GRADIVO - Občina Bohinj · V dopolnilnih predlogih KS Stara Fužina-Studor je tudi trditev da: Od...

34. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE

BOHINJ (četrtek, 28. januar 2010)

GRADIVO

Bohinjska Bistrica, 20. januar 2010

Občina Bohinj Občinski svet

Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica tel: 04-577-01 00 fax: 04-572-18-64 e-mail: [email protected]

Datum: 19.01.2010

V A B I L O

Vabim Vas, da se udeležite 34. redne seje Občinskega sveta Občine Bohinj, ki bo v četrtek, 28. januarja 2010 ob 17.00 uri v sejni sobi Občine Bohinj.

V skladu z 30. členom Poslovnika (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07, 2/09) bo Občinski svet pred obravnavo dnevnega reda opravil pregled in potrditev zapisnika prejšnje redne seje. Za sejo predlagam naslednji

D N E V N I R E D :

1. Redakcijski popravki grafičnega dela in prostorskih sestavin Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Radovljice in srednjeročnega plana Občine Radovljice za območje nove Občine Bohinj – preimenovanje v sestavine prostorskega plana Občine Bohinj

2. Tehnični popravek odloka o (2) spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za Bohinjsko Bistrico

3. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj (Uradno prečiščeno besedilo PUP PC Bohinj – UPB 1)

4. Predstavitev strokovno najprimernejše urbanistične in arhitekturne rešitve za turistično središče Ribčev Laz – del območja T9/2 izbrane na natečaju

5. Poročilo o opravljenem nadzoru poslovanja občinske uprave Občine Bohinj

6. Poročilo o opravljenem nadzoru študentskega dela v javnem zavodu Turizem Bohinj

7. Poročilo o opravljenem nadzoru poslovanja Krajevne skupnosti Koprivnik – Gorjuše

8. Poročilo Nadzornega odbora Občine Bohinj za leto 2009 9. Program dela Nadzornega odbora Občine Bohinj za leto 2010 10. Stanovanjski program Občine Bohinj za leto 2010 11. Pobuda za ponovno glasovanje o imenovanju ravnatelja OŠ

dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 12. Objava intervjuja z Marijo Ogrin, članico Občinskega sveta, v

Bohinjskih novicah 13. Vprašanja, pobude in informacije

Gradivo k točkam dnevnega reda je priloženo.

Prosim, da se seje zanesljivo udeležite. Lepo pozdravljeni. ŽUPAN Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. VABLJENI: - člani Občinskega sveta - Franc Kramar, župan Občine Bohinj - Nika Prevec, višja svetovalka II za javne finance - mag. Tomaž Medja, predsednik NO - Janko Kovačič, član NO - Darko Logar, član NO - Ciril Strgar, vodja Režijskega obrata - Branimir Rozman, višji svetovalec II za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo - Darinka Maraž, svetovalka II za varstvo okolja in urejanje prostora - Aleš Žnidaršič, Multiplan Arhitetki d.o.o.

POSLANO: - krajevne skupnosti v Občini Bohinj - Knjižnica, Triglavska 16, Bohinjska Bistrica - ATM Kranjska Gora DOPISNIŠTVA: - Radio Triglav Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4 - Katarina Košnik, Brod 5, Bohinjska Bistrica (Radio Triglav) - Gorenjski glas (ga. Vilma Stanovnik), Zoisova ul. 1, Kranj - Dnevnik, Bleiweisova ul. 16, Kranj, g. Miran Šubic - Delo, p.p. 10, Jesenice, g. Blaž Račič - TV Slovenija, Vodopivčeva 8, Kranj, ga. Janja Koren - Radio Slovenija, p.p. 101, Bled, ga. Romana Erjavec - Radio Kranj, Zvirče 28a, 4290 Tržič, ga. Vesna Maček - Gorenjska Televizija TELE TV Kranj, Nikola Tesle 2, Kranj - Renata Škrjanc, Alpska c. 7, Bled (Žurnal) - Slovenske novice, g. Miran Kunšič, Zg. Duplje 43, 4203 Duplje - Tinkara Zupan, Šercarjeva 11, Radovljica, STA - ga. Mojca Polajnar Peternelj, Alpska cesta 5, Bled V VEDNOST: - ga. mag. Maja Antonič, načelnica UE Radovljica

2

ZAPISNIK 33. redne seje, ki je bila dne 21.12.2009 ob 17.00 uri v

sejni sobi Občine Bohinj

NAVZOČI: Dušan Vučko, Janez Rozman, Dušan Jović, Janez Smukavec, Jože Cvetek, Matilda Arh, Jože Žvan, Milan Arh, Milena Cesar, Jože Sodja, Alojz Koblar, Darja Lazar, Zdravko Cesar, Anton Urh, Zvone Šolar, Marija Ogrin OSTALI NAVZOČI:

- Franc Kramar, župan Občine Bohinj Na seji je bilo razdeljeno dodatno gradivo, in sicer:

- zapisnik 28. seje Komisije za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo,

- zapisnik 26. seje Komisije za negospodarske dejavnosti, - zapisnik 30. seje Statutarno-pravne komisije, - zapisnik 20. seje Nadzornega odbora, - zapisnik 14. seje Komisije za gospodarstvo in podjetništvo, - zapisnik 21. seje Komisije za kmetijstvo in turizem, - zapisnik 18. seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, - amandmaji stranke Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka na Odlok o

proračunu Občine Bohinj za leto 2010, - sklep Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v zvezi z

mnenjem k imenovanju ravnatelja OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.

1. Pregled in potrditev zapisnika 33. redne seje

Jožica Hribar je podala poročilo o realizaciji sklepov 33. redne seje. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme zapisnik 33. redne seje v predloženem besedilu. Rezultat glasovanja: 13 ZA

2. Za sejo je bil predlagan naslednji DNEVNI RED: 1. Predlog Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2010, druga obravnava 2. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi skupne

notranje revizijske službe Občin Jesenice, Bohinj, Gornje, Kranjska Gora in Žirovnica, skrajšani postopek

3. Imenovanje ravnatelja OŠ dr. Janeza Mencingerja – mnenje lokalne skupnosti o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje

4. Soglasje k imenovanju direktorja Razvojne agencije Zgornje Gorenjske 5. Soglasje k imenovanju članov v Svet zavetišča za zapuščene živali 6. Sklep o določitvi cen za leto 2010 7. Vprašanja, pobude in informacije 7.1. Poročilo s 3. seje Sveta javnega zavoda Triglavskega narodnega parka

1

Župan Franc Kramar je predlagal, da se z dnevnega reda umakne predlagana četrta točka dnevnega reda »Soglasje k imenovanju direktorja Razvojne agencije Zgornje Gorenjske.« Župan Franc Kramar je, v skladu s 85. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj, na glasovanje dal naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj soglaša s predlogom župana, da se predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi skupne notranje revizijske službe Občin Jesenice, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica, sprejme po skrajšanem postopku. Sprejet je bil naslednji

D N E V N I R E D:

1. Predlog Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2010, druga obravnava

2. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi skupne notranje revizijske službe Občin Jesenice, Bohinj, Gornje, Kranjska Gora in Žirovnica, skrajšani postopek

3. Imenovanje ravnatelja OŠ dr. Janeza Mencingerja – mnenje lokalne skupnosti o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje

4. Soglasje k imenovanju članov v Svet zavetišča za zapuščene živali 5. Sklep o določitvi cen za leto 2010 6. Vprašanja, pobude in informacije 6.1. Poročilo s 3. seje Sveta javnega zavoda Triglavskega narodnega

parka Rezultat glasovanja: 14 ZA K točki 1: Predlog Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2010, druga obravnava Obrazložitev je podal župan Franc Kramar. Gradivo je priloga zapisnika. Člani sveta so imeli v zvezi s predlogom proračuna Občine Bohinj za leto 2010 v drugi obravnavi sledeča vprašanja, predloge in pripombe: Dušan Vučko:

- postavil je vprašanje, ali je bil upoštevan njegov predlog, ki ga je podal v prvi obravnavi, in sicer, da Občina Bohinj pristopi k projektu »kako se pa pr vas reče«; (Župan Franc Kramar je povedal, da je znotraj programa »leader« predvidenih za ta projekt 6.000 €.)

- predlagal je, da se pripravi sprememba pravilnika, ki ureja področje subvencij v kmetijstvo;

Marija Ogrin:

- navzoče je seznanila, da je bil za Muzej Tomaža Godca narejen projekt obnove in oddan na Ministrstvo za kulturo;

2

- povedala je, da je na eni izmed sej dobila zagotovilo župana, da se bo pričelo z ureditvijo parkirišč v vasi Studor in to tudi v letošnjem letu pričakuje, čeprav v predlogu proračuna za leto 2010 ni posebne postavke;

- opozorila je, da so postavke za kmetijstvo enake kot lansko leto in da je na vprašanje, kakšen bo rezultat načrtovanih sredstev dobila dogovor, da bo rezultat porabljen denar; povedala je, da je bil na teh postavkah dejansko denar res porabljen, ne opazi pa napredka v kmetijstvu na področju Bohinja, zato je predlagala, da bi del teh sredstev lahko namenili za druge spodbude in ne za nakup kmetijske mehanizacije; kot primer je navedla , da bi občina vzpodbujala takšno kmetijsko politiko, da bi se omogočil prevzem kmetij iz starejših na mlade gospodarje, saj je po njenem mnenju problem ker starejši kmetje ne izročajo kmetij svojim mlajšim naslednikom; (Župan Franc Kramar je povedal, da na to, kako kmetije prehajajo iz starejšega rodu na mladi rod občina nikakor ne more vplivati in povedal, da se je z izvajanjem kmetijske politike v občini kar nekaj kmetij v Bohinju okrepilo z mehanizacijo, ter da je kmetijska politika odraz direktive iz Evrope.)

Dušan Jović:

- v zvezi s predlogom Marije Ogrin glede spodbujanja prenosa kmetij iz starejših na mlajše gospodarje je povedal, da je to državni ukrep in pozval ljudi, da se prijavijo na državni razpis za prevzemanje kmetij;

Anton Urh:

- navzoče je seznanil, da Evropska unija tistemu kmetu, ki preda kmetijo mlajšemu gospodarju pred svojim 65 – im letom zagotovi pokojnino in da ni potrebe, da bi takšne ukrepe izvajala tudi občina;

O predlogu proračuna za leto 2010 so razpravljale tudi Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo, Komisija za negospodarske dejavnosti, Statutarno-pravna komisija, Nadzorni odbor, Komisija za gospodarstvo in podjetništvo in Komisija za turizem in kmetijstvo. Stališče posamezne komisije je razvidno iz zapisnikov komisije. Pred razpravo o amandmajih, ki jih je na predlog proračuna Občine Bohinj za leto 2010 vložil Jože Cvetek, je Dušan Vučko opozoril, da je v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta pravilno oblikovan samo amandma pod zaporedno št. 1, ostala dva amandmaja pa nista oblikovana, saj mora amandma upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. V amandmaju pod zaporedno št. 2 je predlagan popravek obrazložitev, ravno tako pa v amandmaju pod zaporedno št. 3 (tu bi bil amandma možen samo v primeru, da se dopolni ime postavke). Jože Cvetek je obrazložil amandmaje, ki so bili vloženi na predlog proračuna Občine Bohinj za leto 2010: 1. Proračunska postavka 1903 Primarno in sekundarno izobraževanje se pri postavki 3222 Materialni stroški dogovorjenega programa spremeni tako, da se vrne v predlogu za 2. obravnavo znesek 4.261,00 EUR od postavk, na katere je bil prenesen tako, da se postavka 3222 glasi: 3222 Materialni stroški dogovorjenega programa 12.261,00

3

413302 tekoči transferi v javne zavode-za izdatke za blago in storitve 12.261,00 Obrazložitev: Predlog postavke 3222 in podpostavke 413302 je v prvi obravnavi glede na porabo v šolskem letu 2008/2009 pravilno ocenila in predlagala OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in župan g. Franc Kramar v višini 12.261 EUR. V tem znesku so potrebna sredstva za več interesnih dejavnosti na šoli, za stroške tekmovanj učencev (izven Bohinja), za stroške plesne šole za zadnjo tirado in 9. razrede ter za strošek dogovorjene izvedbe plavalnega tečaja in smučarskega tečaja za učence OŠ. Ker so bila sredstva v višini 4.261 EUR za drugo obravnavo zmanjšana, bi morali naštete programe, ki v delu že potekajo prekiniti ali skrčiti. To bi pomenilo zmanjšanje ponudbe dogovorjenega programa, ki je potekal že v preteklem šolskem letu. Zato naj se sredstva v višini 4.261 EUR iz postavk, na katera so bila po prvem branju prenesena, vrnejo na postavko 3222 oziroma na podpostavko 413302. Po razpravi v kateri so sodelovali Matilda Arh, Jože Cvetek in Marija Ogrin je Dušan Vučko predlagal, da se seja prekine za 10 minut, da se glede predlaganega amandmaja uskladijo župan, finančna služba občine in ravnatelj šole. Člani sveta so o predlogu Dušana Vučka glasovali. Rezultat glasovanja: 15 ZA Po prekinitvi seje je bil na glasovaje dan prvi amandma, ki ga je predlagal Jože Cvetek. Rezultat glasovanja: 3 ZA, 12 PROTI (amandma ni bil sprejet) 2. V dopolnilnih predlogih KS Stara Fužina-Studor je tudi trditev da: Od Občine Bohinj naj bi KS Stara Fužina – Studor dobila v upravljanje:

- korita Mostnice (oboje na enem prostoru – na Vorenčkojci) S sprejetjem tega proračuna se ne šteje, da je Občinski svet potrdil trditev, naj bi od Občine Bohinj KS Stara Fužina-Studor dobila v upravljanje korita Mostnice (oboje na enem prostoru – na Vorenčkojci). Obrazložitev: KS Stara Fužina-Studor v zadnjih alinejah svojih predlogov našteje tudi nekaj območij, ki naj bi jih dobila v upravljanje od Občine Bohinj. Ker gre za zemljišča različnih lastnikov z različnimi lastniškimi statusi, je gotovo nesprejemljivo s proračunom za leto 2010 potrjevati take želje KS. Tak položaj namreč lahko nastane tudi v KS Srednja vas pri smučišču Senožeta ali pa še kje drugje. Gre seveda za sredstva organizacije ali družbe, ki so doslej vlagala v taka območja. Poleg tega je za KS vprašljivo sploh ukvarjanje z gospodarskimi dejavnostmi. Vsekakor pa v primeru poti ob Koritih Mostnice gre za zadevo, ki jo bo urejal bodoči Zakon o TNP. Zato predlagam, da se zadeve na ureja na tak način in se ne šteje, da je s sprejetjem proračuna za leto 2010 sprejeta tudi trditev KS Stara Fužina – Studor.

4

Župan Franc Kramar je povedla, da amandma ne ustreza določbam Poslovnika Občinskega sveta zato o njem ne bo odprl razprave in Občinski svet o njem ne bo glasoval. 3. Pri obrazložitvi dejavnosti v okviru proračunske postavke 4103 – Urejanje tekaških prog naj se za besedama Stara Fužina postavi piko. Doda naj se nov stavek, ki se glasi: »V primeru, da v dolini ni dovolj snega, se tekaške proge v Občini Bohinj, ob primernih pogojih, uredijo in vzdržujejo na rezervnih terenih na Goreljeku in na Gorjušah. Obrazložitev: Glede na zelo spremenljive klimatske razmere, se lahko in se je dejansko že večkrat zgodilo, da v Spodnji in Zgornji Bohinjski dolini ni dovolj snega za pripravo in vzdrževanje tekaških prog. V tem primeru bi bilo smiselno dosedanje tekaške terene dopolniti s predlagano možnostjo in seveda tudi smiselno dopolniti obrazložitev pri tej postavki. Na Goreljeku in na Gorjušah so zelo lepi tereni za smučarske tekaške proge, s katerimi bi v takem primeru nastopala Občina Bohinj pri promociji zimske ponudbe v Bohinju. Poleg biatlonske proge, ki ne bo vedno na razpolago za turiste in rekreativce, naj zagotovi v takšnih primerih svojo prisotnost na svojem »terenu« tudi Občina Bohinj. Tak predlog je soglasno podprla tudi Komisija za turizem in kmetijstvo. Po razpravi, v kateri so sodelovali Dušan Jović (povedal je, da se mu zdi škoda, da na Gorjušan ne bi bile urejene tekaške proge tako kot pretekla leta), Dušan Vučko (opozoril je, da smo se na pretekli seji odločili kje se bo urejalo tekaške proge in bo glasoval proti amandmaju), Janez Rozman (predlagal je, da se uredijo tekaške proge še na Ravnah), Darja Lazar (predlagala je, da se tekaške proge urejajo na Gorjušah samo, če v dolini ni snega) in Zdravko Cesar (navzoče je seznanil, da je bil na zavodu za turizem sklenjen dogovor, kje se bodo urejale tekaške proge), so člani Občinskega sveta glasovali o amandmaju Jožeta Cvetka. Rezultat glasovanja: 11 ZA (amandma je bil sprejet) Sprejeti so bili naslednji SKLEPI:

1. Občinski svet sprejme Odlok o proračunu Občine Bohinj za leto 2010 s splošnim in posebnim delom proračuna, ki vključuje tudi prihodke in odhodke režijskega obrata in krajevnih skupnosti s podanimi obrazložitvami na drugi obravnavi s sprejetim amandmajem. Rezultat glasovanja: 15 ZA, 1 PROTI

2. Občinski svet sprejme Načrt razvojnih programov za obdobje 2010-2013. Rezultat glasovanja: 15 ZA, 1 PROTI

3. Občinski svet sprejme letni program prodaje občinskega finančnega premoženja leta 2010. Rezultat glasovanja: 16 ZA

5

4. Občinski svet sprejme kadrovski načrt za obdobje 2010-2011. Rezultat glasovanja: 16 ZA

5. Občinski svet sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine leta 2010. Rezultat glasovanja: 16 ZA

K točki 2: Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi skupne notranje revizijske službe Občin Jesenice, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica, skrajšani postopek Obrazložitev je podala Jožica Hribar. Gradivo je priloga zapisnika. Predlog odloka je obravnavala tudi Statutarno-pravna komisija. Stališče komisije je razvidno iz zapisnika komisije. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi skupne notranje revizijske službe Občin Jesenice, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica. Rezultat glasovanja: 15 ZA, 1 PROTI K točki 3: Imenovanje ravnatelja OŠ dr. Janeza Mencingerja – mnenje lokalne skupnosti o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje Obrazložitev je podal Jože Žvan, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Gradivo je priloga zapisnika. Člani sveta so imeli sledeče pripombe in predloge: Janez Rozman:

- glede na število prisotnih članov na Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je povedal, da se bo glasovanja v zvezi s to tematiko vzdržal;

Matilda Arh:

- povedala je, da bi po njenem mnenju morali pri izbiri ravnatelja gledati predvsem na strokovnost;

- po njenem mnenju bi moral biti bodoči ravnatelj nekdo, ki prihaja izven Bohinja;

Marija Ogrin:

- povedala je, da se strinja s pripombo Janeza Rozmana in opozorila, da ima Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pomanjkljivosti;

Dušan Vučko:

- povedal je, da je odločitev komisije ki je razpravljala o tej zadevi legitimna in legalna in da bo podprl predlog komisije;

6

- opozoril je, da kandidatka, ki jo predlaga komisija izpolnjuje vse pogoje, ki izhajajo iz zakona;

Po razpravi, v kateri so sodelovali še Jože Sodja, Zdravko Cesar, Jože Cvetek in župan Franc Kramar je bil sprejet naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj daje pozitivno mnenje k imenovanju Vesne Arh, Jereka 19, Bohinjska Bistrica, za ravnateljico Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica z naslednjo obrazložitvijo: Kandidatka Vesna ARH je predstavila najbolj kvalitetno vizijo in program dela ter kot prebivalka Občine Bohinj dobro pozna prednosti in slabosti kraja, kar bo pri svojem delu lahko s pridom uporabila. S svojim znanjem in izkušnjami je primerna kandidatka za ravnateljico Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Rezultat glasovanja: 10 ZA K točki 4: Soglasje k imenovanju članov v Svet zavetišča za zapuščene živali Obrazložitev je podal Jože Žvan, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Gradivo je priloga zapisnika. Sprejeta sta bila naslednja SKLEPA:

1. Občinski svet Občine Bohin, potrjuje listo kandidatov Sveta zavetišča za območje štirinajstih gorenjskih občina v naslednji sestavi:

- Boštjan Omerzel, vodja Službe občinskega redarstva, rojen 12.04.1973, stanujoč v Javorniškem Rovtu 29e, po izobrazbi diplomirani upravni organizator, kot predstavnik občin na območju upravne enote Jesenice.

- Drago Goričan, direktor občinske uprave Občine Naklo, rojen 08.12.1961, stanuje Stara cesta 27, 4202 Naklo in je po izobrazbi diplomirani upravni organizator, ki je predlagan tudi za predsednika sveta zavoda, kot predstavnik občin na območju upravne enote Kranj.

- Boris Sodja, zaposlen v skupnem medobčinskem inšpekcijskem in redarskem organu Občine Bled in Bohinj, po izobrazbi je diplomirani upravni organizator, kot predstavnik občin na območju upravne enote Radovljica.

- Željko Babič, član občinske uprave občine Tržič, rojen 05.10.1979, stanuje Jelendol 3, 4290 Tržič in ima visoko stopnjo izobrazbe, kot predstavnik občin na območju upravne enote Tržič.

- Alenka Kos, predstavnica Društva za zaščito živali Jesenice, rojena 04.04.1981, stanuje Smokuč 17c, 4274 Žirovnica, po izobrazbi je poslovni tehnik.

- Branko Pirc, imetnik zavetišča za zapuščene živali, rojen 10.09.1957, stanuje Blejska Dobrava 160, 4273 Blejska Dobrava, po izobrazbi je metalurški laborant.

7

- Rudi Bernik, dr.vet.med., predstavnik Veterinarske uprave RS, rojen 30.09.1966, stanujoč na naslovu Topolje 5, 4227 Selca, po izobrazbi je doktor veterinarske medicine.

2. Mandat sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja. Rezultat glasovanja: 16 ZA

K točki 5: Sklep o določitvi cen za leto 2010 Obrazložitev je podal župan Franc Kramar. Gradivo je priloga zapisnika. Člani sveta so imeli v zvezi s cenikom sledeče predloge in pripombe: Marija Ogrin:

- predlagala je, da se cenik za muzeje pripravi še v angleškem jeziku; - predlagala je, da je vstopnina brezplačna za Muzejsko društvo Žiga Zois,

Društvo ICOM in Slovensko muzejsko društvo; Člani sveta so o predlogu glasovali. Rezultat glasovanja: 14 ZA Zdravko Cesar:

- predlagal je, da se v ceniku jasneje določi da v primeru, da šotor postavi društvo samo, da se postavitve ne zaračunava;

Dušan Jović:

- predlagal je, da se bi bilo prav, da bi bila uporaba stojnic, ki so bile pridobljene preko »leader programa« brezplačna za tiste uporabnike, ki ob sobotah prodajajo domače izdelke;

Člani sveta so o predlogu glasovali. Rezultat glasovanja: 14 ZA Sprejet je bil naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme Sklep o določitvi cen za leto 2010 s sprejetimi pripombami. Rezultat glasovanja: 15 ZA K točki 6: Vprašanja, pobude in informacije Dušan Vučko je podal poročilo s 3. seje Sveta javnega zavoda Triglavskega narodnega parka. Sprejet je bil naslednji

8

SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj se seznanja s poročilom s 3. seje Sveta javnega zavoda Triglavskega narodnega parka. Rezultat glasovanja: 16 ZA Seja je bila zaključena ob 19.30 uri. ZAPISALA: Jožica Hribar, dipl.upr.org. višja svetovalka III za upravne zadeve ŽUPAN Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

9

Občina Bohinj

Župan

Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica tel: 04-577-01 00 fax: 04-572-18-64

Številka: Datum : ZADEVA: REDAKCIJSKI POPRAVKI GRAFIČNEGA DELA PROSTORSKIH SESTAVIN ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE RADOVLJICE IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE RADOVLJICE ZA OBMOČJE NOVE OBČINE BOHINJ- PREIMENOVANE V SESTAVINE PROSTORSKEGA PLANA OBČINE BOHINJ Na podlagi 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) župan Občine Bohinj predlaga Občinskemu svetu v obravnavo točko dnevnega reda Redakcijski popravki grafičnega dela prostorskih sestavin Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Radovljice (Uradni vestnik Gorenjske št. 2/86, 23/88, 9/89 in 4/90) in srednjeročnega plana občine Radovljice (Uradni vestnik Gorenjske št. 8/86, 15/87, 15/88, 9/89, 2/90, 4/90, 26/91, 1/93, 4/94, 37/94, 48/94, 79/94 in 5/95 ter Uradni list RS št. 19/97, 22/97, 68/98, Uradni vestnik občine Bohinj št. 4/01, 5/04, 1/05, 6/05) za območje nove občine Bohinj- preimenovane v sestavine prostorskega plana občine Bohinj Župan predlaga, da občinski svet po obravnavi sprejme naslednji SKLEP: Občinski svet občine Bohinj sprejme redakcijske popravke grafičnega dela prostorskih sestavin Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Radovljice (Uradni vestnik Gorenjske št. 2/86, 23/88, 9/89 in 4/90) in srednjeročnega plana občine Radovljice (Uradni vestnik Gorenjske št. 8/86, 15/87, 15/88, 9/89, 2/90, 4/90, 26/91, 1/93, 4/94, 37/94, 48/94, 79/94 in 5/95 ter Uradni list RS št. 19/97, 22/97, 68/98, Uradni vestnik občine Bohinj št. 4/01, 5/04, 1/05, 6/05) za območje nove občine Bohinj- preimenovane v sestavine prostorskega plana občine Bohinj V skladu s 77. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) bo kot poročevalec na seji Občinskega sveta, na seji Komisije za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo in Statutarno-pravni komisiji sodelovala Darinka Maraž. Pripravila: PREDLAGATELJ: Darinka Maraž, Župan Svetovalka II za varstvo okolja Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. in urejanje prostora

e-mail: [email protected]

I. UVOD

1. Razlogi za sprejem Ob digitalizaciji prostorskega plana Občine Bohinj in ob spremembah in dopolnitvah prostorskega plana leta 2004 so se zemljišča, katerih namenska raba je bila spremenjena v stavbna z namenom, da se na njih zgradi garaže za kmetijske stroje in podobne kmetijske objekte, označila kot Sk- območja za kmetijske objekte. To je pomenilo, da je na teh območjih dopustna samo gradnja kmetijskih objektov ne pa tudi stanovanj, turističnih objektov in drugih objektov. Pri pregledu grafičnega dela prostorskega plana Občine Bohinj je bilo ugotovljeno, da so bili skladno s sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorskega plana napačno označeni nekateri deli stavbnih zemljišč. Označeni so samo s simbolom S- območja stanovanj, kar sedaj pomeni, da je na teh zemljiščih dopustna tudi gradnja stanovanj in drugih objektov, ne samo kmetijskih. To pa ni v skladu s sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorskega plana. Pri pregledu sprejetih sprememb in dopolnitev prostorskega plana smo ugotovili, da so taka sledeča zemljišča:

- stavbni del parc. št. 41/3 k.o. Savica (sprememba namenske rabe objavljena v Uradnem listu RS št. 68/1998, za namen izgradnje shrambnega in garažnega prostora za kmetijsko mehanizacijo)

- stavbni del parc. št. 415 k.o. Bohinjska Češnjica (sprememba namenske rabe objavljena v Uradnem listu RS št. 68/1998, za namen izgradnje garaže za kmetijske stroje)

- stavbni del dela parc. št. 1045, 1057, 1056 in 1053 k.o. Bohinjska Češnjica (sprememba namenske rabe objavljena v Uradnem listu RS št. 68/1998, za namen izgradnje hleva in pomožnih gospodarskih objektov)

- stavbni deli parc. št. 863, 821 vsa k.o. Savica (sprememba namenske rabe objavljena v Uradnem vestniku Občine Bohinj št. 5/2004, za namen gradnje kmetijskih objektov)

- stavbni del parc. št. 1194/2 k.o. Bohinjska Srednja vas (sprememba namenske rabe objavljena v Uradnem vestniku Občine Bohinj št. 5/2004, za namen gradnje kmetijske stavbe)

Vsa ta zemljišča so v prostorskem planu napačno označena kot S- območja stanovanj, zato je potrebno narediti redakcijski popravek in jih pravilno označiti kot Sk- območja za kmetijske objekte, skladno s sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorskega plana v letu 1998 in 2004. Da so ta stavbna zemljišča v grafičnem delu prostorskega plana napačno opredeljena je razvidno iz izrezov grafičnega dela prostorskega plana, ki so priloga tej točki.

2. Ocena finančnih posledic Sprejetje redakcijskega popravka ne prinaša nobenih finančnih posledic.

2

II. BESEDILO Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na ….redni seji, dne …. sprejel

SKLEP o redakcijskem popravku grafičnega dela prostorskih sestavin Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Radovljice (Uradni vestnik Gorenjske št. 2/86, 23/88, 9/89 in 4/90) in srednjeročnega plana občine Radovljice (Uradni vestnik Gorenjske št. 8/86, 15/87, 15/88, 9/89, 2/90, 4/90, 26/91, 1/93, 4/94, 37/94, 48/94, 79/94 in 5/95 ter Uradni list RS št. 19/97, 22/97, 68/98, Uradni vestnik občine Bohinj št. 4/01, 5/04, 1/05, 6/05) za območje nove občine Bohinj- preimenovane v sestavine prostorskega plana občine Bohinj

I. V prostorskih sestavinah Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Radovljice (Uradni vestnik Gorenjske št. 2/86, 23/88, 9/89 in 4/90) in srednjeročnega plana občine Radovljice (Uradni vestnik Gorenjske št. 8/86, 15/87, 15/88, 9/89, 2/90, 4/90, 26/91, 1/93, 4/94, 37/94, 48/94, 79/94 in 5/95 ter Uradni list RS št. 19/97, 22/97, 68/98, Uradni vestnik občine Bohinj št. 4/01, 5/04, 1/05, 6/05) za območje nove občine Bohinj- preimenovane v sestavine prostorskega plana občine Bohinj se grafični prikazi v merilu 1:5000 (listi Bohinjska Bistrica 4, 5 in 13 ter list Bled 43) uskladijo s tekstualnim delom odloka tako, da se stavbno zemljišče parc. št. 821, 41/3, 863 k.o. Savica, stavbno zemljišče parc. št. 415 in delov parc.št. 1045, 1057, 1056 in 1053 k.o. Bohinjska Češnjica ter stavbno zemljišče parc. št. 1194/2 k.o. Bohinjska Srednja vas označi kot Sk- območje za kmetijske objekte.

II. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

Številka: Bohinjska Bistrica, Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.,l.r.

3

Občina Bohinj

Župan


Številka: Datum : ZADEVA: TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O (2) SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA BOHINJSKO BISTRICO Na podlagi 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) župan Občine Bohinj predlaga Občinskemu svetu v obravnavo točko dnevnega reda TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O (2) SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA BOHINJSKO BISTRICO (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 07/2009) Župan predlaga, da občinski svet po obravnavi sprejme naslednji SKLEP: Občinski svet občine Bohinj sprejme tehnični popravek Odloka o (2) spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za Bohinjsko Bistrico (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 07/2009). V skladu s 77. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) bo kot poročevalka na seji Občinskega sveta, seji Komisije za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo in na Statutarno-pravni komisiji sodelovala Darinka Maraž. Pripravila: PREDLAGATELJ: Darinka Maraž, Župan Svetovalka II za varstvo okolja Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. in urejanje prostora


I. UVOD

1. Razlogi za sprejem

Pri redakciji predloga Odloka o (2) spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za Bohinjsko Bistrico je po sprejetih stališčih do pripomb pomotoma izpadel tekst sprejetega stališča Ad. 5) k pripombam št. 2.10. Vlagateljica pripombe je opozorila na problem pridobivanja kulturnovarstvenih soglasij k projektom, kjer so bila za osvetlitev prostorov v mansardah predvidena strešna okna. Soglasodajalec ZVKDS je namreč smatral, da tovrstnega »odpiranja strešin» Odlok ne dovoljuje, gradbenega dovoljenja pa zaradi negativnega soglasja tako ni bilo moč dobiti. Napako je potrebno popraviti v skladu s sprejetimi stališči do pripomb Občinskega sveta z dne 24.9.2009 in dopolniti Odlok o (2) spremembah in dopolnitvah PUP za Bohinjsko Bistrico (UVOB, št.7/09).

2. Ocena finančnih posledic Sprejetje tega tehničnega popravka nima nobenih finančnih posledic.

2

II. BESEDILO Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na ….redni seji, dne …. sprejel

SKLEP

o tehničnem popravku Odloka o (2) spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za Bohinjsko Bistrico (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 07/2009).

I.

V Odloku o (2) spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za Bohinjsko Bistrico (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 07/2009) se dopolni 18. člen z naslednjim besedilom: V 26. členu osnovnega odloka o PUP Bohinjska Bistrica se spremeni (7) točka tako, da se glasi: »(7) Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni v ravnini strehe in s frčadami. Razporeditev in razmerje strešnih odprtin mora biti usklajeno s celotno fasado objekta in strehe. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Frčada je lahko pokrita z eno strešino (»na fertah«), ki ne sme segati do slemena strehe. Lahko pa je pokrita tudi z dvema strešinama, ki morata imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10%). Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni.«

II. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

Številka: Bohinjska Bistrica, Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.,l.r.

3

III. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Bohinjsko Bistrico (UVOB št. 7/01) (osnovni odlok)

26 člen (7) Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10º). Dopustno je odpiranje strešine tudi v obliki “na fertah”. Strešina “fertaha” se ne sme začeti v slemenu strehe. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni.

Odlok o (2) spremembah in dopolnitvah PUP za Bohinjsko Bistrico (UVOB, št.7/09).

18 člen V 26.členu osnovnega odloka o PUP Bohinjska Bistrica se za točko(3) doda nova (3a) točka z naslednjo vsebino: “(3a) Strehe vseh objektov morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom, Nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Strešine morajo biti v istem naklonu 35o do 45o. Drugačen naklon strehe je dopusten na nestanovanjskih objektih: − če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s

celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali − če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m. Ravna streha je dopustna le če: − gre za ureditev terase za gostinsko dejavnost.

4

Občina Bohinj

Župan

Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica tel: 04-577-01 00 fax: 04-572-18-64 e-mail: [email protected]

Številka: Datum : ZADEVA: ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO BOHINJ (Uradno prečiščeno besedilo PUP PC Bohinj – UPB1) Na podlagi 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) župan Občine Bohinj predlaga Občinskemu svetu v obravnavo točko dnevnega reda ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO BOHINJ (Uradno prečiščeno besedilo PUP PC Bohinj – UPB1) Župan predlaga, da občinski svet po obravnavi sprejme naslednji SKLEP: Občinski svet občine Bohinj sprejme ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO BOHINJ (Uradno prečiščeno besedilo PUP PC Bohinj – UPB1) V skladu s 77. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) bo kot poročevalka na seji Občinskega sveta, na seji Komisije za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo in na Statutarno-pravni komisiji sodelovala Darinka Maraž. Pripravila: PREDLAGATELJ: Darinka Maraž, Župan Svetovalka II za varstvo okolja Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. in urejanje prostora

2

I. UVOD

1. Razlogi za sprejem

Uradnega prečiščenega besedila za PUP PC Bohinj še ni bilo objavljenega. Zaradi večjega števila sprememb Odloka o PUP PC Bohinj, objavljenih v Uradnem vestniku Občine Bohinj št. 7/2009 je besedilo odloka postalo nepregledno, uporaba odloka pa težja in manj zanesljiva. S čistopisom bo omogočena preglednejša in hitrejša uporaba odloka za vse uporabnike. Omogočena bo hitrejša in bolj zanesljiva izdelava lokacijskih in projektnih dokumentacij, izdelava soglasij, gradbenih dovoljenj,... . V prečiščeno besedilo smo dodali obvezni razlagi, ki sta bili objavljeni v Uradnem vestniku Občine Bohinj št. 7/07 in 9/07 in sta bili doslej velikokrat prezrti. Poleg obvezne razlage pa smo na konec odloka vključili tudi opombo, ki opozarja na neustrezno označitev podrobnejše namenske rabe v grafičnem delu odloka za PUP PC Bohinj na nekaterih parcelah. Gre namreč za parcele, ki so bile s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Radovljica za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Radovljica za obdobje 1986-1990, oba za območje Občine Bohinj spremenjene v zazidljive parcele, vendar z namenom, da se na njih zgradijo objekti za potrebe kmetijstva. V prostorskem planu so zato taka zemljišča označena kot Sk- območja za kmetijske objekte. V PUP PC Bohinj pa so ta zemljišča označena kot SK- stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi, kar sedaj pomeni, da se na njih lahko zgradi tudi stanovanja ali objekte za terciarne dejavnosti, kar pa je v nasprotju s sprejetimi spremembami in dopolnitvami plana. Ker v PUP PC Bohinj ni druge oznake, ki bi označevala stavbna zemljišča na katerih je mogoča samo gradnja kmetijskih objektov, smo na koncu odloka dodali opombo, ki opozarja, da je na stavbnih delih parcel 863, 467, 821, 107, 108, 109 1279/1, 41/3 in 834 vsa k.o. Savica, ter na stavbnih delih parcel 415, 1045, 1057, 1056 in 1053, vsa k.o. Bohinjska Češnjica dopustna samo gradnja kmetijskih objektov, v skladu s sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Radovljica za območje nove občine Bohinj.

2. Ocena finančnih posledic Finančnih posledic s sprejetjem tega prečiščenega besedila ne bo.

3

II. BESEDILO Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj je Občinski svet občine Bohinj na svoji .... seji, dne .......... 2010 potrdil Uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj, ki obsega: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj (Uradni vestnik Gorenjske št. 6/89) Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni list RS, št. 45/98 z dne 12.6.1998 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/99 z dne 30.4.1999 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99 z dne 29.10.1999 Odlok o spremembi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/00 z dne 24.3.2000 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/01 z dne 2.10.2001 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/05 z dne 8.4.2005 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 5/05 z dne 7.10.2005 Odlok o (9) spremembah in dopolnitvah prostorskih in ureditvenih pogojev za območje planske celote Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/06 z dne 7.4.2006 Odlok o (10) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto Bohinj (krajše: PUP PC Bohinj)- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/06 z dne 6.10.2006 Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/07 z dne 5.10.2007 Obvezna razlaga 16. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/07 z dne 7.12.2007 Odlok o (11) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto Bohinj -Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/09 z dne 4.12.2009

4

ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO BOHINJ (krajše: PUP PC Bohinj) (Uradno prečiščeno besedilo- PUP PC Bohinj-

UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE Iz Odloka o desetih (10) spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Bohinj v občini Bohinj se v PUP PC Bohinj UPB1 zaradi celovitosti in razumljivosti določb prenesejo splošne določbe iz člena 3, tako da se jih doda v 3. člen PUP PC Bohinj- UPB1.

1. člen S tem odlokom se sprejme prečiščeno besedilo (PUP PC Bohinj- UPB1), ki obsega: • Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj (Uradni

vestnik Gorenjske št. 6/89) • Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih

za plansko celoto Bohinj- Uradni list RS, št. 45/98 z dne 12.6.1998 • Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih

za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/99 z dne 30.4.1999

• Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih


• Odlok o spremembi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje

planske celote Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/00 z dne 24.3.2000 • Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih

za območje planske celote Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/01 z dne 2.10.2001

• Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih


• Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih


• Odlok o (9) spremembah in dopolnitvah prostorskih in ureditvenih pogojev za

območje planske celote Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/06 z dne 7.4.2006

• Odlok o (10) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za

plansko celoto Bohinj (krajše: PUP PC Bohinj)- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/06 z dne 6.10.2006

5

• Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/07 z dne 5.10.2007

• Obvezna razlaga 16. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za

plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/07 z dne 7.12.2007 • Odlok o (11) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za

plansko celoto Bohinj -Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/09 z dne 4.12.2009

2. člen Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt, ki določa merila in pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor.

3. člen S sprejetjem (10) sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Bohinj se spremenijo in dopolnijo dosedanji PUP (UVG, št. 6/89, Ur.l.RS, št.45/98, UVOB, št. 3/99, 7/99, 8/99, 2/00, 7/01, 6/00, 2/05, 3/06) na tak način, da se dosedanji PUP v celoti nadomestijo z novim PUP, to je (10) spremembami in dopolnitvami PUP. S temi PUP se nadomesti tudi zazidalni načrt za Polje.

4. člen (1)Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: • prečiščeno besedilo odloka o PUP PC Bohinj (UVG št. 6/89, Ur.list RS št. 45/98, UVOB št. 3/99, 8/99, 2/00, 7/01, 2/05, 5/05, 3/06, 8/06, 7/07, 9/07, 7/09) • grafični prikaz razmejitev, meril in pogojev na DKN v merilu 1: 5000. Grafični prikazi so sestavni del odloka in so izdelani v analogni in digitalni obliki. Digitalna vsebina grafičnega dela PUP obsega: namensko rabo površin (na osnovi digitalnega prikaza prostorskega plana občine Bohinj (izdelal: Kaliopa, d.o.o., Ljubljana, februar 2005), podrobno namensko rabo površin in ureditvene enote, območja varstva infrastrukture, območja naravnih vrednot, območja varstva kulturne dediščine, območja varstva vodnih virov. Digitalni grafični prikazi PUP za PC Bohinj so izdelani na geodetski podlogi digitalnega katastrskega načrta (DKN) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. K prečiščenemu besedilu odloka o PUP za PC Bohinj – UPB1 se kot sestavni del odloka uporabljajo tudi naslednji grafični prikazi (11) sprememb in dopolnitev PUP PC Bohinj:

• List_1: Srednja vas v merilu 1:2000 , • List_2: Nomenj v merilu 1:2000, • List_3: Žlan v merilu 1:5.000, • List_4: Bohinjska Češnjica v merilu 1:2000, • List_5: Srednja vas v merilu 1:2000

5. člen

K prečiščenemu besedilu odloka o PUP za PC Bohinj – UPB1 se kot sestavni del odloka uporabljajo tudi naslednje priloge:

• Priloga 1: Seznam območij urejanja in ureditvenih enot • Priloga 2: Območja ohranjanja narave • Priloga 3: Seznam varstva kulturne dediščine

6

6. člen Prostorsko ureditveni pogoji določajo: • mejo območja urejanja, • funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega, • pogoje za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor, • pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, • pogoje za prometno urejanje, • pogoje za komunalno in energetsko opremljanje ter za telekomunikacije, • pogoje za urejanje in varstvo voda, • pogoje za ohranjanje narave, • pogoje za varstvo kulturne dediščine • merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja • merila in pogoji za obrambo in zaščito ter • posebne pogoje za posege v prostor.

II. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE 1.1 UVODNE DOLOČBE

7. člen (1) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni drugače določeno. (2) Merila in pogoji so prostorsko določeni za celotno obravnavano območje, za posamezne vrste osnovne in podrobne namenske rabe površin, za posamezna območja urejanja, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto. (3) Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov in je že določena s prostorskim planom. Podrobnejša namenska raba površin je podrobnejša členitev osnovne namenske rabe površin. (4) Območje urejanja je prostorsko in funkcionalno zaokroženo območje stavbnih zemljišč, namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov. Območje urejanja obsega celotno naselje ali njegov funkcionalno in urejevalsko zaključen del. (5) Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja ali površine, za katere veljajo enake določbe glede oblikovanja.

8. člen (1) Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane podrobnejše namembnosti v PUP, če ima obstoječi objekt tako (drugačno) namembnost določeno z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem. (2) Velikost in oblikovanje posameznega objekta, izraba posameznega zemljišča in drugi pogoji urejenosti objekta ali zemljišča prav tako lahko presegajo merila in pogoje za posamezno območje ali površino, če ima obstoječi objekt tako velikost in izrabo določeno z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem. Za te objekte je dopustna tudi novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta. (3) V zgoraj navedenih primerih je dopustna nadaljnja raba in oblikovanje objekta ter drugi pogoji urejanja objekta oz. zemljišča v skladu s pridobljenim dovoljenjem. Širitev ali spreminjanje dejavnosti, povečevanje kapacitet in površin objekta, ki ni v skladu z določbami tega predpisa in pridobljenega dovoljenja, ni dopustna.

7

9. člen Izrazi uporabljeni v določbah tega odloka se uporabljajo v navedenih okvirih: (1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov. (2) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo in storitve. (3) Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih, turistične kmetije, hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih. (4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici. (5) Počitniške hiše/objekti (sekundarna bivališča) po tem odloku so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje. Za obstoječa sekundarna bivališča se štejejo objekti in stanovanja, ki imajo za tak namen pridobljeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje in na naslovu katerih stanovalci niso stalno prijavljeni. (6) Nezahtevni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, za katerega je potrebno pridobiti grdbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. (7) Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. (8) Indeks zazidanosti gradbene parcele je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in gradbeno parcelo. Indeks izraža delež stavbišča na gradbeni parceli. V zazidano površino objekta se po tem PUP šteje površina navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (v katero sodijo vsi zaprti prostori, tudi steklenjaki, arkade ipd stavbni deli, previsni deli stavbe, ki tvorijo volumen stavbe) in površine kleti, če ta sega nad urejeni nivo terena. V zazidano površino objekta za izračun faktorja zazidanosti gradbene parcele po tem PUP se ne štejejo vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni, nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti ter drugi odstranljivi objekti ali naprave.

1.2 MEJA OBMOČJA UREJANJA 10. člen

(1) PUP za PC Bohinj urejajo plansko celoto Bohinj, ki obsega prostor občine Bohinj brez območja TNP in brez območja PUP Bohinjska Bistrica. (2) Meja območja urejanja s PUP PC Bohinj je določena v grafičnih prikazih v merilu 1:75.000 na pregledni karti in v merilu 1:5.000 na grafičnih prikazih razmejitev, meril in pogojev PUP.

11. člen

(1) PUP za PC Bohinj določajo merila in pogoje za podrobno namensko rabo površin in za ureditvene enote, ki so navedene v Tabeli 1 v prilogi k temu odloku. (2) Razmejitve namenske rabe površin, meje območij urejanja, meje ureditvenih enot in območja varstva so določena v grafičnih prikazih, karte št. 1 do 29 v merilu 1:5.000.

8

Spremembe grafičnih prikazov (10) odloka o PUP PC Bohinj so prikazane na grafičnih izrezih na listih: • List_1 in list 5: Srednja vas v merilu 1:2000, • List_4: Bohinjska Češnjica v merilu 1:2000.

1.3 FUNKCIJA OBMOČIJ IN POVRŠIN 12. člen

(1) Funkcija območij in površin je določena z namensko rabo površin, s podrobnejšo namensko rabo stavbnih zemljišč, dopustnimi dejavnostmi, vrstami posegov v prostor in z drugimi merili in pogoji za urejanje. (2) V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo prostora iz prostorskega plana občine (Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Radovljica, Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/86, 23/88, 9/89, 4/90 in srednjeročnega plana občine Radovljica, Ur.vestnik Gorenjske, št. 8/86, 15/87, 15/88, 8/89, 2/90, 4/90, 26/91, 1/93, 4/94, 37/94, 48/94, 79/94, 5/95, ter Ur.l.RS, št. 19/97, 22/97 in sestavine prostorskega plana občine Bohinj, UVOB, št. 5/2004) se s temi PUP določa podrobnejša namenska raba površin in sicer za: (a) območja in površine za poselitev, (aa) območja in površine, ki so namenjene gospodarski infrastrukturi, (b) površine osnovne namenske rabe, ki niso namenjene poselitvi, (c) občasna (prekrivajoča) raba površin.

13. člen Vrste osnovne in podrobne namenske rabe površin so: (a) območja in površine za poselitev: SE območja eno in dvostanovanjskih stavb SK stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SP območja počitniških hiš MT območja za gostinstvo in turizem MP območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti DC cerkev DK območja kulture PD območja proizvodnih dejavnosti ZK pokopališče (aa) območja in površine, ki so namenjena gospodarski infrastrukturi EE območja za oskrbo z električno energijo OV območja za oskrbo z vodo OC območja za čiščenje voda I območja cestne infrastrukture

IP območja prometnih površin izven vozišča IZ območje železnice Izp železniška postaja

IG žičnice (b) površine osnovne namenske rabe, ki niso namenjene poselitvi: G površine gozdov GV površine varovalnih gozdov K kmetijska zemljišča K1 najboljša kmetijska zemljišča N nerodovitna zemljišča

9

V površine voda (c) občasna (prekrivajoča) raba površin Zs smučišča Zi igrišča, parki Spremembe grafičnih prikazov (10) odloka o PUP PC Bohinj so prikazane na grafičnih izrezih na listih:

• List_2: Nomenj v merilu 1:2000, • List_3: Žlan v merilu 1:5000.

1.4 POGOJI ZA NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV

14. člen Na območjih in površinah podrobne namenske rabe površin, prikazanih v grafičnem delu akta, so dopustne naslednje rabe oz. dejavnosti in vrste gradbenih in drugih posegov v prostor:

(a) območja in površine za poselitev:

SE OBMOČJA ENO IN DVOSTANOVANJSKIH STAVB so namenjena bivanju v eno, dve ali več stanovanjskih (enodružinskih) stavbah nižje gostote in dopolnilnim oblikam dela na domu. Dopustne so naslednje namembnosti objektov oz. dejavnosti: − stanovanja, − delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro..., ni delo s strankami), − terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje, − kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja. Dopustne so naslednje vrste posegov: − za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, − spremembe namembnosti in spremembe rabe obstoječih objektov za dejavnosti, ki so za obravnavano območje določene v prejšnjem odstavku, − novogradnje in nadomestne gradnje objektov, − ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − vodnogospodarske ureditve, − ureditve javnih površin, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, začasni - sezonska turistična ponudba in vadbeni objekti – šport, rekreacija, spominska obeležja in urbana oprema). SK STANOVANJSKA OBMOČJA S KMETIJSKIMI GOSPODARSTVI so namenjena bivanju, kmetijam in dopolnilnim dejavnostim na kmetiji, javni infrastrukturi, storitvenim dejavnostim in trgovini

10

Dopustne so naslednje namembnosti objektov oz. dejavnosti: − stanovanja, − kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), − terciarne in kvartarne dejavnosti, − proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m² in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta, omejitev površine ne velja za spremembo namembnosti obstoječih objektov v proizvodne dejavnosti, − šport in rekreacija. Dopustne so naslednje vrste posegov: − za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, − spremembe namembnosti in spremembe rabe obstoječih objektov za dejavnosti, ki so za obravnavano območje določene v prejšnjem odstavku, − novogradnje in nadomestne gradnje objektov; − ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − vodnogospodarske ureditve, − ureditve javnih površin, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijski objekti, začasni - sezonska turistična ponudba in vadbeni objekti – šport, rekreacija, spominska obeležja in urbana oprema). SP OBMOČJA POČITNIŠKIH HIŠ Dopustne so naslednje namembnosti objektov oz. dejavnosti: − sekundarno bivanje. Dopustne so naslednje vrste posegov: − za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov in nadomestne gradnje, − dozidave so dopustne v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda, pri tem je dopustno (enkratno) povečanje zazidane površine objekta do 20%. − novogradnje objektov, − ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − vodnogospodarske ureditve, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), − postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov − ureditve javnih površin. MT OBMOČJA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM so namenjena pretežno gostinskim nastanitvenim dejavnostim s spremljajočimi dejavnostmi gostinske storitve prehrane, trgovine in storitev. Dopustne so naslednje namembnosti objektov oz. dejavnosti: − gostinstvo,

11

− trgovina, storitve, rekreacija, kulturne dejavnosti, zdravstvene dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti objekta, - bivanje - stanovanje za lastnika ali upravnika objekta. Dopustne so naslednje vrste posegov: − za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov, − spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, − novogradnje objektov, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijski objekti, začasni - sezonska turistična ponudba in vadbeni objekti – šport, rekreacija, spominska obeležja in urbana oprema), − ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − vodnogospodarske ureditve, − ureditve javnih površin. MP OBMOČJA STORITVENIH, PROIZVODNIH IN TRGOVSKIH DEJAVNOSTI so namenjena za proizvodnjo, trgovino, storitve in za stanovanja. Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: − servisi in storitvene dejavnosti, − proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi in v manjših objektih (obrti), − trgovina za občasne nakupe z večjimi vplivi prometa, − gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni rabi, − stanovanja v povezavi s proizvodnimi ali storitvenimi dejavnostmi (tim. obrtna cona), z zagotovljeno III. stopnjo varstva pred hrupom. Dopustne so naslednje vrste posegov: − za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov, − spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, − novogradnje objektov, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, začasni - sezonska turistična ponudba in vadbeni objekti – šport, rekreacija, spominska obeležja in urbana oprema), − ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − vodnogospodarske ureditve, − ureditve javnih površin. DC CERKEV Dopustne so dejavnosti cerkve. Dopustne so naslednje vrste posegov: − za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, − novogradnje objektov, − ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),

12

− vodnogospodarske ureditve, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, začasni - sezonska turistična ponudba in vadbeni objekti – šport, rekreacija, spominska obeležja in urbana oprema), − ureditve javnih površin. DK OBMOČJA ZA DEJAVNOSTI KULTURE so namenjena kulturnim dejavnostim, razvedrilu, knjižnicam, muzejem in spremljajočim dejavnostim, Dopustne so naslednje vrste posegov: − za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov, − spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, − novogradnje objektov, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, začasni - sezonska turistična ponudba in vadbeni objekti – šport, rekreacija, spominska obeležja in urbana oprema), − ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − vodnogospodarske ureditve, − ureditve javnih površin. PD OBMOČJA ZA DRUGE PROIZVODNE DEJAVNOSTI so namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim ter skladiščenju. Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: − proizvodne dejavnosti, − gradbeništvo, − skladiščenje, − servisi in storitvene dejavnosti, − gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni rabi. Dopustne so naslednje vrste posegov: − za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov, − spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo, − novogradnje objektov, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), − ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − vodnogospodarske ureditve, − ureditve javnih površin. ZK POKOPALIŠČE Območje spomina je namenjeno javni rabi. Dopustne so naslednje vrste posegov:

13

− za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, − novogradnje objektov, − ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − vodnogospodarske ureditve, − ureditve javnih površin, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja in urbana oprema). (aa) območja in površine, ki so namenjena gospodarski infrastrukturi EE OBMOČJA ZA OSKRBO Z ELEKTRIČNO ENERGIJO OV OBMOČJA ZA OSKRBO Z VODO OC OBMOČJA ZA ČIŠČENJE ODPADNIH VODA I OBMOČJA CESTNE INFRASTRUKTURE IP OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN IZVEN VOZIŠČA IZ OBMOČJA ŽELEZNICE IZp ŽELEZNIŠKA POSTAJA IG ŽIČNICA a) V vseh navedenih območjih namenjenih gospodarski infrastrukturi (I, E, O) so dopustne namembnosti oz. dejavnosti v zvezi s posamezno namensko rabo območja. b) V vseh navedenih območjih namenjenih gospodarski infrastrukturi so dopustne naslednje vrste posegov: − za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, − spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za osnovno namensko rabo, − novogradnje infrastrukturnih objektov, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje, pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja in urbana oprema), − ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − vodnogospodarske ureditve, − ureditve javnih površin. (b) površine osnovne namenske rabe, ki niso namenjene poselitvi: G POVRŠINE GOZDOV Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: − gozdarstvo in kmetijstvo, − šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje osnovne funkcije zemljišča, − lov in ribolov. Dopustne so naslednje vrste posegov: − ureditve za rekreacijo, − postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo le na lokacijah nekdanjih pomožnih objektov, − postavitve ograj za potrebe gozdarstva, kmetijstva in varstva voda, − ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),

14

− vodnogospodarske ureditve, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov pod pogoji, ki jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, − postavitve enostavnih objektov za prezentacijo naravnih in kulturnih vrednot, spominskih plošč in drugih obeležij. GV POVRŠINE VAROVALNIH GOZDOV Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: − gozdarstvo v skladu s funkcijo gozda, − rekreacija, lov in ribolov, če ne vplivajo negativno na varovalno funkcijo gozda. Dopustne so naslednje vrste posegov: − ureditve poti za rekreacijo in prezentacijo, − postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo ali gozdarstvo le na lokacijah nekdanjih pomožnih objektov, − postavitve ograj za potrebe gozdarstva, kmetijstva in varstva voda, − izjemoma ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze) za potrebe kmetijstva, gozdarstva in planinstva le na manjših površinah, če drugačne ureditve niso možne, − vodnogospodarske ureditve. K KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: − kmetijstvo in gozdarstvo, − šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča, − lov in ribolov. Dopustne so naslednje vrste posegov: − postavitve pomožnih objektov za potrebe kmetijstva, − postavitve ograj za potrebe gozdarstva, kmetijstva in varstva voda, − ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − vodnogospodarske ureditve, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov pod pogoji, ki jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, − postavitve enostavnih objektov za prezentaciijo naravnih in kulturnih vrednot, spominskih plošč in drugih obeležij. K1 NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: − kmetijstvo in gozdarstvo, − šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča, − lov in ribolov. Dopustne so naslednje vrste posegov: − postavitve pomožnih objektov za potrebe kmetijstva, − postavitve ograj za potrebe gozdarstva, kmetijstva in varstva voda, − ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − vodnogospodarske ureditve,

15

− postavitve enostavnih objektov pod pogoji, ki jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za prezentaciijo naravnih in kulturnih vrednot, spominskih plošč in drugih obeležij. N NERODOVITNO ZEMLJIŠČE Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: − rekreacija Dopustne so naslednje vrste posegov: − ureditve poti, − ureditve za zavarovanja pred škodo in nesrečami, − postavitve ograj za potrebe gozdarstva, kmetijstva in varstva voda, − ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za prezentaciijo naravnih in kulturnih vrednot, spominskih plošč in drugih obeležij. V POVRŠINE VODA Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: − vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov, − šport in rekreacija, lov in ribolov. Dopustne so naslednje vrste posegov: − ureditve za potrebe voda, − ureditve za potrebe rekreacije, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje za potrebe varstva narave, varstva voda, pomožni infrastrukturni objekti, vadbeni objekti, urbana oprema), − ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), − ureditve javnih površin.

15. člen Na območjih z določeno občasno rabo površin (območja prekrivajoče rabe), so poleg osnovne ali podrobne rabe dopustne še naslednje dejavnosti in vrste gradbenih in drugih posegov v prostor: (c) občasna (prekrivajoča) raba površin Zs-SMUČIŠČE, Zi- igrišča, parki Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: − športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin. Dopustne so naslednje vrste posegov: − ureditve rekreacijskih površin, − postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe smučišča in rekreacije.

16. člen (tolerance glede namenske rabe površin)

16

(1) Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti za posamezno območje (območje urejanja ali ureditveno enoto), če ima obstoječi objekt tako (drugačno) namembnost določeno (pridobljeno) z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem. V tem primeru je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem. (2) Velikost posameznega objekta ali izraba posameznega zemljišča prav tako lahko presega merila in pogoje za posamezno območje ali ureditveno enoto, če ima objekt tako velikost in izrabo določeno z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem. Za te objekte je dopustna tudi novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta. Širitev dejavnosti, povečevanje kapacitet in površin objekta iz prejšnjih dveh stavkov, ki ni v skladu s predpisano pretežno namembnostjo, preko namembnosti in obsega, določenega v pridobljenem dovoljenju, ni dopustna. OBVEZNA RAZLAGA 16. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj, Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/07 z dne 7.12.2007 16. člen določa, da so na objektih, ki imajo pridobljeno gradbeno ali uporabno dovoljenja, vendar zaradi neažurnost sedanjih prostorskih aktov v grafičnih delih niso vrisana stavbna zemljišča, dopustni posegi na obstoječem objektu (rekonstrukcija itd.), pri tem pa se glede podrobne namenske rabe in ureditvene enote upoštevajo določila, ki veljajo na sosednjih zemljiščih.

16.a člen (pogoji za posege v območja s planiranimi PIN) V območjih urejanja s planiranimi prostorskimi izvedbenimi načrti ( ZN, UN, LN, OLN, OPPN) so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi: (1) za prometno omrežje in naprave:

• vzdrževalna dela, • rekonstrukcije,

za komunalno, energetsko omrežje in naprave ter omrežja in naprave za zveze: • vzdrževalna dela, • rekonstrukcije, • novogradnje,

tako, da ne bodo onemogočale celovite zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta, (2) vodnogospodarske ureditve, ki so nujno potrebne za preprečitev škodljivih

vplivov visokih voda, (3) ureditve javnih zelenih površin, (4) za obstoječe objekte:

a. vzdrževalna dela, b. rekonstrukcije, c. odstranitve objektov,

(5) postavitve lahko odstranljivih pomožnih in začasnih objektov, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu.

17

1.5 POGOJI ZA IZRABO ZEMLJIŠČA 17. člen

(1) V območjih SE, SK in MT indeks zazidanosti, to je razmerje med površino zemljišča/parcele in zazidano površino objekta, ne sme preseči 0,3. Najmanj 10% zemljišča mora biti ozelenjenega. (2) V območjih za sekundarna bivališča SP indeks zazidanosti ne sme preseči vrednosti 0,1, zazidana površina stavbe pa je lahko največ 90m². (3) V območjih SE, SK, MT je v posameznem objektu dopustna ureditev največ štirih stanovanj. (4) V počitniških hišah (sekundarnih bivališčih) je dopustna ureditev ene bivalne enote (eno sekundarno stanovanje). (5) V indeks zazidanosti se kletna etaža ne šteje, če je klet v celoti vkopana (klet je lahko večja od objekta). Ko kletna etaža sega več kot 1m nad površino urejenega terena (nagnjen teren ali terasa) se del kleti, ki sega več kot 1m nad površino urejenega terena, šteje v zazidano površino zemljišča.

1.6 VARSTVENA OBMOČJA IN REZERVATI 18. člen

V varovalnih gozdovih (Gv), v varstvenih območjih vodnih virov in voda, v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, v območjih najboljših kmetijskih zemljišč (K1) ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi.

SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR 19. člen

Merila in pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor so določena: (a) s skupnimi merili in pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, (b) z merili in pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor, (c) z merili in pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah.

1.7 URBANISTIČNO OBLIKOVANJE 20. člen

Objekti (dozidave, novogradnje) morajo biti od parcelne meje odmaknjeni najmanj 4 m. Manjši odmik od parcelne meje je dopusten v primeru: • nadomestne gradnje, tako da odmik ostane enak obstoječemu odmiku in ni predvidena širitev uličnega prostora oz. ceste, • ohranjanja kulturne dediščine in značilne postavitve stavbe ob parcelno mejo, • če se objekt približa parcelni meji pod kotom (stranica stavbe ni vzporedna s parcelno mejo), lahko znaša najmanjši odmik 2,5 m, vendar največ v dolžini 4m fasade objekta. Navedeni manjši odmiki od parcelne meje so dopustni ob pisnem soglasju mejašev in upoštevanju požarnovarstvenih zahtev.

21. člen (1) Pri določanju višine objektov je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oz. zaselka, tako da novi objekti po višini bistveno ne izstopajo iz celotne podobe naselja oz. zaselka in pri tem ne zakrivajo pogleda iz javnih površin na naravno ali kulturno vrednoto.

18

(2) Objekti za trgovino, turizem in gostinstvo se morajo zgledovati po stavbnih masah kmetij in sosednjih objektov. Pri oblikovanju je potrebno posebno pozornost posvetiti vertikalnim gabaritom objektov in njihovemu vključevanju v grajeni in naravni prostor. Večje objekte je treba členiti v več stavbnih mas, ki so lahko med seboj povezane. (3) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s kakovostnimi sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov s podobno ali isto rabo - namembnostjo. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno. (4) Na nagnjenem terenu je lahko fasada ene kletne etaže povsem odkopana (do nivoja urejenega terena), dopustna etažnost pri tem ostane nespremenjena, vendar morajo biti pri tem zagotovljeni pogoji za skladnost arhitekturnega oblikovanja.

21.a člen odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov

(1) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe Nezahtevni objekti za lastne potrebe (drvarnica do 12m², garaža do 30m², steklenjak, uta, bazen, enoetažna pritlična lopa do 15m², nepretočna greznica, pretočna greznica) in enostavni objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar, čistilna naprava, zajetje, vrtina, zbiralnik za kapnico, objekt do 4m²) morajo biti odmaknjeni:

• najmanj 2 m od meje zemljiške parcele brez soglasja soseda, • manjši odmik ali postavitev ob medsosedski meji je možna s pisnim

soglasjem soseda, • najmanj 4 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine,

manjši odmik je možen s soglasjem upravljalca le-te. Nezahteven objekt za lastne potrebe - utrjena dovozna pot in enostaven objekt – utrjeno dvorišče je lahko urejeno do meje zemljiške parcele in do regulacijske linije oz. meje javne prometne površine. (2) Odmiki ograj Ograja je lahko postavljena do meje zemljiške parcele in do regulacijske linije oz. meje javne prometne površine pod naslednjimi pogoji:

• Ograja ob regulacijski liniji oz. ob javni cesti mora biti postavljena izven pregledne berme (polja preglednosti), minimalni razmik med dvema ograjama ob prometni površini mora biti min. 3 m tako, da je mogoča komunalna oskrba. V varovalnem pasu, ki je določen v odloku o občinskih cestah Občine Bohinj, je potrebno soglasje občinske uprave.

• Medsosedska ograja se lahko gradi ob/na meji, če se lastnika zemljišč o tem pisno sporazumeta.

(3) Odmiki podpornih zidov (škarp) Gradnja podpornih zidov brežin za potrebe gradnje javne infrastrukture se lahko izvaja na meji zemljiške (gradbene) parcele. Podporni zidovi brežin za potrebe gradnje javne infrastrukture so lahko višji od 1,2 m. V primeru višjih podpornih zidov (nad 2,2m) se priporoča izvedba v več terasah. Gradnja podpornega zida za potrebe gradnje stavb, ki niso javne, na zemljiških (gradbenih) parcelah ob regulacijski liniji oz. ob javni prometni površini je dopustna do višine 1,2 m, če je zagotovljeno polje preglednosti (pregledna berma) in na tem delu ni planirana širitev ceste. Gradnja podpornega zida višine nad 1,2 m mora biti odmaknjena od regulacijske linije ali javne prometne površine dodatno za min. 60 cm. V primeru potrebe višjega podpornega zida nad

19

1,2 m, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere padnica je regulacijska linija na višini 1,2 m nad koto urejenega pločnika oz. javne prometne površine. Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi iz višjeležečih zemljišč na nižjeležeče zemljišče morajo biti preprečeni. Podporni zidovi na medsosedski parcelni meji so lahko visoki do 1,2 m (enako kot medposestne ograje). V primeru potrebe višjega podpornega zida nad 1,2 m, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere padnica je parcelna meja na višini 1,2 m nad koto raščenega terena. (4) Odmiki pomožnih infrastrukturnih objektov Odmiki pomožnih infrastrukturnih objektov (bazna postaja, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala komunalna čistilna naprava, cestni silos, telekomunikacijske antene in oddajniki) morajo biti:

• 2 m od meje zemljiške parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem soseda,

• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine. (5) Odmiki pomožnih obrambnih objektov Odmiki pomožnih obrambnih objektov morajo biti:


• najmanj 4 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine, manjši odmik je možen s soglasjem upravljalca le-te.

(6) Odmiki pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov Odmiki pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov (kozolec, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, krmišče, molzišče, hlevski izpust, kašča) morajo biti:


• najmanj 4 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine, manjši odmik je možen s soglasjem upravljalca le-te.

(7) Odmiki nezahtevnih začasnih objektov Odmiki nezahtevnih začasnih objektov (kiosk, pomol) morajo biti:


• lahko so postavljeni ob regulacijsko linijo oz. ob mejo javne prometne površine.

(8) Odmiki enostavnih začasnih objektov (pokriti prostor (šotor), oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna) morajo biti:


• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine oz. ob meji s pisnim soglasjem upravljalca javne površine.

(9) Odmiki začasnih vadbenih športno rekreacijskih objektov (igrišča, športno strelišče, vzletišče) morajo biti:


20

• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine. Drugi začasni vadbeni športno rekreacijski objekti (kolesarska steza, planinska pot, smučišče, sprehajalna pot, trimska steza) so lahko postavljeni ob mejo zemljiške parcele, regulacijske linije oz. meje javne prometne površine. (10) Odmiki začasnih vadbenih objektov za obrambo, zaščito in reševanje morajo biti:


• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine. (11) Odmiki nezahtevnih spominskih obeležij morajo biti:


• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine. Enostavna spominska obeležja so lahko postavljena ob mejo zemljiške parcele, regulacijske linije oz. mejo javne prometne površine. (12) Odmiki urbane opreme morajo biti:


• lahko je postavljena ob regulacijsko linijo oz. ob mejo javne prometne površine.

(13) Odmiki objekta telekomunikacijske opreme morajo biti:


• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine.

22. člen (1) Enostavni objekti v naseljih ali na površinah razpršene gradnje (razen kozolcev in čebelnjakov), morajo biti postavljeni v neposredni bližini osnovnega objekta, tako da objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Koritasti silosi morajo biti postavljeni v vasi ali na njenem robu. (2) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini naravne vrednote ali objektov kulturne dediščine.

1.8 ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE 23. člen

OBLIKOVANJE STAVBNE MASE (1) Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice prevladujočega stavbnega volumna. (2) Strešine morajo biti v istem naklonu 40º do 45º. Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona je dopusten na: • cerkvah in vilah, mrliških vežicah in drugih izjemnih javnih objektih, • v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo obstoječega objekta, enako velja tudi za nadomestitev objekta, ko se ohranja prvotno oblikovanje objekta, • če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m. (3) Ravna streha je dopustna le: − v primeru ureditev terase za gostinsko dejavnost,

21

− v primeru prekritja vkopanega dela objekta pod terenom. (4) Klet: vsi objekti so lahko podkleteni. Površina kleti je lahko večja od zazidane površine pritličja stavbe. Število etaž kleti pod zemljo ni omejeno, če sestava tal (geomehanika) to dopušča. (5) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti simetrično dvokapnico v naklonu 40º do 45º, enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oz. nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. V primeru nižjega pomožnega objekta ob visoki osnovni stavbi, je lahko streha pomožnega objekta izvedena tudi tako, da je med kapom osnovne strehe in slemenom pomožnega objekta presledek (osnovna streha se ne podaljša nad pomožni objekt), naklon strešine pomožnega objekta mora biti enak naklonu strešine osnovnega objekta. Vrtne ute, kioski in začasni objekti imajo lahko šotorasto streho. OBVEZNA RAZLAGA prve alineje 3. odstavka 23. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj, Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/07 z dne 5.10.2007 »Ravna streha je dopustna le:

− v primeru ureditev terase za gostinsko dejavnost,« določa, da je ravna streha za ureditev terase dopustna tudi v primeru, ko je investitorjeva dejavnost širša, npr. nastanitev gostov oziroma oskrbovancev, ki vključuje gostinsko dejavnost kot svoj del.

24. člen

GRADBENI MATERIALI Strehe morajo biti krite s kritino sive barve. Svetla pločevinasta kritina, ki ne oksidira in ima močan odsev, ni dopustna. Pločevinasta kritina ali gladka kritina iz drugih materialov je dopustna izjemoma na strehah z nižjim naklonom od 40º in na visokogorskih planinskih postojankah. Te strehe ne smejo imeti povsem gladke strešine brez teksture. Bakrena kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih in vilah.

25. člen VZDRŽEVALNA DELA, ADAPTACIJE, REKONSTRUKCIJE, DOZIDAVE IN NADZIDAVE (1) Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. (2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. (3) Dozidava objekta se šteje do povečanja površine objekta za 25% zazidane površine, povečanje nad 25% se po tem odloku obravnava za novogradnjo objekta, ki se priključi osnovnemu objektu.

22

26. člen RUŠITEV V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.

27. člen POMOŽNI OBJEKTI (1) Pomožni objekti izven ureditvenih območij morajo biti pretežno izvedeni v lesu, dopustni so le točkovni temelji in montažni betonski stebri. Pri oblikovanju je treba upoštevati razmerja in oblikovanje tradicionalnih pomožnih objektov. Vrste pomožnih objektov za kmetijstvo, ki se postavljajo izven ureditvenih območij naselij so kozolec, senik, hlev s senikom, čebelnjak. • Kozolec je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Pri obnovi in nadomestitvi je treba uporabljati les, dopustni so betonski temelji in betonski stebri. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. • Senik je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Senik je zgrajen tako, da je v njem omogočeno dobro prezračevanje. Dopustni so betonski temelji, sicer pa je uporabljen material les. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Senik nima bivalnega prostora. • Hlev s senikom (lahko tudi brez) in njemu sorodni pomožni objekti, je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za zatočišče živine na paši ter za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Hlev je običajno zidan (masivna konstrukcija), senik, ki je postavljen na masiven hlev pa je lesen in ima vse značilnosti senika. Temelji so lahko betonski, masiven obod – zid hleva je lahko zidan ali betonski. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Hlev s senikom nima bivalnega prostora. Hlev s senikom in njemu sorodni pomožni objekti, ki imajo masiven podstavek, se lahko urejajo le kot nadomestitve na lokacijah nekdanjih takšnih objektov. • Čebelnjak je pomožni objekt za kmetijstvo, ki je namenjen gojenju čebel in pridelavi medu. V čebelnjaku je lahko prostor za spravilo potrebne opreme za gojenje čebel. Temelj in podstavek sta lahko betonska, sicer pa je uporabljen material les. Čebelnjak nima bivalnega prostora. Navedeni pomožni objekti nimajo bivalnih prostorov in ne priključkov na infrastrukturna omrežja in naprave. (2) Pomožni objekti morajo biti izvedeni tako, so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru. Pomožni objekti, ki so postavljeni stikoma z osnovnim objektom, morajo biti iz lesa, dopustni so le točkovni temelji. Izvedeni morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. (3) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris. Dopusten je po en pomožen objekt, v katerem naj bodo združene vse potrebe k osnovnemu objektu. Dodatno je dopustna še samostojna vrtna uta.

23

(4) Vrtne ute morajo biti lesene. Stojnice morajo biti lesene, streha mora biti lesena, platnena ali iz plastificiranega tekstila. (5) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne. (6) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe. Dopustne so kritine ali druge tehnološke rešitve za izrabo energije, vendar te ne smejo odstopati od strešne ravnine in ne smejo presegati max. vertikalnega gabarita. (7) Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oz. gospodarskega poslopja. (8) Plinske cisterne, ki so vidne iz javnih površin, morajo biti obdane z lesenim zaslonom (ograjo) in prekrite z dvokapno streho.

1.9 OBLIKOVANJE DRUGIH POSEGOV 28. člen

(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoža in podredi obstoječim razmeram v prostoru. (2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

29. člen (1) Ulična - urbana oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. (2) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. (3) Utripajoče svetlobne reklame so dopustne pod višino kapu in do površine 1 m². (4) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj na višini 2,5 m nad površino za pešce. (5) Trajno postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.

30. člen (1) Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi lesenimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi. Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih. (2) Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. (3) Protihrupne ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Protihrupne ograje v naseljih naj bodo arhitekturno oblikovane kot ograje zemljišč in ne kot ograje prometnih površin. Uporaba plastičnih, steklenih ali ploskovnih kovin elmentov ni primerna.

24

31. člen Ureditve rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij morajo biti izvedene brez ograj, dopustne so le lesene ograje okrog manež. Postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne.

32. člen (1) Po gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje uporabljati praviloma samonikle vrste. (2) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, je potrebno uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. (3) Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oz. krajinsko oblikovani. (4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugih ureditev na višje ležečih parcelah morajo biti izvedene tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.

33. člen Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov. Drevesa in grmičevje ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati.

34. člen (1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja. (2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je potrebno: • ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo, • ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti, • ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.

35. člen Po končani rabi je potrebno peskokope, kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo prostora (na primer gozd, kmetijske površine).

25

1.10 POGOJI ZA OBLIKOVANJE V UREDITVENIH ENOTAH 36. člen

Merila in pogoji za oblikovanje so določeni za naslednje ureditvene enote: v vas h hoteli e prostostoječe stanovanjske (enodružinska) hiše d delavnice, manjši dvoranski objekti x svojstveno oblikovanje w počitniške hiše f infrastrukturni objekti in naprave

37. člen UREDITVENA ENOTA VAS (v) (1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. (2) Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja: • tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4, • višina: P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm (pojasnilo: nižje višine stavb so dopustne, vendar niso posebej predpisane); št. etaž kleti (pod zemljo) ni omejeno, • streha: 40-45º, enak naklon strešin, sleme v vzdolžni smeri stavbe. (3) Za oblikovanje gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja: • tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,5, • višina gospodarskih poslopij: višina: največ P+M, max višina kapa je 10 m. Klet pod nivojem urejenega terena je dopustna, • višina obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: največ P+1+M, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm. • streha: 40-45º, enak naklon strešin, sleme v vzdolžni smeri stavbe: • pri velikih razponih (širine stavbe nad 15m) je dopustna ravna streha ali streha z nižjim naklonom od predpisanega. (4) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin. (5) Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev (zaključek lesene obloge) izvedena vodoravno. (6) Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu. (7) Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni v ravnini strehe in s frčadami. Razporeditev in razmerje strešnih odprtin mora biti usklajeno s celotno fasado objekta in strehe. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Frčada je lahko pokrita z eno strešino (»na fertah«), ki ne sme segati do slemena strehe ali dvema strešinama, ki morata imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10%). Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. (8) Balkoni oz. ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oz. ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.

26

(9) Ograje balkonov oz. gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm. (10) Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. (11) Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do rjavi barvi. (12) Določbe tega člena veljajo tudi za gradnjo na zazidanih stavbnih zemljiščih izven naselij. OBVEZNA RAZLAGA Drugega stavka 8. odstavka 37. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj, Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/07 z dne 5.10.2007 »Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.« določa, da so balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah dopustni v vsaki etaži, ki ležijo višje od terena.«

38. člen UREDITVENA ENOTA HOTELI (h) V ureditveni enoti hoteli (h) za oblikovanje gostinskih objektov velja: - dopusten je nižji naklon strešin od zgoraj predpisanega naklona. Oblikovanje novih objektov mora biti skladno z okolico, zgleduje naj se po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture.

39. člen ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (zazidava manjšega merila) – “e” Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »e« - zazidava manjšega merila, veljajo naslednja merila in pogoji: (1) URBANISTIČNO OBLIKOVANJE: • indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 20% zemljišča mora biti ozelenjenega, • v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna do štiri stanovanja, • novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Manjši odmik je dopusten, če ni možna drugačna ureditev zaradi ozke parcele ali oblikovanosti terena, • dopustna je postavitev enega samostojnega pomožnega objekta na gradbeni parceli do površine 30m². (2) ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE STAVB: • stanovanjske stavbe: • višina: največ K+P+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm. • stavbe za terciarne in kvartarne dejavnosti: • višina: do K+P+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom.

39.a člen UREDITVENA ENOTA DVORANSKI OBJEKTI (d) Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »d« veljajo naslednja merila in pogoji: - URBANISTIČNO OBLIKOVANJE:

• odmiki: o min. 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4 m) je

dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba

27

venca do 8 m nad urejenim terenom. o objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih

parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.

(2) ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE: • višina: max. vertikalni gabarit znaša: K+P+1, pri čemer je lahko višina

strešnega venca oz. kapi največ 10m nad urejenim terenom, • na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne

prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine,

• dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase,

• poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam,

• parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na gradbeni parceli.

40. člen UREDITVENA ENOTA POČITNIŠKE HIŠE (w) Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »w« - počitniške hiše veljajo naslednja merila in pogoji: (1) URBANISTIČNO OBLIKOVANJE: • na posamični parceli je dopusten po en objekt, • dopustna je postavitev enega samostojnega enostavnega pomožnega objekta za lastne potrebe na gradbeni parceli. (2) ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE STAVB: • tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4, • višina: največ K+P+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 50 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 40 cm.

41. člen UREDITVENA ENOTA POSAMIČNI OBJEKTI S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x) (1) V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati. Dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin. Dopustna je tudi ravna streha. (2) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj bo pri tem skladno z okolico in naj se zgleduje po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture.

41.a člen UREDITVENA ENOTA INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE (f) Ureditvena enota »f – infrastrukturni objekti in naprave« ureja območja z objekti in napravami za infrastrukturo (RTP, HE, ČN....), ki imajo svojstven izgled. Odmiki od meje gradbene parcele so ob soglasju soseda lahko manjši od 4 m.

28

1.11 POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL 42. člen

(1) Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom, komunalnimi in energetskimi priključki. (2) Velikost gradbene parcele se določi glede na: • namembnost in velikost objekta, pomožne objekte, oblikovanost zemljišča, lego sosednjih objektov, obstoječih parcelnih mej in lastništva, • dostope in dovoze z javne ceste, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje, poteka komunalnih in energetskih vodov, • sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup). (3) Na območju za stanovanja (SE in SK) se velikost gradbene parcele določi tako, da je indeks zazidanosti med 0,1 in 0,3. Na strmih in reliefno razgibanih legah je velikost gradbene parcele za stanovanjske objekte lahko tudi do 50% večja. (4) Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo. (5) Pri določanju gradbene parcele za proizvodne dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potrebni manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije. (6) Širina dovoza na gradbeno parcelo in do objekta mora biti najmanj 3,5 m, razen za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti, kjer mora biti dovoz na gradbeno parcelo širok najmanj 6. (7) Za stanovanjska območja višje gostote ter druga območja, kjer je dopustna izgradnja večjih objektov, je potrebno pri določanju gradbene parcele upoštevati potrebne površine za obstoječo ali predvideno gostoto poselitve, povečano število avtomobilov, potrebe po kakovostnih skupnih oz. odprtih prostorih. (8) Za obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva dejanska velikost zemljišča – stavbišča. Pri urejanju teh objektov niso dopustne: dozidave in nadzidave, povečevanje kapacitet (ležišč, števila stanovanj, števila gostinskih sedežev...), uporabnih površin in višine objekta. 1.12 POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

43. člen (1) V rezervatih planirane prometne infrastrukture ni dopustna gradnja novih objektov in naprav. Dozidave in nadzidave, rekonstrukcije obstoječih objektov v varstvenem pasu cest so dopustne s soglasjem upravljavca prometne infrastrukture. V varstvenih pasovih obstoječe infrastrukture se posegi izvajajo pod pogoji predpisov in pogojev upravljalcev infrastrukture.

44. člen (1) Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost. (2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve. (3) V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika. Objekti ob lokalnih cestah morajo biti od roba vozišča odmaknjeni najmanj 2 m, razen v

29

območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina), kjer se ohranja tradicionalna strnjenost zazidave. (4) Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne oz. lokalne ceste in kolesarske steze. (5) Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih cest. (6) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali iz parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti.

45. člen (1) Parkirišča za dejavnosti je potrebno praviloma zagotoviti na lastnem zemljišču. Za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti. (2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na gradbeni parceli objekta, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja občinske uprave Občine Bohinj. Občinska uprava soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin. (3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti. (4) Parkirišča v bližini državnih cest morajo biti fizično ločena od državnih cest. (5) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev. (6) Parkirišča, ki po površini presegajo 200 m², je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev. (7) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom (oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja - plot).

46. člen (1) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost v objekte ne poslabša. (2) Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti. (2) Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.

47. člen Za izračun potrebnega števila parkirišč veljajo naslednja merila: • stanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje • poslovni prostori, uprava (pisarne) 1 PM/30m² neto površine

30

• poslovni prostori, uprava delo s strankami 1 PM/20m² neto površine • trgovina 1PM/30m² koristne/prodajne

površine oz. min. 2PM na posamezen lokal/trgovino v primeru posamične lokacije

• gostinstvo 1 PM/4 sedeže in najmanj 5PM na posamezen lokal, ter 1PM za 2-6 ležišč v gostinskem nastanitvenem objektu

• kino, kulturni dom, gledališče 1 PM/5-10 sedežev • cerkev 1 PM/10-20 sedežev • športno rekreacijska igrišča 1 PM/250 m² in 1PM/10-15 obiskovalcev • obrt, storitve, proizvodnja 1 PM/50-70 m² neto površine

ali 1PM/3 zaposlene

Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM v primeru posamične lokacije parkirišča. 1.13 POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO OPREMLJANJE

48. člen (1) Med komunalne naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni sistemi. (2) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem varnosti. (3) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oz. vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oz. zasadi s samoniklimi grmovnicami. (4) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine niso dopustne. (5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasen priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.

49. člen ODVAJANJE ODPADNIH VODA (1) Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice. Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj. (2) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje. (3) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža na čistilno napravo pooblaščena organizacija. Na območjih, kjer ni planirane javne kanalizacije, je dopustna gradnja manjših bioloških čistilnih naprav.

50. člen

31

ENERGETSKO OMREŽJE Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri kakovostnih pogledov z javnih površin na naravne in prostorske dominante. Elektro omrežje naj se v naseljih izvaja v čim večji meri pod nivojem terena (kabelsko).

51. člen TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Oddajnike za potrebe mobilnih komunikacij je treba locirati na vizualno manj izpostavljenih in nedominantnih lokacijah, prav tako ne v smeri kakovostnih pogledov na naravne ali ustvarjene kakovostne dominante.

52. člen ODSTRANJEVANJE ODPADKOV Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje.

53. člen VARSTVO PRED POŽAROM (1) Pri urejanju in poseganju v prostor je upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati: 1. pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, 2. potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev, 3. prometne in delovne površine za intervencijska vozila, 4. vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. (2) Za zagotavljanje varnosti pred požarom je potrebno na območjih brez hidrantnega omrežja zagotoviti požarne bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost. (3) Z gradnjo in ureditvami v prostoru se ne sme omejiti ali preprečiti dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. 1.14 POGOJI ZA VARSTVO VODA

54. člen (1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost. (2) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija.

55. člen Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je upoštevati vodna in priobalna zemljišča vodotokov v širini 15m od vodnega zemljišča za vode 1.reda: Sava Bohinjka, za ostale vodotoke, potoke, hudournike in suhe hudourniške struge (vode 2. eda) pa priobalna zemljišča v širini 5m od vodnega zemljišča.

56. člen Pri posegih v vodni svet za potrebe rekreacije je potrebno ohraniti zveznost vodnega telesa, spremembe pretoka nizkih in srednjih voda niso dopustne. Posegi morajo biti izvedeni tako, da so v največji možni meri ohranjene naravne lastnosti vodnega sveta. 1.15 MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE

32

57. člen (1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote in zavarovana območja niso dopustni. (2) V območju urejanja s PUP so posebna varstvena območja: SI 3000044 Bohinjska Bela – melišča SI 3000019 Nemški Rovt SI 30000259 Bohinjska Bistrica SI 5000019 Julijska Alpe –Triglav SI 3000018 Jereka SI 5000001 Jelovica SI 30000110 Ratitovec (3) Za vse posege v območju naravnih vrednot je potrebno ravnati v skladu s predpisi o ohranjanju narave. (4) Območja ohranjanja narave se varujejo na podlagi predpisov za ohranjanje narave. Evidenca območij ohranjanja narave je priloga PUP (glej tabelo 2) in je razvidna v grafičnem prikazu v merilu 1:25.000. 1.16 MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

58. člen (1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturne spomenike ali evidentirano kulturno dediščino, niso dopustni. (2) Območje urejanja je v območju kompleksnega varstva kulturne dediščine. Pri izvajanju posegov je potrebno ravnati v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine. (3) Za vse posege v območju varstva kulturne dediščine je potrebno ravnati v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine. (4) Območja varstva kulturne dediščine se varujejo na podlagi predpisov za varstvo kulturne dediščine. Evidenca območij varstva kulturne dediščine je priloga PUP (glej tabelo 3) in razvidna v grafičnem prikazu v merilu 1:25.000. 1.17 POSEBNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

59. člen

V Srednji vasi je na parcelah št. 3/1, 3/2 in 3/3, k.o. Bohinjska Srednja vas, v območju 19 SK 1 z ureditveno enoto (x) dopustno postaviti mrliško vežico in urediti poslovilni prostor, brez urbanističnih in arhitekturnih pogojev. Za posege na obstoječem stanovanjskem objektu veljajo določbe za oblikovanje ureditvene enote »v«.

III. KONČNE DOLOČBE

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bohinj (Uradni vestnik Gorenjske 6/89) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

78. člen Na osnovi navedenih pogojev se izdeluje lokacijska dokumentacija, ki mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju posameznega posega, po stopnji podrobnosti in komplementarnosti, pa tudi po naravi posega.

79. člen

33

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v proctor zahteva podrobno ali širšo analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno: - za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo

dejavnostjo, - za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so

nastale postopoma skozi daljše obdobje, - za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih

prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora,

- za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja. Analiza iz prvega odstavka tega člena se pripravi kot strokovna podlaga pred izdelavo lokacijske dokumentacije. Občinski upravni organ lahko v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za nov poseg v proctor pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev.

80. člen Prostorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri pristojnem upravnem organu in strokovni službi za urejanje prostora in varstvo okolja SO Radovljica.

81. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni list RS, št. 45/98 z dne 12.6.1998 vsebuje naslednje končne določbe:

6. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/99 z dne 30.4.1999 vsebuje naslednje končne določbe:

4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99 z dne 29.10.1999 vsebuje naslednje končne določbe:

3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Odlok o spremembi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/00 z dne 24.3.2000 vsebuje naslednje končne določbe:

10. člen

34

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/01 z dne 2.10.2001 vsebuje naslednje končne določbe:

5. člen (1) Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje planske

celote Bohinj so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Bohinj, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Radovljica.

6. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

7. člen (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine

Bohinj. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/05 z dne 8.4.2005 vsebuje naslednje končne določbe:

8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 5/05 z dne 7.10.2005 vsebuje naslednje končne določbe:

4. člen Ta sprememba in dopolnitev odloka začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Odlok o (9) spremembah in dopolnitvah prostorskih in ureditvenih pogojev za območje planske celote Bohinj- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/06 z dne 7.4.2006 vsebuje naslednje končne določbe:

8. člen Prostorski akt je na vpogled na Občini Bohinj.

9. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

10. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Odlok o (10) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto Bohinj (krajše: PUP PC Bohinj)- Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/06 z dne 6.10.2006 vsebuje naslednje končne določbe:

60. člen

35

S sprejetjem PUP za PC Bohinj prenehajo veljati dosedanji odloki o PUP za plansko celoto Bohinj (UVG, št. 6/89, Ur.l.RS, št.45/98, UVOB, št. 3/99, 7/99, 8/99, 2/00, 7/01, 6/00, 2/05, 3/06) in Zazidalni načrt Polje (ZN 21-253/75).

61. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Bohinj.

62. člen Nadzor nad izvajanjem prostorskega izvedbenega akta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

63. člen Prostorski izvedbeni akt je na vpogled na Občini Bohinj. Odlok o (11) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto Bohinj -Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/09 z dne 4.12.2009 vsebuje naslednje končne določbe:

20. člen Odlok o prostorskem aktu se tolmači na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del prostorskega akta. Strokovna pojasnila o prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba občine Bohinj. Uradne razlage odloka o prostorskem aktu sprejema občinski svet.

21. člen

Enajste spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za PC Bohinj so občanom in drugim zainteresiranim stalno na vpogled pri upravnem organu občine Bohinj, pristojnem za urejanje prostora in na upravni enoti v Radovljici.

22. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

23. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Bohinj. OPOMBA V skladu s sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Radovljica za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Radovljica za obdobje 1986-1990, oba za območje Občine Bohinj- sestavine prostorskega plana Občine Bohinj, so na stavbnih delih predmetnih zemljišč dopustne naslednje namembnosti objektov oz. dejavnosti: - na stavbnem delu zemljišč parcelnih številk 863, 467, 821, 107, 108, 109 in 1279/1 vsa k.o. Savica, je dopustna samo gradnja kmetijskih objektov. (UVOB št. 5/2004) - na stavbnem delu zemljišča parc. št. 41/3 k.o. Savica je dopustna samo gradnja shrambnega in garažnega prostora za kmetijsko mehanizacijo (UVOB št. 68/1998) - na stavbnem delu zemljišča parc. št. 415 k.o. Bohinjska Češnjica je dopustna samo gradnja garaže za kmetijske stroje (UVOB št. 68/1998) - na stavbnem delu zemljišč parc. št. 1045, 1057, 1056 in 1053, vsa k.o. Bohinjska Češnjica je dopustna samo gradnja hleva in pomožnih gospodarskih objektov (UVOB št. 68/1998)

36

- na stavbnem delu zemljišča parc. št. 834 k.o. Savica, je dopustna samo gradnja poslopja za kmetijske stroje (UVOB št. 5/2004) - na stavbnem delu zemljišč parc. št. 970 in 971 k.o. Savica, je dopustna samo gradnja gospodarskih objektov s pripadajočo infrastrukturo-širitev kmetije (UVOB št. 5/2004)

37

PRILOGA 1 K ODLOKU: SEZNAM OBMOČIJ UREJANJA IN UREDITVENIH ENOT Tabela 1: Območja urejanja in ureditvene enote v PUP za plansko celoto Bohinj Naselje oznaka

Naselje-ime nam. raba (po prost.

planu)

namenska raba podrobna

(PUP)

Območje urejanja (PUP)

Ureditvena enota (PUP)

Urejanje s PIN

1

Bitnje S DC 01 DC 1 x

1

Bitnje S EE 01 EE 1 f

1

Bitnje S SE 01 SE 1/1 v

1


1


1


1

Bitnje S SK 01 SK 1/1 v

1


1


2 Bohinjska Bistrica C DK 02 DK 1/1 x 2 Bohinjska Bistrica C DK 02 DK 1/2 x 2 Bohinjska Bistrica O MP 02 MP 1 d 2 Bohinjska Bistrica O OC 02 OC 1 f 2 Bohinjska Bistrica P OV 02 OV f 2 Bohinjska Bistrica P PD 02 PD v 2 Bohinjska Bistrica T SE 02 SE e 2 Bohinjska Bistrica C SK 02 SK v 2 Bohinjska Bistrica S ZK 02 ZK zk 3 Bohinjska Češnjica P PD 03 PD 1 d 3 Bohinjska Češnjica Sz SE 03 SE 1 v OPPN 3 Bohinjska Češnjica S SE 03 SE 2 v 3 Bohinjska Češnjica S SE 03 SE v 3 Bohinjska Češnjica S SK 03 SK 1/1 v 3 Bohinjska Češnjica S SK 03 SK 1/2 v 3 Bohinjska Češnjica S SK 03 SK v 4 Brod S DC 04 DC 1 x 4 Brod S SK 04 SK v 4 Brod S SK 04 SK 1 v 4 Brod S SK 04 SK v 4 Brod S SK 04 SK v 4 Brod S SK 04 SK v 4 Brod S SK 04 SK v 4 Brod S SK 04 SK v 7 Jereka S DC 07 DC 1 x 7 Jereka S SE 07 SE v 7 Jereka S SK 07 SK 1/1 v 7 Jereka S SK 07 SK 1/2 v 7 Jereka S SK 07 SK 2/1 v

38

7 Jereka S SK 07 SK 2/2 v 7 Jereka S SK 07 SK 2/3 v 7 Jereka S SK 07 SK 2/4 v 7 Jereka S SK 07 SK 2/5 v 7 Jereka S SK 07 SK 2/6 v 7 Jereka S SK 07 SK v 7 Jereka S SK 07 SK v 8 Kamnje S SE 08 SE 1/1 v 8 Kamnje S SE 08 SE 1/2 v 8 Kamnje S SE 08 SE 1/3 v 8 Kamnje S SE 08 SE 1/4 v 8 Kamnje S SE 08 SE 1/5 v 8 Kamnje S SK 08 SK 1/1 v 8 Kamnje S SK 08 SK 1/2 v 8 Kamnje S SK 08 SK 1/3 v 8 Kamnje S SK 08 SK 1/4 v 8 Kamnje S SK 08 SK 2/1 v 8 Kamnje S SK 08 SK 2/2 v 8 Kamnje S SK 08 SK 2/3 v 8 Kamnje S SK 08 SK 2/4 v 8 Kamnje S SK 08 SK 2/5 v 10 Laški Rovt S SE 10 SK 2/1 v 10 Laški Rovt S SE 10 SK 2/2 v 10 Laški Rovt S SK 10 SK 1 v 11 Lepence S SK 11 SK 1 v 11 Lepence S SK 11 SK v 12 Nemški Rovt S DC 12 DC x 12 Nemški Rovt S SK 12 SK 1/1 v 12 Nemški Rovt S SK 12 SK 1/2 v 12 Nemški Rovt S SK 12 SK 1/3 v 12 Nemški Rovt S SK 12 SK 1/4 v 12 Nemški Rovt S SK 12 SK 1/5 v 12 Nemški Rovt S SK 12 SK 1/6 v 12 Nemški Rovt S SK 12 SK v 13 Nomenj P IG 13 IG v 13 Nomenj C Izp 13 Izp 1 v 13 Nomenj S SE 13 SE v 13 Nomenj S SK 13 SK 1/1 v 13 Nomenj S SK 13 SK 1/2 v 13 Nomenj S SK 13 SK 1/3 v 13 Nomenj S SK 13 SK 1/4 v 13 Nomenj S SK 13 SK 1/5 v 13 Nomenj S SK 13 SK 1/6 v 13 Nomenj S SK 13 SK v 15 Polje S SE 15 SE v 15 Polje T MT 15 MT 1 v 15 Polje S SE 15 SP v 15 Polje S SE 15 SE 1 v 15 Polje S SK 15 SK 2/1 v 15 Polje S SK 15 SK 2/2 v 15 Polje S SK 15 SK 2/3 v 15 Polje S SK 15 SK 1 v 15 Polje T SP 15 SP w 16 Ravne v Bohinju T MT 16 IG 1 v 16 Ravne v Bohinju T MT 16 IG 2 v

39

16 Ravne v Bohinju T MT 16 MT 2 v 16 Ravne v Bohinju T MT 16 MT 1 v 16 Ravne v Bohinju S SE 16 SE v 16 Ravne v Bohinju S SK 16 SK 1 v 16 Ravne v Bohinju S SK 16 SK v 18 Savica S SK 18 SK 1 v 18 Savica S SK 18 SK v 19 Srednja vas v

Bohinju C DC 19 DC 1 x

19 Srednja vas v Bohinju

P PD 19 PD 1 v


S SE 19 SE 1/1 v


S SE 19 SE 1/2 v


S SE 19 SE 1/3 v


S SE 19 SE v


Sd SE 19 SE v


Sld4 SE 19 SE 2 v OPPN


S SK 19 SK 1 v, x


S SK 19 SK v


Sd SK 19 SK 2 v

23 Žlan S SK 23 SK 1 v 24 Log S SE 24 SE v 24 Log S SK 24 SK v

oznaka podrobne namenske rabe površin, določene s PUP

naziv podrobne namenske rabe površin (UL RS 20/2003)

SE območja eno in dvo stanovanjskih stavb

SK stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi

SP območja počitniških hiš MT območja za gostinstvo in turizem

MP območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti

PD območja proizvodnih dejavnosti DC cerkev DK območja kulture EE območja za oskrbo z električno energijo OC območja za čiščenje voda OV območja za oskrbo z vodo ZK pokopališča I območja cestne infrastrukture IP območja prometnih površin izven vozišča IZ območja železnice IZp železniška postaja

40

PRILOGA 2 K ODLOKU: OBMOČJA OHRANJANJA NARAVE Seznam OBMOČIJ OHRANJANJA NARAVE je priloga k prostorskim ureditvenim pogojem iz naravovarstvenih smernic ZRSVN, Območna enota Kranj. Digitalni prikaz območij ohranjanja narave je pripravljen na podlagi posredovanih podatkov ZRSVN. Glede na vsebino in naravovarstveni pomen imajo deli narave naslednje varstvene statuse: • zavarovana območja:

− NS – naravni spomenik, − NR – naravni rezervat, − SNR – strogi naravni rezervat, − KP – krajinski park, − RP – regijski park, − NP – narodni park,

• naravne vrednote: − NVDP - naravna vrednota državnega pomena, − NVLP - naravna vrednota lokalnega pomena, − predlog za zavarovano območje (pNS, pNR, pSNR, pKP, pRP, pNP) je del

narave, ki ima tolikšno naravovarstveno vrednost, da bi bilo potrebno zanj sprejeti akt o zavarovanju; • EPO - ekološko pomembno območje,

− Predlagano ekološko pomembno območje (pEPO) je del narave, ki je bil na novo evidentiran in ovrednoten, ter za katerega se upravičeno domneva, da ima lastnosti, zaradi katerih bo določen za ekološko pomembna območja; • PosVO - posebno varstveno območje. Legenda oznak in okrajšav v tabelah: • EVID.ŠT. – evidenčna številka zavarovanih območij oz. naravnih vrednot; • IME – ime zavarovanega območja, naravne vrednote, habitatnega tipa, ekološko pomembnega območja oz. posebnega varstvenega območja; • KODA – koda ekološko pomembnega območja iz Uredbe o ekološko pomembnih območjih ali koda posebnega varstvenega območja iz Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000); • ZVRST - zvrst naravne vrednote, in sicer:

- geomorf – geomorfološka površinska naravna vrednota, - geomorf – geomorfološka podzemeljska naravna vrednota, - geol – geološka naravna vrednota, - hidr – hidrološka naravna vrednota, - bot – botanična naravna vrednota, - zool – zoološka naravna vrednota, - drev – drevesna naravna vrednota, - ekos – ekosistemska naravna vrednota, - onv – oblikovana naravna vrednota, - kraj – krajinska vrednota;

• NZ - naravna znamenitost

41

Tabela 2: Seznam območij ohranjanja narave v PUP za plansko celoto Bohinj Tabela 2.1: Seznam NARAVNIH VREDNOT v PUP za plansko celoto Bohinj EVID ŠT. IME NV ZVRST 5070 Jereka – jesen drev 5073 Mošenjska planina - lipa drev 5037 Sovražnik - vrtače geomorf 1249 Ajdovski gradec geomorf 588 Ribnica - soteska geomorf 5304 Dobrava zahodno od Bohinjske Bistrice geomorf

5303 Bohinjska Bistrica - osamelec geomorf 749 Blatnica - korito geomorf 5307 Bohinjska Bistrica – rečna terasa Save Bohinjke geomorf

1460 Koritnica – soteska pri Nomnju geomorf 189 Mostnica z Ribnico - vodotok hidr 267 Sava Bohinjka - vodotok hidr 521 Grmečiški slap hidr 589 Bistrica - izvir hidr 761 Pirašica - izvir hidr 1461 Bezenski slap hidr 1922 Bistrica pri Bohinjski Bistrici - vodotok hidr

2561 Potok pod Kovačevcem hidr

2562 Nomenj – mrtvica na levem bregu Save Bohinjke hidr

4920 Soteska - slapišče hidr

4965 Brod pri Bohinjski Bistrici - mrtvica hidr

4997 Pod Koritom – mrtvica na desnem bregu Save Bohinjke hidr

4998 Plavžarica - potok hidr 5282 Strženica hidr 5284 Belca - potok hidr 5390 Kajdižovec – hudournik v Soteski pri Bohinju hidr

36 Črna prst bot 116 Za Blatom bot 298 Soteska – nahajališče severne linejke bot

3941 Soriška planina – rastišče subalpinske flore bot

42

Tabela 2.2: Seznam ekološko pomembnih območij - EPO v PUP za plansko celoto Bohinj

KODA IME STATUS 45 Črna prst - Rodica EPO 98 Soteska – rastišče linejevke EPO 99 Ratitovec - Jelovica EPO 107 Bohinjsko jezero s Savico

ter Sava Bohinjka z Mostnico in Ribnico

EPO

135 Za blatom – barje na Jelovici

EPO

Tabela 2.3: Seznam NATURA 2000 v PUP za plansko celoto Bohinj

KODA IME STATUS SI3000018 Jereka pSCI SI3000019 Nemški Rovt pSCI SI3000044 Bohinjska Bela - melišče pSCI SI3000103 Blato na Jelovici pSCI SI3000110 Ratitovec pSCI SI3000253 Julijske Alpe pSCI SI3000259 Bohinjska Bistrica pSCI SI5000001 Jelovica SPA SI5000019 Julijske Alpe - Triglav SPA

43

PRILOGA 3 K ODLOKU: SEZNAM VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE Tabela 3.1: Seznam kulturne dediščine iz registra kulturne dediščine (KD RKD) v PUP za plansko celoto Bohinj

EŠD Ime kat.

spom.

Objava SPD

17 Bitnje v Bohinju - Cerkev Marije vnebovzete

1 1 odločba, št. 660-00-3/00

22 Blatni graben - Pantzova žičnica 1 2 Ur.l. RS, št. 66/2001-3545

SDP

32 Bohinjska Bistrica - Arheološko najdišče Ajdovski gradec

2 valor

33 Bohinjska Bistrica - Bohinjski predor 2 34 Bohinjska Češnjica – Znamenje 2 610 Ravne v Bohinju - Ambient kašč Ravne

12, 13, 14, 18 2 valor

685 Srednja vas v Bohinju - Arheološko najdišče Srednja Vas

2

686 Srednja vas v Bohinju - Kašča Srednja vas 8

1 0 odločba, št. 24/20-49

1644 Brod - Cerkev sv. Marije Magdalene 2 1645 Nemški Rovt - Cerkev sv. Ahaca 2 2296 Srednja vas v Bohinju - Cerkev sv.

Martina 1 1 odločba, št.

660-00-17/01

2297 Jereka - Cerkev sv. Marjete 1 1 Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 1/2004-1

7593 Julijske Alpe – TNP 2 valor 8117 Bohinj - Bohinjska železnica 2 9483 Bohinjska Bistrica - Vojaško pokopališče

iz prve svetovne vojne

2

9485 Jelovica - Spominsko znamenje NOB na Lipniški planini

2

9486 Jelovica - Spomenik NOB na Mošenjski planini

2

10145 Srednja vas v Bohinju – Stopnice 2 10146 Srednja vas v Bohinju - Vas 2 10289 Bitnje v Bohinju - Vas 2 10292 Bohinjska Bistrica – Vas 2 1 10293 Brod - Rojstna hiša pisatelja Janeza

Mencingerja 1 1 Uradni vestnik

Občine Bohinj, št. 3/2001-4

10294 Brod – Vas 2 10295 Jereka – Vas 2 10297 Nemški Rovt - Hiša Nemški Rovt 5 2 10298 Nemški Rovt – Vas 2 10299 Ravne v Bohinju - Kašča Ravne 12 2 10300 Ravne v Bohinju - Kašča Ravne 13 2 10301 Ravne v Bohinju - Kašča Ravne 14 2 10302 Ravne v Bohinju - Kašča Ravne 18 2 10303 Ravne v Bohinju – Vas 2 10305 Srednja vas v Bohinju – Pokopališče 2 10306 Srednja vas v Bohinju - Spomenik žrtvam 2

44

1. svetovne Vojne

10316 Savica - Spominska plošča Štefanu Rožiču 2 10389 Ravne v Bohinju - Spomenik padlim

borcem NOB 2

10535 Srednja vas v Bohinju - Kašča pri hiši Srednja vas 4

2

12855 Bohinjska Bistrica - Območje fužin na Pozabljenem

2

14140 Laški Rovt - Spominska plošča Janezu Maleju

2

14213

Kamnje v Bohinju - Spominska plošča kurirski postaji G-27

2

14214 Kamnje v Bohinju - Spominska plošča NOB

2

14215 Lepence - Spominsko znamenje 2 14216 Nomenj - Spomenik NOB 2 14217 Nomenj - Spominska plošča Janezu

Zupanu 2

14227 Žlan - Spominska plošča Francu Podlipniku

2

14638 Jelovica - Spominsko znamenje partizanom na Rovtarici

2

15164 Kamnje v Bohinju – Vas 2 15165 Savica – Vas 2 15166 Polje ob Bohinjski Bistrici - Vas 2 15167 Nomenj – Vas 2 15168 Lepence – Vas 2 15236 Nemški Rovt - Planina Na Vresju 2 15237 Nemški Rovt - Planina Pečana 2 15238 Nemški Rovt - Planina Za Šavnikom 2 15239 Nemški Rovt - Rovt Strme 2 15240 Nemški Rovt - Zaselek Lome v Bohinju 2 15241 Žlan - Vas 2 15242 Vrh Bače - Arheološko najdišče na

prelazu 2

15243 Jelovica - Spominsko znamenje NOB na Martinčku

2

15716 Bitnje v Bohinju - Spomenik talcem 2 15819 Jereka - Spominska plošča padlim

vaščanom v NOB 2

16371 Bohinjska Češnjica - Spominski plošči na gasilskem Domu

2

16909 Nemški Rovt - Spominska plošča kurirski postaji G-2

2

16910 Nemški Rovt - Spominska plošča padlim domačinom v NOB

2

17730 Bohinjska Češnjica - Arheološko najdišče Ajdovska Jama

2

17735 Srednja vas v Bohinju - Prazgodovinska gomila

2

17738 Savica - Arheološko območje Na selcih 2

45

17739 Bohinjska Bistrica - Arheološko območje Telečnica

2

17835 Jelovica - Lipniška planina 2 17837 Bohinjska Bistrica - Arheološko območje

Selo pri Ajdovskem gradcu

2

18484 Ravne v Bohinju - Planina Za Liscem 2 18485 Ravne v Bohinju - Ravenska planina in

planina Za Črno Goro

2

Tabela 3.2: Seznam kulturne dediščine iz registra kulturne dediščine (KD PRKD) v PUP za plansko celoto Bohinj

EŠD Ime kat.

spom. Objava SPD

410193 Jereka - Grobišče na sedlu 2 410195 Jereka - Domačija Jereka 17 2 410196 Jereka - Hiša Jereka 18 2 410197 Jereka - Domačija Jereka 22 2 410198 Jereka - Domačija Jereka 13 2 410199 Jereka - Domačija Jereka 11 2 410200 Jereka - Domačija Jereka 27 2 410201 Jereka - Domačija Jereka 35 2 410202 Bohinjska Češnjica - Voglarjeva hiša 2 410203 Bohinjska Češnjica - Domačija Bohinjska

Češnjica 85 2

410204 Srednja vas v Bohinju - Napajalno korito v vzhodnem delu vasi

2

410205 Srednja vas v Bohinju - Vaški trg s kapelico, lipo in vodnjakom

2

410206 Srednja vas v Bohinju - Domačija Srednja vas v Bohinju 44

2

410207 Srednja vas v Bohinju - Naselbina in grobišče Žale

2

410209 Srednja vas v Bohinju - Grobišče na Podojnicah

2

410212 Nomenj - Domačija Nomenj 35 2 410213 Nomenj - Hiša Nomenj 37 2 410214 Nomenj - Domačija Nomenj 24 2 410215 Nomenj -Šola Nomenj 26 2 410216 Nomenj - Domačija Nomenj 18 2 410217 Nomenj - Napajalno korito 2 410296 Bohinjska Češnjica - Arheološko najdišče

Dunaj in Trebež 2

420246 Jelovica - Mošenjska planina 2 440058 Nomenj - Bitenjska planina 2 480182 Polje – Razpelo 2 480193 Jereka - Košmrljeva žaga 2 480455 Pokljuka - Planina Javornica 2 480460 Bohinjska Bistrica – Grobišče 2 480467 Lepence - Grobišče Na Kremnu 2 480511 Jereka – Grobišče 2 480512 Lepence - Arheološko najdišče Spodnje

Gradišče 2

480513 Lepence - Arheološko območje Zgornje 2

46

Gradišče 480514 Nomenj - Naselbina na Goričici 2 480515 Soteska v Bohinju - Arheološko najdišče

Ajdovska luknja 2

480519 Žlan - Arheološko najdišče Groblje 2 480523 Bohinjska Češnjica – Vas 2 480532 Lepence - Domačija Lepence 4 2 480533 Nomenj - Hiša Nomenj 32 2 480542 Nomenj - Hemin plavž 2 480543 Lepence - Tovorniška pot 2 480544 Nomenj - Tovorniška pot skozi Štenge 2 480552 Srednja vas v Bohinju - Spominska

plošča padlim v drugi svetovni vojni 2

480553 Srednja vas v Bohinju - Spominska plošča na gasilskem domu

2

480562 Nomenj - Rojstna hiša Jožeta Ažmana 2 480564 Soteska v Bohinju - Spomenik talcem 2 480600 Brod - Arheološko najdišče 2 480604 Ravne v Bohinju - Spominska plošča

Jožetu Štendlerju 2

480618 Srednja vas v Bohinju - Kapelica sredi vasi

2

480619 Srednja vas v Bohinju - Znamenje na polju

2

480620 Srednja vas v Bohinju - Kapelica na polju 2 480621 Bohinjska Češnjica - Kapelica pred hišo

Bohinjska Češnjica 19 2

480622 Bohinjska Češnjica - Domačija Bohinjska Češnica 11

2

480623 Bohinjska Češnjica - Kapelica pred žago 2 480624 Bohinjska Češnjica - Hiša Bohinjska

Češnjica 2 2

480625 Jereka - Kapelica ob mostu 2 480626 Jereka - Kapelica ob potoku južno od

vasi 2

480627 Jereka - Znamenje ob cesti proti Spodnji dolini

2

480628 Bitnje - Kapelica sredi vasi 2 480629 Nomenj - Razpelo sredi vasi 2 480630 Polje - Hiša Polje 6 2 480631 Kamnje - Kapelica v vasi 2 480632 Savica - Kapelica ob križišču 2 480633 Savica - Kapelica ob mostu 2 490121 Jereka - Razpelo ob križišču 2 490252 Srednja vas v Bohinju - Hiša Srednja vas

v Bohinju 24 2

Tabela 3.3: Seznam POMEMBNEJŠIH OBMOČIJ KD v PUP za plansko celoto Bohinj

OPKD_ID oznaka ime natančnost površina opombe 63 58 Bohinj 5 38396.91 21 19 Lipniška dolina 5 8758.97

47

Tabela 3.3: Seznam OBMOČIJ KOMPLEKSNEGA VARSTVA v PUP za plansko celoto Bohinj

oznaka ime natančnost površina opombe 2 Bohinj 4 35599.27 EŠD Evidenčna številka dediščine iz RKD. Predlog Številka predloga za vpis v RKD. Enota je v postopku vpisa. Ime Ime enote Oznaka (*) pomeni, da lokacija ni določena v digitalni obliki. Kategorija Kategorija varstva:

1 -razglasitev za kulturni spomenik (enota je razglašena ali predvidena za razglasitev) 2 -varovanje v prostorskih aktih (kulturna dediščina)

Spomenik Vrsta spomenika (podatek je naveden samo za kulturne spomenike): 0 -neznano (delitev kulturni spomenik lokalnega / državnega pomena še ni dokončna) 1 -kulturni spomenik lokalnega pomena 2 -kulturni spomenik državnega pomena

SDP Kulturni spomenik državnega pomena: SDP – Enota je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena valor – Enota je valorizirana za razglasitev za SDP, vendar še ni bila razglašena za SDP.

OE Pristojna območne enota ZVKDS. Vse navedene enote spadajo v pristojnost ZVKD OE Kranj.

Območja kompleksnega varstva KD v odprtem prostoru Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (OdPSDP), UL RS, št. 11/99 so bila določena t.i. pomembnejša območja kulturne dediščine (OPKD). Za namen priprave strategije prostorskega razvoja Slovenije so bila območja dodatno preverjena in podrobneje opredeljena kot območja kompleksnega varstva KD v odprtem prostoru (OKVKD) – zgodovinsko okolje. Območja OKVKD so vključena v območja t.i. nacionalnih območij prepoznavnosti, ki so določena v odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04); podatki in meje teh območij se pridobijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj.

Občina Bohinj

Župan


Številka: 350-25/2008-29 Datum : 19.1.2010

Zadeva: PREDSTAVITEV STROKOVNO NAJPRIMERNEJŠE URBANISTIČNE IN ARHITEKTURNE REŠITVE ZA TURISTIČNO SREDIŠČE RIBČEV LAZ – DEL OBMOČJA T9/2 IZBRANE NA NATEČAJU Na podlagi 17. in 31. člena Statuta občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) vam pošiljam v obravnavo in sprejem: STROKOVNO NAJPRIMERNEJŠO REŠITEV ZA TURISTIČNO SREDIŠČE RIBČEV LAZ – DEL OBMOČJA T9/2 V skladu s 77. členom Poslovnika občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) bo kot poročevalec na seji sveta in delovnih teles sodeloval: - g. Brane Rozman u.d.i.a., v.svetovalec II za varstvo okolja in urejanje prostora Predstavitev projekta: -ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Aleš Žnidaršič u.d.i.a. s sodelavci Župan predlaga, da Občinski svet po opravljeni razpravi sprejme naslednji SKLEP: Občinski svet občine Bohinj sprejme predlagano rešitev za turistično središče Ribčev laz – del območja T9/2 Pripravil: Brane Rozman u.d.i.a. V.Svetovalec II za varstvo okolja in urejanje prostora

PREDLAGATELJ:

Župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.


OBRAZLOŽITEV: 0.1 PODATKI O PROJEKTANTIH IN ODGOVORNIH PROJEKTANTIH

Odgovorni projektant:

Aleš Žnidaršič,u.d.i.a.,

………………………………………………………………………………………….. (ime in priimek, strokovna izobrazba, identifikacijska

številka, osebni žig, podpis)

Načrti:

Projektant:

Aleš Žnidaršič,u.d.i.a.

Aleš Žnidaršič,u.d.i.a.

Metoda Mikuža 20, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/4269891 (naziv, naslov, telefon, )

0.2 OPIS REŠITVE URBANA UREDITEV Obravnavani prostor se nahaja v osrčju Bohinjske doline, kjer je neokrnjena narava bistvo vsega. V osrčju TNP, tam kjer edinstveno krajinsko podobo zariše Bohinjsko jezero z Julijci v ozadju, se v kraju Ribčev laz nahaja območje obdelave. Ta globalno leži na stični točki, od koder se pot nadaljuje v smeri Ukanca in Vogla proti zahodu ali Stare fužine na vzhodu. Iz stališča razvojnega turizma se je ob dostopni cesti razvila ponudba javnega interesa. Dana lokacija ima pomensko centralno vlogo v kraju in širšem območju, saj v sklopu grajenih (javnih) struktur ob trasi glavne ceste predstavlja programsko središče, v katerem so v minimalnem obsegu strnjene storitve javne-upravne namenske rabe (pošta, TIC, Trgovina, gostinska ponudba+parkirišče). zazidava V prostorskem kontekstu je območje neizrazito, saj ga zaznamuje nedefiniran prostor v velikosti cca 12000m2, ki je na zahodu omejen z grajeno strukturo izrazito linijske zazidave v smeri S-J, proti severu pa vpet v traso glavne ceste. Obravnavani prostor dojemamo kot (pre)veliko, širno praznino, katere „pravo merilo“ ter pomen je potrebno določiti znotraj celostnega okvira danosti. Za opredelitev tega je ključnega pomena razumevanje situacije, katero določa kvantitativna raznolikost uporabnikov/domačinov čez leto vis-a-vis sezonskim uporabnikom. Ob tem je potrebno za izhodišče opredeliti tako zasnovo, ki glede na potrebe vsakdanjika ustreza tudi situacijam ob sezonah ter občasnim prireditvam.

2

Pri prostorski zasnovi se primarno zavzemamo za lahkotno in enostavno likovno kompozicijo dveh med seboj pravokotnih geometrij, katera prazen prostor obrobno ter navidezno omejuje obenem pa ga prepušča skozi svoje stavbne mase. Osrednji javni prostor ostaja kontinuirana površina, ki (se razprostira) meandrira po lokaciji. Smer zazidave sledi principu členjenja mas v zaključeno shemo kvadratne geometrije katere osrednji prostor trga obdajata 2 nova stavbna, avtonomna pravokotna niza ter obstoječa lamelna pozidava na zahodu. Celostno vzpostavimo idejo o klasičnem trgu, katerega prostor definira robna pozidava samostojnih (prostostoječih) objektov. Z umestitvijo objektov 1 in 2 na vzhodni, ter severni rob opredelimo vse 4 stranice trga, z njunim zamikom pa ustvarimo želeno prostorsko napetost. Glede na lego in vsebino sledi urbanistično arhitekturna rešitev, ki upošteva osnovne parametre načrtovanja kot so odnos do okolice- integracija v dano okolje, primerna in učinkovita funkcionalna zasnova, upoštevanje naravnih danosti makro in mikrolokacije (vedute, klima, ..). Osnovna shema ureditve izhaja na podlagi predvidenih sklopov:

ureditev celostne odprte parkovne površine osrednjega prostora, ki med seboj povezuje 3 pomensko in funkcionalno različne tržne površine (nadkrit prostor tržnice na južnem delu, centralen prostor med objekti, ter dostopnim delom do njega veduta proti Triglavu)

ureditev vzhodnega (ter zahodnega) roba območja, kjer v smeri V-Z načrtujemo umestitev novega objekta P+1+M

ureditev severnega roba območja, kjer v smeri S-J načrtujemo umestitev novega objekta P+1+M

umestitev novega objekta parkirne hiše pod območjem trga zunanji javni prostor-parter trga Pri (pre)ureditvi celotnega predela govorimo o prepletu grajenega z zunanjim prostorom, pri čemer ima (pravšnja) parterna praznost trga enakovredno vlogo pri doživljanju ambientalne celote. Kvaliteta celotne površine trga je prav njegova parterna „praznost“, ki nam omogoča ureditev območja kot preplet zunanjih površin s terasami in parkovnimi ploščadi, ki se med seboj nivojsko prepletajo. Želeno nivojsko stopnjevanje dosežemo z nizanjem različnih programskih prostorov. V tržni prostor se navidezno zlivajo tri, po obliki, velikosti in pomenu različne površine. 1.nadkrit prostor tržnice na južnem delu ter otroško igrišče v nadaljevanju 2.centralen prostor med objekti 3.ter dostopnim delom do njega na severnem robu Glede na vsebino obrobnih stavb in opredelitvijo raznolikosti urbanih funkcij, (tako programskih kot v smislu strukture obiskovalcev), se odpira možnost, da predel postane središčna točka (informativna) turističnega območja Bohinj. zunanja ureditev Urbanistična zasnova obravnavanega območja terja tudi določitev poteka terena, ki sedaj poteka v naklonu od juga proti severu. Predlagamo ureditev serije platojev/ravnin in klančin, ki elegantno ter funkcionalno premošča sorazmerno veliko višinsko razliko med skrajnim južnim in severnim robom obdelave. Vzhodni rob določa kota obstoječe lokalne ceste, zahodnega pa obstoječi turistično trgovski objekt, ki je prav tako pripet na padajoči obstoječi teren. Otroškemu igrišču, ki je v terasah zasnovano na južni strani sledijo pokrite lesene tribune, ki služijo dogajanju na ravnem glavnem trgu, severni rob trga se preko stopnišča spušča na spodnji vstopni trg, ki se v rahli klančini spušča proti regionalni cesti. Zahodni rob trga se preko klančine nivojsko pripenja na zeleno potezo, ki nivojsko pada od juga proti severu in predstavlja cezuro in hkrati povezavo med novim in starim.

3

Komunikacijsko omrežje (vozila, kolesarji, pešci) tvorijo ogrodje prostora, prostorski programi pa vsebino. Prostor je zasnovan tako, da omogoča komunikacijo, dostop in prehod v vseh smereh. Tako v smeri vzhod – zahod (ob cesti, vstopni trg, intervencija, povezava »Pod skalco«...) kot tudi sever – jug (zelena poteza med starim in novim, preko trgov, ob lokalni cesti na vzhodu..). Še posebej je pomembna povezava med trgom in cesto ter med trgom in obstoječim turistično trgovskim centrom, kjer bo po našem mnenju največja frekvenca. Namembnost prostora je glede na pomembnost novega urbanega centra Bohinja kompleksna in večnamenska. Gre za preplet tlakovanih ploščadi in zelenih površin, ki skupaj ustvarjajo doživljajsko pester in funkcionalen urbani prostor. Tlakovane urbane površine so;

- parkirišče na vzhodni strani ob lokalni cesti - pokrite večnamenske lesene tribune - glavni trg - vstopni trg (vstop med glavnim trgom in cesto) - avtobusno postajališče (vzhodno od vstopnega trga) - povezovalni del – intervencijski dostop med obema novima objektoma - parkirišče na zahodni strani obstoječega turistično trgovskega objekta

Zelene površine - otroško igrišče na južni strani - zelena poteza med obstoječim objektom in novim trgom - park ob regionalni cesti - manjše zasaditve (trg, vstopni trg, avtobusna postaja, vzhodno parkirišče...)

Zelene površine so pomemben del ureditve, tako z vidika urbanistične zasnove, kot z vidika ustvarjanja prijetnega atraktivnega urbanega prostora. Zelene površine se pojavljajo v sklopu večjih travnih/parkovnih elementov (obstoječi park ob cesti, zelena poteza sever-jug, trg, otroško igrišče...) deloma pa kot prosto sajena vegetacija v sklopu tlakovanih površin (vstopni trg, avtobusno postajališče). Vegetacija je v skladu z značajem Bohinja in TNP avtohtona; macesen, ruševje, jerebika, gorski javor, divja češnja... Urbana oprema je preprosta in funkcionalna ter prilagojena rabi prostora. Potrebno je omeniti, da je osrednji trg zasnovan kot večnamenska površina, ki služi kot običajni urbani trg z potrebno opremo, kot prireditveni prostor ali terasa z letnimi vrtovi lokalov in restavracij. Temu primerno je zasnovana oprema, ki jo je mogoče enostavno prestaviti in prilagoditi željenemu scenariju na trgu. Tako se lahko urbani trg spremeni v prireditveni prostor z avditorijem, osvetlitvijo in ozvočenjem. promet Prometna zasnova upošteva zahteve/usmeritve razpisovalca. Skladno z zahtevo se razširi profil državne ceste in lokalne ceste na vzhodu vse v skladu s prometno stroko in zakonodaja. Prometno se območje napaja preko lokalne ceste na vzhodu, kjer se pravokotno na vozišče uredi 20 zunanjih parkirnih mest. Uvoz v garažo je iz lokalne ceste preko skupne uvozno/izvozne rampe. Skupna kapaciteta garaže je 147 PM od tega je 17 PM invalidnih. Predlagamo izvedbo ene kletne garaže iz vidika racionalnosti; vsekakor pa je možna izvedba 2. kletne garaže, pri čemer bi bila skupna kapaciteta cca 300 PM. Postavlja se vprašanje racionalnosti izvedbe 2. kleti saj je iz vidika ekonomske upravičenosti projektanta neutemeljena. Vsi objekti, prav tako centralni prostor trga so povezani z garažno hišo. Za potrebe hotela in dostave se med kompleks hotela in obstoječe zazidave uredijo parkirna mesta s skupno kapaciteto 28 PM. Na severni strani območja obdelave se na državni cesti uredi avtobusno postajališče, previsni del objekta je hkrati tudi nadstrešnica avtobusne postaje. Nadstrešnica ni poseben objekt, temveč je del objekta ob državni cesti.

4

Pešpoti po območju so v vseh smereh (S-J in V-Z). Dostop na osrednje območje je možno iz treh smeri; iz severne preko rampe ali stopnic, vzhodne preko predvidene pešpoti ali vmesnega prostora med objektoma in južne. Južni rob trga postane del predvidene/načrtovane pešpoti, ki se bo na zahodni strani zaključila ob jezeru. Zaradi nivojske razlike terena kateremu sladi kota garaže zasadimo drevesa ob južnem robu območja-v predelu nadkritega tržnega prostora Intervencijski dostop je možen preko rampe ali ceste na vzhodu. ARHITEKTURNA ZASNOVA Kompozicijo novega „središča“ prostorsko opredeli umestitev dveh med seboj pravokotnih objektov, ki neposredno določata konturo severnega in vzhodnega dela hkrati pa z adicijo pokritega tržnega prostora opredelita zahodni del lokacije. Za izhodišče povzemata padec terena v smeri S-J objekt, pri čemer je gornji na vzhodnem robu v daljši smeri umeščen pravokotno na teren, spodnji ob trasi glaven ceste pa sledi geometriji nizanja plastnic. Slednji razmeji območje na „zunanji“ del ob cesti in „notranji“ del na trgu. Celostno opredelita prazen prostor trga kot osrednji del območja, ki predstavlja fokusno točko ambientalne celote javnega značaja (večnamenski zunanji prostor kot npr: primarno tržnica, občasni prireditveni prostor,...). Objekt 1 sledi vzdolžni tipologiji obcestne zazidave v smeri S-J, Objekt 2 se na teren nasloni pravokotno in povzema smer zazidave V-Z. Oba sta enakih tlorisnih gabaritov 41x17m. Etažnost obeh objektov je P+1+M; objekta sta podkletena, pri čemer je klet s stopniščem in dvigalom povezan z vsemi etažami. Objekta sta v pritličju s stopniščnim jedrom deljena na 2 dele. Pozicija le teh je zasnovana tako, da omogoča delovanje zmanjšanih kapacitet hotelske ponudbe (zapre se en trakt). Pritlični del je namenjen izključno javnemu programu, pri čemer se objekt 1 neposredno navezuje na prostor ob glavni cesti (restavracija, hotelska recepcija, SPA, trgovina), med tem ko se objekt 2 odpira v celoti na tržno ploščad, ki nudi ugodno zahodno orientacijo: klančino nad uvozno/izvozno izkoristimo za umestitev manjše dvorane, TIC, izhod iz garaže, trgovine, hotelski vhod, lokal/nočni bar. V podaljšku lokala je pokrit zunanji prostor, ki služi kot pokrita tržnica ali pokrit zunanji trg. Nadstropje z mansardnim delom se pri obeh v celoti načrtuje skladno s programom hotelske ponudbe v zaključene sklope raznolikih bivalnih enot (simpleks, dupleks). Zunanji dostop se načrtuje preko glavnih vhodov, predvidena je tudi neposredno povezava z garažo. Hotelski apartmaji so v rastru 4 metrov pretežno zasnovani kot dupleksi z namenom da se izognemo hodnikom v mansardnem delu. V takem primeru so spalnice v zgornjem delu, bivalni prostor v spodnjem (oz.+ tretje ležišče). V spodnji etaži steno med enotami načrtujemo kot kontinuiran modularni element servisnega trakta (stopnice, kuhinjska niša, omara, postelja ali preklopna postelja, pograd, garderobne omare, na fasadi v tej coni-sončni kolektor), ki poteka po celotni dolžini (globini) sobe. Ta element se v različnih vsebinah pojavlja v vsaki enoti (sobi, apartmaju). Deluje kot pohištveni element, saj ga je možno zapirati z drsnimi vrati. Na ta način rešujmo problem bivalnega „konforta“ v dnevni sobi pri čemer se izognemo da kavča po potrebi postane dodatno ležišče. Skupno ima objekt 1 18 enot, od tega 4 sobe in 14 dupleksov, ter največ 4 poslovne enote v pritličju. Skupna kapaciteta objekta 2 je 15 enot, 13 dupleksov in 2 sobi. Skupno je kapaciteta hotelske ponudbe 33 enot Stična točka oblikovanja, tako zunanjega fasadnega ovoja kot notranjega prostora objektov je razgled, ki ga metaforično lahko opišemo kot kino dvorano s projekcijskim platnom, na katerem teče neprekinjena slika od Julijskih vršakov do idilične podobe jezera, od drevesnih krošenj do zelenih travnikov, gozda ter novega trga (tržnih ploščadi). Temu primerno se izraža oblikovna zasnova fasadne lupine, katera severna stran objekta 1 je neskončno usmerjena k pogledom okoliških vrhov Triglava in smeri jezera. Južna oz zahodna stran odslikava situacijo ugodne južne orientacije ter hkrati neposrednega stika z impulzom trga. Z

5

sklenjenim gankom v nadstropju se odziva na doživljanje vsebine trga ter hkrati deluje kot zaščita pred soncem za hotelske apartmaje na tej strani. Objekta sta si v oblikovnem smislu, z razliko različne orientacije, skoraj identična. Prav tako se objekt 2 s svojo zahodno stranico na način sklenjenega ganka neposredno odpira k zunanjim pogledom ter prostoru trga. Izjema je predel na krajnem zahodnem delu, kjer z umestitvijo nadstrešnice opredelimo značaj zahodnega dela lokacije. Ta je primarno, skladno s programsko nalogo namenjena delovanju nadkritega dela tržnice. V širšem pomenu območje predstavlja pokriti del celostnega korpusa tržne površine (pokriti trg). Streho sestavljajo vertikalni leseni lepljeni nosilci, preko katerih so nameščene plošče za proizvodnjo električne energije (fotovoltajika). Balkonska ograja so sončni kolektorji za potrebe ogrevanja, prav tako so kolektorji na južni strani strehe med okni objekta 1 ter zahodni strani objekta 2. Fasado objektov sestavljajo les, steklo, beton in sončni kolektorji kot balkonska ograja. KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA Celoten kompleks je sestavljen iz 3 armirano betonskih objektov, ki so med seboj ločeni oziroma dilatirani (2 objekta, parkirna hiša). Vertikalni nosilni elementi konstrukcij so armirano betonski stebri in stene v obeh ortogonalnih smereh do nivoja 1 plošče. Nad nivojem prve plošče se konstrukcijski material zamenja v les, razen vertikalna komunikacijska jedra. Vse zunanje stene in notranje nosilne stene so lesene, prav tako strešna konstrukcija. Lesena konstrukcija mora biti strokovno pripravljena (pravilno izvedene lesne zveze ojačane s konstrukcijskim jeklom) in zaščitena. Objekt je temeljen na armirano betonski plošči. Za armirano betonsko konstrukcijo je uporabljen beton C 25/30 in armatura S 500. Za jekleni del konstrukcije pa je uporabljeno konstrukcijsko jeklo S 235.

OPIS STROJNIH INSTALACIJ – ENERGETSKA UČINKOVITOST ZASNOVE SPLOŠNO: Kot energetski vir je predvidena oskrba s plinskimi kondenzacijskimi kotli v kombinaciji z obnovljivimi viri energiji (TČ zrak/voda za poslovne prostore–klub, bar, dvorana, restavracija,…ter sprejemniki sončne energije za pripravo tople sanitarne vode za potrebe apartmajev in kuhinje v kombinaciji s hranilniki za ogrevanje apartmajev). Predvidi se sistem za zbiranje deževnice, katera se uporablja za izbiranje stranišč, pranje perila, zalivanje zelenic,… GARAŽA: Predvideno je naravno prezračevanje kletne etaže ter odvod dima in toplote iz garaže, pri čemer se upošteva zahteve študije požarne varnosti. JAVNI PROGRAM: Prezračevanje nočnega kluba in bara je predvideno preko samostojnega klimata. S klimatom je zagotovljena funkcija prezračevanja in klimatizacija prostorov. Ogrevanje prostorov namenjenih nočnemu klubu in baru, bo urejeno preko klimata z zračnim ogrevanjem, hlajenje je predvideno zračno preko klimata z vgrajenim direktnim uparjalnikom in kompresorsko-kondenzatorsko enoto. Pomožni prostori se bodo ogrevali preko jeklenih ploščatih radiatorjev in talnega ogrevanja. Pohlajevanje prostorov z večjo hladilno obremenitvijo se bo zagotavljala z dodatnimi konvektorji. Predviden je odvodni ventilator za prezračevanje sanitarij in skladišča. HOTELSKA NAMEMBNOST: Apartmajske sobe se bodo ogrevale preko kombiniranega sistema z sprejemniki sončne energije in dodatnim energetskim virom plinom. Sistem ogrevanja bo nizkotemperaturni in sicer se predvidi talno ogrevanje v vseh bivalnih in pomožnih prostorih. V kopalnicah bo poleg talnega gretja predviden tudi kopalniški radiator z predvidenim električnim vstavkom. Prezračevalna naprava za prezračevanje hotelskih sob se predvidi z funkcijo bypass ter bi tako v poletnih mesecih ponoči izvedel vpih z zunanjim svežim zrakom za ohlajevanje prostorov preko prezračevalnega sistema. STROJNICE: Prostor kotlovnice z predvidenimi plinskimi stenskimi kondenzacijskimi kotli se nahajajo v podstrehi v neizkoriščenem prostoru. Prav tako so tudi vse toplotne podpostaje in sistem za pripravo tople vode predvideni v podstrešju. Klimati so locirani v garaži v predvidenih tehničnih prostorih poleg stopnišč. Reverzibilna toplotna črpalka se predvidi v

6

odprtem prostoru v kleti ali na prostem. Vsi prezračevalni sistemi za prezračevanje apartmajev se nahajajo v neizkoriščeni podstrehi. PREDVIDENE POVRŠINE: A B C A+B+C neto kvadrature skupaj: PODZEMNI DEL (KLET) 4831,64 4831,64 m2 PRITLIČJE 982,82 604,00 0,00 1586,82 m21. NADSTROPJE IN MANSARDA 1782,87 0,00 87,75 1870,62 m2NADZEMNI DEL 2765,69 604,00 87,75 3457,44 m2 bruto kvadrature skupaj: PODZEMNI DEL (KLET) 4955,00 m2 PRITLIČJE 1111,00 317,00 0,00 1428,00 m21. NADSTROPJE 1238,00 0,00 104,00 1342,00 m2MANSARDA 1048,00 0,00 0,00 1048,00 m2NADZEMNI DEL 3397,00 317,00 104,00 3818,00 m2 ZUNANJA UREDITEV tlakovane površine 3320,00 m2zelene površine 3620,00 m2asfaltne površine 4108,00 m2

7

UREDITVENA SITUACIJA

8

SITUACIJA TLORIS PRITLIČJA

9

PREREZ

FASADA

10

FINANČNE POSLEDICE: Ni.

I. BESEDILO

Občinski svet občine Bohinj sprejme predlagano rešitev za turistično središče Ribčev laz – del območja T9/2

Številka: 350-25/2008-29 Bohinjska Bistrica, 19. JANUAR 2010 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž.

11

Občina Bohinj

Župan


Številka: Datum : 14.01.2010 Zadeva: POROČILO O OPRAVLJENEM NADZORU POSLOVANJA OBČINSKE UPRAVE OBČINE BOHINJ Na podlagi 31. in 43. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) župan Občine Bohinj predlaga Občinskemu svetu v obravnavo točko dnevnega reda POROČILO O OPRAVLJENEM NADZORU POSLOVANJA OBČINSKE UPRAVE OBČINE BOHINJ. Župan predlaga, da Občinski svet po obravnavi sprejme naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme poročilo o opravljenem nadzoru poslovanja občinske uprave Občine Bohinj in nadzorovani osebi predlaga, da upošteva priporočila in predloge Nadzornega odbora. V skladu s 77. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) bo kot poročevalec na seji Občinskega sveta sodeloval mag. Tomaž Medja, predsednik Nadzornega odbora, ki je bil tudi vodja nadzora. PREDLAGATELJ: Župan Franc Kramar, univ. dipl. inž les. Obrazložitev: Na podlagi programa dela Nadzornega odbora za leto 2009, ki je bil sprejet na 27. redni seji Občinskega sveta Občine Bohinj dne 23.04.2009 in sprejetega sklepa Nadzornega odbora na 18. redni seji, dne 21.09.2009 ter sklepa Nadzornega odbora št. 060-8/2009 z dne 22.09.2009 je bil izveden nadzor nad poslovanjem občinske uprave Občine Bohinj, katerega poročilo je priloženo. V skladu s 43. členom Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07), Občinski svet obravnava dokončna poročila Nadzornega odbora.


OBČINA BOHINJ Nadzorni odbor Triglavska cesta 35 4264 BOHINJSKA BISTRICA e-mail: [email protected] Datum: 17.12.2009 Na podlagi 43. člena Statuta občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) ter 46. in 47. člena Poslovnika o delu Nadzornega odbora Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/08), je Nadzorni odbor Občine Bohinj na 20. seji dne 17.12.2009 sprejel

POROČILO O OPRAVLJENEM NADZORU POSLOVANJA

OBČINSKE UPRAVE OBČINE BOHINJ

1. Nadzorni odbor je opravil nadzor v sestavi:

- mag. Tomaž Medja, vodja nadzora - Irena Šest - Darko Logar

2. Poročevalec: mag. Tomaž Medja 3. Nadzorovani organ je:

Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica Predmet nadzora: Poslovanje občinske uprave 4. Datum nadzora: 3.11.2009 in 18.11.2009 UVOD 1. Osnovni podatki nadzorovanega organa

Naziv: Občina Bohinj Naslov: Triglavska cesta 35 Kraj: Bohinjska Bistrica Matična številka: 5883415 Davčna številka: SI43302904

2. Pravne podlage za izvedbo nadzora • Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07), • Poslovnik o delu nadzornega odbora Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine

Bohinj, št. 9/08), • Pravilnik o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni

list RS, št.23/2009),

Stran 1/18

mailto:[email protected]

• Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Neuradno prečiščeno besedilo),

• Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007), • Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006). 3. Datum in številka sklepa o izvedbi nadzora Sklep o izvedbi nadzora poslovanja občinske uprave Občine Bohinj, št. 060-8/2009 z dne 22.9.2009. 4. Namen in cilji nadzora • preveriti skladnost finančnega poslovodenja z zakoni in podzakonskimi akti

ter transparentnost poslovanja, • preveriti skladnost finančnega poslovanja s proračunom organa za leto, za

katero se opravlja nadzor, • preveriti popolnost in zakonitost prejemkov in izdatkov, • poročati o ugotovljenih nepravilnostih, • dati priporočila in predloge za nadaljnje poslovanje organa. 5. Sodelovanje med nadzornim odborom in nadzorovanim organom Odgovorna osebo za izvedbo nadzora je bil župan občine g. Franc Kramar. Zaradi njegove odsotnosti ga je nadomestil podžupan g. Jože Sodja. Poleg njega so v nadzoru sodelovali še gdč. Jožica Hribar, višji svetovalec III za upravne zadeve in ga. Nika Prevc, višji svetovalec II za javne finance. Sodelovanje s člani nadzornega odbora je bilo korektno in kooperativno. Predložili so vso zahtevano dokumentacijo in dali ustrezna pojasnila na vsa postavljena vprašanja. UGOTOVITVENI DEL Nadzor je bil osredotočen na dve področji poslovanja občinske uprave in sicer:

1. Sistemizacija in kadri občinske uprave 2. Postopke in dokumentacijo odhodkov, ki so v splošnem delu polletnega

poročila Občine Bohinj za leto 2009 prikazani v naslednjih postavkah: • 402099 Drugi splošni materiali in storitve • 402199 Drugi posebni materiali in storitve • 402299 Druge storitve komunikacij in komunale • 402399 Drugi prevozni in transportni stroški

Skupni znesek teh postavk v veljavnem proračunu za leto 2009 je preko 1.200.000,00 EUR, realizacija do 30.06.2009 pa preko 525.000,00 EUR.

V nadaljevanju so našteti pregledani dokumenti. Dokument označuje oznaka naštevanja » • «. Pod vsakim dokumentom oziroma skupino pregledanih

Stran 2/18

dokumentov so sproti zapisane ugotovitve, ki se nanašajo nanje. Na koncu vsakega poglavja je še povzetek ugotovitev. Pod vsakim sklopom ugotovitev je navedba iz odzivnega poročila občinske uprave, ki se nanaša na te ugotovitve. 1. SISTEMIZACIJA IN KADRI OBČINSKE UPRAVE V tem delu nadzora smo pregledali naslednja področja: • zaposlitve za nedoločen in določen čas, usklajenost s sistemizacijo in

kadrovskim načrtom veljavnega proračuna, • študentsko delo, • podjemne pogodbe. A) Zaposlitve za nedoločen in določen čas, usklajenost s sistemizacijo in kadrovskim načrtom veljavnega proračuna Zahtevali smo veljavni čistopis sistemizacije in kataloga delovnih mest. Tega ni na razpolago. Zato smo v postopku nadzora pregledali vse dokumente iz katerih bi lahko prišli do trenutnega stanja. Pregledani so bili naslednji dokumenti: • Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občine Bohinj; št.:

102-02-3/2005 z dne 28.2.2005, • katalog delovnih mest v občinski upravi Občine Bohinj z dne 28.2.2005 -

Sistemizirano je skupaj 28 delovnih mest. Od tega 7 uradniških, 1 uradniško delovno na položaju (direktor), 21 strokovno tehničnih delovnih mest.

Ugotovitve: - Pravilnik je poln tipkarskih napak. Ocenjujemo, da je bil slabo pregledan,

zato obstaja dvom tudi po vsebinski plati. - Gre za zadnji čistopis sistemizacije in kataloga delovnih mest. Kasneje so se

beležile samo spremembe sistemizacije, ki jih je bilo od leta 2005 pa do našega nadzora 26.

Odzivno poročilo občinske uprave: Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občine Bohinj je bil na novo pripravljen v letu 2005 na osnovi nadzora, ki ga je opravila konec leta 2004, začetek leta 2005 inšpektorica za sistem javnih uslužbencev. Navedeni pravilnik je bilo potrebno inšpektorici posredovati v pregled in nanj ni imela pripomb. Prav tako je bil pravilnik pregledan tudi s strani druge inšpektorice za sistem javnih uslužbencev v inšpekcijskem nadzoru konec leta 2006, začetek leta 2007 in tudi ta inšpektorica na vsebino pravilnika ni imela pripomb, zato menimo, da je dvom Nadzornega odbora, kar zadeva vsebino navedenega pravilnika neupravičen, saj se v besedilo pravilnika od takrat ni več posegalo in je usklajen z veljavno zakonodajo, ki ureja to področje. Zakonodaja, ki ureja sistem javnih uslužbencev nikjer ne določa, da bi bilo potrebno ob vsaki sistemizaciji pripraviti še prečiščeno besedilo le-te. Se pa občinska uprava strinja, da bi bilo to potrebno zaradi boljše preglednosti, zato bo v prihodnosti upoštevala pripombo Nadzornega odbora.

Stran 3/18

• Zadnji prečiščen katalog delovnih mest z dne 1.11.2008. Gre za neuradni

dokument, ki je bil pripravljen za interne potrebe. Sistemizirano je 37 delovnih mest, od tega 18 uradniških, 1 uradniško na položaju, 18 strokovno tehničnih mest.

• Pravilnik o spremembi in dopolnitvi kataloga delovnih mest, ki je sestavni del Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Bohinj z dne 8.11.2005; št. 100-168/2008; 30.10.2008.

Ugotovitve: - Pisni predlog o potrebi za spremembo in dopolnitev ne obstaja. - Sprememba vključuje naslednje zadeve:

- Tri nova delovna mesta: o Višji svetovalec za gospodarsko javno infrastrukturo in varstvo okolja o Delovodja o Svetovalec za gospodarjenje z občinskim premoženjem

- Katalog s 1.11.2008 te spremembe še ne vključuje. - Ukine se:

o Višji referent za gospodarjenje z občinskim premoženjem o Voznik vzdrževalec

- Sprememba pogojev pri dveh zaposlenih. - Opis delovnih nalog za vodja režijskega obrata in operativni vodja.

- Iz sprememb ni razviden utemeljen razlog za sistemizacijo novega delovnega mesta in spremembo 2 delovnih mest.

Odzivno poročilo občinske uprave: Zakonodaja, ki ureja sistem javnih uslužbencev nikjer ne določa, da bi za spremembo sistemizacije moral obstajati pisni predlog. Statut Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/08), sicer v 48. členu določa, da sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave določi župan, vendar se v primeru, da občinska uprava nima zasedenega delovnega mesta direktorja občinske uprave ta določba postavlja pod vprašaj in je v praksi ni mogoče upoštevati. Prav tako v omenjenih nadzorih s strani inšpektoric za sistem javnih uslužbencev niso bile podane pripombe v tej smeri, se pravi, da bi moral za vsako spremembo sistemizacije obstajati pisni predlog. Se pa strinjamo, da, v kolikor je delovno mesto direktorja občinske uprave zasedeno, le-ta posreduje županu pisni in utemeljen predlog za spremembo sistemizacije.

• Predlog za spremembo sistemizacije – opisa delovnih nalog in pogojev za zasedbo delovnega mesta, višjega svetovalca za pravne zadeve; 21.4.2009; Predlog podan s strani direktorice občinske uprave; Predlog od župana potrjen 22.4.2009.

• Pravilnik o spremembi in dopolnitvi kataloga delovnih mest, ki je sestavni del Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Bohinj z dne 8.11.2005; št. 100-50/2009; 24.4.2009.

• Izvedba predloga – Opis delovnih nalog in pogojev za zasedbo delovnega mesta – Višji svetovalec za pravne zadeve.

Stran 4/18

Ugotovitve: - Gre za prvi pisni predlog za spremembo sistemizacije s strani direktorja

občinske uprave županu po letu 2005. Nadzorni odbor ocenjuje, da gre za dobro prakso, saj je tako sprememba utemeljena.

Odzivno poročilo občinske uprave: Takratna direktorica občinske uprave je podala pisni predlog za spremembo sistemizacije, kar bi, kot smo že navedli, bilo smiselno da postane redna praksa, v kolikor je seveda delovno mesto direktorja občinske uprave zasedeno, dejstvo pa je, da zakonodaja, ki ureja to področje tega ne določa, niti ne obstajajo kakršna koli navodila s strani Ministrstva za javno upravo, ki bi to omenjala. • Predlog za spremembo sistemizacije delovnih mest, št. 102-02/2005;

27.5.2009; Direktorica občinske uprave. • Predlog za spremembo sistemizacije delovnih mest; št. 102-02/2005; Datum:

25.6.2009, Direktorica občinske uprave. • Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Bohinj, šifra

proračunskega uporabnika 75035; št. 102-02/2005; 6.7.2009 • Katalog delovnih mest v občinski upravi občine Bohinj 23. sprememba. Ugotovitve: - Zgoraj navedena predloga predstavljata sistemski pristop k takratnemu

stanju sistemizacije in poizkusu sistemske ureditve. - Rezultat tega predloga je bil sprejet nov pravilnik o sistemizaciji in katalog

delovnih mest v občinski upravi, ki pa je bil zaradi kasnejše razveljavitve veljaven le krajši čas.

- Razlogov za sistemsko ureditev in generalno spremembo sistemizacije je bilo več. V nadaljevanju so neposredno iz predloga navedeni razlogi: ''… Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest s katalogom delovnih mest je nepregleden in netransparenten. Posamezna delovna mesta so oštevilčena brez sistema, nekatera delovna mesta, ki so zasedena, so formalno ukinjena, tekstualni del sprememb pravilnika ni skladen s katalogom delovnih mest kot njegovo prilogo. Poleg tega veljavni pravilnik oz. katalog ne zajema vseh nalog občinske uprave, nekatere naloge so vsebinsko razvrščene pod več delovnih mest, tako, da ni jasno, pod katero delovno mesto posamezna naloga spada. Zahtevnost del, ki se opravljajo na posameznem delovnem mestu se v več primerih ne ujema z zahtevnostjo delovnega mesta v skladu s katalogom delovnih mest, ki je priloga kolektivni pogodbi za javni sektor. Opis nalog na posameznih delovnih mestih ne omogoča predstave o tem, kaj so dejanske konkretne naloge delovnega mesta. Sistemizirana so tudi fiktivna delovna mesta s podobnim opisom del in nalog, ki so sestavni del drugih delovnih mest.''

- Delavka občinske uprave, zadolžena za izvedbo tega dela nadzora, se strinja, da so bili razlogi za sistemske spremembe dejansko prisotni v praksi, kar je bilo ugotovljeno tudi v postopku nadzora.

Odzivno poročilo občinske uprave: Uslužbenka občinske uprave je dejansko res povedala, da so bili in še vedno obstajajo razlogi za sistemske spremembe organizacije občinske uprave. Povedala pa je tudi, da bo

Stran 5/18

nova sistemizacija s popolnoma novim opisom del in nalog pripravljena v začetku prihodnjega leta in da bo župan pri pripravi sistemizacije kot osnovo upošteval sistemizacijo, ki je bila predlagana s strani takratne direktorice občinske uprave, upoštevajoč vso zakonodajo, ki ureja sistem javnih uslužbencev, kar pa je bila tudi pomanjkljivost razveljavljene sistemizacije in tudi glavni razlog za razveljavitev. Prosimo, da navedbe javne uslužbenke v zvezi s pripravo nove sistemizacije vključite v svoje poročilo. • Pravilnik o spremembi in dopolnitvi kataloga delovnih mest, ki je sestavni del

Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Bohinj z dne 8.11.2005; št. 102-02-03/2009; 21.7.2009

Ugotovitve: - Ta sprememba dejansko pomeni razveljavitev Pravilnika z dne 6.7.2009. - Pisnega predloga za to spremembo ni. - Z razveljavitvijo zadnjega sprejetega pravilnika spet stopi v veljavo stanje

pred njegovim sprejetjem, ki pa vsebuje vse naštete slabosti, naštete v prejšnjem sklopu ugotovitev.

Odzivno poročilo občinske uprave: Sistemizacija, ki jo je predlagala direktorica občinske uprave in je začela veljati dne 06.07.2009, je bila dne 21.07.2009 razveljavljena saj je bila v nekaterih delih nezakonita in je nekaterim uslužbencem jemala pridobljene pravice, ki so jim bile za nedoločen čas zakonito priznane in so kot take tudi zakonsko varovane, kar je razvidno tudi iz dopisa št. 10202-003/2005-7 z dne 14.07.2009, ki je priloga tega poročila. Župan, ki v skladu s 40. členom Zakona o javnih uslužbencih določi sistemizacijo in jo tudi sprejme se je v tistem trenutku odločil, da veljavno sistemizacijo, ki je bila predlagana s strani direktorice občinske uprave razveljavi in zavzel jasno stališče, da se po sprejemu proračuna za leto 2010 pripravi popolnoma nova sistemizacija, ki bo povzela predlagane dobre rešitve iz razveljavljene sistemizacije in bo v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. • Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Bohinj, šifra

proračunskega uporabnika 75035-pripombe; Številka: 10202-003/2005-7; Datum: 14.07.2009; Pripravil višji svetovalec III za upravne zadeve; Naslovljeno neposredno na župana in oba podžupana.

Ugotovitve: - Gre za pripombe na sprejet pravilnik o sistemizaciji za 6 delovnih mest. - Nadzorni odbor sklepa, da je ta dokument razlog za razveljavitev sprejetega

pravilnika. - Iz uradnih zapisov direktorice občinske uprave je razvidno, da sta dve

pripombi, ki sta vsebovani v dokumentu, že upoštevani, zato so dejansko ostajale odprte samo še 4 pripombe. Zato nadzorni odbor meni, da je škoda, da je prišlo do razveljavitve celotne nove sistemizacije, ki je odpravila vrsto pomanjkljivosti in bi bilo bolje uskladiti še preostale 4 pripombe.

Stran 6/18

• Pravilnik o spremembi in dopolnitvi kataloga delovnih mest, ki je sestavni del Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Bohinj z dne 8.11.2005; št. 102-02-3/2005-14; 31.8.2009

Ugotovitve: - Pisni predlog o potrebi z utemeljitvijo ne obstaja. - Sprememba vključuje naslednje zadeve:

- Sistemizacija nova delovna mesta: o Višji svetovalec za turizem, kmetijstvo in gospodarske dejavnosti o Finančnik VII/1 o Višji svetovalec za področje nepremičnin o Komunalni delavec III o Svetovalec na področju režijskega obrata

- Ukinejo se naslednja delovna mesta: o Višji referent za turizem, kmetijstvo in gospodarske dejavnosti o Operativni vodja režijskega obrata o Finančnik V, o Svetovalec za komunalno infrastrukturo

- Eno novo delovno mesto – prej delovno mesto za določen čas, ki ni bilo sistematizirano.

- 4. člen; Ukine se DM Svetovalec za upravne zadeve. • Pravilnik o spremembi in dopolnitvi kataloga delovnih mest, ki je sestavni del

Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Bohinj z dne 8.11.2005; št. 102-02-3/2005-15; 19.10.2009

Ugotovitve: - Pisni predlog o potrebi ne obstaja. - Novo delovno mesto avtomehanik IV. • Podpisni seznam plača za september 2009 z dne 5.10.2009; • Kadrovski načrt Občine Bohinj za leti 2009 in 2010. Predlog dovoljenega št.

zaposlenih v kadrovskem načrtu na dan 31.12.2009 je 36, od tega 33 za nedoločen čas in 3 za določen čas.

• Organigram občinske uprave, ki je objavljen na spletnih straneh Občine Bohinj.

Ugotovitve: - Skupaj 40 delavcev na seznamu za plačo. Od tega: župan, 5 za določen čas,

ki niso zavedeni v sistemizaciji ter 34 zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih.

- Na osnovi pregleda vseh sprememb sistemizacije od zadnjega neuradnega prečiščenega seznama kataloga delovnih mest je na dan 30.09.2009 sistemiziranih 38 delovnih mest, od tega so 4 nezasedena.

- Dejansko število zaposlenih v septembru 2009 je 39 kar je za 3 delavce več kot to predvideva kadrovski načrt za leto 2009.

- Organigram objavljen na spletnih straneh Občine Bohinj ni ažuren – nazivi delovnih mest niso ažurirani, ne vsebuje vseh zaposlenih.

Stran 7/18

Odzivno poročilo občinske uprave: Usklajenost kadrovskega načrta in sistemizacije ni potrebna. Sistemizacija se lahko spreminja tudi med letom, če so za spremembe zagotovljena finančna sredstva. Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za sistem javnih uslužbencev kot razlog navaja dejstvo, da organ mora imeti nekaj »maneverskega prostora« pri teh zadevah, saj se lahko med letom pokažejo potrebe po novih zaposlitvah in bi bili postopki predolgi, če bi bilo ob vsaki spremembi sistemizacije potrebno spreminjati tudi kadrovski načrt. Dejstvo pa je, da so finančna sredstva v proračunu bila zagotovljena, kar je tudi podlaga za spremembo sistemizacije. Kar zadeva organigram navedbe Nadzornega odbora držijo. Le-ta je bil takoj ažuriran in odraža dejansko stanje zaposlenih po delovnih mestih. Pregledane so bile zadnje tri pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas in sicer: • Pogodba za določen čas 6 mesecev za Svetovalec III na področju

nepremičnin, datum 3.4.2009. • Pogodba za določen čas 4 mesece za Komunalni delavec III, datum

22.5.2009. • Zavod RS za zaposlovanje; Prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela;

Reg. Št. prijave CK52229, Vrsta dela: Komunalni delavec III., datum sprejema prijave 21.5.2009, datum objave v prostorih zavoda 26.5.2009.

• Pogodba za določen čas 3 mesece za Občinski redar III, datum 1.6.2009. • Zavod RS za zaposlovanje; Prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela;

Reg. Št. prijave CK78332, Vrsta dela: Redar III; datum sprejema prijave 2.6.2009; datum objave v prostorih zavoda 5.6.2009.

Ugotovitve: - Razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas je naveden v sami

pogodbi. - Predhodni pisni predlogi oziroma potrebe po zaposlitvi, ki bi jih pripravili

vodje določenih služb zaradi povečanja obsega dela, ne obstajajo. - Za eno delovno mesto, to je za Svetovalec III. nismo dobili prijave na

Zavodu za zaposlovanje. - Ostali dve pogodbi sta bili sklenjeni še preden je bila prijava na Zavodu za

zaposlovanje objavljena. Ena pogodba (Redar III) je bila sklenjena celo pred sprejemom prijave.

- Podrobni kadrovski načrt (po delovnih mestih) za tekoče leto ne obstaja. Odzivno poročilo občinske uprave: Kar zadeva pisni predlog za spremembo sistemizacije je pojasnilo podano pod točko 2. V prilogi vam posredujemo fotokopijo prijave za delovno mesto svetovalec III. Prijava za Komunalnega delavca je bila objavljena v prostorih zavoda 26.05.2009, kar je res že en dan po nastopu službe, sama pogodba o zaposlitvi pa je bila podpisana 22.05.2009 (pozna prijava na Zavodu za zaposlovanje je bila posledica pozne potrebe po dodatnem delavcu s strani RO, saj je bila le-ta izražena šele 20.05.2009). Prijava za redarja III je bila objavljena v prostorih zavoda 05.06.2009, delovno razmerje je bilo sklenjeno 10.06.2009. Pogodba je bila podpisana 01.06.2009, kar je res pred sprejemom same prijave na zavodu. Podrobni kadrovski načrt (po delovnih mestih) za tekoče leto v času nadzora dejansko ni obstajal, vendar je uprava pristopila k njegovi izdelavi in je priloga tega poročila.

Stran 8/18

Pregledan je bil postopek zaposlitve za zadnje sprejetega delavca. Pregledali smo naslednje dokumente: • Javni natečaj; objavljen na spletni strani Občine Bohinj 25.11.2008 za: • Operativni vodja v nesamostojnem režijskem obratu javne gospodarske

infrastrukture. • Zavod RS za zaposlovanje; Podatki o prostem delovnem mestu oz. vrsti dela

št. JB51944 • Poročilo natečajne komisije o poteku izbirnega postopka ter o opravljeni izbiri:

št. 110-35/2008-15; dat. 17.12.2008 o Prijavljenih 5 kandidatov o 3- nepopolne vloge oziroma niso ustrezali pogojev o 2 ustrezala pogojem

• MERILA IN METODE za izbiro in preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov; Št. 110-35/2008-9; dat. 3.12.2008.

o Na osnovi meril izbran kandidat s 7 točkami, drugi kandidat je osvojil 6 točk.

Ugotovitve: - Postopek izbire je bil voden pravilno. - Izbrani kandidat je bil zaposlen na delovno mesto Operativni vodja v

režijskem obratu - Po spremembi sistemizacije dne 31.8.2009 se je to delovno mesto ukinilo in

tega delavca zaposlilo na novo delovno mesto Svetovalca na področju režijskega obrata. S to spremembo je prišlo do situacije, da svetovalec na področju režijskega obrata glede na plačni razred bistveno presega celo vodjo režijskega obrata. To se nadzornemu odboru, glede na delovne naloge in odgovornosti, zdi nelogično.

- Nadzorni odbor je mnenja, še posebej na osnovi tega opisanega primera, da se sistemizacija prilagaja trenutno zaposlenim in ne dejanskim potrebam pokrivanja posameznih delovnih področij.

Odzivno poročilo občinske uprave: Razpisano delovno mesto operativni vodja je bilo sistemizirano v tarifni skupini VI (zahteva se višja strokovna izobrazba). V postopku izbire je bil izbran, kot najustreznejši, kandidat, ki ima VII/2 stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba). Na podlagi rezultatov dela kandidata, zaposlenega na delovnem mestu operativni vodja, na podlagi njegovih sposobnosti in izkazanih potrebah po opravljanju določenih zahtevnejših del in nalog, ki so se v tistem času na novo pojavile, se je župan Občine Bohinj odločil, da se uslužbenca prerazporedi na delovno mesto svetovalca III na področju režijskega obrata. Uslužbencu so bile določene bolj strokovna dela in naloge, povečal se je tudi njihov obseg. Uslužbenec izpolnjuje pogoje za zasedbo navedenega delovnega mesta, zato je bil tja tudi zakonito prerazporejen. Navedbe Nadzornega odbora v zvezi s prilagajanjem sistemizacije trenutno zaposlenim in ne glede na dejanske potrebe pokrivanja posameznih področij kot župan Občine Bohinj in kot predstojnik organa zanikam. Dejstvo je, da občinska uprava Občine Bohinj svoje delo opravlja učinkovito in kvalitetno, kar je razvidno tudi iz projektov, ki smo jih uspeli realizirati in tudi iz tistih, ki so še v teku. Dejstvo pa je tudi, da se dnevno pojavljajo vedno nove in nove naloge, ki jih država prenaša na lokalno skupnost, zato je potrebno te naloge razdeliti med uslužbence in v kolikor se nekoga bistveno dodatno obremeni z zahtevnimi nalogami in če zakon to omogoča, je bolj smiselno zaposlenega prerazporediti na delovno mesto, ki je vrednoteno višje (glede na delovne potrebe), ob upoštevanju da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, kot pa zaposliti novega uslužbenca.

Stran 9/18

B) Študentsko delo in podjemne pogodbe Pregledano je bilo: • Seznam podjemnih pogodb, veljavnih na 30.06.2009. • Kartico finančnega knjigovodstva za konto 40290200 Plačila po pogodbah o

delu. • Podlage za 4 izplačila iz zgoraj navedene kartice. • Kartica finančnega knjigovodstva za proračunsko postavko 3142 Delo preko

študentskega servisa. • Vse pripadajoče napotnice za študentsko delo Ugotovitve: - V pregledani dokumentaciji nismo ugotovili nepravilnosti. Povzetek ugotovitev prvega dela nadzora: 1. Veljavni pravilnik o sistemizaciji delovnih mest občinske uprave Občine

Bohinj je iz leta 2005. Kasneje se beležijo samo spremembe sistemizacije. 2. Ob spremembah se ne pripravi čistopisa sistemizacije in kataloga delovnih

mest. Ta dva dokumenta dejansko nista razpoložljiva. Sistemizacija je zato zelo nepregledna. Če nekdo želi dobiti informacijo o stanju je potrebno slediti vsem spremembam, ki jih je bilo po letu 2005 pa do našega nadzora že 26. Zato je to za nekoga, ki ni ekspert na tem področju in ni seznanjen z dejanskimi dogajanji, to praktično neizvedljivo.

3. Vsakokratno spremembo sistemizacije potrdi župan. Pisnih predlogov za spremembe ni razen v dveh izjemah – to je v času zadnje direktorice občinske uprave v letu 2009. Nadzorni odbor meni, da so vse spremembe zato neutemeljene. Statut Občine Bohinj v 48. členu določa, da sistemizacijo delovnih mest na predlog direktorja občinske uprave določi župan. Statut je po mnenju nadzornega odbora v tem delu zelo ohlapen. Ni določeno, da mora biti predlog za spremembo sistemizacije pisen. V praksi dejansko ni zapisov o predlogih, razen navedenih izjem.

4. V letu 2009 je bila izvedena sistemska sprememba sistemizacije celotne občinske uprave na predlog direktorice občinske uprave. Sistemizacija je bila utemeljena in z razlogi za spremembe se strinja tudi delavka občinske uprave, prisotna v času nadzora. Kasneje je bila ta sistemizacija razveljavljena. Neuradno zaradi nekaj pomanjkljivosti, pisna utemeljitev spremembe, ki je razveljavila novo sistemizacijo, pa ne obstaja. Po mnenju nadzornega odbora je slabo, da je prišlo do celotne razveljavitve nove sistemizacije, ki je odpravila vrsto nepravilnosti in bi bilo bolje uskladiti še preostale pripombe.

5. Sistemizacija na dan nadzora ni v skladu s kadrovskim načrtom za leto 2009.

6. Dejansko število zaposlenih v septembru 2009 ni v skladu s sistemizacijo in tudi ne s kadrovskim načrtom za leto 2009.

7. Podrobni kadrovski načrt za določeno leto ne obstaja – podrobno po delavnih mestih in z utemeljitvami v primeru potreb po dodatnih zaposlenih.

8. Ocena nadzornega odbora je, da se v določenih primerih sistemizacijo prilagaja trenutno zaposlenim in ne obratno – to je dejanskim potrebam v občinski upravi in zaposlitev primernega delavca na to delovno mesto.

Stran 10/18

9. Nadzorni odbor ocenjuje, da je sistemizacija delovnih mest v občinski upravi premalo regulirana in nepregledna.

10.V letu 2005 je bilo sistemiziranih 28 delovnih mest, v letu 2009 v času nadzora pa 38. V štirih letih se je tako število delovnih mest povečalo za 10 oziroma za 35,7% glede na leto 2005.

11.V primeru zaposlovanja za določen čas nadzorni odbor ocenjuje, da gre za kršitve postopka, saj so pregledane pogodbe sklenjene še preden je bila potreba oddana in objavljena na Zavodu RS za zaposlovanje.

Odzivno poročilo občinske uprave: K 1., 2. Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občine Bohinj je bil na novo pripravljen v letu 2005 na osnovi nadzora, ki ga je opravila konec leta 2004, začetek leta 2005 inšpektorica za sistem javnih uslužbencev. Navedeni pravilnik je bilo potrebno inšpektorici posredovati v pregled in nanj ni imela pripomb. Prav tako je bil pravilnik pregledan tudi s strani druge inšpektorice za sistem javnih uslužbencev v inšpekcijskem nadzoru konec leta 2006, začetek leta 2007 in tudi ta inšpektorica na vsebino pravilnika ni imela pripomb, zato menimo, da je dvom Nadzornega odbora, kar zadeva vsebino navedenega pravilnika neupravičen, saj se v besedilo pravilnika od takrat ni več posegalo in je usklajen z veljavno zakonodajo, ki ureja to področje. Zakonodaja, ki ureja sistem javnih uslužbencev nikjer ne določa, da bi bilo potrebno ob vsaki sistemizaciji pripraviti še prečiščeno besedilo le-te. Se pa občinska uprava strinja, da bi bilo to potrebno zaradi boljše preglednosti, zato bo v prihodnosti upoštevala pripombo Nadzornega odbora. K 3. Zakonodaja, ki ureja sistem javnih uslužbencev nikjer ne določa, da bi za spremembo sistemizacije moral obstajati pisni predlog. Statut Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 7/08), sicer v 48. členu določa, da sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave določi župan, vendar v primeru, da občinska uprava nima zasedenega delovnega mesta direktorja občinske uprave ta določba postavlja pod vprašaj in je v praksi ni mogoče upoštevati. Prav tako v omenjenih nadzorih s strani inšpektoric za sistem javnih uslužbencev niso bile podane pripombe v tej smeri, se pravi, da bi moral za vsako spremembo sistemizacije obstajati pisni predlog. Se pa strinjamo, da, v kolikor je delovno mesto direktorja občinske uprave zasedeno, le-ta posreduje županu pisni in utemeljen predlog za spremembo sistemizacije. Statut kot akt tudi ni eden izmed temeljnih aktov, ki bi bil podlaga za pripravo sistemizacije, pač pa je to Zakon o javnih uslužbencih, Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih ter Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Navedena zakona in uredba točno določajo vsebino in postopek sprejema sistemizacije, zato kot župan Občine Bohinj ne sprejemam ugotovitve Nadzornega odbora, da so vse spremembe sistemizacije neutemeljene. K 4. Sistemizacija, ki jo je predlagala direktorica občinske uprave in je začela veljati dne 06.07.2009, je bila dne 21.07.2009 razveljavljena je bila v nekaterih delih nezakonita in je nekaterim uslužbencem jemala pridobljene pravice, ki so jim bile za nedoločen čas zakonito priznane in so kot take tudi zakonsko varovane, kar je razvidno tudi iz dopisa št. 10202-003/2005-7 z dne 14.07.2009, ki je priloga tega poročila. Župan, ki v skladu s 40. členom Zakona o javnih uslužbencih določi sistemizacijo in jo tudi sprejme se je v tistem trenutku odločil, da veljavno sistemizacijo, ki je bila predlagana s strani direktorice občinske uprave razveljavi in zavzel jasno stališče, da se po sprejemu proračuna za leto 2010 pripravi popolnoma nova sistemizacija, ki bo povzela predlagane dobre rešitve iz razveljavljene sistemizacije in bo v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje.

Stran 11/18

K 5., 6. Usklajenost kadrovskega načrta in sistemizacije ni potrebna. Sistemizacija se lahko spreminja tudi med letom, če so za spremembe zagotovljena finančna sredstva. Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za sistem javnih uslužbencev kot razlog navaja dejstvo, da organ mora imeti nekaj »maneverskega prostora« pri teh zadevah, saj se lahko med letom pokažejo potrebe po novih zaposlitvah in bi bili postopki predolgi, če bi bilo ob vsaki spremembi sistemizacije potrebno spreminjati tudi kadrovski načrt. Dejstvo pa je, da so finančna sredstva v proračunu bila zagotovljena, kar je tudi podlaga za spremembo sistemizacije. K 7. Podrobni kadrovski načrt je priloga tega poročila. K 8., 9., 10. Navedbe Nadzornega odbora v zvezi s prilagajanjem sistemizacije trenutno zaposlenim in ne glede na dejanske potrebe pokrivanja posameznih področij kot župan Občine Bohinj in kot predstojnik organa zanikam. Dejstvo je, da občinska uprava Občine Bohinj svoje delo opravlja učinkovito in kvalitetno, kar je razvidno tudi iz projektov, ki smo jih uspeli realizirati in tudi iz tistih, ki so še v teku. Dejstvo pa je, da se dnevno pojavljajo vedno nove in nove naloge, ki jih država prenaša na lokalno skupnost, zato je potrebno te naloge razdeliti med uslužbence in v kolikor se nekoga bistveno dodatno obremeni z zahtevnimi nalogami in če zakon to omogoča, je bolj smiselno zaposlenega prerazporediti na delovno mesto, ki je vrednoteno višje (glede na delovne potrebe), ob upoštevanju da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, kot pa zaposliti novega uslužbenca. Trenutno veljavna sistemizacija potrebuje določene spremembe, zato bom kot predstojnik organa v začetku prihodnjega leta sprejel novo sistemizacijo, ki bo vključevala tudi povzete dobre rešitve sistemizacije, ki jo je predlagala takratna direktorica občinske uprave. Povečanje števila delovnih mest za 10 v štirih letih utemeljujem s sledečim: V tem času smo začeli (in do danes nekatere tudi zaključili) z veliko projekti, ki, zaradi ureditve vse potrebne dokumentacije in vodenja teh projektov zahtevajo usposobljene uslužbence. Glede na število prebivalcev je na občinski upravi zaposlenih enako število uslužbencev kot v primerljivih občinah, upoštevati pa je potrebno dejstvo, da pod občinsko upravo spada tudi nesamostojni režijski obrat, ki za nemoteno opravljanje nalog, glede na to, da smo po površini četrta največja občina v Sloveniji, potrebuje tudi več delavcev. K 11. Z navedbo Nadzornega odbora se strinjamo in bomo v prihodnje pazili, da do teh kršitev ne bo prihajalo. 2. Pregled postopkov in dokumentacije odhodkov na izbranih kontih

Pregledane so bile kartice finančnega knjigovodstva za naslednja konta:

• 40209900 Drugi splošni materiali in storitve • 40219900 Drugi posebni materiali in storitve • 40229900 Druge storitve komunikacij in komunale • 40239900 Drugi prevozni in transportni stroški

Podrobno smo pregledali odhodke navedene v nadaljevanju. Pri tem smo kontrolirali pravilnost in popolnost prejetih računov, ali je material ali storitev ustrezno naročena, knjižena in plačana. Pri nadzoru ustreznosti naročanja smo

Stran 12/18

kontrolirali pravilnost postopkov in predhodnih dokumentov glede na zakon o javnem naročanju. Konto: 40219900 Drugi posebni materiali in storitve, Postavka 610205 LETNO VZDR. LETNIH CEST-SK.RAB • Cestno podjetje Kranj d.d., Predračun št. P/0801836; datum 7.11.2008 • Pogodba o sanaciji ceste Bohinjska Bistrica- Ravne (LC 014021), Občina

Bohinj in Cestno podjetje Kranj, d.d., št. JNMV: L-0036/2008-POG, datum 1.12.2008.

• Plačilo za Cestno podjetje Kranj d.d., I. začasna situacija št. 76/2009, datum 6.4.2009

Ugotovitev: Na odredbi za knjiženje manjka Št. naročilnice/pogodbe Odzivno poročilo občinske uprave: Odredba v tej obliki, na kateri je navedena tudi št. naročilnice/pogodbe, je bila uvedena konec leta 2008 brez natančnejših navodil za izpolnjevanje le-te. Ker pa vsaka uvedba novosti zahteva določeno prehodno obdobje, smo tudi pri izpolnjevanju odredbe tolerirali izpolnjevanje do letošnje jeseni. Občinska uprava se strinja, da bi bilo odredbo potrebno izpolnjevati v celoti že takoj od uvedbe zaradi boljše preglednosti in sledljivosti, zaradi česar je bila tudi uvedena. Lahko pa trdimo, da so že nekaj časa odredbe dosledno izpolnjene in bodo tudi v prihodnosti. • Naročilnica št.: 0039/2009 za Stane Mikelj s.p., datum 6.1.2009 • Avtoprevoznik Stane Mikelj, s.p., Račun št. 7079, datum 27.2.2009.

Ugotovitev: Na odredbi za knjiženje manjka Št. naročilnice/pogodbe • Letna pogodba o prevozu materiala za potrebe vzdrževanja cest in parkirišč

ter odvoza odpadkov iz reciklažnega dvorišča v Občini Bohinj, Občina Bohinj in Meja 1 d.o.o., št. JNMV: L-039/2008-POG, datum 24.11.2008

• Meja 1 d.o.o., Račun št. 86/08, datum 28.11.2008 Ugotovitev: Na računu ni navedena št. pogodbe, na odredbi za knjiženje manjka Št. naročilnice/pogodbe Odzivno poročilo občinske uprave: Številka pogodbe/naročilnice po 82. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) ne spada med obvezne podatke na računu, zato tudi ni razlog za zavrnitev računa. Seveda je z navedbo številke pogodbe delo v financah prejemnika računa precej olajšano in prav zaradi takih pomanjkljivosti je bil konec leta 2008 uveden žig »Odredba«, ki vključuje tudi vrstico, v katero skrbnik postavke vpiše št. pogodbe oz. naročilnice, ki pa nekaj časa po uvedbi ni bila dosledno izpolnjevana (slabost tega žiga se pokaže pri odrejanju računov, ki so vezani na permanentne pogodbe oziroma pri odrejanju velika števila računov za elektriko in podobnimi, ki so vezani na eno pogodbo).

Stran 13/18

Odredba v tej obliki, na kateri je navedena tudi št. naročilnice/pogodbe, je bila uvedena konec leta 2008 brez natančnejših navodil za izpolnjevanje le-te. Ker pa vsaka uvedba novosti zahteva določeno prehodno obdobje, smo tudi pri izpolnjevanju odredbe tolerirali izpolnjevanje do letošnje jeseni. Občinska uprava se strinja, da bi bilo odredbo potrebno izpolnjevati v celoti že takoj od uvedbe zaradi boljše preglednosti in sledljivosti, zaradi česar je bila tudi uvedena. Lahko pa trdimo, da so že nekaj časa odredbe dosledno izpolnjene in bodo tudi v prihodnosti. Konto: 40229900 Druge storitve komunikacij in komunale, Postavka 650109 ODLAGANJE ODPADKOV

• Pogodbo o odlaganju komunalnih in podobnih odpadkov iz industrije, obrti in

storitvenih dejavnosti na odlagališče Mala Mežakla; Pogodbene stranke Občina Jesenice, Občina Kranjska Gora, Občina Žirovnica, Občina Bohinj, JEKO-IN d.o.o, Komunala Radovljica d.o.o.; št. 354-4/2006; datum 6.10.2006

• JEKO-IN do.o., Račun št. 804/09, datum 30.4.2009 • Evidenčni list o ravnanju z odpadki, št. T 67229, datum 9.4.2009 • JEKO-IN do.o., Dobropis št. 1950/09, datum 31.8.2009 Ugotovitev: Na računu št. 804/09 ni razvidna povezava s pogodbo (ni navedbe o št. pogodbe), na odredbi za knjiženje manjka Št. naročilnice/pogodbe.

Konto: 40219900 Drugi posebni materiali in storitve, Postavka 4109 NOVOLETNA RAZSVETLJAVA • Pogodba za vzdrževanje javne razsvetljave v Občini Bohinj, št. 354-94/2006-

JR 01/2006, Pogodba med Občino Bohinj in Elektrik Holzbauer, datum 14.6.2006

• Aneks št. 1 k pogodbi št. 354-94/2006-JR 01/2006 za izvajanje vzdrževalnih del na objektih in napravah javne razsvetljave na območju Občine Bohinj, datum 14.6.2008.

• Naročilnica št. 0355/2008, Elektrik Holzbauer, datum 29.8.2008 • ELEKTRIK HOLZBAUER, Račun št. 0809, datum 10.2.2009. Ugotovitev: Račun po vsebini ustreza pogodbi, na računu ni razvidna povezava s pogodbo (ni navedbe o št. pogodbe) kar prav posebej določa 11. člen te pogodbe; na odredbi za knjiženje manjka Št. naročilnice/pogodbe. Konto: 40219900 Drugi posebni materiali in storitve, Postavka 6417 Podrobnejši prostorski načrt DPPN – strokovne podlage • Zahtevek za izvedbo javnega naročila št. L-0024/2007-POG; Ocenjena

vrednost naročila 36.000,00€ brez DDV;Datum 19.6.2007. • Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila; št. L-0024/2007-POG;

Datum 19.6.2007

Stran 14/18

• Povabilo k oddaji ponudbe; Kontura projektiranje, Bled, d.o.o.; Črtomirova ul. 6a, 4260 Bled; št. L-0024/2007-POG; Datum 19.6.2007

• Povabilo k oddaji ponudbe; Domplan d.d., Bleiweisova 14, 4000 Kranj; št. L-0024/2007-POG; Datum 19.6.2007.

• Povabilo k oddaji ponudbe; Protim Ržišnik Perc d.o.o., Delavska cesta 24, 4208 Šenčur; št. L-0024/2007-POG; Datum 19.6.2007.

• Ponudba: Kontura projektiranje, Bled, d.o.o.; Črtomirova ul. 6a, 4260 Bled; Znesek ponudbe: 34.200,00 €; Datum 28.6.2007.

• Domplan d.d., Bleiweisova 14, 4000 Kranj; Znesek 69.000,00 € brez DDV; Datum 28.6.2007.

• Protim Ržišnik Perc d.o.o., Delavska cesta 24, 4208 Šenčur; Znesek 35.625,00 € brez DDV; Datum 29.6.2007.

• Poročilo o oddaji naročila; Datum 4.7.2007; št. L-0024/2007-POG; Izbrani ponudnik po merilu najnižje cene je Kontura projektiranje, Bled, d.o.o.

• Pogodba št. 430-64/2007; Pogodba za izdelavo državnega prostorskega načrta za centralno čistilno napravo v Občini Bohinj; Pogodba med Občina Bohinj in Kontura projektiranje, Bled, d.o.o; Znesek 34.200,00 €; Datum 16.7.2007

• Aneks št. 430-64/2007-2; Aneks k pogodbi za izdelavo državnega prostorskega načrta za centralno čistilno napravo v Občini Bohinj; Datum: 14.2.2008.

• Aneks št. 430-64/2007-3; Aneks k pogodbi za izdelavo državnega prostorskega načrta za centralno čistilno napravo v Občini Bohinj; Datum: 15.10.2009; Povečanje obsega obdelave zaradi petih novih variant; Znesek 5.400 € z DDV.

• Račun Št. 78-0074; Datum 24.11.2008; Znesek 20.000,00 € + DDV Ugotovitev: Zadeva še ni zaključena. Postopek je voden pravilno, dokumenti so v redu. Konto: 40219900 Drugi posebni materiali in storitve, Postavka 4601 Stroški strokovne službe na stanovanjskem področju • Pogodba o izvajanju strokovnih opravil na stanovanjskem področju; št. AZ-

1356/96; Pogodba med Občino Bohinj in Alpdom Radovljica; datum 10.10.1996.

• Alpdom inženiring d.d.; Račun št. 206, datum 26.5.2009; Znesek računa 1.416,67 € brez DDV; 1.700,00 € z DDV.

Ugotovitve in mnenja: • V pogodbi ni navedena njena veljavnost. • Pogodba je zastarela in v nekaterih delih ni ažurna kot npr.: v IV. točki je

navedena kontaktna oseba za Občino Bohinj, ki ni več zaposlena na občinski upravi; V. točka določa, da se mesečna cena usklajuje z rastjo cen na drobno. Rast cen na drobno se ne izračunava več že od leta 1998.

• Pogodba ne določa, ali je navedena mesečna cena storitev brez DDV ali z DDV.

• Znesek računa po našem mnenju ni v skladu s pogodbo in je previsok. Osnovo za tako mnenje je revalorizacija zneska, ki je določen v pogodbi za oktober 1996 za obdobje, za katerega je bil pregledan račun. Preračun je bil narejen na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.stat.si/indikatorji_preracun_reval.asp). Merilo za izračun inflacije

Stran 15/18

http://www.stat.si/indikatorji_preracun_reval.asp

je v obdobju 1.2.1952 do 31.12.1997 uporabljen indeks cen na drobno, od 1.1.1998 dalje pa indeks življenjskih potrebščin. Po tem izračunu je na dan 15.6.2009 1.393,91 EUR. Znesek računa pa je 1.416,67 € brez DDV oziroma 1.700,00 € z DDV, kar je več kot preračunani znesek.

Odzivno poročilo občinske uprave: Z ugotovitvami Nadzornega odbora glede veljavnosti in ažurnosti pogodbe se občinska uprava strinja in bo v najkrajšem možnem času pristopila k pripravi aneksa k pogodbi, v katerem bodo odpravljene vse pomanjkljivosti. Če v pogodbi ni določena veljavnost pogodbe, velja pogodba za nedoločen čas, zato se nam le zaradi tega ni zdelo smiselno spreminjati pogodbe. Smatra se, da v kolikor ni izrecno navedeno, ali cena vključuje DDV, je omenjena cena brez DDV. Strinjamo se, da se računi niso izstavljali v skladu s pogodbo, saj se je račun izstavljal mesečno v enakih zneskih. Indeks cen je bil upoštevan pri izračunu zneska le enkrat letno ob predlogu proračuna za prihodnje leto (indeks cen v obdobju 1.1. do 30.11.). Konto: 40219900 Drugi posebni materiali in storitve, Postavka 4155 Prireditve ob novem letu • Pogodba št. 091/2008; Pogodba med Občino Bohinj in Prireditvena agencija

19 d.o.o.; datum 10.12.2008 • Pogodba št. 094/2008; Pogodba med Občino Bohinj in Prireditvena agencija

19 d.o.o.; datum 10.12.2008 • Prireditvena agencija 19 d.o.o.; Račun št. 1-0000700, datum rač. 5.1.2009 • Prireditvena agencija 19 d.o.o.; Račun št. 142-0000700, datum rač.

31.12.2008. Ugotovitve: - Glede na zakon o javnem naročanju bi glede na pogodbeni znesek in račun

bilo treba izvesti postopek zbiranja ponudb za primer sklenjene pogodbe št. 091/2008 in izdanega računa št. 142-0000700. Ta postopek ni bil izveden.

- Po zakonu o javnih naročilih bi glede na pogodbeni znesek in račun bilo treba izdati naročilnico za primer sklenjene pogodbe št. 094/2008 in izdanega računa št. 1-0000700. Naročilnica ni bila izdana.

Odzivno poročilo občinske uprave: Občina Bohinj je v letu 2008 izvedla novoletne prireditve od 28.12.2008 do 2.1.2009. Za pet izvajalcev koncertov je Občina Bohinj sklenila eno pogodbo za izvajanje s prireditveno agencijo 19, d.o.o. Dejstvo je, da gre pri izbiri izvajalcev za specifično naročilo, da v Sloveniji ni veliko agencij, ki zastopajo kvalitetne izvajalce koncertov, kot je to Prireditvena agencija 19, d.o.o., da gre za pestrost ponudbe glasbenikov, ki jih zastopa Prireditvena agencija 19, d.o.o. in delujejo pod njihovim okriljem ter da smo do sedaj vse leta sodelovali. Zato je težko iskati ponudbe, glede na dejstvo, da posamezne glasbene skupine zastopa le ena agencija, ki ima z njimi pogodbo o zastopanju. V letu 2009 se je ta nepravilnost odpravila in je z vsakim izvajalcem-glasbenikom sklenjena svoja pogodba, še vedno pa so določeni pod okriljem Agencije 19 in nobena ne presega zneska omejitve, za katerega je potrebno izvesti postopek zbiranja ponudb.

Stran 16/18

V skladu s 24. členom Zakona o javnem naročanju ni potrebno izvesti javnega naročanja za blago in storitve do višine 10.000 EUR, zato naročilo za pogodbeno vrednost 4.880,50 EUR ni bilo izvedeno, plačilo pa je bilo izvedeno na podlagi sklenjene pogodbe. Povzetek ugotovitev drugega dela nadzora:

1. Večje nepravilnosti v pregledani dokumentaciji in postopkih niso bile ugotovljene. So pa zelo pogosto prisotne manjše pomanjkljivosti kot so nepopolno izpolnjevanje odredbe za knjiženje računov, nepopolni prejeti računi… To pa otežuje nedvoumno sledljivost in preglednost dokumentacije.

2. Ugotovljeno je bilo, da so določene pogodbe v nekaterih delih pomanjkljive. Npr. ni razvidna veljavnost pogodbe, pogodbeni zneski niso opredeljeni ali so brez DDV ali že vsebujejo DDV… Zato so vprašljivi tudi zneski, ki se na osnovi teh pogodb zaračunavajo – primer Alpdom.

3. V dveh primerih je bila ugotovljena nepravilnost postopka. V enem primeru ni bila izdana naročilnica, v drugem pa ni bil izveden postopek zbiranja ponudb.

Odzivno poročilo občinske uprave: K 1. Odredba v tej obliki, na kateri je navedena tudi št. naročilnice/pogodbe, je bila uvedena konec leta 2008 brez natančnejših navodil za izpolnjevanje le-te. Ker pa vsaka uvedba novosti zahteva določeno prehodno obdobje, smo tudi pri izpolnjevanju odredbe tolerirali izpolnjevanje do letošnje jeseni. Občinska uprava se strinja, da bi bilo odredbo potrebno izpolnjevati v celoti že takoj od uvedbe zaradi boljše preglednosti in sledljivosti, zaradi česar je bila tudi uvedena. Lahko pa trdimo, da so že nekaj časa odredbe dosledno izpolnjene in bodo tudi v prihodnosti. Številka pogodbe/naročilnice po 82. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) ne spada med obvezne podatke na računu, zato tudi ni razlog za zavrnitev računa. Seveda je z navedbo številke pogodbe delo v financah prejemnika računa precej olajšano in prav zaradi takih pomanjkljivosti je bil konec leta 2008 uveden žig »Odredba«, ki vključuje tudi vrstico, v katero skrbnik postavke vpiše št. pogodbe oz. naročilnice, ki pa nekaj časa po uvedbi ni bila dosledno izpolnjevana (slabost tega žiga se pokaže pri odrejanju računov, ki so vezani na permanentne pogodbe oziroma pri odrejanju velika števila računov za elektriko in podobnimi, ki so vezani na eno pogodbo). K 2. Z ugotovitvami Nadzornega odbora glede veljavnosti in ažurnosti pogodbe se občinska uprava strinja in bo v najkrajšem možnem času pristopila k pripravi aneksa k pogodbi, v katerem bodo odpravljene vse pomanjkljivosti. K 3. Dejstvo je, da gre za specifično naročilo in da v Sloveniji ni veliko agencij, ki zastopajo kvalitetne izvajalce koncertov, kot je to Prireditvena agencija 19, d.o.o., da gre za pestrost ponudbe glasbenikov, ki jih zastopa Prireditvena agencija 19, d.o.o. in delujejo pod njihovim okriljem ter da smo do sedaj vse leta sodelovali. Zato je težko iskati ponudbe, glede na dejstvo, da posamezne glasbene skupine zastopa le ena agencija, ki ima z njimi pogodbo o zastopanju. Z določenimi navedbami Nadzornega odbora se strinjamo in bomo v prihodnje pazili, da do teh nepravilnosti ne bo prihajalo.

Stran 17/18

SPLOŠNI VTIS NADZORA: Splošni vtis nadzora je, da ostaja veliko možnosti za izboljšanje poslovanja občinske uprave. Skoraj vsa področja, ki smo jih pregledali imajo pomanjkljivosti, nekatere manjše, druge večje. Vse so navedene med ugotovitvami. POBUDE IN PREDLOGI 1. Dopolnitev 48. člena statuta Občine Bohinj: Drugi ostavek, ki se trenutno

glasi »(2)Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave določi župan.« se dopolni sledeče »Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na pisni predlog direktorja občinske uprave določi župan. Če delovno mesto direktorja občinske uprave ni zasedeno, pisni predlog pripravi uslužbenec, ki je zadolžen za urejanje kadrovskih zadev.«

2. Pred vsako spremembo sistemizacije naj predlagatelj pripravi pisni predlog z utemeljitvijo.

3. Ob vsakokratni spremembi sistemizacije naj se naredi čistopis sistemizacije in kataloga delovnih mest.

4. Pripravi naj se nova sistemizacija z upoštevanjem vseh ugotovljenih pomanjkljivosti sedanje.

5. Kadrovski načrt, ki je del proračuna občine, naj v primeru, da gre za spremembo števila delovnih mest (za povečanje ali pomanjšanje), vsebuje podroben opis in utemeljitev načrtovanih sprememb.

6. V primeru zaposlovanja za določen čas naj se upoštevajo predpisani postopki za zaposlitev.

7. Odredbe na računih naj se dosledno izpolnjujejo. 8. Pregleda naj se, po mnenju nadzornega odbora, obravnavana slaba pogodba.

Ugotovljene slabosti naj se odpravi. 9. Dosledno naj se upošteva zakon o javnem naročanju. PRAVNI POUK V skladu s 13. členom Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (UL RS, št. 23/2009) je poročilo dokončni akt Nadzornega odbora. Člani nadzornega odbora: Predsednik nadzornega odbora: mag. Tomaž Medja mag. Tomaž Medja Irena Šest Darko Logar VROČITI: 1. Nadzorovanemu organu - občinski upravi Občine Bohinj 2. Županu Občine Bohinj 3. Občinskemu svetu Občine Bohinj

Stran 18/18

Občina Bohinj

Župan


Številka: Datum : 14.01.2010 Zadeva: POROČILO O OPRAVLJENEM NADZORU ŠTUDENTSKEGA DELA V JAVNEM ZAVODU TURIZEM BOHINJ Na podlagi 31. in 43. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) župan Občine Bohinj predlaga Občinskemu svetu v obravnavo točko dnevnega reda POROČILO O OPRAVLJENEM NADZORU ŠTUDENTSKEGA DELA V JAVNEM ZAVODU TURIZEM BOHINJ Župan predlaga, da Občinski svet po obravnavi sprejme naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme poročilo o opravljenem nadzoru študentskega dela v javnem zavodu Turizem Bohinj in nadzorovani osebi predlaga, da upošteva priporočila in predloge Nadzornega odbora. V skladu s 77. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) bo kot poročevalec na seji Občinskega sveta sodeloval Darko Logar, član Nadzornega odbora, ki je nadzor tudi izvedel. PREDLAGATELJ: Župan Franc Kramar, univ. dipl. inž les. Obrazložitev: Na podlagi sprejetega sklepa Nadzornega odbora na 18. redni seji, dne 21.09.2009 in sklepa Nadzornega odbora št. 060-6/2009 z dne 22.09.2009 je bil izveden nadzor nad študentskim delom v javnem zavodu Turizem Bohinj, katerega poročilo je priloženo. V skladu s 43. členom Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07), Občinski svet obravnava dokončna poročila Nadzornega odbora.


OBČINA BOHINJ Datum: 17.12.2009 Nadzorni odbor Triglavska cesta 35 4264 BOHINJSKA BISTRICA Na podlagi 43. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik št. 8/07) ter 46. In 47. člena Poslovnika o delu nadzornega odbora Občine Bohinj, je Nadzorni odbor Občine Bohinj na 19. Seji dne 23.11.2009 sprejel POROČILO O IZVEDENEM NADZORU ŠTUDENTSKEGA DELA V

TURIZMU BOHINJ

I. OSNOVNI PODATKI O NADZORU Izredni nadzor študentskega dela v javnem zavodu Turizem Bohinj za leti 2008 in 2009 je na naslovu nadzorovanega subjekta Triglavska 30, 4264 Bohinjska Bistrica dne 7.10.2009 s strani Nadzornega odbora Občine Bohinj opravil:

• Darko Logar – vodja nadzora, poročevalec Prisotni s strani Turizma Bohinj:

• Klemen Langus - direktor

II. UVOD 1. Osnovni podatki nadzorovanega organa Naziv: Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma Naslov: Triglavska cesta 30 Kraj: 4264 Bohinjska Bistrica Matična številka: 1510614000 Davčna številka: SI84521147 Odgovorna oseba nadzorovanega organa (javnega zavoda) je direktor Klemen Langus. 2. Pravna podlaga za izvedbo nadzora Pravna podlaga za izvedbo nadzora je 39., 42. in 43. člen Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik št. 8/07). Pravna podlaga za sestavo Osnutka poročila o opravljenem nadzoru je Pravilnik o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (32. člen Zakona o lokalni samoupravi Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 76/08).

Stran 1/8

3. Datum in številka sklepa o izvedbi nadzora Sklep številka: 060-6/2009, z dne 22. 09. 2009. 4. Namen in cilj nadzora Namen nadzora je preveriti upravičenost porabe finančnih sredstev na področju opravljenih del preko študentskih servisov. Istočasno je namen preveriti ali zaposlovanje preko študentskih servisov poteka skladno z zakonodajo in predpisi. Cilj nadzora je ugotoviti eventualne nepravilnosti in poročati o njih, ter podati priporočila in predloge za nadaljnje poslovanje. 5. Povod za izredni nadzor Nadzorni odbor Občine Bohinj se je na svoji 16. redni seji dne 20.04.2009 seznanil z zaključnim računom Turizma Bohinj, javnega zavoda za pospeševanje turizma (v nadaljevanju zavod) za leto 2008. Iz poročila izhajajo določene nejasnosti, zato je odbor od zavoda na osnovi sklepa zaprosil za pojasnilo glede visokih operativnih stroškov. Zavod je Nadzornemu odboru v dopisu z dne 21.04.2009 posredoval obrazložitev izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka konto 4029 - drugi operativni odhodki AOP 463. Iz posredovanega dokumenta, ki ga je NO obravnaval na svoji 17. redni seji dne 08.06.2009 je bilo razvidno, da stroški na obravnavanem kontu v ca. 80% od skupnega zneska 46.584,07 EUR izhajajo iz stroškov dela preko študentskih servisov (Ocena: V letu 2008 opravljenih 910 8-urnih delovnih dni, ob predpostavki urne postavke 5,00 EUR bruto). Predložene obrazložitve NO niso zadovoljile, zato je bil sprejet sklep, naj zavod glede na obrazložitev izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka konto 4029 drugi operativni odhodki AOP 463 pripravi podrobnejšo opredelitev stroškov pod točkama 3 in 4 kar zadeva delo preko študentskih servisov (kdo, kdaj, kaj, koliko ur in za kolikšen znesek). Zahtevane dodatne obrazložitve so bile s strani zavoda Turizem Bohinj posredovane NO z dne 18.09.2009. Odbor jih je obravnaval na svoji 18. redni seji. Iz dopisa je NO sklepal, da gre za redno zaposlitev, izvedeno preko študentskega servisa, zato je sprejel sklep o izrednem nadzoru študentskega dela v javnem zavodu Turizem Bohinj za leti 2008 in 2009.

Stran 2/8

III. UGOTOVITVENI DEL V letu 2008 so bili na kontih 4029 knjiženi naslednji dogodki: • Na SM 3006 stroški plačilnega prometa v znesku 376,52 EUR. • Na SM 3008 stroški odvetniških storitev v znesku 256,94 EUR. • Na SM 3033 pogodbena dela (podjemna pogodba v znesku 2.220,56 EUR in

delo preko študentskih servisov v znesku 8.297,52 EUR). • Na SM 5001 izvajanje info službe – TIC Bohinj (podjemna pogodba v znesku

3.127,29 EUR in 22.913,19 EUR). • Na SM 7001 stroški iz naslova prodaje lastnih storitev in blaga (podjemna

pogodba v znesku 583,67 EUR). • Na SM 7013 sejmi, borze, partnerske aktivnosti (delo preko študentskih

servisov v znesku 119.38 EUR). • Na SM 7014 tiskani in elektronski material (delo preko študentskih servisov v

znesku 229,15 EUR in podjemna pogodba 2.035,75 EUR). • Na SM 7023 posodobitev internetnih strani (delo preko študentskih servisov

v znesku 3.394,89 EUR). • Na SM 7033 ski bus (zamudne obresti v znesku 196,40 EUR). • Na SM 7052 festival alpskega cvetja (delo preko študentkih servisov v

znesku 1.465,19 EUR in podjemna pogodba 1.367,64 EUR).

Skupni znesek navedenih postavk znaša 46.584,07 EUR, kar se sklada z zneskom iz zaključnega računa Turizma Bohinj. Seštevek zneskov namenjenih študentskemu delu znaša 36.419,32 EUR. 1. Izvleček iz obrazložitve odhodkov namenjenih študentskemu delu za leto 2008: a) Delo v Turističnem društvu Bohinj za leto 2008

mesec Število študentov

Opravljene ure

Strošek neto

Junij 2008 12 653 2.897,20 €Julij 2008 14 1635,5 6.862,51 €Avgust 2008 13 1633,5 7.076,36 €

Zbir:

1 Delo študentov 16.836,07 €2 Koncesija dajatev (12%) 2.020,33 €3 Koncesija dajatev (2%) 336,72 €4 Prispevek za zdravstvo 15,40 €5 Vrednost brez DDV 2.372,45 €6 DDV 20% 471,41 €7 Vrednost z DDV 2.843,86 €8 DDV ki se odbija 84,76 € SKUPAJ 1+5-8 19.595,17 €

Stran 3/8

b) Delo v Turizmu Bohinj za 2008 po načelu denarnega toka (izplačila po opravljenem delu)


Opravljene ure

Strošek neto

December 2007 1 108,5 542,50 €Januar 2008 3 180 883,80 €Februar 2008 1 159,5 957,00 €Marec 2008 1 155,5 933,00 €April 2008 2 198,5 1.191,00 €Maj 2008 3 149 1.526,00 €Junij 2008 2 208 1.176,00 €Julij 2008 6 408 2.013,50 €Avgust 2008 4 527,5 2.315,00 €September 2008 1 163 978,00 €Oktober 2008 3 140,5 1.083,00 €November 2008 1 143,5 861,00 €

Zbir:


Skupaj točka a) in b) 36.419,32 € UGOTOVITEV 1: Znesek stroškov namenjenih študentskemu delu v letu 2008 se skladajo z odhodki v zaključnem računu Turizma Bohinj za leto 2008, prikazanimi na kontih 4029, kar zadeva študentsko delo. 2. Izvleček iz obrazložitve odhodkov namenjenih študentskemu delu za leto 2009 na dan 22.9.2009: a) Delo v Turističnem društvu Bohinj za leto 2009


Opravljene ure

Strošek neto

Junij 2009 4 331 1.553,44 €Julij 2009 13 1515 6.710,76 €Avgust 2009 2 215 943,00 €

Stran 4/8

Zbir: 1 Delo študentov 9.207,20 €2 Koncesija dajatev (12%) 1.104,86 €3 Koncesija dajatev (2%) 184,14 €4 Prispevek za zdravstvo 72,59 €5 Vrednost brez DDV 2+3 1.289,00 €6 DDV 20% 257,80 €7 Vrednost z DDV 1.546,80 €8 DDV ki se odbija 77,34 € SKUPAJ 1+4+5-8 10.749,25 €

b) Delo v Turizmu Bohinj za 2009 po načelu denarnega toka na dan 22.9.2009 (izplačila po opravljenem delu)


Opravljene ure

Strošek neto

December 2008 1 122 732,00 €Januar 2009 2 37 185,00 €Februar 2009 11 760 4400,00 €Marec 2009 1 167 1.002,00 €April 2009 3 284 1.664,00 €Maj 2009 3 162,5 975,00 €Junij 2009 1 226,5 1.359,00 €Julij 2009 5 469 2.377,50 €Avgust 2009 8 685 3.129,00 €

Zbir:


Skupaj točka a) in b) 29.233,74 € UGOTOVITEV 2: Podatkov za leto 2009 ni možno ustrezno preveriti, saj polletno poročilo o realizaciji Turizma Bohinj, javnega zavoda za pospeševanje turizma ni na voljo.

Stran 5/8

3. Izvajanje turistične informacijske dejavnosti Turizem Bohinj, kot skrbnik turistično informacijskega sistema med drugim vodi koordinacijo bohinjskih informacijskih centrov, ki so razpršeni po celotnem Bohinju in sicer:

• TIC Ribčev Laz – V prostorih Turističnega društva Bohinj (Ribčev Laz) – celoletna pisarna

• TIC Bohinjska Bistrica – V prostorih Turizma Bohinj (Bohinjska Bistrica) in prostorih LD Turizma – celoletni pisarni

• TIC Stara Fužina – V prostorih KS Stara Fužina (Stara Fužina) – pisarna odprta v času poletne turistične sezone

• TIC Srednja vas – V prostorih Bohinjske sirarne V Srednji vasi – pisarna odprta v času poletne sezone

Turistična informacijska dejavnost se v turističnem območju Bohinj opravlja s sodelovanjem naslednjih partnerjev, ki so registrirani za opravljanje turističnih dejavnosti, zagotavljajo prostore in ustrezno telekomunikacijsko in računalniško opremo za nemoteno delovanje TIC-a:

• Turistično društvo Bohinj • LD Bohinj • KS Srednja vas • KS Stara Fužina

Način sodelovanja med partnerji: Turizem Bohinj sklene s partnerji dogovor o sodelovanju na področju informacijske dejavnosti, kjer se natančno opredelijo pogoji delovanja TIC-a in višina sredstev, ki na podlagi kriterijev pripadejo partnerjem za izvajanje informacijske dejavnosti. Turizem Bohinj zaposli določeno število študentov za opravljanje turistično-informacijske dejavnosti za pokrivanje povečanega obsega del v času turistične sezone. UGOTOVITEV 3: Organiziranost informacijske dejavnosti za področje Bohinja na osnovi centralnega vodenja s strani javnega zavoda Turizem Bohinj zagotavlja enotnost podajanja informacij v vseh TIC-ih. Študentsko delo je ustrezna rešitev za pokrivanje povečanega obsega del. 4. Urejanje Internetne strani Uradna internetna stran turistične destinacije Bohinj (www.bohinj.si) je izredno kompleksna, tako po tehnični kot po vsebinski plati. Zahteva redno tehnično podatkovno skrbništvo.

Stran 6/8

Internetna stran deluje na sistemu CMS (Content Management System, kar slovensko pomeni sistem za upravljanje vsebin), ki omogoča urejanje in vzdrževanje vsebine spletnih strani brez znanja programiranja v HTML. Urednik spletne strani tako lahko samostojno spreminja besedila, slike in druge elemente spletne strani brez pomoči podjetja ali osebe, ki je stran izdelalo. Delo skrbnika v letu 2008:

• Aktualno dogajanje, koledar prireditev, opis prireditev • Koristne povezave, pregled vpisov v knjigo gostov, odstranjevanje

neželenih sporočil • Oglaševanje – izdelava banenrjev • Sestanki s programerjem internetne strani (popravki, dopolnitve osnovne

strukture strani) • Tekstovne in slikovne vsebine • Foto dokumentiranje dogodkov, izdelava arhiva fotografij • prevajanje vsebin v angleški in nemški jezik • Objavljanje dogodkov, predstavitev znamenitosti na socialnih internetnih

omrežjih (Twitter, Facebook, Panoramio) • Rezervacija CRS – centralni rezervacijski sistem:

o Ažuriranje cenikov (nihanje cen preko leta) po posameznih uporabnikih vključenih v sistem CRS

o Opisi ponudnikov v različnih jezikih (SLO, ANG, NEM) • drugo..

Skrbništvo internetne strani v okviru del preko študentskega servisa opravlja ena oseba:

• Trajna napotnica 1: Št.: 2507003749, za obdobje od 03.10.2007 do 30.09.2008, delo na računalniku;

• Trajan napotnica 2: Št.: 2508003555/08D, za obdobje od 01.10.2008 do 30.09.2008, delo na računalniku; Glede na trajno izvajanje del preko študentskega servisa se pojavi vprašanje ali gre pri tovrstni zaposlitvi za kršenje zakonodaje, saj je Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur.l. RS, št. 107/06 – UPB, v nadaljevanju ZZZPB) omejil študentsko delo tako, da je v tretjem odstavku 6. b člena, če dijak ali študent preseže posebno osebno olajšavo za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, in je določena v Zakonu o dohodnini, se prekine obračun koncesijske dajatve na podlagi napotnice, delodajalec pa je dolžan dijaka ali študenta pokojninsko in invalidsko zavarovati po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po mnenju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (dopis št. 45300-1/2007/1, z dne 9.1.2007) glede na težave pri tolmačenju omenjenega člena ZZZPB in glede na to, da besedilo ni usklajeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 109/06) ugotavlja, da omenjenega člena ni

Stran 7/8

mogoče izvajati in bo pri naslednjem spreminjanju ZZZPB ta določba odpravljena. UGOTOVITEV 4: Zaposlitev preko študentskega servisa za opravljanje podatkovnega skrbništva nad internetno stanju www.bohinj.si je skladna z zakonodajo in je s stališča učinkovite porabe javnih financ najustreznejša. IV. MNENJE K nadzoru študentskih del v javnem zavodu Turizem Bohinj za leti 2008 in 2009, knjiženih na kontih 4029 se glede na ugotovitve pri izvedbi nadzora izda pozitivno mnenje. V. PRIPOROČILA IN PREDLOGI: Letna poročila naj se v izogib napačnim interpretacijam v prihodnje pripravljajo detajlneje, s podrobnejšimi obrazložitvam. VI. PRAVNI POUK V skladu s 13. členom Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (UL RS, št. 23/2009) je poročilo dokončni akt Nadzornega odbora. Nadzorni odbor: Predsednik nadzornega odbora: Darko Logar mag. Tomaž Medja VROČITI: 1. Nadzorovanemu organu - Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma 2. Županu Občine Bohinj 3. Občinskemu svetu Občine Bohinj

Stran 8/8

Občina Bohinj

Župan


Številka: Datum : 14.01.2010 Zadeva: POROČILO O OPRAVLJENEM NADZORU POSLOVANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOPRIVNIK-GORJUŠE Na podlagi 31. in 43. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) župan Občine Bohinj predlaga Občinskemu svetu v obravnavo točko dnevnega reda POROČILO O OPRAVLJENEM NADZORU POSLOVANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOPRIVNIK-GORJUŠE. Župan predlaga, da Občinski svet po obravnavi sprejme naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme poročilo o opravljenem nadzoru poslovanja Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše in nadzorovani osebi predlaga, da upošteva priporočila in predloge Nadzornega odbora. V skladu s 77. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) bo kot poročevalec na seji Občinskega sveta sodeloval Janko Kovačič, član Nadzornega odbora, ki je bil tudi vodja nadzora. PREDLAGATELJ: Župan Franc Kramar, univ. dipl. inž les. Obrazložitev: Na podlagi sprejetega sklepa Nadzornega odbora na 18. redni seji, dne 21.09.2009 in sklepa Nadzornega odbora št. 060-7/2009 z dne 22.09.2009 je bil izveden nadzor nad poslovanjem Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše, katerega poročilo je priloženo. V skladu s 43. členom Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07), Občinski svet obravnava dokončna poročila Nadzornega odbora.


OBČINA BOHINJ Datum: 18.12.2009 NADZORNI ODBOR Triglavska cesta 35 4264 Bohinjska Bistrica Na podlagi 43. Člena Statuta Občine Bohinj in46. In 47. Člena Poslovnika o delu Nadzornega

odbora Občine Bohinj je Nadzorni odbor na 19 seji dne 23.11.2009 sprejel

POROČILO

O OPRAVLJENEM IZREDNEM NADZORU poslovanja Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše

1. Nadzorni odbor v sestavi: Janko Kovačič, vodja Irena Šolar, član 2. Poročevalec:

Janko Kovačič

3. Ime nadzorovanega organa: Krajevna skupnost Koprivnik-Gorjuše, Koprivnik 5, 4264 Bohinjska Bistrica 4. Datum nadzora: 10. November 2009

UVOD

Osnovni podatki o nadzorovanem organu:

Naziv: Krajevna skupnost Koprivnik – Gorjuše

Naslov: Koprivnik 5

Kraj: Koprivnik, 4264 Bohinjska Bistrica

Matična številka: 5032318

Davčna številka: 36711888

Krajevna skupnost Koprivnik-Gorjuše je ena od štirih Krajevnih skupnosti v Občini Bohinj. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. V Krajevno skupnost spadajo naselja Koprivnik, Gorjuše in Goreljek. Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Svet KS predstavlja predsednik sveta, ki ga izvolijo izmed sebe člani sveta.

Prisotni na nadzoru so bili:

Janez Korošec, predsednik sveta KS

Polona Odar, računovodkinja

Marjeta Sodja, tajnica

PRAVNA PODLAGA ZA IZVEDBO NADZORA:

Sklep 18. Seje Nadzornega odbora občine Bohinj z dne 21.09.2009

Datum in številka sklepa o izvedbi nadzora:

Datum sklepa: 22.09.2009

Številka sklepa: 060-7/2009

2

NAMEN IN CILJ NADZORA:

Ugotovitev odstopanj pri lastnih sredstvih s katerimi razpolaga KS, na podlagi obravnave polletnega poročila o realizaciji proračuna Občine Bohinj za leto 2009, ki ga je Nadzorni odbor obravnaval na svoji 18. seji, ter pregled pogodb o najemnini poslovnega prostora ter pogodb za tajniška in administrativna dela.

UGOTOVITVENI DEL

Odstopanja, ki so bila ugotovljena pri poročilu o polletne realizaciji proračuna Občine Bohinj so nastala na kontu Drugi splošni material in storitve. Predstavniki nadzorovane KS so nam povedali, da nekateri izdatki niso bili predvideni, zlasti ne tisti okrog nakupa novih zvonov za cerkev na Koprivniku. V rebalansu proračuna Občine Bohinj pa niso bili zajeti, ker preprosto niso niti vedeli, da se rebalans sprejema, niti k temu niso bili pozvani. Prav tako so predstavniki zatrdili, da povratnih informacij iz Občine Bohinj ne dobivajo redno.

Konto 402099 Drugi splošni material in storitve je imel v proračunu zagotovljenih 210,00 EUR, realizacija do polletja pa je bila 1,328,44 EUR.

PREGLEDANI RAČUNI:

Dokument Štev. računa Datum knj. Dat. Dok. Opis knjižbe Debet

T/1 728-2970 10.3.09 29.1.09 oglas Radio 72,00

PR3 729-0226 10.3.09 5.2.09 m.Radio-oglas 132,00

T/2 08300083374 10.3.09 28.2.09 Sazas-avt. Honorar 139,93

IZP 19 7.4.09 27.3.09 pl. Mat. stroški Sodja 56,00

PR 26 679260 3.6.09 31.3.09 Mercator-pogost. Žensk 159,55

PR 23 879-000056 3.6.09 1.4.09 Market Lipa-TUŠ 206,17

PR 27 15/09 3.6.09 6.4.09 Foto Video-slike 76,80

PR 28 429-2009/1 3.6.09 30.4.09 Mesnine Bohinja 580,79

PR 29 427-2009 3.6.09 30.4.09 Mesnine Bohinja 31,92

PR 33 879-000073 29.6.09 30.4.09 Market-Lipa-TUŠ 66,37

PR 45 21/09 29.6.09 17.6.09 FOTO Video- TUŠ 104,00

Pr 63 10/09 5.11.09 4.9.09 Modrin-žalna ikebana 103,20

Stanje-SALDO 1.728,73

3

Vsi računi so bili brezhibni, razen nekaterih, ki niso bili odobreni s strani pooblaščene osebe predsednika sveta. Predsednik sveta je račune sicer odobril ustno, ni pa jih še podpisal.

Konto 412000 Tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam je glede na veljavni proračun in polletno realizacijo presežen za 280 %.

Pojasnjeno je bilo, da je KS prav tako sofinancirala nove zvonove na Koprivniku, kar ob sestavljanju proračuna ni bilo predvideno. 1000 EUR je bilo namenjeno za zvonove, 400 EUR pa je KS namenila PGD Koprivnik za nabavo paradnih oblek.

Vsakoletne naloge krajevne skupnosti temeljijo na izboljšanju kakovosti življenju krajanov zlasti v obeh vaseh Koprivnik in Gorjuše, zato denarja vedno primanjkuje. KS želi vedno zajeti vse krajane, zato že vrsto let organizira razne proslave, praznovanja ob dnevu žena oz. materinskem dnevu, tradicionalno parado in praznovanje ob 1. maju,obdarovanja otrok ob Miklavžu in dedku Mrazu, obdarovanja starejših občanov. Vsako leto je KS organizator že tradicionalnih Vodnikovih dni.

POGODBE:

Krajevna skupnosti Koprivnik-Gorjuše nima svojih poslovnih prostorov temveč ima v najemu prostor v gasilskem domu na Koprivniku, ki je v lasti PGD Koprivnik. KS tako plačuje najemnino za poslovne prostore, pogodba o najemu pa je še v teku pridobivanja.

Pogodbi za tajniška in administrativna dela je sklenjena z Sodja Marjeto, s.p., Koprivnik 76, 4264 Bohinjska Bistrica dne 22.1.2007 v znesku 75,11 EUR mesečno. V letošnjem letu se je znesek povečal na 100,00 EUR in sicer 31.1.2009, za kar pa ne obstaja aneks k pogodbi.

Pogodba za računovodske in knjigovodske storitve je bila sklenjena z Odar in Odar, d.n.o. Jereka 38, 4264 Bohinjska Bistrica dne 7.1.2007 v znesku 100,00 EUR mesečno. V letošnjem letu se je znesek povečal na 138,00 EUR, za kar prav tako ne obstaja aneks k pogodbi.

Krajevna skupnost ne razpolaga s svojim Statutom. Na podlagi 62. Člena Statuta Občine Bohinj naj bi občinska uprava v sodelovanju z Krajevno skupnostjo pripravila Statut Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše, v katerem se opredeli območje, naloge, organe, financiranje in druge zadeve s področja delovanja krajevnih skupnosti.

POVZETKI UGOTOVITEV:

Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, da je krajevna skupnost zelo dejavna, saj izvaja veliko aktivnosti, tako pri organizaciji prireditev, kot tudi raznih delavnic. Stalno skrb posveča obnovitvi, vzdrževanju in graditvi komunalne in cestne infrastrukture.

Večjih nepravilnosti pri pregledani dokumentaciji ni bilo ugotovljeno. Ocenjujemo pa, da izdatki za razne programe in aktivnosti, ki se izvajajo v krajevni skupnosti, niso uvrščeni na ustrezne proračunske postavke.

Plačila nekaterih faktur niso odobrena s strani pooblaščene osebe ob odobritvi.

4

Pogodba za tajniška in administrativna dela ter pogodba za računovodske in knjigovodske storitve nimata aneksa ob priliki povišanja plačila.

Krajevna skupnost še nima pogodbe o najemu poslovnih prostorov v gasilskem domu na Koprivniku.

Krajevna skupnost prav tako še ne razpolaga s svojim Statutom.

PRIPOROČILA IN PREDLOGI:

Izdatki za razne programe in aktivnosti, ki se izvajajo v krajevni skupnosti, naj se uvrstijo na ustrezne proračunske postavke. Načrtujejo naj se na ravni podkontov, v proračunu, ki ga sprejema občinski svet pa na ravni kontov.

Plačila vseh faktur mora biti odobreno s strani pooblaščene osebe sproti.

Pogodbo za tajniška in administrativna dela ter pogodbo za računovodske in knjigovodske storitve je potrebno dopolniti z aneksom o spremembi cene plačila.

Občinska uprava naj v sodelovanju z Krajevno skupnostjo pristopi k pripravi Statuta za Krajevno skupnost Koprivnik-Gorjuše.

PRAVNI POUK:

V skladu z 13. členom pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine ( UL. RS, ŠT. 23/2009 ) je poročilo dokončni akt Nadzornega odbora.

ČLANA NADZORNEGA ODBORA: PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA:

Janko Kovačič mag. Tomaž Medja

Irena Šolar

VROČITI:

1. Nadzorovanemu organu – KS Koprivnik-Gorjuše 2. Županu Občine Bohinj 3. Občinskemu svetu Občine Bohinj

5

Občina Bohinj

Župan


Številka: Datum : 18.01.2010 Zadeva: POROČILO NADZORNEGA ODBORA OBČINE BOHINJ ZA LETO 2009 Na podlagi 42. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) župan Občine Bohinj predlaga Občinskemu svetu v obravnavo točko dnevnega reda POROČILO NADZORNEGA ODBORA ZA LETO 2009. Župan predlaga, da Občinski svet po obravnavi sprejme naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj se seznanja s poročilom Nadzornega odbora Občine Bohinj za leto 2009. V skladu s 77. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07, 2/09) bo kot poročevalec na seji Občinskega sveta sodeloval predsednik Nadzornega odbora mag. Tomaž Medja. PREDLAGATELJ: Župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. Obrazložitev: Statut Občine Bohinj v 42. členu določa, da je Nadzorni odbor dolžan podati Občinskemu svetu poročilo o svojih ugotovitvah najmanj dvakrat letno. Poročilo Nadzornega odbora za leto 2009 je nadzorni odbor sprejel na 21. redni seji, dne 18. januarja 2010 v predloženi obliki. Priloga: - poročilo NO za leto 2009


OBČINA BOHINJ NADZORNI ODBOR Triglavska cesta 35 4264 BOHINJSKA BISTRICA Številka: Datum : 18.1.2010 OBČINSKI SVET OBČINE BOHINJ Triglavska cesta 35 4264 BOHINJSKA BISTRICA ZADEVA: POROČILO NADZORNEGA ODBORA ZA LETO 2009 V letu 2009 je imel Nadzorni odbor občine Bohinj (v nadaljevanju NO) 6 rednih sej. Na sejah smo člani NO obravnavali vse dokumente, ki jih je potrebno glede na veljavni statut občine, poleg tega pa smo pregledali tudi nekaj dokumentov, ki jih statut ne določa kot obvezne (polletno poročilo, rebalansi). Opravili smo 5 nadzorov in sicer:

1. nadzor poslovanja OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica – enota Vrtec ,

2. nadzor proračunskega uporabnika »1021 prostor«, 3. nadzor poslovanja občinske uprave, 4. nadzor poslovanja KS Koprivnik Gorjuše, 5. nadzor študentskega dela v Zavodu za turizem Bohinj.

V nadzorih ni bilo ugotovljene nobene hujše kršitve, bilo pa je ugotovljenih več manjših kršitev in slabosti pri nekaterih procesih poslovanja nadzorovanih oseb. NO je zato v vsakem posameznem nadzoru podal več pobud in predlogov za odpravo nepravilnosti in za izboljšanje kvalitete procesov poslovanja. Pri tem pa NO glede na izkušnje celotnega mandata ugotavlja, da se žal nadzor večinoma konča pri tem, to je pri danih pobudah in predlogih NO. Do opredelitve nadzorovane osebe do danih predlogov ali celo do realizacije pa pogosto ne pride kljub temu, da veljavni statut občine Bohinj v 43. členu to nedvoumno določa. 43. člen statuta Občine Bohinj; 6. in 7. odstavek »(6)Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora iz njihove pristojnosti. Organi nadzorovane osebe so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora v roku 45 dni po njihovem prejemu. Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora na prvi redni seji, ki sledi prejemu dokončnega poročila nadzornega odbora. V skladu s svojimi pristojnostmi morajo upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora ter nadzorovani osebi v primeru ugotovljenih nepravilnosti izreči ukrepe za njihovo odpravo. Posamezni ukrep mora poleg vsebine sprememb vsebovati tudi rok za odpravo in določiti način poročanja nadzorovane osebe o odpravi nepravilnosti.

(7)Župan, občinski svet in organi nadzorovane osebe pisno seznanijo nadzorni odbor o obravnavi dokončnega poročilo nadzornega odbora in o sprejetih sklepih. Nadzorni odbor je tudi prejemnik poročil nadzorovane osebe o odpravi nepravilnosti.« Naj navedem dva primera, ki ponazarjata to trditev: 1. NO je na 12. seji NO, dne 23.6.2008 sprejel poročilo o opravljenem nadzoru

poslovanja Režijskega obrata. Po večkratnih opozorilih glede upoštevanja 43. člena statuta občine Bohinj je bil pisni odgovor režijskega obrata NO vročen 26.3.2009, to je 9 mesecev po sprejemu poročila.

2. NO je na 17. seji NO, dne 8.6.2009, sprejel dokončno poročilo o nadzoru proračunskega uporabnika »1021 prostor« smo 17.12.2009 po elektronski pošti prejeli odgovor referenta občinske uprave, ki je bil nadzorovan. Poslal je odzivno poročilo, kar je v tej fazi, ko je dokončno poročilo že sprejeto, brezpredmetno. Še vedno pa po več kot pol leta od sprejema poročila in po večkratnih opozorilih očitno tega ni obravnavala občinska uprava, da bi se opredelila do pobud in predlogov NO danih v poročilu.

Navedena primera jasno kažeta na kršitve določil statuta občine Bohinj. NO v primeru ugotovljenih slabosti nima pristojnosti od drugih organov občine ali od nadzorovanih oseb zahtevati ali odločati o spremembah, lahko daje samo pobude in predloge. Od tistih, ki imajo moč odločanja pa je odvisno, ali bodo predlogi obravnavani in upoštevani. V primeru neupoštevanja le teh je teža njihove odgovornosti še toliko večja. V letu 2009 je stopil v veljavo Pravilnik o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št.23/2009). NO je vse nadzore v letu 2009 izvedel že v skladu s tem pravilnikom. Prav tako smo na 21. seji NO s tem pravilnikom uskladili tudi poslovnik NO. Menim, da smo člani nadzornega odbora delali zavzeto, strokovno in nepristransko tako v letu 2009 kot tudi v celotnem mandatu. Z danimi predlogi smo skušali vplivati na izboljšanje postopkov pri poslovanju občinske uprave in drugih organizacij, ki smo jih nadzorovali ter s tem prispevati k večji pregledanosti, zakonitosti izvajanja in k večji gospodarnosti. V takem slogu nameravamo nadaljevati delo do konca tega mandata. PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA mag. Tomaž Medja

Občina Bohinj

Župan


Številka: Datum : 18.01.2010 Zadeva: PROGRAM DELA NADZORNEGA ODBORA OBČINE BOHINJ ZA LETO 2010 Na podlagi 42. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) župan Občine Bohinj predlaga Občinskemu svetu v obravnavo točko dnevnega reda PROGRAM DELA NADZORNEGA ODBORA ZA LETO 2010. Župan predlaga, da Občinski svet po obravnavi sprejme naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj se seznanja s programom dela Nadzornega odbora Občine Bohinj za leto 2010. V skladu s 77. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07, 2/09) bo kot poročevalec na seji Občinskega sveta sodeloval predsednik Nadzornega odbora mag. Tomaž Medja. PREDLAGATELJ: Župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. Obrazložitev: Statut Občine Bohinj v 42. členu določa, da Nadzorni odbor sprejme program dela, s katerim seznani župana in Občinski svet. Program dela Nadzornega odbora za leto 2010 je Nadzorni odbor sprejel na 21. redni seji, dne 18. januarja 2010 v predloženi obliki. Priloga: - program dela NO za leto 2010


OBČINA BOHINJ Nadzorni odbor Triglavska cesta 35 4264 Bohinjska Bistrica ZADEVA: PROGRAMA DELA NADZORNEGA ODBORA ZA LETO 2010

Redni NADZOR – obravnava na sejah ČAS NADZORA ČLAN NO

Zaključni račun proračuna občine Bohinj za leto 2009 Marec 2010 Vsi člani

Zaključni računi javnih zavodov, katerih edina ustanoviteljica je občina.

Marec 2010 Vsi člani

REDNI NADZOR ČAS NADZORA ČLAN NO

Investicija »Obnova knjižnice«

April 2010 Šest, Logar, Kovačič

KS Bohinjska Bistrica

April 2010 Šolar, Medja

Program dela za leto 2010 je okviren, zato si nadzorni odbor pridržuje pravico za spremembo, v kolikor bi se pojavil utemeljen razlog za to. Predsednik Nadzornega odbora mag.Tomaž Medja, univ. dipl. inž. el.

Občina Bohinj

Župan


Številka: Datum: 18.01.2009 Zadeva: STANOVANJSKI PROGRAM OBČINE BOHINJ ZA LETO 2010

Na podlagi 31. člena Statuta občine Bohinj (Uradni vestnik občine Bohinj, št. 8/07) župan Občine Bohinj predlaga Občinskemu svetu v obravnavo točko dnevnega reda STANOVANJSKI PROGRAM OBČINE BOHINJ ZA LETO 2010. Župan predlaga, da Občinski svet po obravnavi sprejme naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme stanovanjski program Občine Bohinj za leto 2010. PREDLAGATELJ: Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl.inž. les.

OBRAZLOŽITEV Občinski svet Občine Bohinj je na 33. redni seji, dne 21. decembra 2009 potrdil višino sredstev na stanovanjskem področju. Na podlagi 156. člena Stanovanjskega zakona mora Občinski svet sprejeti stanovanjskih program.


OBČINA BOHINJ Triglavska c. 35 4264 BOHINJ Štev.: NM Datum: 18.01.2010 Na podlagi 156. čl. Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/03, 57/08) je Občinski svet Občine Bohinj na redni seji dne kot sestavni del proračuna Občine Bohinj za leto 2010 sprejel

STANOVANJSKI PROGRAM ZA 2010

UVOD Stanovanjski program je pripravljen na osnovi predloga proračuna občine Bohinj za leto 2010 in konkretizira politiko občine na stanovanjskem področju, ki se zavzema za pravico nastanitve in pravico do primernega stanovanja občanom svoje občine. REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE OBČANOV Stanovanjsko problematiko bo občina Bohinj razreševala v okviru proračunskih možnosti. Razpisala bo subvencioniranje obrestne mere za stanovanjske kredite z ugodno obrestno mero za nakup stanovanj in stanovanjskih hiš ter za novogradnje in adaptacije oz. prenove stanovanj oz. stanovanjskih hiš ter urejanje stanovanj v neizdelanih etažah. Glede na to, da ni predviden nakup neprofitnih stanovanj, bo občina zagotovila svojim občanom najem tržnih stanovanj s tem, da bo subvencionirala najemnino v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin. - Dodeljevanje neprofitnih stanovanj Izpraznjena stanovanja ali na novo pridobljena stanovanja bodo dodeljena na podlagi uvrstitve na prednostni listi »A« in »B« za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Na listo za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki velja od 20.3.2009, je uvrščenih 14 prosilcev in sicer je vseh 14 prosilcev na listi A (za oddajo stanovanja v najem prosilcem, ki niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine).V letu 2009 sta bila dodeljena dva stanovanju prosilcema iz sedaj veljavne liste. V začetku leta 2010 bo objavljen nov razpis za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki bo pokrival listo A in listo B.

SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE ZA STANOVANJSKE KREDITE Za subvencioniranje obrestne mere za dodelitev stanovanjskih kreditov občanom, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje bodisi z nakupom stanovanja ali hiše, novogradnjo in adaptacijo oz. prenovo stanovanj oz. stanovanjskih hiš ter urejanje stanovanj v neizdelanih etažah, je namenjenih 15.000,00 EUR finančnih sredstev. Na podlagi najugodnejše ponudbe banke, bo župan objavil razpis za dodelitev ugodnih stanovanjskih kreditov v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v občini. STROŠKI VZDRŽEVANJA Občina Bohinj je lastnica 30 stanovanj, 3 poslovnih prostorov in 3 garaž. Za upravljanje navedenih nepremičnin je sklenjena pogodba o upravljanju z družbo Alpdom, d.d. Radovljica. V skladu s Pravilnikom o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur. l. RS. Št. 20/2004) je družba Alpdom, d.d. Radovljica izdelala plan vzdrževanja posameznih enot kot tudi skupnih delov v večstanovanjskih stavbah. Plan vzdrževanja vsebuje izvedbo del, ki so potrebna za to, da se ohranjajo stanovanjske stavbe in stanovanja kot celote v dobrem stanju in omogočajo njegovo uporabo. V okviru razpoložljivih proračunskih sredstev 46.917,00 EUR, se v letu 2010 predvideva: 4603 Vzdrževalna dela stan. fonda 22.500,00 EUR 4612 Investicijsko vzdrževanje 15.917,00 EUR 4602 Strošek upravljanja 5.000,00 EUR 4603 Zavarovanje 2.500,00 EUR 4603 Obratovalni stroški neplačnikov 1.000,00 EUR Skupaj 46.917,00 EUR Planirana vzdrževalna dela stanovanjskega fonda zajemajo dela potrebna za ohranjanje vrednosti stanovanjskega fonda. V vzdrževalna dela stanovanjskega fonda spada obnova kopalnic, zamenjava oken, menjava vhodnih vrat, montaža delilnikov ter termostatskih ventilov v večstanovanjskih stavbah v višini 22.500,00EUR. Investicijsko vzdrževalna dela, predstavljajo investicijska dela na objektih in sicer Vodnikova 8 (prostor za smeti), Prečna 1 (obnova vhoda in beljnje stopnišča), Prečna 1B (obnova nadstreška vhoda), Prečna 5 (manjša vzdrževalna dela), Jelovška 2 (obnova strehe), Trg svobode 6 (obnova strehe), Tomaža Godca 3 (ureditev skupnih delov) in Koprivnik 4 (izvedba novega tlaka v stopnišču) v višini 15.917,00 EUR. Strošek upravljanja predstavlja 0,3 % od točkovne vrednosti enote, kot določa Pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. l. RS, št. 47/93) in ne dosega maksimalne višine, ki jo določa podzakonski predpis Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. l. RS, št. 131/03, 142/04, 99/08).

Strošek zavarovanja - predstavlja zavarovanje skupnih delov v večstanovanjskih stavbah. Obratovalni stroški neplačnikov -s sprejemom sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona v letu 2008 lastnik stanovanja subsidiarno odgovarja za obratovalne stroške najemnika, kar pomeni. Da je občina kot lastnica neprofirnih najemnih stanovanj zavezana k pokrivanju obratovalnih stroškov, v kolikor teh stroškov ne poravna najemnik. REZERVNI SKLAD Z navedenim programom se Občina Bohinj v skladu s SPZ in drugim odstavkom 41. člena SZ-1 o oblikovanju rezervnega sklada obvezuje izvajati obveznosti iz naslova financiranja skupnih delov na stanovanjskih stavbah v deležu lastništva na posamezni stavbi. V proračunu za leto 2010 je predvideno 21.058,00 EUR, ki bodo porabljena v skladu s planom vzdrževanja skupnih delov v večstanovanjskih stavbah v deležu lastništva. V primeru realizacije vseh planiranih del so dela pokrita iz naslova rezervnega sklada v višini 5.141,00 EUR. Vsa ostala sredstva je potrebno zagotoviti iz naslova investicijskih del. STROŠKI STROKOVNIH OPRAVIL Stroški strokovne službe so predvideni v višini določeni in dogovorjeni s pogodbo o opravljanju strokovnih opravil, ki je sklenjena z Občino Bohinj v višini 20.900 EUR. Občinski svet Občine Bohinj je na 33. redni seji dne 21.12.2009 sprejel odlok o proračunu občine Bohinj za leto 2010 v katerem je strošek strokovnih opravil zmanjšal na znesek 15.000,00 EUR. Ta strošek bo potrebno uskladiti s proračunom za leto 2010 za zgoraj navedeni znesek. VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO Za potrebe vpisa posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah v zemljiško knjigo je v letu 2010 predvidenih 1.500,00 EUR. Sredstva bodo porabljena za izdelavo potrebnih izvedbenih postopkov npr.: elaboratov – vpis stavb v kataster stavb, takse, listine za vpis skupnih delov – akt o oblikovanju etažne lastnine oziroma delilni sporazum, overitve, idr. SUBVENCIONIRANJE NAJEMNIN SOCIALNO OGROŽENIH OSEB S potrditvijo predloga sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona v letu 2008 je bila pravica do subvencioniranja najemnin razširjena tudi na najemnike tržnih stanovanj. S 01.01.2009 se je namreč začelo uporabljati novo določilo stanovanjskega zakona, na podlagi katerega pripada subvencija tudi prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino. Le-to lahko uveljavljajo pod pogoji, da so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča, da izpolnjujejo

dohodkovne cenzuse, opredeljene v stanovanjskem zakonu in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu. Občina bo v letu 2010 v skladu z zakonom zagotavljala sredstva za subvencioniranje neprofitnih in tržnih najemnin skupaj z obdelavo glede na Pogodbo o izvedbi postopkov za uveljavljanje subvencioniranja najemnin za stanovanja katerih najemniki so občani Občine Bohinj v višini 17.900,00 EUR. Sredstva bodo porabljena v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin FINANČNA SREDSTVA Glede na ta program bo za razreševanje stanovanjske problematike v letu 2010 predvidena naslednja poraba: Šifra Vrsta porabe Višina sredstev 2010 4601 Stroški strokovne službe 15.000,00 EUR Stroški vzdrževanja in upravljanja stan. 46.917,00 EUR 4610 Subvencioniranje obrestne mere za stan.kred. 15.000,00 EUR 4604 Stroški vpisa stanovanj v ZK 1.500,00 EUR 4606 Subvencioniranje najemnine 17.900,00 EUR 4605 Rezervni sklad – oblikovanje rezervnega

sklada 6.600,00 EUR

SKUPAJ 102.917,00EUR ZAKLJUČEK Stanovanjski program je prilagojen finančnim možnostim proračuna in zagotavlja minimalno zadovoljevanje potreb in ohranjanje stanovanjskega fonda. Franc Kramar, univ.dipl. inž. les. ŽUPAN

Občina Bohinj

Župan


Številka: Datum : 19.01.2010 Zadeva: POBUDA ZA PONOVNO GLASOVANJE O IMENOVANJU RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE DR. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRICA Na podlagi 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) župan Občine Bohinj predlaga Občinskemu svetu v obravnavo točko dnevnega reda POBUDA ZA PONOVNO GLASOVANJE O IMENOVANJU RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE DR. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRICA Župan predlaga, da Občinski svet po obravnavi sprejme naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj predlaga svetu šole, da ponovno javno glasuje o imenovanju ravnatelja OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. PREDLAGATELJ: Župan Franc Kramar, univ. dipl. inž les. Obrazložitev: Svet šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, je dne 12.01.2010 odločal o imenovanju ravnatelja omenjene šole. Glede na dejstvo, da je potekalo glasovanje tajno, kar samo po sebi pomeni, da se lahko posameznik odloča brez kakršne koli odgovornosti in da sam izid glasovanja ni verodostojen do posameznih članov sveta šole. V to me prepričuje tudi dejstvo, da predstavniki Občine Bohinj v svetu šole niso glasovali v skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Bohinj, ki je bil izglasovan na 33. redni seji in so glasovali v nasprotju s stališčem Občinskega sveta. Dejstvo je, da živimo v demokratični državi, v kateri vsak nosilec katerekoli funkcije svoje mnenje izraža javno in seveda za svojimi stališči stoji oziroma nosi odgovornost. Po preverjanju aktov, ki urejajo imenovanje ravnatelja smo ugotovili, da je dana možnost o načinu glasovanja, kjer je lahko le-to javno ali tajno. Moti odločitev sveta šole da se glasuje tajno, kar je za evropske demokracije nenavadno, saj se o tako pomembnih vprašanjih vsak predstavnik mora avtonomno in predvsem odgovorno opredeliti javno in s tem za svojim dejanjem tudi stati. Menim da je moj predlog obrazložen in predlagam, da Občinski svet Občine Bohinj pozove svet šole dr. Janeza Mencingerja, da ponovno glasujejo o imenovanju ravnatelja javno in da predstavnike Občine Bohinj v primeru ignoriranja sklepa Občinskega sveta Občine Bohinj s 33. redne seje odpokliče.


Občina Bohinj

Župan


Številka: Datum : 19.01.2010 OBČINSKI SVET OBČINE BOHINJ ZADEVA: Mnenje stališče v zvezi s predlagano točko dnevnega reda »Objava intervjuja z Marijo Ogrin, članico Občinskega sveta v Bohinjskih novicah« V skladu s 26. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj, v zvezi s predlagano točko dnevnega reda »Objava intervjuja z Marijo Ogrin, članico Občinskega sveta v Bohinjskih novicah« Občinskemu svetu posredujem sledeče mnenje oziroma stališče: Vsebinsko določa objave v Bohinjskih novicah Uredniški odbor novic, ki avtonomno odloča o vsebini. Kot župan izražam svoja mnenja v vsakomesečni kolumni in v zadnjih novicah tudi v intervjuju z glavno urednico. Na ostale vsebine novic nimam pravice vplivati in zato se vanjo ne vpletam, saj bi s tem kršil ne le zakonodajo ampak tudi avtonomnost samega lokalnega časopisa. Legitimno je mnenje občinskega odbora SD Bohinj in se z njim načelno strinjam, sam osebno mislim, da je za take objave, ki so politične narave primernejši čas, ki ga določa Odlok o javnem glasilu v Občini Bohinj v času, ki je definiran kot predvolilni čas in si dejansko ne predstavljam kaj lahko postane lokalni časopis v primeru, da politične stranke pridobijo prostor, ki pa seveda mora biti enakopravno razdeljen na vse predstavnike v Občinskem svetu. Menim, da bi takšno glasilo lahko izključilo prvotni namen in bi postalo poligon za politična obračunavanja. Prepričan sem, da naj Bohinjske novice, v taki obliki kot so bile do sedaj ostanejo, saj v nasprotnem primeru lahko izgubijo prvoten namen. Menim tudi, da avtonomna odločitev uredniškega odbora ni bila dovolj premišljena in se strinjam da se opozorilo stranke SD upošteva in da naj predvsem člani uredniškega odbora in odgovorna urednica upoštevajo člene in določbe sprejetega odloka o javnem glasilu v Občini Bohinj. ŽUPAN Franc Kramar, univ.dipl.inž.les.


GRADIVO - Občina Bohinj · V dopolnilnih predlogih KS Stara Fužina-Studor je tudi trditev da: Od...

Documents

Transcript of GRADIVO - Občina Bohinj · V dopolnilnih predlogih KS Stara Fužina-Studor je tudi trditev da: Od...