Gradivo za sejo ns tr0mesecje 2013 posiljanje 10 5 2013

Skupina Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Poročilo

JANUAR – MAREC 2013

Laško, 10. maj 2013

Skupina Laško in Pivovarna Laško, d. d. 3

K A Z A L O 1. UVOD 4

2. POSLOVNO POROČILO 5 2.1 Sestava Skupine Laško 5

2.2 Prodaja 6

2.3 Investicije 12

2.4 Financiranje in odprodaja naložb 15

2.5 Finančna tveganja 18

2.6 Pomembnejši poslovni dogodki v času

obračunskega obdobja in po njem 21

3. RAČUNOVODSKO POROČILO 26 3.1 Konsolidirani računovodski izkazki s pojasnili 26

3.2 Pojasnila k posamičnim računovodskim izkazom 34

Prilogi: Priloga 1 – Zbirni izkaz poslovnega izida

Priloga 2 – Zbirni izkaz finančnega položaja


1. UVOD Na poslovanje Skupine Laško je tako kot na večino gospodarskih družb vplivala slaba gospodarska situacija, predvsem v Sloveniji, delno pa tudi na tujih trgih, na katerih se pojavljamo kot prodajalci naših proizvodov ter kot kupci surovin in ostalih materialov.

Tudi na začetku letošnjega leta so se slabe gospodarske razmere v evrskem območju nadaljevale, povečano pa je tudi tveganje poglabljanja dolžniške krize. Slovenija je v letu 2012 beležila izrazit padec domače potrošnje, kar se je v veliki meri odrazilo v 2,3 % padcu bruto domačega proizvoda. Poleg slabih gospodarskih razmer je prvo tromesečje leta 2013 zaznamovala tudi politična kriza in menjava vlade. Vse to in napoved tako UMAR-ja kot tudi Evropske komisije o nadaljnem padcu gospodarske aktivnosti še dodatno vpliva na tekoče poslovanje ter poslabšuje in otežuje reševanje v preteklosti nakopičenih težav, s katerimi se spopada Skupina Laško kot tudi Pivovarna Laško, d. d.

Predvsem na slovenskem trgu smo se soočali z nadaljnim padcem potrošnje pijač nasploh, s tem pa tudi naših pijač. Tudi rezultati Trženjskega monitorja, ki ga je spomladi 2013 že devetič opravilo Društvo za marketing Slovenije (izvajalec Valicon), niso spodbudni in kažejo, da potrošnik v času recesije postaja vse bolj preudaren, njegova poraba pa premišljena. Vpliv gospodarske recesije osebno čuti že 82 % anketiranih. Ti bolj občutno zaznavajo padec dohodkov in obenem bolj občutijo psihološke pritiske (strah pred izgubo delovnega mesta). Kar 17 % anketiranih je namreč na vprašanje, katerim izdelkom so se v zadnjem letu zaradi recesije odpovedali, odgovorilo, da hrani in pijači, v spomladanskem obdobju 2012 je bilo takih 7 %. Zaostrene razmere potrošnika seveda vedno bolj usmerjajo v iskanje cenejših izdelkov, za še sprejemljivo ceno in kvaliteto. Posledica tega se odraža na trgu, tako da pridobivajo diskontni trgovci in trgovske blagovne znamke, na drugi strani pa trgovci zahtevevajo dodatne bonitete za ohranjanje svojih marž.

Kljub manjši prodaji v prvih treh mesecih leta 2013 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 je tržni položaj Skupine Laško na domačem trgu ostal stabilen, v skladu s sprejeto poslovno strategijo pa smo uspeli povečati prodajo na tujih trgih.

Skupina Laško je še vedno v težki finančni situaciji, v prvih treh mesecih je le malenkostno uspela zmanjšati zadolženost do bank, saj so prvi meseci zaradi nesezonskega značaja likvidnostno zelo težki. Z bankami upnicami so vseskozi potekali razgovori v smislu oblikovanja celovite rešitve v obliki reprograma vseh naših obveznosti iz naslova financiranja na daljši rok, vendar se je Skupina Laško uspela dogovoriti z bankami za podaljšanje kreditov le do 30. 9. 2013.

V prvem tromesečju 2013 je Pivovarna Laško, d. d., aktivno nadaljevala s postopki odprodaje finančnih naložb kot tudi ostalega za poslovanje nepotrebnega premoženja.

Za uresničitev ciljev, zastavljenih v poslovnem načrtu in za nemoteno odplačilo glavnice in obresti, za katere smo se zavezali ob potrditvi reprograma, smo že sprejeli določene ukrepe na področju obvladovanja stroškov in povečanja prodaje. Nadaljevali bomo z iskanjem novih trgov in kupcev ter z razvojem novih izdelkov ob hkratni racionalizaciji stroškov.


2. POSLOVNO POROČILO

2.1 Sestava Skupine Laško Skupino Laško poleg obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., sestavljajo še odvisne družbe: RADENSKA, d. d., Radenci, z odvisno družbo Miral Radenska, d. o. o.,

Radenci,

PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana ter od nje odvisna

BIRRA PEJA, Sh. a., Peć, Kosovo s hčerinsko družbo Birra Peja, Sh. p. k., Albanija,

JADRANSKA PIVOVARA – Split, d. d., in

VITAL Mestinje, d. o. o. Skupino poleg proizvajalcev pijač dopolnjuje še družba:

DELO, časopisno iz založniško podjetje, d. d., Ljubljana, z odvisno družbo Izberi, d. o. o., Ljubljana,

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Sarajevo (do začetka julija 2011 se je imenovala RA&LA, d. o. o., Sarajevo),

FIRMA DEL, d. o. o., Laško in

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Zagreb.


2.2 Prodaja

1. Skupina Laško

Prodaja:

Začetek leta 2013 je močno zaznamovan z negativnimi gospodarskimi kazalci, s povečevanjem brezposelnosti in posledično manjšo kupno močjo tako na domačem kot tudi na tujih trgih. Povečuje se plačilna nedisciplina, delež proizvodov prodanih v trgovskih akcijah je čedalje večji, trgovci zaradi slabe likvidnosti krčijo število artiklov in predvsem zmanjšujejo zaloge.

Kljub oteženemu poslovanju pa v skladu z petletno poslovno strategijo in izkoriščanjem sinergij skupnega nastopa vseh družb uspešno ohranjamo tržne deleže na slovenskem trgu in dosegamo ambiciozno zastavljene prodajne plane na tujih trgih.

Prodaja Skupine Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Vital, Birra Peja) v 1. četrtletju letu 2013 znaša 661.759 hl vseh pijač, kar je 7,8 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 7,2 % pod zastavljenim planom. V primerjavi z letom 2012 beležimo manjšo prodajo v mesecu marcu, predvsem zaradi povečanega odjema v marcu 2012, ko se je na domačem trgu s 1. 4. 2012 povišala trošarina na pivo in so ključni kupci nabavljali velike količine piva na zalogo. Količinska prodaja Skupine Laško na slovenskem trgu in trgih izven Slovenije

Plan Indeks Indeks(v hl) I.-III./2013 I.-III./2012 I.-III./2013 2013/2012 2013/plan

Pivo 367.181 407.678 416.869 90,1 88,1Izvirske vode 34.329 40.312 39.565 85,2 86,8Mineralne vode 126.955 125.484 133.649 101,2 95,0Vode z okusi 28.229 40.137 27.287 70,3 103,5Brezalkoholne pijače 105.061 104.073 95.744 100,9 109,7Ostale alkoholne pijače 2 89 - 2,6 /

Skupaj 661.759 717.774 713.113 92,2 92,8

Prodaja piva v 1. četrtletju znaša 9,9 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 11,9 % pod zastavljenim planom. Prodaja brezalkoholnih pijač znaša 0,9 % več kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 9,7 % nad zastavljenim planom. Prodaja vod in vod z okusi znaša 7,9 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 5,5 % pod zastavljenim planom. V segmentu vod, največji padec beležimo v kategoriji vod z okusom. Realne prodajne podatke pričakujemo v mesecu maju 2013, ko bo prodaja končnim potrošnikom sorazmerna z odjemom ključnih kupcev.

Marketing in razvoj:

Blagovna skupina PIVO – v letošnjem letu bo v blagovni skupini pivo poudarek na dveh večjih projektih, in sicer naše sponzorstvo Eurobasketa in projekt vračljive embalaže – zaboj 10. Zato so bili prvi trije meseci posvečeni predvsem pripravi aktivnosti za oba projekta za obe krovni blagovni znamki svetlega piva Laško Zlatorog


in Union svetlo. Aktivnosti bodo usmerjene predvsem v pospeševanje prodaje na prodajnem mestu (poseben dizajn obeh pločevink, nagradne igre, izpostavitve, ...). V istem konceptu a v zmanjšanem obsegu bodo aktivnosti izvedene tudi na Hrvaškem in v Bosni. V pripravi sta tudi korporativna TV oglasa, za Laško s sloganom »poln ponosa« in za Union »povezani s strastjo«, kot nadaljevanje strategije komuniciranja obeh blagovnih znamk postavljene spomladi 2012. Pričeli smo tudi že z aktivnostjo in komunikacijo Zlatorogove transverzale ponosa 2013. segmentu Radlerjev smo modificirali design za Union Radler citrus-bezeg s poudarjenim napisom non alcoholic beer. Prav tako bomo izdelek oglaševali z lanskim TV oglasom. V Italiji smo naredili marketinški natečaj in pripravili komunikacijo s sloganom »Laško, Spirito Creativo«.

Blagovna skupina BREZALKOHOLNE PIJAČE – v februarju smo predstavili novi proizvod Sola Ananas v in ga podprli z BB oglasi in promocijami / degustacijami v marcu. v pripravi je oglaševalska kampanija Sola ledeni čaji (BB in avtobus, fb) in nagradna igra »Okus, ki te premakne«, ki se bo izvajala na zamaških s sms kodami. Zaključen razvoj in priprava aktivnosti za nov proizvod Sola Ice Tea Cola, ki ga bomo na trgu predstavili v mesecu maju. V mesecu maju bomo na trgu predstavili nov okus ORA RED. V pripravi je ATL in BTL podpora »VSE ZA OKO«. Oglaševanje bo na TV, tisku in web straneh. Prav tako bo na v mesecu maju predstavljen nov okus iz skupine ACE z okusom jabolko in kiwi. Za Pepsi smo se fokusirali na digitalno komunikacijo »Live for now« (fb, web).

Blagovna skupina VODE – za vse blagovne znamke vod je v prvem kvartalu potekala priprava in dogovori s trgovci za projekt vode in sodelovanje v projektu Plastenkina zgodba, delavnice v vrtcih in na osnovnih šolah.

Aktivnosti po blagovnih znamkah

Radenska Classic, TV oglaševanje med zimskimi športi na TV SLO. Radenska Naturelle in Radenska Light, oglaševanje na TV skupaj z Radensko Classic. Priprava koncepta za vodni projekt (lepota, zdrava hidracija, lepota prihaja iz globin). Koncept uporabljamo pri vodnem projektu. Priprava projekta Naturelle v pršilu.

Radenska In – Raziskava trga in priprava pojekta za novo blagovo znamko Radenska In, razvoj proizvoda in priprava akrtivnosti za lansiranje.

Oaza: Razvoj novega okusa in menjava najslabše prodajanega okusa z novim.

ZA: Redizajn blagovne znamke ZA, razvoj novega okusa : kokos, ananas, jabolko. Priprava komunikacijskega koncepta novega okusa in redizajna, FB aktivnosti, mini nagradne igre.

Zala: Pripravljeni predlogi za komunikacijo ZALE 2013, sodelovanje Plastenkina zgodba, priprava na Pohod ob žici in aktivacija sponzorstva maj, FB aktivnosti, mini nagradne igre.

ODA: Projekt redesigna blagovne znamke in razvoj nove plastenke Oda. Priprava predloga komunikacijskega concepta in aktivnosti.


2. Skupina Laško – Slovenija

Prodaja:

Prodaja Skupine Laško na slovenskem trgu znaša v 1. četrtletju leta 2013 441.802 hl vseh pijač, kar je 13,7 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 10,8 % pod zastavljenim planom. Prodaja piva znaša 16,4 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 16,8 % pod zastavljenim planom. Prodaja brezalkoholnih pijač znaša 10,3 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 2,4 % pod zastavljenim planom. Prodaja vod in vod z okusi znaša 10,9 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 4,7 % pod zastavljenim planom.

V Sloveniji je opazen padec potrošnje na vseh segmentih pijač. Potrošnik je postal zelo racionalen, nakupuje pretežno akcijske izdelke in izdelke trgovskih blagovnih znamk, zato tudi naše aktivnosti prilagajamo spremenjenim nakupnim navadam. V prvem tromesečju je bil poudarek na uvajanje novih standardov izddelkov Skupine Laško na domačem trgu ter koncepta PIA – prisotnosti, vidnosti in aktivacije izdelkov na prodajnem mestu, ki so bili narejeni na osnovi strateške usmeritve blagovnih znamk, vrednostne in količinske prodaje, pozicije na trgu ter tžnih deležev. V teh nesezonskih mesecih smo prodajne aktivnosti usmerili tudi v pospeševanje prodaje z dodano vrednostjo in akcijskimi cenami. Pri trgovcih smo izvajali nagradne akcije, »comarketinge« ter imeli izpostavitve in degustacije novih izdelkov. Količinska prodaja Skupine Laško na slovenskem trgu


Pivo 220.185 263.452 264.512 83,6 83,2Izvirske vode 30.530 35.628 36.373 85,7 83,9Mineralne vode 89.917 91.162 92.373 98,6 97,3Vode z okusi 27.997 39.853 27.001 70,3 103,7Brezalkoholne pijače 73.171 81.593 74.972 89,7 97,6Ostale alkoholne pijače 2 22 - 10,7 /

Skupaj 441.802 511.711 495.231 86,3 89,2

Komerciala v Sloveniji je organizirana na nivoju Skupine Laško, razdeljena v kanal trgovine in kanal horece. Vodje prodajnih kanalov oziroma vodje ključnih kupcev iz posameznih članic pokrivajo posamezne ključne kupce za vse članice Skupine, kar je doprineslo k racionalizaciji organizacije in optimalni porabi marketinških sredstev. V sodelovanju z marketing službo Skupine je organizirano pospeševanje prodaje in lansiranje novih izdelkov.

Pivovarna Laško, d. d.

Prodaja Pivovarne Laško na domačem trgu je 8,8 % manjša od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 13,3 % manjša od planirane. Najpomembnejši je segment piva, ki je v prvem tromesečju manjši zaradi padca trga piva, in predvsem zaradi večjih nabav blaga v marcu 2012, zaradi povišanja trošarine s 1. 4. 2012. Realne


prodajne rezultate pričakujemo do konca meseca maja. Manjši delež v prodaji predstavljajo tudi vode in vse uspešnejši segment maltoznih pijač.

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Prodaja Pivovarne Union na domačem trgu je 22,5 % manjša od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 15,8 % manjša od planirane. Najpomembnejši je segment piva, ki je v prvem tromesečju manjši zaradi padca trga piva in večjih nabav blaga v marcu 2012, zaradi povišanja trošarine s 1. 4. 2012. Največji padec prodaje beležimo na pivskih mešanicah-radlerjih. Realne prodajne rezultate pričakujemo do konca meseca maja. Pri prodaji brezalkoholnih pijač smo 11,8 % nad planom, v segmentu vod z okusi pa 11,9 % pod planom.

Radenska, d. d., Radenci

Prodaja Radenske na domačem trgu je za 5,7 % manjša od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 0,9 % večja od planirane. Najpomembnejši segment prodaje so mineralne vode, pri katerih beležimo padec za 1,4 % glede na lansko leto. Pri prodaji brezalkoholnih pijač smo 4 % nad planom, v segmentu vod z okusi pa 47,1 % nad planom.

Vital Mestinje, d. o. o.

Prodaja Vitala na domačem trgu je 4,6 % manjša od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 21,1 % manjša od planirane. Manjše količinska prodaja je posledica prenehanja polnjenja nekaterih trgovskih blagovnih znamk zaradi premajhne dodane vrednosti. Optimizacija prodajnega asortimana in prenova linije Frupi sirupov še vedno kaže pozitven trend tako količinsko kot finančno. 3. Skupina Laško – tuji trgi

Prodaja:

Prodaja Skupine Laško na tujih trgih je bila letos za 6,7 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 1 % večja od planirane, kar je dober rezultat, saj je plan prodaje na tujih trgih zastavljen zelo ambiciozno tudi za leto 2013. Na tujih trgih smo prodali največ piva, in sicer 2 % več kot lani ter 3,5 % manj od planiranega. Vode in vod z okusi smo prodali 4,5 % več kot lani, vendar pa 8 % manj kot smo planirali. Prodaja brezalkoholnih pijač beleži največjo rast in sicer 42 % več kot lani ter 53,5 % več od planiranega.

Struktura prodaje Skupine Laško po članicah je naslednja: Pivovarna Union (67.005 hl), Pivovarna Laško (65.574 hl), Radenska (37.643 hl), Vital (843 hl) ter Birra Peja (lastni izdelki in licenčni izdelki 48.892 hl). Birra Peja na Kosovu proizvaja po licenci pivo Laško Zlatorog za trge Kosova, Makedonije, Albanije in Črne gore ter Sola ledeni čaj breskev za trge Kosova in Makedonije.


Količinska prodaja Skupine Laško na trgih izven Slovenije


Pivo 146.997 144.226 152.357 101,9 96,5Izvirske vode 3.799 4.685 3.192 81,1 119,0Mineralne vode 37.039 34.322 41.275 107,9 89,7Vode z okusi 232 284 286 81,6 81,2Brezalkoholne pijače 31.890 22.480 20.773 141,9 153,5Ostale alkoholne pijače - 67 - / /

Skupaj 219.957 206.064 217.882 106,7 101,0

Izvozna komerciala je organizirana na nivoju Skupine Laško, tako da vodje trgov iz posameznih članic pokrivajo posamezne trge za vse članice Skupine, kar je doprineslo k racionalizaciji organizacije. V sodelovanju z marketing službo Skupine je organizirano pospeševanje prodaje in lansiranje novih izdelkov na tujih trgih.

Na trgu Hrvaške je Skupina ustanovila svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Zagrebu, ki s svojo prodajno ekipo skrbi za pospeševanje prodaje izdelkov Skupine na Hrvaškem. V Bosni in Hercegovini ima Skupina svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Sarajevu, za koordinacijo z uvozniki in principali.

Pivovarna Laško, d. d.

Prodaja Pivovarne Laško na tujih trgih je za 6,2 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 1,4 % večja od planirane. Najpomembnejši je segment prodaje piva, manjši delež pa predstavljajo tudi maltozne pijače. Prodaja na ključnih trgih Hrvaške, Kosova in Makedonije je večja od lanskega leta in tudi večja od planirane. Na ključnem trgu Avstrije je Pivovarna Laško presegla lanskoletne rezultate, vendar še ne dosega zastavljenih planov. Prodaja na ključnem trgu Bosne in Hercegovine je bila manjša od lanskega leta, a kljub temu večja od planirane. Na ključnih trgih Italije in Madžarske prodaja ne dosega lanskoletnih rezultatov in zastavljenih planov.

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Prodaja Pivovarne Union na tujih trgih je za 0,3 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 3,5 % manjša od planirane. Prodaja piva in vode je manjša od lanskega leta in manjša od plana, prodaja brezalkoholnih pijač pa je za 12,6 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 68,3 % večja od planirane. Prodaja na ključnem trgu Kosova je večja od lanskega leta ter večja od plana, prodaja na ključnih trgih Italije in Bosne in Hercegovine je večja od lanskega leta, vendar še ne dosegamo plana. Prodaja na ključnih trgih Hrvaške in Madžarske je manjša od lanskega leta in manjša od plana. Prodaja v Makedoniji je bila manjša od lanskega leta, a večja od planirane.

Radenska, d. d., Radenci

Prodaja Radenske na tujih trgih je za 8,3 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 10,2 % manjša od planirane. Najpomembnejši segment prodaje so mineralne vode, pri katerih se beleži rast na lansko leto, vendar še ne dosegamo plana.


Manjši segment predstavljajo vode z okusi, ostale brezalkoholne pijače ter izvirske vode. Ključni trgi Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Kosovo beležijo rast prodaje nad lanskoletnimi količinami ter nad planom. Na trgu Avstrije in Madžarske prodaja presega lanskoletne rezultate, vendar ne dosega plana. Ključni trg Italija ter Makedonija in ostali trgi skupaj pa še ne dosegajo lanskoletnih količin in planov.

Vital Mestinje, d. o. o.

Vital na tuje trge prodaja manjše količine sirupov, pri čemer je dosežena manjša prodaja od lanskega obdobja (indeks 65,7) in manjša od plana (indeks 31,6).

Birra Peja, Sh. a., Kosovo

Prodaja lastnih blagovnih znamk Birra Peje in licenčnih blagovnih znamk na Kosovu in tujih trgih je za 17,8 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 24,8 % večja od planirane. Prodaja piva je bila za 3,3 % večja kot v istem obdobju lanskega leta in večja od planiranih količin za 17,3 %. Prodaja vode je bila za 21 % manjša od prodaje v istem obdobju lanskega leta in za 23,2 % večja od planiranih količin. V sredini lanskega leta je Birra Peja začela tudi s proizvodnjo in distribucijo licenčno proizvedenega Sola ledenega čaja breskev, pri čemer je bila prodaja brezalkoholnih pijač v prvem tromesečju za 90,6 % večja od planirane.


2.3 Investicije Prvi trije meseci predstavljajo v investicijski dejavnosti pivovarjev in pijačarjev del leta, ko pričnemo s pripravo projektov in nekaterimi finančno nezavezujočimi aktivnostmi. Poleg dejstva, da v prvih treh mesecih podjetja naše branže ne generirajo dovolj denarnega toka za izvedbo planiranih investicijskih aktivnosti, se v tem času izvajajo še remontna dela, ki so predpogoj za normalno delovanje proizvodne opreme v sezonskih mesecih.

Ne glede na finančne omejitve, pa smo v prvih treh mesecih pričeli s pripravo ključnega pivovarskega projekta, uvedbe novega polovičnega zaboja za vračljivo pollitersko stekleno embalažo.

Pivovarna Laško je realizirala manjši vložek v infrastrukturo. Pomembnejša projekta, ki sta bila začeta v prvem tromesečju v Pivovarni Laško sta tudi izvedba soproizvodnje toplotne energije – SPTE in rekonstrukcija PET polnilne linije za novo plastenko Ode.

V Pivovarni Union sta se v treh mesecih tega leta med drugim izvedla projekta za pakiranje 18 pločevink na polpaleto ter implementacija proizvodnega informacijskega sistema. Ostali, pomembnejši investicijski projekti pa bodo izvedeni v prihodnjih mesecih tega leta.

V Radenski smo večji del sredstev v prvem tromesečju namenili projektoma priprave za odstranjevanje mangana iz vode in menjavi dotrajanih paletnih prog na linijah TPO-1 in TPO-2.

Samo število realiziranih in začetih investicijskih projektov pa ne odraža intenzivne pripravljalne dejavnosti za izvedbo vseh ključnih projektov v preostalem delu leta, ko bodo potrebni temeljiti razgovori s potencialnimi dobavitelji opreme in pogajanja z izbranimi izvajalci. 1. Investicijska vlaganja v Pivovarni Laško, d. d. V prvem trimesečju 2013 smo uspešno zaključili projekt:

Nov format etiketiranja ST3 – papirna hrbtna etiketa.

S pričetkom leta 2013 so bili s sklepi uprave, pogodbami oz. naročili lansirani sledeči investicijski projekti:

Rekonstrukcija polnilne linije PET – nova oblika plastenk »Oda«,

Rekonstrukcija TT – sprejem avtocistern / predviden zaključek junij 2013,

Izdelava orodja za zaboj 10 x 0,5 l / pričetek dobav zabojev junij 2013,

Ločevanje piva od kvasa VMF / zagon membranske filtrirne glave maj 2013,

SPTE 400 kWel + 500 kWel / predviden pričetek obratovanja oktober 2013 ter

Eko projekt – pilotni preskusi razgradnje pivskih tropin.


Sočasno z aktivnostmi že tekočih projektov so se intenzivno izvajale tudi aktivnosti ostalih za leto 2013 načrtovanih projektov, ki se bodo pričeli izvajati v tretjem kvartalu letošnjega leta leta.

Finančno so bile aktivnosti projektov v obdobju januar – marec 2013 realizirane do višine 223.113 EUR.

Del sredstev za investicije je bil porabljen tudi za nakup osnovnih sredstev. V obdobju januar – marec 2013 smo za investicijska vlaganja porabili 235.801 EUR. 2. Investicije Pivovarne Union, d. d., Ljubljana

V Pivovarni Union, d. d., smo v obdobju januar – marec 2013 za investicije oz. nove nabave osnovnih sredstev porabili 0,5 mio. EUR, kar je 8,2 % letnega proračuna.

Največji del sredstev je bil porabljen za proizvodno tehnično področje. Glede na trende v pivsko razvitih državah, kjer je opaziti vse več prehajanja na manjše zaboje, zaradi boljšega obrata proizvodov, rasti prodaje povratne emblaže in lažje manipulacije pri nakupu piva, smo v lastni izvedbi že prilagodili polnilno linijo na novi tip zaboja, s katerim naj bi uspeli do dolečene mere preusmeriti prodajo iz cenovno in ekološko manj primerne pločevinaste embalaže na povratno steklo. Pivovarne uspevajo z manjšo embalažo tudi razširiti svoje tržišče in nabor kupcev.

V Pivovarni Union, d. d., smo izvedli tudi projekt predelave linije za pločevinke za pakiranje 18 pločevink na polpaleto predvsem za potrebe izvoza. Istočasno dokončujemo tudi implementacijo informacijskega sistema za spremljanje proizvodnje. Del sredstev smo porabili za predelavo tehnoloških poti za pivo v fermentaciji, s katero smo pridobili na fleksibilnosti pivskih poti in tankov.

Del sredstev za investicije smo porabili za nakup opreme za pospeševanje prodaje (hladilniki, hladilne omare, točilni aparati), IT, laboratorij in logistiko.

V odvisni družbi Birra Peja, Sh. a., smo v tem obdobju za nove nabave osnovnih sredstev porabili približno 0,1 mio. EUR. 3. Četrtletno poročilo o izvedbi planiranih investicij 2013 v Radenski, d. d., Radenci

V prvem četrtletju 2013 smo v Radenski za investicije ter nabavo osnovnih sredstev porabili 117.955 EUR oz. le 6,53 % razpoložljivega proračuna. Ob tem smo porabili še 55.531 EUR za dokončanje oz. izvedbo nekaj investicijskih projektov iz leta 2012.

Pri investicijah je bila poraba sredstev v tem delu leta v glavnem namenjena za naslednja projekta:

priprava za odstranjevanje mangana iz vode; še v izvajanju in delno planirano ter izvedeno že leta 2012,

menjava dotrajanih paletnih prog na linijah TPO-1 in TPO-2.

Pri nabavi osnovnih sredstev je bila večja postavka le nabava rabljenega upogibnega stroja. Pri projektih, ki smo jih zaključevali iz preteklega leta, pa velja omeniti


zaključevanje projekta prilagoditve pakiranja 1,5 l PET embalaže v četvorček ter zaključevanja projekta izgradnje informacijskega sistema MEPIS za spremljanje proizvodnje.

Pri nabavi povratne embalaže smo od planiranih 194.750 EUR na letnem nivoju v prvem četrtletju porabili 55,5 % planiranega proračuna oz. 107.690 EUR.

Relativno slaba izvedba planiranih investicij in nabav osnovnih sredstev je posledica izredno slabega likvidnostnega stanja v podjetju ter splošnega stanja na trgu.


2.4 Financiranje in odprodaja naložb Financiranje v Skupini Laško

Vsesplošna finančna in ekonomska kriza, ki je že od konca leta 2008 prisotna na slovenskem gospodarskem prostoru, se odraža tudi v konstantnih težavah pri zagotavljanju tekoče likvidnosti v okviru visoko zadolžene Skupine Laško, najbolj pa v matični družbi Pivovarna Laško, d. d.

Že nekaj let se srečujemo s težavami pri uravnavanju tekoče likvidnosti in kot običajno, so likvidnostno najslabši predvsem prvi trije meseci leta, ko je naša prodaja zaradi nesezone nižja. V tem obdobju je običajno slabša tudi plačilna disciplina naših kupcev. Povečala se je finančna nedisciplina predvsem naših največjih kupcev, ki predstavljajo preko 70 % naše skupne realizacije, kar nam predstavlja precejšnje težave pri zagotavljanju tekoče likvidnosti. Poleg tega so naše terjatve plačane v povprečju v 70-tih dneh. V teh mesecih sta potrebni tudi priprava na sezono z nabavo potrebnih surovin, repromaterialov in reklamnih materialov ter izvedba ostalih aktivnosti, ki so potrebne za pripravo na prihajajočo sezono. V prvem kvartalu sta pivovarni imeli še zaveze po kreditnih pogodbah do bank v skladu z lani dogovorjenim reprogramom kreditnih obveznosti do 31. 3. 2013. Skupina Laško je v prvem tromesečju bankam odplačala za 6,4 mio. EUR glavnic kreditov in koristila za 4,2 mio. EUR razpoložljivih sredstev iz naslova odobrenih revolvinig kreditov in tako znižala zadolženost do bank v neto znesku 2,2 mio. EUR. Tako sta pivovarni v tem obdobju odplačali bankam 3,6 mio. EUR iz naslova glavnic kreditov in koristili 1,3 mio. EUR razpoložljivih sredstev iz naslova odobrenih revolving kreditov in tako znižali zadolženost do bank v neto znesku 2,4 mio. EUR, od tega Pivovarna Laško, d. d., 1,1 mio EUR in Pivovarna Union, d. d., 1,3 mio. EUR. Radenska, d. d., se je v navedenem obdobju razdolžila za 1,3 mio. EUR in koristila za 2,5 mio. EUR razpoložljivega revolving kredita, kar pomeni, da se je njena zadolžitev do bank povečala za 1,3 mio. EUR. Preostanek odplačil odpade na ostale družbe v okviru Skupine Laško.

Zadolženost znotraj Skupine ostaja na enakem nivoju kot konec leta 2012, kar pomeni, da dolg Pivovarne Laško, d. d., do Radenske in Pivovarne Union iz naslova prejetih kreditov znaša 42,4 mio. EUR in dolg Pivovarne Union, d. d., do Radenske, d. d., znaša 1,1 mio. EUR.

Do 31. 3. 2013 je obema pivovarnama in Radenski, d. d., skupaj zapadlo za 273,7 mio. EUR obveznosti do bank iz naslova glavnic kreditov, in sicer Pivovarni Laško, d. d., 196,7 mio. EUR, Pivovarni Union, d. d., 68,6 mio. EUR in Radenski, d. d., 8,4 mio. EUR. Vse tri družbe so banke zaprosile za podaljšanje kreditov do septembra 2014, vendar so banke sprejele odločitev, da se krediti podaljšajo za obdobje 6 mesecev, do 30. 9. 2013 z odplačilom na Pivovarni Laško, d. d., v višini 1 mio. EUR po sistemu pro rata in na Pivovarni Union, d. d., bodo banke v enakem obdobju poplačane v višini 3,9 mio. EUR v skladu z razdelilnikom pripravljenim po NFP-ju iz meseca februarja leta 2012. Ocenjujemo, da bodo pogodbe z bankami podpisane najkasneje v prvi polovici meseca maja. Skupina Laško, ob sicer stabilnem uspešnem poslovanju osnovne dejavnosti na nivoju primerljivih družb v branži, lahko doseže sprejemljiv nivo dolga, brez posegov lastnikov, le z uspešno prodajo premoženja. Zato banke zaradi tveganja


neuspeha prodajnega procesa naložbe Mercator, ki je tudi po obsegu dezinvestiranja ključna naložba, pričakujejo aktivnosti v smislu prodaje vseh sredstev Skupine Laško.

V prvem tromesečju je Skupina Laško bankam plačala za 4,8 mio. EUR obresti iz finančnih obveznosti in ustvarila EBITDA prav tako v višini 4,8 mio. EUR. Največji delež obresti je odpadel na Pivovarno Laško, d. d., in sicer 2,9 mio. EUR ob ustvarjenem EBITDA-ju v višini 2,1 mio. EUR, kar pomeni, da je ustvarjeni EBITDA zadostoval zgolj za pokritje 72,4 % obresti iz financiranja.

Družbe Skupine Laško aktivno nadaljujejo s postopki dezinvestiranja vsega za poslovanje nepotrebnega premoženja, tako finančnih naložb kot tudi nepremičnin, ki za opravljanje osnovne dejavnosti niso ključnega pomena.

Odprodaja naložb Skupine Laško

Skupina Laško tudi v letu 2013 nadaljuje z aktivnostmi v okviru dezinvestiranja finančnih naložb in tudi ostalega, za poslovanje nepotrebnega premoženja.

Postopki pri prodaji 79,25 % deleža v družbi Večer, d. d., so se v letu 2013 nadaljevali. V januarju je UVK rok za prodajo družbe podaljšal do 31. 3. 2013 in v marcu še do 31. 7. 2013. S potencialnim kupcem je bila podpisana prodajna pogodba z več odložnimi pogoji, ki pa jih kupec do dogovorjenega datuma ni izpolnil, zato je bil postopek prodaje s tem kupcem v začetku aprila neuspešno končan. Družba Delo, d. d., bo z ostalimi potencialnimi kupci nadaljevala razgovore za prodajo družbe ČZP Večer, d. d.

Prodaja Dela, d. d., je bila v letu 2012 začasno ustavljena, saj nismo prejeli ponudbe, ki bi bila skladna z razpisom. Glede na potek prodajnega postopka za družbo Večer bomo tudi s postopki prodaje Dela, d. d., nadaljevali.

V letu 2011 je uprava vložila maksimalne napore v prodajo 23,34 % deleža Skupine v naložbo Mercator, d. d., vendar zaradi objektivnih razlogov do realizacije prodaje ni prišlo. Skupina Laško je s postopki prodaje Mercatorja v okviru konzorcija prodajalcev večinskega deleža nadaljevala tudi v letu 2012, vse aktivnosti pa se pospešeno nadaljujejo tudi v letu 2013. Do predvidenega roka v februarju smo prejeli nezavezujoče ponudbe. S strani finančnega svetovalca pri prodaji so bili k nadaljevanju postopka povabljeni štirje ponudniki, da opravijo skrbni pregled družbe in oddajo zavezujoče ponudbe do predvidenega roka v maju 2013. Zaključek prodaje predvidevamo v juniju 2014.

Prodaja Jadranske pivovare – Split, d. d., je bila v decembru 2012 neuspešno zaključena, saj ni bilo resnih interesentov za nakup. V januarju 2013 smo pričeli s postopki prodaje proizvajalne opreme in ostalega premoženja Jadranske pivovare. S posrednikom pri prodaji smo sklenili sporazum za prodajo proizvajalne opreme, potekajo pa že dogovori s potencialnimi kupci za realizacijo posla.

Preko posrednika pri prodaji, NLB, d. d., so v letu 2012 potekale aktivnosti za prodajo deleža v Thermani, d. d., Laško v smislu iskanja in kontaktiranja potencialnih kupcev ciljne družbe, vendar ponudb nismo prejeli. S strani posrednika je bilo ocenjeno, da na trgu trenutno ni zanimanja za nakup večinskega deleža delnic Thermane. Trenutno pa je zopet v teku priprava novega Sporazuma o nadaljevanju skupne prodaje družbe.


V okviru prodaje neborznih finančnih naložb potekajo pogajanja za prodajo delnic Rudnika Velenje in tudi delnice elektrodistribucijskih družb so še naprej v prodaji.

Tudi v letu 2013 smo nadaljevali s prodajo, za poslovanje, nepotrebnega premoženja, in sicer:

za Pivovarno Laško: hotela Hum v Laškem, športne dvorane Tri lilije v Laškem in skladišča na Letališki 32 v Ljubljani;

za Pivovarno Union: zemljišče in projekt »Center Bellevue« ter skladišče v Mariboru,

za Radensko: poslovna stavba v Radencih,

obe pivovarni pa sta pričeli tudi s postopki za prodajo počitniških kapacitet.

Zaključek prodaje Mercatorja predvidevamo šele v juniju 2014, zato lahko bistveno znižanje zadolžitve do bank pričakujemo šele po tem datumu. To pa ne pomeni, da Skupina ne bo še intenzivneje izvajala vseh prodajnih postopkov, zato se vse aktivnosti dezinvestiranja pospešeno nadaljujejo tudi v letu 2013.


2.5 Finančna tveganja Celotno upravljanje s finančnimi tveganji v Skupini Laško se osredotoča na nepredvidljivost in nelikvidnost finančnih trgov, ki sta v razmerah finančne krize še toliko bolj potencirani, ter skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno stabilnost in uspešnost poslovanja Skupine. Z upravljanjem s finančnimi tveganji se ukvarja predvsem finančna služba, pri kreditnih tveganjih tudi prodajna služba.

Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja Skupine je potrebno sprotno in temeljito spremljanje ter ocenjevanje finančnih tveganj. Tudi v letu 2013 sledimo zastavljenemu cilju doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanja izpostavljenosti posameznim tveganjem na vzdržno raven. Med finančnimi tveganji so za Skupino in tudi za vsako družbo posebej zlasti pomembna likvidnostno tveganje, tveganje znižanja poštene vrednosti finančnih naložb, kreditno tveganje in do neke mere tudi obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove.

Med finančnimi tveganji je izrednega pomena spremljanje likvidnostnega tveganja, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti. Skupina, predvsem pa Pivovarna Laško, d. d., izkazuje znaten presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, kar pomeni obstoj precejšnjega likvidnostnega tveganja, zlasti v okviru matične družbe. Da bi se izognili plačilni nesposobnosti, družbe Skupine upravljajo z likvidnostnim tveganjem, oblikujejo in izvajajo politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki vključuje načrtovanje pričakovanih denarnih odlivov in zadostnih denarnih prilivov zanje na letnem ter mesečnem nivoju.

S pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov, v obliki revolving kreditov in dovoljenega limita na transakcijskem računu, za enkrat še zagotavljamo pokritje morebitnih dnevnih likvidnostnih primanjkljajev, vendar ocenjujemo, da bo glede na zaostrovanje razmer na finančnem trgu in glede na še trajajočo finančno krizo likvidnostno tveganje vedno težje obvladljivo. Do 31. 3. 2013 je pivovarnama in Radenski, d. d., zapadlo za 273,4 mio. EUR kreditov do bank. Z bankami smo dosegli dogovor o šestmesečnem podaljšanju kreditov, vseskozi pa potekajo razgovori v smislu oblikovanja celovite rešitve v obliki reprograma vseh naših obveznosti iz naslova financiranja na daljši rok.

Pri obvladovanju likvidnostnega tveganja je zlasti pomembno in nujno potrebno spremljanje temeljnih kazalnikov stanja financiranja in plačilne sposobnosti po ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), ki v svojem 14. členu določa kriterije, po katerih se šteje, da je podjetje insolventno. Tekoče spremljanje likvidnostnega položaja družbe je zlasti pomembno iz razloga pravočasnega ukrepanja, da se izognemo neugodnim posledicam nastanka likvidnostne krize.

Tudi v letu 2013 nadaljujemo aktivnosti na področju dezinvestiranja vseh naših naložb, ki za opravljanje naše osnovne dejavnosti niso ključnega pomena, da bi dosegli vzdržno raven finančnega dolga. V času do zaključka postopkov dezinvestiranja bo Skupina še vedno podvržena težki likvidnostni situaciji. Glede na navedeno


ocenjujemo, da je izpostavljenost likvidnostnemu tveganju glede na situacijo na finančnem trgu, ter tudi na celotnem gospodarskem prostoru, izredno visoka in potrebna posebne pozornosti.

Med finančnimi tveganji je nedvomno pomembno tudi tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin. Velja izpostaviti, da so finančne naložbe vse težje prodajljive po želenih cenah, vezanih na nabavne, ki so veljale nekaj let nazaj, ko je bila večina omenjenih finančnih naložb pridobljena. Tveganje je razvidno iz segmenta finančnih odhodkov, kjer so prikazani finančni odhodki iz oslabitve in odpisov. Obstaja precejšnje tveganje, da bodo tudi v letu 2013 potrebne slabitve zaradi znižanj poštenih vrednosti na splošno, ne le na slovenskem prostoru, zaradi še vedno trajajoče finančne krize in pomanjkanja likvidnosti celotnega gospodarstva. Ocenjujemo, da največje tveganje slabitev obstaja prav pri naložbi v Mercator, saj ima splošna finančna in gospodarska kriza vpliv tudi na segment prebivalstva, kar se posledično odraža na poslovanju našega največjega trgovca.

Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi podjetja zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Terjatve do izvoznih kupcev imamo ustrezno zavarovane z bančnimi garancijami in pri zavarovalnici SID, z nekaterimi pa poslujemo le na avansno plačilo. Tudi na slovenskem trgu so terjatve do kupcev detajlistične prodaje delno zavarovane z bančnimi garancijami, s hipoteko na nepremičninah in z menicami. S kupci, ki imajo slabšo boniteto poslovanja, poslujemo le na avansno in na takojšnje plačilo ter se tako do neke mere izognemo tveganju neplačila za prodano blago.

Terjatve do naših največjih grosistov na slovenskem trgu imamo le delno zavarovane, zato na tem segmentu obstaja velika izpostavljenost kreditnemu tveganju. Zlasti v zadnjih mesecih je pri kupcih zaznati povečano plačilno nedisciplino, kar se posledično odraža v konstantnih težavah pri zagotavljanju dnevne tekoče likvidnosti Skupine. Zlasti prihaja do zamude pri plačilih s strani naših največjih kupcev, kar nam povzroča še dodatne likvidnostne težave. Ocenjujemo, da obstaja precejšnje tveganje povečanja plačilne nediscipline tudi v nadaljevanju leta 2013, kar je posledica finančne krize na vseh segmentih gospodarstva. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ocenjujemo, da se izpostavljenost kreditnemu tveganju povečuje.

Obrestno tveganje predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi že najetih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Tudi v letu 2013 ima EURIBOR tendenco padanja, kar ima pozitiven učinek na stroške financiranja posojil z variabilno obrestno mero. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini vsega financiranja Skupine, eno tretjino zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero. Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne zadolžitve po variabilni obrestni meri, glavnina naših kreditov pa trenutno zapade v obdobju, krajšem od enega leta. Dogajanja na finančnem trgu spremljamo, saj bo zaradi visoke stopnje zadolženosti v primernem trenutku potrebno skleniti


ustrezno obrestno zaščito. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še vedno visoka, vendar obvladljiva.

2.6 Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov v času obračunskega obdobja in po njem Dosežen dogovor z bankami o reprogramu kreditov

Več o izvajanju aktivnosti Skupine Laško pri realizaciji reprograma kreditov pri bankah je opisano na strani 14 tega poročila.

Postopek prodaje delnic družbe Mercator, d. d., v letu 2013

Konzorcij prodajalcev, v katerem so tudi družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d.d., Radenci, je v drugi polovici februarja 2013 prejel nezavezujoče ponudbe. Na predlog finančnega svetovalca v prodajnem procesu je konzorcij k nadaljevanju postopka povabil 4 ponudnike. Izbrani ponudniki so bili povabljeni, da opravijo skrbni pregled družbe in oddajo zavezujoče ponudbe. Trenutno je v izvajanju skrbni pregled družbe. Predvideni rok za oddajo zavezujočih ponudb je v maju 2013, zaključek prodaje Mercatorja, d. d., pa predvidevamo v juniju 2014.

Postopek prodaje delnic družbe ČZP Večer, d. d.

Odvisna družba Delo, d. d., je dne 26. 2. 2013 z investitorjem podpisala pogodbo o prodaji 202.788 navadnih imenskih kosovnih delnic družbe Večer, d. d., kar predstavlja 79,24-odstotni delež. Sklenitev pogodbe pomeni izvršitev odločbe Urada za varstvo konkurence št. 306-195/2008-57 z dne 23. 9. 2009, ki družbi Delo, d. d., nalaga, da proda vsaj 75-odstotni delež v družbi Večer, d. d., in sicer zaradi ugotovljene presežne tržne koncentracije. Pogodba, s sklenitvijo katere je predhodno soglašal tudi nadzorni svet Dela, d. d., je sklenjena pod odložnimi pogoji. Družba Delo, d. d., je pogodbo predložila v soglasje Agenciji za varstvo konkurence.

Družba Delo, d. d., je v aprilu 2013 prejela obvestilo, da kupec ni uspel zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup 79,24-odstotnega deleža v družbi ČZP Večer, d. d. Navedeno pomeni, da kupec ni izpolnil enega od odložnih pogojev iz Pogodbe o prodaji deleža v družbi ČZP Večer, d. d., ki jo je Delo, d. d., s kupcem sklenilo dne 26. 2. 2013 in je s tem postopek prodaje s tem kupcem neuspešno končan. Družba Delo, d. d., bo z ostalimi potencialnimi kupci nadaljevala razgovore za prodajo družbe ČZP Večer, d. d.

Birra Peja, Sh. a., Peć

Glede odvisne družbe Birra Peja, Sh. a., je bilo prvo četrtletje leta 2013 predvsem v znamenju strateškega dogovarjanja obeh lastnikov (Pivovarne Union, d. d., in g. Ekrema Lluke) za rešitev težke likvidnostne situacije v družbi.

Bili sta izvedeni dve skupščini delničarjev družbe. Prva je bila namenjena statutarnim spremembam registriranih dejavnosti družbe. Druga skupščina je bila sklicana z namenom zmanjšanja osnovnega kapitala družbe skozi zmanjšanje nominalne


vrednosti delnice, ki je takrat znašala 100 EUR/delnico. Zmanjšanje nominalne vrednosti bi omogočilo kasnejšo dokapitalizacijo družbe po ocenjeni tržni ceni za delež lastnikov neobvladujočega deleža, ki je bila nižja od takratne nominalne in je (na podlagi opravljene cenitve) znašala 59,90 EUR/delnico, kosovska zakonodaja pa dokapitalizacije po ceni, nižji od nominalne, ne dopušča. Dokapitalizacija je namreč predstavljala pogoj za pridobitev dolgoročnega posojila EBRD, namenjenega v glavnini za refinanciranje obstoječih posojil, delno pa za prepotrebno investicijo v sanacijo varilnice piva. Ker manjšinski 42 % lastnik družbe (g. Ekrem Lluka) zmanjšanja osnovnega kapitala na skupščini ni podprl (bila pa je potrebna 75 % večina), sta bili s tem dejanjem preprečeni tudi dokapitalizacija družbe in pridobitev dolgoročnega posojila EBRD.

Po propadli odločitvi o zmanjšanju osnovnega kapitala je postalo jasno, da se pogledi obeh lastnikov na finančno reševanje družbe razhajajo. Tako sta oba lastnika izrazila močnejši interes za morebitno prodajo svojih lastniških deležev v družbi in s tem v zvezi tudi okrepila medsebojna pogajanja.

Odškodninske tožbe zoper Atka-Prima, d. o. o., / Boško Šrot

V začetku leta 2011 so bile pred pristojnimi sodišči vložene odškodninske tožbe zoper toženi stranki Atka-Prima, d. o. o., in Boško Šrot, s katerimi tožeče stranke od toženih strank zahtevajo plačilo odškodnine iz naslova oškodovanja tožečih strank zaradi poslov v letih 2008 in 2009. Tožbe so vložile: dne 12. 1. 2011 Pivovarna Laško, d. d., pred Okrožnim sodiščem v Celju, zaradi plačila 13.336.488,76 EUR s pp ter dne 15. 2. 2011 Pivovarna Union, d. d., pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, zaradi plačila 51.662.307,74 EUR s pp, Radenska, d. d., Radenci pred Okrožnim sodiščem v Murski soboti, zaradi plačila 46.238.893,69 EUR s pp, Delo, d. d., pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, zaradi plačila 8.003.311,06 EUR s pp in Fructal, d. d., pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, zaradi plačila 10.784.720,85 EUR s pp. O zahtevkih tožečih strank sodišča še niso odločila.

Odškodninske tožbe zoper UVK in direktorja UVK

Družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci (v nadaljevanju: družbe Skupine Laško) so dne 14. 9. 2012 vložile odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo oz. Urad za varstvo konkurence RS (v nadaljevanju: UVK) in direktorja UVK. Razlog za vložitev tožb je po mnenju družb Skupine Laško protipravna preprečitev prodaje delnic družbe Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško, s strani UVK v letu 2011. Družbe Skupine Laško namreč zaradi odločbe UVK z dne 26. 4. 2011, ki je družbam Skupine Laško v zaključni fazi prodajnega procesa delnic družbe Mercator, d. d., v letu 2011 onemogočila razpolaganje z delnicami družbe Mercator, d. d., zavezujoče ponudbe družbe Agrokor, d. d., za nakup delnic družbe Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško, niso mogle sprejeti. UVK je po mnenju družb Skupine Laško družbam Skupine Laško protipravno preprečil sklenitev prej omenjenega posla z družbo Agrokor, d. d., zaradi česar je družbam Skupine Laško do dneva vložitve tožbe posledično nastala škoda v skupni višini 59,2 mio. EUR (Pivovarni Laško 21.877.385,84 EUR s pp, Pivovarni Union 31.322.586,77 EUR s pp, Radenski, d. d., Radenci 6.157.355,78 EUR s pp). Imamo predlog za ureditev spornega razmerja, ki smo ga naslovili na državno pravobranilstvo in odgovor na tožbo državnega pravobranilstva za Pivovarno Laško.


Tožba Ere Good, d. o. o.

Dne 13. 1. 2012 smo prejeli tožbo tožeče stranke Era Good, d. o. o., zoper tožene stranke Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, zaradi plačila odškodnine v skupni višini 958.356,00 EUR z zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je v tožbi družbam Skupine Laško očitala zlorabo prevladujočega položaja po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1). Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 3. 7. 2012 izdalo sodbo, s katero je zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo, na katero so tožeče stranke odgovorile dne 26. 10. 2012. Tožeča stranka je dne 12. 3. 2013 umaknila pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo. Na podlagi umika pritožbe je višje sodišče s sklepom z dne 26. 3. 2013 pritožbeni postopek ustavilo.

Tožba manjšinskih delničarjev Jadranske pivovare – Split, d. d.

Dne 4. 4. 2012 je Jadranska pivovara – Split, d. d., prejela tožbo, s katero 28 malih delničarjev skupno izpodbija odločitev oz. sklep skupščine Jadranske pivovare, ki je bila dne 24. 2. 2012, o iztisnitvi malih delničarjev oz. uveljavljajo ničnost tega sklepa. Dne 13. 2. 2013 je Jadranska pivovara prejela sodbo, s katero je prvostopno sodišče ugodilo tožbi dveh delničarjev in ugotovilo, da je sklep skupščine o iztisnitvi malih delničarjev ničen. Zoper sodbo je Jadranska pivovara vložila pritožbo. O pritožbi sodišče še ni odločilo.

Tožba Perutnine Ptuj, d. d., zoper Pivovarno Laško, d. d.

Tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Celju dne 31. 12. 2010 zoper Pivovarno Laško, d. d., vložila tožbo zaradi plačila 10.116.488,71 EUR spp. Tožbo tožeča stranka utemeljuje s tem, da je zakoniti zastopnik Pivovarne Laško, d. d., podpisal patronatsko izjavo z dne 10. 1. 2009, s katero bi se naj Pivovarna Laško, d. d., zavezala, da bo izpolnila obveznost, ki jo ima Perutnina Ptuj, d. d., nasproti družbi Poslovni sistem Mercator, d. d., iz naslova posojilnih pogodb. O zadevi sodišče še ni odločilo.

Izvršba NKBM, d. d., zoper Pivovarno Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d., je s pogodbo o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki je bila sklenjena dne 5. 6. 2009 med družbami NKBM kot upnikom, Center Naložbe, d. d., kot dolžnikom in Pivovarno Laško, d. d., kot zastaviteljem, družbi NKBM zastavila 345.304 delnic družbe Radenska, d. d., Radenci z oznako RARG, za zavarovanje kredita, ki ga je družba Center naložbe, d. d., pridobila pri NKBM. Navedeno pogodbo o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev je v imenu Pivovarne Laško, d. d., podpisal prejšnji direktor Boško Šrot.

Pivovarna Laško, d.d., je dne 22. 11. 2011 prejela sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je sodišče v gospodarskem sporu tožeče stranke Nova kreditna banka Maribor, d. d., (NKBM) zoper toženo stranko Pivovarna Laško, d. d., zaradi dopustitve poplačila terjatve v znesku 7.349.552.52 EUR s pp. iz vrednosti zastavljenih vrednostnih papirjev, odločilo, da se dovoli izvršba na zastavljenih 345.304 delnic RARG, za poplačilo terjatve v znesku 7.349.552,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2011, ter da je tožena stranka Pivovarna Laško, d. d., dolžna dopustiti prodajo navedenih vrednostnih


papirjev in poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene z njihovo prodajo. Sodba je postala pravnomočna in izvršljiva dne 8. 12. 2011.

Na podlagi navedene sodbe oz. predloga za izvršbo NKBM je sodišče v izvršilnem postopku dne 22. 12. 2011 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo na zastavljene delnice RARG, s prodajo teh delnic in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Delnice RARG v izvršilnem postopku še niso bile prodane.

Tožba MIP, d. o. o., zoper Pivovarno Laško, d. d.

Dne 21.3.2013 smo od Okrožnega sodišča v Celju prejeli tožbo družbe MIP, d. o. o., Gornji Vakuf – Uskoplje, zaradi plačila 1.135.481,43 EUR. V tožbi tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine za izgubljeni dobiček v višini 1.085.481,43 EUR, ki naj bi ji nastal zaradi neupravičenega odstopa Pivovarne Laško, d. d., od prodajne pogodbe, in odškodnino zaradi okrnjenega ugleda in dobrega imena tožeče stranke v višini 50.000,00 EUR. Dne 22. 4. 2013 smo podali odgovor na tožbo, v katerem zatrjujemo, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.

Tožba Pivovarne Laško, d. d., zoper MIP, d. o. o.

Pivovarna Laško, d. d., je 25. 9. 2012 zoper družbo MIP, d. o. o., vložila tožbo, s katero od tožene strane zahteva plačilo 200.975,51 EUR s pp zaradi neplačila proizvodov, ki jih je Pivovarna Laško, d. d., prodala in izdobavila toženi stranki, ter plačilo 245.316,75 EUR s pp iz naslova nevrnjene embalaže, skupaj torej 446.292,26 EUR s pp. Dne 23. 4. 2013 smo prejeli odgovor na tožbo, v katerem tožena stranka zatrjuje, da zahtevek Pivovarne Laško, d. d., ni utemeljen.

Cen Adria, d. o. o. – v stečaju, Matulji (R Hrvaška)

Pivovarna Laško, d. d., je zoper Cen Adrio, d. o. o., Matulji v letu 2006 vložila predlog za izvršbo, s katerim je zahtevala plačilo neplačanih računov v skupnem znesku 857.292,53 kn (114.764,73 EUR) spp. Zoper sklep o izvršbi je Cen Adria, d. o. o., vložila ugovor in se zadeva sedaj nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog v pravdnem postopku. Med postopkom je Cen Adria, d. o. o., zoper Pivovarno Laško, d. d., in Jadransko pivovaro – Split, d. d., Vranjic, v letu 2006 vložila nasprotno tožbo, zaradi povračila škode v znesku 25.000.000,00 kn (cac 3.346.720,21 EUR), ki naj bi Cen Adrii, d. o. o., nastala zaradi predčasne odpovedi Pogodbe o poslovnem sodelovanju (Ugovor o poslovnoj suradnji). Zoper Cen Adrio je bil v letu 2012 uveden stečajni postopek. Sodišče v nobeni od zadev še ni odločilo.

Nepravdni postopki zaradi sodnega preizkusa denarne odpravnine

Predlagatelji Skandij, d. o. o., Enlux, d. d., Marko Potočnik, BPH, d. o. o., Sonja Slatnar, Javna razsvetljava, d. d., in Mif Invest, d. d., so zoper nasprotnega udeleženca Pivovarno Laško, d. d., vložili zahteve za sodni preizkus denarne odpravnine za odkup delnic družbe Pivovarna Union, d. d., oziroma delnic družbe Radenska, d. d., Radenci. Posamezni predlagatelji zahtevajo, da sodišče ugotovi primerno denarno odpravnino za odkup vseh njihovih delnic PULG oz. RARG. V odgovorih na predloge predlagateljev smo zahtevkom predlagateljev v celoti nasprotovali. Sodišča prve stopnje, razen v zadevi predlagatelja Enlux, o predlogih predlagateljev še niso odločila. Z družbo Enlux


smo na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o višini primerne denarne odpravnine sklenili pogodbo za odkup njihovih 22 delnic PULG po ceni 470 EUR za 1 delnico PULG.

Kazenska preiskava opr. št. II KP 53791/2010

Pivovarna Laško, d. d., je dne 9. 3. 2012 prejela sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je le-to po pritožbi okrožnega državnega tožilca dopustilo kazensko preiskavo, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 3. 6. 2011 že ustavilo. Gre za kazensko zadevo zoper osumljene Marka Pogačnika, Tomaža Toplaka, Boška Šrota, Igorja Bavčarja, Pivovarno Laško, d. d., in Istrabenz, d. d. Osumljenima Marku Pogačniku in Tomažu Toplaku se očita zloraba uradnega položaja po 244. členu KZ, osumljenima Igorju Bavčarju in Bošku Šrotu se očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ v zvezi s 25. členom KZ, osumljenima pravnima osebama pa se očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu v zvezi s 25. členom KZ za dejanje, ki naj bi ga storila Šrot in Bavčar. Predmet kazenskega postopka v primeru Pivovarne Laško, d. d., je nakup delnic Mercatorja od SOD-a dne 30. 8. 2005. Preiskava še ni zaključena.

Kazenska zadeva opr. št. X K 59294/2010

Kazenska zadeva se nanaša na dva sklopa kaznivih dejanj in sicer na eni strani na dejanja, povezana s sklepanjem posojilnih pogodb z Infond Holdingom in Centrom naložbe, in na drugi strani na dejanja povezana s prodajo delnic ITBG. Prvotno je bil postopek združen, sedaj pa je postopek s sklepom sodišča razdružen na dva postopka, in sicer zoper obd. Boška Šrota in soobd. Igorja Bavčarja zaradi kaznivega dejanja po 240/I Kazenskega zakonika -1 (KZ-1).

Dne 7. 3. 2013 je Pivovarna Laško, d. d., zoper obdolžene Boška Šrota, Igorja Bavčarja in ostale, zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prodajo svežnja delnic Istrabenz, d. d., z oznako ITBG v letu 2007, vložila premoženjskopravni zahtevek. S premoženjsko-pravnim zahtevkom družba uveljavlja povrnitev škode (izgubljenega dobička) v višini 25.490.616,16 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zaradi podcenjene prodaje svežnja delnic ITBG. Sodišče o premoženjskopravnem zahtevku še ni odločilo.

Dolžnik Infond Holding, d. d.

Zoper dolžnika Infond Holding, d. d., je bil konec leta 2009 začet stečajni postopek. V stečajnem postopku družbe Skupine Laško uveljavljajo terjatve, kot sledi: Pivovarna Laško, d. d., v višini 1.892.319,26 EUR, Pivovarna Union, d. d., v višini 28.107.482,28 EUR, Radenska, d. d., Radenci v višini 17.062.078,14 EUR in Delo, d. d., v višini 6.771.147,94 EUR, skupaj 53.833.027,62 EUR. Stečajni postopek še ni zaključen.

Dolžnik Center naložbe, d. d.

Zoper dolžnika Center naložbe, d. d., je bil konec leta 2009 začet stečajni postopek nad dolžnikom. V stečajnem postopku družbe Skupine Laško uveljavljajo terjatve, kot sledi: Pivovarna Laško, d. d., v višini 6.487.493,35 EUR, Pivovarna Union, d. d., v višini 19.991.859,46 EUR, Radenska, d. d., Radenci v višini 26.414.066,45 EUR in Delo, d. d., v višini 547.784,42 EUR, skupaj 53.441.203,68 EUR. Stečajni postopek še ni zaključen.


Denacionalizacijski zahtevki v Radenski, d. d., Radenci

Postopek poteka pred Upravno enoto Gornja Radgona po ZDen in v sodnem nepravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem Mestu po ZIKS. Upravičenci zahtevajo vrnitev lastninskega deleža na stvareh, podjetju, blagovnih znamk in vrelcev v času podržavljenja in plačilo odškodnine.

Upravna enota Gornja Radgona je z odločbo z dne 27. 6. 2012 odločila, da se zavrne zahtevek za denacionalizacijo podržavljenega podjetja Zdravilišče Slatina Radenci, Höhn in Comp., javna trgovinska družba v Radencih (s popravnim sklepom z dne 31. 8. 2012 pravilno Kuranstalt Sauerbrun Radein AG), v deležu 48 %, last Wilhelmine Höhn šarič, ki jo je dne 4. 5. 1993 vložil pravni naslednik dr. Rudolf Höhn Šarič. V pritožbenem postopku je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo dne 25. 2. 2013 pritožbo zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona kot neutemeljeno zavrnilo. S strani upravičenca je vložena tožba in se postopek nadaljuje pri Upravnem sodišču Republike Slovenije.

Dne 5. 12. 2012 je Upravna enota Gornja Radgona določila izvedenca za izdelavo izvedeniškega mnenja ugotovitve vrednosti podjetja Javne trgovinske družbe v Radencih – Zdravilišče Slatina Radenci Hoehn in Comp., skupaj z etiketami in znamkami, kjer je kot blagovna znamka zaščitena beseda Radenska in etikete z znakom treh src, znakom dveh src in znakom enega srca, vključno s premičninami. Predmet izvedeniškega mnenja pa niso zgradbe in zemljišča. Izvedeniško mnenje v tej zadevi je bilo dostavljeno v aprilu 2013 in sicer ocenjena vrednost neto aktive družbe v višini 19.711.741 EUR in ocenjena vrednost blagovnih znamk v višini 27.895.387 EUR vse na dan 31. 12. 2012.

V nepravdnem sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem Mestu se vodi postopek za vrnitev premoženja po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je bil vložen 20. 12. 2010. Upravičenci so vnuki dr. Anton Šariča. Upravičenci v tej zadevi so opravili vpis zaznambe spora na vseh zemljiščih, ki so predmet spora in vpisane zaznambe spora na 13 blagovnih znamkah Radenske pri Uradu za intelektualno lastnino. Dne 25. 3. 2013 je bil opravljen prvi narok pri Okrajnem sodišču v Novem Mestu. Poleg predlagateljev so bili prisotni še 11 nasprotnih udeležencev od Terme Krka, d. o. o, Državno pravobranilstvo, tri Občine, Slovenske železnice itd. Po dodatnih navajanjih vseh pooblaščencev je sodnik glavno obravnavo zaključil, sklep izide pismeno, ki ga še nismo sprejeli.


3. RAČUNOVODSKO POROČILO

3.1 Konsolidirani računovodski izkazi s pojasnili 1. Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine Laško za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 3. 2013 (v EUR) 2013 2012

Čisti prihodki od prodaje 49.995.645 56.171.806Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 424.002 1.172.175Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve - 61.196Drugi poslovni prihodki 741.416 713.452Poslovni prihodki iz poslovne združitve Birra Peja - 2.534.344Stroški blaga, materiala in storitev (33.005.296) (35.161.724)Stroški dela (11.966.647) (12.122.259)Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev (4.513.441) (5.076.760)Prevrednotovalni poslovni odhodki (697.693) (182.638)Drugi poslovni odhodki (913.703) (1.233.565)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 64.283 6.876.027

Finančni prihodki 90.915 984.364Finančni odhodki (4.824.394) (14.236.595)POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO (4.669.196) (6.376.204)

Davki 145.321 839.904ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (4.523.875) (5.536.300)

Delež lastnikov neobvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi (339.225) (419.030)Delež lastnikov obvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi (4.184.650) (5.117.270)


2. Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa Skupine Laško za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 3. 2013 (v EUR) 2013 2012

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (4.523.875) (5.536.300)

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSZa prodajo razpoložljiva finančna sredstva (778.331) -Odloženi davki iz naslova prevrednotenj 19.713 -DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS (758.618) -

CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS (5.282.493) (5.536.300)

Drugi vseobsegajoči donos (758.618) -Delež lastnikov neobvladujočega deleža (14.292) -Delež lastnikov obvladujočega deleža (744.326) -

Celotni vseobsegajoči donos (5.282.493) (5.536.300)Delež lastnikov neobvladujočega deleža (353.517) (419.030)Delež lastnikov obvladujočega deleža (4.928.976) (5.117.270)


3. Konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Laško na dan 31. 3. 2013 (v EUR) 31.3.2013 31.12.2012

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva 303.413.331 306.665.682Neopredmetena sredstva 77.995.060 78.549.980Opredmetena osnovna sredstva 191.512.044 194.465.281Naložbene nepremičnine 7.198.931 7.199.033Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 427.413 427.413Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 1.244.598 1.249.643Dolgoročna posojila 500.623 436.335Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema 392.612 421.340Dolgoročne poslovne terjatve 11.614 13.198Dolgoročne terjatve za odloženi davek 24.130.436 23.903.459

Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev 202.198.220 203.370.586Nekratkoročna sredstva za prodajo 6.570.939 6.570.939Zaloge 23.749.482 24.287.198Kratkoročne terjatve iz poslovanja 47.939.079 46.897.886Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka 2.191.563 1.329.252Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 111.839.196 112.630.152Kratkoročna posojila 6.680.229 9.466.544Izvedeni finančni instrumenti 300.000 -Denar in denarni ustrezniki 2.927.732 2.188.615

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 711.952 378.648

Skupaj kratkoročna sredstva 202.910.172 203.749.234

SKUPAJ SREDSTVA 506.323.503 510.414.916


3. Konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Laško na dan 31. 3. 2013

(nadaljevanje) (v EUR) 31.3.2013 31.12.2012

KAPITAL 87.436.670 92.665.202

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža 7.219.212 7.571.555

Kapital lastnikov obvladujočega deleža 80.217.458 85.093.647Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 35.273.055 66.744.172Rezerve iz dobička 3.650.331 3.650.331Presežek iz prevrednotenja 8.963.780 9.655.319Čisti poslovni izid preteklih let - 875.016Čisti poslovni izid (4.184.650) (32.346.133)Prevedbena rezerva 11.637 11.637

OBVEZNOSTI 418.886.833 417.749.714

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 6.858.431 6.904.389Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 4.884.686 4.904.442Druge rezervacije 1.875.297 1.898.251Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 98.448 101.696

Dolgoročne obveznosti 24.875.857 26.094.176Dolgoročne finančne obveznosti 24.875.565 26.093.882Dolgoročne poslovne obveznosti 292 294

Kratkoročne obveznosti 377.418.437 377.287.617Kratkoročne poslovne obveznosti 39.144.551 37.943.110Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 344.447 353.494Kratkoročne finančne obveznosti 337.929.439 338.991.013

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 9.734.108 7.463.532

Skupaj kratkoročne obveznosti 387.152.545 384.751.149

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 506.323.503 510.414.916


4. Pojasnila k nerevidiranim tromesečnim računovodskim izkazom Pojasnila h konsolidiranemu izkazu poslovnega izida in izkazu

vseobsegajočega donosa Skupine Laško v obdobju januar – marec 2013

Skupinski računovodski izkazi Skupine Laško so izdelani v skladu z MSRP in vključujejo računovodske izkaze obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., in od nje odvisnih družb, v katerih ima obvladujoča družba večinski lastniški delež in prevladujoči vpliv. Družbe/skupine, vključene v konsolidacijo Skupine Laško za obdobje, končano 31. 3. 2013, so: Skupina Union (Pivovarna Union, d. d., in od nje odvisna družba Birra Peja, Sh. a., Peć), Radenska, d. d., Radenci, Vital Mestinje, d. o. o., Jadranska pivovara-Split, d. d., Laško Grupa, d. o. o., Zagreb in Skupina Delo (Delo, d. d., in od nje odvisna družba Izberi, d. o. o.).

Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo niso vključene družbe: Firma Del, d. o. o., Laško, Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo, Radenska Miral, d. o. o., Radenci, Radenska, d. o. o., Zagreb in Radenska, d. o. o., Beograd.

a.) Poslovni izid iz poslovanja

Čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev v prvih treh mesecih mesecih leta 2013 znašajo 47,8 mio. EUR, kar je za 6 mio. EUR oz. 11 % manj manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Na domačem trgu je skupina ustvarila 38,5 mio. EUR, kar je 9,4 mio. EUR oz. 20 % manj kot v preteklem primerljivem obdobju. Na tujem trgu pa so se le-ti v primerjavi z enakim obodbjem preteklega leta povečali za 58,4 % in znašajo 9,3 mio. EUR. V strukturi znašajo prihodki na tujem trgu 19,5 %, medtem ko so v primerljivem obdobju preteklega leta znašali 11 % čistih prihodkov iz prodaje proizvodiov in storitev.

Celotni poslovni prihodki prvega tromesečja znašajo 51,2 mio. EUR in so za 9,5 mio. EUR manjši kot v prvem tromesečju leta 2012. V preteklem primerljivem obdobju je skupina med poslovnimi prihodki izkazovala druge poslovne prihodke iz naslova poslovne združitve oz. vključitve Skupine Birra Peja v konsolidacijo v višini 2,5 mio. EUR.

Glavna razlika v prodaji Skupine Laško na slovenskem trgu izhaja iz razlike v mesecu marcu v obeh letih. V marcu 2012 je bila zaradi napovedanega povečanja trošarine na pivo z aprilom 2012 prodaja močno povečana. V marcu 2013 pa je bila zaradi zelo slabih vremenskih razmer prodaja manjša kot je običajna za marec.

Podobno kot poslovni prihodki so se v prvem tromesečju leta 2013 gibali tudi poslovni odhodki. Skupina Laško je v tem obdobju realizirala 51,1 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je za 2,7 mio. EUR manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Stroški materiala so manjši za 1,3 mio. EUR, podobno zmanjšanje beležijo tudi pri stroških storitev. Stroški amortizacije so manjši za 0,6 mio EUR, stroški plač pa za 0,3 mio. EUR.

V prvem tromesečju leta 2013 je skupina Laško realizirala 64 tEUR dobička iz poslovanja. V enakem obdobju preteklega leta je znašal dobiček iz poslovanja 6,9 mio. EUR. (brez poslovnih prihodkov iz naslova poslovne združitve s Skupino Birra Peja bi znašal dobiček iz poslovnja v prvem tromesečju leta 2012 4,4 mio. EUR.)


Poenostavljen denarni tok iz poslovanja (EBITDA) v prvih treh mesecih leta 2013 znaša 4,6 mio. EUR, kar je za 7,4 mio. EUR manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta.

b.) Poslovni izid iz financiranja

Skupina Laško je v prvih treh mesecih leta 2013 realizirala 4,7 mio. EUR negativnega izida iz financiranja, ki je predvsem posledica finančnih odhodkov za obresti iz naslova bančnih posojil. V tem obdobju znašajo zaračunane obresti 4,8 mio. EUR, kar je za 0,2 mio. EUR več kot znaša EBITDA tega obdobja. V preteklem primerljivem obdobju je skupina izkazala 13,3 mio. EUR negativnega izida iz financiranja, ki je bil delno posledica obračunanih obresti za posojila v višini 5,4 mio. EUR, delno pa posledica slabitev delnic Poslovnega sistema Mercator (MELR) v višini 8,8 mio. EUR. Zaradi občutnega padca tečaja delnic MELR je bilo v preteklem primerljivem obdobju prevrednotenje na nižjo pošteno vrednost pripoznano kot trajna slabitev, ki je povečevalo finančne odhodke in vplivalo na poslovni izid. V prvih treh mesecih leta 2013 je prevrednotenje delnic MELR na pošteno vrednost izkazano direktno v kapitalu kot negativni presežek iz prevrednotenja v višini 0,7 mio. EUR.

c.) Celotni vseobsegajoči donos

Na celotni vseobsegajoči donos Skupine Laško, ki je bil v v prvih treh mesecih leta 2013 negativen v višini 5,3 mio. EUR, je vplival negativni čisti poslovni izid tega obdobja v višini 4,5 mio. EUR ter negativni drugi vseobsegajoči donos v višini 0,8 mio. EUR, ki je predvsem posledica prevrednotenj delnic MELR. V primerljivem preteklem obdobju je bilo prevrednotenje delnic MELR na nižjo pošteno vrednost pripoznano kot trajna slabitev in izkazano med finančnimi odhodki. Pojasnila h konsolidiranemu izkazu finančnega položaja Skupine Laško na

dan 31. 3. 2013

a.) Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva na dan 31. 3. 2013 znašajo 78 mio. EUR in vključujejo vrednost blagovnih znamk Pivovarne Union v višini 46,5 mio. EUR in dobrega imena iz naslova naložbe v Pivovarno Union v višini 17,2 mio. EUR ter vrednost blagovnih znak Skupine Delo v višini 9,8 mio. EUR. Preostanek vrednosti v višini 4,5 mio. EUR predstavljajo materialne pravice, računalniški programi, licence in podobno.

b.) Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva, ki na dan 31. 3. 2013 znašajo 191,5 mio. EUR so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta zmanjašala za 3 mio. EUR. V tem obdobju je Skupina Laško povečala opredmetena osnovna sredstva za nove nabave v vrednosti 1,3 mio. EUR ter zmanjšala za obračunano amortizacijo v vrednosti 4,3 mio. EUR.

c.) Naložbene nepremičnine

Vrednost naložbenih nepremičnin Skupine se v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2012 ni spremenila.


d.) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva na dan 31. 3. 2013 znašajo 1,2 mio. EUR in se v primerjavi z 31. 12. 2012 niso bistveno spremenila.

e.) Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe

Med dolgoročnimi finančnimi naložbami v odvisne družbe so izkazane naložbe v odvisne družbe, ki niso vključene v konsolidacijo. Vrednost teh naložb se glede na zadnji dan leta 2012 ni spremenila.

f.) Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe

Med naložbami v pridružene družbe Skupina izkazuje naložbo v družbo Thermana, d. d., Laško in družbo Slopak, d. o. o., Ljubljana. Obe naložbi sta bili v preteklih letih v celoti oslabljeni, zato je njuna vrednost na dan 31. 3. 2013 enaka nič EUR.

g.) Dolgoročno dana posojila

Dolgoročno dana posojila na dan 31. 3. 2013 znašajo 0,5 mio in se nanašajo predvsem na stanovanjska posojila. EUR ter se glede na zadnji dan leta 2012 niso bistveno spremenila.

h.) Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema

Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema na dan 31. 3. 2013 znašajo 0,4 mio. EUR in so se v prvem tromesečju leta 2013 znižale za plačane anuitete v višini 40 tEUR.

i.) Dolgoročne terjatve za odloženi davek

Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek na dan 31. 3. 2013 znašajo 24,1 mio. EUR. V primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 so se povečale za 0,2 mio. EUR.

j.) Nekratkoročna sredstva za prodajo

Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana vrednost finančne naložbe v družbo Večer, d. d., v višini 5,8 mio. EUR ter vrednost nepremičnine (poslovno-skladiščni prostori s pripadajočim zemljiščem v Ljubljani), ki jo namerava Skupina v roku enega leta odtujiti. Vrednost nepremičnine je izkazana po pošteni vrednosti in znaša 0,7 mio. EUR.

k.) Zaloge

Vrednost zalog na dan 31. 3. 2013 znaša 23,7 mio. EUR in se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 zmanjšala za 0,5 mio. EUR.

l.) Kratkoročne terjatve iz poslovanja

Kratkoročne terjatve, vključno s terjatvami za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb, na dan 31. 3. 2013 znašajo 50,1 mio. EUR in so v primerjavi z 31. 12. 2012 večje za 1,9 mio. EUR. Povečanje je predvsem posledica zamude pri plačilih največjih kupcev na domačem trgu.


m.) Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva na dan 31. 3. 2013 znašajo 111,8 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta zmanjašala za 0,8 mio. EUR. Zmanjšanje se v glavnem nanaša na prevrednotenje delnic MELR na nižjo pošteno vrednost, ki na dan 31. 3. 2012 znaša 99,4 mio. EUR.

n.) Kratkoročno dana posojila

Kratkoročno dana posojila, vključno z danimi depoziti na dan 31. 3. 2013, znašajo 6,7 mio. EUR, kar je za 2,8 mio. EUR manj kot zadnji dan leta 2012. Zmanjšanje je predvsem posledica zmanjšanja depozitov pri bankah.

o.) Kapital lastnikov obvladujočega deleža

Vrednost kapitala lastnikov obvladujočega deleža Skupine na dan 31. 3.2013 znaša 80,2 mio. EUR in v strukturi celotnih obveznosti do virov sredstev predstavlja 15,8 %. Kapital se je zmanjšal za izkazano izgubo prvega tromesečja v višini 4,2 mio. EUR ter za spremembe v drugem vseobsegajočem donosu v višini 0,8 mio. EUR.

p.) Kapital lastnikov neobvladujočega deleža

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža na dan 31. 3. 2013 znaša 7,2 mio. EUR oz. 8,2 % celotnega kapitala in se je v primerjavi z 31. 12. 2012 zmanjšal za 0,4 mio. EUR. Zmanjšanje se nanaša na tekočo izgubo prvega tromesečja ter na spremembe v drugem vseobsegajočem donosu.

r.) Obveznosti

Celotne obveznosti Skupine na dan 31. 3. 2013 znašajo 418,9 mio. EUR, kar predstavlja 82,7 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Finančne obveznosti v vrednosti 362,8 mio. EUR predstavljajo 71,7 % celotnih virov sredstev in so se v primerjavi z 31. 12. 2012 zmanjšale za 2,3 mio. EUR.

s.) Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Vrednost dolgoročnih rezervacij na dan 31. 3. 2013 se v primerjavi z 31. 12. 2012 ni bistveno spremenila. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade znašajo 4,9 mio. EUR, druge dolgoročne rezervacije pa 1,8 mio. EUR. Vrednost dolgoročnih rezervacij v vrednosti 1,9 mio. EUR se nanaša na nerešene tožbe v odvisnih družbah, ki so bile oblikovane na osnovi odvetniških mnenj in ocen.

t.) Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti na dan 31. 3. 2013 znašajo 24,9 mio. EUR, kratkoročne finančne obveznosti pa 337,9 mio. EUR. Posojila pri bankah na 31. 3. 2013 znašajo 358,8 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 zmanjašala za 2,2 mio. EUR. V prvih treh mesecih leta 2013 je Skupina odplačala 6,4 mio. EUR obrokov kreditov in koristila za 4,2 mio. EUR razpoložljivih sredstev iz naslova revolving kreditov. Posojila pri bankah so v celoti zavarovana z zastavo delnic, zastavo nepremičnin, premičnin, terjatev in danimi poroštvi.


u.) Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve znašajo 9,7 mio. EUR in se nanašajo na vnaprej vračunane odhodke.

v.) Presežek kratkoročnih obveznosti

Celotne kratkoročne obveznosti Skupine na dan 31.3.2013 znašajo 387,2 mio. EUR, kratkoročna sredstva pa 202,9 mio. EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 184,3 mio. EUR.

3.2 Pojasnila k posamičnim računovodskim izkazom 1. Pivovarna Laško, d. d.

Analiza poslovanja Pivovarne Laško, d. d., v obdobju januar – marec 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., je v obdobju januar – marec 2013 ob 3,8 % slabši količinski prodaji pijač ustvarila 15,8 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je v primerjavi s čistimi prihodki ustvarjenimi v primerjalnem obdobju preteklega leta za 9,6 % slabše. V primerjavi z letnimi načrtovanomi prihodki dosežena realizacija predstavlja 18 %.

Prihodki od prodaje pijač na domačem trgu predstavljajo 79,8 % vseh prihodkov, na tujih trgih pa 20,2 %. Na tujih trgih so se prihodki zmanjšali za 12,2 %, na domačem trgu pa so nižji za 9,6 %, predvsem zaradi manjše prodaje ter spemenjenega asortimana prodanih pijač.

Glavna razlika v prodaji na slovenskem trgu izhaja iz razlike v mesecu marcu v obeh letih. V marcu 2012 je bila zaradi napovedanega povečanja trošarine na pivo z aprilom 2012 prodaja močno povečana. V marcu 2013 pa je bila zaradi zelo slabih vremenskih razmer prodaja manjša kot je običajna za marec.

Pivovarna Laško, d. d., je v analiziranem obdobju skupaj ustvarila 16,4 mio. EUR poslovnih prihodkov, kar je za 8,4 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta ter realizirala 18,2 % planskih prihodkov leta 2013. POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki Pivovarne Laško, d. d., v obdobju januar – marec 2013 znašajo 15,5 mio. EUR, kar je za 2,4 % manj kot v enakem obdobju leta 2012. Doseženi odhodki v tem obdobju predstavljajo 19,5 % letno načrtovanih odhodkov.

Slabo tretjino poslovnih odhodkov predstavljajo stroški materiala in sicer 4,96 mio. EUR, kar je vrednostno primerljivo enakemu obdobju preteklega leta. Tudi razmerja med posameznimi vrstami stroškov ostajajo podobna kot v letu 2012. Znižali so se stroški energentov predvsem zaradi nižje cene plina, medtem, ko so cene osnovnim surovinam ostale skoraj na lanskoletnem nivoju.


Stroški storitev predstavljajo 21,4 % vseh poslovnih odhodkov in so v primerjavi z lanskoletnimi za 3,9 % višji. Večji del stroškov storitev predstavljajo stroški marketinga, in sicer je bilo za te namene porabljeno 1,5 mio. EUR, kar je za 24,2 % več kot v letu 2012. V družbi se izvaja racionalizacija na strani stroškov, kar izkazuje pri stroških storitev, saj se pri večini vrst stroškov storitev izkazujejo nižje vrednosti kot v preteklem letu.

Zaradi varčevanja in zato zmanjšanih aktivnosti vzdrževalnih del so se stroški vzdrževanja znižali za 26,9 %.

Predvsem pa so se v primerjavi z letom 2012 znižali stroški intelektualnih in svetovalnih storitev in sicer za 38 %.

Stroški marketinških storitev so se zvišali za 24,2 % v primerjavi s preteklim letom, predvsem so višji stroški reklamenga meteriala, sponzorstev in Trade marketinga.

Stroški dela v višini 2,5 mio. EUR so v primerjevi lanskoletnimi stroški dela za 3,7 % nižji. Nižji so za 96,4 tisoč EUR, kar je posledica prezaposlitve članov uprave za polovični delovni čas s 1. 3. 2013 na Pivovarno Union, d. d., in manjšega števila zaposlenih delavcev v primerjavi z lanskim letom. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Pivovarna Laško, d. d., je v nesezonskem obdobju januar – marec 2013 ustvarila 0,9 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je za 1,1 mio. EUR manj od ustvarjenega pred letom dni. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Pivovarna Laško, d. d., je v prvih treh mesecih leta 2013 ustvarila 3,6 mio. EUR negativnega izida iz financiranja.

Finančni prihodki v tem obdobju znašajo 25 tisoč EUR in so na ravni leta 2012.

Finančni odhodki v višini 3,6 mio. EUR so v prvih treh mesecih leta 2013 v primerjavi s preteklim letom nižji za 48 % oz. za 3,3 mio. EUR.

Takšno odstopanje je predvsem posledica opravljene slabitve delnic MELR v letu 2012, v letošnjem letu pa je prevrednotenje manjše in je izkazano direktno v kapitalu. Finančni odhodki za obresti v prvih treh mesecih leta 2013 znašajo 3,5 mio. EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 za 7,5 % manjši ter presegajo v tem obdobju ustvarjen dobiček iz poslovanja za 2,6 mio. EUR.

Družba izkazuje negativni poslovni izid iz financiranja v višini 3,6 mio. EUR, kar je za 92 % boljši rezultat kot v enakem obdobju preteklega leta. ČISTI POSLOVNI IZID

Pivovarna Laško, d. d., v tem obračunskem obdobju izkazuje celotno izgubo v višini 2,71 mio. EUR, kar je predvsem posledica negativnega finančnega izida in čisto izgubo obračunskega obdobja v višini 2,69 mio. EUR.


V tem obdobje je družba ustvarila EBITDA v višini 2,05 mio. EUR, kar je za 36 % manj kot v letu 2012. Izkaz finančnega položaja Pivovarne Laško, d. d., na dan 31. 3. 2013

Bilančna vsota Pivovarne Laško, d. d., na dan 31. 3. 2013 v višini 376,3 mio. EUR se je v primerjavi s stanjem konec leta 2012 zmanjšala za 4,2 mio. EUR oz. za 1,1 %, kar je predvsem posledica zmanjšanja kratkoročnih sredstev. Struktura sredstev se ni bistveno spremenila. SREDSTVA

Dolgoročna sredstva so se v primerjavi z zadnjim dne leta 2012 zmanjšala za 0,8 mio. EUR. Za 0,9 mio. EUR se je zmanjšala vrednost opredmetenih osnovnih sredstev zaradi obračunane amortizacije, ki presega vrednost novih investicij. Vrednost dolgoročnih terjatev za odloženi davek ostaja na ravni iz leta 2012. Vrednost dolgoročnih finančnih naložb se v primerjavi z 31. 12. 2012 ni spremenila.

Kratkoročna sredstva v višini 69,5 mio. EUR so v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 manjša za 3,3 mio. EUR oz. za 4,6 %. Vrednost za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev na dan 31. 3. 2013 znaša 37,6 mio. EUR. V primerjavi z 31. 12. 2012 so se za 2,9 mio. EUR zmanjšali dani depoziti in kratkoročna posojila, za 0,5 mio. EUR so se zmanjšale kratkoročne poslovne terjatve. Vrednost zalog se je v primerjavi z zadnjim dnem leta zmanjšala za 0,3 mio. EUR, vrednost denarnih sredstev se je v primerjavi z 31. 12. 2012 povečala za 0,6 mio. EUR. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 88,6 mio. EUR je zaradi izgube iz prvih treh mesecev leta 2013 manjši za 2,9 mio. EUR.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so ostale na ravni 31. 12. 2012.

Dolgoročne finančne obveznosti, ki znašajo 2,6 mio. EUR so se v primerjavi z 31. 12. 2012 zmanjšale za 0,2 mio. EUR. zaradi vračila dolgoročnih posojil.

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 31. 12. 2013 znašajo 20,8 mio. EUR in so na ravni z zadnjega dne leta 2012.

Kratkoročne finančne obveznosti Pivovarne Laško, d. d. na dan 31. 3. 2013 znašajo 257,7 mio. EUR, kar je za 1,4 mio. EUR oz 0,5 % manj kot na dan 31. 12. 2012. Zmanjšanje je posledica odplačila dela dolga do bank v višini 0,92 mio. EUR in plačila obresti v višini 0,47 mio. EUR. Na dan 31. 3. 2013 znašajo kratkoročna posojila do bank 214,9 mio. EUR, do družb v skupini pa 42,8 mio. EUR.


2. Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Analiza poslovanja Pivovarne Union, d. d., v obdobju januar – marec 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Pivovarna Union, d. d., je v obdobju januar – marec 2013 ob 22,5 % slabši količinski prodaji pijač ustvarila 16,6 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je v primerjavi z enakim obdobjem 2012 za 20,3 % manj in v primerjavi le letno 16,4 % načrtovanih prihodkov.

Prodaja na domačem trgu predstavlja 83 % na tujih pa 17 % vse prodaje. Zaradi 22,5 % manjše količinske prodaje pijač v Sloveniji so prihodki manjši za 23,9 %, na izvoznih trgih pa so ob 0,3 % večji količinski prodaji višji za 3,3 %. Glavna razlika v prodaji na slovenskem trgu izhaja iz razlike v mesecu marcu v obeh letih. V marcu 2012 je bila zaradi napovedanega povečanja trošarine na pivo z aprilom 2012 prodaja močno povečana. V marcu 2013 pa je bila zaradi zelo slabih vremenskih razmer prodaja manjša kot je običajna za marec.

Družba je ustvarila 16,8 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 22,2 % manj kot v enakem obdobju leta 2012 ter realizirala 16,6 % načrtovanih poslovnih prihodkov za leto 2013. POSLOVNI ODHODKI

Pivovarna Union, d. d., je v obdobju januar – marec 2013 imela 16,4 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 12,0 % manj kot v enakem obdobju leta 2012 in predstavlja 19,2 % letno načrtovanih.

Največji del, kar 40,1 % vseh poslovnih stroškov, so stroški materiala v višini 6,6 mio. EUR. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 so nižji za 19,6 %. Tudi posamezne kategorije znotraj te skupine niso zabeležile rasti.

Na vrednostno zmanjšanje stroškov surovin, odpremnega in embalažnega materiala, energentov in vode je vplivala nižja proizvedena količina pijač zaradi nižje prodaje.

Stroški storitev v višini 3,9 mio. EUR predstavljajo 23,7 % vseh poslovnih odhodkov in so v primerjavi z lanskoletnimi za 13,5 % nižji. Večji del stroškov storitev predstavljajo stroški marketinga v višini 1,2 mio. EUR, ki so v primerjavi z enakim obdobjem 2012 nižji za 16,7 %. V obdobju januar – marec 2013 smo v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 znižali stroške prevozov (zmanjšanje prodaje), vzdrževanja in nadomestil delavcem in stroški drugih storitev (stroški študentskih servisov in stroški kooperacije).

V primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 so višje predvsem intelektualne storitve za 42,9 %. Razlog je v povečanju stroškov svetovalnih in odvetniških storitev zaradi postopkov prodaje delnic MELR in zaradi projekta prestrukturiranja in razdolževanja družbe. Stroški izobraževanja in usposabljanja zaposlenih so se povišali zaradi projekta izobraževanja zaposlenih, za katera bomo prejeli delno povračilo s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij. Prav tako so višji za 10,9 % tudi stroški plačilnega prometa in stroški najemnin.


Stroški dela v višini 2,9 mio. EUR so v primerjavi z lanskoletnimi stroški dela višji za 10,4 %. Eden izmed razlogov je v tem, da smo v letošnjem letu razmejili stroške regresa na celo leto torej tudi na prve tri mesece v letu 2013, v letu 2012 pa stroškov regresa ni bilo. Strošek plač se je delno povečal tudi zaradi delitve zaposlitve uprave na obe družbi od marca 2013.

Odpisi vrednosti v višini 1,7 mio. EUR se nanašajo na amortizacijo, ki je v primerjavi z lanskim obdobjem nesprememnjena, višji so prevrednotovalni poslovni odhodki za popravke terjatev v višini 0,1 mio. EUR.

Drugi poslovni odhodki v višini 0,5 mio. EUR so nižji za 31,4 %. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Pivovarna Union, d. d., je v obdobju januar – marec 2013 ustvarila 0,4 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je za 85,9 % manj kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi izpada prodaje. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba v tem obdobju izkazuje negativni poslovni izid iz financiranja v višini 1,1 mio. EUR.

Finančni prihodki v višini 0,3 mio. EUR so v primerljivi z obdobjem januar – marec lanskega leta.

Finančni odhodki v višini 1,4 mio. EUR so v analiziranem obdobju leta 2013 nižji za 78 % v primerjavi z letom 2012. Glavni razlog zmanjšanja finančnih odhodkov je dokaj stabilna cena delnic MELR. V letu 2013 nimamo odhodkov iz naslova slabitve finančnih naložb, v letu 2012 smo slabili nalobo v Mercator za znesek 4,6 mio. EUR. Ostali finanačni odhodki so v glavnem obresti za posojila, ki so nižja zaradi odplačila dela kreditov. ČISTI POSLOVNI IZID

Čisti poslovni izd v analiziranem obdobju je dosežena izguba v višini 0,5 mio. EUR, ki je predvsem rezultat padca prodaje in negativnega finančnega izida.

Družba je ustvarila EBITDA v višini 2 mio. EUR, kar je 56,1 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Izkaz finančnega položaja Pivovarne Union, d. d., na dan 31. 3. 2013

Bilančna vsota Pivovarne Union, d. d., na dan 31. 3. 2013 v višini 211,1 mio. EUR je v primerjavi z 31. 12. 2012 višja za 0,2 mio. EUR. Spremenila se je struktura tako sredstev kot obveznosti. SREDSTVA

Dolgoročna sredstva v višini 106,5 mio. EUR so manjša za 0,7 mio. EUR. Zmanjšala so se osnovna sredstva v višini 1,0 mio. EUR oz. za 0,10 % zaradi obračunane


amortizacije, ki presega vrednost novih investicij. Povečal se je znesek dolgoročnih posojih v višini 0,03 mio. EUR.

Kratkoročna sredstva v višini 104,3 mio. EUR so večja za 0,8 % oziroma za 0,8 mio. EUR. Družba ima zaloge v višini 8,4 mio. EUR višje za 2,2 %, predvsem zaradi neralizirane količinske prodaje proizvodov ter višje nedokončane proizvodnje. Vrednost kratkoročnih finančnih sredstev v višini 63,4 mio. EUR je manjša za 0,6 % oziroma za 0,4 mio. EUR. Glavni razlog je slabitev delnic MELR na tržno vrednost.

Kratkoročne poslovne terjatve v višini 31,3 mio. EUR so višje za 0,3 % oziroma za 0,9 mio. EUR iz naslova povečanja terjatev za preveč plačan davek od dohodka za leto 2012.

Denarna sredstva v višini 1,2 mio. EUR so večja za 14,4 % oziroma za 0,1 mio. EUR. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 83,5 mio. EUR je zaradi izgube v prvem kvartalu leta 2013 manjši za 1,1 %.

Na dan 31. 3. 2013 je imela Pivovarna Union, d. d., 108,2 mio. EUR kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti do bank. V primerjavi z 31. 12. 2012 so se zmanjšale za 1,3 mio. EUR zaradi zapiranja revolving kreditov ter odplačila dela kreditov.

Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 1,6 mio. EUR so manjše za 0,01 %.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 14,9 mio. EUR so višje za 10,2 % oziroma za 1,3 mio. EUR. Razlog so povečane obveznosti do dobaviteljev v višini 0,9 mio. EUR, povečanje obveznosti do države iz naslova trošarine in DDV v višini 1,1 mio. EUR in zmanjšanje obveznosti do družb v skupini za 0,7 mio. EUR.

3. Radenska, d. d., Radenci

Analiza poslovanja Radenske, d. d., v obdobju januar – marec 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Radenska, d. d., je v treh mesecih leta 2013 prodala 176.802 hl pijač, kar je za 3,0 % manj kot v enakem obdobju leta 2012 in ustvarila 5,3 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je 7,0 % manj kot v enakem obdobju leta 2012. Delež prihodkov iz prodaje na domačem trgu predstavlja 86,7 %, delež prodaje na tujih trgih pa 13,3 %. Na domačem trgu beležimo padec prihodkov iz prodaje za dve odstotni točki.

Družba je ustvarila 5,9 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 11,6 % manj kot v enakem obdobju leta 2012 ali manj za 0,8 mio. EUR. POSLOVNI ODHODKI

Radenska, d. d., je v prvih treh mesecil leta 2013 dosegla 5,6 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 5,6 % manj kot v enakem obdobju leta 2012. Na letnem planiranem nivoju predstavljajo 19,7 % .


Največji del, kar 38,7 % vseh poslovnih stroškov predstavljajo stroški materiala. Doseženi so v višini 2,2 mio. EUR in so manjši za 9,4 % glede na primerljivo obdobje leta 2012. Strateško pomembna materiala, ki beležita padec nabavnih cen sta masa PET – nabavna cena na enoto se je znižala za slab odstotek in sladkor, katerega nabavna cena na enoto izkazuje padec za 3,1 %. Posamezne kategorije znotraj te skupine, ki izkazujejo porast nabavnih cen so: folije (22,3 %), zamašek navadni zeleni (5,9 %), citronska kislina (2,5 %), etiketa papir classic (3,1 %) in drugi materiali, ki v strukturi ne predstavljajo večjih vrednosti.

Stroški energentov so nižji za 6,5 % glede na enako obdobje lani.

Stroški storitev v višini 1,3 mio. EUR so nižji za 5,2 %. Največji strošek med storitvami je strošek marketinga v višini 0,5 mio. EUR, ki je nižji za 12,8 %. Stroški prevozov – zunanji in stroški vzdrževanja so glede na primerljivo obdobje povečani. Zaradi pravočasne priprave na sezono so izvedeni večji remonti na polnilnih linijah.

Stroški dela v višini 1,4 mio. EUR so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 večji za 3,1 %. Glavni razlog za povečanje stroškov je uvedba nove sistematizacije s 1. 10. 2012 in upoštevanje 118. člena (dodatek za izravnavo) sprejete nove kolektivne pogodbe. Delavec, ki po novi sistematizaciji prejema nižjo plačo od tiste po prejšnji sistematizaciji delovnih mest, je upravičen do izplačila razlike v trajanju 6 mesecev.

Odpisi vrednosti v višini 0,6 mio. EUR so nižji za 12,5 % zaradi manjše amortizacije.

Drugi odhodki so nastali v višini 0,1 mio. EUR in so večji od primerljivega obdobja za 13,0 %. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Radenska, d. d., je v treh mesecih leta 2013 ustvarila 0,2 mio. EUR izgube iz poslovanja, v enakem obdobju leta 2012 je bil ustvarjen dobiček v višini 0,1 mio. EUR. Glavni razlog za nastalo izgubo je padec prodaje in vkalkulirani superrabati za prvo tromesečje tekočega leta, ki jih v prvem tromesečju leta 2012 nismo vkalkulirali. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Iz naslova financiranja je družba dosegla dobiček v višini 0,3 mio. EUR, v enakem obdobju leta 2012 je bila ustvarjena izguba v višini 0,6 mio. EUR zaradi slabitve delnic MELR (0,9 mio. EUR).

Finančni prihodki znašajo 0,5 mio. EUR, kar je manj za 17,3 % ali manj od primerljivega obdobja za 96 tEUR. Družba v obdobju januar – marec 2013 ni odtujila niti slabila nobene naložbe, padec tovrstnih prihodkov je zaradi nižjih obrestnih mer in zmanjšanja depozitov .

Finančni odhodki v višini 0,2 mio. EUR so v treh mesecih leta 2013 manjši v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 za 1,0 mio. EUR. Glavni razlog v letu 2012 je slabitev delnic MELR na borzno ceno preko izkaza poslovnega izida.


ČISTI POSLOVNI IZID

Čisti poslovni izid z upoštevanjem davka iz dohodka znaša le 37 tEUR. Družba izkazuje EBITDA v višini 0,3 mio. EUR in je za 0,4 mio. EUR manjši kot v primerljivem obdobju lanskega leta.

Izkaz finančnega položaja Radenske, d. d., na dan 31. 3. 2013

Bilančna vsota Radenske, d. d., se je na bilančni presečni dan povečala od stanja konec leta 2012 za 1,1 mio. EUR ali za 1,1 %. Na dan 31. 3. 2013 znaša 94,1 mio. EUR. SREDSTVA

Na strani dolgoročnih sredstev so nastale manjše spremembe pri neopredmetenih osnovnih sredstvih. Opredmetena osnovna sredstva so zmanjšna za amortizacijo in povečana za nove investicije (0,3 mio. EUR). Naložbene nepremičnine, dolgoročne finančne naložbe in dolgoročna posojila se glede na stanje 31. 12. 2012 niso spremenile.

Kratkoročna sredstva v višini 26,2 mio. EUR so večja za 3,1 % ali za 0,8 mio. EUR v primerjavi s koncem leta 2012. Zaloge v višini 2,9 mio. EUR so se zmanjšale za 0,2 mio. EUR ali za 5,8 %. Kratkoročne terjatve iz poslovanja v višini 4,7 mio. EUR so manjše za 6,5 % oziroma za 0,3 mio. EUR. Vzroki za zmanjšanje terjatev ne tičijo v podaljševanju pogodbenih rokov za plačila, temveč v manjši prodaji proizvodov v času nesezone in slabši likvidnosti naših največjih kupcev. Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstev znašajo 15,1 mio. EUR in so manjša za 0,6 %. Glavni razlog je prevrednotenje delnic MELR in PILR na tržno vrednost. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Vrednost kapitala znaša 70,9 mio. EUR in v strukturi celotnih obveznosti do virov predstavlja 75,4 %. Kapital se je povečal za čisti dobiček v višini 37 tEUR. Zmanjšal se je presežek iz prevrednotenja finančnih naložb v višini 85 tEUR.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so manjša za 0,9 % zaradi črpanja rednih odpravnin in jubilejnih nagrad in ne predstavljajo bistvene vrednosti zmanjšanja.

Dolgoročne obveznosti se niso spreminjale glede na stanje 31. 12. 2012. Obveznost za odloženi davek je konec bilančnega obdobja(0,5 mio. EUR) pobotana s terjatvami za odloženi davek.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 3,7 mio. EUR so manjše za 17,2 % oziroma za 0,8 mio. EUR. Zmanjšanje beležijo obveznosti do dobaviteljev. Radenska, d. d., ohranja dobre poslovne odnose s svojimi poslovnimi partnerji, kljub temu da poravnava obveznosti s krajšim zamikom.

Družba izkazuje obveznost za plačilo davka iz dododka v višini 0,3 mio. EUR. Obveznost se je povečala za davek iz dohodka tekočega obdobja za 2,3 %. V skladu z zakonodajo zapade v plačilo del obveznosti 30. 4. 2013.


Radenska, d. d., Radenci je imela konec marca 2013 – 16,0 mio. EUR kratkoročnih finančnih obveznosti do bank. Na dan 31. 3. 2013 se je kratkoročna zadolžitev družbe povečala za 1,2 mio. EUR glede na konec leta 2012.

4. Vital Mestinje, d. o. o.

Analiza poslovanja Vitala Mestinje, d. o. o., v obdobju januar – marec 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Vital Mestinje je v prvih treh mesecih leta 2013 ustvaril 1,07 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je 7,2 % več kot v enakem obdobju leta 2012. 19,4 % letno načrtovanih prihodkov je v skladu z načrtovano dinamiko prodaje po mesecih.

Prodaja na domačem trgu predstavlja 99,3 %, na tujih pa 0,6 % vse prodaje.

Družba je ustvarila 1,13 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 9,6 % več kot v enakem obdobju leta 2012. POSLOVNI ODHODKI

Družba je v obdobju januar – marec 2013 imela 1,17 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 11,0 % več kot v enakem obdobju leta 2012 in predstavlja 21,4 % letno načrtovanih.

Največji del, kar 70,2 % vseh poslovnih stroškov, so stroški materiala v višini 0,82 mio. EUR. Ti stroški so v primerjavi z letom 2012 višji kar za 11,2 %.

Višji stroški surovin so zaradi drugačne strukture polnjenja pijač. Letos smo v obdobju 1-3 napolnili za 31,2 % več sirupov, ki pa vsebujejo dražje substance. Sladkorja smo tako porabili za kar 73,4 % več oziroma za 74 tEUR.

Stroški energije so znašali 122 tEUR in so za 0,8 % višji od primerljivega obdobja.

Stroški vzdrževalnih del v obdoju januar – marec so nižji, in sicer za 1,3 %.

Stroški storitev v višini 65 tEUR so nižji za 5,5 %. Večji strošek v letu 2013 med storitvami je strošek marketinga v višini 16 tEUR, ki je višji zaradi novih stroškov in sicer trade marketinga – pospeševanje prodaje trgovina. Nižji so tudi stroški prevozov, nadomestila delacem in stroški drugih storitev.

Stroški dela v višini 170 tEUR so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 višji za 2,6 %, kar je posledica vrnitve računovodkinje s porodniške in zaposlitev dodatnega delavca – nadomeščanje porodniške.

Odpisi vrednosti v višini 71 tEUR so nižji za 7,1 % zaradi manjše amortizacije.

Drugi poslovni odhodki v višini 7 tEUR so višji za 80,8 % zaradi vkalkuliranega stavbnega zemljišča. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Vital Mestinje je v prvih treh mesecih leta 2013 ustvaril 46 tEUR izgube iz poslovanja, kar je za 63,8 % več kot v enakem obdobju leta 2012.


POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba v tem obdobju izkazuje pozitiven finančni izid v višini 7 tEUR. Finančni prihodki znašajo 9 tEUR, finančni odhodki pa 2 tEUR. ČISTI POSLOVNI IZID

Čista izguba poslovnega obdobja znaša 38 tEUR.

Družba je ustvarila EBITDA v višini 25 tEUR, kar je 48,1 % manj kot v primerljivem obdobju. Izkaz finančnega položaja Vitala Mestinje, d. o. o., na dan 31. 3. 2013

Bilančna vsota Vital Mestinje na dan 31. 3. 2013 je ostala na ravni 31. 12. 2012, spremenila pa se je struktura tako sredstev kot obveznosti. SREDSTVA

Na strani dolgoročnih sredstev ni bistvenih sprememb.

Kratkoročna sredstva v višini 2,4 mio. EUR so večja za 0,9 % oziroma za 22 tEUR. Družba ima zmanjšane zaloge materiala in nedokončane proizvodnje za 8,5 % in večje zaloge proizvodov za 2,8 % oziroma za 11 tEUR. Vrednosti za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev nimamo.

Kratkoročne poslovne terjatve v višini 950 tEUR so višje za 13,5 %. Razlogi za povečanje so predvsem v povečani prodaji pijač ter iz naslova kavciranja embalaže (palete). Na sistem kavciranja smo prešli s 1. 1. 2012.

Denarna sredstva v višini 91 tEUR so nižja za 12,6 %.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 3,4 mio. EUR je zaradi izgube iz prvih treh mesecev leta 2013 nižji za 38 tEUR.

Dolgoročne obveznosti so ostale nespremenjene, glede na stanje 31. 12. 2012.

Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 66 tEUR so nižje za 27,7 %, zaradi mesečnega odplačevanja obveznosti.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 706 tEUR so nižje za 0,3 % oziroma za 2 tEUR, predvsem zaradi zmanjšanja obveznosti do dobaviteljev in daljših plačilnih rokov.

5. Delo, d. d., Ljubljana

Analiza poslovanja družbe Delo, d. d., v obdobju januar – marec 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Družba Delo, d. d., je v prvih treh mesecih leta 2013 ustvarila 10,4 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je dobrih 2 % manj kot je načrtovala in 9 % manj kot v


enakem obdobju leta 2012. V primerjavi z načrtovanimi prihodki najbolj zaostajajo oglasni prihodki, ki v strukturi čistih prihodkov od prodaje predstavljajo 21 %.

Družba je ustvarila 10,5 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, ki za načrtovanimi zaostajajo za 2 % in za 12 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. POSLOVNI ODHODKI

V obdobju januar – marec 2013 je družba Delo izkazala 10,5 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 1 % manj kot je družba načrtovala in 12 % manj kot v enakem obdobju leta 2012.

Stroški materiala, ki v največjem delu predstavljajo papir za tisk časopisov, so za dobrih 9 % višji od načrtovanih stroškov, kot posledica večjega obsega tiskanja za eksterni trg. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so stroški materiala nižji za 4 %.

Stroški storitev v višini 3,6 mio. EUR, so za 7,6 % nižji od načrtovnih in za 13,1 % nižji od lanskih. Največji strošek med storitvami je strošek raznosa časopisov, ki znaša 923 tEUR in je nižji od načrtovanega za 2 % in za 7,2 % nižji od realizacije lanskega leta. Stroški avtorskih honorarjev v višini 575 tEUR so za 7 % večji od načrtovanih in 6,4 % nižji glede na preteklo leto. Nižji od načrtovanih so tudi stroški pogodb o delu, stroški promocije, intelektualne storitve, stroški študentskega servisa, stroški vzdrževanja, potni stroški, stroški tiska, stroški poštnine. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so nižji še stroški prevoza.

Stroški dela v višini 4,2 mio. EUR so enaki načrtovanim, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 so nižji za 11 %.

Odpisi vrednosti v višini 571 tEUR so za 6 % višji od načrtovanih zaradi oblikovanja popravka vrednosti terjatev.

Drugi poslovni odhodki v višini 91 tEUR so od načrtovanih nižji za 35 %. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Družba Delo, d. d., je v prvih treh mesecih leta 2013 iz poslovanja ustvarila negativen rezultat v višini -156 tEUR, v enakem obdobju leta 2012 -154 tEUR. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba je v prvih treh mesecih leta 2013 realizirala -139 tEUR negativnega finančnega izida, v enakem obdobuju leta 2012 731 tEUR pozitivnega izida, ki pa je bil posledica zadržane are od prodaje naložbe ČZP Večer v višini 925 tEUR.

Finančni prihodki v tem obdobju znašajo 14 tEUR.

Finančni odhodki v višini 154 tEUR so nižji od načrtovanih za 22 % in od lanskih za 24 % kot posledica manjše zadolženosti družbe.


ČISTI POSLOVNI IZID

V prvih treh mesecih 2013 je družba realizirala čisto izgubo v višini 295 tEUR. V lanskem enakem obdobju je družba poslovala z dobičkom v višini 577 tEUR. Na pozitiven izid je v lanskem v lanskem letu vplivala zadržana ara od prodaje naložbe Večer v višini 925 tEUR.

Izkaz finančnega položaja družbe Delo, d. d., na dan 31. 3. 2013

Bilančna vsota Dela, d. d., na dan 31. 3. 2013 v višini 37 mio. EUR se je v primerjavi z 31. 12. 2012 znižala za 213 tEUR oz. manj kot 1 %. Tako se bistveno tudi ni spremenila sama struktura, nekoliko so se znižale dologoročne in kratkoročna sredstva ter povečale aktivne časovne razmejitve. Ravno tako pa so se znižale dolgoročne obveznosti in minimalno porasle kratkoročne obveznosti ter pasivne časovne razmejitve. SREDSTVA

Dolgoročna sredstva v višini 26,2 mio. EUR so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 znižala za 270 tEUR. Za 131 tEUR so se znižala opredmetena osnovna sredstva in za 138 tEUR so se znižale neopredmetena dolgoročna sredstva. Znižanje je posledica obračunane amortizacije, ki presega vrednost novih investicij.

Kratkoročna sredstva v višini 10,4 mio. EUR se v primerjavi z 31. 12. 2012 ostala na istem nivoju. Nekoliko se je spremenila struktura. Za 43 tEUR so se znižale zaloge, za 338 tEUR so se znižale kratkoročne terjatve iz poslovanja. Za 304 tisoč EUR se je povečal stnje denarnih sredstev na računu.

Aktivne časovne razmejitve v višini 356 tEUR so višje za 59 % oziroma 133 tEUR. Gre za razmejitev stroškov, ki se vsebinsko nanašajo na obdobje april – december 2013. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 15.205 tEUR se je v primerjavi z 31. 12. 2012 znižal zaradi izgube tekočega obdobja.

Delo, d. d., je imelo konec leta 2012 12,6 mio. EUR kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti do bank. Na dan 31. 3. 2013 se je zadolženost zvišala za znižala za 85 tEUR, kar se odraža na zvišanju kratkoročnih finačnih obveznosti.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 4,2 mio. EUR so nižje za 2,7 % oziroma za 115 tEUR. Za 198 tEUR se je znižala obveznst do dobaviteljev, za 324 tEUR pa so se povečale druge poslovne obveznosti.

6. Birra Peja, Sh. a., Kosovo

Analiza poslovanja družbe Birra Peja, Sh. a., v obdobju januar – marec 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Kosovska odvisna družba Birra Peja, Sh. a., je v prvem kvartalu leta 2013 zabeležila 3,2 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 14 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Prodano je bilo 60.108 hl pijač (lastni proizvod in trgovsko blago), kar


predstavlja 11 % stopnjo rasti prodanih količin glede na enako obdobje preteklega leta in 9 % več, kot je bilo za prvi kvartal leta 2013 načrtovano. Vrednostna rast prodaje se nanaša predvsem na lastne proizvode (indeks 124), medtem ko je prodaja trgovskega blaga zaradi nadomeščanja trgovske s proizvodno dejavnostjo (program SOLA) padla za 10 %. Strukturni delež čistih prihodkov od prodaje lastnih proizvodov se je z lanskih 70 % povečal na 76 % in za pričakovati je, da se bo ta trend povečevanja na račun zmanjševanja trgovske dejavnosti še nadaljeval. Vrednostno predstavlja prodaja na kosovskem tržišču v primerjavi z geografsko sosednjimi več kot 90 %, po vrstah pijač pa se največ (60 %) proda piva, sledijo brezalkoholne pijače (več kot 30 %) ter voda.

Družba je v prvem kvartalu 2013 zaradi spremenjene strategije zaračunavanja nevrnjene povratne embalaže zabeležila tudi pomembno več drugih poslovnih prihodkov. POSLOVNI ODHODKI

Upad stroškov prodanega trgovskega blaga za 11% je glede na zmanjševanje trgovske dejavnosti pričakovan, medtem ko je rahlo povečanje med stroškovnimi postavkami materialov in stroitev opaziti delno zaradi povečevanja proizvodne dejavnosti na račun trgovine, delno pa zaradi rahlo povečanih izdatkov v marketing v primerjavi s prvim kvartalom 2012. Stroški dela ostajajo na nivoju preteklega leta, amortizacija pa je nižja zlasti zaradi vse večje iztrošenosti opredmetenih osnovnih sredstev. POSLOVNI IZID

Ob dobrih 10 % nižjih stroških financiranja zaradi zmanjšanega obrestovanega dolga (delno na račun odplačil dolga, delno pa zaradi v letu 2012 izvedene dokapitalizacije s konverzijo dolga) je družba prvi kvartal 2013 zaključila z 20 % nižjo izgubo kot kvartal leta 2012, le-ta je znašala -713 tEUR (2012: -896 tEUR), kvartalni EBIT je znašal -440 tEUR (2012: -587 tEUR), kvartalni poenostavljen denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa +145 tEUR (2012: +103 tEUR). Izkaz finančnega položaja družbe Birra Peja, Sh. a., na dan 31. 3. 2013

Družba se še vedno spopada z resnimi likvidnostnimi težavami, ki še bolj pridejo do izraza zlasti v prodajno nesezonskih mesecih. Kratkoročne obveznosti presegajo kratkoročna sredstva za več kot 16 mio. EUR in le 14 % sredstev je lastniško financiranih. Kljub stalnim resnim pozivom poslovodstva družbe Birra Peja, Sh. a., lastnika družbe (Pivovarna Union, d. d., in g. Ekrem Lluka) še nista uspela najti sprejemljive rešitve za likvidnostno situacijo družbe. V teku so pogajanja za morebitno odprodajo obvladujočega lastniškega deleža Pivovarne Union, d. d.

6. Posamični računovodski izkazi Priloga 1 – Zbirni izkaz poslovnega izida

Priloga 2 – Zbirni izkaz finančnega položaja

Gradivo za sejo ns tr0mesecje 2013 posiljanje 10 5 2013

Documents

Transcript of Gradivo za sejo ns tr0mesecje 2013 posiljanje 10 5 2013