa so našle tudi medposlovnimi in protokolarni-mi darili.

Veliko potrpežljivosti Klekljane čipke so dobile

ime po klekljih, na posebennačin oblikovanih lesenihpalčkah, na katere je navit su-kanec, pravi Anica Uršič. Čip-ke nastajajo s križanjem insukanjem klekljev, poleg njihpa potrebujemo še jerbas, bu-lo, papirc, bucike in kvačkoter veliko potrpežljivosti.Vzorci, motivika in tehnikeizdelave so se spreminjali indopolnjevali ter prilagajali na-menu in povpraševanju.Osnovni element čipke je ki-tica, znani so tudi slepi ris,sukani ris, jeftanje, med težji

tehniki pa sodita ribica in pol-premet.

Čipkarska šola izučilamnogo klekljaric

Proti koncu 19. stoletja jebila v Idriji ustanovljena čipkar-ska šola, ki deluje še danes in vkateri se je izdelovanja čipk na-učila tudi naša sogovornica. Kotpravi, je tedaj Idrija postala po-membno središče klekljanja inbila vse do prve svetovne vojneglavni proizvajalec klekljanihčipk za srednjo in severno Evro-

po, Severno Ameriko in Argen-tino. Pred dobrim letom dni jebilo ustanovljeno tudi društvoidrijskih klekljaric, v kateregaje včlanjenih okoli 100 kleklja-ric, med njimi jih približno če-trtina ohranja tradicijo skupne-ga izdelovanja in druženja. Predkratkim je 13 klekljaric naredi-lo repliko prta za Jovanko Broz,ki je razstavljen v Mestnem mu-zeju in naj bi bil na Festivaluidrijske čipke celo naprodaj.

Klekljaric je vse manj Naša sogovornica poudar-

ja, da je idrijska čipka premalocenjena. Izdelava zahteva ogro-mno ur potrpežljivega dela, ven-dar danes samo s klekljanjem nebi mogla preživeti. Za okrogelprtiček premera 15 centimetrovpotrebuje, odvisno od tehnike,okoli 25 ur dela, tržna cena pr-tička pa je okoli štiri tisoč tolar-jev. Zato je to bolj ljubiteljska de-javnost. V zadnjih desetletjih jetako klekljaric vse manj, pred-vsem zaradi splošnega zaposlo-vanja žensk in dviga življenjskeravni, zato se utegne zgoditi, dabo ta umetnost ročnega delapočasi potonila v pozabo, se bo-ji Anica Uršič.

Idrijska čipka je premalo cenjena, pravi Anica Uršič, ki se s klek-ljanjem ukvarja že od šestega leta starosti.

Za izdelavo čipk potrebujemo jer-bas, bulo, kleklje, papirc, bucike,kvačko in veliko potrpežljivosti.

IME IDRIJSKEČIPKE ZAŠČITENO Občina Idrija je pred petimi le-ti na uradu za intelektualno last-nino ime idrijska čipka zaščitilaz geografsko oznako, kar po-meni, da so čipke s to oznako iz-delane iz naravnih materialov, vtradicionalnih tehnikah in vzor-cih, ki so bodisi kopije tradici-onalnih ali avtorski, in izpolnju-jejo predpisane zahteve o ka-kovosti. To oznako lahko upo-rabljajo vse klekljarice na ob-močju, ki izdelujejo čipke v skla-du z dogovorjenimi zahtevami.Tržna znamka I & Idria Lace panaj bi omogočila učinkovitejšetrženje.

Jet lag, kot poimenujemoomenjene simptome, je mot-nja, do katere pride zaradi hi-trih sprememb časovnih pa-sov, na katere se naše telo nemore dovolj hitro prilagodi-ti. Simptomi večinoma trajajood tri do pet dni, izjemoma tu-di več, vzroka za nastanek pasta ponavadi dva: motena spa-nje in počitek med samim po-letom ter moten biološki ri-tem zaradi spremembe časov-nega pasu. Težave so hujše pristarejših potnikih in daljšihpoletih, ko se prečka več

časovnih pasov od zahodaproti vzhodu.

In kakšni so simptomi jet laga?

Da imamo težave s prila-goditvijo, nam je jasno, kosmo še nekaj dni po prihoduna cilj tako izčrpani, da vse,kar počnemo, celo ležanje naplaži, postane zelo utrujajoče.Opazne so tudi slabša osre-dotočenost na stvari, težave sspominom, razdražljivost intežja obvladljivost, saj nas la-hko vznemirijo tudi malen-kosti, med najbolj nadležneposledice pa gotovo sodi ne-spečnost. Namreč tisto, karje v novem kraju noč, je bil do-ma dan, zato moramo telesupustiti dovolj časa, da se nava-di na nove okoliščine. Nespeč-

nost nas lahko spremlja tudipo vrnitvi domov, lahko pase razvije v kronično stanje.

Nevarnost dehidracijepreprečimo s pitjem

Svetovna zdravstvena or-ganizacija seznamu težav za-radi spremembe časovnih pa-sov dodaja tudi večjo nag-njenost k različnim infekci-jam, ki lahko povzročijo huj-še prebavne motnje, in težavez ravnotežjem. Poleg omenje-nih tegob pa se pri dolgih po-letih rada pojavita tudi dehi-

dracija in otekanje nog, kar la-hko v izjemnih primerih pri-pelje tudi do tromboze, nakar morajo biti pri daljših po-tovanjih pazljivi predvsemljudje, ki imajo težave s srcemin krvnim obtokom.

Na polet se dobro pripravimo

Nekateri strokovnjaki, kise ukvarjajo s to motnjo, pri-poročajo poseben režim pre-hrane, in sicer veliko protei-nov dva dni pred poletom,dan prej veliko sadja in zelen-jave ter spet veliko proteinovob prihodu na cilj. Že dan alidva pred poletom se dobronaspimo, takoj po vzletu pa sezačnimo ravnati po časovnempasu, v katerega potujemo(obroki hrane in spanje). Še

najbolje bo, če bomo večinoleta preprosto kar prespali.Polet naj poteka ob čim boljugodnem času ob upošteva-nju formule - "če potuješ na vz-hod, potuj zgodaj, če greš nazahod, potuj pozno", saj pona-vadi potovanje na vzhod pov-zroča večje težave kot na za-hod. Zaradi nizke relativnevlažnosti zraka v kabini in stem nevarnosti dehidracije jemed poletom treba piti velikotekočine in se izogibati alko-holu in kavi, ki imata diuretič-ni učinek. Med letom pa se tu-di večkrat sprehodimo, vsajdo stranišča, s čimer bomopreprečili otekline in otrpleude.

Dnevna svetloba učin-kovita pri prilagajanju

Če traja bivanje v novemčasovnem pasu več kot tri

dni, je treba biološko uro pri-lagoditi na nov lokalni čas,kar dosežemo predvsem zdelovanjem dnevne svetlo-be. Ravnamo se tako: prikrajših poletih do šest časov-nih pasov proti vzhodu se iz-postavljamo dnevni svetlobizgodaj zjutraj, pri daljših pav dopoldanskem času, med-tem ko je po krajših poletihdo šest časovnih pasov pro-ti zahodu priporočljivo izpo-stavljanje svetlobi pozno po-poldne, po daljših poletih pav zgodnjem popoldanskemčasu. Če nas muči nespeč-nost, poskušajmo s krajšimiobdobji spanca po nekaj de-set minut, saj se bomo takovsaj malo spočili in prepreči-li popolno izčrpanost.

Pri dolgotrajnih poletih se zaradi prečkanja več časovnihpasov lahko pojavijo številne motnje Po dolgotrajnih potovanjih z letalom, pri katerih prečkamo veččasovnih pasov, se ponavadi pojavijo različni simptomi, od utru-jenosti, motenj spanja, glavobolov, razdražljivosti do zmanjšanezmožnosti koncentracije, apetita in prebavnih težav. Vzrok zanjihov nastanek je neskladje med zunanjim časom v novem ča-sovnem pasu in notranjo biološko uro, ki se le počasi prilagajana spremembe. Po neki ameriški študiji naj bi imelo tovrstne te-žave kar 94 odstotkov vseh potnikov na daljših poletih.

Včasih jo bomo še najbolje odnesli, če bomo dolgo pot z letalom kar prespali.

Posledice jet laga bodo še občutnejše, če bomo na potovanju spre-menili tudi naš življenjski slog (denimo iz aktivnega deloholika v pa-sivnega dopustnika), podnebje in prehrano.

Jet lag lahko precej omilimo

Čipka jeskupaj zKljub zapiranju "srebrne

Po odkritju bogatega nahaja-lišča živosrebrove rude so naIdrijsko, ki je bilo prej slabo po-seljeno, prišli številni rudosled-ci in rudarji. Prvotna rudarskanaselbina je dobila tržne pravicev 17. stoletju, stoletje pozneje pase je Idrija že uvrščala med naj-pomembnejša mesta na Sloven-skem in začela dobivati bolj ure-jeno urbanistično podobo. Naj-večji vzpon je rudnik doživel vdrugi polovici 18. stoletja, v 70.letih 20. stoletja pa kriza svetov-nega trga živega srebra tudi Idri-je ni obšla. Do prihodnjega leta

namepreti,ja metehni

Rudglob

Smivo dalo oTo jeimenošerijata narude,Gasa

Idrija velja za najstarejše slovensko rudso odkrili leta 1490 bolj po naključju, žeprivabil mnoge učene glave tistega časatehnične pridobitve. Še danes je v Idriji

V mogočnem renesančnem gradu Gewerkenedež rudniške uprave, so na ogled bogate zbir

Eden največjih rudnikov živega srebra na sveskim možem.

Skrivnostno Divje jezero je pravcati muzej v nin najkrajšo površinsko tekočo reko Jezernico

Foto

graf

ije: a

rhiv

LTO

Idrij

a

Foto

: Lid

ija V

inko

vič

Foto

: Lid

ija V

inko

vič

Foto

: Lid

ija V

inko

vič

fi_159_20_21_gs 8/17/05 19:41 Page 1

oglasna prilogaČETRTEK, 18. AVGUST 2005 • ŠT. 159 21

e v Idrijo prišla z rudarji živega srebra ega studenca" ostaja Idrija mesto izjemne naravoslovne in tehniške kulture

eravajo rudnik povsem za-i, kljub temu pa Idrija osta-esto izjemne naravoslovne,iške in duhovne kulture.

darjenje pustilo bok pečat Staro mestno jedro je zani-o kot celota, saj je rudarjenje

očiten pečat mestni podobi.e razvidno že iz samih po-novanj mestnih predelov: Ba-a na pripravo rude, Prejnu-a žgalnico, Pront na žganje, Lenštat na lesno skladišče,

a na ulico in Riže na spravi-

lo lesa. V mestnem jedru je cer-kev Svete trojice, ki naj bi stalaprav na mestu, kjer so odkrili ži-vo srebro. Tu je tudi najstarejšegledališče na Slovenskem, v ka-terem je danes f ilmsko gle-dališče, ob njem pa zgradba ne-kdanje rudniške žitnice. V mo-gočnem renesančnem graduGewerkenegg iz leta 1533, ki sebohoti nad mestom in v kate-rem je bil nekdaj sedež rudni-ške uprave, so na ogled bogatezbirke Mestnega muzeja Idrija.Ta je bil v letu 1997 razglašenza najboljši evropski muzej teh-niške in industrijske dediščine,v bližini pa je tudi stavba prveslovenske realke.

Antonijev rov in rudarska hiša

Eden največjih rudnikov žive-ga srebra na svetu je zaradi svojeizjemnosti že v času delovanja pri-vabljal raziskovalce in popotnikeiz vse Evrope. Danes je najstarejšidel rudniškega podzemlja - Anto-nijev rov iz leta 1500 - skupaj z jam-sko kapelo iz 18. stoletja urejen v tu-ristične namene. Poleg tega si jemogoče ogledati stare rudniškestroje in naprave v jašku Franči-ška, kamšt - največjo leseno-žele-zno črpalno napravo na vodni po-gon za črpanje vode iz rudnika v Ev-ropi, razstavo rudniških lokomo-tiv in vodnih zapornic - klavž naIdrijci in Belci. Zanimiva je tudirudarska hiša iz 18. stoletja, obnov-ljena kot značilna idrijska stano-vanjska hiša, ki zgovorno razkrivabivalno kulturo rudarskih družin.Ometanim in beljenim večnadstrop-nim rudarskim hišam so pravili tu-di golobnjaki, saj je v njih bivaloveč družin.

Sprostitev v neokrnjeni naravi

Okolica Idrije in krajinski parkZgornja Idrijca dajeta številne mož-

nosti za oddih in sprostitev. Obisko-valci lahko kolesarijo, gredo na lov aliribolov, jahajo, plavajo in seveda po-skusijo tudi tradicionalne jedi na do-mačih kmetijah in gostilnah. Zaogled je urejeno skrivnostno Divje je-zero, ki je pravcati muzej v naravi zzanimivim rastlinstvom in najkraj-šo površinsko tekočo reko Jezernico.V bližini sta še partizanska tiskarnaiz leta 1944 na Vojskem in partizan-ska bolnišnica Franja.

Poletne prireditve privabljajo turiste

Na grajskem dvorišču od junijado septembra prirejajo kulturne pri-reditve pod imenom Grajski večeri.Pester program sestavljajo glasbene ingledališke predstave z znanimi do-

mačimi in tujimi izvajalci klasične inzabavne glasbe ter najrazličnejšimigledališkimi skupinami. Vsako letokonec avgusta pa pripravijo tradici-onalni festival idrijske čipke, turistič-no etnološko prireditev, namenjenouveljavljanju in predstavitvi klekljaneidrijske čipke.

udarsko mesto, idrijski rudnik pa je bil svoje čase poleg španskega Almadēna največji rudnik živega srebra v Evropi. Živo srebroe v 17. stoletju pa so kovino dobavljali v številna evropska mesta in celo v Južno Ameriko. Rudnik je spodbudil razvoj mesta in vanja, tako da so Idriji pravili tudi slovenske naravoslovne Atene. Slovela je namreč po izjemnih tehnoloških dosežkih in ustvarjala izvirnei čutiti živo tradicijo več kot poltisočletne rudarske dobe.

Okusni idrijski žlikrofi z ocvirki Idrijska kuhinja ima nekaj značilnih jedi, ki izhajajo še iz rudarskih časih. Že odsredine 19. stoletja je znana po žlikrofih, jedi iz testa, polnjeni z nadevom izkrompirja, zaseke ali prekajene slanine, ter značilno oblikovana. Njihova izdela-va je dolgotrajna in poteka v več fazah, ponudijo pa jih zabeljene z ocvirki, raz-ličnimi mesnimi in drugimi omakami. Posebnost so tudi potica iz vrtnih zelišč zelj-ševka, osmukano sveže zelje smukavec in stara rudarska pijača geruš.

Klavže - slovenske piramide

Klavže, več kot 200 letstare rečne zaporni-ce, so nekoč uporab-ljali za to, da so po re-kah splavljali les, ki soga potrebovali za vz-drževanje rudnika.Sprva so bile lesene,pozneje pa so začeligraditi zidane. Pri te-meljih je zid širok oko-li 41 metrov, pri vrhupa 11. Orjaška vrataklavž so odpirali z gib-ljivim mehanizmom,zapirali pa z volovskovprego. V okolici Idrijeje pet klavž, pravijo jimtudi slovenske pirami-de in so tehniški spo-menik največje vre-dnosti.egg iz leta 1533, ki se bohoti nad mestom in v katerem je bil nekdaj se-

rke Mestnega muzeja Idrija.

etu je dajal kruh številnim idrij-

Konec avgusta poteka vIdriji etnološka, gospodarska,kulturna, izobraževalna in za-bavna prireditev Festival idrij-ske čipke. Uradno se bo začelv petek, 19. avgusta, ob 21. urina prenovljenem idrijskem tr-gu.

Slavnostna otvoritvenaslovesnost bo letos nosila spo-ročilo o pomenu povezanostimed tradicijo in sodobnostjo,med mladimi in starimi rodo-vi, saj postavlja v ospredje močneverbalne govorice telesa, kiprevzema vlogo univerzalnegovorice vseh, ki smo povezaniv skupnem evropskem prosto-ru. V duhu tega sporočila bo-do v Idriji gostili tudi predstav-nike držav članic EU, takomed nastopajočimi kot medpovabljenimi obiskovalci, sajletošnji mednarodni festivalprvič poteka pod delnim po-kroviteljstvom EU.

Izbor za miss idrijskečipke

Letos bo prvič potekal tu-di izbor za miss idrijske čip-ke, ki bo v soboto, 20. avgusta,v idrijski Modri dvorani. Up-ravni svet čipkarskega festiva-la Idrija je k sodelovanju nanatečaju povabil vse, ki bi seželeli preizkusiti na drugač-nem področju oblikovanja.Obleke morajo imeti najmanj30 odstotkov idrijske čipke.Za najboljše kreacije bodo po-deljene tri glavne denarnenagrade - prva nagrada mili-jon tolarjev, druga 700 tisoč

in tretja 500 tisoč tolarjev.Osrednji dogodek festivala bov nedeljo, 21. avgusta, ko sebodo otroci in odrasli pomeri-li v spretnosti pretikanja klek-ljev na državnem tekmovanjuv klekljanju za priznanje Ivan-ke Ferjančič. Posebej veljaomeniti tudi srečanje pihalnihorkestrov, ki bo na zadnji danfestivala, 27. avgusta, ko bodoobiskovalci med drugim lahkoprisluhnili tudi Godbenemudruštvu rudarjev Idrija, ki pravletos praznuje častitljivih 340let delovanja.

Vseskozi pestro festi-valsko dogajanje

Obiskovalci festivala bo-do imeli možnost priključiti sevodenemu ogledu zname-nitosti Idrije in okolice, ki ji je500-letno rudarjenje zapusti-lo izredno bogato dediščinotehniških in kulturnozgodo-vinskih spomenikov in zna-menitosti. Poleg tega se bodomed festivalom lahko udeleži-li strokovnih predavanj ter za-četnih in nadaljevalnih delav-nic klekljanja, si ogledali do-mače in tuje razstave čipk narazstavi Dotik idrijske čipke -predstavitev Jovankinega pr-ta in drugih edinstvenih izdel-kov idrijske čipke, razstavočipk iz finske Raume, hrva-ške Lepoglave ... Lahko bodoposkusili idrijske kulinaričnedobrote, se sprehodili po sej-mu starih domačih obrti inse sprostili ob večerih z živoglasbo.

Že 24. festival idrijske čipke Letos prireditev prvič poteka pod del-nim pokroviteljstvom Evropske unije

naravi z zanimivim rastlinstvomco.

Staro mestno jedro je zanimivo kotcelota, saj je rudarjenje dalo očitenpečat mestni podobi.

fi_159_20_21_gs 8/17/05 19:41 Page 2

ČETRTEK, 18. AVGUST 2005 • ŠT. 159oglasna priloga22

ŽUPAN PAVLE RUPAR

Vsako leto večizletniških turistov Razviti bi morali turistično ponud-bo, ki temelji na ekologiji, ak-tivnostih in doživetjih

V okviru združenja si članiprizadevajo za razvoj, oživljanjein ohranjanje starih mestnihjeder. Zastavljene cilje dosega-jo z izobraževanjem in promo-cijo, rezultat zadnjih prizade-vanj pa je julija izdani prospektZgodovinska mesta Slovenije spodnaslovom Skrivnosti zamestnimi vrati. V program Ve-liki možje, ki vodi od Radovlji-ce prek Tržiča, Kranja in Ško-fje Loke do Pirana, je vključentudi Tržič. Obiskovalci bodoob ogledu starega mestnega je-dra in njegovih posebnosti spo-znali življenje velikega prijate-lja in ljubitelja Tržiča, maršalaJožefa Venčeslava Radetzkega.

Premalo razvita turi-stična infrastruktura

V mestnem jedru primanj-kuje namestitvenih zmog-ljivosti, saj so vsa prenočišča vokoliških vaseh in planinskihkočah. Povprečna letna zase-denost teh zmogljivosti je 1,7-odstotna. Največ ležišč je v pla-ninskih postojankah, vendarpa so te stalno odprte le od 15.junija do 15. septembra, v pre-ostalem času pa le ob sobotah,nedeljah in praznikih. Podob-no je v kampu v Podljubelju, kiobratuje le od julija do septem-bra.

Iz analize turističnega pro-meta v občini Tržič je razvidno,da število prenočitev in preho-dov meje na mejnem prehoduLjubelj upada, kar naj bi bilaposledica slabše kakovosti na-stanitvenih zmogljivosti in od-prtja predora Karavanke. Iz le-ta v leto pa opažajo rast številaizletniških turistov. To pome-ni, da je primarna turističnaponudba v Tržiču kakovostnain raznolika, turistična infra-struktura pa še ni dovolj razvi-ta.

Sprostitev in dejavnosti v naravi

Temeljne usmeritve zaspodbujanje turizma v občini

Tržič izhajajo iz njegovih kon-kurenčnih prednosti in danosti.Na tem območju bi bilo smi-selno razvijati predvsem 3-E tu-rizem, ki poudarja ekološke,etnološke in etološke danosti.Ti turistični programi temeljijona sprostitvi v naravi, čistemin zdravem okolju ter avtohto-ni kulturni ponudbi. V Tržičubi tako lahko razvijali in tržilipredvsem tematske poti po sre-dogorju. Druga možnost je 3-Aturizem, ki poudarja aktivne,akcijske in adrenalinske turi-stične storitve, kakršne so na-menjene predvsem individuali-stom in mladim. S to vrsto tu-rizma se v Tržiču ukvarja Agen-cija za športne avanture in po-tovanja, Koren Sports, d. o. o.

"Karavanke - doživetja brez meja"

Velike možnosti ima tudi3-D turizem. Ta turistom omo-goča posebna občutja in dožive-tja ter združuje turistično po-nudbo, ki temelji na doživljaj-skih in domišljijskih dejavno-stih. Programe lahko oblikuje-jo na podlagi znanih domišljij-skih junakov ali drugih po-vezovalnih elementov. Namenrazvoja 3-D turizma je s povezo-vanjem različnih tematskihsklopov turistične ponudbeoblikovati prepoznavne blagov-ne znamke na območjih, ki ni-majo izrazitih turističnih atrak-cij. V letu 1998 je tako občinaTržič v sodelovanju z občinoBorovlje na avstrijskem Koro-škem že začela razvijati blagov-no znamko "Karavanke - doži-vetja brez meja", letos pa so pri-pravili devet novih tematskihturističnih programov, od tegajih kar pet temelji na kulturnidediščini.

Pravna oseba bi skrbe-la za razvoj turizma

Razvoj turizma v občiniTržič zavira predvsem nepove-zanost zasebnih turističnih sub-jektov, javnega sektorja in ci-vilne družbe. Treba bi bilo usta-noviti pravno osebo za spod-bujanje razvoja turizma, ki bi bi-la usmerjena predvsem v vzpo-stavitev ugodne klime za ra-zvoj turizma in poslovanje sub-jektov turističnega gospodar-stva, izboljšanje turistične po-nudbe ter koordiniran in us-klajen razvoj turizma v tržiškiobčini. S tem pa bi se uresniče-vali ekonomsko-tržni, pa tudisocialni in okoljski cilji.

V občini Tržič je turizem moč-no prepleten s kulturnozgodo-vinsko dediščino. Različni do-godki so namreč pustili števil-ne sledi tako v starem mest-nem jedru kot tudi v drugih ob-močjih občine. Kot član Zdru-ženja zgodovinskih mest Slo-venije se bo mesto v nedeljo,21. avgusta, s svojo turističnoponudbo predstavilo na idrij-skem čipkarskem festivalu.

Pavle Rupar, župan občine Tržič, skrbi za kulturno dediščino.

Tržič je značilno obrtn

V 18. stoletju je Tržič postaleno vodilnih obrtnih središč na Go-renjskem. Ker ga je prizadel hudpožar, so sprejeli predpis, po kate-rem ima večina po požaru zgrajenihstavb kovinska vrata in polkna, ki sopostale prava evropska posebnost,pogosti pa so še pilastri, strešni ven-ci, štukaturni okenski okviri in por-tali iz zelenega tufa. Klasicističnoizoblikovano zaporedje pročelij inbistvo podobe pa je glavni trg ohra-nil vse do danes.

Ohranjene meščanske hiše

Po požaru se je mesto razširiloše na desni breg Tržiške Bistrice,levi pa je ohranil dotedanjo podobohiš z majhnimi okni in sušilnimi

odprtinami na strehi za sušenje us-njarskih in nogavičarskih izdelkov.Staro obrtniško jedro je bilo razgla-šeno za kulturni in zgodovinski spo-menik, zato lahko danes v njem ob-čudujemo zanimive meščanske hi-še. Številne med njimi so bile zgra-jene v obdobju, ko so za pogon stro-jev v tovarnah uporabljali vodnatein strme vodotoke. Med meščan-skimi stavbami še posebej izstopaMallyjeva hiša z dobro ohranjenimitipičnimi delavniškimi in bivalni-mi prostori.

Mestno jedro je cestni trg

V središču mesta ob Mošeni-ku v Zgornji kajži je danes sedežTržiškega muzeja s čevljarsko, us-

njarsko, tekstilno in drugimi zbirka-mi. V omenjeni kajži, v kateri sta bi-li nekoč barvarna in usnjarna, soohranjene tudi stare vodne rake,razglašene za tehniški spomenik. Vmeščanski Kurnikovi hiši, ki je izje-men primerek ljudskega stavbar-stva iz 18. stoletja z zidanim pritlič-jem in lesenim nadstropjem, je naogled etnološka zbirka. Župnijskacerkev Marijinega oznanjenja pastoji ob starem mestnem jedru, ki jepravzaprav cestni trg.

Dovžanova soteska najdi-šče različnih fosilov

V bližini Tržiča je Dovžanovasoteska, ena izmed osrednjih točkslovenske geološke transverzale, kislovi kot izjemno bogato najdiščerazličnih fosilov, predvsem pa oka-mnin iz permske dobe. Poleg oka-mnin so v strugi še zelo zanimivi za-obljeni balvani iz kremenovih used-lin, posebnost pa so tudi cestni pre-dor in pet izrazitih piramidastihapnenčastih stolpov. Skladi apnen-ca so tu stari tudi 280 milijonov let.Posebna znamenitost je najstarejšicestni prelaz v Evropi, stari prelazLjubelj, ki je zaščiten kot tehniškispomenik, s cesto z največjim vz-ponom v Sloveniji (kar 33-odstot-nim), dolgo 2300 metrov, na katerije 13 serpentin.

Paleta prireditev Najodmevnejša tržiška prire-

ditev, ki privabi več kot 50 tisoč obi-skovalcev, je še vedno Šuštarska ne-delja s 35-letno tradicijo, ki jo pope-strijo z različnimi kulturnimi, za-bavnimi in etnografskimi dogodki.Posebno privlačno je denimo mar-čevsko obujanje starega običaja Gre-gorjevo. Včasih so čevljarji iz vese-lja, ker jim pri delu ni bilo več trebauporabljati luči, prižigali kres in v ro-kah vihteli bakle iz starih, v smolonamočenih metel. Pomembni so tu-di Mednarodni dnevi mineralov, fo-silov in okolja, ki jih organizirajo žeod leta 1973 in so prerasli v enonajvečjih prireditev s tega področjav Evropi. Poletje razvedrijo s prire-ditvami v atriju občine, letnem gle-dališču na griču sv. Jožefa in vdvorani tržiških olimpijcev, kjer se

predstavijo različne glasbene in dru-ge skupine iz Slovenije in tujine.Zanimiva je tudi gorska hitrostna av-tomobilska in motociklistična dirkastarodobnikov na Ljubelju, imeno-vana Hrastov memorial.

Največ prenočitev ustvarijo tranzitni gosti in planinci

V Tržiču prevladujejo domači tur-isti, katerih delež je skoraj 90-odstoten. Med tujimi gosti je na-jveč Francozov, sledijo jim Avstri-jci, Nemci in Nizozemci. Večinoprenočitev ustvarijo tranzitnigosti, ki se čez mejni prehodLjubelj odpravljajo na dopust alivračajo z njega, ter planinci, ki nadaljših turah prenočujejo vplaninskih postojankah. Dolžinabivanja turistov v občini Tržič seje od leta 1996 močno skrajšala.V letu 1996 so predvsem tujigosti v Tržič še prihajali na počit-nice, v zadnjih letih pa je takihvse manj. Po drugi strani naraščaštevilo dnevnih obiskovalcev, kisi ogledujejo predvsem stalnozbirko Lovci na mamute,Dovžanovo sotesko in Tr žiškimuzej. Preostale zanimivosti poštevilu obiskovalcev močno za-ostajajo za vodilnimi. Zapovečanje obiska manjprivlačnih znamenitosti bi bilosmiselno sestaviti integralne tur-istične programe, ki bi poleg žezdaj dobro obiskanih zajemalitudi manj znane turistične točke.

V nedeljo na "tržišk' kosiv"

Med kulinarične posebnosti ob-močja gotovo sodijo tr žiškebr žole in "tr žišk' kosiv", vkaterem je izstopala prata, peče-na mesna štruca. Za božič soobvezni božični mlinci, nekoč paso po vsaki košnji na velikihkmetijah pripravili morendo,obilno večerjo, ki se je nadalje-vala s kmečko veselico.

Čevljarska delavnica v vsaki drugi hiši

Tržič je leta 1492 dobil trške pravice za prodajo vina, živine in železnihizdelkov. Tako so v mestu prirejali številne sejme, od katerih sta bila na-jpomembnejša Andrejev sejem pred godom sv. Miklavža in sejem na angel-sko nedeljo (prva nedelja v septembru). Preden je v Tržiču začela delati to-varna obutve Peko, to je bilo leta 1903, je bila čevljarska delavnica v skorajvsaki drugi hiši. Na angelsko nedeljo so bili šuštarski vajenci "jungri" spre-jeti med pomočnike "ksele". Ta običaj, ki so mu pravili "frajšprehunga", sosklenili s sejmom in nazadnje tudi z veselico, kjer so pozabili na celodnevnodelo na nizkih trinogih stolčkih in na šuštarske luči na "gavge". In iz teh se-jmov se je razvila najbolj obiskana prireditev v Tržiču, Šuštarska nedelja.

V ozkem dolinskem dnu ob sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika je pred stoletji nastalo značilno alpskotržno naselje. Skozi Tržič je potekala pomembna trgovska pot, ki je vodila proti Ljubelju in bila pri-zorišče mnogih zgodovinskih dogodkov. V 14. stoletju se današnji Tržič v virih že pojavi z imenom Novitrgec, čeprav je zaradi bližnjih fužin in kovaštva naselje nastalo verjetno že stoletje prej. Mesto se je razvi-jalo zaradi prometnic, ki ga v tesni dolini niso mogle obiti, in zaradi številnih obrti, predvsem usnjarske,kovaške, fužinarske in čevljarske. Tradicionalne obrti so postale sinonim za Tržič in z njimi se je oplajalatudi poznejša industrializacija kraja.

Čevljarska obrt, ki se je obdržala do današnjih dni, je skozi stoletja ustvarjala z

Še danes ohranjeno klasicistično izoblikovano zaporedje pročelij.

Foto

graf

ije: a

rhiv

TIP

C T

ržič

Foto

: arh

iv o

bčin

e Tr

žič

fi_159_22_23_gs 8/17/05 19:42 Page 1

ČETRTEK, 18. AVGUST 2005 • ŠT. 159 oglasna priloga 23

liko izbiro kulinaričnih do-brot lokalne in mednarodnekuhinje. Gostje lahko popi-jejo pijačo v številnih barih,zvečer pa se odpravijo v naj-večjo plesno dvorano na Ba-hamih, številne nočne klube,poskušajo srečo v 24 urdnevno odprti igralnici, kijo zvečer skozi steklen stroposvetljuje tisoče zvezd, siogledajo kakšen film, gle-dališko predstavo ali kon-cert ...

V prihodnosti bodo letovišče še razširili

V bližnji prihodnosti pase Atlantisu obeta tudi grad-nja luksuznega hotela s 600suitami in hotela s 400 soba-mi, novega vodnega parka,razširitev igralnice in konfe-renčnih zmogljivosti ter po-večanje wellness centra sko-raj za dvakrat, kar naj bikončali konec prihodnjegaleta.

Luksuzno letovišče po-nuja zabavni center z največ-jo igralnico in dvorano na Ka-ribih, zbirko luksuznih butič-nih prodajaln, široko ponud-bo za poslovneže in navtiketer obilo možnosti za sprosti-tev in zabavo. Z njegovim od-prtjem leta 1994 se je na Ba-hamih sprožil novi val turi-zma.

Sobe s pogledom na lepote Karibov

Gostje lahko izbirajo med2.317 sobami različnih katego-rij v objektih Coral, Beach aliRoyal Towers in prestižnih vi-lah. Na razpolago je tudi lu-ksuzna suita The Bridge Suitena šest tisoč kvadratnih me-trih površin s 24-urno sobnopostrežbo, opremljena s stil-nim pohištvom in umetnina-mi, z ogromno teraso, s kate-re se ponuja spektakularenpo-gled na celotni ParadiseIsland, namenjena pa je zah-tevnejšim gostom. Vse objek-te obdaja vodna pokrajina sštevilnimi tobogani, plavalni-mi bazeni, podvodnimi jama-mi in 50-metrsko počasno re-ko.

Rekreacija v vodi in na kopnem

V letovišču sta poleg večrazličnih bazenov, enajstih la-gun in dveh podvodnih jam zaopazovanje in raziskovanjevodnega življenja, počasne re-ke in čudovite plaže z belimpeskom ob samem oceanu tu-di center Mandara Spa s prog-rami za nego telesa in duha inogromen fitnes center. Športnicenter ponuja deset igrišč zaigranje tenisa, košarke, odboj-ke, plavalni bazen in golfskoigrišče z 18 luknjami v bližini.V luksuzni marini z možnostjonajema različnih plovil je 63privezov za razkošne jahte.

Podvodni hodniki in tuneli

V različnih lagunah ssladko in morsko vodo Atlan-tisa živi več kot 50 tisoč rib inmorskih bitij 200 različnihvrst, med njimi tudi nekajogroženih, saj se na tem varo-vanem območju lahko neovi-rano razmnožujejo. Popolnodoživetje izgubljene civiliza-cije omogočajo številni podvo-dni hodniki in tuneli, pa tudirestavracija pod vodo, kjer la-hko gostje skozi zastekljenestene uživajo v pogledu naživali morskih globin. Nekajposebnega je The Dig, kjer jemed podzemnimi hodniki,sprehajalnimi potmi in soba-mi možno uživati v pogleduna "ostanke" potopljene At-lantide.

Okusi bahamske inmednarodne kuhinje

V 39 restavracijah letovi-šča gostom ponujajo razno-

TRŽIČ, MESTO, KJER SI NARAVAIN TRADICIJA PODAJATA ROKO!Nastanek mesta Tržič je tesno povezan s potjo, ki je v davnih časih povezovala Virunum na Gospo-svetskem polju z Emono. Ta ljubeljski trg (forum Lubelinum), ki je stal ob poti, je zasul plaz in delprebivalcev se je preselil v dolino, kjer so ustanovili naselje Neumarktl. Leta 1811 je Tržič prizadel grozovit požar. Obnova mesta je potekala zelo počasi, pri čemer so stav-be s srednjeveškim tlorisom z delavnico, skladiščem in prehodno vežo v pritličju ohranile klasici-stično oblikovano zaporedje pročelij. Značilna so med drugim "firbec" okna (edino še ohranjeno jena Koroški cesti 1), skozi katera so tržiške gospe ali "fraue" imele pregled nad dogajanjem na ulici,ne da bi se jim bilo treba skloniti skozi okno, tako da jih mimoidoči niso opazili, in obcestni kamni,imenovani "opestniki" po pestu na kolesu voza, ki se je zadelo v kamen in tako ni poškodovalo hišeoziroma fasade. Sprehod skozi staro mestno jedro vam bo razkril skrivnosti stavb, ki so zanimive bodisi zaradi ljudi,ki so v njih prebivali, bodisi zaradi arhitekturnih značilnosti. Staro mestno jedro Tržiča je od leta1985 zavarovano kot kulturni in zgodovinski spomenik, občina Tržič pa je tudi članica Združenjazgodovinskih mest Slovenije. Tržič je Sloveniji in svetu znan predvsem po Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in okolja ter poŠuštarski nedelji. V Tržiču pa vam lahko ponudimo prireditev skoraj vsak dan. V prihodnjih dneh vasprisrčno vabimo na naslednje prireditve:- sobota, 27. avgusta, od 12. ure: 3. semenj na starem Ljubelju,- nedelja, 4. septembra od 7. ure: 38. Šuštarska nedelja,- nedelja, 11. septembra, od 10. ure: 9. Hrastov memorial, gorski preizkus starodobnikov Ljubelj

2005. Vabljeni v mesto, kjer si narava in tradicija podajata roko!

Informacije:

Turistično promocijski in informacijski center TržičTrg svobode 18, Tržič

Tel.: 04 59 71 536E-pošta: informacije@trzic.si

Splet: www.trzic.si

PODVODNI HOTELTUDI V DUBAJU Predvidoma naslednje leto naj biodprl svoja vrata hotel Hidropolis,ki ga bodo zgradili pod morskogladino ob obali Dubaja. Hotel najbi imel podobo meduze, zgrajenpa naj bi bil iz izjemno odpornegapleksi stekla. V njem naj bi bilo220 luksuznih apartmajev, v ka-terih naj bi bilo treba za prenočitevodšteti pet tisoč evrov. Gostje sebodo v svojih sobah počutili kotpotapljači v morju, saj bo prozornoprav vse. Arhitekta je za projektnavdihnil Jules Verne s svojim ro-manom 20 tisoč milj pod morjem.

ATLANTIDA JE BILA VZOREC ZAIDEALNO DRŽAVO

Obstoja in položaja starodavnecivilizacije na istoimenskem otokuniso nikoli ugotovili ali potrdili.Prvi je Atlantido omenjal grškifilozof Platon, ki je navajal, da joje v 10. stoletju pred našim štet-jem uničila naravna ujma, po vsejverjetnosti potres. Platon je celi-no opisal kot zgodovinsko dejst-vo, kot državo, ki je v času in pros-toru tudi v resnici obstajala.Razprostirala naj bi se meddanašnjim Gibraltarjem inAmeriko, glavno mesto - Pozej-donija - je dobilo ime po svojemustanovitelju bogu morja Pozej-donu in naj bi pomenila idealnodržavo z razvito državno upravo,ekonomijo, vojsko in znanostjo.

Tobogan, ki ponuja skoraj vertikalni padec v vodo, je speljan skozi bazen, v katerem prebivajo mor-ski psi in barakude.

Na skrajnem severnem delu Ba-hamov na Paradise Islandu serazteza letovišče Atlantis, ki gavsako leto obišče več kot petmilijonov turistov. Bahami s kilo-metri belih peščenih plaž in mito Atlantidi, potopljeni civilizaci-ji, so navdihnili korporacijoKerzner International, ki gradiluksuzna letovišča po vsem sve-tu, da tam zgradi največje otoškoletovišče na svetu. Pred kratkimso ponudbo popestrili z nakupo-valnim središčem Marina Village,kmalu pa se letovišču obeta ševeč novosti v skupni vrednostimilijarde dolarjev.

Romantična večerjamed morskimi psi Atlantis na Bahamih velja za največje otoško turističnoletovišče na svetu

iško mesto

SVTO NOČ JE PREVEDEL ZNAMENITI JAKOB ALJAŽV letih 1871-1880 je v cerkvi sv. Andreja v Tržiču kaplanoval Jakob Aljaž, navdušen Slovenec, dober pevec in planinec.Pred božičem 1871 je iz nemščine prevedel božično pesem Stille Nacht, heilige Nacht (Sveta noč). Kot posebno zani-mivost naj omenimo, da je bila prav v Tržiču ena prvih izvedb te ganljive božične pesmi v slovenskem jeziku.

načilno identiteto mesta

Podvodni tuneli za bližnja srečanja.

Foto

graf

iji: a

rhiv

Ker

zner

inte

rnat

iona

l

fi_159_22_23_gs 8/17/05 19:42 Page 2

ČETRTEK, 18. AVGUST 2005 • ŠT. 159oglasna priloga24

Nap

oved

nik

prire

dite

v Šentjernej, od 16. do 28. avgusta Jernejevo 2005Ruše, od 18. do 28. avgustaFestival Letni oder Ruše 2005

Maribor, do 28. avgusta16. Poletni lutkovni pristan

Ljubljana, do 31. avgusta7. Mini poletje (lutkovne predstave za otroke v mestnem sre-dišču)

Žužemberk, do 16. septembra9. Poletne grajske prireditve - koncerti, gledališke predstave,razstave, plesne prireditve (ob petkih in sobotah)

Piran, od 27. avgusta do 3. septembraEx-tempore (mednarodna slikarska kolonija)

Slovenske Konjice, do 21. avgustaPoletni glasbeni večeri v Žički kartuziji

Radenci, 28. avgusta25. rekreativni kolesarski maraton Tri srca 2005

Šentjernej, 21. avgustaKasaške dirke (praznovanje 120-letnice)

Solčava, 20. in 21. avgustSolčavski lovski praznik (strelsko tekmovanje)

Šentjernej, 21. avgustKuhanje oglja na Gorjancih

Celje, do 27. avgustaPod zvezdami Celjanov

Ljubljana, od 1. do 30. septembraSrednjeveški dnevi

Idrija, od 19. do 27. avgustaXXIV. Festival idrijske čipke

Veliko Ubeljsko, 20. avgust27. tradicionalna Krompirjeva noč

Ljubljana, do 27. avgustaPoletje v Stari Ljubljani

Novo mesto, 27. avgustNoč na Krki

Tržič, do 31. avgustaPikine otroške matineje (vsako soboto)

Maribor, od 26. do 28. avgustaPoletni praznik na Dravi

Gornja Radgona, 27. avgustRadgonska noč

Dolane, do 20. avgustaTamburanje ob večerih

Bovec, do 24. avgustaFestival Kluže

Ptuj, od 30. avgusta do 3. septembraFestival Ptuj - odprto mesto

Ajdovščina, 20. in 21. avgustPrimorski mednarodni glasbeni festival 2005

Tržič, do 27. avgustaPoletne prireditve

Velenje, od 19. do 25. avgustaIndijanski tabor

Kranj, 27. avgustDan jabolk in hrušk

Mozirje, od 13. do 21. avgustaPoletje skozi cvetje

Piran, 27. in 28. avgustSolinarski festival - zaključek solinarske sezone (žetev soli)

go SLOw je oglasna priloga časnika Finance.Urednica: Lidija VinkovičVodja projekta in trženje: Tanja Leder

Avtorji člankov: Vesna Radlovič, mag. Jure Markič, Katja TrohaOblikovanje in prelom: Romina ColnaričLektoriranje: Julija Klančišar

turizem@finance-on.net

Kot predpisujejo strogapravila italijanskega združe-nja za javno kopanje, se bodona njihovih plažah odslej žen-ske lahko sončile zgoraj brezle v ležečem položaju. Žen-ske pa se morajo zakriti tudi

med hojo po plaži, igranjemodbojke na plaži in nama-kanjem v morju. Stroga pravi-la prepovedujejo še igranjenogometa na plaži, obešanjemokrih oblačil na sončnikein pitje alkohola.

TURISTOV PRAVNIK

Kaj pomeni pogled na morje?

Potnica je z eno od večjihslovenskih turističnih agencijsklenila pogodbo o organizira-nju potovanja. Organizator se jeobvezal, da bo zanjo in njenodružino organiziral potovanjez letalom in namestitev v krajubivanja. Doplačala je za "morskostran". Vendar pa v katalogu nibilo jasno opredeljeno, kaj to

pomeni, kar je ni motilo, saj jebila prepričana, da gre za po-gled na morje. Ko je skupinapotnikov, med njimi tudi pot-nica z družino, prispela v ho-tel, so si neugodna presenečenjakar sledila. Potnikov ob priho-du ni čakala obljubljena hladnavečerja, temveč le nekaj starihrogljičkov in vrčkov mleka. Hra-

ne ni bilo dovolj za vse potnike,tako da so se nekateri moraliznajti po svoje ali oditi spat spraznim želodcem. Nastanili sojih v vrtnih sobah in ne v glav-ni stavbi hotela. Potnico in nje-no družino pa je najbolj razoča-ralo prav dejstvo, da s pogle-dom na morje ni bilo nič. Iz so-be so namreč imeli pogled na ki-tajsko restavracijo.

Otrok naj bi spal na fotelju ...

Čeprav so organizatorji po-tovanj včasih res iznajdljivi, koje treba najti izgovor, zakaj po-trošniku ne ponudijo dogovor-jenega, bi le težko zagovarjalistališče, da "morska stran" po-meni le to, da je soba obrnjenav smeri proti morju. Malce hu-domušen potnik bi na to kaj hi-tro lahko odgovoril, da bi torejmoral vsakdo doplačati za "mor-sko stran", saj vedno, če gremole dovolj daleč, pridemo do mor-ja, s katerekoli točke na zemelj-ski obli gledamo in v kateroko-li od smeri neba že gremo. Pot-nik, ki doplača precejšen znesek(v konkretnem primeru je biloto pet tisoč tolarjev na potnikana teden), pričakuje kaj več kotvonj kitajskih jedi in slutnjo, daje tam nekje v daljavi morje.Potniki so se zato takoj pritoži-

li. Vodstvo hotela je bilo sicer ra-zumevajoče, vendar zahtevi popremestitvi zaradi zasedenostihotela niso mogli ustreči. So pačez čas le priskrbeli dodatno le-žišče za otroka, za katerega sosprva namenili le fotelj.

Pravočasna reklamaci-ja je pomembna

Potnica je po prihodu do-mov organizatorju potovanjapravočasno posredovala rekla-macijo in zahtevo za vračilo de-la plačanega zneska. Pri višiniznižanja si je pomagala s frank-furtsko tabelo. Na svojo zahtevopo znižanju za dobrih pet od-stotkov cene še ni prejela odgo-vora, nedvomno pa glede na re-sne in tudi ustrezno dokumen-tirane pomanjkljivosti potova-nja potnica lahko pričakuje us-trezno rešitev svoje zahteve. Or-ganizator bo moral biti v pri-hodnje previdnejši, da bo pot-nikom, ki bodo plačali za kate-ro od storitev, to tudi res ponu-dil. Primer, ki ga je doživela pot-nica, za organizatorja pomeniizgubo omenjene potnice v pri-hodnje, čeprav rahlo predelanslovenski pregovor tudi pravi,da slab glas seže v deveto vas.

Letovanje v hotelu ima vrsto posebnosti. Potnik že v kataloguturistične agencije poleg cene in opisa storitev, ki jih bo pre-jel, praviloma najde tudi vrsto doplačil. Zanje se bo odločil, čebo želel več udobja pri bivanju. Sobe v večini hotelov se nam-reč delijo po velikosti, opremljenosti in legi. Nezahteven pot-nik bo zadovoljen tudi z manjšo sobo s pogledom na ulico alitrg, ne bo ga motilo, če soba ne bo klimatizirana, če v njej nebo mini bara ali sefa. Tisti, ki bo želel več udobja, pa se bo od-ločil za doplačila, ki mu bodo zagotovila, da se bo na počitni-cah imel še lepše.

Je tole res pogled na morje?

AAvvttoorr ččllaannkkaa jjee mmaagg.. JJuurree MMaarrkkiičč,, pprraavvnniikk..

Organizator potovanja je potnikom, ki doplačajo določeno storitev, to dolžantudi omogočiti

V Italiji nič več sončenja zgoraj brez Italijansko združenje za javno kopan-je s strogimi pravili poskuša dosečiveč reda na plažah Italijanske plaže slovijo po nepopisni gneči, zato za ljubitelje mirnihplaž, kjer je možno nemoteno uživati v valovanju morja in pri temtudi zadremati, te gotovo niso najprimernejše, saj je to zaradi glas-nih kopalcev popolnoma nemogoče. Letos je italijansko združen-je za javno kopanje z desetimi strogimi pravili omejilo svobodo naitalijanskih plažah predvsem kopalkam, ki so se sončnim žarkompredajale zgoraj brez, in zasvojenim z mobilnimi telefoni.

Sončenje zgoraj brez je na italijanskih plažah dovoljeno le na trebuhu

NA PLAŽAH VSEMANJ ITALIJAN-SKIH ZAPELJIVCEV Kot navaja La Repubblica,sloves Italijanov kot vročih za-peljivcev počasi ugaša, sajprebivalci naše sosede posta-jajo čedalje bolj sramežljivi.Namreč sodeč po rezultatihankete neke italijanske psi-hološke revije, v kateri je sode-lovalo približno tisoč Italijanovrazličnih starosti, kar sedemod desetih anketirancev nadzapeljevanjem žensk na plažini najbolj navdušenih. Kartretj ina Itali janov se vkopalkah počuti nelagodno inna morje hodi le zaradisončenja in pridobivanja tem-nejše polti. Poleg tega skušatretjina anketiranih na plažibiti čim bolj neopaznih. Strahpred tem, da bi vas na plažinadlegoval kakšen Italijan, jetorej odveč.

Zamenjava kopalk le v kabinah za preoblačenje

Omejiti želijo tudi upora-bo mobilnih telefonov na pla-žah, med najbolj "hecne" pa go-tovo sodi prepoved preoblačenjamokrih kopalk na plaži, saj je pomnenju predsednika omenjene-ga združenja Riccarda Scarselli-ja na vsaki plaži dovolj kabinza preoblačenje, ki jih kopalcisploh ne uporabljajo. Prav takoje prepovedano ugašati cigaretev pesku in celo glasno cmokatimed jedjo. V restavracijo na pla-ži je prepovedano vkorakatizgolj v kopalkah, temveč si jetreba nadeti vsaj majico ali pa-reo, obvezno pa je tudi upošte-vanje navodil kopališkega moj-stra in prepovedi kopanja, ko jeizobešena rdeča zastava, ki po-meni nevarnost. Nad omenje-nimi prepovedmi je bilo že veli-ko pritožb predvsem tujih turi-stov, čeprav na združenju zatrju-jejo, da ta pravila niso obvezna,temveč zgolj priporočilo.

Foto

: Lid

ija V

inko

vič

Foto

: Ale

š B

ricel

j

fi_159_24_gs 8/17/05 19:42 Page 1