Grafično oblikovanje revije, morfološka analiza in …Grafično oblikovanje revije, morfološka...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Tajana Dokleja

GRAFIČNO OBLIKOVANJE REVIJE,

MORFOLOŠKA ANALIZA IN REDIZAJN

Magistrsko delo

Maribor, februar 2015



Magistrsko delo

Študentka: Tajana Dokleja

Študijski program: Študijski program 2. stopnje

Medijske komunikacije

Mentor: Doc. dr. Andrej Skrbinek

Prevajalec in lektor: Natalija Sinkovič, prof. slovenščine

Grafično oblikovanje revije, morfološka analiza in redizajn ii



Ključni pojmi: grafično oblikovanje, revija, analiza, redizajn, Le Corbusier

UDK: 659.131.3:659.132.1(043.2)

Povzetek

Grafični elementi in njihov način oblikovanja so pri oblikovanju vsake revije izjemno

pomembni. V magistrskem delu se z analizo raznih vrst revij seznanjamo z različnimi

načini grafičnega oblikovanja in uporabo določenih elementov. Z analizami smo ugotovili

osnovne značilnosti, ki se pojavljajo v določeni vrsti revije, med redizajnom pa opisali

elemente, kot so tipografija, barva, mreža in fotografija.

Grafično oblikovanje revije, morfološka analiza in redizajn iii

GRAPHIC DESIGN OF MAGAZINE,

MORPHOLOGICAL ANALYSIS AND REDESIGN

Keywords: graphic design, magazine, analysis, redesign, Le Corbusier

UDK: 659.131.3:659.132.1(043.2)

Abstract

Graphical elements that appear in the magazine and their design are of extreme

importance for any magazine. In this master's thesis we will be familiarized with different

ways of graphical design and usage of certain elements through the analysis of different

kind of magazines. Through analysis, we will show basic features that can appear in a

specific kind of magazine. We will describe different elements such as typography, colour,

network and photography through redesign.

Grafično oblikovanje revije, morfološka analiza in redizajn iv

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 METODOLOGIJA ........................................................................................................... 2

2.1 Cilji in teze ............................................................................................................................... 2

2.2 Predpostavke in omejitve ......................................................................................................... 2

2.3 Metode ...................................................................................................................................... 3

3 REVIJA KOT GRAFIČNI IZDELEK ........................................................................... 4

4 ANALIZA IN REDIZAJN REVIJE ............................................................................... 6

4.1.1 Redizajn revije Cosmopolitan ......................................................................................... 15

4.2 Analiza revije Men´s Health ................................................................................................... 21

4.2.1 Redizajn revije Men´s Health .......................................................................................... 27

4.3 Analiza revije Moja 4 zida ..................................................................................................... 32

4.3.1 Redizajn revije Moja 4 zida ............................................................................................. 38

4.4 Analiza revije NATIONAL GEOGRAPHIC ......................................................................... 43

4.4.1 Redizajn revije NATIONAL GEOGRAPHIC ................................................................ 48

4.5 Analiza revije FORBES ......................................................................................................... 53

4.5.1 Redizajn revije FORBES ................................................................................................. 58

5 REZULTATI ANALIZ .................................................................................................. 63

6 SKLEP ............................................................................................................................. 71

7 LITERATURA ................................................................................................................ 72

Grafično oblikovanje revije, morfološka analiza in redizajn v

KAZALO SLIK

Slika 4.1 Modulor...................................................................................................................... 6

Slika 4.2 Prikaz serifne tipografije............................................................................................ 8

Slika 4.3 Hrvaška (levo) in ameriška (desno) naslovnica revije Cosmopolitan........................ 9

Slika 4.4 Članek iz revije Cosmopolitan................................................................................... 10

Slika 4.5 Prikaz različnih poravnav........................................................................................... 10

Slika 4.6 Članek iz revije Cosmopolitan................................................................................... 12

Slika 4.7 Prikaz delov strani iz revije Cosmopolitan................................................................ 14

Slika 4.8 Redizajn naslovnice revije Cosmopolitan.................................................................. 16

Slika 4.9 Redizajn članka iz revije............................................................................................ 17

Slika 4.10 Osnovna črkovna linija............................................................................................ 18

Slika 4.11 Primer različnega razmika........................................................................................ 18

Slika 4.12 Redizajn članka iz revije po Le Corbusieru ............................................................ 20

Slika 4.13 Hrvaška (levo) in ameriška naslovnica (desno) revije Men´s Health...................... 22

Slika 4.14 Članek iz revije Men´s Health.................................................................................. 23

Slika 4.15 Članek iz revije Men´s Health.................................................................................. 24

Slika 4.16 Prikaz delov strani iz revije Men´s Health............................................................... 26

Slika 4.17 Redizajn naslovnice Men´s Health........................................................................... 28

Slika 4.18 Redizajn članka iz revije.......................................................................................... 29

Slika 4.19 Prikaz elementov zunaj mreţe................................................................................. 30

Slika 4.20 Redizajn članka iz revije po Le Corbusieru............................................................. 31

Slika 4.21 Naslovnica revije Moja 4 zida.................................................................................. 33

Slika 4.22 Članek iz revije Moja 4 zida.................................................................................... 34

Slika 4.23 Članek iz revije Moja 4zida..................................................................................... 36

Slika 4.24 Prikaz delov strani iz revije Moja 4 Zida................................................................. 37

Slika 4.25 Redizajn naslovnice Moja 4 zida............................................................................. 38

Slika 4.26 Primeri izdelave naslovnic s pomočjo razmerja zlatega reza................................... 39

Grafično oblikovanje revije, morfološka analiza in redizajn vi


Slika 4.28 Redizajn članka po Le Corbusieru........................................................................... 41

Slika 4.29 Hrvaška (levo) in ameriška (desno) naslovnica revije National Geographic........... 43

Slika 4.30 Vrste pisav................................................................................................................ 44

Slika 4.31 Članek iz revije National Geographic...................................................................... 45

Slika 4.32 Članek iz revije National Geographic...................................................................... 46

Slika 4.33 Prikaz delov strani iz revije National Geographic................................................... 47

Slika 4.34 Redizajn naslovnice National Geographic.............................................................. 48


Slika 4.36 Pravilo tretjin............................................................................................................ 51

Slika 4.37 Redizajn članka iz revije po Le Corbusieru............................................................. 52

Slika 4.38 Hrvaška (levo) in ameriška (desno) naslovnica revije Forbes................................. 54

Slika 4.39 Članek iz revije Forbes............................................................................................. 55

Slika 4.40 Članek iz revije Forbes............................................................................................. 56

Slika 4.41 Prikaz delov strani iz revije Forbes.......................................................................... 57

Slika 4.42 Redizajn naslovnice................................................................................................. 58

Slika 4.43 Primeri mreţ............................................................................................................. 59


Slika 4.45 Redizajn članka po Le Corbusieru........................................................................... 62

Slika 5.1 Predloga ţenske revije................................................................................................ 68

Slika 5.2 Predloga moške revije................................................................................................ 68

Slika 5.3. Predloga revije za notranjo dekoracijo...................................................................... 68

Slika 5.4. Predloga revije o zemljepisu, zgodovini, potovanjih................................................ 68

Slika 5.5. Predlog poslovne revije............................................................................................. 68

KAZALO TABEL

Tabela 5.1 Prikaz značilnosti za naslovnice.......................................................................... 69

Tabela 5.2 Prikaz značilnosti za notranjost revije................................................................. 70

Grafično oblikovanje revije, morfološka analiza in redizajn 1

1 UVOD

Revija mora, tudi kot grafični izdelek, bralcu posredovati sporočilo. Zato je premišljeno

oblikovanje revij izredno pomembno, kako pravilno oblikovati besedila in fotografije ter

izbrati barve tako, da bralce pritegne in jim olajša pridobivanje ţelenih informacij. Prazne

strani je treba napolniti z vsebino, ta pa je sestavljena iz besedil, fotografij in drugih

slikovnih vsebin, povezanih s temo. Kako organizirati in oblikovati vsebino, bomo opisali

v nadaljevanju.

Elementi, ki se pojavljajo na strani oz. jo izpopolnjujejo, tvorijo vizualno celoto. Način

organiziranja teh elementov na strani mora zadostiti estetskim merilom, da bo revija za

bralce čim bolj privlačna in da jim bo čim bolj izrazito posredovala sporočila. Pri snovanju

je treba upoštevati tudi določena pravila, če ţelimo doseči, da bo revija vizualno zanimiva.

Ta se nanašajo in izhajajo iz človeškega zaznavanja.

Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem na kratko predstavljamo revijo kot

grafični izdelek, njeno vlogo in definicijo. V nadaljevanju se seznanjamo z grafičnimi

elementi, ki se pojavljajo pri oblikovanju vsake revije, to so tipografija, mreţa, barva in

fotografija. Ti elementi so izjemno pomembni za izdelavo vsake revije, ker je njihova

pravilna uporaba pogoj za pritegnitev pozornosti in uspešno prodajo. Omenjene elemente

definiramo le na kratko in spoznamo le njihovo osnovno vlogo, saj osnovne značilnosti in

pomembnosti podrobneje predstavljamo v nadaljevanju magistrskega dela, pri analizi in

redizajnu.


2 METODOLOGIJA

2.1 Cilji in teze

V magistrskem delu smo si zastavili naslednje cilje:

– definiranje značilnosti revije kot grafičnega izdelka

– opis osnovnih elementov, ki se pojavljajo pri oblikovanju revije

– analiza obstoječih revij z različnimi področji uporabe

– redizajn analiziranih revij na podlagi pridobljenega znanja

Osnovna vprašanja magistrskega dela:

– Katere so razlike oblikovanja revij z različnih področij uporabe?

– Ali so naslovnice istih revij enake izdajam v drugih drţavah?

– Kako uporabiti osnovne grafične elemente pri oblikovanju revije

(tipografija, mreţa, barva, fotografija)?

– Kako oblikovati naslovnico revije, da bi bila privlačna?

2.2 Predpostavke in omejitve

Pri analizi in redizajnu smo se omejili le na najbolj priljubljene in znane revije z različnih

področij na Hrvaškem. Predvsem nas je zanimal način oblikovanja naslovnice in

notranjosti revije, zato smo primerjali naslovnice istih revij, ki izhajajo v različnih drţavah.

Predpostavljamo, da bodo vse analizirane revije, razen naslovnic iz različnih drţav, za

katere smo uporabili elektronske vire, dostopne.


2.3 Metode

Pri teoretičnem delu magistrskega dela sta uporabljeni deskriptivna in komparativna

metoda. Za preučevanje literature na ravni opisovanja dejstev in razmerja je uporabljena

deskriptivna, za primerjavo stališč različnih avtorjev pa smo uporabili komparativno

metodo. Uporabljeni so tudi domači in tuji viri s področja grafičnega oblikovanja in

posameznih osnovnih elementov, ki se v reviji pojavljajo.

Analiza grafičnega oblikovanja temelji na analizi petih različnih vrst revij, ki se med seboj

razlikujejo po načinu razporeditve elementov na strani. Za analizo smo najprej vzeli

naslovnico neke vrste revije, pri kateri smo analizirali vsak grafični element, ki se v njej

pojavlja. Nato smo na enak način analizirali tudi izbrani članek v reviji. Ko smo med seboj

primerjali vsako vrsto revije in ugotovili njihove razlike, smo uporabili metodo obratnega

inţenirstva (angl. reverse-engineering). Cilj te metode je, da revijo kot celoto razstavimo

na manjše elemente (barva, tipografija, fotografija, mreţa), na podlagi katerih si bomo

pridobili praktično znanje in se s pomočjo analize seznanili tako z vplivom posameznih

elementov med seboj kot tudi v celoti. Na koncu smo na podlagi analize revij iz različnih

področij naredili generalizacijo. Tako smo lahko ugotovili kakovost in način oblikovanja

različnih vrst revij.


3 REVIJA KOT GRAFIČNI IZDELEK

Revija je periodična publikacija, ki izhaja v rednih časovnih intervalih. Najbolj pogosto

pokriva določeno področje z nizom različnih člankov. Revija je mnoţični medij in s tem

vir informacij ter oblikovalec javnega mnenja, njena vsebina ni kronološko vezana na

dogodke in je pogosto trajnejše vrednosti. Revije so nepogrešljiv del današnje kulture in

vsakdanjega ţivljenja – informirajo, zabavajo in izobraţujejo, njihova različnost in

prilagajanje vsebine ciljni skupini bralcev pa omogočata izbiro revije s tako tematiko, ki

bralca zanima, ali izbiro revije, katere vsebina pokriva bralcu zanimivo področje.

Revija po navadi izhaja tedensko, dvotedensko, mesečno, trimesečno, polletno ali letno.

Tedenske revije izhajajo vsak teden in vsebujejo sveţe informacije. Dvotedenske izhajajo

vsaka dva tedna in imajo po navadi več strani, z več članki, v primerjavi s tedenskimi

revijami. McKay revije razdeli še po vsebini in tako poznamo informativno-politične,

zabavne in specializirane revije, ki obdelujejo posebne teme, kot so npr. moda, tehnika,

avtomobilizem in podobno. [8]

Vsaka revija ima standardno velikost, začetna pravilna izbira velikosti je zelo pomembna,

saj bodo kasnejše spremembe velikosti zahtevale popoln redizajn revije. Pravilna velikost

revije prispeva k boljši predstavitvi vsebine in se mora prilagoditi zahtevam bralcev ter

vklopiti v njihove ţivljenjske navade. Vsaka izbrana oblika ima svoje prednosti, omejitve

in posebnosti. Velik format omogoča uporabo velikih slik in oblik, prednost manjših

formatov pa je, da so preprostejši za prenašanje, a so omejeni pri uporabi fotografij in

oblikovanju. Velikost revije tudi določa širino in število stolpcev, ki se lahko postavijo na

stran. Čim večje je število stolpcev, večja je moţnost za usklajevanje širine besedila ali

fotografij, le-to pa pripelje do ustvarjanja različnih oblik v »layoutu«. Praviloma obstajajo

trije različni formati, z variacijami v vsaki kategoriji. Standardni A4-format je v svetovnem

merilu primarni model za revije. Njegova prednost je hiter pregled. Majhen, A5-format, se

pogosto uporablja za literarne revije, je ekonomičen in deluje prijazno in zaupno. Tretji

standardni format je tabloid, velikosti 27x30 cm. Revije tega formata imajo slabšo


kakovost papirja, njihova prednost pa je v tem, da gre za hitro komunikacijo, in pogosto

prinaša novice. [3]

Med prebiranjem časopisov, knjig ali oglasov, večinoma ne zaznavamo videza besedila in

naslovov oz. tipografije. Tipografijo definiramo različno; je veda o črkah, umetnost

uporabe tipografskih črk, izdelave, spretnost oblikovanja in funkcionalne uporabe črk.

Definicija po Parkerju je: „Oblika črk, ki sestavljajo besedilo in naslove ter način, kako so

predstavljene – vpliva na obliko in sporočilnost bolj kot katerikoli drug vizualni element.“

Zavestno tipografije ne zaznavamo, podzavestna raven človekovega zaznavanja tipografije

pa je nekaj popolnoma drugega. Mesaroš trdi, da nekatera besedila podzavestno preberemo

najprej, nekatera sploh ne preberemo, ali si ne zapomnimo tistega, kar smo prebrali.

Sporočilo se ne posreduje le z besedilom, ampak tudi z načinom zapisa, naslova ali naziva.

Zato je za oblikovalca izjemno pomembno, da pozna vse vidike tipografije in jo na

pravilen način uporabi. [9]

Ob tipografiji so pomemben del vsake revije tudi fotografije. Te nam ponujajo tisto, kar

ilustracija teţko nadomesti. S fotografijo doseţemo resničnost in s tem vizualno potrditev

za navedeno v članku. King meni, da ljudje bolj zaupajo članku ali oglasu, če sta

podkrepljena s fotografijo. Seveda ni vsaka fotografija dobra, dobra je le, če deluje tako, da

spodbuja interes, izraţa čustva in pripoveduje zgodbo. [7]

Pri oblikovanju so zelo pomembne tudi barve, zato jih je treba dobro poznati in vedeti,

katere kdaj in kje uporabiti in v kakšnem kontekstu. Poznavanje posebnosti barv in

njihovega psihološkega učinka sta najpomembnejši osnovi in izhodišče pri grafičnem

oblikovanju. V knjigi „Grafično oblikovanje“ so barve definirane kot oblikovalski

pripomočki, ki so namenjeni za pritegnitev pozornosti in razpoloţenje bralca, izraţanje

čustev in poţivitev strani. [1]


4 ANALIZA IN REDIZAJN REVIJE

Za analizo in redizajn smo izbrali revije z različnih področij: ţenske, moške, politične

revije, revije za notranjo opremo stanovanj in urejanje okolice ter revije o potovanjih in

svetu. Izbrali smo take, ki pokrivajo različna področja, zato da bi spoznali čim več

različnih načinov oblikovanja. Na podlagi analize posamezne vrste revije in teoretičnih

načel, sem za vsako vrsto revij izdelala redizajn naslovnice in članka iz vsebine, ki temelji

na mojem znanju, pridobljenem med pisanjem magistrskega dela.

Izdelala sem tudi redizajn s tipografskimi mreţami po znanem francoskem arhitektu,

slikarju in pisatelju Le Corbusieru, ki je razvil tipografske mreţe oz. sistem razmerja v

arhitekturi, ki ga je imenoval Modulor (Slika 4.1). Kmalu so ga začeli uporabljati tudi v

grafičnem in tipografskem oblikovanju. Izdelal je štiriinštirideset enakih pravokotnikov, ki

so razdeljeni v šest pravokotnikov različnih velikosti.

Slika 4.1 Modulor


Na osnovi teh pravokotnikov v sistemu Modulor sem izdelala še dodatni redizajn članka iz

vsake analizirane revije. [14]

Pri redizajniranju je skoraj nemogoče ugoditi vsem pravilom oblikovanja. Pri oblikovanju

se zastavlja mnoţica vprašanj, kot so, koliko stolpcev je potrebnih pri izdelavi omreţja,

kakršne vrste informacij bo posredoval članek, vrsta in količina slikovnega materiala, ali

bodo strani estetsko urejene, ali bodo dinamične, katere barve in kako jih uporabiti in tako

naprej. Nikoli ni mogoče upoštevati vseh pravil, vsaka revija zahteva individualno rešitev

in vedno se lahko zastavi dodatno vprašanje, ki se nanaša na merilo, ki ni zadovoljeno. Če

skušamo zadovoljiti neko merilo, nas lahko to pripelje do kršitve enega izmed prejšnjih in

tako naprej. Če ob tem upoštevamo tudi pravila o drugem segmentu pri prelomu revije

(bodisi tisti o čitljivosti ali vizualni privlačnosti revije), jih teoretično ni mogoče uskladiti

in zadovoljiti. Pri redizajnu sem bila odprta do številnih moţnosti, od katerih je vsaka

imela pomanjkljivosti in prednosti in skušala določiti način, kako ustvariti revijo, ki bo

jasno posredovala sporočila in bo vizualno privlačna.

4.1 Analiza revije Cosmopolitan

Cosmopolitan je mednarodna revija, namenjena ţenskam. Prvič je bil kot druţinski časopis

objavljen leta 1886 v Zdruţenih drţavah Amerike, pozneje so ga spremenili v knjiţni

časopis, v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je postal časopis za ţenske.

Njegova trenutna vsebina vključuje članke o medosebnih razmerjih in spolnosti, zdravju,

karieri, slavnih osebah, namenjen pa je tudi modi in lepoti. Izhaja v 34 jezikih v več kot

100 drţavah. Je klasičnega A4-formata in obsega 160 strani.

Za analizo smo izbrali Cosmopolitan, ki je izšel aprila 2014. Najprej bomo analizirali

naslovnico, nato še izbrani članek.

Na vsaki naslovnici je čez celotno stran fotografija, v tej izdaji je to fotografija igralke, v

drugih izvodih pa je opaziti pevke, manekenke in druge ţenske, znane estradnice. Igralka

nosi jopico črno-bele barve, po kateri se ravna tudi tipografija, tako da je celotna


naslovnica usklajena. Na naslovnici opazimo različno serifno in neserifno tipografijo, ta se

razlikuje po majhnih repkih, dekorativnem okrasu na robovih črk (Slika 4.2).

Tipografija na levi strani je poravnana levo, na desni strani pa je poravnana desno. Tako je

poravnana z robovi naslovnice in s tem doseţen občutek latentnega okvirja. Ugotovimo

lahko, da je besedilo na naslovnici v dveh oţjih pravokotnikih, ki sta usmerjena navpično

in razstavljena s fotografijo navpične usmeritve. S tako postavitvijo je vzpostavljeno

ravnovesje med levo in desno stranjo. Središče naslovnice je obraz manekenke. Na

naslovnici je tudi več glavnih naslovov, ki niso vsi okrepljeni in nimajo vsi enakega

pomena, a so z različno velikostjo ali tipografijo jasno ločeni od podnaslova. Podnaslovi so

kratki in nas hitro uvedejo v vsebino. Fotografija sega čez logotip, tako da imena revije ne

moremo prebrati, a ga zaradi priljubljenosti te revije ni treba prikazati v celoti.

Glede na to, da revija izhaja v več drţavah, smo naslovnico primerjali z naslovnico, ki je

izšla v Zdruţenih drţavah Amerike (Slika 4.3) marca istega leta. Model na naslovnici in

barva ozadja sta enaki, a sta uporabljeni drugačna tipografija in barva logotipa. Opazimo

pet različnih barv tipografije, od katerih je barva logotipa le ena povezana s fotografijo.

Naslovi niso poudarjeni z različno vrsto tipografije kot v hrvaški izdaji, ampak se

razlikujejo po različnih barvah. Poravnava besedila je enaka, medtem ko je različno število

naslovov in podnaslovov. V ameriški izdaji opazimo veliko manj podnaslovov glede na

hrvaško izdajo. Barva logotipa je usklajena z barvo ozadja. Menim, da je za naslovnico

boljša rešitev v hrvaški izdaji, in sicer zato, ker so naslovi poudarjeni z različno tipografijo

in ne z različnimi barvami, zaradi česar naslovnica deluje bolj celotno.

Slika 4.2 Prikaz serifne tipografije


Slika 4.3 Hrvaška (levo) in ameriška (desno) naslovnica revije Cosmopolitan (Vir: Cosmopolitan, april 2014)

Sledi analiza članka iz revije Cosmopolitan pod rubriko „Ja, samo bolja“ (Slika 4.4).

Naslov članka je „Kratki tečaj za sretan ţivot“, pri katerem lahko ugotovimo, da je del

besedila napisan z rokopisno pisavo, vsaka črka je druge barve in vedrih tonov, kar je

usklajeno z vsebino članka. Prvi del naslova je izpisan s serifno belo tipografijo, če bi bil

celoten članek izpisan z rokopisno pisavo in v raznih barvah, bi to delovalo pretirano in bi

se izgubil namen. Članek je v spodnjem delu, v sredi fotografije, poravnan sredinsko, da ne

prikriva zadovoljnih obrazov mladih na fotografiji. Kakšno poravnavo bomo uporabili, je

odvisno od velikosti prostora, ki je predviden za besedilo in namena sporočila. Obstajajo

štirje načini poravnave besedila, in sicer obojestranska, leva poravnava z neporavnano

desno stranjo, desna poravnava z neporavnano levo stranjo in sredinska (Slika 4.5). Po

Parkerju je sredinska poravnava primernejša za naslove, če je dolţina naslova daljša od

enega stolpca. Videz take poravnave je dokaj formalen in ga ne priporoča za naslove, ki so


dolgi tri ali štiri vrstice, ker je teţko berljiva, saj mora bralec iskati začetek vsake

vrstice.[10]

Slika 4.5 Prikaz različnih poravnav

Slika 4.4 Članek iz revije Cosmopolitan


Fotografija je usklajena z vsebino članka, na njej je skupina vedrih in nasmejanih mladih,

ki na ulici igrajo klavir. Na desni strani fotografije je skoraj neopazno z malimi črkami

odtisnjen nasvet, za katerega menim, da ni potreben. Na desni strani revije je začetek

članka, ki je oblikovan v en širši stolpec, kar je v redu, saj je premalo prostora za več

stolpcev in na ta način besedilo bolj „diha“. Besedilo je črne barve, izpisano s serifno

tipografijo in poravnano levo. Menim, da bi bila boljša obojestranska poravnava, pri kateri

so besede poravnane na levem in desnem robu, kar pomeni, da so vse linije enake dolţine,

zaradi pisane barve z desne strani, taka poravnava je izbrana zato, da je videti bolj

sproščeno in neformalno, glede na to, da članek govori o srečnem ţivljenju. Nad člankom

je kratek izrek in citat slavnega pevca, ki je opremljen tudi z njegovo sliko v majhnem

belem kvadratku. Fotografija je kvadratne oblike in postavljena postrani, v smeri rok lika

na njej. Ta linija celotni strani poda dodatno sveţino in jo poţivi, medtem ko so izbrane

barve zelo povezane z barvami v naslovu. Obarvana linija je na zunanji strani članka in

sega čez celoten članek.

Mreţa je na tej strani razdeljena na dva pravokotnika. Eden je oţji, drugi, s fotografijo, je

širši. Smer na strani je navpična, saj na njej prevladujejo liki s fotografije, ki stojijo

pokončno. Na desni strani fotografije lahko opazimo poševno črto, ki poteka iz roke

ţenske in pogled usmerja na vrh članka. Ugotovimo lahko, da je vizualno ravnovesje

vzpostavljeno. Fotografija prehaja tudi na drugo polovico strani, a so z desne strani barve

tople in v ozadju znaki, s katerimi je doseţeno ravnovesje.

V nadaljevanju članka (Slika 4.6), ki govori o kratkem tečaju, je vsak nasvet ločen ne le z

različnimi barvami, ampak tudi z drugo tipografijo, številom stolpcev in podobno.

Opazimo lahko, da je zgornji levi nasvet razdeljen v tri stolpce. Ta del članka je v rdeči in

roţnati barvi, saj vsebina govori o ljubezenskem načrtu, ob njem je primerna fotografija z

isto temo, ki se razteza od roba zgornje strani do dveh stolpcev z besedilom.

Rdečo barvo je KaluĎerović uvrstil med 12 najpomembnejših barv oblikovanja, je najbolj

temperamentna in se nanaša na hrepenenje, ogenj, hitrost, je močna, dominantna in

aktivna. Zaradi njene dobre opaznosti se pogosto uporablja takrat, ko hočemo nekaj močno

poudariti in narediti vtis. Odlična je v kombinaciji z oranţno, rjavo in rumeno. [6]

V tem delu članka naprej opazimo tri različne tipografije, za kar menim, da je odveč, saj bi

bili deli med sabo jasno ločeni tudi brez tega, z barvami in poudarjenimi deli. Če


Slika 4.6 Članek iz revije Cosmopolitan

tipografijo primerjamo s spodnjim delom članka, lahko vidimo, da le ena vrsta tipografije

deluje boljše in bolj čisto. V tem delu so slabe navade povezane s sliko ozadja, na kateri so

oblački in je uporabljen dober kontrast med belo in modro, razen v spodnjem delu, kjer

barva besedila počasi preide v dve različni tipografiji. Od drugih delov članka se razlikuje

tudi po poravnavi, saj je celoten članek poravnan sredinsko.

Opazimo lahko dve točki ali središči, ki sta na nasprotnih straneh in če bi med njima

potegnili linijo, dobimo pravi kot. Ena točka središča je fotografija na vrhu strani, druga

točka pa je moder pravokotni del na spodnjem delu strani. Njihovi robovi in smer so

različni. Zgornja točka ima navpično smer, spodnja pa vodoravno.


Ugotovimo lahko, da je spodnji del vizualno laţji, glede na zgornjega, zato menim, da bi

morala biti zaradi vzpostavitve ravnovesja zgornja fotografija na dnu strani. Druge oblike,

ki se pojavljajo na strani, se razlikujejo le po dolţini, široke pa so enako.

Če ocenim članek v celoti, ne glede na vedro temo, menim, da je uporabljeno preveč

različnih tipografij in preveč kombinacij barv. Na spodnjem robu na zunanji strani so

številke strani, izpisane z zelo elegantno serifno tipografijo, poleg katerih je postavljen

logotip in podatki o mesecu in letu izdaje. V reviji je na vsaki strani, na levi, v enaki ravni

kot številka strani, je črna podlaga z belo tipografijo, ki je enaka logotipu spletne strani

revije. Na vsaki strani revije, kjer je kakršna koli fotografija, v spodnjem delu notranje

strani je z drobnimi črkami izpisano ime avtorja fotografije. Ob listanju revije to ni opazno,

kar je popolnoma v redu, saj gre za podatek, ki za bralce ni zanimiv, a mora biti naveden iz

nekih drugih razlogov.

V reviji (Slika 4.7) prevladuje roţnata barva, predvsem v tipografiji, sledijo vijoličasta,

rdeča, rahlo modra in oranţna. Ta izbira barv je glede na ţenski časopis nekako običajna in

če ţensko revijo primerjamo z moško, lahko ugotovimo, da se razlikujeta prav v tem. Pri

članku, ki govori o „Moških poslih“, lahko opazimo modre in zelene nianse barv. Zelena

simbolizira sveţino, mrzlost, razvoj, bogastvo, je optimistična, pomirjujoča in neţna barva.

V oblikovanju se pogosto uporablja, saj pušča močan vtis in se pogosto kombinira s temno

modrimi toni.

Vsa besedila v reviji so poravnana levo in pogosto je prva vrsta v odlomku pomaknjena

navznoter. Pri levi poravnavi so prve črke vsake linije poravnane, linije pa različno dolge.

Te neenake dolţine dajejo besedilu dodatno belino, zaradi katere je stran v enem delu

videti sproščeno. Ta poravnava daje sproščen, sodoben in odprt videz in je po nekaterih

raziskavah branja označena kot najbolj berljiva poravnava. [12]

V reviji se uporablja nekaj vrst tipografij, za besedila preteţno neserifna, le v enem članku

je uporabljena serifna, s tem pride članek še bolj do izraza, ker so se med branjem revije

oči ţe navadile na neserifno tipografijo. Naslovi so različno veliki, tipografije in barve so

tudi drugačne, skupna jim je le poravnava, in sicer sredinska. Besedilo je večinoma

oblikovano v treh stolpcih, medtem ko se v nekaterih člankih na eni strani pojavljajo tudi

štirje stolpci, kar je preveč, saj so stolpci preozki in je berljivost besedila manjša. Revijo

sestavlja mnoţica fotografij, od katerih nekatere segajo čez celotno stran, nekatere po


celotni strani in enem stolpcu sosednje strani ali obsegajo velikost stolpca ali dva, a so v

takih primerih obrobljene z belim robom.

Slika 4.7 Prikaz delov strani iz revije Cosmopolitan


4.1.1 Redizajn revije Cosmopolitan

Naslovna stran je najpomembnejša stran revije. Lahko rečemo, da je prvi stik, prvi vtis,

prvo zaznavanje vsebine, ki jo revija ponuja. Njena naloga je privabiti bralce k branju,

vsebina na njej bi morala biti privlačna, zanimiva in vizualno mikavna. Po nekaterih

raziskavah človek, ki kupuje revijo, potrebuje 15 sekund, da med mnoţico revij izbere

točno določeno. Fokus človeškega očesa zajema le majhno področje in tako ne glede na to,

da oči hitro zajamejo informacije, vseeno sprejemajo vizualne draţljaje po pomembnosti.

Kot trdijo avtorji knjige „Grafično oblikovanje“, bo bralec na naslovnici najprej opazil

sliko, ki je vedno dominantni element vsakega dizajna naslovnice, zato je izbira fotografije

najpomembnejša. Najbolj pogosta fotografija na naslovnici revij v svetu je človeški obraz,

saj bralci radi vidijo ljudi na naslovnicah svojih revij. Tako se nekateri vedno odločajo za

stik z očmi, nekateri za pol profil, nekateri si prizadevajo pokazati model s čim manj

oblačili ali pa zahtevajo točno določeno postavo. Razen človeškega obraza se na

naslovnicah lahko pojavljajo tudi druge moţnosti slikovnih rešitev, te pa prinašajo nova

merila, ki jih je treba analizirati. Zastavlja se vprašanje, ali bo vsak izvod uporabljal

fotografije ali ilustracije, katero pojmovno metaforo hočemo fotografirati in podobno. [1]

Pri redizajnu naslovnice revije (Slika 4.8) sem se odločila za fotografijo svetovno znane

manekenke Naomi Campbell. Fotografija je črno-bele barve, ker menim, da je prav taka

fotografija včasih bolj močna kot barvna in besedilo na njej pride bolj do izraza, kar je zelo

pomembno, ker so naslovi na naslovnicah tisti, ki privlačijo bralca in ga pritegnejo k

branju.

Vsaka barva na naslovnici je vzeta iz barve logotipa in se razlikuje po rubrikah, tako da

bralec hitro najde del, ki ga zanima. Da bi se posameznika rubrika še posebej poudarila, je

za vsako uporabljena tudi drugačna tipografija. Zato najdemo različno serifno in neserifno

tipografijo.

Naslovnica je zelo preprosta in namerno oblikovana tako, da bo videti drugačna od drugih

ţenskih revij, zato da bi naredila vtis in prva padla v oči. Razlikuje se tudi po formatu, to

je format 175x250 cm, ki ni tipičen format. Izbrala sem ga zato, da bi bila revija čim

manjša, a še vedno dovolj velika, da ne bo preobseţna in da jo vsaka ţenska lahko vstavi v

torbico in vzame v roke, kadar ţeli. Razen omenjenih elementov je na naslovnici še


zaporedna številka revije oz. mesec izdaje ter t. i. barkoda. Menim, da drugi elementi niso

potrebni, ker bi le odvrnili pozornost od najbolj pomembnih.

Za članek iz revije (Slika 4.9) sem uporabila vijoličasto barvo, za katero KaluĎerović trdi,

da je barva fantastike, impulzivnosti, ţenstvenosti in romantike. Simbolizira luksuz in

bogastvo, vzvišenost, dostojanstvo, eleganco in ponos. Pri oblikovanju se pogosto

uporabljajo v kombinaciji z mrzlimi toni modre, zelene in sive barve. [6]

Slika 4.8 Redizajn naslovnice revije Cosmopolitan


Na naslovnici je opazen vijoličast kvadratek, ki prikazuje rubriko in jo tako laţje najdemo.

Z vijoličasto barvo ni označena le rubrika, ampak je tudi ozadje v vijoličastem odtenku.

Uporaba teksture lahko izboljša kakovost elementa v prostoru, tako da površini poda neko

značilnost. Tekstura lahko poudari tipne značilnosti s simuliranjem površine, kot sta krzno

ali marmor, v tem primeru pa stari papir. Teksturo sem uporabila, da bi dosegla drugačnost

in globino v kompoziciji.

Pri oblikovanju besedila sem bila pozorna na razmik med vrsticami. Da bi ga laţje

razumeli, je treba poznati črkovno linijo in njeno vlogo. Osnovna črkovna linija je med

najpomembnejšimi kategorijami za estetski in usklajen, človeškemu očesu privlačen videz

pisave in jo lahko definiramo kot fiksno imaginarno linijo, na kateri leţijo vse črke nekega

besedila in je v isti vrsti (Slika 4.10.). Črke, kot so H, a, c, N, m leţijo na tej liniji, medtem

ko pod njo prehajajo spodnje linije nekaterih črk kot g, j, p in tako naprej. Najbolj

pomembna vloga osnovne črkovne linije je, da so črke različnih pisav in velikosti zloţene

druga poleg druge in da sta opazna njihovo ravnovesje in usklajenost. Če je odmik med

Slika 4.9 Redizajn članka iz revije


Slika 4.11 Primer različnega odmika

črkovnimi linijami premajhen, bo besedilo videti dobro, če pa je prevelik, bo besedilo

videti preveč razpršeno po belini strani in bo v obeh primerih besedilo teţko berljivo.

Velikost odmika med vrsticami (Slika 4.11) se po navadi meri v tipografskih točkah ali v

določenem odstotku glede na velikost pisave. Valdec omenja, da je standardni odmik za

tekoče besedilo po navadi 120 % vrednosti velikosti pisave in bi torej odmik med vrsticami

nekega besedila, z velikostjo pisave 10 pt, znašal 12 pt. [18]

Za besedilo, ki je namenjeno za neprekinjeno branje oz. branje z majhnimi premori, sem se

odločila za levo poravnano serifno tipografijo. Izbrala sem jo zato, da bi bilo besedilo bolj

berljivo in dovolj privlačno. Bralci so večinoma navajeni na pisave s serifi, zato bi bilo za

glavni besedilni del najbolje izbrati pisavo, ki ima okrogle in zaobljene serife, kjer je

dovolj velika razlika med velikimi in majhnimi črkami in da so te svetle. Pisave brez

serifov lahko uporabljamo tudi za glavno besedilo, a le, če so svetle in imajo neţne razlike

Slika 4.10. Osnovna črkovna linija


med debelimi in tankimi deli črke. Pri pisavi za glavno besedilo se je treba izogibati

okrasnim in pisavi podobnim črkam, ki so bolj namenjene naslovom.

Mreţa, ki je uporabljena pri redizajnu revije, je zelo preprosta in sestavljena iz štirih

stolpcev, enega polovičnega stolpca širine treh stolpcev za fotografijo in enega širšega

stolpca, v širini dveh stolpcev. Mreţa je okostje vsake strani oz. je osnovna struktura

celotnega oblikovanja, nanjo se umeščajo elementi, omogoča prelom stolpcev, robov in

delov, namenjenih besedilu in fotografiji ali ilustraciji.

V revijah in tudi v knjigah je zaţelena dvostranska razporeditev, ki se lahko uporabi v

celotni publikaciji, da je opazno razmerje med levo in desno stranjo in da lahko presodimo,

kako se dopolnjujeta. Vsaka revija bi morale biti prepoznavna po oblikovanju, tudi mreţa

bi morala biti prepoznavna, ne glede na to, katere vizualne elemente vstavimo vanjo.

Mreţo sestavlja niz vodoravnih in navpičnih, v nekaterih primerih tudi diagonalnih linij, ki

se sekajo in tako tvorijo polja za organizirano vstavljanje vizualnih elementov na stran. Ob

izbiranju mreţe je zato treba izbrati tako mreţo, ki bo omogočala prilagodljivost in logičen

razpored vizualnih elementov. Premišljeno izbrana mreţa bo delovala urejeno in dobro

organizirano tudi z zelo zapletenimi mreţami. Mreţa je osnova vsake revije in ji je treba

nameniti posebno pozornost ob načrtovanju oblikovanja. [2]

Izbrana fotografija ustreza besedilu, ki govori o ljubezenskih razmerjih in na njej takoj

opazimo dominanten del, ki ga imenujemo tudi točka interesa. Fotografija je lahko

dominantna zaradi svoje velikosti, barve, namestitve, simbolične vrednosti ali neke

kombinacije teh in drugih dejavnikov. Točka interesa na vsaki fotografiji ni nujna, saj

lahko nekatere tudi pokvari.

Pri redizajnu se pojavi tudi citat, ki bi ga po Whitu morali ločiti od besedila z belim robom,

ta pa naj ne bi bil prevelik, če je jasne geometrijske oblike. Za poudarjanje se lahko

uporabijo tudi različni okvirji, linije in narekovaji. V tem primeru je uporabljen le

narekovaj, ki sem ga dodatno poudarila z drugo in krepko tipografijo. [19]

Za redizajn (Slika 4.12) sem po Corbusieru izbrala mreţo, ki ima več širših pravokotnikov,

saj je za ţensko revijo nujno, da ima poleg besedila tudi veliko fotografij. V širše

pravokotnike sem namestila fotografije, v oţje pa besedila, saj bi bili širši pravokotniki

preširoki, širina stolpca bi odstopala od zaţelene širine in bi bilo besedilo teţko berljivo.


Dodala sem še eno fotografijo, da bi se prostor čim bolj izpopolnil. Tako oblikovana stran

deluje privlačno in toplo.

Slika 4.12 Redizajn članka iz revije po Le Corbusieru


4.2 Analiza revije Men´s Health

Men´s Health je namenjena moškim in je največja in najbolj rastoča lifestyle revija. Izhaja

v 47 drţavah in ima več kot 24 milijonov bralcev. Namenjena je sodobnim moškim, ki

negujejo tradicionalne vrednote, ki jim je mar zase in za svoj videza. Hrvaška izdaja je

ustanovljena maja 2004. Na začetku je bilo veliko skeptikov, ki so trdili, da hrvaški trg ni

pripravljen na moško revijo, ki propagira zdravo ţivljenje, toda odziv bralcev je bil

odličen. Men´s Health je A4-formata, obsega pribliţno 115 strani.

Na vsaki naslovnici Men´s Healtha (Slika 4.13) je fotografija moškega v izvrstni formi, saj

ţeli časopis motivirati moške, da bi ţiveli zdravo in da bi namenili čas tudi telovadbi. Na

fotografiji je moški na poti v vodo in predvidevam, da je zato izbrana modra barva, na

kateri je glavni naslov rumene barve, kar pride do izraza zaradi kontrasta med modro in

rumeno barvo. Modro barvo lahko prikaţemo kot oddaljeno in ne kot prijetno ali mehko in

pomirjujočo. Parker omenja, da bi oblikovalec moral upoštevati gibanje barve in ozadje

obarvati s hladnimi barvami. Dodaja tudi, da je za oblikovanje bolje izbrati ali tople ali

hladne barve in da enakomerna uporaba barv iz obeh skupin ni priporočljiva.

Besedilo na modri podlagi je neserifno, naslov je poravnan sredinsko, podnaslov in

besedilo pa sta poravnana levo. Na naslovnici lahko opazimo še nekaj naslovov, napisanih

s pisavo iz iste druţine, poudarjena in modre, sive in črne barve, te barve pa so močne

moške barve. Omenjena druţina pisave se nanaša na tipografijo iz druţine, ki jo zdruţujejo

podobne značilnosti. Različni črkopisi iz iste druţine, so si med seboj podobni, čeprav

imajo različne lastnosti, kot sta debelina črt ali širina črke. Nekatere razširjene druţine so

lahko sestavljene iz serifnih črk ali celo brez serifov. Besedilo na levi strani naslovnice je

poravnano levo, besedilo na desni pa desno, tako da sledi robu naslovnice. [10]

Logotip je prepoznavne močno rdeče barve in umeščen na vrh strani. Na naslovnici pridejo

še posebej do izraza besede, kot so mišice, telo, sijajno in poletje, s katerimi se dodatno

pritegne bralca, saj morajo biti moški poleti po napotkih iz časopisa videti sijajno.


Slika 4.13 Hrvaška (levo) in ameriška naslovnica (desno) revije Men´s Health

Vir: Men's Health, maj 2014

Če naslovnico primerjamo z naslovnico izdaje v Zdruţenih drţavah Amerike, lahko

opazimo, da bistvenih razlik ni. Na njej je tudi fotografija moškega v izvrstni formi,

logotip je tudi rdeče barve in umeščen v isti prostor. Tipografija na naslovnici je enako

poravnana, kot v hrvaški izdaji, tudi barve so v modrih, sivih, črnih, v tej izdaji pa v rdečih

tonih. Tudi na tej naslovnici tako kot v hrvaški izdaji pridejo do izraza besede, ki dodatno

privlačijo bralce in jih motivirajo za nakup časopisa, če si ţelijo biti v top formi.

Poudarjena sta tudi 2 naslova na rumeni podlagi s črno barvo tipografije, ki sta povezana,

saj eden govori o vajah, drugi pa o pravilni prehrani.

Za podrobno notranjo analizo revije sem izbrala rubriko „Mišice“, saj je članek oblikovan

tako, da deluje res moţato in prepričljivo (Slika 4.14). Najprej takoj opazimo razliko od

drugih delov revije v črno-beli fotografiji. Ta je dodatno poudarjena s senco in obrisom.

Fotografija razteza čez celotno stran, le na levi strani je beli pravokotnik s črnim

besedilom.


Fotografije, ki se raztezajo do roba strani, ustvarjajo iluzijo, da je fotografija v resnici večja

od zunanjega okvirja strani. White trdi, da se s tem stran vizualno poveča in se hkrati

povečuje tudi vtis ne le strani, ampak tudi elementov na njej. [19]

Prva vrstica besedila je napisana z neserifno tipografijo in poudarjena z verzalko in krepko

pisavo. Preostali del besedila je napisan s serifno tipografijo, poravnan levo, prve vrstice v

odlomkih so zamaknjene. Zanimiva podrobnost pri črno-beli strani je rdeča začetnica

besede z neserifno pisavo. Začetnica je začetna verzalna črka, po navadi je večja ali je

vzeta iz druge pisave. Nad besedilom sta naslov in podnaslov. Oba sta poravnana levo.

Naslov je črne barve, pisava neserifna in podčrtana, zaradi česa dobi še večjo veljavo.

Podnaslov je spodaj in je bele barve, serifne pisave in pride močno do izraza. Nad

fotografijo je črn pravokotnik, s katerim je zaradi večje širine najavljena nova rubrika. Na

Slika 4.14 Članek iz revije Men ´s Health


njem je v zgornjem delu naziv rubrike, pisan z belo barvo, neserifne pisave, na drugi strani

pa sta omenjena avtorja članka in fotografije.

Začetni del članka je sestavljen iz velikega pravokotnika, v katerem sta dva manjša, od teh

je eden postavljen vodoravno, drugi pa je navpično. Z njihovo postavitvijo se zapira

največji pravokotnik in se pogled usmerja v točko interesa, in sicer k liku na fotografiji.

Le-ta je postavljen navpično, njegova smer gibanja je vodoravna in označuje napetost in

gibanje. Praviloma bi pri fotografijah z označenim gibanjem moralo biti dovolj prostora na

fotografiji v smeri gibanja lika, ker se s tako postavitvijo lika gibanje prekinja.

V nadaljevanju članka (Slika 4.15) na naslednji strani ostajajo pri kombinaciji črno-bele z

rdečimi podrobnostmi, dodan je rumen pravokotnik, njegov namen pa je razbiti enoličnost

v prej omenjenem kontrastu in poudariti citat, ki je izvzet iz članka in tvori kombinacijo

rumene in črne barve. Članek je razdeljen na dva stolpca in ločen z rdečo linijo v štirih

delih. Pri vsakem se pojavljata naslov in podnaslov, ki sta enako oblikovana, napisana z

neserifno tipografijo, medtem ko je besedilo izpisano s serifno.

Slika 4.15. Članek iz revije Men´s Health


Pri vsakem delu sta dve majhni ilustraciji okrogle oblike z rdečimi podrobnostmi.

Ilustracije imajo v primerjavi s fotografijami več moţnosti za prenos informacij, saj pri

njih oblikovalec ni omejen z motivi iz resničnega sveta. Ti so lahko, tako kot vsi drugi

elementi, trdi Samara, objektivni in realistični pri prikazovanju elementov ali abstraktni in

simbolični. Pri ilustracijah se moţnosti oblikovalca razširjajo, saj lahko dodaja

podrobnosti, ki jih v resničnem svetu ni, lahko tudi precej poudari gib, besedilo, prostor ali

svetlobo. Prednost ilustracije je tudi v tem, da komunicira čustveno, s pomočjo vizualne

občutljivosti, ki je skupna vsem ljudem in omogoča integracijo drugih elementov, kot so

besedilo ali grafični elementi, in sicer na način, ki ga ni mogoče ustvariti s konvencionalno

fotografijo.[16]

Besedilo je kot na prvi strani članka poravnano levo, a ni dovolj čitljivo zaradi premajhne

širine stolpca, saj pride do velikega razstavljanja besed v novo vrstico. Na dnu vsakega

odseka je siv pravokotnik, besedilo v njem pa je za razliko od drugega dela besedila

napisano z neserifno pisavo, medtem ko se stolpec razširja na celotno širino stolpca. Na

vrhu strani se ponavlja črn pravokotnik, a je oţji, ker ne najavlja več rubrike, ampak jo

spremlja z istim naslovom in dodatnim podnaslovom. Na sosednji strani je spet črno-bela

fotografija, na preostalem delu strani pa sledi črno-bel kontrast z rdečimi podrobnostmi.

Pod fotografijo je besedilo, oblikovano v štiri stolpce, v celoti neserifno, poleg njih pa je še

en stolpec širine dveh stolpcev besedila, tudi z ilustracijo z rdečimi podrobnostmi, ta pa je

opisana z besedilom. Na dnu zunanjega dela vsake strani je mesec in leto izdaje, logotip

revije in številka strani.

V članku lahko opazimo različne oblike. Pojavljajo se krog, linija in pravokotniki različnih

velikosti in smeri, ki skupaj ustvarjajo kontrast oblike in smeri. Linije so vodoravne, krogi

in pravokotniki pa so navpične smeri. Največ pozornost pritegne ozek pravokotnik rumene

barve, ki je navpične smeri, kar spominja na budnost, strogost, vitalnost in rast. Preseka se

z drugim pravokotnikom in tako ustvarja pravi kot.

V reviji (Slika 4.16) prevladujejo črna, siva, bela, rdeča in rumena barva. Črna se pojavlja

pri barvi tipografije in pri označevanju novih rubrik in pri označevanju nadaljevanja iste

rubrike, a v manjši velikosti. Siva se pojavlja kot barva ozadja pri nekaterih delih člankov,

medtem ko z rdečo in rumeno označujemo podrobnosti, kot so linije, številke ali označbe

pod rubrikami. Siva barva je nevtralna in simbolizira praktičnost, varnost, zanesljivost in


modrost. Lahko jo mešamo z drugimi barvami, da dobimo toplo oz. hladno nianso. Pri

oblikovanju siva barva predstavlja ekskluzivnost in jo povezujemo z ustvarjalnostjo in

inspiracijo, odlična pa je tudi kot podlaga za elemente, ki jih ţelimo poudariti. Vse izbrane

barve skupaj, pa tudi v parih, tvorijo odlično kombinacijo, v parih pa še boljše kontraste.

Besedila, naslovi in podnaslovi so v reviji poravnani levo. Naslovi in podnaslovi so v

neserifni, besedila pa v serifni pisavi. V reviji se dvakrat pojavila inicialna črka, ki s svojo

velikostjo in drugačno barvo pomeni odlično podrobnost in s tem stran naredi še bolj

zanimivo. V nekaterih rubrikah se pojavljajo drobni dodatki h glavnemu članku, so od

članka ločeni in povezani s temo, od preostalega se razlikujejo v tem, da so napisani z

neserifno pisavo in v nekaterih se pojavlja tudi siva podlaga. Besedilo je oblikovano v

stolpce, le na eni strani najdemo 5 stolpcev, kar članek naredi zelo nečitljiv, zaradi ozkih

stolpcev in izločanja besed.

Slika 4.16 Prikaz delčkov strani iz revije Men´s Health


4.2.1 Redizajn revije Men´s Health

Pri preoblikovanju naslovnice revije Men´s Health (Slika 4.17) sem se odločila za bolj

preprosto in elegantno različico, popolnoma drugačno od izvorne. Pomemben element

vsake naslovnice je logotip, ki predstavlja naslov revije in je oblikovan z določeno vrsto

pisave. Oblikovan bi moral biti tako, da je drugačen, da poudarja, da je govorljiv, čitljiv

brez napenjanja in dovolj preprost, da bo fleksibilen v uporabi z novimi slikami v vsakem

izvodu revije. Pri oblikovanju logotipa je treba izbrati tako pisavo, ki se ne bo uporabljala

nikjer drugje v reviji, a mora še vedno pripadati širši tipografski druţini. Nekatere

raziskave kaţejo, da so najbolj pogosto izbirane barve za logotip rdeča, črna ali bela, če pa

izberemo druge barve, morajo ustrezati paleti barv in se dobro ujemati s fotografijo ali

ilustracijo. V našem primeru je logotip rdeče barve, da pride čim bolj do izraza, s serifno

tipografijo z grobimi serifi, da deluje bolj moţato.

Pri preoblikovanju sem se odločila za corner splash ali madeţ, ga umestila na desno in ga

oblikovala v krog. Barva madeţa je enaka barvi na kravati, zato se ujema z naslovnico,

medtem ko je del tipografije enake barve kot logotip. Poppy definira corner splash ali

madeţ kot obarvan krog, ki je na zgornjem levem ali spodnjem desnem vogalu naslovnice

in vsebuje posebno uredniško vsebino in ga lahko najdemo, kjer koli na naslovnici in je

lahko katere koli oblike in velikosti. Z njim se lahko pozornost preusmeri s fotografije, a

ima tudi pozitivno stran, in sicer vzbudi zanimanje bralca za časopis. [11]

Na naslovnici je nekaj naslovov, podnaslov in kratek uvod v članek. Naslovi so poudarjeni

z različnimi tipografijami, velikostjo in barvo. Pod logotipom je številka revije in mesec

izdaje. Fotografija, ki sem jo izbrala, deluje dokaj resno, kot da je revija namenjena

poslovneţem ali starejšim ljudem, originalna naslovnica pa bolj privlači mlajše. Pri

redizajnu sem si zamislila, da bi se fotografija na naslovnici pri vsakem izvodu

spreminjala, če bi se vedno pojavljal moški, gol do pasu kot v tej izdaji, menim, da revije

resni in starejši moški nikoli ne bi kupovali.


Na straneh članka (Slika 4.18) je nekaj vodoravnih in navpičnih linij. Vloga vodoravnih

linij v kompoziciji je, da vodijo oko bralca z leve na desno stran, medtem ko navpične

linije v tem primeru usmerjajo pogled od vrha strani proti dnu.

Ozadje je sive barve z dodano teksturo. Da bi razbila enoličnost, sem se odločila vstaviti

linije rdeče barve. Jasna je tudi usklajenost, ki se ustvarja s prevlado ali s poudarjanjem

enega od elementov dizajna v razmerju z drugimi. Pri nekaterih časopisih je očitno, kateri

element mora biti na strani dominanten, nekateri oblikovalci z občutkom vedo, kateri

elementi bodo dominirali, kateri bodo podrejeni, znajo tudi razviti strukturo strani z

nadzorom velikosti, prostorsko razmestitvijo, barvo in ravnovesjem teh elementov.

Slika 4.17. Redizajn naslovnice Men´s Health



Stolpci v članku so razvrščeni tako, da vzbujajo občutek, kot da bi bili postavljeni v tabelo.

Pri oblikovanju izhajamo vedno iz enega osnovnega stolpca, njegove mere se določijo na

začetku in ta širina se ne spreminja. Če spreminjamo širino stolpcev, mora biti ta vedno

usklajena z osnovnim stolpcem, ustvarimo le variacije na njegovo širino, tako so lahko

drugi stolpci široki eno širino in pol osnovnega stolpca ali celo dve širini. Osnovni stolpec

je lahko širši kot pri redizajnu in ga lahko razreţemo na pol, a moramo biti pri tem pozorni,

da ne bo preozek, da bi zmotil branje in pokvaril videz strani. Pri redizajnu je stolpec širok

od 40–50 besednih znakov na vrstico. Priporočeno pa je 50–60 znakov, da bi bilo besedilo

še berljivo in od bralca ne zahteva naprezanja, ne priporočajo pa širšega od 90 ali oţjega

od 30 besednih znakov v vrsti.

Pri številkah, ki označujejo vrstni red, je tudi pri fotografiji uporabljena senca, kar je zelo

primerno, saj ustvarja vtis dimenzionalnosti, ki obogati sliko in daje vtis slojev v prostoru,

ki so drug nad drugim.


Elementi, ki so postavljeni zunaj mreţe (Slika 4.19), kot je npr. ime rubrike, številka strani,

pri nekaterih časopisih pa tudi logo ali naslov spletne strani, se imenujejo pagina in so

zunaj spodnje marginalije in roba papirja levo, desno ali v sredini, a to ni pravilo, saj jih

lahko postavimo tudi v zgornji del strani. Oznaka rubrike je tudi lahko zunaj in znotraj

marginalije, če pa se razteza na več strani, je ni treba na vsaki strani poudarjati, ampak je

dovolj na začetku prve strani, to pa je po navadi leva stran. Rubrika je skupni detajl, ki se

nanaša na več besedil o isti ali podobni temi. Njen cilj je pomagati bralcu, da se znajde in

hitro najde teme, ki ga zanimajo, saj so vedno pod istim imenom na istem prostoru. [12]

Kako bosta rubrika in stran videti, je treba dobro premisliti. Pri tem sem se odločila

uporabiti linije, in sicer za dodatno poudarjanje s črno-belimi in rdeče-belimi kontrasti.

Številka strani je osnovni funkcionalen element, saj z njeno pomočjo bralci krmarijo po

reviji. Včasih bralec zaradi eksperimentiranja oblikovalca ne more takoj najti številke

strani, zato je priporočljivo umeščanje na dno, na zunanjo stran roba ali v sredino,

priporočljivo je tudi vstavljanje posameznih številk in ne številk obeh strani na eno stran

revije. [12]

Slika 4.19 Prikaz elementov zunaj mreţe


Slika 4.20. Redizajn članka iz revije po Le Corbusieru

Celotno stran revije lahko razdelimo na prostor v marginaliji in izven nje. Marginalije so

prazen prostor ene strani v zgornjem ali spodnjem delu, na levi ali desni strani in se

raztezajo od roba papirja do meje besedila.

Besedila dosledno umeščamo v marginalijo, fotografij pa ne, saj jo lahko postavimo tudi

tako, da sega do marginalije ali do roba papirja. Po nekaterih standardih je notranja

marginalija strani pribliţno enako velika kot zgornja, medtem ko je zunanja malo večja,

spodnja pa največja. V praksi lahko najdemo primere preozkih in preširokih marginalij, a

je najpomembnejše postaviti jih tako, da bo vsebina berljiva in da poskrbimo tudi za

prostor za vezavo, ker se po tem določa tudi širina vezanih (notranjih) marginalij.

Sledi redizajn, izdelan po Le Corbusieru (Slika 4.20). Tako oblikovana stran deluje kot

tabela, a je pogled popolnoma preusmerjen na moškega in naslov, ker ju besedilo obkroţa

z leve in desne strani. V zgornjem redizajnu je besedilo tam zato, da omogoča nemoteno

branje, pri tako oblikovanem besedilu pa je potrebno več napora za branje. Na strani je

malo besedila in več praznega in neizkoriščenega prostora. Prejšnji redizajn deluje bolj

kompaktno in estetsko, a tudi bolj formalno.


4.3 Analiza revije Moja 4 zida

Moja 4 zida je revija, ki izhaja enkrat mesečno, je v A4-formatu, obsega pribliţno 90

strani. To je izvirna hrvaška revija o oblikovanju interjerja in kulturi bivanja in je ţe s

prvim izvodom, novembra 2006, določila svoje standarde in pridobila zavidanja vreden

krog bralcev in privrţencev. Vsak mesec prinaša niz vsebin o interjerju z reportaţami o

ustvarjalno urejenih domih, zanimive prej-pozneje projekte, shopping spremljevalce po

domačih trgovinah pohištva, pa tudi novice iz sveta o oblikovanju in arhitekturi.

Na vsaki naslovnici revije Moja 4 zida (Slika 4.21) se fotografija razteza čez celotno stran.

Ob primerjavi s preostalimi naslovnicami drugih izvodov istega časopisa opaţam, da se

pojavljajo enake barve, in sicer rumena, črna in bela le v različnih kombinacijah. Logotip

je v zgornjem delu naslovnice in je črno-rumen, da pride do izraza. Rumena se pojavlja

tudi na krogu, s katerim ţelimo poudariti leta izhajanja, pa tudi na dnu strani, kjer so kratki

naslovi iz revije. Itten meni, da je rumena barva, barva sončne svetlobe in prinaša

optimizem, srečo, idealizem in domišljijo. Predstavlja zadovoljstvo, um, čistočo, upanje in

energijo. Zelo je učinkovita in se uporablja za poudarjanje najpomembnejših elementov pri

oblikovanju. Rumena barva je odlična v kombinaciji z modro, sivo ali črno, za ognjeno

kombinacijo pa se uporablja z rdečo in oranţno barvo.[5] Ostanek tipografije je izdelan v

črno-belem kontrastu in je odlično vgrajen v fotografijo ozadja, na kateri so bele in črne

podrobnosti.

Tipografija je mešana, serifna, neserifna, poudarjena in poševna, a se razlikuje v mejah,

serifna in neserifna tipografija pa sta ločeni s črnim zidom na fotografiji ozadja.

Uporabljene so tudi različne poravnave. Na levi strani je besedilo poravnano levo in sledi

robu strani, v sredini je besedilo poravnano obojestransko, medtem ko je na desni strani za

razliko od do zdaj analiziranih naslovnic, besedilo poravnano levo in sledi robu zidu na

fotografiji in ne robu naslovnice. Naslovnica je zelo preprosta, glavni naslovi pridejo

dovolj do izraza in je dobro usklajena s kombinacijo rumene, črne in bele barve s

fotografijo v ozadju.


Za analizo članka iz revije Moja 4 zida je izbran članek iz rubrike Ideje & Shooping. Na

uvodni strani (Slika 4.22) po celotni strani prevladuje fotografija, ki daje vtis, da izhaja iz

nje. Z vsebino sledi članku, veliko je podrobnosti, zelo je vesela in topla. Na sredini strani

so na fotografijo napisani naslov, podnaslov in uvodni del članka. Naslov je napisan z

neserifno tipografijo in je v enem delu obarvan roţnato, ki je enaka barvi z vzglavnika na

fotografiji. Zid na fotografiji je na delih blago roza barve, tako da se barva naslova zliva v

celotno zasnovo.

Naslov je napisan z verzalnimi črkami, za podnaslov je izbrana serifna tipografija, male

poševne črke. Uvodni del članka je pisan s serifno tipografijo, zaradi zadostne širine

stolpca je dovolj čitljiv in poravnan sredinsko. Pri sredinski poravnavi morajo bralci brati

bolj počasi in iskati začetek vrstice, zato jo je priporočljivo uporabiti le v kratkih in jasnih

Slika 4.21 Naslovnica revije Moja 4 zida Vir: Moja 4 zida, januar 2014


naslovih in ne v besedilih. Poloţaj besedila je na dobrem mestu glede na fotografijo, saj je

postavljeno na prazno mesto.

V članku (Slika 4.23) je uporabljena roţnata barva iz glavnega naslova za poudarjanje

izvoda, del podnaslova in za krog z nasvetom. Na več kot polovici strani prevladuje

fotografija, kot na začetni strani članka, okrog ima prazen prostor in tako sledi robu levega

in zgornjega dela strani. Na njej je tudi naslov, ki je pisan z enako tipografijo, kot

podnaslovi na začetni strani in je dovolj čitljiv, ne glede na to, kaj je na fotografiji izpisano

z belimi črkami.

Na fotografiji sta še dva kroga, od katerih smo enega, roţnatega ţe omenili. Drugi je zelen,

oba pa sta rahlo transparentna. Na njih je naslov, oblikovan enako, kot naslov na začetni

strani, besedilo je napisano z enako serifno tipografijo kot preostanek članka. Razlikujejo

se le po sredinski poravnanosti, ker ne bi imelo smisla, da je tipografija znotraj kroga

Slika 4.22 Članek iz revije Moja 4 zida


drugače poravnana. Kroga sta oblikovana s posebnimi barvami, z njimi pa doseţemo to, da

vsebina na strani oţivi, posebej takrat, kadar ni prostora za grafiko. Strani, ki delujejo

običajno, zaţivijo s postavljenimi elementi v posebni barvi. Posebna barva je (angl. spot

color) druga barva, dodana osnovni barvi, v večini primerov je to črna. Po Dabnerju je pri

uporabi posebnih je pomembna zmernost, saj pretiravanje ustvari preveč kontrastov, ki

bralca begajo, da ne ve, kje bi moral začeti brati. Da bi imela posebna barva čim večji

učinek, je pomembno, da z njo obarvamo zelo pomembne elemente, posebej tiste, ki bralcu

pokaţejo pot.[1]

Vsebina članka je postavljena čez fotografijo, njen konec je označen s tankimi, navpičnimi

in prekinjenimi linijami. Na levi strani je tipografija oblikovana v tri stolpce, in sicer sta

prva dva dokaj oţja kot tretji, zato ker vsebina v tretjem stolpcu ni del članka, ampak se

nanaša na majhne fotografije in cene izdelkov. S tem je poudarjeno, da ne pripada članku,

ločen je še z drugačno tipografijo (serifno), zeleno obarvanimi deli tipografije in sredinsko

poravnan. Glavna vsebina članka je v dveh stolpcih, s serifno pisavo in poravnana levo. Na

desni strani je članek oblikovan po istem načelu kot levi, a z nekoliko drugačnim vrstnim

redom elementov. Na levi strani so v prostoru, kjer se konča glavna fotografija, v enem

stolpcu manjše fotografije z besedilom pod njimi. Nad njimi je podnaslov, ki je oblikovan

enako kot podnaslov na levi strani, fotografije so postavljene brez razporeda in dejanskih

sorazmerij (svečnik-stol).

Sorazmerje je povezano z velikostjo objektov na sliki. S spreminjanjem njihove velikosti

se spreminja tudi vsebina fotografije. Z njo lahko doseţemo zelo realno razmerje in jo

uporabljamo kot ustvarjalno sredstvo, kadar hočemo neko idejo prikazati drugače in

nesorazmerno. To vpliva na branje fotografije. [17]

Pod fotografijo je kratek opis, cena izdelka pa je oblikovana enako kot pri tretjem, ţe

opisanem stolpcu. Na levem in desnem zunanjem robu spodaj sta mesec in leto izdaje

revije, naslov spletne strani in številka strani. V zgornjem desnem kotu je naziv rubrike,

napisan z enako tipografijo, kot naslov članka, dodana je črna, navpična linija. Članek je

kot celota učinkovit in oblikovan v enakem slogu.

V tem delu članka se pojavljajo različni likovni elementi oz. fotografije, različnih velikosti

in smeri, s čimer se doseţe nepravilna mreţa in bolj dinamična kompozicija. Razen tega so

različne tudi oblike, pojavijo se pravokotniki, točke, ki se povezujejo v linijo navpične


smeri, krogi. Puščica na desni bi po mojem mnenju morala biti postavljena v spodnji levi

kot, ker je poševna in bi pogled bralcev usmerjala na celoten članek, tako postavljena pa

pogled usmerja s strani ven.

V reviji (Slika 4.24) prevladujejo rdeča, modra, roţnata in rumena barva tipografije, saj je

v reviji veliko fotografij in ni treba dodajati barv ali barvnega ozadja. Naslovi so neserifni,

podnaslovi in besedila so napisani s serifnimi pisavami, besedilo je dovolj čitljivo,

postavljeno v največ dva dokaj ozka stolpca zaradi fotografij. Kot celota mreţa ni pravilna.

V reviji se pojavlja nekaj začetnih črk, kar popestri njen videz, ne glede na to, da niso

pisane z okrasno pisavo. V reviji je mnogo fotografij, kar smo tudi pričakovali, ker je

revija namenjena notranjemu in zunanjemu urejanju. Na mnogih med njimi je izpisano

besedilo, ki je, ne glede na to, kaj je na fotografiji, dovolj čitljivo in je vedno dodatno

poudarjeno s podrobnostmi, kot so linije ali krogi.

Logotip Moja 4 zida je vedno izdelan na dva načina, polovica imena na en način, druga

polovica pa drugače. Tudi naslovi rubrik v reviji so izdelani tako, da je polovica napisana

krepko, druga pa navadno, gre za nekakšno linijo od naslovnice do zadnjih strani revije. V

Slika 4.23 Članek iz revije Moja 4 zida


celoti je revija zelo lepo oblikovana, vizualno estetsko izdelana, oblikovanje je od prve do

zadnje strani kontinuirano.

Slika 4.24 Prikaz delčkov strani iz revije Moja 4 Zida


4.3.1 Redizajn revije Moja 4 zida

Za oblikovanje naslovnice (Slika 4.25) sem izbrala fotografijo, na kateri je dnevna soba, in

jo vizualno razdelila na dva dela, na eni polovici je sivkast transparentni del, namenjen

besedilu, na drugi pa je ostanek fotografije popolnoma viden. Logotip je izdelan z dvema

različnima vrstama zelo okrasnih in prijaznih tipografij, medtem ko je številka štiri

oblikovana, kot da se drţi za o. Zamislila sem si, da bi se lahko barva logotipa spreminjala

pri vsakem izvodu, odvisno od fotografije ozadja. Za ta izvod sem izbrala oranţno in

modro kombinacijo barv, ki sem ju našla na fotografiji ozadja.

Slika 4.25. Redizajn naslovnice Moja 4 zida


Pri redizajnu naslovnice so naslovi poudarjeni z različnimi barvami in velikostjo, za

razliko od naslovnic drugih revij, pa so vse vrste tipografij pri naslovu enake. Pod

naslovom so kratki uvodi v članke, da bi bralca čim bolj pritegnili in bi ga začela zanimati

vsebina. Poppy meni, da bi morali biti naslovi najbolj očiten tipografski pojav na

naslovnici, njihova vloga pa pritegniti bralce in vzbuditi zanimanje. Velikost in poloţaj

naslova je neposredno povezan s sliko, med fotografijo in naslovom je primeren kontrast.

Enako kot pri naslovih člankov je treba tudi tukaj paziti na izbiro primerne tipografije,

zaradi njene čitljivosti, primerni morajo biti tudi vzorci, barve in velikost.[11]

Mreţo na naslovnici sem izdelala s pomočjo razmerja zlatega reza, ki se uporablja kot

smernica za organiziranje besedila in vizualne vsebine. Na sliki 4.26 je več primerov mreţ,

ki so izdelane po razmerjih zlatega reza. Ta temelji na usklajenem razporedu elementov in

razmerje med njimi je praviloma 1:1,16.

Slika 4.26 Primeri izdelave naslovnic s pomočjo razmerja zlatega reza


Razpored elementov je lahko tudi sorazmeren, kar se je pokazalo kot prijazno za oči, tako

se je kot primerna izkazala tudi linija zlatega reza, stran se torej lahko razdeli na osmine,

elementi dizajna ali linije besedila pa so v sorazmerju treh osmin od vrha strani.

Pri redizajnu članka iz revije (Slika 4.27) sem morala paziti na vrsto elementov in njihovo

pomembnost, da bi s pomočjo izbrane mreţe lahko usmerjala pogled bralca. V naši kulturi

je običajno brati z leve strani na desno in od zgoraj navzdol, zato so elementi, postavljeni v

zgornji levi kot strani, zagotovo najprej opaţeni. Gnidović trdi, da bralci najprej opazijo

fotografijo, nato iščejo razlago pod njo, zato je besedilo ob fotografiji treba napisati tako,

da se bralec seznani s podrobnostmi, ki naj bi jih moral opaziti. Fotografije torej pritegnejo

pozornost bralca, zato jih je primerno postaviti na vrh strani. S postavitvijo fotografij na

zunanji del strani, kot v tem primeru, se pritegnejo potencialni bralci ob naključnem

listanju revije. Manj pomembne fotografije se postavljajo na dno časopisa, ker je to zadnji

prostor na strani, ki ga bralec zazna. Fotografije predstavljajo resničnost, trenutek v času in

ga ohranjajo za poznejše čase. V revijah se uporabljajo, da bi izzvale določen občutek pri

bralcu in pomagale pri vizualizaciji besedila. Seveda morajo biti fotografije povezane s

Slika 4.27. Redizajn članka iz notranjosti



temo članka in bralca seznanjati z njo. V tem primeru je to ureditev balkona, zato je tudi

fotografija temu primerna in deluje kot prvi vizualni stik bralca s člankom in nakazuje

vsebino. [3,19].

Občutek perspektive ali privid globine sta odvisna od razmerja velikosti. Restek trdi, da se

privid ustvari tako, da velik element postavimo naprej, majhnega pa v ozadje, oblike, ki se

pri tem prekrivajo, lahko povečajo občutek prostorske globine. S pomočjo drugačnega

razmerja velikosti od tistih, ki smo jih navajeni, lahko z nepričakovanim pri bralcu

izzovemo zanimanje in presenečenje. Uporaba kontrasta v razmerju velikosti, v katerem en

element prevlada nad drugim, lahko ustvari intrigantno razmerje med elementom. [15]

Za naslov članka je uporabljena zelo preprosta in elegantna neserifna tipografija. Glavni

besedilni del sem oblikovala v dva stolpca, sta levo poravnana, tipografija je serifna.

Uporabljeni podnaslovi so enake barve in tipografije kot glavni naslov, a niso dodatno

poudarjeni s senco in velikostjo. Glavni besedilni del je postavljen v preprosto mreţo v

dveh stolpcih.


Za naslednji redizajn sem zmanjšala velikost fotografije in dodala še eno. Besedilni del je

tudi v dveh stolpcih, a sta različno široka. Stran je popolnoma izpopolnjena, a vseeno daje

vtis, da »diha«. S tako postavitvijo elementov pridejo trikotniki bolj do izraza in s tem

usmerjajo pogled bralca. Po Le Corbusieru je stran razdeljena na šest pravokotnikov in

tako deluje bolj privlačno (Slika 4.28).


4.4 Analiza revije NATIONAL GEOGRAPHIC

National Geographic je časopis velikosti 17.5×25.4 cm, obsega pribliţno 115 strani.

Namenjen je dvema skupinama bralcem, in sicer dijaško-študentski populaciji in

pripadnikom obeh spolov, praviloma izobraţenim in bogatim, s širokim spektrom

interesov. Ta revija obdeluje področja zemljepisa, zoologije, botanike, ekologije,

astronomije, zgodovine, potovanj in fenomene z vsega sveta.

Vsaka naslovnica te revije je prepoznavna po rumenem okvirju, ki se pojavlja tudi na

televizijskem programu National Geographic. Naslovnica je zelo preprosta, logotip je

vidno postavljen na vrhu strani. Nad njim sta dva kratka naslova člankov, ki jih lahko

najdemo pod istim naslovom v reviji. Sta zelene barve in skladna s fotografijo ozadja.

Fotografija je zelo pomemben element grafičnega oblikovanja, saj se z njo doseţe večja

moč in zgodbo pribliţa bralcu. Glavni naslov je postavljen na sredo naslovnice in poravnan

sredinsko, tako tudi logotip. Na dnu naslovnice sta še dva naslova s kratkim podnaslovom.

Slika 4.29. Hrvaška (levo) in ameriška (desno) naslovnica revije National Geographic Vir: National Geographic, junij 2014


Glede na to, da ta revija izhaja v več drţavah, smo hrvaško naslovnico primerjali z izdajo v

Zdruţenih drţavah Amerike (Slika 4.29). Naslovnici sta v celoti enaki. Obe imata rumen

okvir, logotipa na istem mestu, a druge barve, glavni naslov je na spodnji tretjini

naslovnice, pri hrvaški izdaji pa je bolj v sredini, zaradi naslova na spodnji strani

naslovnice. Drugi manjši naslovi so tudi nad logotipom. Menim, da sta obe naslovnici

enako dobri, zelo privlačni zaradi fotografije narave, privlačita pozornost z močno

rumenim prepoznavnim okvirjem in zelo preprosto in estetsko oblikovani, ne vsebujeta

odvečnih elementov ali več naslovov iz revije, kot je to treba.

Za analizo članka iz revije je izbran „Radost je okrugla“ (Slika 4.30). Takoj opazimo, da

prevladuje veliko beline, stran deluje čisto, brez pretiranih podrobnosti. Pojavlja se le ena

podrobnost, in sicer dodatek k fotografiji, ki je videti, kot da je prilepljen. Na fotografiji je

deček z ţogo v roki, o čemer govori tudi članek. Njegov izraz na obrazu je zelo mračen in

deluje ţalostno, kar zbega, ker je v naslovu z velikimi črkami napisana beseda radost. Če

izvzamemo to povezavo in gledamo le fotografijo kot fotografijo, ugotovimo, da ima neki

vpliv, prav zaradi fantkovega izraza obraza, ozadja pred njim in dodatnega črnega roba.

Pod fotografijo je v širini ene strani z manjšo neserifno tipografijo kratek opis fotografije.

Na desni strani je naslov članka, pisan s serifno pisavo, večje velikosti, poravnan

sredinsko.

Pod naslovom je kratek uvod v članek, ki je napisan poševno, s serifno pisavo, poravnan

levo. Pisav je več vrsti in vsaka ima različne sloge. Tako se vrsta pisav (Slika 4.31) glede

na svetlost in temnost klasificira, kot ultra svetla, ekstra svetla, svetla (light), navadna

(medium, roman), polkrepka (semibold), krepka (bold), ekstrakrepka in ultrakrepka

(black). Obstajajo še različne druge stilizacije, kot so ozka (condensed), široka (expand),

poševna in tako naprej. [18]

Slika 4.30 Vrste pisav


Pod vsem tem je besedilo, v katerem je pojasnjeno, kdo je posnel fotografijo, ampak

menim, da bi bilo bolje, če bi bilo na fotografiji, na samem dnu ali z notranje strani, ker s

takšno postavitvijo preveč odvrača pozornost od pomembnih delov. Edini element na tej

strani je številka strani, ki je preprosto in brez kakršnega koli drugega podatka o reviji,

umeščeno v spodnjem desnem kotu.

V nadaljevanju članka (Slika 4.32) sledi enak in zelo preprost način oblikovanja. Glavno

besedilo je oblikovano v en stolpec, vsak novi odlomek je zamaknjen, besedilo je

poravnano levo, tipografija je serifna. V stolpec z glavnim besedilom je vloţeno tudi

kratko besedilo, ki ni neposredno povezano z besedilom zraven njega oz. se ne navezuje na

besedilo in je ločen z linijo pravokotne oblike. Na desni notranji strani je opis fotografije.

Besedilo je pisano s preprosto, neserifno tipografijo, okrepljeno in poravnano levo. Zaradi

oblikovanja besedila v en zelo ozek stolpec in neserifne pisave je slabše čitljivo, če ga

primerjamo s stolpcem poleg njega. Ker gre samo za opis fotografije, menim, da to ni

prevelika napaka. Na levem dnu te strani so številka strani in logotip ter mesec in leto

izdaje.

Slika 4.31 Članek iz revije National Geographic


Stran ima veliko praznega in neizkoriščenega prostora, toda ta prostor nekako vizualno

dopolnjuje njegovo nasprotno stran, ki je polna fotografij in vse skupaj je videti zelo

estetsko. Fotografije na nasprotni strani so manjšega formata, vsaka kaţe korak pri izdelavi

ţoge. Vse so slikane na istem prostoru, glavni lik je v sredi fotografije. Pri teh manjših

fotografijah lahko opazimo njihov ritem, ki ga definiramo kot pravilno izmenjavo

fotografskih elementov, podobno gibanje, ponavljanje ali izmenjavo nasprotij.

Komponiranje na fotografiji se ustvarja različno, eden izmed najbolj pogostih je periodično

ponavljanje nekega lika v prostoru, ki je lahko pravilno, enolično ter izmenjalno. V

fotografiji se ritem lahko doseţe tudi v prostorskem in časovnem pomenu. Vse majhne

fotografije so opremljene z enako pisavo, kot pri glavni fotografiji na prvi strani članka in

so tako tudi povezane. Ostanek strani je čist, spodaj in nad fotografijo je enak prostor, tudi

med vsako posamezno fotografijo. [2]

Na desni strani lahko opazimo devet enakih pravokotnikov, njihova usmeritev je navpična.

Ker se ne pojavljajo druge oblike kot pravokotniki, ne moremo govoriti o kontrastu oblik

ali dinamičnosti mreţe. Desna stran članka je vizualno teţja, zaradi fotografij v majhnih

Slika 4.32 Članek iz revije National Geographic


pravokotnikih. Teţa bi prevladala popolnoma, če na levi strani ne bi bilo pravokotnika z

besedilom.

V reviji je veliko fotografij zelo visoke kakovosti, ki se večinoma raztezajo čez celotne

strani. Eden izmed najpomembnejših elementov, ki vpliva na videz fotografije, je svetloba.

Brez svetlobe ni fotografije. Če nimamo dovolj svetlobe, bo fotografija črna, kar ni

smiselno. Da bi na njej bilo vsaj nekaj vidno, je potrebna svetloba (sončna, tista, ki prihaja

od ognja ali nekega drugega svetlobnega telesa, ţarnice in podobno). Če imamo preveč

svetlobe, bo fotografija popolnoma bela. Svetloba je za fotografa zaveznik in prijatelj, če jo

fotograf razume in zna določiti. Uravnoteţena svetloba na fotografiji je prijetna za oko.

V reviji je na fotografijah z belimi ali črnimi črkami opis fotografije, pisan z neserifno

tipografijo, naslovi na fotografijah pa so napisani transparentno, ampak so dovolj čitljivi.

Razen črne in bele barve najdemo le nekaj podrobnosti rumene barve, kot je logotip, ali v

rahlo modri barvi. Članki so postavljeni v največ dva stolpca, poravnani levo ali sredinsko,

prva beseda v odlomku je pomaknjena. Revija je oblikovana zelo preprosto in je videti zelo

estetska, čista in deluje kot da diha.

Slika 4.33 Prikaz delov strani iz revije National Geographic


4.4.1 Redizajn revije NATIONAL GEOGRAPHIC

Za preoblikovanje naslovnice (Slika 4.34.) pri tej reviji sem se odločila za bolj vedro in

svetlo fotografijo ozadja, ki zagotovo privlači veliko bralcev, saj asociira na počitek in mir.

Fotografija ozadja je povezana z rubriko potovanja, kar opazimo tudi v opisu na

naslovnici. Opisi so namenjeni za identiteto osebe ali v tem primeru za prostor na

naslovnici in je treba določiti, kako se bodo uporabljali kot del filozofije naslovnice. Na

podlagi vrste fotografije, ki se uporablja na naslovnici v vseh izdajah, se je treba odločiti,

ali bodo običajen del naslovnice. Odločila sem se poudariti le en naslov, ki je povezan s

fotografijo, medtem ko za poudarjanje v reviji uporabljam pravokoten, transparenten del,

na katerem je tudi stran, na kateri je članek s fotografijo.

Slika 4.34. Redizajn naslovnice National Geographic


Slika 4.35. Redizajn članka iz revije

Besedilo pod fotografijo bralca vodi k članku v reviji. V knjigi „Dizajn za časopise“ se

omenja še en način, s katerim bralca uvedemo k nečemu zanimivemu, in sicer sekundarni

naslovi, ki so zelo pomembno komunikacijsko orodje. Nekateri časopisi ustvarjajo posebna

področja za sekundarne naslove, drugi pa jih ločijo od slike z grafičnimi paneli ali

pravokotniki, da obdrţijo sliko čisto in zagotovijo čitljivost. Sekundarni naslovi so lahko

številke, če nekaj obljubijo. A se je treba izogibati velikim številom ali preveč številom na

naslovnici. [3]

Za logotip je izbrana zelo preprosta, neserifna tipografija v belo-rumeni kombinaciji barv.

Rumeno barvo sem uporabila zaradi njenega rumenega kvadrata, ki se uporablja tudi na

televizijskem programu in se tako z njo povezuje.

Za preoblikovanje članka sem se odločila uporabiti krog kot podrobnost in pomoč pri

poudarjanju naslova (Slika 4.35). Pravilno oblikovanje naslova je izredno pomembno, saj

prav to spodbuja bralca, da se odloči, ali bo prebral članek ali ne. Parker omenja, da morajo

biti naslovi hitro berljivi in takoj razumljivi, ker je njihova jasnost in preprostost izredno

pomembna. Največji učinek bo doseţen, če se postavi jasna razlika med naslovom in

preostankom besedila. Čim večja je razlika v velikosti pisave v naslovu in besedilu, tem

bolj bo bralec razumel sporočilo. Naslovi morajo biti udarni in kratki. [10]


V tem primeru je naslov pisan z neserifno tipografijo, dovolj poudarjen s kontrastom dveh

barv, obliko in velikostjo. Pri izbiri pisave za naslove, tudi podnaslove in pripise k slikam,

je treba biti pozoren, odvisno od tega, kakšno pisavo smo uporabili v glavnem besedilu. Če

smo v glavnem besedilu uporabili pisavo s serifi, je treba pri naslovu uporabiti pisavo brez

serifov in obratno. Pozoren je treba biti pri uporabi krepkejše pisave iste tipografske

dolţine in jo izbrati glede na uravnovešenost in kontrast. Razen naslovov se lahko

uporabijo tudi nad naslovi, ki so namenjeni uvajanju naslova s posplošenim povzetkom

enega ali več člankov, hkrati pa lahko kategorizirajo članek, ter podnaslovi, ki so med

naslovom in besedilom. Z njihovo pomočjo stran pridobiva vizualen kontrast, bralcu pa

omogočajo dodatne informacije o vsebini. Desni del članka je razdeljen v tri stolpce, od

katerih sta dva namenjena glavnemu besedilu, enaka, tretji pa je nekaj širši in daljši. Pri

oblikovanju strani je treba biti pozoren tudi na ravnovesje, ki se nanaša na uravnoteţeno

porazdelitev vizualne teţe na mreţi. Če elementi niso v ravnovesju, bo bralcu nelagodno.

Nekateri vizualni elementi imajo večjo vizualno teţo ali so bolj dominantni glede na druge.

Zato jih je treba organizirati tako, da bodo v vizualnem ravnovesju. Po Samari se

ravnovesje na mreţi lahko ustvari na dva načina, s pomočjo asimetrije ali simetrije. S

simetrijo mislimo na enake ali podobne elemente, ki so usklajeni enako z vsake strani

vertikalne osi. Simetrično uravnoteţena mreţa je bolj formalna in statična. Pri asimetrični

mreţi se ravnovesje doseţe z neravnovesnim razporedom elementov. To je teţko doseči,

saj mora biti vizualna teţa vsakega elementa pozorno analizirana. Če pozorno analiziramo

desno stran članka, lahko opazimo, da je razdeljena na besedni del in na del s

fotografijami. Te so vizualno teţje, zato se za poudarjanje naslova uporabi krog, da bi bila

stran vizualno uravnoteţena oz. v ravnovesju. [16]

Kot pri oblikovanju tudi pri fotografiji obstaja ravnovesje. Vsak objekt bo pritegnil

pozornost s tonom, barvo, obliko, velikostjo, razporedom na sliki in drugimi značilnostmi.

Dobro ravnovesje po navadi pomeni izkoriščanje napetosti, ne da bi objekt izgubil nadzor.

Ta napetost je tekmovanje za pozornost med objekti različnih vizualnih teţ in to nenehno

pomika naše oko. Lahko jo nadziramo z balansiranjem objektov, linij in oblik na sliki.

Harman trdi, da obstajata dva načina balansiranja linij in oblik v kompoziciji – simetričen

in nesimetričen. Vse tisto, kar je v simetrični kompoziciji, organizirano je okrog osrednje

in vertikalne osi, tako da so vse linije in oblike z ene strani identične tistim na drugi strani.

Ta način balansiranja je mogoč le takrat, kadar je osebek fotografiranja simetričen z


določenega gledišča. Na ravnoteţje pa pogosto vplivajo tudi psihološki in fizični dejavniki.

Tisto, kar človek ve ali občuduje, lahko deluje tako, da doda vizualno teţo temu na

fotografiji. Ravnoteţje pa ima lahko še psihološki vpliv posamezne barve. Kako bomo

postavili objekt na fotografiji, je zelo pomembno, ker objekt v sredi fotografije deluje

statično in nezanimivo in je za to treba odmakniti objekt iz sredine fotografije. [4]

Pravilo tretjine sem omenila ţe pri razporedu elementov na naslovnici revije, a se uporablja

tudi pri fotografijah. Po pravilu tretjine je ustvarjena fotografija na levi strani članka.

Skušamo jo razdeliti na tri dele vodoravno in navpično, kot je to prikazano na Sliki 4.36.

Rdeči krogi, kot prostori kriţanja linij, so prostori, kamor lahko postavimo objekt, ki ga

fotografiramo. Katerega od prikazanih štirih središč bomo izbrali, je odvisno od tega, kaj

fotografiramo.

Če je objekt večji, kot človek v pokončnem poloţaju, ga lahko postavimo v dva kroga, in

sicer dva na levo ali dva na desno. Enako velja, če je objekt horizontalen (horizont),

postavimo ga na zgornja ali spodnja dva kroga po vodoravnici. Zelena linija je diagonala,

ki povezuje dva najboljša presečišča. Pogled tistega, ki gleda fotografijo, je usmerjen na

fotografijo spodaj levo, gre skozi prvo presečišče, skozi središče fotografije gre v

fotografijo zgoraj desno, kjer preneha gledati v središče interesa na fotografiji. Oko po

navadi začne fotografijo opazovati z leve strani, saj tako bere besedila. Če fotografijo na

levi strani primerjamo s skico, ki prikazuje linije in kroge, opazimo, da je objekt na desni

tretjini fotografije. [17]

Slika 4.36 Pravilo tretjine


Barva, ki se ponavlja v članku, je enaka barvi na levi fotografiji. Uporabljena je za

poudarjanje naslova, podnaslova in manjših krogov, ki so dejansko podrobnosti in ločijo

glavno besedilo od fotografij in njihovih opisov. Zaradi uporabe prav te barve menim, da

članek deluje usklajeno.

Pri preoblikovanju članka je po Le Corbusieru (Slika 4.37.) glavna fotografija zmanjšana,

da se prilagodi določeni širini stolpca, medtem ko sta drugi dve fotografiji nekoliko večji,

kot so bili. Besedilo nad glavno fotografijo je v preširokem stolpcu, a ga zaradi manjših

fotografij nismo mogli postaviti v oţji stolpec.

Slika 4.37.Redizajn članka iz revije po Le Corbusieru


4.5 Analiza revije FORBES

Revija Forbes je najbolj prodajana svetovna poslovna revija z 91-letno zgodovino. Forbes

Croatia je najnovejša, deveta, mednarodna izdaja. Objavljajo zelo neposredne in ostre

pristope k določenim temam in so v javnosti najbolj znani po svojem pisanju. Revija

Forbes je znana tudi kot eden izmed vodilnih medijskih zastopnikov prostega trga in oster

nasprotnik mešanja drţave v svobodno ekonomijo.

Na izbrani naslovnici revije Forbes prevladujejo trije elementi, in sicer fotografija, logotip

in glavni naslov. Na fotografiji je poslovneţ, resne postave, ozadje je zmečkano, da bi

prišel bolj do izraza obraz človeka. Pri fotografiji je prav ostrina eden izmed

najpomembnejših dejavnikov. Neostre in nerazločne fotografije so neprofesionalne in

izgubijo pomen, lahko pa so take zaradi nekih posebnih učinkov, kot je to primer na tej

naslovnici.

Fotografija se razteza po celotni strani do sivega roba s tankim belim okvirjem. Siva barva

doda eleganco in je zelo resna barva. Z njo je obarvan tudi glavni naslov z neserifno

pisavo. Nad naslovom je s popolnoma drugačno pisavo ime človeka s fotografije, ki je

povezan z glavnim naslovom. Za glavni naslov je izbrana resna tipografija in se to okrasno

besedilo nad njim ne vklaplja v to formalno postavitev. Pod glavnim naslovom je besedilo

v dveh vrstah, obojestransko poravnano, s poševno neserifno pisavo. Na levi strani

glavnega obraza naslovnice so kratki naslovi, oblikovani z različno tipografijo iz rubrike

Start-up 2014. Kombinacija črne podlage s sivimi in belimi črkami je dobro poudarjena in

pride do izraza.

V zgornjem delu naslovnice je logotip, pisan z mehko in rahlo zaobljeno tipografijo,

medtem ko sta spodaj in zgoraj z vsake strani po dve tanki liniji, s pomočjo katerih se

logotip vizualno loči od drugih delov naslovnice. Nad logotipom je še en kratek naslov,

deloma rdeče barve in dodatno poudarjen s krepko pisavo.

Ko naslovnico hrvaške izdaje primerjamo z naslovnico ameriške (Slika 4.38.), lahko

opazimo, da je na njej moški enake postave, kot pri hrvaški izdaji. Prevladuje siva barva,

pri tipografiji opazimo tudi rumeno barvo. Del naslovnice nad glavo človeka je enako

oblikovan kot v hrvaški izdaji. Edina razlika je v oblikovanju tipografije na drugih delih

naslovnice in da ni sivega okvirja. Glavno besedilo je pisano z neserifno pisavo, sredinsko


poravnano s poudarjenimi rumenimi deli, drugo besedilo pa je napisano z neserifno in s

serifno pisavo.

Za analizo članka je izbran članek pod naslovom „Biznis koji raste na suncu“ iz rubrike

Startup 2014. Na več kot treh četrtinah strani (Slika 4.39) je fotografija z glavnim

ustvarjalcem zgodbe, v ozadju pa njegovo odkritje, o katerem govori članek. V spodnjem

levem kotu sta glavni naslov in uvodni del besedila. Ta del fotografije je edini, na katerem

bi lahko postavili besedilo, ker ne prikriva nobenega pomembnega dela fotografije. Glavni

naslov je pisan z neserifno tipografijo in poravnan sredinsko. Pod njim je bolj debela,

mogoče predebela rdeča linija, dolţine spodnjega uvodnega besedila. Le-to je tudi

poravnano sredinsko, a pisano s serifno tipografijo. V zgornjem levem kotu je z modrimi

neserifnimi črkami napisan naziv rubrike, pod njim pa naslov članka, z drugačno pisavo, v

nadaljevanju pa s serifnimi črkami. Opisan zgornji levi kot je ločen od drugih delov strani s

tanko rdečo linijo, ki sledi sliki in se raztega tudi v preostali del strani. V spodnjem levem

kotu je število strani, logotip,

Slika 4.38 Hrvaška (levo) in ameriška (desno) naslovnica revije Forbes Vir: Forbes, februar 2014


leto in mesec izdaje. Na desni strani je v enem stolpcu besedilo članka. Pri vsakem

odlomku je prva vrstica pomaknjena navznoter, tipografija je serifna, pregledna in

poravnana z obeh strani. Taka poravnava je teţje berljiva, ker se veliko stavkov razstavi in

ni velikih razmikov med njimi. Ne glede na to, jih uporablja veliko revij in časopisov pri

oblikovanju, da bi izkoristili čim več prostora na straneh, zaradi česar pride do zmanjšanja

števila strani in se tako zmanjšajo tudi stroški.

Na naslednji strani istega članka (Slika 4.40) so tri manjše fotografije, ločene z belim

ozadjem, postavljene v dva stolpca. Na največji je v njenem praznem prostoru opis,

napisan z neserifnimi črkami, levo poravnan. Zgornji del strani sledi enaki postavitvi kot

na prejšnji strani. Pod fotografijo je preostanek članka, ki je oblikovan v tri stolpce in

oblikovan enako, kot prejšnji del članka. Z majhnim trikotnikom je diskretno nakazano

nadaljevanje članka s prejšnje strani. Nad besedilom se ponavlja enaka rdeča linija,

medtem ko je nad njeno dolţino treh stolpcev citat, katerega del je dodatno poudarjen z

linijo rdeče barve.

Slika 4.39. Članek iz revije Forbes


V tem delu članka lahko opazimo, da je stran razdeljena na sedem pravokotnikov, od

katerih so trije namenjeni fotografijam, štirje pa besedilom. Velikost levega pravokotnika

ustreza velikosti spodnjih treh, drugače orientiranih, medtem ko so drugi pravokotniki

različnih velikosti. Na strani opazimo dve smeri, vodoravno pri besedilu v dveh vrstah in

pri zgornji desni fotografiji, navpično pa pri drugih fotografij in besedilu.

V reviji (Slika 4.41) so rubrike ločene z različnimi barvami. Tako je rubrika s temami, kot

sta politika in ekonomska politika, sive, rubrika, namenjena mladim, pa bolj vedre, modre

barve. Ta spominja na nebo in morje ter izziva ugodne občutke, mir, usklajenost,

inteligenco, inspiracijo, umetnost, svobodo in stabilnost. Pri oblikovanju se modra pojavlja

zelo pogosto in jo je treba uporabljati premišljeno, ker lahko s pretirano uporabo naredi

vtis hladnosti, zato jo je treba včasih ublaţiti s kombinacijo barv, s katerimi se ujema.

Slika 4.40 Članek iz revije Forbes


Enako se pojavljajo tudi rumena, rdeča in zlata barva. Različno pojavljanje barv pomeni

tipografijo, ki je deloma v omenjenih barvah, ali če se pojavljajo podrobnosti, kot so linije

v teh barvah.

V rubriki z modro barvo, ki je namenjena mladim poslovneţem, so obrazi na fotografijah

bolj pozitivni in sproščeni, kot v preostalem delu revije in tako ta del izgubi formalnost in

resnost, ki jo skušajo v reviji vzdrţevati. Naslovi so pisani z neserifnimi črkami, drugo

besedilo pa s serifnimi in je obojestransko poravnano. Besedilo na straneh je oblikovano v

najmanj dva stolpca, eden širši, drugi pa oţji ali v največ tri stolpce.

Slika 4.41. Prikaz delov strani iz revije Forbes


4.5.1 Redizajn revije FORBES

Naslovnica je zelo preprosta, brez odvečnega besedila, prevladujoč element je fotografija

ozadja, na kateri je portret pomembne politične osebe (Slika 4.42). Pod logotip, ki je ločen

z decentno rdečo barvo, sem se odločila postaviti nekaj najpomembnejših naslovov iz

revije, ki se razlikujejo po različni tipografiji. Pri izdelavi naslovnice se lahko uporabi tudi

t. i. eye brow linija, ki je nad logotipom in jo je treba razumeti kot subtilno alternativo ali

dodatek sekundarnim linijam. Eye brow liniji sta kratki in jasni besedili, ki bralcem podajo

hiter pregled v vsebino časopisa in sta znani po tem, da bralce pritegneta, zaradi česar jih

uporabljajo mnogi časopisi, z majhnimi variacijami. Razen omenjenega sta na naslovnici

eno glavno besedilo, pisano z neserifno tipografijo, levo poravnano in kratek uvod v članek

nad naslovom, ki je pisan s serifno tipografijo.

Slika 4.42 Redizajn naslovnice


Na naslovnico lahko postavimo tagline, kar daje opozorilo na vrhu časopisa in trg, ki mu je

namenjen. Večinoma je pod logotipom in zagotavlja naravno moţnost razlikovanja od

drugih. Mala uredniška linija pod logotipom lahko časopis uvrsti na trg in jasno identificira

obljubo »branda«. [3]

Pri oblikovanju članka (Slika 4.44) sem se odločila za bolj formalen videz, saj je revija

poslovna. Glavno besedilo je oblikovano v zelo preprosto mreţo, ki sestoji iz dveh

stolpcev. Mreţo lahko razdelimo na mreţo z enim stolpcem, z več stolpci, modularno in

alternativno, vendar ne glede na to razdelitev, lahko pri veliko revijah opazimo mreţe, ki

niso izdelane po teh kategorijah. Vsi primeri mreţ so prikazani na Sliki 4.43.

Le v en stolpec razdeljena stran je značilna za knjige, v revijah pa tako oblikovanje ni

priporočljivo, saj je tako postavljeno besedilo naporno za branje. Strani, ki so oblikovane v

dva stolpca, kot pri tem redizajnu, dajejo več svobode, kar pomeni, da lahko besedilo

postavimo v prvi stolpec, ilustracije ali fotografije pa v drugega. Tudi elemente lahko

Slika 4.43 Primeri mreţ



postavimo v isti stolpec, drugega nad drugim. Stran z dvema stolpcema se lahko razdeli v 4

stolpce. Veliko moţnosti za povezovanje besedila in slik različnih velikosti ponujajo strani

s tremi stolpci, ki se lahko razdelijo tudi v 6 stolpcev. Pri oblikovanju strani s tremi stolpci

do 6 stolpcev je besedilo relativno ozko in je treba uporabiti pisave manjše velikosti. Če je

na stran treba vstaviti veliko besedila in veliko število slik, ali če je treba prikazati podatke

v obliki tabel ali grafikonov, se priporoča razdelitev strani na 4 stolpce, ki jo hkrati lahko

razdelimo v 8 ali 16 stolpcev, kar je primerno za prikaz statističnih podatkov. Pri izbiri

števila stolpcev na strani je treba poskusiti različna števila stolpcev in različne velikosti

postavitve, da bi prišli do najprimernejše rešitve. Število stolpcev je lahko od strani do

strani različno in je odvisno od zamišljenega grafičnega videza strani. [12]

V članku je za razliko od drugih, uporabljena neserifna tipografija za besedilo in serifna za

naslov in citat. Dodatno sta poudarjena tudi z modro barvo, ki je enaka barvi kravate, ki jo

nosi moški s fotografije. Danes obstaja na tisoče različnih tipografij in je zato zelo


pomembno, katero bomo izbrali. Vedeti je treba tudi, da bo revija, namenjena starejšim

ljudem, morala imeti večjo pisavo, kot revija, namenjena najstnikom.

Razen velikosti pisave je za dobro berljivost pomemben tudi razmik med besedami.

Optimalen razmik je zelo teţko določiti, najbolj pa je odvisen od dolţine besed. Razmik

med besedami mora biti večji od tistega, ki je med posameznimi črkami in manjši od

tistega med posameznimi vrsticami besedila. Mesaroš trdi, da bi moral biti razmik enak

najbolj pogostemu črkovnem znaku v besedilu, v hrvaškem jeziku je to črka „a“, zato bi

razmik moral biti enak širini te črke, medtem ko bi moral biti v nemškem jeziku velikosti

male črke „n“. Razmik med besedami mora biti skozi celotno besedilo enak zaradi estetike.

V tem članku ni popolnoma enak, ker je besedilo obojestransko poravnano, čemur bi se

lahko izognili z drugačno poravnavo ali zmanjšanjem postav med črkami. [9]

V članku so uporabljene tri različne barve, od katerih se dve pojavljata na fotografiji, in

sicer modra in siva, medtem ko je bela uporabljena kot kontrastna barva oz. da bi poudarili

omenjeni dve barvi. Bela barva po navadi pomeni varnost, preprostost, jasnost, moralnost

in čistočo in je povezana s poklicnostjo in poslovnostjo. Temnejša siva je uporabljena na

zgornjem delu strani za poudarjanje nove rubrike, kjer so tudi naziv rubrike, avtor članka

in fotografije. Posamezni elementi so ločeni z belo linijo. Le-ta se pojavlja tudi v članku

kot podrobnost, s katero ločimo ali poudarjamo posamezne dele. Svetlejša siva barva je

uporabljena kot podlaga za poudarjanje glavnega besednega dela in sem jo uporabila le za

razbijanje enoličnosti.

Redizajn po Le Corbusieru je zelo podoben zgornjemu preoblikovanju. Razlikujeta se le po

velikosti fotografije in širini stolpca na nasprotni strani. Zaradi veliko besedila, ki ga je

treba postaviti na stran, je desni del postavljen preveč k robu in za to menim, da je zgornji

redizajn boljša rešitev (Slika 4.45).


5 REZULTATI ANALIZ

Na podlagi analize in primerjanja z drugimi revijami istega ţanra lahko analizo

povzamemo v nekaj temeljnih značilnostih, ki se pojavljajo v revijah istega ţanra. V Tabeli

5.1 so prikazane značilnosti, ki se pojavljajo pri oblikovanju naslovnic analiziranih revij, v

Tabeli 5.2 pa značilnosti pri oblikovanju notranjih strani revije. V glavi tabel so glavni

elementi, ki se pojavljajo pri oblikovanju revije, in sicer barva, tipografija, fotografija in

mreţa, s pomočjo katerih smo v tabelah prikazali pestrost osnovnih razlik med

posameznimi vrstami ţanra.

Da bi čim bolj nazorno prikazali osnovne razlike v oblikovanju med posameznimi ţanri

revije oz. razmerje med elementi na strani, sem izdelala predlogo oz. videz tipične strani za

določeno vrsto časopisa (Slike 5.1–5.5). Predlogi so izdelani s pomočjo različnih oblik, s

katerimi sem prikazala prostor za besedilo, fotografijo, naslov, pod naslov in rubriko. Vsak

izmed elementov je prikazan z drugačno barvo, da bi vizualno čim bolj preprosto lahko

takoj opazili osnovne razlike med določenimi vrstami revije. Iz predloge lahko ugotovimo,

da sta videza ţenske in moške revije zelo podobna, največja razlika je pri revijah za dom,

poslovnih ter zemljepisnih revijah. Velika razlika je v razmerju elementov na strani in se

tako pri revijah za ureditev doma pojavlja več fotografij (modra barva) in zelo malo

besedila (siva barva), medtem ko je pri poslovnih revijah razmerje popolnoma nasprotno.

Pri časopisih enakega ţanra ne obstaja preprost način preloma, temveč se ta deli na

podoben način organizacije posameznih elementov, a čeprav obstajajo variacije, je mogoče

ugotoviti podobnosti v organizaciji in izvesti določene zaključke o posameznem ţanru

revije. Njihove medsebojne podobnosti in razlike so očitne predvsem v načinu organizacije

mreţe, v tipografskih rešitvah in vrstah slikovnega materiala.

Revije za ţenske, kot je Cosmopolitan, zajemajo teme o druţinskih teţavah, druţini,

ljubezni in spolnosti in dajejo nasvete iz zasebnega in poslovnega ţivljenja ţenske. Pri

naslovnici se večinoma čez celotno stran pojavljajo fotografije znanih ţensk iz sveta

estrade, na kateri so ne serifni naslovi in podnaslovi ter s poravnavo sledijo robu


naslovnice. Naslovi so poudarjeni z različno tipografijo, okrepljeni in izpisani v različnih

barvah. V večini primerov je na naslovnicah veliko besedila, ki je dolgo nekaj vrstic.

Prevladujejo roţnata, bela, rdeča, rumena in modra barva. Naslovnice v takih revijah so

zelo ţive in večinoma natrpane z informacijami. V notranjosti je besedilo poravnano levo

ali obojestransko, organizirano pa v stolpce. Maksimalno število stolpcev je tri, od katerih

je najmanj eden širši. Na predlogi s Slike 5.1. lahko vidimo, da je na strani veliko besedila,

a dominira fotografija in na vsaki strani lahko najdemo vsaj dve fotografiji večjega

formata. Fotografije privlačijo bralce in vzbujajo zanimanje za članek. Večinoma so na

vrhu strani ali zavzemajo celotno stran. So tudi visoke kakovosti. Za ţenske revije se

uporablja zelo elegantna, nevtralna in večinoma zelo pestra tipografija in, odvisno od

revije, serifna ali neserifna. Za dodatno poudarjanje naslova je včasih potrebna okrasna

črka. Mreţe v splošnem zelo urejene in geometrijsko oblikovane, marginalije so velike in

ustvarjajo vtis urejenosti in da »dihajo«. Mreţe so kljub temu v veliko primerih nepravilne,

ker se pojavljajo stolpci različnih širin, namenjenih za besedni del in je veliko manjših

fotografij, kosi obleke, ki nimajo pravilnega okvirja, a gredo v besedilu namenjen okvir.

Barve v ţenskih časopisih so zelo neţne in v bolj svetlih tonih (roţnata, rdeča, oranţna).

Najbolj se uporabljajo za poudarjanje besedila, saj se na eni strani v nekaterih primerih

pojavlja več člankov na isto temo, z drugim avtorjem in so ločeni z drugačno vrsto

tipografije in različno barvo.

Revije za moške so usmerjene na postavo moškega, glavne teme so ţenske, avtomobili,

moda, šport, politika in spolnost. Na vsaki naslovnici je fotografija moškega v izvrstni

formi, večinoma na belem ozadju. Barve se pojavljajo le na logotipu in pri tipografiji, ki je

neserifna in serifna ter različno poravnana. Če primerjamo moško revijo z ţensko, lahko

opazimo, da je uporabljenih precej manj barv, običajno se pojavljajo le dve ali tri, manj je

podrobnosti in pri naslovu ni okrasne tipografije. Članki so organizirani v stolpce,

uporabljata se serifna in neserifna tipografija, besedilo je večinoma poravnano na levo.

Največje število stolpcev na strani je štiri, najmanj pa dva. Strani, pri katerih dominira

besedilo, imajo velike marginalije, velik je tudi razmik med stolpci, kar članku daje videz,

da »diha«, povečuje preglednost in olajša iskanje informacij. Pri takih strani, ni nujna

vizualna privlačnost, ker je vse podrejeno čitljivosti. Na fotografijah so moški na treningu

ali kot uspešne osebe. Po navadi so na vrhu strani, da pritegnejo pozornost bralca, pravilnih

so oblik in imajo nevsiljiv okvir ali se pojavljajo brez okvirja. Tipografska mreţa je


organizirana, odvisno od vrste članka in je v veliko primerih sestavljena iz mnoţice

manjših slik in besednega opisa slik, organiziranih v mreţo, ki je podobna tabeli. Po

predlogi s Slike 5.2. lahko opazimo, da se v moški reviji lahko pojavijo tudi velike

fotografije, ki dominirajo, lahko se raztezajo tudi čez celo stran, medtem ko je besedilo

porazdeljeno v pravilno mreţo. V takih revijah se pojavljajo hkrati ţive in temne barve

(črna, siva, bela, rdeča, rumena). Ţive barve se uporabljajo, da bi pritegnile pozornost in

predlagajo akcijo, medtem ko se temne barve uporabljajo, da bi prikazale eleganco in vtis

kakovosti in luksuza. Če notranjost moške revije primerjamo z ţensko, lahko opazimo

razlike v načinu oblikovanja. Uporablja se manj barv, tako na naslovnici kot tudi v

notranjosti revije in manj vrst tipografije. Besedilo je bolj urejeno, v več stolpcev glede na

ţensko revijo. Notranjost moške revije deluje bolj estetsko, je bolj urejena, »diha«,

podrobnosti se pojavljajo v manjšem številu.

Revije za ureditev interjerja in okolice doma prinašajo informacije o stavbnih prostorih in

ureditvi okolja in so namenjene tistim, ki spreminjajo prostor, iščejo inspiracijo in nasvete.

Na naslovnici je čez celo stran zelo kakovostna fotografija brez pretirane uporabe barv.

Najprej opazimo fotografijo, nato pa naslove in podnaslove. Ti so večinoma bele barve, ker

je čez celo stran fotografija in z uporabo druge barvi ne bi bili vpadljivi. Besedilo v

notranjosti revije je organizirano v oţje stolpce, zaradi veliko fotografij pa tipografske

mreţe v tej vrsti časopisa niso popolnoma pravilne. Glede na fotografijo so v nekaterih

primerih stolpci na tistem delu fotografije, kjer je obzidje ali drugi prazni prostor, včasih pa

so poleg fotografije. Do nepravilnih mreţ ne prihaja le zaradi besednega dela, ampak tudi

zaradi več manjših fotografij na strani. Pogosto so na strani manjše fotografije izdelka,

različnih velikosti in poravnav, da se zadovolji razmerje velikosti, recimo fotografija škatle

za nakit ne more biti večja od fotografije stola. Tipografija je mešana, serifna in neserifna,

pojavlja se tudi inicialna črka in ob bolj resni tipografiji tudi okrasna. Poravnavanje

besedila je različno, odvisno od fotografij, največkrat pa se pojavljata levo in sredinsko

poravnanje. Barva se uporablja pri tipografiji, ki je serifna in neserifna in usklajena z

barvami na fotografiji. Zato, ker v časopisu vlada mnoţica fotografij, so dodatni elementi v

barvi redki. Če pogledamo Sliko 5.3, na kateri je predloga revije za ureditev doma, lahko

opazimo, v kakšnem razmerju se pojavljajo fotografije. Naslovi so vedno dobro

poudarjeni, večinoma so na fotografiji, s katero uvajajo bralca v članek. Če bi predlogo

primerjali s poslovno revijo, bi bile razlike takoj očitne. Takoj opazimo razliko v količini


fotografij in v uporabi stolpcev za besedila. V poslovni reviji je veliko več besedil, naslovi

in podnaslovi so na vrhu strani, mreţa je popolnoma pravilna, za razliko od revije za

ureditev interjeja in zunanjosti.

Revije, kot sta National Geographic ali Meridijan spadajo med revije za zemljepis,

zgodovino, ekologijo in potovanje. Za tako vrst revij je značilna pojav skrajno kakovostnih

fotografij, ki se večinoma pojavljajo čez celo stran, da bi bralcu, čim bolj pričarale tuje

kraje. Na naslovnici je vedno fotografija odlične kompozicije, ki prikazuje določeno mesto,

naravo ali običaje iz različnih drţav. Jasno je poudarjen glavni naslov, ki je neposredno

povezan s fotografijo z naslovnice, medtem ko so drugi naslovi in pod naslovi manj očitni.

Le-ti so kratki in jasni, pisani z neserifno ali v podnaslovih s serifno tipografijo in so

poravnani sredinsko ali levo. Mreţa je v notranjosti revije zelo urejena, estetska in deluje

zelo čisto. Elementi in besedilo so razporejeni v pravilno mreţo, ki jo sestavljajo največ

trije stolpci. Tipografija je v naslovih in podnaslovih večinoma serifna, zelo čitljiva,

poravnana na levo ali sredinsko. V taki vrsti revije je veliko beline, ne najdemo dodatnih

barv, razen lahkih in tankih okvirjev pri fotografiji. V notranjosti revije so fotografije zelo

visoke kakovosti čez celotne strani ali se pojavlja več manjših fotografij tudi zelo visoke

kakovosti. Omenjena kakovost fotografij je v takih revijah nujna. Popolno nasprotje so

ţenske revije in če jih primerjamo z moškimi, ugotovimo, da z določenim načinom

oblikovanja oz. uporabo istih elementov na popolnoma drugačen način lahko dobimo nekaj

popolnoma drugega. Na Sliki 5.4 je predloga ene takih revij in takoj opazimo, da je na njej

največ beline v primerjavi z drugimi revijami in kakšen je prostor za naslove in pod

naslove, ki so vedno povezani s fotografijami na strani in na ta način pritegne bralca k

branju članka. Če ga primerjamo s predlogo poslovne revije, lahko opazimo različno

razmerje med besednim delom in fotografijami. Mreţa je pri obeh urejena in pravilna,

razmerje elementov pa je popolnoma nasprotno.

Politične in poslovne revije, kot je to analizirana revija Forbes, vsebujejo veliko več

besedila in manj fotografij. Besedilo je izobraţevalno in vsebuje informacije o dogodkih in

trendih trga. Naslovnice so zelo preproste, brez preveč poudarjenih naslovov, ti pa so

neserifni in obojestransko poravnani. Celotna naslovnica je bolj temnih barv (siva, črna,

temno modra), večinoma gre za resne, postavne moške. Na veliko takih naslovnic je tudi

okvir temnih barv, da bi bil celosten vtis čim bolj formalen. Mreţa je v takih revijah zelo

urejena, jasna in uravnoteţena. Vsi elementi na strani imajo svoj prostor, njihov razpored


se ponavlja v celotnem časopisu ali rubriki, zaradi konsistentnega vtisa časopisa, vtisa, da

»diha« in urejenosti. Pri večini strani je razpored naslednji: na zgornji strani je rubrika,

naslov, podnaslov in fotografija, spodaj je besedilo v 2-4 stolpcih. Na desni strani je

fotografija manjšega formata, večinoma na vrhu strani, spodaj pa je spet besedni del v 2-4

stolpcih. S premišljeno uporabo elementov v oblikovanju dobimo zelo čitljivo in urejeno

revijo, kar je tudi naš namen. Besedilo v časopisu je organizirano v nekaj stolpcev,

poravnano levo ali obojestransko, medtem ko je tipografija zelo čitljiva ali nevsiljiva. Tudi

pri naslovu je uporabljena resna tipografija, ki je poudarjena z velikostjo ali barvo.

Fotografije so klasične in pogosto prikazujejo osebe na uradnih poloţajih. Če poslovno

revijo primerjamo z ţensko, je razlik veliko. Uporablja se manj fotografij in več besedila,

stran je popolnoma urejena, »diha« in je zelo formalna, medtem ko je pri ţenskih revijah

bolj neurejena in dokaj nepravilna, pri tipografiji in podrobnostih se uporablja veliko več

barv, različne vrste tipografij in deluje sproščeno in neformalno.


Slika 5.1 Predloga ţenske revije

Slika 5.2 Predloga moške revije Slika 5.3 Predloga revije za ureditev doma

Slika 5.4. Predloga revije o zemljepisu,

zgodovini, potovanjih ... Slika 5.5. Predloga poslovne revije


Tabela 5.1 Prikaz značilnosti za naslovnice

Prevladujoče barve Tipografija

Naslovi Pod naslovi Ostanek teksta Fotografije

Cosmopolitan - modra, roţnata, bela,

rumena

– neserifna

– levo in desno

– neserifna

– levo in desno –

– čez celotno stran

(ţenski model)

Men´s Health - rdeča, modra, črna – neserifna

– sredinsko

– neserifna

– levo in desno

– neserifna

– levo in desno


(moški)

Moja 4 zida - rumena, črna, bela – serifna, neserifna

– levo, desno, obojestransko –


(interier, eksterier)

National Geographic - rumena – neserifna

– sredinsko

– serifna

– levo –


z rumenim

okvirjem

Forbes - siva, črna – neserifna – neserifno

– obojestransko – – portret oseb


Tabela 5.2 Prikaz značilnosti za notranjost revije

Prevladavajoče

barve

Tipografija

Naslovi Podnaslovi Ostanek teksta Fotografije

Oblikovanje

strani

Cosmopolitan

- roţnata, rdeča,

rahlo modra in

oranţna

– serifna

– sredinska – neserifna

– serifna

– neserifna

– levo

– veliko fotografij čez

celotno stran ali z belim

robom

– 1 širši stolpec

– največ 3 stolpci

Men´s Health

- črna, siva, bela,

rdeča in rumena

barva

- neserifna

- levo

– neserifna

– serifna

- levo

– serifna

– neserifna

– levo

– barvne in črno-bele

– veliko po celi strani

ali na vrhu

– 2-4 stolpce

Moja 4 zida

- rdeča, modra,

roţnata in rumena

barva

– neserifna

– levo

– sredinsko

– serifna

– levo

– sredinsko

– serifna

– levo

– sredinsko

– veliko fotografij v

reviji

– 2 stolpca

– nepravilno

omreţje

National

Geographic

- črna, bela,

rumena, rahlo

modra

– serifna

– sredinsko

– serifna

– levo

– visoke kakovosti

– po celih straneh

– največ 2 stolpca

– pravilno omreţje

– veliko beline

Forbes

- siva, modra,

rumena, rdeča,

zlata

– neserifna

– sredinsko

– serifna

– sredinsko

– z obeh strani

– velik format ali več

manjših

– 2-4 stolpcev

– pravilno omreţje


6 SKLEP

V vsaki vrsti revije je izjemno pomembno, kako bo oblikovana oz. ali bo z oblikovanjem

zadostila dve najpomembnejši merili, in sicer vizualno privlačnost in prenos jasnega

sporočila. Vsaka vrsta revije ima drugačen način oblikovanja, odvisno od ciljnega

občinstva, navad bralcev in je za to treba upoštevati vse segmente oblikovanja in jih

pravilno uporabiti, da privabijo bralca in ga navdušijo za vsebino in na koncu pripeljejo do

nakupa prav te revije.

Med analizo revij z različnih področij smo opazili njihove glavne razlike in elemente, ki so

v nekaterih vrstah revij pomembnejši, v drugih pa manj. Najbolj se razlikujejo oblikovanja

poslovnih in ţenskih revij. Ti dve vrsti sta vizualno popolnoma drugačni, tako v

prilagajanju videza kot tudi v vsebini sporočila. Bralci poslovnih revij teh ne kupujejo

zaradi fotografij poslovneţev, zato so fotografije in drugi slikovni materiali pomembni le,

da se z njimi naredi za bralca privlačnejši članek, za podkrepitev informacije ali razjasnitev

besedila. Pri ţenskih revijah je način prenosa sporočila popolnoma drugačen, saj enak

pristop kot pri poslovnih revijah, ne bi imel ţelenega učinka. Enako je z oblikovanjem

tipografije. V poslovnih revijah je vse podrejeno čitljivosti in čim laţjemu pristopu

informaciji v članku, medtem ko se pri ţenskih revijah uporabljajo različne tipografije z

več osebnosti ali z bolj nepravilnimi mreţami.

Pri izdelavi redizajna sem uporabila znanje, ki sem ga pridobila med pisanjem

magistrskega dela in osebne izkušnje pri oblikovanju. Za redizajn revij se nisem odločila

zato, ker bi menila, da njihov način oblikovanja ni dober in primeren, ampak zato, da

prikaţem oblikovanje revije na svoj način s pravilno uporabo elementov, to znanje pa sem

pridobila med pisanjem tega dela.


7 LITERATURA

[1] Dabner, D., CalvertS., Casey A. Grafičnooblikovanje. TehničkazaloţbaSlovenije, 2011.

[2] Dolić J., Pibernik J., Futač N. Ontemporary Magazine Design. ZbornikBlaţBaromić,

2008.

[3] Gnidovic, G., Breeding G. Dizajn za časopise. Magazine Training Institute, 2005.

[4]Harman, D., Digitalnafotografija. Trţič :Učila International, 2012.

[5] Itten, J. Umetnostbarve. Jesenice: Študijska izdaja, 1999.

[6] KaluĎerović, Đ. 12 ključnih boja u dizajnu. Dostopnona: http://www.its.edu.

rs/blog/12-kljucnih-boja-u-dizajnu_1493 [17. 8. 2014]

[7] King S., Magazine Design That Works: Secret for Successful Magazine Design.

Massachusetts: Rockport Publisher, 2001.

[8] McKay J. The magazines handbook. London: Routledge, 2000.

[9] Mesaroš F. Tipografsko oblikovanje. Zagreb: Viša grafička škola, 1986.

[10] Parker, C.R. Grafično oblikovanje. Pasadena, 1997.

[11] Poppy, E. Publication Design. Thomson/Delmar Learning, 2005.

[12] Primorac, B., Šimeg M., Šojat A. Novinarstvo u školi. Zagreb: Školska knjiga, 2010.

[13] Rena, K. Sam svoj dizajner. Dostopno na: http://issuu.com/dragon.hr/ docs /sam

_svoj_ dizajner [21. 7. 2014.]

[14] Repovš J. Kako nastaja in deluje učinkovita, trţno usmerjena celostna grafična podoba

kot del simbolnega identitetnega sistema organizacij. Ljubljana: Studio Marketing, 1995.

[15] Restek, J. Osnove grafičkog dizajna. Zagreb: Sveučilišnazaklada Liber,1980.

[16] Samara T. Design elements: a graphic style manual. Rockport Publishers, 2007.


[17] Skripta iz predmeta Medijska fotografija. Veleučilište u Varaţdinu, 2011.

[18] Valdec, D. Tipografija. Varaţdin: Veleučilište u Varaţdinu, 2009.

[19] White J. V. Editing by Design. Allworth Press, 2003.

Grafično oblikovanje revije, morfološka analiza in …Grafično oblikovanje revije, morfološka...

Documents

Transcript of Grafično oblikovanje revije, morfološka analiza in …Grafično oblikovanje revije, morfološka...